Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.22 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu Osnutek Pogovor o osnutku MOS MOS talk TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk Rusija 0 4766 6759817 6759178 2026-10-02T19:50:15Z Mnogoterost 140263 nevtralnejši uvod 6759817 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = Российская Федерация<br />''Rossijskaja Federacija'' | conventional_long_name = Ruska federacija | common_name = Rusija | common_name2 = Rusije | image_flag = Flag of Russia.svg | image_coat = Coat of Arms of the Russian Federation.svg | national_anthem = [[Državna himna Rusije|Državna himna Ruske federacije]]<br/>[[File:National Anthem of Russia (2000), instrumental, one verse.ogg]] | image_map = Russian Federation (orthographic projection) - All Territorial Disputes.svg | map_caption = Lega Rusije (svetlo zeleno: ozemlja pod rusko okupacijo, ki mednarodno niso priznana kot del Rusije) | capital = [[Moskva]] | latd = 55 | latm = 45 | latNS = N | longd = 37 | longm = 37 | longEW = E | largest_city = capital | official_languages = [[ruščina]]<sup>1</sup> | ethnic_groups = {{unbulleted list | 71,7&nbsp;% [[Rusi]] | 3,2&nbsp;% [[Tatari]] | 1,1&nbsp;% [[Baškirji]] | 1,1&nbsp;% [[Čečeni]] | 11,3&nbsp;% drugi | 11,6&nbsp;% neznano }} | religion_ref = <ref>{{navedi splet|title=Передача иконы "Троица" Русской православной церкви|url=https://fom.ru/TSennosti/14888|publisher=Фонд Общественное Мнение, ФОМ (Public Opinion Foundation)|language=ru|date=2023-06-22}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Передача иконы "Троица" Русской православной церкви|url=https://fom.ru/posts/download/14888|publisher=Фонд Общественное Мнение, ФОМ (Public Opinion Foundation)|language=ru|date=2023-06-22}}</ref> | religion = {{ublist|item_style=white-space;|{{Tree list}} * 61&nbsp;% krščanstvo ** 60&nbsp;% pravoslavje ** 1&nbsp;% drugi kristjani {{Tree list/end}}|24&nbsp;% ateizem|9&nbsp;% islam|2&nbsp;% drugo<ref>{{navedi splet |url=https://www.rbth.com/arts/327646-kalmykia-buddhism-russia |title=Check out Russia's Kalmykia: The only region in Europe where Buddhism rules the roost |last=Shevchenko |first=Nikolay |date=2018-02-21 |website=[[Russia Beyond]] |access-date=2023-02-11}}</ref>|4 % neopredeljeno}} | government_type = federativna [[republika]] s [[polpredsedniški sistem|polpredsedniškim sistemom]] {{efn|Medtem ko Ustava Ruske federacije Rusijo opredeljuje kot demokratično federativno pravno državo z republikansko obliko vladavine, nekateri politologi njen dejanski politični režim opredeljujejo kot avtoritaren oziroma avtokratski; nekateri uporabljajo tudi izraz personalistična diktatura.}} | leader_title1 = [[predsednik Rusije|predsednik]]: | leader_name1 = [[Vladimir Putin]] | leader_title2 = [[predsednik vlade Rusije|predsednik vlade]]: | leader_name2 = [[Mihail Mišustin]] | sovereignty_type = [[Rusko cesarstvo|Ustanovitev]] | established_event1 = razglašena | established_date1 = [[12. junij]]a [[1990]] <!--Kongres ljudskih odposlancev jo je razglasil 12. junija 1991 (http://en.g8russia.ru/land/russia/history/). --> | established_event2 = dokončana | established_date2 = [[25. december|25. decembra]] [[1991]] | area_km2 = 17.075.400 <!--http://www.gks.ru/scripts/free/1c.exe?XXXX09F.2.1/010000R--> | area_rank = 1. | percent_water = 13 <!--http://www.gks.ru/scripts/free/1c.exe?XXXX09F.2.1/010000R--> | population_estimate = 143,569,049 <ref name="gks.ru-popul">{{navedi splet |url=https://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/PrPopul2025_Site.xlsx |format=XLSX |script-title=ru:Предварительная оценка численности постоянного населения на 1 января 2025 года |trans-title=Preliminary estimate of the permanent population as of January 1, 2025 |language=ru |work=[[Federal State Statistics Service (Russia)|Russian Federal State Statistics Service]] |access-date=10 March 2025 }}</ref> | population_estimate_year = 2025 | population_estimate_rank = 9. | population_density_km2 = 8,4 | population_density_rank = 209. | demonym = Rús, Rúsinja, Rúsi, Rúsinje | GDP_year = 2023 | GDP_ref = <ref name="IMF.org-2023">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=922,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Russia) |publisher=[[Mednarodni denarni sklad]] |website=IMF.org |date=2023-10-10 |access-date=2023-10-10}}</ref> | GDP_nominal = 1,86 bilijona $ | GDP_nominal_rank = 11. | GDP_PPP = 5,06 bilijona $ | GDP_PPP_rank = 6. | GDP_nominal_per_capita = 13.006 $ | GDP_nominal_per_capita_rank = 72. | GDP_PPP_per_capita = 35.310 $ | GDP_PPP_per_capita_rank = 60. | Gini = 36,0 | Gini_year = 2020 | Gini_change = | Gini_ref = <ref>{{navedi splet |url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=RU |title=GINI index (World Bank estimate) – Russian Federation |publisher=World Bank |access-date=2022-06-23}}</ref> | HDI = 0,822 | HDI_year = 2021<!-- Please use the year to which the data refers, not the publication year--> | HDI_change = | HDI_ref = <ref>{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=[[United Nations Development Programme]]|date=2022-09-08|access-date=2022-09-08}}</ref> | HDI_rank = 52. | currency = [[ruski rubelj|rubelj]] | currency_code = RUB | time_zone = | utc_offset = +2 do +12 | time_zone_DST = | utc_offset_DST = | cctld = [[.ru]], [[.рф]] (rezervirana tudi [[.su]]) | calling_code = 7 | footnote1 = Na posameznih območjih so uradni še [[Seznam uradnih jezikov Rusije|številni drugi jeziki]]. }} '''Rusija''' ({{jezik-ru|Росси́я}}, ''Rossíja'') ali{{efn|Iz 1.&nbsp;člena Ustave Rusije: »Imeni ''Ruska federacija'' in ''Rusija'' sta enakovredni.«}} '''Ruska federacija''' (Росси́йская Федера́ция, ''Rossíjskaja Federácija'' {{avdio|Ru-Rossiyskaya Federatsiya Rossiya.ogg|poslušaj}}) je država v [[Vzhodna Evropa|Vzhodni Evropi]] in [[Severna Azija|Severni Aziji]]. Je [[Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini|največja država po površini na svetu]], razteza se čez enajst časovnih pasov in meji na štirinajst držav.{{efn|Rusija meji na zahodu na [[Norveška|Norveško]], [[Finska|Finsko]], [[Estonija|Estonijo]], [[Latvija|Latvijo]], [[Litva|Litvo]], [[Poljska|Poljsko]] (zadnji dve prek [[eksklava|eksklave]] na obali [[Baltsko morje|Baltskega morja]]), [[Belorusija|Belorusijo]], [[Ukrajina|Ukrajino]], na jugu pa na [[Gruzija|Gruzijo]], [[Azerbajdžan]], [[Kazahstan]], [[Mongolija|Mongolijo]], [[Ljudska republika Kitajska|Kitajsko]], [[Severna Koreja|Severno Korejo]]. Na jugovzhodu ima morsko mejo z [[Japonska|Japonsko]].}} Po prebivalstvu je Rusija na [[Seznam držav po prebivalstvu|devetem mestu]] med državami sveta in prva v Evropi. Glavno in največje mesto države je [[Moskva]]. [[Sankt Peterburg]] je drugo največje mesto v Rusiji in velja za »kulturno prestolnico« države. Druga večja mesta so [[Novosibirsk]], [[Jekaterinburg]], [[Kazan]], [[Krasnojarsk]], [[Nižni Novgorod]], [[Čeljabinsk]], [[Krasnodar]], [[Samara]] in [[Omsk]]. Prva vzhodnoslovanska država, [[Kijevska Rusija]] (prednica današnjih [[Ukrajina|Ukrajine]], [[Belorusija|Belorusije]] in Rusije), je nastala v 9. stoletju in leta 988 je sprejela [[pravoslavno krščanstvo]] od [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Kijevska Rusija je kasneje razpadla, iz nje pa je med drugim izšla [[Moskovska velika kneževina]], ki je zrasla v [[Rusko carstvo]]. Do začetka 18. stoletja se je Rusija močno povečala z osvojitvami, priključitvami in dosežki [[Seznam ruskih raziskovalcev|ruskih raziskovalcev]] ter postala [[Ruski imperij]], ki ostaja tretji največji v zgodovini. [[Ruska revolucija]] leta 1917 je končala monarhično vladavino in zamenjala jo je [[RSFSR]], prva ustavno [[Socializem|socialistična]] država na svetu. Po [[ruska državljanska vojna|ruski državljanski vojni]] je RSFSR s še tremi sovjetskimi republikami ustanovila [[ZSSR|Sovjetsko zvezo]], v kateri je bila največja in najpomembnejša članica. Sovjetska zveza je v 30. letih [[Presežna umrljivost v Sovjetski zvezi v času Josifa Stalina|na račun milijonov življenj]] doživela hitro [[Industrializacija|industrializacijo]] in v drugi svetovni vojni na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|vzhodni fronti]] odigrala odločilno vlogo za [[Zavezniki druge svetovne vojne|zaveznike]]. V obdobju [[hladna vojna|hladne vojne]] je tekmovala z [[ZDA|Združenimi državami]] za globalni ideološki vpliv. Sovjetsko obdobje je bilo čas najpomembnejših ruskih tehnoloških dosežkov, vključno s [[Sputnik 1|prvim umetnim satelitom]] in [[Vostok 1|prvo človeško odpravo v vesolje]]. Po [[Razpad Sovjetske zveze|razpadu Sovjetske zveze]] leta 1991 je Ruska SFSR postala neodvisna Ruska federacija. Sprejeta je bila nova [[Ruska ustava|ustava]], ki opredeljuje Rusijo kot '''demokratično federativno pravno državo z republikansko obliko vladavine'''. Predsednik je neposredno izvoljen, predsednik vlade pa je imenovan s sodelovanjem [[Državna duma|Državne dume]]. Predsednik ima obsežne ustavne pristojnosti, četudi je [[Polpredsedniški sistem|sistem polpredsedniški]]. Od preloma stoletja v ruskem političnem sistemu dominira [[Vladimir Putin]], ki je državo postopoma uredil bližje [[Avtoritarnost|avtoritarizmu]]. Rusija je geopolitično močna regionalna sila, ki ima velik gospodarski in vojaški vpliv na bližnjo regijo bivših sovjetskih in drugih držav. Vpletena je bila v [[Rusko-gruzijska vojna|rusko-gruzijsko vojno]], [[Sirska državljanska vojna|sirsko državljansko vojno]] ter [[rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinsko vojno]], ki še poteka. Leta 2014 si je priključila republiko Krim, leta 2022 pa še dve republiki in dve oblasti - teritorije, ki so prej pripadali Ukrajini. Zaradi tega je Rusija od 2014 in zlasti od 2022 podvržena večjemu številu Zahodnih sankcij. Rusko gospodarstvo je [[Seznam držav po bruto domačem proizvodu|11. na svetu po nominalnem BDP]] in se močno zanaša na svoje obilne naravne vire. Njeni mineralni in energetski viri so največji na svetu in prihodki od proizvodnje nafte ter zemeljskega plina so globalno visoko uvrščeni. Ruski BDP na prebivalca je 68.; Rusija ima največjo zalogo jedrskega orožja in tretje najvišje izdatke za obrambo na svetu. Država je stalna članica [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnega sveta Združenih narodov]], članica [[G20]], [[Šanghajska organizacija sodelovanja|Šanghajske organizacije sodelovanja]], [[BRICS]], [[Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje|Azijsko-pacifiškega gospodarskega sodelovanja]], [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]] in [[Svetovna trgovinska organizacija|Svetovne trgovinske organizacije]]. Je vodilna članica postsovjetskih organizacij, kot so [[Skupnost neodvisnih držav]], [[Evrazijska ekonomska unija]] in [[Organizacija dogovora o skupni varnosti]]. V Rusiji je 30 objektov [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]]. ==Etimologija== Rusko ime države {{jezik|ru|Россия|italic=no}} ({{jezik|ru-latn|Rossija}}) izhaja iz bizantinskega grškega imena za [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]] {{jezik|grc|Ρωσία|italic=no}} ({{jezik|grc-latn|Rosía}}).<ref>{{navedi knjigo |title=The Russians: The People of Europe |url=https://archive.org/details/russians0000miln |last=Milner-Gulland |first=R. R. |year=1997 |publisher=Blackwell Publishing |isbn=978-0-631-21849-4 |pages=[https://archive.org/details/russians0000miln/page/1 1]–4}}</ref> Nova oblika imena Rus', {{jezik|ru|Росия|italic=no}} ({{jezik|ru-latn|Rosija}}), je bila izposojena iz grškega izraza in je bila prvič uporabljena leta 1387.<ref>{{navedi knjigo |last1=Obolensky |first1=Dimitri |url=https://archive.org/details/byzantiumslavs0000obol/page/16/mode/2up |title=Byzantium and the Slavs |date=1994 |publisher=St. Vladimir's Seminary Press |isbn=9780881410082 |location=Crestwood, NY |pages=17}}</ref> Ime {{Transliteration|ru|Rossija}} se je v ruskih virih pojavilo konec 15. stoletja, vendar so državo njeni prebivalci do konca 17. stoletja pogosteje imenovali med drugim »Rus'«, »ruska zemlja« ({{Transliteration|ru|Russkaja zemlja}}) ali »Moskovska država« ({{Transliteration|ru|Moskovskoje gosudarstvo}}).<ref name=":0">{{navedi knjigo |last1=Langer |first1=Lawrence N. |title=Historical Dictionary of Medieval Russia |date=2021 |location=Lanham |isbn=978-1538119426 |page=182 |edition=2nd |publisher=Rowman & Littlefield}}</ref><ref name="Hellberg-Hirn-1998">{{navedi knjigo |last1=Hellberg-Hirn |first1=Elena |title=Soil and Soul: The Symbolic World of Russianness |url=https://archive.org/details/soilsoulsymbolic0000hell |date=1998 |publisher=Ashgate |location=Aldershot [Hants, England] |isbn=1855218712 |pages=[https://archive.org/details/soilsoulsymbolic0000hell/page/54 54]}}</ref><ref name=":1">{{navedi knjigo |last=Plokhy |first=Serhii |title=The origins of the Slavic nations: premodern identities in Russia, Ukraine, and Belarus |date=2010 |publisher=Cambridge Univ. Press |isbn=978-0-521-15511-3 |edition=1st |location=Cambridge |pages=213–14, 285}}</ref> Leta 1721 je Peter Veliki spremenil ime države iz [[Rusko carstvo|Ruskega carstva]] ({{Transliteration|ru|Russkoje carstvo}}) v [[Ruski imperij]] ({{Transliteration|ru|Rossijskaja imperija}}).<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Čeprav v slovenščini tudi v zgodovinskem kontekstu (še posebno pri Kijevski Rusiji) uporabljamo besede Rusija/Rus'/Rusi, ki so po zapisu enake oz. podobne sodobnemu pomenu teh besed, jih ne moremo enačiti, saj se nanašajo na skupno prednico sodobne [[Ukrajina|Ukrajine]], [[Belorusija|Belorusije]] ter Rusije.<ref name=":2">{{Navedi revijo|last=Malmenvall|first=Simon Malmenvall|date=2017|title=Beseda o postavi in milosti metropolita Hilarijona kot primer osmišljanja preteklosti v Kijevski Rusiji|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/issue/view/30/16|magazine=Zgodovinski časopis|page=9|access-date=2024-01-25|quote=Ime Kijevska Rusija sledi uveljavljenemu poimenovanju v mednarodni historiografiji, s katerim se označuje prva etapa državnosti v kontekstu daljšega predmodernega pojava Stare Rusije. Rus‘ po eni strani zaobjema različne srednjeveške in zgodnje novoveške politične entitete v vzhodnoslovanskem prostoru, po drugi pa tudi nekdanjo etnično skupino, ki jo je mogoče šteti za nekakšno predhodnico današnjih Rusov, Ukrajincev in Belorusov. Staro Rusijo in Stare Ruse oziroma Rus‘ je tako treba ločevati od Rusije (rus. Россия, ukr. Россія, blr. Расія), s katero se od začetka 18. stoletja naprej označuje moderna ruska država (Ruski imperij in Ruska federacija).}}</ref> Belorusi in Rusi so šele kasneje prevzeli to ime.<ref>{{Navedi splet|title=Rus {{!}} Slavs, Vikings & Scandinavia {{!}} Britannica|url=https://www.britannica.com/topic/Rus|website=www.britannica.com|accessdate=2024-01-25|language=en}}</ref> Za ločeno rusko državo se je beseda Rus/Rusija v sodobnem pomenu deloma začela uporabljati v 15. stoletju,<ref name="Hellberg-Hirn-1998"/> vse do 18. stoletja se je zanjo predvsem v Evropi uporabljalo ime Moskovija ([[Latinščina|latinsko]] ''Moscovia'').<ref name=":2" /><ref>Шмидт С. О. Памятники письменности в культуре познания истории России. М., 2007. Т. 1. Стр. 545</ref> V ruščini je več besed, ki se v slovenščino prevedejo kot »Rusi«:{{snd}}{{jezik-ru|русские|translit=russkije|label=none}}, ki se nanaša na narodnostne [[Rusi|Ruse]], {{jezik-ru|российские|translit=rossijskije|label=none}}, državljani Rusije ne glede na narodnost, in v zadnjem času priljubljeno {{jezik-ru|россияне|translit=rossijane|label=none}}, ruski državljani ruske države.<ref name="Hellberg-Hirn-1998" /><ref>{{navedi časopis |last=Merridale |first=Catherine |title=Redesigning History in Contemporary Russia |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-contemporary-history_2003-01_38_1/page/13 |journal=[[Journal of Contemporary History]] |year=2003 |volume=38 |number=1 |pages=13–28 |doi=10.1177/0022009403038001961 |jstor=3180694 |s2cid=143597960 |issn = 0022-0094}}</ref> Po [[Zgodovina minulih let|Zgodovini minulih let]] izhaja beseda Rus' iz Ruskih ljudi, ki so bili [[Švedska|švedsko]] pleme in so bili izvorni trije člani dinastije [[Rurikidi|Rurikidov]].<ref>{{navedi knjigo |last=Duczko |first=Wladyslaw |title=Viking Rus |publisher=[[Brill Publishers]] |year=2004 |isbn=978-90-04-13874-2 |pages=10–11}}</ref> [[Finščina|Finska]] beseda za Švede, ''ruotsi'', ima isti izvor.<ref>''The Origin of Rus'''. Omeljan Pritsak. The Russian Review. Vol. 36, No. 3 (Jul. 1977), pp. 249-273 (25 pages). https://doi.org/10.2307/128848; https://www.jstor.org/stable/128848</ref> Poznejše arheološke študije večinoma potrjujejo to teorijo.<ref>{{navedi splet |title=The Swedish Vikings: Who Were the Rus? |url=https://cjadrien.com/swedish-vikings-rus/ |accessdate=2024-01-18 |archive-date=2023-10-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231025005710/https://cjadrien.com/swedish-vikings-rus/ |url-status=dead }}</ref> ==Zgodovina== {{glavni|Zgodovina Rusije}} ===Zgodnja zgodovina=== Prve človeške naselbine na območju Rusije segajo v zgodnji [[paleolitik]]. Predstavniki ''[[Homo erectus]]a'' so pred okrog 2&nbsp;milijonoma let migrirali na območje [[Tamanski polotok|Tamanskega polotoka]] v južni Rusiji.<ref>{{navedi časopis |last1=Shchelinsky |first1=V.E. |last2=Gurova |first2=M. |last3=Tesakov |first3=A.S. |last4=Titov |first4=V.V. |last5=Frolov |first5=P.D. |last6=Simakova |first6=A.N. |title=The Early Pleistocene site of Kermek in western Ciscaucasia (southern Russia): Stratigraphy, biotic record and lithic industry (preliminary results) |journal=[[Quaternary International]] |volume=393 |pages=51–69 |date=2016-01-30 |doi=10.1016/j.quaint.2015.10.032|bibcode=2016QuInt.393...51S }}</ref> Na [[severni Kavkaz|Severnem Kavkazu]] so našli [[kremen]]asta orodja, stara okrog 1,5&nbsp;milijona let.<ref>{{navedi splet |last1= Chepalyga |first1= A.L. |last2= Amirkhanov |first2= Kh.A. |last3= Trubikhin |first3= V.M. |last4= Sadchikova |first4= T.A. |last5= Pirogov |first5= A.N. |last6= Taimazov |first6= A.I. |year= 2011 |title= Geoarchaeology of the earliest paleolithic sites (Oldowan) in the North Caucasus and the East Europe |url= http://paleogeo.org/article3.html |url-status= dead |archive-url= https://web.archive.org/web/20130520090413/http://paleogeo.org/article3.html |archive-date= 2013-05-20 |access-date= 2013-12-18 }}</ref> [[Radiometrično datiranje|Radiokarbonsko datirani]] primerki iz [[Denisova jama|Denisove jame]] v gorovju [[Altaj]] nakazujejo, da je najstarejši [[Denisovci|denisovec]] živel 195–122.700 let nazaj.<ref>{{navedi časopis |last1=Douka |first1=K. |title=Age estimates for hominin fossils and the onset of the Upper Palaeolithic at Denisova Cave |journal=Nature |year=2019 |volume=565 |issue=7741 |pages=640–644 |doi=10.1038/s41586-018-0870-z |pmid=30700871 |url=https://ro.uow.edu.au/cgi/viewcontent.cgi?article=1559&context=smhpapers1 |bibcode=2019Natur.565..640D |s2cid=59525455 |access-date=2024-01-19 |archive-date=2020-05-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200506140551/https://ro.uow.edu.au/cgi/viewcontent.cgi?article=1559&context=smhpapers1 |url-status=dead }}</ref> V omenjeni jami je bil odkrit tudi fosil [[Denny]], križanke med [[neandertalec|neandertalcem]] in denisovcem, ki je živela okrog 90.000 let nazaj.<ref>{{navedi časopis |last=Warren |first=Matthew |title=Mum's a Neanderthal, Dad's a Denisovan: First discovery of an ancient-human hybrid |date=2018-08-22 |journal=[[Nature]] |volume=560 |issue=7719 |pages=417–418 |doi=10.1038/d41586-018-06004-0 |pmid=30135540 |bibcode= 2018Natur.560..417W |doi-access=free }}</ref> V [[Mezmajska jama|Mezmajski jami]] v Rusiji so bili najdeni eni zadnjih preživelih neandertalcev izpred okrog 45.000 let.<ref>{{navedi časopis |last1= Igor V. Ovchinnikov |last2= Anders Götherström |last3= Galina P. Romanova |last4= Vitaliy M. Kharitonov |last5= Kerstin Lidén |last6= William Goodwin |date= 2000-03-30 |title= Molecular analysis of Neanderthal DNA from the northern Caucasus |url= https://archive.org/details/sim_nature-uk_2000-03-30_404_6777/page/490 |journal= [[Nature]] |volume= 404 |issue= 6777 |pages= 490–493 |bibcode= 2000Natur.404..490O |doi= 10.1038/35006625 |pmid= 10761915 |s2cid= 3101375}}</ref> Prve sledi [[Ust-išimski človek|zgodnjih sodobnih ljudi]] v Rusiji segajo 45.000 let nazaj v [[Zahodna Sibirija|Zahodno Sibirijo]].<ref>{{navedi časopis|vauthors=Fu Q, Li H, Moorjani P, Jay F, Slepchenko SM, Bondarev AA, Johnson PL, Aximu-Petri A, Prüfer K, de Filippo C, Meyer M, Zwyns N, Salazar-García DC, Kuzmin YV, Keates SG, Kosintsev PA, Razhev DI, Richards MP, Peristov NV, Lachmann M, Douka K, Higham TF, Slatkin M, Hublin JJ, Reich D, Kelso J, Viola TB, Pääbo S|title=Genome sequence of a 45,000-year-old modern human from western Siberia |url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_nature_2014-10-23_514_7523/page/445|journal=Nature | issue= 7523| pages=445–449|date=2014-10-23|doi=10.1038/nature13810 | pmid=25341783 | volume=514 | pmc=4753769|bibcode=2014Natur.514..445F |hdl= 10550/42071}}</ref> Gosto posejane kulturne ostanke [[Človek|anatomsko sodobnih ljudi]], stare vsaj 40.000 let, so odkrili v [[Kostjonki-Borščjovo|Kostjonki-Borščjovem]]<ref>{{navedi časopis |last1=Dinnis |first1=Rob |last2=Bessudnov |first2=Alexander |last3=Reynolds |first3=Natasha |last4=Devièse |first4=Thibaut |last5=Pate |first5=Abi |last6=Sablin |first6=Mikhail |last7=Sinitsyn |first7=Andrei |last8=Higham |first8=Thomas |title= New data for the Early Upper Paleolithic of Kostenki (Russia) |pmid=30777356 |doi=10.1016/j.jhevol.2018.11.012 |journal=Journal of Human Evolution |year=2019 |pages=21–40 |volume=127|s2cid=73486830 |url=https://hal.archives-ouvertes.fr/hal-01982049/file/Dinnis%20et%20al%202019%20New%20data%20for%20the%20EUP%20of%20Kostenki%20%28green%20open-access%20post-print%29.pdf }}</ref> in stare 34.600 let pri [[Sungir]]ju, oboje v [[Evropska Rusija|Evropski Rusiji]].<ref>{{navedi časopis |doi=10.1126/science.aao1807 |pmid=28982795 |title=Ancient genomes show social and reproductive behavior of early Upper Paleolithic foragers |url=https://archive.org/details/science_2017-11-03_358_6363/page/659 |journal=Science |volume=358 |issue=6363 |pages=659–662 |year=2017 |vauthors=Sikora, Martin ''et al.'' |bibcode=2017Sci...358..659S |doi-access=free }}</ref> Arktično Rusijo so ljudje dosegli vsaj 40.000 let nazaj v [[Mamontova Kurja|Mamontovi Kurji]].<ref>{{navedi časopis |last=Pavlov |first=Pavel |author2=John Inge Svendsen |author3=Svein Indrelid |date=2001-09-06 |title=Human presence in the European Arctic nearly 40,000 years ago |url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_2001-09-06_413_6851/page/64 |journal=Nature |volume=413 |pages=64–67 | doi= 10.1038/35092552 |pmid=11544525 |issue=6851|bibcode=2001Natur.413...64P |s2cid=1986562 }}</ref> Antično severnoevrazijsko prebivalstvo Sibirije, genetsko podobno maltinsko-buretski in afontovski kulturi, je bilo pomemben genetski darovalec antičnim ameriškim domorodcem in vzhodnoevropskim lovcem-nabiralcem.<ref>{{navedi časopis |last1=Balter |first1=M. |title=Ancient DNA Links Native Americans With Europe |url=https://archive.org/details/sim_science_2013-10-25_342_6157/page/409 |journal=Science |date=2013-10-25 |volume=342 |issue=6157 |pages=409–410 |doi=10.1126/science.342.6157.409 |pmid=24159019 |bibcode=2013Sci...342..409B |doi-access=free }}</ref> [[File:Yamnaya Steppe Pastoralists.jpg|thumb|320px|left|Bronastodobna širitev Jamne kulture stepskega pastirskega porekla med 3300 in 1500 pr. n. št.,<ref>{{navedi časopis |last1=Gibbons |first1=Ann |title=Thousands of horsemen may have swept into Bronze Age Europe, transforming the local population |journal=Science |date=2017-02-21 |url=https://www.science.org/content/article/thousands-horsemen-may-have-swept-bronze-age-europe-transforming-local-population}}</ref> vključno z Afanasijevo kulturo južne Sibirije]] Po [[Kurganska hipoteza|kurganski hipotezi]] je regija ob Volgi in Dnepru na jugu Rusije in v Ukrajini [[Urheimat|pradomovina]] [[Protoindoevropejci|Protoindoevropejcev]].<ref>{{navedi časopis |last1=Anthony |first1=David W. |last2=Ringe |first2=Don |date=2015-01-01 |title=The Indo-European Homeland from Linguistic and Archaeological Perspectives |journal=Annual Review of Linguistics |volume=1 |issue=1 |pages=199–219 |doi=10.1146/annurev-linguist-030514-124812 |issn=2333-9683|doi-access=free }}</ref> Zgodnje indoevropske migracije iz [[Pontsko-kaspijska stepa|Pontsko-kaspijske stepe]] v Ukrajini in Rusiji so razširile poreklo [[Jamna kultura|jamne kulture]] in [[Indoevropski jeziki|indoevropske jezike]] po velikem delu Evrazije.<ref>{{navedi časopis|last1=Haak|first1=Wolfgang|last2=Lazaridis|first2=Iosif|last3=Patterson|first3=Nick|last4=Rohland|first4=Nadin|last5=Mallick|first5=Swapan|last6=Llamas|first6=Bastien|last7=Brandt|first7=Guido|last8=Nordenfelt|first8=Susanne|last9=Harney|first9=Eadaoin|last10=Stewardson|first10=Kristin|last11=Fu|first11=Qiaomei|date=2015-06-11|title=Massive migration from the steppe was a source for Indo-European languages in Europe|journal=Nature|volume=522|issue=7555|pages=207–211|doi=10.1038/nature14317|issn=0028-0836|pmc=5048219|pmid=25731166|bibcode=2015Natur.522..207H|arxiv=1502.02783}}</ref><ref>{{navedi časopis |url=https://www.science.org/content/article/nomadic-herders-left-strong-genetic-mark-europeans-and-asians |first=Ann |last=Gibbons |date=2015-06-10 |title=Nomadic herders left a strong genetic mark on Europeans and Asians |journal=Science |publisher=AAAS}}</ref> Nomadsko pastirstvo se je razvilo v Pontsko-kaspijski stepi na začetku [[Bakrena doba|bakrene dobe]].<ref name="Belinskij-1999">{{navedi časopis |last1=Belinskij |first1=Andrej |last2=Härke |first2=Heinrich |title=The 'Princess' of Ipatovo |journal=Archeology |volume=52 |issue=2 |year=1999 |url=http://cat.he.net/~archaeol/9903/newsbriefs/ipatovo.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20080610043326/http://cat.he.net/~archaeol/9903/newsbriefs/ipatovo.html |archive-date=2008-06-10 |access-date=2007-12-26}}</ref> Ostanke teh stepskih civilizacij so odkrili v krajih, kot so [[Ipatovski kurgan|Ipatovo]],<ref name="Belinskij-1999"/> [[Sintašta]],<ref name="mounted">{{navedi knjigo |author=Drews, Robert |title=Early Riders: The beginnings of mounted warfare in Asia and Europe |year=2004 |publisher=Routledge |location=New York |page=50 |isbn=978-0-415-32624-7}}</ref> [[Arkaim]],<ref>{{navedi splet |author=Koryakova, L. |title=Sintashta-Arkaim Culture |publisher=The Center for the Study of the Eurasian Nomads (CSEN) |url=http://www.csen.org/koryakova2/Korya.Sin.Ark.html |access-date=2021-05-13 |archive-date=2019-02-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190228104055/http://www.csen.org/koryakova2/Korya.Sin.Ark.html |url-status=dead }}</ref> in [[Paziriške gomile|Pazirik]],<ref>{{navedi splet |title=1998 NOVA documentary: "Ice Mummies: Siberian Ice Maiden" |work=Transcript |url=http://www.pbs.org/wgbh/nova/transcripts/2517siberian.html |access-date=2021-05-13}}</ref> ki vsebujejo najzgodnejše znane sledi konj v bojevanju.<ref name="mounted"/> Genetsko sestavo govorcev [[Uralski jeziki|jezikov uralske družine]] v severni Evropi je oblikovala migracija iz [[Sibirija|Sibirije]], ki se je začela vsaj 3500 let nazaj.<ref>{{navedi časopis |last1=Lamnidis |first1=Thiseas C. |last2=Majander |first2=Kerttu |last3=Jeong |first3=Choongwon |last4=Salmela |first4=Elina |last5=Wessman |first5=Anna |last6=Moiseyev |first6=Vyacheslav |last7=Khartanovich |first7=Valery |last8=Balanovsky |first8=Oleg |last9=Ongyerth |first9=Matthias |last10=Weihmann |first10=Antje |last11=Sajantila |first11=Antti |last12=Kelso |first12=Janet |last13=Pääbo |first13=Svante |last14=Onkamo |first14=Päivi |last15=Haak |first15=Wolfgang |date=2018-11-27 |title=Ancient Fennoscandian genomes reveal origin and spread of Siberian ancestry in Europe |journal=Nature Communications |language=en |volume=9 |issue=1 |page=5018 |doi=10.1038/s41467-018-07483-5 |pmid=30479341 |pmc=6258758 |bibcode=2018NatCo...9.5018L |s2cid=53792952 |issn=2041-1723}}</ref> Med 3. in 4. stoletjem našega štetja je v južni Rusiji obstajalo [[Goti|gotsko]] kraljestvo [[Ojum]], ki so ga pozneje zasedli [[Huni]]. Med 3. in 6. stoletjem našega štetja so nomadske invazije, ki so jih vodila vojaška plemena, kot so bili Huni in [[Avari]], nadvladale tudi [[Bosporsko kraljestvo]], helenistično državo, ki je nasledila grške kolonije.<ref>{{navedi knjigo |author=Tsetskhladze, G. R. |title=The Greek Colonisation of the Black Sea Area: Historical Interpretation of Archaeology |publisher=F. Steiner |year=1998 |page=48 |isbn=978-3-515-07302-8}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author=Turchin, P. |title=Historical Dynamics: Why States Rise and Fall |publisher=Princeton University Press |year=2003 |pages=185–186 |isbn=978-0-691-11669-3}}</ref> [[Hazari]], [[Turška ljudstva|turško ljudstvo]], so do 10. stoletja vladali stepam med Kavkazom na jugu, porečjem Volge na vzhodu in zahodno vse do Kijeva na Dnepru.<ref>{{navedi časopis |last=Weinryb |first=Bernard D. |title=The Khazars: An Annotated Bibliography |journal=Studies in Bibliography and Booklore |publisher=[[Hebrew Union College-Jewish Institute of Religion]] |volume=6 |number=3 |pages=111–129 |year=1963 |jstor=27943361}}</ref> Za njimi so prišli [[Pečenegi]], ki so ustvarili veliko konfederacijo, ki so jo prevzeli [[Kumani]] in [[Kipčaki]].<ref>Carter V. Findley, ''The Turks in World History'' (Oxford University Press, 2004) {{ISBN|0-19-517726-6}}</ref> Predniki [[Rusi|Rusov]] so slovanska plemena, ki so se ločila od Protoindoevropejcev, ki so se pojavili v severovzhodnem delu Evrope okrog 1500 let nazaj.<ref>{{navedi časopis |last1=Zhernakova |first1=Daria V. |display-authors=etal |title=Genome-wide sequence analyses of ethnic populations across Russia |volume=112 |number=1 |journal=Genomics |year=2020 |pages=442–458 |doi=10.1016/j.ygeno.2019.03.007 |doi-access=free |publisher=Elsevier |pmid=30902755}}</ref> Vzhodni Slovani so postopoma poselili zahodno Rusijo (približno med današnjima Moskvo in Sankt Peterburgom) v dveh valovih: prvem iz [[Kijev]]a do današnjih [[Suzdal]]a in [[Murom]]a ter drugem iz [[Polock]]a do [[Veliki Novgorod|Novgoroda]] in [[Rostov]]a.<ref>{{navedi knjigo |author=[[David Christian (historian)|Christian, D.]] |title=A History of Russia, Central Asia and Mongolia |url=https://archive.org/details/historyofrussiac0000chri |publisher=Blackwell Publishing |year=1998 |pages=[https://archive.org/details/historyofrussiac0000chri/page/6 6]–7 |isbn=978-0-631-20814-3}}</ref> Pred slovanskimi selitvami so to območje poseljevala [[Ugrofinski jeziki|ugrofinsko]] govoreča ljudstva. Od 7. stoletja naprej so prispeli Vzhodni Slovani počasi asimilirali domorodce.<ref name="Curtis-1998">{{navedi splet |last=Curtis |first=Glenn E. |url=http://countrystudies.us/russia/2.htm |title=Russia – Early History |year=1998 |location=Washington, D.C. |publisher=Federal Research Division of the [[Library of Congress]] |access-date=2021-06-29}}</ref><ref>Ed. [[Timothy Reuter]], ''The New Cambridge Medieval History'', Volume 3, Cambridge University Press, 1995, pp. 494-497. {{ISBN|0-521-36447-7}}.</ref> Izoblikoval se je vladajoči razred knezov, bojarjev in njihovega oboroženega spremstva mužov.<ref name="Sova">{{navedi knjigo|title=Leksikon Sova|last=Ogrizek|first=Maja|year=2006|publisher=Cankarjeva založba|isbn=961-231-522-1}}</ref> ===Kijevska Rusija=== {{glavni|Kijevska Rusija}} [[File:Kievan-rus-1015-1113-(en).png|thumb|[[Kijevska Rusija]] po [[svet pri Ljubeču|svetu pri Ljubeču]] leta 1097]] Vzpostavitev prvih vzhodnoslovanskih držav v 9. stoletju je sovpadla s prihodom [[Varjagi|Varjagov]], [[Vikingi|Vikingov]] z območja današnje Švedske,<ref name="Sova"/> ki so se podali vzdolž vodnih poti, ki so se raztezale od vzhodnega Baltika do [[Trgovska pot od Varjagov do Grkov|Črnega]] in [[Volška trgovska pot|Kaspijskega morja]]. Po [[Zgodovina minulih let|Zgodovini minulih let]] so leta 862 Varjaga po imenu [[Rurik]] iz ljudstva starih Rusov izvolili za vladarja [[Veliki Novgorod|Novgoroda]]. Leta 882 se je njegov naslednik [[Oleg Novgorodski|Oleg]] podal na jug in osvojil [[Kijev]], ki je pred tem plačeval davek Hazarom.<ref name="Curtis-1998"/> Rurikov sin [[Igor Kijevski|Igor]] in Igorjev sin [[Svjatoslav I. Kijevski|Svjatoslav]] sta podvrgla vse lokalne [[Vzhodni Slovani|Vzhodne Slovane]] kijevski oblasti in uničila hazarski kaganat<ref>{{navedi knjigo |last=Plokhy |first=Serhii|author-link=Serhii Plokhy |title=The Origins of the Slavic Nations: Premodern Identities in Russia, Ukraine, and Belarus |publisher=[[Cambridge University Press]] |date=2006 |page=13 |isbn=978-0-521-86403-9}}</ref> ter sprožila več vojaških odprav v Bizanc in Perzijo.<ref>{{navedi knjigo |last=Obolensky |first=Dimitri |url=https://archive.org/details/byzantiumslavs0000obol |title=Byzantium & the Slavs |date=1971 |isbn=978-0-88141-008-2 |pages=75–108 |publisher=St. Vladimir's Seminary Press |url-access=registration}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author=[[Francis Donald Logan|Logan, Donald F.]] |url=https://archive.org/details/vikingsinhistory00loga |title=The Vikings in History|edition=2nd |date=1992 |publisher=[[Routledge]] |isbn=978-0-415-08396-6 |page=201 |url-access=registration}}</ref> V 10. in 11. stoletju je bila Kijevska Rusija ena največjih in najbolj cvetočih držav v Evropi. Vladavina [[Vladimir I. Kijevski|Vladimirja I.]] (980–1015) in njegovega sina [[Jaroslav Modri|Jaroslava Modrega]] (1019–1054) predstavljata zlato dobo Kijeva, v kateri je bila od [[Bizantinski imperij|Bizanca]] sprejeta pravoslavna krščanska vera in zapisan prvi vzhodnoslovanski [[zakonik]], ''Russkaja Pravda''.<ref name="Curtis-1998"/> Sledilo je obdobje [[fevdalizem|fevdalizma]] in decentralizacije, za katero so značilni neprestani politični boji med člani [[Rurikidi|ruriške dinastije]], ki je kolektivno vladala Kijevski Rusiji. Nastajale so nove kneževine.<ref name="Sova"/> Dominanca Kijeva je upadala, kar je koristilo [[Vladimiro-Suzdalska kneževina|Vladimiro-Suzdalski kneževini]] na severovzhodu, [[Novgorodska republika|Novgorodski republiki]] na severu in [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinski kneževini]] na jugozahodu.<ref name="Curtis-1998"/> Do 12. stoletja je Kijev izgubil svojo premoč in Kijevska Rusija je razpadla na več kneževin.<ref name="Channon-1995"/> Knez [[Andrej Bogoljubski]] je leta 1169 oplenil Kijev in za svoj sedež določil [[Vladimir, Rusija|Vladimir]],<ref name="Channon-1995">{{navedi knjigo |last1=Channon |first1=John |title=The Penguin historical atlas of Russia |url=https://archive.org/details/penguinhistorica0000chan |date=1995 |publisher=Penguin |location=London |isbn=0140513264 |page=[https://archive.org/details/penguinhistorica0000chan/page/16 16]}}</ref> s čimer se je politična moč premaknila na severovzhod.<ref name="Curtis-1998"/> Pod poveljstvom [[Aleksander Nevski|Aleksandra Nevskega]] so Novgorodčani odbili [[Švedi|švedski]] napad v [[Bitka na Nevi|bitki na Nevi]] leta 1240,<ref>{{navedi enciklopedijo |title=Battle of the Neva |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |url=https://www.britannica.com/event/Battle-of-the-Neva |access-date=2021-06-22}}</ref> pa tudi [[Severne križarske vojne|nemške križarje]] v [[Bitka na Čudskem jezeru|bitki na Čudskem jezeru]] leta 1242.<ref name="Sova"/><ref>{{navedi časopis |last=Ostrowski |first=Donald |year=2006 |title=Alexander Nevskii's "Battle on the Ice": The Creation of a Legend |url=https://archive.org/details/russian-history_summer-winter-2006_33_2-4/page/289 |journal=[[Russian History (Brill journal)|Russian History]] |volume=33 |pages=289–312 |doi=10.1163/187633106X00186 |jstor=24664446 |number=2/4}}</ref> Mongoli so si po bitki pri Kalki leta 1223 podjarmili vse ruske kneževine razen Novgoroda.<ref name="Sova"/> Kijevska Rusija je naposled podlegla mongolski invaziji v letih 1237–1240, ki ji je sledilo plenjenje Kijeva (1240) in drugih mest, pa tudi smrt velikega dela prebivalstva.<ref name="Curtis-1998" /> Napadalci, pozneje znani kot [[Tatari]], so oblikovali državo [[Zlata horda|Zlato hordo]], ki je območju vladala naslednji dve stoletji.<ref>{{navedi knjigo |last=Halperin |first=Charles J. |url={{GBurl|id=kPwX2dW-V6sC|p=7}} |title=Russia and the Golden Horde: The Mongol Impact on Medieval Russian History |date=1987 |publisher=Indiana University Press |isbn=978-0-253-20445-5 |page=7}}</ref> Tuji zasedbi se je izognila le Novgorodska republika, tako da se je dogovorila za plačilo davka Mongolom.<ref name="Curtis-1998" /> Gališko-volinska kneževina je kasneje postala del [[Velika litovska kneževina|Litve]] in [[Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov#Boleslav I. Hrabri|Poljske]], medtem ko je Novgorodska republika še naprej cvetela na severu. Na severovzhodu so bizantinsko-slovanske tradicije Kijevske Rusije prilagodili in oblikovali rusko avtokratsko državo.<ref name="Curtis-1998" /> Pod Mongoli in Tatari je Rusija zaostala za evropskim družbenim razvojem.<ref name="Sova"/> ===Moskovska velika kneževina=== {{glavni|Moskovska velika kneževina}} [[File:Lissner TroiceSergievaLavr.jpg|thumb|[[Sergij Radoneški]] blagoslavlja [[Dimitrij Donski|Dimitrija Donskega]] v [[Trojiški samostan sv. Sergija|Trojiškem samostanu sv. Sergija]] pred [[Kulikovska bitka|kulikovsko bitko]], upodobljeno na sliki [[Ernst Lissner|Ernsta Lissnerja]]]] Uničenju Kijevske Rusije je sledil vzpon [[Moskovska velika kneževina|Moskovske velike kneževine]], sprva kot del [[Vladimiro-Suzdalska kneževina|Vladimiro-Suzdalske kneževine]].<ref>{{navedi knjigo |last=Glenn E. |first=Curtis |url=https://www.loc.gov/item/97007563 |title=Russia: A Country Study |publisher=Federal Research Division, Library of Congress |year=1998 |isbn=0-8444-0866-2 |location=Washington DC |chapter=Muscovy |oclc=36351361}}</ref>{{Rp|pages=11–20}} Čeprav je bila Moskva še vedno pod vladavino [[Mongoli|Mongolov]]-[[Tatari|Tatarov]], so ji ti dopustili, da na začetku 13. stoletja začela uveljavljati svoj vpliv na tem območju<ref>{{navedi knjigo |last=Davies |first=Brian L. |title=Warfare, State and Society on the Black Sea Steppe, 1500–1700 |publisher=Routledge |year=2014 |page=4 |url=http://www.reenactor.ru/ARH/PDF/Davies.pdf#page=20}}</ref> in je postopoma postala v vodilna sila v »zbiranju ruskih dežel«.<ref name="Curtis-1998-3"/> Ko se je leta 1325 v Moskvo preselil sedež metropolita [[Ruska pravoslavna cerkev|Ruske pravoslavne cerkve]], se je njen vpliv povečal.<ref>{{navedi knjigo |last1=Gleason |first1=Abbott |title=A Companion to Russian History |date=2009 |publisher=John Wiley & Sons |location=Chichester |isbn=978-1444308426 |pages=126}}</ref> Moskovski veliki knezi so s pomočjo cerkve, mest in novega plemstva postavili temelje centralizirane države.<ref name="Sova"/> Moskovski poslednji tekmec, [[Novgorodska republika]], je cvetela kot glavno središče trgovine s kožami in najvzhodnejše pristanišče [[Hansa|Hanzeatske zveze]].<ref>{{navedi časopis |last=Halperin |first=Charles J. |title=Novgorod and the 'Novgorodian Land' |jstor=20171136 |volume=40 |number=3 |pages=345–363 |date=September 1999 |publisher=EHESS |journal=Cahiers du Monde russe}}</ref> Leta 1380 je združena vojska ruskih kneževin pod vodstvom [[Dimitrij Donski|Dimitrija Donskega]] Moskovskega zadala Mongolom-Tatarom prelomni poraz v [[Kulikovska bitka|kulikovski bitki]].<ref name="Curtis-1998" /> Z Moskvo se je postopoma zlila materinska kneževina in sosednje kneževine, vključno z nekdaj močnimi tekmeci, kot sta [[Tverska kneževina]] in [[Novgorodska republika]].<ref name="Curtis-1998-3">{{navedi splet |last=Curtis |first=Glenn E. |year=1998 |title=Russia – Muscovy |url=http://countrystudies.us/russia/3.htm |access-date=2021-06-25 |publisher=Federal Research Division of the Library of Congress |location=Washington, D.C.}}</ref> [[Ivan III. Vasiljevič|Ivan III.]] (»Veliki«) se je znebil nadoblasti [[Zlata horda|Zlate horde]] (prenehal ji je plačevati davek)<ref name="Sova"/> in utrdil celotno severno Rusijo (zlomil je vpliv Tvera in Novgoroda)<ref name="Sova"/> pod oblastjo Moskve; bil je prvi ruski vladar, ki si je nadel naziv »Veliki knez vseh Rusov«. Po [[padec Konstantinopla|padcu Konstantinopla]] leta 1453 si je Moskva lastila nasledstvo za dediščino [[Bizantinsko cesarstvo|Vzhodnorimskega cesarstva]]. Ivan III. se je poročil s [[Sofija Paleolog|Sofijo Paleolog]], nečakinjo zadnjega [[Seznam bizantinskih cesarjev|bizantinskega cesarja]] [[Konstantin XI. Paleolog|Konstantina XI. Paleologa]], in sprejel bizantinskega dvoglavega orla za svoj ter navsezadnje ruski grb.<ref name="Curtis-1998-3"/> [[Vasilij III. Ivanovič|Vasilij III.]] je na začetku 16. stoletja združil celotno Rusijo s priključitvijo nekaj zadnjih neodvisnih ruskih držav.<ref>{{navedi knjigo |last1=Anderson |first1=M.S. |title=The Origins of the Modern European State System, 1494–1618 |date=2014 |publisher=Routledge |isbn=978-1317892755 |url={{GBurl|id=smCgBAAAQBAJ|pg=PT281}}}}</ref> ===Rusko carstvo=== {{glavni|Rusko carstvo}} [[File:Ivan IV by anonim (18th c., GIM).jpg|thumb|upright|[[Ivan IV. Vasiljevič Grozni|Ivan IV.]] je bil med letoma 1533 in 1547 veliki moskovski knez in nato car Rusije do svoje smrti leta 1584.]] V duhu ideje o [[Tretji Rim|tretjem Rimu]] je bil leta 1547 [[Ivan IV. Vasiljevič Grozni|Ivan IV.]] (»Grozni«) uradno okronan kot prvi [[Rusko carstvo|''car'']] Rusije. Car je razglasil nov zakonik ([[Sudebnik iz leta 1550]]), ustanovil prvo rusko fevdalno predstavniško telo ([[zemski sobor]]), prenovil vojsko, omejil vpliv duhovščine in reorganiziral lokalno upravo.<ref name="Curtis-1998-3"/> Med svojo dolgo vladavino je Ivan skoraj podvojil že tako veliko rusko ozemlje s priključitvijo treh tatarskih kanatov: [[Kazanski kanat|Kazanskega]] in [[Astrahanski kanat|Astrahanskega]] ob [[Volga|Volgi]]<ref name="Sova"/><ref>{{navedi časopis |last=Perrie |first=Maureen |title=The Popular Image of Ivan the Terrible |jstor=4207642 |journal=The Slavonic and East European Review |volume=56 |number=2 |date=April 1978 |pages=275–286 |publisher=Modern Humanities Research Association}}</ref> ter [[Sibirski kanat|Sibirskega]] v jugozahodni Sibiriji. Nazadnje se je do konca 16. stoletja Rusija razširila vzhodno od [[Ural|Uralskega gorovja]].<ref>{{navedi časopis |last=Skrynnikov |first=R. G. |title=Ermak's Siberian Expedition |url=https://archive.org/details/russian-history_spring-1986_13_1/page/1 |journal=Russian History |volume=13 |number=1 |pages=1–39 |publisher=Brill Publishers |jstor=24655823 |year=1986|doi=10.1163/187633186X00016 }}</ref> Toda carstvo je oslabila dolga in neuspešna [[livonska vojna]] proti koaliciji [[Krona kraljevine Poljske|kraljevine Poljske]] in [[Velika litovska kneževina|Velike litovske kneževine]] (pozneje združeni v [[Republika obeh narodov|Republiki obeh narodov]]), [[kraljevina Švedska|kraljevine Švedske]] in Dansko-Norveške za dostop do baltske obale in pomorske trgovine.<ref>{{navedi časopis |last=Filyushkin |first=Alexander |title=Livonian War in the Context of the European Wars of the 16th Century: Conquest, Borders, Geopolitics |year=2016 |pages=1–21 |volume=43 |number=1 |journal=Russian History |publisher=Brill |doi=10.1163/18763316-04301004 |jstor=44647035}}</ref> Leta 1572 je ruska vojska napadajoče [[Krimski Tatari|Krimske Tatare]] popolnoma porazila v ključni [[Bitka pri Molodjah|bitki pri Molodjah]].<ref>{{navedi knjigo |date=2015 |last=Skrynnikov |first=R. G. |title=Reign of Terror: Ivan IV |publisher=Brill |isbn=978-9-004-30401-7 |pages=417–421}}</ref> S smrtjo Ivanovih sinov leta 1598 se je končala stara [[Rurikidi|dinastija Rurikov]], kar je skupaj s strašno [[Ruska lakota 1601–03|lakoto 1601–1603]] sprožilo politično krizo, znano kot [[obdobje težav]], vključno z državljansko vojno, vladavino pretendentov in tujim posredovanjem.<ref>{{navedi časopis |last=Dunning |first=Chester |title=Crisis, Conjuncture, and the Causes of the Time of Troubles |jstor=41036998 |journal=Harvard Ukrainian Studies |year=1995 |publisher=Harvard Ukrainian Research Institute |volume=19 |pages=97–119}}</ref> Razmere je izkoristila Republika obeh narodov in zasedla dele Rusije vse do prestolnice Moskve.<ref>{{navedi časopis |last=Wójcik |first=Zbigniew |title=Russian Endeavors for the Polish Crown in the Seventeenth Century |url=https://archive.org/details/sim_slavic-review_spring-1982_41_1/page/59 |journal=Slavic Review |jstor=2496635 |doi=10.2307/2496635 |publisher=Cambridge University Press |volume=41 |number=1 |year=1982 |pages=59–72|s2cid=164176163 }}</ref> Leta 1612 je ruski prostovoljski korpus pod poveljstvom trgovca [[Kuzma Minin]]a in kneza [[Dmitrij Mihajlovič Požarski|Dimitrija Požarskega]] Poljake prisilil k umiku.<ref>{{navedi časopis |last1=Bogolitsyna |first1=Anna |last2=Pichler |first2=Bernhard |last3=Vendl |first3=Alfred |last4=Mikhailov |first4=Alexander |last5=Sizov |first5=Boris |title=Investigation of the Brass Monument to Minin and Pozharsky, Red Square, Moscow |journal=Studies in Conservation |publisher=Taylor & Francis |year=2009 |volume=54 |number=1 |pages=12–22 |doi=10.1179/sic.2009.54.1.12 |jstor=27867061 |s2cid=138066784}}</ref> Leta 1613 je po odločitvi zemskega sobora prestol zasedla [[Romanovi|bojarska dinastija Romanovih]] in država si je postopoma opomogla od krize.<ref>{{navedi časopis |last=Orchard |first=G. Edward |title=The Election of Michael Romanov |jstor=4210028 |publisher=Modern Humanities Research Association |journal=The Slavonic and East European Review |volume=67 |number=3 |date=July 1989 |pages=378–402}}</ref> V 17. stoletju, obdobju [[Kozaki|Kozakov]], je Rusija nadaljevala z ozemeljsko rastjo.<ref name="Siberia">{{navedi splet |url=https://www.loc.gov/collections/meeting-of-frontiers/articles-and-essays/exploration/russian-discovery-of-siberia/ |title=The Russian Discovery of Siberia |year=2000 |publisher=Library of Congress |location=Washington, D.C. |access-date=2022-01-25}}</ref> Leta 1654 je ukrajinski voditelj [[Bogdan Hmelnicki]] ponudil Ukrajini zaščito ruskega carja [[Aleksej Ruski|Alekseja]], čigar sprejetje te ponudbe je vodilo v še eno [[rusko-poljska vojna (1654–1667)|rusko-poljsko vojno]]. Nazadnje so Ukrajino razdelili vzdolž [[Dneper|Dnepra]], tako da sta bila [[Levobrežna Ukrajina]] in [[Kijev]] pod rusko vladavino.<ref>{{navedi knjigo |last=Frost |first=Robert I. |title=The Northern Wars: War, State and Society in Northeastern Europe, 1558–1721 |date=2000 |publisher=Routledge |isbn=978-0-58206-429-4 |page=13}}</ref> Na vzhodu se je nadaljevalo hitro rusko raziskovanje in kolonizacija velikanske Sibirije v lovu na dragocene kože in slonovino. [[Seznam ruskih raziskovalcev|Ruski raziskovalci]] so pritiskali na vzhod predvsem po sibirskih rečnih poteh in do sredine 17. stoletja so zrasle ruske naselbine v vzhodni Sibiriji, na [[Čukotski polotok|Čukotskem polotoku]], vzdolž reke [[Amur]] in na obali Tihega oceana.<ref name="Siberia"/> Leta 1648 je [[Semjon Ivanovič Dežnjov]] postal prvi Evropejec, ki je preplul [[Beringov preliv]].<ref>{{navedi knjigo |last=Oliver |first=James A. |title=The Bering Strait Crossing: A 21st Century Frontier between East and West |year=2006 |publisher=Information Architects |pages=36–37 |isbn=978-0-9546995-8-1}}</ref> ===Ruski imperij=== {{glavni|Ruski imperij}} [[File:Growth of Russia 1547-1725.png|thumb|upright=1.4|Širjenje in ozemeljski razvoj Rusije od kronanja [[Ivan IV. Vasiljevič Grozni|Ivana IV.]] do smrti [[Peter Veliki|Petra I.]]]] [[Peter Veliki|Peter I.]] je leta 1721 Rusijo proglasil za imperij in vzpostavil kot eno evropskih velesil. V svoji vladavini med letoma 1682 in 1725 je porazil Švedsko v [[Velika severna vojna|veliki severni vojni]] (1700–1721), s čimer je državi zagotovil dostop do morja in pomorske trgovine. Leta 1703 je Peter I. na Baltskem morju ustanovil novo rusko prestolnico [[Sankt Peterburg]]. Med svojo vladavino je uveljavil radikalne reforme, s katerimi je Rusijo kulturno približal zahodni Evropi, vendar se je položaj tlačanov v tem obdobju poslabšal.<ref name="Sova"/><ref name="Curtis-1998-2">{{navedi splet |last=Curtis |first=Glenn E. |url=http://countrystudies.us/russia/4.htm |title=Russia – Early Imperial Russia |year=1998 |location=Washington, D.C. |publisher=Federal Research Division of the Library of Congress |access-date=2021-06-25}}</ref> Spodbujal je manufakture, trgovino in gospodarstvo.<ref name="Sova"/> Na prestolu ga je nasledila [[Katarina I. Ruska|Katarina I.]] (1725–1727), ki jo je nasledil [[Peter II. Ruski|Peter II.]] (1727–1730), njega pa [[Ana Ruska|Ana]]. Med vladavino hčere Petra I. [[Elizabeta Ruska|Elizabete]] v letih 1741–1762 se je Rusija vpletla v [[Sedemletna vojna|sedemletno vojno]] (1756–1763). Med tem spopadom so ruske enote zasedle [[Vzhodna Prusija|Vzhodno Prusijo]] in dosegle Berlin.<ref>{{navedi časopis |last=Kohn |first=Hans |title=Germany and Russia |url=https://archive.org/details/current-history_1960-01_38_221/page/1 |journal=Current History |volume=38 |number=221 |pages=1–5 |year=1960 |publisher=U of California Press |doi=10.1525/curh.1960.38.221.1 |jstor=45310370 |s2cid=249687838 }}</ref> Toda po Elizabetini smrti je Prusiji naklonjeni car [[Peter III. Ruski|Peter III.]] vse te osvojitve vrnil [[kraljevina Prusija|kraljevini Prusiji]].<ref>{{navedi časopis |last=Raeff |first=Marc |title=The Domestic Policies of Peter III and his Overthrow |url=https://archive.org/details/sim_american-historical-review_1970-06_75_5/page/1289 |journal=The American Historical Review |volume=75 |number=5 |date=June 1970 |pages=1289–1310 |publisher=[[Oxford University Press]] |jstor=1844479 |doi=10.2307/1844479}}</ref> [[Katarina Velika|Katarina II.]] (»Velika«), ki je vladala med letoma 1762 in 1796, je vodila [[rusko razsvetljenstvo]]. Ruski politični nadzor je razširila na Poljsko-litovsko državo in [[Delitve Poljske|Rusiji priključila večino njenih ozemelj]], s čimer je postala država z največjim številom prebivalcev v Evropi.<ref>{{navedi časopis |last=Perkins |first=James Breck |title=The Partition of Poland |url=https://archive.org/details/sim_american-historical-review_1896-10_2_1/page/76 |jstor=1833615 |doi=10.2307/1833615 |doi-access=free |volume=2 |number=1 |date=October 1896 |pages=76–92 |journal=The American Historical Review |publisher=Oxford University Press}}</ref> Na jugu je v uspešnih [[Rusko-turške vojne|rusko-turških vojnah]] proti [[Osmansko cesarstvo|Osmanskemu cesarstvu]] rusko mejo pomaknila do Črnega morja in razpustila [[Krimski kanat]] ter [[Priključitev Krima v Rusko carstvo|priključila Krim]].<ref>{{navedi časopis |last=Anderson |first=M.S. |jstor=4205010 |title=The Great Powers and the Russian Annexation of the Crimea, 1783–1784 |journal=The Slavonic and East European Review |date=December 1958 |volume=37 |number=88 |pages=17–41 |publisher=[[Modern Humanities Research Association]]}}</ref> Po zmagah nad [[Kadžari|kadžarskim Iranom]] med [[Rusko-perzijske vojne|rusko-perzijskimi vojnami]] v prvi polovici 19. stoletja je Rusija osvojila tudi Kavkaz.<ref>{{navedi časopis |last=Behrooz |first=Maziar |title=Revisiting the Second Russo-Iranian War (1826–1828): Causes and Perceptions |jstor=24482847 |journal=[[Iranian Studies]] |year=2013 |volume=46 |number=3 |pages=359–381 |publisher=Taylor & Francis|doi=10.1080/00210862.2012.758502 |s2cid=143736977}}</ref> Naslednik Katarine, sin [[Pavel I. Ruski|Pavel]], je bil nestanoviten in se je osredotočal predvsem na domače zadeve.<ref>{{navedi časopis |last=Ragsdale |first=Hugh |title=Russia, Prussia, and Europe in the Policy of Paul I |year=1992 |pages=81–118 |journal=Jahrbücher für Geschichte Osteuropas |jstor=41046596 |volume=31 |number=1 |publisher=[[Franz Steiner Verlag]]}}</ref> Po njegovi kratki vladavini je strategijo Katarine nadaljeval [[Aleksander I. Ruski|Aleksander I.]] (1801–1825), ki je leta 1809 oslabljeni Švedski [[Finska vojna|iztrgal Finsko]],<ref>{{navedi časopis |title=Finland |url=https://archive.org/details/sim_american-political-science-review_1910-08_4_3/page/350 |jstor=1945868 |doi-access=free |doi=10.2307/1945868 |publisher=[[American Political Science Association]] |date=August 1910 |volume=4 |number=3 |pages=350–364 |journal=The American Political Science Review}}</ref> leta 1812 pa Osmanom [[Besarabija|Besarabijo]].<ref>{{navedi časopis |last=King |first=Charles |title=Moldova and the New Bessarabian Questions |url=https://archive.org/details/sim_world-today_1993-07_49_7/page/135 |jstor=40396520 |journal=The World Today |volume=49 |number=7 |pages=135–139 |date=July 1993 |publisher=Royal Institute of International Affairs ([[Chatham House]])}}</ref> V Severni Ameriki so Rusi postali prvi Evropejci, ki so [[Ruska Amerika|dosegli in kolonizirali Aljasko]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.pbs.org/harriman/1899/exploration.html |title=Exploration and Settlement on the Alaskan Coast |publisher=[[PBS]] |access-date=2022-01-13}}</ref> V letih 1803–1806 je bilo izvedeno prvo rusko obplutje sveta.<ref>{{navedi časopis |last=McCartan |first=E. F. |title=The Long Voyages-Early Russian Circumnavigation |url=https://archive.org/details/sim_russian-review_1963-01_22_1/page/30 |journal=The Russian Review |volume=22 |number=1 |year=1963 |pages=30–37 |doi=10.2307/126593 |jstor=126593}}</ref> Leta 1820 je [[Fabian Gottlieb von Bellingshausen|ruska odprava]] odkrila celino [[Antarktika|Antarktiko]].<ref>{{navedi splet |last=Blakemore |first=Erin |title=Who really discovered Antarctica? Depends who you ask. |date=2020-01-27 |access-date=2022-01-12 |work=[[National Geographic (magazine)|National Geographic]] |url=https://www.nationalgeographic.com/history/article/who-discovered-antarctica-depends-who-ask|archive-url=https://web.archive.org/web/20210305011853/https://www.nationalgeographic.com/history/article/who-discovered-antarctica-depends-who-ask|url-status=dead|archive-date=2021-03-05}}</ref> ====Velesila in razvoj družbe, znanosti in umetnosti==== Med [[Napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] se je Rusija pridružila zavezništvu različnih evropskih sil, ki so se borile proti Franciji. [[Napoleonov pohod na Rusijo|Francoska invazija na Rusijo]] na višku Napoleonove moči leta 1812 je dosegla Moskvo, vendar je na koncu spodletela, saj je trdovraten odpor v kombinaciji z ostro rusko zimo močno porazil napadalce, vseevropsko vojsko [[Grande Armée]] pa privedel na rob popolnega uničenja. Pod vodstvom [[Mihail Kutuzov|Mihaila Kutuzova]] in [[Michael Andreas Barclay de Tolly|Michaela Andreasa Barclaya de Tollyja]] je [[Ruska imperialna vojska]] izrinila Napoleona in v [[Vojna Šeste koalicije|vojni Šeste koalicije]] napredovala po Evropi ter naposled vstopila v Pariz.<ref>{{navedi časopis |last1=Kroll |first1=Mark J. |last2=Toombs |first2=Leslie A. |last3=Wright |first3=Peter |title=Napoleon's Tragic March Home from Moscow: Lessons in Hubris |date=February 2000 |journal=The Academy of Management Executive |jstor=4165613 |pages=117–128 |publisher=[[Academy of Management]] |volume=14 |number=1}}</ref> [[Aleksander I. Ruski|Aleksander I.]] je nadzoroval rusko delegacijo na [[Dunajski kongres|dunajskem kongresu]], ki je določil zemljevid postnapoleonske Evrope.<ref>{{navedi časopis |last=Ghervas |first=Stella |title=The Long Shadow of the Congress of Vienna |jstor=26266203 |publisher=[[SAGE Publishers]] |journal=Journal of Modern European History |volume=13 |number=4 |pages=458–463 |year=2015|doi=10.17104/1611-8944-2015-4-458 |s2cid=151713355 }}</ref> [[File:Napoleons retreat from Moscow by Adolph Northen.jpg|thumb|''[[Napoleon]]ov umik iz Moskve'', [[Albrecht Adam]] (1851)]] Častniki, ki so Napoleona preganjali v Zahodno Evropo, so nazaj v Rusijo prinesli ideje liberalizma in v ponesrečenem [[Upor dekabristov|uporu dekabristov]] leta 1825 poskušali zmanjšati carjevo moč, vendar je bila vstaja zadušena.<ref name="Sova"/><ref>{{navedi revijo |last=Grey |first=Ian |url=https://www.historytoday.com/archive/decembrists-russia%E2%80%99s-first-revolutionaries |title=The Decembrists: Russia's First Revolutionaries |magazine=[[History Today]] |date=1973-09-09 |volume=23 |issue=9 |access-date=2021-11-23}}</ref> Ob koncu konservativne vladavine [[Nikolaj I. Ruski|Nikolaja I.]] (1825–1855) je vrhunec ruske moči in vpliva v Evropi prekinil poraz v [[krimska vojna|krimski vojni]].<ref>{{navedi časopis |last=Vincent |first=J.R. Vincent |title=The Parliamentary Dimension of the Crimean War |journal=[[Transactions of the Royal Historical Society]] |publisher=Cambridge University Press |pages=37–49 |volume=31 |year=1981 |jstor=3679044 |doi=10.2307/3679044|s2cid=153338264 }}</ref> ====Velike liberalne reforme in kapitalizem==== Nikolajev naslednik [[Aleksander II. Ruski|Aleksander II.]] (1855–1881) je širom države sprejel velike spremembe, vključno s [[Kmečka reforma 1861|kmečko reformo 1861]].<ref>{{navedi časopis |last=Zenkovsky |first=Serge A. |author-link=Serge Aleksandrovich Zenkovsky |title=The Emancipation of the Serfs in Retrospect |url=https://archive.org/details/sim_russian-review_1961-10_20_4/page/280 |jstor=126692 |doi=10.2307/126692 |publisher=[[Wiley (publisher)|Wiley]] |volume=20 |number=4 |journal=The Russian Review |date=October 1961 |pages=280–293}}</ref> Te reforme so spodbudile industrializacijo in posodobile Rusko imperialno vojsko, ki je ob koncu [[Rusko-turška vojna (1877–1878)|rusko-turške vojne (1877–1878)]] osvobodila velik del [[Balkan]]a izpod turške vladavine.<ref>{{navedi časopis |last=Gunter |first=Michael M. |author-link=Michael Gunter |title=War and Diplomacy: The Russo-Turkish War of 1877–1878 and the Treaty of Berlin |pages=231–233 |doi=10.1353/jwh.2013.0031 |journal=Journal of World History |publisher=[[University of Hawaiʻi Press]] |issn=1527-8050 |date=March 2013 |volume=24 |number=1 |s2cid=159687214}}</ref> Večino 19. in začetek 20. stoletja sta Rusija in [[Britanski imperij]] skrivoma sodelovala glede [[Emirat Afganistan|emirata Afganistana]] in sosednjih območij v [[Centralna Azija|Centralni]] in Južni Aziji; rivalstvo med dvema velikima evropskima imperijema je postalo znano kot [[Velika igra]].<ref>{{navedi časopis |last=Fromkin |first=David |author-link=David Fromkin |title=The Great Game in Asia |url=https://archive.org/details/sim_foreign-affairs_spring-1980_58_4/page/936 |year=1980 |volume=58 |number=4 |pages=936–951 |jstor=20040512 |doi=10.2307/20040512 |journal=[[Foreign Affairs]]}}</ref> Na koncu 19. stoletja je v Rusiji prišlo do vzpona različnih [[Socializem|socialističnih]] gibanj. Aleksandra II. so leta 1881 [[Atenat na Aleksandra II. Ruskega|ubili]] revolucionarni teroristi.<ref>{{navedi časopis |last=Frank |first=Goodwin |journal=The Slavic and East European Journal |jstor=309128 |title=Review: [Untitled] |url=https://archive.org/details/sim_slavic-and-east-european-journal_winter-1995_39_4/page/641 |doi=10.2307/309128 |pages=641–43 |year=1995 |volume=39 |number=4}}</ref> Vladavina njegovega sina [[Aleksander III. Ruski|Aleksandra III.]] (1881–1894) je bila manj liberalna, vendar miroljubnejša.<ref>{{navedi časopis |last=Taranovski |first=Theodore |title=Alexander III and his Bureaucracy: The Limitations on Autocratic Power |url=https://archive.org/details/canadian-slavonic-papers_june-september-1984_26_2-3/page/207 |journal=Canadian Slavonic Papers |volume=26 |number=2/3 |year=1984 |pages=207–219 |doi=10.1080/00085006.1984.11091776 |jstor=40868293}}</ref> Rusija se je v tem času povezala s Francijo, ruski nacionalizem pa je postal pomembna politična sila, ki se je navzven kazal kot panslavizem (predvsem proti Avstro-Ogrski), navznoter pa kot rusifikacija Poljske in Finske.<ref name="Sova"/> Z industrijskim proletariatom se je pojavilo tudi delavsko gibanje. Leta 1897 je bila ustanovljena [[Ruska socialdemokratska delavska stranka]], ki se je lete 1903 razcepila na [[Boljševiki|boljševike]] (Lenin, Trocki) in [[Menjševiki|menjševike]] (Plehanov, Akselrod, Martov).<ref name="Sova"/> ====Ustavna monarhija in svetovna vojna==== Pod zadnjim ruskim carjem [[Nikolaj II. Ruski|Nikolajem II.]] (1894–1917) je ponižujoč poraz v [[rusko-japonska vojna|rusko-japonski vojni]] sprožil [[Ruska revolucija (1905)|revolucijo leta 1905]].<ref>{{navedi časopis |last=Esthus |first=Raymond A. |title=Nicholas II and the Russo-Japanese War |url=https://archive.org/details/sim_russian-review_1981-10_40_4/page/396 |jstor=129919 |doi=10.2307/129919 |volume=40 |number=4 |journal=The Russian Review |date=October 1981 |pages=396–411}}</ref> Vstaja je bila zadušena, vendar je bila vlada prisiljena sprejeti velike reforme ([[ruska ustava 1906]]), vključno s [[svoboda govora|svobodo govora]] in [[svoboda zbiranja|zbiranja]], legalizacijo političnih strank ter oblikovanjem izvoljenega predstavniškega telesa, [[državna duma|državne dume]],<ref>{{navedi časopis |last=Doctorow |first=Gilbert S. |title=The Fundamental State Laws of 1906-04-23 |url=https://archive.org/details/sim_russian-review_1976-01_35_1/page/33 |journal=The Russian Review |year=1976 |jstor=127655 |doi=10.2307/127655 |volume=35 |number=1 |pages=33–52}}</ref> ki je predstavljala interese meščanstva.<ref name="Sova"/> ===Revolucija in državljanska vojna=== {{glavni|Ruska revolucija|Ruska državljanska vojna}} [[File:Russian Imperial Family 1913.jpg|thumb|left|Carja [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaja II.]] in [[Romanovi|Romanove]] so boljševiki ubili leta 1918.]] Leta 1914 je Rusija v odgovor na vojno napoved [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] ruski zaveznici [[Kraljevina Srbija (1882–1918)|Srbiji]] [[Ruski vstop v prvo svetovno vojno|vstopila v prvo svetovno vojno]]<ref>{{navedi časopis |last=Williamson, Jr. |first=Samuel R. |author-link=Samuel R. Williamson Jr. |title=The Origins of World War I |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-interdisciplinary-history_spring-1988_18_4/page/795 |jstor=204825 |doi=10.2307/204825 |journal=The Journal of Interdisciplinary History |year=1988 |publisher=The [[MIT Press]] |volume=18 |number=4 |pages=795–818}}</ref> in se borila na več frontah, čeprav je bila izolirana od svojih zaveznikov v [[Antanta|antanti]].<ref>{{navedi časopis |title=Triple Alliance and Triple Entente, 1902–1914 |url=https://archive.org/details/sim_american-historical-review_1924-04_29_3/page/449 |journal=The American Historical Review |publisher=Oxford University Press |jstor=1836520 |doi-access=free |doi=10.2307/1836520 |volume=29 |number=3 |pages=449–473 |date=April 1924 |last1=Schmitt |first1=Bernadotte E. |author1-link=Bernadotte Everly Schmitt }}</ref> Leta 1916 je Ruska imperialna vojska z [[Brusilovska ofenziva|Brusilovsko ofenzivo]] skoraj v celoti uničila [[Avstro-ogrska vojska|avstro-ogrsko vojsko]] na vzhodni fronti, a so ji lastne velike izgube onemogočile nadaljnje napredovanje.<ref>{{navedi časopis |last=Schindler |first=John |year=2003 |title=Steamrollered in Galicia: The Austro-Hungarian Army and the Brusilov Offensive, 1916. |journal=[[War in History]] |volume=10 |number=1 |pages=27–59 |doi=10.1191/0968344503wh260oa |jstor=26061940 |s2cid=143618581}}</ref> Ne glede na to so rastoči stroški vojne, velike žrtve ter sumi korupcije in izdaj še poglobili nezaupanje javnosti v režim. Vse to je ustvarilo vzdušje za [[Ruska revolucija|rusko revolucijo]] leta 1917, ki je bila izpeljana v dveh dejanjih – [[Februarska revolucija|februarski]] in [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]].<ref name="Curtis-1998-5">{{navedi splet |last=Curtis |first=Glenn E. |url=http://countrystudies.us/russia/8.htm |title=Russia – Revolutions and Civil War |year=1998 |location=Washington, D.C. |publisher=Federal Research Division of the Library of Congress |access-date=2021-06-25}}</ref> Na začetku leta 1917 je bil [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaj II.]] prisiljen abdicirati; on in njegova družina so bili zaprti in [[Usmrtitev družine Romanov|pozneje usmrčeni]] med [[ruska državljanska vojna|rusko državljansko vojno]].<ref>{{navedi splet |last=Walsh |first=Edmund |author-link=Edmund A. Walsh |url=https://www.theatlantic.com/magazine/archive/1928/03/the-last-days-of-the-romanovs/303877/ |title=The Last Days of the Romanovs |work=The Atlantic |date=March 1928 |access-date=2022-01-14}}</ref> Monarhijo je zamenjala negotova koalicija političnih strank, ki se je razglasila za [[Ruska začasna vlada|začasno vlado]]<ref>{{navedi časopis |last=Mosse |first=W. E. |title=Interlude: The Russian Provisional Government 1917 |journal=Soviet Studies (Europe-Asia Studies) |jstor=149631 |publisher=Taylor & Francis |volume=15 |number=4 |pages=408–419 |date=April 1964}}</ref> in je razglasila [[Ruska republika|Rusko republiko]]. 19. januarja 1918 je [[Ruska ustavodajna skupščina]] Rusijo razglasila za demokratično federalno republiko (in je tako ratificirala odločitev Začasne vlade). Naslednji dan je Ustavodajno skupščino [[Vseruski centralni izvršni komite]] razpustil.<ref name="Curtis-1998-5" /> Obstajal je alternativni socialistični establišment, [[Petrograjski sovjet]], mu je vpliv dajal demokratično izvoljen svet delavcev in kmetov, ''[[sovjet]]''. Vladavina nove oblasti krize v državi ni rešila, temveč jo je še poslabšala. [[Oktobrska revolucija]] pod vodstvom boljševiškega voditelja [[Vladimir Lenin|Vladimirja Lenina]] je strmoglavila začasno vlado in dala polno moč vladanja sovjetom ter tako ustvarila prvo socialistično državo na svetu.<ref name="Curtis-1998-5"/> Med [[antikomunizem|protikomunističnim]] [[Belo gibanje|Belim gibanjem]] in boljševiki s svojo [[Rdeča armada|Rdečo armado]] je izbruhnila [[ruska državljanska vojna]].<ref>{{navedi časopis |last=Figes |first=Orlando |author-link=Orlando Figes |title=The Red Army and Mass Mobilization during the Russian Civil War 1918–1920 |jstor=650938 |journal=Past & Present |publisher=Oxford University Press |pages=168–211 |date=November 1990 |volume=129 |number=190|doi=10.1093/past/129.1.168 }}</ref> S podpisom [[Brestlitovski mir|brestlitovskega miru]], ki je končal sovražnosti s [[centralne sile|centralnimi silami]] v prvi svetovni vojni, je boljševiška Rusija predala večino svojih zahodnih ozemelj, ki so predstavljala 34 % njenega prebivalstva, 54 % njene industrije, 32 % njene kmetijske zemlje in okrog 90 % rudnikov premoga.<ref>{{navedi splet |last=Figes |first=Orlando |author-link=Orlando Figes |url=https://www.nationalgeographic.com/history/history-magazine/article/russian-revolution-history-lenin |archive-url=https://web.archive.org/web/20210415111202/https://www.nationalgeographic.com/history/history-magazine/article/russian-revolution-history-lenin |url-status=dead |archive-date=2021-04-15 |title=From Tsar to U.S.S.R.: Russia's Chaotic Year of Revolution |work=[[National Geographic (magazine)|National Geographic]] |date=2017-10-25 |access-date=2021-11-27 }}</ref> [[File:Vladimir_Lenin_Speech_in_May_1920.jpg|thumb|[[Vladimir Lenin]] in [[Leon Trocki|Lev Trocki]] med govorom leta 1920 v Moskvi]] [[Antantne sile med prvo svetovno vojno|Zavezniki]] so sprožili neuspešno [[Posredovanje v ruski državljanski vojni|vojaško posredovanje]] v podporo protikomunističnim silam.<ref>{{navedi časopis |last=Carley |first=Michael Jabara |date=November 1989 |jstor=40106089 |title=Allied Intervention and the Russian Civil War, 1917–1922 |url=https://archive.org/details/international-history-review_1989-11_11_4/page/689 |journal=The International History Review |volume=11 |number=4 |pages=689–700 |doi=10.1080/07075332.1989.9640530 }}</ref> Medtem so tako boljševiki kot tudi belo gibanje drugi proti drugim izvajali kampanje deportacij in usmrtitev, kar je znano kot [[Rdeči teror|rdeči]] in [[beli teror]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.nationalgeographic.com/history/article/red-terror-set-macabre-course-soviet-union |archive-url=https://web.archive.org/web/20210222175025/https://www.nationalgeographic.com/history/article/red-terror-set-macabre-course-soviet-union |url-status=dead |archive-date=2021-02-22 |title=How the Red Terror set a macabre course for the Soviet Union |work=[[National Geographic (magazine)|National Geographic]] |first=Erin |last=Blakemore |date=2020-09-02 |access-date=2021-06-26}}</ref> Ob koncu nasilne državljanske vojne sta bili ruska ekonomija in infrastruktura močno poškodovani in življenje je izgubilo do 10 milijonov ljudi, večinoma civilistov.<ref>{{navedi enciklopedijo |url=https://www.britannica.com/event/Russian-Civil-War/Foreign-intervention#ref283723 |title=Russian Civil War – Casualties and consequences of the war |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |access-date=2022-01-14 }}</ref> Milijoni so postali [[beli emigranti]].<ref>{{navedi časopis |last=Schaufuss |first=Tatiana |title=The White Russian Refugees |journal=The Annals of the [[American Academy of Political and Social Science]] |date=May 1939 |volume=203 |pages=45–54 |publisher=[[SAGE Publishing]] |doi=10.1177/000271623920300106 |jstor=1021884|s2cid=143704019 }}</ref> [[Ruska lakota 1921–1922]] je terjala do pet milijonov žrtev.<ref>{{navedi splet |last=Haller |first=Francis |url=https://www.icrc.org/en/doc/resources/documents/article/other/5rfhjy.htm |title=Famine in Russia: the hidden horrors of 1921 |work=[[Le Temps]]|publisher=[[International Committee of the Red Cross]] |date=2003-12-08 |access-date=2021-07-26}}</ref> ===Sovjetska zveza=== {{glavni|Zgodovina Sovjetske zveze}} [[File:Russian SFSR in Soviet Union (1936).svg|thumb|left|Lega [[RSFSR|Ruske SFSR]] (rdeče) v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] leta 1936]] ====Plansko gospodarstvo in sovjetska družba==== 30. decembra 1922 so Lenin in sodelavci z združitvijo [[RSFSR|Ruske SFSR]], [[Sovjetska socialistična republika Belorusija|Beloruske]], [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Ukrajinske]] in [[Transkavkaške sovjetska socialistična republika|Transkavkaške]] republike v eno državo ustanovili [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]].<ref>{{navedi časopis |last=Szporluk |first=Roman |title=Nationalities and the Russian Problem in the U.S.S.R.: an Historical Outline |url=https://archive.org/details/sim_australian-journal-of-international-affairs_1973-04_27_1/page/22 |jstor=24356607 |publisher=Journal of International Affairs Editorial Board |journal=Journal of International Affairs |volume=27 |number=1 |pages=22–40 |year=1973}}</ref> Postopoma so notranje spremembe mej in priključitve med drugo svetovno vojno ustvarile unijo [[republike ZSSR|republik]]; največja po ozemlju in prebivalstvu je bila Ruska SFSR, ki je uniji dominirala politično, kulturno in gospodarsko.<ref>{{navedi časopis |last=Brzezinski |first=Zbigniew |title=The Soviet Union: World Power of a New Type |url=https://archive.org/details/sim_academy-of-political-science-proceedings_1984_35_3/page/147 |jstor=1174124 |doi=10.2307/1174124 |volume=35 |number=3 |year=1984 |pages=147–159 |journal=Proceedings of the Academy of Political Science |publisher=The Academy of Political Science}}</ref> Po [[Smrt in pogreb Vladimirja Lenina|Leninovi smrti]] leta 1924 je bila za prevzem oblasti imenovana trojka ([[Josif Stalin]], [[Grigorij Zinovjev]] in [[Lev Kamenjev]]). Na koncu je Stalin, [[generalni sekretar Komunistične partije Sovjetske zveze]], uspel zatreti vse opozicijske frakcije in utrditi moč v svojih rokah ter v 30. letih postal državni diktator.<ref>{{navedi časopis |last=Glassman |first=Leo M. |title=Stalin's Rise to Power |url=https://archive.org/details/current-history_1931-04_34_1/page/73 |date=April 1931 |pages=73–77 |publisher=[[University of California Press]] |jstor=45336496 |journal=Current History |volume=34 |number=1|doi=10.1525/curh.1931.34.1.73 |s2cid=248843930 }}</ref> [[Lev Trocki|Leva Trockega]], glavnega zagovornika [[svetovna revolucija|svetovne revolucije]], so leta 1929 izgnali iz Sovjetske zveze<ref>{{navedi časopis |last=Getty |first=J Arch. |title=Trotsky in Exile: The Founding of the Fourth International |jstor=151989 |pages=24–35 |publisher=Taylor & Francis |volume=38 |number=1 |date=January 1986 |journal=Soviet Studies (Europe-Asia Studies)}}</ref> in uradna linija je postala Stalinova ideja [[socializem v eni državi|socializma v eni državi]].<ref>{{navedi splet |url=https://kar.kent.ac.uk/47659/1/Socialism%20in%20One%20Country%20Redacted.pdf |title=Socialism in One Country: A Study of Pragmatism and Ideology in the Soviet 1920s |publisher=University of Kent |last=Bensley |first=Michael |year=2014 |access-date=2021-06-26}}</ref> Nadaljnji notranji boji v boljševiški partiji so vodili v [[velika čistka|veliko čistko]].<ref>{{navedi časopis |last=Kuromiya |first=Hirosaki |title=Accounting for the Great Terror |jstor=41051345 |publisher=Franz Steiner Verlag |journal=Jahrbücher für Geschichte Osteuropas |year=2005 |pages=86–101 |volume=53 |number=1}}</ref> ====Stalinizem in nasilna modernizacija==== Pod Stalinovim vodstvom je država uveljavila [[plansko gospodarstvo]], [[industrializacija v Sovjetski zvezi|industrializacijo večinoma kmečke države]] in [[Kolektivizacija v Sovjetski zvezi|kolektivizacijo]] [[Kmetijstvo v Sovjetski zvezi|svojega kmetijstva]]. V tem obdobju hitrih ekonomskih in socialnih sprememb so milijone ljudi poslali v [[gulag|kazenska delovna taborišča]], vključno z veliko političnimi obsojenci, obsojenimi za domnevno ali dejansko opozicijo Stalinovi vladavini;<ref>{{navedi časopis |last=Rosefielde |first=Steven |title=An Assessment of the Sources and Uses of Gulag Forced Labour 1929–1956 |jstor=151474 |publisher=Taylor & Francis |pages=51–87 |volume=33 |number=1 |date=January 1981 |journal=Soviet Studies (Europe-Asia Studies)}}</ref> milijone ljudi so deportirali ali izgnali v odročne predele Sovjetske zveze.<ref>{{navedi časopis |last=Kreindler |first=Isabelle |title=The Soviet Deported Nationalities: A Summary and an Update |jstor=151700 |publisher=Taylor & Francis |journal=Soviet Studies (Europe-Asia Studies) |volume=38 |number=3 |date=July 1986 |pages=387–405}}</ref> Tranzicijska dezorganizacija državnega kmetijstva, ostre državne politike in suša<ref>{{navedi knjigo | last=Zadoks | first=J.C. | title=On the political economy of plant disease epidemics: Capita selecta in historical epidemiology | publisher=Wageningen Academic Publishers | year=2008 | isbn=978-90-8686-653-3 | url={{GBurl|id=EBLTDwAAQBAJ|p=171}} | access-date=2022-12-08 | page=171}}</ref> so povzročili [[Sovjetska lakota 1932–1933|sovjetsko lakoto 1932–1933]], ki je vzela življenje do 8,7 milijona ljudi, od tega 3,3 milijona v Ruski SFSR.<ref>{{navedi časopis |last=Wolowyna |first=Oleh |date=October 2020 |title=A Demographic Framework for the 1932–1934 Famine in the Soviet Union |journal=Journal of Genocide Research |volume=23 |number=4 |pages=501–526 |doi=10.1080/14623528.2020.1834741 |s2cid=226316468}}</ref> V kratkem časovnem obdobju je Sovjetska zveza izvedla drago preobrazbo pretežno kmetijskega gospodarstva v veliko industrijsko silo.<ref>{{navedi časopis |last=Rosefielde |first=Steven |title=Excess Deaths and Industrialization: A Realist Theory of Stalinist Economic Development in the 1930s |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-contemporary-history_1988-04_23_2/page/277 |jstor=260849 |journal=Journal of Contemporary History |year=1988 |volume=23 |number=2 |pages=277–289 |publisher=SAGE Publishing|doi=10.1177/002200948802300207 |pmid=11617302 |s2cid=26592600 }}</ref> ====Druga svetovna vojna in Združeni narodi==== [[File:RIAN archive 602161 Center of Stalingrad after liberation.jpg|thumb|[[Bitka za Stalingrad]], največja in najbolj krvava bitka v zgodovini bojevanja se je končala leta 1943 z odločilno sovjetsko zmago nad [[Heer (Wehrmacht)|nemško vojsko]].]] Sovjetska zveza je vstopila v [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] 17.&nbsp;septembra 1939 s svojo [[sovjetska invazija na Poljsko|invazijo na Poljsko]],<ref>{{navedi časopis |last=Kornat |first=Marek |title=Choosing Not to Choose in 1939: Poland's Assessment of the Nazi-Soviet Pact |jstor=40647041 |publisher=Taylor & Francis |volume=31 |number=4 |date=December 2009 |journal=The International History Review |pages=771–797|doi=10.1080/07075332.2009.9641172 |s2cid=155068339}}</ref> skladno s tajnim protokolom v okviru pakta [[Pakt Ribbentrop-Molotov|Ribbentrop-Molotov]] z [[Nacistična Nemčija|Nacistično Nemčijo]].<ref>{{navedi časopis |last=Roberts |first=Geoffrey |title=The Soviet Decision for a Pact with Nazi Germany |jstor=152247 |publisher=Taylor & Francis |volume=44 |number=1 |year=1992 |journal=Soviet Studies (Europe-Asia Studies) |pages=57–78}}</ref> Pozneje je Sovjetska zveza [[zimska vojna|napadla Finsko]],<ref>{{navedi časopis |last=Spring |first=D. W. |title=The Soviet Decision for War against Finland, 1939-11-30 |jstor=152247 |publisher=Taylor & Francis |volume=38 |number=2 |date=April 1986 |journal=Soviet Studies (Europe-Asia Studies) |pages=207–226}}</ref> okupirala ter si priključila [[baltske države]],<ref>{{navedi časopis |last=Saburova |first=Irina |title=The Soviet Occupation of the Baltic States |url=https://archive.org/details/sim_russian-review_1955-01_14_1/page/36 |journal=The Russian Review |volume=14 |number=1 |pages=36–49 |publisher=[[Wiley (publisher)|Wiley]] |doi=10.2307/126075 |jstor=126075 |date=January 1955}}</ref> pa tudi dele Romunije.<ref>{{navedi knjigo |last=King |first=Charles |title=The Moldovans: Romania, Russia, and the Politics of Culture |date=1999 |publisher=[[Hoover Institution Press]]|url=https://archive.org/details/moldovansromania00king_0/page/n3/mode/2up |isbn= 978-0-817-99791-5}}</ref>{{rp|91–95}} 22.&nbsp;junija 1941 je Nemčija [[operacija Barbarossa|napadla Sovjetsko zvezo]]<ref>{{navedi časopis |last=Stolfi |first=Russel H. S. |title=Barbarossa Revisited: A Critical Reappraisal of the Opening Stages of the Russo-German Campaign (June–December 1941) |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-modern-history_1982-03_54_1/page/27 |jstor=1906049 |publisher=The University of Chicago Press |volume=54 |number=1 |pages=27–46 |journal=The Journal of Modern History |date=March 1982|doi=10.1086/244076 |s2cid=143690841 }}</ref> in tako odprla [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|vzhodno fronto]], največje prizorišče druge svetovne vojne.<ref>{{navedi knjigo |last=Wilson |first=David |title=The Eastern Front Campaign: An Operational Level Analysis |publisher=Eschenburg Press |date=2018 |isbn=978-1-789-12193-3}}</ref>{{rp|7}} Nemčija je zajela okrog 5 milijonov enot [[Rdeča armada|Rdeče armade]];<ref>{{navedi knjigo |last=Chapoutot |first=Johann |title=The Law of Blood: Thinking and Acting as a Nazi |date=2018 |publisher=Harvard University Press |isbn=978-0-674-66043-4}}</ref>{{rp|272}} s stradanjem do smrti ali na druge načine je ubila 3,3 milijona sovjetskih [[Vojni ujetnik|vojnih ujetnikov]] in veliko število civilistov, saj so Nemci sledili »[[Hungerplan]]u« za uresničitev [[Generalplan Ost|Generalplana Ost]].<ref>{{navedi knjigo |last=D. Snyder |first=Timothy |location=New York |title=Bloodlands: Europe Between Hitler and Stalin |url=https://archive.org/details/bloodlandseurope0000snyd_s7g9 |date=2010 |publisher=[[Basic Books]] |isbn=978-0-465-00239-9}}</ref>{{rp|175–186}} Čeprav je [[Wehrmacht]] sprva dosegal velike uspehe, je njihov prodor zaustavila [[bitka za Moskvo]].<ref>{{navedi časopis |last=Assmann |first=Kurt |title=The Battle for Moscow, Turning Point of the War |url=https://archive.org/details/sim_foreign-affairs_1950-01_28_2/page/309 |jstor=20030251 |doi=10.2307/20030251 |volume=28 |number=2 |pages=309–326 |publisher=[[Council on Foreign Relations]] |date=January 1950 |journal=[[Foreign Affairs]]}}</ref> Pozneje so Nemci doživeli velike poraze v [[bitka za Stalingrad|bitki za Stalingrad]] pozimi 1942–1943,<ref>{{navedi časopis |last=Clairmont |first=Frederic F. |title=Stalingrad: Hitler's Nemesis |jstor=4413752 |volume=38 |number=27 |pages=2819–2823 |date=July 2003 |journal=[[Economic and Political Weekly]]}}</ref> nato pa še v [[bitka za Kursk|bitki za Kursk]] poleti 1943.<ref>{{navedi časopis |last=Mulligan |first=Timothy P. |title=Spies, Ciphers and 'Zitadelle': Intelligence and the Battle of Kursk, 1943 |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-contemporary-history_1987-04_22_2/page/235 |jstor=260932 |pages=235–260 |volume=22 |number=2 |journal=Journal of Contemporary History |publisher=[[SAGE Publishing]] |date=April 1987|doi=10.1177/002200948702200203 |s2cid=162709461}}</ref> Še en nemški poraz je bilo [[obleganje Leningrada]], v sklopu katerega je bilo mesto med letoma 1941 in 1944 na kopnem popolnoma obkoljeno s strani nemških in finskih sil ter je utrpelo stradanje in več kot milijon smrti, vendar se ni predalo.<ref>{{navedi časopis |last=Krypton |first=Constantin |title=The Siege of Leningrad |journal=The Russian Review |volume=13 |number=4 |pages=255–265 |publisher=[[Wiley (publisher)|Wiley]] |doi=10.2307/125859 |jstor=125859 |date=January 1955}}</ref> Sovjetske sile so se v letih 1944–1945 podale skozi vzhodno in srednjo Evropo in maja 1945 [[bitka za Berlin|zajele Berlin]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.nationalgeographic.com/history/history-magazine/article/soviet-victory-battle-berlin-finished-nazi-germany |archive-url=https://web.archive.org/web/20210320151932/https://www.nationalgeographic.com/history/history-magazine/article/soviet-victory-battle-berlin-finished-nazi-germany |url-status=dead |archive-date=2021-03-20 |title=The Soviet victory in the Battle of Berlin finished Nazi Germany |work=[[National Geographic (magazine)|National Geographic]] |first1=Neil |last1=Kagan |first2=Stephen |last2=Hyslop |date=2020-05-07 |access-date=2021-05-29}}</ref> Avgusta 1945 je Rdeča armada [[Sovjetska invazija na Mandžurijo|napadla Mandžurijo]] in [[Sovjetsko-japonska vojna|izrinila Japonce]] iz severovzhodne Azije ter tako prispevala k zavezniški zmagi nad Japonsko.<ref>{{navedi časopis|last=Morton|first=Louis|title=Soviet Intervention in the War with Japan|url=https://archive.org/details/sim_foreign-affairs_1962-07_40_4/page/653|volume=40|number=4|date=July 1962|pages=653–662|publisher=[[Council on Foreign Relations]]|journal=[[Foreign Affairs]]|doi=10.2307/20029588|jstor=20029588}}</ref> Obdobje druge svetovne vojne med letoma 1941–1945 je v Rusiji znano kot [[velika domovinska vojna]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rferl.org/a/russia-s-monumental-tribute-to-the-great-patriotic-war-/30599462.html |title=Russia's Monumental Tributes To The 'Great Patriotic War' |publisher=[[Radio Free Europe/Radio Liberty]] |date=2020-05-08 |access-date=2021-05-29}}</ref> Sovjetska zveza je skupaj z Združenimi državami, Združenim kraljestvom in Kitajsko veljala za [[Veliki štirje (druga svetovna vojna)|velike štiri zavezniške sile]] druge svetovne vojne in so kasneje postale »štirje policisti«, kar je bila osnova za [[Varnostni svet Združenih narodov]].<ref>{{navedi knjigo|last=Gaddis|first=John Lewis|author-link=John Lewis Gaddis|title=The United States and the Origins of the Cold War, 1941–1947|url=https://archive.org/details/unitedstatesorig0000gadd|publisher=Columbia University Press|date=1972|location=New York|isbn=978-0-231-12239-9}}</ref>{{rp|27}} Med vojno so sovjetske civilne in vojaške žrtve znašale okrog 26–27 milijonov,<ref>{{navedi časopis |last1=Ellman |first1=Michael |last2=Maksudov |first2=S. |author1-link=Michael Ellman |title=Soviet Deaths in the Great Patriotic War: A Note |url=https://archive.org/details/sim_europe-asia-studies_1994_46_4/page/671 |journal=[[Europe-Asia Studies]] |year=1994 |volume=46 |issue=4 |pages=671–680 |doi=10.1080/09668139408412190 |pmid=12288331 |jstor=152934}}</ref> kar je predstavljalo približno polovico vseh žrtev druge svetovne vojne.<ref>{{navedi knjigo |last=Cumins |first=Keith |title=Cataclysm: The War on the Eastern Front 1941–45 |publisher=Helion and Company |date=2011 |isbn=978-1-907-67723-6}}</ref>{{rp|295}} Sovjetska ekonomija in infrastruktura sta utrpeli množično uničenje, ki je povzročilo [[sovjetska lakota 1946–1947|sovjetsko lakoto 1946–1947]].<ref>{{navedi splet |last=Harrison |first=Mark |date=2010-04-14 |title=The Soviet Union after 1945: Economic Recovery and Political Repression |url=https://warwick.ac.uk/fac/soc/economics/staff/mharrison/public/pp2011postprint.pdf |website=[[University of Warwick]]}}</ref> Toda za ceno velikih žrtvovanj je Sovjetska zveza postala svetovna velesila.<ref name="Reiman-2016">{{navedi knjigo |last=Reiman |first=Michael |title=About Russia, Its Revolutions, Its Development and Its Present |chapter=The USSR as the New World Superpower |url=https://www.jstor.org/stable/j.ctv2t4dn7.14 |date=2016 |publisher=[[Peter Lang (publisher)|Peter Lang]] |pages=169–176 |jstor=j.ctv2t4dn7.14 |isbn=978-3-631-67136-8}}</ref> ====Velesila in hladna vojna==== [[File:Yalta Conference (Churchill, Roosevelt, Stalin) (B&W).jpg|thumb|The "[[Zavezniki druge svetovne vojne|Veliki trije]]" na [[Jaltska konferenca|Jaltski konferenci]] februarja 1945, [[Winston Churchill]], [[Franklin D. Roosevelt]] in [[Josif Stalin]]]] Po drugi svetovni vojni je Rdeča armada skladno z odločitvami [[Potsdamska konferenca|potsdamske konference]] zasedla dele vzhodne in srednje Evrope, vključno z [[vzhodna Nemčija|Vzhodno Nemčijo]] in vzhodnim delom [[Avstrija|Avstrije]].<ref>{{navedi splet |last=Wills |first=Matthew |url=https://daily.jstor.org/potsdam-origins-cold-war/ |title=Potsdam and the Origins of the Cold War |work=[[JSTOR]] Daily |date=2015-08-06 |access-date=2022-01-28}}</ref> V satelitskih državah [[vzhodni blok|Vzhodnega bloka]] so bile nastavljene komunistične vlade.<ref>{{navedi časopis |last=Bunce |first=Valerie |title=The Empire Strikes Back: The Evolution of the Eastern Bloc from a Soviet Asset to a Soviet Liability |url=https://archive.org/details/sim_international-organization_winter-1985_39_1/page/1 |jstor=2706633 |journal=[[International Organization]] |volume=39 |number=1 |year=1985 |pages=1–46 |publisher=The [[MIT Press]]|doi=10.1017/S0020818300004859 |s2cid=154309589 |doi-access=free }}</ref> Ko je Sovjetska zveza postala druga jedrska sila na svetu,<ref>{{navedi časopis |last=Holloway |first=David |title=Entering the Nuclear Arms Race: The Soviet Decision to Build the Atomic Bomb, 1939–1945 |publisher=[[SAGE Publishing]] |volume=11 |number=2 |date=May 1981 |pages=159–197 |journal=[[Social Studies of Science]]|doi=10.1177/030631278101100201 |s2cid=145715873}}</ref> je ustanovila zavezništvo [[Varšavski pakt]]<ref>{{navedi časopis |last=Wolfe |first=Thomas W. |title=The Warsaw Pact in Evolution |url=https://archive.org/details/sim_world-today_1966-05_22_5/page/191 |date=May 1966 |volume=22 |number=5 |pages=191–198 |publisher=Royal Institute of International Affairs ([[Chatham House]]) |journal=The World Today |jstor=40393859}}</ref> in s tekmecema Združenimi državami in zvezi [[NATO]] vstopila v boj za svetovno prevlado, znan kot [[hladna vojna]].<ref>{{navedi knjigo |last1=Wagg |first1=Stephen |last2=Andrews |first2=David |title=East Plays West: Sport and the Cold War |year=2007 |publisher=[[Routledge]] |isbn=978-1-134-24167-5 |page=11}}</ref> ====Otoplitvene reforme Hruščova in gospodarski razvoj==== Po [[Smrt in pogreb Josifa Stalina|Stalinovi smrti]] leta 1953 in kratkem obdobju kolektivnega vodstva je novi voditelj [[Nikita Hruščov]] javno obsodil [[O kultu osebnosti in njegovih posledicah|Stalina]] in začel politiko [[Destalinizacija|destalinizacije]], v okviru katere je iz delovnih taborišč [[gulag]]ov izpustil veliko političnih zapornikov.<ref>{{navedi knjigo |first=Polly |last=Jones |title=The Dilemmas of De-Stalinization: Negotiating Cultural and Social Change in the Khrushchev Era |year=2006 |publisher=Routledge |isbn=978-1-134-28347-7 |pages=2–4}}</ref> Splošna sprostitev represivnih politik je postala pozneje znana kot »[[hruščovska otoplitev]]«.<ref>{{navedi časopis |last=Reid |first=Susan E. |year=1997 |title=Destalinization and Taste, 1953–1963 |publisher=Oxford University Press |jstor=1316131 |volume=10 |number=2 |pages=177–201 |journal=Journal of Design History|doi=10.1093/jdh/10.2.177 }}</ref> Hkrati so hladnovojne napetosti dosegle vrhunec, ko sta se rivalska bloka spopadla zaradi namestitve ameriških raket [[PGM-19 Jupiter|Jupiter]] v Turčiji in sovjetskih [[kubanska raketna kriza|raket na Kubi]].<ref>{{navedi časopis |last=Fuelling |first=Cody |url=https://digitalcommons.northgeorgia.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1218&context=issr |title=To the Brink: Turkish and Cuban Missiles during the Height of the Cold War |journal=International Social Science Review |publisher=[[University of North Georgia]] |volume=93 |number=1 |access-date=2021-05-28 |archive-date=2022-03-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220313053405/https://digitalcommons.northgeorgia.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1218&context=issr |url-status=dead }}</ref> 4. oktobra 1957 je Sovjetska zveza izstrelila prvi umetni [[satelit]], ''[[Sputnik 1]]'', in tako začela [[Vesoljska doba|vesoljsko dobo]].<ref>{{navedi splet |url=https://education.nationalgeographic.org/resource/ussr-launches-sputnik/ |title=USSR Launches Sputnik |date=2021-07-07 |work=[[National Geographic (magazine)|National Geographic]] |access-date=2022-01-15 }}</ref> Ruski [[kozmonavt]] [[Jurij Gagarin]] je na krovu vesoljskega plovila s posadko [[Vostok 1|Vostoka 1]] 12. aprila 1961 postal prvi človek v Zemljini orbiti.<ref>{{navedi splet |url=https://www.bbc.com/future/article/20210409-yuri-gagarin-the-spaceman-who-came-in-from-the-cold |title=Yuri Gagarin: the spaceman who came in from the cold |last=Dowling |first=Stephen |date=2021-04-12 |access-date=2022-01-15 |publisher=BBC}}</ref> ====Obdobje razvitega socializma ali stagnacije==== Po odstavitvi Hruščova leta 1964 je sledilo še eno obdobje kolektivnega vodstva (Leonid Iljič Brežnjev, Aleksej Nikolajevič Kosigin in Nikolaj Viktorovič Podgorni),<ref name="Zgodovina">{{navedi knjigo |title= Zgodovina v slikah|last=Golob|first=Nataša |year=1982|publisher=DZS}}</ref> dokler ni postal vodja [[Leonid Brežnjev]]. Obdobje 70. in začetka 80. let je bilo kasneje poimenovano »obdobje zastoja«. [[Reforma Kosigina]] je skušala izvesti delno [[decentralizacija|decentralizacijo]] sovjetske ekonomije.<ref>{{navedi časopis |last=Kontorovich |first=Vladimir |title=Lessons of the 1965 Soviet Economic Reform |jstor=151112 |date=April 1988 |pages=308–316 |volume=40 |number=2 |journal=Soviet Studies (Europe-Asia Studies) |publisher=Taylor & Francis}}</ref> Po [[Saurska revolucija|saurski revoluciji]] leta 1979 v Afganistanu so sovjetske sile izvedle invazijo na državo ter začele [[Sovjetsko-afganistanska vojna|sovjetsko-afganistansko vojno]].<ref>{{navedi časopis |last=Westad |first=Odd Arne |title=Prelude to Invasion: The Soviet Union and the Afghan Communists, 1978–1979 |url=https://archive.org/details/international-history-review_1994-02_16_1/page/49 |jstor=40106851 |journal=The International History Review |volume=16 |number=1 |date=February 1994 |pages=49–69 |publisher=Taylor & Francis|doi=10.1080/07075332.1994.9640668 }}</ref> Maja 1988 so Sovjeti zaradi mednarodnega nasprotovanja, vztrajnega protisovjetskega gverilskega bojevanja in pomanjkanja podpore sovjetskih državljanov začeli z umikom iz Afganistana.<ref>{{navedi časopis |last=Daley |first=Tad |title=Afghanistan and Gorbachev's Global Foreign Policy |url=https://archive.org/details/sim_asian-survey_1989-05_29_5/page/496 |jstor=2644534 |doi=10.2307/2644534 |journal=[[Asian Survey]] |volume=29 |number=5 |date=May 1989 |pages=496–513 |publisher=[[University of California Press]]}}</ref> [[File:President Ronald Reagan Meeting with Soviet General Secretary Gorbachev at Hofdi House During The Reykjavik Summit Iceland - DPLA - af5603d8cc5dc9f3bd2f69b218e112bd.jpg|thumb|[[Mihail Gorbačov]] v pogovorih na štiri oči z [[Ronald Reagan|Ronaldom Reaganom]] na [[Reykjavík Summit|Reykjaviškem srečanju]] leta 1986]] ====Perestrojka, demokratizacija in ruska suverenost==== Leta 1985 je zadnji sovjetski voditelj [[Mihail Gorbačov]], ki je v sovjetskem sistemu poskušal uveljaviti liberalne reforme, uveljavil politiko ''[[glasnost]]i'' (odprtost) in ''[[perestrojka|perestrojke]]'' (prestrukturiranje), da bi končal obdobje gospodarske stagnacije in demokratiziral vlado.<ref>{{navedi časopis |last=McForan |first=D. W. J. |title=Glasnost, Democracy, and Perestroika |jstor=41881835 |journal= International Social Science Review |volume=63 |year=1988 |number=4 |pages=165–174 |publisher=[[Pi Gamma Mu]]}}</ref> Toda to je vodilo v vzpon močnih nacionalističnih in separatističnih gibanj po vsej državi.<ref>{{navedi časopis |last=Beissinger |first=Mark R. |url=https://scholar.princeton.edu/sites/default/files/mbeissinger/files/beissinger.ceh_.article.pdf |title=Nationalism and the Collapse of Soviet Communism |publisher=[[Princeton University]] |journal=[[Contemporary European History]] |volume=18 |number=3 |pages=331–347 |date=August 2009 |doi=10.1017/S0960777309005074 |access-date=2021-06-25 |jstor=40542830 |s2cid=46642309 |archive-date=2022-02-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220224060339/https://scholar.princeton.edu/sites/default/files/mbeissinger/files/beissinger.ceh_.article.pdf |url-status=dead }}</ref> Pred letom 1991 je bila sovjetska ekonomija druga največja na svetu, toda v svojih zadnjih letih je zapadla v krizo.<ref>{{navedi časopis |last1=Shleifer |first1=Andrei |last2=Vishny |first2=Robert W. |title=Reversing the Soviet Economic Collapse |year=1991 |pages=341–360 |journal=Brookings Papers on Economic Activity |publisher=[[Brookings Institution]] |volume=1991 |number=2 |doi=10.2307/2534597 |jstor=2534597 |s2cid=153551739 |url=http://dash.harvard.edu/bitstream/handle/1/30723290/1991b_bpea_shleifer_vishny.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20220331081228/https://dash.harvard.edu/bitstream/handle/1/30723290/1991b_bpea_shleifer_vishny.pdf |archive-date=2022-03-31 |access-date=2024-01-24 |url-status=dead }}</ref> Leta 1991 je ekonomski in politični nemir prekipel, saj so se baltske države odločile odcepiti od Sovjetske zveze.<ref>{{navedi novice |last1=Dahlburg |first1=John-Thor |last2=Marshall |first2=Tyler |title=Independence for Baltic States: Freedom: Moscow formally recognizes Lithuania, Latvia and Estonia, ending half a century of control. Soviets to begin talks soon on new relationships with the three nations |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-09-07-mn-1530-story.html |access-date=2021-09-28 |work=[[Los Angeles Times]] |date=1991-09-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210603043522/https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-09-07-mn-1530-story.html?_amp=true |archive-date=2021-06-03 |url-status=live}}</ref> 17. marca 1991 je v državi potekal [[Sovjetski referendum 1991|referendum]], na katerem je večina glasovala za spremembo Sovjetske zveze v [[Unija suverenih držav|prenovljeno federacijo]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-03-19-mn-494-story.html |title=Vote Backs Gorbachev but Not Convincingly: Soviet Union: His plan to preserve federal unity is supported—but so is Yeltsin's for a Russian presidency. |work=Los Angeles Times |first=Michael |last=Parks |date=1991-03-19 |access-date=2021-05-30}}</ref> Junija 1991 je [[Boris Jelcin]] na predsedniških volitvah v Ruski SFSR leta 1991 postal prvi neposredno izvoljen [[Predsednik Ruske federacije|predsednik]] v ruski zgodovini.<ref>{{navedi novice |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/06/14/yeltsin-elected-president-of-russia/8b0dc76b-752c-4e28-a525-45ba6120ff24/ |title=Yeltsin Elected President of Russia |newspaper=[[The Washington Post]] |first=David |last=Remnick |date=1991-06-14 |access-date=2021-06-06}}</ref> Avgusta 1991 je skupina članov Gorbačovove vlade v poskusu ohranitve Sovjetske zveze poskušala izvesti [[Avgustovski puč|državni udar]] proti Gorbačovu, vendar je to povzročilo konec Komunistične partije Sovjetske zveze.<ref>{{navedi časopis |last=Gibson |first=James L. |title=Mass Opposition to the Soviet Putsch of August 1991: Collective Action, Rational Choice, and Democratic Values in the Former Soviet Union |journal=The American Political Science Review |publisher=[[American Political Science Association]] |date=September 1997 |volume=97 |number=3 |pages=671–684 |doi=10.2307/2952082 |jstor=2952082|s2cid=145141360 }}</ref> 25. decembra 1991 je po [[Razpad Sovjetske zveze|razpadu Sovjetske zveze]] nastala sodobna Rusija in še štirinajst drugih [[postsovjetske države|postsovjetskih držav]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rferl.org/a/soviet-union-collapse-timeline/31487661.html |title=The Undoing Of The U.S.S.R.: How It Happened |publisher=Radio Free Europe/Radio Liberty |last=Foltynova |first=Kristyna |date=2021-10-01 |access-date=2022-01-15}}</ref> S slednjimi, z izjemo baltskih držav, se je Rusija povezala v [[Skupnost neodvisnih držav]].<ref name="hpc-strategy.ru">{{Navedi splet |url=http://hpc-strategy.ru/biblioteka/19881991_raspad_sssr_i_put_k_sng/ |title=1988—1991. Распад СССР и путь к СНГ |accessdate=2024-02-04 |archive-date=2013-12-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131210230046/http://hpc-strategy.ru/biblioteka/19881991_raspad_sssr_i_put_k_sng/ |url-status=bot: unknown }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://sssr.net.ru/denons.html |title=''Прибыловский В., Точкин Гр.'' Кто и как упразднил СССР |access-date=2014-04-24 |archive-date=2021-01-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210126160310/http://sssr.net.ru/denons.html |url-status=live }}</ref><ref name="stenogramma">{{navedi splet |url=http://comstol.info/docs/stenogramma.pdf |title=Стенограмма 21 заседания 4 сессии Верховного Совета РСФСР 12 декабря 1991 |access-date=2014-04-24 |archive-date=2021-05-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210506121350/https://comstol.info/docs/stenogramma.pdf |url-status=live }}</ref><ref>Правда, 1991, 13 декабря</ref> === Neodvisna Ruska federacija === [[File:Vladimir Putin taking the Presidential Oath, 7 May 2000.jpg|thumb|right|[[Vladimir Putin]] daje prisego kot predsednik skupaj z [[Boris Jelcin|Borisom Jelcinom]] leta 2000]] ====Tranzicija v tržno gospodarstvo in politične krize==== Gospodarski in politični zlom Sovjetske zveze je Rusijo pahnil v globoko in dolgo depresijo.<ref>{{navedi splet|url=http://land-question.narod.ru/misc/olae_1.html|title=Открытое письмо Президенту СССР, в кн.:Ф. Харрисон, Г. Титова, Т. Роскошная. «Мёртвый» груз экономики. — СПб, 1999 — с. 62|access-date=2022-04-24|archive-date=2022-02-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20220208215534/http://land-question.narod.ru/misc/olae_1.html|url-status=live}}</ref><ref>Горшков А. Российские реформы и западные экономисты, Челябинск, 2001, с. 4.</ref><ref>Заявление о намерениях группы экономических преобразований, Проблемы прогнозирования, 1994, № 4.</ref><ref>{{navedi splet|url=https://istina.msu.ru/publications/book/2765451/|title=Якунин В., Сулакшин С., Макаров В., Симонов В., Государственная экономическая политика и Экономическая доктрина России: К умной и нравственной экономике, в 5 томах., М., 2008, с. 160|archive-url=https://web.archive.org/web/20220208211530/https://istina.msu.ru/publications/book/2765451/|archive-date=2022-02-08}}. ISBN 978-5-91290-022-8.</ref> Med in po razpadu Sovjetske zveze so bile sprejete korenite reforme, vključno s privatizacijo in tržno ter trgovinsko liberalizacijo, in radikalne spremembe skladno z doktrino »šokterapije«.<ref>{{navedi knjigo|last=Авен|first=Пётр.|title=Революция Гайдара: История реформ 90-х из первых рук|url=https://archive.org/details/revoliutsiiagada0000aven|language=ru|publisher=[[Альпина Паблишер]]|year=2013|place=М.|pages=[https://archive.org/details/revoliutsiiagada0000aven/page/n479 472]|isbn=978-5-9614-4384-4}}</ref><ref>{{navedi časopis|last1=Shleifer|first1=Andrei|last2=Treisman|first2=Daniel|year=2005|title=A Normal Country: Russia After Communism|url=https://scholar.harvard.edu/files/shleifer/files/normal_jep.pdf|journal=Journal of Economic Perspectives|publisher=[[Harvard University]]|volume=19|pages=151–174|doi=10.1257/0895330053147949|access-date=2021-11-24|number=1}}</ref> Nadzor nad večino podjetij je od državnih agencij prešel v roke posameznikov s povezavami v vladi, kar je omogočilo vzpon zloglasnih [[Ruski oligarhi|ruskih oligarhov]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.abc.net.au/news/2019-01-02/rich-russians-the-rise-of-the-oligarchs/10626236|title=The rise of Russia's oligarchs – and their bid for legitimacy|work=[[ABC News (Australia)|ABC News]]|first=Joey|last=Watson|date=2019-01-02|access-date=2021-05-28}}</ref> Veliko novoobogatelih je iz države odneslo milijarde gotovine in sredstev.<ref>{{navedi časopis|last=Tikhomirov|first=Vladimir|date=June 1997|title=Capital Flight from Post-Soviet Russia|url=https://archive.org/details/sim_europe-asia-studies_1997-06_49_4/page/591|journal=[[Europe-Asia Studies]]|publisher=Taylor & Francis|volume=49|pages=591–615|doi=10.1080/09668139708412462|jstor=153715|number=4}}</ref> Depresija v gospodarstvu je vodila v sesutje socialnih služb, stopnja rodnosti je padla, stopnja umrljivosti pa zelo zrasla<ref>{{navedi časopis|last=Hollander|first=D.|year=1997|title=In Post-Soviet Russia, Fertility Is on the Decline; Marriage and Childbearing are Occurring Earlier|journal=Family Planning Perspectives|publisher=[[Guttmacher Institute]]|volume=29|pages=92–94|doi=10.2307/2953371|jstor=2953371|number=2}}</ref><ref>{{navedi časopis|last1=Chen|first1=Lincoln C.|last2=Wittgenstein|first2=Friederike|last3=McKeon|first3=Elizabeth|date=September 1996|title=The Upsurge of Mortality in Russia: Causes and Policy Implications|url=https://archive.org/details/sim_population-and-development-review_1996-09_22_3/page/517|journal=[[Population and Development Review]]|publisher=[[Population Council]]|volume=22|pages=517–530|doi=10.2307/2137719|jstor=2137719|number=3}}</ref> in milijoni so bili pahnjeni v revščino;<ref>{{navedi časopis|last1=Klugman|first1=Jeni|last2=Braithwaite|first2=Jeanine|date=February 1998|title=Poverty in Russia during the Transition: An Overview|url=https://archive.org/details/sim_world-bank-research-observer_1998-02_13_1/page/37|journal=The World Bank Research Observer|publisher=Oxford University Press|volume=13|pages=37–58|doi=10.1093/wbro/13.1.37|jstor=3986388|number=1}}</ref> razmahnili pa so se tudi ekstremna korupcija,<ref>{{navedi časopis|last=Shlapentokh|first=Vladimir|date=March 2013|title=Corruption, the power of state and big business in Soviet and post-Soviet regimes|journal=Communist and Post-Communist Studies|publisher=[[University of California Press]]|volume=46|pages=147–158|doi=10.1016/j.postcomstud.2012.12.010|jstor=48610380|number=1}}</ref> kriminalne združbe in organizirani kriminal.<ref>{{navedi časopis|last=Frisby|first=Tanya|date=January 1998|title=The Rise of Organised Crime in Russia: Its Roots and Social Significance|url=https://archive.org/details/sim_europe-asia-studies_1998-01_50_1/page/27|journal=[[Europe-Asia Studies]]|publisher=Taylor & Francis|volume=50|pages=27–49|doi=10.1080/09668139808412522|jstor=153404|number=1}}</ref> Konec leta 1993 so trenja med Jelcinom in ruskim parlamentom prerasla v [[Ruska ustavna kriza (1993)|ustavno krizo]], ki se je končala nasilno z vojaškim posredovanjem. Med krizo je imel Jelcin podporo zahodnih vlad, več kot 100 ljudi pa je bilo ubitih.<ref>{{navedi splet|last=Goncharenko|first=Roman|date=2018-10-03|title=Russia's 1993 crisis still shaping Kremlin politics, 25 years on|work=DW News|publisher=[[Deutsche Welle]]|url=https://www.dw.com/en/russias-1993-crisis-still-shaping-kremlin-politics-25-years-on/a-45733546|access-date=2022-02-02}}</ref> ====Moderna liberalna ustava, mednarodno sodelovanje in gospodarska stabilizacija==== Po decembrskem [[Ruski ustavni referendum 1993|referendumu]] je bila leta 1994 sprejeta nova ruska ustava,<ref name="Sova2">{{navedi knjigo|title=Leksikon Sova|last=Ogrizek|first=Maja|year=2006|publisher=Cankarjeva založba|isbn=961-231-522-1}}</ref> ki je močno povečala predsednikova pooblastila.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rferl.org/a/russia-players-1993-crisis/25125000.html|title=Who Was Who? The Key Players In Russia's Dramatic October 1993 Showdown|publisher=Radio Free Europe/Radio Liberty|date=2018-10-02|access-date=2021-05-28}}</ref> V devetdesetih letih se je na [[Severni Kavkaz|Severnem Kavkazu]] zgodilo več oboroženih spopadov med lokalnimi etničnimi skupinami ter kot posledica separatističnih [[Islamizem|islamističnih]] vstaj.<ref>{{navedi časopis|last=Wilhelmsen|first=Julie|year=2005|title=Between a Rock and a Hard Place: The Islamisation of the Chechen Separatist Movement|url=https://archive.org/details/sim_europe-asia-studies_2005-01_57_1/page/35|journal=Europe-Asia Studies|volume=57|pages=35–37|doi=10.1080/0966813052000314101|issn=0966-8136|jstor=30043851|number=1|s2cid=153594637}}</ref> Potem ko so [[Čečenija|čečenski]] separatisti na začetku 90. let razglasili neodvisnost, je potekala [[Prva čečenska vojna|občasna gverilska vojna]] med uporniškimi skupinami in ruskimi silami.<ref>{{navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1995/12/12/chechen-war-reveals-weaknesses-in-yeltsin-russias-new-democracy/073047c5-d04e-41bd-a2bc-d5e8e192d919/|title=Chechen War Reveals Weakness in Yektsubm Russia's New Democracy|newspaper=The Washington Post|first=Lee|last=Hockstader|date=1995-12-12|access-date=2021-06-06}}</ref> Čečenski separatisti so izvajali teroristične napade proti civilistom, kar je terjalo na tisoče ruskih življenj.{{efn|Predvsem [[Kriza s talci v Budjonnovski bolnišnici]], [[Bombardiranje ruskih stanovanj]], [[Teroristični napad v gledališču Dubrovka]] in [[Obleganje šole v Beslanu]]}}<ref>{{navedi časopis|last=Sinai|first=Joshua|year=2015|title=The Terrorist Threats Against Russia and its Counterterrorism Response Measures|journal=Connections|publisher=[[Partnership for Peace Consortium of Defense Academies and Security Studies Institutes]]|volume=14|pages=95–102|doi=10.11610/Connections.14.4.08|jstor=26326421|doi-access=free|number=4}}</ref> Po razpadu Sovjetske zveze je Rusija prevzela odgovornost za poravnavanje njenih zunanjih dolgov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.straitstimes.com/world/europe/26-years-on-russia-set-to-repay-all-soviet-unions-foreign-debt|title=26 years on, Russia set to repay all Soviet Union's foreign debt|work=The Straits Times|date=2017-03-26|access-date=2021-12-11}}</ref> Leta 1992 je bil večinoma ukinjen nadzor nad cenami potrošniških izdelkov, kar je povzročilo močno inflacijo in je močno devalviralo rubelj.<ref>{{navedi časopis|last1=Lipton|first1=David|last2=Sachs|first2=Jeffrey D.|last3=Mau|first3=Vladimir|last4=Phelps|first4=Edmund S.|year=1992|title=Prospects for Russia's Economic Reforms|url=https://www.brookings.edu/wp-content/uploads/1992/06/1992b_bpea_lipton_sachs_mau_phelps.pdf|journal=[[Brookings Papers on Economic Activity]]|volume=1992|issue=2|page=213|doi=10.2307/2534584|issn=0007-2303|jstor=2534584}}</ref> Kombinacija visokih proračunskih primanjkljajev, vse večjega bega kapitala in nezmožnost poplačila dolgov so povzročili [[Ruska finančna kriza|rusko finančno krizo 1998]], zaradi katere je BDP še upadel.<ref>См: «Гражданское право». В 4 т. Т.1: Общая часть. Москва, 2008, стр. 13, серия «Классический университетский учебник», ответственный редактор учебника — доктор юридических наук, профессор, заведующий кафедрой гражданского права юридического факультета [[Московский государственный университет|МГУ им. М. В. Ломоносова]] ''Суханов Е. А.'': ''«Вместо охраны этой сферы от злоупотреблений и недобросовестных действий разного рода мошенников, неизбежно появляющихся в период „первоначального накопления капитала“, государство само выстроило крупнейшую финансовую „пирамиду“ государственных краткосрочных обязательств (ГКО), падение которой стало главной причиной известного кризиса („дефолта“) 1998 г.»''</ref><ref>{{navedi časopis|last1=Chiodo|first1=Abbigail J.|last2=Owyang|first2=Michael T.|year=2002|title=A Case Study of a Currency Crisis: The Russian Default of 1998|url=https://files.stlouisfed.org/files/htdocs/publications/review/02/11/ChiodoOwyang.pdf|journal=Canadian Parliamentary Review|publisher=[[Federal Reserve Bank of St. Louis]]|volume=86|pages=7–18|number=6}}</ref> ====Premik k modernizirani ekonomiji, politična centralizacija in demokratično nazadovanje==== 31. decembra 1999 je predsednik Jelcin nepričakovano odstopil<ref>{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/world/1999/dec/31/russia.marktran|title=Yeltsin resigns|website=[[The Guardian]]|date=1999-12-31}}</ref> in predal svoje mesto na novo nastavljenemu premierju in svojemu izbranemu nasledniku [[Vladimir Putin|Vladimirju Putinu]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2000/01/01/world/yeltsin-resigns-overview-yeltsin-resigns-naming-putin-acting-president-run-march.html|title=Yeltsin Resigns: The Overview; Yeltsin Resigns, Naming Putin as Acting President To Run in March Election|work=[[The New York Times]]|first=Celestine|last=Bohlen|date=2000-01-01|access-date=2021-05-30|url-access=limited}}</ref><ref name=":002">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books/about/A_Short_History_of_Russia.html?id=bpH4zgEACAAJ|last=Galeotti|first=Mark|title=A Short History of Russia|year=2022-05-12|publisher=Ebury Publishing|pages=224|isbn=978-1-5291-9928-4}}</ref><ref name=":1102">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books/about/The_Russo_Ukrainian_War.html?id=H2F_EAAAQBAJ|last=Plohij|first=Sergij|title=The Russo-Ukrainian War: From the bestselling author of Chernobyl|year=2023-05-16|publisher=Penguin Books Limited|pages=269|isbn=978-1-80206-179-6}}</ref><ref name=":32">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books/about/The_Consolidation_of_Dictatorship_in_Rus.html?id=DezCEAAAQBAJ|last=Ostrow|first=Joel|title=The Consolidation of Dictatorship in Russia: An Inside View of the Demise of Democracy|year=2007-10-30|publisher=Bloomsbury Academic|pages=77—99, 168|isbn=978-0-313-34594-4}}</ref><ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.cz/books/about/Russian_Politics_and_Presidential_Power.html?id=ZQjiCwAAQBAJ|last=Kelley|first=Donald|title=Russian Politics and Presidential Power: Transformational Leadership from Gorbachev to Putin|year=2016-10-05|publisher=CQ Press|pages=108, 304|isbn=978-1-4833-2089-2}}</ref><ref name=":222">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books/about/The_Road_to_Unfreedom.html?id=ZrMyDwAAQBAJ|last=Snyder|first=Timothy|title=The Road to Unfreedom: Russia, Europe, America|year=2018-04-05|publisher=Random House|pages=261|isbn=978-1-4735-5620-1}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=The_Road_to_Unfreedom&oldid=1187439695|title=The Road to Unfreedom|year=2023-11-29|language=en|publisher=Wikipedia}}</ref> Putin je nato zmagal na [[Ruske predsedniške volitve 2000|ruskih predsedniških volitvah leta 2000]]<ref>{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2000/03/27/world/election-russia-overview-putin-wins-russia-vote-first-round-but-his-majority.html|title=Election in Russia: The Overview; Putin Wins Russia Vote in First Round, But His Majority Is Less Than Expected|work=The New York Times|first=Mark|last=Wines|date=2000-03-27|access-date=2021-05-30|url-access=limited}}</ref> in v [[Druga čečenska vojna|drugi čečenski vojni]] premagal čečenski odpor.<ref>{{navedi časopis|last1=O'Loughlin|first1=John|last2=W. Witmer|first2=Frank D.|date=January 2011|title=The Localized Geographies of Violence in the North Caucasus of Russia, 1999–2007|journal=Annals of the Association of American Geographers|publisher=Taylor & Francis|volume=101|pages=178–201|doi=10.1080/00045608.2010.534713|jstor=27980166|number=1|s2cid=52248942}}</ref> Putin je zmagal na [[Ruske predsedniške volitve 2004|ruskih predsedniških volitvah leta 2004]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2004/03/15/world/as-expected-putin-easily-wins-a-second-term-in-russia.html|title=As Expected, Putin Easily Wins a Second Term in Russia|work=The New York Times|first=Seth|last=Mydans|date=2004-03-15|access-date=2021-05-30|url-access=limited}}</ref> Visoke cene [[Nafta|nafte]] in rast tujih investicij so pripomogli k izboljšanju ruske ekonomije in dvigu življenjskega standarda.<ref name="Ellyatt-20212">{{navedi splet|last=Ellyatt|first=Holly|url=https://www.cnbc.com/2021/10/11/russias-economy-under-president-putin-in-charts.html|title=5 charts show Russia's economic highs and lows under Putin|date=2021-10-11|access-date=2022-01-19|work=CNBC}}</ref> Putinova vladavina je povečala stabilnost, vendar je Rusijo preobrazila v [[Avtoritarizem|avtoritarno državo]].<ref>{{navedi časopis|last=Kotkin|first=Stephen|date=2015|title=The Resistible Rise of Vladimir Putin: Russia's Nightmare Dressed Like a Daydream|url=https://archive.org/details/sim_foreign-affairs_march-april-2015_94_2/page/n165|journal=[[Foreign Affairs]]|publisher=[[Council on Foreign Relations]]|volume=94|pages=140–153|jstor=24483492|number=2}}</ref> Leta 2008 je Putin zavzel mesto premierja, predsednik pa je na [[Ruske predsedniške volitve 2008|ruskih predsedniških volitvah leta 2008]] za en mandat postal [[Dmitrij Medvedjev]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/world/2008/may/08/russia|title=Putin ever present as Medvedev becomes president|work=The Guardian|first=Luke|last=Harding|date=2008-05-08|access-date=2021-06-06}}</ref> To obdobje so opisali kot »tandemokracijo«.<ref>{{navedi časopis|last=Monaghan|first=Andrew|date=January 2012|title=The vertikal: power and authority in Russia|url=https://archive.org/details/sim_international-affairs_2012-01_88_1/page/1|journal=[[International Affairs (RRRRRRRRR)|International Affairs]]|publisher=Oxford University Press|volume=88|pages=1–16|doi=10.1111/j.1468-2346.2012.01053.x|jstor=41428537|number=1}}</ref> [[Rusko-gruzijska vojna]] je izbruhnila 1. avgusta 2008 po diplomatski krizi s sosednjo [[Gruzija|Gruzijo]]. V vojni, ki je trajala do 12. avgusta, je Rusija priznala dve separatistični državi na gruzijskem ozemlju, [[Abhazija|Abhazijo]] in [[Južna Osetija|Južno Osetijo]].<ref>{{navedi knjigo|last1=Harzl|first1=B.C.|last2=Petrov|first2=R.|title=Unrecognized Entities: Perspectives in International, European and Constitutional Law|publisher=Brill|series=Law in Eastern Europe|year=2021|isbn=978-90-04-49910-2|url={{GBurl|id=ECBXEAAAQBAJ|p=246}}|access-date=2022-12-18|page=246}}</ref> To je bila prva evropska vojna 21. stoletja.<ref>{{navedi revijo|last=Emerson|first=Michael|date=August 2008|title=Post-Mortem on Europe's First War of the 21st Century|url=http://aei.pitt.edu/9382/2/9382.pdf|magazine=CEPS Policy Brief|publisher=[[Centre for European Policy Studies]]|doi=10.2139/ssrn.1333553|ssrn=1333553|access-date=2022-04-06|number=167|s2cid=127834430|archive-date=2014-12-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20141207214701/http://aei.pitt.edu/9382/2/9382.pdf|url-status=dead}}</ref> Leta 2015 se je Rusija [[Sirska državljanska vojna#Rusko vojaško posredovanje v sirski državljanski vojni|vključila]] v [[Sirska državljanska vojna|sirsko državljansko vojno]] na strani [[Bašar al Asad|Bašarja al Asada]], ki ga je finančno podpirala že pred tem<ref>{{Navedi novice|title=Russian arms shipments bolster Syria's embattled Assad|url=https://www.bbc.com/news/world-middle-east-16797818|newspaper=BBC News|date=2012-01-30|accessdate=2024-12-08|language=en-GB}}</ref> in ključno vplivala na potek vojne. ====Rusko-ukrajinska vojna==== {{Glavni članek|Rusko-ukrajinska vojna}} Po valu protestov gibanja [[Evromajdan]] v Ukrajini in [[Revolucija dostojanstva|posledičnem strmoglavljenju]] tedanjega ukrajinskega proruskega predsednika [[Viktor Janukovič|Viktorja Janukoviča]] je Rusija leta 2014 okupirala{{efn|Nadzor nad polotokom so prevzeli ruski vojaki v neoznačenih uniformah, kar je Rusija uporabljala za zanikanje svoje vpletenosti. Ukrajina in del mednarodne skupnosti sta očitala Rusiji, da vojaki v neoznačenih uniformah pripadajo vojaškemu osebju [[Črnomorska flota|Črnomorske flote]], ki je bilo stacionarno na Krimu v skladu z Razdelitveno pogodbo o statusu in pogojih Črnomorske flote (1997) in s Sporazumom med Ukrajino in Rusijo o Črnomorski floti (2017). Kasneje so to dejstvo v različnih obsegih priznali tudi Rusi.}} ukrajinski polotok [[Krim (polotok)|Krim]] ter si ga po mednarodno nepriznanem referendumu priključila.<ref>{{navedi knjigo |last=Yekelchyk |first=Serhy |url=https://www.worldcat.org/oclc/1190722543 |title=Ukraine: What Everyone Needs to Know |publisher=Oxford University Press |year=2020 |isbn=978-0-19-753213-3 |edition=2nd |location=New York |page=117 |oclc=1190722543}}</ref> Sočasno je prišlo do trenj med Ukrajinci in etničnimi Rusi na vzhodu Ukrajine, ki so prerasla v [[Vojna v Donbasu|vojno v Donbasu]], v kateri je Rusija podpirala separatiste v mednarodno nepriznanih [[Donecka ljudska republika|Donecki]] in [[Luganska ljudska republika|Luganski ljudski republiki]]. Čeprav Rusija in Ukrajina nista uradno vstopili v medsebojno vojno, se obdobje med letoma 2014 in 2022 pogosto opisuje kot obdobje hibridne vojne.<ref name="Fedorov">{{Navedi knjigo|last=Fedorov|first=Yury E.|url=https://books.google.com/books?id=7vODDwAAQBAJ|title=Routledge Handbook of Russian Security|date=15 January 2019|publisher=Routledge|isbn=978-1-351-18122-8|language=en|chapter=Russia's 'Hybrid' Aggression Against Ukraine}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Mitrokhin|first=Nikolay|title=Civil war? Interstate war? Hybrid war? dimensions and interpretations of the Donbas Conflict in 2014-2020|date=2021|publisher=ibidem Verlag|isbn=978-3-8382-7383-9|editor-last=Hauter|editor-first=Jakob|series=Soviet and post-Soviet politics and society|location=Stuttgart|page=115|chapter=Infiltration, Instruction, Invasion: Russia's War in the Donbas|editor-last2=Wilson|editor-first2=Andrew}}</ref> [[Slika:Annexation_of_Southern_and_Eastern_Ukraine.svg|sličica|[[Ozemlja pod okupacijo Rusije#Okupirana ozemlja Ukrajine|Ruska zasedena ozemlja v Ukrajini]] 30. septembra 2022 v času razglasitve njihove priključitve]] Februarja 2022 je Rusija najprej priznala neodvisnost Donecke in Luganske republike, nato pa ob najavi »posebne vojaške operacije« odkrito [[Ruska invazija na Ukrajino|napadla Ukrajino]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/2/24/putin-orders-military-operations-in-eastern-ukraine-as-un-meets|title=Russian forces launch full-scale invasion of Ukraine|publisher=Al Jazeera|date=2022-02-24|access-date=2022-04-05}}</ref> Gre za največjo konvencionalno vojno v Evropi po drugi svetovni vojni.<ref>{{navedi novice |last1=Herb |first1=Jeremy |last2=Starr |first2=Barbara |author-link2=Barbara Starr |last3=Kaufman |first3=Ellie |date=2022-02-24 |title=US orders 7,000 more troops to Europe following Russia's invasion of Ukraine |publisher=[[CNN]] |url=https://www.cnn.com/2022/02/24/politics/us-military-ukraine-russia/index.html |access-date=2022-02-27}}</ref> Po uspešnih ukrajinskih protiofenzivah je Rusija prvič po drugi svetovni vojni razglasila »delno [[Mobilizacija|mobilizacijo]]«.<ref>{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/world/2022/sep/21/putin-announces-partial-mobilisation-in-russia-in-escalation-of-ukraine-war|title=Putin announces partial mobilisation and threatens nuclear retaliation in escalation of Ukraine war|website=The Guardian|date=2022-09-21}}</ref> Konec septembra je Rusija po izvedbi mednarodno nepriznanih referendumov razglasila priključitev štirih vzhodnih in južnih ukrajinskih oblasti, čeprav jih ne nadzirajo v celoti.<ref name="Landay-2022" /> Aneksijo, ki je bila največja v Evropi po drugi svetovni vojni,<ref name="Landay-2022">{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/world/putin-host-kremlin-ceremony-annexing-parts-ukraine-2022-09-29/ |title=Defiant Putin proclaims Ukrainian annexation as military setback looms |website=[[Reuters]] |date=2022-09-30| access-date=2022-10-06|last=Landay|first=Jonathan}}</ref> je generalna skupščina ZN označila za nezakonito.<ref>{{Navedi novice|title=Generalna skupščina ZN-a zavrnila rusko priključitev ukrajinskih ozemelj|date=2022-10-12|url=https://www.rtvslo.si/svet/generalna-skupscina-zn-a-zavrnila-rusko-prikljucitev-ukrajinskih-ozemelj/643506|work=MMC RTV-SLO}}</ref> Vojna poteka tudi v Rusiji,<ref>{{Navedi splet|title=Border raid exposes Russian defenses and divisions|url=https://www.nbcnews.com/news/world/belgorod-raid-exposes-russia-defenses-ukraine-prigozhin-putin-military-rcna85945|website=NBC News|date=2023-05-25|accessdate=2024-08-22|language=en}}</ref> ki je med drugim avgusta 2024 izgubila nadzor nad delom [[Kurska oblast|Kurske oblasti]].<ref>{{Navedi novice|title=Ukraine says it has seized 1,000 sq km in Kursk offensive as Putin vows ‘worthy response’|url=https://www.theguardian.com/world/article/2024/aug/13/ukraine-kursk-offensive-1000-square-km-of-russia-seized-incursion|newspaper=The Guardian|date=2024-08-13|accessdate=2024-08-22|issn=0261-3077|language=en-GB}}</ref> Ocenjuje se, da je zaradi vojne umrlo več sto tisoč ljudi,<ref>{{navedi novice |title=Troop Deaths and Injuries in Ukraine War Near 500,000, U.S. Officials Say |url=https://www.nytimes.com/2023/08/18/us/politics/ukraine-russia-war-casualties.html |work=The New York Times |date=2023-08-18}}</ref> kar je še dodatno poglobilo demografsko krizo v Rusiji.<ref>{{Navedi splet|title=Putin’s War Escalation Is Hastening Demographic Crash for Russia|url=https://www.bloomberg.com/tosv2.html?vid=&uuid=2755c08a-37a0-11ef-9dc0-412b73dd9f95&url=L25ld3MvYXJ0aWNsZXMvMjAyMi0xMC0xOC9wdXRpbi1zLXdhci1lc2NhbGF0aW9uLWlzLWhhc3RlbmluZy1kZW1vZ3JhcGhpYy1jcmFzaC1mb3ItcnVzc2lh|website=www.bloomberg.com|accessdate=2024-07-01|date=2022-10-18}}</ref> Večji del mednarodne skupnosti je vojno obsodil in zahteval takojšen umik ruskih sil iz Ukrajine,<ref>{{navedi novice|url=https://www.theguardian.com/world/2022/mar/02/united-nations-russia-ukraine-vote|title=UN votes to condemn Russia's invasion of Ukraine and calls for withdrawal|work=The Guardian|last=Borger|first=Julian|location=[[Washington, D.C.]]|date=2022-03-02|access-date=2022-04-05}}</ref> Rusija pa je bila izključena iz [[Svet Evrope|Sveta Evrope]]<ref>{{navedi sporočilo za javnost |url=https://www.coe.int/en/web/portal/-/the-russian-federation-is-excluded-from-the-council-of-europe |title=The Russian Federation is excluded from the Council of Europe |publisher=Council of Europe|date=2022-03-16}}</ref> in [[Svet Združenih narodov za človekove pravice|Sveta ZN za človekove pravice]].<ref>{{navedi splet |url=https://news.un.org/en/story/2022/04/1115782 |title=UN General Assembly votes to suspend Russia from the Human Rights Council |website=United Nations |date=2022-04-07 |access-date=2022-06-18}}</ref> Predvsem zahodne države so razširile sankcije proti Rusiji.<ref name="Walsh-2022">{{navedi splet|url=https://www.vox.com/22968949/russia-sanctions-swift-economy-mcdonalds|title=The unprecedented American sanctions on Russia, explained|work=Vox|date=2022-03-09|last=Walsh|first=Ben|access-date=2022-03-31}}</ref> Več držav in mednarodnih organizacij je Rusijo razglasilo za državo, ki podpira terorizem, nekatere pa tudi za teroristično državo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.reuters.com/world/europe/european-lawmakers-declare-russia-state-sponsor-terrorism-2022-11-23/|title=European Parliament declares Russia a state sponsor of terrorism|date=2022-11-23|accessdate=2024-07-01|website=reuters.com|publisher=Reuters}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Estonian parliament declares Russia a terrorist state|url=https://www.politico.eu/article/as-the-third-country-to-estonia-declares-russia-a-terrorist-state/|website=POLITICO|date=2022-10-18|accessdate=2024-07-01|language=en-GB}}</ref> Junija 2023 je ruska najemniška [[skupina Wagner]] izvedla neuspešen poskus državnega udara.<ref>{{Navedi splet|title=Armed rebellion by Wagner chief Prigozhin underscores erosion of Russian legal system|url=https://apnews.com/article/russia-prigozhin-wagner-mutiny-ukraine-putin-898d750e843aeb105a3c220bb917f606|website=AP News|date=2023-07-07|accessdate=2024-07-01|language=en}}</ref> Vodja upora [[Jevgenij Prigožin]] je bil kasneje ubit v stmoglavljenju svojega letala nad Rusijo.<ref>{{Navedi splet|title=US intelligence says an intentional explosion brought down Wagner chief Prigozhin’s plane|url=https://apnews.com/article/russia-wagner-prigozhin-jet-crash-382515214f691e47daa2e3635d64e612|website=AP News|date=2023-08-24|accessdate=2024-07-01|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Explosion likely brought down aircraft purportedly carrying Wagner boss, flight data and video analysis suggest|url=https://www.cnn.com/2023/08/25/europe/prigozhin-plane-crash-visual-investigation-cmd-intl/index.html|website=CNN|date=2023-08-25|accessdate=2024-07-01|language=en|first=Eliza Mackintosh,Gianluca Mezzofiore,Benjamin Brown,Katie Polglase,Henrik|last=Pettersson}}</ref> == Geografija == {{glavni članek|Geografija Rusije}} [[File:Russian Federation Relief Map.png|thumb|upright=1.34|[[Topografski zemljevid]] Rusije]] Ozemlje Rusije obsega vzhod Evrope in sever Azije.<ref name="natgeo">{{navedi splet |url=https://kids.nationalgeographic.com/geography/countries/article/russia |title=Russia |website=[[National Geographic Kids]] |date=2014-03-21 |access-date=2021-05-26}}</ref> Razteza se čez skrajno severni del [[Evrazija|Evrazije]] in ima četrto najdaljšo obalo na svetu, dolgo več kot 37.653&nbsp;km.{{efn|Rusija ima tudi dodatnih 850 km obale ob [[Kaspijsko morje|Kaspijskem morju]], ki je največje celinsko vodno telo na svetu in ga opredeljujejo različno kot jezero ali morje.<ref>{{navedi novice |url=https://www.economist.com/the-economist-explains/2018/08/16/is-the-caspian-a-sea-or-a-lake |title=Is the Caspian a sea or a lake? |newspaper=[[The Economist]] |date=2018-08-16 |access-date=2021-06-27}}</ref>}}<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/coastline/ |title=Coastline – The World Factbook |work=[[The World Factbook]] |publisher=Central Intelligence Agency |access-date=2021-06-27 |archive-date=2022-04-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220412194038/https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/coastline |url-status=dead }}</ref> Leži med zemljepisnima širinama 41&nbsp;° in 82&nbsp;° S ter med zemljepisnima dolžinama 19&nbsp;° V in 169&nbsp;° Z. Od vzhoda do zahoda meri okrog 9000&nbsp;km, od severa proti jugu pa okrog 2500 do 4000&nbsp;km.<ref>{{navedi enciklopedijo|title=Russia – Land|url=https://www.britannica.com/place/Russia#ref38573|encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]]|access-date=2021-12-14}}</ref> Po kopnem ozemlju je večja od treh celin{{efn|Rusija je po ozemlju večja od celin [[Avstralija|Avstralije]], [[Antarktika|Antarktike]] in Evrope; čeprav pokriva velik del slednje. Njena ozemeljska površina je približno primerljiva z Južno Ameriko.}} in ima enako površino kot [[Pluton]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.theguardian.com/science/across-the-universe/2015/jul/28/pluto-ten-things-we-now-know-about-the-dwarf-planet |title=Pluto: ten things we now know about the dwarf planet |work=The Guardian |first=Stuart |last=Clark |date=2015-07-28 |access-date=2021-06-20}}</ref> Rusija ima devet velikih gorstev, ki ležijo v njenih skrajno južnih predelih. Med njimi je velik del [[Kavkaz]]a (vključno z goro [[Elbrus]], ki je s 5642&nbsp;m najvišji vrh Rusije in Evrope,<ref name="cia">{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/russia/ |title=Russia – The World Factbook |work=The World Factbook |publisher=[[Central Intelligence Agency]] |access-date=2022-03-04 |archive-date=2021-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210109173026/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/russia/ |url-status=dead }}</ref> [[Altaj]] in [[Sajanske gore]] v [[Sibirija|Sibiriji]], [[Vzhodnosibirsko gorovje]] ter polotok [[Kamčatka]] na [[Ruski Daljni vzhod|Ruskem Daljnem vzhodu]] (vključno s [[Ključevska Sopka|Ključevsko Sopko]], ki je s 475&nbsp;m najvišji aktivni [[vulkan]] v Evraziji).<ref>{{navedi splet |url=https://volcano.si.edu/volcano.cfm?vn=300260&vtab |title=Klyuchevskoy |work=[[Global Volcanism Program]] |publisher=Smithsonian Institution |access-date=2021-07-24}}</ref><ref name="Topo">{{navedi splet |url=http://countrystudies.us/russia/23.htm |title=Topography and Drainage |editor=Glenn E. Curtis |year=1998 |location=Washington, D.C. |publisher=Federal Research Division of the [[Library of Congress]] |access-date=2021-07-08}}</ref> [[Uralsko gorovje]], ki poteka od severa proti jugu na zahodu države, je bogato s surovinami in tvori tradicionalno mejo med Evropo in Azijo.<ref name="urals">{{navedi splet |url=https://earthobservatory.nasa.gov/images/87198/the-ural-mountains |title=The Ural Mountains |work=NASA Earth Observatory|publisher=NASA |date=2011-07-13 |access-date=2021-05-27}}</ref> Najnižja točka Rusije in Evrope leži ob Kaspijskem jezeru, kjer [[Kaspijska depresija]] doseže okrog 29 m pod morsko gladino.<ref>{{navedi enciklopedijo|title=Europe – Land|encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]]|url=https://www.britannica.com/place/Europe/Land#ref34534|access-date=2022-04-04|quote=The lowest terrain in Europe, virtually lacking relief, stands at the head of the Caspian Sea; there the Caspian Depression reaches some {{convert|95|ft|m|abbr=off}} below sea level.}}</ref> Rusija je ena od treh držav na svetu, ki mejijo na tri oceane,<ref name="natgeo"/> in ima povezave z velikim številom morij.{{efn|Rusija meji na, v smeri urnega kazalca, na jugozahodu na [[Črno morje]] in [[Azovsko morje]], na zahodu na [[Baltsko morje]], na severu na [[Barentsovo morje]] ([[Belo morje]], [[Pečorsko morje]]), [[Karsko morje]], [[morje Laptevov]] in [[Vzhodnosibirsko morje]], na severovzhodu na [[Čukotsko morje]] in na [[Beringovo morje]] in na jugovzhodu na [[Ohotsko morje]] ter [[Japonsko morje]].}}<ref>{{navedi splet |url=http://countrystudies.us/russia/22.htm |title=Global Position and Boundaries |editor=Glenn E. Curtis |year=1998 |location=Washington, D.C. |publisher=Federal Research Division of the Library of Congress |access-date=2021-07-08}}</ref> Njeni največji otoki in arhipelagi so [[Nova dežela]], [[Dežela Franca Jožefa]], [[Severna dežela]], [[Novosibirski otoki]], [[Wranglov otok]], [[Kurilsko otočje]] (katerega štirje otoki so predmet ozemeljskega spora z Japonsko) in [[Sahalin]].<ref name="Arctic">{{navedi novice |url=https://www.thearcticinstitute.org/countries/russia/ |title=Russia |work=The Arctic Institute – Center for Circumpolar Security Studies |access-date=2021-06-27}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.euronews.com/travel/2021/02/24/island-hopping-in-russia-sakhalin-kuril-islands-and-kamchatka-peninsula |title=Island hopping in Russia: Sakhalin, Kuril Islands and Kamchatka Peninsula |work=Euronews |first=Ziryan |last=Aziz |date=2020-02-28 |access-date=2021-06-27}}</ref> [[Diomedova otoka]], od katerih je eden pod rusko in drugi pod ameriško upravo, sta le 3,8&nbsp;km narazen,<ref>{{navedi splet |url=https://www.atlasobscura.com/places/diomede-islands |title=Diomede Islands – Russia |work=Atlas Obscura |access-date=2021-06-27}}</ref> otok [[Kunašir]] pa je le 20&nbsp;km od [[Hokaido|Hokaida]] na Japonskem.<ref name="Chapple-2019">{{navedi splet |last=Chapple |first=Amos |title=The Kurile Islands: Why Russia And Japan Never Made Peace After World War II |date=2019-01-04 |url=https://www.rferl.org/a/the-disputed-islands-where-world-war-2-never-ended/28402307.html |access-date=2022-01-26 |publisher=Radio Free Europe/Radio Liberty}}</ref> V Rusiji je več kot 100.000 rek.<ref name="natgeo"/> Njena jezera vsebujejo približno četrtino svetovne tekoče [[sladka voda|sladke vode]].<ref name="Topo"/> [[Bajkalsko jezero]], največje in najvidnejše od ruskih sladkovodnih teles je najgloblje, najčistejše, najstarejše in najprostornejše sladkovodno jezero na svetu in vsebuje več kot petino svetovne sladke površinske vode.<ref>{{navedi splet |title=Lake Baikal – A Touchstone for Global Change and Rift Studies |publisher=[[United States Geological Survey]] |url=http://pubs.usgs.gov/fs/baikal/ |access-date=2007-12-26}}</ref> [[Ladoško jezero|Ladoško]] in [[Oneško jezero]] v [[Severozahodna Rusija|severozahodni Rusiji]] sta največji jezeri v Evropi.<ref name="natgeo"/> Po skupnih obnovljivih vodnih virih je pred Rusijo le Brazilija.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/total-renewable-water-resources/ |title=Total renewable water resources |website=The World Factbook |publisher=Central Intelligence Agency |access-date=2021-07-09 |archive-date=2022-04-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220408173647/https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/total-renewable-water-resources/ |url-status=dead }}</ref> [[Volga]] v zahodni Rusiji velja za rusko nacionalno reko in je najdaljša reka v Evropi ter oblikuje [[Delta Volge|delto Volge]], največjo rečno delto na celini.<ref>{{navedi knjigo|last=Hartley |first=Janet M. |author-link= |title=The Volga: A History |date=2020 |publisher=Yale University Press |url={{GBurl|id=PasKEAAAQBAJ}} |isbn=978-0-300-25604-8 |pages=5, 316}}</ref> Sibirske reke [[Ob]], [[Jenisej]], [[Lena]] in [[Amur]] so med [[Seznam rek po dolžini|najdaljšimi rekami]] na svetu.<ref>{{navedi splet |url=https://www.themoscowtimes.com/2019/05/15/russias-largest-rivers-from-the-amur-to-the-volga-a65593 |title=Russia's Largest Rivers From the Amur to the Volga |work=The Moscow Times |date=2019-05-15 |access-date=2021-05-26}}</ref> V državi so, predvsem v Sibiriji, velika rudna bogastva (zemeljski plin, nafta, črni premog, železo, baker, svinec, cink, platina, zlato, diamanti, boksit, fosfati in soli).<ref name="Sova"/><ref name="Evropa">{{navedi knjigo |title= Evropa: Naša preteklost in sedanjost|last=Boden |first=Martina |year=2004 |publisher=Mladinska knjiga |isbn=86-11-15868-7}}</ref> Zahod države leži na [[Baltski ščit|Baltskem ščitu]] in [[Ruska plošča|Ruski plošči]]. ===Podnebje=== [[File:Russia Köppen.svg|thumb|upright=1.38|[[Köppnova podnebna klasifikacija]] Rusije]] Velikost Rusije in odmaknjenost veliko njenih območij vodi v dominanco vlažnega celinskega podnebja v večini države, razen v tundri in skrajnem jugozahodu. Gorske verige na jugu in vzhodu blokirajo tok toplih zračnih mas z [[Indijski ocean|Indijskega]] in Tihega oceana, [[Evropska ravnica]], ki se razteza na njenem zahodu in severu, pa jo odpira vplivu Atlantskega in Arktičnega oceana.<ref name="Climate">{{navedi splet |url=http://countrystudies.us/russia/24.htm |title=Climate |editor=Glenn E. Curtis |year=1998 |location=Washington, D.C. |publisher=Federal Research Division of the Library of Congress |access-date=2021-07-10}}</ref> Večina severozahodne Rusije in Sibirije imata [[subpolarno podnebje]] z ekstremno hudimi zimami v notranjih regijah severovzhodne Sibirije (večinoma [[Jakutija]], kjer je severni tečaj mraza z rekordno nizko temperaturo –71,2&nbsp;°C),<ref name="Arctic"/> in bolj zmernimi zimami drugod. Ruske obsežne obale ob Arktičnem oceanu in [[Ruski arktični otoki]] imajo [[polarno podnebje]].<ref name="Climate"/> Obalni del [[Krasnodarski okraj|Krasnodarskega okraja]] ob Črnem morju, zlasti [[Soči, Rusija|Soči]], in nekateri obalni in notranji pasovi [[Severni Kavkaz|Severnega Kavkaza]] imajo [[vlažno subtropsko podnebje]] z milimi in vlažnimi zimami.<ref name="Climate"/> V veliko pokrajinah Vzhodne Sibirije in Ruskega Daljnega vzhoda je zima suha v primerjavi s poletjem; drugi deli države imajo bolj enakomerne padavine v vseh letnih časih. Zimske padavine v večini delov države padajo kot sneg. Skrajno zahodni deli Kaliningrajske oblasti in nekateri deli na jugu Krasnodarskega okraja in Severnega Kavkaza imajo [[oceansko podnebje]].<ref name="Climate"/> Regija ob spodnji Volgi in ob obali Kaspijskega morja ter nekaj skrajno južnih drobcev Sibirije imajo [[semipuščavsko podnebje]].<ref>{{navedi časopis |last1=Beck |first1=Hylke E. |last2=Zimmermann |first2=Niklaus E. |last3=McVicar |first3=Tim R. |last4=Vergopolan |first4=Noemi |last5=Berg |first5=Alexis|author6-link=|last6=Wood |first6=Eric F. |title=Present and future Köppen-Geiger climate classification maps at 1-km resolution |journal=Scientific Data |date=2018-10-30 |volume=5 |page=180214 |doi=10.1038/sdata.2018.214 |pmid=30375988 |pmc=6207062 |issn=2052-4463 |bibcode=2018NatSD...580214B}}</ref> V velikem delu ozemlja sta le dva različna letna časa, zima in poletje, saj sta pomlad in jesen običajno kratka.<ref name="Climate"/> Najhladnejši mesec je januar (ob obali pa februar); najtoplejši je običajno julij. Značilne so velike razlike v temperaturah. Pozimi so temperature nižje od juga proti severu in od zahoda proti vzhodu. Poletja so lahko dokaj vroča, celo v Sibiriji.<ref>{{navedi časopis |last1=Drozdov |first1=V. A. |title=Ecological and Geographical Characteristics of the Coastal Zone of the Black Sea |url=https://archive.org/details/sim_geojournal_1992-06_27_2/page/169 |journal=GeoJournal |year=1992 |doi=10.1007/BF00717701 |volume=27 |page=169 |issue=2 |last2=Glezer |first2=O. B. |last3=Nefedova |first3=T. G. |last4=Shabdurasulov |first4=I. V. |s2cid=128960702}}</ref> [[Podnebne spremembe v Rusiji]] povzročajo vse pogostejše divje požare<ref>{{navedi splet |date=2022-05-10 |title=Putin urges authorities to take action as wildfires engulf Siberia |url=https://www.euronews.com/green/2022/05/10/as-wildfires-engulf-russian-region-putin-urges-authorities-to-take-stronger-action-to-prev |access-date=2022-06-24 |website=euronews |language=en}}</ref> in taljenje velikih prostranosti [[permafrost]]a v državi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.npr.org/2022/01/22/1075108299/why-russias-thawing-permafrost-is-a-global-problem|title=Why Russia's thawing permafrost is a global problem|work=NPR|date=2022-01-22|access-date=2022-07-07}}</ref> ===Biotska raznovrstnost=== [[File:Саблинский хребет.jpg|thumb|[[Narodni park Jugid Va]] v republiki [[Komi]] je največji [[narodni park]] v Evropi.<ref name="urals"/>]] Rusija ima zaradi svoje gigantske velikosti raznolike ekosisteme, vključno s [[polarna puščava|polarno puščavo]], [[tundra|tundro]], gozdno tundro, [[tajga|tajgo]], [[Listopadni in mešani gozdovi zmernega pasu|mešane in listopadne gozdove]], [[gozdna stepa|gozdno stepo]], [[stepa|stepo]], polpuščavo in [[subtropski pas]].<ref name="climate">{{navedi splet |url=https://www.cbd.int/countries/profile/?country=ru |title=Russian Federation – Main Details |work=Convention on Biological Diversity |access-date=2021-06-27}}</ref> Približno pol ruskega ozemlja je pogozdeno<ref name="cia"/> in država ima največje območje gozda na svetu,<ref name="Gardiner-2021"/> ki izloči eno največjih količin [[ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]] na svetu.<ref name="Gardiner-2021">{{navedi splet | last=Gardiner | first=Beth | title=Will Russia's Forests Be an Asset or an Obstacle in Climate Fight? | website=Yale University| date=2021-03-23 | url=https://e360.yale.edu/features/will-russias-forests-be-an-asset-or-obstacle-in-the-climate-fight | access-date=2022-12-11}}</ref><ref>{{navedi časopis | last1=Schepaschenko | first1=Dmitry | last2=Moltchanova | first2=Elena | last3=Fedorov | first3=Stanislav | last4=Karminov | first4=Victor | last5=Ontikov | first5=Petr | last6=Santoro | first6=Maurizio | last7=See | first7=Linda | last8=Kositsyn | first8=Vladimir | last9=Shvidenko | first9=Anatoly | last10=Romanovskaya | first10=Anna | last11=Korotkov | first11=Vladimir | last12=Lesiv | first12=Myroslava | last13=Bartalev | first13=Sergey | last14=Fritz | first14=Steffen | last15=Shchepashchenko | first15=Maria | last16=Kraxner | first16=Florian | title=Russian forest sequesters substantially more carbon than previously reported | journal=Scientific Reports | publisher=Springer Science and Business Media LLC | volume=11 | issue=1 | date=2021-06-17 | issn=2045-2322 | doi=10.1038/s41598-021-92152-9 | page=12825| pmid=34140583 | pmc=8211780 | bibcode=2021NatSR..1112825S }}</ref> Ruska biotska raznovrstnost vključuje 12.500 vrst [[Višje rastline|višjih rastlin]], 2200 vrst [[Briofiti|briofitov]], okrog 3000 vrst [[lišaji|lišajev]], 7000–9000 vrst [[alge|alg]] in 20.000–25.000 vrst gliv. Rusko živalstvo sestavlja 320 vrst [[sesalci|sesalcev]], več kot 732 vrst ptic, 75 vrst plazilcev, okrog 30 vrst [[dvoživke|dvoživk]], 343 vrst [[Sladkovodna riba|sladkovodnih rib]] (visoki [[endemizem]]), okrog 1500 vrst [[morska riba|morskih rib]], devet vrst Cyclostomi in okrog 100–150,000 [[nevretenčarji|nevretenčarjev]] (visoki endemizem).<ref name="climate"/><ref>{{navedi splet |url=http://education.rec.org/ru/en/biodiversity/in_russia/04-04-02.shtml |title=Species richness of Russia |publisher=REC |access-date=2021-06-27 |archive-date=2021-05-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210509102841/http://education.rec.org/ru/en/biodiversity/in_russia/04-04-02.shtml |url-status=dead }}</ref> Približno 1100 redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst je vključenih v [[Rdeča knjiga Ruske federacije|Rusko rdečo knjigo]].<ref name="climate"/> Celotni naravni ekosistemi Rusije so ohranjeni v približno 15.000 posebnih zaščitenih naravnih območjih različnih statusov, ki zasedajo več kot 10 % celotne površine države.<ref name="climate"/> V to številko je vključenih 45 [[Naravni rezervat|biotskih rezervatov]],<ref>{{navedi splet |url=http://www.unesco.org/new/en/natural-sciences/environment/ecological-sciences/biosphere-reserves/europe-north-america/russian-federation/ |title=Russian Federation |publisher=[[UNESCO]] |date=June 2017 |access-date=2021-06-07}}</ref> 64 [[narodnih parki Rusije|narodnih parkov]] in 101 [[Zapovednik|naravni rezervat]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.nationalgeographic.com/science/article/russia-nature-reserves-year-ecology |archive-url=https://web.archive.org/web/20210303030416/https://www.nationalgeographic.com/science/article/russia%2Dnature%2Dreserves%2Dyear%2Decology |url-status=dead |archive-date=2021-03-03 |title=Look Inside Russia's Wildest Nature Reserves – Now Turning 100 |work=National Geographic |date=2017-01-11 |access-date=2021-06-28}}</ref> Država ima še vedno veliko ekosistemov, ki veljajo za neokrnjene, čeprav so ti v upadanju; večinoma ležijo v severnih območjih tajge in subarktične tundre v Sibiriji.<ref>{{navedi knjigo | last1=Danilov-Danil'yan | first1=V.I. | last2=Reyf | first2=I.E. | title=The Biosphere and Civilization: In the Throes of a Global Crisis | publisher=Springer International Publishing | year=2018 | isbn=978-3-319-67193-2 | url={{GBurl|id=NK9SDwAAQBAJ|p=234}} | access-date=2022-12-06 | page=234}}</ref> Rusija je imela leta 2019 [[Indeks integritete gozdne pokrajine]] 9,02 in s tem zasedala 10. mesto med 172 državami; bila je prva med velikimi državami.<ref>{{navedi časopis |vauthors=Grantham HS, ''et al''. |title=Anthropogenic modification of forests means only 40% of remaining forests have high ecosystem integrity – Supplementary Material |journal=Nature Communications |volume=11 |issue=1 |year=2020 |page=5978 |issn=2041-1723 |doi=10.1038/s41467-020-19493-3 |pmid=33293507 |pmc=7723057|bibcode=2020NatCo..11.5978G |doi-access=free}}</ref> ==Vlada in politika== {{multiple image|perrow=2|total_width=300 | align = right | caption_align = center | image1 = Владимир Путин (18-06-2023) (cropped).jpg|caption1=[[Vladimir Putin]]<br /><small>[[Predsednik Ruske federacije|Predsednik]]</small> | image2 = Mikhail Mishustin (2020-07-09).jpg|caption2=[[Mihail Mišustin]]<br /><small>[[Predsednik vlade Ruske federacije|Predsednik vlade]]</small> }} Rusija je po ustavi iz leta 1993 simetrična federalna republika s polpredsedniškim sistemom, kjer je [[Predsednik Ruske federacije|predsednik]] [[državni poglavar]],<ref name="(Article 80, § 1)">{{navedi splet |title=The Constitution of the Russian Federation |website=(Article 80, §&nbsp;1) |url=http://www.constitution.ru/en/10003000-05.htm |access-date=2007-12-27}}</ref> [[Predsednik vlade Ruske federacije|predsednik vlade]] pa vodja vlade.<ref name="cia"/> Strukturirana je kot večstrankarska predstavniška demokracija, v kateri je zvezna vlada sestavljena iz treh vej:<ref name="DeRouen-2005">{{navedi knjigo |first1=Karl R. |last1=DeRouen |first2=Uk |last2=Heo |title=Defense and Security: A Compendium of National Armed Forces and Security Policies |url={{GBurl|id=wdeBgfmZI0cC|p=666}} |year=2005 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-85109-781-4 |page=666}}</ref> * Zakonodajna: dvodomna zvezna skuščina Rusije je sestavljena iz 450-članske [[Državna duma|Državne dume]] in 170-članskega [[Svet federacije|Sveta federacije]],<ref name="DeRouen-2005"/> ki sprejema zvezne zakone, napoveduje vojno, sprejema pogodbe, razpolaga z državno blagajno in močjo razrešitve predsednika.<ref>{{navedi splet|title=Chapter 5. The Federal Assembly {{!}} The Constitution of the Russian Federation|url=http://www.constitution.ru/en/10003000-06.htm|access-date=2022-02-04|website=www.constitution.ru}}</ref> * Izvršilna: predsednik je vrhovni poveljnik [[Oborožene sile Ruske federacije|oboroženih sil]] in imenuje Rusko vlado (kabinet) ter druge funkcionarje, ki upravljajo in izvajajo zvezne zakone in politike.<ref name="(Article 80, § 1)"/> Predsednik lahko izdaja dekrete neomejenega obsega, dokler niso v neskladju z ustavo ali zvezno zakonodajo.<ref>{{navedi knjigo |last1=Remington |first1=Thomas F. |title=Presidential Decrees in Russia: A Comparative Perspective |date=2014 |publisher=Cambridge University Press |location=New York |isbn=978-1-107-04079-3 |page=48 |url={{GBurl|id=TK-BAwAAQBAJ|dq=russia+decree+of+the+president+inpublisher:university|p=48}} |access-date=2022-08-13}}</ref> * Sodna: [[Ustavno sodišče Rusije]], [[Vrhovno sodišče Rusije]] in nižja zvezna sodišča, katerih sodnike imenuje Svet federacije po priporočilih predsednika,<ref name="DeRouen-2005"/> interpretirajo zakone in jih lahko spremenijo, v primeru, da ocenijo, da so v neskladju z ustavo.<ref>{{navedi splet|title=Chapter 7. Judicial Power {{!}} The Constitution of the Russian Federation|url=http://www.constitution.ru/en/10003000-08.htm|access-date=2022-02-04|website=www.constitution.ru}}</ref> Nekdanja sovjetska republika Rusija je bila pod predsednikom [[Boris Jelcin|Borisom Jelcinom]] demokracija s hibami.<ref name="Croissant">{{navedi knjigo|last1=Croissant|first1=Aurel|last2=Tomini|first2=Luca|title=The Routledge Handbook of Autocratization|date=14 May 2024|publisher=Taylor & Francis|isbn=978-1-040-04018-8|url=https://books.google.com/books?id=_RAGEQAAQBAJ|language=en|archive-date=6 June 2025|access-date=13 March 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250606181612/https://books.google.com/books?id=_RAGEQAAQBAJ|url-status=live}}</ref>{{rp|page=223}} Potem, ko se je na oblast povzpel Vladimir Putin, je prišlo do velikega nazadovanja.<ref name="Croissant" />{{rp|page=223}}<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=UhwiAwAAQBAJ&pg=PT48|title=Russia and Europe: Building Bridges, Digging Trenches|year=2014|publisher=Routledge|isbn=978-1-136-99200-1|editor1=Kjell Engelbrekt|pages=|editor2=Bertil Nygren|access-date=24 July 2023|archive-date=13 August 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230813133217/https://books.google.com/books?id=UhwiAwAAQBAJ&pg=PT48|url-status=live}}</ref><ref>{{cite journal|last=Kiyan|first=Olga|date=9 April 2020|title=Russia & Democratic Backsliding: The Future of Putinism|url=https://hir.harvard.edu/russia-democratic-backsliding-the-future-of-putinism/|url-status=live|journal=[[Harvard International Review]]|publisher=[[Harvard International Relations Council]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20220224213448/https://hir.harvard.edu/russia-democratic-backsliding-the-future-of-putinism/|archive-date=24 February 2022|access-date=8 July 2022}}</ref> Politični sistem se je sprevrgel v povsem [[Avtoritarnost|avtoritarni režim]].<ref name="Croissant" />{{rp|page=323}}<ref name="t305">{{navedi splet|last=Kallmer|first=Brent|title=The Putin Myth|website=[[Journal of Democracy]] - [[Johns Hopkins University Press]]|date=6 April 2023|url=https://www.journalofdemocracy.org/articles/the-putin-myth/#f3-text|access-date=4 January 2025|archive-date=21 December 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20241221070113/https://www.journalofdemocracy.org/articles/the-putin-myth/#f3-text|url-status=live}}</ref> Različni politični znanstveniki so Putina označili kot [[Diktator|diktatorja]]<ref name="Kuzio-2016">{{cite journal|last=Kuzio|first=Taras|year=2016|title=Nationalism and authoritarianism in Russia|journal=Communist and Post-Communist Studies|publisher=[[University of California Press]]|volume=49|pages=1–11|doi=10.1016/j.postcomstud.2015.12.002|jstor=48610429|number=1}}</ref><ref name="Krzywdzinski" /><ref>{{Cite report|url=https://www.econstor.eu/handle/10419/256753|title=Russia on the road to dictatorship: Internal political repercussions of the attack on Ukraine|last=Fischer|first=Sabine|date=2022|doi=10.18449/2022C30|access-date=11 September 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220911191555/https://www.econstor.eu/handle/10419/256753|archive-date=11 September 2022|journal=SWP Comment|hdl=10419/256753|url-status=live}}</ref> ali vodjo osebnostnega režima.<ref>{{cite journal|last1=Chapman|first1=Hannah S.|date=29 October 2024|title=Shocks to the System: Electoral Manipulation, Protests and the Evolution of Political Trust in Russia|journal=Government and Opposition|volume=60|issue=2|pages=496–516|doi=10.1017/gov.2024.18|quote=Authoritarian regimes, particularly personalist ones such as Russia, frequently justify their rule based on the views of the leading authority.|doi-access=free}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Özdamar|first1=Özgür|last2=Yanik|first2=Lerna K|date=9 September 2024|title=Populist hyperpersonalization and politicization of foreign policy institutions|journal=International Affairs|volume=100|issue=5|pages=1835–1856|doi=10.1093/ia/iiae181|issn=0020-5850|doi-access=free}}</ref><ref name="t305" /> Njegova oblast po vmesni prekinitvi z [[Dmitrij Medvedjev|Dmitrijem Medvedjevem]], je vodila do še dodatne [[Avtokracija|avtokratizacije]],<ref name="Croissant" />{{rp|page=512}}<ref name="Mamaev">{{navedi knjigo|last1=Mamaev|first1=Bogdan|title=The Evolution of Authoritarianism and Contentious Action in Russia|date=30 June 2024|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-1-009-56066-5|url=https://books.google.com/books?id=yXIMEQAAQBAJ|language=en|archive-date=6 June 2025|access-date=13 March 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250606181615/https://books.google.com/books?id=yXIMEQAAQBAJ|url-status=live}}</ref>{{rp|pages=80–81}} najhujše od časa Sovjetske zveze.<ref>{{cite journal|last1=Lindstaedt|first1=Natasha|date=1 June 2024|title=Russia's Descent into Totalitarianism|journal=Political Insight|language=en|volume=15|issue=2|pages=12–15|doi=10.1177/20419058241260782|issn=2041-9058}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Karatnycky|first=Adrian|date=24 March 2024|access-date=23 March 2025|title=Russia Is Back to the Stalinist Future|work=[[Foreign Policy]]|quote=A recent study by exiled Russian journalists from Proekt Media used data to determine that Russia is more politically repressive today than the Soviet Union under all leaders since Joseph Stalin.|url=https://foreignpolicy.com/2024/03/24/russia-putin-stalin-soviet-election-war-repression-political-prisoners/|archive-date=30 March 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250330185750/https://foreignpolicy.com/2024/03/24/russia-putin-stalin-soviet-election-war-repression-political-prisoners/|url-status=live}}</ref> Nekateri avtorji so opozorili na ponovno vzpostavitev nekaterih elementov [[Totalitarizem|totalitarizma]].<ref>{{navedi splet|last1=Kolesnikov|first1=Andrei|title=Putin's War Has Moved Russia From Authoritarianism to Hybrid Totalitarianism|url=https://carnegieendowment.org/posts/2022/04/putins-war-has-moved-russia-from-authoritarianism-to-hybrid-totalitarianism?lang=en|website=Carnegie Endowment for International Peace|language=en|access-date=4 March 2025|archive-date=7 March 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250307193757/https://carnegieendowment.org/posts/2022/04/putins-war-has-moved-russia-from-authoritarianism-to-hybrid-totalitarianism?lang=en|url-status=live}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Lindstaedt|first1=Natasha|date=1 June 2024|title=Russia's Descent into Totalitarianism|url=https://journals.sagepub.com/doi/10.1177/20419058241260782|journal=Political Insight|language=en|volume=15|issue=2|pages=12–15|doi=10.1177/20419058241260782|issn=2041-9058|url-access=subscription}}</ref> Putinov način vladanja je na splošno poimenovan [[Putinizem]].<ref>{{navedi knjigo|author=Brian D. Taylor|date=2018|title=The Code of Putinism|url=https://archive.org/details/codeofputinism0000tayl|publisher=Oxford University Press|pages=[https://archive.org/details/codeofputinism0000tayl/page/2 2]–7|isbn=978-0-19-086731-7|oclc=1022076734}}</ref> === Upravne delitve === {{glavni|Federalni subjekti Rusije}} Federalni subjekti Rusije, imenovani tudi subjekti Ruske federacije ({{jezik-ru|субъекты Российской Федерации|subjekti Rossijskoj Federacii|label=none}}) ali preprosto kot subjekti federacije ({{jezik-ru| субъекты федерации|subjekti federacii|label=none}}), so sestavne enote Rusije, njene najvišje politične enote po ustavi Rusije.<ref>{{navedi splet|url= http://www.constitution.ru/en/10003000-04.htm|title= The Constitution of the Russian Federation: Chapter 3, The Federal Structure|access-date= 2013-04-28}}</ref> Od 18. marca 2014 Rusko federacijo po ustavi sestavlja 85 zveznih subjektov.<ref name="Constitution65">{{navedi splet|url= http://eng.constitution.kremlin.ru/#article-65|title= Constitution of the Russian Federation|publisher= Russian Presidential Executive Office|access-date= 2013-04-28}}</ref> Dva, ki se nahajata na ukrajinskem [[Krim (polotok)|polotoku Krim]], Sevastopol in Republika Krim, nista mednarodno priznana kot del Rusije. Kaliningrajska oblast je edini zvezni subjekt, geografsko ločen od preostale Ruske federacije z drugimi državami. Po ruski ustavi Rusko federacijo sestavljajo republike, okraji, oblasti, avtonomna mesta, avtonomna oblast in avtonomna okrožja, ki so vsi enakopravni subjekti Ruske federacije.<ref>{{navedi splet|url= http://www.constitution.ru/en/10003000-02.htm|title= Chapter 1. The Fundamentals of the Constitutional System – The Constitution of the Russian Federation|access-date= 2016-05-07}}</ref> Tri ruska avtonomna mesta ([[Moskva]], [[Sankt Peterburg]] in [[Sevastopol]]) imajo status mesta in ločenega zveznega subjekta, ki ga sestavljajo druga mesta (Zelenograd, Troick, Kronštadt, Kolpino itd.) znotraj vsakega zveznega mesta, pri čemer ostajajo starejše strukture poštnih naslovov. Leta 1993 je Ruska federacija obsegala 89 zveznih subjektov. Do leta 2008 se je število zveznih subjektov zaradi več združitev zmanjšalo na 83. Leta 2014 sta po okupaciji in aneksaciji Sevastopol in Republika Krim s stališča Rusije postala njena 84. in 85. zvezna subjekta, vendar mednarodnopravno gre za dela [[Ukrajina|Ukrajine]].<ref name="Treaty">Kremlin.ru. [http://kremlin.ru/news/20605 Договор между Российской Федерацией и Республикой Крым о принятии в Российскую Федерацию Республики Крым и образовании в составе Российской Федерации новых субъектов] (''Treaty Between the Russian Federation and the Republic of Crimea on Ascension to the Russian Federation of the Republic of Crimea and on Establishment of New Subjects Within the Russian Federation'') {{in lang|ru}}</ref><ref name="Reuters">{{navedi splet|url= https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis-idUSBREA1Q1E820140318|title= Putin signs Crimea treaty as Ukraine serviceman dies in attack|author= Steve Gutterman and Pavel Polityuk|date= 2014-03-18|work= Reuters|access-date= 2016-05-07}}</ref> [[Slika:Map of federal subjects of Russia (2022), disputed Crimea and Donbass.svg|alt=Federalni subjekti Rusije vključno z okupiranimi ozemlji Ukrajine|sredina|sličica|690x690_pik|Federalni subjekti Rusije vključno z [[Ozemlja pod okupacijo Rusije#Okupirana ozemlja Ukrajine|okupiranimi ozemlji Ukrajine]]]] Znotraj federacije obstaja (vključuje mednarodno nepriznana ozemlja): * 21 [[Ruske republike|republik]] z visoko stopnjo neodvisnosti. Nekaj republik ustreza ozemljem nekaterih etničnih manjšin. * 9 [[Okraji Rusije|okrajev]] (''край''), * 48 [[Oblasti Rusije|oblasti]] (oziroma [[pokrajina|pokrajin]]) (''область''), * 3 avtonomna mesta (oziroma mesta zveznega pomena, ''город федерального значения''), * 4 avtonomna okrožja (''автономный округ'') in * 1 avtonomna oblast (''автономная область''). Nekdaj je bila ena od višjih upravnih enot v [[carska Rusija|carski Rusiji]] [[gubernija]] (''губерния''), njen sestavni del pa ujezd (''уезд)''. ==== Federalna okrožja ==== {{glavni|Federalna okrožja Rusije}} Federalna okrožja (rusko ''федера́льные округа́'', ''federal'nye okruga'') so skupina federalnih subjektov Rusije. Zvezna okrožja niso omenjena v državni ustavi, nimajo lastnih pristojnosti in ne upravljajo regionalnih zadev. Obstajajo izključno za spremljanje skladnosti med zveznimi in regionalnimi pravnimi organi ter za zagotavljanje vladnega nadzora nad javno upravo, sodstvom in zveznimi agencijami, ki delujejo v regijah.<ref>{{navedi splet|last=Russell|first=Martin|url=https://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/IDAN/2015/569035/EPRS_IDA(2015)569035_EN.pdf|title=Russia's constitutional structure|work=European Parliamentary Research Service|publisher=European Parliament|date=October 2015|access-date=2021-11-03|isbn=978-92-823-8022-2|doi=10.2861/664907}}</ref> # [[Osrednje federalno okrožje]] (rusko ''Центра́льный федера́льный о́круг, tr. Central'nyj federal'nyj okrug'') # [[Južno federalno okrožje]] (rusko ''Ю́жный федера́льный о́круг, tr. Južnyj federal'nyj okrug'') # [[Severnokavkaško federalno okrožje]] (rusko ''Се́веро-Кавка́зский федера́льный о́круг, tr. Severo-Kavkazskij federal'ny okrug'') # [[Severozahodno federalno okrožje]] (rusko ''Северо-Западный федеральный округ'') # [[Daljnovzhodno federalno okrožje]] (rusko ''Дальневосто́чный федера́льный о́круг, tr. Dal'nevostočnyj federal'ny okrug'') # [[Sibirsko federalno okrožje]] (rusko ''Сиби́рский федера́льный о́круг, tr. Sibirskij federal'ny okrug'') # [[Uralsko federalno okrožje]] (rusko ''Ура́льский федера́льный о́круг, tr. Uralskij federal'ny okrug'') # [[Privolško federalno okrožje]] (rusko ''Приво́лжский федера́льный о́круг, tr. Privolžskij federal'nyj okrug'') === Človekove pravice === Kot državo naslednico [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]], [[Ruska federacija|Rusko federacijo]] še vedno zavezujejo isti sporazumi o človekovih pravicah, ki jih je podpisala in sprejela njena predhodnica, kot so mednarodni pakti o državljanskih in političnih pravicah ter ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah. V poznih devetdesetih letih dvajsetega stoletja je Rusija ratificirala tudi [[Evropska konvencija o človekovih pravicah|Evropsko konvencijo o človekovih pravicah]] (s pridržkom) in od leta 1998 dalje je [[Evropsko sodišče za človekove pravice]] v [[Strasbourg]]u postalo zadnje pritožbeno sodišče za ruske državljane iz njihovega nacionalnega pravosodnega sistema. V skladu s 15. členom 1. poglavja ustave iz leta 1993 imajo te izvedbe mednarodnega prava prednost pred nacionalno zvezno zakonodajo.<ref>{{navedi splet|title=The Constitution of the Russian Federation|url=http://www.russianembassy.org/RUSSIA/CONSTIT/|website=www.russianembassy.org|archive-url=https://web.archive.org/web/20040210192843/http://www.russianembassy.org/RUSSIA/CONSTIT/chapter1.htm|archive-date=2004-02-10|url-status=dead|access-date=2019-06-24|quote=Article 15. 4. The commonly recognized principles and norms of the international law and the international treaties of the Russian Federation shall be a component part of its legal system. If an international treaty of the Russian Federation stipulates other rules than those stipulated by the law, the rules of the international treaty shall apply.}}</ref><ref name="constitution">{{navedi knjigo|title=The Constitution of the Russian Federation|url=http://www.russianembassy.org/RUSSIA/CONSTIT/|archive-url=https://web.archive.org/web/20040130054518/http://www.russianembassy.org/RUSSIA/CONSTIT/|url-status=dead|archive-date=2004-01-30|publisher=Embassy of the Russian Federation|location=Washington, D.C.|access-date=2008-03-16|df=dmy-all}}</ref> Rusija je imela, kot nekdanja članica [[Svet Evrope|Sveta Evrope]] in podpisnica Evropske konvencije o človekovih pravicah, mednarodne obveznosti v zvezi s človekovimi pravicami.<ref>{{navedi splet|url=https://www.whitecase.com/publications/alert/russian-law-priority-rf-constitution-over-resolutions-intergovernmental-human|title=Russian law on the priority of the RF Constitution over resolutions of intergovernmental human rights bodies|date=2016-02-02|access-date=2018-07-13}}</ref> [[Slika:Protest_against_the_invasion_of_Ukraine_(Yekaterinburg,_February_24,_2022).jpg|sličica|Po&nbsp;[[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] 2022 so bili protivojni protesti v Rusiji zatrti s splošno represijo, približno 15.000 ljudi je bilo aretiranih.<ref>{{navedi splet|last=Shevchenko|first=Vitaliy|date=2022-03-15|title=Ukraine war: Protester exposes cracks in Kremlin's war message|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60749064|access-date=2022-04-03|publisher=BBC}}</ref>]] S strani demokracij in skupin za človekove pravice se vse pogosteje pojavljajo kritike kršitev [[Človekove pravice|človekovih pravic]] v Rusiji. [[Amnesty International]] in [[Human Rights Watch]] sta Rusijo označila za nedemokratično ter kritizirali odsotnost političnih pravic ter svoboščin državljanov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.amnesty.org/en/countries/europe-and-central-asia/russian-federation/|title=Russian Federation|publisher=[[Amnesty International]]|access-date=2020-03-16}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.hrw.org/europe/central-asia/russia|title=Russia|publisher=[[Human Rights Watch]]|access-date=2021-11-20}}</ref> Organizacija ''Freedom House'' Rusijo od leta 2004 označuje kot »nesvobodno«.<ref>{{navedi splet|url=https://freedomhouse.org/country/russia/freedom-world/2021|title=Russia: Freedom in the World 2021|publisher=[[Freedom House]]|access-date=2021-11-20}}</ref> Od 2011 ''Intelligence Unit'' skupine ''the Economist'' Rusijo uvršča med [[Avtoritarnost|avtoritarne]] režime v svojem indeksu demokracije, kjer Rusija zaseda 146. mesto med 167 državami (2022).<ref>{{navedi novice|date=2023-02-01|title=The world's most, and least, democratic countries in 2022|newspaper=The Economist|url=https://www.economist.com/graphic-detail/2023/02/01/the-worlds-most-and-least-democratic-countries-in-2022|access-date=2023-02-02|issn=0013-0613}}</ref> Organizacija Novinarji brez meja v svojem indeksu svobode medijev Rusijo uvrščajo na 155. mesto med 180 državami (2022).<ref>{{navedi splet|url=https://rsf.org/en/russia|title=Russia|work=[[Reporters Without Borders]]|access-date=2022-06-08}}</ref> Ruska vlada je bila s strani političnih disidentov ter aktivistov za človekove pravice kritizirana zaradi nepravičnih volitev,<ref>{{navedi splet|last=Simmons|first=Ann M.|url=https://www.wsj.com/articles/russias-opposition-candidates-struggle-to-make-a-mark-in-election-11631886631|title=In Russia's Election, Putin's Opponents Are Seeing Double|work=[[The Wall Street Journal]]|date=2021-09-18|access-date=2021-12-22}}</ref> zatiranja opozicijskih strank ter protestov,<ref>{{navedi novice|last=Kramer|first=Andrew E.|url=https://www.nytimes.com/2021/06/10/world/europe/putin-navalny-russian-opposition-crackdown.html|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20211228/https://www.nytimes.com/2021/06/10/world/europe/putin-navalny-russian-opposition-crackdown.html|archive-date=2021-12-28|url-access=limited|title=In Shadow of Navalny Case, What's Left of the Russian Opposition?|work=The New York Times|date=2021-06-10|access-date=2021-11-24}}{{cbignore}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Seddon|first=Max|url=https://www.ft.com/content/e8889644-051c-41f6-a991-6a32091e5c54|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221210/https://www.ft.com/content/e8889644-051c-41f6-a991-6a32091e5c54|archive-date=2022-12-10|url-access=subscription|title=Russian crackdown brings pro-Navalny protests to halt|work=[[Financial Times]]|date=2021-02-13|access-date=2021-11-24}}</ref> preganjanja nevladnih organizacij, utišanja ter umorov neodvisnih novinarjev<ref>{{navedi splet|last=Goncharenko|first=Roman|url=https://www.dw.com/en/ngos-in-russia-battered-but-unbowed/a-41459467|title=NGOs in Russia: Battered, but unbowed|work=DW News|publisher=[[Deutsche Welle]]|date=2017-11-21|access-date=2021-11-24}}</ref><ref>{{navedi revijo|last=Yaffa|first=Joshua|date=2021-09-07|title=The Victims of Putin's Crackdown On The Press|url=https://www.newyorker.com/news/dispatch/the-victims-of-putins-crackdown-on-the-press|magazine=The New Yorker|access-date=2021-11-24}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Simon|first=Scott|title=Why Do Russian Journalists Keep Falling?|url=https://www.npr.org/2018/04/21/604497554/why-do-russian-journalists-keep-falling|date=2018-04-21|work=NPR|access-date=2022-10-07}}</ref> in cenzure medijev in interneta.<ref>{{navedi splet|url=https://www.hrw.org/news/2020/06/18/russia-growing-internet-isolation-control-censorship|title=Russia: Growing Internet Isolation, Control, Censorship|publisher=[[Human Rights Watch]]|date=2020-06-18|access-date=2021-11-24}}</ref> V Rusiji so bili pregona deležni muslimani (še posebno salafisti).<ref>{{navedi novice|last=Herszenhorn|first=David M.|date=2015-07-01|title=Russia Sees a Threat in Its Converts to Islam|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2015/07/02/world/russia-sees-a-threat-in-its-converts-to-islam.html|url-status=live|archive-url=https://archive.today/20150704162736/http://www.nytimes.com/2015/07/02/world/russia-sees-a-threat-in-its-converts-to-islam.html?_r=0|archive-date=2015-07-04|issn=0362-4331|url-access=limited}}</ref><ref>{{navedi splet|date=2021-04-21|title=U.S. Report Says Russia Among 'Worst Violators' Of Religious Freedom|url=https://www.rferl.org/a/russia-worst-violators-religious-freedom-report-iran-turkmenistan/31215737.html|website=Radio Free Europe/Radio Liberty|language=en}}</ref> Ruske oblasti so bile obtožene pobojev,<ref>{{navedi splet|last=Clancy Chassay|date=2009-09-19|title=Russian killings and kidnaps extend dirty war in Ingushetia|url=http://www.theguardian.com/world/2009/sep/20/ingushetia-dirty-war-russia|url-status=live|archive-url=https://archive.today/20221117075517/https://www.theguardian.com/world/2009/sep/20/ingushetia-dirty-war-russia|archive-date=2022-11-17|website=The Guardian|language=en}}</ref> aretacij, prisilnih izginotij in mučenja civilistov z namenom zatiranja vstajnikov v severnem [[Kavkaška regija|Kavkazu]].<ref>{{navedi splet|last=DENIS SOKOLOV|date=2016-08-20|title=Putin's Savage War Against Russia's 'New Muslims'|url=https://www.newsweek.com/putin-savage-war-against-russia-new-muslims-490783|access-date=2022-11-17|website=Newsweek|language=en}}</ref><ref>{{Citation|title=🇷🇺Ingushetia: A second Chechnya? l People and Power|date=2010-10-13|url=https://www.youtube.com/watch?v=0_kHz8bhMFc&t=504s|publisher=[[Al Jazeera Media Network|Al Jazeera]]|language=en}}</ref> V [[Dagestan]]u so nekateri muslimani bili žrtve nadlegovanja oblasti zaradi svojega izgleda in v operacijah proti vstajnikom so jim razstrelili domove.<ref>{{Citation|title=Russia's Invisible War: Crackdown on Salafi Muslims in Dagestan|date=2015-06-17|url=https://www.youtube.com/watch?v=rfjsgSiBkZQ|publisher=[[Human Rights Watch]]|language=en|access-date=2022-11-17}}</ref><ref>{{navedi splet|last=[[Associated Press]]|date=2015-11-25|title=Russian Crackdown on Muslims Fuels Exodus to IS|url=https://www.voanews.com/a/russian-crackdown-on-muslims-fuels-exodus-to-islamic-state/3073139.html|website=Voice of America|language=en}}</ref> Čečeni in Inguši so v ruskih zaporih deležni več zlorab kot ostale etnične skupine.<ref>{{navedi novice|last=Mairbek Vatchagaev|date=2015-04-09|title=Abuse of Chechens and Ingush in Russian Prisons Creates Legions of Enemies|url=https://jamestown.org/program/abuse-of-chechens-and-ingush-in-russian-prisons-creates-legions-of-enemies-2/|website=[[Jamestown Foundation]]}}</ref> Rusija v velikem obsegu krši človekove pravice na [[Rusko okupirana ozemlja#Okupirana ozemlja Ukrajine|ozemljih, ki jih okupira v Ukrajini]]. Na Krimu so se po okupaciji leta 2014 začele sistematske kršitve človekovih pravic, vključno z zatiranjem jezikov, verske svobode in sistemsko diskriminacijo Ukrajincev in Krimskih Tatarov.{{Efn|Obsodba [[Evropsko sodišče za človekove pravice|Evropskega sodišča za človekove pravice]]<ref>{{Navedi splet|title=Top European court finds Russia guilty of rights violations in Crimea|url=https://www.aljazeera.com/news/2024/6/25/top-european-court-finds-russia-guilty-of-rights-violations-in-crimea|website=Al Jazeera|accessdate=2024-06-29|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Russia tortured and disappeared Ukrainians in Crimea, says human rights court|url=https://www.politico.eu/article/ukraine-russia-crimea-european-court-human-rights-torture-disappeared/|website=POLITICO|date=2024-06-25|accessdate=2024-06-30|language=en-GB}}</ref>}} Po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] leta 2022 so se kršitve razširile še na novo okupirana ozemlja. Tam je Rusija vzpostavila »[[Ruska filtracijska taborišča za Ukrajince|filtracijska taborišča]]«, kjer so mnogi [[Ukrajinci]] podvrženi zlorabam, posilstvom, mučenju, stradanju, umorom, prisilnim [[deportacija]]m v Rusijo ter drugim kršitvam človekovih pravic. Deportiranih je bilo 1,6 milijona Ukrajinev, od tega 250.000 otrok.<ref>{{Navedi novice|title=Russia transfers thousands of Mariupol civilians to its territory|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60894142|date=2022-03-27|accessdate=2024-01-30|language=en-GB}}</ref> Rusija deportacije zanika in jih imenuje »evakuacija«.<ref>{{Navedi splet|title=Минобороны отчиталось об эвакуации более 500 тыс. человек в Россию|url=https://www.rbc.ru/politics/02/04/2022/6248a2749a79475222538da1|website=РБК|date=2022-04-02|accessdate=2024-01-30|language=ru}}</ref> Rusija omejuje [[LGBT]] pravice. Od leta 2020 prepoveduje [[Istospolna zakonska zveza|istospolne zakonske zveze]] in LGBT organizacije klasificira kot »tuje agente«.<ref>{{navedi splet|title=Russia, Homophobia and the Battle for 'Traditional Values'|website=Human Rights Watch|date=2023-05-17|url=https://www.hrw.org/news/2023/05/17/russia-homophobia-and-battle-traditional-values|access-date=2023-08-09}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Russia passes law banning 'LGBT propaganda' among adults|url=https://www.theguardian.com/world/2022/nov/24/russia-passes-law-banning-lgbt-propaganda-adults|website=The Guardian|date=2022-11-24|access-date=2023-08-11|last1=Sauer|first1=Pjotr}}</ref> === Vojska === {{glavni|Oborožene sile Ruske federacije}} [[File:Sukhoi Design Bureau, 054, Sukhoi T-50 (Su-57 prototype) (49581303977).jpg|thumb|[[Suhoj Su-57]], [[lovec pete generacije]] [[Vojno letalstvo Rusije|Vojnega letalstva Rusije]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.rand.org/blog/2020/08/russias-su-57-heavy-fighter-bomber-is-it-really-a-5th.html |title=Russia's Su-57 Heavy Fighter Bomber: Is It Really a Fifth-Generation Aircraft? |work=[[RAND Corporation]] |author=Ryan Bauer and Peter A. Wilson |date=2020-08-17 |access-date=2021-06-28}}</ref>]] [[Oborožene sile Ruske federacije]] se delijo na [[Kopenske sile Ruske federacije|kopenske sile]], [[Ruska vojna mornarica|vojno mornarico]] in [[Zračno-vesoljske sile Ruske federacije|zračno-vesoljske sile]] ter dve neodvisni veji: [[Strateške raketne sile Ruske federacije|strateške raketne sile]] in [[Zračno-desantne enote Ruske federacije|zračno-desantne enote]].<ref name="cia"/> Leta 2021 je imela vojska okrog milijon aktivnih pripadnikov, s čimer se je uvrščala na peto mesto na svetu, in 2–20 milijonov rezervistov.<ref>{{navedi knjigo |author=International Institute for Strategic Studies|author-link=International Institute for Strategic Studies |title=The Military Balance |date=2021 |publisher=[[Routledge]] |location=London |isbn=978-1-85743-988-5 |page=191}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Nichol |first=Jim |url=https://sgp.fas.org/crs/row/R42006.pdf |title=Russian Military Reform and Defense Policy |work=Congressional Research Service |publisher=[[Library of Congress]] |date=2011-08-24 |access-date=2021-12-22}}</ref> [[Nabor|Vojaška služba]] je obvezna za vse moške v starosti 18–27 in traja eno leto.<ref name="cia"/> Rusija je med petimi [[Pogodba o neširjenju jedrskega orožja|prepoznanimi]] [[jedrske sile|jedrskimi državami]] in ima največjo zalogo jedrskega orožja na svetu; Rusija poseduje več kot polovico svetovnega jedrskega orožja.<ref>{{navedi splet |url=https://www.armscontrol.org/factsheets/Nuclearweaponswhohaswhat |title=Nuclear Weapons: Who Has What at a Glance |work=[[Arms Control Association]] |date=August 2020 |access-date=2021-06-07}}</ref> Rusija poseduje drugo največjo floto [[strateška jedrska podmornica|strateških jedrskih podmornic]]<ref>{{navedi splet |url=https://power.lowyinstitute.org/data/military-capability/signature-capabilities/ballistic-missile-submarines/ |work=[[Asia Power Index]] |publisher=[[Lowy Institute]] |year=2021 |title=Ballistic missile submarines data |access-date=2022-01-25}}</ref> in je ena med samo tremi državami, ki uporabljajo [[Strateški bombnik|strateške bombnike]].<ref>{{navedi knjigo |last1=Paul |first1=T. V. |last2=Wirtz |first2=James J. |last3=Fortmann |first3=Michael |url={{GBurl|id=9jy28vBqscQC|p=332}} |title=Balance of power: theory and practice in the 21st century |publisher=Stanford University Press |date=2004 |page=332 |isbn=978-0-8047-5017-2}}</ref> Rusija ima tretje najvišje izdatke za vojsko na svetu in je leta 2022 porabila 86,4 mrd USD ali 4,1 % BDP.<ref>{{navedi splet |date=April 2023 |title=Trends in World Military Expenditure, 2022 |url=https://www.sipri.org/sites/default/files/2023-04/2304_fs_milex_2022.pdf |access-date=2023-04-29 |publisher=[[Stockholm International Peace Research Institute]]}}</ref> Do leta 2025 so se zaradi [[Ruska invazija na Ukrajino|agresije na Ukrajino]] izdatki za vojsko močno povzpeli na približno 1/3 letnega proračuna države (145 mrd. USD).<ref>{{Navedi splet|title=Putin signs off record Russian defense spending as top EU officials visit Kyiv|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-budget-defense-spending-putin-drone-3a1a73c559b250ec26190edd9332100c|website=AP News|date=2024-12-01|accessdate=2024-12-04|language=en}}</ref> Leta 2023 je bila [[Vojaška industrija#Največji svetovni izvozniki orožja|tretja največja izvoznica orožja na svetu]] in je imela veliko ter v celoti domačo obrambno panogo in je tako proizvajala večino svoje vojaške opreme.<ref>{{navedi splet |last=Bowen |first=Andrew S. |url=https://crsreports.congress.gov/product/pdf/R/R46937 |title=Russian Arms Sales and Defense Industry |work=[[Congressional Research Service]] |publisher=[[Library of Congress]] |date=2021-10-14 |access-date=2021-12-20 }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=European arms imports nearly double, US and French exports rise, and Russian exports fall sharply {{!}} SIPRI|url=https://www.sipri.org/media/press-release/2024/european-arms-imports-nearly-double-us-and-french-exports-rise-and-russian-exports-fall-sharply|website=www.sipri.org|date=2024-03-11|accessdate=2024-03-31|language=en}}</ref> === Korupcija === Ruski politični sistem nekateri opisujejo kot [[oligarhija|oligarhijo]],<ref>{{navedi časopis|last1=Guriev|first1=Sergei|last2=Rachinsky|first2=Andrei|year=2005|title=The Role of Oligarchs in Russian Capitalism|url=https://archive.org/details/sim_journal-of-economic-perspectives_winter-2005_19_1/page/131|journal=The Journal of Economic Perspectives|publisher=[[American Economic Association]]|volume=19|pages=131–150|doi=10.1257/0895330053147994|jstor=4134996|doi-access=free|number=1|s2cid=17653502}}</ref> [[plutokracija|plutokracijo]]<ref>{{navedi knjigo|last=Åslund|first=Anders|year=2019|title=Russia's Crony Capitalism: The Path from Market Economy to Kleptocracy|url=https://archive.org/details/russiascronycapi0000aslu|pages=[https://archive.org/details/russiascronycapi0000aslu/page/5 5]–7|publisher=Yale University Press|isbn=978-0-300-24486-1}}</ref> in [[kleptokracija|kleptokracijo]].<ref>{{navedi časopis|last=Fish|first=M. Steven|author-link=Steven Fish|date=April 2018|title=What Has Russia Become?|url=https://archive.org/details/comparative-politics_2018-04_50_3/page/327|journal=Comparative Politics|location=New York City|publisher=[[City University of New York]]|volume=50|pages=327–346|doi=10.5129/001041518822704872|jstor=26532689|number=3}}</ref> V Evropi Rusija dosega najnižjo uvrstitev na indeksu percepcije korupcije ''Transparency International'', hkrati pa tudi eno najnižjih na svetu; v letu 2024 je dosegla 154. mesto med 180 državami sveta.<ref>{{Navedi splet|title=Corruption Perceptions Index 2024|url=https://www.transparency.org/en/cpi/2024|website=Transparency.org|date=2025-02-11|accessdate=2025-12-06|language=en}}</ref> V začetku vladavine Putina je Rusija padla z 90. mesta leta 2004 na 126. mesto 2005.<ref>{{Navedi splet|title=2005 - CPI|url=https://www.transparency.org/en/cpi/2005|website=Transparency.org|accessdate=2024-01-30|language=en}}</ref> Korupcija je velik problem države in ima dolgo zgodovino.<ref>{{navedi splet|title=New Reports Highlight Russia's Deep-Seated Culture of Corruption|url=https://www.voanews.com/europe/new-reports-highlight-russias-deep-seated-culture-corruption|publisher=Voice of America|date=2020-01-26|access-date=2020-03-16}}</ref> Vpliv korupcije je viden v različnih sektorjih; podjetništvu,<ref>{{navedi splet|date=June 2020|title=Russia Corruption Report|url=https://www.ganintegrity.com/portal/country-profiles/russia/|access-date=2020-11-05|website=GAN Integrity|archive-date=2019-12-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20191220035258/https://www.ganintegrity.com/portal/country-profiles/russia/|url-status=dead}}</ref> ekonomiji,<ref>{{navedi splet|last=Alferova|first=Ekaterina|date=2020-10-26|script-title=ru:В России предложили создать должность омбудсмена по борьбе с коррупцией|trans-title=Russia proposed to create the post of Ombudsman for the fight against corruption|url=https://iz.ru/1078501/2020-10-26/v-rossii-predlozhili-sozdat-dolzhnost-ombudsmena-po-borbe-s-korruptciei|access-date=2020-11-05|script-website=ru:Известия|website=[[Izvestia]]|language=ru}}</ref> policiji,<ref>{{navedi časopis|last1=Gerber|first1=Theodore P.|last2=Mendelson|first2=Sarah E.|author2-link=Sarah E. Mendelson|date=March 2008|title=Public Experiences of Police Violence and Corruption in Contemporary Russia: A Case of Predatory Policing?|url=https://archive.org/details/sim_law-society-review_2008-03_42_1/page/1|journal=[[Law & Society Review]]|publisher=[[Wiley (publisher)|Wiley]]|volume=42|pages=1–44|doi=10.1111/j.1540-5893.2008.00333.x|jstor=29734103|number=1}}</ref> vojski,<ref>{{navedi splet|url=https://rusi.org/explore-our-research/publications/commentary/corruption-russian-armed-forces|title=Corruption in the Russian Armed Forces|last1=Cranny-Evans|first1=Sam|last2=Ivshina|first2=Olga|date=2022-05-12|publisher=[[Royal United Services Institute]] (RUSI)|location=[[Westminster]]|access-date=2022-10-06|quote=Corruption in the Russian armed forces, and society in general, has been a long-acknowledged truism.}}</ref> zdravstvu,<ref>{{navedi splet|url=https://www.cbsnews.com/news/corruption-pervades-russias-health-system/|title=Corruption Pervades Russia's Health System|publisher=[[CBS News]]|date=2007-06-28|access-date=2021-11-20}}</ref><ref>{{navedi splet|author1=Klara Sabirianova Peter|first2=Tetyana|last2=Zelenska|year=2010|title=Corruption in Russian Health Care: The Determinants and Incidence of Bribery|url=http://www.iza.org/conference_files/worldb2010/zelenska_t5300.pdf|publisher=[[Georgia State University]]|access-date=2015-12-04|archive-date=2015-12-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20151208075733/http://www.iza.org/conference_files/worldb2010/zelenska_t5300.pdf|url-status=dead}}</ref> izobrazbi<ref>{{navedi splet|first1=Elena|last1=Denisova-Schmidt|first2=Elvira|last2=Leontyeva|first3=Yaroslav|last3=Prytula|year=2014|title=Corruption at Universities is a Common Disease for Russia and Ukraine|url=http://ethics.harvard.edu/blog/corruption-universities-common-disease-russia-and-ukraine|access-date=2015-12-04|publisher=[[Harvard University]]|archive-date=2015-12-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20151208155403/http://ethics.harvard.edu/blog/corruption-universities-common-disease-russia-and-ukraine|url-status=dead}}</ref> ter javni upravi.<ref>{{navedi splet|author=Suhara, Manabu|title=Corruption in Russia: A Historical Perspective|url=https://src-h.slav.hokudai.ac.jp/sympo/03september/pdf/M_Suhara.pdf|publisher=[[Slavic-Eurasian Research Center]]|access-date=2015-12-04}}</ref> Šibka vladavina prava v državi je en izmed razlogov za korupcijo.<ref>{{Navedi splet|title=New Reports Highlight Russia's Deep-Seated Culture of Corruption|url=https://www.voanews.com/a/europe_new-reports-highlight-russias-deep-seated-culture-corruption/6183207.html|website=Voice of America|date=2020-01-26|accessdate=2024-01-30|language=en}}</ref> Poskusi boja proti korupciji so se pričeli 1992 pod predsednikom [[Boris Jelcin|Borisom Jelcinom]]. 2008 je bil pod [[Dmitrij Medvedjev|Medvedjevem]] z namenom ratifikacije Konvencije proti korupciji [[Organizacija združenih narodov|OZN]] in Kazenskopravne konvencija o korupciji [[Svet Evrope|Sveta Evrope]] sprejet prvi paket protikorupcijskih zakonov. V sledečih letih je bilo sprejetih še več drugih zakonov proti korupciji. S Protikorupcijsko kampanjo, ki še traja, ruska vlada skuša zmanjšati stopnjo korupcije. Od 2012 morajo po novem zakonu vsi uradniki javnih organizacij razkriti vse svoje premoženje. V tem zakonu je bil tudi prvič definiran konflikt interesov za javne uslužbence.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.squirepattonboggs.com/-/media/files/insights/publications/2012/02/an-overview-of-russias-anticorruption-laws/files/qrg_4_anticorruption_russia/fileattachment/qrg_4_anticorruption_russia.pdf|title=Quick Reference Guide 4: Anticorruption Laws of Russia|date=2012-01-01|accessdate=2024-01-30|website=squirepattonboggs.com|publisher=Squire Sanders|archive-date=2024-05-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20240518034318/https://www.squirepattonboggs.com/-/media/files/insights/publications/2012/02/an-overview-of-russias-anticorruption-laws/files/qrg_4_anticorruption_russia/fileattachment/qrg_4_anticorruption_russia.pdf|url-status=dead}}</ref> Po letu 2022 so se opustile mednarodne obveze boja proti korupciji. Rusija se je umaknila iz kazenskopravne konvencije o korupciji in konsistentno onemogoča sodelovanje civilne družbe pri boju proti korupciji.<ref>{{Navedi splet|title=Russia in the Corruption Perceptions Index 2022: score of 28 and 137th place - Трансперенси Интернешнл-Р|url=https://transparency.org.ru/en/research-en/cpi/russia-in-the-corruption-perceptions-index-2022|website=web.archive.org|date=2023-07-24|accessdate=2024-01-30|archive-date=2023-07-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20230724112925/https://transparency.org.ru/en/research-en/cpi/russia-in-the-corruption-perceptions-index-2022|url-status=bot: unknown}}</ref> Indeks percepcije korupcije se kljub boju ne izboljšuje<ref>{{Navedi splet|title=Russia Corruption Index|url=https://tradingeconomics.com/russia/corruption-index|website=tradingeconomics.com|accessdate=2024-01-30}}</ref> in uvrstitev Rusije na lestvici držav ostaja v spodnji četrtini.<ref>{{Navedi splet|title=Russia Corruption Rank|url=https://tradingeconomics.com/russia/corruption-rank|website=tradingeconomics.com|accessdate=2024-01-30}}</ref> Opozicijski politik [[Aleksej Navalni]] je ustanovil neprofitno organizacijo Protikorupcijska fundacija, ki je izdala več poročil o vpletenosti visokih uradnikov v korupcijo. Pravni sistem je ugotovitve ignoriral oz. jih uporabljal le za poskuse diskreditacije organizacije.<ref name=":12">{{navedi časopis|last1=Kazyrytski|first1=Leanid|date=2019-07-02|title=Fighting Corruption in Russia: Its Characteristics and Purpose|journal=Social & Legal Studies|volume=29|issue=3|pages=421–443|doi=10.1177/0964663919859052|s2cid=198781248}}</ref> 2019 je bila označena kot »tuji agent«<ref>{{navedi splet|url=https://www.vedomosti.ru/politics/articles/2019/10/09/813236-agentom|title=The Ministry of Justice recognized the Navalny fund as a foreign agent {{!}} Vedomosti|website=vedomosti.ru|date=2019-10-09|access-date=2021-05-13}}</ref> in 2021 kot »ekstremistična« ter ukinjena.<ref>{{navedi novice|url=https://www.bbc.com/russian/news-56890284|title=The court restricts the activities of Navalny's funds on the claim of extremism {{!}} BBC Russia|newspaper=BBC News Русская Служба|access-date=2021-05-13}}</ref> === Pravo in kriminal === Pravo Rusije je osnovano na ustavi. Pravni viri se najpogosteje sklicujejo na civilni zakonik in kazenski zakonik.<ref>{{navedi splet|last=Yılmaz|first=Müleyke Nurefşan İkbal|title=With its Light and Dark Sides; The Unique Semi-Presidential System of the Russian Federation|website=Küresel Siyaset Merkezi|date=2020-08-31|url=https://www.kureselsiyaset.org/with-its-light-and-dark-sides-the-unique-semi-presidential-system-of-the-russian-federation/|access-date=2023-05-23|archive-date=2023-05-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20230523233305/https://www.kureselsiyaset.org/with-its-light-and-dark-sides-the-unique-semi-presidential-system-of-the-russian-federation/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Partlett|first=William|title=Reclassifying Russian Law: Mechanisms, Outcomes, and Solutions for an Overly Politicized Field|website=Search eLibrary|date=2010-07-07|ssrn=1197762|url=https://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=1197762|access-date=2023-05-23}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last1=Butler|first1=William E.|title=Criminal Code of the Russian Federation|year=1999|publisher=Springer}}</ref> Po indeksu organiziranega kriminala dosega prvo mesto v Evropi in 32. na svetu. Rusija ima največjo zaporniško populacijo v Evropi in 5. največjo na svetu.<ref>{{navedi splet|title=Criminality in Russia|website=The Organized Crime Index|date=2023-05-04|url=https://ocindex.net/country/russia|access-date=2023-05-23}}</ref><ref>{{navedi splet|title=The Organized Crime Index|website=The Organized Crime Index|url=https://ocindex.net/|access-date=2023-05-23}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Russia behind bars: the peculiarities of the Russian prison system|website=OSW Centre for Eastern Studies|date=2019-02-07|url=https://www.osw.waw.pl/en/publikacje/osw-commentary/2019-02-07/russia-behind-bars-peculiarities-russian-prison-system|access-date=2023-05-23}}</ref><ref name="icjpr">{{navedi splet|url=https://www.icpr.org.uk/news-events/2024/prison-populations-continue-rise-many-parts-world-115-million-held-prisons|title=Prison populations continue to rise in many parts of the world, with 11.5 million held in prisons worldwide|work=Institute for Crime & Justice Policy Research|publisher=[[Birkbeck, University of London]]|date=1 May 2024|access-date=7 April 2025|archive-date=9 November 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20241109143338/https://icpr.org.uk/news-events/2024/prison-populations-continue-rise-many-parts-world-115-million-held-prisons|url-status=live}}</ref> Zaporniška populacija je od leta 2022 množično rekrutirana v vojaške [[jurišne enote]] kot so Storm-Z in Storm-V.<ref>{{navedi splet|date=2025-02-11|title=Corruptions Perceptions Index 2024|url=https://www.transparency.org/en/cpi/2024|access-date=|publisher=Transparency International|archive-date=|archive-url=|url-status=|accessdate=2025-02-28}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last1=Butler|first1=William E.|title=Criminal Code of the Russian Federation|year=1999|publisher=Springer}}</ref> Po ocenah [[BBC]] je približno 48.000 zapornikov bilo kot [[Najemnik|najemniki]] rekrutiranih v skupino Wagner.<ref>{{navedi splet|last=Adami|first=Marina|url=https://www.politico.eu/article/europe-prison-population-data-incarceration/|title=Turkey, Russia lead Europe's incarceration rates|work=[[Politico]]|date=8 April 2021|access-date=7 April 2025|archive-date=6 June 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250606181806/https://www.politico.eu/article/europe-prison-population-data-incarceration/|url-status=live}}</ref> Rusija ima visoko stopnjo naklepnih umorov; leta 2021 6,8 umorov na 100.000 prebivalcev.<ref>{{navedi splet|url=https://genderdata.worldbank.org/en/indicator/vc-ihr-psrc-p5?gender=total|title=Intentional homicides (per 100,000 people)|work=[[World Bank]]|access-date=7 April 2025|archive-date=16 April 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250416202920/https://genderdata.worldbank.org/en/indicator/vc-ihr-psrc-p5?gender=total|url-status=live}}</ref> Po podatkih iz 2023 ima Rusija drugi največji črni trg z orožjem (za [[ZDA]]) in je eno izmed ključnih svetovnih vozlišč za [[Trgovina z ljudmi|trgovino z ljudmi]].<ref>{{navedi splet|title=Criminality in Russia|website=The Organized Crime Index|date=4 May 2023|url=https://ocindex.net/country/russia|access-date=16 April 2025|archive-date=24 April 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250424161408/https://ocindex.net/country/russia|url-status=live}}</ref> == Gospodarstvo == [[File:Business Centre of Moscow 2.jpg|thumb|[[Moskovski mednarodni poslovni center]] v Moskvi. Mesto ima eno največjih urbanih ekonomij.<ref>{{navedi časopis|last1=Churkina|first1=Natalie|last2=Zaverskiy|first2=Sergey|title=Challenges of strong concentration in urbanization: the case of Moscow in Russia|doi=10.1016/j.proeng.2017.07.095|volume=198|year=2017|pages=398–410|journal=Procedia Engineering|publisher=[[Elsevier]]|doi-access=free}}</ref>]] Rusija ima [[tržno gospodarstvo]] z enormnimi naravnimi resursi, zlasti [[nafta|nafto]] in [[zemeljski plin|zemeljskim plinom]].<ref>{{navedi splet|url=http://countrystudies.us/russia/59.htm |title=Russia – Natural Resources |editor=Glenn E. Curtis |year=1998 |publisher=Washington, D.C.: Federal Research Division of the [[Library of Congress]] |access-date=2021-06-25}}</ref> Ima [[Seznam držav po bruto domačem proizvodu|deveto največje gospodarstvo po nominalnem BDP]] in šesto največje po [[pariteta kupne moči|pariteti kupne moči]]. Velik storitveni sektor ustreza 62 % BDP, industrijski sektor 32 %, kmetijski sektor pa je s 5 % najmanjši.<ref name="cia" /> Rusija ima nizko stopnjo brezposelnosti, ki znaša 4,1 %.<ref>{{navedi splet|title=Russian Federation – Unemployment Rate|url=https://www.economy.com/russian-federation/unemployment-rate|access-date=2022-04-04|work=[[Moody's Analytics]]}}</ref> Njene devizne rezerve so pete največje na svetu in znašajo 540 mrd USD.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cbr.ru/eng/hd_base/mrrf/mrrf_7d/ |title=International Reserves of the Russian Federation (End of period) |publisher=[[Central Bank of Russia]] |access-date=2021-06-21}}</ref> Ima delovno silo, ki je z okrog 70 mio. osma največja na svetu.<ref>{{navedi splet|url=https://data.worldbank.org/indicator/SL.TLF.TOTL.IN?locations=RU|title=Labor force, total - Russian Federation|work=[[World Bank]]|access-date=12 March 2025|archive-date=28 March 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230328001737/https://data.worldbank.org/indicator/SL.TLF.TOTL.IN?locations=RU|url-status=live}}</ref> Rusija je 13. največji izvoznik in 21. največji uvoznik na svetu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.trademap.org/Country_SelProductCountry.aspx?nvpm=1%7c643%7c%7c%7c%7cTOTAL%7c%7c%7c2%7c1%7c1%7c2%7c1%7c1%7c2%7c1%7c1%7c1|title=List of importing markets for the product exported by Russian Federation in 2021|work=[[International Trade Centre]]|access-date=2022-06-27}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.trademap.org/Country_SelProductCountry.aspx?nvpm=1%7c643%7c%7c%7c%7cTOTAL%7c%7c%7c2%7c1%7c1%7c1%7c1%7c1%7c2%7c1%7c1%7c1|title=List of supplying markets for the product imported by Russian Federation in 2021|work=[[International Trade Centre]]|access-date=2022-06-27}}</ref> Močno se zanaša na prihodke iz naslova davkov in izvoznih dajatev na nafto in zemeljski plin, ki so januarja 2022 znašali 45 % prihodkov ruskega zveznega proračuna,<ref>{{navedi splet |title=Frequently Asked Questions on Energy Security – Analysis |url=https://www.iea.org/articles/frequently-asked-questions-on-energy-security |access-date=2022-05-18 |website=IEA |language=en-GB}}</ref> leta 2019 pa do 60 % vsega izvoza.<ref>{{navedi splet |last=Davydova |first=Angelina |url=https://www.bbc.com/future/article/20211115-climate-change-can-russia-leave-fossil-fuels-behind |title=Will Russia ever leave fossil fuels behind? |publisher=BBC |date=2021-11-24 |access-date=2022-03-03 |quote=Overall in Russia, oil and gas provided 39% of the federal budget revenue and made up 60% of Russian exports in 2019.}}</ref> Rusija ima eno najnižjih ravni zunanjega dolga med velikimi gospodarstvi,<ref>{{navedi splet |url=https://www.trtworld.com/magazine/russian-finances-strong-but-economic-problems-persist-36750 |title=Russian finances strong but economic problems persist |work=[[TRT World]] |date=2020-05-29 |access-date=2022-02-12 |quote=Now Russia is one of the least indebted countries in the world – thanks to all the oil revenue. |archive-date=2022-04-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220412005411/https://www.trtworld.com/magazine/russian-finances-strong-but-economic-problems-persist-36750 |url-status=dead }}</ref> čeprav je njena dohodkovna in premoženjska neenakost med gospodinjstvi ena najvišjih med razvitimi državami.<ref>{{navedi časopis |url=https://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/ATAG/2018/620225/EPRS_ATA(2018)620225_EN.pdf |title=Socioeconomic inequality in Russia |journal=[[European Parliamentary Research Service]] |publisher=[[European Parliament]] |date=April 2018 |last=Russell |first=Martin |access-date=2022-01-25 }}</ref> Težave za gospodarsko rast so tudi velika regionalna neenakost,<ref>{{navedi časopis|last=Remington|first=Thomas F.|title=Why is interregional inequality in Russia and China not falling?|volume=48|number=1|date=March 2015|publisher=[[University of California Press]]|journal=[[Soviet and Communist studies|Communist and Post-Communist Studies]]|pages=1–13 |doi=10.1016/j.postcomstud.2015.01.005 |jstor=48610321}}</ref><ref>{{navedi časopis|last1=Kholodilin|first1=Konstantin A.|last2=Oshchepkov|first2=Aleksey|last3=Siliverstovs|first3=Boriss|title=The Russian Regional Convergence Process: Where Is It Leading?|year=2012|volume=50|number=3|pages=5–26|journal=Eastern European Economies|publisher=Taylor & Francis|doi=10.2753/EEE0012-8775500301 |jstor=41719700|s2cid=153168354 }}</ref> visok nivo korupcije,<ref>{{cite journal|last1=Schulze|first1=Günther G.|last2=Sjahrir|first2=Bambang Suharnoko|last3=Zakharov|first3=Nikita|date=February 2016|title=Corruption in Russia|journal=[[The Journal of Law and Economics]]|publisher=[[The University of Chicago Press]]|volume=59|pages=135–171|doi=10.1086/684844|jstor=26456942|number=1}}</ref> upadanje dohodkov iz izvoza energentov,<ref>{{navedi splet|url=https://www.csis.org/analysis/russia-oil-surcharge-anticipating-benefits-and-challenges|title=The Russia Oil Surcharge: Anticipating the Benefits and Challenges|last=Seigle|first=Clayton|date=26 August 2025|access-date=4 September 2025|work=[[Center for Strategic and International Studies]]|location=Washington, D.C.|archive-date=27 August 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250827115304/https://www.csis.org/analysis/russia-oil-surcharge-anticipating-benefits-and-challenges|url-status=live}}</ref> krčenje delovne sile,<ref>{{cite journal|last=Kapeliushnikov|first=Rostislav I.|date=3 October 2023|title=The Russian labor market: Long-term trends and short-term fluctuations|url=https://zenodo.org/records/8409563/files/RUJEC_article_113503.pdf|url-status=live|journal=Russian Journal of Economics|publisher=Voprosy Ekonomiki|volume=9|pages=245–270|doi=10.32609/j.ruje.9.113503|archive-url=https://web.archive.org/web/20241215195325/https://zenodo.org/records/8409563/files/RUJEC_article_113503.pdf|archive-date=15 December 2024|access-date=6 March 2025|number=3}}</ref> [[beg možganov]]<ref>{{navedi splet|last=Sor|first=Jennifer|url=https://www.businessinsider.com/russia-economy-outlook-ukraine-war-worker-shortage-population-brain-drain-2024-8|title=Why Russia's brain drain is the biggest problem facing its economy|publisher=[[Business Insider]]|date=8 November 2024|access-date=4 September 2025|archive-date=25 July 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250725063450/https://www.businessinsider.com/russia-economy-outlook-ukraine-war-worker-shortage-population-brain-drain-2024-8|url-status=live}}</ref> in staranje ter krčenje populacije.<ref>{{cite journal|last1=Mikhailova|first1=Olga|last2=Safarova|first2=Gaiane|last3=Safarova|first3=Anna|year=2018|title=Population ageing and policy responses in the Russian Federation|url=https://inia.org.mt/wp-content/uploads/2019/05/3.2-Mikhailova-et-al..pdf|url-status=live|journal=International Journal on Ageing in Developing Countries|publisher=International Institute on Aging|volume=3|pages=6–26|archive-url=https://web.archive.org/web/20250219225033/https://inia.org.mt/wp-content/uploads/2019/05/3.2-Mikhailova-et-al..pdf|archive-date=19 February 2025|access-date=6 March 2025|number=1}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.atlanticcouncil.org/content-series/russia-tomorrow/a-russia-without-russians-putins-disastrous-demographics/|title=A Russia without Russians? Putin's disastrous demographics|date=7 August 2024|access-date=9 August 2024|publisher=[[Atlantic Council]]|location=Washington, D.C.|archive-date=8 August 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240808073201/https://www.atlanticcouncil.org/content-series/russia-tomorrow/a-russia-without-russians-putins-disastrous-demographics/|url-status=live}}</ref> Po letu 2000 je Rusija doživela desetletje hitre gospodarske rasti, ki je bila posledica visokih cen nafte in rasti deviznih rezerv ter investicij.<ref name="Ellyatt-2021">{{navedi splet|last=Ellyatt|first=Holly|url=https://www.cnbc.com/2021/10/11/russias-economy-under-president-putin-in-charts.html|title=5 charts show Russia's economic highs and lows under Putin|date=2021-10-11|access-date=2022-01-19|work=CNBC}}</ref> To se je končalo z okupacijo Krima in izbruhom [[Vojna v Donbasu (2014–2022)|vojne v Donbasu]] leta 2014 in prvemu valu zahodnih sankcij, ki so škodovale ruskemu gospodarstvu.<ref>{{navedi časopis|last=Likka|first=Korhonen|title=Economic Sanctions on Russia and Their Effects|year=2019|issn=2190-717X|publisher=[[Ifo Institute for Economic Research]]|location=[[Munich]]|access-date=2022-10-02|url=https://www.econstor.eu/bitstream/10419/216248/1/CESifo-Forum-2019-04-p19-22.pdf|journal=CESifo Forum}}</ref> Nadaljnje sankcije in bojkoti so sledile [[Ruska invazija na Ukrajino|ruskemu napadu na Ukrajino]] leta 2022, Rusija je postala najbolj sankcionirana država na svetu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2022-03-07/russia-surges-past-iran-to-become-world-s-most-sanctioned-nation|title=Russia Is Now the World's Most-Sanctioned Nation|work=[[Bloomberg L.P.]]|date=2022-03-08|access-date=2022-10-02|last=Wadhams|first=Nick|quote=Russia has vaulted past Iran and North Korea to become the world's most-sanctioned nation in the span of just 10 days following President Vladimir Putin's invasion of Ukraine.}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Sonnenfeld|first=Jeffrey|date=2022-03-22|title=Over 300 Companies Have Withdrawn from Russia – But Some Remain|url=https://som.yale.edu/story/2022/over-400-companies-have-withdrawn-russia-some-remain|publisher=[[Yale School of Management]]|access-date=2022-03-10}}</ref> Rusija od aprila 2022 zaradi učinkov sankcij ne objavlja več velikega dela ekonomskih podatkov o stanju gospodarstva.<ref>{{Navedi novice|title=Western sanctions are wounding but not yet crushing Russia’s economy|url=https://www.washingtonpost.com/business/2022/08/23/russian-sanctions-economy/|newspaper=Washington Post|date=2022-08-25|accessdate=2024-01-27|issn=0190-8286|language=en-US|first=Jeanne|last=Whalen|first2=Robyn|last2=Dixon|first3=Ellen|last3=Nakashima}}</ref> Kljub obsežnim sankcijam je država ohranila gospodarsko stabilnost zaradi uspešnega prestrukturiranja trgovinskih odnosov in povečanega domačega povpraševanja. Dosegla je tudi gospodarsko rast, ki pa so jo poganjali predvsem veliki izdatki za vojsko ter povečan obseg izvoza energentov. Vseeno pa ekonomisti ocenjujejo, da bodo sankcije imele dolgoročne posledice na gospodarstvo.<ref>{{navedi splet|title=Steve Rosenberg: Russia's economy is growing, but can it last?|url=https://www.bbc.com/news/articles/c4nn7pej9jyo|access-date=2024-07-19|website=www.bbc.com|language=en-GB}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.dw.com/en/is-russias-economy-really-hurting/a-63000166|last=Martin|first=Nik|title=Is Russia's economy really hurting?|work=[[DW News]]|publisher=[[Deutsche Welle]]|date=6 September 2022|access-date=2 October 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Reporter|first=Brendan Cole Senior News|date=2024-07-08|title=Russian economy faces "creeping Crisis", economists warn|url=https://www.newsweek.com/russia-bank-inflation-economy-crisis-1922208|access-date=2024-07-19|website=Newsweek|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet | last=Rascoe | first=Ayesha | title=Russia's economy is going strong despite sanctions from the U.S. and its allies | website=NPR | date=2023-12-17 | url=https://www.npr.org/2023/12/17/1219882734/russias-economy-is-going-strong-despite-sanctions-from-the-u-s-and-its-allies | access-date=2024-09-14}}</ref> Slovensko-ruska gospodarska izmenjava je leta 2022 zrasla kljub sankcijam zaradi rusko-ukrajinske vojne in je obsegala 2,5 mrd EUR, od tega 1,2 mrd izvoz in 1,3 mrd uvoz. Leta 2023 je uvoz močno padel - na manj kot polovico predvojnega stanja. Glavni slovenski izvozni artikel so bili leta 2023 farmacevtski proizvodi, glavni uvozni artikel pa različni naftni derivati. Leta 2023 je bila Rusija 19. največja slovenska trgovinska partnerica.<ref>{{Navedi splet|title=Poslovno sodelovanje Slovenije z Rusijo|url=https://www.izvoznookno.si/drzave/rusija/poslovno-sodelovanje-s-slovenijo/|accessdate=2024-02-04|language=sl}}</ref> === Transport in energija === [[File:VL 85-022 container train.jpg|thumb|[[Transsibirska železnica]] je najdaljša železnica na svetu in povezuje Moskvo ter [[Vladivostok]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.businessinsider.com/trans-siberian-railway-russia-what-its-like-photos-2019-7 |title=I rode the legendary Trans-Siberian Railway on a 2,000-mile journey across 4 time zones in Russia. Here's what it was like spending 50 hours on the longest train line in the world. |work=[[Business Insider]] |first=Katie |last=Warren |date=2020-01-03 |access-date=2021-06-10}}</ref>]] Železniški transport v Rusiji je večinoma pod nadzorom državnih [[Ruske železnice|Ruskih železnic]]. Celotna dolžina železniških tirov je tretja najdaljša na svetu in znaša več kot 87.000&nbsp;km.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/railways/country-comparison |title=Railways – The World Factbook |work=The World Factbook |publisher=[[Central Intelligence Agency]] |access-date=2021-06-15 |archive-date=2018-11-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181124012056/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/rankorder/2121rank.html |url-status=dead }}</ref> Rusija ima z 1,5 mio km cest peto najdaljše cestno omrežje na svetu,<ref>{{navedi splet |url=http://government.ru/info/22865/ |title=О развитии дорожной инфраструктуры|trans-title=On the development of road infrastructure |work=[[Government of Russia]] |date=2016-04-29 |access-date=2021-01-14}}</ref> gostota cest pa je med najnižjimi na svetu.<ref>{{navedi splet |url=https://worldroadstatistics.org/europe-central-asia-continue-to-report-the-worlds-highest-road-network-density-followed-by-east-asia-and-pacific/ |title=Europe continues to report the world's highest Road Network Density, followed by East Asia and Pacific. |work=International Road Federation |date=2020-12-16 |access-date=2021-05-19}}</ref> Ruske celinske vodne poti so s 102.000&nbsp;km najdaljše na svetu.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/waterways/country-comparison |title=Waterways – The World Factbook |work=The World Factbook |publisher=[[Central Intelligence Agency]] |access-date=2021-06-15 |archive-date=2022-04-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220412005407/https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/waterways/country-comparison |url-status=dead }}</ref> Med 1218 letališči v Rusiji<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/airports/country-comparison |title=Airports – The World Factbook |work=The World Factbook |publisher=[[Central Intelligence Agency]] |access-date=2021-06-15 |archive-date=2022-04-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220403171702/https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/airports/country-comparison/ |url-status=dead }}</ref> je najprometnejše letališče [[Mednarodno letališče Šeremetjevo|Šeremetjevo]] v Moskvi. Največje pristanišče v Rusiji je [[Pristanišče Novorossijsk]] v [[Krasnodarski okraj|Krasnodarskem okraju]] ob Črnem morju.<ref>{{navedi splet|last=Guzeva|first=Alexandra|date=2021-04-20|title=10 Biggest port cities in Russia|url=https://www.rbth.com/travel/333689-russia-biggest-port-cities|access-date=2022-02-13|website=Russia Beyond|language=en-US}}</ref> Rusija velja za energetsko velesilo.<ref>{{navedi knjigo | editor = Elizabeth Buchanan |year=2021 | title = Russian Energy Strategy in the Asia-Pacific: Implications for Australia | publisher = Australian National University | page = 86 | isbn = 978-1-76046-339-7 | oclc = 1246214035 | url = {{GBurl|id=bdIwEAAAQBAJ|p=86}}}}</ref> Ima [[Zaloge zemeljskega plina|največje znane rezerve zemeljskega plina]] na svetu,<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/natural-gas-proved-reserves/country-comparison |title=Natural gas – proved reserves |work=The World Factbook |publisher=[[Central Intelligence Agency]] |access-date=2022-02-15 |archive-date=2022-04-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220408174101/https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/natural-gas-proved-reserves/country-comparison |url-status=dead }}</ref> druge največje zaloge premoga,<ref>{{navedi splet |year=2020 |title=Statistical Review of World Energy 69th edition |url=https://www.bp.com/content/dam/bp/business-sites/en/global/corporate/pdfs/energy-economics/statistical-review/bp-stats-review-2020-full-report.pdf |access-date=2020-11-08 |website=bp.com |publisher=[[BP]] |page=45}}</ref> osme največje rezerve nafte,<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/crude-oil-proved-reserves/country-comparison/ |title=Crude oil – proved reserves |work=The World Factbook |publisher=[[Central Intelligence Agency]] |access-date=2021-07-02 |archive-date=2023-03-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230326013732/https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/crude-oil-proved-reserves/country-comparison/ |url-status=dead }}</ref> in največje zaloge [[Naftni skrilavec|nafte iz skrilavcev]] v Evropi.<ref>{{navedi knjigo |year=2010 |title=2010 Survey of Energy Resources |url=https://www.worldenergy.org/assets/downloads/ser_2010_report_1.pdf |access-date=2020-11-08 |publisher=[[World Energy Council]] |page=102 |isbn=978-0-946121-02-01}}</ref> Rusija je tudi največji izvoznik zemeljskega plina na svetu,<ref>{{navedi splet|url=https://www.iea.org/articles/energy-fact-sheet-why-does-russian-oil-and-gas-matter|title=Energy Fact Sheet: Why does Russian oil and gas matter? – Analysis|website=International Energy Agency|date=2022-03-21}}</ref> drugi največji proizvajalec zemeljskega plina<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/natural-gas-production/country-comparison/ |title=Natural gas – production |work=The World Factbook |publisher=[[Central Intelligence Agency]] |access-date=2021-07-02 |archive-date=2023-03-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230326013732/https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/natural-gas-production/country-comparison/ |url-status=dead }}</ref> in drugi največji proizvajalec in izvoznik nafte.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/crude-oil-production/country-comparison/ |title=Crude oil – production |work=The World Factbook |publisher=[[Central Intelligence Agency]] |access-date=2021-07-02 |archive-date=2023-03-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230326013732/https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/crude-oil-production/country-comparison/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/crude-oil-exports/country-comparison/ |title=Crude oil – exports |work=The World Factbook |publisher=[[Central Intelligence Agency]] |access-date=2021-07-02 |archive-date=2023-03-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230330235135/http://www.cia.gov/the-world-factbook/field/crude-oil-exports/country-comparison |url-status=dead }}</ref> Ruska proizvodnja nafte in zemeljskega plina je vodila v globoka ekonomska razmerja z [[Evropska unija|Evropsko unijo]], Kitajsko in bivšimi sovjetskimi državami ter [[Vzhodni blok|državami Vzhodnega bloka]].<ref>{{navedi splet |title=Oil Market and Russian Supply – Russian supplies to global energy markets – Analysis |url=https://www.iea.org/reports/russian-supplies-to-global-energy-markets/oil-market-and-russian-supply-2 |access-date=2022-05-18 |website=IEA |language=en-GB}}</ref><ref name="IEA">{{navedi splet |title=Gas Market and Russian Supply – Russian supplies to global energy markets – Analysis |url=https://www.iea.org/reports/russian-supplies-to-global-energy-markets/gas-market-and-russian-supply-2 |access-date=2022-05-18 |website=IEA |language=en-GB}}</ref> Ruski delež oskrbe celotne EU (vključno z Združenim kraljestvom) z zemeljskim plinom se je v zadnjem desetletju povečal s 25 % leta 2009 na 32 % februarja 2022.<ref name="IEA"/> Sredi 2000. let je bil delež nafte in zemeljskega plina v BDP okrog 20 %, leta 2013 pa 20–21 %.<ref>{{navedi splet|url=https://www.kommersant.ru/doc/2594003|title=Нефть со всеми вытекающими|date=2014-10-27|website=www.kommersant.ru}}</ref> Delež nafte in zemeljskega plina v ruskem izvozu je okrog 50 %, prav tako znašajo prihodki zveznega proračuna okrog 50 %, kar je veliko. Dinamika ruskega BDP je močno odvisna od cen nafte in zemeljskega plina,<ref>Movchan, Andrey (14 September 2015). [https://carnegiemoscow.org/commentary/61272 "Just an Oil Company? The True Extent of Russia's Dependency on Oil and Gas."] [[Carnegie Endowment for International Peace]] (CarnegieMoscow.org). Retrieved 17 July 2023.</ref> vendar je njihov delež manj kot 50 %. Glede na prvo takšno celovito oceno, ki jo je leta 2021 objavila Ruska statistična agencija Rosstat, znaša delež ruske panoge nafte in zemeljskega plina v ruskem BDP, vključno s črpanjem, rafiniranjem, transportom in prodajo ter vsemi podpornimi dejavnostmi, okrog 19,2 % leta 2019 in 15,2 % leta 2020. To je podobno kot delež BDP na Norveškem in v Kazahstanu. Je veliko manj kot delež v BDP Savdske Arabije ali Združenih arabskih emiratov.<ref>{{navedi splet|url=https://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/1b5RpebS/Maximov-tezisy.pdf|title=Определение доли нефтегазового сектора в валовом внутреннем продукте Российской Федерации|language=ru|website=rosstat.gov.ru}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rbc.ru/economics/13/07/2021/60ec40d39a7947f74aeb2aae|title=Росстат впервые рассчитал долю нефти и газа в российском ВВП|website=РБК|date=2021-07-13 }}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://neftegazru.com/news/economics-markets-stocks/688594-oil-gas-share-of-russia-s-gdp-dropped-to-15-in-2020/|title=Oil & gas share of Russia's GDP dropped to 15% in 2020|website=neftegazru.com|date=2021-07-14|accessdate=2024-01-28|archive-date=2023-07-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20230709172407/https://neftegazru.com/news/economics-markets-stocks/688594-oil-gas-share-of-russia-s-gdp-dropped-to-15-in-2020/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://norvanreports.com/oil-gas-share-of-russias-gdp-dropped-to-15-in-2020/|title=Oil & gas share of Russia's GDP dropped to 15% in 2020 &#124; NORVANREPORTS.COM &#124; Business News, Insurance, Taxation, Oil & Gas, Maritime News, Ghana, Africa, World|date=2021-07-14}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://oilprice.com/Latest-Energy-News/World-News/Oil-Gas-Share-Of-Russias-GDP-Dropped-To-15-In-2020.html|title=Oil & Gas Share Of Russia's GDP Dropped To 15% In 2020|website=OilPrice.com}}</ref> Rusija je leta 2019 ratificirala [[Pariški sporazum]].<ref>{{navedi splet |last=Sauer |first=Natalie |url=https://www.euractiv.com/section/climate-environment/news/russia-formally-joins-paris-climate-pact/ |title=Russia formally joins Paris climate pact |work=[[Euractiv]] |date=2019-09-24 |access-date=2021-12-19}}</ref> Toplogredne emisije Rusije so četrte največje na svetu.<ref>{{navedi splet |last=Hill |first=Ian |title=Is Russia finally getting serious on climate change? |url=https://www.lowyinstitute.org/the-interpreter/russia-finally-getting-serious-climate-change |publisher=Lowy Institute |date=2021-11-01 |access-date=2021-12-19}}</ref> Rusija je četrti največji proizvajalec elektrike.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/electricity-production/country-comparison |title=Electricity – production |work=The World Factbook |publisher=[[Central Intelligence Agency]] |access-date=2021-07-02 |archive-date=2022-03-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220331093053/https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/electricity-production/country-comparison |url-status=dead }}</ref> Rusija je bila tudi prva država na svetu, ki je razvila civilno jedrsko energijo in zgradila [[Jedrska elektrarna Obninsk|prvo jedrsko elektrarno na svetu]].<ref>{{navedi revijo |url=https://www.wired.com/2012/06/june-27-1954-worlds-first-nuclear-power-plant-opens/ |title=1954-06-27: World's First Nuclear Power Plant Opens |magazine=[[Wired]] |first=Tony |last=Long |date=2012-06-27 |access-date=2021-06-08}}</ref> Rusija je bila leta 2019 četrti največji proizvajalec jedrske energije na svetu,<ref>{{navedi splet |date=October 2020 |title=Nuclear Power Today |url=https://www.world-nuclear.org/information-library/current-and-future-generation/nuclear-power-in-the-world-today.aspx |access-date=2020-11-08 |website=world-nuclear.org |publisher=[[World Nuclear Association]]}}</ref> leta 2021 pa peti največji proizvajalec hidroenergije.<ref>{{navedi knjigo |last1=Whiteman |first1=Adrian |last2=Akande |first2=Dennis |last3=Elhassan |first3=Nazik |last4=Escamilla |first4=Gerardo |last5=Lebedys |first5=Arvydas |last6=Arkhipova |first6=Lana |url=https://www.irena.org/-/media/Files/IRENA/Agency/Publication/2021/Apr/IRENA_RE_Capacity_Statistics_2021.pdf |title=Renewable Energy Capacity Statistics 2021 |access-date=2022-01-03 |location=[[Abu Dhabi]] |publisher=[[International Renewable Energy Agency]] |date=2021 |isbn=978-92-9260-342-7}}</ref> === Kmetijstvo in ribištvo === [[File:Wheat Tomsk.jpg|thumb|left|Pšenica v [[Tomska oblast|Tomski oblasti]] v Sibiriji]] Ruska kmetijska panoga prispeva k BDP okrog 5 %, čeprav panoga zaposluje okrog eno osmino vse delovne sile.<ref name="agriculturebritannica">{{navedi enciklopedijo |url=https://www.britannica.com/place/Russia/Economy |title=Russia – Economy |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |access-date=2021-07-01}}</ref> Rusija ima s 1.265.267&nbsp;km² tretjo največjo obdelano površino na svetu. Vendar je zaradi ostrosti okolja le okrog 13,1 % okolja kmetijske površine<ref name="cia"/> in okrog 7,4 % vsega ozemlja je plodnega.<ref>{{navedi splet |url=https://data.worldbank.org/indicator/AG.LND.ARBL.ZS?locations=RU |title=Arable land (% of land area) – Russian Federation |publisher=[[World Bank]] |access-date=2021-06-15}}</ref> Kmetijska površina države velja za [[žitnica|žitnico]] Evrope.<ref>{{navedi splet|url=https://www.wilsoncenter.org/event/system-shock-russias-war-and-global-food-energy-and-mineral-supply-chains|title=System Shock: Russia's War and Global Food, Energy, and Mineral Supply Chains|work=[[Woodrow Wilson International Center for Scholars]]|location=Washington, D.C.|date=2022-04-13|access-date=2022-06-24|quote=Together, Russia and Ukraine—sometimes referred to as the breadbasket of Europe—account for 29% of global wheat exports, 80% of the world’s sunflower oil, and 40% of its barley.}}</ref> Več kot ena tretjina zasejane površine je namenjena krmnim poljščinam, preostala kmetijska zemljišča pa so namenjena industrijskim poljščinam, zelenjavi in sadju.<ref name="agriculturebritannica"/> Glavni produkt ruskega kmetijstva je bilo vedno žito, ki zaseda veliko več kot polovico kmetijskih zemljišč.<ref name="agriculturebritannica"/> Rusija je največji izvoznik pšenice na svetu,<ref>{{navedi novice |url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2020-09-22/russia-s-dominance-of-the-wheat-world-keeps-growing |title=Russia's Dominance of the Wheat World Keeps Growing |publisher=[[Bloomberg L.P.]] |first1=Anatoly |last1=Medetsky |first2=Megan |last2=Durisin |date=2020-09-23 |access-date=2021-06-15}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://oec.world/en/profile/bilateral-product/wheat/reporter/rus?redirect=true|title=Wheat in Russia &#124; OEC|website=OEC – The Observatory of Economic Complexity}}</ref> največji proizvajalec ječmena in ajde, med največjimi izvozniki [[koruza|koruze]] in [[sončnično olje|sončničnega olja]] ter vodilni proizvajalec [[gnojilo|gnojil]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.fao.org/3/cb9236en/cb9236en.pdf|title=The importance of Ukraine and the Russian Federation for global agricultural markets and the risks associated with the current conflict|date=2022-03-25|publisher=[[Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo]]|location=Rim|access-date=2022-07-08}}</ref> Najpomembnejša kmetijska območja v državi so v pasu gozdne stepe in stepe ter v južni Sibiriji.<ref name="Sova"/> Različni analitiki s področja prilagoditve podnebnim spremembam predvidevajo, da se bodo za rusko kmetijstvo v preostanku 21. stoletja odprle velike priložnosti zaradi povečanja plodne površine v Sibiriji, kar bo vodilo tako v interno, kot tudi eksterno migracijo v to regijo.<ref>{{navedi novice |url=https://www.nytimes.com/interactive/2020/12/16/magazine/russia-climate-migration-crisis.html |title=How Russia Wins the Climate Crisis |work=The New York Times |first=Abrahm |last=Lustgarten |date=2020-12-16 |access-date=2021-06-15|url-access=limited|quote=Across Eastern Russia, wild forests, swamps and grasslands are slowly being transformed into orderly grids of soybeans, corn and wheat. It’s a process that is likely to accelerate: Russia hopes to seize on the warming temperatures and longer growing seasons brought by climate change to refashion itself as one of the planet’s largest producers of food}}</ref> Zaradi svoje dolge obale med tremi oceani in dvanajstimi robnimi morji ima Rusija šesto največjo ribiško panogo na svetu. Leta 2018 je ujela skoraj 5 mio ton rib.<ref>{{navedi knjigo |url=http://www.fao.org/3/i9540en/i9540en.pdf |title=The State of World Fisheries and Aquaculture |publisher=[[Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo]] |date=2018 |access-date=2021-02-04 |location=Rim |isbn=978-92-5-130562-1}}</ref> Iz Rusije prihaja najboljši kaviar na svetu, [[beluga]] kaviar; Rusija tudi proizvede tretjino vseh rib v konzervah in četrtino vseh svežih ter zamrznjenih rib na svetu.<ref name="agriculturebritannica"/> === Znanost in tehnologija === [[File:M.V. Lomonosov by L.Miropolskiy after G.C.Prenner (1787, RAN).jpg|thumb|upright|[[Mihail Lomonosov]] (1711–1765), [[polihistor]] znanstvenik, izumitelj, pesnik in umetnik]] Rusija je leta 2019 za raziskave in razvoj porabila okrog 1 % svojega BDP, kar je bil deseti najvišji proračun na svetu.<ref>{{navedi časopis |url=https://data.oecd.org/rd/gross-domestic-spending-on-r-d.htm |title=Gross domestic spending on R&D |website=[[OECD]] Data |doi=10.1787/d8b068b4-en |access-date=2022-04-04 |archive-date=2017-01-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170114013730/https://data.oecd.org/rd/gross-domestic-spending-on-r-d.htm |url-status=dead }}</ref> Leta 2020 je zasedla deseto mesto na svetu po številu znanstvenih objav z okrog 1,3 mio člankov.<ref>{{navedi splet |year=2020 |title=SJR – International Science Ranking |url=https://www.scimagojr.com/countryrank.php?year=2020 |access-date=2022-02-03 |publisher=[[SCImago Journal Rank]]}}</ref> Od leta 1904 je bila Nobelova nagrada za [[Nobelova nagrada za fiziko|fiziko]], [[Nobelova nagrada za kemijo|kemijo]], [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|medicino]], [[Nagrada banke Švedske za ekonomske vede v spomin Alfreda Nobela|ekonomijo]], [[Nobelova nagrada za književnost|literaturo]] in [[Nobelova nagrada za mir|mir]] podeljena 26 Sovjetom in Rusom.<ref>{{navedi novice |date=2019-12-10|script-title=ru:Кто из российских и советских ученых и литераторов становился лауреатом Нобелевской премии|trans-title=Which of the Russian and Soviet scientists and writers became the Nobel Prize laureate |url=https://tass.ru/info/7308739 |access-date=2020-11-08|script-website=ru:ТАСС |agency=[[TASS]] |language=ru|newspaper=Tacc }}</ref> Rusija je leta 2023 zasedala 51. mesto na [[Globalni inovacijski indeks|Globalnem inovacijskem indeksu]], leta 2021 pa 45.<ref>{{navedi časopis |last=WIPO |title=Global Innovation Index 2023, 15th Edition |url=https://www.wipo.int/global_innovation_index/en/2023/index.html |access-date=2023-10-28 |website=www.wipo.int |doi=10.34667/tind.46596 |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.wipo.int/edocs/pubdocs/en/wipo_pub_gii_2021/ru.pdf |title=RUSSIAN FEDERATION |work=[[World Intellectual Property Organization]] |publisher=United Nations |access-date=2021-11-17}}</ref> Ruski matematiki so med najbolj vplivnimi na svetu. Od časov [[Nikolaj Ivanovič Lobačevski|Nikolaja Ivanoviča Lobačevskega]], ki je bil pionir [[Neevklidska geometrija|neevklidske geometrije]], do [[Pafnuti Lvovič Čebišov|Pafnutija Lvoviča Čebišova]], uglednega tutorja.<ref>{{navedi časopis |last=Vucinich |first=Alexander |title=Mathematics in Russian Culture |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-the-history-of-ideas_april-june-1960_21_2/page/161 |jstor=2708192 |doi=10.2307/2708192 |publisher=[[University of Pennsylvania Press]] |volume=21 |number=2 |year=1960 |journal=Journal of the History of Ideas |pages=161–179}}</ref> [[Dimitrij Ivanovič Mendelejev]] je izumil [[periodni sistem elementov]], glavno orodje sodobne [[kemija|kemije]].<ref>{{navedi časopis |last=Leicester |first=Henry M. |title=Factors Which Led Mendeleev to the Periodic Law |jstor=27757115 |doi=10.2307/27757115 |year=1948 |pages=67–74 |publisher=[[University of California Press]] |journal=[[Chymia]]|volume=1 }}</ref> Devetim sovjetskim in ruskim matematikom je bila podeljena [[Fieldsova medalja]]. [[Grigorij Jakovljevič Perelman]] je prejel Clay [[Millenium Prize Problems]] nagrado za rešitev [[Poincaréjeva domneva|Poincaréjeve domneve]] leta 2002 in Fieldsovo medaljo leta 2006.<ref>{{navedi časopis |last=Morgan |first=Frank |title=Manifolds with Density and Perelman's Proof of the Poincaré Conjecture |url=https://archive.org/details/sim_american-mathematical-monthly_2009-02_116_2/page/134 |jstor=27642690 |volume=116 |number=2 |pages=134–142 |date=February 2009 |journal=The American Mathematical Monthly |publisher=Taylor & Francis|doi=10.1080/00029890.2009.11920920 |s2cid=6068179 }}</ref> [[Aleksander Stepanovič Popov]] je bil med izumitelji radia,<ref>{{navedi splet |last=Marsh |first=Allison |url=https://spectrum.ieee.org/tech-history/dawn-of-electronics/who-invented-radio-guglielmo-marconi-or-aleksandr-popov |title=Who Invented Radio: Guglielmo Marconi or Aleksandr Popov? |work=[[IEEE Spectrum]] |publisher=[[Institute of Electrical and Electronics Engineers]] |date=2020-04-30 |access-date=2021-07-12}}</ref> [[Nikolaj Genadijevič Basov]] in [[Aleksander Mihajlovič Prohorov]] pa sta soizumitelja [[laser]]ja in [[maser]]ja.<ref>{{navedi časopis |last1=Shampo |first1=Marc A. |last2=Kyle |first2=Robert A. |last3=Steensma |first3=David P. |title=Nikolay Basov – Nobel Prize for Lasers and Masers |journal=Mayo Clinic Proceedings |date=January 2012 |volume=87 |issue=1 |pages=e3 |doi=10.1016/j.mayocp.2011.11.003 |pmid=22212977 |pmc=3498096}}</ref> [[Oleg Vladimirovič Losev]] je naredil ključne prispevke na področju priključkov polprevodnikov in je odkril [[Svetleča dioda|svetleče diode]].<ref>{{navedi časopis |last=Zheludev |first=Nikolay |title=The life and times of the LED – a 100-year history |date=April 2007 |volume=1 |pages=189–192 |doi=10.1038/nphoton.2007.34 |journal=[[Nature Photonics]]|issue=4 |bibcode=2007NaPho...1..189Z }}</ref> [[Vladimir Ivanovič Vernadski]] velja za enega od utemeljiteljev [[geokemija|geokemije]], [[biogeokemija|biogeokemije]] in [[Radiometrično datiranje|radiometričnega datiranja]].<ref>{{navedi časopis |last=Ghilarov |first=Alexej M. |title=Vernadsky's Biosphere Concept: An Historical Perspective |url=https://archive.org/details/sim_quarterly-review-of-biology_1995-06_70_2/page/193 |jstor=3036242 |publisher=The [[University of Chicago Press]] |volume=70 |number=2 |journal=The Quarterly Review of Biology |date=June 1995 |pages=193–203|doi=10.1086/418982 |s2cid=85258634 }}</ref> [[Ilja Iljič Mečnikov]] je znan po svojih inovativnih raziskavah v [[Imunologija|imunologiji]].<ref>{{navedi časopis |last=Gordon |first=Siamon |title=Elie Metchnikoff, the Man and the Myth |journal=Journal of Innate Immunity |pmid=26836137 |date=2016-02-03 |volume=8 |number=3 |pages=223–227 |doi=10.1159/000443331 |pmc=6738810 |doi-access=free}}</ref> [[Ivan Petrovič Pavlov]] je znan po svojem delu v [[Klasično pogojevanje|klasičnem pogojevanju]].<ref>{{navedi časopis |last=Anrep |first=G. V. |title=Ivan Petrovich Pavlov. 1849–1936 |jstor=769124 |publisher=[[Royal Society]] |volume=2 |number=5 |date=December 1936 |pages=1–18 |journal=[[Obituary Notices of Fellows of the Royal Society]]|doi=10.1098/rsbm.1936.0001 }}</ref> [[Lev Davidovič Landau]] je naredil temeljne prispevke na veliko področjih [[Teoretična fizika|teoretične fizike]].<ref>{{navedi časopis |last=Gorelik |first=Gennady |title=The Top-Secret Life of Lev Landau |jstor=24995874 |journal=[[Scientific American]] |volume=277 |number=2 |pages=72–77 |date=August 1997 |publisher=Scientific American, a division of Nature America, Inc.|doi=10.1038/scientificamerican0897-72 |bibcode=1997SciAm.277b..72G }}</ref> [[Nikolaj Ivanovič Vavilov]] je znan predvsem po odkritju geografskih izvorov kultiviranih rastlin (t. i. Vavilovih centrov).<ref>{{navedi časopis |last=Janick |first=Jules |title=Nikolai Ivanovich Vavilov: Plant Geographer, Geneticist, Martyr of Science |doi-access=free |doi=10.21273/HORTSCI.50.6.772 |date=2015-06-01 |url=https://www.hort.purdue.edu/newcrop/pdfs/772.full.pdf |volume=50 |number=6 |journal=HortScience|pages=772–776 }}</ref> [[Trofim Denisovič Lisenko]] je znan zlasti po [[Lysenkoizem|Lysenkoizmu]].<ref>{{navedi časopis |last1=Wang |first1=Zhengrong |last2=Liu |first2=Yongsheng |year=2017 |title=Lysenko and Russian genetics: an alternative view |journal=[[European Journal of Human Genetics]] |volume=25 |number=10 |pages=1097–1098 |doi=10.1038/ejhg.2017.117 |issn=1476-5438 |pmc=5602018 |pmid=28905876}}</ref> Veliko ruskih znanstvenikov je bilo [[emigrant]]ov. [[Igor Ivanovič Sikorski]] je bil pionir letalstva.<ref>{{navedi časopis |last=Hunsaker |first=Jerome C. |title=A Half Century of Aeronautical Development |url=https://archive.org/details/sim_proceedings-of-the-american-philosophical-society_1954-04-15_98_2/page/121 |jstor=3143642 |publisher=[[American Philosophical Society]] |volume=98 |number=2 |pages=121–130 |date=1954-04-15 |journal=[[Proceedings of the American Philosophical Society]]}}</ref> [[Vladimir Kozmič Zvorikin]] je bil izumitelj [[ikonoskop]]skih in [[kineskop]]skih televizijskih sistemov.<ref>{{navedi splet |url=https://lemelson.mit.edu/resources/vladimir-zworykin |title=Vladimir Zworykin |work=[[Lemelson–MIT Prize]] |access-date=2021-07-12}}</ref> [[Feodosij Grigorjevič Dobržanskij]] je bil osrednja oseba na področju [[Evolucijska biologija|evolucijske biologije]] zaradi svojega dela v oblikovanju [[sodobna sinteza|sodobne sinteze]].<ref>{{navedi časopis |last=Ford |first=Edmund Brisco |author-link= E. B. Ford |doi=10.1098/rsbm.1977.0004 |title=Theodosius Grigorievich Dobzhansky, 1900-01-25 – 1975-12-18 |date=November 1977 |journal=[[Biographical Memoirs of Fellows of the Royal Society]] |volume= 23 |pages=58–89 |pmid= 11615738 |doi-access=free |issn=1748-8494}}</ref> [[Georgij Antonovič Gamov]] je bil eden najpomemnejših zagovornikov teorije [[Veliki pok|velikega poka]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.colorado.edu/physics/events/outreach/george-gamow-memorial-lecture-series/distinguished-life-and-career-george-gamow |title= The Distinguished Life and Career of George Gamow |date= 2016-05-11 |publisher=[[University of Colorado Boulder]] |access-date=2022-01-21}}</ref> ==== Raziskovanje vesolja ==== [[File:Mir on 12 June 1998edit1.jpg|thumb|[[Mir (vesoljska postaja)|Mir]], ruska [[vesoljska postaja]], ki je delovala v [[nizkozemeljska orbita|nizkozemeljski orbiti]]]] [[Ruska vesoljska agencija|Roskosmos]] je ruska nacionalna vesoljska agencija. Dosežki države na področju vesoljske tehnologije in raziskovanja vesolja segajo v čas [[Konstantin Edvardovič Ciolkovski|Konstantina Edvardoviča Ciolkovskega]], očeta teoretične [[astronavtika|astronavtike]], čigar dela so navdihovala sovjetske raketne inženirje, kot sta bila [[Sergej Pavlovič Koroljov]] in [[Valentin Petrovič Gluško]] in veliko drugih, ki so prispevali k uspehu Sovjetskega vesoljskega programa v zgodnjih stopnjah [[Vesoljska tekma|vesoljske tekme]] in kasneje.<ref>{{navedi knjigo |last=Siddiqi |first=Asif A. |title=Challenge to Apollo: The Soviet Union and the Space Race, 1945–1974 |date=2000 |publisher=[[United States Government Publishing Office]] |isbn=978-0-160-61305-0}}</ref>{{rp|6–7,333}} 4. oktobra 1957 je bil izstreljen prvi umetni [[satelit]] v zemeljski orbiti, [[Sputnik 1]]. 12. aprila 1961 je bil izstreljen v vesolje prvi človek, [[Jurij Gagarin]]. Sledilo je veliko sovjetskih in ruskih rekordov pri raziskovanju vesolja. Leta 1963 je [[Valentina Vladimirovna Tereškova]] postala prva in najmlajša ženska v vesolju, leteč sama na odpravi [[Vostok 6]].<ref>{{navedi splet |url=https://nssdc.gsfc.nasa.gov/nmc/spacecraft/display.action?id=1963-023A |title=Vostok 6 |work=[[NASA Space Science Data Coordinated Archive|NSSDCA]] |publisher=NASA |access-date=2022-01-26 |archive-date=2022-04-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220429173445/https://nssdc.gsfc.nasa.gov/nmc/spacecraft/display.action?id=1963-023A |url-status=dead }}</ref> Leta 1965 je [[Aleksej Arhipovič Leonov]] postal prvi človek, ki je izvedel [[vesoljski sprehod]], ko je zapustil kapsulo med odpravo [[Voshod 2]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.bbc.co.uk/news/special/2014/newsspec_9035/index.html |title=The First Spacewalk |publisher=BBC |first=Paul |last=Rincon |date=2014-10-13 |access-date=2021-05-31}}</ref> Leta 1957 je [[Lajka]], sovjetski vesoljski pes, na [[Sputnik 2|Sputniku 2]] postala prva žival v orbiti Zemlje.<ref>{{navedi revijo |last=Wellerstein |first=Alex |url=https://www.newyorker.com/tech/annals-of-technology/remembering-laika-space-dog-and-soviet-hero |title=Remembering Laika, Space Dog and Soviet Hero |magazine=The New Yorker |date=2017-11-03 |access-date=2022-01-18}}</ref> Leta 1966 je [[Luna 9]] postala prvo vesoljsko plovilo, ki je doseglo mehak pristanek na vesoljskem telesu, [[Luna|Luni]].<ref>{{navedi splet |url=https://nssdc.gsfc.nasa.gov/nmc/spacecraft/display.action?id=1966-006A |title=Luna 9 |work=NASA Space Science Data Coordinated Archive |publisher=NASA |access-date=2021-06-01 |archive-date=2019-04-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190417154714/https://nssdc.gsfc.nasa.gov/nmc/spacecraft/display.action?id=1966-006A |url-status=dead }}</ref> Leta 1968 je [[Zond 5]] pripeljal prva Zemeljska živa bitja (dve želvi in druga živa bitja]] v Lunino orbito.<ref>{{navedi splet |last=Betz |first=Eric |url=https://www.discovermagazine.com/the-sciences/the-first-earthlings-around-the-moon-were-two-soviet-tortoises |title=The First Earthlings Around the Moon Were Two Soviet Tortoises |work=[[Discover (magazine)|Discover]] |date=2018-09-19 |access-date=2022-01-18 }}</ref> Leta 1970 je [[Venera 7]] postala prvo vesoljsko plovilo, ki je pristalo na drugem planetu, [[Venera|Veneri]].<ref>{{navedi časopis |last1=Avduevsky |first1=V. S. |last2=Ya Marov |first2=M. |last3=Rozhdestvensky |first3=M. K. |last4=Borodin |first4=N. F. |last5=Kerzhanovich |first5=V. V. |date=1971-03-01 |title=Soft Landing of Venera 7 on the Venus Surface and Preliminary Results of Investigations of the Venus Atmosphere |url=https://archive.org/details/journal-of-the-atmospheric-sciences_1971-03_28_2/page/263 |doi=10.1175/1520-0469(1971)028<0263:SLOVOT>2.0.CO;2 |doi-access=free |pages=263–269 |publisher=[[Academy of Sciences of the Soviet Union]] |location=Moscow|journal=Journal of the Atmospheric Sciences|volume=28 |issue=2 |bibcode=1971JAtS...28..263A }}</ref> Leta 1971 je [[Mars 3]] postal prvo vesoljsko plovilo, ki je pristalo na [[Mars]]u.<ref>{{navedi knjigo |last=Perminov |first=V.G. |title=The Difficult Road to Mars – A Brief History of Mars Exploration in the Soviet Union |date=July 1999 |publisher=NASA History Division |isbn=0-16-058859-6 |url=https://history.nasa.gov/monograph15.pdf |access-date=2024-01-29 |archive-date=2019-07-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190714111920/https://history.nasa.gov/monograph15.pdf |url-status=dead }}</ref>{{rp|34–60}} V istem obdobju je [[Lunohod 1]] postal prvi vesoljski raziskovalni rover,<ref>{{navedi splet |url=https://solarsystem.nasa.gov/missions/lunokhod-01/in-depth/ |title=Lunokhod 01 |work=[[NASA Space Science Data Coordinated Archive|NSSDCA]] |publisher=NASA |access-date=2021-06-01 |archive-date=2022-03-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220331072547/https://solarsystem.nasa.gov/missions/lunokhod-01/in-depth/ |url-status=dead }}</ref> ''[[Saljut 1]]'' pa je postal prva [[vesoljska postaja]] na svetu.<ref>{{navedi splet |url=https://www.nasa.gov/feature/50-years-ago-launch-of-salyut-the-world-s-first-space-station |title=50 Years Ago: Launch of Salyut, the World's First Space Station |work=NASA Space Science Data Coordinated Archive |publisher=NASA |date=2021-04-19 |access-date=2021-06-01}}</ref> Aprila 2022 je imela Rusija v vesolju 172 aktivnih satelitov, kar je bilo tretje največ na svetu.<ref>{{navedi splet |title=Satellite Database |url=https://www.ucsusa.org/resources/satellite-database |access-date=2022-08-18 |website=[[Union of Concerned Scientists]]}}</ref> Med zadnjim poletom programa [[Space Shuttle]] leta 2011 in človeško odpravo podjetja [[SpaceX]] leta 2020, so bile [[Sojuz (raketa)|rakete Sojuz]] edina vozila za transportiranje astronavtov na [[Mednarodna vesoljska postaja|Mednarodno vesoljsko postajo]].<ref>{{navedi novice |title=SpaceX successfully launches first crew to orbit, ushering in new era of spaceflight |url=https://www.theverge.com/2020/5/30/21269703/spacex-launch-crew-dragon-nasa-orbit-successful |work=The Verge |date=2020-05-30}}</ref> [[Luna&nbsp;25]], izstreljena avgusta 2023, je prva od lunarnega raziskovalnega programa [[Luna-Glob]].<ref>{{navedi novice |title=Russia launches Luna-25 moon lander, its 1st lunar probe in 47 years |url=https://www.space.com/russia-luna-25-moon-mission-launch-success |work=Space.com |date=2023-08-10 |language=en}}</ref> ===Turizem=== {{glavni|Turizem v Rusiji}} [[File:Grand Cascade in Peterhof 01.jpg|thumb|[[Palača Petergof]] v Sankt Peterburgu, mesto [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]]]] Po podatkih [[Svetovna turistična organizacija|Svetovne turistične organizacije]] je Rusija 16. najbolj obiskana država na svetu in 10. v Evropi. Leta 2018 je imela več kot 24,6 mio obiskov.<ref name="unwto">{{navedi časopis |url=https://www.e-unwto.org/doi/epdf/10.18111/wtobarometereng.2020.18.1.6 |title=UNWTO World Tourism Barometer |journal=UNWTO World Tourism Barometer English Version |publisher=[[World Tourism Organization]] (UNWTO) |year=2020 |volume=18 |page=18 |language=en |doi=10.18111/wtobarometereng |issn=1728-9246 |issue=6}}</ref> Po podatkih Federalne agencije za Turizem je število potovanj v Rusijo tujih državljanov leta 2019 znašalo 24,4 mio.<ref>{{navedi splet |script-title=ru:Выборочная статистическая информация, рассчитанная в соответствии с Официальной статистической методологией оценки числа въездных и выездных туристских поездок – Ростуризм |trans-title=Selected statistical information calculated in accordance with the Official Statistical Methodology for Estimating the Number of Inbound and Outbound Tourist Trips – Rostourism |url=https://tourism.gov.ru/contents/statistika/statisticheskie-pokazateli-vzaimnykh-poezdok-grazhdan-rossiyskoy-federatsii-i-grazhdan-inostrannykh-gosudarstv/vyborochnaya-statisticheskaya-informatsiya-rasschitannaya-v-sootvetstvii-s-ofitsialnoy-statisticheskoy-metodologiey-otsenki-chisla-vezdnykh-i-vyezdnykh-turistskikh-poezdok/ |access-date=2020-11-11 |website=tourism.gov.ru |publisher=[[Federal Agency for Tourism (Russia)]] |language=ru |archive-date=2021-01-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210122202242/https://tourism.gov.ru/contents/statistika/statisticheskie-pokazateli-vzaimnykh-poezdok-grazhdan-rossiyskoy-federatsii-i-grazhdan-inostrannykh-gosudarstv/vyborochnaya-statisticheskaya-informatsiya-rasschitannaya-v-sootvetstvii-s-ofitsialnoy-statisticheskoy-metodologiey-otsenki-chisla-vezdnykh-i-vyezdnykh-turistskikh-poezdok/ |url-status=dead }}</ref> Ruski izkupiček mednarodnega turizma je leta 2018 znašal 11,6 mrd USD.<ref name="unwto" /> Leta 2019 so potovanja in turizem znašali 4,8 % državnea BDP.<ref>{{navedi splet|url=https://knoema.com/atlas/Russian-Federation/topics/Tourism/Travel-and-Tourism-Total-Contribution-to-GDP/Contribution-of-travel-and-tourism-to-GDP-percent-of-GDP|title=Russian Federation Contribution of travel and tourism to GDP (% of GDP), 1995–2019 |website=Knoema}}</ref> Glavne turistične poti v Rusiji vključujejo potovanja po [[Zlati obroč Rusije|Zlatem obroču Rusije]], [[turistična cesta|tematska pot]] po starodavnih ruskih mestih, križarjenje na velikih rekah, kot je Volga, vzpone na gorske verige, kot je [[Kavkaz]],<ref>{{navedi novice |last=Tomb |first=Howard |url=https://www.nytimes.com/1989/08/27/travel/getting-to-the-top-in-the-caucasus.html |title=Getting to the Top In the Caucasus |work=The New York Times |date=1989-08-27 |access-date=2021-12-04|url-access=limited}}</ref> in potovanja po slavni [[Transsibirska železnica|Transsibirski železnici]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.e-unwto.org/content/r13521/fulltext.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20150112082549/http://www.e-unwto.org/content/r13521/fulltext.pdf |url-status=dead |archive-date=2015-01-12 |title=Tourism Highlights 2014 |publisher=UNWTO (World Tourism Organization) |year=2014 |access-date=2015-01-20}}</ref> Najbolj priljubljene in obiskane točke v Rusiji so [[Rdeči trg]], [[palača Petergof]], [[Kazanski kremelj]], [[Trojiški samostan sv. Sergija]] in jezero Bajkal.<ref>{{navedi splet |last=Vlasov |first=Artem |date=2018-12-17|script-title=ru:Названы самые популярные достопримечательности России|trans-title=The most popular sights of Russia are named |url=https://iz.ru/824446/2018-12-17/nazvany-samye-populiarnye-dostoprimechatelnosti-rossii |access-date=2020-12-15 |website=[[Izvestia]] |language=ru}}</ref> Moskva, kozmopolitansko glavno mesto države in zgodovinsko jedro, je živahno [[megamesto]]. Ohranja svoje klasične in sovjetske arhitekture ter se ponaša z visoko umetnostjo, baletom svetovnega razreda in [[Moskovski mednarodni poslovni center|sodobnimi stolpnicami]].<ref>{{navedi splet |last=Sullivan |first=Paul |url=https://www.telegraph.co.uk/travel/destinations/europe/russia/moscow/articles/moscow-travel-guide/ |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220110/https://www.telegraph.co.uk/travel/destinations/europe/russia/moscow/articles/moscow-travel-guide/ |archive-date=2022-01-10 |url-access=subscription |url-status=live |title=48 hours in... Moscow, an insider guide to Russia's mighty metropolis |work=The Daily Telegraph |date=2021-03-07 |access-date=2021-12-04}}{{cbignore}}</ref> [[Sankt Peterburg]], imperialna prestolnica je znana po klasični arhitekturi, katedralah, muzejih in gledališčih, [[Festival belih luči|belih lučeh]], prečkanju rek in številnih kanalov.<ref>{{navedi novice |last=Hammer |first=Joshua |work=The New York Times |date=2011-06-03 |url=https://www.nytimes.com/2011/06/05/travel/russias-white-nights-in-st-petersburg.html |title=White Nights of St. Petersburg, Russia |access-date=2021-12-04|url-access=limited}}</ref> Rusija je svetovno znano po svojih bogatih muzejih, kot so [[Državni ruski muzej]], [[Ermitaž]] in [[Tretjakovska galerija]] ter po gledališčih, kot sta [[Bolšoj teater]] in [[Mariinsko gledališče]]. [[Moskovski kremelj]] in [[Cerkev Vasilija blaženega, Moskva|Cerkev Vasilija blaženega]] sta med najpomembnejšimi kulturnimi točkami v Rusiji.<ref>{{navedi splet|title=Kremlin and Red Square, Moscow|url=https://whc.unesco.org/en/list/545/|access-date=2022-02-20|website=UNESCO World Heritage Centre}}</ref> == Demografija == {{glavni|Rusi|Seznam mest v Rusiji}} {{multiple image | direction = vertical | caption_align = center | align = right | title = Etnične skupine v Rusiji | image1 = Ethnic groups in Russia of more than 1 million people 2010 Census English.png | caption1 = {{font|size=100%|text=Etnične skupine v Rusiji s prebivalstvom nad milijon po popisu 2010}} | image2 = Percentage of Russians by Federal Subjects (2021 Census).png | caption2 = {{font|size=100%|text=Delež etničnih Rusov po federalnih subjektih po popisu 2021}} }} Rusija je ena od najredkeje poseljenih in urbaniziranih držav,<ref name="cia"/> velika večina prebivalstva pa je zgoščena v svojem [[Evropska Rusija|zahodnem delu]].<ref>{{navedi splet |last=Curtis |first=Glenn E. |url=http://countrystudies.us/russia/29.htm |title=Russia – Demographics |year=1998 |location=Washington, D.C. |publisher=Federal Research Division of the [[Library of Congress]] |access-date=2021-11-18}}</ref> Na popisu prebivalstva leta 2010 je imela 142,8 mio prebivalcev,<ref>{{ru-pop-ref|2010Census}}</ref> na popisu leta 2021 pa 144,7 mio prebivalcev (brez okupiranega Krima in Sevastopola).<ref name="gks.ru-popul"/> Ocenjeno število prebivalstva je do leta 2025 padlo na 143,6 mio.<ref name="gks.ru-popul" /> Rusija je najbolj naseljena država v Evropi in [[Seznam držav po prebivalstvu|deveta najbolj naseljena država na svetu]] z [[Seznam držav po gostoti prebivalstva|gostoto poselitve]] 8/km².<ref>{{navedi splet |url=https://data.worldbank.org/indicator/EN.POP.DNST |title=Population density (people per sq. km of land area) |work=[[Svetovna banka]] |access-date=2021-06-16}}</ref> Od 1990. let je ruska [[umrljivost]] večja od [[rodnost]]i, kar so nekateri analitiki poimenovali demografska kriza.<ref>{{navedi splet |last=Koehn |first=Jodi |url=https://www.wilsoncenter.org/publication/russias-demographic-crisis |title=Russia's Demographic Crisis |work=[[Kennan Institute]] |publisher=[[Woodrow Wilson International Center for Scholars]] |access-date=2021-07-18}}</ref> Leta 2022 je bila skupna plodnost v Rusiji ocenjena na 1,42 otroka na žensko,<ref>{{navedi splet|url=https://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/SMD_7.1.xlsx|format=XLSX|script-title=ru:Суммарный коэффициент рождаемости|trans-title=Total fertility rate|language=ru|work=[[Russian Federal State Statistics Service]]|access-date=2023-08-10|archive-date=2023-08-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20230810203543/https://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/SMD_7.1.xlsx|url-status=dead}}</ref> kar je pod stopnjo obnovljivosti 2,1 in je ena najnižjih stopenj rodnosti na svetu.<ref>{{navedi splet |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-51120165 |title=Russia's Putin seeks to stimulate birth rate |publisher=BBC |date=2020-01-15 |access-date=2022-01-05}}</ref> Narod ima posledično enega najstarejših prebivalstev na svetu s mediano starosti 40,3 leta.<ref name="cia"/> Leta 2009 je zabeležila letno rast prebivalstva prvič v petnajstih letih in od takrat rusko prebivalstvo raste zaradi upadajoče smrtnosti in rastoče rodnosti ter povečanega priseljevanja.<ref>{{navedi splet |last=Foltynova |first=Kristyna |url=https://www.rferl.org/a/migrants-welcome-is-russia-trying-to-solve-its-demographic-crisis-by-attracting-foreigners-/30677952.html |title=Migrants Welcome: Is Russia Trying To Solve Its Demographic Crisis By Attracting Foreigners? |publisher=Radio Free Europe/Radio Liberty |quote="Russia has been trying to boost fertility rates and reduce death rates for several years now. Special programs for families have been implemented, anti-tobacco campaigns have been organized, and raising the legal age to buy alcohol was considered. However, perhaps the most successful strategy so far has been attracting migrants, whose arrival helps Russia to compensate population losses." |date=2020-06-19 |access-date=2021-07-09}}</ref> Od leta 2020 se je ruski prirast prebivalstva obrnil, saj je presežna smrtnost zaradi [[Pandemija covida-19|pandemije covida-19]] vodila v največji mirodobni upad v zgodovini.<ref>{{navedi splet |last=Saver |first=Pjotr |url=https://www.theguardian.com/world/2021/oct/13/russias-population-undergoes-largest-ever-peacetime-decline |title=Russia's population undergoes largest ever peacetime decline, analysis shows |work=The Guardian |date=2021-10-13 |access-date=2021-11-17 |quote=Russia's natural population has undergone its largest peacetime decline in recorded history over the last 12 months...}}</ref> Po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] se je demografska kriza v državi poglobila,<ref>{{navedi časopis|url=https://jamestown.org/program/russias-demographic-collapse-is-accelerating/|title=Russia's Demographic Collapse Is Accelerating|last=Goble|first=Paul|volume=19|issue=127|date=2022-08-18|location=Washington, D.C.|journal=Eurasia Daily Monitor|publisher=[[Jamestown Foundation]]|access-date=2022-10-06}}</ref> saj je država utrpela velike žrtve, zahodne sankcije in bojkoti pa so vodili v [[beg možganov]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.ft.com/content/8c576a9c-ba65-4fb1-967a-fc4fa5457c62 |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221210/https://www.ft.com/content/8c576a9c-ba65-4fb1-967a-fc4fa5457c62 |archive-date=2022-12-10 |url-access=subscription|title=Ukraine war threatens to deepen Russia's demographic crisis|date=2022-04-04|last1=Cocco|first1=Federica|last2=Ivanonva|first2=Polina|work=[[Financial Times]]|access-date=2022-10-06|location=London}}</ref> Rusija je večnacionalna država z veliko federalnimi subjekti, povezanimi z različnimi manjšinami.<ref>{{navedi splet |last=Curtis |first=Glenn E. |url=http://countrystudies.us/russia/32.htm |title=Russia – Ethnic Composition |year=1998 |location=Washington, D.C. |publisher=Federal Research Division of the [[Library of Congress]] |access-date=2022-01-27}}</ref> V državi je več kot 193 narodnostnih skupin. Ob popisu prebivalstva leta 2010 je bilo okrog 81 % prebivalstva etničnih [[Rusi|Rusov]], preostalih 19 % pa so bile narodne manjšine;<ref>{{navedi splet |url=http://www.demoscope.ru/weekly/ssp/rus_etn_10.php |title=EAll- Russian population census 2010 – Population by nationality, sex and subjects of the Russian Federation |work=Demoscope Weekly |year=2010 |access-date=2021-07-07}}</ref> več kot štiri petine ruskega prebivalstva je evropskega izvora, od tega velikanska večina [[Slovani|Slovanov]],<ref>{{navedi enciklopedijo |url=https://www.britannica.com/place/Russia/Mixed-and-deciduous-forest#ref38597 |title=Russia – The Indo-European Group |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |quote="East Slavs—mainly Russians but including some Ukrainians and Belarusians—constitute more than four-fifths of the total population and are prevalent throughout the country." |access-date=2021-07-18}}</ref> opazni manjšini pa so [[Ugrofinski jeziki|ugrofinski]] ljudje ter [[Germani]].<ref>{{navedi časopis |last1=Kowalev |first1=Viktor |last2=Neznaika |first2=Pavel |title=Power and Ethnicity in the Finno-Ugric Republics of the Russian Federation: The Examples of Komi, Mordovia, and Udmurtia |url=https://archive.org/details/sim_international-journal-of-political-economy_fall-2000_30_3/page/81 |jstor=41103741 |volume=30 |number=3 |pages=81–100 |publisher=Taylor & Francis |year=2000 |journal=[[International Journal of Political Economy]]|doi=10.1080/08911916.2000.11644017 |s2cid=152467776 }}</ref><ref>{{navedi časopis |last=Bartlett |first=Roger |title=The Russian Germans and Their Neighbours |journal=The Slavonic and East European Review |volume=73 |number=3 |pages=499–504 |publisher=[[Modern Humanities Research Association]] |date=July 1995 |jstor=4211864}}</ref> Po podatkih Združenih narodov je ruska imigracija tretja največja na svetu in šteje več kot 11,6 mio ljudi;<ref>{{navedi novice |last=Kirk |first=Ashley |url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/middleeast/12111108/Mapped-Which-country-has-the-most-immigrants.html |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220110/https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/middleeast/12111108/Mapped-Which-country-has-the-most-immigrants.html |archive-date=2022-01-10 |url-access=subscription |url-status=live |title=Mapped: Which country has the most immigrants? |date=2016-01-21 |work=The Daily Telegraph |access-date=2021-06-30}}{{cbignore}}</ref> večina prihaja iz [[post-sovjetske države|postsovjetskih držav]], največ iz [[Srednja Azija|Srednje Azije]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.bloomberg.com/news/features/2017-03-14/russia-s-alternative-universe-immigrants-welcome |title=Russia Wants Immigrants the World Doesn't |publisher=[[Bloomberg L.P.]] |first=Leonid |last=Ragozin |date=2017-03-14 |access-date=2023-07-05}}</ref> {{Največjih dvajset mest Rusije}} == Kultura == [[File:Moscow-Bolshoi-Theare-1.jpg|thumb|[[Bolšoj teater]] v Moskvi ponoči]] Ruski [[Ruska književnost|pisatelji]] in filozofi so imeli pomembno vlogo v razvoju evropske literature in misli.<ref name="McLean-1962">{{navedi časopis |last=McLean |first=Hugh |title=The Development of Modern Russian Literature |journal=[[Slavic Review]] |volume=21 |number=3 |pages=389–410 |date=September 1962 |doi=10.2307/3000442 |jstor=3000442 |publisher=Cambridge University Press |s2cid=163341589 }}</ref><ref>{{navedi časopis |last=Frank |first=S. |title=Contemporary Russian Philosophy |url=https://archive.org/details/sim_monist_1927-01_37_1/page/1 |date=January 1927 |pages=1–23 |journal=The Monist |publisher=Oxford University Press |volume=37 |number=1 |doi=10.5840/monist192737121 |jstor=27901095|s2cid=146985312 }}</ref> Rusi so tudi močno vplivali na klasično glasbo,<ref>{{navedi časopis |last=Swan |first=Alfred J. |title=The Present State of Russian Music |url=https://archive.org/details/sim_musical-quarterly_1927-01_13_1/page/29 |jstor=738554 |publisher=Oxford University Press |journal=The Musical Quarterly |volume=13 |number=1 |pages=29–38 |date=January 1927|doi=10.1093/mq/XIII.1.29 }}</ref> balet,<ref>{{navedi časopis |last=Lifar | first=Sergei |title=The Russian Ballet in Russia and in the West |url=https://archive.org/details/sim_russian-review_1969-10_28_4/page/396 |date=October 1969 |jstor=127159 |doi=10.2307/127159 |pages=396–402 |journal=The Russian Review |volume=28 |number=4 }}</ref> šport,<ref name="Riordan-1993">{{navedi časopis |last=Riordan |first=Jim |title=Rewriting Soviet Sports History |year=1993 |publisher=[[University of Illinois Press]] |jstor=43609911 |volume=20 |number=4 |journal=Journal of Sport History |pages=247–258}}</ref> [[Seznam ruskih slikarjev|slikarstvo]]<ref>{{navedi časopis |last=Snow |first=Francis Haffkine |title=Ten Centuries of Russian Art |doi-access=free |doi=10.2307/25587683 |jstor=25587683 |volume=1 |number=2 |pages=130–135 |date=November 1916 |journal=The Art World}}</ref> in film.<ref name="Bulgakova-2012">{{navedi splet |last=Bulgakova |first=Oksana |url=https://digitalscholarship.unlv.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1021&context=russian_culture |title=The Russian Cinematic Culture |year=2012 |pages=1–37 |access-date=2022-01-13 |publisher=[[University of Nevada, Las Vegas]]}}</ref> Narod je tudi močno prispeval k znanosti in tehnologiji ter raziskovanju vesolja.<ref>{{navedi časopis |last=Hachten |first=Elizabeth A. |title=In Service to Science and Society: Scientists and the Public in Late-Nineteenth-Century Russia |jstor=3655271 |publisher=The [[University of Chicago Press]] |journal=[[Osiris]] |year=2002 |volume=17 |pages=171–209|doi=10.1086/649363 |s2cid=144835649 }}</ref><ref>{{navedi časopis |last=Ipatieff |first=V.N. |title=Modern Science in Russia |url=https://archive.org/details/sim_russian-review_spring-1943_2_2/page/68 |jstor=125254 |doi=10.2307/125254 |year=1943 |pages=68–80 |journal=The Russian Review |publisher=[[Wiley (založba)|Wiley]] |volume=2 |number=2}}</ref> V Rusiji je 30 mest UNESCO svetovne dediščine, od katerih je 19 kulturnih; 27 mest je na poskusnem seznamu.<ref>{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/statesparties/ru |title=Russian Federation |work=[[UNESCO]] World Heritage Centre |access-date=2021-08-13}}</ref> Velika globalna ruska diaspora je prav tako imela veliko vlogo pri širjenju ruske kulture po svetu. Ruski nacionalni simbol, [[dvoglavi orel]], izvira iz carskega obdobja in je v njenem [[Grb Rusije|grbu]] ter ruski heraldiki.<ref name="Curtis-1998-3"/> Ruski medved in Mati Rusija sta pogosto uporabljena v personifikacijah države.<ref>{{navedi časopis |last=Platoff |first=Anne M. |title=The 'Forward Russia' Flag: Examining the Changing Use of the Bear as a Symbol of Russia |journal=Raven: A Journal of Vexillology |volume=19 |url=https://escholarship.org/content/qt5xz8x2zc/qt5xz8x2zc.pdf?t=n02jtk |pages=99–126 |doi=10.5840/raven2012197 |year=2012 |issn=1071-0043 }}</ref><ref>{{navedi časopis |last=Riabov |first=Oleg |title=The Symbol of the Motherland in the Legitimation and Delegitimation of Power in Contemporary Russia |journal=[[Nationalities Papers]] |issn=0090-5992 |year=2020 |doi=10.1017/nps.2019.14 |pages=752–767 |volume=48 |number=4|s2cid=214578255 }}</ref> [[Matrjoška|Matrjoške]] pogosto veljajo za kulturno ikono Rusije.<ref>{{navedi knjigo |title=Mother Russia: The Feminine Myth in Russian Culture |page=19 |first=Hubbs |last=Joanna |year=1993 |publisher=Indiana University Press |isbn=978-0-253-20842-2}}</ref> Slovensko-ruska kulturna izmenjava je bogata in vključuje npr. skrb za [[Ruska kapelica|Rusko kapelico]] na Vršiču, ki so jo med 1. svetovno vojno zgradili vojni ujetniki iz Ruskega cesarstva. Kulturne prireditve organizirata društvo Slovenija – Rusija in Ruska dača.<ref>{{navedi splet|url=https://drustvo-slorus.si/language/sl/domov/|title=Društvo Slovenija – Rusija|accessdate=2024-02-04|archive-date=2024-02-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20240204140538/https://drustvo-slorus.si/language/sl/domov/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.ruska-daca.si/|title= Ruska dača}}</ref> V času Kraljevine SHS je prišlo v državo veliko ruskih profesorjev.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEVW8S1E|title= Rusi prihajajo! Ruski profesorji na tehniški fakulteti Univerze v Ljubljani v obdobju Kraljevine SHS}}</ref> ===Umetnost in arhitektura=== {{glavni|Seznam ruskih slikarjev|Seznam ruskih arhitektov}} {{multiple image | direction = vertical | perrow = 2 | total_width = 230 | caption_align = center | align = right | image_style = border:none; | image1 = Karl Brullov - The Last Day of Pompeii - Google Art Project.jpg | caption1 = {{font|size=100%|text=[[Karl Brjullov]], ''[[Zadnji dan Pompejev]]'' (1833)}} | image2 = Winter Palace Panorama 3.jpg | caption2 = {{font|size=100%|text=[[Zimski dvorec]] je služil kot [[uradna rezidenca]] [[ruski car|ruskih carjev]].}} }} Zgodnje rusko slikarstvo predstavljajo ikone in vibrantne [[freska|freske]] pod bizantinskim vplivom.<ref name="Sova"/> Na začetku 15. stoletja je mojster ikon [[Andrej Rubljov]] narisal eno od najbolj cenjenih religioznih umetnosti.<ref name="Art">{{navedi splet |url=http://countrystudies.us/russia/46.htm |title=Russia – Architecture and Painting |editor=Glenn E. Curtis |year=1998 |publisher=Federal Research Division of the [[Library of Congress]] |location=Washington D.C. |access-date=2021-07-30}}</ref> [[Ruska akademija umetnosti]], ki je bila ustanovljena leta 1757 za učenje ruskih umetnikov, je pripeljala v Rusijo zahodne tehnike posvetnega slikanja.<ref name="Curtis-1998-2"/> V 18. stoletju so postali vplivni akademiki [[Ivan Argunov]], [[Dmitrij Levicki]] in [[Vladimir Borovikovski]].<ref>{{navedi časopis |last=Grover |first=Stuart R. |title=The World of Art Movement in Russia |url=https://archive.org/details/sim_russian-review_1973-01_32_1/page/28 |jstor=128091 |doi=10.2307/128091 |pages=28–42 |volume=32 |number=1 |journal=The Russian Review |publisher=[[Wiley (založba)|Wiley]] |date=January 1973}}</ref> Na začetku 19. stoletja sta [[Karl Brjullov]] in [[Aleksander Andrejevič Ivanov]] ustvarila veliko pomembnih slik in sta znana po svojih [[romantika|romantičnih]] zgodovinskih oljnih slikah.<ref>{{navedi časopis |year=2018 |volume=77 |number=1 |jstor=26565352 |publisher=Cambridge University Press |journal=Slavic Review |last=Dianina |first=Katia |title=The Making of an Artist as National Hero |pages=122–150|doi=10.1017/slr.2018.13 |s2cid=165942177 |doi-access=free }}</ref><ref>{{navedi časopis |last=Sibbald |first=Balb |title=If the soul is nourished ... |url=https://archive.org/details/sim_canadian-medical-association-journal_2002-02-05_166_3/page/357 |journal=Canadian Medical Association Journal |date=2002-02-05 |volume=166 |number=3 |pages=357–358 |pmc=99322}}</ref> Še en romantični slikar je bil [[Ivan Konstantinovič Ajvazovski]], ki velja za enega največjih mojstrov [[pomorska umetnost|pomorske umetnosti]].<ref>{{navedi knjigo|last=Leek|first=Peter|year=2012|title=Russian Painting|publisher=Parkstone International|isbn=978-1-780-42975-5|page=178}}</ref> V 1860. letih je skupina kritičnih realistov ([[Peredvižniki]]) pod vodstvom [[Ivan Kramskoj|Ivana Kramskega]], [[Ilja Repin|Ilje Repina]] in [[Vasilij Perov|Vasilija Perova]] prekinila z akademijo in je v slikah portretirala večstranske vidike družabnega življenja.<ref>{{navedi časopis |last=Valkenier |first=Elizabeth Kridl |title=The Peredvizhniki and the Spirit of the 1860s |url=https://archive.org/details/sim_russian-review_1975-07_34_3/page/247 |journal=The Russian Review |year=1975 |volume=34 |number=3 |pages=247–265 |publisher=[[Wiley (publisher)|Wiley]] |doi=10.2307/127973 |jstor=127973}}</ref> Prelom z 20. stoletjem je pomenil dvig [[simbolizem (umetnost)|simbolizma]]; predstavljata ga [[Mihail Vrubel]] in [[Nikolaj Rerih]].<ref>{{navedi časopis |last=Reeder |first=Roberta |title=Mikhail Vrubel': A Russian Interpretation of "fin de siècle" Art |jstor=4207296 |publisher=Modern Humanities Research Association |journal=The Slavonic and East European Review |volume=54 |number=3 |date=July 1976 |pages=323–334}}</ref><ref>{{navedi časopis |last=Archer |first=Kenneth |title=Nicholas Roerich and His Theatrical Designs: A Research Survey |jstor=1478046 |doi=10.2307/1478046 |volume=18 |number=2 |publisher=Dance Studies Association |journal=[[Congress on Research in Dance#Dance Research Journal|Dance Research Journal]] |pages=3–6 |year=1986|s2cid=191516851 }}</ref> Ruska avantgarda je cvetela približno med letoma 1890 in 1930; globalno vplivni umetniki iz tega obdobja so [[El Lisicki]],<ref>{{navedi časopis |publisher=CAA |pages=437–439 |doi=10.2307/3049132 |jstor=3049132 |journal=The Art Bulletin |date=September 1973 |volume=55 |number=3 |last=Birnholz |first=Alan C. |title=Notes on the Chronology of El Lissitzky's Proun Compositions|url=https://archive.org/details/sim_art-bulletin_1973-09_55_3/page/437 }}</ref> [[Kazimir Severinovič Malevič]], [[Natalja Gončarova]], [[Vasilij Kandinski]] in [[Marc Chagall]].<ref>{{navedi časopis |last=Salmond |first=Wendy |title=The Russian Avant-Garde of the 1890s: The Abramtsevo Circle |journal=The Journal of the Walters Art Museum |volume=60/61 |year=2002 |pages=7–13 |publisher=The [[Walters Art Museum]] |jstor=20168612}}</ref> Zgodovina ruske arhitekture se začne z zgodnimi lesenimi stavbami starih Slovanov in [[Arhitektura Kijevske Rusije|cerkveno arhitekturo Kijevske Rusije]].<ref>{{navedi časopis |last=Conant |first=Kenneth John |title=Novgorod, Constantinople, and Kiev in Old Russian Church Architecture |journal=The Slavonic and East European Review |doi=10.2307/3020237 |jstor=3020237 |publisher=Cambridge University Press |volume=3 |number=2 |date=August 1944 |pages=75–92}}</ref> Po pokristjanjevanju Kijevske Rusije je bila več stoletij predvsem pod vplivom [[Bizantinska arhitektura|bizantinske arhitekture]].<ref>{{navedi časopis |last=Voyce |first=Arthur |year=1957 |title=National Elements in Russian Architecture |url=https://archive.org/details/sim_society-of-architectural-historians-journal_1957-05_16_2/page/6 |journal=Journal of the Society of Architectural Historians |volume=16 |issue=2 |pages=6–16 |doi=10.2307/987741 |issn=0037-9808 |jstor=987741}}</ref> [[Aristotle Fioravanti]] in drugi italijanski arhitekti so v Rusijo prineslie [[Renesansa|renesačne]] trende.<ref>{{navedi knjigo |last1=Jarzombek |first1=Mark M. |last2=Prakash |first2=Vikramaditya |last3=Ching |first3=Frank |title=A Global History of Architecture |url=https://archive.org/details/globalhistoryofa0000chin_d9i6 |edition=2nd |date=2010 |page=[https://archive.org/details/globalhistoryofa0000chin_d9i6/page/544 544] |publisher=John Wiley & Sons |isbn=978-0-470-40257-3}}</ref> V 16. stoletju je prišlo do razvoja šotorskih cerkev in čebulastih kupol, ki so značilna lastnost ruske arhitekture.<ref>{{navedi časopis |last=Lidov |first=Alexei |title=The Canopy over the Holy Sepulchre. On the Origin of Onion-Shaped Domes |url=https://www.academia.edu/2694753 |journal=[[Academia.edu]] |year=2005 |pages=171–180}}</ref> V 17. stoletju je v Moskvi in [[Jaroslavelj|Jaroslavlju]] cvetel vilasti način okrasitve in je počasi utiral pot [[Moskovski barok|Nariškinemu baroku]] iz 1680. let.<ref>{{navedi časopis |last=Hughes |first=Lindsey A. J. |title=Western European Graphic Material as a Source for Moscow Baroque Architecture |volume=55 |number=4 |date=October 1977 |pages=433–443 |jstor=4207533 |publisher=[[Modern Humanities Research Association]] |journal=The Slavonic and East European Review}}</ref> Po reformah Petra Velikega je ruska arhitektura postala pod večjim vplivom Zahodnoevropskih slogov. Okus za [[rokoko]] arhitekturo je vodil v [[Elizabetinski barok|odlična dela]] [[Francesco Bartolomeo Rastrelli|Francesca Bartolomea Rastrellija]] in njegovih sledilcev. Najvplivnejši ruski arhitekti 18. stoletja so [[Vasilij Baženov]], [[Matvej Kazakov]] in [[Ivan Starov]], ki so ustvarili trajne spomenike v Moskvi in Sankt Peterburgu in vzpostavili osnovo za bolj ruske oblike, ki so sledile.<ref name="Art"/> Med vladavino Katarine Velike je Sankt Peterburg postal muzej [[neoklasična arhitektura|neoklasične arhitekture]] na prostem.<ref>{{navedi knjigo |title=The Most Intentional City: St. Petersburg in the Reign of Catherine the Great |url=https://archive.org/details/mostintentionalc0000geor |last=Munro |first=George |publisher=[[Farleigh Dickinson University]] Press |year=2008 |isbn=978-0-8386-4146-0 |location=[[Cranbury, New Jersey|Cranbury]] |page=[https://archive.org/details/mostintentionalc0000geor/page/n236 233]}}</ref> Pod Aleksandrom I. je [[Empir]] postal ''de facto'' arhitekturni slog.<ref>{{navedi časopis |last=Ivask |first=George |title=The "Empire" Period |url=https://archive.org/details/sim_russian-review_1954-07_13_3/page/167 |journal=The Russian Review |year=1954 |volume=13 |number=3 |pages=167–175 |publisher=[[Wiley (publisher)|Wiley]] |doi=10.2307/125968 |jstor=125968}}</ref> V drugi polovici 19. stoletja sta prevladovala neobizantinski slog in slog ponovne obuditve.<ref>{{navedi knjigo |last1=Wortman |first1=Richard S. |last2=Marker |first2=Gary |title=Visual Texts, Ceremonial Texts, Texts of Exploration: Collected Articles on the Representation of Russian Monarchy |url=https://archive.org/details/visualtextscerem0000wort |date=2014 |section= The "Russian Style" in Church Architecture as Imperial Symbol after 1881 |isbn=978-1-618-11347-4 |publisher=[[Academic Studies Press]] |jstor=j.ctt21h4wkb.15 |doi=10.2307/j.ctt21h4wkb.15 |doi-access=free |pages=[https://archive.org/details/visualtextscerem0000wort/page/n233 208]–237}}</ref> Na začetku 20. stoletja je postal trend ruska neoklasična ponovna obuditev.<ref>{{navedi časopis |last=Brumfield |first=William C. |title=Anti-Modernism and the Neoclassical Revival in Russian Architecture, 1906–1916 |url=https://archive.org/details/sim_society-of-architectural-historians-journal_1989-12_48_4/page/371 |publisher=[[University of California Press]] |journal=Journal of the Society of Architectural Historians |pages=371–386 |volume=48 |number=4 |date=December 1989 |doi=10.2307/990455 |jstor=990455}}</ref> Prevladujoči slogi poznega 20. stoletja so [[Art Nouveau]],<ref>{{navedi časopis |last=Brumfield |first=William |title=The Decorative Arts in Russian Architecture: 1900-1907 |jstor=1503933 |doi=10.2307/1503933 |volume=5 |pages=12–27 |journal=The Journal of Decorative and Propaganda Arts |publisher=[[Florida International University]] Board of Trustees |year=1987}}</ref> [[Konstruktivizem (umetnost)|konstruktivizem]]<ref>{{navedi časopis |last=Fer |first=Briony |title=Metaphor and Modernity: Russian Constructivism |url=https://archive.org/details/oxford-art-journal_1989_12_1/page/14 |jstor=1360263 |publisher=Oxford University Press |pages=14–30 |volume=12 |number=1 |year=1989 |journal=Oxford Art Journal|doi=10.1093/oxartj/12.1.14 }}</ref> in [[Stalinistična arhitektura|socialistični klasicizem]].<ref>{{navedi splet |url=https://iseees.berkeley.edu/sites/default/files/shared/doc/2013_8-eady.pdf |title=To the New Shore: Soviet Architecture's Journey from Classicism to Standardization |last=Zubovich-Eady |first=Katherine |year=2013 |publisher=[[University of California, Berkeley]] |access-date=2022-01-15 |archive-date=2022-01-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220120150146/https://iseees.berkeley.edu/sites/default/files/shared/doc/2013_8-eady.pdf |url-status=dead }}</ref> ===Glasba=== [[File:Porträt des Komponisten Pjotr I. Tschaikowski (1840-1893).jpg|thumb|upright|[[Peter Iljič Čajkovski]] (1840–1893), slika iz leta 1893, [[Nikolaj Dmitrijevič Kuznecov]]]] Od 10. stoletja naprej so bili prisotni potujoči ljudski pevci, skomorohi.<ref name="Sova"/> Glasba v Kijevski Rusiji je bila pod bizantinskim vplivom (a capella).<ref name="Sova"/> Od 13. stoletja so bile značilne biline, junaške epske pesmi v ruski folklori. Glasbeno središče države je bil od 13. stoletja Novgorod, od 16. stoletja pa Moskva.<ref name="Sova"/> Pisali so inštrumentalno glasbo za [[citre]], [[gusle]] in [[gudok]].<ref name="Sova"/> V sakralni glasbi je prevladovalo večglasje. Leta 1736 je nastala prva operna predstava, leta 1756 pa prvo operno gledališče v Sankt Peterburgu.<ref name="Sova"/> Do 18. stoletja je bila glasba v Rusiji sestavljena večinoma iz cerkvene glasbe in ljudskih pesmi ter plesov.<ref name="Curtis-1998-4">{{navedi splet |last=Curtis |first=Glenn E. |url=http://countrystudies.us/russia/44.htm |title=Russia – Music |year=1998 |publisher=Federal Research Division of the [[Library of Congress]] |location=Washington D.C. |access-date=2021-06-25}}</ref> V 19. stoletju je bila opredeljena z napetostjo med klasičnimi skladatelji ([[Mihail Glinka]]) skupaj z drugimi člani [[Ruska peterka|mogočne peterke]], ki jih je pozneje nasledil [[krog Beljajeva]],<ref>{{navedi časopis |last=Carpenter |first=Ellon D. |year=2002 |title=Review of A History of Russian Music: From Kamarinskaya to Babi Yar |url=https://archive.org/details/sim_music-library-association-notes_2002-09_59_1/page/74 |jstor=900748 |journal=[[Notes (RRRRRRRRR)|Notes]] |volume=59 |issue=1 |pages=74–77 |doi=10.1353/not.2002.0113 |s2cid=191601515 |issn=0027-4380}}</ref> in [[Rusko glasbeno društvo|Ruskim glasbenim društvom]], ki sta ga vodila skladatelja [[Anton Rubinstein|Anton]] in [[Nikolaj Rubinstein]].<ref>{{navedi časopis |last=Garden |first=Edward |title=Classic and Romantic in Russian Music |url=https://archive.org/details/sim_music-letters_1969-01_50_1/page/153 |jstor=732909 |volume=50 |number=1 |publisher=Oxford University Press |pages=153–157 |date=January 1969 |journal=Music & Letters|doi=10.1093/ml/L.1.153 }}</ref> Poznejšo tradicijo [[Peter Iljič Čajkovski|Petra Iljiča Čajkovskega]], enega največjih skladateljev Romantičnega obdobja, ki je obe skrajnosti združil,<ref name="Sova"/> je v 20. stoletju nadaljeval [[Sergej Vasiljevič Rahmaninov]]. Svetovno znani skladatelji iz 20. stoletja so med drugimi [[Aleksander Nikolajevič Skrjabin]], [[Aleksander Glazunov]],<ref name="Curtis-1998-4"/> neoklasicista [[Igor Stravinski]] in [[Sergej Prokofjev]] ter ekspresionist [[Dmitrij Šostakovič]],<ref name="Sova"/> in pozneje [[Edison Denisov]], [[Sofija Gubajdulina]],<ref name="music2"/> [[Georgij Sviridov]]<ref>{{navedi časopis |last=Gillies |first=Richard Louis |title=Otchalivshaia Rus': Georgii Sviridov and the Soviet Betrayal of Rus' |journal=The Slavonic and East European Review |volume=97 |number=2 |publisher=Modern Humanities Research Association |pages=227–265 |date=April 2019 |doi=10.5699/slaveasteurorev2.97.2.0227|s2cid=151076719 }}</ref> ter [[Alfred Garjevič Šnitke]].<ref name="music2"/> V sovjetskem obdobju je delovalo več znanih skladateljev žanra [[Popularna glasba|popularne glasbe]], kot sta pevca balad [[Vladimir Semjonovič Visocki]] in [[Bulat Okudžava]],<ref name="music2">{{navedi enciklopedijo |url=https://www.britannica.com/place/Russia/Music |title=Russia – Music |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |access-date=2021-07-07}}</ref> in izvajalci, kot je [[Ala Pugačova]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.nytimes.com/2000/02/28/nyregion/superstar-evokes-superpower-diva-s-voice-adoring-fans-hear-echoes-soviet-days.html?scp=5&sq=pugacheva&st=cse |title=A Superstar Evokes a Superpower; In Diva's Voice, Adoring Fans Hear Echoes of Soviet Days |work=The New York Times |first=Alison |last=Smale |date=2000-02-28 |access-date=2021-07-07|url-access=limited}}</ref> Čeprav so sovjetske oblasti džez sankcionirale, je ta cvetel in se razvil v eno najbolj priljubljenih glasbenih oblik.<ref name="music2"/> V 80. letih je postal v Rusiji priljubljen rock in nastale so skupine, kot so [[Aria (skupina)|Aria]], [[Aquarium (skupina)|Akvarium]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.bbc.com/culture/article/20141013-meet-the-bob-dylan-of-russia |title=Boris Grebenshikov: 'The Bob Dylan of Russia' |publisher=BBC |first=Sally |last=McGrane |date=2014-10-21 |access-date=2021-07-07}}</ref> [[DDT (skupina)|DDT]],<ref>{{navedi novice |last=Pellegrinelli |first=Lara |url=https://www.npr.org/2008/02/06/18752518/ddt-notes-from-russias-rock-underground |title=DDT: Notes from Russia's Rock Underground |publisher=NPR |date=2008-02-06 |access-date=2021-07-10}}</ref> in [[Kino (skupina)|Kino]];<ref>{{navedi splet |url=https://www.rferl.org/a/leningrad-rock-club-scorpions-meine-soviet-union-wind-of-change-tsoi/31157285.html |title='Crazy Pirates': The Leningrad Rockers Who Rode A Wind Of Change Across The U.S.S.R. |publisher=Radio Free Europe/Radio Liberty |first=Coilin |last=O'Connor |date=2021-03-23 |access-date=2021-07-07}}</ref> pevec slednje je bil sploh velikanska osebnost.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rferl.org/a/russia-music-kino-tsoi/27185480.html |title=Musician, Songwriter, Cultural Force: Remembering Russia's Viktor Tsoi |publisher=Radio Free Europe/Radio Liberty |date=2015-08-12 |access-date=2021-07-19}}</ref> Od 60. let cveti v Rusiji pop glasba z globalno znanimi skupinami, kot je [[t.A.T.u.]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.theage.com.au/entertainment/music/tatu-bad-to-be-true-20030614-gdvvq0.html |title=Tatu bad to be true |work=The Age |date=2003-06-14 |access-date=2021-07-07}}</ref> ===Književnost in filozofija=== {{glavni|Ruska književnost}} {{multiple image | perrow = 2 | total_width = 300 | caption_align = center | align = left | image1 = Ilya Efimovich Repin (1844-1930) - Portrait of Leo Tolstoy (1887).jpg | caption1 = {{font|size=100%|text=[[Lev Nikolajevič Tolstoj]] (1828–1910), velja za enega največjih pisateljev vseh časov, z deli kot je ''[[Vojna in mir]]''.<ref>{{navedi splet |last=Thirlwell |first=Adam |url=https://www.theguardian.com/books/2005/oct/08/classics.leonikolaevichtolstoy |title=A masterpiece in miniature |work=The Guardian |date=2005-10-08 |access-date=2021-07-25}}</ref>}} | image2 = Vasily Perov - Портрет Ф.М.Достоевского - Google Art Project.jpg | caption2 = {{font|size=100%|text=[[Fjodor Dostojevski]] (1821–1881), eden največjih romanopiscev vseh časov, katerega mojstrovina je med drugim ''[[Zločin in kazen]]''<ref>{{navedi časopis |last=Dahlkvist |first=Tobias |date=October 2015 |title=The Epileptic Genius: The Use of Dostoevsky as Example in the Medical Debate over the Pathology of Genius |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-the-history-of-ideas_2015-10_76_4/page/587 |jstor=43948762 |journal=Journal of the History of Ideas |publisher=[[University of Pennsylvania Press]] |volume=76|number=4 |pages=587–608 |doi=10.1353/jhi.2015.0028 |pmid=26522713 |s2cid=37817118 |issn=0022-5037}}</ref>}} }} [[Ruska književnost]] velja za eno najvplivnejših in najbolj razvitih na svetu.<ref name="McLean-1962"/> Slediti ji je možno od [[srednji vek|srednjega veka]], ko so bili napisani epi in kronike v [[Starovzhodnoslovanščina|starovzhodnoslovanščini]].<ref>Letopisi: Literature of Old Rus'. ''Biographical and Bibliographical Dictionary''. ed. by Oleg Tvorogov. Moscow: Prosvescheniye ("Enlightenment"), 1996. ({{jezik-ru|[http://interpretive.ru/dictionary/1311/word/letopisi Летописи] // Литература Древней Руси. Биобиблиографический словарь / под ред. О.В. Творогова. – М.: Просвещение, 1996.}})</ref> V obdobju [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] je književnost z deli [[Mihail Vasiljevič Lomonosov|Mihaila Vasiljeviča Lomonosova]], [[Denis Ivanovič Fonvizin|Denisa Ivanoviča Fonvizina]], [[Gavril Deržavin|Gavrila Deržavina]] in [[Nikolaj Karamzin|Nikolaja Karamzina]] zrasla na pomenu.<ref name="literature"/> V zgodnjih 30. letih 19. stoletja, med zlato dobo ruske poezije, je književnost doživela osupljivo zlato dobo v poeziji, prozi in drami.<ref>{{navedi novice |last1=Prose |first1=Francine |last2=Moser |first2=Benjamin |url=https://www.nytimes.com/2014/11/30/books/review/what-makes-the-russian-literature-of-the-19th-century-so-distinctive.html |title=What Makes the Russian Literature of the 19th Century So Distinctive? |work=The New York Times |date=2014-11-25 |access-date=2021-07-19|url-access=limited}}</ref> [[Romantika]] je omogočila razcvet pesniškega talenta [[Vasilij Žukovski|Vasilija Žukovskega]], pozneje pa je prišel v ospredje njegov varovanec [[Aleksander Sergejevič Puškin]].<ref>{{navedi časopis |last=Emerson |first=Caryl |jstor=20057504 |publisher=The Johns Hopkins University Press |volume=29 |number=4 |year=1998 |pages=653–672 |journal=New Literary History |title=Pushkin, Literary Criticism, and Creativity in Closed Places |url=https://archive.org/details/sim_new-literary-history_autumn-1998_29_4/page/653 |doi=10.1353/nlh.1998.0040 |s2cid=144165201}}</ref> Sledeč stopinjam Puškina se je rodila nova generacija pesnikov, vključno z byronistom [[Mihail Jurjevič Lermontov|Mihailom Jurjevičem Lermontovim]],<ref name="Sova"/> [[Nikolaj Nekrasov|Nikolajem Nekrasovim]], [[Aleksej Konstantinovič Tolstoj|Aleksejem Konstantinovičom Tolstojem]], [[Fjodor Tjutčev|Fjodorjem Tjutčevim]] in [[Afanasij Fet|Afanasijem Fetom]].<ref name="literature">{{navedi splet |url=http://countrystudies.us/russia/43.htm |title=Russia – Literature |editor=Glenn E. Curtis |year=1998 |publisher=Federal Research Division of the [[Library of Congress]] |location=Washington D.C. |access-date=2021-07-27}}</ref> Prvi ruski veliki romanopisec je bil [[Nikolaj Vasiljevič Gogolj]], ki je razvil naturalno šolo.<ref name="Sova"/><ref>{{navedi časopis |last=Strakhovsky |first=Leonid I. |title=The Historianism of Gogol |jstor=2491790 |doi=10.2307/2491790 |volume=12 |number=3 |date=October 1953 |pages=360–370 |journal=The American Slavic and East European Review (Slavic Review) |publisher=[[Association for Slavic, East European, and Eurasian Studies]]}}</ref> Sledil mu je [[Ivan Sergejevič Turgenjev]], ki je bil mojster tako kratkih zgodb kot tudi romanov; njegovo delovanje pomeni vrhunec realizma.<ref name="Sova"/><ref>{{navedi časopis |last=Henry Chamberlin |first=William |title=Turgenev: The Eternal Romantic |url=https://archive.org/details/sim_russian-review_spring-1946_5_2/page/10 |jstor=125154 |publisher=[[Wiley (publisher)|Wiley]] |doi=10.2307/125154 |volume=5 |number=2 |pages=10–23 |journal=The Russian Review|year=1946 }}</ref> Realista [[Fjodor Dostojevski]] in [[Lev Nikolajevič Tolstoj]] sta hitro mednarodno zaslovela. [[Mihail Saltikov Ščedrin]] je pisal satiro,<ref>{{navedi časopis |last=Neuhäuser |first=Rudolf |title=The Early Prose of Saltykov-Shchedrin and Dostoevskii: Parallels and Echoes |url=https://archive.org/details/canadian-slavonic-papers_1980-09_22_3/page/372 |journal=Canadian Slavonic Papers |jstor=40867755 |volume=22 |number=3 |year=1980 |pages=372–387 |doi=10.1080/00085006.1980.11091635}}</ref> [[Nikolaj Semjonovič Leskov]] pa je najbolj uspel s kratkimi leposlovnimi zgodbami.<ref>{{navedi časopis |last=Muckle |first=James |title=Nikolay Leskov: educational journalist and imaginative writer |publisher=Australia and New Zealand Slavists' Association |year=1984 |pages=81–110 |journal=New Zealand Slavonic Journal |jstor=40921231}}</ref> V drugi polovici stoletja je [[Anton Pavlovič Čehov]] uspel s kratkimi zgodbami in postal vodilni dramaturg.<ref>{{navedi splet |url=https://www.theguardian.com/books/2004/jul/03/classics |title=A Chekhov lexicon |last=Boyd |first=William |date=2004-07-03 |access-date=2022-01-15 |work=The Guardian}}</ref> Pod vplivom francoskega razsvetljenstva je v drugi polovici 18. stoletja deloval pravljičar [[Ivan Andrejevič Krilov|Ivana Andrejeviča Krilova]],<ref name="Sova"/><ref>{{navedi časopis |last1=Pirie |first1=Gordon |last2=Chandler |first2=Robert |title=Eight Tales from Ivan Krylov |journal=[[Translation and Literature]] |publisher=Edinburgh University Press |jstor=40340118 |volume=18 |number=1 |year=2009 |pages=64–85 |doi=10.3366/E096813610800037X}}</ref> neleposlovni pisatelji, kot je kritik [[Visarjon Belinski]]<ref>{{navedi časopis |last=Gifford |first=Henry |title=Belinsky: One Aspect |journal=The Slavonic and East European Review |jstor=4204011 |volume=27 |number=68 |year=1948 |pages=250–258}}</ref> in dramatike kot sta [[Aleksander Gribojedov]] in [[Aleksander Ostrovski]].<ref>{{navedi časopis |last=Brintlinger |first=Angela |title=The Persian Frontier: Griboedov as Orientalist and Literary Hero |journal=Canadian Slavonic Papers |jstor=40870888 |volume=45 |number=3/4 |year=2003 |pages=371–393 |doi=10.1080/00085006.2003.11092333 |s2cid=191370504}}</ref><ref>{{navedi časopis |last=Beasly |first=Ina |title=The Dramatic Art of Ostrovsky. (Alexander Nikolayevich Ostrovsky, 1823–86) |journal=The Slavonic and East European Review |jstor=4202212 |volume=6 |number=18 |year=1928 |pages=603–617}}</ref> Začetek 20. stoletja velja za srebrno dobo ruske poezije. V tem obdobju so delovali pesniki, kot so [[Aleksander Blok]], [[Ana Andrejevna Ahmatova]], [[Boris Leonidovič Pasternak]] in [[Konstantin Balmont]].<ref>{{navedi časopis |last=Markov |first=Vladimir |title=Balmont: A Reappraisal |jstor=2493225 |journal=Slavic Review |volume=28 |number=2 |year=1969 |pages=221–264 |doi=10.2307/2493225|s2cid=163456732 }}</ref> Prav tako so delovali prvovrstni romanopisci in pisci kratkih zgodb, kot so [[Aleksandr Kuprin]], nobelovec [[Ivan Aleksejevič Bunin]], [[Leonid Andrejev]], [[Jevgenij Ivanovič Zamjatin]] in simbolisti [[Andrej Beli]], [[Dmitrij Sergejevič Merežkovski]], [[Fjodor Sologub]], [[Aleksander Aleksandrovič Blok]] in [[Valerij Jakovljevič Brjusov]].<ref name="literature"/> V obdobju moderne sta delovala pesnika [[Inoketij Fjodorovič Anenski]] in [[Afanasij Afanasjevič Fet]] ter pisatelja [[Anton Pavlovič Čehov]] in [[Vsevolod Mihajlovič Garšin]].<ref name="Sova"/> Predstavnika akmeizma in futurizma sta bila [[Vladimir Vladimirovič Majakovski]] in [[Viktor Vladimirovič Hlebnikov]].<ref name="Sova"/> Po ruski revoluciji leta 1917 se je ruska književnost razdelila na sovjetsko in belo emigrantsko. V 30. letih 20. stoletja je prevladujoč trend v Rusiji postal [[socialistični realizem]]. Njegova vodilna osebnost je bil [[Maksim Gorki]], ki je postavil temelje za ta slog.<ref>{{navedi časopis |last=Tikhonov |first=Nikolay |author-link=Nikolai Tikhonov (writer)|title=Gorky and Soviet Literature |date=November 1946 |pages=28–38 |volume=25 |number=64 |publisher=[[Modern Humanities Research Association]] |jstor=4203794 |journal=The Slavonic and East European Review}}</ref> [[Mihail Afanasjevič Bulgakov]] je bil eden vodilnih piscev sovjetskega obdobja.<ref>{{navedi časopis |jstor=4212557 |last=Lovell |first=Stephen |title=Bulgakov as Soviet Culture |volume=76 |number=1 |pages=28–48 |journal=The Slavonic and East European Review |year=1998 |publisher=[[Modern Humanities Research Association]]}}</ref> Roman [[Nikolaj Ostrovski|Nikolaja Ostrovskega]] [[Kako je bilo jeklo ojačano]] je bil med najboljšimi deli ruske književnosti. Vplivni emigrantski pisci vključujejo [[Vladimir Nabokov|Vladimirja Nabokova]]<ref>{{navedi časopis |last=Grosshans |first=Henry |title=Vladimir Nabokov and the Dream of Old Russia |url=https://archive.org/details/sim_texas-studies-in-literature-and-language_winter-1966_7_4/page/401 |jstor=40753878 |publisher=[[University of Texas Press]] |pages=401–409 |year=1966 |journal=[[Texas Studies in Literature and Language]] |volume=7 |number=4}}</ref> in [[Isaac Asimov|Isaaca Asimova]], ki velja za enega od Velikih treh znanstvenofantastičnih piscev.<ref>{{navedi knjigo |last=Freedman |first=Carl |title=Critical Theory and Science Fiction |url=https://archive.org/details/criticaltheorysc0000free |author-link=Carl Freedman (writer) |date=2000 |publisher=Wesleyan University Press |page=[https://archive.org/details/criticaltheorysc0000free/page/71 71] |isbn=978-0-819-56399-6}}</ref> Z nastopom destalinizacijske odjuge se dvigne družbenokritična literatura A. P. Platonova, I. G Erenburga in nobelovec [[Aleksander Solženicin]], ki je pisal o življenju v gulagih.<ref name="Sova"/><ref>{{navedi časopis |last=Rowley |first=David G. |title=Aleksandr Solzhenitsyn and Russian Nationalism |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-contemporary-history_1997-07_32_3/page/321 |journal=Journal of Contemporary History |jstor=260964 |publisher=[[SAGE Publishing]] |pages=321–337 |volume=32 |number=3 |date=July 1997|doi=10.1177/002200949703200303 |s2cid=161761611 }}</ref> Ruska filozofija je bila zelo vplivna. [[Aleksander Ivanovič Gercen]] velja za enega od očetov agrarnega [[Populizem|populizma]].<ref>{{navedi časopis |last=Kelly |first=Aileen |title=The Destruction of Idols: Alexander Herzen and Francis Bacon |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-the-history-of-ideas_october-december-1980_41_4/page/635 |jstor=2709278 |doi=10.2307/2709278 |publisher=[[University of Pennsylvania Press]] |journal=Journal of the History of Ideas |year=1980 |volume=41 |number=4 |pages=635–662}}</ref> [[Mihail Bakunin]] velja za očeta [[anarhizem|anarhizma]].<ref>{{navedi časopis |last=Rezneck |first=Samuel |title=The Political and Social Theory of Michael Bakunin |url=https://archive.org/details/sim_american-political-science-review_1927-05_21_2/page/270 |jstor=1945179 |doi=10.2307/1945179 |pages=270–296 |volume=21 |number=2 |journal=The American Political Science Review |year=1927 |publisher=[[American Political Science Association]]|s2cid=147141998 }}</ref> [[Peter Kropotkin]] je najpomembnejši avtor anarhokomunizma.<ref>{{navedi časopis |last=Adams |first=Matthew S. |title=Rejecting the American Model: Peter Kropotkin's Radical Communalism |url=https://archive.org/details/history-of-political-thought_spring-2014_35_1/page/147 |jstor=26227268 |pages=147–173 |volume=35 |number=1 |journal=[[History of Political Thought]] |publisher=Imprint Academic |year=2014}}</ref> Pisanje [[Mihail Bahtin|Mihaila Bahtina]] je močno vplivalo na strokovnjake.<ref>{{navedi časopis |last=Schuster |first=Charles I. |title=Mikhail Bakhtin as Rhetorical Theorist |url=https://archive.org/details/sim_college-english_1985-10_47_6/page/594 |jstor=377158 |doi=10.2307/377158 |volume=47 |number=6 |pages=594–607 |journal=[[College English]] |year=1985 |publisher=[[National Council of Teachers of English]]|s2cid=141332657 }}</ref> [[Helena Blavacki]] je dobila mednarodne sledilce kot vodilna teoretičarka [[teozofija|teozofije]] in je soustanovila [[Teozofično društvo]].<ref>{{navedi časopis |last=Bevir |first=Mark |title=The West Turns Eastward: Madame Blavatsky and the Transformation of the Occult Tradition |url=https://archive.org/details/sim_american-academy-of-religion-journal_fall-1994_62_3/page/747 |jstor=1465212 |pages=747–767 |publisher=Oxford University Press |volume=62 |number=3 |journal=Journal of the American Academy of Religion |year=1994|doi=10.1093/jaarel/LXII.3.747 }}</ref> [[Vladimir Lenin]], pomemben revolucionar, je razvil različico komunizma, ki je znana kot [[leninizem]].<ref>{{navedi časopis |last=Brinkley |first=George |year=1998 |editor-last=Harding |editor-first=Neil |editor2-last=Pipes |editor2-first=Richard |title=Leninism: What It Was and What It Was Not |url=https://www.jstor.org/stable/1408333 |journal=The Review of Politics |volume=60 |issue=1 |pages=151–164 |doi=10.1017/S0034670500043965 |jstor=1408333 |s2cid=144930608 |issn=0034-6705}}</ref> [[Lev Trocki]] je po drugi strani ustanovil [[trockizem]].<ref>{{Citation |title=The myth of Trotskyism |year=1973 |url=https://www.cambridge.org/core/books/leon-trotsky-and-the-politics-of-economic-isolation/myth-of-trotskyism/95EE597BFA047615C393337F30CF63AF |work=Leon Trotsky and the Politics of Economic Isolation |pages=3–16 |editor-last=Day |editor-first=Richard B. |series=Cambridge Russian, Soviet and Post-Soviet Studies |place=Cambridge |publisher=Cambridge University Press |doi=10.1017/CBO9780511524028.002 |isbn=978-0-521-52436-0 |access-date=2022-03-14}}</ref> [[Aleksander Zinovjev]] je bil pomemben filozof v drugi polovici 20. stoletja.<ref>{{navedi časopis |last=Brom |first=Libor |title=Dialectical Identity and Destiny: A General Introduction to Alexander Zinoviev's Theory of the Soviet Man |jstor=1347433 |doi=10.2307/1347433 |volume=42 |number=1/2 |year=1988 |pages=15–27 |publisher=Rocky Mountain Modern Language Association |journal=Rocky Mountain Review of Language and Literature|s2cid=146768452 }}</ref> [[Aleksander Dugin]] velja za »guruja geopolitike«.<ref>{{navedi časopis|last=Rutland|first=Peter|date=December 2016|title=Geopolitics and the Roots of Putin's Foreign Policy|journal=[[Russian History (Brill journal)|Russian History]]|publisher=[[Brill Publishers]]|volume=43|issue=3–4|pages=425–436|doi=10.1163/18763316-04304009|jstor=26549593}}</ref> V politično-filozofskih razprave se na začetku 19. stoletja pojavita dve strani: zahodnjaki (npr. Ivan Turgenjev) in slavofili (npr. Konstantin Aksakov).<ref name="Evropa"/> ===Kulinarika=== [[File:Mint bread kvas.jpg|thumb|[[Kvas (pijača)|Kvas]] je stara in tradicionalna ruska pijača.]] Na rusko kulinariko je vplivalo podnebje, kulturne in verske tradicije ter ogromna geografija naroda; podobnosti deli s kulinariko sosednjih držav. Poljšine [[rž]], [[pšenica]], [[ječmen]] in [[proso]] so sestavine različnih kruhov, [[palačinka|palačink]] in žit ter različnih pijač. [[Kruh]] v več različicah<ref>{{navedi splet |last=Azhnina |first=Maria |url=https://www.rbth.com/russian_kitchen/2017/07/13/7-kinds-of-russian-bread-youll-want-to-bite-the-crust-off-of_801997 |title=7 kinds of Russian bread you'll want to bite the crust off of |work=Russia Beyond |date=2017-07-13 |access-date=2021-12-05}}</ref> je zelo priljubljen širom Rusije.<ref>{{navedi splet |last=Thatcher |first=Gary |url=https://www.csmonitor.com/1985/0916/obread.html |title=When it comes to bread, Russians don't loaf |work=The Christian Science Monitor |date=1985-09-16 |access-date=2021-08-07}}</ref> Okusne juhe in obare so med drugim [[šči]], [[boršč]], [[uha]], [[soljanka]] in [[okroška]]. [[Kisla smetana|smetana]] in [[majoneza]] sta pogosto dodani juham in solatam.<ref>{{navedi splet |url=https://www.themoscowtimes.com/2021/05/15/spotlight-on-smetana-russias-sour-cream-a73909 |title=Spotlight on Smetana: Russia's Sour Cream |work=The Moscow Times |first=Jennifer |last=Eremeeva |date=2021-05-15 |access-date=2021-05-18}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Shearlaw |first=Maeve |url=https://www.theguardian.com/world/2014/nov/21/-sp-understanding-russias-obsession-with-mayonnaise |title=Understanding Russia's obsession with mayonnaise |work=The Guardian |date=2014-11-21 |access-date=2021-12-05}}</ref> [[Pirožki]],<ref>{{navedi knjigo |last=Goldstein |first=Darra |author-link=Darra Goldstein |title=A Taste of Russia: A Cookbook of Russian Hospitality |url=https://archive.org/details/tasteofrussia00darr |date=1999 |edition=2nd |page=[https://archive.org/details/tasteofrussia00darr/page/54 54] |publisher=Russian Information Service |isbn=978-1-880-10042-4}}</ref> [[blini]],<ref>{{navedi knjigo |last=Curtis |first=Michele |title=In the Kitchen: The New Bible of Home Cooking |date= 2018 |isbn=978-1-743-58555-9 |publisher=Hardie Grant Publishing |page=66}}</ref> in [[sirniki]] so avtohtone oblike palačink.<ref>{{navedi knjigo |last=Sacharow |first=Alla |title=Classic Russian Cuisine: A Magnificent Selection of More Than 400 Traditional Recipes |publisher=[[Alfred A. Knopf]] |year=1993 |page=281 |isbn=978-1-628-72079-2}}</ref> [[Govedina Stroganov]],<ref name="Volokh-1983">{{navedi knjigo |last1=Volokh |first1=Anne |last2=Manus |first2=Mavis |title=The Art of Russian Cuisine |url=https://archive.org/details/artofrussiancuis0000volo |date=1983 |publisher=[[Macmillan Publishers]] |location=New York |isbn=978-0-026-22090-3}}</ref>{{rp|266}} [[Piščanec po kijevsko]],<ref name="Volokh-1983"/>{{rp|320}} [[pelmeni]]<ref>{{navedi knjigo |last=Grigson |first=Jane |author-link=Jane Grigson |title=Jane Grigson's Vegetable Book |url=https://archive.org/details/janegrigsonsvege0000grig_w7y9 |date=2007 |publisher=[[University of Nebraska Press]] |page=[https://archive.org/details/janegrigsonsvege0000grig_w7y9/page/144 144] |isbn=978-0-803-25994-2}}</ref> in [[šašlik]] so priljubljene mesne jedi.<ref>{{navedi splet |last=Naylor |first=Tony |url=https://www.theguardian.com/food/2020/jul/22/from-sizzling-shashlik-to-spicy-seekh-kebabs-barbecue-recipes-from-around-the-world |title=From sizzling shashlik to spicy seekh kebabs: barbecue recipes from around the world |work=The Guardian |date=2020-07-22 |access-date=2021-01-05}}</ref> Druga mesna jed so sarme ([[golubci]]), običajno napolnjene z mesom.<ref>{{navedi splet |last=Eremeeva |first=Jennifer |url=https://www.themoscowtimes.com/2021/02/06/north-meets-south-in-mini-golubtsy-a72851 |title=North Meets South in Mini Golubtsy |work=The Moscow Times |date=2021-02-10 |access-date=2022-01-05}}</ref> Solate so med drugim [[Francoska solata|ruska solata]],<ref>{{navedi splet |last=Cloake |first=Felicity |url=https://www.theguardian.com/food/2020/aug/05/how-to-make-the-perfect-russian-salad-felicity-cloake |title=How to make the perfect Russian salad |work=The Guardian |date=2020-08-05 |access-date=2022-01-05}}</ref> [[vinegret]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.rbth.com/russian-kitchen/326159-russian-vinegret-salad-super-easy |title=Russian Vinegret salad: Super-easy and super-traditional |work=Russia Beyond |date=2017-09-13 |access-date=2022-01-05 }}</ref> in [[oblečena sled]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.dw.com/en/global-snack-herring-under-a-fur-coat/av-55811920|title=Global Snack: Herring under a fur coat |work=DW News |publisher=[[Deutsche Welle]] |date=2020-04-12 |access-date=2022-01-05}}</ref> Ruska nacionalna brezalkoholna pijača je [[Kvas (pijača)|kvas]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.themoscowtimes.com/2020/07/04/kvas-russias-national-tipple-a70784 |title=Kvas: Russia's National Tipple |work=The Moscow Times |first=Jennifer |last=Eremeeva |date=2020-07-04 |access-date=2021-05-19}}</ref> nacionalna alkoholna pijača pa [[vodka]]; njena proizvodnja v Rusiji (in drugod) sega v 14. stoletje.<ref>{{navedi splet |url=https://www.atlasobscura.com/articles/how-to-drink-vodka-like-a-russian |title=How To Drink Vodka Like a Russian |work=[[Atlas Obscura]] |first=Dan |last=Nosowitz |date=2016-04-07 |access-date=2021-05-19}}</ref> Država ima največjo porabo vodke na svetu,<ref>{{navedi splet |url=https://qz.com/179708/map-where-the-worlds-biggest-vodka-drinkers-are/ |title=Map: Where the world's biggest vodka drinkers are |work=[[Quartz (publication)|Quartz]] |first=Roberto A. |last=Ferdman |date=2014-02-23 |access-date=2021-05-18}}</ref> pivo pa je najbolj priljubljena alkoholna pijača.<ref>{{navedi poročilo |url=https://ac.gov.ru/uploads/2-Publications/alcogol/al%D1%81o.2020.4.pdf |script-title=ru:Обзор российского рынка алкогольной продукции. IV квартал 2020 |title=Obzor rossiyskogo rynka alkogol'noy produktsii. IV kvartal 2020 |publisher=[[Analytical Center for the Government of the Russian Federation]] |page=11 |lang=ru |date=February 2021 |access-date=2022-02-10 |archive-date=2021-04-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210422110728/http://www.ac.gov.ru/uploads/2-Publications/alcogol/al%D1%81o.2020.4.pdf |url-status=dead }}</ref> Vino je v 21. stoletju vse bolj priljubljeno.<ref>{{navedi poročilo |url=https://apps.fas.usda.gov/newgainapi/api/Report/DownloadReportByFileName?fileName=Russia%20Wine%20Market%20Overview_Moscow%20ATO_Russian%20Federation_04-21-2021 |title=Russia Wine Market Overview |work=[[Foreign Agricultural Service]] |publisher=[[United States Department of Agriculture]] |date=2021-04-22 |access-date=2022-01-07 }}</ref> Čaj je v Rusiji priljubljen že stoletja.<ref>{{navedi splet |last=Teslova |first=Elena |url=https://www.aa.com.tr/en/europe/russian-samovars-make-tea-time-distinctive-tradition/1720329 |publisher=[[Anadolu Agency]] |title=Russian samovars make tea-time distinctive tradition |date=2021-01-31 |access-date=2021-11-17 }}</ref> === Množični mediji in film === [[File:2019-07-28-3385-Moscow-Ostankino-Tower.jpg|thumb|left|upright|[[Ostankinski stolp]] v Moskvi, najvišja prostostoječa struktura v Evropi<ref>{{navedi splet |url=https://www.rbth.com/arts/2017/08/08/the-high-life-how-to-get-to-ostankino-tower-and-what-to-do-there_818720 |title=The high life: How to get to Ostankino Tower and what to do there |work=Russia Beyond |last=Sinelschikova |first=Yekaterina |date=2017-08-08 |access-date=2021-12-23}}</ref>]] V Rusiji je več kot 400 tiskovnih agencij, mednarodno največje pa so [[TASS]], [[RIA Novosti]], [[Sputnik (tiskovna agencija)|Sputnik]] in [[Interfax]].<ref>{{navedi splet |url=http://ejc.net/media_landscapes/russia#link_312 |title=Russia – Media Landscape |work=[[European Journalism Centre]] |first=Natalya |last=Krasnoboka |archive-url=https://web.archive.org/web/20180320003807/http://ejc.net/media_landscapes/russia#link_312 |archive-date=2018-03-20 |url-status=dead |access-date=2021-05-15}}</ref> Najbolj priljubljen medij v Rusiji je [[televizija]].<ref name="bbcmedia">{{navedi novice |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-17840134 |title=Russia profile – Media |publisher=BBC |date=2021-06-08 |access-date=2021-11-25}}</ref> Med 3000 licenziranimi radijskimi postajami v državi so najbolj znane [[Radio Rossiji]], [[Vesti FM]], [[Eho Moskve]], [[Radio Majak]] in [[Russkoje Radio]]. Od 16.000 registriranih časopisov so najbolj priljubljeni {{jezik|ru-latn|[[Argumenty i Fakty]]}}, [[Komsomolskaya Pravda]], {{jezik|ru-latn|[[Rossijskaja Gazeta]]}}, [[Izvestija]] in [[Moskovskij Komsomolec]]. Državni [[Kanal ena Rusije|Prvi kanal]] in [[Rusija-1]] sta vodilna kanala z novicami, [[RT (TV novice)|RT]] pa je vodilni v ruskih mednarodnih medijskih operacijah.<ref name="bbcmedia"/> Rusija ima največje tržišče za videoigre v Evropi z več kot 65 mio igralci v državi.<ref>{{navedi splet |url=https://newzoo.com/insights/infographics/russia-games-market-2018/ |title=Russia Games Market 2018 |work=Newzoo |date=2018-07-11 |access-date=2020-01-27 |archive-date=2020-09-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200923234044/https://newzoo.com/insights/infographics/russia-games-market-2018/ |url-status=dead }}</ref> Ruski in pozneje sovjetski film je bil leglo inovacij, kar je vodilo v svetovno znane filme, kot je ''[[Križarka Potemkin]]'', ki je bila na bruseljskem svetonem sejmu leat 1958 razglašena za najboljši film vseh časov.<ref>{{navedi časopis |last=Miller |first=Jamie |jstor=20451166 |title=Soviet Cinema, 1929–41: The Development of Industry and Infrastructure |url=https://archive.org/details/sim_europe-asia-studies_2006-01_58_1/page/103 |journal=[[Europe-Asia Studies]] |volume=58 |number=1 |year=2006 |pages=103–124 |doi=10.1080/09668130500401715 |s2cid=153570960}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Hodgson |first=Jonathan |url=https://www.play.mdx.ac.uk/media/EISENSTEIN%2C+Sergei+-+BATTLESHIP+POTEMKIN+-+1925+Russia/1_sub9wj41 |title=Eisenstein, Sergei – Battleship Potemkin – 1925 Russia |publisher=[[Middlesex University]] |date=2020-12-04 |access-date=2021-07-10}}</ref> Sovjetski ustcarjalci filmov, predvsem [[Sergei Eisenstein]] in [[Andrej Tarkovski]], so bili eni najbolj inovativnih in vplivnih režiserjev na svetu.<ref>{{navedi splet |url=https://www.inverse.com/article/40392-sergei-eisenstein-google-doodle |title=Sergei Eisenstein: How the "Father of Montage" Reinvented Cinema |work=[[Inverse (webWWWWWWWWWWWWWW)|Inverse]] |first=Mike |last=Brown |date=2018-01-22 |access-date=2021-05-27}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.bfi.org.uk/features/where-begin-with-andrei-tarkovsky |title=Where to begin with Andrei Tarkovsky |work=[[British Film Institute]] |quote=He made only seven features, but Russian director Andrei Tarkovsky is widely regarded as one of cinema's true masters. |first=Carmen |last=Gray |date=2015-10-27 |access-date=2021-05-27}}</ref> Eisenstein je bil učenec [[Lev Kulešov|Leva Kuleševa]], ki je razvil inovativno [[Sovjetska teorija montaže|sovjetsko teorijo montaže]] v urejanju filma na prvi filmski šoli na svetu, [[Gerasimov institut filma|Vsesovjetskem inštitutu filma]].<ref>{{navedi enciklopedijo |url=https://www.britannica.com/topic/All-Union-State-Institute-of-Cinematography |title=All-Union State Institute of Cinematography |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |access-date=2021-06-29}}</ref> Teorija [[Kino-oko]] [[Dziga Vertov|Dzige Vertova]] je imela ogromen vpliv na razvoj dokumentarnih filmov in filmski realizem.<ref>{{navedi splet |url=https://news.yale.edu/2019/08/12/yale-film-scholar-dziga-vertov-enigma-movie-camera |title=Yale film scholar on Dziga Vertov, the enigma with a movie camera |work=[[Yale University]] |first=Kendall |last=Teare |date=2019-08-12 |access-date=2021-06-21}}</ref> Veliko sovjetskih realističnih filmov je bilo umetnostno uspešnih, tako ''[[Čapajev]]'', ''[[Letijo žerjavi]]'' in ''[[Balada vojaka]]''.<ref name="Bulgakova-2012"/> V 60. in 70. letih 20. stoletja je v sovjetskem filmu bilo več različnih umetnostnih slogov.<ref name="Bulgakova-2012"/> Komedije [[Eldar Rjazanov|Eldarja Rjazanova]] in [[Leonid Gajdaj|Leonida Gajdaja]] so bile takrat izjemno priljubljene, veliko fraz pa je še vedno v uporabi.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rferl.org/a/eldar-ryazanov-films/27398408.html |title=Eldar Ryazanov And His Films |publisher=Radio Free Europe/Radio Liberty |date=2015-11-30 |access-date=2021-05-27}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Prokhorova |first1=Elena |last2=Beumers |first2=Birgit |title=A History of Russian Cinema |url=https://archive.org/details/historyofrussian0000beum |date=2008 |section=The Man Who Made Them Laugh: Leonid Gaidai, the King of Soviet Comedy |isbn=978-1-84520-215-6 |publisher=[[Berg Publishers]] |pages=519–542}}</ref> [[Sergej Bondarčuk]] je v letih 1961–1968 režiral filmsko serijo [[Vojna in mir (filmska serija)|filmske priredbe]] epične klasike Leva Tostoja ''[[Vojna in mir]]'', ki je bila najdražji film, narejen v Sovjetski zvezi in je bil nagrajena z [[Oskar (filmska nagrada)|oskarjem]].<ref name="Bulgakova-2012"/> Leta 1969 je bil izdan film [[Vladimir Motil|Vladimirja Motila]] ''[[Belo sonce puščave]]'', zelo priljubljen film v zvrsti [[ostern]]; film tradicionalno gledajo kozmonavti pred potovanjem v vesolje.<ref>{{navedi splet |url=http://filmlinc.com/wrt/onsale08/russian08/whitesunofthedesert.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20080905102633/http://filmlinc.com/wrt/onsale08/russian08/whitesunofthedesert.html |archive-date=2008-09-05 |publisher=[[Film at Lincoln Center]] |title=White Sun of the Desert|access-date=2008-01-18}}</ref> Po razpadu Sovjetske zveze je ruska filmska panoga doživela velike izgube, vendar od poznih 2000. let ponovno doživlja rast in širitve.<ref>{{navedi splet |url=https://www.themoscowtimes.com/2019/01/18/the-revival-of-russias-cinema-industry-a64197 |title=The Revival of Russia's Cinema Industry |work=The Moscow Times |first=Ben |last=Aris |date=2019-01-18|access-date=2021-05-25}}</ref> === Šport === [[File:Maria Sharapova (18405201199).jpg|thumb|[[Maria Šarapova]], bivša najboljša tenisačica na svetu in najboljše plačana športnica na svetu enajst zaporednih let.<ref>{{navedi splet |url=https://www.forbes.com/sites/kurtbadenhausen/2016/03/08/how-maria-sharapova-earned-285-mill-during-her-tennis-career/ |title=How Maria Sharapova Earned $285 Million During Her Tennis Career |work=[[Forbes]] |first=Kurt |last=Badenhausen |date=2016-03-08 |access-date=2020-02-15}}</ref>]] Od [[Poletne olimpijske igre 1952|poletnih olimpijskih iger 1952]] do [[Poletne olimpijske igre 2012|poletnih olimpijskih iger 2012]] niso sovjetski in pozneje ruski atleti nikoli padli pod tretje mesto po skupnem številu medalj. Po številu medalj na vseh olimpijskih igrah so sovjetske/ruske ekipe na drugem mestu za ZDA. Ruski atleti so bili zgodovinsko eni najbolj uspešnih na [[Olimpijske igre|olimpijskih igrah]].<ref name="Riordan-1993" /> Ruska federacija se je udeležila sedmih poletnih in osmih zimskih olimpijskih iger. Še treh poletnih olimpijskih iger se je udeležil Ruski imperij. ZSSR se je udeležila devetih poletnih in devetih zimskih olimpijskih iger. V Moskvi so potekale [[Poletne olimpijske igre 1980]],<ref>{{navedi novice |url=https://olympics.com/en/olympic-games/moscow-1980 |title=Moscow 1980 Summer Olympics – Athletes, Medals & Results |newspaper=Olympics.com |publisher=Mednarodni olimpijski komite |date=2018-04-24 |access-date=2021-05-31}}</ref> [[Zimske olimpijske igre 2014]] in [[Zimske paraolimpijske igre 2014]] pa so potekale v Sočiju.<ref>{{navedi splet |url=https://olympics.com/en/olympic-games/sochi-2014 |title=Sochi 2014 Winter Olympics – Athletes, Medals & Results |publisher=[[International Olympic Committee]] |date=2018-04-23 |access-date=2021-05-31}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.paralympic.org/sochi-2014 |title=Sochi 2014 |publisher=[[International Paralympic Committee]] |access-date=2021-05-31}}</ref> Rusija je vodilna država v [[ritmična gimnastika|ritmični gimnastiki]], rusko [[sinhrono plavanje]] pa velja za najboljšega na svetu.<ref>{{navedi splet |url=https://www.usatoday.com/story/sports/olympics/2016/08/19/russian-mastery-in-synchronized-swimming-yields-double-gold/89000222/ |title=Russian mastery in synchronized swimming yields double gold |work=[[USA Today]] |date=2016-08-19 |access-date=2021-06-21}}</ref> [[Umetnostno drsanje]] je še en šport, ki je priljubljen v Rusiji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.vox.com/the-goods/22276736/figure-skating-olympics-winter-2022-lessons |title=Figure skating is on thin ice. Here's how to fix it. |work=Vox |first=Rebecca |last=Jennings |date=2021-02-18 |access-date=2021-06-21}}</ref> Rusija je imela veliko pomembnih igralcev tenisa.<ref>{{navedi splet |url=https://thewest.com.au/sport/tennis/rublev-dominates-second-round-open-match-ng-s-2049116 |title=Russian domination at the Australian Open |date=2021-02-11 |work=The West Australian |last=Caffrey |first=Oliver |access-date=2022-01-26}}</ref> Zelo priljubljen hobi v državi je [[šah]] in desetletja so bili ruski igralci najboljši na svetu.<ref>{{navedi splet |url=https://slate.com/news-and-politics/2009/09/how-did-russians-get-so-good-at-chess.html |title=Why are the Russians so good at chess? |work=[[Slate (magazine)|Slate]] |first=Christopher |last=Beam |date=2009-09-25 |access-date=2021-06-21}}</ref> V Rusiji je zelo priljubljen [[hokej na ledu]] in [[sovjetska hokejska reprezentanca]] je šport mednarodno dominirala v celem času svojega obstoja.<ref name="Riordan-1993"/> Ruski nacionalni šport je [[bandy]] in zgodovinsko je bila Rusija najbolj uspešna država v tem športu.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rbth.com/arts/sport/2013/02/14/bandy_a_concise_history_of_the_extreme_sport_22867.html |title=Bandy: A concise history of the extreme sport |work=Russia Beyond |first=Ilya |last=Trisvyatsky |date=2013-02-14 |access-date=2021-07-07}}</ref> [[Ruska košarkarska reprezentanca]] je zmagala na [[Evropsko prvenstvo v košarki 2007|Evropskem prvenstvu v košarki 2007]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.euroleague.net/news/i/15364/eurobasket-2007-final-september-16-2007 |title=EuroBasket 2007 final: 2007-09-16 |work=[[EuroLeague]] |first=Javier |last=Gancedo |date=2007-09-16 |access-date=2021-05-31}}</ref> ruski košarkarski klub [[CSKA Moskva (košarkarski klub)|CSKA Moskva]] je med najbolj uspešnimi evropskimi košarkarskimi ekipami.<ref>{{navedi splet |last1=Burks |first1=Tosten |last2=Woo |first2=Jeremy |url=http://grantland.com/features/euroleague-basketball-cska-moscow-andrei-kirilenko-sonny-weems-kyle-hines-demetris-nichols/ |title=Follow the Bouncing Ball |work=[[Grantland]] |date=2015-08-04 |access-date=2021-08-13}}</ref> Letna [[Formula 1]] [[Velika nagrada Rusije]] je potekala na [[Avtodrom Soči|Avtodromu Soči]] v Olimpijskem parku Soči vse do prekinitve po ruskem napadu na Ukrajino leta 2022.<ref>{{navedi splet |url=https://www.formula1.com/en/information.russia-sochi-autodrom.3nDdZPizsnPEtlHysv115Y.html |title=Russia – Sochi |publisher=[[Formula One]] |access-date=2021-05-31}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/sport/formula1/60601632|last=Benson|first=Andrew|title=Formula 1 terminates contract with Russian Grand Prix|work=[[BBC]]|date=2022-03-03|access-date=2022-07-07}}</ref> V Rusiji ima dolgo tradicijo tudi [[nogomet]].<ref>{{navedi časopis |last=Gorokhov |first=Vitalii Aleksandrovich |title=Forward Russia! Sports Mega-Events as a Venue for Building National Identity |journal=[[Nationalities Papers]] |year=2015 |volume=43 |issue=2 |page=278 |publisher=Cambridge University Press |doi=10.1080/00905992.2014.998043|s2cid=140640018 }}</ref> Sovjetska reprezentanca je z zmago na [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1960|Evropskem prvenstvu v nogometu 1960]] postala prvi evropski prvak,<ref>{{navedi splet |url=https://www.uefa.com/uefaeuro-2020/news/025a-0eb0ecf360cc-a9532565e049-1000--euro-1960-all-you-need-to-know/ |title=EURO 1960: all you need to know |work=[[UEFA Champions League]] |date=2020-02-13 |access-date=2021-05-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200615002408/https://www.uefa.com/uefaeuro-2020/news/025a-0eb0ecf360cc-a9532565e049-1000--euro-1960-all-you-need-to-know/ |archive-date=2020-06-15 |url-status=dead}}</ref> na [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1988|Evropskem prvenstvu v nogometu 1988]] pa je dosegla finale.<ref>{{navedi splet |url=https://www.uefa.com/uefaeuro-2020/news/025d-0f859f66fcba-c8d3aa08dfa3-1000--classics-ussr-vs-netherlands-1988/ |title=Classics: Soviet Union vs Netherlands, 1988 |work=[[UEFA Champions League]] |date=2020-05-29 |access-date=2021-05-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200607134732/https://www.uefa.com/uefaeuro-2020/news/025d-0f859f66fcba-c8d3aa08dfa3-1000--classics-ussr-vs-netherlands-1988/ |archive-date=2020-06-07 |url-status=dead}}</ref> Ruska kluba [[CSKA Moskva]] in [[Zenit (nogometni klub)|Zenit Sankt Peterburg]] sta zmagala [[Evropska liga|evropsko ligo]] v letih 2005 in 2008.<ref>{{navedi splet |url=https://www.uefa.com/uefachampionsleague/news/0253-0d806e352f9f-e83f37a18d8b-1000--sporting-cska-moskva-watch-their-2005-final/ |title=Sporting-CSKA Moskva: watch their 2005 final |work=[[UEFA Champions League]] |date=2015-08-07 |access-date=2021-05-31}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://thesefootballtimes.co/2019/11/18/how-a-brilliant-zenit-saint-petersburg-lifted-the-uefa-cup-in-2008/ |title=How a brilliant Zenit Saint Petersburg lifted the UEFA Cup in 2008 |work=[[These Football Times]] |first=Joe |last=Terry |date=2019-11-18 |access-date=2021-05-31}}</ref> [[Ruska nogometna reprezentanca]] je na [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2008|Evropskem prvenstvu v nogometu 2008]] dosegla polfinale.<ref>{{navedi splet |url=https://www.theguardian.com/football/2008/jun/26/russiaspainlive |title=Euro 2008: Russia v Spain – as it happened |work=The Guardian |first=Sean |last=Ingle |date=2008-06-26 |access-date=2021-05-31}}</ref> Rusija je bila država gostiteljica za [[pokal konfederacij 2017]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.fifa.com/confederationscup/ |title=2018 FIFA Confederations Cup Russia 2017 |publisher=FIFA |access-date=2021-05-31}}</ref> in [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2018]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.fifa.com/worldcup/archive/russia2018/ |title=2018 FIFA World Cup Russia™ |publisher=FIFA |access-date=2021-05-31 |archive-date=2020-02-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200224033040/https://www.fifa.com/worldcup/archive/russia2018/ |url-status=dead }}</ref> Trenutno so ruske ekipe suspendirane s [[FIFA]] in [[Združenje evropskih nogometnih zvez|UEFA]] tekmovanj.<ref>{{navedi splet|url=https://www.cbsnews.com/news/russia-fifa-world-cup-uefa/|title=FIFA and UEFA suspend Russian national teams and clubs from all competitions "until further notice"|last=Brito|first=Christopher|work=CBS News|date=2022-02-28|access-date=2022-06-13}}</ref> Rusiji je bilo zaradi (tudi državno organiziranega) dopinga odvzetih 43 olimpijskih medalj, kar je največ med vsemi državami in predstavlja skoraj tretjino vseh odvzetih medalj na svetu.<ref>{{navedi novice |last1=Keh |first1=Andrew |last2=Panja |first2=Tariq |url=https://www.nytimes.com/2019/12/08/sports/olympics/Wada-Russing-doping.html |title=Will Russia Be Thrown Out of the Olympics on Monday? A Primer |work=The New York Times |date=2019-12-08 |access-date=2022-01-09|url-access=limited}}</ref> Zaradi dopinga in poskusov vmešavanja v preiskave je Rusiji bilo 2019 prepovedano nastopanje na vseh mednarodnih tekmovanjih za 4 leta (kasneje zmanjšano na 2), med drugim tudi na [[Poletne olimpijske igre 2020|poletnih olimpijskih igrah 2020]].<ref>{{Navedi splet|title=Russia Banned From Olympics, World Cup, For State-Sponsored Doping|url=https://time.com/5746344/russia-banned-olympics-2019/|website=TIME|date=2019-12-09|accessdate=2024-01-31|language=en|archive-date=2021-12-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20211216231445/https://time.com/5746344/russia-banned-olympics-2019/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Russia banned from 2020 Tokyo Olympics and 2022 Beijing Games|url=https://www.washingtonpost.com/sports/2019/12/09/russia-banned-tokyo-olympics/|newspaper=Washington Post|date=2019-12-10|accessdate=2024-01-31|issn=0190-8286|language=en-US|first=Rick|last=Maese}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.wsj.com/articles/sports-court-ruling-on-russian-doping-scheme-11608217781|title=Sports Court Cuts Russia Doping Ban in Half|date=2020-12-17|accessdate=2024-01-31|website=wsj.com|publisher=The Wall Street Journal}}</ref> Zaradi invazije in okupacije dela Ukrajine je Rusiji trenutno prepovedano sodelovati v velikem številu različnih mednarodnih tekmovanj, sodelovanje na [[Poletne olimpijske igre 2024|Poletnih olimpijskih igrah 2024]] bo dovoljeno le pod nevtralno zastavo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.itv.com/news/2022-02-25/champions-league-final-moved-from-russia-to-france-amid-ukraine-invasion|title=Full list of sports and competitions that have cut ties with Russia over Putin's invasion|date=2022-03-03|accessdate=2024-01-31|website=itv.com|publisher=ITV NEWS}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Russians Can Compete In 2024 Olympics Despite Ukraine War—But Only As Neutral Athletes|url=https://www.forbes.com/sites/jamesfarrell/2023/12/08/russians-can-compete-in-2024-olympics-despite-ukraine-war-but-only-as-neutral-athletes/|website=Forbes|accessdate=2024-01-31|language=en|first=James|last=Farrell}}</ref> Leta 2008 je bilo v Rusiji 2687 stadionov z vsaj 1500 sedišči in 3762 bazenov.<ref name="rs08">[http://www.gks.ru/doc_2009/year09_pril.xls Социально-экономические показатели Российской Федерации в 1992—2008 гг.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130925112010/http://www.gks.ru/doc_2009/year09_pril.xls |date=2013-09-25 }} // Росстат</ref> == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{Zbirka|Россия|Rusija}} {{Razdelitev Rusije}} {{Evropa}} {{Azija}} {{Commonwealth_of_Independent_States}} {{OVSE}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rusija| ]] [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Azijske države]] [[Kategorija:Slovanske države]] [[Kategorija:Federativne države]] 0upjlhz1892yssonalglxfvc7avvkwm Bogdan 0 14735 6759650 6743598 2026-10-02T12:51:33Z ~2026-45085-22 264465 /* Znani nosilci imena */ 6759650 wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Bogdan |image = |imagesize = |caption = |pronunciation = |gender = moški |meaning = ''božji dar'' |region = slovansko ime |origin = |name day = 8.november |related name = |fotonotes = }} '''Bogdan''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]]. == Izvor imena == Bogdan je zloženo [[Slovani|slovansko]] [[ime]], in sicer iz besed ''bog'' in glagolske oblike ''dan'' (iz besede ''dati''). Po izvoru je to [[krščanstvo|krščansko]] in teoforično ime. Prvotno ga je dobil otrok, ki so si ga starši dolgo želeli, pa jim ga je končno »Bog dal«. Ime Bogdan je nastalo po [[latinščina|latinskem]] imenu ''Deodatus'', [[grščina|grško]] ''Θεóδοτς'' (''Theoódotos''), to pa iz hebrejskega ''[[Jonatan|Jehonatán]]'' v pomenu besede »Jahve je dal«.<ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Slovenske različice == *moške različice imena: [[Bogo]], [[Bogoslav]], Dan, Danče, Danček, Dančo, [[Dane]], Dani, Boni *ženske različice imena: [[Bogdana]], Bogi, Boni *pomensko sorodna imena: [[Bogoljub]], [[Bogomil]], [[Bogomir]], [[Bogoslav]], [[Božidar]], [[Božo]], [[Darko]] == Tujejezikovne različice == *pri [[Angleži]]h, [[Nemci]]h, [[Poljaki]]h: Bogdan *pri [[Čehi]]h, [[Slovaki]]h (tudi Poljakih, Ukrajincih): Bohdan *pri [[Rusi]]h, [[Ukrajinci]]h: Богдан (izg. Bogdan oz. Bohdan) *pri Hrvatih, Srbih, Črnogorcih...: Bogdan, Bogo(-ljub), Bogomir/-mil, Božo, Božidar, Darko ... *pri [[Romuni|Romunih]] in Ukrajincih poleg imena tudi [[priimek Bogdan]] == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Bogdan: 2.418. Med vsemi moškimi imeni pa je ime Bogdan po pogostosti uporabe uvrščeno na 94. mesto.<ref>{{baza imen SURS|ime=Bogdan|spol=M}}</ref> == Osebni praznik == V [[koledar]]ju je ime Bogdan zapisano [[8. november|8. novembra]] skupaj z Bogomirjem ([[škof]], † 8.nov. 1115) in Deodatom (škof, † 8.nov. 115). .<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> Bogdan je tudi prevod imena [[Matija]] ("moj dar je Bog", oz. "dan od Boga"), ki goduje 14. februarja. == Znani nosilci imena == {{div col|colwidth=18em}} *[[Bogdan Ambrožič]] *[[Bogdan-Igor Antonič]] *[[Bogdan Aurescu]] *[[Bogdan Babić]] *[[Bogdan Badovinac]] *[[Bogdan Barovič]] *[[Bogdan Batič]] *[[Bogdan Bebar]] *[[Bogdan Beltram]] *[[Bogdan Benigar]] *[[Bogdan Benko]] *[[Bogdan Berce]] *[[Bogdan Berdon]] *[[Bogdan Binter]] *[[Bogdan Birsa]] *[[Bogdan Biščak]] *[[Bogdan Bogdanov]] *[[Bogdan Bogdanović]] *[[Bogdan Borčić]] *[[Bogdan Borusewicz]] *[[Bogdan Božič]] *[[Bogdan Bradač]] *[[Bogdan Brecelj]] *[[Bogdan Breznik]] *[[Bogdan Bricelj]] *[[Bogdan Butkovič]] *[[Bogdan Cepuder]] *[[Bogdan Comino]] *[[Bogdan Crnobrnja]] *[[Bogdan Čeh]] ("Boni" Čeh) *[[Bogdan Čepič]] *[[Bogdan Černe]] *[[Bogdan Čizmarević]] *[[Bogdan Čobal]] *[[Bogdan Črnko]] *[[Bogdan Debenjak]] *[[Bogdan Derč]] *[[Bogdan Devidé]] *[[Bogdan Ditrich]] *[[Bogdan Dobnik]] *[[Bogdan Dolenc]] *[[Bogdan Erjavec]] *[[Bogdan Fajon]] *[[Bogdan Ferlinc]] *[[Bogdan Filipič]] *[[Bogdan Fink]] (drug=arhitekt) *[[Bogdan Finžgar]] *[[Bogdan Gabrovec]] *[[Bogdan Gavrilović]] *[[Bogdan Gerk]] *[[Bogdan Gjud]] *[[Bogdan Gradišnik]] *[[Bodgan Greif]] *[[Bogdan Grom]] *[[Bogdan Habe]] /Habbé? *[[Bogdan Hladnik]] *[[Bogdan Hmelnicki]] *[[Bogdan Horvat]] *[[Bogdan Hribar]] *[[Bogdan Hrovat - Miha]] *[[Bogdan Jakopič]] *[[Bogdan Jenko]] *[[Bogdan Jež]] *[[Bogdan Jordan]] *[[Bogdan Jug]] *[[Bogdan Kavčič]] *[[Bogdan Kejžar]] *[[Bogdan Kilar]] *[[Bogdan Kladnik]] *[[Bogdan Knavs]] *[[Bogdan Kolar]] *[[Bogdan Koprivnikar]] *Ivo (Bogdan) Kosi/[[Ivo Kosi]] *[[Bogdan Kotnik]] *[[Bogdan Kozina]] *[[Bogdan Kralj]] *[[Bogdan Krizman]] *[[Bogdan Kronovšek]] *[[Bogdan Krušič]] *[[Bogdan Kur-bus]] *[[Bogdan Lah]] *[[Bogdan Leskovic]] *[[Bogdan Lešnik]] *[[Bogdan Lipičnik]] *[[Bogdan Lipovšek]] *[[Bogdan Lorber]] *[[Bogdan Lubej]] *[[Bogdan Macarol]] *[[Bogdan Makovec]] *[[Bogdan Makovšek]] *[[Bogdan Makuc]] *[[Bogdan Mali]] *[[Bogdan Mamula]] *[[Bogdan Menih]] *[[Bogdan Meško]] *[[Bogdan Mikuž]] *[[Bogdan Mirnik]] *[[Bogdan Mrovlje]] *[[Bogdan Müller]]- Panta *[[Bogdan Mureșanu]] *[[Bogdan Norčič]] *[[Bogdan Novak]] *[[Bogdan Ciril Novak]] *[[Bogdan Oblak]] - "Hamurabi" *[[Bogdan Obradović]] *[[Bogdan Oreščanin|Bogdan Orešćanin]] *[[Bogdan Osolnik]] *[[Bogdan Pahor]] *[[Bogdan Pecotić]] *[[Petar Bogdan Peko]] *[[Bogdan Perko]] *[[Bogdan Petelin]] *[[Bogdan Petriceicu Hasdeu]] *[[Bogdan Pirc]] *[[Bogdan Pleša]] *[[Bogdan Podlesnik]] *[[Bogdan Podobnik]] *[[Bogdan Pogačar]] *[[Bogdan Pogačnik]] *[[Bogdan Povh]] *[[Bogdan Radica]] *[[Bogdan Ravbar]] *[[Bogdan Reichenberg]] *[[Bogdan Renčelj]] *[[Bogdan Repe]] *[[Bogdan Robida]] *[[Bogdan Roščić]] *[[Bogdan Sajovic]] *[[Bogdan Saksida]] *[[Bogdan Sežun]] *[[Bogdan Sieberer]] *[[Bogdan Skoberne]] *[[Bogdan Soban]] *[[Bogdan Spindler]] *[[Bogdan Stare]] *[[Bogdan Stelea]] *[[Bogdan Stopar]] *[[Bogdan Stupar]] *[[Bogdan Svet]] *[[Bogdan Šavli]] *[[Bogdan Šega]] *[[Bogdan Škerlj]] *[[Bogdan Špacapan]] *[[Bogdan Tanjević]] *[[Bogdan Tekavčič]] *[[Igor (Bogdan) Tekavčič]] *[[Bujor-Bogdan Teodoriu]] *[[Bogdan Terzić]] *[[Bogdan Tome]] *[[Bogdan Tratnik]] *[[Bogdan Trgovčević]] *[[Bogdan Trifunović]] *[[Bogdan Tušar]] *[[Bogdan Učakar]] *[[Bogdan Urbar]] *[[Bogdan Varićak]] *[[Bogdan Vidmar]] *[[Bogdan Vizjak]] *[[Bogdan Volavšek]] *[[Bogdan Vorkapič]] *[[Bogdan Vovk]] *[[Bogdan Vrčon]] *[[Bogdan Vrhovec]] *[[Bodgan Vuk]] *[[Bogdan Vulaković]] *[[Bodgan Zalar]] *[[Bogdan Zega]] *[[Bogdan Zgonc]] *[[Bogdan Zupan]] *[[Bogdan Žagar]] *[[Bogdan Žižić]] *[[Bogdan Žolnir]] *[[Bogdan Žorž]] *[[Bogdan Žužek]] {{div col end}} == Glej tudi == *[[Ljutica Bogdan]] *[[Seznam osebnih imen na B]] *[[seznam najpogostejših osebnih imen v Sloveniji|seznam najpogostejših imen v Sloveniji]] *priimke [[Bogdanov]], [[Bogdanovič]] itd. *ime [[Bogo]], [[Božidar]], [[Bogomil]] == Viri == {{sklici|2}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] qp3r9dnsscdzkcy3ymb8vqc3o17e9dc Vasco da Gama 0 17729 6759834 6716943 2026-10-02T21:51:02Z Kent Wang 265880 /* Tretje potovanje */ Tomb of Vasco da Gama 8515.jpg 6759834 wikitext text/x-wiki {{Infobox royalty|type | name = Vasco da Gama | title = Morski admiral Arabije, Perzije, Indije in vseh vzhodnih dežela<small> | succession = Grof Vidigueira | reign = 29. december 1519 – <br>23. december 1524 | reign-type = na prestolu | predecessor = Francisco da Gama | spouse = Catarina de Ataíde | issue = D. Francisco da Gama, 2. grof Vidigueira <br> D. Estêvão da Gama, podkralj Indije <br/> D. Cristóvão da Gama, kapitan Malake | issue-link = #Družina | issue-pipe = Med drugimi | full name = Vasco da Gama | father = Estêvão da Gama | mother = Isabel Sodré | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | burial_place = [[Samostan svetega Hieronima, Lizbona|Samostan sv. Hieronima]], [[Lizbona]], [[Portugalska]] | accupation = Raziskovalec, indijski podkralj | signature = <!-- WD --> }} Dom '''Vasco da Gama''' ({{IPA|pt-PT|ˈvaʃku ðɐ ˈɣɐ̃mɐ|lang}}), prvi grof Vidigueira, [[Portugalci|portugalski]] [[pomorščak]] in [[admiral]], * [[1460]]<ref>Sourcebook: Vasco da Gama: Round Africa to India, 1497–1498 CE]. Dostopnao 27. junija 2007</ref> ali [[1469]]<ref>[Vasco da Gama]. Dostopano 27. junija 2007</ref>, [[Sines]] ali [[Vidigueira]], Alentejo, [[Portugalska]], † [[24. december]] [[1524]], Kočin, [[Kerala]], danes [[Koči, Indija|Koči]], [[Indija]]. Bil je eden najuspešnejših [[Evropa|evropskih]] raziskovalcev v [[Velika geografska odkritja|obdobju odkritij]], vodja prve odprave, ki je iz Evrope priplula do Indije.<ref name=":0">{{navedi splet|title=Vasco da Gama {{!}} Biography, Achievements, Route, Map, Significance, & Facts|url=https://www.britannica.com/biography/Vasco-da-Gama|access-date=2021-10-03|website=Encyclopedia Britannica|language=en}}</ref> Z obplutjem [[Afrika|Afrike]] je Portugalski odprl pomorsko pot do [[Indija|Indije]] in na vzhod ter razbil dotedanji arabski monopol nad trgovino z začimbami. == Mladost == Vasco da Gama je bil najverjetneje rojen leta 1460 ali 1469, v Sinesu na jugozahodni obali Portugalske, verjetno v hiši poleg cerkve Nostra Senhora das Salas.<ref>Jayne, 1910, p. 34.</ref> Sines je danes eno od mnogih ribiških pristanišč na obali Alentejo. [[Slika:Sines06 edit1.jpg|thumb|upright|Kip Vasca da Game v rodnem Sinesu]] Dedek in soimenjak Vasca da Game po očetovi strani je bil rojen v Olivençi. Oče Vasca da Game Estêvão da Gama je v času sinovega rojstva služil kot vitez v družini Ferdinanda, vojvode Viseua.<ref name=ames>{{navedi knjigo|title=The Globe Encompassed| url=https://archive.org/details/globeencompassed0000ames|author=Ames, Glenn J.|page=[https://archive.org/details/globeencompassed0000ames/page/27 27]|isbn=0131933884|date=2008|accessdate=}}</ref> Povzpel se je v vrstah vojaškega reda Santiaga. Estêvão da Gama je bil v 1460-ih imenovan za ''alcaide-mór'' (civilnega guvernerja) Sinesa, to mesto je opravljal do leta 1478; zatem je nadaljeval kot davkar in nosilec odlikovanj reda v regiji. Estêvão da Gama je bil poročen z doño Isabel Sodré, hčerko João Sodré (znanega tudi pod imenom João de Resende). Sodré, ki je bil angleški priseljenec, je imel zveze s princem Diogo, grofom Viseu, sinom kralja [[Edvard I. Portugalski|Edvarda I. Portugalskega]] in guvernerjem vojaškega kristusovega reda.<ref>Subrahmanyam 1997, str.61</ref> Malo je znano o mladosti Vasca da Game. Portugalski zgodovinar Teixeira de Aragão navaja, da naj bi študiral v mestu [[Évora]], kjer naj bi se naučil matematike in osnov navigacije. Znano je, da naj bi Da Gama imel dobro znanje astronomije in možno je, da se je je učil pri astronomu Abrahamu Zacuto.<ref>Subrahmanyam 1997, str.62</ref> Leta 1492 je kralj [[Ivan II. Portugalski]] poslal Vasca da Gamo v pristanišče [[Setúbal]], južno od Lizbone in v Algarve, da zaseže tamkajšnje francoske ladje, kot maščevanje za ropanje na portugalskih ladjah brez vojne napovedi - naloga, ki jo je Da Gama hitro in učinkovito opravil. == Pomorska odkritja pred Vascom da Gamo == V začetku 15. stoletja je portugalska pomorska šola, ki jo je ustanovil in finančno podpiral princ [[Henrik Pomorščak]], razširila portugalsko znanje o obalah zahodnega dela afriške celine. Od leta 1460 je bil portugalski cilj obkrožitev Afrike z namenom, da bi dosegli obale Indije (glavne proizvajalke črnega popra in drugih dragocenih začimb), po morski poti. [[Beneška republika]] je tedaj namreč kontrolirala večino trgovskih poti med Evropo in Azijo. Portugalska je upala, da bo pomorska pot ob obalah Afrike, ki jo je odprl [[Bartolomeu Dias]] in njegovi kapitani, prekinila beneški trgovinski monopol in starejše trgovske kopensko-morske povezave, kot je bila tradicionalna t. i. [[pot začimb]], ki je vodila preko [[Perzijski zaliv|Perzijskega zaliva]] in [[Rdeče morje|Rdečega morja]] ter s karavanami v vzhodno [[Sredozemlje]]. V času, ko je bil Vasco da Gama star deset let, so ti dolgoročni portugalski načrti obrodili prve sadove. Bartolomej Dias se je vrnil s potovanja, na katerem je obkrožil [[Rt dobrega upanja]], ter raziskal ozemlje do [[Velika Ribja reka|Velike Ribje reke]] v današnji [[Republika Južna Afrika|Južnoafriški republiki]]. Potrdil je tudi, da obala od tam dalje poteka proti severovzhodu. Med vladanjem Ivana II. Portugalskega so potekale tudi raziskave, ki naj bi potrdile teorijo, da je Indija dosegljiva tudi po kopnem. Kralj je poslal Pera da Covilhã in Afonsa de Paiva na pot preko [[Barcelona|Barcelone]], [[Neapelj|Neaplja]] in [[Rodos]]a v [[Aleksandrija|Aleksandrijo]], od tam pa v [[Aden, Jemen|Aden]], [[Hormuz]] in Indijo. Njuno potovanje je teorijo potrdilo. Pred raziskovalci je ostala samo še naloga, da povežejo odkritja Diasa, da Covilhã in de Paiva in jih združijo v morda donosno trgovsko pot v Indijski ocean. Nalogo, ki jo je najprej dobil da Gamov oče, je Manuel I. ponudil Vascu, ker je uspešno branil portugalske trgovske postaje ob afriški [[Portugalska zlata obala|Zlati obali]] pred plenjenjem Francozov. == Prvo potovanje == [[Slika:Gama route 1.png|360px|left|thumb|Prvo potovanje Vasca da Game (1497–1499)]] 8. julija 1497 je ladjevje s štirimi ladjami, skupaj 170 mož posadke, zapustilo Lizbono.<ref>[http://www.fordham.edu/halsall/mod/1497degama.html da Gama's ''Round Africa to India''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110828160915/http://www.fordham.edu/halsall/mod/1497degama.html |date=2011-08-28 }}. Dostopano 16. novembra 2006</ref> Sestavljale so ga ladje: * ''São Gabriel'', poveljniška ladja Vasca da Game; [[karaka]] s 178 tonami, dolga 27 m, široka 8,5 m, z ugrezom kobilice 2,3 m, ter 372 m² površino jader; * ''São Rafael'', katere kapetan je bil brat Vasca da Game Paulo da Gama; podobnih dimenzij kot ''São Gabriel''; * [[karavela]] ''Berrio'', malo manjša od prej opisanih (kasneje preimenovana v São Miguel), pod poveljstvom Nicolau Coelho; * tovorna ladja neznanega imena, pod poveljstvom Gonçala Nunes, kasneje potopljena v bližini zaliva São Brás, ob vzhodni obali Afrike.<ref name="ames"/> === Potovanje do Rta dobrega upanja === [[Slika:Cross daGama2.jpg|thumb|upright|Križ, ki ga je dal postaviti Vasco da Gama na Rtu dobrega upanja, Južnoafriška republika]] Na ladjah je bilo zalog za tri leta plovbe, manjkale pa niso niti tedaj najmodernejše [[navigacija|navigacijske]] naprave. Del posadke, ki je bil predviden za opravljanje posebno nevarnih nalog, so sestavljali kaznjenci. Ob izplutju ladjevja iz pristanišča na reki [[Tajo]] jih je spremljala še ladja Bartolomea Diaza, ki se je odpravljal, da prevzame portugalsko utrdbo [[Elmina|Elmino]] na obali [[Gvinejski zaliv|Gvinejskega zaliva]]. Skupaj so ladje plule do obal [[Sierra Leone]]ja, nato pa se je odprava 3. avgusta ločila od Diaza in nadaljevala svojo pot v neznano. Pri [[Zelenortski otoki|Zelenortskih otokih]] je Vasco da Gama zapustil obalo in jadral na odprto morje. S takšno plovbo naj bi se izognili nevarnim viharjem in tokovom v Gvinejskem zalivu, prav mogoče pa je, da je šlo še za nekaj več. Po [[pogodba iz Tordesillasa|pogodbi iz Tordesillasa]] je imela Portugalska pravico, da razišče področje, ki je ležalo vse do črte 350 [[liga|lig]] [[zahod]]no od Zelenortskih otokov. Morda se je Da Gama odpravil na križarjenje proti zahodnemu koncu [[Atlantik]]a prav v upanju, da bo odkril neznane dežele. To mu ni uspelo, zanimivo pa je, da je bil, tik preden je preplul [[južni povratnik]], precej bližje [[Brazilija|Braziliji]] kot Afriki. Med tem ogromnim ovinkom niso videli Da Gamovi možje kopnega kar 96 dni, vse do 4. novembra, ko so pripluli pred zaliv sv. Helene, nekoliko severno od današnjega [[Cape Town]]a. To je bila dotedaj daleč najdaljša plovba, pri kateri mornarji niso imeli vidnega stika s celino.<ref>{{navedi knjigo |last= Fernandez-Armesto |first= Felipe |title= Pathfinders: A Global History of Exploration |url= https://archive.org/details/pathfindersgloba0000fern_o3w9 |year= 2006 |publisher= W.W. Norton & Company |isbn= 0-393-06259-7 |pages= [https://archive.org/details/pathfindersgloba0000fern_o3w9/page/177 177]–178}}</ref> Ker so bili tako dolgo brez svežega sadja in zelenjave, je mnoge može njegove odprave napadla bolezen [[skorbut]]. Do 16. decembra je flota dosegla [[Velika Ribja reka|Veliko Ribjo reko]], kjer se je poprej Diaz obrnil nazaj, ter zapluli v vode, ki so bile Evropejcem povsem neznane. Ker se je bližal božič, so obalo pred njimi Da Gama in njegovi možje poimenovali ''Natal'', kar pomeni »[[božič]]« ali »Kristusovo rojstvo« v [[Portugalščina|portugalščini]]. === Mozambik === Vzhodna afriška obala je bila integralni del trgovske mreže na Indijskem oceanu, ki so jo nadzirali [[Arabci]]. Vasco da Gama se je bal, da bodo [[muslimani|muslimanski]] domačini sovražno razpoloženi do kristjanov, zato se je izdajal za muslimana in dosegel sprejem pri mozambiškem [[sultan]]u. Ker je s seboj tovoril samo ničvredno trgovsko blago in ni imel za sultana nobenega primernega darila, je postajalo lokalno prebivalstvo vedno bolj nestrpno. Sovražna množica ga je nazadnje prisilila, da je zapustil pristanišče, za povračilo pa je mesto obstreljeval s topovi.<ref>[http://www.oldnewspublishing.com/dagamma.htm Vasco da Gamma Seeks Sea Route to India] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111222043247/http://www.oldnewspublishing.com/dagamma.htm |date=2011-12-22 }} www.oldnewspublishing.com. Dostopano 8. julija 2006</ref> === Mombasa === Da Gamova odprava se je ob obali današnje [[Kenija|Kenije]] zatekla k piratstvu in ropala arabske trgovske ladje, ki večinoma niso bile oborožene. Portugalci so bili prvi znani Evropejci, ki so pristali v [[Mombasa|Mombasi]]. Zaradi sovražnega sprejema so pristanišče kmalu zapustili. === Malindi === [[Slika:Pillar of Vasco da Gama.jpg|thumb|220px|Steber Vasca da Game v [[Malindi]]ju]] Februarja 1498 je Vasco da Gama nadaljeval plovbo proti severu in se zasidral v bolj prijateljsko razpoloženem pristanišču [[Malindi]], ki je bilo takrat v sporu z Mombaso. Portugalci so se tukaj prvič srečali z indijskimi trgovci. Da Gama je najel indijskega pilota, ki je poznal [[monsun]]ske [[veter|vetrove]] in je odpravo pripeljal do [[Calicut]]a, današnjega Kozhikoda na jugozahodni indijski obali. Za pilota nekateri viri trdijo, da je bil kristjan, drugi pa, da je bil musliman ali Gudžarat. Ena od tradicionalnih zgodb pravi, da je bil pilot slavni arabski pomorščak Ibn Madžid. Zgodba je seveda izmišljena, ker Madžidovi sodobniki trdijo, da je bil takrat povsem drugje.<ref>{{navedi knjigo |last= Fernandez-Armesto |first= Felipe |title= Pathfinders: A Global History of Exploration |url= https://archive.org/details/pathfindersgloba0000fern_o3w9 |year= 2006 |publisher= W.W. Norton & Company |isbn= 0-393-06259-7 |pages= [https://archive.org/details/pathfindersgloba0000fern_o3w9/page/178 178]–179}}</ref> === Calicut, Indija === Odprava je priplula v Calicut 20. maja 1498 in se začela pogajati z lokalnim vladarjem Zamorinom. Pogajanja so bila občasno celo nasilna, ker so poskusi da Game in Portugalcev, da bi dosegli privilegirane pogoje trgovanja naleteli na odpor domačih arabskih trgovcev. Nazadnje je da Gami le uspelo dobiti negotovo koncesijsko pogodbo za trgovske pravice, vendar zanjo ni dobil nobenega pisnega dokumenta, ker bi moral Zamorinu za poroštvo pustiti vse svoje blago. Da Gama je obdržal svoje blago in izplul, v Calicutu pa je pustil nekaj Portugalcev z navodilom, da ustanovijo trgovsko postajo. === Vrnitev === [[Slika:Vascodagama.JPG|thumb|upright|Pristanek Vasca da Game v [[Calicut]]u, 20. maja 1498]] Vasco da Gama se je 29. avgusta 1498 odpravil proti domu. V vnemi, da bi bil čim prej doma, je zanemaril lokalno poznavanje monsunskih vetrov in odplul, ko so vetrovi še pihali proti obali, kar se mu je krepko maščevalo. Na poti v Indijo je za plovbo preko Indijskega oceana potreboval 23 dni, za pot nazaj pa kar 132 dni. V Malindi je priplul 7. januarja 1499. Na poti je skoraj polovica posadke pomrla zaradi skorbuta, preživeli pa so zaradi tega zelo trpeli. Prvi dve ladji sta se vrnili na Portugalsko julija in avgusta 1499.<ref>{{navedi knjigo |last= Fernandez-Armesto |first= Felipe |title= Pathfinders: A Global History of Exploration |url= https://archive.org/details/pathfindersgloba0000fern_o3w9 |year= 2006 |publisher= W.W. Norton & Company |isbn= 0-393-06259-7 |page= [https://archive.org/details/pathfindersgloba0000fern_o3w9/page/180 180]}}</ref> Paulo da Gama je na poti domov na [[Azori|Azorih]] umrl. Vasco da Gama se je vrnil septembra 1499 in bil bogato nagrajen kot mož, ki je uresničil načrt, za katerega je za uresničitev potreboval osem let. Dobil je naslov »admiral indijskih morij«<ref>{{navedi knjigo|title=The Globe Encompassed|url=https://archive.org/details/globeencompassed0000ames|author=Ames, Glenn J.|page=[https://archive.org/details/globeencompassed0000ames/page/28 28]|isbn=0131933884|date=2008|accessdate=}}</ref> in potrditev fevdalnih pravic v Sinesu.<ref>Subrahmanyam 1997, str.169</ref> Manuel I. je njemu in vsem njegovim družinskim članom in njihovim naslednikom podelil déden plemiški naslov »dom« (lord). Postal je grof Vidigueire - prvi portugalski grof, ki ni bil plemiškega porekla. Trgovina z dišavami naj bi postala adut portugalskega gospodarstva in temu so sledili prvi ukrepi. Po da Gamovem potovanju je postalo jasno, da je vzhodna afriška obala – ''Contra Costa'' – ključ do portugalskih uspehov. Pristanišča so zagotavljala pitno vodo, preskrbo z živežem, les, možnost popravila ladij in zavetja, v katerih so ladje lahko čakale na ugodnejše vreme. Prvi pomemben rezultat takšne politike je bila kolonizacija [[Mozambik]]a leta 1500. [[Slika:Gregório Lopes - Vasco da Gama (ca 1524).jpg|250px|thumb|left|Dom Vasco da Gama]] Da Gamove dosežke je nekoliko skalila napaka, da s seboj ni odpeljal nobenega za Indijce zanimivega trgovskega blaga. Morska pot je bila tudi polna nevarnosti: posadke več kot trideset dni niso videle kopnega, od 180 ljudi in treh ladij pa se je leta 1498 iz Indije vrnilo samo 60 ljudi in ena ladja. Njegovo prvo potovanje je kljub temu odprlo neposredno morsko pot v Azijo. == Drugo potovanje == 12. februarja 1502 je Vasco da Gama ponovno odplul proti Indiji, tokrat z dvajsetimi vojnimi ladjami, katerih cilj je bil uveljaviti portugalske interese na vzhodu. Da Gama je sledil floti [[Pedro Álvares Cabral|Pedra Álvaresa Cabrala]], ki je odplul proti Indiji dve leti pred njim. Cabral je zaradi iskanja ugodnih vetrov preko Atlantika zaplul preveč proti zahodu in po naključju odkril [[Brazilija|Brazilijo]]. Ko je Cabral končno priplul v Calicut, je odkril, da so vse ljudi, ki jih je tam pustil da Gama, pobili. Lokalno prebivalstvo je bilo do Portugalcev še vedno zelo sovražno razpoloženo, zato je Cabral najprej s topovi obstreljeval mesto, potem pa odplul na jug v majhno kraljestvo Cochin, kjer je naletel na topel sprejem. V Evropo se je vrnil s tovorom [[svila|svile]] in [[srebro|srebra]]. V severnem Indijskem oceanu je da Gama počakal na ladjo, ki se je vračala iz [[Meka|Meke]] in zaplenil njen tovor. Nekaj sto potnikov, med katerimi je bilo mnogo uglednih arabskih trgovcev, je ukazal zapreti na ladjo in ladjo zažgati.<ref>Subrahmanyam 1997, str.205</ref> Ko je 30. oktobra 1502 priplul v Calicut, je bil Zamorin pripravljen podpisati pogodbo.<ref>[https://web.archive.org/web/20040118015254/http://www.northpark.edu/history/webChron/WestEurope/DaGama.CP.html Vasco da Gama Arrives in India 1498] (Google cached version) Dana Thompson, Felicity Ruiz, Michelle Mejiak; 15. december 1998. Dostopano 8. julija 2006</ref> Da Gama je zatem napadel pristanišče Kilva v vzhodni Afriki, ki so ga nadzorovali [[Arabci]] in je najbolj ogrožalo portugalske interese. Njegove ladje so začele napadati arabske trgovske ladje in uničile calicutsko floto 29 ladij. Po bitki je da Gama dobil od Zamorina ugodne trgovske koncesije. Po vrnitvi na Portugalsko septembra 1503, je postal grof Vidigueira s fevdalnimi in sodnimi pravicami nad Vidigueiro in Vilo dos Frades. == Tretje potovanje == [[Slika:Tomb of Vasco da Gama 8515.jpg|thumb|right|300px|Sarkofag Vasca da Gama v eremitskem samostanu v Belému, Lizbona]] Da Gama je po svojem drugem potovanju pridobil strah vzbujajoč ugled reševalca problemov v Indiji, zato so ga leta 1524 še tretjič poslali na vzhod. V Indiji bi moral zamenjati nekompetentnega [[guverner|podkralja]] Eduarda de Menezesa, vendar je kmalu po prihodu v [[Goa|Goo]] zbolel za [[malarija|malarijo]] in na [[Božič|božični večer]] leta 1524 v Cochinu umrl. Pokopali so ga v cerkvi [[sveti Frančišek|sv. Frančiška]] v trdnjavi Kochi, leta 1539 pa so ga prepeljali na Portugalsko. Pokopali so ga v Vidigueiri v sarkofagu, okrašenem z zlatom in dragimi kamni. V njegovo čast so v Belému [[avguštinci]] zgradili [[samostan]]. == Družina == Vasco da Gama je bil poročen s Katarino de Ataíde, s katero je imel šest sinov in hčerko: * Dom Francisca da Gama, drugega grofa Vidigueire * Dom Estevãoa da Gama, 11. guvernerja Indije (1540-1542) * Dom Paula da Gama * Dom Pedra da Silva da Gama * Dom Álvara de Ataíde da Gama, upravitelja (''Capitão-mor'') Malake * Dono Isabelo de Ataíde da Gama in * Dom Cristovãoa da Gama, [[mučenec|mučenca]] v [[Etiopija|Etiopiji]] Družina je po moški liniji leta 1747 izumrla, zato se je njegov plemiški naslov prenesel na žensko linijo. == Zapuščina == [[Slika:Portugal 1521-1557.gif|thumb|right|300px|Zemljevid s portugalskimi ozemlji med letoma (1502–1557)]] Vasco da Gama je bil po [[Henrik Pomorščak|Henriku Pomorščaku]] najbolj zaslužen za portugalsko kolonizacijo Afrike in Azije in njeno vodilno vlogo na Indijskem oceanu. Po njegovem prvem potovanju je Portugalska spoznala, da so varna oporišča na vzhodni afriški obali ključnega pomena za vzdrževanje trgovskih poti proti [[Daljni vzhod|Daljnemu Vzhodu]]. == Da Gama v literaturi, glasbi in drugod == Na da Gamova potovanja se nanaša večina portugalskega narodnega [[ep]]a ''Lusíadas'', ki ga je napisal [[Luís Vaz de Camões]]. [[Giacomo Meyerbeer]] in [[Eugène Scribe]] sta leta 1865 skomponirala opero ''L'Africaine'', v kateri nastopa tudi da Gama. Leta 1989 je v uprizoritvi te opere v [[San Francisco, Kalifornija|San Franciscu]] vlogo Vasca da Gama pel slavni [[tenor]]ist [[Placido Domingo]].<ref>Subrahmanyam 1997, str.2</ref> Južnoafriški glasbenik Hugh Masekela je posnel pesem z naslovom ''Vasco da Gama (Pomorščak)'', ki ima antikolonialno vsebino in vsebuje verz »Vasco da Gama ni bil moj prijatelj«. Kasneje je posnel novo različico skladbe in ji dal naslov ''Kolonialist''. Po njem se imenujeta pristanišče in športni klub v Goi, krater na [[Luna|Luni]], trije nogometni klubi v [[Brazilija|Braziliji]], cerkev v Kochiju, privatna rezidenca na otoku [[Sveta Helena (otok)|Sveta Helena]], most in trgovski center v [[Lizbona|Lizboni]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.centrovascodagama.pt/ |title=Centro Vasco da Gama |publisher=Centrovascodagama.pt |date= |accessdate=29. januarja 2009}}</ref> in eno od predmestij [[Cape Town]]a. == Glej tudi == *[[António Gedeão]] *[[Portugalska Indija]] *[[Pot začimb]] == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * Ames, Glenn J. (2004). Vasco da Gama: Renaissance Crusader. Longman. ISBN 0-321-09282-1. * Ames, Glenn J. (2007). The Globe Encompassed: The Age of European Discovery, 1500-1700. Prentice Hall. ISBN 978-0-13-193388-0. * Corrêa, Gaspar (2001). The Three Voyages of Vasco da Gama, and His Viceroyalty. Adamant Media Corporation. Hakluyt Society, London. ISBN 1-4021-9543-5. Disney, Anthony; Emily Booth (eds.) (2000). The Indian Ocean in World History. New Delhi in New York: Oxford University Press. * Fernández-Armesto, Felipe (2001). Civilizations. Basingstoke in Oxford, U.K.: Macmillan. ISBN 0-7432-0248-1. * Fernández-Armesto, Felipe (2006). Pathfinders: A Global History of Exploration. W.W. Norton, pp.&nbsp;177–181. ISBN 978-0-393-06259-5. * Jayne, Kingsley Garland (1910). Vasco Da Gama and his successors, 1460-1580. London: Methuen. * Panikkar, K. M. (1959). Asia and Western Dominance: A Survey of the Vasco da Gama Epoch of Asian History, 1498–1945. London: Allen & Unwin. ASIN B000Q5T6X6. * Ravenstein, E. G. (1898). A Journal of the First Voyage of Vasco da Gama, 1497-99. London: Hakluyt Society. * Russell-Wood, A. J. R. (1993). A World on the Move: The Portuguese in Africa, Asia, and America, 1415-1808. Macmillan. ISBN 978-0-312-09427-0. * Subrahmanyam, Sanjay (1997). The Career and Legend of Vasco da Gama. Cambridge University Press. ISBN 978-0-521-47072-8. * Towle, George Makepeace (okrog 1878). Vasco da Gama, his voyages and adventures. Boston: Lothrop, Lee & Shepard. == Zunanje povezave== {{commons|Vasco da Gama}} * [http://www.fordham.edu/halsall/mod/1497degama.html Vasco da Gama's ''Round Africa to India''] * [https://web.archive.org/web/20131213003604/http://www.ucalgary.ca/applied_history/tutor/eurvoya/vasco.html Vasco da Gama web tutorial with animated maps], calgary.ca * [http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/1095-9270.12175/pdf A Portuguese East Indiaman from the 1502–1503 Fleet of Vasco da Gama off Al Hallaniyah Island, Oman: an interim report], IJNA {{portal|Vojaštvo}} {{zvezdica}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:da Gama, Vasco}} [[Kategorija:Portugalski admirali]] [[Kategorija:Portugalski raziskovalci]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni]] [[Kategorija:Umrli za malarijo]] [[Kategorija:Portugalski pomorščaki]] 1tdymm8vp3lzgo5pbdrkanelx0xouo2 Grad Turjak 0 20102 6759639 6666997 2026-10-02T12:15:43Z G-Cup 10746 Dopolnilo in posodobitev 6759639 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grad Turjak | image = <!-- WD --> | caption = Turjaški grad | locmapin = Slovenija |coordinates = <!-- WD --> | location = [[Turjak]] | area = | built = | architect = | architecture = | governing_body = | owner = | designation1 = NSDP | designation1_offname = Turjak - Grad Turjak | designation1_date = 6. oktober 1999 | designation1_number = 790<ref>{{RKD|790}}</ref> | designation2 = NSDP | designation2_offname = Turjak - Območje gradu Turjak | designation2_date = 6. oktober 1999 | designation2_number = 8774<ref>{{RKD|8774}}</ref> | občina = Velike Lašče }} '''Grad Turjak''' ([[nemščina|nemško]] ''Burg Ursperg'', pozneje ''Schloss Auersperg'') stoji na razglednem robu vasi [[Turjak]] v [[občina Velike Lašče|občini Velike Lašče]], okrog 20&nbsp;km južno oz. jugovzhodno od [[Ljubljana|Ljubljane]]. [[Grad]] ima burno [[zgodovina|zgodovino]], njegovo ime, kot tudi ime kraja [[Turjak]], izhaja iz imena izumrlega [[Govedo|goveda]] [[tur (govedo)|tur]], ki ga imajo grofje [[Turjaški]] ali Auerspergi v svojem [[Grb|grbu]]. Na vzhodni strani gradu je v mogočni volovski stolp, bastijo, vzidana kamnita plošča, katere napis govori o srednjeveški in renesančni zgodovini gradu. Poleg besedila so v ploščo vklesani grbi in podoba tura, ki je bil včasih [[pozlatitev|pozlačen]]. Napis se v originalu glasi: {| class="wikitable" |<small>ANNO DOMINI 1067 IAR IST<br /> AVRSPERG DVRCH HERN CONRAT<br /> VON AVRSPERG ANGEFANGEN<br /> PAVN NACHMALS DVRCH DEN ERT<br /> PVDEM IM 1511 IAR ZERSCHVT<br /> ABER DVRCH MICH TROIAN VON<br /> AVRSPERG OBRISTN ERB CAMRER<br /> IN CRAIN VNMD DER WIDISCHEN<br /> MARK IN GRVND<br /> ABGESPROCEHN VND VON NEVEN ANGEFANGEN ZV<br /> PAVEN IM 1520 IAR<br /></small> |} ali slovensko:<br />Leta Gospodovega 1067 je<br />Turjak začel graditi gospod Konrad<br />Turjaški. Po potresu 1511 je bil razsut,<br />toda jaz, Trojan Turjaški, dedni višji<br />komornik Kranjske in Slovenske<br />marke, sem ga do temeljev<br />podrl in začel<br />graditi na novo v letu 1520. == Etimologija == Izvor imena gradu je negotov: lokalna tradicija pravi, da izhaja od izumrlega divjega goveda ''[[tur (govedo)|tur]]''. Bolj verjetno gre za napako pri interpretaciji imena ustanoviteljev, vitezov Ursberg ali Auersperg. Podobnost s Turriacom v Italiji, znan tudi kot Turjak v slovenskem jeziku, velja za naključje. == Zgodovina == Prvi grad je bil zgrajen na mestu že v poznem 11. stoletju, ki so ga zgradili vitezi (kasneje grofje) [[Auerspergi|von Auersperg]]. Morda je obstajal že od leta 1062, leto ko se prvič omenja družina (posebej Konrad von Auersperg). Leta 1140 je bil uničen in zažgan v času bojev za dedovanje med dediči Pilgramom II. von Auerspergom, njegovim sinom Pilgramom IV. in njegovim zetom Ottom von Ortenburgom. Grad je bil v lasti Pilgrama IV., ki ga je uničil. Leta 1190 ga je obnovil grof Adolf II. von Auersperg, katerega sin Otto se je zapletel v vojno s plemiškimi družinami von Görtz, Ortenburg in oglejskim patriarhatom, in grad je bil ponovno uničen. Po tem je bila lokacija prvih dveh gradov opuščena v prid sedanje. [[Image:Turjak-Valvasor.jpg|thumb|right|275px|Grad Turjak, 1689 gravura v ''Slavi vojvodine Kranjske'']] Sedanji grad je bil prvič omenjen leta 1220. Leta 1270 sta ga Peter in Wolfgang von Auersperg prodala drugi veji družine, da bi ga nazaj kupil Baltazar von Auersperg, kancler [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. V 14. stoletju so bili lastniki Auerspergi: Gerhard (1317) in bratje Friederich, Volkard in Herward. Grad je bil močno uničen v velikem [[potres]]u leta 1511, vendar je bil obnovljen in andgrajen. Lastniki so ga uspešno obranili v času kmečkih uporov leta 1515, ko je propadlo več drugih gradov v regiji. Bolj resen izziv so predstavljali napadi Turkov (Osmanov) leta 1491 in 1528, vendar so napade obakrat odbili. Auerspergi so sloveli kot sposobni vojaški voditelji; Ivan Turjaški je padel v [[Drugo obleganje Dunaja|bitki pri Dunaju]] leta 1529, [[Herbard VIII. Turjaški|Herbard Turjaški]] je umrl pri Budačkem leta 1575, medtem ko je [[Andrej Turjaški]], »kranjski Ahil«, vodil koroške in kranjske sile v [[Bitka pri Sisku|bitki pri Sisku]] in prispeval k odločilni zmagi nad Turki 22. junija 1593. [[Image:Grad Turjak1-Valvasor.jpg|thumb|left|275px|Grad Turjak, 1689 gravura v ''Slavi vojvodine Kranjske'']] V 16. stoletju so bili Auerspergi močni podporniki [[protestantizem|protestantizma]] v Sloveniji. Glavna slovenska protestantska voditelja [[Primož Trubar]] in [[Jurij Dalmatin]] sta imela zatočišče na gradu in v tem času delala na prvem prevodu [[Biblija|Svetega pisma]] v [[slovenščina|slovenščino]]. Grofje so ju tudi finančno podpirali pri projektu tiskanja prvih slovenskih knjig. V 17. stoletju sta bila turjaška gospodarja Johan Andreas von Auersperg in Wolf Engelbert von Auersperg, zadnja je opisal zgodovinar [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]], kar je potrjeno na dveh jedkanicah v "[[Slava vojvodine Kranjske|Slavi vojvodine Kranjske]]" iz leta 1689, s podobo, razprto na dveh straneh. Njegov sin in naslednik Adam Anton Siegfried je leta 1739 (v letu svoje smrti) vzpostavil [[fidejkomis]] ali določilo v oporoki, vključno z gospostvom Turjak, gospodarstvu Nadlischegg v [[Mokronog]]u in [[Turjaška palača|Turjaško (ali Auersperško) palačo]] <ref>[http://www.mestnimuzej.si/stran/index.php?mode=showevent&submode=singular&id=54&lang=en&CLBSID=ob4kee9st7gi4jqo140rgd7c81 Ljubljana City Museum]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> v Ljubljani. Nasledil ga je najstarejši sin Adolf Engelbert Ignaz, ki je umrl leta 1768. 20. maja 1769 je lastništvo zemljišča prešlo na njegovo vdovo Elizabeto (rojeno Lichtenberg), medtem ko je fidejkomis šel njegovemu svaku Josefu Marii. Po njegovi smrti 24. decembra 1805, so fidejkomis posesti prešle na Johanna Paula Aloisa in nato na grofa Josefa von Auersperga, ki jih je imel vse do svoje smrti 12. oktobra 1883, ko ga je nasledil njegov sin grof Leo von Auersperg. Med letoma 1916 in 1931 je bil lastnik fidejkomisa Leov sin Herward, ki ga je nasledil njegov sin, prav tako imenovan Herward. 19. septembra 1943 so grad zasedli [[partizani]] Prešernove brigade po hudi bitki s pripadniki sodelavcev italijanskih okupacijskih sil, [[Prostovoljna protikomunistična milica|Prostovoljne protikomunistične milice]]. Približno petsto so jih zajeli in zaprli. Večinoma so postali tarča maščevanja; nekatere so izpustili, drugi sodili v Kočevju. Grad je bil v bitki hudo poškodovan; kasneje so ga še požgali. Razrušen je ostal več let. Po drugi svetovni vojni je bila razvalina z okolico nacionalizirana. Restavratorska dela so izvajali počasi. Rešili so osnovno lupino in popravili večino streh. Pozidali so razrušene dele palacija in večino stolpov. Varuhi dediščine so objekt zavarovali kot zgodovinski partizanski spomenik. V urejenih delih gradu so uredili toaletne prostore, manjšo kuhinjo in večjo, t.i. viteško dvorano. Postavili so manjšo muzejsko zbirko; občinski zavod pa ni sam zmogel niti vzdrževati niti prenavljati objekta. Leta 1993 je bila na gradu proslava ob obletnici Bitke pri Sisku. Leta 2006 je predsednik Republike Slovenije [[Janez Drnovšek]] ustanovil [[Gibanje za pravičnost in razvoj]], skupino civilne družbe, na velikem zborovanju na gradu. 1. septembra [[2006]] je bilo v gradu s strani mednarodnega reda ''Ordo Supremus Militaris Templi Hierosomilitani Universalis'' razglašeno veliko priorstvo Neodvisnega reda vitezov [[templjar]]jev Slovenije. Z denacionalizacijo je bil grad vrnjen nekdanjim lastnikom, družini Turjaških, ki pa se mu je odpovedala in grad prodala državi Sloveniji. == Arhitektura == Grad ima okvirno trikotni tloris in stoji na terasasti, razgledni vzpetini. Dominantno lego so zakrili slabo vzdrževani okoliški gozdovi. Veliki renesančni valjasti obrambni stolpi ([[bastijon]]) na vogalih trikotnika izstopajo iz volumna. Med njimi so pozidani večnadstropni stanovanjski trakti. V zahodnem stolpu je bila ječa z različnimi celicami in mučilnimi napravami. Visok osrednji [[palas|palacij]] je bil večkrat prezidan in prilagojen sodobnejšemu bivanju.. Grad je bil v vsej svoji zgodovini večkrat bistveno spremenjen. Valvasorjeva grafika iz leta 1680 kaže sheamtično tlorisno pravokotno strukturo z majhnimi stolpi v samo dveh vogalih in veliko bastijo na vzhodnem koncu. Ta postavitev sega od srednjega veka do večje obnove po potresu v letu 1511, čeprav so nekateri elementi izpred 16. stoletja ohranjeni, predvsem jedro severnega krila in del obrambnega zidu. Prvotni grad iz 10- ali 11. stoletja je stal nižje na pobočju; nekaj manjših ruševin je še vedno vidnih. Nenavadno je, da ima grad dve [[kapela|kapeli]]. Katoliška, dvignjena na zahodni strani, je služila kot cerkev od leta 1789; po prenovi leta 1990 je tam potekala vsako nedeljo maša. Vsa oprema je sekundarna Druga, v zasnovi romanska, je poimenovana protestantska kapela po Juriju Dalmatinu in je imela [[grobnica|grobnice]] iz obdobja protestantskih grofov. Edina večja, originalna likovna umetnina v gradu so pozno naslikane [[gotika|gotske]] [[freska|freske]]. na stenah in oboku kapele. Izstopa prizor Pohoda in poklona Sv. treh kraljev in Marijin ciklus na južni strani. Razpoznavne so podobe svetnikov in svetnic v pasu pod obokom. Grad je doživel veliko obnovo, ki je bila formalno zaključena septembra 2026. Uspešno je bilo rešeno nekaj starejših struktur, nadgradnja severnega trakta v raznolik gostinski objekt z množico stopnišč, prehodov in nedomiselno opremljenih sob pa kaže, da je koncept preurejanja sorazmerno majhnih grajskih traktov v nekakšen hotel sporno. Na južni strani oktobra 2026 še postavljajo muzejski predstavitev rodbine Auersperg in zgodovino tega dela Slovenije s številnimi pisnimi pojasnili in manjšim številom predmetov v sobah v več nivojih in med stopnišči. == Kulturni pomen == [[Image:Turjaška lipa.JPG|thumb|right|200px|''Hrast tam stoji na turjaškem dvoru…'' Lipa pri grajskih vratih je primer umetniške svobode]] Grad Turjak je precej dobro znan v Sloveniji, v delu svoje barvite in burne zgodovine, ki vključuje več grotesknih podob: *Ena je bila prikazana v grajski orožarni so glave Herbarda von Auersperga in Friedricha von Weichselburga (slovensko Herbard Turjaški in Friderik Višnjegorski), oba ubita v boju z otomanskimi silami leta 1575. Njune glave so bile brez las in ustrojene, nato pa poslane za spomin sultanu v Carigrad, od koder so ju sorodniki kasneje odkupili za 25.000 zlatnikov. *Turjaška kapela na pokopališču je vsebovala stekleno posodo z ohranjenim srcem mladega grofa Hanna von Auersperga (1838-1861), ki naj bi storil samomor, potem ko ga je družina pregnala v Neapelj ker se ni hotel odreči dekletu, ki je bila pod njim po stanu. Grad je znan tudi po svojem pomenu za zgodovino reformacije v slovenskih deželah. Največjo slavo mu je simbolno zapustil slovenski pesnik [[France Prešern]] z romanco ''[[Turjaška Rozamunda]]''. Pripoveduje o snubljenju razvajene turjaške dedinje v poznem srednjem veku. Za Prešernom so o resnični ali namišljeni zgodovini gradu pisali različni avtorji od Jurčiča do Finžgarja. ==Galerija== <gallery mode="packed"> Slika:Turjak-plosca.jpg|V stolp vzdidana plošča iz 16. stoletja Slika:Grad-turjak.jpg|Turjaški grad Slika:GradTurjak.JPG Slika:Grad Turjak 01.jpg|Panorama Turjaškega gradu </gallery> ==Sklici== {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam gradov v Sloveniji]] * [[Andrej Auersperg Turjaški]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Turjak Castle}} * [https://gradturjak.si Grad Turjak], spletna stran * [http://www.burger.si/VelikeLasce/Turjak.htm Turjak], burger.si * [http://www2.arnes.si/~azabuk/Eks240902/grad_turjak.htm Grad Turjak] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100111175839/http://www2.arnes.si/~azabuk/Eks240902/grad_turjak.htm |date=2010-01-11 }}, arnes.si * http://darja-skrlj.figure-skating-corner.com/turjak_slo.htm{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{-}} {{Gradovi v Sloveniji}} {{Kulturni spomeniki dp SLO}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Turjak]] [[Kategorija:Turjak]] [[Kategorija:Renesančna arhitektura v Sloveniji]] 2cb73q8893vymexgq5swmopky5g0z2s Seznam slovenskih politikov 0 21492 6759771 6748495 2026-10-02T17:10:35Z ~2026-44996-51 264415 /* Š */ 6759771 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[slovenci|slovenskih]] [[politik]]ov'''. {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Aleksander Abraham]] *[[Josip Abram]] (1837–1907) * [[Josip Abram (odvetnik)|Josip Abram]] (1865–1952) * [[Lojze Abram]] * [[Mario Abram]] * [[Vojko Adamič]] * [[Juro Adlešič]] * [[Branko Agneletto]] * [[Josip Agneletto]] * [[Ivan Ahčin]] * [[Marjan Ahčin]] * [[Franc Aichholzer]] * [[Sanja Ajanović Hovnik]] * [[Fran Albreht]] * [[Roman Albreht]] * [[Mihael Ambrož]] * [[Borut Ambrožič]] * [[Anton Anderlič|Anton (Tone) Anderlič]] *[[Mark Boris Andrijanič]] *[[Igor Antauer]] *[[Damjan Anželj]] *[[Darko Anželj]] * [[Oto Apfaltrer von Apfaltrern ml.]] * [[Milan Apih]] * [[Lidija Apohal-Vučkovič]] * [[Pavel Apovnik]] * [[Matej Arčon]] * [[Sonja Areh Lavrič]] * [[Adolf Arigler]] * [[Fran Arko]] * [[Mihael Arko]] * [[Janko Arnejc]] * [[Boris Arnejšek]] * [[Stojan Auer]] * [[Viktor Avbelj]] * [[Franc Avberšek]] * [[Ivan Avsenek]] * [[Jaka Avšič]] * [[Jože Avšič]] == B == * [[Bojan Babič]] * [[Branko Babič|Branko Babič-Vlado]] * [[Geza Bačič]] * [[Anja Bah Žibert]] * [[Andrej Bahun]] * [[Drago Bahun (politik)|Drago Bahun]] * [[Josip Bajc]] * [[Franc Bajlec]] * [[Anton Bajt]] * [[Andrej Bajuk]] * [[Predrag Baković]] * [[Ingrid Bakše]] * [[Boris Balant (MORS)|Boris Balant]] * [[Anton Balažek]] * [[Marko Balažic]] * [[Milan Balažic]] * [[Vilko Baltič]] * [[Elido Bandelj]] * [[Mirko Bandelj]] * [[Marko Bandelli]] * [[Jožef Emanuel Barbo Waxenstein]] * [[Janez Barborič]] * [[Andreja Barle Lakota]] * [[Bogdan Barovič]] * [[Fran Bartl]] * [[Jože Basaj]] * [[Maks Bastl]] * [[Lovro Baš]] * [[Ivan Baša]] * [[Ciril Baškovič]] * [[Danilo Bašin]] * [[Roberto Battelli]] * [[Igor Bavčar]] * [[Boris Bavdek]] * [[Dušan Bavdek (starejši)|Dušan Bavdek]] * [[Cene Bavec]] * [[Kazimir Bavec]] * [[Aleš Bebler]] * [[Anton Bebler]] * [[Peter Bekeš]] * [[Nataša Belopavlovič]] * [[Niko Belopavlovič]] * [[Franc Belšak]] * [[Julij Beltram]] * [[Živa Beltram]] * [[Dragoljuba Benčina]] * [[Jožef Benkő]] * [[Ivo Benkovič (pravnik)|Ivo Benkovič]] * [[Tadej Beočanin]] * [[Ivan Berbuč]] * [[Miroslav Berger]] * [[Gabrijel Berlič]] * [[Marija Bernetič]] * [[Rudolf Bernetič]] * [[Ivan Bernot]] * [[Zvonimir Bernot]] * [[Angel Besednjak]] * [[Engelbert Besednjak]] * [[Mara Bešter]] * [[Dušan Bavdek (starejši)|Dušan Bavdek]] * [[Andrej Bertoncelj]] * [[Ivan Bertoncelj]] * [[Mitja Bervar]] * [[Ladislav Bevc]] * [[France Bevk]] * [[Samo Bevk]] * [[Vladimir Beznik]] * [[Vlada Bidovec]] * [[Stojan Binder]] * [[Bogdan Biščak]] * [[Karel Birsa]] * [[Mirko Bitenc]] * [[Josip Bitežnik]] * [[Mitja Bitežnik]] * [[Ivan Bizjak]] * [[Pavel Bizjak]] * [[Julijana Bizjak Mlakar]] * [[Stane Bizjak]] * [[Dušan Blaganje]] * [[Tilka Blaha]] * [[Ana Blatnik]] * [[John Blatnik]] * [[Viktor Blažič]] * [[Tamara Blažina]] *[[Ivan Blažir]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Karel Bleiweis]] * [[Rudolf Blüml]] *[[Stane Bobnar]] *[[Tatjana Bobnar]] * [[Mohor Bogataj]] * [[Franc Bogovič]] * [[Katja Boh]] *[[Slavko Bohanec]] *[[Andrej Bohinc (uradnik)|Andrej Bohinc]] * [[Rado Bohinc]] * [[Janez Bohorič]] * [[Pavle Bojc]] * [[Anton Bole]] * [[Dušan Bole]] * [[Leopold Bolko]] * [[Mavricij Borc]] * [[Jože Borštnar]] * [[France Borštnik]] * [[Bojan Boštjančič]] * [[Franc Boštjančič]] * [[Klemen Boštjančič]] * [[Danijel Božič]] * [[Janez Božič (politik)|Janez Božič]] * [[Jože Božič]] * [[Katja Božič]] * [[Peter Božič]] * [[Tilen Božič]] * [[Zoran Božič]] * [[Vladimir Bračič]] * [[Edo Brajnik]] * [[Anton Brandner]] * [[Franc Braniselj]] * [[Rihard Braniselj]] * [[Milan Bratec]] * [[Darko Bratina]] * [[Ivan Bratko (pisatelj)|Ivan Bratko]] * [[Alenka Bratušek]] * [[Dušan Bravničar]] * [[Aleš Brecelj]] * [[Anton Brecelj]] * [[Erik Brecelj]] * [[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]] * [[Martin Brecelj]] * [[Boris Janez Bregant]] * [[Tina Bregant]] * [[Rudi Bregar]] * [[Janko Brejc]] * [[Mihael Brejc]] * [[Tomo Brejc]] * [[Miloš Brelih]] * [[Mihael Brenčič (politik)]] * [[Stanislav Brenčič]] * [[Viktor Brezar]] * [[Barbara Brezigar]] * [[Bojan Brezigar]] * [[Milko Brezigar]] * [[Albert Breznk]] * [[Franc Breznik]] * [[Boštjan Brezovnik]] * [[Uroš Brežan]] * [[Bela Brglez]] * [[Milan Brglez]] * [[Jože Brilej]] * [[Alojz Briški|Alojz (Lojze) Briški]] * [[Andrej Briški]] * [[Janez Brodar]] * [[Andrej Brovč]] * [[Stane Brovet]] * [[Josip Broz - Tito]] * [[Ivan Brozovič]] * [[Andrej Bručan]] * [[Mirko Brulc]] * [[Branko Brumen]] * [[Andrej Brvar (1953)|Andrej Brvar]] * [[Bogomil Brvar]] * [[France Bučar]] * [[Janez Bučar]] * [[Miloš Bučar]] * [[Žiga Bučar]] * [[Andrej Budal]]? * [[Karmelo Budihna]] * [[Alojz Budin]] * [[Ivan Budin]] * [[Miloš Budin]] * [[Bojan Bugarič]] * [[Ivan Bukovec|Ivan (Janko) Bukovec]] * [[Franc Bukovec|Franc Bukovec -]] Ježovnik * [[Sonja Bukovec]] * [[Alan Bukovnik]] * [[Marko Bulc]] * [[Violeta Bulc]] * [[Matija Burger]] * [[Franc But]] == C == * [[Leopold Caharija]] * [[Ivan Cankar]] * [[Izidor Cankar]] * [[Karel Cankar]] * [[Aleš Cantarutti]] * [[Andrej Capuder]] * [[Franc Capuder]] * [[Karl Capuder|Karel Capuder]] * [[France Cesar - Ferko|France Casar]] * [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] * [[Zdenka Cerar]] * [[Anton Cestnik]] * [[Željko Cigler]] * [[Janez Cigler Kralj]] * [[Štefan Cigoj]] * [[Anton Codelli (politik)|Anton Codelli]] * [[Anton IV. Codelli|Anton Codelli]] * [[Anton Colarič]] * [[Alojz Colarič]] * [[Darja Colarič]] * [[Srečko Colja]] * [[Egon Conradi]] *[[Alfred Coronini]] *[[Franc Coronini]] * [[Etbin Henrik Costa]] * [[Marjeta Cotman]] * [[Blaž Crobath]] * [[France Cukjati]] * [[Petra Culetto]] * [[Bojana Cvahte]] * [[Milan Martin Cvikl]] * [[Marjeta Cotman]] *[[Daniel Cukjati]] *[[France Cukjati]] *[[Bojana Cvahte]] == Č == * [[Rudi Čačinovič]] * [[Milan Čadež]] *[[Vida Čadonič Špelič]] *[[Mateja Čalušić]] *[[Franc Čebulj]] *[[Robert Čeh]] * [[Dušan Čehovin]] * [[Jerko Čehovin]] * [[Stane Čehovin]] * [[Štefan Čelan]] * [[Vojko Čeligoj]] * [[Ivan Čep|Ivan (Janez) Čep]] * [[Drago Čepar]] * [[Mirko Čepič]] * [[Aleš Čerin]] * [[Zvonko Černač]] * [[Anton Černe]] * [[Dušan Černe]] * [[Franc Černe - Klemen]] * [[Robert Černe]] * [[Darko Černej]] * [[Dragan Černetič]] * [[Dominik S. Černjak]] * [[Janko Česnik]] * [[Peter Jožef Česnik]] * [[Melhijor Čobal]] * [[Franc Svobodin Čok]] * [[Ivan Marija Čok]] * [[Lucija Čok]] * [[Stanko Čok]] * [[Štefan Čok]] *[[Brigita Čokl]] * [[Anton Čop]] * [[Silva Črnugelj]] * [[Uroš Čufer]] * [[Andrej Čuš]] * [[Vlado Čuš]] == D == * [[Viktor Damjan]] * [[Slavko Debelak]] * [[Stanko Debeljak]] * [[Zorko Debeljak]] * ([[Božidar Debenjak]]) * [[Ivan Dečko]] * [[Jasminka Dedić]] * [[Jože Dekleva]] * [[Anton Delak]] * ([[Drago Demšar]]) * [[Franci Demšar]] * [[Janez Demšar]] * ([[Marko Demšar]]) * [[Vincencij Demšar]] * [[Ivan Dermastia|Ivan (Janez) Dermastia]] * [[Josip Dermastia]] * [[Marijan Dermastija]] * [[Mihaela Dermastia]] * [[Anton Dermota (politik)|Anton Dermota]] * [[Ivan Deržič]] * [[Oto Detela|Oton Detela]] * [[Josip Devetak]] * [[Janko Deželak]] * [[Rok Deželak]] * [[Dragotin Dežman]] * [[Jože Dežman]] * [[Alojz Diacci]] *[[Marjan Dikaučič]] * [[Iva Dimic]] * [[Vlado Dimovski]] * [[Rudolf Dobovišek]] * [[Bojan Dobovšek]] * [[Franc Dobovšek]] * [[Polonca Dobrajc]] * [[Irena Dobravc Tatalovič]] * [[Stane Dolanc]] *[[Marjan Dolenc]] * [[Nataša Dolenc]] * [[Viktor Dolenc]] * [[Hinko Dolenec]] * [[Ivan Dolenec]] * [[Anton Dolgan]] * [[Ervin Dolgan]] * [[Rafko Dolhar]] * [[Ivan Dolinar]] * [[Lojze Dolinar (politik)]] * [[Tone Dolinšek]] * [[Josip Doljak]] * [[Matija Doljak]] * [[Ivan Dolničar]] * [[Josip Doltar]] * [[Ignac Domej]] * [[Anton Domicelj]] * [[Andrej Dominkuš]] * [[Davor Dominkuš]] * [[Ferdinand Dominkuš]] * [[Danilo Dougan]] * [[Franc Dragan]] * [[Zvone Dragan]] * [[Metod Dragonja]] * [[Slavko Dragovan]] * [[Marija Drakslar]] * [[Fran Drenik]] * [[Gorazd Drevenšek]] *[[Franc Drobež]] * [[Anton Drobnič]] * [[Janez Drobnič]] * [[Rok Drofenik]] * [[Jožef Drofenik|Jožef (Josip) Drofenik]] * [[Janez Drnovšek]] * [[Valter Drozg]] * [[Mojca Drčar Murko]] * [[Albin Dujc]] * [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] *[[Marjan Dvornik]] * [[Geza Džuban]] == E == * [[Janez Friderik Egger]] *[[Albin Ehrlich]] * [[Lambert Ehrlich]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Franc Einspieler]] *[[Gregor Einspieler]] *[[Lambert Einspieler]] *[[Valentin Einspieler]] * [[Karl Erjavec]] * [[Mojca Erjavec]] * [[Tomaž Ertl]] == F == * [[Josip Fabiani]] * [[Ivo Fabinc]] * [[Andrej Fabjan]] * [[Vladislav Fabjančič]] * [[Josip Faganel]] * [[Tone Fajfar]] * [[Tanja Fajon]] * [[Samo Fakin]] * [[Anton Falle]] * [[Franc Farčnik (komunist)|Franc Farčnik]] * [[Igor Feketija]] * [[Darjo Felda]] * [[Franci Feltrin]] * [[Jasmin Feratović]] * [[Ignac Ferfila]] * [[Andrej Ferjančič]] * [[Ferdinand Ferjančič]] * [[Ignac Ferjančič]] * [[Josip Ferfolja]] * [[Davorin Ferligoj]] * [[Branko Ficko]] * [[Jožef Ficko (politik)|Jožef Ficko]] * [[Peter Ficko]] * [[Boris Filli]] * [[Janez Fischer]] * [[Anton Fister]] * [[Peter Fister]] * [[Andrej Fištravec]] * [[Božidar Flajšman]] * [[Janvid Flere]] * [[Drago Flis]] * [[Jože Florjančič (politik)|Jože Florjančič]] * [[Tone Florjančič]] * [[Josip Fon]] * [[Karel Forte]] * [[Aleksander Forte]] * [[Anton Fortič]] * [[Dušan Fortič]] * [[Alojz Fortuna]] * [[Olga Franca]] * [[Matevž Frangež]] * ([[Mario Franzil]]) * [[Alojzij Franko]] * [[Ivan Franko (slovenski častnik)|Ivan Franko]] * [[Janez Franko]]? * [[Polona Frelih (novinarka)|Polona Frelih]] * [[Ignacija Fridl Jarc]] * [[Boris Frlec]] * [[Dušan Furlan]] * [[Slavko Furlan]] * [[France Furlani]] *[[Karmen Furman]] == G == * [[Slavko Gaber]] * [[Josip Gaberšček]] * [[Silvester Gaberšček]] * [[Oskar Viljem Gaberščik]] * [[Andrej Gabrijelčič]] * [[Ludvik Gabrijelčič]] * [[Andrej Gabrovšek]] * [[Franc Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] * [[Mojca Gabrovšek]] * [[Andrej Gabršček]] * [[Nuška Gajšek]] * [[Ivan Gale]] * [[Pavel Gantar]] * [[Tomaž Gantar]] * [[Rudolf Ganziti]] * [[Ljubo Germič]] * [[Majda Gaspari]] * [[Mitja Gaspari]] * [[Gašpar Gašpar - Mišič|Gašpar Gašpar-Mišič]] * [[Maks Gašparič]] * [[Jelo Gašperšič|Jelo (Gabrijel) Gašperšič]] * [[Peter Gašperšič]] * [[Rado Genorio]] * [[Jelka Gerbec]] * [[Andrej Gerenčer]] * [[Franc Gerič]] * [[Teodor Geršak]] * [[Miroslav Geržina]] * [[Henrik Gjerkeš]] * [[Peter Glavič]] * [[Slavko Gliha]] * [[Franc Glinšek]] * [[Jože Globačnik]] * [[Anton Globočnik]] * [[Viktor Globočnik]] * [[Ivan Godec]] * [[Jelka Godec]] * [[Franc Godeša]] * [[Albin Godina]] * [[Boris Godina]] * [[Drago Godina|Drago (Karel) Godina]] * [[Januš Golec]] * [[Boris Goličnik]] * [[Franc Golija]] * [[Ignac Golob (partizan)|Ignac Golob]] * [[Janvit Golob]] * [[Ludvik Golob]] * [[Gregor Golobič]] * [[Rudolf Golouh]] * [[Brane Golubović]] * [[Franc Gombač]] * [[László Göncz]] (slovenski Madžar) * [[Silvo Gorenc]] * [[Vinko Gorenak]] * [[Alojz Goričan]] * [[Miran Gorinšek]] * [[Milan Gorišek]] * [[Bogo Gorjan]] * [[Alojz Gorjup]] * [[Anton Gorjup]] * [[Franc Gorjup]] * [[Ivan Gorjup (politik)|Ivan Gorjup]] * [[Mitja Gorjup]] * [[Luka Goršek]] * [[Milko Goršič]] * [[Josip Gorup]] * [[Andrej Gosar]] * [[Miran Goslar]] * [[Josip Gostinčar]] * [[Fedor Gradišnik ml.]] * [[Franc Grafenauer]] * ([[Niko Grafenauer]]) * [[Matej Grah]] * [[Andrej Grahor]] * [[Peter Grasselli]] * [[Franc Grašič]] * [[Viktor Grčar]] * [[Anton Gregorčič]] * [[Monika Gregorčič]] * [[Lavoslav Gregorec]] * [[Peter Gregorčič]]? * [[Alojz(ij) Gregorič]] * [[Vinko Gregorič]] * [[Gustav Gregorin]] * [[Martin Greif]] * [[Lena Grgurevič]] * [[Matevž Grilc]] * [[Uroš Grilc]] * [[Anton Grill]] * [[Ivan Grill]] * [[Branko Grims]] * [[Anton Grizold]] * [[Vitomir Gros]] * [[Anton Grošelj]] * [[Klemen Grošelj]] * [[Aleš Gulič]] * [[Ludvik Gumilar]] * [[Dragotin Gustinčič]] * [[Ivan (Janez) Gutman]] * [[József Györkös]] * [[Vesna Györkös Žnidar]] == H == * [[Matevž Hace]] * [[Lovro Hacin]] * [[Andrej Haderlap]] * [[Lipe Haderlap]] * [[Vinko Hafner]] * [[Primož Hainz]] * [[Valentin Hajdinjak]] * [[Matjaž Han]] * [[Matjaž Hanžek]] * [[Slavko Hanžel]] * [[Anton Harej]] * [[Jože Hartman]] * [[Tina Heferle]] * [[Alenka Helbl]] * [[Mihael Hermann]] * [[Albert Hlebec]] * [[Jože Hliš]] * [[Jože Hobič]] * [[France Hočevar]] * [[Janez Hočevar (politik)|Janez Hočevar]] * [[Martin Hočevar]] * [[Miloš Hočevar]] * [[Pavla Hočevar]] * [[Alojz Hohkraut]] * [[Josip Hohnjec]] * [[Aleš Hojs]] * [[Franc Horvat (politik)|Franc (Feri) Horvat]] * [[Jožef Horvat]] * [[Milan Horvat]] * [[Mitja Horvat]] * [[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] * [[Gregor Horvatič]] * [[Meira Hot]] * [[Janez Nepomuk Hradecky]] * [[Silvo Hrast]] * [[Peter Hrastelj]] * [[Valentin Hrastnik]] * [[Franc Hrašovec]] * [[Juro Hrašovec]] * [[Alojz Hren]] * [[Marko Hren]] * [[Helena Hren Vencelj]] * [[Dušan Hreščak]] * [[Gabriel Hribar]] * [[Ivan Hribar]] * [[Janez Hribar (1909-1967)|Janez Hribar]] * [[Janez Hribar (1918–1978)|Janez Hribar]] * [[Marjan Hribar (politik)|Marjan Hribar]] * [[Spomenka Hribar]] * ([[Tine Hribar]]) * [[Rudolf Hribernik-Svarun]] * [[Robert Hrovat]] * [[Tone Hrovat]] * [[Ivan Hršak]] * [[Ivan Hržič]] * [[Bojana Hudales Kori]] * [[Franček Hudej]] * [[Karel Hudomalj|Karel (Karlo) Hudomalj]] *[[Jože Hujs]] * [[Ivan Humar]] * [[Slavko Humar]] * [[Doro Hvalica]] * [[Ivo Hvalica]] * [[Srečko Hvauc]] == I == * [[Jože Ingolič]] * [[Valentin Inzko (1923)|Valentin (Zdravko) Inzko]] * [[Valentin Inzko]] * [[Eva Irgl]] * [[Boris Iskra]] * [[Marija Ivančič]] * [[Franc Ivanoci]] * [[Jani Ivanuša]] * [[Lidija Ivanuša]] == J == * [[Emil Jager]] * [[Jože Jager]] *[[Jože Jagodnik]] * [[Roman Jakič]] * [[Fran Jaklič]] * [[Helena Jaklitsch]] * [[Igor Jakomin]] * [[Livio Jakomin]] * [[Albert Jakopič]] * [[Avgust Jakopič (pravnik)|Avgust Jakopič]] * [[Jožef Jakopič]] * [[Milan Jakopovič]] * [[Mirko Jamar]] * [[Peter Jamnikar]] * [[Peter Jambrek]] * [[Jernej Jan]] * [[Vladka Jan]] *[[Zoltan Jan]] *[[Konrad Janežič]] *[[Rudi Janhuba]] * [[Alojz Janko]] * [[Branko Janc]] * [[Kristijan Janc]] * [[Mica Jančar]] * [[Janko Janežič]] * [[Rudi Janhuba]] * [[Franc Jankovič]] * [[Zoran Janković]] * [[Janez Janša]] * [[Ivo Janžekovič]] * [[Vlado Janžič]] * [[Janez Japelj]] * [[Evgen Jarc]] * [[Iztok Jarc]] * [[Ljubo Jasnič]] * [[Božo Jašovič]] * [[Franc Jazbec]] * [[Miha Jazbinšek]] * [[Ivan Jelen]] * [[Celestin Jelenc]] * [[Luka Jelenc]] * [[Zorko Jelinčič]] * [[Zmago Jelinčič Plemeniti]] * [[Gabrijel Jelovšek]] * [[Ljubica Jelušič]] * [[Mihael Jenčič]] * [[Marjan Jenko|Marijan Jenko]] * [[Slavoj Jenko]] * [[Zlatko Jenko]] * [[Alenka Jeraj]] * [[Jožef Jeraj]] * [[Josip Jeras]] * [[Marjan Jereb]] * [[Silva Jereb]] * [[Aljoša Jerič]] * [[Alojzij Jerič]] * [[Ivan Jerič]] * [[Josip Jerič]] * [[Miran Jerič]] * [[Andreja Jerina]] * [[Riko Jerman]] * [[Anton Jerovšek]] * [[Jožef Jerovšek]] * [[Tone Jerovšek]] * [[Miro Jeršič]] * [[Aleksander Jevšek]] * [[Slavko Jež]] * [[Savin Jogan]] * [[Romana Jordan]] * [[Irena Joveva]] * [[Aurelio Juri]] * [[Franco Juri]] * [[Luka Juri]] * [[Ljuba Jurković]] * [[Franc Jurša]] * [[Franc Jurtela]] * [[Alojzij Juvan]] * [[Dan Juvan]] * [[Ivo Juvančič]] * [[Marko Juvančič]] == K == * [[Anton Kacin]]? * [[Jelko Kacin]] *[[Vladimir Kadunec]] *[[Filip Jakob Kafol]] *[[Tomo Kajdiž]] *[[Tone Kajzer]] * [[Igor Kalin]]<nowiki/> * [[Andrej Kalan]] * [[Dejan Kaloh]] * [[Ladislav Kaluža]] * [[Miha Kambič]] * [[Anton Kampuš]] * [[Franc Kangler]] * [[Mirko Kaplja]] * [[Olga Karba]] * [[Edvard Kardelj]] * [[Pepca Kardelj|Pepca (Maček) Kardelj]] * [[Metka Karner-Lukač]] * [[Andreja Katič]] * [[Blaž Kavčič (politik)|Blaž Kavčič]] * [[Hinko Kavčič]] * [[Ivica Kavčič]] * [[Matija Kavčič]] * [[Stane Kavčič]] * [[Vladimir Kavčič]] * [[Dušan Keber]] * [[Evgenija Kegl Korošec]] * [[Bojan Kekec]] * [[Branko Kelemina]] *[[Leopold Kemperle]] * [[Dušan Kermavner]] * [[Ivan Kern]] * [[Gregor Kersche]] * [[Lojze Kersnič]] * [[Petra Kersnič]] * [[Anton Kersnik]] * [[Janko Kersnik]] * [[Nuša Kerševan]] * [[Boris Kidrič]] * [[Branko Kidrič]] * [[Zdenka Kidrič]] * [[Franc Žiga Kimovec]] * [[Monika Kirbiš Rojs]] * [[Urška Klakočar Zupančič]] * [[Ksenija Klampfer]] * [[Rado Klančar]] * [[Anton Klančič]] * [[Franc Klar]] * [[Janja Klasinc]] * [[Fedja Klavora]] * [[Vasja Klavora]] * [[Jožef Klekl (politik)|Jožef Klekl st.]] * [[Zofka Klemen]] *[[Marijan Klemenc]] * [[Goran Klemenčič]] * [[Ivo Klemenčič]] * [[Lovro Klemenčič]] * [[Vlado Klemenčič]] * [[Mojca Kleva]] * [[Valentin Klinar]] * [[Anton Klinc]] * [[Ladislav Klinc]] * [[Lado Klinc]] * [[David Klobasa]] * [[France Klopčič]] * [[Karel Klun]] * [[Sandy Klun]] * [[Vinko Fereri Klun]] * [[Matjaž Kmecl]] * [[Jože Knez]] * [[Milan Kneževič]] * [[Svetko Kobal]] * [[Anton Kobi]] * [[Anton Koblar]] * [[Aleksander Kobler]] * [[Edvard Kocbek]] * [[Boris Kocijančič]] * [[Ivan Kocijančič]] * [[Janez Kocijančič]] * [[Maša Kociper]] * [[Štefan Kociper]] * [[Maja Kocjan]] * [[Miro Kocjan|Miro(slav) Kocjan]] * [[Ivan Kocmur]] * [[Jožef Kocuvan]] *[[Magda Kočar]] *[[Matjaž Kočar]] *[[Franc Kočevar|Franc Kočevar-Ciril]] * [[Štefan Kočevar]] * [[Avgust Kodrič]] * [[Branko Kodrič]] * [[Ravel Kodrič]] * [[Josip Kokail]] * [[Andreja Kokalj]] * [[Anton Kokalj (politik)]] * [[Katja Kokot]] * [[Milojka Kolar]] * [[Vera Kolarič]] * [[Riko Kolenc]] * [[Viktor Koleša]] * [[Stane Kolman]] * [[Matej Kolmanič]] * [[Silvo Komar]] * dr. Kolterer? * [[Darko Končan]] * [[Franci Koncilija]] * [[Bojan Kontič]] * [[Anja Kopač Mrak|Anja Kopač]] * [[Janez Kopač]] * [[Josip Kopač]] * [[Josip Kopinič]] * [[Jak Koprivc]] * [[Marko Koprivc]] * [[Boris Koprivnikar]] * [[Marcel Koprol]] * [[Jožef Kopše]] * [[Davorin Kopše]] * [[Milan Kopušar]] * [[Jerca Korče]] * [[Miha Kordiš]] * [[Drago Koren]] *[[Miha Koren]] * [[Martin Kores]] * [[Boštjan Koritnik]] * [[Aleksandra Kornhauser]] * [[Anton Korošec]] * [[Janez Korošec]] * [[Štefan Korošec]] * [[Jože Korže]] * [[Milan Korun]] * [[Leopoldina Kos]] * [[Duško Kos]] * [[Saša Kos]] * [[Franc Kosar]] * [[Andrej Kosi]] * [[Franc Kosič]] * [[Anton Kosmač (politik)|Anton Kosmač]] * [[Tanja Kosmina]] * [[Janko Köstl]] * [[Miha Košak]] * [[Fedor Košir]] * [[Martin Košir]] * [[Mirko Košir]] * [[Miran Košmelj]] * [[Josip Košuta]] * [[Marjana Kotnik Poropat]] * [[Albin Kovač]] * [[Božo Kovač]] * [[Matija Kovač]] * [[Stane Kovač (sodnik)|Stane Kovač]] (1917–96) * [[Stane Kovač (komunist)|Stane Kovač]] (1919–93?) * [[Štefan Kovač]] * [[Boštjan Kovačič]] * [[Dimitrij Kovačič]] * [[Ignacij Kovačič]] * [[Ivan Kovačič]] * [[Matjaž Kovačič]] * [[Oskar Kovačič]] * [[Tone Kovič]] * [[Alenka Kovšca]] * [[Alojz Kovšca]] * [[Alojz Kovše]] * [[Ferdo Kozak]] * [[Lado Kozak|Lado (Vlado) Kozak]] * [[Miha Kozinc]] * [[Peter Kozler]] * [[Lilijana Kozlovič]] * [[Davorin Kračun]] * [[Ferdo Kraiger]] * [[Bojan Kraigher]] * [[Boris Kraigher]] * [[Dragana Kraigher Šenk]] * [[Dušan Kraigher]] * [[Sergej Kraigher]] * [[Vito Kraigher]] * [[Darij Krajčič]] * [[Darko Krajnc]] * [[Marjan Krajnc]] * [[Boris Kralj (politik)]] * [[Janko Kralj (publicist)|Janko Kralj]] * [[Franc Kramar (politik)|Franc Kramar]] * [[Ivan Kramberger]] * [[Janez Kramberger]] * [[Albert Kramer]] * [[Marko Kranjc]] * [[Stane Kranjc (politolog)|Stane Kranjc]] *[[Marko Kranjec (kemik)]] * [[Marko Kranjec]] * [[Alojzij Krapež]] * [[Vekoslava Krašovec]] * [[Ivan Kreft (diplomat)|Ivan Kreft]] * [[Lev Kreft]] * [[Vladimir Kreft]] * [[Majda Ana Kregelj Zbačnik|Majda Ana Kregelj-Zbačnik]] * [[Janez Evangelist Krek]] * [[Miha Krek]] * [[Uroš Krek (obramboslovec)|Uroš Krek]] * [[Anton Krempl]] * [[France Kremžar]] * [[Marko Kremžar]] * [[Katarina Kresal]] * [[Leopold Krese]] * [[Anton Kristan]] * [[Etbin Kristan]] * [[Ivan Kristan (pravnik)|Ivan Kristan]] * [[Milan Kristan]] * [[Ružena Kristan-Popelak]] * [[Vinko Kristan]] * [[Danijel Krivec]] * [[Ada Krivic]] * [[Vladimir Krivic]] * [[Franc Križan]] * [[Anton Križanič]] * [[Franc Križanič|Franci Križanič]] * [[Alojz Križman]] *[[Marijan Križman]] * [[Maks Krmelj]] * [[Tone Kropušek]] * [[Zdravko Krvina]] * [[Ermin Kržičnik]] * [[Anton Kržišnik]] * [[Zalka Kuchling]] * [[Mojca Kucler Dolinar]] * [[Milan Kučan]] * [[Franc Küčan]] * [[Alojzij Kuhar]] * [[Lovro Kuhar]] (P. Voranc) * [[Anica Kuhar]] * [[Brigita Kuhar]] * [[Lovro Kuhar]]/[[Prežihov Voranc]] * [[Štefan Kühar (duhovnik)|Števan Kühar]] * [[Božo Kuharič]] * [[Angelo Kukanja]] * [[Ivan Kukovec]] * [[Vekoslav Kukovec]] * [[Fran Kulovec]] * [[Andrej Kumar]] * [[Bojan Kumer]] * [[Dušan Kumer]] * [[Mirko Kumer]] - Črčej * [[Franc Kumše]] * [[Matija Kunc]] * [[Jožef Kunič]] * [[Franc Kurinčič]] * [[Simona Kustec Lipicer|Simona Kustec]] * [[Igor Kušar]] * [[Janko Kušar]] * [[Josip Kušar]] * [[Dušan Kveder]] == L == * [[Avguštin Lah (geograf)|Avguštin Lah]] * [[Damjan Lah]] * [[Tomaž Lah]] *[[Zvonko Lah]] *[[Peter Laharnar]] *[[Matej Lahovnik]] *[[Miša Lajovic|Milivoj (Miša) Lajovic]] *[[Evgen Lampe]] *[[Jože Lampret]] *[[Sašo Lap]] *[[Ivan Lapajna]] *[[Anton Laschan]] *[[Ivan Lavrenčič]] *[[Matej Lavrenčič]] *[[Karel Lavrič]] *[[Maksimiljan Lavrinc]] *[[Roman Lavtar]] *[[Darja Lavtižar Bebler]] *[[Jure Leben]] *[[Branko Ledinek]] *[[Miloš Ledinek]] *[[Dragomir Legiša]] *[[Roman Leljak]] *[[Milan Lemež]] *[[Andrej Lenarčič]] *[[Janez Lenarčič]] *[[Josip Lenarčič]] *[[Marjan Lenarčič]] *[[Leopold Lenard]] *[[Marek Lenardič]] *[[Stane Lenardič]] *[[Alojzij Lenček]] *([[Ignacij Lenček]]) *[[Nikolaj Lenček]] *[[Jože Lenič]] *[[Jurij Lep]] *[[Suzana Lep Šimenko]] *[[Dušan Lesjak]] *[[Romana Lesjak]] *[[Franc Leskošek]] *[[Josip Leskovar]] *[[Ludvik Leskovar]] *[[Peter Lešnik]] *[[Zoran Lešnik]] *[[Dejan Levanič]] *[[Miroslav Levar]] *[[Fran Levstik]] *[[Jože Levstik]] *[[Borut Likar]] *[[Karel Linhart]] *[[Franc Lipoglavšek]] *[[Franjo Lipold]] *[[Franjo Lipold (politik)|Franjo Lipold]] (1858 - ?) *[[Ivan Lipold]] *[[Janez Lipold]] *[[Tomaž Lisec]] *[[Mitja Ljubeljšek]] *[[Branko Lobnikar]] *[[Franc Lodrant]] *[[Anže Logar]] *[[Cene Logar]] *[[Mihaela Logar]] *[[Romana Logar]] *[[Vladimir Logar]] *[[Konrad Lokar]] *[[Sonja Lokar]] *[[Dragotin Lončar]] *[[Jože Lončarič]] *[[Lučka Lorber]] *[[Marko Lotrič]] *[[Joža Lovrenčič]] *[[Dušan Lovriha]] *([[Frank Lovše]]) *[[Marko Lovše]] *[[Dragotin Lubej]] *[[Bojan Lubej]] *[[Franc Lubej]] *[[Miroslav Luci]] *[[Brane Lučovnik]] *[[Janez Lukač]] *[[Marija Lukačič]] *[[Miroslav Lukan]] *[[Zdravko Luketič]] *[[Branko Lukšič]] *[[Igor Lukšič]] *[[Karel Luter]] == M == * [[Gregor Macedoni]] * [[Uroš Macerl]] * [[Ivan Maček Matija]] *[[Polde Maček]] *[[Viktor Maček]] *[[Janko Mačkovšek]] *[[Zoran Madon]] *[[Andrej Magajna]] *[[Franc Magdič]] *[[Janez Magyar]] *[[Igor Maher]] *([[Anton Mahnič]]) *[[Žan Mahnič]] *[[Rajmund Mahorčič]] *[[Matija Majar Ziljski]] *[[Danilo Majaron]] *[[Irena Majcen (političarka)|Irena Majcen]] *[[Stanko Majcen]] *[[Boris Majer]] *[[Branko Majes]] *[[Vlado Majhen]] *[[Franc Majnardi]] *[[Tilen Majnardi]] *[[Maja Makovec Brenčič]] *[[Ivan Makuc]] *[[Danijel Malenšek]] *([[Matija Malešič (pisatelj)|Matija Malešič]] st.) *[[Matija Malešič (politik)|Matija Malešič]] *[[Matija Maležič (župan)|Matija Maležič]] -Ciril *[[Simon Maljevac]] *[[Jurij Malovrh]] *[[Ivan Mamić]] *[[Josip Mandelj]] *[[Andrej Manfreda]] *[[Anton Manfreda]] *[[Ivo Marenk]] *[[Jože Marentič]] *[[Darko Marin]] *[[Andrej Marinc]] *[[Lojze Marinček]] *[[Tone Marinček (politik)|Tone Marinček]] *[[Tone Marinček]] *[[Branko Marinič]] *[[Miha Marinko]] *[[Marija Markeš]] *[[Janko Markič]] *[[Stane Markič]] *[[Uroš Markič]] *[[Danilo Markočič]] *[[Jože Marn]] *[[Jože Marolt]] *[[Robert Marolt]] *Alex Marsič *[[Dorijan Maršič]] *[[Ivan Martelanc (pravnik)|Ivan Martelanc]] *[[Tomo Martelanc]] *[[Vladimir Martelanc (publicist)|Vladimir Martelanc]] *[[Andrej Marušič (publicist)|Andrej Marušič]] *[[Darko Marušič]] *[[Dorijan Marušič]] *[[Drago Marušič (politik)|Drago Marušič]] *[[Tomaž Marušič]] *([[Tomaž Mastnak]]) *[[Dragutin Mate]] *[[Cene Matičič]] *[[Branko Matkovič]] *[[Franci Matoz]] *[[Marjan Maučec]] *[[Franc Mayer]] *[[Jože Mazovec]] *[[Zofija Mazej Kukovič]] *[[Felicita Medved]] *[[Rudi Medved]] *[[Borut Meh]] *[[Srečko Meh]] *[[Miran Mejak]] *[[Jože Mencinger]] *[[Tomaž Tom Mencinger]] *[[Aleksander Merlo]] *[[Ivan Mermolja]] *[[Luka Mesec]] *[[Alojzij Metelko]] *[[Janez Mežan (politik)|Janez Mežan]] *[[Alojzij Mihelčič]] *[[Jože Mihelčič]] *[[Karel Mikl]] *[[Borut Miklavčič]] *[[Franc Miklavčič]] *[[Klemen Miklavič]] *[[Gregor Miklič]] *[[Martin Mikolič]] *[[Boris Mikoš]] *[[Fortunant Mikuletič|Fortunat Mikuletič]] *[[Dušan Mikuš]] *[[Anton Mikuž]] *[[Metod Mikuž]] *[[Franček Mirtič]] *[[Peter Misja]] *[[Franc Mišič]] *[[Alojz Mlakar]] *[[Franc Mlakar]] *Janez Mlakar *[[Angelika Mlinar]] *[[Ivan Mlinar (politik)|Ivan Mlinar]] *[[Martin Mlinar]] *([[Josip Rastko Močnik|Rastko Močnik]]) *[[Jani Möderndorfer]] *[[Erik Modic]] *[[Heli Modic]] *[[Lev Modic]] *[[Rudolf Moge]] *[[Ivan Mohorič]] *[[Jakob Mohorič]] *[[Ivan Molan]] *[[Miha Molan]] *[[Jože Molek]] *[[Ivan More]]-Žan *[[Alfonz Mosche]] *[[Miroslav Mozetič]] *([[Dragan Mozetič]]) *[[Vinko Mozetič]] *[[Jože Možgan]] *[[Cecilija Možič]] *[[Janez Možina]] *[[Dušan Mramor]] *[[Darinka Mravljak]] *[[Milan Mravlje]] *[[Jerca Mrzel]] *[[Vincenc Muhič]] (Vinzenz Muchitsch) *([[Matjaž Mulej]]) *[[Andrej Muren]] *[[Jasna Murgel]] *[[Janez Murnik|Janez (Ivan) Murnik]] *[[Josip Mursa]] *[[Jožef Muršec]] *[[Bojana Muršič]] *[[Vladimir Braco Mušič|Braco Mušič]] *[[Boris Muževič]] == N == * [[Ivan Nabergoj]] * [[Črtomir Nagode]] * [[Aleksander Nagy]] *[[Cvetko Nanut]] *[[Viljem Nanut]] *[[Janja Napast]] * [[Marko Natlačen]] * [[Jožef Nemanič]] * [[Ivan Nemec]] * [[Matjaž Nemec]] * [[Anton Novačan]] * [[Ante Novak]] * [[Ferdinand Novak|Ferdinand (Nande) Novak]] * [[Fran Novak]] * [[Ivan Novak (kovač)|Ivan Novak]] * [[Ivan Novak-Očka]] * [[Janez Novak (politik)]] * [[Janže Novak]] * [[Jože Novak]] * [[Leon Novak (glasbenik)|Leon Novak]] * [[Ljudmila Novak]] * [[Ludvik Novak (politik)|Ludvik Novak]] * [[Peter Novak (politik)|Peter Novak]] * [[Tereza Novak]] == O == * [[Bela Obal]] * [[Maks Oblak]] * [[Franc Obljubek (politik)|Franc Obljubek]] * [[Rudolf Obračunč]] * [[Adolf Obreza]] * [[Angela Ocepek]] * [[Lojze Ocepek]] * [[Andrej Ocvirk]] * [[Mojmir Ocvirk]] * [[Srečko Ocvirk]] * [[Alojzij Odar]] * [[Fran Ogrin]] * [[Franjo Ogris]] * [[Hanzi Ogris]] * [[Janko Ogris]] * [[Tomaž Ogris]] * [[Eda Okretič Salmič]] * [[Fortunat Olip]] * [[Ivan Oman]] * [[Igor Omerza]] * [[Branko Omerzu]] * [[Luka Omladič]] * [[Jasmina Opec Vöröš]] * [[Miloš Oprešnik]] * [[Dušan Orban]], ''predsednik sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti'' * [[Ludvik Orban]] * [[Josef Ornig]] * [[Marjan Orožen]] * [[Milan Orožen Adamič]] * [[Bogdan Osolnik]] * [[Slavko Osredkar]] * [[Alojz Oset]] * [[Jože Osterc]] * [[Tadej Ostrc]] * [[Ana Osterman]] * [[Jože Osterman]] * [[Božena Ostrovršnik]] * [[Vincenc Otoničar]] * [[Milica Ozbič]] * [[Jožef Ozmec]] * [[Milan Ozimič]] == P == * [[Jože Pacek (politik)]] * [[Natalis Pagliaruzzi]] * [[Borut Pahor]] * [[Drago Pahor]] * [[Samo Pahor]] * [[Sergij Pahor]] * [[Alojzij Pajer]]- Monriva * [[Stane Pajk]] * [[Robert Pal]] * [[Boris Pangerc]] * [[Josip Pangerc]] * Franc Papež (1838-1929) * [[Bojan Papič]] * [[Igor Papič]] * [[Anton Partljič|Tone Partljič]] * [[Ingo Paš]] * [[Damjan Paulin]] * [[Tone Pavček]] * [[Andrej Pavlica]] * [[Josip Pavlica]] * [[Alenka Pavlič]] * [[Darja Pavlič]] * [[Irena Pavlič]] * [[Lojze Pavlič]] * [[Stane Pavlič]] * [[Jože Pavličič]] * [[Marko Pavliha]] * [[Boštjan Pavlin]] * [[Blaž Pavlin]] * [[Jernej Pavlin (politik)]] * [[Irma Pavlinič Krebs]] * [[Marko Pavlišič]] * [[Robert Pavšič]] * [[Rudi Pavšič]] * [[Breda Pečan]] * [[Sašo Peče]] * [[Vladislav Pegan]] (pravnik) * [[Vladislav Pegan]] * [[Rado Pehaček]] * [[Sergij Pelhan]] * [[Stojan Pelko]] * [[Jože Penca]] * [[Peter Pengal]] * [[Truda Pepelnik]] * [[Gorazd Perenič]] * [[Janez Perenič]] * [[Klavdija Perger]] * [[Ljudevit Perič]] * [[Franc Perko (župan)]] * Franc Perko? * [[Vencelj Perko]] * [[France Perovšek]] * [[Janez Perovšek]] * [[Tone Peršak]] * [[Just Pertot]] * [[Pavel Pestotnik]] * [[Bojan Petan]] * [[Rudolf Petan]] * [[Josip Petejan]] * [[Jože (Josip) Petejan]] * [[Franc Petek]] * [[Milan Petek]] * [[Miro Petek]] * [[Alojz (Lojze) Peterle]] * [[Josip Peternel]] * [[Ernest Petrič]] * [[Josip Petrič]] * [[Pavle Petričič]] * [[Tea Petrin]] * [[Bortolo Petronio]] * [[Jožef Petrovič (ekonomist)|Jožef Petrovič]] * [[Mihael Petrovič]] * [[Peter Petrovič]] * [[Viljem Pfeifer]] * [[Janez Piber]] * [[Jernej Pikalo]] * [[Ludvik Pinkava]] * [[Emil Milan Pintar]] * [[Bojan Franc Pirc|Bojan Pirc]] * [[Ciril Pirc]] * [[Nataša Pirc Musar]] * ([[Dušan Pirjevec]]) * ([[Jože Pirjevec]]) * [[Edo Pirkmajer]] * [[Milko Pirkmajer]] * [[Otmar Pirkmajer]] * [[Pavel Pirkmajer]] * [[Franc Pirkovič]] * [[Jelka Pirkovič]] * [[Vilma Pirkovič Bebler]] * [[Rajko Pirnat]] * [[Marko Pisani]] * [[Franc Pišek]] * [[Marija Dunja Piškur-Kosmač|Dunja Piškur-Kosmač]] * [[Leonid Pitamic]] * [[Franc Pišek]] * [[Aleksandra Pivec]] * [[Franci Pivec]] * [[Ljudevit Pivko]] * [[Silvester Plahutnik]] * [[Ivan Plantan]] * [[Dušan Pleničar]] * [[Ivan Ples]] * [[Cirila Pleško Štebi]] * [[Miroslav Ples]] * [[Janko Pleterski]] * [[Jože Plevnik]] * [[Senko Pličanič]] * [[Jakob Ploj]] * [[Miroslav Ploj]] * [[Klemen Ploštajner]] * [[Zlata Ploštajner]] * [[Alojz Pluško]] * [[Dušan Plut]] * [[Zdravko Počivalšek]] * [[Jakob Počivavšek]] * [[Valentin Podgorc]] * [[Karel Podgornik]] * [[Dejan Podgoršek]] * [[Jože Podgoršek]] * [[Bojan Podkrajšek]] * [[Sida Podlesek]] * [[Anton Podobnik]] * [[Janez Podobnik]] * [[Marjan Podobnik]] * [[Josip Pogačnik]] * [[Lovro Pogačnik]] * [[Marko Pogačnik (politik)|Marko Pogačnik]] * [[Milan Pogačnik]] * [[Valentin Pohorec]] * [[Marijan Pojbič]] * [[Jože Pokorn]] * [[Boštjan Poklukar]] * [[Janez Poklukar]] * [[Josip Poklukar]] * [[Anton Polajnar]] * [[Ignac Polajnar]] * [[Bojan Polak]] * [[Radko Polič star.|Radko Polič]] * [[Svetozar Polič]] * [[Zoran Polič]] * [[Ludvik Poljanec]] * [[Vinko Poljanec]] * [[Majda Poljanšek]] * [[Ferdinand Pollak]] * [[Anton Poljšak]] * [[Robert Polnar]] * [[Marjan Poljšak]] * [[Tone Poljšak]] * [[France Popit]] * [[Boris Popovič]] * [[Carlo Porenta]] * [[Alojz Posedel]] * [[Alojzij Potočnik (politik)|Alojz(ij) Potočnik]] * [[Franc Potočnik]] * [[Janez Potočnik]] * [[Jožef Potočnik]] * [[Miha Potočnik]] * [[Vika Potočnik]] * [[Ivo Potokar]] * [[Majda Potrata]] * [[Ivan Potrč]] * [[Jože Potrč]] * [[Miran Potrč]] * [[Avgust Povše]] * [[Fran Povše]] * [[Zoran Poznič]] * [[Albin Poznik]] * [[Maria Pozsonec]] * [[Hubert Požarnik]] * [[Avgust Praprotnik]] * [[Nik Prebil]] * [[Vladimir Prebilič]] * [[Božo Predalič]] * [[Izidor Predan]] * [[Janko Predan]] * [[Jani Prednik]] * [[Miroslav Pregl]] * [[Živko Pregl]] * [[Ivan Prekoršek]] * [[Matija Prelog]] * [[Martin Premk]] * ([[Ljuba Prenner]]) * [[Albin Prepeluh]] * [[Jakob Presečnik]] * [[Dejan Prešiček]] * [[Mihael Prevc]] * [[Valentina Prevolnik Rupel]] * [[Srečko Prijatelj]] * [[Uroš Prikl]] * [[Aleš Primc]] * [[Jana Primožič]] * [[Jožef Primožič|Jože(f) Primožič]] * [[Franc Props]] * [[Matija Prosekar]] * [[Miloš Prosenc]] * [[Jože Protner]] * [[Janko Prunk]] * [[Karel Prušnik]] * [[Boris Puc]] * [[Dinko Puc]] * [[Ivan Pucelj]] * [[Dino Pucer]] * [[Ciril Pucko]] * [[Ivan Pučnik]] * [[Jože Pučnik]] * Franc (Aco) Puhar * [[Jožica Puhar]] * [[Vitodrag Pukl]] * [[Franc Pukšič]] * [[Ciril Metod Pungartnik]] * [[Iztok Purič]] * [[Jože Pustoslemšek]] * [[Ludvik Puš]] * [[Janez Pušar]] * [[Rado Pušenjak]] * [[Rudolf Pušenjak]] * [[Vladimir Pušenjak]] * [[Henrik Pušnik]] == R == * [[Boris Race]] * [[Darja Radić]] * [[Božidar Raič]] * [[Janko Rajar]] * [[Andreja Rajbenšu]] * [[Jožef Rajšp]] * [[Sonja Ramšak]] * [[Stanislav Raščan]] * [[Vladimir Ravnihar]] * [[Franjo Ravnik]] * [[Miha Ravnik]] * [[Rudolf Ravnik]] * [[Aleksander Ravnikar]] * [[Jernej Ravnikar]] * [[Ludvik Ravnikar]] * [[Franc Razdevšek]] * [[Radoslav Razlag]] * [[Rafael Razpet]] * [[Ivan Rebek]] * [[Aleksander Reberšek]] * [[Dušan Rebolj (sindikalist)|Dušan Rebolj]] * [[Amalija Regent]] * [[Ivan Regent]] * [[Izidor Rejc]] * [[Albert Rejec]] * [[Marjan Rekar]] * [[Tone Remc]] * [[Alojzij Remec]] * [[Bogumil Remec]] * [[Vladimir Remec]] * [[Tine Remškar]] * [[Ivan Renko]] * [[Viktor Repič]] * [[Samo Resnik]] * [[Vili Rezman]] * [[Cvetka Ribarič Lasnik]] * [[Alojz Ribič]] * [[Janez Ribič]] * [[Marija Ribič]] * [[Mateja Ribič]] * [[Ciril Ribičič]] * [[Mitja Ribičič]] * [[Adolf Ribnikar]] * [[Ivan Ribnikar]] * [[Anton Rifelj]] * [[Polona Rifelj]] * [[Herman Rigelnik]] * [[Andreja Rihter]] * [[Cvetana Rijavec]] * [[Robert Rinaldo]] * [[Franc Robič]] * [[Marija Rogar]] * [[Vitja Rode]] * [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]] (*1940) * [[Emil Rojc (politik)|Emil Rojc]] (*1958) * [[Anton Rojec]] * [[Ivan Rojec]] * [[Lojze Rojec]] * [[Anton Rojina]] * [[Franci Rokavec]] * [[Borut Rončević]] * [[Anton Rop]] * [[Franjo Rosina]] * [[Igor Rosina]] * [[Jožef Rosina]] * [[Janez Nepomuk Rosmann]] * [[Mihajlo Rostohar]] * [[Eduard Roškar]] * [[Ivan Roškar]] * [[Metod Rotar]] * [[Zdenko Roter]] * [[Anton Rous]] * [[Jožef Rozman (1870-1941)|Jožef Rozman]] * [[Vito Rožej]] * [[Marjan Rožič]] * [[Jakob Rožič]] * [[Valentin Rožič]] * [[Franc Rudež]] * [[Karel Dragotin Rudež]] * [[Aleksander Rudolf]] * [[Ivan Rudolf (politik)|Ivan Rudolf]] * [[Janko Rudolf]] * [[Bojan Rugelj]] * [[Matija Rulitz]] * [[Pavel Rupar]] * [[Dimitrij Rupel]] * [[Mara Rupena-Osolnik]] * [[Zora Rupena]] * [[Leon Rupnik]] * [[Andrej Rus]] * [[Josip Rus]] * [[Jože Rus (elektrotehnik)|Jože Rus]] * [[Veljko Rus]] * [[Vojan Rus]] * [[Marko Rusjan]] * [[Matija Rutar (pravnik)|Matija Rutar]] * [[Anton Rutar]] * [[Otokar Rybář]] == S == * [[Bernard Sadovnik]] * [[Franc Sagaj]] * [[Borut Sajovic]] * [[Ivan Sajovic]] * [[Franc Salamon]] * [[Evgen Sapač]] * [[Dorče Sardoč]] * [[Silvano Sau]] * [[Jožef Savinšek]] * [[Franc Schaubach]] * [[Jožef Kamilo Schmidburg]] * [[Jožef Schneid-Treuenfeld]] * [[Jožef Schwegel]] * [[Viljem Schweitzer]] * [[Alojz Sedej]] * [[Cvetka Selšek]] * [[Dušan Semolič]] * [[Matej Senčar]] * [[Sabina Senčar]] * [[Alojz Senekovič]] * [[Bogomil Senekovič]] * [[Dušan Sernec]] * [[Janko Sernec]] * [[Josip Sernec]] * [[Stanka Setnikar Cankar]] * [[Anton Sfiligoj]] * [[Avgust Sfiligoj]] * [[Ivan Simčič]] * [[Teofil Simčič]] (1902-97) * [[Franc Simonič (partizan)]] * [[Vasko Simoniti]] * [[Danica Simšič]] * [[Ljubo Sirc]] * [[Janez Sirše]] * [[Ivan Sisinger]] * [[Primož Siter]] * [[Janez Skedl]] * [[Josip Skerk]] * [[Matej Skočir]] * [[Lojze Skok]] * [[Nada Skuk]] * [[Karel Slanc]] * [[Anton Slapernik]] * [[Tadej Slapnik]] * [[Edvard Slavik]] * [[Mitja Slavinec]] * [[Uroš Slavinec]] * [[Anton Slokar]] * [[Jolanda Slokar]] * [[Jožef Slokar]] * [[Janja Sluga]] * [[Alenka Smerkolj]] * [[Rudolf Smersu]] * [[Franc Smodej]] * [[Robert Smodej]] * [[Janko Smole]] * [[Jože Smole]] * [[Karel Smolle]] * [[Ciril Smrkolj]] * [[Franc Snoj]] * [[Jože Sodja]] * [[Janez Sodržnik]] * [[Mojca Sojar]] * [[Mitja Sojer]] * [[Alojz Sok]] * [[Slavko Soršak]] * [[Boris Sovič]] * [[Stojan Spetič]] * [[Jože Srebrnič (narodni heroj)|Jože Srebrnič]] * [[Zoran Stančič]] * [[Edvard Stanič]] * [[Gojko Stanič]] * [[Marjan Stanič]] * [[Stane Stanič]] * [[Nina Stankovič]] * [[Aleš Stanovnik (pravnik)|Aleš Stanovnik]] * [[Ivan Stanovnik]] * [[Janez Stanovnik]] * [[Peter Stante]] * [[Janez Starc|Janez (Ivan) Starc]] * [[Miloš Stare]] * [[Andrijana Starina Kosem]] * [[Bojan Starman]] * [[Danijel Starman]] * [[Marko Starman]] * [[Emil Stefanovič]] * [[Andrej Stegnar]] * [[Henrik Stepančič]] * [[Zoran Stevanović]] * [[Stana Stopar]] * [[Viktor Stopar]] * [[Vojko Stopar]] * [[Jože Strgar]] * [[Francka Strmole-Hlastec]] * [[Tanja Strniša]] * [[Lojzka Stropnik]] * [[Marjan Sturm]] * [[Janko Stušek]] * [[Karel Sukič]] * [[Josef Suppan]] * [[Anton Sušnik (1880)|Anton Sušnik]] * [[Franc Sušnik (politik)|Franc Sušnik]] * [[Janez Sušnik]] * [[Peter Sušnik]] * [[Ernest Svetec]] * [[Luka Svetec]] * [[Andrej Svetek]] * [[France Svetek]] * [[Lev Svetek]] * [[Albert Svetina-Erno]] * [[Anton Svetina]] * [[Mira Svetina|Mira Svetina-Vlasta]] * [[Vladimir Svetina|Vladimir-Ivo Svetina]] * [[Ivan Svetlik]] == Š == * [[Aleš Šabeder]] * [[Franc Šali]] * [[Marjan Šarec]] * [[Oskar Šavli]] * [[Karel Šavnik]] * [[Pavel Šavnik]] * [[Virgil Šček]] * [[Franc Šebjanič]] * [[Boštjan Šefic]] * [[Rudi Šeligo]] * [[Lidija Šentjurc]] * [[Rudi Šepič]] * [[Jernej Šerjak]] * [[Leo Šešerko]] * [[Jože Šeško]] * [[Dušan Šešok]] * [[Franc Šetinc]] * [[Lenart Šetinc]] * [[Marjan Šetinc]] * [[Mile Šetinc]] * [[Mojca Šetinc Pašek]] * [[Drago Šiftar]] * [[Ivan Vanek Šiftar]] * [[Niko Šilih]] * [[Rudi Šimac]] * [[Rok Šimenc]] * [[Dušan Šinigoj]] * [[Irena Šinko]] * [[Josip Šinko]] * [[Matjaž Šinkovec (diplomat)|Matjaž Šinkovec]] * [[Majda Širca]] * [[Andrej Šircelj]] * [[Albert Širok]] * [[Andrej Šiško]] * [[Dušan Šiško]] * [[Jože Šiškovič]] * [[Karel Šiškovič]] * [[Raul Šiškovič]] * [[Matija Škerbec]] * [[Albin Škerk]] * [[Andrej Škerlavaj]] * [[Franc Škerlj (politik)|Franc Škerlj]] * [[Jan Škoberne]] * [[Jožef Školč]] * [[Mojca Škrinjar]] * [[Bojan Škrk]] * [[Boštjan Škrlec]] * [[Karel Škulj]] * [[Jože Šlander]] * [[Mica Šlander]]-[[Marinko (priimek)|Marinko]] * [[Slavko Šlander]] * [[Albin Šmajd]] * [[Franc Šmon]] * [[Boris Šnuderl]] * [[Makso Šnuderl]] * [[Katja Šoba]] * [[Jakob Šolar]] * [[Igor Šoltes]] * [[Tomo Šorli]] * [[Črtomir Špacapan]] * [[Mirko Špacapan]] * [[Bogomir Špiletič]] * [[Vekoslav Špindler]] * [[Bojan Šrot]] * [[Tomaž Štebe]] * [[Anton Štebi]] * [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]] * [[Ivo Štempihar]] * [[Andrej Šter]] * [[Emil Štern]] * [[France Štiglic]] * [[Anton Štihec]] * [[Drago Štoka]] * [[Franc Štoka]] * [[Adolf Štorman]] * [[Ivan Štravs]] * [[Alojzij Štrekelj]] * [[Jernej Štromajer]] * [[Branimir Štrukelj]] * [[Josip Štrukelj]] * [[Jožko Štrukelj]] * [[Lovro Šturm]] * [[Jadranka Šturm Kocjan]] * [[Boris Šuligoj (politik)|Boris Šuligoj]] (r. 1866) * [[Vinko Šumrada]] * [[Vojka Štular]] * [[Dagmar Šuster]] * [[Jože Šušmelj]] * [[Boris Šuštar]] * [[Boris Šuštaršič]] * [[Anton Šušteršič|Anton (Tone) Šušteršič]] * [[Ivan Šušteršič|Ivan Šusteršič]] * [[Janez Šušteršič]] * [[Matjaž Švagan]] == T == * [[Lucija Tacer Perlin]] * [[Maks Tajnikar]] * [[Peter Tancig]] * [[Jože Tanko]] * [[Matic Tasič]] * [[Matej Tašner Vatovec]] * [[Veno Taufer]] * [[Boštjan Tavčar]] * [[Franja Tavčar]] * [[Irena Tavčar]] * [[Ivan Tavčar]] * [[Ivo Tavčar]] * [[Metka Tekavčič]] * [[Marjan Tepina]] * [[Štefan Teraž]] * [[Davorin Terčon]] * [[Josip Terčon]] * [[Marjan Terpin]] * [[France Terseglav]] *[[Tina Teržan]] * [[Ciril Testen]] * [[Vlasta Tetičkovič Toplak|Vlasta Tetičkovič (r. Toplak)]] * [[Zoran Thaler]] * [[Gustav Thurn-Valsassina]] * [[Joško Tischler]] * [[Ivan Tokan]] * [[Josip Broz - Tito]] * [[Vilmoš Tkalec]] * [[Anton Valentin Toman]] * [[Lovro Toman]] * [[Tone Toman]] * [[Silvira Tomasini]] * [[Zala Tomašič]] *[[Matej Tomazin]] * [[Anton Tomažič]] * [[Branko Tomažič (inženir kmetijstva)|Branko Tomažič]] * [[Emil Tomažič (politik)|Emil Tomažič]] * [[Pinko Tomažič]] * [[Gregor Tomc]] * [[Romana Tomc]] * [[Branka Tome]] * [[Ernest Tomec]] * [[Ana Tomić]] (r. Trdin) * [[Zora Tomič]] * [[Violeta Tomić]] * [[Teodor Tominšek]] * [[Tina Tomlje]] *[[Emanuel Tomšič]] * [[France Tomšič (politik)|France Tomšič]] * [[Miha Tomšič|Miha(el) Tomšič]] * Mira Tomšič Svetina * [[Stanko Tomšič]] * [[Tone Tomšič]] * [[Vida Tomšič]] * [[Frane Tončič]] * [[Matej Tonin]] * [[Josip Tonkli]] * [[Nikolaj Tonkli]] * [[Ludvik Toplak]] * [[Vladimir Topler]] * [[Peter Toš]] * [[Magdalena Tovornik]] *[[Hilda Tovšak]] *[[Stojan Tramte]] * [[Ignac Tratar]] * [[Tadej Trček]] * [[Maurizio Tremul]] * [[Tone Tribušon]] * [[Boštjan Trilar]] * [[Karel Triller]] * [[Ivan Trinko|Ivan Trinko - Zamejski]] * [[Vili Trofenik]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Tomo Trstenjak]] * [[Verica Tr(s)tenjak]] * [[Henrik Tuma]] * [[Samo Turel]] * [[Boštjan M. Turk]] * [[Danilo Türk]] * [[Marta Turk]] * [[Milan Turk]] * [[Žiga Turk]] * [[Edo Turnher]] * [[Tone Turnher]] * [[Tit Turnšek]] == U == * [[Lojze Ude starejši]] * [[Lojze Ude mlajši]] * [[Mateja Udovč]] * [[Marjetka Uhan]] * [[Anton Ukmar (partizan)|Anton Ukmar]] * [[Andrej Ujčič]] * [[Karel Ullepitch/Ulepič]] * [[Ela Ulrih-Atena]] * [[Tone Ulrih]] * [[Andrej Umek]] * [[Igor Umek]] * [[Anton Umnik]] * [[Alenka Urbančič]] * [[Andrej Uršič]] * [[Cveto Uršič]] * [[Duško Uršič]] * [[Franc Uršič (1896-1951)|Franc Uršič]] * [[Rudolf Uršič|Rudolf (Rudi) Uršič]] * [[Jože Utenkar]] == V == * [[Katja Vadnal]] * [[Boris Vadnjal]] * [[Ivo Vajgl]] * [[Uroš Vajgl]] * [[Davorin Valentinčič]] * [[Dejan Valentinčič]] * [[Lado Vavpetič]] * [[Janko Veber]] * [[Norbert Veber]] * [[Andrej Veble]] * [[Andraž Vehovar]] * [[Ivan Vehovec]] * [[Herman Velik]] * ? Velikonja * [[Jože Velikonja]] * [[Ivan Vencajz]] * [[Ljudevit Vencajz]] * [[Peter Vencelj]] * [[Albin Vengust]] * [[Vinko Verbec]] * [[Andrej Verbič]] * [[Dušan Verbič]] * [[Peter Verlič]] * [[Karel Verstovšek]] * [[Rudi Veršnik]] * [[Ivan Verzolak]] * [[Fran Vesel (odvetnik)|Fran Vesel]] * [[Alojz Vesenjak]] * [[Ivan Vesenjak]] * [[Peter Vesenjak]] * [[Matic Vidic]] * [[Josip Vidmar]] * [[Marjan Vidmar (politik)|Marjan Vidmar]] * [[Gorazd Vidrih]] * [[Rudolf Vidrih]] * [[Josip Vilfan]] * [[Joža Vilfan|Joža (Jože) Vilfan]] * [[Marija Vilfan]] * [[Peter Vilfan]] * [[Albin Vipotnik]] * [[Janez Vipotnik]] * [[Olga Vipotnik Červan]] * [[Gregor Virant]] * [[Franc Višnikar]] * [[Andrej Vizjak]] * [[Bogomil Vižintin]] * [[Patrick Vlačič]] * [[Angela Vode]] * [[Albin Vodopivec]] * [[Fran Vodopivec]] * [[Albert Vodovnik]] * [[Gustav Vodušek]] * [[Fran Voglar]] * [[Olga Voglauer]] * [[Željko Vogrin]] * [[Mitja Volčič]] * [[Božidar Voljč]] * [[Ignac Voljč]] * [[Ignac Voljč (politik)|Ignac Voljč]] * [[Vojko Volk]] * [[Tamara Vonta]] * [[Alojzij Voršič]] * [[Reginald Vospernik]] * [[Bogumil Vošnjak]] * [[Ivan Vošnjak (politik)|Ivan Vošnjak]] * [[Josip Vošnjak]] * [[Mihael Vošnjak]] * [[Mitja Vošnjak]] * [[Rudi Vouk]] * [[Olga Vrabič]] * [[Marko Vraničar]] * [[Mateja Vraničar Erman]] * [[Anton Vratuša]] * [[Marko Vrhunec]] * [[Vinko Vrhunec]] * [[Zima Vrščaj|Zima Vrščaj-Holy]] * [[Andrej Vrtovec]] * [[Jernej Vrtovec]] * [[Dušan Vučko]] * [[Ivan Vuk]] * [[Martina Vuk]] == W == * [[Anton Fran Wagner]] * [[Andrej Wakounig]] * [[Jože Wakounig]] * [[Marko Waltritsch]] * [[Franc Wankmüler]] * [[Feliks Wieser (partizan)|Feliks Wieser-starejši]] * [[Feliks Wieser (agronom)|Feliks Wieser-mlajši]] * [[Franc Wiesthaler]] *[[Adolf Wilhelm]] (Dolfi Guglielmi) * [[Andrej Winkler]] * [[Iztok Winkler]] * [[Janez Winkler]] * [[Miha Wohinz]] * [[Karel Wurzbach]] == Z == * [[Andreja Zabret]] * [[Jože Zabukovec]] * [[Zdravko Zabukovec]] * [[Bojan Zadel]] * [[Ludvik Zadnik]] * [[Boštjan Zagorac]] * [[Franc Zagožen]] * [[Jože Zagožen]] * [[Janez Zahrastnik]] * [[Janez Zajc]] * [[Ludvik Zajc (1925—|Ludvik Zajc]] * [[Simon Zajc]] * Janez Zajec * [[Marjan Zajec]] * [[Aleš Zalar]] * [[Vinko Zalar]] * [[Cvetka Zalokar Oražem]] * [[Bogomir Zamernik|Mirko Zamernik]] * [[Valentin Zarnik]] * [[Franc Zdolšek]] * [[Danilo Zelen]] * [[Jože Zemljak]] * [[Janez Zemljarič]] * [[Pavel Zgaga]] * [[Urša Zgojznik]] * [[Marko Zidanšek]] * [[Miloš Zidanšek]] * [[Milovan Zidar]] * [[Boris Ziherl]] * [[Milenko Ziherl]] * [[Slavko Ziherl]] * [[Jože Zimšek]] * [[Mirko Zlatnar]] * [[Ciril Zlobec]] * [[Franc Zlobec (poslanec)|Franc Zlobec]] * [[Jaša Zlobec]] * [[Branko Zlobko]] * [[Igor Zorčič]] * [[Peter Zorko]] * [[Mirko Zorman]] * [[Aleksander Zorn]] * [[Damijan Zrim]] * [[Adolf Zupan]] * [[Jure Zupan (kemik)|Jure Zupan]] * [[Majda Zupan]] * [[Beno Zupančič]] * ([[Boštjan M. Zupančič]]) * [[Jože Zupančič (ravnatelj)|Jože Zupančič]] * [[Marija Zupančič]] * [[Marija Zupančič Vičar|Marija Zupančič-Vičar]] * [[Martin Zupančič]] * [[Metka Zupančič (političarka)|Metka Zupančič]] * [[Mihael Zupančič]] * [[Niko Zupanič]] * [[Josip Zurc]] * [[Milan Zver]] * [[Franci Zwitter]] * Janko [[Zwitter]] (1946) * [[Mirt Zwitter]] * [[Zdravko Zwitter]] == Ž == * [[Jože Žabkar (pravnik)|Jože Žabkar]] * [[Ivan Žagar (politik)|Ivan Žagar]] * [[Iztok Žagar]] * [[Stane Žagar]] * [[Zoran Žagar]] * [[Janez Žakelj]] * [[Viktor Žakelj]] * [[Roko Žarnić]] * [[Pavle Žaucer]] * [[Lenart Žavbi]] * [[Samuel Žbogar]] * [[Ciril Žebot]] * [[Franjo Žebot]] * [[Boštjan Žekš]] * [[France Železnikar]] * [[Jakob Žen]] * [[Gregor Žerjav]] * [[Radovan Žerjav]] * [[Janko Ževart]] * [[Barbara Žgajner Tavš]] * [[Nestl Žgank]] *[[Darko Žiberna]] *[[Julijana Žibert|Julijana (Julka) Žibert]] *[[Sara Žibrat]] * [[Josip Žičkar]] * [[Dejan Židan]] * [[Gregor Židan]] * [[Anton Žigon]] * [[Ignacij Žitnik]] * [[Rudolf Žitnik]] * [[Felice Žiža]] * ([[Slavoj Žižek]]) * [[Mara Žlebnik]] *[[Mirko Žlender]] * [[Gorazd Žmavc]] * [[Franc Žnidaršič]] * [[Franci Žnidaršič]] * [[Ivica Žnidaršič]] * [[Jonas Žnidaršič]] * [[Alojz Žokalj]] * [[Mihael Žolgar]] * [[Ivan Žolger]] * [[Jakob Žorga]] * [[Marcel Žorga (1883)|Marcel Žorga]] * [[Srečko Žumer]] * [[Anton Žunič]] * [[Anton Žunter]] * [[Oton Župančič]] * [[Niko Županič]] * [[Melita Župevc]] * [[Leopold Žužek]] == Glej tudi == * [[seznam politikov|seznami politikov]] po državah in narodnostih *[[Vlada Republike Slovenije]] * [[seznam ministrov Republike Slovenije]] *[[Državni zbor RS]] *[[Seznam slovenskih političnih strank]] *[[Poimenski seznam državnih sekretarjev Republike Slovenije]] ==Glej tudi== * [[Seznam slovenskih politologov]], [[Seznam slovenskih diplomatov]], [[Seznam slovenskih pravnikov]] * [[Seznam slovenskih ekonomistov]], [[Seznam slovenskih gospodarstvenikov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami slovenskih politikov| ]] [[Kategorija:Slovenski politiki|*]] gwh2v69zwyv7p861082rgvzvighm8se Had (grški bog) 0 27986 6759944 6736672 2026-10-03T09:45:25Z Yerpo 8417 /* Mitologija */ dp 6759944 wikitext text/x-wiki {{Drugipomeni2|Had}} [[Slika:Hades Altemps Inv8584.jpg |thumb|250px|Rimska kopija grškega kipa Hada iz 5. stoletja pr. n. št., ki jo hrani Altempsova palača (Rimski narodni muzej) v [[Rim]]u]] '''Had''' ali '''Hades''' ({{Jezik-grc|ᾍδης}}, ''Háidēs'' ali Ἀΐδης, Aïdēs) je v [[grška mitologija|grški mitologiji]] [[bog]] [[grško podzemlje|podzemnega sveta]]. V [[Rimska mitologija|rimski mitologiji]] ta lik ustreza [[Pluton (mitologija)|Plutonu]] (''Pater Dis''), v [[Etruščanska mitologija|etruščanski]] pa je primerljiv z [[Aita|Aito]]. == Mitologija == Bil je brat [[Zevs]]a in [[Pozejdon]]a in eden od [[Dvanajst bogov Olimpa|olimpskih bogov]]. Poročen je s [[Perzefona|Perzefono]], ki je bila hči [[Demetra|Demetre]]. Je eden izmed treh sinov [[Kronos]]a in [[Rea|Ree]]. Spremlja ga troglavi pes [[Kerber]], običajno pa je prikazan s čelado nevidnosti. Ko je odrastel, je z Zevsom, Pozejdonom sodeloval v Titanomahiji, vojni [[Titani|Titanov]], [[Kiklop]]i pa so jim darovali orožje: Zevs je dobil strelo, Had šlem nevidnosti, Pozejdon trizob. V noči pred prvo bitko se je Had odtihotapil do tabora Titanov in jim uničil orožje. Na koncu so bogovi zmagali, trojica bratov pa je vlekla slamice, da bi si razdelili področja vladanja. Zevs je z zvijačo dobil nebo in zemljo, Pozejdon morja, Had podzemni svet. Had je vladal mrtvim, pomagali so mu demoni, ki so ga brez ugovarjanja ubogali. Mrtvi niso smeli oditi iz podzemlja, živi ne vanj, sicer bi se Had razjezil. Vsi ki so prihajali v podzemni svet, so bili v glavnem junaki: [[Heraklej]], [[Odisej]], [[Enej]], [[Orfej]], [[Tezej]] in [[Psiha (mitologija)|Psiha]]. Noben od njih ni bil zadovoljen s tistim kar je videl, o čemer govori tudi [[Homer]] v ''[[Odiseja|Odiseji]]''. Čeprav je Had vladal podzemlju, ni bil personifikacija smrti. To je bil Tanat, bog smrti. Ko so Grki hoteli Hada pomiriti, so z glavami udarjali ob tla, da bi jih slišal. Žrtvovali so mu črne živali, posebej ovce, mogoče je, da so žrtvovali tudi ljudi. Žrtvena kri se je zbirala v jame in vodnjake da bi zagotovili, da bo žrtev prišla do Hada, oseba ki je prinesla žrtev je morala obrniti glavo. Vsakih sto let so se odvijale stoletne igre v njegovo čast. Svojo ženo [[Perzefona|Perzefono]] je ugrabil, vsako leto pa se je lahko za pol leta vrnila na zemljo in s seboj prinesla [[poletje]] in [[pomlad]]. Had naj bi Persefono vrnil Zevsu, če tam ne bi pojedla ničesar. Zaužila pa je štiri peške zato je morala vsako leto za pol leta v podzemlje. Ko Perzefona odšla v podzemlje, se [[jesen]] spremenila v [[zima|zimo]]. Na upodobitvah ga večinoma prikazujejo kot starega in bradatega moškega. Njegov okras je dvozoba ost. Verjeli so, da obstajata dva vzporedna svetova. Ko je v enem svetu sonce zašlo, je v drugem vzšlo. Mrtvi so v podzemlje potovali s [[čoln]]om v družbi [[Tot]]a in [[Kepri|Kepra]]. Ko so prispeli, so morali prestati preizkušnjo s tehtanjem njihovega [[srce|srca]]. Če je bilo slednje lažje od [[pero|peresa]], so končali potovanje, se srečali z [[Oziris]]om in odšli v svet mrtvih. Podzemlje pa ni bilo namenjeno zgolj slabim ljudem, temveč vsem. Podzemlje se je delilo na: * [[Asfodelska raven]] (kraj slabih) * [[Elizijske poljane]] (kraj junakov) * [[Tartar]] (kraj za kaznovanje slabih) Skozi podzemlje je teklo pet [[reka|rek]]: [[Aheront]], [[Kokit]], [[Stiks]], [[Leta]] in [[Flegetont]]. Had duš iz podzemlja ni izpuščal, a ko je [[Orfej]] igral milo glasbo, je Had izpustil [[Evrikida|Evrikido]], pod pogojem, da se [[Orfej]] na poti nazaj ne bi ozrl. Orfej se je ozrl in izgubil Evrikido za vedno. ==Viri== *BELLINGER, Gehard J., Leksikon mitologije, 1997. *STEER, D., Mitoslovje, 1825. *CHRISP, P., Mumije, 2007. *CHRISP, P., Stara Grčija, 2008. == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{Commonscat|Hades}} * [http://www.theoi.com/Khthonios/Haides.html Had v klasični literaturi in umetnosti] * [https://web.archive.org/web/20011202145314/http://homepage.mac.com/cparada/GML/Hades.html Had v grški mitologiji] [[Kategorija:Grški bogovi]] [[Kategorija:Bogovi smrti]] [[Kategorija:Bogovi podzemlja]] {{normativna kontrola}} ifeoyf7li4dc3zecsntyihq7j26vxwp Seznam slovenskih pesnikov 0 29767 6759753 6754399 2026-10-02T15:55:15Z ~2026-44996-51 264415 /* M */ 6759753 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[pesnik]]ov in pesnic.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Matic Ačko]] (* 1991) * [[Špela Ačko]] * [[Alja Adam]] (* 1976) * [[Kozma Ahačič]] (* 1976) * [[Damián Ahlin]] * [[Fran Albreht]] (1889–1965) * [[Ivan Albreht]] (1893–1955) * [[Vera Albreht]] (1895–1971) * [[Jakob Alešovec]] (1842–1901) * [[Vid Ambrožič]] (1890–1961) * [[Miha Andreaš]] (1762–1821) * [[Mojca Andrej]] (* 1982) * [[Milan Apih]] (1906–1992) * [[Marija Arh]] (haiku) * [[Janez Arlič]] (1812–1879) * [[Majda Arhnauer Subašič]] (* 1960) * [[Tina Arnuš Pupis]] (* 1982) * [[Majda Artač Sturman]] (* 1953) * [[Anton Aškerc]] (1856–1912) * [[Imre Augustič]] (1837–1879) * [[Miha Avanzo]] (* 1949) == B == * [[Esad Babačić]] (* 1965) * [[Majda Babič]] (* 1970) * [[Otto František Babler]] (1901–1984) * Marina Bahovec (* 1946) * [[Mihael Bakoš]] (1742–1804) * [[France Balantič]] (1921–1943) * [[Danijel Balažek]] (* 1980) * [[Štefan Baler]] (1760–1835) * [[Varja Balžalorsky Antić]] (* 1979) * [[David Bandelj]] (* 1978) * [[Robert Barbo Waxenstein]] (1889–1977) * [[Mihael Barla]] (1778–1824) * [[Tone Batagelj]] (1894–1974) * [[Milena Batič]] (1930–2015) * [[Milan Batista]] (1924–2010) * [[Petra Bauman]] (* 1979) * [[David Bedrač]] (* 1978) * [[Joža Bekš]] (1883–1961) * [[Anjuša Belehar]] (* 1986) * [[Vinko Beličič]] (1913–1999) * [[Danica Bem Gala]] (1922–2014) * [[Lajos Bence]] (* 1956) * [[Filibert Benedetič]] (1935–2005) * [[Aleš Berger]] (* 1946) * [[Ciril Bergles]] (1934–2013) * [[Anita Bergnach]] (* 1970) * [[Blaž Berke]] (1754–1821) * [[Nejc Bernard]] (* 1970) * [[Janez Bernik]] (1933–2016) * [[Mihael Bertalanitš]] (1786–1853) * [[Cvetka Bevc]] (* 1960) * [[Grega Bevc Haš]] (1971–2003) * [[France Bevk]] (1890–1970) * [[Jiři Bezlaj]] (* 1949) * [[Janez Bilc]] (1839–1906) * [[Irena Birsa]] (1961–1991) * [[Mario Birsa]] - Zvonimir (1897–1969) * [[Nevin Birsa]] (1947–2003) * [[Brane Bitenc]] (1962–2014) * [[Vinko Bitenc]] (1895–1956) * [[Gašper Bivšek]] (* 1984) * [[Bojan Bizjak]] (* 1959) * [[Jože Bizjak]] (1914–1995) * [[Mateja Bizjak Petit]] (* 1969) * [[Nina Bizjak]] (* 1994) * [[Igor Bizjan]] (* 1958) * [[Meta Blagšič]] (* 1979) * [[Andrej Blatnik]] (* 1963) * [[Andreja Blažič Klemenc]] (* 1968) * [[Marija Bocak Kalan]] (1926–2006) * [[Nina Bohnec]] * [[Berta Bojetu]] (1946–1997) * [[Adam Bokany]] (?–1714) * [[Borja Bolčina ]] (* 1976) * [[Marcela Bole]] (1914–2006) * [[Matej Bor]] (pravo ime Vladimir Pavšič) (1913–1993) * [[Rado Bordon]] (1915–1992) * [[Andreja Borin]] (* 1969) * [[France Borko]] (1904–1956) * [[Janez Borštnar]] (1919–1945) * [[Lara Božak]] (* 1999) * [[Blaž Božič (filolog)|Blaž Božič]] (* 1991) * [[Tanja Božić]] (* 1995) * [[Stane Bračko]] (1923–1945) * [[Silva Brank]] (1938–2021) * [[Marija Brenčič Jelen]] (1919–2000) * [[Tomaž Brenk]] (1957–2004) * [[Vida Brest]] (1925–1985) * [[Danilo Breščak]] (1911–1960) * [[Ivo Brnčić]] (1912–1943) * [[Natalija Brumen]] (* 1974) * [[Niko Brumen]] (* 1943) * [[Alojzija (Lojzka) Brus]] (1909–1965) * [[Andrej Brvar]] (* 1945) * [[Matej Brvar]] * [[Ivo Ivanovič Bučar]] (1856–1907) * [[Andrej Budal]] (1889–1972) * [[Elza Budau]] (* 1941) * [[Mihael Bulovec]] (1862–1915) * [[Štefka Bulovec]] (1901–1984) * [[Stanko Bunc]] (1907–1969) == C == * [[Oroslav Caf]] (1814–1874) * [[Ivan Cankar]] (1876–1918) * [[Andrej Capuder]] (1942–2018) * [[Ludvik Ceglar]] (1917–1989) * [[France Cegnar (literat)|France Cegnar]] (1826–1892) * [[Ines Cergol]] (* 1959) * [[Ana Marija Cetin Lapajne]] (1935–2024) * [[Franc Cigan Caki]] (1965) * [[Janez Cigler]] (1792–1869) * [[Milena Cigler]] (* 1949) * [[Ivan Cimerman]] (* 1938) * [[Fran Cimperman]] (1852–1873) * [[Josip Cimperman]] (1847–1893) * [[Jože Ciuha]] (1924–2015) * [[Sekumady Conde]] (* 1980) * [[Benvenut Crobath]] (1805–1880) * [[Jože Cukale]] (1915–1999) * [[Valentin Cundrič]] (* 1938) * [[Miljana Cunta]] (* 1976) * [[Aleš Cvek]] (1968–2015) == Č == * [[Ivan Čampa]] (1914–1942) * [[Janko Čar]] (1932–2017) * [[Andrej Čebokli]] (1893–1923) * [[Albin Čebular]] (1900–1952) * [[Zvonko Čemažar]] (1927–2010) * [[Anica Černej]] (1900–1944) * [[Ivan Černič]] * [[Franc Černigoj]] (* 1948) * [[Jožica Čertov]] (* 1960) * [[Tone Čokan]] (1916–1942) * [[Srečko Čož]] (* 1946) * [[Ivan Črnič]] (* 1960) * [[Primož Čučnik]] (* 1971) * [[Valerija Čučnik]] (* 1963) * [[Marjan Čufer]] (* 1954) * [[Marij Čuk]] (* 1952) * [[Monika Čuš]] == D == * [[Aleš Debeljak]] (1961–2016) * [[Anton Debeljak]] (1887–1952) * [[Bine Debeljak]] * [[Lukas Debeljak]] (* 1999) * [[Milan Debeljak]] (* 1958) * [[Tine Debeljak]] (1903–1989) * [[Tine Debeljak (mlajši)|Tine Debeljak]] ml. (1936–2013) * [[Dane Debič]] (1917–2008) * [[Milan Dekleva]] (* 1946) * [[Ivan Delpin]] (1905–1993) * [[Boštjan Dermol]] (* 1976) * [[Marija Dernovšek]] Šprajcar (1905–1946) * [[Karel Destovnik Kajuh]] (1922–1944) * [[Andrej Detela]] (* 1949) * [[Lev Detela]] (* 1939) * [[Jure Detela]] (1951–1992) * [[Feliks Dev]] (1732–1786) * [[Veronika Dintinjana]] (* 1977) * [[Ivan Dobnik]] (* 1960) * [[Tihomila Dobravc]] (1920–2014) * [[Patricija Dodič]] (* 1969) * [[Tone Dodlek]] (* 1943) * [[David Fortunat Doktorič]] (1887–1962) * [[Jaro Dolar]] (1911–1999) * [[Milan Dolinar]] * [[Vincencij Dolinar]] (1925–1945) * [[Franc Domicelj]] (1832–1855) * [[Mihael Domjan]] (?–1737) * [[Ivan Dornik]] (1892–1968) * [[Krištof Dovjak]] (* 1967) * [[Mitja Drab]] (* 1988) * [[Nina Dragičević]] (* 1984) * [[Ciril Drekonja]] (1896–1944) * [[Miriam Drev]] (* 1957) * [[Jože Dular]] (1915–2000) * [[Mirjam Dular]] (* 1967) == E == * [[Fran Eller]] (1873–1956) * [[Marko Elsner Grošelj]] (* 1959) * [[Tilen Epich]] (1888–1951) * [[Anton Erjavec]] (1887–1910) == F == * [[Pavel Fajdiga]] (* 1954) * [[Adam Farkaš]] (1730–1786) * [[Bogomil Fatur]] (1914–1990) * [[Lea Fatur]] (1875–1943) * [[Stefan Feinig]] (* 1987) * [[Jože Felc]] (1941–2010) * [[Aco Ferenc]] (* 1950) * [[Janko Ferk]] (* 1958) * [[Slavko Fidler]] (1928–2012) * [[France Filipič]] (1919–2009) * [[Klara Filipič]] (* 1988) * [[Filip Fischer]] (* 1943) * [[Neva Flajs]] * [[Božidar Flegerič]] (1841–1907) * [[Evald Flisar]] (* 1945) * [[Janoš Flisar]] (1856–1947) * [[Nino Flisar]] (* 1975) * [[Štefan Flisar]] (* 1951) * [[France Forstnerič]] (1933–2007 * [[Franjo Frančič]] (* 1958) * [[Ivo Frbežar]] (1949–2025) * [[Matej Frelih]] (1828–1892) * [[Josip Freuensfeld]] (1861–1893) * [[Ervin Fritz]] (* 1940) * [[Angela Fujs]] (1937–2018) * [[Anton Funtek]] (1862–1932) * [[Cvetka Furlan]] (1923–?) * [[Vesna Furlanič Valentinčič]] (1957–) == G == * [[Lidija Gačnik Gombač]] (* 1961) * [[Vladimir Gajšek]] (* 1946) * [[Maja Gal Štromar]] (* 1969) * [[Ana Gale]] (1909–1944) * [[Engelbert Gangl]] (1873–1950) * [[Evgen Gantar]] (* 1959) * [[Roža Gantar]] (* 1937) * [[Julka Gantar Fortuna|Julka]] [[Julka Gantar Fortuna|Gantar Fortuna]] (1916–1999) * [[Anica Gartner]] (1905–2003) * [[Iztok Geister]] - Plamen (* 1945) * [[Herman Germ]] (* 1931) * [[Fran Gestrin]] (1865–1893) * [[Alenka Glazer]] (1926–2020) * [[Janko Glazer]] (1893–1975) * [[Goran Gluvić]] (* 1957) * [[Klemen Godec]] (* 1987) * [[Matjaž Godina]] (1768–1835) * [[Cvetko Golar]] (1879–1965) * [[Manko Golar]] (1911–1988) * [[Lidija Golc]] (* 1955) * [[Sonja Golec]] Petelinšek (1929–2009) * [[Pavel Golia]] (1887–1959) * [[Alenka Goljevšček Kermauner]] (1933–2017) * [[Andrej A. Golob]] (* 1958) * [[Anja Golob]] (* 1976) * [[Berta Golob]] (* 1932) * [[Sara Nuša Golob Grabner]] (* 1994) * [[Rudolf Golouh]] (1887–1982) * [[Borut Gombač]] (* 1962) * [[Katarina Gomboc Čeh]] (* 1993) * [[Katja Gorečan]] (* 1989) * [[Vojko Gorjan]] (1949–1975) * [[Katja Gornik]] * [[Zalka Grabnar Kogoj|Zalka Grabnar]] (* 1967) * [[Jurij Grabrijan]] (1800–1882) * [[Benjamin Gracer]] (* 1942) * [[Bogdan Gradišnik]] (1946–2025) * [[Alojz Gradnik]] (1882–1968) * [[Niko Grafenauer]] (* 1940) * [[Ivo Grahor]] (1902–1944) * [[Simon Gregorčič]] (1844–1906) * [[Pankracij Gregorc]] (1867–1920) * [[Srečko Gregorc]] (1894–1972) * [[Avgust Gregorič]] (* 1943) * [[Barbara Gregorič Gorenc]] (* 1964) * [[Vinko Gregorič (pesnik)|Vinko Gregorič]] (1847–1908) * [[Davorin Grizold]] (1817–1871) * [[Eliza Frančiška Grizold]] (1847–1913) * [[Lojze Grozde]] (1923–1943) * [[Dora Gruden]] (1900–1986) * [[Dren Gruden]] * [[Igo Gruden]] (1893–1948) * [[Janko Gruden]] (1861–1888) * [[Pavla Gruden (pesnica)|Pavla Gruden]] (1921–2014) * [[Alfonz Gspan (literarni zgodovinar)|Alfonz Gspan]] (1904–1977) * [[Andrej Gutman]] (1784–1850) * [[Miroslav Gutman]] (* 1951) == H == * [[Anton Haderlap]] (1930–2016) * [[Katarina Haderlap]] (1904–1944) * [[Lipe Haderlap]] (1849–1896) * [[Maja Haderlap]] (* 1961) * [[Martina Hafnar Gorjanc]] (* 1941) * [[Fabjan Hafner]] (1966–2016) * [[Gema Hafner]] (1919–1996) * [[Matjaž Hanžek]] (* 1949) * [[Sergej Harlamov]] (* 1989) * [[Milka Hartman]] (1902–1997) * [[Fany Hausmann]] (1818–1853) * [[Bogdana Herman]] (* 1948) * [[Matevž Hladnik]] (1806–1865) * [[Danijela Hliš]] (* 1949) * [[Karlo Hmeljak]] (* 1983) * [[Andrej Hočevar (pesnik)|Andrej Hočevar]] (* 1980) * [[Kristina Hočevar]] (* 1977) * [[Branko Hofman]] (1929–1991) * [[Emil Hojak]] (1888–1913) * [[Metka Hojnik Verdev]] (* 1959) * [[Mihaela Hojnik]] Barišič (1946–2008) * [[Patrik Holz]] * [[Andraš Horvat]] (18. stoletje–19. stoletje) * [[Stanka Hrastelj]] (* 1975) * [[Anton Hribar (1864)|Anton Hribar]] (1864–1953) * [[Ivan Hribar]] (1851–1941) * [[Ivan Hribovšek]] (1923–1945) * [[Milica Hrobath]] (* 1944) * [[Tibor Hrs Pandur]] (* 1985) * [[Anita Hudl]] (1946–2012) * [[Marko Hudnik]] (1931–2025) * [[Frančišek Hudoklin]] (1863–1886) * [[Jurij Hudolin]] (* 1973) * [[Kajetan Hueber]] (1810–1870) * [[Zdenko Huzjan]] (* 1948) * [[Doro Hvalica]] (* 1940) * [[Sabina Hvastija]] (* 1968) == I == * [[Alojz Ihan]] (1961–2026) * [[Jožef Iskrač]] (1836–1900) * [[Dragan Ignjić]] (* 1992) * [[Bojan Iršič]] (* 1961) * [[Miloš Ivančič]] (* 1948) == J == * [[Jure Jakob]] (* 1977) * [[Feruccio Jakomin]] (1930–1958) * [[Pavle Jakop]] (* 1955) * [[Darja Jakopič]] (* 1953) * [[Marjan Jakopič]] (1923–1978) * [[Gitica Jakopin]] (1928–1996) * [[Gitica Jakopin (pesnica)|Gitica Jakopin]] (* 2003) * [[Tatjana Jamnik]] (* 1976) * [[Jože Janež]] (* 1958) * [[Stanko Janežič]] (1920–2010) * [[Gustav Januš]] (* 1939) * [[Jurij Japelj]] (1744–1807) * [[Marko Jarc]] (* 1957) * [[Miran Jarc]] (1900–1942) * [[Vaclav Jarm]] (* 1962) * [[Urban Jarnik]] (1784–1844) * [[Simon Javornik]] * [[Jože Javoršek]] (pravo ime Jože Brejc) (1920–1990) * [[Jožef Jazbec]] (1913–1989) * [[Branko Jeglič]] (1903–1920) * [[Tonja Jelen]] (* 1988) * [[Aleš Jelenko]] (* 1986) * [[Zdravko Jelinčič]] (1921–1997) * [[Ivan Jenko (pesnik)|Ivan Jenko]] (1853–1891) * [[Simon Jenko]] (1835–1869) * [[Damjan Jensterle]] (1941–2020) * [[Jože Jensterle]] (1929–2023) * [[Alenka Jensterle Doležal]] (* 1959) * [[Vida Jeraj]] (1875–1932) * [[Luka Jeran]] (1818–1896) * [[Andrejka Jereb]] (1946–2019) * [[Marjetka Jeršek]] (* 1961) * [[Dimitrij Oton Jeruc]] (1916–1989) * [[Dragotin Jesenko]] (1864–1902) * [[Milan Jesih]] (* 1950) * [[Iva Jevtić]] (* 1976) * [[Klarisa Jovanović]] (* 1954) * [[Alenka Jovanovski]] (* 1974) * [[Slavko Jug]] (pravo ime Slavko Kočevar) (1934–1997) * [[Edelman Jurinčič]] (* 1952) * [[Janez Juvan]] (1936–2017) == K == * [[Ivan (Jan) Kacin]] (1903–1960) * [[Mila Kačič]] (1912–2000) * Sara Kager (* 1989) * [[Ludovika Kalan]] (1900–1983) * [[Jure Kapun]] * [[Borut Kardelj]] (1941–1971) * [[Janoš Kardoš]] (1801–1873) * [[Marika Kardoš]] (1919–1974) * [[Štefan Kardoš]] (* 1966) * [[Alma Maksimiljana Karlin]] (1889–1950) * Vid Karlovšek (* 2000) * [[Jože Kastelic]] (1913–2003) * [[Miha Kastelic]] (1796–1868) * [[Nataša Kastelic]] (1947–1991) * [[Damjana Kenda Hussu]] * [[Jožef Kenda]] (1859–1929) * [[Marija Kenda]] (1898–1984) * [[Igor Kenda]] (1972–2015) * [[Aleš Kermauner]] (1946–1966) * [[Rudi Kerševan]] (* 1941) * [[Dragotin Kette]] (1876–1899) * Karel Klančnik (ps. [[Jernej Roj]]) (1928–1988) * [[Janez Klarič]] (1920–1942) * [[Milan Kleč]] (* 1954) * [[Jožef Klekl (starejši)|Jožef Klekl]] (1874–1948) * [[Miha Klinar]] (1922–1983) * [[Rudi Klinar]] (* 1944) * [[Anton Klodič]] (1836–1914) * [[Mile Klopčič]] (1905–1984) * [[Katja Klun]] (* 1978) * [[Majda Kne]] (* 1954) * [[Darja Kniplič]] * [[Pavel Knobl]] (1765–1830) * [[Fran Kobal]] (1881–1937) * [[Josip Kobal]] (1870–1888) * [[Dejan Koban]] (* 1979) * [[Alenka Kobolt]] (* 1951) * [[Edvard Kocbek]] (1904–1981) * [[Matjaž Kocbek]] (1946–2013) * [[Štefan Kociančič]] (1818–1883) * [[Gorazd Kocijančič]] (* 1964) * [[Alojz Kocjančič]] (1913–1991) * [[Cvetka Kocjančič]] (* 1949) * [[Darja Kocjančič]] (* 1964) * [[Karlo Kocjančič]] (1901–1970) * [[Aleksandra Kocmut]] (* 1976) * [[Kristina Kočan]] (* 1981) * [[Marjanca Kočevar]] Colarič (* 1947) * [[Slavko Kočevar]] (psevdonim Slavko Jug) * [[Jiři Kočica]] (* 1966) * [[Zdenko Kodrič]] (* 1949) * [[Pavel Kogej]] (1927−2001) * [[Agnes Kojc]] (* 1996) * [[Andrej Kokot]] (1936–2012) * [[Jana Kolarič]] (* 1954) * [[Janez Kolenc (1922)|Janez Kolenc]] (1922–2014) * [[Emanuel Kolman]] (1917–1987) * [[Petra Kolmančič]] (* 1974) * [[Peter Kolšek]] (1951–2019) * [[Darko Komac]] (* 1948) * [[Manica Koman]] (1880–1961) * [[Miklavž Komelj]] (* 1973) * [[Milček Komelj]] (* 1948) * [[Viktor Konjar]] (1935–2017) * [[Franc Kopač]] (* 1953) * [[Tjaša Koprivec]] (* 1981/4?) * [[Aljaž Koprivnikar]] (* 1987) * [[Dragica Korade]] (1963–2019) * [[Sonja Koranter]] (* 1948) * [[Minka Korenčan]] (1920–2009) * [[Gregor Koritnik]] (1886–1967) * [[Ivan Korošec]] (1913–1942) * [[Ivan Korošec (1924)|Ivan Korošec]] (1924–2015) * [[Petra Koršič]] * [[Barbara Korun]] (* 1963) * [[Jože Kos Sine]] (pravo ime Jože Kos Grabar) (* 1959) * [[Vladimir Kos]] (1924–2022) * [[Jovan Vesel Koseski]] (1798–1884) * [[France Kosmač (pesnik)|France Kosmač]] (1845–1864) * [[France Kosmač]] (1922–1974) * [[Jurij Kosmač]] (1799–1872) * [[Srečko Kosovel]] (1904–1926) * [[Stano Kosovel]] (1895–1976) * [[Marija Kostnapfel]] (* 1959) * [[Peter Košak]] (1943–1993) * [[Vinko Košak]] (1903–1942) * [[Jakob Košar]] (1814–1846) * [[Jožef Košič]] (1788–1867) * [[Miroslav Košuta]] (1936–2026) * [[Milan Kotnik]] * [[Mihael Kotsmar]] (1698–1750) * [[Juri Kous]] (1776–1829) * [[Tatjana Kovač]] (* 1950) * [[Erik Kovačič]] (1921–1990) * [[Jani Kovačič]] (* 1953) * [[Jurij Kovič]] (* 1960) * [[Kajetan Kovič]] (1931–2014) * [[Barbara Kozak]] * [[Primož Kozak]] (1929–1981) * [[France Kozar]] (1904–1944) * [[Štefan Kozel]] (17. stoletje–18. stoletje) * [[Tina Kozin]] (* 1975) * [[Darinka Kozinc]] (* 1953) * [[Kristian Koželj]] (* 1984) * [[Matej Krajnc]] (* 1975) * [[Marija Krajnik]] (* 1942) * [[Lojze Krakar]] (1926–1995) * [[Andrej Kralj]] (* 1977) * [[Boris Kralj]] (1929–1995) * [[Frančišek Kralj]] (1875–1958) * [[Jaka Kralj]] * [[Tomaž Kralj]] (1951–2000) * [[Marijan Kramberger]] (1938–2015) * [[Nataša Kramberger]] (* 1983) * [[Taja Kramberger]] (* 1970) * [[Urška Kramberger]] (* 1993) * [[Naci Kranjec]] (1916–1945) * [[Bistrica Kranjec Mirkulovska]] (1930–2024) * [[Marjetka Krapež]] (* 1966) * [[Marko Kravos]] (* 1943) * [[Frančišek Krek]] (1858–1921) * [[Ivanka Kremžar]] (1878–1954) * [[Maruša Krese]] (1947–2013) *[[Samo Kreutz]] (* 1975) * [[Jože Krivec]] (1916–1991) * [[Jernej Križaj]] (1838–1890) * [[Tomaž Križan]] († po 1661) * [[Danica Križanič Müller]] (* 1950) * [[Mirko Križman]] (1932–2014) * [[Jan Krmelj]] (* 1995) * [[Rade Krstić]] (1960–2018) * [[Anton Kuchling]] (1903–1988) * [[Špela Kuclar]] (* 1972) * [[Julius Kugy]] (1858–1944) * [[Boris Kuntner]] * [[Tone Kuntner]] (* 1943) * [[Martin Kuralt]] (1757–1854) * [[Robert Kuret]] (* 1987) * [[Jernej Kusterle]] (* 1987) * [[Meta Kušar]] (* 1952) * [[Janoš Kühar]] (1901–1987) * [[Mikloš Küzmič]] (1737–1804) * [[Oto Küzmič]] (* 1956) * [[Štefan Küzmič]] (1723–1779) * [[Ambrož Kvartič]] (* 1985) * [[Slavko Kvas]] (1946–1995) * [[Mateja Kvaternik Zupan]] == L == * [[Feri Lainšček]] (* 1959) * [[Franci Lakovič]] (1930–2022) * [[Mara Lamut]] (1884–1970) * [[Tamara Laris]] (* 1968) * [[Pavla Leban]] (1913–1993) * [[Vanja Lebar Varga]] (* 1974) * [[Leopold Legat]] (1925–1945) * [[Mikloš Legen]] (17./18. stoletje) * [[Ladislav Lesar]] (1939–2011) * [[Tomaž Letnar]] (* 1963) * [[Peter Levec]] (1923–1999) * [[Jernej Levičnik]] (1808–1883) * [[Jožef Levičnik]] (1826–1909) * [[Zlatka Levstek]] (* 1944) * [[Fran Levstik]] (1831–1887) * [[Vladimir Levstik]] (1886–1957) * [[Francka Ličen]] (1893–1956) * [[Igor Likar]] (* 1953) * [[Joža Likovič]] (1900–1970) * [[Anton Tomaž Linhart]] (1756–1795) * [[Vesna Liponik]] (* 1993) * [[Dušan Lipovec]] (1952–2005) * [[Katica Lipovec]] (1900–1977) * [[Cvetka Lipuš]] (* 1966) * [[Matija Lipužič]] (1888–1965) * [[Fran Ločniškar]] (1885–1947) * [[Tadeja Logar]] (* 1994) * [[Teja Logar Morano]] (* 1963) * [[France Lokar]] - Rado Kolar (1917–1994) * [[Teodor Lorenčič]] * [[Mihael Lotrič|Miha(el) Lotrič]] (1937–2023) * [[Joža Lovrenčič]] (1890–1952) * [[Jože J. Lovrenčič]] (1921–1992) * [[Elizabeta Špela Lovšin]] (* 1946) * [[Tom Ložar]] (* 1944) * [[Dušan Ludvik]] (1914–2001) * [[Blaž Lukan]] (* 1955) * [[Agošt Peter Lutarič]] (1708–1751) * [[Andrej Lutman]] (* 1961) == M == * France Magajna (* 1957) * [[Albin Magister]] (1926–?) * [[Tomaž Mahkovic]] (* 1963) * [[Rudolf Maister]] (1874–1934) * [[Stanko Majcen]] (1888–1970) * [[Urša Majcen]] (* 1998) * [[Zvezdana Majhen]] (* 1950) * [[Marija Makarovič]] (* 1930) * [[Svetlana Makarovič]] (* 1939) * [[Ana Makuc]] (* 1982) * [[Igor Malahovsky]] (* 1945) * [[Franc Malavašič]] (1818–1863) * [[Ivan Malavašič]] (1927–2019) * [[Tatjana Malec]] (1936–2007) * [[Miroslav Malovrh]] (1861–1922) * [[Valentin Mandelc]] (1837–1872) * [[Marjeta Manfreda]] (Vakar) (* 1962) * [[Oton Marc]] (* 1963) * [[Franc Marič]] (1791–po 1844) * [[Mojca Marinšek]] * [[Milan Markelj]] (* 1946) * [[Dušan Marolt]] (* 1980) * [[Jurij Marussig]] (* 1966) * [[Marko Matičetov]] (* 1984) * [[Marijan Mauko]] (1935–2013) * [[Neža Maurer]] (1930–2025) * [[Karel Mauser]] (1918–1977) * [[Blaž Mavrel]] (1896–1977) * [[Franc Meden]] (1843–1872) * [[Andrej Medved]] (1947–2026) * [[Anton Medved (1869–1910)|Anton Medved]] (1869–1910) * [[Ksenija Medved]] (* 1968) * [[Nina Medved]] (* 1989) * [[Rudi Medved]] (* 1959) * [[Aleš Medvešček]] (* 1964) * [[Pavla Medvešček]] (1905–1974) * [[Jožef Meglič]] (1855–1898) * [[Vladimir Memon]] (1953–1980) * [[Janez Menart]] (1929–2004) * [[Janez Mencinger]] (1838–1912) * [[Alojzij Merhar]] (ps. Silvin Sardenko) (1876–1942) * [[Franc Merkač]] (* 1954) * [[Milena Merlak Detela]] (1935–2006) * [[Ace Mermolja]] (* 1951) * [[Erna Meško]] (1911–1999) * [[Darja Mihelj]] (* 1985) * [[Marija Mijot]] (1902–1994) * [[Katarina Miklav]] (1904–1944) * [[Emil Miklavčič]] * [[Jurij Miklavčič]] (1756–1829) * [[Albert Miklavec]] (1928–1996) * [[Nevenka Miklič Perne]] (* 1982) * [[Frane Milčinski - Ježek]] (1914–1988) * [[Nana Milčinski]] (* 1977) * [[Dragojila Milek]] (1850–1889) * [[Jolka Milič]] (1926–2021) * [[Ivan Minatti]] (1924–2012) * [[Rudi Miškot]] (1922–2007) * [[Iztok Mlakar]] (* 1961) * [[Peter Mlakar]] (* 1951) * [[Lucija Mlinarič, pesnica|Lucija Mlinarič]] (* 1991) * [[Vinko Möderndorfer]] (* 1958) * [[Štefan Modrinjak]] (1774–1827) * [[Fran Mohorič]] (1866–1928) * [[Milena Mohorič]] (1905–1972) * [[Vida Mokrin Paurer]] (* 1961) * [[Vojeslav Mole]] (1886–1973) * [[Ivan Molek]] (1882–1962) * [[Mary Molek]] (1909–1982) * [[Jože Moškrič]] (1909–1943) * [[Brane Mozetič]] (* 1958) * [[Uroš Mozetič]] (1961–2016) * [[Ludvik Mrzel]] (1904–1971) * [[Anja Muck]] * [[Kristijan Muck]] (* 1941) * [[Maruša Mugerli Lavrenčič]] (* 1978) * [[Francek Mukič]] (* 1952) * [[Branko Murko]] (* 1948) * [[Josip Murn - Aleksandrov]] (1879–1901) * [[Erna Muser]] (1912–1991) * [[Aleš Mustar]] (* 1968) == N == * [[Martin Naglič]] (1748–1795) * [[Bogdana Namestnik]] * [[Ivan Nemec]] (1907–1976) * [[Gabriel Nenčič]] * [[Franjo Neubauer]] (1872–1945) * [[Anton Novačan]] (1887–1951) * [[Anja Novak]] (* 1991) * [[Bojan Novak]] * [[Boris A. Novak]] (* 1953) * [[Cvetka Novak]] * [[David Novak]] (18. stoletje) * [[Franci Novak]] (* 1969) * [[Jožef Novak (literat)|Jožef Novak]] (1896–1972) * [[Jure Novak]] (* 1980) * [[Milan Novak (pesnik)|Milan Novak]] (* 1965) * [[Stane Novak (biolog)|Stane Novak]] (1903–1956) * [[Vilko Novak]] (1909–2003) * [[Zvonko Novak]] (1882–1953) * [[Novica Novaković]] (* 1965) * [[Lili Novy]] (1885–1958) == O == * [[Fanica Obid]] (por. [[Jelinčič]]) (1903–1940) * [[Zlatka Obid]] (* 1951) * [[Leon Oblak]] (* 1966) * [[Pavel Oblak]] (1922–2018) * [[Polde Oblak]] (1924–1993) * [[Mart Ogen]] (1939–1998) * [[Blaž Ogorevc]] (1951–2025) * [[Janez Okorn]] (1901–1925) * [[Jože Olaj]] (1939–2008) * [[Anton Oliban]] (1824–1860) * [[Ksenija Šoster Olmer]] (* 1961) * [[France Onič]] (1901–1975) * [[Mihael Opeka]] (1871–1938) * [[Iztok Osojnik]] (* 1951) * [[Nina Osredkar]] * [[Josip Osti]] (1945–2021) * [[Jani Oswald]] (* 1957) * [[Vinko Ošlak]] (* 1947) * [[Janez Ovsec]] (1922–1989) == P == * [[Josip Pagliaruzzi]] (1859–1885) * [[Božidar Pahor]] (1925–2003) * [[Pavlina Pajk]] (1854–1901) * [[Rado Palir]] * [[France Papež]] (1924–1996) * [[Gregor Papež]] (* 1961) * [[Štefan Pauli]] (1760–1829) * [[Marko Pavček]] (1958–1979) * [[Saša Pavček]] (* 1960) * [[Tone Pavček]] (1928–2011) * [[Avgust Pavel]] (1886–1946) * [[Jožef Pavlič]] (* 1951) * [[Milan Pavlovčič]] (1917–2011) * [[Rudolf Pečjak]] (1891−1940) * [[Franc Pečnik]] (1948−2017) * [[Mojca Pelcar Šarf]] (* 1977) * [[Ana Pepelnik]] (* 1979) * [[Katja Perat]] (* 1988) * [[Ivan Perhaj]] (1933–2009) * [[Vladimir Perhavec]] (1893–1964) * [[Ela Peroci]] (1922–2001) * [[Željko Perović]] * [[Aleksander Peršolja]] (1944–2026) * [[Bruna Marija Pertot]] (* 1937) * [[Luiza Pesjak]] (1828–1898) * [[Milan Petek Levokov]] (* 1960) * [[Ruža Lucija Petelin]] (1906–1974) * [[Odon Peterka]] (1925–1945) * [[Radivoj Peterlin]]-Petruška (1879–1938) * [[Konrad Peternelj]] (1936–2000) * [[Janez Petkoš]] (1947–2023) * [[Biografija osebe|Karl Petrič]] (* 1964) * [[Borut Petrovič]] Vernikov (* 1955) * [[Rok Petrovič]] (1966–1993) * [[Boštjan Petučnik]] * [[Stane Pevec]] (1935–2025) * [[Zoran Pevec]] (* 1955) * [[France Pibernik]] (1928–2021) * [[Mirko Pihler]] (1942–2014) * [[Matjaž Pikalo]] (* 1963) * [[Branko Pintarič]] (* 1967) * [[Miha Pintarič]] (* 1963) * [[Štefan Pinter]] (1831–1875) * [[Andrej Pirnat]] (1817–1888) * [[Jernej Pirnat]] (1832–1887) * [[Bojan Pisk]] (1933–2008) * [[Klemen Pisk]] (* 1973) * [[Lado Piščanc]] (1914–1944) * [[Anton Plesničar]] (1873–1918) * [[Katja Plut]] (* 1979) * [[Anton Podbevšek]] (1898–1981) * [[Janez Podboj]] (1848–1910) * [[Gregor Podlogar]] (* 1974) * [[Josip Podmilšak]] (1845–1874) * [[Katarina Podnar]] (* 1964) * [[Barbara Pogačnik]] (* 1973) * [[Bogdan Pogačnik]]? (1921–2005) * [[Jožef Pogačnik (pesnik)|Jožef Pogačnik]] (1671–1712) * [[Jožef Pogačnik]] (1902–1980) * [[Lovro Pogačnik]] (1880–1919) * [[Valentin Polanšek]] (1928–1985) * [[Tone Polda]] (1917–1945) * [[Andraž Polič]] (* 1972) * [[Ljudmila Poljanec]] (1874–1948) * [[Denis Poniž]] (* 1948) * [[Ana Porenta]] (* 1965) * [[Marcello Potocco]] (* 1974) * [[Blaž Potočnik]] (1799–1872) * [[Dragan Potočnik]] (* 1959) * [[Jure Potokar]] (* 1956) * [[Krista Povirk]] (1938–2004) * [[Janez Povše]] (* 1941) * [[Leopold Povše]] (1915–1997) * [[Uroš Prah]] * [[Blaž Prapotnik]] (* 1966) * [[Andrej Praprotnik]] (1827–1895) * [[Zoran Predin]] (* 1958) * [[Aleksij Pregarc]] (* 1936) * [[Ivan Pregelj]] (1883–1960) * [[Tatjana Pregl Kobe]] (* 1946) * [[Franček Prelog]] (1922–1943) * [[Janez Premk]] (1939–2017) * [[France Prešeren]] (1800–1849) * [[Mirko Pretnar]] (1898–1962) * [[Cveto Preželj]] (* 1947) * [[Bert Pribac]] (1933–2020) * [[Emil Pribac]] (1942–1963) * [[Janez Primic]] (1785–1823) * [[Anton Puc]] (1898–19??) * [[Janez Pucelj]] (1890–1964) * [[Milan Pugelj]] (1883–1929) * [[Mira Puhar]] (* 1938) * [[Marjan Pungartnik]] (* 1948) * [[Jožef Pustai]] (1864–1934) * [[Adolf Pušnik]] * [[Jana Putrle Srdić]] (* 1975) == Q == * [[Renato Quaglia]] (* 1941) (Rezija) == R == * [[Meta Rainer]] (1904–1995) * [[Karel Rakovec]] (1917–1988) * [[Janez Ramoveš]] (* 1965) * [[Maja Razboršek]] (* 1959) * [[Tjaša Razdevšek]] * [[Nežka Raztresen]] (1928–2013) * [[Vesna Rečnik Šiško]] (* 1961) * [[Radivoj Rehar]] (1894–1969) * [[Magda Reja]] (* 1960) * [[Izidor Rejc]] (* 1936) * [[Vladimira Rejc]] (* 1970) * [[Janez Remic]] (1921–1945) * [[Štefan Remic]] (1953–2026) * [[Primož Repar]] (* 1967) * [[Stanislava Chrobáková Repar]] (* 1960) * [[Filip Jakob Repež]] (1706–1773) * [[Ivan Resman]] (1848–1905) * [[Peter Rezman]] (* 1956) * [[Srečko Rijavec]] * [[Dragotin Ferdinand Ripšl]] (1820–1887) * [[Ivan Rob]] (1908–1943) * [[Rudi Robič]] (* 1923) * [[Ivan Robida]] (1871–1941) * [[Vinko Rode]] (* 1932) * [[Tone Rode]] (* 1969) * [[Fran Roš]] (1898–1976) * [[Janko Rošelj]] * [[Andrej Rot]] (* 1953) * [[Braco Rotar]] (* 1942) * [[Pavla Rovan]] (1908–1999) * [[Andrej Rozman - Roza]] (* 1955) * [[Božidar Rozman]] (* 1963) * [[Branko Rozman]] (1925–2011) * [[Gregor Rozman]] (* 1974) * [[Zoran Rožič]] (* 1964) * [[Branko Rudolf]] (1904–1987) * [[Franček Rudolf]] (* 1944) * [[Ivo I. Rudolf]] (1893–1962) * [[Neva Rudolf]] (1934–2014) * [[Vida Rudolf]] (1900–1993) * [[Marija Rus]] (1921–2019) * [[Miran Rustja]] (* 1957) * [[Borut Rutar]] (* 1960) * [[Dušan Rutar]] (* 1959) * [[Walter Amigo Dragosavljević Rutar]] (* 1959) * [[Ernest Ružič]] (1941–2020) * [[Kantor-učitelj Ružič]] (18. stoletje) == S == * [[Vid Sagadin Žigon]] (* 1972) * [[Tatjana Sajovic]] (1924–1945) * [[Jožef Sakovič]] (1874–1930) * [[Zora Saksida]] (1921–2012) * [[Ivan Salasegi]] (deloval ok. 1600) * [[Anka Salmič]] (1902–1969) * [[Janko Samec]] (1886–1945) * [[Marko Samec]] (* 1980) * [[Smiljan Samec]] (1912–1995) * [[Maksa Samsa]] (1904–1971) * [[René Sansoni]] (* 1985) * [[Bojan Sedmak]] (* 1958) * [[Krizostom Sekovanič]] (1895–1972) * [[Anton Seliškar]] (1897–1964) * [[Boštjan Seliškar]] (1962–1983) * [[Mojca Seliškar]] (* 1947) * [[Tone Seliškar]] (1900–1969) * [[Peter Semolič]] (* 1967) * [[Brane Senegačnik]] (* 1966) * [[Majda Senica Vujanovič]] * [[Zdenka Serajnik]] (1911–2003) * [[Špela Setničar]] * [[Mihael Sever Vanečaj]] (1699–1750) * [[Valentin Sever]] (1903–1945) * [[Albert Franc Sič]] (1865–1949) * [[Franc Siezenheim]] (1658–1714) * [[Štefan Sijarto]] (1765–1833) * [[Radoslav Silvester]] (1841–1923) * [[Samo Simčič]] (* 1946) * [[Zorko Simčič]] (* 1921) * [[Jan Simončič]] (1992–2019) * [[Robert Simonič (filozof)|Robert Simonič]] (*1966) * [[Robert Simonišek]] (* 1977) * [[Barbara Simoniti]] (* 1963) * [[Muanis Sinanović]] (* 1989) * [[Dora Sirk]] (poročena Obljubek) (1903–1999) * [[Ivan Sivec]] (* 1949) * [[Zdenko Skalicky]] (1903–1933) * [[Selma Skenderović]] (* 2001) * [[Milan Skledar]] (* 1962) * [[Terezina Skočir]] (1905–1995) * [[Stanislava Skvarča]] (1848–1917) * [[Miroslav Slana]] - Miros (1939–2019) * [[France Slokan]] (1906–1998) * [[Anton Martin Slomšek]] (1800–1862) * [[Jožef Smej]] (1922–2020) * [[Jožef Smodiš]] (17. stoletje–18. stoletje) * [[Štefan Smodiš]] (1758–1799) * [[Bogo Smolej]] (1919–1999) * [[Andrej Smrekar]] (1868–1913) * [[Zlatko Smrekar]] (1965–2011) * [[Jože Snoj]] (1934–2021) * [[Vid Snoj]] (* 1965) * [[France Sodja]] (1914–2007) * [[Tatjana Soldo]] (1962–1992) * [[Maks Sorgo]] (1918–1944) * [[Ivko Spetič Magajna]] * [[Vesna Spreitzer]] (* 1975) * [[Dominik Srienc]] (* 1984) * [[Leopold Stanek]] (1908–1970) * [[Valentin Stanič]] (1774–1847) * [[Jernej Stante]] (1900–1966) * [[Karel Starc]] (1920–1944) * [[Erna Starovasnik]] (1919–1977) * [[Jožef Stefan]] (1835–1893) * [[Lucija Stepančič]] (* 1969) * [[Matej Stergar]] (1844–1926) * [[Rudi Stopar]] (1939–2025) * [[Jakob Strašek]] (1796–1830) * [[Milenko Strašek]] (* 1945) * [[Janez Strehovec]] (1950–2025) * [[Vladislav Stres]] (* 1958) * [[Josip Stritar]] (1836–1923) * [[Vanja Strle]] (* 1960) * [[Gregor Strniša]] (1929–1987) * [[Gustav Strniša]] (1887–1970) * [[Marjan Strojan]] (* 1949) * [[Ivo Stropnik]] (* 1966) * [[Nežka Struc]] (* 1987) * [[Ahacij Stržinar]] (1676–1741) * [[Lucija Stupica]] (* 1971) * [[Luka Svetec]] (1826–1921) * [[Mihael Svetec]] * [[Ana Svetel]] (* 1990) * [[Ivo Svetina]] (* 1948) * [[Magdalena Svetina Terčon]] (* 1968) * [[Frančišek Svetličič]] (1814–1881) * [[Sándor Szúnyogh]] (1942–1998) == Š == * [[Janoš Šadl]] * [[Goran Šalamon]] * [[Magda Šalamon]] (* 1962) * [[Tomaž Šalamun]] (1941–2014) * [[Matjaž Šalej]] (* 1965) * [[Franc Šali]] (* 1941) * [[Severin Šali]] (1911–1992) * [[Ivan Dragotin Šamperl]] (1815–1836) * [[Dragan Šanda]] (1881–1963) * [[Janko Šanda]] (1870–1927) * [[Mitja Šarabon]] (1922–1987) * [[Dušan Šarotar]] (* 1968) * [[Vlado Šav]] (1945–2008) * [[Slavica Šavli]] * [[Franc Šbül]] (1825–1864) * [[Vanda Šega]] (* 1959) * [[Franc Serafin Šegula]] (1860–1938) * [[Milan Šelj]] (* 1960) * [[Marjan Šenet]] (* 1973) * [[Anton Šerf]] (1798–1882) * [[Jože Šerjak]] (1918–1945) * [[Tone Šifrer]] (1911–1942) * [[Ivan Vanek Šiftar]] (1919–1999) * [[Miha Šimac]] (* 1981) * [[Milena Šimunič]] (* 1957) * [[Črtomir Šinkovec]] (pravo ime Adolf Šinkovec) (1914–1983) * [[Albert Širok]] (1895–1985) * [[Karel Širok]] (1889–1942) * [[Martin Škafar]] - Barjanski (1968–2020) * [[Ada Škerl]] (1924–2009) * [[Denis Škofič]] (* 1985) * [[Marica Škorjanec]] (* 1934) * [[Adolf Škrjanc]] (* 1923) * [[Tone Škrjanec]] (* 1953) * Dimitrij Škrk (* 1951) * [[Jan Šmarčan]] (* 1979) * [[Jože Šmit]] (1922–2004) * [[Makso Šnuderl]] (1895–1979) * [[Branko Šömen]] (* 1936) * [[Ivo Šorli]] (1877–1958) * [[Ljubka Šorli]] (1910–1993) * [[Veronika Šoster]] (* 1992) * [[Milena Šoukal]] (1922–2018) * [[Sara Špelec]] (* 1985) * [[Katja Špur]] (1908–1991) * [[Bina Štampe Žmavc]] (* 1951) * [[Franček Štabuc]] (1919–1944) * [[Milan Štante]] (1930–1999) * [[Aleš Šteger]] (* 1973) * [[Artur Štern]] (* 1965) * [[Nelda Štok Vojska]] (* 1943) * [[Marijan Štancar]] - Monos (1941–2008) * [[Jože Štucin]] (* 1955) * [[Tomaž Šturm]] (* 1975) * [[Jakob Šubic]] * [[Kristina Šuler]] (1866–1959) * [[Adam Šuligoj]] (* 1978) * [[Ančka Šumenjak]] (1922–2018) * [[Andrej Šuster]] (1768–1825) * [[Marija Švajncer]] (* 1949) * [[Nadja Švara]] (*1967) == T == * [[Aleš Tacer]] (* 1958) * [[Franc Talanji]] (1883–1959) * [[Anton Tanc]] (1887–1947) * [[Frank S. Tauchar]] (1886–1945) * [[Veno Taufer]] (1933–2023) * [[Vida Taufer]] (1903–1966) * [[Mara Tavčar]] (1882–1953) * [[Zora Tavčar]] (* 1928) * [[Marjan Telatko]] (1911–1960) * [[Janoš Terboč]] (~1591–1650~) * [[David Terčon]] (* 1960) * [[Aleksander Terplan]] (1816–1848) * [[Jernej Terseglav]] * [[Kaja Teržan]] (* 1983) * [[Ernest Tiran]] (1899–1966) * [[Alja Tkačev|Alja Tkačev(a)]] (1934–1991) * [[Lovro Toman]] (1827–1870) * [[Janez Tominec]] (1914–1980) * [[Andrej Tomažin]] (* 1988) * [[Jaka Tomc]] (* 1980) * [[Bernard Tomšič]] (1811–1856) * [[Emanuel Tomšič]] (1824–1881) * [[Jakob Tomšič]] (1897–1994) * [[Jela Tomšič]] (19. stol.) * [[Jožef Tomšič]] (1699–1742) * [[Matilda Tomšič Sebenikar]] (1847–1933) * [[Edo Torkar]] (* 1952) * [[Igor Torkar]] (1913–2004) * [[Bogomil Trampuž Bratina]] (1908–1974) * [[Ana Trebežnik]] (* 197#?) * [[Ivan Trinko]] (1863–1954) * [[Andrej Trobentar]] (* 1951) * [[Smiljan Trobiš]] (* 1956) * [[Franja Trojanšek]] (1867–1935) * [[Francka Tronkar]] * [[Ivan Tul]] (1877–1959) * [[Karel Turner]] (* 1963) * [[Jovan Anton Turkuš]] (1849–po 1912?) * Metod Turnšek * [[Aleksandra Turšič|Aleksandra (Sanda) Turšič]] (* 1940) * [[Leopold Turšič]] (1883–1927) * [[Josipina Turnograjska]] (1833–1854) * [[Metka Tušar]] (* 1970) == U == * [[Aleš Učakar]] (* 1968) * [[Jože Udovič]] (1912–1986) * [[Vojteh Ullrich]] (1862–1881) * [[Jože Urbanija]] (1886–1955) * [[Aleš Ušeničnik]] (1868–1952) == V == * [[Fran Valenčič]] (1878–1916) * [[Bazilij Valentin]] (1924–1997) * [[Matija Valjavec]] (1831–1897) * [[Glorjana Veber]] (1981) * [[Saša Vegri]] (1934–2010) * [[Nataša Velikonja]] (* 1967) * [[Ivan Vesel – Vesnin]] (1840–1900) * [[Maja Vidmar (pisateljica)|Maja Vidmar]] (* 1961) * [[Tit Vidmar]] (1929–1999) * [[Danilo Viher]] (1912–1971) * [[Milan Vincetič]] (1957–2017) * [[Cene Vipotnik]] (1914–1972) * [[Janez Virant]] (* 1961) * [[Jani Virk]] (* 1962) * [[Jožef Virk]] (1810–1880) * [[Rafko Vodeb]] (1922–2002) * [[Anton Vodnik]] (1901–1965) * [[France Vodnik]] (1903–1986) * [[Valentin Vodnik]] (1758–1819) * [[Jurij Vodovnik]] (1791–1858) * [[Božo Vodušek]] (1905–1978) * [[Herman Vogel]] (1941–1989) * [[Silvester Vogrinec]] (* 1963) * [[Ivan Volarič - Feo]] (1948–2010) * [[Jože Volarič]] (1932–2012) * [[Tinka Volarič|Tin(k)a Volarič]] (* 1980) * [[Zlata Volarič]] (1930–2008) * [[Jakob Voljč]] (1878–1900) * [[Renato Volker Rene]] (* 1963) * [[Leopold Volkmer]] (1741–1816) * [[Uroš Vošnjak]] (* 1956) * [[Sonja Votolen]] (* 1956) * [[Erika Vouk]] (1941–2026) * [[Joža Vovk]] (1911–1957) * [[Toni Vovk]] (1951–2004) * [[Tomaž Vrabič]] (* 1954) * [[Stanko Vraz]] (1810–1851) * [[Franc Vrbnjak]] (1792–?) * [[Tomislav Vrečar]] (* 1976) * [[Jure Vuga]] (* 1983) * [[Stanko Vuk]] (1912–1944) * [[France Vurnik]] (1933–2023) == W == * [[Borivoj Wudler]] (1932–1981) == Z == * [[Franci Zagoričnik]] (1933–1997) * [[Ifigenija Zagoričnik Simonović]] (* 1953) * [[Cvetko Zagorski]] (1916–2006) * [[Klavdija Zbičajnik Plevnik]] (* 1972) * [[Dane Zajc]] (1929–2005) * [[Neža Zajc]] (* 1979) * [[Srečo Zajc]] (* 1954) * [[Zlatko Zajc]] (* 1951) * [[Fran Zakrajšek]] (1835–1903) * [[Kazimir Zakrajšek]] (1878–1958) * [[Slavko Zaviršek]] (* 1948) * [[Rok Zavrtanik]] * [[Jožef Zazula]] (1870–1944) * [[Fran Zbašnik]] (1855–1935) * [[France Zbašnik]] (1897–1918) * [[Helena Zemljič]] (* 1995) * [[Matija Zemljič]] (1873–1934) * [[Pavle Zidar]] (1932–1992) * [[Jožef Zizenčeli]] (1658–1714) * [[Ciril Zlobec]] (1925–2018) * [[Jaša Zlobec]] (1951–2011) * [[Ksenija Zmagaj]] (* 1961) * [[Janž Znojilšek]] (1568–1659) * [[Ivan Zoran]] (1935–1999) * [[Fran Zore]] * [[Stanislav Zore]] (* 1958) * [[Franc Saleški Zorko]] (1873–1941) * [[Irena Zorko Novak]] (* 1954) * [[Lučka Zorko]] (* 1981) * [[Blaž Zorman]] * [[Ivan Zorman (glasbenik)|Ivan Zorman]] (1889–1957) * [[Ludvik Zorzut]] (1892–1977) * [[Alojzija Zupan Sosič]] (* 1964) * [[Jakob Zupan]] (1785–1852) * [[John Zupan]] (1875–1950) * [[Tomo Zupan]] (1839–1937) * [[Uroš Zupan]] (* 1963) * [[Vitomil Zupan]] (1914–1987) * [[Brane Zupanc]] (* 1950) * [[Janez Anton Zupančič]] (1785–1833) * [[Katka Zupančič]] (1889–1967) * [[Lara Zupančič]] (* 1992) * [[Mirko Zupančič]] (1925–2014) * [[Vincenc Zusner]] (1804–1874) == Ž == * [[Lojze Jože Žabkar]] (1910–1983) * [[Cilka Žagar]] (* 1939) * [[Janez Žagar]] (1903–1972) * [[Anton Žakelj]]-Rodoljub Ledinski (1816–1868) * [[Jaka Železnikar]] (* 1971) * [[Dušan Željeznov]] (1927–1995) * [[Anica Žemlja]] (r. Omejc) (1875–1922) * [[Jožef Žemlja]] (1805–1843) * [[Aldo Žerjal]] (* 1957) * [[Irena Žerjal]] (1940–2018) * [[Vita Žerjal Pavlin]] (* 1963) * [[Marko Žerovnik]] (* 1932) * [[Fran Žgur]] (1876–1939) * [[Andrej Žigon]]–Aleluja (1952–2003) * [[Joka Žigon]] (1899–1983) * [[Vinko Žitnik]] (1903–1980) * [[Andrej Žnidarčič]] (1835–1913) * [[Asta Žnidaršič]] (1916–2006) * [[Benjamin Žnidaršič]] (* 1959) * [[Marička Žnidaršič]] (1914–1986) * [[Jože Žohar]] (1945–2018) * [[Oton Župančič]] (1878–1949) * [[Janoš Županek]] (1861–1951) * [[Mihael Županek]] (1830–1898/1905?) * [[Vilmoš Županek]] (1897–1978) * [[Jernej Županič]] (* 1982) * [[Angela Žužek]] (1902–1970) * [[Branko Žužek]] (1921–2001) == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih pisateljev]] * [[Seznam slovenskih dramatikov]] * [[Seznam slovenskih mladinskih pisateljev]] * [[Seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem]] {{seznami narodov po poklicu|pesnikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Pesniki]] [[Kategorija:Slovensko pesništvo]] [[Kategorija:Slovenski pesniki| ]] 0fhdktpm62kmts4v5b04f6g6qfjpjlr Seznam hrvaških pisateljev 0 32090 6759671 6745333 2026-10-02T13:23:39Z ~2026-45085-22 264465 6759671 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[pisatelj]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}} {{CompactTOC2}} {{div col|colwidth=20em}} == A == *[[Anto Adžamić]] *[[Frano Alfirević]] *[[Ivan Aralica]] *[[Tatjana Arambašin]] == B == *[[Goran Babić]] *[[Ljubo Babić (književnik)]] *[[Vid Balog]]? *[[Mate Balota]] (Mijo Mirković) *[[Kristijan Hrvoslav Ban]] *([[Antun Barac]]) *[[Ivan Baran]] *[[Veljko Barbieri]] *[[Renato Baretić]] *[[Josip Baričević]] *[[Slavko Batušić]] *[[Lana Barić]] *[[Ferdo Becić]] *[[Krunoslav Bego]] *[[Milan Begović]] *[[Luka Bekavac]] *[[Tito Bilopavlović]] *[[Tomislav Marijan Bilosnić]] *[[Ivana Bodrožić]] *[[Jasen Boko]] *[[Ivan Bostjančić]] *[[Luiza Bouharaoua]] *[[Mirko Božić]] *[[Ivan Brajdić]] *[[Tituš Brezovački]] *[[Nenad Brixy]] *[[Božica Brkan]] *[[Ivana Brlić-Mažuranić]] *[[Franjo Bučar (pisatelj)|Franjo Bučar]] *[[Mile Budak]] *[[Pero Budak]] *[[Edo Budiša]] (1958–1984) *[[Zvonimir Buljević]] *[[Bruno Bušić]] == C == *[[Juraj Carić]] *[[August Cesarec]] *[[Vatroslav Cihlar]] (Slavko) *[[Dalibor Cvitan]] == Č == *[[Željka Čorak]] *[[Zvane Črnja]] *[[Arijana Čulina]] *[[Ferdo Čulinović]]? == Ć == *[[Ivo Ćipiko]] *[[Bora Ćosić]] (hrvaški in srbski) == D == *[[Mirko Dečak]] *[[Joso Defrančeski]] *[[Marko Dejanović]] *[[Vladan Desnica]] *[[Ilija Despot]] *[[Ivan Devčić]] *[[Velimir Deželić stariji]] *[[Zora Dirnbach]] (1929–2019) *[[Ulderiko Donadini]] *[[Ivan Dončević]] *[[Vid Došen]] *[[Danijel Dragojević]] *[[Ivan Dragojević]] *[[Slavenka Drakulić]] (1949–2026) *[[Daša Drndić]] (1946–2018) *[[Theodor Dürrigl]] == Đ == *[[Ivančica Đerić]] == E == *[[Viktor Car Emin]] == F == *[[Nedjeljko Fabrio]] *[[Miroslav Feller]] (Fritz) *[[Zoran Ferić]] *[[Jožef Ficko (pisatelj)|Jožef Ficko]] *[[Goran Filipi]] *[[Jure Franičević - Pločar]] *[[Marin Franičević]] == G == *[[Fran Galović]] *[[Nada Gašić]] *[[Miro Gavran]] *[[Ksaver Šandor Gjalski]] *[[Siniša Glavašević]] (1960-1991) *[[Zvonimir Golob]] (1927-97) esejist *[[Mani Gotovac]] *([[Vlado Gotovac]]) *[[Vinko Grubišić]]? *[[Petar Gudelj]] == H == *[[Juraj Habdelić]] *[[Albert Haler]] *[[August Harambašić]] *[[Monika Herceg]] *[[Hrvoje Hitrec]] *[[Josip Hitrec]] *[[Jasna Horvat]] *[[Joža Horvat]] *[[Franjo Horvat Kiš]] *[[Dubravko Horvatić]] *[[Ines Hrain]] *[[Vjekoslava Huljić]] == I == *[[Joza Ivakić]] Strojil ? *[[Vladoje Ivakić]] *[[Željko Ivanković]] (bosansko-hrvaški) * [[Rada Iveković]] *[[Nada Iveljić]] *[[Daniel Ivin]] *[[Radovan Ivšić]] == J == *[[Stjepan Jakševac]] *[[Ante Jakšić]] *[[Dubravko Jelačić Bužimski]] *[[Vojin Jelić]] *[[Živko Jeličić]] *[[Rikard Katalinić Jeretov]] *[[Miljenko Jergović]] (bosansko-hrvaški) *[[Rikard Jorgovanić]] *[[Marija Jurić Zagorka]] == K == *[[David Kabalin]] *[[Andrija Kačić Miošić]] *[[Vjekoslav Kaleb]] *[[Pajo Kanižaj]] *[[Damir Karakaš]] *[[Rikard Katalinić Jeretov]] *[[Dražen Katunarić]] *[[Slavko Kolar]] *[[Tin Kolumbić]] *[[Mihovil Kombol]] *[[Veselko Koroman]] *[[Josip Kosor]] *[[Sida Košutić]] *[[Mirko Kovač]] (črnog.-srbsko-hrv.) *[[Josip Kovačević]] *[[Ante Kovačić]] *[[Ivan Kozarac]] *[[Josip Kozarac]] *[[Ivo Kozarčanin]] *[[Zlatko Krilić]] *[[Miroslav Križić]] *[[Gustav Krklec]] *[[Miroslav Krleža]] *[[Vesna Krmpotić]] *[[Mato Kudumija]] *[[Eugen Kumičić]] *[[Rajmund Kupareo]] *[[Ivan Kušan]] *[[Mladen Kušec]] *[[Vojislav Kuzmanović]] == L == *[[Tomislav Ladan]] *[[Janko Leskovar]] *[[Slaven Letica]] *[[Mato Lovrak]] *[[Željka Lovrenčić]] *[[Ivan Lovrenović]] == M == *[[Miroslav Slavko Mađer]] *[[Rudolfo Franjin Magjer]] *[[Zvonimir Majdak]] *[[Vjekoslav Majer]] *[[Alojz Majetić]] *[[Igor Mandić]] *[[Ranko Marinković]] *[[Mirko Marjanović]] *[[Franjo Marković]] *[[Mirjana Matić Halle]] *[[Suzana Matić]] *[[Marijan Matković]] *[[Antun Gustav Matoš]] *[[Predrag Matvejević]] *[[Grgur Mekinić]] *[[Stjepan Mihalić]] *[[Adela Milčinović]] *[[Andrija Kačić Miošić]] *[[Tihomir Mraović]] == N == *[[Alija Nametak]] *[[Milutin Cihlar Nehajev]] *[[Slobodan Novak]] == O == *[[Ognjeslav Utješenović Ostrožinski]] == P == *[[Ivan Pauletta]] *[[Jurica Pavičić]] *[[Mihovil Pavlek Miškina]] *[[Vlatko Pavletić]] *[[Pavao Pavličić]] *[[Marija Peakić-Mikuljan]] *[[Matko Peić]] *[[Robert Perišić]] *[[Dino Pešut]] *[[Damir Pilić]] *[[Čedo Prica Plitvički]] *[[Marko Pogačar]] *[[Janko Polić Kamov]] *[[Edo Popović]] *[[Čedo Prica Plitvički]] *[[Ognjen Prica]] *[[Ivica Prtenjača]] *[[Nikola Pulić]] (1926–2006) == R == *[[Franjo Rački]] *[[Borivoj Radaković]] *[[Milan Rakovac]] *[[Ivan Raos]] *[[Predrag Raos]] *[[Delimir Rešicki]] *[[Pavao Ritter Vitezović]] *[[Ivana Rogar]] *[[Zoran Roško]] *[[Vedrana Rudan]] == S == *[[Tomislav Sabljak]] *[[Ivana Sajko]] *[[Ivan Kukuljević Sakcinski]] *[[Korana Serdarević]] *[[Novak Simić]] (bos.-hrv.) *[[Davor Slamnig]] *[[Miljenko Smoje]] *[[Goran Sobin]] *[[Antun Sorkočević]] *[[Ante Starčević]] *[[Augustin Stipčević]] *[[Vladimir Stojsavljević]] *[[Bogdan Stopar]] *([[Branko Sučević]]) *([[Tomislav Sunić]]) *[[Ivan Supek]] *[[Darko Suvin]] == Š == *[[Ćiro Čičin Šain]] *[[Petar Šegedin]] *[[August Šenoa]] *[[Silvija Šesto]] *[[Antun Branko Šimić]] *[[Bruno Šimleša]] *[[Dinko Šimunović]] *[[Ervin Šinko]] *[[Slobodan Šnajder]] (1948–2026) *[[Ivana Šojat]] *[[Antun Šoljan]] *[[Krsto Špoljar]] *[[Igor Štiks]] (1977) (bosansko-hrv.--) *[[Spomenka Štimec]] *[[Ivo Štivičić]] *[[Dora Šustić]] == T == *[[Ante Nadomir Tadić-Šutra]] *[[Ante Tentor]] *[[Ante Tomić]] *[[Josip Eugen Tomić]] *[[Ljudevit Tomšič]] == U == *[[Dubravka Ugrešić]] (1949–2023) *[[Neven Ušumović]] == V == *[[Iso Velikanović]] *[[Nevenka Videk]] *[[Ivan Vidić]] *[[Velimir Visković]] *Grigor Vitez? *[[Blaško Vojnić Hajduk]] *[[Irena Vrkljan]] (1930–2021) *[[Šime Vučetić]] *[[Marina Vujčić]] *[[Milana Vuković Runjić]] == Z == *[[Tomislav Zajec]] *[[Marija Jurić Zagorka]] *[[Pero Zlatar]]? *[[Petar Zoranić]] {{div col end}} == Glej tudi == * [[seznam hrvaških pesnikov]] *[[seznam hrvaških dramatikov]] {{seznami narodov po poklicu|pisateljev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Hrvatov|Pisatelji]] [[Kategorija:Hrvaški pisatelji|*]] knyoww40g9sqtzyvsx6pcjc117tvd0r 6759680 6759671 2026-10-02T13:37:46Z ~2026-45085-22 264465 6759680 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[pisatelj]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}} {{CompactTOC2}} {{div col|colwidth=20em}} == A == *[[Anto Adžamić]] *[[Frano Alfirević]] *[[Ivan Aralica]] *[[Tatjana Arambašin]] == B == *[[Goran Babić]] *[[Ljubo Babić (književnik)]] *[[Vid Balog]]? *[[Mate Balota]] (Mijo Mirković) *[[Kristijan Hrvoslav Ban]] *([[Antun Barac]]) *[[Ivan Baran]] *[[Veljko Barbieri]] *[[Renato Baretić]] *[[Josip Baričević]] *[[Josip Barković]] *[[Slavko Batušić]] *[[Lana Barić]] *[[Ferdo Becić]] *[[Krunoslav Bego]] *[[Milan Begović]] *[[Luka Bekavac]] *[[Tito Bilopavlović]] *[[Tomislav Marijan Bilosnić]] *[[Ivana Bodrožić]] *[[Jasen Boko]] *[[Ivan Bostjančić]] *[[Luiza Bouharaoua]] *[[Mirko Božić]] *[[Ivan Brajdić]] *[[Tituš Brezovački]] *[[Nenad Brixy]] *[[Božica Brkan]] *[[Ivana Brlić-Mažuranić]] *[[Franjo Bučar (pisatelj)|Franjo Bučar]] *[[Mile Budak]] *[[Pero Budak]] *[[Edo Budiša]] (1958–1984) *[[Zvonimir Buljević]] *[[Bruno Bušić]] == C == *[[Juraj Carić]] *[[August Cesarec]] *[[Vatroslav Cihlar]] (Slavko) *[[Dalibor Cvitan]] == Č == *[[Željka Čorak]] *[[Zvane Črnja]] *[[Arijana Čulina]] *[[Ferdo Čulinović]]? == Ć == *[[Ivo Ćipiko]] *[[Bora Ćosić]] (hrvaški in srbski) == D == *[[Mirko Dečak]] *[[Joso Defrančeski]] *[[Marko Dejanović]] *[[Vladan Desnica]] *[[Ilija Despot]] *[[Ivan Devčić]] *[[Velimir Deželić stariji]] *[[Zora Dirnbach]] (1929–2019) *[[Ulderiko Donadini]] *[[Ivan Dončević]] *[[Vid Došen]] *[[Danijel Dragojević]] *[[Ivan Dragojević]] *[[Slavenka Drakulić]] (1949–2026) *[[Daša Drndić]] (1946–2018) *[[Theodor Dürrigl]] == Đ == *[[Ivančica Đerić]] == E == *[[Viktor Car Emin]] == F == *[[Nedjeljko Fabrio]] *[[Miroslav Feller]] (Fritz) *[[Zoran Ferić]] *[[Jožef Ficko (pisatelj)|Jožef Ficko]] *[[Goran Filipi]] *[[Jure Franičević - Pločar]] *[[Marin Franičević]] == G == *[[Fran Galović]] *[[Nada Gašić]] *[[Miro Gavran]] *[[Ksaver Šandor Gjalski]] *[[Siniša Glavašević]] (1960-1991) *[[Zvonimir Golob]] (1927-97) esejist *[[Mani Gotovac]] *([[Vlado Gotovac]]) *[[Vinko Grubišić]]? *[[Petar Gudelj]] == H == *[[Juraj Habdelić]] *[[Albert Haler]] *[[August Harambašić]] *[[Monika Herceg]] *[[Hrvoje Hitrec]] *[[Josip Hitrec]] *[[Jasna Horvat]] *[[Joža Horvat]] *[[Franjo Horvat Kiš]] *[[Dubravko Horvatić]] *[[Ines Hrain]] *[[Vjekoslava Huljić]] == I == *[[Joza Ivakić]] Strojil ? *[[Vladoje Ivakić]] *[[Željko Ivanković]] (bosansko-hrvaški) * [[Rada Iveković]] *[[Nada Iveljić]] *[[Daniel Ivin]] *[[Radovan Ivšić]] == J == *[[Stjepan Jakševac]] *[[Ante Jakšić]] *[[Dubravko Jelačić Bužimski]] *[[Vojin Jelić]] *[[Živko Jeličić]] *[[Rikard Katalinić Jeretov]] *[[Miljenko Jergović]] (bosansko-hrvaški) *[[Rikard Jorgovanić]] *[[Marija Jurić Zagorka]] == K == *[[David Kabalin]] *[[Andrija Kačić Miošić]] *[[Vjekoslav Kaleb]] *[[Pajo Kanižaj]] *[[Damir Karakaš]] *[[Rikard Katalinić Jeretov]] *[[Dražen Katunarić]] *[[Slavko Kolar]] *[[Tin Kolumbić]] *[[Mihovil Kombol]] *[[Veselko Koroman]] *[[Josip Kosor]] *[[Sida Košutić]] *[[Mirko Kovač]] (črnog.-srbsko-hrv.) *[[Josip Kovačević]] *[[Ante Kovačić]] *[[Ivan Kozarac]] *[[Josip Kozarac]] *[[Ivo Kozarčanin]] *[[Zlatko Krilić]] *[[Miroslav Križić]] *[[Gustav Krklec]] *[[Miroslav Krleža]] *[[Vesna Krmpotić]] *[[Mato Kudumija]] *[[Eugen Kumičić]] *[[Rajmund Kupareo]] *[[Ivan Kušan]] *[[Mladen Kušec]] *[[Vojislav Kuzmanović]] == L == *[[Tomislav Ladan]] *[[Janko Leskovar]] *[[Slaven Letica]] *[[Mato Lovrak]] *[[Željka Lovrenčić]] *[[Ivan Lovrenović]] == M == *[[Miroslav Slavko Mađer]] *[[Rudolfo Franjin Magjer]] *[[Zvonimir Majdak]] *[[Vjekoslav Majer]] *[[Alojz Majetić]] *[[Igor Mandić]] *[[Ranko Marinković]] *[[Mirko Marjanović]] *[[Franjo Marković]] *[[Mirjana Matić Halle]] *[[Suzana Matić]] *[[Marijan Matković]] *[[Antun Gustav Matoš]] *[[Predrag Matvejević]] *[[Grgur Mekinić]] *[[Stjepan Mihalić]] *[[Adela Milčinović]] *[[Andrija Kačić Miošić]] *[[Tihomir Mraović]] == N == *[[Alija Nametak]] *[[Milutin Cihlar Nehajev]] *[[Slobodan Novak]] == O == *[[Ognjeslav Utješenović Ostrožinski]] == P == *[[Ivan Pauletta]] *[[Jurica Pavičić]] *[[Mihovil Pavlek Miškina]] *[[Vlatko Pavletić]] *[[Pavao Pavličić]] *[[Marija Peakić-Mikuljan]] *[[Matko Peić]] *[[Robert Perišić]] *[[Dino Pešut]] *[[Damir Pilić]] *[[Čedo Prica Plitvički]] *[[Marko Pogačar]] *[[Janko Polić Kamov]] *[[Edo Popović]] *[[Čedo Prica Plitvički]] *[[Ognjen Prica]] *[[Ivica Prtenjača]] *[[Nikola Pulić]] (1926–2006) == R == *[[Franjo Rački]] *[[Borivoj Radaković]] *[[Milan Rakovac]] *[[Ivan Raos]] *[[Predrag Raos]] *[[Delimir Rešicki]] *[[Pavao Ritter Vitezović]] *[[Ivana Rogar]] *[[Zoran Roško]] *[[Vedrana Rudan]] == S == *[[Tomislav Sabljak]] *[[Ivana Sajko]] *[[Ivan Kukuljević Sakcinski]] *[[Korana Serdarević]] *[[Novak Simić]] (bos.-hrv.) *[[Davor Slamnig]] *[[Miljenko Smoje]] *[[Goran Sobin]] *[[Antun Sorkočević]] *[[Ante Starčević]] *[[Augustin Stipčević]] *[[Vladimir Stojsavljević]] *[[Bogdan Stopar]] *([[Branko Sučević]]) *([[Tomislav Sunić]]) *[[Ivan Supek]] *[[Darko Suvin]] == Š == *[[Ćiro Čičin Šain]] *[[Petar Šegedin]] *[[August Šenoa]] *[[Silvija Šesto]] *[[Antun Branko Šimić]] *[[Bruno Šimleša]] *[[Dinko Šimunović]] *[[Ervin Šinko]] *[[Slobodan Šnajder]] (1948–2026) *[[Ivana Šojat]] *[[Antun Šoljan]] *[[Krsto Špoljar]] *[[Igor Štiks]] (1977) (bosansko-hrv.--) *[[Spomenka Štimec]] *[[Ivo Štivičić]] *[[Dora Šustić]] == T == *[[Ante Nadomir Tadić-Šutra]] *[[Ante Tentor]] *[[Ante Tomić]] *[[Josip Eugen Tomić]] *[[Ljudevit Tomšič]] == U == *[[Dubravka Ugrešić]] (1949–2023) *[[Neven Ušumović]] == V == *[[Iso Velikanović]] *[[Nevenka Videk]] *[[Ivan Vidić]] *[[Velimir Visković]] *Grigor Vitez? *[[Blaško Vojnić Hajduk]] *[[Irena Vrkljan]] (1930–2021) *[[Šime Vučetić]] *[[Marina Vujčić]] *[[Milana Vuković Runjić]] == Z == *[[Tomislav Zajec]] *[[Marija Jurić Zagorka]] *[[Pero Zlatar]]? *[[Petar Zoranić]] {{div col end}} == Glej tudi == * [[seznam hrvaških pesnikov]] *[[seznam hrvaških dramatikov]] {{seznami narodov po poklicu|pisateljev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Hrvatov|Pisatelji]] [[Kategorija:Hrvaški pisatelji|*]] 8afz1hfom9amduvjwpr2rj2a9lv17rv Seznam italijanskih pisateljev 0 32096 6759672 6748359 2026-10-02T13:24:16Z ~2026-45085-22 264465 /* B */ 6759672 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Italijani|italijanskih]] [[pisatelj]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Italijanov|Italija|italijanskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[André Aciman]] * [[Giuseppe Adami]] * [[Silvano Agosti]]? * [[Francesco Alberoni]] * [[Barbara Alberti]] * [[Sibilla Aleramo]] * [[Luigi Alfonsi]]? * [[Corrado Alvaro]] * [[Giorgio Amendola]] * [[Niccolò Ammaniti]] * [[Giulio Angioni]] * [[Tullia d'Aragona]] * [[Viola Ardone]] * [[Pietro Aretino]] * [[Giovanni Arpino]] * [[Lorenzo Asnio]] == B == [[Slika:Boccaccio by Morghen.jpg|sličica|[[Giovanni Boccaccio]]]] * [[Riccardo Bacchelli]] * [[Antonio Baldini]] * [[Eraldo Baldini]] * [[Anna Banti]] * [[Alessandro Barbero]] * [[Alessandro Baricco]] * [[Luigi Bartolini]] * [[Chiara Barzini]] (1979) * [[Cristina Batocletti]] * [[Cesare Battisti]] * [[Giuliana Berlinguer]] * [[Bernardo Dovizi Bibbiena]] * [[David Bidussa]] * [[Daria Bignardi]] * [[Giovanni Boccaccio]] * [[Achille Bocchi]] * [[Arrigo Boito]] * [[Guidubaldo Bonarelli]] * [[Massimo Bontempelli]] * [[Gesualdo Bufalino]] * [[Aldo Busi]] * [[Emanuela Bussolati]] * [[Enrico Annibale Butti]] * [[Dino Buzzati]]-Traverso == C == [[Slika:Italo-Calvino.jpg|sličica|[[Italo Calvino]]]] * [[Giulio Caccini]] * [[Italo Calvino]] * [[Andrea Camilleri]] * [[Giulia Caminito]] * [[Sergio Campailla]] * [[Pasquale Festa Campanile]] * [[Luigi Capuana]] * [[Annibale Caro]] * [[Fabrizio Caroso]] * [[Giovanni della Casa]] * [[Carlo Cassola]] * [[Mario Castelnuovo-Tedesco]] * [[Baldassare Castiglione]] * [[Carlo Cattaneo]] * [[Laura Cereta]] * [[Guido Ceronetti]] * [[Giorgio de Chirico]] * [[Gian Antonio Cibotto]] * [[Paolo Cognetti]] * [[Carlo Collodi]] * [[Ascanio Condivi]] * [[Tonino Conte]]? * [[Enrico Corradini]] * [[Beppe Costa]] (*1941) * [[Giovanni Cotta]] * [[Carmen Covito]] * [[Benedetta Craveri]] * [[Stelio Crise]] == D == [[Slika:Grazia Deledda 1926.jpg|sličica|[[Grazia Deledda]]]] * [[Damiano Damiani]] * [[Gabriele D'Annunzio]] * [[Alessandro D'Avenia]] * [[Edmondo De Amicis]] * [[Eduardo De Filippo]] * [[Alessandro Defilippi]] * [[Grazia Deledda]] * [[Federico De Roberto]] * [[Erri De Luca]] * [[Anton Francesco Doni]] * [[Carlo Dossi]] * [[Giovanni Dozzini]] == E == * [[Umberto Eco]] * [[Giuliano da Empoli]] == F == * [[Alessandro Fabbri]] * [[Rocco Familiari]] * [[Salvatore Farina]] * [[Beppe Fenoglio]] * [[Elena Ferrante]] * [[Renato Ferrari]] * [[Antonio Fogazzaro]] * [[Arnaldo Fraccaroli]] * [[Alberto Fortis (kartograf)|Alberto Fortis]] * [[Carlo Fruttero]] (''Fruttero e Lucentini'') == G == * [[Carlo Emilio Gadda]] * [[Alfonso Gatto]] * [[Ezio Gavazzeni]] * [[Giambattista Gelli]] * [[Guido Gerosa]] * [[Lisa Ginzburg]] * [[Natalia Ginzburg]] * [[Paolo Giordano]] * [[Domenico Gnoli (pisatelj)|Domenico Gnoli]] * [[Tommaso Grossi]] * [[Giovannino Guareschi]] * [[Guarino Guarini]]? == I == * [[Frank Iodice]] == J == * [[Francesco Jovine]] == L == [[Slika:Primo Levi artwork.jpg|sličica|[[Primo Levi]]]] * [[Raffaele La Capria]] (1922-2022) * [[Giuseppe Tomasi di Lampedusa]] * [[Cristoforo Landino]] * [[Tommaso Landolfi]] * [[Elda Lanza]] * [[Vinzenzo Latronico]] * [[Carlo Levi]] * [[Primo Levi]] * [[Nicolai Lilin]] * [[Carlo Lucarelli]] * [[Franco Lucentini]] (''Fruttero e Lucentini'') == M == [[Slika:Ritratto di Alessandro Manzoni by Francesco Hayez.jpg|sličica|[[Alessandro Manzoni]]]] * [[Franco Marcoaldi]] * [[Stefano Massini]] * [[Claudio Magris]] * [[Curzio Malaparte]] * [[Luigi Malerba]] * [[Sepp Mall]] * [[Goffredo Mameli]] * [[Valerio Massimo Manfredi]] * [[Federica Manzon]] * [[Alessandro Manzoni]] * [[Dacia Maraini]] * [[Giuseppe Marotta (pisatelj)|Giuseppe Marotta]] * [[Francesca Melandri]] * [[Alda Merini]] * [[Carlo Michelstädter]] * [[Marco Missiroli]] * [[Ferdinando Martini]] * [[Marco Missiroli]] * [[Federico Moccia]] * [[Elsa Morante]] * [[Alberto Moravia]] == N == * [[Neera]] * [[Ippolito Nievo]] * [[Angiolo Silvio Novaro]] == O == * [[Ugo Ojetti]] * [[Renato Olivieri]] * [[Anna Maria Ortese]] == P == [[Slika:Luigi Pirandello 1934b.jpg|sličica|[[Luigi Pirandello]]]] * ([[Boris Pahor]], slovenski pisatelj z italijanskim državljanstvom) * [[Aldo Palazzeschi]] * [[Melissa Panarello]] * [[Giovanni Papini]] * [[Goffredo Parise]] * [[Angelo Pasquini]] * [[Cesare Pavese]] * [[Enrico Pea]] * [[Angelo Pellegrino]] * [[Silvio Pellico]] * [[Michele Perriera]] * [[Mario Pincherle]] (1919-2012) * [[Amelia Pincherle Rosselli]] * [[Luigi Pintor]] * [[Luigi Pirandello]] * [[Ugo Pirro]] * [[Franco Pisani]] * [[Fabio Pittorru]] * [[Giovanni Pontano]] * [[Vasco Pratolini]] * ([[Giuseppe Prezzolini]] 1882-1982) * [[Michele Prisco]] == R == * [[Roberto Rampi]] * [[Elisabetta Rasy]] * [[Leonida Repaci]] * [[Giampiero Rigosi]] * [[Gianni Rodari]] * [[Lalla Romano]] * [[Paolo Rumiz]] == S == [[Slika:Italo Svevo.jpg|sličica|[[Italo Svevo]]]] * [[Mariano Sabatini]] * [[Rafael Sabatini]] * [[Raffaele Sacco]] * [[Emilio Salgari]] * [[Edoardo Sanguineti]] * [[Goliarda Sapienza]] * [[Roberto Saviano]] * [[Leonardo Sciascia]] * [[Giacomo Scotti]] * [[Antonio Scurati]] * [[Eros Sequi]] * [[Matilde Serao]] * [[Manlio Sgalambro]] * [[Giuseppe Sgarbi]] (1921-2018) * [[Carlo Sgorlon]] * [[Enzo Siciliano]] * [[Ignazio Silone]] * [[Scipio Slataper]] * [[Giorgio Soavi]] * [[Mario Soldati]] * [[Giani Stùparich]] * [[Italo Svevo]] == T == * [[Susanna Tamaro]] (*1957, Ts) * [[Alessandro Tassoni]] * [[Bonaventura Tecchi]] * [[Tiziano Terzani]] * [[Fulvio Tomizza]] * [[Teo Teocoli]] * [[Giovanni Testori]] * [[Giuseppe Tomasi di Lampedusa]] * [[Pier Vittorio Tondelli]] (1955-1991) * [[Luis Trenker]] * [[Emanuele Trevi]] * [[Ilaria Tuti]] == V == [[Slika:Giovanni-Verga.jpg|sličica|[[Giovanni Verga]]]] * [[Paolo Valera]] * [[Franca Valeri]] * [[Chiara Valerio]] * [[Maria Valtorta]] * [[Daniele Varè]] * [[Giorgio Vasari]] * [[Walter Veltroni]] * [[Giovanni Verga]] * [[Lorenzo Viani]] * [[Elio Vittorini]] * [[Paolo Volponi]] == Z == * [[Bernardino Zapponi]] * [[Sarah Zappulla Muscarà]] * [[Cesare Zavattini]] * [[Tullia Zevi]] * Alvise Zorzi == Glej tudi == * [[seznam italijanskih pesnikov]] {{seznami narodov po poklicu|pisateljev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Italijanov|Pisatelji]] [[Kategorija:Italijanski pisatelji|*]] tq4k49q4vy6lvsazl58p83d0r2c0baz Seznam nemških pisateljev 0 32104 6759695 6756164 2026-10-02T13:55:42Z ~2026-45085-22 264465 /* B */ 6759695 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Nemci|nemških]] [[pisatelj]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Nemcev|Nemčija|nemških}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Thomas Abbt]] * [[Abraham a Santa Clara]] * [[Herbert Achternbusch]] * [[Leopold Ahlsen]] * [[Fridolin Aichner]] *[[Günther Anders]] * [[Alfred Andersch]] * [[Martina André]]? * [[Lou Andreas-Salomé]] * [[Stefan Andres|Stefan (Paul) Andres]] * [[Bruno Apitz]] * [[Achim von Arnim]] * [[Bettina von Arnim]] * [[Rudolf Arnheim]] * [[Therese von Artner]] == B == *[[Ingrid Bachér]] *[[Ernst Bacmeister]] *[[Artur Balder]] * [[Hugo Ball]] * [[Gertrud Bäumer]] * [[Reinhard Baumgart]] * [[Johannes R. Becher]] * [[Jurek Becker]] *[[Jürgen Becker]] *[[Lilo Beil]] * [[Hans Bender]] * [[Gottfried Benn]] *[[Sibylle Berg]] * [[Werner Bergengruen]] *[[Horst Bienek]] * [[Otto Julius Bierbaum]] * [[Sveta Hildegarda iz Bingna|Hildegard von Bingen]] * [[Hans-Friedrich Blunck]] * [[Friedrich von Bodenstedt]] *[[Otto A. Böhmer]] *[[Kirsten Boie]] * [[Heinrich Böll]] * [[Jörg Bong]] (um.i.: ''Jean-Luc Bannalec'') * [[Waldemar Bonsels]] * [[Wolfgang Borchert]] * [[Ludwig Börne]] * [[Friedrich Ludewig Bouterwek]] * [[Sebastian Brant]] * [[Volker Braun]] *[[Willi Bredel]] (1901–1964) *[[Clemens Brentano]] *[[Jurij Březan]] ([[Lužiški Srbi|Lužiški Srb]]) * [[Rolf Dieter Brinkmann]] * [[Thomas Brussig]] * [[Hans Christoph Buch]] * [[Lothar-Günther Buchheim]] * [[Georg Büchner]] * [[Hans Bunge]] (''Hans''-Joachim ''Bunge'' 1919–1990) * [[Michael Burk]] * [[Nina Bußmann]] == C == * [[Elias Canetti]] * [[Otto Carius]] * [[Christine Cazon]] * [[C. W. Ceram]] * [[Peter Otto Chotjewitz]] * [[Jakob Corvinus]] ([[Wilhelm Raabe]]) * [[Heinz von Cramer]] == D == * [[Felix Dahn]] * [[Utta Danella]] (pr.i. [[Utta Schneider]]) *[[Paula Dehmel]] * [[Friedrich Christian Delius]] *[[Torsten Dewi]] *[[Franz Dobler]] * [[Alfred Döblin]] *[[Hans Dollinger]]? *[[Helmut Donat]] * [[Tankred Dorst]] * [[Ernst-Jürgen Dreyer]] * [[Maria Dries]] * [[Wiglaf Droste]] * [[Annette von Droste-Hülshoff]] * [[Tanja Dückers]] * [[John von Düffel]] == E == * [[Gustav Eberlein]] * [[Georg Ebers]] * [[Ernst Theodor Echtermeyer]] * [[Johann Peter Eckermann]] * [[Ernst Eckstein (pisatelj)|Ernst Eckstein]] * [[Kasimir Edschmid]] * ([[Oswald Egger]]) * [[Hans Heinrich Ehrler]] * [[Günter Eich]] * [[Joseph von Eichendorff]] * [[Alice Ekert-Rotholz]] * [[Ernst Elster]] * [[Michael Ende]] * [[August Endell]] * [[Hans Magnus Enzensberger]] (1929-2022) * [[Vinzenz Erath]] * [[Elke Erb]] * [[Paul Ernst (nemški pisatelj)|Paul Ernst]] * [[Walter Ernsting]] * [[Matthias Erzberger]] * [[Hanns Heinz Ewers]] == F == * [[Willi Fährmann]] * [[Hans Fallada]] (''Rudolf Wilhelm Friedrich Ditzen'') * [[Lena Falkenhagen]] * [[Clara Maria Fechner]] (1809-1900) * [[Dieter Fechner]] * [[Hanns Fechner]] ? *[[Klaus Ferentschik]] * [[Lion Feuchtwanger]] * [[Johann Fischart]] *[[Maria Louisa Fischer|Marie Louise Fischer]] * [[Sebastian Fitzek]] * [[Otto Flake]] *[[Franz Xaver Fleischhacker]] * [[Marieluise Fleißer]] * [[Theodor Fontane]] * [[Georg Forster]] * [[Wieland Förster]] * [[Friedrich de la Motte Fouqué]] *[[Julia Franck]] *[[Bruno Frank]] * [[Leonhard Frank]] * [[Gustav Frenssen]] * [[Jana Frey]] * [[Gustav Freytag]] * ([[Erich Fried]]) * [[Bernd-Ingo Friedrich]] * ([[Hugo Friedrich]]) * [[Joachim Friedrich (pisatelj)|Joachim Friedrich]] * ([[Max Frisch]]) *[[Franz Fühmann]] * [[Georg Gustav Fülleborn]] * [[Cornelia Funke]] == G == * [[Gerd Gaiser]] * [[Ludwig Ganghofer]] *[[Dietrich Garstka]] *[[Karl-Markus Gauss]] *[[Dagmar Geisler]] *[[Horst Wolfram Geissler]] *[[Max Geissler]] (1868-1945) * [[Nina George]] * [[Friedrich Clemens Gerke]] * [[Gisela Getty]] * [[Johann Wolfgang von Goethe]] * [[Valeria Gordeev]] *[[Joseph Görres]] *[[Matthias Göritz]] * [[Christian Dietrich Grabbe]] * [[Sigrid Grabner]] * [[Sascha Grabow]] * [[Oskar Maria Graf]] * [[Günter Grass]] * [[Hermann Grimm]] * [[Jakob Grimm]] * [[Wilhelm Grimm]] * [[Hans Jakob Christoffel von Grimmelshausen]] *[[Durs Grünbein]] * [[Josef Carl Grund]] * [[Karl Gutzkow]] == H == *[[Robert Habeck]] *[[Hanswilhelm Haefs]] (1935 - 2015) *[[Ulla Hahn]] * [[Petra Hammesfahr]] *[[Iris Hanika]] *[[Margarete Hannsmann]] (1921-2007) *[[Nino Haratišvili]] (gruzijsko-nemška pisateljica) * [[Lilo Hardel]] * [[Ernst Hardt]] * [[Ludwig Harig]] * [[Heinrich Hart]] * [[Peter Härtling]] * [[Theo Harych]] * [[Wilhelm Hauff]] * [[Gaby Hauptmann]] * [[Gerhart Hauptmann]] *[[Florian Havemann]] (1952-) *[[Hans Havemann]] (1887-1985) *[[Friedrich Hebbel]] * [[Johann Peter Hebel]] * [[Christoph Hein]] * [[Heinrich Heine]] * [[Veit Heinichen]] * [[Markus Heitz]] *[[Kurt Held]] (Kurt Kläber) * [[Werner Helwig]] * [[Carsten Henn]] *[[Eckhard Henscheid]] *[[Gerhard Henschel]] *[[Kerstin Hensel]] *[[Alban Nikolai Herbst]] (''Alexander Michael von Ribbentrop'') * [[Hans Herlin]] * [[Stephan Hermlin]] * [[Johann Ferdinand Hertodt]] * [[Annette Hess]] * [[Hermann Hesse]] *[[Sigrid Heuck]] * [[Georg Heym]] * [[Paul Heyse]] * [[Wolfgang Hilbig]] * [[Peter Hille]] * [[Edgar Hilsenrath]] * [[Moses Hirschel]] * [[E.T.A. Hoffmann]] * [[Gert Hofmann]] *[[Wolfgang Hohlbein]] * [[Felix Holländer]] *[[Arno Holz]] *[[Harald Holz]] * [[Ricarda Huch]] * [[Richard Huelsenbeck]] * [[Petra Hülsmann]] * [[Patrick Holzapfel]] == I == * [[Karl Ibach]] * [[Kurt Ihlenfeld]] == J == *[[Jean Paul]] *[[Walter Jens]] *[[Alfred E. Johann]] * [[Uwe Johnson]] (1934-84) *[[Wilhelm Jordan]] * [[Erhard Jöst]]? *[[Franz Jung]] *[[Johann Heinrich Jung]] * [[Ernst Jünger]] (1895–1998) == K == *[[Charlotte von Kalb]] *[[Heinz Kamnitzer]] *[[Hermann Kant]] *[[Ulrich Karger]] *[[Franz Kafka]] *[[Hans Kasper]] *[[Erich Kästner]] *[[Daniel Kehlmann]] *[[Hans Keilson]] (1909–2011) (nem.-nizoz.) *[[Bernhard Kellermann]] *[[Walter Kempowski]] *[[Justinus Kerner]] *[[Hermann Kesten]] *[[Irmgard Keun]] *[[Tanja Kinkel]] *[[Rainer Kirsch]] *[[Hans Hellmut Kirst]] *[[Egon Erwin Kisch]] *[[Alfred Klaar]] *[[Klabund]] (''Alfred Henschke'') *[[Ernst Klee]] *[[Heinrich von Kleist]] *[[Victor Klemperer]] *[[Leo von Klenze]] *[[Karl Klingspor]] *[[Alexander Kluge]] *[[Knister]] (''Ludger Jochmann'') *[[Wolfgang Franz von Kobell]] *[[Boris Koch]] *[[Wolfgang Koeppen]] *[[Josef Kohler]] *[[Annette Kolb]] *[[Heinz G. Konsalik]] *[[Heike Koschyk]] (um.i. [[Sophie Bonnet|''Sophie Bonnet'']]) *[[August von Kotzebue]] *[[Siegfried Kracauer]] *[[Stephan Krawczyk]] (*1955) *[[Ursula Krechel]] *[[Daniela Krein]] *[[Ernst Kreuder]] *[[Arnold Krieger]] *[[Daniela Krien]] *[[Brigitte Kronauer]] *[[Michael Krüger (pisatelj)|Michael Krüger]] *[[Günter Kunert]] (1929-2019) *[[Heinz Rudolf Kunze]] *[[Reiner Kunze]] *[[Kemal Kurt]] (1947-2002) *[[Ildikó von Kürthy]] == L == *[[Pierre Lagrange]]? *[[Friedo Lampe]] (1899‒1945) *[[Gustav Landauer]]? *[[Else Lasker-Schüler]] *[[Kurd Lasswitz]] * [[Heinrich Laube]] * [[Gert Ledig]] * [[Georg Christian Lehms]] * [[Hans Leip]] * [[Jakob Michael Reinhold Lenz]] * [[Siegfried Lenz]] * [[Rudolf Leonhard]] * [[Reinhard Lettau]] * [[August Lewald]] * [[Fanny Lewald]] *[[Sibylle Lewitscharoff]] * [[Alfred Lichtenstein (pisatelj)|Alfred Lichtenstein]] *[[Guido von List]] *[[Jürgen Lodemann]] * [[Adolf Loning]] *[[Hermann Löns]] * [[Ilse Losa]] *[[Cornelia Löwenberg]] * [[Emil Ludwig]] * [[Otto Ludwig]] * [[Ludwig Lugmeier]] * [[Markus Lüpertz]] * [[Peter Lustig]] == M == *[[Paul Maar]] *[[Joachim Maass (pisatelj)|Joachim Maass]] * [[Kristof Magnusson]] * [[Inger-Maria Mahlke]] * [[Manfred Mai (pisatelj)|Manfred Mai]] * [[Golo Mann]] * [[Heinrich Mann]] * [[Klaus Mann]] *[[Monika Mann]] * [[Thomas Mann]] * [[E. Marlitt]] (''Eugenie Marlitt'') * [[Pierre Martin]] * [[Fritz Mauthner]] * [[Karl May]] *[[Walter Mehring]] * [[Julius Meier-Graefe]] * [[Wolfgang Menge]] * [[Franz Norbert Mennemeier]] *[[Malwida von Meysenburg]] * [[Agnes Miegel]] * [[Bianka Minte-König]] * [[Bärbel Mohr]] * [[Theodor Mommsen]] * [[Franz Mon]] * [[Christian Morgenstern]] * [[Irmtraud Morgner]] (1933-90) *[[Eduard Mörike]] *[[Karl Philipp Moritz]] * [[Martin Mosebach]] * [[Salomon Hermann Mosenthal]] * [[Herrmann Mostar]] * [[Armin Mueller-Stahl]] * [[Erich Mühsam]] * [[Luise Mülbach]] *[[Eflride Müller]] * [[Herta Müller]] * [[Titus Müller]] * [[Johann Karl August Musäus]] == N == * [[Arno Nadel]] * [[Cee Neudert]] *[[Hans Neuenfels]] * [[Hans Werner Neulen]] * [[Ernst Niekisch]] *Ralph T. Niemeyer * [[Hans Noever]] * [[Dieter Noll]] * [[Albert Norden]] *[[Helga M. Novak]] (islandsko-nemška) == O == *[[Norman Ohler]] *[[Balder Olden]] *[[Carl von Ossietzky]] * [[Leonie Ossowski]] * [[Wolfgang Ott]] * [[Karl Otten]] == P == * [[Lilli Palmer]] * [[Inka Parei]] * [[Sandra Paretti]] *[[Kathrin Passig]] * [[Jean Paul]] * [[Ulrich Peltzer]] *[[Josef Friedrich Perkonig]] *[[Dirk von Petersdorff]] *[[Jan Petersen]] * [[Theodor Plievier]] * [[Gerhart Pohl]] * [[Wilhelm von Polenz]] * [[Matthias Politycki]] * [[Josef Ponten]] * [[Marion Poschmann]] * [[Oliver Pötzsch]] * [[Peter Prange]] *[[Richard David Precht]] * [[Ernst Preczang]] * [[Carl du Prel]] * [[Otfried Preußler]] == R == * [[Wilhelm Raabe]] (ps. ''Jakob Corvinus'') * [[Gottlieb Rabener]] *[[Fritz J. Raddatz]] * [[Sigismund von Radecki]] *[[Cay Rademacher]] * [[Otto Rahn]] * [[Rudolf Erich Raspe]] * [[Sven Regener]] * [[Gustav Regler]] * [[Hans Rehfisch]] * [[Marcel Reich-Ranicki]] * [[Frank Maria Reifenberg]] * [[Christa Reinig]] * [[Erich Maria Remarque]] * [[Ludwig Renn]] (1889-1979) * [[Christian Reuter]] * [[Fritz Reuter]] * [[Fanny zu Reventlow]] *Johann Paul Friedrich Richter ([[Jean Paul]]) *[[Ralf Rothmann]] * [[Wilhelm Heinrich Riehl]] * [[Luise Rinser]] * [[Sophie von La Roche]] * [[Jan-Uwe Rogge]] * [[Friedrich Gerhard Rohlfs]] * [[Herbert Rosendorfer]] * [[Hans-Ulrich Rudel]] *[[Eugen Ruge]] * [[Joseph Roth]] * [[Patrick Roth]] *[[Gina Ruck-Pauquèt]] *[[Peter Rühmkorf]] == S == * [[Nelly Sachs]] * [[Ernst Sander (pisatelj)|Ernst Sander]] *[[Maria Schamoni]] * [[Edzard Schaper]] * [[Lena Schätte]] * [[Frank Schätzing]] * [[Joseph Victor von Scheffel]] *[[Caroline Schelling]] *[[Roland Schimmelpfennig]] * [[Friedrich Schlegel]] * [[Carl Felix von Schlichtegroll]] * [[Bernhard Schlink]] * [[Christoph Schmid|Christoph von Schmid]] *[[Arno Schmidt]] *[[Kathrin Schmidt]] *[[Peter Schneider]] *[[Reinhold Schneider]] *[[Utta Schneider]] (ps. [[Utta Danelle]]) * [[Wolfdietrich Schnurre]] *[[Ingo Schulze]] * [[Gustav Schwab]] * [[Ulrike Schweikert]] * [[W. G. Sebald]] /[[Winfried Georg Sebald]] * [[Carl Seelig]] * [[Richard Seewald]] * [[Anna Seghers]] * [[Ina Seidel]] * [[Jan-Philipp Sendker]] *[[Albert Sergel]] (1876-1946) *[[Jan Arnošt Smoler]] (''Johann Ernst Schmaler'') *[[Ilse von Stach]] * [[Enno Stahl]] * [[Hermann Stahl]] * [[Adolf Stahr]] * [[Hermann Stehr]] * [[Andreas Steinhöfel]] * [[Theodor Storm]] * Johano Strasser * [[Botho Strauß]] * [[Erwin Strittmatter]] *[[Thomas Strittmatter]] (1961-95) * [[Hermann Sudermann]] * [[Patrick Süskind]] == T == * [[Max Tau]] *[[Lisa Tetzner]] * [[Ludwig Thoma]] * [[Ludwig Tieck]] * [[Uwe Timm]] * [[B. Traven|Bruno Traven]] * [[Hans-Ulrich Treichel]] *[[Ilja Trojanow]] * [[Karl Richard Tschon]] * [[Kurt Tucholsky]] == U == * [[Karl Heinrich Ulrichs]] * [[Fritz von Unruh]] == V == *[[Regula Venske]] *[[Clara Viebig]] * [[Richard Voss]] * [[Christian August Vulpius]] == W == * [[Wilhelm Heinrich Wackenroder]] * [[Herwarth Walden]] * [[Alissa Walser]] * [[Martin Walser]] * [[Ana Wambrechtsamer]] (avstr. na Slov.) *[[Uwe Wandrey]] * [[Frank Wedekind]] *[[Norbert Wehr]] * [[Erich Weinert]] (1890-1953) * [[Peter Weiss (pisatelj)|Peter Weiss]] * [[Ehm Welk]] * [[Liselotte Welskopf-Henrich]] *[[Christopherj Martin Wielander]] *[[Thomas Willmann]] *[[Bettina Wilpert]] *[[Gero von Wilpert]] * [[Karl Gottlieb von Windisch]] *[[Gabriele Wohmann]] (ps. [[Guyot]]) * [[Christa Wolf]] *[[Friedrich Wolf]] *[[Klaus-Peter Wolf]] * [[Ror Wolf]] * [[Uwe Wolff (kulturolog)|Uwe Wolff]] * [[Wolf Wondratschek]] == Z == * [[Juli Zeh]] * [[Philipp von Zesen]] * [[Carl Zuckmayer]] * [[Arnold Zweig]] == Glej tudi == * [[Nemška književnost]] * [[Prepovedani avtorji v času nacionalsocializma]] * [[Seznam nemških pesnikov]] *[[seznam nemških dramatikov]] * [[Seznam avstrijskih pisateljev]] * [[Seznam švicarskih pisateljev]] {{seznami narodov po poklicu|pisateljev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Nemcev|Pisatelji]] [[Kategorija:Nemški pisatelji|*]] kg2lpnjgl9yo3sjajiymplukdaakaxq Seznam albanskih pisateljev 0 32129 6759644 6751693 2026-10-02T12:43:42Z ~2026-45085-22 264465 /* A */ 6759644 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Albanci|albanskih]] [[pisatelj]]ev.''' (tudi v Sev. Makedoniji in na Kosovu) {{seznami poklicev za narode|Albancev|Albanija|albanskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Dritëro Agolli]] ([[1931]]–2017) *[[Ali Aliu]] (1934–2010) *[[Sotir Andoni]] (1925–2003) *[[Fatos Arapi]] (1930–2018) == B == * [[Frang Bardhi]] (1606–1643) *[[Marin Barleti]] (Marinus Barletius/Marino Barlezio) (~1450/60–1512/13) *[[Eqrem Basha]] (1948) * [[Pjetër Bogdani]] ([[1630|1630–]][[1689]]) *[[Dionis Bubani]] (1906–2006) *[[Gjergj Bubani]] (1899–1954) (Jorgji Bubani; "Brumbulli") * [[Dhimosten Budina]] ([[1930|1930–]]2004) (arheolog) *[[Pjetër Budi]] (1566–1622) * [[Gaqo Bushaka]] (1943) * [[Gjon Buzuku]] (1499–1577) == C == * [[Martin Camaj]] (1925–1992) == Ç == * [[Anton Zako Çajupi]] ([[1866|1866–]][[1930]]) * [[Anton Çetta]] (1920–1995) == D == * [[Kujtim Dashi]] ([[1951]]) * [[Bedri Dedja]] ([[1930|1930–]]2004) * [[Jeronim De Rada]] ([[1814|1814–]][[1903]]) * [[Aleksander Stavre Drenova]] ([[1872|1872–]][[1947]]) == E == == F == * [[At Gjergj Fishta]] ([[1871|1871–]][[1940]]) == G == * [[Karl Gega]] ([[1802|1802–]][[1860]]) * [[Jusuf Gërvalla]] ([[1945|1945–]][[1982]]) * [[Gjovalin Gjadri]] ([[1899|1899–]][[1974]]) * [[Luigj Gurakuqi]] ([[1879]] –[[1925]]) == H == * [[Mihal Hanxhari]] (1930-1999) *[[Sinan Hasani]] (1922–2010) * [[Fadil Hoxha]] (1916–2001) * [[Hysni Hoxha]] (1933) * [[Mehmet Hoxha]] (1908–1987) * [[Rexhep Hoxha]] (1929–2019) == I == * [[Kolë Idronomeo]] (1860–1939) * [[Murat Isaku]] ([[1928|1928–]][[2005]]) == J == * [[Kolë Jakova]] ([[1916|1916–]]2002) == K == * [[Salih Kabashi]] ([[1948]]) * [[Ismail Kadare]] ([[1936]]–2024) * [[Hasan Zyko Kamberi]] * [[Karmell Kandreva]] ([[1931]]–[[1982]]) * [[Jeton Kelmendi]] (1978) *[[Musine Kokalari]] (1917–1983) (1. albanska pisateljica) * [[Ernest Koliqi]] (1903–[[1975]]) * [[Fatos Kongoli]] (1944) *[[Vath Koreshi]] (1936–2006) *[[Mehmet Kraja]] (1952) * [[Konstandin Kristoforidhi]] ([[1827]]–[[1895]]) * [[Jan Kukuzeli]] (~1280–~1360) == L == * [[Lekë Gjoka]] ([[1970]]) * [[Lekë Matrënga]] [[1567|(1567]]–[[1619]]) * [[Lluka Perrone]] ([[1920]]–[[1988]]) * [[Skënder Luarasi]] (1900–1982) * [[Fatos Lubonja]] (1951) == M == *[[Sejfulla Malëshova]] (1900–1971) *[[Petro Marko]] (1913–1991) *[[Kim Mehmeti]] (1955) * [[Esad Mekuli]] (1916–1993) *[[Migjeni]] (''Millosh Gjergj Nikolla Migjeni'') (1911–1938) == N == * [[Fan S. Noli]] (''Theofan Stilian Noli'') (1882–1965) == P == * [[Fadil Paçrami]] (1922–2008) * [[Dhimitër Pasko]] (1907–1967) * [[Koçi Petriti]] ([[1941]]–2014) * [[Arshi Pipa]] (1920–1997) * [[Ali Podrimja]] ([[1947]])? (1942–2012) * [[Lasgush Poradeci]] ([[1900]]–[[1987]]) (''Llazar Sotir Gusho'') == Q == * [[Dhori Qiriazi]] ([[1933]]–2009) * [[Rexhep Qosja]] (1936–2026) == R == * [[Ibrahim Rugova]] ([[1944]]–[[2006]]) * [[Kadri Roshi]] ([[1924]]–2007) == S == * Mazllum Saneja (1945-2021) * [[Resul Shabani]] (1944) (S. Makedonija) * Lazër Shantoja (1892–1945) * [[Bashkim Shehu]] (1955) * [[Jahjah Shehu]] * [[Filip Shiroka]] (1859–1935, Bejrut) * [[Dhimitër Shuteriqi]] ([[1915]]–2003) * [[Shpendi Sollaku]] ([[1957]]) *[[Luan Starova]] (1941–2022) (S. Makedonija) *[[Pajtim Statovci]] (1990) * [[Haki Stermilli]] ([[1895]]–[[1953]]) * [[Mirela Sula]] ([[1975]]) * [[Hivzi Sulejmani]] (1912–1975) == T == * [[Misto Treska]] (1914–1993) * [[Kasëm Trebeshina]] (1926–2017, Ankara) == X == * [[Jakov Xoxa]] (1923–[[1979]]) * [[Dhimitër Xhuvani]] ([[1934]]–2009) == V == * [[Jul Variboba]] ([[1727|1727–]][[1788]]) *[[Jani Vreto]] (1820–1900) == Y == * [[Lea Ypi]] (1979) == Z == *[[Andon Zako-Çajupi]] (1866–1930) *[[Tajar Zavalani]] (1903–1966) == Glej tudi == * [[seznam albanskih pesnikov]] {{seznami narodov po poklicu|pisateljev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Albancev|Pisatelji]] [[Kategorija:Albanski pisatelji|*]] qa2ajyuprzgpqqs1t5fvv2t3mh5jcei Seznam bosansko-hercegovskih pisateljev 0 32141 6759880 6734488 2026-10-03T00:51:36Z ~2026-44996-51 264415 /* D */ 6759880 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Bosna in Hercegovina|bosansko-hercegovskih]] [[pisatelj]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Bosanskohercegovcev|BIH|bosanskohercegovskih}} {{CompactTOC2}} == A == [[Jakuta Alikavazovic]] - [[Ivo Andrić]] - == B == [[Lana Bastašić]] - [[Ismet Bekrić]] - [[Ahmed Burić]] (novinar - publicist...) == Č == [[Enes Čengić]] (bos.-hrv. novinar, Krležev biograf) - [[Rodoljub Čolaković]] - [[Velibor Čolić]] (v francoščini) == Ć == [[Branko Ćopić]] - [[Svetozar Ćorović]] == D == [[Mak Dizdar]] - [[Hamid Dizdar]] - [[Enver Dizdar]] - [[Zija Dizdarević]] - [[Dario Džamonja]] == Đ == [[Osman Đikić]] - [[Šerif Đogić]] - [[Gojko Đogo]] == F == [[Muhamed Filipović]] (1929 - 2020) == G == [[Milenko Goranović]] == H == [[Fadil Hadžić]] (komediograf) - [[Hamza Humo]] - [[Aleksandar Hemon]] (* 1964; bos.-amer.) == I == [[Nusret Idrizović]] - [[Željko Ivanković]] - == J == [[Miljenko Jergović]] - [[Borivoje Jevtić]] == K == [[Lejla Kalamujić]] - [[Dževad Karahasan]] (1953-2023) - [[Zdravko Kecman]] - [[Zilhad Ključanin]] (1960-2016) - [[Petar Kočić]] - [[Ramo Kolar]] - [[Veselko Koroman]] - [[Adriana Kuči]] ''(bos.-slovenska) -'' [[Skender Kulenović]] == L == [[Zdravko Latal]] (novinar) - [[Nebojša Lujanović]] - [[Vitomir Lukić]] == M == [[Marko Marković]] - [[Semezdin Mehmedinović]] - Sima Sarajlija Milutinović (1791-1847) == N == [[Alija Nametak]] - Azra Nuhefendić (novinarka) == O == [[Mladen Oljača]] - [[Josip Osti]] == P == [[Vladimir Pištalo]] (BiH-ZDA-Srbija) == R == [[Ranko Risojević]] == S == [[Isak Samokovlija]] - [[Mensur Seferović]] (1925-2020) - [[Bekim Sejranović]] - [[Meša Selimović]] - [[Abdulah Sidran]] - [[Ćamil Sijarić]] - Ibrahim Spahić (komparativist, teatrolog) - [[Božidar Stanišić]] - [[Saša Stanišić]] (bos.-nem.) - [[Emir Suljagić]] - [[Derviš Sušić]] - == Š == [[Hamid Ekrem Šahinović]] - [[Emir Šaković]] - [[Faruk Šehić]] - [[Sadik Šehić]] - [[Rizah Štetić]] - [[Igor Štiks]] (1977) - [[Zvonimir Šubić]] == T == [[Stevan Tontić]] - [[Zaim Topčić]] - == V == [[Rajko Vasić]] - [[Nenad Veličković]] (1962) - == Z == [[Almir Zalihić]] == Ž == [[Miodrag Žalica]] == Glej tudi == * [[seznam bosanskohercegovskih pesnikov]] *[[seznam bosanskohercegovskih dramatikov]] {{seznami narodov po poklicu|pisateljev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami osebnosti Bosne in Hercegovine|Pisatelji]] [[Kategorija:Bosansko-hercegovski pisatelji|*]] 4tqovbgltxo6o28j8kdv18rk8ice5h8 Seznam hrvaških pesnikov 0 33524 6759679 6718194 2026-10-02T13:37:15Z ~2026-45085-22 264465 /* B */ 6759679 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[pesnik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Stanislava Adamić]] *[[Frano Alfirević]] *[[Marko Arnerić]] *[[Đuro Arnold]] == B == *[[Goran Babić]] *[[Hugo Badalić]] *[[Tomica Bajsić]] (1968) *[[Lidija Bajuk]] (kantavtorka) *[[Zvonimir Balog]] *[[Mate Balota]] (Mijo Mirković) *[[Matija Ban]] *[[Juraj Baraković]] *[[Renato Baretić]] *[[Josip Barković]] *[[Slavko Batušić]] *[[Milan Begović]] *[[Tomislav Marijan Bilosnić]] *[[Ivana Bodrožić]] *[[Mirko Bogović]] *[[Vlaho Bolić|Vlaho (Blaž) Bolić]] *[[Milivoj Bosanac]] *[[Ivan Bostjančić]] *[[Anica Bošković]] *[[Baro Bošković|Baro (Bartol) Bošković]] *[[Branimir Bošnjak|Branimir (Branko) Bošnjak]] *[[Luka Botić]] *[[Božena Brajdić Kruz]] *Nikola Braut(ić) *[[Tituš Brezovački]] *[[Drago Britvić]] *[[Pero Budak]] *[[Gašpar Bujas]] *[[Ivan Bunić Vučić]] *[[Marko Buničić]] *[[Franta Burian]] == C == *[[August Cesarec]] *[[Dobriša Cesarić]] *[[Ante Cettineo]] *[[Dalibor Cvitan]] == Č == *[[Branko Čegec]] *[[Ivan Česmički]] *[[Zvane Ivan Črnja]] *[[Marija Čudina]] ==D== *[[Radoslav Dabo]] (1936-2023) *[[Arsen Dedić]] *[[Olinko Delorko]] *[[Dimitrija Demeter]] *[[Vladan Desnica]] *[[Vladimir Devidé]] *[[Velimir Deželić stariji]] *[[Srećko Diana]] *[[Roko Dobra]] *[[Milan Dobrovoljac]] *[[Dragutin Domjanić]] *[[Ulderiko Donadini]] *[[Ivan Dončević]] *[[Ivan Dončić]] ? *[[Vid Došen]] *[[Danijel Dragojević]] *[[Marin Držić]] == Đ == *[[Ivančica Đerić]] *[[Ignjat Đurđević]] == F == *[[Marija Fabek]] *[[Miroslav Feldman]] *[[Jakša Fiamengo]] (1946-2018) *[[Vilim Filipašić]] *[[Goran Filipi]] *[[Ernest Fišer]] *[[Jure Franičević - Pločar]] *[[Marin Franičević]] *[[Ivo Frol]] == G == *[[Mate Ganza]] *[[Drago Gervais]] *[[Drago Glamuzina]] *[[Baldo Glavić]] (zbiralec ljudskih pesmi) *[[Zvonimir Golob]] (1927-97) *[[Ivan Golub]] (1930-2018) *[[Zlatko Gorjan]] *[[Vlado Gotovac]] *[[Filip Grabovac]] *[[Vinko Grubišić]] (1943) *[[Petar Gudelj]] *[[Ivan Gundulić]] == H == *[[Gustav Harambašić|Gustav (August) Harambašić]] *[[Dunja Hebrang]] *[[Petar Hektorović]] *[[Monika Herceg]] *[[Ivan Horvat Hlebinski]] *[[Ivo Horvat]] (1903-1994) *[[Dubravko Horvatić]] *[[Jovan Hranilović]] == I == *[[Jurica Iskra|Jur(ic)a Iskra]] (1972-2024) *[[Dubravko Ivančan]] *[[Drago Ivanišević]] *[[Ivan Ivanišević]] *[[Antun Ivanošić]] *[[Mate Ivićević]] *[[Radovan Ivšić]] == J == *[[Stjepan Jakševac]] *[[Ante Jakšić]] *[[Dragojla Jarnević]] (1812-1875) *[[Jordan Jelić]] *[[Živko Jeličić]] *[[Vladimir Jelovšek]] *[[Predrag Jirsak]] *[[Rikard Jorgovanić]] == K == *[[David Kabalin]] *[[Andrija Kačić Miošić]] *[[Julije Kalićević]] (Dubrovnik) *[[Petar Kanavelić]] *[[Pajo Kanižaj]] *[[Grgur Karlovčan]] *[[Jure Kaštelan]] *[[Rikard Katalinić Jeretov]] *[[Dražen Katunarić]] *[[Jerolim Kavanjin]] *[[Pasko Antun Kazali]] *[[Antun Kaznačić]] *[[Željko Knežević]] *[[Pero Kojaković]] *[[Tin Kolumbić]] *[[Zoran Kompanjet]] *[[Fran Koncelak]] *[[Radivoj Koparec]] *[[Lucijan Ante Kordić|Lucijan (Ante) Kordić]] *[[Veselko Koroman]] *[[Sida Košutić]] *[[Miroslav Kovačević - Senjanin]] *[[Tomislav Kovačević]] *[[Ivan Goran Kovačić]] *[[Vladimir Vlado Kovačić|Vladimir (Vlado) Kovačić]] *[[Josip Kozarac]] *[[Ivo Kozarčanin]] *[[Erna Krajač]] *[[Nikola Kraljić]] *[[Silvije Strahimir Kranjčević]] *Antun Krivonos(ov)ić *[[Kamilo Križanić]] *[[Gustav Krklec]] *[[Miroslav Krleža]] *[[Milan Krmpotić]] (2 različna) *[[Vesna M. Krmpotić]] *[[Branko Kućan]] *[[Mateša Antun Kuhačević]] *[[Ivan Kukuljević Sakcinski]] *[[Ferdo Stražimir Kulundžić]] *[[Marija Kumičić]] *[[Rajmund Kunić]] *[[Rajmund Kupareo]] *[[Vladislav Kušan]] *[[Mladen Kušec]] *[[Ivan Kutnjak]] == L == *[[Frano Lalić]] *[[Ivo Lendić]] *[[Pere Ljubić]] *[[Duško Lončar]] *[[Hanibal Lucić]] *[[Predrag Lucić]] *[[István Lukács]], tudi Stjepan Lukač == M == *[[Miroslav Slavko Mađer]] *[[Slavko Mađer]] *[[Zvonimir Majdak]] *[[Vjekoslav Majer]] *[[Jakov Majnarić]] *[[Miroslav Majnarić]] *[[Juraj Maljevec|Juraj Maljevac]] (''Gregur Kapucin'') *[[Alojz Majetić]] *[[Milan Marjanović]]? *[[Mirko Marjanović]] *[[Tonko Maroević]] *[[Marko Marulić]] *[[Đuro Matijašević]] (Mattei) *[[Suzana Matić]] *[[Marijan Matković]] *[[Boris Maruna]] *[[Antun Gustav Matoš]] *[[Ivan Mažuranić]] *[[Šiško Menčetić|Šiško (Šišmundo) Menčetić]] *[[Lovro Mihačević]] *[[Slavko Mihalić]] *[[Romeo Mihaljević]] *[[Antun Mihanović]] *[[Ive Mihovilović]] *[[Stijepo Mijović Kočan]] *[[Nikola Milićević]] *[[Zvonko Milković]] *[[Andrija Kačić Miošić]] *[[Antun Milovan]] (1954-) *[[Kemal Mujičić]] == N == *[[Daniel Načinović]] *[[Vladimir Nazor]] *[[Mihovil Nikolić]] == O == *[[Izvor Oreb]] *[[Drago Orlić]] == P == *[[Luko Paljetak]] *[[Vesna Parun]] *[[Nikola Pavić]] *[[Mihovil Pavlek Miškina|Mihovil Pavlek - Miškina]] *[[Vladimir Pavlović]] *[[Marija Peakić-Mikuljan|Marija Peakić - Mikuljan]] *[[Robert Perišić]] (1969) *[[Dino Pešut]] *[[Božidar Petrač]] *[[Čedo Prica Plitvički]] *[[Marko Pogačar]] *[[Janko Polić Kamov]] *[[Nikola Polić]] *[[Petar Preradović]] *[[Čedo Prica Plitvički]] *[[Josip Pupačić]] == R == *[[Ladislav Radek]] *[[Milan Rakovac]] *[[Dinko Ranjina]] *[[Junije Resti]] *[[Joja Ricov]] *[[Pavao Ritter Vitezović]] *[[Lucija Rudan]] *[[Ferdo Rusan]] *[[Stijepo Rusić]] == S == *[[Željko Sabol]] *[[Đuro Seder]] ? *[[Novak Simić]] *[[Ivan Slamnig]] *[[Milivoj Slaviček]] *[[Ivan Franatica Sorkočević]] *[[Ante Stamać]] *[[Augustin Stipčević]] *[[Đuro Sudeta]] == Š == *[[Silvija Šesto]] *[[Antun Branko Šimić]] *[[Juraj Šižgorić]] *[[Branko Strahimir Škarica]] *[[Andriana Škunca]] *[[Damir Šodan]] (1964 -) *[[Oto Šolc]] *[[Antun Šoljan]] *[[Nikola Šop]] *[[Krsto Špoljar]] *[[Drago Štambuk]] *[[Zdenko Štambuk]] *[[Pavao Štoos]] == T == *[[Dragutin Tadijanović]] *[[Ljudevit Tomšič]] *[[Ante Tresić Pavičić]] == U == *[[Tugomil Ujčić]] *[[Tin Ujević]] == V == *[[Mavro Vetranović]] *[[Radomir Venturin]] *[[Vladimir Vidrić]] *[[Grigor Vitez]] *[[Pavao Ritter Vitezović]] *[[Irena Vrkljan]] *[[Šime Vučetić]] *[[Stojan Vučićević]] *[[Stjepan Vukušić]] *([[Anđelko Vuletić]]) == Z == *[[Tomislav Zajec]] *[[Igor Zidić]] *[[Tomislav Zuppa]] == Ž == *[[Anka Žagar]] *[[Ladislav Žimbrek]] == Glej tudi == * [[seznam hrvaških pisateljev]] *[[seznam hrvaških dramatikov]] {{seznami narodov po poklicu|pesnikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Hrvatov|Pesniki]] [[Kategorija:Hrvaški pesniki|*]] ky0t1hqyyzslvb4gho6vv7t7lee662c 6759689 6759679 2026-10-02T13:47:39Z ~2026-45085-22 264465 /* B */ 6759689 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[pesnik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Stanislava Adamić]] *[[Frano Alfirević]] *[[Marko Arnerić]] *[[Đuro Arnold]] == B == *[[Goran Babić]] *[[Hugo Badalić]] *[[Tomica Bajsić]] (1968) *[[Lidija Bajuk]] (kantavtorka) *[[Zvonimir Balog]] *[[Mate Balota]] (Mijo Mirković) *[[Matija Ban]] *[[Juraj Baraković]] *[[Renato Baretić]] *[[Josip Barković]] *[[Slavko Batušić]] *[[Ivan Bauman]] *[[Milan Begović]] *[[Tomislav Marijan Bilosnić]] *[[Ivana Bodrožić]] *[[Mirko Bogović]] *[[Vlaho Bolić|Vlaho (Blaž) Bolić]] *[[Milivoj Bosanac]] *[[Ivan Bostjančić]] *[[Anica Bošković]] *[[Baro Bošković|Baro (Bartol) Bošković]] *[[Branimir Bošnjak|Branimir (Branko) Bošnjak]] *[[Luka Botić]] *[[Božena Brajdić Kruz]] *Nikola Braut(ić) *[[Tituš Brezovački]] *[[Drago Britvić]] *[[Pero Budak]] *[[Gašpar Bujas]] *[[Ivan Bunić Vučić]] *[[Marko Buničić]] *[[Franta Burian]] == C == *[[August Cesarec]] *[[Dobriša Cesarić]] *[[Ante Cettineo]] *[[Dalibor Cvitan]] == Č == *[[Branko Čegec]] *[[Ivan Česmički]] *[[Zvane Ivan Črnja]] *[[Marija Čudina]] ==D== *[[Radoslav Dabo]] (1936-2023) *[[Arsen Dedić]] *[[Olinko Delorko]] *[[Dimitrija Demeter]] *[[Vladan Desnica]] *[[Vladimir Devidé]] *[[Velimir Deželić stariji]] *[[Srećko Diana]] *[[Roko Dobra]] *[[Milan Dobrovoljac]] *[[Dragutin Domjanić]] *[[Ulderiko Donadini]] *[[Ivan Dončević]] *[[Ivan Dončić]] ? *[[Vid Došen]] *[[Danijel Dragojević]] *[[Marin Držić]] == Đ == *[[Ivančica Đerić]] *[[Ignjat Đurđević]] == F == *[[Marija Fabek]] *[[Miroslav Feldman]] *[[Jakša Fiamengo]] (1946-2018) *[[Vilim Filipašić]] *[[Goran Filipi]] *[[Ernest Fišer]] *[[Jure Franičević - Pločar]] *[[Marin Franičević]] *[[Ivo Frol]] == G == *[[Mate Ganza]] *[[Drago Gervais]] *[[Drago Glamuzina]] *[[Baldo Glavić]] (zbiralec ljudskih pesmi) *[[Zvonimir Golob]] (1927-97) *[[Ivan Golub]] (1930-2018) *[[Zlatko Gorjan]] *[[Vlado Gotovac]] *[[Filip Grabovac]] *[[Vinko Grubišić]] (1943) *[[Petar Gudelj]] *[[Ivan Gundulić]] == H == *[[Gustav Harambašić|Gustav (August) Harambašić]] *[[Dunja Hebrang]] *[[Petar Hektorović]] *[[Monika Herceg]] *[[Ivan Horvat Hlebinski]] *[[Ivo Horvat]] (1903-1994) *[[Dubravko Horvatić]] *[[Jovan Hranilović]] == I == *[[Jurica Iskra|Jur(ic)a Iskra]] (1972-2024) *[[Dubravko Ivančan]] *[[Drago Ivanišević]] *[[Ivan Ivanišević]] *[[Antun Ivanošić]] *[[Mate Ivićević]] *[[Radovan Ivšić]] == J == *[[Stjepan Jakševac]] *[[Ante Jakšić]] *[[Dragojla Jarnević]] (1812-1875) *[[Jordan Jelić]] *[[Živko Jeličić]] *[[Vladimir Jelovšek]] *[[Predrag Jirsak]] *[[Rikard Jorgovanić]] == K == *[[David Kabalin]] *[[Andrija Kačić Miošić]] *[[Julije Kalićević]] (Dubrovnik) *[[Petar Kanavelić]] *[[Pajo Kanižaj]] *[[Grgur Karlovčan]] *[[Jure Kaštelan]] *[[Rikard Katalinić Jeretov]] *[[Dražen Katunarić]] *[[Jerolim Kavanjin]] *[[Pasko Antun Kazali]] *[[Antun Kaznačić]] *[[Željko Knežević]] *[[Pero Kojaković]] *[[Tin Kolumbić]] *[[Zoran Kompanjet]] *[[Fran Koncelak]] *[[Radivoj Koparec]] *[[Lucijan Ante Kordić|Lucijan (Ante) Kordić]] *[[Veselko Koroman]] *[[Sida Košutić]] *[[Miroslav Kovačević - Senjanin]] *[[Tomislav Kovačević]] *[[Ivan Goran Kovačić]] *[[Vladimir Vlado Kovačić|Vladimir (Vlado) Kovačić]] *[[Josip Kozarac]] *[[Ivo Kozarčanin]] *[[Erna Krajač]] *[[Nikola Kraljić]] *[[Silvije Strahimir Kranjčević]] *Antun Krivonos(ov)ić *[[Kamilo Križanić]] *[[Gustav Krklec]] *[[Miroslav Krleža]] *[[Milan Krmpotić]] (2 različna) *[[Vesna M. Krmpotić]] *[[Branko Kućan]] *[[Mateša Antun Kuhačević]] *[[Ivan Kukuljević Sakcinski]] *[[Ferdo Stražimir Kulundžić]] *[[Marija Kumičić]] *[[Rajmund Kunić]] *[[Rajmund Kupareo]] *[[Vladislav Kušan]] *[[Mladen Kušec]] *[[Ivan Kutnjak]] == L == *[[Frano Lalić]] *[[Ivo Lendić]] *[[Pere Ljubić]] *[[Duško Lončar]] *[[Hanibal Lucić]] *[[Predrag Lucić]] *[[István Lukács]], tudi Stjepan Lukač == M == *[[Miroslav Slavko Mađer]] *[[Slavko Mađer]] *[[Zvonimir Majdak]] *[[Vjekoslav Majer]] *[[Jakov Majnarić]] *[[Miroslav Majnarić]] *[[Juraj Maljevec|Juraj Maljevac]] (''Gregur Kapucin'') *[[Alojz Majetić]] *[[Milan Marjanović]]? *[[Mirko Marjanović]] *[[Tonko Maroević]] *[[Marko Marulić]] *[[Đuro Matijašević]] (Mattei) *[[Suzana Matić]] *[[Marijan Matković]] *[[Boris Maruna]] *[[Antun Gustav Matoš]] *[[Ivan Mažuranić]] *[[Šiško Menčetić|Šiško (Šišmundo) Menčetić]] *[[Lovro Mihačević]] *[[Slavko Mihalić]] *[[Romeo Mihaljević]] *[[Antun Mihanović]] *[[Ive Mihovilović]] *[[Stijepo Mijović Kočan]] *[[Nikola Milićević]] *[[Zvonko Milković]] *[[Andrija Kačić Miošić]] *[[Antun Milovan]] (1954-) *[[Kemal Mujičić]] == N == *[[Daniel Načinović]] *[[Vladimir Nazor]] *[[Mihovil Nikolić]] == O == *[[Izvor Oreb]] *[[Drago Orlić]] == P == *[[Luko Paljetak]] *[[Vesna Parun]] *[[Nikola Pavić]] *[[Mihovil Pavlek Miškina|Mihovil Pavlek - Miškina]] *[[Vladimir Pavlović]] *[[Marija Peakić-Mikuljan|Marija Peakić - Mikuljan]] *[[Robert Perišić]] (1969) *[[Dino Pešut]] *[[Božidar Petrač]] *[[Čedo Prica Plitvički]] *[[Marko Pogačar]] *[[Janko Polić Kamov]] *[[Nikola Polić]] *[[Petar Preradović]] *[[Čedo Prica Plitvički]] *[[Josip Pupačić]] == R == *[[Ladislav Radek]] *[[Milan Rakovac]] *[[Dinko Ranjina]] *[[Junije Resti]] *[[Joja Ricov]] *[[Pavao Ritter Vitezović]] *[[Lucija Rudan]] *[[Ferdo Rusan]] *[[Stijepo Rusić]] == S == *[[Željko Sabol]] *[[Đuro Seder]] ? *[[Novak Simić]] *[[Ivan Slamnig]] *[[Milivoj Slaviček]] *[[Ivan Franatica Sorkočević]] *[[Ante Stamać]] *[[Augustin Stipčević]] *[[Đuro Sudeta]] == Š == *[[Silvija Šesto]] *[[Antun Branko Šimić]] *[[Juraj Šižgorić]] *[[Branko Strahimir Škarica]] *[[Andriana Škunca]] *[[Damir Šodan]] (1964 -) *[[Oto Šolc]] *[[Antun Šoljan]] *[[Nikola Šop]] *[[Krsto Špoljar]] *[[Drago Štambuk]] *[[Zdenko Štambuk]] *[[Pavao Štoos]] == T == *[[Dragutin Tadijanović]] *[[Ljudevit Tomšič]] *[[Ante Tresić Pavičić]] == U == *[[Tugomil Ujčić]] *[[Tin Ujević]] == V == *[[Mavro Vetranović]] *[[Radomir Venturin]] *[[Vladimir Vidrić]] *[[Grigor Vitez]] *[[Pavao Ritter Vitezović]] *[[Irena Vrkljan]] *[[Šime Vučetić]] *[[Stojan Vučićević]] *[[Stjepan Vukušić]] *([[Anđelko Vuletić]]) == Z == *[[Tomislav Zajec]] *[[Igor Zidić]] *[[Tomislav Zuppa]] == Ž == *[[Anka Žagar]] *[[Ladislav Žimbrek]] == Glej tudi == * [[seznam hrvaških pisateljev]] *[[seznam hrvaških dramatikov]] {{seznami narodov po poklicu|pesnikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Hrvatov|Pesniki]] [[Kategorija:Hrvaški pesniki|*]] io5vcef6amid99r0cee2jak0mhnrn1i Seznam litovskih pesnikov 0 33558 6759663 6170562 2026-10-02T13:14:45Z ~2026-45085-22 264465 /* B */ 6759663 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Litovci|litovskih]] [[pesnik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Litovcov|Litva|litovskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Eugenijus Ališanka]] == B == *[[Jurgis Baltrušaitis]] *[[Antanas Baranauskas]] (tudi filolog-jezikoslovec) *[[Kazys Boruta]] == D == *[[Kristijonas Donelaitis]] == G == *[[Liudas Gira]] == K == *Vytautas Kernagis (kantavtor) *[[Vincas Kudirka]] *[[Jurgis Kunčinas]] == M == *[[Maironis]] (''Jonas Mačiulis'') *[[Justinas Marcinkevičius]] (1930 - 2011) *([[Jonas Mekas]] - lit.-amer. režiser, pesnik ...) *[[Eduardas Mieželaitis]] == N == *[[Salomėja Nėris]] == P == *[[Sigitas Parulskis]] *[[Kornelijus Platelis]] == R == *[[Henrikas Radauskas]] == S == *[[Balys Sruoga]] == V == *[[Tomas Venclova]] == Glej tudi == * [[seznam litovskih pisateljev]] {{seznami narodov po poklicu|pesnikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Litovcev|Pesniki]] [[Kategorija:Litovski pesniki|*]] cxqqbk1y5sox71c7mwgw4qa39kc9rs6 Seznam metal skupin 0 36397 6759905 6742565 2026-10-03T06:14:39Z 56jhoG 157998 /* F */ 6759905 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[metal]] skupin.''' __NOTOC__ {{CompactTOC}} == # == *[[1000mods]] *[[1914]] == A == *[[Abigor]] *[[Aborted]] *[[Absu]] *[[AC/DC]] *[[Accept]] *[[After Forever]] *[[Agathadaimon]] *[[Ahab]] *[[Ajattara]] *[[Alestorm]] *[[Alien Weaponry]] *[[Allegaeon]] *[[Amon Amarth]] *[[Anaal Nathrakh]] *[[Anihilator]] *[[Antestor]] *[[Anthrax]] *[[Anvil]] *[[Apocalyptica]] *[[Arch Enemy]] *[[Assassin]] *[[Atomic Rooster]] *[[Avenged Sevenfold]] *[[Aversions Crown]] == B == *[[Bathory]] *[[Battle Beast]] *[[Batushka]] *[[Becoming the Archetype]] *[[Behemoth]] *[[Belladonna(glasbena skupina)|Belladonna]] *[[Belphegor]] *[[Belzebong]] *[[Benediction]] *[[Beyond Creation]] *[[Biermacht]] *[[The Black Dahlia Murder]] *[[Black Sabbath]] *[[Blind Guardian]] *[[Bullet For My Valentine]] *[[Bleeding Fist]] *[[Bleeding Throught]] *[[Breedlock]] *[[Bring Me the Horizon]] *[[Burning Legion]] *[[Burzum]] == C == *[[Cannibal Corpse]] *[[Carnal Diafragma]] *[[Celtic Frost]] *[[Children of Bodom]] *[[Cradle of Filth]] *[[Cryptopsy]] *[[Coroner]] *[[Cyrith Ungol]] == D == *[[D.R.I.]] *[[Dark Angel]] *[[DIO]] *[[DragonForce]] *[[Dream Theatre]] *[[Doomed]] *[[Dusk Delight]] *[[Deathstars]] *[[Deicide]] *[[Dekadent]] *[[Dew-scented]] *[[Death]] *[[Deathrow]] *[[Dickless Tracy]] *[[Disturbed]] *[[Dimmu Borgir]] *[[Dokken]] *[[Dream Evil]] == E == *[[Epica]] *[[Exorcist]] *[[Exciter]] *[[Emperor]] *[[Edguy]] *[[Erosion]] *[[Elvenking]] *[[Ensiferum]] *[[Equilibrium]] *[[Evergrey]] *[[Excelsis]] *[[Extreme Smoke 57]] == F == *[[Fear Factory]] *[[Forevermore]] *[[Fulci]] == G == *[[Ghost]] *[[Graveworm]] *[[Grave Digger]] *[[Gojira]] *[[Gorgoroth]] *[[Gutalax]] == H == *[[Haggard]] *[[Hammerfall]] *[[Hanoi Rocks]] *[[Harakiri for the Sky]] *[[Helloween]] *[[Hellhammer]] *[[Hope for the Dying]] *[[Horde]] *[[Hirax]] *[[Hypocrisy]] *[[Hush]] == I == *[[Igorrr]] *[[In Flames]] *[[Iron Maiden]] *[[Immortal]] *[[Impending Doom]] *[[Interceptor]] *[[Iced Earth]] *[[Inmate]] == J == *[[Judas Priest]] *[[Juvenes]] == K == *[[Kataklysm]] *[[Korpiklaani]] *[[Krisiun]] *[[Kreator]] *[[Krokus]] *[[Keel]] == L == *[[Lacuna Coil]] *[[Lintver]] *[[Living Sacrifice]] == M == *[[ManowaR]] *[[Marduk (glasbena skupina)|Marduk]] *[[Mastodon]] *[[Mercyful Fate]] *[[Meshuggah]] *[[Metallica]] *[[Megadeth]] *[[Michael Schenker Group]] *[[Monstrosity]] *[[Moral Disorder]] *[[Morbid Angel]] *[[Mors Principium Est]] *[[Motörhead]] *[[M O R A]] == N == *[[Naglfar]] *[[Nargaroth]] *[[Napalm Death]] *[[Nightstalker]] *[[Nightwish]] *[[Nile]] *[[Noctiferia]] *[[Norther]] == O == *[[Obidil]] *[[Obscura]] *[[Okilly Dokilly]] *[[Opeth]] *[[Oranssi Pazuzu]] *[[Overkill]] *[[Ozzy Osbourne]] == Q == *[[Quiet Riot]] == P == *[[Panikk]] *[[Pantera]] *[[Phinehas (glasbena skupina)|Phinehas]] *[[Protector]] *[[Psychonaut 4]] == R == *[[Razor]] *[[Rhapsody]] *[[Rumble Militia]] == S == *[[Sabathena]] *[[Sacred Steel]] *[[Sadus]] *[[Sanity Obscure]] *[[Satan]] *[[Satyricon]] *[[Saving Grace]] *[[Saxon]] *[[Samson]] *[[Scorpions]] *[[Sepultura]] *[[Shadow of Intent]] *[[Shining]] *[[Signum Regis]] *[[Sinner]] *[[Six Point Six]] *[[Skálmöld]] *[[Slomosa]] *[[Skytower (glasbena skupina)|Skytower]] *[[Slayer]] *[[Sonata Arctica]] *[[S.O.D.]] *[[Sodom]] *[[Stoned Jesus]] *[[Stratovarious]] *[[Steeler]] *[[Stryper]] *[[Suicide Silence]] *[[Symphony X]] *[[System of a Down]] == T == *[[Tankard]] *[[Testament (skupina)|Testament]] *[[Theatres des Vampires]] *[[Theocracy]] *[[Therion]] *[[Thousand Foot Crutch]] *[[Threshold]] *[[Tormentor]] *[[Tygers of Pan Tang]] == U == *[[UFO]] *[[Urgehal]] == V == *[[Vader]] *[[Vasectomy]] *[[Vendetta]] *[[Venom (glasbena skupina)|Venom]] *[[Vector]] *[[Veto (glasbena skupina)|Veto]] *[[Voivod]] *[[Vulvathrone]] == W == *[[WASP]] *[[Wartune]] *[[White Lion]] *[[Wintersun]] *[[Windir]] *[[Wintersun]] *[[Within Destruction]] *[[Within Temptation]] == Y == *[[Y&T]] *[[Yngwie Malmsteen]] == Podzvrsti == *[[seznam death metal skupin]] == Glej tudi == *[[seznam glasbenih skupin]] *[[seznam slovenskih metal skupin]] [[Kategorija:Metal skupine|*]] [[Kategorija:Metal]] lmz17t5ot3lw2p7zs3yfc59g3ja7jh1 Aceton 0 38641 6759858 6752989 2026-10-02T23:05:16Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759858 wikitext text/x-wiki {{chembox | Name = Aceton<ref>''Merck Index'', 11th Edition, '''58'''.</ref> | ImageFileL1 = Acetone-2D-skeletal.svg | ImageSizeL1 = 100px | ImageNameL1 = Aceton | ImageFileR1 = Acetone-3D-balls.png | ImageSizeR1 = 100px | ImageNameR1 = Ball-and-stick model of acetone | ImageFile2 = Acetone-3D-vdW.png | ImageSize2 = 150px | ImageName2 = Space-filling model of acetone | IUPACName = propanon | OtherNames = β-ketopropan,<br />dimetil keton, dimetilformaldehid, DMK | Section1 = {{Chembox Identifiers | CASNo = 67-64-1 | CASNo_Ref = {{cascite|correct|CAS}} | PubChem = 180 | ChemSpiderID = 175 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | UNII = 1364PS73AF | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | EINECS = 200-662-2 | UNNumber = 1090 | KEGG = D02311 | KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}} | MeSHName = Acetone | ChEBI = 15347 | ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEMBL = 14253 | ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | RTECS = AL3150000 | Beilstein = 635680 | Gmelin = 1466 | 3DMet = B00058 | SMILES = CC(=O)C | StdInChI = 1S/C3H6O/c1-3(2)4/h1-2H3 | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | InChI = 1/C3H6O/c1-3(2)4/h1-2H3 | StdInChIKey = CSCPPACGZOOCGX-UHFFFAOYSA-N | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | InChIKey = CSCPPACGZOOCGX-UHFFFAOYAF }} | Section2 = {{Chembox Properties | C=3|H=6|O=1 | Appearance = Brezbarvna tekočina | Density = 0,79 g/cm³, tekoče | Solubility = z vodo se meša | MeltingPtC = −94,9 | BoilingPtC = 56,53 | Viscosity = 0,32 c[[Poise|P]] pri 20&nbsp;°C }} | Section3 = {{Chembox Structure | MolShape = trigonalna planarna na C=O | Dipole = 2,91 [[Debye|D]] }} | Section7 = {{Chembox Hazards | GHSPictograms = {{GHS02}} {{GHS07}} | GHSSignalWord = '''DANGER''' | HPhrases = {{H-phrases|225|319|336|373}} | PPhrases = {{P-phrases|210|235|260|305+351+338}} | NFPA-F = 3 | NFPA-H = 1 | NFPA-R = 0 | FlashPtC = −20 | AutoignitionPtC = 465 | ExploLimits = 2.6–12.8%<ref>{{navedi splet |url=http://www.americanchemistry.com/s_acc/sec_solvents.asp?CID=1488&DID=5735 |title=Working with modern hydrocarbon and oxygenated solvents: a guide to flammability |url-status = dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20090601224141/http://www.americanchemistry.com/s_acc/sec_solvents.asp?CID=1488&DID=5735 |archive-date=2009-06-01 |publisher=[[American Chemistry Council]] Solvents Industry Group |page=7 |date=January 2008}}</ref> | PEL = 1000{{nbsp}}ppm (2400{{nbsp}}mg/m<sup>3</sup>)<ref name=NIOSH>{{PGCH|0004}}</ref> | REL = TWA 250{{nbsp}}ppm (590{{nbsp}}mg/m<sup>3</sup>)<ref name=NIOSH/> | IDLH = 2500{{nbsp}}ppm<ref name=NIOSH/> | TLV-TWA = 1185{{nbsp}}mg/m<sup>3</sup> | TLV-STEL = 2375{{nbsp}}mg/m<sup>3</sup> | LD50 = {{Unbulleted list | 5800{{nbsp}}mg/kg (rat, oral) | 3000{{nbsp}}mg/kg (mouse, oral) | 5340{{nbsp}}mg/kg (rabbit, oral)<ref name=IDLH>{{IDLH|67641|Acetone}}</ref> }} | LC50 = 20,702{{nbsp}}ppm (rat, 8&nbsp;h)<ref name=IDLH/> | LCLo = 45,455{{nbsp}}ppm (mouse, 1&nbsp;h)<ref name=IDLH/> }} | Section8 = {{Chembox Related | Function = [[razredčilo]] | OtherFunctn = [[Voda (molekula)|Voda]]<br />[[Etanol]]<br />[[Izopropanol]]<br />[[Toluen]] }} }} '''Aceton''' (tudi '''propanon''', '''dimetil keton''', '''2-propanon''' in '''propan-2-on''') je najpreprostejši [[keton]] s [[kemijska formula|kemijsko formulo]] CH<sub>3</sub>(CO)CH<sub>3</sub>. Aceton je brezbarvna, hlapna in vnetljiva tekočina. Meša se z [[voda|vodo]] in skoraj vsemi [[topilo|organskimi topili]], zato je pomembno [[laboratorij]]sko in industrijsko [[topilo]]. Letna svetovna proizvodnja acetona je več kot tri milijone ton, od katerih se večina porabi v industriji polimerov,<ref name=Ullmann>Stylianos Sifniades, Alan B. Levy, “Acetone” in Ullmann’s Encyclopedia of Industrial Chemistry, Wiley-VCH, Weinheim, 2005.</ref> barvnih premazov in nekaterih [[razstrelivo|razstreliv]]. V vsakdanji rabi se največ acetona porabi za odstranjevanje laka za nohte. V naravi se nahaja v majhnih količinah v praženi [[kava|kavi]] in [[lan]]u, v katerem nastaja z razpadom linamarina, in v [[tobak]]u. V majhnih količinah nastaja tudi v človeškem organizmu iz [[aminokislina|aminokislin]], [[maščoba|maščob]] in [[ogljikovi hidrati|ogljikovih hidratov]]. == Proizvodnja == Večina acetona se proizvede neposredno ali posredno iz propena s tako imenovanim kumenskim procesom, v katerem se [[benzen]] alkilira s [[propen]]om, pri čemer nastane [[kumen]] (izopropilbenzen). Z oksidacijo kumena nastaneta [[fenol]] in aceton: ::[[Slika:Cumene-process-overview-2D-skeletal.png|400px|Overview of the cumene process]] Konverzija poteka preko vmesnega produkta kumen hidroperoksida C<sub>6</sub>H<sub>5</sub>C(OOH)(CH<sub>3</sub>)<sub>2</sub>. Aceton se proizvaja tudi z neposredno oksidacijo propena s [[katalizator]]jem [[Paladij|Pd]](II)/[[Baker|Cu]](II) v sorodnem Wackerjevem procesu. === Starejše proizvodne metode === Aceton se je nekoč proizvajal s [[suha destilacija|suho destilacijo]] acetatov, na primer [[kalcij]]evega acetata Ca(CH<sub>3</sub>COO)<sub>2</sub>: :CaCO<sub>3</sub> + 2CH<sub>3</sub>COOH → Ca(CH<sub>3</sub>COO)<sub>2</sub> + CO<sub>2</sub> + H<sub>2</sub>O :Ca(CH<sub>3</sub>COO)<sub>2</sub> → CaO + CH<sub>3</sub>(CO)CH<sub>3</sub> + CO<sub>2</sub> Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] se je aceton proizvajal s [[fermentacija|fermentacijo]] [[škrob]]a z [[bakterija|bakterijo]] ''clostridium acetobutylicum''. Postopek je razvil Haim A. Weizman, kasnejši prvi predsednik [[Izrael]]a.<ref name=Ullmann /> Proces, v katerem poleg acetona nastajata tudi [[butanol]] in [[etanol]], so zaradi majhnega izkoristka kmalu opustili.<ref name=Ullmann /> === Biosinteza === Človeški organizem proizvaja majhne količine acetona z [[dekarboksilacijo]] [[ketonsko telo|ketonskih teles]]. == Uporaba == Približno polovica svetovne proizvodnje acetona se porabi kot surovina za [[sinteza|sintezo]] [[metil metakrilat]]a (CH<sub>2</sub>=C(CH<sub>3</sub>)CO<sub>2</sub>CH<sub>3</sub>). Sinteza se začne s [[konverzija|konverzijo]] acetona v njegov cianohidrin: :(CH<sub>3</sub>)<sub>2</sub>CO + HCN → (CH<sub>3</sub>)<sub>2</sub>C(OH)CN Naslednji korak je [[hidroliza]] [[nitril]]a v nenasičeni [[amid]], ki se z [[metanol]]om [[estrenje|zaestri]] v metil metakrilat: :(CH<sub>3</sub>)<sub>2</sub>C(OH)CN + CH<sub>3</sub>OH → CH<sub>2</sub>=C(CH<sub>3</sub>)CO<sub>2</sub>CH<sub>3</sub> + NH<sub>3</sub> Drugo veliko področje uporabe je kondenziranje acetona s [[fenol]]om, v katerem nastane [[bisfenol A]]: :(CH<sub>3</sub>)<sub>2</sub>CO + 2C<sub>6</sub>H<sub>5</sub>OH → (CH<sub>3</sub>)<sub>2</sub>C(C<sub>6</sub>H<sub>4</sub>OH)<sub>2</sub> + H<sub>2</sub>O Bisfenol A je komponenta mnogih [[polimer]]ov, na primer [[polikarbonat]]ov, [[poliuretan]]ov in [[epoksi smola|epoksi smol]]. === Gorenje === Aceton na [[zrak]]u zgori v [[ogljikov dioksid]] in [[voda|vodo]]: :(CH<sub>3</sub>)<sub>2</sub>CO + 4O<sub>2</sub> → 3CO<sub>2</sub> + 3H<sub>2</sub>O === Aceton kot topilo === Aceton je dobro topilo, zato je sestavnina nekaterih zaščitnih barv in [[lak]]ov, [[plastična masa|plastičnih mas]] in [[sintetično vlakno|sintetičnih vlaken]]. Aceton je idealno [[razredčilo]] za [[poliestrska smola|poliestrske smole]], sredstvo za čiščenje orodja, topilo za dvokomponentna [[epoksidna smola|epoksidna]] [[lepilo|lepila]] in [[cianoakrilat|sekundno lepilo]] (cianoakrilat) preden se lepila dokončno utrdijo. Aceton je tudi odlično sredstvo za razmaščevanje, zato se uporablja za pripravo kovinskih površin pred nanašanjem zaščitnega premaza. Aceton raztaplja mnogo vrst plastičnih mas, tudi tistih, ki se uporabljajo v Nalgenovih laboratorijskih steklenicah iz [[polistiren]]a, [[polikarbonat]]a in nekaterih vrst [[polipropilen]]a.<ref>[http://www.nalgenelabware.com/techdata/chemical/ NALGENE Labware - Technical Data]</ref> Veliko acetona se porabi za [[sinteza|sintezo]] topil metil izobutil akohola in metil izobutil ketona. Oba produkta nastaneta preko začetne [[aldolna kondenzacija|aldolne kondenzacije]], v kateri nastane diaceton alkohol:.<ref name=Ullmann /> :2(CH<sub>3</sub>)<sub>2</sub>CO → (CH<sub>3</sub>)<sub>2</sub>C(OH)CH<sub>2</sub>C(O)CH<sub>3</sub> V farmacevtski industriji se aceton uporablja kot topilo in ekscipient v nekaterih farmacevtskih proizvodih,<ref>http://www.accessdata.fda.gov/scripts/cder/iig/index.cfm</ref> uporablja pa se tudi za denaturiranje [[etanol]]a.<ref>{{navedi knjigo | isbn = 9780824782108 | pages = [https://archive.org/details/excipienttoxicit103wein/page/32 32] | last1 = Weiner | first1 = Myra L. | last2 = Lois A. | first2 = Kotkoskie | title = Excipient Toxicity and Safety | url = https://archive.org/details/excipienttoxicit103wein | date = 1999 }}</ref> ==== Skladiščenje acetilena ==== [[Acetilen]] (CH≡CH) je zaradi [[trojna vez|trojne vezi]] zelo nestabilen in že pri tlaku okrog 200 kPa eksplodira. Varno skladiščenje in transportiranje komprimiranega acetilena zato ni mogoče. Acetilen se zato skladišči in prevaža v jeklenkah raztopljen v acetonu (ali dimetilformamidu) kot [[DISSOUS plin|dissous plin]]. [[Topnost]] acetilena je okrog 250 L/L acetona.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.msha.gov/alerts/hazardsofacetylene.htm |title=Mine Safety and Health Administration (MSHA) - Safety Hazard Information - Special Hazards of Acetylene |accessdate=2009-03-06 |archive-date=2016-01-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160122062046/http://www.msha.gov/alerts/hazardsofacetylene.htm |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.aga.com/web/web2000/com/WPPcom.nsf/pages/History_Acetylene_1 |title=History - Acetylene dissolved in acetone |access-date=2009-03-06 |archive-date=2015-09-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150915040643/http://www.aga.com/web/web2000/com/WPPcom.nsf/pages/History_Acetylene_1 |url-status=dead }}</ref> === Laboratorijska raba === Aceton se v laboratoriju uporablja kot polarno aprotično topilo v raznih organskih reakcijah, na primer v dvomolekularnih [[nukleofilna substitucija|nukleofilnih substitucijah]] (SN2) in Jonesovih oksidacijah. Zaradi nizke cene, velike hlapnosti in topnosti v vodi se uporablja tudi za čiščenje laboratorijske posode in kot sušilno sredstvo. Aceton tvori s [[ogljikov dioksid|suhim ledom]] (trdnim ogljikovim dioksidom) hladilno zmes, ki se lahko ohladi do -78&nbsp;°C in ne zmrzne. Zmes se uporablja za hladilne kopeli za reakcije, ki morajo potekati pri nizkih [[temperatura]]h. Aceton v [[ultravijolična svetloba|UV svetlobi]] [[fluorescenca|fluorescira]], zato se acetonove pare uporabljajo kot sledilno sredstvo v poskusih s [[pretok|pretokom tekočin]].<ref>{{cite journal |author1=Lozano, A. |author2=Yip, B. |author3=Hanson, R.K. | title = Acetone: a tracer for concentration measurements in gaseous flows by planar laser-induced fluorescence | journal = Exp. Fluids | volume = 13 | pages = 369-376 | year = 1992 | doi = 10.1007/BF00223244}}</ref> === Domača in druga raba === Aceton se uporablja predvsem za odstranjevanje laka za nohte in za odstranjevanje ostankov sekundnega lepila s [[porcelan]]a in [[steklo|stekla]]. Če izpis ali fotokopijo z laserskega pisalnika položimo s tiskom navzdol na gladko ravno površino in hrbtno stran izpisa premažemo z acetonom in previdno zgladimo, se bo izpis prenesel na novo površino. Nekateri avtomobilistični navdušenci dodajajo aceton v gorivo svojega [[avtomobil]]a (1 del acetona na 500 delov goriva). Dodatek naj bi občutno zmanjšal porabo goriva in podaljšal življenjsko dobo [[motor]]ja.<ref>{{navedi splet|author=Louis laPonte|url=http://www.brightgreen.us/lubedev/smartgas/additive.htm|title=Acetone in Fuels (A Study of Dimethylketone or Propanone)|accessdate=2007-06-06|date=2007-02-13|publisher=Smartgas.net|archive-date=2018-04-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20180402225621/http://www.brightgreen.us/lubedev/smartgas/additive.htm|url-status=dead}}</ref> Sistematični preskusi in meritve teh trditev niso potrdili,<ref>{{navedi splet|url=http://www.helenair.com/articles/2006/01/21/automotive/c01012106_03.txt|publisher=Independent Record|date=2006-01-21|title=Click and Clack Talk Cars|author=Tom and Ray Magliozzi|accessdate=2007-06-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20060417211117/http://www.helenair.com/articles/2006/01/21/automotive/c01012106_03.txt|archive-date=2006-04-17|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://msgboard.snopes.com/message/ultimatebb.php?/ubb/get_topic/f/20/t/000594/p/1.html|title=Can adding Acetone to fuel increase mpg by 15 to 35 %?|publisher=Snopes.com, Message Board|accessdate=2007-06-06}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> oziroma so dokazali ravno nasprotne učinke.<ref>MythBusters (4. sezona, 53. epizoda): "Exploding Pants"</ref> == Nevarnosti == === Vnetljivost === Najpogostejša nevarnost, ki je povezana z acetonom, je njegova izredna vnetljivost: temperatura [[Vnetišče|vnetišča]] je -20&nbsp;°C, temperatura [[samovžig]]a pa 465&nbsp;°C. Zmesi acetona z [[zrak]]om, ki vsebujejo od 2,5 do 12,8 vol % acetona, so eksplozivne. Pare so težje od zraka, zato se širijo daleč od kraja izpusta, [[eksplozija|eksplozijo]] in [[požar]] pa lahko povzroči tudi iskra [[statična elektrika|statične elektrike]].<ref>[http://www.jtbaker.com/msds/englishhtml/A0446.htm Acetone MSDS<!-- Bot generated title -->]</ref> === Aceton peroksid === {{glavni|Aceton peroksid}} Pri oksidaciji acetona nastaja kot stranski produkt zelo nestabilen aceton peroksid. Peroksid lahko nastane po naključju, na primer med čiščenje posode z acetonom, v kateri so ostanki [[vodikov peroksid|vodikovega peroksida]]. Aceton peroksid je več kot desetkrat bolj občutljiv na [[trenje]] in udarce kot [[nitroglicerin]]. Zaradi nestabilnosti se uporablja zelo redko, čeprav je njegova sinteza enostavna. === Toksičnost === Aceton je pri normalni uporabi samo rahlo toksičen in ob upoštevanju osnovnih varnostnih ukrepov ne povzroča kroničnih oboljenj.<ref>http://ccohs.ca/oshanswers/chemicals/chem_profiles/acetone/basic_ace.html</ref> Pri visokih [[koncentracija]]h hlapov deluje dražilno, pomirja [[centralni živčni sistem]] ter močno draži [[oko|oči]] in dihalne poti. Dokumentiran je primer zaužitja večje količine acetona, ki je povzročil sitemsko zastrupitev, vendar je pacient nazadnje popolnoma ozdravel.<ref>{{navedi splet|url=http://ccohs.ca/oshanswers/chemicals/chem_profiles/acetone/health_ace.html|title=Health Effects of Acetone|accessdate=2008-10-21|author=Canadian Centre for Occupational Health and Safety}}</ref> Nekateri viri navajajo, da je [[LD50|LD<sub>50</sub>]] pri zaužitju za človeka 1,159 g/kg. LD<sub>50</sub> pri vdihavanju je za miši 44 g/m<sup>3</sup> v 4 urah.<ref>{{Navedi splet |url=http://msds.chem.ox.ac.uk/PR/propanone.html |title=Safety (MSDS) data for propanone<!-- Bot generated title --> |accessdate=2009-03-07 |archive-date=2011-08-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110821081825/http://msds.chem.ox.ac.uk/PR/propanone.html |url-status=dead }}</ref> Aceton je sredstvo za sproščanje krčev pri nekaterih vrstah [[epilepsija|epilepsije]] in v majhnih (milimolskih) koncentracijah ni toksičen.<ref name="Likhodii">{{cite journal |author1=Likhodii SS |author2=Serbanescu I |author3=Cortez MA |author4=Murphy P |author5=Snead OC 3rd |author6=Burnham WM |title=Anticonvulsant properties of acetone, a brain ketone elevated by the ketogenic diet|url=https://archive.org/details/sim_annals-of-neurology_2003-08_54_2/page/n106 |journal=Ann Neurol.|year=2003|volume=54|issue=2|pages=219–226|doi=10.1002/ana.10634}}</ref> Predpostavlja se, da [[ketogena dieta]] z veliko količino [[maščoba|maščob]] in majhno količino [[ogljikovi hidrati|ogljikovih hidratov]], ki se uporablja za nadziranje epilepsije, ki se ne odziva na zdravila, pri otrocih deluje tako, da se dvigne koncentracija acetona v [[možgani]]h.<ref name="Likhodii" /> === Vplivi na okolje === Aceton je zelo hlapen in zato hitro izpari celo iz vode in zemlje. V zraku se pod vplivom [[ultravijolična svetloba|UV svetlobe]] razgradi. [[Razpolovni čas]] je 22 dni. V zemlji, živalih in vodnih virih se razgrajuje bolj počasi, tudi s pomočjo nekaterih mikroorganizmov.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.atsdr.cdc.gov/tfacts21.pdf |title=tf21<!-- Bot generated title --> |accessdate=2009-03-07 |archive-date=2017-07-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170707122610/https://www.atsdr.cdc.gov/tfacts21.pdf |url-status=dead }}</ref> Zaradi velike topnosti v vodi je potencialni onesnaževalec podtalnice. LD<sub>50</sub> acetona za [[riba|ribe]] je 8,3 g/L vode v 96 urah, razpolovni čas v okolju pa od 1 do 10 dni. Aceton lahko zaradi povečane aktivnosti mikroorganizmov povzroči zmanjšanje koncentracije kisika v vodnih sistemih.<ref>{{Navedi splet |url=http://jmloveridge.com/cosh/Acetone.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2009-03-07 |archivedate=2009-03-20 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090320150055/http://jmloveridge.com/cosh/Acetone.pdf |url-status=dead }}</ref> == Viri in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Wikislovar|aceton|Aceton}} [[Kategorija:Ketoni]] {{normativna kontrola}} 7f8bptc6ur9l4il8qket7zkiqtyg2ub Prežihov Voranc 0 45585 6759977 6580249 2026-10-03T11:04:02Z ~2026-44996-51 264415 /* Literatura */ 6759977 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisatelj | name = Prežihov Voranc | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]] | notableworks = ''[[Doberdob (roman)|Doberdob]]'' Solzice, Samorastniki }} '''Lovro Kuhar''' (tudi '''Laurentius Kuhar'''<ref name=":99">{{Navedi splet|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/kotlje/01048/?pg=189|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 01048 {{!}} Kotlje {{!}} Nadškofijski arhiv Maribor {{!}} Slovenija {{!}} Matricula Online|accessdate=2025-12-13|website=data.matricula-online.eu}}</ref>), bolj znan pod psevdonimom '''Prežihov Voranc''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[politik]], [[revolucionar]] * [[10. avgust]] [[1893]], [[Podgora, Ravne na Koroškem|Podgora]], [[Avstro-Ogrska]], † [[18. februar]] [[1950]], [[Maribor]], [[Socialistična republika Slovenija|SR Slovenija]]. == Življenje == Prežihov Voranc se je rodil na [[Podgora, Ravne na Koroškem|Podgori pri Kotljah]], kjer je tudi končal [[osnovna šola|osnovno šolo]]. Oče Janez (Johann)<ref name=":99" /> Kuhar je bil tesar in kmečki najemnik, mati Margareta (rojena Krautberger) pa je bila po rodu iz nižjeplemiške družine. Krščen je bil 11. avgusta 1893 v [[Župnija Kotlje|župniji Kotlje]].<ref name=":99" /> Ob materinih pripovedih se je oblikoval Vorančev [[pripoved]]niški dar. Ker so bili starši revni, dveh otrok niso mogli šolati, zato so na gimnazijo poslali brata [[Alojzij Kuhar|Alojzija]], Lovro pa je ostal doma za pomoč na kmetiji. Zaradi tega se je izobraževal sam. Med novembrom 1915 in zgodnjo zimo 1916 se je boril kot avstroogrski vojak na [[soška fronta|soški fronti]], preostanek vojne pa je preživel kot interniranec. Leta 1919 se je zaposlil kot [[delavec]], nato kot [[uradnik]] v [[jeklarna|jeklarni]] na [[Ravne na Koroškem|Ravnah]]. Voranc se je poročil v Kotljah, 3. marca 1924 z Marijo (Micko) Šisernik,<ref name=":0" /> s katero je imel dve hčerki: Vido in Mojco.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kamra.si/mm-elementi/voranc-z-zeno-marijo/|title=Voranc z ženo Marijo|date=2010-06-10|accessdate=2025-12-13|website=kamra}}</ref> Ker je aktivno deloval v ilegalni [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistični partiji Jugoslavije]], je moral leta 1930 v emigracijo, živel je na [[Dunaj]]u, v [[Pariz]]u in [[Moskva|Moskvi]]. Kot agent [[kominterna|kominterne]] je potoval po [[Evropa|Evropi]], zaradi komunistične dejavnosti je bil tudi večkrat zaprt. Sčasoma je postal eden vodilnih članov Komunistične partije Jugoslavije (član politbiroja CK). Po sporu z [[Josip Broz Tito|Josipom Brozom Titom]] se je leta 1939 ilegalno vrnil v Slovenijo in skrivaj bival v Ljubljani. Do aprila 1941, začetka [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]], se je umaknil iz politike in se posvetil pisanju. [[Slika:Prežihov Voranc na policiji.jpg|thumb|right|200px|Slike iz italijanskega policijskega zapora (1943)]] Po ustanovitvi [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte]] se je ponovno aktiviral v partijskih organih in v različnih komisijah OF. V začetku leta 1943 so ga aretirali pripadniki [[Prostovoljna protikomunistična milica|MVAC]] in ga predali [[Kraljevina Italija|Italijanom]]. Ta aretacija zbuja sum načrtne izdaje, s katero naj bi nekateri vodilni komunisti želeli, da bi ga namesto njih likvidiral okupator.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://pslk.zrc-sazu.si/sl/literarni-atlas-ljubljane/prezihov-voranc-lovro-lovrenc-kuhar/|title=Prežihov Voranc|website=Prostor slovenske literarne kulture}}</ref> Po kapitulaciji Italije so ga Nemci odpeljali v zapor v [[Begunje na Gorenjskem|Begunje]] in nato na nadaljnja zasliševanja na sedež [[gestapo|gestapa]] v [[Berlin]]. Nemci so mu med zasliševanji ponudili predsedniško mesto slovenske marionetne države, ki bi jo poleg [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanske pokrajine]] in [[Primorska|Primorske]] sestavljali tudi [[Gorenjska]] in [[Štajerska]], a je ponudbo odklonil. Nato so ga poslali v [[koncentracijsko taborišče]] [[Sachsenhausen]] in januarja 1945 v [[Mauthausen]], od koder se je po vojni vrnil v domači kraj. Postal je tudi predsednik [[Klub koroških Slovencev|Kluba koroških Slovencev]] v Ljubljani. Njegov brat [[Alojzij Kuhar]] je bil katoliški [[duhovnik]] in eden vodilnih politikov [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|SLS]]. == Literarno ustvarjanje == Spada v obdobje [[socialni realizem|socialnega realizma]] na Slovenskem, ki je trajal od leta 1930 do leta 1941. Socialni realizem pa spada v obdobje [[književnost 20. stoletja]]. V to obdobje ga uvrščamo zaradi prevladujočih tem kmečkega človeka, proletariata, opisa usode malih ljudi. Dela Prežihovega Voranca so zajeta v učno snov srednjih šol, kjer obravnavajo novelo ''[[Samorastniki]]'' in ''[[Boj na požiralniku]]'', v osnovni šoli pa so v učno snov zajete ''[[Ajdovo strnišče]], [[Potolčeni kramoh]], [[Prvo pismo]], [[Solzice]]'' in odlomek iz romana ''[[Doberdob]]''. Pisal pa je tudi za [[radio Kričač]] in sodeloval pri uredništvu ''Slovenskega zbornika''. === Za odrasle === ;Romani * ''[[Požganica]]'' (1939) {{COBISS|ID=512049019}} * ''[[Doberdob (roman)|Doberdob]]'' (1940) * ''[[Jamnica (Voranc)|Jamnica]]'' (1945) {{COBISS|ID=251789824}} ;Novele * ''[[Boj na požiralniku]]'' (1935) {{COBISS|ID=91999232}} * ''[[Samorastniki]]'' (1940) {{COBISS|ID=251559936}} (zbirka novel iz leta 1940, kjer so zbrane novele: ''Boj na požiralniku, Jirs in Bavh, Vodnjak, Ljubezen na odoru, Pot na klop, Prvi spopad, Odpustki in Samorastniki'') ;Potopisi * ''[[Od Kotelj do Belih vod]]'' (1945) {{COBISS|ID=37072897}} * ''[[Borba na tujih tleh]]'' (1946) {{COBISS|ID=18026496}} * ''[[Gosposvetsko polje (Prežihov Voranc)|Gosposvetsko polje]]'' (1979) {{COBISS|ID=843379}} ;Črtice * ''[[Povesti (Prežihov Voranc)|Povesti]]'' (1925) {{COBISS|ID=91996672}} * ''[[Solzice|Solzice]]'' (1949) ;Zgodbe * ''[[Naši mejniki]]'' (1946) {{COBISS|ID= 168193}} * ''[[Opustošena brajda]]'' (1946) {{COBISS|ID=24110337}} ;Brošure * ''[[Boj za osvoboditev in združitev slovenskega naroda]]'' * ''[[Za samoodločbo slovenskega naroda]]'' * ''[[O slovenskih mejah]]'' === Mladinska dela === ;Črtice * ''[[Solzice]]'' (1949) {{COBISS|ID=125909760}}. * ''[[Kanjuh iz Zagate]]'' ;Zgodbe * ''[[Čez goro k očetu]]'' (1961) {{COBISS|ID=120133888}} * ''[[Prvi maj (Prežihov Voranc)|Prvi maj]]'' (1961) {{COBISS|ID=8202041}}, * ''[[Levi devžej]]'' (1962) {{COBISS|ID=125156096}} * ''[[Tisoč in en dan]]'' (1969) {{COBISS|ID=4011521}} == Priznanja, nagrade in počastitve == Prežihov Voranc je za črtico Solzice prejel zvezno in [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]] (1950), leta 1949 pa je zanje prejel tudi [[Levstikova nagrada|Levstikovo nagrado]]. Takrat so te nagrade prvič podelili. Po Prežihu nosijo danes imena šole na [[Jesenice|Jesenicah]], v [[Srednja Bistrica|Srednji Bistrici]], v [[Ljubljana|Ljubljani]], v [[Dolina pri Trstu|Dolini pri Trstu]], v [[Doberdob]]u, v [[Maribor]]u ter na [[Ravne na Koroškem|Ravnah na Koroškem]]. Na Prevaljah je bila ustanovljena tudi prva bralna značka – [[Prežihova bralna značka]], ki so ji potem sledile še druge. V [[Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika|Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika]] je Prežihova spominska soba. Tam so zbrane vse njegove knjige in prevodi njegovih del v tuje jezike. V njej so shranjeni tudi rokopisi nekaterih njegovih povesti in romanov. Po njem se imenuje tudi [[Knjižnica Prežihov Voranc]] ([[Ljubljana]]). == Viri in literatura == ===Literatura=== * [[Drago Druškovič]], [[Jože Koruza]] (ur.) Prežihov Voranc - zbrano delo (ZRC) SAZU (12 zvezkov: 1962-1990) * [[Drago Druškovič]]: ''Prežihov Voranc: Pisatelj in politik.'' Celovec: Drava, 2005. {{cobiss|id=219865088}} * [[Aleš Gabrič]] (ur.): ''Prežihov Voranc – Lovro Kuhar: Pisatelj, politik, patriot''. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino; Dunaj: Slovenski znanstveni inštitut, 2010. {{cobiss|id=253145344}} [http://www.inz.si/priponke/druge_publikacije/Prezihov_Voranc-Lovro_Kuhar-Pisatelj,Politik,Patriot.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110815141040/http://www.inz.si/priponke/druge_publikacije/Prezihov_Voranc-Lovro_Kuhar-Pisatelj,Politik,Patriot.pdf |date=2011-08-15 }} * [[Miran Hladnik]]: Prežih, žanrski pisatelj. ''Prežihov Voranc 1893–1993: Zbornik prispevkov s simpozija ob 100-letnici rojstva''. Maribor: Kulturni forum, 1993. 43–61. {{cobiss|id=433974}} [http://www.ijs.si/lit/prezih.html-l2] * [[Marija Irma Vačun Kolar]]: ''Prežihov ustvarjeni svet: Jezik in slog v pisateljevih literarnih besedilih''. Slovenj Gradec: Cerdonis, 2006. {{cobiss|id=230495744}} * [[Rudi Mlinar]]: ''Nemirni duh. Roman o Lovru Kuharju - Prežihovem Vorancu'', Mohorjeva Celovec, 2022. * ''Tone Partljič: Voranc (1. in 2. knjiga)'', 2025, 2026 ===Viri=== * Prežihov Voranc: ''Solzice''. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1949. {{cobiss|id=181301}} * Prežihov Voranc: ''Tisoč in en dan: Avtobiografski spisi''. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1969. {{cobiss|id=4011521}} * Prežihov Voranc: ''Doberdob''. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1979. {{cobiss|id=4585217}} * Prežihov Voranc: ''Čez goro k očetu''. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1984. {{cobiss|id=350494}} * Prežihov Voranc: ''Samorastniki: Koroške povesti''. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1997. {{cobiss|id=65069056}} == Sklici in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih politikov]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{wikivir-avtor}} * {{Dlib|ime={{PAGENAME}}}} * [http://www.prezih.net prezih.net] {{Prejemniki Prešernove nagrade}} {{Levstikovi nagrajenci}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Prežihov Voranc| ]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Aktivisti Osvobodilne fronte]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Mauthausen]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Levstikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Sachsenhausen]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]] [[Kategorija:Književniki s psevdonimi]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali nagrado]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]] tppc91tywi1stad52xs8u9sjivpvbn1 6759979 6759977 2026-10-03T11:04:34Z ~2026-44996-51 264415 /* Viri */ 6759979 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisatelj | name = Prežihov Voranc | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]] | notableworks = ''[[Doberdob (roman)|Doberdob]]'' Solzice, Samorastniki }} '''Lovro Kuhar''' (tudi '''Laurentius Kuhar'''<ref name=":99">{{Navedi splet|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/kotlje/01048/?pg=189|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 01048 {{!}} Kotlje {{!}} Nadškofijski arhiv Maribor {{!}} Slovenija {{!}} Matricula Online|accessdate=2025-12-13|website=data.matricula-online.eu}}</ref>), bolj znan pod psevdonimom '''Prežihov Voranc''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[politik]], [[revolucionar]] * [[10. avgust]] [[1893]], [[Podgora, Ravne na Koroškem|Podgora]], [[Avstro-Ogrska]], † [[18. februar]] [[1950]], [[Maribor]], [[Socialistična republika Slovenija|SR Slovenija]]. == Življenje == Prežihov Voranc se je rodil na [[Podgora, Ravne na Koroškem|Podgori pri Kotljah]], kjer je tudi končal [[osnovna šola|osnovno šolo]]. Oče Janez (Johann)<ref name=":99" /> Kuhar je bil tesar in kmečki najemnik, mati Margareta (rojena Krautberger) pa je bila po rodu iz nižjeplemiške družine. Krščen je bil 11. avgusta 1893 v [[Župnija Kotlje|župniji Kotlje]].<ref name=":99" /> Ob materinih pripovedih se je oblikoval Vorančev [[pripoved]]niški dar. Ker so bili starši revni, dveh otrok niso mogli šolati, zato so na gimnazijo poslali brata [[Alojzij Kuhar|Alojzija]], Lovro pa je ostal doma za pomoč na kmetiji. Zaradi tega se je izobraževal sam. Med novembrom 1915 in zgodnjo zimo 1916 se je boril kot avstroogrski vojak na [[soška fronta|soški fronti]], preostanek vojne pa je preživel kot interniranec. Leta 1919 se je zaposlil kot [[delavec]], nato kot [[uradnik]] v [[jeklarna|jeklarni]] na [[Ravne na Koroškem|Ravnah]]. Voranc se je poročil v Kotljah, 3. marca 1924 z Marijo (Micko) Šisernik,<ref name=":0" /> s katero je imel dve hčerki: Vido in Mojco.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kamra.si/mm-elementi/voranc-z-zeno-marijo/|title=Voranc z ženo Marijo|date=2010-06-10|accessdate=2025-12-13|website=kamra}}</ref> Ker je aktivno deloval v ilegalni [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistični partiji Jugoslavije]], je moral leta 1930 v emigracijo, živel je na [[Dunaj]]u, v [[Pariz]]u in [[Moskva|Moskvi]]. Kot agent [[kominterna|kominterne]] je potoval po [[Evropa|Evropi]], zaradi komunistične dejavnosti je bil tudi večkrat zaprt. Sčasoma je postal eden vodilnih članov Komunistične partije Jugoslavije (član politbiroja CK). Po sporu z [[Josip Broz Tito|Josipom Brozom Titom]] se je leta 1939 ilegalno vrnil v Slovenijo in skrivaj bival v Ljubljani. Do aprila 1941, začetka [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]], se je umaknil iz politike in se posvetil pisanju. [[Slika:Prežihov Voranc na policiji.jpg|thumb|right|200px|Slike iz italijanskega policijskega zapora (1943)]] Po ustanovitvi [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte]] se je ponovno aktiviral v partijskih organih in v različnih komisijah OF. V začetku leta 1943 so ga aretirali pripadniki [[Prostovoljna protikomunistična milica|MVAC]] in ga predali [[Kraljevina Italija|Italijanom]]. Ta aretacija zbuja sum načrtne izdaje, s katero naj bi nekateri vodilni komunisti želeli, da bi ga namesto njih likvidiral okupator.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://pslk.zrc-sazu.si/sl/literarni-atlas-ljubljane/prezihov-voranc-lovro-lovrenc-kuhar/|title=Prežihov Voranc|website=Prostor slovenske literarne kulture}}</ref> Po kapitulaciji Italije so ga Nemci odpeljali v zapor v [[Begunje na Gorenjskem|Begunje]] in nato na nadaljnja zasliševanja na sedež [[gestapo|gestapa]] v [[Berlin]]. Nemci so mu med zasliševanji ponudili predsedniško mesto slovenske marionetne države, ki bi jo poleg [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanske pokrajine]] in [[Primorska|Primorske]] sestavljali tudi [[Gorenjska]] in [[Štajerska]], a je ponudbo odklonil. Nato so ga poslali v [[koncentracijsko taborišče]] [[Sachsenhausen]] in januarja 1945 v [[Mauthausen]], od koder se je po vojni vrnil v domači kraj. Postal je tudi predsednik [[Klub koroških Slovencev|Kluba koroških Slovencev]] v Ljubljani. Njegov brat [[Alojzij Kuhar]] je bil katoliški [[duhovnik]] in eden vodilnih politikov [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|SLS]]. == Literarno ustvarjanje == Spada v obdobje [[socialni realizem|socialnega realizma]] na Slovenskem, ki je trajal od leta 1930 do leta 1941. Socialni realizem pa spada v obdobje [[književnost 20. stoletja]]. V to obdobje ga uvrščamo zaradi prevladujočih tem kmečkega človeka, proletariata, opisa usode malih ljudi. Dela Prežihovega Voranca so zajeta v učno snov srednjih šol, kjer obravnavajo novelo ''[[Samorastniki]]'' in ''[[Boj na požiralniku]]'', v osnovni šoli pa so v učno snov zajete ''[[Ajdovo strnišče]], [[Potolčeni kramoh]], [[Prvo pismo]], [[Solzice]]'' in odlomek iz romana ''[[Doberdob]]''. Pisal pa je tudi za [[radio Kričač]] in sodeloval pri uredništvu ''Slovenskega zbornika''. === Za odrasle === ;Romani * ''[[Požganica]]'' (1939) {{COBISS|ID=512049019}} * ''[[Doberdob (roman)|Doberdob]]'' (1940) * ''[[Jamnica (Voranc)|Jamnica]]'' (1945) {{COBISS|ID=251789824}} ;Novele * ''[[Boj na požiralniku]]'' (1935) {{COBISS|ID=91999232}} * ''[[Samorastniki]]'' (1940) {{COBISS|ID=251559936}} (zbirka novel iz leta 1940, kjer so zbrane novele: ''Boj na požiralniku, Jirs in Bavh, Vodnjak, Ljubezen na odoru, Pot na klop, Prvi spopad, Odpustki in Samorastniki'') ;Potopisi * ''[[Od Kotelj do Belih vod]]'' (1945) {{COBISS|ID=37072897}} * ''[[Borba na tujih tleh]]'' (1946) {{COBISS|ID=18026496}} * ''[[Gosposvetsko polje (Prežihov Voranc)|Gosposvetsko polje]]'' (1979) {{COBISS|ID=843379}} ;Črtice * ''[[Povesti (Prežihov Voranc)|Povesti]]'' (1925) {{COBISS|ID=91996672}} * ''[[Solzice|Solzice]]'' (1949) ;Zgodbe * ''[[Naši mejniki]]'' (1946) {{COBISS|ID= 168193}} * ''[[Opustošena brajda]]'' (1946) {{COBISS|ID=24110337}} ;Brošure * ''[[Boj za osvoboditev in združitev slovenskega naroda]]'' * ''[[Za samoodločbo slovenskega naroda]]'' * ''[[O slovenskih mejah]]'' === Mladinska dela === ;Črtice * ''[[Solzice]]'' (1949) {{COBISS|ID=125909760}}. * ''[[Kanjuh iz Zagate]]'' ;Zgodbe * ''[[Čez goro k očetu]]'' (1961) {{COBISS|ID=120133888}} * ''[[Prvi maj (Prežihov Voranc)|Prvi maj]]'' (1961) {{COBISS|ID=8202041}}, * ''[[Levi devžej]]'' (1962) {{COBISS|ID=125156096}} * ''[[Tisoč in en dan]]'' (1969) {{COBISS|ID=4011521}} == Priznanja, nagrade in počastitve == Prežihov Voranc je za črtico Solzice prejel zvezno in [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]] (1950), leta 1949 pa je zanje prejel tudi [[Levstikova nagrada|Levstikovo nagrado]]. Takrat so te nagrade prvič podelili. Po Prežihu nosijo danes imena šole na [[Jesenice|Jesenicah]], v [[Srednja Bistrica|Srednji Bistrici]], v [[Ljubljana|Ljubljani]], v [[Dolina pri Trstu|Dolini pri Trstu]], v [[Doberdob]]u, v [[Maribor]]u ter na [[Ravne na Koroškem|Ravnah na Koroškem]]. Na Prevaljah je bila ustanovljena tudi prva bralna značka – [[Prežihova bralna značka]], ki so ji potem sledile še druge. V [[Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika|Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika]] je Prežihova spominska soba. Tam so zbrane vse njegove knjige in prevodi njegovih del v tuje jezike. V njej so shranjeni tudi rokopisi nekaterih njegovih povesti in romanov. Po njem se imenuje tudi [[Knjižnica Prežihov Voranc]] ([[Ljubljana]]). == Viri in literatura == ===Literatura=== * [[Drago Druškovič]], [[Jože Koruza]] (ur.) Prežihov Voranc - zbrano delo (ZRC) SAZU (12 zvezkov: 1962-1990) * [[Drago Druškovič]]: ''Prežihov Voranc: Pisatelj in politik.'' Celovec: Drava, 2005. {{cobiss|id=219865088}} * [[Aleš Gabrič]] (ur.): ''Prežihov Voranc – Lovro Kuhar: Pisatelj, politik, patriot''. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino; Dunaj: Slovenski znanstveni inštitut, 2010. {{cobiss|id=253145344}} [http://www.inz.si/priponke/druge_publikacije/Prezihov_Voranc-Lovro_Kuhar-Pisatelj,Politik,Patriot.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110815141040/http://www.inz.si/priponke/druge_publikacije/Prezihov_Voranc-Lovro_Kuhar-Pisatelj,Politik,Patriot.pdf |date=2011-08-15 }} * [[Miran Hladnik]]: Prežih, žanrski pisatelj. ''Prežihov Voranc 1893–1993: Zbornik prispevkov s simpozija ob 100-letnici rojstva''. Maribor: Kulturni forum, 1993. 43–61. {{cobiss|id=433974}} [http://www.ijs.si/lit/prezih.html-l2] * [[Marija Irma Vačun Kolar]]: ''Prežihov ustvarjeni svet: Jezik in slog v pisateljevih literarnih besedilih''. Slovenj Gradec: Cerdonis, 2006. {{cobiss|id=230495744}} * [[Rudi Mlinar]]: ''Nemirni duh. Roman o Lovru Kuharju - Prežihovem Vorancu'', Mohorjeva Celovec, 2022. * ''Tone Partljič: Voranc: biografski roman (1. in 2. knjiga)'', 2025, 2026 ===Viri=== * Prežihov Voranc: ''Solzice''. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1949. {{cobiss|id=181301}} * Prežihov Voranc: ''Tisoč in en dan: Avtobiografski spisi''. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1969. {{cobiss|id=4011521}} * Prežihov Voranc: ''Doberdob''. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1979. {{cobiss|id=4585217}} * Prežihov Voranc: ''Čez goro k očetu''. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1984. {{cobiss|id=350494}} * Prežihov Voranc: ''Samorastniki: Koroške povesti''. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1997. {{cobiss|id=65069056}} == Sklici in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih politikov]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{wikivir-avtor}} * {{Dlib|ime={{PAGENAME}}}} * [http://www.prezih.net prezih.net] {{Prejemniki Prešernove nagrade}} {{Levstikovi nagrajenci}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Prežihov Voranc| ]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Aktivisti Osvobodilne fronte]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Mauthausen]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Levstikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Sachsenhausen]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]] [[Kategorija:Književniki s psevdonimi]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali nagrado]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]] fldtdzjyidus7mic1z0qlp1rute7jq5 Seznam hrvaških matematikov 0 49194 6759655 6714247 2026-10-02T13:03:28Z ~2026-45085-22 264465 /* B */ 6759655 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[matematik]]ov''' {{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}} {{CompactTOC2}} == A == * ([[Boris Apsen]] 1894 - 1980) == B == *[[Damir Bakić]] (1957 –) *[[Juraj Bauer]] (1848 – 1900) *[[Božo Bekavac]] ? *[[Vatroslav Bertić]] (1818 – 1901) *[[Stanko Bilinski]] (1909 – 1998) * [[Danilo Blanuša]] (1903 – 1987) * [[Ruđer Josip Bošković]] (1711 – 1787) *[[Juraj Božičević]] (1877 – 1947) *[[Mladen Božičević]] == C == * [[Rudolf Cesarec]] (1889 – 1972) == D == *[[Žarko Dadić]] (1930 –) (tudi zgodovinar znanosti) *[[Herman Dalmatinski]] (glej [[Herman Koroški]]) *[[Franjo Devidé]] (1859 – 1932) * [[Vladimir Devidé]] (1925 – 2010) * [[Franjo Divić]] (1854 - 1893) * [[Blaženka Divjak]] (1967 –) *[[Andrej Dujella]] (1966 –) == F == * [[Vilim Srećko Feller|Vilim/Vilibald Srećko Feller]] ([[William Feller]]) (1906 – 1970) (hrv.-amer.) == G == * [[Marin Getaldić]] (1566 – 1626) * [[Vjekoslav Milutin Golub]] (1819 – 1891) * [[Stjepan Gradić]] (1613 – 1683) * [[Federik Grisogono]] (1472 – 1538) == H == * [[Franjo Ksaverski Haller]] (1716 – 1755) *[[Zenon Hanžek]] (1909 – 1990) *[[Krešimir Horvatić]] (1930 – 2008) *[[Franjo Hrabak]] (1910 – 1975) *[[Antun Hruš]] (1903 – 1995) == I == * [[Ivan Ivanšić]] (1931 – 2020) == J == * [[Zvonimir Janko]] (1932 – 2022) *[[Zlatko Janković]] (1916 – 1987) *[[Cvjetan Jardas]] (1939 –) *[[Anamarija Jazbec]] == K == *[[Vladimir Kirin]] (1928 – 2000) *[[Marije Kiseljak]] (1883 – 1947) *[[Milan Krajnović]] (1918 – 2002) *[[Oton Kučera]] (1857 – 1931) *[[Branko Kučinić]] (1936 – 2008) *[[Miroslav Kugler]] (1915 – 1988) * [[Đuro Kurepa]] (1907 – 1993) * [[Svetozar Kurepa]] (1929 – 2010) *[[Zdravko Kurnik]] (1937 – 2010) == L == * [[Nedžad Limić]] (1936 – 2026) * [[Ivan Lončar]] (1935 – 2019) == M == *[[Juraj (Gjuro) Majcen]] (1875 – 1924) *[[Zdenka Makanec]] (1894 – 1971) *[[Sibe Mardešić]] (1927 – 2016) *[[Željko Marković]] (1889 – 1974) *[[Ivan Mažuranić]] *[[Stjepan Mohorovičić]] (1890 – 1980) == N == * [[Vilko Nice]] (Vilim Niče) (1902 – 1987) == P == *[[Pavle Papić]] ([[Antofagasta]], [[Čile]], 1919 – 2005) *[[Ivo Pavlić]] (1932 –) *[[Branko Pavlović]] (1906 – 1980) (šahist) *[[Josip Pečarić]] (1948 –) == Š == * [[Mihalj Šilobod-Bolšić]] (1724 – 1787) *Stjepan Škarica (1885 – ?) == T == * [[Marko Tadić]] (1953 –) == V == * [[Vladimir Varićak]] (1865 – 1942) * [[Radovan Vernić]] (1914 – 1958) * [[Zoran Vondraček]] (1959 -) * [[Vladimir Vranić]] (1896 – 1976) == W == * [[Josip Wolfstein]] (1776 – 1859) == Z == * [[Karel Zahradnik|Karel (Karlo) Zahradnik]] (Čeh) == Glej tudi == * [[seznam matematikov]], [[astronom]]i, [[fizik]]i, [[geometer|geometri]]. {{seznami narodov po poklicu|matematikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Hrvatov|Matematiki]] [[Kategorija:Hrvaški matematiki| ]] p2oswx65qh4qfp04bh4czfucr6lnf1u Seznam francoskih ekonomistov 0 49611 6759688 6543605 2026-10-02T13:46:27Z ~2026-45085-22 264465 /* B */ 6759688 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Francozi|francoskih]] [[ekonomist]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Francozov|Francija|francoskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Maurice Allais]] *[[Samir Amin]] (1931-2018) *[[Étienne Antonelli]] (1879-1971) *[[Jacques Attali]] == B == *[[Raymond Barre]] *[[Frédéric Bastiat]] *[[Henri Joseph Léon Baudrillart]] *[[Paul Leroy-Beaulieu]] *[[Joseph Louis Francois Bertrand]] *[[Jacques Bichot]] *[[Olivier Blanchard]] *[[Laurence Boone]] *[[Fernand Braudel]] == C == *[[Michel Camdessus]] *[[Jean-Claude Casanova]] *[[Cornelius Castoriadis]] *[[Jean-Baptiste Colbert]] *[[Étienne Bonnot de Condillac|Étienne Condillac]] *[[Antoine Augustin Cournot]] == D == *[[Gerard Debreu]] *[[Jacques Delors]] *[[Jules Dupuit]] == F == * [[Jean-Paul Fitoussi]] == G == * [[Charles Gide]] * [[Thierry Godefroy]] * [[Sergei Guriev]] (rusko/osetinsko-franc.) == H == * [[Michel Husson]] (1949-2021) == J == * [[Jean-Marcel Jeanneney]] == K == * [[Serge-Christophe Kolm]] == L == *[[Jean-Jacques Laffont]] *[[Christine Lagarde]] *[[Pascal Lamy]] *[[Alain Lipietz]] *[[Frédéric Lordon]] == M == * [[Jean Monnet]] == N == *[[Christian Noyer]] *[[Pierre Samuel du Pont de Nemours]] == P == *[[Frédéric Passy]] *[[Thomas Piketty]] *[[Jean Pisani-Ferry]] *[[Pierre Guillaume Frederic le Play]] *[[Baudouin Prot]] *[[Pierre-Joseph Proudhon]] == Q == *[[François Quesnay]] == R == * [[Jacques Rueff]] == S == *[[Pascal Salin]] *[[Jean-Baptiste Say]] * [[François Simiand]] == T == *[[Jean Tirole]] *[[Jean-Claude Trichet]] *[[Anne Robert Jacques Turgot|Turgot]] (''Anne-Robert-Jacques Turgot'') == V == * [[François Villeroy de Galhau]] == W == * [[Leon Walras]] == Z == * [[Georges Zourabichvili]] {{seznami narodov po poklicu|ekonomistov}} [[Kategorija:Seznami Francozov|Ekonomisti]] [[Kategorija:Francoski ekonomisti|*]] [[Kategorija:Seznami ekonomistov|Francozi]] 7pqspfqf4gbguvc05ia5p69eicm872n Seznam francoskih filmskih režiserjev 0 49618 6759678 6748607 2026-10-02T13:35:40Z ~2026-45085-22 264465 /* B */ 6759678 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Francozi|francoskih]] [[filmski režiser|filmskih režiserj]]<nowiki/>ev in scenaristov''' '''<nowiki/>''' {{seznami poklicev za narode|Francozov|Francija|francoskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Olivier Adam]] (scenarist) *[[Antoine d'Agata]] *Pierre Aïm (direktor fotografije) *[[Alexandre Aja]] *[[Jean-Gabriel Albicocco]] *Henri Alekan (1909-2001) (direktor fotografije) *[[Alexandre Alexéieff]] (rusko-fr. animator...) *[[Marc Allégret]] *[[Yves Allégret]] *[[René Allio]] *[[Patrick Alessandrin]] *Nestor Almendros (snemalec šp.-katal. porekla) *[[Pierre Alt]] *[[Mathieu Amalric]] *[[Jean-Pierre Améris]] *[[Jean-Baptiste Andrea]] *[[Yannick Andréi]] *Anémone? *[[Hélène Angel]] *[[Claude d'Anna]] *[[Jean-Jacques Annaud]] *[[Jean Anouilh]] (scenarist) *[[Sólveig Anspach]] (1960-2015) (islandsko-francoska/nem.-romun.rodu) *André-Paul Antoine *[[Adolfo Arrieta]] *[[Olivier Assayas]] *[[Éric Assous]] (Tunizijec) *[[Alexandre Astruc]] *[[Aure Atika]] *[[Éric Atlan]] *[[Yvan Attal]] *[[Stéphane Aubier]] *[[Frédéric Auburtin]] *[[Jacques Audiard]] *[[Michel Audiard]] (scenarist) Paul Michel Audiard *[[Jacqueline Audry]] *[[Jean Aurel]] (romun. rodu) *Jean Aurenche (scenarist) *[[Claude Autant-Lara]] (1901-2000) *[[Daniel Auteuil]] *[[Gabriel Axel]] (dansko-fr.) *[[Lisa Azuelos]] == B == *[[Raphaëlle Bacqué]] (scenaristka) *[[Pascale Bailly]] *[[Josiane Balasko]] (''Balašković'') *[[Gilles Balbastre]] (scenarist) *[[Albert Band]] (francosko-ameriški) *[[Édouard Baer]] *[[Jacques Baratier]] (1918-2009) *[[Jacques Baroncelli|Jacques (de) Baroncelli]] *[[Jean-Louis Barrault]] *[[Jonathan Barré]] *[[Chloé Barreau]] *[[André Barsacq]] *[[Odile Barski]] (scenaristka) *[[André Bazin]] (teoretik) *[[Xavier Beauvois]] *[[Jacques Becker]] *[[Jean Becker]] *[[Frédéric Beigbeder]] *[[Jean-Jacques Beineix]] *[[Yanick Bellon]] (''Marie-Annick Bellon'') *[[Véra Belmont]] *[[Lucas Belvaux]] *[[Nicolas Benamou]] *[[Robert Benayoun]]? *[[Laurent Bénégui]] *[[Jean Bénoît Lévy|Jean Bénoît-Lévy]] *[[Faouzi Bensaïdi]] (maroško-francoski) *[[Farid Bentoumi]] *[[Luc Béraud]] *[[Alain Berbérian]] (libanonsko-armenskega rodu) (1953-2017) *[[Raymond Bernard]] *[[Claude Berri]] *[[André Berthomieu]] *[[Guy-Philippe Bertin]] *[[Juliet Berto]] *[[Jean-Louis Bertucelli]] *[[Éric Besnard]] *[[Jacques Besnard]] * [[Luc Besson]] * [[Rémi Bezançon]] * [[Thomas Bidegain]] * [[Enki Bilal]] (''Enes Bilalović'') *[[Thierry Binisti]] *[[Didier Bivel]] *[[Gérard Blain]]? *[[Michel Blanc]] *[[Pascal Blanchard]] *[[Francis Blanche]]? * [[Bertrand Blier]] *[[Roger Blin]] *[[Antoine Blossier]] *Patrick Blossier (direktor fotografije-snemalec) *Jean Boffetty (snemalec) *[[Michel Boissrond]] *[[Yves Boisset]] *[[Claude Boissol]] *[[Bertrand Bonello]] * [[Pascal Bonitzer]] * [[Dany Boon]] *[[Bernard Borderie]] *[[Lucie Borleteau]] *[[Walerian Borowczyk]] (poljsko-francoski) *Pierre Bost (scenarist) *[[Rachid Bouchareb]] (Francoz alžirskega porekla) *Ludovic & Zoran Boukherma *[[Élodie Bouchez]] *[[Nicolas Boukhrief]] *[[Michel Bouquet]] *[[Martin Bourboulon]] *[[Serge Bozon]] *[[Guillaume Brac]] *[[Gérard Brach]] *[[Zabou Breitman]] *[[Catherine Breillat]] * [[Robert Bresson]] (1901-1999) * [[Jean-Claude Brialy]] * [[Jean-Claude Brisseau]] *[[Stéphane Brizé]] *[[Philippe de Broca]] *[[Hervé Bromberger]] *[[Jean-Marc Brondolo]] *[[Noël Burch]] *[[Valeria Bruni Tedeschi]] (italijansko-francoska) *[[Luis Buñuel]] (Španec) == C == *[[Thomas Cailley]] *[[Ivan Calbérac]] *[[Henri Calef]] *[[André Calmettes]] *[[Marcel Camus]] *[[Guillaume Canet]] *[[Laurent Cantet]] *[[Albert Capellani]] *[[Éric Caravaca]] *[[Leos Carax]] (Alex Christophe Dupont) *[[Christian Carion]] *[[Pierre Carles]] (kritični dokumentarist) *[[Claude Carliez]] *[[Brieuc Carnaille]] * [[Marcel Carné]] * [[Emmanuel Carrère]] *[[Jean-Claude Carrière]] (scenarist) *[[Frank Cassenti]] (dokumentarist) *[[Jean-Max Causse]] *[[Alberto Cavalcanti]] (brazilsko-franc.) *[[Alain Cavalier]] (pr.i. ''Fraisse'') *[[Fred Cavayé]] * [[André Cayatte]] * [[Jean Cayrol]] * [[Clémentine Célarié]] *Alain Chabat ? * [[Claude Chabrol]] *[[Christian de Chalonge]] *[[Caroline Champetier]] (direktorica fotografije) *[[Benjamin Charbit]] *[[Mehdi Charef]] (alžirskega rodu) *[[André Charpak]] *[[Hubert Charuel]] *[[Philippe de Chauveron]] *Louis Chavance (scenarist) *[[Damien Chazelle]] (francosko-ameriški) *[[Pierre Chénal]] (''Pierre Cohen'') *[[Patrice Chéreau]] *[[Malik Chibane]] *[[David Chizallet]] (direktor fotografije) *[[Sylvain Chomet]] (animator) *[[Henri Chomette]] *[[Christian-Jaque]] (''Christian Maudet'') (1904-1994) *[[Yves Ciampi]] * [[René Clair]] (pr.i. [[Henri Chomette|Chomette]]) *Christian Clavier ? *[[Stéphane Clavier]] * [[René Clément]] * [[Pierre Clémenti]] *[[Maurice Cloche]] * [[Henri-Georges Clouzot]] * [[Jean Cocteau]] * [[Benoît Cohen]]? * [[Émile Cohl]] (Courtet) (animator) * [[Henri Colpi]] (montažer, režiser, publicist švic. porekla) * [[Jean Commandon]] * Jacques Companeez (scenarist) *[[Nina Companeez]] *[[Claude Confortès]] *[[Antony Cordier]] *[[Alain Corneau]] *[[Clovis Cornillac]] *[[Catherine Corsini]] *[[Costa-Gavras]] (Constantin Gavras; grško-francoski) *[[Delphine Coulin]] *[[Muriel Coulin]] *[[Emmanuel Courcol]] *[[Louise Courvoisier]] *[[Olivier Coussemacq]] *[[Jacques-Yves Cousteau]] (naravoslovno-dokumentarni) *[[Raoul Coutard]] (snemalec, režiser) *[[Antoine Cuypers]] *[[Natacha Cyrulnik]] (dokumentaristka) *[[Isabelle Czajka]] == D == *[[Audrey Dana]] *[[Louis Daquin]] *[[Jean-Pierre Dardenne]] & [[Luc Dardenne]] (belgijsko-francoska) *[[Robert Darène]] (1914-2016) *[[Jean-Pierre Darroussin]] *[[Jules Dassin]] *[[Guy Davidi]] *[[Robin Davis]] *[[Josée Dayan]] *[[Guy Debord]] *[[Henri Decaë]] (snemalec-direktor fotografije) *Didier Decoin (scenarist) *[[Henri Decoin]] *[[André Deed]] (Henri André Augustin Chapais) *[[Jean Delannoy]] *[[Émilie Deleuze]] *[[Benoît Delépine]] *[[Louis Delluc]] ... *[[Xavier Deluc]] *[[Julie Delpy]] *[[Richard Dembo]] *[[Jacques Demy]] * [[Claire Denis]] *[[Jean-Pierre Denis]] *[[Jacques Deray]] *[[Arnaud Desplechin]] *[[Michel Deville]] *[[Robert Dhéry]] *[[Audrey Diwan]] *[[Jacques Doillon]] *[[Lola Doillon]] *[[Jacques Doniol-Valcroze]] *[[Valérie Donzelli]] *[[Olivier Doran]] * [[Michel Drach]] * [[Jean-Paul Étienne Dreyfus]] (ps. [[Jean-Paul Le Chanois]]) *[[Jean Dréville]] (1906-97) *Carl Theodor Dreyer *[[Julia Ducournau]] *Marc Dugain *[[Maurice Dugowson]] *[[Germaine Dullac]] *[[Bruno Dumont]] *[[François Dupeyron]] *[[Quentin Dupieux]] *[[Albert Dupontel]] * [[Marguerite Duras]] *[[Jean-Pierre Duret]] * [[Julien Duvivier]] == E == *[[Pascal Elbé]] *[[Jérémie Elkaïm]] *[[Jihan El-Tahri]] (libanonsko-francoska) *[[Robert Enrico]] *[[Jean Epstein]] *[[Jean-Yves Escoffier]] ? * [[Pierre Étaix]] * [[Jean Eustache]] == F == *[[Coralie Fargeat]] *[[Jean-Pol Fargeau]] (scenarist) *[[Nicolas Farkas]] (madž. rodu) *[[Christian Faure]] *[[Jean Faurez]] *[[Léa Fehner]] *[[Jean-Loup Felicioli]] *[[René Féret]] *[[Pascale Ferran]] *[[Alain Ferrari]] *[[Laurence Ferreira Barbosa]] *[[Louis Feuillade]] *[[Jacques Feyder]] *[[Sophie Fillières]] *[[Emmanuel Finkiel]] *[[Laurent Firode]] *[[David Foenkinos|David]] &[[Stéphane Foenkinos]] *Peter Foldes (madž.-britan.-franc. animator) *[[Anne Fontaine]] *[[Sara Forestier]] *[[Jérôme Foulon]] *[[Georges Franju]] *[[Thierry Frémaux]] *Serge Frydman (scenarist) == G == *([[Charlotte Gainsbourg]]) *[[Zoe Galeron]] (scenaristka) *[[Abel Gance]] *[[Vincent Garenq]] *[[Pierre Granier-Deferre]] *[[Louis Garrel]] *[[Philippe Garrel]] * [[Romain Gary]] * [[Louis J. Gasnier]] (fr.-amer.) *[[Tony Gatlif]] (pr.i. Michel Dahmani) (romskega rodu) *[[Armand Gatti]] *[[Marielle Gautier]] *[[Alexandre Gavras]] *[[Costa Gavras|Costa (Constantin) Gavras]] (grško-francoski) *[[Julie Gavras]] *[[Romain Gavras]] *[[Paul Gégauff]] * [[Xavier Gens]] *[[Charles Gérard]] (armenskega rodu) *[[Xavier Giannoli]] *[[Jean Giono]] (scenarist, režiser, producent) *[[José Giovanni]] (''Joseph Damiani'') *[[Ana Girardot]] *[[François Girault]] *[[Jean Girault]] *[[Francis Girod]] (1944-2006) *[[Stéphane Giusti]] *[[Félix de Givry]] *[[Agnès Godard]] (direktorica fotografije) *[[Jean-Luc Godard]] *[[Philippe Godeau]] * [[Michel Gondry]] * [[Yann Gonzalez]] *Olivier Gorce (scenarist) *[[Guillaume Gouix]] *[[Manuela Gourary]] *[[Patrick Grandperret]] *[[Gilles Grangier]] *[[Pierre Granier-Deferre]] *[[Elie Grappe]] *[[Éric Gravel]] *[[Eduardo de Gregorio]] (argentinsko-angl.-francoski) *[[Jean Grémillon]] *[[Edmond Gréville]] *[[Paul Grimault]] (animator) *[[Henri Gruel]] *[[Robert Guédiguian]] *[[Pierre-Erwan Guillaume]] (scenarist) *[[Alain Guiraudie]] *[[Graham Guit]] *[[Harpo Guit]] *[[Sacha Guitry|Sacha (Alexandre-Pierre Georges) Guitry]] (rusko-francoski) * [[Alice Guy-Blaché]] == H == *[[Jean Halain]] (scenarist) *[[André Halimi]] *[[Lucile Hadzihalilovic]] *[[Mia Hansen-Løve]] *[[Marcel Hanoun]] *[[Michel Hazanavicius]] *[[René Le Hénaff]] *[[Laurent Herbiet]] (scenarist...) *[[Mikhaël Hers]] *[[Eric Heumann]] *[[Laurent Heynemann]] *[[Esther Hoffenberg]] *[[Christophe Honoré]] *[[Robert Hossein]] *[[Armel Hostiou]] *[[Michel Houellebecq]] *[[André Hunebelle]] *[[Yves-André Hubert]] *[[Danièle Huillet]] (1936-2006) *[[Caroline Huppert]] *[[Gérald Hustache-Mathieu]] == I == * [[Otar Iosseliani]] (gruzinsko-rusko-francoski) *[[Joris Ivens]] (nizozemsko-francoski) == J == *[[Bénoît Jacquot]] *[[Just Jaeckin]] *[[Olivier Jahan]] *[[Frédéric Jardin]] *[[Pascal Jardin]] (scenarist) *[[Victorin Jasset]] *[[Jean-Jacques Jauffret]] *Henri Jeanson (scenarist) *[[Alain Jessua]] * [[Jean-Pierre Jeunet]] * [[Cédric Jiménez]] * [[Léo Joannon]] *[[Alejandro Jodorowsky]] (čilsko-francoski) *[[Alex Joffé]] *[[Arthur Joffé]] *[[Pierre Jolivet]] *[[Eva Jospin]] *[[Thierry Jousse]] *[[Marcel Jullian]] (scenarist) == K == * [[Cédric Kahn]] * [[Nelly Kaplan]] * [[Mathieu Kassovitz]] * [[Pierre Kast]] * Boris Kaufmann (snemalec, brat Dz. Vertova) *[[Abdellatif Kechiche]] *[[Gustave Kervern]] (& [[Benoît Delépin]]) *[[Yannick Kergoat]] (direktor fotografije) *[[Franck Khalfoun]] *[[Abbas Kiarostami]] (iransko-francoski) *[[Krzysztof Kieślowski]] (poljsko-francoski) *[[Cédric Klapisch]] * [[Jean Knoertzer]] *[[Jan Kounen]] (nizozemsko-francoski) *[[Alexandre Korda]] *[[Hubert Koundé]] *[[Gérard Krawczyk]] *[[Stéphane Kurc]] (ukrajinsko-francoski) * [[Diane Kurys]] * [[Ado Kyrou]] == L == * [[Maurice Labro]] * [[Philippe Labro]] * [[Jeanne Labrune]] *[[Georges Lacombe]] *[[Jean-François Laguionie]] (animator) *[[René Laloux]] (animator) *[[Michel Lang]] *[[Annick Lanoë]] * [[Claude Lanzmann]] *[[Denys de La Patellière]] *[[Anne Larricq]] *[[Arnaud Larrieu]] *[[Jean-Marie Larrieu]] *[[Éric Lartigau]] *[[Hervé Lasgouttes]] *[[Georges Lautner]] *[[Gérard Lauzier]] *[[Jean Laviron]] *[[Charles-Gustave-Auguste Le Bargy]] *[[Oliver Laxe]] (franc.-španski) *[[Jean-Paul Le Chanois]] (=J.-P. Dreyfus) * [[Patrice Leconte]] * [[Julie Lecoustre]] &[[Emmanuel Marre]] * ([[Roger Leenhardt]]) * [[Gilles Legardinier]] * (Fernand Léger) *[[Xavier Legrand]] *[[Philippe Le Guay]] (scenarist) * [[Claude Lelouch]] (1937-) *[[Gilles Lellouche]] *[[Valérie Lemercier]] * [[Jan Lenica]] (polj.-franc. animator) *Blandine Lenoir *[[Denis Lenoir]] (direktor fotografije) *[[Anne Le Ny]] *[[Jean-Baptiste Léonetti]] *Didier Le Pêcheur *[[Francis Leroi]] *[[Yorick Le Saux]] (direktor fotografije) *[[François Leterrier]] *[[Louis Leterrier]] *[[Grégory Levasseur]] (scenarist) *[[Michel Léviant]] *[[Marcel L´Herbier]] *[[Hervé Lièvre]] *[[Jean-Pierre Limosin]] *[[Max Linder]] (''Gabriel Leuvielle'') *[[Vincent Lindon]] *[[Roger Lion]] *[[Philippe Lioret]] *[[Anatole Litvak]] (ukrajinsko-francoski) *[[Jean Lods]] *[[Julie Lopes-Curval]] *[[Olivier Lorelle]] (scenarist) *[[Marceline Loridan Ivens]] (1928-2018) *[[Éli Lotar]] (sin T. Arghezija) *[[Bernard Louargant]] *[[Eugène Lourié]] *[[Sven Løve]] (scenarist) *[[Camille Lugan]] *William Lubtchansky (direktor fotografije) *[[Brata Lumière]] *[[Édouard Luntz]] *[[Jean Luret]] *[[Noémie Lvovsky]] *[[Ladj Ly]] == M == *[[Josephine Mackerras]] *[[Moussa Maaskri]] (scenarist alžirskega rodu) *[[Jacques Maillot]] *[[Maïwenn]] (''Le Besco'') * [[Louis Malle]] * [[André Malraux]] ? * [[Man Ray]] (''Emmanuel Rudnitsky''; ameriško-francoski) *[[Jean Marais]] ? *[[Naël Marandin]] *[[Gilles Marchand]] *[[Christian Marquand]] *Jean Marques Rivi`ere &Jean-Paulč Mamie ("Paul Riche") * [[Chris Marker]] ("SLON") *[[Tonie Marshall]] * [[Pierre-François Martin-Laval]] *[[Olivier Masset-Depasse]] *[[Laetitia Masson]] *[[Mounia Meddour]] (alžirsko-francoska) * [[Ursula Meier]] * [[Georges Méliès]] (1861-1938) * [[Jean-Pierre Melville]] (pr.i. ''J.-P. Grumbach'') *[[Robert Ménégoz]] *[[Denis Ménochet]] *[[Marie-Castille Mention-Schaar]] *Kad Merad (alžir.-franc.) *[[Louis Mercanton]] *[[Victoria Mercanton]] *[[Bruno Merle]] *[[Agnès Merlet]] *Félix Mesguich (1871-1949) (snemalec) *[[Radu Mihăileanu]] (romunsko-francoski) * [[Claude Miller]] * [[Gérard Miller]] * Jean-Louis Milesi * [[Gilles Mimouni]] (arhitekt) *[[Hervé Mimran]] *Jérémy Minui *[[Jean-Pierre Mocky]] (''Jean-Paul Adam Mokiejewski'') (polj.-fr.) *[[Léonide Moguy]] (''Leonid Mogilevski'') (rus.-fr.) *[[Yann Moix]] *[[Nadir Moknèche]] *[[Xabi Molia]] (scenarist) * [[Édouard Molinaro]] * [[Dominik Moll]] *[[Patricia Moraz]] (scenaristka) *[[Gérard Mordillat]] *[[Jeanne Moreau]] *[[Gaël Morel]] *[[Pierre Morel]] *[[Emmanuel Mouret]] *[[Claude Mouriéras]] *[[Musidora]] (''Jeanne Roques'') *[[Jeff Musso]] (''Joseph Cesar'') *[[Léa Mysius]] == N == *[[Chris Nahon]] *[[Olivier Nakache]] (& [[Éric Toledano]]) *[[Géraldine Nakache]] *[[Safy Nebbou]] *[[Guillaume Nicloux]] *[[Gaspar Noé]] == O == * [[Michel Ocelot]] (animator) *[[Christophe Offenstein]] (direktor fotografije) *[[Sylvie Ohayon]] *[[Fabien Onteniente]] * [[Marcel Ophüls]] (dokumentarist) (1927-2025) * [[Max Ophuls|Max Ophüls]] (Maximillian Oppenheimer) (nemško-franc.) *[[Stéphane Osmont]] * [[Dominique Othenin-Girard]] *[[Gérard Oury]] * [[François Ozon]] == P == *[[Marcel(lo) Pagliero]] (francosko-italijanski) *[[Marcel Paul Pagnol|Marcel Pagnol]] *[[Jean Painlevé]] *[[Arnaud des Pallières]] *[[Nikos Papatakis]] (1918-2010) (etiopsko-fr.) *[[Gilles Paquet-Brenner]] *[[Nicolas Pariser]] *Vincent Paronnaud - ''Winshluss'' (stripar in filmar) *[[Christine Pascal]] *[[Arnold Pasquier]] (scenarist) *Denys de La Patellière *[[Charles Pathé]] (1863-1957) (izumitelj, filmski industrijalec, producent, režiser) *[[Marco Pauly]] (TV) *[[Olivier Péray]] *[[Georges Perec]] *[[Étienne Périer]] *[[Jean-Gabriel Périot]] *[[Jean-Luc Perréard]] *[[Léonce Perret]] *[[Francis Perrin]] *[[Laurent Perrin]] *[[Louis-Julien Petit]] *[[Thierry Peythieu]] *[[Nicolas Philibert]] *[[Maurice Pialat]] *[[Stéphanie Pillonca]]-Kervern *[[Claude Pinoteau]] *<nowiki/>[[Arnaud des Pallières|Gérard Pirè]]<nowiki/>[[Arnaud des Pallières|s]] *[[Roger Planchon]] *[[Bruno Podalydès]] *[[Alain Poiré]] (producent, scenarist) *[[Jean-Marie Poiré]] *[[Léon Poirier]] *[[Roman Polanski]] (poljsko-francoski) *[[Emmanuel Poulain-Arnaud]] *[[Melvil Poupaud]] *[[Jean-Bernard Pouy]] (scenarist) *[[Pascale Pouzadoux]] *[[Pierre Pradinas]] *Jacques Prévert (scenarist) *[[Pierre Prévert]] *[[Charles Prince]] *[[Martin Provost]] == Q == * [[Katell Quillévéré]] == R == *[[Jean Rabier]] (direktor fotografije-snemalec) *[[Julien Rambaldi]] *[[Pascal Rambert]] *[[Willy Rameau]] *[[Bernard Rapp]] *[[Jean-Paul Rappeneau]] *[[Julien Rappeneau]] *[[François Reichenbach]] (dokum.) *[[Yves Rénier]] *[[Alain Resnais]] *[[Pierre Richard]] *[[Jacques Rivette]] *[[Claude Renoir]] (snemalec) * [[Jean Renoir]] * [[Alain Resnais]] (1922-2014) *[[Jean-Michel Ribes]] *[[Roger Richebé]] *[[Jean-François Richet]] (scenarist) *[[Jacques Rivette]] (1928-2016) *[[Alain Robbe-Grillet]] *[[Denis Robert]] * [[Yves Robert]] *[[Jean-François Robin]] (snemalec) *Antoine Roch (direktor fotografije) *[[Éric Rochant]] * [[Éric Rohmer]] (1920-2010) *[[Maurice Ronet]] *[[Frédéric Rossif]] (dokum.) *[[Brigitte Roüan]] *[[Jean Rouch]] (dokumentarist) *[[Jacques Rouffio]] (1928-2016) *[[Raymond Rouleau]] (belgijsko-fr.) *[[Georges Rouquier]] *[[Jacques Rozier]] *[[Jean-Marc Rudnicki]] *[[Christophe Ruggia]] *[[Raúl Ruiz]] (Raoul Ruiz) (čilensko-francoski) *[[Camille Rutherford]] *[[Alexandre Ryder]] (1891–1966) == S == *[[Lani Sagoyou]] *[[Paul Saintillan]] *[[Huner Saleem]] (kurdsko/iraško-it.-francoski) *[[Jérôme Salle]] *[[Pierre Salvadori]] *[[Yann Samuell]] *Anne Sarraute (montažerka) *[[Marjane Satrapi]] (iranskega rodu) *[[Claude Sautet]] *[[Jean-Stéphane Sauvaire]] *[[Frédéric Schoendoerffer]] *[[Pierre Schoendoerffer]] *[[Céline Sciamma]] *[[Jean-Jacques Sempé]] (animator) *[[Léonor Serraille]] *[[Michel Serrault]] *[[Coline Serreau]] *[[Florent Emilio Siri]] *[[Joann Sfar]] *[[Denis Sneguirev]] (rusko-franc.) *[[Alain Soral]] *Charles Spaak (scenarist) *[[Michel Spinosa]] *Ladislas Starevitch (''Władysław Starewicz/Vladislav Starevič'') (animator rus.-polj. porekla) *[[Jean Stelli]] *[[Bernard Stora]] * [[Jean-Marie Straub]] (francosko-nemški) *[[Michel Subiela]] *[[Steve Suissa]] *Léopold Survage (''Leopold Friedrich Sturzwage'') (rus./nem.-franc. animator) *[[Bob Swaim]] == T == *[[Jean-Charles Tacchella]] *[[Carine Tardieu]] *[[Jacques Tati]] (''Taticheff''; ruskega rodu) *[[Alexandre Tarta]] *[[Bertrand Tavernier]] (1941-2021) *Colo Tavernier (angl.franc. scenaristka) *[[Pierre Tchernia]] *[[André Téchiné]] *[[Laurent Tirard]] *[[Éric Toledano]] *[[Victor Tourjansky]] (''Vjačeslav K.Turžanski'') (ukrajin.-franc.) *[[Jacques Tourneur]] (amer.-franc.; sin spodnjega) *[[Maurice Tourneur]] (pr.i. ''Maurice Thomas'') (franc.-amer.) *[[Trần Anh Hùng]] *[[Jean-Louis Tribes]] *[[Justine Triet]] *[[Nadine Trintignant]] (r. [[Nadine Marquand]]) * [[François Truffaut]] == V == *[[Roger Vadim]] *[[Marcel Vandal]] *[[Nicolas Vanier]] *[[Agnès Varda]] (belgijsko-fr.) (1928-2019) *[[Francis Veber]] *[[Philippe Venault]] *[[Jean-Pierre Vergne]] *[[Robert Vernay]] *[[Henri Verneuil]] (armen. rodu, scenarist ...) *[[Marion Vernoux]] *Pierre Véry (scenarist) *[[Sacha Vierny]] * [[Jean Vigo]] * [[Alexandre Villeret]] *[[Éric Vuillard]] == W == * [[Élie Wajeman]] * [[Régis Wargnier]] *[[Emil Weiss]] *[[René Wheeler]] (scenarist in režiser) *[[Lambert Wilson]] *[[Alice Winocour]] (scenaristka) == Z == *[[Florian Zeller]] * [[Claude Zidi]] * [[Rebecca Zlotowski]] *[[Andrzej Żuławski]] (poljsko-francoski) {{seznami narodov po poklicu|režiserjev}} [[Kategorija:Seznami Francozov|Filmski režiserji]] [[Kategorija:Francoski filmski režiserji|*]] q5pgmtjmna7697qm9wb4ygoindbbg8m Seznam hrvaških jezikoslovcev 0 49798 6759667 6661881 2026-10-02T13:20:10Z ~2026-45085-22 264465 /* B */ 6759667 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[jezikoslovec|jezikoslovcev]].''' {{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Vladimir Anić]] (1930–2000) * [[Franjo Marija Appendini]] *[[Josip Aranza]] (1864-1948) dialektolog == B == * [[Stjepan Babić]] *[[Tomaš Babić]] *[[Vanda Babić-Galić]] *[[Vjekoslav Babukić]] *[[Lada Badurina]] *[[Petra Bago]] in [[Virna Karlić]] *[[Borko Baraban]] *[[Vida Barac Grum|Vida Barac-Grum]] *[[Ernest Barić]] *[[Henrik Barić]] *[[Juraj Bauer]] * [[Ivan Belostenec]] * [[Vjekoslav Babukić]] * [[Julije Benešić]] *[[Ivan Benigar]] *[[Ivan Berčić]] (Brčić) ? *([[Inoslav Bešker]])? *[[Robert Blagoni]] *[[Đuro Blažeka]] *[[Dragutin Blažeković]] * [[Vjekoslav Boban]] *[[Baltazar Bogišić]] *[[Dragotin Boranić]] *[[Stjepan Bosanac]] *[[Joško Božanić]] *[[Ivan Brabec]] *[[Tomo Brajković]]? *[[Josip Bratulić]]? *[[Mario Brdar]] *[[Branimir Brgles]] *[[Jolanda Brihta]]? * [[Ignjat Alojzije Brlić]] *[[Vladimir Brodnjak]] * [[Ivan Broz]] * [[Dalibor Brozović]] *[[Dunja Brozović Rončević]] *[[Pero Budmani]] (''Petar Budman'') *[[Andrija Bujas|Andrija (Bartolomej) Bujas]] *[[Ramiro Bujas]]? * [[Željko Bujas]] * [[Bulcsú László|László Bulcsú]] * [[Josip Buljovčić]]? * [[Josip Buturac]] == C == * [[Domenico Cernecca]] == Č == * [[Ekrem Čaušević]] * [[Ankica Čilaš Šimpraga]] (1970-2020) * [[Ivan Črnčić]] (1830-1897) == D == *[[Stjepan Damjanović]] *[[Đuro Daničić]] *[[Mirko Deanović]] *[[Ardelio Della Bella]] * [[Mirko Divković]] == E == * [[Vlasta Erdeljac]] == F == * [[Franjo Fancev]] * [[Goran Filipi]] (1954-2021) *[[Rudolf Filipović]] *[[Željka Fink Arsovski]] *[[Božidar Finka]] *[[Josip Florschütz]] *[[Anđela Frančić]] *[[Vilim Frančić]] *[[Rudolph Fröhlich]] (Veselić) == G == * [[Ljudevit Gaj]] *[[Ivan Galjuf]] *[[Marinko Gjivoje]] *[[Zaharija Gladič]] *[[Alemko Gluhak]] *[[Petar Gabrijel Gojdanić]] *[[Josip Gopić]] *[[Jugoslav Gospodnetić]] *[[Igor Gostl]] *[[Biserka Grabar]] (1932-1986) *[[Martina Grčević]] *[[Dragutin Grdenić]] *[[Domagoj Grečl]] *[[Berislav Grgić]] *[[Vinko Grubišić]] *[[Đuro Grubor]]? * [[Petar Guberina]] (1913-2005) * [[Zdenka Gudelj-Velaga]] == H == * [[Sanda Ham]] * [[Josip Hamm]] * [[Marela Hercezi-Skalicki]] *[[Eduard Hercigonja]]? *[[Joža Horvat]] * [[Marijana Horvat]] * [[Mate Hraste]] * [[Lana Hudeček]] == I == *[[Franjo Iveković]] *[[Vladimir Ivir]] *[[Stjepan Ivšić]] *[[Dubravka Ivšić Majić]] == J == * [[Vatroslav Jagić]] (1838-1923) *[[Blanka Jakić]] (r. Breyer) *[[Vesna Jakić-Cestarić]] *Matija Jakobović? *[[Andrija Jambrešić|Andrija (Andrej) Jambrešić]] *[[Milka Jauk-Pinhak]] *[[Josip Jedvaj]] (1887-1980) * [[Zrinka Jelaska]] *[[Alojz Jembrih]] * [[Josip Jernej]] *[[Mislav Ježić]] *[[Ljudevit Jonke]] * [[Željko Jozić]] * [[Želimir Bob Juričić]] * [[Josip Jurin]] * [[Blaž Jurišić]] *[[Dunja Jutronić]] == K == * [[Miro Kačić]] *[[Vatroslav Kalenić]] *[[Damir Kalogjera]] *[[Mate Kapović]] * [[Bartol Kašić]] * [[Matija Petar Katančić]] * [[Radoslav Katičić]] *[[Vjeran Katunarić]] * [[Bratoljub Klaić]] * [[Željko Klaić]] * [[Bernard Kohnen|Bernard(o) Kohnen]] * [[Anton Knežević|Anton (Antun, Anthony) Knežević]] (1909-2007) * [[Ljiljana Kolenić]] * [[Aleksandar Kolka]] * [[Snježana Kordić]] * [[Franjo Kornig]] (Franz Kornik) * [[Karlo Kosor|Karlo (Marko) Kosor]] *[[Zvonko Kovač]] *[[August Kovačec]] *[[Marko Kovačević]] *[[Miroslav Kravar]] *[[Ivo Krile]] * [[Juraj Križanić]] *[[Mate Križman]] *[[Marijan Krmpotić]] *[[Kruno Krstić]] (1905–1987) *[[Ivan Kukuljević Sakcinski]] *[[Filip Kunić]] *[[Fran Kurelac]] *[[Marcel Kušar]] *([[Ante Kuzmanić]]) *[[Mladen Kuzmanović]] == L == *[[Tomislav Ladan]] *[[Ante Lakoš]] *[[Marijan Lanosović]] *[[Ivo Lapenna]]? *[[Velimir Laznibat]] * * [[Josip Lisac]] *[[Ljubomir Andrej Lisac]]? *([[Vikentije Ljuština]]) *[[Vladimir Loknar]]? *[[Mijo Lončarić]] *[[Iva Lukežić]] (dialektologinja na Reki) *[[Aldo Luppi]]? == M == *[[Franjo Magdič]] *[[Lovre Mahnič]](-ć) ([[Lovro Mahnič]]) *Antun Majnarić Začina (* 1922) *[[Nikola Majnarić]] *[[Dragica Malić]] *[[Zdravko Malić]]? *[[Slavko Malnar]] *[[Mile Mamić]] *[[Jela Maresić]] * [[Tomislav Maretić|Tomislav (Tomo) Maretić]] * Stjepan (Ivan) Marijanović (1794-1848) * [[Ivana Matas Ivanković]] * [[Ranko Matasović]] * [[Josip Matešić]] * [[Zdravka Matišić]] (indologinja) *[[Giovanni Maver]] *[[Antun Mayer]] (1883-1957) * [[Antun Mažuranić]] *[[Ivan Mažuranić]] *[[Antica Menac]] *[[Mira Menac Mihalić]] *[[Krešimir Mićanović]] * [[Milan Mihaljević]] * [[Milica Mihaljević]] * [[Jakov Mikalja]] (Micalia) * [[Jadranka Mlikota]] * [[Milan Moguš]] * [[Sava Mrkalj]] *[[Žarko Muljačić]] *[[Stjepan Musulin]] == N == * [[Anja Nikolić-Hoyt]] * [[Davor Nikolić]] * [[Kristian Novak]] * [[Fran Novljan|Fran(jo) Novljan]] (1879-1977) == O == * [[Nives Opačić]] * [[Alen Orlić]] == P == * [[Vinko Pacel]] *[[Luko Paljetak]] *[[Adam Patačić]]? *[[Slavko Pavešić]] *[[Armin Pavić]] *[[Benedikt Perak]] *[[Mirko Peti]] *[[Bernardina Petrović]] *[[Vesna Požgaj Hadži]] *[[Ivo Pranjković]] *[[Tijmen Pronk]] *[[Medo Pucić]] *[[Milorad Pupovac]] == R == *[[Ida Raffaelli]] *[[Matija Antun Relković|Matija Antun Rel(j)ković]] *[[Milan Rešetar]] (1860-1942) *[[Josip Ribarić]] *[[Vlasta Rišner]] *[[Vatroslav Rožić]] * [[Ilija Rukavina Ljubački]] == S == *[[Marko Samardžija]] *[[Dubravka Sesar]] *[[Josip Silić]] (1934-2019) * [[Petar Skok]] * [[Lelija Sočanac]] *[[Šime Starčević]] * [[Rudolf Strohal]] * [[Diana Stolac]] * [[Joakim Stulli]] * [[Franjo Sušnik]] == Š == *[[Gustav Šamšalović]] *[[Mate Šimundić]] *[[Petar Šimunović]] (1933-2014) *[[Đuro Škarić]] *[[Ivo Škarić]] (1933-2009) *[[Dubravko Škiljan]] (1949-2007) *[[Zdenko Škreb]]? *[[Antun Šojat]] *[[Barbara Štebih Golub]] *[[Bogoslav Šulek]] (1816-1895) *[[Marijan Šunjić]] *[[Goran Švob]]? == T == *[[Marko Tadić]] *[[Blaž Tadijanović]] *[[Pavao Tekavčić]] *[[Mate Tentor]] *[[Stjepko Težak]] *[[Marija Turk]] == V == *Nada Vajs Vinja *[[Adolfo Veber Tkalčević]] *[[Radomir Venturin]] *[[Domagoj Vidović]] (*1979) *[[Radovan Vidović]] *[[Vojmir Vinja]] * [[Pavao Ritter Vitezović]] *[[Josip Voltić]] *[[Josip Vončina]] * [[Faust Vrančić]] * [[Stjepan Vukušić]] * [[Sanja Vulić]] == Z == * [[Ivan Zoričić]] == Ž == * [[Branimir Žganjer]] * [[Milena Žic-Fuchs]] * [[Sreten Živković]] == Glej tudi == * [[Seznam tujih slovenistov]] * [[seznam hrvaških filologov]] {{seznami narodov po poklicu|jezikoslovcev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Hrvatov|Jezikoslovci]] [[Kategorija:Hrvaški jezikoslovci|*]] 2d2e50q3rg8xmll4ytu2vtw4fvra09b Seznam hrvaških filologov 0 49799 6759669 6746067 2026-10-02T13:22:01Z ~2026-45085-22 264465 /* B */ 6759669 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[filolog|filologov]] in [[Literarni zgodovinar|literarnih zgodovinarjev]].''' {{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Julije Adamović]] *[[Marin Andrijašević]]? *[[Josip Aranza]] (1864-1948) == B == *[[Josip Badalić]] ([[1888]]-[[1985]]) *[[Hugo Badalić]] *[[Vesna Badurina Stipčević]] *[[Sulejman Bajraktarević]] *[[Lujo Bakotić]]? *([[Antun Barac]]) *[[Višnja Barac-Kostrenčić]] *Antun Barač *[[Josip Barač]] *[[Adam Alojzij Baričević]] *[[Henrik Barić]] *Marijana Belaj (etnol.) *[[Nikola Benčić]] *Julije Benešić *[[Ivan Berčič]] (Brčić) *[[Mislava Bertoša]]? *[[Inoslav Bešker]] (1950–2023) *[[Đuro Blažeka]] *([[David Bogdanović]]) *[[Rafo Bogišić|Rafo (Rafael) Bogišić]] (1925-2010) *[[Nikola Bonifačić]] Rožin *[[Dragutin Boranić]] *Ivan Botica *[[Tomo Brajković]] *[[Josip Bratulić]] (1939-) *Mirko Breyer *[[Ivan Broz]] *[[Dalibor Brozović]]? *[[Daniel Bučan]] (islamolog) *[[Franjo Bučar (pisatelj)|Franjo Bučar]] *[[Pero Budmani]] (''Petar Budman'') *[[Ramiro Bujas]]? *[[Bulcsú László]] == C == * [[Ivan Cesar (literat)|Ivan Cesar]] == Č == * [[Ivan Česmički]] * [[Ivan Črnčić]] (1830-1897) == D == *Antun Dalmatin? *[[Stjepan Damjanović]] *[[Đuro Daničić]] *[[Mirko Deanović]] *[[Darko Deković]] *[[Ardelio Della Bella]] *[[Branko Despot]] *[[Mirko Divković]] *[[Radoslav Dodig]] *[[Branko Drechsler]] == E == * [[Mirko Eterović]] == F == * [[Antun Fabris]] * [[Franjo Fancev]] * [[Josip Ferenc]] (Ferencz József) *[[Goran Filipi]] (1954-2021) *([[Nedim Filipović]]: bosanski orientalist) *[[Rudolf Filipović]] *([[Aleksandar Flaker]]) *[[Josip Florschütz]] *[[Vilim Frančić]] *[[Ivo Frangeš]] *[[Branko Fučić]] *[[Silvana Fužinato]] == G == *[[Ante Gančević|Ante (Anton Lovre) Gančević]] *(Sandor Gjalski) *[[Branimir Glavičić]] *[[Mihovil Glavinić]]? (1833-1895) *[[Julije Golik]] *[[Josip Gopić]] *([[Iljko Gorenčević]] 1896-1924) *Branko Gorjup (1944) *[[Oton Gorski]] (Otto Glücks) *[[Veljko Gortan]] (1907-1985) *[[Frano Gospodnetić]] (1916-1995) *[[Jugoslav Gospodnetić]]? (1919-2010) *[[Ivan Gostiša]] (1857-1940) *[[Igor Gostl]] (1938-1999) *[[Biserka Grabar]] (1932-1986) (paleoslavistka) *[[Matija Grbić]] *[[Dragutin Grdenić]] *[[Domagoj Grečl]] *[[Berislav Grgić]] (1903-72) *[[Karlo Grimm]] (jezuit) *[[Matija Gršković|Matija (Mato) Gršković]] *[[Kliment Grubišić|Kliment (Klement) Grubišić]] *[[Vinko Grubišić]] *[[Đuro Grubor]] *[[Vladimir Gudel]]? *[[Zdenka Gudelj-Velaga]] == H == * [[László Hadrovics]]? *[[Josip Hamm]] *[[Fabijan Hausser]] *[[Henrik Heger]] *[[Marela Hercezi-Skalicki]] *[[Eduard Hercigonja]] *[[Vladimir Horvat]] *[[Stjepan Hosu]] *Stjepan Hranjec *[[Antun Hurm]] == I == * [[Janko Ibler]] * [[Fran Ilešič]] * [[Joza Ivakić]] * [[Milan Ivančević]] * [[Ivan Ivančić]] *[[Josip Franjo Ivanić]] *[[Katica Ivanišević]] *[[Nikola Ivanišin]] *[[Antonio Ive]] *[[Franjo Iveković]] *[[Stjepan Ivšić]] == J == *[[Ante Jadrijević]] *[[Vatroslav Jagić]] *[[Jakov Jakac]] *[[Mira Janković]] (r. Maravić) *[[Marko Japundžić]] *[[Milka Jauk-Pinhak]] *[[Josip Jernej]] ? *[[Alojz Jembrih]] *[[Antun Dubravko Jelčić|(Antun) Dubravko Jelčić]] (1930-2020) * [[Mislav Ježić]] * [[Slavko Ježić]] (1895-1969) *[[Neven Jovanović]] *[[Ante Jurević]] *[[Želimir Bob Juričić]] *Šime (Šimun) Jurić *[[Blaž Jurišić]] *[[Bartol Jurjević]] /[[Bartul Đurđević]] == K == *[[Ante Kadić]]? *[[Antun Slavko Kalenić]] *[[Vatroslav Kalenić]]? *[[Slavoljub Kantoci]] *[[Ivan Kasumović]] *[[Matija Petar Katančić]] ? *[[Radoslav Katičić]] *[[Vjeran Katunarić]] *[[Dragutin Kišpatić]] *[[Breda Kogoj-Kapetanić]] *Stipan Konzul Istrijan? *[[Đuro Körbler]] *[[Karlo Kosor|Karlo (Marko) Kosor]] *[[Josip Kostić]] *[[Franjo Košćal]] (Kostial) *[[Nevenka Košutić Brozović]] *[[Zvonko Kovač]] ? *[[August Kovačec]] *[[Viktor Kralj]] *[[Miroslav Kravar]] *[[Stjepan Krešić]] *[[Vinko Krišković]]? *[[Mate Križman]] *[[Mišo Krkljuš|Mišo (Mijo) Krkljuš]] *[[Krunoslav Krstić|Kruno(slav) Krstić]] * [[Zvonimir Kulundžić]] *[[Herta Kuna]] *[[Makso Kuntarić]] *[[Fran Kurelac]] *[[Tanja Kuštović]] *([[Ante Kuzmanić]]) *[[Mladen Kuzmanović]]? *[[Martin Kuzmić]] == L == * [[Velimir Laznibat]]? * [[Ljubomir Andrej Lisac]]? * [[Matija Lopac]] * [[István Lukács]], tudi Stjepan Lukač? == M == *[[Mladen Machiedo]] *[[Višnja Machiedo]] (r. Škrtić) *[[Ivan Macun]] *[[Dora Maček]] *[[Branko Magarašević]] *[[Đorđe Magarašević]] *[[Lovre Mahnič]](-ć) ([[Lovro Mahnič]]) *[[Franjo Maixner]] *([[Rudolf Maixner]]) *[[Miljenko Majetić]] *[[Nikola Majnarić|Niko(la) Majnarić]] (1885—1966) *[[Dragica Malić]] *[[Milivoj Malić|Milivoj (Mirza Abdurahman) Malić]] *[[Zdravko Malić]] *[[Ivo Mardešić]] *[[Ratimir Mardešić]] *[[Tomislav Maretić]] *[[Jozo Marević]] *([[Lujo Margetić]]) *Stjepan (Ivan) Marijanović (1794-1848) *[[Marko Marulić]] *[[Ranko Matasović]] *[[Fran Matejčić]] *[[Tomo Matić]] (1874–1968) *[[Zdravka Matišić]] (indologinja) *[[Predrag Matvejević]] *([[Giovanni Maver]]) *[[Antun Mayer]] (1883-1957) *[[Antun Mažuranić]] *[[Ivan Mažuranić]] *[[Milorad Medini]] *[[Antun Mihanović]] *[[Nedjeljko Mihanović]] *[[Ivan Milčetić]] *[[Milan Moguš]] *[[Žarko Muljačić]] *[[August Musić]] (Mušič) *[[Stjepan Musulin]] == N == * [[Anica Nazor]] * [[Darko Novaković]] == O == * [[Dubravka Oraić Tolić]] == P == * [[Vinko Pacel]] * [[Pavao Pauš]] *[[Armin Pavić]] *[[Vlatko Pavletić]] *[[Pavao Pavličić]]? * [[Olga Perić]] *[[Franjo Petračić]] *Božidar Petranović ? *([[Fran Petre]]) *[[Ivanka Petrović]] *[[Svetozar Petrović]] *[[Bartol Poparić]] == R == * [[Vojmil Rabadan]] * [[Koloman Rac]] * [[Adalbert Rebić]] (1937-2014) *[[Milan Rešetar]] *[[Josip Ribarić]] *[[Dragutin Rosandić]] == S == *[[Dionizije Sabadoš]] *[[Tomislav Sabljak]] *[[Stjepan Senc]] *[[Boris Senker]] *[[Joža Skok|Joža (Josip) Skok]] *[[Petar Skok]] *([[Anton Slodnjak]]) *S. D. Smičiklas *[[Milivoj Solar]] (1936-) *[[Ante Stamać]] ? *[[Šime Starčević]] ? *[[Jakov Stipišić]] ? *Darko Suvin ? == Š == *[[Gustav Šamšalović]] *[[Kerubin Šegvić]] *[[Miroslav Šicel]] *[[Ivo Škarić]] (1933-2009; retorik) *[[Dubravko Škiljan]] (1949-2007) *[[Zdenko Škreb]] (1904–1985) *[[Milivoj Šrepel]] (1862-1905) *[[Barbara Štebih Golub]]? *[[Vjekoslav Štefanić]] *[[Bogoslav Šulek]] (1816–1895) *[[Đuro Šurmin]] (1867-1937) == T == * [[Lada Tajčević]] * [[Pavao Tekavčić]] * [[Mate Tentor]] * [[Josip Torbarina]] *''[[Karmen Turčinov]]'' == V == *[[Josef Vajs|Josef/Josip Vajs]] (1865-1959) (Čeh) *[[Adolfo Veber Tkalčević]] *[[Josip Vončina]] *[[Vladimir Vratović]] == Ž == * [[Mateo Žagar]] * [[Milan Žepič]] * [[Sebastijan Žepič]] * [[Branimir Žganjer]] * [[Sreten Živković]] *[[Viktor Žmegač]] {{seznami narodov po poklicu|filologov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Hrvatov|Filologi]] [[Kategorija:Hrvaški filologi|*]] k7bqwibd0kxwzdfijh1tdkpkcz7s998 Seznam hrvaških zgodovinarjev 0 49802 6759659 6741625 2026-10-02T13:10:59Z ~2026-45085-22 264465 /* A */ 6759659 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[zgodovinar]]jev.''' {{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Josip Adamček]] * [[Damir Agičić]] * [[Miroslav Akmadža]] *[[Josip Alačević]] *[[Mladen Ančić]] *[[Pavao Andreis|Pavao (Paolo) Andreis]] *[[Pavao Anđelić]] *[[Stjepan Antoljak]] *[[Magdalena Apostolova-Maršavelski]] (pravna) *[[Đuro Arnold]] == B == *[[Anto Babić]] (Bosna) *[[Ambroz Bačić]] *[[Stanko Bačić]] *[[Karlo Balić]] *[[Lucija Balikić]] *[[Andrija Balović]] *[[Vicko Balović]] *[[Ivo Banac]] (1947–2020) *[[Tena Banjeglav]] * [[Miho Barada]] * [[Fran Barbalić]] (1878–1952) * [[Radojica Fran Barbalić]] (1914–1994) *[[Janko Barle]]? *[[Štefka Batinić]] *[[Zlatko Begonja]] *[[Irena Benyovsky Latin]] *[[Jerolim Bernardi]] * [[Miroslav Bertoša]] *[[Slaven Bertoša]] *[[Ivan Beuc]] * [[Dušan Bilandžić]] *[[Albert Bing]] *Mihovil Biočić? * [[Andrija Blašković]] *[[Ljubo Boban]] * [[David Bogdanović]] *[[Baltazar Bogišić]] (''Valtazar Bogišić'') *[[Ivan Bojničić]] *[[Josip Bösendorfer]] *Ivan Botica *[[Ivan Božić]] (hrvaško-srbski) *Santo (Sveto) Brandolini *[[Vinko Branica]] *[[Miroslav Brandt]] *[[Mateo Bratanić]] *([[Josip Bratulić]]) *[[Vjekoslav Bratulić]] *[[Boško Breider]] *[[Mirko Breyer]] *Vitaliano Brunelli *[[Franjo Bučar (pisatelj)|Franjo Bučar]] *[[Neven Budak]] * [[Franjo Buntak]] *[[Pavao Butorac]] (škof) *[[Josip Buturac]] == C == *[[Frano Carrara]] (Karara) *[[Milko Cepelić]] *[[Alfonso Cvitanović]] *[[Vladislav Cvitanović]] *[[Božo Cvjetković]] == Č == * [[Eduard Čalić]] (1910-2003) (hrv.-nemško-avstrijski) *[[Hrvoje Čapo]] *[[Dalibor Čepulo]] *[[Ivan Čizmić]] (1934-2022) *[[Nikola Čolak]] *[[Lovorka Čoralić]] *[[Ivan Črnčić]] * ([[Zvane Črnja]]) *[[Ferdo Čulinović]] *[[Ante Čuvalo]] == Ć == * [[Lazar Ćelap]] * [[Pejo Ćošković]] == D == * [[Antun Dabinović]] *[[Žarko Dadić]] (zgodovinar znanosti) *[[Miroslava Despot]] *[[Mira Dimitrijević-Kolar]] *[[Frane Divnić]] *[[Stevo Đurašković]] *[[Lelja Dobronić]] *[[Kamilo Dočkal]] *[[Ljubiša Doklestić]] *[[Serđo Dokoza]] *[[Krunoslav Draganović]] *[[Ivan Drljača]] *[[Branko Dubravica]] *[[Igor Duda]] *[[Vlatka Dugački]] *[[Darko Dukovski]] == Đ == * [[Zlatko Đukić]] == E == * [[Bruna Esih]]? == F == *[[Donat Fabijanić]] *[[Ivan Feretić]] *[[Krešimir Filić]] *[[Amos Rube Filipi]] *[[Ivan Filipović]] (v Kopru 1965-68) *([[Nedim Filipović]] : bosanski orientalist) *[[Dinko Foretić]] *[[Miljenko Foretić]] *[[Vinko Foretić]] *[[Antun Franki]] == G == *[[Tomislav Galović]] *[[Tereza Ganza-Aras]] *[[Ignacije Gavran]] *[[Darko Gavrilović]]? *[[Vladimir Geiger]] *[[Josip Gelčić]] *[[Frano Glavina]] *[[Mihovil Glavinić]]? (1833-1895) *[[Matko Globačnik]] *[[Ivo Goldstein]] *([[Slavko Goldstein]]) *[[Ivica Golec]] *[[Ivan Golub]] (1930-2018) *[[Jeronim Golubović]] *[[Jugoslav Gospodnetić]]? *[[Julije Grabovac]] *[[Hrvoje Gračanin]] *[[Jeronim Granić]] *[[Grgo Grbešić]] *[[Ivan Grgić]] *[[Milan Dražen Grmek|Milan (Mirko) Dražen Grmek]] (zgodovinar medicine in znanosti) *[[Mirjana Gross]] (1922-2012) *[[Ivan Gršković]] *[[Dane Gruber]] *[[Radoslav Grujić]] *[[Anna Maria Grünfelder]] (avstrijsko-hrv.) *[[Ante Gulin]] *[[Ivan Marinov Gundulić]] (1600-1650) *[[Stjepan Gunjača]] == H == *[[Jaromir Haněl]] ? *[[Branko Hanžek]] *[[Zlatko Hasanbegović]] *[[Ferdo Hauptmann]] *[[Ljudmil Hauptmann]] *[[Većeslav Henneberg]] *[[Zlatko Herkov]] *[[Antun Herljević]] *[[Željko Holjevac]] *[[Josip Horvat]](h) (1896-1968) *[[Karlo Horvat]] *[[Katarina Horvat]] *[[Marijan Horvat]] *[[Rudolf Horvat]] *[[Vlado Horvat]] *[[Franjo Emanuel Hoško]] *[[Ante Hrabar]] *[[Goran Hutinec]] == I == * ([[Mladen Ibler]]) * [[Tomislav Išek]] *[[Antun Ivandija]] *[[Jozo Ivičević]] *[[Iskra Iveljić]] *[[Aleksandra Ivić]] *[[Daniel Ivin]] == J == *Ante Jadrijević *[[Josip Jagić]] *[[Zdenko Jajčević]] (1946-2011) *[[Živko Jakić]] *[[Aleksandar Jakir]] *[[Branimir Janković]] *[[Julije Janković]] *[[Tvrtko Jakovina]] *[[Tomo Jančiković]] *[[Berislav Jandrić]] *[[Zdenka Janeković Römer]] *[[Bosiljka Janjatović]] *[[Julije Janković]] *[[Jere Jareb]] *[[Mario Jareb]] *[[Aleksije Jelačić]] *[[Joško Jelaska]] *[[Zdravka Jelaska Marijan]] *[[Charles Jelavich]] (1922-2013) *[[Julijan Jelenić]] *[[Josip Jelčić]] *[[Ivan Jelić]] *[[Luka Jelić]] *[[Fikreta Jelić-Butić]] *[[Jakov Jelinčić]] *Tomislav Jonjić *Ivan Josipović? *[[Igor Jovanović]]  * [[Josip Jurčević]] * [[Ante Jurica]] (- ''Lastovo'') * [[Frano Jurić|Fran(j)o Jurić]] * [[Ivan Jurić]] * Lucija Jurinjak *[[Šimun Jurišić]] *[[Ivan Jurković]] *[[Miljenko Jurković]] == K == *[[Petar Kaer]] (Cayer) *[[Slaven Kale]] *[[Martin Kaminski]] *[[Ivan Kampuš]] *[[Vicko Kapitanović]] *[[Mato Kapović]] *[[Vladimir Kapun]] *[[Igor Karaman]] *[[Ljubo Karaman]] *[[Tomislav Karamarko]] *[[Damir Karbić]] *[[Petar Karlić]] *Ivan (Ivo) Kasandrić *Mirjana Kasapović? *[[Dušan Kašić]] *[[Ivan Katalinić]] *[[Kazimir Katalinić]] *[[Lovre Katić|Lovre (Lovro) Katić]] *[[Maja Katušić]] *[[Anica Kisić]] *[[Nada Kisić-Kolanović]] * [[Nada Klaić]] * [[Vjekoslav Klaić]] *[[Mate Klarić]] *[[Hrvoje Klasić]] *[[Vedran Klaužer]] *[[Danilo Klen]] *[[William Klinger]] *[[Stipe Kljaić]] *[[Vojmir Kljaković]] *[[Cvetka Knapič Krhen]] *[[Ivan Knezović]] (1977-2011) *[[Oton (Andrija) Knezović]] *[[Zlata Knezović]] *[[Antun (Petar) Knežević]] *[[Dragutin Kniewald|Dragutin (Karlo) Kniewald]] *[[Giovanni Kobler|Giovanni (Ivan) Kobler]] *[[Juraj Kocijanić|Juraj (Đuro) Kocijanić]] *[[Janko Koharić]] *[[Vlaho Kojaković]] *[[Branko Kojić]] *[[Dušan Kokotović]] *[[Đuro Kokša]] *[[Juraj Kolaković]] *[[Zlatko Kolander]] *[[Josip Kolanović]] *[[Mira Dimitrijević-Kolar|Mira Kolar-Dimitrijević]] *[[Ružica Kolarević-Kovačić]] *[[Juraj Kolarić]] *[[Anton Kolendić]] *[[Mile Konjević]] *[[Snježana Koren]] *[[Petar Korunić]] *[[František Bronislav Kořínek]] (češ.-hrv.) * [[Marko Kostrenčić]] * [[Vladimir Košćak]] ([[Vlado Koščak]]) * [[Ivan Košutić|Ivan (Ivo) Košutić]] * [[Danilo Kovač]] ? (Sapienza, Rim) * [[Karel Kovač]] *[[Miro Kovač]] *[[Neven Kovačev]] *[[Ivan Kovačević (1920|Ivan Kovačević]] *[[Davor Kovačić]] *[[Anto Slavko Kovačić]] (Bosna) *[[Slavko Kovačić]] *[[Midhat Kozličić]] *[[Stjepan Krasić]] *[[Baltazar Adam Krčelić]] *[[Bariša Krekić]] *Hamdija Kreševljaković (BiH) *[[Jure Krišto]] (Kristo) *Ivan Krištolovec *[[Stjepan Krivošić]] *[[Bogdan Krizman]] *[[Milan Kruhek]] * [[Ivan Kukuljević]] *[[Ljerka Kuntić]] *[[Miroslav Kurelac]] *[[Robert Kurelić]] *[[Šefko Kurtović]] *[[Krešimir Kužić]] *[[Romuald Josip Kvaternik]] == L == * [[Emilij Laszowski]] *[[Božidar Latković]] *[[Ivo John Lederer]] *[[Narcisa Lengel-Krizman]] *[[Srećko Lipovčan]] *[[Ljubomir Lisac|(Andrej) Ljubomir Lisac]] (''Andrija Ljubomir Lisac-HBL'') *[[Petar Lisičar|Petar (Pero) Lisičar]] *[[Vicko Lisičar]] *[[Šime Ljubičić]] (1822.-1896) ''župnik, arheolog, povjesničar i biograf'' *[[Juraj Lončarević|Juraj (Đuka, Đuro) Lončarević]] *[[Nella Lonza]] *[[Radoslav Lopašić]] *[[René Lovrenčić]] *[[Ivan Lucić]] (''Johannes Lucius''; Trogiranin) *[[Ivica Lučić]] *[[Josip Lučić]] (1924-94) *([[Filip Lukas]]) *[[Josip Luetić|Josip (Jozo) Luetić]] (1920-2005) *[[Andrija Lukinović]] == M == * [[Trpimir Macan]] * Norka Machiedo-Mladinić * [[Miha de Barbazanis Madijev]] * [[Tomislav Majetić]] * Ivan Majnarić * [[Alfred Makanec]] * [[Ivo Makek]] *[[Dominik Mandić]] *[[Mihovil Mandić]] *[[Lujo Margetić]] *[[Ante Marinović]] *[[Dragan Markovina]] *[[Josip Matasović]] *Tomo Matić? *Robert Matijašić? *[[Hrvoje Matković]] *[[Stjepan Matković]] *[[Milivoj-Klement Maurović]] *[[Vladimir Mažuranić]] *[[Danilo Medaković]] *[[Milorad Medaković]] *[[Matija Mesić]] *[[Mate Meštrović]] *[[Ivo Mihovilović]]? *[[Josip Mikoczi]]/Mikoczy *[[Franko Mirošević]] *[[Ivo Mišur]] *[[Violeta Moretti]] *[[Vladimir Muljević]] (zgod. znanosti) *[[Ivan Mužić]] *[[Zdravko Mužinić]] == N == *[[Ante Nazor]] *[[Zrinka Nikolić Jakus]] *[[Denis Njari]] *[[Natko Nodilo]] *[[Božidar Novak, hrvaški|Božidar Novak]] *[[Grga Novak]] *[[Viktor Novak]] (1889-1977) *[[Domagoj Novosel]] *[[Zrinko Novosel]] == O == *[[Ivan Očak]] *[[Boris Olujić]] * [[Mila Orlić]] == P == *[[Bibijana Papo Hutinec]] *[[Samanta Paronić]] *[[Antonio Pauletich]] (''Rovinj'') *[[Dragutin Pavličević]] *[[Ivan Ped-erin]] *[[Franjo Ksaver Pejačević]] *[[Božidar Petranović]] *[[Tea Perinčić]] *[[Zrinka Pešorda Vardić]] *[[Hrvoje Petrić]] *''Živko'' ''Petričić'' *[[Ivo Petrinović]] *[[Ivo Pilar]] *[[Mirjana Polić Bobić]] *[[Tihomir Ponoš]] *[[Tomislav Popović]] *[[Filip Potrebica]] *[[Petar Požar]]? *Giuseppe Praga (dalmatinsko-italijanski) *[[John Ivan Prcela]] *[[Josip Predavec]] *[[Martin Previšić]] *[[Ivica Prlender]] == R == * [[Franjo Rački]] * ([[Milan Radanović]]) * [[Zdenko Radelić]] * [[Bogdan Radica]] (1904-1993) * [[Milan Radošević]] * [[Ivan Ratkaj]] * [[Tomislav Raukar]] * [[Jakša Ravlić]] (preds. MH 1954-68) *[[Vojo Rajčević]]/Vojislav Raičević? *[[Krešimir Regan]] *[[Milan Rešetar]] (1860-1942)?? *[[Milan Rešetar]]? * [[Svetozar Ritig]] *[[Pavao Ritter Vitezović]] *[[Drago Roksandić]] *[[Karlo Ruzicic-Kessler]] == S == * [[Relja Seferović]] * [[Elizabeta Serdar]] * [[Teodora Shek Brnardić]] * [[Hodimir Sirotković]] (1917-1998) * [[Tadija Smičiklas]] * [[Franjo Smiljanić]] – Hari (1951-2012) * [[Stjepan Srkulj]] * [[Nikša Stančić]] * [[Jakov Stipišić]] (1920-2010) * [[Zvonimir Stopić]] *[[Petar Strčić]] (1936-2019) *[[Bernard Stulli]] *[[Agneza Szabo]] * [[Gjuro Szabo]] == Š == *[[Franjo Šanjek]] (1939-2019) *[[Igor Šaponja]] *[[Goran Šarić]] *[[Kerubin Šegvić]] *[[Dragovan Šepić]] (1907-1997) *[[Jaroslav Šidak]] *[[Ferdo Šišić]] *[[Petar Škarica]] (1831) *[[Filip Škiljan]] *Danko Šourek? *[[Dario Špelić]] *[[Luka Špoljarić]] *[[Nataša Štefanec]] *[[Vladimir Štokalo]] *[[Milan Šufflay]] *[[Bogoslav Šulek]] (1816-1895) *[[Ivica Šute]] *[[Mladen Švab]] * [[Ivan Švear]] *[[Držislav Švob]] == T == * [[Jorjo Tadić]] *[[Ivan Krstitelj Tkalčić]] *[[Vladimir Tkalčić]] *[[Nikola Tomašegović]] *Josip "Jozo" Tomasevich/Tomašević *[[Petar Tomić]] (1839-1918) *[[Ante Tresić Pavičić]] *[[Marko Trogrlić]] *[[Franjo Tuđman]] == U == * [[Ante Uglešić]] (1964) == V == * [[Miroslav Vanino]] * [[Nenad Vekarić]] (1955-2018) *[[Rudolf Vimer]] *[[Pavao Ritter Vitezović]] *[[Lujo Vojnović]] *[[Andreja Vujičić]] == Z == * [[Bartol Zmajić]] (arhivist, pom.zgod.vede) {{seznami narodov po poklicu|zgodovinarjev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Hrvatov|Zgodovinarji]] [[Kategorija:Hrvaški zgodovinarji|*]] qdo1z29y5r9vs2u7o1kh55948a67bnm 6759684 6759659 2026-10-02T13:42:18Z ~2026-45085-22 264465 /* B */ 6759684 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[zgodovinar]]jev.''' {{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Josip Adamček]] * [[Damir Agičić]] * [[Miroslav Akmadža]] *[[Josip Alačević]] *[[Mladen Ančić]] *[[Pavao Andreis|Pavao (Paolo) Andreis]] *[[Pavao Anđelić]] *[[Stjepan Antoljak]] *[[Magdalena Apostolova-Maršavelski]] (pravna) *[[Đuro Arnold]] == B == *[[Anto Babić]] (Bosna) *[[Ambroz Bačić]] *[[Stanko Bačić]] *[[Karlo Balić]] *[[Lucija Balikić]] *[[Andrija Balović]] *[[Vicko Balović]] *[[Ivo Banac]] (1947–2020) *[[Tena Banjeglav]] * [[Miho Barada]] * [[Fran Barbalić]] (1878–1952) * [[Radojica Fran Barbalić]] (1914–1994) *[[Janko Barle]]? *[[Konstantin Bastaić]] (drž.-pravni) *[[Štefka Batinić]] *[[Zlatko Begonja]] *[[Irena Benyovsky Latin]] *[[Jerolim Bernardi]] * [[Miroslav Bertoša]] *[[Slaven Bertoša]] *[[Ivan Beuc]] * [[Dušan Bilandžić]] *[[Albert Bing]] *Mihovil Biočić? * [[Andrija Blašković]] *[[Ljubo Boban]] * [[David Bogdanović]] *[[Baltazar Bogišić]] (''Valtazar Bogišić'') *[[Ivan Bojničić]] *[[Josip Bösendorfer]] *Ivan Botica *[[Ivan Božić]] (hrvaško-srbski) *Santo (Sveto) Brandolini *[[Vinko Branica]] *[[Miroslav Brandt]] *[[Mateo Bratanić]] *([[Josip Bratulić]]) *[[Vjekoslav Bratulić]] *[[Boško Breider]] *[[Mirko Breyer]] *Vitaliano Brunelli *[[Franjo Bučar (pisatelj)|Franjo Bučar]] *[[Neven Budak]] * [[Franjo Buntak]] *[[Pavao Butorac]] (škof) *[[Josip Buturac]] == C == *[[Frano Carrara]] (Karara) *[[Milko Cepelić]] *[[Alfonso Cvitanović]] *[[Vladislav Cvitanović]] *[[Božo Cvjetković]] == Č == * [[Eduard Čalić]] (1910-2003) (hrv.-nemško-avstrijski) *[[Hrvoje Čapo]] *[[Dalibor Čepulo]] *[[Ivan Čizmić]] (1934-2022) *[[Nikola Čolak]] *[[Lovorka Čoralić]] *[[Ivan Črnčić]] * ([[Zvane Črnja]]) *[[Ferdo Čulinović]] *[[Ante Čuvalo]] == Ć == * [[Lazar Ćelap]] * [[Pejo Ćošković]] == D == * [[Antun Dabinović]] *[[Žarko Dadić]] (zgodovinar znanosti) *[[Miroslava Despot]] *[[Mira Dimitrijević-Kolar]] *[[Frane Divnić]] *[[Stevo Đurašković]] *[[Lelja Dobronić]] *[[Kamilo Dočkal]] *[[Ljubiša Doklestić]] *[[Serđo Dokoza]] *[[Krunoslav Draganović]] *[[Ivan Drljača]] *[[Branko Dubravica]] *[[Igor Duda]] *[[Vlatka Dugački]] *[[Darko Dukovski]] == Đ == * [[Zlatko Đukić]] == E == * [[Bruna Esih]]? == F == *[[Donat Fabijanić]] *[[Ivan Feretić]] *[[Krešimir Filić]] *[[Amos Rube Filipi]] *[[Ivan Filipović]] (v Kopru 1965-68) *([[Nedim Filipović]] : bosanski orientalist) *[[Dinko Foretić]] *[[Miljenko Foretić]] *[[Vinko Foretić]] *[[Antun Franki]] == G == *[[Tomislav Galović]] *[[Tereza Ganza-Aras]] *[[Ignacije Gavran]] *[[Darko Gavrilović]]? *[[Vladimir Geiger]] *[[Josip Gelčić]] *[[Frano Glavina]] *[[Mihovil Glavinić]]? (1833-1895) *[[Matko Globačnik]] *[[Ivo Goldstein]] *([[Slavko Goldstein]]) *[[Ivica Golec]] *[[Ivan Golub]] (1930-2018) *[[Jeronim Golubović]] *[[Jugoslav Gospodnetić]]? *[[Julije Grabovac]] *[[Hrvoje Gračanin]] *[[Jeronim Granić]] *[[Grgo Grbešić]] *[[Ivan Grgić]] *[[Milan Dražen Grmek|Milan (Mirko) Dražen Grmek]] (zgodovinar medicine in znanosti) *[[Mirjana Gross]] (1922-2012) *[[Ivan Gršković]] *[[Dane Gruber]] *[[Radoslav Grujić]] *[[Anna Maria Grünfelder]] (avstrijsko-hrv.) *[[Ante Gulin]] *[[Ivan Marinov Gundulić]] (1600-1650) *[[Stjepan Gunjača]] == H == *[[Jaromir Haněl]] ? *[[Branko Hanžek]] *[[Zlatko Hasanbegović]] *[[Ferdo Hauptmann]] *[[Ljudmil Hauptmann]] *[[Većeslav Henneberg]] *[[Zlatko Herkov]] *[[Antun Herljević]] *[[Željko Holjevac]] *[[Josip Horvat]](h) (1896-1968) *[[Karlo Horvat]] *[[Katarina Horvat]] *[[Marijan Horvat]] *[[Rudolf Horvat]] *[[Vlado Horvat]] *[[Franjo Emanuel Hoško]] *[[Ante Hrabar]] *[[Goran Hutinec]] == I == * ([[Mladen Ibler]]) * [[Tomislav Išek]] *[[Antun Ivandija]] *[[Jozo Ivičević]] *[[Iskra Iveljić]] *[[Aleksandra Ivić]] *[[Daniel Ivin]] == J == *Ante Jadrijević *[[Josip Jagić]] *[[Zdenko Jajčević]] (1946-2011) *[[Živko Jakić]] *[[Aleksandar Jakir]] *[[Branimir Janković]] *[[Julije Janković]] *[[Tvrtko Jakovina]] *[[Tomo Jančiković]] *[[Berislav Jandrić]] *[[Zdenka Janeković Römer]] *[[Bosiljka Janjatović]] *[[Julije Janković]] *[[Jere Jareb]] *[[Mario Jareb]] *[[Aleksije Jelačić]] *[[Joško Jelaska]] *[[Zdravka Jelaska Marijan]] *[[Charles Jelavich]] (1922-2013) *[[Julijan Jelenić]] *[[Josip Jelčić]] *[[Ivan Jelić]] *[[Luka Jelić]] *[[Fikreta Jelić-Butić]] *[[Jakov Jelinčić]] *Tomislav Jonjić *Ivan Josipović? *[[Igor Jovanović]]  * [[Josip Jurčević]] * [[Ante Jurica]] (- ''Lastovo'') * [[Frano Jurić|Fran(j)o Jurić]] * [[Ivan Jurić]] * Lucija Jurinjak *[[Šimun Jurišić]] *[[Ivan Jurković]] *[[Miljenko Jurković]] == K == *[[Petar Kaer]] (Cayer) *[[Slaven Kale]] *[[Martin Kaminski]] *[[Ivan Kampuš]] *[[Vicko Kapitanović]] *[[Mato Kapović]] *[[Vladimir Kapun]] *[[Igor Karaman]] *[[Ljubo Karaman]] *[[Tomislav Karamarko]] *[[Damir Karbić]] *[[Petar Karlić]] *Ivan (Ivo) Kasandrić *Mirjana Kasapović? *[[Dušan Kašić]] *[[Ivan Katalinić]] *[[Kazimir Katalinić]] *[[Lovre Katić|Lovre (Lovro) Katić]] *[[Maja Katušić]] *[[Anica Kisić]] *[[Nada Kisić-Kolanović]] * [[Nada Klaić]] * [[Vjekoslav Klaić]] *[[Mate Klarić]] *[[Hrvoje Klasić]] *[[Vedran Klaužer]] *[[Danilo Klen]] *[[William Klinger]] *[[Stipe Kljaić]] *[[Vojmir Kljaković]] *[[Cvetka Knapič Krhen]] *[[Ivan Knezović]] (1977-2011) *[[Oton (Andrija) Knezović]] *[[Zlata Knezović]] *[[Antun (Petar) Knežević]] *[[Dragutin Kniewald|Dragutin (Karlo) Kniewald]] *[[Giovanni Kobler|Giovanni (Ivan) Kobler]] *[[Juraj Kocijanić|Juraj (Đuro) Kocijanić]] *[[Janko Koharić]] *[[Vlaho Kojaković]] *[[Branko Kojić]] *[[Dušan Kokotović]] *[[Đuro Kokša]] *[[Juraj Kolaković]] *[[Zlatko Kolander]] *[[Josip Kolanović]] *[[Mira Dimitrijević-Kolar|Mira Kolar-Dimitrijević]] *[[Ružica Kolarević-Kovačić]] *[[Juraj Kolarić]] *[[Anton Kolendić]] *[[Mile Konjević]] *[[Snježana Koren]] *[[Petar Korunić]] *[[František Bronislav Kořínek]] (češ.-hrv.) * [[Marko Kostrenčić]] * [[Vladimir Košćak]] ([[Vlado Koščak]]) * [[Ivan Košutić|Ivan (Ivo) Košutić]] * [[Danilo Kovač]] ? (Sapienza, Rim) * [[Karel Kovač]] *[[Miro Kovač]] *[[Neven Kovačev]] *[[Ivan Kovačević (1920|Ivan Kovačević]] *[[Davor Kovačić]] *[[Anto Slavko Kovačić]] (Bosna) *[[Slavko Kovačić]] *[[Midhat Kozličić]] *[[Stjepan Krasić]] *[[Baltazar Adam Krčelić]] *[[Bariša Krekić]] *Hamdija Kreševljaković (BiH) *[[Jure Krišto]] (Kristo) *Ivan Krištolovec *[[Stjepan Krivošić]] *[[Bogdan Krizman]] *[[Milan Kruhek]] * [[Ivan Kukuljević]] *[[Ljerka Kuntić]] *[[Miroslav Kurelac]] *[[Robert Kurelić]] *[[Šefko Kurtović]] *[[Krešimir Kužić]] *[[Romuald Josip Kvaternik]] == L == * [[Emilij Laszowski]] *[[Božidar Latković]] *[[Ivo John Lederer]] *[[Narcisa Lengel-Krizman]] *[[Srećko Lipovčan]] *[[Ljubomir Lisac|(Andrej) Ljubomir Lisac]] (''Andrija Ljubomir Lisac-HBL'') *[[Petar Lisičar|Petar (Pero) Lisičar]] *[[Vicko Lisičar]] *[[Šime Ljubičić]] (1822.-1896) ''župnik, arheolog, povjesničar i biograf'' *[[Juraj Lončarević|Juraj (Đuka, Đuro) Lončarević]] *[[Nella Lonza]] *[[Radoslav Lopašić]] *[[René Lovrenčić]] *[[Ivan Lucić]] (''Johannes Lucius''; Trogiranin) *[[Ivica Lučić]] *[[Josip Lučić]] (1924-94) *([[Filip Lukas]]) *[[Josip Luetić|Josip (Jozo) Luetić]] (1920-2005) *[[Andrija Lukinović]] == M == * [[Trpimir Macan]] * Norka Machiedo-Mladinić * [[Miha de Barbazanis Madijev]] * [[Tomislav Majetić]] * Ivan Majnarić * [[Alfred Makanec]] * [[Ivo Makek]] *[[Dominik Mandić]] *[[Mihovil Mandić]] *[[Lujo Margetić]] *[[Ante Marinović]] *[[Dragan Markovina]] *[[Josip Matasović]] *Tomo Matić? *Robert Matijašić? *[[Hrvoje Matković]] *[[Stjepan Matković]] *[[Milivoj-Klement Maurović]] *[[Vladimir Mažuranić]] *[[Danilo Medaković]] *[[Milorad Medaković]] *[[Matija Mesić]] *[[Mate Meštrović]] *[[Ivo Mihovilović]]? *[[Josip Mikoczi]]/Mikoczy *[[Franko Mirošević]] *[[Ivo Mišur]] *[[Violeta Moretti]] *[[Vladimir Muljević]] (zgod. znanosti) *[[Ivan Mužić]] *[[Zdravko Mužinić]] == N == *[[Ante Nazor]] *[[Zrinka Nikolić Jakus]] *[[Denis Njari]] *[[Natko Nodilo]] *[[Božidar Novak, hrvaški|Božidar Novak]] *[[Grga Novak]] *[[Viktor Novak]] (1889-1977) *[[Domagoj Novosel]] *[[Zrinko Novosel]] == O == *[[Ivan Očak]] *[[Boris Olujić]] * [[Mila Orlić]] == P == *[[Bibijana Papo Hutinec]] *[[Samanta Paronić]] *[[Antonio Pauletich]] (''Rovinj'') *[[Dragutin Pavličević]] *[[Ivan Ped-erin]] *[[Franjo Ksaver Pejačević]] *[[Božidar Petranović]] *[[Tea Perinčić]] *[[Zrinka Pešorda Vardić]] *[[Hrvoje Petrić]] *''Živko'' ''Petričić'' *[[Ivo Petrinović]] *[[Ivo Pilar]] *[[Mirjana Polić Bobić]] *[[Tihomir Ponoš]] *[[Tomislav Popović]] *[[Filip Potrebica]] *[[Petar Požar]]? *Giuseppe Praga (dalmatinsko-italijanski) *[[John Ivan Prcela]] *[[Josip Predavec]] *[[Martin Previšić]] *[[Ivica Prlender]] == R == * [[Franjo Rački]] * ([[Milan Radanović]]) * [[Zdenko Radelić]] * [[Bogdan Radica]] (1904-1993) * [[Milan Radošević]] * [[Ivan Ratkaj]] * [[Tomislav Raukar]] * [[Jakša Ravlić]] (preds. MH 1954-68) *[[Vojo Rajčević]]/Vojislav Raičević? *[[Krešimir Regan]] *[[Milan Rešetar]] (1860-1942)?? *[[Milan Rešetar]]? * [[Svetozar Ritig]] *[[Pavao Ritter Vitezović]] *[[Drago Roksandić]] *[[Karlo Ruzicic-Kessler]] == S == * [[Relja Seferović]] * [[Elizabeta Serdar]] * [[Teodora Shek Brnardić]] * [[Hodimir Sirotković]] (1917-1998) * [[Tadija Smičiklas]] * [[Franjo Smiljanić]] – Hari (1951-2012) * [[Stjepan Srkulj]] * [[Nikša Stančić]] * [[Jakov Stipišić]] (1920-2010) * [[Zvonimir Stopić]] *[[Petar Strčić]] (1936-2019) *[[Bernard Stulli]] *[[Agneza Szabo]] * [[Gjuro Szabo]] == Š == *[[Franjo Šanjek]] (1939-2019) *[[Igor Šaponja]] *[[Goran Šarić]] *[[Kerubin Šegvić]] *[[Dragovan Šepić]] (1907-1997) *[[Jaroslav Šidak]] *[[Ferdo Šišić]] *[[Petar Škarica]] (1831) *[[Filip Škiljan]] *Danko Šourek? *[[Dario Špelić]] *[[Luka Špoljarić]] *[[Nataša Štefanec]] *[[Vladimir Štokalo]] *[[Milan Šufflay]] *[[Bogoslav Šulek]] (1816-1895) *[[Ivica Šute]] *[[Mladen Švab]] * [[Ivan Švear]] *[[Držislav Švob]] == T == * [[Jorjo Tadić]] *[[Ivan Krstitelj Tkalčić]] *[[Vladimir Tkalčić]] *[[Nikola Tomašegović]] *Josip "Jozo" Tomasevich/Tomašević *[[Petar Tomić]] (1839-1918) *[[Ante Tresić Pavičić]] *[[Marko Trogrlić]] *[[Franjo Tuđman]] == U == * [[Ante Uglešić]] (1964) == V == * [[Miroslav Vanino]] * [[Nenad Vekarić]] (1955-2018) *[[Rudolf Vimer]] *[[Pavao Ritter Vitezović]] *[[Lujo Vojnović]] *[[Andreja Vujičić]] == Z == * [[Bartol Zmajić]] (arhivist, pom.zgod.vede) {{seznami narodov po poklicu|zgodovinarjev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Hrvatov|Zgodovinarji]] [[Kategorija:Hrvaški zgodovinarji|*]] 1woghvpj44x6p56z99bbbvr3be19wah 6759700 6759684 2026-10-02T14:04:37Z ~2026-45085-22 264465 /* B */ 6759700 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[zgodovinar]]jev.''' {{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Josip Adamček]] * [[Damir Agičić]] * [[Miroslav Akmadža]] *[[Josip Alačević]] *[[Mladen Ančić]] *[[Pavao Andreis|Pavao (Paolo) Andreis]] *[[Pavao Anđelić]] *[[Stjepan Antoljak]] *[[Magdalena Apostolova-Maršavelski]] (pravna) *[[Đuro Arnold]] == B == *[[Anto Babić]] (Bosna) *[[Ambroz Bačić]] *[[Stanko Bačić]] *[[Karlo Balić]] *[[Lucija Balikić]] *[[Andrija Balović]] *[[Vicko Balović]] *[[Ivo Banac]] (1947–2020) *[[Tena Banjeglav]] * [[Miho Barada]] * [[Fran Barbalić]] (1878–1952) * [[Radojica Fran Barbalić]] (1914–1994) *[[Janko Barle]]? *[[Konstantin Bastaić]] (drž.-pravni) *[[Štefka Batinić]] *[[Antun Bauer (muzeolog)]] *[[Zlatko Begonja]] *[[Irena Benyovsky Latin]] *[[Jerolim Bernardi]] * [[Miroslav Bertoša]] *[[Slaven Bertoša]] *[[Ivan Beuc]] * [[Dušan Bilandžić]] *[[Albert Bing]] *Mihovil Biočić? * [[Andrija Blašković]] *[[Ljubo Boban]] * [[David Bogdanović]] *[[Baltazar Bogišić]] (''Valtazar Bogišić'') *[[Ivan Bojničić]] *[[Josip Bösendorfer]] *Ivan Botica *[[Ivan Božić]] (hrvaško-srbski) *Santo (Sveto) Brandolini *[[Vinko Branica]] *[[Miroslav Brandt]] *[[Mateo Bratanić]] *([[Josip Bratulić]]) *[[Vjekoslav Bratulić]] *[[Boško Breider]] *[[Mirko Breyer]] *Vitaliano Brunelli *[[Franjo Bučar (pisatelj)|Franjo Bučar]] *[[Neven Budak]] * [[Franjo Buntak]] *[[Pavao Butorac]] (škof) *[[Josip Buturac]] == C == *[[Frano Carrara]] (Karara) *[[Milko Cepelić]] *[[Alfonso Cvitanović]] *[[Vladislav Cvitanović]] *[[Božo Cvjetković]] == Č == * [[Eduard Čalić]] (1910-2003) (hrv.-nemško-avstrijski) *[[Hrvoje Čapo]] *[[Dalibor Čepulo]] *[[Ivan Čizmić]] (1934-2022) *[[Nikola Čolak]] *[[Lovorka Čoralić]] *[[Ivan Črnčić]] * ([[Zvane Črnja]]) *[[Ferdo Čulinović]] *[[Ante Čuvalo]] == Ć == * [[Lazar Ćelap]] * [[Pejo Ćošković]] == D == * [[Antun Dabinović]] *[[Žarko Dadić]] (zgodovinar znanosti) *[[Miroslava Despot]] *[[Mira Dimitrijević-Kolar]] *[[Frane Divnić]] *[[Stevo Đurašković]] *[[Lelja Dobronić]] *[[Kamilo Dočkal]] *[[Ljubiša Doklestić]] *[[Serđo Dokoza]] *[[Krunoslav Draganović]] *[[Ivan Drljača]] *[[Branko Dubravica]] *[[Igor Duda]] *[[Vlatka Dugački]] *[[Darko Dukovski]] == Đ == * [[Zlatko Đukić]] == E == * [[Bruna Esih]]? == F == *[[Donat Fabijanić]] *[[Ivan Feretić]] *[[Krešimir Filić]] *[[Amos Rube Filipi]] *[[Ivan Filipović]] (v Kopru 1965-68) *([[Nedim Filipović]] : bosanski orientalist) *[[Dinko Foretić]] *[[Miljenko Foretić]] *[[Vinko Foretić]] *[[Antun Franki]] == G == *[[Tomislav Galović]] *[[Tereza Ganza-Aras]] *[[Ignacije Gavran]] *[[Darko Gavrilović]]? *[[Vladimir Geiger]] *[[Josip Gelčić]] *[[Frano Glavina]] *[[Mihovil Glavinić]]? (1833-1895) *[[Matko Globačnik]] *[[Ivo Goldstein]] *([[Slavko Goldstein]]) *[[Ivica Golec]] *[[Ivan Golub]] (1930-2018) *[[Jeronim Golubović]] *[[Jugoslav Gospodnetić]]? *[[Julije Grabovac]] *[[Hrvoje Gračanin]] *[[Jeronim Granić]] *[[Grgo Grbešić]] *[[Ivan Grgić]] *[[Milan Dražen Grmek|Milan (Mirko) Dražen Grmek]] (zgodovinar medicine in znanosti) *[[Mirjana Gross]] (1922-2012) *[[Ivan Gršković]] *[[Dane Gruber]] *[[Radoslav Grujić]] *[[Anna Maria Grünfelder]] (avstrijsko-hrv.) *[[Ante Gulin]] *[[Ivan Marinov Gundulić]] (1600-1650) *[[Stjepan Gunjača]] == H == *[[Jaromir Haněl]] ? *[[Branko Hanžek]] *[[Zlatko Hasanbegović]] *[[Ferdo Hauptmann]] *[[Ljudmil Hauptmann]] *[[Većeslav Henneberg]] *[[Zlatko Herkov]] *[[Antun Herljević]] *[[Željko Holjevac]] *[[Josip Horvat]](h) (1896-1968) *[[Karlo Horvat]] *[[Katarina Horvat]] *[[Marijan Horvat]] *[[Rudolf Horvat]] *[[Vlado Horvat]] *[[Franjo Emanuel Hoško]] *[[Ante Hrabar]] *[[Goran Hutinec]] == I == * ([[Mladen Ibler]]) * [[Tomislav Išek]] *[[Antun Ivandija]] *[[Jozo Ivičević]] *[[Iskra Iveljić]] *[[Aleksandra Ivić]] *[[Daniel Ivin]] == J == *Ante Jadrijević *[[Josip Jagić]] *[[Zdenko Jajčević]] (1946-2011) *[[Živko Jakić]] *[[Aleksandar Jakir]] *[[Branimir Janković]] *[[Julije Janković]] *[[Tvrtko Jakovina]] *[[Tomo Jančiković]] *[[Berislav Jandrić]] *[[Zdenka Janeković Römer]] *[[Bosiljka Janjatović]] *[[Julije Janković]] *[[Jere Jareb]] *[[Mario Jareb]] *[[Aleksije Jelačić]] *[[Joško Jelaska]] *[[Zdravka Jelaska Marijan]] *[[Charles Jelavich]] (1922-2013) *[[Julijan Jelenić]] *[[Josip Jelčić]] *[[Ivan Jelić]] *[[Luka Jelić]] *[[Fikreta Jelić-Butić]] *[[Jakov Jelinčić]] *Tomislav Jonjić *Ivan Josipović? *[[Igor Jovanović]]  * [[Josip Jurčević]] * [[Ante Jurica]] (- ''Lastovo'') * [[Frano Jurić|Fran(j)o Jurić]] * [[Ivan Jurić]] * Lucija Jurinjak *[[Šimun Jurišić]] *[[Ivan Jurković]] *[[Miljenko Jurković]] == K == *[[Petar Kaer]] (Cayer) *[[Slaven Kale]] *[[Martin Kaminski]] *[[Ivan Kampuš]] *[[Vicko Kapitanović]] *[[Mato Kapović]] *[[Vladimir Kapun]] *[[Igor Karaman]] *[[Ljubo Karaman]] *[[Tomislav Karamarko]] *[[Damir Karbić]] *[[Petar Karlić]] *Ivan (Ivo) Kasandrić *Mirjana Kasapović? *[[Dušan Kašić]] *[[Ivan Katalinić]] *[[Kazimir Katalinić]] *[[Lovre Katić|Lovre (Lovro) Katić]] *[[Maja Katušić]] *[[Anica Kisić]] *[[Nada Kisić-Kolanović]] * [[Nada Klaić]] * [[Vjekoslav Klaić]] *[[Mate Klarić]] *[[Hrvoje Klasić]] *[[Vedran Klaužer]] *[[Danilo Klen]] *[[William Klinger]] *[[Stipe Kljaić]] *[[Vojmir Kljaković]] *[[Cvetka Knapič Krhen]] *[[Ivan Knezović]] (1977-2011) *[[Oton (Andrija) Knezović]] *[[Zlata Knezović]] *[[Antun (Petar) Knežević]] *[[Dragutin Kniewald|Dragutin (Karlo) Kniewald]] *[[Giovanni Kobler|Giovanni (Ivan) Kobler]] *[[Juraj Kocijanić|Juraj (Đuro) Kocijanić]] *[[Janko Koharić]] *[[Vlaho Kojaković]] *[[Branko Kojić]] *[[Dušan Kokotović]] *[[Đuro Kokša]] *[[Juraj Kolaković]] *[[Zlatko Kolander]] *[[Josip Kolanović]] *[[Mira Dimitrijević-Kolar|Mira Kolar-Dimitrijević]] *[[Ružica Kolarević-Kovačić]] *[[Juraj Kolarić]] *[[Anton Kolendić]] *[[Mile Konjević]] *[[Snježana Koren]] *[[Petar Korunić]] *[[František Bronislav Kořínek]] (češ.-hrv.) * [[Marko Kostrenčić]] * [[Vladimir Košćak]] ([[Vlado Koščak]]) * [[Ivan Košutić|Ivan (Ivo) Košutić]] * [[Danilo Kovač]] ? (Sapienza, Rim) * [[Karel Kovač]] *[[Miro Kovač]] *[[Neven Kovačev]] *[[Ivan Kovačević (1920|Ivan Kovačević]] *[[Davor Kovačić]] *[[Anto Slavko Kovačić]] (Bosna) *[[Slavko Kovačić]] *[[Midhat Kozličić]] *[[Stjepan Krasić]] *[[Baltazar Adam Krčelić]] *[[Bariša Krekić]] *Hamdija Kreševljaković (BiH) *[[Jure Krišto]] (Kristo) *Ivan Krištolovec *[[Stjepan Krivošić]] *[[Bogdan Krizman]] *[[Milan Kruhek]] * [[Ivan Kukuljević]] *[[Ljerka Kuntić]] *[[Miroslav Kurelac]] *[[Robert Kurelić]] *[[Šefko Kurtović]] *[[Krešimir Kužić]] *[[Romuald Josip Kvaternik]] == L == * [[Emilij Laszowski]] *[[Božidar Latković]] *[[Ivo John Lederer]] *[[Narcisa Lengel-Krizman]] *[[Srećko Lipovčan]] *[[Ljubomir Lisac|(Andrej) Ljubomir Lisac]] (''Andrija Ljubomir Lisac-HBL'') *[[Petar Lisičar|Petar (Pero) Lisičar]] *[[Vicko Lisičar]] *[[Šime Ljubičić]] (1822.-1896) ''župnik, arheolog, povjesničar i biograf'' *[[Juraj Lončarević|Juraj (Đuka, Đuro) Lončarević]] *[[Nella Lonza]] *[[Radoslav Lopašić]] *[[René Lovrenčić]] *[[Ivan Lucić]] (''Johannes Lucius''; Trogiranin) *[[Ivica Lučić]] *[[Josip Lučić]] (1924-94) *([[Filip Lukas]]) *[[Josip Luetić|Josip (Jozo) Luetić]] (1920-2005) *[[Andrija Lukinović]] == M == * [[Trpimir Macan]] * Norka Machiedo-Mladinić * [[Miha de Barbazanis Madijev]] * [[Tomislav Majetić]] * Ivan Majnarić * [[Alfred Makanec]] * [[Ivo Makek]] *[[Dominik Mandić]] *[[Mihovil Mandić]] *[[Lujo Margetić]] *[[Ante Marinović]] *[[Dragan Markovina]] *[[Josip Matasović]] *Tomo Matić? *Robert Matijašić? *[[Hrvoje Matković]] *[[Stjepan Matković]] *[[Milivoj-Klement Maurović]] *[[Vladimir Mažuranić]] *[[Danilo Medaković]] *[[Milorad Medaković]] *[[Matija Mesić]] *[[Mate Meštrović]] *[[Ivo Mihovilović]]? *[[Josip Mikoczi]]/Mikoczy *[[Franko Mirošević]] *[[Ivo Mišur]] *[[Violeta Moretti]] *[[Vladimir Muljević]] (zgod. znanosti) *[[Ivan Mužić]] *[[Zdravko Mužinić]] == N == *[[Ante Nazor]] *[[Zrinka Nikolić Jakus]] *[[Denis Njari]] *[[Natko Nodilo]] *[[Božidar Novak, hrvaški|Božidar Novak]] *[[Grga Novak]] *[[Viktor Novak]] (1889-1977) *[[Domagoj Novosel]] *[[Zrinko Novosel]] == O == *[[Ivan Očak]] *[[Boris Olujić]] * [[Mila Orlić]] == P == *[[Bibijana Papo Hutinec]] *[[Samanta Paronić]] *[[Antonio Pauletich]] (''Rovinj'') *[[Dragutin Pavličević]] *[[Ivan Ped-erin]] *[[Franjo Ksaver Pejačević]] *[[Božidar Petranović]] *[[Tea Perinčić]] *[[Zrinka Pešorda Vardić]] *[[Hrvoje Petrić]] *''Živko'' ''Petričić'' *[[Ivo Petrinović]] *[[Ivo Pilar]] *[[Mirjana Polić Bobić]] *[[Tihomir Ponoš]] *[[Tomislav Popović]] *[[Filip Potrebica]] *[[Petar Požar]]? *Giuseppe Praga (dalmatinsko-italijanski) *[[John Ivan Prcela]] *[[Josip Predavec]] *[[Martin Previšić]] *[[Ivica Prlender]] == R == * [[Franjo Rački]] * ([[Milan Radanović]]) * [[Zdenko Radelić]] * [[Bogdan Radica]] (1904-1993) * [[Milan Radošević]] * [[Ivan Ratkaj]] * [[Tomislav Raukar]] * [[Jakša Ravlić]] (preds. MH 1954-68) *[[Vojo Rajčević]]/Vojislav Raičević? *[[Krešimir Regan]] *[[Milan Rešetar]] (1860-1942)?? *[[Milan Rešetar]]? * [[Svetozar Ritig]] *[[Pavao Ritter Vitezović]] *[[Drago Roksandić]] *[[Karlo Ruzicic-Kessler]] == S == * [[Relja Seferović]] * [[Elizabeta Serdar]] * [[Teodora Shek Brnardić]] * [[Hodimir Sirotković]] (1917-1998) * [[Tadija Smičiklas]] * [[Franjo Smiljanić]] – Hari (1951-2012) * [[Stjepan Srkulj]] * [[Nikša Stančić]] * [[Jakov Stipišić]] (1920-2010) * [[Zvonimir Stopić]] *[[Petar Strčić]] (1936-2019) *[[Bernard Stulli]] *[[Agneza Szabo]] * [[Gjuro Szabo]] == Š == *[[Franjo Šanjek]] (1939-2019) *[[Igor Šaponja]] *[[Goran Šarić]] *[[Kerubin Šegvić]] *[[Dragovan Šepić]] (1907-1997) *[[Jaroslav Šidak]] *[[Ferdo Šišić]] *[[Petar Škarica]] (1831) *[[Filip Škiljan]] *Danko Šourek? *[[Dario Špelić]] *[[Luka Špoljarić]] *[[Nataša Štefanec]] *[[Vladimir Štokalo]] *[[Milan Šufflay]] *[[Bogoslav Šulek]] (1816-1895) *[[Ivica Šute]] *[[Mladen Švab]] * [[Ivan Švear]] *[[Držislav Švob]] == T == * [[Jorjo Tadić]] *[[Ivan Krstitelj Tkalčić]] *[[Vladimir Tkalčić]] *[[Nikola Tomašegović]] *Josip "Jozo" Tomasevich/Tomašević *[[Petar Tomić]] (1839-1918) *[[Ante Tresić Pavičić]] *[[Marko Trogrlić]] *[[Franjo Tuđman]] == U == * [[Ante Uglešić]] (1964) == V == * [[Miroslav Vanino]] * [[Nenad Vekarić]] (1955-2018) *[[Rudolf Vimer]] *[[Pavao Ritter Vitezović]] *[[Lujo Vojnović]] *[[Andreja Vujičić]] == Z == * [[Bartol Zmajić]] (arhivist, pom.zgod.vede) {{seznami narodov po poklicu|zgodovinarjev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Hrvatov|Zgodovinarji]] [[Kategorija:Hrvaški zgodovinarji|*]] fqcuj6hdeyvk1kcryw9jk6trv3xkv6z Seznam hrvaških inženirjev 0 49804 6759654 6756694 2026-10-02T13:02:57Z ~2026-45085-22 264465 /* A */ 6759654 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[inženir]]jev.''' {{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Vasilij Andrejev]] (Rus) * [[Boris Apsen]] (1894-1980) (Rus) geodet * [[Ivan Arar]] == B == * [[Davorin Bazjanac]] (1902-1988) * [[Teodor Bernardi]] (1900-1988) (ladjedelničar) * [[Nenad Bičanić]] (1945-2016) * [[Zoran Bonačić Mandinić]] * [[Josip Boncelj]] (slov.-hrv.) * [[Marko Boncelj]] * [[Davor Bonefačić]] * [[Tomo Bosanac]] * [[Ante Bosnić]] *[[Ruđer Bošković]] *[[Fran Bošnjaković]] (1902-1993) *[[Stanislav Josip Britvec]] (Britwez) *[[Franjo Brozinčević]] († [[1933]]) (hrv.-švicarski avtomobilski inženir) *[[Rudolf Broz]] *[[Bogdan Budimirov]] (1928-2019) *[[Leo Budin]] (1937-) *[[Stevan Bukl]] *[[Petar Bukovac]] *[[Rudolf Buljan]] == Č == * Lojze Čampa (1935–2000) (gozdar) == Ć == * [[Krešimir Ćosić (general)]] == D == * [[Janez Dekleva]] (1925-2011) (slov.-hrv.) * [[Anton Dolenc (elektrotehnik)|Anton Dolenc]] (slov.-hrv.) * [[Josip Doljak (gradbenik)|Josip Doljak]] (1852-1927) (slov.-hrv.) == F == * [[Mladen Fancev]] (1925-1987) (ladjedelničar-hidrodinamik) * (Mijo Filipović 1869-1948; utemeljitelj zagrebškega zoološkega vrta in njegov prvi upravnik) * [[Rudolf Fizir]] * [[Stanko Flögl]] (1885-1975) * [[Jure Francišković]] == G == * Leopold Gansel (1903-1986) * [[Krešimir Gjurašin]] (hidrotehnik) * [[Stanislav (Staša) Glaser]] (slov.-hrv.-nemški) * [[Vera Gradišnik]] == H == *[[Franjo Hannaman]] (1878-1941) *[[Jaroslav Havliček]] (1879-1950) *[[Vinko Hlavinka]] *[[Stjepan Horvat]] (1895-1985) (geodet) *[[Josip Hribar]] (1907-1993) *[[Ivan Hruška]] (1919-1997) == I == * [[Josip Ivančić]] (1877-1968) == J == * [[Krešimir Jakić]] (1928-) (ladijski inž.) * Krešimir Jakopčić (1930-2016) *[[Mato Janković]] (1909-1991) *Tihomir Jelaković (1914-1978) *Milan Jenčič (1908-1993) *[[Branko Jeren]] (1951-) *[[Ivo Jerman]] == K == *[[Aleksander Kaiser]] (1882-1969) *[[Dragutin Kaiser]] (Kajzer) (1914-1969) *[[Tomislav Kelemen]] (1932-2023) *[[Dušan Klepac]] *[[Josip Klepac]] *[[Franjo Knebl]] (1915-2006) *[[Blaž Knez]] (1928-2007) *[[Ivan Knežević]] - vsaj 2 *[[Josip Kajetan Knežić]] (1786-1848) *[[Otokar Kohout]] *[[Ivan (Ivo) Kollin]] *[[Vilim Korošec]] *[[Vesna Kos]] *Vladimir Kos (1922-2007) *[[Zorko Kos]] *[[Zlatko Kostrenčić]] *[[Adolf Košak]] *[[August Košutič]] (1893-1964) (politik HSS) *[[Josip Kotnik]] (1923-1990) (raketni...) *[[Slobodan Kralj]] *[[Ladislav Kreuh]] (slov.-hrv.) *[[Vjera Krstelj]] (1939 -) *[[Elso Kuljanić]] *[[Mijo Kundak]] *[[Krupa]] *[[Drago Kunstelj|Drago (Dragutin) Kunstelj]] (Trst, 1909-1980, Zgb) (slov.-hrv.) *[[Marijan Kunštić]] *[[Marcel Kušević]] *[[Rajko Kušević]] (1894-1966) == L == *[[Ivan Legac]] (ceste) *[[Rajko Lipold]] (1908-2003) *[[Božidar Liščić]] (1929-2020) *[[Vladimir Logomerac]] (1914-1980) *[[Dražen Lončar]] *Ivan Lončar (1909-2001) *[[Josip Lončar]] (1891-1973) *Rudolf Lončarić (1932-2020) *[[Ignac Lovrek]] *[[Hrvoje Lukatela]] *[[Ivan Lupis|Ivan Lupis-Vukić]] (''Giovanni Lupis von Rammer'') == M == * [[Slavko Macarol]] (1914-1984) * [[Marko Majcen]] (1924-2007) * [[Josip Makuc]] (1897-1958) * [[Niko Malešević]] (1901-1982) * [[Ilija Mamuzić]] (1940-) * [[Dragutin Mandl]] (1892-1959) * [[Pavao Mardešić]] (1895-1978) * [[Osman Muftić]] (1934-2010) * [[Vladimir Muljević]] (1913-2007) inženir elektrotehnike in leksikograf == P == * [[Branko Petrović]] (1896–1971) * [[Zlatko Plenković]] (1917–2003) * [[Miroslav Plohl]] (1881–1939) * [[Zvonimir Potočić]] (1912–1999) *[[Hrvoje Požar]] (1916–1991) == R == * [[Mladen Radujković]] (1952) * [[Zvonimir Richtmann]] == S == * [[Joza Serdar]] * [[Petar Slapničar]] * [[Leopold Sorta]] (1891'''–'''1956) (ladjedelničar slov. rodu) * [[Gjuro Stipetić]] (1876–1946) (ladjedelničar) * [[Ante Supuk]] * [[Stjepan Szavits-Nossan]] (1894–1970) == Š == * [[Stanko Šilović]] (1900-1984) (ladjedelničar) * [[Stanko Šram]] (1919-2006) == T == * [[Alois Tavčar]] (slov.-hrv.) == U == * [[Aleksandar Ugrenović]] (1883-1958) * [[Josip Uršić]] (1923-1994) (ladjedelničar) == V == * [[Faust Vrančić]] == Z == * [[Juraj Zagoda]] == Ž == * [[Aljoša Žanko]] <br />{{seznami narodov po poklicu|inženirjev}} [[Kategorija:Seznami Hrvatov|Inženirji]] [[Kategorija:Hrvaški inženirji|*]] cn6ydcbt9fugze44xtd2d4ny224duaa Seznam hrvaških violinistov 0 49806 6759668 6598406 2026-10-02T13:20:44Z ~2026-45085-22 264465 /* B */ 6759668 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[violinist]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}} {{CompactTOC2}} == B == * [[Zlatko Baloković]] * [[Martin Barić]] == Č == * [[Bojan Čičić]] == F == * [[Vladimir First]] == J == * [[Ivan Mane Jarnović]] == K == * [[Josip Klima]] *[[Goran Končar]] * [[Franjo Krežma]] *[[Ivo Kviring]] == M == * [[Vladislav Marković]] *[[Miroslav Miletić]] == P == * [[Kristijan Petrović]] *[[Igor Pomykalo]] == R == * [[Marko Ramljak]] == S == * [[Tamara Smirnova Šajfar]] (* 1958), rusko-hrvaška * [[Ljerko Spiller]] == Š == * [[Miroslav Šlik]] * [[Stjepan Šulek]] {{seznami narodov po poklicu|violinistov}} [[Kategorija:Seznami Hrvatov|Violinisti]] [[Kategorija:Hrvaški violinisti|*]] ftizy4xcnagv8jgkftubwde7urumas5 Seznam hrvaških pevcev resne glasbe 0 49808 6759646 6643498 2026-10-02T12:45:39Z ~2026-45085-22 264465 /* B */ 6759646 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[pevec resne glasbe|pevcev resne glasbe]].''' {{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Václav Anton]] == B == * [[Ervin Baučić]] - ''tenor'' * [[Neven Belamarić]] - bas[[Bariton (glas)|bariton]] * [[Branko Blaće]] - bas[[Bariton (glas)|bariton]] *[[Mirjana Bohanec-Vidović]] - sopran * [[Ivanka Boljkovac]] - [[sopran]] * [[Marija Borčić]] (r. [[Frankl]]) * [[Leonija Brückl]] (r. [[Boben]]) - sopran * [[Olga Bruči]] (r. [[Igrec]]) - sopran * [[Rudolf Bukšek]] - bariton *[[Emil Burian]] - bariton *[[Viktor Bušljeta]] - tenor *[[Mirjana Bušljeta-Šebalj]] - sopran *[[Zlata Butković]] - sopran == C == *[[Krunoslav Cigoj]] - [[tenor]] *[[Biserka Cvejić]] (r. Katušić) - [[mezzosopran]] *[[Nikola Cvejić]] - bariton == Č == *[[Saša Čano]] - [[bas]] == D == * [[Paško Dupalnačić]] - bas == E == *[[Nada Eder-Bertić]] - [[sopran]] *[[Vika Engel]] - [[sopran]] == F == * [[Ivan Feher]] - bariton == G == * [[Angelina Gjadrov]] (r. Živković) - mezzosopran * [[Zlata Gjungjenac]] - [[sopran]] * [[Božena Glavak]] - mezzosopran * [[Stijepo Gleđ]] - Markos * [[Franjo Godec]] - bas * [[Ivan Gorenšek]] (1902-95) - bariton * [[Josip Gostič]] - tenor *[[Aleksandar Griff]] (Griff-Trzeciecki) - bas *[[Marta Griff-Pospišil]] - mezzosopran *[[Julija Grill-Dabac]] - sopran * [[Vera Grozaj]] - [[sopran]] == H == *[[Kristina Habuš]] - sopran *[[Diana Haller]] *[[Janja Hanžek]] - sopran *[[Draga Hauptfeld]] *[[Anka Horvat]] (r. Pisačić, 2. por. Gottlieb) - mezzosopran *[[Gabrijela Horvat]] (hrvaško-češka) *[[Drago Hržić]] *[[Milena Hržić]] == J == *[[Ante Jelaska]] - tenor *[[Sena Jurinac]] - [[sopran]] == K == *[[Elza Karlovac]] - sopran *[[Blaženka Kernic]] - [[mezzosopran]] *[[Mila Kirinčić|Mil(ic)a Kirinčić]](-[[Degan]]) - sopran *[[Mirka Klarić]] - sopran *[[Ratomir Kliškić]] - bariton *[[Margareta Klobučar]] - [[sopran]] *[[Andrija Konc]] - tenor *[[Mira Korošec|Mira (Marija) Korošec]] - sopran *[[Dita Kovač]] (r. Fritz) - sopran *[[Greta Kraus-Aranicki]] - [[mezzosopran]] *[[Josip Križaj (pevec)|Josip Križaj]] - [[bas]], bariton (slov.-hrv.) *[[Dubravka Krušelj Jurković]] - sopran *[[Milivoj Kučić]] - [[Bariton (glas)|bariton]] *[[Melita Kunc]] - [[sopran]] *[[Zinka Milanov|Zinka Kunc-Milanov]] - [[sopran]] *[[Marijan Kunšt]] - [[tenor]] == L == * [[Josip Lešaja]] - [[Bariton (glas)|bariton]] * [[Katarina Livljanić]] ? == M == * Marijan Majcen (1893–1965) * [[Stjepan Marčec]] - [[tenor]] * [[Ančica Mitrović]] - [[mezzosopran]] * [[Gertruda Munitić]] - [[sopran]] * [[Tomislav Mužek]] - [[tenor]] == N == * [[Tomislav Neralić]] - [[bas]] *[[Evelin Novak]] - sopran *[[Josip Novosel]] - tenor *[[Vilma Nožinić]] - sopran == O == * [[Vlatka Oršanić]] - [[sopran]] * [[Lucija Ožegović]] == P == * [[Tino Pattiera]] - [[tenor]] * [[Grga Peroš]] - bariton *[[Franjo Petrušanec]] - bas *[[Štefica Petrušić]] - sopran *[[Slavica Pfaf]] - mezzosopran * [[Milan Pihler]] - bas[[Bariton (glas)|bariton]] * [[Irma Polak]] - [[sopran]] * [[Antea Poljak]] - mezzosopran * [[Ruža Pospiš-Baldani]] - [[mezzosopran]] * [[Ema Pukšec]] (''Ilma de Murska'') - [[sopran]] * [[Nada Puttar-Gold]] - [[mezzosopran]] == R == * [[Marijana Radev]] - [[mezzosopran]] * [[Ferdinand Radovan]] - [[bariton (glas)|bariton]] * [[Sidonija Rubido]] - [[sopran]] * [[Vladimir Ružđak]] - [[bariton (glas)|bariton]] == S == * [[Vera Schwarz]] - [[sopran]] * [[Maja Strozzi-Pecić]] - [[sopran]] * [[Božena Svalina]] - [[sopran]] == Š == * [[Nela Šarić]] - sopran * [[Zlatko Šir]] - [[tenor]] * [[Matija Škvorc]] - bariton * [[Bojan Šober]] - bas[[Bariton (glas)|bariton]] * [[Olga Šober]] - [[sopran]] *[[Nada Šterle]] - [[sopran]] == T == * [[Ljiljana Molnar Talajić]] - [[sopran]] * [[Martina Tomčić]] - [[mezzosopran]] * [[Nada Tončić]] - [[sopran]] * [[Milka Trnina]] - [[sopran]] * [[Ivan Turšić]] - [[tenor]] == V == * [[Dunja Vejzović]] - [[sopran]], [[mezzosopran]] * [[Lav Vrbanić]] - [[bas]] == W == * [[Tinka Wesel-Polla]] - [[sopran]] == Z == * [[Martina Zadro]] - sopran * [[Dubravka Zubović]] == Ž == * [[Zdenka Žabčić]] - sopran * [[Branko Žiger]] - tenor * [[Miroslav Živković]] - bariton * [[Ilija Žižak]] - tenor * [[Micika Žličar]] - sopran (tudi dram. igralka) * [[Noni Žunec|Noni (Jeronim) Žunec]] - tenor * [[Rudolf Župan]] - bariton * [[Krista Župančič-Nikolić]] (1884-1942) (tudi baletna plesalka) ==Glej tudi== * [[seznam hrvaških opernih pevcev]] {{seznami narodov po poklicu|pevcev resne glasbe}} [[Kategorija:Seznami Hrvatov|Pevci resne glasbe]] [[Kategorija:Hrvaški pevci resne glasbe|*]] jxwtszu2a1id2s1s757ilofkvynp3hp Seznam hrvaških pevcev zabavne glasbe 0 49810 6759863 6732166 2026-10-02T23:18:13Z ~2026-44996-51 264415 /* K */ 6759863 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[Pevec|pevcev]] zabavne glasbe.''' {{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Aklea Neon]] (''Dorotea Zovko'') * [[Ivo Amulić]] * [[Aleksandar Antić]] (Saša Antić) *[[Nika Antolos|Nika Antolos Ruban]] *[[Lidija Asanović]] == B == *[[Andrej Babić]] *[[Baby Lasagna]] *[[Nenad Bach]] * [[Lidija Bačić]] - Lille *[[Mirko Bačič|Mirko Bačič/ć?]] * [[Nina Badrić]] * [[Nina Bajsić]] * [[Lidija Bajuk]] * Baksa *[[Marijan Ban]] * [[Ivana Banfić]] ("''I Bee''") *[[Dinko Banić]] *[[Željko Banić]] *[[Goran Bare]] * [[Đurđica Barlović]] (r. Miličević) *[[Franka Batelić]] *[[Ervin Baučić]] *[[Željko Bebek]] *[[Toma Bebić]] *[[Darko Begić]] - Bega *Boris Behara (Boris T., Tryglav) *[[Roko Bekavac]] - Traposlavia * [[Neno Belan]] *[[Nataša Belošević]] *[[Carla Belovari]] *[[Kristijan Beluhan]] *[[Petar Beluhan]] *[[Siniša Biško]] *[[Maja Blagdan]] *[[Franci Blašković]] *[[Krešimir Blažević]] *[[Sergio (Serđo) Blažić "Đoser"]] *[[Mladen Bodalec]] - Mac *[[Davor Bogović|Davor(in) Bogović]] * [[Davor Borno]] *Riccardo Bosazzi “Ricky” ? *[[Goran Bošković]] *[[Marko Bošnjak (pevec)]] *[[Tomislav Bralić]] *[[Jure Brkljača]] * [[Dalibor Brun]] * [[Branimir Bubica]] *[[Šime Bubica]] *[[Ana Bučko]] *[[Lorena Bućan]] *[[Ljiljana Budičin-Manestar]] *[[Katja Budimčić Sabljar]] *[[Alejuandro Buendija]] *[[Nikol Bulat]] *[[Luka Bulić]]? * [[Mate Bulić]] *[[Mladen Burnać]] == C == *[[Ante Cash]] (''Ante Vlašić'') *[[Irena Celio - Cega]] *[[Nives Celzijus]] *[[Vedran Cesarec]] *[[Meri Cetinić]] *[[Matteo Cetinski]] *[[Mirko Cetinski]] *[[Tony Cetinski]] *[[Duje Coce]] * [[Vinko Coce]] *[[Vim Cola]] (''Pavica Mijatović'') *[[Marinko Colnago]] *[[Cronite]] (''Antoni Jurčić'') * [[Igor Cukrov]] * [[Slavomir Cvija]] * [[Mileta Cvijanović]] - ''Cigo'' == Č == * [[Joško Čagalj]] - ''(Popularni) Jole'' *[[Đuka Čaić]] *[[Branko Črnac]] - ''Tusta'' *[[Jadranko Črnko]] *[[Ivica Čuljak]] - "''Satan Panonski''" == Ć == * [[Srđan Ćuk]] - ''General Woo'' == D == *[[Gina Damjanović]] - [[Gina Victoria|''Gina Victoria'']] *[[Dušan Dančuo]] * [[Žarko Dančuo]] *[[Danijela Martinović|Danijela]] (''Martinović'') *[[Ivan Dečak]] * [[Arsen Dedić]] * [[Lu Dedić]] * [[Lara Demarin]] * [[Marko Demicheli]] *[[Drago Diklić]] * [[Ljupka Dimitrovska]]-''Kalogjera'' * [[Mia Dimšić]] *[[Natali Dizdar]] *[[Antonela Doko]] *[[Milan Mišo Doležal|Milan (Mišo) Doležal]] * [[Sanja Doležal]] * [[Domenica]] ''(Žuvela)'' *([[Nina Donelli]]) * [[Darko Domijan]] *[[Mia Doričić]] * [[Oliver Dragojević]] * [[Doris Dragović]] *[[Rafael Dropulić|Rafael "Rafo" Dropulić]] *[[Igor Drvenkar]] *[[Rajko Dujmić]] Lima *[[Denis Dumančić]] *[[Dino Dvornik]] *[[Ella Dvornik]] == Đ == *[[Giuliano Đanić]] *[[Alen Đuras]] *[[Stefan Đurić]] - [[Rastafarijanstvo|Rasta]] == E == *[[Edo Maajka]] (''Edin Osmić'') *[[El Bahattee]] (''Stiv Kahlina'') *[[Mila Elegović]] *[[Sergio Endrigo]] * [[Ksenija Erker]] * [[Helena Ernoić]] *[[Maximo Estupinan Hurtado]] * [[Ana Eškinja]] *[[Lovre Eškinja]] == F == *[[Goran Farkaš]] *[[Felon]] (''= ?'') *[[Vigor Finderle]] *[[Kristina Fištrović]] *[[Jelena Fošner]] *[[Franka Batelić|Franka]] (''Batelić'') == G == *[[Alaga Gagić]] *[[Pero Galić]] *[[Ema Gagro]] *[[General Woo]] (''Srđan Ćuk'') *[[Gibonni]] (''Zlatan Stipišić'') *[[Gina Victoria]] ''(Gina Damjanović)'' *[[Giuliano]] (''Đanić'') * [[Davor Gobac]] *[[Tomislav Goluban]] *[[Zlatko Golubović]] *[[Vlatka Grakalić]] * [[Petar Grašo]] *[[Albina Grčić]] * [[Mladen Grdović]] * [[Sara Ester Gredelj]] *[[Tedi Grubica]] *[[Boris Gunjević]] == H == *[[Sandra Halužan]] *[[Sabrina Hebiri]] *[[Hrvoje Hegedušić]] *[[Jacques Houdek]] *[[Jasenko Houra]] - ''Jajo'' * [[Milo Hrnić]] *[[Ivana Husar]] *[[Marija Husar]]-Rimac == I == *Ilan i Ivana *[[Dubravko Ivaniš]] ''- Ripper'' *[[Jadranka Ivaniš Yaya]] *[[Marin Ivanović]] - ''Stoka'' *[[Tomislav Ivčić]] == J == *[[Igor Jakac]] (1941-1991) *[[Meri Jaman]] *[[Lana Janjanin]] *[[Ruža Janjiš]] *[[Matko Jelavić]] *[[Dino Jelušić]] (''Dino Jelusick'': hrvaško-britanski) *[[Jole]] - ''Joško Čagalj'' *[[Jakša Jordes]] *[[Jakov Jozinović]] *[[Lana Jurčević]] *[[Zdravko Juričić]] - Vido (''Duo Kvarner'') *[[Patrick Jurdić]] (avstrijsko-hrvaški) *[[Marin Jurić]] - ''Čivro'' *[[Krešo Jurina]] *[[Eni Jurišić]] * [[Beti Jurković]] * [[Ibrica Jusić]] * [[Vjekoslav Jutt]] == K == * [[Ilan Kabiljo]] *[[Stiv Kahlina]] - ''El Bahatee'' * [[Mia Kalember]] * [[Vlado Kalember|Vlado (Vladimir) Kalember]] *[[Maruška Kalogjera-Šinković]] *[[Lela Kaplowitz]] * [[Goran Karan]] *[[Denis Katanec]] *[[Amir Kazić]] - ''Leo'' *[[Goran Kauzlarić]] - ''Griff'' *[[Damir Kedžo]] *[[Mile Kekin]] * [[Tereza Kesovija]] * [[Ivana Kindl]] * [[Lana Klingor]] *[[Toni Kljaković|Toni (Ante) Kljaković]] *[[Valter Kocijančić]] *[[Vladimir Kočiš]] - Zec *[[Bojan Kodrič]]/-ć? * [[Emilija Kokić]] *[[Andrija Konc]] (+1945) *[[Renata Končić]] - Minea *[[Zorica Kondža]] *[[Višnja Korbar]] *[[Mili Korpar]] *[[Lada Kos]] *[[Doris Kosović]] *[[Vladimir Košić]] – Zec *[[Ivana Kovač]] *[[Ivo Kovač Kaj]] * [[Mišo Kovač]] * [[Petra Kovačević]] *[[Tin Kovačić]] [[Tin Kovačić - Koca|- Koca]] *[[Zdenka Kovačiček]] *[[Ivica Krajač]] *[[Predrag Kraljević]] - ''Kralj'' *[[Alen Kraljić]] *[[Ira Kraljić]] * [[Nina Kraljić]] * [[Jakša Kriletić]] - Jordes (''Jay Jay'') *[[Zvonimir Krkljuš|Zvonimir (Zvonko) Krkljuš]] (1921-2001) *[[Sandra Kulier]] (bos.-hrv.) *[[Duško Kuliš]] (bos.-hrv.) *[[Astrid Kuljanić]] == L == *[[Žanamari Lalić|Žanamari (Lalić)]] (por. ''Perčić'') *[[Bruno Langer]] *[[Baby Lasagna]] *[[Frano Lasić]] *[[Marko Lasić]] - ''Nered'' *[[Toni Leskovar]] *[[Indira Levak]] (r. ''Vladić'') * [[Josipa Lisac]] *[[Vedran Ljubenko]] *[[Ante Ljubičić]] * [[Duško Lokin]] * [[Elis Lovrić]] * [[Ivana Lovrić]] *[[Saša Lozar]] * [[Sandro Lučić]] == M == * [[Martina Majerle]] * [[Žarko Mamula]] * [[Hiljson Mandela]] * [[Džo Maračić]] - ''Maki'' *[[Robert Mareković]] *[[Anđa Marić]] *[[Ivana Marić]] *[[Marinella Marić]] *[[Dolores Marinić]] *[[Nikola Marjanović]] *[[Markos]] (''Stijepo Gleđ'') *[[Đani Maršan]] *[[Damir Martinović]] - ''Prlja'' * [[Danijela Martinović]] *[[Sandy Marton]] *[[Branko Marušić]] *[[Edi Maružin]] *Eduard Matešić – ''Jimmy'' *[[Sanya Mateyas]] (''Sanja Matejaš'') *[[Ivo Mavrinac]] - Zvonko (''Duo Kvarner'') *[[Ivanka Mazurkijević]] *[[Branko Medak]]? *[[Amira Medunjanin]] (bosansko-hrvaška) * [[Helen Merill]] *[[Esad Merulić]] * [[Karlo Metikoš]] - ''Matt Collins'' * [[Mia Dimšić|Mia ''(Dimšić'']]'')'' *[[Pavao Miholjević]]? *[[Dragan Mijalkovski]] (hrv.-mak.) *[[Pavica Mijatović]] *[[Karla Miklaužić]] *[[Ivan Mikulić]] *Đurđica Miličević (poročena Barlović) *[[Mirna Milinović]] *[[Minea]] (''Renata Končić'') *[[Marija Mirković]] *[[Marjan Miše]] *[[Drago Mlinarec (glasbenik)|Drago Mlinarec]] *[[Iva Močibob]] == N == *[[Ana Uršula Najev]] *[[Snježana Naumovska]] *[[Aklea Neon]] *[[Boris Nikolić]] *[[Vicko Nikolić]] *[[Ljiljana Nikolovska]] *[[Valerija Nikolovska]] * [[Alen Nižetić]] *[[Luka Nižetić]] *[[Gabi Novak|Gabi (Gaby) Novak]] *[[Lola Novaković]] * [[Boris Novković]] * [[Đorđe Novković]] *[[Marko Novosel]] *[[Viktorija Novosel]] *[[Krist Novoselić]] ([[Chris Novoselic]]) == O == * [[Tamara Obrovac]] *[[Boris Oštrić]] == P == *[[Jurica Pađen]] *[[Leana Paladin]] *[[Vlaho Paljetak]] (1893-1944) *[[Neda Parmać]] * [[Ivo Pattiera]] *[[Vladimir Pavelić]] *[[Dalibor Pavičić]] *[[Ante Pecotić]] *[[Mirko Pečar]] *[[Zlatko "Žlica" Pejaković|Zlatko Pejaković]] - ''Žlica'' *[[Ivica Pepelko]] *[[Marina Perazić]] *[[Lidija Percan]] *[[Ivica Percl]] *[[Jelenko Miran Perković]] * [[Marko Perković-Thompson]] *[[Marina Perazić]] *[[Đorđi Peruzović]] *[[Bruno (Dante) Petrali]] * [[Elio Pisak]] *[[Vesna Pisarović]] *[[Vlatka Pokos]] *[[Daniel Popović]] *[[Maja Posavec]] *[[Sergio Preden]] - 'Gato' *[[Ida Prester]] *[[Mirela Priselac]] - "Remi" *[[Zoran Prodanović]] - "Prlja" *[[Miljenko Prohaska]]? *[[Loran Prokopić]] *[[Nano Prša]] *[[Marko Purišić]]-''Baby Lasagna'' == R == *[[Jelena Radan]] *[[Davor Radolfi]] * [[Aki Rahimovski]] *[[Dunja Rajter]] *[[Pamela Ramljak]] *[[Valerija Raukar]] - ''Rajka Vali'' (1924-2011) *[[Bernarda Ravnić]] *[[Sara Renar]] *[[Mateo Resman]] *[[David Ricov]] * [[Ivo Robić]] *[[Nino Robić]] *[[Boris Rogoznica]] *[[Hari Rončević]] * [[Jelena Rozga]] *[[Darko Rundek]] *[[Hrvoje „Cacique “ Rupčić]] *[[Tina Rupčić]] *[[Edgar Rupena]] *[[Željko Ružić]] * == S == *[[Saša Sablić]] *[[Renata Sabljak]] *[[Srđan Sacher]] *''Sale Veruda'' *[[Vladimir Savčić - Čobi]] *[[Massimo Savić]] (1962-2022) *[[Nina Selak]] *[[Severina Vučković|Severina]] (''Vučković/Kojić'') *[[Ivica Sikirić]] *[[Kićo Slabinac|Krunoslav - Kićo Slabinac]] *[[Tedi Spalato]] *[[Ivan Stančić|Ivan "Piko" Stančić]] *[[Stjepan Jimmy Stanić|Stjepan "Jimmy" Stanić]] (& [[Barbara Trohar]]) *[[Ivana Starčević]] (''-Rushaidat'') *[[Jasmin Stavros]] (''Milo Vasić'') *[[Đani Stipaničev]] *[[Tino Stipanović]] *[[Tvrtko Stipić]] *Zlatan Stipišić - [[Gibonni]] *[[Jura Stublić]] *[[Beta Sudar]] *[[Rajko Suhodolčan]] *[[Vera Svoboda]] == Š == *[[Toni Šafarić]] *[[Igor Šaponja]] - ''Šapo'' *[[Tamara Šarić]] *[[Ivan ''Seine'' Ščapec|Ivan Ščapec]] - <nowiki>''</nowiki>''Seine''<nowiki>''</nowiki> *[[Alan Šćuric]] *([[Rade Šerbedžija]]) *[[Ivica Šerfezi]] *[[Nenad Šimun]] - ''Target /'' ''Mladi Gospar'' *[[Maruška Šinković-Kalogjera]] * [[Zdravko Škender]] * [[Miroslav Škoro]] *[[Marko Škugor]] *[[Ivana Šojat]] *[[Antonija Šola]] *[[Majda Šoletić]] ([[Majda Jazbec]]) * [[Ana Štefok]] *[[Ervina Štelcl]] (slov.-hrv.) *[[Boris Štok]] *[[Branimir Štulić]] - "[[Johnny Štulić]]" *[[Elvis Šuke]] *[[Maja Šuput]] ''Tatarinov'' *[[Andrea Šušnjara]] *[[Linda Švarc]] * [[Radojka Šverko]] == T == * [[Tajči]] (''Tatjana Matejaš'') *[[Target]] /[[Mladi Gospar]] (''Nenad Šimun'') *[[Žanil Tataj - Žak]] *[[Robert Tičić]] ''- Tica'' *[[Antonio Tkalec]] *''Zoran Todorović - Todor'' * [[Marko Tolja]] * [[Dado Topić]] *[[Taras Tratinski]] *''Barbara Trohar'' ''(por. Stanić)'' *[[Meri Trošelj]] *[[Sanja Trumbić]] *[[Nika Turković]] *[[Zrinko Tutić]] == U == *[[Neda Ukraden]] *[[Miro Ungar]] *[[Vesna Ungar]] *[[Damir Urban]] == V == *[[Nikica Valentić Nik]] *[[Rajka Vali]] (''Valerija Raukar'') *[[Vanna]] (''Ivana Ranilović - Vrdoljak'') *[[Bisera Veletanlić]] *[[Senka Veletanlić]] *[[Nenad Vetma]] *[[Marija Vidović]] * [[Alen Vitasović]] *[[Indira Vladić-Mujkić]] (''Indira Levak'') *[[Ivica Vlaić]] *(''Ante Vlašić = Ante Cash'') * [[Elvira Voća]] *Vojko V *[[Sanja Vrančić]] *[[Martina Vrbos]] * [[Siniša Vuco]] *[[Jelena Vučković]] /''Vuco?'' * [[Severina Vučković]] (''Kojić'') * [[Zdenka Vučković]] (1942-2020) *[[Alka Vuica]] *[[Arian Vuica]]? *[[Barbara Vujević]] * [[Vice Vukov]] *[[Marko Vuković]] - ''Svemirko'' *[[Petra Vurušić]] == Z == * [[Ivan Zak]] (''Ivan Volarić – Zak'') * [[Anđela Zebec]] *[[Dražen Zečić]] *Ognjen Zeljić - Bogunov (hrv.-slov.) *[[Nives Zeljković]] (=[[Nives Celzijus]]) * [[Jasna Zlokić]] * [[Dorotea Zovko]] - ''Aklea Neon'' *[[Anica Zubović]] == Ž == * [[Žanamari]] (''Perčić'', r. ''Lalić)'' * [[Žanil Tataj - Žak]] *[[Dražen Žanko]] *[[Zlatan Živković]] *[[Jelena Žnidarić]] - Zsa Zsa *[[Domenica Žuvela]] {{seznami narodov po poklicu|pevcev zabavne glasbe}} [[Kategorija:Seznami Hrvatov|Pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Hrvaški pevci zabavne glasbe|*]] 3tnly6pa24gqvpy5k4j8tnv1jjgi7qa Seznam hrvaških politikov 0 49811 6759665 6751687 2026-10-02T13:18:06Z ~2026-45085-22 264465 /* B */ 6759665 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Dragutin Accurti]] *[[Đurđa Adlešič|Đurđa Adlešić]] *[[Božidar Adžija]] *[[Lutvo Ahmetović]] *[[Mirela Ahmetović]] *[[Cezar Akačić]] *[[Mehmed Alajbegović|Mehmed (Meho) Alajbegović]] *[[Milan Amruš]] *[[Ivan Amulić|Ivan (Ivo) Amulić]] *[[Ivan Ancel]] *[[Budislav Grgur Andjelinović]] *[[Ivan Andres]] *[[Stanko Andrijević]] *[[Ingrid Antičević-Marinović]] *[[Barbara Antolić Vupora]] *[[Željka Antunović]] *[[Ivan Anušić]] *Davor Aras & Tereza Ganza-Aras *[[Mato Arlović]] * [[Roko Arneri]] *[[Franjo Arnold]] *[[Andrija Artuković]] *[[Ljudevit Auer]] *[[Antun Augustinčić]] *[[Nikica Augustinović]] == B == *[[Antun Babić]] *[[Ivo Babić (politik)]] *[[Ljubo Babić (književnik)|Ljubo Babić]] *[[Vjekoslav Bach]] *[[Makso Baće-Milić|Maks(o) Baće - Milić]] *[[Branko Bačić]] *[[Marijan Badel]] *[[Nikola Badovinac]] *[[Tomislav Badovinac]] *[[Ivan Bagarić]] *[[Snježana Bagić]] *[[Risto Bajalski]] *[[Ante Bajamonti|Ante (Antonio) Bajamonti]] *[[Damir Bajs]] *[[Andre Bakarčić]] *[[Vladimir Bakarić]] *[[Damir Bakić]] *[[Lujo Bakotić]] *[[Anto Baković]] *[[Boris Bakrač]] *[[Ivo Baldasar]] *[[Josip Balen]] *[[Šime Balen]] *[[Dušan Baljak]] *[[Ivo Baljkas]] - Žak *[[Milutin Baltić]] *[[Matija Ban]] *[[Ivo Banac]] *[[Milan Bandić]] *[[Mario Banožić]] *[[Jovan Banjanin]] *[[Luka Banović]] ? *[[Gustav Barabaš]] ? *[[Fran Barac]] *[[Erazmo Barčić]] * [[Miro Barešić]] * [[Stjepan Barić]] *[[Pavo Barišić]] *[[Stephen Nikola Bartulica|Stephen Nikola (Stjepo) Bartulica]] *[[Đuro Basariček]] *Mirko Bašić *[[Mate Baštijan]] *[[Ernest Bauer]] *[[Arsen Bauk]] *[[Luka Bebić]] *[[Vladimir Bebić]] *[[Koloman Bedeković Komorski]] *[[Vesna Bedeković]] *[[Vilko Begić]] *[[Nikola Begović]] * [[Velimir Belajec]] * [[Šime Belamarić]] *[[Marko Belinić]] *[[Krešo Beljak]] *[[Sandra Benčić]] *[[Barka Benić]] *[[Andrea Benussi]] *[[Branko Benzon]] *[[Davor Bernardić]] *[[Ivan Bernardić]] *[[Vili Beroš]] *[[Anka Berus]] *[[Hilmija Bešlagić]] *[[Andrija Betlehem]] *[[Juraj Vicko Biankini|Juraj (Vicko) Biankini]] (Bianchini) *[[Antun Biber - Tehek]] *[[Rudolf Bićanić]] *[[Srećko Bijelić]] *[[Dušan Bilandžić]] *[[Ivo Bilandžija]] *[[Vladimir Bilek]] *[[Jure Bilić]] *[[Hidajet Biščević|Hidajet (Hido) Biščević]] *[[Božo Biškupić]] *[[Savo Bjelanović]] * [[Jakov Blažević]] * [[Miroslav Blažević]] *[[Blaženko Boban]] *[[Mate Boban]] *[[Janko Bobetko]] *[[Ivo Bogdan]] *[[Mirko Bogović]] *[[Vilim Miloš Boić]] *[[Josip Boljkovac]] *[[Lovro Borčić]] *[[Frano Borelli-Vranski]] *[[Manfred Borelli-Vranski]] *[[Biljana Borzan]] *[[Mladen Bosilj]] *[[Mirko Bošković]] *[[Karlo Bošnjak]] *[[Dražen Bošnjaković]] *[[Luka Botić]] *[[Ivan Božičević (politik)|Ivan Božičević - Beli]] *[[Mirko Božić]] *[[Davor Božinović]] *Frane (Frano) Bradić *[[Ernest Brajder]] *[[Stojan Brajša]] (Italija) *[[Bogoljub Bratić]]? *[[David Bregovac]] *[[Aleksandar Bresztyenszky]] (Brešćenski, Šandor) *[[Josip Briglević]] *[[Dušan Brkić|Dušan (Duško) Brkić]] *[[Milan Brkić]] *[[Milijan Brkić]] * [[Zvonko Brkić]] * [[Josip Brnčić]] * [[Nikolina Brnjac]] * [[Đuro Brodarac]] *[[Stjepan Brolich]] * [[Josip Broz Tito|Josip Broz (Tito)]] * [[Mavro Broz]] *[[Mišo Broz]] *Milivoj Brozina   *[[Nikola Brozina]] *[[Krešimir Bubalo]]   *[[Anton Bubić]] *[[Stjepan Buć]] *[[Divko Budak]] *[[Mile Budak]] *[[Srđan Budisavljević]] *[[Dražen Budiša]] *[[Mirko Buić]] *[[Mirko Bukovec]] *[[Ivan - Čiro Buković]] *[[Vilim Bukšeg]] *[[Edo Bulat]] *[[Gajo (Filomen) Bulat]] *[[Gajo Bulat ml.]] *[[Rade Bulat]]? *[[Frane Bulić]]? *[[Mate Bulić]] *[[Miro Bulj]] *[[Vice Buljan]] *[[Josip Buljević]] *[[Josip Bunjevac]] *[[Majda Burić]] *[[Bruno Bušić]] *[[Ivan Butković]] *[[Oleg Butković]] *[[Anka Butorac]] (-Parović) *[[Boris Buzančić]] *[[Mijo Bzik]] == C == *[[Josip Cabas]] *[[Zlatko Canjuga]] *[[Pavao Canki]] *[[Nikola Car]] - Crni *[[Pero Car|Pero (Petar) Car]] - Zvrk *[[Rudolf Car]] *[[Stjepan Car]] *[[Branko Caratan]] (politolog) *[[Josip Cazi]] *[[Dragutin Cekuš]] *[[Eduard Cenčić]] *[[Ivan Cesar (literat)|Ivan Cesar]] *[[August Cesarec]] *[[Marin Cetinić]] *[[Levin Chavrak Letovanički]] *[[Nada Ciković]] *[[Ante Ciliga]] (1898-1992) *[[Ljerka Cividini]] *[[Mato Crkvenac]] *[[Jadranko Crnić]] * [[Bogdan Crnobrnja]] * [[Dragan Crnogorac]] * [[Ivan Cukon]] * [[Slavko Cuvaj]] * [[Marjan Cvetković|Marijan Cvetković]] *[[Đuro Cvijić|Đuro Cvijić Duka]] *[[Štefek Cvijić]] *[[Onesin Cvitan]] *[[Čedomir Cvrlje]] *[[Vjekoslav Cvrlje]] == Č == *[[Radimir Čačić]] *[[Dušan Čalić]] *[[Ervin Čeh]] (Cseh) *[[Ivan Čehok]] *[[Ivan Čermak]] *[[Đuro Červar|Đuro (Gjuro) Červar]] *[[Šime Červar]] *[[Ivan Zvonimir Čičak]] * [[Alenka Košiša Čičin-Šain]] * [[Tomo Čiković]] *[[Ernest Čimić]] *[[Melko Čingrija]] *[[Pero Čingrija]] *[[Petar Čobanković]] *[[Ferdo Čulinović]]? *[[Stjepan Čuraj]] *[[Josip Čutalj]] == Ć == *[[Avelin Ćepulić]] *Ljubo Ćesić Rojs *[[Vladimir Ćopić]] *[[Tomislav Ćorić]] *[[Tode Ćuruvija]] == D == * [[Savka Dabčević-Kučar]] * [[Josip Dabro]] *[[Martina Dalić]] *Giuliano Đanić *[[Ivan Danilo]] *[[Josip Debeljak]] * [[Stjepan Debeljak-Bil]] *[[Dino Debeljuh]] *[[Sivije Degen]] *[[Ivo De Giulli]] *[[Vlaho De Giulli]] *[[Slavko Degoricija]] *[[Luciano Delbianco]] *[[Svetozar Delić]] *[[Juraj Demetrović]] *[[Marijan Derenčin]] *[[Ema Derosi-Bjelajac]] *[[Uroš Desnica]] *[[Krešimir Devćić]] *[[Đuro Deželić]] *[[Velimir Deželić]] ml. *[[Dušan Diminić]] *[[Dragutin Dimitrović]] *[[Blaženka Divjak]] *[[Pero Djetelić]] *[[Juraj Dobrila]] *[[Slaven Dobrović]] *[[Goran Dodig]] *[[Žarko Domljan]] *[[Marko Došen]] *[[Perica Dozet]] *Krunoslav Draganović? *[[Dušan Dragosavac]] *[[Veljko Drakulić]] *[[Janko Drašković]] *[[Juraj Draušnik]] *[[Davor Dretar]] *[[Branko Drezga]] *[[Mato Drinković]] *[[Ante Drndić]] *[[Ivo Družić]] *[[Ivan Dujmić]] *[[Ante Dulibić]] *[[Jozo Dumandžić]] *[[Veljko Džakula]] *[[Krešimir Džeba]] == Đ == *[[Đuro Đaković]] *[[Anto Đapić]] *[[Josip Đerđa]] * [[Šime Đodan]] *[[Milan Đukić]] *[[Stjepan Đureković]] == E == *[[Rudolf Erber]] *[[János Erdődy]] *[[Šime Erlić]] *[[Simo Eror]] *[[Bruna Esih]] == F== *[[Ivan(ko) Farolfi]] *[[Mirko Fiket]] *[[Ante Filipančić]] *[[Davor Filipović]] *[[Marko Filipović]] *[[Tomislav Filipović-Majstorović|Tomislav]] [[Tomislav Filipović-Majstorović|(Miroslav) Filipović-Majstorović]] *[[Goranko Fižulić]] *[[Gvozden Flego]] *[[Valter Flego]] *[[Petar Fleković]] *[[Fran Folnegović]] *[[Vladimir Frajtić]] *Jure Francetić *[[Ivo Frank]] *[[Josip Frank]] *[[Vladimir Frank]] *[[Frankopani]] *[[Vjekoslav Frigan]] *[[Josip Friščić]] *[[Ivica Frković]] *[[Mate Frković]] *[[Beška Frntić]] * [[Frane Frol]] *[[Ivo Frol]] *[[Radovan Fuchs]] == G  == *[[Ivan Gabelica]] *[[Veselko Gabričević]] *[[Božidar Gagro]] *[[Ljudevit Gaj]] *[[Grgo Gamulin]] *[[Franjo Gaži]] *[[Ivica Gaži]] *[[Pavle Gaži]] *[[Leon Geršković]] *[[Vesna Girardi-Jurkić]] *[[Drago Gizdić]] *[[Ksaver Šandor Gjalski]] (Ljubo Babić) *[[Katica Glamuzina]] *[[Željko Glasnović]] *[[Sabina Glasovac]] *[[Branimir Glavaš]] *[[Tonči Glavina]] *[[Ivan Gmajner]] *[[Slavko Goldstein]] *[[Frane Vinko Golem]] *[[Mate Goreta]] *[[Karl Gorinšek|Karlo Gorinšek]] *[[Ivan Gošnjak]] *[[Vlado Gotovac]] *[[Viktor Gotovac]] *[[Slavko Govedić]] * [[Kolinda Grabar-Kitarović]] * [[Nikola Grabić]] * [[Mirko Grahovac]] *[[Ivan Granđa]] *[[Goran Granić]] * [[Mate Granić]] *J. Grašić? *[[Čedo Grbić]] *[[Ivo Grbić]]   *[[Peđa Grbin]] *[[Branko Grčić]] *Dragutin Grdenić (star.) * [[Pavle Gregorić]] - Brzi *[[Franjo Gregurić]] *[[Ivica Gretić]] *[[Ivan Grgić]] *[[Siniša Grgić]] *[[Jakov Grgurić]] *[[Nikola Gril]] *[[Ivo Grisogono]] *[[Prvislav Grisogono]] *[[Dušan Grković]] *[[Gordan Grlić Radman]] *[[Nikola Grmoja]] *[[Antun Grošić]] *[[Niko Gršković]] *[[Damir Grubiša]] *[[Zvjezdana Grudić]] *[[Marinko Gruić]] *[[Josip Gržanić]] *[[Ivan Gržetić]] *[[Josip Gržetić]] *[[Marija Gržetić-Kovačić|Marija (Maca) Gržetić-Kovačić]] *[[Senka Gulin]] == H == *[[Hakija Hadžić]] ? *[[Siniša Hajdaš Dončić]] *[[Domagoj Hajduković]] *[[Franjo Haller]] *[[Ivan Hanžek]] *[[Lavoslav Hanžek]] *[[August Harambašić]] *[[Dragutin Haramija]] *[[Zlatko Hasanbegović]] *[[Pavao Hatz]] *[[Juraj Haulík Váralyai]] *[[Ivan Havliček]] *[[Andrija Hebrang]] *[[Andrija Hebrang mlajši]] *[[Nikola Hećimović]] *[[Stjepan Hefer]] *[[Vjekoslav Heinzel]] *[[Rudolf Herceg]] *[[Rudolf Hercigonja]] *[[Mislav Herman]] *[[Vilim Herman]]? *[[Goran Hill]] *[[Hinko Hinković]] *[[Armin Hodžić]] *[[Janko Holjac]] *[[Tatjana Holjevac]] *[[Većeslav Holjevac]] *[[Mirela Holy]] *[[Aleksandar Horvat]] *[[Branko Horvat]] *[[Rudolf Horvat]] *[[Vedran Horvat]] *[[Josip Horvatin]] *[[Kamilo Horvatin]] *[[Zvonimir Hrabar]] *[[Jovan Hranilović]] *[[Dario Hrebak]] *[[Silvano Hrelja]] *[[Branko Hrg]] *[[Josip Hrnčević]] *[[Franjo Hrustić]] *[[Mirko Hrvat]] *[[Dragutin Hrvoj]] *[[Juraj Hrženjak]] *[[Valent Huzjak]] == I == *[[Mladen Ibler]] (diplomat) *[[Ladislav Ilčić]] *[[Ljubo Ilić]] *[[Mijo Ipša]] *[[Vjekoslav Ivančić]] - Điđi *[[Josip Ivandija]] *[[Nikola Ivaniš]] *[[Juraj Ivanišević]] *[[Katica Ivanišević]] *[[Stjepan Ivanišević]] *[[Vicko Ivčević]] *[[Tomislav Ivčić]] *[[Ivan Iveković]] * [[Mladen Iveković]] *[[Stjepan Iveković]] *[[Ante Iveša]] *[[Jure Ivezić]] *[[Stjepan Ivičević]] *[[Stjepan Ivić]] *[[Daniel Ivin]] *[[Mirko Ivković Ivandekić]] == J == *[[Josip Jablanović]] *[[Mate Jablanović]] *[[Antun (Ante) Jakić]] *[[Josip Jaklin]] (slov. rodu) *[[Ivan Jakovčič|Ivan Jakovčić]] *[[Adolf Jakšić]] *[[Mato (Matija) Jakšić]] *([[Pavle Jakšić]]) *[[Baltazar Jalšovec]] *[[Tomo Jalžabetić]] *[[Milivoj Jambrišak]] *[[Tomo Jančiković]] *[[Davor Jandrić]] *[[Gordan Jandroković]] *[[Vlado Janić]] - Capo *[[Grga Jankes]] *[[Julije Janković]] Daruvarski (1820-1904) *[[Edo (Eduard) Jardas]] (1901-1980) *[[Ivan Jarnjak]] *[[Zoran Jašić]] *[[Stipe (Stjepan) Javor]] *[[Dragana Jeckov]] *[[Josip Jedlowski]] * [[Josip Jelačić]] *[[Ljudevit Jelačić]] *[[Vicko Jelaska]] *[[Jakov Jelašić]] *[[Ivo Jelavić]] *[[Julijan Jelenić]] *[[Branimir Jelić|Branimir "Branko" Jelić]] *[[Marko Jelić]] *[[Kazimir Jelovica]] *[[Ivan Nepomuk Jemeršić]] *[[Tomislav Jonjić]] *[[Ante Josipović]] *[[Antun Daniel Josipović]] *[[Imbro Josipović]] * [[Ivo Josipović]] *[[Pavle Jovanović|Pavle (Paja) Jovanović]] *[[Stjepan Jovanović]] *[[Željko Jovanović]] *[[Dejan Jović]] *[[Tomislav Jugović]] *[[Miroslav Juhn]] *[[Ilija Jukić]] *[[Josip Juras]] *[[Ljubo Jurčić]] *[[Stjepan Jureković]] *[[Neven Jurica]] *[[Ante Jurjević Baja]] *([[Marko Jurić]]) *[[Ivan Jurković]] (dr. tehn.) == K == *[[Franjo Kajfež]] *[[Damir Kajin]] *[[Veljko Kajtazi]] *[[Blaž Kalafatić]] *[[Marijan Kalanj]] *[[Dragutin Kale]] *[[Roko Kaleb]] *[[Pavle Kalinić]] *[[Paško Kaliterna]] *[[Božidar Kalmeta]] *[[Dražen Kalogjera]] *[[Janko Kamauf]] *[[Mate Kapović]] *[[Ivo Karamarko]] *[[Tomislav Karamarko]] *[[Ratko Karlović]] * [[John Kasich]] *[[Kazimir Katalinić]] *[[Vinko Katalinić]] *[[Duje Katić]] *[[Radojka Katić]] *[[Božidar Kavran]] *[[Ivana Kekin]] *[[Đuka Kemfelja]] *[[Otokar Keršovani]] *[[Željko Kerum]] *[[Mladen Kešer]] *[[Károly Khuen-Héderváry]] * [[Ivica Kirin]] *[[Đuro Kladarin]] * [[Miho Klaić|Miho(vil) Klaić]] * Petar Klarić * [[Darko Klasić]] *[[Joško Klisović]] *[[Mirko Kljajić Stari]] *[[Franjo Knebl]] *[[Radule Knežević]]? *[[Stijepo Knežević|Stijepo (Stefan) Knežević]] *[[Stijepo Kobasica]]? *[[Aleksandar Koharević]] *[[Mislav Kolakušić]] *[[Josip Kolar Matek]] *[[Željko Kolar]] *[[Josip Kolumbo]] *[[Zlatko Komadina]] *[[Slavko Komar]] *[[Zvonimir Komarica]] *[[Josip Kompare]] (Kompra) *[[Rade Končar]] *[[Vesna Konigsknecht]] *[[Vjekoslav Koprivnjak]] *[[Marko Koprtla]] *[[Vitomir Korać]] *[[Ladislav Kordič]] ([[Lavoslav Kordić]], [[Lazar]]) *[[Juraj Korenić]] *[[Mirko Korotaj]] *[[Svetomir Korporić]] *[[Ivo Korsky]] *[[Gordan Kosanović]] *[[Sava Kosanović]] (hrv.-srb.) *[[Darinko Kosor]] * [[Jadranka Kosor]] * [[Ivica Kostović]] *[[Marko Kostrenčić]] *[[Tito Kosty]] *[[Vladimir Košak]] *[[Doris Košta]] *[[August Košutić]] *[[Mirko Košutić]] *[[Stjepan Košutić]] *[[Ante Kotromanović]] *[[Miro Kovač]] *[[Anto Kovačević]] *[[Božo Kovačević]] *[[Dubravka Kovačević]] *[[Ivica (Ivan) Kovačević]] *[[Karla Kovačević|Karla (Dragutin, Karlo) Kovačević]] *[[Stjepan Kovačević]] *[[Toma Kovačević]] *[[Stjepan Kožić]] *[[Marko Kožul]](j) *Stefan Kraft *[[Ivan Krajač]] "Žan" *[[Ivan Krajačić]] "Stevo" *[[Soka Krajačić]] *[[Antun Krajnović]] *[[Hrvoje Kraljević]] *[[Mile Kramarić]] *[[Zlatko Kramarić]] *Davor Krapac *[[Josip Kraš]] *[[Ivo Krbek]] *[[Pavao Krce]] *[[Otmar Kreačić]] *[[Josip Kregar]] *[[Ivan Krešić]] *[[Nikola Krestić]] *[[Petar Kriste]] *[[Ivan (Ivo) Kristelj]] *[[Mirjana Krstinić]] *[[Vinko Krišković]] *[[Milan Krištof]] *[[Hinko Krizman]] *[[Ivan Krndelj]] *[[Juraj Krnjević]] *[[Ivan (Ivo) Krstelj]] *[[Damir Krstičević]] *[[Ivan Krstić]] *[[Mirjana Krstinić]] *[[Vicko Krstulović]] *[[Andro Krstulović Opara]] *[[Izidor Kršnjavi|Izidor (Iso) Kršnjavi]] *[[Juraj Kučić]] *[[Milka Kufrin]] (por. Bulat) Mladen Kufrin *[[Ante Kujundžić]] *[[Milan Kujundžić]] *[[Ivica Kukavica]] *[[Ivan Kukoč|Ivan Kukoć]]? *[[Ivan Kukuljević Sakcinski]] *([[Džafer Kulenović]]) *([[Osman Kulenović]]) *[[Joso Kulišić|Joso (Josip) Kulišić]] *[[Krsto Kulišić]] *[[Franjo Kulmer]] *[[Miroslav Kulmer]] ml. *[[Đuro Kumičić]] *[[Eugen Kumičić]] *[[Joakim Kunjašić]] *[[Milan Kuprešanin]] *[[Šime Kurelić]] *[[Lovro Kurir]] *[[Lovro Kuščević]] *[[Josip Kušević]] *[[Svetozar Kušević]] *[[Dragojlo Kušlan]] *[[Ivan Kuštrak]] *[[Živan Kuveždić]] *[[Ivan (Ivo) Kuzmić]] *[[Eugen Kvaternik]] *[[Eugen Dido Kvaternik]] *[[Slavko Kvaternik]] == L == * [[Matko Laginja]] *[[Filip Lakuš]] *[[Slobodan Lang]] *[[Ivo Latin]] *[[Josip Leko]] *Mirko (in Benko) Lentulaj *[[Ljubo Leontić]] *[[Dragutin Lesar]] * [[Slaven Letica]] *[[Slavko Linić]] *[[Erih Lisak]] *[[Ive Livljanić]] *[[Ermina Lekaj Prljaskaj]] *[[Krunoslav Lokmer]] *[[Budimir Lončar]] (1924-2024) *[[Božidar Longin]] *[[Darko Lorencin]] *[[Ivan Lorković]] *[[Mladen Lorković]] *[[Vinko Lovreković]] *[[Marina Lovrić Merzel]] * [[Ana Lovrin]] *[[Ivan Lovrinović]] *[[Branka Lozo]] *[[Vjekoslav Luburić]] *[[Šime Lučin]] *[[Emil Ludviger]] *[[Ivica Lukanović]] *[[Edo Lukinić]] *[[Branimir Lukšić]] == M == *[[Jerko Machiedo]] *[[Artur Machnik]] *[[Vladko Maček]] *[[Anica Magašić]] *[[Božidar Magovac]] *[[Josip Majcen]] *[[Ivan Majstorović]] *[[Julije Makanec]] *[[Milan Makanec]] *[[Boris Malada]] *[[Ivana Maletić]] *[[Ante Mandić]] *[[Frane Mandić]] *[[Matko Mandić]] *([[Nikola Mandić]]) *[[Oleg Mandić]] *[[Ivan Mangjer]] *[[Josip Manolić]] (1920-2024) *[[Gordan Maras]] *[[Ivo Margan]] *[[Jure Marić]] *[[Zdravko Marić]] *[[Niko Marinković]] *[[Milan Marjanović]] *[[Ante Marković]] *[[Marko Martinčević]] *[[Elio Martinčić]] *[[Božidar Maslarić]] *[[Ivica Maštruko]] *[[Leo Mates]] *[[Zlatko Mateša]] *[[Predrag Fred Matić]] *[[Ivan Matija]] *[[Miloš Matijević Mrša]] *[[Marina Matulović Dropulić]] *[[Frano Matušić]] *[[Antun Mavrak]] *[[Šime Mazzura]]-Marov *[[Željko Mažar]] *[[Ivan Mažuranić]] *[[Milorad Medini]] *[[Tomo Medved]] *[[Meho Mehičić]] *[[Tomislav Merčep]] *[[Jasen Mesić]] * [[Stipe Mesić]] *([[Ademaga Mešić]]) *[[Vilim Meško]] *[[Mate Meštrović]] *[[Slavko Meštrović]] *[[Andreja Metelko Zgombić]] *[[Stanoje Mihaldžić]] *[[Makso Mihalić]] *[[Vicko Mihaljević]] *[[Vladimir Mihaljević]] *[[Antun Mihalović]] *[[Nedjeljko Mihanović]] *[[Duje Mikačić]] *[[Mato Mikić]] *Stjepan Miklaužić *[[Branko Mikša]] *[[Andrija Mikulić]] *[[Nataša Mikuš Žigman]] *[[Božo Milanović]] (1890-1980) *[[Zoran Milanović]] *[[Ivan Milas]] *[[Boris Miletić]] *[[Vinko (Vicko) Milić]] *[[Darko Milinović]] *[[Nikola Miljanić]]? *[[Pavao Miljavac]] *[[Orsat Miljenić]] *[[Boris Milošević]] *[[Domagoj Ivan Milošević]] *[[Ante Milković]] *[[Antun Milović]] *[[Neven Mimica]] *[[Drago Mintas]] *[[Ljerka Mintas-Hodak]] *[[Josip Miškatović]] *[[Milan Mišković]] *[[Marijan Mlinarić]]   *[[Stipo Mlinarić]] *Lovro Monti *[[Vedran Mornar]] *[[Nikola Moskatelo]] *[[Adolf Mošinsky]] *[[Anka Mrak Taritaš]] *[[Karlo Mrazović]] *[[Matija Mrazović]] *[[Zdravko Mršić]] *(Ismet Muftić) *[[Vilim Mulc]] *Zdravko Mustač == N == * [[Davor Nađi]] * [[Miroslav Navratil]] * [[Vladimir Nazor]] *[[Hrvoje Niče]] *([[Gojko Nikoliš]]) *[[Ante Nikšić]] *[[Ivan Ninić]] *Anto Nobilo? *[[Natko Nodilo]] *Ivan Novak (1884-1934) (''Medžimurje'') *[[Nikola Novaković]] *[[Stjepan Novaković]] *[[Mladen Novosel]] *[[Vanda Novosel]] Baće == O == *[[Vojko Obersnel]] *[[Nina Obuljen Koržinek]] *[[Jasna Omejec]] *[[Milanka Opačić]] *[[Stanko Opačić]] - [[Ćanica]] *[[Vlaho Orepić]] *[[Bogdan Oreščanin|Bogdan Orešćanin]] *[[Dalija Orešković]] *[[Marko Orešković]] - Krntija *[[Tihomir Orešković]] *[[Rajko Ostojić]] *[[Ranko Ostojić]] *[[Kazimir Ostrogović]] *[[Ognjeslav Utješenović Ostrožinski]] *[[Andro Ozretić]] *[[Metel Ožegović]] == P == *[[Čedo Paić]] *[[Ivan Paleček]] *[[Morana Paliković Gruden]] *[[Josip Pankretić]] & sin [[Božidar Pankretić]] *Pavle Papp Šilja? *[[Ivan Parać]] *[[Ante Paradžik]] *[[Dobroslav Paraga]] *[[Branimir Pasecky]] *[[Ivić Pašalić]] *[[Goran Pauk]] *[[Ivan Pauletta]] *[[Dalibor Paus]] *[[Ante Pavelić (zobozdravnik in politik)|Ante Pavelić starejši]] *[[Ante Pavelić]] *[[Krešimir Pavelić]] *Zlatko Pavelić *[[Vlasta Pavić]] *[[Jelena Pavičić Vukičević]] *[[Mihovil Pavlek Miškina|Mihovil Pavlek - Miškina]] *[[Mirko Pavleković]] *[[Nikola Pavletić]] *[[Vlatko Pavletić]] *[[Marijan Pavliček]] *[[Antun Pavlinić]] *[[Mihovil Pavlinović]] *[[Milan Pavlović (politik)]] *[[Josip Pazman]] *[[Zdravko Pečar (diplomat)]] *[[Teodor Peičić]] *[[Ladislav Pejačević]] *[[Teodor Pejačević]] *[[Stjepan Pejaković]] *[[Marija Pejčinović Burić]] *[[Kata Pejnović]] *[[Ivan Penava]] *[[Katarina Peović]] Vuković *[[Marino Percan]] *[[Gustav Perčec]] *[[Ivan Perčević]] *[[Josip Virgil Perić]] *[[Stijepo Perić]] * [[Ivo Perišin]] *[[Josip Perković]] * [[Ivan Pernar]] * [[Kruno Peronja]] *[[Ivo Perović|Ivo N. Perović]] *[[Ivan Peršić]] *[[Anton Peruško]] *[[Igor Peternel]] *[[Marijana Petir]] *[[Drago Petrović]] *[[Jozo Petović]] *[[Tomislav Petrak]] *[[Živko Petričić]] *[[Ivan Petrić]] *[[Jakša Petrić]] *[[Božo Petrov]] *[[Tonino Picula]] *[[Ivo Pilar]] *[[Pero Pirker]] *[[Krešimir Piškulić]] * [[Milka Planinc]] * [[Dušan Plećaš]] *[[Andrej Plenković]] *[[Dijana Pleština]]? *[[Mirjana Poček-Matić]] *[[Mile Počuča]] *[[Damir Polančec]] *([[Ladislav Polić]]) *[[Dinko Politeo]] *[[Ivo Politeo]] *([[Vlado Popović - Španac]]) *[[Nenad Porges]] *[[Matija Posavec]] *[[Ivan Poščić]] *[[Fran Potočnjak]] *Željko Potočnjak *[[Vladimir Prebeg]] *[[Josip Predavec]] *[[Aleksandar Preka]] *[[Nikola Preka]] *[[Drago Prgomet]] *[[Adam Pribićević]] *[[Branko Pribičević]] *[[Rade Pribićević]] *[[Svetozar Pribičević]] *[[Valerijan Pribićević]] *[[Maksimilijan Prica]] *[[Ognjen Prica]] *([[Srđa Prica]]) *[[Dragan Primorac]] *[[Marko Primorac]] *[[Ante Prkačin]] *[[Ivo Prodan]] *[[Neda Prpić Gamiršek]] *[[Rudi Prpić]] (Rudi Perpich) *[[Šime Prtenjača]] *[[Stjepan Prvčić]] *[[Rafo Pucić]] *[[Mirko Puk]] *[[Ivica Puljak]] *[[Marijana Puljak]] *[[Zvonimir Puljić]] *[[Milorad Pupovac]] *[[Vesna Pusić]] *[[Darinka Puškarić]] == R == *[[Agata Račan]] *[[Ivica Račan]] *[[Franjo Rački]] *[[Nikola Rački]] *[[Antun Radić]] *[[Ivan Radić]] *[[Marija Radić]] (''Marie Dvořáková'') *[[Mario Radić]] *[[Pavle Radić|Pavle (Pavao) Radić]] *[[Stjepan Radić]] *[[Furio Radin]] *[[Jozo Radoš]] *[[Stevo Radanović]] *[[Aleksandar Rakodczay]] *[[Dušan Rakovac]] *[[Milan Ramljak]] *[[Predrag Raos]] *[[Zvonko Raos]] *[[Nino Raspudić]] *[[Đuro Rašica]] *[[Jovan Rašković]] *[[Stjepan Ratković]] *[[Levin Rauch]] *[[Pavao Rauch]] *[[Urša Raukar Gamulin]] * [[Željko Reiner]] *[[Karlo Ressler]] * [[Ivan Ribar]] *[[Ivo Lola Ribar]] *[[Vilko Rieger]] *[[Josipa Rimac]] *[[Iva Rinčić]] * [[Svetozar Ritig]] *[[Milan Rojc]] (1855-1946) *[[Ante Roje]] (1924-1982) *[[Josip Roje]] *[[Stipe Romac]] *[[Berislav Rončević]] *[[Davorin Rudolf]] *[[Ivan Rukavina]] *[[Milan Rukavina]]-Šain *[[Milivoj Rukavina]] *[[Anđelko Runjić]] *[[Ivan Ružić]] *[[Viktor Ružić]] == S == *[[Zvonimir Sabati]] *[[Renata Sabljar-Dračevac]] *[[Željko Sačić]] *[[Dragutin Saili]] *[[Đuro Salaj]] *[[Ante Sanader]] * [[Ivo Sanader]] *[[Gabriel Santo]] *[[Ivo Sarajčić]] *[[Celestin Sardelić]] *[[Jure Sarić]] *[[Sanja Sarnavka]] *[[Nikola Sekulić]] - Bunko *[[Marija Selak Raspudić]] *Nikola Selaković *[[Ivo Senjanović]] *[[Ante Sesardić]] *[[Ante Simonić]] *[[David Sinčić]] * [[Ivan Vilibor Sinčić]] *[[Jakov Sirotković]] *[[Josip Skočibušić]] *[[Marko Sladoljev]] *[[Petar Slapničar]] *[[Uroš Slijepčević]] * [[Tadija Smičiklas]] *[[Josip Smodlaka]] *Sloven Smodlaka *[[Bariša Smoljan]] *[[Smiljko Sokol]] *[[Tomislav Sokol]] *[[Vjekoslav Spinčić]] *[[Daniel Srb]] *[[Zlatan Sremec]] *[[Velimir Srića]] *[[Stjepan Srkulj]] *[[Vojislav Stanimirović]] *[[Mihovil Stanišić]] * [[Ante Starčević]] *[[David Starčević]] *[[Karlo Starčević]] *[[Mate Starčević|Mate (Vene) Starčević]] *[[Milo Starčević|Milo (Mile) Starčević]] (2) *[[Eugen Starešinić]] *[[Nikola Steinfl]] *[[Davor Ivo Stier]] *[[Marijan Stilinović]] *[[Drago Stipac]] *[[Stanko Stojčević]] *[[Kristofor Stokić]] *[[Anđelko Stričak]] *[[Vladimir Strugar]] * [[Frano Supilo]] * [[Milan Sufflay]] *[[Iván Skerlecz]] (Ivan Škrlec) *[[Alojzije Stepinac]] *[[Ante Stojanović]] *[[Josip Juraj Strossmayer]] *[[Niko Subotić]] *([[Tomislav Sunić]]) *([[Jozo Sunarić]]) *[[Frano Supilo]] *[[Lovro Sušić]] == Š == *[[Slavko Šajber]] *[[Petar Šarčević]] *[[Ivan Šarić|Ivan (Ev.) Šarić]] *[[Hrvoje Šarinić]] *[[Kerubin Šegvić]] * [[Vladimir Šeks]] *[[Miroslav Šeparović]] *[[Zvonimir Šeparović]] (1928-2022) *[[Dragovan Šepić]]? *[[Ivan Šiber|Ivan (Ivo) Šiber]] *[[Ivan Šibl]] *[[Milovan Šibl]] *[[Josip Šilović]] *[[Hrvoje Šimić]] *[[Marijan Šimić]] *[[Anja Šimpraga]] *[[Janko Šimrak]] * [[Ivan Šimonović]] * [[Anja Šimpraga]] *[[Dinko Šimunović]] *[[Berislav Šipuš]] *[[Joso Škara]] *[[Stanko Škare]] * [[Vesna Škare-Ožbolt]] * [[Dane Škarica]] *[[Petar Škarica]] *[[Vjekoslav Škarica]] * [[Borislav Škegro]] *[[Miroslav Škoro]] *[[Vesna Škoro]]-Vučemilović *[[Ivo Škrabalo]] *[[Mato Škrabalo]] * [[Zdenko Škrabalo]] *[[Ivan Škrlec|Ivan Škrlec Lomnički]] ([[Iván Skerlecz]]) *[[Zlatko Šnajder]] *[[Josip Šokčević]] *[[Ljudevit Šolc]] *[[Marija Šoljan Bakarić]] *[[Zorislav Šonje]] *[[Hrvoje Šošić]] * [[Martin Špegelj]] * [[Mika Špiljak]] *[[Đuro Špoljarić]] *[[Boris Šprem]] *[[Karlo Štajner]] (Karl Steiner) *[[Zdenko Štambuk]] *[[Nikola Štedul]] *[[Davor Štern]] *[[Predrag Štromar]] *[[Ivan Šubašić]] *[[Milan Šufflay]] *[[Dubravka Šuica]] *[[Ivan Šuker]] *[[Bogoslav Šulek]] *[[Dinko Šuljak]] *[[Benjamin Šuperina]] *[[Ante Šupuk]] *[[Đuro Šurmin]] * [[Gojko Šušak]] * [[Ante Šušnjar]] * [[Nikola Šušnjar|Nikola "Geno" Šušnjar]] * [[Tomislav Šuta]] *[[Juraj Šutej]] *[[Stipe Šuvar]] *[[Sandra Švaljek]] *[[Danko Švorinić]]    == T == *[[Ivo Tartaglia]] *[[Ivan Tepeš]] *[[Ivo Tijardović]]  *[[Nansi Tireli]] *[[Tomislav Tolušić]] *[[Zdravko Tomac]] *[[Tomislav Tomašević]] *[[Ljudevit Tomašić]] *[[Nikola Tomašić]] *[[Ruža Tomašić]] * [[Zlatko Tomčić]] *[[Tomislav Tomljenović]] *[[Ivan Torbar]] *[[Josip Torbar]] (st./ml.) *[[Vladimir Torbica]] *[[Janko Tortić]] *[[Dragutin Toth]] *[[Nataša Tramišak]] *[[Ante Tresić Pavičić]] * [[Dinko Trinajstić]] * [[Miko Tripalo]] * [[Ante Trumbić]] * [[Franjo Tuđman]] *[[Miroslav Tuđman]] *[[Anton Tus]] *[[Grga Tuškan]] == U == * [[Jovo Ugrčić]] * [[Stipe Ugarković]] *[[Slobodan Uzelac]] == V == *[[Nikica Valentić]] *[[Aleksandar Varga]] *[[Mladen Vedriš]] *[[Ivo Vejvoda]] *[[Ivan Vekić]] *[[Vladimir Velebit]] *[[Marko Veršić]] *[[Marko Veselica]] *[[Vlado Veselica|Vlado (Vladimir) Veselica]] *[[Nadan Vidošević]] *[[Davorko Vidović]] *[[Franko Vidović]] *[[Karolina Vidović Krišto]] *[[Većeslav Vilder]] *[[Nikola Visković]] *[[Dinko Vitezić]] *[[Joža Vlahović]] *[[Andro Vlahušić]] *[[Božo Vidas Vuk]] *[[Joža Vlahović]] *[[Andro Vlahušić]] *[[Davor Vlaović]] *[[Franjo Vlašić]] *[[Šime Vlašić]] *[[Lujo Vojnović]] *[[Ante Vokić]] *[[Ivan Vončina]] *[[Vjekoslav Vrančić]] *[[Đuro Vranešić]] *[[Vanja Vranjican]] *[[Antun Vrdoljak]] *[[Ivan Vrdoljak]] *[[Maksimilijan Vrhovac]] ''Rakitovečki'' *[[Ivo Vrhovec]] *[[Josip Vrhovec]] *[[Damir Vrhovnik]] *[[Ivica Vrkić]] *[[Ante Vrkljan]] *[[Milan Vrkljan]] *[[Mira Vrljičak]] *[[Vesna Vučemilović]] *[[Marko Vučetić]] *[[Marija Vučković]] *[[Antun Vujić]] *Ivica Lukanović *[[Branko Vukelić]] *[[Vice Vukojević]] *[[Vice Vukov]] == W == * [[Ivan Werner]] == Z == *([[Veda Zagorac]]) *[[Ivica Završki]] *[[Hrvoje Zekanović]] *[[Franjo Zenko]] *[[Stjepan Zinić]] *[[Andrea Zlatar Violić]] *[[Jerko Zlatarić]] *[[Savo Zlatić]] (1912-2007) *[[Josip Zmajić]] *[[Mihael Zmajlović]] *[[Filip Zoričić]] *[[Željana Zovko]] *[[Stipe Zrilić]] <code> </code> *[[Nikola III. Zrinski]] *[[Petar Zrinski]] *[[Ivan Zuccon]] (Cukon) == Ž == *[[Miljenko Žagar]] *[[Tomislav Žagar]] *[[Andrija Žaja]] *[[Gabrijela Žalac]] *[[Milovan Žanić]] *[[Miloš Žanko]] *[[Zlatko Ževrnja]] *[[Milena Žic-Fuchs]] *[[Rade Žigić]] *[[Stevo Žufić]] *[[Pave Župan-Rusković]] *[[Ante Županović]] *[[Mladen Žuvela]] *[[Franjo Žužel]] *[[Miomir Žužul]] *[[Antun Žvan]] ==Glej tudi== * [[Seznam bosanskohercegovskih politikov]], [[Seznam srbskih politikov]], [[Seznam slovenskih politikov]], [[Seznam madžarskih politikov]], [[Seznam črnogorskih politikov]], [[Seznam italijanskih politikov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Hrvatov|Politiki]] [[Kategorija:Hrvaški politiki|*]] qywr2x7i6ebfdqba795ooflyphvzc8k Seznam hrvaških zdravnikov 0 49816 6759648 6751688 2026-10-02T12:50:10Z ~2026-45085-22 264465 /* A */ 6759648 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[zdravnik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Nikša Allegretti]] * [[Branko Antonin]] == B == * [[Đuro Armeno Baglivi]] * [[Boško Barac]] * [[Ivan Barbot]] * [[Mihovil Biočić]] * [[Aleksandar Blašković]] * [[Viktor Boić]] * [[Jagoda Bolčić-Wickerhauser]] * [[Živko Bolf]] * [[Berislav Borčić]] (st./ml.) * [[Srđan Boschi]] * [[Božo Bosnar]] * [[Marijan Bosnar]] * [[Albert Botteri]] * [[Ivan Hugo Botteri]] * [[Pavao Brajša]] * [[Zvonimir Brala]] * [[Beata Brausil]] * [[Josip Breitenfeld]] * [[Vladimir Breitenfeld]] * [[Vojtjeh Brida]] * [[Ivo Brodarec]] * [[Zvonimir Brudnjak]] * Lodovico Brunetti * [[Mile Budak]] (1903-61) * [[Julije Budisavljević]] (1882-1981) == C == * [[Nina Canki-Klain]] * [[Drago Chloupek]] * [[Darko Chudy]] * [[Branko Cvjetanović]] == Č == * [[Miroslav Čačković]] * [[Ljubomir Čečuk]] * [[Luka Čičin-Šain]] * [[Ivo Čikeš]] *[[Vera Čoklica]] *[[Drago Čop]] (1898-1963) *[[Stipe Čular]] *[[Krešimir Čupak]] *[[Ivo Čupar]] *[[Vesna Čupić]] *[[Nevenka Čuturić]] == Ć == * [[Pavao Ćepulić]] *[[Vladimir Ćepulić]] *[[Branimir Čvorišćec]] == Đ == * [[Ivan Đikić]]-biokemik? == D == * [[Dragan Dekaris]] *[[Mihovil Dekaris]] *[[Miroslav Delić]] *[[Ivan Dežman]] *[[Žarko Dolinar]] *[[Rafael Dolinšek]] *[[Sergije Dogan]] *([[Julije Domac]]) *[[Vjekoslav Duančić]] (st./ml.) *[[Andrija Dudić]] * [[Asaf Duraković]] * [[Zijad Duraković]] * [[Theodor Dürrigl]] *[[Franjo Durst]] == F == * [[Josip Fališevac]] * [[Krešimir Filić]] *[[Dora Filipović]] *[[Aleks Finderle]] *[[Vatroslav Florschütz]] *[[Avgust Forenbacher]] == G == * [[Nenad Grčević]] *[[Pavle Gregorić]] (1892-1989) *[[Ernest Grin]] (deloval v BiH) * [[Mirko Grmek|Mirko (Dražen) Grmek]] (zgodovinar medicine) * [[Ferdo Grospić]] (1893-1983) * [[Mavro Gross]] * [[Antun Grošić]] * [[Nevenka Gruden]] (1929-2021) * [[Vladimir Gruden]] * [[Zdenka Gruden]] *[[Miroslav Grujić]] * [[Branimir Gušić]] * [[Vladimir Gvozdanović]] == H == * [[Ferdinand Hadvig]] *[[Franjo Hajnšek]] *[[Nada Hamel-Puškarić]] *[[Janko Hančević]] *[[Josip Havliček]] * [[Andrija Hebrang mlajši]] * [[Matija Hedl]] *[[Ivan Herzog]] (Hercog) *[[Žiga Herzog]] *[[Vladimir Hlavka]] *[[Branko Hodek]] *[[Ante Hrabar]] * [[Hedvig Hricak]] *[[Oskar Hovorka]] (von Zderas) *[[Ivan Hozelawer]] *[[Višnja Hudolin]] * [[Vladimir Hudolin]] == I == * [[Drago Ibler]] * [[Mladen Ibler]] * [[Stanko Ibler]] * [[Drago Ikić]] * [[Ivo Ivančević]] * [[Nikola Ivaniš]] == J == *[[Ivo Jajić]] *[[Dušan Jakac]] *[[Đuro Jakaša]] *[[Milivoj Jambrišak]] *[[Fran Janjić]] *[[Ivan Janjić]] *[[Špiro Janović]] *[[Ivan Jelić]] *[[Vladimir Jelovšek]] *[[Dezider Julius]] *[[Stevo Julius]] *[[Miro Juretić]] *[[Nikola Juretić]] *[[Ante Jurica]] *[[Ladislav Juričić]] *[[Mislav Jurin]] *[[Zdenka Jurin-Žmegač]] == K == * [[Petar Kačić]] *[[Miroslava Kačić Knežević]] *[[Silvije Kadrnka]] *[[Magdalena Kadrnka Lovrenčić]] *[[Josip Kajfeš]] *[[Zrnka Kalafatić]] *[[Smilja Kalenić]] *Laszlo Kallai *[[Nikica Kalogjera]] *[[Andrija Kaštelan]] * [[Vladimir Katičić]] * [[Milo Katić]] * [[Duško Katunarić]] * [[Ivan Kaznačić]] * [[Branko Kesić]] * [[Eduard Klain]] * [[Franz Kleinhappel]] * [[Herbert Klemenčič]] (slov.-hrv.) * [[Goran Knežević]] * [[Mirko Knežević]] * [[Stojan Knežević]] * [[Geza Kobler]] * [[Pavel Kobler]] (1944, Mb) *[[Dubravka Kocijan-Hercigonja]] * [[Andrej Kogler]] (1944, SG) *[[Franjo Kogoj]] *[[Verena Kogoj-Bakić]] *[[Aleksander Koharović]] *[[Krsto Kolarić]] *[[Janko Komljenović]] *[[Zvonimir Kopač]] *[[Božena Kopajtić]] *[[Josip Koporc]] *[[Juraj Körbler]] *[[Mirko Koršić]] *[[Ivica Kostović]] *[[Krešimir Koržinek]] * [[Krista Kostial-Šimonović]] * [[Ivica Kostović]] * [[Marijan Košiček]] (hrv.-slov. seksolog) * [[Dragutin Košuta]] * [[Vladimir Kovač]], ortoped-kirurg * [[Luka Kovačić]] *[[Zvonimir Krajina]] *[[Milan Kralj]] *[[Zvonimir Kralj]] *[[Radoslav Krištof]] (r. Metlika) *Oto(n) Krivec *[[Zdenko Križan]] * [[Jelena Krmpotić-Nemanić]] * [[Krešimir Krnjević]] *[[Milan Kubović]] * [[Zdravko Kučić]] *[[Anđelko Kučišec]] * [[Asim Kurjak]] * [[Zvonko Kusić]] *[[Vjekoslav Kušan]] *[[Vladimir Kušević]] (farmacevt) *[[Ivan Kuvačić]] == L == * [[Rudolf Lamprecht]] (1781-1860) * [[Josip Leko]] * [[Andrija Longhino]] * [[Radoslav Lopašić]] (1896-1979) == M == * [[Frane Mandić]] * [[Šime Manola]] * [[Zvonimir Maretić]] * [[Ivo Margan]] * [[Ivo Marinović]] * [[Ana Marušić]] * [[Matko Marušić]] * [[Dragutin Mašek]] * [[Duško Matas]] *[[Ernest Mayerhofer]] *[[Jerko Machiedo]] *[[Ivo Margan]] *[[Dragutin Mašek]] *[[Davor Miličić]] *[[Darko Milinović]] * [[Eduard Miloslavić]] (''Eduard Luka Miloslavić)'' * [[Ladislav Mrzljak]] == O == * [[Stjepan Orešković.]] == P == * [[Ivo Padovan]] * [[Vladimir Parpura]] (*1964) *[[Marko Pećina]] *[[Vinko Perčić]] * [[Drago Perović]] * [[Stjepan Poljak]] *[[Laza Popović]]? *[[Emil Prašek]] * [[Dragan Primorac]] *[[Ivan Prpić]] == R == * [[Karlo Radoničić]] *[[Eduard Radošević]] *[[Željko Reiner]] *[[Danko Riessner]] * [[Pavao Rudan]] *[[Daniel Rukavina]] == S == * [[Sergije Saltykow]] *[[Santorio Santorio]] *[[Karol Senker]] (1919-2004) * [[Vlatko Silobrčić]] *[[Fran Smetanka]] *[[Ante Smetiško]] *[[Božidar Spišić]] (Špišić) *[[Nela Sršen]] (*1965) * [[Stjepan Steiner]] * [[Željko Sutlić]] == Š == * [[Marko Šarić]] * [[Ante Šercer]] * [[Zdenko Škrabalo]] * [[Andrija Štampar]] * [[Mladen Štulhofer]] * [[Anton Švajger]] == T == * [[Zdenko Trampuš]] (stomatolog) == V == * [[Aleksa Vancaš]] * [[Stjepan Vidaković]] *[[Krešimir Vranešić]] *[[Božidar Vrhovac]] *[[Herman Vukušić]] == W == * [[Teodor Wickerhauser]] == Z == * [[Savo Zlatić]] (1912-2007) {{seznami narodov po poklicu|zdravnikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Hrvatov|Zdravniki]] [[Kategorija:Hrvaški zdravniki|*]] mil1qf6pmm09jjtvrj22xwotjd35oqn Seznam hrvaških ekonomistov 0 49819 6759676 6688854 2026-10-02T13:33:18Z ~2026-45085-22 264465 /* B */ 6759676 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[ekonomist]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}} {{CompactTOC2}} == A == *Božidar Adžija *[[Neda Andrić]] *[[Ivo Andrijanić]] *[[Grga Antunac]] == B == *[[Mate Babić]] *[[Šimun Babić]] *[[Zvonimir Baletić]] *[[Adalbert Adam Barić]] *[[Dražen Barković]] *A.(lbert?) Bazala *[[Ivo Belin]] *[[Vasilije Belošević]] * [[Rudolf Bićanić]] * [[Miljenko Boljević]]? * [[Branko Bonefačić]]? * [[Oton Bošnjak]] * [[Ivo Bradetić]]? *[[Roko Braut]] *[[Jovo Brekić]] *[[Branko Bujić]]? *[[Ante Bulić]] *[[Ivo Burić]] == C == *[[Krešimir Car]] *[[Ivo Cecić]] *Marin Cerovac *Marijan Cuculić *Milorad Cuculić *[[Dragutin Cutvarić]] *[[Adolf Cuvaj]] == Č == * [[Dušan Čalić]] *[[Josipa Čaval]] *[[Zdenko Čibej]] *[[Ante Čičin Šain]] == Ć == * [[Bogdan Ćosić]] (1931-1986) == D == * [[Savka Dabčević-Kučar]] * [[Stanko Deželić]] * [[Jadranka Deželjin]] * [[Josip Deželjin]] (1920- ?) *Branislav Dimitrijević *Milan Divjak (1895-1980) *[[Martin Dobrinčić]] *[[Dragutin Domainko]] *[[Pavao Domančić]] *[[Adolf Dragičević]] *Jan Drašković *[[Saša Drezgić]] * [[Gordan Družić]] == Đ == * [[Šime Đodan]] == F == * [[Vladimir Farkaš]] *[[Davor Filipović]] *[[Milan Fišter]] (1917-46) *[[Ranko Frua]] *[[Rikard Fuchs]] == G == *[[Simeon Gaćeša]] *[[Vito Gašparević]] *[[Franjo Gašaprović]] *[[Vitomir Gašaprović]] *Aleksandar Goldštajn (1912-2010) (gospodarski pravnik) *[[Vilim Gorenc]] (1934-2025) (pravnik) *J. Gorjanović *[[Drago Gorupić]] *[[Petar Grahovac]] *[[Nenad Gvozdanović]] (1928-94) (tudi numizmatik) == H == *[[Herta Haas]] (1914-2010) *[[Marijan Hanžeković]] (1915-1993) *[[Zlatko Herkov]] (1904-1994) *[[Branko Horvat]] (1928-2003) *[[Marijan Hubeny]] == I == * [[Milan Ivšić]] (1887-1972) == J == *[[Vlatko Jadrešić]] *[[Dušan Jagodić]] *[[Martin Jakubin]] *[[Zoran Jašić]] *Lj. Jelačić-Bužimski *[[Ante Jelavić]] ? *([[Barbara Jelčić]]) * [[Božidar Jelčić]] *[[Ivan Jelen (ekonomski geograf)]] *[[Zvonimir Jelinović]] *[[Silvin Jerman]] (1924-2018) *[[Ljubo Jurčić]] *[[Boris Jurić]] *[[Smiljan Jurin]] (1920-2014) *[[Pero Jurković]] == K == *[[Ratimir Kalmeta]]? *Ante Kalogjera? *Dragutin (Dražen) Kalogjera *[[Leonard Karli]] *[[Tibor Karpati]] *[[Ante Katunarić]] ml.? *[[Antun Kobašić]] *[[Branko Kojić]] *[[Slobodan Komazec]] *[[Halid Konjhodžić]] *[[Đuro Kopač]]? *[[Marijan Korošić]] *[[Vladimir Košak]]? (1908-47) * [[Benedikt Kotrulj]](ević) (Dubrovčan) *[[Franjo Krajčević]] *[[Silvije Krajčević]] *[[Vladimir Kral]] *[[Ivan Krešić]] *[[Milan Krešić]] *Milan Krištof ? *[[Stjepan Krivošić]] (zgodovinski demograf) *[[Dragomir Krndija|Drago(mir) Krndija]] *[[Branko Kubović]] *Kukuljević-Sakcinski *[[Slavko Kulić]] *Fran(jo) Kuralt (slov.-hrvaški gospodarski strokovnjak) == L == *[[Josip Lakatoš]]? *[[Rikard Lang]] (1913-1994) *[[Ante Lauc]] (sociolog) *[[Marko Legović]] *[[Rudolf Legradić]] *[[Slaven Letica]] *[[Branimir Lokin]] *Blaž Lorković *[[Valdemar Lunaček]] == M == *Artur Machnik (Mahnik) *[[Željko Majcen]] *[[Ivan Mandić]] *[[Božo Marendić]] *Lj. Martić *P. Matković *[[Ivo Medvešček]] *[[Mato Mikić]] (1937-2019) *N. Miljanić *Fran Milobar *[[Mijo Mirković]] ("[[Mate Balota]]") *Pavle Muhić == N == *[[Branko Novak]] *[[Mijo Novak]] == O == * R. Obraz *Ostrožinski *[[Katarina Ott]] == P == *[[Ivo Perišin]] *[[Boris Podobnik]] *S. Polovina *S. Posilović *Đorđe Pribičević *[[Ognjen Prica]] *[[Zdenko Prohaska]] == R == *[[Đuro Račić]] *''Domagoj'' ''Račić?'' *[[Edo Rajh]] *[[Miljenko Rendulić]] *[[Franjo Renko]] (slov.-hrv.) *[[Vilko Rieger]] *[[Dragutin Rilke]] *[[Fedor Rocco]] *Z. Rogić *Lucija Rogić Dumančić == S == *[[Miloš Samardžija]] (hrv.-srbski) *D. Sabolović *[[Davor Savin]] *M. Sekulić *[[Vladimir Serdar]] (1912-2002) *[[Jakov Sirotković]] *[[Velimir Srića]] *[[Vladimir Stipetić]] (1928-2017) *[[Dušan Strahinja]] == Š == *([[Berislav Šefer]]) *J. Šilović *[[Josip Šipuš]] *[[Borislav Škegro]] *[[Miroslav Škoro]] *[[Hrvoje Šošić]] (1928-2012) *I. Šošić *[[Franjo Ferdinand Šporer]] == T == * R. Tepšić *J. Tironi *[[Jozo Tomašević]] Josip "Jozo" Tomasevich == U == * Ognjeslav Utješinović Ostrožinski == V == *[[Maja Vehovec]] *[[Marko Veselica]] (1936–2017) *[[Vladimir Veselica]] (1938-2013) *[[Nada Vitezić]] *[[Dragomir Vojnić]] (1924-2020) *[[Stjenko Vranjican]] (1948-2009) *[[Juraj Vrbanić]] *T. Vujković == W == * [[Alica Wertheimer-Baletić]] == Z == * [[Davor Zoričić]] *M. Zoričić == Ž == * [[Vladimir Žerjavić]] *[[Josip Županov]] (sociolog) {{seznami narodov po poklicu|ekonomistov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Hrvatov|Ekonomisti]] [[Kategorija:Hrvaški ekonomisti|*]] [[Kategorija:Seznami ekonomistov|Hrvati]] fujvu43od4x0cl5gz3tfuuxwtqdk0sm 6759698 6759676 2026-10-02T14:01:17Z ~2026-45085-22 264465 /* B */ 6759698 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[ekonomist]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}} {{CompactTOC2}} == A == *Božidar Adžija *[[Neda Andrić]] *[[Ivo Andrijanić]] *[[Grga Antunac]] == B == *[[Mate Babić]] *[[Šimun Babić]] *[[Zvonimir Baletić]] *[[Adalbert Adam Barić]] *[[Dražen Barković]] *[[Marko Bauer]] *[[Aleksandar Bazala]] *[[Ivo Belin]] *[[Vasilije Belošević]] * [[Rudolf Bićanić]] * [[Miljenko Boljević]]? * [[Branko Bonefačić]]? * [[Oton Bošnjak]] * [[Ivo Bradetić]]? *[[Roko Braut]] *[[Jovo Brekić]] *[[Branko Bujić]]? *[[Ante Bulić]] *[[Ivo Burić]] == C == *[[Krešimir Car]] *[[Ivo Cecić]] *Marin Cerovac *Marijan Cuculić *Milorad Cuculić *[[Dragutin Cutvarić]] *[[Adolf Cuvaj]] == Č == * [[Dušan Čalić]] *[[Josipa Čaval]] *[[Zdenko Čibej]] *[[Ante Čičin Šain]] == Ć == * [[Bogdan Ćosić]] (1931-1986) == D == * [[Savka Dabčević-Kučar]] * [[Stanko Deželić]] * [[Jadranka Deželjin]] * [[Josip Deželjin]] (1920- ?) *Branislav Dimitrijević *Milan Divjak (1895-1980) *[[Martin Dobrinčić]] *[[Dragutin Domainko]] *[[Pavao Domančić]] *[[Adolf Dragičević]] *Jan Drašković *[[Saša Drezgić]] * [[Gordan Družić]] == Đ == * [[Šime Đodan]] == F == * [[Vladimir Farkaš]] *[[Davor Filipović]] *[[Milan Fišter]] (1917-46) *[[Ranko Frua]] *[[Rikard Fuchs]] == G == *[[Simeon Gaćeša]] *[[Vito Gašparević]] *[[Franjo Gašaprović]] *[[Vitomir Gašaprović]] *Aleksandar Goldštajn (1912-2010) (gospodarski pravnik) *[[Vilim Gorenc]] (1934-2025) (pravnik) *J. Gorjanović *[[Drago Gorupić]] *[[Petar Grahovac]] *[[Nenad Gvozdanović]] (1928-94) (tudi numizmatik) == H == *[[Herta Haas]] (1914-2010) *[[Marijan Hanžeković]] (1915-1993) *[[Zlatko Herkov]] (1904-1994) *[[Branko Horvat]] (1928-2003) *[[Marijan Hubeny]] == I == * [[Milan Ivšić]] (1887-1972) == J == *[[Vlatko Jadrešić]] *[[Dušan Jagodić]] *[[Martin Jakubin]] *[[Zoran Jašić]] *Lj. Jelačić-Bužimski *[[Ante Jelavić]] ? *([[Barbara Jelčić]]) * [[Božidar Jelčić]] *[[Ivan Jelen (ekonomski geograf)]] *[[Zvonimir Jelinović]] *[[Silvin Jerman]] (1924-2018) *[[Ljubo Jurčić]] *[[Boris Jurić]] *[[Smiljan Jurin]] (1920-2014) *[[Pero Jurković]] == K == *[[Ratimir Kalmeta]]? *Ante Kalogjera? *Dragutin (Dražen) Kalogjera *[[Leonard Karli]] *[[Tibor Karpati]] *[[Ante Katunarić]] ml.? *[[Antun Kobašić]] *[[Branko Kojić]] *[[Slobodan Komazec]] *[[Halid Konjhodžić]] *[[Đuro Kopač]]? *[[Marijan Korošić]] *[[Vladimir Košak]]? (1908-47) * [[Benedikt Kotrulj]](ević) (Dubrovčan) *[[Franjo Krajčević]] *[[Silvije Krajčević]] *[[Vladimir Kral]] *[[Ivan Krešić]] *[[Milan Krešić]] *Milan Krištof ? *[[Stjepan Krivošić]] (zgodovinski demograf) *[[Dragomir Krndija|Drago(mir) Krndija]] *[[Branko Kubović]] *Kukuljević-Sakcinski *[[Slavko Kulić]] *Fran(jo) Kuralt (slov.-hrvaški gospodarski strokovnjak) == L == *[[Josip Lakatoš]]? *[[Rikard Lang]] (1913-1994) *[[Ante Lauc]] (sociolog) *[[Marko Legović]] *[[Rudolf Legradić]] *[[Slaven Letica]] *[[Branimir Lokin]] *Blaž Lorković *[[Valdemar Lunaček]] == M == *Artur Machnik (Mahnik) *[[Željko Majcen]] *[[Ivan Mandić]] *[[Božo Marendić]] *Lj. Martić *P. Matković *[[Ivo Medvešček]] *[[Mato Mikić]] (1937-2019) *N. Miljanić *Fran Milobar *[[Mijo Mirković]] ("[[Mate Balota]]") *Pavle Muhić == N == *[[Branko Novak]] *[[Mijo Novak]] == O == * R. Obraz *Ostrožinski *[[Katarina Ott]] == P == *[[Ivo Perišin]] *[[Boris Podobnik]] *S. Polovina *S. Posilović *Đorđe Pribičević *[[Ognjen Prica]] *[[Zdenko Prohaska]] == R == *[[Đuro Račić]] *''Domagoj'' ''Račić?'' *[[Edo Rajh]] *[[Miljenko Rendulić]] *[[Franjo Renko]] (slov.-hrv.) *[[Vilko Rieger]] *[[Dragutin Rilke]] *[[Fedor Rocco]] *Z. Rogić *Lucija Rogić Dumančić == S == *[[Miloš Samardžija]] (hrv.-srbski) *D. Sabolović *[[Davor Savin]] *M. Sekulić *[[Vladimir Serdar]] (1912-2002) *[[Jakov Sirotković]] *[[Velimir Srića]] *[[Vladimir Stipetić]] (1928-2017) *[[Dušan Strahinja]] == Š == *([[Berislav Šefer]]) *J. Šilović *[[Josip Šipuš]] *[[Borislav Škegro]] *[[Miroslav Škoro]] *[[Hrvoje Šošić]] (1928-2012) *I. Šošić *[[Franjo Ferdinand Šporer]] == T == * R. Tepšić *J. Tironi *[[Jozo Tomašević]] Josip "Jozo" Tomasevich == U == * Ognjeslav Utješinović Ostrožinski == V == *[[Maja Vehovec]] *[[Marko Veselica]] (1936–2017) *[[Vladimir Veselica]] (1938-2013) *[[Nada Vitezić]] *[[Dragomir Vojnić]] (1924-2020) *[[Stjenko Vranjican]] (1948-2009) *[[Juraj Vrbanić]] *T. Vujković == W == * [[Alica Wertheimer-Baletić]] == Z == * [[Davor Zoričić]] *M. Zoričić == Ž == * [[Vladimir Žerjavić]] *[[Josip Županov]] (sociolog) {{seznami narodov po poklicu|ekonomistov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Hrvatov|Ekonomisti]] [[Kategorija:Hrvaški ekonomisti|*]] [[Kategorija:Seznami ekonomistov|Hrvati]] o3olp9qi3be498ldshmnt7ys75js41k Seznam hrvaških rokometašev 0 49824 6759827 6511607 2026-10-02T21:35:06Z ~2026-44996-51 264415 /* Š */ 6759827 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[rokometaš]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}} == A == [[Mirko Alilović]] - [[Matej Ašanin]] == B == [[Željko Babić]] - [[Ivano Balić]] - [[Mirko Bašić]] - [[Aneta Benko]] - [[Zvonimir Bilić]] - [[Valentina Blažević]] - [[Ilija Brozović]] - [[Klaudija Bubalo]] - [[Denis Buntić]] - == C == [[Luka Cindrić]] - == Č == [[Petar Čarić]] - [[Patrik Ćavar]] - [[Ivan Čupić]] == Ć == [[Patrik Ćavar]] == D == [[Ana Debelić]] - [[Irislav Dolenec]] - [[Davor Dominiković]] - [[Domagoj Duvnjak]] - [[Mirza Džomba]] - == F == Farkaš - [[Marijan Flander]] (slov.-hrv. trener ...) == G == [[Jakov Gojun]] - [[Filip Glavaš]] - [[Ivan Goluža]] - [[Slavko Goluža]] - Grahovac - [[Bruno Gudelj]] - == H == [[Hrvoje Horvat]] - [[Zlatko Horvat]] - [[Matej Hrstić]] == I == [[Katica Ileš]] - [[Zdenka Ištvanović]] == J == [[Halil Jaganjac]] - [[Marijan Jakšeković]] - [[Boris Jarak]] - [[Vladimir Jelčić]] - [[Marin Jelinić]] - [[Katarina Ježić]] - [[Božidar Jović]] - [[Pavle Jurina]] == K == [[Nikša Kaleb]] - [[Ivana Kapitanović]] - ([[Nikola Karabatić]]) - [[Igor Karačić]] - [[Mario Kelentrić]] - [[Nenad Kljaić]] - [[Ana Knežević]] - [[Marko Kopljar]] - [[Ante Kostelić]] - [[Krešimir Kozina]] - [[Branko Kralj]]-"[[King]]"-Kuže - [[Dominik Kuzmanović]] == L == [[Blaženko Lacković]] - [[Venio Losert]] - [[Tin Lučin]] == M == [[Marko Mamić]] - [[David Mandić]] - [[Marino Marić]] - [[Siniša Markota]] - [[Ivan Martinović]] - [[Vlado Matanović]] - [[Valter Matosević]] - [[Petar Metličić]] - [[Lovro Mihić]] - [[Zdravko Miljak]] - [[Josip Miljković]] - [[Željko Musa]] == N == [[Alvaro Načinović]] - [[Ivan Ninčević]] == O == Obrvan - [[Olivera Oroz]] - [[Petra Oštarjaš]] - == P == [[Goran Perkovac]] - [[Ivan Pešić]] - [[Adriana Prosenjak]] - [[Iztok Puc]] - [[Rolando Pušnik]] == S == [[Ivan Slišković]] - [[Irfan Smajlagić]] - [[Zvonimir Srna]] - [[Luka Stepančić]] - [[Renato Sulić]] - == Š == [[Josip Šarac]] - [[Luka Šebetić]] - [[Marin Šego]] - [[Marin Šipić]] - [[Vlado Šola]] - ([[Mario Šoštarič]]) - [[Denis Špoljarić]] - [[Vlado Štencel]] - [[Manuel Štrlek]] - [[Vladimir Šujster]] - [[Mate Šunjić]] == T == [[Vilim Tičić]] - [[Marta Tomac]] - [[Ratko Tomljanović]] - [[Mara Torti]] - == V == [[Tonči Valčić]] - [[Ivan Vida]] - [[Igor Vori]] - ([[Ljubomir Vranjes|Ljubomir Vranješ]])?- ([[Veselin Vujović]]) - [[Ivan Vukas]] - [[Ljubo Vukić]] - [[Katarina Vukoja]] Babić == Z == [[Zdravko Zovko]] - [[Vedran Zrnić]] - {{seznami narodov po poklicu|rokometašev}} [[Kategorija:Seznami Hrvatov|Rokometaši]] [[Kategorija:Hrvaški rokometaši|*]] 1xjawt4yg2dzzuh7e9ss0166rez1b8z Seznam francoskih znanstvenikov 0 50012 6759806 3203614 2026-10-02T18:54:40Z Yerpo 8417 +ostali 6759806 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Francozi|francoskih]] [[znanstvenik]]ov''' je krovni seznam. == Seznami po področjih == *[[seznam francoskih antropologov]] *[[seznam francoskih arheologov]] *[[seznam francoskih astronomov]] *[[seznam francoskih biologov]] **[[seznam francoskih botanikov]] **[[seznam francoskih paleontologov]] *[[seznam francoskih fizikov]] *[[seznam francoskih geografov]] *[[seznam francoskih geologov]] *[[seznam francoskih jezikoslovcev]] **[[seznam francoskih filologov]] *[[seznam francoskih kemikov]] *[[seznam francoskih matematikov]] *[[seznam francoskih sociologov]] *[[seznam francoskih zgodovinarjev]] {{seznami narodov po poklicu|znanstvenikov}} [[Kategorija:Seznami Francozov|Znanstveniki]] [[Kategorija:Francoski znanstveniki|*]] 8x9zx61v20vcmeycn9q2ttok98c492a Seznam francoskih kemikov 0 50015 6759694 6522458 2026-10-02T13:53:34Z ~2026-45085-22 264465 /* B */ 6759694 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Francozi|francoskih]] [[kemik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Francozov|Francija|francoskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Anatole Andrejew]] (1914–2013) (biokemik ruskega rodu) == B == * [[Antoine Jérôme Balard]] *[[Pierre Barchewitz]] (1910 – 1984) * [[Antoine Baumé]] (1728 – 1804) * [[Joseph Achille Le Bel]] *[[Marcel Benoist]] (švic. porekla?) *[[Marcellin Berthelot]] *[[Claude Louis Berthollet]] * [[Paul-Émile Lecoq de Boisbaudran]] * [[Jean-Baptiste Boussingault]] * [[Henri Braconnot]] * [[Charles Julien Brianchon]] (1783 – 1864) *[[Alexandre Brongniart]] == C == * [[Louis Claude Cadet de Gassicourt]] * [[Hilaire de Chardonnet]] * [[Emmanuelle Charpentier]] {{ikona Nob nag}} 2020 * [[Joseph Bienaimé Caventou]] * [[Michel-Eugène Chevreul]] *[[Pierre Curie]] (1859 – 1906) {{ikona Nob nag}} 1903 * [[Marie Skłodowska-Curie]] (1867 – 1934) {{ikona Nob nag}} == D == * [[Henri Sainte-Claire Deville]] * [[Pierre Louis Dulong]] * [[Jean-Baptiste Dumas]] == E == * [[Thomas Ebbesen]] == F == *[[Charles Flandin]] *[[Marc Fontecave]] (1956 –) *[[Jean Fréchet]] (1944 –) *[[René Freymann]] (1909 – 1995) *[[Charles Friedel]] == G == * [[Joseph Louis Gay-Lussac]] * [[Étienne François Geoffroy]] (1672–1731) *[[Daniel Grabar|Pierre Grabar]] (1898–1986) * [[Victor Grignard]] (1871–1935) {{ikona Nob nag}} 1912 *[[Jean-Baptiste Guimet]] == H == * [[Jean Henri Hassenfratz]] == J == * [[Louis de Jaucourt]] * [[Irène Joliot-Curie]] == K == * [[Emil Kopp]] == L == * [[Auguste Laurent]] * [[Joseph Jean Pierre Laurent]] (1823 – 1900) * [[Antoine Lavoisier]] (1743 – 1794) * [[Nicolas Leblanc]] * [[Henri-Louis Le Chatelier]] (1850 – 1916) * [[Jean-Marie Lehn]] (1939 –) {{ikona Nob nag}} 1987 == M == * [[Henri Moissan]] (1852 – 1907) == P == * [[Louis Pasteur]] * [[Joseph Proust]] == R == * [[Jean Rey (zdravnik)|Jean Rey]] (1583 – 1645) * [[François-Marie Raoult]] (1830 – 1901) * [[François-Vincent Raspail]] (1794 – 1878) * [[Henri Victor Regnault]] (1810 – 1878) * [[Guillaume-François Rouelle]] (1703 – 1770) * [[Hilaire Rouelle]] (1718 – 1779) == S == * [[Paul Sabatier (kemik)|Paul Sabatier]] (1854 – 1941) {{ikona Nob nag}} 1912 * [[Josiane Serre]] * [[Marie Skłodowska-Curie]] (1867 – 1934) {{ikona Nob nag}} 1911 * [[Eugène Soubeiran]] == T == * [[Louis Jacques Thénard]] * [[Hervé This]] * [[Marc Tiffeneau]] == U == * [[Georges Urbain]] == V == * [[Louis Nicolas Vauquelin]] * [[Alexandre-Théophile Vandermonde]] (1735 – 1796) == W == * [[Charles Adolphe Wurtz]] (1817 – 1884) {{seznami narodov po poklicu|kemikov}} [[Kategorija:Seznami Francozov|Kemiki]] [[Kategorija:Francoski kemiki|*]] 1ko9s6ccii6ho6ep9gr2yz2ntoqvfht Seznam nemških slikarjev 0 50079 6759691 6750400 2026-10-02T13:50:23Z ~2026-45085-22 264465 /* B */ 6759691 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Nemci|nemških]] [[slikar]]jev.''' {{seznami poklicev za narode|Nemcev|Nemčija|nemških}} {{CompactTOC2}} == A == {{div col|colwidth=24em}} * [[Hans von Aachen]] ([[1552]] - [[1615]]) * [[Marianne Aatz]] (r. ''Klein'') ([[1929]] - 2024) * [[Tomma Abts]] ([[1967]] -) (nemško-angleška) * [[Andreas Achenbach]] ([[1815]] - [[1910]]) * [[Oswald Achenbach]] ([[1827]] - [[1905]]) * [[Max Ackermann]] ([[1887]] - [[1975]]) * [[Albrecht Adam]] ([[1786]] - [[1862]]) *[[Emil Adam]] (1843 - 1924) * [[Franz Adam]] ([[1815]] - [[1886]]) *[[Karl-Heinz Adler]] (1927 - 2018) * [[Christoph Ludwig Agricola]] ([[1667]] - [[1719]]) *[[August Ahlborn]] (1796 - 1857) * [[Friedrich Ahlers-Hestermann]] ([[1883]] - [[1973]]) * [[Max Emanuel Ainmiller]] ([[1807]] - [[1870]]) * [[Anton Albers]] (1877 - 1915) *[[Joseph Albers]] (1898 - 1976) * [[Heinrich Aldegrever]] ([[1502]] - [[1555]]/[[1561|61]]) * [[Bill Alexander (slikar)|Bill (William) Alexander]] ([[1915]] - [[1997]]) * [[Jakob Alt]] ([[1789]] - [[1872]]) *[[Frank Helmut Auerbach]] (1931–2024) (nem.-britanski jud. rodu) * [[Otmar Alt]] ([[1940]] -) *[[Theodor Alt]] (1846 - 1937) * [[Albrecht Altdorfer]] ([[1480]] - [[1538]]) * [[Alo Altripp]] ([[1906]] - [[1991]]) * [[Christoph Amberger]] ([[1505]] - [[1562]]) *[[Hermann Anschütz]] (1802 - 1880) *[[Horst Antes]] ([[1936]] -) * [[Ulrich Apt]] ([[1460]] - [[1532]]) * [[Georg Arnold-Graboné]] ([[1896]] - [[1982]]) *[[Carl Arp]] (1867 - 1913) * [[Jean Arp|Hans Arp]] ([[1886]] - [[1966]]) (francosko-nemški) * [[Cosmas Damian Asam]] ([[1686]] - [[1739]]) *[[Andreas Achenbach]] (1815 - 1910) *[[Oswald Achenbach]] (1827 - 1905) * [[Louis Asher]] ([[1804]] - [[1878]]) {{div col end}} == B == {{div col|colwidth=24em}} *[[Johannes Theodor Baargeld]] (1892 - 1927) *[[Elvira Bach]] ([[1951]] -) *[[Horst Bachmann]] (1927 - 2007) *[[Derick Baegert]] ([[1440]] - [[1515]]) *[[Horst Bahr]] (1932 - 2012) *[[Johann Karl Ulrich Bähr]] (1801 - 1869) * [[Hans Baldung]] - Grien/Grün ([[1484]] - [[1545]]) *[[Carl Bantzer]] (1857 - 1941) * [[Johann Hieronymus Barckhan]] ([[1785]] - [[1865]]) * [[Eduard Bargheer]] (1901 - 1979) * [[Georg Baselitz]] (''Hans-Georg Kern'') ([[1938]] -) * [[Paul Baum (slikar)|Paul Baum]] ([[1859]] - [[1932]]) *[[Willi Baumeister]] (1889 - 1955) * [[Arnold Baur]] (1869 - 1947) *[[Carl Becker]] (1820 - 1900) * [[Willi Baumeister]] ([[1889]] - [[1955]]) * [[Jakob Becker]] ([[1810]] - [[1872]]) *[[Carl Johann Becker]]-Gundahl (1856 - 1926) *[[Curt Georg Becker]] (1904 - 1972) *Willy von Beckerath (1868 - 1938) * [[Paul Beckert]] ([[1856]] - [[1922]]) * [[Max Beckmann]] ([[1884]] - [[1950]]) * [[Adalbert Begas]] ([[1836]] - [[1888]]) * [[Carl Joseph Begas]] ([[1794]] - [[1854]]) * [[Oskar Begas]] ([[1828]] - [[1883]]) * [[Barthel Beham]] ([[1502]] - [[1540]]) * [[Hans Sebald Beham]] ([[1500]] - [[1550]]) *[[Herbert Behrens-Hangeler]] (1898 - 1981) * [[Franz Joachim Beich]] ([[1666]] - [[1748]]) *[[Hans Bellmer]] (1902 - 1985) (nemško-francoski) * [[Eduard Bendemann]] ([[1811]] - [[1889]]) * [[Siegfried Detlev Bendixen]] ([[1786]] - [[1864]]) *[[Charlotte Berend-Corinth]] (1880 - 1967) * [[Claus Berg]] ([[1470]] - [[1532]]) * [[Werner Berg]] ([[1904]] - [[1981]]) * [[Claus Bergen]] (1885 - 1964) * [[Bernd Berner]] ([[1930]] - [[2002]]) *[[Walter Besig]] (1869 - 1950) *[[Michael Bette]] (1942 - 2022) *Joseph Beuys (1921 - 1986) *[[Max Bill]] (1908 - 1994) (švicarsko-nemški) *[[Carl Binzer|Carl (von) Binzer]] (1824 - 1902) *[[Norbert Bisky]] (1970 -) * [[Julius Bissier]] ([[1893]] - [[1965]]) * [[Karl Oskar Blase]] ([[1925]] - [[2016]]) *[[Karl Blechen]] (1798 - 1840) *[[Georg Bleibtreu]] (1828 - 1892) *[[Fritz Bleyl]] (1880 - 1966) *[[Adolf Bock]] (1890 - 1968) * [[Arnold Böcklin]] ([[1827]] - [[1901]]) (švicarsko-nemški) * [[Andreas Bogdain]] (1959 -) *[[Adolf Böhlich]] (1933 - 2021) *[[Hans Bohrdt]] (1857 - 1945) *[[Gerhard Bondzin]] (1930 - 2014) DDR * [[Hendrik van der Borcht starejši]] ([[1583]] - [[1651]]) (flamsko-nemški) *[[Hendrik van der Borcht mlajši]] ([[1614]] - [[1676]]) * [[Francis Bott]] ([[1904]] - [[1998]]) * [[Eugen Bracht]] (1842 - 1921) * [[Petr Brandl|Peter Brandl]] ([[1668]] - [[1739]]) (nemško-češki) * [[Marianne Brandt]] ([[1893]] - [[1983]]) * [[Albrecht Bräuer]] (1830 - 1897) *[[Heinrich Breling]] (1849 - 1914) *[[KP Brehmer]] (1938 - 1997) * [[Uwe Bremer]] ([[1940]] -) *[[Paul Brockmüller]] (1864 - 1925) *[[Peter Brüning]] (1929 - 1970) *[[Bartholomäus Bruyn]] starejši (1493–1555) *Lothar-Günther Buchheim (1918 - 2007) *[[Rudolf Bunk]] (1908 - 1974) (nemško-hrvaški) *[[Paul Bürde]] (1830 - 1874) *[[Anton Burger]] (1824 - 1905) * [[Hans Burgkmair]] ([[1473]] - [[1531]]) *[[Wilhelm Busch]] ([[1832]] - [[1908]]) *[[Erich Büttner]] (1889 - 1936) *[[Werner Büttner]] (1954 -) {{div col end}} == C == {{div col|colwidth=24em}} * [[Alexander Camaro]] ([[1901]] - [[1992]]) * [[Julius Schnorr von Carolsfeld]] ([[1794]] - [[1872]]) * [[Asmus Jacob Carstens]] ([[1754]] - [[1798]]) (dansko-nemški) * [[Carl Gustav Carus]] ([[1789]] - [[1869]]) * [[Franz Ludwig Catel]] ([[1778]] - [[1856]]) * [[Rolf Cavael]] ([[1898]] - [[1979]]) * [[Daniel Chodowiecki]] ([[1726]] - [[1801]]) (poljsko-nemški) *[[Erich Correns]] (1821–1877) * [[Lovis Corinth]] ([[1858]] - [[1925]]) * [[Peter von Cornelius]] (1783/4 - [[1867]]) * [[Ludwig des Coudres]] ([[1820]] - [[1878]]) * [[Lucas Cranach starejši]] ([[1472]] - [[1553]]) * [[Lucas Cranach mlajši]] ([[1515]] - [[1586]]) *[[Charles Crodel]] (1894 - 1973) * [[Georg Heinrich Crola]] ([[1804]] - [[1879]]) {{div col end}} == D == {{div col|colwidth=24em}} *[[Fritz Dähn]] (1908 - 1980) (DDR) *[[Wilhelm von Debschitz]] (1871 - 1948) *[[Franz Defregger]] (1835 - 1921) (tirolsko/avstrijsko-nemški/bavarski) *[[Ernst Deger]] (1809 - 1885) *[[Balthasar Denner]] (1685 - 1749) *[[Gustav Deppe]] (1913 - 1999) *[[Ugo Dettman]] (1950 -) *[[Walter Dexel]] (1890 - 1973) *[[Karl Wilhelm Diefenbach]] ([[1851]] - [[1913]]) *[[Jakob Fürchtegott Dielmann]] (1809 - 1885) * [[Albert Christoph Dies]] ([[1755]] - [[1822]]) *[[Anton Dietrich]] (1833 - 1904) * [[Feodor Dietz]] ([[1813]] - [[1870]]) *[[Wilhelm von Diez]] (1839 - 1907) *[[Mathias Dietze]] * [[Ludwig Dill]] ([[1848]] - [[1940]]) * [[Johann Georg von Dillis]] ([[1759]] - [[1841]]) * [[Otto Dix]] ([[1891]] - [[1969]]) * [[Max Doerner]] ([[1870]] - [[1939]]) *[[Theo van Doesburg]] (1883 - 1931) (niz.-nem.-švic.? ''Bauhaus'') *[[Franz Karl Wilhelm Domscheit]] (lit. [[Pranas Domšaitis]]) (prusko-litovski) *[[Eugen Dücker]] (1841 - 1916) * [[Albrecht Dürer]] ([[1471]] - [[1528]]) * [[Hans Dürer]] (1490 - 1538~) {{div col end}} == E == {{div col|colwidth=24em}} * [[Konrad Eberhard]] ([[1768]] - [[1859]]) *[[Adam Eberle]] (1804 - 1832) * [[Gustav Eberlein]] ([[1847]] - [[1926]]) *[[Emil Ebers]] (1807 - 1884) *[[Alois Erdelt]] (1851 - 1911) *[[Carl Eggers]] (1787 - 1863) * [[Heinrich Ehmsen]] ([[1886]] - [[1964]]) *[[Curt Ehrhardt]] (1895 - 1972) * [[Andreas Eigner]] ([[1801]] - [[1870]]) * [[Adam Elsheimer]] ([[1578]] - [[1610]]) * [[Edgar Ende]] ([[1901]] - [[1965]]) *[[Hans am Ende]] (1864 - 1918) *[[Edouard von Engerth]] (1818–1897) (nem.-šlezijsko-avstrijski) *[[Barbara Engholm]] (1940 -) *[[Ulrich Erben]] (1940 -) *[[Adolf Erbslöh]] (1881 - 1947) *[[Elisabeth Erdmann-Macke]] (1888 - 1978) * [[Adolf Erhardt]] ([[1813]] - [[1899]]) * [[Erich Erler]] ([[1870]] - [[1946]]) * [[Fritz Erler (slikar)|Fritz Erler]] ([[1868]] - [[1940]]) * [[Max Ernst]] ([[1891]] - [[1976]]) * [[Hermann Eschke]] (1823 - 1900) * [[Oscar Eschke]] (1851 - 1892) (nem.-ameriški) * [[Richard Eschke]] (1859 - 1944) *[[Julius Exter]] (1863 - 1939) {{div col end}} == F == {{div col|colwidth=24em}} * [[Hanns Fechner]] (1860—1931) * [[Werner Fechner]] (1892—1973) * [[Jakob Wilhelm Fehrle]] ([[1884]] - [[1974]]) * [[Lyonel Feininger]] ([[1871]] - [[1956]]) (nem.-ameriški) *[[Wilhelm Feldmann]] (1859 - 1932) * [[Conrad Felixmüller]] ([[1897]] - [[1977]]) * [[Anselm Feuerbach]] ([[1829]] - [[1880]]) * [[Johann Georg Fischer (slikar)|Johann Georg Fischer]] ([[1580]] - [[1643]]) *[[Konrad Fischer]] (''Konrad Lueg'') (1939 - 1996) *[[Otto Fischer]] (1870 - 1947) * [[Albert Flamm]] ([[1823]] - [[1906]]) * [[Georg Flegel]] ([[1566]] - [[1638]]) * [[Carl Philipp Fohr]] ([[1895]] - [[1818]]) *[[Philipp Foltz]] (1805 - 1877) * [[Günther Förg]] ([[1952]] - [[2013]]) *[[Willi Foerster]] (1892 - 1965) * [[Wieland Förster]] ([[1930]] -) *[[Philipp Franck]] (1860 - 1944) * [[Otto Freundlich]] ([[1878]] - [[1943]]) *''Hannah Kosnick-Kloss Jeanne Freundlich, Hannah Freundlich'' * [[Caspar David Friedrich]] ([[1774]] - [[1840]]) * [[Christian Frosch]] (1968 -) * [[Heinrich Füger]] ([[1851]] - [[1818]]) * [[Xaver Fuhr]] ([[1898]] - [[1973]]) {{div col end}} == G == {{div col|colwidth=24em}} *[[Friedrich Gärtner]] (1824 - 1905) *[[Winfred Gaul]] ([[1928]] - [[2003]]) *[[Nikolaus Geiger]] ([[1849]] - [[1897]]) * [[Jakob Gensler]] ([[1808]] - [[1845]]) *[[Isa Genzken]]? (1948 -) *[[Ida Gerhardi]] (1862 - 1927) *[[Eduard Gerhardt]] (1813 - 1888) * [[Christian Friedrich Gille]] ([[1805]] - [[1899]]) * [[Werner Gilles]] ([[1894]] - [[1961]]) * [[Julius E. F. Gipkens]] ([[1883]] - [[1968]]) * [[Raimund Girke]] ([[1930]] - [[2002]]) *[[Erich Glette]] (1896 - 1980) * [[Johann Gottlieb Glume]] ([[1711]] - [[1778]]) * [[Hermann Mayer Salomon Goldschmidt]] ([[1802]] – [[1866]]) * [[Paul Gösch]] ([[1885]] - [[1940]]) *[[Karl Otto Götz]] (1914 - 2017) * [[Carl Götzloff]] ([[1799]] - [[1866]]) *[[Gustav Graef]] (1821 - 1895) *[[Ernst H. Graeser]] (1884 - 1944) *[[August Grahl]] (1791 - 1868) * [[Günter Grass]] ([[1927]] - [[2015]]) *[[Gotthard Graubner]] (1930 - 2013) * [[Josef Heinrich Grebing]] ([[1879]] - [[1940]]) * [[Otto Greiner]] ([[1869]] - [[1916]]) *[[Otto Griebel]] (1895 - 1972) * [[HAP Grieshaber]] ([[1909]] - [[1981]]) * [[George Grosz]] ([[1893]] - [[1959]]) *[[Hans Grundig]] (1901 - 1958) *[[Lea Grundig]] (r. ''Langer'') (1906 - 1977) * [[Emil Otto Grundmann]] ([[1844]] - [[1890]]) * [[Matthias Grünewald]] (Mathis Gothard Nithart) (~1475/80 - [[1528]]) *[[Johannes Grützke]] (1937 - 2017) * [[Edward von Grützner]] ([[1846]] - [[1925]]) * [[Louis Gurlitt]] ([[1812]] - [[1897]]) *[[Karl Gussow]] (1843 - 1907) {{div col end}} == H == {{div col|colwidth=24em}} * [[Paul Haase (slikar)|Paul Haase]] ([[1873]] - [[1925]]) *[[Hugo von Habermann]] (1849 - 1929) * [[Jacob Philipp Hackert]] ([[1737]] - [[1807]]) * [[Gabriel von Hackl]] ([[1843]] - [[1926]]) (r. v Mariboru) *[[Walter Haeckel]] (''Walter Ernst Huschke-Haeckel'') (1868 - 1939) * [[Otto Herbert Hajek]] ([[1927]] - [[2005]]) (češko-nemški) * [[Franz Hanfstaengl]] ([[1804]] - [[1877]]) *Kristijan Henrik [[Hanson]] (1790 - 1863) (nem.-slov.) * [[Johann Oswald Harms]] ([[1643]] - [[1708]]) * [[Hans Hartung]] ([[1904]] - [[1989]]) (nemško-francosko-špan.) * [[Hans Hassenteufel]] ([[1887]] - [[1943]]) *[[Max Haushofer]] (1811 - 1866) * [[Elias Gottlob Haussmann]] ([[1695]] - [[1774]]) *[[Florian Havemann]] (1952 -) *[[Christoph Hawich]] (1792 - 1848) *[[Jakob Hawich]] (1719 - 1780) *[[Stephan Hawich]] (1753 - 1827) *[[Hans von Hayek]] (1869 - 1940) (avstrijsko-nemški) * [[Erich Heckel]] ([[1883]] - [[1970]]) * [[Wilhelm Heckrott]] (1890 - 1964) *[[Marta Hegemann]] (1894 - 1970) *[[Horst Heinen]] (1927 - 2001) * [[Jan Jiří Heinsch|Johann Georg Heinsch]] ([[1647]] - [[1712]]) * [[Johann Julius Heinsius]] ([[1740]] - [[1812]]) *[[Bernhard Heisig]] (1925 - 2011) *[[Dörte Helm|Dörte (Dorothea) Helm]]-''Heise'' (1898 - 1941) * [[Johann Jakob Herkomer]] ([[1652]] - [[1717]]) * [[Friedrich Herlin]] ([[1425]]/[[1430|30]] - [[1500]]) *[[Rudolf Hermanns]] (1860–1935) *[[Andrej Janez Herrlein]] (1738 - 1817) (nem.-slov.) *[[Ludwig Herterich]] (1856 - 1932) *[[Hermann Ottomar Herzog]] (1831 - 1932) (nem.-ameriški) * [[Peter von Hess]] ([[1792]] - [[1871]]) * [[Philipp Friedrich von Hetsch]] ([[1758]] - [[1838]]) * [[Werner Heuser]] (1880 - 1964) *[[Paul Hey]] (1867 - 1952) *[[Moritz Heymann]] (1870 - 1937?) *[[Ernst Hildebrand]] (1833 - 1924) *[[Eduard Hildebrandt]] (1818 - 1868) * [[Theodor Hildebrandt]] ([[1804]] - [[1874]]) *Josef Hillerbrandt (arhitekt, oblikovalec, slikar ...) *[[Rudolf Hirth du Frênes]] (1846 - 1916) *[[Dora Hitz]] (1856 - 1924) (nem.-romun.-fr.) *[[Hannah Höch]] (1889 - 1978) * [[Gerhard Hoehme]] ([[1920]] - [[1989]]) *[[Heinrich Hoerle]] (1895 - 1936) *Angelika Hoerle (1899 - 1923) * [[Bernhard Hoetger]] ([[1874]] - [[1949]]) * [[Karl Hofer]] ([[1878]] - [[1955]]) *[[Hans Hofmann]] (1880 - 1966) *[[Ludwig von Hofmann]] (1861 - 1945) * [[Adolfo Hohenstein]] ([[1854]] - [[1928]]) *[[Hans Holbein starejši]] ([[1465]] - [[1524]]) * [[Hans Holbein mlajši]] ([[1497]] - [[1543]]) * [[Adolf Hölzel]] ([[1853]] - [[1934]]) *[[Heinrich Hoerle]] (1895 - 1936) *Conrad Hommel (1883 - 1971) *[[Günter Horn]] (1935 -) *[[Karl Hubbuch]] ([[1891]] - [[1979]]) * [[Jakob Wilhelm Hüber]] ([[1787]] - [[1871]]) *[[Julius Hübner]] (1806 - 1882) {{div col end}} == I == {{div col|colwidth=24em}} * [[Johann Eberhard Ihle]] ([[1727]] - [[1814]]) * [[Jörg Immendorff]] ([[1945]] - [[2007]]) *[[Johannes Itten]] (1888 - 1967) (Švicar: [[Bauhaus (šola oblikovanja)|Bauhaus]]) * [[Franz Ittenbach]] ([[1813]] - [[1879]]) {{div col end}} == J == {{div col|colwidth=24em}} * [[Paul Emil Jacobs]] ([[1802]] - [[1866]]) * [[Ferdinand Jagemann]] ([[1780]] - [[1820]]) *[[Angelo Jank]] (1868 - 1940) * [[Peter Janssen]] ([[1844]] - [[1908]]) *[[Oda Jaune]] (1979 -) *[[Aleksej Javlenski]] (Alexej von Jawlensky) (1864 - 1941) (rusko-nemški) *[[Rudolf Jordan]] (1810 - 1887) {{div col end}} == K == {{div col|colwidth=24em}} * [[Johann Matthias Kager]] ([[1566]] - [[1634]]) *[[Eugen von Kahler]] (1882 - 1911) * [[Leopold Graf von Kalckreuth|Leopold (Karl Walter) von Kalckreuth]] ([[1855]] - [[1928]]) *[[Peter Kampehl]] (1947 -) * [[Arthur Kampf]] ([[1864]] - [[1950]]) *[[Vasilij Kandinski]] (1866 - 1944) (rusko-nemški...) * [[Alexander Kanoldt]] ([[1881]] - [[1939]]) * [[Friedrich von Kaulbach]] ([[1822]] - [[1903]]) * [[Friedrich August von Kaulbach]] ([[1850]] - [[1920]]) * [[Hermann von Kaulbach ]]([[1846]] - [[1909]]) * [[Wilhelm von Kaulbach]] ([[1805]] - [[1874]]) * [[Max Kaus]] ([[1891]] - [[1977]]) * [[Peter Robert Keil]] ([[1942]] -) * [[Albert von Keller]] ([[1844]] - [[1920]]) (švic.-nem.) * [[Ferdinand Keller|Ferdinand (von) Keller]] (1842 – 1922) * [[George Kenner]] ([[1888]] – [[1971]]) * [[Friedrich Georg Kersting]] ([[1785]] - [[1847]]) *[[Peter van Kessel]] (? - 1668) (flamsko-nemški) * [[Anselm Kiefer]] ([[1945]] -) *[[Martin Kippenberger]] (1953 - 1997) * [[Ernst Ludwig Kirchner]] ([[1880]] - [[1938]]) *[[Konrad Klapheck]] (1935 - 2023) * [[Peter Klasen]] ([[1935]] -) (nem.-franc.) *[[Paul Klee]] (1879 - 1940) (švicarsko-nemški) *[[Astrid Klein]] (1951 -) *[[Walther Klemm]] (1883 - 1957) * [[Leo von Klenze]] ([[1784]] - [[1864]]) * [[Max Klinger]] ([[1857]] - [[1920]]) *[[Joseph Knabl]] (1819 - 1881) * [[Ludwig Knaus]] ([[1829]] - [[1910]]) * [[Christoph Heinrich Kniep]] ([[1755]] - [[1825]]) * [[Otto Knille]] ([[1832]] - [[1898]]) * [[Heinrich Knirr]] ([[1862]] - [[1944]]) (''Hitlerjev portret'') *[[Imi Knoebel|Imi (Klaus Wolf) Knoebel]] (1940 -) * [[Georg Wenzeslaus von Knobelsdorff]] ([[1699]] - [[1753]]) * [[Martin Knoller]] ([[1725]] - [[1804]]) * [[Ferdinand Kobell]] ([[1740]] - [[1799]]) * [[Wilhelm von Kobell]] ([[1766]] - [[1853]]) * [[Ernst Koerner]] (1846 - 1927) *[[Heinrich Christoph Kolbe]] (1771 - 1836) *[[Louis Kolitz]] (1845 - 1914) * [[Käthe Kollwitz]] ([[1867]] - [[1945]]) *[[Leo von König]] (1871 - 1944) *[[Jeanne Kosnick-Kloss]] (1892 - 1966) (nem.-fr.) ''Hannah Kosni(c)k-Kloss, Jeanne/Hannah Freundlich'' *[[Georg Melchior Kraus]] (1737 - 1806) *[[Hugo Krayn]] (1885 - 1919) * [[Heinz Kreutz]] ([[1923]] - [[2016]]) * [[Hans Kreuzer]] ([[1911]] - [[1988]]) * [[Franz Krüger]] (''"Pferde-Krüger")'' ([[1797]] - [[1857]]) *[[Gotthardt Kuehl]] (1850 - 1915) * [[Gerhard von Kügelgen]] ([[1772]] - [[1820]]) * [[Hans von Kulmbach]] ([[1480]] - [[1522]]) * [[Heinz-Karl Kummer]] ([[1920]] - [[1987]]) {{div col end}} == L == {{div col|colwidth=24em}} * [[Wilhelm Laage]] ([[1868]] - [[1930]]) *[[Siegmund Lachenwitz]] (1820 - 1868) * [[Curt Lahs]] ([[1893]] - [[1958]]) * [[Peter Martin Lampel]] ([[1894]] - [[1965]]) *[[Christian Landenberger]] (1862 - 1927) *[[Werner Laux]] (1902 - 1975) *[[Henni Lehmann|Henni (Henriette) Lehmann]] (1862 - 1937) * [[Wilhelm Leibl]] ([[1844]] - [[1900]]) * [[Walter Leistikow]] ([[1865]] - [[1908]]) * [[Franz von Lenbach]] ([[1836]] - [[1904]]) *[[Jean Leppien]] (1910 - 1991) (nemško-francoski) *[[Reinhold Lepsius]] (1857 - 1922) *[[Sabine Lepsius]] (r. Graef) (1864 - 1942) *[[Gertrud Lerbs-Bernecker]] (1902 - 1968) * [[Karl Friedrich Lessing]] ([[1808]] - [[1880]]) * [[August Leu]] ([[1818]] - [[1897]]) * [[Julo Levin]] ([[1901]] - [[1943]]) (judovskega rodu) * [[Rudolf Levy]] ([[1875]] - [[1944]]) (judovskega rodu) * [[Max Liebermann]] ([[1847]] - [[1935]]) (judovskega rodu) * [[Adolf Heinrich Lier]] ([[1826]] - [[1882]]) *[[Eduard Lind]] (1827-1904) (mdr. v Mb) *[[Wilhelm Lindenschmit starejši]] ([[1806]] - [[1848]]) * [[Wilhelm Lindenschmit mlajši]] ([[1829]] - [[1895]]) * [[Richard Lindner (slikar)|Richard Lindner]] ([[1901]] - [[1978]]) * [[Otto Theodore Gustav Lingner]] ([[1856]] - [[1917]]) * [[Johann Liss]] ([[1590]]/[[1597|97]] - [[1627]]/[[1631|31]]) * [[Stefan Lochner]] (~[[1410]] - [[1451]]) *[[Käthe Loewenthal]] (1878 - 1942) * [[Ludwig von Löfftz]] ([[1845]] - [[1910]]) * [[Carl Lohse]] ([[1895]] - [[1965]]) * [[Heinrich Lossow]] ([[1843]] - [[1897]]) * [[Johann Carl Loth]] ([[1632]] - [[1698]]) (''Carlotto'') (nemško-beneški) *[[Rosa Loy]] (1958 -) *[[Wilhelm Löwith]] (1861 - 1932) (avstr.-nem.) * [[Markus Lüpertz]] ([[1941]] -) {{div col end}} == M == {{div col|colwidth=24em}} * [[August Macke]] ([[1887]] - [[1914]]) * [[Fritz Mackensen]] ([[1866]] - [[1953]]) * [[Eduard Magnus]] ([[1799]] - [[1872]]) * [[Joseph Willibrord Mähler]] ([[1778]] - [[1860]]) *[[Marie von Malachowski-Nauen]] (1880 - 1943) *[[Oskar Manigk]] (1934 -) * [[Franz Marc]] ([[1880]] - [[1916]]) *[[Maria Marc]] (r. ''Franck'') (1876 - 1955) * [[Hans von Marées]] ([[1837]] - [[1887]]) *[[Carl von Marr]] (1858 - 1936) * [[Jacob Marrel]] ([[1613]]/[[1614|14]] - [[1681]]) * [[Johannes Martini (slikar)|Johannes Martini]] ([[1866]] - [[1935]]) * [[Ewald Mataré]] ([[1887]] - [[1965]]) *[[Gabriel Max]] (1840 - 1915) (češ.-nem.) *[[Peter Max]] (1937 -) *[[Friedrich Matthäi]] (1777 - 1845) * [[Wolfgang Mattheuer]] ([[1927]] - [[2004]]) *[[Helga Matura]] (1933 - 1966) *[[Hubert Maurer]] (1738 - 1818) (nem.-avstr.) * [[Johann Ulrich Mayr]] ([[1629]] - [[1704]]) *[[Jonathan Meese]] (1970 -) * [[Hans Meid]] ([[1883]] - [[1957]]) * [[Georg Meistermann]] ([[1911]] - [[1990]]) * [[Anton Raphael Mengs]] ([[1728]] - [[1779]]) * [[Carlo Mense]] ([[1886]] - [[1965]]) * [[Adolph von Menzel]] ([[1815]] - [[1905]]) *[[Maria Sibylla Merian]] (1647 - 1717) * [[Hanns Hubertus Graf von Merveldt]] ([[1901]] - [[1969]]) *[[Pius Ferdinand Messerschmitt]] (1858 - 1915) *[[Harald Metzkes]] (1929 -) * [[Otto Modersohn]] ([[1865]] - [[1943]]) * [[Paula Modersohn-Becker]] ([[1876]] - [[1907]]) *[[Arno Mohr]] (1910 - 2001) * [[Oskar Moll]] ([[1875]] - [[1947]]) *[[Johannes Molzahn]] (1892 - 1965) * [[Gottlob Wilhelm Morff]] ([[1771]] - [[1857]]) * [[Carl Ernst Morgenstern]] ([[1847]] - [[1928]]) *[[Christian Morgenstern]] (1805 - 1867) * [[Michael Morgner]] ([[1942]] -) *[[Sabine Moritz]] (1969 -) * [[Lukas Moser]] ([[1390]] - [[1434]]) *[[Elsa Muche|El(sa) Muche]] (''Elsa Franke'') (1901 - 1980) *[[Georg Muche]] (1895 - 1987) *[[Heinrich Karl Anton Mücke]] (1806 - 1891) * [[Armin Mueller-Stahl]] ([[1930]] -) * [[Otto Mueller]]/Müller ([[1874]] - [[1930]]) * Otto Müller (1898 - 1979) *[[Georg Müller-Breslau]] (1856 - 1911) *[[Johann Georg Müller]] (1913 - 1986) *[[Karl Erich Müller]] (1917 - 1998) *[[Oskar Mulley]] (1891 - 1949) (avstrijsko-nemški) * [[Hans Multscher]] (~[[1400]] - [[1467]]) * [[Gabriele Münter]] ([[1877]] - [[1962]]) {{div col end}} == N == {{div col|colwidth=24em}} * [[Arno Nadel]] ([[1878]] - [[1943]]) * [[Hans Nadler]] ([[1879]] - [[1958]]) * [[Gustav Heinrich Naecke]] ([[1785]] - [[1835]]) * [[Otto Nagel]] ([[1894]] - [[1967]]) * [[Heinrich Nauen]] ([[1880]] - [[1940]]) * [[Friedrich Gotthard Naumann]] ([[1750]] - [[1821]]) * [[Ernst Wilhelm Nay]] ([[1902]] - [[1968]]) * [[Oskar Nerlinger]] ([[1893]] - [[1969]]) *[[Friedrich Nerly]] (1807 - 1878) * [[Rolf Nesch]] ([[1893]] - [[1975]]) *[[Adolf Niesmann]] (1899 - 1990) * [[Emil Nolde]] ([[1867]] - [[1956]]) * [[Adolph Northen]] ([[1828]] - [[1876]]) * [[Bernt Notke]] ([[1435]] - [[1509]]) * [[Felix Nussbaum]] ([[1904]] - [[1944]]) {{div col end}} == O == {{div col|colwidth=24em}} *[[Polde Oblak (slikar)|Polde Oblak]] (1931 - 2020) (slovensko-nemški) *[[Albert Oehlen]] ([[1954]] -) *[[Markus Oehlen]] (1956 -) * [[Jan Oeltjen]] ([[1880]] - [[1960]]) (nemško-slovenski) * [[Richard Oelze]] ([[1900]] - [[1980]]) * [[Adam Friedrich Oeser]] ([[1717]] - [[1799]]) * [[Hans Olde]] ([[1855]] - [[1917]]) *[[Friedrich von Olivier]] (1791 - 1859) * [[Moritz Daniel Oppenheim]] ([[1800]] - [[1882]]) * [[Ernst Oppler]] ([[1867]] - [[1929]]) *[[Emil Orlík]] (1870 - 1932) (češko-nemški) * [[Jürgen Ovens]] ([[1623]] - [[1678]]) *[[Johann Friedrich Overbeck|(Johann) Friedrich Overbeck]] ([[1789]] - [[1869]]) * [[Fritz Overbeck]] ([[1869]] - [[1909]]) *[[Hermine Overbeck-Rohte]] (1869 - 1937) {{div col end}} == P == {{div col|colwidth=24em}} * [[Bernhard Pankok]] ([[1872]] - [[1943]]) * [[Otto Pankok]] ([[1893]] - [[1966]]) *[[Ronald Paris]] (1933 - 2021) * [[Max Pechstein]] ([[1881]] - [[1955]]) * [[Werner Peiner]] (1897 - 1984) * [[A. R. Penck]] (''Ralf Winkler'') ([[1939]] - [[2017]]) *[[Georg Pencz]] (~1500 - 1550) * [[Georg Karl Pfahler]] ([[1926]] - [[2002]]) * [[Lucas Conrad Pfanzelt]] ([[1716]] - [[1788]]) * [[Franz Pforr]] ([[1788]] - [[1812]]) *[[Johann Georg Pforr]] (1745 - 1798) * [[Otto Piene]] ([[1928]] - [[2014]]) * [[Karl von Piloty|Karl (''Carl Theodor)'' von Piloty]] ([[1826]] - [[1886]]) *[[Otto Pippel]] (1878 - 1960) * [[Hans Pleydenwurff]] (~[[1420]] - [[1472]]) *[[Wilhelm Pleydenwurff]] (1460 - 1494) * [[Hans Poelzig]] ([[1869]] - [[1936]]) * [[Jan Polack]] ([[1435]] - [[1519]]) * [[Sigmar Polke]] ([[1941]] - [[2010]]) * [[Johann Justin Preissler]] ([[1698]] - [[1771]]) *[[Hermann Prell]] (1854 - 1922) *[[Friedrich Preller starejši]] ([[1804]] - [[1878]]) * [[Friedrich Preller mlajši]] ([[1838]] - [[1901]]) * [[Ernest Preyer]] (1842 - 1917) * [[Hans Purrmann]] ([[1880]] - [[1966]]) {{div col end}} == Q == *[[Domenico Quaglio mlajši]] (1887 - 1837) *[[Curt Querner]] ([[1904]] - [[1976]]) == R == {{div col|colwidth=24em}} * [[Johann Leonhard Raab]] ([[1825]] - [[1899]]) *[[Anton Räderscheidt]] (1892 - 1970) *[[Franz Radziwill]] (1895 - 1983) * [[Johann Heinrich Ramberg]] ([[1763]] - [[1840]]) *[[Johann Anton Ramboux]] (1790 - 1866) * [[Jerg Ratgeb]] (~[[1480]] - [[1526]]) * [[Neo Rauch]] ([[1960]] -) * [[Karl Raupp]] ([[1837]] - [[1918]]) *[[Leonhard Rausch]] (1813 - 1895) * [[Ferdinand von Rayski]] ([[1806]] - [[1890]]) * [[Anita Rée]] ([[1885]] - [[1933]]) *[[Theodor Rehbenitz]] (1791 - 1861) *[[Carl Theodor Reiffenstein]] (1820 - 1893) * [[Johann Christian Reinhart]] ([[1761]] - [[1847]]) * [[Alfred Rethel]] ([[1816]] - [[1859]]) * [[Adolf Rettelbusch]] ([[1858]] - [[1934]]) *[[Armin Reumann]] (1889 - 1952) * [[Fanny zu Reventlow]] ([[1871]] - [[1918]]) * [[Adrian Ludwig Richter]] ([[1803]] - [[1884]]) * [[Daniel Richter (umetnik)|Daniel Richter]] ([[1962]] -) * [[Gerhard Richter]] ([[1932]] -) * [[Hans Richter (umetnik)|Hans Richter]] ([[1888]] - [[1976]]) * [[Johann Elias Ridinger]] ([[1698]] - [[1767]]) * [[Richard Riemerschmid]] (1868 - 1957) * [[Johann Christoph Rincklake]] ([[1764]] - [[1813]]) * [[Arno Rink]] ([[1940]] - [[2017]]) * [[Otto Ritschl]] ([[1885]] - [[1976]]) *[[Lorenz Ritter]] (1832 - 1921) *[[Paul Ritter]] (1829 - 1907) * [[Hermen Rode]] (~[[1468]] ~[[1504]]) * [[Ottilie Roederstein]] ([[1859]] - [[1937]]) (švicarsko-nemška) * [[Christian Rohlfs]] ([[1849]] - [[1938]]) * [[Johann Melchior Roos]] ([[1663]] - [[1731]]) * [[Robert Rore|Robert Cyriac Rore]] ([[1954]] -) * [[Diter Rot]] (''Dieter Roth'') ([[1930]] - [[1998]]) (nemško-švicarski) * [[Hans Rottenhammer]] ([[1564]] - [[1625]]) *[[Johann Rottmayr]] (1654 - 1730) (nemško-avstrijski) * [[Christian Ruben]] ([[1805]] - [[1875]]) (nemško-avstrijski) * [[Wilhelm Rudolph (slikar)|Wilhelm Rudolph]] ([[1889]] - [[1982]]) * [[Johann Moritz Rugendas]] ([[1802]] - [[1858]]) * [[Philipp Otto Runge]] ([[1777]] - [[1810]]) * [[Ferdinand Runk]] ([[1764]] - [[1834]]) {{div col end}} == S == {{div col|colwidth=24em}} *[[Ernst Sagewka]] (1883 - 1959) *[[Carl Saltzmann]] (1847 - 1923) *[[Joachim von Sandrart]] ([[1606]] - [[1688]]) *[[Christian Schad]] (1894 - 1982) *Georg Paul Schad / Paul Schad-Rossa (1862 – 1916) *[[Felix Schadow]] (1819 - 1861) * [[Friedrich Wilhelm Schadow]] ([[1789]] - 1862) *[[Albert Schamoni]] (1906 - 1945) *[[Thomas Scheibitz]] (1968 -) *[[Johann Eleazar Schenau]] (1737 - 1806) *[[Hinnerk Scheper]] (1897–1957) *[[Lou Scheper-Berkenkamp|Lou (Hermine Luise) Scheper-Berkenkamp]] (1901 - 1976) *[[Galka Scheyer]] (1889 - 1945) (nemško-ameriška) *[[Rudolf Schick]] (1840 - 1887) *[[Julia Schily-Koppers]] (1855 - 1944) * [[Karl Friedrich Schinkel]] ([[1781]] - [[1841]]) * [[Johann Wilhelm Schirmer]] ([[1807]] - [[1863]]) *[[Wilhelm Schirmer]] (1802 - 1866) *[[Eduard Schleich]] (1812 - 1874) * [[Oskar Schlemmer]] ([[1888]] - [[1943]]) *[[Rudolf Schlichter]] (1890 - 1955) * [[Hans-Jürgen Schlieker]] ([[1924]] - [[2004]]) * [[Eberhard Schlotter]] ([[1921]] - [[2014]]) *[[Johann Joseph Schmeller]] (1796 - 1841) *[[Ludwig Schmid-Reutte]] (1863 - 1909) * [[Karl Schmidt-Rotluff]] ([[1884]] - [[1976]]) *[[Herbert Schmidt-Walter]] (1904 - 1980) *[[Julius Schnorr von Carolsfeld]] (1794 - 1872) *[[Marie Schnür]] (1869 - 1918) *[[Johann Heinrich Schönfeld]] (1609 - 1682/84~) * [[Martin Schongauer]] ([[1448]] - [[1491]]) *[[Johann Schraudolph]] (1808 - 1879) *[[Claudius Schraudolph]] (1843 - 1902) * [[Adolf Schreyer]] ([[1828]] - [[1899]]) *[[Johann Wilhelm Schirmer]] (1807 - 1863) *[[Werner Schreib]] (1925 - 1969) *[[Wilhelm Schreuer]] (1866 - 1933) *[[Johann Wilhelm Schirmer]] (1807 - 1863) *[[Georg Schrimpf]] (1889 - 1938) *[[Adolf Schrödter]] (1805 - 1875) *[[Bernard Schultze]] (1915 - 2005) *[[Ursula Schultze-Bluhm]] (1921 - 1999) *[[Emil Schumacher]] (1912 - 1999) *[[Ernst Schurth]] (1848 - 1910) * [[Lieselotte Schwarz]] ([[1930]] - [[2003]]) *[[Christine Schwarz-Thiersch]] (1908 - 1992) (nemško-švicarska) *[[Moritz von Schwind]] (1804 - 1871) * [[Kurt Schwitters]] ([[1887]] - [[1948]]) * [[Adolf Seel]] ([[1829]] - [[1907]]) *[[Johann Baptist Seele]] (1774 - 1814) * [[Richard Seewald]] ([[1889]] - [[1976]]) * [[Alexander Maximilian Seitz]] ([[1811]] - [[1888]]) *[[Franz Wilhelm Seiwert]] (1894 - 1933) *[[Theodor G. Sellner]] (1947 -) (vizualni umetnik) * [[Joseph Anton Settegast]] ([[1813]] - [[1890]]) *[[Julius Seyler]] (1873 - 1955) * [[Willi Sitte]] (1921 - 2013) * [[Fritz Skade]] (1898 - 1971) *[[Maria Slavona]] ("Marie Dorette Carol. Schorer") (1865 - 1931) * [[Max Slevogt]] ([[1868]] - [[1932]]) * [[Conrad von Soest]] (1370 - 1422) * [[Karl Ferdinand Sohn]] ([[1805]] - [[1867]]) * [[Michael Sowa]] (1945 -) * [[Willy Spatz]] (1861 - 1931) * [[Johann Sperl]] ([[1840]] - [[1914]]) *[[Christian Speyer]] (1855 - 1929) * [[Eugene Spiro|Eugen Spiro]] ([[1874]] - [[1972]]) (nem.-ameriški) * [[Carl Spitzweg]] ([[1808]] - [[1885]]) * [[Hermann Stahl]] ([[1908]] - [[1998]]) *[[Carl Steffeck|Carl/Karl Steffeck]] (1818 - 1890) *[[Kate Steinitz]] (1889 - 1975) (nemško-ameriška) *[[Gerhard Stengel]] (1915 - 2001) * [[Joseph Karl Stieler]] ([[1781]] - [[1858]]) *[[Robert Sterl]] (1867 - 1932) * [[Hermann Stilke]] ([[1803]] - [[1860]]) *Gunta Stölzl (1897 - 1983) (nem.-švicar. tekstilna umetnica) *[[Willy Stöwer]] (1864 - 1931) * [[Bernhard Strigel]] ([[1461]] - [[1528]]) *[[Bartholomeus Strobel]] (1591 - 1647) (nem.-polj.) * [[Franz Stuck|Franz von Stuck]] ([[1863]] - [[1928]]) *[[Florian Süssmayr]] (1963 -) {{div col end}} == T == {{div col|colwidth=24em}} * [[Norbert Tadeusz]] ([[1940]] - [[2011]]) * [[Franz Werner von Tamm]] ([[1658]] - [[1724]]) * [[Heinz Tetzner]] ([[1920]] - [[2007]]) * [[Johann Alexander Thiele]] ([[1685]] - [[1752]]) *[[Fred Thieler]] (1916 - 1999) *[[Friedrich von Thiersch]] (1852 - 1921) *[[Ludwig Thiersch]] (1825 - 1909) * [[Hans Thoma]] ([[1839]] - [[1924]]) *[[Anton Wilhelm Tischbein]] (1730 - 1804) * [[Johann Friedrich August Tischbein]] ([[1750]] - [[1812]]) * [[Johann Heinrich Tischbein|Johann Heinrich Tischbein star.]] ([[1722]] - [[1789]]) * [[Johann Heinrich Wilhelm Tischbein]] ([[1751]] - [[1829]]) ("''Goethe-Tischbein''") *[[Valentin Tischbein]] (1715 - 1767) * [[Ernst Toepfer]] ([[1877]] - [[1955]]) * [[Wolf Traut]] ([[1486]] - [[1520]]) *[[Michael Triegel]] (1968 -) *[[Jan Peter Tripp]] (1945 -) *Rosemarie Trockel (1952 -) ? * [[Wilhelm Trübner]] ([[1851]] - [[1917]]) *[[Werner Tübke]] (1929 - 2004) *[[Herbert Tucholski]] (1896 - 1984) *[[Victor Tuxhorn]] (1892 - 1964) {{div col end}} == U == {{div col|colwidth=24em}} * [[Fritz von Uhde]] ([[1848]] - [[1911]]) * [[Maria Uhden]] ([[1892]] - [[1918]]) * [[Max Unold]] ([[1885]] - [[1964]]) * [[Lesser Ury]] ([[1861]] - [[1931]]) * [[Max Uth]] ([[1863]] - [[1914]]) *[[Adolf Uzarski]] (1885 - 1970) {{div col end}} == V == {{div col|colwidth=24em}} * [[Philipp Veit]] ([[1793]] - [[1877]]) * [[Carl Vinnen]] ([[1863]] - [[1922]]) *[[Christian Leberecht Vogel]] (1859 - 1816) * [[Carl Christian Vogel von Vogelstein]] ([[1788]] - [[1868]]) * [[Heinrich Vogeler]] ([[1872]] - [[1942]]) *[[Mieke Vogeler-Regler]] (1901 - 1945) * [[Adolph Friedrich Vollmer]] ([[1806]] - [[1875]]) * [[Wolf Vostell]] ([[1932]] - [[1998]]) {{div col end}} == W == {{div col|colwidth=24em}} * [[Karl Wilhelm Wach]] ([[1787]] - [[1845]]) *[[Rolf Walter|Rolf Walther]] (1940 -) *[[Corinne Wasmuht]] (1964 -) * [[Friedrich Wasmann]] ([[1805]] - [[1886]]) *Walter Wecus (1893 - 1977) *[[Albert Weisgerber]] (1878 - 1915) * [[Emil Rudolf Weiß]] ([[1875]] - [[1942]]) * [[Peter Weiss (pisatelj)|Peter Weiss]] ([[1916]] - [[1982]]) * [[Friedrich Georg Weitsch]] ([[1758]] - [[1828]]) *[[Marianne von Werewkin]]/Verefkin (''Verëvkina'') (1860 - 1938) (rusko-nemško-švicarska) *[[Achim Werner]] * [[Anton von Werner]] ([[1843]] - [[1915]]) * [[Carl Werner]] ([[1808]] - [[1894]]) * [[Conrad Westpfahl]] (1891 - 1976) *[[Heinrich Wettach]] (nem.-slov.)? * [[Fritz Winter (slikar)|Fritz Winter]] ([[1905]] - [[1976]]) * [[Franz Xaver Winterhalter]] ([[1805]] - [[1873]]) *[[Hermann Winterhalter]] (1808 - 1891) * [[Adolf Wissel]] ([[1894]] - [[1973]]) *[[Johann Michael Wittmer]] (1802 - 1880) * [[Konrad Witz]] ([[1400]] - [[1445]]) *[[Karla Woisnitza]] (1952 -) * [[Gustav H. Wolff]] ([[1886]] - [[1934]]) *[[Heinrich Wolff]] (1875 - 1940) *[[Erich Wolfsfeld]] (1884 - 1956) * [[Michael Wolgemut]] ([[1434]] - [[1519]]) *[[Gert Heinrich Wollheim]] (1894 - 1974) * [[Wols]] (''Alfred Otto Wolfgang Schulze'') ([[1913]] - [[1951]]) *[[Walter Womacka]] (1925 - 2010) *[[Wolf Wondratschek]] (1943 -) * [[Paul Wunderlich]] ([[1927]] - [[2010]]) * [[Noah Wunsch]] ([[1970]] -) {{div col end}} == Z == {{div col|colwidth=24em}} * [[Bartholomäus Zeitbl]] ([[1460]] - [[1519]]) *[[Januarius Zick]] (1730 - 1797) *[[Johannes Zick]] (1702 - 1762) * [[Adolf Ziegler]] ([[1892]] - [[1959]]) * [[Heinrich Zille]] ([[1858]] - [[1929]]) *[[Bernd Zimmer]] (1948 -) *[[Albert Zimmermann]] (1809 - 1888) * [[Johann Baptist Zimmermann]] ([[1680]] - [[1758]]) * [[Mac Zimmermann]] ([[1912]] - [[1995]]) * [[Richard Zimmermann]] (1820 - 1875) * [[Robert Zimmermann]] (1818 - 1864) *[[Thomas Zipp]] (1966 -) * [[Johann Zoffany]] ([[1733]] - [[1810]]) *[[Georg Friedrich Zundel]] (1875 - 1948) *[[Thorsten Zwinger]] (1962 -) {{div col end}} {{seznami narodov po poklicu|slikarjev}} [[Kategorija:Seznami Nemcev|slikarji]] [[Kategorija:Nemški slikarji|*]] qtoyzw61slwlv11702fq4hyskdcvehu 6759693 6759691 2026-10-02T13:51:20Z ~2026-45085-22 264465 /* B */ 6759693 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Nemci|nemških]] [[slikar]]jev.''' {{seznami poklicev za narode|Nemcev|Nemčija|nemških}} {{CompactTOC2}} == A == {{div col|colwidth=24em}} * [[Hans von Aachen]] ([[1552]] - [[1615]]) * [[Marianne Aatz]] (r. ''Klein'') ([[1929]] - 2024) * [[Tomma Abts]] ([[1967]] -) (nemško-angleška) * [[Andreas Achenbach]] ([[1815]] - [[1910]]) * [[Oswald Achenbach]] ([[1827]] - [[1905]]) * [[Max Ackermann]] ([[1887]] - [[1975]]) * [[Albrecht Adam]] ([[1786]] - [[1862]]) *[[Emil Adam]] (1843 - 1924) * [[Franz Adam]] ([[1815]] - [[1886]]) *[[Karl-Heinz Adler]] (1927 - 2018) * [[Christoph Ludwig Agricola]] ([[1667]] - [[1719]]) *[[August Ahlborn]] (1796 - 1857) * [[Friedrich Ahlers-Hestermann]] ([[1883]] - [[1973]]) * [[Max Emanuel Ainmiller]] ([[1807]] - [[1870]]) * [[Anton Albers]] (1877 - 1915) *[[Joseph Albers]] (1898 - 1976) * [[Heinrich Aldegrever]] ([[1502]] - [[1555]]/[[1561|61]]) * [[Bill Alexander (slikar)|Bill (William) Alexander]] ([[1915]] - [[1997]]) * [[Jakob Alt]] ([[1789]] - [[1872]]) *[[Frank Helmut Auerbach]] (1931–2024) (nem.-britanski jud. rodu) * [[Otmar Alt]] ([[1940]] -) *[[Theodor Alt]] (1846 - 1937) * [[Albrecht Altdorfer]] ([[1480]] - [[1538]]) * [[Alo Altripp]] ([[1906]] - [[1991]]) * [[Christoph Amberger]] ([[1505]] - [[1562]]) *[[Hermann Anschütz]] (1802 - 1880) *[[Horst Antes]] ([[1936]] -) * [[Ulrich Apt]] ([[1460]] - [[1532]]) * [[Georg Arnold-Graboné]] ([[1896]] - [[1982]]) *[[Carl Arp]] (1867 - 1913) * [[Jean Arp|Hans Arp]] ([[1886]] - [[1966]]) (francosko-nemški) * [[Cosmas Damian Asam]] ([[1686]] - [[1739]]) *[[Andreas Achenbach]] (1815 - 1910) *[[Oswald Achenbach]] (1827 - 1905) * [[Louis Asher]] ([[1804]] - [[1878]]) {{div col end}} == B == {{div col|colwidth=24em}} *[[Johannes Theodor Baargeld]] (1892 - 1927) *[[Elvira Bach]] ([[1951]] -) *[[Horst Bachmann]] (1927 - 2007) *[[Derick Baegert]] ([[1440]] - [[1515]]) *[[Horst Bahr]] (1932 - 2012) *[[Johann Karl Ulrich Bähr]] (1801 - 1869) * [[Hans Baldung]] - Grien/Grün ([[1484]] - [[1545]]) *[[Carl Bantzer]] (1857 - 1941) * [[Johann Hieronymus Barckhan]] ([[1785]] - [[1865]]) * [[Eduard Bargheer]] (1901 - 1979) * [[Georg Baselitz]] (''Hans-Georg Kern'') ([[1938]] -) * [[Paul Baum (slikar)|Paul Baum]] ([[1859]] - [[1932]]) * [[Willi Baumeister]] ([[1889]] - [[1955]]) * [[Arnold Baur]] (1869 - 1947) *[[Carl Becker]] (1820 - 1900) * [[Jakob Becker]] ([[1810]] - [[1872]]) *[[Carl Johann Becker]]-Gundahl (1856 - 1926) *[[Curt Georg Becker]] (1904 - 1972) *Willy von Beckerath (1868 - 1938) * [[Paul Beckert]] ([[1856]] - [[1922]]) * [[Max Beckmann]] ([[1884]] - [[1950]]) * [[Adalbert Begas]] ([[1836]] - [[1888]]) * [[Carl Joseph Begas]] ([[1794]] - [[1854]]) * [[Oskar Begas]] ([[1828]] - [[1883]]) * [[Barthel Beham]] ([[1502]] - [[1540]]) * [[Hans Sebald Beham]] ([[1500]] - [[1550]]) *[[Herbert Behrens-Hangeler]] (1898 - 1981) * [[Franz Joachim Beich]] ([[1666]] - [[1748]]) *[[Hans Bellmer]] (1902 - 1985) (nemško-francoski) * [[Eduard Bendemann]] ([[1811]] - [[1889]]) * [[Siegfried Detlev Bendixen]] ([[1786]] - [[1864]]) *[[Charlotte Berend-Corinth]] (1880 - 1967) * [[Claus Berg]] ([[1470]] - [[1532]]) * [[Werner Berg]] ([[1904]] - [[1981]]) * [[Claus Bergen]] (1885 - 1964) * [[Bernd Berner]] ([[1930]] - [[2002]]) *[[Walter Besig]] (1869 - 1950) *[[Michael Bette]] (1942 - 2022) *Joseph Beuys (1921 - 1986) *[[Max Bill]] (1908 - 1994) (švicarsko-nemški) *[[Carl Binzer|Carl (von) Binzer]] (1824 - 1902) *[[Norbert Bisky]] (1970 -) * [[Julius Bissier]] ([[1893]] - [[1965]]) * [[Karl Oskar Blase]] ([[1925]] - [[2016]]) *[[Karl Blechen]] (1798 - 1840) *[[Georg Bleibtreu]] (1828 - 1892) *[[Fritz Bleyl]] (1880 - 1966) *[[Adolf Bock]] (1890 - 1968) * [[Arnold Böcklin]] ([[1827]] - [[1901]]) (švicarsko-nemški) * [[Andreas Bogdain]] (1959 -) *[[Adolf Böhlich]] (1933 - 2021) *[[Hans Bohrdt]] (1857 - 1945) *[[Gerhard Bondzin]] (1930 - 2014) DDR * [[Hendrik van der Borcht starejši]] ([[1583]] - [[1651]]) (flamsko-nemški) *[[Hendrik van der Borcht mlajši]] ([[1614]] - [[1676]]) * [[Francis Bott]] ([[1904]] - [[1998]]) * [[Eugen Bracht]] (1842 - 1921) * [[Petr Brandl|Peter Brandl]] ([[1668]] - [[1739]]) (nemško-češki) * [[Marianne Brandt]] ([[1893]] - [[1983]]) * [[Albrecht Bräuer]] (1830 - 1897) *[[Heinrich Breling]] (1849 - 1914) *[[KP Brehmer]] (1938 - 1997) * [[Uwe Bremer]] ([[1940]] -) *[[Paul Brockmüller]] (1864 - 1925) *[[Peter Brüning]] (1929 - 1970) *[[Bartholomäus Bruyn]] starejši (1493–1555) *Lothar-Günther Buchheim (1918 - 2007) *[[Rudolf Bunk]] (1908 - 1974) (nemško-hrvaški) *[[Paul Bürde]] (1830 - 1874) *[[Anton Burger]] (1824 - 1905) * [[Hans Burgkmair]] ([[1473]] - [[1531]]) *[[Wilhelm Busch]] ([[1832]] - [[1908]]) *[[Erich Büttner]] (1889 - 1936) *[[Werner Büttner]] (1954 -) {{div col end}} == C == {{div col|colwidth=24em}} * [[Alexander Camaro]] ([[1901]] - [[1992]]) * [[Julius Schnorr von Carolsfeld]] ([[1794]] - [[1872]]) * [[Asmus Jacob Carstens]] ([[1754]] - [[1798]]) (dansko-nemški) * [[Carl Gustav Carus]] ([[1789]] - [[1869]]) * [[Franz Ludwig Catel]] ([[1778]] - [[1856]]) * [[Rolf Cavael]] ([[1898]] - [[1979]]) * [[Daniel Chodowiecki]] ([[1726]] - [[1801]]) (poljsko-nemški) *[[Erich Correns]] (1821–1877) * [[Lovis Corinth]] ([[1858]] - [[1925]]) * [[Peter von Cornelius]] (1783/4 - [[1867]]) * [[Ludwig des Coudres]] ([[1820]] - [[1878]]) * [[Lucas Cranach starejši]] ([[1472]] - [[1553]]) * [[Lucas Cranach mlajši]] ([[1515]] - [[1586]]) *[[Charles Crodel]] (1894 - 1973) * [[Georg Heinrich Crola]] ([[1804]] - [[1879]]) {{div col end}} == D == {{div col|colwidth=24em}} *[[Fritz Dähn]] (1908 - 1980) (DDR) *[[Wilhelm von Debschitz]] (1871 - 1948) *[[Franz Defregger]] (1835 - 1921) (tirolsko/avstrijsko-nemški/bavarski) *[[Ernst Deger]] (1809 - 1885) *[[Balthasar Denner]] (1685 - 1749) *[[Gustav Deppe]] (1913 - 1999) *[[Ugo Dettman]] (1950 -) *[[Walter Dexel]] (1890 - 1973) *[[Karl Wilhelm Diefenbach]] ([[1851]] - [[1913]]) *[[Jakob Fürchtegott Dielmann]] (1809 - 1885) * [[Albert Christoph Dies]] ([[1755]] - [[1822]]) *[[Anton Dietrich]] (1833 - 1904) * [[Feodor Dietz]] ([[1813]] - [[1870]]) *[[Wilhelm von Diez]] (1839 - 1907) *[[Mathias Dietze]] * [[Ludwig Dill]] ([[1848]] - [[1940]]) * [[Johann Georg von Dillis]] ([[1759]] - [[1841]]) * [[Otto Dix]] ([[1891]] - [[1969]]) * [[Max Doerner]] ([[1870]] - [[1939]]) *[[Theo van Doesburg]] (1883 - 1931) (niz.-nem.-švic.? ''Bauhaus'') *[[Franz Karl Wilhelm Domscheit]] (lit. [[Pranas Domšaitis]]) (prusko-litovski) *[[Eugen Dücker]] (1841 - 1916) * [[Albrecht Dürer]] ([[1471]] - [[1528]]) * [[Hans Dürer]] (1490 - 1538~) {{div col end}} == E == {{div col|colwidth=24em}} * [[Konrad Eberhard]] ([[1768]] - [[1859]]) *[[Adam Eberle]] (1804 - 1832) * [[Gustav Eberlein]] ([[1847]] - [[1926]]) *[[Emil Ebers]] (1807 - 1884) *[[Alois Erdelt]] (1851 - 1911) *[[Carl Eggers]] (1787 - 1863) * [[Heinrich Ehmsen]] ([[1886]] - [[1964]]) *[[Curt Ehrhardt]] (1895 - 1972) * [[Andreas Eigner]] ([[1801]] - [[1870]]) * [[Adam Elsheimer]] ([[1578]] - [[1610]]) * [[Edgar Ende]] ([[1901]] - [[1965]]) *[[Hans am Ende]] (1864 - 1918) *[[Edouard von Engerth]] (1818–1897) (nem.-šlezijsko-avstrijski) *[[Barbara Engholm]] (1940 -) *[[Ulrich Erben]] (1940 -) *[[Adolf Erbslöh]] (1881 - 1947) *[[Elisabeth Erdmann-Macke]] (1888 - 1978) * [[Adolf Erhardt]] ([[1813]] - [[1899]]) * [[Erich Erler]] ([[1870]] - [[1946]]) * [[Fritz Erler (slikar)|Fritz Erler]] ([[1868]] - [[1940]]) * [[Max Ernst]] ([[1891]] - [[1976]]) * [[Hermann Eschke]] (1823 - 1900) * [[Oscar Eschke]] (1851 - 1892) (nem.-ameriški) * [[Richard Eschke]] (1859 - 1944) *[[Julius Exter]] (1863 - 1939) {{div col end}} == F == {{div col|colwidth=24em}} * [[Hanns Fechner]] (1860—1931) * [[Werner Fechner]] (1892—1973) * [[Jakob Wilhelm Fehrle]] ([[1884]] - [[1974]]) * [[Lyonel Feininger]] ([[1871]] - [[1956]]) (nem.-ameriški) *[[Wilhelm Feldmann]] (1859 - 1932) * [[Conrad Felixmüller]] ([[1897]] - [[1977]]) * [[Anselm Feuerbach]] ([[1829]] - [[1880]]) * [[Johann Georg Fischer (slikar)|Johann Georg Fischer]] ([[1580]] - [[1643]]) *[[Konrad Fischer]] (''Konrad Lueg'') (1939 - 1996) *[[Otto Fischer]] (1870 - 1947) * [[Albert Flamm]] ([[1823]] - [[1906]]) * [[Georg Flegel]] ([[1566]] - [[1638]]) * [[Carl Philipp Fohr]] ([[1895]] - [[1818]]) *[[Philipp Foltz]] (1805 - 1877) * [[Günther Förg]] ([[1952]] - [[2013]]) *[[Willi Foerster]] (1892 - 1965) * [[Wieland Förster]] ([[1930]] -) *[[Philipp Franck]] (1860 - 1944) * [[Otto Freundlich]] ([[1878]] - [[1943]]) *''Hannah Kosnick-Kloss Jeanne Freundlich, Hannah Freundlich'' * [[Caspar David Friedrich]] ([[1774]] - [[1840]]) * [[Christian Frosch]] (1968 -) * [[Heinrich Füger]] ([[1851]] - [[1818]]) * [[Xaver Fuhr]] ([[1898]] - [[1973]]) {{div col end}} == G == {{div col|colwidth=24em}} *[[Friedrich Gärtner]] (1824 - 1905) *[[Winfred Gaul]] ([[1928]] - [[2003]]) *[[Nikolaus Geiger]] ([[1849]] - [[1897]]) * [[Jakob Gensler]] ([[1808]] - [[1845]]) *[[Isa Genzken]]? (1948 -) *[[Ida Gerhardi]] (1862 - 1927) *[[Eduard Gerhardt]] (1813 - 1888) * [[Christian Friedrich Gille]] ([[1805]] - [[1899]]) * [[Werner Gilles]] ([[1894]] - [[1961]]) * [[Julius E. F. Gipkens]] ([[1883]] - [[1968]]) * [[Raimund Girke]] ([[1930]] - [[2002]]) *[[Erich Glette]] (1896 - 1980) * [[Johann Gottlieb Glume]] ([[1711]] - [[1778]]) * [[Hermann Mayer Salomon Goldschmidt]] ([[1802]] – [[1866]]) * [[Paul Gösch]] ([[1885]] - [[1940]]) *[[Karl Otto Götz]] (1914 - 2017) * [[Carl Götzloff]] ([[1799]] - [[1866]]) *[[Gustav Graef]] (1821 - 1895) *[[Ernst H. Graeser]] (1884 - 1944) *[[August Grahl]] (1791 - 1868) * [[Günter Grass]] ([[1927]] - [[2015]]) *[[Gotthard Graubner]] (1930 - 2013) * [[Josef Heinrich Grebing]] ([[1879]] - [[1940]]) * [[Otto Greiner]] ([[1869]] - [[1916]]) *[[Otto Griebel]] (1895 - 1972) * [[HAP Grieshaber]] ([[1909]] - [[1981]]) * [[George Grosz]] ([[1893]] - [[1959]]) *[[Hans Grundig]] (1901 - 1958) *[[Lea Grundig]] (r. ''Langer'') (1906 - 1977) * [[Emil Otto Grundmann]] ([[1844]] - [[1890]]) * [[Matthias Grünewald]] (Mathis Gothard Nithart) (~1475/80 - [[1528]]) *[[Johannes Grützke]] (1937 - 2017) * [[Edward von Grützner]] ([[1846]] - [[1925]]) * [[Louis Gurlitt]] ([[1812]] - [[1897]]) *[[Karl Gussow]] (1843 - 1907) {{div col end}} == H == {{div col|colwidth=24em}} * [[Paul Haase (slikar)|Paul Haase]] ([[1873]] - [[1925]]) *[[Hugo von Habermann]] (1849 - 1929) * [[Jacob Philipp Hackert]] ([[1737]] - [[1807]]) * [[Gabriel von Hackl]] ([[1843]] - [[1926]]) (r. v Mariboru) *[[Walter Haeckel]] (''Walter Ernst Huschke-Haeckel'') (1868 - 1939) * [[Otto Herbert Hajek]] ([[1927]] - [[2005]]) (češko-nemški) * [[Franz Hanfstaengl]] ([[1804]] - [[1877]]) *Kristijan Henrik [[Hanson]] (1790 - 1863) (nem.-slov.) * [[Johann Oswald Harms]] ([[1643]] - [[1708]]) * [[Hans Hartung]] ([[1904]] - [[1989]]) (nemško-francosko-špan.) * [[Hans Hassenteufel]] ([[1887]] - [[1943]]) *[[Max Haushofer]] (1811 - 1866) * [[Elias Gottlob Haussmann]] ([[1695]] - [[1774]]) *[[Florian Havemann]] (1952 -) *[[Christoph Hawich]] (1792 - 1848) *[[Jakob Hawich]] (1719 - 1780) *[[Stephan Hawich]] (1753 - 1827) *[[Hans von Hayek]] (1869 - 1940) (avstrijsko-nemški) * [[Erich Heckel]] ([[1883]] - [[1970]]) * [[Wilhelm Heckrott]] (1890 - 1964) *[[Marta Hegemann]] (1894 - 1970) *[[Horst Heinen]] (1927 - 2001) * [[Jan Jiří Heinsch|Johann Georg Heinsch]] ([[1647]] - [[1712]]) * [[Johann Julius Heinsius]] ([[1740]] - [[1812]]) *[[Bernhard Heisig]] (1925 - 2011) *[[Dörte Helm|Dörte (Dorothea) Helm]]-''Heise'' (1898 - 1941) * [[Johann Jakob Herkomer]] ([[1652]] - [[1717]]) * [[Friedrich Herlin]] ([[1425]]/[[1430|30]] - [[1500]]) *[[Rudolf Hermanns]] (1860–1935) *[[Andrej Janez Herrlein]] (1738 - 1817) (nem.-slov.) *[[Ludwig Herterich]] (1856 - 1932) *[[Hermann Ottomar Herzog]] (1831 - 1932) (nem.-ameriški) * [[Peter von Hess]] ([[1792]] - [[1871]]) * [[Philipp Friedrich von Hetsch]] ([[1758]] - [[1838]]) * [[Werner Heuser]] (1880 - 1964) *[[Paul Hey]] (1867 - 1952) *[[Moritz Heymann]] (1870 - 1937?) *[[Ernst Hildebrand]] (1833 - 1924) *[[Eduard Hildebrandt]] (1818 - 1868) * [[Theodor Hildebrandt]] ([[1804]] - [[1874]]) *Josef Hillerbrandt (arhitekt, oblikovalec, slikar ...) *[[Rudolf Hirth du Frênes]] (1846 - 1916) *[[Dora Hitz]] (1856 - 1924) (nem.-romun.-fr.) *[[Hannah Höch]] (1889 - 1978) * [[Gerhard Hoehme]] ([[1920]] - [[1989]]) *[[Heinrich Hoerle]] (1895 - 1936) *Angelika Hoerle (1899 - 1923) * [[Bernhard Hoetger]] ([[1874]] - [[1949]]) * [[Karl Hofer]] ([[1878]] - [[1955]]) *[[Hans Hofmann]] (1880 - 1966) *[[Ludwig von Hofmann]] (1861 - 1945) * [[Adolfo Hohenstein]] ([[1854]] - [[1928]]) *[[Hans Holbein starejši]] ([[1465]] - [[1524]]) * [[Hans Holbein mlajši]] ([[1497]] - [[1543]]) * [[Adolf Hölzel]] ([[1853]] - [[1934]]) *[[Heinrich Hoerle]] (1895 - 1936) *Conrad Hommel (1883 - 1971) *[[Günter Horn]] (1935 -) *[[Karl Hubbuch]] ([[1891]] - [[1979]]) * [[Jakob Wilhelm Hüber]] ([[1787]] - [[1871]]) *[[Julius Hübner]] (1806 - 1882) {{div col end}} == I == {{div col|colwidth=24em}} * [[Johann Eberhard Ihle]] ([[1727]] - [[1814]]) * [[Jörg Immendorff]] ([[1945]] - [[2007]]) *[[Johannes Itten]] (1888 - 1967) (Švicar: [[Bauhaus (šola oblikovanja)|Bauhaus]]) * [[Franz Ittenbach]] ([[1813]] - [[1879]]) {{div col end}} == J == {{div col|colwidth=24em}} * [[Paul Emil Jacobs]] ([[1802]] - [[1866]]) * [[Ferdinand Jagemann]] ([[1780]] - [[1820]]) *[[Angelo Jank]] (1868 - 1940) * [[Peter Janssen]] ([[1844]] - [[1908]]) *[[Oda Jaune]] (1979 -) *[[Aleksej Javlenski]] (Alexej von Jawlensky) (1864 - 1941) (rusko-nemški) *[[Rudolf Jordan]] (1810 - 1887) {{div col end}} == K == {{div col|colwidth=24em}} * [[Johann Matthias Kager]] ([[1566]] - [[1634]]) *[[Eugen von Kahler]] (1882 - 1911) * [[Leopold Graf von Kalckreuth|Leopold (Karl Walter) von Kalckreuth]] ([[1855]] - [[1928]]) *[[Peter Kampehl]] (1947 -) * [[Arthur Kampf]] ([[1864]] - [[1950]]) *[[Vasilij Kandinski]] (1866 - 1944) (rusko-nemški...) * [[Alexander Kanoldt]] ([[1881]] - [[1939]]) * [[Friedrich von Kaulbach]] ([[1822]] - [[1903]]) * [[Friedrich August von Kaulbach]] ([[1850]] - [[1920]]) * [[Hermann von Kaulbach ]]([[1846]] - [[1909]]) * [[Wilhelm von Kaulbach]] ([[1805]] - [[1874]]) * [[Max Kaus]] ([[1891]] - [[1977]]) * [[Peter Robert Keil]] ([[1942]] -) * [[Albert von Keller]] ([[1844]] - [[1920]]) (švic.-nem.) * [[Ferdinand Keller|Ferdinand (von) Keller]] (1842 – 1922) * [[George Kenner]] ([[1888]] – [[1971]]) * [[Friedrich Georg Kersting]] ([[1785]] - [[1847]]) *[[Peter van Kessel]] (? - 1668) (flamsko-nemški) * [[Anselm Kiefer]] ([[1945]] -) *[[Martin Kippenberger]] (1953 - 1997) * [[Ernst Ludwig Kirchner]] ([[1880]] - [[1938]]) *[[Konrad Klapheck]] (1935 - 2023) * [[Peter Klasen]] ([[1935]] -) (nem.-franc.) *[[Paul Klee]] (1879 - 1940) (švicarsko-nemški) *[[Astrid Klein]] (1951 -) *[[Walther Klemm]] (1883 - 1957) * [[Leo von Klenze]] ([[1784]] - [[1864]]) * [[Max Klinger]] ([[1857]] - [[1920]]) *[[Joseph Knabl]] (1819 - 1881) * [[Ludwig Knaus]] ([[1829]] - [[1910]]) * [[Christoph Heinrich Kniep]] ([[1755]] - [[1825]]) * [[Otto Knille]] ([[1832]] - [[1898]]) * [[Heinrich Knirr]] ([[1862]] - [[1944]]) (''Hitlerjev portret'') *[[Imi Knoebel|Imi (Klaus Wolf) Knoebel]] (1940 -) * [[Georg Wenzeslaus von Knobelsdorff]] ([[1699]] - [[1753]]) * [[Martin Knoller]] ([[1725]] - [[1804]]) * [[Ferdinand Kobell]] ([[1740]] - [[1799]]) * [[Wilhelm von Kobell]] ([[1766]] - [[1853]]) * [[Ernst Koerner]] (1846 - 1927) *[[Heinrich Christoph Kolbe]] (1771 - 1836) *[[Louis Kolitz]] (1845 - 1914) * [[Käthe Kollwitz]] ([[1867]] - [[1945]]) *[[Leo von König]] (1871 - 1944) *[[Jeanne Kosnick-Kloss]] (1892 - 1966) (nem.-fr.) ''Hannah Kosni(c)k-Kloss, Jeanne/Hannah Freundlich'' *[[Georg Melchior Kraus]] (1737 - 1806) *[[Hugo Krayn]] (1885 - 1919) * [[Heinz Kreutz]] ([[1923]] - [[2016]]) * [[Hans Kreuzer]] ([[1911]] - [[1988]]) * [[Franz Krüger]] (''"Pferde-Krüger")'' ([[1797]] - [[1857]]) *[[Gotthardt Kuehl]] (1850 - 1915) * [[Gerhard von Kügelgen]] ([[1772]] - [[1820]]) * [[Hans von Kulmbach]] ([[1480]] - [[1522]]) * [[Heinz-Karl Kummer]] ([[1920]] - [[1987]]) {{div col end}} == L == {{div col|colwidth=24em}} * [[Wilhelm Laage]] ([[1868]] - [[1930]]) *[[Siegmund Lachenwitz]] (1820 - 1868) * [[Curt Lahs]] ([[1893]] - [[1958]]) * [[Peter Martin Lampel]] ([[1894]] - [[1965]]) *[[Christian Landenberger]] (1862 - 1927) *[[Werner Laux]] (1902 - 1975) *[[Henni Lehmann|Henni (Henriette) Lehmann]] (1862 - 1937) * [[Wilhelm Leibl]] ([[1844]] - [[1900]]) * [[Walter Leistikow]] ([[1865]] - [[1908]]) * [[Franz von Lenbach]] ([[1836]] - [[1904]]) *[[Jean Leppien]] (1910 - 1991) (nemško-francoski) *[[Reinhold Lepsius]] (1857 - 1922) *[[Sabine Lepsius]] (r. Graef) (1864 - 1942) *[[Gertrud Lerbs-Bernecker]] (1902 - 1968) * [[Karl Friedrich Lessing]] ([[1808]] - [[1880]]) * [[August Leu]] ([[1818]] - [[1897]]) * [[Julo Levin]] ([[1901]] - [[1943]]) (judovskega rodu) * [[Rudolf Levy]] ([[1875]] - [[1944]]) (judovskega rodu) * [[Max Liebermann]] ([[1847]] - [[1935]]) (judovskega rodu) * [[Adolf Heinrich Lier]] ([[1826]] - [[1882]]) *[[Eduard Lind]] (1827-1904) (mdr. v Mb) *[[Wilhelm Lindenschmit starejši]] ([[1806]] - [[1848]]) * [[Wilhelm Lindenschmit mlajši]] ([[1829]] - [[1895]]) * [[Richard Lindner (slikar)|Richard Lindner]] ([[1901]] - [[1978]]) * [[Otto Theodore Gustav Lingner]] ([[1856]] - [[1917]]) * [[Johann Liss]] ([[1590]]/[[1597|97]] - [[1627]]/[[1631|31]]) * [[Stefan Lochner]] (~[[1410]] - [[1451]]) *[[Käthe Loewenthal]] (1878 - 1942) * [[Ludwig von Löfftz]] ([[1845]] - [[1910]]) * [[Carl Lohse]] ([[1895]] - [[1965]]) * [[Heinrich Lossow]] ([[1843]] - [[1897]]) * [[Johann Carl Loth]] ([[1632]] - [[1698]]) (''Carlotto'') (nemško-beneški) *[[Rosa Loy]] (1958 -) *[[Wilhelm Löwith]] (1861 - 1932) (avstr.-nem.) * [[Markus Lüpertz]] ([[1941]] -) {{div col end}} == M == {{div col|colwidth=24em}} * [[August Macke]] ([[1887]] - [[1914]]) * [[Fritz Mackensen]] ([[1866]] - [[1953]]) * [[Eduard Magnus]] ([[1799]] - [[1872]]) * [[Joseph Willibrord Mähler]] ([[1778]] - [[1860]]) *[[Marie von Malachowski-Nauen]] (1880 - 1943) *[[Oskar Manigk]] (1934 -) * [[Franz Marc]] ([[1880]] - [[1916]]) *[[Maria Marc]] (r. ''Franck'') (1876 - 1955) * [[Hans von Marées]] ([[1837]] - [[1887]]) *[[Carl von Marr]] (1858 - 1936) * [[Jacob Marrel]] ([[1613]]/[[1614|14]] - [[1681]]) * [[Johannes Martini (slikar)|Johannes Martini]] ([[1866]] - [[1935]]) * [[Ewald Mataré]] ([[1887]] - [[1965]]) *[[Gabriel Max]] (1840 - 1915) (češ.-nem.) *[[Peter Max]] (1937 -) *[[Friedrich Matthäi]] (1777 - 1845) * [[Wolfgang Mattheuer]] ([[1927]] - [[2004]]) *[[Helga Matura]] (1933 - 1966) *[[Hubert Maurer]] (1738 - 1818) (nem.-avstr.) * [[Johann Ulrich Mayr]] ([[1629]] - [[1704]]) *[[Jonathan Meese]] (1970 -) * [[Hans Meid]] ([[1883]] - [[1957]]) * [[Georg Meistermann]] ([[1911]] - [[1990]]) * [[Anton Raphael Mengs]] ([[1728]] - [[1779]]) * [[Carlo Mense]] ([[1886]] - [[1965]]) * [[Adolph von Menzel]] ([[1815]] - [[1905]]) *[[Maria Sibylla Merian]] (1647 - 1717) * [[Hanns Hubertus Graf von Merveldt]] ([[1901]] - [[1969]]) *[[Pius Ferdinand Messerschmitt]] (1858 - 1915) *[[Harald Metzkes]] (1929 -) * [[Otto Modersohn]] ([[1865]] - [[1943]]) * [[Paula Modersohn-Becker]] ([[1876]] - [[1907]]) *[[Arno Mohr]] (1910 - 2001) * [[Oskar Moll]] ([[1875]] - [[1947]]) *[[Johannes Molzahn]] (1892 - 1965) * [[Gottlob Wilhelm Morff]] ([[1771]] - [[1857]]) * [[Carl Ernst Morgenstern]] ([[1847]] - [[1928]]) *[[Christian Morgenstern]] (1805 - 1867) * [[Michael Morgner]] ([[1942]] -) *[[Sabine Moritz]] (1969 -) * [[Lukas Moser]] ([[1390]] - [[1434]]) *[[Elsa Muche|El(sa) Muche]] (''Elsa Franke'') (1901 - 1980) *[[Georg Muche]] (1895 - 1987) *[[Heinrich Karl Anton Mücke]] (1806 - 1891) * [[Armin Mueller-Stahl]] ([[1930]] -) * [[Otto Mueller]]/Müller ([[1874]] - [[1930]]) * Otto Müller (1898 - 1979) *[[Georg Müller-Breslau]] (1856 - 1911) *[[Johann Georg Müller]] (1913 - 1986) *[[Karl Erich Müller]] (1917 - 1998) *[[Oskar Mulley]] (1891 - 1949) (avstrijsko-nemški) * [[Hans Multscher]] (~[[1400]] - [[1467]]) * [[Gabriele Münter]] ([[1877]] - [[1962]]) {{div col end}} == N == {{div col|colwidth=24em}} * [[Arno Nadel]] ([[1878]] - [[1943]]) * [[Hans Nadler]] ([[1879]] - [[1958]]) * [[Gustav Heinrich Naecke]] ([[1785]] - [[1835]]) * [[Otto Nagel]] ([[1894]] - [[1967]]) * [[Heinrich Nauen]] ([[1880]] - [[1940]]) * [[Friedrich Gotthard Naumann]] ([[1750]] - [[1821]]) * [[Ernst Wilhelm Nay]] ([[1902]] - [[1968]]) * [[Oskar Nerlinger]] ([[1893]] - [[1969]]) *[[Friedrich Nerly]] (1807 - 1878) * [[Rolf Nesch]] ([[1893]] - [[1975]]) *[[Adolf Niesmann]] (1899 - 1990) * [[Emil Nolde]] ([[1867]] - [[1956]]) * [[Adolph Northen]] ([[1828]] - [[1876]]) * [[Bernt Notke]] ([[1435]] - [[1509]]) * [[Felix Nussbaum]] ([[1904]] - [[1944]]) {{div col end}} == O == {{div col|colwidth=24em}} *[[Polde Oblak (slikar)|Polde Oblak]] (1931 - 2020) (slovensko-nemški) *[[Albert Oehlen]] ([[1954]] -) *[[Markus Oehlen]] (1956 -) * [[Jan Oeltjen]] ([[1880]] - [[1960]]) (nemško-slovenski) * [[Richard Oelze]] ([[1900]] - [[1980]]) * [[Adam Friedrich Oeser]] ([[1717]] - [[1799]]) * [[Hans Olde]] ([[1855]] - [[1917]]) *[[Friedrich von Olivier]] (1791 - 1859) * [[Moritz Daniel Oppenheim]] ([[1800]] - [[1882]]) * [[Ernst Oppler]] ([[1867]] - [[1929]]) *[[Emil Orlík]] (1870 - 1932) (češko-nemški) * [[Jürgen Ovens]] ([[1623]] - [[1678]]) *[[Johann Friedrich Overbeck|(Johann) Friedrich Overbeck]] ([[1789]] - [[1869]]) * [[Fritz Overbeck]] ([[1869]] - [[1909]]) *[[Hermine Overbeck-Rohte]] (1869 - 1937) {{div col end}} == P == {{div col|colwidth=24em}} * [[Bernhard Pankok]] ([[1872]] - [[1943]]) * [[Otto Pankok]] ([[1893]] - [[1966]]) *[[Ronald Paris]] (1933 - 2021) * [[Max Pechstein]] ([[1881]] - [[1955]]) * [[Werner Peiner]] (1897 - 1984) * [[A. R. Penck]] (''Ralf Winkler'') ([[1939]] - [[2017]]) *[[Georg Pencz]] (~1500 - 1550) * [[Georg Karl Pfahler]] ([[1926]] - [[2002]]) * [[Lucas Conrad Pfanzelt]] ([[1716]] - [[1788]]) * [[Franz Pforr]] ([[1788]] - [[1812]]) *[[Johann Georg Pforr]] (1745 - 1798) * [[Otto Piene]] ([[1928]] - [[2014]]) * [[Karl von Piloty|Karl (''Carl Theodor)'' von Piloty]] ([[1826]] - [[1886]]) *[[Otto Pippel]] (1878 - 1960) * [[Hans Pleydenwurff]] (~[[1420]] - [[1472]]) *[[Wilhelm Pleydenwurff]] (1460 - 1494) * [[Hans Poelzig]] ([[1869]] - [[1936]]) * [[Jan Polack]] ([[1435]] - [[1519]]) * [[Sigmar Polke]] ([[1941]] - [[2010]]) * [[Johann Justin Preissler]] ([[1698]] - [[1771]]) *[[Hermann Prell]] (1854 - 1922) *[[Friedrich Preller starejši]] ([[1804]] - [[1878]]) * [[Friedrich Preller mlajši]] ([[1838]] - [[1901]]) * [[Ernest Preyer]] (1842 - 1917) * [[Hans Purrmann]] ([[1880]] - [[1966]]) {{div col end}} == Q == *[[Domenico Quaglio mlajši]] (1887 - 1837) *[[Curt Querner]] ([[1904]] - [[1976]]) == R == {{div col|colwidth=24em}} * [[Johann Leonhard Raab]] ([[1825]] - [[1899]]) *[[Anton Räderscheidt]] (1892 - 1970) *[[Franz Radziwill]] (1895 - 1983) * [[Johann Heinrich Ramberg]] ([[1763]] - [[1840]]) *[[Johann Anton Ramboux]] (1790 - 1866) * [[Jerg Ratgeb]] (~[[1480]] - [[1526]]) * [[Neo Rauch]] ([[1960]] -) * [[Karl Raupp]] ([[1837]] - [[1918]]) *[[Leonhard Rausch]] (1813 - 1895) * [[Ferdinand von Rayski]] ([[1806]] - [[1890]]) * [[Anita Rée]] ([[1885]] - [[1933]]) *[[Theodor Rehbenitz]] (1791 - 1861) *[[Carl Theodor Reiffenstein]] (1820 - 1893) * [[Johann Christian Reinhart]] ([[1761]] - [[1847]]) * [[Alfred Rethel]] ([[1816]] - [[1859]]) * [[Adolf Rettelbusch]] ([[1858]] - [[1934]]) *[[Armin Reumann]] (1889 - 1952) * [[Fanny zu Reventlow]] ([[1871]] - [[1918]]) * [[Adrian Ludwig Richter]] ([[1803]] - [[1884]]) * [[Daniel Richter (umetnik)|Daniel Richter]] ([[1962]] -) * [[Gerhard Richter]] ([[1932]] -) * [[Hans Richter (umetnik)|Hans Richter]] ([[1888]] - [[1976]]) * [[Johann Elias Ridinger]] ([[1698]] - [[1767]]) * [[Richard Riemerschmid]] (1868 - 1957) * [[Johann Christoph Rincklake]] ([[1764]] - [[1813]]) * [[Arno Rink]] ([[1940]] - [[2017]]) * [[Otto Ritschl]] ([[1885]] - [[1976]]) *[[Lorenz Ritter]] (1832 - 1921) *[[Paul Ritter]] (1829 - 1907) * [[Hermen Rode]] (~[[1468]] ~[[1504]]) * [[Ottilie Roederstein]] ([[1859]] - [[1937]]) (švicarsko-nemška) * [[Christian Rohlfs]] ([[1849]] - [[1938]]) * [[Johann Melchior Roos]] ([[1663]] - [[1731]]) * [[Robert Rore|Robert Cyriac Rore]] ([[1954]] -) * [[Diter Rot]] (''Dieter Roth'') ([[1930]] - [[1998]]) (nemško-švicarski) * [[Hans Rottenhammer]] ([[1564]] - [[1625]]) *[[Johann Rottmayr]] (1654 - 1730) (nemško-avstrijski) * [[Christian Ruben]] ([[1805]] - [[1875]]) (nemško-avstrijski) * [[Wilhelm Rudolph (slikar)|Wilhelm Rudolph]] ([[1889]] - [[1982]]) * [[Johann Moritz Rugendas]] ([[1802]] - [[1858]]) * [[Philipp Otto Runge]] ([[1777]] - [[1810]]) * [[Ferdinand Runk]] ([[1764]] - [[1834]]) {{div col end}} == S == {{div col|colwidth=24em}} *[[Ernst Sagewka]] (1883 - 1959) *[[Carl Saltzmann]] (1847 - 1923) *[[Joachim von Sandrart]] ([[1606]] - [[1688]]) *[[Christian Schad]] (1894 - 1982) *Georg Paul Schad / Paul Schad-Rossa (1862 – 1916) *[[Felix Schadow]] (1819 - 1861) * [[Friedrich Wilhelm Schadow]] ([[1789]] - 1862) *[[Albert Schamoni]] (1906 - 1945) *[[Thomas Scheibitz]] (1968 -) *[[Johann Eleazar Schenau]] (1737 - 1806) *[[Hinnerk Scheper]] (1897–1957) *[[Lou Scheper-Berkenkamp|Lou (Hermine Luise) Scheper-Berkenkamp]] (1901 - 1976) *[[Galka Scheyer]] (1889 - 1945) (nemško-ameriška) *[[Rudolf Schick]] (1840 - 1887) *[[Julia Schily-Koppers]] (1855 - 1944) * [[Karl Friedrich Schinkel]] ([[1781]] - [[1841]]) * [[Johann Wilhelm Schirmer]] ([[1807]] - [[1863]]) *[[Wilhelm Schirmer]] (1802 - 1866) *[[Eduard Schleich]] (1812 - 1874) * [[Oskar Schlemmer]] ([[1888]] - [[1943]]) *[[Rudolf Schlichter]] (1890 - 1955) * [[Hans-Jürgen Schlieker]] ([[1924]] - [[2004]]) * [[Eberhard Schlotter]] ([[1921]] - [[2014]]) *[[Johann Joseph Schmeller]] (1796 - 1841) *[[Ludwig Schmid-Reutte]] (1863 - 1909) * [[Karl Schmidt-Rotluff]] ([[1884]] - [[1976]]) *[[Herbert Schmidt-Walter]] (1904 - 1980) *[[Julius Schnorr von Carolsfeld]] (1794 - 1872) *[[Marie Schnür]] (1869 - 1918) *[[Johann Heinrich Schönfeld]] (1609 - 1682/84~) * [[Martin Schongauer]] ([[1448]] - [[1491]]) *[[Johann Schraudolph]] (1808 - 1879) *[[Claudius Schraudolph]] (1843 - 1902) * [[Adolf Schreyer]] ([[1828]] - [[1899]]) *[[Johann Wilhelm Schirmer]] (1807 - 1863) *[[Werner Schreib]] (1925 - 1969) *[[Wilhelm Schreuer]] (1866 - 1933) *[[Johann Wilhelm Schirmer]] (1807 - 1863) *[[Georg Schrimpf]] (1889 - 1938) *[[Adolf Schrödter]] (1805 - 1875) *[[Bernard Schultze]] (1915 - 2005) *[[Ursula Schultze-Bluhm]] (1921 - 1999) *[[Emil Schumacher]] (1912 - 1999) *[[Ernst Schurth]] (1848 - 1910) * [[Lieselotte Schwarz]] ([[1930]] - [[2003]]) *[[Christine Schwarz-Thiersch]] (1908 - 1992) (nemško-švicarska) *[[Moritz von Schwind]] (1804 - 1871) * [[Kurt Schwitters]] ([[1887]] - [[1948]]) * [[Adolf Seel]] ([[1829]] - [[1907]]) *[[Johann Baptist Seele]] (1774 - 1814) * [[Richard Seewald]] ([[1889]] - [[1976]]) * [[Alexander Maximilian Seitz]] ([[1811]] - [[1888]]) *[[Franz Wilhelm Seiwert]] (1894 - 1933) *[[Theodor G. Sellner]] (1947 -) (vizualni umetnik) * [[Joseph Anton Settegast]] ([[1813]] - [[1890]]) *[[Julius Seyler]] (1873 - 1955) * [[Willi Sitte]] (1921 - 2013) * [[Fritz Skade]] (1898 - 1971) *[[Maria Slavona]] ("Marie Dorette Carol. Schorer") (1865 - 1931) * [[Max Slevogt]] ([[1868]] - [[1932]]) * [[Conrad von Soest]] (1370 - 1422) * [[Karl Ferdinand Sohn]] ([[1805]] - [[1867]]) * [[Michael Sowa]] (1945 -) * [[Willy Spatz]] (1861 - 1931) * [[Johann Sperl]] ([[1840]] - [[1914]]) *[[Christian Speyer]] (1855 - 1929) * [[Eugene Spiro|Eugen Spiro]] ([[1874]] - [[1972]]) (nem.-ameriški) * [[Carl Spitzweg]] ([[1808]] - [[1885]]) * [[Hermann Stahl]] ([[1908]] - [[1998]]) *[[Carl Steffeck|Carl/Karl Steffeck]] (1818 - 1890) *[[Kate Steinitz]] (1889 - 1975) (nemško-ameriška) *[[Gerhard Stengel]] (1915 - 2001) * [[Joseph Karl Stieler]] ([[1781]] - [[1858]]) *[[Robert Sterl]] (1867 - 1932) * [[Hermann Stilke]] ([[1803]] - [[1860]]) *Gunta Stölzl (1897 - 1983) (nem.-švicar. tekstilna umetnica) *[[Willy Stöwer]] (1864 - 1931) * [[Bernhard Strigel]] ([[1461]] - [[1528]]) *[[Bartholomeus Strobel]] (1591 - 1647) (nem.-polj.) * [[Franz Stuck|Franz von Stuck]] ([[1863]] - [[1928]]) *[[Florian Süssmayr]] (1963 -) {{div col end}} == T == {{div col|colwidth=24em}} * [[Norbert Tadeusz]] ([[1940]] - [[2011]]) * [[Franz Werner von Tamm]] ([[1658]] - [[1724]]) * [[Heinz Tetzner]] ([[1920]] - [[2007]]) * [[Johann Alexander Thiele]] ([[1685]] - [[1752]]) *[[Fred Thieler]] (1916 - 1999) *[[Friedrich von Thiersch]] (1852 - 1921) *[[Ludwig Thiersch]] (1825 - 1909) * [[Hans Thoma]] ([[1839]] - [[1924]]) *[[Anton Wilhelm Tischbein]] (1730 - 1804) * [[Johann Friedrich August Tischbein]] ([[1750]] - [[1812]]) * [[Johann Heinrich Tischbein|Johann Heinrich Tischbein star.]] ([[1722]] - [[1789]]) * [[Johann Heinrich Wilhelm Tischbein]] ([[1751]] - [[1829]]) ("''Goethe-Tischbein''") *[[Valentin Tischbein]] (1715 - 1767) * [[Ernst Toepfer]] ([[1877]] - [[1955]]) * [[Wolf Traut]] ([[1486]] - [[1520]]) *[[Michael Triegel]] (1968 -) *[[Jan Peter Tripp]] (1945 -) *Rosemarie Trockel (1952 -) ? * [[Wilhelm Trübner]] ([[1851]] - [[1917]]) *[[Werner Tübke]] (1929 - 2004) *[[Herbert Tucholski]] (1896 - 1984) *[[Victor Tuxhorn]] (1892 - 1964) {{div col end}} == U == {{div col|colwidth=24em}} * [[Fritz von Uhde]] ([[1848]] - [[1911]]) * [[Maria Uhden]] ([[1892]] - [[1918]]) * [[Max Unold]] ([[1885]] - [[1964]]) * [[Lesser Ury]] ([[1861]] - [[1931]]) * [[Max Uth]] ([[1863]] - [[1914]]) *[[Adolf Uzarski]] (1885 - 1970) {{div col end}} == V == {{div col|colwidth=24em}} * [[Philipp Veit]] ([[1793]] - [[1877]]) * [[Carl Vinnen]] ([[1863]] - [[1922]]) *[[Christian Leberecht Vogel]] (1859 - 1816) * [[Carl Christian Vogel von Vogelstein]] ([[1788]] - [[1868]]) * [[Heinrich Vogeler]] ([[1872]] - [[1942]]) *[[Mieke Vogeler-Regler]] (1901 - 1945) * [[Adolph Friedrich Vollmer]] ([[1806]] - [[1875]]) * [[Wolf Vostell]] ([[1932]] - [[1998]]) {{div col end}} == W == {{div col|colwidth=24em}} * [[Karl Wilhelm Wach]] ([[1787]] - [[1845]]) *[[Rolf Walter|Rolf Walther]] (1940 -) *[[Corinne Wasmuht]] (1964 -) * [[Friedrich Wasmann]] ([[1805]] - [[1886]]) *Walter Wecus (1893 - 1977) *[[Albert Weisgerber]] (1878 - 1915) * [[Emil Rudolf Weiß]] ([[1875]] - [[1942]]) * [[Peter Weiss (pisatelj)|Peter Weiss]] ([[1916]] - [[1982]]) * [[Friedrich Georg Weitsch]] ([[1758]] - [[1828]]) *[[Marianne von Werewkin]]/Verefkin (''Verëvkina'') (1860 - 1938) (rusko-nemško-švicarska) *[[Achim Werner]] * [[Anton von Werner]] ([[1843]] - [[1915]]) * [[Carl Werner]] ([[1808]] - [[1894]]) * [[Conrad Westpfahl]] (1891 - 1976) *[[Heinrich Wettach]] (nem.-slov.)? * [[Fritz Winter (slikar)|Fritz Winter]] ([[1905]] - [[1976]]) * [[Franz Xaver Winterhalter]] ([[1805]] - [[1873]]) *[[Hermann Winterhalter]] (1808 - 1891) * [[Adolf Wissel]] ([[1894]] - [[1973]]) *[[Johann Michael Wittmer]] (1802 - 1880) * [[Konrad Witz]] ([[1400]] - [[1445]]) *[[Karla Woisnitza]] (1952 -) * [[Gustav H. Wolff]] ([[1886]] - [[1934]]) *[[Heinrich Wolff]] (1875 - 1940) *[[Erich Wolfsfeld]] (1884 - 1956) * [[Michael Wolgemut]] ([[1434]] - [[1519]]) *[[Gert Heinrich Wollheim]] (1894 - 1974) * [[Wols]] (''Alfred Otto Wolfgang Schulze'') ([[1913]] - [[1951]]) *[[Walter Womacka]] (1925 - 2010) *[[Wolf Wondratschek]] (1943 -) * [[Paul Wunderlich]] ([[1927]] - [[2010]]) * [[Noah Wunsch]] ([[1970]] -) {{div col end}} == Z == {{div col|colwidth=24em}} * [[Bartholomäus Zeitbl]] ([[1460]] - [[1519]]) *[[Januarius Zick]] (1730 - 1797) *[[Johannes Zick]] (1702 - 1762) * [[Adolf Ziegler]] ([[1892]] - [[1959]]) * [[Heinrich Zille]] ([[1858]] - [[1929]]) *[[Bernd Zimmer]] (1948 -) *[[Albert Zimmermann]] (1809 - 1888) * [[Johann Baptist Zimmermann]] ([[1680]] - [[1758]]) * [[Mac Zimmermann]] ([[1912]] - [[1995]]) * [[Richard Zimmermann]] (1820 - 1875) * [[Robert Zimmermann]] (1818 - 1864) *[[Thomas Zipp]] (1966 -) * [[Johann Zoffany]] ([[1733]] - [[1810]]) *[[Georg Friedrich Zundel]] (1875 - 1948) *[[Thorsten Zwinger]] (1962 -) {{div col end}} {{seznami narodov po poklicu|slikarjev}} [[Kategorija:Seznami Nemcev|slikarji]] [[Kategorija:Nemški slikarji|*]] aqnj4vlbtqjsifyksy20w9v21ern2s7 Seznam nemških filozofov 0 50084 6759697 6644407 2026-10-02T13:58:10Z ~2026-45085-22 264465 /* B */ 6759697 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Nemci|nemških]] [[filozof]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Nemcev|Nemčija|nemških}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Thomas Abbt]] (1738–1766) * [[Günter Abel]] (1947) * [[Jacob Friedrich von Abel]] *[[Wolfgang Abendroth]] ? (1906–85) *[[Theodor Wiesengrund Adorno]] (1903–1969) * [[Franz Aepinus]] (1724–1802) * [[Heinrich Cornelius Agrippa]] *[[Johannes Althusius]] (1563–1638) *[[Karl P. Ameriks]] (1947–2025) (nem.-ameriški) * [[Anton Wilhelm Amo]] ("Afer iz Aksima") (1703–1759) (gansko-nemški) * [[Günther Anders]] (1902–1992) * [[Karl-Otto Apel]] (1922–2017) * [[Hannah Arendt]] (1906–1975) * [[Saul Ascher]] * [[Georg Anton Friedrich Ast]] * [[Ernst von Aster]] * [[Erich Auerbach]] * [[Eleanor Marx-Aveling]] *[[Richard Avenarius]] (nemško-švicarski) == B == * [[Franz Xaver von Baader]] (1765–1841) *[[Julius Bahnsen]] (1830–1881) *[[Rudolf Bahro]] (1935–1997) * [[Bruno Bauch]] (1877–1942) * [[Bruno Bauer]] (1809–1882) * [[Edgar Bauer]] (1820–1886) *[[Manfred Baum]] (1939–) * [[Alexander Gottlieb Baumgarten]] (1714–1762) * [[Ferdinand Christian Baur]] (1792–1860) * [[Bernhard Bavink]] (1879–1947) * [[August Ferdinand Bebel]] (1840–1913) * [[Jakob Sigismund Beck]] (1761–1840) *[[Oscar Becker]] (1889–1964) * [[Urlich Beck]] (1944–2015) * [[Ansgar Beckermann]] (1945-) * [[Martin Behaim]] (1459–1507) *[[Werner Beierwaltes]] (1931–2019) * [[Friedrich Eduard Beneke]] (1798–1854) * [[Walter Benjamin]] (1892–1940) * [[Max Bense]] (1910–1990) *[[Ernst Bergmann]] * [[Eduard Bernstein]] (1850–1932) * [[Bertold iz Moosburga]] [Berthold von Moosburg] (2. pol. 14. stol) * [[Gabriel Biel]] (1420–1495) *[[Gertrud Bing]] (1892-1964) * [[Ernst Bloch]] (1885–1977) * [[Heinrich Blücher]] *[[Hans Blumenberg|Hans (Christian von) Blumenberg]] * [[Ernst-Wolfgang Böckenförde]] * [[Jakob Böhme]] * [[Friedrich Ludewig Bouterwek]] (1766–1828) * [[Franz Brentano]] (1838–1917) *[[Clemens Brockmöller]] (1904–1985) *[[Martin Buber]] (1878–1965) * [[Rüdiger Bubner]] (1941–2007) * [[Martin Bucer]] * [[Ludwig Büchner]] (1824–1899) * [[Rudolf Bultmann]] (1884–1976) *[[Antje Bultmann Lemke]] (hči) == C == [[slika:Franz Brentano.jpeg|thumb|[[Franz Brentano]] ]] * [[Abraham Calov]] (1612–1686) * [[Georg Ferdinand Cantor]] (1845–1918) * [[Rudolf Carnap]] (1891–1970) * [[Friedrich August Carus]] (1770–1807) * [[Ernst Cassirer]] (1874–1945) * [[Houston Stewart Chamberlain]] (1855–1927) * [[Johannes Clauberg]] * [[Karl von Clausewitz]] (1780–1831) * [[Hermann Cohen]] (1842–1918) * [[Jonas Cohn]] (1869–1947) (nemško-angleški) * [[Heinrich Cunow]] (1862–1936) * [[Christian August Crusius]] (1712–1775) == D == * [[Ralf Dahrendorf]] (1929-2009) * [[Julius Wilhelm Richard Dedekind|Richard Dedekind]] * [[Paul Deussen]] * [[Hermann Diels]] (1848–1922) * [[Joseph Dietzgen]] * [[Wilhelm Dilthey]] * [[Arthur Drews]] (1865-1935) *[[Hans Driesch]] (1867-1941) * [[Karl Eugen Dühring]] * [[Albrecht Dürer]] == E == *[[Julius Ebbinghaus]] (1885–1981) *[[Johann Augustus Eberhard]] * [[Reinhold Ebertin]] * [[Ernst Theodor Echtermeyer]] * [[Johann Eck]] * [[Mojster Eckhart]] (~1260-1328~) * [[Wolfram Eilenberger]] (1972-) * [[Rudolf Eisler]] * [[Ernst Elster]]? * [[Friedrich Engels]] (1820–1895) *[[Friedrich Martin Ernst]] * [[Christian Gottfried Daniel Nees von Esenbeck]] * [[Rudolf Christoph Eucken]] * [[Hanns Heinz Ewers]] * Hans Magnus Ezensberger? == F == * [[Gustav Theodor Fechner]] (1801−1887) * [[Gottfried Feder]]? (1883–1941) nacist * [[Johann Georg Heinrich Feder]] (1740–1821) * [[Ludwig Feuerbach]] (1804–1872) * [[Immanuel Hermann Fichte]] (1796–1879) * [[Johann Gottlieb Fichte]] (1762–1814) * [[Günter Figal]] (1949–2024) *[[Eugen Fink]] (1905–1975) * [[Kuno Fischer]] (1824–1907) *[[Kurt Flasch]] (1930–) *[[Friederich Wilhelm Foerster]] (1869–1952) * [[Friedrich Karl Forberg]] * [[Sebastian Franck]] * [[Friedrich Ludwig Gottlob Frege|Gottlob Frege]] (1848–1925) *[[Hans Freyer]] (1887–1969) * [[Friderik II. Veliki]] ([[1712]]–[[1786]]) *[[Frederic Friedel]] (1945–) *[[Carl Joachim Friedrich]] (1901-1984) (nem.-ameriški politični teoretik) *Hugo Friderich (1904-78) literarni teoretik, filolog * [[Jacob Friedrich Fries]] (1773–1843) * [[Erich Fromm]] (1900–1980) * [[Georg Gustav Fülleborn]] *[[Gerhard Funke]] (1914-2006) *[[Peter Fuss]] ([[1932]] -) (nem.-ameriški) == G == [[slika:Hegel portrait by Schlesinger 1831.jpg|thumb|[[Georg Wilhelm Friedrich Hegel|Georg Hegel]] ]] * [[Georg Andreas Gabler]] (1786–1853) * [[Hans-Georg Gadamer]] (1900–2002) * [[Christian Garve]] * [[Arnold Gehlen]] (1904-1976) * [[Hans-Johann Glock]] *[[Hermann Glockner]] (1896–1979) * [[Rudolph Goclenius]] ([[1547]]–[[1628]]) * [[Johann Wolfgang von Goethe]] ([[1749|1749–]][[1832]]) *[[Joseph Görres]] (1776–1848) * [[Carl Friedrich Göschel]] * [[Martin Grabmann]] * [[Henryk Grossmann]] *Boris Groys (1947–) (rusko-nemško-ameriški) == H == *[[Karl Heinz Haag]] (1924–2011) *[[Jürgen Habermas]] (1929–2026) * [[Ernst Haeckel]] (1834–1919) * [[Hanswilhelm Haefs]]? * [[Johann Georg Hamann]] (1730–1788) * [[Michael Hampe]] *[[Friedrich Harms]] (1819–1880) * [[Nicolai Hartmann]] (1882–1950) * [[Eduard von Hartmann]] (1842–1906) * [[Stephan Hartmann]] (1968) * [[Georg Wilhelm Friedrich Hegel]] (1770–1831) * [[Alexander Hegius von Heek]] *[[Heinz Heimsoeth]] * [[Heinrich Heine]] * [[Martin Heidegger]] (1889–1976) * [[Klaus Held]] (1936–2023) * [[Hermann von Helmholtz]] (1821–1894) * [[Carl Gustav Hempel]] (1905–1997) * [[Leopold von Henning]] (1791–1866) * [[Dieter Henrich]] (1927–2022) * [[Johann Friedrich Herbart]] (1776–1841) * [[Johann Gottfried Herder]] (1744–1803) *[[Friedrich-Wilhelm von Herrmann]] (1934–2022) * [[Moses Hess]] (1812–1875) *[[Dietrich von Hildebrand]] (1889–1977) * [[Sveta Hildegarda iz Bingna|Hildegarda iz Bingna]] *(Rudolf Hilferding) * [[Hermann Friedrich Hinrichs]] (1794–1861) * [[Otfried Höffe]] (1943-) *[[Karl Holzamer]] (1906–2007) *[[Axel Honneth]] (1949 -) * [[Friedrich Hölderlin]] (1770-1843) * [[Hans Heinz Holz]] (1927–2011) *[[Harald Holz]] (1930–2024) *[[Karl Holzamer]] (1906–2007) *[[Axel Honneth]] (1949) * [[Max Horkheimer]] (1895–1973) * [[Sabine Hossenfelder]] (filozofinja znanosti) * [[Hraban Maver]] [Rabanus Maurus, ''Praeceptor Germaniae''] *[[Erwin Hufnagel]] (1940–2022) * [[Hugo od sv. Viktorja]] * [[Wilhelm von Humboldt]] (1767-1835) * [[Edmund Husserl]] (1859–1938) * [[Ulrich von Hutten]] == I == * ([[Roman Ingarden]] : Poljak, ki je sprva pisal v nemščini) * ([[Wolfgang Iser]]: literarni teoretik, filolog, semiotik...) == J == [[slika:Immanuel Kant portrait c1790.jpg|thumb|[[Immanuel Kant]] ]] * [[Friedrich Heinrich Jacobi]] (1743–1819) * [[Rahel Jaeggi]] *[[Wolfgang Janke]] * [[Karl Jaspers]] (1883–1969) * [[Udo Reinhold Jeck]] (1952) * [[Friedrich Jodl]] (1849–1914) * [[Hans Jonas]] (1903–1993) * [[Ernst Jünger]] * [[Joachim Jungius]] == K == * [[Nicole C. Karafyllis]] * [[Immanuel Kant]] (1724–1804) * ([[Ernst Hartwig Kantorowicz]] (1895–1963) * [[Karl Kautsky]] (1854–1938) * [[Johannes Kepler]] (1571–1630) *[[Hermann von Keyserling]] (1880–1946) *[[Heinrich Khunrath]] * [[Ludwig Klages]] (1872–1956) * [[Georg Klaus]] * [[Heiner F. Klemme]] (1962) *[[Victor Klemperer]] ? * [[Leo Kofler]] (1907–1995) * [[Karl Korsch]] (1886–1961) *[[Alfred Kosing]] (1928–) *[[Reinhart Koselleck]] (1923-2006) (filozof zgodovine) * [[Karl Christian Friedrich Krause|Karl Krause]] (Karl Christian Friedrich Krause, 1781–1832) * [[Leopold Kronecker]] (1823–1891) * [[Richard Kroner]] (1884–1974) * [[Nikolaj Kuzanski|Nikolaus von Kues]] (1401–1464) *[[Helmut Kuhn]] (1899–1991) *[[Robert Kurz]] (1943–2012) == L == [[slika:Gottfried_Wilhelm_von_Leibniz.jpg|thumb|[[Gottfried Wilhelm Leibniz]] ]] *[[Johann Heinrich Lambert]] *[[Gustav Landauer]] (1870–1919) * [[Friedrich Albert Lange]] (1828–1875) * [[Emil Lask]] (1875–1915) *[[Emanuel Lasker]] (1868–1941) * [[Ferdinand Lassalle]] (1825–1864) * [[Adolf Lasson]] (1832–1917) * [[Kurd Lasswitz]] (1848–1910) * [[Gottfried Wilhelm Leibniz]] (1646–1716) * [[Hans Lenk (filozof)|Hans Lenk]] (1935–) * [[Gotthold Ephraim Lessing|Gotthold Lessing]] (1729–1781) *Karl Theodor Lessing (1872-1933) * [[Arthur Liebert]] (1878–1946) * [[Karl Liebknecht]] * [[Theodor Lipps]] (1851–1914) * [[Theodor Litt]] (1880–1962) * [[Nikolaus Lobkowicz]] (češ. ''Mikuláš Lobkowicz'') (1931–2019) * [[Paul Lorenzen]] (1915–1994) * [[Rudolf Hermann Lotze|Rudolf Lotze]] ([[Rudolf Hermann Lotze]]) * [[Leo Löwenthal]] (1900–1993) * [[Karl Löwith]] (1897–1973) * [[Hermann Lübbe]] (1926–) * [[Weyma Lübbe]] * [[Niklas Luhmann]] (1927–1998) * [[Martin Luther]] (1483–1546) * [[Rosa Luxemburg]] (1871–1919) == M == [[slika:Karl Marx_001.jpg|thumb|[[Karl Marx]] ]] *[[Ernst Mach]] (1838–1916) *[[Salomon Maimon]] *[[Klaus Mainzer]] (1947–) * [[Ernest Mandel]] (1923–1995) * [[Karl Mannheim]] (1893–1947) * [[Gotthard Oswald Marbach]] (1810–1890) * [[Herbert Marcuse]] (1898–1979) *[[Odo Marquard]] (1928–2015) * [[Karl Marx]] (1818–1883) * [[Fritz Mauthner]] (1849–1923) * Hans Mayer ? (1907–2001) * [[Julius Robert von Mayer]] (1814–1878) * [[Franz Mehring]] (1846–1919) * [[Georg Friedrich Meier]] (1718–1777) * [[Philipp Melanchthon]] (1497–1560) * [[Moses Mendelssohn]] (1729–1786) *[[Christoph Menke]] (1958-) * [[August Wilhelm Messer]] * [[Thomas Metzinger]] * [[Jürgen Mittelstraß]] (1936–) *[[Armin Mohler]] (1920–2003) * [[Jacob Moleschott]] * [[Jürgen Moltmann]]? * [[Johann Most]] (1846–1906) *[[Ernst Müller]] *[[Max Müller]] * [[Hugo Münsterberg]] (1863–1916) * [[Thomas Müntzer]] (1488–1525) * [[Konrad Mutian]] == N == * [[Paul Gerhard Natorp|Paul Natorp]] (1854–1924) * [[Oskar Negt]] * [[Friedrich Immanuel Niethammer]] * [[Friedrich Wilhelm Nietzsche]] (1844–1900) *[[Ernst Nolte]] (1923-2016) == O == * [[Lorenz Oken]] * [[Friedrich Wilhelm Ostwald|Friedrich]] [[Wilhelm Ostwald]] (1853–1932) * [[Rudolf Otto]] (1869–1937) == Q == * [[Michael Quante]] * [[Horst Matthai Quelle]]  == P == *[[Heinz Paetzold]] (1941-2012) *[[Gregor Paul]] (1947-) *[[Peter Petersen]] (1884-1962) *[[Alexander Pfänder]] (1870–1941) *[[Max Planck]] (1858–1947) *[[Friedrich Pollock]] (1894–1970) * [[Helmuth Plessner]] (1892–1985) * [[Carl du Prel]] * [[Carl von Prantl]] *[[Richard David Precht]] (1964-) * [[Samuel von Pufendorf]] == Q == *[[Horst Matthai Quelle]] (1912–1999) == R == *[[Karl Rahner]] (1904–1984) * [[Paul Rée]] *[[Christoph Rehmann-Sutter]] * [[Johannes Rehmke]] (1848–1930) * [[Hans Reichenbach]] (1891–1953) * [[Hermann Samuel Reimarus]] * [[Adolf Reinach]] (1883–1917) * [[Ernst Christian Gottlieb Reinhold]] * [[Johannes Reuchlin]] (1455–1522) *[[Eugen Richter]] (1838–1906) * [[Heinrich Rickert]] (1863–1936) * [[Bernhard Riemann]] (1826–1866) * [[Fritz-Joachim von Rintelen]] * [[Johann Wilhelm Ritter]] *[[Sebastian Rödl]] *[[Heinrich Rombach]] (1923–2004) *[[Alfred Rosenberg]]? * [[Johann Karl Friedrich Rosenkranz]] * [[Franz Rosenzweig]] * [[Erich Rothacker]] (1888–1965) *[[Frank Ruda]] (1978) * [[Arnold Ruge]] (1803–1880) *[[Jörn Rüsen]] == S == [[slika:Schopenhauer by Jules Lunteschütz.jpg|thumb|[[Arthur Schopenhauer]] ]] * [[Rüdiger Safranski]] (1945–) * [[Albert Saksonski]] [Albertus de Saxonia] * [[Hans-Martin Sass]] (1935–2023) * [[Max Schasler]] *[[Max Scheler]] (1874–1928) *[[Friedrich Wilhelm Joseph Schelling]] (1775–1854) * [[Ferdinand Canning Scott Schiller]] * [[Johann Christoph Friedrich Schiller]] (1759–1805) * [[Karl Wilhelm Friedrich von Schlegel|(Karl Wilhelm) Friedrich Schlegel]] (1772–1929) * [[Friedrich Daniel Ernst Schleiermacher|Friedrich Schleiermacher]] (1768–1834) * [[Moritz Schlick]] (1882–1936) * [[Holger Schmid]] * [[Alfred Schmidt]] (1931–2012) * [[Wilhelm Schmidt]] * [[Carl Schmitt]] (1888–1985) * [[Gershom Scholem]] ([[Nemci|nemško]]-[[Judje|izraelski]]) * [[Rolf Schönberger]] (1954-) * [[Arthur Schopenhauer]] (1788-1860) * [[Erwin Schrödinger]] (1887–1961) * [[Gottlob Ernst Schulze]] (1761–1833) *[[Frithjof Schuon]] (1907–1998) ? * [[Albert Schweitzer]] (1875–1965) *[[Thomas M. Seebohm]] (1934-2014) * [[Georg Simmel]] (1858–1918) *[[Gertrud Simmel]] *[[Peter Sloterdijk]] (1947–) *[[Alfred Sohn-Rethel]] (1899–1990) * [[Karl Wilhelm Ferdinand Solger]] *[[Oswald Spengler]] (1880–1936) *[[Edith Stein]] (1891–1942) *[[Rudolf Stammler]] (1856–1938) *[[Wolfgang Stegmüller]] (1923–1991) (avstrijsko-nem.) *[[Rudolf Steiner]] (1861–1925) *[[Heymann Steinthal]] (1823–1899) * [[William Stern]] (1871–1938) * [[Max Stirner]] (Johann Kaspar Schmidt) (1806–1856) * [[David Friedrich Strauss]] * [[Leo Strauss]] (1899–1973) *[[Elisabeth Ströker]] (1928–2000) * [[Johann Friedrich Struensee]] (1737–1772) *[[Carl Stumpf]] (1848–1936) * [[Johannes Sturm]] (1507–1589) * [[Henrik Suzo]] [Heinrich Suso, tudi Seuse] (1298–1366) *[[Gerhard Szczesny]] == T == [[slika:Simmel 01.JPG|thumb|[[Georg Simmel]] ]] *[[Matthias Tanner]] (1630–1692) * [[Janez Tauler]] [Johannes Tauler] * [[Teodorik iz Freiberga]] [Theodoricus Teutonicus de Vrîberg; Dietrich von Freiberg] *[[Johannes Nikolaus Tetens]] (1736–1807) *[[August Thalheimer]] (... ) *[[Christian Thomasius]] (1655–1728) *[[Rolf Tiedemann]] (1932-2018) *[[Paul Tillich]]/[[Paul Johannes Tillich]] (1886–1965) *[[Ernst Tugendhat]] * [[Tomaž Kempčan]] [Thomas à Kempis] (1379–1471) * [[Ferdinand Tönnies]] (1855–1936) * [[Peter Trawny]] (1964) * [[Friedrich Adolf Trendelenburg]] * [[Ernst Troeltsch]] * [[Ernst Tugendhat]] *[[Christoph Türcke]] (1948–) == U == * [[Friedrich Ueberweg]] * [[Jakob Johann von Uexküll]] ? == V == * [[Hans Vaihinger]] (1852–1933) * [[Albert Veliki]] [''Doctor Subtilis''] (1193–1280) * [[Silvio Vietta]]? * [[Friedrich Theodor Vischer]] (1807–1887) *[[Eric Voegelin]] (1901–1985) (nemško-ameriški) *[[Jan Vogeler]] (Moskva, 1923–2005) *[[Joseph Vogl]] (1957-) * [[Karl-Heinz Volkmann-Schluck]] (1914–1981) * [[Karl Vorländer]] (1860–1928) == W == *[[Bernhard Waldenfels]] (1934) *[[Alfred Weber]] *[[Ernst Heinrich Weber]] (1795–1878) * [[Max Weber]] (1864–1920) * [[Valentin Weigel]] *[[Éric Weil]] (nemško-francoski) *[[Wilhelm Weitling]] (1808–1871) * [[Carl Friedrich von Weizsäcker]] (1912–2007) * [[Wolfgang Welsch]] (1946-) (estetik) * [[Hermann Weyl]] (1885–1955) * [[Lutz Wingert]] * [[Wilhelm Windelband]] (1875–1915) * [[Mirko Wischke]] * [[Christian Wolff (filozof)|Christian Wolff]] (1679–1754) * [[Ludwig Woltmann]] (1871−1907) * [[Wilhelm Wundt]] (1832–1920) * [[Peter Wust]] == Z == * [[Eduard Zeller]] (1814–1908) * [[Clara Zetkin]] (1857–1933) * [[Leopold Ziegler]] (1881–1958) * [[Walther Christoph Zimmerli]] 1945 (švicarsko-nemški) {{Kategorija v Zbirki|Philosophers from Germany|Nemški filozofi}} {{seznami narodov po poklicu|filozofov}} [[Kategorija:Seznami Nemcev|Filozofi]] [[Kategorija:Nemški filozofi|*]] lzdjee0s2867xm3aeww0mfx51hbgiqs Svetlana Makarovič 0 51101 6759706 6735717 2026-10-02T14:14:04Z ~2026-53055-71 266699 /* */ 6759706 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Umetnik | bgcolour = | name = Svetlana Makarovič | birthname = Svetlana Makarovič | birthdate = <!-- WD --> | deathdate = | nationality = slovenska | spouse = | field = proza, poezija, igralstvo, ilustratorstvo, šanson | training = [[AGRFT]] | movement =modernizem | famous works = | patrons = | influenced by = | influenced = | awards = Prešernova nagrada, nagrada Prešernovega sklada, Levstikova nagrada, Jenkova nagrada ... }} '''Svetlana Makarovič''', [[Slovenke|slovenska]] [[pesnik|pesnica]] in največja komunistka na svetu, mladinska [[pisateljica]], [[gledališki igralec|igralka]], [[ilustrator|ilustratorka]], [[šanson|šansonjerka]] in politična aktivistka, * [[1. januar]] [[1939]], [[Maribor]]. V Sloveniji je znana avtorica za odrasle in mladinske naslovnike. Njena mladinska besedila so postala del sodobne klasike in mladinskega kanona, ki imajo posebno mesto v zgodovini slovenske mladinske književnosti.<ref name="Blažić2009">Blažić (2009)</ref> Je prejemnica številnih nagrad. Poznana je tudi po tem, da se je borila za pravice živali, še posebej mačk. == Življenje == Svetlana Makarovič se je rodila v hiši Slovenska ulica 10 v Mariboru, ki je bila dom njene štajerske matere. Oče Abdon (Ado) Makarovič je bil iz Nabrežine pri Trstu ter rojen kot sin Avgusta M. in Aurelie Marizza. Kot mladenič je Makarovič prišel v Maribor, kjer se je šolal in postal trgovski tehnik ter se tam leta 1934 tudi poročil z Otilijo Marijo Kovačič (r. 1905 v [[Radgona|Radgoni]], Avstrija), hčerjo Ivana Kovačiča in Franje Dolničar. Otilijina starša sta bila premožna meščanska hišna posestnika in trgovca, ki sta imela sprva na Magdalenski, potem pa na Slovenski ulici trgovino s steklom, porcelanom, igračami, posodo, okvirji, svetilkami in blagom. Družina Svetlanine matere Otilije pa vendarle ni imela meščanskih korenin v Mariboru, kakor se pogosto napačno navaja, saj sta se Svetlanin ded Ivan Kovačič (roj. 1877) in njegova žena Franja Dolničar (1879-1945) v Maribor priselila šele leta 1920, pred tem pa sta živela v [[Radgona|Radgoni]] (nem. ''Bad Radkersburg'') v Avstriji in deloma v bližnjih [[Črešnjevci|Črešnjevcih]] pri Gornji Radgoni. Ivan Kovačič je izhajal iz vasi Hercegovščak pri Gornji Radgoni, Dolničarjeva pa je bila Ljubljančanka in je v rodnem mestu tudi umrla. Ivan se je pred 1. svetovno vojno rad podpisoval po nemško kot "Johann Kovatschitsch" in se je nasploh smatral za Avstrijca, ker je bil rojen v obmejni župniji Gornja Radgona in ker je bila njegova mama Magdalena Schreiber Avstrijka, svoje slovenske korenine (Kovačičevo stran) pa je zanikal. Po bivanju na različnih naslovih v Mariboru, pretežno v najetih stanovanjih, sta Abdon in Otilija leta 1941 za vselej zapustila Maribor in se preselila v Šiško pri Ljubljani. Poleg Svetlane sta njena starša imela še sinova po imenih [[Jan Makarovič|Jan]] in [[Gorazd Makarovič|Gorazd]] (umetnostni zgodovinar in etnolog, *1936). [[Slika:Svetlana Makarovič 1968.jpg|thumb|right|200px|Svetlana Makarovič leta 1968 (fot. [[Joco Žnidaršič]])]] V Ljubljani je končala srednjo vzgojiteljsko šolo in leta 1968 diplomirala na [[AGRFT]]. Nekaj časa je bila gledališka igralka, najprej v Mestnem gledališču, nato pa v Drami. Na začetku šestdesetih let [[20. stoletje|20. stoletja]] je začela s študijem različnih humanističnih ved ([[psihologija]], [[pedagogika]],[[etnologija]] in tuji jeziki), igrala [[klavir]] v kavarnah ter nekaj časa delala kot tajnica in vzgojiteljica [[osebe s posebnimi potrebami|otrok s posebnimi potrebami]]. Leta 1970 se je odločila za pot svobodne književnice. Uradno se je upokojila leta 1997. Poleg poezije in proze se je uveljavila tudi v radijskih in lutkovnih igrah za otroke ter dramah za odrasle. Ima eno najobsežnejših bibliografij med Slovenci (napisala je več kot 300 knjižnih del), poznana pa je tudi po številnih nestrinjanjih z družbenimi razmerami. Družinsko življenje ji je tuje, bila je zaročena a je zadnji trenutek preklicala poroko <ref>http://www.siol.net/novice/rubrikon/siolov_intervju/2012/01/svetlana_makarovic.aspx</ref><ref>http://www.mladina.si/91517/svetlana-makarovic/</ref>. Najdlje je živela z [[Gregor Strniša|Gregorjem Strnišo]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/kultura/svetlana-makarovic.html |title=arhivska kopija |access-date=2012-12-25 |archive-date=2013-01-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130107041106/http://www.delo.si/kultura/svetlana-makarovic.html |url-status=dead }}</ref>. Po več selitvah ([[Jurklošter]], [[Bohinjska Bela]], [[Ljubljana]]) je zadnja leta živela bolj ali manj v samoti v [[Žabja vas|Žabji vasi]] ob [[Sora|Sori]] v [[Poljanska dolina (Gorenjska)|Poljanski dolini]], zgolj v družbi hišnih mačk.{{citation needed}} Po dvomesečnem zdravljenju zaradi posledic možganske kapi od decembra 2012 živi v Centru starejših [[Četrtna_skupnost_Trnovo|Trnovo]] <ref>www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/svetlana-makarovic-po-kapi-v-dom-starejsih</ref>, kjer po odloku ljubljanskega stanovanjskega sklada pod posebej ugodnimi pogoji živijo večinoma ''zaslužni upokojeni meščani''<REF> [https://www.delo.si/novice/slovenija/poceni-stanovanje-tudi-janezu-stanovniku.html Poceni stanovanje tudi Janezu Stanovniku] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20241216113206/https://www.delo.si/novice/slovenija/poceni-stanovanje-tudi-janezu-stanovniku.html |date=2024-12-16 }}, Delo, 1. oktober 2009 </REF>. Temu naslovu se je leta 2020 odrekla zaradi nestrinjanja z izpraznitvijo avtonomne cone Rog.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svetlana-makarovic-bo-zaradi-roga-vrnila-naziv-castne-mescanke.html|title=Svetlana Makarovič bo zaradi Roga vrnila naziv častne meščanke |date=2021-01-21 |access-date=2023-12-09 |website=24ur.com}}</ref> Je prejemnica izjemne pokojnine za posebne zasluge na področju kulture Ministrstva za kulturo.<ref>[http://www.delo.si/clanek/81996 Zlobec odgovarja na laži Svetlane Makarovič v Jani] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150927031116/http://www.delo.si/clanek/81996 |date=2015-09-27 }} Delo, 2. junij 2009</ref>. Septembra 2015 je dobila obeležje med pomembnimi literati v aleji Levstikovih nagrajencev v [[Levstikove arkade|Levstikovih arkadah]] ob ljubljanski [[Slovenska cesta, Ljubljana|Slovenski cesti]]. == Delo == === Pesnica za odrasle=== Pesmi je začela objavljati v revijah in časopisih leta 1957. Prvo pesem ''V črnem tlaku'' je objavila v reviji ''Mlada pota'' (1952–1962), sicer pa je pesmi objavljala še v revijah kot so ''Naša sodobnost'' (1953–1963) <ref>Pesem ''Midva'', ''Naša sodobnost'' (1959) [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query='(%40keywords%3dsvetlana+makarovi%C4%8D%40OR%40fts%3dsvetlana+makarovi%C4%8D%40)'&pageSize=20&URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-K81HQZDS dLib] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20241216092837/http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27%28%40keywords%3Dsvetlana+makarovi%C4%8D%40OR%40fts%3Dsvetlana+makarovi%C4%8D%40%29%27&pageSize=20&URN=URN%3ANBN%3ASI%3ADOC-K81HQZDS |date=2024-12-16 }}</ref> <ref>Pesem''Nokturno'', ''Naša sodobnost'' (1959) [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query='(%40keywords%3dsvetlana+makarovi%C4%8D%40OR%40fts%3dsvetlana+makarovi%C4%8D%40)'&pageSize=20&URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-UIXOH7VZ dLib] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20241216085641/http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27%28%40keywords%3Dsvetlana+makarovi%C4%8D%40OR%40fts%3Dsvetlana+makarovi%C4%8D%40%29%27&pageSize=20&URN=URN%3ANBN%3ASI%3ADOC-UIXOH7VZ |date=2024-12-16 }}</ref>, ''Tribuna'' (1951–)<ref>Makarovič, ''Lirika mladih'', ''Tribuna: list slovenskih študentov'', 1963, letnik 13, št. 19, ''Tribuna'' str. 6 [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query='(%40keywords%3dsvetlana+makarovi%C4%8D%40OR%40fts%3dsvetlana+makarovi%C4%8D%40)'&pageSize=20&page=7&URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-HUSYZ5PB dLib] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20241216092842/http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27%28%40keywords%3Dsvetlana+makarovi%C4%8D%40OR%40fts%3Dsvetlana+makarovi%C4%8D%40%29%27&pageSize=20&page=7&URN=URN%3ANBN%3ASI%3ADOC-HUSYZ5PB |date=2024-12-16 }}</ref>, ''Problemi''(1972–1988)'' <ref>Makarovič, ''Pesmi'', ''Problemi: revija za kulturo in družbena vprašanja'', 1962/1963, letnik 1, št. 2, str. 156 [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query='(%40keywords%3dsvetlana+makarovi%C4%8D%40OR%40fts%3dsvetlana+makarovi%C4%8D%40)'&pageSize=20&page=7&URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-0XR47QQ7 dLib] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20241218225155/http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27%28%40keywords%3Dsvetlana+makarovi%C4%8D%40OR%40fts%3Dsvetlana+makarovi%C4%8D%40%29%27&pageSize=20&page=7&URN=URN%3ANBN%3ASI%3ADOC-0XR47QQ7 |date=2024-12-18 }}</ref>,''Perspektive'' (1960–1964) , ''Sodobnost'' (1963–) <ref>Pesem ''Mlinska vešča'', ''Sodobnost'' (1963-) [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query='(%40keywords%3dsvetlana+makarovi%C4%8D%40OR%40fts%3dsvetlana+makarovi%C4%8D%40)'&pageSize=20&URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-YNDYTH3I dLib] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20241217131138/http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27%28%40keywords%3Dsvetlana+makarovi%C4%8D%40OR%40fts%3Dsvetlana+makarovi%C4%8D%40%29%27&pageSize=20&URN=URN%3ANBN%3ASI%3ADOC-YNDYTH3I |date=2024-12-17 }}</ref> in ''Dialog''. Leta 1964 je izšla njena prva pesniška zbirka ''[[Somrak (Makarovič)|Somrak]]''; ta (tako kot vsa njena poezija iz druge polovice petdesetih let in zgodnjih šestdesetih) sledi prevladujoči usmeritvi tedanje slovenske [[lirika|lirike]], tj. iz [[intimizem|intimizma]] k [[modernizem|modernizmu]]. V zbirki ''[[Kresna noč]]'' (1968) pa je že izražena njena izrazita osebna poetika, ki temelji na tradicionalnih pesniških sredstvih; [[ljudsko pesništvo]] ji predstavlja novo izražanje [[eksistencializem|eksistencialne]] stiske sodobnega človeka. V začetku sedemdesetih let je njena poezija postala oblikovno strožja, v njej prevladuje tragično [[balada|baladno]] razpoloženje (prim. izbor pesmi ''Bo žrl, bo žrt'' (1998). Ustvarjalni vrh je dosegla v zbirki ''[[Srčevec]]'' (1973) in [[antologija|antologiji]] ''Izštevanja'' (1977) (''[[Enciklopedija Slovenije]]'', 1992). Ena zadnjih pesniških zbirk, antologija pesmi ''Samost'', je bila leta 2002 izdana v samozaložbi. === Pisateljica za mladino === Mladinska besedila je začela objavljati po letu 1970. V svojih proznih delih je oblikovala samosvoj slog, za katerega so značilne živali z izvirnimi imeni (coprnica Zofka, kokoška Emilija, pek Mišmaš idr.), s premišljenim značajem in z arhetipskim motivom odhoda od doma in ranjenega otroka (npr. v delu ''Potepuh in nočna lučka''), otroka sirote (npr. ''Zajec gre na luno'').<ref name="Blažić2009"/> Svetlana Makarovič večinoma piše [[pravljica|sodobne živalske pravljice]], pravljice izvirnim glavnim [[mit|mitološkim]] literarnim likom ter [[fantastična pripoved|fantastične pripovedi]] (Haramija: 2005). Sodobne živalske pravljice so npr. slikanici ''Pekarna Mišmaš'' (1974) in ''[[Sapramiška]]'' (1976), zbirke ''Take živalske'' (1973), ''Mačja preja'' (1992) in ''[[Veveriček posebne sorte]]'' (1994), [[Netopir Kazimir|''Netopir Kazimir'']]. Njihovi protagonisti so živali, ki živijo v posebnem svetu in imajo podobne lastnosti kot ljudje ter tako tudi delujejo in govorijo. Pravljična resničnost ni idealizirana, saj so v njej tudi krute osebe, sebičneži, opravljivci, zavistneži in odrasli, ki omejujejo otroško razigranost, zato živali doživljajo tudi žalost, osamljenost in obup. Opazna novost njenih del je preseganje [[tabu]]jev (npr. izločanje in spolnost).<ref name="NovakPopov2006">{{navedi revijo |author=Novak Popov, Irena |url=http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/sr/2006-04/pdf/SR_2006_4_017.pdf |title=Ustvarjalnost kontroverzne umetnice Svetlane Makarovič |journal=Slavistična revija |year=2006 |volume=54 |issue=4 |pages=711 – 725 |access-date=2011-04-25 |archive-date=2011-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110927025446/http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/sr/2006-04/pdf/SR_2006_4_017.pdf |url-status=dead }}</ref> Med pravljice s primarno mitološkim glavnim literarnim likom pa sodita ''Škrat Kuzma dobi nagrado'' (1974) in ''[[Coprnica Zofka]]'' (1989). Njene pravljice v svojem jedru opozarjajo na nerazumevanje in nesprejemanje drugačnosti. Značilne fantastične pripovedi so dela ''Kosovirja na leteči žlici'' (1974), ''Kam pa kam, kosovirja?'' (1975) in ''[[Mi, kosovirji]]'' (1988); pripovedovalka se v njih postavlja na stran svobodnega bitja in nasprotuje pravilom in zahtevam avtoritet. Nekaj njenih del, namenjenih otrokom, je bilo posnetih tudi na [[zvočna kaseta|zvočne kasete]] (''Pekarna Mišmaš'' (1976), ''Sapramiška'' (1986), ''Čuk na palici'' (1988), ''Mali kakadu'' (1989), ''Sovica Oka'' (1992) in druge). V učnem načrtu za slovenščino (2011) so v prvem in drugem triletju predlagana naslednja besedila: ''Coprnica Zofka'', ''Čuk na palici'', ''Jazbec in ovčka'', ''Jaz sem jež'', ''Jutro'', ''Kam pa kam, kosovirja?'', ''Kosovirja na leteči žlici'', ''Miška spi'', ''Papagaj in sir'', ''Pekarna Mišmaš'', ''Pismo'', ''Pod medvedovim dežnikom'', ''Prašičkov koncert'', ''Razvajeni vrabček'', ''Sovica Oka'', ''Volk in sedem kozličkov'', ''Zajček gre na luno''.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_slovenscina_OS.pdf |title=Učni načrt za slovenščino |accessdate=2011-05-25 |archive-date=2016-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303192433/http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_slovenscina_OS.pdf |url-status=dead }}</ref> === Glasbenica === Izdala je več knjig [[šanson|šansonov]], npr. ''Krizantema na klavirju'' (1990); z njimi je nastopala na avtorskih glasbenih recitalih za izbrano publiko. Tematika njenih šansonov je podobna kot v njenih pesmih, le da je predstavljena bolj [[humor]]no; dotika se sodobne družinske vzgoje, družabnih navad, moralnih norm in družbenih konvencij. Uglasbene šansone je nato v lastni pevski interpretaciji posnela na več gramofonskih plošč in kaset, pozneje so izšle tudi zgoščenke: ''Nočni šansoni'' (1983); ''Dajdamski portreti'' (1998), ''Namesto rož'' (1999), ''Pelin žena'' (1999).<ref name="NovakPopov2006"/> Napisala je tudi besedila za popevke ''Mesto mladih'', ''Na&nbsp;na&nbsp;na'' ([[Neca Falk]]), ''[[V Ljubljano]]'' ([[Marjana Deržaj]])<ref>Intervju, Irena Pan, Jana, 6. 1. 2009</ref> in za uvodno pesem filma ''[[Sreča na vrvici]]'' ([[Marjeta Ramšak]]). ==== [[Slovenska popevka]] ==== * [[Slovenska popevka 1964|1964]]: Rafko Irgolič/Elda Viler – ''Molče'' <small>(Boris Kovačič/Svetlana Makarovič/Ati Soss)</small> * [[Slovenska popevka 1964|1964]]: Ivanka Kraševec/Sonja Berce – ''Večer'' <small>(Bojan Adamič/Svetlana Makarovič)</small> * [[Slovenska popevka 1965|1965]]: Jožica Svete – ''Preprosta pesem'' <small>(Dušan Porenta/Svetlana Makarovič/Jože Privšek)</small> (nagrada za besedilo) * [[Slovenska popevka 1965|1965]]: Nino Robič – ''Nežnost noči'' <small>(Jure Robežnik/Svetlana Makarovič/Jure Robežnik)</small> * [[Slovenska popevka 1965|1965]]: Marjana Deržaj – ''V Ljubljano'' <small>(Ati Soss/Svetlana Makarovič/Ati Soss)</small> (nagrada za pesem o Ljubljani) * [[Slovenska popevka 1965|1965]]: Berta Ambrož – ''Luči Ljubljane'' <small>(Jože Privšek/Svetlana Makarovič/Jože Privšek)</small> (3. nagrada občinstva) * [[Slovenska popevka 1972|1972]]: Meta Malus/Frederic Kopp – ''Pismo'' <small>(Tomaž Mancini/Svetlana Makarovič/Milan Mihelič)</small> * [[Slovenska popevka 1974|1974]]: Edvin Fliser/Peter Beil – ''Dober dan'' <small>(Ati Soss/Svetlana Makarovič/Ati Soss)</small> * [[Slovenska popevka 1974|1974]]: Lidija Kodrič/Senka Veletanlić – ''Sreča je'' <small>(Aleksandar Korać/Svetlana Makarovič/Z. Skerl)</small> * [[Slovenska popevka 1974|1974]]: Andrej Plevnik/Ann Bushnell – ''Skromna deklica'' <small>(Milan Ferlež/Svetlana Makarovič/Milan Ferlež)</small> * [[Slovenska popevka 1976|1976]]: Janko Ropret/Ruby James – ''Obiski'' <small>(Milan Ferlež/Svetlana Makarovič/Milan Ferlež)</small> (plaketa za najsodobnejši glasbeni izraz) * [[Slovenska popevka 1977|1977]]: Marjana Deržaj – P''rodajalni non-stop'' <small>(Boris Kovačič/Svetlana Makarovič)</small> * [[Slovenska popevka 1978|1978]]: Marjana Deržaj – ''Nedelja je'' <small>(Jani Golob/Svetlana Makarovič)</small> * [[Slovenska popevka 1978|1978]]: Džejbi – ''Povabim te na ples'' <small>(Matjaž Jarc/Svetlana Makarovič)</small> ==== [[Melodije morja in sonca]] ==== * [[Melodije morja in sonca 1979|1979]]: Alfi Nipič – ''Bela jadrnica'' <small>(Tomaž Manzini/Svetlana Makarovič/Jani Golob)</small> === Sodelovanje z LGL === Leta 1972 je bilo v [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnem gledališču Ljubljana]] premierno uprizorjeno njeno delo z naslovom ''Sovica Oka''. Največkrat igrana je njena lutkovna igra ''Sapramiška'', ki je bila prvič uprizorjena 17. oktobra 1986. Svetlana Makarovič je sodelovala z LGL na več načinov – pisala in uglasbila je pesmi, pisala in prirejala je besedila, snovala likovno podobo lutk in scene ter odigrala katero od vlog. Sodelovala je pri enaintridesetih predstavah; gostovala je tudi v tujini (v [[Avstrija|Avstriji]], na [[Hrvaška|Hrvaškem]], [[Italija|Italiji]] in v [[Mehika|Mehiki]]). == Kritičnost do okolja == Svetlana Makarovič je izstopila iz [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]], ker po njenem mnenju ni temeljilo na umetniški kakovosti. Uprla se je uradnim založbam zaradi izkoriščanja avtorjev ter se zavzemala za socialne pravice svobodnih umetnikov. Bila je med pobudniki ustanovitve nove, [[pluralizem|pluralizmu]] odprte in samo književnosti posvečene revije (1980), vendar nato z ''[[Nova revija|Novo revijo]]'', ki je začela izhajati 1982, ni sodelovala, češ da so aktualna [[politika|politična]] in [[ideologija|ideološka]] vprašanja iz nje izrinila umetnost. Svoje pesmi je prepovedala objavljati v antologijah in šolskih učbenikih, češ da so besedila, ki vsebujejo obliko [[Eros|erosa]] in [[Tanatos|tanatosa]] temačna in razlog za to, da mladi zasovražijo [[literatura|literaturo]]. Svojih del ne pojmuje kot narodno dobrino, ki je na voljo vsem, temveč kot zaščiteno avtorsko lastnino – tako nasprotuje [[komunizem|komunistični]] paroli o umetnosti za vse ljudi. Zavrnila je uvrstitev v ''Antologijo slovenskih pesnic 2'', ker je menila, da je v njej glavno merilo spol, ne pa kakovost.<ref name="NovakPopov2006"/> Kritičnost do svojega okolja tudi javno izraža s pisanjem, zlasti v kolumnah.<ref name="SKrempljemPodčrtano">[http://www.mladina.si/tednik/200502/clanek/kul-knjige--bernard_nezmah/ Recenzija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110829103625/http://www.mladina.si/tednik/200502/clanek/kul-knjige--bernard_nezmah/|date=2011-08-29}} knjige ''S krempljem podčrtano'', zbirke časopisnih kolumn iz ''[[Naši Razgledi|Naših Razgledov]]'' (1992-1993), ''[[Jana|Jane]]'' (1994) in Sobotne priloge ''[[Delo (časopis)|Dela]]'' (2004).</ref> Leta 2000 je v celoti zavrnila [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]].<ref>[http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/pobesneli-napad-uzaljene-pesnice-ali-umetniski-dogodek/203888 "Pobesneli napad užaljene pesnice" ali umetniški "dogodek"?] [[MMC RTV SLO]] 27. maj 2009</ref><ref>[http://www.delo.si/clanek/81996 Zlobec odgovarja na laži Svetlane Makarovič v Jani ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150927031116/http://www.delo.si/clanek/81996 |date=2015-09-27 }} [[Delo (časopis)|Delo]], 2. junij 2009</ref> Prejema le pokojnino za izredne zasluge, ki ji pripada na podlagi nagrade. V letih 2022 in 2023 se je borila, da se ji nagrada vseeno v celoti izroči, kar je Upravni odbor Prešernovega sklada zavrnil. Ministrstvo za kulturo je Svetlani Makarovič junija 2023 brez zakonske podlage<ref>[https://www.rs-rs.si/revizije-in-revidiranje/arhiv-revizij/revizija/predlog-zakljucnega-racuna-proracuna-republike-slovenije-za-leto-2023/ Predlog zaključnega računa proračuna Republike Slovenije za leto 2023], Računsko sodišče Republike Slovenije, 4. september 2024</ref> nakazalo denarni del nagrade iz leta 2000, ki je po preračunu iz tolarjev v evre znašala 8346 evrov.<ref>[https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/svetlani-makarovic-so-nakazali-denarni-del-presernove-nagrade/674740 Svetlani Makarovič so nakazali denarni del Prešernove nagrade], MMC RTV Slovenija, 11. julij 2023</ref> Pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|volitvami 2022]] je v soavtorstvu z [[Matej Šurc|Matejem Šurcem]] (podpisala pa je tudi svojega mačka Kotika) pri ''Centru za slovensko književnost'' in ''društvu Škuc'' izdala knjižico ''Vladavina muh,'' v kateri z obscenim in neredko vulgarnim izrazjem smeši konkretne posameznike in vse povezano s [[14. vlada Republike Slovenije|takratno vlado]] in njenimi podporniki. Knjižica se je brezplačno delila na protestih in drugih shodih, tudi v okviru predvolilnih promocij nekaterih političnih strank.<ref>[https://www.dnevnik.si/1042987446/kultura/knjiga/s-krempljem-podcrtane-pesmi S krempljem podčrtane pesmi] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220427141340/https://www.dnevnik.si/1042987446/kultura/knjiga/s-krempljem-podcrtane-pesmi |date=2022-04-27 }}, Dnevnik, 19. april 2022</ref><ref>[https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/politicna-satira-nastane-v-hudih-casih-takrat-ko-so-ljudje-v-stiski/620102 "Politična satira nastane v hudih časih, takrat, ko so ljudje v stiski"], MMC RTV Slovenija, 15. april 2022</ref> ===''Slovenceljni''=== Svetlana Makarovič prepoznava podobo Slovencev kot ozkosrčno, primitivno, dvolično in servilno ter jih poimenuje z [[novorek]]om Slovenceljni. V satiričnih pesmih v zbirki ''Pesmi o Sloveniji za tuje in domače goste'' (1984) z duhovito ironijo razkraja mitizirano [[samopodoba|samopodobo]] Slovencev. Skozi [[travestija|travestijo]] popularne pripovedke o ''[[Martin Krpan|Martinu Krpanu]]'' in skozi aluzijo na ''[[Sveto pismo]]'' njihovo podobo prikazuje kot samoljubno, primitivno, navznoter agresivno in navzven naivno in se ji posmehuje tudi v šansonih, zbranih v ''Krizantemi na klavirju'' (1990).<ref name="NovakPopov2006"/> ===Intervjuji=== Svetlana Makarovič se izpostavlja z izjavami proti [[RKC|Rimskokatoliški cerkvi]], na primer v intervjuju »''Nekatere stvari je treba sovražiti''«, (Planet Siol.net 6.1.2012).<ref>[http://www.siol.net/novice/rubrikon/siolov_intervju/2012/01/svetlana_makarovic.aspx Svetlana Makarovič: »Nekatere stvari je treba sovražiti«, Planet Siol.net 6.1.2012], vsebuje glasovni vložek, vpogledano 2012-03-30 </ref> Intervju je doživel odziv [[Svet katoliških laikov Slovenije|Sveta katoliških laikov Slovenije]], ki so zahtevali pregon domnevnega [[sovražni govor|sovražnega govora]].<ref>http://www.siol.net/novice/slovenija/2012/01/sklk_odziv_makarovic.aspx Odziv Sveta katoliških laikov Slovenije na intervju s Svetlano Makarovič, 19.01.2012</ref> Policija in tožilstvo sta to in več drugih ovadb proti Makarovičevi zavrgla.<ref>[http://www.mladina.si/112156/svetlane-makarovic-ne-bodo-kazensko-preganjali/ Svetlane Makarovič ne bodo kazensko preganjali, Mladina, 14.5.2012],.</ref> Izpostavila se je tudi s svojo podporo [[Zoran Janković|Zoranu Jankoviću]], županu Mestne občine Ljubljana; leta 2011 je bila v ospredju med vidnejšimi meščani, ki so ga na Magistratu prosili, da kandidira v [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah v Sloveniji 2011]]<ref>[http://www.siol.net/novice/slovenija/2012/09/dan_ko_so_molcali_jankovicevi_podporniki.aspx Dan, ko so molčali Jankovićevi podporniki] (SiOL, 28.9.2012)</ref>, leta 2013 pa je izjavila, da »''je iz Ljubljane naredil prelepo mesto – me ne zanima, kje je dobil denar, zaradi mene ga je lahko tudi ukradel«.''<ref>[http://www.zurnal24.si/kontroverzna-ze-od-1-januarja-1939-clanek-214555 Imam marsikaj, nimam pa duše] (Žurnal24, 7.12.2013)</ref> Leta 2024 je v pogovorni oddaji [[Marcel Štefančič|Marcela Štefančiča]] upravičevala [[Ruska invazija na Ukrajino|rusko invazijo na Ukrajino]] s sklicevanjem na [[Obtožbe o genocidu v Donbasu|lažne obtožbe o »masakriranju ruske manjšine«]] v Ukrajini in zatrdila »[[Donbas]] bo ruski«. Obenem je izrazila tudi nerazumevanje, zakaj je premier [[Robert Golob]] »okleval s priznanjem [[Palestina|Palestine]]« in trdila, da je vpliv Cerkve krivec za njegovo domnevno različno obravnave Ukrajine in Palestine.<ref>{{Citat|title=O politiki, fašizmu in migrantih (Svetlana Makarovič) ter prostovoljni amputaciji noge in posledicah te odločitve (Ana Koritnik)|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/marcel/175053834|accessdate=2024-06-19|language=sl|first=MMC / DC / DL /|last=MTK|quote= Za mano je pesnica, pevka, umetnica Svetlana Makarovič. Zdaj, pomagajte mi najprej s svojim tretjim očesom, pesniškim očesom razčistiti nekaj dilem, ki te dni razvnemajo Slovenijo. Najprej, premier Golob je šel raje v Dallas na košarkarsko tekmo Luke Dončića kot v Ženevo na mirovno konferenco za Ukrajino. Kaj pravite vi? – Glede Ukrajine? Veste, kako je. Leta in leta je Ukrajina masakrirala rusko manjšino, zdaj pa imajo. Donbas bo ruski. Ampak tisto, da pa zakaj za vraga je odlašal s priznanjem Palestine, tega pa ne razumem. In to mu prekleto zamerim. – Skratka, hočete reči, da je hujše to, da Golob ni šel na mirovno konferenco za Ukrajino kot to, da je okleval s priznanjem? – Okleval je s priznanjem Palestine. Tega pa ne razumem. Sram naj ga bo. – Ampak zakaj mislite, da je Ukrajina dobila to, kar je iskala? To je čisto nekaj drugega. To je nekaj drugega. Spet, kot že tolikokrat ... — Saj ni napadla sama sebe. – Zadaj je Cerkev. Ukrajina je seveda bližje Cerkvi kakor Palestina. To je to. Ne podcenjujmo moči Cerkve, kajti katolicizem je spet močan. (03:19 – 04:42)}}</ref> == Bibliografija == ===Poezija za odrasle=== *''Somrak'', Cankarjeva založba, Ljubljana, 1964 {{COBISS|ID=735031}} *''Kresna noč'', Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1968 {{COBISS|ID=2035976}} *''[[Volčje jagode]]'', Obzorja, Maribor, 1972 {{COBISS|ID=7036673}} *''Srčevec'', Cankarjeva založba, Ljubljana, 1973 {{COBISS|ID=7931905}} *''Pelin žena'', Mladinska knjiga, Ljubljana, 1974 {{COBISS|ID=8474625}} *''Vojskin čas'', Založništvo Tržaškega tiska, Trst, 1974 {{COBISS|ID=7115009}} *''Izštevanja'', Cankarjeva založba, Ljubljana, 1977 {{COBISS|ID=10117377}} *''Pesmi'' (besedila sodobnih jugoslovanskih pisateljev - Svetlana Makarovič, Niko Grafenauer, Tomaž Šalamun), 1979 {{COBISS|ID=11433729}} *''[[Sosed gora]]'', 1980 {{COBISS|ID=18300160}} *''Pesmi o Sloveniji za tuje in domače goste'', 1984 {{COBISS|ID=1122590}} *''Svetlana Makarovič, France Mihelič'' - Pesmi Svetlane Makarovič in Risbe Franceta Miheliča, 1987 {{COBISS|ID=92471}} *''Krizantema na klavirju'' (šansonska besedila Svetlane Makarovič), 1990 {{COBISS|ID=21714688}} *''Tisti čas'', 1993 {{COBISS|ID=34033152}} *''Bo žrl, bo žrt'', 1998 {{COBISS|ID=75903232}} *''Samost'', 2002 {{COBISS|ID=115857664}} *''Zima vezilja'', 2016 {{COBISS|ID=287089664}} *''Naj bo poleti'', 2018 {{COBISS|ID=293647872}} *''Z očmi, ki vidijo drugače'', 2021 (antologija pesmi za odrasle; vključuje tudi šansone) {{COBISS|ID=94559235}} *''Vladavina muh'', 2022 (soavtor Matej Šurc) {{COBISS|ID=96483331}} *''Golobnjak'', 2023 (soavtorja Matej Šurc in maček Kotik) *''Ognji in sence'' (haikuji, 2024) *''Tista dežela'' (haikuji, 2025) === Proza za odrasle === * ''[[Prekleti kadilci]]'', Center za slovensko književnost, Ljubljana, 2001 {{COBISS|ID=110859008}} * ''S krempljem podčrtano'', Center za slovensko književnost, Ljubljana, 2004 {{COBISS|ID=216260096}} * ''Saga o Hallgerd'', 2010 {{COBISS|ID=252384512}} * ''Luciferka'', 2019 (avto-biografija; soavtorja [[Matej Šurc]] in maček Kotik) *''Žlahtnožleht'', Center za slovensko književnost, 2021 *''Baladne pravljice'', Cankarjeva založba, 2021 (ilustacije [[Peter Škerl]] in [[Tina Dobrajc]]) === Odrska dela === *''Sovica Oka'', 1972 (avtorica, uglasbitev pesmi in priredba) *''Hiša tete Barbare'', 1975 (avtorica) *''Pekarna Mišmaš'', 1974 (avtorica, priredba besedila) *''Igra o letu'', 1983 (avtorica) *''Mačja prodajalna'', 1984 (avtorica, glasba, vloga) *''Mrtvec pride po ljubico'', 1986 (avtorica) [[Slika:slika SAPRA.jpg|thumb|right| ''Sapramiška'', Foto: Arhiv LGL]] *''Sapramiška'', 1986 (avtorica, vloge /Sapramiška, Regica, teta Grizelda/, glasba) *''Mi, kosovirji'', 1988 (avtorica, priredba besedila)[[Slika:slika VILA MALINA.jpg|thumb|right| Vila Malina, Foto: Arhiv LGL]] *''Korenčkov Palček'', 1989 (avtorica, vloge /Sapramiška, Kukavec, Regica, Belouška Jarmila/, glasba, likovna zasnova lutk) *''Gal med lutkami'', 1992 (avtorica, likovna zasnova lutk, glasba) *''Medena pravljica'', 1994 (režija, avtorica,vloge /Sapramiška, Regica, Zajček/, glasba, likovna zasnova lutk, likovna zasnova scen) *''Kokoška Emilija'', 1997 (režija, avtorica, vloga /kokoška Kika/, glasba, glasbeni aranžma) *''Maček Mačkursson'', 1997 (režija, prevod in priredba besedila, besedila songov in priredba islandskih glasbenih motivov, glasbena izvedba, vloge (Jartruda, Mačkursson, Gryla) *''Tacamuca'', 1998 (avtorica, glasba) *''Pasja procesija'' (2017) === Poezija za mladino=== *''[[Maček Titi]]'', 1980 {{COBISS|ID=63025}} *''[[Gal v galeriji]]'', 1981 {{COBISS|ID=19585537}} *''Dedek mraz že gre'', 1982 {{COBISS|ID=311838}} *''Krokodilovo kosilo: pesnitev - grozovitev'', 1983 {{COBISS|ID=10431537}} *''Čuk na palici'', 1986 {{COBISS|ID=16260865}} *''Črni muc, kaj delaš?'', 1987 {{COBISS|ID=2672898}} *''Kaj bi miška rada?'', 1987 {{COBISS|ID=2673410}} *''[[Poprtnjački]]'', 1988 {{COBISS|ID=2492930}} *''[[Kaj lepega povej]]'', 1993 {{COBISS|ID=37062656}} *''Show strahow: pesnitev grozovitev'', 1995 {{COBISS|ID=50371584}} *''Veliki kosovirski koncert'', 2001 {{COBISS|ID=110869760}} *''[[Strahec v galeriji]]'', 2003 {{COBISS|ID=124647424}} *''Mačnice'', 2006 {{COBISS|ID=228643072}} *''Coprniški muc: pesnitev coprnitev'', 2008 {{COBISS|ID=238920448}} *''Pesmi muce potovke: zbrane pesmi za otroke'', 2019 === Poezija in proza za mladino === *''Kosovirja na leteči žlici'', Mladinska knjiga, Ljubljana, 1974 {{COBISS|ID=295454}} *''Kam pa kam, kosovirja?'', Mladinska knjiga, Ljubljana, 1975 {{COBISS|ID=1111048}} *''Mačje leto'', Svetlana, Ljubljana, 1987 {{COBISS|ID=93239}} *''Zajčkovo leto'', Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1993 {{COBISS|ID=33629184}} *''Teta Magda ali Vsi smo ustvarjalci'' (mladinski roman), Mladinska knjiga, Ljubljana (ilustracije [[Zvonko Čoh]]), 1999 (prenovljena izdaja 2022) *''[[Mi, kosovirji]]'', Miš, Dob pri Domžalah, 2009 {{COBISS|ID=245904640}} === Pripovedništvo za mladino === ==== Zbirke pravljic ==== * ''Miška spi'', Mladinska knjiga, Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=8669953}} * ''Take živalske'', Borec, Ljubljana, 1973 {{COBISS|ID=2652161}} * ''Vrček se razbije'', Mladinska knjiga, Ljubljana, 1975 {{COBISS|ID=9129473}} * ''Glavni petelinček'', Mladinska knjiga, Ljubljana, 1976 {{COBISS|ID=9308417}} * ''Vrtirepov koledar: 1977'', Partizanska knjiga, Ljubljana, 1976 {{COBISS|ID=19116801}} * ''Pravljice iz mačje preje'', Borec, Ljubljana, 1980 {{COBISS|ID=2657537}} * ''Mačja preja'', Mladika, Ljubljana, 1992 {{COBISS|ID=32244992}} * ''Smetiščni muc in druge zgodbe'', Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999 {{COBISS|ID=104616192}} * ''Svetlanine pravljice = Svetlana's fairytales'', Miš, Dob pri Domžalah, 2008 {{COBISS|ID=241976832}} *''Zlata mačja preja'' (2014, izbor) === Slikanice === * ''[[Zajček gre na luno]]'', Partizanska knjiga, Ljubljana, 1973 {{COBISS|ID=3432456}} * ''[[Aladinova čudežna svetilka]]'', Mladinska knjiga, Ljubljana, 1974 {{COBISS|ID=18775809}} * ''Pekarna Mišmaš'', Mladinska knjiga, Ljubljana, 1974 {{COBISS|ID=189513}} * ''Škrat Kuzma dobi nagrado'', Mladinska knjiga, Ljubljana, 1974 {{COBISS|ID=18746369}} * ''Kam pa kam, kosovirja?'', Mladinska knjiga, Ljubljana, 1975 {{COBISS|ID=1111048}} * ''[[Skozi mesto]]'', Mladinska knjiga, Ljubljana, 1975 {{COBISS|ID=9115649}} * ''[[Sapramiška]]'', Mladinska knjiga, Ljubljana, 1976 {{COBISS|ID=18954753}} * ''Mačja predilnica'', Mladinska knjiga, Ljubljana, 1978 {{COBISS|ID=301086}} * ''[[Gal v galeriji]]'', Mladinska knjiga, Ljubljana, 1981 {{COBISS|ID=18360832}} * ''Črni muc, kaj delaš?'', 1987{{COBISS|ID=2672898}} * ''[[Kaj bi miška rada]]'', 1987 {{COBISS|ID=2673410}} * ''"Poprtnjački"'', 1987 {{COBISS|ID=22247937}} * ''[[Medena pravljica]]'', 1995 {{COBISS|ID=48598784}} * ''Tacamuca'', 1995 {{COBISS|ID=53521408}} * ''[[Kokijeve pesmice in pobarvanke]]'', 1996 {{COBISS|ID=57973760}} * ''[[Maček Mačkursson]]'', 1997 {{COBISS|ID=65732608}} * ''[[Sovica Oka]]'', 1997 {{COBISS|ID=65729024}} * ''[[Pod medvedovim dežnikom]]'', 1998 {{COBISS|ID=4493877}} * ''[[Smetiščni muc in druge zgodbe]]'', 1999 {{COBISS|ID=104616192}} * ''[[Strahopetko]]'', 1999 {{COBISS|ID=78386432}} * ''[[Strahec v galeriji]]'', 2003 {{COBISS|ID=124647424}} * ''[[Živalska olimpijada]]'', 2004 {{COBISS|ID=213668608}} * ''[[Mali parkelj Malič]]'', 2005 {{COBISS|ID=221281536}} * ''[[Vila Malina]]'', 2005 {{COBISS|ID=222520832}} * ''[[Coprniški muc: pesnitev-coprnitev]]'', 2008 {{COBISS|ID=238920448}} * ''[[Replja]]'', 2008 {{COBISS|ID=238193920}} * ''[[Šuško in gozdni dan]]'', 2008 {{COBISS|ID=240669952}} * ''[[Kokoška Emilija]]'', 2009 {{COBISS|ID=243183872}} * ''[[Balada o Sneguročki]]'', Mladinska knjiga, Ljubljana, 2012 {{COBISS|ID=259477248}} * ''[[Strašni volk]]'' (ilustrirala [[Jelka Reichman]], Mladinska knjiga, 2019) * ''[[Kuharica Uharica]]'' (ilustriral Igor Šinkovec), Mladinska knjiga, 2023 (s CD-jem posnetka pripovedi iz leta 1986) === Avtorski prevodi in priredbe === *''[[Picko in Packo]]'', prevod [[Wilhelm Busch|Buscheve]] slikanice ''Max und Moritz'', Založništvo tržaškega tiska, 1980 {{COBISS|ID=5665536}} *''[[Maček Mačkursson]]'', prevod dela [[Jólakötturinn Hallveig Thorlacius|Jólakötturinn Hallveiga Thorlaciusa]], Mladinska knjiga, 1997 {{COBISS|ID=65732608}} *''[[Strahopetko]]'', prevod dela [[Fünfter sein Ernst Jandl|Fünfter sein Ernsta Jandla]], Mladinska knjiga, 1999 {{COBISS|ID=78386432}} === Prevodi v druge jezike === *''[[Џуџето Кузма доби награда]]'', prevod dela Škrat Kuzma dobi nagrado, Mladinska knjiga Skopje, Skopje, 2011. Prevod Darko Spasov, ilustracije Tomaž Lavrič. == Diskografija == === Albumi === * ''[[Nočni šanson]]'', 1984 (Dokumentarna) * ''[[Dajdamski portreti]]'', 1985 (Dokumentarna) * ''[[Pelin žena]]'' (skupaj z [[Dennis Gonzalez|Dennisom Gonzalezom]]), 1986 (Brut) {{COBISS|ID=1408311}} * ''Pelinov med'',1986; * ''Večerni šansoni'' (1990; 2014 (Sanje) (obnovljen ponatis) * ''Nočni šansoni; Dajdamski portreti'', 1998 (VinilMania) (ponatis) {{COBISS|ID=2207036}} * ''Namesto rož'', 1999 (VinilMania) {{COBISS|ID=8253751}}, 2014 (Sanje) (obnovljen ponatis) * ''Pelinov med & Pelin žena'' 1999 (VinilMania) (ponatis) == Priznanja, nagrade in odlikovanja == === Priznanja === * [[Seznam častnih meščanov Ljubljane|Naziv častne meščanke Ljubljane]]<ref>[http://www.delo.si/novice/slovenija/makarovicevi-in-sepetu-naziv-castni-me-can.htmlMakarovičevi in Sepetu naziv častni meščan, Delo, 2011]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> (2011; januarja 2021 se je tej časti odpovedala) ===Nagrade=== * jugoslovanska nagrada [[Sterijino pozorje]] v [[Novi Sad|Novem Sadu]]<ref>[http://www.pozorje.org.rs/arhiva/index1968.htm Sterijino pozorje]</ref> (1968) * za pesniški list Vojskin čas (1973, 1975) * jugoslovanska nagrada [[Zmajeve dječje igre]] (1975) * [[nagrada Prešernovega sklada]] (za pesniški list Vojskin čas) (1976) * [[Janusz Korczak Honour List]] (1987) * [[Jenkova nagrada]] (1994) * [[Častna lista IBBY]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.ibby.si/index.php/int-ibby/nagrade/castna-lista |title=Častna lista IBBY |accessdate=3. 11. 2012}}</ref> (1994) * [[Prešernova nagrada]] (2000, zavrnila, a ji je bila 2024 nagrada kljub temu vročena - denarni in simbolični del) * [[Viktor (nagrada)|viktor]] za življenjsko delo (2002) * [[Levstikova nagrada]] za življenjsko delo (2011) * [[Zlatnik poezije]] (2012) *[[Ježkova nagrada]] (2021) ===Odlikovanja=== * [[Seznam nosilcev reda za zasluge Republike Slovenije#Zlati red za zasluge|Zlati red za zasluge Republike Slovenije]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/8F535F5F6AF71397C12575AD00581765?OpenDocument |title=Predsednik odlikoval Svetlano Makarovič, 5. 5. 2009 |accessdate=2009-06-07 |archive-date=2011-08-21 |archive-url=https://archive.today/20110821235648/http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/8F535F5F6AF71397C12575AD00581765?OpenDocument |url-status=dead }}</ref> (2009) == Opombe == {{sklici|2}} == Literatura == * [http://www.jezikinslovstvo.com/pdf/2005-03-04-Razprave-Dragica-Haramija.pdf Dragica Haramija, Pregled sodobne slovenske mladinske proze, Jezik in slovstvo, 2005, let. 50, številka 3–4] * Enciklopedija Slovenije 6, Mladinska knjiga, 1992 {{COBISS|17411}} * Ilc, Andrej: Svetlana Makarovič, Slovenska sekcija IBBY, Ljubljana, 1998 {{COBISS|10771257}} * {{navedi revijo |author=Novak Popov, Irena |url=http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/sr/2006-04/pdf/SR_2006_4_017.pdf |title=Ustvarjalnost kontroverzne umetnice Svetlane Makarovič |journal=Slavistična revija |year=2006 |volume=54 |issue=4 |pages=711 – 725 |access-date=2011-04-25 |archive-date=2011-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110927025446/http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/sr/2006-04/pdf/SR_2006_4_017.pdf |url-status=dead }} * mag. Darja Lavrenčič Vrabec (Center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, Mestna knjižnica Ljubljana): Bibliografija knjižnih izdaj za otroke in mladino Svetlane Makarovič (iz knjige ''Svetlanine pravljice''), Miš, 2008 {{COBISS|241976832}} * Matjaž Hočevar: Bibliografija Svetlane Makarovič (iz knjige ''Bo žrl, bo žrt''), Založba Mladinska knjiga, 1998 {{COBISS|75903232}} * Novak-Popov, Blažić, Rupert, Svet, svet Svetlana: Razstavna dvorana NUK, 2009 {{COBISS|243608576}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikinavedek}} {{Wikivir-avtor}} * [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query='keywords%3dsvetlana+makarovi%C4%8D'&pageSize=20&URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-RM5BZX8F Alojz Ihan, intervju: Svetlana Makarovič, Sodobnost (1963-), 1996, letnik 44, številka 5] * [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query='keywords%3dsvetlana+makarovi%c4%8d'&pageSize=20 Digitalna knjižnica Slovenije] * [http://www.lgl.si/index.php/predstave/predstava/sapramishka/ LGL, Sapramiška] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110425013106/http://www.lgl.si/index.php/predstave/predstava/sapramishka |date=2011-04-25 }} * [http://www.mladina.si/tednik/200503/clanek/nar-kdo_je_kdaj--ursa_matos/ Mladina, 17. januar 2005 Biografska skica, »Svetlana Makarovič, Tista prva dama slovenske poezije, ki rada šokira«, 2005, Urška Matos] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110219165043/http://www.mladina.si/tednik/200503/clanek/nar-kdo_je_kdaj--ursa_matos/ |date=2011-02-19 }} * [http://www.youtube.com/watch?v=wZv4azjEq7A&feature=related Svetlana Makarovič, Pozdravljena luna, youtube] * [http://www.delo.si/clanek/75611/ Svet...svet...Svetlana, razstava v NUK-u ob 70. letnici rojstva] * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174816656 Svetlana Makarovič, prejemnica Ježkove nagrade za leto 2021]. Ime tedna (25. oktober 2021). Val 202 (RTV Slovenija). {{-}} {{Svetlana Makarovič}} {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}} {{LevstikoviNagrajenci}} {{JenkoviNagrajenci}} {{CastniZnakSvobodeSLO}} {{Ježkovi nagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Makarovič, Svetlana}} [[Kategorija:Svetlana Makarovič| ]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski igralci]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski šansonjerji]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Levstikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Jenkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Dobitniki viktorja]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] [[Kategorija:Prejemniki viktorja za življenjsko delo]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Ježkovi nagrajenci]] 7im9dal1jwm66s00xq9w305p12aesc0 6759707 6759706 2026-10-02T14:17:17Z ~2026-53055-71 266699 /* */ 6759707 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Umetnik | bgcolour = | name = Svetlana Makarovič | birthname = Svetlana Makarovič | birthdate = <!-- WD --> | deathdate = | nationality = slovenska | spouse = | field = proza, poezija, igralstvo, ilustratorstvo, šanson | training = [[AGRFT]] | movement =modernizem | famous works = | patrons = | influenced by = | influenced = | awards = Prešernova nagrada, nagrada Prešernovega sklada, Levstikova nagrada, Jenkova nagrada ... }} '''Svetlana Makarovič''', [[Slovenke|slovenska]] [[pesnik|pesnica]], mladinska [[pisateljica]], [[gledališki igralec|igralka]], [[ilustrator|ilustratorka]], [[šanson|šansonjerka]] in politična aktivistka, * [[1. januar]] [[1939]], [[Maribor]]. V Sloveniji je znana avtorica za odrasle in mladinske naslovnike. Njena mladinska besedila so postala del sodobne klasike in mladinskega kanona, ki imajo posebno mesto v zgodovini slovenske mladinske književnosti.<ref name="Blažić2009">Blažić (2009)</ref> Je prejemnica številnih nagrad. Poznana je tudi po tem, da se je borila za pravice živali, še posebej mačk. == Življenje == Svetlana Makarovič se je rodila v hiši Slovenska ulica 10 v Mariboru, ki je bila dom njene štajerske matere. Oče Abdon (Ado) Makarovič je bil iz Nabrežine pri Trstu ter rojen kot sin Avgusta M. in Aurelie Marizza. Kot mladenič je Makarovič prišel v Maribor, kjer se je šolal in postal trgovski tehnik ter se tam leta 1934 tudi poročil z Otilijo Marijo Kovačič (r. 1905 v [[Radgona|Radgoni]], Avstrija), hčerjo Ivana Kovačiča in Franje Dolničar. Otilijina starša sta bila premožna meščanska hišna posestnika in trgovca, ki sta imela sprva na Magdalenski, potem pa na Slovenski ulici trgovino s steklom, porcelanom, igračami, posodo, okvirji, svetilkami in blagom. Družina Svetlanine matere Otilije pa vendarle ni imela meščanskih korenin v Mariboru, kakor se pogosto napačno navaja, saj sta se Svetlanin ded Ivan Kovačič (roj. 1877) in njegova žena Franja Dolničar (1879-1945) v Maribor priselila šele leta 1920, pred tem pa sta živela v [[Radgona|Radgoni]] (nem. ''Bad Radkersburg'') v Avstriji in deloma v bližnjih [[Črešnjevci|Črešnjevcih]] pri Gornji Radgoni. Ivan Kovačič je izhajal iz vasi Hercegovščak pri Gornji Radgoni, Dolničarjeva pa je bila Ljubljančanka in je v rodnem mestu tudi umrla. Ivan se je pred 1. svetovno vojno rad podpisoval po nemško kot "Johann Kovatschitsch" in se je nasploh smatral za Avstrijca, ker je bil rojen v obmejni župniji Gornja Radgona in ker je bila njegova mama Magdalena Schreiber Avstrijka, svoje slovenske korenine (Kovačičevo stran) pa je zanikal. Po bivanju na različnih naslovih v Mariboru, pretežno v najetih stanovanjih, sta Abdon in Otilija leta 1941 za vselej zapustila Maribor in se preselila v Šiško pri Ljubljani. Poleg Svetlane sta njena starša imela še sinova po imenih [[Jan Makarovič|Jan]] in [[Gorazd Makarovič|Gorazd]] (umetnostni zgodovinar in etnolog, *1936). [[Slika:Svetlana Makarovič 1968.jpg|thumb|right|200px|Svetlana Makarovič leta 1968 (fot. [[Joco Žnidaršič]])]] V Ljubljani je končala srednjo vzgojiteljsko šolo in leta 1968 diplomirala na [[AGRFT]]. Nekaj časa je bila gledališka igralka, najprej v Mestnem gledališču, nato pa v Drami. Na začetku šestdesetih let [[20. stoletje|20. stoletja]] je začela s študijem različnih humanističnih ved ([[psihologija]], [[pedagogika]],[[etnologija]] in tuji jeziki), igrala [[klavir]] v kavarnah ter nekaj časa delala kot tajnica in vzgojiteljica [[osebe s posebnimi potrebami|otrok s posebnimi potrebami]]. Leta 1970 se je odločila za pot svobodne književnice. Uradno se je upokojila leta 1997. Poleg poezije in proze se je uveljavila tudi v radijskih in lutkovnih igrah za otroke ter dramah za odrasle. Ima eno najobsežnejših bibliografij med Slovenci (napisala je več kot 300 knjižnih del), poznana pa je tudi po številnih nestrinjanjih z družbenimi razmerami. Družinsko življenje ji je tuje, bila je zaročena a je zadnji trenutek preklicala poroko <ref>http://www.siol.net/novice/rubrikon/siolov_intervju/2012/01/svetlana_makarovic.aspx</ref><ref>http://www.mladina.si/91517/svetlana-makarovic/</ref>. Najdlje je živela z [[Gregor Strniša|Gregorjem Strnišo]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/kultura/svetlana-makarovic.html |title=arhivska kopija |access-date=2012-12-25 |archive-date=2013-01-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130107041106/http://www.delo.si/kultura/svetlana-makarovic.html |url-status=dead }}</ref>. Po več selitvah ([[Jurklošter]], [[Bohinjska Bela]], [[Ljubljana]]) je zadnja leta živela bolj ali manj v samoti v [[Žabja vas|Žabji vasi]] ob [[Sora|Sori]] v [[Poljanska dolina (Gorenjska)|Poljanski dolini]], zgolj v družbi hišnih mačk.{{citation needed}} Po dvomesečnem zdravljenju zaradi posledic možganske kapi od decembra 2012 živi v Centru starejših [[Četrtna_skupnost_Trnovo|Trnovo]] <ref>www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/svetlana-makarovic-po-kapi-v-dom-starejsih</ref>, kjer po odloku ljubljanskega stanovanjskega sklada pod posebej ugodnimi pogoji živijo večinoma ''zaslužni upokojeni meščani''<REF> [https://www.delo.si/novice/slovenija/poceni-stanovanje-tudi-janezu-stanovniku.html Poceni stanovanje tudi Janezu Stanovniku] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20241216113206/https://www.delo.si/novice/slovenija/poceni-stanovanje-tudi-janezu-stanovniku.html |date=2024-12-16 }}, Delo, 1. oktober 2009 </REF>. Temu naslovu se je leta 2020 odrekla zaradi nestrinjanja z izpraznitvijo avtonomne cone Rog.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svetlana-makarovic-bo-zaradi-roga-vrnila-naziv-castne-mescanke.html|title=Svetlana Makarovič bo zaradi Roga vrnila naziv častne meščanke |date=2021-01-21 |access-date=2023-12-09 |website=24ur.com}}</ref> Je prejemnica izjemne pokojnine za posebne zasluge na področju kulture Ministrstva za kulturo.<ref>[http://www.delo.si/clanek/81996 Zlobec odgovarja na laži Svetlane Makarovič v Jani] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150927031116/http://www.delo.si/clanek/81996 |date=2015-09-27 }} Delo, 2. junij 2009</ref>. Septembra 2015 je dobila obeležje med pomembnimi literati v aleji Levstikovih nagrajencev v [[Levstikove arkade|Levstikovih arkadah]] ob ljubljanski [[Slovenska cesta, Ljubljana|Slovenski cesti]]. == Delo == === Pesnica za odrasle=== Pesmi je začela objavljati v revijah in časopisih leta 1957. Prvo pesem ''V črnem tlaku'' je objavila v reviji ''Mlada pota'' (1952–1962), sicer pa je pesmi objavljala še v revijah kot so ''Naša sodobnost'' (1953–1963) <ref>Pesem ''Midva'', ''Naša sodobnost'' (1959) [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query='(%40keywords%3dsvetlana+makarovi%C4%8D%40OR%40fts%3dsvetlana+makarovi%C4%8D%40)'&pageSize=20&URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-K81HQZDS dLib] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20241216092837/http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27%28%40keywords%3Dsvetlana+makarovi%C4%8D%40OR%40fts%3Dsvetlana+makarovi%C4%8D%40%29%27&pageSize=20&URN=URN%3ANBN%3ASI%3ADOC-K81HQZDS |date=2024-12-16 }}</ref> <ref>Pesem''Nokturno'', ''Naša sodobnost'' (1959) [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query='(%40keywords%3dsvetlana+makarovi%C4%8D%40OR%40fts%3dsvetlana+makarovi%C4%8D%40)'&pageSize=20&URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-UIXOH7VZ dLib] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20241216085641/http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27%28%40keywords%3Dsvetlana+makarovi%C4%8D%40OR%40fts%3Dsvetlana+makarovi%C4%8D%40%29%27&pageSize=20&URN=URN%3ANBN%3ASI%3ADOC-UIXOH7VZ |date=2024-12-16 }}</ref>, ''Tribuna'' (1951–)<ref>Makarovič, ''Lirika mladih'', ''Tribuna: list slovenskih študentov'', 1963, letnik 13, št. 19, ''Tribuna'' str. 6 [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query='(%40keywords%3dsvetlana+makarovi%C4%8D%40OR%40fts%3dsvetlana+makarovi%C4%8D%40)'&pageSize=20&page=7&URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-HUSYZ5PB dLib] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20241216092842/http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27%28%40keywords%3Dsvetlana+makarovi%C4%8D%40OR%40fts%3Dsvetlana+makarovi%C4%8D%40%29%27&pageSize=20&page=7&URN=URN%3ANBN%3ASI%3ADOC-HUSYZ5PB |date=2024-12-16 }}</ref>, ''Problemi''(1972–1988)'' <ref>Makarovič, ''Pesmi'', ''Problemi: revija za kulturo in družbena vprašanja'', 1962/1963, letnik 1, št. 2, str. 156 [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query='(%40keywords%3dsvetlana+makarovi%C4%8D%40OR%40fts%3dsvetlana+makarovi%C4%8D%40)'&pageSize=20&page=7&URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-0XR47QQ7 dLib] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20241218225155/http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27%28%40keywords%3Dsvetlana+makarovi%C4%8D%40OR%40fts%3Dsvetlana+makarovi%C4%8D%40%29%27&pageSize=20&page=7&URN=URN%3ANBN%3ASI%3ADOC-0XR47QQ7 |date=2024-12-18 }}</ref>,''Perspektive'' (1960–1964) , ''Sodobnost'' (1963–) <ref>Pesem ''Mlinska vešča'', ''Sodobnost'' (1963-) [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query='(%40keywords%3dsvetlana+makarovi%C4%8D%40OR%40fts%3dsvetlana+makarovi%C4%8D%40)'&pageSize=20&URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-YNDYTH3I dLib] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20241217131138/http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27%28%40keywords%3Dsvetlana+makarovi%C4%8D%40OR%40fts%3Dsvetlana+makarovi%C4%8D%40%29%27&pageSize=20&URN=URN%3ANBN%3ASI%3ADOC-YNDYTH3I |date=2024-12-17 }}</ref> in ''Dialog''. Leta 1964 je izšla njena prva pesniška zbirka ''[[Somrak (Makarovič)|Somrak]]''; ta (tako kot vsa njena poezija iz druge polovice petdesetih let in zgodnjih šestdesetih) sledi prevladujoči usmeritvi tedanje slovenske [[lirika|lirike]], tj. iz [[intimizem|intimizma]] k [[modernizem|modernizmu]]. V zbirki ''[[Kresna noč]]'' (1968) pa je že izražena njena izrazita osebna poetika, ki temelji na tradicionalnih pesniških sredstvih; [[ljudsko pesništvo]] ji predstavlja novo izražanje [[eksistencializem|eksistencialne]] stiske sodobnega človeka. V začetku sedemdesetih let je njena poezija postala oblikovno strožja, v njej prevladuje tragično [[balada|baladno]] razpoloženje (prim. izbor pesmi ''Bo žrl, bo žrt'' (1998). Ustvarjalni vrh je dosegla v zbirki ''[[Srčevec]]'' (1973) in [[antologija|antologiji]] ''Izštevanja'' (1977) (''[[Enciklopedija Slovenije]]'', 1992). Ena zadnjih pesniških zbirk, antologija pesmi ''Samost'', je bila leta 2002 izdana v samozaložbi. === Pisateljica za mladino === Mladinska besedila je začela objavljati po letu 1970. V svojih proznih delih je oblikovala samosvoj slog, za katerega so značilne živali z izvirnimi imeni (coprnica Zofka, kokoška Emilija, pek Mišmaš idr.), s premišljenim značajem in z arhetipskim motivom odhoda od doma in ranjenega otroka (npr. v delu ''Potepuh in nočna lučka''), otroka sirote (npr. ''Zajec gre na luno'').<ref name="Blažić2009"/> Svetlana Makarovič večinoma piše [[pravljica|sodobne živalske pravljice]], pravljice izvirnim glavnim [[mit|mitološkim]] literarnim likom ter [[fantastična pripoved|fantastične pripovedi]] (Haramija: 2005). Sodobne živalske pravljice so npr. slikanici ''Pekarna Mišmaš'' (1974) in ''[[Sapramiška]]'' (1976), zbirke ''Take živalske'' (1973), ''Mačja preja'' (1992) in ''[[Veveriček posebne sorte]]'' (1994), [[Netopir Kazimir|''Netopir Kazimir'']]. Njihovi protagonisti so živali, ki živijo v posebnem svetu in imajo podobne lastnosti kot ljudje ter tako tudi delujejo in govorijo. Pravljična resničnost ni idealizirana, saj so v njej tudi krute osebe, sebičneži, opravljivci, zavistneži in odrasli, ki omejujejo otroško razigranost, zato živali doživljajo tudi žalost, osamljenost in obup. Opazna novost njenih del je preseganje [[tabu]]jev (npr. izločanje in spolnost).<ref name="NovakPopov2006">{{navedi revijo |author=Novak Popov, Irena |url=http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/sr/2006-04/pdf/SR_2006_4_017.pdf |title=Ustvarjalnost kontroverzne umetnice Svetlane Makarovič |journal=Slavistična revija |year=2006 |volume=54 |issue=4 |pages=711 – 725 |access-date=2011-04-25 |archive-date=2011-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110927025446/http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/sr/2006-04/pdf/SR_2006_4_017.pdf |url-status=dead }}</ref> Med pravljice s primarno mitološkim glavnim literarnim likom pa sodita ''Škrat Kuzma dobi nagrado'' (1974) in ''[[Coprnica Zofka]]'' (1989). Njene pravljice v svojem jedru opozarjajo na nerazumevanje in nesprejemanje drugačnosti. Značilne fantastične pripovedi so dela ''Kosovirja na leteči žlici'' (1974), ''Kam pa kam, kosovirja?'' (1975) in ''[[Mi, kosovirji]]'' (1988); pripovedovalka se v njih postavlja na stran svobodnega bitja in nasprotuje pravilom in zahtevam avtoritet. Nekaj njenih del, namenjenih otrokom, je bilo posnetih tudi na [[zvočna kaseta|zvočne kasete]] (''Pekarna Mišmaš'' (1976), ''Sapramiška'' (1986), ''Čuk na palici'' (1988), ''Mali kakadu'' (1989), ''Sovica Oka'' (1992) in druge). V učnem načrtu za slovenščino (2011) so v prvem in drugem triletju predlagana naslednja besedila: ''Coprnica Zofka'', ''Čuk na palici'', ''Jazbec in ovčka'', ''Jaz sem jež'', ''Jutro'', ''Kam pa kam, kosovirja?'', ''Kosovirja na leteči žlici'', ''Miška spi'', ''Papagaj in sir'', ''Pekarna Mišmaš'', ''Pismo'', ''Pod medvedovim dežnikom'', ''Prašičkov koncert'', ''Razvajeni vrabček'', ''Sovica Oka'', ''Volk in sedem kozličkov'', ''Zajček gre na luno''.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_slovenscina_OS.pdf |title=Učni načrt za slovenščino |accessdate=2011-05-25 |archive-date=2016-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303192433/http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_slovenscina_OS.pdf |url-status=dead }}</ref> === Glasbenica === Izdala je več knjig [[šanson|šansonov]], npr. ''Krizantema na klavirju'' (1990); z njimi je nastopala na avtorskih glasbenih recitalih za izbrano publiko. Tematika njenih šansonov je podobna kot v njenih pesmih, le da je predstavljena bolj [[humor]]no; dotika se sodobne družinske vzgoje, družabnih navad, moralnih norm in družbenih konvencij. Uglasbene šansone je nato v lastni pevski interpretaciji posnela na več gramofonskih plošč in kaset, pozneje so izšle tudi zgoščenke: ''Nočni šansoni'' (1983); ''Dajdamski portreti'' (1998), ''Namesto rož'' (1999), ''Pelin žena'' (1999).<ref name="NovakPopov2006"/> Napisala je tudi besedila za popevke ''Mesto mladih'', ''Na&nbsp;na&nbsp;na'' ([[Neca Falk]]), ''[[V Ljubljano]]'' ([[Marjana Deržaj]])<ref>Intervju, Irena Pan, Jana, 6. 1. 2009</ref> in za uvodno pesem filma ''[[Sreča na vrvici]]'' ([[Marjeta Ramšak]]). ==== [[Slovenska popevka]] ==== * [[Slovenska popevka 1964|1964]]: Rafko Irgolič/Elda Viler – ''Molče'' <small>(Boris Kovačič/Svetlana Makarovič/Ati Soss)</small> * [[Slovenska popevka 1964|1964]]: Ivanka Kraševec/Sonja Berce – ''Večer'' <small>(Bojan Adamič/Svetlana Makarovič)</small> * [[Slovenska popevka 1965|1965]]: Jožica Svete – ''Preprosta pesem'' <small>(Dušan Porenta/Svetlana Makarovič/Jože Privšek)</small> (nagrada za besedilo) * [[Slovenska popevka 1965|1965]]: Nino Robič – ''Nežnost noči'' <small>(Jure Robežnik/Svetlana Makarovič/Jure Robežnik)</small> * [[Slovenska popevka 1965|1965]]: Marjana Deržaj – ''V Ljubljano'' <small>(Ati Soss/Svetlana Makarovič/Ati Soss)</small> (nagrada za pesem o Ljubljani) * [[Slovenska popevka 1965|1965]]: Berta Ambrož – ''Luči Ljubljane'' <small>(Jože Privšek/Svetlana Makarovič/Jože Privšek)</small> (3. nagrada občinstva) * [[Slovenska popevka 1972|1972]]: Meta Malus/Frederic Kopp – ''Pismo'' <small>(Tomaž Mancini/Svetlana Makarovič/Milan Mihelič)</small> * [[Slovenska popevka 1974|1974]]: Edvin Fliser/Peter Beil – ''Dober dan'' <small>(Ati Soss/Svetlana Makarovič/Ati Soss)</small> * [[Slovenska popevka 1974|1974]]: Lidija Kodrič/Senka Veletanlić – ''Sreča je'' <small>(Aleksandar Korać/Svetlana Makarovič/Z. Skerl)</small> * [[Slovenska popevka 1974|1974]]: Andrej Plevnik/Ann Bushnell – ''Skromna deklica'' <small>(Milan Ferlež/Svetlana Makarovič/Milan Ferlež)</small> * [[Slovenska popevka 1976|1976]]: Janko Ropret/Ruby James – ''Obiski'' <small>(Milan Ferlež/Svetlana Makarovič/Milan Ferlež)</small> (plaketa za najsodobnejši glasbeni izraz) * [[Slovenska popevka 1977|1977]]: Marjana Deržaj – P''rodajalni non-stop'' <small>(Boris Kovačič/Svetlana Makarovič)</small> * [[Slovenska popevka 1978|1978]]: Marjana Deržaj – ''Nedelja je'' <small>(Jani Golob/Svetlana Makarovič)</small> * [[Slovenska popevka 1978|1978]]: Džejbi – ''Povabim te na ples'' <small>(Matjaž Jarc/Svetlana Makarovič)</small> ==== [[Melodije morja in sonca]] ==== * [[Melodije morja in sonca 1979|1979]]: Alfi Nipič – ''Bela jadrnica'' <small>(Tomaž Manzini/Svetlana Makarovič/Jani Golob)</small> === Sodelovanje z LGL === Leta 1972 je bilo v [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnem gledališču Ljubljana]] premierno uprizorjeno njeno delo z naslovom ''Sovica Oka''. Največkrat igrana je njena lutkovna igra ''Sapramiška'', ki je bila prvič uprizorjena 17. oktobra 1986. Svetlana Makarovič je sodelovala z LGL na več načinov – pisala in uglasbila je pesmi, pisala in prirejala je besedila, snovala likovno podobo lutk in scene ter odigrala katero od vlog. Sodelovala je pri enaintridesetih predstavah; gostovala je tudi v tujini (v [[Avstrija|Avstriji]], na [[Hrvaška|Hrvaškem]], [[Italija|Italiji]] in v [[Mehika|Mehiki]]). == Kritičnost do okolja == Svetlana Makarovič je izstopila iz [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]], ker po njenem mnenju ni temeljilo na umetniški kakovosti. Uprla se je uradnim založbam zaradi izkoriščanja avtorjev ter se zavzemala za socialne pravice svobodnih umetnikov. Bila je med pobudniki ustanovitve nove, [[pluralizem|pluralizmu]] odprte in samo književnosti posvečene revije (1980), vendar nato z ''[[Nova revija|Novo revijo]]'', ki je začela izhajati 1982, ni sodelovala, češ da so aktualna [[politika|politična]] in [[ideologija|ideološka]] vprašanja iz nje izrinila umetnost. Svoje pesmi je prepovedala objavljati v antologijah in šolskih učbenikih, češ da so besedila, ki vsebujejo obliko [[Eros|erosa]] in [[Tanatos|tanatosa]] temačna in razlog za to, da mladi zasovražijo [[literatura|literaturo]]. Svojih del ne pojmuje kot narodno dobrino, ki je na voljo vsem, temveč kot zaščiteno avtorsko lastnino – tako nasprotuje [[komunizem|komunistični]] paroli o umetnosti za vse ljudi. Zavrnila je uvrstitev v ''Antologijo slovenskih pesnic 2'', ker je menila, da je v njej glavno merilo spol, ne pa kakovost.<ref name="NovakPopov2006"/> Kritičnost do svojega okolja tudi javno izraža s pisanjem, zlasti v kolumnah.<ref name="SKrempljemPodčrtano">[http://www.mladina.si/tednik/200502/clanek/kul-knjige--bernard_nezmah/ Recenzija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110829103625/http://www.mladina.si/tednik/200502/clanek/kul-knjige--bernard_nezmah/|date=2011-08-29}} knjige ''S krempljem podčrtano'', zbirke časopisnih kolumn iz ''[[Naši Razgledi|Naših Razgledov]]'' (1992-1993), ''[[Jana|Jane]]'' (1994) in Sobotne priloge ''[[Delo (časopis)|Dela]]'' (2004).</ref> Leta 2000 je v celoti zavrnila [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]].<ref>[http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/pobesneli-napad-uzaljene-pesnice-ali-umetniski-dogodek/203888 "Pobesneli napad užaljene pesnice" ali umetniški "dogodek"?] [[MMC RTV SLO]] 27. maj 2009</ref><ref>[http://www.delo.si/clanek/81996 Zlobec odgovarja na laži Svetlane Makarovič v Jani ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150927031116/http://www.delo.si/clanek/81996 |date=2015-09-27 }} [[Delo (časopis)|Delo]], 2. junij 2009</ref> Prejema le pokojnino za izredne zasluge, ki ji pripada na podlagi nagrade. V letih 2022 in 2023 se je borila, da se ji nagrada vseeno v celoti izroči, kar je Upravni odbor Prešernovega sklada zavrnil. Ministrstvo za kulturo je Svetlani Makarovič junija 2023 brez zakonske podlage<ref>[https://www.rs-rs.si/revizije-in-revidiranje/arhiv-revizij/revizija/predlog-zakljucnega-racuna-proracuna-republike-slovenije-za-leto-2023/ Predlog zaključnega računa proračuna Republike Slovenije za leto 2023], Računsko sodišče Republike Slovenije, 4. september 2024</ref> nakazalo denarni del nagrade iz leta 2000, ki je po preračunu iz tolarjev v evre znašala 8346 evrov.<ref>[https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/svetlani-makarovic-so-nakazali-denarni-del-presernove-nagrade/674740 Svetlani Makarovič so nakazali denarni del Prešernove nagrade], MMC RTV Slovenija, 11. julij 2023</ref> Pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|volitvami 2022]] je v soavtorstvu z [[Matej Šurc|Matejem Šurcem]] (podpisala pa je tudi svojega mačka Kotika) pri ''Centru za slovensko književnost'' in ''društvu Škuc'' izdala knjižico ''Vladavina muh,'' v kateri z obscenim in neredko vulgarnim izrazjem smeši konkretne posameznike in vse povezano s [[14. vlada Republike Slovenije|takratno vlado]] in njenimi podporniki. Knjižica se je brezplačno delila na protestih in drugih shodih, tudi v okviru predvolilnih promocij nekaterih političnih strank.<ref>[https://www.dnevnik.si/1042987446/kultura/knjiga/s-krempljem-podcrtane-pesmi S krempljem podčrtane pesmi] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220427141340/https://www.dnevnik.si/1042987446/kultura/knjiga/s-krempljem-podcrtane-pesmi |date=2022-04-27 }}, Dnevnik, 19. april 2022</ref><ref>[https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/politicna-satira-nastane-v-hudih-casih-takrat-ko-so-ljudje-v-stiski/620102 "Politična satira nastane v hudih časih, takrat, ko so ljudje v stiski"], MMC RTV Slovenija, 15. april 2022</ref> ===''Slovenceljni''=== Svetlana Makarovič prepoznava podobo Slovencev kot ozkosrčno, primitivno, dvolično in servilno ter jih poimenuje z [[novorek]]om Slovenceljni. V satiričnih pesmih v zbirki ''Pesmi o Sloveniji za tuje in domače goste'' (1984) z duhovito ironijo razkraja mitizirano [[samopodoba|samopodobo]] Slovencev. Skozi [[travestija|travestijo]] popularne pripovedke o ''[[Martin Krpan|Martinu Krpanu]]'' in skozi aluzijo na ''[[Sveto pismo]]'' njihovo podobo prikazuje kot samoljubno, primitivno, navznoter agresivno in navzven naivno in se ji posmehuje tudi v šansonih, zbranih v ''Krizantemi na klavirju'' (1990).<ref name="NovakPopov2006"/> ===Intervjuji=== Svetlana Makarovič se izpostavlja z izjavami proti [[RKC|Rimskokatoliški cerkvi]], na primer v intervjuju »''Nekatere stvari je treba sovražiti''«, (Planet Siol.net 6.1.2012).<ref>[http://www.siol.net/novice/rubrikon/siolov_intervju/2012/01/svetlana_makarovic.aspx Svetlana Makarovič: »Nekatere stvari je treba sovražiti«, Planet Siol.net 6.1.2012], vsebuje glasovni vložek, vpogledano 2012-03-30 </ref> Intervju je doživel odziv [[Svet katoliških laikov Slovenije|Sveta katoliških laikov Slovenije]], ki so zahtevali pregon domnevnega [[sovražni govor|sovražnega govora]].<ref>http://www.siol.net/novice/slovenija/2012/01/sklk_odziv_makarovic.aspx Odziv Sveta katoliških laikov Slovenije na intervju s Svetlano Makarovič, 19.01.2012</ref> Policija in tožilstvo sta to in več drugih ovadb proti Makarovičevi zavrgla.<ref>[http://www.mladina.si/112156/svetlane-makarovic-ne-bodo-kazensko-preganjali/ Svetlane Makarovič ne bodo kazensko preganjali, Mladina, 14.5.2012],.</ref> Izpostavila se je tudi s svojo podporo [[Zoran Janković|Zoranu Jankoviću]], županu Mestne občine Ljubljana; leta 2011 je bila v ospredju med vidnejšimi meščani, ki so ga na Magistratu prosili, da kandidira v [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah v Sloveniji 2011]]<ref>[http://www.siol.net/novice/slovenija/2012/09/dan_ko_so_molcali_jankovicevi_podporniki.aspx Dan, ko so molčali Jankovićevi podporniki] (SiOL, 28.9.2012)</ref>, leta 2013 pa je izjavila, da »''je iz Ljubljane naredil prelepo mesto – me ne zanima, kje je dobil denar, zaradi mene ga je lahko tudi ukradel«.''<ref>[http://www.zurnal24.si/kontroverzna-ze-od-1-januarja-1939-clanek-214555 Imam marsikaj, nimam pa duše] (Žurnal24, 7.12.2013)</ref> Leta 2024 je v pogovorni oddaji [[Marcel Štefančič|Marcela Štefančiča]] upravičevala [[Ruska invazija na Ukrajino|rusko invazijo na Ukrajino]] s sklicevanjem na [[Obtožbe o genocidu v Donbasu|lažne obtožbe o »masakriranju ruske manjšine«]] v Ukrajini in zatrdila »[[Donbas]] bo ruski«. Obenem je izrazila tudi nerazumevanje, zakaj je premier [[Robert Golob]] »okleval s priznanjem [[Palestina|Palestine]]« in trdila, da je vpliv Cerkve krivec za njegovo domnevno različno obravnave Ukrajine in Palestine.<ref>{{Citat|title=O politiki, fašizmu in migrantih (Svetlana Makarovič) ter prostovoljni amputaciji noge in posledicah te odločitve (Ana Koritnik)|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/marcel/175053834|accessdate=2024-06-19|language=sl|first=MMC / DC / DL /|last=MTK|quote= Za mano je pesnica, pevka, umetnica Svetlana Makarovič. Zdaj, pomagajte mi najprej s svojim tretjim očesom, pesniškim očesom razčistiti nekaj dilem, ki te dni razvnemajo Slovenijo. Najprej, premier Golob je šel raje v Dallas na košarkarsko tekmo Luke Dončića kot v Ženevo na mirovno konferenco za Ukrajino. Kaj pravite vi? – Glede Ukrajine? Veste, kako je. Leta in leta je Ukrajina masakrirala rusko manjšino, zdaj pa imajo. Donbas bo ruski. Ampak tisto, da pa zakaj za vraga je odlašal s priznanjem Palestine, tega pa ne razumem. In to mu prekleto zamerim. – Skratka, hočete reči, da je hujše to, da Golob ni šel na mirovno konferenco za Ukrajino kot to, da je okleval s priznanjem? – Okleval je s priznanjem Palestine. Tega pa ne razumem. Sram naj ga bo. – Ampak zakaj mislite, da je Ukrajina dobila to, kar je iskala? To je čisto nekaj drugega. To je nekaj drugega. Spet, kot že tolikokrat ... — Saj ni napadla sama sebe. – Zadaj je Cerkev. Ukrajina je seveda bližje Cerkvi kakor Palestina. To je to. Ne podcenjujmo moči Cerkve, kajti katolicizem je spet močan. (03:19 – 04:42)}}</ref> == Bibliografija == ===Poezija za odrasle=== *''Somrak'', Cankarjeva založba, Ljubljana, 1964 {{COBISS|ID=735031}} *''Kresna noč'', Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1968 {{COBISS|ID=2035976}} *''[[Volčje jagode]]'', Obzorja, Maribor, 1972 {{COBISS|ID=7036673}} *''Srčevec'', Cankarjeva založba, Ljubljana, 1973 {{COBISS|ID=7931905}} *''Pelin žena'', Mladinska knjiga, Ljubljana, 1974 {{COBISS|ID=8474625}} *''Vojskin čas'', Založništvo Tržaškega tiska, Trst, 1974 {{COBISS|ID=7115009}} *''Izštevanja'', Cankarjeva založba, Ljubljana, 1977 {{COBISS|ID=10117377}} *''Pesmi'' (besedila sodobnih jugoslovanskih pisateljev - Svetlana Makarovič, Niko Grafenauer, Tomaž Šalamun), 1979 {{COBISS|ID=11433729}} *''[[Sosed gora]]'', 1980 {{COBISS|ID=18300160}} *''Pesmi o Sloveniji za tuje in domače goste'', 1984 {{COBISS|ID=1122590}} *''Svetlana Makarovič, France Mihelič'' - Pesmi Svetlane Makarovič in Risbe Franceta Miheliča, 1987 {{COBISS|ID=92471}} *''Krizantema na klavirju'' (šansonska besedila Svetlane Makarovič), 1990 {{COBISS|ID=21714688}} *''Tisti čas'', 1993 {{COBISS|ID=34033152}} *''Bo žrl, bo žrt'', 1998 {{COBISS|ID=75903232}} *''Samost'', 2002 {{COBISS|ID=115857664}} *''Zima vezilja'', 2016 {{COBISS|ID=287089664}} *''Naj bo poleti'', 2018 {{COBISS|ID=293647872}} *''Z očmi, ki vidijo drugače'', 2021 (antologija pesmi za odrasle; vključuje tudi šansone) {{COBISS|ID=94559235}} *''Vladavina muh'', 2022 (soavtor Matej Šurc) {{COBISS|ID=96483331}} *''Golobnjak'', 2023 (soavtorja Matej Šurc in maček Kotik) *''Ognji in sence'' (haikuji, 2024) *''Tista dežela'' (haikuji, 2025) === Proza za odrasle === * ''[[Prekleti kadilci]]'', Center za slovensko književnost, Ljubljana, 2001 {{COBISS|ID=110859008}} * ''S krempljem podčrtano'', Center za slovensko književnost, Ljubljana, 2004 {{COBISS|ID=216260096}} * ''Saga o Hallgerd'', 2010 {{COBISS|ID=252384512}} * ''Luciferka'', 2019 (avto-biografija; soavtorja [[Matej Šurc]] in maček Kotik) *''Žlahtnožleht'', Center za slovensko književnost, 2021 *''Baladne pravljice'', Cankarjeva založba, 2021 (ilustacije [[Peter Škerl]] in [[Tina Dobrajc]]) === Odrska dela === *''Sovica Oka'', 1972 (avtorica, uglasbitev pesmi in priredba) *''Hiša tete Barbare'', 1975 (avtorica) *''Pekarna Mišmaš'', 1974 (avtorica, priredba besedila) *''Igra o letu'', 1983 (avtorica) *''Mačja prodajalna'', 1984 (avtorica, glasba, vloga) *''Mrtvec pride po ljubico'', 1986 (avtorica) [[Slika:slika SAPRA.jpg|thumb|right| ''Sapramiška'', Foto: Arhiv LGL]] *''Sapramiška'', 1986 (avtorica, vloge /Sapramiška, Regica, teta Grizelda/, glasba) *''Mi, kosovirji'', 1988 (avtorica, priredba besedila)[[Slika:slika VILA MALINA.jpg|thumb|right| Vila Malina, Foto: Arhiv LGL]] *''Korenčkov Palček'', 1989 (avtorica, vloge /Sapramiška, Kukavec, Regica, Belouška Jarmila/, glasba, likovna zasnova lutk) *''Gal med lutkami'', 1992 (avtorica, likovna zasnova lutk, glasba) *''Medena pravljica'', 1994 (režija, avtorica,vloge /Sapramiška, Regica, Zajček/, glasba, likovna zasnova lutk, likovna zasnova scen) *''Kokoška Emilija'', 1997 (režija, avtorica, vloga /kokoška Kika/, glasba, glasbeni aranžma) *''Maček Mačkursson'', 1997 (režija, prevod in priredba besedila, besedila songov in priredba islandskih glasbenih motivov, glasbena izvedba, vloge (Jartruda, Mačkursson, Gryla) *''Tacamuca'', 1998 (avtorica, glasba) *''Pasja procesija'' (2017) === Poezija za mladino=== *''[[Maček Titi]]'', 1980 {{COBISS|ID=63025}} *''[[Gal v galeriji]]'', 1981 {{COBISS|ID=19585537}} *''Dedek mraz že gre'', 1982 {{COBISS|ID=311838}} *''Krokodilovo kosilo: pesnitev - grozovitev'', 1983 {{COBISS|ID=10431537}} *''Čuk na palici'', 1986 {{COBISS|ID=16260865}} *''Črni muc, kaj delaš?'', 1987 {{COBISS|ID=2672898}} *''Kaj bi miška rada?'', 1987 {{COBISS|ID=2673410}} *''[[Poprtnjački]]'', 1988 {{COBISS|ID=2492930}} *''[[Kaj lepega povej]]'', 1993 {{COBISS|ID=37062656}} *''Show strahow: pesnitev grozovitev'', 1995 {{COBISS|ID=50371584}} *''Veliki kosovirski koncert'', 2001 {{COBISS|ID=110869760}} *''[[Strahec v galeriji]]'', 2003 {{COBISS|ID=124647424}} *''Mačnice'', 2006 {{COBISS|ID=228643072}} *''Coprniški muc: pesnitev coprnitev'', 2008 {{COBISS|ID=238920448}} *''Pesmi muce potovke: zbrane pesmi za otroke'', 2019 === Poezija in proza za mladino === *''Kosovirja na leteči žlici'', Mladinska knjiga, Ljubljana, 1974 {{COBISS|ID=295454}} *''Kam pa kam, kosovirja?'', Mladinska knjiga, Ljubljana, 1975 {{COBISS|ID=1111048}} *''Mačje leto'', Svetlana, Ljubljana, 1987 {{COBISS|ID=93239}} *''Zajčkovo leto'', Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1993 {{COBISS|ID=33629184}} *''Teta Magda ali Vsi smo ustvarjalci'' (mladinski roman), Mladinska knjiga, Ljubljana (ilustracije [[Zvonko Čoh]]), 1999 (prenovljena izdaja 2022) *''[[Mi, kosovirji]]'', Miš, Dob pri Domžalah, 2009 {{COBISS|ID=245904640}} === Pripovedništvo za mladino === ==== Zbirke pravljic ==== * ''Miška spi'', Mladinska knjiga, Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=8669953}} * ''Take živalske'', Borec, Ljubljana, 1973 {{COBISS|ID=2652161}} * ''Vrček se razbije'', Mladinska knjiga, Ljubljana, 1975 {{COBISS|ID=9129473}} * ''Glavni petelinček'', Mladinska knjiga, Ljubljana, 1976 {{COBISS|ID=9308417}} * ''Vrtirepov koledar: 1977'', Partizanska knjiga, Ljubljana, 1976 {{COBISS|ID=19116801}} * ''Pravljice iz mačje preje'', Borec, Ljubljana, 1980 {{COBISS|ID=2657537}} * ''Mačja preja'', Mladika, Ljubljana, 1992 {{COBISS|ID=32244992}} * ''Smetiščni muc in druge zgodbe'', Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999 {{COBISS|ID=104616192}} * ''Svetlanine pravljice = Svetlana's fairytales'', Miš, Dob pri Domžalah, 2008 {{COBISS|ID=241976832}} *''Zlata mačja preja'' (2014, izbor) === Slikanice === * ''[[Zajček gre na luno]]'', Partizanska knjiga, Ljubljana, 1973 {{COBISS|ID=3432456}} * ''[[Aladinova čudežna svetilka]]'', Mladinska knjiga, Ljubljana, 1974 {{COBISS|ID=18775809}} * ''Pekarna Mišmaš'', Mladinska knjiga, Ljubljana, 1974 {{COBISS|ID=189513}} * ''Škrat Kuzma dobi nagrado'', Mladinska knjiga, Ljubljana, 1974 {{COBISS|ID=18746369}} * ''Kam pa kam, kosovirja?'', Mladinska knjiga, Ljubljana, 1975 {{COBISS|ID=1111048}} * ''[[Skozi mesto]]'', Mladinska knjiga, Ljubljana, 1975 {{COBISS|ID=9115649}} * ''[[Sapramiška]]'', Mladinska knjiga, Ljubljana, 1976 {{COBISS|ID=18954753}} * ''Mačja predilnica'', Mladinska knjiga, Ljubljana, 1978 {{COBISS|ID=301086}} * ''[[Gal v galeriji]]'', Mladinska knjiga, Ljubljana, 1981 {{COBISS|ID=18360832}} * ''Črni muc, kaj delaš?'', 1987{{COBISS|ID=2672898}} * ''[[Kaj bi miška rada]]'', 1987 {{COBISS|ID=2673410}} * ''"Poprtnjački"'', 1987 {{COBISS|ID=22247937}} * ''[[Medena pravljica]]'', 1995 {{COBISS|ID=48598784}} * ''Tacamuca'', 1995 {{COBISS|ID=53521408}} * ''[[Kokijeve pesmice in pobarvanke]]'', 1996 {{COBISS|ID=57973760}} * ''[[Maček Mačkursson]]'', 1997 {{COBISS|ID=65732608}} * ''[[Sovica Oka]]'', 1997 {{COBISS|ID=65729024}} * ''[[Pod medvedovim dežnikom]]'', 1998 {{COBISS|ID=4493877}} * ''[[Smetiščni muc in druge zgodbe]]'', 1999 {{COBISS|ID=104616192}} * ''[[Strahopetko]]'', 1999 {{COBISS|ID=78386432}} * ''[[Strahec v galeriji]]'', 2003 {{COBISS|ID=124647424}} * ''[[Živalska olimpijada]]'', 2004 {{COBISS|ID=213668608}} * ''[[Mali parkelj Malič]]'', 2005 {{COBISS|ID=221281536}} * ''[[Vila Malina]]'', 2005 {{COBISS|ID=222520832}} * ''[[Coprniški muc: pesnitev-coprnitev]]'', 2008 {{COBISS|ID=238920448}} * ''[[Replja]]'', 2008 {{COBISS|ID=238193920}} * ''[[Šuško in gozdni dan]]'', 2008 {{COBISS|ID=240669952}} * ''[[Kokoška Emilija]]'', 2009 {{COBISS|ID=243183872}} * ''[[Balada o Sneguročki]]'', Mladinska knjiga, Ljubljana, 2012 {{COBISS|ID=259477248}} * ''[[Strašni volk]]'' (ilustrirala [[Jelka Reichman]], Mladinska knjiga, 2019) * ''[[Kuharica Uharica]]'' (ilustriral Igor Šinkovec), Mladinska knjiga, 2023 (s CD-jem posnetka pripovedi iz leta 1986) === Avtorski prevodi in priredbe === *''[[Picko in Packo]]'', prevod [[Wilhelm Busch|Buscheve]] slikanice ''Max und Moritz'', Založništvo tržaškega tiska, 1980 {{COBISS|ID=5665536}} *''[[Maček Mačkursson]]'', prevod dela [[Jólakötturinn Hallveig Thorlacius|Jólakötturinn Hallveiga Thorlaciusa]], Mladinska knjiga, 1997 {{COBISS|ID=65732608}} *''[[Strahopetko]]'', prevod dela [[Fünfter sein Ernst Jandl|Fünfter sein Ernsta Jandla]], Mladinska knjiga, 1999 {{COBISS|ID=78386432}} === Prevodi v druge jezike === *''[[Џуџето Кузма доби награда]]'', prevod dela Škrat Kuzma dobi nagrado, Mladinska knjiga Skopje, Skopje, 2011. Prevod Darko Spasov, ilustracije Tomaž Lavrič. == Diskografija == === Albumi === * ''[[Nočni šanson]]'', 1984 (Dokumentarna) * ''[[Dajdamski portreti]]'', 1985 (Dokumentarna) * ''[[Pelin žena]]'' (skupaj z [[Dennis Gonzalez|Dennisom Gonzalezom]]), 1986 (Brut) {{COBISS|ID=1408311}} * ''Pelinov med'',1986; * ''Večerni šansoni'' (1990; 2014 (Sanje) (obnovljen ponatis) * ''Nočni šansoni; Dajdamski portreti'', 1998 (VinilMania) (ponatis) {{COBISS|ID=2207036}} * ''Namesto rož'', 1999 (VinilMania) {{COBISS|ID=8253751}}, 2014 (Sanje) (obnovljen ponatis) * ''Pelinov med & Pelin žena'' 1999 (VinilMania) (ponatis) == Priznanja, nagrade in odlikovanja == === Priznanja === * [[Seznam častnih meščanov Ljubljane|Naziv častne meščanke Ljubljane]]<ref>[http://www.delo.si/novice/slovenija/makarovicevi-in-sepetu-naziv-castni-me-can.htmlMakarovičevi in Sepetu naziv častni meščan, Delo, 2011]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> (2011; januarja 2021 se je tej časti odpovedala) ===Nagrade=== * jugoslovanska nagrada [[Sterijino pozorje]] v [[Novi Sad|Novem Sadu]]<ref>[http://www.pozorje.org.rs/arhiva/index1968.htm Sterijino pozorje]</ref> (1968) * za pesniški list Vojskin čas (1973, 1975) * jugoslovanska nagrada [[Zmajeve dječje igre]] (1975) * [[nagrada Prešernovega sklada]] (za pesniški list Vojskin čas) (1976) * [[Janusz Korczak Honour List]] (1987) * [[Jenkova nagrada]] (1994) * [[Častna lista IBBY]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.ibby.si/index.php/int-ibby/nagrade/castna-lista |title=Častna lista IBBY |accessdate=3. 11. 2012}}</ref> (1994) * [[Prešernova nagrada]] (2000, zavrnila, a ji je bila 2024 nagrada kljub temu vročena - denarni in simbolični del) * [[Viktor (nagrada)|viktor]] za življenjsko delo (2002) * [[Levstikova nagrada]] za življenjsko delo (2011) * [[Zlatnik poezije]] (2012) *[[Ježkova nagrada]] (2021) ===Odlikovanja=== * [[Seznam nosilcev reda za zasluge Republike Slovenije#Zlati red za zasluge|Zlati red za zasluge Republike Slovenije]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/8F535F5F6AF71397C12575AD00581765?OpenDocument |title=Predsednik odlikoval Svetlano Makarovič, 5. 5. 2009 |accessdate=2009-06-07 |archive-date=2011-08-21 |archive-url=https://archive.today/20110821235648/http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/8F535F5F6AF71397C12575AD00581765?OpenDocument |url-status=dead }}</ref> (2009) == Opombe == {{sklici|2}} == Literatura == * [http://www.jezikinslovstvo.com/pdf/2005-03-04-Razprave-Dragica-Haramija.pdf Dragica Haramija, Pregled sodobne slovenske mladinske proze, Jezik in slovstvo, 2005, let. 50, številka 3–4] * Enciklopedija Slovenije 6, Mladinska knjiga, 1992 {{COBISS|17411}} * Ilc, Andrej: Svetlana Makarovič, Slovenska sekcija IBBY, Ljubljana, 1998 {{COBISS|10771257}} * {{navedi revijo |author=Novak Popov, Irena |url=http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/sr/2006-04/pdf/SR_2006_4_017.pdf |title=Ustvarjalnost kontroverzne umetnice Svetlane Makarovič |journal=Slavistična revija |year=2006 |volume=54 |issue=4 |pages=711 – 725 |access-date=2011-04-25 |archive-date=2011-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110927025446/http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/sr/2006-04/pdf/SR_2006_4_017.pdf |url-status=dead }} * mag. Darja Lavrenčič Vrabec (Center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, Mestna knjižnica Ljubljana): Bibliografija knjižnih izdaj za otroke in mladino Svetlane Makarovič (iz knjige ''Svetlanine pravljice''), Miš, 2008 {{COBISS|241976832}} * Matjaž Hočevar: Bibliografija Svetlane Makarovič (iz knjige ''Bo žrl, bo žrt''), Založba Mladinska knjiga, 1998 {{COBISS|75903232}} * Novak-Popov, Blažić, Rupert, Svet, svet Svetlana: Razstavna dvorana NUK, 2009 {{COBISS|243608576}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikinavedek}} {{Wikivir-avtor}} * [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query='keywords%3dsvetlana+makarovi%C4%8D'&pageSize=20&URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-RM5BZX8F Alojz Ihan, intervju: Svetlana Makarovič, Sodobnost (1963-), 1996, letnik 44, številka 5] * [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query='keywords%3dsvetlana+makarovi%c4%8d'&pageSize=20 Digitalna knjižnica Slovenije] * [http://www.lgl.si/index.php/predstave/predstava/sapramishka/ LGL, Sapramiška] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110425013106/http://www.lgl.si/index.php/predstave/predstava/sapramishka |date=2011-04-25 }} * [http://www.mladina.si/tednik/200503/clanek/nar-kdo_je_kdaj--ursa_matos/ Mladina, 17. januar 2005 Biografska skica, »Svetlana Makarovič, Tista prva dama slovenske poezije, ki rada šokira«, 2005, Urška Matos] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110219165043/http://www.mladina.si/tednik/200503/clanek/nar-kdo_je_kdaj--ursa_matos/ |date=2011-02-19 }} * [http://www.youtube.com/watch?v=wZv4azjEq7A&feature=related Svetlana Makarovič, Pozdravljena luna, youtube] * [http://www.delo.si/clanek/75611/ Svet...svet...Svetlana, razstava v NUK-u ob 70. letnici rojstva] * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174816656 Svetlana Makarovič, prejemnica Ježkove nagrade za leto 2021]. Ime tedna (25. oktober 2021). Val 202 (RTV Slovenija). {{-}} {{Svetlana Makarovič}} {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}} {{LevstikoviNagrajenci}} {{JenkoviNagrajenci}} {{CastniZnakSvobodeSLO}} {{Ježkovi nagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Makarovič, Svetlana}} [[Kategorija:Svetlana Makarovič| ]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski igralci]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski šansonjerji]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Levstikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Jenkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Dobitniki viktorja]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] [[Kategorija:Prejemniki viktorja za življenjsko delo]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Ježkovi nagrajenci]] cpxboh51fhei83hh6nby6c04q0tcpdv Združene države Evrope 0 62105 6759734 6713348 2026-10-02T15:04:42Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759734 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni4|morebitni prihodnosti evropske federalizacije|trenutno zvezo evropskih suverenih držav|Evropska unija}} {{multiple image | perrow = 2/2 | align = right | image1 = European Union (orthographic projection).svg | width1 = 150 | alt1 = | caption1 = [[Evropska unija]] | image2 = Council of Europe (orthographic projection).svg | width2 = 150 | alt2 = | caption2 = [[Svet Evrope]] | image3 = Map of the Schengen Area.svg | width3 = 150 | alt3 = | caption3 = [[Schengensko območje]] {{legend|#003399|Schengensko območje}} {{legend|#ffd617|države članice EU, ki so v postopku priključitve k območju}} {{legend|#46a43b|Države z odprtimi mejami}} | image4 = European Economic Area.svg | width4 = 150 | alt4 = | caption4 = [[Evropski gospodarski prostor]] {{legend|#003399|Evropska unija (brez Hrvaške)}} {{legend|#276d3a|Islandija, Norveška (brez Svalbarda) in Liechtenstein}} | footer = }}Pojem '''Združene države Evrope''' ('''ZDE'''), znane tudi kot '''Zvezne države Evrope''' ('''ZDE'''),<ref name=Keleman>{{navedi splet|title=Built to Last? The durability of EU federalism |first=R Daniel |last=Kelemen |others=(University of Oxford) |date=September 2005 |url=http://www.princeton.edu/~smeunier/Kelemen%20Memo.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20130120153312/http://www.princeton.edu/~smeunier/Kelemen%20Memo.pdf |url-status=dead |archive-date=20 January 2013 }} in {{navedi knjigo |title=Making History: State of the European Union |volume= 8 |editor-first1=Sophie |editor-last1 = Meunier |editor-first2=Kate |editor-last2=McNamara |publisher=Oxford University Press |page=52}}</ref> '''Evropska država''',<ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=tN_fwWqFMLcC&pg=PA44 |title=Implementing European Union Education and Training Policy: A Comparative Study of Issues in Four Member States |page=44 |first1= D. |last1=Phillips|first2=Hubert |last2=Ertl|date=30 June 2003 |isbn=978-1-4020-1292-1 }}</ref><ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=iPKIM-JNc_YC&pg=PA107 |page=107 |title= The European Miracle: Environments, Economies and Geopolitics in the History of Europe and Asia |first=Eric |last=Jones|date=4 August 2003 |isbn=978-0-521-52783-5 }}</ref> '''Evropska superdržava''', '''Evropska federacija''' ali '''Zvezna Evropa''', predstavlja hipotetični scenarij suverene evropske superdržave (podobne [[Združene države Amerike|Združenim državam Amerike]]), organizirane kot [[federacija]] držav [[Članice Evropske unije|članic Evropske unije]] (EU), ki so ga opredelili mnogi politologi, politiki, geografi, zgodovinarji, futurologi in pisatelij fikcij. Čeprav EU trenutno ni federacija, ima po mnenju različnih akademskih opazovalcev nekatere značilnosti [[Federalizem|zveznega sistema]].<ref name=Keleman /> [[Evroskepticizem|Evroskeptiki]] v Združenem kraljestvu uporabljajo izraz »evropska superdržava« za kritiko procesa evropskega združevanja.<ref>{{navedi splet|first=Nigel|last=Farage|author-link=Nigel Farage|title=The EU and what it costs you|url=http://www.sovereignty.org.uk/features/articles/eucost.html|website=Sovereignty Journal|access-date=29 January 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20040813190522/http://www.sovereignty.org.uk/features/articles/eucost.html|archive-date=13 August 2004|url-status=dead|via=the [[Wayback Machine]]|date=19 June 2000|quote=On the table is the abolition of our national veto in 39 more aspects of legislative competence, a plan to give the EU its own national identity, the creation of a "single judicial space" and further moves to develop the EU's own defence and foreign policy, with plans eventually to create a European army. There can be no doubt about it. The plan is to create a European superstate.}}</ref> == Zgodovina == {{Main article|Ideje o evropski enotnosti pred letom 1945|Zgodovina Evropske unije}} Skozi stoletja so se razvile različne različice tega koncepta, od katerih so številne med seboj nezdružljive (vključitev ali izključitev Združenega kraljestva, posvetna ali verska unija itd. ). Takšni predlogi so med drugim predlogi češkega kralja [[Jurij Podjebradski|Jurija Podjebradskega]] iz leta 1464,<ref>Colette Beaune: [https://journals.openedition.org/chretienssocietes/68 Chrétienté et Europe: le projet de Georges de Podiebrad au xve siècle], in: Chrétiens et sociétés, vol. 1 | 1994,</ref> francoskega [[Vojvoda de Sully|vojvode de Sullyja]] iz 17. stoletja<ref>Bogumil Terminski, "The Evolution of The Concept of Perpetual Peace in The History of Political-Legal Thought," Perspectivas Internacionales, 2010, p286</ref> in načrt [[William Penn|Williama Penna]], [[Kvekerji|kvekerskega]] ustanovitelja [[Pensilvanija|Pensilvanije]], za ustanovitev »evropskega parlamenta ali države«.<ref>[https://www.opendemocracy.net/en/can-europe-make-it/william-penn-englishman-who-invented-european-parliament/ William Penn, the Englishman who invented the European Parliament] by [[Daniele Archibugi]] in [[openDemocracy]]. Access 9 February 2019</ref> Tudi [[George Washington]] se naj bi zavzemal za »Združene države Evrope«,<ref>{{citation|author=J. William Fulbright|title=A United States of Europe?|jstor=1026642|journal=The Annals of the American Academy of Political and Social Science|issue=257, Peace Settlements of World War II|publisher=Sage Publications, Inc. in association with the American Academy of Political and Social Science|date=May 1948|volume=257|pages=151–156|doi=10.1177/000271624825700116|s2cid=145490100}}</ref> čeprav je pristnost te izjave vprašljiva.<ref>''Disputed'' [[wikiquote:Europe|"Europe" on Wikiquote]]</ref> === 19. stoletje === [[Felix Markham]] je zapisal, da je [[Napoleon Bonaparte]] med pogovorom na [[Sveta Helena (otok)|Sveti Heleni]] pripomnil: »Če bi bila Evropa razdeljena na svobodno oblikovane in notranje svobodne narodnosti, bi bil mir med državami lažji: Združene države Evrope bi postale možne.«<ref>Felix Markham, ''Napoleon'' (New York: Penguin Books USA Inc., 1966), 257 as quoted in Matthew Zarzeczny, ''Napoleon's European Union: The Grand Empire of the United States of Europe'' (Kent State University Master's thesis), 2.</ref> »Združene države Evrope« je bilo tudi ime koncepta, ki ga je [[Wojciech Jastrzębowski]] predstavil v knjigi ''O večnem miru med narodi'', objavljeni 31. maja 1831. Projekt je obsegal 77 člankov. Predvidene Združene države Evrope naj bi bile mednarodna organizacija in ne superdržava. [[Giuseppe Mazzini]], zgodnji zagovornik »Združenih držav Evrope«, je združitev Evrope razumel kot logično nadaljevanje [[Združitev Italije|združitve Italije]].<ref>{{navedi knjigo|title=A Cosmopolitanism of Nations|first=Giuseppe|last=Mazzini|chapter=From a Revolutionary Alliance to the United States of Europe|pages=131–135|editor1=Steffano Reccia|editor2=Nadia Urbinati|year=2009|publisher=Princeton University Press|isbn=978-1-4008-3131-9|url=https://books.google.com/books?id=ACLiOPrOW2kC}}</ref> Mazzini je ustanovil gibanje [[Mlada Evropa]]. Izraz »Združene države Evrope« ({{lang-fr|États-Unis d'Europe}}) je uporabil [[Victor Hugo]], med drugim v govoru na [[Mednarodni mirovni kongres|mednarodnem mirovnem kongresu]] v Parizu leta 1849.<ref>{{navedi splet|url=https://fr.wikisource.org/wiki/Congr%C3%A8s_de_la_Paix_1849|title=Congrès de la Paix 1849 – Wikisource|website=fr.wikisource.org}}</ref> Hugo se je zavzemal za ustanovitev »vrhovnega, suverenega senata, ki bo za Evropo to, kar je za Anglijo parlament«, in dejal: »Prišel bo dan, ko bodo vsi narodi na naši celini tvorili evropsko bratstvo ... Prišel bo dan, ko bomo videli ... Združene države Amerike in Združene države Evrope iz oči v oči, ki si segajo v roke prek morja.« Med izgnanstvom iz Francije je Hugo v svoji rezidenci na otoku [[Guernsey]] posadil drevo in dejal, da bodo, ko bo to drevo dozorelo, nastale Združene države Evrope. To drevo še danes raste na vrtovih hiše Maison de Hauteville v [[St. Peter Port|St. Peter Portu]] v Guernseyju. Leta 1867 sta se [[Giuseppe Garibaldi]] in [[John Stuart Mill]] pridružila Victorju Hugu na prvem kongresu [[Liga za mir in svobodo|Lige za mir in svobodo]] v [[Ženeva|Ženevi]]. Na kongresu je anarhist [[Mihail Bakunin]] izjavil: »Da bi dosegli zmago svobode, pravičnosti in miru v mednarodnih odnosih Evrope in onemogočili državljanske vojne med različnimi narodi, ki sestavljajo evropsko družino, je na voljo le ena pot: ustanoviti Združene države Evrope.«<ref>{{navedi knjigo|last1=Bakunin|first1=Mikhail Aleksandrovich|last2=Avrich|first2=Paul|last3=Dolgoff|first3=Sam|title=Bakunin on Anarchy: Selected Works by the Activist-founder of World Anarchism|url=https://archive.org/details/bakuninonanarchy0000baku_m2a9|date=1972|publisher=Vintage Books|location=New York|isbn=0-394-71783-X|pages=[https://archive.org/details/bakuninonanarchy0000baku_m2a9/page/102 102]–104|edition=1. Vintage Books}}</ref> K ustanovitvi Združenih držav Evrope je 1. marca 1871 prav tako pozvala francoska narodna skupščina.{{Citation needed|date=December 2017|reason=dubious}} === Zgodnje 20. stoletje === {{Quote box|»V kapitalističnem režimu so Združene države Evrope nemogoče ali reakcionarne.«|source=[[Vladimir Lenin|V. I. Lenin]]<ref>[https://www.theguardian.com/commentisfree/2018/aug/17/genoa-tragedy-europhobic-europe-sceptics Politicising the Genoa tragedy is just the latest Europhobic ruse] Natalie Nougayrède, [[The Guardian]], 17 Aug 2018 </ref>|align=right|width=33%}}Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] so nekateri misleci in vizionarji ponovno začeli razmišljati o politično združeni Evropi. Leta 1923 je avstrijski grof [[Richard von Coudenhove-Kalergi]] ustanovil [[Panevropska unija|Panevropsko gibanje]] in leta 1926 na [[Dunaj|Dunaju]] gostil prvi panevropski kongres.<ref>{{navedi splet|title=Jews Participate in Pan-europe Congress Sessions in Vienna|url=http://www.jta.org/1926/10/05/archive/jews-participate-in-pan-europe-congress-sessions-in-vienna|website=Jewish Telegraphic Agency|publisher=Jewish Telegraphic Agency|access-date=12 April 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170409060558/http://www.jta.org/1926/10/05/archive/jews-participate-in-pan-europe-congress-sessions-in-vienna|archive-date=9 April 2017|location=Vienna|language=en|date=5 October 1926}}</ref> Cilj je bila Evropa, ki temelji na načelih [[Liberalizem|liberalizma]], [[Krščanstvo|krščanstva]] in [[Družbena odgovornost podjetij|družbene odgovornosti]].<ref name="paneuropa.org">{{navedi splet|url=http://www.paneuropa.org/|title=Internationale Paneuropa Union – Union Paneuropeénne Internationale – International Paneuropean Union<!-- Bot generated title -->|access-date=15 February 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130215145537/http://www.paneuropa.org/|archive-date=15 February 2013|url-status=dead}}</ref> [[Lev Trocki|Leon Trocki]] je pred [[Oktobrska revolucija|komunistično revolucijo]] v Rusiji predvidel »Federativno republiko Evropo — Združene države Evrope«, ki jo bo ustvaril [[proletariat]].<ref>John Reed, "Ten Days That Shook The World", Boni & Liveright, New York, (March 1919) ch. 3.</ref> Leta 1929 je [[Predsednik vlade Francije|francoski ministrski predsednik]] [[Aristide Briand]] v govoru pred skupščino [[Društvo narodov|Društva narodov]] predlagal idejo o federaciji evropskih narodov, ki bi temeljila na solidarnosti in si prizadevala za gospodarsko blaginjo ter politično in socialno sodelovanje.{{citation needed|date=January 2018}} Na zahtevo Društva je Briand leta 1930 predstavil »Memorandum o organizaciji sistema evropske zvezne unije«.{{citation needed|date=January 2018}} Leta 1931 sta francoski politik [[Édouard Herriot]] in britanski državni uradnik [[Arthur Salter]] napisala knjigi ''Združene države Evrope.''{{Citation needed|date=December 2017|reason=ISBNs please}} Po prvi svetovni vojni je [[Winston Churchill]] v celinski Evropi videl vir groženj in si prizadeval, da bi se Združeno kraljestvo izognilo vpletenosti v evropske konflikte. 15. februarja 1930 je Churchill v ameriški reviji ''[[The Saturday Evening Post]]'' zapisal, da je »Evropska unija« med celinskimi državami mogoča, vendar brez sodelovanja Združenega kraljestva: {{blockquote|V bogatejši, svobodnejši in bolj zadovoljni evropski skupnosti vidimo le dobro in upanje. Vendar imamo svoje sanje in svojo nalogo. Smo z Evropo, vendar ne del nje. Povezani smo, vendar ne ogroženi. Smo zainteresirani in povezani, vendar ne prevzeti.<ref name="Biddeleux 2002">{{navedi knjigo|chapter=A revision|first=Clive|last=Ponting |editor1-last=Biddeleux| editor1-first=Robert| editor2-last=Taylor |editor2-first=Richard |title= European Integration and Disintegration: east and west|publisher=Routledge|year=1996|pages=36–38 |chapter-url= https://books.google.com/books?id=bu2S8bXsirIC&pg=PA36 |isbn=978-1-134-77522-4 }}</ref>}} V tridesetih letih 20. stoletja so na Churchilla vplivale ideje [[Richard von Coudenhove-Kalergi|Richarda von Coudenhove-Kalerga]] in njegove [[Panevropska unija|Panevropske unije]],{{citation needed|date=January 2018}} čeprav Churchill ni zagovarjal članstva Združenega kraljestva v takšni uniji (Churchill je zamisel obnovil leta 1946). Med vojaškimi zmagami [[Nacistična Nemčija|nacistične Nemčije]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] leta 1940 je [[Viljem II. Nemški|Viljem II.]] izjavil, da »Božja roka ustvarja nov svet in dela čudeže. ... Pod nemškim vodstvom postajamo Združene države Evrope, združena evropska celina.«<ref>Jonathan Petropoulos, ''Royals and the Reich'', Oxford University Press (2006) p. 170</ref> Leta 1941 sta italijanska antifašista [[Altiero Spinelli]] in [[Ernesto Rossi]] končala pisanje [[Ventotenski manifest|Ventotenskega manifesta]], ki je spodbujal federacijo evropskih držav.<ref>Bertrand Vayssière, "Le Manifeste de Ventotene (1941): Acte de Naissance du Federalisme Europeen," ''Guerres Mondiales et Conflits Contemporains'' (Jan 2005), Vol. 55 Issue 217</ref> [[Evropska konfederacija]] ({{lang-de|Europäischer Staatenbund}}) je bila predlagana politična institucija evropske enotnosti, ki naj bi bila del širšega prestrukturiranja (Neuordnung). Koncept je marca 1943 predlagal nemški zunanji minister [[Joachim von Ribbentrop]], a ga je Reichsführer [[Adolf Hitler]] zavrnil.<ref>{{navedi knjigo|title=Documents on the History of European Integration: Continental plans for European union, 1939–1945 (including 250 documents in their original languages on 6&nbsp;microfiches)|first1=Walter|last1=Lipgens|first2=Wilfried|last2=Loth|author-link2=Wilfried Loth|publisher=Walter de Gruyter|year=1985|isbn=978-3-11-009724-5}}</ref> === Po drugi svetovni vojni === Izraz »Združene države Evrope« je Churchill uporabil v govoru 19. septembra 1946 na [[Univerzi v Zürichu]] v Švici.<ref>{{navedi splet|url=http://assembly.coe.int/Main.asp?link=%2FAboutUs%2Fzurich_e.htm|title=Speech of Sir Winston Churchill|date=19 September 1946|website=PACE website|publisher=[[Parliamentary Assembly of the Council of Europe]]|location=Zürich, Switzerland|archive-url=https://web.archive.org/web/20140822200844/http://assembly.coe.int/Main.asp?link=%2FAboutUs%2Fzurich_e.htm|archive-date=2014-08-22|access-date=18 November 2013|url-status=dead}}</ref> Churchill je v govoru po koncu druge svetovne vojne dejal: {{blockquote|Vzpostaviti moramo nekakšne Združene države Evrope. Le tako bo lahko na stotine milijonov delavcev ponovno začutilo preproste radosti in upanje, zaradi katerih je vredno živeti.<ref>{{cite speech|last=Churchill|first=Winston|title=Speech to the Academic Youth|date=19 September 1946|location=Zürich, Switzerland|url=https://winstonchurchill.org/resources/speeches/1946-1963-elder-statesman/united-states-of-europe/|access-date=27 June 2019|df=dmy-all}}</ref>}} Že 21. oktobra 1942 je premier Churchill v pismu zunanjemu ministru zapisal: »Veselim se Združenih držav Evrope, v katerih bodo ovire med narodi močno zmanjšane in bo mogoče neomejeno potovati.«<ref>{{navedi knjigo|title=The Hinge of Fate|url=https://archive.org/details/hingeoffate00chur|date=1950|page=[https://archive.org/details/hingeoffate00chur/page/562 562]|publisher=Houghton Mifflin|location=Boston|isbn=978-0-395-41058-5|first=Winston S.|last=Churchill}}<!--ISBN is for 1988 edition reprint--></ref> Churchillov pristop k evropskemu povezovanju je bil bolj previden (»unionistično stališče«) kot celinski pristop, ki je bil znan kot »federalistično stališče«.{{sfn|Dinan|2005|pages=14–15}} Federalisti so zagovarjali popolno integracijo z ustavo, unionistično Gibanje za združeno Evropo pa posvetovalni organ; federalisti so na Kongresu Evrope prevladali.{{sfn|Dinan|2005|pages=14–15}} Glavni dosežek Kongresa Evrope je bilo [[Evropsko sodišče za človekove pravice]], ki je nastalo pred Evropsko unijo.{{sfn|Dinan|2005|page=15}} [[Unionistično gibanje]] je bila britanska stranka, ki jo je [[Oswald Mosley]] ustanovil po razpustu svoje [[Britanska fašistična zveza|Britanske fašistične zveze]]. Mosley je svojo idejo »Evrope kot naroda« prvič predstavil leta 1947 v knjigi ''Alternativa''. Trdil je, da je bila tradicionalna vizija nacionalizma, ki so ji sledili različni odtenki predvojnega fašizma, preozka in da povojno obdobje zahteva novo paradigmo, v kateri se bo Evropa združila v enotno državo. Oktobra 1948, ko je Mosley pozval k volitvam v Evropsko skupščino kot prvemu koraku k uresničitvi svoje vizije.<ref name="Harris31">Harris, Geoffrey, ''The Dark Side of Europe: The Extreme Right Today'', Edinburgh University Press, 1994, p. 31</ref> ''[[Nation Europa]]'' je bila nemška revija, ki so jo navdihovale Mosleyjeve ideje, leta 1951 pa sta jo ustanovila nekdanji poveljnik [[Schutzstaffel|SS]] [[Arthur Ehrhardt]] in [[Herbert Boehme]] s podporo [[Carl-Ehrenfried Carlberg|Carla-Ehrenfrieda Carlberga]].<ref>[[Philip Rees]], ''[[Biographical Dictionary of the Extreme Right Since 1890]]'', p. 54</ref> V petdesetih in šestdesetih letih dvajsetega stoletja sta v Evropi nastala dva različna projekta: [[Evropsko združenje za prosto trgovino]] in veliko bolj politična [[Evropska gospodarska skupnost]]. === Zgodnje 21. stoletje === Nekdanji nemški zunanji minister [[Joschka Fischer]] je leta 2000 izjavil, da mora po njegovem mnenju EU na koncu postati enotna federacija, katere politični voditelj bo izbran na neposrednih volitvah med vsemi državljani.<ref name="BBC European Superstate">{{navedi novice|last1=Horsley|first1=William|title=Fears of a European superstate|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/1058155.stm|access-date=29 January 2016|work=BBC News|date=7 December 2000}}</ref> Vendar naj bi takratno predlagano [[Pogodba iz Nice|Pogodbo iz Nice]], katere cilj je bil ustvariti »evropsko superdržavo«, zavrnili nekdanji [[evropski komisar]] Združenega kraljestva [[Chris Patten]] in številne vlade držav članic.<ref name="BBC European Superstate" /> == Predlogi za tesnejšo unijo == [[Države članice Evropske unije]] imajo številne skupne politike znotraj EU in v njenem imenu, kar včasih spominja na enotno državo. Ima skupno izvršilno oblast ([[Evropska komisija]]), enega samega [[Visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko|visokega predstavnika za skupno zunanjo in varnostno politiko]], skupno [[Evropska varnostna in obrambna politika|evropsko varnostno in obrambno politiko]], vrhovno sodišče ([[Evropsko sodišče]]{{spaced ndash}}vendar le v zadevah [[Pravo Evropske unije|prava Evropske unije]]) in medvladno raziskovalno organizacijo (EIROforum s članicami, kot je [[CERN]]). [[Evro]] se pogosto imenuje »enotna evropska valuta«, ki jo je uradno sprejelo devetnajst držav EU, tri druge države članice Evropske unije pa so svoje valute povezale z evrom v okviru [[ERM-2|ERM II.]] Države [[Andora]], [[Monako]], [[San Marino]] in [[Vatikan]], ki niso članice EU, so z EU sklenile monetarne sporazume o uporabi evra. [[Kosovo]] in [[Črna gora]], ki nista članici EU, sta enostransko uvedli evro.{{citation needed|date=December 2014}} Poleg EU obstaja več vseevropskih institucij. [[Evropska vesoljska agencija]] šteje med svoje člane skoraj vse države članice EU, vendar je neodvisna od EU, med njenimi članicami pa so tudi države, ki niso članice EU, zlasti Švica, Norveška in zaradi [[Brexit|brexita]] tudi Združeno kraljestvo. [[Evropsko sodišče za človekove pravice]] (ne smemo ga zamenjati z [[Evropsko sodišče|Evropskim sodiščem]]) je prav tako neodvisno od EU. Je sestavni del [[Svet Evrope|Sveta Evrope]], ki tako kot ESA vključuje tako članice kot nečlanice EU. Evropska unija je trenutno svobodno združenje suverenih držav (de facto, ne pa tudi de jure konfederacija), namenjeno uresničevanju njihovih skupnih ciljev.{{citation needed|date=October 2018}} Razen nejasnega cilja »vedno tesnejše unije« v [[Slavnostna deklaracija o Evropski uniji|slavnostni deklaraciji o Evropski uniji]], EU (torej njene vlade članic) trenutno nima politike oblikovanja zvezne unije. Vendar je v preteklosti [[Jean Monnet]], oseba, povezana z EU in njeno predhodnico [[Evropska gospodarska skupnost|Evropsko gospodarsko skupnostjo]], že podal takšne predloge. Za opis morebitne prihodnje politične strukture Evrope kot celote in/ali EU se uporabljajo številni drugi izrazi. Nekatere od njih, kot je »Združena Evropa«, se uporabljajo pogosto in v različnih kontekstih, vendar nimajo določenega ustavnega statusa. V Združenih državah Amerike se ta koncept vključuje v resne razprave o tem, ali je združena Evropa izvedljiva in kakšen vpliv bi imela večja evropska enotnost na relativno politično in gospodarsko moč Združenih držav Amerike. Glyn Morgan, izredni profesor vladnih in družbenih študij na [[Univerza Harvard|Univerzi Harvard]], ga brez zadržkov uporablja v naslovu svoje knjige ''The Idea of a European Superstate: Public Justification and European Integration''. Medtem ko se Morgan v svojem besedilu osredotoča na varnostne posledice združene Evrope, se številna druga nedavna besedila osredotočajo na gospodarske posledice takšne entitete. Med pomembnejšimi novejšimi besedili sta ''The United States of Europe'' [[T. R. Reid|T. R. Reida]] in ''The European Dream'' [[Jeremy Rifkin|Jeremyja Rifkina]]. Niti ''[[National Review]]'' niti ''[[Chronicle of Higher Education]]'' v svojih recenzijah ne dvomita o ustreznosti izraza.<ref>{{navedi splet|url=http://www.nationalreview.com/comment/ramosmrosovsky200412200804.asp|title=Carlos Ramos-Mrosovsky on United States of Europe on National Review Online|website=[[National Review]]|access-date=2 October 2009|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20081029005255/http://www.nationalreview.com/comment/ramosmrosovsky200412200804.asp|archive-date=29 October 2008}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://chronicle.com/free/v51/i44/44a01201.htm|title=Making the Case for a United States of Europe – Research – The Chronicle of Higher Education<!-- Bot generated title -->}}</ref> === Evropske federalistične organizacije === Sčasoma so bile ustanovljene različne federalistične organizacije, ki so podpirale idejo o federalni Evropi. Med njimi so [[Zveza evropskih federalistov]], [[Mednarodno evropsko gibanje]], (nekdanja) [[Evropska federalistična stranka]], [[Vstani za Evropo]] in [[Volt Europa]].{{citation needed|date=December 2014}} ==== Zveza evropskih federalistov ==== [[Zveza evropskih federalistov]] (UEF) je evropska nevladna organizacija, ki se zavzema za zvezno Evropo. Sestavlja jo 20 organizacij in že več kot 50 let deluje na evropski, nacionalni in lokalni ravni. V 30 evropskih državah obstaja tudi mlada veja [[Mladi evropski federalisti|Mladih evropskih federalistov]].{{citation needed|date=December 2014}} ==== Mednarodno evropsko gibanje ==== [[Mednarodno evropsko gibanje]] je lobistično združenje, ki usklajuje prizadevanja združenj in nacionalnih svetov za spodbujanje evropskega povezovanja in širjenje informacij o njem.{{citation needed|date=December 2014}} ==== Evropska federalistična stranka ==== [[Evropska federalistična stranka]] je bila proevropska, panevropska in federalistična politična stranka med letoma 2011 in 2016, ki se je zavzemala za nadaljnje povezovanje Evropske unije. ==== Vstani za Evropo (Stand Up for Europe) ==== Kot naslednica Evropske federalistične stranke je gibanje [[Vstani za Evropo]]<ref>{{navedi splet|title=Website of Stand Up for Europe|url=https://www.standupforeurope.eu/|website=Stand Up for Europe|access-date=2 February 2018|archive-date=2017-04-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20170424103240/https://www.standupforeurope.eu/|url-status=dead}}</ref> vseevropska nevladna organizacija, ki se zavzema za ustanovitev Evropske federacije. V nasprotju z gibanji, kot sta UEF ali nekdanja EFP, gibanje Vstani za Evropo ne vodi več nacionalnih ravni, temveč je sestavljeno le iz regionalnih mestnih skupin in evropske ravni. ==== Volt Europa ==== [[Volt Europa]] se opisuje kot vseevropsko progresivno gibanje, ki se zavzema za nov in vključujoč način vodenja politike ter želi zagotoviti spremembe za evropske državljane.<ref>{{navedi splet|url=https://www.volteuropa.org/about|title=About us|work=Volt|access-date=13 June 2018}}</ref>{{better source needed|reason=[[WP:PRIMARY]]|date=November 2021}} Stranka trdi, da je potreben nov vseevropski pristop za premagovanje sedanjih in prihodnjih izzivov, kot so med drugim podnebne spremembe, gospodarska neenakost, migracije, mednarodni konflikti, terorizem in vpliv tehnološke revolucije na delovna mesta. Volt pravi, da so nacionalne stranke pred temi izzivi nemočne, saj presegajo nacionalne meje in se z njimi morajo spopasti Evropejci kot en narod. Kot nadnacionalna stranka verjame, da lahko pomaga Evropejcem pri združevanju, oblikovanju skupne vizije in razumevanja, izmenjavi dobrih praks po vsej celini in oblikovanju delujočih politik. Volt Europa je prvo evropsko federalistično gibanje, ki ima izvoljene poslance v dveh nacionalnih parlamentih, in sicer na Nizozemskem in v Bolgariji, ter enega poslanca Evropskega parlamenta iz Nemčije. === Politiki === ==== Guy Verhofstadt ==== Po negativnih referendumih o [[Evropska ustava|evropski ustavi]] v Franciji in na Nizozemskem je nekdanji belgijski premier [[Guy Verhofstadt]] novembra 2005 izdal knjigo ''Verenigde Staten van Europa'' (»Združene države Evrope«), napisano v nizozemščini, v kateri na podlagi rezultatov vprašalnika [[Eurobarometer|Eurobarometra]] trdi, da si povprečen evropski državljan želi več Evrope. Meni, da bi bilo treba federativno Evropo ustanoviti med državami, ki želijo imeti federativno Evropo (kot obliko okrepljenega sodelovanja). Z drugimi besedami, jedro federalne Evrope bi obstajalo znotraj sedanje EU. Prav tako navaja, da bi morale te osrednje države federalizirati naslednjih pet političnih področij: evropsko socialno-ekonomsko politiko, tehnološko sodelovanje, skupno pravosodno in varnostno politiko, skupno diplomacijo in [[Evropska vojska|evropsko vojsko]]. Potem ko so vse države članice EU decembra 2009 ratificirale [[Lizbonska pogodba|Lizbonsko pogodbo]], je bil oblikovan osnutek skupne diplomatske službe, imenovane [[Evropska služba za zunanje delovanje]] (ESZD). Evropski parlament je 20. februarja 2009 podprl ustanovitev [[Usklajene oborožene sile Evrope|usklajenih oboroženih sil Evrope]] (SAFE) kot prvi korak k oblikovanju pravih evropskih vojaških sil.<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/eu/4689736/Blueprint-for-EU-army-to-be-agreed.html|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220112/https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/eu/4689736/Blueprint-for-EU-army-to-be-agreed.html|archive-date=12 January 2022|url-access=subscription|url-status=live|title=Blueprint for EU army to be agreed|author=Bruno Waterfield in Brussels|date=18 February 2009|work=Telegraph.co.uk|access-date=30 December 2014}}{{cbignore}}</ref> Verhofstadtova knjiga je prejela prvo [[Evropska književna nagrada|evropsko knjižno nagrado]], ki jo podeljuje združenje Esprit d'Europe in podpira nekdanji [[predsednik Evropske komisije]] [[Jacques Delors]]. Nagrada je znašala 20.000 evrov. Nagrado so razglasili v Evropskem parlamentu v Bruslju 5. decembra 2007. Predsednik žirije evropskih novinarjev, ki je izbirala prvega prejemnika, je bil švedski pisatelj kriminalk Henning Mankell.{{citation needed|date=December 2014}} Verhofstadt je ob prejemu nagrade dejal: »Ko sem napisal to knjigo, je bila dejansko namenjena kot provokacija vsem tistim, ki niso želeli evropske ustave. Na srečo smo na koncu našli rešitev s pogodbo, ki je bila potrjena.«<ref>{{navedi splet|url=http://www.euronews.net/index.php?page=europa&article=457865&lng=1|title=International news – euronews, latest international news|access-date=30 December 2014|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120206143409/http://www.euronews.net/index.php?page=europa&article=457865&lng=1|archive-date=6 February 2012}}</ref> ==== Viviane Reding ==== Leta 2012 je [[Viviane Reding]], luksemburška podpredsednica [[Evropska komisija|Evropske komisije]], v govoru v nemškem [[Passau]] ter v številnih člankih in intervjujih pozvala k ustanovitvi Združenih držav Evrope kot načinu za krepitev enotnosti Evrope.<ref>{{navedi splet|url=https://ec.europa.eu/commission/presscorner/home/en|title=Press corner|website=European Commission – European Commission}}</ref> ==== Matteo Renzi ==== Italijanski premier [[Matteo Renzi]] je leta 2014 dejal, da bo Italija pod njegovim vodstvom šestmesečno predsedovanje Evropski uniji izkoristila za prizadevanje za ustanovitev Združenih držav Evrope.<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/eu/10918134/Italy-to-push-for-United-States-of-Europe-when-it-holds-the-EU-presidency.html|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220112/https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/eu/10918134/Italy-to-push-for-United-States-of-Europe-when-it-holds-the-EU-presidency.html|archive-date=12 January 2022|url-access=subscription|url-status=live|title=Italy to push for 'United States of Europe' when it holds the EU presidency|date=22 June 2014|work=Telegraph.co.uk|access-date=30 December 2014}}{{cbignore}}</ref> ==== Martin Schulz ==== Decembra 2017 je [[Martin Schulz]], takrat novi vodja [[Socialdemokratska stranka Nemčije|nemške socialdemokratske stranke]], pozval k novi ustavni pogodbi za »Združene države Evrope«.<ref name="Schulz">[https://www.theguardian.com/world/2017/dec/07/martin-schulz-united-states-of-europe-germany-sdp Martin Schulz wants 'United States of Europe' within five years ] – [[The Guardian]], 7 December 2017</ref> Predlagal je, da bi to ustavo napisala »konvencija, ki bi vključevala civilno družbo in ljudi«, in da bi morala vsaka država, ki ne bi želela sprejeti te predlagane ustave, zapustiti blok.<ref name="Schulz" /> [[The Guardian|Guardian]] je menil, da bo njegov predlog »verjetno naletel na odpor [[Angela Merkel|Angele Merkel]] in drugih voditeljev EU«.<ref name="Schulz" /> Tega dne je tudi izjavil, da si želi »Združene države Evrope« videti do leta 2025.<ref name="Martin Schulz">[https://www.politico.eu/article/spds-martin-schulz-wants-united-states-of-europe-by-2025/ SPD's Martin Schulz wants United States of Europe by 2025 ] – [[Politico]], 7 December 2017</ref> === Omembe vredne osebe === ==== Freddy Heineken ==== [[Slika:United_States_of_Europe_in_2025.png|sličica|Združene države Evrope v Heinekenov osnutku s popravki po letu 2016.{{legend|#3F48CC|Članice Združenih držav Evrope (50 držav)|border=1px solid #666}}{{legend|#DDC84E|Članice Evropske unije (10 držav)|border=1px solid #666}}]] Leta 1992 je nizozemski poslovnež [[Freddy Heineken]] po posvetovanju z zgodovinarjema z [[Univerza v Leidnu|Univerze v Leidnu]] [[Henk Wesseling|Henkom Wesselingom]] in [[Willem van den Doel|Willemom van den Doelom]] objavil brošuro »Združene države Evrope, Evrotopija?«. V svojem delu je predstavil zamisel o ustanovitvi Združenih držav Evrope kot konfederacije 75 držav, ki bi bile oblikovane po etničnem in jezikovnem načelu in bi imele od 5 do 10 milijonov prebivalcev.<ref name="Tuesday Map: Heineken's „Eurotopia“">{{navedi novice|last1=Keating|first1=Joshua|title=Tuesday Map: Heineken's "Eurotopia"|url=https://foreignpolicy.com/2009/05/26/tuesday-map-heinekens-eurotopia/|access-date=26 May 2009|work=Foreign Policy|date=1992}}</ref> == Predvidevanja == [[Slika:EU_membership_possible_map.svg|sličica|Države, ki bi se lahko pridružile Evropski uniji{{legend|#003399|Trenutne članice}}{{legend|#ff8c00|Države prosilke}}{{legend|#2782bb|Države kandidatke}}{{legend|#77bbbc|Potencialne kandidatke}}{{legend|#a0e200|Članstvo možno}}]] === Bodoča velesila === {{main article|Potencialne velesile}} Nekateri, kot so [[T. R. Reid]], Andrew Reding in [[Mark Leonard]], trdijo, da bi lahko moč hipotetičnih Združenih držav Evrope v enaindvajsetem stoletju konkurirala moči Združenih držav Amerike. Leonard navaja več dejavnikov: [[Demografija Evrope|veliko število prebivalcev Evrope]], obseg združenega [[Evropsko gospodarstvo|evropskega gospodarstva]], nizke stopnje inflacije v Evropi, osrednji geografski položaj Evrope v svetu ter razmeroma visoko razvito [[Družbena organizacija|družbeno organizacijo]] in [[kakovost življenja]] v nekaterih evropskih državah (merjeno z vidika števila delovnih ur na teden in porazdelitve dohodka).<ref>[http://www.cer.org.uk/in-the-press/europe-new-superpower Europe: the new superpower by Mark Leonard] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170528031645/http://www.cer.org.uk/in-the-press/europe-new-superpower |date=2017-05-28 }}, ''Irish Times'', Accessed 13 March 2014</ref> Nekateri strokovnjaki{{who|date=January 2016}} trdijo, da je Evropa razvila območje vpliva, imenovano »[[evrosfera]]«. Domneve o morebitnem statusu popolne ali skorajšnje velesile nadnacionalne evrske države so hipotetične narave, po drugi strani pa med analitiki, strokovnjaki in poznavalci obstajajo nasprotni pogledi in širok spekter argumentov.<ref>{{navedi splet|url=https://socialeurope.eu/declining-power|title=Why Europe Must Be Classed As A Declining Power|first=Douglas|last=Webber|date=6 February 2015|website=Social Europe|access-date=2022-09-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20220926131307/https://socialeurope.eu/declining-power|archive-date=2022-09-26|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.wsj.com/articles/whats-behind-the-eus-decline-11579462041|title=What's Behind the EU's Decline|first=Stephen|last=Fidler|newspaper=Wall Street Journal|date=19 January 2020|via=www.wsj.com}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.heritage.org/europe/commentary/europe-paves-the-way-its-decline|title=Europe Paves the Way for Its Decline|first=Ted R.|last=Bromund|website=The Heritage Foundation}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.independent.co.uk/voices/commentators/why-europe-will-never-be-a-superpower-637767.html|title=Why Europe will never be a superpower|date=22 September 2011|website=The Independent}}</ref> === Skepticizem === Nekateri menijo, da se Evropska unija zaradi političnega nasprotovanja nekaterih članic verjetno ne bo razvila v enotno zvezno superdržavo. Norveški strokovnjak za zunanjo politiko in komentator [[Asle Toje]] trdi, da sta moč in doseg Evropske unije bolj podobna [[Majhna sila|majhni sili]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.palgrave.com/products/title.aspx?pid=396412|title=The European Union as a Small Power|access-date=30 December 2014}}</ref> V svoji knjigi ''EU kot mala sila'' trdi, da je EU odziv na edinstveno zgodovinsko izkušnjo Evrope, saj vsebuje ostanke ne ene, temveč petih preteklih evropskih ureditev. Čeprav so devetdeseta in zgodnja leta 2000 pokazala, da obstaja politični prostor za večjo vključenost EU v evropsko varnost, EU teh pričakovanj ni mogla izpolniti.<ref>[http://www.ft.com/cms/s/0/84efd5fe-bc55-11df-a42b-00144feab49a,s01=1.html Europe heads for Japanese irrelevance] ''Financial Times''</ref> Asle Toje izraža posebno zaskrbljenost glede varnostne in obrambne razsežnosti EU{{Ndash}}[[Skupna varnostna in obrambna politika|skupne varnostne in obrambne politike]], kjer poskusi združevanja virov in oblikovanja političnega soglasja niso prinesli pričakovanih rezultatov. Te trende je skupaj s spremembami v svetovnih vzorcih moči spremljal tudi premik v strateškem razmišljanju EU, pri čemer so se ambicije velikih sil zmanjšale, nadomestile pa so jih težnje po varovanju v odnosu do velikih sil. Avtor na primeru posredovanja EUFOR v [[Darfur|Darfurju]] in [[Čad|Čadu]] ponazori, da učinkovitost EU ovira [[razkorak med soglasjem in pričakovanji]], predvsem zaradi pomanjkanja učinkovitega mehanizma odločanja. Po njegovem mnenju je vsota teh dogodkov takšna, da EU – v sedanjih razmerah – ne bo velika sila in v nastajajočem večpolarnem mednarodnem redu prevzema mesto majhne sile.{{citation needed|date=October 2018}} === Ankete === [[Slika:EU_members_where_more_people_in_favor_of_the_European_Federation.png|sličica|Odnos do nadaljnjega razvoja EU v federacijo nacionalnih držav po raziskavi Eurobarometra spomladi 2014.{{legend|#0e5e1b|Članice EU, v katerih je več ljudi, ki podpirajo federacijo, kot tistih, ki ji nasprotujejo|border=1px solid #666}}]] Po podatkih [[Eurobarometer|Eurobarometra]] (2013) je 69 % državljanov EU podprlo [[neposredne volitve]] [[Predsednik Evropske komisije|predsednika Evropske komisije]], 46 % pa vzpostavitev enotne vojske EU.<ref>{{navedi splet|url=http://europa.eu/rapid/press-release_IP-14-321_en.htm|title=European Commission – PRESS RELEASES – Press release – Making the European elections more democratic and boosting participation – Ground is prepared, say two Commission reports|publisher=Europa.eu|access-date=24 January 2016}}</ref> Dve tretjini anketirancev menita, da bi morala EU (in ne le nacionalna vlada) sprejemati odločitve o zunanji politiki, več kot polovica anketirancev pa meni, da bi morala EU sprejemati tudi odločitve o obrambi.<ref>{{navedi splet|title=A Divided Union: Public Opinion and the EU's Common Foreign, Security and Defense Policy|url=http://www.reconproject.eu/main.php/RECON_wp_1119.pdf?fileitem=50512030|date=June 2011|first1=Dirk|last1=Peters}}</ref> 44 % vprašanih podpira prihodnji razvoj Evropske unije kot federacije nacionalnih držav, 35 % pa temu nasprotuje. V tej študiji so bile nordijske države najbolj nenaklonjene združeni Evropi, saj je 73 % nordijskih držav tej zamisli nasprotovalo.<ref name="europa1">{{navedi splet|url=http://ec.europa.eu/public_opinion/archives/eb/eb79/eb79_publ_en.pdf|title=Standard Eurobarometer 79 Spring 2013}}</ref> Velika večina ljudi, ki jim EU predstavlja pozitivno podobo, podpira nadaljnji razvoj EU v federacijo nacionalnih držav (56 % proti 27 %).<ref name="europa1" /> == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Predlagane države]] [[Kategorija:Evropska unija]] 2258vpkrz8qga9oyimrzdndxwr7ej56 Trg republike, Ljubljana 0 65627 6759799 6641654 2026-10-02T18:05:30Z GeographieMan 179499 novejša slika 6759799 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Trg republike}} {{Infopolje RKD | ime = Ljubljana - Trg republike <!--podatki registra--> | rkd_tip = nsdp | razglasitev_rkd_tip = 12. junij 2014 | refšt = 9756 <!--slika--> | image = Trg republike.jpg | alt = Trg republike | caption = Trg republike s stolpnicama TR2 in TR3 <!--koordinate, zemljevid in lokacija--> | lat_degrees = 46 | lat_minutes = 3 | lat_seconds = 3.05 | lat_direction = N | long_degrees= 14 | long_minutes = 30 | long_seconds = 1.7| long_direction = E | coord_display = inline,title | locmapin = Ljubljana-center | lokacija = | občina = Ljubljana | map_alt = Zemljevid centra Ljubljane | map_caption = Lega na zemljevidu centra Ljubljane <!--ostali podatki--> | površina = | arhitekt = [[Edvard Ravnikar]] (1961–1983), [[Anton Bitenc]] (1961–1983), [[Miloš Bonča]] (1961–1983), [[Jože Koželj]] (1961–1983), [[Vladislav Sedej]] (1961–1983), [[Anton Pibernik]] (1961–1983), [[France Rihtar]] (1961–1983) }} '''Trg republike''' (nekdanji '''Trg revolucije''' v letih 1974-91) je največja ploščad in [[trg]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], ki leži zahodno od starega mestnega jedra in vzhodno od [[Park Tivoli, Ljubljana|parka Tivoli]]. Dolga leta je bilo na njem javno parkirišče, po prenovi, zaključeni leta 2014, pa je trg spet vzpostavljen kot glavni mestni in državni trg. Čez Plečnikov trg in s podhodom se trg povezuje s [[Kongresni trg, Ljubljana|parkom Zvezda in Kongresnim trgom]] ter srednjeveškim jedrom mesta. Junija 2014 je bil zaradi svojega simbolnega pomena razglašen za [[kulturni spomenik državnega pomena]].<ref>{{navedi novice |url=http://www.dnevnik.si/slovenija/trg-republike-in-park-teharje-odslej-med-kulturnimi-spomeniki-drzavnega-pomena- |title=Trg republike in park Teharje odslej med kulturnimi spomeniki državnega pomena |date=12.6.2014 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=12.6.2014 |archive-date=2016-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160322121506/http://www.dnevnik.si/slovenija/trg-republike-in-park-teharje-odslej-med-kulturnimi-spomeniki-drzavnega-pomena- |url-status=dead }}</ref> == Zgodovina == Na področju današnjega Trga republike se je nahajalo severno [[Emona#Ostanki Emone v današnji Ljubljani|obzidje Emone]] in blizu le-tega tudi več antičnih [[stavba|stavb]] ter zgodnjekrščansko središče. Med izkopavanji so arheologi pod vodstvom [[Ljudmila Plesničar Gec|Ljudmile Plesničar]] našli več dragocenih [[artefakt]]ov, ki jih zdaj hrani [[Mestni muzej Ljubljana]]. Na praznem prostoru so Turjaški uredili velik, baročno koncipiran vrt. Ta je v 18. stoletju postal del zaledja Uršulinskega samostana. Rob vrta so pozidali med obema vojnama, vanj so posegle tudi Uršulinke. Jedro trga pa so pozidali po letu 1960. Med letoma 1962 in 1982 je bila opravljena večja [[arhitektura|arhitekturna]] pozidava trga in okolice, ki jo je opravila skupina arhitektov pod vodstvom [[Edvard Ravnikar|Edvarda Ravnikarja]]. Z njim so sodelovali [[Anton Bitenc]], [[Miloš Bonča]], [[Jože Koželj]], [[Anton Pibernik]], [[Franc Rihtar]], [[Vladislav Sedej]] in številni drugi. Najprej so leta 1963 začeli graditi parkirno hišo, oktobra 1964 je bila gradnja začasno prekinjena zaradi pomanjkanja denarja. Leta 1965 je bil zgrajen prizidek h [[Gimnazija Jožeta Plečnika|Gimnaziji Jožeta Plečnika]], leta 1971 dokončan trgovski objekt Maximarket in stolpnica NLB s prizidkom in ploščadjo. Leta 1975 je bil urejen uršulinski del in maja postavljen spomenik revoluciji. V nadaljevanju je bila dograjena še druga stolpnica s prizidkom. [[Cankarjev dom, Ljubljana|Cankarjev dom]] so začeli graditi leta 1979 in ga končali 1982. Tega leta so dodali še Kardeljev spomenik. [[26. junij]]a [[1991]] je predsednik [[Milan Kučan]] na trgu razglasil samostojnost [[Slovenija|Slovenije]], pri čemer je bila prvič javno dvignjena nova [[zastava Slovenije]]. Na drog so jo dvignili častniki [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|TO RS]]: [[Bojan Šuligoj]], [[Andrej Kocbek]], [[Uroš Krek (obramboslovec)|Uroš Krek]], [[Goran Vidrih]] in [[Stojan Ledinek]].<ref>Revija Obramba: 40 let ustanovitve TO Slovenije - Skozi 40 let izhajanja Revije Obramba ([[Defensor]], [[Ljubljana]], november 2008), 47.</ref> V spomin na ta dogodek se na trgu vsako leto odvija slovesnost ob obletnici te slovesnosti. Lipo, ki je nekoč rasla v koritu, so presadili v park na drugi strani ceste, kjer bolj bujno raste. Oktobra 2005 se je spremenilo lastništvo trga; [[Mestna občina Ljubljana]] je morala predati površino podjetju BSL d.o.o., čigar lastnik ima sedež v Švici. Podjetje je lastnik podzemne garaže pod trgom, ki predstavlja streho objekta, zato je bila ta po eni od odločb sodišča prav tako njegova last.<ref>»[http://www.delo.si/clanek/o91526 Trg republike je švicarska last] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160305015337/http://www.delo.si/clanek/o91526 |date=2016-03-05 }}« (4.10.2005). ''[[Delo (časopis)|Delo]]''. Pridobljeno 30.1.2009.</ref> Aprila 2011 je bil dosežen dogovor s podjetjem BSL, po katerem je trg ponovno prešel v občinsko last.<ref>{{navedi novico |url=http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042435218 |author=Pahor, Peter |date=2.4.2011 |title=Trg republike spet v občinske roke |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=17.4.2011 |archive-date=2016-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160322182757/http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042435218 |url-status=dead }}</ref> Po prenovi, vredni 3,3 milijona evrov, je od leta 2014 trg namenjen le še pešcem oz. prireditvam in ne več parkirišču ter je s tem ponovno trajno vzpostavljena njegova funkcija simbolno osrednjega mestnega in državnega trga.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/lokalne-novice/parkiranih-avtomobilov-ocisceni-trg-republike-sije-v-novi-podobi/347160 |title=Parkiranih avtomobilov očiščeni Trg republike sije v novi podobi |accessdate=29.9.2014 |date=24.9.2014 |format= |work=[[MMC RTV-SLO]] }}</ref> == Stavbe in spomeniki == Najpomembnejše [[zgradba|zgradbe]] okrog trga so: * [[stolpnica TR3|Stolpnica TR3]] - prej [[Iskra (podjetje)|ISKRA]], * [[Stolpnica NLB, Ljubljana|stolpnica]] NLB, * [[Cankarjev dom]], * [[Maximarket, Ljubljana|Maximarket]]. Na severni strani [[Šubičeva ulica, Ljubljana|Šubičeve ulice]] stoji [[stavba Državnega zbora Republike Slovenije]] in Park narodnih herojev z grobnico. Na trgu stoji tudi več [[spomenik]]ov. Največji je Spomenik revolucije, delo kiparja [[Drago Tršar|Draga Tršarja]] in arhitekta [[Vladimir Braco Mušič|Vladimirja Braca Mušiča]], ki je bil odkrit leta 9. maja 1975. Velika bronasta plastika še danes sodi med največje javne plastike v državi. Prostor je uredil arhitekt Edo Ravnikar. Kip v likovnem pogledu simbolizira maso ljudi v gibanju. Kipar je z delom začel leta 1964, pri izdelavi pa mu je pomagalo še kakih deset sodelavcev, med njimi tudi kiparjev brat, akademski kipar [[Dušan Tršar]]. V bron je bil odlit v Zagrebu v 170 kosih, ki so jih zvarili spomladi 1975 v štiri večje kose in pripeljali v Ljubljano. Spomenik je težak 19 ton in je sestavljen iz geometričnih ploskev, vertikal in trikotnikov. Kiparska kompozicija po kiparjevih besedah predstavlja sklop zbiranja, borbe in revolucionarne zmage. V bližini so leta 1981 postavili še spomenik [[Edvard Kardelj|Edvardu Kardelju]], prav tako delo Draga Tršarja in arhitekta [[Fedja Košir|Fedja Koširja]]. Pomemben je še [[Ivan Cankar|Cankarjev]] spomenik, postavljen leta 1982 pred Cankarjevim domom. Po več natečajih (zmagovalec J. Boljka) je bil končno izbran drugačen osnutek [[Slavko Tihec|Slavka Tihca]]. Spomenik je sestavljen iz lamel, visok je 3,3 m, v širino in globino pa meri 2,6 m. Na njem je poleg Cankarjevega obraza viden še njegov podpis in rokopisni citat: "Moje delo je slutnja zarje". Spomenik je bil slovesno odkrit 10. maja 1982. Nedaleč je skulptura Matjaža Počivavška, ki označuje nov službeni vhod v banko. <gallery> Slika:Trg republike Kardelj (2).jpg | Spomenik Edvardu Kardelju Slika:Trg republike spomenik (4).jpg | Spomenik revolucije Slika:CankarjevDom-Ljubljana.JPG | Cankarjev dom Slika:Maxi (1).jpg | Trgovska hiša Maximarket </gallery> == Drugo == V bližini (ob [[Erjavčeva cesta, Ljubljana|Erjavčevi cesti]]) se nahaja rekonstruiran antični [[Zgodnjekrščanski center, Ljubljana|zgodnjekrščanski center]] z bazenom krstilnice in mozaičnimi okrasi. == Sklici in opombe == {{Sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Darinka Kladnik |year=2004 |title=Preobrazbe Ljubljane |publisher=Ljubljana : ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo |isbn=961-91035-2-1 |cobiss=129383424 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam trgov v Ljubljani]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Republic Square (Ljubljana)}} * [http://www.burger.si/Ljubljana/Virtual/Panorama_TrgRepublike_031099_1000.html Burger.si] * [http://www.ljubljana.si/si/turizem/znamenitosti/anticna_ljubljana/rimski_trg_republike/default.html Ljubljana.si - Emona] * [http://www.ljubljana.si/si/turizem/znamenitosti/20_stoletje/trg_republike/default.html Ljubljana.si - Danes] * [http://www.evidenca.org/?object=22 Evidenca.org] {{Kulturni spomeniki dp SLO}} [[Kategorija:Trgi v Ljubljani]] [[Kategorija:Ljubljana - Center]] ll4mgeg9o0anjqbvejxm7j32mjj53no Stavba Državnega zbora Republike Slovenije 0 65629 6759793 6641379 2026-10-02T18:00:40Z GeographieMan 179499 novejša slika 6759793 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgradba |name = Stavba Državnega zbora Republike Slovenije |image = Stavba Državnega zbora.jpg |image_size = 240px |caption = Zunanjost, pogled s Trga republike |location = [[Trg republike, Ljubljana]] |address = [[Šubičeva ulica|Šubičeva 4]] | map_type = Ljubljana-center | map_alt = | map_caption = Lega na zemljevidu centra Ljubljane |start_date = 1954 |completion_date = 1958 |demolition_date = |opening = |renovation_date = |building_type = [[palača]] |roof = |top_floor = |floor_count = 4 |cost = |floor_area = |architect = [[Vinko Glanz]] |architectural_style = |ren_architect = |client = |developer = |owner = |management = |url = |references = | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Ljubljana - Skupščina Republike Slovenije | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 6. november 1993 | refšt= 8825 | občina = Ljubljana <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Stavba Državnega zbora Republike Slovenije''' je [[zgradba]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], v kateri ima sedež [[Državni zbor Republike Slovenije]]. == Stavba == Osrednji del zunanjosti stavbe je vhodni [[portal]], ki sega do polovice prvega nadstropja in sloni na petih [[pilaster|pilastrih]] iz [[pohorski granit|pohorskega tonalita]]; vstop v stavbo s te strani je možen preko štirih dvojnih [[hrast]]ovih [[vrata|vrat]]. Portal dopolnjuje večje število [[plastika (kiparstvo)|plastik]], dela [[kipar]]jev [[Karel Putrih|Karla Putriha]] in [[Zdenko Kalin|Zdenka Kalina]]. Osrednji del notranjosti zavzema Velika dvorana, kjer potekajo seje Državnega zbora. Na površini 422 m² je 150 sedežev. V stavbi so še: Preddverje velike dvorane, Balkon, Mala dvorana, Veliki in mali salon, sejne sobe, [[knjižnica]], [[čitalnica]], [[pisarna|pisarne]] za [[državni poslanec|poslance]] in osebje, kuhinja, ... Na nasprotni strani [[Šubičeva ulica, Ljubljana|Šubičeve ulice]] je [[Trg republike, Ljubljana|Trg republike]]. Od leta 1991 je poslopje državnega zbora povezano s sosednjo zgradbo na [[Tomšičeva ulica, Ljubljana|Tomšičevi ulici]].<ref>{{Navedi splet|title=Zgradba državnega zbora|url=https://www.burger.si/Ljubljana/VR3/Parlament/seznam.html|website=www.burger.si|accessdate=2022-08-09}}</ref> kjer je bil v času [[SFRJ]] [[Centralni komite Zveze komunistov Slovenije]]. == Zgodovina == Kvadratasto zgradbo, ki je bila zgrajena med letoma 1954 in 1959, je zasnoval arhitekt [[Vinko Glanz]].<ref>[http://www.dz-rs.si/index.php?id=66 DZ-RS.si - Zgradba parlamenta]</ref> 19. maja 2010 so v Ljubljani potekale študentsko-dijaške [[demonstracije proti vladnemu zakonu o malem delu]], ki so se pred stavbo državnega zbora spremenile v izgrede, ko so nekateri demonstranti obmetavali stavbo z različnimi predmeti (prazne steklenice, granitne kocke, stoli, ...), pri čemer je bil kulturno zaščiten portal poškodovan.<ref>[http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042360555 Dnevnik.si - Posnetki s študentskih demonstracij: Pročelje državnega zbora nosi posledice izgredov]{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Samo škoda zaradi razbitega stekla je znašala okoli 27.000 evrov.<ref>[http://www.siol.net/slovenija/novice/2010/05/skodo_na_poslopju_parlamenta_bodo_skusali_zacasno_sanirati_ze_danes.aspx Siol.net - Škoda poškodovanega stekla za okoli 27.000 evrov]</ref> Manjše poškodbe so prejele bronaste plastike kot površinski kamen, ter vrata in podboji; popolnoma pa je bila uničena bakrena obloga spodnjega dela vrat.<ref>[http://24ur.com/novice/slovenija/zacela-se-je-obnova-drzavnega-zbora.html 24ur.com - Z granitnimi kockami okrušili kamen in baker]</ref> 27. avgusta 2011 se je v vhodni portal državnega zbora zaletel osebni avtomobil, ki je močno poškodoval portalno plastiko.<ref>[http://dnevnik.si/novice/kronika/1042468508 Dnevnik.si - Z avtomobilom trčil v državni zbor: Policija sumi, da ni šlo zgolj za prometno nesrečo]{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Galerija == <gallery> Slika:Police officers of Slovenia by National Assembly Building of the Republic of Slovenia 01.jpg|Varovanje objekta Slika:Državni zbor.JPG|Zapis [[Zdravljica|Zdravljice]] v preddverju Velike dvorane. </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam zgradb in objektov v Ljubljani]] == Zunanje povezave == * [http://www.ljubljana.si/si/turizem/znamenitosti/20_stoletje/parlament/default.html Ljubljana.si] {{-}} {{DZRS}} {{Ljubljana}} {{ljubljana-stub}} {{struct-stub}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Ljubljani]] [[Kategorija:Uradni državniški objekti Slovenije]] [[Kategorija:Stavbe parlamentov]] [[Kategorija:Državni zbor Republike Slovenije]] [[Kategorija:Sodobna arhitektura v Ljubljani]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1959]] [[Kategorija:Dela Vinka Glanza]] {{normativna kontrola}} 0afun32e5oljvszy3aw63to1l94rsgb Seznam bolgarskih politikov 0 67375 6759980 6757070 2026-10-03T11:05:23Z ~2026-44996-51 264415 /* D */ 6759980 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Bolgari|bolgarskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Bolgarov|Bolgarija|bolgarskih}} {{CompactTOC2}} == A == [[Ivan Abadžiev]] - [[Asen Agov]] - (Aleksandăr I = ''Alexander Joseph von Battenberg'') - [[Čudomir Aleksandrov]] - [[Todor Aleksandrov Poporušev]] - [[Valentin Aleksandrov]] - [[Georgi Ananiev]] - [[Nora Ananieva]] - [[Georgi Andreev]] - [[Nikolina Angelkova]] - [[Anju Angelov]] - [[Račo Angelov]] - [[Vărban Angelov]] - [[Nadja Asparuhova]] (''=Najde Ferhadova'') - [[Atanas Atanasov]] - [[Georgi Atanasov]] - [[Kirčo Atanasov]] - [[Nedjalko Atanasov]] - [[Šterju Atanasov -Viktor|Šterju Atanasov-Viktor]] - Desislava Atanasova - [[Lučezar Avramov]] - [[Ruben Avramov (Levi)]] == B == [[Rumjana Bačvarova]] - [[Ivan Bagrjanov]] - [[Evgenij Bakărdžiev]] - [[Nikola Bakărdžiev]] - [[Marko Balabanov]] - [[Milko Balev]] - [[Angel Balevski]] - [[Bojan Bălgaranov]] - [[Stela Baltova]] - [[Cenko Bareva]] - [[Aleksandăr Belev]] - [[Georgi Benkovski]] - [[Petăr Beron]] - [[Ljuben Berov]] - [[Dimitar Blagoev|Dimităr Blagoev]] ''Nikolov'' -Djadoto - [[Vela Blagoeva]] - [[Veselin Bliznakov]] - [[Georgi Bliznaški]] - [[Stefan Savov Bobčev]] - [[Cvetko (Cvjatko) Boboševski]] - [[Bogdan Bogdanov]] - [[Georgi Bogoev]] - [[Kliment Bojadžijev|Kliment Bojadžiev]] - [[Irina Bokova]] - [[Vladimir Bonev]] - [[Boris III.]] (car) - [[Bojko Borisov]] - [[Aleksandăr Botev]] - [[Hristo Botev]] - [[Konstantin Bozveliev]] - [[Todor Božinov]] - ([[Panko Brašnarov]]) - [[Nikola Bronzov]] - [[Andrej Bundžulov]] - ([[Mara Buneva]]) - [[Todor Burmov]] - [[Atanas Burov]] == C == [[Cecka Cačeva]]-Dangovska - [[Angel Canev]] - [[Stefan Canev]] - [[Aleksandăr Cankov]] - [[Angel Cankov]] - [[Dragan Cankov]] - [[Georgi Cankov]] - [[Kirjak Cankov]] - [[Najčo Canov]] - [[Vasil Canov]] - [[Canko Cerkovski]] - [[Tano Colov]] - [[Ivan Cončev]] - [[Nikolaj Conev]] - [[Cvetan Cvetanov]] == Č == [[Georgi Čankov]] - [[Todor Černokolev|Todor (Titko) Černokolev]] - [[Vălko Červenkov]] - [[Grigor Češmedžiev]] - [[Vasil Čičibaba]] == D == [[Georgi Damjanov]] - [[Rajko Damjanov|Rajko (Radivoj) Damjanov]] - [[Stefan Danailov]] - [[Stojan Danev]] (1858-1949) - [[Konstantin Dăržilov]]-Dinkata (1798-1890) - [[Rajko Dăskalov]] - [[Svetla Dăskalova]] - ([[Goce Delčev]]) - Velislava Delčeva - [[Nikolaj Denkov]] - [[Petăr Dertliev]] - [[Diko Dikov]] - [[Ivanka Dikova]] - [[Hadži Dimităr]] - [[Aleksandăr Dimitrov]] - [[Andon Dimitrov]] - [[Angel Dimitrov]] - [[Dančo Dimitrov]] - [[Dimităr Dimov Dimitrov|Dimităr Dimitrov]] - [[Filip Dimitrov]] - [[Gavril Genov Dimitrov]] - [[Georgi Dimitrov]] - [[Georgi Mihov Dimitrov]]-Gemeto - [[Martin Dimitrov]] - [[Stanke Dimitrov]] (''Stefan Dimitrov Todorov'') - [[Stefan Dimitrov]] - [[Anastasia Georgieva Dimitrova-Moser]] - [[Dimităr Dimov]] - [[Georgi Dinkov]] - [[Zarica Dinkova]] - [[Simeon Djankov]] - [[Petăr Djulgerov]] - [[Georgi Dobrev]]? - [[Ahmed Dogan]] - [[Ognjan Dojnov]] - [[Tomislav Dončev]] - [[Tatjana Dončeva]] - [[Aleksandr Dondukov-Korsakov|''Aleksandr Dondukov''-''Korsakov'']] - [[Aleksandăr Dimitrov|Gălăb Donev]] - [[Pančo Dorev]] - [[Petăr Nikolov Dradanov]] - [[Dimităr Dragiev]] - [[Cola Dragojčeva]] (1900-93) - [[Marina Dragomiretskaja]] - [[Kiril Dramaliev]] - [[Milan Drenčev]] - [[Vasil Drumev]] (''Metropolit Kliment'') - [[Georgi Džagarov]] - [[Angel Džambazki]] - [[Kostadin Džatev]] - [[Petăr Džidrov]]? - [[Dobri Džurov]] == E == [[Asja Emilova|Asja (Angelova) Emilova]] - ''[[Kazimir Ernrot]]'' (''Johan Casimir Ehrnrooth'') (finsko-ruski) == F == [[Jordanka Fandăkova]] - [[Ferdinand I. Bolgarski|Ferdinand I.]] (''Ferdinand Maximilian Karl Leopold Maria von Sachsen-Coburg und Gotha'') - [[Ivan Fičev]] - [[Griša Filipov|Griša (Georgi) Filipov]] - [[Bogdan Dimitrov Filov|Bogdan D. Filov]]  == G == [[Marija Gabriel]] (r. ''Nedelčeva'') - [[Dimităr Ganev|Dimităr (Dimo) Ganev]] - Ginju Ganev - [[Stojan Ganev]] - [[Venelin Ganev]] - [[Sava Ganovski]] - [[Ivan Garvanov]] - [[Nikola Genadiev]] - [[Georg Georgiev]] ''-'' [[Kimon Georgiev]] [[Stojanov]] - [[Nikolaj Georgiev]] - [[Kristalina Georgieva]] - [[Ilija Georgov]] - [[Mihail Gerdžikov]] - [[Ognjan Gerdžikov]] - [[Ivan Gešev]] - Nikola Gešev - [[Ivan Evstratiev Gešov]] - [[Andrej Gjurov]] - Kostadin Gjaurov - [[Dimităr Glavčev]] - [[Vasil Glavinov]] - [[Ljuben Gocev]] - [[Solomon Lazarov Goldstein]] - [[Vladislav Goranov]] - [[Gorica Grančarova-Kožareva]] - [[Dimităr Grekov]] - [[Mitko Grigorov]] - [[Vanja Grigorova]] - ([[Dame Gruev]]) - [[Petăr Gudev]] - [[Spiro Gulabčev]] - [[Kiril Gunev]] - [[Georgi Gvozdejkov]] == H == [[Dimo Hadži-Dimov]]/''[[Hadžidimov]]'' (Mak.) - ''[[Jordan Hadžikonstantinov]]-Džinot'' (Mak.) - [[Panajot Hitov]] - [[Emil Hristov Stajkov]] - [[Ivan Hristov Bašev]] - [[Rumen Hristov]] - [[Aleksandra Hristova]] == I == [[Todor Ikonomov]] - [[Petko Iliev]] - [[Reneta Indžova]] - [[Ilijana Iotova]] - [[Todor Ivančov]] - [[Aleksi Ivanov]] (''Alexe Ion Bǎdǎrǎu'') - [[Blagoja Ivanov-Kosta]] - [[Georgi Čankov Ivanov|Georgi (Čankov) Ivanov]] - [[Hristo Ivanov]] - Ivan (Nikolov) Ivanov - [[Nikola Ivanov]] - [[Nikolaj Georgiev Ivanov|Nikolaj (Georgiev) Ivanov]] == J == [[Jane Janev]] - [[Stefan Janev]] - [[Georgi Jankulov]] - Konstantin (Josef) Jireček - [[Aleksandăr Jordanov]] - [[Georgi Jordanov]] - [[Toško Jordanov]] Hadžitodorov - [[Jordan Jotov]] - [[Ilijana Jotova|Ilijana (Malinova) Jotova]] - [[Cvetlin Jovčev]] - [[Anton Jugov]] - [[Plamen Jurukov]] == K == [[Emil Kabaivanov]] - [[Ivajlo Kalfin]] - [[Hristo Kalfov]] - [[Krasimir Kanev]] - [[Radan Kanev]] - [[Mustafa Sali Karadaji]] - [[Grozdan Karadžov]] - ([[Ivan Karaivanov]]: bolg.-jsl.) - [[Cveta Karajančeva]] - [[Aleksandǎr Karakačanov]] - [[Dončo Karakačanov]] - [[Krasimir Karakačanov]] - [[Stefan Karadža]] - [[Stojan Karadžov]] - [[Ljuben Karavelov]] - [[Petko Karavelov]] - [[Cveta Karjančeva]] - [[Menča (Melpomena) Karničeva]] - [[Dimo Kazakov]] - [[Danail Kirilov]] - [[Georgi Kirkov]] - [[Tina Kirkova]] - [[Aleksandăr Kiseljov]] - [[Natalija Kiselova|Natalija (Vasileva) Kiselova]] - [[Georgi Kjoseivanov]] - [[Ilhan Kjučjuk]] - Kiril Knjaz Preslavski - Metropolit Kliment (''Vasil Drumev'') - [[Kiril Klisurski]] - [[Vasil Kolarov]] - [[Ivan Kondov]] - [[Elka Konstantinova]] - [[Kostadin Kostadinov]] - [[Ivan Kostov|Ivan (Jordanov) Kostov]] - [[Mladen Kostov]] - [[Trajčo Kostov]] - [[Emilija Kostova]] - [[Stojan Kosturkov]] - [[Stilijan Kovačev]] - [[Diana Kovačeva]] - [[Ferdinand Kozovski]] - [[Ilija Kožuharov]] (1893-1994) - Ivan Krastev - [[Krastju Krastev]] - [[Menča Krničeva]] - [[Malina Krumova]] - [[Penčo Kubadinski]] - [[Todor Kulev]] - [[Georgi Kulišev]] - [[Kostadinka Kuneva]] - [[Meglena Kuneva]] - [[Petăr Kunin|Petăr (Petko) Kunin]] - [[Radi Kuzmanov]] == L == [[Elena Lagadinova]]-''Amazonka'' - [[Ilija Lazarov|Ilija (Dimitrov) Lazarov]] - ''Ruben Avramov Levi'' - [[Vasil Levski]] - [[Aleksandăr Lilov]] - [[Andrej Ljapčev|Andrej (Tasev) Ljapčev]] (Tarpov) - [[Nikola Logofetov]] - [[Andrej Lukanov]] - [[Karlo Lukanov]] - [[Todor Lukanov]] - [[Božidar Lukarski]] - [[Hristo Lukov]] - [[Kosta Lulčev]] == M == [[Mihail Madžarov]] - [[Aleksandăr Malinov]] - Ilijana Malinova Jotova - [[Maja Manolova]] - [[Nikola Manolov]] - [[Ivan Marazov]] - [[Veselin Mareški]] - [[Angel Marin]] - [[Ivan Marinov]] - [[Janko Markov]] - [[Stojan Markov]] - [[Evgeni Mateev]] - [[Hristo Matov]] - [[Ljutvi Ahmed Mestan]] - [[Petăr Meždurečki]] - [[Hristo Mihajlov]] - [[Ivan (Vančo) Mihajlov]] (1896-1990) - [[Ivan Mihajlov]] (1897-1982) - [[Stojan Mihajlov]] - [[Ekaterina Mihajlova]] - [[Nadežda Mihajlova]] - [[Nikola Mihajlov Mihov]] - [[Mihail Mikov|Mihail Mihov]] - [[Mihail Mikov|Mihail (Rajkov) Mikov]] - [[Nikolaj Milkov]] - [[Minčo Minčev]] - [[Nikola Georgiev Minčev|Nikola (Georgiev) Minčev]] - [[Ivajlo Mirčev]] - [[Mišo Mišev]] - [[Iva Miteva]] - [[Daniel Mitov]] - [[Nikolaj Mladenov]] - [[Petăr Mladenov]] - [[Atanas Moskov]] - [[Stojčko Mošanov|Stojč(k)o Mošanov]] - [[Anastasija Mozer]] - [[Vasil Mrăčkov|Vasil (Željazkov) Mrăčkov]] - [[Konstantin Muraviev]] - [[Nikola Mušanov]] - [[Jordan Mutafčiev]] - [[Sava Mutkurov]] == N == [[Gligorij Načovič]] - [[Georgi Nadžakov]] - [[Angel Najdenov]] - [[Kalin Najdenov]] - [[Nikola Najdenov]] - [[Radi Najdenov]] - [[Raja Nazarjan]] - [[Marija Gabriel|Marija ''Nedelčeva'']] - [[Minčo Nejčev]] - [[Dimităr Nejkov|Dimităr (Manolov) Nejkov]] - [[Nadežda Nejnski]] - [[Nikolaj Nenčev]] - [[Nikifor Nikiforov]] - [[Danail Nikolaev]] - [[Hristo Nikolov]] - [[Plamen Nikolov]] - [[Marijana Nikolova]] - [[Kornelija Ninova]] - [[Bojko Noev]] - [[Elena Noneva]] - [[Javor Notev]] == O == [[Aleksandăr Malinov|Dimităr Obšti]]/Nikolić (Nikolov) - Petar Orahovac - [[Plamen Orešarski]] - [[Rumen Ovčarov]] - [[Stojan Ovčarov]] == P == [[Lazar Pajakov]]=L. Conev Nenov - [[Georgi Panajotov]] - [[Petăr Pančevski|Petăr (Petko) Pančevski]] - [[Ivan Panev]] - [[Olimpij Panov]] - Pavlina Panova - [[Todor Panica]] - [[Georgi Pankov]] - [[Nikola Papazov]] - [[Stefan Paprikov]] - [[Petja Părvanova]] - [[Solomon Isak Pasi]]/Passy - [[Aleksandăr Paunov]] - [[Dimităr Pavlov]] - [[Todor Pavlov]] - [[Liljana Pavlova]] - [[Deljan Peevski]] - [[Atanas Pekanov]] - [[Pelo Pelovski]] - [[Konstantin Penčev]] - Sašo Penov - [[Dimităr Petkov]] - [[Dobri Petkov]] - [[Kiril Petkov]] - [[Nikola Petkov|Nikola (Dimitrov) Petkov]] - [[Rumen Petkov]] - [[Ljudmila Petkova]] - [[Temenužka Petkova]] - [[Račo Petrov]] ''Stojanov'' - [[Velislava Petrova-Čamo]] - [[Zahari Petrov]] - [[Georgi Pinčev]] - [[Georgi Pirinski]] - [[Rosen Plevneljev]] - [[Petrăr Pop-Arsov]] - [[Radoj Popivanov]] - [[Blagoj Popov]] (1902-1968) - [[Dimităr Popov|Dimităr (Iliev) Popov]] (Pokriva) - [[Ivan Popov]] - [[Julian Popov]] - [[Vladimir Poptomov]] - [[Georgi Părvanov]] - [[Petja Părvanova]] - [[Todor Prahov]] - [[Ivan Prămov]] - [[Aleksandăr Protogerov]] == R == [[Jaroslav Radev]] - [[Muravej Radev]] - [[Radi Radev]] - [[Rumen Radev]] - [[Cvjatko Radojnov]] - [[Vasil Radoslavov|Vasil (Hristov) Radoslavov]] - [[Marin Rajkov]] - [[Georgi Sava Rakovski|Georgi (Sava) Rakovski]] - [[Vešdi Rašidov]] - [[Bojko Raškov]] == S == [[Janko Sakazov|Janko (Ivanov) Sak]][[Petăr Pančevski|ă]]<nowiki/>zov - [[Simeon Sakskoburggotski]] (Simeon Borisov Sakskoburgotski /Simeon II. Bolgarski) - [[Boris Sarafov]] - [[Mihail Savov]] - [[Stefan Savov]] - [[Blagovest Sendov]] - [[Volen Siderov]] - Simeon Varnensko-Preslavski - [[Valeri Simeonov]] - [[Hristo Slavejkov]] - [[Petko Slavejkov]] - [[Atanas Slavov]] - [[Leonid Soboljov|Leonid Soboljev]] - [[Stefan Sofijanski]] - [[Jordan Sokolov]] - [[Angel Solakov]] - [[Emil Hristov Stajkov]] - [[Enčo Stajkov]] - [[Dimităr Stančov]] - [[Dimităr Stanišev]] - [[Sergej Stanišev]] - [[Aleksandăr Stambolijski]] - [[Stefan Stambolov]] - [[Svetlan Stoev]] - [[Georgi Stoilov]] - [[Dimităr Stančov|Hadži Dimităr Stoilov]] - Janaki Stoilov - [[Konstantin Stoilov]] - Slavčo Stoilov - [[Dimităr Stojanov]] - [[Kalin Stojanov]] - [[Petăr Stojanov]] - [[Nikola Stojčev]] - [[Todor Stojčev]] - [[Milena Stojčeva]] - [[Grigor Stojčkov]] - [[Stojko Stojkov]] - [[Georgi Ivanov Stranski|Georgi Stranski]] - [[Anton Strašimirov]] - [[Nikola Suknarov]] - [[Nikolaj Svinarov]] == Š == [[Ivanka Šalapatova]] - [[Angel Šiškov]] - [[Ivan Šišmanov]] - [[Metodi(je) Šatorov]] (?) - [[Svetoslav Stojanov Šivarov|Svetoslav (Stojanov) Šivarov]] == T == [[Todor Tagarev]] - [[Mihail Takev]] - [[Peko Takov]] - [[Petăr Tančev]] Želev - [[Georgi Tanev]] - [[Kliment Tărnovski]] (''Vasil Drumev'') - [[Boris Taskov]] - [[Hristo Tatarčev]] - [[Teodor Teodorov]] - [[Dobri Terpešev]] - [[Vasil Terziev]] - [[Dimităr Todorov]] - [[Nikolaj Todorov]] - [[Petăr Todorov]] - Petko J(urdanov) Todorov - [[Stanko Todorov]] - [[Konstantin Tomov]] - [[Dimităr Tončev]] - [[Stojan Tončev]] - [[Andrej Slavov Tošev]] - [[Emel Etem Toškova]] - [[Filip Totju]] - [[Georgi Trajkov]] Girovski - [[Mitar Trajkov]] - [[Krăstju Tričkov]] - [[Vladimir Tričkov|Vladimir (Vlado) Tričkov]] - [[Slavi Trifonov]] - [[Marko Turlakov]] == V == [[Dimităr Vačov]] - [[Ivan Vălkov]] - [[Viktor Vălkov]] - [[Pando Vančev]] - [[Nikola Vapcarov]] - [[Vencislav Vărbanov]] - [[Asen Vasilev]] - [[Anastas Vatev]] - (''[[Ralica Vasileva]]-novinarka CNN'') - [[Georgi Vazov]] - [[Vladimir Vazov]] - [[Boris Velčev]] - [[Damjan Velčev]] - [[Milen Velčev]] - [[Veličko Veličkov]] (diplomat) - [[Borislav Velikov]] - [[Georgi Veselinov]] - [[Žan Videnov]] - Krasimir Vlahov - [[Panajot Volov]] - == Z == [[Janko Zabunov]] - [[Atanas Zafirov]] - [[Ekaterina Zaharieva]] (''Ekaterina Spasova Gečeva-Zaharieva'') - [[Dragomir Zakov]] - [[Kiro Petrov Zanev]] (=''Bačo Kiro'') - [[Kiril Zarev]] - [[Pantelej Zarev]] (r. Pantev) - [[Krum Zarkov|Krum (Kostadinov) Zarkov]] - [[Penčo Zlatev]] - [[Petko Zlatev]] - [[Denica Zlateva]] == Ž == [[Nikola Žekov]] - [[Želju Želev]] - [[Rumjana Želeva]] - [[Rosen Željazkov]] - [[Nikolaj Žišev]] - [[Georgi Živkov]] - [[Todor Živkov]] - [[Živko Živkov]] - [[Ljudmila Živkova|Ljudmila T. Živkova]] - [[Evgenija (Ženi) Živkova]] ==Glej tudi== * [[Seznam makedonskih politikov]]; [[Seznam srbskih politikov]], [[seznam romunskih politikov]], [[seznam turških politikov]], [[seznam grških politikov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Bolgarov|Politiki]] [[Kategorija:Bolgarski politiki|*]] 6mcw2rl2s5fr4ztifx8epl6gm0rd4lk Spolni odnos 0 67630 6759742 6748700 2026-10-02T15:26:00Z ~2026-52942-11 266700 6759742 wikitext text/x-wiki [[Slika:Paul Avril - Les Sonnetts Luxurieux (1892) de Pietro Aretino, 2.jpg|thumb|direita|300px|Spolni odnos v [[misijonarski položaj|misijonarskem položaju]], najpogostejšem [[spolni položaj|spolnem položaju]] pri ljudeh,<ref name="Roberts">{{cite book|title=Sex|editor=Lotus Press|year=2006|page=145|isbn = 8189093592|accessdate=3. april 2015|url=http://books.google.com/?id=zDS9kC03x2IC&pg=PA145&lpg=PA145|author=Keath Roberts}}</ref><ref name="Weiten, 2008">{{cite book|title=Psychology Applied to Modern Life: Adjustment in the 21st Century|isbn = 0495553395|editor=Cengage Learning|year=2008|pages=422–423|accessdate=3. april 2015|url=http://books.google.com/books?id=Y6QRJb40C84C&pg=PA422&lpg=PA422|author=Wayne Weiten, Margaret A. Lloyd, Dana S. Dunn, Elizabeth Yost Hammer}}</ref> na sliki [[Édouard-Henri Avril|Édouard-Henrija Avrila]]]] '''Spolni odnos''' je intimna fizična združitev (občevanje) dveh ali več [[človek|ljudi]], pri kateri pride do [[dražljaj|draženja]] [[spolovilo|spolovil]] in ki običajno vključuje prodiranje moškega [[penis|spolnega uda]] v [[vagina|žensko spolovilo]]. Biološka funkcija spolnega odnosa je [[razmnoževanje]] in s tem nadaljevanje [[vrsta (biologija)|vrste]], a tudi doseganje ugodja. Zato se izraz uporablja tudi širše, za draženje spolovil z drugimi deli telesa (prsti, jezikom ipd.) ali predmeti, ali pa spolno občevanje med človekoma istega spola. [[Slika:’The Cowgirl’ Vibrator Review - Sex Stuff.webm | sličica | desno]] S tujko lahko spolni odnos poimenujemo tudi z besedo '''seks''', ki je [[izposojenka]] iz [[angleščina|angleščine]] (izvirno ''sex''), ali [[latinščina|latinsko]] izposojenko '''koitus''' (''coitus''). V vsakdanji rabi s temi izrazi označujemo le občevanje med ljudmi, za ustrezno [[vedenje]] pri [[živali]]h pa se uporablja izraz [[parjenje]] (kopulacija), ki je povečini namenjeno izključno razmnoževanju. == Vrste spolnih odnosov == === Vaginalni spolni odnos === Vaginalni spolni odnos je najbolj splošno znan spolni odnos. Najpogosteje se ga izvaja tako, da moški s penisom prodre v [[Nožnica|nožnico]] ženske. === Oralni spolni odnos === [[Oralni spolni odnos]] lahko izvaja tako moški kot ženska. Je način spolnega zadovoljevanja z usti oz. jezikom. === Analni spolni odnos === Zelo pogost pri istospolnih moških spolnih odnosih, kjer penis prodre skozi analno odprtino oz. anus. Pogosto se ga prakticira tudi pri dvospolnih parih. Ob tem spolnem odnosu je priporočljiv lubrikant. == Glej tudi == * [[človeška spolnost]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Sexual intercourse in humans|Spolni odnos}} {{normativna kontrola}} {{biološka škrbina}} [[Kategorija:Spolnost]] [[Kategorija:Spolni odnos| ]] 6u6538vuqlnb7tsisb34xi6aqj3chcw 6759743 6759742 2026-10-02T15:27:35Z ~2026-52942-11 266700 6759743 wikitext text/x-wiki [[Slika:Paul Avril - Les Sonnetts Luxurieux (1892) de Pietro Aretino, 2.jpg|thumb|direita|300px|Spolni odnos v [[misijonarski položaj|misijonarskem položaju]], najpogostejšem [[spolni položaj|spolnem položaju]] pri ljudeh,<ref name="Roberts">{{cite book|title=Sex|editor=Lotus Press|year=2006|page=145|isbn = 8189093592|accessdate=3. april 2015|url=http://books.google.com/?id=zDS9kC03x2IC&pg=PA145&lpg=PA145|author=Keath Roberts}}</ref><ref name="Weiten, 2008">{{cite book|title=Psychology Applied to Modern Life: Adjustment in the 21st Century|isbn = 0495553395|editor=Cengage Learning|year=2008|pages=422–423|accessdate=3. april 2015|url=http://books.google.com/books?id=Y6QRJb40C84C&pg=PA422&lpg=PA422|author=Wayne Weiten, Margaret A. Lloyd, Dana S. Dunn, Elizabeth Yost Hammer}}</ref> na sliki [[Édouard-Henri Avril|Édouard-Henrija Avrila]]]] '''Spolni odnos''' je intimna fizična združitev (občevanje) dveh ali več [[človek|ljudi]], pri kateri pride do [[dražljaj|draženja]] [[spolovilo|spolovil]] in ki običajno vključuje prodiranje moškega [[penis|spolnega uda]] v [[vagina|žensko spolovilo]]. Biološka funkcija spolnega odnosa je [[razmnoževanje]] in s tem nadaljevanje [[vrsta (biologija)|vrste]], a tudi doseganje ugodja. Zato se izraz uporablja tudi širše, za draženje spolovil z drugimi deli telesa (prsti, jezikom ipd.) ali predmeti, ali pa spolno občevanje med človekoma istega spola. [[Slika:’The Cowgirl’ Vibrator Review - Sex Stuff.webm | sličica | desno]] S tujko lahko spolni odnos poimenujemo tudi z besedo '''seks''', ki je [[izposojenka]] iz [[angleščina|angleščine]] (izvirno ''sex''), ali [[latinščina|latinsko]] izposojenko '''koitus''' (''coitus''). V vsakdanji rabi s temi izrazi označujemo le občevanje med ljudmi, za ustrezno [[vedenje]] pri [[živali]]h pa se uporablja izraz [[parjenje]] (kopulacija), ki je povečini namenjeno izključno razmnoževanju. [[Slika:Inserting penis into vagina.jpg | sličica | desno]] == Vrste spolnih odnosov == === Vaginalni spolni odnos === Vaginalni spolni odnos je najbolj splošno znan spolni odnos. Najpogosteje se ga izvaja tako, da moški s penisom prodre v [[Nožnica|nožnico]] ženske. === Oralni spolni odnos === [[Oralni spolni odnos]] lahko izvaja tako moški kot ženska. Je način spolnega zadovoljevanja z usti oz. jezikom. === Analni spolni odnos === Zelo pogost pri istospolnih moških spolnih odnosih, kjer penis prodre skozi analno odprtino oz. anus. Pogosto se ga prakticira tudi pri dvospolnih parih. Ob tem spolnem odnosu je priporočljiv lubrikant. == Glej tudi == * [[človeška spolnost]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Sexual intercourse in humans|Spolni odnos}} {{normativna kontrola}} {{biološka škrbina}} [[Kategorija:Spolnost]] [[Kategorija:Spolni odnos| ]] ma9r7l0qyav973e52ze8bs9zjxu8nnz 6759757 6759743 2026-10-02T16:06:42Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 razveljavljeni 2 redakciji od [[Special:Diff/6759742|6759742]] do [[Special:Diff/6759743|6759743]] 6759757 wikitext text/x-wiki [[Slika:Paul Avril - Les Sonnetts Luxurieux (1892) de Pietro Aretino, 2.jpg|thumb|direita|300px|Spolni odnos v [[misijonarski položaj|misijonarskem položaju]], najpogostejšem [[spolni položaj|spolnem položaju]] pri ljudeh,<ref name="Roberts">{{cite book|title=Sex|editor=Lotus Press|year=2006|page=145|isbn = 8189093592|accessdate=3. april 2015|url=http://books.google.com/?id=zDS9kC03x2IC&pg=PA145&lpg=PA145|author=Keath Roberts}}</ref><ref name="Weiten, 2008">{{cite book|title=Psychology Applied to Modern Life: Adjustment in the 21st Century|isbn = 0495553395|editor=Cengage Learning|year=2008|pages=422–423|accessdate=3. april 2015|url=http://books.google.com/books?id=Y6QRJb40C84C&pg=PA422&lpg=PA422|author=Wayne Weiten, Margaret A. Lloyd, Dana S. Dunn, Elizabeth Yost Hammer}}</ref> na sliki [[Édouard-Henri Avril|Édouard-Henrija Avrila]]]] '''Spolni odnos''' je intimna fizična združitev (občevanje) dveh ali več [[človek|ljudi]], pri kateri pride do [[dražljaj|draženja]] [[spolovilo|spolovil]] in ki običajno vključuje prodiranje moškega [[penis|spolnega uda]] v [[vagina|žensko spolovilo]]. Biološka funkcija spolnega odnosa je [[razmnoževanje]] in s tem nadaljevanje [[vrsta (biologija)|vrste]], a tudi doseganje ugodja. Zato se izraz uporablja tudi širše, za draženje spolovil z drugimi deli telesa (prsti, jezikom ipd.) ali predmeti, ali pa spolno občevanje med človekoma istega spola. S tujko lahko spolni odnos poimenujemo tudi z besedo '''seks''', ki je [[izposojenka]] iz [[angleščina|angleščine]] (izvirno ''sex''), ali [[latinščina|latinsko]] izposojenko '''koitus''' (''coitus''). V vsakdanji rabi s temi izrazi označujemo le občevanje med ljudmi, za ustrezno [[vedenje]] pri [[živali]]h pa se uporablja izraz [[parjenje]] (kopulacija), ki je povečini namenjeno izključno razmnoževanju. == Vrste spolnih odnosov == === Vaginalni spolni odnos === Vaginalni spolni odnos je najbolj splošno znan spolni odnos. Najpogosteje se ga izvaja tako, da moški s penisom prodre v [[Nožnica|nožnico]] ženske. === Oralni spolni odnos === [[Oralni spolni odnos]] lahko izvaja tako moški kot ženska. Je način spolnega zadovoljevanja z usti oz. jezikom. === Analni spolni odnos === Zelo pogost pri istospolnih moških spolnih odnosih, kjer penis prodre skozi analno odprtino oz. anus. Pogosto se ga prakticira tudi pri dvospolnih parih. Ob tem spolnem odnosu je priporočljiv lubrikant. == Glej tudi == * [[človeška spolnost]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Sexual intercourse in humans|Spolni odnos}} {{normativna kontrola}} {{biološka škrbina}} [[Kategorija:Spolnost]] [[Kategorija:Spolni odnos| ]] 3pc420zjs5olbhzk58v1fl1wrgfiwmf Železna doba 0 67878 6759813 6718455 2026-10-02T19:22:16Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759813 wikitext text/x-wiki {{Triperiodni sistem}} '''Želézna dôba''' je [[arheologija|arheološki]] naziv za stopnjo razvoja [[človeštvo|človeštva]], na kateri so [[človek|ljudje]] primarno uporabljali [[železo]] za izdelavo [[orožje|orožja]] in [[orodje|orodja]]. Je zadnja doba triperiodnega sistema [[kovinske dobe|kovinskih dob]], ki deli [[prazgodovina|prazgodovinske]] [[družba|družbe]] glede na uporabo različnih [[ruda|rudnih]] bogastev. Prav tako velja za zadnjo dobo v triperiodne delitve, ki se začne s prazgodovino (pred zapisano zgodovino) in napreduje do protozgodovine (pred pisano zgodovino). Nekatere družbe so postopoma napredovale do železne dobe preko [[kamena doba|kamene dobe]] (razdeljena na paleolitik, mezolitik in neolitik), [[bakrena doba|bakrene]] in [[bronasta doba|bronaste dobe]], medtem ko so nekatere napredovale neposredno iz [[kamena doba|kamene dobe]]. Ti koncepti izvirajo za opis železnodobne Evrope in starodavnega Bližnjega vzhoda. V arheologiji obeh Amerik se namesto tega običajno uporablja sistem petih obdobij; avtohtone kulture tam v predkolumbovski dobi niso razvile železarskega gospodarstva, čeprav so nekatere obdelovale baker in srebro. Avtohtona kovinska industrija je v Avstralijo prišla z evropskimi stiki. Čeprav se meteorsko železo v mnogih regijah uporablja že tisočletja, je začetek železne dobe po vsem svetu po arheološki konvenciji opredeljen kot začetek staljenega železa (zlasti jeklenega orodja in orožja) v splošni rabi nadomesti njihove bronaste ekvivalente. V [[Anatolija|Anatoliji]] in na [[Kavkaz]]u oziroma v jugovzhodni Evropi se je železna doba začela okoli leta 1300 pr. n. št.<ref name="Waldbaum-1978">{{cite journal | last=Waldbaum | first=Jane C. | title=From bronze to iron: the transition from the bronze age to the iron age in the Eastern Mediterranean | journal=Studies in Mediterranean Archaeology | publisher=Astroem | date=1978 | url=https://ixtheo.de/Record/1076737951}}</ref> Na starodavnem Bližnjem vzhodu se je ta prehod zgodil sočasno s propadom pozne bronaste dobe, v 12. stoletju pr. n. št. Tehnologija se je kmalu razširila po sredozemskem bazenu in v južno Azijo med 12. in 11. stoletjem pr. n. št. Njeno nadaljnje širjenje v Srednjo Azijo, Vzhodno Evropo in Srednjo Evropo je bilo nekoliko zakasnjeno, severna Evropa pa je bila dosežena šele okoli 5. stoletja pr. n. št. Železna doba v [[Indija|Indiji]] se začne s kulturo železarske poslikane sive keramike, ki sega od okoli leta 1200 pr. n. št. do vladavine [[Ašoka|Ašoke]] v 3. stoletju pr. n. št. Izraz ''železna doba'' v arheologiji južne, vzhodne in jugovzhodne Azije je novejši in manj pogost kot za zahodno Evrazijo. Afrika ni imela univerzalne ''bronaste dobe'' in mnoga območja so neposredno prešla iz kamnite v železno. Nekateri arheologi menijo, da se je železova metalurgija v [[podsaharska Afrika|podsaharski Afriki]] razvila neodvisno od Evrazije in sosednjih delov severovzhodne Afrike že leta 2000 pr. n. št. Koncept železne dobe, ki se konča z začetkom pisnega historiografskega zapisa, ni dobro posplošen, saj sta se pisni jezik in uporaba jekla razvila v različnih obdobjih na različnih območjih arheoloških zapisov. Na primer, na Kitajskem se je pisana zgodovina začela pred začetkom taljenja železa, zato se izraz redko uporablja za arheologijo Kitajske. V Mezopotamiji je pisana zgodovina na stotine let pred taljenjem železa. Za starodavni Bližnji vzhod se tradicionalno in še vedno običajno kot končni datum uporablja ustanovitev [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]] okoli leta 550 pr. n. št.; kasnejši datumi veljajo za zgodovinske po zapisih [[Herodot]]a, kljub temu da so zdaj znani številni pisni zapisi, ki segajo daleč v bronasto dobo. V srednji in zahodni Evropi osvajanja [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] v 1. stoletju pr. n. št. označujejo konec železne dobe. Germanska železna doba [[Skandinavija|Skandinavije]] se konča okoli leta 800 n. št., z začetkom vikinške dobe. Na prostoru današnje Slovenije zajema železna doba 1. tisočletje pr. n. št. == Definicija "železa" == [[File:Willamette Meteorite AMNH.jpg|thumb|upright=1.2|Willamette meteorit, trinajsti največji na svetu, je železo-nikljev meteorit, najden v ZDA]] Meteorsko železo, naravno zlitino železa in niklja, so uporabljala različna starodavna ljudstva že tisočletja pred železno dobo. Najstarejši znani artefakti meteorskega železa je devet majhnih kroglic, datiranih v leto 3200 pr. n. št., ki so jih našli v grobovih v Gerzehu v Spodnjem Egiptu, oblikovane s skrbnim kladivom.<ref>{{cite journal|doi=10.1016/j.jas.2013.06.002|title=5,000 years old Egyptian iron beads made from hammered meteoritic iron|journal=Journal of Archaeological Science|volume=40|issue=12|pages=4785–4792|year=2013|last1=Rehren|first1=Thilo|last2=Belgya|first2=Tamás|last3=Jambon|first3=Albert|last4=Káli|first4=György|last5=Kasztovszky|first5=Zsolt|last6=Kis|first6=Zoltán|last7=Kovács|first7=Imre|last8=Maróti|first8=Boglárka|last9=Martinón-Torres|first9=Marcos|last10=Miniaci|first10=Gianluca|last11=Pigott|first11=Vincent C.|last12=Radivojević|first12=Miljana|last13=Rosta|first13=László|last14=Szentmiklósi|first14=László|last15=Szőkefalvi-Nagy|first15=Zoltán|bibcode=2013JArSc..40.4785R |url=http://discovery.ucl.ac.uk/1430496/1/Rehren_et_al_2013_Petrie_iron_beads_JAS_40.pdf|doi-access=free}}</ref><ref>{{navedi knjigo | last=Rapp | first=G. R. | title=Archaeomineralogy | publisher=Springer Berlin Heidelberg | series=Natural Science in Archaeology | year=2002 | isbn=978-3-540-42579-3 | url=https://books.google.com/books?id=7VMVguiMmY0C&pg=PA164 | page=164}}</ref><ref>{{navedi knjigo | last=Hummel | first=R.E. | title=Understanding Materials Science: History, Properties, Applications, Second Edition | publisher=Springer | year=2004 | isbn=978-0-387-20939-5 | url=https://books.google.com/books?id=DaAmwiJ4rnEC&pg=PA125 | page=125}}</ref> Značilnost kulture železne dobe je množična proizvodnja orodij in orožja, izdelanega ne le iz najdenega železa, temveč iz staljenih jeklenih zlitin z dodano vsebnostjo ogljika. Šele z zmožnostjo proizvodnje ogljikovega jekla črna metalurgija privede do orodij ali orožja, ki so trša in lažja od brona. Staljeno železo se v arheoloških najdbah iz srednje bronaste dobe pojavlja občasno. Čeprav je zemeljsko železo v naravi obilno, so za njegovo taljenje potrebne temperature nad 1250 °C, kar je bilo s tehnologijo, ki je bila običajno na voljo do konca 2. tisočletja pred našim štetjem, nepraktično doseči. Nasprotno pa so bile komponente brona – kositer s tališčem 231,9 °C in baker z relativno zmernim tališčem 1085 °C – v okviru zmogljivosti neolitskih peči, ki segajo v leto 6000 pr. n. št. in so lahko ustvarile temperature nad 900 °C.<ref>{{navedi knjigo | last1=McClellan | first1=J.E. | last2=Dorn | first2=H. | title=Science and Technology in World History: An Introduction | publisher=Johns Hopkins University Press | year=2006 | isbn=978-0-8018-8360-6 | url=https://books.google.com/books?id=aJgp94zNwNQC | page=21}}</ref> Poleg posebej zasnovanih peči je starodavna proizvodnja železa zahtevala razvoj kompleksnih postopkov za odstranjevanje nečistoč, regulacijo primesi ogljika in izum vroče obdelave, da bi dosegli uporabno ravnovesje med trdoto in trdnostjo jekla. == Kronološka zgodovina == {| style="margin:auto;" | <timeline> ImageSize = width:800 height:100 PlotArea = left:15 right:15 bottom:20 top:10 AlignBars = justify Colors = id:bronze value:rgb(0.8,0.8,0.4) # id:iron value:rgb(1,0.4,0.4) # id:stone value:gray(0.8) # Period = from:-9500 till:1750 TimeAxis = orientation:horizontal ScaleMajor = unit:year increment:1000 start:-9000 ScaleMinor = unit:year increment:100 start:-9500 PlotData = align:center textcolor:black fontsize:10 mark:(line,black) width:15 shift:(0,-5) bar:&nbsp; color:stone from:-9500 till:-3250 shift:(0,8) text:[[Kamena doba]] from:-9500 till:-3250 shift:(0,-7) bar:&nbsp; color:bronze from: -3250 till: -1200 shift:(0,8) text:[[Bronasta doba]] bar:&nbsp; color:iron from: -1200 till: 1750 shift:(1,8) text:Železna doba # bar:&nbsp; color:time </timeline> |} === Najzgodnejši dokazi === Najzgodnejši okvirni dokaz o izdelavi železa je majhno število železnih fragmentov z ustreznimi količinami primesi ogljika, najdenih v protohetitskih plasteh v Kaman-Kalehöyüku v sodobni Turčiji, datiranih v obdobje 2200–2000 pr. n. št. Akanuma (2008) ugotavlja, da »kombinacija datiranja z ogljikom, arheološkega konteksta in arheometalurških preiskav kaže, da je verjetno, da se je uporaba železne posode iz jekla v osrednji Anatoliji začela že v 3. tisočletju pr. n. št.«<ref>{{cite journal |last=Akanuma |first=Hideo |title=The Significance of Early Bronze Age Iron Objects from Kaman-Kalehöyük, Turkey |journal=Anatolian Archaeological Studies |volume=17 |pages=313–320 |year=2008 |url=http://www.jiaa-kaman.org/pdfs/aas_17/AAS_17_Akanuma_H_pp_313_320.pdf |publisher=Japanese Institute of Anatolian Archaeology |place=Tokyo |archive-date=26 March 2023 |access-date=4 May 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230326030515/http://www.jiaa-kaman.org/pdfs/aas_17/AAS_17_Akanuma_H_pp_313_320.pdf |url-status=dead }}</ref> Souckova-Siegolová (2001) kaže, da so železno orodje v osrednji Anatoliji izdelovali v zelo omejenih količinah okoli leta 1800 pr. n. št. in so ga v času neohetitskega cesarstva (ok. 1400–1200 pr. n. št.) na splošno uporabljale elite, ne pa tudi navadni ljudje. Podobno so bili nedavni arheološki ostanki obdelave železa v dolini [[Ganges]]a v Indiji okvirno datirani v leto 1800 pr. n. št. Tevari (2003) ugotavlja, da je bilo »znanje o taljenju železa in izdelavi železnih artefaktov v vzhodnih Vindhjah dobro znano, železo pa se je uporabljalo tudi v osrednji Gangeški nižini, vsaj od začetka 2. tisočletja pred našim štetjem«. (Nedavno objavljene trditve o veliko zgodnejših datacijah taljenja železa na najdišču Sivagalai v [[Tamil Nadu]]ju še niso objavljene v strokovno pregledanih znanstvenih revijah in so o njih nekateri znanstveniki podvomili.{{refn|group=note|Radiometrična datiranja, ki segajo od leta 3345 pr. n. št. do 1155 pr. n. št., "sprožajo številna vprašanja [...], saj nobena kultura ne bi ostala statična, materialno dva tisoč let," in prav najzgodnejša datiranja z ogljem so bila selektivno razglašena za datum uporabe železa, v nasprotju z osnovnimi načeli arheološke tratigrafije. Prisotnost materialov popolnoma različnih starosti, najdenih v bližini in pomešanih med seboj, je lahko znak motnje v stratigrafiji. Poročilo je bilo kritizirano tudi zaradi "politične teatralnosti"<ref>{{navedi splet | last=Ahluwalia | first=Disha | title=Tamil Nadu's Iron Age report is a turning point in Indian archaeology. It needs more research | website=ThePrint | date=25 January 2025 | url=https://theprint.in/opinion/tamil-nadus-iron-age-report-is-a-turning-point-in-indian-archaeology-it-needs-more-research/2462784/ | access-date=9 February 2025}}</ref><ref>{{navedi splet | last=Krishnan | first=P A | title=Tamil Nadu CM's Iron Age Claims: Omitting Inconvenient Questions | website=Outlook India | date=12 February 2025 | url=https://www.outlookindia.com/national/tamil-nadu-cms-iron-age-claims-omitting-inconvenient-questions | access-date=24 April 2025}}</ref>}}) Do srednje bronaste dobe se je na Bližnjem vzhodu, v jugovzhodni Aziji in Južni Aziji pojavilo vse več staljenih železnih predmetov (ki se od meteorskega železa razlikujejo po pomanjkanju niklja v izdelku). Afriška najdišča razkrivajo datume že od 2000 do 1200 pr. n. št.<ref>{{navedi splet | title=How Old is the Iron Age in Sub-Saharan Africa? | website=homestead.com | date=2007-02-19 | url=http://www.homestead.com/wysinger/ironage.html | archive-url=https://web.archive.org/web/20071013215324/http://www.homestead.com/wysinger/ironage.html | archive-date=2007-10-13 | url-status=unfit}}</ref> Vendar pa nekatere novejše študije datirajo začetek železove metalurgije v Afriki med 3000 in 2500 pr. n. št., dokazi o zgodnji železovi metalurgiji v delih [[Nigerija|Nigerije]], [[Kamerun]]a in Srednje Afrike pa obstajajo že od okoli leta 2000 pr. n. št. [[Kultura Nok]] v Nigeriji je morda taljenje železa izvajala že od leta 1000 pr. n. št., medtem ko bližnja [[kultura Djenné-Djenno]] v dolini [[Niger (reka)|Nigra]] v [[Mali]]ju kaže dokaze o proizvodnji železa od približno leta 250 pr. n. št. Tehnologija železa v večjem delu podsaharske Afrike ima afriški izvor, ki sega pred leto 2000 pr. n. št. Te ugotovitve potrjujejo neodvisen izum taljenja železa v podsaharski Afriki.<ref>{{Cite journal |last=Alpern |first=Stanley B. |date=January 2005 |title=Did They or Didn't They Invent It? Iron in Sub-Saharan Africa |url=https://www.cambridge.org/core/journals/history-in-africa/article/abs/did-they-or-didnt-they-invent-it-iron-in-subsaharan-africa/DB40377A90535C7041DC10159B43C50F?utm_source=chatgpt.com |journal=History in Africa |language=en |volume=32 |pages=41–94 |doi=10.1353/hia.2005.0003 |issn=0361-5413|url-access=subscription }}</ref> <timeline> ImageSize = width:800 height:200 PlotArea = width:700 height:160 left:100 bottom:20 AlignBars = justify Colors = id:time value:rgb(0.7,0.7,1) # id:period value:rgb(1,0.7,0.5) # id:age value:rgb(0.95,0.85,0.5) # id:era value:rgb(1,0.85,0.5) # id:eon value:rgb(1,0.12,1) # id:iron value:rgb(1,0.4,0.4) # id:filler value:gray(0.8) # background bar id:black value:black Period = from:-1401 till:1400 TimeAxis = orientation:horizontal ScaleMajor = unit:year increment:500 start:-1200 ScaleMinor = unit:year increment:100 start:-1200 PlotData = align:center textcolor:black fontsize:8 mark:(line,black) width:15 shift:(0,-5) bar:Ancient&nbsp;Near&nbsp;East color:iron from: -1200 till: -1000 text:IA1 from: -1000 till: -550 text:IA2 from:-550 till:-550 shift:(40,-4) text:[[Ahemenidsko cesarstvo]] bar:Aegean color:iron from: -1100 till: -800 text:[[Grška temna doba|GTD]] from: -800 till: -480 text:[[Arhaična Grčija]] from:-480 till:-480 shift:(45,-4) text:[[Klasična Grčija]] bar:Central&nbsp;Europe color:iron from: -800 till: -450 text:[[Halštatska kultura|Halštat]] from: -450 till: 0 text:[[Latenska kultura|Laten]] from: 0 till: 0 shift:(45,-4) text:[[Rimsko cesarstvo]] bar:Egypt color:iron from: -1070 till: -664 text:Tretje vmesno obdobje from:-664 till:-664 shift:(40,-4) text:Pozno obdobje Egipta bar:Italy color:iron from: -900 till: -700 text:[[Villanovska kultura]] from: -700 till: -265 text:[[Etruščani]] from:-265 till:-265 shift:(45,-4) text:[[Rimska Italija]] bar:Northern&nbsp;Europe color:iron from: -500 till: 0 text:Predrimska žel. doba from: 0 till: 400 text:Rimska žel. doba from: 400 till: 790 text:Germanska žel. doba from:790 till:790 shift:(40,-4) text:[[Vikinška doba]] bar:India:iron from: -1200 till: -650 text:[[Kultura posl. sive ker.]] from: -650 till: -200 text:Severna črna pol. ker. from: -200 till: -200 shift:(45,-4) text:[[Mavrijsko cesarstvo]] </timeline> === Stari Bližnji vzhod === Železna doba na starodavnem Bližnjem vzhodu naj bi se začela po odkritju tehnik taljenja železa in kovaštva v Anatoliji, na Kavkazu ali v jugovzhodni Evropi okoli leta 1300 pr. n. št. Najstarejše taljenje železa v bronasti tehniki najdemo v Tell Hammehu v Jordaniji okoli leta 930 pr. n. št. (ugotovljeno z datiranjem iz leta 1400). Zgodnja železna doba na območju Kavkaza je običajno razdeljena na dve obdobji: zgodnja železna doba I (okoli 1100 pr. n. št.) in zgodnja železna doba II (10.–9. stoletje pr. n. št.). Številne tradicije materialne kulture pozne bronaste dobe so se nadaljevale v zgodnji železni dobi. Tako obstaja sociokulturna kontinuiteta v tem prehodnem obdobju.<ref>{{cite encyclopedia |url=https://www.encyclopedia.com/humanities/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/iron-age-caucasia |title=Iron Age Caucasia |archive-url=https://web.archive.org/web/20220411083117/https://www.encyclopedia.com/humanities/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/iron-age-caucasia |archive-date=11 April 2022 |via=encyclopedia.com |encyclopedia=Ancient Europe, 8000 B.C. to A.D. 1000: Encyclopedia of the Barbarian World}}</ref> V [[Iran]]u so bili najzgodnejši dejanski železni artefakti neznani do 9. stoletja pr. n. št.<ref>{{navedi splet | title=Iron Age | website=Encyclopædia Iranica | date=2006-12-15 | url=https://iranicaonline.org/articles/iron-age | archive-url=https://web.archive.org/web/20220616081236/https://iranicaonline.org/articles/iron-age | archive-date=2022-06-16 | url-status=live }}</ref> Za Iran je najbolje raziskano arheološko najdišče v tem obdobju Teppe Hasanlu. V mezopotamskih državah [[Sumerija]], [[Akad]] in [[Asirija]] se prva uporaba železa morda datira v leto 3000 pr. n. št. Eden najzgodnejših znanih artefaktov iz taljenega železa je bodalo z železnim rezilom, najdeno v hetitski grobnici v Anatoliji, ki datira iz leta 2500 pr. n. št.<ref name=cowen>{{navedi splet|first =Richard |last =Cowen |title = Chapter 5: The Age of Iron|url = http://mygeologypage.ucdavis.edu/cowen/~GEL115/115CH5.html |website = Essays on Geology, History, and People|publisher = UC Davis|url-status=dead|date = April 1999|archive-url = https://web.archive.org/web/20180119085111/http://mygeologypage.ucdavis.edu/cowen/~GEL115/115CH5.html|archive-date = 19 January 2018}}</ref> Široka uporaba železnega orožja, ki je nadomestilo bronasto orožje, se je do začetka 1. tisočletja pr. n. št. hitro razširila po Bližnjem vzhodu. Razvoj taljenja železa so nekoč pripisovali [[Hetiti|Hetitom]] v Anatoliji v pozni bronasti dobi. V pozni bronasti in zgodnji železni dobi je propad bronaste dobe prinesel počasno in sorazmerno neprekinjeno širjenje tehnologije obdelave železa v regiji. Dolgo je veljalo prepričanje, da je uspeh Hetitskega cesarstva v pozni bronasti dobi temeljil na prednostih, ki jih je takrat prinašal "monopol" nad obdelavo železa. Zato so bila za širjenje znanja po tej regiji odgovorna vdirajoča ljudstva z morja. Zamisel o takšnem 'hetitskem monopolu' je bila temeljiteje preučena in ne predstavlja več znanstvenega soglasja.<ref name="Muhly-2003">{{navedi knjigo |last=Muhly |first=James D. |chapter=Metalworking/Mining in the Levant |pages= 174–183 |title=Near Eastern Archaeology |editor=Suzanne Richard |year=2003}}</ref> Čeprav obstaja nekaj železnih predmetov iz bronastodobne Anatolije, je njihovo število primerljivo z železnimi predmeti, najdenimi v Egiptu in drugih krajih iz istega obdobja; in le majhno število teh predmetov je orožja.<ref>{{navedi knjigo |last=Waldbaum |first=Jane C. |title=From Bronze to Iron |location=Gothenburg |publisher=Paul Astöms |year=1978 |pages=56–58}}</ref> === Egipt === V Črni piramidi v Abusirju, ki datira pred leto 2000 pr. n. št., je Gaston Maspero našel nekaj kosov železa. V pogrebnem besedilu [[Pepi I.|Pepija I.]] je ta kovina omenjena. Železo je v zbirkah egipčanskih starin izjemno redko. Bron je ostal glavni material tam do osvojitve s strani Novoasirskega cesarstva leta 671 pr. n. št. Razlaga za to bi bila, da so relikvije v večini primerov predmeti iz grobnic, pogrebne posode in vaze, železo pa so stari Egipčani imeli za nečisto kovino, zato ga pri njihovi izdelavi ali za kakršne koli verske namene niso nikoli uporabljali. Pripisovali so ga [[Set]]u, duhu zla, ki je po egipčanskem izročilu vladal osrednjim puščavam Afrike. Pri izkopavanjih Ugarita so našli meč z imenom faraona Merneptaha in bojno sekiro z železnim rezilom in pozlačenim bronastim ročajem. Bodalo z železnim rezilom, najdeno v Tutankamonovi grobnici iz 13. stoletja pred našim štetjem, je bilo nedavno pregledano in ugotovljeno je bilo, da je meteorskega izvora.<ref>{{cite journal | title =The meteoritic origin of Tutankhamun's iron dagger blade | journal =Meteoritics & Planetary Science | volume =51 | issue =7 | page =1301 | doi =10.1111/maps.12664| year =2016 | last1 =Comelli | first1 =Daniela | last2 = d'Orazio | first2 =Massimo | last3 =Folco | first3 =Luigi | last4 = El-Halwagym| first4 =Mahmud | bibcode =2016M&PS...51.1301C |display-authors= etal| doi-access =free| hdl =11568/794614 | hdl-access =free }} Free full text available.</ref> === Evropa === {{glavni|Železna doba v Evropi}} [[File: Aerial photograph of Maiden Castle, 1935.jpg|thumb|upright=1.3|Grad Maiden, Dorset, Anglija. V Veliki Britaniji je znanih več kot 2000 gradišč iz železne dobe.]] V Evropi je železna doba zadnja faza prazgodovinske Evrope in prvo od protozgodovinskih obdobij, kar sprva pomeni opise določenega območja s strani grških in rimskih piscev. Za večji del Evrope se je obdobje nenadoma lokalno končalo po rimski osvojitvi, čeprav je železarstvo ostalo prevladujoča tehnologija do nedavnega. Drugod se lahko nadaljuje do zgodnjih stoletij našega štetja in bodisi do pokristjanjevanja bodisi do novega osvajanja med obdobjem [[Preseljevanje ljudstev|selitve ljudstev]]. Železarstvo je bilo v Evropo uvedeno konec 11. stoletja pred našim štetjem,<ref>{{cite encyclopedia |last1=Riederer |first1=Josef |last2=Wartke |first2=Ralf-B. |title=Iron |editor1=Cancik, Hubert |editor2=Schneider, Helmuth |encyclopedia=Brill's New Pauly |publisher=Brill |year=2009}}</ref> verjetno s Kavkaza, in se je v naslednjih 500 letih počasi širilo proti severu in zahodu. Železna doba se ni začela, ko se je železo prvič pojavilo v Evropi, ampak je začela nadomeščati bron pri pripravi orodij in orožja. To se ni zgodilo hkrati po vsej Evropi; lokalni kulturni razvoj je imel vlogo pri prehodu v železno dobo. Na primer, železna doba prazgodovinske Irske se začne okoli leta 500 pr. n. št. (ko se je grška železna doba že končala) in konča okoli leta 400 n. št. Široka uporaba tehnologije železa se je v Evropi začela sočasno z Azijo.<ref>{{navedi knjigo |first=John |last=Collis |title=The European Iron Age |year=1989}}</ref> Prazgodovinska železna doba v Srednji Evropi je razdeljena na dve obdobji, ki temeljita na halštatski kulturi (zgodnja železna doba) in latenski kulturi (pozna železna doba).<ref>[https://www.britannica.com/topic/history-of-Europe/The-chronology-of-the-Metal-Ages#ref309570 History of Europe – The chronology of the Metal Ages]</ref> Materialni kulturi halštatske in latenske kulture sta sestavljeni iz 4 faz (A, B, C, D).<ref>[https://www.britannica.com/place/La-Tene#ref111430 La Tène] {{!}} archaeological site, Switzerland}}</ref><ref>[https://www.britannica.com/place/Hallstatt-archaeological-site-Austria Hallstatt] {{!}} archaeological site, Austria}}</ref><ref>{{navedi knjigo|title=Exploring The World of "The Celts"|publisher=Thames and Hudson |edition=1st paperback |year=2005|isbn=978-0-500-27998-4|page=21}}</ref> Železno dobo v Evropi zaznamuje dodelava modelov orožja, orodja in pripomočkov. Ti niso več uliti, temveč kovani v določeno obliko, okrasje pa je dovršeno in krivočrtno namesto preprosto pravokotno; oblike in značaj ornamentike severnoevropskega orožja v nekaterih pogledih spominjajo na rimsko orožje, v drugih pa so svojevrstni in očitno reprezentativni za severno umetnost.<ref>{{navedi knjigo |last1=Ransone |first1=Rob |title=Genesis Too: A Rational Story of How All Things Began and the Main Events that Have Shaped Our World |date= 2019 |publisher=Dorrance Publishing |isbn=978-1-64426237-5 |page=45}}</ref> Citânia de Briteiros, ki je v [[Guimarães]]u na Portugalskem, je eden od primerov arheoloških najdišč železne dobe. To naselje (utrjene vasi) je obsegalo površino 3,8 hektarja in je služilo kot keltiberska trdnjava pred rimskimi vdori. Datira več kot 2500 let nazaj. Najdišče je od leta 1874 raziskoval Francisco Martins Sarmento. Tukaj so odkrili številne amfore (posode, običajno za vino ali olivno olje), kovance, fragmente keramike, orožje, kose nakita ter ruševine kopališča in njegove {{lang|la|pedra formosa}} (dobesedno 'lep kamen').<ref>{{navedi splet|url=http://www.wceh2014.ecum.uminho.pt/images/editortexto/Cit%C3%A2nia%20de%20Briteiros_English.pdf|title=Citânia de Briteiros|author=Francisco Sande Lemos|translator=Andreia Cunha Silva|access-date=2021-02-19}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.csarmento.uminho.pt/docs/nephl/citania/citania_de_briteiros.pdf|title=Citânia de Briteiros|language=Portuguese|access-date=3 December 2018|archive-date=16 May 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180516161706/http://www.csarmento.uminho.pt/docs/nephl/citania/citania_de_briteiros.pdf|url-status=dead}}</ref> === Azija === ==== Osrednja Azija ==== Železna doba se je v Osrednji Aziji začela s Saki, vzhodnoiranskim ljudstvom, ki je živelo na območju današnjega Šindžjanga med 10. in 7. stoletjem pred našim štetjem, kar je potrjeno na najdiščih, kot je pokopališče v Čavuhukoudžu.<ref>{{cite journal | last=Hall | first=Mark E. | title=Towards an absolute chronology for the Iron Age of Inner Asia | url=https://archive.org/details/sim_antiquity_1997-12_71_274/page/862 | journal=Antiquity | publisher=Cambridge University Press | volume=71 | issue=274 | year=1997 | issn=0003-598X | doi=10.1017/s0003598x00085781 | pages=863–874}}</ref> Kultura Pazyryk je arheološka kultura železne dobe (ok. 6.–3. stoletje pred našim štetjem), ki jo prepoznavajo izkopani artefakti in mumificirani ljudje, najdeni v sibirskem [[permafrost]]u v [[Altaj]]skih gorah. ==== Vzhodna Azija ==== [[File:Korea-Silla-Iron.armor-01.jpg|thumb|Prsni in vratni oklep Sila iz Narodnega muzeja Koreje v [[Seul]]u (3. stoletje n. št.)]] Na Kitajskem so kitajske bronaste napise našli okoli leta 1200 pr. n. št., kar je pred razvojem železove metalurgije, ki je bila znana že v 9. stoletju pr. n. št. Železna metalurgija je dosegla dolino [[Jangce]] konec 6. stoletja pr. n. št.<ref>{{navedi knjigo |last =Higham|first= Charles|date= 1996|title =The Bronze Age of Southeast Asia|url = https://books.google.com/books?id=RZ-CV14nXHcC|publisher = Cambridge University Press|isbn= 978-0-521-56505-9}}</ref> Nekaj ​​predmetov je bilo najdenih v Čangša in Nandžingu. Pogrebni dokazi kažejo, da začetna uporaba železa v Lingnanu spada v obdobje od sredine do poznega obdobja vojskujočih se držav (od približno 350 pr. n. št.). Med pomembne najdbe nedragih kovin v slogu ''husi'' spadajo železna orodja, najdena v grobnici v Guvei-cunu iz 4. stoletja pr. n. št.<ref>{{navedi knjigo | title=Encyclopedia of World Art: Landscape in art to Micronesian cultures | publisher=McGraw-Hill | year=1964 }}</ref> Tehnike, ki se uporabljajo v Lingnanu, so kombinacija kalupov za školjke značilne južne tradicije in vključitev tehnologije kalupov iz Džongjuana. Izdelki kombinacije teh dveh obdobij so zvonovi, posode, orožje in okraski ter prefinjeni odlitki. Kultura železne dobe na [[Tibetanska planota|Tibetanski planoti]] je bila okvirno povezana s kulturo Džangdžung, ki jo opisujejo zgodnji tibetanski spisi. Na [[Japonska|Japonskem]] naj bi železni predmeti, kot so orodje, orožje in okrasni predmeti, prišli v pozno [[obdobje Jajoi]] (ok. 300 pr. n. št. – ok. 300 n. št.)<ref>{{navedi splet|url = http://www.t-net.ne.jp/~keally/preh.html|title = Prehistoric Archaeological Periods in Japan|first= Charles T. |last =Keally|website = Japanese Archaeology|date = 14 October 2002}}</ref> ali v naslednjem [[Obdobje Kofun|obdobju Kofun]] (ok. 250–538 n. št.), najverjetneje s Korejskega polotoka in Kitajske. Med značilnostmi obdobja Jajoj sta pojav novih lončarskih slogov in začetek intenzivne pridelave riža na riževih poljih. Kultura Jajoj je cvetela na geografskem območju od južnega [[Kjušu]]ja do severnega [[Honšu]]ja. Obdobje Kofun in poznejše [[obdobje Asuka]] se včasih skupaj imenujeta obdobje Jamato; beseda ''kofun'' je japonska za vrsto grobnih gomil iz tistega obdobja. Železni predmeti so bili na [[Korejski polotok]] vneseni prek trgovine s poglavarstvi in ​​družbami na državni ravni, ki so mejile na [[Rumeno morje]], v 4. stoletju pr. n. št., ob koncu [[obdobje vojskujočih se držav|obdobja vojskujočih se držav]], vendar pred začetkom dinastije Zahodni Han.<ref name="kim">{{cite journal |last=Kim |first=Do-heon |year=2002 |title=Samhan Sigi Jujocheolbu-eui Yutong Yangsang-e Daehan Geomto |trans-title=A Study of the Distribution Patterns of Cast Iron Axes in the Samhan Period |journal=Yongnam Kogohak [Yongnam Archaeological Review] |issue=31|pages=1–29 |language=ko}}</ref> Yoon predlaga, da je bilo železo prvič vneseno v poglavarstva, ki so bila vzdolž severnokorejskih rečnih dolin, ki se izlivajo v Rumeno morje, kot sta reki Čeongčeon in Taedong.<ref>{{cite journal | last=Yoon | first=D. S. | title=Early iron metallurgy in Korea | journal=Archaeological Review from Cambridge | volume=8 | issue=1 | date=1989 | issn=0261-4332 | pages=92–99}}</ref> Proizvodnja železa je hitro sledila v 2. stoletju pr. n. št., železno orodje pa so kmetje začeli uporabljati v 1. stoletju v južni Koreji. Najstarejše znane litoželezne sekire v južni Koreji najdemo v porečju reke Geum. Čas, ko se začne proizvodnja železa, je isti čas, ko so se pojavila kompleksna poglavarstva protozgodovinske Koreje. Kompleksne poglavarske oblasti so bile predhodnice zgodnjih držav, kot so [[Tri kraljestva Koreje|Sila, Pekče, Gogurjeo]] in Gaja. Železni ingoti so bili pomemben pogrebni predmet in so v tem obdobju kazali na bogastvo ali ugled pokojnika. ==== Južna Azija ==== Zgodnji dokazi o taljenju železa segajo več stoletij pred nastankom same železne dobe. Zgodovina metalurgije na [[Indijska podcelina|Indijski podcelini]] se je začela pred 3. tisočletjem pr. n. št. Arheološka najdišča v Indiji, kot so Malhar, Dadupur, Raja Nala Ka Tila, Lahuradewa, Kosambi in Jhusi v Allahabadu v današnjem Utar Pradešu, kažejo na železno orodje v obdobju 1800–1200 pr. n. št. Kot dokazi z najdišč Radža Nala ka tila v Malharju kažejo na uporabo železa okoli leta 1800–1700 pr. n. št. Obsežna uporaba taljenja železa izvira iz Malharja in okolice. To najdišče velja za središče taljenja rjavega železa na tem območju zaradi svoje lege v rekah Karamnasa in Ganga. To najdišče prikazuje kmetijsko tehnologijo, kot so železno orodje, srpi, žeblji, spone, konice sulic itd., okoli leta 1500 pr. n. št.<ref>{{cite journal|last=Ranjan|first=Amit|title=The Northern Black Painted Ware Culture of Middle Ganga Plain: Recent Perspective|url= https://www.academia.edu/37049072|journal=Manaviki|date=January 2014}}</ref> Arheološka izkopavanja v Hiderabadu kažejo na grobišče iz železne dobe.<ref>{{navedi novice |url=http://www.thehindu.com/todays-paper/iron-age-burial-site-discovered/article1335326.ece |work=The Hindu |title=Iron Age burial site discovered |date=2008-09-10 |author=K. Venkateshwarlu}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Vendar pa je arheolog Suraj Bhan pri pregledu trditev o zgodnji uporabi železa med približno 1800 in 1000 pr. n. št. ugotovil, da »stratigrafski kontekst in kronologija železa na teh najdiščih (Malhar, Dadupur in Lahuradeva) nista nedvomna« – čeprav »ni dvoma«, da so železo uporabljali na ravnicah Gangesa »nekaj stoletij pred vzponom urbanizacije [...] okoli leta 600 pr. n. št.«.<ref>{{cite journal | last=Bhan | first=Suraj | title=North Indian Protohistory and Vedic Aryans | journal=Ancient Asia | year=2006 | volume=1 | pages=173–178 | doi=10.5334/aa.06115 | doi-access=free | url=https://www.researchgate.net/publication/272715407}}</ref> Začetek 1. tisočletja pr. n. št. je bil priča obsežnemu razvoju železarske metalurgije v Indiji. V tem obdobju mirnih naselij sta bila dosežena tehnološki napredek in obvladovanje železarske metalurgije. Eno železarsko središče v vzhodni Indiji je datirano v 1. tisočletje pr. n. št. V južni Indiji (današnji Misore) se je železo pojavilo že v 12. do 11. stoletju pr. n. št.; ta razvoj je bil prezgodaj za kakršen koli pomemben tesen stik s severozahodnim delom države. Indijske [[Upanišade]] omenjajo metalurgijo.<ref>{{navedi knjigo | last=Olivelle | first=Patrick |authorlink= | title=Upaniṣads | publisher=Oxford University Press | publication-place=Oxford New York | date=1998 | isbn=0-19-283576-9 | page=xxix}}</ref> Indijsko obdobje Mavrian pa je bilo priča napredku v metalurgiji.<ref>{{navedi knjigo |authorlink1=|first1=J. F. |last1=Richards|first2=Gordon |last2=Johnson |authorlink3=|first3=Christopher Alan |last3=Bayly |year=2005 |title=The New Cambridge History of India |publisher=Cambridge University Press |page=64}}</ref> Že leta 300 pr. n. št., zagotovo pa do leta 200 n. št., so v južni Indiji proizvajali visokokakovostno jeklo s tehniko, ki se je kasneje imenovala lonček. V tem sistemu so v lončku mešali visokokakovostno kovano železo, oglje in steklo ter segrevali, dokler se železo ni stopilo in absorbiralo ogljika. Protozgodovinska zgodnja železna doba na [[Šrilanka|Šrilanki]] je trajala od leta 1000 pr. n. št. do 600 pr. n. št. Dokazi o datiranju z radiokarbonom so bili zbrani iz [[Anuradhapura|Anuradhapure]] in zavetišča Aligala v [[Sigirija|Sigiriji]].<ref>{{navedi splet|first = Lahiru|last = Weligamage|year = 2005|url = http://www.lankalibrary.com/phpBB/viewtopic.php?t=1002|title = The Ancient Sri Lanka|website = LankaLibrary Forum|access-date = 10 October 2018|archive-date = 10 January 2020|archive-url = https://web.archive.org/web/20200110221944/http://www.lankalibrary.com/phpBB/viewtopic.php?t=1002|url-status = dead}}</ref><ref name=Deraniyagala>{{cite thesis| last=Deraniyagala | first=Siran Upendra | title=The prehistory of Sri Lanka: An ecological perspective |id={{ProQuest|<!-- Add ProQuest data here -->}} | url=https://www.proquest.com/openview/f58bbe60f92ff62f46f6792d629d2d51/1?pq-origsite=gscholar&cbl=18750&diss=y }}</ref> Naselje Anuradhapura naj bi se do leta 800 pr. n. št. razširilo na 10 ha in do 700–600 pr. n. št. naraslo na 50 ha ter postalo mesto. V Anaikoddaiju v Jaffni so izkopali skeletne ostanke poglavarja iz zgodnje železne dobe. Ime »Ko Veta« je v brahmijski pisavi vgravirano na pečatu, pokopanem skupaj z okostjem, in ga arheologi pripisujejo 3. stoletju pred našim štetjem. Ko, ki v tamilščini pomeni »kralj«, je primerljivo z imeni, kot sta Ko Atan in Ko Putivira, ki se pojavljata v sodobnih brahmijskih napisih v južni Indiji.[68] Prav tako se domneva, da bi lahko najdišča iz zgodnje železne dobe obstajala v Kandarodaiju, Matoti, Pilapitiyi in Tissamaharami. Najstarejša nesporna dešifrirana epigrafija, najdena na indijski podcelini, so Ašokovi edikti iz 3. stoletja pred našim štetjem, v brahmijski pisavi. Zgodnejši učenjaki so menili, da je več napisov pred Ašokinim obdobjem; med njimi so napis na relikvijski skrinjici Piprahva, napis na stebru Badli, napis na relikvijski skrinjici Bhattiprolu, napis na bakreni plošči Sohgaura, napis Mahasthangarh Brahmi, legenda na kovancu Eran, legende na kovancu Taxila in napis na srebrnih kovancih Sofitov. Vendar pa so jih novejši znanstveniki datirali v poznejša obdobja.<ref>{{navedi knjigo |first=Dilip K. |last=Chakrabarty |title=India: An Archaeological History: Palaeolithic Beginnings to Early Historic Foundations |url=https://books.google.com/books?id=wPQtDwAAQBAJ&pg=PT356 |year=2009 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-908814-0 |pages=355–356}}</ref> ===Starejša železna doba v Sloveniji=== [[Slika:Situle (musée national de Slovénie, Ljubljana) (9428277598).jpg|thumb|Detajl [[vaška situla|vaške situle]], 5. stoletje pr. n. št.]] V Sloveniji je obdobje starješe železne dobe trajalo od sredine 8. stoletja pred našim štetjem do konca 4. stoletja pred našim štetjem, ko so ozemlje današnje Slovenije poseljevali [[Iliri]] ali Ilirom sorodna [[pleme]]na.<ref>{{navedi knjigo |author=Gabrovec, S. |title=Naselitvena zgodovina Slovenije v halštatskem obdobju. Arheološka najdišča Slovenije|date=1975|pages=55—60}}</ref> Starejša železna doba ali [[Halštatska kultura]], kot se imenuje, se je v Sloveniji začela s poselitvijo južnih vznožij Alp z ilirskimi ljudstvi, ki so se tja preselila z območja severozahodnega [[Balkan]]a ter [[Panonci|Panoncev]], ki so se na vzhodne predele današnje Slovenije preselila z območja med Savo in Donavo. V istem času so verjetno zahodne dele poseljevali [[Veneti]].<ref name="Knez, 1984">{{navedi revijo |first=Tone |last=Knez |authorlink=Tone Knez |year=1984 |title=HALŠTATSKO OBDOBJE V SLOVENIJI Kultura in civilizacija starejše železne dobe |journal= Kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino|volume=32 |issue=1 |pages= 1-6 |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije}}</ref> == Opombe == {{sklici|group=note}} ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://resourcesforhistory.com A site with a focus on Iron Age Britain] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070218105026/http://resourcesforhistory.com/ |date=18 February 2007}} from resourcesforhistory.com * [http://humanorigins.si.edu/evidence/human-evolution-timeline-interactive Human Timeline (Interactive)]—Smithsonian, National Museum of Natural History (August 2016). * Andre Gunder Frank and William R. Thompson, [http://www.safarmer.com/Indo-Eurasian/ironagetext.pdf Early "Iron Age economic expansion and contraction revisited"]. American Institute of Archaeology, San Francisco, January 2004. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Železna doba|*]] [[Kategorija:Ustanovitve v 2. tisočletju pr. n. št.]] [[Kategorija:Zgodovinske dobe]] 4i3qybutxe1gv89w500y3bonog9qxtv Seznam litovskih politikov 0 68086 6759638 6728452 2026-10-02T12:15:09Z ~2026-45085-22 264465 /* P */ 6759638 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Litovci|litovskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Litovcov|Litva|litovskih}} {{CompactTOC2}} == A == [[Aleksandras Abišala]] - [[Birutė Abdulskaitė]] - [[Valdas Adamkus]] (=''Voldemaras Adamkavičius'') - [[Liudas Adomauskas]] - [[Mantas Adomėnas]] - [[Raimundas Alekna]] - [[Juozas Ambrazevičius]] - [[Vytenis Andriukaitis]] - [[Arvydas Anušauskas]] - [[Aušrinė Armonaitė]] - [[Vytautas Astrauskas]] - [[Petras Auštrevičius]] - [[Audronius Ažubalis]] == B == [[Stasys Antanas Bačkis]] - [[Petras Baguška]] - [[Zigmantas Balčytis]] - [[Virginija Baltraitienė]] - [[Jurgis Baltrušaitis]] - [[Juozas Banaitis]] - [[Boleslavas Baranauskas]] - [[Ona Balžekienė]] - [[Antanas Barkauskas]] - [[Dailis Alfonsas Barakauskas]] - (Jonas Basanavičius) - [[Antanas Bauža]] - [[Valdas Benkunskas]] - [[Vladimiras Beriozovas]] - [[Juozas Bernatonis]] - [[Feliksas Bieliauskas]] - [[Agnė Bilotaitė]] - [[Šarūnas Birutis]] - [[Leonas Bistras]] - [[Vilija Blinkevičiūtė]] - [[Vytautas Bogušis]] - [[Algirdas Brazauskas]] (1932-2010) - [[Rasa Budbergytė]] - [[Jonas Budrys]] - [[Kęstutis Budrys]] - [[Justinas Burba]] - [[Mykolas Burokevičius]] - [[Algirdas Butkevičius]] - [[Audrius Butkevičius]] == C == [[Kazimieras Cichovskis]] == Č == [[Artūras Černiauskas]] - [[Jonas Kazimeras Černius]] - [[Petras Čėsna]] - [[Viktorija Čmilytė-Nielsen]] == D == [[Irena Degutienė]] - Vladimir Dekanozov - [[Nikolaj Dibenko]] (''Nikolaj Kirillovič Dybenko'', 1928-2002) - [[Karolis Didžiulis]] - ''Ewelina Dobrowolska''/[[Evelina Dobrovolska]] - [[Konstantinas Dobrovolskis]] - [[Pranas "Franz" Dovydaitis]] - [[Arūnas Dulkys]] == E == [[Pranas Eidukaitis]] '''-''' [[Vytautas Einoris]] == G == [[Ernestas Galvanauskas]] - [[Mečislovas Gedvilas]] - [[Vydas Gedvilas]] - [[Arūnas Gelūnas]] - [[Eugenijus Gentvilas]] - [[Stanislovas Giedraitis]] - [[Kęstutis Glaveckas]] - [[Loreta Graužinienė]] - [[Petras Gražulis]] - [[Kazys Grinius]] - [[Petras Griškevičius]] - [[Dalia Grybauskaitė]] == I == [[Juozas Imbrasas]] == J == [[Juozas Jermalavičius]] - [[Rasa Juknevičienė]] - [[Arvydas Juozaitis]] - [[Česlovas Juršėnas]] == K == [[Simonas Kairys]] - [[Steponas Kairys]] - [[Ramūnas Karbauskis]] - [[Raimundas Karoblis]] - [[Laurynas Kasčiūnas]] - [[Robertas Kaunas]] ''-'' [[Gediminas Kirkilas]] (1951-2024) - [[Feliksas Kolosauskas]] - [[Vladislav Kondratovič]] - [[Dainius Kreivys]] - [[Andrius Kubilius]] - [[Vytautas Kubilius]] - [[Linas Kukuraitis]] - [[Petras Kunčinas|Petr(as) Kunčin(as)]] - [[Bronius Kuzmickas|Bronius (Bronislovas Juozas) Kuzmickas]] - [[Kazimieras Kuzminskas]] - [[Mindaugas Kvietkauskas]] == L == [[Gabrielius Landsbergis]] - [[Vytautas Landsbergis]] (1932-) - ([[Česlovas Laurinavičius]]) - [[Vytautas Laurušas]] - [[Kazys Lečkauskas]] - [[Kazimieras Liaudis]] - [[Linas Antanas Linkevičius]] - [[Jonas Lionginas]] - [[Bronislovas Lopata]] - [[Raimundas Lopata]] - [[Stasys Lozoraitis]] (st./ml.) - [[Bronislovas Lubys]] - [[Virginija Lukošienė]] == M == [[Alfonsas Macaitis]] - [[Mykolas Majauskas]] - [[Eugenijus Maldeikis]] - [[Juozas Maniušis]] - [[Bronius Markauskas]] - [[Vytautas Markevičius]] - [[Antanas Matulas]] - [[Visvaldas Mazonas]] - [[Andrius Mazuronis]] - [[Antanas Merkys]] - [[Icikas Meskupas-Adomas]] - [[Vincas Mickevičius|Vinc(ent)as Mickevičius-Kapsukas]] - [[Algirdas Mikulis]] - ([[Mindaugas]]) - [[Vladas (Vladislovas) Mironas]] - [[Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė]] - [[Kazimieras Motieka]] - [[Viktoras Muntianas]] - [[Mindaugas Murza]] - == N == [[Jaroslav Narkevič]] (polj. ''Jarosław Narkiewicz'') - [[Stanislovas Narutavičius]] - [[Gitanas Nausėda]] - [[Kęstutis Navickas]] - [[Vytas Navickas]] - [[Monika Navickienė]] ''-'' [[Vladas Niunka]] == O == [[Juozas Olekas]] - [[Eduardas Ozarskis]] == P == [[Rolandas Paksas]] - [[Justas Paleckis]] - [[Gintautas Paluckas]] - [[Artūras Paulauskas]] - [[Juozas Papečkis]] - [[Janas Paškevičius]] - [[Saulius Pečeliūnas]] - [[Pranas Petrauskas]] - [[Vytautas Petrulis]] - [[Jonas Pinskus]] - [[Živilė Pinskuvienė]] - [[Kornelijus Platelis]] - [[Raminta Popovienė]] - [[Viktoras Pranckietis]] - [[Kazys Preikšas]] - [[Kazimira Danutė Prunskienė]] - [[Stasys Pupeikis]] - [[Naglis Puteikis]] == R == [[Vytautas Radžvilas]] - [[Inga Raitelaitytė Ruginienė|Inga (Raitelaitytė) Ruginienė]] - [[Adolfas Ramanauskas]] - [[Tomas Vytautas Raskevičius]] - [[Jurgis Razma]] - [[Irena Ričkuvienė]] - [[Domas Rocius]] - Michał Pius Römer (''Mykolas Römeris'') ''-'' [[Inga Ruginiene]] - [[Liana Ruokytė-Jonsson]] ''-'' [[Jurijus Rusenka]] ''-'' [[Rūta Rutkelytė]] == S == [[Liudvikas Sabutis]] - [[Aloyzas Sakalas]] - [[Vytautas Sakalauskas]] - [[Algimantas Salamakinas]] - [[Ona Sapežinskienė]] - [[Paulius Saudargas]] - [[Lukas Savickas]] - [[Romualdas Sikorskis]] - [[Mindaugas Sinkevičius]] - [[Rimantas Sinkevičius]] - [[Virginijus Sinkevičius]] - [[Gintarė Skaistė]] (née Šimonytė) - [[Saulius Skvernelis]] - [[Antanas Smetona]] (1874-1944) - [[Antanas Sniečkus]] - [[Ringaudas Bronislovas Songaila|Ringaudas-Bronislovas Songaila]] - [[Česlovas Vytautas Stankevičius]] - [[Laurynas Stankevičius]] - [[Vladas Stašinskas]] - [[Jonas Staugaitis]] - [[Aleksandras Stulginskis]] - [[Algirdas Sysas]] == Š    == [[Rimantas Šadžius]] - [[Dovilė Šakalienė]] - [[Konstantinas Šakenis]] - [[Vilius Šapoka]] - [[Alvydas Šedžius]] - [[Algirdas Šemeta]] - [[Lionginas Šepetys]] - [[Irena Šiaulienė]] - [[Petras Šileikis]] - [[Vytautas Šilinskas]] - [[Remigijus Šimašius]] - [[Albertas Šimėnas]] - [[Ingrida Šimonytė]] - [[Kazys Škirpa]] - [[Adolfas Šleževičius]] - [[Mykolas Sleževičius]] - [[Raimondas Šukys]] - [[Motiejus Šumauskas]] - [[Danijilas Šupikovas|Danijil(as) Šupikov(as)]] - [[Vytautas Šustauskas]] - == T == [[Dainius Trinkūnas]] - [[Juozas Tūbelis]] - [[Antanas Tumėnas]] == U == [[Gema Umbrasienė]] - [[Viktor Uspaskich]] == V == [[Gediminas Vagnorius]] - [[Žygimantas Vaičiūnas]] - [[Arūnas Valinskas]] - Josif (Juozas) Varejkis - [[Jonas Vasiliauskas]] - [[Aurelijus Veryga]] - [[Julius Veselka]] - [[Alis Vidūnas]] - [[Jankelis Vinickis]] - [[Augustinas Voldemaras]] - == Z == [[Bronislovas Zaikauskas]] - [[Jūratė Zailskienė]] - [[Emanuelis Zingeris]] - Zigmas Zinkevičius - [[Artūras Zuokas]] - == Ž == [[Romanas Žebenka]] - [[Jonas Žemaitis]] - [[Remigijus Žemaitaitis]] - [[Vidmantas Žiemelis]] - [[Henrikas Žukauskas]] - [[Algis Žvaliauskas]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Litovcev|Politiki]] [[Kategorija:Litovski politiki|*]] f8kp396fovwbqafbwm9hwfjpkmpo6rn 6759641 6759638 2026-10-02T12:23:52Z ~2026-45085-22 264465 /* S */ 6759641 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Litovci|litovskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Litovcov|Litva|litovskih}} {{CompactTOC2}} == A == [[Aleksandras Abišala]] - [[Birutė Abdulskaitė]] - [[Valdas Adamkus]] (=''Voldemaras Adamkavičius'') - [[Liudas Adomauskas]] - [[Mantas Adomėnas]] - [[Raimundas Alekna]] - [[Juozas Ambrazevičius]] - [[Vytenis Andriukaitis]] - [[Arvydas Anušauskas]] - [[Aušrinė Armonaitė]] - [[Vytautas Astrauskas]] - [[Petras Auštrevičius]] - [[Audronius Ažubalis]] == B == [[Stasys Antanas Bačkis]] - [[Petras Baguška]] - [[Zigmantas Balčytis]] - [[Virginija Baltraitienė]] - [[Jurgis Baltrušaitis]] - [[Juozas Banaitis]] - [[Boleslavas Baranauskas]] - [[Ona Balžekienė]] - [[Antanas Barkauskas]] - [[Dailis Alfonsas Barakauskas]] - (Jonas Basanavičius) - [[Antanas Bauža]] - [[Valdas Benkunskas]] - [[Vladimiras Beriozovas]] - [[Juozas Bernatonis]] - [[Feliksas Bieliauskas]] - [[Agnė Bilotaitė]] - [[Šarūnas Birutis]] - [[Leonas Bistras]] - [[Vilija Blinkevičiūtė]] - [[Vytautas Bogušis]] - [[Algirdas Brazauskas]] (1932-2010) - [[Rasa Budbergytė]] - [[Jonas Budrys]] - [[Kęstutis Budrys]] - [[Justinas Burba]] - [[Mykolas Burokevičius]] - [[Algirdas Butkevičius]] - [[Audrius Butkevičius]] == C == [[Kazimieras Cichovskis]] == Č == [[Artūras Černiauskas]] - [[Jonas Kazimeras Černius]] - [[Petras Čėsna]] - [[Viktorija Čmilytė-Nielsen]] == D == [[Irena Degutienė]] - Vladimir Dekanozov - [[Nikolaj Dibenko]] (''Nikolaj Kirillovič Dybenko'', 1928-2002) - [[Karolis Didžiulis]] - ''Ewelina Dobrowolska''/[[Evelina Dobrovolska]] - [[Konstantinas Dobrovolskis]] - [[Pranas "Franz" Dovydaitis]] - [[Arūnas Dulkys]] == E == [[Pranas Eidukaitis]] '''-''' [[Vytautas Einoris]] == G == [[Ernestas Galvanauskas]] - [[Mečislovas Gedvilas]] - [[Vydas Gedvilas]] - [[Arūnas Gelūnas]] - [[Eugenijus Gentvilas]] - [[Stanislovas Giedraitis]] - [[Kęstutis Glaveckas]] - [[Loreta Graužinienė]] - [[Petras Gražulis]] - [[Kazys Grinius]] - [[Petras Griškevičius]] - [[Dalia Grybauskaitė]] == I == [[Juozas Imbrasas]] == J == [[Juozas Jermalavičius]] - [[Rasa Juknevičienė]] - [[Arvydas Juozaitis]] - [[Česlovas Juršėnas]] == K == [[Simonas Kairys]] - [[Steponas Kairys]] - [[Ramūnas Karbauskis]] - [[Raimundas Karoblis]] - [[Laurynas Kasčiūnas]] - [[Robertas Kaunas]] ''-'' [[Gediminas Kirkilas]] (1951-2024) - [[Feliksas Kolosauskas]] - [[Vladislav Kondratovič]] - [[Dainius Kreivys]] - [[Andrius Kubilius]] - [[Vytautas Kubilius]] - [[Linas Kukuraitis]] - [[Petras Kunčinas|Petr(as) Kunčin(as)]] - [[Bronius Kuzmickas|Bronius (Bronislovas Juozas) Kuzmickas]] - [[Kazimieras Kuzminskas]] - [[Mindaugas Kvietkauskas]] == L == [[Gabrielius Landsbergis]] - [[Vytautas Landsbergis]] (1932-) - ([[Česlovas Laurinavičius]]) - [[Vytautas Laurušas]] - [[Kazys Lečkauskas]] - [[Kazimieras Liaudis]] - [[Linas Antanas Linkevičius]] - [[Jonas Lionginas]] - [[Bronislovas Lopata]] - [[Raimundas Lopata]] - [[Stasys Lozoraitis]] (st./ml.) - [[Bronislovas Lubys]] - [[Virginija Lukošienė]] == M == [[Alfonsas Macaitis]] - [[Mykolas Majauskas]] - [[Eugenijus Maldeikis]] - [[Juozas Maniušis]] - [[Bronius Markauskas]] - [[Vytautas Markevičius]] - [[Antanas Matulas]] - [[Visvaldas Mazonas]] - [[Andrius Mazuronis]] - [[Antanas Merkys]] - [[Icikas Meskupas-Adomas]] - [[Vincas Mickevičius|Vinc(ent)as Mickevičius-Kapsukas]] - [[Algirdas Mikulis]] - ([[Mindaugas]]) - [[Vladas (Vladislovas) Mironas]] - [[Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė]] - [[Kazimieras Motieka]] - [[Viktoras Muntianas]] - [[Mindaugas Murza]] - == N == [[Jaroslav Narkevič]] (polj. ''Jarosław Narkiewicz'') - [[Stanislovas Narutavičius]] - [[Gitanas Nausėda]] - [[Kęstutis Navickas]] - [[Vytas Navickas]] - [[Monika Navickienė]] ''-'' [[Vladas Niunka]] == O == [[Juozas Olekas]] - [[Eduardas Ozarskis]] == P == [[Rolandas Paksas]] - [[Justas Paleckis]] - [[Gintautas Paluckas]] - [[Artūras Paulauskas]] - [[Juozas Papečkis]] - [[Janas Paškevičius]] - [[Saulius Pečeliūnas]] - [[Pranas Petrauskas]] - [[Vytautas Petrulis]] - [[Jonas Pinskus]] - [[Živilė Pinskuvienė]] - [[Kornelijus Platelis]] - [[Raminta Popovienė]] - [[Viktoras Pranckietis]] - [[Kazys Preikšas]] - [[Kazimira Danutė Prunskienė]] - [[Stasys Pupeikis]] - [[Naglis Puteikis]] == R == [[Vytautas Radžvilas]] - [[Inga Raitelaitytė Ruginienė|Inga (Raitelaitytė) Ruginienė]] - [[Adolfas Ramanauskas]] - [[Tomas Vytautas Raskevičius]] - [[Jurgis Razma]] - [[Irena Ričkuvienė]] - [[Domas Rocius]] - Michał Pius Römer (''Mykolas Römeris'') ''-'' [[Inga Ruginiene]] - [[Liana Ruokytė-Jonsson]] ''-'' [[Jurijus Rusenka]] ''-'' [[Rūta Rutkelytė]] == S == [[Liudvikas Sabutis]] - [[Aloyzas Sakalas]] - [[Vytautas Sakalauskas]] - [[Algimantas Salamakinas]] - [[Ona Sapežinskienė]] - [[Paulius Saudargas]] - [[Lukas Savickas]] - [[Romualdas Sikorskis]] - [[Mindaugas Sinkevičius]] - [[Rimantas Sinkevičius]] - [[Virginijus Sinkevičius]] - [[Gintarė Skaistė]] (née Šimonytė) - [[Saulius Skvernelis]] - [[Antanas Smetona]] (1874-1944) - [[Antanas Sniečkus]] - [[Ringaudas Bronislovas Songaila|Ringaudas-Bronislovas Songaila]] - [[Česlovas Vytautas Stankevičius]] - [[Laurynas Stankevičius]] - [[Vladas Stašinskas]] - [[Jonas Staugaitis]] - [[Justinas Staugaitis]] - [[Aleksandras Stulginskis]] - [[Algirdas Sysas]] == Š    == [[Rimantas Šadžius]] - [[Dovilė Šakalienė]] - [[Konstantinas Šakenis]] - [[Vilius Šapoka]] - [[Alvydas Šedžius]] - [[Algirdas Šemeta]] - [[Lionginas Šepetys]] - [[Irena Šiaulienė]] - [[Petras Šileikis]] - [[Vytautas Šilinskas]] - [[Remigijus Šimašius]] - [[Albertas Šimėnas]] - [[Ingrida Šimonytė]] - [[Kazys Škirpa]] - [[Adolfas Šleževičius]] - [[Mykolas Sleževičius]] - [[Raimondas Šukys]] - [[Motiejus Šumauskas]] - [[Danijilas Šupikovas|Danijil(as) Šupikov(as)]] - [[Vytautas Šustauskas]] - == T == [[Dainius Trinkūnas]] - [[Juozas Tūbelis]] - [[Antanas Tumėnas]] == U == [[Gema Umbrasienė]] - [[Viktor Uspaskich]] == V == [[Gediminas Vagnorius]] - [[Žygimantas Vaičiūnas]] - [[Arūnas Valinskas]] - Josif (Juozas) Varejkis - [[Jonas Vasiliauskas]] - [[Aurelijus Veryga]] - [[Julius Veselka]] - [[Alis Vidūnas]] - [[Jankelis Vinickis]] - [[Augustinas Voldemaras]] - == Z == [[Bronislovas Zaikauskas]] - [[Jūratė Zailskienė]] - [[Emanuelis Zingeris]] - Zigmas Zinkevičius - [[Artūras Zuokas]] - == Ž == [[Romanas Žebenka]] - [[Jonas Žemaitis]] - [[Remigijus Žemaitaitis]] - [[Vidmantas Žiemelis]] - [[Henrikas Žukauskas]] - [[Algis Žvaliauskas]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Litovcev|Politiki]] [[Kategorija:Litovski politiki|*]] 1i61psjygutg8f5l5yggajb6wbijm2n Seznam kitajskih politikov 0 68087 6759800 6753292 2026-10-02T18:06:16Z ~2026-44996-51 264415 /* D */ 6759800 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Kitajci|kitajskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Kitajcev|Kitajska|kitajskih}} {{CompactTOC2}} == B == * [[Bo Gu]] * [[Bo Šilaj]] (Bo Xilai) * Bo Yibo == C == * [[Caj Hesen]] * [[Cao Rulin]] * [[Cen Čunšuan]] == CH (Č) == * [[Čang Čun]] * [[Čangsun Vudži]] * [[Čen Boda]] * [[Čen Dušju]] * [[Čen Gongbo]] * [[Čen Tančju]] * [[Čen Šiljan]] * [[Čen Ji]] * [[Čen Jun]] * [[Čeong Fatt Tdze]] *[[Qin Gang]] (Čin Gang) * [[Čjang Kajšek]] (Džjang Džješi) * [[Ču Čjubaj]] == D == * [[Daj Li]] * [[Deng Jingčao]] (Deng Yingchao) * [[Deng Šjaoping]] (Deng Xiaoping) * [[Dong Bivu]] (Dong Biwu) * [[Dou Šjan]] * [[Džang Čingli]] (Zhang Qingli) * [[Džang Čunčjao]] * [[Džu De]] (Zhu De) * Džu Rongdži (Zhu Rongji) == F == * [[Feng Juhsjang]] =? Feng Guodžang/Feng Kuočang == G == * [[Gao Gang]] (Kao Kang) * Gong Zheng ([[Gong Dženg]]) * [[Gu Mu]] == H == * [[Han Dženg]] * [[Hang Jau]] * [[Hu Čunhua]] * [[Hu Hanmin]] * [[Hu Džintao]] * [[Hu Džueven]] * [[Hu Čjaomu]] * [[Hu Čuili]] * [[Hu Jaobang]] * [[Hua Guofeng]] * [[Huang Džu]] == J (DŽ) == * [[Dži Pengfej]] * [[Džja Čunvang]] * [[Džjang Čing]] * [[Džjang Čuing]] * [[Džjang Dzemin]] == K == * [[Kang Šeng]] * [[Kang Jouvej]] == L == * [[Li Čjang]] * [[Li Da]] * [[Li Dadžao]] * [[Li Dešeng]] * [[Li Yuanchao]] ([[Li Juančao]])  * [[Li Kečjang]] * [[Li Lisan]] * [[Li Peng]] * [[Li Ruihuan]] * [[Li Tiejing]] * [[Li Šiannjan]] * [[Li Juanhong]] * [[Lin Bjao]] * [[Lin Boču]] (Lin Boqu) * [[Lin Sen]] * [[Li Veihan]] * [[Li Džanšu]] * [[Li Dzongren]] * [[Li Vejhan]] * [[Lju Bočeng]] * [[Lju Čih]] * [[Lju He]] * [[Lju Šaoči]] * [[Lu Dzongju]] * [[Luo Ronghuan]] * [[Luo Džanglong]] == M == * [[Mao Cetung]] == N == * [[Ngapoi Ngavang Džigme]] == P == * [[Peng Dehuaj]] * [[Peng Šudži]] * [[Peng Džen]] == Q (Č) == * [[Ču Čjubaj]] * [[Qin Gang]] == R == * [[Rong Yiren]] == S == * [[Sajfuding Ajdzedzi]] (Sejpidin) * [[Song Čingling]] (Sung Čingling) * [[Song Ping]] (1917-2026) * [[Song Renqiong]] * [[Ši Cuntong]] * [[Sun Čunlan]] * [[Sun Ke]] * [[Sun Jatsen]] == T == * [[Tan Pingšan]] * [[Tuan Čidžui]] == U == * [[Ulanhu]] (Mongol) == W (V) == * [[Van Li]] ([[Wan Li]]) * [[Vang Anši]] * [[Vang Čisan]] * [[Vang Hebo]] * [[Vang Hongven]] * [[Vang Ji (politik)|Vang Ji]] * [[Wang Qishan]] * [[Vang Džingvei]] * [[Vang Huning]] * [[Vang Ming]] * [[Vang Džen]] * [[Vei Guočing]] * [[Vei Džing]] * [[Ven Džjabao]] * [[Vu Banguo]] * [[Vu De]] * [[Vu Guišjan]] == X (Š) == * [[Ši Džinping]] * Ši Šuančjan? * [[Šiang Jing]] * [[Šjang Džongfa]] * [[Šje Džuedzaj]] * [[Šu Deheng]] (1890–1990) * [[Šu Šičang]] == Y (J) == * Jang Čengvu? * [[Jao Venjuan]] * [[Jao Jilin]] * [[Jang Šangkun]] * [[Jang Šjufeng]] * [[Čen Jongui]] * [[Ju Čjuli]] * [[Juan Šikaj]] == ZH (DŽ) == * [[Džang Bodžun]] * [[Džang Dzuolin]] * [[Džang Džjandži]] * [[Džang Gaoli]] * [[Džang Guotao]] * [[Džang Tajlei]] * [[Džang Ventjan]] (Zhang Wentian) * [[Džao Cangbi]] * [[Džao Dzijang]] * [[Džao Vendžuan]] * [[Džou Enlaj]] * [[Džou Fohaj]] * [[Džou Džjanren]] * [[Džou Dziči]] * [[Džu De]] * [[Džu Rongdži]] (1928-2026) * [[Zou Jiahua|Dzou Džiahua]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Kitajcev|Politiki]] [[Kategorija:Kitajski politiki|*]] cws2uch2jinoaa8sj4xjuta6z6tpdfh 6759801 6759800 2026-10-02T18:07:47Z ~2026-44996-51 264415 /* D */ 6759801 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Kitajci|kitajskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Kitajcev|Kitajska|kitajskih}} {{CompactTOC2}} == B == * [[Bo Gu]] * [[Bo Šilaj]] (Bo Xilai) * Bo Yibo == C == * [[Caj Hesen]] * [[Cao Rulin]] * [[Cen Čunšuan]] == CH (Č) == * [[Čang Čun]] * [[Čangsun Vudži]] * [[Čen Boda]] * [[Čen Dušju]] * [[Čen Gongbo]] * [[Čen Tančju]] * [[Čen Šiljan]] * [[Čen Ji]] * [[Čen Jun]] * [[Čeong Fatt Tdze]] *[[Qin Gang]] (Čin Gang) * [[Čjang Kajšek]] (Džjang Džješi) * [[Ču Čjubaj]] == D == * [[Daj Li]] * [[Deng Jingčao]] (Deng Yingchao) * [[Deng Šjaoping]] (Deng Xiaoping) * [[Dong Bivu]] (Dong Biwu) * [[Dou Šjan]] == F == * [[Feng Juhsjang]] =? Feng Guodžang/Feng Kuočang == G == * [[Gao Gang]] (Kao Kang) * Gong Zheng ([[Gong Dženg]]) * [[Gu Mu]] == H == * [[Han Dženg]] * [[Hang Jau]] * [[Hu Čunhua]] * [[Hu Hanmin]] * [[Hu Džintao]] * [[Hu Džueven]] * [[Hu Čjaomu]] * [[Hu Čuili]] * [[Hu Jaobang]] * [[Hua Guofeng]] * [[Huang Džu]] == J (DŽ) == * [[Dži Pengfej]] * [[Džja Čunvang]] * [[Džjang Čing]] * [[Džjang Čuing]] * [[Džjang Dzemin]] == K == * [[Kang Šeng]] * [[Kang Jouvej]] == L == * [[Li Čjang]] * [[Li Da]] * [[Li Dadžao]] * [[Li Dešeng]] * [[Li Yuanchao]] ([[Li Juančao]])  * [[Li Kečjang]] * [[Li Lisan]] * [[Li Peng]] * [[Li Ruihuan]] * [[Li Tiejing]] * [[Li Šiannjan]] * [[Li Juanhong]] * [[Lin Bjao]] * [[Lin Boču]] (Lin Boqu) * [[Lin Sen]] * [[Li Veihan]] * [[Li Džanšu]] * [[Li Dzongren]] * [[Li Vejhan]] * [[Lju Bočeng]] * [[Lju Čih]] * [[Lju He]] * [[Lju Šaoči]] * [[Lu Dzongju]] * [[Luo Ronghuan]] * [[Luo Džanglong]] == M == * [[Mao Cetung]] == N == * [[Ngapoi Ngavang Džigme]] == P == * [[Peng Dehuaj]] * [[Peng Šudži]] * [[Peng Džen]] == Q (Č) == * [[Ču Čjubaj]] * [[Qin Gang]] == R == * [[Rong Yiren]] == S == * [[Sajfuding Ajdzedzi]] (Sejpidin) * [[Song Čingling]] (Sung Čingling) * [[Song Ping]] (1917-2026) * [[Song Renqiong]] * [[Ši Cuntong]] * [[Sun Čunlan]] * [[Sun Ke]] * [[Sun Jatsen]] == T == * [[Tan Pingšan]] * [[Tuan Čidžui]] == U == * [[Ulanhu]] (Mongol) == W (V) == * [[Van Li]] ([[Wan Li]]) * [[Vang Anši]] * [[Vang Čisan]] * [[Vang Hebo]] * [[Vang Hongven]] * [[Vang Ji (politik)|Vang Ji]] * [[Wang Qishan]] * [[Vang Džingvei]] * [[Vang Huning]] * [[Vang Ming]] * [[Vang Džen]] * [[Vei Guočing]] * [[Vei Džing]] * [[Ven Džjabao]] * [[Vu Banguo]] * [[Vu De]] * [[Vu Guišjan]] == X (Š) == * [[Ši Džinping]] * Ši Šuančjan? * [[Šiang Jing]] * [[Šjang Džongfa]] * [[Šje Džuedzaj]] * [[Šu Deheng]] (1890–1990) * [[Šu Šičang]] == Y (J) == * Jang Čengvu? * [[Jao Venjuan]] * [[Jao Jilin]] * [[Jang Šangkun]] * [[Jang Šjufeng]] * [[Čen Jongui]] * [[Ju Čjuli]] * [[Juan Šikaj]] == ZH (DŽ) == * [[Džang Bodžun]] * [[Džang Čingli]] (Zhang Qingli) * [[Džang Čunčjao]] * [[Džang Dzuolin]] * [[Džang Džjandži]] * [[Džang Gaoli]] * [[Džang Guotao]] * [[Džang Tajlei]] * [[Džang Ventjan]] (Zhang Wentian) * [[Džao Cangbi]] * [[Džao Dzijang]] * [[Džao Vendžuan]] * [[Džou Enlaj]] * [[Džou Fohaj]] * [[Džou Džjanren]] * [[Džou Dziči]] * [[Džu De]] (Zhu De) * [[Džu Rongdži]] (1928-2026) (Zhu Rongji) * [[Zou Jiahua|Dzou Džiahua]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Kitajcev|Politiki]] [[Kategorija:Kitajski politiki|*]] 12jzrgstnu0sajkmcqwgytj3hu340ey Seznam ruskih politikov 0 69921 6759868 6752120 2026-10-02T23:33:43Z ~2026-44996-51 264415 /* G */ 6759868 wikitext text/x-wiki [[Seznam]] [[Rusi|ruskih]] '''[[politik]]ov'''. {{Predelaj}}{{seznami poklicev za narode|Rusov|Rusija|ruskih}}{{CompactTOC2}} == A == * [[Viktor Abakumov]] * [[Leonid Abalkin]] * [[Ramazan Abdulatipov -|Ramazan Abdulatipov]] * [[Konstantine (Kote) Abhazi]] * [[Viktorija Abramčenko]] * [[Sergej Abramov]] * [[Rafael Abramovič]] Rejn * [[Roman Abramovič]] * [[Boris Adlejba]] * [[Aleksej Adžubej]] * [[Jurij Afanasjev]] * [[Sergej Afanasjev]] * [[Viktor Afanasjev]] * [[Jurij Afonin]] * [[Jakov Agranov]] * [[Tamerlan Aguzarov]] * [[Iljas Hamzatovič Ahmadov]] * [[Han Ahmedov]] * [[Sergej Ahromejev -|Sergej Ahromejev]] * [[Nedirbaj Ajtakov]] * [[Askar Akajev]] * [[Pavel Akselrod]] * [[Nikolaj Aksjonenko]] * [[Aleksandr Aksjonov]] * [[Sergej Aksjonov]] * Aleksandrov * [[Georgij Aleksandrov]] * [[Ivan Akulov]] * [[Grigorij Aleksinski]] * [[Aleksej Aladin]] * [[Vladimir Algasov]] * [[Alu Alhanov]] * [[Gejdar Alijev|Gejdar (Hejdar) Alijev]] * [[Muhu Alijev]] * [[Samed Alijev]] * [[Anuarbek Alimžanov]] * [[Viktor Alksnis]] * [[Sarkis Ambarcumjan]] * [[Jevgenij Ambarcumov]] * [[Vasilij Andrijanov]] * [[Andrej Andrejev]] * [[Nina Andrejeva]] * [[Igor Andropov]] * [[Jurij Andropov]] * [[Vasilij Anisimov]] (Afanasjev) * [[Nikolaj Annenski]] * [[Lembit Annus]] * [[Viktor Anpilov]] * [[Nikolaj Antipov]] * [[Anatolij Antolov]] * [[Aleksandr Antonov]] * [[Anatolij Antonov]] * [[Vladimir Antonov-Ovsejenko]] * [[Osip Aptekman]] * [[Babken Ararkcjan]] * [[Georgij Arbatov]] * [[Serhij Arbuzov]] * [[Andrej Argunov]] * [[Ivan Arhipov]] * [[Averki Aristov]] * [[- Boris Aristov|Boris Aristov]] * [[Inesa Armand]] * [[Grigorij Aronštam]] * [[Igor Artemjev]] * [[Aleksandra Artjuhina]] * [[Suren Arutjunjan]] * [[Mihail Astafjev]] * [[Igor Ašurbejli]] * [[Kaihaziz Atabajev]] * [[Almazbek Atambajev]] * [[Sergej Atrošenko]] * [[Ruslan Aušev]] * [[Varlam Avanesov|Varlaam A. Avanesov]] * Vladimir? Avanesov * [[Nikolaj Avksentjev]] == B == * [[Suhan Babajev]] * [[Sergej Baburin]] * [[Vasilij Bačuk]] * Aleksander E. Badajev * [[Aleksej Badajev]] * [[Sergej Bagapš]] * [[Kyamran Mamed Bagirov|Kjamran Mamed Bagirov]] * [[Mir Džafar Bagirov]] * [[Mikola Bahrov]] * [[Mamuka Bakhtadze|Mamuka Bahtadze]] * [[Ahmet Bajtursinov]] * [[Nikolaj Bajbakov]] * [[Vadim Bakatin]] * [[Ivan Bakanov]] * [[Kurmanbek Bakijev]] * [[Oleg Baklanov]] * [[Mihail Bakunin]] * [[Viktor Barannikov]] * [[Aleksandr Bastrikin]] * [[Olga Bašmačnikova]] * [[Karl Bauman]] * [[Nikolaj Ernestovič Bauman|Nikolaj Bauman]] * [[- Aleksandr Beglov|Aleksandr Beglov]] * [[Oleg Belavencev]] * [[Nikolaj Beljajev]] * [[Oleg Beljakov]] * [[Aleksandr Beloborodov]] * [[Andrej Belousov]] * [[Boris Belousov]] * [[Ivan Benediktov]] * [[Gurbanguli Berdimuhamedov]] * [[Serdar Berdimuhamedov]] * [[Aleksandr Berdnikov]] * [[Boris Berezovski]] * [[Lavrentij Berija]] * [[Aleksander Berkman]] * [[Andris Bērziņš]] * [[Jānis Bērziņš-Ziemelis|Jān(is) Bērziņ(š-Ziemelis)]] * [[Nikolaj Bespalov]] * [[Aleksander Bessmertnih|Aleksandr Bessmertnih]] * [[Gela Bezhuašvili]] * Kaadyr-ool Bicheldey * [[Aleksandra Birjukova]] * [[Sergej Birjuzov]] * [[Vjačeslav Bitarov]] * [[Vasilij Konstantinovič Bljuher|Vasilij Bljuher]] * [[Jakov Bljumkin]] * [[Vasilij Blohin]] * [[Filip Bobkov]] * [[Nikolaj Bobrikov]] * [[Aleksej Bobrinski]] * [[Ivan Bodil|Ivan]] [[Ivan Bodil|Bodjul]] (Ion Bodil) * [[Vladimir Bogoraz]] * [[Jurij Bojko]] * [[Älïhan Nurmuhameduli Bökejhan]] * [[Ljudmila Bokova]] * [[Valerij Boldin]] * [[Jurij Boldirjev]] * [[Vasilij Boldirjev]] * [[Aleksej Bolšakov]] * [[Ivan Bondarenko]] * [[Jelena Bonner]] * [[Georgij Valentinovič Boos|Georgij Boos]] * [[Nikolaj Bordjuža]] * [[Jurij Borisov]] * [[Aleksandr Borodaj]] * [[Mihail Borodin]] * [[Pavel Borodin]] * [[Pjotr Borodin]] * [[Aleksandr Bortnikov]] * [[Jevgenija Boš]] * [[Algirdas Brazauskas]] * [[Leonid Brežnjev]] * [[Nikolaj Brjuhanov]] * [[Eva Brojdo]] * [[Grigorij Brojdo]] * [[Vladimir Brovikov]] * [[Andrej Bubnov]] * [[Semjon Budjoni]] * [[Nikolaj Buharin]] * [[Alihan Bukejhanov|Alihan Bukeihanov]] * [[Vladimir Bukovski]] * [[Vladimir Bulgak]] * [[Nikolaj Bulganin]] * [[Genadij Burbulis]] * [[Nino Burdžanadze]] * [[Fjodor Burlacki]] == C == * [[Iraklij Cereteli]] * [[Jefim Cetlin|Jefim Cejtlin]] * [[Mihail Chakaja]] * [[Ion Chicu]] * [[Aleksander Cjurupa]] * [[Semjon Cvigun]] == Č == * [[Jurij Čajka]] * [[Nikolaj Čajkovski]] * [[Aleksej Čalij]] * [[Vasilij Čapajev]] * [[Nikolaj Čaplin]] * [[Jevgenij Čazov]] * [[Viktor Čebrikov]] * [[Sergej Čemezov]] * [[Nikolaj Černiševski]] * [[Dmitrij Černišenko]] * [[Anatolij Černjajev]] (1921-2017) * [[Konstantin Černenko|Konstantin Černjenko]] * [[Viktor Černomirdin]] * [[Boris Černousov]] * [[Viktor Černov]] * [[Aleksandr Červjakov]] * [[Stepan Červonenko]] * [[Ljudvig Čibirov]] * [[Georgij Čičerin]] * [[Anatolij Čubajs]] * [[Vlas Čubar]] * [[Refat Čubarov]] * [[Jakov Čubin]] * [[Sergej Čuckajev]] * [[Mihail Čudov]] * [[Konstantin Čujčenko]] * [[Jurij Čurbanov]] == D == * [[Fjodor Dan]] * Nikolaj Danielson - Daniševski * [[Oleksij Danilov]] * [[Oleg Davidov]] * [[Abram Deborin]] * [[Lev Dejč]] ([[Leo Deutsch]]) * [[Vladimir Dekanozov]] * [[Pjotr Demičev]] * [[Karen Demirčjan]] * [[Pavel Dibenko]] * N. Dimšic * [[Galej Dinmuhametov]] * [[Vasilij Djakonov]] * [[Vasil Djurdinec]] * [[Anatolij Dobrinin]] * [[Roman Dobrohotov]] * [[Igor Dodon]] * [[Aleksandr Dogadov]] * [[Vitalij Dogužijev]] * [[Vladimir Dolgih]] (1924-2020) * [[Pavel Dolgorukov]] * [[Ivan Drač]] * [[Aleksandr Drozdenko]] * [[Jurij Dubinin]] * [[Džohar Dudajev]] * [[Nikolaj Dudorov]] * [[Aleksandr Dugin]] * [[Katarina Duncova]] * [[Pjotr Durnovo]] * [[Arkadij Dvorkovič]] * [[Alesandr Dzasohov]] * [[Mikalaj Dzemjantsjej]] ([[Nikolaj Dementjev]]) * [[Feliks Edmundovič Dzeržinski|Feliks Dzeržinski]] * [[Vladimir Džabarov]] * [[Mustafa Džemilev]] * [[Rešat Džemilev]] == E == * [[Sultan Mažid Efendijev]] * [[Robert Ejhe]] * [[Nahum Eitingon]] * [[Abdulfaz Elčibej]] * [[Henryk Ehrlich]] * [[Eduard Essen]] == F == * [[Valentin Falin]] * [[Rafail Farbman]] * [[Ivan Fedko]] * [[Vera Figner]] * [[Sergej Filatov]] * [[Pavel Filip]] * [[Pavel Finogenov]] * [[Nikolaj Firjubin]] * [[Boris Fjodorov]] * [[Jevgenij Fjodorov]] * [[Nikolaj Fjodorov]] * [[Vitold Fokin]] * [[Mihail Fonin]] * [[Mihail Fradkov]] * [[Woldemar Freedericksz]] * [[Mihail Frinovski]] * [[Mihail Frolenko]] * [[Ivan Frolov]] * [[Mihail Frumkin]] * [[Mihail Frunze]] * [[Jekaterina Furceva]] * [[Venjamin Furer]] * [[Sergej Furgal]] == G == * [[Ahsarbek Galazov]] * [[Muhametnazar Gapurov]] * [[Jegor Gajdar]] * [[Aleksandr Galuška]] * [[Jan Gamarnik]] * [[Svetlana Ganuškina]] * [[Georgij Gapon]] * [[Vasilij Garbuzov]] * [[Aleksej Gaskarov]] * [[Teljman Gdljan]] * [[Nikolaj Gej]] * [[Genadij|Anatolij/Genadij]] [[Gerasimov]] * [[Grigorij Geršuni]] * [[Kirill Gevorgian]] * [[Boris Gidaspov]] * [[Nikolaj Gikalo]] * [[Nika Gilauri]] * [[A. Girenko]] * [[Sergej Glazjev]] (Glasjev) * [[Nikolaj Glebov-Avilov]] * [[Grigorij Golicin]] * [[Tatjana Golikova]] * [[Olga Golodec]] * [[Nikolaj Goloded]] * [[Fjodor Gološčokin]] * [[Viktor Golovanov]] * [[Fjodor Golovin]] * [[Mark Gorbačov]] * [[Mihail Gorbačov]] * [[- Anatolij Gorbunov|Anatolij(s) Gorbunov(s)]] * [[Nikolaj Gorbunov]] * [[Aleksej Gordejev]] * [[Oleg Gordijevski]] * [[Ivan Goremikin|Ivan L. Goremikin]] * [[Aleksandr Gorkin]] * [[Ivan Goroškin]] * [[Boris Gostev]] * [[Avram Gots]] * [[Mihail Gots]] * [[Stanislav Govoruhin]] * [[Pavel Gračov]] * [[Andrej Grečko]] * [[Nikolaj Gredeskul]] * [[German Gref]] * [[Nikolaj Gribačov]] * [[Dmitrij Grigorenko]] * [[Pjotr Grigorenko]] * [[Vagan Grigorjan]] * [[Grigorij Grinko]] * [[Viktor Grišin]] * [[Boris Grizlov]] * [[Boris Gromov]] * [[Semjon Grossu]] * [[Pavel Grudinin]] * [[Nikolaj Gubenko]] * [[Aleksandr Gučkov]] * [[Genadij Gudkov]] * [[Isidor Gukovski]] * [[Nikolaj Gusarov]] * [[Sergej Gusev]] * [[Vladimir Gusev]] * [[Vadim Gustov]] * [[Kuzma Gvozdev]] == H == * [[Radil Habirov]] * [[Raul Hadžimba]] * [[Izatullo Hajojev]] * [[Irina Hakamada]] * [[Ildar Halikov]] * [[Jevgenij Haritonov]] * [[Nikolaj Haritonov]] * [[Ruslan Hazbulatov]] * [[Aleksandr Helfand]] (=[[Israel Parvus]]) * [[- Aleksander Hercen|Aleksander Hercen]] * [[Georgij Hiža]] * [[Mihail Hodorkovski]] * [[Fajzula Hodžajev]] * [[Ivan Hohlov]] * [[Fatali Kan Hojski]] * [[Vsevolod Holubovič]] * [[Nikolaj Homjakov]] * [[Oleksij Hončaruk]] * [[Oleg Horohordin]] * [[Hrihorij Hrinko]] (Grigorij Grinko) * [[Viktor Hristenko]] * [[Nikita Hruščov]] * [[Narmahonmadi Hudajberdijev]] * [[Stanislav Hurenko]] * [[Mirza Davud Bagir ogly Husseynov|Mirza Davud Huseinov]] * [[Marat Husnulin]] * [[Aleksej Hvostov]] == I == * [[Rahim Kirejevič Ibrahimov]] * [[Vitalij Ignatenko]] * [[Aleksei Ignatjev]] * [[Pavel Ignatjev]] * [[Nikolaj Pavlovič Ignatjev]] * [[Semjon Ignatjev]] * [[Sergej Ignatjev]] * [[Nikolaj Ignatov]] * [[Vjačeslav Igrunov]] * [[Akmal Ikramov]] * [[Leonid Iljičov]] * [[Kirsan Iljumžinov]] * [[Adolf Ioffe]] * Isakov * [[Viktor Išajev]] * [[Igor Ivanov]] * [[Nikolaj Ivanov]] * [[Sergej Ivanov]] * [[Viktor Ivanov]] * [[Vladimir Ivaško]] * [[Aleksander Izvolski|Aleksandr Izvolski]] == J == [[Genrih Jagoda]] - [[Jona Jakir]] - [[Pjotr Jakir]] - [[Aleksander Jakovljev]] - [[Jakov Jakovljev]] - [[Nikolaj Jakovljev]] - [[Vasilij Jakovljev]] - [[Vladimir Jakovljev]] - [[Varvara Jakovljeva]] - [[Pjotr Jakubovič]] - [[Gleb Jakunin]] - [[Genadij Janajev]] - [[Zelimhan Jandarbijev]] - [[Nikolaj Janson]] - [[Vitalij Jarema]] - [[Jemeljan Jaroslavski]] - [[Jurij Jarov]] - [[Irina Jarovaja]] - [[Mihail Jasnov]] - [[Ilija Jašin]] - [[Grigorij Javlinski]] - [[Dmitrij Jazov]] - [[Aleksandr Jeframov|Aleksandr Jefremov]] - [[Dominik Jefremov]] - [[Ivan Jefremov]] - [[Mihail Jefremov]] - [[Nikolaj Jegoričev]] - [[Aleksandr Jegorov]] - [[Nikolaj Jegorov]] - [[Jurij Jehanurov]] - [[Boris Jelcin]] - [[Mark Jelizarov]] - (Avraam?) [[Abel Jenukidze]] - [[Olga Jepifanova]] - [[Aleksej Jepišev]] - [[Gregorij Jeremej]] - [[Viktor Jerin]] - [[Grigorij Jevdokimov]] - [[Aleksandr Ježevski]] - [[Nikolaj Ježov]] - [[Sergej Ježov]] (''Cederbaum'') - [[P. Judin|Pavel Judin]] - [[Ihor Juhnovski]] - [[Valentin Jumašev]] - [[Konstantin Jurenjev]] - [[Ismail Jusupov]] - [[Usman Jusupov]] - [[Sergej Jušenkov]] == K == Kabanov - [[Ivan (Johannes) Kebin|Ivan (Johannes) Käbin]] - I. F. Kadacki - [[Vladimir Kadanikov]] - [[Ahmat Kadirov]] - [[Ramzan Kadirov]] - [[Julij Kaganovič]] - [[Lazar Kaganovič]] - [[Mihail Kaganovič]] - Kahiani - [[Mihail Ivanovič Kalinin|Mihail Kalinin]] - [[Jānis Kalnbērziņš]] - [[Oleg Kalugin]] - [[Kallibek Kamalov]] - [[Lev Kamenjev]] - [[Grigorij Kaminski]] - [[Boris Kamkov]] - [[Ivan Kapitonov]] - Ja. Kapustin - [[Sergej Karaganov]] - [[Lev Karahan]] - [[Tigran Karahanov]] - [[Grigorij Karasin]] - [[Aleksander Aleksandrovič Karelin|Aleksander Karelin]] - [[Vladimir Karelin]] - [[Islam Karimov]] - [[Nikolaj Karotamm]] - Dmitrij &Lavrentij [[Kartvelišvili]] - [[Sarkis Kasjan]] - [[Mihail Kasjanov]] - [[Gari Kasparov]] - [[Konstantin Katušev]] - [[Aleksander Kazakov|Aleksandr Kazakov]] - [[Nikolaj Kazakov]] - [[Ivan Kazanec]] - [[Anatollij Kinah]] - [[Aleksej Kazannikov|Aleksej Kazannik]] - [[Vjačeslav Kebič]] - [[Mihail Kedrov]] - [[Aleksander Kerenski]] - [[Anatolij Kinah]] - [[Sergej Kirijenko]] - [[Andrej Kirilenko]] - [[Vladimir Aleksejevič Kirilin|Vladimir Kirilin]] - [[Sergej Kirov]] - [[Aleksej Kiseljov]] - [[Tihon Kiseljov]] - [[Tengiz Kitovani]] - [[Ilja Klebanov|Ilja K/Hlebanov]] - ''Giorgi Khoshtaria'' - [[Vilgelm Knorin|Vilgelm Knorin(š)]] - [[Mihail Kobecki]] - [[Pjotr Kobozev]] - Amayak &[[Bogdan Kobulov]] - [[Jurij Kocjubinski]] - [[Andrej Kokoškin]] - [[Vladimir Kokovcov]] - [[Genadij Kolbin]] - [[Aleksandr Kolčak]] - [[Andrej Kolegajev]] - [[Marija Kolesnikova]] - [[Mihail Petrovič Kolesnikov|Mihail Kolesnikov]] - [[Vladimir Kolokolcev]] - [[Aleksandra Kolontaj]] - [[Nikolaj Komarov]] - [[Nikolaj Kondratenko]] - [[Anatolij Koni]] - [[Aleksander Konovalov|Aleksandr Konovalov]] - [[Daniil Konstantinov]] - [[Ilja Konstantinov]] - [[Georgij Kornijenko]] - [[Oleksandr Kornienko]] - [[Aleksandr Kornilov]] - [[Lavr Kornilov]] - [[Vitalij Korotič]] - [[Nikolaj Korotkov]] - [[Aleksandr Koržakov]] - [[Aleksandr Kosarjev]] - [[Aleksej Kosigin]] - [[Stanislav Kosior]] [[Andrej Kovaljov|-]] [[Vladislav Kosior]] - [[Merab Kostava]] - [[Vladimir Kotelnikov]] [[Andrej Kovaljov|-]] Kotov - [[Grigorij Kotovski]] - [[Nikolaj Koval]]/Nicolae Coval - [[Jelizaveta Kovalskaja]] [[Andrej Kovaljov|- Andrej Kovaljov]] - [[Nikolaj Kovaljov]] - [[Marija Kovrigina]] - [[Marina Kovtun]] - [[Dmitrij Kozak]] - [[Andrej Kozirjev]] - [[Aleksandr Kozlov]] - [[Frol Kozlov]] - [[Aleksandr Kozlovski]] - [[Oleksandr Kozmuk]] - [[Oleg Kožemjako]] - [[Vladimir Kožin]] - [[Vadim Kožinov]] - [[Pjotr Krasikov]] - [[Leonid Krasin]] - Viktor Krasin - [[Aleksandr Krasnoščokov]] - [[Pjotr Krasnov]] - [[Boris Kravcov]] (1922-?) - [[Viktor Kress]] - [[Nikolaj Krestinski]] - [[Vasilij Krestjaninov]] - [[Nikolaj Krilenko]] [[Aleksej Kudrin|-]] [[Solomon Krim]] - [[Aleksandr Krinicki]] - [[Valter Krivicki]] - [[Aleksandr Krivošejn]] - [[Vladimir Krjučkov -|Vladimir Krjučkov]] - [[Peter Kropotkin]] - [[Sergej Kruglov]] [[Vladimir Krjučkov -|-]] [[Jānis Kruminš]] - [[Nadežda Krupskaja]] - [[Gleb Kžhižanovski|Gleb Kržižanovski]] - [[Nikolaj Kubjak]] - [[Aleksej Kudrin]] - [[Valerjan Kujbišev]] - [[Jevgenij Kujvašev]] - [[Fjodor Kulakov]]- [[Genadij Kulik]] - [[Ivan Kulik]] - [[Anatolij Kulikov]] - [[Viktor Kulikov]] - [[Dinmuhamed Kunajev]] - [[Valentin Kupcov]] - [[Genadij Kuprijanov]] - [[Sergej Kurašov]] - [[Dmitrij Kurski]] - (''Donduk Kuular'') - [[Ivan Kutuzov]] - [[Otto Kuusinen]] - [[Josif Kuzmin]] - [[Aleksej Kuznjecov]] - [[Vasilij Kuznjecov]] - [[Emanuel Kviring]] - Emzar Kvitsiani - [[Aleksandr Kvjatkovski]] == L == [[Vilis Lācis]] - [[Nestor Lakoba]] - [[Karl Lander]] (''Kārlis Landers'') - Konstantin I. Lander - [[Sergej Lapin]] - [[Mihail Lapšin]] - [[Mihail Laševič]] - [[Anatolij Lavrentjev]] - [[Pjotr Lavrov]] - [[Sergej Lavrov]] - [[Pavel Lazimir]] - P. Lazutin - [[Aleksander Ivanovič Lebed|Aleksand(e)r Lebed]] - [[Aleksej Lebed]] - [[Dmitrij Lebed]] - [[Igor Lebedjev]] - [[Ivan Lebedjev]] - [[Pavel Lebedev-Pojianski|Pavel Lebedjev-Pojanski]] - [[Sergej Lebedjev]] - [[Lenin]] - Andrejs Lepse - [[Mihail Lesečko]] - [[Aleksandr Levintal]] - [[Mihail (Mark) Liber]] - [[Jegor Ligačov]] (1920-2021) - [[Vasilij Lihačov]] - [[Edvard Limonov|Eduard Limonov]] - [[Nikolaj Lisenko]] - [[Vladislav Listjev]] - [[Maksim Litvinov]] - [[Martin Ljadov]] - [[Oleh Ljaško|Oleh (Oleksandr) Ljaško]] - [[Olga Ljubimova]] - [[Genrih Ljuškov]] - [[Aleksej Lobanov-Rostovski]] - [[Mihail Sergejevič Lobanov|Mihail Lobanov]] - [[Pavel Lobanov]] - [[Oleg Lobov]] - [[Pjotr Lomako]] - [[Afanasij Lomov|Georgij]] [[Afanasij Lomov|(Afanasij) Lomov]] (Oppokov) - [[German Lopati]]n - [[Solomon (Alexandr) Lozovski|Solomon (Aleksandr) Lozovski]] - [[Konstantin Lubenčenko]] - [[Leonid Lubenikov]] - [[Petru Lučinski]] - [[Nusratula Lutfulajev]] - [[Andrej Lugovoj]] - [[Vladimir Lukin]] - [[Anatolij Lukjanov]] - [[Anatolij Lunačarski]] - [[Ivan Lutak]] - [[Jurij H. Lutovinov]] - [[Jurij Lužkov]] - [[Georgij Lvov]] == M == [[Vladimir Mackevič]] - P. Maggo - [[Magomedali Magomedov]] - [[Konstantin Maksimov]] - [[Kahar Mahkamov]] - [[Nusratullo Maksum]] - [[Absamat Masalijev]] - [[Ivan Majski]] - [[Albert Makašov]] - [[Vasilij Maklakov]] - [[Georgij Malenkov]] - [[Jakov Malik]] - [[Rodion Malinovski]] - [[Vjačeslav Mališev -]] [[Oleg Mališkin]] - B. F. Malkin - [[Konstantin Malofejev]] - [[Anatolij Malofejev]] - [[Enver Mamedov]] - [[Tajmuraz Mamsurov]] - [[Samson Mamulia]] - [[Jurij Manjevekov]] - Mansurov - [[Dmitrij Zaharovič Manuiljski|Dmitrij Manuiljski]] - [[Aleksandr Manuilov]] - [[Gurij Ivanovič Marčuk|Gurij Marčuk]] - [[Giorgi Margvelašvili]] - [[Aleksandr Martinov]] - [[Julij Martov|Julij Osipovič Martov]] - [[Absamat Masalijev]] - [[Aslan Mashadov]] - [[Arkadij Maslennikov]] - [[Semjon Maslov]] - [[Jurij Masljukov]] - [[Vitalij Masol]] - [[Pjotr Mašerov]] - [[Nikolaj Matvejev]] - [[Anatolij Matvijenko]] - [[Valentina Matvijenko]] - [[Kiril Mazurov]] - [[Leopold Mechelin]] - [[Vladimir Medinski]] - [[Sergej Medvedčuk]] - [[Viktor Medvedčuk]] - [[Dmitrij Medvedjev]] - [[Jevgenij Nikolajevič Medvedjev|Jevgenij Medvedjev]] - [[Jukhim Medvedjev|Juhim Medvedjev]] - [[Pavel Aleksejevič Medvedjev|Pavel Medvedjev]] - [[Sergej Medvedjev]] - [[Vadim Medvedjev]] - [[Lev Mehlis]] - [[Sergej Petrovič Melgunov]] - [[Serhij Melničuk]] - [[Aleksandr Melnikov]] - [[Ivan Melnikov]] - [[Irakli Menagarišvili|Iraklij Menagarišvili]] - [[Sergej Menjajlo]] - [[Mihail Menšikov]] - [[Vjačeslav Menžinski]] - [[Vsevolod Merkulov]] - [[Valentin Mesjac]] - [[Jurij Meškov]] - [[Dmitrij Mezencev]] - [[Ivan Mežlauk]] - [[Valerij Mežlauk]] - [[Vincas Mickevičius-Kapsukas|Vinc(ent)as Mickevič(ius)-Kapsukas]] - V. in N. Mihajlov - [[Nikolaj Mihajlovski]] - [[Anastas Mikojan]] - [[Alaksandar Milinkievič]] - [[Mihail Millionščikov]] - [[Pavel Miljukov]] - [[Vladimir Miljutin]] - [[Vladimir Milov]] - [[Rustam Minnihanov]] - [[Sergej Mironov]] - [[Šavkat Mirzjojev]] - [[Levon Mirzojan]] - [[Mihail Mišustin]] - [[Georgij Miterev]] - [[Sergej Mitrohin]] - [[Oleg Mitvol]] - [[Venedikt Mjakotin]] - [[Aleksandr Mjasnikov]](-kjan) - [[Gavril Mjasnikov]] - [[Ruben Mkrtichyan (Rubenov)|Ruben Mkrtičjan]] (Rubenov) - [[Anatolij Mohiljov]] - [[Mihail Mojsejev]] - [[Vjačeslav Molotov]] - [[Oleksandr Moroz]] - [[Nikolaj Morozov]] - [[Hennadij Moskal]] - [[Pjotr Moskatov]] '''-''' [[Ivan Moskvin]] - [[Mihail Moskvin]] (Trilisser) - [[Pavel Mostovoj]] - [[Vladimir Movsisjan]] - S. D. Mstislavski - [[Farid Muhametšin]] - [[Jurij Muhin]] - [[Mirzo Muhitdinov]] - [[Nuritdin Muhitdinov]] - [[Vsevolod Murahovski]] - [[Jevgenij Murajev]] - [[Matvej Muranov]] - Mihail K. Muranov - [[Zinad Muratov]] - [[Artur Muravjov]] - Nikita Muravjov - Mürisep - [[Sergej Muromcev]] - [[GazanfarMusabekov|Gazanfar Musabekov]] - [[Imam Mustafajrev]] - [[Ajaz Mutalibov]] - [[Vitalij Mutko]] == N == [[Elvira Nabiullina]] - [[Rahmon Nabijev]] [[- Lev Nariškin|-]] [[Dmitrij Nabokov]] - [[Vladimir Dmitrijevič Nabokov]] - [[Boris Nadeždin]] - [[Vjačeslav Nagovicin]] - [[Vladimir Dmitrijevič Nabokov|Nariman Narimanov]] - [[Lev Nariškin]] - [[Sergej Nariškin]] - [[Natalija Naročnickaja]] - [[Ljudmila Narusova]] - [[Jadgar Nasriddinova]] - [[Mark Natanson]] - [[Aleksandr Naumov]] - [[Aleksej Navalni]] - [[Nursultan Nazarbajev]] - [[Andrej Nečajev]] - [[Sergej Nečajev]] - [[Nikolaj Visarjonovič Nekrasov|Nikolaj Nekrasov]] - [[Boris Nemcov]] - [[Anatolij Neratov]] - [[Sergej Neverov]] - [[Vladimir Nevski]] - [[Saparmurat Nijazov]] - [[Nikolaj Nikiforov]] - [[Pjotr Nikiforov]] - [[Aleksej Nikitin]] - [[Vladilen Nikitin]] - [[Klavdija Nikolajeva]] - [[Viktor Nikonov]] - [[Rafik Nišanov]] - [[Viktor Nogin]] - [[Ivan Nosov]] - [[Aleksandr Novak]] - [[Ignat Novikov]] - [[Jurij A. Novikov]] - [[Vladimir Novikov]] - [[Santeri Nuorteva]] - [[Rašid Nurgalijev]] - [[Zijad Nurijev]] - [[Nigmet Nurmakov]] == O == * [[Valerian Obolenski]] * Aleksander I. Okulov *[[Sergej Oldenburg]] *Sherig-ool Oorzhak *[[Georgij Oppokov (= Afanasij Lomov)|Georgij Opokov (= Afanasij Lomov)]] *[[Nikolaj Organov]] *Fjodor V. Olič *[[Aleksandr Orlov]] *[[Dmitrij Orlov]] *[[Oleg Orlov]] *[[Vasilij Orlov]] *[[Vladimir Orlov]] *[[Aleksandr Osatkin-Vladimirski]] *[[Roza Otunbajeva]] *[[Aleksej Overčuk]] *[[Bališ Ovezov]] == P == [[Nikolaj Pahomov]] - [[Justas Paleckis]] - [[Anatolij Panfilov|Anatolij Pamfilov]] - [[Ella Pamfilova]] - [[Sofia Panina]] - [[Boris Pankin]] - [[Matsak Papyan|Matsak Papjan]] - [[Petru Pascari]] - [[Leonid Pasečnik]] - [[Nikolaj Patoličev]] - [[Nikolaj Platonovič Patrušev|Nikolaj Patrušev]] - K. Pauker - [[Valentin Pavlov]] - [[Gleb Pavlovski]] - [[Nikolaj Pegov]] - [[Janis Peive|Jan(is) Pejve]] - [[Arvīds Pelše|Arvīd(s) Pelše]] - [[Viktor Pepeljajev]] - [[Sofija Perovskaja]] - [[Mihail Pervuhin]] - [[Aleksej Pešehonov]] - [[Jakov (Jekabs) Peters]] - Konstantin A. Peterson - [[Nikolaj Petrakov]] - [[Jurij Petrov]] - [[Aleksej Petrovski]] - [[Boris Petrovski]] - [[Grigorij Petrovski]] - [[Konstantin Petuhov]] - [[Andrej Pivovarov]] - [[Jurij Leonidovič Pjatakov|Jurij Pjatakov]] - [[Josif Aronovič Pjatnicki|Josif (Osip) Pjatnicki]] - [[Viktor Plakida]] - [[Georgij Plehanov]] - [[Vjačeslav Plehve]] - [[Eduard Pleske]] - [[Mihail Pletnjov]] - [[Ivan Pljušč]] - [[Konstantin Pobedonoscev]] - [[Nikolaj Podgorni]] - [[Fjodor Podtjolkov]] - [[Nikolaj Podvojski]] - [[Nikolaj Podznanski]] - [[Natalija Poklonskaja]] - [[Mihail Pokrovski]] - [[Nikolaj Pokrovski]] - [[Nikolaj Poletajev]] - [[Vladimir Polevanov]] - [[Aleksej Polivanov]] - [[Ivan Poljakov]] - [[Vasilij Poljakov]] - [[Dmitrij Poljanski]] - [[Vladimir Polonski]] ''-'' [[Ivan Polozkov]] - [[Georgij Poltavčenko]] - [[Mihail Poltoranin]] - Dmitrij V. Polujan - [[Pantelejmon Ponomarenko]] - [[Boris Ponomarjov]] - [[Lev Ponomarjov]] - [[Pjotr Popkov]] - [[Jakov Popok]] - Dmitrij I. Popov - [[Gavril Popov]] [[Jevgenij Preobraženski|-]] [[Georgij Popov]] - [[Nikolaj Popov]] - [[Vasilij Popov]] - [[Vladimir Popovkin]] - [[Aleksandr Poskrebišev]] - [[Pjotr Pospelov]] - [[Pavel Postišev]] - [[Vladimir Potanin]] - [[Leonid Potapov]] - [[Aleksander Potresov]] [[- Boris Pozern]] - [[Eduard Pramnek]] - A. Pravdin - [[Jevgenij Preobraženski]] - [[Jevgenij Prigožin]] -[[Sergej Prihodko]] - [[Zahar Prilepin]] - [[Jevgenij Primakov]] - [[Pavel Prokkonen]] - [[Jurij Prokofjev]] - [[Vladimir Promislov]] - [[Vasilij Pronin]] - [[Proš Prošjan]] - [[Aleksandr Protopopov]] - [[Vladimir Ptuha]] - [[Sergej Pugačov]] - [[Boris Pugo]] - [[Valerij Pustovojtenko]] - [[Vladimir Putin]] - [[Aleksandr Puzanov]] == R == [[Karl Radek]] - [[Abdula Rahimbajev]] - [[Murtaza Rahimov]] - [[Emomali Rahmon|Emomali Rahmon(ov)]] '''-''' [[Hristijan Rakovski|Hristijan (''Krastjo)'' Rakovski]] - [[Grigorij Rapota]] - [[Grigorij Rasputin]] - [[Mammad Amin Rasulzadeh]] [[Šaraf Rašidov|- Šaraf Rašidov]] - [[Valerij Raškin]] - [[Aleksej Razoumovski|Aleksej Razumovski]] - [[Georgij Razumovski]] - [[Mihail Razvožajev]] - [[Stanislav Redens]] - [[Oleksij Reznikov]] - [[Jurij Ribakov]] - [[Nikolaj Ribakov]] - [[Ivan Ribkin]] - [[Aleksej Rikov]] - [[Turar Riskulov]] - [[Aleksandr Rittih]] - [[Oskar Rivkin]] - [[Nikolaj Rižkov]] (1929-2024) - [[Vladimir Rižkov]] - [[Jurij Rižov]] - [[Jakov Rjabov]] - [[Nikolaj Rjabov]] - [[Pavel Rjabušinski]] - [[David Rjazanov]] - [[Martemjan Rjutin]] - [[Igor Rodionov]] ''-'' [[Nikolaj Rodionov]] - [[Mihail Rodzianko]] - [[Mihail Rogov]] - [[Dmitrij Rogozin]] - [[Lev Rohlin]] - [[Jevgenij Rojzman]] - [[Konstantin Rokosovski]] - [[Anatolij Romanov]] - [[Grigorij Romanov]] - [[Nikolaj Romanov]] - [[Eduard Rossel]] - [[Borislav Rozenblat]] - [[Arkadij Rozengolc]] - [[Ilja Rubanovič]] - [[Vitālijs Rubenis]] (Vitalij Ruben) - [[Ruben Rubenov]] (''Mkrtčjan'') - [[Alfred Rubiks|Alfred(s) Rubiks]] - [[Aleksandr Ruckoj]] - [[Aleksandr Rudakov]] - [[Roman Rudenko]] - [[Konstantin Rudnjev]] -[[Jānis Rudzutaks|Jān(is) Rudzutak(s)]] - [[Mojsej Ruhimovič]] - [[Oleg Rumjancev]] - [[Konstantin Rusakov]] - [[Nikolaj Rusanov]] - [[Vladimir Rušajlo]] - [[Arnold Rüütel]] == S   == [[Muhammat Sabirov]] - [[Dmitrij Sablin]] - [[Maksim Saburov]] - [[Oleg Safonov]] - [[Arsenij Safronov]] - [[Avetik Hovhannesi Sahakjan]] - [[Andrej Saharov]] [[- Vladimir Semičastni|- Valerij Sajkin - Boris Saltikov]] - [[Timofei Sapronov|Timofej Sapronov]] [[- Vladimir Semičastni|-]] [[Aram Sarkisjan]] - [[Armen Sarkisjan]] - [[Serge Sarkisjan]] - [[Babken Sarkisjan]] (-ov) - [[Sarkis Sarkisov]] - [[Boris Savinkov]] - [[Sergej Sazonov]] [[- Vladimir Semičastni|- Vasilij Schmidt]] - [[Igor Sečin]] - [[Genadij Seleznjov]] [[- Vladimir Semičastni|-]] [[Nikolaj Semaško]] [[- Vladimir Semičastni]] - [[Genadij Semigin]] - [[Galina Semjonova]] - [[Anatolij Serdjukov]] - [[Valerij Serdjukov]] - [[Leonid Serebrjakov]] - [[Aleksander Serebrovski]] - F. A. Sergejev - [[Igor Sergejev]] - [[Ivan Serov]] - [[Ivan Sidorov]] - [[Ivan Silajev]] (1930-2023) - [[Anton Siluanov]] - [[Dmitrij Sipjagin]] - [[Sergej Sircov]] - Sisojev - [[Stepan Sitarjan]] - [[Genadij Sizov]] - Skljanski - [[Matvej Skobelev|Matvej Skobeljev]] [[Jurij Skokov|- Jurij Skokov]] - [[Jelena Skrinnik]] - [[Jurij Skuratov]] - [[Juozapas Skvireckas]] - [[Ivan Skvorcov-Stepanov]] - [[Nikolaj Skvorcov]] - [[Veronika Skvorcova]] - [[Emilia Slabunova]] - [[Nikolaj Sljunkov]] - [[Anton Slucki]] - [[Leonid Slucki]] - [[Pjotr Smidovič|Pjotr (in Sofija) Smidovič]] - [[Ivar Smilga|Ivar(s) Smilga]] - [[Aleksandr Smirnov]] - [[Georgij Smirnov]] - [[Igor Smirnov]] - [[Leonid Smirnov]] - Lev Smirnov - [[Nikolaj Smirnov]] - [[Valerij Marksovič Smirnov]] - [[Vladimir Smirnov]] - [[Antanas Snečkus]] - Snegov - [[Mircea Snegur]] - [[Anatolij Sobčak]] - [[Ksenija Sobčak]] - [[Sergej Sobjanin]] - [[Ljubov Sobol]] - [[Vladimir Soboljev]] - [[Grigorij Sokolnikov]] - [[Aleksandr Sokolov]] - [[Jefrem Sokolov]] - [[Sergej Sokolov]] - [[Venjamin Sokolov]] - [[Vasilij Sokolovski]] - [[Aron Solc]] - [[Mihail Solomencev]] - [[Aleksander Solovjov]] - [[Ivan Solovjov]] - [[Jurij Solovjov]] - [[Leonid Solovjov]] - [[Oleg Soskovec]] - [[Lev S. Sosnovski]] - [[Suren Spandarjan]] - [[Mihail Speranski]] - [[Ivan Spiridonov]] - [[Marija Spiridonova]] - [[Mihail Stahovič]] - [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]] - [[Grigorij Stari (Borisov)]] - [[Nikolaj Starikov]] - [[Vasilij Starodubcev]] - [[Galina Starovojtova]] - [[Jelena Stasova]] - [[Aleksej Stecki]] - [[Olga Stefanišina]] - [[Isaac Steinberg]] - [[Jurij M. Steklov]] - [[Valentin Stepankov]] - [[Sergej Stepnjak-Kravčinski]] - [[Sergej Stepašin]] - [[Pjotr Stolipin]] - [[Jegor Strojev]] - [[Pjotr Struve]] - [[Pjotr Stučka|Pjotr Stučka -]] [[Pavel Sudoplatov]] - [[Nikolaj Sudzilovski]] - [[Nikolaj Suhanov]] - [[Daniil Sulimov]] - [[Mirza Sultan-Galijev]] - [[Maksim Surjakin]] - [[Mihail Surkov]] - [[Vladislav Surkov]] - [[Mihail Suslov]] - [[Nikolaj Svanidze]] - [[Jakov Sverdlov]] == Š == [[Lazar Šackin]] - [[Suren Šadunc]] - [[Georgij Šahnazarov]] - [[Aleksandr Šahraj]] - [[Sergej Šahraj]] - [[Žumabaj Šajahmetov]] - [[Mintimer Šajmijev]] - [[Midhat Šakirov]] - [[Aleksej Šapošnikov]] - [[Jevgenij Šapošnikov]] - [[Vasilij Šarangovič]] - [[Nikolaj Šatalin]] - [[Stanislav Šatalin]] - [[Stepan Šaumjan]] - [[Nikolaj Ščedrin]] - [[Nikolaj Ščelokov]] - [[Vladimir Ščerbak]] - [[Aleksander Ščerbakov|Aleksandr Ščerbakov]] - [[Vladimir Ščerbakov]] - [[Vladimir Ščerbicki]] - [[Boris Ščerbina]] - [[Nikolaj Ščors]] - [[Leonid Šebaršin]] - [[Boris Šeboldajev]] - [[Viktor Šeinis]] - [[Aron Šejnman]] - [[Aleksandr Šeljepin]] - [[Oleg Šenin]] - [[Dmitrij Šepilov]] - [[Eduard Ševardnadze]] - [[Tatjana Ševcova]] - [[Jurij Ševčenko]] - [[Valentina Ševčenko]] - [[Jevgenij Ševčuk]] - [[Andrej Šingarjov]] - [[Dmitrij Šipov]] - [[Ivan Šipov]] - [[Matvej Škirjatov]] - Školnikov - [[Aleksandr Šlihter]] - [[Aleksandr Šljapnikov]] - [[Lev Šlosberg]] - [[Vasilij Schmidt|Vasilij Šmidt]] - [[Aleksander Šohin]] - [[Kužuget Šojgu]] - [[Larisa Šojgu]] - [[Sergej Šojgu]] - [[Vjačeslav Šostakovski]] - [[Aleksandr Šotman]] - [[Vjačeslav Šport]] - [[Mihail Štakovič]] - [[Isaak Štejnberg]] - [[Pavel Karlovič Šternberg|Pavel Šternberg]] - [[Boris Šturmer]] - [[Vasilij Šulgin]] - [[Matejus Šumauskas]] - [[Vladimir Šumejko]] - [[Boris Šumjacki]] - [[Stanisłaŭ Šuškievič]] - [[Igor Šuvalov]] - [[Nikolaj Švernik]] - [[Mihail Švidkoj]] == T == [[Fikrjat Tabejev]] - [[Adil-Girej Tahtarov]] - [[Nikolaj Talizin]] - [[Vasile Tarlev]] - [[Artjom Tarasov]] - [[Mihail Tarasov]] - [[Sergej Tarasov]] - [[Giorgi Targamadze]] - [[Ivan Teodorovič]] - [[Levon Ter-Petrosjan]] - [[Vagaršak Ter-Vaganyan|Vagaršak Ter-Vaganjan]] - [[Vladimir Terebilov]] - [[Mihail Tereščenko]] - [[Ivan Tevosjan]] - [[Nicolae Vasile Timofti]] - [[Lev Tihomirov]] - [[Nikolaj Tihonov]] (1905-97) - [[Semjon Konstantinovič Timošenko|Semjon Timošenko]] - [[Ariadna Tirkova-Williams]] - [[Boris Titov]] - [[Fjodor Titov]] - [[Konstantin Titov]] - [[Vitalij Titov]] - [[Viktor Tjulkin]] - [[Nikolaj Tjutčev]] - [[Aleksandr Tkačov]] - [[Salčak Toka]] - [[Kasim-Žomart Tokajev]] - [[Konstantin Tolkačov]] - [[Boris Tolstih]] - [[Vasilij Tolstikov]] - [[Boris L. Tolstoj]] - [[Dimitrij Andrejevič Tolstoj]] - [[Lev Nikolajevič Tolstoj]] - [[Pjotr Tolstoj]] - [[Mihail Tomski]] - [[Ivan Tovstuha]] - [[Sergej Trapeznikov]] - [[Nikolaj Travkin]] - [[Aleksandr Trepov]] - [[Dmitrij Trepov]] - [[Sergej Tretjakov]] - [[Lev Trocki]] - [[Vladimir Trustovski]] - [[Jurij Trutnev]] - Ivan Tsiklauri - [[Mihail Tugan-Baranovski]] - [[Aman Tulejev]] - [[Grigorij Tunkin]] - [[Andrej Turčak]] - [[Oleksandr Turčinov]] == U == * Hennadiy Udovenko * [[Aleksandr Ugarov]] * [[Nikolaj Uglanov]] * [[Konstantin Uhanov]] * [[Guntis Ulmanis]] * [[Kārlis Ulmanis]] * [[Vasilij Ulrih]] * [[Sazhi Umalatova]] * [[Josif Unšliht]] * [[Mojsej Uricki]] * [[Jakov Urinson]] * [[Gumer Usmanov]] * [[Dmitrij Ustinov]] * [[Vladimir Ustinov]] * [[Nikolaj Ustrjalov]] - Ušakov * [[Jurij Ušakov]] == V == * B. I. Vahman * [[Sergej Vahrukov]] * [[Vasilij Vahrušev]] * [[Karl Vaino]] * [[Anton Vaino]] * [[Boris Vannikov]] * [[Josif Varejkis]] * [[Valentin Varennikov]] * [[Vladimir Vasiljev]] * [[Olga Vasiljeva]] * [[Aleksandr Vasiljevski]] * [[Genadij Vedernikov]] * [[Raimonds Vējonis]] * [[Vladimir Veličko]] * [[Sergej Veršinin]] * [[Abdul Rahman Vezirov]] * [[Mir Hasan Vezirov]] * [[Vladimir Vilenski-Sibirjakov]] * [[Oleksandr Vilkul]] * [[Maksim Vinaver]] * [[Vladimir Vinogradov]] * [[Andrej Višinski]] * [[Rem Vjahirev]] * [[Mihail Vladimirski]] * [[Nikolaj Vlasik]] * [[Aleksandr Vlasov]] * [[Ivan Vlasov]] * [[Grigorij Vojtinski]] * [[Pjotr Volgorodskij]] * [[Feliks Volhovski]] * [[Vladimir Volkonski]] * [[Aleksej Volkov]] * [[Vladilen Volkov]] * [[Vladimir Volodarski]] (''Mojsej Goldstein'') * [[Vjačeslav Volodin]] * [[Aleksandr Vološin]] * [[Arkadij Volski|Arkadij Voljski]] * [[Vladimir Volski|Vladimir Voljski]] * [[Andrej Vorobjov]] * [[Julij Voroncov]] * [[Lev Voronin]] * [[Jurij Voronin -|Jurij Voronin]] * [[Vladimir Voronin]] * [[Genadij Voronov]] * [[- Kliment Vorošilov|Kliment Vorošilov]] * [[Vitalij Vorotnikov]] * [[Augusts Voss]] * [[Aleksandr Voznesenski]] * [[Nikolaj Voznesenski]] == W == * [[Sergej Vitte|Sergej Witte]] * [[Peter Wrangel]]/Vrangel == Z == * [[Mihail Zadornov]] * [[Vadim Zagladin]] * [[Vladimir Zagorski]] * [[Aleksandr Zaharčenko]] * Zajcev * [[Lev Zajkov]] * [[Ahmad Zakajev]] * [[Leonid Zakovski]] * Pavel A. Zalucki * [[Pjotr Zalucki -|Pjotr Zalucki]] * [[Leonid Zamjatin]] (1922-2019) * [[Pjotr Zaslavski]] * [[Vera Zasulič]] * [[Vladimir Zatonski]] * [[Aleksander Zaverjuha|Aleksandr Zaverjuha]] * [[Doku Zavgajev]] * [[Izak Zelenski]] * [[Rozalija Zemljačka]] * [[Mihail Zimjanin]] * [[Grigorij Jevsejevič Zinovjev|Grigorij Zinovjev]] * [[Murat Zjazikov]] * [[Genadij Zjuganov]] * [[Sergej Zorin]] * [[Valentin Zorin]] * [[Valerij Zorkin]] * [[Semjon Zubakin]] * [[Viktor Zubkov]] * [[Arsenij Zverev]] * [[Juhim Zvjahilski]] == Ž == * [[Andrej Ždanov]] * [[Andrej Željabov]] * [[Vladimir Žigalin]] * [[Vladimir Žirinovski]] (1946-2022) * [[Aleksandr Žukov]] * [[Georgij Žukov]] * [[Aleksej Žuravljov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Rusov|Politiki]] [[Kategorija:Ruski politiki|*]] it9w3pjf7vd9wx994w2b9tdr6hmom8w 6759875 6759868 2026-10-03T00:30:20Z ~2026-44996-51 264415 /* S   */ 6759875 wikitext text/x-wiki [[Seznam]] [[Rusi|ruskih]] '''[[politik]]ov'''. {{Predelaj}}{{seznami poklicev za narode|Rusov|Rusija|ruskih}}{{CompactTOC2}} == A == * [[Viktor Abakumov]] * [[Leonid Abalkin]] * [[Ramazan Abdulatipov -|Ramazan Abdulatipov]] * [[Konstantine (Kote) Abhazi]] * [[Viktorija Abramčenko]] * [[Sergej Abramov]] * [[Rafael Abramovič]] Rejn * [[Roman Abramovič]] * [[Boris Adlejba]] * [[Aleksej Adžubej]] * [[Jurij Afanasjev]] * [[Sergej Afanasjev]] * [[Viktor Afanasjev]] * [[Jurij Afonin]] * [[Jakov Agranov]] * [[Tamerlan Aguzarov]] * [[Iljas Hamzatovič Ahmadov]] * [[Han Ahmedov]] * [[Sergej Ahromejev -|Sergej Ahromejev]] * [[Nedirbaj Ajtakov]] * [[Askar Akajev]] * [[Pavel Akselrod]] * [[Nikolaj Aksjonenko]] * [[Aleksandr Aksjonov]] * [[Sergej Aksjonov]] * Aleksandrov * [[Georgij Aleksandrov]] * [[Ivan Akulov]] * [[Grigorij Aleksinski]] * [[Aleksej Aladin]] * [[Vladimir Algasov]] * [[Alu Alhanov]] * [[Gejdar Alijev|Gejdar (Hejdar) Alijev]] * [[Muhu Alijev]] * [[Samed Alijev]] * [[Anuarbek Alimžanov]] * [[Viktor Alksnis]] * [[Sarkis Ambarcumjan]] * [[Jevgenij Ambarcumov]] * [[Vasilij Andrijanov]] * [[Andrej Andrejev]] * [[Nina Andrejeva]] * [[Igor Andropov]] * [[Jurij Andropov]] * [[Vasilij Anisimov]] (Afanasjev) * [[Nikolaj Annenski]] * [[Lembit Annus]] * [[Viktor Anpilov]] * [[Nikolaj Antipov]] * [[Anatolij Antolov]] * [[Aleksandr Antonov]] * [[Anatolij Antonov]] * [[Vladimir Antonov-Ovsejenko]] * [[Osip Aptekman]] * [[Babken Ararkcjan]] * [[Georgij Arbatov]] * [[Serhij Arbuzov]] * [[Andrej Argunov]] * [[Ivan Arhipov]] * [[Averki Aristov]] * [[- Boris Aristov|Boris Aristov]] * [[Inesa Armand]] * [[Grigorij Aronštam]] * [[Igor Artemjev]] * [[Aleksandra Artjuhina]] * [[Suren Arutjunjan]] * [[Mihail Astafjev]] * [[Igor Ašurbejli]] * [[Kaihaziz Atabajev]] * [[Almazbek Atambajev]] * [[Sergej Atrošenko]] * [[Ruslan Aušev]] * [[Varlam Avanesov|Varlaam A. Avanesov]] * Vladimir? Avanesov * [[Nikolaj Avksentjev]] == B == * [[Suhan Babajev]] * [[Sergej Baburin]] * [[Vasilij Bačuk]] * Aleksander E. Badajev * [[Aleksej Badajev]] * [[Sergej Bagapš]] * [[Kyamran Mamed Bagirov|Kjamran Mamed Bagirov]] * [[Mir Džafar Bagirov]] * [[Mikola Bahrov]] * [[Mamuka Bakhtadze|Mamuka Bahtadze]] * [[Ahmet Bajtursinov]] * [[Nikolaj Bajbakov]] * [[Vadim Bakatin]] * [[Ivan Bakanov]] * [[Kurmanbek Bakijev]] * [[Oleg Baklanov]] * [[Mihail Bakunin]] * [[Viktor Barannikov]] * [[Aleksandr Bastrikin]] * [[Olga Bašmačnikova]] * [[Karl Bauman]] * [[Nikolaj Ernestovič Bauman|Nikolaj Bauman]] * [[- Aleksandr Beglov|Aleksandr Beglov]] * [[Oleg Belavencev]] * [[Nikolaj Beljajev]] * [[Oleg Beljakov]] * [[Aleksandr Beloborodov]] * [[Andrej Belousov]] * [[Boris Belousov]] * [[Ivan Benediktov]] * [[Gurbanguli Berdimuhamedov]] * [[Serdar Berdimuhamedov]] * [[Aleksandr Berdnikov]] * [[Boris Berezovski]] * [[Lavrentij Berija]] * [[Aleksander Berkman]] * [[Andris Bērziņš]] * [[Jānis Bērziņš-Ziemelis|Jān(is) Bērziņ(š-Ziemelis)]] * [[Nikolaj Bespalov]] * [[Aleksander Bessmertnih|Aleksandr Bessmertnih]] * [[Gela Bezhuašvili]] * Kaadyr-ool Bicheldey * [[Aleksandra Birjukova]] * [[Sergej Birjuzov]] * [[Vjačeslav Bitarov]] * [[Vasilij Konstantinovič Bljuher|Vasilij Bljuher]] * [[Jakov Bljumkin]] * [[Vasilij Blohin]] * [[Filip Bobkov]] * [[Nikolaj Bobrikov]] * [[Aleksej Bobrinski]] * [[Ivan Bodil|Ivan]] [[Ivan Bodil|Bodjul]] (Ion Bodil) * [[Vladimir Bogoraz]] * [[Jurij Bojko]] * [[Älïhan Nurmuhameduli Bökejhan]] * [[Ljudmila Bokova]] * [[Valerij Boldin]] * [[Jurij Boldirjev]] * [[Vasilij Boldirjev]] * [[Aleksej Bolšakov]] * [[Ivan Bondarenko]] * [[Jelena Bonner]] * [[Georgij Valentinovič Boos|Georgij Boos]] * [[Nikolaj Bordjuža]] * [[Jurij Borisov]] * [[Aleksandr Borodaj]] * [[Mihail Borodin]] * [[Pavel Borodin]] * [[Pjotr Borodin]] * [[Aleksandr Bortnikov]] * [[Jevgenija Boš]] * [[Algirdas Brazauskas]] * [[Leonid Brežnjev]] * [[Nikolaj Brjuhanov]] * [[Eva Brojdo]] * [[Grigorij Brojdo]] * [[Vladimir Brovikov]] * [[Andrej Bubnov]] * [[Semjon Budjoni]] * [[Nikolaj Buharin]] * [[Alihan Bukejhanov|Alihan Bukeihanov]] * [[Vladimir Bukovski]] * [[Vladimir Bulgak]] * [[Nikolaj Bulganin]] * [[Genadij Burbulis]] * [[Nino Burdžanadze]] * [[Fjodor Burlacki]] == C == * [[Iraklij Cereteli]] * [[Jefim Cetlin|Jefim Cejtlin]] * [[Mihail Chakaja]] * [[Ion Chicu]] * [[Aleksander Cjurupa]] * [[Semjon Cvigun]] == Č == * [[Jurij Čajka]] * [[Nikolaj Čajkovski]] * [[Aleksej Čalij]] * [[Vasilij Čapajev]] * [[Nikolaj Čaplin]] * [[Jevgenij Čazov]] * [[Viktor Čebrikov]] * [[Sergej Čemezov]] * [[Nikolaj Černiševski]] * [[Dmitrij Černišenko]] * [[Anatolij Černjajev]] (1921-2017) * [[Konstantin Černenko|Konstantin Černjenko]] * [[Viktor Černomirdin]] * [[Boris Černousov]] * [[Viktor Černov]] * [[Aleksandr Červjakov]] * [[Stepan Červonenko]] * [[Ljudvig Čibirov]] * [[Georgij Čičerin]] * [[Anatolij Čubajs]] * [[Vlas Čubar]] * [[Refat Čubarov]] * [[Jakov Čubin]] * [[Sergej Čuckajev]] * [[Mihail Čudov]] * [[Konstantin Čujčenko]] * [[Jurij Čurbanov]] == D == * [[Fjodor Dan]] * Nikolaj Danielson - Daniševski * [[Oleksij Danilov]] * [[Oleg Davidov]] * [[Abram Deborin]] * [[Lev Dejč]] ([[Leo Deutsch]]) * [[Vladimir Dekanozov]] * [[Pjotr Demičev]] * [[Karen Demirčjan]] * [[Pavel Dibenko]] * N. Dimšic * [[Galej Dinmuhametov]] * [[Vasilij Djakonov]] * [[Vasil Djurdinec]] * [[Anatolij Dobrinin]] * [[Roman Dobrohotov]] * [[Igor Dodon]] * [[Aleksandr Dogadov]] * [[Vitalij Dogužijev]] * [[Vladimir Dolgih]] (1924-2020) * [[Pavel Dolgorukov]] * [[Ivan Drač]] * [[Aleksandr Drozdenko]] * [[Jurij Dubinin]] * [[Džohar Dudajev]] * [[Nikolaj Dudorov]] * [[Aleksandr Dugin]] * [[Katarina Duncova]] * [[Pjotr Durnovo]] * [[Arkadij Dvorkovič]] * [[Alesandr Dzasohov]] * [[Mikalaj Dzemjantsjej]] ([[Nikolaj Dementjev]]) * [[Feliks Edmundovič Dzeržinski|Feliks Dzeržinski]] * [[Vladimir Džabarov]] * [[Mustafa Džemilev]] * [[Rešat Džemilev]] == E == * [[Sultan Mažid Efendijev]] * [[Robert Ejhe]] * [[Nahum Eitingon]] * [[Abdulfaz Elčibej]] * [[Henryk Ehrlich]] * [[Eduard Essen]] == F == * [[Valentin Falin]] * [[Rafail Farbman]] * [[Ivan Fedko]] * [[Vera Figner]] * [[Sergej Filatov]] * [[Pavel Filip]] * [[Pavel Finogenov]] * [[Nikolaj Firjubin]] * [[Boris Fjodorov]] * [[Jevgenij Fjodorov]] * [[Nikolaj Fjodorov]] * [[Vitold Fokin]] * [[Mihail Fonin]] * [[Mihail Fradkov]] * [[Woldemar Freedericksz]] * [[Mihail Frinovski]] * [[Mihail Frolenko]] * [[Ivan Frolov]] * [[Mihail Frumkin]] * [[Mihail Frunze]] * [[Jekaterina Furceva]] * [[Venjamin Furer]] * [[Sergej Furgal]] == G == * [[Ahsarbek Galazov]] * [[Muhametnazar Gapurov]] * [[Jegor Gajdar]] * [[Aleksandr Galuška]] * [[Jan Gamarnik]] * [[Svetlana Ganuškina]] * [[Georgij Gapon]] * [[Vasilij Garbuzov]] * [[Aleksej Gaskarov]] * [[Teljman Gdljan]] * [[Nikolaj Gej]] * [[Genadij|Anatolij/Genadij]] [[Gerasimov]] * [[Grigorij Geršuni]] * [[Kirill Gevorgian]] * [[Boris Gidaspov]] * [[Nikolaj Gikalo]] * [[Nika Gilauri]] * [[A. Girenko]] * [[Sergej Glazjev]] (Glasjev) * [[Nikolaj Glebov-Avilov]] * [[Grigorij Golicin]] * [[Tatjana Golikova]] * [[Olga Golodec]] * [[Nikolaj Goloded]] * [[Fjodor Gološčokin]] * [[Viktor Golovanov]] * [[Fjodor Golovin]] * [[Mark Gorbačov]] * [[Mihail Gorbačov]] * [[- Anatolij Gorbunov|Anatolij(s) Gorbunov(s)]] * [[Nikolaj Gorbunov]] * [[Aleksej Gordejev]] * [[Oleg Gordijevski]] * [[Ivan Goremikin|Ivan L. Goremikin]] * [[Aleksandr Gorkin]] * [[Ivan Goroškin]] * [[Boris Gostev]] * [[Avram Gots]] * [[Mihail Gots]] * [[Stanislav Govoruhin]] * [[Pavel Gračov]] * [[Andrej Grečko]] * [[Nikolaj Gredeskul]] * [[German Gref]] * [[Nikolaj Gribačov]] * [[Dmitrij Grigorenko]] * [[Pjotr Grigorenko]] * [[Vagan Grigorjan]] * [[Grigorij Grinko]] * [[Viktor Grišin]] * [[Boris Grizlov]] * [[Boris Gromov]] * [[Semjon Grossu]] * [[Pavel Grudinin]] * [[Nikolaj Gubenko]] * [[Aleksandr Gučkov]] * [[Genadij Gudkov]] * [[Isidor Gukovski]] * [[Nikolaj Gusarov]] * [[Sergej Gusev]] * [[Vladimir Gusev]] * [[Vadim Gustov]] * [[Kuzma Gvozdev]] == H == * [[Radil Habirov]] * [[Raul Hadžimba]] * [[Izatullo Hajojev]] * [[Irina Hakamada]] * [[Ildar Halikov]] * [[Jevgenij Haritonov]] * [[Nikolaj Haritonov]] * [[Ruslan Hazbulatov]] * [[Aleksandr Helfand]] (=[[Israel Parvus]]) * [[- Aleksander Hercen|Aleksander Hercen]] * [[Georgij Hiža]] * [[Mihail Hodorkovski]] * [[Fajzula Hodžajev]] * [[Ivan Hohlov]] * [[Fatali Kan Hojski]] * [[Vsevolod Holubovič]] * [[Nikolaj Homjakov]] * [[Oleksij Hončaruk]] * [[Oleg Horohordin]] * [[Hrihorij Hrinko]] (Grigorij Grinko) * [[Viktor Hristenko]] * [[Nikita Hruščov]] * [[Narmahonmadi Hudajberdijev]] * [[Stanislav Hurenko]] * [[Mirza Davud Bagir ogly Husseynov|Mirza Davud Huseinov]] * [[Marat Husnulin]] * [[Aleksej Hvostov]] == I == * [[Rahim Kirejevič Ibrahimov]] * [[Vitalij Ignatenko]] * [[Aleksei Ignatjev]] * [[Pavel Ignatjev]] * [[Nikolaj Pavlovič Ignatjev]] * [[Semjon Ignatjev]] * [[Sergej Ignatjev]] * [[Nikolaj Ignatov]] * [[Vjačeslav Igrunov]] * [[Akmal Ikramov]] * [[Leonid Iljičov]] * [[Kirsan Iljumžinov]] * [[Adolf Ioffe]] * Isakov * [[Viktor Išajev]] * [[Igor Ivanov]] * [[Nikolaj Ivanov]] * [[Sergej Ivanov]] * [[Viktor Ivanov]] * [[Vladimir Ivaško]] * [[Aleksander Izvolski|Aleksandr Izvolski]] == J == [[Genrih Jagoda]] - [[Jona Jakir]] - [[Pjotr Jakir]] - [[Aleksander Jakovljev]] - [[Jakov Jakovljev]] - [[Nikolaj Jakovljev]] - [[Vasilij Jakovljev]] - [[Vladimir Jakovljev]] - [[Varvara Jakovljeva]] - [[Pjotr Jakubovič]] - [[Gleb Jakunin]] - [[Genadij Janajev]] - [[Zelimhan Jandarbijev]] - [[Nikolaj Janson]] - [[Vitalij Jarema]] - [[Jemeljan Jaroslavski]] - [[Jurij Jarov]] - [[Irina Jarovaja]] - [[Mihail Jasnov]] - [[Ilija Jašin]] - [[Grigorij Javlinski]] - [[Dmitrij Jazov]] - [[Aleksandr Jeframov|Aleksandr Jefremov]] - [[Dominik Jefremov]] - [[Ivan Jefremov]] - [[Mihail Jefremov]] - [[Leonid Jefremov]] - [[Nikolaj Jegoričev]] - [[Aleksandr Jegorov]] - [[Nikolaj Jegorov]] - [[Jurij Jehanurov]] - [[Boris Jelcin]] - [[Mark Jelizarov]] - (Avraam?) [[Abel Jenukidze]] - [[Olga Jepifanova]] - [[Aleksej Jepišev]] - [[Gregorij Jeremej]] - [[Viktor Jerin]] - [[Grigorij Jevdokimov]] - [[Aleksandr Ježevski]] - [[Nikolaj Ježov]] - [[Sergej Ježov]] (''Cederbaum'') - [[P. Judin|Pavel Judin]] - [[Ihor Juhnovski]] - [[Valentin Jumašev]] - [[Konstantin Jurenjev]] - [[Ismail Jusupov]] - [[Usman Jusupov]] - [[Sergej Jušenkov]] == K == Kabanov - [[Ivan (Johannes) Kebin|Ivan (Johannes) Käbin]] - I. F. Kadacki - [[Vladimir Kadanikov]] - [[Ahmat Kadirov]] - [[Ramzan Kadirov]] - [[Julij Kaganovič]] - [[Lazar Kaganovič]] - [[Mihail Kaganovič]] - Kahiani - [[Mihail Ivanovič Kalinin|Mihail Kalinin]] - [[Jānis Kalnbērziņš]] - [[Oleg Kalugin]] - [[Kallibek Kamalov]] - [[Lev Kamenjev]] - [[Grigorij Kaminski]] - [[Boris Kamkov]] - [[Ivan Kapitonov]] - Ja. Kapustin - [[Sergej Karaganov]] - [[Lev Karahan]] - [[Tigran Karahanov]] - [[Grigorij Karasin]] - [[Aleksander Aleksandrovič Karelin|Aleksander Karelin]] - [[Vladimir Karelin]] - [[Islam Karimov]] - [[Nikolaj Karotamm]] - Dmitrij &Lavrentij [[Kartvelišvili]] - [[Sarkis Kasjan]] - [[Mihail Kasjanov]] - [[Gari Kasparov]] - [[Konstantin Katušev]] - [[Aleksander Kazakov|Aleksandr Kazakov]] - [[Nikolaj Kazakov]] - [[Ivan Kazanec]] - [[Anatollij Kinah]] - [[Aleksej Kazannikov|Aleksej Kazannik]] - [[Vjačeslav Kebič]] - [[Mihail Kedrov]] - [[Aleksander Kerenski]] - [[Anatolij Kinah]] - [[Sergej Kirijenko]] - [[Andrej Kirilenko]] - [[Vladimir Aleksejevič Kirilin|Vladimir Kirilin]] - [[Sergej Kirov]] - [[Aleksej Kiseljov]] - [[Tihon Kiseljov]] - [[Tengiz Kitovani]] - [[Ilja Klebanov|Ilja K/Hlebanov]] - ''Giorgi Khoshtaria'' - [[Vilgelm Knorin|Vilgelm Knorin(š)]] - [[Mihail Kobecki]] - [[Pjotr Kobozev]] - Amayak &[[Bogdan Kobulov]] - [[Jurij Kocjubinski]] - [[Andrej Kokoškin]] - [[Vladimir Kokovcov]] - [[Genadij Kolbin]] - [[Aleksandr Kolčak]] - [[Andrej Kolegajev]] - [[Marija Kolesnikova]] - [[Mihail Petrovič Kolesnikov|Mihail Kolesnikov]] - [[Vladimir Kolokolcev]] - [[Aleksandra Kolontaj]] - [[Nikolaj Komarov]] - [[Nikolaj Kondratenko]] - [[Anatolij Koni]] - [[Aleksander Konovalov|Aleksandr Konovalov]] - [[Daniil Konstantinov]] - [[Ilja Konstantinov]] - [[Georgij Kornijenko]] - [[Oleksandr Kornienko]] - [[Aleksandr Kornilov]] - [[Lavr Kornilov]] - [[Vitalij Korotič]] - [[Nikolaj Korotkov]] - [[Aleksandr Koržakov]] - [[Aleksandr Kosarjev]] - [[Aleksej Kosigin]] - [[Stanislav Kosior]] [[Andrej Kovaljov|-]] [[Vladislav Kosior]] - [[Merab Kostava]] - [[Vladimir Kotelnikov]] [[Andrej Kovaljov|-]] Kotov - [[Grigorij Kotovski]] - [[Nikolaj Koval]]/Nicolae Coval - [[Jelizaveta Kovalskaja]] [[Andrej Kovaljov|- Andrej Kovaljov]] - [[Nikolaj Kovaljov]] - [[Marija Kovrigina]] - [[Marina Kovtun]] - [[Dmitrij Kozak]] - [[Andrej Kozirjev]] - [[Aleksandr Kozlov]] - [[Frol Kozlov]] - [[Aleksandr Kozlovski]] - [[Oleksandr Kozmuk]] - [[Oleg Kožemjako]] - [[Vladimir Kožin]] - [[Vadim Kožinov]] - [[Pjotr Krasikov]] - [[Leonid Krasin]] - Viktor Krasin - [[Aleksandr Krasnoščokov]] - [[Pjotr Krasnov]] - [[Boris Kravcov]] (1922-?) - [[Viktor Kress]] - [[Nikolaj Krestinski]] - [[Vasilij Krestjaninov]] - [[Nikolaj Krilenko]] [[Aleksej Kudrin|-]] [[Solomon Krim]] - [[Aleksandr Krinicki]] - [[Valter Krivicki]] - [[Aleksandr Krivošejn]] - [[Vladimir Krjučkov -|Vladimir Krjučkov]] - [[Peter Kropotkin]] - [[Sergej Kruglov]] [[Vladimir Krjučkov -|-]] [[Jānis Kruminš]] - [[Nadežda Krupskaja]] - [[Gleb Kžhižanovski|Gleb Kržižanovski]] - [[Nikolaj Kubjak]] - [[Aleksej Kudrin]] - [[Valerjan Kujbišev]] - [[Jevgenij Kujvašev]] - [[Fjodor Kulakov]]- [[Genadij Kulik]] - [[Ivan Kulik]] - [[Anatolij Kulikov]] - [[Viktor Kulikov]] - [[Dinmuhamed Kunajev]] - [[Valentin Kupcov]] - [[Genadij Kuprijanov]] - [[Sergej Kurašov]] - [[Dmitrij Kurski]] - (''Donduk Kuular'') - [[Ivan Kutuzov]] - [[Otto Kuusinen]] - [[Josif Kuzmin]] - [[Aleksej Kuznjecov]] - [[Vasilij Kuznjecov]] - [[Emanuel Kviring]] - Emzar Kvitsiani - [[Aleksandr Kvjatkovski]] == L == [[Vilis Lācis]] - [[Nestor Lakoba]] - [[Karl Lander]] (''Kārlis Landers'') - Konstantin I. Lander - [[Sergej Lapin]] - [[Mihail Lapšin]] - [[Mihail Laševič]] - [[Anatolij Lavrentjev]] - [[Pjotr Lavrov]] - [[Sergej Lavrov]] - [[Pavel Lazimir]] - P. Lazutin - [[Aleksander Ivanovič Lebed|Aleksand(e)r Lebed]] - [[Aleksej Lebed]] - [[Dmitrij Lebed]] - [[Igor Lebedjev]] - [[Ivan Lebedjev]] - [[Pavel Lebedev-Pojianski|Pavel Lebedjev-Pojanski]] - [[Sergej Lebedjev]] - [[Lenin]] - Andrejs Lepse - [[Mihail Lesečko]] - [[Aleksandr Levintal]] - [[Mihail (Mark) Liber]] - [[Jegor Ligačov]] (1920-2021) - [[Vasilij Lihačov]] - [[Edvard Limonov|Eduard Limonov]] - [[Nikolaj Lisenko]] - [[Vladislav Listjev]] - [[Maksim Litvinov]] - [[Martin Ljadov]] - [[Oleh Ljaško|Oleh (Oleksandr) Ljaško]] - [[Olga Ljubimova]] - [[Genrih Ljuškov]] - [[Aleksej Lobanov-Rostovski]] - [[Mihail Sergejevič Lobanov|Mihail Lobanov]] - [[Pavel Lobanov]] - [[Oleg Lobov]] - [[Pjotr Lomako]] - [[Afanasij Lomov|Georgij]] [[Afanasij Lomov|(Afanasij) Lomov]] (Oppokov) - [[German Lopati]]n - [[Solomon (Alexandr) Lozovski|Solomon (Aleksandr) Lozovski]] - [[Konstantin Lubenčenko]] - [[Leonid Lubenikov]] - [[Petru Lučinski]] - [[Nusratula Lutfulajev]] - [[Andrej Lugovoj]] - [[Vladimir Lukin]] - [[Anatolij Lukjanov]] - [[Anatolij Lunačarski]] - [[Ivan Lutak]] - [[Jurij H. Lutovinov]] - [[Jurij Lužkov]] - [[Georgij Lvov]] == M == [[Vladimir Mackevič]] - P. Maggo - [[Magomedali Magomedov]] - [[Konstantin Maksimov]] - [[Kahar Mahkamov]] - [[Nusratullo Maksum]] - [[Absamat Masalijev]] - [[Ivan Majski]] - [[Albert Makašov]] - [[Vasilij Maklakov]] - [[Georgij Malenkov]] - [[Jakov Malik]] - [[Rodion Malinovski]] - [[Vjačeslav Mališev -]] [[Oleg Mališkin]] - B. F. Malkin - [[Konstantin Malofejev]] - [[Anatolij Malofejev]] - [[Enver Mamedov]] - [[Tajmuraz Mamsurov]] - [[Samson Mamulia]] - [[Jurij Manjevekov]] - Mansurov - [[Dmitrij Zaharovič Manuiljski|Dmitrij Manuiljski]] - [[Aleksandr Manuilov]] - [[Gurij Ivanovič Marčuk|Gurij Marčuk]] - [[Giorgi Margvelašvili]] - [[Aleksandr Martinov]] - [[Julij Martov|Julij Osipovič Martov]] - [[Absamat Masalijev]] - [[Aslan Mashadov]] - [[Arkadij Maslennikov]] - [[Semjon Maslov]] - [[Jurij Masljukov]] - [[Vitalij Masol]] - [[Pjotr Mašerov]] - [[Nikolaj Matvejev]] - [[Anatolij Matvijenko]] - [[Valentina Matvijenko]] - [[Kiril Mazurov]] - [[Leopold Mechelin]] - [[Vladimir Medinski]] - [[Sergej Medvedčuk]] - [[Viktor Medvedčuk]] - [[Dmitrij Medvedjev]] - [[Jevgenij Nikolajevič Medvedjev|Jevgenij Medvedjev]] - [[Jukhim Medvedjev|Juhim Medvedjev]] - [[Pavel Aleksejevič Medvedjev|Pavel Medvedjev]] - [[Sergej Medvedjev]] - [[Vadim Medvedjev]] - [[Lev Mehlis]] - [[Sergej Petrovič Melgunov]] - [[Serhij Melničuk]] - [[Aleksandr Melnikov]] - [[Ivan Melnikov]] - [[Irakli Menagarišvili|Iraklij Menagarišvili]] - [[Sergej Menjajlo]] - [[Mihail Menšikov]] - [[Vjačeslav Menžinski]] - [[Vsevolod Merkulov]] - [[Valentin Mesjac]] - [[Jurij Meškov]] - [[Dmitrij Mezencev]] - [[Ivan Mežlauk]] - [[Valerij Mežlauk]] - [[Vincas Mickevičius-Kapsukas|Vinc(ent)as Mickevič(ius)-Kapsukas]] - V. in N. Mihajlov - [[Nikolaj Mihajlovski]] - [[Anastas Mikojan]] - [[Alaksandar Milinkievič]] - [[Mihail Millionščikov]] - [[Pavel Miljukov]] - [[Vladimir Miljutin]] - [[Vladimir Milov]] - [[Rustam Minnihanov]] - [[Sergej Mironov]] - [[Šavkat Mirzjojev]] - [[Levon Mirzojan]] - [[Mihail Mišustin]] - [[Georgij Miterev]] - [[Sergej Mitrohin]] - [[Oleg Mitvol]] - [[Venedikt Mjakotin]] - [[Aleksandr Mjasnikov]](-kjan) - [[Gavril Mjasnikov]] - [[Ruben Mkrtichyan (Rubenov)|Ruben Mkrtičjan]] (Rubenov) - [[Anatolij Mohiljov]] - [[Mihail Mojsejev]] - [[Vjačeslav Molotov]] - [[Oleksandr Moroz]] - [[Nikolaj Morozov]] - [[Hennadij Moskal]] - [[Pjotr Moskatov]] '''-''' [[Ivan Moskvin]] - [[Mihail Moskvin]] (Trilisser) - [[Pavel Mostovoj]] - [[Vladimir Movsisjan]] - S. D. Mstislavski - [[Farid Muhametšin]] - [[Jurij Muhin]] - [[Mirzo Muhitdinov]] - [[Nuritdin Muhitdinov]] - [[Vsevolod Murahovski]] - [[Jevgenij Murajev]] - [[Matvej Muranov]] - Mihail K. Muranov - [[Zinad Muratov]] - [[Artur Muravjov]] - Nikita Muravjov - Mürisep - [[Sergej Muromcev]] - [[GazanfarMusabekov|Gazanfar Musabekov]] - [[Imam Mustafajrev]] - [[Ajaz Mutalibov]] - [[Vitalij Mutko]] == N == [[Elvira Nabiullina]] - [[Rahmon Nabijev]] [[- Lev Nariškin|-]] [[Dmitrij Nabokov]] - [[Vladimir Dmitrijevič Nabokov]] - [[Boris Nadeždin]] - [[Vjačeslav Nagovicin]] - [[Vladimir Dmitrijevič Nabokov|Nariman Narimanov]] - [[Lev Nariškin]] - [[Sergej Nariškin]] - [[Natalija Naročnickaja]] - [[Ljudmila Narusova]] - [[Jadgar Nasriddinova]] - [[Mark Natanson]] - [[Aleksandr Naumov]] - [[Aleksej Navalni]] - [[Nursultan Nazarbajev]] - [[Andrej Nečajev]] - [[Sergej Nečajev]] - [[Nikolaj Visarjonovič Nekrasov|Nikolaj Nekrasov]] - [[Boris Nemcov]] - [[Anatolij Neratov]] - [[Sergej Neverov]] - [[Vladimir Nevski]] - [[Saparmurat Nijazov]] - [[Nikolaj Nikiforov]] - [[Pjotr Nikiforov]] - [[Aleksej Nikitin]] - [[Vladilen Nikitin]] - [[Klavdija Nikolajeva]] - [[Viktor Nikonov]] - [[Rafik Nišanov]] - [[Viktor Nogin]] - [[Ivan Nosov]] - [[Aleksandr Novak]] - [[Ignat Novikov]] - [[Jurij A. Novikov]] - [[Vladimir Novikov]] - [[Santeri Nuorteva]] - [[Rašid Nurgalijev]] - [[Zijad Nurijev]] - [[Nigmet Nurmakov]] == O == * [[Valerian Obolenski]] * Aleksander I. Okulov *[[Sergej Oldenburg]] *Sherig-ool Oorzhak *[[Georgij Oppokov (= Afanasij Lomov)|Georgij Opokov (= Afanasij Lomov)]] *[[Nikolaj Organov]] *Fjodor V. Olič *[[Aleksandr Orlov]] *[[Dmitrij Orlov]] *[[Oleg Orlov]] *[[Vasilij Orlov]] *[[Vladimir Orlov]] *[[Aleksandr Osatkin-Vladimirski]] *[[Roza Otunbajeva]] *[[Aleksej Overčuk]] *[[Bališ Ovezov]] == P == [[Nikolaj Pahomov]] - [[Justas Paleckis]] - [[Anatolij Panfilov|Anatolij Pamfilov]] - [[Ella Pamfilova]] - [[Sofia Panina]] - [[Boris Pankin]] - [[Matsak Papyan|Matsak Papjan]] - [[Petru Pascari]] - [[Leonid Pasečnik]] - [[Nikolaj Patoličev]] - [[Nikolaj Platonovič Patrušev|Nikolaj Patrušev]] - K. Pauker - [[Valentin Pavlov]] - [[Gleb Pavlovski]] - [[Nikolaj Pegov]] - [[Janis Peive|Jan(is) Pejve]] - [[Arvīds Pelše|Arvīd(s) Pelše]] - [[Viktor Pepeljajev]] - [[Sofija Perovskaja]] - [[Mihail Pervuhin]] - [[Aleksej Pešehonov]] - [[Jakov (Jekabs) Peters]] - Konstantin A. Peterson - [[Nikolaj Petrakov]] - [[Jurij Petrov]] - [[Aleksej Petrovski]] - [[Boris Petrovski]] - [[Grigorij Petrovski]] - [[Konstantin Petuhov]] - [[Andrej Pivovarov]] - [[Jurij Leonidovič Pjatakov|Jurij Pjatakov]] - [[Josif Aronovič Pjatnicki|Josif (Osip) Pjatnicki]] - [[Viktor Plakida]] - [[Georgij Plehanov]] - [[Vjačeslav Plehve]] - [[Eduard Pleske]] - [[Mihail Pletnjov]] - [[Ivan Pljušč]] - [[Konstantin Pobedonoscev]] - [[Nikolaj Podgorni]] - [[Fjodor Podtjolkov]] - [[Nikolaj Podvojski]] - [[Nikolaj Podznanski]] - [[Natalija Poklonskaja]] - [[Mihail Pokrovski]] - [[Nikolaj Pokrovski]] - [[Nikolaj Poletajev]] - [[Vladimir Polevanov]] - [[Aleksej Polivanov]] - [[Ivan Poljakov]] - [[Vasilij Poljakov]] - [[Dmitrij Poljanski]] - [[Vladimir Polonski]] ''-'' [[Ivan Polozkov]] - [[Georgij Poltavčenko]] - [[Mihail Poltoranin]] - Dmitrij V. Polujan - [[Pantelejmon Ponomarenko]] - [[Boris Ponomarjov]] - [[Lev Ponomarjov]] - [[Pjotr Popkov]] - [[Jakov Popok]] - Dmitrij I. Popov - [[Gavril Popov]] [[Jevgenij Preobraženski|-]] [[Georgij Popov]] - [[Nikolaj Popov]] - [[Vasilij Popov]] - [[Vladimir Popovkin]] - [[Aleksandr Poskrebišev]] - [[Pjotr Pospelov]] - [[Pavel Postišev]] - [[Vladimir Potanin]] - [[Leonid Potapov]] - [[Aleksander Potresov]] [[- Boris Pozern]] - [[Eduard Pramnek]] - A. Pravdin - [[Jevgenij Preobraženski]] - [[Jevgenij Prigožin]] -[[Sergej Prihodko]] - [[Zahar Prilepin]] - [[Jevgenij Primakov]] - [[Pavel Prokkonen]] - [[Jurij Prokofjev]] - [[Vladimir Promislov]] - [[Vasilij Pronin]] - [[Proš Prošjan]] - [[Aleksandr Protopopov]] - [[Vladimir Ptuha]] - [[Sergej Pugačov]] - [[Boris Pugo]] - [[Valerij Pustovojtenko]] - [[Vladimir Putin]] - [[Aleksandr Puzanov]] == R == [[Karl Radek]] - [[Abdula Rahimbajev]] - [[Murtaza Rahimov]] - [[Emomali Rahmon|Emomali Rahmon(ov)]] '''-''' [[Hristijan Rakovski|Hristijan (''Krastjo)'' Rakovski]] - [[Grigorij Rapota]] - [[Grigorij Rasputin]] - [[Mammad Amin Rasulzadeh]] [[Šaraf Rašidov|- Šaraf Rašidov]] - [[Valerij Raškin]] - [[Aleksej Razoumovski|Aleksej Razumovski]] - [[Georgij Razumovski]] - [[Mihail Razvožajev]] - [[Stanislav Redens]] - [[Oleksij Reznikov]] - [[Jurij Ribakov]] - [[Nikolaj Ribakov]] - [[Ivan Ribkin]] - [[Aleksej Rikov]] - [[Turar Riskulov]] - [[Aleksandr Rittih]] - [[Oskar Rivkin]] - [[Nikolaj Rižkov]] (1929-2024) - [[Vladimir Rižkov]] - [[Jurij Rižov]] - [[Jakov Rjabov]] - [[Nikolaj Rjabov]] - [[Pavel Rjabušinski]] - [[David Rjazanov]] - [[Martemjan Rjutin]] - [[Igor Rodionov]] ''-'' [[Nikolaj Rodionov]] - [[Mihail Rodzianko]] - [[Mihail Rogov]] - [[Dmitrij Rogozin]] - [[Lev Rohlin]] - [[Jevgenij Rojzman]] - [[Konstantin Rokosovski]] - [[Anatolij Romanov]] - [[Grigorij Romanov]] - [[Nikolaj Romanov]] - [[Eduard Rossel]] - [[Borislav Rozenblat]] - [[Arkadij Rozengolc]] - [[Ilja Rubanovič]] - [[Vitālijs Rubenis]] (Vitalij Ruben) - [[Ruben Rubenov]] (''Mkrtčjan'') - [[Alfred Rubiks|Alfred(s) Rubiks]] - [[Aleksandr Ruckoj]] - [[Aleksandr Rudakov]] - [[Roman Rudenko]] - [[Konstantin Rudnjev]] -[[Jānis Rudzutaks|Jān(is) Rudzutak(s)]] - [[Mojsej Ruhimovič]] - [[Oleg Rumjancev]] - [[Konstantin Rusakov]] - [[Nikolaj Rusanov]] - [[Vladimir Rušajlo]] - [[Arnold Rüütel]] == S   == [[Muhammat Sabirov]] - [[Dmitrij Sablin]] - [[Maksim Saburov]] - [[Oleg Safonov]] - [[Arsenij Safronov]] - [[Avetik Hovhannesi Sahakjan]] - [[Andrej Saharov]] [[- Vladimir Semičastni|- Valerij Sajkin - Boris Saltikov]] - [[Timofei Sapronov|Timofej Sapronov]] [[- Vladimir Semičastni|-]] [[Aram Sarkisjan]] - [[Armen Sarkisjan]] - [[Serge Sarkisjan]] - [[Babken Sarkisjan]] (-ov) - [[Sarkis Sarkisov]] - [[Boris Savinkov]] - [[Sergej Sazonov]] [[- Vladimir Semičastni|- Vasilij Schmidt]] - [[Igor Sečin]] - [[Genadij Seleznjov]] [[- Vladimir Semičastni|-]] [[Nikolaj Semaško]] [[- Vladimir Semičastni]] - [[Genadij Semigin]] - [[Galina Semjonova]] - [[Anatolij Serdjukov]] - [[Valerij Serdjukov]] - [[Leonid Serebrjakov]] - [[Aleksander Serebrovski]] - F. A. Sergejev - [[Igor Sergejev]] - [[Ivan Serov]] - [[Ivan Sidorov]] - [[Ivan Silajev]] (1930-2023) - [[Anton Siluanov]] - [[Konstantin Simonov]] - [[Dmitrij Sipjagin]] - [[Sergej Sircov]] - Sisojev - [[Stepan Sitarjan]] - [[Genadij Sizov]] - Skljanski - [[Matvej Skobelev|Matvej Skobeljev]] [[Jurij Skokov|- Jurij Skokov]] - [[Jelena Skrinnik]] - [[Jurij Skuratov]] - [[Juozapas Skvireckas]] - [[Ivan Skvorcov-Stepanov]] - [[Nikolaj Skvorcov]] - [[Veronika Skvorcova]] - [[Emilia Slabunova]] - [[Nikolaj Sljunkov]] - [[Anton Slucki]] - [[Leonid Slucki]] - [[Pjotr Smidovič|Pjotr (in Sofija) Smidovič]] - [[Ivar Smilga|Ivar(s) Smilga]] - [[Aleksandr Smirnov]] - [[Georgij Smirnov]] - [[Igor Smirnov]] - [[Leonid Smirnov]] - Lev Smirnov - [[Nikolaj Smirnov]] - [[Valerij Marksovič Smirnov]] - [[Vladimir Smirnov]] - [[Antanas Snečkus]] - Snegov - [[Mircea Snegur]] - [[Anatolij Sobčak]] - [[Ksenija Sobčak]] - [[Sergej Sobjanin]] - [[Ljubov Sobol]] - [[Vladimir Soboljev]] - [[Grigorij Sokolnikov]] - [[Aleksandr Sokolov]] - [[Jefrem Sokolov]] - [[Sergej Sokolov]] - [[Venjamin Sokolov]] - [[Vasilij Sokolovski]] - [[Aron Solc]] - [[Mihail Solomencev]] - [[Aleksander Solovjov]] - [[Ivan Solovjov]] - [[Jurij Solovjov]] - [[Leonid Solovjov]] - [[Oleg Soskovec]] - [[Lev S. Sosnovski]] - [[Suren Spandarjan]] - [[Mihail Speranski]] - [[Ivan Spiridonov]] - [[Marija Spiridonova]] - [[Mihail Stahovič]] - [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]] - [[Grigorij Stari (Borisov)]] - [[Nikolaj Starikov]] - [[Vasilij Starodubcev]] - [[Galina Starovojtova]] - [[Jelena Stasova]] - [[Aleksej Stecki]] - [[Olga Stefanišina]] - [[Isaac Steinberg]] - [[Jurij M. Steklov]] - [[Valentin Stepankov]] - [[Sergej Stepnjak-Kravčinski]] - [[Sergej Stepašin]] - [[Pjotr Stolipin]] - [[Jegor Strojev]] - [[Pjotr Struve]] - [[Pjotr Stučka|Pjotr Stučka -]] [[Pavel Sudoplatov]] - [[Nikolaj Sudzilovski]] - [[Nikolaj Suhanov]] - [[Daniil Sulimov]] - [[Mirza Sultan-Galijev]] - [[Maksim Surjakin]] - [[Mihail Surkov]] - [[Vladislav Surkov]] - [[Mihail Suslov]] - [[Nikolaj Svanidze]] - [[Jakov Sverdlov]] == Š == [[Lazar Šackin]] - [[Suren Šadunc]] - [[Georgij Šahnazarov]] - [[Aleksandr Šahraj]] - [[Sergej Šahraj]] - [[Žumabaj Šajahmetov]] - [[Mintimer Šajmijev]] - [[Midhat Šakirov]] - [[Aleksej Šapošnikov]] - [[Jevgenij Šapošnikov]] - [[Vasilij Šarangovič]] - [[Nikolaj Šatalin]] - [[Stanislav Šatalin]] - [[Stepan Šaumjan]] - [[Nikolaj Ščedrin]] - [[Nikolaj Ščelokov]] - [[Vladimir Ščerbak]] - [[Aleksander Ščerbakov|Aleksandr Ščerbakov]] - [[Vladimir Ščerbakov]] - [[Vladimir Ščerbicki]] - [[Boris Ščerbina]] - [[Nikolaj Ščors]] - [[Leonid Šebaršin]] - [[Boris Šeboldajev]] - [[Viktor Šeinis]] - [[Aron Šejnman]] - [[Aleksandr Šeljepin]] - [[Oleg Šenin]] - [[Dmitrij Šepilov]] - [[Eduard Ševardnadze]] - [[Tatjana Ševcova]] - [[Jurij Ševčenko]] - [[Valentina Ševčenko]] - [[Jevgenij Ševčuk]] - [[Andrej Šingarjov]] - [[Dmitrij Šipov]] - [[Ivan Šipov]] - [[Matvej Škirjatov]] - Školnikov - [[Aleksandr Šlihter]] - [[Aleksandr Šljapnikov]] - [[Lev Šlosberg]] - [[Vasilij Schmidt|Vasilij Šmidt]] - [[Aleksander Šohin]] - [[Kužuget Šojgu]] - [[Larisa Šojgu]] - [[Sergej Šojgu]] - [[Vjačeslav Šostakovski]] - [[Aleksandr Šotman]] - [[Vjačeslav Šport]] - [[Mihail Štakovič]] - [[Isaak Štejnberg]] - [[Pavel Karlovič Šternberg|Pavel Šternberg]] - [[Boris Šturmer]] - [[Vasilij Šulgin]] - [[Matejus Šumauskas]] - [[Vladimir Šumejko]] - [[Boris Šumjacki]] - [[Stanisłaŭ Šuškievič]] - [[Igor Šuvalov]] - [[Nikolaj Švernik]] - [[Mihail Švidkoj]] == T == [[Fikrjat Tabejev]] - [[Adil-Girej Tahtarov]] - [[Nikolaj Talizin]] - [[Vasile Tarlev]] - [[Artjom Tarasov]] - [[Mihail Tarasov]] - [[Sergej Tarasov]] - [[Giorgi Targamadze]] - [[Ivan Teodorovič]] - [[Levon Ter-Petrosjan]] - [[Vagaršak Ter-Vaganyan|Vagaršak Ter-Vaganjan]] - [[Vladimir Terebilov]] - [[Mihail Tereščenko]] - [[Ivan Tevosjan]] - [[Nicolae Vasile Timofti]] - [[Lev Tihomirov]] - [[Nikolaj Tihonov]] (1905-97) - [[Semjon Konstantinovič Timošenko|Semjon Timošenko]] - [[Ariadna Tirkova-Williams]] - [[Boris Titov]] - [[Fjodor Titov]] - [[Konstantin Titov]] - [[Vitalij Titov]] - [[Viktor Tjulkin]] - [[Nikolaj Tjutčev]] - [[Aleksandr Tkačov]] - [[Salčak Toka]] - [[Kasim-Žomart Tokajev]] - [[Konstantin Tolkačov]] - [[Boris Tolstih]] - [[Vasilij Tolstikov]] - [[Boris L. Tolstoj]] - [[Dimitrij Andrejevič Tolstoj]] - [[Lev Nikolajevič Tolstoj]] - [[Pjotr Tolstoj]] - [[Mihail Tomski]] - [[Ivan Tovstuha]] - [[Sergej Trapeznikov]] - [[Nikolaj Travkin]] - [[Aleksandr Trepov]] - [[Dmitrij Trepov]] - [[Sergej Tretjakov]] - [[Lev Trocki]] - [[Vladimir Trustovski]] - [[Jurij Trutnev]] - Ivan Tsiklauri - [[Mihail Tugan-Baranovski]] - [[Aman Tulejev]] - [[Grigorij Tunkin]] - [[Andrej Turčak]] - [[Oleksandr Turčinov]] == U == * Hennadiy Udovenko * [[Aleksandr Ugarov]] * [[Nikolaj Uglanov]] * [[Konstantin Uhanov]] * [[Guntis Ulmanis]] * [[Kārlis Ulmanis]] * [[Vasilij Ulrih]] * [[Sazhi Umalatova]] * [[Josif Unšliht]] * [[Mojsej Uricki]] * [[Jakov Urinson]] * [[Gumer Usmanov]] * [[Dmitrij Ustinov]] * [[Vladimir Ustinov]] * [[Nikolaj Ustrjalov]] - Ušakov * [[Jurij Ušakov]] == V == * B. I. Vahman * [[Sergej Vahrukov]] * [[Vasilij Vahrušev]] * [[Karl Vaino]] * [[Anton Vaino]] * [[Boris Vannikov]] * [[Josif Varejkis]] * [[Valentin Varennikov]] * [[Vladimir Vasiljev]] * [[Olga Vasiljeva]] * [[Aleksandr Vasiljevski]] * [[Genadij Vedernikov]] * [[Raimonds Vējonis]] * [[Vladimir Veličko]] * [[Sergej Veršinin]] * [[Abdul Rahman Vezirov]] * [[Mir Hasan Vezirov]] * [[Vladimir Vilenski-Sibirjakov]] * [[Oleksandr Vilkul]] * [[Maksim Vinaver]] * [[Vladimir Vinogradov]] * [[Andrej Višinski]] * [[Rem Vjahirev]] * [[Mihail Vladimirski]] * [[Nikolaj Vlasik]] * [[Aleksandr Vlasov]] * [[Ivan Vlasov]] * [[Grigorij Vojtinski]] * [[Pjotr Volgorodskij]] * [[Feliks Volhovski]] * [[Vladimir Volkonski]] * [[Aleksej Volkov]] * [[Vladilen Volkov]] * [[Vladimir Volodarski]] (''Mojsej Goldstein'') * [[Vjačeslav Volodin]] * [[Aleksandr Vološin]] * [[Arkadij Volski|Arkadij Voljski]] * [[Vladimir Volski|Vladimir Voljski]] * [[Andrej Vorobjov]] * [[Julij Voroncov]] * [[Lev Voronin]] * [[Jurij Voronin -|Jurij Voronin]] * [[Vladimir Voronin]] * [[Genadij Voronov]] * [[- Kliment Vorošilov|Kliment Vorošilov]] * [[Vitalij Vorotnikov]] * [[Augusts Voss]] * [[Aleksandr Voznesenski]] * [[Nikolaj Voznesenski]] == W == * [[Sergej Vitte|Sergej Witte]] * [[Peter Wrangel]]/Vrangel == Z == * [[Mihail Zadornov]] * [[Vadim Zagladin]] * [[Vladimir Zagorski]] * [[Aleksandr Zaharčenko]] * Zajcev * [[Lev Zajkov]] * [[Ahmad Zakajev]] * [[Leonid Zakovski]] * Pavel A. Zalucki * [[Pjotr Zalucki -|Pjotr Zalucki]] * [[Leonid Zamjatin]] (1922-2019) * [[Pjotr Zaslavski]] * [[Vera Zasulič]] * [[Vladimir Zatonski]] * [[Aleksander Zaverjuha|Aleksandr Zaverjuha]] * [[Doku Zavgajev]] * [[Izak Zelenski]] * [[Rozalija Zemljačka]] * [[Mihail Zimjanin]] * [[Grigorij Jevsejevič Zinovjev|Grigorij Zinovjev]] * [[Murat Zjazikov]] * [[Genadij Zjuganov]] * [[Sergej Zorin]] * [[Valentin Zorin]] * [[Valerij Zorkin]] * [[Semjon Zubakin]] * [[Viktor Zubkov]] * [[Arsenij Zverev]] * [[Juhim Zvjahilski]] == Ž == * [[Andrej Ždanov]] * [[Andrej Željabov]] * [[Vladimir Žigalin]] * [[Vladimir Žirinovski]] (1946-2022) * [[Aleksandr Žukov]] * [[Georgij Žukov]] * [[Aleksej Žuravljov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Rusov|Politiki]] [[Kategorija:Ruski politiki|*]] bazk59bt6cwp54o709370f739gpzeyf 6759876 6759875 2026-10-03T00:31:51Z ~2026-44996-51 264415 /* Č */ 6759876 wikitext text/x-wiki [[Seznam]] [[Rusi|ruskih]] '''[[politik]]ov'''. {{Predelaj}}{{seznami poklicev za narode|Rusov|Rusija|ruskih}}{{CompactTOC2}} == A == * [[Viktor Abakumov]] * [[Leonid Abalkin]] * [[Ramazan Abdulatipov -|Ramazan Abdulatipov]] * [[Konstantine (Kote) Abhazi]] * [[Viktorija Abramčenko]] * [[Sergej Abramov]] * [[Rafael Abramovič]] Rejn * [[Roman Abramovič]] * [[Boris Adlejba]] * [[Aleksej Adžubej]] * [[Jurij Afanasjev]] * [[Sergej Afanasjev]] * [[Viktor Afanasjev]] * [[Jurij Afonin]] * [[Jakov Agranov]] * [[Tamerlan Aguzarov]] * [[Iljas Hamzatovič Ahmadov]] * [[Han Ahmedov]] * [[Sergej Ahromejev -|Sergej Ahromejev]] * [[Nedirbaj Ajtakov]] * [[Askar Akajev]] * [[Pavel Akselrod]] * [[Nikolaj Aksjonenko]] * [[Aleksandr Aksjonov]] * [[Sergej Aksjonov]] * Aleksandrov * [[Georgij Aleksandrov]] * [[Ivan Akulov]] * [[Grigorij Aleksinski]] * [[Aleksej Aladin]] * [[Vladimir Algasov]] * [[Alu Alhanov]] * [[Gejdar Alijev|Gejdar (Hejdar) Alijev]] * [[Muhu Alijev]] * [[Samed Alijev]] * [[Anuarbek Alimžanov]] * [[Viktor Alksnis]] * [[Sarkis Ambarcumjan]] * [[Jevgenij Ambarcumov]] * [[Vasilij Andrijanov]] * [[Andrej Andrejev]] * [[Nina Andrejeva]] * [[Igor Andropov]] * [[Jurij Andropov]] * [[Vasilij Anisimov]] (Afanasjev) * [[Nikolaj Annenski]] * [[Lembit Annus]] * [[Viktor Anpilov]] * [[Nikolaj Antipov]] * [[Anatolij Antolov]] * [[Aleksandr Antonov]] * [[Anatolij Antonov]] * [[Vladimir Antonov-Ovsejenko]] * [[Osip Aptekman]] * [[Babken Ararkcjan]] * [[Georgij Arbatov]] * [[Serhij Arbuzov]] * [[Andrej Argunov]] * [[Ivan Arhipov]] * [[Averki Aristov]] * [[- Boris Aristov|Boris Aristov]] * [[Inesa Armand]] * [[Grigorij Aronštam]] * [[Igor Artemjev]] * [[Aleksandra Artjuhina]] * [[Suren Arutjunjan]] * [[Mihail Astafjev]] * [[Igor Ašurbejli]] * [[Kaihaziz Atabajev]] * [[Almazbek Atambajev]] * [[Sergej Atrošenko]] * [[Ruslan Aušev]] * [[Varlam Avanesov|Varlaam A. Avanesov]] * Vladimir? Avanesov * [[Nikolaj Avksentjev]] == B == * [[Suhan Babajev]] * [[Sergej Baburin]] * [[Vasilij Bačuk]] * Aleksander E. Badajev * [[Aleksej Badajev]] * [[Sergej Bagapš]] * [[Kyamran Mamed Bagirov|Kjamran Mamed Bagirov]] * [[Mir Džafar Bagirov]] * [[Mikola Bahrov]] * [[Mamuka Bakhtadze|Mamuka Bahtadze]] * [[Ahmet Bajtursinov]] * [[Nikolaj Bajbakov]] * [[Vadim Bakatin]] * [[Ivan Bakanov]] * [[Kurmanbek Bakijev]] * [[Oleg Baklanov]] * [[Mihail Bakunin]] * [[Viktor Barannikov]] * [[Aleksandr Bastrikin]] * [[Olga Bašmačnikova]] * [[Karl Bauman]] * [[Nikolaj Ernestovič Bauman|Nikolaj Bauman]] * [[- Aleksandr Beglov|Aleksandr Beglov]] * [[Oleg Belavencev]] * [[Nikolaj Beljajev]] * [[Oleg Beljakov]] * [[Aleksandr Beloborodov]] * [[Andrej Belousov]] * [[Boris Belousov]] * [[Ivan Benediktov]] * [[Gurbanguli Berdimuhamedov]] * [[Serdar Berdimuhamedov]] * [[Aleksandr Berdnikov]] * [[Boris Berezovski]] * [[Lavrentij Berija]] * [[Aleksander Berkman]] * [[Andris Bērziņš]] * [[Jānis Bērziņš-Ziemelis|Jān(is) Bērziņ(š-Ziemelis)]] * [[Nikolaj Bespalov]] * [[Aleksander Bessmertnih|Aleksandr Bessmertnih]] * [[Gela Bezhuašvili]] * Kaadyr-ool Bicheldey * [[Aleksandra Birjukova]] * [[Sergej Birjuzov]] * [[Vjačeslav Bitarov]] * [[Vasilij Konstantinovič Bljuher|Vasilij Bljuher]] * [[Jakov Bljumkin]] * [[Vasilij Blohin]] * [[Filip Bobkov]] * [[Nikolaj Bobrikov]] * [[Aleksej Bobrinski]] * [[Ivan Bodil|Ivan]] [[Ivan Bodil|Bodjul]] (Ion Bodil) * [[Vladimir Bogoraz]] * [[Jurij Bojko]] * [[Älïhan Nurmuhameduli Bökejhan]] * [[Ljudmila Bokova]] * [[Valerij Boldin]] * [[Jurij Boldirjev]] * [[Vasilij Boldirjev]] * [[Aleksej Bolšakov]] * [[Ivan Bondarenko]] * [[Jelena Bonner]] * [[Georgij Valentinovič Boos|Georgij Boos]] * [[Nikolaj Bordjuža]] * [[Jurij Borisov]] * [[Aleksandr Borodaj]] * [[Mihail Borodin]] * [[Pavel Borodin]] * [[Pjotr Borodin]] * [[Aleksandr Bortnikov]] * [[Jevgenija Boš]] * [[Algirdas Brazauskas]] * [[Leonid Brežnjev]] * [[Nikolaj Brjuhanov]] * [[Eva Brojdo]] * [[Grigorij Brojdo]] * [[Vladimir Brovikov]] * [[Andrej Bubnov]] * [[Semjon Budjoni]] * [[Nikolaj Buharin]] * [[Alihan Bukejhanov|Alihan Bukeihanov]] * [[Vladimir Bukovski]] * [[Vladimir Bulgak]] * [[Nikolaj Bulganin]] * [[Genadij Burbulis]] * [[Nino Burdžanadze]] * [[Fjodor Burlacki]] == C == * [[Iraklij Cereteli]] * [[Jefim Cetlin|Jefim Cejtlin]] * [[Mihail Chakaja]] * [[Ion Chicu]] * [[Aleksander Cjurupa]] * [[Semjon Cvigun]] == Č == * [[Jurij Čajka]] * [[Nikolaj Čajkovski]] * [[Aleksej Čalij]] * [[Vasilij Čapajev]] * [[Nikolaj Čaplin]] * [[Jevgenij Čazov]] * [[Viktor Čebrikov]] * [[Sergej Čemezov]] * [[Nikolaj Černiševski]] * [[Dmitrij Černišenko]] * [[Anatolij Černjajev]] (1921-2017) * [[Konstantin Černenko|Konstantin Černjenko]] * [[Viktor Černomirdin]] * [[Boris Černousov]] * [[Viktor Černov]] * [[Aleksandr Červjakov]] * [[Stepan Červonenko]] * [[Dmitrij Česnokov]] * [[Ljudvig Čibirov]] * [[Georgij Čičerin]] * [[Anatolij Čubajs]] * [[Vlas Čubar]] * [[Refat Čubarov]] * [[Jakov Čubin]] * [[Sergej Čuckajev]] * [[Mihail Čudov]] * [[Konstantin Čujčenko]] * [[Jurij Čurbanov]] == D == * [[Fjodor Dan]] * Nikolaj Danielson - Daniševski * [[Oleksij Danilov]] * [[Oleg Davidov]] * [[Abram Deborin]] * [[Lev Dejč]] ([[Leo Deutsch]]) * [[Vladimir Dekanozov]] * [[Pjotr Demičev]] * [[Karen Demirčjan]] * [[Pavel Dibenko]] * N. Dimšic * [[Galej Dinmuhametov]] * [[Vasilij Djakonov]] * [[Vasil Djurdinec]] * [[Anatolij Dobrinin]] * [[Roman Dobrohotov]] * [[Igor Dodon]] * [[Aleksandr Dogadov]] * [[Vitalij Dogužijev]] * [[Vladimir Dolgih]] (1924-2020) * [[Pavel Dolgorukov]] * [[Ivan Drač]] * [[Aleksandr Drozdenko]] * [[Jurij Dubinin]] * [[Džohar Dudajev]] * [[Nikolaj Dudorov]] * [[Aleksandr Dugin]] * [[Katarina Duncova]] * [[Pjotr Durnovo]] * [[Arkadij Dvorkovič]] * [[Alesandr Dzasohov]] * [[Mikalaj Dzemjantsjej]] ([[Nikolaj Dementjev]]) * [[Feliks Edmundovič Dzeržinski|Feliks Dzeržinski]] * [[Vladimir Džabarov]] * [[Mustafa Džemilev]] * [[Rešat Džemilev]] == E == * [[Sultan Mažid Efendijev]] * [[Robert Ejhe]] * [[Nahum Eitingon]] * [[Abdulfaz Elčibej]] * [[Henryk Ehrlich]] * [[Eduard Essen]] == F == * [[Valentin Falin]] * [[Rafail Farbman]] * [[Ivan Fedko]] * [[Vera Figner]] * [[Sergej Filatov]] * [[Pavel Filip]] * [[Pavel Finogenov]] * [[Nikolaj Firjubin]] * [[Boris Fjodorov]] * [[Jevgenij Fjodorov]] * [[Nikolaj Fjodorov]] * [[Vitold Fokin]] * [[Mihail Fonin]] * [[Mihail Fradkov]] * [[Woldemar Freedericksz]] * [[Mihail Frinovski]] * [[Mihail Frolenko]] * [[Ivan Frolov]] * [[Mihail Frumkin]] * [[Mihail Frunze]] * [[Jekaterina Furceva]] * [[Venjamin Furer]] * [[Sergej Furgal]] == G == * [[Ahsarbek Galazov]] * [[Muhametnazar Gapurov]] * [[Jegor Gajdar]] * [[Aleksandr Galuška]] * [[Jan Gamarnik]] * [[Svetlana Ganuškina]] * [[Georgij Gapon]] * [[Vasilij Garbuzov]] * [[Aleksej Gaskarov]] * [[Teljman Gdljan]] * [[Nikolaj Gej]] * [[Genadij|Anatolij/Genadij]] [[Gerasimov]] * [[Grigorij Geršuni]] * [[Kirill Gevorgian]] * [[Boris Gidaspov]] * [[Nikolaj Gikalo]] * [[Nika Gilauri]] * [[A. Girenko]] * [[Sergej Glazjev]] (Glasjev) * [[Nikolaj Glebov-Avilov]] * [[Grigorij Golicin]] * [[Tatjana Golikova]] * [[Olga Golodec]] * [[Nikolaj Goloded]] * [[Fjodor Gološčokin]] * [[Viktor Golovanov]] * [[Fjodor Golovin]] * [[Mark Gorbačov]] * [[Mihail Gorbačov]] * [[- Anatolij Gorbunov|Anatolij(s) Gorbunov(s)]] * [[Nikolaj Gorbunov]] * [[Aleksej Gordejev]] * [[Oleg Gordijevski]] * [[Ivan Goremikin|Ivan L. Goremikin]] * [[Aleksandr Gorkin]] * [[Ivan Goroškin]] * [[Boris Gostev]] * [[Avram Gots]] * [[Mihail Gots]] * [[Stanislav Govoruhin]] * [[Pavel Gračov]] * [[Andrej Grečko]] * [[Nikolaj Gredeskul]] * [[German Gref]] * [[Nikolaj Gribačov]] * [[Dmitrij Grigorenko]] * [[Pjotr Grigorenko]] * [[Vagan Grigorjan]] * [[Grigorij Grinko]] * [[Viktor Grišin]] * [[Boris Grizlov]] * [[Boris Gromov]] * [[Semjon Grossu]] * [[Pavel Grudinin]] * [[Nikolaj Gubenko]] * [[Aleksandr Gučkov]] * [[Genadij Gudkov]] * [[Isidor Gukovski]] * [[Nikolaj Gusarov]] * [[Sergej Gusev]] * [[Vladimir Gusev]] * [[Vadim Gustov]] * [[Kuzma Gvozdev]] == H == * [[Radil Habirov]] * [[Raul Hadžimba]] * [[Izatullo Hajojev]] * [[Irina Hakamada]] * [[Ildar Halikov]] * [[Jevgenij Haritonov]] * [[Nikolaj Haritonov]] * [[Ruslan Hazbulatov]] * [[Aleksandr Helfand]] (=[[Israel Parvus]]) * [[- Aleksander Hercen|Aleksander Hercen]] * [[Georgij Hiža]] * [[Mihail Hodorkovski]] * [[Fajzula Hodžajev]] * [[Ivan Hohlov]] * [[Fatali Kan Hojski]] * [[Vsevolod Holubovič]] * [[Nikolaj Homjakov]] * [[Oleksij Hončaruk]] * [[Oleg Horohordin]] * [[Hrihorij Hrinko]] (Grigorij Grinko) * [[Viktor Hristenko]] * [[Nikita Hruščov]] * [[Narmahonmadi Hudajberdijev]] * [[Stanislav Hurenko]] * [[Mirza Davud Bagir ogly Husseynov|Mirza Davud Huseinov]] * [[Marat Husnulin]] * [[Aleksej Hvostov]] == I == * [[Rahim Kirejevič Ibrahimov]] * [[Vitalij Ignatenko]] * [[Aleksei Ignatjev]] * [[Pavel Ignatjev]] * [[Nikolaj Pavlovič Ignatjev]] * [[Semjon Ignatjev]] * [[Sergej Ignatjev]] * [[Nikolaj Ignatov]] * [[Vjačeslav Igrunov]] * [[Akmal Ikramov]] * [[Leonid Iljičov]] * [[Kirsan Iljumžinov]] * [[Adolf Ioffe]] * Isakov * [[Viktor Išajev]] * [[Igor Ivanov]] * [[Nikolaj Ivanov]] * [[Sergej Ivanov]] * [[Viktor Ivanov]] * [[Vladimir Ivaško]] * [[Aleksander Izvolski|Aleksandr Izvolski]] == J == [[Genrih Jagoda]] - [[Jona Jakir]] - [[Pjotr Jakir]] - [[Aleksander Jakovljev]] - [[Jakov Jakovljev]] - [[Nikolaj Jakovljev]] - [[Vasilij Jakovljev]] - [[Vladimir Jakovljev]] - [[Varvara Jakovljeva]] - [[Pjotr Jakubovič]] - [[Gleb Jakunin]] - [[Genadij Janajev]] - [[Zelimhan Jandarbijev]] - [[Nikolaj Janson]] - [[Vitalij Jarema]] - [[Jemeljan Jaroslavski]] - [[Jurij Jarov]] - [[Irina Jarovaja]] - [[Mihail Jasnov]] - [[Ilija Jašin]] - [[Grigorij Javlinski]] - [[Dmitrij Jazov]] - [[Aleksandr Jeframov|Aleksandr Jefremov]] - [[Dominik Jefremov]] - [[Ivan Jefremov]] - [[Mihail Jefremov]] - [[Leonid Jefremov]] - [[Nikolaj Jegoričev]] - [[Aleksandr Jegorov]] - [[Nikolaj Jegorov]] - [[Jurij Jehanurov]] - [[Boris Jelcin]] - [[Mark Jelizarov]] - (Avraam?) [[Abel Jenukidze]] - [[Olga Jepifanova]] - [[Aleksej Jepišev]] - [[Gregorij Jeremej]] - [[Viktor Jerin]] - [[Grigorij Jevdokimov]] - [[Aleksandr Ježevski]] - [[Nikolaj Ježov]] - [[Sergej Ježov]] (''Cederbaum'') - [[P. Judin|Pavel Judin]] - [[Ihor Juhnovski]] - [[Valentin Jumašev]] - [[Konstantin Jurenjev]] - [[Ismail Jusupov]] - [[Usman Jusupov]] - [[Sergej Jušenkov]] == K == Kabanov - [[Ivan (Johannes) Kebin|Ivan (Johannes) Käbin]] - I. F. Kadacki - [[Vladimir Kadanikov]] - [[Ahmat Kadirov]] - [[Ramzan Kadirov]] - [[Julij Kaganovič]] - [[Lazar Kaganovič]] - [[Mihail Kaganovič]] - Kahiani - [[Mihail Ivanovič Kalinin|Mihail Kalinin]] - [[Jānis Kalnbērziņš]] - [[Oleg Kalugin]] - [[Kallibek Kamalov]] - [[Lev Kamenjev]] - [[Grigorij Kaminski]] - [[Boris Kamkov]] - [[Ivan Kapitonov]] - Ja. Kapustin - [[Sergej Karaganov]] - [[Lev Karahan]] - [[Tigran Karahanov]] - [[Grigorij Karasin]] - [[Aleksander Aleksandrovič Karelin|Aleksander Karelin]] - [[Vladimir Karelin]] - [[Islam Karimov]] - [[Nikolaj Karotamm]] - Dmitrij &Lavrentij [[Kartvelišvili]] - [[Sarkis Kasjan]] - [[Mihail Kasjanov]] - [[Gari Kasparov]] - [[Konstantin Katušev]] - [[Aleksander Kazakov|Aleksandr Kazakov]] - [[Nikolaj Kazakov]] - [[Ivan Kazanec]] - [[Anatollij Kinah]] - [[Aleksej Kazannikov|Aleksej Kazannik]] - [[Vjačeslav Kebič]] - [[Mihail Kedrov]] - [[Aleksander Kerenski]] - [[Anatolij Kinah]] - [[Sergej Kirijenko]] - [[Andrej Kirilenko]] - [[Vladimir Aleksejevič Kirilin|Vladimir Kirilin]] - [[Sergej Kirov]] - [[Aleksej Kiseljov]] - [[Tihon Kiseljov]] - [[Tengiz Kitovani]] - [[Ilja Klebanov|Ilja K/Hlebanov]] - ''Giorgi Khoshtaria'' - [[Vilgelm Knorin|Vilgelm Knorin(š)]] - [[Mihail Kobecki]] - [[Pjotr Kobozev]] - Amayak &[[Bogdan Kobulov]] - [[Jurij Kocjubinski]] - [[Andrej Kokoškin]] - [[Vladimir Kokovcov]] - [[Genadij Kolbin]] - [[Aleksandr Kolčak]] - [[Andrej Kolegajev]] - [[Marija Kolesnikova]] - [[Mihail Petrovič Kolesnikov|Mihail Kolesnikov]] - [[Vladimir Kolokolcev]] - [[Aleksandra Kolontaj]] - [[Nikolaj Komarov]] - [[Nikolaj Kondratenko]] - [[Anatolij Koni]] - [[Aleksander Konovalov|Aleksandr Konovalov]] - [[Daniil Konstantinov]] - [[Ilja Konstantinov]] - [[Georgij Kornijenko]] - [[Oleksandr Kornienko]] - [[Aleksandr Kornilov]] - [[Lavr Kornilov]] - [[Vitalij Korotič]] - [[Nikolaj Korotkov]] - [[Aleksandr Koržakov]] - [[Aleksandr Kosarjev]] - [[Aleksej Kosigin]] - [[Stanislav Kosior]] [[Andrej Kovaljov|-]] [[Vladislav Kosior]] - [[Merab Kostava]] - [[Vladimir Kotelnikov]] [[Andrej Kovaljov|-]] Kotov - [[Grigorij Kotovski]] - [[Nikolaj Koval]]/Nicolae Coval - [[Jelizaveta Kovalskaja]] [[Andrej Kovaljov|- Andrej Kovaljov]] - [[Nikolaj Kovaljov]] - [[Marija Kovrigina]] - [[Marina Kovtun]] - [[Dmitrij Kozak]] - [[Andrej Kozirjev]] - [[Aleksandr Kozlov]] - [[Frol Kozlov]] - [[Aleksandr Kozlovski]] - [[Oleksandr Kozmuk]] - [[Oleg Kožemjako]] - [[Vladimir Kožin]] - [[Vadim Kožinov]] - [[Pjotr Krasikov]] - [[Leonid Krasin]] - Viktor Krasin - [[Aleksandr Krasnoščokov]] - [[Pjotr Krasnov]] - [[Boris Kravcov]] (1922-?) - [[Viktor Kress]] - [[Nikolaj Krestinski]] - [[Vasilij Krestjaninov]] - [[Nikolaj Krilenko]] [[Aleksej Kudrin|-]] [[Solomon Krim]] - [[Aleksandr Krinicki]] - [[Valter Krivicki]] - [[Aleksandr Krivošejn]] - [[Vladimir Krjučkov -|Vladimir Krjučkov]] - [[Peter Kropotkin]] - [[Sergej Kruglov]] [[Vladimir Krjučkov -|-]] [[Jānis Kruminš]] - [[Nadežda Krupskaja]] - [[Gleb Kžhižanovski|Gleb Kržižanovski]] - [[Nikolaj Kubjak]] - [[Aleksej Kudrin]] - [[Valerjan Kujbišev]] - [[Jevgenij Kujvašev]] - [[Fjodor Kulakov]]- [[Genadij Kulik]] - [[Ivan Kulik]] - [[Anatolij Kulikov]] - [[Viktor Kulikov]] - [[Dinmuhamed Kunajev]] - [[Valentin Kupcov]] - [[Genadij Kuprijanov]] - [[Sergej Kurašov]] - [[Dmitrij Kurski]] - (''Donduk Kuular'') - [[Ivan Kutuzov]] - [[Otto Kuusinen]] - [[Josif Kuzmin]] - [[Aleksej Kuznjecov]] - [[Vasilij Kuznjecov]] - [[Emanuel Kviring]] - Emzar Kvitsiani - [[Aleksandr Kvjatkovski]] == L == [[Vilis Lācis]] - [[Nestor Lakoba]] - [[Karl Lander]] (''Kārlis Landers'') - Konstantin I. Lander - [[Sergej Lapin]] - [[Mihail Lapšin]] - [[Mihail Laševič]] - [[Anatolij Lavrentjev]] - [[Pjotr Lavrov]] - [[Sergej Lavrov]] - [[Pavel Lazimir]] - P. Lazutin - [[Aleksander Ivanovič Lebed|Aleksand(e)r Lebed]] - [[Aleksej Lebed]] - [[Dmitrij Lebed]] - [[Igor Lebedjev]] - [[Ivan Lebedjev]] - [[Pavel Lebedev-Pojianski|Pavel Lebedjev-Pojanski]] - [[Sergej Lebedjev]] - [[Lenin]] - Andrejs Lepse - [[Mihail Lesečko]] - [[Aleksandr Levintal]] - [[Mihail (Mark) Liber]] - [[Jegor Ligačov]] (1920-2021) - [[Vasilij Lihačov]] - [[Edvard Limonov|Eduard Limonov]] - [[Nikolaj Lisenko]] - [[Vladislav Listjev]] - [[Maksim Litvinov]] - [[Martin Ljadov]] - [[Oleh Ljaško|Oleh (Oleksandr) Ljaško]] - [[Olga Ljubimova]] - [[Genrih Ljuškov]] - [[Aleksej Lobanov-Rostovski]] - [[Mihail Sergejevič Lobanov|Mihail Lobanov]] - [[Pavel Lobanov]] - [[Oleg Lobov]] - [[Pjotr Lomako]] - [[Afanasij Lomov|Georgij]] [[Afanasij Lomov|(Afanasij) Lomov]] (Oppokov) - [[German Lopati]]n - [[Solomon (Alexandr) Lozovski|Solomon (Aleksandr) Lozovski]] - [[Konstantin Lubenčenko]] - [[Leonid Lubenikov]] - [[Petru Lučinski]] - [[Nusratula Lutfulajev]] - [[Andrej Lugovoj]] - [[Vladimir Lukin]] - [[Anatolij Lukjanov]] - [[Anatolij Lunačarski]] - [[Ivan Lutak]] - [[Jurij H. Lutovinov]] - [[Jurij Lužkov]] - [[Georgij Lvov]] == M == [[Vladimir Mackevič]] - P. Maggo - [[Magomedali Magomedov]] - [[Konstantin Maksimov]] - [[Kahar Mahkamov]] - [[Nusratullo Maksum]] - [[Absamat Masalijev]] - [[Ivan Majski]] - [[Albert Makašov]] - [[Vasilij Maklakov]] - [[Georgij Malenkov]] - [[Jakov Malik]] - [[Rodion Malinovski]] - [[Vjačeslav Mališev -]] [[Oleg Mališkin]] - B. F. Malkin - [[Konstantin Malofejev]] - [[Anatolij Malofejev]] - [[Enver Mamedov]] - [[Tajmuraz Mamsurov]] - [[Samson Mamulia]] - [[Jurij Manjevekov]] - Mansurov - [[Dmitrij Zaharovič Manuiljski|Dmitrij Manuiljski]] - [[Aleksandr Manuilov]] - [[Gurij Ivanovič Marčuk|Gurij Marčuk]] - [[Giorgi Margvelašvili]] - [[Aleksandr Martinov]] - [[Julij Martov|Julij Osipovič Martov]] - [[Absamat Masalijev]] - [[Aslan Mashadov]] - [[Arkadij Maslennikov]] - [[Semjon Maslov]] - [[Jurij Masljukov]] - [[Vitalij Masol]] - [[Pjotr Mašerov]] - [[Nikolaj Matvejev]] - [[Anatolij Matvijenko]] - [[Valentina Matvijenko]] - [[Kiril Mazurov]] - [[Leopold Mechelin]] - [[Vladimir Medinski]] - [[Sergej Medvedčuk]] - [[Viktor Medvedčuk]] - [[Dmitrij Medvedjev]] - [[Jevgenij Nikolajevič Medvedjev|Jevgenij Medvedjev]] - [[Jukhim Medvedjev|Juhim Medvedjev]] - [[Pavel Aleksejevič Medvedjev|Pavel Medvedjev]] - [[Sergej Medvedjev]] - [[Vadim Medvedjev]] - [[Lev Mehlis]] - [[Sergej Petrovič Melgunov]] - [[Serhij Melničuk]] - [[Aleksandr Melnikov]] - [[Ivan Melnikov]] - [[Irakli Menagarišvili|Iraklij Menagarišvili]] - [[Sergej Menjajlo]] - [[Mihail Menšikov]] - [[Vjačeslav Menžinski]] - [[Vsevolod Merkulov]] - [[Valentin Mesjac]] - [[Jurij Meškov]] - [[Dmitrij Mezencev]] - [[Ivan Mežlauk]] - [[Valerij Mežlauk]] - [[Vincas Mickevičius-Kapsukas|Vinc(ent)as Mickevič(ius)-Kapsukas]] - V. in N. Mihajlov - [[Nikolaj Mihajlovski]] - [[Anastas Mikojan]] - [[Alaksandar Milinkievič]] - [[Mihail Millionščikov]] - [[Pavel Miljukov]] - [[Vladimir Miljutin]] - [[Vladimir Milov]] - [[Rustam Minnihanov]] - [[Sergej Mironov]] - [[Šavkat Mirzjojev]] - [[Levon Mirzojan]] - [[Mihail Mišustin]] - [[Georgij Miterev]] - [[Sergej Mitrohin]] - [[Oleg Mitvol]] - [[Venedikt Mjakotin]] - [[Aleksandr Mjasnikov]](-kjan) - [[Gavril Mjasnikov]] - [[Ruben Mkrtichyan (Rubenov)|Ruben Mkrtičjan]] (Rubenov) - [[Anatolij Mohiljov]] - [[Mihail Mojsejev]] - [[Vjačeslav Molotov]] - [[Oleksandr Moroz]] - [[Nikolaj Morozov]] - [[Hennadij Moskal]] - [[Pjotr Moskatov]] '''-''' [[Ivan Moskvin]] - [[Mihail Moskvin]] (Trilisser) - [[Pavel Mostovoj]] - [[Vladimir Movsisjan]] - S. D. Mstislavski - [[Farid Muhametšin]] - [[Jurij Muhin]] - [[Mirzo Muhitdinov]] - [[Nuritdin Muhitdinov]] - [[Vsevolod Murahovski]] - [[Jevgenij Murajev]] - [[Matvej Muranov]] - Mihail K. Muranov - [[Zinad Muratov]] - [[Artur Muravjov]] - Nikita Muravjov - Mürisep - [[Sergej Muromcev]] - [[GazanfarMusabekov|Gazanfar Musabekov]] - [[Imam Mustafajrev]] - [[Ajaz Mutalibov]] - [[Vitalij Mutko]] == N == [[Elvira Nabiullina]] - [[Rahmon Nabijev]] [[- Lev Nariškin|-]] [[Dmitrij Nabokov]] - [[Vladimir Dmitrijevič Nabokov]] - [[Boris Nadeždin]] - [[Vjačeslav Nagovicin]] - [[Vladimir Dmitrijevič Nabokov|Nariman Narimanov]] - [[Lev Nariškin]] - [[Sergej Nariškin]] - [[Natalija Naročnickaja]] - [[Ljudmila Narusova]] - [[Jadgar Nasriddinova]] - [[Mark Natanson]] - [[Aleksandr Naumov]] - [[Aleksej Navalni]] - [[Nursultan Nazarbajev]] - [[Andrej Nečajev]] - [[Sergej Nečajev]] - [[Nikolaj Visarjonovič Nekrasov|Nikolaj Nekrasov]] - [[Boris Nemcov]] - [[Anatolij Neratov]] - [[Sergej Neverov]] - [[Vladimir Nevski]] - [[Saparmurat Nijazov]] - [[Nikolaj Nikiforov]] - [[Pjotr Nikiforov]] - [[Aleksej Nikitin]] - [[Vladilen Nikitin]] - [[Klavdija Nikolajeva]] - [[Viktor Nikonov]] - [[Rafik Nišanov]] - [[Viktor Nogin]] - [[Ivan Nosov]] - [[Aleksandr Novak]] - [[Ignat Novikov]] - [[Jurij A. Novikov]] - [[Vladimir Novikov]] - [[Santeri Nuorteva]] - [[Rašid Nurgalijev]] - [[Zijad Nurijev]] - [[Nigmet Nurmakov]] == O == * [[Valerian Obolenski]] * Aleksander I. Okulov *[[Sergej Oldenburg]] *Sherig-ool Oorzhak *[[Georgij Oppokov (= Afanasij Lomov)|Georgij Opokov (= Afanasij Lomov)]] *[[Nikolaj Organov]] *Fjodor V. Olič *[[Aleksandr Orlov]] *[[Dmitrij Orlov]] *[[Oleg Orlov]] *[[Vasilij Orlov]] *[[Vladimir Orlov]] *[[Aleksandr Osatkin-Vladimirski]] *[[Roza Otunbajeva]] *[[Aleksej Overčuk]] *[[Bališ Ovezov]] == P == [[Nikolaj Pahomov]] - [[Justas Paleckis]] - [[Anatolij Panfilov|Anatolij Pamfilov]] - [[Ella Pamfilova]] - [[Sofia Panina]] - [[Boris Pankin]] - [[Matsak Papyan|Matsak Papjan]] - [[Petru Pascari]] - [[Leonid Pasečnik]] - [[Nikolaj Patoličev]] - [[Nikolaj Platonovič Patrušev|Nikolaj Patrušev]] - K. Pauker - [[Valentin Pavlov]] - [[Gleb Pavlovski]] - [[Nikolaj Pegov]] - [[Janis Peive|Jan(is) Pejve]] - [[Arvīds Pelše|Arvīd(s) Pelše]] - [[Viktor Pepeljajev]] - [[Sofija Perovskaja]] - [[Mihail Pervuhin]] - [[Aleksej Pešehonov]] - [[Jakov (Jekabs) Peters]] - Konstantin A. Peterson - [[Nikolaj Petrakov]] - [[Jurij Petrov]] - [[Aleksej Petrovski]] - [[Boris Petrovski]] - [[Grigorij Petrovski]] - [[Konstantin Petuhov]] - [[Andrej Pivovarov]] - [[Jurij Leonidovič Pjatakov|Jurij Pjatakov]] - [[Josif Aronovič Pjatnicki|Josif (Osip) Pjatnicki]] - [[Viktor Plakida]] - [[Georgij Plehanov]] - [[Vjačeslav Plehve]] - [[Eduard Pleske]] - [[Mihail Pletnjov]] - [[Ivan Pljušč]] - [[Konstantin Pobedonoscev]] - [[Nikolaj Podgorni]] - [[Fjodor Podtjolkov]] - [[Nikolaj Podvojski]] - [[Nikolaj Podznanski]] - [[Natalija Poklonskaja]] - [[Mihail Pokrovski]] - [[Nikolaj Pokrovski]] - [[Nikolaj Poletajev]] - [[Vladimir Polevanov]] - [[Aleksej Polivanov]] - [[Ivan Poljakov]] - [[Vasilij Poljakov]] - [[Dmitrij Poljanski]] - [[Vladimir Polonski]] ''-'' [[Ivan Polozkov]] - [[Georgij Poltavčenko]] - [[Mihail Poltoranin]] - Dmitrij V. Polujan - [[Pantelejmon Ponomarenko]] - [[Boris Ponomarjov]] - [[Lev Ponomarjov]] - [[Pjotr Popkov]] - [[Jakov Popok]] - Dmitrij I. Popov - [[Gavril Popov]] [[Jevgenij Preobraženski|-]] [[Georgij Popov]] - [[Nikolaj Popov]] - [[Vasilij Popov]] - [[Vladimir Popovkin]] - [[Aleksandr Poskrebišev]] - [[Pjotr Pospelov]] - [[Pavel Postišev]] - [[Vladimir Potanin]] - [[Leonid Potapov]] - [[Aleksander Potresov]] [[- Boris Pozern]] - [[Eduard Pramnek]] - A. Pravdin - [[Jevgenij Preobraženski]] - [[Jevgenij Prigožin]] -[[Sergej Prihodko]] - [[Zahar Prilepin]] - [[Jevgenij Primakov]] - [[Pavel Prokkonen]] - [[Jurij Prokofjev]] - [[Vladimir Promislov]] - [[Vasilij Pronin]] - [[Proš Prošjan]] - [[Aleksandr Protopopov]] - [[Vladimir Ptuha]] - [[Sergej Pugačov]] - [[Boris Pugo]] - [[Valerij Pustovojtenko]] - [[Vladimir Putin]] - [[Aleksandr Puzanov]] == R == [[Karl Radek]] - [[Abdula Rahimbajev]] - [[Murtaza Rahimov]] - [[Emomali Rahmon|Emomali Rahmon(ov)]] '''-''' [[Hristijan Rakovski|Hristijan (''Krastjo)'' Rakovski]] - [[Grigorij Rapota]] - [[Grigorij Rasputin]] - [[Mammad Amin Rasulzadeh]] [[Šaraf Rašidov|- Šaraf Rašidov]] - [[Valerij Raškin]] - [[Aleksej Razoumovski|Aleksej Razumovski]] - [[Georgij Razumovski]] - [[Mihail Razvožajev]] - [[Stanislav Redens]] - [[Oleksij Reznikov]] - [[Jurij Ribakov]] - [[Nikolaj Ribakov]] - [[Ivan Ribkin]] - [[Aleksej Rikov]] - [[Turar Riskulov]] - [[Aleksandr Rittih]] - [[Oskar Rivkin]] - [[Nikolaj Rižkov]] (1929-2024) - [[Vladimir Rižkov]] - [[Jurij Rižov]] - [[Jakov Rjabov]] - [[Nikolaj Rjabov]] - [[Pavel Rjabušinski]] - [[David Rjazanov]] - [[Martemjan Rjutin]] - [[Igor Rodionov]] ''-'' [[Nikolaj Rodionov]] - [[Mihail Rodzianko]] - [[Mihail Rogov]] - [[Dmitrij Rogozin]] - [[Lev Rohlin]] - [[Jevgenij Rojzman]] - [[Konstantin Rokosovski]] - [[Anatolij Romanov]] - [[Grigorij Romanov]] - [[Nikolaj Romanov]] - [[Eduard Rossel]] - [[Borislav Rozenblat]] - [[Arkadij Rozengolc]] - [[Ilja Rubanovič]] - [[Vitālijs Rubenis]] (Vitalij Ruben) - [[Ruben Rubenov]] (''Mkrtčjan'') - [[Alfred Rubiks|Alfred(s) Rubiks]] - [[Aleksandr Ruckoj]] - [[Aleksandr Rudakov]] - [[Roman Rudenko]] - [[Konstantin Rudnjev]] -[[Jānis Rudzutaks|Jān(is) Rudzutak(s)]] - [[Mojsej Ruhimovič]] - [[Oleg Rumjancev]] - [[Konstantin Rusakov]] - [[Nikolaj Rusanov]] - [[Vladimir Rušajlo]] - [[Arnold Rüütel]] == S   == [[Muhammat Sabirov]] - [[Dmitrij Sablin]] - [[Maksim Saburov]] - [[Oleg Safonov]] - [[Arsenij Safronov]] - [[Avetik Hovhannesi Sahakjan]] - [[Andrej Saharov]] [[- Vladimir Semičastni|- Valerij Sajkin - Boris Saltikov]] - [[Timofei Sapronov|Timofej Sapronov]] [[- Vladimir Semičastni|-]] [[Aram Sarkisjan]] - [[Armen Sarkisjan]] - [[Serge Sarkisjan]] - [[Babken Sarkisjan]] (-ov) - [[Sarkis Sarkisov]] - [[Boris Savinkov]] - [[Sergej Sazonov]] [[- Vladimir Semičastni|- Vasilij Schmidt]] - [[Igor Sečin]] - [[Genadij Seleznjov]] [[- Vladimir Semičastni|-]] [[Nikolaj Semaško]] [[- Vladimir Semičastni]] - [[Genadij Semigin]] - [[Galina Semjonova]] - [[Anatolij Serdjukov]] - [[Valerij Serdjukov]] - [[Leonid Serebrjakov]] - [[Aleksander Serebrovski]] - F. A. Sergejev - [[Igor Sergejev]] - [[Ivan Serov]] - [[Ivan Sidorov]] - [[Ivan Silajev]] (1930-2023) - [[Anton Siluanov]] - [[Konstantin Simonov]] - [[Dmitrij Sipjagin]] - [[Sergej Sircov]] - Sisojev - [[Stepan Sitarjan]] - [[Genadij Sizov]] - Skljanski - [[Matvej Skobelev|Matvej Skobeljev]] [[Jurij Skokov|- Jurij Skokov]] - [[Jelena Skrinnik]] - [[Jurij Skuratov]] - [[Juozapas Skvireckas]] - [[Ivan Skvorcov-Stepanov]] - [[Nikolaj Skvorcov]] - [[Veronika Skvorcova]] - [[Emilia Slabunova]] - [[Nikolaj Sljunkov]] - [[Anton Slucki]] - [[Leonid Slucki]] - [[Pjotr Smidovič|Pjotr (in Sofija) Smidovič]] - [[Ivar Smilga|Ivar(s) Smilga]] - [[Aleksandr Smirnov]] - [[Georgij Smirnov]] - [[Igor Smirnov]] - [[Leonid Smirnov]] - Lev Smirnov - [[Nikolaj Smirnov]] - [[Valerij Marksovič Smirnov]] - [[Vladimir Smirnov]] - [[Antanas Snečkus]] - Snegov - [[Mircea Snegur]] - [[Anatolij Sobčak]] - [[Ksenija Sobčak]] - [[Sergej Sobjanin]] - [[Ljubov Sobol]] - [[Vladimir Soboljev]] - [[Grigorij Sokolnikov]] - [[Aleksandr Sokolov]] - [[Jefrem Sokolov]] - [[Sergej Sokolov]] - [[Venjamin Sokolov]] - [[Vasilij Sokolovski]] - [[Aron Solc]] - [[Mihail Solomencev]] - [[Aleksander Solovjov]] - [[Ivan Solovjov]] - [[Jurij Solovjov]] - [[Leonid Solovjov]] - [[Oleg Soskovec]] - [[Lev S. Sosnovski]] - [[Suren Spandarjan]] - [[Mihail Speranski]] - [[Ivan Spiridonov]] - [[Marija Spiridonova]] - [[Mihail Stahovič]] - [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]] - [[Grigorij Stari (Borisov)]] - [[Nikolaj Starikov]] - [[Vasilij Starodubcev]] - [[Galina Starovojtova]] - [[Jelena Stasova]] - [[Aleksej Stecki]] - [[Olga Stefanišina]] - [[Isaac Steinberg]] - [[Jurij M. Steklov]] - [[Valentin Stepankov]] - [[Sergej Stepnjak-Kravčinski]] - [[Sergej Stepašin]] - [[Pjotr Stolipin]] - [[Jegor Strojev]] - [[Pjotr Struve]] - [[Pjotr Stučka|Pjotr Stučka -]] [[Pavel Sudoplatov]] - [[Nikolaj Sudzilovski]] - [[Nikolaj Suhanov]] - [[Daniil Sulimov]] - [[Mirza Sultan-Galijev]] - [[Maksim Surjakin]] - [[Mihail Surkov]] - [[Vladislav Surkov]] - [[Mihail Suslov]] - [[Nikolaj Svanidze]] - [[Jakov Sverdlov]] == Š == [[Lazar Šackin]] - [[Suren Šadunc]] - [[Georgij Šahnazarov]] - [[Aleksandr Šahraj]] - [[Sergej Šahraj]] - [[Žumabaj Šajahmetov]] - [[Mintimer Šajmijev]] - [[Midhat Šakirov]] - [[Aleksej Šapošnikov]] - [[Jevgenij Šapošnikov]] - [[Vasilij Šarangovič]] - [[Nikolaj Šatalin]] - [[Stanislav Šatalin]] - [[Stepan Šaumjan]] - [[Nikolaj Ščedrin]] - [[Nikolaj Ščelokov]] - [[Vladimir Ščerbak]] - [[Aleksander Ščerbakov|Aleksandr Ščerbakov]] - [[Vladimir Ščerbakov]] - [[Vladimir Ščerbicki]] - [[Boris Ščerbina]] - [[Nikolaj Ščors]] - [[Leonid Šebaršin]] - [[Boris Šeboldajev]] - [[Viktor Šeinis]] - [[Aron Šejnman]] - [[Aleksandr Šeljepin]] - [[Oleg Šenin]] - [[Dmitrij Šepilov]] - [[Eduard Ševardnadze]] - [[Tatjana Ševcova]] - [[Jurij Ševčenko]] - [[Valentina Ševčenko]] - [[Jevgenij Ševčuk]] - [[Andrej Šingarjov]] - [[Dmitrij Šipov]] - [[Ivan Šipov]] - [[Matvej Škirjatov]] - Školnikov - [[Aleksandr Šlihter]] - [[Aleksandr Šljapnikov]] - [[Lev Šlosberg]] - [[Vasilij Schmidt|Vasilij Šmidt]] - [[Aleksander Šohin]] - [[Kužuget Šojgu]] - [[Larisa Šojgu]] - [[Sergej Šojgu]] - [[Vjačeslav Šostakovski]] - [[Aleksandr Šotman]] - [[Vjačeslav Šport]] - [[Mihail Štakovič]] - [[Isaak Štejnberg]] - [[Pavel Karlovič Šternberg|Pavel Šternberg]] - [[Boris Šturmer]] - [[Vasilij Šulgin]] - [[Matejus Šumauskas]] - [[Vladimir Šumejko]] - [[Boris Šumjacki]] - [[Stanisłaŭ Šuškievič]] - [[Igor Šuvalov]] - [[Nikolaj Švernik]] - [[Mihail Švidkoj]] == T == [[Fikrjat Tabejev]] - [[Adil-Girej Tahtarov]] - [[Nikolaj Talizin]] - [[Vasile Tarlev]] - [[Artjom Tarasov]] - [[Mihail Tarasov]] - [[Sergej Tarasov]] - [[Giorgi Targamadze]] - [[Ivan Teodorovič]] - [[Levon Ter-Petrosjan]] - [[Vagaršak Ter-Vaganyan|Vagaršak Ter-Vaganjan]] - [[Vladimir Terebilov]] - [[Mihail Tereščenko]] - [[Ivan Tevosjan]] - [[Nicolae Vasile Timofti]] - [[Lev Tihomirov]] - [[Nikolaj Tihonov]] (1905-97) - [[Semjon Konstantinovič Timošenko|Semjon Timošenko]] - [[Ariadna Tirkova-Williams]] - [[Boris Titov]] - [[Fjodor Titov]] - [[Konstantin Titov]] - [[Vitalij Titov]] - [[Viktor Tjulkin]] - [[Nikolaj Tjutčev]] - [[Aleksandr Tkačov]] - [[Salčak Toka]] - [[Kasim-Žomart Tokajev]] - [[Konstantin Tolkačov]] - [[Boris Tolstih]] - [[Vasilij Tolstikov]] - [[Boris L. Tolstoj]] - [[Dimitrij Andrejevič Tolstoj]] - [[Lev Nikolajevič Tolstoj]] - [[Pjotr Tolstoj]] - [[Mihail Tomski]] - [[Ivan Tovstuha]] - [[Sergej Trapeznikov]] - [[Nikolaj Travkin]] - [[Aleksandr Trepov]] - [[Dmitrij Trepov]] - [[Sergej Tretjakov]] - [[Lev Trocki]] - [[Vladimir Trustovski]] - [[Jurij Trutnev]] - Ivan Tsiklauri - [[Mihail Tugan-Baranovski]] - [[Aman Tulejev]] - [[Grigorij Tunkin]] - [[Andrej Turčak]] - [[Oleksandr Turčinov]] == U == * Hennadiy Udovenko * [[Aleksandr Ugarov]] * [[Nikolaj Uglanov]] * [[Konstantin Uhanov]] * [[Guntis Ulmanis]] * [[Kārlis Ulmanis]] * [[Vasilij Ulrih]] * [[Sazhi Umalatova]] * [[Josif Unšliht]] * [[Mojsej Uricki]] * [[Jakov Urinson]] * [[Gumer Usmanov]] * [[Dmitrij Ustinov]] * [[Vladimir Ustinov]] * [[Nikolaj Ustrjalov]] - Ušakov * [[Jurij Ušakov]] == V == * B. I. Vahman * [[Sergej Vahrukov]] * [[Vasilij Vahrušev]] * [[Karl Vaino]] * [[Anton Vaino]] * [[Boris Vannikov]] * [[Josif Varejkis]] * [[Valentin Varennikov]] * [[Vladimir Vasiljev]] * [[Olga Vasiljeva]] * [[Aleksandr Vasiljevski]] * [[Genadij Vedernikov]] * [[Raimonds Vējonis]] * [[Vladimir Veličko]] * [[Sergej Veršinin]] * [[Abdul Rahman Vezirov]] * [[Mir Hasan Vezirov]] * [[Vladimir Vilenski-Sibirjakov]] * [[Oleksandr Vilkul]] * [[Maksim Vinaver]] * [[Vladimir Vinogradov]] * [[Andrej Višinski]] * [[Rem Vjahirev]] * [[Mihail Vladimirski]] * [[Nikolaj Vlasik]] * [[Aleksandr Vlasov]] * [[Ivan Vlasov]] * [[Grigorij Vojtinski]] * [[Pjotr Volgorodskij]] * [[Feliks Volhovski]] * [[Vladimir Volkonski]] * [[Aleksej Volkov]] * [[Vladilen Volkov]] * [[Vladimir Volodarski]] (''Mojsej Goldstein'') * [[Vjačeslav Volodin]] * [[Aleksandr Vološin]] * [[Arkadij Volski|Arkadij Voljski]] * [[Vladimir Volski|Vladimir Voljski]] * [[Andrej Vorobjov]] * [[Julij Voroncov]] * [[Lev Voronin]] * [[Jurij Voronin -|Jurij Voronin]] * [[Vladimir Voronin]] * [[Genadij Voronov]] * [[- Kliment Vorošilov|Kliment Vorošilov]] * [[Vitalij Vorotnikov]] * [[Augusts Voss]] * [[Aleksandr Voznesenski]] * [[Nikolaj Voznesenski]] == W == * [[Sergej Vitte|Sergej Witte]] * [[Peter Wrangel]]/Vrangel == Z == * [[Mihail Zadornov]] * [[Vadim Zagladin]] * [[Vladimir Zagorski]] * [[Aleksandr Zaharčenko]] * Zajcev * [[Lev Zajkov]] * [[Ahmad Zakajev]] * [[Leonid Zakovski]] * Pavel A. Zalucki * [[Pjotr Zalucki -|Pjotr Zalucki]] * [[Leonid Zamjatin]] (1922-2019) * [[Pjotr Zaslavski]] * [[Vera Zasulič]] * [[Vladimir Zatonski]] * [[Aleksander Zaverjuha|Aleksandr Zaverjuha]] * [[Doku Zavgajev]] * [[Izak Zelenski]] * [[Rozalija Zemljačka]] * [[Mihail Zimjanin]] * [[Grigorij Jevsejevič Zinovjev|Grigorij Zinovjev]] * [[Murat Zjazikov]] * [[Genadij Zjuganov]] * [[Sergej Zorin]] * [[Valentin Zorin]] * [[Valerij Zorkin]] * [[Semjon Zubakin]] * [[Viktor Zubkov]] * [[Arsenij Zverev]] * [[Juhim Zvjahilski]] == Ž == * [[Andrej Ždanov]] * [[Andrej Željabov]] * [[Vladimir Žigalin]] * [[Vladimir Žirinovski]] (1946-2022) * [[Aleksandr Žukov]] * [[Georgij Žukov]] * [[Aleksej Žuravljov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Rusov|Politiki]] [[Kategorija:Ruski politiki|*]] t5cjg6r2hji55of66e9bcyk71y0qt8e 6759879 6759876 2026-10-03T00:43:03Z ~2026-44996-51 264415 /* O */ 6759879 wikitext text/x-wiki [[Seznam]] [[Rusi|ruskih]] '''[[politik]]ov'''. {{Predelaj}}{{seznami poklicev za narode|Rusov|Rusija|ruskih}}{{CompactTOC2}} == A == * [[Viktor Abakumov]] * [[Leonid Abalkin]] * [[Ramazan Abdulatipov -|Ramazan Abdulatipov]] * [[Konstantine (Kote) Abhazi]] * [[Viktorija Abramčenko]] * [[Sergej Abramov]] * [[Rafael Abramovič]] Rejn * [[Roman Abramovič]] * [[Boris Adlejba]] * [[Aleksej Adžubej]] * [[Jurij Afanasjev]] * [[Sergej Afanasjev]] * [[Viktor Afanasjev]] * [[Jurij Afonin]] * [[Jakov Agranov]] * [[Tamerlan Aguzarov]] * [[Iljas Hamzatovič Ahmadov]] * [[Han Ahmedov]] * [[Sergej Ahromejev -|Sergej Ahromejev]] * [[Nedirbaj Ajtakov]] * [[Askar Akajev]] * [[Pavel Akselrod]] * [[Nikolaj Aksjonenko]] * [[Aleksandr Aksjonov]] * [[Sergej Aksjonov]] * Aleksandrov * [[Georgij Aleksandrov]] * [[Ivan Akulov]] * [[Grigorij Aleksinski]] * [[Aleksej Aladin]] * [[Vladimir Algasov]] * [[Alu Alhanov]] * [[Gejdar Alijev|Gejdar (Hejdar) Alijev]] * [[Muhu Alijev]] * [[Samed Alijev]] * [[Anuarbek Alimžanov]] * [[Viktor Alksnis]] * [[Sarkis Ambarcumjan]] * [[Jevgenij Ambarcumov]] * [[Vasilij Andrijanov]] * [[Andrej Andrejev]] * [[Nina Andrejeva]] * [[Igor Andropov]] * [[Jurij Andropov]] * [[Vasilij Anisimov]] (Afanasjev) * [[Nikolaj Annenski]] * [[Lembit Annus]] * [[Viktor Anpilov]] * [[Nikolaj Antipov]] * [[Anatolij Antolov]] * [[Aleksandr Antonov]] * [[Anatolij Antonov]] * [[Vladimir Antonov-Ovsejenko]] * [[Osip Aptekman]] * [[Babken Ararkcjan]] * [[Georgij Arbatov]] * [[Serhij Arbuzov]] * [[Andrej Argunov]] * [[Ivan Arhipov]] * [[Averki Aristov]] * [[- Boris Aristov|Boris Aristov]] * [[Inesa Armand]] * [[Grigorij Aronštam]] * [[Igor Artemjev]] * [[Aleksandra Artjuhina]] * [[Suren Arutjunjan]] * [[Mihail Astafjev]] * [[Igor Ašurbejli]] * [[Kaihaziz Atabajev]] * [[Almazbek Atambajev]] * [[Sergej Atrošenko]] * [[Ruslan Aušev]] * [[Varlam Avanesov|Varlaam A. Avanesov]] * Vladimir? Avanesov * [[Nikolaj Avksentjev]] == B == * [[Suhan Babajev]] * [[Sergej Baburin]] * [[Vasilij Bačuk]] * Aleksander E. Badajev * [[Aleksej Badajev]] * [[Sergej Bagapš]] * [[Kyamran Mamed Bagirov|Kjamran Mamed Bagirov]] * [[Mir Džafar Bagirov]] * [[Mikola Bahrov]] * [[Mamuka Bakhtadze|Mamuka Bahtadze]] * [[Ahmet Bajtursinov]] * [[Nikolaj Bajbakov]] * [[Vadim Bakatin]] * [[Ivan Bakanov]] * [[Kurmanbek Bakijev]] * [[Oleg Baklanov]] * [[Mihail Bakunin]] * [[Viktor Barannikov]] * [[Aleksandr Bastrikin]] * [[Olga Bašmačnikova]] * [[Karl Bauman]] * [[Nikolaj Ernestovič Bauman|Nikolaj Bauman]] * [[- Aleksandr Beglov|Aleksandr Beglov]] * [[Oleg Belavencev]] * [[Nikolaj Beljajev]] * [[Oleg Beljakov]] * [[Aleksandr Beloborodov]] * [[Andrej Belousov]] * [[Boris Belousov]] * [[Ivan Benediktov]] * [[Gurbanguli Berdimuhamedov]] * [[Serdar Berdimuhamedov]] * [[Aleksandr Berdnikov]] * [[Boris Berezovski]] * [[Lavrentij Berija]] * [[Aleksander Berkman]] * [[Andris Bērziņš]] * [[Jānis Bērziņš-Ziemelis|Jān(is) Bērziņ(š-Ziemelis)]] * [[Nikolaj Bespalov]] * [[Aleksander Bessmertnih|Aleksandr Bessmertnih]] * [[Gela Bezhuašvili]] * Kaadyr-ool Bicheldey * [[Aleksandra Birjukova]] * [[Sergej Birjuzov]] * [[Vjačeslav Bitarov]] * [[Vasilij Konstantinovič Bljuher|Vasilij Bljuher]] * [[Jakov Bljumkin]] * [[Vasilij Blohin]] * [[Filip Bobkov]] * [[Nikolaj Bobrikov]] * [[Aleksej Bobrinski]] * [[Ivan Bodil|Ivan]] [[Ivan Bodil|Bodjul]] (Ion Bodil) * [[Vladimir Bogoraz]] * [[Jurij Bojko]] * [[Älïhan Nurmuhameduli Bökejhan]] * [[Ljudmila Bokova]] * [[Valerij Boldin]] * [[Jurij Boldirjev]] * [[Vasilij Boldirjev]] * [[Aleksej Bolšakov]] * [[Ivan Bondarenko]] * [[Jelena Bonner]] * [[Georgij Valentinovič Boos|Georgij Boos]] * [[Nikolaj Bordjuža]] * [[Jurij Borisov]] * [[Aleksandr Borodaj]] * [[Mihail Borodin]] * [[Pavel Borodin]] * [[Pjotr Borodin]] * [[Aleksandr Bortnikov]] * [[Jevgenija Boš]] * [[Algirdas Brazauskas]] * [[Leonid Brežnjev]] * [[Nikolaj Brjuhanov]] * [[Eva Brojdo]] * [[Grigorij Brojdo]] * [[Vladimir Brovikov]] * [[Andrej Bubnov]] * [[Semjon Budjoni]] * [[Nikolaj Buharin]] * [[Alihan Bukejhanov|Alihan Bukeihanov]] * [[Vladimir Bukovski]] * [[Vladimir Bulgak]] * [[Nikolaj Bulganin]] * [[Genadij Burbulis]] * [[Nino Burdžanadze]] * [[Fjodor Burlacki]] == C == * [[Iraklij Cereteli]] * [[Jefim Cetlin|Jefim Cejtlin]] * [[Mihail Chakaja]] * [[Ion Chicu]] * [[Aleksander Cjurupa]] * [[Semjon Cvigun]] == Č == * [[Jurij Čajka]] * [[Nikolaj Čajkovski]] * [[Aleksej Čalij]] * [[Vasilij Čapajev]] * [[Nikolaj Čaplin]] * [[Jevgenij Čazov]] * [[Viktor Čebrikov]] * [[Sergej Čemezov]] * [[Nikolaj Černiševski]] * [[Dmitrij Černišenko]] * [[Anatolij Černjajev]] (1921-2017) * [[Konstantin Černenko|Konstantin Černjenko]] * [[Viktor Černomirdin]] * [[Boris Černousov]] * [[Viktor Černov]] * [[Aleksandr Červjakov]] * [[Stepan Červonenko]] * [[Dmitrij Česnokov]] * [[Ljudvig Čibirov]] * [[Georgij Čičerin]] * [[Anatolij Čubajs]] * [[Vlas Čubar]] * [[Refat Čubarov]] * [[Jakov Čubin]] * [[Sergej Čuckajev]] * [[Mihail Čudov]] * [[Konstantin Čujčenko]] * [[Jurij Čurbanov]] == D == * [[Fjodor Dan]] * Nikolaj Danielson - Daniševski * [[Oleksij Danilov]] * [[Oleg Davidov]] * [[Abram Deborin]] * [[Lev Dejč]] ([[Leo Deutsch]]) * [[Vladimir Dekanozov]] * [[Pjotr Demičev]] * [[Karen Demirčjan]] * [[Pavel Dibenko]] * N. Dimšic * [[Galej Dinmuhametov]] * [[Vasilij Djakonov]] * [[Vasil Djurdinec]] * [[Anatolij Dobrinin]] * [[Roman Dobrohotov]] * [[Igor Dodon]] * [[Aleksandr Dogadov]] * [[Vitalij Dogužijev]] * [[Vladimir Dolgih]] (1924-2020) * [[Pavel Dolgorukov]] * [[Ivan Drač]] * [[Aleksandr Drozdenko]] * [[Jurij Dubinin]] * [[Džohar Dudajev]] * [[Nikolaj Dudorov]] * [[Aleksandr Dugin]] * [[Katarina Duncova]] * [[Pjotr Durnovo]] * [[Arkadij Dvorkovič]] * [[Alesandr Dzasohov]] * [[Mikalaj Dzemjantsjej]] ([[Nikolaj Dementjev]]) * [[Feliks Edmundovič Dzeržinski|Feliks Dzeržinski]] * [[Vladimir Džabarov]] * [[Mustafa Džemilev]] * [[Rešat Džemilev]] == E == * [[Sultan Mažid Efendijev]] * [[Robert Ejhe]] * [[Nahum Eitingon]] * [[Abdulfaz Elčibej]] * [[Henryk Ehrlich]] * [[Eduard Essen]] == F == * [[Valentin Falin]] * [[Rafail Farbman]] * [[Ivan Fedko]] * [[Vera Figner]] * [[Sergej Filatov]] * [[Pavel Filip]] * [[Pavel Finogenov]] * [[Nikolaj Firjubin]] * [[Boris Fjodorov]] * [[Jevgenij Fjodorov]] * [[Nikolaj Fjodorov]] * [[Vitold Fokin]] * [[Mihail Fonin]] * [[Mihail Fradkov]] * [[Woldemar Freedericksz]] * [[Mihail Frinovski]] * [[Mihail Frolenko]] * [[Ivan Frolov]] * [[Mihail Frumkin]] * [[Mihail Frunze]] * [[Jekaterina Furceva]] * [[Venjamin Furer]] * [[Sergej Furgal]] == G == * [[Ahsarbek Galazov]] * [[Muhametnazar Gapurov]] * [[Jegor Gajdar]] * [[Aleksandr Galuška]] * [[Jan Gamarnik]] * [[Svetlana Ganuškina]] * [[Georgij Gapon]] * [[Vasilij Garbuzov]] * [[Aleksej Gaskarov]] * [[Teljman Gdljan]] * [[Nikolaj Gej]] * [[Genadij|Anatolij/Genadij]] [[Gerasimov]] * [[Grigorij Geršuni]] * [[Kirill Gevorgian]] * [[Boris Gidaspov]] * [[Nikolaj Gikalo]] * [[Nika Gilauri]] * [[A. Girenko]] * [[Sergej Glazjev]] (Glasjev) * [[Nikolaj Glebov-Avilov]] * [[Grigorij Golicin]] * [[Tatjana Golikova]] * [[Olga Golodec]] * [[Nikolaj Goloded]] * [[Fjodor Gološčokin]] * [[Viktor Golovanov]] * [[Fjodor Golovin]] * [[Mark Gorbačov]] * [[Mihail Gorbačov]] * [[- Anatolij Gorbunov|Anatolij(s) Gorbunov(s)]] * [[Nikolaj Gorbunov]] * [[Aleksej Gordejev]] * [[Oleg Gordijevski]] * [[Ivan Goremikin|Ivan L. Goremikin]] * [[Aleksandr Gorkin]] * [[Ivan Goroškin]] * [[Boris Gostev]] * [[Avram Gots]] * [[Mihail Gots]] * [[Stanislav Govoruhin]] * [[Pavel Gračov]] * [[Andrej Grečko]] * [[Nikolaj Gredeskul]] * [[German Gref]] * [[Nikolaj Gribačov]] * [[Dmitrij Grigorenko]] * [[Pjotr Grigorenko]] * [[Vagan Grigorjan]] * [[Grigorij Grinko]] * [[Viktor Grišin]] * [[Boris Grizlov]] * [[Boris Gromov]] * [[Semjon Grossu]] * [[Pavel Grudinin]] * [[Nikolaj Gubenko]] * [[Aleksandr Gučkov]] * [[Genadij Gudkov]] * [[Isidor Gukovski]] * [[Nikolaj Gusarov]] * [[Sergej Gusev]] * [[Vladimir Gusev]] * [[Vadim Gustov]] * [[Kuzma Gvozdev]] == H == * [[Radil Habirov]] * [[Raul Hadžimba]] * [[Izatullo Hajojev]] * [[Irina Hakamada]] * [[Ildar Halikov]] * [[Jevgenij Haritonov]] * [[Nikolaj Haritonov]] * [[Ruslan Hazbulatov]] * [[Aleksandr Helfand]] (=[[Israel Parvus]]) * [[- Aleksander Hercen|Aleksander Hercen]] * [[Georgij Hiža]] * [[Mihail Hodorkovski]] * [[Fajzula Hodžajev]] * [[Ivan Hohlov]] * [[Fatali Kan Hojski]] * [[Vsevolod Holubovič]] * [[Nikolaj Homjakov]] * [[Oleksij Hončaruk]] * [[Oleg Horohordin]] * [[Hrihorij Hrinko]] (Grigorij Grinko) * [[Viktor Hristenko]] * [[Nikita Hruščov]] * [[Narmahonmadi Hudajberdijev]] * [[Stanislav Hurenko]] * [[Mirza Davud Bagir ogly Husseynov|Mirza Davud Huseinov]] * [[Marat Husnulin]] * [[Aleksej Hvostov]] == I == * [[Rahim Kirejevič Ibrahimov]] * [[Vitalij Ignatenko]] * [[Aleksei Ignatjev]] * [[Pavel Ignatjev]] * [[Nikolaj Pavlovič Ignatjev]] * [[Semjon Ignatjev]] * [[Sergej Ignatjev]] * [[Nikolaj Ignatov]] * [[Vjačeslav Igrunov]] * [[Akmal Ikramov]] * [[Leonid Iljičov]] * [[Kirsan Iljumžinov]] * [[Adolf Ioffe]] * Isakov * [[Viktor Išajev]] * [[Igor Ivanov]] * [[Nikolaj Ivanov]] * [[Sergej Ivanov]] * [[Viktor Ivanov]] * [[Vladimir Ivaško]] * [[Aleksander Izvolski|Aleksandr Izvolski]] == J == [[Genrih Jagoda]] - [[Jona Jakir]] - [[Pjotr Jakir]] - [[Aleksander Jakovljev]] - [[Jakov Jakovljev]] - [[Nikolaj Jakovljev]] - [[Vasilij Jakovljev]] - [[Vladimir Jakovljev]] - [[Varvara Jakovljeva]] - [[Pjotr Jakubovič]] - [[Gleb Jakunin]] - [[Genadij Janajev]] - [[Zelimhan Jandarbijev]] - [[Nikolaj Janson]] - [[Vitalij Jarema]] - [[Jemeljan Jaroslavski]] - [[Jurij Jarov]] - [[Irina Jarovaja]] - [[Mihail Jasnov]] - [[Ilija Jašin]] - [[Grigorij Javlinski]] - [[Dmitrij Jazov]] - [[Aleksandr Jeframov|Aleksandr Jefremov]] - [[Dominik Jefremov]] - [[Ivan Jefremov]] - [[Mihail Jefremov]] - [[Leonid Jefremov]] - [[Nikolaj Jegoričev]] - [[Aleksandr Jegorov]] - [[Nikolaj Jegorov]] - [[Jurij Jehanurov]] - [[Boris Jelcin]] - [[Mark Jelizarov]] - (Avraam?) [[Abel Jenukidze]] - [[Olga Jepifanova]] - [[Aleksej Jepišev]] - [[Gregorij Jeremej]] - [[Viktor Jerin]] - [[Grigorij Jevdokimov]] - [[Aleksandr Ježevski]] - [[Nikolaj Ježov]] - [[Sergej Ježov]] (''Cederbaum'') - [[P. Judin|Pavel Judin]] - [[Ihor Juhnovski]] - [[Valentin Jumašev]] - [[Konstantin Jurenjev]] - [[Ismail Jusupov]] - [[Usman Jusupov]] - [[Sergej Jušenkov]] == K == Kabanov - [[Ivan (Johannes) Kebin|Ivan (Johannes) Käbin]] - I. F. Kadacki - [[Vladimir Kadanikov]] - [[Ahmat Kadirov]] - [[Ramzan Kadirov]] - [[Julij Kaganovič]] - [[Lazar Kaganovič]] - [[Mihail Kaganovič]] - Kahiani - [[Mihail Ivanovič Kalinin|Mihail Kalinin]] - [[Jānis Kalnbērziņš]] - [[Oleg Kalugin]] - [[Kallibek Kamalov]] - [[Lev Kamenjev]] - [[Grigorij Kaminski]] - [[Boris Kamkov]] - [[Ivan Kapitonov]] - Ja. Kapustin - [[Sergej Karaganov]] - [[Lev Karahan]] - [[Tigran Karahanov]] - [[Grigorij Karasin]] - [[Aleksander Aleksandrovič Karelin|Aleksander Karelin]] - [[Vladimir Karelin]] - [[Islam Karimov]] - [[Nikolaj Karotamm]] - Dmitrij &Lavrentij [[Kartvelišvili]] - [[Sarkis Kasjan]] - [[Mihail Kasjanov]] - [[Gari Kasparov]] - [[Konstantin Katušev]] - [[Aleksander Kazakov|Aleksandr Kazakov]] - [[Nikolaj Kazakov]] - [[Ivan Kazanec]] - [[Anatollij Kinah]] - [[Aleksej Kazannikov|Aleksej Kazannik]] - [[Vjačeslav Kebič]] - [[Mihail Kedrov]] - [[Aleksander Kerenski]] - [[Anatolij Kinah]] - [[Sergej Kirijenko]] - [[Andrej Kirilenko]] - [[Vladimir Aleksejevič Kirilin|Vladimir Kirilin]] - [[Sergej Kirov]] - [[Aleksej Kiseljov]] - [[Tihon Kiseljov]] - [[Tengiz Kitovani]] - [[Ilja Klebanov|Ilja K/Hlebanov]] - ''Giorgi Khoshtaria'' - [[Vilgelm Knorin|Vilgelm Knorin(š)]] - [[Mihail Kobecki]] - [[Pjotr Kobozev]] - Amayak &[[Bogdan Kobulov]] - [[Jurij Kocjubinski]] - [[Andrej Kokoškin]] - [[Vladimir Kokovcov]] - [[Genadij Kolbin]] - [[Aleksandr Kolčak]] - [[Andrej Kolegajev]] - [[Marija Kolesnikova]] - [[Mihail Petrovič Kolesnikov|Mihail Kolesnikov]] - [[Vladimir Kolokolcev]] - [[Aleksandra Kolontaj]] - [[Nikolaj Komarov]] - [[Nikolaj Kondratenko]] - [[Anatolij Koni]] - [[Aleksander Konovalov|Aleksandr Konovalov]] - [[Daniil Konstantinov]] - [[Ilja Konstantinov]] - [[Georgij Kornijenko]] - [[Oleksandr Kornienko]] - [[Aleksandr Kornilov]] - [[Lavr Kornilov]] - [[Vitalij Korotič]] - [[Nikolaj Korotkov]] - [[Aleksandr Koržakov]] - [[Aleksandr Kosarjev]] - [[Aleksej Kosigin]] - [[Stanislav Kosior]] [[Andrej Kovaljov|-]] [[Vladislav Kosior]] - [[Merab Kostava]] - [[Vladimir Kotelnikov]] [[Andrej Kovaljov|-]] Kotov - [[Grigorij Kotovski]] - [[Nikolaj Koval]]/Nicolae Coval - [[Jelizaveta Kovalskaja]] [[Andrej Kovaljov|- Andrej Kovaljov]] - [[Nikolaj Kovaljov]] - [[Marija Kovrigina]] - [[Marina Kovtun]] - [[Dmitrij Kozak]] - [[Andrej Kozirjev]] - [[Aleksandr Kozlov]] - [[Frol Kozlov]] - [[Aleksandr Kozlovski]] - [[Oleksandr Kozmuk]] - [[Oleg Kožemjako]] - [[Vladimir Kožin]] - [[Vadim Kožinov]] - [[Pjotr Krasikov]] - [[Leonid Krasin]] - Viktor Krasin - [[Aleksandr Krasnoščokov]] - [[Pjotr Krasnov]] - [[Boris Kravcov]] (1922-?) - [[Viktor Kress]] - [[Nikolaj Krestinski]] - [[Vasilij Krestjaninov]] - [[Nikolaj Krilenko]] [[Aleksej Kudrin|-]] [[Solomon Krim]] - [[Aleksandr Krinicki]] - [[Valter Krivicki]] - [[Aleksandr Krivošejn]] - [[Vladimir Krjučkov -|Vladimir Krjučkov]] - [[Peter Kropotkin]] - [[Sergej Kruglov]] [[Vladimir Krjučkov -|-]] [[Jānis Kruminš]] - [[Nadežda Krupskaja]] - [[Gleb Kžhižanovski|Gleb Kržižanovski]] - [[Nikolaj Kubjak]] - [[Aleksej Kudrin]] - [[Valerjan Kujbišev]] - [[Jevgenij Kujvašev]] - [[Fjodor Kulakov]]- [[Genadij Kulik]] - [[Ivan Kulik]] - [[Anatolij Kulikov]] - [[Viktor Kulikov]] - [[Dinmuhamed Kunajev]] - [[Valentin Kupcov]] - [[Genadij Kuprijanov]] - [[Sergej Kurašov]] - [[Dmitrij Kurski]] - (''Donduk Kuular'') - [[Ivan Kutuzov]] - [[Otto Kuusinen]] - [[Josif Kuzmin]] - [[Aleksej Kuznjecov]] - [[Vasilij Kuznjecov]] - [[Emanuel Kviring]] - Emzar Kvitsiani - [[Aleksandr Kvjatkovski]] == L == [[Vilis Lācis]] - [[Nestor Lakoba]] - [[Karl Lander]] (''Kārlis Landers'') - Konstantin I. Lander - [[Sergej Lapin]] - [[Mihail Lapšin]] - [[Mihail Laševič]] - [[Anatolij Lavrentjev]] - [[Pjotr Lavrov]] - [[Sergej Lavrov]] - [[Pavel Lazimir]] - P. Lazutin - [[Aleksander Ivanovič Lebed|Aleksand(e)r Lebed]] - [[Aleksej Lebed]] - [[Dmitrij Lebed]] - [[Igor Lebedjev]] - [[Ivan Lebedjev]] - [[Pavel Lebedev-Pojianski|Pavel Lebedjev-Pojanski]] - [[Sergej Lebedjev]] - [[Lenin]] - Andrejs Lepse - [[Mihail Lesečko]] - [[Aleksandr Levintal]] - [[Mihail (Mark) Liber]] - [[Jegor Ligačov]] (1920-2021) - [[Vasilij Lihačov]] - [[Edvard Limonov|Eduard Limonov]] - [[Nikolaj Lisenko]] - [[Vladislav Listjev]] - [[Maksim Litvinov]] - [[Martin Ljadov]] - [[Oleh Ljaško|Oleh (Oleksandr) Ljaško]] - [[Olga Ljubimova]] - [[Genrih Ljuškov]] - [[Aleksej Lobanov-Rostovski]] - [[Mihail Sergejevič Lobanov|Mihail Lobanov]] - [[Pavel Lobanov]] - [[Oleg Lobov]] - [[Pjotr Lomako]] - [[Afanasij Lomov|Georgij]] [[Afanasij Lomov|(Afanasij) Lomov]] (Oppokov) - [[German Lopati]]n - [[Solomon (Alexandr) Lozovski|Solomon (Aleksandr) Lozovski]] - [[Konstantin Lubenčenko]] - [[Leonid Lubenikov]] - [[Petru Lučinski]] - [[Nusratula Lutfulajev]] - [[Andrej Lugovoj]] - [[Vladimir Lukin]] - [[Anatolij Lukjanov]] - [[Anatolij Lunačarski]] - [[Ivan Lutak]] - [[Jurij H. Lutovinov]] - [[Jurij Lužkov]] - [[Georgij Lvov]] == M == [[Vladimir Mackevič]] - P. Maggo - [[Magomedali Magomedov]] - [[Konstantin Maksimov]] - [[Kahar Mahkamov]] - [[Nusratullo Maksum]] - [[Absamat Masalijev]] - [[Ivan Majski]] - [[Albert Makašov]] - [[Vasilij Maklakov]] - [[Georgij Malenkov]] - [[Jakov Malik]] - [[Rodion Malinovski]] - [[Vjačeslav Mališev -]] [[Oleg Mališkin]] - B. F. Malkin - [[Konstantin Malofejev]] - [[Anatolij Malofejev]] - [[Enver Mamedov]] - [[Tajmuraz Mamsurov]] - [[Samson Mamulia]] - [[Jurij Manjevekov]] - Mansurov - [[Dmitrij Zaharovič Manuiljski|Dmitrij Manuiljski]] - [[Aleksandr Manuilov]] - [[Gurij Ivanovič Marčuk|Gurij Marčuk]] - [[Giorgi Margvelašvili]] - [[Aleksandr Martinov]] - [[Julij Martov|Julij Osipovič Martov]] - [[Absamat Masalijev]] - [[Aslan Mashadov]] - [[Arkadij Maslennikov]] - [[Semjon Maslov]] - [[Jurij Masljukov]] - [[Vitalij Masol]] - [[Pjotr Mašerov]] - [[Nikolaj Matvejev]] - [[Anatolij Matvijenko]] - [[Valentina Matvijenko]] - [[Kiril Mazurov]] - [[Leopold Mechelin]] - [[Vladimir Medinski]] - [[Sergej Medvedčuk]] - [[Viktor Medvedčuk]] - [[Dmitrij Medvedjev]] - [[Jevgenij Nikolajevič Medvedjev|Jevgenij Medvedjev]] - [[Jukhim Medvedjev|Juhim Medvedjev]] - [[Pavel Aleksejevič Medvedjev|Pavel Medvedjev]] - [[Sergej Medvedjev]] - [[Vadim Medvedjev]] - [[Lev Mehlis]] - [[Sergej Petrovič Melgunov]] - [[Serhij Melničuk]] - [[Aleksandr Melnikov]] - [[Ivan Melnikov]] - [[Irakli Menagarišvili|Iraklij Menagarišvili]] - [[Sergej Menjajlo]] - [[Mihail Menšikov]] - [[Vjačeslav Menžinski]] - [[Vsevolod Merkulov]] - [[Valentin Mesjac]] - [[Jurij Meškov]] - [[Dmitrij Mezencev]] - [[Ivan Mežlauk]] - [[Valerij Mežlauk]] - [[Vincas Mickevičius-Kapsukas|Vinc(ent)as Mickevič(ius)-Kapsukas]] - V. in N. Mihajlov - [[Nikolaj Mihajlovski]] - [[Anastas Mikojan]] - [[Alaksandar Milinkievič]] - [[Mihail Millionščikov]] - [[Pavel Miljukov]] - [[Vladimir Miljutin]] - [[Vladimir Milov]] - [[Rustam Minnihanov]] - [[Sergej Mironov]] - [[Šavkat Mirzjojev]] - [[Levon Mirzojan]] - [[Mihail Mišustin]] - [[Georgij Miterev]] - [[Sergej Mitrohin]] - [[Oleg Mitvol]] - [[Venedikt Mjakotin]] - [[Aleksandr Mjasnikov]](-kjan) - [[Gavril Mjasnikov]] - [[Ruben Mkrtichyan (Rubenov)|Ruben Mkrtičjan]] (Rubenov) - [[Anatolij Mohiljov]] - [[Mihail Mojsejev]] - [[Vjačeslav Molotov]] - [[Oleksandr Moroz]] - [[Nikolaj Morozov]] - [[Hennadij Moskal]] - [[Pjotr Moskatov]] '''-''' [[Ivan Moskvin]] - [[Mihail Moskvin]] (Trilisser) - [[Pavel Mostovoj]] - [[Vladimir Movsisjan]] - S. D. Mstislavski - [[Farid Muhametšin]] - [[Jurij Muhin]] - [[Mirzo Muhitdinov]] - [[Nuritdin Muhitdinov]] - [[Vsevolod Murahovski]] - [[Jevgenij Murajev]] - [[Matvej Muranov]] - Mihail K. Muranov - [[Zinad Muratov]] - [[Artur Muravjov]] - Nikita Muravjov - Mürisep - [[Sergej Muromcev]] - [[GazanfarMusabekov|Gazanfar Musabekov]] - [[Imam Mustafajrev]] - [[Ajaz Mutalibov]] - [[Vitalij Mutko]] == N == [[Elvira Nabiullina]] - [[Rahmon Nabijev]] [[- Lev Nariškin|-]] [[Dmitrij Nabokov]] - [[Vladimir Dmitrijevič Nabokov]] - [[Boris Nadeždin]] - [[Vjačeslav Nagovicin]] - [[Vladimir Dmitrijevič Nabokov|Nariman Narimanov]] - [[Lev Nariškin]] - [[Sergej Nariškin]] - [[Natalija Naročnickaja]] - [[Ljudmila Narusova]] - [[Jadgar Nasriddinova]] - [[Mark Natanson]] - [[Aleksandr Naumov]] - [[Aleksej Navalni]] - [[Nursultan Nazarbajev]] - [[Andrej Nečajev]] - [[Sergej Nečajev]] - [[Nikolaj Visarjonovič Nekrasov|Nikolaj Nekrasov]] - [[Boris Nemcov]] - [[Anatolij Neratov]] - [[Sergej Neverov]] - [[Vladimir Nevski]] - [[Saparmurat Nijazov]] - [[Nikolaj Nikiforov]] - [[Pjotr Nikiforov]] - [[Aleksej Nikitin]] - [[Vladilen Nikitin]] - [[Klavdija Nikolajeva]] - [[Viktor Nikonov]] - [[Rafik Nišanov]] - [[Viktor Nogin]] - [[Ivan Nosov]] - [[Aleksandr Novak]] - [[Ignat Novikov]] - [[Jurij A. Novikov]] - [[Vladimir Novikov]] - [[Santeri Nuorteva]] - [[Rašid Nurgalijev]] - [[Zijad Nurijev]] - [[Nigmet Nurmakov]] == O == * [[Valerian Obolenski]] * [[Sergej Ogolcov]] * Aleksander I. Okulov *[[Sergej Oldenburg]] *Sherig-ool Oorzhak *[[Georgij Oppokov (= Afanasij Lomov)|Georgij Opokov (= Afanasij Lomov)]] *[[Nikolaj Organov]] *Fjodor V. Olič *[[Aleksandr Orlov]] *[[Dmitrij Orlov]] *[[Oleg Orlov]] *[[Vasilij Orlov]] *[[Vladimir Orlov]] *[[Aleksandr Osatkin-Vladimirski]] *[[Roza Otunbajeva]] *[[Aleksej Overčuk]] *[[Bališ Ovezov]] == P == [[Nikolaj Pahomov]] - [[Justas Paleckis]] - [[Anatolij Panfilov|Anatolij Pamfilov]] - [[Ella Pamfilova]] - [[Sofia Panina]] - [[Boris Pankin]] - [[Matsak Papyan|Matsak Papjan]] - [[Petru Pascari]] - [[Leonid Pasečnik]] - [[Nikolaj Patoličev]] - [[Nikolaj Platonovič Patrušev|Nikolaj Patrušev]] - K. Pauker - [[Valentin Pavlov]] - [[Gleb Pavlovski]] - [[Nikolaj Pegov]] - [[Janis Peive|Jan(is) Pejve]] - [[Arvīds Pelše|Arvīd(s) Pelše]] - [[Viktor Pepeljajev]] - [[Sofija Perovskaja]] - [[Mihail Pervuhin]] - [[Aleksej Pešehonov]] - [[Jakov (Jekabs) Peters]] - Konstantin A. Peterson - [[Nikolaj Petrakov]] - [[Jurij Petrov]] - [[Aleksej Petrovski]] - [[Boris Petrovski]] - [[Grigorij Petrovski]] - [[Konstantin Petuhov]] - [[Andrej Pivovarov]] - [[Jurij Leonidovič Pjatakov|Jurij Pjatakov]] - [[Josif Aronovič Pjatnicki|Josif (Osip) Pjatnicki]] - [[Viktor Plakida]] - [[Georgij Plehanov]] - [[Vjačeslav Plehve]] - [[Eduard Pleske]] - [[Mihail Pletnjov]] - [[Ivan Pljušč]] - [[Konstantin Pobedonoscev]] - [[Nikolaj Podgorni]] - [[Fjodor Podtjolkov]] - [[Nikolaj Podvojski]] - [[Nikolaj Podznanski]] - [[Natalija Poklonskaja]] - [[Mihail Pokrovski]] - [[Nikolaj Pokrovski]] - [[Nikolaj Poletajev]] - [[Vladimir Polevanov]] - [[Aleksej Polivanov]] - [[Ivan Poljakov]] - [[Vasilij Poljakov]] - [[Dmitrij Poljanski]] - [[Vladimir Polonski]] ''-'' [[Ivan Polozkov]] - [[Georgij Poltavčenko]] - [[Mihail Poltoranin]] - Dmitrij V. Polujan - [[Pantelejmon Ponomarenko]] - [[Boris Ponomarjov]] - [[Lev Ponomarjov]] - [[Pjotr Popkov]] - [[Jakov Popok]] - Dmitrij I. Popov - [[Gavril Popov]] [[Jevgenij Preobraženski|-]] [[Georgij Popov]] - [[Nikolaj Popov]] - [[Vasilij Popov]] - [[Vladimir Popovkin]] - [[Aleksandr Poskrebišev]] - [[Pjotr Pospelov]] - [[Pavel Postišev]] - [[Vladimir Potanin]] - [[Leonid Potapov]] - [[Aleksander Potresov]] [[- Boris Pozern]] - [[Eduard Pramnek]] - A. Pravdin - [[Jevgenij Preobraženski]] - [[Jevgenij Prigožin]] -[[Sergej Prihodko]] - [[Zahar Prilepin]] - [[Jevgenij Primakov]] - [[Pavel Prokkonen]] - [[Jurij Prokofjev]] - [[Vladimir Promislov]] - [[Vasilij Pronin]] - [[Proš Prošjan]] - [[Aleksandr Protopopov]] - [[Vladimir Ptuha]] - [[Sergej Pugačov]] - [[Boris Pugo]] - [[Valerij Pustovojtenko]] - [[Vladimir Putin]] - [[Aleksandr Puzanov]] == R == [[Karl Radek]] - [[Abdula Rahimbajev]] - [[Murtaza Rahimov]] - [[Emomali Rahmon|Emomali Rahmon(ov)]] '''-''' [[Hristijan Rakovski|Hristijan (''Krastjo)'' Rakovski]] - [[Grigorij Rapota]] - [[Grigorij Rasputin]] - [[Mammad Amin Rasulzadeh]] [[Šaraf Rašidov|- Šaraf Rašidov]] - [[Valerij Raškin]] - [[Aleksej Razoumovski|Aleksej Razumovski]] - [[Georgij Razumovski]] - [[Mihail Razvožajev]] - [[Stanislav Redens]] - [[Oleksij Reznikov]] - [[Jurij Ribakov]] - [[Nikolaj Ribakov]] - [[Ivan Ribkin]] - [[Aleksej Rikov]] - [[Turar Riskulov]] - [[Aleksandr Rittih]] - [[Oskar Rivkin]] - [[Nikolaj Rižkov]] (1929-2024) - [[Vladimir Rižkov]] - [[Jurij Rižov]] - [[Jakov Rjabov]] - [[Nikolaj Rjabov]] - [[Pavel Rjabušinski]] - [[David Rjazanov]] - [[Martemjan Rjutin]] - [[Igor Rodionov]] ''-'' [[Nikolaj Rodionov]] - [[Mihail Rodzianko]] - [[Mihail Rogov]] - [[Dmitrij Rogozin]] - [[Lev Rohlin]] - [[Jevgenij Rojzman]] - [[Konstantin Rokosovski]] - [[Anatolij Romanov]] - [[Grigorij Romanov]] - [[Nikolaj Romanov]] - [[Eduard Rossel]] - [[Borislav Rozenblat]] - [[Arkadij Rozengolc]] - [[Ilja Rubanovič]] - [[Vitālijs Rubenis]] (Vitalij Ruben) - [[Ruben Rubenov]] (''Mkrtčjan'') - [[Alfred Rubiks|Alfred(s) Rubiks]] - [[Aleksandr Ruckoj]] - [[Aleksandr Rudakov]] - [[Roman Rudenko]] - [[Konstantin Rudnjev]] -[[Jānis Rudzutaks|Jān(is) Rudzutak(s)]] - [[Mojsej Ruhimovič]] - [[Oleg Rumjancev]] - [[Konstantin Rusakov]] - [[Nikolaj Rusanov]] - [[Vladimir Rušajlo]] - [[Arnold Rüütel]] == S   == [[Muhammat Sabirov]] - [[Dmitrij Sablin]] - [[Maksim Saburov]] - [[Oleg Safonov]] - [[Arsenij Safronov]] - [[Avetik Hovhannesi Sahakjan]] - [[Andrej Saharov]] [[- Vladimir Semičastni|- Valerij Sajkin - Boris Saltikov]] - [[Timofei Sapronov|Timofej Sapronov]] [[- Vladimir Semičastni|-]] [[Aram Sarkisjan]] - [[Armen Sarkisjan]] - [[Serge Sarkisjan]] - [[Babken Sarkisjan]] (-ov) - [[Sarkis Sarkisov]] - [[Boris Savinkov]] - [[Sergej Sazonov]] [[- Vladimir Semičastni|- Vasilij Schmidt]] - [[Igor Sečin]] - [[Genadij Seleznjov]] [[- Vladimir Semičastni|-]] [[Nikolaj Semaško]] [[- Vladimir Semičastni]] - [[Genadij Semigin]] - [[Galina Semjonova]] - [[Anatolij Serdjukov]] - [[Valerij Serdjukov]] - [[Leonid Serebrjakov]] - [[Aleksander Serebrovski]] - F. A. Sergejev - [[Igor Sergejev]] - [[Ivan Serov]] - [[Ivan Sidorov]] - [[Ivan Silajev]] (1930-2023) - [[Anton Siluanov]] - [[Konstantin Simonov]] - [[Dmitrij Sipjagin]] - [[Sergej Sircov]] - Sisojev - [[Stepan Sitarjan]] - [[Genadij Sizov]] - Skljanski - [[Matvej Skobelev|Matvej Skobeljev]] [[Jurij Skokov|- Jurij Skokov]] - [[Jelena Skrinnik]] - [[Jurij Skuratov]] - [[Juozapas Skvireckas]] - [[Ivan Skvorcov-Stepanov]] - [[Nikolaj Skvorcov]] - [[Veronika Skvorcova]] - [[Emilia Slabunova]] - [[Nikolaj Sljunkov]] - [[Anton Slucki]] - [[Leonid Slucki]] - [[Pjotr Smidovič|Pjotr (in Sofija) Smidovič]] - [[Ivar Smilga|Ivar(s) Smilga]] - [[Aleksandr Smirnov]] - [[Georgij Smirnov]] - [[Igor Smirnov]] - [[Leonid Smirnov]] - Lev Smirnov - [[Nikolaj Smirnov]] - [[Valerij Marksovič Smirnov]] - [[Vladimir Smirnov]] - [[Antanas Snečkus]] - Snegov - [[Mircea Snegur]] - [[Anatolij Sobčak]] - [[Ksenija Sobčak]] - [[Sergej Sobjanin]] - [[Ljubov Sobol]] - [[Vladimir Soboljev]] - [[Grigorij Sokolnikov]] - [[Aleksandr Sokolov]] - [[Jefrem Sokolov]] - [[Sergej Sokolov]] - [[Venjamin Sokolov]] - [[Vasilij Sokolovski]] - [[Aron Solc]] - [[Mihail Solomencev]] - [[Aleksander Solovjov]] - [[Ivan Solovjov]] - [[Jurij Solovjov]] - [[Leonid Solovjov]] - [[Oleg Soskovec]] - [[Lev S. Sosnovski]] - [[Suren Spandarjan]] - [[Mihail Speranski]] - [[Ivan Spiridonov]] - [[Marija Spiridonova]] - [[Mihail Stahovič]] - [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]] - [[Grigorij Stari (Borisov)]] - [[Nikolaj Starikov]] - [[Vasilij Starodubcev]] - [[Galina Starovojtova]] - [[Jelena Stasova]] - [[Aleksej Stecki]] - [[Olga Stefanišina]] - [[Isaac Steinberg]] - [[Jurij M. Steklov]] - [[Valentin Stepankov]] - [[Sergej Stepnjak-Kravčinski]] - [[Sergej Stepašin]] - [[Pjotr Stolipin]] - [[Jegor Strojev]] - [[Pjotr Struve]] - [[Pjotr Stučka|Pjotr Stučka -]] [[Pavel Sudoplatov]] - [[Nikolaj Sudzilovski]] - [[Nikolaj Suhanov]] - [[Daniil Sulimov]] - [[Mirza Sultan-Galijev]] - [[Maksim Surjakin]] - [[Mihail Surkov]] - [[Vladislav Surkov]] - [[Mihail Suslov]] - [[Nikolaj Svanidze]] - [[Jakov Sverdlov]] == Š == [[Lazar Šackin]] - [[Suren Šadunc]] - [[Georgij Šahnazarov]] - [[Aleksandr Šahraj]] - [[Sergej Šahraj]] - [[Žumabaj Šajahmetov]] - [[Mintimer Šajmijev]] - [[Midhat Šakirov]] - [[Aleksej Šapošnikov]] - [[Jevgenij Šapošnikov]] - [[Vasilij Šarangovič]] - [[Nikolaj Šatalin]] - [[Stanislav Šatalin]] - [[Stepan Šaumjan]] - [[Nikolaj Ščedrin]] - [[Nikolaj Ščelokov]] - [[Vladimir Ščerbak]] - [[Aleksander Ščerbakov|Aleksandr Ščerbakov]] - [[Vladimir Ščerbakov]] - [[Vladimir Ščerbicki]] - [[Boris Ščerbina]] - [[Nikolaj Ščors]] - [[Leonid Šebaršin]] - [[Boris Šeboldajev]] - [[Viktor Šeinis]] - [[Aron Šejnman]] - [[Aleksandr Šeljepin]] - [[Oleg Šenin]] - [[Dmitrij Šepilov]] - [[Eduard Ševardnadze]] - [[Tatjana Ševcova]] - [[Jurij Ševčenko]] - [[Valentina Ševčenko]] - [[Jevgenij Ševčuk]] - [[Andrej Šingarjov]] - [[Dmitrij Šipov]] - [[Ivan Šipov]] - [[Matvej Škirjatov]] - Školnikov - [[Aleksandr Šlihter]] - [[Aleksandr Šljapnikov]] - [[Lev Šlosberg]] - [[Vasilij Schmidt|Vasilij Šmidt]] - [[Aleksander Šohin]] - [[Kužuget Šojgu]] - [[Larisa Šojgu]] - [[Sergej Šojgu]] - [[Vjačeslav Šostakovski]] - [[Aleksandr Šotman]] - [[Vjačeslav Šport]] - [[Mihail Štakovič]] - [[Isaak Štejnberg]] - [[Pavel Karlovič Šternberg|Pavel Šternberg]] - [[Boris Šturmer]] - [[Vasilij Šulgin]] - [[Matejus Šumauskas]] - [[Vladimir Šumejko]] - [[Boris Šumjacki]] - [[Stanisłaŭ Šuškievič]] - [[Igor Šuvalov]] - [[Nikolaj Švernik]] - [[Mihail Švidkoj]] == T == [[Fikrjat Tabejev]] - [[Adil-Girej Tahtarov]] - [[Nikolaj Talizin]] - [[Vasile Tarlev]] - [[Artjom Tarasov]] - [[Mihail Tarasov]] - [[Sergej Tarasov]] - [[Giorgi Targamadze]] - [[Ivan Teodorovič]] - [[Levon Ter-Petrosjan]] - [[Vagaršak Ter-Vaganyan|Vagaršak Ter-Vaganjan]] - [[Vladimir Terebilov]] - [[Mihail Tereščenko]] - [[Ivan Tevosjan]] - [[Nicolae Vasile Timofti]] - [[Lev Tihomirov]] - [[Nikolaj Tihonov]] (1905-97) - [[Semjon Konstantinovič Timošenko|Semjon Timošenko]] - [[Ariadna Tirkova-Williams]] - [[Boris Titov]] - [[Fjodor Titov]] - [[Konstantin Titov]] - [[Vitalij Titov]] - [[Viktor Tjulkin]] - [[Nikolaj Tjutčev]] - [[Aleksandr Tkačov]] - [[Salčak Toka]] - [[Kasim-Žomart Tokajev]] - [[Konstantin Tolkačov]] - [[Boris Tolstih]] - [[Vasilij Tolstikov]] - [[Boris L. Tolstoj]] - [[Dimitrij Andrejevič Tolstoj]] - [[Lev Nikolajevič Tolstoj]] - [[Pjotr Tolstoj]] - [[Mihail Tomski]] - [[Ivan Tovstuha]] - [[Sergej Trapeznikov]] - [[Nikolaj Travkin]] - [[Aleksandr Trepov]] - [[Dmitrij Trepov]] - [[Sergej Tretjakov]] - [[Lev Trocki]] - [[Vladimir Trustovski]] - [[Jurij Trutnev]] - Ivan Tsiklauri - [[Mihail Tugan-Baranovski]] - [[Aman Tulejev]] - [[Grigorij Tunkin]] - [[Andrej Turčak]] - [[Oleksandr Turčinov]] == U == * Hennadiy Udovenko * [[Aleksandr Ugarov]] * [[Nikolaj Uglanov]] * [[Konstantin Uhanov]] * [[Guntis Ulmanis]] * [[Kārlis Ulmanis]] * [[Vasilij Ulrih]] * [[Sazhi Umalatova]] * [[Josif Unšliht]] * [[Mojsej Uricki]] * [[Jakov Urinson]] * [[Gumer Usmanov]] * [[Dmitrij Ustinov]] * [[Vladimir Ustinov]] * [[Nikolaj Ustrjalov]] - Ušakov * [[Jurij Ušakov]] == V == * B. I. Vahman * [[Sergej Vahrukov]] * [[Vasilij Vahrušev]] * [[Karl Vaino]] * [[Anton Vaino]] * [[Boris Vannikov]] * [[Josif Varejkis]] * [[Valentin Varennikov]] * [[Vladimir Vasiljev]] * [[Olga Vasiljeva]] * [[Aleksandr Vasiljevski]] * [[Genadij Vedernikov]] * [[Raimonds Vējonis]] * [[Vladimir Veličko]] * [[Sergej Veršinin]] * [[Abdul Rahman Vezirov]] * [[Mir Hasan Vezirov]] * [[Vladimir Vilenski-Sibirjakov]] * [[Oleksandr Vilkul]] * [[Maksim Vinaver]] * [[Vladimir Vinogradov]] * [[Andrej Višinski]] * [[Rem Vjahirev]] * [[Mihail Vladimirski]] * [[Nikolaj Vlasik]] * [[Aleksandr Vlasov]] * [[Ivan Vlasov]] * [[Grigorij Vojtinski]] * [[Pjotr Volgorodskij]] * [[Feliks Volhovski]] * [[Vladimir Volkonski]] * [[Aleksej Volkov]] * [[Vladilen Volkov]] * [[Vladimir Volodarski]] (''Mojsej Goldstein'') * [[Vjačeslav Volodin]] * [[Aleksandr Vološin]] * [[Arkadij Volski|Arkadij Voljski]] * [[Vladimir Volski|Vladimir Voljski]] * [[Andrej Vorobjov]] * [[Julij Voroncov]] * [[Lev Voronin]] * [[Jurij Voronin -|Jurij Voronin]] * [[Vladimir Voronin]] * [[Genadij Voronov]] * [[- Kliment Vorošilov|Kliment Vorošilov]] * [[Vitalij Vorotnikov]] * [[Augusts Voss]] * [[Aleksandr Voznesenski]] * [[Nikolaj Voznesenski]] == W == * [[Sergej Vitte|Sergej Witte]] * [[Peter Wrangel]]/Vrangel == Z == * [[Mihail Zadornov]] * [[Vadim Zagladin]] * [[Vladimir Zagorski]] * [[Aleksandr Zaharčenko]] * Zajcev * [[Lev Zajkov]] * [[Ahmad Zakajev]] * [[Leonid Zakovski]] * Pavel A. Zalucki * [[Pjotr Zalucki -|Pjotr Zalucki]] * [[Leonid Zamjatin]] (1922-2019) * [[Pjotr Zaslavski]] * [[Vera Zasulič]] * [[Vladimir Zatonski]] * [[Aleksander Zaverjuha|Aleksandr Zaverjuha]] * [[Doku Zavgajev]] * [[Izak Zelenski]] * [[Rozalija Zemljačka]] * [[Mihail Zimjanin]] * [[Grigorij Jevsejevič Zinovjev|Grigorij Zinovjev]] * [[Murat Zjazikov]] * [[Genadij Zjuganov]] * [[Sergej Zorin]] * [[Valentin Zorin]] * [[Valerij Zorkin]] * [[Semjon Zubakin]] * [[Viktor Zubkov]] * [[Arsenij Zverev]] * [[Juhim Zvjahilski]] == Ž == * [[Andrej Ždanov]] * [[Andrej Željabov]] * [[Vladimir Žigalin]] * [[Vladimir Žirinovski]] (1946-2022) * [[Aleksandr Žukov]] * [[Georgij Žukov]] * [[Aleksej Žuravljov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Rusov|Politiki]] [[Kategorija:Ruski politiki|*]] 5yxzxjaumnchdef5w5hj9rrhfvyr2dj Seznam francoskih sociologov 0 73059 6759685 6683163 2026-10-02T13:43:29Z ~2026-45085-22 264465 /* B */ 6759685 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Francozi|francoskih]] [[sociolog]]ov (in politologov)''' {{seznami poklicev za narode|Francozov|Francija|francoskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Sabah Abouessalam]] *[[Louis Althusser]] *[[Samir Amin]] (1931-2018) egiptovsko-francoski politolog, ekonomist, analitik svetovnih sistemov *[[Tony Andréani]] (politolog) *[[Raymond Aron]] (1905-1983) == B == *[[Gaston Bachelard]] *[[Bertrand Badie]] (mednarodni odnosi) *[[Roland Barthes]]? *[[Roger Bastide]] *[[Jean Baudrillard]] *[[Jean-Léon Beauvois]] (soc. psiholog) *[[Jacques Berque]] *[[Philippe Bezes]] *[[Alain Bihr]] *[[Pierre Birnbaum]] *[[Jean Blondel]] (komparativni politolog) *[[Luc Boltanski]] *[[Raymond Boudon]] (1934-2013) * [[Pierre Bourdieu]] * [[Émile Boutmy]] (1835-1906) (politolog in sociolog) *[[Alban Bouvier]] *[[Philippe Braud]] *[[Jean-Marie Brohm]] == C == *[[Agnès Callamard]] (politologinja, aktivistka za člov. pravice) *[[Michel Callon]] *[[Robert Castel]] (1933-2013) *[[Roland Cayrol]] (politolog) *[[Jean Cazeneuve]] *[[Annie Cohen-Solal]] *[[Jacques Commaille]] *[[Auguste Comte]] *[[Antoine Nicolas Condorcet]] *[[Georges Cornil]] (pravni) * [[Michel Crozier]] *[[Charles-Henry Cuin]] == D == *[[Christine Delphy]] *[[Didier Demazière]] *[[Olivier Duhamel]] (politolog) *[[Eugéne Dupréel]] (pravni) *[[Émile Durkheim]] *[[Maurice Duverger]] (politolog) == E == * [[Jean-Sébastien Eideliman]] * [[Jacques Ellul]] * [[Didier Eribon]] *[[Roger Establet]] == F == *[[Éric Fassin]] *[[Didier Fassin]] *[[Alain Faure]] (politolog) *[[Jacqueline Feldman]] *[[Charles Fourier]] *[[Julien Freund]] *[[Georges Friedmann]] == G == *[[Marcel Gauchet]] *[[Ernest Gellner]] *[[René Girard]] *[[Thierry Godefroy]]? *[[Lucien Goldmann]] *[[Marcel Granet]] *[[André Gorz]] [aka ''Michel Bosquet''] (avstrijsko-francoski) *[[Daniel Guérin]] ? * [[Georges Gurvitch]] (1894–1965) (rusko-francoski) == H == *[[Maurice Halbwachs]] *[[Pierre Hassner]] *[[Guy Hermet]] *[[Robert Hertz]] *[[Stanley Hoffmann]] (1928-2015) (politolog?) * [[Henri Hubert]] * [[Paul Huvelin]] == J == *[[Robert-Vincent Joule]] (soc. psiholog) *[[Alain Joxe]] == K == * [[Julia Kristeva]] == L == * [[Jean-François Laé]] * [[Eric Landowski]] * [[Pierre Lascoumes]] *[[Bruno Latour]] *[[Gustave Le Bon]] *[[Henri Lefebvre]] *[[Rémi Lenoir]] *[[Claude Lévi-Strauss]] *[[Henri Lévy-Bruhl]] *[[Frédéric Lordon]] *[[Michael Löwy]] (brazilsko-franc.) == M == * [[Michel Maffesoli]] * [[Jean Maisonneuve]] (1918-2017) * [[Marcel Mauss]] * [[Henri Mendras]] *[[Yves Mény]] (politolog) *[[Delphine Mercier]] *[[Dominique Moïsi]] (politolog, geopolitik...) *[[Abraham Mol`es]] * [[Edgar Morin]] (1921-2026) * [[Serge Moscovici]] *[[Anne Muxel]] == N == * [[Pierre Naville]] == P == *[[Martyne Perrot]] *[[Patrice Pinell]] ? *[[Louis Pinto]] *[[Évelyne Pisier]] (politologinja) *[[Pierre Guillaume Frederic le Play]] == R == *[[François Alexandre Frédéric de La Rochefoucauld-Liancourt]] *[[Alain Rouquié]] *[[Jacques Rupnik]] (politolog) == S == * [[Claude Henri de Rouvroy, Comte de Saint-Simon|Comte de Saint-Simon, Claude Henri de Rouvroy]] *[[Gisèle Sapiro]] *[[Franz Schultheis]] (nem.-fr.) *[[Emmanuel-Joseph Sieyès]] * [[François Simiand]] == T == * [[Gabriel Tarde]] * [[Emmanuel Terray]] * [[Serge Thion]] *[[Alexis de Tocqueville]] *[[Tzvetan Todorov]] (1939-2017) * [[Alain Touraine]] (1925-2023) * [[Jean-Yves Trépos]] == V == * [[Alexandre del Valle]] (politolog...) * [[Françoise Vergès]] (feministična postkolonialna politologinja) == W == *[[Loïc Wacquant]] *[[Jean-Paul Willaime]] {{seznami narodov po poklicu|sociologov}} [[Kategorija:Seznami Francozov|Sociologi]] [[Kategorija:Francoski sociologi|*]] n6l5mlmas5i8c7huqdm5bse2yd35q8g Seznam ruskih dirigentov 0 73091 6759872 6673336 2026-10-03T00:24:49Z ~2026-44996-51 264415 /* Č */ 6759872 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Rusi|ruskih]] [[dirigent]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Rusov|Rusija|ruskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Viktor Vasiljevič Afanasjev]] (1947 – 2020) * [[Igor Agafonnikov]] (1932 – 2005) * N. A. Aleksejev * [[Aleksander Vasiljevič Aleksandrov]] (1883 – 1946) * [[Boris Aleksandrovič Aleksandrov]] (1905 – 1994) * [[Vladimir Aleksandrov]] (1910 – 1978) * [[Nikolaj Pavlovič Anosov]] (1900 – 1962) * [[Anton Stepanovič Arenski|Anton Arenski]] (1861 – 1906) * [[Vladimir Aškenazi]] (1937 –) == B == * V. A. Barsov * [[Rudolf Borisovič Baršaj]] (1924 – 2010) * [[Jurij Bašmet]] (1953 –) * I. S. Bezrodni * [[Svetlana Bezrodnaja]] (1934 –) * [[Sergej Bezrodni]] (1957 –) * [[Semjon Bičkov]] (1952 –) == C == * [[Teodor Currentzis]] (1972 –) (grško-ruski) == Č == *[[Nikolaj Nikolajevič Čerepnin]] ([[1873]] – [[1945]]) *[[Semjon Černecki]] (1881 – 1950) *[[Pavel Grigorjevič Česnokov]] (1877 – 1944) == D == * [[Nikolaj Danilin]] (1878 – 1945) * A. Dimitrijev * [[Isaj Aleksandrovič Dobroven|Isaj Dobroven]] (1894 – 1953) * [[Veronika Borisovna Dudarova]] (1916 – 2009) * [[Isaak Osipovič Dunajevski]] (1900 – 1955) == E == * [[Mark Ermler]] (1932 – 2002) == F == * [[Vladimir I. Fedosejev]] (1932 –) * [[Viktor Fjodorov]] == G == * [[Valerij Gergijev]] (1953 –) * [[Aleksander Glazunov]] (1865 – 1936) * [[Nikolaj Golovanov]] (1891 – 1953) * [[Vladimir Gordejev]] *[[Stanislav Gorkovenko]] (1938 -) (jazz?) *[[Anatolij Grindenko]] == H == * [[Emin Levonovič Hačaturjan]] (1930 – 2000) * [[Boris Hajkin]] (1904 – 1978) *[[Valerij Halilov]] (1952 – 2016) == J == *[[Mariss Jansons]] (1943 – 2019) (Latvija-Rusija) *[[Alevtina Ioffe]] (1978 –) *[[Vladimir Jurovski]] (1972 –) == K == * A. M. Kac * [[Valerij A. Kalinin]] (1945 –) *[[Dmitrij Kitajenko]] (1940 –) *P. L. Kogan * [[Kiril Kondrašin]] (1914 – 1981) * [[André Kostelanetz]] (1903 – 1980) (ZDA) * Nikolaj Kostrjukov * [[Serge Koussevitzky]] (Sergej Kusevicki 1874 – 1951) (ZDA) * [[Matthew Krel]] (1945 – 2009) * [[Sergej Krilov]] (1970 –) * [[Efrem Kurtz]] (1900 – 1995) == L == * [[Dmitrij Liss]] (1960 –) * [[Oleg Lundstrem]] (1916 – 2005) == M == * [[Timofej Majakin]] (1969 –) generalmajor * [[Igor Markevič]] (1912 – 1983) (rusko-italijansko-francoski) * [[Nikolaj K. Metner]] * [[Nikolaj M. Mihajlov]] (1932 – 2006) * [[Vladimir Minin]] (1929 –) * [[Jevgenij Mravinski]] (1903 – 1988) == N == * [[Nikolaj Nazarov]] (1908—2000) generalmajor (vojaški) *[[Vasilij Nebolšin]] (1898 – 1958) *[[Nikolaj Nekrasov]] (''Akademski orkester ruskih ljudskih inštrumentov Nekrasov'') * [[Svetlana Nikonova]] * [[Anatolij Novikov]] (1896 – 1984) == O == * ([[David Ojstrah]]) == P == * [[Kirill Petrenko]] (1972 –) * [[Vasilij Petrenko]] (1976 –) * [[Mihail Pletnjov]] (1957 –) * G. Provarotov == R == * [[Sergej Vasiljevič Rahmaninov]] * Igor Rajevski * [[Nikolaj Rimski-Korsakov]] * Aleksander Roždestvenski * [[Gennadij Roždestvenski]] /Genadij Nikolajevič Roždestvenski (1931 – 2018) * [[Anton Rubinstein]] *Nikolai Rubinstein == S == * [[Vasilij Safonov]] * Thomas Sanderling (rus.-nem.) * Kurt Sanderling *[[Grigorij Sandler]] (1912 – 1994) * [[Oskar Sandler]] (1910 – 1981) *[[Konstantin Simeonov]] (1910 – 1987) * [[Jurij Simonov]] (1941 –) * [[Vasilij Sinajski]] (1947 –) * [[Dmitrij Sitkovecki]] (1954 –) * J. Smirnov * [[Saulius Sondeckis]] (1928-2016, Litva) * [[Vladimir Spivakov]] (1944 –) * [[Igor Stravinski]] * [[Aleksandr Vasiljevič Svešnikov]] (1890 – 1980) * [[Jevgenij Svetlanov]] (1928 – 2002) == Š == *[[Andrej Šljačkov]] *[[Dmitrij Šostakovič]] * [[Maksim Šostakovič]] (1938 –) == T == * [[Jurij Temirkanov]] * [[Boris Tevlin]] (1931 – 2012) *Lev Sergejevič Termen/Theremin (1896 – 1993) (izumitelj) * [[Daniil Trifonov]] == U == * N. Uljanov * [[Valentin Urjupin]] (1985 –) == V == * [[Aleksander Vedernikov]] (1964 –) * [[Vladimir Verbicki]] (1943 –) == Ž == * [[Sergej Žarov]] (1896 – 1985) {{seznami narodov po poklicu|dirigentov}} [[Kategorija:Seznami Rusov|Dirigenti]] [[Kategorija:Ruski dirigenti|*]] e08g2ie1bn69faao8sgqk6ilmu0prpe Seznam hrvaških novinarjev 0 73111 6759670 6699065 2026-10-02T13:23:11Z ~2026-45085-22 264465 /* A */ 6759670 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[novinar]]jev.''' {{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Đurđa Adlešič|Đurđa Adlešić]] * [[Anto Adžamić]] *[[Stjepan Andrašić]] * [[Ljerka Antonić]] == B == * [[Milka Babović]] * [[Mislav Bago]] *[[Ivo Baljkas]] * [[Mate Balota]] (Mijo Mirković?) * [[Mario Barak]] * [[Frane Barbieri]] * [[Renato Baretić]] (1963-2025) * [[Josip Baričević]] * [[Stanislav Bašić]] *[[Boris Beck]] * [[Mario Bertok]] * [[Inoslav Bešker]] (1950-2023) * [[Branimir Bilić]] * [[Ivo Bojanić]] * [[Marinko Bojić]] * [[Mirko Bolfek]] * [[Stela Kolar Borovčak]] * [[Vjekoslav Bosnar]] * [[Slavoljub Bosnić]] * [[Mirko Bošnjak]] * [[Branimir Bradarić]] * [[Vinko Brajević]] * [[Ivo Braut]] * [[Aldo Bressan]] * [[Željko Brihta]] * [[Božica Brkan]] * [[Vladimir Brodnjak]] * [[Vladimir Burić]] * [[Božidar Domagoj Burić]] *[[Tomislav Butorac]] == C == * [[Vjenceslav Cenčić]] == Č == *[[Ljudevit Čermak]] *[[Vinko Česi]] *[[Enes Čengić]] (bosansko-hrvaški) *[[Andrija Čolak]] *[[Berto Črnja]] *([[Zvane Črnja]]) == D == *[[Joso Defrančeski]] *[[Mladen Delić]] *[[Dimitrija Demeter]] *[[Josip Depolo]] *[[Veljko Despot]] *[[Milivoj Dežman]] *[[Boris Dežulović]] * [[Dragutin Dimc]] * [[Zora Dirnbach]] (1929–2019) * [[Radoslav Dodig]] * [[Zvonko Dragić]] * [[Milena Dragišić]] * [[Rade Dragojević]] * [[Josip Dubrović]] * [[Tihomir Dujmović]] == Đ == * [[Ivica Đikić]] *[[Krešimir Džeba]] == E == * [[Romana Eibl]] * [[Heni Erceg]] == F == * [[Željka Fattorini]] * [[Jakša Fiamengo]] * [[Stipan Filaković]] * [[Andro Filipić]] == G == * [[Ljudevit Gaj]] *[[Zlatko Gall]] *[[Petar Giunio]] * [[Davor Gjenero]] ? *[[Siniša Glavašević]] *[[Slavko Goldstein]] *[[Antun Golob]] *[[Lazo Goluža]] *[[Marko Grčić]] *[[Zvonimir Grčman]] *[[Damira Gregoret]] *[[Velimir Grgić]] *[[Jug Grizelj]] *[[Niko Gršković]] *[[Damir Grubiša]] *[[Marinko Gruić]] *[[Mira Gumhalter]] == H == *[[Mladen Hanzlovsky]] *[[Zlatko Hećej]] *[[Drago Hedl]] *[[Ivan Hetrich]] *[[Vladimir Horvat]] *[[Svjetlana Hribar]] *[[Zdenko Hudec]] *[[Darko Hudelist]] == I == * [[Janko Ibler]] *[[Viktor Ivančić]] * [[Željko Ivanković]] *[[Just Ivetac]] == J == *[[Ljubo Jelčić]] *[[Danijel Den Jelinić]] *[[Miljenko Jergović]] *[[Josip Jović]] *[[Frane Jurić]] *[[Marija Jurić Zagorka]] == K == *[[Pajo Kanižaj]] *[[Sina Karli]] *[[Drago Kastratović]] *[[Otokar Keršovani]] *[[Vesna Kesić]] (1948–2020) *[[Vinko Kisić]] * [[Robert Knjaz]] * [[Miljenko Kokot]]? * [[Vladimir Kolar]] (u. pri Radovljici 1981) * [[Mahmud Konjhodžić]] *[[Josip Kortšek]] *Branko Kostelnik? *[[Ivan (Ivo) Košutić]] *[[Sida Košutić]] *[[Ante Kovač]] *[[Krešimir Kovačić]] *[[Ado Kožul]] *[[Fredi Kramer]] *[[Robert Kramer]] *[[Josip Kregar]] *[[Ivan Kreuz]] *[[Andrinko Krile]] *[[Davor Krile]] *[[Dejan Kršić]]  *[[Mesud Kulenović]] *[[Denis Kuljiš]] *[[Zvonimir Kulundžić]] *[[Joško Kulušić]] *[[Živko Kustić]] *[[Jakša Kušan]] *[[Mladen Kušec]] *[[Sibe Kvesić]] == L == * [[Bogoljub Lacmanović]] * [[Tomislav Ladan]] * [[Denis Latin]] * [[Ante Lentić]] *[[Branko Lentić]] *[[Zvonko Letica]] *[[Miroslav Lilić|'''Miroslav''' '''Lilić''']] * [[Goran Lisica]] - Fox * [[Hrvoje Lisinski]] * [[Zvonimir Lisinski]] *[[Ivan Lovrenović]] *[[Jelena Lovrić]] *[[Predrag Lucić]] *[[Silvija Luks]] *[[Vladimir Lunaček]] == M == *Hrvoje Macanović *Zvonimir Magdić - Amigo (1930 - 2018) *[[Vlado Majer]] *[[Željko Malnar]] (1944 - 2013) *[[Robert Mareković]] *[[Juraj Mirko Mataušić]] (1944 - 2014) *[[Vladimir Matijanić]] (1972 - 2022) *[[Antun Gustav Matoš]] *[[Mate Meštrović]] * [[Branko Mihaljević]] * [[Ive Mihovilović]] *[[Goran Milić]] *[[Krešimir Mišak]] *([[Oliver Mlakar]]) *Ivan Molek *[[Tatjana Munižaba]] == N == * [[Milutin Cihlar Nehajev]] *[[Božidar (Božo) Novak]] *[[Božidar Novak (1925)]] *[[Hloverka Novak Srzić]] *[[Vladimir Novotny]] == O == * [[Drago Orlić]] *[[Ivan Ott]] ("''otrok s Petrička''") == P == *[[Boris Pavelić]] *[[Jurica Pavičić]] *[[Mladen Pavković]] *[[Zdravko Pečar (1922)]] * [[Ante Perković]] *[[Damir Pilić]] *[[Drago Pilsel]] *[[Mladen Pleše]] *[[Danko Plevnik]] *[[Branimir Pofuk]] *[[Tihomir Ponoš]] *[[Edo Pozzi]] *[[Petar Požar]] (1944−2005) * [[Ivo Pukanić]] == R == * [[Miroslav Rede]] * [[Aljoša Rehar]] * [[Neda Ritz]] * [[Orlando Rivetti]] * [[Denis Romac]] *[[Rudimir Rudolf Roter]] * [[Vedrana Rudan]] == S == * [[Sead Saračević]] *[[Giacomo Scotti]] * [[Đermano Ćićo Senjanović]] *[[Maja Sever (novinarka)]] * [[Miljenko Smoje]] *[[Vesna Spinčić-Prelog]] *[[Aleksandar Stanković]] *[[Marko Stričević]] *[[Frano Supilo]] * [[Žarko Susić]] * [[Inja Svetl]] == Š == * [[Ćiro Čičin Šain]] * [[August Šenoa]] * [[Josip Šentija]] * [[Vojo Šiljak]] * [[Jerko Šimić]] *[[Vlado Škarica]] *[[Ljubomir Škrinjar]] (1950-2021) * [[Tena Šojer]] * [[Ivica Šola]] * [[Dario Špelić]] * [[Zoran Šprajc]] == T == *[[Darko Tironi]] *[[Silvije Tomašević]] *[[Ante Tomić]] *[[Tanja Torbarina]] * [[Branko Tuđen]] == V == *[[Robert Valdec]] *[[Reno Vinek]] *[[Joža Vlahović]] *[[Helga Vlahović]] *[[Blaško Vojnić Hajduk]] * [[Vinko Vošicki]] *[[Dražen Vrdoljak]] *[[Josip Vrhovec]] *[[Stojan Vučićević]] *[[Bože Vukušić]] == Z == * [[Marija Jurić Zagorka]] * [[Pero Zlatar]] *[[Hrvoje Zovko]] {{seznami narodov po poklicu|novinarjev}} [[Kategorija:Seznami Hrvatov|Novinarji]] [[kategorija:Hrvaški novinarji|*]] qjwkbw33g4keltq57xo8hf3nzb1wns1 Seznam hrvaških kemikov 0 73112 6759675 6714313 2026-10-02T13:32:39Z ~2026-45085-22 264465 /* B */ 6759675 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[kemik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Edvin Andrović]] (1896 - 1973) *[[Gojko Arneri]] (1935 - 1983) *[[Smiljko Ašperger]] (1921 - 2014) == B == *[[Krešimir Balenović]] ([[1914]] - [[2003]]) *[[Nedjeljko Ban]] *[[Siniša Ban]] *[[Vladimir Ban]] *[[Zvonimir Ban]] *[[Milutin Barač]] *[[Dragutin Barković]] (1902 - 1979) (tudi farmacevt) *[[Egon Bauman]] *[[Halka Bilinski]] *[[Josip Bišćan]] *[[Stanko Borčić]] *[[Ilija Bošnjak]] *[[Srećko Bošnjaković]] *[[Branko Božić]] *Krunoslav Božičević? *[[Marko Branica]] *[[Mladen Bravar]] *[[Branko Brčić]] (hrvaško-slovenski) *[[Branko Brdar]] *[[Nada Bregant]] *[[Ivo Bregovec]] *[[Ivan Brihta]] * [[Fran Bubanović]] *[[Miljenko Buljan]] (1911-1980) (oceanogaf) == C == * [[Eugen Cerkovnikov]] (1904-1985) == Ć == * Ćelap == D == * Radovan Damaška (1902 - 1989) farmacevt * [[Đuro Deželić]] * [[Mladen Deželić]] (1900 - 1989) *[[Nada Deželić]] *[[Julije Domac]] (1853 - 1928) *[[Josip Franjo Domin]] (1754 - 1818) ? == Đ == * [[Ivan Đikić]] (1966 -) biokemik * Slobodan Đokić, Gorjana Radoboja-Lazarevski, Zrinka Tamburašev i Gabrijela Kobrehel (Pliva) * [[Cirila Đorđević]] == F == *[[Ivan Filipović]] (1911 - 1998) *[[Marijana Fišer-Herman]] (1897 - 1994) *[[Dragutin Fleš]] ([[1921]] - [[2005]]) *[[Helga Füredi-Milhofer]] (1930 - 2020) == G == *[[Branimir Gašpert]] (1928 -) *[[Vera Gal-Pala]] *[[Zoran Gomzi]] *[[Ante Graovac]] (1945 - 2012) *[[Drago Grdenić]] (1919 - 2018) *[[Vladimir Grdinić]] (1939-) (farmacevt) *[[Franjo Gregurić]] *[[Matilda Grüner]] *Eugen Guštak *[[Ivan Gutman]] *[[Marija Gyiketta-Ogrizek]] == H == *[[Drago Hace]] (1930 - 2005) *Viktor Hahn *[[Franjo Hanaman]] (1878 - 1941) *Suzana Heimbach *[[Janko Herak]] (1911 - 1992) *[[Marko Herak]] (1922 - 2021) *[[Dragutin Horgas]] (1921 - 1984) *[[Marin Hraste]] *[[Damir Huljev]] == I == * [[Hrvoje Iveković]] (1901 - 1991) == J == *[[Krešimir Jakopčić]] (1930 - 2016) *[[Ivan Jalšenjak]] (1941 -) *[[Gustav Janeček]] (1848 - 1929) *[[Zvonimir Janović]] *[[Ivo Jerman]] *[[Zdravko Ježić]] *[[Vera Johanides]] == K == * [[Branko Kaitner]] (1942 -) * [[Gjuro Kaitner]] (1877 - 1956) (enolog) *[[Nikola Kallay]] (1945 - 2015) *[[Boris Kamenar]] *[[Damir Karlović]] (1938 - 2017) (biokemijski inženir) *[[Miroslav Karšulin]] (1904 - 1984) - kemijski inženir, fizikalni kemik *[[Marija Kaštelan-Macan]] *Drago & Vladimir Katović - kemijska inženirja *[[Dina Keglević]] *[[Mirko Kesler]] (1909 - 1988) *[[Leo Klasinc]] (1937 - 2021) *[[Zlatko Kniewald]] (biotehnolog) *[[Biserka Kojić-Prodić]] *Dragutin Kohlbach *[[Natalija Koprivanac]] *[[Andrija Kornhauser]] *[[Krunoslav Kovačević]] (1943 -) *[[Josip Kratohvil]] *[[Franjo Krleža]] (1908 - 1988) *[[Damir Krznarič]] *[[Željko Kućan]] (1934 - 2023) *([[Vinko Kuljiš]]: hrv-slov.) *[[Biserka Kulušić]] *[[Branko Kunst]] (1932 - 2019) *[[Sergije Kveder]] (1924 - 2015) == L == * Ivan Lončar (1909 - 2001) == M == *[[Zdenko Majerski]] (1937 - 1988) *[[Zvonimir Maksić]] (1938 - 2011) *[[Josip Makuc]] (1897 - 1958) *[[Miljenko Malnar]] (1920 - 1998) *[[Siniša Maričić]] (1926 - 2017) *[[Egon Matijević]] (1922 - 2016) (hrvaško-ameriški) *[[Dubravka Matković-Čalogović]] *[[Helena Jasna Mencer]] (1943 -) *[[Stanko Miholić]] *Pavao Mildner *[[Mirko Mirnik]] *[[Nikola Mujić]]? *[[Svetozar Musić]] (1946 -) == N == *[[Vladimir Njegovan]] (1884 - 1971) == P == *[[Snježana Paušek-Baždar]] (1950 - 2024) (zgodovinarka kemije in naravoslovja) *[[Milan Pećar]] *Miho/Miha Piantanida *[[Ivan Plotnikov]] (1878 - 1955) (rus.-hrv.) *[[Rikard Podhorsky]] (1902 - 1994) *[[Velimir Pravdić]] (1931 - 2011) *[[Vladimir Prelog]] (1906 - 1998) *[[Mihovil Proštenik]] (1916 - 1994) *[[Zvonimir Pučar]] (1922 - 1990) == R == *[[Milan Randić]] (častni član Kemijskega inštituta v Lj) *Ernest Reiner *[[Adolf Režek]] (1902 – 1980) *[[Leopold Ružička|Leopold (Lavoslav) Ružička]] (1887 - 1976) == S == * [[Rativoj Seiwerth]] (1916 - 2000) * [[Milan Sikirica]] (1934 -) * [[Dragutin Skoko]] (1930 - 2024) * Leo (Henryk) Sternbach (1908 – 2005) (poljsko-ameriški, rojen v Opatiji) *[[Petar Strohal]] (1932 - 2008) (nuklearni kemik in radioekolog) * [[Dionis Emerik Sunko]] ([[1922]] - [[2010]]) == Š == * [[Vinko Škarić]] (1923 - 2006) *[[Zlata Štefanec]] (1926 - 2000) *[[Duško Štefanović]] (1937 - 2023) *[[Ivan Štivić]] (1912 - 2003) *[[Vitomir Šunjić]] (1939 -) == T == * [[Zrinka Tamburašev]] ([[1921]] - [[2003]]) * [[Božo Težak]] (1907 - 1980) * Ljubo Trinajstić *[[Nenad Trinajstić]] (1936 - 2021) *[[Mladen Trkovnik]] == Ž == * [[Mladen Žerdik]] {{seznami narodov po poklicu|kemikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Hrvatov|Kemiki]] [[kategorija:Hrvaški kemiki|*]] 9mqv8h57zarjeqa5y8125aseav739ww 6759681 6759675 2026-10-02T13:38:15Z ~2026-45085-22 264465 /* B */ 6759681 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[kemik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Edvin Andrović]] (1896 - 1973) *[[Gojko Arneri]] (1935 - 1983) *[[Smiljko Ašperger]] (1921 - 2014) == B == *[[Krešimir Balenović]] ([[1914]] - [[2003]]) *[[Nedjeljko Ban]] *[[Siniša Ban]] *[[Vladimir Ban]] *[[Zvonimir Ban]] *[[Milutin Barač]] *[[Dragutin Barković]] (1902 - 1979) (farmacevtski) *[[Egon Bauman]] *[[Halka Bilinski]] *[[Josip Bišćan]] *[[Stanko Borčić]] *[[Ilija Bošnjak]] *[[Srećko Bošnjaković]] *[[Branko Božić]] *Krunoslav Božičević? *[[Marko Branica]] *[[Mladen Bravar]] *[[Branko Brčić]] (hrvaško-slovenski) *[[Branko Brdar]] *[[Nada Bregant]] *[[Ivo Bregovec]] *[[Ivan Brihta]] * [[Fran Bubanović]] *[[Miljenko Buljan]] (1911-1980) (oceanogaf) == C == * [[Eugen Cerkovnikov]] (1904-1985) == Ć == * Ćelap == D == * Radovan Damaška (1902 - 1989) farmacevt * [[Đuro Deželić]] * [[Mladen Deželić]] (1900 - 1989) *[[Nada Deželić]] *[[Julije Domac]] (1853 - 1928) *[[Josip Franjo Domin]] (1754 - 1818) ? == Đ == * [[Ivan Đikić]] (1966 -) biokemik * Slobodan Đokić, Gorjana Radoboja-Lazarevski, Zrinka Tamburašev i Gabrijela Kobrehel (Pliva) * [[Cirila Đorđević]] == F == *[[Ivan Filipović]] (1911 - 1998) *[[Marijana Fišer-Herman]] (1897 - 1994) *[[Dragutin Fleš]] ([[1921]] - [[2005]]) *[[Helga Füredi-Milhofer]] (1930 - 2020) == G == *[[Branimir Gašpert]] (1928 -) *[[Vera Gal-Pala]] *[[Zoran Gomzi]] *[[Ante Graovac]] (1945 - 2012) *[[Drago Grdenić]] (1919 - 2018) *[[Vladimir Grdinić]] (1939-) (farmacevt) *[[Franjo Gregurić]] *[[Matilda Grüner]] *Eugen Guštak *[[Ivan Gutman]] *[[Marija Gyiketta-Ogrizek]] == H == *[[Drago Hace]] (1930 - 2005) *Viktor Hahn *[[Franjo Hanaman]] (1878 - 1941) *Suzana Heimbach *[[Janko Herak]] (1911 - 1992) *[[Marko Herak]] (1922 - 2021) *[[Dragutin Horgas]] (1921 - 1984) *[[Marin Hraste]] *[[Damir Huljev]] == I == * [[Hrvoje Iveković]] (1901 - 1991) == J == *[[Krešimir Jakopčić]] (1930 - 2016) *[[Ivan Jalšenjak]] (1941 -) *[[Gustav Janeček]] (1848 - 1929) *[[Zvonimir Janović]] *[[Ivo Jerman]] *[[Zdravko Ježić]] *[[Vera Johanides]] == K == * [[Branko Kaitner]] (1942 -) * [[Gjuro Kaitner]] (1877 - 1956) (enolog) *[[Nikola Kallay]] (1945 - 2015) *[[Boris Kamenar]] *[[Damir Karlović]] (1938 - 2017) (biokemijski inženir) *[[Miroslav Karšulin]] (1904 - 1984) - kemijski inženir, fizikalni kemik *[[Marija Kaštelan-Macan]] *Drago & Vladimir Katović - kemijska inženirja *[[Dina Keglević]] *[[Mirko Kesler]] (1909 - 1988) *[[Leo Klasinc]] (1937 - 2021) *[[Zlatko Kniewald]] (biotehnolog) *[[Biserka Kojić-Prodić]] *Dragutin Kohlbach *[[Natalija Koprivanac]] *[[Andrija Kornhauser]] *[[Krunoslav Kovačević]] (1943 -) *[[Josip Kratohvil]] *[[Franjo Krleža]] (1908 - 1988) *[[Damir Krznarič]] *[[Željko Kućan]] (1934 - 2023) *([[Vinko Kuljiš]]: hrv-slov.) *[[Biserka Kulušić]] *[[Branko Kunst]] (1932 - 2019) *[[Sergije Kveder]] (1924 - 2015) == L == * Ivan Lončar (1909 - 2001) == M == *[[Zdenko Majerski]] (1937 - 1988) *[[Zvonimir Maksić]] (1938 - 2011) *[[Josip Makuc]] (1897 - 1958) *[[Miljenko Malnar]] (1920 - 1998) *[[Siniša Maričić]] (1926 - 2017) *[[Egon Matijević]] (1922 - 2016) (hrvaško-ameriški) *[[Dubravka Matković-Čalogović]] *[[Helena Jasna Mencer]] (1943 -) *[[Stanko Miholić]] *Pavao Mildner *[[Mirko Mirnik]] *[[Nikola Mujić]]? *[[Svetozar Musić]] (1946 -) == N == *[[Vladimir Njegovan]] (1884 - 1971) == P == *[[Snježana Paušek-Baždar]] (1950 - 2024) (zgodovinarka kemije in naravoslovja) *[[Milan Pećar]] *Miho/Miha Piantanida *[[Ivan Plotnikov]] (1878 - 1955) (rus.-hrv.) *[[Rikard Podhorsky]] (1902 - 1994) *[[Velimir Pravdić]] (1931 - 2011) *[[Vladimir Prelog]] (1906 - 1998) *[[Mihovil Proštenik]] (1916 - 1994) *[[Zvonimir Pučar]] (1922 - 1990) == R == *[[Milan Randić]] (častni član Kemijskega inštituta v Lj) *Ernest Reiner *[[Adolf Režek]] (1902 – 1980) *[[Leopold Ružička|Leopold (Lavoslav) Ružička]] (1887 - 1976) == S == * [[Rativoj Seiwerth]] (1916 - 2000) * [[Milan Sikirica]] (1934 -) * [[Dragutin Skoko]] (1930 - 2024) * Leo (Henryk) Sternbach (1908 – 2005) (poljsko-ameriški, rojen v Opatiji) *[[Petar Strohal]] (1932 - 2008) (nuklearni kemik in radioekolog) * [[Dionis Emerik Sunko]] ([[1922]] - [[2010]]) == Š == * [[Vinko Škarić]] (1923 - 2006) *[[Zlata Štefanec]] (1926 - 2000) *[[Duško Štefanović]] (1937 - 2023) *[[Ivan Štivić]] (1912 - 2003) *[[Vitomir Šunjić]] (1939 -) == T == * [[Zrinka Tamburašev]] ([[1921]] - [[2003]]) * [[Božo Težak]] (1907 - 1980) * Ljubo Trinajstić *[[Nenad Trinajstić]] (1936 - 2021) *[[Mladen Trkovnik]] == Ž == * [[Mladen Žerdik]] {{seznami narodov po poklicu|kemikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Hrvatov|Kemiki]] [[kategorija:Hrvaški kemiki|*]] ndhqgadoe2lcitkpus8a47sdzdanl39 6759690 6759681 2026-10-02T13:49:05Z ~2026-45085-22 264465 /* B */ 6759690 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[kemik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Edvin Andrović]] (1896 - 1973) *[[Gojko Arneri]] (1935 - 1983) *[[Smiljko Ašperger]] (1921 - 2014) == B == *[[Krešimir Balenović]] ([[1914]] - [[2003]]) *[[Nedjeljko Ban]] *[[Siniša Ban]] *[[Vladimir Ban]] *[[Zvonimir Ban]] *[[Milutin Barač]] *[[Dragutin Barković]] (1902 - 1979) (farmacevtski) *[[Egon Bauman]] (1924 - 2016) *[[Halka Bilinski]] *[[Josip Bišćan]] *[[Stanko Borčić]] *[[Ilija Bošnjak]] *[[Srećko Bošnjaković]] *[[Branko Božić]] *Krunoslav Božičević? *[[Marko Branica]] *[[Mladen Bravar]] *[[Branko Brčić]] (hrvaško-slovenski) *[[Branko Brdar]] *[[Nada Bregant]] *[[Ivo Bregovec]] *[[Ivan Brihta]] * [[Fran Bubanović]] *[[Miljenko Buljan]] (1911-1980) (oceanogaf) == C == * [[Eugen Cerkovnikov]] (1904-1985) == Ć == * Ćelap == D == * Radovan Damaška (1902 - 1989) farmacevt * [[Đuro Deželić]] * [[Mladen Deželić]] (1900 - 1989) *[[Nada Deželić]] *[[Julije Domac]] (1853 - 1928) *[[Josip Franjo Domin]] (1754 - 1818) ? == Đ == * [[Ivan Đikić]] (1966 -) biokemik * Slobodan Đokić, Gorjana Radoboja-Lazarevski, Zrinka Tamburašev i Gabrijela Kobrehel (Pliva) * [[Cirila Đorđević]] == F == *[[Ivan Filipović]] (1911 - 1998) *[[Marijana Fišer-Herman]] (1897 - 1994) *[[Dragutin Fleš]] ([[1921]] - [[2005]]) *[[Helga Füredi-Milhofer]] (1930 - 2020) == G == *[[Branimir Gašpert]] (1928 -) *[[Vera Gal-Pala]] *[[Zoran Gomzi]] *[[Ante Graovac]] (1945 - 2012) *[[Drago Grdenić]] (1919 - 2018) *[[Vladimir Grdinić]] (1939-) (farmacevt) *[[Franjo Gregurić]] *[[Matilda Grüner]] *Eugen Guštak *[[Ivan Gutman]] *[[Marija Gyiketta-Ogrizek]] == H == *[[Drago Hace]] (1930 - 2005) *Viktor Hahn *[[Franjo Hanaman]] (1878 - 1941) *Suzana Heimbach *[[Janko Herak]] (1911 - 1992) *[[Marko Herak]] (1922 - 2021) *[[Dragutin Horgas]] (1921 - 1984) *[[Marin Hraste]] *[[Damir Huljev]] == I == * [[Hrvoje Iveković]] (1901 - 1991) == J == *[[Krešimir Jakopčić]] (1930 - 2016) *[[Ivan Jalšenjak]] (1941 -) *[[Gustav Janeček]] (1848 - 1929) *[[Zvonimir Janović]] *[[Ivo Jerman]] *[[Zdravko Ježić]] *[[Vera Johanides]] == K == * [[Branko Kaitner]] (1942 -) * [[Gjuro Kaitner]] (1877 - 1956) (enolog) *[[Nikola Kallay]] (1945 - 2015) *[[Boris Kamenar]] *[[Damir Karlović]] (1938 - 2017) (biokemijski inženir) *[[Miroslav Karšulin]] (1904 - 1984) - kemijski inženir, fizikalni kemik *[[Marija Kaštelan-Macan]] *Drago & Vladimir Katović - kemijska inženirja *[[Dina Keglević]] *[[Mirko Kesler]] (1909 - 1988) *[[Leo Klasinc]] (1937 - 2021) *[[Zlatko Kniewald]] (biotehnolog) *[[Biserka Kojić-Prodić]] *Dragutin Kohlbach *[[Natalija Koprivanac]] *[[Andrija Kornhauser]] *[[Krunoslav Kovačević]] (1943 -) *[[Josip Kratohvil]] *[[Franjo Krleža]] (1908 - 1988) *[[Damir Krznarič]] *[[Željko Kućan]] (1934 - 2023) *([[Vinko Kuljiš]]: hrv-slov.) *[[Biserka Kulušić]] *[[Branko Kunst]] (1932 - 2019) *[[Sergije Kveder]] (1924 - 2015) == L == * Ivan Lončar (1909 - 2001) == M == *[[Zdenko Majerski]] (1937 - 1988) *[[Zvonimir Maksić]] (1938 - 2011) *[[Josip Makuc]] (1897 - 1958) *[[Miljenko Malnar]] (1920 - 1998) *[[Siniša Maričić]] (1926 - 2017) *[[Egon Matijević]] (1922 - 2016) (hrvaško-ameriški) *[[Dubravka Matković-Čalogović]] *[[Helena Jasna Mencer]] (1943 -) *[[Stanko Miholić]] *Pavao Mildner *[[Mirko Mirnik]] *[[Nikola Mujić]]? *[[Svetozar Musić]] (1946 -) == N == *[[Vladimir Njegovan]] (1884 - 1971) == P == *[[Snježana Paušek-Baždar]] (1950 - 2024) (zgodovinarka kemije in naravoslovja) *[[Milan Pećar]] *Miho/Miha Piantanida *[[Ivan Plotnikov]] (1878 - 1955) (rus.-hrv.) *[[Rikard Podhorsky]] (1902 - 1994) *[[Velimir Pravdić]] (1931 - 2011) *[[Vladimir Prelog]] (1906 - 1998) *[[Mihovil Proštenik]] (1916 - 1994) *[[Zvonimir Pučar]] (1922 - 1990) == R == *[[Milan Randić]] (častni član Kemijskega inštituta v Lj) *Ernest Reiner *[[Adolf Režek]] (1902 – 1980) *[[Leopold Ružička|Leopold (Lavoslav) Ružička]] (1887 - 1976) == S == * [[Rativoj Seiwerth]] (1916 - 2000) * [[Milan Sikirica]] (1934 -) * [[Dragutin Skoko]] (1930 - 2024) * Leo (Henryk) Sternbach (1908 – 2005) (poljsko-ameriški, rojen v Opatiji) *[[Petar Strohal]] (1932 - 2008) (nuklearni kemik in radioekolog) * [[Dionis Emerik Sunko]] ([[1922]] - [[2010]]) == Š == * [[Vinko Škarić]] (1923 - 2006) *[[Zlata Štefanec]] (1926 - 2000) *[[Duško Štefanović]] (1937 - 2023) *[[Ivan Štivić]] (1912 - 2003) *[[Vitomir Šunjić]] (1939 -) == T == * [[Zrinka Tamburašev]] ([[1921]] - [[2003]]) * [[Božo Težak]] (1907 - 1980) * Ljubo Trinajstić *[[Nenad Trinajstić]] (1936 - 2021) *[[Mladen Trkovnik]] == Ž == * [[Mladen Žerdik]] {{seznami narodov po poklicu|kemikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Hrvatov|Kemiki]] [[kategorija:Hrvaški kemiki|*]] nw2odm3jcq1rom9wunaqtq3aqam9jti Seznam francoskih antropologov 0 73270 6759686 6606090 2026-10-02T13:43:55Z ~2026-45085-22 264465 /* B */ 6759686 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Francozi|francoskih]] [[antropolog]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Francozov|Francija|francoskih}} {{CompactTOC2}} == B == * [[Roland Barthes]]? * [[Roger Bastide]] * [[Alban Bensa]] (1948–2021) *[[Jean-Louis Berlandier]] *[[Gilles Boëtsch]] *[[Pierre Bourdieu]] *[[Henry Breuil]] * [[Paul Broca]] * ''Jean''-''Marie Brohm'' == C == * [[Paul du Chaillu]] * [[Pierre Clastres]] *(Jean Clottes) * [[Yves Coppens]] * Boris Cyrulnik == D == *[[Jean-Jacques Delannoy]] (antropo-geomorfolog) *[[Joseph Deniker]] *[[Philippe Descola]] *[[Jean-Pierre Digard]] *[[Jean-Pierre Dozon]] *[[Georges Dumézil]] *[[Gilbert Durand]]?(1921–2012) == F == * [[Didier Fassin]] == G == *[[Ernest Gellner]] *[[René Girard]] *[[Arthur de Gobineau]] *[[Maurice Godelier]] *[[René Guénon]] [arab.: ''Abd al-Wahid Yahya''] == J == * [[Robert Jaulin]] == L == *[[Bruno Latour]] *[[Gustave Le Bon]] *[[André Leroi-Gourhan]] *[[Claude Lévi-Strauss]] *[[Lucien Lévy-Bruhl]] *[[Anatole Lewitsky]] == M == * [[Marcel Mauss]] * [[Louis Laurent Gabriel de Mortillet]] == N == * [[Véronique Nahoum-Grappe]] == R == * [[Jean Rouch]] == S == * [[Alfred Sauvy]] == T == * [[Emmanuel Terray]] *[[Pierre Teilhard de Chardin]] == V == * [[Boris Vildé]] {{seznami narodov po poklicu|antropologov}} [[Kategorija:Seznami Francozov|Antropologi]] [[Kategorija:Francoski antropologi|*]] 6ux95sa442kbxzghrpceckdn3gjbbkz Seznam slovenskih grafikov 0 73609 6759829 6743681 2026-10-02T21:40:38Z ~2026-44996-51 264415 /* Č */ 6759829 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[grafik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Andrej Ajdič]] * [[Zvest Apollonio]] * [[Todorče Atanasov]] == B == *[[Ivana Bajec]]? *[[Milko Bambič]]? *[[Dubravko Baumgartner]] *[[Boris Beja]]? *[[Berko]] ([[France Berčič - Berko|France Berčič]]) *[[Janez Bernik]] *[[Nadja Bevčar]] * [[Silvan Bevčar]] *[[Janez Boljka]] * [[Bogdan Borčič]] *[[Boris Božič]] - Yuri *[[Lucijan Bratuš]] * [[Almira Bremec]] * [[Stojan Brezočnik]] == C == * [[Jože Ciuha]] *[[Peter Ciuha]] *[[Franc Curk]] *[[Tea Curk Sorta]] *[[Marjeta Cvetko]] == Č == *[[Boštjan Čadež]] - "FŠK" *[[Hamo Čavrk]] *[[Avgust Černigoj]] *[[Karlo Černigoj]] *[[Sandi Červek]]? *[[Bogdan Čobal]] *[[Ivan Čobal]] *[[Rajko Čuber]] == D == * [[Riko Debenjak]] *[[Boge Dimovski]] *[[Igor Dolenc]] *[[Lojze Dolinar]] == E == *[[Miha Erič]] *[[Andreja Eržen]] *[[Jože Eržen]] == F == * [[Silvester Fakuč]] *[[Črtomir Frelih]] *[[Ivo Frbežar]]? == G == * [[Matjaž Geder]] * [[Vito Globočnik]] * [[Bojan Golija]] * [[Klementina Golija]] * [[David Matej Goljat]]? *[[Franjo Golob]] *[[Zdenka Golob]] *[[Bojan Gorenec]] * [[Jože Gorjup]] * [[Vlado Goreski]] *[[Samuel Grajfoner]] *[[Bogdan Grom]] *Janez Gruden? *[[Herman Gvardjančič]] == H == * [[Sergej Hočevar]] (Sergio Sergi) (tržaško-argentinski) *[[Drago Hrvacki]] *[[Štefan Huzjan]] – Pika *[[Milojka Žalik Huzjan]] (grafična oblikovalka) *[[Zdenko Huzjan]] == I == * [[Anita Indihar Dimic]] == J == *[[Stane Jagodič]] *[[Božidar Jakac]] *[[Svetlana Jakimovska Rodić]] *[[Viljem Jakopin]] *[[Danilo Jejčič]] *[[Marjan Jelenc]] *[[Andrej Jemec]] *[[Jernej Jemec]] *[[Radovan Jenko]] (oblik.) *[[Anja Jerčič Jakob]] *[[Natalija Juhart]] Brglez *[[Barbara Jurkovšek]] * [[Gabrijel Justin|Gabrijel (Elko) Justin]] == K == * [[Bogoslav Kalaš]]? * [[Sergej Kapus]] * Vladimir Kavčič-[[Jean Vodaine]] *[[Ignac Kofol]] *[[Ivan Kos (likovnik)|Ivan Kos]] *[[Bojan Klančar]] *[[Dore Klemenčič-Maj]] *[[Janez Knez]] *[[Janez Mišo Knez]] *A. D. Knez *[[Miran Kordež]] *[[Zora Koren Škerk]] *[[Ljerka Kovač]] *[[Bojan Kovačič]] *[[Metka Kraigher Hozo]] *[[Anton Krajnc]] *[[Ervin Kralj]] * [[France Kralj]] * [[Tone Kralj]] * [[Metka Krašovec]] *[[Marjan Kravos]] *[[Štefan Kresnik]] *[[Peter Krivec]] *([[Rado Krošelj]]) *[[Tomaž Kržišnik]] == L == * [[Vasja Lebarič]] * [[Kamilo Legat]] *[[Janez Logar (1938)]] * [[Lojze Logar]] * [[Nada Lukežič]] == M == *[[France Maček]] - Muc *[[Miha Majes]] *[[Sonja Makuc]] *[[Vladimir Makuc]] * [[Miha Maleš]] *[[Adriana Maraž]] *[[Janez Matelič]] *[[Jože Matkovič]] *[[Jožica Medle]] * [[Pavel Medvešček]] * [[Emil Memon]] *[[Jasna Merkù|Jasna Merku]] *[[Franc Mesarič]] *[[Janez Mežan (slikar)|Janez Mežan]] * [[France Mihelič]] *[[Ignac Mihevc]] *[[Junoš Miklavc]] *[[Julijan Miklavčič]] *[[Marjan Motoh]] *[[Ivo Mršnik]] *[[Jožef Muhovič]] *[[Marjan Murn]] * [[Zoran Mušič]] == O == * [[Floris Oblak]] *[[Zoran Ogrinc]] *[[Valentin Oman]] *[[Janko Orač]] == P == *[[Klavdij Palčič]] *[[Zdravko Papič]]? *[[Polona Pečan]] *[[Rudi Pergar]] *[[Sebastjan Peršolja]]? *[[Veno Pilon]] *[[Nikolaj Pirnat]] *[[Elda Piščanec]] *[[Monika Plemen]] *[[Karel Plemenitaš]] *[[Silvester Plotajs Sicoe]] *[[Tadej Pogačar (umetnik)|Tadej Pogačar]] ? *[[Vojko Pogačar]] *[[Marjan Pogačnik (likovnik)|Marjan Pogačnik]] *[[Marko Pogačnik (kipar)|Marko Pogačnik]]? *[[Oton Polak]] *[[Dragotin Poljanec]] *[[Silvije Arc Popovič]] *[[Štefan Potočnik|Štef(an) Potočnik]] * [[Arjan Pregl]] *[[Drago J. Prelog]] *[[Dušan Premrl]] *[[Marjan Prevodnik]] *[[Janez Pristavec]]? *[[Zmago Puhar]] == R == *[[Claudia Raza]] (-Floreancig) *[[Nataša Ribič Štefanec]] *[[Kristina Rutar]] == S == *[[Valentin Scagnetti]] (1909-2012) *[[Maksim Sedej]] *[[Aleš Sedmak]]? *[[Ivan Seljak]] - [[Čopič]] (1927-1990) *[[Branko Simčič]] *[[Štefan Simonič]] (1938-78) *[[Ciril Sitar]] (1889-1969) *[[Rudi Skočir]] *[[Marjan Skumavc]]? *[[France Slana]] *[[Hinko Smrekar]] *[[Jože Spacal]] *[[Lojze Spacal]] *[[Venčeslav Sprager]] *[[Jože Srebrnič (slikar)]] *[[Zora Stančič]] *[[Tinca Stegovec]] *[[Eduard Stepančič]] *[[Matej Sternen]]? *[[Rudi Stopar]] *[[Damjana Stopar Štrovs]] *[[Božidar Strman]] *[[Branko Suhy]] == Š == *[[Marko Šajn]] *[[Avgusta Šantel]] *[[Saša Šantel]] *[[Gorazd Šefran]] (1945-2022) *[[Janez Šibila]] *[[Dorian Španzel]] *[[Andrej Štular]] *[[Ive Šubic]] *[[Lojze Šušmelj]] == T == * [[Hamid Tahir]] *[[Marjan Teržan]] *[[Jože Trobec]] *([[Janez Trpin]]) *[[Jože Trpin]] *[[Ante Trstenjak]] *[[Vinko Tušek]] *[[Klavdij Tutta]] == U == * [[France Uršič]] == V == *[[Petra Varl]] *[[Franc Vecchiet]] *[[Urša Vdic]] *[[Nande Vidmar]] *[[Alenka Viceljo]]? *[[Jana Vizjak]] *[[Jean Vodaine]] *[[Marjan Vojska]] *[[Miloš Volarič]] *[[Franjo Volk]] == Z == *[[Edvard Zajec]] *[[Aleksandra Zalokar]] *[[Boris Zaplatil]] *[[Karel Zelenko]] *[[Nina Zelenko]] *[[Rok Zelenko]] *[[Cveto Zlate]] *[[Mojca Zlokarnik]] *[[Boris Zuljan]] *[[Miro Zupančič]] == Ž == * [[Lojze Žagar]] *[[Mihaela Žakelj Ogrin]] * [[Vinko Železnikar]] (1954) *[[Edi Žerjal]] *Tone Žnidaršič (1923) *[[Eva Žula]] ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih slikarjev]] * [[seznam slovenskih ilustratorjev]] * [[seznam slovenskih fotografov]] {{seznami narodov po poklicu|grafikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Grafiki]] [[Kategorija:Slovenski grafiki|*]] pxvyi5aqmosl2sf9rk96v6cvk95rg82 Seznam slovenskih plesalcev 0 73662 6759769 6758659 2026-10-02T17:03:07Z ~2026-44996-51 264415 /* C */ 6759769 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[plesalec|plesalcev]] in koreografov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Loup Abramovici]] (''francosko–portugalski'') * [[Silva Adamović Japelj]] * [[Kristina Aleksova]] * [[Dragana Alfirević]] * Nataša Ambrož * Tomaž Ambrož * [[Franci Ambrožič]] * [[Olga Andreeva|Olga Andre(j)eva]] * Andrea Antić (šport) * Boštjan Antončič (1980) * Jasmina Arko * Kaja Lin J. Avguštin == B == * [[Anamaria Bagarić]] * [[Miloš Bajc]] * [[Mojca Bandelj]] * Natalija Banović * [[Tanja Baronik]] * [[Mijo Basailović|Mijo (Miodrag) Basailović]] * Jagoda Batagelj (lat.-am.?) [[Jagoda in Jurij Batagelj]] (športna) * Tina Bedenik Schmauc * [[Enya Belak]] Gupta * [[Raša Benedik]] * [[Tina Benko]] * Ana Benkovič * [[Nataša Berce]] * [[Blaž Bertoncelj]] (argentinski tango) * [[Primož Bezjak]] * [[Staša Bežek]] (1898 - ?) (1. slov. solo plesalka) * Emili Bizjak * [[Jernej Bizjak]] *[[Goran Bogdanovski]] *[[Anton Bogov]] *([[Berta Bojetu]]) *Željko Božić *[[Jaka Bračko]] & [[Venera Spasova]] (športna) *[[Alja Branc Barbosa]] *[[Gizela Bravničar]] (r. Pavšič) *Albina Brcar Vertačnik *[[Tadej Brdnik]] *[[Živa Brecelj]] *[[Nastja Bremec Rynia]] *[[Stanka Brezovar]] *[[Vida Breže]] *Matjaž Brinovec *[[Staša Briški Bailey|Staša Briški (-Bailey)]]? *[[Katja Bucik]] &[[Tjaša Bucik]] *[[Mateja Bučar]] * [[Milica Buh]] * [[Siniša Bukinac]] (športni) * [[Nadiya Bychkova]] (športna) == C == * ([[Bojana Caf]]) * [[Toni Canjko]] * [[Georgeta Capraroiu]] (r. Radasanu) * [[Stefan-Cornel Capraroiu|Stefan(-Cornel) Capraroiu]] * [[Urška Centa]] (flamenko) * [[Gyula Cserepes]] * [[Vesna Cestnik Tehovnik]] * Mišo Cigoj * [[Edward Clug]] (Romun) * [[Patricija Crnkovič]] * [[Ana Cvelfar]] == Č == *[[Valentina Čabro]] *[[Galina Čajka]] Kuhar *[[Franci Čarman]] (1912-80) *[[Matija Černe]] * [[Ana Černivec]] * [[Matevž Česen]] (športni) * [[Roki Česen]] * [[Maja Čolić]] (športna) * [[Manca Čuček]] == D == * Dagmar Dachauer * [[Rezi Dadič]] (r. Brcar) * [[Vlasto Dedovič]]/ć * Uroš &[[Tinka Delakorda]] (športna) *[[Desha Delteil]] * [[Katja Delak]] (r. Pollak) * [[Maja Delak]] * Ana Delo? * [[Cvetka Demšar]] * [[Edi Dežman]] * [[Dalanda Diallo]] * ([[Mojca Dimec]]) * [[Matevž Dobaj]] * [[Tina Dobaj]] * [[Mercedes Dobršek Lupša]] * Meta Dodič (šport) * [[Brina Dokl]] * [[Tim Dolinšek]] * [[Barbara Drnač|Barb(a)ra Drnač]] * [[Sonja Duh]] * [[Eča Dvornik]] (-Etcha) == E == * [[Lea Ekar Grlj]] * [[Gea Erjavec]] * [[Slavko Eržen]] == F == * [[Nina Fajdiga]] * [[Tjaša Fajdiga]]? *[[Matjaž Farič]] *[[Marjeta Feguš Šrot]] *[[Matej Ferlič]] *[[Matija Ferlin]] (Hrvat) *[[Zarja Ferlinc]] * [[Nina Fras]] * [[Majda Fridl]]? * [[Štefan Furijan]] * [[Viki Furlanič]] == G == * Nina Gerič * Maja Geršak (lat.-am.?) * (Vesna Geršak) * [[Natka Geržina]] * [[Blaž Godec]] * [[Mercedes Godina]] * [[Peter Golovin]] (Gresserov) * [[Tomaž Golub]] * Marko Golubović * [[Aleš Gorišek]] * ([[Niko Goršič]]) * [[Drago Grabnar]] * [[Grafenauer|Marija Grafenauer]] (por. Vogelnik) * [[Gordana Grandošek Whiddon]] (športna?) * [[Ivan Greguš]] * [[Maša Grgič]] * [[Robert Grmek|Robert (Robi) Grmek]] * [[Lana Grošelj]] * [[Marija Gruden Grad]] (1932-93) * [[Mitja Grudnik]] (latinskoamer. plesi) *[[Gregor Guštin]] == H == * [[Tina Habun]] * [[Zdravko Haderlap]] * [[Evin Hadžialjević]] * [[Jaka Hafner]] * [[Polonca Hartman]] * [[Maša Hawlina]] * [[Slavko Hiti]] * [[Bojan Horvat]] (športni) * [[Mojca Horvat]] (jazz, muzikal, show...) * Rosana Horvat * [[Ian Hotko]] (športni) *[[Ksenija Hribar]] *[[Rosana Hribar]] *[[Andreja Hriberšek]] *[[Dimitrij Hribovšek]] == I == * [[Olivera Ilić|Olivera (Olja) Ilić]] * [[Viktor Isajčev]] * Lara Matea Ivančič * ([[Jitka Ivelja]]) * [[Arnej Ivkovič]] (športni) == J == *[[Kaja Lin Jagodič Avguštin]] *Sara Janašković *[[Tina Janežič]] *[[Kaja Janjić]] *[[Eva Jankovič]] *[[Silva Japelj]] (por. Adamovič) *[[Lukas Jekaneder]] *([[Zmago Jelinčič]]) *[[Adolf Jenko]] (družabni ples...) *[[Metod Jeras]] (1930-96) *[[Vesna Jevšenak]] *[[Fiona Johnson Kocjančič]] *Liam Eusebio Junkar (šport) *Enej Jurečič *[[Žiga Jurečič, plesalec|Žiga Jurečič, ''plesalec'']]'', živeč v Los Angelesu'' *[[Filip Jurič]] *[[Leja Jurišić]] == K == * [[Olga Kacjan]]? * [[Maja Kalafatić]] * [[Maša Kagao Knez]] * [[Gregor Kamnikar]] * [[Barbara Kanc]] * [[Barbara Kapelj]]? * [[Mojca Kasjak]] * [[Maša Kastelic]] (akrobatska-športna) * [[Liljana Keber]] * [[Ljiljana Keča]] (- Rošker) * [[Matej Kejžar]] * [[Ingrid Kerec]] * [[Sonja Kerin Krek]]? * Daša Kerin Cerkovnik * Mirjam Kerpan Izak * [[Ana Kersnik Žvab]] * [[Maks Kirbos]] * [[Anamaria Klajnšček]] * [[Ana Klašnja]] * [[Katja Klep]] * Hana Klimentová * [[Etka Klinc|Etka (Marjetka) Klinc]] * [[Mala Kline]] * Boris Kljun * [[Nika Kljun]] * [[Zoran Kljun]] * [[Tjaša Kmetec]] * [[Ivica Knez]] * [[Jasna Knez]] * [[Danica Kneževič]] * Rudi Kocbek * [[Katarina Kocka]] (Kotzka) * Ada Kogovšek * [[Katarina Kolar]] * [[Bara Kolenc]] * Dejan Kolenc * [[Suzana Koncut]] * [[Jurij Konjar]] * [[Andreja Kopač]] * Katja Kordin * [[Nika Korenjak]] *[[Nataša Kos Križmančič]] *[[Neja Kos]] (kritičarka) *Urška Kosec * [[Ivo Kosi]] * Nežka Kosi * Ivan Kostevc * [[Igor Košak]] * [[Evgenija Koškina]] * [[Iztok Kovač]] * [[Jana Kovač Valdés]] * [[Katjuša Kovačič]] * [[Jernej Kozan]] * [[Živa Kraigher]] * [[Matej Krajcer]] (športni) * [[Kristijan Krajnčan]] * [[Žigan Krajnčan]] * Isabella Kralj (ZDA) * Neva Kralj * Špela Kralj * [[Marina Krasnova]] (por. Surina) * [[Mojca Kregar]] * [[Johann Kresnik]] * [[Suzana Krevh]] (športna?) * (Helena) [[Valerija Krieger]] * [[Klavdija Križ Potisk]] (pedagoginja in nekdanja plesalka mažoretnega plesa) * [[Jasmina Križaj]] * [[Regina Križaj-Babačić|Regina Križaj]] * [[Ema Križič]] * [[Tijuana Križman]] * ([[Breda Kroflič]]) * [[Jaka Krošl]] (lat.-amer.) * [[Marijan Krulanović|Mar(i)jan Krulanović]] * [[Radomir Krulanović|Radomir (Rade) Krulanović]] * [[Miha Krušič]] * [[Gašper Kunšek]] * [[Kaja Kušar]] (športna) == L == *[[Mojmir Lasan]] *[[Suzana Lasan]] *[[Alja Lacković]] *[[Klara Lainšček]] (športna) *[[Anka Lavrač]] (r. Černe) *[[Vesna Lavrač]] *[[Darinka Lavrič Simčič]] *[[Maja Lavrinc]] *[[Slavko Laznik]] *Tjaša Leban *[[Stane Leben]] *[[Katja Legin]] *[[Janja Lesar]] (športna) *[[Albert Likavec]] *[[Mimica Likavec]] (r. Čepelnik) * [[Lidija Lipovž]] (por. Sotlar) * [[Saša Lončar]] * [[Kaja Lorenci]] * Metka Lustig? *[[Gregor Luštek]] == M == * Katarina Maček * [[Mojca Majcen]] * Tanja Makuc * Špela Mandelc * Olivera Marčac * Matjaž Marin * [[Vera Marinc]] (r. Karić) * Jure Markič * [[Jelena Markovič]] * [[Jan Marolt]] * ([[Tončka Marolt]]) *[[Maja Maselj]] *Šimun Matišić *[[Dragica Mavec]] *[[Nina Mavec Krenker]] *Tea Mazaj * [[Alena Medič]] * Ana Medvešček * [[Janez Meglič]] *[[Anja Mejač]] (flamenko...) * [[Janez Mejač (baletnik)|Janez Mejač]] * [[Jana Menger]] * Andrej Mernik *[[Nina Meško]] *Matic Meznaršič (hip hop) *Mateja Mihelič *[[Ivan Mijačević]] * [[Janez Miklič]] * Elena Mikuž *[[Maja Milenović Workman]] (Maya) *[[Štefka Miler]] (r. Erman) * Sergej Milicija * [[Radomir Milošević]] * Danijel Mišon * [[Marko Mlačnik]] * [[Mojca Mladenovič]] (športna) *[[Pia Mlakar]] (r. Scholz) *[[Pino Mlakar]] *[[Tomo Mlakar]] *[[Veronika Mlakar]] *[[Maša Mlinarič]] *[[Anja Möderndorfer]] *[[Teja Modrijan]] *[[Sergiu Moga]] *[[Erna Mohar]] (por. Pilato) *[[Eva Mrhar]] *([[Leo Mujić]]) == N == * Patricia Nagashi Brilli * Barbara Nagode Ambrož (plesna trenerka in sodnica) * [[Beno Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Bojana Nenadović Otrin]] *[[Sanja Nešković Peršin]] * [[Henrik Neubauer]] * [[Nataša Neubauer]] (r. Golia) * [[Nina Noč]] * [[Aljaž Novak]] * [[Beno Novak]] * [[Fredi Novak]] & [[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024) * [[Nace Novak]] *([[Barbara Novakovič Kolenc]]) * [[Nika Kljun]] == O == *[[Mitja Obed]] (flamenko...) *[[Andreja Obreza]] *[[Mona Obrul]] *Alicia Ocadiz *[[Nina Ogrinc]] *[[Marko Omerzel]] *[[Vita Osojnik]] *[[Eva Osolnik]] (športna) *Nejc Osovnikar *[[Lucija Ostan Vejrup]] *Jure Ostrež? *[[Luka Ostrež]] *[[Iko Otrin]] * [[Jaš Otrin]] * [[Sinja Ožbolt]] == P == * Branko Padjan * [[Romana Pahor]] (športna) *[[Sabina Pajmon]] *[[Ana Pandur]] ''Predin'' (flamenko) *[[Ana Papež]] *[[Irena Pasarić]] *[[Marta Paulin|Marta Paulin (-Schmidt)]] *[[Tadeja Pavlič]] *[[Tanja Pavlič]] * [[Uroš Pavlin]] * [[Julija Pečnikar]] * Akim Pekunov (akrobatski-športni) & Maša Kastelic * [[Kristýna Peldová]] (prej Šajtošová) * [[Miha Perat]] (športni...) * [[Miro Perat|Miro(slav) Perat]] (športni..) * [[Rok Peric]] * Tamara Perić * [[Radharani Pernarčič]] * [[Nina Pertot Weis]] * Gabriel Peternelj (hip hop) *([[Ivan Peternelj]]) * [[Dana Petretič]] * Svetlana Petrovič * [[Lada Petrovski Ternovšek]] *[[Petra Pikalo|Petra (Hawlina) Pikalo]] *[[Boris Pilato]] *Klemen Pirman *[[Martina Plohl]] (športna) *[[Zoran Plohl]] *Blaž Pocajt &Urša Pocajt? *[[Daliborka Podboj]] *Branko Podergajs Siussi *[[Mateja Podgornik]] *[[Burja Podlesnik]] * [[Andreja Podlogar]] (arg. tango) * Mirjam Podobnik (trenerka) * [[Tajda Podobnik]] * [[Drago Pogačar]] * [[Franc Pogačar]] * [[Petra Pogačnik Pikalo]] * ([[Matjaž Pograjc]])? * Vaclav Pohan * [[Kristina Pojbič]] (športna) * [[Beti Polanec]] * [[Branka Polič]] * [[Stane Polik]] * [[Štefanija Polik]] (r. Sitar) * [[Jelena Poljakova]] * Rita Pollachi * [[Mitja Popovski]] (športni, koreograf) * [[Branko Potočan]] * [[Zdenko Potočar]] * [[Sabina Potočki]] * Nataša Potočnik * [[Tanja Potočnik]] * [[Barbara Potokar]] * [[Vanessa Praunseis]] (športna) * [[Natalija Pravdič]] Mohd? *[[Katjuša Premk]] * Tadej Premk *[[Snježana Premuš]] * [[David Prestor]] * [[Breda Pretnar]] (kritičarka) * Miran Pritekelj * [[Andraž Prokofjev]] - Zhazhy (športni) * Azra Pucko * [[Mateja Pučko]] (-Petković) * ([[Breda Pugelj Otrin]]) * [[Peter Pustišek]] * [[Janja Pušl]] == R == * [[Maša Radi Buh]] * [[Valerija Rahle Mbanwi]] (športna) * [[Nik Rajšek]] * [[Mirko Ramovš]] * [[Monika Rant]] (športna-lat.am.) * [[Andreja Rauch Podrzavnik]] * [[Bor Ravbar]] * Petra Ravbar * [[Patrik Razem]]/[[Patrik Ražem]] (športni) * [[Teja Reba]] * Gaber Rebolj (hip hop) *[[Mateja Rebolj]] *[[Magdalena Reiter]] (Poljakinja) *[[Marta Remškar]] *[[Tatjana Remškar]] (-Lipušček) *[[Dana Renčelj]] *[[Špela Repar Lomovšek]] *Maja Repinc *Žiga Repovž *[[Daša Resnik]] * [[Boštjan Retelj]] *[[Alenka Ribič Laufer]] *[[Marinka Ribič]] *[[Bojana Robinson|Bojana (Mišić) Robinson]] *[[Tomaž Rode]] *[[Silva Ros]] *[[Jan Rozman]] *[[Jerca Rožnik Novak]] *[[Urša Rupnik]] *[[Vilma Rupnik]] *[[Michał Rynia]] (Poljak) == S == *[[Janez Samec]] *Gordana [[Goga Schmidt]] *[[Marta Schmidt]] (-Paulin) *[[Sabina Schwenner]] *[[Urša Sekirnik]] *[[Matej Selan]] *[[Sabina Selan]] *[[Emanuela Senjor]] *[[Majna Sevnik Firšt|Majna Sevnik]] (-Firšt) *Nicky Shuler *([[Tomaž Simetinger]]) *[[Boštjan Simon]] *[[Ludvig Simončič]] (družabni, Mb) *[[Janez Sinič]] *Iza Skok? *[[Tanja Skok]] *[[Tjaša Skubic]] (drog) *Uroš Skulj *Marija Slavec Neeman *[[Vali Smerkolj]] (= Miroslava S., r. Katalan)? * [[Maja Sonc]] * [[Lidija Sotlar]] (r. Lipovž) * [[Saša Stadler]] *[[Goga Stefanović Erjavec]] *[[Ana Stegnar]] * [[Špela Sterle]] * [[Dejan Srhoj]] * [[Saša Stadler]] * Marko Stamenković * [[Sebastjan Starič]] * Alice Stojko Saliu * [[Maria Stokłosa]] * [[Lane Stranič]]/-ć - Favreliére (1944-) * Dominik Strusa (hip hop) * [[Štefan Suhi]] * Karin Sušec (hip hop) * [[Martina Svetina]] * [[Tetiana Svetlična]] * [[Igor Sviderski]] == Š == [[en:Aljaž Škorjanec]] * [[Domen Šega]] * Dario Šegović *[[Ajda Šegula]] *[[Barbara Šercer]] *Jernej Šerjak *[[Alenka Šest]] *[[Elvira Šivic]] *[[Majda Škerjanc]] (por. Humski) *[[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024) *[[Petra Škofic Damjan]] *[[Aljaž Škorjanec]] (športni) *Magdalena Škrlj Bura *[[Anže Škrube]] * [[Andrej Škufca]] (športni) * Melinda Škufca? *[[Breda Šmid]] (por. Sever) * [[Milko Šparemblek]] (slov.-hrvaški) (1928-2025) * [[Cvetka Špiljar]] (*1956) * [[Marjeta Šrot]] (Feguš; r. Žnidaršič) * Mirjana Šrot * [[Ana Štefanec]] Knez * [[Kaja Štiglic]] (športna?) * Zala Ana Štiglic? * [[Martina F. Štirn]] 1971 * Matic Štrukelj (hip hop) * [[Urša Štrukelj]] (*1975) * Maruša Šubic * [[Tjaša Šuligoj]] * [[Fabris Šulin]] * [[Marija Šuštar]] * [[Danila Švara]] == T == * [[Andreja Tauber]] * [[Anja Tegelj]] * [[Peter Taušanovič]] * [[Mateja Terčon Knap]] * [[Dušan Teropšič]] * [[Kaja Teržan]] * [[Uršula Teržan]] * Liam Tesovnik (svetovni prvak v kategoriji hip hop - športni) * ([[Alja Tkačev]]) * [[Milan Tomášik]] (Slovak) * [[Ajda Tomazin]] * Tjaša Tomažič * [[Irena Tomažin]] Zagoričnik * [[Tina Tome]] (športna) * [[Viktorija Tomič]] (športna) * Blanka Tomšič * Karol Toth (Slovak) *[[Nataša Tovirac]] *[[Iva Tratnik]] *[[Špela Tratnik]] *Jan Trninič *[[Marin Turcu]] (romun.-slov.) *[[Valentina Turcu]] *[[Antoneta Turk]] *[[Simona Turk]] (športna) *[[Alja Turk Hvala]] *[[Ingrid Tušar]] *[[Staša Tušar]] == U == * [[Ivan Umek]] (družabni, Trst) * [[Leja Urankar Gaberc]] *[[Marko Urbanek]] * [[Silvana Urbanija]] * Mojca Uršič == V == * [[Kaja Vajdetič]] * Andreja Vakselj * ([[Andrés Valdés]]) * [[Veronika Valdés]] * [[Tina Valentan]] * [[Ruth Vavpotič|Rut(h) Vavpotič]], por. Csanadi * [[Vesna Vaupotič]] * [[Klemen Veber]] * [[Lucija Velkavrh]] * [[Katarina Venturini]] (športna) * Boris Veras * [[Tatjana Verbič]] (športna - metodičarka) * [[Maja Verčko]] * [[Branka Verdnik]] (r. Ferlinc) * [[Viktor Verdnik]] * Alenka Verstovšek (športna) * [[Albina Vertačnik|Albina (Brcar-) Vertačnik]] * [[Minka Veselič Kološa]] * [[April Veselko]] * [[Vlasta Veselko]] (arg. tango...) * (Rok Vevar) * Mojca Vidic * Renata Vidić * [[Kalista Vidmar]] (športna-lat.am.) * [[Maruša Vidmar]] (r. Berginc) * [[Meta Vidmar|Met(od)a Vidmar]] * [[Urša Vidmar]] * [[Vojko Vidmar]] * [[Václav Vlček]] * [[Filip Viljušić]] * [[Špela Vodeb]] * Nastja Vodenik? * [[Miha Vodičar]] (športni) * Darja Vodlan * Marko Vodnik? (športni plesi) * [[Marija Vogelnik]] (r. Grafenauer) * [[Mojca Vogelnik]] * [[Urška Vohar]] * [[Vida Volpi]] (r. Klančar) * [[Gorazd Vospernik]] * [[Ana Vovk Pezdir]] * Gregor Vovk * Niki Jacqueline Vrabič * [[Darko Vrebac]] * [[Magda Vrhovec]] (-Dedović) * [[Nena Vrhovec Stevens|Nena (Snežna) Vrhovec Stevens]] * Vesna Vučajnk *Breda Vules == W == * [[Anita Wach]] * [[Lidija Wisiak]] == Z == * [[Matic Zadravec]] * [[Meta Zagorc]] (športni, FŠ) * [[Danijela Zajc]]? * Lovro Zajc (športni) * [[Beba Zalokar]] (r. Gabrijelčič) * Kristina Zarić * [[Jasna Zavodnik]] * ([[Brane Završan]]) * Dejan Zečević * [[Ljubica Zelenik]] * [[Tanja Zgonc]] * (Damir Zlatar Frey) * Sebastian Zuber * [[Janja Zupan (fotomodel)|Janja Zupan]] * [[Silvo Zupanc]]? * [[Aja Zupanec]] * [[Lukas Zuschlag]] == Ž == * [[Karla Železnik]] * [[Vekoslava Žerdin|Lojzka (Vekoslava) Žerdin]] * [[Živa Žitnik]] * [[Jadran Živković]] (step) * [[Nataša Živković]] * [[Gaj Žmavc]] * [[Jerica Žmavec]] (r. Kahler) * [[Erika Žnidaršič]] * N.? Župa * [[Estela Žutić]] {{seznami narodov po poklicu|plesalcev}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Plesalci]] [[Kategorija:Slovenski plesalci|*]] 1bja8tolf5o26ctxrus0ui7ph9f0oq8 Seznam francoskih psihologov 0 76781 6759687 6411165 2026-10-02T13:44:51Z ~2026-45085-22 264465 /* B */ 6759687 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Francozi|francoskih]] [[psiholog]]ov.''' (tudi psihoanalitiki...) {{seznami poklicev za narode|Francozov|Francija|francoskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Jenny Aubry]]? == B == *([[Roger Bastide]]) *[[Laurence Bataille]] *[[Jean-Léon Beauvois]] (1943-2020) (soc. psiholog) *[[Alfred Binet]] *[[André Bourguignon]] ? == C == * [[Jean-Martin Charcot]] * [[Émile Coué]] *[[Abbé de Coulmier]] == D == *[[Marguerite Derrida]] ? *[[Alain Didier-Weill]] ? *[[Muriel Drazien]] ? *[[Émile Durkheim]] ? == G == * [[Michel Gauquelin]] == H == * [[Jacques Hassoun]] == J == * [[Pierre Janet]] * [[Robert-Vincent Joule]] (1948-) (soc. psiholog) == L == *[[Bruno Latour]] *[[Gustave Le Bon]] *[[René Le Senne]] *[[Rudolph Loewenstein]] ? == M == *[[Jean Maisonneuve]] (1918-2017) (soc. psiholog) *[[Maud Mannoni]] *[[Octave Mannoni]] *[[Jacques-Alain Miller]] ? *[[Judith Miller]] ? (née Lacan) *[[Serge Moscovici]] == R == * [[Théodule-Armand Ribot]] *[[Jacques Roques]] *[[Élisabeth Roudinesco]]? == S == *[[Michel Schneider]] *[[Theodore Simon]] *[[Manès Sperber]] == T == * [[Gabriel Tarde]] == V == * [[Eugenia Varela Navarro]] ? == W == * [[Henri Wallon]] {{seznami narodov po poklicu|psihologov}} [[Kategorija:Seznami Francozov|Psihologi]] [[Kategorija:Francoski psihologi|*]] aaxc0cqm5r97201vwkfku12kgh1bg5z Seznam italijanskih pravnikov 0 76801 6759683 6650995 2026-10-02T13:39:37Z ~2026-45085-22 264465 /* B */ 6759683 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Italijani|italijanskih]] [[pravnik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Italijanov|Italija|italijanskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Francesco Accarigi]] * [[Benedetto Accolti]] * [[Francesco Accolti]] * [[Franciscus Accursius]] * [[Claudio Achillini]] * [[Giovanni Filoteo Achillini]] *[[Roberto Ago]] *[[Francesca Albanese|Francesca P. Albanese]] (1977) * [[Alessandro Alessandri]] *[[Luigi des Ambrois de Nevache]] *[[Giorgio Amendola]] *[[Giorgio Ambrosoli]] *[[Vincenzo Arangio-Ruiz]] * [[Azo (pravnik)]] * [[Domenico Alberto Azuni]] == B == *[[Vittorio Bachelet]] (1926-1980) *[[Paolo Barile]] (1917-2000) *[[Jacobus Balduinus]] * [[Baldus de Ubaldis]] * [[Augusto Barbera]] * [[Bartolus de Saxoferrato]] * [[Joannes Bassianus]] * [[Lelio Basso]] * [[Cesare Beccaria]] * [[Pierino Belli]] * [[Jacobus de Belviso]] *[[Luigi Berlinguer]] *[[Emilio Betti]] *[[Ugo Betti]] *[[Norberto Bobbio]] *[[Francesco Borelli]] *[[Paolo Borselino]] * [[Bulgarus]] *[[Rocco Buttiglione]] == C == *[[Vincenzo Caianiello]] *[[Piero Calamandrei]] *[[Giorgio Prospero Cansacchi di Amelia]] (1905–1987) mednarodni *[[Giuseppe Capograssi]] *[[Francesco Carnelutti]] *[[Marta Cartabia]] *[[Paulus Castrensis]] *[[Giuseppe Chiovenda]] * [[Carlo Azeglio Ciampi]] *[[Gherardo Colombo]] *[[Giovanni Conso]] *[[Giuseppe Conte]] * [[Francesco Cossiga]] *[[Vezio Crisafulli]] == D == * Massimo D'Antona (1948–1999: ubile ga [[Rdeče brigade]]) * [[Pietro De Francisci]] *[[Enrico De Nicola]] *[[Giorgio Del Vecchio]] (1878–1970) *[[Alfredo De Marsico]] *[[Oliviero Diliberto]] *[[Antonio Di Pietro]] == F == *[[Giovanni Falcone]] *[[Lucia Fanizza]] *[[Luigi Ferrari Bravo]] *[[Enrico Ferri]] ? *[[Gaetano Filangieri]] *[[Giovanni Maria Flick]] *[[Michele Francaviglia]] == G == *[[Alfredo Galasso]] *[[Agostino Gambino]] *[[Mariastella Gelmini]] *[[Alberico Gentili]] * [[Scipione Gentili]] *[[Renato Granata]] == I == * [[Irnerius]] == K == * [[Giovanni Kessler]] == L == * [[Antonio La Pergola]] (Antonio Mario La Pergola) == M == * [[Antonio Maccanico]] (1924–2013) * [[Girolamo Maggi]] * [[Martinus Gosia]] *[[Andrea Manzella]] *[[Luigi Mazzella]] *[[Cesare Mirabelli]] *[[Gaetano Mosca]] == N == * [[Giogrio Napolitano]] * [[Carlo Nordio]] == O == * [[Odofredus]] == P == *[[Livio Paladin]] *[[Domenico Pellegrini Giampietro]] *[[Massimo Pilotti]] * [[Fausto Pocar]] == R == * [[Rado Race]] * [[Guido Raimondi]] * [[Giuseppe Rensi]] *[[Alfredo Rocco]] == S == *[[Francesco Saja]] *Antonio Saliceti? *[[Guido Salvini]] *''Alberto Scarpelli'' ? *[[Federico Sclopis]] *Salvatore Scoca *[[Gioele Solari]] *Arrigo Solmi * [[Nicola Squitti]] * [[Alessandro Sterpa]] == T == * [[Antonio Tajani]] *[[Filippo Turati]] == V == * [[Luciano Vandelli]] (1946–2019) * [[Giambattista Vico]] {{seznami narodov po poklicu|pravnikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Italijanov|Pravniki]] [[Kategorija:Italijanski pravniki|*]] 0eeecpbdp1j4938nqlxkzoewz8h0h2v Narodni dom, Novo mesto 0 78418 6759807 6759374 2026-10-02T18:58:42Z Andrejj 94 kulturni spomenik državnega pomena 6759807 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Narodni dom}} {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Narodni dom, Novo mesto | image = Narodni dom, Novo mesto, 2026.jpg | caption = Narodni dom po prenovi 2026 | locmapin = Slovenija | coordinates = <!-- WD --> | location = Sokolska ulica 3, [[Novo mesto]] | area = | built = 1873 - 1885 | restored = | architect = [[Alfred Kappner]] (1873) | architecture = | governing_body = | owner = | designation1 = NSDP | designation1_offname = Novo mesto - Narodni dom | designation1_date = 1996 | designation1_number = 8581<ref>{{RKD|8581}}</ref> | občina = Novo mesto }} '''Narodni dom''' v [[Novo mesto|Novem mestu]] se nahaja v starem mestnem jedru. Gradnja zgradbe je potekala med letoma 1873 in 1885. To je bil tudi prvi Narodni dom na področju [[Slovenija|Slovenije]]. Sprva je bila v njem le [[knjižnica]]/[[čitalnica]], nato pa so se v dom naselila tudi narodna društva in [[glasbena šola]]. Po drugi svetovni vojni je bil v stavbi vse do leta 1977 Dom [[JLA]] s kinodvorano. Leta 1977 pa je bil na Novem trgu zgrajen nov Dom JLA, v kasneje prenovljeni stavbi pa je danes [[Kulturni center Janez Trdina]]. Leta 1992 je bil ''Narodni dom'' razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena, leta 1996 pa za [[kulturni spomenik državnega pomena]]. Leta 2026 je bila dokončana temeljita prenova. Poleg drugih vsebin je oktobra 2026 v njem dobila sedež nova javna [[Univerza v Novem mestu|Univerza v Novem mestu]]. == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[seznam zgradb in objektov v Novem mestu]] == Zunanje povezave == * https://visitnovomesto.si/dozivi/narodni-dom/ * [http://www.novomesto.si/si/turizem/znamenitosti/kzgod/narodni/ Novomesto.si] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050317005828/http://www.novomesto.si/si/turizem/znamenitosti/kzgod/narodni/ |date=2005-03-17 }} {{struct-stub}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Novem mestu]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1885]] [[Kategorija:Narodni domovi v Sloveniji]] [[Kategorija:Univerza v Novem mestu]] ppd84l5o122d9ed7kmc250ma87a89g0 Založnik 0 80064 6759765 6023557 2026-10-02T16:44:04Z ~2026-44996-51 264415 /* Glej tudi */ 6759765 wikitext text/x-wiki '''Založnik''' je oseba, ki se ukvarja z izdajo različnih [[publikacija|publikacij]] ([[knjiga|knjig]], [[zbornik]]ov, [[revija|revij]],...), ki so lahko lastno delo oz. delo drugih ljudi. Založnik pred izdajo da delo v pregled [[urednik]]u, ki poda mnenje o pomembnosti in verodostojnosti dela, nakar se publicist odloči za nadaljnji postopek. == Glej tudi == * [[seznam založnikov]] *[[Založba]] *[[Založnik (priimek)]] == Zunanje povezave == {{Wikislovar|založnik|Založnik}} {{job-stub}} [[Kategorija:Poklici]] [[Kategorija:Založniki|*]] {{normativna kontrola}} 8xjsbce240osm295l0snl1a4p95g7p5 Izola 0 88034 6759748 6743625 2026-10-02T15:40:08Z PetarM 129205 nova slika Izole v Infoboxu, bolj vidno polje. Prešnja spodaj med člankom 6759748 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime = Izola |drugo ime = Isola |vrsta = [[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |slika = Izola, mestno jedro z marino.jpg |napis = Zračni pogled na mestno jedro Izole in [[Marina Izola|marino Izola]] <!-- Zastava in grb spadata v članek [[Občina Izola]] --> |latd = 45 |latm = 32 |lats = 16.31 |latNS = N |longd = 13 |longm = 39 |longs = 42.37 |longEW = E |regija = Obalno-kraška regija |pokrajina = Slovenska Istra |obcina = Izola |povrsina = 7,50 |nadmorska = 2 |prebivalstvo = 11424 |prebivalstvo_od = 2026 |prebivalstvo_ref = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |prebivalec = Izolan, Izolanka |postna = 6310 |posta = Izola |telefon = (05) |registrska = KP |opombe = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Izola - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 5. januar 1985 | refšt=193 <!--slika--> | lokacija = | občina = Izola }} {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Izola - Delavsko naselje <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd <!--registrirana nepremična kulturna dediščina--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=21620 <!--slika--> | lokacija = južno ob mestnem jedru, ob cesti Koper - Izola | občina = Izola }} }} '''Izola''' ({{Audio|Sl-Izola.oga|izgovorjava}}) ({{jezik-it|Isola}}, nekdaj ''Isola d'Istria'') je obmorsko [[mesto]] v [[Istra|Slovenski Istri]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate=15. marec 2022 |date= |format=pdf |work= |archive-date=2022-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220702162404/https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |url-status=dead }}</ref> z okoli 11.500 prebivalci, v mestu je sedež [[občina Izola|istoimenske občine]]. Izola se nahaja na območju, kjer avtohtono živijo pripadniki [[Italijani|italijanske narodne skupnosti]] in kjer je poleg slovenščine [[uradni jezik]] tudi italijanščina<ref>{{navedi splet |url=http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |title=Italijanska narodna skupnost : statistični podatki |publisher=Urad Vlade RS za narodnosti |accessdate=2018-09-26 |archive-date=2018-09-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180926205814/http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |url-status=dead }}</ref>, zato so v mestu poleg slovenskih tudi italijanske šole (Osnovna šola Dante Alighieri in Srednja šola Pietro Coppo Izola – ''Scuola media Pietro Coppo Isola''). ==Opis== Naselje je locirano na južni obali [[Koprski zaliv|Koprskega zaliva]], med [[Piran]]om in [[Koper|Koprom]]. Jedro ima na manjšem apnenčastem polotoku, nekdanjem otoku. Srednjeveško mesto je nastalo ob pristanišču v južnem delu otočka, po katerem je dobilo ime in se postopoma širilo proti severu in vzhodu. Otok so že v 18. stoletju povezali s kopnim. Na njem je mdr. nekdanja ladjedelnica, ki so na to lokacijo preselili iz [[Portorož|Bernardina]]. Danes se Izola razteza od industrijskega predela v zaledju zaliva Viližan na severovzhodu, imenovanega »Polje«, preko soseske stanovanjskih blokov in hiš »Livade« in Prega(v)or na jugu ter [[Marina (pristanišče)|marine]] Izola do turističnega predela ob [[Simonov zaliv|Simonovem zalivu]] na jugozahodu. K Izoli spadajo še [[Zaselek|zaselki]] Prove, Viližan, Rikovo in Kanolo. Na [[Sleme (geografija)|slemenu]] med Izolo in koprsko Žusterno je bila zgrajena regionalna [[Splošna bolnišnica Izola]], z urgentnim centrom. Čeprav uradno ni del Izole, je jugozahodno naselje [[Jagodje]] prav tako del sklenjenega poselitvenega območja Izole, ki skupaj šteje okoli 14.000 stalnih prebivalcev. [[Slika:Socerb - Valvasor (2).jpg|sličica|[[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]]: [[Grad Socerb]] in v ozadju obalni mesti - Izola in [[Koper]], še kot otoka]] [[Slika:Razglednica Izole 1910 (2).jpg|sličica|Izola leta 1910]] [[Slika:Razglednica Porečanke v Izoli 1916.jpg|sličica|Razglednica s postajo Porečanke v Izoli iz leta 1916]] == Zgodovina == Otok je bil naseljen že v [[Rimsko cesarstvo|rimski dobi]], domnevno se je imenoval [[Haliaetum]]. Večja najdišča iz tega časa so ob [[Simonov zaliv|Simonovem zalivu]], kjer so v morju potopljeni ostanki nekdanjega pomola, ko je bilo tu locirano pristanišče in obmorska vila, od katere so ohranjeni temelji stavbe, mozaiki in cevovod. V času preseljevanja ljudstev je bilo naselje na kopnem uničeno, prebivalci pa so se zatem naselili na nekdanjem otoku. Izola se prvič omenja leta 972, ko jo je cesar [[Oton I. Veliki]] izročil v fevd [[Oglejski patriarhat|oglejskim patriarhom]]. Izola je leta 1280 morala sprejeti oblast [[Beneška republika|Benetk]], ki je trajala vse do propada republike leta 1797. Po propadu Benetk je Izola za kratek čas spadala pod [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo]] Francijo in je bila sprva del [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovega]] [[Italijansko kraljestvo|Italijanskega kraljestva]], od leta 1809 pa [[Ilirske province|Ilirskih provinc]]. Po Napoleonovem porazu v Rusiji in dokončno pri [[Bitka pri Waterlooju|Waterlooju]] je Istra po določbah [[Dunajski kongres|Dunajskega kongresa]] ostala pod avstrijsko nadoblastjo. Izola je odtlej spadala pod [[Avstrijsko primorje]], [[Istra (razločitev)|deželo Istro]]. Z razpadom [[Avstro-Ogrska|Avstro-ogrske monarhije]] ob koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] leta 1918 in po podpisu mirovne pogodbe v Rapallu novembra 1920 je bila celotna Istra priključena [[Kraljevina Italija|kraljevini Italiji]], vse do njene kapitulacije leta 1943. Do konca [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bila del okupacijske operativne cone Jadransko primorje (''Adriatisches Küstenland'') [[Wermacht|Wermachta]], vojaških enot [[Tretji rajh|Tretjega rajha]]. Po vojni, med letoma 1945 in 1954, je bila severna Istra del cone B [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]]. Angloameričani so upravljali njegov severni del (cono A), ki je obsegala Trst z okolico in železniško progo Trst–Gorica. Cona B, ki je obsegala severni del Istre do reke Mirne, je bila pod jugoslovansko vojaško upravo. Z [[Londonski memorandum|londonskim memorandumom]] iz leta 1954 je STO prenehalo obstajati, cona B pa je bila priključena Jugoslaviji. Dokončno je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z [[Osimski sporazum|osimskim sporazumom]], ki sta ga podpisali Socialistična federativna republika Jugoslavija in Republika Italija 10. novembra 1975 v italijanskem mestu [[Osimo]]. Z [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|osamosvojitvijo Slovenije]] leta 1991 je Izola tudi uradno postala slovensko istrsko mesto. Po osamosvojitvi Slovenije je občina Izola leta 1995 zamenjala stari občinski grb iz leta 1987 z novim, ki je sedaj v veljavi. == Razvoj == Prebivalci prvotnega naselja so bili [[ribič]]i in kmetje ([[vinogradništvo|vinogradniki]], oljkarji), dokler niso bile na koncu 19. stoletja zgrajene tri tovarne za [[Konzerviranje živil|konzerviranje]] [[Ribe|rib]]. Prva je bila Arrigoni, ki je leta 1879 preprečila gospodarsko in prebivalstveno krizo, kakršno sta doživljala [[Piran]] in [[Koper]] (v kateri je stagniralo ali celo nazadovalo število prebivalcev). Med obema svetovnima vojnama sta delovali dve tovarni, ki sta bili po 2. svetovni vojni združeni v skupno podjetje [[Delamaris]], zaradi katerega je postala Izola največje slovensko ribiško središče. Povojni gospodarska in demografska rast Izole sta temeljili tudi na industriji igrač (Mehanotehnika, sedaj [[Mehano]]), živilski industriji in ladjedelništvu (ladjedelnica se je preselila v Izolo iz [[Portorož|Bernardina]]), pa tudi na razvoju turizma (najbolj znana je največja slovenska marina, [[Marina Izola]]). Urbanistična rast jo je povezala s sosednjima, nekdaj kmečkima naseljema Livadami in Poljem ter se zrašča z novima naseljema [[Jagodje]] in [[Dobrava, Izola|Dobrava]]. V Izoli so mdr. [[Muzej Izolana - hiša morja]], [[Muzej Parenzana]] z razstavljeno lokomotivo P.3, ki je vozila po [[Porečanka|Porečanki]], [[Galerija Insula]] (ustanovljena 1987 s strani Društva likovnih umetnikov Insula, združenja profesionalnih likovnih ustvarjalcev Južne Primorske), [[Galerija Alga]], ''Art3b Gallery'', [[Galerija Rex|''Galerija Rex'']] (glej [[SS Rex]]), [[Arheološki park Simonov zaliv|''Arheološki park Simonov zaliv'']] in [[Inštitut za oljkarstvo]] kot sestavni del ZRS Koper. V Izoli je bil 2017 ustanovljen in 2022 dograjen neodvisni raziskovalni inštitut Center odličnosti InnoRenew CoE. {{wide image|Izola Wikivoyage Banner.jpg|1024px}} ===Turizem=== [[Slika:Izola, Slovenia, 20240502 1342 7646.jpg|sličica|Mestno pristanišče ([[Marina (pristanišče)|marina]]) v Izoli]] [[Slika:Izola 001.jpg|sličica|Pogled na Izolo od [[Splošna bolnišnica Izola|Splošne bolnišnice Izola]]]] ====Znamenitosti==== * [[Cerkev sv. Mavra, Izola|Župnijska cerkev sv. Mavra]] * [[Cerkev sv. Dominika, Izola|Cerkev sv. Dominika]] * [[Cerkev sv. Marije Alietske, Izola|Cerkev sv. Marije Alietske]] * [[Palača Besenghi degli Ughi]] == Prometne povezave == Z odprtjem ozkotirne železnice, t. i. [[Porečanka|Porečanke]] (Parenzane) leta 1905, ki je do leta 1936 povezovala [[Trst]] in [[Poreč]], je Izola pridobila železniško postajo, stavba še stoji na Livadi. ===Cestni promet=== Izola je z drugimi deli Slovenije in s [[Trst|Trstom]] povezana s [[Hitra cesta H6|Hitro cesto]] [[Slika:Hitra cesta 6.svg|30px]]. == Znani Izolani == * [[Nino Benvenuti]] - boksar * [[Rudi Bučar]] - glasbenik in poustvarjalec istrske glasbene kulturne dediščine * [[Pietro Coppo]] - geograf in kartograf * [[Boštjan Klun]] - novinar, radijski in televizijski voditelj * [[Faraoni]] - glasbena skupina * [[Mojca Fatur]] - gledališka igralka * [[Domenico Lovisato]] - geolog in patriot * [[Drago Mislej]] (Mef) - glasbenik, skladatelj, pevec in pesnik * [[Breda Pečan]] - političarka, poslanka in biologinja * [[Vasilij Žbogar]] - jadralec * [[Darko Milanič]] - nogometni trener * [[Lana Hrvatin]] - pevka * [[Anej Lovrečič]] - nekdanji nogometaš, danes trener ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Kramar, Janez |year=1988 |title=Izola, mesto ribičev in delavcev. |publisher=Lipa, Koper |isbn=|cobiss=3919360|pages=}} * {{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=2003 |title=Vsa slovenska mesta. |publisher=Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana |isbn=961-91035-1-3 |cobiss=127257088 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=[[Julij Titl]] |year=1993 |title=Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|location=Murska Sobota |isbn=86-7195-111-1 |cobiss=32785409 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Vinčec, Milan |year=2009 |title=Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik |publisher=Koper, Arsvideo |isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Longyka, Primož |display-authors=etal|editor=Matej Zalar |year=2011 |title=Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra |publisher=As-Press|location=Ljubljana |isbn=978-961-92578-5-2 |cobiss=255995904 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Pucer, Alberto |year=2005 |title=Popotovanje po Slovenski Istri |publisher=Libris Koper |isbn=961-91468-1-6 |cobiss=219328768 |pages=}} ==Glej tudi== * [[Dobrava, Izola]] * [[Jagodje]] * [[Župnija Izola]] * [[Simonov zaliv]] * [[Splošna bolnišnica Izola]] == Zunanje povezave == {{katzbirke}} {{Wikipotovanje|Izola}} * [http://www.izola.si/ Izola.si], spletna stran občine * [http://www.marinaizola.com/ Marina v Izoli] {{Mesta-Slovenija}} {{Obalna naselja v Slovenski Istri}} {{Istra}} {{Izola}} {{Otoki v Sloveniji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Naselja Občine Izola]] [[Kategorija:Izola| ]] [[Kategorija:Slovenska Istra]] [[Kategorija:Dvojezična naselja v Sloveniji]] 98xlzur9hly3hfayvyt2brmqsefj3mt Kočevje 0 90187 6759761 6759580 2026-10-02T16:17:32Z PetarM 129205 dodano Kočevje, 3D slika. Umik stare slike cerkve, (zaenkrat) je boljša v Infoboxu, ki bi bolj pasala na članku o cerkvi kot prikazu naselja 6759761 wikitext text/x-wiki {{Zapomen|predel [[Črnomelj|Črnomlja]]|Kočevje, Črnomelj}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Kočevje |vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |slika=Kočevje-cerkev.jpg | latd = 45 |latm = 38 |lats = 34.66 |latNS = N | longd = 14 |longm = 51 |longs = 33.78 |longEW = E |regija=Jugovzhodna Slovenija |pokrajina=Dolenjska |obcina=Kočevje |povrsina=14,14 |prebivalstvo=8008 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija|dostop=2026-06-17}}</ref> |nadmorska=466,5 |postna=1330 |posta=Kočevje |najdisi=Kočevje |geopedia=#L410_T13_F10099943_b4}} [[Slika:Kocevje gimnazija2.jpg|thumb|200px|Kočevska gimnazija]] '''Kočevje''' ({{IPA-sl|kɔˈtʃeːu̯jɛ|pron|Sl-Kocevje.ogg}}; {{lang-de|Gottschee}};<ref name="Leksikon">''Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru,'' vol. 6: ''Kranjsko''. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 36.</ref> ''Göttscheab'' ali ''Gətscheab'' v lokalnem [[Kočevarščina|kočevarskem]] narečju) je [[mesto]] v [[Sloveniji]] z dobrimi 8.000 prebivalci (skupaj z okoliškimi naselji, s katerimi tvori sklenjeno urbano celoto, še najmanj 3000 več), središče [[občina Kočevje|istoimenske občine]] in upravne enote. V Kočevju so delovali pisateljica [[Zofka Kveder]], krajši čas duhovnik in pisatelj [[Fran Saleški Finžgar]], pesnika [[Matej Bor]] in [[France Onič]], skladatelj [[Viktor Parma]], kipar [[Stane Jarm]], slikarji [[Michael Ruppe]], [[Rada Šuštar]], [[Andrej Trobentar]]. V Kočevju je bil rojen slikar in likovni teoretik [[Milan Butina]]. == Geografija == [[Slika:Kočevje 01.jpg|thumb|200px|Reka Rinža v Kočevju|levo]] Kočevje leži na kraškem Kočevskem polju, na nadmorski višini 460 m, na obeh straneh kraške reke, [[ponikalnica|ponikalnice]] [[Rinža|Rinže]]. Nad mestom se dviga strma Kočevska gora z nekaterimi vrhovi, ki so višji od 1000 m (Slovenski vrh 1040 m, Ledenik 1068 m, Mestni vrh 1022 m in Suhi hrib 1004 m). Z [[Ljubljana|Ljubljano]] in [[Hrvaška|Hrvaško]] ([[mejni prehod]] [[Petrina]]) ga povezuje [[Glavna cesta G2-106|glavna cesta]], prav tako je povezano z Belo krajino in z dolino Krke, zlasti z [[Novo mesto|Novim mestom]] kot regionalnim središčem statistične Dolenjske regije. Naselje je nastalo na polotoku nad desnim bregom Rinže. Prostor so s [[prekop]]om spremenili v otok in naselje obdali z visokim [[obzidje]]m. Otok je bil dostopen z lesenim [[most]]om. Obzidje so v 18. stoletju podrli in prekop zasuli. Kočevje se je nato razširilo tudi na levi breg Rinže. Ko je v Kočevje prišla leta 1893 [[Železniška proga Grosuplje–Kočevje|železnica]], se je naselje širilo v smeri kolodvora. Tu in na območju do rudnika premoga se je proti Šalki vasi širilo rudarsko naselje ''Rudnik''. Po drugi svetovni vojni so nastali še drugi predeli mesta: na Trati in Mestni log. Mesto se širi proti Mahovniku in Šalki vasi ter Livoldu. Drugi predeli so še Pri Unionu, Kolodvor, medtem ko je [[Mahovnik]] samostojna vas, tako kot še več drugih okoliških vasi, ki sestavljajo zgoščeno poselitveno območje Kočevja na istoimenskem kraškem polju. Kočevje ima kontinentalno [[podnebje]] z zelo visokimi poletnimi temperaturami. Meseci od novembra do aprila so hladni in mokri, julij in avgust pa sta vroča in suha. Povprečna letna temperatura je med najnižjimi v Sloveniji in se giblje med 4 °C do 8 °C.<ref>Podnebje v Kočevju[https://sites.google.com/site/kocevje1234/podnebje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170411220834/https://sites.google.com/site/kocevje1234/podnebje|date=2017-04-11}}</ref> == Zgodovina == Kočevje je bilo prvič omenjeno leta 1339 pod ledinskim imenom Mahovnik, s pristavo in kapelo sv. Jerneja, v listini oglejskega patriarha Bertranda. V listini iz leta 1363 je bila kapela sv. Jerneja, medtem povečana v cerkev, že navedena v Kočevju. Leta 1363 je postala tudi župnija. Naselju so dali Slovenci ime Hočevje, po hojah ob Rinži. [[Mesto]] je s starim nemškim imenom ''Gotsche'' [[1. maj]]a [[1363]] prvič omenil [[oglej]]ski [[patriarh]] [[Ludvik della Torre]]. Kasneje se je za nemško ime uporabljal zapis ''Gottschee''. Kočevsko so v prvi polovici [[14. stoletje|14. stoletja]] najprej s slovenskimi, potem pa še z [[Kočevarji|nemškimi naseljenci]] poselili [[Ortenburžani]], medtem ko je bilo obrobje Kočevske že poprej naseljeno s [[Slovenci]]. Po izumrtju Ortenburžanov je Kočevje najprej pripadlo [[Celjski grofje|Celjskim grofom]] in kasneje [[Habsburžani|Habsburžanom]], ki so kočevsko gospostvo oddajali v najem. Leta [[1377]] je Kočevje postalo [[trg]], po začetku [[turški vpadi|turških vpadov]] pa je na sedanji lokaciji v okljuku reke [[Rinža|Rinže]], namesto leta [[1461]] požganega [[trg]]a, zrasla nova naselbina, ki ji je leta [[1471]] cesar Friderik III. dodelil [[mestne pravice]]. Kočevje je tako dobilo sodnika, mestni svet, štiri letne sejme, dva cerkvena sejma, grb (višnjev ščit s trdnjavo, pred katero stoji za ograjo sv. Jernej z nožem v levici in odprto knjigo v desnici) in mestni pečat. Zaradi hudega opustošenja, ki so ga na območju povzročili kontinuirani turški vpadi, je cesar [[Friderik III. Habsburški]] prebivalcem Kočevja in [[Ribnica|Ribnice]] leta [[1492]] dodelil pravico krošnjarjenja po [[Hrvaška|Hrvaškem]] in drugod. S kasnejšimi potrditvami in razširitvami [[patent]]a se je na Ribniškem zelo razvilo [[suha roba|suhorobarstvo]], medtem ko se Kočevarji sčasoma usmerili predvsem v [[krošnjarstvo]]. Še v začetku [[20. stoletja]] je izraz Kočevar na [[Madžarska|Madžarskem]] in v [[Srbija|Srbiji]] pomenil kar krošnjarja nasploh, so poročali kronisti. Na Dunaju je bil Kočevar sinonim za sezonskega prodajalca pečenega kostanja. Turški napadi so se vrstili leta 1528, 1530, 1540, 1546, 1558-59, 1584, 1592 in 1598. Kočevje je uničil tudi požar v letih 1515, 1596 (zgorela je tudi cerkev) in 1684. Morila je tudi [[kuga]] (1578, 1600, 1601, 1836 in 1855).<ref>Krajevni leksikon Slovenije, DZS, 1971, druga knjiga, str. 226</ref> Leta [[1515]] so kočevski podložniki, ki so se že dalj časa upirali nasilju grofa Turna, ki je zmogel v enem samem desetletju podvojiti dohodke svojega zemljiškega gospostva in celo zasužnjeval podložnike sosednih zemljiških gospostev in jih prodajal iz dežele, ubili grofa Jurija Turna in s tem sprožili [[slovenski kmečki upor]], ki se je razširil na območje, za petino večje od današnje [[Slovenija|Slovenije]] in ga je gosposka le s težavo zadušila. Kočevarji so se kasneje še večkrat uprli ter v času [[Blagajski|grofov Blagajskih]] skušali gospostvo vzeti celo v zakup in tako ustanoviti nekakšno kmečko republiko. Habsburžani so ponudbo zavrnili. [[Slika:Kočevje 1930.jpg|sličica|Kočevje leta 1930]] Baron [[Janez Jakob Kisl]], ki je gospostvo leta 1621 odkupil od Habsburžanov je bil štiri leta kasneje povzdignjen v Kočevskega grofa. Kočevje je tako postalo grofija. Leta [[1641]] so gospostvo odkupili [[Turjačani]], grof Volk Engelbert Auersperg, ki so namesto propadajočega Fridrihštajna v mestu sezidali ''Kočevski grad''. Leta 1791 je cesar Leopold II. kneza Jožefa Auersperga povzdignil v vojvodo in kočevsko gospostvo je postalo [[vojvodina]], vsakokratni na Kočevskem vladajoči član kočevske linije pa je smel poslej nositi naslov [[vojvoda|vojvode]] Kočevskega. Zadnji kočevski Auersperg je umrl leta 1927. V [[19. stoletje|19. stoletju]] je Kočevje doživelo močan gospodarski razcvet, kar pa je povzročilo propadanje obrtnikov in kmetov, ki so se zato v začetku [[20. stoletje|20. stoletja]] pričeli množično izseljevati. Konec [[19. stoletje|19. stoletja]] so se začeli vse bolj zaostrovati tudi mednacionalni odnosi med kočevskimi [[Nemci]] in [[Slovenci]]. Ob okupaciji Slovenije so Kočevje zasedli [[Italijani]], zato se je velika večina kočevskih Nemcev, okoli 10.000, na podlagi velikonemške propagande in z ambicijami posameznih rojakov odselila na domove dvakrat večjega števila pregnanih slovenskih izgnancev v [[Posavje]]. Na koncu vojne je pot za vrnitev v med vojno uničene vasi ostala zaprta in kočevski Nemci so večinoma našli zatočišče v tujini, predvsem v [[Nemčija|Nemčiji]], [[Avstrija|Avstriji]] in v [[Združene države Amerike|ZDA]]. [[Slika:Postcard of Kočevje (2).jpg|levo|sličica|Kočevje na razglednici med letoma 1928 in 1947]] Med [[Druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] je na Kočevskem nastalo osvobojeno ozemlje, na katerem je od [[1. oktober|1.]] do [[3. oktober|3. oktobra]] [[1943]] potekal [[Kočevski zbor|Zbor odposlancev slovenskega naroda]]. Istega meseca so mesto zasedle nemške oborožene sile. Že v času Zbora odposlancev je prišlo do prvih izvensodnih pobojev, še bolj pa je Kočevje po pobojih in kazenskem taboriščem postalo znano po vojni. V povojnem času so bili obsežni predeli občine, zlasti okoli [[Kočevska Reka|Kočevske Reke]], varovani kot ''zaprto območje''. V letu [[1990]] je na Kočevskem pričela nastajati [[Manevrska struktura narodne zaščite]], ki se je organizirala v aktivne enote [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe]]. Med [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitveno vojno]] sta bili na Kočevsko premeščeni enoti 1. generacija nabornikov iz [[Ig]]a in [[Pekre|Peker]]. Pripadniki kočevske Teritorialne obrambe in [[MORiS|1. specialne brigade MORiS]] so bili vključeni v več bojnih akcij, vzpostavili pa so tudi 1. karavlo na meji s [[Hrvaška|Hrvaško]] in zaščitili pomembno komunikacijo Ljubljana-Petrina ([[Brod na Kolpi]]). [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]] je Kočevsko napadla trikrat - dvakrat z letali (uporaba kasetnih bomb) in enkrat s topništvom. V napadu na vojašnico v Ribnici sta bila ranjena dva pripadnika [[MORiS]]-a (nanju so streljali iz oficirskega bloka), na strani JLA je en vojak izgubil življenje, trije so bili ranjeni. [[Slika:Rinza1-Kocevje.JPG|sličica|[[Rinža]]]] Obdobje po [[1990]] je Kočevju prineslo propad nekaterih industrijskih panog, ki so bile vezane predvsem na vojaški trg bivše Jugoslavije (ITAS) in zaradi slabe izobrazbe relativno visoko brezposelnost, po drugi strani pa se je razvila terciarna dejavnost, predvsem trgovina. Stagnirala je tudi lesna industrija. Nov dinamičen razvoj so spodbudila sodelovanja z Japonci. Iz nekdanje občine Kočevje so ob reorganizaciji lokalne samouprave nastale tri nove (Kočevje, [[Kostel]] in [[Osilnica]]), del ozemlja je bil pripojen tudi k drugim novonastalim občinam. [[Eksplozija v tovarni Melamin (2022)|Eksplozija v tovarni Melamin]] se je zgodila 12. maja 2022 v središču Kočevja. == Znamenitosti == [[Slika:KocevskoJezero2.JPG|thumb|200px|[[Kočevsko jezero]]]] [[Slika:Železniška postaja Kočevje 2024.jpg|sličica|[[Železniška postaja Kočevje]]]] {{PanoViewer|Kočevje 3D slika, Slovenija.jpg|Kočevje}} * [[Cerkev svetega Jerneja, Kočevje|Župnijska cerkev svetega Jerneja]] iz kamna, v neoromanskem slogu zgrajena cerkev sodi med največje sakralne objekte v Sloveniji. Dokončana je bila leta 1903; notranjost dodatno opremljena tudi kasneje. * Spomenik NOB - na trgu v centru mesta stoji spomenik v spomin na [[narodnoosvobodilni boj]]. Je delo skupine kiparjev. * [[Grad Fridrihštajn]] (970 [[mnm]]) - ruševine gradu pripovedujejo zgodbo o Frideriku II. Celjskem in Veroniki Deseniški. * [[Šeškov dom]] - [[Pokrajinski muzej Kočevje]] - zgrajen leta 1936 kot Sokolski dom in predstavlja izjemno pomemben spomenik slovenske državnosti saj je v njem od 1. do 4. oktobra 1943 potekal zbor odposlancev slovenskega naroda. V šestdesetih letih ga je prenovil Vinko Glanz. Leta 2001 je bila zgradba razglašena za kulturni spomenik državnega pomena.<ref>[https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2001-01-3544/odlok-o-razglasitvi-seskovega-doma-v-kocevju-za-kulturni-spomenik-drzavnega-pomena] O D L O K o razglasitvi Šeškovega doma v Kočevju za kulturni spomenik državnega pomena</ref> * Marijin dom, danes zgradba občine Kočevje, je bil zgrajen leta 1899. Stavbo z zemljiščem so leta 1901 kupile sestre usmiljenke sv. Vincencija Pavelskega, jo uredile v [[samostan]] in imele dekliško šolo. Med 1. in 2. svetovno vojno je bila tukaj vojaška bolnišnica in med 2. svetovno vojno močno poškodovana. Sestre so jo delno obnovile in leta 1948 morale Kočevje zapustiti. * Gimnazija je bila zgrajena med letoma 1872 - 1874. Med 2. svetovno vojno so bili v njej vojaki ter poveljstvo domobrancev. Do septembra 1945 so bili v njej vojni ujetniki. Pouk se je v gimnaziji začel ponovno 12. decembra 1945. * Most preko Rinže je iz leta 1843. Kasneje je bil razširjen. * [[Rudniško jezero]] (Kočevsko jezero) - je nastalo na opuščenem dnevnem kopu kočevskega rudnika (1978). * Pragozdni rezervat, uvrščen na UNESCOV seznam naravne dediščine. * Vojaški vadbeni poligon Gotenica == Turizem == Kočevje z bližnjo okolico lahko odkrivamo na več [[Naravoslovna učna pot|naravoslovnih učnih poteh]] in [[planinska pot|planinskih poteh]]. Občudujemo gozdove z gozdnimi rezervati (drevesni orjaki, kraške jame, razgledišča, živalski svet, ...). Poti so označene z markacijami in simboli iz živalskega in rastlinskega sveta Kočevske: sova za [[Gozdna učna pot Rožni studenec|učno pot Rožni studenec]], medvedja šapa za [[Roška pešpot|Roško pešpot]], narcisa za [[Borovška naravoslovna pot|Borovško pot]]. Poti so opremljene z vodniki in predstavitvenimi tablami. Med [[Željne|Željnami]] in [[Šalka vas|Šalko vasjo]] vzhodno od Kočevja se nahajajo [[Željnske jame]]. Imajo tanek strop in številna naravna okna in si jih lahko ogledamo od znotraj in zunaj. [[Kočevska planinska pot]] ima izhodišče pri koči Planinskega društva Kočevje pri [[Jelenov studenec|Jelenovem studencu]] (850 m), se vzpne na Mestni vrh (1034 m), dalje na vrh [[Fridrihštajn]] (978 m) z razvalinami gradu [[Friderik I. Celjski|Friderika Celjskega]] in se nadaljuje proti jugu vse do Krempe in pragozda [[Krokar (razločitev)|Krokar]] in konča v kraju [[Gorenja Žaga]] ob [[Kolpa|Kolpi]]. Najvišja točka na poti je [[Goteniški Snežnik]] (1289 m). == Znani v Kočevju == Po abecedi: {{div col|colwidth=24em}} * [[Volodja Balžalorsky]] - violinist * [[Urška Baković]] - pevka, psihologinja * [[Matej Bor]] - pesnik * [[Jure Bradeško]] - medijski producent, režiser in glasbenik * [[Nataša Briški]] - novinarka * [[Milan Butina]] - slikar in likovni teoretik *[[Srečko Devjak]] - matematik, statistik * [[Nataša Gašparac]] - slikarka * [[Anton Gole]] - vojaški častnik * [[Tomaž Gregorič]] - umetniški fotograf * [[Gregor Guštin]] - baletni plesalec, koreograf * [[Ferdinand Avguštin Hallerstein]] - astronom in matematik * [[Andraž Hribar]] - glasbenik * [[Leopold Hufnagel]] - začetnik sonaravnega gozdarjenja v Evropi * [[Miloš Humek]] - skladatelj * [[Rosana Jarm]] - sopranistka * [[Stane Jarm]] - kipar in pedagog * [[Gašper Jarni]] - igralec * [[Simona Ješelnik]] - dramaturginja in režiserka * [[Ivan Jurkovič]] - nadškof, papeški nuncij v Belorusiji * [[Bohumil Južnič]] (1895-1963) - vojak in umetnik v Pragi * [[Marjanca Kočevar]] - pisateljica in pedagoginja * [[Sašo Koprivec]] - slikar, kulturni delavec * [[Nataša Košir]] - miss Jugoslavije 1965 * [[Peter Kozler]] - geograf, gospodarstvenik, zgodovinar * [[Zofka Kveder]] - pisateljica * [[Edita Cetinski Malnar]] - novinarka in TV voditeljica * [[Rudi Malnar]] - novinar in vojni dopisnik * [[Jože Marinč]] - slikar * [[Sandi Marinčič]] - alpinist, ekstremni padalec in izumitelj * [[Rado Meglič]] - scenarist, slikar in pedagog * [[Vesna Malnar Memedovič]] - radijska in TV voditeljica * [[Nč od nč]] - punk skupina * [[Lela B. Njatin]] - pisateljica in vizualna umetnica * [[Primož Ogorelec]] - izumitelj, kemik * [[France Onič]] - pesnik * [[Viktor Parma]] - skladatelj *[[Viljem Pfeifer]] - politik * [[Jože Pungartnik]] - slikar * [[Michael Ruppe]] - slikar * [[Sell Out]] - rock skupina * [[Klavdij Sluban]] - umetniški fotograf * [[Bert Sotlar]] - igralec * [[Sergeja Stefanišin]] - slovenska rokometna reprezentantka * [[Erik Šuler]] - pianist in pedagog * [[Rada Šuštar]] - slikarka in likovna umetnica * [[Tadej Tomšič]] - saksofonist in dirigent orkestra Big Band RTV Slovenija * [[Andrej Trobentar]] - slikar, glasbenik in pedagog * [[Rudi Uran]] - slikar in filmski režiser * [[Bruno Urh]] - arhitekt * [[Janko Veber]] - župan občine Kočevje, poslanec, predsednik Državnega zbora, minister za obrambo * [[Andrej Zdravič]] - umetnik videa * [[Franjo Zdravič]] - pionir slovenske plastične kirurgije * [[Sendi (pevka)|Sandra Zupanc - Sendi]] - pevka in glasbenica * [[Mina Žabnikar]] - vizualna umetnica, DJ, VJ in oblikovalka {{div col end}} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Glej tudi == * [[Vojvodina Kočevje]] *[[Kočevsko]] *[[Kočevski Nemci]] (Kočevarji) *[[Kočevsko polje]] *[[Kočevsko jezero]] *[[Kočevska reka]] *[[Kočevski Rog]] *[[Kočevje, Črnomelj]] *[[Hočevje]] *[[Rinža]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Kočevje}} * [http://www.kam.si/mesta/kocevje.html Predstavitev mesta Kočevje (kam.si)] * [http://www.gottscheer.eu Društvo Peter Kosler, Kočevje] * [http://www.kocevska.net Turistično društvo Kočevje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210519114609/http://www.kocevska.net/ |date=2021-05-19 }} * http://www.tvkocevje.si/ * www.dikocevje.si {{Mesta-Slovenija}} {{Kočevje}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Naselja Občine Kočevje]] [[Kategorija:Kraji v poštnem okolišu Kočevje]] [[Kategorija:Kočevje|*]] {{normativna kontrola}} l4k88e6d28dn2htjlyck4jcniy5ib8h 6759762 6759761 2026-10-02T16:18:03Z PetarM 129205 6759762 wikitext text/x-wiki {{Zapomen|predel [[Črnomelj|Črnomlja]]|Kočevje, Črnomelj}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Kočevje |vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |slika=Kočevje-cerkev.jpg | latd = 45 |latm = 38 |lats = 34.66 |latNS = N | longd = 14 |longm = 51 |longs = 33.78 |longEW = E |regija=Jugovzhodna Slovenija |pokrajina=Dolenjska |obcina=Kočevje |povrsina=14,14 |prebivalstvo=8008 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija|dostop=2026-06-17}}</ref> |nadmorska=466,5 |postna=1330 |posta=Kočevje |najdisi=Kočevje |geopedia=#L410_T13_F10099943_b4}} [[Slika:Kocevje gimnazija2.jpg|thumb|200px|Kočevska gimnazija]] '''Kočevje''' ({{IPA-sl|kɔˈtʃeːu̯jɛ|pron|Sl-Kocevje.ogg}}; {{lang-de|Gottschee}};<ref name="Leksikon">''Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru,'' vol. 6: ''Kranjsko''. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 36.</ref> ''Göttscheab'' ali ''Gətscheab'' v lokalnem [[Kočevarščina|kočevarskem]] narečju) je [[mesto]] v [[Sloveniji]] z dobrimi 8.000 prebivalci (skupaj z okoliškimi naselji, s katerimi tvori sklenjeno urbano celoto, še najmanj 3000 več), središče [[občina Kočevje|istoimenske občine]] in upravne enote. V Kočevju so delovali pisateljica [[Zofka Kveder]], krajši čas duhovnik in pisatelj [[Fran Saleški Finžgar]], pesnika [[Matej Bor]] in [[France Onič]], skladatelj [[Viktor Parma]], kipar [[Stane Jarm]], slikarji [[Michael Ruppe]], [[Rada Šuštar]], [[Andrej Trobentar]]. V Kočevju je bil rojen slikar in likovni teoretik [[Milan Butina]]. == Geografija == [[Slika:Kočevje 01.jpg|thumb|200px|Reka Rinža v Kočevju|levo]] Kočevje leži na kraškem Kočevskem polju, na nadmorski višini 460 m, na obeh straneh kraške reke, [[ponikalnica|ponikalnice]] [[Rinža|Rinže]]. Nad mestom se dviga strma Kočevska gora z nekaterimi vrhovi, ki so višji od 1000 m (Slovenski vrh 1040 m, Ledenik 1068 m, Mestni vrh 1022 m in Suhi hrib 1004 m). Z [[Ljubljana|Ljubljano]] in [[Hrvaška|Hrvaško]] ([[mejni prehod]] [[Petrina]]) ga povezuje [[Glavna cesta G2-106|glavna cesta]], prav tako je povezano z Belo krajino in z dolino Krke, zlasti z [[Novo mesto|Novim mestom]] kot regionalnim središčem statistične Dolenjske regije. Naselje je nastalo na polotoku nad desnim bregom Rinže. Prostor so s [[prekop]]om spremenili v otok in naselje obdali z visokim [[obzidje]]m. Otok je bil dostopen z lesenim [[most]]om. Obzidje so v 18. stoletju podrli in prekop zasuli. Kočevje se je nato razširilo tudi na levi breg Rinže. Ko je v Kočevje prišla leta 1893 [[Železniška proga Grosuplje–Kočevje|železnica]], se je naselje širilo v smeri kolodvora. Tu in na območju do rudnika premoga se je proti Šalki vasi širilo rudarsko naselje ''Rudnik''. Po drugi svetovni vojni so nastali še drugi predeli mesta: na Trati in Mestni log. Mesto se širi proti Mahovniku in Šalki vasi ter Livoldu. Drugi predeli so še Pri Unionu, Kolodvor, medtem ko je [[Mahovnik]] samostojna vas, tako kot še več drugih okoliških vasi, ki sestavljajo zgoščeno poselitveno območje Kočevja na istoimenskem kraškem polju. Kočevje ima kontinentalno [[podnebje]] z zelo visokimi poletnimi temperaturami. Meseci od novembra do aprila so hladni in mokri, julij in avgust pa sta vroča in suha. Povprečna letna temperatura je med najnižjimi v Sloveniji in se giblje med 4 °C do 8 °C.<ref>Podnebje v Kočevju[https://sites.google.com/site/kocevje1234/podnebje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170411220834/https://sites.google.com/site/kocevje1234/podnebje|date=2017-04-11}}</ref> == Zgodovina == Kočevje je bilo prvič omenjeno leta 1339 pod ledinskim imenom Mahovnik, s pristavo in kapelo sv. Jerneja, v listini oglejskega patriarha Bertranda. V listini iz leta 1363 je bila kapela sv. Jerneja, medtem povečana v cerkev, že navedena v Kočevju. Leta 1363 je postala tudi župnija. Naselju so dali Slovenci ime Hočevje, po hojah ob Rinži. [[Mesto]] je s starim nemškim imenom ''Gotsche'' [[1. maj]]a [[1363]] prvič omenil [[oglej]]ski [[patriarh]] [[Ludvik della Torre]]. Kasneje se je za nemško ime uporabljal zapis ''Gottschee''. Kočevsko so v prvi polovici [[14. stoletje|14. stoletja]] najprej s slovenskimi, potem pa še z [[Kočevarji|nemškimi naseljenci]] poselili [[Ortenburžani]], medtem ko je bilo obrobje Kočevske že poprej naseljeno s [[Slovenci]]. Po izumrtju Ortenburžanov je Kočevje najprej pripadlo [[Celjski grofje|Celjskim grofom]] in kasneje [[Habsburžani|Habsburžanom]], ki so kočevsko gospostvo oddajali v najem. Leta [[1377]] je Kočevje postalo [[trg]], po začetku [[turški vpadi|turških vpadov]] pa je na sedanji lokaciji v okljuku reke [[Rinža|Rinže]], namesto leta [[1461]] požganega [[trg]]a, zrasla nova naselbina, ki ji je leta [[1471]] cesar Friderik III. dodelil [[mestne pravice]]. Kočevje je tako dobilo sodnika, mestni svet, štiri letne sejme, dva cerkvena sejma, grb (višnjev ščit s trdnjavo, pred katero stoji za ograjo sv. Jernej z nožem v levici in odprto knjigo v desnici) in mestni pečat. Zaradi hudega opustošenja, ki so ga na območju povzročili kontinuirani turški vpadi, je cesar [[Friderik III. Habsburški]] prebivalcem Kočevja in [[Ribnica|Ribnice]] leta [[1492]] dodelil pravico krošnjarjenja po [[Hrvaška|Hrvaškem]] in drugod. S kasnejšimi potrditvami in razširitvami [[patent]]a se je na Ribniškem zelo razvilo [[suha roba|suhorobarstvo]], medtem ko se Kočevarji sčasoma usmerili predvsem v [[krošnjarstvo]]. Še v začetku [[20. stoletja]] je izraz Kočevar na [[Madžarska|Madžarskem]] in v [[Srbija|Srbiji]] pomenil kar krošnjarja nasploh, so poročali kronisti. Na Dunaju je bil Kočevar sinonim za sezonskega prodajalca pečenega kostanja. Turški napadi so se vrstili leta 1528, 1530, 1540, 1546, 1558-59, 1584, 1592 in 1598. Kočevje je uničil tudi požar v letih 1515, 1596 (zgorela je tudi cerkev) in 1684. Morila je tudi [[kuga]] (1578, 1600, 1601, 1836 in 1855).<ref>Krajevni leksikon Slovenije, DZS, 1971, druga knjiga, str. 226</ref> Leta [[1515]] so kočevski podložniki, ki so se že dalj časa upirali nasilju grofa Turna, ki je zmogel v enem samem desetletju podvojiti dohodke svojega zemljiškega gospostva in celo zasužnjeval podložnike sosednih zemljiških gospostev in jih prodajal iz dežele, ubili grofa Jurija Turna in s tem sprožili [[slovenski kmečki upor]], ki se je razširil na območje, za petino večje od današnje [[Slovenija|Slovenije]] in ga je gosposka le s težavo zadušila. Kočevarji so se kasneje še večkrat uprli ter v času [[Blagajski|grofov Blagajskih]] skušali gospostvo vzeti celo v zakup in tako ustanoviti nekakšno kmečko republiko. Habsburžani so ponudbo zavrnili. [[Slika:Kočevje 1930.jpg|sličica|Kočevje leta 1930]] Baron [[Janez Jakob Kisl]], ki je gospostvo leta 1621 odkupil od Habsburžanov je bil štiri leta kasneje povzdignjen v Kočevskega grofa. Kočevje je tako postalo grofija. Leta [[1641]] so gospostvo odkupili [[Turjačani]], grof Volk Engelbert Auersperg, ki so namesto propadajočega Fridrihštajna v mestu sezidali ''Kočevski grad''. Leta 1791 je cesar Leopold II. kneza Jožefa Auersperga povzdignil v vojvodo in kočevsko gospostvo je postalo [[vojvodina]], vsakokratni na Kočevskem vladajoči član kočevske linije pa je smel poslej nositi naslov [[vojvoda|vojvode]] Kočevskega. Zadnji kočevski Auersperg je umrl leta 1927. V [[19. stoletje|19. stoletju]] je Kočevje doživelo močan gospodarski razcvet, kar pa je povzročilo propadanje obrtnikov in kmetov, ki so se zato v začetku [[20. stoletje|20. stoletja]] pričeli množično izseljevati. Konec [[19. stoletje|19. stoletja]] so se začeli vse bolj zaostrovati tudi mednacionalni odnosi med kočevskimi [[Nemci]] in [[Slovenci]]. Ob okupaciji Slovenije so Kočevje zasedli [[Italijani]], zato se je velika večina kočevskih Nemcev, okoli 10.000, na podlagi velikonemške propagande in z ambicijami posameznih rojakov odselila na domove dvakrat večjega števila pregnanih slovenskih izgnancev v [[Posavje]]. Na koncu vojne je pot za vrnitev v med vojno uničene vasi ostala zaprta in kočevski Nemci so večinoma našli zatočišče v tujini, predvsem v [[Nemčija|Nemčiji]], [[Avstrija|Avstriji]] in v [[Združene države Amerike|ZDA]]. [[Slika:Postcard of Kočevje (2).jpg|levo|sličica|Kočevje na razglednici med letoma 1928 in 1947]] Med [[Druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] je na Kočevskem nastalo osvobojeno ozemlje, na katerem je od [[1. oktober|1.]] do [[3. oktober|3. oktobra]] [[1943]] potekal [[Kočevski zbor|Zbor odposlancev slovenskega naroda]]. Istega meseca so mesto zasedle nemške oborožene sile. Že v času Zbora odposlancev je prišlo do prvih izvensodnih pobojev, še bolj pa je Kočevje po pobojih in kazenskem taboriščem postalo znano po vojni. V povojnem času so bili obsežni predeli občine, zlasti okoli [[Kočevska Reka|Kočevske Reke]], varovani kot ''zaprto območje''. V letu [[1990]] je na Kočevskem pričela nastajati [[Manevrska struktura narodne zaščite]], ki se je organizirala v aktivne enote [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe]]. Med [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitveno vojno]] sta bili na Kočevsko premeščeni enoti 1. generacija nabornikov iz [[Ig]]a in [[Pekre|Peker]]. Pripadniki kočevske Teritorialne obrambe in [[MORiS|1. specialne brigade MORiS]] so bili vključeni v več bojnih akcij, vzpostavili pa so tudi 1. karavlo na meji s [[Hrvaška|Hrvaško]] in zaščitili pomembno komunikacijo Ljubljana-Petrina ([[Brod na Kolpi]]). [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]] je Kočevsko napadla trikrat - dvakrat z letali (uporaba kasetnih bomb) in enkrat s topništvom. V napadu na vojašnico v Ribnici sta bila ranjena dva pripadnika [[MORiS]]-a (nanju so streljali iz oficirskega bloka), na strani JLA je en vojak izgubil življenje, trije so bili ranjeni. [[Slika:Rinza1-Kocevje.JPG|sličica|[[Rinža]]]] Obdobje po [[1990]] je Kočevju prineslo propad nekaterih industrijskih panog, ki so bile vezane predvsem na vojaški trg bivše Jugoslavije (ITAS) in zaradi slabe izobrazbe relativno visoko brezposelnost, po drugi strani pa se je razvila terciarna dejavnost, predvsem trgovina. Stagnirala je tudi lesna industrija. Nov dinamičen razvoj so spodbudila sodelovanja z Japonci. Iz nekdanje občine Kočevje so ob reorganizaciji lokalne samouprave nastale tri nove (Kočevje, [[Kostel]] in [[Osilnica]]), del ozemlja je bil pripojen tudi k drugim novonastalim občinam. [[Eksplozija v tovarni Melamin (2022)|Eksplozija v tovarni Melamin]] se je zgodila 12. maja 2022 v središču Kočevja. == Znamenitosti == [[Slika:KocevskoJezero2.JPG|thumb|[[Kočevsko jezero]]]] [[Slika:Železniška postaja Kočevje 2024.jpg|sličica|[[Železniška postaja Kočevje]]]] {{PanoViewer|Kočevje 3D slika, Slovenija.jpg|Kočevje}} * [[Cerkev svetega Jerneja, Kočevje|Župnijska cerkev svetega Jerneja]] iz kamna, v neoromanskem slogu zgrajena cerkev sodi med največje sakralne objekte v Sloveniji. Dokončana je bila leta 1903; notranjost dodatno opremljena tudi kasneje. * Spomenik NOB - na trgu v centru mesta stoji spomenik v spomin na [[narodnoosvobodilni boj]]. Je delo skupine kiparjev. * [[Grad Fridrihštajn]] (970 [[mnm]]) - ruševine gradu pripovedujejo zgodbo o Frideriku II. Celjskem in Veroniki Deseniški. * [[Šeškov dom]] - [[Pokrajinski muzej Kočevje]] - zgrajen leta 1936 kot Sokolski dom in predstavlja izjemno pomemben spomenik slovenske državnosti saj je v njem od 1. do 4. oktobra 1943 potekal zbor odposlancev slovenskega naroda. V šestdesetih letih ga je prenovil Vinko Glanz. Leta 2001 je bila zgradba razglašena za kulturni spomenik državnega pomena.<ref>[https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2001-01-3544/odlok-o-razglasitvi-seskovega-doma-v-kocevju-za-kulturni-spomenik-drzavnega-pomena] O D L O K o razglasitvi Šeškovega doma v Kočevju za kulturni spomenik državnega pomena</ref> * Marijin dom, danes zgradba občine Kočevje, je bil zgrajen leta 1899. Stavbo z zemljiščem so leta 1901 kupile sestre usmiljenke sv. Vincencija Pavelskega, jo uredile v [[samostan]] in imele dekliško šolo. Med 1. in 2. svetovno vojno je bila tukaj vojaška bolnišnica in med 2. svetovno vojno močno poškodovana. Sestre so jo delno obnovile in leta 1948 morale Kočevje zapustiti. * Gimnazija je bila zgrajena med letoma 1872 - 1874. Med 2. svetovno vojno so bili v njej vojaki ter poveljstvo domobrancev. Do septembra 1945 so bili v njej vojni ujetniki. Pouk se je v gimnaziji začel ponovno 12. decembra 1945. * Most preko Rinže je iz leta 1843. Kasneje je bil razširjen. * [[Rudniško jezero]] (Kočevsko jezero) - je nastalo na opuščenem dnevnem kopu kočevskega rudnika (1978). * Pragozdni rezervat, uvrščen na UNESCOV seznam naravne dediščine. * Vojaški vadbeni poligon Gotenica == Turizem == Kočevje z bližnjo okolico lahko odkrivamo na več [[Naravoslovna učna pot|naravoslovnih učnih poteh]] in [[planinska pot|planinskih poteh]]. Občudujemo gozdove z gozdnimi rezervati (drevesni orjaki, kraške jame, razgledišča, živalski svet, ...). Poti so označene z markacijami in simboli iz živalskega in rastlinskega sveta Kočevske: sova za [[Gozdna učna pot Rožni studenec|učno pot Rožni studenec]], medvedja šapa za [[Roška pešpot|Roško pešpot]], narcisa za [[Borovška naravoslovna pot|Borovško pot]]. Poti so opremljene z vodniki in predstavitvenimi tablami. Med [[Željne|Željnami]] in [[Šalka vas|Šalko vasjo]] vzhodno od Kočevja se nahajajo [[Željnske jame]]. Imajo tanek strop in številna naravna okna in si jih lahko ogledamo od znotraj in zunaj. [[Kočevska planinska pot]] ima izhodišče pri koči Planinskega društva Kočevje pri [[Jelenov studenec|Jelenovem studencu]] (850 m), se vzpne na Mestni vrh (1034 m), dalje na vrh [[Fridrihštajn]] (978 m) z razvalinami gradu [[Friderik I. Celjski|Friderika Celjskega]] in se nadaljuje proti jugu vse do Krempe in pragozda [[Krokar (razločitev)|Krokar]] in konča v kraju [[Gorenja Žaga]] ob [[Kolpa|Kolpi]]. Najvišja točka na poti je [[Goteniški Snežnik]] (1289 m). == Znani v Kočevju == Po abecedi: {{div col|colwidth=24em}} * [[Volodja Balžalorsky]] - violinist * [[Urška Baković]] - pevka, psihologinja * [[Matej Bor]] - pesnik * [[Jure Bradeško]] - medijski producent, režiser in glasbenik * [[Nataša Briški]] - novinarka * [[Milan Butina]] - slikar in likovni teoretik *[[Srečko Devjak]] - matematik, statistik * [[Nataša Gašparac]] - slikarka * [[Anton Gole]] - vojaški častnik * [[Tomaž Gregorič]] - umetniški fotograf * [[Gregor Guštin]] - baletni plesalec, koreograf * [[Ferdinand Avguštin Hallerstein]] - astronom in matematik * [[Andraž Hribar]] - glasbenik * [[Leopold Hufnagel]] - začetnik sonaravnega gozdarjenja v Evropi * [[Miloš Humek]] - skladatelj * [[Rosana Jarm]] - sopranistka * [[Stane Jarm]] - kipar in pedagog * [[Gašper Jarni]] - igralec * [[Simona Ješelnik]] - dramaturginja in režiserka * [[Ivan Jurkovič]] - nadškof, papeški nuncij v Belorusiji * [[Bohumil Južnič]] (1895-1963) - vojak in umetnik v Pragi * [[Marjanca Kočevar]] - pisateljica in pedagoginja * [[Sašo Koprivec]] - slikar, kulturni delavec * [[Nataša Košir]] - miss Jugoslavije 1965 * [[Peter Kozler]] - geograf, gospodarstvenik, zgodovinar * [[Zofka Kveder]] - pisateljica * [[Edita Cetinski Malnar]] - novinarka in TV voditeljica * [[Rudi Malnar]] - novinar in vojni dopisnik * [[Jože Marinč]] - slikar * [[Sandi Marinčič]] - alpinist, ekstremni padalec in izumitelj * [[Rado Meglič]] - scenarist, slikar in pedagog * [[Vesna Malnar Memedovič]] - radijska in TV voditeljica * [[Nč od nč]] - punk skupina * [[Lela B. Njatin]] - pisateljica in vizualna umetnica * [[Primož Ogorelec]] - izumitelj, kemik * [[France Onič]] - pesnik * [[Viktor Parma]] - skladatelj *[[Viljem Pfeifer]] - politik * [[Jože Pungartnik]] - slikar * [[Michael Ruppe]] - slikar * [[Sell Out]] - rock skupina * [[Klavdij Sluban]] - umetniški fotograf * [[Bert Sotlar]] - igralec * [[Sergeja Stefanišin]] - slovenska rokometna reprezentantka * [[Erik Šuler]] - pianist in pedagog * [[Rada Šuštar]] - slikarka in likovna umetnica * [[Tadej Tomšič]] - saksofonist in dirigent orkestra Big Band RTV Slovenija * [[Andrej Trobentar]] - slikar, glasbenik in pedagog * [[Rudi Uran]] - slikar in filmski režiser * [[Bruno Urh]] - arhitekt * [[Janko Veber]] - župan občine Kočevje, poslanec, predsednik Državnega zbora, minister za obrambo * [[Andrej Zdravič]] - umetnik videa * [[Franjo Zdravič]] - pionir slovenske plastične kirurgije * [[Sendi (pevka)|Sandra Zupanc - Sendi]] - pevka in glasbenica * [[Mina Žabnikar]] - vizualna umetnica, DJ, VJ in oblikovalka {{div col end}} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Glej tudi == * [[Vojvodina Kočevje]] *[[Kočevsko]] *[[Kočevski Nemci]] (Kočevarji) *[[Kočevsko polje]] *[[Kočevsko jezero]] *[[Kočevska reka]] *[[Kočevski Rog]] *[[Kočevje, Črnomelj]] *[[Hočevje]] *[[Rinža]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Kočevje}} * [http://www.kam.si/mesta/kocevje.html Predstavitev mesta Kočevje (kam.si)] * [http://www.gottscheer.eu Društvo Peter Kosler, Kočevje] * [http://www.kocevska.net Turistično društvo Kočevje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210519114609/http://www.kocevska.net/ |date=2021-05-19 }} * http://www.tvkocevje.si/ * www.dikocevje.si {{Mesta-Slovenija}} {{Kočevje}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Naselja Občine Kočevje]] [[Kategorija:Kraji v poštnem okolišu Kočevje]] [[Kategorija:Kočevje|*]] {{normativna kontrola}} hiuqpiag7h5c8fq092bmypv76xjz7hl 6759763 6759762 2026-10-02T16:18:26Z PetarM 129205 6759763 wikitext text/x-wiki {{Zapomen|predel [[Črnomelj|Črnomlja]]|Kočevje, Črnomelj}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Kočevje |vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |slika=Kočevje-cerkev.jpg | latd = 45 |latm = 38 |lats = 34.66 |latNS = N | longd = 14 |longm = 51 |longs = 33.78 |longEW = E |regija=Jugovzhodna Slovenija |pokrajina=Dolenjska |obcina=Kočevje |povrsina=14,14 |prebivalstvo=8008 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija|dostop=2026-06-17}}</ref> |nadmorska=466,5 |postna=1330 |posta=Kočevje |najdisi=Kočevje |geopedia=#L410_T13_F10099943_b4}} [[Slika:Kocevje gimnazija2.jpg|thumb|Kočevska gimnazija]] '''Kočevje''' ({{IPA-sl|kɔˈtʃeːu̯jɛ|pron|Sl-Kocevje.ogg}}; {{lang-de|Gottschee}};<ref name="Leksikon">''Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru,'' vol. 6: ''Kranjsko''. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 36.</ref> ''Göttscheab'' ali ''Gətscheab'' v lokalnem [[Kočevarščina|kočevarskem]] narečju) je [[mesto]] v [[Sloveniji]] z dobrimi 8.000 prebivalci (skupaj z okoliškimi naselji, s katerimi tvori sklenjeno urbano celoto, še najmanj 3000 več), središče [[občina Kočevje|istoimenske občine]] in upravne enote. V Kočevju so delovali pisateljica [[Zofka Kveder]], krajši čas duhovnik in pisatelj [[Fran Saleški Finžgar]], pesnika [[Matej Bor]] in [[France Onič]], skladatelj [[Viktor Parma]], kipar [[Stane Jarm]], slikarji [[Michael Ruppe]], [[Rada Šuštar]], [[Andrej Trobentar]]. V Kočevju je bil rojen slikar in likovni teoretik [[Milan Butina]]. == Geografija == [[Slika:Kočevje 01.jpg|thumb|200px|Reka Rinža v Kočevju|levo]] Kočevje leži na kraškem Kočevskem polju, na nadmorski višini 460 m, na obeh straneh kraške reke, [[ponikalnica|ponikalnice]] [[Rinža|Rinže]]. Nad mestom se dviga strma Kočevska gora z nekaterimi vrhovi, ki so višji od 1000 m (Slovenski vrh 1040 m, Ledenik 1068 m, Mestni vrh 1022 m in Suhi hrib 1004 m). Z [[Ljubljana|Ljubljano]] in [[Hrvaška|Hrvaško]] ([[mejni prehod]] [[Petrina]]) ga povezuje [[Glavna cesta G2-106|glavna cesta]], prav tako je povezano z Belo krajino in z dolino Krke, zlasti z [[Novo mesto|Novim mestom]] kot regionalnim središčem statistične Dolenjske regije. Naselje je nastalo na polotoku nad desnim bregom Rinže. Prostor so s [[prekop]]om spremenili v otok in naselje obdali z visokim [[obzidje]]m. Otok je bil dostopen z lesenim [[most]]om. Obzidje so v 18. stoletju podrli in prekop zasuli. Kočevje se je nato razširilo tudi na levi breg Rinže. Ko je v Kočevje prišla leta 1893 [[Železniška proga Grosuplje–Kočevje|železnica]], se je naselje širilo v smeri kolodvora. Tu in na območju do rudnika premoga se je proti Šalki vasi širilo rudarsko naselje ''Rudnik''. Po drugi svetovni vojni so nastali še drugi predeli mesta: na Trati in Mestni log. Mesto se širi proti Mahovniku in Šalki vasi ter Livoldu. Drugi predeli so še Pri Unionu, Kolodvor, medtem ko je [[Mahovnik]] samostojna vas, tako kot še več drugih okoliških vasi, ki sestavljajo zgoščeno poselitveno območje Kočevja na istoimenskem kraškem polju. Kočevje ima kontinentalno [[podnebje]] z zelo visokimi poletnimi temperaturami. Meseci od novembra do aprila so hladni in mokri, julij in avgust pa sta vroča in suha. Povprečna letna temperatura je med najnižjimi v Sloveniji in se giblje med 4 °C do 8 °C.<ref>Podnebje v Kočevju[https://sites.google.com/site/kocevje1234/podnebje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170411220834/https://sites.google.com/site/kocevje1234/podnebje|date=2017-04-11}}</ref> == Zgodovina == Kočevje je bilo prvič omenjeno leta 1339 pod ledinskim imenom Mahovnik, s pristavo in kapelo sv. Jerneja, v listini oglejskega patriarha Bertranda. V listini iz leta 1363 je bila kapela sv. Jerneja, medtem povečana v cerkev, že navedena v Kočevju. Leta 1363 je postala tudi župnija. Naselju so dali Slovenci ime Hočevje, po hojah ob Rinži. [[Mesto]] je s starim nemškim imenom ''Gotsche'' [[1. maj]]a [[1363]] prvič omenil [[oglej]]ski [[patriarh]] [[Ludvik della Torre]]. Kasneje se je za nemško ime uporabljal zapis ''Gottschee''. Kočevsko so v prvi polovici [[14. stoletje|14. stoletja]] najprej s slovenskimi, potem pa še z [[Kočevarji|nemškimi naseljenci]] poselili [[Ortenburžani]], medtem ko je bilo obrobje Kočevske že poprej naseljeno s [[Slovenci]]. Po izumrtju Ortenburžanov je Kočevje najprej pripadlo [[Celjski grofje|Celjskim grofom]] in kasneje [[Habsburžani|Habsburžanom]], ki so kočevsko gospostvo oddajali v najem. Leta [[1377]] je Kočevje postalo [[trg]], po začetku [[turški vpadi|turških vpadov]] pa je na sedanji lokaciji v okljuku reke [[Rinža|Rinže]], namesto leta [[1461]] požganega [[trg]]a, zrasla nova naselbina, ki ji je leta [[1471]] cesar Friderik III. dodelil [[mestne pravice]]. Kočevje je tako dobilo sodnika, mestni svet, štiri letne sejme, dva cerkvena sejma, grb (višnjev ščit s trdnjavo, pred katero stoji za ograjo sv. Jernej z nožem v levici in odprto knjigo v desnici) in mestni pečat. Zaradi hudega opustošenja, ki so ga na območju povzročili kontinuirani turški vpadi, je cesar [[Friderik III. Habsburški]] prebivalcem Kočevja in [[Ribnica|Ribnice]] leta [[1492]] dodelil pravico krošnjarjenja po [[Hrvaška|Hrvaškem]] in drugod. S kasnejšimi potrditvami in razširitvami [[patent]]a se je na Ribniškem zelo razvilo [[suha roba|suhorobarstvo]], medtem ko se Kočevarji sčasoma usmerili predvsem v [[krošnjarstvo]]. Še v začetku [[20. stoletja]] je izraz Kočevar na [[Madžarska|Madžarskem]] in v [[Srbija|Srbiji]] pomenil kar krošnjarja nasploh, so poročali kronisti. Na Dunaju je bil Kočevar sinonim za sezonskega prodajalca pečenega kostanja. Turški napadi so se vrstili leta 1528, 1530, 1540, 1546, 1558-59, 1584, 1592 in 1598. Kočevje je uničil tudi požar v letih 1515, 1596 (zgorela je tudi cerkev) in 1684. Morila je tudi [[kuga]] (1578, 1600, 1601, 1836 in 1855).<ref>Krajevni leksikon Slovenije, DZS, 1971, druga knjiga, str. 226</ref> Leta [[1515]] so kočevski podložniki, ki so se že dalj časa upirali nasilju grofa Turna, ki je zmogel v enem samem desetletju podvojiti dohodke svojega zemljiškega gospostva in celo zasužnjeval podložnike sosednih zemljiških gospostev in jih prodajal iz dežele, ubili grofa Jurija Turna in s tem sprožili [[slovenski kmečki upor]], ki se je razširil na območje, za petino večje od današnje [[Slovenija|Slovenije]] in ga je gosposka le s težavo zadušila. Kočevarji so se kasneje še večkrat uprli ter v času [[Blagajski|grofov Blagajskih]] skušali gospostvo vzeti celo v zakup in tako ustanoviti nekakšno kmečko republiko. Habsburžani so ponudbo zavrnili. [[Slika:Kočevje 1930.jpg|sličica|Kočevje leta 1930]] Baron [[Janez Jakob Kisl]], ki je gospostvo leta 1621 odkupil od Habsburžanov je bil štiri leta kasneje povzdignjen v Kočevskega grofa. Kočevje je tako postalo grofija. Leta [[1641]] so gospostvo odkupili [[Turjačani]], grof Volk Engelbert Auersperg, ki so namesto propadajočega Fridrihštajna v mestu sezidali ''Kočevski grad''. Leta 1791 je cesar Leopold II. kneza Jožefa Auersperga povzdignil v vojvodo in kočevsko gospostvo je postalo [[vojvodina]], vsakokratni na Kočevskem vladajoči član kočevske linije pa je smel poslej nositi naslov [[vojvoda|vojvode]] Kočevskega. Zadnji kočevski Auersperg je umrl leta 1927. V [[19. stoletje|19. stoletju]] je Kočevje doživelo močan gospodarski razcvet, kar pa je povzročilo propadanje obrtnikov in kmetov, ki so se zato v začetku [[20. stoletje|20. stoletja]] pričeli množično izseljevati. Konec [[19. stoletje|19. stoletja]] so se začeli vse bolj zaostrovati tudi mednacionalni odnosi med kočevskimi [[Nemci]] in [[Slovenci]]. Ob okupaciji Slovenije so Kočevje zasedli [[Italijani]], zato se je velika večina kočevskih Nemcev, okoli 10.000, na podlagi velikonemške propagande in z ambicijami posameznih rojakov odselila na domove dvakrat večjega števila pregnanih slovenskih izgnancev v [[Posavje]]. Na koncu vojne je pot za vrnitev v med vojno uničene vasi ostala zaprta in kočevski Nemci so večinoma našli zatočišče v tujini, predvsem v [[Nemčija|Nemčiji]], [[Avstrija|Avstriji]] in v [[Združene države Amerike|ZDA]]. [[Slika:Postcard of Kočevje (2).jpg|levo|sličica|Kočevje na razglednici med letoma 1928 in 1947]] Med [[Druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] je na Kočevskem nastalo osvobojeno ozemlje, na katerem je od [[1. oktober|1.]] do [[3. oktober|3. oktobra]] [[1943]] potekal [[Kočevski zbor|Zbor odposlancev slovenskega naroda]]. Istega meseca so mesto zasedle nemške oborožene sile. Že v času Zbora odposlancev je prišlo do prvih izvensodnih pobojev, še bolj pa je Kočevje po pobojih in kazenskem taboriščem postalo znano po vojni. V povojnem času so bili obsežni predeli občine, zlasti okoli [[Kočevska Reka|Kočevske Reke]], varovani kot ''zaprto območje''. V letu [[1990]] je na Kočevskem pričela nastajati [[Manevrska struktura narodne zaščite]], ki se je organizirala v aktivne enote [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe]]. Med [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitveno vojno]] sta bili na Kočevsko premeščeni enoti 1. generacija nabornikov iz [[Ig]]a in [[Pekre|Peker]]. Pripadniki kočevske Teritorialne obrambe in [[MORiS|1. specialne brigade MORiS]] so bili vključeni v več bojnih akcij, vzpostavili pa so tudi 1. karavlo na meji s [[Hrvaška|Hrvaško]] in zaščitili pomembno komunikacijo Ljubljana-Petrina ([[Brod na Kolpi]]). [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]] je Kočevsko napadla trikrat - dvakrat z letali (uporaba kasetnih bomb) in enkrat s topništvom. V napadu na vojašnico v Ribnici sta bila ranjena dva pripadnika [[MORiS]]-a (nanju so streljali iz oficirskega bloka), na strani JLA je en vojak izgubil življenje, trije so bili ranjeni. [[Slika:Rinza1-Kocevje.JPG|sličica|[[Rinža]]]] Obdobje po [[1990]] je Kočevju prineslo propad nekaterih industrijskih panog, ki so bile vezane predvsem na vojaški trg bivše Jugoslavije (ITAS) in zaradi slabe izobrazbe relativno visoko brezposelnost, po drugi strani pa se je razvila terciarna dejavnost, predvsem trgovina. Stagnirala je tudi lesna industrija. Nov dinamičen razvoj so spodbudila sodelovanja z Japonci. Iz nekdanje občine Kočevje so ob reorganizaciji lokalne samouprave nastale tri nove (Kočevje, [[Kostel]] in [[Osilnica]]), del ozemlja je bil pripojen tudi k drugim novonastalim občinam. [[Eksplozija v tovarni Melamin (2022)|Eksplozija v tovarni Melamin]] se je zgodila 12. maja 2022 v središču Kočevja. == Znamenitosti == [[Slika:KocevskoJezero2.JPG|thumb|[[Kočevsko jezero]]]] [[Slika:Železniška postaja Kočevje 2024.jpg|sličica|[[Železniška postaja Kočevje]]]] {{PanoViewer|Kočevje 3D slika, Slovenija.jpg|Kočevje}} * [[Cerkev svetega Jerneja, Kočevje|Župnijska cerkev svetega Jerneja]] iz kamna, v neoromanskem slogu zgrajena cerkev sodi med največje sakralne objekte v Sloveniji. Dokončana je bila leta 1903; notranjost dodatno opremljena tudi kasneje. * Spomenik NOB - na trgu v centru mesta stoji spomenik v spomin na [[narodnoosvobodilni boj]]. Je delo skupine kiparjev. * [[Grad Fridrihštajn]] (970 [[mnm]]) - ruševine gradu pripovedujejo zgodbo o Frideriku II. Celjskem in Veroniki Deseniški. * [[Šeškov dom]] - [[Pokrajinski muzej Kočevje]] - zgrajen leta 1936 kot Sokolski dom in predstavlja izjemno pomemben spomenik slovenske državnosti saj je v njem od 1. do 4. oktobra 1943 potekal zbor odposlancev slovenskega naroda. V šestdesetih letih ga je prenovil Vinko Glanz. Leta 2001 je bila zgradba razglašena za kulturni spomenik državnega pomena.<ref>[https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2001-01-3544/odlok-o-razglasitvi-seskovega-doma-v-kocevju-za-kulturni-spomenik-drzavnega-pomena] O D L O K o razglasitvi Šeškovega doma v Kočevju za kulturni spomenik državnega pomena</ref> * Marijin dom, danes zgradba občine Kočevje, je bil zgrajen leta 1899. Stavbo z zemljiščem so leta 1901 kupile sestre usmiljenke sv. Vincencija Pavelskega, jo uredile v [[samostan]] in imele dekliško šolo. Med 1. in 2. svetovno vojno je bila tukaj vojaška bolnišnica in med 2. svetovno vojno močno poškodovana. Sestre so jo delno obnovile in leta 1948 morale Kočevje zapustiti. * Gimnazija je bila zgrajena med letoma 1872 - 1874. Med 2. svetovno vojno so bili v njej vojaki ter poveljstvo domobrancev. Do septembra 1945 so bili v njej vojni ujetniki. Pouk se je v gimnaziji začel ponovno 12. decembra 1945. * Most preko Rinže je iz leta 1843. Kasneje je bil razširjen. * [[Rudniško jezero]] (Kočevsko jezero) - je nastalo na opuščenem dnevnem kopu kočevskega rudnika (1978). * Pragozdni rezervat, uvrščen na UNESCOV seznam naravne dediščine. * Vojaški vadbeni poligon Gotenica == Turizem == Kočevje z bližnjo okolico lahko odkrivamo na več [[Naravoslovna učna pot|naravoslovnih učnih poteh]] in [[planinska pot|planinskih poteh]]. Občudujemo gozdove z gozdnimi rezervati (drevesni orjaki, kraške jame, razgledišča, živalski svet, ...). Poti so označene z markacijami in simboli iz živalskega in rastlinskega sveta Kočevske: sova za [[Gozdna učna pot Rožni studenec|učno pot Rožni studenec]], medvedja šapa za [[Roška pešpot|Roško pešpot]], narcisa za [[Borovška naravoslovna pot|Borovško pot]]. Poti so opremljene z vodniki in predstavitvenimi tablami. Med [[Željne|Željnami]] in [[Šalka vas|Šalko vasjo]] vzhodno od Kočevja se nahajajo [[Željnske jame]]. Imajo tanek strop in številna naravna okna in si jih lahko ogledamo od znotraj in zunaj. [[Kočevska planinska pot]] ima izhodišče pri koči Planinskega društva Kočevje pri [[Jelenov studenec|Jelenovem studencu]] (850 m), se vzpne na Mestni vrh (1034 m), dalje na vrh [[Fridrihštajn]] (978 m) z razvalinami gradu [[Friderik I. Celjski|Friderika Celjskega]] in se nadaljuje proti jugu vse do Krempe in pragozda [[Krokar (razločitev)|Krokar]] in konča v kraju [[Gorenja Žaga]] ob [[Kolpa|Kolpi]]. Najvišja točka na poti je [[Goteniški Snežnik]] (1289 m). == Znani v Kočevju == Po abecedi: {{div col|colwidth=24em}} * [[Volodja Balžalorsky]] - violinist * [[Urška Baković]] - pevka, psihologinja * [[Matej Bor]] - pesnik * [[Jure Bradeško]] - medijski producent, režiser in glasbenik * [[Nataša Briški]] - novinarka * [[Milan Butina]] - slikar in likovni teoretik *[[Srečko Devjak]] - matematik, statistik * [[Nataša Gašparac]] - slikarka * [[Anton Gole]] - vojaški častnik * [[Tomaž Gregorič]] - umetniški fotograf * [[Gregor Guštin]] - baletni plesalec, koreograf * [[Ferdinand Avguštin Hallerstein]] - astronom in matematik * [[Andraž Hribar]] - glasbenik * [[Leopold Hufnagel]] - začetnik sonaravnega gozdarjenja v Evropi * [[Miloš Humek]] - skladatelj * [[Rosana Jarm]] - sopranistka * [[Stane Jarm]] - kipar in pedagog * [[Gašper Jarni]] - igralec * [[Simona Ješelnik]] - dramaturginja in režiserka * [[Ivan Jurkovič]] - nadškof, papeški nuncij v Belorusiji * [[Bohumil Južnič]] (1895-1963) - vojak in umetnik v Pragi * [[Marjanca Kočevar]] - pisateljica in pedagoginja * [[Sašo Koprivec]] - slikar, kulturni delavec * [[Nataša Košir]] - miss Jugoslavije 1965 * [[Peter Kozler]] - geograf, gospodarstvenik, zgodovinar * [[Zofka Kveder]] - pisateljica * [[Edita Cetinski Malnar]] - novinarka in TV voditeljica * [[Rudi Malnar]] - novinar in vojni dopisnik * [[Jože Marinč]] - slikar * [[Sandi Marinčič]] - alpinist, ekstremni padalec in izumitelj * [[Rado Meglič]] - scenarist, slikar in pedagog * [[Vesna Malnar Memedovič]] - radijska in TV voditeljica * [[Nč od nč]] - punk skupina * [[Lela B. Njatin]] - pisateljica in vizualna umetnica * [[Primož Ogorelec]] - izumitelj, kemik * [[France Onič]] - pesnik * [[Viktor Parma]] - skladatelj *[[Viljem Pfeifer]] - politik * [[Jože Pungartnik]] - slikar * [[Michael Ruppe]] - slikar * [[Sell Out]] - rock skupina * [[Klavdij Sluban]] - umetniški fotograf * [[Bert Sotlar]] - igralec * [[Sergeja Stefanišin]] - slovenska rokometna reprezentantka * [[Erik Šuler]] - pianist in pedagog * [[Rada Šuštar]] - slikarka in likovna umetnica * [[Tadej Tomšič]] - saksofonist in dirigent orkestra Big Band RTV Slovenija * [[Andrej Trobentar]] - slikar, glasbenik in pedagog * [[Rudi Uran]] - slikar in filmski režiser * [[Bruno Urh]] - arhitekt * [[Janko Veber]] - župan občine Kočevje, poslanec, predsednik Državnega zbora, minister za obrambo * [[Andrej Zdravič]] - umetnik videa * [[Franjo Zdravič]] - pionir slovenske plastične kirurgije * [[Sendi (pevka)|Sandra Zupanc - Sendi]] - pevka in glasbenica * [[Mina Žabnikar]] - vizualna umetnica, DJ, VJ in oblikovalka {{div col end}} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Glej tudi == * [[Vojvodina Kočevje]] *[[Kočevsko]] *[[Kočevski Nemci]] (Kočevarji) *[[Kočevsko polje]] *[[Kočevsko jezero]] *[[Kočevska reka]] *[[Kočevski Rog]] *[[Kočevje, Črnomelj]] *[[Hočevje]] *[[Rinža]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Kočevje}} * [http://www.kam.si/mesta/kocevje.html Predstavitev mesta Kočevje (kam.si)] * [http://www.gottscheer.eu Društvo Peter Kosler, Kočevje] * [http://www.kocevska.net Turistično društvo Kočevje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210519114609/http://www.kocevska.net/ |date=2021-05-19 }} * http://www.tvkocevje.si/ * www.dikocevje.si {{Mesta-Slovenija}} {{Kočevje}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Naselja Občine Kočevje]] [[Kategorija:Kraji v poštnem okolišu Kočevje]] [[Kategorija:Kočevje|*]] {{normativna kontrola}} n53gdq5shwp0bhg42tnmvswrdakggwb 6759768 6759763 2026-10-02T16:59:59Z Yerpo 8417 /* Zgodovina */ dewiki letnic 6759768 wikitext text/x-wiki {{Zapomen|predel [[Črnomelj|Črnomlja]]|Kočevje, Črnomelj}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Kočevje |vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |slika=Kočevje-cerkev.jpg | latd = 45 |latm = 38 |lats = 34.66 |latNS = N | longd = 14 |longm = 51 |longs = 33.78 |longEW = E |regija=Jugovzhodna Slovenija |pokrajina=Dolenjska |obcina=Kočevje |povrsina=14,14 |prebivalstvo=8008 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija|dostop=2026-06-17}}</ref> |nadmorska=466,5 |postna=1330 |posta=Kočevje |najdisi=Kočevje |geopedia=#L410_T13_F10099943_b4}} [[Slika:Kocevje gimnazija2.jpg|thumb|Kočevska gimnazija]] '''Kočevje''' ({{IPA-sl|kɔˈtʃeːu̯jɛ|pron|Sl-Kocevje.ogg}}; {{lang-de|Gottschee}};<ref name="Leksikon">''Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru,'' vol. 6: ''Kranjsko''. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 36.</ref> ''Göttscheab'' ali ''Gətscheab'' v lokalnem [[Kočevarščina|kočevarskem]] narečju) je [[mesto]] v [[Sloveniji]] z dobrimi 8.000 prebivalci (skupaj z okoliškimi naselji, s katerimi tvori sklenjeno urbano celoto, še najmanj 3000 več), središče [[občina Kočevje|istoimenske občine]] in upravne enote. V Kočevju so delovali pisateljica [[Zofka Kveder]], krajši čas duhovnik in pisatelj [[Fran Saleški Finžgar]], pesnika [[Matej Bor]] in [[France Onič]], skladatelj [[Viktor Parma]], kipar [[Stane Jarm]], slikarji [[Michael Ruppe]], [[Rada Šuštar]], [[Andrej Trobentar]]. V Kočevju je bil rojen slikar in likovni teoretik [[Milan Butina]]. == Geografija == [[Slika:Kočevje 01.jpg|thumb|200px|Reka Rinža v Kočevju|levo]] Kočevje leži na kraškem Kočevskem polju, na nadmorski višini 460 m, na obeh straneh kraške reke, [[ponikalnica|ponikalnice]] [[Rinža|Rinže]]. Nad mestom se dviga strma Kočevska gora z nekaterimi vrhovi, ki so višji od 1000 m (Slovenski vrh 1040 m, Ledenik 1068 m, Mestni vrh 1022 m in Suhi hrib 1004 m). Z [[Ljubljana|Ljubljano]] in [[Hrvaška|Hrvaško]] ([[mejni prehod]] [[Petrina]]) ga povezuje [[Glavna cesta G2-106|glavna cesta]], prav tako je povezano z Belo krajino in z dolino Krke, zlasti z [[Novo mesto|Novim mestom]] kot regionalnim središčem statistične Dolenjske regije. Naselje je nastalo na polotoku nad desnim bregom Rinže. Prostor so s [[prekop]]om spremenili v otok in naselje obdali z visokim [[obzidje]]m. Otok je bil dostopen z lesenim [[most]]om. Obzidje so v 18. stoletju podrli in prekop zasuli. Kočevje se je nato razširilo tudi na levi breg Rinže. Ko je v Kočevje prišla leta 1893 [[Železniška proga Grosuplje–Kočevje|železnica]], se je naselje širilo v smeri kolodvora. Tu in na območju do rudnika premoga se je proti Šalki vasi širilo rudarsko naselje ''Rudnik''. Po drugi svetovni vojni so nastali še drugi predeli mesta: na Trati in Mestni log. Mesto se širi proti Mahovniku in Šalki vasi ter Livoldu. Drugi predeli so še Pri Unionu, Kolodvor, medtem ko je [[Mahovnik]] samostojna vas, tako kot še več drugih okoliških vasi, ki sestavljajo zgoščeno poselitveno območje Kočevja na istoimenskem kraškem polju. Kočevje ima kontinentalno [[podnebje]] z zelo visokimi poletnimi temperaturami. Meseci od novembra do aprila so hladni in mokri, julij in avgust pa sta vroča in suha. Povprečna letna temperatura je med najnižjimi v Sloveniji in se giblje med 4 °C do 8 °C.<ref>Podnebje v Kočevju[https://sites.google.com/site/kocevje1234/podnebje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170411220834/https://sites.google.com/site/kocevje1234/podnebje|date=2017-04-11}}</ref> == Zgodovina == Kočevje je bilo prvič omenjeno leta 1339 pod ledinskim imenom Mahovnik, s pristavo in kapelo sv. Jerneja, v listini oglejskega patriarha Bertranda. V listini iz leta 1363 je bila kapela sv. Jerneja, medtem povečana v cerkev, že navedena v Kočevju. Leta 1363 je postala tudi župnija. Naselju so dali Slovenci ime Hočevje, po hojah ob Rinži. [[Mesto]] je s starim nemškim imenom ''Gotsche'' 1. maja 1363 prvič omenil [[oglej]]ski [[patriarh]] [[Ludvik della Torre]]. Kasneje se je za nemško ime uporabljal zapis ''Gottschee''. Kočevsko so v prvi polovici [[14. stoletje|14. stoletja]] najprej s slovenskimi, potem pa še z [[Kočevarji|nemškimi naseljenci]] poselili [[Ortenburžani]], medtem ko je bilo obrobje Kočevske že poprej naseljeno s [[Slovenci]]. Po izumrtju Ortenburžanov je Kočevje najprej pripadlo [[Celjski grofje|Celjskim grofom]] in kasneje [[Habsburžani|Habsburžanom]], ki so kočevsko gospostvo oddajali v najem. Leta 1377 je Kočevje postalo [[Trg (naselje)|trg]], po začetku [[turški vpadi|turških vpadov]] pa je na sedanji lokaciji v okljuku reke [[Rinža|Rinže]], namesto leta 1461 požganega [[trg]]a, zrasla nova naselbina, ki ji je leta 1471 cesar Friderik III. dodelil [[mestne pravice]]. Kočevje je tako dobilo sodnika, mestni svet, štiri letne sejme, dva cerkvena sejma, grb (višnjev ščit s trdnjavo, pred katero stoji za ograjo sv. Jernej z nožem v levici in odprto knjigo v desnici) in mestni pečat. Zaradi hudega opustošenja, ki so ga na območju povzročili kontinuirani turški vpadi, je cesar [[Friderik III. Habsburški]] prebivalcem Kočevja in [[Ribnica|Ribnice]] leta 1492 dodelil pravico krošnjarjenja po [[Hrvaška|Hrvaškem]] in drugod. S kasnejšimi potrditvami in razširitvami [[patent]]a se je na Ribniškem zelo razvilo [[suha roba|suhorobarstvo]], medtem ko se Kočevarji sčasoma usmerili predvsem v [[krošnjarstvo]]. Še v začetku [[20. stoletje|20. stoletja]] je izraz Kočevar na [[Madžarska|Madžarskem]] in v [[Srbija|Srbiji]] pomenil kar krošnjarja nasploh, so poročali kronisti. Na Dunaju je bil Kočevar sinonim za sezonskega prodajalca pečenega kostanja. Turški napadi so se vrstili leta 1528, 1530, 1540, 1546, 1558-59, 1584, 1592 in 1598. Kočevje je uničil tudi požar v letih 1515, 1596 (zgorela je tudi cerkev) in 1684. Morila je tudi [[kuga]] (1578, 1600, 1601, 1836 in 1855).<ref>Krajevni leksikon Slovenije, DZS, 1971, druga knjiga, str. 226</ref> Leta 1515 so kočevski podložniki, ki so se že dalj časa upirali nasilju grofa Turna, ki je zmogel v enem samem desetletju podvojiti dohodke svojega zemljiškega gospostva in celo zasužnjeval podložnike sosednih zemljiških gospostev in jih prodajal iz dežele, ubili grofa Jurija Turna in s tem sprožili [[slovenski kmečki upor]], ki se je razširil na območje, za petino večje od današnje [[Slovenija|Slovenije]] in ga je gosposka le s težavo zadušila. Kočevarji so se kasneje še večkrat uprli ter v času [[Blagajski|grofov Blagajskih]] skušali gospostvo vzeti celo v zakup in tako ustanoviti nekakšno kmečko republiko. Habsburžani so ponudbo zavrnili. [[Slika:Kočevje 1930.jpg|sličica|Kočevje leta 1930]] Baron [[Janez Jakob Kisl]], ki je gospostvo leta 1621 odkupil od Habsburžanov je bil štiri leta kasneje povzdignjen v Kočevskega grofa. Kočevje je tako postalo grofija. Leta 1641 so gospostvo odkupili [[Turjačani]], grof Volk Engelbert Auersperg, ki so namesto propadajočega Fridrihštajna v mestu sezidali ''Kočevski grad''. Leta 1791 je cesar Leopold II. kneza Jožefa Auersperga povzdignil v vojvodo in kočevsko gospostvo je postalo [[vojvodina]], vsakokratni na Kočevskem vladajoči član kočevske linije pa je smel poslej nositi naslov [[vojvoda|vojvode]] Kočevskega. Zadnji kočevski Auersperg je umrl leta 1927. V [[19. stoletje|19. stoletju]] je Kočevje doživelo močan gospodarski razcvet, kar pa je povzročilo propadanje obrtnikov in kmetov, ki so se zato v začetku 20. stoletja pričeli množično izseljevati. Konec 19. stoletja so se začeli vse bolj zaostrovati tudi mednacionalni odnosi med kočevskimi [[Nemci]] in [[Slovenci]]. Ob okupaciji Slovenije so Kočevje zasedli [[Italijani]], zato se je velika večina kočevskih Nemcev, okoli 10.000, na podlagi velikonemške propagande in z ambicijami posameznih rojakov odselila na domove dvakrat večjega števila pregnanih slovenskih izgnancev v [[Posavje]]. Na koncu vojne je pot za vrnitev v med vojno uničene vasi ostala zaprta in kočevski Nemci so večinoma našli zatočišče v tujini, predvsem v [[Nemčija|Nemčiji]], [[Avstrija|Avstriji]] in v [[Združene države Amerike|ZDA]]. [[Slika:Postcard of Kočevje (2).jpg|levo|sličica|Kočevje na razglednici med letoma 1928 in 1947]] Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je na Kočevskem nastalo osvobojeno ozemlje, na katerem je od 1. do 3. oktobra 1943 potekal [[Kočevski zbor|Zbor odposlancev slovenskega naroda]]. Istega meseca so mesto zasedle nemške oborožene sile. Že v času Zbora odposlancev je prišlo do prvih izvensodnih pobojev, še bolj pa je Kočevje po pobojih in kazenskem taboriščem postalo znano po vojni. V povojnem času so bili obsežni predeli občine, zlasti okoli [[Kočevska Reka|Kočevske Reke]], varovani kot ''zaprto območje''. V letu 1990 je na Kočevskem pričela nastajati [[Manevrska struktura narodne zaščite]], ki se je organizirala v aktivne enote [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe]]. Med [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitveno vojno]] sta bili na Kočevsko premeščeni enoti 1. generacija nabornikov iz [[Ig]]a in [[Pekre|Peker]]. Pripadniki kočevske Teritorialne obrambe in [[MORiS|1. specialne brigade MORiS]] so bili vključeni v več bojnih akcij, vzpostavili pa so tudi 1. karavlo na meji s [[Hrvaška|Hrvaško]] in zaščitili pomembno komunikacijo Ljubljana-Petrina ([[Brod na Kolpi]]). [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]] je Kočevsko napadla trikrat - dvakrat z letali (uporaba kasetnih bomb) in enkrat s topništvom. V napadu na vojašnico v Ribnici sta bila ranjena dva pripadnika [[MORiS]]-a (nanju so streljali iz oficirskega bloka), na strani JLA je en vojak izgubil življenje, trije so bili ranjeni. [[Slika:Rinza1-Kocevje.JPG|sličica|[[Rinža]]]] Obdobje po 1990 je Kočevju prineslo propad nekaterih industrijskih panog, ki so bile vezane predvsem na vojaški trg bivše Jugoslavije (ITAS) in zaradi slabe izobrazbe relativno visoko brezposelnost, po drugi strani pa se je razvila terciarna dejavnost, predvsem trgovina. Stagnirala je tudi lesna industrija. Nov dinamičen razvoj so spodbudila sodelovanja z Japonci. Iz nekdanje občine Kočevje so ob reorganizaciji lokalne samouprave nastale tri nove (Kočevje, [[Kostel]] in [[Osilnica]]), del ozemlja je bil pripojen tudi k drugim novonastalim občinam. [[Eksplozija v tovarni Melamin (2022)|Eksplozija v tovarni Melamin]] se je zgodila 12. maja 2022 v središču Kočevja. == Znamenitosti == [[Slika:KocevskoJezero2.JPG|thumb|[[Kočevsko jezero]]]] [[Slika:Železniška postaja Kočevje 2024.jpg|sličica|[[Železniška postaja Kočevje]]]] {{PanoViewer|Kočevje 3D slika, Slovenija.jpg|Kočevje}} * [[Cerkev svetega Jerneja, Kočevje|Župnijska cerkev svetega Jerneja]] iz kamna, v neoromanskem slogu zgrajena cerkev sodi med največje sakralne objekte v Sloveniji. Dokončana je bila leta 1903; notranjost dodatno opremljena tudi kasneje. * Spomenik NOB - na trgu v centru mesta stoji spomenik v spomin na [[narodnoosvobodilni boj]]. Je delo skupine kiparjev. * [[Grad Fridrihštajn]] (970 [[mnm]]) - ruševine gradu pripovedujejo zgodbo o Frideriku II. Celjskem in Veroniki Deseniški. * [[Šeškov dom]] - [[Pokrajinski muzej Kočevje]] - zgrajen leta 1936 kot Sokolski dom in predstavlja izjemno pomemben spomenik slovenske državnosti saj je v njem od 1. do 4. oktobra 1943 potekal zbor odposlancev slovenskega naroda. V šestdesetih letih ga je prenovil Vinko Glanz. Leta 2001 je bila zgradba razglašena za kulturni spomenik državnega pomena.<ref>[https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2001-01-3544/odlok-o-razglasitvi-seskovega-doma-v-kocevju-za-kulturni-spomenik-drzavnega-pomena] O D L O K o razglasitvi Šeškovega doma v Kočevju za kulturni spomenik državnega pomena</ref> * Marijin dom, danes zgradba občine Kočevje, je bil zgrajen leta 1899. Stavbo z zemljiščem so leta 1901 kupile sestre usmiljenke sv. Vincencija Pavelskega, jo uredile v [[samostan]] in imele dekliško šolo. Med 1. in 2. svetovno vojno je bila tukaj vojaška bolnišnica in med 2. svetovno vojno močno poškodovana. Sestre so jo delno obnovile in leta 1948 morale Kočevje zapustiti. * Gimnazija je bila zgrajena med letoma 1872 - 1874. Med 2. svetovno vojno so bili v njej vojaki ter poveljstvo domobrancev. Do septembra 1945 so bili v njej vojni ujetniki. Pouk se je v gimnaziji začel ponovno 12. decembra 1945. * Most preko Rinže je iz leta 1843. Kasneje je bil razširjen. * [[Rudniško jezero]] (Kočevsko jezero) - je nastalo na opuščenem dnevnem kopu kočevskega rudnika (1978). * Pragozdni rezervat, uvrščen na UNESCOV seznam naravne dediščine. * Vojaški vadbeni poligon Gotenica == Turizem == Kočevje z bližnjo okolico lahko odkrivamo na več [[Naravoslovna učna pot|naravoslovnih učnih poteh]] in [[planinska pot|planinskih poteh]]. Občudujemo gozdove z gozdnimi rezervati (drevesni orjaki, kraške jame, razgledišča, živalski svet, ...). Poti so označene z markacijami in simboli iz živalskega in rastlinskega sveta Kočevske: sova za [[Gozdna učna pot Rožni studenec|učno pot Rožni studenec]], medvedja šapa za [[Roška pešpot|Roško pešpot]], narcisa za [[Borovška naravoslovna pot|Borovško pot]]. Poti so opremljene z vodniki in predstavitvenimi tablami. Med [[Željne|Željnami]] in [[Šalka vas|Šalko vasjo]] vzhodno od Kočevja se nahajajo [[Željnske jame]]. Imajo tanek strop in številna naravna okna in si jih lahko ogledamo od znotraj in zunaj. [[Kočevska planinska pot]] ima izhodišče pri koči Planinskega društva Kočevje pri [[Jelenov studenec|Jelenovem studencu]] (850 m), se vzpne na Mestni vrh (1034 m), dalje na vrh [[Fridrihštajn]] (978 m) z razvalinami gradu [[Friderik I. Celjski|Friderika Celjskega]] in se nadaljuje proti jugu vse do Krempe in pragozda [[Krokar (razločitev)|Krokar]] in konča v kraju [[Gorenja Žaga]] ob [[Kolpa|Kolpi]]. Najvišja točka na poti je [[Goteniški Snežnik]] (1289 m). == Znani v Kočevju == Po abecedi: {{div col|colwidth=24em}} * [[Volodja Balžalorsky]] - violinist * [[Urška Baković]] - pevka, psihologinja * [[Matej Bor]] - pesnik * [[Jure Bradeško]] - medijski producent, režiser in glasbenik * [[Nataša Briški]] - novinarka * [[Milan Butina]] - slikar in likovni teoretik *[[Srečko Devjak]] - matematik, statistik * [[Nataša Gašparac]] - slikarka * [[Anton Gole]] - vojaški častnik * [[Tomaž Gregorič]] - umetniški fotograf * [[Gregor Guštin]] - baletni plesalec, koreograf * [[Ferdinand Avguštin Hallerstein]] - astronom in matematik * [[Andraž Hribar]] - glasbenik * [[Leopold Hufnagel]] - začetnik sonaravnega gozdarjenja v Evropi * [[Miloš Humek]] - skladatelj * [[Rosana Jarm]] - sopranistka * [[Stane Jarm]] - kipar in pedagog * [[Gašper Jarni]] - igralec * [[Simona Ješelnik]] - dramaturginja in režiserka * [[Ivan Jurkovič]] - nadškof, papeški nuncij v Belorusiji * [[Bohumil Južnič]] (1895-1963) - vojak in umetnik v Pragi * [[Marjanca Kočevar]] - pisateljica in pedagoginja * [[Sašo Koprivec]] - slikar, kulturni delavec * [[Nataša Košir]] - miss Jugoslavije 1965 * [[Peter Kozler]] - geograf, gospodarstvenik, zgodovinar * [[Zofka Kveder]] - pisateljica * [[Edita Cetinski Malnar]] - novinarka in TV voditeljica * [[Rudi Malnar]] - novinar in vojni dopisnik * [[Jože Marinč]] - slikar * [[Sandi Marinčič]] - alpinist, ekstremni padalec in izumitelj * [[Rado Meglič]] - scenarist, slikar in pedagog * [[Vesna Malnar Memedovič]] - radijska in TV voditeljica * [[Nč od nč]] - punk skupina * [[Lela B. Njatin]] - pisateljica in vizualna umetnica * [[Primož Ogorelec]] - izumitelj, kemik * [[France Onič]] - pesnik * [[Viktor Parma]] - skladatelj *[[Viljem Pfeifer]] - politik * [[Jože Pungartnik]] - slikar * [[Michael Ruppe]] - slikar * [[Sell Out]] - rock skupina * [[Klavdij Sluban]] - umetniški fotograf * [[Bert Sotlar]] - igralec * [[Sergeja Stefanišin]] - slovenska rokometna reprezentantka * [[Erik Šuler]] - pianist in pedagog * [[Rada Šuštar]] - slikarka in likovna umetnica * [[Tadej Tomšič]] - saksofonist in dirigent orkestra Big Band RTV Slovenija * [[Andrej Trobentar]] - slikar, glasbenik in pedagog * [[Rudi Uran]] - slikar in filmski režiser * [[Bruno Urh]] - arhitekt * [[Janko Veber]] - župan občine Kočevje, poslanec, predsednik Državnega zbora, minister za obrambo * [[Andrej Zdravič]] - umetnik videa * [[Franjo Zdravič]] - pionir slovenske plastične kirurgije * [[Sendi (pevka)|Sandra Zupanc - Sendi]] - pevka in glasbenica * [[Mina Žabnikar]] - vizualna umetnica, DJ, VJ in oblikovalka {{div col end}} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Glej tudi == * [[Vojvodina Kočevje]] *[[Kočevsko]] *[[Kočevski Nemci]] (Kočevarji) *[[Kočevsko polje]] *[[Kočevsko jezero]] *[[Kočevska reka]] *[[Kočevski Rog]] *[[Kočevje, Črnomelj]] *[[Hočevje]] *[[Rinža]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Kočevje}} * [http://www.kam.si/mesta/kocevje.html Predstavitev mesta Kočevje (kam.si)] * [http://www.gottscheer.eu Društvo Peter Kosler, Kočevje] * [http://www.kocevska.net Turistično društvo Kočevje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210519114609/http://www.kocevska.net/ |date=2021-05-19 }} * http://www.tvkocevje.si/ * www.dikocevje.si {{Mesta-Slovenija}} {{Kočevje}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Naselja Občine Kočevje]] [[Kategorija:Kraji v poštnem okolišu Kočevje]] [[Kategorija:Kočevje|*]] {{normativna kontrola}} owlw8b9l4qv797kkv0o7yxl4y37nkml Biljana Plavšić 0 96243 6759747 6759189 2026-10-02T15:37:50Z Yerpo 8417 +ref 6759747 wikitext text/x-wiki {{brez virov}} {{Infopolje Politik | name = Biljana Plavšić | native_name = Биљана Плавшић | image = <!-- WD --> | order = [[Predsednik Republike Srbske|2. predsednica Republike Srbske]] | term_start = 19. julij 1996 | term_end = 4. november 1998 | predecessor = [[Radovan Karadžić]] | successor = [[Nikola Poplašen]] | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | spouse = Žarko Banjac (''1963–1976'') | party = [[Srbska demokratska stranka (Bosna in Hercegovina)|SDS]] (1992–1997)<br>[[Srpski narodni savez - Republika Srpska|SNS-RS]] (1997–) | ethnicity = | religion = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | signature = | website = }} '''Biljana Plavšić''', [[Bosanski Srbi|bosanskosrbska]] [[biologija|biologinja]], [[politik|političarka]], obsojenka za [[vojni zločin|vojne zločine]] na [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije|haaškem sodišču]], * [[7. julij]] [[1930]], [[Tuzla]], † [[1. oktober]] [[2026]], [[Beograd]].<ref>{{navedi splet |title=Umrla je obsojena vojna zločinka Biljana Plavšić |work=N1 |date=2026-10-01 |url=https://n1info.si/novice/svet/umrla-je-obsojena-vojna-zlocinka-biljana-plavsic/ |language=sl |access-date=2026-10-02}}</ref> == Mladost in obdobje pred politično kariero == Plavšićeva se je rodila leta 1930 v Tuzli v premožno in ugledno bosansko-srbsko družino. Oče je bil [[biologija|biolog]], ki je podiplomski [[študij]] končal na [[Dunaj]]u in bil na koncu svoje [[kariera|kariere]] [[direktor]] Oddelka za [[naravoslovje|naravoslovno]] znanost v [[Sarajevo|sarajevskem]] državnem [[muzej]]u, kjer je Biljana končala [[osnovna šola|osnovno]] in [[srednja šola|srednjo]] [[šola|šolo]]. Leta 1954 je diplomirala na [[univerza v Zagrebu|Univerzi v Zagrebu]]. Kmalu je postala [[asistent]]ka na [[Naravoslovno-matematična fakulteta v Sarajevu|Naravoslovno-matematični fakulteti v Sarajevu]], kjer je leta 1964 [[magister|magistrirala]] in tri leta pozneje [[doktorat|doktorirala]]. Leta 1971 je odšla v [[Združene države Amerike|ZDA]], kjer je bila devet mesecev raziskovalka na Inštitutu za raziskovanje rastlin Boyce-Thompson. Po vrnitvi je postala redna profesorica na Naravoslovno-matematični fakulteti [[Univerza v Sarajevu|sarajevske univerze]], leta 1972 [[prodekan]]ka in leta 1986 [[dekan (šolstvo)|dekan]]ka fakultete. Leta 1963 se je poročila s sarajevskim [[pravnik]]om [[Žarko Banjac|Žarkom Banjcem]], od katerega se je ločila v letu 1976. == Politična kariera == Biljana Plavšić je v politično [[arena|areno]] vstopila konec [[1980.|osemdesetih]] let [[20. stoletje|20. stoletja]], ko je vstopila v [[Srbska demokratska stranka|Srbsko demokratsko stranko]] [[Radovan Karadžić|Radovana Karadžića]], kjer je prevzela vlogo članice političnega odbora stranke. V srbski javnosti je postala hitro popularna, saj ni bila članica [[Zveza komunistov Jugoslavije|zveze komunistov]] in ker je bila ena redkih žensk z akademskim naslovom v politiki. Na volitvah, novembra 1990 je na listi SDS kandidirala za članico [[predsedstvo|predsedstva]] [[Socialistična republika Bosna in Hercegovina|Socialistične republike BiH]] in uspela. Po kratki vojni v Sloveniji, ki je sledila osamosvojitvi [[Slovenija|Slovenije]] se je [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]] leta 1991 umaknila iz Slovenije in s tistega dela [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer ni bilo večinskega srbskega prebivalstva. Srbi so namreč na ozemlju Hrvaške razglasili [[Srbska republika Krajina|Srbsko republiko Krajino]] s sedežem v [[Knin]]u. Večji del JLA se je umaknil v Bosno in Hercegovino, se razglasil za zaščitnika srbskega naroda v BiH in skupaj z novimi bosansko-srbskimi [[vojaška enota|enotami]] zasedel 70 odstotkov ozemlja BiH. V tej republiki so se leta 1992 začele kazati različne težnje različnih narodov. [[Muslimani]] in [[Hrvati|Hrvatje]] so želeli samostojno Bosno in Hercegovino, Srbi pa so videli Bosno in Hercegovino v novi, zoženi Jugoslaviji, ki bi jo ob Srbiji in [[Črna gora|Črni gori]] sestavljale še BiH, [[Makedonija]] in Srbska republika Krajina. V skupščini so se odločili za referendum o samostojnosti. Referenduma, ki je potekal od [[29. februar]]ja do [[1. marec|1. marca]] 1992, se je udeležilo 63,4 odstotka volilnih upravičencev. Za neodvisnost je glasovalo 62,68 odstotka sodelujočih na referendumu, kljub temu pa udeležba in rezultat na referendumu pravnoformalno nista omogočala menjave [[ustava|ustave]] Bosne in Hercegovine. Zato Srbi rezultatov niso priznali in so odtlej vse moči usmerjali v oblikovanje svoje države [[Republika Srbska|Republike Srbske]], ki so jo razglasili v noči med 6. in 7. aprilom 1992. V tem času se je začelo tudi množično preseljevanje ljudi. Iz Sarajeva so se Srbi izseljevali, v na [[Pale|Palah]] organizirano Republiko Srbsko in v Srbijo. Tudi Biljana Plavšić je našla novi dom na Palah, od koder je nadaljevala s prosrbsko politiko. Pri tem se je v veliki meri naslanjala na [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno cerkev]], ki ji je pomagala v političnem boju. Pri tem Plavšićeva ni skrivala odpora do [[Slobodan Milošević]]a in njegovega političnega kroga. Že maja 1993 ob njegovem obisku na Palah mu Plavšićeva ni odgovorila na pozdrav in se ni hotela rokovati z njim. Do leta 1995 je bila Biljana Plavšić podpredsednica Republike Srbske, po odstopu Radovana Karadžića z mesta predsednika pa je to funkcijo prevzela ona. Nemudoma je prekinila vse stike z bivšim predsednikom republike in predsednikom parlamenta [[Momčilo Krajišnik|Momčilom Krajišnikom]] ter pregovorila [[general]]a [[Ratko Mladić|Ratka Mladića]], da je odstopil s položaja [[komandant]]a [[vojska|vojske]] Republike Srbske. Sedež republike je preselila s Pal v [[Banja Luka|Banja Luko]]. Plavšićeva med vojnimi spopadi ni ukazovala vojski, ni dajala ukazov za poboje in preganjanje, ampak se je kot podpredsednica republike večinoma ukvarjala s humanitarno pomočjo prebivalstvu, kar pa ni preprečilo njenega preganjanja s strani [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije|Haškega sodišča]]. == Haško sodišče za vojne zločine == Biljana Plavšić je prva med srbskimi politiki sprejela odgovornost za zločine proti človečnosti na [[Balkan]]u. Prostovoljno se je predala in odšla v [[Haag]] [[10. januar]]ja 2001. Prva [[obtožnica]] jo je bremenila [[genocid]]a, [[zločin proti človeštvu|zločinov proti človeštvu]], kršenja vojnih zakonov in običajev ter hude kršitve [[Ženevska konvencija|Ženevske konvencije]]. [[3. april]]a 2002 pa so obtožnico spremenili in jo obtožili, da je kot vodilna članica Srbske demokratske stranke BiH tudi tesno sodelovala z Radovanom Karadžićem in Momčilom Krajišnikom ter, da je bila članica kolektivnega predsedstva BiH od 18. novembra 1990 do aprila 1993 pri čemer je zgolj sodelovala pri vseh dejavnostih iz prve obtožnice. Tako je obtožnica obtoževala Biljano Plavšič, da je od [[28. februar]]ja 1992 do [[12. maj]]a 1992, ko je bila sopredsednica Republike Srbske BiH, od tega datuma naprej pa članica tričlanskega predsedstva Republike Srbske ter od 30. novembra 1992 tudi članica vrhovne komande oboroženih sil Republike Srbske zavirala mirovni proces in huje kršila več mednarodnih zakonov in konvencij. To temlji na dejstvu, da je Biljana Plavšić najbolj nasprotovala [[ratifikacija|ratifikaciji]] [[Vance-Ownov načrt|Vance-Ownovega načrta]] o prekinitvi vojne v Bosni in Hercegovini. Zaradi njenega nasprotovanja skupščina načrta ni ratificirala in vojna se je nadaljevala. Plavšićeva je postala bolj kooperativna z mednarodno skupnostjo šele po podpisu [[Daytonski sporazum|Daytonskega sporazuma]], novembra 1995. Šele takrat je kot novo izbrana predsednica Republike Srbske začela voditi politiko [[mir (družbeno stanje)|mir]]u in sodelovanja z mednarodnimi silami. Visoki predstavniki [[Organizacija združenih narodov|OZN]], [[Evropska skupnost|Evropske skupnosti]] in ZDA so za to obdobje pohvalno govorili o delovanju Biljane Plavšić in na sodišču potrdili, da je zavzeto uresničevala vse dogovore med Republiko Srbsko in mednarodno skupnostjo. Na sojenju je Plavšićeva priznala, da je od julija 1992 do 30. decembra 1992 delovala kot posameznica in v dogovoru z drugimi v zločinskem projektu načrtovala, spodbujala, odrejala, pomagala in podpirala preganjanje bosanskih Muslimanov, bosanskih Hrvatov in drugega nesrbskega prebivalstva iz 37 občin v Bosni in Hercegovini. Kljub temu, da se je za svoja dejanja pokesala, in, da so v njeno korist pričali predstavniki ZN in nekdanja ameriška [[zunanji minister|zunanja ministrica]] [[Madeleine Albraight]], so jo obsodili na 11 let [[zapor]]a. Kazen je prestajala od [[26. junij]]a [[2003]] v ženskem zaporu ''[[Hinseberg]]'' v [[Örebro|Örebru]] na [[Švedska|Švedskem]]. 27. oktobra [[2009]] so jo po dveh tretjinah odslužene zaporne kazni izpustili na prostost. == Pisateljica == Po obsodbi je Plavšićeva napisala [[knjiga|knjigo]], z naslovom ''Pričevanja'' (''Svjedočenja''), v kateri govori o razmerah v Bosni in Hercegovini pred in med vojno, predvsem pa o svojih nekdanjih sodelavcih v vodstvu Republike Srbske. V njej pred javnostjo razgrinja dogajanje v Republiki Srbski, ki so ga zaznamovali predvsem [[korupcija]] vodstva, [[trgovina z orožjem]] in [[nafta|nafto]] ter [[humanitarna pomoč|humanitarno pomočjo]]. V njej je za največja krivca za tragedijo srbskega naroda razglasila Radovana Karadžića in Momčila Krajišnika. Obtožila ju je bratenja z najhujšimi sovražniki srbstva in bogatenja na račun naroda, ki naj bi zaradi njiju izgubil dostojanstvo. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[seznam srbskih biologov]] * [[seznam predsednikov Republike Srbske]] == Zunanje povezave == * [http://www.un.org/icty/glance/plavsic.htm Primer Plavšić] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Plavšić, Biljana}} [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski biologi]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Bosanski Srbi]] [[Kategorija:Predsedniki Republike Srbske]] [[Kategorija:Osebnosti vojn v bivši Jugoslaviji]] [[Kategorija:Fulbrightovi štipendisti]] [[Kategorija:Obsojenci Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije]] qyzfsrwlxdgnj0jypfu1fgd0nbjip1z Velika nagrada Malezije 1999 0 109530 6759889 3876109 2026-10-03T03:22:25Z Cherkash 127520 correct map used now 6759889 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Dirka za VN |Race Country = Malezija |Race_No = 15 |Season_No = 16 |Year = 1999 |Image = Sepang 1999.svg |Official name = I [[Petronas]] [[Velika nagrada Malezije|Malaysian Grand Prix]] |Date = 17. oktober |Location = [[Sepang International Circuit]]<br>[[Sepang]], [[Malezija]] |Course_km = 5,542 |Distance_laps = 56 |Distance_km = 310,352 |Weather = Oblačno, vroče |Pole_Country = Germany |Pole_Driver = [[Michael Schumacher]] |Pole_Team = [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] |Pole_Time = 1:39,688 |Fast_Country = Germany |Fast_Driver = [[Michael Schumacher]] |Fast_Team = [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] |Fast_Time = 1:40,267 |Fast_Lap = 25 |First_Country = United Kingdom |First_Driver = [[Eddie Irvine]] |First_Team = [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] |Second_Country= Germany |Second_Driver = [[Michael Schumacher]] |Second_Team = [[Ferrari]] |Third_Country = Finland |Third_Driver = [[Mika Häkkinen]] |Third_Team = [[Team McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]] }} '''[[Velika nagrada Malezije]] 1999''' je bila petnajsta [[dirka]] [[Formula 1|Svetovnega prvenstva Formule 1]] v [[Formula 1 sezona 1999|sezoni 1999]]. Odvijala se je [[17. oktober|17. oktobra]] [[1999]]. ==Rezultati== === Kvalifikacije === {{F1 Glava za kvalifikacije}} |- ! 1 | 3 | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Michael Schumacher]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | 1:39,688 | &nbsp; |- ! 2 | 4 | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Eddie Irvine]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | 1:40,635 | +0,947 |- ! 3 | 2 | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[David Coulthard]] | [[Team McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]] | 1:40,806 | +1,118 |- ! 4 | 1 | {{ikonazastave|Finska}} [[Mika Häkkinen]] | [[Team McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]] | 1:40,866 | +1,178 |- ! 5 | 17 | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Johnny Herbert]] | [[Stewart Grand Prix|Stewart]]-[[Ford Motor Company|Ford]] | 1:40,937 | +1,249 |- ! 6 | 16 | {{ikonazastave|Brazilija}} [[Rubens Barrichello]] | [[Stewart Grand Prix|Stewart]]-[[Ford Motor Company|Ford]] | 1:41,351 | +1,663 |- ! 7 | 10 | {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alexander Wurz]] | [[Benetton Formula|Benetton]]-[[Playlife]] | 1:41,444 | +1,756 |- ! 8 | 6 | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Ralf Schumacher]] | [[WilliamsF1|Williams]]-[[Supertec]] | 1:41,558 | +1,870 |- ! 9 | 7 | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Damon Hill]] | [[Jordan Grand Prix|Jordan]]-[[Mugen-Honda]] | 1:42,050 | +2,362 |- ! 10 | 22 | {{ikonazastave|Kanada}} [[Jacques Villeneuve]] | [[British American Racing|BAR]]-[[Supertec]] | 1:42,087 | +2,399 |- ! 11 | 9 | {{ikonazastave|Italija}} [[Giancarlo Fisichella]] | [[Benetton Formula|Benetton]]-[[Playlife]] | 1:42,110 | +2,422 |- ! 12 | 18 | {{ikonazastave|Francija}} [[Olivier Panis]] | [[Prost (racing team)|Prost]]-[[Peugeot]] | 1:42,208 | +2,520 |- ! 13 | 23 | {{ikonazastave|Brazilija}} [[Ricardo Zonta]] | [[British American Racing|BAR]]-[[Supertec]] | 1:42,310 | +2,622 |- ! 14 | 8 | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Heinz-Harald Frentzen]] | [[Jordan Grand Prix|Jordan]]-[[Mugen-Honda]] | 1:42,380 | +2,692 |- ! 15 | 11 | {{ikonazastave|Francija}} [[Jean Alesi]] | [[Sauber]]-[[Petronas]] | 1:42,522 | +2,834 |- ! 16 | 5 | {{ikonazastave|Italija}} [[Alex Zanardi|Alessandro Zanardi]] | [[WilliamsF1|Williams]]-[[Supertec]] | 1:42,885 | +3,197 |- ! 17 | 12 | {{ikonazastave|Brazilija}} [[Pedro Diniz]] | [[Sauber]]-[[Petronas]] | 1:42,933 | +3,245 |- ! 18 | 19 | {{ikonazastave|Italija}} [[Jarno Trulli]] | [[Prost (racing team)|Prost]]-[[Peugeot]] | 1:42,948 | +3,260 |- ! 19 | 21 | {{ikonazastave|Španija}} [[Marc Gené]] | [[Minardi]]-[[Ford Motor Company|Ford]] | 1:43,563 | +3,875 |- ! 20 | 14 | {{ikonazastave|Španija}} [[Pedro de la Rosa]] | [[Arrows]] | 1:43,579 | +3,891 |- ! 21 | 20 | {{ikonazastave|Italija}} [[Luca Badoer]] | [[Minardi]]-[[Ford Motor Company|Ford]] | 1:44,321 | +4,633 |- ! 22 | 15 | {{ikonazastave|Japonska}} [[Toranosuke Takagi]] | [[Arrows]] | 1:44,637 | +4,949 |} === Dirka === {{F1 Glava za dirko}} |- ! 1 | 4 | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} '''[[Eddie Irvine]]''' | '''[[Scuderia Ferrari|Ferrari]]''' | 56 | 1:36:38,494 | 2 | '''10''' |- ! 2 | 3 | {{ikonazastave|Nemčija}} '''[[Michael Schumacher]]''' | '''[[Scuderia Ferrari|Ferrari]]''' | 56 | + 1,040 s | 1 | '''6''' |- ! 3 | 1 | {{ikonazastave|Finska}} '''[[Mika Häkkinen]]''' | '''[[Team McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]''' | 56 | + 9,743 s | 4 | '''4''' |- ! 4 | 17 | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} '''[[Johnny Herbert]]''' | '''[[Stewart Grand Prix|Stewart]]-[[Ford Motor Company|Ford]]''' | 56 | + 17,538 s | 5 | '''3''' |- ! 5 | 16 | {{ikonazastave|Brazilija}} '''[[Rubens Barrichello]]''' | '''[[Stewart Grand Prix|Stewart]]-[[Ford Motor Company|Ford]]''' | 56 | + 32,296 s | 6 | '''2''' |- ! 6 | 8 | {{ikonazastave|Nemčija}} '''[[Heinz-Harald Frentzen]]''' | '''[[Jordan Grand Prix|Jordan]]-[[Mugen-Honda]]''' | 56 | + 34,884 s | 14 | '''1''' |- ! 7 | 11 | {{ikonazastave|Francija}} [[Jean Alesi]] | [[Sauber]]-[[Petronas]] | 56 | + 54,408 s | 15 | &nbsp; |- ! 8 | 10 | {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alexander Wurz]] | [[Benetton Formula|Benetton]]-[[Playlife]] | 56 | + 1:00,934 | 7 | &nbsp; |- ! 9 | 21 | {{ikonazastave|Španija}} [[Marc Gené]] | [[Minardi]]-[[Ford Motor Company|Ford]] | 55 | +1 krog | 19 | &nbsp; |- ! 10 | 5 | {{ikonazastave|Italija}} [[Alex Zanardi|Alessandro Zanardi]] | [[WilliamsF1|Williams]]-[[Supertec]] | 55 | +1 krog | 16 | &nbsp; |- ! 11 | 9 | {{ikonazastave|Italija}} [[Giancarlo Fisichella]] | [[Benetton Formula|Benetton]]-[[Playlife]] | 52 | +4 krogi | 11 | &nbsp; |- ! Ods | 22 | {{ikonazastave|Kanada}} [[Jacques Villeneuve]] | [[British American Racing|BAR]]-[[Supertec]] | 48 | Hidravlika | 10 | &nbsp; |- ! Ods | 12 | {{ikonazastave|Brazilija}} [[Pedro Diniz]] | [[Sauber]]-[[Petronas]] | 44 | Zavrten | 17 | &nbsp; |- ! Ods | 14 | {{ikonazastave|Španija}} [[Pedro de la Rosa]] | [[Arrows]] | 30 | Motor | 20 | &nbsp; |- ! Ods | 20 | {{ikonazastave|Italija}} [[Luca Badoer]] | [[Minardi]]-[[Ford Motor Company|Ford]] | 15 | Zavrten | 21 | &nbsp; |- ! Ods | 2 | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[David Coulthard]] | [[Team McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]] | 14 | Pritisk goriva | 3 | &nbsp; |- ! Ods | 6 | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Ralf Schumacher]] | [[WilliamsF1|Williams]]-[[Supertec]] | 7 | Zavrten | 8 | &nbsp; |- ! Ods | 15 | {{ikonazastave|Japonska}} [[Toranosuke Takagi]] | [[Arrows]] | 7 | Prenos | 22 | &nbsp; |- ! Ods | 23 | {{ikonazastave|Brazilija}} [[Ricardo Zonta]] | [[British American Racing|BAR]]-[[Supertec]] | 6 | Motor | 13 | &nbsp; |- ! Ods | 18 | {{ikonazastave|Francija}} [[Olivier Panis]] | [[Prost (racing team)|Prost]]-[[Peugeot]] | 5 | Motor | 12 | &nbsp; |- ! Ods | 7 | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Damon Hill]] | [[Jordan Grand Prix|Jordan]]-[[Mugen-Honda]] | 0 | Trčenje | 9 | &nbsp; |- ! DNS | 19 | {{ikonazastave|Italija}} [[Jarno Trulli]] | [[Prost (racing team)|Prost]]-[[Peugeot]] | 0 | Motor | 18 | &nbsp; |} {{Poročilo dirke F1| Name_of_race = [[Velika nagrada Malezije]] | Year_of_race = 1999 | Previous_race_in_season = [[Velika nagrada Evrope 1999]] | Next_race_in_season = [[Velika nagrada Japonske 1999]] | Next_year's_race = [[Velika nagrada Malezije 2000]] }} [[Kategorija:Formula 1 sezona 1999]] [[Kategorija:Velika nagrada Malezije|1999]] 5e6zfiiw0xhpykqhuyehl3tyb7jhjmh Sepang International Circuit 0 114083 6759887 6133207 2026-10-03T02:49:04Z Cherkash 127520 better map 6759887 wikitext text/x-wiki {{CoorHeader|2|45|39|N|101|44|18|E|type:landmark}} [[Slika:Sepang.svg|right|200px]] '''Sepang International Circuit''' je [[dirkališče]] v [[Malezija|Maleziji]], ki je bilo med letoma 1999 in 2017 prizorišče dirke [[Formula 1|Formule 1]] za [[Velika nagrada Malezije|Veliko nagrado Malezije]]. Dirkališče, ki se nahaja južno od glavnega mesta [[Kuala Lumpur]], so zgradili med letoma 1997 in 1999. Ponaša se z luksuznimi boksi, prostori za medije in tribunami. Nekateri pomisleki pa so se pojavili zaradi dejstva, da se steza počasi pogreza. Razlog za to je dejstvo, da je bilo dirkališče zgrajeno na nekdanjem močvirju. Glavna steza poteka v smeri urinega kazalca in je dolga 5.54 [[kilometer|kilometra]]. Znana je še po svojih srednje hitrih ovinkih in širokih ravninah. Tloris steze je nenavaden z dolgo nasprotno ravnino in le enim zares ozkim ovinkom. == Zmagovalci == {| class="wikitable" ! Sezona ! Zmagovalec ! Konstruktor ! Poročilo |- ! {{F1|2017}} | {{ikonazastave|NED}} [[Max Verstappen]] | [[Red Bull]]-[[TAG Heuer]] | [[Velika nagrada Malezije 2017|Poročilo]] |- ! {{F1|2016}} | {{ikonazastave|AUS}} [[Daniel Ricciardo]] | [[Red Bull]]-[[TAG Heuer]] | [[Velika nagrada Malezije 2016|Poročilo]] |- ! {{F1|2015}} | {{flagicon|DEU}} [[Sebastian Vettel]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | [[Velika nagrada Malezije 2015|Poročilo]] |- ! {{F1|2014}} | {{flagicon|GBR}} [[Lewis Hamilton]] | [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] | [[Velika nagrada Malezije 2014|Poročilo]] |- ! {{F1|2013}} | {{flagicon|DEU}} [[Sebastian Vettel]] | [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault F1|Renault]] | [[Velika nagrada Malezije 2013|Poročilo]] |- ! {{F1|2012}} | {{ikonazastave|Španija}} [[Fernando Alonso]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | [[Velika nagrada Malezije 2012|Poročilo]] |- ! {{F1|2011}} | {{flagicon|DEU}} [[Sebastian Vettel]] | [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault F1|Renault]] | [[Velika nagrada Malezije 2011|Poročilo]] |- ! {{F1|2010}} | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Sebastian Vettel]] | [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault F1|Renault]] | [[Velika nagrada Malezije 2010|Poročilo]] |- ! {{F1|2009}} | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Jenson Button]] | [[Brawn GP|Brawn]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]] | [[Velika nagrada Malezije 2009|Poročilo]] |- ! {{F1|2008}} | {{ikonazastave|Finska}} [[Kimi Räikkönen]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | [[Velika nagrada Malezije 2008|Poročilo]] |- ! [[Formula 1 sezona 2007|2007]] | {{ikonazastave|Španija}} [[Fernando Alonso]] | [[Team McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]] | [[Velika nagrada Malezije 2007|Poročilo]] |- ! [[Formula 1 sezona 2006|2006]] | {{ikonazastave|Italija}} [[Giancarlo Fisichella]] | [[Renault F1 Team|Renault]] | [[Velika nagrada Malezije 2006|Poročilo]] |- ! [[Formula 1 sezona 2005|2005]] | {{ikonazastave|Španija}} [[Fernando Alonso]] | [[Renault F1 Team|Renault]] | [[Velika nagrada Malezije 2005|Poročilo]] |- ! [[Formula 1 sezona 2004|2004]] | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Michael Schumacher]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | [[Velika nagrada Malezije 2004|Poročilo]] |- ! [[Formula 1 sezona 2003|2003]] | {{ikonazastave|Finska}} [[Kimi Räikkönen]] | [[Team McLaren|McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]] | [[Velika nagrada Malezije 2003|Poročilo]] |- ! [[Formula 1 sezona 2002|2002]] | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Ralf Schumacher]] | [[WilliamsF1|Williams]] | [[Velika nagrada Malezije 2002|Poročilo]] |- ! [[Formula 1 sezona 2001|2001]] | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Michael Schumacher]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | [[Velika nagrada Malezije 2001|Poročilo]] |- ! [[Formula 1 sezona 2000|2000]] | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Michael Schumacher]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | [[Velika nagrada Malezije 2000|Poročilo]] |- ! [[Formula 1 sezona 1999|1999]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Eddie Irvine]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | [[Velika nagrada Malezije 1999|Poročilo]] |} == Glej tudi == * [[seznam dirkališč Formule 1]] {{Formula One circuits}} {{F1-stub}} {{sport-struct-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dirkališča Formule 1|Sepang]] [[Kategorija:Velika nagrada Malezije]] [[Kategorija:Športni objekti v Maleziji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1999]] l3d6ee70jpzje0qvzy2eh5f1umhgdzb Sitka 0 116208 6759705 4762464 2026-10-02T14:12:51Z TadejM 738 dodano infopolje 6759705 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Sitka}} {{Infopolje Kost | Name = Sitka | Latin = os ethmoidale | Image = Orbital_bones.png | Caption = Sitka v [[orbita (anatomija)|orbiti]] (rjavo) | Image2 = Rotation ethmoid.gif | Caption2 = Animacija sitke | Origins = | Insertions = | Articulations = }} '''Sitka''' ali '''etmoidna kost''' ({{jezik-la|os ethmoidale}}) je neparna [[lobanjska kost]], ki leži med [[čelnica|čelnico]] in [[zagozdnica|zagozdnico]]. Deloma jo štejemo k možganskemu delu lobanje, saj gradi večji del [[nosna votlina|nosne votline]] in medialno steno [[očesna votlina|očesne votline]]. Sitko sestavljajo štiri ploščice, imenovane lamine. Največja leži navpično v sredinski ravnini (''lamina perpendicularis'') in gradi sprednji in zgornji del koščenega nosnega pretina. Kribrozna lamina sitke, tudi sito (''lamina cribrosa''), leži vodoravno, je luknjičasta in izpolnjuje vrzel med orbitalnima deloma čelnice ter sestavlja svod nosne votline in del [[lobanjsko dno|lobanjskega dna]]. Iz sredine sita se navzgor dviga koščen petelinji greben (''crista galli''). Stranski orbitalni lamini (''laminae orbitales'') gradita medialno steno očesne votline. Vse štiri ploščice obdaja koščen labirint, ki ga sestavljajo številni predalčki, celule (''cellulae''). Ti so med seboj povezani in se odpirajo v nosno votlino. Z navpične ploščice segata v nosno votlino [[zgornja nosna školjka]] (''concha nasalis superior'') in [[srednja nosna školjka]] (''concha nasalis media''), ki sestavljata del stranske nosne votline. Pod zgornjo školjko je zgornji nosni meatus (hodnik, ''meatus nasi superior''), pod srednjo pa srednji nosni meatus (''meatus nasi medius''). == Glej tudi == * [[Okostje človeka]] [[Kategorija:Lobanja]] [[Kategorija:Nepravilne kosti]] {{normativna kontrola}} a0remfzciri4iuq533vvsbgj8hrwfci 6759709 6759705 2026-10-02T14:23:37Z TadejM 738 predloga lang 6759709 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Sitka}} {{Infopolje Kost | Name = Sitka | Latin = os ethmoidale | Image = Orbital_bones.png | Caption = Sitka v [[orbita (anatomija)|orbiti]] (rjavo) | Image2 = Rotation ethmoid.gif | Caption2 = Animacija sitke | Origins = | Insertions = | Articulations = }} '''Sitka''' ali '''etmoidna kost''' ({{jezik-la|os ethmoidale}}) je neparna [[lobanjska kost]], ki leži med [[čelnica|čelnico]] in [[zagozdnica|zagozdnico]]. Deloma jo štejemo k možganskemu delu lobanje, saj gradi večji del [[nosna votlina|nosne votline]] in medialno steno [[očesna votlina|očesne votline]]. Sitko sestavljajo štiri ploščice, imenovane lamine. Največja leži navpično v sredinski ravnini ({{jezik|la|amina perpendicularis}}) in gradi sprednji in zgornji del koščenega nosnega pretina. Kribrozna lamina sitke, tudi sito ({{lang|la|lamina cribrosa}}), leži vodoravno, je luknjičasta in izpolnjuje vrzel med orbitalnima deloma čelnice ter sestavlja svod nosne votline in del [[lobanjsko dno|lobanjskega dna]]. Iz sredine sita se navzgor dviga koščen petelinji greben ({{lang|la|crista galli}}). Stranski orbitalni lamini ({{lang|la|laminae orbitales}}) gradita medialno steno očesne votline. Vse štiri ploščice obdaja koščen labirint, ki ga sestavljajo številni predalčki, celule ({{lang|la|cellulae}}). Ti so med seboj povezani in se odpirajo v nosno votlino. Z navpične ploščice segata v nosno votlino [[zgornja nosna školjka]] ({{lang|la|concha nasalis superior}}) in [[srednja nosna školjka]] ({{lang|la|concha nasalis media}}), ki sestavljata del stranske nosne votline. Pod zgornjo školjko je zgornji nosni meatus (hodnik, {{lang|la|meatus nasi superior}}), pod srednjo pa srednji nosni meatus ({{lang|la|meatus nasi medius}}). == Glej tudi == * [[Okostje človeka]] [[Kategorija:Lobanja]] [[Kategorija:Nepravilne kosti]] {{normativna kontrola}} 6hcdpl0catxg2td3xzudl3uzms7z373 6759777 6759709 2026-10-02T17:28:34Z Marko3 1829 6759777 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Sitka}} {{Infopolje Kost | Name = Sitka | Latin = os ethmoidale | Image = Orbital_bones.png | Caption = Sitka v [[orbita (anatomija)|orbiti]] (rjavo) | Image2 = Rotation ethmoid.gif | Caption2 = Animacija sitke | Origins = | Insertions = | Articulations = }} '''Sitka''' ali '''etmoidna kost''' ({{jezik-la|os ethmoidale}}) je neparna [[lobanjska kost]], ki leži med [[čelnica|čelnico]] in [[zagozdnica|zagozdnico]]. Deloma jo štejemo k možganskemu delu lobanje, saj gradi večji del [[nosna votlina|nosne votline]] in medialno steno [[očesna votlina|očesne votline]]. Sitko sestavljajo štiri ploščice, imenovane lamine. Največja leži navpično v sredinski ravnini ({{jezik|la|lamina perpendicularis}}) in gradi sprednji in zgornji del koščenega nosnega pretina. Kribrozna lamina sitke, tudi sito ({{lang|la|lamina cribrosa}}), leži vodoravno, je luknjičasta in izpolnjuje vrzel med orbitalnima deloma čelnice ter sestavlja svod nosne votline in del [[lobanjsko dno|lobanjskega dna]]. Iz sredine sita se navzgor dviga koščen petelinji greben ({{lang|la|crista galli}}). Stranski orbitalni lamini ({{lang|la|laminae orbitales}}) gradita medialno steno očesne votline. Vse štiri ploščice obdaja koščen labirint, ki ga sestavljajo številni predalčki, celule ({{lang|la|cellulae}}). Ti so med seboj povezani in se odpirajo v nosno votlino. Z navpične ploščice segata v nosno votlino [[zgornja nosna školjka]] ({{lang|la|concha nasalis superior}}) in [[srednja nosna školjka]] ({{lang|la|concha nasalis media}}), ki sestavljata del stranske nosne votline. Pod zgornjo školjko je zgornji nosni meatus (hodnik, {{lang|la|meatus nasi superior}}), pod srednjo pa srednji nosni meatus ({{lang|la|meatus nasi medius}}). == Glej tudi == * [[Okostje človeka]] [[Kategorija:Lobanja]] [[Kategorija:Nepravilne kosti]] {{normativna kontrola}} qr9dunhbgj21akn10et6fzvyvgqbsiy Radovlja 0 124086 6759760 6698566 2026-10-02T16:12:14Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 fotka iz WLM 6759760 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10120837_b4 | latd = 45 |latm = 53 |lats = 40.75 |latNS = N | longd = 15 |longm = 14 |longs = 11.7 |longEW = E |najdisi=Radovlja |povrsina=1,26 |prebivalstvo=193 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=239,9 |postna=8220 |posta=Šmarješke Toplice |obcina=Šmarješke Toplice |pokrajina=Dolenjska |regija=Jugovzhodna Slovenija }} '''Radovlja''' je [[naselje]] v [[občina Šmarješke Toplice|Občini Šmarješke Toplice]]. <gallery> Slika:Cerkev sv. Jakoba, Radovlja.jpg|Cerkev sv. Jakoba na Cerovcu </gallery> ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www3.gov.si/loksam/htm/85/162.htm Zemljevid naselja Radovlja] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050211142431/http://www3.gov.si/loksam/htm/85/162.htm |date=2005-02-11 }} {{Šmarješke Toplice}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Šmarješke Toplice]] pjj1ybynkz00ilqc9q92bu3wb8nsdyg Tone Partljič 0 130071 6759975 6741763 2026-10-03T11:01:58Z ~2026-44996-51 264415 /* Za mladino */ 6759975 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Tone Partljič|footnotes=|parents=|awards=|signature=|signature_alt=|signature_size=|website=|box_width=|spouse=|order3=|term_start3=|born=5. avgust 1940|term_start2=27. oktober 2000|term_end2=22. oktober 2004|president=[[Herman Rigelnik]]|president1=[[Janez Podobnik]]|children=|party=[[LDS]]|years_active=|order=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]]|term_end3=|order1=|term_start1=28. november 1996|term_end1=27. oktober 2000|predecessor1=|successor1=|term_start=23. december 1992|employer=|term_end=28. november 1996|predecessor=|successor=|alma_mater=|occupation=<!-- WD -->|image=<!--WD-->|organization=|president2=[[Borut Pahor]]<br> [[Franc Feri Horvat]]}} '''Tone Partljič''' [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[dramatik]], [[učitelj|predmetni učitelj]], [[scenarist]], [[politik]], komediograf, * [[5. avgust]] [[1940]], [[Maribor]]. == Življenje == [[slika:Tone Partljič 2011 (3).jpg|thumb|Tone Partljič med govorom leta 2011]] Rodil se je v Mariboru. Prve mesece svojega življenja je preživel v Hočah. Že leta 1940 se je družina preselila v [[Pesnica pri Mariboru|Pesnico pri Mariboru]], kjer je oče dobil službo na železnici. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju. Šolanje je nadaljeval na nižji gimnaziji v Mariboru, po maturi leta 1960 je bil poslan v občino [[Radlje ob Dravi]] za učitelja. Poučeval je v Brezovcu (zdaj [[Sveti Trije Kralji, Radlje ob Dravi|Sveti Trije kralji]]) pri Radljah, Ribnici na Pohorju, Vuzenici in na Sladkem Vrhu. Diplomiral je iz [[angleščina|angleškega]] in slovenskega jezika na Mariborski pedagoški akademiji leta 1965. Leta 1971 je postal [[dramaturg]] v Drami Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Leta 1987 je prevzel umetniško vodstvo [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]] in leta 1991 vodstvo SNG Drame Ljubljana. Dvanajst let je bil [[poslanec]] [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]]; od leta 1992 kot poslanec [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalne demokracije Slovenije]]. Čeprav je deloval kot politik, je ostal pisatelj. Izjavil je: ''"Moja duša in moje srce nista za mikrofonom, ampak za pisalnim strojem"''.-Bil je predsednik društva [[Bralna značka|Bralne značke Slovenije]] in strokovne žirije za nagrado [[Večernica (nagrada)|večernica]], sodeloval pa je tudi pri [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]] v Mariboru. V Pesnici pri Mariboru je po njem poimenovana kulturna dvorana. Njegova hči je dramska igralka [[Mojca Partljič]], igralka je prav tako vnukinja [[Urška Taufer]]. Nečak je kulturnik in ljubiteljski zgodovinar [[Matjaž Partlič]] (znan tudi po vlogi Tinčka v filmu Moj ata, socialistični kulak). ==Delo== Z literaturo in pisanjem se je Tone Partljič začel ukvarjati v šestdesetih letih. Njegova dela so [[Črtica (književnost)|črtice]], [[Novela (književnost)|novele]], [[roman]]i in dramska dela. Pisal je [[Proza|kratko prozo]] in romane. Izdal je več zbirk humorističnih in satiričnih besedil ter otroških spominskih črtic v knjigah. ===Komedije=== Partljičeve satirične igre so večkrat uprizorili in režirali; leta 1987 so premierno predvajali film ''[[Moj ata, socialistični kulak]]'', ki ga je režiral [[Matjaž Klopčič]]. Komedije zajemajo snov iz okolja. V Kulaku opisuje nasilno kolektivizacijo kmetijstva v času, ko si je mali kmet obetal, da bo na svojem gospodar, kar so mu tudi obljubljali in ga, kakor vedno prej in ga bodo tudi v bodoče zavedli. V Ščukah je okolje radijski kolektiv, v katerega v času, ko obstaja veliko nesorazmerje med deklariranim poslušanjem malega človeka in spretnim usmerjanjem množic, prispe pripravnik in kasnejši urednik, ki na lastni koži občuti razliko med teorijo in prakso samoupravljanja. Občuti jo tako on, kot tudi vsi njegovi sodelavci. Le da oni to vedo že od prej, zato se bistveno bolj trudijo za položaj in privilegije. Prve knjižno izdane komedije so bile politično obarvane; ''Politika, bolezen moja'' in ''Gospa poslančeva'' sta bili uprizorjeni leta 1996. Kasneje je postal žanr komedij širši. ===Mladinska književnost=== Za mladino je napisal zbirko kratkih proz ali spominskih črtic ''[[Hotel sem prijeti sonce]]''. Za osnovnošolce je napisal črtice z naslovom ''[[Slišal sem, kako trava raste]]'' in krajšo pripoved o mlajši deklici, z naslovom [[Maša in Tjaša]]. === Motivi v dramatiki === Partljič v svojih delih večkrat omenja Cankarjeve učitelje. Pogosto se sklicuje na svoje znanje o NOB - ju. Tudi kmetijstvo in kmetje niso redko prisotni motivi njegovih del. === Izhodišča njegovega pisanja === Pogosto se jasno vidi, da dramatik Tone Partljič prične z etično in deloma cankarjansko prizadetostjo o povojnem dogajanju. Zelo uspešno uporablja tudi svoje opazne avtobiografske prvine, s tem je dokazal, da kljub temu, da so bili v otroštvu revna in neizobražena družina pa mu je vseeno uspelo pokazati, da temu ni tako. S svojim znanjem je dokazal, da preteklost ni pomemben del prihodnosti. == Bibliografija == === Dramatika === * ''Ribe na plitvini'', MGL (1968) * ''Naj poje čuk'', Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica (1971) * ''Tolmun in kamen'', Prešernovo gledališče Kranj (1972) * ''Ščuke pa ni'', Slovensko narodno gledališče Maribor (1973) * ''Oskubite jastreba'', Slovensko narodno gledališče Maribor (1977) * ''Nekoč in danes'', monodrama (1979) * ''Za koga naj še molim?'', Slovensko narodno gledališče Maribor (1980) * ''Taki ste, take smo'' (1980) * ''Nasvidenje nad zvezdami'', Mestno gledališče ljubljansko (1981) * ''O, ne, ščuke pa ne'', Slovensko narodno gledališče Maribor (1982) * ''Moj ata, socialistični kulak'', Slovensko narodno gledališče Maribor (1983) * ''Sekretar za humor'', Slovensko narodno gledališče Maribor (1984) * ''Rdeče in sinje med drevjem'', Neuprizorjeno. V knjigi ZO Maribor (1985) * ''Justifikacija'', Mestno gledališče ljubljansko (1986) * ''Ščuka, da te kap'', Slovensko ljudsko gledališče (1987) * ''Pesnikova žena prihaja'', Mestno gledališče ljubljansko (1989) * ''Deni me kot pečat na svoje srce'' (1990) * ''Moj deda, socialistični mrtvak'' (1991) * ''Štajerc v Ljubljani'' (1995) * ''Politika, bolezen moja'' (1996) * ''Gospa poslančeva'' (1996) * ''Komedije'' (1997) * ''Maister in Marjeta'' (1998) * ''Čistilka Marija'' (1998) * ''En dan resnice'' (1999) * ''Krivica boli'' (1999) * ''Čaj za dve'' (2001) * ''Edelweis ali Denis in Ditka'' (2001) * ''Izbrane komedije'' (2003) * ''Poroka čistilke Marije'' (2006) * ''Zveze in partnerstva'' (2007) * ''Za nacionalni interes'' (2007) * ''Aldo in Micika'' (2012) * ''Dve komediji in pekrska gledališka zgodba'' (2023) ===Proza=== ====Za odrasle==== * ''Nikoli ne glej za pticami'', [[Mladinska knjiga]] (1967) {{COBISS|ID=5647105}} * ''Jalovost'', Mladinska knjiga (1971) {{COBISS|ID=835614}} * ''Volk na madridskih ulicah'', Založba Obzorja (1974) {{COBISS|ID=833822}} * ''Nasvidenje nad zvezdami'', Mladinska knjiga (1982) {{COBISS|ID=24173063}} * ''Pepsi ali provincialni donjuan'', Založba Borec (1987) {{COBISS|ID=16604417}} * ''Rdeče in sinje med drevjem'' (1987) {{COBISS|ID=6826752}} * ''Kulturne humoreske, prosim'', Prešernova družba (1988){{COBISS|ID=6767616}} * ''Prelesti, prelesti'', Mladinska knjiga (1990) {{COBISS|ID=16382976}} * ''Goool!: predvolilne humoreske'', [[Liberalno demokratska stranka]] (1992) {{COBISS|ID=32305920}} * ''Mala'', Prešernova družba (1992) {{COBISS|ID=30731264}} * ''[[Pri Mariji Snežni zvoni]]'', Obzorja (1994) {{COBISS|ID=36097793}} * ''[[Starec za plotom]]'', Obzorja (1995) {{COBISS|ID=38551553}} * ''Samo roko daj'', [[Pisanica]] (1997) {{COBISS|ID=68857856}} * ''Pisatelj v parlamentu'', Pisanica 1998) {{COBISS|ID=78804224}} * ''Usodna privlačnost'', Pisanica (2001) {{COBISS|ID= 110534400}} * ''Kampanja'', Prešernova družba (2002) {{COBISS|ID=118813696}} * ''Golaž, reka in mostovi'', Pisanica (2003) {{COBISS|ID=125975552}} * ''Grob pri Mariji Snežni'', Pisanica (2005) {{COBISS|ID=223155200}} * ''Hvala vam, bogovi, za te blodnje'', Litera ( 2010) * ''Pasja ulica'', Litera (2013) *''Sebastjan in most'', Beletrina (2014) *''Nebesa pod Pohorjem'', Litera (2016) *''Ljudje iz Maribora'', Beletrina (2017) *''Ne bom jih pozabil'', Litera (2018) *''Pesnica'', Beletrina (2019) *''Ljudje z otoka'', Beletrina (2021) *''Strnišča. Zgodbe o otrocih in vojni'', Pivec (2022) *''Veter z vzhoda'', Beletrina (2023) *''Pesniški Dvor'' (2024) *''Voranc. Prva knjiga'': ''Samorastnik'' (2025) *''Voranc: Druga knjiga'' (2026) ====Za mladino==== *''[[Hotel sem prijeti sonce]]'', Mladinska knjiga (1981) {{COBISS|ID=73720320}} *''[[Slišal sem, kako trava raste]]'', Mladinska knjiga (1990) {{COBISS|ID=50867712}} *''Dupleška mornarica'', Pisanica (1996) {{COBISS|ID=493885}} *''[[Maša in Tjaša]]'', Prešernova družba (1999) {{COBISS|ID=103602944}} *''General: deset črtic o Rudolfu Maistru'', [[Karantanija]] (2006) {{COBISS|ID=228252928}} *''Deklica in general: general Maister'' (2011, 2018 -2. dop.izdaja) ===Televizijske igre=== * ''[[Mama umrla stop]]'', [[RTV Ljubljana]] (1974) * ''[[O težavah s Kalmanovim truplom in neprimerni ljubezni med Frančekom in Gelo]]'', RTV Ljubljana (1977) * ''[[Ščuke pa ni, ščuke pa ne]]'', TV nadaljevanka, RTV Ljubljana (1980) * ''Odločitev (Ko poje čuk)'', TV igra, RTV Ljubljana (1980) * ''[[Pasja pot]]'' (po noveli ''Dvojčka'' Prežihovega Voranca), RTV Ljubljana (1983) * ''Oblaki so rdeči'', TV nadaljevanka, RTV Ljubljana (1983) * ''Pri Mariji Snežni zvoni'', RTV Ljubljana (1990) * ''Silvestrska sprava'', TV komedija, RTV Ljubljana (2001) * ''Slovenska vigred'', TV komedija, RTV Ljubljana (2006) ===Filmska scenarija=== * ''[[Moj ata, socialistični kulak]]'', [[Viba film]] (1987) * ''[[Vdovstvo Karoline Žašler]]'', Viba film (1976) ===Gledališke režije=== * ''[[Janez Trdina]]: Bajke in povesti'', drama ([[SNG Maribor]], 1984) ===Dramatizacije=== * ''Kekec je pač Kekec'' (1974) * ''Zločin na meji'' (1974) * ''Vsem galjotom vile v vamp'' (1984) === Komedije === * ''Čaj za dve'' * ''Partnerska poroka'' * ''Gospa poslančeva'' * ''Politika, ljubezen moja'' ===Radijske igre=== * ''Veličastna smrt dramskega in televizijskega igralca Vinka Kurenca'', [[Radio Maribor]] (1979) * ''Marjetice'', Radio Maribor (1981) * ''Nekoč in danes'', monokomedija, RTV Ljubljana (1982) * ''Rdeče in sinje med drevjem'', RTV Ljubljana (1987) ===Zborniki=== * ''Štirinajst'' (soavtor, 1967) * ''Siti in lačni Slovenci'' (soavtor, 1969) * ''Skupaj'' (soavtor, 1973) * ''Slovenski narod in slovenska kultura'' (soavtor, 1985) ==Nagrade== * ''[[nagrada Prešernovega sklada]]'' za satirično komedijske igre (1980) * ''[[Levstikova nagrada]]'' za knjigo ''[[Hotel sem prijeti sonce]]'' (1982) * ''[[Grumova nagrada]]'' za dramo ''Moj ata, socialistični kulak'' (1984) * ''[[Glazerjeva nagrada]]'' mesta [[Maribor]] za življenjsko delo na področju kulture (2006) * [[Ježkova nagrada|''Ježkova nagrada'']] za življenjsko delo (2008) * ''[[Prešernova nagrada]]'' za življenjsko delo (2016) -'''Častni občan''' * občina Pesnica (1998) * občina Ribnica na Pohorju (2009) * mestna občina Maribor (2021) '''Odlikovanja''' Zlati red za zasluge Republike Slovenije (2006) ==Politično delo== Leta 1992 je bil izvoljen v [[1. državni zbor Republike Slovenije]]; v tem mandatu je bil član naslednjih [[delovno telo Državnega zbora Republike Slovenije|delovnih teles]]: * [[Komisija za narodni skupnosti Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za narodni skupnosti]], * [[Komisija za žensko politiko Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za žensko politiko]] (od 6. oktobra 1994), * [[Odbor za kulturo, šolstvo in šport Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za kulturo, šolstvo in šport]], * [[Odbor za mednarodne odnose Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za mednarodne odnose]] (od 6. oktobra 1994) in * [[Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko]]. == Viri in opombe == {{sklici|2}} * Lorenci, Mirko. ''Tone Partljič''. Partizanska knjiga, Ljubljana 1990. {{COBISS|ID=21196288}} * Partljič, Tone. ''Izbrane komedije''. Karantanija, Ljubljana 2003. {{COBISS|ID=120184320}} * Blažić, Milena. ''Svet iz besed 7: delovni zvezek za branje v 7. razredu devetletne osnovne šole''. Rokus, Ljubljana 2003 {{COBISS|ID=119446272}} * Lavrenčič Vrabec, Darja. ''Šolski album slovenskih književnikov''. Mladinska knjiga, Ljubljana 2007. {{COBISS|ID=232022784}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih dramatikov]] * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih scenaristov]] * [[seznam slovenskih politikov]] * [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije]] * [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije (1992-1996)]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * http://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji/470/detail.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120128022447/http://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji/470/detail.html |date=2012-01-28 }} * http://www.bralnaznacka.si/ * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174708726 "Knjige in bel list, to je Tone Partljič - in to je moja edina svoboda."]. Naši umetniki pred mikrofonom (1. avgust 2020). RTV Slovenija. {{Navpolja| list1= &nbsp; {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{LevstikoviNagrajenci}} {{GrumoviNagrajenci}} {{GlazerjeviNagrajenci}} {{JezkoviNagrajenci}} {{1DZRS}} {{2DZRS}} {{3DZRS}} }} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Partljič, Tone}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski scenaristi]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Liberalne demokracije Slovenije]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Levstikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Grumovi nagrajenci]] [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Ježkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Glazerjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Prejemniki Glazerjeve listine]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] [[Kategorija:Mariborčani]] [[Kategorija:Poslanci 1. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 2. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 3. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Tone Partljič|*]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] kkeb43ikdk55n3m7wf70dnpvwcc1c7s Štefan Modrinjak 0 137789 6759961 6436498 2026-10-03T10:26:17Z ~2026-53178-67 266724 Kraj je Miklavž pri Ormožu ne pa svetnik Nikolaj iz Mire (Miklavž) torej sem popravil povezavo 6759961 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Štefan Modrinjak''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]] in [[pesnik]], * [[23. december]] [[1774]], [[Središče ob Dravi]], † [[8. oktober]] [[1827]], [[Miklavž pri Ormožu|Sv. Miklavž]]. == Življenje == Štefan Modrinjak se je rodil v drugi polovici [[18. stoletje|18. stoletja]], [[23. december|23. decembra]] [[1774]] v trdni kmečki družini očetu Štefanu st. in materi Mariji (rojena Vorko, v drugih virih se imenuje Borkovič, oče ji je bil po matični knjigi Tomaž Vorko). Po osnovni šoli je štiri leta ([[1791]]-[[1795]]) obiskoval gimnazijo v bližnjem hrvaškem [[Varaždin]]u in nato študiral v [[Zagreb]]u. Filozofijo je študiral leta [[1796]], nato se je vpisal na [[bogoslovje]] ([[1797]]-[[1800]]), ki ga je študiral v [[Gradec|Gradcu]], kjer je bil 20. septembra [[1800]] tudi posvečen v [[duhovnik]]a. Kot [[kaplan]] je služboval pri [[Sv. Miklavž]]u, potem pri Veliki Nedelji in [[Ormož]]u, kot [[župnik]] pa pri [[Sv. Tomaž]]u in [[Miklavž pri Ormožu|Sv. Miklavžu]], kjer je služboval do svoje smrti. Veljal je za dobrega in pridnega gospodarja, ki se ni bal poprijeti za delo. [[Župnija Sv. Miklavža|Župnijo Sv. Miklavža]] je prevzel, ko je bila ta v popolnem neredu, vendar mu je uspelo, kljub slabim letinam, že leta [[1816]] s pomočjo nemškega reda, spraviti vse v red. Ker je bil po naravi svobodoljuben, samozavesten, nemiren in je hrepenel po delu in uspehu, vendar ni našel popolnega zadoščenja v poklicu, ki ga je opravljal. Tako, kot je on razumeval duhovniško službo, je hotel dati svoj delež pri razsvetljenosti naroda, kar mu ni uspelo, ker ni našel dovolj podpore. Zanimale so ga takratne družbeno-politične razmere, [[francoska revolucija]] in nastajanje [[slovani|slovanske]] in [[slovenci|slovenske]] zavesti. Svojo energijo je poskušal nekaj časa usmerjati v urejanje gospodarskih zadev, vendar so ga stalna razočaranja prisilila v iskanje tolažbe v pijači. Leta 1803 se je udeležil sestanka v [[Destrnik]]u ([[Svetourbanska akademija]]), kjer so se izobraženci, duhovniki in narodni buditelji posvetovali o kodifikacije slovenskega jezika na Štajerskem. Modrinjak in nekateri drugi so predlagali koncepcijo, da naj se štajerski slovenski knjižni jezik združuje s [[kajkavščina|kajkavščino]], medtem ko so drugi udeleženci odklonili to možnost in predlagali fuzijo osrednji slovenščini. Zaradi tega je bila neuspešna Svetourbanska akademija in je prenehala.<ref>[[Marko Jesenšek]] (2015): Poglavja iz zgodovine vzhodnoštajerskega jezika. [[Maribor]]: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta. (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 110). {{ISBN|978-961-6930-38-3}}, s. 45–47.</ref> Štefan Modrinjak se je moral leta [[1825]] in [[1827]], ker se ni dovolj posvečal opravljanju svojega poslanstva, zagovarjati tudi na škofiji v [[Gradec|Gradcu]]. Ker je bil bolan, mu niso izrekli nobene kazni, vendar je vse to vznemirjenje poslabšalo njegovo zdravstveno stanje in tako je [[8. oktober|8. oktobra]] [[1827]] umrl. == Delo == Modrinjak se je verjetno začel ukvarjati s pisanjem [[Pesništvo|pesmi]] v času študija in s tem nadaljeval, ko je postal [[duhovnik]]. Pretirane spodbude v okolju, v katerem je živel, ni našel, k pesnjenju ga je verjetno spodbudilo branje in prepevanje [[vera|verskih]] in drugih pesmi. Modrinjakovo najbolj ustvarjalno obdobje je bilo v letih [[1804]]- [[1814]], ko naj bi spisal okoli 40 pesmi, točno število ni znano, ker jih je nekaj uničil [[požar]] njegove rojstne hiše in uradnik, ki je urejal njegovo zapuščino. Za čas svojega življenja ni dočakal natisa svojih pesmi, ohranjeni so bili le zvežčiči z njegovim rokopisom. Prvi, ki je njegove pesmi javno objavil, je bil [[Stanko Vraz]] v zbirki ''Gusli i tambura''. Najbolj znana je njegova pesem »Amico Cvetkoni«. Misli so dokaj izvirne in jezik lep, seveda pod vplivom središkega [[narečje|narečja]] in [[hrvaščina|hrvaščine]] ([[kajkavščina|kajkavščine]]). Vsebinsko so njegove pesmi govorile o Bogu in veri, iskanju resnice, pravice in svobode , pesnikovanju, človeških tegobah, menjavah letnih časov, [[ljubezen|ljubezni]], veselju, žalosti, spoštovanju do kmečkega stanu, lepoti narave in navsezadnje ljubezni do slovenskega naroda in želji po njegovi samostojnosti. Štefan Modrinjak se kljub svoji nesporni nadarjenosti ni uspel prebiti v vrh tedanjega pesništva. To mu ni uspelo, ker ob sebi ni imel takšne podpore, kot jo je imel njegov sodobnik [[Valentin Vodnik]] v [[Žiga Zois|Žigi Zoisu]]. Šele kasneje je bil uvrščen med pomembne slovenske [[predromantika|predromantike]]. == Viri == * Stanko Kotnik in Jože Pogačnik, ''Štefan Modrinjak'', [[Maribor]], [[1974]] * [[Franc Kovačič]], ''Trg Središče'', [[Maribor]], [[1910]] * [[Lino Legiša]], ''Slovenska poezija od Vodnikovih pesmi za pokušino do priprav na Kranjsko Čbelico(1806-1828) '', [[Ljubljana]], [[1938]] * [[Jože Pogačnik (literarni zgodovinar)|Jože Pogačnik]], ''Čas v besedi'', [[Maribor]], [[1963]] * [[Anton Slodnjak]], ''Obrazi in dela slovenskega slovstva'', [[Ljubljana]], [[1975]] ==Zunanje povezave== {{Wikivir-avtor}} [[Kategorija:Rojeni leta 1774|Modrinjak, Štefan]] [[Kategorija:Umrli leta 1827|Modrinjak, Štefan]] [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki|Modrinjak, Štefan]] [[Kategorija:Slovenski pesniki|Modrinjak, Štefan]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji|Modrinjak, Štefan]] [[Kategorija:Slovenski preroditelji| Modrinjak, Štefan]] {{normativna kontrola}} mts2pxt7ww5349ugrzodna8nbzy8tr4 6759964 6759961 2026-10-03T10:35:56Z Yerpo 8417 še pnp 6759964 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Štefan Modrinjak''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]] in [[pesnik]], * [[23. december]] [[1774]], [[Središče ob Dravi]], † [[8. oktober]] [[1827]], [[Miklavž pri Ormožu|Sv. Miklavž]]. == Življenje == Štefan Modrinjak se je rodil v drugi polovici [[18. stoletje|18. stoletja]], 23. decembra 1774 v trdni kmečki družini očetu Štefanu st. in materi Mariji (rojena Vorko, v drugih virih se imenuje Borkovič, oče ji je bil po matični knjigi Tomaž Vorko). Po osnovni šoli je štiri leta (1791–1795) obiskoval gimnazijo v bližnjem hrvaškem [[Varaždin]]u in nato študiral v [[Zagreb]]u. Filozofijo je študiral leta 1796, nato se je vpisal na [[bogoslovje]] (1797-1800), ki ga je študiral v [[Gradec|Gradcu]], kjer je bil 20. septembra 1800 tudi posvečen v [[duhovnik]]a. Kot [[kaplan]] je služboval pri Sv. Miklavžu, potem pri Veliki Nedelji in [[Ormož]]u, kot [[župnik]] pa pri [[Sveti Tomaž, Sveti Tomaž|Sv. Tomažu]] in Sv. Miklavžu, kjer je služboval do svoje smrti. Veljal je za dobrega in pridnega gospodarja, ki se ni bal poprijeti za delo. [[Župnija Sv. Miklavž pri Ormožu|Župnijo Sv. Miklavža]] je prevzel, ko je bila ta v popolnem neredu, vendar mu je uspelo, kljub slabim letinam, že leta 1816 s pomočjo nemškega reda, spraviti vse v red. Ker je bil po naravi svobodoljuben, samozavesten, nemiren in je hrepenel po delu in uspehu, vendar ni našel popolnega zadoščenja v poklicu, ki ga je opravljal. Tako, kot je on razumeval duhovniško službo, je hotel dati svoj delež pri razsvetljenosti naroda, kar mu ni uspelo, ker ni našel dovolj podpore. Zanimale so ga takratne družbeno-politične razmere, [[francoska revolucija]] in nastajanje [[slovani|slovanske]] in [[slovenci|slovenske]] zavesti. Svojo energijo je poskušal nekaj časa usmerjati v urejanje gospodarskih zadev, vendar so ga stalna razočaranja prisilila v iskanje tolažbe v pijači. Leta 1803 se je udeležil sestanka v [[Destrnik]]u ([[Svetourbanska akademija]]), kjer so se izobraženci, duhovniki in narodni buditelji posvetovali o kodifikacije slovenskega jezika na Štajerskem. Modrinjak in nekateri drugi so predlagali koncepcijo, da naj se štajerski slovenski knjižni jezik združuje s [[kajkavščina|kajkavščino]], medtem ko so drugi udeleženci odklonili to možnost in predlagali fuzijo osrednji slovenščini. Zaradi tega je bila neuspešna Svetourbanska akademija in je prenehala.<ref>[[Marko Jesenšek]] (2015): Poglavja iz zgodovine vzhodnoštajerskega jezika. [[Maribor]]: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta. (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 110). {{ISBN|978-961-6930-38-3}}, s. 45–47.</ref> Štefan Modrinjak se je moral leta 1825 in 1827, ker se ni dovolj posvečal opravljanju svojega poslanstva, zagovarjati tudi na škofiji v [[Gradec|Gradcu]]. Ker je bil bolan, mu niso izrekli nobene kazni, vendar je vse to vznemirjenje poslabšalo njegovo zdravstveno stanje in tako je 8. oktobra 1827 umrl. == Delo == Modrinjak se je verjetno začel ukvarjati s pisanjem [[Pesništvo|pesmi]] v času študija in s tem nadaljeval, ko je postal [[duhovnik]]. Pretirane spodbude v okolju, v katerem je živel, ni našel, k pesnjenju ga je verjetno spodbudilo branje in prepevanje [[Obredna pesem|verskih]] in drugih pesmi. Modrinjakovo najbolj ustvarjalno obdobje je bilo v letih 1804–1814, ko naj bi spisal okoli 40 pesmi, točno število ni znano, ker sta jih nekaj uničila [[požar]] njegove rojstne hiše in uradnik, ki je urejal njegovo zapuščino. Za čas svojega življenja ni dočakal natisa svojih pesmi, ohranjeni so bili le zvežčiči z njegovim rokopisom. Prvi, ki je njegove pesmi javno objavil, je bil [[Stanko Vraz]] v zbirki ''Gusli i tambura''. Najbolj znana je njegova pesem »Amico Cvetkoni«. Misli so dokaj izvirne in jezik lep, seveda pod vplivom središkega [[narečje|narečja]] in [[hrvaščina|hrvaščine]] ([[kajkavščina|kajkavščine]]). Vsebinsko so njegove pesmi govorile o Bogu in veri, iskanju resnice, pravice in svobode , pesnikovanju, človeških tegobah, menjavah letnih časov, [[ljubezen|ljubezni]], veselju, žalosti, spoštovanju do kmečkega stanu, lepoti narave in navsezadnje ljubezni do slovenskega naroda in želji po njegovi samostojnosti. Štefan Modrinjak se kljub svoji nesporni nadarjenosti ni uspel prebiti v vrh tedanjega pesništva. To mu ni uspelo, ker ob sebi ni imel takšne podpore, kot jo je imel njegov sodobnik [[Valentin Vodnik]] v [[Žiga Zois|Žigi Zoisu]]. Šele kasneje je bil uvrščen med pomembne slovenske [[predromantika|predromantike]]. == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * Stanko Kotnik in Jože Pogačnik, ''Štefan Modrinjak'', [[Maribor]], 1974 * [[Franc Kovačič]], ''Trg Središče'', Maribor, 1910 * [[Lino Legiša]], ''Slovenska poezija od Vodnikovih pesmi za pokušino do priprav na Kranjsko Čbelico(1806-1828) '', [[Ljubljana]], 1938 * [[Jože Pogačnik (literarni zgodovinar)|Jože Pogačnik]], ''Čas v besedi'', Maribor, 1963 * [[Anton Slodnjak]], ''Obrazi in dela slovenskega slovstva'', Ljubljana, 1975 ==Zunanje povezave== {{Wikivir-avtor}} [[Kategorija:Rojeni leta 1774|Modrinjak, Štefan]] [[Kategorija:Umrli leta 1827|Modrinjak, Štefan]] [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki|Modrinjak, Štefan]] [[Kategorija:Slovenski pesniki|Modrinjak, Štefan]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji|Modrinjak, Štefan]] [[Kategorija:Slovenski preroditelji| Modrinjak, Štefan]] {{normativna kontrola}} eie86qkrttlnavmw7t542udmo8fivv2 Slovenska abecedna vojna 0 141559 6759766 6692925 2026-10-02T16:44:31Z MaksiKavsek 244409 6759766 wikitext text/x-wiki [[Slika:France Prešeren - Črkarska pravda.jpg|thumb|right|250px|[[France Prešeren]] - ''Črkarska pravda'']] '''Slovenska abecedna vojna''' ali '''črkarska pravda''', {{jezik-de|slowenischer ABC-Krieg}}, je bila črkopisna, [[jezikoslovje|jezikoslovna]] in kulturno-literarna polemika, ki je potekala od leta 1831 do leta 1833. To je bil boj med dvema strujama, ki sta v začetku 19. stoletja zagovarjali vsaka svojo pisavo. Potekala je med zagovorniki in nasprotniki [[metelčica|metelčice]], nove pisave, s katero je poskusil [[Franc Metelko]], ki je bil [[Jernej Kopitar|Kopitarjev]] učenec, nadomestiti do tedaj veljavno [[bohoričica|bohoričico]]. Potrebo po novi pisavi so uvideli tudi [[Marko Pohlin]], [[Ožbalt Gutsman]], [[Valentin Vodnik]], najmočneje pa jo je poudaril prav [[Jernej Kopitar]] v svoji slovnici leta 1809, kjer je terjal za [[Slovenci|Slovence]] in [[Slovani|Slovane]] sploh popoln in razumen [[črkopis]], ki bi 20 črkam [[latinica|latinice]] dodal še 9 novih. Nanj se je po [[Peter Dajnko|Petru Dajnku]], ki je leta 1824 predložil svoj črkopis, oprl [[Franc Metelko]] s svojo slovnico. V njej je latinico dopolnil s cirilskimi črkami tako, da bi vsak glas imel svoj posebni znak. Tako sta nastali dve novi pisavi, [[metelčica]] (Franc Metelko) in [[dajnčica]] (Peter Dajnko), metelčico je, čeprav z njo nezadovoljen, zagovarjal tudi [[Jernej Kopitar]]. Boj zoper metelčico se je začel leta 1831, potem ko je Metelko izdal slovnico v novi šolski izdaji. Kmalu zatem sta se v boj proti novi pisavi vmešala [[France Prešeren]] in [[Matija Čop]]. ==Potek abecedne vojne== [[Slika:Boxja sluxba ker8anske mladosti (1830).JPG|thumb|right|250px|''Boxja sluxba'' (Božja služba): katekizem Petra Dajnka v dajnčici.]] Tedanji mlajši rod je želel svoja romantična načela izražati ne samo v znanosti, temveč tudi v poeziji. Po Vodnikovi smrti niso imeli Slovenci nobenega [[časopis]]a ali [[Pesniški zbornik|pesniškega zbornika]], v katerem bi lahko slovenski pesniki in pisatelji pisali svoja dela. Prav zato so želeli mladi, kot so [[Janez Cigler]], [[Ignacij Holzpfel]] in [[Frančišek Andriolli]], ustvariti nov časopis. Leta 1824 so začeli z literarno-znanstvenim slovenskim listom Slavinja, vendar za njegovo izhajanje niso dobili potrebnega dovoljenja. Nato so se mladi pesniki leta 1830 združili okrog [[Matija Čop|Matije Čopa]] in [[France Prešeren|Franceta Prešerna]] ter pod uredništvom [[Miha Kastelc|Mihe Kastelca]] začeli izdajati pesniški zbornik [[Krajnska čbelica]]. Zadela je na precejšen odpor Kopitarja, ki je bil v tistem času navdušen le za [[Srbska poezija|srbsko poezijo]] zaradi tesnega sodelovanja z [[Vuk Stefanović Karadžić|Vukom Karadžićem]]. Tako sta trčila nazor mladih in starih, ki so imeli v svojih rokah [[cenzura|cenzuro]], drug ob drugega. V [[Ljubljana|Ljubljani]] je bil revizor knjig [[Jurij Pavšek]], na [[Dunaj]]u pa je cenzorske posle opravljal Jernej Kopitar. V tistem času Prešeren izda dialoško satiro ''[[Nova pisarija|Novo pisarijo]]'', s katero je osmešil tedanje prevladujoče pojmovanje, naj bo poezija poučna, [[Utilitarizem|utilitarna]] in tudi poglavitne zagovornike takšnega mišljenja predvsem Kopitarja. Pravi boj z le-tem se je začel leta 1833, ko je Matija Čop, duhovni vodja Čbelice, napadel [[Metelčica|metelčico]]. In tako se je vnel abecedni boj, ki ga je sprožil že prej sam Kopitar s tem, ko je izdal slovnico. Kopitar je zagovarjal načelo, naj vsakemu glasu ustreza ena sama črka, brez kakršnih koli znamenj, kar pomeni, da bi latinski abecedi bilo potrebno dodati za slovenske glasove le nekaj novih črk, ki jih latinica nima. Te naloge se je tudi lotil skupaj z Dobrovskim, začetnikom slavistične vede. Lotili so se je še nekateri drugi, predvsem janzenisti in Metelko. Tej so segli še na druga področja. Nasprotnikom, ki so se bojevali proti nepraktični, okorni in grdi metelčici, so prisojali nečedne namene in jih dolžili, da je njihov boj naperjen proti duhovščini in veri. Februarja 1833 je v tedniku ''[[Illyrisches Blatt]]'' izšel Čopov nemški prevod kritike, ki jo je napisal [[Čehi|češki]] pesnik [[František Ladislav Čelakovský]] o prvih treh zvezkih Čbelice. Da bi Čop vse skupaj še malo zagrenil je dodal še nekatere svoje dostavke o neprikladnosti metelčice. {{Citatni blok|text=[…] Dragi Slovenci, držite se svojega običajnega črkovanja in ne dajajte prostora tem in podobnim ničvrednim novotarijam.|author=Čelakovsky in Čop|title=''Krain's Vorzeit und Gegenwart. - Krainische Literatur'', februar 1833<ref>{{cite journal |title=Krain's Vorzeit und Gegenwart. Krainische Literatur |journal=Illyrisches Blatt |year=1833 |date=9. februar 1833 |issue=6 |pages=21–24 |publisher=Kleinmayr |language=de |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VG0N8SN2 }}</ref>}} Zatem je Čop napisal še več člankov z naslovom ''Slowenischer ABC-Krieg,'' po slovensko slovenska abecedna vojna kot odgovor nasprotnikom. Odgovarjali so mu Metelko in drugi, med njimi je bil tudi Kopitar. Vse članke je Čop zbral v nemški knjižici {{jezik-it|[[Nuovo discacciamento di lettere inutili]]}} v slovenščini ''Novo preganjanje nekoristnih črk''. Čop je v svojih člankih o metelčici zastopal stališče, naj slovenski črkopis upošteva splošne značilnosti slovenskega jezika in ne samo posebnosti enega narečja. In prav to je s svojimi znanstveno utemeljenimi spisi tudi dosegel. Metelčica je bila prepovedana, še naprej je ostala v uporabi [[bohoričica]], zatem pa jo je zamenjala [[gajica]]. == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Slovenska abeceda]] cywga1lpfmp4iqm2tjoezufzprn50xr Zagozdnica 0 146357 6759717 4763455 2026-10-02T14:48:00Z TadejM 738 dodano infopolje, predloga jezik 6759717 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kost | Name = Zagozdnica | Latin = os sphenoidale | Image = File:Sphenoid bone - lateral view.png | Caption = Položaj zagozdnice | Image2 = File:Sphenoid bone - animation 02.gif | Caption2 = Animacija zagozdnice | Width = 300 | Articulations = }} '''Zagozdnica''' ({{jezik-la|os sphenoidale}}) je centralno ležeča [[kost]] možganskega dela [[lobanja|lobanje]] in je zagozdena med druge [[lobanjske kosti|lobanjske kosti]]. Sestavlja predvsem del [[lobanjsko dno|lobanjskega dna]], delno pa sega tudi v [[lobanjski svod]]. Ker omejuje tudi stranske stene [[očesna votlina|očesne votline]] in gradi svod [[nosna votlina|nosne votline]], jo pripisujemo tudi obraznemu delu lobanje. Centralno ima telo ({{jezik|la|corpus}}), iz katerega izhajajo trije pari odrastkov: par malih kril ({{jezik|la|alae minores}}), par velikih kril ({{jezik|la|alae majores}}) ter par nožic ({{jezik|la|processus pterygoideus''). Telo zagozdnice gleda z zgornjo stranjo v notranjost lobanjske votline, s spodnjo pa v nosni del [[žrelo|žrela]]. V telesu je votlina ({{jezik|la|sinus sphenoidalis}}). Zgornji del telesa je podoben turškemu sedlu ({{jezik|la|sella turcica}}). Najgloblje mesto turškega sedla je hipofizna kotanja ({{jezik|la|fossa hypophysialis}}) v kateri leži [[hipofiza]]. Sprednja stena sedla prehaja v prečni žleb, v katerem se križata [[vidni živec|vidna živca]] v tako imenovani optični kiazmi ({{jezik|la|chiasma opticum}}). Zadnja stena je slonilo ({{jezik|la|dorsum sellae}}), ki se zadaj strmo spusti navzdol in prehaja v pobočje ({{jezik|la|clivus}}) zatilnice. Iz telesa izhajata zgoraj mali krili. Na bazi malih kril je krilo {{jezik|la|ala major}} in {{jezik|la|ala minor}} zagozdnice, skalnica ({{jezik|la|pars petrosa}}) [[senčnica|senčnice]] ter čvrš ({{jezik|la|ars basilaris}}) in stranski del ({{jezik|la|pars lateralis}}) [[zatilnica|zatilnice]]. == Glej tudi == * [[Okostje človeka]] [[Kategorija:Lobanja]] [[Kategorija:Nepravilne kosti]] {{anatomy-stub}} {{normativna kontrola}} kk36tehqxkdxkmhejv3gmiu8q0d7ywl Križnica 0 146836 6759692 4873813 2026-10-02T13:50:39Z TadejM 738 dodano infopolje 6759692 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kost | Name = Križnica | Latin = os sacrum | Image = Sacrum - anterior view04.png | Caption = Položaj križnice v [[medenica|medenici]] | Image2 = Sacrum - animation00.gif | Caption2 = Animacija križnice v [[človeški skelet|človeškem skeletu]] | Articulations = | Location = baza [[hrbtenica|hrbtenice]] }} '''Križnica''' ({{jezik-la|os sacrum}}) je v enotno [[kost]] zraščenih pet [[vretence|vretenc]]. Predstavlja križnični del [[hrbtenica|hrbtenice]]. Je trikotne oblike, z bazo obrnjeno navzgor. Zgoraj je v stiku s petim [[Ledvena vretenca|ledvenim vretencem]], na vsaki strani ima obsežno [[sklepna ploskev|sklepno ploskev]] ({{jezik|la|facies auricularis}}) za stik s [[kolčnica|kolčnico]]. [[Hrbtenični kanal]] ({{jezik|la|canalis vertebralis}}) se na spodnjem koncu odpira kot križnična reža ({{jezik|la|hiatus sacralis}}). Presledki med vretenci, skozi katere izstopajo [[sakralni živec|sakralni živci]], so ohranjeni kot križnične line ({{jezik|la|foramina sacralia}}) na sprednji strani križnice. == Glej tudi == * [[Okostje človeka]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nepravilne kosti]] [[Kategorija:Medenica]] {{anatomy-stub}} dl3xjej5w1z9rrcr0wk39w6025gvsy8 Nebnica (kost) 0 148405 6759699 5745450 2026-10-02T14:04:01Z TadejM 738 dodano infopolje 6759699 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kost | Name = Nebnica | Latin = os palatinum | Image = | Caption = Inferiorni pogled na nebnici | Image2 = File:Palatine bone - animation 02.gif | Caption2 = Animacija nebnic }} '''Nebnica''' ({{jezik-la|os palatinum}}) je parna [[lobanjska kost]], sestavljena iz dveh ploščic. Navpična ploščica (''lamina perpendicularis'') je del stranske stene [[nosna votlina|nosne votline]]. Vodoravna ploščica sestavlja zadajšnjo četrtino [[trdo nebo|trdega neba]] oziroma dno nosne votline. == Glej tudi == * [[Okostje človeka]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Lobanja]] [[Kategorija:Nepravilne kosti]] {{anatomy-stub}} 015vhsyj8roi54s7mx13gp75f6udexp Ličnica 0 148409 6759696 6630736 2026-10-02T13:57:43Z TadejM 738 dodano infopolje 6759696 wikitext text/x-wiki {{Infobox bone | Name = Ličnica | Latin = os zygomaticum, zygoma | Image = Zygomatic bone anterior.png | Caption = Položaj ličnice | Image2 = Zygomatic bone - animation 02.gif | Caption2 = Animacija ličnice | Origins = | PartOf = [[lobanja]] | Insertions = | Articulations = [[zgornja čeljustnica]], [[senčnica]], [[zagozdnica]] in [[čelnica]] }} '''Ličnica''' ({{jezik-la|os zygomaticum}}) je parna [[kost]] [[lobanjske kosti|lobanje]], ki tvori koščen most med obraznim in možganskim delom. Ima obliko trikotnika, ki se z enim vogalom stika z [[zgornja čeljustnica|zgornjo čeljustnico]] ({{jezik|la|processus maxillaris}}), z drugim pa s [[čelnica|čelnico]] ({{jezik|la|processus frontalis}}), tretji vogal ({{jezik|la|processus temporalis}}) pa sestavlja z ustreznim izrastkom [[senčnica|senčnice]] lični mostiček ({{jezik|la|arcus zygomaticus}}). == Glej tudi == * [[Okostje človeka]] {{normativna kontrola}} {{anatomy-stub}} [[Kategorija:Lobanja]] [[Kategorija:Nepravilne kosti]] eg1jivmj1rnvafskcyeatw1dacq192r Podjezičnica 0 148413 6759701 6454603 2026-10-02T14:09:18Z TadejM 738 dodano infopolje 6759701 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kost | Name = Podjezičnica | Latin = os hyoideum | Image = 712 Hyoid Bone.jpg | Width = | Caption = Podjezičnica, ki leži na sprednji strani vratu, ima telo in dva para rogov | Insertions = | Articulations = | Precursor = drugi in tretji [[škržni lok]]<ref>{{EmbryologyUNC|hednk|023}}</ref> }} '''Podjezíčnica''', tudi '''hioídna kost''' ({{jezik-la|os hyoideum}}) leži pod [[spodnja čeljustnica|spodnjo čeljustnico]] in je vpeta v [[vratne mišice]]. Tipljemo jo na meji med [[brada|brado]] in [[vrat]]om. Telo ima v sredini ob strani dva para odrastkov, en par manjših (''cornu minus'') in en par večjih (''cornu majus''). == Glej tudi == * [[Okostje človeka]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Glava in vrat]] [[Kategorija:Nepravilne kosti]] {{anatomy-stub}} r0ya0rtj0exnbbosrh6ia2rlyhfimvd 6759702 6759701 2026-10-02T14:10:23Z TadejM 738 dodana koda za sklice 6759702 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kost | Name = Podjezičnica | Latin = os hyoideum | Image = 712 Hyoid Bone.jpg | Width = | Caption = Podjezičnica, ki leži na sprednji strani vratu, ima telo in dva para rogov | Insertions = | Articulations = | Precursor = drugi in tretji [[škržni lok]]<ref>{{EmbryologyUNC|hednk|023}}</ref> }} '''Podjezíčnica''', tudi '''hioídna kost''' ({{jezik-la|os hyoideum}}) leži pod [[spodnja čeljustnica|spodnjo čeljustnico]] in je vpeta v [[vratne mišice]]. Tipljemo jo na meji med [[brada|brado]] in [[vrat]]om. Telo ima v sredini ob strani dva para odrastkov, en par manjših (''cornu minus'') in en par večjih (''cornu majus''). == Glej tudi == * [[Okostje človeka]] == Sklici == {{koda za sklice}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Glava in vrat]] [[Kategorija:Nepravilne kosti]] {{anatomy-stub}} nwg5qs7qmvwa7a606tu8ntf49kx57bm 6759703 6759702 2026-10-02T14:10:49Z TadejM 738 6759703 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kost | Name = Podjezičnica | Latin = os hyoideum | Image = 712 Hyoid Bone.jpg | Width = | Caption = Podjezičnica, ki leži na sprednji strani vratu, ima telo in dva para rogov | Insertions = | Articulations = | Precursor = drugi in tretji [[škržni lok]]<ref>{{EmbryologyUNC|hednk|023}}</ref> }} '''Podjezíčnica''', tudi '''hioídna kost''' ({{jezik-la|os hyoideum}}) leži pod [[spodnja čeljustnica|spodnjo čeljustnico]] in je vpeta v [[vratne mišice]]. Tipljemo jo na meji med [[brada|brado]] in [[vrat]]om. Telo ima v sredini ob strani dva para odrastkov, en par manjših (''cornu minus'') in en par večjih (''cornu majus''). == Glej tudi == * [[Okostje človeka]] == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Glava in vrat]] [[Kategorija:Nepravilne kosti]] {{anatomy-stub}} oh21sxjo62q4acs9rr5qxdgvms8zua7 Spodnja nosna školjka 0 148414 6759712 5745453 2026-10-02T14:35:30Z TadejM 738 dodano infopolje 6759712 wikitext text/x-wiki {{Infobox bone | Name = Spodnja nosna školjka | Latin = concha nasi inferior, <br>concha nasalis inferior | Image = Gray192.png | Caption = Medialna stena leve [[orbita (anatomija)|orbite]]. (Spodnja nosna školjka je vidna v sredini, označena rumeno.) | Image2 = Gray170.png | Caption2 = Slika 1: Lateralna stena desne nosne votline s prikazano spodnjo nosno školjko ''in situ'' (rožnato) | Origins = | Insertions = | Articulations = [[sitka]], [[zgornja čeljustnica]], [[lakrimalna kost|solznica]] in [[nebnica]] }} '''Spodnja nosna školjka''' ({{jezik-la|concha nasalis inferior}}) je parna [[lobanjska kost]], ki ima videz [[školjke]], s konveksno stranjo obrnjeno na sredino in navzgor. Priraščena je na medialno steno [[zgornja čeljustnica|zgornje čeljustnice]] in kot samostojna kost štrli v [[nosna votlina|nosno votlino]] ter sestavlja njen stranski del. == Glej tudi == * [[Okostje človeka]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Lobanja]] [[Kategorija:Nepravilne kosti]] {{anatomy-stub}} 5s8n74wr93nq1k1it9bc2nwtbpxenvs Samozadovoljevanje 0 150061 6759745 6739218 2026-10-02T15:30:53Z ~2026-52942-11 266700 6759745 wikitext text/x-wiki {{popravi}}{{Brez virov}} [[Slika:Womens masturbation.jpg | sličica | desno]] '''Samozadovoljevanje''', '''masturbiranje''' ali '''onaniranje''' pomeni draženje lastnih [[spolovilo|spolovil]], navadno z namenom doseči [[orgazem]]. V večini primerov se posameznik poslužuje samozadovoljevanja za potešitev spolnih potreb in si pri tem pomaga zlasti z rokami, lahko pa tudi s spolnimi pripomočki in drugimi predmeti. Samozadovoljevanje predstavlja poleg [[spolni odnos|spolnega odnosa]] najpogostejšo obliko spolne dejavnosti. Samozadovoljevanje lahko poteka tudi v prisotnosti partnerja, kar lahko pomeni tudi za partnerja erotično vzburjenje. == Etimologija == Domača beseda samozadovoljevanje ima jasno etimologijo - torej (spolno) zadovoljevanje samega sebe. Etimologija besede masturbacija ni tako očitna in dokončno pojasnjena. Najbrž izhaja iz [[latinščina|latinske]] predpone ''mas-'' (moško, možato) in glagola ''turbare'' (motiti, silno premikati). Druga razlaga, ki je sicer etimološko manj verjetna, nosi pa krščansko moralno sporočilo, pravi, da beseda izhaja iz srednjelatinske besede ''manustupratio'' ( ''manus'' - roka, ''stuprum'' - nečistovanje). Na krščansko neodobravanje samozadovoljevanja kaže tudi slovenska beseda samoskrunstvo, ki pa ni več v uporabi. Sopomenka za samozadovoljevanje je tudi onanija oziroma onaniranje. Gre za poimenovanje po [[Sveto pismo|svetopisemski]] osebi [[Onan]]u, ki je svoje seme spuščal na tla. V medicini se uporablja tudi izraz ipsatio, ki izvira iz latinske besede ''ipse'' – sam. == Tehnike in statistike == Po raziskavah se samozadovoljuje večina odraslih oseb, in sicer več moških (okoli 92 %) kot žensk (okoli 60-70 %). Raziskave kažejo tudi, da se moški samozadovoljujejo pogosteje kot ženske. Mnogi odkrijejo samozadovoljevanje v zgodnji [[puberteta|puberteti]], nekateri veliko kasneje, nekateri pa že kot majhni otroci. Tudi načini samozadovoljevanja so zelo različni. Posameznik lahko s prsti ali pripomočki draži erogene cone. Uporabljajo se lahko tudi spolni pripomočki, kot so [[vibrator]]ji in [[dildo|dildi]]. V prodajalnah s spolnimi pripomočki so na prodaj tudi lutke, ki posnemajo moško ali žensko telo. Med masturbiranjem je običajno udeležena burna [[domišljija]]. Pri samozadovoljevanju nekateri povečujejo spolno vzburjenost z ogledovanjem erotičnih slik, pornografskih filmov, s poslušanjem glasbe ... Redka tehnika, ki je omogočena le zelo gibkim moškim, je [[avtofelacija]] – oralno samozadovoljevanje. [[Kinsey]] je v svojih razpravah trdil, da ima želja do avtofelacije izvor v naših živalski prednikih, saj je pri [[prvaki]]h avtofelacija normalna oblika spolne aktivnosti. {{normativna kontrola}}{{Sociološka škrbina}} [[Kategorija:Spolne prakse]] [[Kategorija:Navade]] m9yljgyujmvw2lhuzyc8ia3uanc2cvl 6759746 6759745 2026-10-02T15:31:32Z ~2026-52942-11 266700 6759746 wikitext text/x-wiki {{popravi}}{{Brez virov}} [[Slika:Womens masturbation.jpg | sličica | desno]] '''Samozadovoljevanje''', '''masturbiranje''' ali '''onaniranje''' pomeni draženje lastnih [[spolovilo|spolovil]], navadno z namenom doseči [[orgazem]]. V večini primerov se posameznik poslužuje samozadovoljevanja za potešitev spolnih potreb in si pri tem pomaga zlasti z rokami, lahko pa tudi s spolnimi pripomočki in drugimi predmeti. Samozadovoljevanje predstavlja poleg [[spolni odnos|spolnega odnosa]] najpogostejšo obliko spolne dejavnosti. Samozadovoljevanje lahko poteka tudi v prisotnosti partnerja, kar lahko pomeni tudi za partnerja erotično vzburjenje. [[Slika:Male masturbation on bed.ogg | sličica | desno]] == Etimologija == Domača beseda samozadovoljevanje ima jasno etimologijo - torej (spolno) zadovoljevanje samega sebe. Etimologija besede masturbacija ni tako očitna in dokončno pojasnjena. Najbrž izhaja iz [[latinščina|latinske]] predpone ''mas-'' (moško, možato) in glagola ''turbare'' (motiti, silno premikati). Druga razlaga, ki je sicer etimološko manj verjetna, nosi pa krščansko moralno sporočilo, pravi, da beseda izhaja iz srednjelatinske besede ''manustupratio'' ( ''manus'' - roka, ''stuprum'' - nečistovanje). Na krščansko neodobravanje samozadovoljevanja kaže tudi slovenska beseda samoskrunstvo, ki pa ni več v uporabi. Sopomenka za samozadovoljevanje je tudi onanija oziroma onaniranje. Gre za poimenovanje po [[Sveto pismo|svetopisemski]] osebi [[Onan]]u, ki je svoje seme spuščal na tla. V medicini se uporablja tudi izraz ipsatio, ki izvira iz latinske besede ''ipse'' – sam. == Tehnike in statistike == Po raziskavah se samozadovoljuje večina odraslih oseb, in sicer več moških (okoli 92 %) kot žensk (okoli 60-70 %). Raziskave kažejo tudi, da se moški samozadovoljujejo pogosteje kot ženske. Mnogi odkrijejo samozadovoljevanje v zgodnji [[puberteta|puberteti]], nekateri veliko kasneje, nekateri pa že kot majhni otroci. Tudi načini samozadovoljevanja so zelo različni. Posameznik lahko s prsti ali pripomočki draži erogene cone. Uporabljajo se lahko tudi spolni pripomočki, kot so [[vibrator]]ji in [[dildo|dildi]]. V prodajalnah s spolnimi pripomočki so na prodaj tudi lutke, ki posnemajo moško ali žensko telo. Med masturbiranjem je običajno udeležena burna [[domišljija]]. Pri samozadovoljevanju nekateri povečujejo spolno vzburjenost z ogledovanjem erotičnih slik, pornografskih filmov, s poslušanjem glasbe ... Redka tehnika, ki je omogočena le zelo gibkim moškim, je [[avtofelacija]] – oralno samozadovoljevanje. [[Kinsey]] je v svojih razpravah trdil, da ima želja do avtofelacije izvor v naših živalski prednikih, saj je pri [[prvaki]]h avtofelacija normalna oblika spolne aktivnosti. {{normativna kontrola}}{{Sociološka škrbina}} [[Kategorija:Spolne prakse]] [[Kategorija:Navade]] s5ec9jhpi7a00gh737dpn78zy1axelo 6759759 6759746 2026-10-02T16:07:37Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 razveljavljeni 2 redakciji od [[Special:Diff/6759745|6759745]] do [[Special:Diff/6759746|6759746]] 6759759 wikitext text/x-wiki {{popravi}}{{Brez virov}} '''Samozadovoljevanje''', '''masturbiranje''' ali '''onaniranje''' pomeni draženje lastnih [[spolovilo|spolovil]], navadno z namenom doseči [[orgazem]]. V večini primerov se posameznik poslužuje samozadovoljevanja za potešitev spolnih potreb in si pri tem pomaga zlasti z rokami, lahko pa tudi s spolnimi pripomočki in drugimi predmeti. Samozadovoljevanje predstavlja poleg [[spolni odnos|spolnega odnosa]] najpogostejšo obliko spolne dejavnosti. Samozadovoljevanje lahko poteka tudi v prisotnosti partnerja, kar lahko pomeni tudi za partnerja erotično vzburjenje. == Etimologija == Domača beseda samozadovoljevanje ima jasno etimologijo - torej (spolno) zadovoljevanje samega sebe. Etimologija besede masturbacija ni tako očitna in dokončno pojasnjena. Najbrž izhaja iz [[latinščina|latinske]] predpone ''mas-'' (moško, možato) in glagola ''turbare'' (motiti, silno premikati). Druga razlaga, ki je sicer etimološko manj verjetna, nosi pa krščansko moralno sporočilo, pravi, da beseda izhaja iz srednjelatinske besede ''manustupratio'' ( ''manus'' - roka, ''stuprum'' - nečistovanje). Na krščansko neodobravanje samozadovoljevanja kaže tudi slovenska beseda samoskrunstvo, ki pa ni več v uporabi. Sopomenka za samozadovoljevanje je tudi onanija oziroma onaniranje. Gre za poimenovanje po [[Sveto pismo|svetopisemski]] osebi [[Onan]]u, ki je svoje seme spuščal na tla. V medicini se uporablja tudi izraz ipsatio, ki izvira iz latinske besede ''ipse'' – sam. == Tehnike in statistike == Po raziskavah se samozadovoljuje večina odraslih oseb, in sicer več moških (okoli 92 %) kot žensk (okoli 60-70 %). Raziskave kažejo tudi, da se moški samozadovoljujejo pogosteje kot ženske. Mnogi odkrijejo samozadovoljevanje v zgodnji [[puberteta|puberteti]], nekateri veliko kasneje, nekateri pa že kot majhni otroci. Tudi načini samozadovoljevanja so zelo različni. Posameznik lahko s prsti ali pripomočki draži erogene cone. Uporabljajo se lahko tudi spolni pripomočki, kot so [[vibrator]]ji in [[dildo|dildi]]. V prodajalnah s spolnimi pripomočki so na prodaj tudi lutke, ki posnemajo moško ali žensko telo. Med masturbiranjem je običajno udeležena burna [[domišljija]]. Pri samozadovoljevanju nekateri povečujejo spolno vzburjenost z ogledovanjem erotičnih slik, pornografskih filmov, s poslušanjem glasbe ... Redka tehnika, ki je omogočena le zelo gibkim moškim, je [[avtofelacija]] – oralno samozadovoljevanje. [[Kinsey]] je v svojih razpravah trdil, da ima želja do avtofelacije izvor v naših živalski prednikih, saj je pri [[prvaki]]h avtofelacija normalna oblika spolne aktivnosti. {{normativna kontrola}}{{Sociološka škrbina}} [[Kategorija:Spolne prakse]] [[Kategorija:Navade]] 521mb067vl00vhd22jtpajuh41s0k4s Smreka 0 151876 6759989 6166330 2026-10-03T11:43:50Z ~2026-53195-42 266727 Deblo ni podolgovato.- Izvira iz severne, srednje in vzhodne Evrope. 6759989 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = lightgreen | name = Smreka | image = Picea abies.jpg | image_width = 240px | image_caption = [[Navadna smreka]] (''Picea abies'') | regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Spermatophyta]] (semenke) | subdivisio = [[Coniferophytina]] (igličastolistne golosemenke) | classis = [[Pinopsida]] | subclassis = [[Pinidae]] (storžnjaki) | ordo = [[Pinales]] (borovci) | familia = [[Pinaceae]] (borovke) | genus = '''''Picea''''' (smreka) | genus_authority = [[Johann Heinrich Friedrich Link|Link]] | subdivision_ranks = Vrste | subdivision = okrog 35 }} '''Smreka''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Picea''''') je [[rod (biologija)|rod]] v družini [[borovke|borovk]]. Obsega okrog 35 [[vednozelena rastlina|vednozelenih vrst]] [[iglavci|iglastih dreves]]. V kraju [[Raduše]], ki leži v občini [[Slovenj Gradec]] je pred leti stala najdebelejša smreka v Sloveniji. V obseg je merila kar 555&nbsp;cm. Les smreke je svetlo rumenkaste barve po celotni prostornini debla. Beljava in jedrovina se barvno ne ločita. Poskobljan les ima vonj po smoli, pogosto pa se pojavljajo tudi smolni žepki. Od lesa [[jelka (drevo)|jelke]] (Abies Alba) se loči le po vsebnosti smolnih kanalov, ki jih jelovina nima. == Opis smreke == Smreka je hitro rastoč iglavec stožčaste oblike z razvejano krošnjo. Krošnja je sestavljena iz ukrivljenih vej, na katerih rastejo temno zelene iglice. Iglice so dolge od 10-25 milimetrov, ter so ravne. Na koncu vej rastejo spodaj podolgovati storži, ki visijo navzdol z vej. Les je rdečkastobel, v notranjosti pa se beljava ne loči od črnjave. Poskobljan les ima vonj po smoli, pogosto pa se pojavljajo tudi smolni žepki (luknja diskaste oblike napolnjena s smolo). Od lesa [[jelka (drevo)|jelke]] se loči le po vsebnosti smolnih kanalov, ki jih jelka nima. Maksimalna višina je od 20 do 30 metrov, širina pa od 5 do 7 metrov. Lubje je smolnato in rdečkastorjave barve ter je zelo hrapavo. Korenine rastejo plitvo pod površjem, zato jo močnejši veter ali težak sneg lahko prevrneta ali odlomita. Kakor vemo pa so smreke golosemenke, se pravi da imajo storže, ki so pri smreki podolgovati ter bolj tanki. V teh visečih storžih pa ležijo krilata semena. Storži so sprva zeleni in trdo zbiti. Ko jeseni dozorijo, postanejo rjavkasti. V toplih dneh se luske na storžih razmaknjeno, semena pa raznese veter. Če jih odloži na primerna tla, iz njih zrastejo nova drevesa. Droga  (sveži smrekovi vršički) vsebuje lahko hlapljivo olje, vitamin C, pinen, limonen, bornilni acetat, balzam. Vršički vsebujejo tudi precej smole. Smola nastane iz balzama, pri katerem je izhlapelo eterično olje; ostanek je politerpenska zmes mnogih spojin. V smolah so smolne kisline in smolni alkoholi ter različne druge spojine.[[Slika:KacastaSmreka-Trenta.JPG|thumb|243px|Redka vrsta [[kačasta smreka|kačaste smreke]], [[Trenta]] (''Picea abies f. virgata'')]] == Vrste == 1 ''Storži z debelimi luskami; listi na prečnem prerezu kvadratni'': sekcija '''''Picea''''' :1a ''Storži z (večinoma) priostrenimi konicami; listi topi ali nekoliko priostreni'' :* ''Picea abies'' ([[navadna smreka]]) - [[Evropa]]; pomembna v [[gozdarstvo|gozdarstvu]]. Izvorno [[božično drevo]]. :* ''[[Picea asperata]]'' (smreka zmajevka) - zahodna [[Ljudska republika Kitajska]]; več varietet. :* ''[[Picea meyeri]]'' - severna Ljudska republika Kitajska. :* ''[[Picea koraiensis]]'' - [[Koreja]], severovzhodna Ljudska republika Kitajska. :* ''[[Picea koyamae]]'' - [[Japonska]] (gorovja). :1b ''Storži z gladko zaokroženimi luskami; listi topi ali nekoliko priostreni'' :* ''Picea orientalis'' ([[kavkaška smreka]]) - [[Kavkaz]], severovzhodna [[Turčija]]. :* ''[[Picea morrisonicola]]'' - [[Tajvan]] (visoke gore). :* ''[[Picea wilsonii]]'' - zahodna Ljudska republika Kitajska. :* ''Picea obovata'' ([[sibirska smreka]]) - severna [[Skandinavija]], [[Sibirija]]. Pogosto obravnavana kot različica ''P. abies'' (se lahko križa z njo) z značilnimi storži. :* ''[[Picea schrenkiana]]'' - gorovja osrednje [[Azija|Azije]]. :* ''[[Picea smithiana]]'' - zahodna [[Himalaja]]. :* ''[[Picea alpestris]]'' - [[Alpe]] v Evropi; redka, pogosto obravnavana kot različica ''P. abies'' (se lahko križa z njo) z značilnimi storži. :1c ''Storži z gladko zaokroženimi luskami; listi z zelo ostro konico'' :* ''[[Picea maximowiczii]]'' - Japonska (redka, v gorah). :* ''[[Picea torano]]'' - Japonska. :* ''[[Picea neoveitchii]]'' - severozahodna Ljudska republika Kitajska (redka, prizadeta vrsta). :* ''[[Picea martinezii]]'' - severovzhodna [[Mehika]] (zelo redka, prizadeta vrsta). :* ''[[Picea chihuahuana]]'' - severozahodna Mehika (redka). 2 ''Storži z debelimi valovitimi luskami, listi nekoliko do zelo sploščeni'': sekcija '''''Omorika''''' :2a ''Storži večinoma z zaokroženimi luskami; listi na prerezu sploščeni, spodaj beli'' :* ''Picea breweriana'' ([[Brewerjeva smreka]]) - [[Gorovje Klamath]], [[Severna Amerika]]; lokalni [[endemit]]. :* ''Picea brachytyla'' ([[Sargentova smreka]]) - jugozahodna Ljudska republika Kitajska. :* ''[[Picea farreri]]'' - severovzhodna [[Burma]], jugozahodna Ljudska republika Kitajska. :* ''[[Picea omorika]]'' (omorika) - [[Srbija]]; lokalni endemit; pomembna v vrtnarstvu. :2b ''Storži večinoma z valovitimi luskami; listi na prerezu rahlo sploščeni, pogosto spodaj bolj bledi'' :* ''[[Picea mariana]]'' - severna Severna Amerika. :* ''[[Picea rubens]]'' - severovzhodna Severna Amerika; pomembna v gozdarstvu. :* ''[[Picea glehnii]]'' - severna Japonska, [[Sahalin]]. :* ''[[Picea alcoquiana]]'' (alkoška smreka) - osrednja Japonska (gore). :* ''[[Picea purpurea]]'' - zahodna Ljudska republika Kitajska. :* ''[[Picea balfouriana]]'' - zahodna Ljudska republika Kitajska. :* ''[[Picea likiangensis]]'' - severozahodna Ljudska republika Kitajska. :* ''[[Picea spinulosa]]'' - sikhimska smreka, Vzhodna [[Himalaja]]. 3 ''Storži z zelo tankimi, valovitimi luskami'': sekcija ''''Casicta'''' :* ''Picea glauca'' ([[kanadska smreka]]) - severna Severna Amerika; pomembna v gozdarstvu. :* ''[[Picea engelmannii]] (Engemannova smreka) - zahodna Severna Amerika (gore); pomembna v gozdarstvu. :* ''[[Picea sitchensis]]'' (sitka) - obala tihega oceana v Severni Ameriki; največja vrsta, visoka do 95 m; pomembna v gozdarstvu. :* ''[[Picea jezoensis]]'' - severovzhodna [[Azija]], [[Kamčatka]] južno proti Japonski. :* ''[[Picea pungens]]'' (bodeča smreka) - [[Skalno gorovje]], Severna Amerika; pomembna v vrtnarstvu. == Viri == {{Kategorija v Zbirki|Picea}} * Martinčič A. (ur.) (2007). ''Mala flora Slovenije'', 4. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 967 str. ISBN 978-961-251-026-8. {{cobiss|ID=232273664}} {{Wikivrste|Picea|Smreka}} [[Kategorija:Borovke]] [[Kategorija:Drevesa]] {{normativna kontrola}} 01r472upxtch5gmxcvu00o0gg21ubzm Pogovor:Nosnica 1 166662 6759718 1180292 2026-10-02T14:48:03Z Xqbot 32282 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Pogovor:Nazalna kost]] 6759718 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pogovor:Nazalna kost]] i3fabqcdt99pgrvjj7f8es9neae37xt Seznam hrvaških umetnostnih zgodovinarjev 0 169520 6759666 6556901 2026-10-02T13:18:58Z ~2026-45085-22 264465 /* B */ 6759666 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[umetnostni zgodovinar|umetnostnih zgodovinarjev]].''' {{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}} {{CompactTOC2}} == B == *[[Ivo Babić (umetnostni zgodovinar)|Ivo Babić]] *[[Ljubo Babić (slikar)|Ljubo Babić]] *[[Ivan Bach]] *([[Zdenka Badovinac]]) *[[Ivana Bago]] *[[Milan Balić]] *[[Vesna Barbić]] *[[Doris Baričević]] *[[Marina Baričević]] *[[Dimitrije Bašičević]]? *[[Slavko Batušić]] *[[Antun Bauer (muzeolog)]] (1911-2000) *[[Azra Begić]] *[[Božo Bek|Božo (Božidar) Bek]] *[[Vanda Bezek]] (r. Driusso) (it./hrv.-slov.) *[[Nevenka Bezić-Božanić]] *[[Vera Borčić]] *[[Jakov Bratanić]] *[[Vesna Bučić]] (1926-2025) *[[Franjo Buntak]] *[[Vlado Bužančić]] == C == *Marino Cettina (1959-98), umaški galerist *[[Ksenija Cicarelli]] *[[Vladimir Crnković]] *[[Đurđica Cvitanović]] == Č == * [[Ana Čolak Antić]]? *[[Željka Čorak]] == D == *[[Ana Deanović]] *[[Ivo Delalle]] *[[Joško Belamarić|Joško (Josip) Belamarić]] *Jerko (Ješa) Denegri (hrvaško-srbski) *([[Josip Depolo]]) *[[Lelja Dobronić]] *[[Davor Domančić]] *[[Žarko Domljan]] == E == * [[Vanda Ekl]] (1920-1993) == F == * [[Alena Fazinić]] (r. Marinović) * ([[Andro Filipić]]) * [[Cvito Fisković]] * [[Igor Fisković]] *([[Aleksandar Flaker]]) *([[Miljenko Foretić]]) *[[Branko Franceschi]] *[[Eugen Franković]] *[[Markita Franulić]] (direktorica Tehniškega muzeja) * [[Branko Fučić]] == G == *[[Višnja Slavica Gabout]] *[[Božidar Gagro]] *[[Grgo Gamulin]] *[[Ljuba Gamulin]] *[[Darko Glavan]] *[[Daina Glavočić]] *[[Ante Glibota]] (1945-2020) *[[Anton Gnirs]] (češ. rodu) *[[Marcel Gorenc]] (1915-2009) *[[Iljko Gorenčević]] (1896-1924) *[[Vladimir Peter Goss]] (V. Gvozdanović) *[[Renata Gotthardi-Škiljan]] *[[Mladen Grčević]] *[[Nada Grčević]] *[[Marijan Grgić]] *[[Nada Grujić]] *[[Željko Grum]] *[[Jasenka Gudelj]] == H == *[[Verena Han]] (r. Manč) *[[Marija Hanževački]] (1912-1944) *[[Alois Hauser]] (1841-1896) (konservator) *[[Većeslav Henneberg]] ? *[[Branka Hlevnjak]] *[[Anđela Horvat]] (1911-1985) *[[Katarina Horvat-Levaj]] *[[Vera Horvat-Pintarić]] (1926-2024) *[[Sanja Horvatinčić]] == I == * [[Mira Ilijanić]] * [[Radovan Ivančević]] *([[Ćiril Metod Iveković]]) == J == *[[Nikola Jakšić]] (1949) *[[Iva Jazbec Tomaić]] *[[Antun Jiroušek]] * [[Željko Jiroušek]] * [[Ivan Josipović]] * [[Koraljka Jurčec Kos]] * [[Miljenko Jurković]] == K == * [[Antun Karaman]] * [[Ljubo Karaman]] *[[Duško Kečkemet]] *[[Boris Kelemen]] *[[Olga Klobučar]] *[[Snješka Knežević]] (-[[Prelog]]) *[[Dragutin Kniewald|Dragutin (Karlo) Kniewald]] (1889-1979) *[[Petar Knoll]] *[[Ljiljana Kolešnik]] *[[Iva Körbler]] *[[Želimir Koščević]] *[[Leonida Kovač]] *[[Barbara Kovačić Domančić]] *[[Josip Kovačić]] (1935-2017) (zbiralec) *[[Irena Kraševac]] *[[Vanja Kraut]] *Attilio Krizmanić (konservator) *[[Sandra Križić Roban]] *[[Andro Krstulović Opara]] *[[Dejan Kršić]]? *[[Izidor Kršnjavi|Izidor (Iso) Kršnjavi]] *[[Vera Kružić-Uchytil]] *[[Tomislav Kuljiš]] == L == *[[Josip Ladović]] *[[Vanda Ladović]] *[[Ivo Lentić]] *[[Ivy (Marija) Lentić-Kugli]] *[[Marina Ljubić]] *[[Silvija Lučevnjak]] *[[Branko Lučić]] *([[Vladimir Lunaček]]) == M == *Vlado (Viktor) Mađarić *[[Lovorka Magaš-Bilandžić]] *[[Vladimir Maleković]] *[[Tomislav Marasović]] (1929-2024) *[[Danijela Marković]] *[[Vladimir Marković (umetnostni zgodovinar)|Vladimir Marković]] *[[Ivo Maroević]] Špuntin (1937-2007) *[[Tonko Maroević]] (1941-2020) *[[Olga Maruševski]] (''Marouchevsky''; ''Tanhofer-Maruševski'') *[[Ivan Matejčić]] *[[Radmila Matejčić]] *([[Dejan Medaković]] 1922, Zgb - 2008, Bgd) ([[Srbi|Srb]], predsednik [[SANU]]) *[[Ana Medić]]? *''Vesna Meštrić'' *[[Matko Meštrović]] *[[Veronika Meštrović - Šaran]] *[[Andro Vid Mihičić]] *[[Planinka Mikulić]] *[[Tihomir Milovac]]? *[[Marija Mirković]] (žena Vitomirja Belaja) *[[Andre Mohorovičić]] *[[Zdenka Munk]] *[[Sunčica Mustač]] *[[Marinka Mužar]] == O == * [[Mira Ovčačik-Kovačević]] (1909-2010) (konservatorka in restavratorka tekstilij) == P == * [[Matko Peić]] * [[Milan Pelc]] *[[Ivo Petricioli]] *[[Sofija Petricioli]] *[[Mario Pintarić]] *[[Snježana Pintarić]] *[[Marija Planić-Lončarić]] *[[Borivoj Popovčak]] *[[Zdravko Poznić]] *[[Milan Prelog]] *[[Petar Prelog]] *[[Nada Premerl]] * [[Kruno Prijatelj]] *Zvonimir Pučar (um. zbiralec) *[[Radoslav Putar]] == R == *[[Ksenija Radulić]] *[[Željko Rapanić]] *[[Ivanka Reberski]] *[[Zdenko Rus]] == S == *[[Željko Sabol]] (1941-91) *[[Sabina Sabolović]]? *[[Marijana Schneider]] (1923-2013) *[[Petar Selem]] *[[Anka Simić-Bulat]] *[[Kosta Strajnić]]? *[[Marijan Susovski]] == Š == *[[Branko Šenoa]] (1879-1939) *Mirko Šeper? *[[Josip Šiklić]] *[[Irena Šimić]] *[[Helena Šipek]] *[[Zdenko Škreb]] (1914-1999) *[[Ante Šonje]] (1917-1981) *[[Danko Šourek]] *([[Ivo Šrepel]] 1899-1945) *[[Oto Švajcer]] == T == * [[Radoslav Tomić]] (*1957) *Ante Topić Mimara (umetnostni zbiralec) *Lejla Topić *[[Damir Tulić]] == V == * [[Đuro Vanđura]] * [[Maja Vetrih]] (r. [[Marković]]) (1923–2020) (hrv.-slov.) * [[Boris Vižintin]] == Z == * [[Igor Zidić]] * [[Jerica Ziherl]] (*1959, Lj) == Ž == * [[Andrej Žmegač]] (*1961) {{seznami narodov po poklicu|umetnostnih zgodovinarjev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Hrvatov|Umetnostni zgodovinarji]] [[Kategorija:Umetnostni zgodovinarji po narodnosti|Hrvati]] [[Kategorija:Hrvaški umetnostni zgodovinarji|*]] aj5rk3az2rz1m7vdnwkxhu5jn0fq6hy Harran 0 171515 6759774 6116315 2026-10-02T17:24:04Z Yerpo 8417 +infopolje 6759774 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Harran | image = Harran 2015.jpg | caption = harranska ravnina | coordinates = {{coord|36|52|15|N|39|01|30|E|region:TR|display=inline,title}} | pushpin_map = Turčija | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{zastava|Turčija}} | subdivision_type = Provinca | subdivision_name = Şanlıurfa | leader_party = MHP | leader_name = Mahmut Özyavuz | leader_name1 = | area_total_km2 = 904 | elevation_m = 360 | population_footnotes = <ref name=tuik/> | population_total = 96072 | population_as_of = 2022 | postal_code = 63510 | area_code = 0414 | website = {{url|http://www.harran.bel.tr/}} | established_date = {{circa}} 2500–2000 pr. n. št. }} '''Harran''' je [[mesto]] in pokrajina v provinci [[Şanlıurfa]] v jugovzhodni [[Turčija|Turčiji]], znan tudi kot '''Carrhae'''. Izginulo staro mesto Carrhae je bilo leta 53 pr. n. št. prizorišče bitke med [[Rimljani]] in [[Parti]], danes pa je pomembno arheološko najdišče. Harran stoji 44 km južno od [[provinca Şanlıurfa|Urfe]], nekdanje Edese, sredi vročega in suhega harranskega nižavja. Po podatkih iz leta 2022 ima 96.072 prebivalcev.<ref name=tuik>{{cite web|url=https://biruni.tuik.gov.tr/medas/?kn=95&locale=en |title=Population Of SRE-1, SRE-2, Provinces and Districts|publisher=[[Turkish Statistical Institute|TÜIK]] |access-date=11 October 2023}}</ref> Harran je bil v [[antika|antiki]] pomembno trgovsko središče. Največ so trgovali s [[Tir, Libanon|Tirom]], ({{bibl|Ez 27,23}}), njihova posebnost pa je bila [[Gumiarabika]], ki so jo pridobivali iz drevesa ''stobrum'' ([[Plinij Starejši]], N.H. xii. 40). ==Starodavni Harran== Legende, ki obdajajo Harran segajo vse do nastanka človeštva in pravijo, da sta se Adam in Eva ustavila prav tu, ko so ju izgnali iz [[Eden|Rajskega vrta]]. Zgodovinski Harran je resnično zelo star. Bil je središče [[Mezopotamija|mezopotamske]] kulture, ki je obvladovala križišče cest med [[Damask]]om, [[Ninive|Ninivami]] in [[Karkemiš]]em. Križišče je dalo mestu izreden strateški pomen. Harran se pogosto omenja v [[Asirija|asirskih]] napisih že v času [[Tiglat-Pileser I.|Tiglat-Pileserja I.]] okrog leta 1100 pr. n. št. kot Harranu, kar pomeni »pot« ([[akadščina|akadsko]]: ''harrānu'' – cesta, pot ali potovanje). Po državni pogodbi med [[Hetiti]] [[Šupiluliuma I.]] in Šativazo je hetitska vojska pod poveljstvom Pijaš-šilija na pohodu proti Hanilgalbatu Harran požgala. ==Harran v starih spisih== [[Stara zaveza]] ({{bibl|1 Mz 12,4-5}}) pravi, da je [[Abraham]] živel v Haranu, za katerega nekateri poznavalci trdijo, da gre za današnji Harran. [[Tanak|Hebrejska Biblija]] ({{bibl|1 Mz 11,31}}) ima Haran za mesto, kjer se je ustavil Terah, ko je z družino - sinom Abramom, vnukom Lotom (sinom Terahovega sina Harana, ki je umrl v Uru) in ženo Sarai - odšel iz [[Ur]]a. Geneza {{bibl|1 Mz 27,43}} omenja, da je v Haranu živel Laban, in ga povezuje z [[Izak]]om in [[Jakob]]om: Jakob je v Haranu živel 20 let in delal pri svojem stricu Labanu ({{bibl|1 Mz 31,38}} in {{bibl|1 Mz 41}}). [[Islam]]sko izročilo povezuje Haran z Abrahamovim bratom Aranom ({{bibl|1 Mz 11,26-32}}). Harran je bil domovanje mezopotamske boginje meseca Sin. Njen tempelj je gradilo več kraljev, med njimi [[Asurbanipal]] in [[Nabonid]], [[Herodian]] (iv. 13, 7) pa omenja, da je bil v njegovem času v mestu lunin tempelj. Med vladanjem kralja [[Hezekij]]a se je mesto uprli [[Asirija|Asircem]], ki so ponovno osvojili mesto osvojili mesto (2. knjiga kraljev ({{bibl|2 Kr 19,12}}), [[Izaija]] ({{bibl|Iz 37,12}})) in mu odvzeli mnogo privilegijev. Kralj [[Sargon II.]] jim je pravice kasneje vrnil. ==Medijci, Perzijci, Grki in Rimljani== Med propadanjem Asirskega imperija je Harran postal trdnjava zadnjega kralja [[Ašur-ubalit II.|Ašur-ubalita II.]], leta 609 pr. n. št. ga je oblegal in osvojil babilonski vladar [[Nabopolasar]], po padcu Asirije je postal del [[Medijsko cesarstvo|Medijskega cesarstva]], za tem pa je prešel v posest [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]]. V perzijskih rokah je ostal vse do leta 331 pr. n. št., ko je v mesto vkorakala vojska [[Aleksander Makedonski|Aleksandra Makedonskega]]. Po Aleksandrovi smrti 11. junija 323 pr. n. št. so se za mesto potegovali njegovi nasledniki [[Perdik]], [[Antigon I. Monoftalm]] in Evmen. Mesto je nazadnje postalo del kraljestva [[Selevk I. Nikator|Selevka I. Nikatorja]], Selevkidskega cesarstva in glavno mesto province Osroene (grški naziv starega imena Urhai). V naslednjih sto petdesetih letih se je država razcvetela in ko je partska perzijska dinastija okupirala Babilonijo, je dobila neodvisnost. Osroenom je potem nekaj stoletij vladala arabska dinastija Abgeridov, ki so bili vazali partskega »kralja kraljev«. Nekaj stoletij kasneje, leta 217, je bil na [[Makrinus]]ovo pobudo v Harranu ubit rimski cesar [[Karakala]]. V bližini mesta so leta 296 cesarja [[Galerij]]a porazili njegovi nasledniki [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidi]] iz [[Perzija|Perzije]]. Mesto je ostalo pod perzijsko oblastjo, dokler niso leta 651 Sasanidov porazili [[Arabci]]. ==Krščanstvo== Harran je bil že zelo zgodaj središče [[krščanstvo|krščanstva]] in prvo mesto, kjer so se javno gradile cerkve. Mesto je imelo svojega škofa, mnogo ljudi pa je kljub temu ostalo zvestih stari poganski veri in v Harranu se je rodila sabijska kultura. ==Islamski Harran== Na začetku islamskega obdobja je bil Harran na ozemlju plemena Mudar (Diyar Mudar) v zahodnem delu severne [[Mezopotamija|Mezopotamije]] (''Al Jazīrah''). Skupaj z ar-Ruho (kasneje Edeso in današnjo Urfo) in ar-Rakko je bil eno največjih mest v regiji. Med vladanjem [[Omajadski kalifat|omajadskega]] kalifa [[Marvan II.|Marvana II.]] je postal Harran sedež vlade islamskega cesarstva, ki se je raztezal od današnje [[Španija|Španije]] do [[Azija|osrednje Azije]]. Baje je šel skozi Harran tudi [[Abasidski kalifat|abasidski]] kalif [[Al-Mamun]], ko je šel na vojni pohod proti [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantincem]] in prisilil Harrance, da prestopijo v eno od »ver iz knjige«, se pravi v [[judaizem]], [[krščanstvo]] ali [[islam]]. Da bi uživali popolno zaščito islamskih vladarjev, so se prebivalci poistovetili s [[Sabejci]]. V [[Koran]]u so bili Sabejci resnično omenjeni, toda to so bili skupina gnostičnih Mandejcev, ki so živeli v južnem [[Irak]]u, vendar so v aA-Mamunovem obdobju že izginili. Povezava Harranskih Sabejcev in Sabejcev iz Korana je vsekakor vprašljiva. ==Prva islamska univerza== V poznem 8. in v 9. stoletju je postal Harran središče za prevajanje del s področja [[astronomija|astronomije]], [[filozofija|filozofije]], naravnih znanosti in [[medicina|medicine]]. [[Asirija|Asirci]] so iz [[grščina|grščine]] prevajali v [[sirščina|sirščino]] in iz nje v [[arabščina|arabščino]] in znanje iz klasičnega sveta prenašali na arabsko govorečo civilizacijo, ki je nastajala na jugu. Mnogo pomembnih učenjakov s področja naravnih znanosti, astronomije in medicine je bilo po poreklu iz Harrana. Večinoma so bili neislamski Asirci. Med najbolj znanimi je bil [[alkemija|alkimist]] Geber. Prevajalsko središče se je kasneje iz Harran preselilo v [[Bagdad]]. ==Propad sabijcev== Leta 1032 ali 1033 so se sestradani podeželski prebivalci uprli in spopadli z mestnimi muslimanskimi milicami. Uporniške množice so pokončale sabejsko skupnost in porušile sabejski [[tempelj]]. Leta 1059–1060 so tempelj ponovno zgradili in ga preuredili v utrjeno rezidenco vladajočega arabskega plemena Numajridov, ki je prišlo v 11. stoletju na oblast v zahodni Mezopotamiji. Vladar Mahmud Nur al-Din je iz rezidence naredil močno trdnjavo. ==Križarji== 7. maja 1104 je bila v dolini Balik pomembna bitka, znana kot [[bitka pri Harranu]]. Po mnenju Mateja iz Edese je bila bitka dva dni hoda od Harrana, [[Albert iz Aachna]] in [[Fulcher iz Chartresa]] pa trdita, da je bila bitka na ravnici pri mestu ar-Rakkah. Križarji so v bitki doživeli velik poraz. Edeškega grofa [[Baldvin II. Jezuzalemski|Baldvina Bourškega]] so [[Seldžuki]] ujeli. Ko so ga čez nekaj let izpustili, je postal jeruzalemski kralj Baldvin II. Na koncu 12. stoletja sta bila Harran in ar-Rakkah rezidenca [[ajubidi|ajubidskih emirjev]]. Ajubidski vladar Jazīre al-'Adil Abu Bakr je ponovno utrdil grajsko obzidje. Leta 1260 je bilo mesto med [[Mongoli|mongolskimi vojnami]] ponovno popolnoma porušeno in zapuščeno. Porušeno mesto je v 13. stoletju opisal arabski zgodovinar Abulfeda. ==Sodobni Harran== [[slika:Harranruins1.jpg|thumb|220px|Ruševine mošeje Ulu Cami v Harranu]] Harran je znan po svojih tradicionalnih čebeljim panjem podobnih hišam iz nežgane opeke, ki so zgrajene povsem brez lesa. Hiše so znotraj hladne, kar je v teh krajih še kako pomembno, in se niso spremenile že 3000 let. V takšnih hišah so prebivali vse do leta 1980. Danes so namenjene samo turistom, večina harranskega prebivalstva pa živi novi majhni vasi približno dva kilometra od glavnega mesta. Ruševine starega mestnega obzidja in utrdb in nekaj drugih zgradb, na primer ena od mestnih vrat, so ohranjene. [[Arheologija|Arheolog]] Nurettin Yardımcı trenutno izkopava bližnjo grobno gomilo iz 4. stoletja pr. n. št. Nova vas je revna in življenje v vroči in suhi klimi težko. Prebivalci so po poreklu [[Arabci]] in živijo po svojem starem izročilu. Arabce je v 18. stoletju sem naselilo [[Osmansko cesarstvo]]. Značilne družine imajo po 10-15 otrok, ki se zbirajo okrog turistov, jim prodajajo brošure o mestu in šopke zelišč ter prosjačijo za drobne predmete, na primer lasne sponke ali [[rdečilo za ustnice]]. Pogosto tudi vodijo turiste po mestu. Vaške ženske so tetovirane in oblečene v tradicionalna [[Beduini|beduinska]] oblačila. V drugi polovici 1980. let je postala harranska ravnina zaradi zajezitve rek Cüllab and Deysan pustinja. Ponovno je ozelenela nekaj let kasneje, ko je začel delovati namakalni sistem. V okolici Harrana zdaj rasteta predvsem [[bombaž]] in [[riž]]. ==Politika== Pokrajino je v turškem [[parlament]]u dolgo let zastopal Necmettin Cevheri, pripadnik velikega klana Urfa, ki je, podobno kot Sedat Bucak, podpiral stranko Sulejmana Demirela. Ko se je Demirelova stranka v devetdesetih letih dvajsetega stoletja sesula, sta obe družini začeli podpirati trenutno vladajočo konzervativno stranko Adalet ve Kalkınma Partisi. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== *Chwolsohn, Daniil Abramovic, Die Ssabier und der Ssabismus, St. Petersburg, 1856 *Green, Tamara, The City of the Moon God: Religious Traditions of Harran. Leiden, 1992 *Heidemann, Stefan, Die Renaissance der Städte in Nordsyrien und Nordmesopotamien: Städtische Entwicklung und wirtschaftliche Bedingungen in ar-Raqqa und Harran von der beduinischen Vorherrschaft bis zu den Seldschuken (Islamska zgodovina in civilizacija. Študije in članki), Leiden, 2002 *Rice, David Storm, »Srednjeveški Harran. Študije topografije in zgodovinskih spomenikov I«, Anatolian Studies 2, 1952, pp. 36-84 {{portal|Vojaštvo}} [[Kategorija:Mesta v Turčiji]] {{normativna kontrola}} hvjob727viff9vyuej6dilxm5jfa6gp 6759775 6759774 2026-10-02T17:25:16Z Yerpo 8417 pp 6759775 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Harran | image = Harran 2015.jpg | caption = harranska ravnina | coordinates = {{coord|36|52|15|N|39|01|30|E|region:TR|display=inline,title}} | pushpin_map = Turčija | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{zastava|Turčija}} | subdivision_type1 = Provinca | subdivision_name1 = Şanlıurfa | leader_title = Župan | leader_party = MHP | leader_name = Mahmut Özyavuz | leader_name1 = | area_total_km2 = 904 | elevation_m = 360 | population_footnotes = <ref name=tuik/> | population_total = 96072 | population_as_of = 2022 | postal_code = 63510 | area_code = 0414 | website = {{url|http://www.harran.bel.tr/}} | established_date = {{circa}} 2500–2000 pr. n. št. }} '''Harran''' je [[mesto]] in pokrajina v provinci [[Şanlıurfa]] v jugovzhodni [[Turčija|Turčiji]], znan tudi kot '''Carrhae'''. Izginulo staro mesto Carrhae je bilo leta 53 pr. n. št. prizorišče bitke med [[Rimljani]] in [[Parti]], danes pa je pomembno arheološko najdišče. Harran stoji 44 km južno od [[provinca Şanlıurfa|Urfe]], nekdanje Edese, sredi vročega in suhega harranskega nižavja. Po podatkih iz leta 2022 ima 96.072 prebivalcev.<ref name=tuik>{{cite web|url=https://biruni.tuik.gov.tr/medas/?kn=95&locale=en |title=Population Of SRE-1, SRE-2, Provinces and Districts|publisher=[[Turkish Statistical Institute|TÜIK]] |access-date=11 October 2023}}</ref> Harran je bil v [[antika|antiki]] pomembno trgovsko središče. Največ so trgovali s [[Tir, Libanon|Tirom]], ({{bibl|Ez 27,23}}), njihova posebnost pa je bila [[Gumiarabika]], ki so jo pridobivali iz drevesa ''stobrum'' ([[Plinij Starejši]], N.H. xii. 40). ==Starodavni Harran== Legende, ki obdajajo Harran segajo vse do nastanka človeštva in pravijo, da sta se Adam in Eva ustavila prav tu, ko so ju izgnali iz [[Eden|Rajskega vrta]]. Zgodovinski Harran je resnično zelo star. Bil je središče [[Mezopotamija|mezopotamske]] kulture, ki je obvladovala križišče cest med [[Damask]]om, [[Ninive|Ninivami]] in [[Karkemiš]]em. Križišče je dalo mestu izreden strateški pomen. Harran se pogosto omenja v [[Asirija|asirskih]] napisih že v času [[Tiglat-Pileser I.|Tiglat-Pileserja I.]] okrog leta 1100 pr. n. št. kot Harranu, kar pomeni »pot« ([[akadščina|akadsko]]: ''harrānu'' – cesta, pot ali potovanje). Po državni pogodbi med [[Hetiti]] [[Šupiluliuma I.]] in Šativazo je hetitska vojska pod poveljstvom Pijaš-šilija na pohodu proti Hanilgalbatu Harran požgala. ==Harran v starih spisih== [[Stara zaveza]] ({{bibl|1 Mz 12,4-5}}) pravi, da je [[Abraham]] živel v Haranu, za katerega nekateri poznavalci trdijo, da gre za današnji Harran. [[Tanak|Hebrejska Biblija]] ({{bibl|1 Mz 11,31}}) ima Haran za mesto, kjer se je ustavil Terah, ko je z družino - sinom Abramom, vnukom Lotom (sinom Terahovega sina Harana, ki je umrl v Uru) in ženo Sarai - odšel iz [[Ur]]a. Geneza {{bibl|1 Mz 27,43}} omenja, da je v Haranu živel Laban, in ga povezuje z [[Izak]]om in [[Jakob]]om: Jakob je v Haranu živel 20 let in delal pri svojem stricu Labanu ({{bibl|1 Mz 31,38}} in {{bibl|1 Mz 41}}). [[Islam]]sko izročilo povezuje Haran z Abrahamovim bratom Aranom ({{bibl|1 Mz 11,26-32}}). Harran je bil domovanje mezopotamske boginje meseca Sin. Njen tempelj je gradilo več kraljev, med njimi [[Asurbanipal]] in [[Nabonid]], [[Herodian]] (iv. 13, 7) pa omenja, da je bil v njegovem času v mestu lunin tempelj. Med vladanjem kralja [[Hezekij]]a se je mesto uprli [[Asirija|Asircem]], ki so ponovno osvojili mesto osvojili mesto (2. knjiga kraljev ({{bibl|2 Kr 19,12}}), [[Izaija]] ({{bibl|Iz 37,12}})) in mu odvzeli mnogo privilegijev. Kralj [[Sargon II.]] jim je pravice kasneje vrnil. ==Medijci, Perzijci, Grki in Rimljani== Med propadanjem Asirskega imperija je Harran postal trdnjava zadnjega kralja [[Ašur-ubalit II.|Ašur-ubalita II.]], leta 609 pr. n. št. ga je oblegal in osvojil babilonski vladar [[Nabopolasar]], po padcu Asirije je postal del [[Medijsko cesarstvo|Medijskega cesarstva]], za tem pa je prešel v posest [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]]. V perzijskih rokah je ostal vse do leta 331 pr. n. št., ko je v mesto vkorakala vojska [[Aleksander Makedonski|Aleksandra Makedonskega]]. Po Aleksandrovi smrti 11. junija 323 pr. n. št. so se za mesto potegovali njegovi nasledniki [[Perdik]], [[Antigon I. Monoftalm]] in Evmen. Mesto je nazadnje postalo del kraljestva [[Selevk I. Nikator|Selevka I. Nikatorja]], Selevkidskega cesarstva in glavno mesto province Osroene (grški naziv starega imena Urhai). V naslednjih sto petdesetih letih se je država razcvetela in ko je partska perzijska dinastija okupirala Babilonijo, je dobila neodvisnost. Osroenom je potem nekaj stoletij vladala arabska dinastija Abgeridov, ki so bili vazali partskega »kralja kraljev«. Nekaj stoletij kasneje, leta 217, je bil na [[Makrinus]]ovo pobudo v Harranu ubit rimski cesar [[Karakala]]. V bližini mesta so leta 296 cesarja [[Galerij]]a porazili njegovi nasledniki [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidi]] iz [[Perzija|Perzije]]. Mesto je ostalo pod perzijsko oblastjo, dokler niso leta 651 Sasanidov porazili [[Arabci]]. ==Krščanstvo== Harran je bil že zelo zgodaj središče [[krščanstvo|krščanstva]] in prvo mesto, kjer so se javno gradile cerkve. Mesto je imelo svojega škofa, mnogo ljudi pa je kljub temu ostalo zvestih stari poganski veri in v Harranu se je rodila sabijska kultura. ==Islamski Harran== Na začetku islamskega obdobja je bil Harran na ozemlju plemena Mudar (Diyar Mudar) v zahodnem delu severne [[Mezopotamija|Mezopotamije]] (''Al Jazīrah''). Skupaj z ar-Ruho (kasneje Edeso in današnjo Urfo) in ar-Rakko je bil eno največjih mest v regiji. Med vladanjem [[Omajadski kalifat|omajadskega]] kalifa [[Marvan II.|Marvana II.]] je postal Harran sedež vlade islamskega cesarstva, ki se je raztezal od današnje [[Španija|Španije]] do [[Azija|osrednje Azije]]. Baje je šel skozi Harran tudi [[Abasidski kalifat|abasidski]] kalif [[Al-Mamun]], ko je šel na vojni pohod proti [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantincem]] in prisilil Harrance, da prestopijo v eno od »ver iz knjige«, se pravi v [[judaizem]], [[krščanstvo]] ali [[islam]]. Da bi uživali popolno zaščito islamskih vladarjev, so se prebivalci poistovetili s [[Sabejci]]. V [[Koran]]u so bili Sabejci resnično omenjeni, toda to so bili skupina gnostičnih Mandejcev, ki so živeli v južnem [[Irak]]u, vendar so v aA-Mamunovem obdobju že izginili. Povezava Harranskih Sabejcev in Sabejcev iz Korana je vsekakor vprašljiva. ==Prva islamska univerza== V poznem 8. in v 9. stoletju je postal Harran središče za prevajanje del s področja [[astronomija|astronomije]], [[filozofija|filozofije]], naravnih znanosti in [[medicina|medicine]]. [[Asirija|Asirci]] so iz [[grščina|grščine]] prevajali v [[sirščina|sirščino]] in iz nje v [[arabščina|arabščino]] in znanje iz klasičnega sveta prenašali na arabsko govorečo civilizacijo, ki je nastajala na jugu. Mnogo pomembnih učenjakov s področja naravnih znanosti, astronomije in medicine je bilo po poreklu iz Harrana. Večinoma so bili neislamski Asirci. Med najbolj znanimi je bil [[alkemija|alkimist]] Geber. Prevajalsko središče se je kasneje iz Harran preselilo v [[Bagdad]]. ==Propad sabijcev== Leta 1032 ali 1033 so se sestradani podeželski prebivalci uprli in spopadli z mestnimi muslimanskimi milicami. Uporniške množice so pokončale sabejsko skupnost in porušile sabejski [[tempelj]]. Leta 1059–1060 so tempelj ponovno zgradili in ga preuredili v utrjeno rezidenco vladajočega arabskega plemena Numajridov, ki je prišlo v 11. stoletju na oblast v zahodni Mezopotamiji. Vladar Mahmud Nur al-Din je iz rezidence naredil močno trdnjavo. ==Križarji== 7. maja 1104 je bila v dolini Balik pomembna bitka, znana kot [[bitka pri Harranu]]. Po mnenju Mateja iz Edese je bila bitka dva dni hoda od Harrana, [[Albert iz Aachna]] in [[Fulcher iz Chartresa]] pa trdita, da je bila bitka na ravnici pri mestu ar-Rakkah. Križarji so v bitki doživeli velik poraz. Edeškega grofa [[Baldvin II. Jezuzalemski|Baldvina Bourškega]] so [[Seldžuki]] ujeli. Ko so ga čez nekaj let izpustili, je postal jeruzalemski kralj Baldvin II. Na koncu 12. stoletja sta bila Harran in ar-Rakkah rezidenca [[ajubidi|ajubidskih emirjev]]. Ajubidski vladar Jazīre al-'Adil Abu Bakr je ponovno utrdil grajsko obzidje. Leta 1260 je bilo mesto med [[Mongoli|mongolskimi vojnami]] ponovno popolnoma porušeno in zapuščeno. Porušeno mesto je v 13. stoletju opisal arabski zgodovinar Abulfeda. ==Sodobni Harran== [[slika:Harranruins1.jpg|thumb|220px|Ruševine mošeje Ulu Cami v Harranu]] Harran je znan po svojih tradicionalnih čebeljim panjem podobnih hišam iz nežgane opeke, ki so zgrajene povsem brez lesa. Hiše so znotraj hladne, kar je v teh krajih še kako pomembno, in se niso spremenile že 3000 let. V takšnih hišah so prebivali vse do leta 1980. Danes so namenjene samo turistom, večina harranskega prebivalstva pa živi novi majhni vasi približno dva kilometra od glavnega mesta. Ruševine starega mestnega obzidja in utrdb in nekaj drugih zgradb, na primer ena od mestnih vrat, so ohranjene. [[Arheologija|Arheolog]] Nurettin Yardımcı trenutno izkopava bližnjo grobno gomilo iz 4. stoletja pr. n. št. Nova vas je revna in življenje v vroči in suhi klimi težko. Prebivalci so po poreklu [[Arabci]] in živijo po svojem starem izročilu. Arabce je v 18. stoletju sem naselilo [[Osmansko cesarstvo]]. Značilne družine imajo po 10-15 otrok, ki se zbirajo okrog turistov, jim prodajajo brošure o mestu in šopke zelišč ter prosjačijo za drobne predmete, na primer lasne sponke ali [[rdečilo za ustnice]]. Pogosto tudi vodijo turiste po mestu. Vaške ženske so tetovirane in oblečene v tradicionalna [[Beduini|beduinska]] oblačila. V drugi polovici 1980. let je postala harranska ravnina zaradi zajezitve rek Cüllab and Deysan pustinja. Ponovno je ozelenela nekaj let kasneje, ko je začel delovati namakalni sistem. V okolici Harrana zdaj rasteta predvsem [[bombaž]] in [[riž]]. ==Politika== Pokrajino je v turškem [[parlament]]u dolgo let zastopal Necmettin Cevheri, pripadnik velikega klana Urfa, ki je, podobno kot Sedat Bucak, podpiral stranko Sulejmana Demirela. Ko se je Demirelova stranka v devetdesetih letih dvajsetega stoletja sesula, sta obe družini začeli podpirati trenutno vladajočo konzervativno stranko Adalet ve Kalkınma Partisi. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== *Chwolsohn, Daniil Abramovic, Die Ssabier und der Ssabismus, St. Petersburg, 1856 *Green, Tamara, The City of the Moon God: Religious Traditions of Harran. Leiden, 1992 *Heidemann, Stefan, Die Renaissance der Städte in Nordsyrien und Nordmesopotamien: Städtische Entwicklung und wirtschaftliche Bedingungen in ar-Raqqa und Harran von der beduinischen Vorherrschaft bis zu den Seldschuken (Islamska zgodovina in civilizacija. Študije in članki), Leiden, 2002 *Rice, David Storm, »Srednjeveški Harran. Študije topografije in zgodovinskih spomenikov I«, Anatolian Studies 2, 1952, pp. 36-84 {{portal|Vojaštvo}} [[Kategorija:Mesta v Turčiji]] {{normativna kontrola}} sbosavzqbbxkvb555ly1iru8nysf35n Seznam slovenskih knjižničarjev 0 177532 6759830 6758049 2026-10-02T21:43:40Z ~2026-44996-51 264415 /* T */ 6759830 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[bibliotekar]]jev.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Brigita Ačko]] *([[Štefan Adamič]]) † *([[Jakob Alešovec]]) † *[[Fran Alič]] † *[[Milojka Alič]] † *[[Melita Ambrožič]] *[[Ivan Andoljšek]] † *[[Jernej Antolin Oman]] *[[Mara Arčon|Mara Vera Arčon]] † *[[Ivo Arhar]] † * [[Vojan Tihomir Arhar]] † *[[Miljutin Arko]] † *[[Tine Arko|Tine (Dragotin) Arko]] † *[[Majda Armeni]] † *([[Janez Arnež]]) † *[[Pavla Arzenšek]] † *[[Anton Aškerc ml.]] † == B == *[[Adolf Baar]] † *[[Alenka Bagarič]] *[[Stanislav Bahor]] † *[[Leo Baebler]] † *[[Rafael Bačar]] † *[[Karel Bačer]] † *[[Bojana Bajec]] *[[Jože Bajec]] † *[[Stojan Albert Bajič]] † *[[Anton Bajt]] † *[[Silva Bandelj]] *[[Tatjana Banič]] *[[Dušan Baran]] † *[[Ivanka Baran]] (r. Žmavc) † *[[Štefan Barbarič]] † *Jožefa Barbič *T. Bartol *[[Tea Bemkoč]] *[[Marjana Benčina]] *[[Jaromir Beran]] † *[[Branko Berčič]] † *[[Marija Bergant]] (r. Knez) *[[Darinka Berk]] *[[Oton Berkopec]] † *[[Irena Berlič]] † *[[Breda Bertalanič]] *[[Katja Bevk]] *[[Ivan Bidovec]] † *[[Zvonko Bizjak]] † *[[Meta Blagšič]] *[[Luka Blažič]] *([[Viktor Blažič]]) † *[[Marjan Blažon]] *[[Jan Dominik Bogataj]]? *[[Katarina Bogataj Gradišnik]] *[[Franček Bohanec]] † *[[Slavko Bohanec]] † * [[Valter Bohinec]] † *[[Alojzij Bolhar]] † *[[Milena Bon]] *[[Lidija Božac]] *[[Anica Božič]] † *[[Maja Božič]] *[[Jana Bradač]] * [[Janko Bratina]] † *[[Marijan Brecelj (književnik)|Marijan Brecelj]] † *[[Tadeja Brešar]]? *[[Patricija Breznikar]] *[[Ivan Brlek|Ivan (Mijo) Brlek]] † *[[Just Buda]] † *[[Nikica Brumen]] † *[[Andrej Brvar]] *[[Stanko Bunc]] † *[[Franca Buttolo]] == C == * [[Gabriela Caharija]] * ([[Stanko Cajnkar]]) † * ([[Karl Capuder]]) † *[[Majda Capuder]] (r. Dekleva) *[[Barbara Cesar]] *[[Nataša Ciber]] * [[Alojz Cindrič]] † * [[Majda Clemenz]] * [[Metka Cotič]] *[[Aleš Cvek]] *[[Martin Cvelbar]] *[[Marija Cvetek]] *[[Drago Cvetko]] *[[Rudolf Cvetko]] † == Č == * [[Jože Čakš]] *[[Marjeta Čampa]] ? *[[Anne Christine Čeh]] *[[Lučka Čehovin]] † *[[Stane Čehovin]] *[[Peter Čerče]] *[[Dušan Černe]]? † *[[Igor Černe]] *[[Viljem Černo]] † *[[Ana Černuta Deželak]] *[[Vera Čertalič]] *[[Domen Češarek]] *[[Nada Češnovar]] *[[Darinka Čobec]] *[[Štefan Čok]]? *[[Breda Čop]] * [[Matija Čop]] † *[[Špelca Čopič]] † *[[Silva Črnugelj]] *[[Nada Čučnik Majcen]] † *[[Angela Čuk]] == D == *[[Marjeta Dajčman]] Rogelj *[[Darja Debeljak]] *[[Dane Debič]] † *[[Mateja Demšar]] SL *(Štefan) [[Zlatko Deniša]] † *[[Vida Dernulc]] *[[Fran Detela]] † *[[Aleksandra Devetak]] (Gorica, Italija) *[[Zlata Dimec]] † *[[Danica Dobrovoljc]] † *[[France Dobrovoljc]] † *[[Milan Dodič]] † *[[Patricija Dodič]] *[[Anton Dokler]] † *[[Jaro Dolar]] † *[[Jaka Dolenc]] † *[[Mojca Dolgan Petrič]] *[[Janez Anton Dolničar]] † *[[Lea Domanjko]] † *[[Marjeta Domej]] *Mitja "Mičo" Domicelj † * [[Julia Doria]] *[[Ivan Dornik]] † *[[Albert Drašček]] † *[[Neja Drevenšek]] *[[Helena Ana Drewry]] *[[Franc Drolc]] † * [[Anja Dular]] == E == * [[Irena Eiselt]] *[[Jakob Emeršič]] † *[[Majda Emeršič]] *[[Urška Emeršič]] *[[Bernhard Ferdinand Erberg|Bernard Ferdinand Erberg]] † *[[Ludvik Erjavec]] † *[[Matjaž Eržen]] == F == *[[Marija Fabjančič]] (r. [[Klemenčič]]) *[[Maver Fajdiga]] † *[[Franka Ferletič]] (por. [[Černic]]) † *[[Jerneja Ferlež]] *[[Marta Filli]] † *[[Breda Filo]] † *[[Majda Fister]] † *[[Ana Florjančič]] *[[Simona Frankl]] *[[Sabina Fras Popović]] *[[Marica Frece]] † *[[Darja Frelih]] † *[[Janez Fugina|Janez (Ivan) Fugina]] † *[[Roža Fuis]] == G == *[[Vida Gaspari Tausig]] † *[[Slavko Gaberc]] *[[Lidija Gačnik Gombač]] *[[Zdenka Gajser]] *[[Vida Gaspari Tausig]] † *[[Jelka Gazvoda]] *[[Marjan Geoheli]] † *Jaka Gerčar *[[Luisa Gergolet]] (Trst) *[[Bogomil Gerlanc]] † *[[Janko Germadnik]] *[[Mihael Glavan]] † *[[Janko Glazer]] † *[[Joža Glonar]] † *[[Nataša Godec]] *[[Berta Golob]] *[[Borut Gombač]] *[[Sonja Gorec]] † *[[Branko Goropevšek]] † *[[Lea Grabrijan]] † *[[Sandra Grajfoner]] *[[Jerneja Grašič]] *[[Mara Grašič|Mar(ij)a Grašič]] *[[Gita Grecs Smole]] *[[Meta Grgantov]] *[[Milka Grgič]]; [[Mojca Grgič]] *[[Silvo Grmovšek]] *[[Vilma Grmovšek Simončič]] *[[Martin Grum]] * [[Alfonz Gspan (literarni zgodovinar)|Alfonz Gspan]] † * [[Priscila Gulič Pirnat]] == H == *[[Jožica Habjan]] *[[Nastja Hafnar]] *[[Stanislav Hafner]] † *[[Damijana Hainz]] *[[Barbara Hanuš]] *[[Bruno Hartman]] † *[[Drago Hasl]] † *[[Frančišek Herbitz]] † *[[Ivica Hočevar]] *[[Jože (A.) Hočevar]] *[[Matjaž Hočevar]] *[[Tatjana Hojan]] † *[[Vesna Horžen]] *[[Damijana Hrabar]] *[[Alenka Hren Medved]] *[[Matej Hreščak]] *[[Angelika Hribar]] *[[Katra Hribar Frol]] *[[Marija Hribar]] *[[Elizabeta Hriberšek Balkovec]] *[[Nina Hriberšek Vuk]] *[[Jasna Hrovat]] *[[Renata Hrovatič]] *[[Alenka Hrovatin]] *Hudelja? *[[Marko Hudnik]] † *[[Alenka Hudobivnik]] *[[Martina Humar]] *[[Vanja Huzjan]] == I == * [[Gregor Ilaš]] * [[Vera Ilich]] (r. [[Šlebinger]]) † *[[Jana Intihar Ferjan]] * [[Tatjana Intihar]] * [[Marija Iskrenovič]] == J == *[[Vilenka Jakac Bizjak]] † *[[Majda Ujčič|Majda (Jakše) Ujčič]] *Helena Jaklič? *Nina Jamar *[[Alenka Jamnik]] *[[Tilka Jamnik]] *[[Ljudmila Jan]] † *[[Zoltan Jan]] *[[Stanko Janež]] † *[[Helena Janežič]] *[[Olga Janša Zorn]] † *[[Marko Jarc]] *[[Marija Javoršek]] (r. [[Kiauta]]) *Jazbinšek *[[Janja Jedlčovnik]] ? *[[Frančišek Jere]] † *[[Ines Jerele]] *[[Claudia Jerina Mestnik]] *[[Ivan Jermol]] † *[[Anja Jerše Bone]] *[[Nataša Jordan]] *[[Jožica Jožef Beg]] *[[Hermina Jug-Kranjec]] † *[[Janez Jug (1957)|Janez Jug]] *[[Tjaša Jug]] *[[Boris Jukić]] *[[Dani Jurgec]] *[[Mirko Juteršek]] † *S. Juvan *[[Ana Juvančič Mehle]] *[[Primož Južnič]] == K == *[[Ahacija Kacin]] † *[[Slavka Kajba Milić]] † *[[Vladimir Kajzovar]] † *[[Barbara Kalan]] *[[Pavle Kalan (slavist)|Pavle Kalan]] † *[[Franc Domenik Kalin]] † *[[Matija Kalister]] † *[[Ludvik Kaluža]] *[[Mateja Kambič]] *[[Ignac Kamenik]] † *[[Nataša Kandus]] *[[Alenka Kanič]] *[[Ivan Kanič]] *[[Božidar Kante]] *[[Dragotin Kardoš]] *[[Breda Karun]] *[[Božidar Kantušer]] † *[[Katarina Kastelic]] *[[Miha Kastelic]] † *[[Irena Kavčič]] *[[Kajetan Kavčič]] † *[[Irena Kavčič]] *[[Alenka Kavčič Čolić]] *[[Barbara Kavčič]] *[[Marinka Kenk-Tomazin]] *[[Robert Kereži]] *[[Joža Kerin]] † *[[Dušan Kermauner|Dušan Kermavner]] *[[Irena Kernel]] † *[[Peter Keršič]] *[[Zlata Kert]] † * [[France Kidrič]] † *[[Renata Klančnik]] *[[Janko Klasinc]] *[[Aleš Klemen]] *[[Sonja Klemenc]] † * [[Ivan Klemenčič (muzikolog)|Ivan Klemenčič]] * [[Jakob Klemenčič]] * [[Liljana Klemenčič]] *[[Elizabeta Kmecl]] ? *[[Božena Kmetec Friedl]] *([[Anton Knez]]) † *[[Marija Knez Bergant]] † *[[Ida Knez Račič]] † *[[Seta Knop]] *[[Marjana Kobe]] † *[[Tomaž Kobe]] *[[Ana Koblar Horetzky]] † *[[Štefan Kociančič]] † *([[Gorazd Kocijančič]]) *[[Katarina Kocijančič]] *[[Leda Kocjan]] *[[Urša Kocjan]] *[[Eva Kodrič Dačić]] *[[Nivea Kofol]] *[[Tina Kokalj Grebenc]] *[[Jože Kokole]] † *[[Nataša Kokošinek]] *[[Jana Kolar]] *[[Marjan Kolar]] † *[[Gabrijela Kolbič]] *[[Petra Kolenc]] *[[Teja Koler Povh]] *[[Antonija Kolerič]] † *[[Božena Kolman Finžgar]] *[[Borut Koloini]] *[[Jolanda Koloini]] † *[[Darko Komac]] *[[Manica Koman]] † *[[Gvido Komar]] *[[Mateja Komel Snoj]] *[[Bogo Komelj]] † *[[Ivan Konte]] † *[[Jernej Kopitar]]‎ † *[[Boštjan Koražija]] *[[Nataša Koražija]] *[[Alenka Koron]] *[[Bruno Korošak|Bruno (Jože) Korošak]] † *[[Gregor Korošec]] * [[Ančka Korže Strajnar]] † * [[Jože Kos (bibliotekar)|Jože Kos]] † * [[Stanislav Kos]] † *[[Saša Kos]]? *[[Jurij Kosmač]] † *[[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] † *[[Metka Kostanjevec]] *Jože Košir † *[[Boris Košorok]] † *[[Oriana Košuta Krmac]] *[[Mirjam Kotar]] *[[Mojca Kotar]] *[[Andrej Kovač (bibliotekar)|Andrej Kovač]] † *[[Tatjana Kovač]] *[[Cveta Kovačič]] *[[Erik Kovačič]] † *[[Barbara Kovář]] *[[Ferdo Kozak]] † *[[Kristian Koželj]] *[[Josip Pepe Kraigher|Josip (Pepe) Kraigher]] † *[[Lojz Kraigher]] † *[[Fanika Krajnc Vrečko]] *[[Pavel Krajnik]] † *[[Desanka Kraker]] † *[[Jože Krall]] † *[[Marija Kramar]] (r. Sergaš) *[[Darja Kramberger]] *[[Cene Kranjc]] † *[[Marko Kranjec (bibliotekar)|Marko Kranjec]] † *[[Mateja Krapež]] *[[Janko Krek]] *[[Karmen Kreže]] *[[Samo Kristan]] *[[Slavka Kristan]] *[[Duša Krnel Umek]] *[[Zoran Krstulović]] *[[Angelo Kukanja]] † *[[Marija Kumer]] *[[Uroš Kunaver]] *[[Martin Kuralt]] † *[[Robert Kuralt]] † *[[Branko Kurnjek]]? *[[Filip Küzmič]] *[[Franc Kuzmič]] † == L == * [[Andrijan Lah]] † * [[Špela Lah]] *[[Vesna Laissani]] *[[Dragana Laketić]] *[[Darja Lavrenčič Vrabec]] *[[Viljem Leban]] *[[Dunja Legat]] *[[Tine Lenarčič]] † *[[Marjana Lenassi]] *[[Nina Lenček]] (r. Lovrenčič) † *[[Anita Leskovec]] *[[Vera Levovnik-Mirt]]=[[Vera Mirt Levovnik]] *[[Fran Levstik]] † *[[Vera Levstik]] † *[[Darinka Likar]] (r. [[Stegovec]]) † *[[Mirana Likar Bajželj]] *[[Tatjana Likar]] *[[Jožef Kalasanc Likavec]] † *[[Marjana Lipoglavšek]] (r. [[Cimperman]]) *[[Artur Lipovž]] *[[Maja Lipužič]] *[[Urška Lobnikar Paunović]] *[[Ožbe Lodrant]] † *[[Janez Logar]] † *[[Alenka Logar Pleško]] *[[Slavka Lokar]] † *[[Nina Lončar]] *[[Marjeta Longyka]] *[[Borut Loparnik]] † *Nina Antonija [[Lovrenčič]]-[[Lenček]] † *[[Rajko Ložar]] † *[[Dušan Ludvik]] † *[[Slavica Ludvik|Slavica (Vekoslava) Ludvik]] † *[[Matjaž Lulik]] == M == *[[Srečko Maček]] *[[Franček Majcen]] † *[[Francesco Majer]] † *[[Lidija Majnik]] *[[Ksenija Majovski]] *[[Luana Malec]] *[[Jasna Malešič]] *[[Miha Mali]]? *[[Janko Malle]]? *[[Simon Malmenvall]] *[[Irma Marinčič Ožbalt]] *[[Irena Marinko]] *[[Ivan Marković]] *[[Erika Marolt]] *[[Janez Marolt]]?† *[[Marija Maršič]] *[[Ana Martelanc]] *[[Tomo Martelanc]] † *[[Tatjana Martinčič]] *[[Jasna Maver]] *[[Rudi Meden]] *[[Ana Juvančič Mehle|Ana (Juvančič) Mehle]] *[[Tanja Merčun Kariž]] *[[Ida Merhar]] † *[[Leopold Mikec Avberšek]] *[[Manja Miklavc]] *[[Milojka Miklavčič]] *[[Franc Miklošič]] † *[[Metod M. Milač]] † *[[Vera Mirt Levovnik]] *[[Nadja Mislej Božič]] *[[Tomaž Miško]] *[[Veselin Mišković]] *[[Ida Mlakar]] Črnič *[[Jasna Mlakar]] *[[Karolina (Kaja) Mlakar]] *[[Mojca Mlinar Strgar]] *[[Uroš Mlinar]] *[[Frančišek Mlinšek]] † *[[Marija Močilnik]] *[[Mihaela Mohar]] *[[Miha Mohor (knjižničar)|Miha Mohor]] *[[Vida Mokrin Pauer]] *[[Mitja Mole]] *[[Janez Mrdavšič]] † *[[Tjaša Mrgole Jukič]] *[[Maruša Mugerli Lavrenčič]] *[[Jože Munda]] † *[[Tina Musec]] * [[Peter Musi]] † *[[Gottfried Muys]] † == N == *[[Zoran Naprudnik]] † *[[Matjaž Neudauer]] *[[Charles Nodier]] † *[[Mateja Norčič]] *[[Borut Novak]] *[[Marta Novak]] *[[Victor Novak]]? *[[Vlado Novak (literarni zgodovinar)|Vlado Novak]] † *[[Zdravko Novak]] † *[[Silva Novljan]] == O == * ([[Elizabeta Obolenska]]) † *[[Joža Ocepek]] *[[Irena Oder]] *Mojca Ogrin *[[Milan Ojsteršek]] *[[Tatjana Oset]] *[[Borut Osojnik]]? * [[Milan Osrajnik]] † * [[Veronika Osredkar]] *[[Majda Ostanek]] † *[[Ludovik Osterc]] † *[[Marjeta Oven]] *[[Zdenka Oven]] * [[Janez Ovsec]] † * [[Katja Ozebek]] * [[Irma Ožbolt]] *[[David Ožura]] == P == *[[Vlasta Pacheiner-Klander]] † *[[Špela Pahor]] *[[Janko Pajk]] † *[[Breda Pajsar]] *[[Jožef Papp]] *[[Peter Pavletič]] *[[Hedvika Pavlica Kolman]] *[[Andrej Pavlič]] *[[Milica Pavlović]] *[[Smilja Pejanovič|Smilja(na) Pejanovič]] *[[Aljoša Pelhan]] *[[France Pengal]] † *[[Darja Peperko Golob]] *[[Tone Perčič]] *[[Ana Pernat]] *[[Marjan Pertot]] † *[[Ksenija Petaros Kmetec]] *[[Simona Pečenik]] *[[Maja Peteh]] *[[Marija Petek]] *[[Zdenka Petermanec]] *[[Fran Petre]] † *[[Amalia Petronio]] *[[Nataša Petrov]] *[[Mira Petrovič]] *p. [[Felicijan Pevec|Felicijan (Jože) Pevec]] † *[[Zoran Pevec]] *[[Kristina Picco]] *[[Luka Pintar (literat)|Luka Pintar]] † *[[Milena Pintar]] *[[Ivan Pintarič (bibliotekar)|Ivan Pintarič]] † *[[Jožica Pirc|Jožica "Žuža" Pirc]] * [[Avgust Pirjevec]] † * [[Tomaž Pirnat]] *[[Jan Pisanski]] *[[Bojan Pisk]] † *[[Melita Pivec-Stele]] † *[[Lado Planko]] *[[Mateja Planko]] *[[France Planteu]] *[[Andreja Pleničar]] *[[Boža Pleničar]] † *[[Breda Podbrežnik Vukmir]] *[[Igor Podbrežnik]] *[[Mojiceja Podgoršek]] *[[Neža Podjavoršek]] *[[Lidija Podlesnik Tomášiková]] *[[Justina Podpac]] † *[[René Podhorsky]] † *[[Vida Polanšek]] *[[Tereza Poličnik-Čermelj]] *[[Mirko Popovič]] † *[[Alenka Porenta]] *[[Dušan Poropat]] *[[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]] † *[[Tanja Potočnik Kovše]] *[[Ksenija Požar]]? *[[Nada Požar Matijašič]] *[[Barbara Pregelj]]? *[[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] † *[[Zdenka Prek Smole]] † *[[Igor Presl]] *[[Tone Pretnar]]? † *[[Zorica Pretnar]] *[[Zvonka Pretnar]] *[[Janez Krstnik Prešeren]]? *[[Domen Prezelj]] * [[Bert Pribac]] † * [[Ivan Prijatelj]] † * [[Alenka Prinčič]] * [[Petra Puhar Kejžar]] *[[Josip Puntar]] † *[[Franc Pušnik]] *[[Miro Pušnik]] † == R == *[[Zlatka Rabzelj]] *[[Mojca Račič]] [[Simončič]] *[[Nina Race]] *[[Albert Rajer]] † *[[Bernard Rajh]] *[[Primož Ramovš]] † *[[Slavica Rampih]] Vajzović *[[Valerija Rant Tišler]] *[[Anton Ratiznojnik]] *[[Irena Razingar]] *[[Silva Razpotnik]] *[[Špela Razpotnik]] *[[Ivan Rebernik]] † *[[Marjan Rebernik]] *[[Anja Rebolj]] *[[Matjaž Rebolj]] † * [[Branko Reisp]] † *[[Stanislav Renko]] † *[[Simona Resman]] *[[Polona Rifelj]] *[[Boris Rifl]] *[[Josip Rijavec]] † *[[Veronika Rijavec Pobežin]] *[[Damjan Ristić]]? *[[Ksenija Rivo]] *[[Aleksander Roblek|Aleksander (Konrad) Roblek]] † *[[Matija Rode]] † *[[Barbara Rogač]] *[[Anton Roschmann]] † *[[Zala Rott]]? *[[Martina Rozman Salobir]] *[[Anton Rožič]] † *[[Anamarija Rožić]] *[[David Runco]] *[[Mirko Rupel]] † *[[Marijan Rupert]] *[[Jože Rus (geograf)]] † *[[Miloš Rybář]] † == S == *[[Irena Sajovic]] *[[Karmen Salmič Kovačič]] *[[Drago Samec]]? *[[Marija Samec]] *[[Marko Samec]] *[[Petra Samec]] Stefančič *[[Irena Sapač]] *[[Andrej Savnik]] † *[[Hans Schleimer]] † *[[Jožef Schober]] *[[Štefan Sedonja]] *[[Tomaž Seljak]] & [[Marta Seljak]] *[[Zdenka Semlič Rajh]] *[[Miša Sepe]] † *[[Franc Simonič (bibliograf)|Franc Simonič]] † *Petra Simonič *([[Primož Simoniti]]) † *[[Sandra Simoniti]] *[[Urška Skalicky]] *[[Žiga Skerpin|Žiga (Sigismund/Jurij Friderik) Skerpin]] † *[[Rajko Slokar]] *[[Ivanka Smola]] † *[[Marijan Smolik]] † *[[Ivana Soban]] *[[Simona Solina]] *[[Anka Sollner Perdih]] *[[Jože Spanring]] † *[[Janez Stare]] ? *[[Jasna Branka Staman]] *[[Vlasta Stavbar]] *[[Konrad Stefan]] † *[[Lovro Stepišnik]] † (potujoči) *[[Nataša Stergar|Nataša (Vanja) Stergar]] *[[Sonja Stergaršek]] *[[Vasja Sterle]] † *[[Dragica Marta Sternad]] *[[Metka Sternad]] *[[Karmen Stopar]] *[[Gvido Stres]] st. † *[[Ivo Stropnik]] *[[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]] † *[[Tone Sušnik]] † *[[Magdalena Svetina Terčon]] *[[Sonja Svoljšak]] == Š == *[[Dagmar Šalamun|Dagmar (Miša) Šalamun]] (r. [[Gulič]]) † *[[Ana Šašel|An(ic)a Šašel]] † *[[Alenka Šauperl]] *[[Milan Šega]] † *[[Klavdija Šek Škafar]] *[[Mira Šekoranja Ban]] † *([[Lenart Šetinc]]) *[[Jože Šifrer]] † *[[Tatjana Šifrer]] † *[[Ljubinka Šimunac]] *[[Franc Šink]] † *Simona Šinko *[[Martina Šircelj]] † *Anita Šiško *[[Mariza Škerk]] *[[Franc Škerlj (bibliotekar)|Franc Škerlj]] † *[[Nena Škerlj]] *[[Gregor Škrlj]] *Žiga Šk(e)rpin † *[[Iztok Škulj]] *[[Irena Škvarč]] *[[Janko Šlebinger]] † * [[Mara Šlajpah Zorn]] † *[[Leopold Šmalc]] † *[[Mateja Šmid]] *[[Renata Šolar]] *[[Majda Špes]] *[[Frenk Špiler]]? *[[Marijan Špoljar]] *[[Ljudmila Šribar]] *[[Rozka Štefan]] † *[[Martin Šteiner]] *[[Jožica Štendler]] *[[Anatol Štern]] *[[Peter Štoka]] *[[Andreja Štorman Vreg]] *[[Suzana Štrempfelj]] *[[Lidija Štruc]] *[[Ciril Štukelj]] *[[Karmen Štular Sotošek]]? *[[Lepša Šturm]] † *[[Vida Šturm]] † *[[Rezka Šubic Pleničar]] *[[Tanja Šulak]]? *[[Suzana Šulek]] *[[Krista Šuler]] † *[[Simona Šuler Pandev]] *[[Marjeta Šušterčič]] *[[Katarina Švab]] *[[Mateja Švajncer]] *[[Rozina Švent]] == T == *[[Darka Tancer Kajnih]] *[[Inocenc Tauferer]] † *[[Štefan Tausig]] † *[[Bogo Teplý]] † *[[Vasja Terčič]]? *[[Damjana Tizaj Marc]] *[[Frančišek Jožef Tolmajner]] † (''Franciscus Josephus Thallmainer'', 1698-1768) *[[Karmen Tomšič]] *[[Borut Toth]] *[[Sonja Tovornik]] *[[Vera Troha]] *[[Cvetka Tropenauer Martinčič]] *[[Filip Trpin]] † *[[Ksenija Trs]] (=Masten?) *[[Mojca Trtnik]] *[[Milanka Trušnovec]] *[[Miro Tržan]] *[[Vladka Tucovič Sturman]] *[[Tone Turičnik]]? † *[[Dragica Turjak]] *[[Janja Turk]] *[[Nana Turk]] *([[Pavel Turner]]) † *[[Angelca Turnšek]] *[[Marijan Turnšek]] == U == * [[Majda Ujčič]] *[[Tomaž Ulčakar]] *[[Ajda Ulčnik]] *[[Mojca Uran]] *[[Cecilij Urban]] † *[[Darja Urbanc]] *[[Jože Urbanija (1941)]] *[[Marko Urbanija]] *[[Vida Urek]] (r. [[Stanovnik]]) *[[Gizela Ušeničnik]] † == V == *[[Vikica Vajdetič]] † *[[Darja Vajs Košir]] *[[Anamarija Valantič]] *[[Hilda Vaupot]] † *[[Nežka Vaupotič]] † *[[Maja Vavtar]] *[[Saša Vegri]] (Albina Vodopivec) † *[[Valentina Velkavrh]] *[[Ciril Velkovrh]] † *[[Dušan Verbič]] *[[Andreja Vide Hladnik]] *[[Petra Vide Ogrin]] *[[Andreja Videc]] *[[Polona Vilar]] *[[Srečko Vilhar]] † *[[Dušan Verbič]] * [[Maks Veselko]] † *[[Štefan Vevar]] *[[Andreja Videc]] *[[Polona Vilar]] *[[Urška Vimer Kovaček]] *[[Josip Vitek]]? *[[Avgust Vižintin]] † *[[Marijanca Ajša Vižintin]] *[[Jagoda Vobič]] † *[[Gorazd Vodeb]] *[[Albina Vodopivec]] (Saša Vegri) † *[[Ines Vodopivec]] *[[Liljana Vodopivec]] *[[Viviana Vodopivec]] *[[Franc Vogelnik]] † *[[Ines Vodopivec]] *[[Viviana Vodopivec]] *[[Jožica Vogrinc]] *[[Marjana Vončina]] *[[Mira Vončina]] *[[Simona Vončina]] *[[Erika Vouk]] *[[Damjana Vovk]] *[[Mira Vovk Avšič]] *[[Elizabeta Vovko Ozimek]] *[[Alenka Vrabl]] *[[Radojka Vrančič]] † *[[Vlado Vrbič]] *[[Fanika Vrečko Krajnc]] *[[Matevž Vrečko]] *[[Darko Vrhovšek]] *[[Jože Vugrinec]] *[[Andreja Vukmir]]? *[[Maja Vunšek]] *[[Veronika Vurnik Škrabec]] == W == *[[Lidija Wagner]] *[[Franz Xaver Wilde]] † *[[Ferdinand Wolf]] ? == Z == *[[Ana Zadnikar]] *[[Franc Zadravec]] † *[[Judit Zágorec Csuka]] *([[Dane Zajc]]) † *[[Lucija Zajc]] *[[Alojz Zavrl]] † *[[Ana Zdravje]] *[[Igor Zemljič]] *[[Ludvik Zepič]] † *[[Ivan Znidarčič]] † *[[Daša Zobec]] *[[Marica Zorko]] *[[Elizabeta Savica Zorko]] (r. Šuligoj) † *[[Teja Zorko]] *[[Vinko Zorman]] † *Marja Zorn-Pogorelc *[[Jože Zrim]] † *[[Alenka Zupan]] (Župančičeva n.) *[[Jakob Zupan]] † *[[Barbara Zupanc Oberwalder]] *[[Špela Zupanc]] *[[Barbara Zupančič]] † *[[Jadranka Zupančič]] *[[Jože Zupančič (bibliotekar)]] *[[Saša Zupanič]] == Ž == *[[Mojca Žaberl]] *[[Marija Žagar|Marija (Marica) Žagar]] † *[[Sonja Žakelj]] *[[Matjaž Žaucer]] *[[Darinka Žbogar]] † *[[Ivan Krstnik Žibert|Ivan/Janez Krstnik (Avguštin) Žibert]] † * [[Avgust Žigon]] † * [[Franc Žigon|Franc Leopold Žigon]] † *[[Joka Žigon]] † *[[Zdenka Žigon]] *[[Ivan Žmavc]] † *[[Janez Žmavc (dramatik)|Janez Žmavc]] † *[[Andra Žnidar]] *[[Marjan Žnidarič]]? *[[Maja Žumer]] *[[Davorin Žunkovič]] † *[[Jože Žužek]] † ==Glej tudi== * seznam prejemnikov [[Čopova diploma|Čopove diplome]] [[Kategorija:Slovenski knjižničarji| ]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|B]] bk4hyb17vawcelj9hm4ry5672po88uk Musculus gluteus maximus 0 179332 6759726 1327770 2026-10-02T14:48:43Z Xqbot 32282 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Velika glutealna mišica]] 6759726 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Velika glutealna mišica]] jf4i2tnhu4acmrkfpbkifb03h8wt575 Musculus pectineus 0 179355 6759728 1327893 2026-10-02T14:48:53Z Xqbot 32282 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Pektinealna mišica]] 6759728 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pektinealna mišica]] losmow5o7cqwyfh15lq6s3afd8hg6r0 Musculus adductor brevis 0 179362 6759727 1327951 2026-10-02T14:48:48Z Xqbot 32282 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Kratka adduktorna mišica]] 6759727 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Kratka adduktorna mišica]] kjvf9qvn7asfsgwvkozs38rz5ddcfrl Musculus masseter 0 179369 6759721 1328022 2026-10-02T14:48:18Z Xqbot 32282 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Masetrna mišica]] 6759721 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Masetrna mišica]] 4vztjw2ohe2leywzmsf2bh3gcwky987 Marolt 0 182773 6759752 6524979 2026-10-02T15:54:23Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani nosilci priimka */ 6759752 wikitext text/x-wiki '''Marolt''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|73. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 1.518 oseb in na dan 1. januarja 2010 1.516 oseb ter bil po pogostosti uporabe uvrščen na 72. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Apolon Marolt]], zdravnik internist * [[Biserka Marolt Meden]] (* 1954), sociologinja, direktorica Pediatrične klinike, humanitarka * [[Borut Marolt]] (* 1975), pevec skupine [[Niet]], pisatelj, vzgojitelj * [[Darja Marolt Presen]], biotehnologinja in mikrobiologinja * [[Doca Marolt]], pevka, ustanovna članica Belih Vran * [[Drago Marolt]] (1927–2023), dr. ekonomskih znanosti * [[Dušan Marolt]] (* 1980), pesnik, pisatelj, urednik * [[Erika Marolt]], bibliotekarka * [[Fran Marolt]] (1865–1945), učitelj, glasbenik, šolski kartograf, publicist * [[Franc Marolt]] (1893–1981), cerkveni glasbenik, pevec * [[France Marolt]] (1891–1951), glasbenik, etnomuzikolog, zborovodja * [[Gaber Marolt]], bobnar in besedilopisec ([[Nude]]), NLP-coach * [[Janez Marolt (strojnik)|Janez Marolt]] (1934–2024), strojnik, organizatorik, univ. prof. * [[Janez Marolt]] (1943–2023), zgodovinar, teolog, univ. prof. * [[Janez Marolt (fotograf)|Janez Marolt]] (* 1981), fotograf * [[Janja Božič Marolt]], strojkovnjakinja za javno mnenje * [[Janko Marolt]] (? –1936), zdravnik, župan (oče Marijana Marolta) * [[Jože Marolt]] (1924–2009), politik (župan), zgodovinar, muzealec v Celju * [[Majda Kuštrin Marolt]] (1939–1991), zdravnica ginekologinja * [[Marica Marolt Gomišček]] (* 1929), zdravnica infektologinja * [[Mario Marolt]], glasbenik multiinstrumentalist (tenor saksofon, klarinet, klaviature ...), član [[Miladojka Youneed|Miladojke Youneed]] * [[Marijan Marolt]] (1902–1972), pravnik, umetnostni zgodovinar in kritik, izseljenski šolnik * [[Matija Marolt]], strokovnjak za računalniško grafiko in multimedije * [[Nande Marolt]] (1882–1937), šolnik, ravnatelj učiteljišča * [[Peter Marolt]] (* 1965), arhitekt, slikar, ilustrator, pesnik * [[Primož Marolt]], direktor inšpekcije za kmetijstvo * [[Slavko Marolt]] (* 1951), strojnik * [[Sonja Marolt Horvat]] (1930–2022), gozdarska znanstvenica, dendrologinja * [[Svetozar Marolt]] - Špik (1919–1944), skladatelj, partizan * [[Tina Marolt]] (* 1996), nogometašica * [[Tomaž Marolt]] (* 1953), arhitekt in scenograf * [[Tončka Marolt]] (1894–1988), pevka in etnomuzikologinja (zbiralka ljudskih pesmi in plesov) * [[Tone Marolt]] (1914–1980), agronom, kmetijski strojnik * [[Vid Marolt]] (* 1946), gradbenik, informatik * [[William C. Marolt]] (* 1943), ameriški športni delavec (smučar) == Glej tudi == * priimek [[Marovt]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Marolt}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] am6tbmj4yvkvtws1h7f7iysxtk5lk6k Gregor Golobič 0 185512 6759713 6735288 2026-10-02T14:37:49Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 pp (predogled) 6759713 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Gregor Golobič''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], * [[20. januar]] [[1964]], [[Novo mesto]], [[Slovenija]]. == Izobraževanje == Študiral je filozofijo na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|ljubljanski filozofski fakulteti]]. Med študijem je bil sodelavec [[Radio Študent|Radia Študent]] in [[Mladina (revija)|tednika ''Mladina'']]. Leta 2002 je diplomiral z diplomsko nalogo ''Ko filozofi umolknejo : primer Kratil'' {{COBISS|ID=29144162}}. Do oktobra 2007 je bil poslovni direktor v gospodarski družbi Ultra. == Politična kariera == Konec leta 1988 se je še kot absolvent filozofije zaposlil na [[Zveza socialistične mladine Slovenije|ZSMS]] z nalogo izpeljati projekt transformacije ZSM v liberalno stranko. Na volitvah leta 1990 je bil izvoljen za delegata tedanjega [[Seznam slovenskih poslancev (1990-1992)|družbeno-političnega zbora osamosvojitvene skupščine]]. Marca 1992 je postal generalni sekretar [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalne demokracije Slovenije]] in ostal na tej funkciji do 2001, ko je odstopil. 26. februarja 2002 je bil izvoljen za predsednika sveta LDS.<ref>[http://24ur.com/novice/slovenija/izvoljen-predsednik-sveta-lds.html?ar= 24ur.com - Izvoljen predsednik sveta LDS]</ref> 12. marca 2007 je vstopil v novoustanovljeno društvo Zares.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/233561 |title=Dnevnik.si - Tudi Gregor Golobič se je pridružil društvu Zares |accessdate=2011-10-15 |archive-date=2007-03-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070316143329/http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/233561/ |url-status=dead }}</ref> Oktobra 2007 je prevzel vodenje stranke [[Zares]] - nova politika. Na državnozborskih volitvah oktobra 2008 je bil izvoljen za poslanca [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora RS]]. 11. septembra 2010 je bil ponovno izvoljen za predsednika Zaresa.<ref>[http://www.siol.net/slovenija/novice/2010/09/clani_zaresa_bodo_dobili_novo_vodstvo_stranke.aspx Siol.net - Golobič dobil nov mandat za vodenje Zares]</ref> Na konvenciji stranke 15. oktobra 2011 je prejel zaupnico stranke, s čimer je ohranil svoj položaj predsednika stranke.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/novice/slovenija/bo-stranka-zares-spremenila-ime-v-zares-socialno-liberalna-stranka.html |title=Delo.si - Konvencija Zares sprejela Manifest za odgovorno ekonomijo |access-date=2011-10-15 |archive-date=2011-10-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111017175856/http://delo.si/novice/slovenija/bo-stranka-zares-spremenila-ime-v-zares-socialno-liberalna-stranka.html |url-status=dead }}</ref> Na isti konvenciji se je stranka preimenovala v '''Zares - socialno liberalni'''.<ref>[http://www.rtvslo.si/slovenija/nova-politika-se-je-preimenovala-v-zares-socialno-liberalni-golobicu-zaupnica/268477 RTVSLO.si - 'Nova politika' se je preimenovala v Zares - socialno liberalni. Golobiču zaupnica.]</ref> === Ministrovanje === 24. novembra 2008 je bil imenovan za [[Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije|ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo]]. 2. junija 2011 je podal odstopno izjavo s položaja ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo<ref>[http://www.zurnal24.si/slovenija/golobic-se-zadnjic-kot-minister-215152/clanek Zurnal24.si - Golobič podal odstopno izjavo]</ref>. ==== Afera Ultra ==== Leta 2009 je v zvezi z njim odjeknila [[afera Ultra]]. Gregor Golobič je za nekatere časnike v predvolilnem obdobju dejal, da nima nikakršnih lastniških deležev v družbi Ultra, a je junija 2009 priznal, da je informacijo medijem zamolčal. Svoj lastniški delež je leta 2008 ob nastopu mandata poslanca in kasneje ministra prijavil protikorupcijski komisiji, kot veleva zakon. Nekateri slovenski mediji, ki so se sklicevali na podatke Nove Ljubljanske banke so objavili, da ima Ultra za okrog 6,3 milijona evrov nezavarovanih posojil. Razlog, da je Ultra brez zavarovanj prišla do denarja, naj bi bila povezava podjeta z Gregorjem Golobičem.<ref>[http://24ur.com/novice/slovenija/komisija-je-hitro-sodisce_comment_p4_a82.html?&page=4&p_all_items=82 Ovadba zaradi afere Ultra]{{Slepa povezava|date=januar 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>[http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042332003Spreminjanje izjav Golobiča]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Golobič je ob tem dejal, da je naredil napako in si skupaj s premierom Borutom Pahorjem postavil nekajdnevni rok za razmislek o svojem odstopu z mesta ministra, v katerem pa se za ta korak ni odločil. Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah leta 2011]] je kandidiral na listi svoje stranke. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * http://www.zares.si/o-stranki/predsednik/ * [http://www.mladina.si/tednik/200835/gregor_golobic__predsednik_stranke_zares Intervju, objavljen leta 2008 v 35. številki Mladine] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080910010804/http://www.mladina.si/tednik/200835/gregor_golobic__predsednik_stranke_zares |date=2008-09-10 }} * [http://www.mladina.si/tednik/201021/gregor_golobic__minister_in_prenovitelj Intervju, objavljen leta 2010 v 21. številki Mladine] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100610072053/http://www.mladina.si/tednik/201021/gregor_golobic__minister_in_prenovitelj |date=2010-06-10 }} {{-}} {{9VladaSLO}} {{5DZRS}} {{politician-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Golobič, Gregor}} [[Kategorija:Rojeni leta 1964]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski filozofi]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Ministri za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Predsedniki Zaresa]] [[Kategorija:Poslanci Skupščine Republike Slovenije (1990–1992)]] [[Kategorija:Poslanci 5. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Afera Patria (Slovenija)]] [[Kategorija:Bivši člani Liberalne demokracije Slovenije]] d734cdpsa9706c0mdo8eq3536dqkcsw Let 1308 Inex-Adrie Avioprometa 0 185683 6759658 6615734 2026-10-02T13:10:55Z ~2026-53083-92 266695 /* Posadka */ popravil nepravilno napisano besedo 6759658 wikitext text/x-wiki {{refimprove}} {{Infopolje letalska nesreča|name=Let 1308 Inex-Adrie Avioprometa | Crash image = McDonnell Douglas MD-81 (DC-9-81), Inex-Adria Aviopromet AN1639567.jpg | Image caption = Letalo na [[Letališče Manchester|Letališču Manchester]] septembra 1981 | Date = [[1. december]] [[1981]] | Type = [[Kontroliran let v zemljo]] | Site = [[San Pietro]], [[Ajaccio]], [[Korzika]] | Fatalities = 180 | Injuries = 0 | Aircraft type = [[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-81]] | Origin = [[Letališče Brnik]], [[Ljubljana]] | Destination = [[Letališče Campo dell'Oro]], [[Ajaccio]] | Operator = [[Inex-Adria Aviopromet]] | Tail number = YU-ANA | Passengers= 173 | Crew = 7 | Survivors = 0 }} '''Let 1308 Inex-Adrie Avioprometa''', je bil slovenski [[čarterski let]], na katerem se je letalo [[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-81]] zaletelo v goro [[San Pietro]] na [[Korzika|Korziki]] [[1. december|1. decembra]] [[1981]]. Umrlo je vseh 180 ljudi na krovu. Nesreča velja za najhujšo slovensko [[letalska nesreča|letalsko nesrečo]], najhujšo na svetu leta 1981 in 40. najhujšo letalsko nesrečo nasploh (na dan 19. februarja 2016).<ref>{{navedi splet |url=https://aviation-safety.net/statistics/worst/worst.php?list=worstcoll |title=100 worst accidents |work=Aviation Safety Network |accessdate=19.2.2016 |archive-date=2016-03-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160302122319/https://aviation-safety.net/statistics/worst/worst.php?list=worstcoll |url-status=dead }}</ref> == Posadka == Kapitan je bil 55-letni Ivan Kunović. Dovoljenje za pilota letala je dobil 16. aprila 1948 na Jugoslovanski akademiji zračnih sil v Zadru in je bil usposobljen za letenje F-84, T-33 in F-86. Kunović je bil kmalu po tem, ko ga je leta 1970 najel Inex-Adria (1970 odide iz Jugoslovanskega vojnega letalstva-JRV s činom kapetan prvega razreda), istega leta pa je postal prvi častnik DC-9. Nato je 4. aprila 1972 postal kapetan serije DC-9 (32 in 50) in nato 13. avgusta 1981 kapetan MD-80, potem, ko je v ZDA preživel 3 mesece na šolanju za letalske kapetane. Kunović je imel v času katastrofe skupno 12.123 ur letenja, od tega 5.685 ur na DC-9 in samo 188 ur na novem letalu MD-81. Kopilot je bil 40-letni M. Franc Terglav. Prvotno je bil usposobljen za športnega pilota in učitelja letenja v aeroklubu KAS kasneje pa za polete na vojaških motornih letalih v šoli JRV za rezervne oficirje pilote (ŠRVO 14 kl.1962) Letel je na letalih Aero 3, Soko 522 in kasneje civilnem Piperju PA-31P Navajo (YU-BKY), PA-34 Seneca (YU-BIL) in Cessna Citation I (YU-BIA) vsi last Gorenja. Bil je pilot slovenskega podjetja Gorenje 1974-80. Kmalu potem, ko je dobil službo pilota v Inex adria, je začel leteti na DC-9 (32 in 50). 21. junija 1981 je v ZDA diplomiral kot prvi častnik na MD-81 in 11. novembra 1981 dobil dovoljenje za komercialne pilote. Terglav je imel skupno 4.213 ur letenja, od tega 746 ur na liniji DC-9 (ki se jih je nabralo med 529 poleti), na MD-81 pa 288 ur. == Nesreča == Dne 1. decembra 1981 je [[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas DC-9-81]] z repno oznako YU-ANA vzletel z [[letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|letališča Brnik]] na čarterski let iz [[Slovenija|Slovenije]] (tedaj [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]) proti glavnemu mestu [[Korzika|Korzike]] [[Ajaccio]] s 173 slovenskimi turisti in 7 člani posadke na krovu. Ko je let 1303 dosegel zračni prostor okoli [[Letališče Campo dell'Oro|letališča Campo dell'Oro]], je pričel s standardnim postopkom – čakanjem na dovoljenje za pristanek. Vzdušje na letalu je bilo sproščeno, vsi so že razmišljali o skorajšnjem začetku počitnic. V nekem trenutku je kopilot celo spustil svojega sina, ki je bil tudi prisoten na potovanju, v pilotsko kabino. Med postopkom je bilo pilotoma po radijski zvezi naročeno, naj spustita letalo na minimalno višino 2.073 metrov. Vreme je bilo slabo, vidljivost skoraj nična in letalo se je spuščalo v meglo. Med spuščanjem je [[varnostni sistem pred bližino tal]] oddal zvočni signal, ki je opozoril posadko, da je letalo nevarno blizu površju in da naj poveča [[potisk]] motorjev. Po krajšem zavlačevanju (9 sekund) je posadka le začela dvigati letalo, da bi se izognila trku. Trud pa je bil zaman, saj je levo krilo zadelo ob skalo na goro San Pietro in se odlomilo. Letalo je zatem začelo vratolomno strmogljavljati in se naposled zrušilo na nasprotni strani gore. Vseh 180 potnikov in članov posadke je umrlo. Čas nesreče je bil 8 in 53 minut zjutraj po krajevnem času. Reševalna akcija je bila že v samem začetku ovirana, saj je [[kontrola zračnega prometa|kontrolni stolp]] v Ajacciu napačno sklepal, da se kraj nesreče nahaja na morju. Prepoznavo trupel je vodila ekipa strokovnjakov [[Inštitut za sodno medicino Medicinske fakultete v Ljubljani|Inštituta za sodno medicino]] v Ljubljani.<ref>{{navedi knjigo |author=Milčinski Janez |year=1990|title=Leta za pet drugih|publisher=Prešernova družba|isbn= |cobiss=20734720|pages=209}}</ref> == Preiskava == [[Slika:Petreto-Bicchisano église 1.jpg|thumb|left|150px|Cerkev v [[Petreto-Bicchisano|Petreto-Bicchisanu]], kjer je potekala prepoznava trupel]] Kasnejša preiskava je razkrila, da je kontrola pomotoma mislila, da se let 1308 ni držal standardnega postopka. Standarden postopek je namreč bil, da se letalo med čakanjem na pristanek zadržuje v notranjosti, ne nad morjem. Veliko izkušenih pilotov, ki so na letališču pristajali redno je ta postopek preskočilo. Posadka ni poznala letališča in njene okolice, saj je bil to prvi polet Inex-Adrie Avioprometa na Korziko in se je držala postopka. Kontrola prometa je menila, da se letalo nahaja že nad morjem, medtem ko se je dejansko 15 kilometrov v notranjosti, na goratem območju Korzike. Načrt za približevanje, ki sta ga pilota dobila, je vseboval vrisano pot čakalnega vzorca. Takšne poti čakanja na dovoljenja so opredeljene s časom, ne s smerjo ali hitrostjo. Čas čakanja v tem primeru je bil 1 minuto. Na načrtu je bila narisana pot letenja za standarden postopek za hitrost 150 vozljev, letalo pa je takrat letelo s hitrostjo 210 vozljev. Posledično so v tej minuti poleteli dlje v notranjost, v okolico 1400 metrov visoke gore San Pietro. Preiskava je pokazala, da sta se posadka in kontrola letenja nenatančno izražali, kar je imelo pomembno vlogo pri nesporazumu, ki je vodil do nesreče. Kontrolor nikoli ni vedel kje, in na kateri višini se nahaja letalo, zaradi pomanjkanja radarja na letališču v času nesreče. Takoj po njej so opremo nadgradili in spremenili postopek približevanja, ter spremenili pot čakanja na dovoljenje. Zračna kontrola v Ajacciu je bila oproščena vseh obtožb. Kontrolor, zadolžen za let 1308, je bil premeščen na drugo letališče v Franciji. == Čistilna akcija leta 2008 == [[Slika:Petreto-Bicchisano accident avion 1981.jpg|thumb|right|150px|Spominska plošča v Petreto-Bicchisanu, vzidana na pročelju cerkve]] Po nesreči leta 1981 so odstranili nekaj razbitin in vsa človeška trupla. Leta 2008 je televizijska hiša [[POP TV]] pripravila reportažo o dogodku. Obiskali so mesto nesreče na Korziki in našli večino letalskih delov in osebnih predmetov še vedno raztresenih po gori na skalnatih in nedostopnih mestih. Pozneje so [[Vlada Republike Slovenije]], [[Adria Airways]] in [[Turistična agencija Kompas]], slednja je organizirala usodni izlet, organizirali in finančno podprli čistilno akcijo. Slovenska ekipa, približno 60 vojakov, gorskih reševalcev, članov civilne zaščite, medicincev in drugih prostovoljcev, je maja 2008 odstranila okoli 27 ton letalskih ostankov. Med njimi sta bila tudi en cel [[letalski motor]] in velik del [[letalsko krilo|krila]]. Nekateri deli so bili tako veliki, da so jih morali pred odvozom s helikopterjem strojno razrezati. Odkrili so tudi nekaj človeških ostankov, ti so bili bodisi poslani na nadaljnjo identifikacijsko analizo, bodisi so bili deležni drugih ustreznih postopkov. Na mestu, kjer je levo krilo zadelo v tla, so postavili spominsko ploščo. == Sklici in opombe == {{sklici}} ==Viri== * Milčinski, Janez ''Leta za pet drugih'' Prešernova družba, Ljubljana, 1990 {{COBISS|ID=20734720}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Inex-Adria Aviopromet Flight 1308}} *{{fr icon}} [http://www.bea.aero/docspa/1981/yu-a811201/pdf/yu-a811201.pdf Končno poročilo]( {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131208041703/http://www.bea.aero/docspa/1981/yu-a811201/pdf/yu-a811201.pdf |date=2013-12-08 }}) * [http://www.airdisaster.com/photos/iaamd80/photo.shtml AirDisaster.com - posnetek nesreče] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20010305060602/http://www.airdisaster.com/photos/iaamd80/photo.shtml |date=2001-03-05 }} * [http://www.planecrashinfo.com/1981/1981-47.htm PlaneCrashInfo.com - Let 1308] * [http://aviation-safety.net/photos/displayphoto.php?id=19811201-1&vnr=1&kind=PC Aviation Safety Network - slika MD-81 ki bo postal Let 1308] * https://www.24ur.com/novice/slovenija/video-26-let-od-tragedije-na-korziki.html 26 let od tragedije na Korziki * [http://www.zgodovinarka.si/o-letalski-nesreci-na-korziki-in-opis-poti/ O letalski nesreči na Korziki in opis poti] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100815021711/http://www.zgodovinarka.si/o-letalski-nesreci-na-korziki-in-opis-poti/ |date=2010-08-15 }} * https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/item/3942-40-let-od-najvecje-slovenske-letalske-tragedije 40 let od največje slovenske letalske tragedije * https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/item/3100-anin-zadnji-let O sanaciji maja 2008 {{najhujše nesreče v Sloveniji}} [[Kategorija:Adria Airways]] [[Kategorija:Korzika]] [[Kategorija:Letalske nesreče]] [[Kategorija:Katastrofe leta 1981]] [[Kategorija:1981 v Sloveniji]] [[Kategorija:Katastrofe v Franciji]] 09g2n9gynyvwn82e3ftxoo45ya6edni Konzulat Republike Slovenije v Torunju 0 185900 6759704 5777605 2026-10-02T14:11:38Z Romanm 13 slika iz Zbirke 6759704 wikitext text/x-wiki [[Slika:Torun konsulat Slowenii.jpg|thumb|Konzulat Republike Slovenije v Torunju]] '''Konzulat Republike Slovenije v Torunju''' je [[diplomatsko-konzularno predstavništvo]] ([[konzulat Republike Slovenije|konzulat]]) [[Slovenija|Republike Slovenije]] s sedežem v [[Torunj]]u ([[Poljska]]); spada pod okrilje [[Veleposlaništvo Republike Slovenije na Poljskem|Veleposlaništvu Republike Slovenije na Poljskem]]. Trenutni [[častni konzul Republike Slovenije|častni konzul]] je [[Jan Walczak]]. == Glej tudi == * [[seznam konzulatov Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == * [http://www.mzz.gov.si/index.php?id=546 Uradna predstavitvena stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061006175710/http://www.mzz.gov.si/index.php?id=546 |date=2006-10-06 }} {{-}} {{Konzulati Slovenije}} {{diplomacy-stub}} [[Kategorija:Konzulati Republike Slovenije|Torunj]] [[Kategorija:Diplomatsko-konzularna predstavništva na Poljskem|Slovenija, Torunj]] [[Kategorija:Torunj]] [[Kategorija:Diplomatsko-konzularna predstavništva, ustanovljena leta 2003]] jf0ui6uch1gtin366gw9a6t76hj0ivc Božidar 0 192242 6759647 6749978 2026-10-02T12:49:22Z ~2026-45085-22 264465 /* Tujci */ 6759647 wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Božidar |image = |imagesize = |caption = |pronunciation = |gender = moški |meaning = ''božji dar'' |region = slovansko ime |origin = |name day = |related name = |fotonotes = }} '''Božidar''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]]. == Izvor imena == [[Ime]] Božidar je [[Slovani|slovansko]] in je zloženo iz besed ''božji'' in ''dar''. Po pomenu in sestavi mu je blizu ime ''[[Bogdan]]''. Imenu Božidar ustrezata imeni ''[[Teodor]]'', ''[[Jonatan]]'' in ''[[Matej]]''.<ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Različice imena == * moške različice imena: Boško, Bože, Božek, Božen, Boženko, Božič, Božimir, Božin, Božislav, Božko, Božo, Božoslav * ženske različice imena: Božidara == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Božidar: 1.830. Med vsemi moškimi imeni pa je ime Božidar po pogostosti uporabe uvrščeno na 115. mesto.<ref>{{baza imen SURS|ime=Božidar|spol=M}}</ref> == Osebni praznik == V [[koledar]]ju je ime '''Božidar''' skupaj z imenoma Dorotej in Teodor; [[god]] praznuje [[5. junij]]a (Dorotej, [[mučenec]], † 5.jun. 362), [[19. september|19. septembra]] (Teodor, mučenec, † 19. sep. 690) ali pa [[9. november|9. novembra]] (Teodor, mučenec, † 9. nov. 309).<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Znani slovenski nosilci == * [[Božidar Bajuk]] * [[Božidar Betriani]] * [[Božidar Bežek]] * [[Ivan Božidar Bohak]] * [[Božidar Borko]] * [[Božidar Bratina]] * [[Božidar Brezinščak]] * [[Božidar Brudar]] * [[Božidar Bučar]] * [[Božidar Čulk]] * [[Božidar Debenjak]] * [[Božidar Dolenc]] * [[Božidar Dragaš]] * [[Božidar Drovenik]] * [[Božidar Fajdiga]] * [[Božidar Fink]] * [[Božidar Flajšman]] * [[Božidar Flegerič]] * [[Božidar Godnik]] * [[Božidar Gorjan]] * [[Božidar Grabnar]] * Božidar (Božo) [[Grošelj]] * [[Božidar Guštin]] *[[Božidar Gvardijančič]] *[[Božidar Habič]] *[[Božidar Hribernik]] * [[Božidar Jakac]] * [[Božidar Jezernik]] * [[Božidar Jordan]] * [[Božidar Kante]] * [[Božidar Kantušer]] * [[Božidar Kemperle]] *[[Božidar Kert]] *[[Božidar Kobe]] *[[Božidar Kocbek]] *[[Božidar Kočevar]] *[[Božidar Kos]] *[[Božo Kovač|Božo (Božidar) Kovač]] *[[Božidar Kovačič]] *[[Božidar Koželj]] *[[Božidar Krajnčič]] *[[Ted Kramolc|Božidar (Ted) Kramolc]] *[[Božidar Kraut]] *[[Božidar Lavrič]] *[[Božidar Linhart]] *[[Božidar Lotrič]] *[[Božidar Magajna]] *[[Božidar Marinič]] *[[Božidar Metelko]] *[[Božidar Njavro]] * [[Božidar Novak]] * [[Božidar Ogorevc]] *[[Božidar Opara]] * [[Božidar Pahor]] * [[Božidar Pavčič]] * [[Božidar Pengov]] *[[Božidar Premrl]] *[[Božidar Prevc|Božidar (Dare) Prevc]] *[[Božidar Pust]] *[[Božidar Race]] *[[Božidar Raič]] *[[Božidar Rot]] *[[Božidar Rustja|Božidar (Božo) Rustja]] *[[Božidar Slapšak]] *[[Božidar Strman]] *[[Božidar Šarler]] * [[Božidar Tabaj]] * [[Božidar Tumpej]] * [[Božidar Tvrdy]] * [[Božidar Vehovec]] * [[Božidar Vilhar]] * [[Božidar Vodušek]] * [[Božidar Voljč]] * [[Božidar Wolfand - Wolf|Božidar Wolfand]] [[Božidar Wolfand - Wolf|- Wolf]] * [[Božidar Zakrajšek]] * [[Božidar Zrinski]] * [[Božidar Žlender]] == Tujci == * [[Božidar Adžija]] * [[Božidar Antonić]] * [[Božidar Bulatović]] * [[Božidar Čečuk]] * [[Božidar Čolaković]] * [[Božidar Delić]] * [[Božidar Đelić]] * [[Božidar Džambaz|Božidar "Dare" Džambaz]] * [[Božidar Gagro]] * [[Božidar Hlavaček]] * [[Božidar Jovanović]] * [[Božidar Kalmeta]] * [[Božidar Kavran]] * [[Božidar Kljajević]] * [[Božidar Magovac]] * [[Božidar Maksimović]] * [[Božidar Maslarić]] * [[Božidar Matić]] * [[Božidar Pankretić]] * [[Božidar Pavićević]] - Zodijak * [[Božidar Petrović]] * [[Božidar Purić]] * [[Božidar Rašica]] * [[Božidar Ševo]] * [[Božidar Terzić]] * [[Božidar Širola]] * [[Božidar Vuturević]] == Glej tudi == * [[seznam osebnih imen na B]] * [[seznam najpogostejših imen v Sloveniji]] == Viri == {{sklici}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] i51cv3f82sln7a0fzxsfm1swdrdzbke Seznam ruskih filozofov 0 195841 6759871 6752031 2026-10-03T00:24:08Z ~2026-44996-51 264415 /* Č */ 6759871 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Rusi|ruskih]] [[filozof]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Rusov|Rusija|ruskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Vladimir Viktorovič Adoratski]] [Владимир Викторович Адоратский] (1878 – 1945) *[[Pjotr Onisimovič Afanasjev]] (1874 – 1944) (pedagog) *([[Viktor Grigorjevič Afanasjev]]) (1922 – 1994) *Abel Aganbegjan (1932 –) (ekonomist armenskega rodu) * [[Ivan Sergejevič Aksakov]] [Иван Сергеевич Аксаков] (1823 – 1886) * [[Konstantin Sergejevič Aksakov]] [Константин Сергеевич Аксаков] (1817 – 1860) * [[Ljubov Isaakovna Akselrod]] (1868 – 1946) * [[Pavel Borisovič Akselrod]] [Павел Борисович Аксельрод] ([[1850]] – [[1928]]) * [[Aleksander Danilovič Aleksandrov]] [Алекса́ндр Дани́лович Алекса́ндров] (1912 – 1999) * [[Georgij Fjodorovič Aleksandrov]] (1908 – 1961) *[[Leonid Nikolajevič Andrejev]] (1871 – 1919) ? *Ivan Anisimov (1899 – 1966) *[[Iraklij Luarasovič Andronikov]] (1908 – 1990) *[[Maksim Aleksejevič Antonovič]] (1835 – 1918) *Boris Ignatjevič Arvatov (1896 – 1940) *[[Sergej Aleksejevič Askoldov]] (1871 – 1945) * [[Valentin Ferdinandovič Asmus]] [Валенти́н Фердина́ндович А́смус] (1894 – 1975) * protopop [[Avakum Petrov]] ([[Kondratjev|Avvakum Petrovič Kondratjev]]) [Авваку́м Петро́в; Аввакум Петрович Кондратьев] (1620 – 1682) * Nikolaj Avksentjev? == B == * [[Mihail Mihajlovič Bahtin]] [Михаи́л Миха́йлович Бахти́н] (1895 – 1975) * [[Mihail Aleksandrovič Bakunin]] [Михаи́л Алекса́ндрович Баку́нин] (1814 – 1876) *Ju. Ja. Barabaš (estetik?) * [[Vladimir Aleksandrovič Bazarov]] (Влади́мир Алекса́ндрович База́ров) (1874 – 1939) * [[Andrej Beli]] [Андре́й Бе́лый] (1880 – 1934) * [[Visarjon Grigorjevič Belinski]] [Виссарио́н Григо́рьевич Бели́нский] (1811 – 1848) * [[Nikolaj Aleksandrovič Berdjajev]] [Николай Александрович Бердяев] (1874 – 1948) *[[Jakov Aleksandrovič Berman]] (1868 – 1933) * [[Vladimir Bibihin]] (1938 – 2004) *[[Helena Petrovna Blavacka]] (Blavatsky) [Еле́на Петро́вна Блава́тская] (1831 – 1891) (okultistka, teozofinja) *[[Dmitrij Ivanovič Blohincev]] (Дмитрий Иванович Блохинцев) (1908 – 1979) (fizik) * [[Aleksander Aleksandrovič Blok]] [Алекса́ндр Алекса́ндрович Блок] (1880 – 1921) * [[Aleksander Aleksandrovič Bogdanov]] [Александр Александрович Богданов] (1873 – 1928) * [[Nikolaj Ivanovič Buharin]] [Никола́й Ива́нович Буха́рин] (1888 – 1938) * [[Sergej Nikolajevič Bulgakov]] [Сергей Николаевич Булгаков] (1871 – 1944) * [[Aleksandr Vladimirovič Buzgalin]] [Александр Владимирович Бузгалин] (1954 –) == C == * [[Dimitrij Nikolajevič Certeljev]] (1852 – 1911) * [[Konstantin Edvardovič Ciolkovski]] [Константи́н Эдуа́рдович Циолко́вский] (1857 – 1935) *[[Fjodor Mihajlovič Burlacki]] (1927 – 2014) == Č == * [[Peter Jakovljevič Čaadajev|Peter (Pjotr) Jakovljevič Čaadajev]] [Пётр Яковлевич Чаадаев] (1794 – 1856) *[[Georgij Ivanovič Čelpanov]] (1862 – 1936) * [[Nikolaj Gavrilovič Černiševski]] [Никола́й Гаври́лович Черныше́вский] (1828 – 1889) *[[Albert Konstantinovič Černjenko]] [Альбе́рт Константи́нович Черне́нко] (1935 – 2009) *Česnokov *[[Boris Nikolajevič Čičerin]] [Бори́с Никола́евич Чиче́рин] (1828 – 1904) *[[Dmitrij Ivanovič Čiževski]] (1894 – 1977) *[[Aleksandr Nikolajevič Čumakov]] [Алекса́ндр Никола́евич Чумако́в] (1950 –) == D == *[[Nikolaj Francevič Danielson]] [Никола́й Фра́нцевич Дание́льсон] (1844 – 1918) *[[Abram Mojsejevič Deborin]] (Joffe) [Абрам Моисеевич Деборин (Иоффе)] (1881 – 1963) * [[Fjodor Mihajlovič Dostojevski]] [Фёдор Миха́йлович Достое́вский] (1821 – 1881) * [[Nikolaj Aleksandrovič Dobroljubov]] [Николай Александрович Добролюбов] (1836 – 1861) *[[Aleksandr Dugin|Aleksander Gelijevič Dugin]] [Алекса́ндр Ге́льевич Ду́гин] (1962 –) == E == * [[Jevgenij Nikolajevič Edelson]] [Евгений Николаевич Эдельсон] (1824 – 1868) * Aleksander Etkind (1955 –) * Paul Nikolaevich Evdokimov gl. >> Pavel N. Jevdokimov == F == *[[Pjotr Nikolajevič Fedosejev]] (1908 – 1990) * [[Filaret, Moskovski metropolit]] [Митрополи́т Филаре́т; V. M. Drozdov (Дроздо́в Васи́лий Миха́йлович)] (1821 – 1867) * [[Dmitrij Vladimirovič Filosofov]] (Дми́трий Влади́мирович Филосо́фов) (1872 – 1940) * [[Filotej iz Pskova|Filotej (Filofej) iz Pskova]] [Филофей Псковский] (~1465 – 1542) * [[Nikolaj Fjodorovič Fjodorov]] [Никола́й Фёдорович Фёдоров] (1829 – 1903) * [[Pavel Aleksandrovič Florenski]] [Павел Александрович Флоренский] (1882 – 1937) * [[Georgij Vasiljevič Florovski]] [Георгий Васильевич Флоровский] (1893 – 1979) * [[Denis Ivanovič Fonvizin]] [Денис Иванович Фонвизин] (1744 – 1792) *[[Semen Ljudvigovič Frank|Semjon Ljudvigovič Frank]] [Семён Лю́двигович Франк] (1877 – 1950) *[[Ivan T. Frolov]] (1929 – 1999) *Fudelʹ, Sergeî Iosifovič (1900 - 1977) *[[Andrej Iljič Fursov]] (1951 –) == G == * [[Georgij Apolonovič Gapon]] [Георгий Аполлонович Гапон] (1870 – 1906) * [[Oleg Grigorjevič Genisartecki]] (1942 – 2022) *[[Aleksander Ivanovič Gercen]]/Hercen [Алекса́ндр Ива́нович Ге́рцен] (1812 – 1870) *[[Mihail Geršenzon]] (1869 – 1925) *[[Aleksej Nikitič Giljarov]] [Алексей Никитич Гиляров] (1 855/56 – 1938) *[[Zinajda Nikolajevna Gippius]] [Zinaïda Hippius; Зинаи́да Никола́евна Ги́ппиус] (1869 – 1945) *G. E. Glezerman *S. S. Gogotski *[[Emma Goldman]] (1869 – 1940) (rusko-ameriška anarhistka) *[[Fjodor Aleksandrovič Golubinski]] (1797 – 1854) *[[Aleksandr Mihajlovič Gorčakov]] (1798 – 1883) *[[Mihail Konstantinovič Gorškov]] (1950 –) (sociolog) *Maksim Grek? *[[Leonid Grinin]] (1958 –) *[[Boris Groys]] (1947 –) (rusko-nemško-ameriški) *[[Georges Ivanovich Gurdjieff|Georges (Ivanovič) Gurdjieff]] / G. I. Gurdjieff (1866/72/7?–1949) == H == * Tigran Hačaturov (1906 - 1989) ekonomist * Aleksander Ivanovič Hercen >> Gercen * [[Boris Mihajlovič Gessen]]/Hessen (1893 – 1936) (fizik, zgodovinar znanosti, filozof) *[[Aleksej Stepanovič Homjakov]] [Алексей Степанович Хомяков] (1804 – 1860) == I == *[[Evald Vasiljevič Iljenkov]] (1924 – 1979) *[[Leonid Fjodorovič Iljičov]] (1906 – 1990) *[[Ivan Aleksandrovič Iljin]] [Ива́н Алекса́ндрович Ильи́н] (1883 – 1954) *[[Mihail Trifonovič Iovčuk]] [Михаил Трифонович Иовчук] (1908 – 1990) *[[Vjačeslav Ivanovič Ivanov]] [Вячеслав Иванович Иванов] (1866 – 1949) * [[Vladimir Aleksejevič Ivanov]] [Владимир Алексеевич Иванов] (1886 – 1970) * [[Razumnik Vasiljevich Ivanov-Razumnik]] (pravi priimek Ivanov) [Разумник Васильевич Иванов-Разумник] (1878 – 1946) == J == * [[Roman Osipovič Jakobson]] [Роман Осипович Якобсон] (1896 – 1982) *[[Aleksander Nikolajevič Jakovljev]] (1923 – 2005) *Lev Jakubinski (lit. teoretik) . * [[Jemeljan Jaroslavski]] (1878 – 1943) * [[Pavel Nikolajevič Jevdokimov]] (Павел Николаевич Евдокимов) (1901 – 1970) * [[Erik Grigorjevič Judin]] (1930 – 1976) *[[Pavel Fjodorovič Judin]] (1899 – 1968) *P. D. Jurkevič *I. D. Yurkevigh == K == * [[Vasilij Vasiljevič Kandinski]] [Василий Васильевич Кандинский] (1866 – 1944) *[[Sergej Georgijevič Kara-Murza]] (1939 –) ?? * [[Nikolaj Mihaijlovič Karamzin]] [Никола́й Миха́йлович Карамзи́н] (1766 – 1826) *L. Karasavin *V. N. Karpov *[[Mihail Nikiforovič Katkov]] [Михаи́л Ники́форович Катко́в] (1818 – 1887) * [[Bonifatij Mihajlovič Kedrov]] [Бонифа́тий Миха́йлович Ке́дров] (1903 – 1985) *[[Ivan Vasiljevič Kirejevski]]/Kirijevski [Ива́н Васи́льевич Кире́евский] (1806 – 1856) * [[Alexandre Kojeve|Alexandre Kojève]] [Aleksander Vladimirovič Koževnikov / Александр Владимирович Кожевников] (1902 – 1968) * [[Nikolaj Dmitrijevič Kondratjev]] (1892 – 1938) (ekonomist - teoretik NEP) * [[Aleksander Mihajlovič Kondratov]] ?? (1937 – 1993) (vse mogoče) *[[Fjodor Vasiljevič Konstantinov]] [Фёдор Васи́льевич Константи́нов] (1901 – 1991) * [[Alexandre Koyré]] (Aleksander Vladimirovič Kojrakski / Александр Владимирович Койракский) (1892 – 1964) * [[Lev Zalmanovič (Zinovjevič) Kopelev|Lev Zalmanovič (Zinovjevič) Kopeljev]] (Лев Залма́нович (Зино́вьевич) Ко́пелев /nem. Lew S. Kopelew) (1912 – 1997) *[[Pavel Vasiljevič Kopnin]] [Пáвел Васи́льевич Копни́н] (1922 – 1971) *[[Vladimir Galaktionovič Korolenko]] [Влади́мир Галактио́нович Короле́нко /ukr. Володи́мир Галактіо́нович Короле́нко] (1853 – 1921) *[[Ričard Ivanovič Kosolapov]] [Ричард Иванович Косолапов] (1930 – 2020) *A. Kozlov *[[Vadim Valerjanovič Kožinov]] (1930 – 2001) *[[Konstantin Anatoljevič Krilov]] (Константин Анатольевич Крылов) (1967 – 2020) * [[Peter Aleksejevič Kropotkin]] [Пётр Алексе́евич Кропо́ткин] (1842 – 1921) * [[Nadežda Konstantinovna Krupskaja]] [Наде́жда Константи́новна Кру́пская] (1869 – 1939) *V. D. Kudrjavcev (1828 – 1891) * Ivan V. Kuznjecov (1911 – ?) == L == * [[Delir Gasemovič Lahuti]] (Дели́р Гасе́мович Лахути́) (1934 – 2022) * [[Pjotr Lavrovič Lavrov]] (Пётр Лаврович Лавров) (1823 – 1900) * [[Vladimir Iljič Uljanov|Vladimir Iljič Uljanov - Lenin]] [Владимир Ильич Ульянов - Ленин] (1870 – 1924) *[[Aleksej Nikolajevič Leontjev]] (1903 – 1979) *V. V. Lesevič (1837 – 1905) *[[Mihail Andrejevič Leonov]] (1902 – 1952) *[[Jurij Levada]] [Ю́рий Алекса́ндрович Лева́да] (1930 – 2006) (sociolog, politolog) * [[Mihail Aleksandrovič Lifšic]] [Михаи́л Алекса́ндрович Ли́фшиц] (1905 – 1983) *[[Dimitrij Sergejevič Lihačov]] [Дми́трий Серге́евич Лихачёв] (1906 – 1999) * [[Nikolaj Ivanovič Lobačevski]] [Никола́й Ива́нович Лобаче́вский] (1792 – 1856) *[[Lev Mihajlovič Lopatin]] (1855 – 1920) * [[Ivan Vladimirovič Lopuhin]] [Ива́н Влади́мирович Лопухи́н] (1756 – 1816) * [[Aleksej Fjodorovič Losev]] [Алексе́й Фёдорович Ло́сев] (1893 – 1988) *[[Nikolaj Onufrijevič Loski|Nikolaj Onufrijevič Los(s)ki]] [Николай Онуфриевич Лосский] (1870 – 1965) *[[Vladimir Nikolajevič Loski|Vladimir Nikolajevič Los(s)ki]] [Владимир Николаевич Лосский] (1903 – 1958) * [[Jurij Mihajlovič Lotman]] (1922 – 1993) (semiotik) *[[Mihhail Lotman]] (1952 –) (biolog, okoljevarstvenik) *[[Anatolij Vasiljevič Lunačarski]] [Анато́лий Васи́льевич Лунача́рский] (1875 – 1933) *[[Ivan Kapitonovič Luppol]] (Иван Капитонович Лу́ппол) (1896 – 1943) == M == * [[Anton Semjonovič Makarenko]] [Антон Семёнович Макаренко] (1888 – 1939) * [[Kazimir Severinovič Malevič]] (1878 – 1935) *[[Dmitrij Marecki]] (1901 – 1937) *[[Vladimir Martinenko]] (1957 -) (sociolog...) *[[Danila Andrejevič Medvedjev]] (1980 -) * [[Pavel Nikolajevič Medvedjev]] [Па́вел Никола́евич Медве́дев] (1891/92 – 1938) * [[Vladimir Megre]] (1950 -) * [[Dimitrij Ivanovič Mendelejev]] [Дми́трий Ива́нович Менделе́ев] (1834 – 1907) * [[Dimitrij Sergejevič Merežkovski]] [Дми́трий Серге́евич Мережко́вский] (1865 – 1941) * [[Nikolaj Konstantinovič Mihajlovski]] [Никола́й Константи́нович Михайло́вский] (1842 – 1904) (sociolog, ...) * [[Ivan Pavlovič Minajev]] / Minayeff (Иван Павлович Минаев) (1840 – 1890) (indolog - budizem) * [[Mark Borisovič Mitin]] [Марк Борисович Митин] (1901 – 1987) == N == *[[Sergej Genadjevič Nečajev]] [Серге́й Генна́диевич Неча́ев] (1847 – 1882) *[[Pavel Ivanovič Novgorodcev]] [Па́вел Ива́нович Новгоро́дцев] (1886 – 1924) *[[Peter Sergejevič Novikov|Peter (Pjotr) Sergejevič Novikov]] (1901 – 1975) (logik, matematik) == O == * * [[Vladimir Fjodorovič Odojevski]] [Владимир Фёдорович Одоевский] (1803 – 1869) * [[Nikolaj Platonovič Ogarev]]/Ogarjov [Никола́й Плато́нович Огарёв] * [[Sergej Fjodorovič /Serge/ Oldenburg]] (Серге́й Фёдорович Ольденбу́рг) (1863 – 1934) (indolog, budizem) *[[Gennadij V. Osipov]] (1929 –) *[[Mojsej Ostrogorski]] (1854 – 1921) (sociolog ...) * [[Piotr Ouspensky]] (Peter Uspenski) (1878 – 1947) == P == [[Slika:Feofan Prokopovich.jpg|thumb|[[arhebiskop Teofan Prokopovič]] ]] * [[Aleksander Panarin]] (1940 – 2003) * [[Jevgenij Bronislavovič Pašukanis]] [Евгений Брониславович Пашуканис] (1891 – 1937) * [[Ivan Petrovič Pavlov]] [Иван Петрович Павлов] (1849 – 1936) * [[Pavel Pestel]] (1793 – 1926) * [[Mihail Vasiljevič Petraševski]] [Михаил Васильевич Буташевич-Петрашевский] (1821 – 1866) * [[Stefan Antonovič Petruševski]] ? * [[Avakum Petrov]], protopop ([[Kondratjev|Avvakum Petrovič Kondratjev]]) (Авваку́м Петро́в; Аввакум Петрович Кондратьев) ([[1620]] – [[1682]]) * [[Dimitrij Ivanovič Pisarjev]] [Дмитрий Иванович Писарев] (1840 – 1868) * [[Georgij Valentinovič Plehanov]] - "Volgin" [Георгий Валентинович Плеханов] (1856 – 1918) * [[Konstantin Petrovič Pobedonoscev]] [Константин Петрович Победоносцев] (1827 – 1907) * [[Grigorij Solomonovič Pomeranc]] [Григо́рий Соломо́нович Помера́нц] (1918 – 2013) * [[Jevgenij Aleksejevič Preobraženski]] [Евгений Алексеевич Преображенский] (1886 – 1937) *V. Preobraženski (1854 – 1900) *[[Gelian Mihajlovič Prohorov]] (1936 – 2017) (filolog) * [[Teofan Prokopovič, arhebiskop|Teofan (Jeleazar) Prokopovič]]<nowiki> (Arhiepiskop Teofan) [Архиепископ Феофа́н; krstno ime : Елеазар Прокопович] (1681 – 1736)</nowiki> * [[Nikolaj Nikolajevič Punin]] [Никола́й Никола́евич Пу́нин] (1888 – 1953) (umetnostni teoretik...) == R == * [[Aleksander Nikolajevič Radiščev]] (Алекса́ндр Никола́евич Ради́щев) (1749 – 1802) * [[Ayn Rand]] (prvotno ime [[Alisa Zinovjevna Rosenbaum]]) [Алиса Зиновьевна Розенбаум] (1905 – 1982) (rusko-ameriška) *[[Helena Ivanovna Roerich]]/Rerih (r. Šapošnikova) [Елéна Ивáновна Рéрих] (1879 – 1955) (teozofinja) *[[Mark Mojsejevič Rosenthal]] [Марк Моисеевич Розенталь] (1906 – 1975) *[[Arkadij Rovner]] [Аркадий Борисович Ровнер] (1940 – 2019) * [[Vasilij Vasiljevič Rozanov]] [Василий Васильевич Рóзанов] (1856 – 1919) *[[Nikolaj Sergejevič Rusanov]] [Никола́й Серге́евич Руса́нов] (1859 – 1939) == S == *[[Vadim Nikolajavič Sadovski]] (1934 – 2012) *[[Ivan Mihajlovič Sečenov]] [Ива́н Миха́йлович Се́ченов] (1829 – 1905) (fiziolog, nevrolog, psiholog...) *[[Jurij I. Semjonov]] (Yuri Semenov) (1929 – 2023) *[[Jurij Nikolajevič Semjonov]] (1925 – 1995) *[[Viktor Serge]], Viktor L´vovič Kibal´čič [Ви́ктор Льво́вич Киба́льчич] (1890 – 1947) *F. F. Sidonski * [[Shneur Zalman Liadi]] [Hebr.: שניאור זלמן מליאדי‎] * [[Aleksander Nikolajevič Skrjabin]] [Алекса́ндр Никола́евич Скря́бинь] (1871/72 – [[1915]]) * [[Victor Skumin|Viktor Andrejevič Skumin]] [Ви́ктор Андре́евич Ску́мин] (1948 –) * [[Apolon Ivanovič Smirnov]] (1838 – 1902) * [[Oleg Nikolajevič Smolin]] [Оле́г Никола́евич Смо́лин] (1952 –) * [[Vladimir Sergejevič Solovjov]] [Влади́мир Серге́евич Соловьё́в] (1853 – 1900) * [[Ivan Skvorcov-Stepanov]] [Иван Скворцов-Степанов] (1870 – 1928) *[[Aleksander Solženicin|Aleksander Isajevič Solženicin]] (1918 – 2008) * [[Pitirim Sorokin|Pitirim Aleksandrovič Sorokin]] [Питирим Александрович Сорокин] (1889 – 1968) * [[Ivan Ivanovič Solletrinski]] [Ива́н Ива́нович Соллерти́нский] (1902 – 1944) * [[Evgen Spektorski|Evgen V. Spektorski]] (Jevgenij Vasiljevič Spektorski) (1875 – 1951) (rus.-srbsko-slovensko-ameriški) * [[Mihail Mikailovič Speranski]] [Михаи́л Миха́йлович Спера́нский] (1772 – 1839) * [[Aleksander Georgijevič Spirkin]] (1918 – 2004) * [[Nikolaj Vladimirovič Stankevič]] [Никола́й Влади́мирович Станке́вич] (1813 – 1840) * Stepanjan ? * [[Leonid Stolovič]] (1929 – 2013) * [[Peter Berngardovič Struve]] [Пётр Бернга́рдович Стру́ве] (1870 – 1944) * [[Aleksej Sergejevič Suvorin]] (1834 - 1912) == Š == [[Slika:Si Léon Chestov noong 1927.jpg|thumb|[[Lev Izakovič Šestov]] ]] * [[Igor Rostislavovič Šafarevič]] [И́горь Ростисла́вович Шафаре́вич] (1923 – 2017) * [[Georgij Petrovič Ščedrovicki]] (Георгий Петрович Щедровицкий) (1929 – 1994) *Aleksej Vasiljevič Ščeglov * [[Fjodor Ippolitovič Ščerbatskoj]] /F. Th. Stcherbatsky (Фёдор Ипполи́тович Щербатско́й) (1866 – 1942) (indolog: budizem) * Aleksander V. Ščipkov (1957 –) * ([[Dmitrij Trofimovič Šepilov]]) (1905 – 1995) * [[Lev Izakovič Šestov]] [Лев Исаакович Шестов; tudi Yehuda Leyb Schwarzmann/Иегуда Лейб Шварцман] (1866 – 1938) *[[Aleksander Fjodorovič Šiškin]] (1902 – 1977) *[[Gustav Gustavovič Špet]] (1879 – 1937) *[[Аaron Zahaovič Štejnberg]] (‏אהרן שטײנבערג‏‎) (1891 – 1975) *[[Isak Nahman Štejnberg]] [Исаак Нахман Штейнберг/Steinberg] (1888 – 1957) *Aleksandr Valdenovič Šubin (1965 –)? == T == *F. A. Ternovski (1838 - 1884) *[[Lev Aleksandrovič Tihomirov]] [Лев Александрович Тихомиров] (1852 – 1923) *Nikolaj S. Timašev (1886 - 1970) (rus.-amer. pravnik, sociolog) *Leonid Timofejev (literarni-umetnostni ideolog socialističnega realizma) *[[Oksana Timofejeva]] (1978 -) *[[Pjotr Nikitič Tkačev]]/Tkačov? [Петр Никитич Ткачев] (1844 – 1886) * [[Lev Nikolajevič Tolstoj]] [Лев Никола́евич Толсто́й] (1828 – 1910) *Boris V. Tomaševski (1890 – 1857) *[[Vladimir Toporov|Vladimir Nikolajevič Toporov]] [Влади́мир Никола́евич Топоро́в] (1928 – 2005) *M. Troicki (1835 - 1899) * [[Lev Trocki|Lev Davidovič Trocki]] [Лев Дави́дович Тро́цкий] (1879 – 1940) * [[Sergej Nikolajevič Trubeckoj]] (1862 – 1905) == U == * [[Nikolaj Aleksejevič Umov]] (1846 – 1915) *[[Boris Andrejevič Uspenski]] (*1937) *[[Vladimir Andrejevič Uspenski]] (1930 – 2018) * [[Pjotr Demjanovič Uspenski]] (Piotr Ouspensky) (1878 – 1947) == V == * [[Jevgenij Samuilovič Varga]] [Евге́ний Самуи́лович Ва́рга] (1879 – 1964) * [[Tatjana Vadimovna Vasiljeva]] (1942 – 2002) (filologinja ...) * [[Dimitrij Vladimirovič Venevitinov]] (Дми́трий Влади́мирович Веневи́тинов) ([[1805]] – [[1827]]) *[[Vladimir Ivanovič Vernadski]] (1863 – 1945) (naravoslovec) *[[Aleksander Nikolajevič Veselovski]] (Алекса́ндр Никола́евич Весело́вский) (1838 – 1906) (literarni zgodovinar) *[[Aleksej Nikolajevič Veselovski]] (Алексе́й Никола́евич Весело́вский (1843 – 1918) (literarni zgodovinar/teoretik) * [[Lev Semjonovič Vigotski]] [Лев Семё́нович Выго́тский] (1896 – 1934) * [[Jurij Vjazemski]] (pravo ime [[Jurij Simonov]]) (1951 –) *[[Mihail Ivanovič Vladislavljev]] (1840 – 1890) * [[Valentin Nikolajevič Vološinov]] (Валенти́н Никола́евич Воло́шинов) (1895 – 1936) *[[Vasilij Pavlovič Voroncov]] (1847 – 1918) == Z == * [[Jevgenij Ivanovič Zamjatin]] [Евге́ний Ива́нович Замя́тин] (1884 – 1937) *Tatjana Zaslavska(ja) (1927 – 2013) (sociologinja) *[[Vasilij Vasiljevič Zenkovski]] [Василий Васильевич Зеньковский] (1881 – 1962) *[[Nikolaj Ivanovič Ziber]] [Никола́й Ива́нович Зи́бер] (1844 – 1888) * [[Aleksander Aleksandrovič Zinovjev]] [Алекса́ндр Алекса́ндрович Зино́вьев] (1922 – 2006) == Ž == * [[Andrej Aleksandrovič Ždanov]] [Андре́й Алекса́ндрович Жда́нов] (1896 – 1948) *[[Vitaliij Vasiljevič Žuravljov]] (1931 – 2005) ==Glej tudi== *[[seznam filozofov]] *[[seznam filozofskih vsebin]] == Viri in opombe == {{sklici}} {{seznami narodov po poklicu|filozofov}} [[Kategorija:Seznami Rusov|Filozofi]] [[Kategorija:Ruski filozofi|*]] n9c7f13wakp8wifh6wgflf6v4jl0jus 6759877 6759871 2026-10-03T00:33:34Z ~2026-44996-51 264415 /* Č */ 6759877 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Rusi|ruskih]] [[filozof]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Rusov|Rusija|ruskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Vladimir Viktorovič Adoratski]] [Владимир Викторович Адоратский] (1878 – 1945) *[[Pjotr Onisimovič Afanasjev]] (1874 – 1944) (pedagog) *([[Viktor Grigorjevič Afanasjev]]) (1922 – 1994) *Abel Aganbegjan (1932 –) (ekonomist armenskega rodu) * [[Ivan Sergejevič Aksakov]] [Иван Сергеевич Аксаков] (1823 – 1886) * [[Konstantin Sergejevič Aksakov]] [Константин Сергеевич Аксаков] (1817 – 1860) * [[Ljubov Isaakovna Akselrod]] (1868 – 1946) * [[Pavel Borisovič Akselrod]] [Павел Борисович Аксельрод] ([[1850]] – [[1928]]) * [[Aleksander Danilovič Aleksandrov]] [Алекса́ндр Дани́лович Алекса́ндров] (1912 – 1999) * [[Georgij Fjodorovič Aleksandrov]] (1908 – 1961) *[[Leonid Nikolajevič Andrejev]] (1871 – 1919) ? *Ivan Anisimov (1899 – 1966) *[[Iraklij Luarasovič Andronikov]] (1908 – 1990) *[[Maksim Aleksejevič Antonovič]] (1835 – 1918) *Boris Ignatjevič Arvatov (1896 – 1940) *[[Sergej Aleksejevič Askoldov]] (1871 – 1945) * [[Valentin Ferdinandovič Asmus]] [Валенти́н Фердина́ндович А́смус] (1894 – 1975) * protopop [[Avakum Petrov]] ([[Kondratjev|Avvakum Petrovič Kondratjev]]) [Авваку́м Петро́в; Аввакум Петрович Кондратьев] (1620 – 1682) * Nikolaj Avksentjev? == B == * [[Mihail Mihajlovič Bahtin]] [Михаи́л Миха́йлович Бахти́н] (1895 – 1975) * [[Mihail Aleksandrovič Bakunin]] [Михаи́л Алекса́ндрович Баку́нин] (1814 – 1876) *Ju. Ja. Barabaš (estetik?) * [[Vladimir Aleksandrovič Bazarov]] (Влади́мир Алекса́ндрович База́ров) (1874 – 1939) * [[Andrej Beli]] [Андре́й Бе́лый] (1880 – 1934) * [[Visarjon Grigorjevič Belinski]] [Виссарио́н Григо́рьевич Бели́нский] (1811 – 1848) * [[Nikolaj Aleksandrovič Berdjajev]] [Николай Александрович Бердяев] (1874 – 1948) *[[Jakov Aleksandrovič Berman]] (1868 – 1933) * [[Vladimir Bibihin]] (1938 – 2004) *[[Helena Petrovna Blavacka]] (Blavatsky) [Еле́на Петро́вна Блава́тская] (1831 – 1891) (okultistka, teozofinja) *[[Dmitrij Ivanovič Blohincev]] (Дмитрий Иванович Блохинцев) (1908 – 1979) (fizik) * [[Aleksander Aleksandrovič Blok]] [Алекса́ндр Алекса́ндрович Блок] (1880 – 1921) * [[Aleksander Aleksandrovič Bogdanov]] [Александр Александрович Богданов] (1873 – 1928) * [[Nikolaj Ivanovič Buharin]] [Никола́й Ива́нович Буха́рин] (1888 – 1938) * [[Sergej Nikolajevič Bulgakov]] [Сергей Николаевич Булгаков] (1871 – 1944) * [[Aleksandr Vladimirovič Buzgalin]] [Александр Владимирович Бузгалин] (1954 –) == C == * [[Dimitrij Nikolajevič Certeljev]] (1852 – 1911) * [[Konstantin Edvardovič Ciolkovski]] [Константи́н Эдуа́рдович Циолко́вский] (1857 – 1935) *[[Fjodor Mihajlovič Burlacki]] (1927 – 2014) == Č == * [[Peter Jakovljevič Čaadajev|Peter (Pjotr) Jakovljevič Čaadajev]] [Пётр Яковлевич Чаадаев] (1794 – 1856) *[[Georgij Ivanovič Čelpanov]] (1862 – 1936) * [[Nikolaj Gavrilovič Černiševski]] [Никола́й Гаври́лович Черныше́вский] (1828 – 1889) *[[Albert Konstantinovič Černjenko]] [Альбе́рт Константи́нович Черне́нко] (1935 – 2009) *Dmitrij Ivanovič Česnokov (1910 – 1973) *[[Boris Nikolajevič Čičerin]] [Бори́с Никола́евич Чиче́рин] (1828 – 1904) *[[Dmitrij Ivanovič Čiževski]] (1894 – 1977) *[[Aleksandr Nikolajevič Čumakov]] [Алекса́ндр Никола́евич Чумако́в] (1950 –) == D == *[[Nikolaj Francevič Danielson]] [Никола́й Фра́нцевич Дание́льсон] (1844 – 1918) *[[Abram Mojsejevič Deborin]] (Joffe) [Абрам Моисеевич Деборин (Иоффе)] (1881 – 1963) * [[Fjodor Mihajlovič Dostojevski]] [Фёдор Миха́йлович Достое́вский] (1821 – 1881) * [[Nikolaj Aleksandrovič Dobroljubov]] [Николай Александрович Добролюбов] (1836 – 1861) *[[Aleksandr Dugin|Aleksander Gelijevič Dugin]] [Алекса́ндр Ге́льевич Ду́гин] (1962 –) == E == * [[Jevgenij Nikolajevič Edelson]] [Евгений Николаевич Эдельсон] (1824 – 1868) * Aleksander Etkind (1955 –) * Paul Nikolaevich Evdokimov gl. >> Pavel N. Jevdokimov == F == *[[Pjotr Nikolajevič Fedosejev]] (1908 – 1990) * [[Filaret, Moskovski metropolit]] [Митрополи́т Филаре́т; V. M. Drozdov (Дроздо́в Васи́лий Миха́йлович)] (1821 – 1867) * [[Dmitrij Vladimirovič Filosofov]] (Дми́трий Влади́мирович Филосо́фов) (1872 – 1940) * [[Filotej iz Pskova|Filotej (Filofej) iz Pskova]] [Филофей Псковский] (~1465 – 1542) * [[Nikolaj Fjodorovič Fjodorov]] [Никола́й Фёдорович Фёдоров] (1829 – 1903) * [[Pavel Aleksandrovič Florenski]] [Павел Александрович Флоренский] (1882 – 1937) * [[Georgij Vasiljevič Florovski]] [Георгий Васильевич Флоровский] (1893 – 1979) * [[Denis Ivanovič Fonvizin]] [Денис Иванович Фонвизин] (1744 – 1792) *[[Semen Ljudvigovič Frank|Semjon Ljudvigovič Frank]] [Семён Лю́двигович Франк] (1877 – 1950) *[[Ivan T. Frolov]] (1929 – 1999) *Fudelʹ, Sergeî Iosifovič (1900 - 1977) *[[Andrej Iljič Fursov]] (1951 –) == G == * [[Georgij Apolonovič Gapon]] [Георгий Аполлонович Гапон] (1870 – 1906) * [[Oleg Grigorjevič Genisartecki]] (1942 – 2022) *[[Aleksander Ivanovič Gercen]]/Hercen [Алекса́ндр Ива́нович Ге́рцен] (1812 – 1870) *[[Mihail Geršenzon]] (1869 – 1925) *[[Aleksej Nikitič Giljarov]] [Алексей Никитич Гиляров] (1 855/56 – 1938) *[[Zinajda Nikolajevna Gippius]] [Zinaïda Hippius; Зинаи́да Никола́евна Ги́ппиус] (1869 – 1945) *G. E. Glezerman *S. S. Gogotski *[[Emma Goldman]] (1869 – 1940) (rusko-ameriška anarhistka) *[[Fjodor Aleksandrovič Golubinski]] (1797 – 1854) *[[Aleksandr Mihajlovič Gorčakov]] (1798 – 1883) *[[Mihail Konstantinovič Gorškov]] (1950 –) (sociolog) *Maksim Grek? *[[Leonid Grinin]] (1958 –) *[[Boris Groys]] (1947 –) (rusko-nemško-ameriški) *[[Georges Ivanovich Gurdjieff|Georges (Ivanovič) Gurdjieff]] / G. I. Gurdjieff (1866/72/7?–1949) == H == * Tigran Hačaturov (1906 - 1989) ekonomist * Aleksander Ivanovič Hercen >> Gercen * [[Boris Mihajlovič Gessen]]/Hessen (1893 – 1936) (fizik, zgodovinar znanosti, filozof) *[[Aleksej Stepanovič Homjakov]] [Алексей Степанович Хомяков] (1804 – 1860) == I == *[[Evald Vasiljevič Iljenkov]] (1924 – 1979) *[[Leonid Fjodorovič Iljičov]] (1906 – 1990) *[[Ivan Aleksandrovič Iljin]] [Ива́н Алекса́ндрович Ильи́н] (1883 – 1954) *[[Mihail Trifonovič Iovčuk]] [Михаил Трифонович Иовчук] (1908 – 1990) *[[Vjačeslav Ivanovič Ivanov]] [Вячеслав Иванович Иванов] (1866 – 1949) * [[Vladimir Aleksejevič Ivanov]] [Владимир Алексеевич Иванов] (1886 – 1970) * [[Razumnik Vasiljevich Ivanov-Razumnik]] (pravi priimek Ivanov) [Разумник Васильевич Иванов-Разумник] (1878 – 1946) == J == * [[Roman Osipovič Jakobson]] [Роман Осипович Якобсон] (1896 – 1982) *[[Aleksander Nikolajevič Jakovljev]] (1923 – 2005) *Lev Jakubinski (lit. teoretik) . * [[Jemeljan Jaroslavski]] (1878 – 1943) * [[Pavel Nikolajevič Jevdokimov]] (Павел Николаевич Евдокимов) (1901 – 1970) * [[Erik Grigorjevič Judin]] (1930 – 1976) *[[Pavel Fjodorovič Judin]] (1899 – 1968) *P. D. Jurkevič *I. D. Yurkevigh == K == * [[Vasilij Vasiljevič Kandinski]] [Василий Васильевич Кандинский] (1866 – 1944) *[[Sergej Georgijevič Kara-Murza]] (1939 –) ?? * [[Nikolaj Mihaijlovič Karamzin]] [Никола́й Миха́йлович Карамзи́н] (1766 – 1826) *L. Karasavin *V. N. Karpov *[[Mihail Nikiforovič Katkov]] [Михаи́л Ники́форович Катко́в] (1818 – 1887) * [[Bonifatij Mihajlovič Kedrov]] [Бонифа́тий Миха́йлович Ке́дров] (1903 – 1985) *[[Ivan Vasiljevič Kirejevski]]/Kirijevski [Ива́н Васи́льевич Кире́евский] (1806 – 1856) * [[Alexandre Kojeve|Alexandre Kojève]] [Aleksander Vladimirovič Koževnikov / Александр Владимирович Кожевников] (1902 – 1968) * [[Nikolaj Dmitrijevič Kondratjev]] (1892 – 1938) (ekonomist - teoretik NEP) * [[Aleksander Mihajlovič Kondratov]] ?? (1937 – 1993) (vse mogoče) *[[Fjodor Vasiljevič Konstantinov]] [Фёдор Васи́льевич Константи́нов] (1901 – 1991) * [[Alexandre Koyré]] (Aleksander Vladimirovič Kojrakski / Александр Владимирович Койракский) (1892 – 1964) * [[Lev Zalmanovič (Zinovjevič) Kopelev|Lev Zalmanovič (Zinovjevič) Kopeljev]] (Лев Залма́нович (Зино́вьевич) Ко́пелев /nem. Lew S. Kopelew) (1912 – 1997) *[[Pavel Vasiljevič Kopnin]] [Пáвел Васи́льевич Копни́н] (1922 – 1971) *[[Vladimir Galaktionovič Korolenko]] [Влади́мир Галактио́нович Короле́нко /ukr. Володи́мир Галактіо́нович Короле́нко] (1853 – 1921) *[[Ričard Ivanovič Kosolapov]] [Ричард Иванович Косолапов] (1930 – 2020) *A. Kozlov *[[Vadim Valerjanovič Kožinov]] (1930 – 2001) *[[Konstantin Anatoljevič Krilov]] (Константин Анатольевич Крылов) (1967 – 2020) * [[Peter Aleksejevič Kropotkin]] [Пётр Алексе́евич Кропо́ткин] (1842 – 1921) * [[Nadežda Konstantinovna Krupskaja]] [Наде́жда Константи́новна Кру́пская] (1869 – 1939) *V. D. Kudrjavcev (1828 – 1891) * Ivan V. Kuznjecov (1911 – ?) == L == * [[Delir Gasemovič Lahuti]] (Дели́р Гасе́мович Лахути́) (1934 – 2022) * [[Pjotr Lavrovič Lavrov]] (Пётр Лаврович Лавров) (1823 – 1900) * [[Vladimir Iljič Uljanov|Vladimir Iljič Uljanov - Lenin]] [Владимир Ильич Ульянов - Ленин] (1870 – 1924) *[[Aleksej Nikolajevič Leontjev]] (1903 – 1979) *V. V. Lesevič (1837 – 1905) *[[Mihail Andrejevič Leonov]] (1902 – 1952) *[[Jurij Levada]] [Ю́рий Алекса́ндрович Лева́да] (1930 – 2006) (sociolog, politolog) * [[Mihail Aleksandrovič Lifšic]] [Михаи́л Алекса́ндрович Ли́фшиц] (1905 – 1983) *[[Dimitrij Sergejevič Lihačov]] [Дми́трий Серге́евич Лихачёв] (1906 – 1999) * [[Nikolaj Ivanovič Lobačevski]] [Никола́й Ива́нович Лобаче́вский] (1792 – 1856) *[[Lev Mihajlovič Lopatin]] (1855 – 1920) * [[Ivan Vladimirovič Lopuhin]] [Ива́н Влади́мирович Лопухи́н] (1756 – 1816) * [[Aleksej Fjodorovič Losev]] [Алексе́й Фёдорович Ло́сев] (1893 – 1988) *[[Nikolaj Onufrijevič Loski|Nikolaj Onufrijevič Los(s)ki]] [Николай Онуфриевич Лосский] (1870 – 1965) *[[Vladimir Nikolajevič Loski|Vladimir Nikolajevič Los(s)ki]] [Владимир Николаевич Лосский] (1903 – 1958) * [[Jurij Mihajlovič Lotman]] (1922 – 1993) (semiotik) *[[Mihhail Lotman]] (1952 –) (biolog, okoljevarstvenik) *[[Anatolij Vasiljevič Lunačarski]] [Анато́лий Васи́льевич Лунача́рский] (1875 – 1933) *[[Ivan Kapitonovič Luppol]] (Иван Капитонович Лу́ппол) (1896 – 1943) == M == * [[Anton Semjonovič Makarenko]] [Антон Семёнович Макаренко] (1888 – 1939) * [[Kazimir Severinovič Malevič]] (1878 – 1935) *[[Dmitrij Marecki]] (1901 – 1937) *[[Vladimir Martinenko]] (1957 -) (sociolog...) *[[Danila Andrejevič Medvedjev]] (1980 -) * [[Pavel Nikolajevič Medvedjev]] [Па́вел Никола́евич Медве́дев] (1891/92 – 1938) * [[Vladimir Megre]] (1950 -) * [[Dimitrij Ivanovič Mendelejev]] [Дми́трий Ива́нович Менделе́ев] (1834 – 1907) * [[Dimitrij Sergejevič Merežkovski]] [Дми́трий Серге́евич Мережко́вский] (1865 – 1941) * [[Nikolaj Konstantinovič Mihajlovski]] [Никола́й Константи́нович Михайло́вский] (1842 – 1904) (sociolog, ...) * [[Ivan Pavlovič Minajev]] / Minayeff (Иван Павлович Минаев) (1840 – 1890) (indolog - budizem) * [[Mark Borisovič Mitin]] [Марк Борисович Митин] (1901 – 1987) == N == *[[Sergej Genadjevič Nečajev]] [Серге́й Генна́диевич Неча́ев] (1847 – 1882) *[[Pavel Ivanovič Novgorodcev]] [Па́вел Ива́нович Новгоро́дцев] (1886 – 1924) *[[Peter Sergejevič Novikov|Peter (Pjotr) Sergejevič Novikov]] (1901 – 1975) (logik, matematik) == O == * * [[Vladimir Fjodorovič Odojevski]] [Владимир Фёдорович Одоевский] (1803 – 1869) * [[Nikolaj Platonovič Ogarev]]/Ogarjov [Никола́й Плато́нович Огарёв] * [[Sergej Fjodorovič /Serge/ Oldenburg]] (Серге́й Фёдорович Ольденбу́рг) (1863 – 1934) (indolog, budizem) *[[Gennadij V. Osipov]] (1929 –) *[[Mojsej Ostrogorski]] (1854 – 1921) (sociolog ...) * [[Piotr Ouspensky]] (Peter Uspenski) (1878 – 1947) == P == [[Slika:Feofan Prokopovich.jpg|thumb|[[arhebiskop Teofan Prokopovič]] ]] * [[Aleksander Panarin]] (1940 – 2003) * [[Jevgenij Bronislavovič Pašukanis]] [Евгений Брониславович Пашуканис] (1891 – 1937) * [[Ivan Petrovič Pavlov]] [Иван Петрович Павлов] (1849 – 1936) * [[Pavel Pestel]] (1793 – 1926) * [[Mihail Vasiljevič Petraševski]] [Михаил Васильевич Буташевич-Петрашевский] (1821 – 1866) * [[Stefan Antonovič Petruševski]] ? * [[Avakum Petrov]], protopop ([[Kondratjev|Avvakum Petrovič Kondratjev]]) (Авваку́м Петро́в; Аввакум Петрович Кондратьев) ([[1620]] – [[1682]]) * [[Dimitrij Ivanovič Pisarjev]] [Дмитрий Иванович Писарев] (1840 – 1868) * [[Georgij Valentinovič Plehanov]] - "Volgin" [Георгий Валентинович Плеханов] (1856 – 1918) * [[Konstantin Petrovič Pobedonoscev]] [Константин Петрович Победоносцев] (1827 – 1907) * [[Grigorij Solomonovič Pomeranc]] [Григо́рий Соломо́нович Помера́нц] (1918 – 2013) * [[Jevgenij Aleksejevič Preobraženski]] [Евгений Алексеевич Преображенский] (1886 – 1937) *V. Preobraženski (1854 – 1900) *[[Gelian Mihajlovič Prohorov]] (1936 – 2017) (filolog) * [[Teofan Prokopovič, arhebiskop|Teofan (Jeleazar) Prokopovič]]<nowiki> (Arhiepiskop Teofan) [Архиепископ Феофа́н; krstno ime : Елеазар Прокопович] (1681 – 1736)</nowiki> * [[Nikolaj Nikolajevič Punin]] [Никола́й Никола́евич Пу́нин] (1888 – 1953) (umetnostni teoretik...) == R == * [[Aleksander Nikolajevič Radiščev]] (Алекса́ндр Никола́евич Ради́щев) (1749 – 1802) * [[Ayn Rand]] (prvotno ime [[Alisa Zinovjevna Rosenbaum]]) [Алиса Зиновьевна Розенбаум] (1905 – 1982) (rusko-ameriška) *[[Helena Ivanovna Roerich]]/Rerih (r. Šapošnikova) [Елéна Ивáновна Рéрих] (1879 – 1955) (teozofinja) *[[Mark Mojsejevič Rosenthal]] [Марк Моисеевич Розенталь] (1906 – 1975) *[[Arkadij Rovner]] [Аркадий Борисович Ровнер] (1940 – 2019) * [[Vasilij Vasiljevič Rozanov]] [Василий Васильевич Рóзанов] (1856 – 1919) *[[Nikolaj Sergejevič Rusanov]] [Никола́й Серге́евич Руса́нов] (1859 – 1939) == S == *[[Vadim Nikolajavič Sadovski]] (1934 – 2012) *[[Ivan Mihajlovič Sečenov]] [Ива́н Миха́йлович Се́ченов] (1829 – 1905) (fiziolog, nevrolog, psiholog...) *[[Jurij I. Semjonov]] (Yuri Semenov) (1929 – 2023) *[[Jurij Nikolajevič Semjonov]] (1925 – 1995) *[[Viktor Serge]], Viktor L´vovič Kibal´čič [Ви́ктор Льво́вич Киба́льчич] (1890 – 1947) *F. F. Sidonski * [[Shneur Zalman Liadi]] [Hebr.: שניאור זלמן מליאדי‎] * [[Aleksander Nikolajevič Skrjabin]] [Алекса́ндр Никола́евич Скря́бинь] (1871/72 – [[1915]]) * [[Victor Skumin|Viktor Andrejevič Skumin]] [Ви́ктор Андре́евич Ску́мин] (1948 –) * [[Apolon Ivanovič Smirnov]] (1838 – 1902) * [[Oleg Nikolajevič Smolin]] [Оле́г Никола́евич Смо́лин] (1952 –) * [[Vladimir Sergejevič Solovjov]] [Влади́мир Серге́евич Соловьё́в] (1853 – 1900) * [[Ivan Skvorcov-Stepanov]] [Иван Скворцов-Степанов] (1870 – 1928) *[[Aleksander Solženicin|Aleksander Isajevič Solženicin]] (1918 – 2008) * [[Pitirim Sorokin|Pitirim Aleksandrovič Sorokin]] [Питирим Александрович Сорокин] (1889 – 1968) * [[Ivan Ivanovič Solletrinski]] [Ива́н Ива́нович Соллерти́нский] (1902 – 1944) * [[Evgen Spektorski|Evgen V. Spektorski]] (Jevgenij Vasiljevič Spektorski) (1875 – 1951) (rus.-srbsko-slovensko-ameriški) * [[Mihail Mikailovič Speranski]] [Михаи́л Миха́йлович Спера́нский] (1772 – 1839) * [[Aleksander Georgijevič Spirkin]] (1918 – 2004) * [[Nikolaj Vladimirovič Stankevič]] [Никола́й Влади́мирович Станке́вич] (1813 – 1840) * Stepanjan ? * [[Leonid Stolovič]] (1929 – 2013) * [[Peter Berngardovič Struve]] [Пётр Бернга́рдович Стру́ве] (1870 – 1944) * [[Aleksej Sergejevič Suvorin]] (1834 - 1912) == Š == [[Slika:Si Léon Chestov noong 1927.jpg|thumb|[[Lev Izakovič Šestov]] ]] * [[Igor Rostislavovič Šafarevič]] [И́горь Ростисла́вович Шафаре́вич] (1923 – 2017) * [[Georgij Petrovič Ščedrovicki]] (Георгий Петрович Щедровицкий) (1929 – 1994) *Aleksej Vasiljevič Ščeglov * [[Fjodor Ippolitovič Ščerbatskoj]] /F. Th. Stcherbatsky (Фёдор Ипполи́тович Щербатско́й) (1866 – 1942) (indolog: budizem) * Aleksander V. Ščipkov (1957 –) * ([[Dmitrij Trofimovič Šepilov]]) (1905 – 1995) * [[Lev Izakovič Šestov]] [Лев Исаакович Шестов; tudi Yehuda Leyb Schwarzmann/Иегуда Лейб Шварцман] (1866 – 1938) *[[Aleksander Fjodorovič Šiškin]] (1902 – 1977) *[[Gustav Gustavovič Špet]] (1879 – 1937) *[[Аaron Zahaovič Štejnberg]] (‏אהרן שטײנבערג‏‎) (1891 – 1975) *[[Isak Nahman Štejnberg]] [Исаак Нахман Штейнберг/Steinberg] (1888 – 1957) *Aleksandr Valdenovič Šubin (1965 –)? == T == *F. A. Ternovski (1838 - 1884) *[[Lev Aleksandrovič Tihomirov]] [Лев Александрович Тихомиров] (1852 – 1923) *Nikolaj S. Timašev (1886 - 1970) (rus.-amer. pravnik, sociolog) *Leonid Timofejev (literarni-umetnostni ideolog socialističnega realizma) *[[Oksana Timofejeva]] (1978 -) *[[Pjotr Nikitič Tkačev]]/Tkačov? [Петр Никитич Ткачев] (1844 – 1886) * [[Lev Nikolajevič Tolstoj]] [Лев Никола́евич Толсто́й] (1828 – 1910) *Boris V. Tomaševski (1890 – 1857) *[[Vladimir Toporov|Vladimir Nikolajevič Toporov]] [Влади́мир Никола́евич Топоро́в] (1928 – 2005) *M. Troicki (1835 - 1899) * [[Lev Trocki|Lev Davidovič Trocki]] [Лев Дави́дович Тро́цкий] (1879 – 1940) * [[Sergej Nikolajevič Trubeckoj]] (1862 – 1905) == U == * [[Nikolaj Aleksejevič Umov]] (1846 – 1915) *[[Boris Andrejevič Uspenski]] (*1937) *[[Vladimir Andrejevič Uspenski]] (1930 – 2018) * [[Pjotr Demjanovič Uspenski]] (Piotr Ouspensky) (1878 – 1947) == V == * [[Jevgenij Samuilovič Varga]] [Евге́ний Самуи́лович Ва́рга] (1879 – 1964) * [[Tatjana Vadimovna Vasiljeva]] (1942 – 2002) (filologinja ...) * [[Dimitrij Vladimirovič Venevitinov]] (Дми́трий Влади́мирович Веневи́тинов) ([[1805]] – [[1827]]) *[[Vladimir Ivanovič Vernadski]] (1863 – 1945) (naravoslovec) *[[Aleksander Nikolajevič Veselovski]] (Алекса́ндр Никола́евич Весело́вский) (1838 – 1906) (literarni zgodovinar) *[[Aleksej Nikolajevič Veselovski]] (Алексе́й Никола́евич Весело́вский (1843 – 1918) (literarni zgodovinar/teoretik) * [[Lev Semjonovič Vigotski]] [Лев Семё́нович Выго́тский] (1896 – 1934) * [[Jurij Vjazemski]] (pravo ime [[Jurij Simonov]]) (1951 –) *[[Mihail Ivanovič Vladislavljev]] (1840 – 1890) * [[Valentin Nikolajevič Vološinov]] (Валенти́н Никола́евич Воло́шинов) (1895 – 1936) *[[Vasilij Pavlovič Voroncov]] (1847 – 1918) == Z == * [[Jevgenij Ivanovič Zamjatin]] [Евге́ний Ива́нович Замя́тин] (1884 – 1937) *Tatjana Zaslavska(ja) (1927 – 2013) (sociologinja) *[[Vasilij Vasiljevič Zenkovski]] [Василий Васильевич Зеньковский] (1881 – 1962) *[[Nikolaj Ivanovič Ziber]] [Никола́й Ива́нович Зи́бер] (1844 – 1888) * [[Aleksander Aleksandrovič Zinovjev]] [Алекса́ндр Алекса́ндрович Зино́вьев] (1922 – 2006) == Ž == * [[Andrej Aleksandrovič Ždanov]] [Андре́й Алекса́ндрович Жда́нов] (1896 – 1948) *[[Vitaliij Vasiljevič Žuravljov]] (1931 – 2005) ==Glej tudi== *[[seznam filozofov]] *[[seznam filozofskih vsebin]] == Viri in opombe == {{sklici}} {{seznami narodov po poklicu|filozofov}} [[Kategorija:Seznami Rusov|Filozofi]] [[Kategorija:Ruski filozofi|*]] jh193lxl2wyyokgzpkzxzbstfbuvpko 6759881 6759877 2026-10-03T00:56:15Z ~2026-44996-51 264415 /* G */ 6759881 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Rusi|ruskih]] [[filozof]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Rusov|Rusija|ruskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Vladimir Viktorovič Adoratski]] [Владимир Викторович Адоратский] (1878 – 1945) *[[Pjotr Onisimovič Afanasjev]] (1874 – 1944) (pedagog) *([[Viktor Grigorjevič Afanasjev]]) (1922 – 1994) *Abel Aganbegjan (1932 –) (ekonomist armenskega rodu) * [[Ivan Sergejevič Aksakov]] [Иван Сергеевич Аксаков] (1823 – 1886) * [[Konstantin Sergejevič Aksakov]] [Константин Сергеевич Аксаков] (1817 – 1860) * [[Ljubov Isaakovna Akselrod]] (1868 – 1946) * [[Pavel Borisovič Akselrod]] [Павел Борисович Аксельрод] ([[1850]] – [[1928]]) * [[Aleksander Danilovič Aleksandrov]] [Алекса́ндр Дани́лович Алекса́ндров] (1912 – 1999) * [[Georgij Fjodorovič Aleksandrov]] (1908 – 1961) *[[Leonid Nikolajevič Andrejev]] (1871 – 1919) ? *Ivan Anisimov (1899 – 1966) *[[Iraklij Luarasovič Andronikov]] (1908 – 1990) *[[Maksim Aleksejevič Antonovič]] (1835 – 1918) *Boris Ignatjevič Arvatov (1896 – 1940) *[[Sergej Aleksejevič Askoldov]] (1871 – 1945) * [[Valentin Ferdinandovič Asmus]] [Валенти́н Фердина́ндович А́смус] (1894 – 1975) * protopop [[Avakum Petrov]] ([[Kondratjev|Avvakum Petrovič Kondratjev]]) [Авваку́м Петро́в; Аввакум Петрович Кондратьев] (1620 – 1682) * Nikolaj Avksentjev? == B == * [[Mihail Mihajlovič Bahtin]] [Михаи́л Миха́йлович Бахти́н] (1895 – 1975) * [[Mihail Aleksandrovič Bakunin]] [Михаи́л Алекса́ндрович Баку́нин] (1814 – 1876) *Ju. Ja. Barabaš (estetik?) * [[Vladimir Aleksandrovič Bazarov]] (Влади́мир Алекса́ндрович База́ров) (1874 – 1939) * [[Andrej Beli]] [Андре́й Бе́лый] (1880 – 1934) * [[Visarjon Grigorjevič Belinski]] [Виссарио́н Григо́рьевич Бели́нский] (1811 – 1848) * [[Nikolaj Aleksandrovič Berdjajev]] [Николай Александрович Бердяев] (1874 – 1948) *[[Jakov Aleksandrovič Berman]] (1868 – 1933) * [[Vladimir Bibihin]] (1938 – 2004) *[[Helena Petrovna Blavacka]] (Blavatsky) [Еле́на Петро́вна Блава́тская] (1831 – 1891) (okultistka, teozofinja) *[[Dmitrij Ivanovič Blohincev]] (Дмитрий Иванович Блохинцев) (1908 – 1979) (fizik) * [[Aleksander Aleksandrovič Blok]] [Алекса́ндр Алекса́ндрович Блок] (1880 – 1921) * [[Aleksander Aleksandrovič Bogdanov]] [Александр Александрович Богданов] (1873 – 1928) * [[Nikolaj Ivanovič Buharin]] [Никола́й Ива́нович Буха́рин] (1888 – 1938) * [[Sergej Nikolajevič Bulgakov]] [Сергей Николаевич Булгаков] (1871 – 1944) * [[Aleksandr Vladimirovič Buzgalin]] [Александр Владимирович Бузгалин] (1954 –) == C == * [[Dimitrij Nikolajevič Certeljev]] (1852 – 1911) * [[Konstantin Edvardovič Ciolkovski]] [Константи́н Эдуа́рдович Циолко́вский] (1857 – 1935) *[[Fjodor Mihajlovič Burlacki]] (1927 – 2014) == Č == * [[Peter Jakovljevič Čaadajev|Peter (Pjotr) Jakovljevič Čaadajev]] [Пётр Яковлевич Чаадаев] (1794 – 1856) *[[Georgij Ivanovič Čelpanov]] (1862 – 1936) * [[Nikolaj Gavrilovič Černiševski]] [Никола́й Гаври́лович Черныше́вский] (1828 – 1889) *[[Albert Konstantinovič Černjenko]] [Альбе́рт Константи́нович Черне́нко] (1935 – 2009) *Dmitrij Ivanovič Česnokov (1910 – 1973) *[[Boris Nikolajevič Čičerin]] [Бори́с Никола́евич Чиче́рин] (1828 – 1904) *[[Dmitrij Ivanovič Čiževski]] (1894 – 1977) *[[Aleksandr Nikolajevič Čumakov]] [Алекса́ндр Никола́евич Чумако́в] (1950 –) == D == *[[Nikolaj Francevič Danielson]] [Никола́й Фра́нцевич Дание́льсон] (1844 – 1918) *[[Abram Mojsejevič Deborin]] (Joffe) [Абрам Моисеевич Деборин (Иоффе)] (1881 – 1963) * [[Fjodor Mihajlovič Dostojevski]] [Фёдор Миха́йлович Достое́вский] (1821 – 1881) * [[Nikolaj Aleksandrovič Dobroljubov]] [Николай Александрович Добролюбов] (1836 – 1861) *[[Aleksandr Dugin|Aleksander Gelijevič Dugin]] [Алекса́ндр Ге́льевич Ду́гин] (1962 –) == E == * [[Jevgenij Nikolajevič Edelson]] [Евгений Николаевич Эдельсон] (1824 – 1868) * Aleksander Etkind (1955 –) * Paul Nikolaevich Evdokimov gl. >> Pavel N. Jevdokimov == F == *[[Pjotr Nikolajevič Fedosejev]] (1908 – 1990) * [[Filaret, Moskovski metropolit]] [Митрополи́т Филаре́т; V. M. Drozdov (Дроздо́в Васи́лий Миха́йлович)] (1821 – 1867) * [[Dmitrij Vladimirovič Filosofov]] (Дми́трий Влади́мирович Филосо́фов) (1872 – 1940) * [[Filotej iz Pskova|Filotej (Filofej) iz Pskova]] [Филофей Псковский] (~1465 – 1542) * [[Nikolaj Fjodorovič Fjodorov]] [Никола́й Фёдорович Фёдоров] (1829 – 1903) * [[Pavel Aleksandrovič Florenski]] [Павел Александрович Флоренский] (1882 – 1937) * [[Georgij Vasiljevič Florovski]] [Георгий Васильевич Флоровский] (1893 – 1979) * [[Denis Ivanovič Fonvizin]] [Денис Иванович Фонвизин] (1744 – 1792) *[[Semen Ljudvigovič Frank|Semjon Ljudvigovič Frank]] [Семён Лю́двигович Франк] (1877 – 1950) *[[Ivan T. Frolov]] (1929 – 1999) *Sergej Iosifovič Fudelʹ (1900 – 1977) *[[Andrej Iljič Fursov]] (1951 –) == G == * [[Georgij Apolonovič Gapon]] [Георгий Аполлонович Гапон] (1870 – 1906) * [[Oleg Grigorjevič Genisartecki]] (1942 – 2022) *[[Aleksander Ivanovič Gercen]]/Hercen [Алекса́ндр Ива́нович Ге́рцен] (1812 – 1870) *[[Mihail Geršenzon]] (1869 – 1925) *[[Aleksej Nikitič Giljarov]] [Алексей Никитич Гиляров] (1 855/56 – 1938) *[[Zinajda Nikolajevna Gippius]] [Zinaïda Hippius; Зинаи́да Никола́евна Ги́ппиус] (1869 – 1945) *G. E. Glezerman *S. S. Gogotski *[[Emma Goldman]] (1869 – 1940) (rusko-ameriška anarhistka) *[[Fjodor Aleksandrovič Golubinski]] (1797 – 1854) *[[Aleksandr Mihajlovič Gorčakov]] (1798 – 1883) *[[Mihail Konstantinovič Gorškov]] (1950 –) (sociolog) *Maksim Grek? *[[Leonid Grinin]] (1958 –) *[[Boris Groys]] (1947 –) (rusko-nemško-ameriški) *[[Georges Ivanovich Gurdjieff|Georges (Ivanovič) Gurdjieff]] / G. I. Gurdjieff (1866/72/7?–1949) == H == * Tigran Hačaturov (1906 - 1989) ekonomist * Aleksander Ivanovič Hercen >> Gercen * [[Boris Mihajlovič Gessen]]/Hessen (1893 – 1936) (fizik, zgodovinar znanosti, filozof) *[[Aleksej Stepanovič Homjakov]] [Алексей Степанович Хомяков] (1804 – 1860) == I == *[[Evald Vasiljevič Iljenkov]] (1924 – 1979) *[[Leonid Fjodorovič Iljičov]] (1906 – 1990) *[[Ivan Aleksandrovič Iljin]] [Ива́н Алекса́ндрович Ильи́н] (1883 – 1954) *[[Mihail Trifonovič Iovčuk]] [Михаил Трифонович Иовчук] (1908 – 1990) *[[Vjačeslav Ivanovič Ivanov]] [Вячеслав Иванович Иванов] (1866 – 1949) * [[Vladimir Aleksejevič Ivanov]] [Владимир Алексеевич Иванов] (1886 – 1970) * [[Razumnik Vasiljevich Ivanov-Razumnik]] (pravi priimek Ivanov) [Разумник Васильевич Иванов-Разумник] (1878 – 1946) == J == * [[Roman Osipovič Jakobson]] [Роман Осипович Якобсон] (1896 – 1982) *[[Aleksander Nikolajevič Jakovljev]] (1923 – 2005) *Lev Jakubinski (lit. teoretik) . * [[Jemeljan Jaroslavski]] (1878 – 1943) * [[Pavel Nikolajevič Jevdokimov]] (Павел Николаевич Евдокимов) (1901 – 1970) * [[Erik Grigorjevič Judin]] (1930 – 1976) *[[Pavel Fjodorovič Judin]] (1899 – 1968) *P. D. Jurkevič *I. D. Yurkevigh == K == * [[Vasilij Vasiljevič Kandinski]] [Василий Васильевич Кандинский] (1866 – 1944) *[[Sergej Georgijevič Kara-Murza]] (1939 –) ?? * [[Nikolaj Mihaijlovič Karamzin]] [Никола́й Миха́йлович Карамзи́н] (1766 – 1826) *L. Karasavin *V. N. Karpov *[[Mihail Nikiforovič Katkov]] [Михаи́л Ники́форович Катко́в] (1818 – 1887) * [[Bonifatij Mihajlovič Kedrov]] [Бонифа́тий Миха́йлович Ке́дров] (1903 – 1985) *[[Ivan Vasiljevič Kirejevski]]/Kirijevski [Ива́н Васи́льевич Кире́евский] (1806 – 1856) * [[Alexandre Kojeve|Alexandre Kojève]] [Aleksander Vladimirovič Koževnikov / Александр Владимирович Кожевников] (1902 – 1968) * [[Nikolaj Dmitrijevič Kondratjev]] (1892 – 1938) (ekonomist - teoretik NEP) * [[Aleksander Mihajlovič Kondratov]] ?? (1937 – 1993) (vse mogoče) *[[Fjodor Vasiljevič Konstantinov]] [Фёдор Васи́льевич Константи́нов] (1901 – 1991) * [[Alexandre Koyré]] (Aleksander Vladimirovič Kojrakski / Александр Владимирович Койракский) (1892 – 1964) * [[Lev Zalmanovič (Zinovjevič) Kopelev|Lev Zalmanovič (Zinovjevič) Kopeljev]] (Лев Залма́нович (Зино́вьевич) Ко́пелев /nem. Lew S. Kopelew) (1912 – 1997) *[[Pavel Vasiljevič Kopnin]] [Пáвел Васи́льевич Копни́н] (1922 – 1971) *[[Vladimir Galaktionovič Korolenko]] [Влади́мир Галактио́нович Короле́нко /ukr. Володи́мир Галактіо́нович Короле́нко] (1853 – 1921) *[[Ričard Ivanovič Kosolapov]] [Ричард Иванович Косолапов] (1930 – 2020) *A. Kozlov *[[Vadim Valerjanovič Kožinov]] (1930 – 2001) *[[Konstantin Anatoljevič Krilov]] (Константин Анатольевич Крылов) (1967 – 2020) * [[Peter Aleksejevič Kropotkin]] [Пётр Алексе́евич Кропо́ткин] (1842 – 1921) * [[Nadežda Konstantinovna Krupskaja]] [Наде́жда Константи́новна Кру́пская] (1869 – 1939) *V. D. Kudrjavcev (1828 – 1891) * Ivan V. Kuznjecov (1911 – ?) == L == * [[Delir Gasemovič Lahuti]] (Дели́р Гасе́мович Лахути́) (1934 – 2022) * [[Pjotr Lavrovič Lavrov]] (Пётр Лаврович Лавров) (1823 – 1900) * [[Vladimir Iljič Uljanov|Vladimir Iljič Uljanov - Lenin]] [Владимир Ильич Ульянов - Ленин] (1870 – 1924) *[[Aleksej Nikolajevič Leontjev]] (1903 – 1979) *V. V. Lesevič (1837 – 1905) *[[Mihail Andrejevič Leonov]] (1902 – 1952) *[[Jurij Levada]] [Ю́рий Алекса́ндрович Лева́да] (1930 – 2006) (sociolog, politolog) * [[Mihail Aleksandrovič Lifšic]] [Михаи́л Алекса́ндрович Ли́фшиц] (1905 – 1983) *[[Dimitrij Sergejevič Lihačov]] [Дми́трий Серге́евич Лихачёв] (1906 – 1999) * [[Nikolaj Ivanovič Lobačevski]] [Никола́й Ива́нович Лобаче́вский] (1792 – 1856) *[[Lev Mihajlovič Lopatin]] (1855 – 1920) * [[Ivan Vladimirovič Lopuhin]] [Ива́н Влади́мирович Лопухи́н] (1756 – 1816) * [[Aleksej Fjodorovič Losev]] [Алексе́й Фёдорович Ло́сев] (1893 – 1988) *[[Nikolaj Onufrijevič Loski|Nikolaj Onufrijevič Los(s)ki]] [Николай Онуфриевич Лосский] (1870 – 1965) *[[Vladimir Nikolajevič Loski|Vladimir Nikolajevič Los(s)ki]] [Владимир Николаевич Лосский] (1903 – 1958) * [[Jurij Mihajlovič Lotman]] (1922 – 1993) (semiotik) *[[Mihhail Lotman]] (1952 –) (biolog, okoljevarstvenik) *[[Anatolij Vasiljevič Lunačarski]] [Анато́лий Васи́льевич Лунача́рский] (1875 – 1933) *[[Ivan Kapitonovič Luppol]] (Иван Капитонович Лу́ппол) (1896 – 1943) == M == * [[Anton Semjonovič Makarenko]] [Антон Семёнович Макаренко] (1888 – 1939) * [[Kazimir Severinovič Malevič]] (1878 – 1935) *[[Dmitrij Marecki]] (1901 – 1937) *[[Vladimir Martinenko]] (1957 -) (sociolog...) *[[Danila Andrejevič Medvedjev]] (1980 -) * [[Pavel Nikolajevič Medvedjev]] [Па́вел Никола́евич Медве́дев] (1891/92 – 1938) * [[Vladimir Megre]] (1950 -) * [[Dimitrij Ivanovič Mendelejev]] [Дми́трий Ива́нович Менделе́ев] (1834 – 1907) * [[Dimitrij Sergejevič Merežkovski]] [Дми́трий Серге́евич Мережко́вский] (1865 – 1941) * [[Nikolaj Konstantinovič Mihajlovski]] [Никола́й Константи́нович Михайло́вский] (1842 – 1904) (sociolog, ...) * [[Ivan Pavlovič Minajev]] / Minayeff (Иван Павлович Минаев) (1840 – 1890) (indolog - budizem) * [[Mark Borisovič Mitin]] [Марк Борисович Митин] (1901 – 1987) == N == *[[Sergej Genadjevič Nečajev]] [Серге́й Генна́диевич Неча́ев] (1847 – 1882) *[[Pavel Ivanovič Novgorodcev]] [Па́вел Ива́нович Новгоро́дцев] (1886 – 1924) *[[Peter Sergejevič Novikov|Peter (Pjotr) Sergejevič Novikov]] (1901 – 1975) (logik, matematik) == O == * * [[Vladimir Fjodorovič Odojevski]] [Владимир Фёдорович Одоевский] (1803 – 1869) * [[Nikolaj Platonovič Ogarev]]/Ogarjov [Никола́й Плато́нович Огарёв] * [[Sergej Fjodorovič /Serge/ Oldenburg]] (Серге́й Фёдорович Ольденбу́рг) (1863 – 1934) (indolog, budizem) *[[Gennadij V. Osipov]] (1929 –) *[[Mojsej Ostrogorski]] (1854 – 1921) (sociolog ...) * [[Piotr Ouspensky]] (Peter Uspenski) (1878 – 1947) == P == [[Slika:Feofan Prokopovich.jpg|thumb|[[arhebiskop Teofan Prokopovič]] ]] * [[Aleksander Panarin]] (1940 – 2003) * [[Jevgenij Bronislavovič Pašukanis]] [Евгений Брониславович Пашуканис] (1891 – 1937) * [[Ivan Petrovič Pavlov]] [Иван Петрович Павлов] (1849 – 1936) * [[Pavel Pestel]] (1793 – 1926) * [[Mihail Vasiljevič Petraševski]] [Михаил Васильевич Буташевич-Петрашевский] (1821 – 1866) * [[Stefan Antonovič Petruševski]] ? * [[Avakum Petrov]], protopop ([[Kondratjev|Avvakum Petrovič Kondratjev]]) (Авваку́м Петро́в; Аввакум Петрович Кондратьев) ([[1620]] – [[1682]]) * [[Dimitrij Ivanovič Pisarjev]] [Дмитрий Иванович Писарев] (1840 – 1868) * [[Georgij Valentinovič Plehanov]] - "Volgin" [Георгий Валентинович Плеханов] (1856 – 1918) * [[Konstantin Petrovič Pobedonoscev]] [Константин Петрович Победоносцев] (1827 – 1907) * [[Grigorij Solomonovič Pomeranc]] [Григо́рий Соломо́нович Помера́нц] (1918 – 2013) * [[Jevgenij Aleksejevič Preobraženski]] [Евгений Алексеевич Преображенский] (1886 – 1937) *V. Preobraženski (1854 – 1900) *[[Gelian Mihajlovič Prohorov]] (1936 – 2017) (filolog) * [[Teofan Prokopovič, arhebiskop|Teofan (Jeleazar) Prokopovič]]<nowiki> (Arhiepiskop Teofan) [Архиепископ Феофа́н; krstno ime : Елеазар Прокопович] (1681 – 1736)</nowiki> * [[Nikolaj Nikolajevič Punin]] [Никола́й Никола́евич Пу́нин] (1888 – 1953) (umetnostni teoretik...) == R == * [[Aleksander Nikolajevič Radiščev]] (Алекса́ндр Никола́евич Ради́щев) (1749 – 1802) * [[Ayn Rand]] (prvotno ime [[Alisa Zinovjevna Rosenbaum]]) [Алиса Зиновьевна Розенбаум] (1905 – 1982) (rusko-ameriška) *[[Helena Ivanovna Roerich]]/Rerih (r. Šapošnikova) [Елéна Ивáновна Рéрих] (1879 – 1955) (teozofinja) *[[Mark Mojsejevič Rosenthal]] [Марк Моисеевич Розенталь] (1906 – 1975) *[[Arkadij Rovner]] [Аркадий Борисович Ровнер] (1940 – 2019) * [[Vasilij Vasiljevič Rozanov]] [Василий Васильевич Рóзанов] (1856 – 1919) *[[Nikolaj Sergejevič Rusanov]] [Никола́й Серге́евич Руса́нов] (1859 – 1939) == S == *[[Vadim Nikolajavič Sadovski]] (1934 – 2012) *[[Ivan Mihajlovič Sečenov]] [Ива́н Миха́йлович Се́ченов] (1829 – 1905) (fiziolog, nevrolog, psiholog...) *[[Jurij I. Semjonov]] (Yuri Semenov) (1929 – 2023) *[[Jurij Nikolajevič Semjonov]] (1925 – 1995) *[[Viktor Serge]], Viktor L´vovič Kibal´čič [Ви́ктор Льво́вич Киба́льчич] (1890 – 1947) *F. F. Sidonski * [[Shneur Zalman Liadi]] [Hebr.: שניאור זלמן מליאדי‎] * [[Aleksander Nikolajevič Skrjabin]] [Алекса́ндр Никола́евич Скря́бинь] (1871/72 – [[1915]]) * [[Victor Skumin|Viktor Andrejevič Skumin]] [Ви́ктор Андре́евич Ску́мин] (1948 –) * [[Apolon Ivanovič Smirnov]] (1838 – 1902) * [[Oleg Nikolajevič Smolin]] [Оле́г Никола́евич Смо́лин] (1952 –) * [[Vladimir Sergejevič Solovjov]] [Влади́мир Серге́евич Соловьё́в] (1853 – 1900) * [[Ivan Skvorcov-Stepanov]] [Иван Скворцов-Степанов] (1870 – 1928) *[[Aleksander Solženicin|Aleksander Isajevič Solženicin]] (1918 – 2008) * [[Pitirim Sorokin|Pitirim Aleksandrovič Sorokin]] [Питирим Александрович Сорокин] (1889 – 1968) * [[Ivan Ivanovič Solletrinski]] [Ива́н Ива́нович Соллерти́нский] (1902 – 1944) * [[Evgen Spektorski|Evgen V. Spektorski]] (Jevgenij Vasiljevič Spektorski) (1875 – 1951) (rus.-srbsko-slovensko-ameriški) * [[Mihail Mikailovič Speranski]] [Михаи́л Миха́йлович Спера́нский] (1772 – 1839) * [[Aleksander Georgijevič Spirkin]] (1918 – 2004) * [[Nikolaj Vladimirovič Stankevič]] [Никола́й Влади́мирович Станке́вич] (1813 – 1840) * Stepanjan ? * [[Leonid Stolovič]] (1929 – 2013) * [[Peter Berngardovič Struve]] [Пётр Бернга́рдович Стру́ве] (1870 – 1944) * [[Aleksej Sergejevič Suvorin]] (1834 - 1912) == Š == [[Slika:Si Léon Chestov noong 1927.jpg|thumb|[[Lev Izakovič Šestov]] ]] * [[Igor Rostislavovič Šafarevič]] [И́горь Ростисла́вович Шафаре́вич] (1923 – 2017) * [[Georgij Petrovič Ščedrovicki]] (Георгий Петрович Щедровицкий) (1929 – 1994) *Aleksej Vasiljevič Ščeglov * [[Fjodor Ippolitovič Ščerbatskoj]] /F. Th. Stcherbatsky (Фёдор Ипполи́тович Щербатско́й) (1866 – 1942) (indolog: budizem) * Aleksander V. Ščipkov (1957 –) * ([[Dmitrij Trofimovič Šepilov]]) (1905 – 1995) * [[Lev Izakovič Šestov]] [Лев Исаакович Шестов; tudi Yehuda Leyb Schwarzmann/Иегуда Лейб Шварцман] (1866 – 1938) *[[Aleksander Fjodorovič Šiškin]] (1902 – 1977) *[[Gustav Gustavovič Špet]] (1879 – 1937) *[[Аaron Zahaovič Štejnberg]] (‏אהרן שטײנבערג‏‎) (1891 – 1975) *[[Isak Nahman Štejnberg]] [Исаак Нахман Штейнберг/Steinberg] (1888 – 1957) *Aleksandr Valdenovič Šubin (1965 –)? == T == *F. A. Ternovski (1838 - 1884) *[[Lev Aleksandrovič Tihomirov]] [Лев Александрович Тихомиров] (1852 – 1923) *Nikolaj S. Timašev (1886 - 1970) (rus.-amer. pravnik, sociolog) *Leonid Timofejev (literarni-umetnostni ideolog socialističnega realizma) *[[Oksana Timofejeva]] (1978 -) *[[Pjotr Nikitič Tkačev]]/Tkačov? [Петр Никитич Ткачев] (1844 – 1886) * [[Lev Nikolajevič Tolstoj]] [Лев Никола́евич Толсто́й] (1828 – 1910) *Boris V. Tomaševski (1890 – 1857) *[[Vladimir Toporov|Vladimir Nikolajevič Toporov]] [Влади́мир Никола́евич Топоро́в] (1928 – 2005) *M. Troicki (1835 - 1899) * [[Lev Trocki|Lev Davidovič Trocki]] [Лев Дави́дович Тро́цкий] (1879 – 1940) * [[Sergej Nikolajevič Trubeckoj]] (1862 – 1905) == U == * [[Nikolaj Aleksejevič Umov]] (1846 – 1915) *[[Boris Andrejevič Uspenski]] (*1937) *[[Vladimir Andrejevič Uspenski]] (1930 – 2018) * [[Pjotr Demjanovič Uspenski]] (Piotr Ouspensky) (1878 – 1947) == V == * [[Jevgenij Samuilovič Varga]] [Евге́ний Самуи́лович Ва́рга] (1879 – 1964) * [[Tatjana Vadimovna Vasiljeva]] (1942 – 2002) (filologinja ...) * [[Dimitrij Vladimirovič Venevitinov]] (Дми́трий Влади́мирович Веневи́тинов) ([[1805]] – [[1827]]) *[[Vladimir Ivanovič Vernadski]] (1863 – 1945) (naravoslovec) *[[Aleksander Nikolajevič Veselovski]] (Алекса́ндр Никола́евич Весело́вский) (1838 – 1906) (literarni zgodovinar) *[[Aleksej Nikolajevič Veselovski]] (Алексе́й Никола́евич Весело́вский (1843 – 1918) (literarni zgodovinar/teoretik) * [[Lev Semjonovič Vigotski]] [Лев Семё́нович Выго́тский] (1896 – 1934) * [[Jurij Vjazemski]] (pravo ime [[Jurij Simonov]]) (1951 –) *[[Mihail Ivanovič Vladislavljev]] (1840 – 1890) * [[Valentin Nikolajevič Vološinov]] (Валенти́н Никола́евич Воло́шинов) (1895 – 1936) *[[Vasilij Pavlovič Voroncov]] (1847 – 1918) == Z == * [[Jevgenij Ivanovič Zamjatin]] [Евге́ний Ива́нович Замя́тин] (1884 – 1937) *Tatjana Zaslavska(ja) (1927 – 2013) (sociologinja) *[[Vasilij Vasiljevič Zenkovski]] [Василий Васильевич Зеньковский] (1881 – 1962) *[[Nikolaj Ivanovič Ziber]] [Никола́й Ива́нович Зи́бер] (1844 – 1888) * [[Aleksander Aleksandrovič Zinovjev]] [Алекса́ндр Алекса́ндрович Зино́вьев] (1922 – 2006) == Ž == * [[Andrej Aleksandrovič Ždanov]] [Андре́й Алекса́ндрович Жда́нов] (1896 – 1948) *[[Vitaliij Vasiljevič Žuravljov]] (1931 – 2005) ==Glej tudi== *[[seznam filozofov]] *[[seznam filozofskih vsebin]] == Viri in opombe == {{sklici}} {{seznami narodov po poklicu|filozofov}} [[Kategorija:Seznami Rusov|Filozofi]] [[Kategorija:Ruski filozofi|*]] bsdryyhruilr5rmq2v06gankybuc20d Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji 0 195965 6759643 6759329 2026-10-02T12:40:36Z A09 188929 +18 6759643 wikitext text/x-wiki '''Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji''' zajema [[Cerkev (zgradba)|cerkve]], ki so jih tekom zgodovine iz različnih razlogov podrli bodisi uničili. Seznam ne vključuje cerkva, ki so bile podrte ter nato ponovno sezidane na istem mestu z istim patrocinijem, prav tako pa ne vključuje cerkva, ki so bile desekrirane in predelane v drugačne namene, te so zbrane v [[Seznam nebogoslužnih cerkva v Sloveniji|seznamu nebogoslužnih cerkva v Sloveniji]]. Seznam vsebuje tudi bogoslužne, ki se jih po lokalnem izročilu imenuje kot »kapele«, vendar vseeno imajo notranji zaprt prostor za duhovščino in laike in se tako razlikujejo od kapelic in znamenj, ki s svojo zasnovo dajejo poudarek v notranjosti shranjeni podobi ali duhovniku ob občasnih bogoslužjih. <!--Na Kočevskem, kjer so živeli [[Kočevarji]], je nekdaj stalo 123 cerkva in kapel (spadale so pod 17 župnij). Danes jih stoji okoli 30, ker so jih nekaj že popravili ali rekonstruirali. Od 95 uničenih cerkva, je še nekaj takšnih, katerih ruševine so dobro vidne.<ref>Mitja Ferenc, ''[http://www2.arnes.si/~krsrd1/conference/Speeches/Ferenc_slo.htm Kočevska – pusta in prazna]'', pridobljeno 28. december 2008.</ref>--> == Seznam == === Starokrščanske cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {{Sticky header}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash sticky-header" style="text-align:center" !Slika !Zavetnik !Naselje !Leto<br>porušitve/propada !Opis !Vir |- |{{Slika d|Q139943202}} |[[Starokrščanska cerkev, Ajdna|starokrščanska cerkev]] |[[Ajdna]] |{{Hs|600}}konec 6. stoletja |Vidni ostanki enoladijske cerkve {{Brez preloma|(11,15 × 6,50 m)}} z [[narteks]]om, privzdignjenim [[prezbiterij]]em ter morebitno [[Krstilnica|krstilnico]]. Kasneje je bila prezidana, dodana ji je bila veža. Opuščena po koncu 6. stoletja kot preostanek naselja. |<ref>{{RKD sklic|00564}}</ref> |- | |[[rimska bazilika, Celeja|rimska bazilika]] |[[Celeja]] | |Bazilika je stala na vzhodu mesta, imela je tri ladje skupne širine {{Brez preloma|13 m}}. Zgrajena je bila po premestitvi iz manjše bazilike nedaleč stran. Imela je bogat mozaik z napisi darovalcev, verjetno iz prve polovice 5. stoletja. Verjetno jo je uničil požar. | |- | |[[rimska bazilika, Emona|rimska bazilika]] |[[Emona]] | |Cerkev iz 4. stoletja je bila dvoranskega tipa s tremi prostori, sezidana pa je bila na temeljih starejših objektov. Na najdišču so našli tudi nekaj ostankov cerkvene opreme. V 5. stoletju ji je bila dozidana krstilnica. Kasneje predelana v triladijsko baziliko, na tleh so bili mozaiki. | |- | |[[spodnja starokrščanska cerkev, Kučar|starokrščanska cerkev]] |Kučar, [[Podzemelj]] | |Spodnja cerkev utrjene naselbine v izmerah {{Brez preloma|17,5 × 8 m}}. Imela je kvadraten podij za duhovnike, ob strani pa večji prizidek in nanj pravokotno vežo. | |- | |[[zgornja starokrščanska cerkev, Kučar|starokrščanska cerkev]] |Kučar, [[Podzemelj]] | |Merila je {{Brez preloma|10,8 × 19 m}}, imela je apsido ter večjo vežo. Cerkvi je pripadala tudi krstilnica. Bila je povezana s spodnjo cerkvijo. | |- | |[[Starokrščanska cerkev, Mihovo|starokrščanska cerkev]] |[[Mihovo]] |konec 6. stoletja |Leta 1989 je bila na temeljih halštatske hiše raziskana starokrščanska cerkev z ohranjenim obodom in apsido, okrog nje pa več grobišč. Ostrešje je bilo leseno, cerkev je merila {{Brez preloma|9,4 × 13,5 m}}. V prvi polovici 20. stoletja so bili vidni ostanki cerkve porabljeni za gradbeni material. |<ref>{{RKD sklic|27878}}</ref> |- |{{Slika d|Q139944883}} |[[Starokrščanska cerkev, Rifnik|starokrščanska cerkev]] |[[Rifnik (hrib)|Rifnik]] |{{Hs|600}}6. stoletje |Prvotno tempelj boginje [[Akvonija|Akvonije]], v 4. stoletju povečana in preurejena v starokrščansko enoladijsko baziliko z apsido. V 6. stoletju je bila prizidana krstilnica in [[diakonikon]], cerkev pa je bila povečana na {{Brez preloma|20 × 20 m}}. Vidne ruševine. |<ref>{{RKD sklic|00622}}</ref><ref>{{navedi revijo|first=L|last=V|title=Rifnik|year=1977|magazine=Varstvo spomenikov|issue=XXI|location=Ljubljana|url=https://situla.gov.si/slike/VSC_021_135.pdf|pages=255-260}}</ref> |- | |[[Starokrščanska cerkev, Velike Malence|starokrščanska cerkev]] |[[Velike Malence]] |{{Hs|600}}konec 6. stoletja |Starokrščanska cerkev mer {{Brez preloma|21 × 10 m}} znotraj rimske trdnjave na hribu Gradišče nad reko Krko. |<ref>{{RKD sklic|00804}}</ref> |- |{{Slika d|Q140007943}} |[[Spodnja starokrščanska cerkev, Vranje|starokrščanska cerkev]] |[[Vranje, Sevnica]] |{{Hs|600}}6. stoletje |Pripadala utrjenemu naselju [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski gradec]], je spodnja izmed dveh cerkva utrdbe. Imela je eno ladjo dvoranskega tipa izmer {{Brez preloma|16,5 × 7,4 m}}, v sredi [[konsignatorij]] za opravljanje [[birma|birme]]. Opuščena je bila skupaj z naseljem v 6. stoletju, ruševine vidne. Imela je [[Krstilnica|krstilnico]]. |<ref name=":02">{{RKD sklic|00838}}</ref> |- |{{Slika d|Q140007952}} |[[Zgornja starokrščanska cerkev, Vranje|starokrščanska cerkev]] |[[Vranje, Sevnica]] |{{Hs|600}}6. stoletje |Zgornja cerkev utrjenega naselja [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski gradec]]. Imela je eno ladjo dvoranskega tipa {{Brez preloma|15,75 × 8 m}} z veliko apsido in dvignjenim prezbiterijem. Na jugu je imela vežo. Opuščena skupaj z naseljem v 6. stoletju, ruševine vidne. Znotraj naselja so tudi ostanki škofijske palače na vrhu naselbine. |<ref name=":02" /> |} === Rimskokatoliške cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {{Sticky header}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash sticky-header" style="text-align:center" !Slika !Zavetnik !Naselje !Leto<br>porušitve/propada !Opis !Vir |- | |[[cerkev sv. Ahaca, Ilirska Bistrica|Ahac]] |[[Ilirska Bistrica]] | |Ruševine cerkve iz 17. stoletja stojijo znotraj železnodobnega gradišča severno od vasi [[Jasen]]. |<ref>{{RKD sklic|1-27990}}</ref> |- |{{Slika d|Q139822729}} |[[Cerkev sv. Aleksandra, Koper|Aleksander]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{Slika d|Q130565085}} |[[Cerkev sv. Ambroža, Kočarji|Ambrož]] |[[Kočarji]] |1942 |Prvič omenjena 1526. Bila je podružnična gotska cerkev z ravnim stropom, imela je podobe sv. Lenarta, sv. Ambroža iz leta 1761 in sv. Marije iz leta 1698. V strešnem stolpiču je imela dva zvonova. Požgana med roško ofenzivo leta 1942. |<ref>{{RKD sklic|02768}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/882|title=P. cerkev sv. Ambroža (ni ohranjena)|accessdate=25. 5. 2026|website=france-stele.zrc-sazu.si|publisher=INDOK Center Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Ambroža, Temnica|Ambrož]] |[[Temnica]] |{{neznano}} |Romanska cerkev, stala na jugozahodnem obronku [[Trstelj]]a na nekdanjem gradišču. Morda je služila kot protiturški tabor, do danes so se ohranile le ruševine vzhodnega vogala. |<ref>{{RKD sklic|00765}}</ref> |- |[[Slika:Cerkev sv. Ane, Beli Kamen, začetek 20. stoletja (cropped).jpg|150px|brezokvirja]] |[[Cerkev sv. Ane, Beli Kamen|Ana]] |[[Beli Kamen, Kočevje|Beli Kamen]] |{{Hs|1947}}po 1947 |Cerkev sega v 17. stoletje, imela je tri oltarje, tristrani prezbiterij in raven lesen kasetiran strop. Oltarji so segali v konec 18. stoletja. Nestrokovno prenovljena v letih 1862 in 1894. |<ref>{{RKD sklic|1-02312}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=P. cerkev sv. Ane|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/50|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02}}</ref> |- |{{Slika d|Q130565108}} |[[Cerkev sv. Ane, Mačkovec|Ana]] |[[Mačkovec, Kočevje|Mačkovec]] |{{Hs|1953}}1953 ali 1954 |Romarska cerkev z začetka 16. stoletja in prenovljena leta 1841 je stala na vrhu Lovskega vrha. Imela je ovalno obzidje. |<ref>{{RKD sklic|1-11988}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zapiski Marijana Zadnikarja, Mačkovec|url=https://situla.gov.si/slike/z002-0656.pdf|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02|first=Marijan|last=Zadnikar|year=1955}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Ane, Vimolj|Ana]] |[[Vimolj, Semič]] |1942 |Cerkev so skupaj s preostankom vasi požgale italijanske sile tekom roške ofenzive leta 1942. Ohranjene so ruševine zidov pravokotne ladje ter zvonika. |<ref>{{RKD sklic|1-02815}}</ref> |- |{{Slika d|Q139825328}} |[[Cerkev sv. Andreja, Izola|Andrej]] |[[Izola]] |{{neznano}} |7. oktobra 1400 jo je posvetil koprski škof [[Janez Loredan]]. Stala je na Kopenskih vratih izolskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=287}} |- |{{Slika d|Q137799517}} |[[Cerkev sv. Andreja, Kleč|Andrej]] |[[Kleč, Kočevje|Kleč]] |{{Hs|1943-12-31}} 1943 |Cerkev je bila pravokotnega tlorisa s tristrano zaključenim obokanim prezbiterijem in z ravnim kasetiranim lesenim stropom. Cerkev so leta 1943 požgale italijanske sile. |<ref>{{RKD sklic|1-02313}}</ref> |- |<!--File:Mt.Sabotino 16.11.17. (BildID 15611024).jpg--> |[[cerkev sv. Andreja, Podsabotin|Andrej]] |[[Podsabotin]] |{{hs|1914}}1914–1918 |Omenjena je že leta 1570, leta 1684 je pri njej delovala bratovščina sv. Andreja. Leta 1750 je bila opuščena, oltar je bil prenešen v [[cerkev sv. Nikolaja, Podsabotin|cerkev sv. Nikolaja]]. Porušena je bila tekom prve svetovne vojne. |{{sfn|Höfler|2016|p=66}} |- | |[[cerkev sv. Andreja, Prerigelj|Andrej]] |[[Prerigelj]] |1945 |Podružnična cerkev je imela kelih, ki ga je doniral [[Ernst Gideon von Laudon]]. Po drugi svetovni vojni je bila porušena in predelana v gramoz za ceste, obod temeljev viden. | |- | |[[cerkev sv. Andreja, Šlovrenc|Andrej]] |[[Šlovrenc]] |{{neznano}} |Omenjena v popisu iz leta 1651, drugače neznana.<!-- sumim, da na mestu današnje cerkve sv. Lovrenca, na mestu katere naj bi stala manjša cerkev s pokopališčem iz 14. stoletja --> |{{sfn|Höfler|2016|p=59}} |- | |[[cerkev sv. Andreja, Zajčje Polje|Andrej]] |[[Zajčje Polje]] |1741 |Stala je na severozahodnem robu vasi. Imela je šestkoten tloris. Porušena je bila leta 1741, na mestu njenega prezbiterija je bila postavljena kapelica, leta 1867 pa s prizidavo ladje [[cerkev sv. Valentina, Zajčje Polje|cerkev sv. Valentina]], podrta leta 1947. |<ref name="zajčje_polje">{{RKD sklic|2817}}</ref> |- | |[[Kapela Angelov varuhov, Knežja Lipa|Angeli varuhi]] |[[Knežja Lipa]] |1942 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} se prvič omenja leta 1753. Imela je pravokotno ladjo ter petosminski prezbiterij, namesto zvonika je imela slemenski stolpič. Leta 1942 je bila požgana, po koncu 2. svetovne vojne pa odstranjena. |<ref>{{RKD sklic|1-02804}}</ref> |- |[[File:Kapela Angelov varuhov, Rajndol.jpg|150px|brezokvira]] |[[Kapela Angelov varuhov, Rajndol|Angeli varuhi]] |[[Rajndol]] |1950. |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} iz prve polovice 18. stoletja je imela kvadratno ladjo in tristran prezbiterij. Porušena v 50. letih 20. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|1-02801}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Antona, Krasno|Anton]] |[[Krasno]] |{{neznano}} |Samo bežno omenjena v vizitacijskem dnevniku iz leta 1570, drugače neznana. |{{sfn|Höfler|2016|p=59}} |- |{{Slika d|Q66499085}} |[[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Brežice|Anton Padovanski]] |[[Brežice]] |{{Hs|1941-12-31}} 1941 |Cerkev nekdanjega [[Frančiškanski samostan Brežice|Frančiškanskega samostana Brežice]] so porušili Nemci ob okupaciji med 2. svetovno vojno; ostal je le prezbiterij, ki je vkomponiran v poslopje [[Gimnazija Brežice|gimnazije]] oziroma nekdanjega samostana. | |- |[[Slika:Cerkev sv. Antona Padovanskega, Kukovo, 1980.jpeg|150px|brezokvirja]] |[[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Kukovo|Anton Padovanski]] |[[Kukovo]] |{{Hs|1980-03-31}}marec 1980 |Kočevarska cerkev iz začetka 19. stoletja, obnovljena 1867, je bila leta 1954 nacionalizirana in nato uporabljena za hlev. Leta 1969 se ji je pod težo snega vdrla streha. Ruševine so bile leta 1980 prodane zasebniku, ki jih je nato leta 1981 uporabil za izdelavo žganega apna. |<ref>{{RKD sklic|1-02153}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=81–82}} |- |{{Slika d|Q128218438}} |[[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Seča|Anton Padovanski]] |[[Seča]] |{{neznano}} |Ostanki nekdanje solinarske cerkvice v Seči, v bližini izliva [[Jernejev kanal|Jernejevega kanala]] in [[škver]]a. | |- |{{Slika d|Q139825455}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Čezsoča|Anton Puščavnik]] |[[Čezsoča]] |1917 |Starejša cerkev je stala na dnu vasi in je omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja. Po porušitvi med 1. svetovno vojno je bila ponovno zgrajena v neoromanskem slogu. |<ref>{{RKD sklic|03567}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=32}} |- | |[[cerkev sv. Antona Puščavnika, Hrušica|Anton Puščavnik]] |[[Hrušica, Ilirska Bistrica]] |{{c.}} 1783 |Cerkev se v vizitacijskih popisih omenja med leti 1689 in 1783. Stala je ob rimskodobni cesti. Ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|1-27993}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Kleč pod Mirno goro|Anton Puščavnik]] |[[Kleč pod Mirno goro]] |1942 |Prvotna cerkev je bila postavljena v 14. stoletju, v 17. in 19. je bila prezidana. Imela je pravokotno ladjo in tristrano zaključen prezbiterij. Leta 1942 so jo tekom roške ofenzive požgale italijanske sile. |<ref>{{RKD sklic|1-02103}}</ref> |- |{{Slika d|Q139827461}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Koper|Anton Puščavnik]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Zgrajena 1375 in posvečena 1385. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Novo mesto|Anton Puščavnik]] |[[Novo mesto]] |1883 |Najstarejša novomeška cerkev iz 14. stoletja je stala na Florjanovemu trgu, po požaru 1664 obnovljena. Tekom francoske okupacije nacionalizirana, predelana v skladišče soli, zatem dekliška šola. Podrta 1883. | |- |{{Slika d|Q139827481}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Piran|Anton Puščavnik]] |[[Piran]] |{{Hs|1875.}} 3. četrtina 19. stoletja |Posvečena 23. aprila 1374 in 1640 odstopljena bratovščini sv. [[Filip Neri|Filipa Nerija]], ki jo je prezidala. Podrta v 3. četrtini 19. stoletja. |<ref>{{navedi revijo|magazine=Varstvo spomenikov|year=2009|pages=152–54|first=Mojca Marjana|last=Kovač|publisher=Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije|url=https://situla.gov.si/SI_ZVKDS_VS_VSC_045P_076.html|title=Poročila: Piran - hiša Kumarjeva ulica 3}}</ref> |- |[[File:Cerkev sv. Antona Puščavnika, Štalcerji.jpg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev sv. Antona Puščavnika, Štalcerji|Anton Puščavnik]] |[[Štalcerji]] |1950. |Pokopališka in romarska cerkev je stala na gričku nad vasjo, prva omemba je bila že pred letom 1526. Imela je romansko pravokotno ladjo s tristrano zaključenim prezbiterijem, pred njo postavljen zvonik. Med drugo svetovno vojno je bila požgana, po drugi svetovni vojni odstranjena. Podzidava vidna. |<ref>{{RKD sklic|1-02810}}</ref> |- |{{Slika d|Q139827510}} |[[Cerkev sv. Apolinarija, Koper|Apolinarij]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej so častili tudi [[Sveti Krištof|sv. Krištofa]]. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{Slika d|Q66458918}} |[[Cerkev sv. Barbare, Idrija|Barbara]] |[[Idrija]] |1951 |Nekdanja župnijska cerkev [[Župnija Idrija|Župnije Idrija]], raketirana leta 1945, podrta po koncu vojne, ostala le kripta z novo posvečenim oltarjem. | |- |[[Slika:Valvasor - cerkev sv. Barbare (cropped).jpg|brezokvirja|178x178_pik]] |[[Cerkev sv. Barbare, Jesenice|Barbara]] |[[Plavž, Jesenice]] |{{Okoli|1774}} |Cerkev sta leta 1615 dala zgraditi zakonca Buccelini, leta 1617 jo je posvetil škof [[Tomaž Hren]]. Pri njej je delovala rudarska bratovščina. V letih 1927–1929 jo je nadomestila [[Cerkev Marije Pomočnice, Jesenice|cerkev Marije Pomočnice]] z okoliškim vojaškim in delavskim pokopališčem ter spominskim parkom. |<ref>{{RKD sklic|10066}}</ref> |- |{{Slika d|Q60362411}} |[[Cerkev sv. Bernardina, Portorož|Bernardin]] |[[Portorož]] |{{Hs|1806}} 1806 |Cerkev nekdanjega [[Frančiškani|frančiškanskega]] samostana, ohranjen le zvonik in prezbiterij. Danes je del hotelskega kompleksa Bernardin. | |- | |[[cerkev sv. Boštjana, Triban|Boštjan]] |[[Triban]] | |Ohranjene ruševine, v njeni bližini je bilo najdenih več človeških kosti. |<ref>{{RKD sklic|1-01395}}</ref> |- |{{Slika d|Q139843796}} |[[Cerkev sv. Božidarja, Koper|Božidar]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[cerkev sv. Cecilije, Predloka|Cecilija]] |[[Predloka]] |1943 |Cerkev je imela pravokotno ladjo ter triosminski prezbiterij, na nekaterih zidovih so bili glagolski zapisi. Leta 1943 je bila požgana, ruševine so zaraščene, a vidne. |<ref>{{RKD sklic|1-03946}}</ref> |- |[[Slika:Cerkev_sv._Cirila_in_Metoda.png|brezokvirja|150x150_pik]] |[[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Jože Plečnik)|Ciril in Metod]] |[[Ljubljana]] |1958 |[[Jože Plečnik|Plečnikova]] cerkev, prizidana cerkvi sv. Krištofa, podrta in po podobnih načrtih [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Bežigrad)|na novo postavljena]] v Bežigradu. |<ref>[[Tamara Griesser Pečar]], ''Boj proti veri in cerkvi'', [[Družina (založba)|Družina]], 2007.</ref> |- | |[[cerkev sv. Danijela, Ravnica|Danijel]] |[[Ravnica, Nova Gorica]] |{{hs|1782}} pred 1782 |Cerkev z domnevnim samostanom je stala na vrhu hriba Ravnica (553&nbsp;m) na lokaciji starejšega gradišča. Omenjena je v več popisih, nazadnje leta 1772. |{{sfn|Höfler|2016|p=65}}<ref>{{RKD sklic|1-04792}}</ref> |- | |[[cerkev Device Marije Kraljice vseh svetnikov, Komarna vas|Devica Marija Kraljica vseh svetnikov]] |[[Komarna vas]] |1942 |Cerkev so leta 1942 tekom roške ofenzive požgale italijanske sile. Ruševine zvonika, obodnih zidov in kupolasto obokanega prezbiterija so ohranjene. |<ref>{{RKD sklic|1-02770}}</ref> |- |[[Slika:cerkev Device Marije Tolažnice, Nemška Loka 1939 (cropped).jpg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev Device Marije Tolažnice, Nemška Loka|Devica Marija Tolažnica]] |[[Nemška Loka]] |1945–1955 |Baročna romarska cerkev je bila zgrajena leta 1763 in je predstavljala dominanto naselja. Porušena je bila po drugi svetovni vojni, ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|1-02076}}</ref> |- |[[Slika:cerkev sv. Marije Device, Trnovec, Kočevje, pred drugo svetovno vojno (cropped).jpg|150px|brezokvirja]] |[[Cerkev sv. Device Marije, Trnovec|Devica Marija]] |[[Trnovec, Kočevje|Trnovec]] |1942 |Poznogotska podružnična cerkev. Požgana leta 1942. Vidne ruševine. |<ref>{{RKD sklic|1-02813}}</ref> |- | |[[kapela Device Marije, Verdrenška gora|Devica Marija]] |[[Podlesje]]<br/>Verdrenška gora |1952–1955 |Gotska romarska kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila zgrajena leta 1636. Imela je pravokotno ladjo, vhodno lopo in petosminski prezbiterij. |<ref>{{RKD sklic|2751}}</ref> |- |{{Slika d|Q139843853}} |[[Cerkev sv. Dionizija Aeropagita, Koper|Dionizij Aeropagit]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[cerkev sv. Duha, Banjšice|Duh]] |[[Banjšice]]<br/>Lužarji | |Verjetno najstarejša cerkev na Banjški planoti, prvič se omenja leta 1507. S 17. stoletjem je bil patrocinij prenešen na [[cerkev sv. Duha, Trušnje|cerkev v Trušnjah]]. Ruševine cerkve so zelo poškodovali boji prve svetovne vojne. Zahodneje so tudi ostanki pokopališča. |<ref>{{RKD sklic|1-18105}}</ref> |- |{{Slika d|Q139844530}} |[[stara cerkev sv. Duha, Celje|Duh]] |[[Celje]] |{{Hs|1962-12-31}} 1962 |Nekdanja cerkev, ki je stala ob Koprivnici pri današnjem [[Hotel Celeia|Hotelu Celeia]], porušena leta 1962. Nadomestila jo je [[Cerkev sv. Duha, Celje|nova cerkev]] v Novi vasi. | |- |{{Slika d|Q139899509}} |[[Cerkev sv. Duha, Maribor|Duh]] |[[Maribor]] |1891 |Bila je del meščanskega špitala na [[Slomškov trg, Maribor|Slomškovem trgu]]. Po opustitvi bogoslužja leta 1785 je postala skladišče, leta 1805 je v njej delovalo [[Slovensko narodno gledališče Maribor|Narodno gledališče]], kasneje pa je bila porušena in na njenem mestu zgrajena [[Pošta Slovenije]]. | |- |{{Slika d|Q130564897}} |[[Cerkev sv. Duha, Planina|Duh]] |[[Planina, Postojna|Planina]] |{{Hs|1943-05-17}} 1943 |Nekdanja cerkev na Hribu; med 2. svetovno vojno je bila uporabljena kot postojanka [[Vaška straža|MVAC-a]] (bele garde), zato jo je [[Dolomitski odred (NOV in POS)|partizanski dolomitski odred]] 17. maja 1943 požgal. |<ref>{{Navedi splet|title=O cerkvi Sv. Duha v Planini|url=https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/o-cerkvi-sv-duha-v-planini.html|website=www.mojaobcina.si|date=2022-08-12|accessdate=2026-05-24|language=sl|last=Kermavnar|first=Simona}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Planina, cerkev sv. Duh, maša ob 80. obletnici uničenja cerkve|url=https://www.druzina.si/clanek/masa-ob-80-obletnici-unicenja-cerkve-svetega-duha|accessdate=2026-05-24|language=sl|first=Ivo|last=Žajdela|publisher=Družina}}</ref> |- |{{Slika d|Q139933722}} |[[Cerkev sv. Duha, Ptuj|Duh]] |[[Ptuj]] |{{Hs|1784}} po 1784 |Nekdanja špitalska cerkev iz leta 1413, posvečena 1513. Po delni porušitvi po letu 1784 je postala drvarnica. Danes izginula. |<ref>{{Navedi splet|title=nekdanja cerkev sv. Duha (ni ohranjena)|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/1887|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-05-23}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Egidija, Devina|Egidij]] |[[Devina]] | |Od srednjeveške cerkve so vidni ostanki meter visokega temeljnega oboda iz lomljenca, ki so bili odkriti leta 1969. |<ref>{{RKD sklic|1-06900}}</ref> |- |{{Slika d|Q140148659}} |[[Cerkev sv. Egidija, Zidani Most|Egidij]] |[[Zidani Most]] |{{Hs|1811}}1811 |Cerkev je bila zgrajena v 13. stoletju, tik ob kamnitem mostu. Prvič omenjena 1224. Imela je tri oltarje: Egidija, Pavla in Marije in dva zvonova. Poleg cerkve je bilo pokopališče; oboje je bilo obdano z zidom. Leta 1811 je bila nacionalizirana ter prezidana v carinsko obmejno poslopje (zaradi nove meje Avstrije z [[Ilirske province|Ilirskimi provincami]]). Leta 1848 so poslopje podrli zaradi gradnje [[Južna železnica|Južne železnice]]. |<ref>{{navedi knjigo|last=Hohkraut|first=Matej|title=Ponte Murato : prebivalci Zidanega Mosta in okolice skozi zgodovino|place=Šempas|year=2024|cobiss=173120771|language=slovenščina|pages=26, 41–2, 204}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku|last=Kos|first=Franc|publisher=Leonova družba|year=1928|location=Ljubljana|page=198-199|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW|volume=V}}</ref> |- |{{Slika d|Q128789444}} |[[Cerkev sv. Elije, Kozice|Elija]] |[[Kozice, Kočevje|Kozice]] |{{hs|1939}}1939–1945 |Cerkev je datirana v sredino 17. stoletja. Tekom 2. svetovne vojne ji je zaradi udara strele pogorelo ostrešje in ni bila obnovljena, zaradi odročne lege pa ni bila podrta in predelana v gramoz kakor ostale kočevarske cerkve. |{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=77}} |- |{{Slika d|Q105622896|lokalna=Cerkev sv. Elije v Prečni.jpeg}} |[[Cerkev sv. Elije, Prečna|Elija]] |[[Prečna]] |{{Hs|1938-12-31}} 1938 |Nekdanja župnijska cerkev, ki je bila postopno opuščena po zgraditvi nove [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Prečna|cerkve sv. Antona Padovanskega]] in dokončno porušena leta 1938. |{{sfn|Kolenc|Kren|Dražumerič|Vesel|Mesojedec|Marinko|2010|p=207–208}} |- | |[[Kapela sv. Elije, Rajhenav|Elija]] |[[Rajhenav]] |19. stoletje |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} s pravokotno ladjo in tristranim prezbiterijem iz 2. polovice 18. stoletja, verjetno opuščena z 19. stoletjem. Vidni temelji. |<ref>{{RKD sklic|1-02799}}</ref> |- |{{Slika d|Q140031737}} |[[Cerkev sv. Filipa in Jakoba, Mlaka pri Kočevski Reki|Filip in Jakob]] |[[Mlaka pri Kočevju]] |1965 |Cerkev se prvič omenja leta 1677. Imela je velik portik in zvonik na preslico. Glavni oltar avtorja Franza Götzla je bil iz leta 1841, stranski oltar sv. Andreja pa iz 1862. Po 2. svetovni vojni cerkev ni bila več vzdrževana in je bila leta 1965 odstranjena. V bližini od 25. julija 2007 stoji kapela z istim patrocinijem. |<ref>{{RKD sklic|1-02302}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=136}} |- |{{Slika d|Q130564875}} |[[Cerkev sv. Florijana, Brezovica pri Črmošnjicah|Florijan]] |[[Brezovica pri Črmošnjicah]] |1963 |Datirana v leta okoli 1600, leta 1890 obnovljena in med 2. svetovno vojno močno poškodovana med nemškim bombardiranjem. Po opustitvi objekta 1963 je bila cerkev izropana. Ostal je le obod ladje in zvonik. |<ref>{{RKD sklic|2742}}</ref> |- |[[Slika:Kapela sv. Florijana, Golobinjek, 1938.jpeg|150px|brezokvirja]] |[[kapela sv. Florijana, Golobinjek|Florijan]] |[[Golobinjek, Semič]] |1942 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila postavljena leta 1912. Leta 1942 so jo s preostankom naselja požgale italijanske sile tekom roške ofenzive. |<ref>{{RKD sklic|1-02754}}</ref> |- |{{Slika d|Q104128379}} |[[Cerkev sv. Florijana, Krško|Florijan]] |[[Krško]] |{{Hs|1891-12-31}} 1891 |Nekdanja pokopališka cerkev v Krškem, porušena leta 1891 za namen zgraditve sedanje [[Cerkev sv. Križa, Krško|cerkve sv. Križa]], ki služi kot prireditvena »Dvorana v parku«. | |- |{{Slika d|Q139934253}} |[[Cerkev sv. Florijana, Ježa|Florijan]] |Ježa, [[Volčanski Ruti]] |{{neznano}} |Stala pod vrhom Ježe. Omenjena že 16. maja 1419. Podrta med vladavino [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] Leta 1931 zgrajena [[Cerkev sv. Florijana, Volčanski Ruti|nova cerkev]] nižje v vasi. |{{Sfn|Höfler|2016|p=42}} |- |[[Slika:Planina Semic Slovenia - Saint Francis Xavier Church.jpg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev sv. Frančiška Ksaverija, Planina|Frančišek Ksaverij]] |[[Mirna gora]]<br/>[[Planina, Semič]] |1942 |Romarska cerkev iz leta 1792 je bila leta 1942 požgana tekom roške ofenzive in bila v ruševinah do leta 1993, ko sta bila delno obnovljena prezbiterij in zvonik. |<ref>{{RKD sklic|1-02102}}</ref> |- | |[[kapela sv. Frančiška Ksaverija, Zaderc|Frančišek Ksaverij]] |[[Zaderc]]{{efn|Danes del naselja [[Brezovica pri Predgradu]].}} |druga svetovna vojna |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} iz 18. stoletja je imela zidano lopo ter tristrano zaključen prezbiterij. Tekom druge svetovne vojne je bila požgana, ohranjen je temeljni obod objekta. |<ref>{{RKD sklic|1-02816}}</ref> |- |[[Slika:Podstene, Kočevje, pred 1942.jpg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev sv. Frančiška Serafina, Podstene|Frančišek Serafin]] |[[Podstene, Kočevje]] |1942 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila leta 1942 požgana s preostankom naselja. | |- | |[[cerkev sv. Gabrijela, Škabrijel|Gabrijel]] |[[Škabrijel]]<br/>Ravnica |{{hs|1782}}po 1782 |Bila je podružnična cerkev solkanske župnije, prvič omenjana leta 1342. Porušena po jožefinskih reformah. |<ref>{{RKD sklic|1-03969}}</ref>{{sfn|Höfler|2016|p=65}} |- | |[[cerkev sv. Helene, Gonjače|Helena]] |[[Gonjače]] |{{neznano}} |Stala na griču nad vasjo, podrta v času vladavine Jožefa II. |{{sfn|Höfler|2016|p=58}} |- | |[[cerkev sv. Helene, Koštabona|Helena]] |[[Koštabona]] |{{neznano}} |Cerkev je stala ob stari cesti Koštabona–Šmarje, na nekdanjem gradišču, ki je bilo kasneje spremenjeno v grad. Ob njej je bilo najdenih nekaj grobišč. V ruševinah. |<ref>{{RKD sklic|1-01406}}</ref> |- |[[Slika:Kapela sv Ignacija Lojolskega, Slovenska Bistrica 1940.jpg|brezokvirja|150px]] |[[kapela sv. Ignacija Lojolskega, Slovenska Bistrica|Ignacij Lojolski]] |[[Slovenska Bistrica]] |20. november 1942{{hs|1942-11-20}} |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila zgrajena leta 1826 v bližini [[cerkev Marije sedem žalosti, Slovenska Bistrica|cerkve Marije sedem žalosti]]. 1940 je bil podrt prizidek h kapeli, 20. novembra 1942 pa še preostanek kapele. |<!-- https://www.umetnost-za-turizem.si/info/17-marijina-cerkev-in-nekdanja-kapela/--> |- |{{Slika d|Q139936455}} |[[Cerkev Imena Jezusovega, Borovec pri Kočevski Reki|Ime Jezusovo]] |[[Borovec pri Kočevski Reki]] |1943 |Podružnična cerkev, zgrajena leta 1753, požgana leta 1943, ruševine so bile odstranjene po 2. svetovni vojni. |<ref>{{RKD sklic|1647}}</ref> |- |{{Slika d|Q140042919}} |[[Cerkev Imena Jezusovega, Dolga vas|Ime Jezusovo]] |[[Dolga vas, Kočevje]] |{{Hs|1956-06-18}}18. junij 1956 |Cerkev je bila posvečena 15. junija 1717. Sprva je imela zvonik na preslico do prezidave leta 1804. Prenovljena 1895. Zaradi svoje bogate baročne notranjščine kranjske izdelave je bila eden najpomembnejših tovrstnih arhitekturnih primerkov na Kočevskem. |<ref>{{RKD sklic|1-29806}}</ref> |- |{{Slika d|Q140065523}} |[[Cerkev Imena Jezusovega, Kumrova vas|Ime Jezusovo]] |[[Kumrova vas]] ([[Svetli Potok]]<br/>Kumrov vrh) |1942 |Cerkev je segala v leto 1708 in je bila zgrajena na mestu protiturškega tabora. Leta 1798 je bila obnovljena. Leta 1865 ji je pogorel zvonik. V 18. stoletju je imela tri oltarje: svetega Imena Jezusovega, Kristusa na Golgoti in Kristusa na Oljčni gori. Po požigu vasi leta 1942 ni bila obnovljena, notranja oprema je izgubljena. Imela je pravokoten tloris, tristran prezbiterij in zvonik. |<ref>{{RKD sklic|1-02774}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=84–85}} |- | |[[cerkev sv. Izidorja, Renče|Izidor]] |[[Renče]] | |Cerkev, od katere so ohranjene ruševine, je stala na Mandriji (Dolgem brdu). V bližini je stala rezidenca renških grofov. |<ref>{{RKD sklic|1-21229}}</ref> |- | |[[çerkev sv. Jakoba, Banjšice|Jakob]] |[[Banjšice]]<br/>Krvavec |{{hs|1782}} po 1782 |Zadnjič omenjena v vizitacijskem dnevniku leta 1782. Stala je vzhodno od zaselka Kuščarji. V okolici je bilo najdenih nekaj starejših grobišč. Ohranjenih nekaj ruševin. |{{sfn|Höfler|2016|p=55}}<ref>{{RKD sklic|1-18106}}</ref> |- |{{Slika d|Q139945549}} |[[Cerkev sv. Jakoba, Breginj|Jakob]] |[[Breginj]] |{{neznano}} |Stala južno od [[Cerkev sv. Nikolaja, Breginj|cerkve sv. Nikolaja]]. Omenjena leta 1580. Morda identična [[Cerkev sv. Jakoba, Livek|cerkvi sv. Jakoba]] na [[Livek]]u. |{{Sfn|Höfler|2016|p=36}} |- | |[[cerkev sv. Jakoba, Grgar|Jakob]] |[[Grgar]] |{{hs|1782}} po 1782 |Stala je na slemenu Vodice SZ od [[Sveta Gora, Nova Gorica|Svete Gore]]. Morda je bila posvečena leta 1453. |{{sfn|Höfler|2016|p=66}} |- | |[[cerkev sv. Jakoba, Koprivnik|Jakob]] |[[Koprivnik, Kočevje]] |1955 |Cerkev iz leta 1622 je imela pravokotno ladjo, polkrožen prezbiterij in zvonik na severozahodnem koncu. Stala je na mestu starejše, pogorele cerkve iz 14. stoletja. Tudi nova cerkev je bila leta 1949 požgana, njene ruševine leta pa so bile leta 1955 odstranjene. |<ref>{{RKD sklic|1-01908}}</ref> |- |{{Slika d|Q66458935}} |[[Cerkev sv. Jakoba, Kunšperk|Jakob]] |[[Kunšperk]] | |Podružnična cerkev [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Župnije Sv. Peter pod Svetimi gorami]]. Danes izginul objekt se je nahajal na današnjem naslovu Kunšperk 27. Ohranjen je kip svetega Jakoba iz glavnega oltarja. |<ref>http://www.bistricaobsotli.si/vsebina.asp?id=59{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | |[[cerkev sv. Jakoba, Prapetno Brdo|Jakob]] |[[Prapetno Brdo]] |{{hs|1782}} {{c.}}1782–1785{{efn|Vikariat je bil leta 1785/86 prenešen na novozgrajeno [[cerkev sv. Jakoba, Dolenja Trebuša|cerkev sv. Jakoba v Dolenji Trebuši]]{{sfn|Höfler|2016|p=49}}}} |Cerkev je bila zgrajena leta 1454 po naročilu dveh vaščanov. Stala je jugovzhodno od vasi. |{{sfn|Höfler|2016|p=49}} |- | |[[Cerkev sv. Jakoba, Volče|Jakob]] |[[Volče, Tolmin|Volče]] |{{hs|1779}}po 1779 |Stala na vrhu planine na vrhu sv. Jakoba, zgrajena na priprošnjo lokalnih prebivalcev. Omenjena je bila 6. marca 1493. 11. junija 1779 je bila izdana prepoved opravljanja bogoslužja. Vidne ruševine. |<ref>{{RKD sklic|16223}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=41}} |- |{{Slika d|Q140037298}} |[[Cerkev sv. Jakoba, Žužemberk|Jakob]] |[[Žužemberk]] |1956 |Kot podružnična cerkev se omenja leta 1526. V 17. stoletju je bila barokizirana, obnovljena pa v 20. stoletju. Med 2. svetovno vojno je bila v zavezniških napadih močno poškodovana in leta 1956 porušena. Danes je na njenem mestu park. |<ref>{{RKD sklic|1-02834}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Janeza in Pavla, Ravne|Janez in Pavel]] |[[Ravne, Ajdovščina]] |{{hs|1650}}{{c.}} 1650 |Cerkev je stala ob trasi rimskodobne ceste severozahodno od zaselka Ušaji. Omenjena je v več vizitacijskih dnevnikih, zadnjič leta 1650. Imela je pokopališče. Ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|1-12165}}</ref> |- |[[Slika:Kapucinski samostan na območju parka Zvezda 1817 (cropped).jpg|brezokvirja|150px]] |[[cerkev sv. Janeza Evangelista, Ljubljana|Janez Evangelist]] |[[Ljubljana]] |1820 |Stala v današnjem [[park Zvezda, Ljubljana|parku Zvezda]] kot redovna cerkev [[kapucinski samostan Ljubljana|ljubljanskega kapucinskega samostana]]. Posvečena je bila leta 1608, njena notranjost je bila skladno kapucinom zelo preprosta. Red je bil leta 1809 s francosko okupacijo razpuščen, prostori pa spremenjeni v vojašnico. Leta 1817 so bili prodani na dražbi in zatem leta 1820 porušeni. |<ref>{{navedi splet|first=Ana|last=Lavrič|title=Kapucinska cerkev sv. Janeza Evangelista|work=Pot po baročni Ljubljani, virtualna razstava sakralnih spomenikov|date=april 2012|url= https://barok.zrc-sazu.si/Spomeniki/Janez|publisher=UIFS ZRC SAZU|access-date=14.7.2026}}</ref> |- |{{Slika d|Q140037103}} |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Cvišlerji|Janez Krstnik]] |[[Cvišlerji]] |1947 |Cerkev je bila prvič omenjana leta 1526. Imela je pravokotno ladjo, tristrani prezbiterij in zvonik s korenasto streho. Leta 1942 je bila požgana in nato 1947 porušena. |<ref>{{RKD sklic|2779}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Janeza Krstnika, Gradnje|Janez Krstnik]] |[[Gradnje, Sežana]] |{{neznano}} |Vidne ruševine. Patrocinij domneven. |<ref>{{RKD sklic|1-17851}}</ref> |- |[[File:Cerkev sv. Janeza Krstnika, Kočevska Reka, 1948.jpg|150px|brezokvira]] |[[stara cerkev sv. Janeza Krstnika, Kočevska Reka|Janez Krstnik]] |[[Kočevska Reka]] |1954 |Cerkev je verjetno segala v 14. stoletje, v 15. stoletju je bil okrog nje sezidan protiturški tabor. Leta 1769 je bila na novo sezidana v baročnem slogu, v 19. stoletju večkrat prenovljena, nazadnje po požaru leta 1903. Imela je bogato notranjo opremo. Porušena leta 1954. |<ref>{{RKD sklic|1-01894}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Janeza Krstnika, Nova Cerkev|Janez Krstnik]] |[[Nova Cerkev]]<br/>Vine |10. julij 1787 |Podružnična cerkev župnije Nova Cerkev se omenja v vizitacijskem dnevniku iz leta 1544. Z jožefinskimi reformami je bila desakralizirana, porušena, oprema je bila premeščena, ostanki pa so postali kamnolom. Danes je viden temeljni obod z nekaterimi kontraforji. Na njeni lokaciji od leta 2017 stoji križ s kapelico. |<ref>{{RKD sklic|1-31171}}</ref> |- |[[Slika:Cerkev Janeza Krstnika, Podlesje, 1942.jpg|150px|brezokvirja]] |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Podlesje|Janez Krstnik]] |[[Podlesje]] |1952 |Baročna cerkev je stala na mestu še starejše cerkve. Porušena po letu 1952. |<ref>{{RKD sklic|1-02750}}</ref> |- |{{Slika d|Q105622864|lokalna=Cerkev sv. Janeza Krstnika, Senovo.png}} |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Senovo|Janez Krstnik]] |[[Senovo]] |1975 |Nekdanja župnijska cerkev, ki so jo porušili ob izgradnji nove [[Cerkev Vstalega Odrešenika, Senovo|cerkve Vstalega Odrešenika]] (zgrajena leta 1975). |<ref>[http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2857 Župnija Senovo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131007162804/http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2857 |date=2013-10-07 }}, Kamra.si, pridobljeno 29. december 2015.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Tolmin|Janez Krstnik]] |[[Tolmin]] |konec 18. stoletja |Prvič omenjena leta 1194, a verjetno starejša. Stala je v središču Tolmina. Podrta s koncem 18. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|18084}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=37}} |- | |[[cerkev sv. Janeza Krstnika, Zagrajec|Janez Krstnik]] |{{hs|1821}}pred 1821 |Cerkev je po ljudskem izročilu stala na nekdanjem gradišču Brith na mestu srednjeveškega dvora, ki je bil porušen po turških vpadih. Cerkvi naj bi pripadalo pokopališče. |<!--https://www.kastelir.eu/media/uploads/files/h5yf7BemVtBDyVL.pdf--> |- | |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Zgornja Muta|Janez Krstnik]] |[[Zgornja Muta]] |{{Hs|1785}}po 1785 |Avguštinska cerkev na zgornjem trgu v Muti. Ni istovetna [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Muta|rotundi z istim patrocinijem]]. Cerkev porušena po jožefinskih reformah leta 1785. |{{sfn|Höfler|2016|p=71}} |- |{{Slika d|Q93275954}} |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija|Janez Krstnik]] |[[Žička kartuzija]] | |V jožefinskih reformah opuščena samostanska cerkev [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]], 2022 prenovljena z novo streho. | |- |{{Slika d|Q130553194}} |[[Cerkev sv. Janeza in Pavla, Babiči|Janez in Pavel]] |[[Babiči]] | |Cerkvi se je v 60. letih 20. stoletja porušila streha, leta 2007 pa so se začela dela na sanaciji zidov. Cerkev ostaja nepokrita, vendar priložnostno služi za poroke. Danes spada pod [[Župnija Marezige|Župnijo Marezige]]. |<ref>[https://zupnija-marezige.rkc.si/index.php/content/display/55/rojci/20 Podružnica Rojci], Zupnija-marezige.rkc.si, pridobljeno 18. oktober 2024.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jedrti, Grčarevec|Jedrt]] |[[Grčarevec]] | |Stala je na zahodnem robu [[Planinsko polje|Planinskega polja]], pod današnjo magistralno cesto Ljubljana–Postojna in nad vodnim izvirom. Ohranil se je le kamnit prag s posnetima vogaloma. Zapuščena je bila okoli leta 1761. |<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/o-cerkvici-sv-jedrti-na-planinskem-polju.html|title=O cerkvi sv. Jedrti na Planinskem polju|accessdate=6. september 2025|website=Mojaobcina.si/logatec|last=Kermavnar|first=Simona}}</ref> |- |{{Slika d|Q130564858}} |[[Cerkev sv. Jedrti, Podkraj|Jedrt]] |[[Podkraj, Ajdovščina|Podkraj]] | |Vidni temelji cerkve pri poslopju nekdanje pošte. | |- |{{Slika d|Q18515901}} |[[Cerkev sv. Jere, Gabrje|Jera]] |[[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]]<br/>[[Trdinov vrh]]) | |Romarska cerkev, od katere je ohranjen le temeljni obod, je leta 2012 dobila novo streho na kovinski konstrukciji. | |- | |[[stara cerkev sv. Jerneja, Gornji Zemono|Jernej]] |[[Gornji Zemon]]<br/>Mežnarija |{{neznano}} |Ohranjene ruševine podružnične cerkve sv. Jerneja, ki jo je nadomestila [[cerkev sv. Jerneja, Gornji Zemon|novejša cerkev z istim patrocinijem]]. |<ref>{{RKD sklic|1-27994}}</ref> |- |{{Slika d|Q66499056}} |[[Cerkev sv. Jošta, Ključevica|Jošt]] |[[Ključevica]]<br/>[[Kum]] |{{Hs|1961-12-31}} 1961 |Ena izmed dveh cerkva na [[Kum]]u (1220 m), porušena leta 1961 zaradi izgradnje RTV oddajnika. |<ref>[http://www.kam.si/romarske_cerkve/kum.html Podružnična cerkev sv. Neže], Kam.si, pridobljeno 5. januar 2016.</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Jošta, Trebenče|Jošt]] |[[Trebenče]] |{{neznano}} |Po legendi stala nad prepadom, odnesel jo je plaz. Omenjena že leta 1595. Nadomestila jo je nova [[Cerkev sv. Jošta, Trebenče|cerkev sv. Jošta]]. |<ref>{{RKD sklic|03603}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=47}} |- | |[[cerkev sv. Jožefa, Ribnik|Jožef]] |[[Ribnik, Semič]]{{efn|Danes del [[Komarna vas|Komarne vasi]].}} |1942 |Cerkev s pravokotno ladjo in ožjim prezbiterijem je bila zgrajena že pred letom 1741, zvonik pa je bil dograjen kasneje. Cerkev so požgale italijanske sile tekom roške ofenzive leta 1942. |<ref>{{RKD sklic|1-02802}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jožefa, Laze pri Oneku|Jožef]] |[[Laze pri Oneku]] |1947 |Poznogotska podružnična cerkev, odstranjena po letu 1947. |<ref>{{RKD sklic|1-02784}}</ref> |- |[[File:Ljubljana - samostan bosonogih avguštincev (18. st.).jpg|brezokvirja|150px]] |[[stara cerkev sv. Jožefa, Ljubljana|Jožef]] |[[Ajdovščina, Ljubljana|Ljubljana<br/>Ajdovščina]] |1895 |Sprva je bila samostanska cerkev [[diskalceati|diskalceatov]], zgrajena v letih 1653–1657 na območju današnje Ajdovščine. Po razpustu reda leta 1784 je bil samostan prezidan v mestno bolnišnico, vodili so jo usmiljeni bratje. Kompleks je bil leta 1895 poškodovan v [[ljubljanski potres (1895)|ljubljanskem potresu]] in po preselitvi bolnišničnih dejavnosti na [[Zaloška cesta|Zaloško cesto]] podrt. Oprema je bila prenešena v [[cerkev sv. Križa, Ljubljana|novo bolnišnično cerkev]]. | |- |[[File:Cerkev sv. Jožefa, Preža.jpg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Jožefa, Preža|Jožef]] |[[Preža]] |1950. |Cerkev je bila zgrajena {{c.}} 1637. Imela je pravokotno ladjo z dvema stranskima kapelama ter zvončnico. V 18. stoletju prezidana. |<ref>{{RKD sklic|1-02797}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jožefa, Ribnik|Jožef]] |[[Ribnik, Kočevje|Ribnik]] |1942 |Skromna podružnična cerkev je bila zgrajena pred letom 1741. Imela je pravokotno ladjo in zožan prezbiterij, zvonik je bil prizidan kasneje. Požgana skupaj z vasjo med roško ofenzivo leta 1942. |<ref>{{RKD sklic|1-02802}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jožefa Kupertinskega, Novo mesto|Jožef Kupertinski]] |[[Novo mesto]] |1980 |Temeljni kamen [[Kapucinski samostan Novo mesto|kapucinske]] cerkve je bil položen leta 1658, dokončana in posvečena 1672. Samostan je bil ukinjen 1786, nepremičnine nacionalizirane, cerkev pa je postala skladišče in v 1930. telovadnica. Porušena skupaj s samostanom leta 1980 med prenovo Novega trga. | |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Batuje|Jurij]] |[[Batuje]] |1726 |Glede na [[Spolija|spolije]] je bila zgodnjesrednjeveška cerkev iz 9. stoletja, ki je stala na mestu ketlaškega{{efn|Kultura Alpskih Slovanov, tudi köttlaška kultura.}} pokopališča s pokopališko dejavnostjo do porušitve cerkve. Bila je enoladijska dvoranska cerkev, leta 1570 je bila sezidana na novo v poznogotskem slogu. Oprema prenešena v [[Cerkev sv. Ane, Batuje|cerkev sv. Ane]]. |<ref>{{RKD sklic|1-04952}}</ref>{{sfn|Höfler|2016|p=74}} |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Drežnica|Jurij]] |[[Drežnica]] |1911 |Zgrajena po letu 1495, podrta 1911 zaradi poškodb med potresom. Na njenem mestu danes stoji [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica|cerkev Srca Jezusovega]], zgrajena leta 1913. |{{Sfn|Höfler|2016|p=39}} |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Globočice pri Kostanjevici|Jurij]] |[[Globočice pri Kostanjevici]] |1778 |[[Cistercijanski samostan Kostanjevica ob Krki|Cistercijani iz Kostanjevice]] so zgradili novo baročno, sedanjo [[Cerkev Matere dobrega sveta, Globočice pri Kostanjevici|cerkev Matere dobrega sveta]]. | |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Ilovica|Jurij]] |[[Kneža]]<br/>Ilovica |1762 |Gotska cerkev je stala na območju rimske zaporne utrdbe. Porušena marca 1762, njen material je bil porabljen za izgradnjo nove [[Cerkev sv. Jurija, Kneža|cerkve sv. Jurija]] v središču Kneže na mestu kapele sv. Frančiška Ksaverija, portal je bil v celotni prenešen v novejšo cerkev. |<ref>{{RKD sklic|18099}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=44}} |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Koper|Jurij]] |Brol, [[Koper]] |{{neznano}} |Leta 1391 jo je posvetil škof [[Janez Loredan]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |{{Slika d|Q130565141}} |[[Cerkev sv. Jurija, Novi Lazi|Jurij]] |[[Novi Lazi]] |{{Hs|1955-11-29}}29. november 1955 |Cerkev je prvič omenjana leta 1526. Požgana in porušena je bila 29. novembra 1955. |<ref>{{RKD sklic|1-02790}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Novo mesto|Jurij]] |[[Novo mesto]] |{{hs|1790}}po 1790 |O cerkvi ni veliko znanega, stala je na vrtu današnjega etnološkega oddelka Dolenjskega muzeja. [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]] jo opiše kot lepo in s tremi oltarji. Podrta po prodaji na dražbi po letu 1790. | |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Ortnek|Jurij]] |[[Ortnek]] | | | |- |[[Slika:Statt Lack (Merian) (cropped).jpg|150px|brezokvirja]] |[[stara cerkev sv. Jurija, Stara Loka|Jurij]] |[[Stara Loka]] |1864 |Predhodnica današnje [[cerkev sv. Jurija, Stara Loka|istoimenske cerkve]]. Bila je ena izmed najstarejših cerkva na Gorenjskem in večkrat prezidana, zato nima dominantnega sloga, zadnjič obnovljena 1817. |{{sfn|Cene|1954|p=115}} |- |{{Slika d|Q66458862}} |[[Cerkev sv. Jurija, Škale|Jurij]] |[[Škale]] | |Porušena po 2. svetovni vojni zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|premogovnikom Velenje]]. | |- | |[[cerkev sv. Jurija, Vremski Britof|Jurij]] |[[Vremski Britof]] | |Podružnična cerkev se v vizitacijskih dnevnikih omenja v letih 1660–1690. Ostanki so v obliki kamnite groblje. |<ref>{{RKD sklic|1-07327}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Jurija, Žeje|Jurij]] |[[Žeje]] |1762 |Cerkev je stala na hribu Trobnik ob stari cestni povezavi, prvič se omenja leta 1300. Opuščena leta 1762 po dekretu tržaškega škofa. Vidne ruševine. |<ref>{{RKD sklic|1-28015}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Justa, Podbela|Just]] |[[Podbela]] |{{neznano}} |Neidentificirana cerkev, znana samo iz vizitacijskega dnevnika iz leta 1570. |{{Sfn|Höfler|2016|p=35}} |- | |[[cerkev sv. Kancijana, Ostrožno Brdo|Kancijan]] |[[Ostrožno Brdo]] | |Cerkev je ležala ob stari cestni povezavi, v bližini njenih arheoloških ostankov so bila najdena staroslovanska grobišča. |<ref>{{RKD sklic|1-27995}}</ref> |- |{{Slika d|Q66535370}} |[[Cerkev sv. Kancijana, Rakov Škocjan|Kancijan]] |[[Rakov Škocjan, Cerknica|Rakov Škocjan]] | |Vidne so ruševine poznogotske enoladijske cerkve iz 16. stoletja. Na okenskem oboku je vklesana letnica 1616. |<ref>{{RKD sklic|1-09251}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Katarine Aleksandrijske, Koper|Katarina Aleksandrijska]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Zubenaških vrat koprskega obzidja. Pred odprtjem Pretorske palače je bila posvečena svetemu papežu [[Papež Silvester I.|Silvestru I.]] |{{sfn|Likar|2010|p=286}} |- | |[[cerkev sv. Katarine, Maribor|Katarina]] |[[Maribor]]<br/>[[Melje]] |1844 |Cerkev je pripadala samostanu [[malteški viteški red|malteškemu viteškemu redu]] in je stala zunaj mariborskega mestnega obzidja, verjetno že v prvi polovici 13. stoletja. Leta 1800 je bil kompleks nekdanjega samostana vključno s cerkvijo prodan, 1844 je bila cerkev podrta. |{{sfn|Mlinarič|1973|p=65}} |- | |[[Cerkev sv. Katarine, Novo mesto|Katarina]] |[[Novo mesto]] |1794 |Cerkev je stala že pred letom 1664, pogorela je leta 1794. Imela je tri oltarje. Stala nasproti današnje [[Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto|Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto]]. | |- | |[[kapela sv. Katarine, Padna|Katarina]] |[[Padna]] | |Viden je temeljni obod srednjeveške kapele{{efn|name=klasifikacija}} in nekateri kamnoseški elementi. V njeni bližini je bila postavljena manjša kapelica. |<ref>{{RKD sklic|1-27783}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Katarine, Prem|Katarina]] |[[Prem]] | |Podružnična cerkev iz 17. stoletja je stala ob nekdanji cesti na vrhu hriba Sveta Katarina JZ od naselja. |<ref>{{RKD sklic|1-27996}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Katarine, Solkan|Katarina]] |[[Solkan]] |2. svetovna vojna |Stala je na hribu Kekec nad Solkanom, prvič je omenjena leta 1466. Bila je pravilno orientirana s pravokotno ladjo ter prezbiterijem, vhod je bil skozi zvonik. Do 18. stoletja je nosila Marijin patrocinij. Med 2. svetovno vojno je bila obstreljevana in težko poškodovana, ruševine odstranjene. Na njenem mestu danes stoji gostišče. |<ref>{{RKD sklic|4736}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Katarine, Škrbina|Katarina]] |[[Škrbina, Komen]] | |Romanska cerkev je stala na zahodnem robu nekdanjega gradišča na hribu Lipovnik (530&nbsp;mm). Imela je pravokotno ladjo in polkrožno apsido. Južni in zahodni del je obdan s kamnitim nasipom. V vizitacijskih dnevnikih se omenja v letih 1650–1750. |<ref>{{RKD sklic|7318}}</ref><!--https://www.kastelir.eu/media/uploads/files/h5yf7BemVtBDyVL.pdf--> |- | |[[Samostan klaris Ljubljana|Klara]] |[[Ljubljana]] |1895 |Cerkev nekdanjega Samostana klaris Ljubljana, porušena je bil po [[Ljubljanski potres (1895)|ljubljanskem potresu leta 1895]]. |{{sfn|Lavrič|Hančič|2019|p=347}} |- | |[[Cerkev sv. Klemna, Koper|Klemen]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej je bil relief sv. [[Karel Boromejski|Karla Boromejskega]]. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[stara cerkev sv. Kozme in Damijana, Gojače|Kozma in Damijan]] |[[Gojače]] |{{Hs|1766}}pred 1766 |Cerkev je stala tik nad današnjo [[hitra cesta H4]]. Prvič je pisno omenjena leta 1570. Podrta verjetno pred 1766, ko je bila sezidana trenutna [[Cerkev sv. Kozme in Damijana, Gojače|cerkev z istim patrocinijem]] bližje vasi. V njeni bližini je zgodnjesrednjeveško grobišče. |<ref>{{RKD sklic|1-04955}}</ref>{{sfn|Höfler|2016|p=74}} |- |{{Slika d|Q140051735}} |[[Kapela sv. Kozme in Damijana, Inlauf|Kozma in Damijan]] |[[Inlauf]]{{efn|Danes del [[Borovec pri Kočevski Reki|Borovca pri Kočevski reki]].}} |1955 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} iz druge polovice 18. stoletja je prvič omenjena leta 1763, zvonik je iz leta 1808. Imela je pravokotno ladjo, petstrani prezbiterij in en oltar. Leta 1952 je nepoškodovana postala del moškega kazenskega taborišča, njen zvonik je bil stražni stolp. Cerkev je bila s preostankom taborišča odstranjena leta 1955. |<ref>{{RKD sklic|1-02762}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.tvkocevje.si/2013/12/29/inlauf-inlauf-inlaf/|publisher=TV Kočevje|website=tvkocevje.si|title=KULTURAINLAUF; Inlaf, Enlaf|date=29. 12. 2013}}</ref> |- |{{Slika d|Q130565121}} |[[Kapela sv. Kozme in Damijana, Onek|Kozma in Damijan]] |[[Onek]] |1955 |Kapela{{efn|name=klasifikacija|Objekt se imenuje "kapela" navkljub temu, da stene in strop tvorijo zaprt notranji prostor, ki omogoča izvajanje bogoslužja.}} je imela tristrani prezbiterij, kvadratno ladjo, pokrita je bila z dvokapno streho. Na njenem slemenu je bil zvonik. Kmalu po 2. svetovni vojni je postala senik, leta 1955 je bila porušena. |<ref>{{RKD sklic|1-02791}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=192}} |- | |[[kapela Kristusovih ran, Mačkovec, Kočevje]] |[[Mačkovec, Kočevje]] |1944 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila zgrajena po letu 1741. Imela je obokan prezbiterij in raven strop v ladji. Nad vhodom je od leta 1819 stala zvončnica. Kapela je bila uničena s požigom vasi leta 1944. |{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=111}} |- |[[Slika:Cerkev_sv._Krištofa_1934.png|brezokvirja|150x150_pik]] |[[Cerkev sv. Krištofa, Ljubljana|Krištof]] |[[Ljubljana]] |{{Hs|1958-12-31}} 1958 |Baročna stavba je stala pri starem mestnem pokopališču. Ob njej so kasneje prizidali Plečnikovo [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Jože Plečnik)|cerkev sv. Cirila in Metoda]]. Porušena v letih 1957–1958. | |- |{{Slika d|Q130564850}} |[[Cerkev sv. Križa, Blatnik pri Črmošnjicah|Križ]] |[[Blatnik pri Črmošnjicah]] | |Cerkev je bila zidana v baročnem slogu iz sredine 18. stoletja, imela je nižje obzidje in neogotsko ostrešje. Obdaja jo opuščeno pokopališče. Stoji zvonik in obod cerkve. |<ref>{{RKD sklic|1-02740}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Križa, Gradec, Črnomelj|Križ]] |[[Gradec, Črnomelj]] |1942 |Poznogotska podružnična romarska cerkev je bila zgrajena na hribu nad vasjo med leti 1570 in 1580. Požgana je bila s preostankom vasi med roško ofenzivo leta 1942. |<ref>{{RKD sklic|1-27053}}</ref> |- |[[Slika:Spomenik_na_takratnem_idrijskem_mestnem_pokopališču_ob_cerkvi_Svetega_Križa_1923_(cropped).jpg|150x150_pik]] |[[Cerkev sv. Križa, Idrija|Križ]] |[[Idrija]] |{{Hs|1967-12-31}} 1967 |Baročna pokopališka cerkev, porušena leta 1967 med izgradnjo današnje župnijske [[Cerkev sv. Jožefa, Idrija|cerkve sv. Jožefa Delavca]]. Ohranjen samo zvonik. | |- | |[[Cerkev sv. Križa, Kobarid|Križ]] |[[Kobarid]] |{{neznano}} |Stala je na pokopališču v Kobaridu, omenjena v vizitacijskem dnevniku leta 1747. |{{Sfn|Höfler|2016|p=34}} |- | |[[cerkev sv. Križa, Križ pri Komendi|Križ]] |[[Križ pri Komendi]]<br/>Gaušek |1835 |Cerkev, morda kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila zadnjič sezidana leta 1717. 1835 je pogorela zaradi udara strele, ohranjene so ruševine, ki so sicer preraščene. Po navedbah [[Franc Stele|Franceta Steleta]] je bil objekt ponovno pozidan po protireformaciji in kot drugi patrocinij navaja tudi sv. Pavla. |<ref>{{RKD sklic|1-15221}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Križa, Ljubljana|Križ]] |[[Ljubljana]]<br/>[[Vodmat]] |1997 |Bolnišnična cerkev je bila zgrajena leta 1895 v neogotskem stilu, z njo so upravljale Hčere krščanske ljubezni sv. Vincencija Pavelskega. Stala je med Dermatovenerološko kliniko in poslopjem Inštituta za mikrobiologijo. Zasežena leta 1948 in 1960 spremenjena v delavnico, 1997 dokončno porušena. |{{sfn|Zavrl|2025|p=65}} |- |{{Slika d|Q140187591}} |[[Kapela sv. Križa, Novo mesto|Križ]] |[[Novo mesto]] |1925 |Pokopališka kapela{{efn|name=klasifikacija}} je stala na kapucinskem pokopališču, leta 1856 jo je zgradil Toussaint Ritter von Fichtenau. Podrta leta 1925 s selitvijo pokopališča z današnjega Novega trga v Ločno. | |- | |[[Cerkev sv. Križa, Stražnji Vrh|Križ]] |[[Stražnji Vrh]] | |Poznogotska cerkev v vidnih ruševinah. |<ref>{{RKD sklic|1-02758}}</ref> |- |[[Slika:Cerkev sv. Križa, Škrilj, Kočevje, 1938.jpg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev sv. Križa, Škrilj|Križ]] |[[Škrilj, Kočevje]] |{{hs|1953}}1953–1954 |Cerkev je bila zgrajena 1650 na zahodu vasi, imela je pravokotno ladjo in tristrano zaključen prezbiterij. Imela je tri oltarje, stranska sta bila posvečena sv. Margareti in Devici Mariji. Opisal jo je tudi Valvasor. Okrog leta 1840 je bila prizidana zvončnica. Drugo svetovno vojno je preživela, porušena je bila {{c.}} 1953–1954. Okrog nje je bilo manjše pokopališče. |<ref>{{RKD sklic|1-02805}}</ref> |- |{{Slika d|Q130564992}} |[[stara cerkev sv. Lenarta, Col|Lenart]] |[[Col, Ajdovščina|Col]] |{{Hs|1937-12-31}} 1937 |Stara župnijska cerkev, stala je na pokopališču, podrta je bila leta 1937. |<ref>[http://zupnija-col.rkc.si/index.php/content/display/65/o_nas/20 Nekaj podatkov iz zgodovine naše župnije in cerkve], Zupnija-col.rkc.si, pridobljeno 26. januar 2021.</ref> |- | |[[cerkev sv. Lenarta, Gotenica|Lenart]] |[[Gotenica]] |1945 |Romarska cerkev na istoimenskem vrhu je bila zgrajena leta 1652. Imela je pravokotno ladjo in tristran prezbiterij. Porušena je bila po koncu druge svetovne vojne. |<ref>{{RKD sklic|2757}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Lenarta, Koper|Lenart]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Imela je tudi oltar, posvečen sv. Valentinu. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- | |[[cerkev sv. Lenarta, Solkan|Lenart]] |[[Solkan]] |1782 |Prvič se morda omenja leta 1376, gotovo 1471. Stala je na robu vasi. V [[Karel Mihael Attems|Attemsovemu]] vizitacijskem dnevniku je bila leta 1751 zaradi slabega stanja odrejena rušitev, ki se je izvedla leta 1782. |{{sfn|Höfler|2016|p=64}} |- | |[[cerkev sv. Lenarta, Šmartno |Lenart]] |[[Šmartno]] |{{neznano}} |Omenjena v vizitacijskem dnevniku leta 1751, sicer neznana. |{{sfn|Höfler|2016|p=59}} |- | |[[cerkev sv. Lovrenca, Bate|Lovrenc]] |[[Bate]] |1772 |Prvič je omenjena v urbarju iz leta 1523 in nato v več vizitacijskih popisih, nazadnje leta 1772, ko je med vizitacijo tudi pogorela. Morebitni ostanki so bili uničeni tekom bojev v prvi svetovni vojni, vidno je podporno zidovje. |{{sfn|Höfler|2016|p=65}}<ref>{{RKD sklic|1-04750}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Lovrenca, Beka pri Ocizli|Lovrenc]] |[[Beka pri Ocizli]]<br/>Lorencon | |Gotska cerkev je stala poleg gradu Vinchimberch. Imela je pravokotno ladjo in tristrani prezbiterij. Širše arheološko najdišče je bilo močno poškodovano tekom prve svetovne vojne, a ruševine temeljnega oboda so vidne. |<ref>{{RKD sklic|1-09163}}</ref><!--https://www.kastelir.eu/media/uploads/files/h5yf7BemVtBDyVL.pdf--> |- | |[[Cerkev sv. Lovrenca, Bovec|Lovrenc]] |[[Bovec]]<br/>Dvor |čas jožefinskih reform |Verjetno bamberškega izvora iz prve polovice 11. stoletja, kasneje pripadla benediktinskemu dvoru na Dvoru. Omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|17704}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=31}} |- |[[Slika:Kirche von Brestovica 7.6.1917. (BildID 15596349).jpg|150px|brezokvirja]] |[[stara cerkev sv. Lovrenca, Brestovica pri Komnu|Lovrenc]] |[[Brestovica pri Komnu]] |1917 |Srednjeveška podružnična cerkev s pripadajočim pokopališčem je bila vključno s preostankom naselja porušena tekom bojev prve svetovne vojne. Leta 1927 jo je nadomestila vzhodneje novozgrajena [[cerkev sv. Lovrenca, Brestovica pri Komnu|cerkev z istim patrocinijem]]. |<ref>{{RKD sklic|1-27889}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Lovrenca, Trava|Lovrenc]] |[[Trava, Loški Potok|Trava]] |1942 |Pokopališka cerkev, prvič omenjana leta 1526. Obnovljena v 17. in 19. stoletju ter požgana tekom roške ofenzive leta 1942. Viden obod zvonika ter ladje. |<ref>{{RKD sklic|1-01794}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Lovrenca, Zakraj|Lovrenc]] |[[Zakraj, Tolmin|Zakraj]] |{{hs|1782}}pred 1782 |Stala je na južnem koncu zaselka, verjetno ob nekdanji rimskodobni naselbini. Omenjena v več vizitacijskih dnevnikih, leta 1782 ni več omenjena. |{{sfn|Höfler|2016|p=49}}<ref>{{RKD sklic|1-18087}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Lovrenca in Donata, Koper|Lovrenc in Donat]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Bošadraških vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |{{Slika d|Q69405558}} |[[Cerkev sv. Lucije, Dražgoše (stara cerkev)|Lucija]] |[[Dražgoše]] |februar 1942 |Baročno župnijsko cerkev, ki je stala na severu vasi, so februarja 1942 minirale nemške sile. Ruševine so bile leta 1993 očiščene in prezentirane. Staro cerkev je leta 1967 nadomestila [[cerkev sv. Lucije, Dražgoše|nova cerkev z istim patrocinijem]]. |<ref>{{RKD sklic|1-21194}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Lucije, Zabavlje|Lucija]] |[[Zabavlje]] | |Vidne ruševine cerkve stojijo na zahodnem robu vasi. Cerkvi je nekoč pripadalo danes opuščeno pokopališče. |<ref>{{RKD sklic|1-01533}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Marije, Seča|Marija]] |[[Seča]] |{{neznano}} |Ponovno je bila posvečena leta 1320. Vidni ostanki temeljev, še posebno [[Apsida|apside]]. |<ref>{{RKD sklic|1-07200}}</ref> |- |{{Slika d|Q66458926}} |[[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Grahovo (stara cerkev)|Marijino brezmadežno spočetje]] |[[Grahovo, Cerknica|Grahovo]] | |Nekdanja cerkev v Grahovem, predhodnica današnje. | |- | |[[stara cerkev sv. Marije Magdalene, Bezovica|Marija Magdalena]] |[[Bezovica]]<br/>Murišče |{{neznano}} |Patrocinij je domneven. Srednjeveška podružnična cerkev kubedske župnije je stala na Murišču ob izviru reke Rižane na območju nekdanjega naselja. Prvič je omenjena leta 1341. Po letu 1579 jo je nadomestila [[cerkev sv. Marije Magdalene, Bezovica|nova cerkev z istim patrocinijem]]. |{{sfn|Höfler|2016|p=125}}<ref>{{RKD sklic|1-01347}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Marije Magdalene, Cerknica|Marija Magdalena]] |[[Cerknica]]<br/>Marof | |Ostanki cerkve so locirani v širše arheološko najdišče železnodobne naselbine. Cerkvi je pripadala tudi bližnja baročna [[pristava (zgradba)|pristava]], ki še stoji. |<ref>{{RKD sklic|1-10948}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Marije Magdalene, Renče|Marija Magdalena]] |[[Renče]]<br/>Ozrenj |{{neznano}} |Podružnična cerkev se v vizitacijskih dnevnikih omenja v letih 1570–1758. Ob njej je nekaj planih grobišč. Danes je v ruševinah. |<ref>{{RKD sklic|1-21228}}</ref> |- |[[Slika:Cerkev sv. Marije Magdalene, Rajhenav, pred 1939 (cropped).jpg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Marije Magdalene, Rajhenav|Marija Magdalena]] |[[Rajhenav]] |1960. |Podružnična cerkev iz 17. stoletja, porušena v 60. letih 20. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|1-02798}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Marije Magdalene, Sredgora|Marija Magdalena]] |[[Sredgora]] |1944 |Cerkev požgana s preostankom kočevarskega naselja. |<ref>{{RKD sklic|1-19523}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Marije Magdalene, Šentviška Gora|Marija Magdalena]] |[[Šentviška Gora]] |{{hs|1782}}pred 1782 |Cerkev je stala na samem vzhodno od vasi. Imela je stransko kapelo sv. Antona Padovanskega. Viden tloris in deli tlaka. |{{sfn|Höfler|2016|p=49}}<ref>{{RKD sklic|1-18086}}</ref> |- | |[[Cerkev Marije Nove, Koper|Marija Nova]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Izpričana leta 1488 ob vselitvi bratovščine. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev Marijinega rojstva, Lendava|Marijino rojstvo]] |[[Lendava]] |17. stoletje, pred 1669 |Prvič omenjena leta 1334, nato pa še v dokumentih iz let 1455, 1501 in 16. stoletja. Morda je stala zunaj naselja, verjetno pa je propadla zaradi protestantskega gibanja ali turških vpadov. |{{sfn|Höfler|2016|p=105}} |- | |[[Cerkev Marije Snežne, Vrbovec|Marija Snežna]] |[[Vrbovec, Kočevje]] |1951 |Cerkev je stala v središču vasi. Nekoč je bila prezidana in barokizirana, omenja jo tudi Valvasor. |<ref>{{RKD sklic|2154}}</ref> |- |{{Slika d|Q130565061}} |[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Koče|Marijino vnebovzetje]] |[[Koče, Kočevje|Koče]] |{{Hs|1953}}1953 ali 1954 |Cerkev se prvič omenja leta 1526, bila pa je večkrat prezidana. Pritličje zvonika je služilo za zakristijo. Notranjost je bila v 17. stoletju poslikana s freskami. Podrta je bila leta 1953 ali 1954. |<ref>{{RKD sklic|1-02769}}</ref> |- |{{Slika d|Q66537932}} |[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Radlje ob Dravi|Marijino vnebovzetje]] |[[Radlje ob Dravi]] | |Porušena cerkev nekdanjega [[Samostan dominikank Marenberg|Samostana dominikank Marenberg]]. | |- |[[Slika:Cerkev Marijinega vnebovzetja, Staro Brezje.jpg|150px|brezokvirja]] |[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Staro Brezje|Marijino vnebovzetje]] |[[Staro Brezje]] |1955 |Poznogotska cerkev datirana v 16. ali 17. stoletje. Imela je zvonik na preslico, posvečen sprva sv. Tomažu, kasneje sv. Volbenku. Omenja jo tudi Valvasor v ''[[Slava vojvodine Kranjske|Slavi vojvodine Kranjske]]''. Leta 1882 je bila poškodovana v požaru, 1887 je bil posvečen nov oltar. Požgana s preostankom vasi 20. decembra 1942, porušena leta 1955. |<ref>{{RKD sklic|1-02807}}</ref> |- |{{Slika d|Q140066486}} |[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Svetli Potok|Marijino vnebovzetje]] |[[Svetli Potok]] |1942 |Romarska cerkev je bila zgrajena leta 1656, do leta 1941 je imela tri oltarje. Imela je petstrani prezbiterij in ladjo z ravnim kasetiranim stropom. Opuščena skupaj s preostankom požgane vasi. |<ref>{{RKD sklic|1-02809}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2013|p=135–138}} |- | |[[kapela sv. Marjete, Gotenica|Marjeta]] |[[Gotenica]] |1947 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je stala na jugu vasi ob cesti proti Kočevski Reki. Zgrajena je bila v drugi polovici 18. stoletja, 1893 je bila šestkotnemu centralnemu tlorisu prizidana ladja. Porušena leta 1947. |<ref>{{RKD sklic|1-02756}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Marjete, Koper|Marjeta]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{Slika d|Q18729291}} |[[Cerkev sv. Marjete, Kunšperk|Marjeta]] |[[Kunšperk]]<br>Silovec | |Ohranjene ruševine. |<ref>{{RKD sklic|1-30445}}</ref> |- |{{Slika d|Q130564882}} |[[Cerkev sv. Marjete, Palčje|Marjeta]] |[[Palčje]] | | | |- |{{Slika d|Q130565147}} |[[Cerkev sv. Marjete, Stari Log|Marjeta]] |[[Stari Log, Kočevje|Stari Log]] |po 1955 |Cerkev je tu stala že vsaj 1360, po [[Potres na Idrijskem (1511)|idrijskem potresu 1511]] postala [[Trdnjavska cerkev|taborska cerkev]], 1691 pogorela in nato baročno obnovljena. Požgana leta 1943, nato bila zasilno obnovljena in postala skladišče. Porušena po 1955. |<ref>{{RKD sklic|02310}}</ref> |- |[[Slika:Cerkev sv. Margarete, Tanči Vrh, pred 1942.jpg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev sv. Marjete, Tanči Vrh|Marjeta]] |[[Tanči Vrh]] |1942 |Podružnična cerkev je bila sezidana v 17. stoletju, imela je pravokotno ladjo ter rebrasto obokan prezbiterij. Cerkev je bila s preostankom naselja požgana leta 1942, 1980 se je podrla ladja, 1992 je bil odstranjen preostanek objekta. |<ref>{{RKD sklic|1-02811}}</ref> |- | |[[kapela sv. Marka, Dol pri Hrastovljah|Marko]] |[[Dol pri Hrastovljah]] |{{neznano}} |Kapela{{efn|klasifikacija}} je nekoč služila kot pokopališka kapela, danes je v ruševinah. |<ref>{{RKD sklic|1-01361}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Marka, Koper (stara cerkev)|Marko]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev sv. Marka, Markovec|Marko na Markovcu]] |[[Koper]]<br/>(Markovec) |{{neznano}} |Cerkev je stala pri vrhu Markovca na tumulu ob železnodobnem gradišču. Njeni deli so vgrajeni v današnjo [[Cerkev sv. Marka, Koper|cerkev sv. Marka]]. |<ref>{{Navedi splet|title=Župnija Koper - sv. Marko, Markovec|url=https://zupnija-kopersvetimarko.rkc.si/index.php/content/display/12/20/20|website=zupnija-kopersvetimarko.rkc.si|accessdate=2026-05-02}}</ref> |- |{{Slika d|Q140042762}} |[[Cerkev sv. Martina, Hrib pri Koprivniku|Martin]] |[[Hrib pri Koprivniku]] |1955 |Prvotna cerkev je segala v 16. stoletje, omenja jo tudi Valvasor, leta 1856 je bila na novo pozidana. Imela je pravokotno ladjo, tristrani prezbiterij, nad vhodom je bil zvonik. Porušena po letu 1955. |<ref>{{RKD sklic|2752}}</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Martina, Kobilje|Martin]] |[[Kobilje]] |prva polovica 17. stoletja |Prvič omenjana leta 1271, cerkev je bila kamnita. Leta 1501 je pri cerkvi omenjena župnija. Cerkev je propadla s turškimi vpadi. |{{sfn|Höfler|2016|p=108}} |- | |[[cerkev sv. Martina, Ljubljana|Martin]] |[[Ljubljana]] |1494 |Cerkev je pripadala [[avguštinski samostan Ljubljana|avguštinskemu samostanu]] in je stala na mestu današnje [[cerkev Marijinega oznanjenja, Ljubljana|cerkve Marijinega oznanenja]]. Verjetno je stala že pred letom 1314, leta 1364 je bila povečana. Samostan in cerkev sta bila opustošena tekom turških vpadov leta 1491, 1494 so odstranili ruševine. | |- | |[[Cerkev sv. Martina, Novo mesto|Martin]] |[[Novo mesto]] |{{Hs|1779}}po 1779 |Cerkev iz 15. stoletja je stala poleg mestnega špitala in bila po letu 1779 prodana zasebniku, ki je na njenem mestu zgradil hišo. Stala je na mestu današnje [[Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto|Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto]]. | |- |{{Slika d|Q66458919}} |[[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko (stara)|Martin]] |[[Poljane nad Škofjo Loko]] |{{Hs|1954-12-31}} 1954 |Porušena leta 1954, na mestu nje leta 1967 zgrajena [[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko|nova cerkev]]. |<ref>[http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20101206/C/312069971/poljane-kdo-vas-bo-ljubil Poljane, kdo vas bo ljubil], Arhiv.gorenjskiglas.si, pridobljeno 28. november 2017.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Martina, Kozlov Rob|Martin]] |[[Grad Tolmin|Tolmin]] |domnevno med 1. svetovno vojno |Cerkev iz 14. ali 15. stoletja, ležala naj bi poleg ruševin gradu, vendar lokacije ni možno določiti. Domnevno porušena med obstreljevanjem med 1. svetovno vojno. Morda gre za zgodnejši patrocinij tolminske cerkve sv. Janeza Krstnika. |{{Sfn|Höfler|2016|p=40}}{{sfn|Höfler|2016|p=152}} |- | |[[Cerkev sv. Martina, Topličice|Martin]] |[[Topličice]] |1942 |Cerkev so italijanske sile skupaj s preostankom kočevarskega naselja požgale tekom roške ofenzive leta 1942. |<ref>{{RKD sklic|1-19506}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Martina, Trnovo ob Soči|Martin]] |[[Trnovo ob Soči]] |prva polovica 19. stoletja |Prvič omenjena leta 1570, od 1755 imela kaplanijo. V franciscejskem katastru označena kot profanirana cerkev sv. Simona na polju. |<ref>{{RKD sklic|05037}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=34}} |- |[[Slika:Stara cerkev sv. Martina, Žiri, november 1913.png|150px|brezokvirja]] |[[stara cerkev sv. Martina, Žiri|Martin]] |[[Žiri]] |1925 |Prvotna cerkev je tu stala s koncem 15. stoletja, z začetkom 17. stoletja je bila prezidana in barokizirana. Imela je tri ladje in tristrano zaključen prezbiterij. Leta 1910 je bila zaprta, nadomestila jo je [[cerkev sv. Martina, Žiri|sedanja župnijska cerkev]]. Leta 1925 je bilo odstranjeno ostrešje, 1926 se je podrl zvonik, na njenem mestu je bila zgrajena zatem kmalu zaprta žaga. Vidni so zidovi prezbiterija, ostale ruševine so bile porabljene kot kamnolom. |<ref>{{RKD sklic|1-30892}}</ref>{{sfn|Demšar|2024|p=31, 53, 54}} |- | |[[Cerkev sv. Mateja, Koper|Matej]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev Matere Božje, Cerknica|Mati Božja]] |[[Cerknica]] |1472 |Romanska cerkev, predhodnica današnje poznogotske [[Cerkev Marijinega rojstva, Cerknica|cerkve Marijinega rojstva]]. Cerkev je bila leta 1472 požgana med [[Turški vpadi|turškimi vpadi]]. |<ref>{{Navedi splet|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/269|title=Ž. cerkev Marijinega rojstva|accessdate=26. 5. 2026|website=france-stele.zrc-sazu.si|publisher=ZRC SAZU|last=Stele|first=France}}</ref> |- | |[[cerkev Matere Božje, Dolnje Cerovo|Mati Božja]] |[[Dolnje Cerovo]] |{{neznano}} |Cerkev je bila podružnica [[moš]]ke župnije, stala je na polju in bila v lasti bratovščine. Neznana. |{{sfn|Höfler|2016|p=61}} |- | |[[Cerkev Matere Božje, Ptuj|Mati Božja]] |[[Ptuj]] |{{neznano}} |Patrocinij domneven. Cerkev je bila postavljena v času formacije [[Župnija Ptuj - Sv. Jurij|ptujske pražupnije]]. Domnevno je stala na območju nekdanjega [[Dominikanski samostan Ptuj|dominikanskega samostana]], kateremu je pripadala tudi kasnejša cerkev z istim patrocinijem. |{{sfn|Höfler|2016|p=86}} |- |{{Slika d|Q5037116}} |[[Cerkev Matere Usmiljenja, Maribor|Mati Usmiljenja]] |[[Maribor]] |1893 |Nekdanja samostanska cerkev. Posvečena 1620, do 1784 posvečena [[Marijino vnebovzetje|Marijinemu vnebovzetju]]. Porušena pred pričetkom gradnje današnje [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|bazilike Matere Usmiljenja]] leta 1893, ki stoji na njeni lokaciji. | |- | |[[kapela sv. Matije, Topla Reber|Matija]] |[[Topla Reber]] |1942 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je datirana v 17. stoletje, imela je pravokotno ladjo, tristrano zaključen prezbiterij in zvonik iz {{c.}} 1800. Leta 1942 je bila požgana. |<ref>{{RKD sklic|1-02755}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Mihaela, Borovec pri Kočevski Reki|Mihael]] |[[Borovec pri Kočevski Reki]] |{{Hs|1952-12-31}} 1952 |Nekdanja župnijska cerkev, zgrajena 1858–1863, požgana leta 1943, njene ruševine odstranjene leta 1952. |<ref>{{RKD sklic|1-01646}}</ref> |- |{{Slika d|Q68549497}} |[[Cerkev sv. Mihaela, Drama|Mihael]] |[[Drama, Šentjernej|Drama]] | |Nekdanja cerkev v srednjem veku požganega trga [[Gutenwerth]]. Patrocinij je domneven. |<ref>{{RKD sklic|1595}}</ref> |- |{{Slika d|Q66535034}} |[[Cerkev sv. Mihaela, Družmirje|Mihael]] |[[Družmirje]] |{{Hs|1975-03-01}} 1. marec 1975 |Porušena 1. marca 1975 zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|Premogovnikom Velenje]]. |<ref>[http://www.sostanj.si/index.php?Itemid=173&id=13&option=com_content&task=view Zgodovina] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160214005306/http://www.sostanj.si/index.php?option=com_content&task=view&id=13&Itemid=173 |date=2016-02-14 }} {{Navedi splet |url=http://www.sostanj.si/index.php?option=com_content&task=view&id=13&Itemid=173 |title=arhivska kopija |access-date=2022-10-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160214005306/http://www.sostanj.si/index.php?option=com_content&task=view&id=13&Itemid=173 |archive-date=2016-02-14 |url-status=bot: unknown}}, Sostanj.si, pridobljeno 29. december 2015.</ref> |- | |[[cerkev sv. Mihaela, Kazlje|Mihael]] |[[Kazlje]]<br/>Jerišev greben |{{neznano}} |Ohranjene ruševine cerkve, ki je bila zgrajena na vencu železnodobnega gradišča. Posvečena je bila leta 1634. |<ref>{{RKD sklic|1-07320}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Mihaela, Koper|Mihael]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |[[File:Klariška cerkev sv. Mihaela Ljubljana, Valvasor.png|brezokvirja|150px]] |[[cerkev sv. Mihaela, Ljubljana|Mihael]] |[[Ljubljana]] |1895 |Prvotno je bila samostanska cerkev [[samostan klaris Ljubljana|ljubljanskih klaris]] in je stala na sedežu današnje [[Banka Slovenije|Banke Slovenije]]. Dokončana je bila leta 1656, leta 1782 je bil red razpuščen, cerkev pa je postala bolnišnična cerkev. Zaradi poškodb je bila po [[potres v Ljubljani|potresu v Ljubljani]] podrta leta 1895. |<ref>{{navedi splet|first=Ana|last=Lavrič|title=Klariška cerkev sv. Mihaela|work=Pot po baročni Ljubljani, virtualna razstava sakralnih spomenikov|date=april 2012|url= https://barok.zrc-sazu.si/Spomeniki/Mihael|publisher=UIFS ZRC SAZU|access-date=14.7.2026}}</ref> |- | |[[kapela sv. Mihaela, Maribor|Mihael]] |[[Maribor]] |{{c.}} 1621 |Kapela oz. kostnica{{efn|name=klasifikacija}} je stala ob tedanjem mestnem pokopališču okrog [[stolnica sv. Janeza Krstnika, Maribor|mariborske stolnice]] vsaj od 1249. Po letu 1621 je bil objekt v neuporabnem stanju, po 1783 pa je bilo pokopališče brez kostnice prenešeno na območje današnjega Ljudskega vrta. |{{sfn|Mlinarič|1973|p=64}} |- | |[[cerkev sv. Mihaela, Stare Žage|Mihael]] |[[Stare Žage]] |po 1942 |Cerkev iz 18. stoletja je imela pravokotno ladjo ter pravokoten prezbiterij in zvonik. Porušena med ali po drugi svetovni vojni, ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|1-02143}}</ref> |- | |[[cerkev Naše ljube gospe, Maribor|Naša ljuba gospa]] |[[Maribor]]<br/>Lebar{{efn|Danes na območju Koroških vrat, kasneje se kot Gornji Lebarji imenuje območje med Vinarsko, Vrbansko in Mladinsko ulico.}} |{{hs|1522}}1522–1542 |Stala je v bližini severozahodnega mestnega stolpa, ki je bil 1780 podrt (danes lokacija [[Stadion Ljudski vrt|stadiona Ljudskega vrta]]). Obstajajo napačne domneve, da so jo porušili Turki tekom turških vpadov. Imela je beneficij, okrog nje pa je stalo pokopališče. Cerkev in pokopališče sta pogorela med leti 1522–1542, 1571 so tod bile le še razvaline. |{{sfn|Mlinarič|1973|p=62}} |- | |[[cerkev sv. Nedelje, Korte|Nedelja]]{{anchor|sv. Nedelja}} |[[Korte]]<br/>Medoši |{{neznano}} |Jugozahodno od zaselka Medoši so oranjene ruševine romanske cerkve istrske arhitekture z apsido iz 13. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|1-07205}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Bača pri Modreju|Nikolaj]] |[[Bača pri Modreju]] |{{neznano}} |Zgrajena leta 1644, zaprta in opuščena v času [[Jožefinske reforme|jožefinskih reform]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=42}} |- | |[[cerkev sv. Nikolaja, Breznica|Nikolaj]] |[[Breznica]] | |Arheološko raziskana, na površju ni ostankov. |<ref>{{RKD sklic|1-05309}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Labinje|Nikolaj]] |[[Labinje]] |{{neznano}} |Prvič omenjena leta 1570, domnevno rudarska cerkev. Ohranjen samo zvonik. |<ref>{{RKD sklic|28013}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=47}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Mala Gora|Nikolaj]] |[[Mala Gora, Kočevje|Mala Gora]] |1956 |Cerkev je tu stala od leta 1581, prezidana je bila v 20. letih 17. stoletja. Imela je raven poslikan strop in obokan prezbiterij z osmerokotnim zaključkom. Oltar je bil iz leta 1719, a v času popisa 1914 v zelo slabem stanju. |<ref>{{RKD sklic|1-02303}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Podr. c. sv. Nikolaja Župnija Stara cerkev|url=https://situla.gov.si/SI_INDOK_ZAP_z001-0428.html|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02|year=1914|first=France|last=Stele}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja v pristanišču, Koper|Nikolaj v pristanišču]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Vrat sv. Martina koprskega obzidja. Ni istovetna z novejšo [[Cerkev sv. Nikolaja, Koper|cerkvijo sv. Nikolaja]], ki še stoji. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- | |[[cerkev sv. Nikolaja, Orehek|Nikolaj]] |[[Orehek, Postojna]] | |Cerkev je romanske arhitekture, morda je imela pripadajoč samostan ter obzidje. Stala je ob nekdanji cesti proti Prestranku jugovzhodno od Orehka. Arheološki ostanki so bili odkriti leta 1983. |<ref>{{RKD sklic|1-28017}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Piran (pristanišče)|Nikolaj v pristanišču]] |[[Piran]] |1859 |Postavljena v 10. ali 11. stoletju, podrta leta 1859. Stala na območju današnjega [[Akvarij Piran|Akvarija Piran]]. Oltar z oltarno sliko je danes v [[Cerkev sv. Petra, Piran|cerkvi sv. Petra]]. |<ref>{{Navedi revijo|last=Mihelič|first=Darja|date=1996|title=Paberki iz piranskega kapiteljskega arhiva|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V1F2BKCW|magazine=Kronika|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|issue=št. 2/3|page=8|cobiss=4357933}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Nikolaja, Ponikve|Nikolaj]] |[[Ponikve, Tolmin|Ponikve]] |{{unknown}} |Cerkev je stala na vrhu Oblačnega brda (755&nbsp;m) severno od vasi, morda na mestu starejših ruševin. Bila je pravilno orientirana, imela je tristrani prezbiterij in vhodno lopo. Leta 1727 popolnoma prezidana. Opuščena in podrta tekom jožefinskih reform, ohranjen je tloris in cerkvena ograda. |{{sfn|Höfler|2016|p=49}}<ref>{{RKD sklic|1-19020}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Nikolaja, Sveto|Nikolaj]] |[[Sveto, Komen|Sveto]] | |Cerkev je stala severno od naselja na Vrhu sv. Miklavža (350&nbsp;mm) poleg nekdanjega gradišča Martinišče, enega največjih na Krasu. Ohranjena je legenda o zlatem kelihu, ki je bil najden na mestu cerkve. |<ref>{{RKD sklic|1-00716}}</ref><!--https://www.kastelir.eu/media/uploads/files/h5yf7BemVtBDyVL.pdf?--> |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Zasavje|Nikolaj]] |[[Zasavje, Brežice]] |{{Hs|1781-01-25}}25. januar 1781 |Cerkev je odneslo v veliki poplavi, ki je odnesla tudi večino naselja. Kip zavetnika je danes s pripadajočo stransko kapelo v [[Cerkev sv. Lovrenca, Brežice|cerkvi sv. Lovrenca v Brežicah]]. | |- |{{Slika d|Q105568910}} |[[Cerkev sv. Neže, Reštanj|Neža]] |[[Reštanj]] |{{Hs|1920-01-08}} 8. januar 1920 |Nekdanja cerkev, ki je ležala na jugozahodnem pobožju grajskega hriba [[Grad Reštanj|gradu Reštanj]], porušili so jo 8. januarja 1920 za namen širitve [[Premogovnika Senovo]]. [[Trboveljska premogokopna družba]] (lastnica premogovnika) je [[Župnija Koprivnica|Župniji Koprivnici]] za rušitev plačala odškodnino. |{{sfn|Seher|1986|p=133}} |- |{{slika d|Q67193981}} |[[cerkev sv. Onofrija Velikega, Sečovlje|Onofrij Veliki]] |[[Sečovlje]]<br/>Krog |{{hs|1947-11-11}}11. november 1947 |Cerkev je pripadala benediktinskemu samostanu, ustanovljenemu leta 1860. Imela je pravokoten tloris in orientacijo proti zahodu. Z izgonom samostana leta 1947 je bila cerkev preurejena v skladišče, danes je samostanski kompleks v delnih ruševinah. |<ref>{{RKD sklic|1-24333}}</ref> |- |[[Slika:Postcard of Gotenica 1941 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|197x197_pik]] |[[Cerkev sv. Ožbolta, Gotenica|Ožbolt]] |[[Gotenica]] |1945 |Prva omemba cerkve leta 1363, okrog 1500 dograjen obrambni tabor s tremi stolpi. Prenovljena je bila s koncem 19. stoletja, porušena po 2. svetovni vojni. |<ref>{{RKD sklic|1-01823}}</ref> |- |{{Slika d|Q66481188}} |[[Cerkev sv. Ožbolta, Javorovica|Ožbolt]] |[[Javorovica]] |1869 |Gotska cerkev s pravokotno ladjo z ravnim stropom, poznogotskim portalom in obokanim prezbiterijem se prvič omenja leta 1383. Cerkev je bila barokizirana in prezidana. Opuščena leta 1869 po odloku škofijskega ordinariata. Leta 1984 na njenem mestu postavljena spominska kapela partizanom IV. bataljona [[5. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Ivan Cankar«|Cankarjeve brigade]]. |<ref>{{RKD sklic|1-09554}}</ref> |- |{{Slika d|Q139916621}} |[[Cerkev, sv. Pankracija, Zreče|Pankracij]] |[[Zreče]] |{{Hs|1825-12-31}} pred 1825 |Nekdanja grajska cerkev pri dvorcu oziroma [[Grad Jamnik|gradu Jamnik]] je bila zgrajena leta 1342 s strani viteza Tannerja. Leta 1775 so v njej prenehali z mašami, leta 1783 so jo predelali v gospodarsko poslopje. Do leta 1825 je postala ruševina. Danes je domnevno ohranjen le skromen fragment zahodnega zidu v tamkajšnji garaži. |<ref>{{navedi knjigo|last=Sapač|first=Igor|title=Freudenberg, Lušperk, Jamnik: zreški gradovi med včeraj, danes in jutri|publisher=Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Maribor|location=Zreče|year=2016|cobiss=88682497|url=https://www.zrece.si/Files/eMagazine/12/316166/Zreski%20gradovi.pdf|pages=55, 57-58, 61, 63}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Pavla, Žabče|Pavel]] |[[Žabče]] |po 1759 |Opuščena po prenovi [[Cerkev sv. Marka, Žabče|cerkve sv. Marka v Žabčah]] okrog leta 1759. Po cerkvi se imenuje praznik šempav. Ruševine vidne. |{{Sfn|Höfler|2016|p=39}} |- | |[[cerkev sv. Petra, Brezovo Brdo|Peter]] |[[Brezovo Brdo]] | |Vidni temelji cerkve, material je bil porabljen za gradnjo cest. |<ref>{{RKD sklic|1-03956}}</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Petra, Piran|Peter]] |[[Piran]] |{{neznano}} |Cerkev, zgrajena leta 1272, tedaj še zunaj mestnega obzidja. Morebiti samostanska cerkev ali pa v lasti bratovščine. Leta 1818 je bila na njenih nekdanjih temeljih zgrajena današnja [[Cerkev sv. Petra, Piran|cerkev sv. Petra]]. |<ref>{{RKD sklic|00517}}</ref> |- |{{Slika d|Q137825247}} |[[Cerkev sv. Petra, Pristava pri Leskovcu|Peter]] |[[Pristava pri Leskovcu]] |{{Hs|1800-12-31}} 18. stoletje |Stala blizu [[Dvorec Globelo|dvorca Globelo]], opuščena v 18. stoletju. |{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=102}} |- | |[[cerkev sv. Petra, Sečovlje|Peter]] |[[Sečovlje]] |{{neznano}} |Cerkev je stala na območju današnje pristajalne steze [[letališče Portorož|letališča Portorož]]. Merila je približno 12×7&nbsp;m. Objekt je vrisan na nekaj zemljevidih, omenil ga je tudi koprski škof [[Paolo Naldini]], po cerkvi se je ohranil tudi lokalni toponim. |<ref>{{RKD sklic|30453}}</ref> |- |{{Slika d|Q140066650}} |[[Cerkev sv. Petra, Srednja Bukova Gora|Peter]] |[[Srednja Bukova Gora]] |1942 |Skromna cerkev je datirana v 17. stoletje. Imela je nizko čokato kamnito podzidavo in skodlasto streho. Od požiga 1942 ohranjeni obodni zidovi in zvončnica. |<ref>{{RKD sklic|1-02806}}</ref> |- |{{Slika d|Q66481147}} |[[Cerkev sv. Petra, Stopno|Peter]] |[[Stopno, Škocjan|Stopno]] | |Zaradi slabega stanja porušena po letu 1945. Ohranjeni skromni sledovi temeljnih zidov. |<ref>{{RKD sklic|25618}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Petra, Šentviška Gora|Peter]] |[[Šentviška Gora]] |{{hs|1782}}pred 1782 |Cerkev pravokotnega tlorisa je stala na severozahodnem robu vasi. Omenjena je v več vizitacijskih dnevnikih, leta 1782 ni več omenjana. |{{sfn|Höfler|2016|p=48}}<ref>{{RKD sklic|1-18085}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Petra, Topla Reber|Peter]] |[[Topla Reber]] |1945 |Cerkev se prvič omenja leta 1463, okolica pa nakazuje na morebitni protiturški tabor. Cerkev je bila zidana v baročnem slogu, imela je tristrani prezbiterij. |<ref>{{RKD sklic|1-02822}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Koper|Peter in Pavel]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Pugled pri Starem Logu|Peter in Pavel]] |[[Pugled pri Starem Logu]] |{{hs|1942-08-01}}avgust 1942 |Baročna cerkev iz 17. stoletja je imela kasetiran strop, pred vhodom je stala lopa. Oltarna slika je bila iz leta 1624, na oltarju je navedena letnica 1730, prenovljen je bil tudi v 19. stoletju. Požgana je bila avgusta 1942 tekom roške ofenzive. |<ref>{{RKD sklic|1-02315}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Petra in Pavla, Šentviška Gora|Peter in Pavel]] |[[Šentviška Gora]] |{{hs|1755}}{{c.}} 1755 |Cerkev je omenjana v vizitacijskih dnevnikih med leti 1570 in 1755. |<ref>{{RKD sklic|1-18085}}</ref> |- |{{Slika d|Q128789108}} |[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Topli Vrh|Peter in Pavel]] |[[Topli Vrh, Semič]] |{{hs|1945}}{{c.}}1945 |Cerkev je imela pravokotno ladjo in tristran prezbiterij, vhod v cerkev je bil skozi pritličje zvonika. |<ref>{{RKD sklic|1-02812}}</ref> |- | |[[Kapela Predragocene Jezusove krvi, Kumrova vas|Predragocena Jezusova kri]] |[[Kumrova vas]] |1942 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je imela tristrani prezbiterij, pravokotno ladjo in lesen zvonik na preslico. Zvonova sta bila iz let 1607 in 1839. Kapela je bila uničena s preostankom naselja tekom 2. svetovne vojne leta 1942. |{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=84}}<ref>{{RKD sklic|1-02775}}</ref> |- |[[Slika:Mozelj Slovenia - chapel 2.jpg|150px|brezokvira]] |[[Kapela Predragocene Jezusove Krvi, Mozelj|Predragocena Jezusova Kri]] |[[Mozelj]] |1954 |Prvotna kapela je bila postavljena leta 1586, nato večkrat prezidana v letih 1866, 1912 in 1926. Po vojni je postala senik, leta 1954 je bila porušena. Ruševine so vidne. Leta 1994 je bil med ruševinami postavljen spomenik žrtvam druge svetovne vojne. |<ref>{{RKD sklic|1-02789}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Primoža in Felicijana, Brestje|Primož in Felicijan]] |[[Brestje]] |1782 |Cerkev je morda stala na staroslovanskem grobišču. Opuščena je bila 1782, 1812 v ruševinah, med prvo svetovno dodatno poškodovana zaradi bojev. Ostanki vidni, stopnišče in kropilnik sta v Tinčetovi hiši v Brestju. |<ref>{{RKD sklic|1-24092}}</ref><ref>{{RKD sklic|1-29039}}</ref>{{sfn|Höfler|2016|p=59}} |- |{{Slika d|Q140066532}} |[[Cerkev sv. Primoža in Felicijana, Grčarice|Primož in Felicijan]] |[[Grčarice]] |1949 |Sprva je bila podružnica [[Župnija Ribnica|ribniške pražupnije]]. Od leta 1767 je imela lastnega kanonika, od 1878 pa je bila sedež samostojne župnije. Leta 1845 je bil zgrajen zvonik. Objekt je bil poškodovan leta 1943 in nato 1949 odstranjen. |<ref>{{RKD sklic|1830}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Primoža in Felicijana, Grgar|Primož in Felicijan]] |[[Grgar]], morda [[Kromberk]] |1750–1782 |V urbarjih iz 1507 in 1523 zabeležno, da stoji nad Fajdigovščem v Kromberku, kasnejši popis iz 1684 in vizitacijski dnevnik iz 1750 jo umeščajo v okolico [[Grgar]]ja. V kasnejših popisih ni omenjena. |{{sfn|Höfler|2016|p=65}} |- | |[[cerkev sv. Primoža in Felicijana, Vogrsko|Primož in Felicijan]] |[[Vogrsko]] |{{hs|1782}}{{c.}}1782 |Podružnična cerkev se v vizitacijskih popisih omenja v letih 1570–1782. Ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|1-21359}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Primoža, Podsenica|Primož]] |[[Podsabotin]]<br/>Podsenica |{{hs|1668}}po 1668 |Omenjena leta 1523 v goriškem urbarju, nato v popisu leta 1651, kjer ima Marijin patrocinij. |{{sfn|Höfler|2016|p=66}} |- |{{Slika d|Q69597415}} |[[Cerkev sv. Roka, Novo mesto|Rok]] |[[Novo mesto]] | |Poškodovana med 2. svetovno vojno, po vojni propadla. Ohranjene ruševine. |<ref>[http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 Porušena cerkev svetega Roka pri Jedinščici] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190901095457/http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 |date=2019-09-01 }}, Zupnija-nm-smihel.si, pridobljeno 1. september 2019.</ref> |- |{{Slika d|Q140065596}} |[[Cerkev sv. Roka, Smuka|Rok]] |[[Smuka]] |1954 |Cerkev je bila iz 16. stoletja, leta 1689 jo omenja Valvasor. Imela je tristrani prezbiterij, pravokotno ladjo ter od 19. stoletja dalje zvonik. Leta 1942 je bila poškodovana med požigom vasi, leta 1954 so jo podrli. Vidni so ostanki tlaka, od leta 2007 je na njenem mestu postavljen križ. |<ref>{{RKD sklic|1-00923}}</ref> |- |[[Slika:Cerkev sv Roka, Solkan, 31.10.17. (BildID 15607907) (cropped).jpg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev sv. Roka, Solkan|Rok]] |[[Solkan]] |1955 |Cerkev je bila zgrajena leta 1682 po epidemiji kuge, posvečena je bila leta 1689, služila je kot pokopališka cerkev. Leta 1955 je bila odstranjena. |{{sfn|Höfler|2016|p=64}} |- |{{Slika d|Q17021452}} |[[Cerkev sv. Rozalije, Ljubljana|Rozalija]] |[[Ljubljana]] |1786 |Zgrajena je bila v letih 1708–1709 kot grajska cerkev [[grad Ljubljana|ljubljanskega gradu]]. Imela je tri oltarje ter bogato notranjščino, bila je tudi prva ljubljanska cerkev s kupolo. V [[požar v Ljubljani (1774)|požaru leta 1774]] je bila poškodovana, leta 1786 prodana na dražbi in še istega leta podrta. Temelji odstranjeni med prenovo otroškega igrišča leta 2011. |<ref>{{navedi splet|first=Ana|last=Lavrič|title=Cerkev sv. Rozalije|work=Pot po baročni Ljubljani, virtualna razstava sakralnih spomenikov|date=april 2012|url= http://barok.zrc-sazu.si/spomeniki/rozalija|publisher=UIFS ZRC SAZU|access-date=14.7.2026}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Sebastijana, Kozana|Sebastijan]] |[[Kozana]] |{{neznano}} |Omenjena v goriškem urbarju leta 1507, da stoji nad Kozano, zabeležena še v več vizitacijskih dnevnikih, nazadnje leta 1759. Ni znana. |{{sfn|Höfler|2016|p=58}} |- | |[[Cerkev sv. Silvestra, Bovec|Silvester]] |[[Bovec]] |{{neznano}} |Prvič omenjena leta 1585 ali 1595. Njene ruševine verjetno stojijo med hriboma Ravelnik in Stržišče nad sotočjem Soče in [[Koritnica (reka)|Koritnice]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=31}} |- | |[[Cerkev sv. Sofije, Koper|Sofija]] |[[Koper]] |{{Hs|1818}}pred 1818 |Cerkev, občasno imenovana kot kapela, je stala na oboku (starih) Izolskih vrat na notranjem [[Koprsko obzidje|koprskemu obzidju]]. Cerkev porušena z rušitvijo mestnih vrat, ki se na Franciscejskemu katastru 1818 ne pojavijo več. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[cerkev sv. Štefana, Fijeroga|Štefan]] |[[Fijeroga]] |{{neznano}} |Romanska cerkev iz 12. ali 13. stoletja je imela skrito polkrožno apsido in je tako primerljiva [[#sv. Nedelja|cerkvi sv. Nedelje v Kortah]]. Merila je približno 13×5&nbsp;m. Cerkev je bila spremenjena v skedenj, ki je kasneje pogorel in ni bil obnovljen. Ohranjeni dve steni ter apsida, ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|1-16490}}</ref> |- | |[[Kapela sv. Štefana, Kačji Potok|Štefan]] |[[Kačji Potok]] |po 1945 |Poznogotska kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila prezidana v 18. in 19. stoletju, porušena po zaključku 2. svetovne vojne. |<ref>{{RKD sklic|1-02780}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Štefana, Krkavče|Štefan]] |[[Krkavče]] |{{neznano}} |Cerkev je stala pod hribom Dovin, v njeni bližini je bilo odkritih več grobov. Ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|1-07204}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Štefana, Koper|Štefan]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |{{Slika d|Q140051843}} |[[Cerkev sv. Štefana in Antona Padovanskega, Koblarji|Štefan in Anton Padovanski]] |[[Koblarji]] |1956 |Cerkev je bila iz 16. stoletja, prezidana okoli 1817. Imela je pravokotno ladjo, vzidan zvonik, zakristijo in tristrani prezbiterij. Cerkev med 2. svetovno vojno ni bila poškodovana, vendar je bila leta 1956 odstranjena. Od leta 2004 je na njenem mestu postavljena kapelica. |<ref>{{RKD sklic|1-02301}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Štefana, Račice|Štefan]] |[[Račice]] | |Cerkev je datirana v 17. stoletje. Morda je pripadala danes izginulemu naselju Kameno Brdo. Ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|1-27985}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Štefana, Teharje|Štefan]] |[[Teharje]] |{{Hs|1974-12-31}} 1974 |Med 2. svetovno vojno je bila zadeta v letalskem napadu. Leta 1958 so jo porušili. Pripadajoči zvonik je bil porušen leta 1974. |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.zupnija-teharje.si/?mod=3|title=Župnija sv. Martina na Teharjah|accessdate=17. 4. 2025|website=Župnija Teharje}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Teobalda, Šmarje pri Ajdovščini|Teobald]] |[[Šmarje pri Ajdovščini]] |1782 |Vidne so ruševine cerkve, ki se v vizitacijskih dnevnikih omenja v letih 1650–1782, ležijo na vrhu griča Sv. Tibot. |<ref>{{RKD sklic|1-04961}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Tomaža, Mlinsko|Tomaž]] |[[Mlinsko]] |1757 |Prvič omenjena leta 1473 kot cerkev sv. Ubalda. Podrta zaradi nestabilnega terena in na novo sezidana v [[Idrsko|Idrskem]] z [[Cerkev sv. Tomaža, Idrsko|istim patrocinijem]]. | |- |{{Slika d|Q105712864}} |[[Cerkev sv. Tomaža, Vrhpolje|Tomaž]] |[[Vrhpolje, Hrpelje - Kozina|Vrhpolje]] | |Zaradi bližine slovensko-italijanske meje obmejna enota Jugoslovanske ljudske armade ni dovolila uporabljati cerkve ter pokopališča. Župnišče, mežnarija in cerkev so bili postopoma uničeni. |<ref>[http://katoliska-cerkev.si/sv-tomaz-povezuje-slovence-na-meji Sv. Tomaž povezuje Slovence na meji], Katoliska-cerkev.si, pridobljeno 26. november 2017.</ref> |- |{{Slika d|Q140042998}} |[[Cerkev sv. Trojice, Knežja Lipa|Trojica]] |[[Knežja Lipa]] |1942 |Prvič omenjana leta 1667. Baročna cerkev je imela delno gotski prezbiterij z oltarjem iz leta 1720 in podobo [[Sveta Trojica|Svete Trojice]]. Imela je dva zvonova. Od leta 1824 je bila pokopališka cerkev. Leta 1942 je bila požgana med roško ofenzivo in ni bila nikoli obnovljena. Danes je v ruševinah ohranjen podzid prezbiterija ter zvonik. |<ref>{{RKD sklic|1-02767}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=26}} |- | |[[cerkev sv. Trojice, Kojsko|Trojica]] |[[Kojsko]] |1764 |Cerkev je bila zgrajena 1585, v njej se je maševalo že med gradnjo. Podrta je bila po letu 1764, njen material je bil uporabljen za izgradnjo [[cerkev Device Marije vnebovzete, Kojsko|nove župnijske cerkve]]. |{{sfn|Höfler|2016|p=62}} |- | |[[cerkev sv. Trojice, Morava|Trojica]] |[[Morava]] |1955 |Poznogotska cerkev je tu stala že vsaj leta 1674, verjetno na mestu starejše kapele. Ladja je imela raven strop in petosminsko zaključen banjasto obokan prezbiterij. Leta 1896 je bila obnovljena, 1902 pa prezidana, ko je bil dozidan zvonik, ki je nadomestil zvončnico. Po drugi svetovni vojni je služila kot župnijska cerkev Kočevske Reke. Cerkev je bila razstreljena leta 1955, ruševine pa odstranjene leta 1956. |{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=142–148}}<ref>{{RKD sklic|1-02788}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Trojice, Ponikve, Semič|Trojica]] |[[Ponikve, Semič]] |1942 |Cerkev požgana skupaj s preostankom naselja med roško ofenzivo leta 1942. |<ref>{{RKD sklic|1-19514}}</ref> |- |[[File:Cerkev sv. Trojice, Rajndol.jpg|150px|brezokvirja]] |[[Cerkev sv. Trojice, Rajndol|Trojica]] |[[Rajndol]] |po 1953 |Cerkev je imela pravokotno ladjo z dvokapnico, gotski prezbiterij in nad vhodom zvončnico, okoli nje pa je bilo opuščeno pokopališče. Cerkev je bila porušena po letu 1953. |<ref>{{RKD sklic|1-02800}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Ubalda, Bonini|Ubald]] |[[Bonini]] |{{neznano}} |Stala na vrhu hriba Ubald. V bližini je morda stal samostan. Ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|16495}}</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Ubalda, Orehek|Ubald]] |[[Orehek, Cerkno|Orehek]] |1740 |Zgrajena domnevno kot rudarska cerkev pod zaselkom Na Nemcih, zaradi plazovitega območja podrta 22. maja 1740. Leta 1743 je bila vzhodneje zgrajena nova [[Cerkev sv. Ubalda, Orehek|cerkev sv. Ubalda]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=47}}<ref>{{RKD sklic|23328}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Ulrika, Maribor|Ulrik]] |[[Maribor]] |1841 |Stala je na območju Graških vrat že pred letom 1300. Bila je podružnica mestne župnije, namenjena okoliškemu prebivalstvu Maribora. Z jožefinskimi reformami je bila leta 1784 zaprta in prodana, pripadajoče pokopališče je bilo 1809 opuščeno, stavbo pa so porušili leta 1841. |{{sfn|Mlinarič|1973|p=62}} |- |{{Slika d|Q137825248}} |[[Cerkev sv. Urbana, Veniše|Urban]] |[[Veniše]] |{{Hs|1800-12-31}} konec 18. stoletja |Postavljena verjetno sredi 17. stoletja, konec 18. stoletja že v ruševinah. |{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=101}}{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=363-364}} |- | |[[Cerkev sv. Urha, Koper|Urh]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Starejšo cerkev je 13. aprila 1221 posvetil škof [[Absalom Koprski|Absalom]], ki je bila nato podrta. Novejšo je 21. oktobra 1239 posvetil škof [[Tomaž Contarini]]. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- |[[Slika:cerkev sv. Urha, Podstenice, 1936 (cropped).jpg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Urha, Podstenice|Urh]] |[[Podstenice]] |1950. |Cerkev je stala izven vasi. Imela je pravokotno ladjo in polkrožno apsido v romanskem stilu, primitivne gradnje. Strop je bil obokan. Ob ladji je stal zvonik. Porušena po koncu druge svetovne vojne. |<ref>{{RKD sklic|1-02795}}</ref> |- |{{Slika d|Q140043080}} |[[Cerkev sv. Urha, Rogati Hrib|Urh]] |[[Rogati Hrib]] |1947 |Pokopališka cerkev je stala nad vasjo. Prvič jo je omenil Valvasor v ''Slavi vojvodini Kranjske'', arhitekturne značilnosti pa segajo na začetek 17. stoletja. Imela je poligonalno zaključen prezbiterij, raven lesen poslikan strop ter streho, krito s skodlami. Vhod je bil skozi zvonik. Podrta je bila po 1947. |<ref>{{RKD sklic|1-02803}}</ref> |- | |[[kapela sv. Urha, Starološki Grič|Urh]] |[[Starološki Grič]] |{{hs|1914}} pred 1914 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila zgrajena v 16. stoletju v gotskem slogu iz lehnjaka. Imela je petosminski prezbiterij. Opuščena konec 19. stoletja s preostankom naselja zaradi izseljevanja v ZDA. |<ref>{{RKD sklic|1-18401}}</ref> |- | |Uršula |Anhovo (domnevno) |{{neznano}} |Omenjena samo v vizitacijskem dnevniku leta 1651 med [[cerkev sv. Ahaca, Prilesje|prileško]], [[cerkev sv. Jedrti, Vrtača|vrtaško]] in [[cerkev sv. Jakoba, Debenje|debenjsko]] cerkvijo. Neznana. |{{sfn|Höfler|2016|p=56}} |- |{{Slika d|Q140038357}} |[[Cerkev sv. Uršule, Stari Breg|Uršula]] |[[Stari Breg]] |1960. |Podružnična cerkev iz 2. polovice 18. stoletja je bila močno poškodovana leta 1943 in odstranjena v 60. letih 20. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|2314}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Uršule, Hieronima in Osvalda, Jagršče|Uršula, Hieronim in Osvald]] |[[Jagršče]] |1787 |Gotska cerkev iz leta 1492 je bila opuščena po letu 1787 z izgradnjo [[Cerkev sv. Uršule, Jagršče|cerkve sv. Uršule]] nižje v vasi. |<ref>{{RKD sklic|1-28021}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Valentina, Dolnja Briga|Valentin]] |[[Dolnja Briga]] |{{hs|1954}}{{c.}} 1954 |Pokopališka cerkev je stala na robu vasi. |<ref>{{RKD sklic|1-01648}}</ref> |- |{{Slika d|Q130564953}} |[[Cerkev sv. Valentina, Šmaver|Valentin]] |[[Šmaver, Nova Gorica|Šmaver]]<br/>[[Sabotin]] |{{Hs|1782}}opuščena 1782 |Cerkev vsaj od leta 1502 s kaplanom, v 18. stoletju prebivališče puščavnikov. Opuščena tekom jožefinskih reform, močno poškodovana tekom 1. svetovne vojne. Danes znotraj ruševin posvečen manjši oltar. |<ref>{{Navedi splet|title=Cerkev sv. Valentina na Sabotinu|url=https://www.sabotin-parkmiru.si/index.php/aktivnosti/10-urejen-sistem-kavern-na-sabotinu|website=Sabotin park miru|accessdate=2025-12-26|first=Beatriče|last=Žbona Trkman}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Valentina, Zajčje Polje|Valentin]] |[[Zajčje Polje]] |1950. |Stala je na severozahodnemu delu vasi, nastala je s prizidavo pravokotne ladje na šestkoten prezbiterij kapele na mestu nekdanje [[cerkev sv. Andreja, Zajčje Polje|cerkve sv. Andreja]]. Porušena po drugi svetovni vojni. |<ref name="zajčje_polje" /> |- | |[[Cerkev sv. Vida, Mavrc|Vid]] |[[Mavrc]] |19. stoletje |Podružnična cerkev iz leta 1632 je imela kvadratno ladjo ter petstrani prezbiterij. Opuščena je bila s koncem 19. stoletja. Vidne ruševine. |<ref>{{RKD sklic|1-02786}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=71}} |- | |[[cerkev sv. Vida, Solkan|Vid]] |[[Solkan]]<br/>Ščedne |{{neznano}} |Cerkev iz 13. stoletja, omenjena je v več urbarjih in popisih. Močno poškodovana med boji prve svetovne vojne.<!--ni jasno, ali je bila porušena tekom WWI ali že prej --> |<ref>{{RKD sklic|1-21220}}</ref>{{sfn|Höfler|2016|p=64}} |- |[[Slika:Cerkev sv. Vida, Dolnja Topla Reber, 1937 (cropped).jpg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev sv. Vida, Topla Reber|Vid]] |[[Dolnja Topla Reber]] |1968 |Cerkev je bila zgrajena {{c.}} leta 1700. Imela je kvadratno ladjo, nizek prezbiterij in zvonik s piramidasto streho. Leta 1942 je bila požgana, 1968 odstranjena. |<ref>{{RKD sklic|1-02570}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Vida in Modesta, Koper|Vid in Modest]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev Vseh svetih, Piran|Vsi sveti]] |[[Koper]] |{{neznano}} |1. novembra 1340 jo je posvetil škof [[Marko Semitecolo]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[cerkev Vseh svetih, Ptuj|Vsi sveti]] |[[Ptuj]] |1787 |Sezidana leta 1380 po naročilu Ulrika in Bernarda Ptujskega, blagoslovljena leta 1513 po salzburškem knezoškofu Leonhardu. Prodana 1787, tedaj opuščeno nekatoliško pokopališče, leta 1840 preurejena v stanovanje. Stala na območju današnje Jadranske ulice 9. |<!--predlog, glej pogovorno stran--> |- | |[[cerkev Žalostne Matere Božje, Zdihovo|Žalostna Mati Božja]] |[[Zdihovo]] |1954 |Podružnična romarska cerkev je bila zgrajena leta 1702. Imela je pravokotno ladjo, na jugu k njej prislonjen zvonik, prezbiterij je bil tristrano zaključen. Porušena leta 1954. |<ref>{{RKD sklic|1-02819}}</ref> |} === Pravoslavne cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" style="text-align:center" !Slika !Cerkev !Naselje !Leto<br>propada !Opis !Vir |- |{{Slika d|}} |[[Cerkev sv. Elije, Brje pri Koprivi|Elija]] |[[Brje pri Koprivi]] | | | |- |{{Slika d|Q19933066}} |[[Cerkev sv. Lazarja, Maribor|Lazar]] |[[Maribor]] |{{Hs|1941-04-31}} april 1941 |Pozidana v letih 1935–1936. Stala je na [[Trg generala Maistra, Maribor|Trgu generala Maistra]] in so jo po ukazu nemškega okupatorja še nedograjeno podrli zajeti jugoslovanski vojaki aprila 1941. |<ref>{{Navedi splet |url=http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |title=Yugokronika.mojforum.si |accessdate=2009-01-16 |archive-date=2008-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080322034422/http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |url-status=dead }}</ref> |- |{{Slika d|}} |[[Cerkev sv. Petra, Paunoviči|Peter]] |[[Paunoviči]] | | |<ref>[http://www.lokalno.si/2014/01/07/108890/zgodba/Bozic_v_pravoslavnih_Milicih/ Božič v pravoslavnih Miličih], Lokalno.si.</ref> |- |{{Slika d|Q13567595}} |[[Cerkev sv. Save, Celje|Sava]] |[[Celje]] |{{Hs|1941-04-09}} 9. april 1941 | | |- |{{Slika d|}} |[[Cerkev sv. Stevana, Marindol|Stevan]] |[[Marindol]] | | |<ref>Martin Tomažin, ''[http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Tomazin-Martin.PDF Uskoške populacije na Jugovzhodu Slovenije]'', Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2004.</ref> |} === Evangeličanske cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" style="text-align:center" !Slika !Cerkev !Naselje !Leto<br>propada !Opis !Vir |- |{{Slika d|Q60352064}} |[[Evangeličanska cerkev, Arja vas|Evangeličanska cerkev]] |[[Arja vas]] (Govče) |{{Hs|1600-01-20}} 20. januar 1600 |Rotunda, zgrajena leta 1589, porušena v protireformacijski akciji 20. januarja 1600. |<ref>[https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/protestantska-cerkev-na-govcah.html Protestantska cerkev na Govčah], Kamra.si, pridobljeno 21. februar 2021.</ref> |- |{{Slika d|Q105622655}} |[[Evangeličanska cerkev, Celje|Evangeličanska cerkev]] |[[Celje]] |{{Hs|1964-12-31}} 1964 |Neogotska cerkev, zgrajena leta 1906, po 2. svetovni vojni dana na razpolago starokatoliški skupnosti, leta 1964 porušena zaradi propadanja. |<ref>Lejla Valentić in drugi, ''[https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4201303712.pdf O pravoslavnih in protestantskih porušenih svetiščih v Celju]'', raziskovalna naloga, I. gimnazija v Celju, Celje 2003, stran 23.</ref> |- |{{Slika d|Q105622649}} |[[Evangeličanska cerkev, Radlje ob Dravi|Evangeličanska cerkev]] |[[Radlje ob Dravi]] | |Zgrajena leta 1905, porušena po 2. svetovni vojni. |<ref>[https://lokalec.si/novice/sovrazniki-v-isti-domovini-kaksna-zabloda-kaksen-zlocin/ »Sovražniki v isti domovini! Kakšna zabloda, kakšen zločin!«], Lokalec.si, pridobljeno 21. februar 2021.</ref> |} {{Škrbinski seznam}} == Opombe == {{sklici|group=lower-alpha}} == Sklici == <references responsive="1"></references> == Viri == *{{navedi revijo|first=Avguštin|last=Cene|title=Zgornji stolp na Kranclju in nekdanja župna cerkev v Stari Loki (Poročilo o izkopavanjih v l. 1954)|magazine=Loški razgledi|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDJJKE2V|publisher=Muzejsko društvo Škofja Loka|year=1954|issue=1|volume=1|cobiss=7211522}} * {{Navedi knjigo|title=Marija na jezeru: 1000 let župnije Leskovec pri Krškem|publisher=Družina|year=2025|isbn=978-961-04-1191-8|location=Ljubljana|cobiss=235513091|editor-last1=Černelič Krošelj|editor-first1=Alenka|editor-last2=Gnidovec|editor-first2=Matej}} *{{navedi knjigo|first=Alojz|last=Demšar|title=Nekdanja župna cerkev sv. Martina v Žireh|publisher=Muzejsko društvo Žiri|year=2024|series=Knjižnica Žirovskega občasnika|url=https://www.mojaobcina.si/prenosi/novice/ziri/608230_cerkev-ok_barvna.pdf|isbn=978-961-92275-5-8|cobiss=213537283}} *{{navedi knjigo|last1=Ferenc|first1=Mitja|first2=Gojko|last2=Zupan|year=2012|title=Izgubljene kočevske vasi|volume=2 (K–P)|location=Ljubljana|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani}} *{{navedi knjigo|last1=Ferenc|first1=Mitja|first2=Gojko|last2=Zupan|year=2013|title=Izgubljene kočevske vasi|volume=3 (R–Ž)|location=Ljubljana|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani}} * {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Primorska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2016|isbn=978-961-7004-01-4|location=Ljubljana|cobiss=286622464|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/36126}} * {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Kranjska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2017|isbn=978-961-7004-05-2|location=Ljubljana|cobiss=291693056|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/38022}} *{{navedi revijo|title=Bogoslužne stavbe na Slovenskem po drugi svetovni vojni|first=Martin|last=Kavčič|first2=Vladimir|last2=Brezar|year=2009|issue=2|magazine=AR. Arhitektura, raziskave|cobiss=251864064|publisher=Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R3PPBOM2}} * {{navedi knjigo|first1=Marko|last1=Kolenc|last2=Kren|first2=Janez|first3=Marinka|last3=Dražumerič|first4=Joži|last4=Vesel|last5=Mesojedec|first5=Marko|first6=Anton|last6=Marinko|title=Sto let s svetim Antonom Padovanskim|year=2010|publisher=[[Župnija Prečna]]|location=Prečna|cobiss=251083264}} * {{navedi knjigo|editor-first1=Ana|editor-last1=Lavrič|editor-first2=Damjan|editor-last2=Hančič|title=Odsev Luči: Štiridesetletnica oživitve Klarine karizme v Sloveniji|publisher=Samostan Brezmadežne sester klaris Nazarje|location=Nazarje|year=2019|isbn=978-961-94470-1-7|cobiss=299386880}} * {{navedi revijo|last=Likar|first=Darko|year=2010|title=Arhitektura cerkva nad mestnimi vrati notranjega obzidja v Kopru in oratorija sv. Jakoba nad Poljskimi vrati v Piranu|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWR6903O|magazine=Annales. Series historia et sociologia|publisher=Univerza na Primorskem, Znanstvenoraziskovalno središče; Zgodovinsko društvo za južno Primorsko|page=278|cobiss=1949651|number=2}} * {{navedi knjigo|first=Anton|last=Seher|title=Zgodovina Premogovnika Senovo|year=1986|publisher=SOZD REK "Edvard Kardelj" – DO RPS, DO Rudnik rjavega premoga Slovenije TOZD Rudnik rjavega premoga Slovenije|location=Senovo|cobiss=8619681}} *{{navedi revijo|first=Bor|last=Zavrl|title=Duhovna oskrba bolnikov: Bolniška cerkev in kapele na področju današnjega Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana|magazine=Retrospektive|year=2025|issue=8/1|doi=10.64651/8-1-3|url=https://sistory.si/publication/72029|publisher=Združenje za promocijo kulturne dediščine, raziskav in novih tehnologij}} *{{navedi revijo|last=Mlinarič|first=Jože|year=1973|issue=1|magazine=Časopis za zgodovino in narodopisje|publisher=Založba nova obzorja |location=Maribor|title=Beneficiji v mestu Maribor do konca 16. stoletja|url=https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/6001-7000/6994/1973_1_Casopis_za_zgodovino_in_narodopisje.pdf|pages=60–91}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Former churches in Slovenia|Ruševinske in nekdanje cerkve v Sloveniji}} {{Cerkve v Sloveniji}} [[Kategorija:Seznami cerkva v Sloveniji| ]] [[Kategorija:Ruševinske in izginule cerkve v Sloveniji| ]] 3jenftm74xc8sfv3hv4li6ostyi9uwn Silvester Plotajs Sicoe 0 215003 6759981 6700431 2026-10-03T11:09:33Z ~2026-44996-51 264415 /* Viri */ 6759981 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Silvester Plotajs Sicoe''', [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]] in [[grafik]], * [[12. april]] [[1965]]. == Življenje in delo == Leta 1988 je diplomiral pri profesorju [[Emerik Bernard|Emeriku Bernardu]] na [[Akademija za likovno umetnost v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani]] ter tam nadaljeval podiplomski študij slikarstva pri profesorju [[Gustav Gnamuš|Gustavu Gnamušu]] in grafike pri profesorju [[Lojze Logar|Lojzetu Logarju]]. Leta 1990 se je študijsko izpopolnjeval pri profesorju [[Martin Tissing|Martinu Tissingu]] na [[Akademija Minerva|Akademiji Minerva]] v [[Groningen]]u na Nizozemskem. Kot svobodni umetnik deluje v Ljubljani. Plotajs je figuralik in kolorist. Navdušen nad nemškim ekspresionizmom, kubizmom in pop-artom ostaja zavezan pretežno štafelajski sliki. Vsebinsko upodablja kaotičnost sočasnega urbanega sveta in idole množične kulture ali izbrano simboliko. Slika v čistih, živih, močnih barvah z energično potezo čopiča. Slike so večinoma v velikih formatih. Na posamezni sliki nam posreduje množico različnih barvnih, simbolnih, kompozicijskih in napisanih informacij. Pri interpretaciji sveta je zavezan lastni umetniški svobodi in energiji optimizma. Piše tudi pesmi in kratka poetična besedila. Zanj bi lahko zapisali, da umetnost vidno živi, kot malokateri slovenski umetnik. V Študiji avtoportreta pravi: "...Vse videno preoblikujem in prepojim z osebno psihično pozicijo, ki me kot ustvarjalca in človeka postavlja v enkraten odnos z zunanjim svetom. Idejo pregnetem, obdelam z imaginacijo, da se izlušči bistvo... Nimam pravil, kako ustvarjati, nič ni prepovedano; gradim, rušim in spet gradim...". Plotajs redno in pogosto razstavlja doma in v tujini. Udeležuje se tudi slikarskih kolonij. Veliko pregledno razstavo je po svoji šestdesetletnici s pomočjo Sarivala Sosiča pripravil v Mestni galeriji marca 2026. == Nagrade == * 1987 Študentska Prešernova nagrada za slikarstvo * 1990 Odkupna nagrada [[Zveza društev slovenskih|ZDSLU]] na razstavi Slovenska grafika * 1995 1. nagrada Bienala mesta Kranj * 1995 velika nagrada Mednarodni Ex-tempore Piran * 1996 2. nagrada majski salon ZDSLU * 2013 Priznanje Riharda Jakopiča, stanovska nagrada za likovno umetnost za leto 2012, podeljujejo jo [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|ALUO]], [[Moderna galerija]], Zveza likovnih kritikov in ZDSLU * 2021 [[Nagrada Riharda Jakopiča]], stanovska nagrada, podeljujejo jo [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|ALUO]], [[Moderna galerija]], Zveza likovnih kritikov in ZDSLU == Sklici == {{sklici}} == Viri in literatura == * ''Likovne besede'', št. 38, december 1996 * ''Silvester Plotajs Sicoe'', katalog razstave, izdajatelj Silvester Plotajs Sicoe in ZDSLU, Ljubljana junij 1997, * Silvester Plotajs, ''Kako nosorogu razložiti umetnost'', katalog razstave, Mestna galerija Ljubljana, 2010, ISBN 978- 961-6587-62-4 * ''Moje srce je čisto umazano'' (pesniška zbirak, 2026) https://www.rtvslo.si/kultura/beremo/silvester-plotajs-sicoe-moje-srce-je-cisto-umazano/795569 * http://www.ugm.si/razstave/silvester-plotajs-sicoe-slikarjevo-srce-2062{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * http://www.equrna.si/index.php?path=145&kategorija=283 ==Zunanje povezave== *[http://www.plotajs.com Silvester Plotajs Sicoe - Uradna spletna stran] * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/175128967 Slikar Silvester Plotajs Sicoe: Bazen, iz katerega črpam za svoje slike, je ocean]. Naši umetniki pred mikrofonom (3. maj 2025). RTV Slovenija. {{Predloga:Jakopičevi nagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Plotajs Sicoe, Silvester}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski grafiki]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Jakopičevi nagrajenci]] {{artist-stub}} jcsqhzz63xxier5tfs6ro1d9vniytmy Seznam najvišjih stavb v Sloveniji 0 215847 6759819 6679074 2026-10-02T20:03:19Z Janezdrilc 3152 pp width 6759819 wikitext text/x-wiki '''Seznam najvišjih stavb in zgradb v Sloveniji''' po uradni višini razvršča vse stavbe in zgradbe, ki so bile kadarkoli zgrajene na ozemlju [[Slovenija|Slovenije]]. Najvišja stavba v Sloveniji je trenutno 106 metrov visok [[Razgledni stolp Kristal]] v Rogaški Slatini. Najvišji objekt v Sloveniji pa je [[Trboveljski dimnik]], ki v višino meri 360 metrov. == Najvišje stavbe == {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable col1center col5center col6center col7center" width=100% ! # ! width=2% | Slika ! Zgradba ! Naselje ! Višina ! Nivoji ! Leto ! width=35% | Opombe |- | | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Razgledni stolp Kristal]] | [[Rogaška Slatina]] | 106 m | | 2024 | Najvišja stavba Sloveniji. <ref>https://www.rogaska-slatina.si/si/obcinska-uprava/podrocja-dela/oddelek-za-razvoj-in-investicije/stolp-kristal/</ref> |- | 1. | [[Slika:BTC City panorama.jpg|center|150px]] | [[Kristalna palača, Ljubljana|Kristalna palača]] | [[Ljubljana]] | 89 m | 20 | 2011 | Najvišja stavba v Ljubljani. |- | rowspan="2" | 2. | rowspan="2" | [[Slika:Celovška dvojčka, Ljubljana.jpg|center|150px]] | Spektra - Južni stolp | [[Ljubljana]] | 85 m | 21 | 2023 | rowspan="2" |Najvišji stanovanjski stavbi v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Zlata celovška dvojčka končana, kdaj se bodo vselili prvi stanovalci?|url=https://www.metropolitan.si/novice/slovenija/celovska-dvojcka-koncana-kdaj-se-bodo-vselili-prvi-stanovalci-foto/|website=Metropolitan.si|date=2023-04-06|accessdate=2023-12-03|language=en}}</ref> |- | style="text-align:left;" | Spektra - Severni stolp | [[Ljubljana]] | style="text-align:center;" | 85 m | style="text-align:center;" | 21 | 2023 |- | 3. | [[Slika:SLO — Ljubljana (Hotel InterContinental) 2020.JPG|center|150px]] | [[Hotel Intercontinental Ljubljana]] | [[Ljubljana]] | 81,5 m | 21 | 2017 | S konico do višine 100 m.<ref>{{navedi splet|url=http://www.gradbenik.net/novice/53/hotel-intercontinental|title=Hotel InterContinental|date=4.10.2017|work=Gradbenik|accessdate=25.10.2017}}</ref> |- | 4. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | Atower | [[Ljubljana]] | 81 m | 23 | 2021 | Namembnost - hotel. S konico do višine 90 m. |- | 5. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Situla (stavba)|Situla]] | [[Ljubljana]] | 75 m | 21 | 2013 | |- | 6. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[World trade center Ljubljana]] | [[Ljubljana]] | 72 m | 18 | 1993 | |- | 7. | [[Slika:Neboticnik Tower 2.jpg|center|150px]] | [[Nebotičnik, Ljubljana|Nebotičnik]] | [[Ljubljana]] | 70 m | 13 | 1933 | Prvi nebotičnik v Sloveniji, ob izgradnji najvišja stavba v Sloveniji in na celotnem [[Balkan]]u ter deveta najvišja stavba v [[Evropa|Evropi]].<ref>Vesna Paradiž, ''[http://www.sloveniatimes.com/en/inside.cp2?uid=A293880E-E654-1DE2-E105-85875DC0DEC7&linkid=news&cid=839A4F2D-F008-C37A-2CC9-4314C8A807ED Ljubljana - Creating the city] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110614142754/http://www.sloveniatimes.com/en/inside.cp2?uid=A293880E-E654-1DE2-E105-85875DC0DEC7&linkid=news&cid=839A4F2D-F008-C37A-2CC9-4314C8A807ED|date=2011-06-14}}'', The Slovenia Times, 6. avgust 2010, pridobljeno 24. junij 2011.</ref> |- | 8. | [[Slika:Ljubljano, Jozefa Kirko de SU, 4.jpeg|center|150px]] | [[Cerkev sv. Jožefa, Ljubljana|Cerkev sv. Jožefa]] | [[Ljubljana]] | 69 m | — | 1922 | Najvišji cerkveni [[zvonik]] v Sloveniji. |- | 9. | [[Slika:Trg republike.jpg|center|150px]] | [[Trg republike, Ljubljana|Trg republike 3]] | [[Ljubljana]] | 69 m | 17 | 1973 | |- | 10. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Stolpnica BTC]] | [[Ljubljana]] | 67 m | 12 | 2000 | |- | 11. | [[Slika:Stolpnice Maribor Betnava.jpg|center|150px]] | [[Betnavski park]] | [[Maribor]] | 67 m | 17 | 2010 | Tri blok stolpnice enake višine z istim številom nadstropij. Najvišje stavbe v Sloveniji izven Ljubljane. |- | 12. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Petrolova stolpnica]] | [[Ljubljana]] | 67 m | 16 | 1979 | |- | 13. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[S2]] | [[Ljubljana]] | 66,6 m | 15 | 1981 | <ref>[http://www.skyscrapercity.com/showpost.php?p=21742831&postcount=698 OPPN za območje Bavarskega dvora], Skyscrapercity.com, pridobljeno 29. julij 2011.</ref> |- | 14. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Avtotehna]] | [[Ljubljana]] | 66,2 m | 16 | 1969 | |- | 15. | [[Slika:Kirurška stolpnica UKC Maribor.jpg|center|150px]] | [[Kirurška stolpnica UKC Maribor]] | [[Maribor]] | 65,5 m | 16 | 1973 | |- | 16. | [[Slika:SentjakovskaCerkev-Ljubljana.JPG|center|150px]] | [[Cerkev sv. Jakoba, Ljubljana|Cerkev sv. Jakoba]] | [[Ljubljana]] | 65 m | — | 1615 | Sedanji zvonik je bil nadgrajen leta 1895 |- | 17. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | stolpnice v [[BS3]] | [[Ljubljana]] | 63,7 m | 21 | 1981 | |- | 18. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Delova stolpnica]] | [[Ljubljana]] | 63,6 m | 15 | 1981 | |- | 19. | [[Slika:Eda center.JPG|center|150px]] | [[Eda center]] | [[Nova Gorica]] | 62 m | 15 | 2011 | |- | 20. | [[Slika:St. George's Parish Church 02.JPG|center|150px]] | [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|Cerkev sv. Jurija]] | [[Slovenske Konjice]] | 62 m | — | konec 13.<br>stoletja | Leta 1720 je bil zvonik povišan in je dobil tedanjo baročno kupolasto streho. |- | 21. | [[Slika:Cerkev sv. Nikolaja v Murski Soboti.JPG|center|150px]] | [[Stolnica sv. Nikolaja, Murska Sobota|Stolnica sv. Nikolaja]] | [[Murska Sobota]] | 60 m | — | 1912 | Zvonik je ostal še od prejšnje srednjeveške cerkve.<ref>''[http://www.sv-nikolaj.si/index.php/predstavitev1/zupnija-in-cerkev Soboška župnija in cerkev] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150823070312/http://www.sv-nikolaj.si/index.php/predstavitev1/zupnija-in-cerkev|date=2015-08-23}}'', Sv-nikolaj.si, pridobljeno 16. avgust 2015.</ref> |- | 22. | [[Slika:Smartno pri Litiji Slovenia - church.JPG|center|150px]] | [[Cerkev sv. Martina, Šmartno pri Litiji|Cerkev sv. Martina]] | [[Šmartno pri Litiji]] | 60 m | — | 1901 | |- | 23. | [[Slika:1960s postcard of Ljubljana (3).jpg|center|150px]] | [[Metalka]] | [[Ljubljana]] | 60 m | 15 | 1963 | |- | 24. | [[Slika:Trg republike.jpg|center|150px]] | [[Trg republike, Ljubljana|Trg republike 2]] | [[Ljubljana]] | 60 m | 12 | 1975 | |- | 25. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[R5]] | [[Ljubljana]] | 59 m | 17 | 2010 | |- | 26. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Radisson Blu Plaza Hotel]] | [[Ljubljana]] | 58,5 m | 17 | 2012 | |- | 27. | [[Slika:Frančiškanska cerkev Maribor.jpg|center|150px]] | [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|Bazilika Matere Usmiljenja]] | [[Maribor]] | 58 m | — | 1900 | |- | 28. | [[Slika:15-11-25-Maribor Inenstadt-RalfR-WMA 4288a.jpg|center|150px]] | [[Stolnica sv. Janeza Krstnika, Maribor|Stolnica sv. Janeza Krstnika]] | [[Maribor]] | 57 m | — | 1623 | Zvonik je bil prvotno visok 76 metrov, vendar so ga po udaru strele leta 1792 znižali na zdajšnjo višino. Najvišja stavba na Slovenskem od leta 1623 do leta 1895.<ref>''[http://www.stolnicamaribor.si/index.php/zgodovina-drugic Zgodovina: Iz zgodovine mariborske stolnice] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151109044846/http://www.stolnicamaribor.si/index.php/zgodovina-drugic|date=2015-11-09}}'', Stolnicamaribor.si, pridobljeno 16. avgust 2015.</ref> |- | 29. | [[Slika:2250 Ptuj, Slovenia - panoramio.jpg|center|150px]] | [[Cerkev sv. Jurija, Ptuj|Cerkev sv. Jurija]] | [[Ptuj]] | 57 m | — | 1558 | Pozidan je bil že v času gotike, posebej pa ga omenja mestni statut iz leta 1376. Leta 1556 je ptujska mestna oblast naročila italijanskemu gradbeniku Antoniu de Pivo, naj na mestu starega zvonika postavi novega. Prvotno se je zvonik dvigal v višino petih etaž in je bil prekrit z dvokapno streho, po požaru leta 1705 pa so se meščani zaradi varnosti odločili, da ga znižajo za eno etažo. Takrat je zvonik dobil čebulasto streho. |- | 30. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Stolpnice na Topniški]] | [[Ljubljana]] | 56 m | 17 | 1970-72 | Tri stolpnice iste višine z istim številom nadstropij. |- | 31. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | Nebotičnik | [[Kranj]] | 55,2 m | 17 | 1964 | Kranjski nebotičnik je bil nekoč najvišja stavba v Sloveniji. Prvotno je bila v pritličju zajtrkovalnica, od 1. do 5. nadstropja poslovni prostori, od 6. do 14. nadstropja so bila stanovanja, v 15. in 16. so bile sobe (prenočišča) v 17. nadstropju je bila razgledna kavarna in restavracija. Danes so v nebotičniku le še stanovanja in poslovni prostori. Zadnje etaže so bile kasneje spremenjene v stanovanja. Restavracijo v 17. nadstropju so preuredili v pisarne. Nekoč se je na strehi nebotičnika vrtel osvetljen neonski logotip podjetja Iskra Kranj. |- | 32. | [[Slika:Stolp Vinarium.jpeg|center|150px]] | [[Stolp Vinarium]] | [[Lendava]] | 53,5 m | 9 | 2015 | Razgledni stolp, iz katerega se vidi v 3 sosednje države: Avstrijo, Hrvaško in na Madžarsko. |- | 33. | [[Slika:Koper, Eslovènia (agost 2013) - panoramio (1).jpg|center|150px]] | [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper|Stolnica Koper]] | [[Koper]] | 53 m | — | 12. stoletje | Nekdanji romanski mestni stolp iz 12. stoletja, leta 1644 je bil zvonik nadzidan z oktagonalno piramidalno kapo oglejskega tipa. |} == Najvišji objekti == {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable col1center col5center col6center col7center" width=100% ! # ! width=2% | Slika ! Zgradba ! Naselje ! Višina ! Nivoji ! Leto ! width=35% | Opombe |- | 1. | [[Slika:Termoelektrarna Trbovlje in Sava IMG 2581.jpg|center|150px]] | [[Trboveljski dimnik|Dimnik]] [[Termoelektrarna Trbovlje|TET]] blok 4 | [[Trbovlje]] | 360 m | — | 1976 | Je najvišji objekt, ki je bil kadarkoli zgrajen v Sloveniji. Sicer pa je to najvišji dimnik v Evropi in sedmi najvišji na svetu.<ref>{{navedi novice|url=https://bojanambrozic.com/2015/11/05/plezanje-na-trboveljski-dimnik/|title=Najvišji objekt v Sloveniji|work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]|accessdate=17 January 2019}}</ref> |- | 2. | [[Slika:Dimnik Termoelektrarne Šoštanj.jpg|center|150px]] | Dimnik [[Termoelektrarna Šoštanj|TEŠ]] [[Termoelektrarna Šoštanj blok 5|blok 5]] | [[Šoštanj]] | 230 m | — | 1978 | Drugi največji dimnik in druga najvišja zgradba kadarkoli zgrajena v Sloveniji. Dimnik bloka 5. |- | 3. | [[Slika:Termoelektrana Sostanj - panoramio.jpg|center|150px]] | Hladilni stolp TEŠ [[Termoelektrarna Šoštanj blok 6|bloka 6]] | [[Šoštanj]] | 165 m | — | 2012 | |- | rowspan="2" | 4. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | Dimnik TEŠ [[Termoelektrarna Šoštanj blok 4|bloka 4]] | [[Šoštanj]] | 150 m | — | 1972 | |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Energetika Ljubljana|Dimnik Šiška, Energetika LJ]] | [[Ljubljana]] | 150 m | — | 1981 | |- | 5. | [[Slika:Tovarna glinice in aluminija Kidričevo 1961.jpg|center|150px]] | Dimnik [[Talum]] Kidričevo | [[Kidričevo]] | 143 m | — | 1947-96 | Dimnik so porušili na tovarniški praznik 21. novembra 1996.<ref>{{navedi novice|url=https://vimeo.com/86819398|title=Rušenje dimnika Talum Kidričevo|work=[[vimeo]]|accessdate=17 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.youtube.com/watch?v=1Ap_46d2zV8|title=Rušenje dimnika Talum Kidričevo|work=[[YouTube]]|accessdate=17 January 2019}}</ref> |- | 6. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | Kotel TEŠ [[Termoelektrarna Šoštanj blok 6|bloka 6]] | [[Šoštanj]] | 122 m | — | 2014 | |- | 7. | [[Slika:Toplarna.JPG|center|150px]] | [[Termoelektrarna Toplarna Ljubljana|Dimnik Moste, Toplarna LJ]] | [[Ljubljana]] | 101 m | — | 1966 | |- | rowspan="2" | 8. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | Dimnik TEŠ [[Termoelektrarna Šoštanj blok 1 in 2|bloki 1,2]],[[Termoelektrarna Šoštanj blok 3|3]] | [[Šoštanj]] | 100 m | — | 1956 | |- | [[Slika:Krvavec TV tower 2.jpg|center|150px]] | [[Krvavec (oddajnik)|Oddajnik Krvavec]] | [[Krvavec]] | 100 m | — | 1991 | Najvišji televizijski oddajnik/antena v Sloveniji. Stari kovinski stolp je bil na istem mestu zgrajen že leta 1957, a so ga podrli, saj je bil poškodovan v osamosvojitveni vojni. |- | 9. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | Kotel TEŠ [[Termoelektrarna Šoštanj blok 5|bloka 5]] | [[Šoštanj]] | 96 m | — | 1977 | |- | 10. | [[Slika:Termoelektrarna Šoštanj SV blok 6.jpg|center|150px]] | Stara hladilna stolpa blokov 5 in 6 | [[Šoštanj]] | 94 m | — | | Identična stara hladilna stolpa 5 in 6 merita v višino 94 metrov. |- | 11. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | Kotel TEŠ [[Termoelektrarna Šoštanj blok 4|bloka 4]] | [[Šoštanj]] | 89 m | — | 1972 | |- | 12. | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | Jeseniški dimnik | [[Jesenice]] | 75 m | — | 1960-ta | Dimnik železarne Acroni na Jesenicah zgrajen v 1960ih. Danes ne deluje več, je pa simbol in kulturni spomenik mesta. |} == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[Seznam razglednih stolpov v Sloveniji]] * [[Seznam cerkva po velikosti v Sloveniji]] {{Škrbinski seznam}} [[Kategorija:Seznami zgradb in objektov v Sloveniji|Stavbe najvišje]] [[Kategorija:Slovenski rekordi]] [[Kategorija:Nebotičniki v Sloveniji| ]] 4blygofhdfbr2wydamnhxq3c4xwoero Seznam slovenskih stoletnikov 0 221550 6759741 6754763 2026-10-02T15:24:22Z Yerpo 8417 /* Seznam */ posodobitev 6759741 wikitext text/x-wiki [[Slika:Edi Šelhaus intervjuva najstarejšega Slovenca 106-letnega Jožeta – Bepa Jusiča 1961.jpg|thumb|right|250px|[[Edi Šelhaus]] leta 1961 intervjuja tedaj najstarejšega Slovenca, 106-letnega Jožeta »Bepa« Jusiča.]] '''Seznam slovenskih stoletnikov''' je urejen po starosti. Vsebuje tiste stoletne Slovence, ki so bili znani zaradi drugih razlogov in ne zaradi dolgoživosti. Osebe s trenutno še nepopolnimi datumi se nahajajo v posebni tabeli spodaj. Še živeče osebe so označene z zeleno barvo ozadja. Zaradi spreminjajoče se starosti slednjih v tabeli kliknite sortiranje stolpca ''Starost''. V začetku leta 2024 je v [[Slovenija|Sloveniji]] živelo 386 [[stoletnik]]ov, kar pomeni nekaj več kot desetinko promila celotnega prebivalstva države. Ta delež precej naglo narašča,<ref>{{navedi splet |url=https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/8871 |title=Slovenija od 1991 do danes - Kaj se je v Sloveniji spremenilo v zadnjem času? |accessdate=26. maj 2021 |date=22. junij 2020 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]] |archive-date=2021-05-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210526075901/https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/8871 |url-status=dead }}</ref> od leta 1991 do 2024 se je število stoletnikov namreč povečalo za skoraj petnajstkrat.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenija, dežela starostnikov. Veste, koliko 100-letnikov imamo?|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/veste-koliko-100-letnikov-zivi-v-sloveniji-slovencev-starih-do-14-let-je-manj-kot-tistih-starih-med-90-in-99-let/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2025-05-17|language=sl-si}}</ref> Od 386 stoletnikov, ki jih je januarja 2024 živelo v Sloveniji, je več kot 80 % žensk.<ref>{{Navedi splet|title=Mednarodni dan starejših|url=https://www.stat.si/StatWeb/news/Index/13116|website=www.stat.si|accessdate=2025-05-17}}</ref> == Seznam == : {{legend2|#cdf6cd|''še živeči''|border=solid 1px #AAAAAA}} {{Statično številčenje vrstic}} {{Sticky header}} {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable sticky-header static-row-numbers static-row-header-hash col5center col7center" width=100% ! width=2% | Slika ! width=17% | Ime ! width=13% | Rojstvo ! width=13% | Smrt ! width=13% | Starost ! class=unsortable width=30% | Opombe ! class=unsortable width=2% | Viri |- |[[Slika:Julijana Zakrajšek.jpg|120px]] |[[Julijana Zakrajšek]] |28. oktober 1912 |22. julij 2024<ref>{{Navedi splet|title=Julijana Zakrajšek, Slovenia’s oldest person ever, dies at 111|website= Gerontology Research Group|url=https://www.grg-supercentenarians.org/2024/07/29/julijana-zakrajsek-slovenias-oldest-person-ever-dies-at-111/|date=2024-07-29|accessdate=2024-07-31|language=en}}</ref> |{{Starost v letih in dnevih|1912|10|28|2024|7|22}} |najstarejša živeča oseba v Sloveniji med 7. marcem 2019 in 22. julijem 2024 in najdlje živeča v Sloveniji doslej (2023–) |<ref>{{Navedi splet |title=Julijana Zakrajšek, 107-letnica: Še zdaj se ne počuti stare |url=https://www.dnevnik.si/1042919795 |website=Dnevnik |accessdate=19. januar 2020 |date=19. januar 2020 }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/lokalni-junak/173251252/174909728 |title=Julijana Zakrajšek |date=29. oktober 2022 |access-date=30. oktober 2022 |website=Prvi - RTV SLO |language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Katarina Marinič.png|120px]] |[[Katarina Marinič]] |30. oktober 1899 |2. september 2010 |{{starost v letih in dnevih|1899|10|30|2010|9|2}} |prva Slovenka, ki je dopolnila 110 let (nekaj časa najdlje živeča Slovenka v zgodovini) |<ref>{{Navedi splet |url=https://siol.net/Slovenija/Novice/2010/09/Umrla_najstarejsa_Slovenka_Katarina_Marinic.aspx |title=Umrla najstarejša Slovenka Katarina Marinič |date=3. september 2010 |accessdate=27. januar 2021 |website=Siol.net |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101006042750/https://siol.net/Slovenija/Novice/2010/09/Umrla_najstarejsa_Slovenka_Katarina_Marinic.aspx |archivedate=6. oktober 2010 }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101006042750/https://siol.net/Slovenija/Novice/2010/09/Umrla_najstarejsa_Slovenka_Katarina_Marinic.aspx |date=2010-10-06 }}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Vencelj Maggi]] |23. december 1905 |8. oktober 2016 |{{starost v letih in dnevih|1905|12|23|2016|10|8}} |rojena v [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] (danes [[Slovenija]]), umrla pa v [[Italija|Italiji]]. |<ref>{{Navedi splet |title=Sestro ji je odnesel plaz, sama dočakala že 108 let|url=https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/sestro-ji-je-odnesel-plaz-sama-docakala-ze-108-let |website=Old Slovenske Novice.si |date=11. januar 2014 |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-si}}</ref> |- |[[Slika:Niko Dragoš.jpg|120px]] |[[Nikolaj Dragoš|Nikolaj (Niko) Dragoš]] |27. avgust 1907 |31. marec 2018 |{{starost v letih in dnevih|1907|8|27|2018|3|31}} |najstarejši moški prebivalec Slovenije vseh časov |<ref>{{Navedi splet |title=106-letni Niko in mladostna leta ob tamburicah |url=https://www.rtvslo.si/kultura/razglednice-preteklosti/106-letni-niko-in-mladostna-leta-ob-tamburicah/323956 |website=RTVSLO.si |accessdate=1. december 2013 |language=sl |date=1. december 2013}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=V 111. letu starosti umrl najstarejši Slovenec |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-111-letu-starosti-umrl-najstarejsi-slovenec/450688 |website=RTVSLO.si |accessdate=2. april 2018 |language=sl |date=2. april 2018}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Matilda Bračun]] |24. september 1913 |11. marec 2024 |{{starost v letih in dnevih|1913|9|24|2024|3|11}} |najstarejša oseba na Slovenskem, ki je preživela [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|COVID-19]] |<ref>{{Navedi revijo|url=https://sobotainfo.com/novica/slovenija/v-111-letu-je-umrla-matilda-druga-najstarejsa-slovenka/231482|title=V 111. letu je umrla Matilda, druga najstarejša Slovenka|magazine=Sobotainfo|date=14. marec 2024|access-date=14. marec 2024}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://gerontology.wikia.org/wiki/Matilda_Bracun |title=Matilda Bračun |website=Gerontology Wiki |language=en |accessdate=2021-08-31 |archive-date=2021-08-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210831203408/https://gerontology.wikia.org/wiki/Matilda_Bracun |url-status=dead }}</ref> |- |[[Slika:Amalija Pipenbacher.jpg|120px]] |[[Amalija Pipenbacher]] |1. september 1914 |5. junij 2024 |{{Starost v letih in dnevih|1914|9|1|2024|7|5}} |aktivistka [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte]], žena [[Gojmir Pipenbacher|Gojmirja Pipenbacherja]]; ob smrti druga nastarejša živeča oseba v Sloveniji |<ref>{{Citat |title=Hoja po zlomu gležnja - 105-letnica, Amalija Pipenbacher |url=https://www.youtube.com/watch?v=N-iui9Qm8z8 |newspaper=YouTube |date=4.3.2019 |accessdate=30.12.2022}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Žekš]] (r. Kovačič) |12. avgust 1916 |25. marec 2026 |{{Starost v letih in dnevih|1916|8|12|2026|3|12}} |Od 22. julija 2024 do smrti najstarejša še živeča oseba v Sloveniji. |<ref>{{Navedi splet|title=V DSO Ljutomer proslavili 100. rojstni dan Marije Žekš |url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/12521/v-dso-ljutomer-proslavili-100-rojstni-dan-marije-zeks.html |website=Prlekija-on.net |accessdate=27. januar 2021 |language=sl |date=19. avgust 2016}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=ČASTITLJIVA STAROST: Marija Žekš praznovala 104. rojstni dan |url=https://sobotainfo.com/novica/lokalno/castitljiva-starost-marija-zeks-praznovala-104-rojstni-dan/571012 |website=Sobota info.com |accessdate=27. januar 2021 |date=2. Oktober 2020}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Spoštljivih 106 let Marije Žekš|url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/30995/spostljivih-106-let-marije-zeks.html|website=Prlekija-on.net|accessdate=21. oktober 2022|language=sl|date=12. avgust 2022}}</ref> |- |[[Slika:Matilda Serec.jpg|120px]] |[[Matilda Serec]] |22. oktober 1909 |7. marec 2019 |{{starost v letih in dnevih|1909|10|22|2019|3|7}} |najstarejša živeča oseba v Sloveniji od 30. marca 2018 do 7. marca 2019 |<ref>{{Navedi splet |title=najstarejša Pomurka Matilda Serec praznovala svoj 104. rojstni dan |url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/6707/najstarejsa-pomurka-matilda-serec-praznovala-svoj-104-rojstni-dan.html |website=Prlekija-on.net |accessdate=25. oktober 2014 |language=sl |date=22. oktober 2013 |last=Žerdin|first=Jože}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zbogom! Poslovila se je v 110. letu |url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/zbogom-poslovila-se-je-v-110-letu/ |website=Slovenske Novice |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-si |date=9. marec 2019}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Ana Mulej]] |29. maj 1901 |2. julij 2010 |{{starost v letih in dnevih|1901|5|25|2010|7|2}} |ob smrti druga najstarejša živeča oseba v Sloveniji | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Julijana Turk]] |13. februar 1908 |11. januar 2017 |{{starost v letih in dnevih|1908|2|13|2017|1|11}} | |<ref>{{Navedi splet |title=Umrla najstarejša Slovenka|url=https://www.vecer.com/maribor/umrla-najstarejsa-slovenka-6246932 |website=Vecer.si |date=19. januar 2017 |accessdate=19. januar 2020 |language=sl-si}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Kristina Tarman]] |16. december 1909 |23. oktober 2018 |{{starost v letih in dnevih|1909|12|16|2018|10|23}} | |<ref>{{Navedi splet |title=Kristina Tarman je dopolnila že 106. leto |url=http://duj.si/2015/druzabna-srecanja/kristina-tarman-je-dopolnila-ze-106-leto |website=Društvo upokojencev Jesenice |date=22. december 2015 |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Umrla Kristina Tarman, 23. 10. 2018 |url=http://duj.si/2018/uncaterozied/umrla-kristina-tarman-23-10-2018 |website=Društvo upokojencev Jesenice |date=23. oktober 2018 |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-SI}}</ref> |- |[[Slika:Boris Pahor par Claude Truong-Ngoc juin 2015.jpg|120px]] |[[Boris Pahor]] |26. avgust 1913 |30. maj 2022 |{{Starost v letih in dnevih|1913|8|26|2022|5|30}} |pisatelj, akademik, preživel holokavst, drugi najstarejši Slovenec moškega spola vseh časov |<ref>{{Navedi splet |title=26. avgusta 1913 se je rodil Boris Pahor, slovenski pisatelj |url=https://www.kamra.si/novice/item/26-avgusta-1913-se-je-rodil-boris-pahor-slovenski-pisatelj.html |website=Kamra.si |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Umrl je Boris Pahor|date=30. maj 2022 |url=https://www.primorski.eu/se/umrl-je-boris-pahor-BF1117333}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Vida Uršič]] |20. april 1903 |29. oktober 2011 |{{starost v letih in dnevih|1903|4|20|2011|10|29}} |najstarejši državljan Slovenije od 2010 do 2011 |<ref>{{Navedi splet |title=Meščanka Vida Uršič praznovala 105. rojstni dan |url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/mescanka-vida-ursic-praznovala-105-rojstni-dan/|website=ljubljana.si |accessdate=27. januar 2021 |language=sl |date=21. april 2008}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Bandelj]] |6. marec 1897 |16. april 2005 |{{starost v letih in dnevih|1897|3|6|2005|4|16}} |najstarejši državljan Slovenije do 2005 |<ref>{{Navedi splet |title=Nazdravila sta ji Šrot in Stres, dočakala je 109 let |url=http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/nazdravila-sta-ji-srot-stres-docakala-je-109-let |website=Slovenske Novice |accessdate=27. januar 2022 |language=sl |date=21. januar 2014 |archive-date=2015-07-07 |archive-url=https://archive.today/20150707141615/http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/nazdravila-sta-ji-srot-stres-docakala-je-109-let |url-status=bot: unknown }}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Arih]] (r. Štumberger) |3. januar 1915 |13. januar 2023 |{{Starost v letih in dnevih|1915|1|3|2023|1|13}} | |<ref>{{Navedi splet |title=Marija Arih je dopolnila 106 let |url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/26907/marija-arih-je-dopolnila-106-let.html |website=Prlekija-on.net |accessdate=27. januar 2021 |language=sl |date=7. januar 2021}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Žalostna vest: V 109. letu se je poslovila najstarejša Mariborčanka Marija, le nekaj dni po rojstnem dnevu {{!}} Mariborinfo.com|url=https://mariborinfo.com/novica/kronika/zalostna-vest-v-109-letu-se-je-poslovila-najstarejsa-mariborcanka-marija-le-nekaj|website=Maribor info.com |accessdate=30. januar 2023 |language=sl |date=16. januar 2023}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Ana Marija Kern]] |28. julij 1905 |31. marec 2013 |{{starost v letih in dnevih|1905|7|28|2013|3|31}} | |<ref name=":1" /> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Iva Ogorelec]] (r. Sablatnik) |24. maj 1902 |6. december 2009 |{{starost v letih in dnevih|1902|5|24|2009|12|6}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Hramec]] |4. november 1900 |10. maj 2008 |{{starost v letih in dnevih|1900|11|4|2008|5|10}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Angela Ogulin]] |28. november 1913 |23. maj 2021 |{{Starost v letih in dnevih|1913|11|28|2021|5|23}} |druga najstarejša oseba na Slovenskem, ki je preživela [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|COVID-19]] |<ref>{{Navedi splet|title=V 107. letu starosti preživela koronavirus|url=https://www.delo.si/nedelo/v-107-letu-starosti-prezivela-koronavirus/ |website=Delo.si |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-si |date=8. november 2020 |last=Zalokar |first=Lucijan}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=106 let Angele Ogulin iz Krvavčjega Vrha|url=https://www.semic.si/objava/230372|website=Semic.si|accessdate=27. januar 2021 |language=sl|date=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V 108. letu starosti slovo najstarejše Semičanke |url=https://www.lokalno.si/2021/05/23/248764/zgodba/V_108_letu_starosti_slovo_najstarejse_Semicanke/|website=Dolenjski list|accessdate=27. januar 2022|date=23. maj 2021}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Emilija Kancut]] |5. julij 1893 |21. december 2000 |{{starost v letih in dnevih|1893|7|5|2000|12|21}} | |<ref name=":1">{{Navedi splet |title=Nazdravila sta ji Šrot in Stres, dočakala je 109 let |url=https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/nazdravila-sta-ji-srot-stres-docakala-je-109-let |website=Old Slovenske Novice |date=22. januar 2014 |accessdate=7. julij 2015 |language=sl-si |first=Lovro |last=Kastelic |archive-date=2023-03-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230314004122/https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/nazdravila-sta-ji-srot-stres-docakala-je-109-let |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet |title=107. rojstni dan najstarejše slovenke |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/107-rojstni-dan-najstarejse-slovenke.html |website=www.24ur.com |accessdate=27. januar 2021 |date=5. julij 2000}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Metka Kavčič]] (r. Peharc) |6. julij 1914 |20. december 2021 |{{Starost v letih in dnevih|1914|7|6|2021|12|20}} | |<ref>Suzana P. Kovačič (12. julij 2017). [http://gorenjskiglas.si/article/20170712/C/170719946/1013/ Stotriletna Metka Kavčič s svojo prvo knjigo]. ''gorenjskiglas.si''. pridobljeno 27. januar 2021</ref><ref>Likosar, Maša (9. julij 2019). [http://www.gorenjskiglas.si/supplement/74f4m5u234s2y2a474c4w274c4c4q294b4942444i523l534g54413y2c4u213u2o2g3q484x2c424x2742334l3a3c3n2r2/Gorenjski_glas_20190709_054.pdf Življenje teče in nič ne reče], str. 21. ''Gorenjski glas''. l. 72. št. 54. pridobljeno 27. januar 2021.</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Rafael Merkelj]] |5. februar 1913 |14. julij 2020 |{{starost v letih in dnevih|1913|2|5|2020|7|14}} |najstarejši živeči moški v Sloveniji v obdobju med 2018 in 2020 |<ref>{{Navedi splet |title=Vse najboljše, gospod Rafael Merkelj za 106. rojstni dan |url=https://www.lokalne-ajdovscina.si/novice/2019020609413436/vse-najboljse-gospod-rafael-merkelj-za-106-rojstni-dan/ |website=Lokalne Ajdovscina.si |accessdate=22. januar 2022 |language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Ivan Jaklič]] |4. december 1899 |21. januar 2007 |{{starost v letih in dnevih|1899|12|4|2007|1|21}} |zadnji moški v Sloveniji, rojen v 19. stoletju, in zadnji slovenski veteran prve svetovne vojne |<ref>{{Navedi splet |title=Slovo popotnika skozi zgodovino |url=https://www.dnevnik.si/226027 |website=Dnevnik |accessdate=27. januar 2021 |date=30. januar 2007 |last=Vrhovec |first=Branko |archive-date=2022-02-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220209225238/https://www.dnevnik.si/226027 |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Umrl je najstarejši Hrvat, sicer rojen v Ljubljani |url=https://www.dnevnik.si/224801 |website=Dnevnik |accessdate=27. januar 2021 |date=24. januar 2007 }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Ivan Jaklič |url=https://gerontology.fandom.com/wiki/Ivan_Jaklic |website=Gerontology Wiki |language=en}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Emilija Soklič]] |11. november 1918 |30. december 2025 |{{starost v letih in dnevih|1918|11|11|2025|12|30}} |filmska delavka, Badjurova nagrajenka 2021 | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Martin Čokl]] |12. oktober 1907 |13. november 2014 |{{Starost v letih in dnevih|1907|10|12|2014|11|13}} |inženir gozdarstva, izredni profesor BF UL |<ref>Kmecl, Marko. [http://zgds.si/wp-content/uploads/2017/01/gozdarskiVestnik2015.pdf Martin Čokl (1907­2014) (107 let)]. str. 62. Gozdarski vestnik, LETNIK 73 LETO 2015 ŠTEVILKA 10. pridobljeno 27. januarja 2021.</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Mara Andrijanič]] (r. Agnič) |6. marec 1911 |31. oktober 2017 |{{starost v letih in dnevih|1911|3|6|2017|10|31}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Anna Gerželj]] |14. maj 1910 |8. december 2016 |{{starost v letih in dnevih|1910|5|14|2016|12|8}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Antonija Komočar]] |4. maj 1903 |19. november 2009 |{{starost v letih in dnevih|1903|5|4|2009|11|19}} | |<ref>{{Navedi splet |title=Velike Malence: Antonija Komočar 106. rojstni dan pričakala dobre volje |url=https://www.dnevnik.si/1042264001 |website=Dnevnik |accessdate=27. januar 2021 |date=5. maj 2009 |last=Sečen |first=Ernest }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Rozalija Bogdan]] |17. januar 1902 |31. julij 2008 |{{starost v letih in dnevih|1902|1|17|2008|7|31}} | |<ref>{{Navedi splet |title=Umrla najstarejša Slovenka|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/umrla-najstarejsa-slovenka/90916 |website=RTVSLO.si |accessdate=27. januar 2021 |language=sl |date=1. avgust 2008}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Julijana Jamšek]] |30. december 1906 |9. julij 2013 |{{starost v letih in dnevih|1906|12|30|2013|7|9}} | |<ref>{{Navedi splet |title=Video: "104 leta sem stara, pa še marsikaj naredim" |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/zanimivosti/video-104-leta-sem-stara-pa-se-marsikaj-naredim/247499 |website=RTVSLO.si |accessdate=30. december 2012 |language=sl |date=31. december 2010}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Veronika Gorza]] |13. januar 1901 |15. julij 2007 |{{starost v letih in dnevih|1901|1|13|2007|7|15}} | |<ref>{{Navedi splet |title=Drnovšek se je mudil v Prekmurju |url=https://sobotainfo.com/novica/lokalno/drnovsek-se-je-mudil-v-prekmurju/1307 |website=Sobota Info.com |accessdate=27. Januar 2021 |language=sl |date=17. Januar 2007 |first=Tanja |last=Zrinski}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=ODŠLA JE NAJSTAREJŠA PREKMURKA IN DRUGA NAJSTAREJŠA SLOVENKA |url=http://www.tvradgona.si/kronika/odsla_je_najstarejsa_prekmurka_in_druga_najstarejsa_slovenka |website=TV Radgona |accessdate=27. januar 2021 |date=17. julij 2007 |archive-date=2021-10-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211021200314/http://www.tvradgona.si/kronika/odsla_je_najstarejsa_prekmurka_in_druga_najstarejsa_slovenka |url-status=dead }}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Ivan Likavec]] |7. julij 1906 |7. julij 2012 |{{starost v letih in dnevih|1906|7|7|2012|7|7}} | |<ref name=":2">{{Navedi splet |title=Živel je pod šestimi cesarji in 10 papeži |url=https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/zivel-je-pod-sestimi-cesarji-10-papezi |website=Old Slovenske Novice |date=4. januar 2014 |accessdate=6. februar 2015 |language=sl-si |first=Lovro |last=Kastelic |archive-date=2022-10-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019105240/https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/zivel-je-pod-sestimi-cesarji-10-papezi |url-status=dead }}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Jože Pogačnik (gospodarstvenik)|Jože(f) Pogačnik]] |27. julij 1916 |21 julij 2022 |{{Starost v letih in dnevih|1916|07|27|2022|7|21}} |častni občan Domžal, bivši župan Domžal, bivši direktor Tosame |<ref>[https://www.dnevnik.si/1042747471/lokalno/osrednja-slovenija/castni-obcan-domzal-joze-pogacnik-tudi-pri-stotih-letih-se-vedno-rad-zavije-v-kavarno Častni občan domžal Jože Pogačnik tudi pri stotih letih še rad zavije v kavarno] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210608124433/https://www.dnevnik.si/1042747471/lokalno/osrednja-slovenija/castni-obcan-domzal-joze-pogacnik-tudi-pri-stotih-letih-se-vedno-rad-zavije-v-kavarno |date=2021-06-08 }}. str. 22. ''dnevnik''. 27. julij 2016. pridobljeno 8. junija 2021</ref><ref>{{Navedi splet|title=V 106. letu starosti se je od nas poslovil častni občan Občine Domžale Jože Pogačnik|url=https://domzalec.si/novice/pomembna-obvestila/v-106-letu-starosti-se-je-od-nas-poslovil-castni-obcan-obcine-domzale-joze-pogacnik/|website=Domžalec.si|date=21. julij 2022|accessdate=21. oktober 2022|language=sl-SI}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Metka Fink]] |5. marec 1916 |25. februar 2022 |{{Starost v letih in dnevih|1916|3|5|2022|2|25}} |najstarejša rudarka |<ref>{{Navedi splet |title=Čas, se zdi, se je zanjo ustavil |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/cas-se-zdi-se-je-zanjo-ustavil/ |website=Delo.si |accessdate=7. marec 2019 |language=sl-si |date=7. marec 2019 |last=Fajfar |first=Simona}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Teta Metka je 5. marca pribila stočetrti križ - E-UTRIP |url=https://e-utrip.si/teta-metka-je-5-marca-pribila-stocetrti-kriz/ |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-SI |date=9. marec 2020 |website=E-UTRIP}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=DL: Metka Fink umrla v 106. letu - Slovo najstarejše knapovke|url=https://www.lokalno.si/2022/02/26/258477/aktualno/DL_Metka_Fink_umrla_v_106__letu___Slovo_najstarejse_knapovke/|website=Dolenjski list|accessdate=|archive-date=2022-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20220410141801/https://www.lokalno.si/2022/02/26/258477/aktualno/DL_Metka_Fink_umrla_v_106__letu___Slovo_najstarejse_knapovke/|url-status=dead}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Tršar]] |29. marec 1909 |22. avgust 2014 |{{Starost v letih in dnevih|1909|3|29|2014|8|22}} | |<ref>{{Navedi splet |title=Stodveletna Marija Tršar: Živite skromno! |url=https://old.delo.si/novice/slovenija/stodveletna-marija-trsar-zivite-skromno.html |website=Old Delo.si |date=3. april 2011 |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-si |first=Mateja Kotnik|last=Nedelo}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Osmrtnica |url=https://www.vecer.com/osmrtnice-arhiv/201409016055527-6055527 |website=Vecer.com |date=31. avgust 2014 |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-si}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Radica Oblak]] |9. september 1913 |31. december 2018 |{{starost v letih in dnevih|1913|9|9|2018|12|31}} | |<ref>{{Navedi splet |title=DL: Radica dopolnila 105 let - V nebesih je dosti lepših in mlajših !|url=https://www.lokalno.si/2018/10/31/205237/clanek/DL_Radica_dopolnila_105_let___V_nebesih_je_dosti_lepsih_in_mlajsih/ |website=Dolenjski list |accessdate=27. januar 2021 |date=31. oktober 2018 |archive-date=2021-10-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211023140537/https://www.lokalno.si/2018/10/31/205237/clanek/DL_Radica_dopolnila_105_let___V_nebesih_je_dosti_lepsih_in_mlajsih/ |url-status=dead }}</ref> |- |[[Slika:Monika Kovač pomlad 2022.jpg|120px]] |[[Monika Kovač]] (r. Poje) |17. september 1917 |16. november 2022 |{{Starost v letih in dnevih|1917|9|17|2022|11|16}} |amaterska slikarka |<ref>{{Navedi splet |title=Slikarka Monika prvič razstavlja pri 104 letih (FOTO)|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/slikarka-monika-prvic-razstavlja-pri-104-letih-foto/ |website=Slovenske Novice |accessdate=22. oktober 2022 |language=sl-si |date=9. marec 2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Gospa Monika Kovač, 105 let, se je poslovila od nas · Župnija Ljubljana Štepanja vas|url=https://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/gospa-monika-kovac-105-let/|website=Župnija Ljubljana Štepanja vas|date=16.11.2022|accessdate=30.12.2022}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Aleksander Lestan]] |14. maj 1919 |6. februar 2025 |{{Starost v letih in dnevih|1919|5|14|2025|2|6}} |najstarejši slovenski duhovnik in najstarejši Slovenec<ref>{{Navedi splet|title=V Gospodu je zaspal Aleksander Lestan, upokojeni župnik v Črničah in najstarejši duhovnik – Škofija Koper|url=https://skofija-koper.si/umrl-je-aleksander-lestan-upokojeni-zupnik-v-crnicah-in-najstarejsi-duhovnik/|date=2025-02-07|accessdate=2025-02-19|language=sl-SI}}</ref> | |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Dragomila Kerševan|Dragomila Kerševan - Dragica]] |25. november 1919 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1919|11|25}} | |<ref>{{Navedi splet|title=Dragomila Kerševan - Dragica: “Sem malo gluha, ma kaj čem, draga moja, je že več kot sto let!”|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/dragomila-kersevan-dragica-sem-malo-gluha-ma-kaj|website=Primorske Novice|accessdate=2024-11-27}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=105-letna Dragomila Kerševan: "Končno mi ni treba več delati."|url=https://www.rtvslo.si/moja-generacija/novice/druzba/105-letna-dragomila-kersevan-koncno-mi-ni-treba-vec-delati/728550|website=rtvslo.si|accessdate=2024-11-27|language=sl|first=Mateja Grebenjak, Radio|last=Koper}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Dragici v mladosti ni bilo lahko, sedaj, pri 105. letih lahko končno bere, se druži, in tudi zapleše|url=https://www.robin.si/dobre-novice/60742/|website=Robin|date=2024-11-25|accessdate=2024-11-27|language=sl-SI|first=Vanja|last=Trkman}}</ref> |- {{Živi}} |[[Slika:Dr. Franc Gologranc.jpg|120px]] |[[Franc Gologranc]] |23. januar 1920 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1920|1|23}} |profesor [[Fakulteta za strojništvo v Ljubljani|Fakultete za strojništvo v Ljubljani]] v pokoju | |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Janežič]] |4. marec 1920 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1920|3|4}} | | |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Ivan Bevk]] |23.<ref>{{Navedi splet|title=Ivan Bevk praznuje 104 leta|url=https://www.idrija.com/ivan-bevk-danes-praznuje-104-leta/|website=Idrija.com|date=2024-05-23|accessdate=2025-05-15|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref> maj 1920 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1920|5|23}} | |<ref>{{Navedi splet |title=Spomini: Ivan Bevk, 1. del na Slovenija 1 v 12.10. ob 23:10 |url=https://sporedi.net/spomini-ivan-bevk-1-del/izobrazevalni-program/sg0cws08/2352863 |website=TV Spored |accessdate=22.10.2021 |language=sl }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Ivan Bevk in njegovih 100 let |url=https://www.idrija.com/ivan-bevk-in-njegovih-100-let |website=idrija.com |accessdate=27. maj 2022 |language=en |archive-date=2022-06-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220626114007/https://www.idrija.com/ivan-bevk-in-njegovih-100-let |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220626114007/https://www.idrija.com/ivan-bevk-in-njegovih-100-let |date=2022-06-26 }}</ref> |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Olga Ogrin]] |18. julij 1920 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1920|7|18}} |menedžerka [[Kameleoni (glasbena skupina)|Kameleonov]] | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Stanovnik]] |27. november 1918 |17. november 2023 |{{Starost v letih in dnevih|1918|11|27|2023|11|17}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Mežek]] |10. november 1919 |25. september 2024 |{{Starost v letih in dnevih|1919|11|10|2024|9|25}} | |<ref>{{Navedi splet |title=Sto let Marije Mežek |url=http://www.gorenjskiglas.si/article/20191116/C/191119842/1019/sto-let-marije-mezek |website=Gorenjski Glas.si |accessdate=27. januar 2021 |first=Janez|last=Kuhar |date=16. november 2019}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Gabrijela Žugel]] (r. Spanring) |24. januar 1912 |24. november 2016 |{{starost v letih in dnevih|1912|1|24|2016|11|24}} |slikarka | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Debeljak]] |30. januar 1884 |23. oktober 1988 |{{Starost v letih in dnevih|1884|1|30|1988|10|23}} |najstarejša Prevaljčanka |<ref>Biografski leksikon občine Prevalje.</ref> |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Ivana Žuran]] |30. september 1920 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1920|9|30}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Vinko Lipovec]] |22. januar 1915 |23. avgust 2019 |{{starost v letih in dnevih|1915|1|22|2019|8|23}} |profesor zgodovine, obveščevalec [[Slovenska legija|Slovenske legije]], izseljenski publicist in urednik v ZDA |<ref>{{Navedi splet |title=Poslovil se je prof. Vinko Lipovec (1915 - 2019) |url=https://radio.ognjisce.si/sl/217/slovenija/30275/poslovil-se-je-prof-vinko-lipovec-1915-2019.htm |website=radio.ognjisce.si |accessdate=2021-01-27 |language=sl |date=23. avgust 2019 |last=Gorjup |first=Tone}}</ref> |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Danica Maganja]] |9. marec 1921 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1921|3|9}} | |<ref>{{Navedi splet |title=&#187;Včasih sem morala partizanska sporočila kar pojesti« |url=https://www.primorski.eu/trzaska/vcasih-sem-morala-partizanska-sporocila-kar-pojesti-FI794142 |website=Primorski.eu |accessdate=21.10.2022 |language=sl}}</ref> |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Marko Brkić]] |19. marec 1921 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1921|3|19}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Barbara Orožen]] |3. december 1903 |22. november 2007 |{{starost v letih in dnevih|1903|12|3|2007|11|22}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Antonija Janežič]] |28. avgust 1918 |5. julij 2022 |{{Starost v letih in dnevih|1918|8|28|2022|7|5}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Mirko Dermelj]] |2. december 1914 |8. oktober 2018 |{{starost v letih in dnevih|1914|12|2|2018|10|8}} |kemik in alpinist | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Jožef Justin]] |5. november 1902 |8. september 2006 |{{Starost v letih in dnevih|1902|11|5|2006|9|8}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Stanko Kušljan]] |30. maj 1919 |21. februar 2023 |{{starost v letih in dnevih|1919|5|30|2023|2|21}} |partizan prvoborec iz [[Šentjernej]]a |<ref>{{navedi novice |url=https://dolenjskilist.svet24.si/2023/02/22/272273/novice/dolenjska/v_104_letu_umrl_partizan_stanko_kusljan_iz_sentjerneja/ |title=V 104. letu umrl partizan Stanko Kušljan iz Šentjerneja |author=Markelj, L. |date=2023-02-22 |work=Dolenjski list |accessdate=2024-03-28}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Tihomila Dobravc]] |10. oktober 1920 |1. junij 2024 |{{Starost v letih in dnevih|1920|10|10|2024|6|1}} |slavistka in pesnica |<ref>{{Navedi splet|title=Tihomila Dobravc|url=https://www.locutio.si/avtorji.php?ID=50|website=Locutio|accessdate=2025-03-31}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Viktor Miklič]] |19. februar 1917 |28. september 2020 |{{Starost v letih in dnevih|1917|2|19|2020|9|28}} | |<ref>{{Navedi splet |title=Stoprvi jubilej Viktorja Mikliča- živel skromno in veliko delal |url=https://www.lokalno.si/2018/02/26/191353/clanek/Stoprvi_jubilej_Viktorja_Miklica_zivel_skromno_in_veliko_delal/|website=Dolenjski list |accessdate=11. februar 2019 |date=26. februar 2018}}</ref><ref>https://www.facebook.com/100004182918167/posts/1886341304848615/?app=fbl</ref> |- |[[Slika:Ervina Petrovčič-Wrischer.jpg|120px]] |[[Ervina Petrovčič Wrischer]] |16. januar 1904 |10. julij 2007 |{{starost v letih in dnevih|1904|1|16|2007|7|10}} |gledališka igralka |<ref>{{Navedi splet |title=Ervina Petrovčič Wrischer |url=https://sigledal.org/geslo/Ervina_Petrov%C4%8Di%C4%8D_Wrischer |website=sigledal.org |accessdate=27. januar 2021 |language=sl |date= |archive-date=2020-12-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201205115928/https://sigledal.org/geslo/Ervina_Petrov%C4%8Di%C4%8D_Wrischer |url-status=dead }}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Emilija Ostanek]] |29. julij 1907 |4. januar 2011 |{{starost v letih in dnevih|1907|7|29|2011|1|4}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Slavko Zupan]] |31. december 1911 |24. april 2015 |{{starost v letih in dnevih|1911|12|31|2015|4|24}} |ekonomist |<ref>{{Navedi splet |title=Živ spomin na prvo svetovno vojno |url=https://www.dnevnik.si/1042632707 |website=Dnevnik |accessdate=27. januar 2021 |date=12. februar 2014 |last=Hladnik - Milharčič |first=Ervin }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>Avsenak, Vinko. [https://www.sistory.si/cdn/publikacije/41001-42000/41120/Na_fronti_10_2015.pdf IN MEMORIAM SLAVKO ZUPAN 1911-2015]. str. 97. ''Na fronti : revija za vojaško zgodovino''. številka 10. november 2015. sistory.si</ref> |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Anastazija Može]] |17. junij 1921 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1921|6|17}} | |<ref>{{Navedi novice|title=Najstarejša stanovalka izolskega doma upokojencev Anastazija Može je praznovala 103. rojstni dan|date=17. junij 2024|url=https://primorske.svet24.si/primorska/istra/najstarejsa-stanovalka-doma-upokojencev-anastazija}}</ref> |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Zorka Mavrič]] |4. oktober 1921 |še živi |{{starost v letih in dnevih|1921|10|4}} |Bukovo (rojena v Zakojci) | |- {{Živi}} |[[Slika:Zorko Simčič 2013.jpg|120px]] |[[Zorko Simčič]] |19. november 1921 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1921|11|19}} |književnik, akademik |<ref>{{Navedi splet|title=Pri starosti 102 let je za vedno odšel priljubljeni kardiolog Boris Cibic|url=https://www.primorski.eu/trzaska/pri-starosti-102-let-je-za-vedno-odsel-priljubljeni-kardiolog-boris-cibic-YA1534247|website=www.primorski.eu|accessdate=2024-02-01|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo }}</ref> |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Kandus]] (r. Velikonja) |6. marec 1922 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1922|3|6}} |fizioterapevtka, hči [[Narte Velikonja|Narteja Velikonje]] | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Valentin Scagnetti]] |31. maj 1909 |12. april 2012 |{{Starost v letih in dnevih|1909|5|31|2012|4|12}} |arhitekt, risar, ilustrator in kaligraf | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Josip Demšar]] |12. marec 1877 |31. maj 1980 |{{starost v letih in dnevih|1877|3|12|1980|5|31}} |duhovnik in pedagog |<ref>{{Navedi splet |title=Josip Demšar |url=https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/67-pricevanje/1686-josip-demsar |website=revija.ognjisce.si |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-si |date= |archive-date=2021-10-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211021135931/https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/67-pricevanje/1686-josip-demsar |url-status=dead }}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Peter Lampič]] |25. januar 1899 |8. september 2001 |{{Starost v letih in dnevih|1899|1|25|2001|9|8}} |najstarejši slovenski fotograf | |- |[[Slika:Jurij Matej Trunk.jpg|120px]] |[[Jurij Matej Trunk]] |1. september 1870 |11. marec 1973 |{{starost v letih in dnevih|1870|9|1|1973|3|11}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Simon Sodja]] |2. marec 1899 |9. september 2001 |{{Starost v letih in dnevih|1899|3|2|2001|9|9}} |zadnji živeči [[Maistrov borec]] | |- |[[Slika:Anton vratusa.jpg|120px]] |[[Anton Vratuša]] |21. februar 1915 |30. julij 2017 |{{starost v letih in dnevih|1915|2|21|2017|7|30}} |slavist, politik, akademik |<ref>{{Navedi splet |title=Umrl je priznani akademik, dr. Anton Vratuša |url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/15466/umrl-je-priznani-akademik-dr-anton-vratusa.html |website=Prlekija-on.net |accessdate=27. januar 2021 |language=sl|date=30. julij 2017}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Zora Klavžar]] |30. junij 1878 |27. november 1980 |{{Starost v letih in dnevih|1878|06|30|1980|11|27}} |ravnateljica I. ženske meščanske šole v Mariboru |<ref>{{Navedi splet|title=Klavžar, Zora (1878–1980) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1014360/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2023-02-27}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Zierer]] (r. Buršič) |1. december 1910 |15. marec 2013 |{{starost v letih in dnevih|1910|12|1|2013|3|15}} | |<ref>Marija Zierer upihnila 99. svečko. str. 6. ''Posavski Obzornik'' 2509 [10.12.2009]. Zavod Neviodunum Issuu</ref><ref>[https://issuu.com/posavski.obzornik/docs/obzornik-2510--09.12.2010- Stoletnica Krčanke Marije Zierer] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221019105235/https://issuu.com/posavski.obzornik/docs/obzornik-2510--09.12.2010- |date=2022-10-19 }}. str. 7. Posavski Obzornik-2510-[09.12.2010]. Zavod Neviodunum. issuu.com. pridobljeno 27. januar 2021.</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Juta Krulc]] (r. Zdešar) |18. april 1913 |22. junij 2015 |{{starost v letih in dnevih|1913|4|18|2015|6|22}} |krajinska arhitektka |<ref>{{Navedi splet |title=Ljubi resnično, nenarejeno lepoto |url=https://www.dnevnik.si/1042586998 |website=Dnevnik |accessdate=30. november 2013 |date=22. april 2013 |last=Knez |first=Primož }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet |title=V spomin: Juta Krulc (1913–2015) |url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20150707/C/150709847/v-spomin-juta-krulc-1913-2015 |website=Gorenjski Glas |accessdate=27. januar 2021 |date=7. julij 2015}}</ref> |- |[[Slika:Marko_racic.jpg|120px]] |[[Marko Račič]] |25. april 1920 |27. maj 2022 |{{starost v letih in dnevih|1920|4|25|2022|5|27}} |atlet tekač, olimpijec | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Alojz Kralj (razločitev)|Alojz Kralj]] |12. marec 1920 |2. april 2022 |{{Starost v letih in dnevih|1920|3|12|2022|4|2}} |[[TIGR|tigrovec]] |<ref>{{Navedi splet |url=https://www.primorske.si/2020/05/15/cutil-je-da-se-mora-upreti|title=Tigrovec Alojz Kralj praznuje 100 let |date=16. maj 2020 |accessdate=27. januar 2021 |website=Primorske.si}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-102-letu-je-umrl-zadnji-tigrovec-alojz-kralj/618102 |title=V 102. letu je umrl zadnji tigrovec Alojz Kralj |date=23. april 2022 |accessdate=3. aprila 2022 |website=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Janez Grum]] |19. oktober 1912 |8. november 2014 |{{Starost v letih in dnevih|1912|10|19|2014|11|8}} |klasični filolog, [[domobranec]], ki je odšel v ZDA |<ref>[https://www.zaveza.si/zaveza-st-95/ 11. In memoriam. 11.1. Profesor Janez Grum] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201101042452/https://www.zaveza.si/zaveza-st-95/ |date=2020-11-01 }}. Zaveza št. 95. pridobljeno 27. januarja 2021.</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Jožko Battestin]] |14. marec 1918 |21. september 2020 |{{Starost v letih in dnevih|1918|3|14|2020|9|21}} |elektrotehnik, prof. fizike, izumitelj, publicist, grafolog | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Boris Cibic]] |2. september 1921 |31. januar 2024 |{{Starost v letih in dnevih|1921|9|2|2024|1|31}} |zdravnik kardiolog, hipertenziolog | |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Antonija Kontler]] |12. februar 1923 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1923|2|2}} |učiteljica matematike in fizike |<ref>{{Navedi splet|title=Še vedno rada živim, ker imam lepo življenje|url=https://www.delo.si/magazin/generacija-plus/se-vedno-rada-zivim-ker-imam-lepo-zivljenje|website=www.delo.si|accessdate=2025-05-17|language=sl}}</ref> |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Helena Vida]] |31. januar 1923 |še živi |{{starost v letih in dnevih|1923|1|31}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Stanko Kristl]] |29. januar 1922 |18. januar 2024 |{{Starost v letih in dnevih|1922|1|29|2024|1|18}} |arhitekt, akademik | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Adolf Uhan]] |7. februar 1914 |14. november 2015 |{{starost v letih in dnevih|1914|2|7|2015|11|14}} |nogometaš |<ref>{{Navedi splet |title=Ljudje med nami: Od mokre žoge si bil lahko ves trapast |url=https://www.dnevnik.si/1042705788 |website=Dnevnik |accessdate=6. februar 2015 |date=6. februar 2015 |last=Mehle |first=Borut |archive-date=2022-10-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019105236/https://www.dnevnik.si/1042705788 |url-status=dead }}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Helena Maglica]] |18. maj 1873 |14. februar 1975 |{{starost v letih in dnevih|1873|5|18|1975|2|14}} | |<ref>{{Navedi splet |title=MAGLICA, Helena |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/maglica-helena/ |website=Obrazi slovenskih pokrajin |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-SI}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Črnivec]] (r. Hafner) |14. avgust 1915 |26. april 2017 |{{starost v letih in dnevih|1915|8|14|2017|4|26}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Peter Florjančič]] |5. marec 1919 |14. november 2020 |{{starost v letih in dnevih|1919|3|5|2020|11|14}} |izumitelj in športnik |<ref>{{Navedi splet |title=Umrl je izumitelj Peter Florjančič |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-je-izumitelj-peter-florjancic.html |website=www.24ur.com |accessdate=27. januar 2021 |date=14. november 2020}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |Janez Kocmur |7. julij 1906 |29. marec 2008 |{{starost v letih in dnevih|1906|7|7|2008|3|29}} |inženir rudarstva/montanist | |- |[[Slika:Ivan Grobelnik.jpg|120px]] |[[Ivan Grobelnik]] |17. oktober 1920 |9. junij 2022 |{{Starost v letih in dnevih|1920|10|17|2022|6|9}} |rešitelj zapornikov iz [[Stari pisker|Starega piskra]], državni odlikovanec |<ref>{{Navedi splet |title=GROBELNIK, Ivan |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/grobelnik-ivo-ivan/ |website=Obrazi slovenskih pokrajin |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-SI}}</ref> |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Angelca Počkar]] |20. maj 1921 |16. december 2022 |{{Starost v letih in dnevih|1921|5|20|2022|12|16}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Janez Martinc]] |26. maj 1920 |26. avgust 2021 |{{Starost v letih in dnevih|1920|5|26|2021|8|26}} | |<ref>[https://www.zale.si/sl/urnik-pogrebov/show/5415 Osmrtnica] Žale.si, 27. avgust 2021</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Frančiška Krvina]] |25. oktober 1899 |27. januar 2001 |{{Starost v letih in dnevih|1899|10|25|2001|1|27}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Rudi Mraz]] |17. november 1919 |17. januar 2021 |{{starost v letih in dnevih|1919|11|17|2021|1|17}} |lokalni kulturni delavec | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Mara Jeraj Kralj]] |9. september 1909 |22. oktober 2010 |{{starost v letih in dnevih|1909|9|9|2010|10|22}} |likovna umetnica, sestra [[Vida Jeraj Hribar|Vide Jeraj]] in žena [[Tone Kralj|Toneta Kralja]] |<ref>{{Navedi splet |title=Akademska slikarka Mara Kralj danes praznuje 100. rojstni dan |url=https://www.dnevnik.si/1042297576 |website=Dnevnik |accessdate=30. december 2012 |date=9. september 2009 |archive-date=2022-10-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019105247/https://www.dnevnik.si/1042297576 |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.primorske.si/2010/11/03/umrla-je-likovna-in-lutkovna-umetnica-mara-kralj |title=Umrla je likovna in lutkovna umetnica Mara Kralj |date=26. oktober 2010 |accessdate=27. januar 2021 |website=Primorske.si}}</ref> |- |[[Slika:Andreana Družina.jpg|120px]] |[[Andreana Družina]] |26. januar 1920 |7. marec 2021 |{{Starost v letih in dnevih|1920|1|26|2021|3|7}} |zadnja živeča [[narodna herojinja]] |<ref>{{Navedi splet |title=Umrla je Andreana Družina - Olga |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/umrla-je-andreana-druzina-olga/ |website=Delo |accessdate=8. marec 2021 |date=8. marec 2021}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Lydia Iskrić]] |10. avgust 1915 |10. avgust 2016 |{{Starost v letih in dnevih|1915|8|10|2016|8|10}} |[[učitelj]]ica | |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Alojz Bucik]] |18. junij 1924 |še živi |{{starost v letih in dnevih|1924|06|18}} |borec prekomorec |<ref>{{Navedi novice|title=Pinkoti presenetili stoletnika Alojza Bucika|date=7. julij 2024|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/pinkoti-presenetili-stoletnika-alojza-bucika-foto|accessdate=8. julij 2024}}</ref> |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Franc Primožič]] |9. avgust 1924, [[Pevma]] |še živi |102 let, 32 dni |tankist Rdeče armade, planinec, športnik v Kamniku |<ref>[https://www.parkvojaskezgodovine.si/franc-primozic-praznuje-101-rojstni-dan/]</ref> |- |[[Slika:Leon Štukelj 1958.jpg|120px]] |[[Leon Štukelj]] |12. november 1898 |8. november 1999 |{{starost v letih in dnevih|1898|11|12|1999|11|8}} |telovadec, olimpionik, pravnik |<ref>{{Navedi splet |title=ŠTUKELJ, Leon |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/stukelj-leon-2/ |website=Obrazi slovenskih pokrajin |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-SI}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Fiderika Kunstelj]] (r. Lavtižar) |1. december 1920 |16. oktober 2021 |{{Starost v letih in dnevih|1920|12|1|2021|10|16}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Josipa Ivančić]] |25. december 1922 |4. november 2023 |{{starost v letih in dnevih|1922|12|25|2023|11|04}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Žiga Vodušek]] |7. september 1913 |28. junij 2014 |{{Starost v letih in dnevih|1913|9|7|2014|6|28}} |diplomat, politik |<ref>{{Navedi splet |title=In Memoriam Dr. Ziga Vodusek, ICPE Director between 1975-1987 |url=https://icpe.int/news-2014/838-in-memoriam-dr-ziga-vodusek-icpe-director-between-1975-1987 |website=Icpe.int |accessdate=2022-10-21 |archive-date=2022-10-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221021085818/https://icpe.int/news-2014/838-in-memoriam-dr-ziga-vodusek-icpe-director-between-1975-1987 |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221021085818/https://icpe.int/news-2014/838-in-memoriam-dr-ziga-vodusek-icpe-director-between-1975-1987 |date=2022-10-21 }}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Irena Kovač]] |12. april 1921 |27. januar 2022 |{{starost v letih in dnevih|1921|4|12|2022|1|27}} | |<ref>{{Navedi splet |title=Občanka Moravskih Toplic slavila visok jubilej |url=https://vestnik.si/clanek/popularno/obcanka-moravskih-toplic-slavila-visok-jubilej-865726 |website=Vestnik.si |accessdate=27. januar 2022 |language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Matilda Feguš]] |14. marec 1908 |21. december 2008 |{{Starost v letih in dnevih|1908|3|14|2008|12|21}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Rudolf Cepuder]] |13. april 1879 |25. december 1979 |{{starost v letih in dnevih|1879|4|13|1979|12|25}} |izseljenski duhovnik, umrl v [[Cleveland, Ohio|Clevelandu]] |<ref>{{Navedi knjigo |title=Letopis Cerkve na Slovenskem 2000}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Darka Brejc]] (r. Tomc) |6. november 1913 |7. julij 2014 |{{starost v letih in dnevih|1913|11|6|2014|7|7}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Dana Klanšček Valič]] |27. maj 1922 |25. december 2022 |{{starost v letih in dnevih|1922|5|27|2022|12|25}} |prvoborka, učiteljica, žena igralca [[Aleksander Valič|Aleksandra Valiča]] | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Ciril Cesar]] |6. julij 1923 |14. januar 2024 |{{starost v letih in dnevih|1923|7|6|2024|1|24}} |kipar, oblikovalec | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Pavla Košir]] – Luša (r. Mastnak) |20. september 1914 |20. marec 2015 |{{starost v letih in dnevih|1914|9|20|2015|3|20}} |profesorica matematike, mati [[Manca Košir|Mance Košir]] | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Fred Bahovec]] |17. julij 1889 |30. december 1989 |{{starost v letih in dnevih|1889|7|17|1989|12|30}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Anton Stančič]] |14. januar 1917 |28. oktober 2017 |{{starost v letih in dnevih|1917|7|14|2017|10|28}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Frančiška Škraba]] |30. avgust 1916 |31. december 2016 |{{starost v letih in dnevih|1916|8|30|2016|12|31}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Ivana Vaca]] |27. februar 1916 |2. september 2016 |{{starost v letih in dnevih|1899|7|18|1999|10|11}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Nada Jevdjenijević Brandl]] |18. julij 1899 |11. oktober 1999 |{{starost v letih in dnevih|1899|7|18|1999|10|11}} | |<ref>{{Navedi splet |url=http://www.xn--tajerci-pqb.si/osebe/jevdjenijevi%C4%87-brandl-nada-(fran%C4%8Di%C5%A1ka,-fani)/98/ |title=Jevdjenijević Brandl, Nada (Frančiška, Fani) |date= |accessdate=27. januar 2020 |website=Štajerci.si |archive-date=24.11.2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201124010144/http://www.xn--tajerci-pqb.si/osebe/jevdjenijevi%C4%87-brandl-nada-(fran%C4%8Di%C5%A1ka,-fani)/98/ |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201124010144/http://www.xn--tajerci-pqb.si/osebe/jevdjenijevi%C4%87-brandl-nada-(fran%C4%8Di%C5%A1ka,-fani)/98/ |date=2020-11-24 }}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Mladen Est]] |15. april 1924 |2. februar 2025 |{{starost v letih in dnevih|1924|04|15|2025|2|2}} |farmakolog, prof. MF, zaslužni prof. UL | |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Rafko Lešnik]] |23. oktober 1925 |še živi |{{starost v letih in dnevih|1925|10|23}} |duhovnik, kanonik | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Tončka Simčič]] (Antoniette Simcic) |17. januar 1901 |27. marec 2001 |{{starost v letih in dnevih|1901|1|17|2001|3|27}} |izseljenska delavka v Clevelandu, ZDA | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Polikarp Brolih]] |5. december 1923 |29. januar 2024 |{{starost v letih in dnevih|1923|12|5|2024|1|29}} |duhovnik, frančiškan |<ref>[https://www.druzina.si/clanek/k-ocetu-je-odsel-p-polikarp-brolih-19232024 K Očetu je odšel p. Polikarp Brolih (1923–2024)]</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Viljem Zavadlav]] |15. april 1924 |22. maj 2024 |{{starost v letih in dnevih|1924|04|15|2024|05|22}} |partizan, kmet, predsednik štandreškega kmečkega društva |<ref>https://www.primorski.eu/goriska/povezoval-je-standreske-kmete-in-jih-zagovarjal-CD1588127?fbclid=IwAR1qITwKXaJnrlQxh79LyCDTh51_vVZCoiUsNQopzhQAksgBosnePQP8e6g</ref> |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Rudi Rebek]] |30. julij 1924 |še živi |{{starost v letih in dnevih|1924|7|30}} |gospodarstvenik | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Mirko Bogić]] |15. julij 1916 |29. julij 2016 |{{starost v letih in dnevih|1916|7|15|2016|7|29}} |jadralec, geograf | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Vida Jeraj Hribar]] |4. maj 1902 |6. maj 2002 |{{starost v letih in dnevih|1902|5|4|2002|5|6}} |violinistka, [[Slovenka leta]] 1992 | |- {{Živi}} |[[Slika:Ignacij Voje2.jpg|120px]] |[[Ignacij Voje]] |28. februar 1926 |še živi |{{starost v letih in dnevih|1926|02|28}} |zgodovinar, univerzitetni profesor | |- {{Živi}} |[[Slika:Ivanka Mežan 2015.jpg|120px]] |[[Ivanka Mežan]] |18. junij 1926 |še živi |{{starost v letih in dnevih|1926|06|18}} |igralka | |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Berta Jereb]] |25. maj 1925 |še živi |{{starost v letih in dnevih|1925|5|25}} |zdravnica pediatrinja - onkolginja | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Karel Zelenko]] |15. september 1925 |1. oktober 2026 |{{starost v letih in dnevih|1925|9|15|2026|10|1}} |slikar, grafik |<ref>{{Navedi splet |last=Premrov |first=Iztok |title=V častitljivem 102. letu starosti je umrl likovni umetnik Karel Zelenko |url=https://www.rtvslo.si/kultura/vizualna-umetnost/v-castitljivem-102-letu-starosti-je-umrl-likovni-umetnik-karel-zelenko/795498 |access-date=2026-10-01 |website=MMC RTV-SLO}}</ref> |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Bronislava Urbanija]] |22. september 1926 |še živi |{{starost v letih in dnevih|1926|9|22}} |??? |<ref>[https://www.zagorje.si/objava/1384434 100 let gospe Bronislave Urbanija]. 22. september 2026. Pridobljeno 23. september 2026.</ref> |} === Nepopolni datumi === {{Statično številčenje vrstic}} {{Sticky header}} {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable sticky-header static-row-numbers static-row-header-hash col5center col7center" width=100% ! width=2% | Slika ! width=17% | Ime ! width=13% | Rojstvo ! width=13% | Smrt ! width=13% | Starost ! class=unsortable width=30% | Opombe ! class=unsortable width=2% | Viri |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Frančiška Manfreda]] |22. september 1915 |Neznano |107 let | |<ref>[https://www.facebook.com/100040695475927/posts/760251352008040/?app=fbl Danes 107 rojstni dan praznuje najstarejša stanovalka našega doma ga. Frančiška Manfreda] Dom starejših občanov Ljubljana - Šiška on Facebook, 22. september 2022</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Kristina Saksida]] |?.?.1914 |?.?.2021 |ok. 107 let | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Olga Kolenc]] |?.?. 1917 |september/oktober 2024 |ok. 107 let | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Mica Olip]] |12. junij 1912 |(po?) 2017 |105 let in ...? |Koroška Slovenka | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Kristan]] |oktober 1921 | |103 leta | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Ignac Harb|Ignac (Nace) Harb]] |11. junij 1923 |?.5.2025 |101 leto, ?? |četnik, čebelar, vodja skladišča Semenarne Ljubljana, kulturni delavec, publicist | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Erika Heim]] |15. maj 1913 |februar 2014 |100 let, 8 mesecev (ok.) |alpinistka, alpska smučarka<ref>{{Navedi splet|title=HEIM, Erika|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/heim-erika/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2025-03-08|language=sl-SI}}</ref> | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Hugo Šekoranja]] |junij 1924 |avgust 2025 | |rdečearmejec? | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Antonija Kontler]] |12./13.2.1923 | |103 let, ?? |učiteljica matematike in fizike na o.š. v Mariboru |<ref>https://www.24ur.com/novice/slovenija/bile-so-njene-ucenke-nato-sodelavke-danes-pa-skupaj-upokojenke.html</ref> |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Martin Rojko]] |?.?.1924 |še živi |100 let, ?? |kartograf | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Cirila Knafelc|s. Urška (Cirila) Knafelc]] |14. oktober 1916 |10. maj 2017 (?) |{{Starost v letih in dnevih|1916|10|14|2017|5|10}} | |<ref>[http://radio.ognjisce.si/sl/183/ssd/22070/ 100 let sestre Cirile]. 23. oktober 2016. ''Radio.ognjisce.si''. pridobljeno 21. januar 2016.</ref><ref>{{Navedi splet |title=Redovnice |url=http://zupnijaprecna.si/nasi-rojaki/redovnice |website=Zupnija Orecna |accessdate=27. januar 2021 |date= |archive-date=2021-01-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210127010320/http://zupnijaprecna.si/nasi-rojaki/redovnice |url-status=dead }}</ref><ref>[http://rafaelova-druzba.si/pdf/Nasa%20luc%2007_08%20-%202017.pdf Pokojna sestra Cirila Knafelc]</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Alojzija Grčman|Alojzija (Slava) Grčman]] |junij 1905 |24. julij 1998 |103 leta, 53 dni | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Zvonimir Dintinjana]] |1922 |september 2024 |ok. 102 leti |ekonomist, višji predavatelj statistike | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Metoda Avbelj]] (r. Tavzes) |25. avgust 1920 |maj 2023 |102 leti, 8 mesecev |žena [[Viktor Avbelj|Viktorja Avblja]] | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Bogomila Blaznik]] |1922 |oktober 2024 |ok. 102 leti | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marijana Lavrič]] |31. januar 1918 |november 2020 |102 leti, ok.10 mes. | |<ref>{{Navedi splet |title=FOTO: Pastirca Manca in Vinko na kavici po 70 letih |url=https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/foto-pastirca-manca-vinko-na-kavici-po-70-letih |website=old.slovenskenovice.si |date=3. december 2016 |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-si |first=Janez |last=Kuhar |archive-date=2022-10-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019105249/https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/foto-pastirca-manca-vinko-na-kavici-po-70-letih |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet |title=MARIJANA LAVRIČ |url=https://www.navcek.si/marijana-lavric/ |website=Navček d.o.o., pogrebne storitve |date=13. november 2020 |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-SI}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Milan Adlešič]] |1921/22? |januar 2024 |v 103. letu | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Sonja Cunder]] (r. Wagner) |1922 |januar 2024 |v 102. letu | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Frančiška Raček|Frančiška (Fanika) Raček]] |10. februar 1913 |december 2019 |106 let, ok. 10 mesecev |najstarejša živeča slovenska interniranka taborišča [[Auschwitz]] |<ref>{{Navedi splet |title=106 let Fanike Raček |url=https://www.dnevnik.si/1042862107 |website=Dnevnik |accessdate=11. februar 2019 |date=10. februar 2019 |last=Alič |first=Jani }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet |title=RAČEK FRANČIŠKA - osmrtnica |url=https://pogrebne-storitve-ropotar.si/novica/detail/21493/racek-franciska |website=Pogrebne Storitve Ropotar |accessdate=27. januar 2021 |date=2019}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Silva Sterle]] (r. Mazi]]?) |12. marec 1918 |2#?. maj 2024 |106 let, ok. 70 dni | |<ref>{{Navedi revijo|date=28. maj 2024|title=Osmrtnica - Silva Sterle|magazine=Delo}}</ref> |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Amalija Mohorčič]] |23. april 1918 |še živi |{{starost v letih in dnevih|1918|4|23}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |s. [[Mara Vampelj]] |11. avgust 1912 |januar 2019 |ok. 106 let |redovnica |<ref>[http://www.fmm.si/2012/sanjskih-100-let/ Sanjskih 100 let] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20170202005733/http://www.fmm.si/2012/sanjskih-100-let/ |date=2017-02-02 }}. 18. avgust 2012. Fmm.si. pridobljeno 21. januar 2016.</ref><ref>[https://www.cecilija.net/wp-content/uploads/2019/02/5-nedelja_med_letom.pdf ŽUPNIJA CELJE – SV. CECILIJA OZNANILA] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201126212706/https://www.cecilija.net/wp-content/uploads/2019/02/5-nedelja_med_letom.pdf |date=2020-11-26 }}. 10. februar 2019. cecilija.net. pridobljeno 27. januarja 2021.</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Mojca Klemenčič]] |1912 |8?. februar 2018 | |hči [[Milan Klemenčič|Milan Klemenčiča]] | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Angela Hodnik]] |10. januar 1915 |?.?.2020 |105 let (ok.) |najstarejša Bohinjka, sestra slikarja [[Valentin Hodnik|Valentina Hodnika]] | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Danica Medven]] |1921 |september 2026 |"v 105. letu" |Delo, osmrtnica 10. sept. 2026 | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Anna Gerželj]] |? |? |105 let, ?? | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Pongračič]] |1921 ? |julij 2026 |105 let |pogreb Žale, Ljubljana, 15. julij 2026 | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Nada Šeme Fašalek]] |1920/21 |sept./okt. 2025 |v 105. letu | | |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Katarina Rajšp]] |november 1919 |še živi |104 leta, ?? | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Antonija Perovšek]] |8. junij 1915 |? |vsaj 104 leta | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Terezija Štrancar]] (redovniško ime Klementina) |19. oktober 1911 |2014<ref>Maja 2021 v telefonskem pogovoru iz samostana pri Marijinih sestrah na Dobrovi pri Ljubljani povedali, da je preminila pred dvema letoma. Glej Terezija Štrancar - 1911 - 1914. Pokopana na Žalah v Ljubljani. https://grobovi.zale.si/#</ref> |ok. 103 let |redovnica |<ref>[https://www.druzina.si/clanek/62-45-102-leti-zivljenja-s-klementine-strancar 102 leti življenja s. Klementine Štrancar]. 10. november 2013. Družina.si. pridobljeno 21. januar 2016.</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Amalija Simčič Podpečan]] |1918 |2022 |ok. 104 leta | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Franc Gaberščik]] |08.09.1915 |04.04.2019 |ok. 104 leta | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Angela Bole]] |8. maj 1919 |julij/avgust 2023 |ok. 104 leta | |<ref>https://krog.sta.si/2641995/v-domu-starejsih-obcanov-ljubljana-siska-pet-stanovalk-z-vec-kot-100-leti</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Anica Longyka]] |1909 |2013 |ok. 104 leta | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Cecilija Gabrovšek]] |1921 |april 2025 |ok. 104 leta | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Zdenka Ivančič-Szilagyi]] |21. september 1914 |julij 2018 |103 let, 10 mesecev |zdravnica |<ref>{{Navedi splet |title=Ivančič - Szilagyi, Zdenka (1914–2018) - Slovenska biografija |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1012390/|website=Slovenska Biografija.si |accessdate=15. december 2021}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Mila Uršič]] (r. Brabec) |1920 |februar 2024 |103 leta, ?? |klasična filologinja (sin [[Marko Uršič) | |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Anastazija Može]] |3. julij1921 |še živi |103 leta |v Izoli (dom) | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Antonija Fras]] |1919 |2022 |103 let, ...?? dni | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Slavka Kocijančič]] |1911 |2014 |ok. 103 leta | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Ivan Kovačič]] |1898 |2001 |ok. 103 leta |zadnji preživeli vojak s [[Soška fronta|Soške fronte]] |<ref>Uvod in [https://www.sistory.si/cdn/publikacije/41001-42000/41111/Na_fronti_1_2001.pdf Ivan Kovačič, vojak 28. češkega pehotnega polka. NA KRASU JE BILO STRAŠNO]. str. 8. ''Na fronti : Revija za vojaško zgodovino''. 1/2001. sistory.si</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Milica Turšič]] (por. Kranjec) |1906 |2009 |ok. 103 leta | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Ljudmila Kranjec|Ljudmila (Milica) Kranjec]] (r. Turšič) |1906 |2009 |ok. 103 leta |žena [[Marko Kranjec (kemik)|Marka Kranjca]] (1885–1973), mama Bistrice Kranjec Mirkulovske | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Vladimir Košuta|Vladimir (Lado) Košuta]] |1918 |10. avgust 2021 |ok. 103 leta |partizan in krojač |<ref>{{Navedi splet|title=Poslovil se je krojač, partizan in najstarejši Križan|url=https://www.primorski.eu/trzaska/poslovil-se-je-krojac-partizan-in-najstarejsi-krizan-BY908300 |website=Primorski.eu |accessdate=10. avgust 2021 |language=sl |date=10. avgust 2021}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Milan Adlešič]] |1921 |2024 |ok. 103 leta | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Majda Sever]] (r. Kernc) |1919 |december 2022 |ok. 103 leta, ?? dni | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Komar|Marija (Mimi) Komar]] |1905 |2008 |ok. 103 leta | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marica Punčuh]] |1913 |2016 |ok. 103 leta | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Viktor Rangus]] |1923 |januar 2026 |ok. 103 leta |zobozdravnik<ref>{{Navedi revijo|date=20. januar 2026|title=Pustil si neizbrisno sled v naših srcih, Viktor Rangus, zobozdravnik (osmrtnica)|magazine=Delo}}</ref> | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Ema Tomazin]] |1916 |2019 |ok. 103 leta | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Stojan Vrabec]] |?.?.1920 |(pokopan 7.2.) februar 2023 |v 103. letu |inženir gradbeništva | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Nada Tarman]] |1922 |konec aprila/zač. maja 2024 |v 103. letu (102 leti in...?) |radijska napovedovalka, prva imenovana upravnica Radia Maribor. | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Vera Hudnik]] |1923 |zač. oktobra 2025 |v 103. letu |interniranka v Ravensbrücku | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Nada Tominec]] (r. ??) |1913 |2015 |ok. 102 leti | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Marjan Felih]] |1910 |2012 |ok. 102 leti | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Sonja Ferjan]] |1921 ? |6. februar 2024 |102 let, ?? |umrla v 103. letu | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Alojzij Herman]] - Dušan |1921 |2.? december 2023 |102 leti, ?? dni |partizan iz Mosta na Soči | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Nives Hodnik]] (r. Pegan) |1916 |2018 |ok. 102 leti |mati enajstih otrok (Žale-Lj-ZID A [L3] grob [60]) | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Martina Detela]] (r. Zwitter) |8. december 1910 |2012 |ok. 102 leti |profesorica kemije, žena [[Leon Detela|Leona Detele]] in sestra [[Fran Zwitter|Frana Zwittra]] |<ref>{{Navedi splet |title=DL: Spremljala je tudi novomeško pomlad |url=https://www.lokalno.si/2011/05/27/62477/clanek/DL_Spremljala_je_tudi_novomesko_pomlad/ |website=Dolenjski list |accessdate=27. januar 2021 |date=27. maj 2011 |archive-date=2021-10-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211023131551/https://www.lokalno.si/2011/05/27/62477/clanek/DL_Spremljala_je_tudi_novomesko_pomlad/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Četrtek, 30. avgust 2012 - Pogrebi |url=https://www.dnevnik.si/1042549109 |website=Dnevnik |accessdate=27. januar 2021 |date=30. avgust 2012 |archive-date=2022-10-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019105244/https://www.dnevnik.si/1042549109 |url-status=dead }}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Pacijencija Tiselj|Terezija (s. Pacijencija) Tiselj]] |1909 |2011 |ok. 102 leti |redovnica | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Alenka Mikačić]] (r. Žnideršič) |?.?.1908 |?.?.2010 |ok. 102 leti |hči [[Anton Žnideršič|Antona Žnideršiča]], žena [[Rade Mikačić|Radeta Mikačića]] | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Bojana Veržun]] |?.?.1918 |?.?.2020 |ok. 102 leti |najstarejša farmacevtka | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Nika Arko]] |1914 |2016 |ok. 102 leti |sociologinja družine | |- | |[[Frančiška Deisinger]] |1924 |julij 2026 |ok. 102 leti | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Elizabeta Faganel|Elizabeta (Betka) Faganel]] |1918 |2020 |ok. 102 leti |mati bratov Faganel | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Kristina Štefanija Roškar]] |1921 |2023 |ok. 102 leti | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Judita Senica]] |1912 |2014 |ok. 102 leti | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Stanislava Bogunović]] (r. Kos) |1908 |2010 |ok. 102 leti | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Cirila Jesihar]] |1917 |2019 |ok. 102 leti |profesorica | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Marko Sever]] |1920 |2022 |ok. 102 leti | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Ivica Kenda|Ivica (Ivanka) Kenda]] |1903 |2005 |ok. 102 leti | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Adolf Klopčič]] |1921 |januar 2023 ? |ok. 102 leti | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Zvonka Hvastija]] (r. Dovič) |1921 |januar 2023 |ok. 102 leti | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Katarina Trpin]] - s. Zofronija |1911 |2013 |ok. 102 leti |usmiljenka | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Ljudmila Melihar]] |1899 |2001 |ok. 102 leti | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Deša Počkaj]] |1920 |2022 |ok. 102 leti | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Marko Sever]] |1920 |2022 |ok. 102 leti |sin kiparja in medaljerja [[Anton Sever|Antona Severja]] | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Ljudmila Marija Kunc]] |1893 |1995 |ok. 102 leti | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Amalija Pečko]] |1914 |2016 |ok. 102 leti |Pokopališče Ljubljana-Vič | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Terezija Magajna]] |1900 |2002 |ok. 102 leti |babica elektrotehničarke Maje Atanasijević Kunc | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Alojzij Igličar|Alojz(ij) Igličar]] |1899 |2000 |ok. 101 leto |eden zadnjih Maistrovih borcev | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Miloš Lužnik]] |1923 |november 2024 |v 102. letu |zdravnik primarij; prvi pediater v Koroški regiji | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Tatjana Klinar]] |1923 |november 2024 |v 102. letu | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Meta Ilešič]] (r. Žužek) |1921 |2022 |ok. 101 leto |ena prvih pravnic, diplomiranih na Univerzi v Ljubljani, žena [[Svetozar Ilešič|Svetozarja Ilešiča]] | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Ciril Jalen]] |1919 |2020 |ok. 101 leto |prostovoljec | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Erjavec]] |1922 |2023 |ok. 101 leto | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Slavica Lunaček]] |1899 |2000 |ok. 101 leto | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Jelinčič]] |1899 |2000 |ok. 101 leto | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Pavla Špan]] |1899 |2000 |ok. 101 leto | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Milan Germek]] |15. december 1921 |?? | |šahist | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Ivo Miklavčič]] |1919 |2020 |ok. 101 leto | |<ref>{{Navedi splet|title=V spomin: Ivo Miklavčič (1919–2020)|url=http://www.gorenjskiglas.si/article/20200713/C/200719936/1002/v-spomin--ivo-miklavcic--1919-2020-|website=Gorenjski Glas |accessdate=27. januar 2021 |date=13. julij 2020}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Veronika Rus]] (r. Logar) |29. december 1918 |2019 |ok. 101 leto | |<ref>{{Navedi splet |title=Zanimivosti |url=https://www.dsokocevje.si/zanimivosti.html |website=Dsokocevje.si |accessdate=27. januar 2021 |date=}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Marija Banič]] (s. Mervina) |26. december 1920 |april? 2021 |ok. 101 leto |usmiljenka | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Jože Pohar]] |1905 |2006 |ok. 101 leto | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Franc Hočevar (razločitev)|Franc Hočevar]] |1914 |2015 |ok. 101 leto | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Štefan Avbelj]] |1920 |2021 |ok. 101 leto | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |Ivan(k)a, [[Ivica Binter]], r. Cankar |1911 |2012 |ok. 101 leto |pevka | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Staša Šuster]] |1920 |2021 |ok. 101 leto |pravnica | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Olga Skralovnik]] |1919 |2020 |ok. 101 leto | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Silva Ivanetič]] |1. december 1922 |? | | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Ljubo Kavs]] |1911 |2012 |ok. 101 leto | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |?? Bertoncelj |1893 |1994 |ok. 101 leto |mizar | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Dušan Puh (starejši)]] |30. november 1922 | |102 leti + 1/2 leta... |piranski odvetnik, publicist<ref>{{Navedi splet|title=PUH, Dušan|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/puh-dusan/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2025-05-12|language=sl-SI}}</ref> | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Anna Baumbach]] (r. Peer) |?.?.1776 |19. marec 1876 |100 let, ? dni |lekarnarka v Celju | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Evgen Žitnik]] |5.? februar 1914 |?.?. |100 let, ?? |tast [[Tone Kuntner|Toneta Kuntnerja]] | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Milan Stante]] |21. februar 1916 |marec 2016 |100 let, 8 dni |pravnik, harmonikar, gledališčnik, režiser | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Lipe Kosec]] |29. junij 1895 |?.?.1995 |ok. 100 let |Maistrov borec, tigrovec, politični delavec | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Maksimilijan Šribar]] |?.?.1893 |?.?.1993 |ok. 100 let |veterinarski svetnik |<ref>{{Navedi splet |title=Dr. Maksimilijan Šribar (1893-1993) |url=https://billiongraves.com/grave/Maksimilijan-%C5%A0ribar/21757342 |website=BillionGraves |language=en}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Dana Pegan]] |?.?.1913 |?.?.2013 |ok. 100 let | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Janko Grošelj]] |14. december 1912 |?.?.2013 |ok. 100 let | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Bogomir Kostanjevec]] |21. november 1911 |?.?.2012 |ok. 100 let | |<ref>[https://www.ptuj.si/Files/eMagazine/107/313380/Leto%20XXVI%20stevilka%201%2027.%20JANUAR%202012.pdf Gabriela Sorman in Bogomir Kostanjevec praznovala sto let]. str. 22. ''Ptujčan''. 27. januar 2012. pridobljeno 27. januarja 2021</ref><ref>{{Navedi splet |title=Osmrtnica|url=https://www.vecer.com/navaden/201201315741374-5741374 |website=Vecer.com |date=30. januar 2012 |accessdate= 27. januar 2021 |language=sl-si}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Flora Rauter]] |?.?.1896 |?.?.1996 |ok. 100 let |ljudska pesnica na Koroškem | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Vida Kosi]] |?.?.1921 |?.?.2021 |ok. 100 let |vrhovna sodnica | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Amalija Košiček]] |?.?.1912 |?.?.2012 |ok. 100 let | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Julija Košiček]] |?.?.1906 |?.?.2006 |ok. 100 let | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Majda Gaspeti Fajfar]] |?.?.1909 |?.?.2009 |ok. 100 let |žena [[Tone Fajfar|Toneta Fajfarja]] | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Gabrijela Ehrlich]] |23. marec 1916 |Neznano |Zadnje poročilo narejeno na 100. rojstni dan 2016 |zdravnica, laična misijonarka |<ref>{{Navedi novice|title=Misijonarka Gabriela Ehrlich, stoletnica|date=23. marec 2016|url=https://radio.ognjisce.si/sl/176/slovenija/20200/misijonarka-gabriela-ehrlich-stoletnica.htm|accessdate=30. september 2022}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Ivanka Zavadlav]] (r. Jermol) |22. junij 1924 |neznano |100 let? |pesnica, prosvetna delavka (PSBL) | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Ferdinand Steher]] |?.?.1911 |?.?.2015 |ok. 104 leta |Žale - Ljubljana | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Mimi Pongračič]] (r. Zagorc) |1920/21? |julij 2026 |105 let ? |v 106. letu |<ref>{{Navedi splet|title=Osmrtnice {{!}} Radio Ognjišče|url=https://radio.ognjisce.si/sl/radio/osmrtnice/|website=radio.ognjisce.si|date=+02:00|accessdate=2026-07-13|language=sl|first=Radio|last=Ognjišče}}</ref> |} {{Škrbinski seznam}} == Glej tudi == * [[Superstoletnik]] == Sklici == {{sklici|30em}} [[Kategorija:Slovenski stoletniki|*]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Stoletniki]] [[Kategorija:Slovenski rekordi]] ane8u103kf3wo73qlfrxngci7urw6cp Peter Svetina (pisatelj) 0 222875 6759711 6757227 2026-10-02T14:34:37Z ~2026-45085-22 264465 /* Nagrade */ 6759711 wikitext text/x-wiki {{zapomen|druge ljudi s tem imenom|Peter Svetina (razločitev)}} {{Infopolje Oseba|name=Peter Svetina}} '''Peter Svetina''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[pesnik]], [[prevajalec]], [[literarni zgodovinar]], * [[19. julij]] [[1970]], [[Ljubljana]]. == Življenje == Oče novinar Janko Svetina, mama Marinka [[Idrija|Idrijčanka]].<ref>{{Navedi splet|title=Peter Svetina kandidat za Andersenovo na|url=https://www.idrija.com/peter-svetina-kandidat-za-andersenovo-na|website=idrija.com|accessdate=2022-02-25|language=en|archive-date=2022-05-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20220529122339/https://www.idrija.com/peter-svetina-kandidat-za-andersenovo-na|url-status=dead}}</ref> V Ljubljani je obiskoval [[Osnovna šola Valentina Vodnika Ljubljana|Osnovno šolo Valentina Vodnika]]. Od 1985 do 1989 je obiskoval Srednjo šolo za družboslovje in splošno kulturo Vide Janežič, sedanjo [[Gimnazija Poljane|Gimnazijo Poljane]]. Po končani srednji šoli je sprva študiral [[medicina|medicino]] na [[Medicinska fakulteta v Ljubljani|Medicinski fakulteti]], nato je nadaljeval študij na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]]. Leta 1995 je diplomiral iz [[slovenistika|slovenistike]], magistriral leta 1999 in doktoriral leta 2001 iz starejše slovenske [[Pesništvo|poezije]]. == Delo == Zaposlen je kot profesor na [[Univerza v Celovcu|univerzi v Celovcu]]. Prvo delo, ki ga je objavil, je [[slikanica]] ''O mrožku, ki si ni hotel striči nohtov''. Kmalu je po knjigi nastala tudi [[lutkovna igra]]. Leta 2003 se je mrožek zopet pojavil v delu ''Mrožek, dobi očala''. Knjige za otroke in mladino: ''Lila mesto'' (1999), ''Vidov angel'' (2000), ''Goske, psički in oslički'' (2001), ''Skrivnost mlečne čokolade'' (2002), ''Klobuk gospoda Konstantina'' (2007), ''Ringaraja'' (2009), ''Antonov cirkus'' (2009), ''Modrost nilskih konjev'' (2010), ''Kako je Jaromir iskal srečo'' (2010), [[pesniška zbirka|pesniški zbirki]] ''Mimosvet'' (2001) in ''Pesmi iz pralnega stroja'' (2006), [[mladinski roman]] ''Škržati umolknejo opolnoči'' (2005) ter otroška/mladinska [[detektivka|dektektivka]] ''Usodne platnice'' (2001). Leta 2001 je izšla [[pesniška zbirka]] za odrasle ''Kavarna v prvem nadstropju'', leta 2011 pesniška zbirka za odrasle ''Počasno popoldne'', 2019 zbirka ''Poročilo o Jasperju Krullu'', 2017 ''Vsakdanje geometrije'', 2018 ''Poročilo o Jasperju Krullu''. V lutkovne igre so bile prirejene ''Mrožek dobi očala'', ''Klobuk gospoda Konstantina'' in ''Kako je Jaromir iskal srečo''. Nekaj pesmi in zgodb je prevedenih v [[angleščina|angleščino]], [[nemščina|nemščino]], in [[korejščina|korejščino]]. Ob pisanju za otroke in mladino piše strokovne in znanstvene članke o starejši slovenski in mladinski književnosti, o [[kriminalke|kriminalkah]] in [[roman|romanih]]. Prevaja iz angleškega, [[češčina|češkega]], [[nemščina|nemškega]], in [[hrvaščina|hrvaškega jezika]]. Uredil je delo [[Neža Maurer|Neže Maurer]] ''Velik sončen dan'') in berilo za pouk književnosti v osnovnih šolah. == Nagrade == * 2001 – [[nagrada slovenskega knjižnega sejma]] za pesniško zbirko ''Kavarna v prvem nadstropju'' * 2008 – [[nagrada za izvirno slovensko slikanico]], za slikanico ''Klobuk gospoda Konstantina'' * 2013 – nagrada [[večernica (nagrada)|večernica]] za najboljše mladinsko delo za slikanico ''Ropotarna'' * 2016 – nagrada [[večernica]] za najboljše mladinsko delo ''Kako zorijo ježevci'' * 2016 – IBBY častna lista za knjigo ''Ropotarna'' * 2017 – [[Levstikova nagrada]] za knjigo ''Molitvice s stopnic'' * 2018 – nagrada [[večernica]] za pesniško zbirko ''Molitvice s stopnic'' * 2018, 2020, 2022 – nominiranec za Andersenovo nagrado (na predlog Slovenske sekcije IBBY) * 2026 – [[zlata hruška]] za slikanico ''O dečku, ki je risal kroge'' (z ilustracijami Petra Škerla; uvrščena tudi med Bele vrane, mednarodni izbor kakovostnih mladinskih knjig Mednarodne knjižnice za mladinsko književnost v Münchnu) == Bibliografija == === Poezija za mladino === * ''[[Mimosvet]]'' (2001) {{COBISS|ID=113779968}} * ''[[Pesmi iz pralnega stroja]]'' (2006) {{COBISS|ID=227307520}} === Poezija za odrasle === * ''[[Kavarna v prvem nadstropju]]'' (2001) {{COBISS|ID= 111651584}} * ''[[Počasno popoldne]]'' (2011) {{COBISS|ID=254354432}} *''[[Poročilo o Jasperju Krullu]]'' (2018) === Dela za mladino === * ''[[O mrožku, ki si ni hotel striči nohtov]]'' (1999) {{COBISS|ID=100577024}} * ''[[Lila mesto]]'' (1999) {{COBISS|ID=104406784}} * ''[[Vidov angel]]'' (2000) {{COBISS|ID=109502464}} * ''[[Goske, psički in oslički]]'' (2001) {{COBISS|ID=113315072}} * ''[[Usodne platnice]]'' (2001) {{COBISS|ID=110212352}} * ''[[Skrivnost mlečne čokolade]]'' (2002) {{COBISS|ID=118408192}} * ''[[Mrožek dobi očala]]'' (2003) {{COBISS|ID=124784896}} * ''[[Cicido, ciciban, dober dan]]'' (2004) {{COBISS|ID=213111296}} * ''[[Bada kokkirineun sontop kkakkiga siltaeyo ]]''(2005) {{COBISS|ID=251232512}} * ''[[Pada k`okkiri ka an'gyong ul ssossoyo]]'' (2005) {{COBISS|ID=14982969}} * ''[[Škržati umolknejo opolnoči]]'' (2005) {{COBISS|ID=221517312}} * ''Das kleine Walross bekommt eine Brille = Mrožek dobi očala'' (2005) {{COBISS|ID=1326036}} * ''Das kleine Walross lässt sich nicht die Nägel schneiden = O mrožku, ki si ni hotel striči nohtov'' (2006) {{COBISS|ID=1493460}} * ''[[Klobuk gospoda Konstantina]]'' (2007) {{COBISS|ID=233888512}} * ''Der Hut des Herrn Konstantin = Klobuk gospoda Konstantina'' (2008) {{COBISS|ID=1754580}} * ''[[Antonov cirkus]]'' (2008) {{COBISS|ID=240136192}} * ''[[Ringaraja]]'' (2009) {{COBISS|ID=246138880}} * ''[[Modrost nilskih konjev]]'' (2010) {{COBISS|ID=249548288}} * ''[[Kako je Jaromir iskal srečo]]'' (2010) {{COBISS|ID=249393408}} * [[Krušno mesto]] ''= Bread town'' (2023) * slikanica ''[[O dečku, ki je risal kroge]]'' (ilustrator [[Peter Škerl]], 2025) === Prevodi === * ''[[Amarilis]]'' (1998) {{COBISS|ID=9037410}} * ''[[Čudežni žep]]'' (2000) {{COBISS|ID=107911936}} * ''[[Vasko Popa]]'' (2001) {{COBISS|ID=114076416}} * ''[[Divji konj]]'' (2002) {{COBISS|ID=115311104}} * ''[[Vesele prigode mačka Franeta]]'' (2002) {{COBISS|ID=118753536}} * ''[[Zakaj sem vam lagala]]'' (2003) {{COBISS|ID=121939200}} * ''[[Molitvice]]'' (2006) {{COBISS|ID=226838528}} * ''[[Konstantin na bazenu]]'' (2009) {{COBISS|ID=247041536}} === Uredniška dela === * ''[[Veter davnih vrtnic]]'' (1993) {{COBISS|ID=35325440}} * ''[[Haiku v kovčku]]'' (1999) {{COBISS|ID=11558498}} * ''[[Rega rega reg kvak kvak]]'' (1999) {{COBISS|ID=9999458}} * ''[[Velik sončen dan]]'' (2000) {{COBISS|ID=108947968}} * ''[[Nasmeh pod solzami]]'' (2003) {{COBISS|ID=123899648}} * ''[[Hiša sanja]]'' (2004) {{COBISS|ID=214593024}} * ''[[Od lubezni in vesela]]'' (2006) {{COBISS|ID=226679808}} === Berila in učbeniki (soavtor) === * ''Svet iz besed 5. Berilo za 5. razred devetletne osnovne šole'' (2007) {{COBISS|ID=230542592}} * ''Svet iz besed 6. Berilo za 6. razred devetletne osnovne šole'' (2007) {{COBISS|ID=230160128}} * ''Svet iz besed 7. Berilo za 7. razred devetletne osnovne šole'' (2007) {{COBISS|ID=229872384}} * ''Svet iz besed 8. Berilo za 8. razred devetletne osnovne šole'' (2007) {{COBISS|ID=230830592}} * ''Svet iz besed 9. Berilo za 9. razred devetletne osnovne šole'' (2007) {{COBISS|ID=230472704}} * ''Svet iz besed 5. Berilo za 5. razred devetletne osnovne šole'' (2008) {{COBISS|ID=237331712}} * ''Svet iz besed 6. Berilo za 6. razred devetletne osnovne šole'' (2008) {{COBISS|ID=237406976}} * ''Svet iz besed 7. Berilo za 7. razred devetletne osnovne šole'' (2008) {{COBISS|ID=238869504}} * ''Svet iz besed 6. Berilo za 6. razred devetletne osnovne šole'' (2009) {{COBISS|ID=246456320}} * ''Svet iz besed 8. Berilo za 8. razred devetletne osnovne šole'' (2009) {{COBISS|ID=246487040}} * ''Svet iz besed 7. Berilo za 7. razred devetletne osnovne šole'' (2010) {{COBISS|ID=250761728}} ===Ostala dela === * ''O dvodelnosti Prešernovega soneta'' ([[diplomsko delo]], 1995) {{COBISS|ID=11906402}} * ''Silabični verz v starejši slovenski poeziji'' ([[magistrsko delo]], 1997) {{COBISS|ID=4502882}} * ''Kitične oblike v starejši slovenski posvetni verzifikaciji'' ([[doktorska disertacija]], 2000) {{COBISS|ID=111725568}} * ''[[Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji]]'' (2007) {{COBISS|ID=235609856}} *''Metuljčki in mehaniki: slovenska mladinska književnost med meščanstvom in socializmom'' (Mladinska knjiga, zbirka Kultura, 2019) *''Kako pisati'', 2025 == Literatura == * Aleksandra Lutar Ivanc: ''Album slovenskih književnikov''. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2006. {{COBISS|ID=229674496}} * Emanuel Polanšek: Peter Svetina. ''Novice'' (Celovec) 1. 6. 2007. * Emanuel Polanšek: Iz njegovega jezika otroštva nasmejano klijejo hudomušno vesele zgodbe (ntervju s Petrom Svetino). ''Novice'' (Celovec) 18. 2. 2011. * Bojan Wakounig: Resni profesor in kaotični upočasnjevalec sveta. ''Novice'' (Celovec) 4. 10. 2013. * Ingrid Mager: Intervju s Petrom Svetino. ''Dnevnikov Objektiv'' 6. 4. 2024. == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == {{wikivir-avtor}} {{wikiverza}} * http://vedez.dzs.si/dokumenti/dokument.asp?id=847 Pridobljeno 03.10. 2009. * http://www.dlib.si/v2/Preview.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-T20FA84Q Pridobljeno 15. 05. 2010. * [https://365.rtvslo.si/arhiv/profil/174992653 dr. Peter Svetina]. Profil (11. oktober 2023). RTV Slovenija. {{Večernica}}{{Levstikovi nagrajenci}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Svetina, Peter}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski verzologi]] [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Celovcu]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Levstikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Svetina, Peter]] mlqzv2st6ck7rhwabe2g9ww6faesggj Arteria brachialis 0 223526 6759724 2007294 2026-10-02T14:48:33Z Xqbot 32282 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Brahialna arterija]] 6759724 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Brahialna arterija]] 2d70rx74bhjk7u4rrcco0s1y82ldmz3 Nadlaktna odvodnica 0 223570 6759725 2007293 2026-10-02T14:48:38Z Xqbot 32282 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Brahialna arterija]] 6759725 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Brahialna arterija]] 2d70rx74bhjk7u4rrcco0s1y82ldmz3 Alan McManus 0 230484 6759874 6714279 2026-10-03T00:29:03Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759874 wikitext text/x-wiki {{zaa|škotskega nogometaša s podobnim imenom|Allan McManus}} {{Infopolje Igralec snookerja | name = Alan McManus | image = <!-- Wikidata --> | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | Sport country = {{SCO}} | Nickname = Angles<br> The Mac | Professional = 1990– | High ranking = 6 ([[Svetovna snuker lestvica 1993/94|1993/94]], [[Svetovna snuker lestvica 1994/95|1994/95]], [[Svetovna snuker lestvica 1995/96|1995/96]], [[Svetovna snuker lestvica 1996/97|1996/97]]) | Prize money = [[Funt šterling|£]]2.517.523<ref name="prizemoney">{{navedi splet|title=Alan McManus Career-Total Statistics|url=http://cuetracker.net/Players/alan-mcmanus/Career-Total-Statistics|publisher=CueTracker - Snooker Database|accessdate=8 May 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20150823222135/http://cuetracker.net/Players/Alan-McManus/Career-Total-Statistics|archive-date=2015-08-23|url-status=dead}}</ref> | High break = 143 <small>(1994)</small> | Century break = 213<ref name="centurybreaks">{{navedi splet|title=Centuries|url=http://www.prosnookerblog.com/centuries/|publisher=Pro Snooker Blog|accessdate=30 April 2016|archive-date=2019-06-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20190618022226/http://www.prosnookerblog.com/centuries/|url-status=dead}}</ref> | Ranking wins = 2 | Other wins = 2 | World champ = }} '''Alan McManus''', [[škoti|škotski]] igralec [[snuker]]ja, * [[21. januar]] [[1971]], [[Lochee]], [[Dundee]], [[Škotska]]. McManus je zaradi svoje taktične igre in obrambnih udarcev znan pod vzdevkom "Angles" ("Koti"). ==Kariera== McManus je dolgo veljal za zelo konstantnega igralca, saj je kar 16 zaporednih sezon držal mesto med najboljšimi 16 igralci po svetovni jakostni lestvici, nikoli pa ni uspel vsaj ponoviti uspehov svojih sodobnikov, npr. [[Stephen Hendry|Stephena Hendryja]], [[Ken Doherty|Kena Dohertyja]], [[Ronnie O'Sullivan|Ronnieja O'Sullivana]] in [[John Higgins (snuker)|Johna Higginsa]]. Od leta 1990 do leta 2006 je bil uvrščen v najboljšo šestnajsterico svetovne jakostne lestvice, iz nje je izpadel po neuspešni sezoni [[Snuker 2005/06|2005/06]]. Njegova najvišja uvrstitev na jakostni lestvici je 6. mesto. V poklicni karieri se je uvrstil v 21 final turnirjev, a osvojil le 4. Dvakrat je nastopil v polfinalu [[Svetovno prvenstvo v snukerju|Svetovnega prvenstva]], v finale se ni prebil nikoli. Na Svetovnem prvenstvu se enajstkrat zapored ni uspel uvrstiti v četrtfinale (do leta 2005), svojo uvrstitev na jakostni lestvici so zato upravičevale konstantne predstave na ostalih turnirjih. Vrhunec njegove kariere se je zgodil leta 1994, ko je osvojil [[Masters (snuker)|Masters]]. V finalu je z izidom 9-8 premagal [[Stephen Hendry|Stephena Hendryja]] in tako končal Hendryjev niz nepremagljivosti na tem turnirju, ki je segal vse do leta 1989. Kasneje v tisti sezoni je osvojil svoj prvi jakostni turnir, [[Dubai Duty Free Classic]]. Svoj drugi jakostni turnir je osvojil leta 1996, to je bil turnir [[Thailand Open (snuker)|Thailand Open]], na katerem je v finalu porazil [[Ken Doherty|Kena Dohertyja]] z izidom 9-8. Nekateri strokovnjaki v snukerju trdijo, da McManus v karieri ni dosegel tako vidnih rezultatov kot nekateri njegovi sodobniki, ker pri udarcu preveč spodkoplje. McManusova palica je namreč malce kriva, zato pri udarcih to hibo blaži z rahlo rotiranim udarjanjem bele krogle. To je tudi razlog, zakaj ni vedno tako natančen, še posebej pri udarcih na daljše razdalje, in prav mogoče mu je to odvzelo nekaj zmag skozi sezone. Zaradi serije skromnejših rezultatov v sezoni [[Snuker 2005/06|2005/06]] je prvič po letu 1989 izpadel iz najboljše šestnajsterice na svetovni jakostni lestvici. V naslednji sezoni je nato igral v polfinalu turnirja [[Grand Prix 2006 (snuker)|Grand Prix]], kjer ga je odpravil Avstralec [[Neil Robertson (snuker)|Neil Robertson]] z izidom 6-2. Ob koncu sezone je nato za nameček še izgubil dvoboj zadnjega kroga kvalifikacij proti [[Joe Delaney (snuker)|Joeju Delaneyju]] z 9-10. Po sezoni [[Snuker 2006/07|2006/07]] je padel z 19. na 38. mesto svetovne jakostne lestvice in se nato v nadaljnjih sezonah ustalil okoli 40. mesta. ==Televizijsko delo== McManus je med [[Svetovno prvenstvo v snukerju 2007|Svetovnim prvenstvom 2007]] delal kot komentator za televizijsko hišo [[Eurosport]]. ==Osvojeni turnirji== ===Jakostni turnirji=== * [[Dubai Duty Free Classic (snuker)|Dubai Duty Free Classic]] - 1994 * [[Thailand Open (snuker)|Thailand Open]] - 1996 ===Nejakostni turnirji=== * [[Benson & Hedges Championship]] – 1991 * [[Masters (snuker)|Masters]] - 1994 * [[Svetovni pokal v snukerju]] (s Škotsko) - 1996, 2001 == Sklici == {{sklici|1}} {{Commonscat}} {{DEFAULTSORT:Mcmanus, Alan}} [[Kategorija:Škotski igralci snukerja]] [[Kategorija:Pisci in komentatorji snukerja]] 6r9fehc0pg7xph833g0vuphktw4poli Allister Carter 0 230486 6759884 6717695 2026-10-03T01:33:44Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759884 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec snukerja | name = Ali Carter | Image = <!-- Wikidata --> | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | Sport country = {{ENG}} | Nickname = The Captain | Professional = 1996– | High ranking = 2 <small>(september in oktober 2010)</small><ref>{{navedi splet|title=Carter Captures Shanghai Crown |date=3 November 2010 |url=http://www.worldsnooker.com/page/NewsArticles/0,,13165~2206775,00.html |work=worldsnooker.com |publisher=[[World Professional Billiards and Snooker Association]] |accessdate=1 January 2013 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20120714021229/http://www.worldsnooker.com/page/NewsArticles/0%2C%2C13165~2206775%2C00.html |archivedate=14 July 2012 }}</ref><ref>{{navedi splet |work=worldsnooker.com |title=World rankings after EPTC2 |publisher=[[World Professional Billiards and Snooker Association]]|url=http://www.worldsnooker.com/site_files/Rankings%20after%20EPTC2.xlsx.pdf |format=PDF |accessdate=1 January 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101011184643/http://www.worldsnooker.com/site_files/Rankings%20after%20EPTC2.xlsx.pdf|archivedate=11 October 2010 }}</ref> | Prize money = [[Funt šterling|£]]2.045.521<ref name="prizemoney">{{navedi splet|title=Prize Money – All-time, Professional|url=http://cuetracker.net/Players/ali-carter/Career-Total-Statistics|publisher=CueTracker – Snooker Database|accessdate=6 February 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20150615185127/http://www.cuetracker.net/Players/Ali-Carter/Career-Total-Statistics|archive-date=2015-06-15|url-status=dead}}</ref> | High break = [[Maximum break|147]] <small>(2 krat)</small> | Century break = 239<ref name="centurybreaks">{{navedi splet|title=Centuries|url=http://www.prosnookerblog.com/centuries/|publisher=Pro Snooker Blog|accessdate=5 February 2017|archive-date=2019-06-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20190618022226/http://www.prosnookerblog.com/centuries/|url-status=dead}}</ref> | Ranking wins = 4 | Minor wins = 1 | Other wins = 3 | World champ = | medals = {{MedalSport | mešani [[snuker]] }} {{MedalCountry | {{GBR2}} }} {{MedalCompetition | [[Svetovno prvenstvo]] }} {{MedalSilver | [[Svetovno prvenstvo v snukerju 2017|2017 Wrocław]] | posamično }} }} [[File:Ali Carter at Snooker German Masters (DerHexer) 2013-02-03 17.jpg|thumb|Allister Carter 2013]] '''Allister (Ali) Carter''', [[angleži|angleški]] igralec [[snuker]]ja, * [[25. julij]] [[1979]], [[Colchester]], [[Essex]], [[Anglija]]. Carter je angleški profesionalni igralec snukerja, ki živi v [[Tiptree]]ju. Leta 2008 je dosegel finale Svetovnega prvenstva, kar je bil zanj vrhunec, saj je bil to njegov prvi finale v karieri. Kljub hudemu porazu proti [[Ronnie O'Sullivan|Ronnieju O'Sullivanu]] mu je uvrstitev v finale omogočila, da se je uvrstil med najboljših osem igralcev na svetu. Leta 2009 je osvojil turnir [[Welsh Open (snuker)|Welsh Open]], kar je bila njegova prva zmaga na kakem turnirju jakostne lestvice v karieri. ==Kariera== Carter je postal profesionalec leta 1996. <ref name=wsplayerprofile /> Prvič se je pojavil leta 1999, ko je osvojil na tekmovanju Združenja WPBSA nagrado Mladi igralec leta. Slednjo je prejel zaradi zmage na tekmovanju [[Benson and Hedges Championship]] leta 1999, s čimer si je prislužil wild card vstopnico na [[Masters (snuker)|Mastersu]]. <ref name="wsplayerprofile" /> Istega leta je prišel tudi do polfinala enega izmed 7 najpomembnejših turnirjev – [[Grand Prix (snuker)|Grand Prix]]a. Kljub temu je potreboval nadaljnjih 8 let, da je dosegel nov polfinale katerega od pomembnih turnirjev – [[Malta Cup]]a. <ref>[http://www.snooker.org/trn/0607/mc2007_res.shtml Malta Cup 2007]</ref> Zelo malo mu je manjkalo, da bi se prebil med najboljših 16 igralcev na svetu – tri sezone zapored je bil 17., 19. in 19. (v sezonah [[Snuker 2003/04|2003/04]], [[Snuker 2004/05|2004/05]] in [[Snuker 2005/06|2005/06]]). Med najboljših 16 se je končno uvrstil v sezoni [[Snuker 2006/07|2006/07]] in se tam učvrstil v sezoni [[Snuker 2008/09|2008/09]]. <ref>[http://www.globalsnookercentre.co.uk/files/Results/2007-8/07-8-Professional/2008-888-match-prof-carter.htm Carterjev profil na Global Snooker Centre]</ref> Carter je dosegel prvi krog [[Svetovno prvenstvo v snukerju|Svetovnega prvenstva]] leta [[Svetovno prvenstvo v snukerju 2005|2005]], ko je s kar 10-0 premagal tajskega igralca [[James Wattana|Jamesa Wattanaja]] v kvalifikacijah. To je bila prva zmaga z izidom 10-0 na Svetovnem prvenstvu po letu 1993. <ref>[http://www.worldsnooker.com/news_latest-17218.htm Hladen tuš za Wattanaja] {{ikona en}}</ref> Na [[Svetovno prvenstvo v snukerju 2007|Svetovnem prvenstvu leta 2007]] je premagal [[Andy Hicks|Andyja Hicksa]] v prvem krogu z 10-4. V drugem krogu je s 13-6 premagal sedemkratnega svetovnega prvaka [[Stephen Hendry|Stephena Hendryja]], ki je tačas zasedal prvo mesto na svetovni lestvici. S tem se je Carter tudi prvič uvrstil v četrtfinale Svetovnega prvenstva in si zagotovil mesto med najboljših 16 igralcev na svetu, kar mu je omogočalo avtomatično uvrstitev v prvi krog Svetovnega prvenstva brez vsakršnih kvalifikacij. V četrtfinalu je tesno izgubil s kasnejšim poražencem v finalu [[Mark Selby|Markom Selbyjem]] s 13-12. Carter ima sloves igralca, ki se zlomi v prelomnih trenutkih dvoboja in dovoli nasprotniku uprizoriti povratek po navidez neulovljivi prednosti. Primer slednjega je bil Carterjev dvoboj z [[Barry Hawkins|Barryem Hawkinsom]] v prvem krogu [[UK Snooker Championship 2007|UK Championshipa leta 2007]]. Takrat je Carter vodil že z 8-3, a dovolil Hawkinsu napraviti izjemen povratek in zmagal z 9-8. <ref>[http://www.globalsnookercentre.co.uk/files/Results/2007-8/07-8-Professional/2007-UK-draw.htm Maplin UK Championship 2007] {{ikona en}}</ref> Kakorkoli, Carter se je Hawkinsu maščeval na [[Svetovno prvenstvo v snukerju 2008|Svetovnem prvenstvu leta 2008]], ko ga je v tesnem dvoboju premagal z 10-9. Ta dvoboj velja tudi za zelo kontroverznega, saj je potekal v zelo sumljivih okoliščinah. Oba igralca so namreč iztrgali iz arene, da bi nadaljevali z večernim programom. Ko je bil eden izmed večernih dvobojev končan, so ju postavili na mizo, na kateri prej sploh nista igrala. Hawkins je začutil, da je to prekinilo njegovo dobro igro in zato predal frame in dvoboj. <ref name=Worldsnookerday2>{{navedi splet |url=http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/7357343.stm |title=Drugi dan svetovnega prvenstva 2008 |accessdate=21. april 2008 |author=BBC Sport |publisher=BBC Sport}} {{ikona en}}</ref> Carter je nadaljeval z dvema zmagama nad bivšima svetovnima prvakoma – [[Shaun Murphy (snuker)|Shaunom Murphyjem]] (13-4, drugi krog) in [[Peter Ebdon|Petrom Ebdonom]] (13-9, četrtfinale). Polfinale je bil na sporedu 4. maja 2008. Carter je porazil [[Joe Perry (snuker)|Joeja Perryja]] s 17-15 in se tako prebil v finale, kjer se je soočil z [[Ronnie O'Sullivan|Ronniejem O'Sullivanom]]. O'Sullivan je dvoboj zanesljivo dobil, končni rezultat je bil 18-8. <ref>[http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/7383131.stm BBC Sport Snooker: O'Sullivan osvojil še tretjo zvezdico] {{ikona en}}</ref> Carter je svoj prvi 147 niz dosegel 29. aprila 2008 na Svetovnem prvenstvu. S tem je Carter postal šesti mož v zgodovini, ki se mu je posrečil tak niz na Svetovnem prvenstvu (dejansko se je na Svetovnem prvenstvu zgodilo že osem 147 nizov, a je tri dosegel isti igralec – Ronnie O'Sullivan). Postal pa je tudi prvi, ki mu je uspel tak niz, brez da bi predhodno osvojil prvenstvo. Svetovno prvenstvo 2008 se bo v zgodovino zapisalo tudi kot prvo, kjer so gledalci videli dva 147 niza – dan pred Carterjem ga je uprizoril Ronnie O'Sullivan. <ref>[http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/7373388.stm BBC Sport Snooker: Carter uprizoril zgodovinskih 147 točk] {{ikona en}}</ref> Carter je kmalu zatem osvojil svoj drugi turnir, a tudi ta ni štel za jakostno lestvico – [[Huangshan Cup]]. Na Kitajskem je s 5-3 premagal [[Marco Fu|Marca Fuja]]. <ref>[http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/7407295.stm BBC Sport Snooker: Carter dobil svoj drugi turnir kariere] {{ikona en}}</ref> Nato je dosegel polfinale prvega turnirja jakostne lestvice v sezoni, [[Northern Ireland Trophy]]ja, na katerem je izgubil s 5-6 proti O'Sullivanu, čeprav je že vodil s 5-4. <ref name="nit">[http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/7589978.stm BBC Sport Snooker: O'Sullivan in Harold v finalu] {{ikona en}}</ref> Polfinale je tudi dosegel na Grand Prixu, ko je premagal veterana [[Steve Davis|Steva Davisa]] in [[John Parrott|Johna Parrotta]], a nato s 5-6 izgubil proti [[Ryan Day|Ryanu Dayu]]. <ref>[http://news.bbc.co.uk/sport2/hi/other_sports/snooker/7677979.stm Higgins odpravil Trumpa v Glasgowu] {{ikona en}}</ref> V polfinale turnirja za jakostno lestvico se je uvrstil še tretjič v sezoni [[Snuker 2008/09|2008/09]], ko je za uvrstitev v polfinale odpravil [[Peter Ebdon|Petra Ebdona]] in [[Mark J. Williams|Marka Williamsa]]. Naposled je Carterja z rezultatom 9-7 izločil Marco Fu, ki ga je Carter premagal v finalu Huangshan Cupa. <ref>[http://news.bbc.co.uk/sport2/hi/other_sports/snooker/7792458.stm Odličen polfinale naposled pripadel Fuju] {{ikona en}}</ref> Po 13 letih poklicne kariere je Carter le prekinil urok in osvojil svoj prvi turnir jakostne lestvice - [[Welsh Open 2009 (snuker)|Welsh Open 2009]]. Na poti do zmage je premagal [[Jimmy White|Jimmyja Whita]], [[Graeme Dott|Graema Dotta]], [[Shaun Murphy (snuker)|Shauna Murphyja]], [[Anthony Hamilton (snuker)|Anthonyja Hamiltona]] in [[Joe Swail|Joeja Swaila]]. V finalu je slavil predvsem po zaslugi odlične večerne serije, v kateri je zaostanek 3-5 s 6 zaporednimi frami obrnil v svojo korist in dvoboj dobil z 9-5. Swail je sicer v popoldanski seriji vodil že 5-2. <ref>[http://news.bbc.co.uk/sport2/hi/other_sports/snooker/7904701.stm Carter odvihral prvemu naslovu naproti] {{ikona en}}</ref> ==Slog== Carterjev slog igranja je agresiven, včasih tudi preagresiven, kar mu je včasih v težavo. Carter ima odličen 5-4 niz v zmagah proti Stephenu Hednryju, a na drugi strani zelo slabega proti Ronnieju O’Sullivanu (0-11). <ref>Kot je povedal Hazel Irvine med finalom Svetovnega prvenstva 2008, sta se O'Sullivan in Carter zadnjič srečala na turnirju Welsh Open 2008, kjer je moral Carter v četrtfinalu priznati premoč O'Sullivanu (5-4).</ref> Strokovnjaki ga označujejo kot zelo nadarjenega igralca, ki lahko premaga vsakogar, če ima dober dan. Kljub temu dodajajo, da so njegove igre zelo nekonstantne, kar je verjetno posledica Crohnove bolezni, za katero boleha.<ref name="armchair">[http://www.armchairgm.com/Allister_Carter Življenjepis na armchairgm.wikia.com] {{ikona en}}</ref> ==Osebno življenje== Leta 2003 so mu odkrili posebno prebavno motnjo, imenovano [[Crohnova bolezen]]. <ref name="wsplayerprofile">{{navedi splet |url=http://www.worldsnooker.com/player_list-8252.htm |title=Profil - Allister Carter |accessdate=5. maj 2007 |author=World Snooker |publisher=World Snooker}} {{ikona en}}</ref> Carter trenutno vadi v Chelmsford's Rivermead Snooker Clubu. <ref name="wsplayerprofile" /> Carter ima tudi licenco za pilotiranje letala. Slednjo je pridobil, medtem ko si je vzel odmor od aktivnega igranja snukerja. <ref name="wsplayerprofile" /> 1. oktobra 2009 se mu je minuto po polnoči rodil prvi otrok, sin po imenu Max. <ref>{{navedi splet |url=http://www.worldsnooker.com/Grand_Prix09_news-73470.htm?tid=144 |title=Carterjev naraščaj |accessdate=2009-10-01 |date=2009-10-01 |author=World Snooker |publisher=World Snooker}} {{ikona en}}</ref> ==Osvojeni turnirji== [[File:Ali Carter at Snooker German Masters (DerHexer) 2013-02-03 43.jpg|thumb|Allister Carter: German Masters 2013]] ===Turnirji jakostne lestvice=== *[[Welsh Open (snuker)|Welsh Open]] - [[Welsh Open 2009 (snuker)|2009]] *Shanghai Masters – 2010 *German Masters – 2013 ===Ostali turnirji=== *[[Benson and Hedges Championship]] – 1999 *[[Huangshan Cup]] - 2008 ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Commonscat}} *[http://www.worldsnooker.com/page/PlayersAlphabeticalArticle/0,,13165~2233653,00.html Carterjev profil] na World Snooker *[http://www.global-snooker.com/Allister-Carter.asp Profil na global-snooker.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140221131241/http://www.global-snooker.com/Allister-Carter.asp |date=2014-02-21 }} *[http://prosnookerblog.com/players/ali-carter/ Profil na Pro Snooker] {{start box}} {{s-sports}} {{succession box|before={{ikonazastave|Anglija}} [[Mark Selby]]|title=Zmagovalec turnirja<br>[[Welsh Open (snuker)|Welsh Open]]|years=[[Welsh Open 2009 (snuker)|2009]]|after={{nowrap|{{ikonazastave|SCO}} [[John Higgins (snuker)|John Higgins]]}}}} {{end box}} {{Top sixteen male snooker players}} {{DEFAULTSORT:Carter, Allister}} [[Kategorija:Angleški igralci snukerja]] bckbfog53oh1prdltw0t7jc7cgd3zr3 Acetonitril 0 242639 6759860 6757214 2026-10-02T23:08:19Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759860 wikitext text/x-wiki {{slog|razlog=neurejene povezave}} {{chembox | verifiedrevid = 267272048 | ImageFile1 = Acetonitrile-2D.png | ImageSize1 = 180px | ImageFile2 = Acetonitrile-3D-vdW.png | ImageSize2 = 200px | IUPACName = Acetonitril | OtherNames = metilcianid; cianometan; ethyl nitrile; ethanenitrile; methanecarbonitrile | Section1 = {{Chembox Identifiers | Abbreviations = | CASNo = 75-05-8 | CASNo_Ref = {{cascite}} | EINECS = | PubChem = 6342 | SMILES = CC#N | InChI = 1/C2H3N/c1-2-3/h1H3 | RTECS = AL7700000 | MeSHName = | ChEBI = | KEGG = | ATCCode_prefix = | ATCCode_suffix = | ATC_Supplemental =}} | Section2 = {{Chembox Properties |C=2|H=3|N=1 | Appearance = brezbarvna tekočina | Density = 0.786 g/mL tekočina | MeltingPt = −45 °C | Melting_notes = | BoilingPt = 82 °C | Boiling_notes = | Solubility = DA | SolubleOther = organska topila | Solvent = | pKa = 25 | pKb = }} | Section7 = {{Chembox Hazards | EUClass = vnetljivo, škodljivo | EUIndex = | MainHazards = | NFPA-H = 2 | NFPA-F = 3 | NFPA-R = 0 | NFPA-O = 0 | RPhrases = {{R11}}, {{R20/21/22}}, {{R36}} | SPhrases = {{(S1/2)}}, {{S16}}, {{S36/37}} | RSPhrases = | FlashPt = 2 °C | Autoignition = | ExploLimits = | PEL = }} | Section8 = {{Chembox Related | OtherAnions = | OtherCations = | OtherFunctn = [[propionitril]], [[butironitril]] | Function = [[nitril]]i | OtherCpds = [[acetilna kislina]], [[acetamid]], [[etilamin]]}} }} '''Acetonitril''' (tudi '''metilcianid'''; '''CH<sub>3</sub>CN''') je [[stranski produkt]] pri proizvodnji [[akrilnitril|akrilonitrila]]. Nastaja tudi pri gorenju lesa in druge vegetacije. Je tekočina z vonjem podobnim [[eter|etru]]. Acetonitril je hlapno, zelo polarno topilo, ki se ga uporablja za ekstrakcijo maščobnih kislin ter živalskih in rastlinskih olj. Uporablja se ga v petrokemijski industriji za ekstrakcijsko destilacijo, ki temelji na selektivni mešljivosti organskih spojin. Uporaben je tudi kot topilo pri izdelavi umetnih vlaken ter pri izdelavi plastičnih vlitkov. V laboratorijih je v široki rabi, kot visokozmogljivo topilo za pridobivanje DNA oligonukleotidov iz monomerov. Zaradi nizke viskoznosti in kemijske reaktivnosti je priljubljena izbira za [[tekočinsko kromatografijo]]. == Identifikacija snovi ali pripravka == Acetonitril je [[kemična spojina]] s [[kemijska formula|kemično formulo]] CH<sub>3</sub>CN. Ta brezbarvna tekočina je najenostavnejši organski [[nitril]]. Največ se ga proizvede kot stranski produkt akrilonitrila. Uporablja se predvsem kot [[polarno topilo]] pri čiščenju [[butadien]]a. V laboratorijih se uporablja kot srednje polarno topilo, ki se meša z vodo in ima še vedno tekoče območje z [[dipolni moment|elektro dipolnim momentom]] 3.84&nbsp;[[Debye|D]]. Acetonitril je topen v širokem območju ionskih in [[nepolara spojina|nepolarnih spojin]] ter je uporaben kot [[mobilna faza]] v [[HPLC]] in [[LC-MS]] <ref>{{navedi splet |url=http://www.proteochem.com/lcmsacetonitrile1l-p-209.html |title=LCMS Acetonitrile |accessdate=2010-05-11 |publisher=[[ProteoChem]] |archive-url=https://web.archive.org/web/20140409004057/http://www.proteochem.com/lcmsacetonitrile1l-p-209.html |archive-date=2014-04-09 |url-status=dead}}</ref>. ===Proizvodnja=== Acetonitril je stranski produkt pri proizvodnji akrilonitrila.<ref name=Ullmann>Peter Pollak, Gérard Romeder, Ferdinand Hagedorn, Heinz-Peter Gelbke "Nitriles" in Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry, Wiley-VCH, 2002: Weinheim. DOI: 10.1002/14356007.a17_363</ref> Proizvodni trendi tako sledijo proizvodnji [[akrilonitrila]]. Acetonitril je mogoče proizvesti tudi z drugimi procesi, vendar le te od leta 2002 nimajo komercialnega pomena. Zanimiva metoda pridobivanja je z dehidracijo [[acetoamid|acetamida]] ali z [[hidratacija|hidracijo]] zmesi [[ogljikov monoksid|ogljikovega monoksida]] in [[amonijak|amoniaka]]. Pomembnejši svetovni proizvajalci acetonitrila so: [[INEOS]], [[DuPont]], [http://www.Biosolve-chemicals.com BioSolve BV], [[Carlo Erba Reagents]], [[Panreac]], and [[J.T. Baker Chemical]]. Leta 1992, so ZDA proizvedle 14,700 t acetonitrila. ; Pomanjkanje acetonitrila v letih 2008-2009 V začetku oktobra 2008, se je svetovna dobavljivost acetonitrila zelo zmanjšala zaradi zaustavitve kitajske proizvodnje, ki je takrat gostila olimpijske igre. Ravno v tem času je bila poškodovana ameriška tovarna v Teksasu med divjanjem orkana Ike.<ref>{{Citation | first = Derek | last = Lowe | title = The Great Acetonitrile Shortage | year = 2009 | publisher = [[Corante]] | url = http://pipeline.corante.com/archives/2009/01/22/the_great_acetonitrile_shortage.php | accessdate = 2010-06-15 | archive-date = 2009-01-23 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090123214609/http://pipeline.corante.com/archives/2009/01/22/the_great_acetonitrile_shortage.php | url-status = dead }}</ref> Zaradi upočasnitve svetovnega gospodarstva se je proizvodnja akrilonitrila, ki se uporablja v proizvodnj akrilnih vlaken zmanjšala. Ker je acetonitril stranski produkt v proizvodnji [[akrilonitril]]a, se je posledično zmanjšala tudi njegova dobavljivost.<ref>Chemical & Engineering News, 86(47), p. 27 November 24, 2008</ref> Globalno pomanjkanje acetonitrila se je nadaljevalo še v začeteku leta 2009. ==Uporaba== Acetonitril se uporablja predvsem kot topilo pri čiščenju [[butadina]] v rafinerijah. V široki rabi je pri proizvodnji baterij saj je zaradi svoje relativno visoke [[dielektrična konstanta|dielektrične konstante]] in sposobnosti raztapljanja elektrolitov zelo uporaben. Iz podobnih razlogov je zelo popularno topilo v ciklični voltametriji. Zaradi nizke [[viskoznost]]i in [[kemijska reaktivnost|kemijske reaktivnosti]] je priljubljena izbira za [[tekočinska kromatografija|tekočinsko kromatografijo]]. Acetonitril ima prevladujočo vlogo topila pri pridobivanju DNA oligonukleotidov iz monomerov. V industriji se uporablja kot topilo pri proizvodnji [[farmacevtskih]] in [[fotografski film|fotografskih filmov]]. ==Sestava s podatki o nevarnih sestavinah== ; Ugotovitve o nevarnih lastnostih Acetonitril je le blago toksičen,<ref name="inrs">{{Citation | last = Institut National de Recherche et de Sécurité (INRS) | author-link = Institut National de Recherche et de Sécurité | title = Fiche toxicologique no&nbsp;104&nbsp;: Acétonitrile | year = 2004 | place = Paris | publisher = [[Institut National de Recherche et de Sécurité|INRS]] | url = http://www.inrs.fr/inrs-pub/inrs01.nsf/IntranetObject-accesParReference/FT%20104/$File/ft104.pdf | isbn = 2-7389-1278-8 | accessdate = 2010-06-17 | archive-date = 2011-07-28 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110728102249/http://www.inrs.fr/inrs-pub/inrs01.nsf/IntranetObject-accesParReference/FT%20104/$File/ft104.pdf | url-status = dead }}</ref> vendar lahko s pomočjo [[metabolizma]] proizvede [[vodikov cianid]], ki je vzrok spodaj opisanih znakov zastrupitve.<ref name="ecb">{{Citation | last = Spanish Ministry of Health | author-link = Ministry of Health (Spain) | title = Acetonitrile. Summary Risk Assessment Report | year = 2002 | place = [[Ispra|Ispra (VA), Italy]] | publisher = [[European Chemicals Bureau]] | url = http://ecb.jrc.it/DOCUMENTS/Existing-Chemicals/RISK_ASSESSMENT/SUMMARY/acetonitrilesum006.pdf | id = Special Publication I.01.65}}</ref><ref name="who">{{Citation | last = International Programme on Chemical Safety | author-link = International Programme on Chemical Safety | title = Environmental Health Criteria 154. Acetonitrile | year = 1993 | place = Geneva | publisher = [[World Health Organization]] | url = http://www.inchem.org/documents/ehc/ehc/ehc154.htm}}</ref><ref name="epa">{{Citation | first = Mark | last = Greenberg | title = Toxicological Review of Acetonitrile | year = 1999 | place = Washington, D.C. | publisher = [[United States Environmental Protection Agency|U.S. Environmental Protection Agency]] | url = http://www.epa.gov/NCEA/iris/toxreviews/0205-tr.pdf | archive-url = https://web.archive.org/web/20081217020907/http://www.epa.gov/NCEA/iris/toxreviews/0205-tr.pdf | access-date = 2010-06-17 | archive-date = 2008-12-17 | url-status = dead}}</ref> Primeri zastrupitve z acetonitrilom so pri ljudeh (ali če smo bolj natančni zastrupitev s cianidom, ki je posledica kontakta z acetonitrilom) redki. Do zastrupitve pride z vdihavanjem, zaužitjem ali preko absorbcije skozi kožo.<ref name="who" /> Simptomi ki se po navadi pokažejo šele nekaj ur po kontaktu, vključujejo težave z dihanjem, upočasnjen srčni utrip, vrtoglavico ter bruhanje: krči ter koma nastopijo le v izjemnih primerih, kjer sledi smrt zaradi zadušitve. Zdravljenje je enako kot pri [[zastrupitvi s cianidom]], in sicer s [[kisikom]], [[natrijevim nitritom]] in [[natrijevim tiosulfatom]].<ref name="who" /> V uporabi je bil kot sestavina odstranjevalcev laka za nohte, kjer je kljub blagi toksičnosti zahteval vsaj dva znana primera zastrupitve otrok od tega enega s smrtnim izidom.<ref>{{Citation | last1 = Caravati | first1 = EM | last2 = Litovitz|first2= T | title = Pediatric cyanide intoxication and death from an acetonitrile-containing cosmetic | year = 1988 | journal = [[Journal of the American Medical Association|J. Am. Med. Assoc.]] | volume = 260 | issue = 23 | pages = 3470–73 | pmid = 3062198 | doi = 10.1001/jama.260.23.3470}}</ref> [[Aceton]] in [[etil acetat]] sta bolj pogosta ter bolj varna za domačo rabo. Acetonitril je z marcem 2002 prepovedana substanca v kozmetični industriji na območju [[EU]].<ref>[http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2000:065:0022:0025:EN:PDF Twenty-Fifth Commission Directive 2000/11/EC of 10 March 2000 adapting to technical progress Annex II to Council Directive 76/768/EEC on the approximation of laws of the Member States relating to cosmetic products.] ''[[Official Journal of the European Communities|OJEC]]'' L65 of 2000-03-14, pp. 22–25.</ref> ==Ukrepi za prvo pomoč== ; Vdihovanje Vdihovanje povzroča pekoče grlo, slabost, bolečine v trebuhu, oteženo dihanje, krče in nezavest. Manifestacija simptomov lahko nastopi z zakasnitvijo. Prostore v katerih se dela z acetonitrilom je treba zračiti in za dihanje uporabljati dihalno masko. V primeru, da pridemo v stik z njim je treba čim prej priti na sveži zrak, počivati in takoj poiskati zdravniško pomoč. ; Zaužitje Snov ni užitna. Med delom z acetonitrilom ne jesti, piti ali kaditi. V primeru zaužitja sprati usta ter sprožiti bruhanje (SAMO PRI OSEBAH, KI SO PRI ZAVESTI!). Piti veliko vode in poiskati zdravniško pomoč. ; Stik s kožo in očmi Acetonitril ob stiku s kožo povzroča rdečico, ob stiku z očmi pa rdečico in bolečino. Pri delu z njim moramo uporabljati zaščitne rokavice, ščit za obraz in dihalno masko. V primeru nesreče je treba odstraniti kontaminirana oblačila ter sprati kožo z veliko vode. Ob kontaktu z očmi je treba izdatno, večminutno izpiranje z vodo ter zdravniška pomoč. == Ukrepi ob požaru == ; Posebne nevarnosti Acetonitril je zelo vnetljiv. Pri gorenju oddaja jedke in strupene hlape. Ob požaru je treba posode z acetonitrilom hladiti z razpršeno vodo. Mešanica hlapov in zraka je eksplozivna. Obstaja velika verjetnost požara ali eksplozije ob prisotnosti oksidantov. ; Primerna sredstva za gašenje Pri gašenju je treba uporabiti peno (odporno na alkohol), prah ali ogljikov dioksid. ; Posebna zaščitna oprema za gasilce Nepropustna zaščtina obleka, zaščitne rokavice in dihalna maska. == Ukrepi ob nezgodnih izpustih == ; Previdnostni ukrepi, ki se nanašajo na ljudi Ob delu z acetonitrilom je treba nositi zaščitna oblačila, očala/vizir, rokavice in dihalni aparat. ; Ekološki zaščitni ukrepi ob izlivu so Prezračevanje, odstranitev vseh potencialnih virov vžiga. Izlito tekočino je treba zbrati in zapreti v neprepustne posode. Preostalo tekočino je treba odstraniti s pomočjo suhega peska ali kakega drugega inertnega absorbenta ter shraniti na za to posebej pripravljeno mesto. Nikoli ne izpirati direktno v kanalizacijo. Pri intervenciji je nujna uporaba zaščitne opreme z dihalnim aparatom. == Fizikalne in kemijske lastnosti == Vrelišče doseže pri 82 °C in tališče pri -46 °C. Temparatura samovžiga je pri 524 °C. Zaradi mešanja z zrakom nastane eksplozivna zmes; njene mejne vrednosti so: spodnja: 3% vol - zgornja 16% vol. == Toksikološki podatki == Pri kratkotrajni izpostavljenosti povzroča draženje oči, kože in dihal. Acetonitril lahko uniči celično dihanje, kar povzroča krče in odpoved respiratornega sistema. Učinki zastrupitve lahko nastopijo z zakasnitvijo. Zdravniška oskrba in opazovanje sta nujna. == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * [http://webbook.nist.gov/cgi/cbook.cgi?ID=C75058 WebBook page for C<sub>2</sub>H<sub>3</sub>N] * [http://www.ilo.org/public/english/protection/safework/cis/products/icsc/dtasht/_icsc00/icsc0088.htm International Chemical Safety Card 0088] * [http://www.npi.gov.au/database/substance-info/profiles/4.html National Pollutant Inventory - Acetonitrile fact sheet] * [http://www.cdc.gov/niosh/npg/npgd0006.html NIOSH Pocket Guide to Chemical Hazards] == Glej tudi == * [[nevarne snovi]] [[Kategorija:Nitrili]] [[Kategorija:Topila]] [[Kategorija:Nevarna onesnaževala zraka]] {{normativna kontrola}} hhvqo7hrtpy8abjha86aob607pp9dc0 Candido Zulliani 0 244439 6759651 5237795 2026-10-02T12:54:44Z TadejM 738 tn 6759651 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Candido Zulliani''' (zuljáni), [[kranjska|kranjski]] [[stavbenik]], baročni [[arhitekt]], [[krst|krščen]] [[4. januar]]ja [[1712]], [[Trst]], † [[24. maj]] [[1769]], [[Ljubljana]]. [[Slika:Candido Zulliani - Načrt za novo tehtnico na Bregu v Ljubljani.jpg|sličica|Zullianijev načrt za novo tehtnico na Bregu v Ljubljani]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commonscat|Candido Zulliani}} *{{SloBio|id=878935|avtor=Prelovšek Damjan|ime=Zulliani Candido|vir=SBL}} {{normativna kontrola}} {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Zulliani, Candido}} [[Kategorija:Slovenski gradbeniki]] k3vj3qlubcm73etm7rtn4msmatwnfmx Albert Ilovar 0 258593 6759785 6596532 2026-10-02T17:46:17Z G-Cup 10746 6759785 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Albert Ilovar |nickname= |placeofbirth=<!-- WD --> |placeofdeath=<!-- WD --> |allegiance={{ikonazastave|Kraljevina Jugoslavija}} [[Kraljevina Jugoslavija]] |branch=[[Vojska Kraljevine Jugoslavije]]<br>[[Jugoslovanska vojska v domovini]]<br>[[Slovensko domobranstvo]] |serviceyears= |rank=[[Kapetan 2. razreda]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Albert Ilovar''', [[Slovenci|slovenski]] [[častnik]]; * [[1. avgust]] [[1910]], [[Trst]], † [[17. maj]] [[1945]], Allach pri [[Dachau|Dachavu]], [[Nemčija]]. V letih 1928−1931 se je šolal na Vojaški akademiji v [[Beograd]]u in do 1939 napredoval v [[Vojaški čini|čin]] kapetana 2. razreda. Služboval je v več krajih [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]] ter bil 1940–1941 častnik v vojaškem obveščevalnem centru v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Po okupaciji 1941 je nekaj časa sodeloval z aktivisti [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte]], od marca 1942 je bil v internaciji v [[Koncentracijsko taborišče Gonars|koncentracijskem taborišču Gonars]] in [[Padova|Padovi]], po vrnitvi pa je v Ljubljani skrbel za [[Jugoslovanska vojska v domovini|četniško]] mobilizacijo. Septembra 1943 je vstopil v [[Slovensko domobranstvo]] in bil v njegovem [[Organizacijski štab Slovenskega domobranstva|Organizacijskem štabu]] načelnik obveščevalnega odseka. Zaradi ilegalnega protiokupatorskega delovanja ga je [[gestapo]] v decembru 1944 aretiral in marca 1945 so ga odpeljali v [[koncentracijsko taborišče]] Allach pri Dachavu.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (2002). Knjiga 16. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> Ob osvoboditvi so ga Američani popisali. V Slovenijo se ni vrnil, ker je tam umrl. == Glej tudi == *[[seznam slovenskih častnikov Jugoslovanske vojske v domovini]] == Viri == {{sklici}} {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Ilovar, Albert}} [[Kategorija:Slovenski častniki]] [[Kategorija:Častniki Vojske Kraljevine Jugoslavije]] [[Kategorija:Častniki Jugoslovanske vojske v domovini]] [[Kategorija:Častniki Slovenskega domobranstva]] [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Gonars]] [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Padova]] [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Allach]] [[Kategorija:Diplomiranci Vojaške akademije v Beogradu]] [[Kategorija:Veterani aprilske vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Slovenski vojaški obveščevalci]] 2voe2pl0l3vfletrmfyx8vj6wo6yoil Seznam britanskih fizikov 0 261631 6759652 6727984 2026-10-02T12:55:11Z ~2026-45085-22 264465 /* A */ 6759652 wikitext text/x-wiki {{seznami poklicev za narode|Britancev|Velika Britanija|britanskih}} '''[[Seznam]] [[Britanci|britanskih]] [[fizik]]ov.''' {{CompactTOC2}} == A == [[John Adams (fizik)|John Adams]] - [[Wade Allison]] - [[Andrew Fisher (fizik)|Andrew Fisher]] - [[Thomas Andrews (znanstvenik)|Thomas Andrews]] - [[Edward Victor Appleton]] - [[Jonathan Felix Ashmore]] == B == [[Victor Albert Bailey]] - [[Gilbert Ronald Bainbridge]] - [[Julian Barbour]] - [[Philip Beckley]] - [[Richard Beeching]] - [[John Desmond Bernal]] - [[Michael Berry]] - [[James Binney]] - [[Christopher Bishop]] - [[Brebis Bleaney]] - [[Allan Boardman]] - [[David Bohm]] - [[Alexander Boksenberg]] - [[Max Born]] - [[Edward George Bowen]] - [[C. V. Boys]] - [[Donald Braben]] - [[Daniel Joseph Bradley]] - [[Cecil Reginald Burch]] - [[Keith Burnett]] - == C == [[Hugh Longbourne Callendar]] - [[David John Candlin]] - [[Leigh Canham]] - [[John Cardy]] - [[Brandon Carter]] - [[Richard Clegg]] - [[Frank Close]] - [[William Cochran (fizik)|William Cochran]] - [[David Cockayne]] - [[Alan Cook]] - [[Vernon Ellis Cosslett]] - [[Alan Cottrell]] - [[Steven Cowley]] - [[Brian Cox (fizik)|Brian Cox]] - [[Eva Crane]] - [[William Crookes]] == D == [[David Deutsch]] - [[Robin Devenish]] - [[Samuel Devons]] - [[Herbert Dingle]] - [[Roland Dobbs]] - [[Gordon Miller Bourne Dobson]] - [[Cyril Domb]] - [[Athene Donald]] - [[Sebastian Doniach]] - [[James Dyson (fizik)|James Dyson]] - [[Freeman John Dyson]] (brit.-amer.) == E == [[Artur Ekert]] - [[John Ellis (fizik)|John Ellis]] (1946) - == F == [[Eric Fawcett]] - [[David Field (astrofizik)|David Field]] - [[Michael Ellis Fisher]] - [[Carey Foster]] - [[Ralph H. Fowler]] - [[Frederick Charles Frank]] - [[Raoul Franklin]] - [[Rosalind Franklin]] - [[Richard Friend]] - [[Otto Robert Frisch]] - [[Klaus Fuchs]] - == G == [[Dennis Gabor]] (''Gábor Dénes'') - [[Andre Konstantin Geim]] - [[Peter Goddard (fizik)|Peter Goddard]] - [[Godfrey Stafford]] - [[Jeffrey Goldstone]] - [[Julia Goodfellow]] - [[Raymond Gosling]] - [[Ian Grant]] - [[Louis Harold Gray]] - [[Herbert S. Green]] - [[Ernest Howard Griffiths]] - [[Ronald Wilfried Gurney]] - == H == [[Dirk ter Haar]] - [[William Rowan Hamilton]] - [[Jonathan Hare]] - [[Oliver Heaviside]] - [[William Mitchinson Hicks]] - [[Raymond Hide]] - [[Cyril Hilsum]] - [[Edward Hinds]] - [[Peter E. Hodgson]] - [[Harold Hopkins]] - [[Archibald Howie]] - [[John Hubbard (fizik)|John Hubbard]] - [[Chris Hull (fizik)|Chris Hull]] - [[Herbert Huppert]] - == I == [[Christopher Isham]] - == J == [[Clifford Victor Johnson]] - [[Jonathan A. Jones]] - [[Brian David Josephson]] == K == [[Anthony Kelly (fizik)|Anthony Kelly]] - [[Nicholas Kemmer]] - [[Desmond King-Hele]] - [[Jasper Kirkby]] - [[Peter Knight (znanstvenik)|Peter Knight]] - [[Nicholas Kurti]] - == L == [[Joseph Larmor]] - [[David Lary]] - [[John D. Lawson (znanstvenik)|John D. Lawson]] - [[Edward Lee (znanstvenik)|Edward Lee]] - [[Michael Levitt]] - [[Patricia Lewis]] - [[Andrew R. Liddle]] - [[Frederick Lindemann, 1st Viscount Cherwell]] - [[Henry Lipson]] - [[Joseph Jackson Lister]] - [[Ben Lockspeiser]] - [[Malcolm Ludvigsen]] - [[Andrew Lyne]] - == M == [[David J. C. MacKay]] - [[Allan Mackintosh]] - [[Ray Mackintosh]] - [[Robert Matthews (znanstvenik)|Robert Matthews]] - [[Kenneth Mees]] - [[Kurt Mendelssohn]] - [[Alec Merrison]] - [[Samuel Milner]] - [[William Mitchell (fizik)|William Mitchell]] - [[Philip Burton Moon]] - == N == [[Kirpal Nandra]] - == O == [[David Olive]] - [[Egon Orowan]] - == P == [[Stuart Parkin]] - [[Alfred Lauck Parson]] - [[Bas Pease]] - [[F. David Peat]] - [[Rudolf Peierls]] - [[William George Penney, Baron Penney]] - [[Donald Hill Perkins]] - [[Brian Pippard]] - [[Michael Polanyi]] - [[John Polkinghorne]] - [[James E. Pringle]] - == R == [[John Rarity]] - [[J. A. Ratcliffe]] - [[Osborne Reynolds]] - [[William Ritchie (fizik)|William Ritchie]] - [[Harold Roper Robinson]] - [[John Thomas Romney Robinson]] - [[Douglas Ross (fizik)|Douglas Ross]] - [[Joseph Rotblat]] - [[Albert Percival Rowe]] - [[Arthur William Rucker]] - [[Philip Russell]] - [[Ernest Rutherford]] - == S == * [[Chris Sachrajda]] * [[Abdus Salam]] (Pakistanec) * [[Herbert Schofield]] * [[Basil Schonland]] * [[Arthur Schuster]] * [[Dennis William Sciama]] * [[David Shoenberg]] * [[Joshua Silver]] * [[Francis Simon]] * [[Geoffrey Sims]] * [[Simon Singh]] (1964 – ) * [[Tony Skyrme]] * [[Christopher Llewellyn Smith]] * [[Andrew Steane]] * [[William Joseph Stern]] * [[Alex Stokes]] * [[George Stokes, 1st Baronet]] * [[George Johnstone Stoney]] * [[Ray Streater]] * [[Peter A. Sturrock]] * [[Christine Sutton]] * [[Kathy Sykes]] == T == [[David Tabor]] - [[Charles Taylor (fizik)|Charles Taylor]] - [[Harold McCarter Taylor]] - [[John G. Taylor]] - [[Harold Neville Vazeille Temperley]] - [[Stephen Thorndike]] - [[Samuel Tolansky]] - [[Baien Tomlin]] - [[Michael Francis Tompsett]] - [[John Sealy Townsend]] - [[Clement John Tranter]] - [[Andrew Turberfield]] - [[Grenville Turner]] - [[John Tyndall]] - == V == [[Vlatko Vedral]] - [[Eric Voice]] - == W == [[Peter Wadhams]] - [[Alan Walsh (znanstvenik)|Alan Walsh]] - [[John Clive Ward]] - [[Alan Andrew Watson]] - [[Colin Webb]] - [[Felix Weinberg]] - [[Mark Welland]] - [[George Weston (fizik)|George Watson]] - [[Stanley Whitehead (fizik)|Stanley Whitehead]] - [[Lionel Robert Wilberforce]] - [[Maurice Wilkins]] - [[Peter Michael Williams]] - [[Herbert Wilson|Herbert (Rees) Wilson]] (1929–2008) - [[Albert Beaumont Wood]] - [[Michael Woolfson]] - [[Charles Gorrie Wynne]] - == Z == [[Sigurd Zienau]] - {{seznami narodov po poklicu|fizikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami fizikov|Britanci]] [[Kategorija:Seznami Britancev|Fiziki]] [[Kategorija:Britanski fiziki| ]] 2t7txe74mjt2rdrzsro689j3sz8dh5h Maja Keuc 0 274809 6759784 6670474 2026-10-02T17:46:10Z ESC Perrito Official 265717 /* */ Zamenjal sliko 6759784 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Maja Keuc | image = Maja Keuc cropped.jpg | Background = person | Birth_name = Maja Keuc | Alias = Amaya | Origin = [[Svečina]] | Genre = {{hlist |[[R&B]] |[[soul]] |[[Pop glasba|pop]] |[[džez]]}} | Years_active = {{start date|2010}}–danes | Label = | past_member_of = [[Papir (glasbena skupina)|Papir]] | URL = }} '''Maja Keuc''' (znana tudi pod umetniškim imenom '''Amaya''', pisano tudi '''AMAYA'''), [[slovenci|slovenska]] [[pevka]] in pesmopiska, * [[16. januar]] [[1992]], [[Maribor]] ==Glasbena pot== Z glasbo se je začela ukvarjati kot otrok. Sedem let je pela v English Student Theatru, tri leta je bila pevka v rock skupini Hrošči.<ref>{{navedi splet |url= https://old.delo.si/kultura/glasba/maja-keuc-vsak-ima-pravico-delati-napake.html |title= Maja Keuc: Vsak ima pravico delati napake |accessdate=12. 4. 2021 |date=21. 12. 2011 |format= |work=Delo }}</ref> V Sloveniji je postala znana leta 2010, ko je v [[Slovenija ima talent (1. sezona)|1. sezoni]] oddaje [[Slovenija ima talent]] zasedla 2. mesto. V letu 2010 se je pridružila projektu [[Papir (glasbena skupina)|Papir]], s katerim je leta 2010 izdala album ''Po viharju''. Leta 2011 jo je [[Radiotelevizija Slovenija]] povabila na tekmovanje za [[EMA 2011|izbor slovenske popevke]] za [[Evrovizijska popevka|evrovizijsko popevko]], kjer je nastopila s pesmijo avtorja [[Matjaž Vlašič|Matjaža Vlašiča]] z naslovom »Vanilija«. Na tekmovanju je v superfinalu premagala pevko [[April (pevka)|April]] in postala zmagovalka ter slovenska predstavnica na [[Pesem Evrovizije 2011|Evrosongu 2011]]. Na Pesmi Evrovizije je zastopala Slovenijo v drugem polfinalu pod zaporedno številko 13, kjer se je uvrstila na 3. mesto in se kvalificirala v finalni izbor, kjer je zasedla končno 13. mesto.<ref>{{navedi novico |date=13.5.2011 |title=Maja Keuc v sobotnem finalu Evrovizije |url=http://www.dnevnik.si/novice/kultura/1042444217 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=13.5.2011 |archive-date=2011-05-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110515055553/http://www.dnevnik.si/novice/kultura/1042444217 |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.majakeuc.si/Biografija.html|title=Biografija|last=|first=|publisher=Uradna stran|accessdate=2011-03-03|archive-date=2011-02-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20110219142246/http://www.majakeuc.si/Biografija.html|url-status=dead}}</ref> 1. decembra 2011, dobre pol leta po evrovizijskem finalu, je pri založbi Reflektor Music izšla njena debitantska plošča ''Indigo'' z 11 skladbami.<ref>{{navedi splet |url= https://music24.si/novice/maja-keuc-indigo |title= MAJA KEUC – INDIGO |accessdate=12. 4. 2021 |date=2. 12. 2011 |format= |work= }}</ref> Večino besedil (ta so bila tako v angleščini kot slovenščini) je napisala sama, glavna avtorja in producenta sta bila Krešimir Tomec in Marco Grabber, sodelovali pa so tudi »papirjevci« Sebastijan Duh, Tadej Kampl in [[Rok Vilčnik]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/zelim-da-bi-skozi-moje-modre-oci-ugledali-moj-karakter/271883 |title= "Želim, da bi skozi moje modre oči ugledali moj karakter!" |accessdate=12. 4. 2021 |date=1. 12. 2011 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042492762 |title=Maja Keuc izdala prvi samostojni album Indigo, na katerem je 11 avtobiografskih pesmi |accessdate=12. 4. 2021 |date=4. 12. 2011 |format= |work=Dnevnik |archive-date=2021-04-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210412102352/https://www.dnevnik.si/1042492762 |url-status=dead }}</ref> Leta 2012 se je preselila v [[Rotterdam]], saj je bila sprejeta na glasbeno akademijo Codarts, kjer je vpisala študij solopetja na oddelku za pop glasbo.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/popkultura/druzabno/maja-rotterdam-klice-sprejeti-ste-na-glasbeno-akademijo/285723 |title= Maja, Rotterdam kliče! Sprejeti ste na glasbeno akademijo. |accessdate=12. 4. 2021 |date=20. 6. 2012 |format= |work= }}</ref> V tem času je spoznala Jonaha Nilssona, pevca in klaviaturista švedske skupine Dirty Loops. Postala sta par in se leta 2014 preselila v [[Stockholm]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/foto-na-odru-je-rada-seksi.html |title= Ne bi se fotografirala gola |accessdate=12. 4. 2021 |date=16. 8. 2014 |format= |work= }}</ref> Od tretjega letnika naprej je obiskovala džezovski program na Kraljevi akademiji za glasbo v Stockholmu.<ref>{{navedi splet |url= https://novice.svet24.si/clanek/zabava/estrada/535e33b60c2e0/maja-keuc-ga-je-pustila |title= Maja Keuc ga je pustila |accessdate=12. 4. 2021 |date=28. 4. 2014 |format= |work= }}</ref> Študij je zaključila leta 2016.<ref name="stud">{{navedi splet |url= https://old.delo.si/kultura/glasba/maja-keuc-amaya-iz-slovenije-si-tezko-popularen-po-svetu.html |title= Maja Keuc - Amaya - »Iz Slovenije si težko popularen po svetu« |accessdate=12. 4. 2021 |date=2. 3. 2018 |format= |work=Dnevnik }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/maja-keuc-on-je-moja-sorodna-dusa/ |title= Maja Keuc: “On je moja sorodna duša!” |accessdate=12. 4. 2021 |date=14. 1. 2016 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/popin/domaca-scena/svedska-me-sili-iz-cone-udobja.html |title= 'Švedska me sili iz cone udobja' |accessdate=12. 4. 2021 |date=30. 8. 2018 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.tocnoto.si/maja-keuc-je-diplomirala/ |title= Maja Keuc doživela enega najbolj posebnih večerov njenega življenja |accessdate=12. 4. 2021 |date=11. 7. 2016 |format= |work= }}</ref> Leta 2014 je začela ustvarjati pod umetniškim imenom Amaya, ki ga je sprva uporabljala predvsem v tujini. Marca je (kot Maja Keuc) v šov programu [[EMA 2014|Eme]] predstavila novo skladbo »Close to You«.<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/maja-keuc-si-je-spremenila-ime.html |title= Maja Keuc si je spremenila ime |accessdate=12. 4. 2021 |date=10. 3. 2014 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.zarolaj.si/maja-keuc-v-singlu-close-to-you/ |title= Maja Keuc v singlu Close to you |accessdate= 12. 4. 2021 |date= 10. 3. 2014 |format= |work= |archive-date= 2021-04-12 |archive-url= https://web.archive.org/web/20210412102355/https://www.zarolaj.si/maja-keuc-v-singlu-close-to-you/ |url-status= dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.evrovizija.com/maja-keuc-si-je-zaradi-stevilnih-tezav-spremenila-ime-2168 |title= Maja Keuc si je spremenila ime ter več kot presenetila na Emi |accessdate= 12. 4. 2021 |date= 11. 3. 2014 |format= |work= |archive-date= 2021-04-12 |archive-url= https://web.archive.org/web/20210412102420/https://www.evrovizija.com/maja-keuc-si-je-zaradi-stevilnih-tezav-spremenila-ime-2168 |url-status= dead }}</ref> Leta 2016 se je prijavila in bila sprejeta na [[EMA 2017|Emo 2017]], a se je pozneje odločila, da na njej ne nastopi. Leta 2017 je pri založbi Spinnup izdala EP ''Fairytales'', ki je nastal na Švedskem v sodelovanju s producentom Orphéejem Noahom.<ref>{{navedi splet |url= https://www.mladina.si/180436/amaya-fairytales/ |title= Amaya: Fairytales |accessdate=12. 4. 2021 |date=9. 6. 2017 |format= |work=Mladina }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://eurovisionary.com/amaya-aka-maja-keuc-releases-new-album-fairytales/ |title= Amaya aka Maja Keuc releases new album Fairytales |accessdate= 12. 4. 2021 |date= 4. 6. 2017 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/maja-keuc-to-so-bila-najtezja-in-hkrati-najdragocenejsa-leta-v-mojem-zivljenju.html |title= Maja Keuc: To so bila najtežja in hkrati najdragocenejša leta v mojem življenju |accessdate=12. 4. 2021 |date=27. 5. 2017 |format= |work= }}</ref> Doslej je sodelovala pri treh filmskih pesmih: z Reconcealom je posnela »End of Night«, naslovno pesem filma ''Kresnik: Ognjeno izročilo'' (Kresnik: The Lore of Fire) (2014), za film ''Gajin svet'' pa »Naredi srce« (2018). Pod imenom Maria Maya je gostovala tudi pri skladbi »The Coming Race«, ki so jo [[Laibach]] posneli za film ''Iron Sky - The Coming Race'' (2019).<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/popin/glasba/laibach-in-maja-kevc-predstavili-videospot-za-film-iron-sky-the-comming-race.html |title= Laibach in Maja Keuc za drugi del filma Jekleno nebo |accessdate=12. 4. 2021 |date=23. 2. 2019 |format= |work= }}</ref> Na Švedskem je začela v sodelovanju z drugimi pesmopisci pisati za druge izvajalce, tudi za azijski trg (Južna Koreja, Japonska), denimo za izvajalce, kot so PRISTIN, HyunA, [[Red Velvet]] in SHINee.<ref>{{Navedi splet|title=Maja Keuc - Works - MusicBrainz|url=https://musicbrainz.org/artist/1b87026e-766c-4ffe-b491-16d2a427bb7a/works|website=musicbrainz.org|accessdate=2024-01-24}}</ref> Leta 2016 se je udeležila delavnice pisanja pesmi (songwriting campa) pri korejski založbi SM Entertainment. Med drugim je bila ena izmed avtoric pesmi japonske pevke Namie Amuro, za katero je ta prejela japonsko različico grammyja in naziv glasbenice leta.<ref>{{navedi splet |url= https://www.slovenskenovice.si/suzy/maja-keuc-je-nagrajena/ |title= Maja Keuc je nagrajena |accessdate=12. 4. 2021 |date=20. 3. 2018 |format= |work= }}</ref><ref name="stud"/><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/maja-keuc-na-svedskem-kot-amaya-koncno-boste-spoznali-pravo-majo/392513 |title= Maja Keuc na Švedskem kot Amaya: Končno boste spoznali pravo Majo |accessdate=12. 4. 2021 |date=8. 5. 2016 |format= |work= }}</ref> Maja je decembra 2022, po izidu njene pesmi Rdeče, skupaj z modnim oblikovalcem [[David Hojnik|Davidom Hojnikom]] ustvarila unikatno kolekcijo oblačil AMAYA x DH fashion,<ref>{{Navedi splet|title=Mediaspeed.net Amaya in DH fashion s predstavitvijo nove kolekcije Rdeče|url=https://www.mediaspeed.net//galerija/dogodki/19454-amaya-in-dh-fashion-s-predstavitvijo-nove-kolekcije-rdece|website=Mediaspeed.net|accessdate=2024-01-24|language=en}}</ref> ki sta jo predstavila v Atelier Dh fashion.<ref>{{Navedi splet|title=(FOTO) Čutno! Amaya in David Hojnik sta se povezala in ustvarila kolekcijo, ob kateri boste zardeli|url=https://vecer.com/popularno/foto-cutno-amaya-in-david-hojnik-sta-se-povezala-in-ustvarila-kolekcijo-ob-kateri-boste-zardeli-10323825|website=vecer.com|accessdate=2024-01-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tole moraš videti: Maja Keuc predstavila SVOJO LINIJO oblačil in OMG, kako je hudaaa (imamo FOTKE!)|url=https://cosmopolitan.metropolitan.si/zvezde/foto-maja-keuc-ponovno-presenetila-z-novo-karierno-odlocitvijo-to-moras-videti/|website=Cosmopolitan.si|accessdate=2024-01-24|language=en}}</ref> Maja 2024 je izdala album ''Sončnice'', ki vsebuje 10 pesmi, vse v slovenščini.<ref>{{Navedi splet|title=Iz labirinta so pokukale sončnice|url=https://www.delo.si/kultura/glasba/iz-labirinta-so-pokukale-soncnice|website=www.delo.si|accessdate=2024-09-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Sončnični labirint svobode {{!}} SIGIC|url=https://www.sigic.si/soncnicni-labirint-svobode.html|website=www.sigic.si|accessdate=2024-09-07|language=sl}}</ref> == Zasebno življenje == V letih 2010–2011 je bila v intimni zvezi s plesalcem [[Anže Zalar|Anžetom Zalarjem]], sinom politika [[Aleš Zalar|Aleša Zalarja]].<ref>[http://24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/maja-keuc-je-srecno-zaljubljena.html 24ur.com - Maja Keuc je srečno zaljubljena]</ref><ref>[http://www.siol.net/scena/estrada/svet_slavnih/2011/10/maja_keuc_koncala_zvezo_z_ministrovim_sinom.aspx Siol.net - Maja Keuc končala zvezo z ministrovim sinom]</ref> Pred tem je bila tri leta v zvezi s [[Tim Kores|Timom Koresom]], s katerim sta se razšla kmalu po finalu Slovenija ima talent.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zadovoljna.si/rumeno/bil-je-prva-velika-ljubezen-maje-keuc.html |title= Bil je prva velika ljubezen Maje Keuc |accessdate=12. 4. 2021 |date=14. 5. 2012 |format= |work= }}</ref> Med študijem na glasbeni akademiji v Rotterdamu je spoznala Jonaha Nilssona, pevca švedske skupine Dirty Loops, s katerim sta postala par in se leta 2016 tudi zaročila.<ref>[http://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/maja-keuc-fanta-pripeljala-v-slovenijo.html 24ur.com - Maja Keuc fanta pripeljala v Slovenijo]</ref><ref>{{navedi splet |url= https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/maja-keuc-prestavljena-poroka/|title=Maja Keuc: Prestavljena poroka! |accessdate=11. 4. 2021 |date=16. 11. 2016 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://cosmopolitan.metropolitan.si/zvezde/maja-keuc-z-jonahom-prestavila-poroko/ |title=Maja Keuc: Z Jonahom prestavila poroko! |accessdate= 12. 4. 2021|date=16. 11. 2016 |format= |work= }}</ref> Zaroko sta razdrla leta 2018.<ref>{{navedi splet |url= https://njena.svet24.si/clanek/svet-slavnih/5c58213767619/maja-keuc-konec-ljubezni|title=Maja Keuc: Konec ljubezni |accessdate=11. 4. 2021 |date=4. 2. 2019 |format= |work= }}</ref> ==Diskografija== ===Kot Maja Keuc=== ==== Albumi ==== * ''Indigo'' <small>(2011)</small> * ''Sončnice'' <small>(2024)</small> === Pesmi === {| class="wikitable" |- ! Leto !! Pesem !! Videospot !! Album |- | rowspan="3" |2011 || Vanilija/No One || style="text-align:center" |✓ || style="text-align:center" |—{{efn|Na albumu ''Indigo'' je izšel le remix "No One". Tako "Vanilija" kot "No One" sta sicer izšla na evrovizijskem maxi singlu ''No One''.}} |- | Zmorem || || style="text-align:center" |''Indigo'' |- | Ta čas || style="text-align:center" |✓ || style="text-align:center" |—{{efn|Na albumu ''Indigo'' je izšla angleška različica pesmi "Free Love".}} |- | rowspan="2" |2012 || Tako lepo mi je || style="text-align:center" |✓ || rowspan="2" style="text-align:center" |''Indigo'' |- | You're a Tree and I'm a Baloon || style="text-align:center" |✓ |- | 2014 || Close to You || || rowspan="2" style="text-align:center" |— |- | 2018 || Naredi srce <small>(iz filma ''Gajin svet'')</small> || style="text-align:center" |✓ |- | rowspan="10" |2024 |Labirint | style="text-align:center" |✓ | rowspan="10" |''Sončnice'' |- |Bližje | style="text-align:center" |✓ |- |Mavrične oči | style="text-align:center" |✓ |- |Z mano tu | style="text-align:center" |✓ |- |Zmaji | style="text-align:center" |✓ |- |Vse kar se ne sme | style="text-align:center" |✓ |- |On ni ta | style="text-align:center" |✓ |- |Sama sva kriva | style="text-align:center" |✓ |- |Sončnice | style="text-align:center" |✓ |- |Poletje 2010 | style="text-align:center" |✓ |} {{seznam opomb}} ===Kot Amaya=== ==== EP-ji ==== * 2017: ''Fairytales'' − s producentom Orphéejem Noahom ==== Singli (radijski, digitalni) ==== * 2017: Chase Me<ref>{{navedi splet|url= https://www.rfantasy.si/33943|title= MAJA KEUC - nova skladba 'CHASE ME'|accessdate= 12. 4. 2021|date= 29. 5. 2017|format= |work= |archive-date= 2021-04-12|archive-url= https://web.archive.org/web/20210412102412/https://www.rfantasy.si/33943|url-status= dead}}</ref> * 2018: [[Concrete (pesem)|Concrete]] * 2020: Trust Issues * 2020: Crossroads − Joakim Molitor & AMAYA (priredba pesmi [[Tracy Chapman]]) * 2021: Goodbye... * 2021: Sleep Alone / Sanjam sama * 2022: Rdeče Za zadnje tri skladbe je posnela tudi videospot. ==== Kot gostujoča izvajalka ==== * 2014: End of Night − Reconceal ft. Amaya * 2019: The Coming Race − [[Laibach]] (gostujoča vokalistka Maria Maya) * 2019: The Change − Anuka ft. AMAYA & Emelie * 2019: 1-800-273-8255 – Wilder Gray ft. AMAYA * 2021: Naked – Lucas Estrada & Wahlstedt ft. AMAYA * 2021: Mladi samo enkrat – Drill ft. AMAYA * 2023: Pust me do besede – [[Batista Cadillac]] ft. AMAYA Gostovala je tudi pri pesmi "Home" švedskega dvojca The Endorphins, ki je izšla na njunem EP-ju ''Afterglow'' (2020). ==Sklici in viri== {{sklici|2}} * {{navedi splet |url=https://www.primorske.si/2011/05/23/na-eurosongu-zmagal-azerbajdzan-maja-keuc-trinajst |title=Na Eurosongu zmagal Azerbajdžan, Maja Keuc trinajsta |accessdate=11. 4. 2021 |date=15. 5. 2011 |format= |work=Primorske novice }} * {{navedi splet |url= https://siol.net/trendi/glasba/maja-keuc-o-evroviziji-stockholmu-in-tem-kako-bi-skoraj-zastopala-svedsko-417119 |title= Maja Keuc o Evroviziji, Stockholmu in tem, kako bi skoraj zastopala Švedsko |accessdate=12. 4. 2021 |date=12. 5. 2016 |format= |work= }} * {{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/maja-keuc-glasbe-ne-ustvarjam-za-cim-hitrejsi-uspeh/423890 |title= Maja Keuc: Glasbe ne ustvarjam za čim hitrejši uspeh |accessdate=12. 4. 2021 |date=2. 6. 2017 |format= |work= }} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Maja Keuc}} {{start box}} {{succession box | before = [[Ansambel Roka Žlindre]] & [[Kalamari (glasbena skupina)|Kalamari]] | title = [[Slovenija na Pesmi Evrovizije]] | years = 2011 | after = [[Eva Boto]] }} {{end box}} {{Slovenija ima talent}} {{Slovenski predstavniki na Pesmi Evrovizije}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Keuc, Maja}} [[Kategorija:Rojeni leta 1992]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pop pevci]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Tekmovalci na Slovenija ima talent]] [[Kategorija:Nastopajoči na Slovenski popevki]] [[Kategorija:Predstavniki Slovenije na Pesmi Evrovizije]] 4hkggwntiiyool5c27ajfr5t20idgw1 6759786 6759784 2026-10-02T17:48:52Z ESC Perrito Official 265717 /* */ Dodal bolj novejšo sliko 6759786 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Maja Keuc | image = Tekma svetovnega odbojkarskega prvenstva med Slovenijo in Francijo (52316832212).jpg | Background = person | Birth_name = Maja Keuc | Alias = Amaya | Origin = [[Svečina]] | Genre = {{hlist |[[R&B]] |[[soul]] |[[Pop glasba|pop]] |[[džez]]}} | Years_active = {{start date|2010}}–danes | Label = | past_member_of = [[Papir (glasbena skupina)|Papir]] | URL = }} '''Maja Keuc''' (znana tudi pod umetniškim imenom '''Amaya''', pisano tudi '''AMAYA'''), [[slovenci|slovenska]] [[pevka]] in pesmopiska, * [[16. januar]] [[1992]], [[Maribor]] ==Glasbena pot== Z glasbo se je začela ukvarjati kot otrok. Sedem let je pela v English Student Theatru, tri leta je bila pevka v rock skupini Hrošči.<ref>{{navedi splet |url= https://old.delo.si/kultura/glasba/maja-keuc-vsak-ima-pravico-delati-napake.html |title= Maja Keuc: Vsak ima pravico delati napake |accessdate=12. 4. 2021 |date=21. 12. 2011 |format= |work=Delo }}</ref> V Sloveniji je postala znana leta 2010, ko je v [[Slovenija ima talent (1. sezona)|1. sezoni]] oddaje [[Slovenija ima talent]] zasedla 2. mesto. V letu 2010 se je pridružila projektu [[Papir (glasbena skupina)|Papir]], s katerim je leta 2010 izdala album ''Po viharju''. Leta 2011 jo je [[Radiotelevizija Slovenija]] povabila na tekmovanje za [[EMA 2011|izbor slovenske popevke]] za [[Evrovizijska popevka|evrovizijsko popevko]], kjer je nastopila s pesmijo avtorja [[Matjaž Vlašič|Matjaža Vlašiča]] z naslovom »Vanilija«. Na tekmovanju je v superfinalu premagala pevko [[April (pevka)|April]] in postala zmagovalka ter slovenska predstavnica na [[Pesem Evrovizije 2011|Evrosongu 2011]]. Na Pesmi Evrovizije je zastopala Slovenijo v drugem polfinalu pod zaporedno številko 13, kjer se je uvrstila na 3. mesto in se kvalificirala v finalni izbor, kjer je zasedla končno 13. mesto.<ref>{{navedi novico |date=13.5.2011 |title=Maja Keuc v sobotnem finalu Evrovizije |url=http://www.dnevnik.si/novice/kultura/1042444217 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=13.5.2011 |archive-date=2011-05-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110515055553/http://www.dnevnik.si/novice/kultura/1042444217 |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.majakeuc.si/Biografija.html|title=Biografija|last=|first=|publisher=Uradna stran|accessdate=2011-03-03|archive-date=2011-02-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20110219142246/http://www.majakeuc.si/Biografija.html|url-status=dead}}</ref> 1. decembra 2011, dobre pol leta po evrovizijskem finalu, je pri založbi Reflektor Music izšla njena debitantska plošča ''Indigo'' z 11 skladbami.<ref>{{navedi splet |url= https://music24.si/novice/maja-keuc-indigo |title= MAJA KEUC – INDIGO |accessdate=12. 4. 2021 |date=2. 12. 2011 |format= |work= }}</ref> Večino besedil (ta so bila tako v angleščini kot slovenščini) je napisala sama, glavna avtorja in producenta sta bila Krešimir Tomec in Marco Grabber, sodelovali pa so tudi »papirjevci« Sebastijan Duh, Tadej Kampl in [[Rok Vilčnik]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/zelim-da-bi-skozi-moje-modre-oci-ugledali-moj-karakter/271883 |title= "Želim, da bi skozi moje modre oči ugledali moj karakter!" |accessdate=12. 4. 2021 |date=1. 12. 2011 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042492762 |title=Maja Keuc izdala prvi samostojni album Indigo, na katerem je 11 avtobiografskih pesmi |accessdate=12. 4. 2021 |date=4. 12. 2011 |format= |work=Dnevnik |archive-date=2021-04-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210412102352/https://www.dnevnik.si/1042492762 |url-status=dead }}</ref> Leta 2012 se je preselila v [[Rotterdam]], saj je bila sprejeta na glasbeno akademijo Codarts, kjer je vpisala študij solopetja na oddelku za pop glasbo.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/popkultura/druzabno/maja-rotterdam-klice-sprejeti-ste-na-glasbeno-akademijo/285723 |title= Maja, Rotterdam kliče! Sprejeti ste na glasbeno akademijo. |accessdate=12. 4. 2021 |date=20. 6. 2012 |format= |work= }}</ref> V tem času je spoznala Jonaha Nilssona, pevca in klaviaturista švedske skupine Dirty Loops. Postala sta par in se leta 2014 preselila v [[Stockholm]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/foto-na-odru-je-rada-seksi.html |title= Ne bi se fotografirala gola |accessdate=12. 4. 2021 |date=16. 8. 2014 |format= |work= }}</ref> Od tretjega letnika naprej je obiskovala džezovski program na Kraljevi akademiji za glasbo v Stockholmu.<ref>{{navedi splet |url= https://novice.svet24.si/clanek/zabava/estrada/535e33b60c2e0/maja-keuc-ga-je-pustila |title= Maja Keuc ga je pustila |accessdate=12. 4. 2021 |date=28. 4. 2014 |format= |work= }}</ref> Študij je zaključila leta 2016.<ref name="stud">{{navedi splet |url= https://old.delo.si/kultura/glasba/maja-keuc-amaya-iz-slovenije-si-tezko-popularen-po-svetu.html |title= Maja Keuc - Amaya - »Iz Slovenije si težko popularen po svetu« |accessdate=12. 4. 2021 |date=2. 3. 2018 |format= |work=Dnevnik }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/maja-keuc-on-je-moja-sorodna-dusa/ |title= Maja Keuc: “On je moja sorodna duša!” |accessdate=12. 4. 2021 |date=14. 1. 2016 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/popin/domaca-scena/svedska-me-sili-iz-cone-udobja.html |title= 'Švedska me sili iz cone udobja' |accessdate=12. 4. 2021 |date=30. 8. 2018 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.tocnoto.si/maja-keuc-je-diplomirala/ |title= Maja Keuc doživela enega najbolj posebnih večerov njenega življenja |accessdate=12. 4. 2021 |date=11. 7. 2016 |format= |work= }}</ref> Leta 2014 je začela ustvarjati pod umetniškim imenom Amaya, ki ga je sprva uporabljala predvsem v tujini. Marca je (kot Maja Keuc) v šov programu [[EMA 2014|Eme]] predstavila novo skladbo »Close to You«.<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/maja-keuc-si-je-spremenila-ime.html |title= Maja Keuc si je spremenila ime |accessdate=12. 4. 2021 |date=10. 3. 2014 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.zarolaj.si/maja-keuc-v-singlu-close-to-you/ |title= Maja Keuc v singlu Close to you |accessdate= 12. 4. 2021 |date= 10. 3. 2014 |format= |work= |archive-date= 2021-04-12 |archive-url= https://web.archive.org/web/20210412102355/https://www.zarolaj.si/maja-keuc-v-singlu-close-to-you/ |url-status= dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.evrovizija.com/maja-keuc-si-je-zaradi-stevilnih-tezav-spremenila-ime-2168 |title= Maja Keuc si je spremenila ime ter več kot presenetila na Emi |accessdate= 12. 4. 2021 |date= 11. 3. 2014 |format= |work= |archive-date= 2021-04-12 |archive-url= https://web.archive.org/web/20210412102420/https://www.evrovizija.com/maja-keuc-si-je-zaradi-stevilnih-tezav-spremenila-ime-2168 |url-status= dead }}</ref> Leta 2016 se je prijavila in bila sprejeta na [[EMA 2017|Emo 2017]], a se je pozneje odločila, da na njej ne nastopi. Leta 2017 je pri založbi Spinnup izdala EP ''Fairytales'', ki je nastal na Švedskem v sodelovanju s producentom Orphéejem Noahom.<ref>{{navedi splet |url= https://www.mladina.si/180436/amaya-fairytales/ |title= Amaya: Fairytales |accessdate=12. 4. 2021 |date=9. 6. 2017 |format= |work=Mladina }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://eurovisionary.com/amaya-aka-maja-keuc-releases-new-album-fairytales/ |title= Amaya aka Maja Keuc releases new album Fairytales |accessdate= 12. 4. 2021 |date= 4. 6. 2017 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/maja-keuc-to-so-bila-najtezja-in-hkrati-najdragocenejsa-leta-v-mojem-zivljenju.html |title= Maja Keuc: To so bila najtežja in hkrati najdragocenejša leta v mojem življenju |accessdate=12. 4. 2021 |date=27. 5. 2017 |format= |work= }}</ref> Doslej je sodelovala pri treh filmskih pesmih: z Reconcealom je posnela »End of Night«, naslovno pesem filma ''Kresnik: Ognjeno izročilo'' (Kresnik: The Lore of Fire) (2014), za film ''Gajin svet'' pa »Naredi srce« (2018). Pod imenom Maria Maya je gostovala tudi pri skladbi »The Coming Race«, ki so jo [[Laibach]] posneli za film ''Iron Sky - The Coming Race'' (2019).<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/popin/glasba/laibach-in-maja-kevc-predstavili-videospot-za-film-iron-sky-the-comming-race.html |title= Laibach in Maja Keuc za drugi del filma Jekleno nebo |accessdate=12. 4. 2021 |date=23. 2. 2019 |format= |work= }}</ref> Na Švedskem je začela v sodelovanju z drugimi pesmopisci pisati za druge izvajalce, tudi za azijski trg (Južna Koreja, Japonska), denimo za izvajalce, kot so PRISTIN, HyunA, [[Red Velvet]] in SHINee.<ref>{{Navedi splet|title=Maja Keuc - Works - MusicBrainz|url=https://musicbrainz.org/artist/1b87026e-766c-4ffe-b491-16d2a427bb7a/works|website=musicbrainz.org|accessdate=2024-01-24}}</ref> Leta 2016 se je udeležila delavnice pisanja pesmi (songwriting campa) pri korejski založbi SM Entertainment. Med drugim je bila ena izmed avtoric pesmi japonske pevke Namie Amuro, za katero je ta prejela japonsko različico grammyja in naziv glasbenice leta.<ref>{{navedi splet |url= https://www.slovenskenovice.si/suzy/maja-keuc-je-nagrajena/ |title= Maja Keuc je nagrajena |accessdate=12. 4. 2021 |date=20. 3. 2018 |format= |work= }}</ref><ref name="stud"/><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/maja-keuc-na-svedskem-kot-amaya-koncno-boste-spoznali-pravo-majo/392513 |title= Maja Keuc na Švedskem kot Amaya: Končno boste spoznali pravo Majo |accessdate=12. 4. 2021 |date=8. 5. 2016 |format= |work= }}</ref> Maja je decembra 2022, po izidu njene pesmi Rdeče, skupaj z modnim oblikovalcem [[David Hojnik|Davidom Hojnikom]] ustvarila unikatno kolekcijo oblačil AMAYA x DH fashion,<ref>{{Navedi splet|title=Mediaspeed.net Amaya in DH fashion s predstavitvijo nove kolekcije Rdeče|url=https://www.mediaspeed.net//galerija/dogodki/19454-amaya-in-dh-fashion-s-predstavitvijo-nove-kolekcije-rdece|website=Mediaspeed.net|accessdate=2024-01-24|language=en}}</ref> ki sta jo predstavila v Atelier Dh fashion.<ref>{{Navedi splet|title=(FOTO) Čutno! Amaya in David Hojnik sta se povezala in ustvarila kolekcijo, ob kateri boste zardeli|url=https://vecer.com/popularno/foto-cutno-amaya-in-david-hojnik-sta-se-povezala-in-ustvarila-kolekcijo-ob-kateri-boste-zardeli-10323825|website=vecer.com|accessdate=2024-01-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tole moraš videti: Maja Keuc predstavila SVOJO LINIJO oblačil in OMG, kako je hudaaa (imamo FOTKE!)|url=https://cosmopolitan.metropolitan.si/zvezde/foto-maja-keuc-ponovno-presenetila-z-novo-karierno-odlocitvijo-to-moras-videti/|website=Cosmopolitan.si|accessdate=2024-01-24|language=en}}</ref> Maja 2024 je izdala album ''Sončnice'', ki vsebuje 10 pesmi, vse v slovenščini.<ref>{{Navedi splet|title=Iz labirinta so pokukale sončnice|url=https://www.delo.si/kultura/glasba/iz-labirinta-so-pokukale-soncnice|website=www.delo.si|accessdate=2024-09-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Sončnični labirint svobode {{!}} SIGIC|url=https://www.sigic.si/soncnicni-labirint-svobode.html|website=www.sigic.si|accessdate=2024-09-07|language=sl}}</ref> == Zasebno življenje == V letih 2010–2011 je bila v intimni zvezi s plesalcem [[Anže Zalar|Anžetom Zalarjem]], sinom politika [[Aleš Zalar|Aleša Zalarja]].<ref>[http://24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/maja-keuc-je-srecno-zaljubljena.html 24ur.com - Maja Keuc je srečno zaljubljena]</ref><ref>[http://www.siol.net/scena/estrada/svet_slavnih/2011/10/maja_keuc_koncala_zvezo_z_ministrovim_sinom.aspx Siol.net - Maja Keuc končala zvezo z ministrovim sinom]</ref> Pred tem je bila tri leta v zvezi s [[Tim Kores|Timom Koresom]], s katerim sta se razšla kmalu po finalu Slovenija ima talent.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zadovoljna.si/rumeno/bil-je-prva-velika-ljubezen-maje-keuc.html |title= Bil je prva velika ljubezen Maje Keuc |accessdate=12. 4. 2021 |date=14. 5. 2012 |format= |work= }}</ref> Med študijem na glasbeni akademiji v Rotterdamu je spoznala Jonaha Nilssona, pevca švedske skupine Dirty Loops, s katerim sta postala par in se leta 2016 tudi zaročila.<ref>[http://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/maja-keuc-fanta-pripeljala-v-slovenijo.html 24ur.com - Maja Keuc fanta pripeljala v Slovenijo]</ref><ref>{{navedi splet |url= https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/maja-keuc-prestavljena-poroka/|title=Maja Keuc: Prestavljena poroka! |accessdate=11. 4. 2021 |date=16. 11. 2016 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://cosmopolitan.metropolitan.si/zvezde/maja-keuc-z-jonahom-prestavila-poroko/ |title=Maja Keuc: Z Jonahom prestavila poroko! |accessdate= 12. 4. 2021|date=16. 11. 2016 |format= |work= }}</ref> Zaroko sta razdrla leta 2018.<ref>{{navedi splet |url= https://njena.svet24.si/clanek/svet-slavnih/5c58213767619/maja-keuc-konec-ljubezni|title=Maja Keuc: Konec ljubezni |accessdate=11. 4. 2021 |date=4. 2. 2019 |format= |work= }}</ref> ==Diskografija== ===Kot Maja Keuc=== ==== Albumi ==== * ''Indigo'' <small>(2011)</small> * ''Sončnice'' <small>(2024)</small> === Pesmi === {| class="wikitable" |- ! Leto !! Pesem !! Videospot !! Album |- | rowspan="3" |2011 || Vanilija/No One || style="text-align:center" |✓ || style="text-align:center" |—{{efn|Na albumu ''Indigo'' je izšel le remix "No One". Tako "Vanilija" kot "No One" sta sicer izšla na evrovizijskem maxi singlu ''No One''.}} |- | Zmorem || || style="text-align:center" |''Indigo'' |- | Ta čas || style="text-align:center" |✓ || style="text-align:center" |—{{efn|Na albumu ''Indigo'' je izšla angleška različica pesmi "Free Love".}} |- | rowspan="2" |2012 || Tako lepo mi je || style="text-align:center" |✓ || rowspan="2" style="text-align:center" |''Indigo'' |- | You're a Tree and I'm a Baloon || style="text-align:center" |✓ |- | 2014 || Close to You || || rowspan="2" style="text-align:center" |— |- | 2018 || Naredi srce <small>(iz filma ''Gajin svet'')</small> || style="text-align:center" |✓ |- | rowspan="10" |2024 |Labirint | style="text-align:center" |✓ | rowspan="10" |''Sončnice'' |- |Bližje | style="text-align:center" |✓ |- |Mavrične oči | style="text-align:center" |✓ |- |Z mano tu | style="text-align:center" |✓ |- |Zmaji | style="text-align:center" |✓ |- |Vse kar se ne sme | style="text-align:center" |✓ |- |On ni ta | style="text-align:center" |✓ |- |Sama sva kriva | style="text-align:center" |✓ |- |Sončnice | style="text-align:center" |✓ |- |Poletje 2010 | style="text-align:center" |✓ |} {{seznam opomb}} ===Kot Amaya=== ==== EP-ji ==== * 2017: ''Fairytales'' − s producentom Orphéejem Noahom ==== Singli (radijski, digitalni) ==== * 2017: Chase Me<ref>{{navedi splet|url= https://www.rfantasy.si/33943|title= MAJA KEUC - nova skladba 'CHASE ME'|accessdate= 12. 4. 2021|date= 29. 5. 2017|format= |work= |archive-date= 2021-04-12|archive-url= https://web.archive.org/web/20210412102412/https://www.rfantasy.si/33943|url-status= dead}}</ref> * 2018: [[Concrete (pesem)|Concrete]] * 2020: Trust Issues * 2020: Crossroads − Joakim Molitor & AMAYA (priredba pesmi [[Tracy Chapman]]) * 2021: Goodbye... * 2021: Sleep Alone / Sanjam sama * 2022: Rdeče Za zadnje tri skladbe je posnela tudi videospot. ==== Kot gostujoča izvajalka ==== * 2014: End of Night − Reconceal ft. Amaya * 2019: The Coming Race − [[Laibach]] (gostujoča vokalistka Maria Maya) * 2019: The Change − Anuka ft. AMAYA & Emelie * 2019: 1-800-273-8255 – Wilder Gray ft. AMAYA * 2021: Naked – Lucas Estrada & Wahlstedt ft. AMAYA * 2021: Mladi samo enkrat – Drill ft. AMAYA * 2023: Pust me do besede – [[Batista Cadillac]] ft. AMAYA Gostovala je tudi pri pesmi "Home" švedskega dvojca The Endorphins, ki je izšla na njunem EP-ju ''Afterglow'' (2020). ==Sklici in viri== {{sklici|2}} * {{navedi splet |url=https://www.primorske.si/2011/05/23/na-eurosongu-zmagal-azerbajdzan-maja-keuc-trinajst |title=Na Eurosongu zmagal Azerbajdžan, Maja Keuc trinajsta |accessdate=11. 4. 2021 |date=15. 5. 2011 |format= |work=Primorske novice }} * {{navedi splet |url= https://siol.net/trendi/glasba/maja-keuc-o-evroviziji-stockholmu-in-tem-kako-bi-skoraj-zastopala-svedsko-417119 |title= Maja Keuc o Evroviziji, Stockholmu in tem, kako bi skoraj zastopala Švedsko |accessdate=12. 4. 2021 |date=12. 5. 2016 |format= |work= }} * {{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/maja-keuc-glasbe-ne-ustvarjam-za-cim-hitrejsi-uspeh/423890 |title= Maja Keuc: Glasbe ne ustvarjam za čim hitrejši uspeh |accessdate=12. 4. 2021 |date=2. 6. 2017 |format= |work= }} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Maja Keuc}} {{start box}} {{succession box | before = [[Ansambel Roka Žlindre]] & [[Kalamari (glasbena skupina)|Kalamari]] | title = [[Slovenija na Pesmi Evrovizije]] | years = 2011 | after = [[Eva Boto]] }} {{end box}} {{Slovenija ima talent}} {{Slovenski predstavniki na Pesmi Evrovizije}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Keuc, Maja}} [[Kategorija:Rojeni leta 1992]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pop pevci]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Tekmovalci na Slovenija ima talent]] [[Kategorija:Nastopajoči na Slovenski popevki]] [[Kategorija:Predstavniki Slovenije na Pesmi Evrovizije]] 62ueyxn5vfdc5thnl2m26winum122w1 Milovanovič 0 281112 6759708 5626544 2026-10-02T14:19:06Z ~2026-45085-22 264465 6759708 wikitext text/x-wiki '''Milovanovič''' je [[priimek]] več oseb: * [[Ivo Milovanovič]], športni komentator * [[Jakob Milovanovič]], slovenski hokejist *[[Zoran Milovanovič]] (1953-2026), športni radijski novinar (Mb) ==Glej tudi== * priimek [[Milovanović]] {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 0e22fw39ppy8br2llvncqey2zoyvzhr 6759764 6759708 2026-10-02T16:25:23Z ~2026-44996-51 264415 6759764 wikitext text/x-wiki '''Milovanovič''' je [[priimek]] več oseb: * [[Ivo Milovanovič]] (*1952), športni komentator * [[Jakob Milovanovič]] (*1984), slovenski hokejist *[[Zoran Milovanovič]] (1953-2026), športni radijski novinar (Mb) ==Glej tudi== * priimek [[Milovanović]] {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 5e9l9qj3a7qnc2a8no3no65qg1eg238 Honoré-Gustave-Charles Delalande 0 286841 6759984 5930218 2026-10-03T11:25:49Z Engelbert 76895 pp 6759984 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Honoré-Gustave-Charles Delalande |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–[[1940]] |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Honoré-Gustave-Charles Delalande''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[1. november]] [[1879]], † [[21. januar]] [[1961]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Delalande/Honor%C3%A9-Gustave-Charles/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Delalande, Honoré-Gustave-Charles}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] ctnb4ms03wbdqh984nfqwxuqkbmctrv Marie-Alfred-Louis Delande 0 286843 6759985 5932622 2026-10-03T11:31:22Z Engelbert 76895 pp 6759985 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Marie-Alfred-Louis Delande |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1941 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Marie-Alfred-Louis Delande''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[5. avgust]] [[1879]], † [[31. avgust]] [[1968]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Delande/Marie-Alfred-Louis/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Delande, Marie-Alfred-Louis}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] en83p6dtpdm7jttm20up5qt69538rzj Achille-Paul-Théophile Delay 0 286844 6759986 6097107 2026-10-03T11:33:45Z Engelbert 76895 pp, nk 6759986 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Achille-Paul-Théophile Delay |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1946 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Achille-Paul-Théophile Delay''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[15. november]] [[1886]], † [[1. december]] [[1965]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Delay/Achille-Paul-Th%C3%A9ophile/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Delay, Achille-Paul-Théophile}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Diplomiranci École spéciale militaire de Saint-Cyr]] ef6n3kidodhe9q07782e2h82tq7lz4i Eugène-Pierre Maurice Deleau 0 286845 6759987 5928080 2026-10-03T11:38:35Z Engelbert 76895 pp 6759987 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Eugène-Pierre Maurice Deleau |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1940 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Eugène-Pierre Maurice Deleau''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[14. januar]] [[1879]], † [[1. avgust]] [[1972]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Deleau/Eug%C3%A8ne-Pierre_Maurice/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Deleau, Eugène-Pierre Maurice}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Francoski vojaški inženirji]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] eq73sh4pes56he7nt4ecw2g6n27jc62 Charles-Georges-Antoine Delestraint 0 286847 6759988 6477455 2026-10-03T11:43:43Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6759988 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Charles-Georges-Antoine Delestraint |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=1897–1945 |rank=[[Korpusni general (Francija)|Korpusni general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Charles-Georges-Antoine Delestraint''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[12. marec]] [[1878]], [[Biache-Saint-Vaast]], † [[19. april]] [[1945]], [[Koncentracijsko taborišče Dachau]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Delestraint/Charles-Georges-Antoine/France.html Generals.dk] {{en}} {{commonscat|Charles Delestraint}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Delestraint, Charles-Georges-Antoine}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Umrli v koncentracijskem taborišču Dachau]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1939–1945]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre (Belgija)]] [[Kategorija:Diplomiranci École spéciale militaire de Saint-Cyr]] e45lc0j3bvbv9z1pcno9nle9fj1723h 6759990 6759988 2026-10-03T11:47:04Z Engelbert 76895 dodal [[Kategorija:Nosilci Ordre de la Libération]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6759990 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Charles-Georges-Antoine Delestraint |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=1897–1945 |rank=[[Korpusni general (Francija)|Korpusni general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Charles-Georges-Antoine Delestraint''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[12. marec]] [[1878]], [[Biache-Saint-Vaast]], † [[19. april]] [[1945]], [[Koncentracijsko taborišče Dachau]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Delestraint/Charles-Georges-Antoine/France.html Generals.dk] {{en}} {{commonscat|Charles Delestraint}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Delestraint, Charles-Georges-Antoine}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Umrli v koncentracijskem taborišču Dachau]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1939–1945]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre (Belgija)]] [[Kategorija:Diplomiranci École spéciale militaire de Saint-Cyr]] [[Kategorija:Nosilci Ordre de la Libération]] 1xqsk1v2pepz8ss3yjish6whkjm7l4o Kacjan 0 292096 6759633 6657503 2026-10-02T12:03:17Z ~2026-53057-24 266688 /* Znani nosilci priimka */ 6759633 wikitext text/x-wiki '''Kacjan''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2011 uporabljalo 92 oseb. Priimek "Kacjan" je nastal kot patronimik ali rodbinsko ime iz osebnega imena "''Kocjan"'' oziroma "''Kacijan"'' (iz latinskega imena ''Cantianus'' ali ''Cantius''). Ime se v slovenskem prostoru navezuje na starokrščanske oglejske mučenike – svetega Kancija, Kancijana in Kancijanilo, ki so delovali na območju Ogleja (''Aquileia'') in bili usmrčeni v času cesarja Dioklecijana okoli leta 304. == Znani nosilci priimka == * [[Aleš Kacjan]] (*1958), flavtist * [[Brigita Kacjan]], didaktičarka nemškega jezika in književnosti * [[Ileana Bratuž Kacjan]] (*1932), pevka sopranistka *[[Nina Kacjan Maršić]], agronomka, univ. prof. (BF UL) * [[Olga Kacjan]] (*1952), igralka * [[Tone Kacjan]], diplomat, konzul v Clevelandu * Brian M.Kacjan == Glej tudi == * priimke [[Kacin]], [[Kocjan (priimek)|Kocjan]], pa tudi [[Kocijan]], [[Kocjančič]], [[Kocijančič]]... == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Kacjan}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] nrjwumlk8ycbdoopdba8l5a1a7qxcza 6759635 6759633 2026-10-02T12:03:37Z ~2026-53057-24 266688 6759635 wikitext text/x-wiki '''Kacjan''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2011 uporabljalo 92 oseb. Priimek "Kacjan" je nastal kot patronimik ali rodbinsko ime iz osebnega imena "''Kocjan"'' oziroma "''Kacijan"'' (iz latinskega imena ''Cantianus'' ali ''Cantius''). Ime se v slovenskem prostoru navezuje na starokrščanske oglejske mučenike – svetega Kancija, Kancijana in Kancijanilo, ki so delovali na območju Ogleja (''Aquileia'') in bili usmrčeni v času cesarja Dioklecijana okoli leta 304. == Znani nosilci priimka == * [[Aleš Kacjan]] (*1958), flavtist * [[Brigita Kacjan]], didaktičarka nemškega jezika in književnosti * [[Ileana Bratuž Kacjan]] (*1932), pevka sopranistka *[[Nina Kacjan Maršić]], agronomka, univ. prof. (BF UL) * [[Olga Kacjan]] (*1952), igralka * [[Tone Kacjan]], diplomat, konzul v Clevelandu == Glej tudi == * priimke [[Kacin]], [[Kocjan (priimek)|Kocjan]], pa tudi [[Kocijan]], [[Kocjančič]], [[Kocijančič]]... == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Kacjan}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] k2ahzoppr7pr3za7udxradyfvmrwysc Košutnik (priimek) 0 293597 6759841 5626655 2026-10-02T22:01:29Z ~2026-44996-51 264415 6759841 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Košutnik}} '''Košutnik''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|slovenskih]] ljudi: * [[Carmen Košutnik]], pevka * [[Daniel Košutnik]], učitelj, šolnik? * [[Franc Košutnik]] (1883 - ?), učitelj, kulturnoprosvetni delavec * [[Joahim Košutnik]] (1714—1789), matematik in fizik * [[Jure Košutnik]] - Ðuro, jamar * [[Lenart Košutnik]] (*1980), pravnik na Sodišču Evropske unije v [[Luxembourg|Luxembourgu]] *[[Matilda Košutnik]] (1899—1972), ljudska dramatičarka, pesnica *[[Silvester Košutnik]] (1874—1944), učitelj, pisatelj, poljudni pisec * [[Silvo Košutnik ml.]] (1904—1994), učitelj, pevec, lutkar ... ==Glej tudi== * priimek [[Kašutnik]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Košutnik}} {{priimek|Košutnik}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 4zljxf30mpp3sn621qthi7c4zv1qgj2 Pezdirc 0 302344 6759846 6238826 2026-10-02T22:25:56Z ~2026-44996-51 264415 /* Glej tudi */ 6759846 wikitext text/x-wiki '''Pezdirc''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: *[[Dušanka Pezdirc]], zgodovinarka policije *[[Marjetka Pezdirc]], direktorica Zavoda Metlika, dr. *[[Mateja Pezdirc Bartol]] (*1972), literarna zgodovinarka *[[Tejka Pezdirc]] (*1985), kiparka *[[Tomaž Pezdirc]], DJ, ustanovitelj Radia Terminal * [[Vladimir Pezdirc]] (*1950), industrijski oblikovalec, prof. ALUO *[[Zmago Pezdirc]], enigmatik == Glej tudi == * [[Adrian Pezdirc]] (*1990), hrvaški igralec * priimek [[Pezdir]] *priimke [[Pezdirec]], [[Pezdič]], [[Pezdirnik]] *[[Pezdirk]] (riba) == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Pezdirc}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 0qqg4sn1676e343a8c5zdbj17kupltf Šimenc 0 306246 6759770 6321784 2026-10-02T17:09:53Z ~2026-44996-51 264415 6759770 wikitext text/x-wiki '''Šimenc''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: *[[Ana Šimenc]], jazz-glasbenica, pevka in saksofonistka *[[Brane Šimenc]], slovenist, literarni (in umetn.?) zgodovinar... *[[Ivo Šimenc]], jadralni pilot *[[Jaka Šimenc]] (*1973), oblikovalec svetlobe v gledališču, scenograf *[[Jana Šimenc]], kulturna in medicinska antropologija * [[Josip Šimenc]] (1888—1965), duhovnik, govornik, pisatelj, stolni dekan * [[Jože Šimenc]], hišni mizar Fakultete za arhitekturo * [[Laura Šimenc]] (*1990), kolesarka * [[Liza Šimenc]], plesalka sodobnega plesa * [[Lojze Šimenc]], ? pevec? ...pilot... * [[Marija Šimenc]], redovnica, generalna tajnica [[Slovenska škofovska konferenca|Slovenske škofovske konference]] * [[Mario Šimenc]] (1896—1958), operni pevec, tenorist * [[Marjan Šimenc]] (*1963), filozof (vzgoje), didaktik * [[Matej Šimenc]] (*1990), smučarski tekač * [[Miha Šimenc]] (*1995), smučarski tekač * [[Pavle Šimenc]] (1937—2016), alpinist, gorski vodnik * [[Rok Šimenc]], državni sekretar, pristojen za kohezijsko politiko * [[Stanko Šimenc]] (1934—2008), filmski kritik, publicist in zgodovinar *[[Zlatko Šimenc]] (*1938), hrvaški vaterpolist slovenskega porekla ==Glej tudi== * priimke [[Šimec]], [[Šimek]], [[Šimac]], [[Šimen]], [[Šimic]], [[Šimnic]], [[Šimnovec]] * [[Dubravko Šimenc]] (*1966), hrvaški vaterpolist == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Šimenc}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] h0w3e2ttnv4fde8gxv578zjlc275wci Štemberger 0 306568 6759847 6529298 2026-10-02T22:27:38Z ~2026-44996-51 264415 6759847 wikitext text/x-wiki '''Štemberger''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Anton Štemberger]] (1863—1927), duhovnik, založnik in organizator * [[Božidar Štemberger]] (*1966), policist * [[Igor Štemberger]] (*1971), kemik, poslovnež in politik * [[Jago Štemberger]] (*1968), atlet * [[Neva Štemberger]] (*1954), grafična oblikovalka * [[Tina Štemberger]], pedagoginja, prof. PEF UP * [[Vesna Štemberger]], kineziologinja, pedagoginja, didaktičarka športne vzgoje == Glej tudi == * priimek [[Štembergar]] * priimek [[Štumberger]] * priimek [[Štembal]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Štemberger}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] hs6hcalzimz0xut37eesg3gt3qvjxwe 6759849 6759847 2026-10-02T22:28:27Z ~2026-44996-51 264415 6759849 wikitext text/x-wiki '''Štemberger''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Anton Štemberger]] (1863—1927), duhovnik, založnik in organizator * [[Božidar Štemberger]] (*1966), policist * [[Igor Štemberger]] (*1971), kemik, poslovnež in politik * [[Jago Štemberger]] (*1968), atlet * [[Neva Štemberger]] (*1954), grafična oblikovalka * [[Tina Štemberger]], pedagoginja, prof. PEF UP * [[Vesna Štemberger Vučko]], kineziologinja, pedagoginja, didaktičarka športne vzgoje == Glej tudi == * priimek [[Štembergar]] * priimek [[Štumberger]] * priimek [[Štembal]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Štemberger}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] rckvwyema6czzpwqssez9st4dyq7phr Tanko 0 307290 6759795 6391051 2026-10-02T18:00:55Z ~2026-44996-51 264415 6759795 wikitext text/x-wiki '''Tanko''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Jože Tanko]] (*1956), inženir in politik * [[Matjaž Tanko]] (1945—2013), novinar in TV-voditelj * [[Petra Tanko]], novinarka, teatrologinja * [[Primož Tanko]], zgodovinar, arhivist * [[Zvonimir Tanko]] (1920—1997), gospodarstvenik * [[Neža Tanko]] (*1986), profesorica, bibliotekarka == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Tanko}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] mcmw0gh7ls50oa4lrsklv6qn9z5b1bv 6759802 6759795 2026-10-02T18:37:45Z ~2026-44996-51 264415 6759802 wikitext text/x-wiki '''Tanko''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Jože Tanko]] (*1956), inženir in politik * [[Lana Tanko]] (*1992), konjeniška športnica * [[Matjaž Tanko]] (1945—2013), novinar in TV-voditelj * [[Petra Tanko]], novinarka, teatrologinja * [[Primož Tanko]], zgodovinar, arhivist * [[Zvonimir Tanko]] (1920—1997), gospodarstvenik * [[Neža Tanko]] (*1986), profesorica, bibliotekarka == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Tanko}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] ep2xec33t9aqf8hcy830v4o92t7ftq8 6759823 6759802 2026-10-02T21:02:25Z ~2026-44996-51 264415 6759823 wikitext text/x-wiki '''Tanko''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Jože Tanko]] (*1956), inženir in politik * [[Lana Tanko]] (*1992), konjeniška športnica * [[Matjaž Tanko]] (1945—2013), novinar in TV-voditelj * [[Petra Tanko]], novinarka, teatrologinja * [[Primož Tanko]], zgodovinar, arhivist * [[Zvonimir Tanko]] (1920—1997), gospodarstvenik * [[Neža Tanko]] (*1986), šolska knjižničarka v Sodražici == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Tanko}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 6lg553ndlo1iq8yv14pyupam9chkx72 6759824 6759823 2026-10-02T21:30:34Z ~2026-44996-51 264415 6759824 wikitext text/x-wiki '''Tanko''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Jože Tanko]] (*1956), inženir in politik * [[Lana Tanko]] (*1992), konjeniška športnica * [[Matjaž Tanko]] (1945—2013), novinar in TV-voditelj * [[Petra Tanko]], novinarka, teatrologinja * [[Primož Tanko]], zgodovinar, arhivist * [[Tjaša Tanko]], mednarodna pravnica * [[Zvonimir Tanko]] (1920—1997), gospodarstvenik * [[Neža Tanko]] (*1986), šolska knjižničarka v Sodražici == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Tanko}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 1syrmvtrt2w8f4s5onkk0d70v4la34z Gal Gjurin 0 329450 6759954 6746377 2026-10-03T10:01:40Z Anzet 118843 dodal [[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6759954 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Gal Gjurin | image_size = | background = person | alias = Gal George, Gal George Gjurin | instrument = [[klavir]], [[kitara]], [[Hammond orgle]], [[trobenta]], [[pozavna]], [[tuba (glasbilo)|tuba]], [[saksofon]], [[klarinet]], [[flavta]], [[kontrabas]], [[violončelo]], [[viola]], [[tolkala]], [[bobni]], [[basovska kitara]], [[harmonika]], [[sitar]], [[sarod]], [[analogni sintetizatorji]], [[banjo]], [[tamburice]], [[mandolina]], [[mandoločelo]], [[alternativna brenkala]], [[mellotron]], [[čembalo]] | genre = [[jazz]], [[blues]], [[orkestralna glasba]], [[rock]], [[pop glasba|pop]], [[etno]], [[punk]], [[šanson]], [[filmska glasba]], [[komorna glasba]] | years_active = {{start date|1997}}–danes | label = Osh Publishing Canada (sedanja/Kanada; ZDA), Diskografska hiša Had (sedanja/EU), [[Sedvex]], [[Nika Records]] | associated_acts = [[Severa Gjurin]], Mike Little, Veronica Charnley, Sigurður Guðmundsson, simfonični orkester Cantabile, Temna Godba, Bast, [[Olivija]], Gal in Galeristi, [[Vlado Kreslin]], [[Hamo]], [[Čedahuči]], [[2B]], Projekt Mesto, [[Reggie Workman]] | origin = Slovenec, Kanadčan }} '''Gal Gjurin''' [gáu̯ džurín, gála džurína], znan tudi kot '''Gal George'''<ref>{{Navedi revijo|last=|first=|date=25. 12. 2019|title=Pri nas Gal Gjurin, v Kanadi Gal George|url=https://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-traci/pri-nas-gal-gjurin-v-kanadi-gal-george-260684|magazine=Slovenske Novice|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> [gêu̯ džórč, gêla džórdža] ali '''Gal George Gjurin''' [gêu̯ džórč džurín, gêla džórdža džurína], [[Slovenci|slovenski]] in [[Kanadčani|kanadski]] [[glasbenik]], [[pevec]], [[multiinštrumentalist]], [[producent|glasbeni producent]], [[skladatelj]], [[založnik]], [[pesnik]] in [[pisatelj]], * [[12. november]] [[1978]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]]. == Biografija in sorodstvene vezi == Kmalu po rojstvu je z očetom in materjo odšel v [[Kansas]] v [[Združene države Amerike]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rocker.si/gal-gjurin-kuhanje-je-zares-lepa-umetnost/|title=Kuhanje je zares lepa umetnost! Hrana ima zvok.|date=19. 5. 2020|accessdate=|website=|publisher=Portal Rocker.si|last=Jerman|first=Gal|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112144448/https://www.rocker.si/gal-gjurin-kuhanje-je-zares-lepa-umetnost/|url-status=dead}}</ref>, kjer je oče dobil profesuro na ameriški Univerzi v Kansasu in kasneje drugod po ZDA.<ref>{{Navedi splet|url=https://slavic.ku.edu/sites/slavic.drupal.ku.edu/files/docs/THE%20LAWRENCIAN%20CHRONICLE%201979%20FALL.pdf|title=Newsletter - University of Kansas|date=|accessdate=|website=THE LAWRENCIAN CHRONICLE|publisher=Department of Slavic Languages and Literatures|last=Gjurin|first=Velemir|year=1979|location=Kansas, USA|editor-first=Stephen|editor-last=Parker|page=4|language=en|publication-date=September 1979}}</ref> Od tam je kasneje odpotoval v Kanado, v vzhodni [[Toronto]] (Oshawa), kjer je, poleg Slovenije, pri starih starših v Kanadi preživel del otroštva in najstniških let.<ref>{{Navedi revijo|last=Dejan|first=Vodovnik|date=25. 12. 2019|title=Pri nas Gal Gjurin, v Kanadi Gal George|url=https://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-traci/pri-nas-gal-gjurin-v-kanadi-gal-george-260684|magazine=Slovenske Novice|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> Po opravljenem veterinarskem izpitu na [[Biotehniški izobraževalni center Ljubljana|BIC]] in splošni maturi se je vpisal na ljubljansko [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofsko fakulteto]], smer [[Oddelek za slovenistiko, Filozofska fakulteta v Ljubljani|slovenistika]] <ref>{{Navedi splet|url=https://sl.unionpedia.org/i/Oddelek_za_slovenistiko,_Filozofska_fakulteta_v_Ljubljani|title=Oddelek za slovenistiko FF|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=|archive-date=2022-04-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20220407140010/https://sl.unionpedia.org/i/Oddelek_za_slovenistiko,_Filozofska_fakulteta_v_Ljubljani|url-status=dead}}</ref> in [[Oddelek za sociologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|sociologija kulture]]. Njegov oče je slovenski in angleški jezikoslovec, prevajalec, lektor, univerzitetni profesor ter mladinski igralec [[Velimir Gjurin]], njegova sestra pa slovenska pevka, likovnica in pedagoginja [[Severa Gjurin]]. Živi in ustvarja med Slovenijo/Evropo in Kanado/ZDA<ref>{{Navedi splet|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-kulturno-umetniski-program/174717418|title=Mi, Sever - We, the North|date=12. 9. 2020|accessdate=|website=|publisher=RTV Slovenija|last=Štraus Svetlik|first=Dijana}}</ref> in je po materi državljan Kanade.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/radiokoper/glasba/gal-gjurin-ne-iscem-pozornosti/516767|title=Ne iščem pozornosti|date=10. 3. 2020|accessdate=|website=Radio Koper|publisher=RTV Slovenija|last=Novak|first=Iztok}}</ref> Njegova daljna sestrična in bratranec sta igralca [[Manca Dorrer]] in [[Jurij Zrnec]].<ref>{{Navedi revijo|last=|first=|date=7. 10. 2017|title=Gal Gjurin: med glasbenimi kolegi velja za genija|url=|magazine=Slovenske Novice|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> Je oče dveh otrok.<ref>{{Navedi revijo|last=Lovenjak|first=Danica|date=11. 3. 2019|title=Ne denar, ljubezen žene svet naprej!|url=https://www.slovenskenovice.si/suzy/ne-denar-ljubezen-zene-svet-naprej-158872|magazine=Slovenske Novice|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> == Delo == Gjurin je do leta 2020 izdal sedemnajst avtorskih albumov: ''Gal Gjurin – ''Mesto in Mesto'' (studijski album, 2002), ''Projekt Mesto – ''Minute?'' (studijski album, 2003), ''Projekt Mesto – ''Ivanova vrnitev'' (studijski album, 2003), ''Olivija –'' ''Med moškim in žensko'' (studijski album, 2004), ''Olivija'' ''–'' ''Brez sramu in brez strahu'' (studijski in živi album, 2005), ''Gal in Galeristi – ''Fetiš'' (studijski album, 2007), ''Gal Gjurin – ''Srce'' (studijski album, 2008), ''Gal in Galeristi – ''Fetiš'' ''Suprême'' (studijski album, 2008), ''Olivija – ''Kjer je toplo'' (studijski album, 2009), ''Gal Gjurin – ''Duša in telo'' (dvojni studijski album, 2012), ''Gal Gjurin in Simfonični orkester Cantabile – ''Cantabile'' (dvojni album v živo, 2014), ''Gal Gjurin in Temna godba – ''Temna godba'' (studijski album, 2015), ''Gal George Gjurin − ''C'' (dvojni studijski album, 2020), ''Gal Gjurin & Severa Gjurin'' ''− ''Srčno, v živo'' (enojni živi album, 2020). Leta 2009 je v Sloveniji ustanovil lastno založbo, ''Diskografsko hišo HAD'', leta 2018 pa tudi v Kanadi, ''OSH Publishing Canada''. Razpon Gjurinove glasbe sega od [[kantavtor]]skega ustvarjanja preko [[jazz]]a, svobodno improvizirane glasbe, orkestralne, [[Komorna glasba|komorne]] in [[popularna glasba|popularne glasbe]], [[tango|tanga]], [[šanson]]a, [[Ljudska glasba|etno glasbe]], garažnega [[punk]]a do [[rock]]a. Njegove avtorske pesmi so povečini osebnoizpovedne. V inštrumentalnih, komornih in simfoničnih skladbah (trostavčni ''Koncert za pikolo trobento in simfonični orkester'', skladba ''Alfa Centauri'' za solo violino in simfonični orkester, ''Stavek za oboo'' za solo oboo in simfonični orkester, svečana ''Božična uvertura'' za ženski glas, mešani zbor in orkester, ''Ples klovnov'' za simfonični orkester itd.) spaja prvine srednjeveške glasbe, baroka, klasicizma, nove romantike, modernizma in elektronske glasbe. Gjurin je začel pisati poezijo in glasbo v nastniških letih, prvo skladbico za klavir je zložil pri šestih letih<ref>{{Navedi novice|title=Akustični Gal Gjurin konec novembra v ljubljanskem Kinu Šiška|date=17. 11. 2009|url=https://www.dnevnik.si/1042315990|work=Dnevnik|accessdate=2021-01-10|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112063133/https://www.dnevnik.si/1042315990|url-status=dead}}</ref>. V študentskih letih je vodil glasbeni program v ljubljanskem jazzovskem klubu Franky's bar v hotelu Austrotel, ter v ljubljanskih klubih OrtoBar, Geonavtik, BiKofe itd. Hkrati se je v Kanadi udeleževal širše torontske klubske scene, predvsem kot vokalist in pianist. Kot [[basist]] je Sloveniji igral v različnih zasedbah, najbolj aktivno v takratnem jazzovsko-bluesovskem kolektivu ''El-džabl-džejna'' (1999–2001), s katerim so maja 2000 posneli gradivo za zgoščenko, ki pa v uradni tiskani obliki ni nikoli izšla. Leta 2002 je izšla njegova prva pesniška zbirka ''Mesto'', za katero je bil Gjurin istega leta nominiran za avtorja najboljšega knjižnega prvenca. Gjurin je bil v letih 2001 in 2002 organizator in pobudnik ''Festivala poezije in glasbe 69''. Njegova skladba ''Brez sramu in brez strahu'' je bila nagrajena na Festivalu slovenskega šansona 2005. V slovenski glasbi je med širšo radijsko in koncertno publiko najbolj znan po uspešnicah ''Kaj vse bi dal'', ''Čas bo na moji strani'', ''Knjiga obrazov'', ''Kadar sva sama'', ''Dva, ki ležita'', ''Sneg,'' ''Srce,'' ''Nariši nov dan'' itd.. Leta&nbsp;2010&nbsp;je kot avtor, producent in izvajalec skupaj z [[Matevž Šalehar|Matevžem Šaleharjem Hamom]] na povabilo RTV SLO nastopil na&nbsp;festivalu [[EMA 2010|EMA]] ([[Pesem Evrovizije|Eurovision Song Contest]] 2010) s pesmijo&nbsp;''Črni konji čez nebo,'' ki je postala najbolj predvajana avtorska skladba na slovenskih nacionalnih radijiih leta 2010. Od slovenskih skladateljev so na Gjurina kompozicijsko vplivali med drugimi [[Ati Soss]], [[Jože Privšek]], [[Bojan Adamič]], [[Marjan Kozina]], [[Mojmir Sepe]], [[Jure Robežnik]], [[Marij Kogoj]], [[Janez Gregorc]] in [[Demetrij Žebre]], od neslovencev pa Gil Evans, [[Miles Davis]], John Coltrane, [[Igor Stravinski]], [[Peter Iljič Čajkovski]], [[Maurice Ravel]], [[Claude Debussy|Claude Debusssy]], [[Jimi Hendrix]], [[Johann Sebastian Bach|Johann S. Bach]], Michel Legrand, Paul Simon, [[Joni Mitchell]], Oscar Peterson, [[Astor Piazzolla|Astor Piazzola]], Thelonious Monk, [[George Gershwin]], [[Sergej Prokofjev]], [[Sergej Vasiljevič Rahmaninov]] in drugi. Med letoma 1993 in 2008 so pod njegovim vodstvom delovale glasbene skupine: punkerski Pogojno užitni in Adivaljaver, psihedelični Klodvikovo Satje, etno-rockovski Eppur si muove, bluesovski Vzhodno od raja, jazzovski El-džabl-džejna, LejGaDejGa in Not interested, glasbeno-teatrska Orjaška Rozabunda, literarno-likovno-glasbeni Projekt Mesto, mešano žanrska Olivija ter spremljevalna modernistična zasedba Galeristi. ==Albumi== '''Med moškim in žensko''' (Olivija) Zgoščenka je izšla leta 2004 in vsebuje 11 skladb, od tega sta dve instrumentalni. Žanrsko prevladujeta jazz in etno, pogosti so tudi funk vzorci, nekaj je rocka in popa. Glasba je močno zaznamovana z zvokom harmonike in piščali oziroma klarineta, čeprav imajo vidno vlogo tudi kitare. Teme so ljubezenske, razpenjajo se med moškim in žensko ter se ukvarjajo z njunim medsebojnim odnosom. Najbolj znana skladba z albuma je ''Kadar sva sama'', ki jo poje Gjurinova sestra Severa. '''Brez sramu in brez strahu, Kjer je toplo''' (Olivija) Album ''Brez sramu in brez strahu'' je naslovljen po skladbi, nagrajeni na Festivalu slovenskega šansona 2005. Plošča vsebuje nekaj živih izvedb (Izštekani z [[Jure Longyka|Juretom Longyko]], 2005) in remixov (Aldo Ivančič), pospremljena pa je bila z bogatim dokumentarnim fotografskim izborom Mihe Golarja in obsežnim Gjurinovim predgovorom. ''Kjer je toplo'' je kompilacija, na njej so pet let stari posnetki, ki so pridobili novo zvočno in likovno podobo. '''Fetiš''' (Gal in Galeristi) Na albumu, ki je izšel leta 2007, je 12 skladb, od katerih so tri inštrumentalne in devet vokalnih. Naslov med drugim opozarja na izgubo pozitivnega odnosa do albuma (fetiša), bodisi v obliki vinilne plošče, kasete ali zgoščenke. Album je zmes popevke, šansona, rocka, popa, jazza, bluesa, countryja, reggaeja, hip-hopa, orientalske in balkanske glasbe ter sodobne elektronske glasbe. Gre za spoj klasičnega analognega (vokali, klavir, [[hammond orgle]], rhodes, godala, trobila) z digitalnim (beati, [[sintetizator]]ji, produkcija). Besedila so povečini preprosta in ljubezenska, pa tudi temačna: hrepenenje po preteklosti, obljube, trpljenje, izgubljena ljubezen. '''Srce''' Gjurinov osmi samostojni album in vsebuje 12 pesmi. Gjurin je avtor besedil, glasbe, producent in aranžer. Album je bolj akustičen kot prejšnji izdelki, a s pridihom rocka, s primesmi countryja in bluesa. Skladbe pripovedujejo predvsem o ljubezni in nežnostih. Pesem ''Dva, ki ležita'' govori o noči, kjer sta 'ona' in 'on'. Ko se čas upočasni, ju ljubezen in užitek dvigneta od zemlje in postaneta eno ter se ljubita. V pesmih ''Kaj vse bi dal'' in ''Daleč'' hrepeni po dekletu, ki ga je zapustilo, on pa jo ima še vedno rad. V pesmi ''Nekoč, nekje'' govori o boju z življenjem in samim sabo. '''Duša in telo''' ''Duša in telo'' je dvojni album, ki je izšel leta 2012 in vsebuje 22 skladb različnih žanrov: popa, rocka, etna, celo elementov baročne in klasične glasbe. Poudarek je predvsem na besedilih, v katerih odsevajo dogodki v Gjurinovem poklicnem in zasebnem življenju. V pesmi ''Duša'' vran kljuje dušo, na koncu pa človek sam postane vran, ko preide v tišino večnosti in se notranje pomiri. ''V tišini'', ''Sneg'', ''A me slišiš še'', ''Ples v slovo'' so ljubezenske pesmi, v ''Sedemnajst'' se vrača v najstniška leta, ''Knjiga obrazov'' pa je »oda« ljubezni preko Facebooka. == Producentsko delo == Kot glasbeni producent Gjurin ustvarja pretežno v svojih dveh matičnih studijih: ''Studiu HAD'' v Ljubljani, Slovenija, in ''Studiu OSH'', v Oshawi, Toronto, Ontario, Kanada. Pred tem je bil dejaven kot producent pretežno svojih avtorskih projektov v Studiu 26 in Studiu 14 na Radiju Slovenija ter zasebnih profesionalnih studijih Resnevem, studiu Tivoli, studiu Helidon, studiu Metro in studiu Fono. Od leta 2007 dalje je ključno sodeloval pri nastanku desetih studijskih in koncertnih albumov kantavtorja [[Vlado Kreslin|Vlada Kreslina]]: ''Cesta''<ref name=":9" />, ''Drevored''<ref>{{Navedi splet|url=https://sobotainfo.com/novica/kultura/gal-gjurin-prihaja-v-mursko-soboto/11624?page=0,0,23|title=Gal Gjurin prihaja v Mursko Soboto|date=3. 3. 2011|accessdate=|website=Kultura|publisher=SobotaInfo|last=Gjurin|first=Gal}}</ref>, ''Če bi midva se kdaj srečala''<ref name=":10" />, ''Kaj naj ti prinesem, draga?''<ref name=":11" />, trojnem albumu ''Čarobnice''<ref name=":12" /> itd.). Kot soavtor, aranžer, izvajalec in izvršni glasbeni producent je podpisan pod osrednje Kreslinove radijske in koncertne uspešnice med letoma 2007 in 2019, kot so ''Z Goričkega v Piran'', ''Cesta'', ''Abel in Kajn'', ''Ena pesem'', ''Okna na stežaj'', ''Stari komadi'', ''Kaj naj ti prinesem, draga?'', ''Moji dnevi'', ''Sami naši'', ''S tabo je izi'' in druge. == Glasbena sodelovanja == Gal George Gjurin je v svoji 20-letni karieri sodeloval s številnimi regijskimi, evropskimi in svetovnimi imeni različnih glasbenih usmeritev, generacij in žanrov, kot so Mary Coughlan (Irska, kantavtorica), Rade Šerbedžija (Hrvaška/ZDA, igralec, šansonjer), Reggie Workman (ZDA, John Coltrane Quartet, Art Blakey and The Jazz Messengers, kontrabasist), Mike Little (Kanada, klaviaturist in skladatelj), Allan Taylor (Velika Britanija, kantavtor), Veronica Charnley (Kanada/Francija, kantavtorica in skladateljica), Frode Barth (Norveška, Chet Baker Quartet, kitarist in skladatelj), Oana Avasilichioaei (Kanada, pesnica), Sigurður Guðmundsson (Islandija/Norveška, kantavtor in klaviaturist), Josipa Lisac (Hrvaška, pevka), Kate Hosking (Australija, glasbenica, igralka, kantavtorica), Kemal Monteno (Bosna in Hercegovina, kantavtor), Sekou Kouyate (Gvineja – Zahodna Afrika, kora in glas), Adam Bicskey (Madžarska, koncertne cimbale), Hans Theessnick (Nizozemska/Avstrija, bluesovski kitarist in pevec), Guillaume Roussilhe (Francija, pihalec), Doc Scanlon (ZDA, kontrabasist in pevec), Boris Pahor (Italija, pisatelj), Massimo Savić (Hrvaška, pevec in kitarist), African Isingizi Vocal Group (Zimbabve, glasovna skupina), Vlatko Stefanovski (Severna Makedonija, kitarist), Damir Imamović (Bosna in Hercegovina, kantavtor sevdaha), Neno Belan (Hrvaška, kantavtor), Dražen Turina – Šajeta (Hrvaška, kantavtor), Nicholaus Herdieckerhoff (Nemčija, čelist in skladatelj), István Grencsó (Madžarska, jazzovski saksofonist), Cheryl in Emerson Ireland (Kanada, kantavtorja), Ian Sheppard (Velika Britanija, oblikovalec zvoka in mastering inženir) in drugimi. Redno sodeluje tudi s številnimi slovenskimi glasbeniki različnih generacij, največ s svojo sestro Severo Gjurin. Sodeloval je s pevko [[Elda Viler|Eldo Viler]], [[Neisha|Neisho]], [[Tomi Meglič|Tomijem Megličem]] ([[Siddharta]]), [[Jan Plestenjak|Janom Plestenjakom]], skupinami [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]], [[Čedahuči]], [[2b|2B]], [[Carpe Diem]], [[Jadranka Juras|Jadranko Juras]], reperji [[Rok Terkaj|Trkajem]], [[N'toko|N'Tokom]], Zlatkom Čordičem, kantavtorji Vladom Kreslinom, [[Drago Mislej - Mef|Dragom Mislejem - Mefom]], [[Jani Kovačič|Janijem Kovačičem]] idr. Prireja tudi avtorske glasbene delavnice improvizacije, kompozicije in skupinske igre doma in v tujini, na katerih poučuje predvsem otroke in glasbenike mlajših generacij. == Kulturno-politično delovanje v RS in EU 2009-2016 == Od leta 2009 do leta 2016 se je Gjurin skozi mandate štirih Vlad RS aktivno zavzemal za spremembe odnosa države Slovenije do slovenske glasbe in jezika ter izboljšanje glasbene zakonodaje v RS. 13. septembra 2010 se je kot glavni organizator in pobudnik v okviru Glasbenega foruma GF na ''1. slovenskem glasbenem kongresu''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/glasba/slovenski-glasbeniki-na-barikade/239193|title=RTV Slovenija|date=13. 9. 2010|accessdate=|website=|publisher=RTV Slovenija|last=Gjurin|first=Gal}}</ref> v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]], na katerem se je zbralo cca. 600 glasbenikov, zavzel za zaščito slovenskih glasbenikov, kvaliteto glasbe v javnosti ter domače glasbene in splošne kulture. V zvezi z osnutkom ''Zakona o medijih'' (Zmed; Ministrstvo za kulturo, min. [[Majda Širca Ravnikar|Majda Širca]]; 2010) je glasbeni kongres postavil tri osnovne zahteve: ''prva'', vrnitev oddaj na [[RTV Slovenija]], ki morajo spodbujati razvoj in kakovost slovenske glasbene produkcije, žive koncerte, produkcijo videospotov ter vse glasbene zvrsti, ki niso zastopane v komercialno usmerjenih medijih; ''druga'', od Ministrstva za kulturo je Kongres zahteval ustrezno zaščito avtorskih in sorodnih pravic; ''tretja'' zahteva pa se je nanašala na člen, ki je po novem predvideval le 15% predvajanje slovenske glasbe na radijskih in televizijskih programih.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zarolaj.si/novica-prvi-slovenski-glasbeni-kongres/|title=Zarolaj.si|date=|accessdate=|website=|publisher=Zarolaj.si|last=Gjurin|first=Gal|archive-date=2021-01-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210108144245/https://www.zarolaj.si/novica-prvi-slovenski-glasbeni-kongres/|url-status=dead}}</ref> V okviru razprav v Državnem zboru RS je Gjurin kot podpredsednik Glasbenega foruma GF leta 2011 izpostavil zlorabo avtorjev in avtorskih pravic, prekupčevanje s pravicami in deleži v ozadju v zameno za vrtenje na radijih, okoriščanje radijskih urednikov z avtorskimi pravicami v zameno za vrtenje, obvezno zaščito mladostnikov pred nekvaliteto komercialnih radijskih in TV programov, izigravanje zakonodaje s strani medijev, milijonske škode za domače in tuje glasbene avtorje, splošno neplačevanje avtorskih pravic glasbenikom, ki ga dopušča ravno politika, obtožil pa je tudi ne dovolj strogo sankcioniranje kršenja kvot slovenske glasbe.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=I8gLzoaf_uk|title=Youtube|date=|accessdate=|website=|publisher=Glasbeni Forum Slovenije|last=Gjurin|first=Gal}}</ref> Odmevni govor je rezultiral tudi v neuspeli tožbi medijskega mogotca Lea Oblaka, direktorja Radia 1 in največje radijske mreže Infonet, proti Gjurinu. Gjurina je proti Oblaku na sodišču na javni obravnavi podprla polna dvorana glasbenikov in literarnih ustvarjalcev. Na obletnico rojstva [[France Prešeren|Franceta Prešerna]], 3. decembra 2011, je kot glavni organizator izpeljal splošno protestno akcijo ''Zadnji vlak za kulturo''<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/zadnji-vlak-za-kulturo-opozoril-na-odnos-politike-do-kulture-244156|title=STA - Slovenska tiskovna agencija|date=|accessdate=|website=|publisher=Siol.net|last=|first=}}</ref>, ki se je je udeležilo cca. 250 kulturnikov<ref>{{Navedi splet|url=https://val202.rtvslo.si/2011/12/izberite-najboljsega-v-minulem-tednu/|title=Ime tedna Gal Gjurin - Zmagala je kultura!|date=5. 12. 2011 |accessdate=|website=|publisher=RTV Slovenija, VAL 202|last=Gjurin|first=Gal}}</ref> (pisateljev, pesnikov, slikarjev, skladateljev, fotografov, plesalcev in novinarjev) iz Slovenije ter zamejstva. Akcija je z javnimi govori pred Prešernovo domačijo v Vrbi na Gorenjskem in kasneje na Bledu v galeriji ''Deva Puri'' ostro opozorila na slab odnos politike in zakonodaje do kulture in ustvarjalcev v Sloveniji. Gjurin je za STA in RTV SLO pojasnil, da se družbene ureditve menjajo, kultura pa ostaja ter da nobena politika nima pravice neodgovorno delati s kulturo. Poudaril je, da kultura je in mora biti nad politiko, sistemom in državo. Izpostavil je še, da za odnos med politiko in kulturo pelje "zadnji vlak" ter da je trenutna raven splošne kulture v Sloveniji zaskrbljujoča, saj je, po njegovem mnenju, kultura kljub vsemu temelj družbenih diskurzov, ter da se kultura kot taka tiče tudi gospodarstva in drugih družbenih plasti, s tega stališča pa tvori temelj človeškega bivanja. Dodal je še, da z akcijo opozarjajo na splošno stanje duha.<ref>{{Navedi novice|title=RTV Slovenija|date=3. 12. 2011|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/kdo-je-lovil-zadnji-vlak-za-kulturo/272047}}</ref> Poleg Gjurina so svoje mnenje kot govorci javno podali tudi [[Niko Grafenauer]], [[Elza Budau]], [[Marko Kravos]], [[Breda Smolnikar]], [[Pavel Mihelčič]], [[Veno Taufer]] in drugi. Pisma podpore ''Zadnjemu vlaku za kulturo'' so prišla z več strani, mdr. tudi [[Slavko Avsenik|Slavka Avsenika]] in [[Vilko Ovsenik|Vilka Avsenika]].<ref name=":5" /> S svojo prisotnostjo so akcijo podprli tudi Mojmir Sepe, Jure Robežnik, [[Andrej Šifrer]], [[Dušan Velkaverh|Dušan Velkavrh]] in drugi ustvarjalci različnih generacij in smeri. Gjurin je bil med letoma 2012 in 2016 predsednik&nbsp;Slovenske unije glasbenih ustvarjalcev ''–'' SUGU, v okviru katere je bil aktiven v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru]], mednarodnem Evropskem združenju avtorjev ''–'' ECSA<ref>{{Navedi splet|url=https://composeralliance.org/|title=European composers alliance, Bruxelles, BE, EU|date=|accessdate=|website=|publisher=ECSA|last=SUGU|first=Gal Gjurin}}</ref> (The European Composer and Songwriter Alliance), Evropskem parlamentu ter Evropski komisiji v Bruslju, Belgija, EU. Hkrati je zagovarjal avtorsko in splošno ustvarjalsko stran pri oblikovanju avtorske zakondaje v Sloveniji (zakoni Zmed, ZASP in ZKUASP), na Ministrstvu za gospodarstvo in Ministrstvu za kulturo, ter pri urejanju razmer na področju glasbenega ustvarjanja. Predsedstvo glasbene unije SUGU je prevzel za Mojmirjem Sepetom in [[Zoran Predin|Zoranom Predinom]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.glasbena-unija.si/%C4%8Clani.aspx|title=SUGU|date=|accessdate=|website=|publisher=SUGU|last=Gjurin|first=Gal}}</ref> Oktobra 2012 je Gjurin postavil slovenske glasbene avtorje na zemljevid Evrope s podpisom pristopne pogodbe k evropskemu združenju glasbenih avtorjev ECSA v Reykjaviku, Islandija. Hkrati je bil povabljen kot delegat RS na avdienco v rezidenco predsednika Islandije Ólafurja R. Grímssona<ref name=":6">{{Navedi novice|title=Ema me spominja na predsedniške volitve|date=22. 10. 2017|url=https://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/ema-me-spominja-na-predsedniske-volitve|last=Černe|first=Monika|work=Nedeljske Novice|page=10, 11}}</ref> na razpravo o smernicah sodobnih glasbenih strategij manjših evropskih držav.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/composeralliance/photos/?tab=albums|title=ECSA|date=|accessdate=|website=|publisher=FB|last=Gal Gjurin|first=Domen Gracej}}</ref> Grímsson je delegatom izpostavil Islandijo kot primer države, ki skrbi za svoje avtorje ter glasbene ustvarjalce nasploh, in ki je v zadnjih 40 letih s dosegla, da je prav glasba četrta največja gospodarska panoga Islandske ekonomije.<ref>{{Navedi splet|url=https://en.wikipedia.org/wiki/European_Composer_and_Songwriter_Alliance|title=Wikipedia|date=|accessdate=|website=|publisher=ECSA|last=SUGU|first=Gal Gjurin}}</ref> V času predsedovanja slovenski glasbeni uniji je opravljal pogovore s pristojnimi v [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu]] (prim. s predsednico Odbora za kulturo in izobraževanje v EU Doris Pack itd.) ter pri [[Evropska komisija|Evropski komisiji]], v okviru resorja za evropsko avtorsko politiko in zakonodajo v EU. Preko teh aktivnosti se je neposredno seznanjal z evropskimi smernicami razvoja glasbene industrije ter na njih opozarjal na razpravah v Državnem zboru, odborih in ministrstvih. Ena ključnih usmeritev evropske glasbene politike naj bi bila ustanovitev ene same evropske kolektivne organizacije pod vodstvom glasbenih multinacionalk, zato da bi se pod pocenil transfer pravic med EU in ZDA. Posledično naj bi avtorji posameznih evropskih članic povsem izgubili nadzor nad organizacijami v lastnih državah, čemur je Gjurin v DZ ostro nasprotoval.<ref>{{Navedi novice|title=Avtorske pravice: naj jih ureja Evropska unija ali jih bomo urejali sami?|date=25. 10. 2012|url=https://old.delo.si/kultura/dediscina/avtorske-pravice-naj-jih-ureja-evropska-unija-ali-jih-bomo-urejali-sami.html|work=Delo}}</ref> Leta 2013 je Državnemu zboru RS Gjurin predložil prek 2000 zbranih peticijskih podpisov glasbenikov<ref>{{Navedi novice|title=Dnevnik|date=14. 9. 2013|url=https://www.dnevnik.si/1042605902/slovenija/sazasovci-proti-zalozbam|work=Dnevnik|last=Blaž Petkovič|accessdate=2021-01-06|archive-date=2021-01-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210108133753/https://www.dnevnik.si/1042605902/slovenija/sazasovci-proti-zalozbam|url-status=dead}}</ref> v podporo ''Belemu revitalizacijskemu planu'', ki sta ga podpisala Gjurin (predsednik SUGU) in Domen Gracej (predsednik Glasbenega foruma GF). Plan, podprt s peticijami, je Vladi RS in vsem pristojnim ministrom predlagal čimprejšnjo reorganizacijo slovenske glasbene krajine skozi 13 točk, ki so obsegale med drugimi zakonsko pridobitev samostojnosti izvajalske pravice v RS, zakonsko ločitev glasbenikov od založb in ukinitev Zavoda IPF, ki ga upravljajo založbe, zakonsko legitimnost promocijskih skladov za sofinanciranje glasbene ustvarjalnosti s strani kolektivnih organizacij (SAZAS, Zavod IPF) v višini 10% zbranih sredstev, premestitev upravljanja glasbeniških pravic in pisanja avtorske zakonodaje z Ministrstva za gospodarstvo na Ministrstvo za kulturo in druge. Za časopis Dnevnik je pojasnil, da se zavzema, da bi izvajalci končno dobili pravice, ki jih namesto njih uveljavljajo založbe ter da so z glasbeniki podpisali peticijo, ki podpira oblikovanje nove izvajalske organizacije, ki bi bila ločena od založb, češ da z založbami glasbeniki nimajo skupnih interesov. Dodal je, da v Zavodu IPF glasbeniki nimajo možnosti ustreznega upravljanja ter da revitalizacijski plan razume med drugim kakor boj proti glasbenim multinacionalkam na evropskem nivoju.<ref>{{Navedi novice|title=Sazasovci proti založbam|date=14. 9. 2013|url=https://www.dnevnik.si/1042605902/slovenija/sazasovci-proti-zalozbam|last=Blaž Petkovič|accessdate=2021-01-06|archive-date=2021-01-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210108133753/https://www.dnevnik.si/1042605902/slovenija/sazasovci-proti-zalozbam|url-status=dead}}</ref> Vodstvo Zavoda IPF je (preko napada na Državni zbor) na zahtevo glasbenikov po osamosvajanju odgovorili s kazenskimi ovadbami proti Gjurinu in Graceju ter ju javno obtožile ponarejanja peticij<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ipf.si/ipf-ko/novice/arhiv-novic/2013/javni-odgovor-na-diskreditacijo-zavodov-ipf-in-aipa/|title=Zavod IPF|date=15. 10. 2013|accessdate=|website=|publisher=Zavod IPF|last=Štibernik|first=Gregor}}</ref>, ki podpirajo ''Beli revitalizacijski plan'', čeprav so bile vodstvu Zavoda IPF (mdr. predsedniku sveta glasbenih izvajalcev Zavoda IPF [[Boštjan Dermol|Boštjanu Dermolu]]) peticije preliminarno predložene v njihovem izvirniku.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/podpisi-prilili-olja-na-ogenj-207965|title=Žurnal 24|date=|accessdate=|website=|publisher=Žurnal 24|last=Gjurin|first=Gal}}</ref> Peticije je v uradnem postopku pregledal policijski Nacionalni preiskovalni urad NPU, ki ni ugotovil nobenih nepravilnosti ali zlorab. Proti Gjurinu se nikoli ni vodil noben kazenski ali pravni postopek,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.portalplus.si/867/popravek-clanka-gal-gjurin-zlorabil-po/|title=Portal Plus|date=|accessdate=|website=|publisher=Portal Plus|last=Gjurin|first=Gal|archive-date=2022-04-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20220407140009/https://www.portalplus.si/867/popravek-clanka-gal-gjurin-zlorabil-po/|url-status=dead}}</ref> nasprotno: NPU je ugotovil, da je šlo za krivo ovadbo s strani vodstva Zavoda IPF in njegovega direktorja, Gregorja Štibernika, kar se je potrdilo tudi na Državnem tožilstvu RS skozi predloženi sodni spis. Policija je naknadno izdala tudi uradno listino, da je vseh 2037 podpisov originalnih oz. istovetnih ter da se proti Gjurinu nikoli ni vodil noben kazenski ali drug pravni postopek. Gjurin je na napade in blatenje imena proti določenim medijem (npr. ''Portal Plus'', v lasti Lea Oblaka<ref>{{Navedi splet|url=http://test.synonymful.com/post/391424/dejan-steinbuch-postal-lastnik-medija-dobil-pa-ga-je-z-darilno-pogodbo|title=Požar Report|date=|accessdate=|website=|publisher=Bojan Požar|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>) ter posredno vodstvu Zavoda IPF odgovoril s tožbami ter jih tudi dobil, tako na ljubljanskem okrožnem, kakor na višjem sodišču v Ljubljani. Decembra 2013 je na Ministrstvu za kulturo potekalo srečanje ''Stati in obstati'' med glasbenimi ustvarjalci, ministrom Urošom Grilcem kot mediatorjem in osrednjimi medijskimi hišami ter njihovimi direktorji (POP TV, RTV Slovenija, Infonet Media d.d. itd.).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=pmagdt&uid=F63B9B3943C2D1E4C1257CA00039A77A|title=Državni zbor, Odbor za kulturo, 9. seja|date=18. 3. 2014|accessdate=|website=|publisher=Državni zbor RS|last=|first=|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112001655/https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=pmagdt&uid=F63B9B3943C2D1E4C1257CA00039A77A|url-status=dead}}</ref> Minister je bil strani glasbenikov obveščen o mačehovskem odnosu medijev do slovenske glasbene ustvarjalnosti in slovenskega jezika, svoja mnenja pa so ministru poleg Gjurina (SUGU) javno podali še [[Peter Lovšin|Pero Lovšin]] (ZAPIS), [[Adi Smolar]], organizator srečanja Tomaž Grubar, Domen Gracej (Glasbeni forum GF), Severa Gjurin (Sindikat glasbenikov Slovenije SGS), [[Gušti|Miha Guštin]], Andrej Kregar (VPK), [[Jože Potrebuješ]], Jure Robežnik in drugi. Kljub prisotnosti ministra so predstavniki medijskih hiš zapustili srečanje. Januarja 2014 je bil ''Beli revitalizacijski plan'' za spodbujanje slovenske glasbene ustvarjalnosti s strani Gjurina in glasbenika [[Igor Leonardi|Igorja Leonardija]] podrobno predstavljen tudi Nacionalnemu svetu za kulturo NSK<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/zbirke/delovna-telesa/nacionalni-svet-za-kulturo/|title=Ministrstvo za kulturo|date=|accessdate=|website=|publisher=Ministrstvo za kulturo|last=|first=}}</ref> na seji Ministrstva za kulturo. Hkrati je Gjurin NSK-ju predstavil in predal tudi pisna osebna mnenja vidnejših slovenskih glasbenih ustvarjalcev ter podrobno finančno analizo hitro propadajočega kulturnega glasbenega trga v RS zaradi neustrezne zakonodaje na več področjih (prodaja nosilcev zvoka, uveljavljanje avtorskih in izvajalskih pravic, koncertna dejavnost ipd.). Ob Evropskih volitvah poleti 2014 je Gjurin uspel pridobiti tudi soglasja večine kandidatov za evropske poslance za samostojnost izvajalske pravice ter njihovo podporo posredoval premieru [[Miroslav Cerar ml.|dr. Miru Cerarju]] in novi [[Vlada Republike Slovenije|12. Vladi RS]]. Aprila 2015 je Slovenska tiskovna agencija STA organizirala odmevno javno okroglo mizo, kjer je Gjurin, skupaj z [[Ivo Svetina|Ivom Svetino]], predsednikom Društva pisateljev DSP, ter ekonomistom prof. Markom Hočevarjem, podal mnenje glede stanja v slovenskem glasbenem polju, in sicer da bi država morala v prvi vrsti poskrbeti skozi zakonodajo za ustrezne pogoje dela ter za dostojanstvo ustvarjalcev. Dodal je, da določen vpogled v delovanje kolektivnih organizacij glasbeniki sicer imajo, a ne pri vseh kolektivnih organizacijah v zadovoljivi meri. Spomnil je, da Urad RS za intelektualno lastnino (UIL) ne zna brati poročil kolektivnih organizacij ter da zato tudi ne opazi, kje in kako se vse izgublja glasbeniški denar, ki pa ga ni malo. Hkrati je pozval je k analizi trga, ki ji naj sledi jasna usmeritev zakonodaje, ki bi urejala področje delovanja kolektivnih organizacij. Gjurin je še opozoril, da politiko obvezujoča Evropska direktiva 26/2014, povečuje nadzor avtorjev in izvajalcev nad delovanjem kolektivnih organizacij, kar je po njegovem mnenju dobrodošlo, saj so glasbeniki primarni upniki, uporabniki, ustanovitelji in lastniki kolektivnih organizacij. Po njegovem prepričanju je tudi pomembno, da avtorji ostanejo izvorni imetniki pravic, ne pa založbe, ter da naj bodo izključno glasbeniki tisti, ki naj nadzorujejo delovanje kolektivnih organizacij, saj jim to nova evropska direktiva omogoča v večji meri kot do tedaj.<ref>{{Navedi splet|url=https://krog.sta.si/2120601/maxi-klub-sta-transparentnost-ni-osrednja-tema-pri-urejanju-delovanja-kolektivnih-organizacij-video|title=Maxi klub STA: Transparentnost ni osrednja tema pri urejanju delovanja kolektivnih organizacij|date=|accessdate=|website=|publisher=STA|last=|first=Gal Gjurin}}</ref> Leta 2015 in 2016 so na pristojnih ministrstvih, Državnem zboru in Državnem svetu ter na parlamentarnih odborih potekala pogajanja in zakonodajna usklajevanja okrog novo nastajajoče avtorske in medijske zakonodaje ter implementacije Evropske direktive 26/2014 v slovenski pravni red na avtorskem področju. V okviru te implementacije je Gjurin organiziral široko koalicijo, imenovano AVNEKO (AV-torji, NE-profitnost, KO-lektivnost)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VII&type=pmagdt&uid=4BE25E0AF33F97F2C1257FE00035C63D|title=Državni zbor RS|date=|accessdate=|website=|publisher=Državni zbor RS|last=Gjurin|first=Gal}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, sestavljeno iz 17-ih različnih deležnikov različnih smeri in interesov: Sindikat glasbenikov Slovenije – SGS, Slovenska glasbena unija – SUGU, Društvo slovenskih skladateljev – DSS, Društvo slovenskih pisateljev – DSP, Društvo slovenskih književnih prevajalcev – DSKP, Javni sklad za kulturne dejavnosti – JSKD, Združenje kulturnih domov in ustanov Slovenije – KUDUS, Zveza kulturnih društev Slovenije – ZKDS, Zveza prijateljev mladine Slovenije – ZPMS, GIZ neodvisnih avdio-vizualnih producentov – SNAVP, Zveza neodvisnih glasbenih založnikov Slovenije – NGZS, Združenje za privatno reproduciranje – ZAPIS, Združenje glasbenih avtorjev – SAZAS, Združenje avtorjev in založnikov za pravice reproduciranja – SAZOR, Združenje avtorjev Slovenije – ZAMP, Glasbeni forum – GF ter Glasbena mladina Slovenije – GMS.<ref>{{Navedi splet|url=https://docplayer.si/172232155-Zadeva-odlo%C4%8Den-ne-predlogu-zkuasp-zakonu-o-kolektivnem-upravljanju-avtorske-in-njej-sorodnih-pravic.html|title=Državni zbor RS|date=|accessdate=|website=|publisher=DocPlayer|last=AVNEKO koalicija|first=Gal Gjurin|archive-date=2021-09-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20210918194850/https://docplayer.si/172232155-Zadeva-odlo%C4%8Den-ne-predlogu-zkuasp-zakonu-o-kolektivnem-upravljanju-avtorske-in-njej-sorodnih-pravic.html|url-status=dead}}</ref> Koalicija AVNEKO je interesno zastopala ustvarjalce na več umetniških področjih, hkrati pa humanitarne, dobrodelne in izobraževalne organizacije ter kolektivne organizacije, ki skrbijo za izplačevanje pravic ustvarjalcem. Ena od osnovnih Gjurinovih usmeritev je bila, da se dobrodelne in humanitarne prireditve oprostijo plačevanja avtorskih pravic. Hkrati se je zavzel proti monopolom kolektivnih organizacij in za možnost, da se lahko naredijo druge organizacije, ustreznejše za glasbenike.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.tax-fin-lex.si/Home/Novica/7940|title=Odbor DZ za kulturo za novi avtorski zakon ob dodatni preučitvi|date=24. 6. 2016|accessdate=|website=|publisher=STA|last=|first=}}</ref> Kljub predloženim pravnim mnenjem in razpravam je bil zakon ZKUASP pod Ministrom za gospodarstvo [[Zdravko Počivalšek|Zdravkom Počivalškom]] predlagan in sprejet brez upoštevanja predlogov koalicije AVNEKO.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7317|title=Pravno informacijski sistem RS|date=|accessdate=|website=|publisher=Državni zbor RS|last=|first=}}</ref> Zakon po mnenju avtorjev<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VII&type=pmagdt&uid=9FF7BA01DA257580C125802C0033886E|title=DZ, Odbor za gospodarstvo, 1. nadaljevanje, 19. seja|date=29. 6. 2016|accessdate=|website=|publisher=Državni zbor RS|last=|first=|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112025002/https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VII&type=pmagdt&uid=9FF7BA01DA257580C125802C0033886E|url-status=dead}}</ref> ni ustrezno implementiral Evropske direktive 26/2014, hkrati pa naj bi razlastninil avtorje. Po prenehanju mandata predsednika glasbene unije SUGU leta 2016 se je Gjurin posvetil izključno glasbenemu in literarnemu ustvarjanju, predvsem v Kanadi<ref>{{Navedi splet|url=https://www.en.drama.si/repertoire/delo?id=3372|title=Drama Acoustics|date=|accessdate=|website=|publisher=SNG Drama|last=|first=|archive-date=2021-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20210111221125/https://www.en.drama.si/repertoire/delo?id=3372|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/mestnaobcinanovomesto/posts/1528260737323458/|title=Pevec Gal Gjurin zadnje čase veliko ustvarja v Kanadi|date=|accessdate=|website=|publisher=Občina Novo Mesto|last=|first=Gal George Gjurin}}</ref> in od leta 2020 ponovno aktivno tudi v Sloveniji in EU.<ref name=":6" /> == Poezija == [[Slika:Gal George Gjurin reading his poetry (main Gallus Hall, Cankar Centre, Slovenia, 2017).jpg|sličica|Gal Gjurin bere odlomke iz knjige "Glasba je oblika ljubezni" koncertni publiki (Gallusova dvorana, Cankarjev dom, 2017)]] Gal Gjurin spada v najmlajšo pesniško<ref>{{Navedi splet|url=https://kuscholarworks.ku.edu/bitstream/handle/1808/18771/05_SCN_2_2015_Bedrac.pdf|title=Značilnosti poezije osrednjih slovenskih pesnikov in pesnic, rojenih po letu 1970|date=|accessdate=|website=|publisher=Filozofska fakulteta v Mariboru - Slavia Centralis|last=Bedrač|first=David|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112210727/https://kuscholarworks.ku.edu/bitstream/handle/1808/18771/05_SCN_2_2015_Bedrac.pdf|url-status=dead}}</ref> generacijo. Njegova poezija je objavljena v literarnih revijah ''Literatura'', ''Nova revija'', ''Dialogi'', ''Apokalipsa'', ''Mentor'', ''Asskalla'', kot avtor pa je zastopan v antologijah slovenske poezije ''Mi se vrnemo zvečer: Antologija mlade slovenske poezije 1990-2003'' (zal. Beletrina, Študenstska založba, 2004; uredil prof. [[Matevž Kos]], Filozofska fakulteta, Ljubljana)<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Mi se vrnemo zvečer : antologija mlade slovenske poezije : 1990-2003|last=Gjurin|first=Gal|publisher=Študentska založba - Beletrina|year=2004|isbn=961-6446-58-4|location=Ljubljana|page=|cobiss=212916480|editor-last=Kos|editor-first=Matevž}}</ref> in v ''V tebi se razraščam: Antologija slovenske erotične poezije'' (zal. Mladinska knjiga, 2008, uredila prof. [[Alojzija Zupan Sosič|Alojzija Zupan–Sosič]], Filozofska fakulteta v Ljubljani)<ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=V tebi se razraščam: Antologija slovenske erotične poezije|last=Gjurin|first=Gal|publisher=Mladinska knjiga|year=2008|isbn=978-961-01-0038-6|location=Ljubljana|page=|cobiss=240587008|editor-last=Zupan-Sosič|editor-first=Alojzija}}</ref>. Gjurinova poezija je prevedena v osem jezikov: angleščino, nemščino, francoščino, češčino, srbščino, hrvaščino, slovaščino, italijanščino. Njegove pesmi so del hrvaške izdaje antologije ''Vraćamo se uvečer: Antologija mlade slovenske poezije 1990-2003'', Hrvatsko društvo pisaca, Zagreb, 2006.<ref name=":3" /> Leta 2000 je v okviru nacionalnega literarnega srečanja Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS, na katerem je sodelovalo prek 400 poklicnih in ljubiteljskih avtorjev proze in poezije, prejel dvojno prvo nagrado (predsednik komisije [[Vlado Žabot]]).<ref>{{Navedi knjigo|title=Mentor: mesečnik za vprašanja literature in mentorstva - Panonska romanca; Nočna romanca; Polena|last=Gjurin|first=Gal|publisher=JSKD|year=2000|location=Ljubljana|page=18, 19|cobiss=20726109|chapter-url=20726109|edition=3/4|issn=0351-367X}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Mentor: mesečnik za vprašanja literature in mentorstva - Stran v Indijo; Sladki rjavi sherry - JBC|last=Gjurin|first=Gal|publisher=JSKD|year=2000|location=Ljubljana|page=6,7|cobiss=20725853|issn=0351-367X}}</ref> Po tem uspehu se je posvetil predvsem objavam v literarnem revijalnem tisku in nastajanju bolj celovitega literarnega dela. Pesniška zbirka ''Mesto''<ref name=":4" /> (Mondena, 2002<ref>{{Navedi novice|title=Tri pesniške zbirke in roman pri založbi Mondena - STA|date=19. 3. 2002|url=https://www.sta.si/631462/tri-pesniske-zbirke-in-roman-pri-zalozbi-mondena}}</ref>) je Gjurinov literarni prvenec. Gjurin je z njo postal tudi prejemnik nominacije za najboljši knjižni prvenec<ref>{{Navedi novice|title=Nagrada za najboljši literarni prvenec|date=25. 11. 2002|page=15|department=Književni listi|work=Delo}}</ref> leta na [[Slovenski knjižni sejem|Slovenskem knjižnem sejmu]] v Cankarjevem domu leta 2002<ref>{{Navedi revijo|last=Milan Matoz|first=Irena Brglez|date=18. 11. 2002|title=Nagrada knjižnega sejma za najboljši literarni prvenec 2002|url=|magazine=Strokovno združenje založnikov in knjigotržcev Slovenije|publisher=Gospodarska zbornica Slovenije - GZS|publication-place=Ljubljana|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Predstavlja združitev poezije in proze, realnega in fantastičnega, niza mestnih zgodb, ki jih uokvirja zgodba o pričakovanju srečanja z dekletom ob mestnem vodnjaku, ki, kakor voda, simbolizira življenje. 27 modernistično zasnovanih pesmi je zapisanih v kratkih, mestoma pa tudi zelo dolgih verzih in temu je prilagojen tudi kvadratni format knjige, ki jo je v minimalističnem slogu oblikoval likovnik Ištvan Išt Huzjan. Pesmi v zbirki ''Mesto'' so prvoosebne izpovedi, drugoosebni nagovori ali tretjeosebne pripovedi. Zgodba zbirke je spletena okrog naključnega srečanja subjekta in domnevno njegove nekdanje sošolke ter povabila na rojstnodnevno zabavo, ki pa se ne zgodi. Lirski subjekt pripoveduje o blagajničarki (XII), o moškem, ki zahaja v frizerski salon zaradi frizerke in občutka, ki ga doživi pri umivanju las, o dilemah nakupovanja (XI). Novice iz časopisov, opisi vaških grotesk in duhovno praznih mestnih klubov se osamosvojijo v samostojne zgodbe in pesmi. Lirski subjekt s strehe hiše opazuje mesto in ljudi pod seboj (V), je v privzdignjenem položaju, a še vedno na tleh, gre v trgovino (pesmi IX, XI, XII) ali zvečer v klub, dekle opisuje s perspektive voajerja, prepusti se kreiranju domišljije. Mestoma se v besedilu pojavijo elementi iz glasbenega sveta (ritem, beat, trobenta, harmonikaš, violinist ipd.)<ref name=":7">{{Navedi revijo|last=Novak Popov|first=Irena|date=2014|title=Pesnik in glasbenik: skica sodobnih stičišč|url=https://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2014%7C1%7C3%E2%80%9319|magazine=Jezik in slovstvo|issue=Letnik 59|page=5|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> Kritiški odziv na knjigo je bil pozitiven. Peter Kolšek je v Delu oceno knjige strnil v misel, da je Mesto "ena lepših hiš" v mestecu mlade slovenske poezije.<ref>{{Navedi novice|title=Gal Gjurin: Mesto|date=16. 3. 2002|first=Peter|last=Kolšek|department=Kultura|work=Delo|page=6}}</ref> V Dnevniku so zapisali, da gre za samosvojo zbirko, ki jo odlikuje profilirano pisanje, ki ubira manj znana pota znotraj slovenske književnosti, saj gre za pesniški romanček, ki se spogleduje z avantgardo, hkrati pa Gjurin uvaja, poleg liričnosti in močne metaforike, za slovensko literaturo in sploh poezijo netipičen element: zgodbo ''–'' ki pa je prej ena prvin severnoameriške poezije.<ref>{{Navedi novice|title=Gal Gjurin: Mesto|date=17. 3. 2002|first=IM|department=Nove knjige|work=Dnevnik}}</ref> Knjiga je bila v letih 2002 in 2003 na literarnih dogodkih, festivalih in branjih intenzivno predstavljana skupaj s svobodno improvizirano glasbo, odigrano v živo s strani skupine jazzovskih in etno glasbenikov<ref name=":7" />, iz česar pa se je sčasoma oblikoval Gjurinov nov, samostojni projekt, Projekt Mesto<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/glasba/avtorski-vecer-gala-gjurina/135243|title=Avtorski večer Gala Gjurina - Cankarjev dom|date=|accessdate=|website=|publisher=RTV Slovenija|last=|first=}}</ref> – vezan sprva na obsežnejše glasbene improvizacije ob Gjurinovem živem recitalu knjige ''Mesto'', kasneje pa se projektu kot nova dimenzija pridružila še likovnost ter nova Gjurinova poezija, ki je izhajala v sprotnem revijalnem tisku, tiskovinah za mednarodne literarne festivale, kjer je gostoval kot pesnik<ref>{{Navedi splet|url=http://www.berlin.veleposlanistvo.si/index.php?id=1770|title=Europäische Kinder und Jugendbuchmesse, Saarbrücker Buchmesse|date=2008|accessdate=|website=|publisher=Veleposlaništvo RS v Berlinu, Nemčija|last=Gjurin|first=Gal|location=Saarbrücken, Nemčija}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.napovednik.com/dogodek50968_10_festival_dnevi_poezije_in_vina_-_medana_2006|title=10. mednarodni festival poezije in vina|date=|accessdate=|website=|publisher=Študentska založba, Beletrina|last=Gjurin|first=Gal|archive-date=2021-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20210111232849/https://www.napovednik.com/dogodek50968_10_festival_dnevi_poezije_in_vina_-_medana_2006|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/127699|title=Mladi slovenski umetniki v Bratislavi|date=2005|accessdate=|website=|publisher=Dnevnik|last=Gjurin|first=Gal|archive-date=2021-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20210111182434/https://www.dnevnik.si/127699|url-status=dead}}</ref>, in kasneje v antologijah. RTV Slovenija je v posebni oddaji Pisave predstavila pesniški portret Gala Gjurina skupaj s [[Tomaž Šalamun|Tomažem Šalamunom]], [[Alojz Ihan|Alojzem Ihanom]], [[Primož Čučnik|Primožem Čučnikom]] in [[Gregor Podlogar|Gregorjem Podlogarjem]].<ref>{{Navedi revijo|last=Zor Simoniti|first=Alenka|date=26. 5. 2003|title=Pisave|url=|department=Oddaja o književnosti|magazine=RTV Slovenija, TV SLO 1|publisher=RTV Slovenija|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> Leta 2017 je skozi javna branja na koncertih začel predstavljati nastajajoče esejistično in avtobiografsko obarvano prozno delo ''Glasba je oblika ljubezni''<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/gal-gjurin-glasba-je-najcistejsa-oblika-ljubezni/|title=Gal Gjurin: Glasba je najčistejša oblika ljubezni|date=21. 3. 2019|accessdate=|website=|publisher=Govorise|last=Štingl|first=Katja}}</ref>, v katerem Gjurin na mestoma humorni razpravljalni način glasbo povezuje z jezikom, umetnostno zgodovino, fiziko, matematiko, biologijo, kulinariko, sociologijo, svetovno zgodovino ter drugimi družboslovnimi in naravoslovnimi znanostmi, hkrati pa v njej opisuje avtobiografske ali družbenokritične anekdote. V knjigi najdemo tudi Gjurinove originalne kuharske recepte, vezane na posamezne glasbene dure, glede na njegovo osebno [[Sinestetičnost|sinestetično]] barvno lestvico.<ref>{{Navedi splet|url=https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/gal-gjurin-glasba-je-najcistejsa-oblika-ljubezni/|title=Gal Gjurin je izdal knjigo Glasba je oblika ljubezni|date=10. 11. 2017|accessdate=|website=|publisher=Govori se|last=Štingl|first=Katja}}</ref> == Projekt Mesto == "Projekt Mesto" je bil literarno-glasbeni projekt Gala Gjurina, v okviru katerega so nastajale različne umetniške prireditve: glasbene in literarne ter kasneje tudi likovne. Šlo je sprva za spontano skupinsko improvizacijo pesnika in glasbenikov, kasneje pa tudi za performanse pridruženih likovnikov. Sodelovali so večinoma jazzovski glasbeniki [[Žiga Golob]], Lenart Krečič, [[Boštjan Gombač]], Dejan Lapanja, [[Janez Dovč]], Gašper Peršl, Bor Zakonjšek, Matej Šetinc, Andraž Mazi, Sašo Gačnik, Ivan Šček, Nikola Matošič, Igor Matkovič, Jani Moder, [[Vesna Zornik]], Klemen Kotar, [[Zoran Škrinjar]], Vito Marenče, Frode Barth, [[Aljoša Jerič]], Jaka Batič in Blaž Celarec ter modna oblikovalka Ana Malalan, fotografinja Polona Makovec, slikar [[Ištvan Išt Huzjan]], Severa Gjurin kot likovnica, plesalka Sandra Đorem ter arhitekt Aleks Lužnik. Projekt Mesto je deloval pod Gjurinovim motom ''Sestavi umetnost − sestavi se'', in je konceptualno nasprotoval postmodernizmu ter skušal skozi eksperiment s sestavljanjem različnih umetnostnih panog sestaviti novo, s preteklostjo neobremenjeno umetnost. Koncept sestavljanja je Gjurin deloma naslonil na nemška pesnika in filozofa [[Johann Gottfried Herder|Johanna Herderja]] in [[Friedrich Schiller|Friedericha Schillerja]], ki sta napovedala razkroj umetnosti, kar se je v skrajni točki modernizma v 60-ih in 70-ih letih prejšnjega stoletja tudi zgodilo, hkrati pa sta napovedala ponovno sestavljanje razpadle umetnosti. Za Gjurina [[Postmoderna literatura|postmodernizem]], ki se ukvarja s parafraziranjem in ponavljanjem že znanega in ga odlikujejo zaprtost, cinizem, literatura teorij zarot in nihilizem, pomeni le prehodno stanje oz. frustracijsko fazo umetnosti in umetnikov po končnem modernističnem razpadu. S tega stališča je Gjurinovo sestavljanje umetnosti v okviru Projekta Mesto ter kasnejše spajanje glasbenih žanrov v njegovi glasbi nazaj v nove, svobodne smiselne umetniške celote, logično.<ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/gal-gjurin-vse-kar-delam-je-eksperiment-101879|title=Gal Gjurin: Vse, kar delam, je ekperiment|date=7. 4. 2013|accessdate=|website=|publisher=Siol.net|last=Tavčar|first=Matjaž}}</ref> S poudarkom na Gjurinovem recitativu poezije je projekt doživel premiero v Teatru Gromka v Ljubljani na Metelkovi februarja 2002, v istem letu pa še okoli 40 ponovitev v klubih, knjižnicah, literarnih dogodkih in srečanjih Društva slovenskih pisateljev DSP, jazzovskih in drugih festivalih ter dvoranah kulturnih domov. Dogodek je vsakokrat doživel drugačno materializacijo, saj se je glasbena zasedba stalno spreminjala in prilagajala koncertnim prizoriščem. V časopisu Delo so eno teh materializacij Projekta Mesto leta 2002 opisali kot tesno simbiozo med pesnikom in glasbeniki, kjer glasba ni bila zgolj podlaga poeziji, temveč je skupaj z njo zaživela kot celota, obenem pa, da se je Gjurin, ki je na oder stopil v pisani baretki, izkazal za odličnega in duhovitega interpreta ter da bi bilo posnemanje njegovega beatniškega koncepta nesmiselno.<ref>{{Navedi novice|title=Glasba in poezija kot celota|date=8. 7. 2002|first=Klemen|last=Pisk|work=Delo|department=Književni listi}}</ref> Delo je leta 2003 poročalo o Projektu Mesto kot o domišljenem zlitju improvizacije virtuoznih glasbenikov in Gjurinove poezije, ki jo je podkrepil ozvočen šivalni stroj in modna oblikovalka, ki je v živo izdelovala majice z logom Projekta Mesto ter jih metala med številno občinstvo, ki je energičen nastop pozdravilo z velikim navdušenjem.<ref>{{Navedi novice|title=Skrivna formula priljubljenosti|date=22. avgust 2003|last=Krečič|first=Jela|work=Delo|department=Kultura}}</ref> V okviru projekta so izšli trije albumi: ''Mesto in mesto'' (2002), ''Ivanova vrnitev'' (2003) in ''Minute?'' (2003). O odnosu med poezijo in glasbo na albumih ''Mesto in Mesto'' ter ''Minute?'' je prof. [[Irena Novak - Popov|Irena Novak Popov]] (Filozofska fakulteta v Ljubljani) v reviji [[Jezik in slovstvo]] zapisala, da se je poezija vedno bolj pričela umikati glasbi, hkrati pa, da se Gjurinov glas skozi recital kot zvočni element vključuje v improvizacije, ki ne krnijo semantike, pač pa v njej poudarjajo emocije dolgočasja, naveličanosti, razočaranja, in ki se prav zato zdijo pristnejše. Dodala je, da govor postaja šepetajoč ali modificiran z elektronsko obdelavo (megafonom) oz. glede na glasnost inštrumentov postavljen v ozadje ter da je le v pesmi "Sale" pesem interpretirana tako zanosno in dinamično, da preglasi inštrumente.<ref>{{Navedi revijo|last=Novak Popov|first=Irena|date=2014|title=PESNIK IN GLASBENIK: SKICA SODOBNIH STIČIŠČ|url=|magazine=Jezik in slovstvo|page=|pages=5, 6|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> Projekt je pridobil glasbeno težo v letu 2003, ko se je na odrskih nastopih Gjurin začel vključevati v dolge glasbene improvizacije tudi kot multiinštrumentalist, ne le kot osrednja pesniška figura, kar je kasneje rezultiralo tudi v svobodno improviziranem studijskem albumu ''Ivanova vrnitev'', kjer poezije ni več slišati in glasba prevzame celotno iniciativo. Leta 2003 se je pesniku in skupini glasbenih improvizatorjev pridružila tudi likovnost, ki je temeljila predvsem na podajanju tematskosti posameznega performansa oz. koncerta ("mestno kosilo" (kuhanje pod odrom v živo), "mestna opravila" (košnja trave med koncertom), "mestna spalnica" (nastop glasbenikov v spalnih srajcah), "mlada mestna ljubezen" (beljenje stanovanja na odru), "mestna pralnica" (pranje perila med koncertom z ozvočenim pralnim strojem) itd.. Za izvedbo likovnega dela projekta so skrbeli modna oblikovalka Ana Malalan, slikar [[Ištvan Išt Huzjan]], Severa Gjurin (v vlogi likovnice in pevke) in arhitekt Aleks Lužnik. Vsi likovniki so sodelovali tudi pri živih performansih. Na ''Festivalu Lent 2003'' so, tako so zapisali v časniku Večer, v zapuščeni Minoritski cerkvi izvedli večji arhitekturno obarvan performans, pri katerem je bil glasbeni oder razdeljen na pol in spominjal na nadstropje stanovanjskega bloka, medtem ko so bili pesnik in glasbeniki vidni le skozi nekakšno okno, skriti pred občinstvom. V sosednji, publiki vidni "sobi", je mlad par belil stene, zraven sta packala barvo drug po drugem, plesala, sproščeno kadila, pila in se zabavala. Poudarili so, da domiselna in zabavna predstava Projekta Mesto z združevanjem raznorodnega še nagrajuje posamezne elemente, ki bi lahko povsem zadovoljivo funkcionirali sami zase.<ref>{{Navedi novice|title=Od evergreenov do bluesa|date=23. 6. 2003|last=Kores|first=Darinko|work=Večer}}</ref> V začetku leta 2004 je Gjurin usmeril Projekt Mesto skozi namensko posnete videospote na glasbene lestvice takratnih osrednjih glasbenih TV oddaj<ref>{{Navedi splet|url=https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2004/000697.html|title=Mesto, videospot, zdaj!|date=14. 1. 2004|accessdate=|website=|publisher=SlovLit|last=Hladnik|first=Miran}}</ref>. Videospot za skladbo "Beat, beat" v Huzjanovi režiji, ki obsega ob recitalu uglasbljene pesmi št. XIII in XV iz zbirke ''Mesto'', v glavni vlogi Špela Brecelj, je na prvem mestu RTV SLO Videospotnic vztrajal 12 tednov. Šlo je za svojevrsten precedens, ki je pokazal, da lahko v kontekstu lestvice popularne glasbe uspešno eksistira tudi poezija, če je le ustrezno predstavljena. Po "Beat, beat" se je aprila 2004 na lestvicah pojavil nov videospot, za skladbo "Sale", režija Luka Leskovšek, posnet na vlaku in železniških postajah v Ljubljani in Zagrebu. Projekt Mesto je prenehal delovati poleti 2004, ko ga je nadomestil nov avtorski Gjurinov projekt [[Olivija (glasbena skupina)|Olivija]], ki je združil izbrane glasbenike iz Projekta Mesto, Severo Gjurin v vlogi glavne pevke ter Gjurinovo poezijo in glasbeno avtorstvo, skozi skladbe, pisane iz ženske perspektive<ref name=":8" /> za altovski glas Gjurinove sestre. == Diskografija == '''Izbrani nosilci zvoka (albumi)''' *''Gal Gjurin & Severa Gjurin'' ''− Srčno, v živo'', 2020 (Diskografska hiša HAD; vloga: nosilec projekta, glasbeni producent, avtor, izvajalec, založnik) <ref>{{Navedi splet|url=https://music.amazon.com/albums/B08QDQGZZ3|title=Srčno, v živo|date=11. 12. 2020|accessdate=|website=Amazon Music|publisher=Diskografska hiša HAD|last=|first=}}</ref> *''Gal George Gjurin − C'', dvojni studijski album, 2020 (Osh Publishing Canada, Kanada; vloga: nosilec projekta, glasbeni producent, avtor, izvajalec, založnik) <ref>{{Navedi splet|url=https://open.spotify.com/album/0zbySfN4QH9UCEygP3RtHl?highlight=spotify:track:1dNmkMFgzmrplaIiFGlv98|title=Gal George - double studio album "C" /16 tracks/|date=6. 7. 2020|accessdate=|website=Spotify Gal George Official|publisher=OSH Publishing Canada, Toronto, Canada|last=|first=}}</ref> *''Severa Gjurin – Ali je še kaj prostora?'', 2020 (Diskografska hiša HAD; vloga: glasbeni producent, so-avtor, izvajalec, založnik) <ref>{{Navedi splet|url=https://radioprvi.rtvslo.si/2020/09/severa-gjurin-se-sprasuje-ali-je-se-kaj-prostora/|title=Severa Gjurin se sprašuje Ali je še kaj prostora?|date=9. 9. 2020|accessdate=|website=RTV Slovenija, Prvi program|publisher=Diskografska hiša HAD|last=Kurtović|first=Aida}}</ref> *''Vlado Kreslin – Greatest hits collection'', 2019 (Croatia Records, Hrvaška; vloga: glasbeni producent, soavtor, izvajalec) <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://katalog.kgz.hr/pagesresults/bibliografskiZapis.aspx?selectedId=48005014&currentPage=1&searchById=10&sort=0&age=0&spid0=10&spv0=Kreslin%2c+Vlado&mdid0=0&vzid0=0&xm0=1|title=Katalog knjižnica grada Zagreba, Hrvatska|date=|accessdate=|website=|publisher=Croatia Records|last=Vlado Kreslin|first=Gal Gjurin|archive-date=2021-01-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20210107100849/https://katalog.kgz.hr/pagesresults/bibliografskiZapis.aspx?selectedId=48005014&currentPage=1&searchById=10&sort=0&age=0&spid0=10&spv0=Kreslin,+Vlado&mdid0=0&vzid0=0&xm0=1|url-status=dead}}</ref> *''Vlado Kreslin – Kaj naj ti prinesem, draga?'', 2019 (Založba Kreslin; vloga: glasbeni producent, soavtor, izvajalec) <ref>{{Navedi splet|url=24605234|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=Založba Kreslin|last=Kreslin|first=Vlado}}</ref> *''Milan Kreslin'' ''– Milan Kreslin'', 2018 (Založba Kreslin; vloga: glasbeni producent, soavtor, izvajalec) <ref>{{Navedi splet|url=23726130|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=Založba Kreslin|last=Kreslin|first=Milan}}</ref> *''Breda Smolnikar – Si dekle ali si žena: izključno za starejše'', govorjena proza na digitalnem nosilcu zvoka (USB v samostojni knjižni publikaciji), 2016 (Diskografska hiša HAD; vloga: studijski in izvršni producent, založnik) <ref>{{Navedi knjigo|title=Si dekle ali si žena: izključno za starejše|last=Smolnikar/Gjurin|first=Breda Smolnikar|publisher=Diskografska hiša HAD|year=2016|isbn=978-961-91935-6-3|location=Depala vas, Ljubljana|page=|cobiss=281949952}}</ref> *''Gal Gjurin in Temna godba – Temna godba'', 2015 (Diskografska hiša HAD; vloga: nosilec projekta, glasbeni producent, avtor, izvajalec, založnik) <ref>{{Navedi splet|url=19859765|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=Diskografska hiša HAD|last=Gjurin|first=Gal}}</ref> *''Vlado Kreslin – Če bi midva se kdaj srečala'', 2015 (Založba Kreslin; vloga: glasbeni producent, soavtor, izvajalec, končna zvočna podoba) <ref name=":10">{{Navedi splet|url=1109557854|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=Založba Kreslin|last=Vlado Kreslin|first=Gal Gjurin}}</ref> *''Čedahuči – Severnica; zgodbe o odhajanju'', 2014 (Diskografska hiša HAD; vloga: glasbeni producent, soavtor, izvajalec, založnik) <ref>{{Navedi splet|url=https://cedahuci.bandcamp.com/album/severnica-zgodbe-o-odhajanju|title=Bandcamp|date=|accessdate=|website=|publisher=Diskografska hiša HAD|last=Gjurin|first=Gal}}</ref> *''Nina Pušlar – Nekje vmes'', 2014 (samozaložba; vloga: soavtor) <ref>{{Navedi splet|url=17462834|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=Nina Pušlar|last=Gal Gjurin|first=Nina Pušlar}}</ref> *''Čedahuči – Singli'', 2014 (Diskografska hiša HAD; vloga: glasbeni producent, založnik) <ref>{{Navedi splet|url=https://cedahuci.bandcamp.com/album/edahu-i-singli|title=Bandcamp|date=|accessdate=|website=|publisher=Diskografska hiša HAD|last=Gjurin|first=Gal|archive-date=2014-09-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20140916143313/http://cedahuci.bandcamp.com/album/edahu-i-singli|url-status=dead}}</ref> * ''Gal Gjurin in simfonični orkester Cantabile – Cantabile'', dvojni album v živo, 2014 (Diskografska hiša HAD; vloga: nosilec projekta, glasbeni producent, avtor, izvajalec, založnik) <ref>{{Navedi splet|url=20768050|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=Diskografska hiša HAD|last=Gjurin|first=Gal}}</ref> *''Vlado Kreslin – Čarobnice'', trojni album, 2013 (Založba Kreslin; vloga: glasbeni producent, soavtor, izvajalec in končna zvočna podoba albumov) <ref name=":12">{{Navedi splet|url=Vlado Kreslin – Drevored, 2010 (Založba Kreslin; vloga: glasbeni producent, soavtor, izvajalec)|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=Založba Kreslin|last=Gal Gjurin|first=Vlado Kreslin}}</ref> *''Čedahuči – Čedahuči EP (Prvi spust)'', 2013 (Diskografska hiša HAD; vloga: glasbeni producent, soavtor, izvajalec, založnik) <ref>{{Navedi splet|url=1102859870|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=Diskografska hiša HAD|last=Gjurin|first=Gal}}</ref> *''Gal Gjurin'' ''– Val202 Plus! Vol. 3'', 2013, (Universal Music Gmbh, Universal Music Slovenia, kompilacija; imetnik pravic Diskografska hiša HAD, vloga: glasbeni producent, avtor, izvajalec, založnik)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/UniversalMusicSlovenia/posts/ta-daaaa-kompilacija-val-202-plus-vol-3-je-od-danes-na-voljo-na-itunes-8-marca-p/616570658359585/|title=Universal Music Slovenia|date=|accessdate=|website=|publisher=Universal Music Group|last=Gjurin|first=Gal}}</ref> *''Vlado Kreslin – Umjesto koga roža cveti'', 2013 (Dallas Records; vloga: glasbeni producent, soavtor, izvajalec) <ref>{{Navedi splet|url=https://www.discogs.com/Vlado-Kreslin-Umjesto-Koga-Ro%C5%BEa-Cveti/release/5413412|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=Dallas Records|last=Vlado Kreslin|first=Gal Gjurin}}</ref> *''Canegatto – Stanotte creerò un bel ricordo per domani'', 2013 (Diskografska hiša HAD; vloga: glasbeni producent, soavtor, izvajalec) <ref>{{Navedi splet|url=271762432|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=Diskografska hiša HAD|last=Canegatto|first=Andraž Gartner}}</ref> * ''Gal Gjurin – Duša in telo'', dvojni studijski album, 2012 (Diskografska hiša HAD; vloga: nosilec projekta, glasbeni producent, avtor, izvajalec, založnik) <ref>{{Navedi splet|url=1101506654|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=Diskografska hiša HAD|last=Gjurin|first=Gal}}</ref> *''Severa Gjurin & Borut Činč – Časovne skice'', 2012 (Diskografska hiša HAD; vloga: glasbeni producent, založnik) <ref>{{Navedi splet|url=1102138718|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=Diskografska hiša HAD|last=Borut Činč|first=Severa Gjurin}}</ref> *''Telstar: Od tod do vesolja – Spacebound'', 2012 (RTV ZKP; vloga: izvajalec, glasbeni aranžer, glasbeni producent) <ref>{{Navedi splet|url=262216960|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=RTV ZKP|last=Gjurin|first=Gal in Severa}}</ref> *''Vlado Kreslin – Cankarjev dom 1992-2011 Live'', 2011 (Založba Kreslin; vloga: glasbeni producent, izvajalec) <ref name=":0">{{Navedi splet|url=1097223262|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=Založba Kreslin|last=Kreslin|first=Vlado}}</ref> * ''Gal Gjurin – Srce'', dvojni LP vinil, 2011 (Diskografska hiša HAD; vloga: nosilec projekta, glasbeni producent, avtor, izvajalec, založnik) <ref>{{Navedi splet|url=303017984|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=Diskografska hiša HAD|last=Gjurin|first=Gal}}</ref> *''Miha Debevec & Tomaž Rožanec – Izrazi harmonik'', 2011 (Dallas Records; vloga: glasbeni producent, avtor, izvajalec) <ref>{{Navedi splet|url=1097761118|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=Dallas Records|last=Tomaž Rožanec|first=Miha Debevec}}</ref> *''Vlado Kreslin – Drevored'', 2010 (Založba Kreslin; vloga: glasbeni producent, soavtor, izvajalec) <ref name=":0" /> *''Gal Gjurin – Srce'', 2009; NKBM edicija (ex. Sedvex; Diskografska hiša HAD; vloga: nosilec projekta, glasbeni producent, avtor, izvajalec, založnik) <ref>{{Navedi splet|url=14984501|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=Diskografska hiša HAD|last=Gjurin|first=Gal}}</ref> *''Vlado Kreslin – Cesta''; ''Križišča'', ''Stranpota'', ponatis, 2009 (Založba Kreslin; vloga: glasbeni producent, soavtor, izvajalec) <ref>{{Navedi splet|url=246397696|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=Založba Kreslin|last=Kreslin|first=Vlado}}</ref> *''Olivija – Kjer je toplo'', 2009 (Diskografska hiša HAD; vloga: nosilec projekta, glasbeni producent, avtor, izvajalec, založnik) <ref>{{Navedi splet|url=14309682|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=Diskografska hiša HAD|last=|first=}}</ref> *''Dan D in simfonični orkester RTV Slovenija'', dirigent David DeVilliers, 2009 (Križanke, v živo, RTV ZKP; vloga: izvajalec, koncertni gost) <ref>{{Navedi splet|url=https://plus-um.si.cobiss.net/opac7/bib/16249659|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=ZKP RTV Slovenija|last=Dan D in simfonični orkester RTV Slovenija|first=Gal Gjurin in Severa Gjurin|archive-date=2021-01-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20210125032919/https://plus-um.si.cobiss.net/opac7/bib/16249659|url-status=dead}}</ref> *''Gal Gjurin – Srce'', 2008 (ex. Sedvex; Diskografska hiša HAD; vloga: nosilec projekta, glasbeni producent, avtor, izvajalec, založnik) <ref>{{Navedi splet|url=15998523|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=Diskografska hiša HAD|last=Gjurin|first=Gal}}</ref> *''Vlado Kreslin – Cesta:'' ''v živo (Cankarjev dom, 2007),'' koncertni DVD, 2008 (Založba Kreslin; vloga: glasbeni producent, soavtor, izvajalec) <ref>{{Navedi splet|url=https://www.kreslin.com/sl/katalog/vlado-kreslin-cesta-dvd/|title=Vlado Kreslin|date=|accessdate=|website=|publisher=Založba Kreslin|last=Vlado Kreslin|first=Gal Gjurin}}</ref> * ''Gal in Galeristi – Fetiš Suprême'', 2008 (ex. Nika Records; Diskografska hiša HAD; vloga: nosilec projekta, glasbeni producent, avtor, izvajalec, založnik) <ref>{{Navedi splet|url=14451772|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=Diskografska hiša HAD|last=Gjurin|first=Gal}}</ref> *''Trkaj'' ''– Rapostol,'' 2007 (Rap Nika; vloga: glasbeni producent, soavtor, izvajalec) <ref>{{Navedi splet|url=https://www.discogs.com/Trkaj-Rapostol/release/8160892|title=Discogs|date=|accessdate=|website=|publisher=Rap Nika|last=Gal Gjurin|first=Rok Trkaj}}</ref> * ''Vlado Kreslin – Cesta'', 2007 (Založba Kreslin; vloga: glasbeni producent, soavtor, izvajalec) <ref name=":9">{{Navedi splet|url=15699771|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=Diskografska hiša HAD|last=Kreslin|first=Vlado}}</ref> *''Gal in Galeristi – Fetiš'', 2007 (ex. Nika Records; Diskografska hiša HAD; vloga: nosilec projekta, glasbeni producent, avtor, izvajalec, založnik) <ref>{{Navedi splet|url=239276544|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=Diskografska hiša HAD|last=Gjurin|first=Gal}}</ref> *''BAST – Retinal Circus'', 2007 (Aksioma/Aldo Ivančič/BAST; vloga: soavtor, izvajalec) <ref>{{Navedi splet|url=15653179|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=Aksioma/BAST|last=Ivančič|first=Aldo}}</ref> * ''N'Toko, Gal Gjurin & drugi – Elixiryproslam'', 2006 (samozaložba; vloga: glasbeni koproducent, soavtor, izvajalec) <ref>{{Navedi splet|url=https://rockonnet.com/2007/01/ntoko-z-novim-ep-jem-elixiryproslam/|title=Rockonnet|date=|accessdate=|website=|publisher=Samozaložba|last=Blažič|first=Miha|archive-date=2021-09-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20210917072114/https://rockonnet.com/2007/01/ntoko-z-novim-ep-jem-elixiryproslam/|url-status=dead}}</ref> *''N'Toko – Dobrodelni koncert ob koncu sveta'', 2005 (Rap Nika; vloga: glasbeni koproducent, soavtor, izvajalec) <ref>{{Navedi splet|url=14045500|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=Nika Records|last=Blažič|first=Miha}}</ref> * ''Olivija – Brez sramu in brez strahu'', 2005 (ex. Nika Records, Diskografska hiša HAD; vloga: nosilec projekta, glasbeni producent, avtor, izvajalec, založnik) <ref>{{Navedi splet|url=13631545|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=Diskografska hiša HAD|last=Gjurin|first=Gal}}</ref> * ''Olivija – Med moškim in žensko'', 2004 (ex. Nika Records; Diskografska hiša HAD; vloga: nosilec projekta, glasbeni producent, avtor, izvajalec, založnik) <ref>{{Navedi splet|url=217448448|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=Diskografska hiša HAD|last=Gjurin|first=Gal}}</ref> * ''Gal Gjurin in Projekt Mesto – Minute?'', 2003 (Statera; vloga: nosilec projekta, glasbeni producent, avtor, izvajalec, založnik) <ref>{{Navedi splet|url=213155328|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=Statera|last=Gjurin|first=Gal}}</ref> * ''Gal Gjurin in Projekt Mesto – Ivanova vrnitev'', 2003 (samozaložba; vloga: nosilec projekta, glasbeni producent, avtor, izvajalec, založnik) * ''Gal Gjurin – Mesto in Mesto'', 2002 (samozaložba, 2002/Diskografska hiša HAD, 2021; vloga: nosilec projekta, glasbeni producent, avtor, izvajalec, založnik)<ref>{{Navedi revijo|last=Jaka|first=Železnikar|date=19. 11. 2002|title=69 – Festival poezije in glasbe v teatru Gromka na Metelkovi|url=https://www.mladina.si/60313/19-11-2002-69___8211_festival_poezije_in_glasbe_v_teatru_gromka_na_metelkovi/?utm_source=dnevnik%2F19-11-2002-69___8211_festival_poezije_in_glasbe_v_teatru_gromka_na_metelkovi%2F&utm_medium=web&utm_campaign=oldLink|magazine=Mladina|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> * ''El-džabl-džejna – El-džabl-džejna'', 2000 (samozaložba; vloga: nosilec projekta, glasbeni producent, avtor, izvajalec, založnik) == Bibliografija == '''Izbrana poezija in proza''' * ''Panonska romanca; Nočna romanca; Polena'' (poezija; revijalna objava); Mentor, 2000;<ref>{{Navedi splet|url=20726109|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=Mentor, JSKD, literarna revija|last=Gjurin|first=Gal}}</ref> *''Pesmi iz cikla Mesto'' (poezija; revijalna objava); Dialogi, 2001;<ref>{{Navedi splet|url=21000285|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=Dialogi, literarna revija|last=Gjurin|first=Gal}}</ref> *''Pesmi iz cikla Desetke'' (poezija; revijalna objava); Apokalipsa, 2001;<ref>{{Navedi splet|url=20726365|title=Apokalipsa|date=|accessdate=|website=|publisher=Apokalipsa, literarna revija|last=Gjurin|first=Gal}}</ref> *''Pesmi iz cikla Mesto'' (poezija; revijalna objava); Askalla, 2001;<ref>{{Navedi splet|url=20726877|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=Askalla, literarna revija|last=Gjurin|first=Gal}}</ref> *''Cikel: Proze v pesmi'' (poezija; revijalna objava); Mentor, 2001;<ref>{{Navedi splet|url=20726621|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=Mentor, JSKD, literarna revija|last=Gjurin|first=Gal}}</ref> *''Pesmi'' (poezija; revijalna objava); Nova revija, 2002;<ref>{{Navedi splet|url=122688768|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=Nova revija, literarna revija|last=Gjurin|first=Gal}}</ref> *''Klasterji'' (poezija; revijalna objava); Literatura, 2002;<ref>{{Navedi splet|url=213685248|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=Literatura, literarna revija|last=Gjurin|first=Gal}}</ref> *''Mesto'' (poezija; samostojna publikacija); založba Mondena, 2002;<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Mesto - Gal Gjurin|last=Gjurin|first=Gal Gjurin|publisher=Mondena, Grosuplje|year=2002|isbn=961-6319-46-9|location=Grosuplje/Ljubljana|page=|cobiss=116195072|origyear=2002}}</ref> *''Paket: odlomek iz romana'' (proza; revijalna objava); Nova revija, 2003;<ref>{{Navedi splet|url=213049344|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=Nova revija|last=Gjurin|first=Gal}}</ref> *''Brez naslova: odlomek iz nastajajočega dela'' (poezija; revijalna objava); Mentor, 2003;<ref>{{Navedi splet|url=230620928|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=Mentor, JSKD, literarna revija|last=Gjurin|first=Gal}}</ref> *''Portret Gala Gjurina'' (fotografski portreti umetnika; fotografska publikacija); [[Tihomir Pinter]], 2003;<ref>{{Navedi splet|url=124788224|title=COBISS|date=|accessdate=|website=|publisher=Tihomir Pinter|last=Gjurin|first=Gal}}</ref> *''Mi se vrnemo zvečer: Antologija mlade slovenske poezije 1990-2003'' (poezija; izbrane pesmi za antologijo); Študenstska založba, Beletrina, 2004<ref name=":1" /> *''Vraćamo se uvečer: Antologija mlade slovenske poezije 1990-2003'' (poezija; izbrane pesmi za antologijo); Hrvatsko društvo pisaca, Zagreb, 2006<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vraćamo se uvečer|last=Gjurin|first=Gal|publisher=Hrvatsko društvo pisaca|year=|isbn=953-7342-03-4|location=Zagreb, Hrvaška|page=|cobiss=|url=https://hrvatskodrustvopisaca.hr/hr/knjige/matevz-kos-vracamo-se-uvecer}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> *''V tebi se razraščam: Antologija slovenske erotične poezije'' (poezija; izbrane pesmi za antologijo); Mladinska knjiga, 2008<ref name=":2" /> *''Nyáron Lendván Severa és Gal Gjurin : az első a sorozatban'' (strokovni članek); Lajos Bence, 2020;<ref>{{Navedi splet|url=24672515|title=Népújság : a szlovéniai magyarok hetilapja.|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=Bence|first=Lajos}}</ref> == Filmska glasba, glasba za državne proslave, plesne in druge predstave ter dobrodelne kampanje == '''Izbrana filmska glasba''' * ''Šum Kosovela'' (dokumentarni film) – režija Marjan Frankovič, RTV Slovenija; "Ekstaza smrti"; vloga: avtor glasbe, izvajalec; 2004/2005 <ref>{{Navedi splet|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-film/30085343|title=RTV Slovenija|date=|accessdate=|website=|publisher=RTV Slovenija|last=Severa Gjurin|first=Gal Gjurin}}</ref> *''Križarka Potemkin – Бронено́сец Потёмкин'' (celovečerni nemi film) – režija Sergej Eisenstein, 1925/Mosfilm, Pavel Vlasov sekstet, glasba za celovečerni nemi film; vloga: avtor glasbe, izvajalec; Zagrebški filmski festival (ZFF); 2005<ref>{{Navedi novice|title=Dnevnik|date=22. 10. 2005|url=https://www.dnevnik.si/147499|accessdate=2021-01-06|archive-date=2022-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20220410111450/https://www.dnevnik.si/147499|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://en.wikipedia.org/wiki/Battleship_Potemkin|title=Wikipedia|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> *''Tošl'' (celovečerni film) – režija Darko Štante, Mladinska integracija ljubiteljev filma; vloga: avtor glasbe, izvajalec, glasbeni producent; 2007;<ref>{{Navedi splet|url=https://bsf.si/en/movie/tosl/|title=Baza slovenskih filmov|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> *''Veronika in Friderik'' (dokumentarno-fikcijski televizijski film) – režija [[Klemen Dvornik]], RTV Slovenija; vloga: avtor glasbe, izvajalec, glasbeni producent; 2008;<ref>{{Navedi splet|url=https://bsf.si/en/movie/veronika-in-friderik/|title=Baza slovenskih filmov|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> * ''Hit poletja'' (televizijski film) – režija [[Metod Pevec]], RTV Slovenija, Založba ZKP RTV; vloga: avtor glasbe, izvajalec, glasbeni producent; 2008;<ref>{{Navedi splet|url=https://zkp.rtvslo.si/sl/Film_1/HIT_POLETJA_2/|title=Hit Poletja|date=16. 3. 2009|accessdate=|website=RTV ZKP|publisher=RTV Slovenija|last=|first=|archive-date=2022-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20220410111453/https://zkp.rtvslo.si/sl/Film_1/HIT_POLETJA_2/|url-status=dead}}</ref> *''Dokumentarni film Gal Gjurin in simfoniki Cantabile z gosti'' (celovečerni dokumentarni film) – režija Jan B. Culiberg; RTV Slovenija/Diskografska hiša HAD; vloga: avtor glasbe, izvajalec, glasbeni producent; 2015;<ref>{{Navedi splet|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-kulturno-umetniski-program/174312579|title=Kulturno umetniški program - RTV SLovenija|date=21. 3. 2020|accessdate=|website=RTV Slovenija|publisher=RTV Slovenija, Diskografska hiša HAD|last=|first=}}</ref> *''Hladna vojna / Zimna wojna'' (celovečerni film) – režija [[:en:Paweł Pawlikowski|Paweł A. Pawlikowski]] [https://en.wikipedia.org/wiki/Pawe%C5%82_Pawlikowski] 2018; "Srčkov dvoje" / "Dwa serduszka" ("Cold War" – from the Original Motion Picture Soundtrack); (vloga: avtor priredbe, izvajalec, glasbeni producent); 2018;<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kinodvor.org/srckov-dvoje/|title=Srčkov dvoje|date=3. 10. 2018|accessdate=|website=|publisher=Kino Dvor|last=|first=}}</ref> *''"We, the North; Part One – Mi, sever; prvi del": Dokumentarni film o ustvarjanju Gala Georgea Gjurina v Kanadi in ZDA, 1. del'' (celovečerni dokumentarni film) – ''584 Visuals Canada'', režija Jan B. Culiberg; RTV Slovenija/Diskografska hiša HAD; vloga: avtor glasbe, izvajalec, glasbeni producent; 2020;<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=4Vu0mh4K3E4|title=We, the North 1 - Mi, sever 1|date=8. 2. 2020|accessdate=|website=|publisher=OSH Publishing/RTV Slovenija|last=|first=}}</ref> *''"We, the North; Part Two – Mi, sever; drugi del": Dokumentarni film o ustvarjanju Gala Georgea Gjurina v Kanadi in ZDA, 2. del'' (celovečerni dokumentarni film) – ''584 Visuals Canada'', režija Jan B. Culiberg; RTV Slovenija/Diskografska hiša HAD; vloga: avtor glasbe, izvajalec, glasbeni producent; 2020;<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=MNn9rHXhIYE|title=We, the North 2 - Mi, sever 2|date=31. 5. 2020|accessdate=|website=|publisher=OSH Publishing/RTV Slovenija|last=|first=}}</ref> *''Zarja'' (kratki neodvisni film) – režija Kajetana Bevc; vloga: avtor glasbe, izvajalec, glasbeni producent; 2020;<ref>{{Navedi splet|url=https://vidahabjanic.wordpress.com/|title=Zarja - kratki film|date=17. 8. 2020|accessdate=|website=|publisher=Vida Habjanič, DOP|last=|first=}}</ref> '''Izbrana glasba za plesne in multimedijske predstave ter dobrodelne kampanje''' * ''Katarza za začetnike'' (plesna predstava; sodobni ples) – režija Jurij Konjar, glasba Gal Gjurin, Plesni Teater Ljubljana, PTL; 2005;<ref>{{Navedi splet|url=http://www.zvpl.com/dogodki/napovedi/plesna-predstava-katarza-za-za/|title=Plesna predstava Katarza za začetnike|date=15. 10. 2004|accessdate=|website=|publisher=ŽVPL|last=Ožura|first=David}}</ref> *''Sonce na krilih metulja'' (multimedijska predstava) – Branko Potočan (koreograf), Stanka Vauda (vodja projekta), Gal Gjurin (glasba in glasbeno vodstvo); Križanke/Elektrarna, Ljubljana; 2006;<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ugm.si/razstave/stanislava-vauda-bencevic-sonce-na-krilih-metulja-726/|title=Sonce na krilih metujlja|date=26. 8. 2007|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=|archive-date=2021-09-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20210917035356/http://www.ugm.si/razstave/stanislava-vauda-bencevic-sonce-na-krilih-metulja-726/|url-status=dead}}</ref> *''CW (Chinese Whispers)'' (interaktivni multimedijski projekt) – nosilca projekta Anita Strasser (Velika Britanija/Avstrija) in Adam Ramejkis (Velika Britanija); glasba Gal Gjurin; 1. del (Riga, Latvija, 2006; izveden v Kirkby Gallery, Merseyside, London, Velika Britanija), 2006; 2 del. (Slovenija/Portugalska, [[Mednarodni grafični likovni center|MGLC]] (Mednarodni grafični likovni center, Ljubljana, Slovenija, EU); 2009; 3. del (London, Velika Britanija); 2011;<ref>{{Navedi splet|url=http://www.adamram.com/cw2/stuff/info-slo.htm|title=CW (Chinese Whispers)|date=|accessdate=|website=CW, London, U.K.|publisher=Anita Strasser|last=Ramejkis|first=Adam}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> *''Žur za Darfur – dobrodelna prireditev'', organizator [[Tomo Križnar]], [[Akademski kolegij, Ljubljana|Festivalna dvorana]], Ljubljana, Slovenija, EU; gost Peter Moszynski, Velika Britanija; 2009;<ref>{{Navedi novice|title=Žur za Darfur - drugič - Tomo Križnar|date=17. 11. 2009|url=https://old.delo.si/kultura/zur-za-darfur-drugic.html}}</ref> *''Osrednja proslava ob Dnevu samostojnosti in enotnosti 2008'', Gallusova dvorana, [[Cankarjev dom]], 23. decembra 2008, Ljubljana, Slovenija, EU; vloge: glasbeno vodstvo, avtorska glasba; "Dva, ki ležita", skupaj z zasedbo in [[Simfonični orkester RTV Slovenija|Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija]], prenos v živo, TV SLO 1 in RA SLO 1; 2010;<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=kEJ0nb3qKhg|title=Youtube|date=|accessdate=|website=|publisher=Gal Gjurin/RTV Slovenija|last=Gal Gjurin|first=Simfonični orkester RTV Slovenija}}</ref> *''Spektr!'' (mednarodni multimedijski performans), v sodelovanju z ''[[Evropska vesoljska agencija|Evropsko vesoljsko agencijo – ESA]]'', Kino Šiška, Ljubljana, Slovenija, EU; glasba in glasbeno vodstvo Gal Gjurin (''Telstar''/Joe Meek; Gregor Strniša); vodja projekta Marko Peljhan (UCLA, California, ZDA); sodelujoči Aljoša Abrahamsberg (AKA Nullo; Slovenija, EU), Matthew Biederman (AKA DelRay; Chicago, Illinois, ZDA), Brian Springer (UCLA, California, ZDA), Konrad Becker (piano; AKA Monoton; Dunaj, Avstrija, EU); 2010;<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ladomir.net/Spektr-2010|title=Spektr 2010|date=12. 12. 2010|accessdate=|website=|publisher=European Space Agency, Paris, France|last=Peljhan|first=Marko}}</ref> *''Neodvisen.si'' ''– nacionalna kampanja proti zasvojenosti'' (2007-dalje; častni pokrovitelj preds. RS dr. Danilo Türk/[[Vlasta Nussdorfer]]/vodja: Bojan Kodelja, Zavod 7, Solkan, Slovenija, EU), 2010; avtor in izvajalec naslovne skladbe kampanje "Nariši nov dan" (z [[Nina Pušlar|Nino Pušlar]] in [[Elda Viler|Eldo Viler]]); 2010;<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sentjur.net/ne-odvisen-si/|title=Šentjur.net|date=|accessdate=|website=|publisher=Šentjur.net|last=Gal Gjurin|first=Nina Pušlar, Elda Viler}}</ref> *''Osrednja proslava ob Dnevu državnosti 2010'', [[Trg republike, Ljubljana|Trg republike]], 24. junija 2010, Ljubljana, Slovenija, EU; častni govornik preds. RS [[Danilo Türk|dr. Danilo Türk]]; vloge: glasbeno vodstvo, avtorska glasba ter orkestralne in zborovske priredbe, dirigent orkestra in 600-članskega mešanega pevskega zbora; prenos v živo, TV SLO 1 in RA SLO 1;2010;<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sloevent.si/page/zanimivi_projekti/foto-video?Dan_drzavnosti_2010;block_id=4077;subcmd=view_article;article_id=7|title=Sloevent - portal za profesionalno javnost|date=|accessdate=|website=|publisher=Sloevent - Služba za Protokol RS|last=Gjurin|first=Gal}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gjurin, Gal}} [[Kategorija:Slovenski skladatelji]] [[Kategorija:Slovenski glasbeniki]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni producenti]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Kanadski glasbeniki]] [[Kategorija:Kanadski Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski pevci]] [[Kategorija:Slovenski založniki]] [[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]] hfexnf7mzfvfkup2edi9fgpbcre65fd Masseter 0 331806 6759722 3407585 2026-10-02T14:48:23Z Xqbot 32282 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Masetrna mišica]] 6759722 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Masetrna mišica]] 4vztjw2ohe2leywzmsf2bh3gcwky987 Maseter 0 331807 6759723 3407586 2026-10-02T14:48:28Z Xqbot 32282 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Masetrna mišica]] 6759723 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Masetrna mišica]] 4vztjw2ohe2leywzmsf2bh3gcwky987 Seznam slovenskih pravnikov 0 337268 6759653 6759283 2026-10-02T12:59:14Z ~2026-45085-22 264465 /* Š */ 6759653 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[pravnik]]ov:''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Niko Abrahamsberg|Niko(laj) Abrahamsberg]] (1947–) *[[Filip Abram]] (1835–1903) *[[Josip Abram]] (1832–1907) *[[Josip Abram (odvetnik)|Josip Abram]] (1865–1952) *[[Matej Accetto]] (1974–) *[[Zdenka Adamič]] (1910–1997) *[[Juro Adlešič]] (1884–1968) *[[Josip Agneletto]] (1884–1960) *[[Jakob Ahačič]] *[[Sara Ahlin Doljak]] (1974–) *[[Matjaž Ambrož]] (1977–) *[[Mihael Ambrož]] (1808–1864) *[[Borut Ambrožič]] (1970–) *[[Rudolf Andrejka]] (1880–1948) *[[Vilko Andronja|Vilko Androjna]] (1913–1984) *[[Lidija Apohal Vučkovič]] (1954–) *[[Pavel Apovnik]] (1935–) *[[Metka Arah]] * [[France Arhar]] (1948–) *[[Andrej Auersperger Matić]] *[[Matej Avbelj]] (1980–) *([[Viktor Avbelj]])? == B == * [[Janko Babnik]] (1861–1927) *?? [[Bajec]] - zvezni sodnik? *[[Stojan Albert Bajič]] (1901–1974) *[[Franc Bajlec]] (1902–1991) *[[Vlado Balažic|Vlado (Vladimir) Balažic]] *[[Vilko Baltič]] (1878–1959) *[[Andrej Baraga]] (1965–2022) *[[Samo Bardutzky]] * [[Lovro Baš]] (1849–1924) * [[Fran Baša]] (1901–1972) *[[Milan Baškovič]] (1929–2024) * [[Tone Batagelj]] (1894–1974) * [[Ljubo Bavcon]] (1924–2021) * [[Aleš Bebler]] (1907–1981) * [[Peter Bekeš]] (1946–2015) *[[Ivan Bele]] (1902–1983) *[[Ivan Bele]] (1937–2019) *[[Marjan Bele]] (1906–1944?) *[[Nataša Belopavlovič]] (1949–) * [[Ivo Benkovič (pravnik)|Ivo (Ivan) Benkovič]] (1875–1943) *[[Jaromir Beran]] (1909–2002) *[[Andrej Berden]] (1949–) *[[Katarina Bergant]] *[[Vesna Bergant Rakočević]] (1970–) *[[Jože Bernik]] (1924–2011) *[[Katarina Bervar Sternad]] (1975–) *[[Engelbert Besednjak]] (1884–1968) *[[Nina Betetto]] (1962–) * [[Božidar Bežek]] (1866–1935) *[[Rupert Bežek]] (1858–1903) *([[Adolf Bibič]] 1933–1996) *([[Aleksander Bilimovič]] 1876–1963) * [[Josip Bitežnik]] (1891–1960) *[[Mitja Bitežnik]] (1924–2008) *Dušan Blaganje? *[[Matej Blatnik]] *[[Ivan Blažir]] (1820–1866) *[[Lovro Bogataj]] (1889–1967) *[[Maja Bogataj Jančič]] (1973–) * [[Rado Bohinc]] (1949–) * [[Joža Bohinjec]] (1880–1941) *[[Jurij Bohinjec]] (Georg/[[Jurij Wohiniz]]) (~1618–1684) * [[Borut Bohte]] (1932–2024) *[[Jožica Boljte Brus]] (1953–) * [[Jože Boncelj]] (1911–1986) * [[Rado Bordon]] (1915–1992) *[[Marko Bošnjak]] (1974–) *[[Ana Božič Penko]] * [[Anton Božič]] (1876–1933) * [[Mirko Božič]] (1884–?) * [[Erika Braniselj]] (?—2013) *[[Borut Bratina]] (1957–) * [[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]] (1910–1989) * [[Franc Anton Breckerfeld]] ( *[[Janko Brejc]] (1869–1934) *[[Mihael Brejc]] (1947–) *[[Zdenka Brejc Perne]] (1908–1964) *[[Stana Brezar]] (1916–1994) *[[Barbara Brezigar]] (1953–) *[[Jaka Brezigar]] * [[Milko Brezigar]] (1886–1958) *[[Igor Breznik]] (1917–1945) *[[Janez Breznik]] (1942–) *[[Borut Brezovar]] *[[Nejc Brezovar]] (1983–) *[[Boštjan Brezovnik]] (1976–) *([[Milan Brglez]] 1967–) * [[Arnošt Brilej]] (1891–1953) *[[Jože Brilej]] (1910–1981) *[[Franci Brinc]] (1935–) *[[Martin Briški]] (1914–1993) *[[Maja Brkan]] *[[Ivan Brlek|Ivan (Mijo) Brlek]] (1911–1984) * [[Anton Brumen]] (1857–1930) * [[Marko Brus]] (1966–) *[[Anjuta Bubnov Škoberne]] (1943–) *([[Bojko Bučar]] 1951–) * [[France Bučar]] (1923–2015) *[[Janez Bučar]] (1822–1859) * [[Julij Bučar]] (1857–1919) * [[Julij Bučar ml.]] (1889–1974) * [[Pavel Budin]] (1952–2000) *[[Bojan Bugarič]] (1965–) *[[Miha Butina]] (1907–1980) == C == *[[Pavle Car]] *[[France Casar - Ferko|France Casar]] (1910–1943) *[[Bernard Cek]] *[[Nina Cek]] *[[Edvard Centrih]] (1933–1998) *[[Božo Cerar]] (1949–) *[[Miroslav Cerar]] (1939–) *[[Miro Cerar ml.]] (1963–) *[[Zdenka Cerar]] (1941–2013) *[[Matej Cigale]] (1819–1889) *[[Stojan Cigoj]] (1920–1989) *[[Rafael Cijan]] (1935–2015) * [[Joannes Rudolphus Coraduzzi|Janez Rudolf Coraduzzi]] (1663–1717) * [[Etbin Henrik Costa]] (1832–1875) *[[Dušan Cotič]] (1922–2015) *[[Blaž Crobath]] (1797–1848) *[[Josip Cugmus]] (1884–1960) *[[Katica Cukjati]] (1949–2016) *[[Aleksej Cvetko]] (1945–2017) == Č == *([[Tomaž Čas]]) *[[Janez Čebulj]] (1957–) *[[Aleksander Čeferin]] (1967–) *[[Emil Čeferin]] (1912–1997) *[[Peter Čeferin]] (1938–) *[[Rok Čeferin]] (1964–) *[[Darko Černej]] (1906–1990) *[[Samo Červek]] (1969–) *[[Janko Česnik]] (1932–) *([[Gorazd Čibej]]) *[[Aleksander Čičerov]] (1949–2022) *[[Anton Edvard Čižman]]/Zhishman (1821–1874) *[[Josip Čižman]]/Zhishman (1820–1894) * [[Ivan Marija Čok]] (1886–1948) * [[Vida Čok]] (1931–2023) * [[Anton Čop]] (1786–1865) *[[Janez Čop (1810)|Janez Čop]] (1810/3–1845) *[[Uroš Čop]] *[[Kristina Čufar]] *[[Matej Čujovič]] (1976–) == D == *[[Mirjan Damaška]] (1931–) (hrv.?-amer.) *[[Viktor Damjan]] (1915–1981) *[[Janko Debelak]] (1868–1925) *[[Slavko Debelak]] (1947–2013) - odgovoren za "izbris" *[[Ivan Dečko]] (1859–1908) *[[Mitja Deisinger]] (1942–2026) *Vladimir Dejan (1954) * [[Jože Dekleva]] (1899–1969) * [[Anton Delak]] (1927–2002) *[[Drago Demšar]] (1942–2017) *[[Jožef Anton Demšar]] (1709–1770) *[[Franjo Derenčin]] (1906–1963) * [[Josip Dermastia]] (1879–1952) * [[Marijan Dermastia]] (1911–1971) *[[Anton Dermota (politik)|Anton Dermota]] (1876–1914) *[[Edvard Dev]] (1834–1917) *[[Miroslav Dev]] * [[Oskar Dev]] (1868–1932) *[[Silvo Devetak]] (1938–) *[[Aljoša Dežman]] *[[Zlatan Dežman]] (1951–) *[[Avgust Dimitz]] (1827–1886) *[[Vladimir Dintinjana]] (1915–2002) *[[Tina Divjak]] (1981–) *[[Karel Dobida]] (1896–1964) *[[Adolf Dobovišek]] (1907–1977) *[[Rudolf Dobovišek]] (1891–1961) *([[Bojan Dobovšek]] 1962–) *[[Albin Dobrajc]] (1908–1980) *[[Polonca Dobrajc]] *[[Alojz Dobravec]] (1811–1871) *[[Helga Dobrin]] *[[Tanja Dobrin]] (r. [[Pirc]]) *[[Tone Dolčič]] (1954–2022) *[[Bojan Dolenc]] (1949–) *[[Jurij Dolenc]] (–) *[[Matija Dolenc]] (1810–1876) * [[Metod Dolenc]] (1875–1941) *[[Mile Dolenc]] *[[Pavel Dolenc]] (1942–2018) *[[Ščitomir Dolenc]] (1873–1946) *[[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]] (1764–1858) *[[Tomaž Dolinar]] (1760–1839) *[[Josip Doljak]] (1820–1861) *[[Karlo Doljak]] (Karol/Carlo Doliac) (1805–1898) *[[Janez Gregor Dolničar]] (1655–1719) *[[Matej Dolničar]] (1908–1991) *[[Janko Dolžan]] (1883–1949) *[[Silvester Domicelj]] (1868–1938) *[[Andrej Nikolaj Dominico]] (1869–1961) *Fran Dominko (1870–1921) *[[Miha Dominko]] *[[Andrej Dominkuš]] (1797–1851) *[[Ferdinand Dominkuš]] (1829–1901) *[[Brigita Domjan Pavlin]] *[[Danilo Dougan]] (1909–1993) *[[Gašper Dovžan]] (1976–) *[[Mojca Drčar Murko]] (1942–) *[[Simona Drenik Bavdek]] (1975–) *[[Katja Drnovšek]] *[[Eneja Drobež]] *[[Anton Drobnič]] (1928–2018) *[[Lidija Drobnič]] (1931–2021) *[[Živa Drol Novak]] *[[Gregor Dugar]] *[[Jana Dular]] *[[Marijan Dular]] (1910–2005) *[[Milan Dular (gospodarstvenik)|Milan Dular]] (1901–1980) *[[Uroš Dular]] (1941–) == Đ == * [[Miodrag Đorđević (sodnik)|Miodrag Đorđević]] (1955–) == E == *[[Erik Eberl]] (1885–1947) *[[Stevo Eberl]] (1938–1985) *[[Andrej Ekart]] *[[Fran Eller]] (1873–1956) *[[Franc Anton Erberg]] (1695–1756) *[[Franc Jakob Erberg]] (1630–1690) *[[Janez Adam Erberg]] (1668–1723) *[[Janez Benjamin Erberg]] (1699–1759) *[[Janez Danijel Erberg]] (1647–1716) *[[Jožef Ferdinand Erberg]] (1795–1847) *[[Anže Erbežnik]] (1976–) *[[Ivan Erhartič|Ivan (Janko) Erhartič]] (1859–?) *[[Karl Erjavec]] (1960–) *[[Tina Eržen]] (1971–) *[[Silva Exel Škerlak]] (1906–1987) == F == *[[Mohor Fajdiga]] *[[Peter Falatov]] (1939–2020) *[[Aleksander Fatur]] (1878–1946) *[[Julij Felaher]] (1895–1969) *[[Aleš Ferčič]] *[[Josip Ferfolja]] (1880–1958) *[[Andrej Ferjančič]] (1848–1927) *[[Boštjan Ferk]] (1979–) *[[Petra Ferk]] *[[Andrej Ferlinc]] *[[Maja Ferlinc]] *[[Oton Fettich-Frankheim]] (1885–1945) *[[Veronika Fikfak]] *[[Katja Filipčič]] *Filipec *[[Ludvik Filipič]] (1850–1911) *[[Boris Filli]] (1931–2011) *[[Mirko Finderle]] (1918–2012) *[[Andrej Fink|Andrej (Andés) Fink]] (1947–) *[[Božidar Fink]] (1920–2013) *[[Alojzij Finžgar]] (1902–1994) *[[Peter Fister]] (1759–1800) * [[Zvonko Fišer]] (1949–) *[[Benjamin Flander]] *[[Janvid Flere]] (1914–1996) *[[Slavko Flis]] (1922–2002) *[[Janez Štefan Florjančič]] (1663–1709) *[[Vladimir Foerster]] (1868–1942) *[[Josip Fon (pravnik)|Josip Fon]] (1865–1925) *[[Valentina Franca]] *[[Tanja Frank Eler]]  *[[Ivan Franko (slovenski častnik)|Ivan Franko]] (1922–2009) *[[Katja Franko]] Aas *[[Anton Gašper Frantar]] (1948–2021) *[[Franc Friškovec]] (? –1993) *[[Anton Furlan (pravnik)|Anton Furlan]] (1867 - ?) *[[Boris Furlan]] (1894–1957) *[[Borut Furlan (zdravnik)|Borut Furlan]] (1921–1973) *[[Harij Furlan]] (1965–) == G == *Milko Gaber *[[Aleš Galič]] (1968–) *[[Damjan Gantar]] (196?–) *[[Pavle Gantar (pravnik)]] *[[Milan Gaspari]] (1933–2001) *[[Miroslava Geč Korošec]] (1939–2002) *[[Franci Gerbec]] *[[Josip Gerdešič]] (1834–1914) *[[Ivan Geršak]] (1838–1911) *[[Adalbert Gertscher]] (1846–1908) *[[Anton Gertscher]]/Grčar ([[1817]]–[[1889]]) *[[Lev Geržinič]] (1916–2012) *[[Vladimir Glaser]] (1894–1975) *[[Franc Glavan]] (1927–) *[[Anton Globočnik]] (1825–1912) *[[Viktor Globočnik]] (1852–1898) *[[Vladimir Globočnik]] (1860–1939) *[[Rupko Godec]] (1925–2022) *[[Franc Godeša]] (1934–) *[[Gregor Godeša]] *[[Anton Gogola]]/Gogala (1780–1841) *[[Ivan Gogala]] ([[Gogola]]) (1850–1901) *[[Jože Gogala]] (1916–2011) *[[Miroslav Gogala|Miroslav (Mirko) Gogala]] (1919–2015) *[[Adolf Golia]] (1889–1976) *[[Gustav Golia]] (1879–1947) *[[Ludvik Golia]] (1846–1908) *[[Vladimir Golia]] (? –1966) *[[Matija Golob]] (1922–[[1995]]) *[[Peter Golob]] (1964–) *[[Alojz Goričan]] (1888–1968) *[[Jože Goričar (diplomat)|Jože (Josip) Goričar]] (1873–1955) *[[Jože Goričar]] (1907–1985) *[[Anton Gorjup]] (1812–1883) *[[France Gorjup]] (1939–2026) *[[Mitja Gorjup]] (1943–1977) *[[Miloš Gorkič]] (1922–2020) *[[Primož Gorkič]] (1979/80–)? *[[France Goršič]] (1877–1967) * [[Andrej Gosar]] (1887–1970) *[[Andrej Gostiša]] (1821–1875) *[[Lana Katarina Gotvan]] *[[Franc Grad]] (1948–) *[[Alojz Gradnik]] (1882–1967) *[[Božo Grafenauer]] (1950–) *[[Barbara Granda]] (1982–) *[[Luka Grasselli]] *[[Mirko Grasselli]] (1874–1950) *[[Neža Grasselli]] *[[Peter Grasselli]] (1841–1933) *[[Mateja Grašek]] *[[Alojzij Gregorič]] (1843–1886) *[[Florijan Gregorič]] (1883–1963) *Jože Gregorič (1933–2011) *[[Gustav Gregorin]] (1860–1942) *[[Matevž Grilc]] (1946–) *[[Peter Grilc]] (1961–) *[[Roland Grilc]] *[[Vatroslav Grill]] (1899–1976) *[[Davorin Gros]] (1897–1989) *[[Josipina Grosman|Josipina (Fini) Grosman]] (r. [[Ahačič]]) (1908–1980) *[[Karol Grossmann]] (1864–1929) *[[Vladimir Grosman]] (1905–1992) *[[Jurij Groznik]] (generalni državni odvetnik) *[[Igo Gruden]] (1893–1948) *[[Ludvik Gruden]] (1903–1974) *[[Matjaž Gruden]] (1965–) *[[Ignacij Gruntar]] (1844–1922) == H == * [[Henrik Haas]] (1864–1925) * [[Lovro Hacin]] (1886–1946) * [[Miha Hafner]] (1986–) * [[Ferenc Hajós]] (1935–) * [[Jurij Hladnik (pravnik)|Jurij Hladnik]] (1799–po 1848) * [[France Hočevar]] (1913–1992) * [[Janez Jurij Hočevar]] (1656–1714) * Mirko Hočevar * [[Beti Hohler]] (1981–) * [[Ivan Hojnik]] (1884–1939) * [[Janja Hojnik]] (1979–) * [[Borut Holcman]] ( * [[Danijela Horvat]] * [[Mitja Horvat]] (1961–) * [[Vladimir Horvat]] (1958–) * [[Juro Hrašovec]] (1858–1957) * [[Jakob Hren]] (1830–1924) * [[Ivan Milan Hribar]] (1875–1909) * [[Stane Hribar]] (1907–2003)? * [[Svetozar Hribar]] (1909–1996) * [[Jože Hribernik]] (1938–) * [[Tone Hribovšek]] (1935–) * [[Aleksander Hudovernik]] (1861–1931) * [[Jožko Humar]] (1914–2008) * [[Silva Humer]] == I == * [[Albin Igličar]] (1947–) *[[Marko Ilešič]] (1947–2024) *[[Meta Ilešič]] (r. [[Žužek]]) (1921–2022) *[[Mirko Ilešič]] (1950–1999) *[[Charles F. Ipavec]] (1921–2012) *[[Larisa Istenič]] *[[Blaž Ivanc]] *[[Tjaša Ivanc]] *[[Šime Ivanjko]] (1938–) == J == *[[Dunja Jadek Pensa]] (1959–) *[[Irena Jager Agius]] *[[Matjaž Jager]] *[[Nina Ana Jäger]] *[[Klemen Jaklič]] (1975–) *[[Avgust Jakopič (pravnik)|Avgust Jakopič]] (1848–1924) *[[Jožef Jakopič]] (1841–1894) *[[Vid Jakulin]] (1960–) *[[Peter Jambrek]] (1940–) *[[Jernej Jan]] (1935–2010) *[[Martin Jančar]] *[[Franc Jančigaj]] (1878–1945) *[[Breda Janežič]] (1948–1995) *[[Konrad Janežič]] (1867–1945) *[[Alojz Janko]] (1943–2019) *[[Frančišek Jarc]] (1891–1978) *[[Mihail Jasinski]] (1862–1935) *[[Milena Jazbec Lamut]] *[[Andraž Jeglič]] (1865–1937) *[[Barbara Jelčić]] (1940–) *[[Tone Jelen]] (1916–2013) *[[Celestin Jelenc]] (1884–1968) *[[Franc Ksaver Jelenc]] (1749–1805) *[[Alenka Jelenc Puklavec]] (1940–2022) *[[Dušan Jelušič]] (1920–1998) *[[Mihael Jenčič]] (1946–) *[[Marjan Jenko]] (1913–2006) *[[Simon Jenko]] (1835–1869) *[[Hinko Jenull]] (1952–) *[[Janko Jeri]] (1927–2002) *[[Maks Jerič]] (1885–1949) *[[Tone Jerovšek]] (1941–) * [[Miro Jeršič]] (1902–1981) *[[Rok Jesenko]] (1880–1966) *[[Aleksander Jevšek]] (1961–) *[[Maksimilijan Jezernik]] (1922–2015) *[[Savin Jogan]] (1937–) *[[Albin Juhart]] (1893–1972) *[[Jože Juhart]] (1906–1967) *[[Miha Juhart]] (1963–) *[[Ilja Jurančič]] (1929–2006) *[[Vladimir Jurančič]] (1927–) *[[Josip Jurca]] (1884–1963) *[[Peter Juren]] (1930–2021) *[[Ivan Jurkovič]] (1952–) (cerkveni pravnik) * [[Joso Jurkovič]] (1888–1940) *[[Margerita Jurkovič]] *[[Franc Jurtela]] (1853–1926) *[[Ivan Justin]] (1930–) *[[Alojzij Juvan]] (1886–1960) *[[Friderik Juvančič]] (1873–1947) == K == *[[Leopold Kacijanar]] (1665–1705) *[[Zdravko Kalan]] (1906–1992) *[[Marko Kambič]] (1963–) *[[Miha Kambič]] (1888–1981) *[[Mitja Kamušič]] (1924–1994) *[[Zoran Kanduč]] (1962–) *[[Jakob Kandut]] (1913–1996) *[[Josip Karlovšek]] (1867 – 1950) *[[Franc Samuel Karpe]] (1747–1806) *[[Vinko Kastelic (*1932)|Vinko Kastelic]] (1932–) *[[Andreja Katič]] (1969–) *[[Igor Kaučič]] (1954–) *[[Andreja Kavar Vidmar]] (1938–) *[[Jakob Kavčič (pravnik)|Jakob Kavčič]] (1851–1923) *[[Josip Kavčič|Josip (Jožef) Kavčič]] (1821–1903) *[[Matija Kavčič]] (1802–1863) *[[Vladimir Kavčič]] (1932–2024) *[[Ivan Kavčnik (pravnik)|Ivan Kavčnik]] (1858–1922) *[[Mirko Kejžar]] (1897–1943) *[[Tamara Kek]] *[[Tomaž Keresteš]] (1972/3?–) *[[Robert Kermavner]] (1876–1927) *[[Janko Kersnik]] (1852–1897) *[[Janko Kersnik ml.]] (1881–1937) *[[Jožef Kersnik]] (1823–1877) *[[Ana Kerševan]] (1979–) *[[Erik Kerševan]] (1974–) *[[Peter Keršič]] (1881–1948) *[[Ciril Keršmanc]] ( *[[Urška Kežmah]] *[[Milan Kiauta]] (1909–1987) *[[Urška Klakočar Zupančič]] (1977–) *[[Ksenija Klampfer]] (1976–) *[[Marta Klampfer]] (1953–2016) *[[Goran Klemenčič]] (1972–) *[[Nada Klemenčič]] (1939–) *[[Tone Klemenčič]] (1913–2001) *[[Josip Klepec]] (1887?–1938) *[[Peter Klinar]] (st./ml.) (1900–1980 in sociolog 1934–1994) *[[Rok Kljajič]] *[[Vera Klopčič]] (r. [[Osolnik]]) (1950–) *([[Klemen Klun]] 1971–) *[[Bojana Kmetec Rošic]] *[[Vladimir Knaflič]] (1888–1944?) *[[Rajko Knez]] (1969–) *[[Rihard Knez]] (1919–1993) *[[Aleš Kobal]] (1971–) *[[Miloš Kobal]] (1926–2018) * [[Božo Kobe]] (1913–1951) *[[Peter Kobe]] (1916–1995) *[[Gorazd Kobler]] (1949–2022) *[[Marijan Kocbek]] (1957–) *[[Jurij Koce]] (1902–1992) *[[Boris Kocijančič]] (1909–1968) * [[Janez Kocijančič]] (1941–2020) *[[Rudi Kocjančič]] (1939–2024) *[[Neža Kogovšek Šalamon]] (1978–) *[[Andreja Kokalj]] *[[Alojzij Kokalj]] (1869–1931) *[[Črtomir Kolenc]] (1914–2001) *[[Riko Kolenc]] (1916–2001) *[[Lidija Koman Perenič]] (1945–) *[[Gojmir Komar]] (1931–2002) *[[Milan Komar]] (1921–2006) *[[Danilo Komavli]] (1881–1967) *[[Franc Kočevar pl. Kondenheim]] (1833–1897) *[[Polonca Končar]] (1947–) *[[Mateja Končina Peternel]] (1966–) *[[Kostja Konvalinka]] (1913–1988) * [[Janez Kopač (pravnik)|Janez Kopač (Kopatch)]] (1793–1872) *[[Rok Koren]] (1962–2021) * [[Boštjan Koritnik]] (1979–) *[[Damjan Korošec]] (1968–) *[[Ivan Korošec]] (1913–1942) * [[Viktor Korošec]] (1899–1985) *[[Etelka Korpič - Horvat]] (1948–) *[[Mirko Koršič (sodnik)|Mirko Koršič]] (1880–1934) *[[Mirko Koršič]] (1914–1981) *[[Milan Korun]] (1886–1962) *[[Branko Korže]] *[[Albert Kos]] (1913–1947) *[[Anton Kos-Cestnikov]] (1837–1900) *[[Drago Kos]] (1961–) *[[Marjan Kos]] *[[Franc Kosar]] (1823–1894) * [[Jovan Vesel Koseski]] (1798–1884) * [[Vida Kosi]] (1921–2021) * [[Bogomir Kostanjevec|Bogomir (Mirko) Kostanjevec]] (1911–2012) * Karel Košenina * [[Alenka Košir]] (1975–) * [[Borut Košir]] (1954–) *[[Fedor Košir]] (1908–1972) *[[Milan Kosterca]] (1929–2014) *Josip Kotnik ? *[[Sonja Kotnik]] (1956–) *[[Mitja Kovač]] *[[Polonca Kovač (pravnica)|Polonca Kovač]] (1971–) * [[Stane Kovač (sodnik)|Stane Kovač]] (1917–1996) *[[Blaž Kovačič Mlinar]] *[[Maša Kovič Dine]] *[[Boris Kovšca]] (1932–2022) *[[Jože Kozina]] (1960–) *[[Miha Kozinc]] (1952–) *[[Peter Kozler]] (1824–1879) *[[Andreja Krabonja]] *[[Dragana Kraigher Šenk]] (1937–1985) *[[Dušan Kraigher]]-Jug (1908–1943) *[[Nada Kraigher]] (1911–2000) *[[Vito Kraigher]] (1911–1945) *[[Jože Kranjc (pravnik)|Jože Kranjc]] (1946–) *[[Jožef Krajnc]] (1821–1875) *[[Milko Krajnc]] (1883–1965) *Anton Krajšek *[[Suzana Kraljič]]/Kraljić *[[Jerca Kramberger Škerl]] *[[Albert Kramer]] (1882–1943) *[[Irena Kranjc]] (1961–) *[[Janez Kranjc (pravnik)|Janez Kranjc]] (1949–) *[[Marko Kranjc]] (1888–1977) *[[Vesna Kranjc]] (1956–) *[[Ivan Kranjec]] *[[Katarina Krapež]] *[[Luka Kravina]]-Svitko (1891–1978) *[[Vladimir Kreč]] (1923–1999) *[[Viljem Krejči]] (1890–1962) * [[Gregor Gojmir Krek]] (1875–1942) *[[Miha Krek]] (1897–1969) *[[Anton Kremžar]] (1867–1927) *[[France Kremžar]] (1883–1954) *[[Barbara Kresal]] (1969–) *[[Katarina Kresal]] (1973–) *[[Katarina Kresal Šoltes]] (1966–) *[[Marija Krisper Kramberger|Marija Krisper-Kramberger]] (1946–) *[[Valentin Krisper (odvetnik)|Valentin Krisper]] (1860–1931) *[[Andrej Kristan]] * [[Ivan Kristan (pravnik)|Ivan Kristan]] (1930–2023) * [[Matevž Krivic]] (1942–) *[[Rudolf Krivic]] (1887–1983) *[[Vladimir Krivic]] (1914–1996) *[[Anton Kržišnik]] (1890–1973) *[[Ciril Kržišnik]] (1909–1999) *[[Mojca Kucler Dolinar]] (1972–) *[[Milan Kučan]] (1941–) *[[Anton Kuder]] (1870–1944) *[[Alenka Kuhelj]] (1942–) *[[Angelo Kukanja]] (1905–1977) *[[Bojan Kukec]] (1952–2011) *[[Vladimir Kukman]] (1902–1982) *[[Damjan Kukovec]] (1977–) *[[Vekoslav Kukovec]] (1876–1951) *[[Janko Kuster]] (1925–1998) *Josip Kušar (1865–1913) * [[Gorazd Kušej]] (1907–1985) * [[Radoslav Kušej]] (1875–1941) * [[Bojana Kvas]] *[[Jožef Kovač]] (1965-) == L == *[[Peter Laharnar]] (1858–1932) *[[Ladislav Lajovic|Ladi(slav) Lajovic]] (1896–1977) *[[Vid Lajovic]] (1917–1977) *[[Rok Lampe]] (1973–) *[[Ivan Lamut]] (1879–1937) *Lamut *[[Stanko Lapajne]] (1878–1941) *[[Štefan Lapajne]] (1855–1912) *[[Fran Lasič]] (1864?–1944) *[[Henrik Lasič (?|Henrik Lasič]] (1868–1944) *[[Stojan Lasič]] *[[Janko Lavrič]] (1900–1971) *[[Jože Lavrič]] (1903–1973) *[[Karel Lavrič]] (1818–1876) *[[Roman Lavtar]]? *[[Darja Lavtižar Bebler]] (1950–) *[[Viktor Lednik]] *[[Milan Lemež]] (1891–1971) *[[Janez Lenarčič]] (1967–) *[[Stane Lenardič]] (1918–2008) *[[Nikolaj Lenček]] (1858–1926) *[[Tina Lesar]] *[[Josip Leskovar]] (1875–1965) *[[Jernej Letnar Černič]] *[[Vladimir Levec]] (1877–1904) *[[Albert Levičnik]] (1846–1932/34) *[[Miloš Levičnik]] (1913—1994) *[[Jože Levstik]] (1908–1987) *[[Nikolaj Ignacij Lipič]] (1746–1817) *[[Franjo Lipold]] (1885–1970) *[[Martina Lippai]] *[[Artur Anton Lokar]] (1865–1926) *[[Franc Lokar|France Lokar]] (1890–1966) *[[Tomaž Longyka]] *[[Martin Lorbar]] (1922–2004) *[[Lenard Lotrič]] (1882–1941) *[[Ivan Lovrenčič]] (1878–1952) *[[Franc Lubej]] (1898–1985) *[[Marjana Lubej]] (1945–2021) *[[Jožef Luckmann]] (1760–1803) *[[Hinko Lučovnik]] (1902–1960) *[[Lenard Lotrič]] (1882–1941) *[[Janez Lukač]] (1931–2013) *[[Miroslav Lukan]] (1875–1939) *[[Jožef Lukman]] (1760–1803) *[[Ivan Lulik]] (1888–1947) *[[Aleksander Lunaček]] (1896–1969) *[[Andrej Luschin]] (1807–1879) *[[Arnold Luschin]] (1841–1932) *[[Karmen Lutman]] == M == * [[Viktor Maček]] (1903–1983) * [[Danilo Majaron]] (1859–1931) *[[Ferdinand Majaron]] (1903–1986) *[[Stanko Majcen]] (1888–1970) *[[Aleksander Maklecov]] (1884–1948) *[[Matija Malešič (pisatelj)|Matija Malešič]] (1891–1940) *[[Matija Malešič (politik)|Matija Malešič]] (1933–) *[[Martin Malnerič]] (1885–1958) *[[Pavel Marc]] (1902–1997) *[[Tadeja Marinič]] *([[Boštjan Markič]] 1934–1994) *[[Stane Markič]] (1928–2013) *[[Rudolf Marn]] (1875–1947) *[[Robert Marolt]] (1969–) *[[Ivan Martelanc (pravnik)|Ivan Martelanc]] (1902–1945) *Ivan Martelanc (1938) *[[Benjamin Marušič]] (1914–1981) * [[Drago Marušič (politik)|Drago Marušič]] (1884–1964) *[[Tomaž Marušič]] (1932–2011) *[[Kornelija Marzel]] *[[Branko Masleša]] *[[Martin Matek]] (1860–1930) *[[Arne Marjan Mavčič]] (1948–) *[[Anton Mažgon]] (1812–1849) *Anže Mediževec *[[Ervin Mejak]] (1899–1989) *[[Karel Mejak]] (1910–1994) *[[Vera Mejak]] (1943–) *[[Jelka Melik]] (1951–) *[[Maja Menard]] *[[Janez Mencinger]] (1838–1912) * [[Jože Mencinger]] (1941–2022) *[[Arne Mavčič]] (1948–) *[[Božidar Merc]] (1951–) *[[Peter Merc]] *[[Janez Metelko]] *[[Špelca Mežnar]] (1976–) *[[Tina Mežnar]] (1982–) *[[Mojca Mihelj Plesničar]] *[[Franc Miklavčič]] (1921–2008) *[[Tomaž Miklavčič]] *([[Franc Miklošič]]) *[[Fortunant Mikuletič|Fortunat Mikuletič]] ([[1886]]–[[1965]]) *[[Anton Milavec]] *[[Fran Milčinski]] (1867–1932) * [[Janez Milčinski]] (1913–1993) * [[Henrik Mislej]] (1801–1863) * [[Luka Mišič]] (1986?–) *[[Jernej Mlakar]] (1924–1982) *([[Zdravko Mlinar]] 1933–) *[[Heli Modic|Heli(odor) Modic]] (1906–1985) *[[Milojka Modrijan]] (1945–) *[[Fran Mohorič]] (1866–1928) *[[Ivan Mohorič]] (1888–1980) *[[Jakob Mohorič]] (1888–1976) *[[Monald Koprski]] (1208–1278)? *[[Alfonz Mosche]]`(1839–1901) *[[Miroslav Mozetič]] (1950–) *[[Damjan Možina]] (1975–) *[[Dijana Možina Zupanc]] *[[Anton Mrak]] (1883–1961) *[[Miroslav Muha]] (1878–?) *[[Breda Mulec]] (1975–) * [[Avgust Munda]] (1886–1971) *[[Franc Munda]] (1831–1914) *[[Jakob Munda]] (1849–1926) *[[Jasna Murgel]] (1970–) *[[Ivo Murko]] (1909–1984) *[[Vladimir Murko]] (1906–1986) *[[Viktor Murnik]] (1874–1964) *[[Aleksij Mužina]] (1980? -) == N == * [[Ivan Nabernik]] (1842–1915) * [[Andrej Naglič]] (1978–) *[[Matjaž Nahtigal]] (1968–) *[[Matjaž Nanut]] (1969–2022) *[[Marko Natlačen]] (1886–1942) *[[Anton Nemec]] (1903–1988) *[[Janez Nemec]] (1912–2001) *[[Živa Nendl]] *[[Sebastian Nerad]] (197?–) *[[Aleš Novak]] (1974–) *[[Anton Novak]] (1956–) *[[Barbara Novak]] (1969–) *[[Bogdan Ciril Novak]] (1919–2011) *[[Darja Novak Krajšek]] *[[Fran Novak]] (1877–1944) *[[Janez Novak (pravnik)|Janez Novak]] (1939–) *[[Janže Novak]] (1893–1934) *[[Maja Novak]] (1960–) *[[Marko Novak]] (1967–) *[[Mitja Novak]] (1947–) *[[Vlasta Nussdorfer]] (1954–) == O == *[[France Oblak]] (1845–po?1917) *[[Janez Nepomuk Oblak]] (1780–1858) *[[Josip Oblak]] (1883–1956) *[[Josip Ciril Oblak]] (1877–1951) *[[Marjan Oblak]] (1926–2008) * [[Janez Obreza]] *[[Miran Ocepek]] (1950–) *[[Fran Ogrin]] (1880–1958) *[[Albin Ogris]] (1885–1959) *[[Viljem Ogrinc]] (1845–1883) *[[Stanko Ojnik]] (1932–2012) *[[Ivan Okretič]] (1860–1931) *[[Jožef Orel]] (1797–1874) *[[Vladimir Orel (pravnik)|Vladimir Orel]] (1886–1973) *[[Damjan Orož]] (1975–) *[[Stanko Osterc]] (1909–1983) *[[Matej Oštir]] *Jakob Otrin (1908-1987) *[[Kristina Ožbolt]] == P == * [[Anton Pace]] (1851–1923) * [[Jože Pacek (politik)]] *[[Josip Pajk]] *[[Silverij Pakiž]] *[[Anton Panjan]] *[[Franc Papež]] (1838–1929) *[[Oton Papež]] (1867–1940) *[[Viktor Papež]] (1943–) *[[Marko Engelbert Paradeiser]] *[[Andrej Parma]] (1973-) *[[Viktor Parma]] (1858–1924) *[[Ingo Paš]] (1941–2021) * [[Marijan Pavčnik]] (1946–) * [[Miroslav Pavlica]] (1910–1995) *Blaž Pipp (1967-) *[[Tomaž Pavčnik]] *[[Miloš Pavlica]] (1950–) *[[Miroslav Pavlica]] (1910–1995) *[[Martin Pavlič]] (1894–1979) *[[Peter Pavlič]] (1912–1991)? *[[Stane Pavlič]] (1914–1996) *[[Jože Pavličič]] (1916–2001) * [[Marko Pavliha]] (1962–) *[[Ciril Pavlin]] ([[1888|1888–]][[1964]]) *[[Janez Pečar]] (1924–2021) *[[Mirko Pečarič]] *[[Vladislav Pegan (pravnik)|Vladislav Pegan]] (1878–1955) *[[Martin Pegius]] (~1523–1592) *[[Igo Pehani]] (1886–1942) *F. A. Pelzhoffer *[[Jerneja Penca]] *[[Boštjan Penko]] (1961–) *[[Anton Perenič]] (1941–) *[[Lojze Peric]] (1909–1999) *[[Ljudevit Perič]] (1884–1926) * [[Ivan Perne]] (1889–1933) *[[Franc Pernek]] (1938–) *[[Jože Pernuš]] (1916–1997) *[[Milan Peroci]] (1922–2006) *[[Nina Peršak]] (1975–) *[[Blaž Peršin]] (1961–) *[[Milan Petek Levokov]] *[[Bogdan Petelin]] (1895–1954) *[[Stanko Peterin]] (1913–1998) *[[Ernest Petrič]] (1936–) *[[Dragan Petrovec]] (1952–) *[[Ivan Pintarič (bibliotekar)|Ivan Pintarič]] (1930–2010) *[[Nataša Pirc Musar]] (1968–) *[[Fedor Pirkmajer]] (1919–1996) *[[Otmar Pirkmajer]] (1888–1971) *[[Jakob Pirnat]] (1847–1924) *[[Janez Pirnat (pravnik)|Janez Pirnat]] (1909?–1996) *[[Rajko Pirnat]] (1951–) *[[Andrej Pirš (pravnik)|Andrej Pirš]] (1941–) *[[Lojze Piškur]] (1908–1982) * [[Leonid Pitamic]] (1885–1971) * [[Karel Pivk]] (1916–1967) ? *[[Hilda Marija Pivka]] (1943–2000) *[[Konrad Plauštajner]] (1941–2022) *[[Nina Plavšak]] (1960–) *[[Leopold Plenčič]] (1749–1830) *[[Ivan Ples]] (1886–1958) *[[Mojca Plesničar|Mojca M. Plesničar]] (-[[Mihelj]]) *[[Karel Pleško]] (1834–1899) *[[Senko Pličanič]] (1963–) *[[Jakob Ploj]] (1830–1899) *[[Mirko Ploj]] (1956–) * [[Miroslav Ploj]] (1862–1944) * [[Oton Ploj]] (1861–1947) *[[Tanja Poberžnik]] ([[1956]]–[[2018]]) *[[Janez Pogorelec]] (1964?–) *[[Peter Podgorelec]] *[[Karel Podgornik]] (1878–1962) *[[Bojan Podgoršek]] *[[Jernej Podlipnik]] *[[Klemen Podobnik]] (1975–) *[[Jasna Pogačar]] (1953–) *[[Peter Pogačar]] (1973–) *[[Feodor Maria Pogačnik]] (1908–1991) *[[Ferdinand Pogačnik]] (1839–1888) *[[Lovro Pogačnik]] (1880–1919) *[[Marjan Pogačnik (sodnik)]] *[[Neda Pogačnik]] ([[Žirovnik]]) (1914–1979) *[[Miha Pogačnik]] (1970–) *[[Neža Pogorelčnik Vogrinc]] *[[Janez Pogorelec]] *[[Klemen Pohar]] *[[Ada Polajnar Pavčnik]] (1947–) *[[Ana Polak Petrič]] (1978–) *[[Ernest Petrič]] (1936–) *[[Zora Polak Tominšek]] (1904–1975) * [[Janko Polec]] (1880–1956) *[[Julij Polec]] (1852–1941) *[[Svetozar Polič]] (1916–2011) *[[Vasilij Polič]] (1940–2023) * [[Zoran Polič]] (1912–1997) * [[Andra Pollak|Andra M. Pollak]] (1958–)(vrhovna sodnica v Kanadi) * [[Carlo Porenta]] (1814–1898) * [[Nataša Posel]] (1976–) *[[Jernej Potočar]] *[[Jožef Potočnik]] (1753–1808) *[[Miha Potočnik]] (1907–1995) *[[Ivo Potokar]] (1899–1945) *[[Miran Potrč]] (1938–2023) *[[Anton Požar]] (1861–1933) *[[Danilo Požar]] (1914–2005) *[[Dušan Požar]] (1928–2006?) *[[Mojca Prelesnik]] (1968–) *[[Saša Prelič]] *[[Janez Premk]] (1939–2017) *[[Boris Premrov]] (1906–1976) *[[Branko Premrov]] *[[Dragan Premrov]] (1912–1989) *[[Branko Premrou]] (1909–1986) *[[Miroslav Premrou]] (1871–1944) *[[Ferdinand Prenj]] (1876–1957) *[[Ljuba Prenner]] (1906–1977) *Marko? Prepeluh *[[Ivan Presker]] (1857–?) *[[France Prešeren]] (1800–1849) *Janez Krstnik Prešeren *[[Jakob Prešern]] (1888–1975) *[[Josip Pretnar]] (1891–1969), *[[Stojan Pretnar]] (1909–1999) *[[Matej Pretner]] (1858–1944) *[[Valentin Prevec]] (19.stol.) *Janez Prijatelj (1947--) *[[Marko Prijatelj]] (1952–) *[[Andreja Primec]] *[[Karlo Primožič]] (1939–2020) *[[Alojz Prinčič|Alojz (Lojze) Prinčič]] (1909–1976) *[[Tone Prosenc]] (1932–2024) *[[Jerneja Prostor]] *[[Boris Puc]] (1907–1975) *[[Dinko Puc]] (1879–1945) *[[Igor Puc]] (1906–1975) *[[Janko Pučnik]] (1957–) *[[Dušan Puh starejši]] (1922–) *[[Vitodrag Pukl]] (1930–2001) *[[August B. Pust]] (1938–) *[[Vladimir Pušenjak]] (1882–1936) == R == *[[Rado Race]] (1960–) *[[Zvezdan Radonjić]] (1961–) *[[Aleksander Radovan]] (1926–1993) *[[David Raišp]] *[[Barbara Rajgelj]] (1975–) *[[Štefan Rajh]] (1876–?) *[[Anton Rak]] (1803–1864) *[[Iztok Rakar]] (1974–) *[[Janez Lotar Rakovec]] (pl. Raigersfeld) (1729–1758) *[[Marko Rakovec]] (mednarodni) *[[Mojca Ramšak Pešec]] *[[Marko Rančigaj]] *[[Andraž Rangus]] *[[Alojzij Rant]] (1874–1943) *[[Franc Rapoc]] (1842–1882) *[[Franc Rapotec]] (1887–1976) *[[Vinko Rapotec]] (1889–1960) *[[Evgenij Ravnihar]] (1912–1949) *[[Nikomed Ravnihar]] (1840–1928) *[[Vladimir Ravnihar]] (1871–1954) *[[Aleksander Ravnikar]] (1951–2009) *[[Ludvik Ravnikar]] (1827–1901) *[[Andrej Razdrih]] (1952–) *[[Radoslav Jakob Razlag]] (1826–1880) *[[Joahim Ražem]] (1886–1966) *[[Anton Rebek]] (1857–1934) *[[Josip Regali]] (1880–1960) * [[Franc Regally|Fran(c) Regally]] (1870–1924) * ''[[Urša Regvar]]?'' * [[Matevž Reiser]] (1830–1895) * [[Otmar Reiser]] ([[1792]]–[[1868]]) * [[Albert Rejec]] (1899–1976) * [[Katja Rejec Longar]] *[[Franc Rekar]] (1866–1950) *[[Alojzij Remec]] (1886–1952) *[[Peter Pavel Remec]] (1925–2020) *[[Anton Remic]] (1748–1801) *[[Anton Rems]] (1932–2019) *[[Martina Repas]] *[[Franc Repič]] (1758–1812) *[[Borut Režek]] (1922–1971) *[[Josip Režek]] (1883–1966) *[[Miha Ribarič]] (1934–2026) *[[Josip Viktor Ribič]] (1846–1874) * [[Ciril Ribičič]] (1947–) *[[Nevenka Rihar]] *[[Vesna Rijavec]] (1958–) *Ivan Robnik *[[Jurij (Jorge) Rode]] (1937–2024) *[[Anton Rogina]] (1862–1944) *[[Anton Rojc]] (1820–1876) *[[Aleš Rosina]] (1937–2010) *[[Franjo Rosina]] (1863–1924) *[[Igor Rosina]] (1900–1969) *[[Jožef Rosina]] (1810–1889) *[[Anton Rous]] (1939–[[2024]]) *[[Jože Rovan]] (1923–2009) *[[Jernej Rovšek]] (1951–) *[[Andrej Rozman (pravnik)|Andrej Rozman]] (1956–) *Bor(ivoj) Rozman ? *[[Janez Nepomuk Rosmann|Janez Nepomuk Rozman/Rosmann]] (1774–1837) *[[Vilko Rozman]] (1912–2006) *[[Hugo Rožnik|Hugo (Franc) Rožnik]] (1891–1970) *[[Ivan Rudolf (odvetnik)|Ivan Rudolf]] (1855–1942) *[[Matija Rulitz]] (1805–1880) *[[Jože Ruparčič]] *[[Aljoša (Aleš) Rupel]] (1947?–) *[[Slavko Rupel]] (1921–2002) *[[Janko Rupnik|Janko (Ivan) Rupnik]] (1931–2003) *[[Vlado Rupnik]] (1899–1970) *[[Josip Rus]] (1893–1985) *[[Luka Rus]] (1767–1836) *[[Marko Rusjan]] (1974–) *[[Matija Rutar (pravnik)|Matija Rutar]] (1856–1941) *[[Miloš Rybář]] (1928–1995) *[[Otokar Rybář]] (1865–1927) *[[Vladimir Rybář]] (1894–1946) == S == *[[Štefan Sagadin]] (1878–1947) *[[Andrej Saje]] (1966–) *[[Bogomir Sajovic]] (1925–2008) *[[Ivan Sajovic]] (1884–1954) *[[Rudolf Sajovic]] (1888–1961) *[[Stanko Sajovic]] (1890–1963) *[[Nataša Samec Berghaus]] *[[Ana Samobor]] *[[Vasilka Sancin]] (1979–) *[[Jožef Savinšek]] (1831–1920) *[[Dušan Savnik]] (1919–1975) *[[Teodor Sbrizaj]] (1899–1980) *[[Franc Schaubach]] (1881–1954) *[[Dolfe Schauer]] (1902–1953) *[[Jožef Schneid-Treuenfeld|Jožef (Josef) Schneid-Treuenfeld]] (1839–1884) *[[Nina Scortegagna Kavčnik]] *[[Josip Sedej]] (1899–1977) *[[Jernej Sekolec]] (1948–) *[[Jernej Seljak|Jernej Selak]] (1789–1866) *[[Polona Selič Zupančič]] *[[Liljana Selinšek]] *[[Simon Seljak]] (1815–?) *[[Dušan Semolič]] (1947–) *[[Darja Senčur Peček]] (1965–) *[[Bogomil Senekovič]] (1880–1924) *[[Ivan Senekovič]] (1884–1956) *[[Davorin Senjor]] (1882–1960) *[[Janko Sernec (starejši)|Janko Sernec]] (1834–1909) * [[Janko Sernec (mlajši)|Janko Sernec]] (1881–1942) *[[Josip Sernec]] (1844–1925) *[[France Sever]] (1897–1985) *[[Tina Sever]] (1981–) *[[Avgust Sfiligoj]] (1902–1985) *[[Teofil Simčič]] (1902–1997) *[[Ivan Simič]] (1959–) *[[Vladimir Simič]] (1950–) *([[Iztok Simoniti]] 1948–) *[[Bronislav Skaberne]] (1913–1977) *[[Franc Skaberne]] (1877–1951) *[[Hugo Skala]] (?–1963) *[[Artur Skedl]] (1860–1923) *[[Jožef Mihael Skedl]] (1811–1868) *[[Anton Skobir]] (1923–2004?) *[[Viktor Skrabar]] (1877–1938) *[[Dušan Skok]] (1940–2005) *[[Stajka Skrbinšek]] (1959–) * [[Anton Skumovič]] (1864–1952) *[[Franc Slabe]] (1931–2005) *[[Leon Slak]] *[[Karel Slanc]] (1851–1916) * [[Stanislav Slatinek]] (1958–) *[[Edvard Slavik]] (1865–1931) *[[Slavoj Slavik]] (1896–1945) *[[Simon Slokan]] *[[Ivan Slokar]] (1884–1970) *[[Rudolf Smersu]] (1905–1998) *[[Albin Smole]] (1883–1968) *[[Alojz Snoj]] (1946–) *[[Janez Snoj]] (1934–2005) *[[Franc Sok]] (1905–1978) *[[Gvido Soklič]] (1894–1970) *[[Janez Nepomuk Sorčan]] (1737–1804) *[[Jadranka Sovdat]] (1960–) *[[Evgenij Spektorski]] (1875–1951) *[[Ana Srovin Coralli]] *[[Gojko Stanič]] (1940–) *[[Ana Stanič]] *[[Aleš Stanovnik]] (1901–1942) *[[Ivan Stanovnik]] (1891–1978) *[[Jože Stanovnik]] (1898–1983) *[[Jernej Stante]] (1900–1966) *[[Milan Stante]] (1916–2016) *[[Egon Stare]] (1882–1959) *(Bruno) [[Hugo Stare]] (1886–1969) *[[Josip Stare (pravnik)|Josip Stare]] (1847–1922) *[[Miloš Stare]] (1905–1984) *[[Danijel Starman]] (1940–2014) *[[Janez Starman]] (1971–) *[[Marko Starman]] (1969–) *[[Franc Stegenšek]] (1889–1969) *[[Henrik Stepančič]] (1864–1940) *[[Rudolf Sterle]] (1873–1948) *[[Henrik Steska]] (1880–1960) * [[Anton Jožef Edvard Strahl]] (1817–1884) * [[Karel Friderik Jožef Strahl]] (1850–1929) *[[Jože Straus|Jože (Joseph) Straus]] (1938–) *[[Borut Stražišar]] *[[Grega Strban]] (1972?–) *[[Francka Strmole]](-[[Hlastec]]) (1934–2024) *[[Majda Strobl]] (1920–1997) *[[Boris Strohsack]] (1929–1997) *[[Tone Strojin|Anton (Tone) Strojin]] (1938–2016) *[[Anja Strojin Štampar]] (1973–) *[[Gregor Strojin]] *[[Josip Suchy]] (1869–1941) *[[Jože Suhadolc]] (1914–1987) *[[Vinko Suhadolc]] (1916–1999) *[[Josef Suppan]] (Jožef Supan) (1828–1902) *[[Andrej Ferdinand Suppantschitsch]] (1806–1873) *[[Viktor Sušnik]] *[[Pavle Svete]] (1933–2021) *[[Luka Svetec]] (1826–1921) * [[Lev Svetek]] (1914–2005) * [[Matej Svetel]] (1934–2009) *[[Anton Svetina]] (ml.) (1891–1987) *[[Rok Svetlič]] (1973–) *[[Andrej Svetličič]] (1974–) == Š == *[[Karel Šavnik mlajši|Karel Šavnik]] (1874–1928) *[[Jasna Šegan]] *[[Jože Šegedin]] (1911–1973) *[[Alenka Šelih]] (1933–) *[[Rudi Šelih]] (1929–2024) *[[Vladimir Baltazar Šenk]] (1902–1969) *[[Miha Šepec]] (1955?/1974–) *[[Miha Šercer]] *[[Marija Šeruga Trplan]] *Boris Šetina (1933-) *Metoda Šetina (1934-2014) *[[Vida Šibenik]] (1944–2020) *[[Senka Šifkovič Vrbica]] *[[Ivan Vanek Šiftar]] (1919–1999) *[[Marjan Šiftar]] (1950–) *[[Janez Šinkovec]] (1928–2016) *[[Janez Šinkovec (mlajši)|Janez Šinkovec]] (1949–) *[[Ludvik Šivic]] (1859–1939) *[[Silvo Šivic]] (1909–1982) *[[Ignacij Škarja]]? (1760–1837) *[[Ivan Škarja]] (1879–1941) *[[Vladimir Škerlak star.]] (1909–2002) *[[Bogdan Škerlj]] (1912–1988) *[[Franc Škerlj (politik)|Franc Škerlj]] (1914–1998) *[[Ivan Škerlj|Ivan (Janez) Škerlj]] (1848–1932) *[[Milan Škerlj]] (1875–1947) *[[Tone Škerlj]] (1935–2022) *[[Drago Šketa]] (1969–) *[[Bojan Škof]] (1958–) *[[Bojan Škrk]] (1924–2003) *[[Mirjam Škrk]] (1947–2026) *[[Boštjan Škrlec]] (1971–) *[[Katja Škrubej]] (1971–) *[[Albin Šmajd]] (1904–1946) *[[Leopold Šmalc]] (1895–1971) *[[Konrad Šmid]] (1886–1954) *Lojze Šmid (1902–1969) *[[Janez Šmidovnik]] (1921–2016) *[[Boris Šnuderl]] (1926–2020) * [[Makso Šnuderl]] (1895–1979) *[[Štefan Šoba]] (1913–?) *[[Igor Šoltes]] (1964–) *[[Ivan Šorli]] (1853–1932) *[[Ivo Šorli]] (1877–1958) *[[Marko Šorli]] (1946–) *[[Tjaša Šorli]] *[[Tomo Šorli]] (1881–1923) *[[Bojan Špicar]] (1914–2008) *[[Ciril Špindler]] (1902–1975) *[[Primož Šporar]] (1971–) *[[Tilen Štajnpihler Božič]] *[[Boris Štefanec]] (1954–) *[[Katja Štemberger]] *[[Ivo Štempihar]] (1898–1955) *[[Juri Štempihar]] (1891–1978) *[[Valentin Štempihar]] (1851–1921) *[[Franjo Štiblar]] (1947–) *[[Stanko Štor]] (1890–1967) *[[Rudi Štravs]] (1953–) *[[Jožko Štrukelj]] (1928–2009) *Miha Štrukelj (1935–2023) *[[Milan Štrukelj]] (?–2025)? *[[Dušan Štrus]] (1979–) *[[Anton Štuhec]] (1884–1948) *[[Ivan Štuhec (pravnik)|Ivan Štuhec]] (1820–1885) *[[Leon Štukelj]] (1898–1999) *[[Miha Štukelj]] (1935–2023) *[[Lovro Šturm]] (1938–2021) *[[Milica Šturm]] (1939–) *[[Rado Šturm (pravnik)|Rado Šturm]] (1920–2016) *[[Katja Šugman Stubbs]] (1966–) *[[Vladimir Šuklje]] (1907–1984) *[[Peter Šuler]] *[[Janko Šuman]] (1867–1945) *[[Staša Šuster]] (1920–2021) *[[Ivan Šušteršič]] (1863–1925) *[[Dominika Švarc Pipan]] (1978–) *[[Anton Švigelj]] (1868–1954) == T == *[[Vlado Tance]] *[[Tjaša Tanko]] *[[Đorđe Tasić]] (1892–1943) *[[Ivan Tavčar]] (1851–1923) *[[Maruša Tekavčič Veber]] *[[Aleksander Ternovec]] (1935–2012) *[[Matej Ternovec|(Bogdan) Matej Ternovec]] (1842–1913) *[[Damijan Terpin]] (1963–) *[[Andraž Teršek]] (1975–) *[[Ana Testen]] *[[Anton Testen]] (1909–1997) *[[Franc Testen]] (1948–) *[[Bojan Tičar]] (1965–) *[[Luka Tičar]] *[[Lovro Toman]] (1827–1870) *[[Anton Tomažič]] (1950–) *[[Luka Martin Tomažič]] *[[Egon Tomc]] (1913–1969) *[[Matej Tominc]] (1790–1832) *[[Janez Tominec]] (1914–1980) *Janez Tominec (1924–2019) *[[Anka Tominšek]] (1935–) *[[Fran Tominšek]] (1868–1943) *[[Stanko Tominšek]] (1895–1961) *[[Teodor Tominšek]] (1902–1996) *[[Zora Tominšek Polak]] (1904–1975) *[[Anton Tomšič]] (1842–1871) *[[Ivan Tomšič (pravnik)|Ivan Tomšič]] (1902–1976) *[[Stanko Tomšič]] (1901–1945) *([[Tone Tomšič]] 1910–1942) *[[Vida Tomšič]] (1913–1998) *[[Frane Tončič]] (1893–1978) *[[Josip Tonkli]] (1834–1907) *[[Jurij Toplak]] (1977–) *[[Ludvik Toplak]] (1942–) *[[Janez Toplišek]] (1941–2019) *[[Albin Torelli]] (1898–1973) *([[Niko Toš]] 1934–) *[[Peter Toš]] (1939–2022) *[[Miha Trampuž]] (1950–) * [[Boštjan Tratar]] (1973–) *[[Jože Tratnik]] (1941–) *[[Maja Tratnik]] *[[Matjaž Tratnik]] (1957–) *[[Vladimir Travner]] (1886–1940) *[[Franc Trenz]] (1851–1921) *[[Drago Tribnik]] (1912–2009) *[[Katja Triller Vrtovec]] (1979–) *[[Karel Triller]] (1862–1926) *[[Duša Trobec Bučan]] (1958–) *[[Rudolf Trofenik]] (1911–1991) *[[Gorazd Trpin]] (1951–) *[[Alojzij Trstenjak]] (1887–1964) *[[Verica Trstenjak]] (1962–) *[[Boris Tuma]] (1909–1945) *[[Ferdinand Lev Tuma]] (1883–1961) * [[Henrik Tuma]] (1858–1935) *[[Boštjan J. Turk]] (1967–) *[[Robert Turk (pravnik)|Robert Turk]] *[[Danilo Türk]] (1952–) *[[Mirko Tušek]] (1918–2007) == U == * [[Lojze Ude starejši|Lojze Ude]] (1896–1982) *[[Lojze Ude mlajši|Lojze Ude]] (1936–) *[[Marija Ude Marinček]] (1932–2012) *[[Boris Uderman]] (1915–1987) *[[Karel Ulepič]] (Karel Aleksander Adam Ullepitsch) (1811–1862) *[[Matija Urankar]] *Janez Ulrich (prof. v Innsbrucku) *[[Anton Urbanc]] (1895–1956) *[[Peter Urbanc]] (1924–2016) *[[Cveto Uršič]] (1956–) *[[Franc Uršič (pravnik)|Franc Uršič]] (1855–1926) == V == *[[Boštjan Valenčič]] *[[Vlado Valenčič]] (1903–1999) *[[Sebastijan Valentan]] (1983–) *[[Dejan Valentinčič]] (1987–) *[[Luigi Varanelli]] *[[Ivan Vasič]] (1882–1967) *[[Katarina Vatovec]] *[[Miloš Vauhnik]] (1895–1983?) *[[Lado Vavpetič]] (1902–1982) *[[Bojan Vavtar]] (1958–) *[[Andrej Veble]] (1887–1979) *[[Urška Velikonja]] (1978–) *[[Gregor Velkaverh]] (1952–) *[[Miha Velkavrh]] (1952–) *[[Ivan Vencajz]] (1844–1913) *[[Vanja Verdel Kokol]] *[[Roman Vertovec]] (1934–) *[[Fran Vesej (odvetnik)|Fran Vesel]] (1894–1954) *[[Janez Vesel|Janez (Jovan) Vesel]] - Koseski (1798–1884) *[[Meta Vesel Valentinčič]] (1951–) *[[Tomaž Vesel]] (1967–) *[[Oton Vidic]] (1867–1944) *[[Cvetko Vidmar]] (1932–2021) *[[Jure Vidmar]] - ''Maastricht'' - ''prof. medn. prava'' *[[Vladimir Vidmar]] (1936–1996) *[[Fran Vidovič]] (1879–1951) *[[Josip Vilfan (politik)|Josip Vilfan]] (1878–1955) *[[Joža Vilfan]] (1908–1987) *[[Marjeta Vilfan]] *[[Sergij Vilfan]] (1919–1996) *[[Gregor Virant]] (1969–) *[[Franc Višnikar]] (1848–1914) *[[Ana Vlahek]] (1979/80–) *[[Patrick Vlačič]] (1970–) *[[Janez Vlaj]] *[[Stane Vlaj]] (1946–2014) *[[Fran Vodopivec]] (1879–1930) *[[Hilarij Vodopivec]] (1868–1930) * [[Katja Vodopivec]] (1917–2012) * [[Vlado Vodopivec]] (1916–1982) *[[Zvone Vodovnik]] (1952–) *[[Božo Vodušek]] (1905–1978) *[[Valens Vodušek]] (1912–1989) *[[Žiga Vodušek]] (1913–2014) *[[Lojze Vogrič]] (1902–1987) *[[Andrej Vojska]] (1828–1903) *[[Matej Vojska]] *[[Edvard Volčič]] (1858–1911) *[[Andrej Volkar]] "Hrabroslav" (1847–1930) *[[Alojzij Voršič]] (1888–1973) *[[Josip Voršič]] (1903–1945) *[[Rudi Vouk]] (1965–) *[[Viktor Vovk]] (1893–1968) *[[Helena U. Vrabec]] *[[Edvard Vračko]] (1898–1984) *[[Janko Vrančič]] (1889–1959) *[[Mateja Vraničar Erman]] (1965–) * [[Branko Vrčon]] (1907–1990) * [[Ivo Vrečer]] (1898–1978) * [[Josip Vrečko]] (1856–1931) *[[Renato Vrenčur]] *[[Lojze Vrtačnik|Alojzij (Lojze) Vrtačnik]] (1884–1964) *[[Ivan Vrtačnik]] (?–1947) *[[Mirko Vrtačnik]] (1950–2018) *[[Vinko Vrhunec]] (1895–1981) *[[Svetozar Vuga]] - Žarko (1914–?) *[[Martina Vuk]] (1979–) == W == * [[Nana Weber]] *[[Dragica Wedam Lukić]] (1949–) * [[Petra Weingerl]] *[[Jurij Kornelij Weinzerle]] (16./17.stol.) *[[Fran Windischer]] (1877–1955) *[[Andrej Winkler]] (1825–1916) *[[Janez Winkler]] (1927–2023) *Georg/[[Jurij Wohiniz]]/[[Jurij Bohinjec]] (~1618–1684) *[[Miha Wohinz]] (1930–2011) == Z == *[[Bojan Zabel]] (1930–2023) *[[Mojca Zadravec]] *[[Dean Zagorac]] ? *[[Saša Zagorc]] (1977–) *Drago Zajc (star.) (1912–1944) *[[Drago Zajc]] ml. (1938–2023) *[[Katarina Zajc|Katarina (Katra) Zajc]] (1967–) *[[Marjan Zajec]] (1905–1985) *[[Aleš Zalar]] (1961–) *[[Boštjan Zalar]] *[[Drago Zalar]] (1909–2000) *[[Valentin Zarnik]] ([[1837|1837–]][[1888]]) *[[Roman Završek]] *[[Aleš Završnik]] (1977–) *[[Fran Zbašnik]] (1855–1935) *[[Josip Zdolšek]] (1876–1932) *[[Ksenija Zeilhofer Orehek]] *[[Sabina Zgaga Markelj]] *[[Miša Zgonec Rožej]] *[[Anton Edvard Zhishman]] (Čižman) *[[Andraž Zidar]] (1971–) *[[Barbara Zobec]] (1955–) *[[Ivan Zobec]] (1890–1979) *[[Jan Zobec]] (195#–) *[[Živko Zobec]] (1926–1988) *[[Vinko Zorc]] (1893–1971) *[[Igor Zorčič]] (1978–) *[[Anton-Nino Zupan]] (1906–1986) *[[Boštjan Marija Zupančič|Boštjan M. Zupančič]] (1947–) *[[Ferdinand Zupančič]] (?–1873) * [[Karel Zupančič]] (1934–) * [[Mihael Zupančič]] (1973–) * [[Jernej Zupanec]] (1810–1898) * [[Franci Zwitter]] (1913–1994) == Ž == *[[Jože Žabkar (pravnik)|Jože Žabkar]] (1915–?) *[[Jožef Žabkar]] (1914–1984) *[[Mitja Žagar]] (1961–) *[[Ciril Žakelj]] (1914–1979) *[[Martin Žalik]] (1914–1969) *[[Vesna Žalik]] *[[Ciril Žebot]] (1914–1989) *[[Vid Žepič]] *[[Gregor Žerjav]] (1882–1929) *[[Matija Žgur]] *[[Mirko Žgur]] (1912–1983) *[[Jožko Žiberna|Jožko (Josip) Žiberna]] (1910–2002) *[[Franc Žibert (pravnik)|Franc Žibert]] (1949–) *[[Danijel Žibret]] (1967–) *[[Alojz Žigon]] (?–1964), predsednik SNČ *[[Anton Žigon]] (1828–1882) *[[Janko Žirovnik mlajši]] (1880–1960) *[[Neda Žirovnik]] ([[Neda Pogačnik]])? (1914–1979) * [[Stanislav Žitko]] (1896–1970) *[[Gašper Žitnik]] (~1535~1585) *[[Ignacij Žitnik]] (1857–1913) *[[Ciril Žižek]] (1890–1974) *[[Franc Žižek (pravnik)|Franc Žižek]] (1876–1938) *[[Mirko Žlender]] (1924–2005) *[[Otokar Žlindra]] (?–1977) *[[Josip Žmavec]] (1874–?) *[[Boris Žnidarič]] (1948–) *[[Viktorija Žnidaršič Skubic]] (1972–) *Anton Žnideršič (1896–1980) *[[Ivan Žolger]] (1867–1925) *[[Josip Žontar]] (1895–1982) *[[Danila Žorž]] (1979–) *[[Bruna Žuber]] (1989–) *[[Anton Žun]] (1907–1978) *[[Uroš Žun]] (1903–1977) *[[Valentin Žun]] (1873–1918) *[[Franc Župnek]] (1860–1938) *[[Jurij Žurej]] *[[Ivan Žužek]] (1924–2004) *[[Ivan Žužek (pravnik)|Ivan Žužek]] (1938–1995) *[[Leopold Žužek]] (1877–1927) *[[Drago Žvab]] (1927–1988) *[[Rok Žvelc]] == Glej tudi == * [[seznam slovenskih odvetnikov]] * [[seznam slovenskih politikov]] {{seznami narodov po poklicu|pravnikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Pravniki]] [[Kategorija:Slovenski pravniki|*]] 8llpphoynj7pzfsx87dpc3davfxazl0 6759840 6759653 2026-10-02T22:00:46Z ~2026-44996-51 264415 /* K */ 6759840 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[pravnik]]ov:''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Niko Abrahamsberg|Niko(laj) Abrahamsberg]] (1947–) *[[Filip Abram]] (1835–1903) *[[Josip Abram]] (1832–1907) *[[Josip Abram (odvetnik)|Josip Abram]] (1865–1952) *[[Matej Accetto]] (1974–) *[[Zdenka Adamič]] (1910–1997) *[[Juro Adlešič]] (1884–1968) *[[Josip Agneletto]] (1884–1960) *[[Jakob Ahačič]] *[[Sara Ahlin Doljak]] (1974–) *[[Matjaž Ambrož]] (1977–) *[[Mihael Ambrož]] (1808–1864) *[[Borut Ambrožič]] (1970–) *[[Rudolf Andrejka]] (1880–1948) *[[Vilko Andronja|Vilko Androjna]] (1913–1984) *[[Lidija Apohal Vučkovič]] (1954–) *[[Pavel Apovnik]] (1935–) *[[Metka Arah]] * [[France Arhar]] (1948–) *[[Andrej Auersperger Matić]] *[[Matej Avbelj]] (1980–) *([[Viktor Avbelj]])? == B == * [[Janko Babnik]] (1861–1927) *?? [[Bajec]] - zvezni sodnik? *[[Stojan Albert Bajič]] (1901–1974) *[[Franc Bajlec]] (1902–1991) *[[Vlado Balažic|Vlado (Vladimir) Balažic]] *[[Vilko Baltič]] (1878–1959) *[[Andrej Baraga]] (1965–2022) *[[Samo Bardutzky]] * [[Lovro Baš]] (1849–1924) * [[Fran Baša]] (1901–1972) *[[Milan Baškovič]] (1929–2024) * [[Tone Batagelj]] (1894–1974) * [[Ljubo Bavcon]] (1924–2021) * [[Aleš Bebler]] (1907–1981) * [[Peter Bekeš]] (1946–2015) *[[Ivan Bele]] (1902–1983) *[[Ivan Bele]] (1937–2019) *[[Marjan Bele]] (1906–1944?) *[[Nataša Belopavlovič]] (1949–) * [[Ivo Benkovič (pravnik)|Ivo (Ivan) Benkovič]] (1875–1943) *[[Jaromir Beran]] (1909–2002) *[[Andrej Berden]] (1949–) *[[Katarina Bergant]] *[[Vesna Bergant Rakočević]] (1970–) *[[Jože Bernik]] (1924–2011) *[[Katarina Bervar Sternad]] (1975–) *[[Engelbert Besednjak]] (1884–1968) *[[Nina Betetto]] (1962–) * [[Božidar Bežek]] (1866–1935) *[[Rupert Bežek]] (1858–1903) *([[Adolf Bibič]] 1933–1996) *([[Aleksander Bilimovič]] 1876–1963) * [[Josip Bitežnik]] (1891–1960) *[[Mitja Bitežnik]] (1924–2008) *Dušan Blaganje? *[[Matej Blatnik]] *[[Ivan Blažir]] (1820–1866) *[[Lovro Bogataj]] (1889–1967) *[[Maja Bogataj Jančič]] (1973–) * [[Rado Bohinc]] (1949–) * [[Joža Bohinjec]] (1880–1941) *[[Jurij Bohinjec]] (Georg/[[Jurij Wohiniz]]) (~1618–1684) * [[Borut Bohte]] (1932–2024) *[[Jožica Boljte Brus]] (1953–) * [[Jože Boncelj]] (1911–1986) * [[Rado Bordon]] (1915–1992) *[[Marko Bošnjak]] (1974–) *[[Ana Božič Penko]] * [[Anton Božič]] (1876–1933) * [[Mirko Božič]] (1884–?) * [[Erika Braniselj]] (?—2013) *[[Borut Bratina]] (1957–) * [[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]] (1910–1989) * [[Franc Anton Breckerfeld]] ( *[[Janko Brejc]] (1869–1934) *[[Mihael Brejc]] (1947–) *[[Zdenka Brejc Perne]] (1908–1964) *[[Stana Brezar]] (1916–1994) *[[Barbara Brezigar]] (1953–) *[[Jaka Brezigar]] * [[Milko Brezigar]] (1886–1958) *[[Igor Breznik]] (1917–1945) *[[Janez Breznik]] (1942–) *[[Borut Brezovar]] *[[Nejc Brezovar]] (1983–) *[[Boštjan Brezovnik]] (1976–) *([[Milan Brglez]] 1967–) * [[Arnošt Brilej]] (1891–1953) *[[Jože Brilej]] (1910–1981) *[[Franci Brinc]] (1935–) *[[Martin Briški]] (1914–1993) *[[Maja Brkan]] *[[Ivan Brlek|Ivan (Mijo) Brlek]] (1911–1984) * [[Anton Brumen]] (1857–1930) * [[Marko Brus]] (1966–) *[[Anjuta Bubnov Škoberne]] (1943–) *([[Bojko Bučar]] 1951–) * [[France Bučar]] (1923–2015) *[[Janez Bučar]] (1822–1859) * [[Julij Bučar]] (1857–1919) * [[Julij Bučar ml.]] (1889–1974) * [[Pavel Budin]] (1952–2000) *[[Bojan Bugarič]] (1965–) *[[Miha Butina]] (1907–1980) == C == *[[Pavle Car]] *[[France Casar - Ferko|France Casar]] (1910–1943) *[[Bernard Cek]] *[[Nina Cek]] *[[Edvard Centrih]] (1933–1998) *[[Božo Cerar]] (1949–) *[[Miroslav Cerar]] (1939–) *[[Miro Cerar ml.]] (1963–) *[[Zdenka Cerar]] (1941–2013) *[[Matej Cigale]] (1819–1889) *[[Stojan Cigoj]] (1920–1989) *[[Rafael Cijan]] (1935–2015) * [[Joannes Rudolphus Coraduzzi|Janez Rudolf Coraduzzi]] (1663–1717) * [[Etbin Henrik Costa]] (1832–1875) *[[Dušan Cotič]] (1922–2015) *[[Blaž Crobath]] (1797–1848) *[[Josip Cugmus]] (1884–1960) *[[Katica Cukjati]] (1949–2016) *[[Aleksej Cvetko]] (1945–2017) == Č == *([[Tomaž Čas]]) *[[Janez Čebulj]] (1957–) *[[Aleksander Čeferin]] (1967–) *[[Emil Čeferin]] (1912–1997) *[[Peter Čeferin]] (1938–) *[[Rok Čeferin]] (1964–) *[[Darko Černej]] (1906–1990) *[[Samo Červek]] (1969–) *[[Janko Česnik]] (1932–) *([[Gorazd Čibej]]) *[[Aleksander Čičerov]] (1949–2022) *[[Anton Edvard Čižman]]/Zhishman (1821–1874) *[[Josip Čižman]]/Zhishman (1820–1894) * [[Ivan Marija Čok]] (1886–1948) * [[Vida Čok]] (1931–2023) * [[Anton Čop]] (1786–1865) *[[Janez Čop (1810)|Janez Čop]] (1810/3–1845) *[[Uroš Čop]] *[[Kristina Čufar]] *[[Matej Čujovič]] (1976–) == D == *[[Mirjan Damaška]] (1931–) (hrv.?-amer.) *[[Viktor Damjan]] (1915–1981) *[[Janko Debelak]] (1868–1925) *[[Slavko Debelak]] (1947–2013) - odgovoren za "izbris" *[[Ivan Dečko]] (1859–1908) *[[Mitja Deisinger]] (1942–2026) *Vladimir Dejan (1954) * [[Jože Dekleva]] (1899–1969) * [[Anton Delak]] (1927–2002) *[[Drago Demšar]] (1942–2017) *[[Jožef Anton Demšar]] (1709–1770) *[[Franjo Derenčin]] (1906–1963) * [[Josip Dermastia]] (1879–1952) * [[Marijan Dermastia]] (1911–1971) *[[Anton Dermota (politik)|Anton Dermota]] (1876–1914) *[[Edvard Dev]] (1834–1917) *[[Miroslav Dev]] * [[Oskar Dev]] (1868–1932) *[[Silvo Devetak]] (1938–) *[[Aljoša Dežman]] *[[Zlatan Dežman]] (1951–) *[[Avgust Dimitz]] (1827–1886) *[[Vladimir Dintinjana]] (1915–2002) *[[Tina Divjak]] (1981–) *[[Karel Dobida]] (1896–1964) *[[Adolf Dobovišek]] (1907–1977) *[[Rudolf Dobovišek]] (1891–1961) *([[Bojan Dobovšek]] 1962–) *[[Albin Dobrajc]] (1908–1980) *[[Polonca Dobrajc]] *[[Alojz Dobravec]] (1811–1871) *[[Helga Dobrin]] *[[Tanja Dobrin]] (r. [[Pirc]]) *[[Tone Dolčič]] (1954–2022) *[[Bojan Dolenc]] (1949–) *[[Jurij Dolenc]] (–) *[[Matija Dolenc]] (1810–1876) * [[Metod Dolenc]] (1875–1941) *[[Mile Dolenc]] *[[Pavel Dolenc]] (1942–2018) *[[Ščitomir Dolenc]] (1873–1946) *[[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]] (1764–1858) *[[Tomaž Dolinar]] (1760–1839) *[[Josip Doljak]] (1820–1861) *[[Karlo Doljak]] (Karol/Carlo Doliac) (1805–1898) *[[Janez Gregor Dolničar]] (1655–1719) *[[Matej Dolničar]] (1908–1991) *[[Janko Dolžan]] (1883–1949) *[[Silvester Domicelj]] (1868–1938) *[[Andrej Nikolaj Dominico]] (1869–1961) *Fran Dominko (1870–1921) *[[Miha Dominko]] *[[Andrej Dominkuš]] (1797–1851) *[[Ferdinand Dominkuš]] (1829–1901) *[[Brigita Domjan Pavlin]] *[[Danilo Dougan]] (1909–1993) *[[Gašper Dovžan]] (1976–) *[[Mojca Drčar Murko]] (1942–) *[[Simona Drenik Bavdek]] (1975–) *[[Katja Drnovšek]] *[[Eneja Drobež]] *[[Anton Drobnič]] (1928–2018) *[[Lidija Drobnič]] (1931–2021) *[[Živa Drol Novak]] *[[Gregor Dugar]] *[[Jana Dular]] *[[Marijan Dular]] (1910–2005) *[[Milan Dular (gospodarstvenik)|Milan Dular]] (1901–1980) *[[Uroš Dular]] (1941–) == Đ == * [[Miodrag Đorđević (sodnik)|Miodrag Đorđević]] (1955–) == E == *[[Erik Eberl]] (1885–1947) *[[Stevo Eberl]] (1938–1985) *[[Andrej Ekart]] *[[Fran Eller]] (1873–1956) *[[Franc Anton Erberg]] (1695–1756) *[[Franc Jakob Erberg]] (1630–1690) *[[Janez Adam Erberg]] (1668–1723) *[[Janez Benjamin Erberg]] (1699–1759) *[[Janez Danijel Erberg]] (1647–1716) *[[Jožef Ferdinand Erberg]] (1795–1847) *[[Anže Erbežnik]] (1976–) *[[Ivan Erhartič|Ivan (Janko) Erhartič]] (1859–?) *[[Karl Erjavec]] (1960–) *[[Tina Eržen]] (1971–) *[[Silva Exel Škerlak]] (1906–1987) == F == *[[Mohor Fajdiga]] *[[Peter Falatov]] (1939–2020) *[[Aleksander Fatur]] (1878–1946) *[[Julij Felaher]] (1895–1969) *[[Aleš Ferčič]] *[[Josip Ferfolja]] (1880–1958) *[[Andrej Ferjančič]] (1848–1927) *[[Boštjan Ferk]] (1979–) *[[Petra Ferk]] *[[Andrej Ferlinc]] *[[Maja Ferlinc]] *[[Oton Fettich-Frankheim]] (1885–1945) *[[Veronika Fikfak]] *[[Katja Filipčič]] *Filipec *[[Ludvik Filipič]] (1850–1911) *[[Boris Filli]] (1931–2011) *[[Mirko Finderle]] (1918–2012) *[[Andrej Fink|Andrej (Andés) Fink]] (1947–) *[[Božidar Fink]] (1920–2013) *[[Alojzij Finžgar]] (1902–1994) *[[Peter Fister]] (1759–1800) * [[Zvonko Fišer]] (1949–) *[[Benjamin Flander]] *[[Janvid Flere]] (1914–1996) *[[Slavko Flis]] (1922–2002) *[[Janez Štefan Florjančič]] (1663–1709) *[[Vladimir Foerster]] (1868–1942) *[[Josip Fon (pravnik)|Josip Fon]] (1865–1925) *[[Valentina Franca]] *[[Tanja Frank Eler]]  *[[Ivan Franko (slovenski častnik)|Ivan Franko]] (1922–2009) *[[Katja Franko]] Aas *[[Anton Gašper Frantar]] (1948–2021) *[[Franc Friškovec]] (? –1993) *[[Anton Furlan (pravnik)|Anton Furlan]] (1867 - ?) *[[Boris Furlan]] (1894–1957) *[[Borut Furlan (zdravnik)|Borut Furlan]] (1921–1973) *[[Harij Furlan]] (1965–) == G == *Milko Gaber *[[Aleš Galič]] (1968–) *[[Damjan Gantar]] (196?–) *[[Pavle Gantar (pravnik)]] *[[Milan Gaspari]] (1933–2001) *[[Miroslava Geč Korošec]] (1939–2002) *[[Franci Gerbec]] *[[Josip Gerdešič]] (1834–1914) *[[Ivan Geršak]] (1838–1911) *[[Adalbert Gertscher]] (1846–1908) *[[Anton Gertscher]]/Grčar ([[1817]]–[[1889]]) *[[Lev Geržinič]] (1916–2012) *[[Vladimir Glaser]] (1894–1975) *[[Franc Glavan]] (1927–) *[[Anton Globočnik]] (1825–1912) *[[Viktor Globočnik]] (1852–1898) *[[Vladimir Globočnik]] (1860–1939) *[[Rupko Godec]] (1925–2022) *[[Franc Godeša]] (1934–) *[[Gregor Godeša]] *[[Anton Gogola]]/Gogala (1780–1841) *[[Ivan Gogala]] ([[Gogola]]) (1850–1901) *[[Jože Gogala]] (1916–2011) *[[Miroslav Gogala|Miroslav (Mirko) Gogala]] (1919–2015) *[[Adolf Golia]] (1889–1976) *[[Gustav Golia]] (1879–1947) *[[Ludvik Golia]] (1846–1908) *[[Vladimir Golia]] (? –1966) *[[Matija Golob]] (1922–[[1995]]) *[[Peter Golob]] (1964–) *[[Alojz Goričan]] (1888–1968) *[[Jože Goričar (diplomat)|Jože (Josip) Goričar]] (1873–1955) *[[Jože Goričar]] (1907–1985) *[[Anton Gorjup]] (1812–1883) *[[France Gorjup]] (1939–2026) *[[Mitja Gorjup]] (1943–1977) *[[Miloš Gorkič]] (1922–2020) *[[Primož Gorkič]] (1979/80–)? *[[France Goršič]] (1877–1967) * [[Andrej Gosar]] (1887–1970) *[[Andrej Gostiša]] (1821–1875) *[[Lana Katarina Gotvan]] *[[Franc Grad]] (1948–) *[[Alojz Gradnik]] (1882–1967) *[[Božo Grafenauer]] (1950–) *[[Barbara Granda]] (1982–) *[[Luka Grasselli]] *[[Mirko Grasselli]] (1874–1950) *[[Neža Grasselli]] *[[Peter Grasselli]] (1841–1933) *[[Mateja Grašek]] *[[Alojzij Gregorič]] (1843–1886) *[[Florijan Gregorič]] (1883–1963) *Jože Gregorič (1933–2011) *[[Gustav Gregorin]] (1860–1942) *[[Matevž Grilc]] (1946–) *[[Peter Grilc]] (1961–) *[[Roland Grilc]] *[[Vatroslav Grill]] (1899–1976) *[[Davorin Gros]] (1897–1989) *[[Josipina Grosman|Josipina (Fini) Grosman]] (r. [[Ahačič]]) (1908–1980) *[[Karol Grossmann]] (1864–1929) *[[Vladimir Grosman]] (1905–1992) *[[Jurij Groznik]] (generalni državni odvetnik) *[[Igo Gruden]] (1893–1948) *[[Ludvik Gruden]] (1903–1974) *[[Matjaž Gruden]] (1965–) *[[Ignacij Gruntar]] (1844–1922) == H == * [[Henrik Haas]] (1864–1925) * [[Lovro Hacin]] (1886–1946) * [[Miha Hafner]] (1986–) * [[Ferenc Hajós]] (1935–) * [[Jurij Hladnik (pravnik)|Jurij Hladnik]] (1799–po 1848) * [[France Hočevar]] (1913–1992) * [[Janez Jurij Hočevar]] (1656–1714) * Mirko Hočevar * [[Beti Hohler]] (1981–) * [[Ivan Hojnik]] (1884–1939) * [[Janja Hojnik]] (1979–) * [[Borut Holcman]] ( * [[Danijela Horvat]] * [[Mitja Horvat]] (1961–) * [[Vladimir Horvat]] (1958–) * [[Juro Hrašovec]] (1858–1957) * [[Jakob Hren]] (1830–1924) * [[Ivan Milan Hribar]] (1875–1909) * [[Stane Hribar]] (1907–2003)? * [[Svetozar Hribar]] (1909–1996) * [[Jože Hribernik]] (1938–) * [[Tone Hribovšek]] (1935–) * [[Aleksander Hudovernik]] (1861–1931) * [[Jožko Humar]] (1914–2008) * [[Silva Humer]] == I == * [[Albin Igličar]] (1947–) *[[Marko Ilešič]] (1947–2024) *[[Meta Ilešič]] (r. [[Žužek]]) (1921–2022) *[[Mirko Ilešič]] (1950–1999) *[[Charles F. Ipavec]] (1921–2012) *[[Larisa Istenič]] *[[Blaž Ivanc]] *[[Tjaša Ivanc]] *[[Šime Ivanjko]] (1938–) == J == *[[Dunja Jadek Pensa]] (1959–) *[[Irena Jager Agius]] *[[Matjaž Jager]] *[[Nina Ana Jäger]] *[[Klemen Jaklič]] (1975–) *[[Avgust Jakopič (pravnik)|Avgust Jakopič]] (1848–1924) *[[Jožef Jakopič]] (1841–1894) *[[Vid Jakulin]] (1960–) *[[Peter Jambrek]] (1940–) *[[Jernej Jan]] (1935–2010) *[[Martin Jančar]] *[[Franc Jančigaj]] (1878–1945) *[[Breda Janežič]] (1948–1995) *[[Konrad Janežič]] (1867–1945) *[[Alojz Janko]] (1943–2019) *[[Frančišek Jarc]] (1891–1978) *[[Mihail Jasinski]] (1862–1935) *[[Milena Jazbec Lamut]] *[[Andraž Jeglič]] (1865–1937) *[[Barbara Jelčić]] (1940–) *[[Tone Jelen]] (1916–2013) *[[Celestin Jelenc]] (1884–1968) *[[Franc Ksaver Jelenc]] (1749–1805) *[[Alenka Jelenc Puklavec]] (1940–2022) *[[Dušan Jelušič]] (1920–1998) *[[Mihael Jenčič]] (1946–) *[[Marjan Jenko]] (1913–2006) *[[Simon Jenko]] (1835–1869) *[[Hinko Jenull]] (1952–) *[[Janko Jeri]] (1927–2002) *[[Maks Jerič]] (1885–1949) *[[Tone Jerovšek]] (1941–) * [[Miro Jeršič]] (1902–1981) *[[Rok Jesenko]] (1880–1966) *[[Aleksander Jevšek]] (1961–) *[[Maksimilijan Jezernik]] (1922–2015) *[[Savin Jogan]] (1937–) *[[Albin Juhart]] (1893–1972) *[[Jože Juhart]] (1906–1967) *[[Miha Juhart]] (1963–) *[[Ilja Jurančič]] (1929–2006) *[[Vladimir Jurančič]] (1927–) *[[Josip Jurca]] (1884–1963) *[[Peter Juren]] (1930–2021) *[[Ivan Jurkovič]] (1952–) (cerkveni pravnik) * [[Joso Jurkovič]] (1888–1940) *[[Margerita Jurkovič]] *[[Franc Jurtela]] (1853–1926) *[[Ivan Justin]] (1930–) *[[Alojzij Juvan]] (1886–1960) *[[Friderik Juvančič]] (1873–1947) == K == *[[Leopold Kacijanar]] (1665–1705) *[[Zdravko Kalan]] (1906–1992) *[[Marko Kambič]] (1963–) *[[Miha Kambič]] (1888–1981) *[[Mitja Kamušič]] (1924–1994) *[[Zoran Kanduč]] (1962–) *[[Jakob Kandut]] (1913–1996) *[[Josip Karlovšek]] (1867 – 1950) *[[Franc Samuel Karpe]] (1747–1806) *[[Vinko Kastelic (*1932)|Vinko Kastelic]] (1932–) *[[Andreja Katič]] (1969–) *[[Igor Kaučič]] (1954–) *[[Andreja Kavar Vidmar]] (1938–) *[[Jakob Kavčič (pravnik)|Jakob Kavčič]] (1851–1923) *[[Josip Kavčič|Josip (Jožef) Kavčič]] (1821–1903) *[[Matija Kavčič]] (1802–1863) *[[Vladimir Kavčič]] (1932–2024) *[[Ivan Kavčnik (pravnik)|Ivan Kavčnik]] (1858–1922) *[[Mirko Kejžar]] (1897–1943) *[[Tamara Kek]] *[[Tomaž Keresteš]] (1972/3?–) *[[Robert Kermavner]] (1876–1927) *[[Janko Kersnik]] (1852–1897) *[[Janko Kersnik ml.]] (1881–1937) *[[Jožef Kersnik]] (1823–1877) *[[Ana Kerševan]] (1979–) *[[Erik Kerševan]] (1974–) *[[Peter Keršič]] (1881–1948) *[[Ciril Keršmanc]] ( *[[Urška Kežmah]] *[[Milan Kiauta]] (1909–1987) *[[Urška Klakočar Zupančič]] (1977–) *[[Ksenija Klampfer]] (1976–) *[[Marta Klampfer]] (1953–2016) *[[Goran Klemenčič]] (1972–) *[[Nada Klemenčič]] (1939–) *[[Tone Klemenčič]] (1913–2001) *[[Josip Klepec]] (1887?–1938) *[[Peter Klinar]] (st./ml.) (1900–1980 in sociolog 1934–1994) *[[Rok Kljajič]] *[[Vera Klopčič]] (r. [[Osolnik]]) (1950–) *([[Klemen Klun]] 1971–) *[[Bojana Kmetec Rošic]] *[[Vladimir Knaflič]] (1888–1944?) *[[Rajko Knez]] (1969–) *[[Rihard Knez]] (1919–1993) *[[Aleš Kobal]] (1971–) *[[Miloš Kobal]] (1926–2018) * [[Božo Kobe]] (1913–1951) *[[Peter Kobe]] (1916–1995) *[[Gorazd Kobler]] (1949–2022) *[[Marijan Kocbek]] (1957–) *[[Jurij Koce]] (1902–1992) *[[Boris Kocijančič]] (1909–1968) * [[Janez Kocijančič]] (1941–2020) *[[Rudi Kocjančič]] (1939–2024) *[[Neža Kogovšek Šalamon]] (1978–) *[[Andreja Kokalj]] *[[Alojzij Kokalj]] (1869–1931) *[[Črtomir Kolenc]] (1914–2001) *[[Riko Kolenc]] (1916–2001) *[[Lidija Koman Perenič]] (1945–) *[[Gojmir Komar]] (1931–2002) *[[Milan Komar]] (1921–2006) *[[Danilo Komavli]] (1881–1967) *[[Franc Kočevar pl. Kondenheim]] (1833–1897) *[[Polonca Končar]] (1947–) *[[Mateja Končina Peternel]] (1966–) *[[Kostja Konvalinka]] (1913–1988) * [[Janez Kopač (pravnik)|Janez Kopač (Kopatch)]] (1793–1872) *[[Rok Koren]] (1962–2021) * [[Boštjan Koritnik]] (1979–) *[[Damjan Korošec]] (1968–) *[[Ivan Korošec]] (1913–1942) * [[Viktor Korošec]] (1899–1985) *[[Etelka Korpič - Horvat]] (1948–) *[[Mirko Koršič (sodnik)|Mirko Koršič]] (1880–1934) *[[Mirko Koršič]] (1914–1981) *[[Milan Korun]] (1886–1962) *[[Branko Korže]] *[[Albert Kos]] (1913–1947) *[[Anton Kos-Cestnikov]] (1837–1900) *[[Drago Kos]] (1961–) *[[Marjan Kos]] *[[Franc Kosar]] (1823–1894) * [[Jovan Vesel Koseski]] (1798–1884) * [[Vida Kosi]] (1921–2021) * [[Bogomir Kostanjevec|Bogomir (Mirko) Kostanjevec]] (1911–2012) * Karel Košenina * [[Alenka Košir]] (1975–) * [[Borut Košir]] (1954–) *[[Fedor Košir]] (1908–1972) *[[Milan Kosterca]] (1929–2014) *[[Lenart Košutnik]] (1980–) *Josip Kotnik ? *[[Sonja Kotnik]] (1956–) *[[Mitja Kovač]] *[[Polonca Kovač (pravnica)|Polonca Kovač]] (1971–) * [[Stane Kovač (sodnik)|Stane Kovač]] (1917–1996) *[[Blaž Kovačič Mlinar]] *[[Maša Kovič Dine]] *[[Boris Kovšca]] (1932–2022) *[[Jože Kozina]] (1960–) *[[Miha Kozinc]] (1952–) *[[Peter Kozler]] (1824–1879) *[[Andreja Krabonja]] *[[Dragana Kraigher Šenk]] (1937–1985) *[[Dušan Kraigher]]-Jug (1908–1943) *[[Nada Kraigher]] (1911–2000) *[[Vito Kraigher]] (1911–1945) *[[Jože Kranjc (pravnik)|Jože Kranjc]] (1946–) *[[Jožef Krajnc]] (1821–1875) *[[Milko Krajnc]] (1883–1965) *Anton Krajšek *[[Suzana Kraljič]]/Kraljić *[[Jerca Kramberger Škerl]] *[[Albert Kramer]] (1882–1943) *[[Irena Kranjc]] (1961–) *[[Janez Kranjc (pravnik)|Janez Kranjc]] (1949–) *[[Marko Kranjc]] (1888–1977) *[[Vesna Kranjc]] (1956–) *[[Ivan Kranjec]] *[[Katarina Krapež]] *[[Luka Kravina]]-Svitko (1891–1978) *[[Vladimir Kreč]] (1923–1999) *[[Viljem Krejči]] (1890–1962) * [[Gregor Gojmir Krek]] (1875–1942) *[[Miha Krek]] (1897–1969) *[[Anton Kremžar]] (1867–1927) *[[France Kremžar]] (1883–1954) *[[Barbara Kresal]] (1969–) *[[Katarina Kresal]] (1973–) *[[Katarina Kresal Šoltes]] (1966–) *[[Marija Krisper Kramberger|Marija Krisper-Kramberger]] (1946–) *[[Valentin Krisper (odvetnik)|Valentin Krisper]] (1860–1931) *[[Andrej Kristan]] * [[Ivan Kristan (pravnik)|Ivan Kristan]] (1930–2023) * [[Matevž Krivic]] (1942–) *[[Rudolf Krivic]] (1887–1983) *[[Vladimir Krivic]] (1914–1996) *[[Anton Kržišnik]] (1890–1973) *[[Ciril Kržišnik]] (1909–1999) *[[Mojca Kucler Dolinar]] (1972–) *[[Milan Kučan]] (1941–) *[[Anton Kuder]] (1870–1944) *[[Alenka Kuhelj]] (1942–) *[[Angelo Kukanja]] (1905–1977) *[[Bojan Kukec]] (1952–2011) *[[Vladimir Kukman]] (1902–1982) *[[Damjan Kukovec]] (1977–) *[[Vekoslav Kukovec]] (1876–1951) *[[Janko Kuster]] (1925–1998) *Josip Kušar (1865–1913) * [[Gorazd Kušej]] (1907–1985) * [[Radoslav Kušej]] (1875–1941) * [[Bojana Kvas]] *[[Jožef Kovač]] (1965-) == L == *[[Peter Laharnar]] (1858–1932) *[[Ladislav Lajovic|Ladi(slav) Lajovic]] (1896–1977) *[[Vid Lajovic]] (1917–1977) *[[Rok Lampe]] (1973–) *[[Ivan Lamut]] (1879–1937) *Lamut *[[Stanko Lapajne]] (1878–1941) *[[Štefan Lapajne]] (1855–1912) *[[Fran Lasič]] (1864?–1944) *[[Henrik Lasič (?|Henrik Lasič]] (1868–1944) *[[Stojan Lasič]] *[[Janko Lavrič]] (1900–1971) *[[Jože Lavrič]] (1903–1973) *[[Karel Lavrič]] (1818–1876) *[[Roman Lavtar]]? *[[Darja Lavtižar Bebler]] (1950–) *[[Viktor Lednik]] *[[Milan Lemež]] (1891–1971) *[[Janez Lenarčič]] (1967–) *[[Stane Lenardič]] (1918–2008) *[[Nikolaj Lenček]] (1858–1926) *[[Tina Lesar]] *[[Josip Leskovar]] (1875–1965) *[[Jernej Letnar Černič]] *[[Vladimir Levec]] (1877–1904) *[[Albert Levičnik]] (1846–1932/34) *[[Miloš Levičnik]] (1913—1994) *[[Jože Levstik]] (1908–1987) *[[Nikolaj Ignacij Lipič]] (1746–1817) *[[Franjo Lipold]] (1885–1970) *[[Martina Lippai]] *[[Artur Anton Lokar]] (1865–1926) *[[Franc Lokar|France Lokar]] (1890–1966) *[[Tomaž Longyka]] *[[Martin Lorbar]] (1922–2004) *[[Lenard Lotrič]] (1882–1941) *[[Ivan Lovrenčič]] (1878–1952) *[[Franc Lubej]] (1898–1985) *[[Marjana Lubej]] (1945–2021) *[[Jožef Luckmann]] (1760–1803) *[[Hinko Lučovnik]] (1902–1960) *[[Lenard Lotrič]] (1882–1941) *[[Janez Lukač]] (1931–2013) *[[Miroslav Lukan]] (1875–1939) *[[Jožef Lukman]] (1760–1803) *[[Ivan Lulik]] (1888–1947) *[[Aleksander Lunaček]] (1896–1969) *[[Andrej Luschin]] (1807–1879) *[[Arnold Luschin]] (1841–1932) *[[Karmen Lutman]] == M == * [[Viktor Maček]] (1903–1983) * [[Danilo Majaron]] (1859–1931) *[[Ferdinand Majaron]] (1903–1986) *[[Stanko Majcen]] (1888–1970) *[[Aleksander Maklecov]] (1884–1948) *[[Matija Malešič (pisatelj)|Matija Malešič]] (1891–1940) *[[Matija Malešič (politik)|Matija Malešič]] (1933–) *[[Martin Malnerič]] (1885–1958) *[[Pavel Marc]] (1902–1997) *[[Tadeja Marinič]] *([[Boštjan Markič]] 1934–1994) *[[Stane Markič]] (1928–2013) *[[Rudolf Marn]] (1875–1947) *[[Robert Marolt]] (1969–) *[[Ivan Martelanc (pravnik)|Ivan Martelanc]] (1902–1945) *Ivan Martelanc (1938) *[[Benjamin Marušič]] (1914–1981) * [[Drago Marušič (politik)|Drago Marušič]] (1884–1964) *[[Tomaž Marušič]] (1932–2011) *[[Kornelija Marzel]] *[[Branko Masleša]] *[[Martin Matek]] (1860–1930) *[[Arne Marjan Mavčič]] (1948–) *[[Anton Mažgon]] (1812–1849) *Anže Mediževec *[[Ervin Mejak]] (1899–1989) *[[Karel Mejak]] (1910–1994) *[[Vera Mejak]] (1943–) *[[Jelka Melik]] (1951–) *[[Maja Menard]] *[[Janez Mencinger]] (1838–1912) * [[Jože Mencinger]] (1941–2022) *[[Arne Mavčič]] (1948–) *[[Božidar Merc]] (1951–) *[[Peter Merc]] *[[Janez Metelko]] *[[Špelca Mežnar]] (1976–) *[[Tina Mežnar]] (1982–) *[[Mojca Mihelj Plesničar]] *[[Franc Miklavčič]] (1921–2008) *[[Tomaž Miklavčič]] *([[Franc Miklošič]]) *[[Fortunant Mikuletič|Fortunat Mikuletič]] ([[1886]]–[[1965]]) *[[Anton Milavec]] *[[Fran Milčinski]] (1867–1932) * [[Janez Milčinski]] (1913–1993) * [[Henrik Mislej]] (1801–1863) * [[Luka Mišič]] (1986?–) *[[Jernej Mlakar]] (1924–1982) *([[Zdravko Mlinar]] 1933–) *[[Heli Modic|Heli(odor) Modic]] (1906–1985) *[[Milojka Modrijan]] (1945–) *[[Fran Mohorič]] (1866–1928) *[[Ivan Mohorič]] (1888–1980) *[[Jakob Mohorič]] (1888–1976) *[[Monald Koprski]] (1208–1278)? *[[Alfonz Mosche]]`(1839–1901) *[[Miroslav Mozetič]] (1950–) *[[Damjan Možina]] (1975–) *[[Dijana Možina Zupanc]] *[[Anton Mrak]] (1883–1961) *[[Miroslav Muha]] (1878–?) *[[Breda Mulec]] (1975–) * [[Avgust Munda]] (1886–1971) *[[Franc Munda]] (1831–1914) *[[Jakob Munda]] (1849–1926) *[[Jasna Murgel]] (1970–) *[[Ivo Murko]] (1909–1984) *[[Vladimir Murko]] (1906–1986) *[[Viktor Murnik]] (1874–1964) *[[Aleksij Mužina]] (1980? -) == N == * [[Ivan Nabernik]] (1842–1915) * [[Andrej Naglič]] (1978–) *[[Matjaž Nahtigal]] (1968–) *[[Matjaž Nanut]] (1969–2022) *[[Marko Natlačen]] (1886–1942) *[[Anton Nemec]] (1903–1988) *[[Janez Nemec]] (1912–2001) *[[Živa Nendl]] *[[Sebastian Nerad]] (197?–) *[[Aleš Novak]] (1974–) *[[Anton Novak]] (1956–) *[[Barbara Novak]] (1969–) *[[Bogdan Ciril Novak]] (1919–2011) *[[Darja Novak Krajšek]] *[[Fran Novak]] (1877–1944) *[[Janez Novak (pravnik)|Janez Novak]] (1939–) *[[Janže Novak]] (1893–1934) *[[Maja Novak]] (1960–) *[[Marko Novak]] (1967–) *[[Mitja Novak]] (1947–) *[[Vlasta Nussdorfer]] (1954–) == O == *[[France Oblak]] (1845–po?1917) *[[Janez Nepomuk Oblak]] (1780–1858) *[[Josip Oblak]] (1883–1956) *[[Josip Ciril Oblak]] (1877–1951) *[[Marjan Oblak]] (1926–2008) * [[Janez Obreza]] *[[Miran Ocepek]] (1950–) *[[Fran Ogrin]] (1880–1958) *[[Albin Ogris]] (1885–1959) *[[Viljem Ogrinc]] (1845–1883) *[[Stanko Ojnik]] (1932–2012) *[[Ivan Okretič]] (1860–1931) *[[Jožef Orel]] (1797–1874) *[[Vladimir Orel (pravnik)|Vladimir Orel]] (1886–1973) *[[Damjan Orož]] (1975–) *[[Stanko Osterc]] (1909–1983) *[[Matej Oštir]] *Jakob Otrin (1908-1987) *[[Kristina Ožbolt]] == P == * [[Anton Pace]] (1851–1923) * [[Jože Pacek (politik)]] *[[Josip Pajk]] *[[Silverij Pakiž]] *[[Anton Panjan]] *[[Franc Papež]] (1838–1929) *[[Oton Papež]] (1867–1940) *[[Viktor Papež]] (1943–) *[[Marko Engelbert Paradeiser]] *[[Andrej Parma]] (1973-) *[[Viktor Parma]] (1858–1924) *[[Ingo Paš]] (1941–2021) * [[Marijan Pavčnik]] (1946–) * [[Miroslav Pavlica]] (1910–1995) *Blaž Pipp (1967-) *[[Tomaž Pavčnik]] *[[Miloš Pavlica]] (1950–) *[[Miroslav Pavlica]] (1910–1995) *[[Martin Pavlič]] (1894–1979) *[[Peter Pavlič]] (1912–1991)? *[[Stane Pavlič]] (1914–1996) *[[Jože Pavličič]] (1916–2001) * [[Marko Pavliha]] (1962–) *[[Ciril Pavlin]] ([[1888|1888–]][[1964]]) *[[Janez Pečar]] (1924–2021) *[[Mirko Pečarič]] *[[Vladislav Pegan (pravnik)|Vladislav Pegan]] (1878–1955) *[[Martin Pegius]] (~1523–1592) *[[Igo Pehani]] (1886–1942) *F. A. Pelzhoffer *[[Jerneja Penca]] *[[Boštjan Penko]] (1961–) *[[Anton Perenič]] (1941–) *[[Lojze Peric]] (1909–1999) *[[Ljudevit Perič]] (1884–1926) * [[Ivan Perne]] (1889–1933) *[[Franc Pernek]] (1938–) *[[Jože Pernuš]] (1916–1997) *[[Milan Peroci]] (1922–2006) *[[Nina Peršak]] (1975–) *[[Blaž Peršin]] (1961–) *[[Milan Petek Levokov]] *[[Bogdan Petelin]] (1895–1954) *[[Stanko Peterin]] (1913–1998) *[[Ernest Petrič]] (1936–) *[[Dragan Petrovec]] (1952–) *[[Ivan Pintarič (bibliotekar)|Ivan Pintarič]] (1930–2010) *[[Nataša Pirc Musar]] (1968–) *[[Fedor Pirkmajer]] (1919–1996) *[[Otmar Pirkmajer]] (1888–1971) *[[Jakob Pirnat]] (1847–1924) *[[Janez Pirnat (pravnik)|Janez Pirnat]] (1909?–1996) *[[Rajko Pirnat]] (1951–) *[[Andrej Pirš (pravnik)|Andrej Pirš]] (1941–) *[[Lojze Piškur]] (1908–1982) * [[Leonid Pitamic]] (1885–1971) * [[Karel Pivk]] (1916–1967) ? *[[Hilda Marija Pivka]] (1943–2000) *[[Konrad Plauštajner]] (1941–2022) *[[Nina Plavšak]] (1960–) *[[Leopold Plenčič]] (1749–1830) *[[Ivan Ples]] (1886–1958) *[[Mojca Plesničar|Mojca M. Plesničar]] (-[[Mihelj]]) *[[Karel Pleško]] (1834–1899) *[[Senko Pličanič]] (1963–) *[[Jakob Ploj]] (1830–1899) *[[Mirko Ploj]] (1956–) * [[Miroslav Ploj]] (1862–1944) * [[Oton Ploj]] (1861–1947) *[[Tanja Poberžnik]] ([[1956]]–[[2018]]) *[[Janez Pogorelec]] (1964?–) *[[Peter Podgorelec]] *[[Karel Podgornik]] (1878–1962) *[[Bojan Podgoršek]] *[[Jernej Podlipnik]] *[[Klemen Podobnik]] (1975–) *[[Jasna Pogačar]] (1953–) *[[Peter Pogačar]] (1973–) *[[Feodor Maria Pogačnik]] (1908–1991) *[[Ferdinand Pogačnik]] (1839–1888) *[[Lovro Pogačnik]] (1880–1919) *[[Marjan Pogačnik (sodnik)]] *[[Neda Pogačnik]] ([[Žirovnik]]) (1914–1979) *[[Miha Pogačnik]] (1970–) *[[Neža Pogorelčnik Vogrinc]] *[[Janez Pogorelec]] *[[Klemen Pohar]] *[[Ada Polajnar Pavčnik]] (1947–) *[[Ana Polak Petrič]] (1978–) *[[Ernest Petrič]] (1936–) *[[Zora Polak Tominšek]] (1904–1975) * [[Janko Polec]] (1880–1956) *[[Julij Polec]] (1852–1941) *[[Svetozar Polič]] (1916–2011) *[[Vasilij Polič]] (1940–2023) * [[Zoran Polič]] (1912–1997) * [[Andra Pollak|Andra M. Pollak]] (1958–)(vrhovna sodnica v Kanadi) * [[Carlo Porenta]] (1814–1898) * [[Nataša Posel]] (1976–) *[[Jernej Potočar]] *[[Jožef Potočnik]] (1753–1808) *[[Miha Potočnik]] (1907–1995) *[[Ivo Potokar]] (1899–1945) *[[Miran Potrč]] (1938–2023) *[[Anton Požar]] (1861–1933) *[[Danilo Požar]] (1914–2005) *[[Dušan Požar]] (1928–2006?) *[[Mojca Prelesnik]] (1968–) *[[Saša Prelič]] *[[Janez Premk]] (1939–2017) *[[Boris Premrov]] (1906–1976) *[[Branko Premrov]] *[[Dragan Premrov]] (1912–1989) *[[Branko Premrou]] (1909–1986) *[[Miroslav Premrou]] (1871–1944) *[[Ferdinand Prenj]] (1876–1957) *[[Ljuba Prenner]] (1906–1977) *Marko? Prepeluh *[[Ivan Presker]] (1857–?) *[[France Prešeren]] (1800–1849) *Janez Krstnik Prešeren *[[Jakob Prešern]] (1888–1975) *[[Josip Pretnar]] (1891–1969), *[[Stojan Pretnar]] (1909–1999) *[[Matej Pretner]] (1858–1944) *[[Valentin Prevec]] (19.stol.) *Janez Prijatelj (1947--) *[[Marko Prijatelj]] (1952–) *[[Andreja Primec]] *[[Karlo Primožič]] (1939–2020) *[[Alojz Prinčič|Alojz (Lojze) Prinčič]] (1909–1976) *[[Tone Prosenc]] (1932–2024) *[[Jerneja Prostor]] *[[Boris Puc]] (1907–1975) *[[Dinko Puc]] (1879–1945) *[[Igor Puc]] (1906–1975) *[[Janko Pučnik]] (1957–) *[[Dušan Puh starejši]] (1922–) *[[Vitodrag Pukl]] (1930–2001) *[[August B. Pust]] (1938–) *[[Vladimir Pušenjak]] (1882–1936) == R == *[[Rado Race]] (1960–) *[[Zvezdan Radonjić]] (1961–) *[[Aleksander Radovan]] (1926–1993) *[[David Raišp]] *[[Barbara Rajgelj]] (1975–) *[[Štefan Rajh]] (1876–?) *[[Anton Rak]] (1803–1864) *[[Iztok Rakar]] (1974–) *[[Janez Lotar Rakovec]] (pl. Raigersfeld) (1729–1758) *[[Marko Rakovec]] (mednarodni) *[[Mojca Ramšak Pešec]] *[[Marko Rančigaj]] *[[Andraž Rangus]] *[[Alojzij Rant]] (1874–1943) *[[Franc Rapoc]] (1842–1882) *[[Franc Rapotec]] (1887–1976) *[[Vinko Rapotec]] (1889–1960) *[[Evgenij Ravnihar]] (1912–1949) *[[Nikomed Ravnihar]] (1840–1928) *[[Vladimir Ravnihar]] (1871–1954) *[[Aleksander Ravnikar]] (1951–2009) *[[Ludvik Ravnikar]] (1827–1901) *[[Andrej Razdrih]] (1952–) *[[Radoslav Jakob Razlag]] (1826–1880) *[[Joahim Ražem]] (1886–1966) *[[Anton Rebek]] (1857–1934) *[[Josip Regali]] (1880–1960) * [[Franc Regally|Fran(c) Regally]] (1870–1924) * ''[[Urša Regvar]]?'' * [[Matevž Reiser]] (1830–1895) * [[Otmar Reiser]] ([[1792]]–[[1868]]) * [[Albert Rejec]] (1899–1976) * [[Katja Rejec Longar]] *[[Franc Rekar]] (1866–1950) *[[Alojzij Remec]] (1886–1952) *[[Peter Pavel Remec]] (1925–2020) *[[Anton Remic]] (1748–1801) *[[Anton Rems]] (1932–2019) *[[Martina Repas]] *[[Franc Repič]] (1758–1812) *[[Borut Režek]] (1922–1971) *[[Josip Režek]] (1883–1966) *[[Miha Ribarič]] (1934–2026) *[[Josip Viktor Ribič]] (1846–1874) * [[Ciril Ribičič]] (1947–) *[[Nevenka Rihar]] *[[Vesna Rijavec]] (1958–) *Ivan Robnik *[[Jurij (Jorge) Rode]] (1937–2024) *[[Anton Rogina]] (1862–1944) *[[Anton Rojc]] (1820–1876) *[[Aleš Rosina]] (1937–2010) *[[Franjo Rosina]] (1863–1924) *[[Igor Rosina]] (1900–1969) *[[Jožef Rosina]] (1810–1889) *[[Anton Rous]] (1939–[[2024]]) *[[Jože Rovan]] (1923–2009) *[[Jernej Rovšek]] (1951–) *[[Andrej Rozman (pravnik)|Andrej Rozman]] (1956–) *Bor(ivoj) Rozman ? *[[Janez Nepomuk Rosmann|Janez Nepomuk Rozman/Rosmann]] (1774–1837) *[[Vilko Rozman]] (1912–2006) *[[Hugo Rožnik|Hugo (Franc) Rožnik]] (1891–1970) *[[Ivan Rudolf (odvetnik)|Ivan Rudolf]] (1855–1942) *[[Matija Rulitz]] (1805–1880) *[[Jože Ruparčič]] *[[Aljoša (Aleš) Rupel]] (1947?–) *[[Slavko Rupel]] (1921–2002) *[[Janko Rupnik|Janko (Ivan) Rupnik]] (1931–2003) *[[Vlado Rupnik]] (1899–1970) *[[Josip Rus]] (1893–1985) *[[Luka Rus]] (1767–1836) *[[Marko Rusjan]] (1974–) *[[Matija Rutar (pravnik)|Matija Rutar]] (1856–1941) *[[Miloš Rybář]] (1928–1995) *[[Otokar Rybář]] (1865–1927) *[[Vladimir Rybář]] (1894–1946) == S == *[[Štefan Sagadin]] (1878–1947) *[[Andrej Saje]] (1966–) *[[Bogomir Sajovic]] (1925–2008) *[[Ivan Sajovic]] (1884–1954) *[[Rudolf Sajovic]] (1888–1961) *[[Stanko Sajovic]] (1890–1963) *[[Nataša Samec Berghaus]] *[[Ana Samobor]] *[[Vasilka Sancin]] (1979–) *[[Jožef Savinšek]] (1831–1920) *[[Dušan Savnik]] (1919–1975) *[[Teodor Sbrizaj]] (1899–1980) *[[Franc Schaubach]] (1881–1954) *[[Dolfe Schauer]] (1902–1953) *[[Jožef Schneid-Treuenfeld|Jožef (Josef) Schneid-Treuenfeld]] (1839–1884) *[[Nina Scortegagna Kavčnik]] *[[Josip Sedej]] (1899–1977) *[[Jernej Sekolec]] (1948–) *[[Jernej Seljak|Jernej Selak]] (1789–1866) *[[Polona Selič Zupančič]] *[[Liljana Selinšek]] *[[Simon Seljak]] (1815–?) *[[Dušan Semolič]] (1947–) *[[Darja Senčur Peček]] (1965–) *[[Bogomil Senekovič]] (1880–1924) *[[Ivan Senekovič]] (1884–1956) *[[Davorin Senjor]] (1882–1960) *[[Janko Sernec (starejši)|Janko Sernec]] (1834–1909) * [[Janko Sernec (mlajši)|Janko Sernec]] (1881–1942) *[[Josip Sernec]] (1844–1925) *[[France Sever]] (1897–1985) *[[Tina Sever]] (1981–) *[[Avgust Sfiligoj]] (1902–1985) *[[Teofil Simčič]] (1902–1997) *[[Ivan Simič]] (1959–) *[[Vladimir Simič]] (1950–) *([[Iztok Simoniti]] 1948–) *[[Bronislav Skaberne]] (1913–1977) *[[Franc Skaberne]] (1877–1951) *[[Hugo Skala]] (?–1963) *[[Artur Skedl]] (1860–1923) *[[Jožef Mihael Skedl]] (1811–1868) *[[Anton Skobir]] (1923–2004?) *[[Viktor Skrabar]] (1877–1938) *[[Dušan Skok]] (1940–2005) *[[Stajka Skrbinšek]] (1959–) * [[Anton Skumovič]] (1864–1952) *[[Franc Slabe]] (1931–2005) *[[Leon Slak]] *[[Karel Slanc]] (1851–1916) * [[Stanislav Slatinek]] (1958–) *[[Edvard Slavik]] (1865–1931) *[[Slavoj Slavik]] (1896–1945) *[[Simon Slokan]] *[[Ivan Slokar]] (1884–1970) *[[Rudolf Smersu]] (1905–1998) *[[Albin Smole]] (1883–1968) *[[Alojz Snoj]] (1946–) *[[Janez Snoj]] (1934–2005) *[[Franc Sok]] (1905–1978) *[[Gvido Soklič]] (1894–1970) *[[Janez Nepomuk Sorčan]] (1737–1804) *[[Jadranka Sovdat]] (1960–) *[[Evgenij Spektorski]] (1875–1951) *[[Ana Srovin Coralli]] *[[Gojko Stanič]] (1940–) *[[Ana Stanič]] *[[Aleš Stanovnik]] (1901–1942) *[[Ivan Stanovnik]] (1891–1978) *[[Jože Stanovnik]] (1898–1983) *[[Jernej Stante]] (1900–1966) *[[Milan Stante]] (1916–2016) *[[Egon Stare]] (1882–1959) *(Bruno) [[Hugo Stare]] (1886–1969) *[[Josip Stare (pravnik)|Josip Stare]] (1847–1922) *[[Miloš Stare]] (1905–1984) *[[Danijel Starman]] (1940–2014) *[[Janez Starman]] (1971–) *[[Marko Starman]] (1969–) *[[Franc Stegenšek]] (1889–1969) *[[Henrik Stepančič]] (1864–1940) *[[Rudolf Sterle]] (1873–1948) *[[Henrik Steska]] (1880–1960) * [[Anton Jožef Edvard Strahl]] (1817–1884) * [[Karel Friderik Jožef Strahl]] (1850–1929) *[[Jože Straus|Jože (Joseph) Straus]] (1938–) *[[Borut Stražišar]] *[[Grega Strban]] (1972?–) *[[Francka Strmole]](-[[Hlastec]]) (1934–2024) *[[Majda Strobl]] (1920–1997) *[[Boris Strohsack]] (1929–1997) *[[Tone Strojin|Anton (Tone) Strojin]] (1938–2016) *[[Anja Strojin Štampar]] (1973–) *[[Gregor Strojin]] *[[Josip Suchy]] (1869–1941) *[[Jože Suhadolc]] (1914–1987) *[[Vinko Suhadolc]] (1916–1999) *[[Josef Suppan]] (Jožef Supan) (1828–1902) *[[Andrej Ferdinand Suppantschitsch]] (1806–1873) *[[Viktor Sušnik]] *[[Pavle Svete]] (1933–2021) *[[Luka Svetec]] (1826–1921) * [[Lev Svetek]] (1914–2005) * [[Matej Svetel]] (1934–2009) *[[Anton Svetina]] (ml.) (1891–1987) *[[Rok Svetlič]] (1973–) *[[Andrej Svetličič]] (1974–) == Š == *[[Karel Šavnik mlajši|Karel Šavnik]] (1874–1928) *[[Jasna Šegan]] *[[Jože Šegedin]] (1911–1973) *[[Alenka Šelih]] (1933–) *[[Rudi Šelih]] (1929–2024) *[[Vladimir Baltazar Šenk]] (1902–1969) *[[Miha Šepec]] (1955?/1974–) *[[Miha Šercer]] *[[Marija Šeruga Trplan]] *Boris Šetina (1933-) *Metoda Šetina (1934-2014) *[[Vida Šibenik]] (1944–2020) *[[Senka Šifkovič Vrbica]] *[[Ivan Vanek Šiftar]] (1919–1999) *[[Marjan Šiftar]] (1950–) *[[Janez Šinkovec]] (1928–2016) *[[Janez Šinkovec (mlajši)|Janez Šinkovec]] (1949–) *[[Ludvik Šivic]] (1859–1939) *[[Silvo Šivic]] (1909–1982) *[[Ignacij Škarja]]? (1760–1837) *[[Ivan Škarja]] (1879–1941) *[[Vladimir Škerlak star.]] (1909–2002) *[[Bogdan Škerlj]] (1912–1988) *[[Franc Škerlj (politik)|Franc Škerlj]] (1914–1998) *[[Ivan Škerlj|Ivan (Janez) Škerlj]] (1848–1932) *[[Milan Škerlj]] (1875–1947) *[[Tone Škerlj]] (1935–2022) *[[Drago Šketa]] (1969–) *[[Bojan Škof]] (1958–) *[[Bojan Škrk]] (1924–2003) *[[Mirjam Škrk]] (1947–2026) *[[Boštjan Škrlec]] (1971–) *[[Katja Škrubej]] (1971–) *[[Albin Šmajd]] (1904–1946) *[[Leopold Šmalc]] (1895–1971) *[[Konrad Šmid]] (1886–1954) *Lojze Šmid (1902–1969) *[[Janez Šmidovnik]] (1921–2016) *[[Boris Šnuderl]] (1926–2020) * [[Makso Šnuderl]] (1895–1979) *[[Štefan Šoba]] (1913–?) *[[Igor Šoltes]] (1964–) *[[Ivan Šorli]] (1853–1932) *[[Ivo Šorli]] (1877–1958) *[[Marko Šorli]] (1946–) *[[Tjaša Šorli]] *[[Tomo Šorli]] (1881–1923) *[[Bojan Špicar]] (1914–2008) *[[Ciril Špindler]] (1902–1975) *[[Primož Šporar]] (1971–) *[[Tilen Štajnpihler Božič]] *[[Boris Štefanec]] (1954–) *[[Katja Štemberger]] *[[Ivo Štempihar]] (1898–1955) *[[Juri Štempihar]] (1891–1978) *[[Valentin Štempihar]] (1851–1921) *[[Franjo Štiblar]] (1947–) *[[Stanko Štor]] (1890–1967) *[[Rudi Štravs]] (1953–) *[[Jožko Štrukelj]] (1928–2009) *Miha Štrukelj (1935–2023) *[[Milan Štrukelj]] (?–2025)? *[[Dušan Štrus]] (1979–) *[[Anton Štuhec]] (1884–1948) *[[Ivan Štuhec (pravnik)|Ivan Štuhec]] (1820–1885) *[[Leon Štukelj]] (1898–1999) *[[Miha Štukelj]] (1935–2023) *[[Lovro Šturm]] (1938–2021) *[[Milica Šturm]] (1939–) *[[Rado Šturm (pravnik)|Rado Šturm]] (1920–2016) *[[Katja Šugman Stubbs]] (1966–) *[[Vladimir Šuklje]] (1907–1984) *[[Peter Šuler]] *[[Janko Šuman]] (1867–1945) *[[Staša Šuster]] (1920–2021) *[[Ivan Šušteršič]] (1863–1925) *[[Dominika Švarc Pipan]] (1978–) *[[Anton Švigelj]] (1868–1954) == T == *[[Vlado Tance]] *[[Tjaša Tanko]] *[[Đorđe Tasić]] (1892–1943) *[[Ivan Tavčar]] (1851–1923) *[[Maruša Tekavčič Veber]] *[[Aleksander Ternovec]] (1935–2012) *[[Matej Ternovec|(Bogdan) Matej Ternovec]] (1842–1913) *[[Damijan Terpin]] (1963–) *[[Andraž Teršek]] (1975–) *[[Ana Testen]] *[[Anton Testen]] (1909–1997) *[[Franc Testen]] (1948–) *[[Bojan Tičar]] (1965–) *[[Luka Tičar]] *[[Lovro Toman]] (1827–1870) *[[Anton Tomažič]] (1950–) *[[Luka Martin Tomažič]] *[[Egon Tomc]] (1913–1969) *[[Matej Tominc]] (1790–1832) *[[Janez Tominec]] (1914–1980) *Janez Tominec (1924–2019) *[[Anka Tominšek]] (1935–) *[[Fran Tominšek]] (1868–1943) *[[Stanko Tominšek]] (1895–1961) *[[Teodor Tominšek]] (1902–1996) *[[Zora Tominšek Polak]] (1904–1975) *[[Anton Tomšič]] (1842–1871) *[[Ivan Tomšič (pravnik)|Ivan Tomšič]] (1902–1976) *[[Stanko Tomšič]] (1901–1945) *([[Tone Tomšič]] 1910–1942) *[[Vida Tomšič]] (1913–1998) *[[Frane Tončič]] (1893–1978) *[[Josip Tonkli]] (1834–1907) *[[Jurij Toplak]] (1977–) *[[Ludvik Toplak]] (1942–) *[[Janez Toplišek]] (1941–2019) *[[Albin Torelli]] (1898–1973) *([[Niko Toš]] 1934–) *[[Peter Toš]] (1939–2022) *[[Miha Trampuž]] (1950–) * [[Boštjan Tratar]] (1973–) *[[Jože Tratnik]] (1941–) *[[Maja Tratnik]] *[[Matjaž Tratnik]] (1957–) *[[Vladimir Travner]] (1886–1940) *[[Franc Trenz]] (1851–1921) *[[Drago Tribnik]] (1912–2009) *[[Katja Triller Vrtovec]] (1979–) *[[Karel Triller]] (1862–1926) *[[Duša Trobec Bučan]] (1958–) *[[Rudolf Trofenik]] (1911–1991) *[[Gorazd Trpin]] (1951–) *[[Alojzij Trstenjak]] (1887–1964) *[[Verica Trstenjak]] (1962–) *[[Boris Tuma]] (1909–1945) *[[Ferdinand Lev Tuma]] (1883–1961) * [[Henrik Tuma]] (1858–1935) *[[Boštjan J. Turk]] (1967–) *[[Robert Turk (pravnik)|Robert Turk]] *[[Danilo Türk]] (1952–) *[[Mirko Tušek]] (1918–2007) == U == * [[Lojze Ude starejši|Lojze Ude]] (1896–1982) *[[Lojze Ude mlajši|Lojze Ude]] (1936–) *[[Marija Ude Marinček]] (1932–2012) *[[Boris Uderman]] (1915–1987) *[[Karel Ulepič]] (Karel Aleksander Adam Ullepitsch) (1811–1862) *[[Matija Urankar]] *Janez Ulrich (prof. v Innsbrucku) *[[Anton Urbanc]] (1895–1956) *[[Peter Urbanc]] (1924–2016) *[[Cveto Uršič]] (1956–) *[[Franc Uršič (pravnik)|Franc Uršič]] (1855–1926) == V == *[[Boštjan Valenčič]] *[[Vlado Valenčič]] (1903–1999) *[[Sebastijan Valentan]] (1983–) *[[Dejan Valentinčič]] (1987–) *[[Luigi Varanelli]] *[[Ivan Vasič]] (1882–1967) *[[Katarina Vatovec]] *[[Miloš Vauhnik]] (1895–1983?) *[[Lado Vavpetič]] (1902–1982) *[[Bojan Vavtar]] (1958–) *[[Andrej Veble]] (1887–1979) *[[Urška Velikonja]] (1978–) *[[Gregor Velkaverh]] (1952–) *[[Miha Velkavrh]] (1952–) *[[Ivan Vencajz]] (1844–1913) *[[Vanja Verdel Kokol]] *[[Roman Vertovec]] (1934–) *[[Fran Vesej (odvetnik)|Fran Vesel]] (1894–1954) *[[Janez Vesel|Janez (Jovan) Vesel]] - Koseski (1798–1884) *[[Meta Vesel Valentinčič]] (1951–) *[[Tomaž Vesel]] (1967–) *[[Oton Vidic]] (1867–1944) *[[Cvetko Vidmar]] (1932–2021) *[[Jure Vidmar]] - ''Maastricht'' - ''prof. medn. prava'' *[[Vladimir Vidmar]] (1936–1996) *[[Fran Vidovič]] (1879–1951) *[[Josip Vilfan (politik)|Josip Vilfan]] (1878–1955) *[[Joža Vilfan]] (1908–1987) *[[Marjeta Vilfan]] *[[Sergij Vilfan]] (1919–1996) *[[Gregor Virant]] (1969–) *[[Franc Višnikar]] (1848–1914) *[[Ana Vlahek]] (1979/80–) *[[Patrick Vlačič]] (1970–) *[[Janez Vlaj]] *[[Stane Vlaj]] (1946–2014) *[[Fran Vodopivec]] (1879–1930) *[[Hilarij Vodopivec]] (1868–1930) * [[Katja Vodopivec]] (1917–2012) * [[Vlado Vodopivec]] (1916–1982) *[[Zvone Vodovnik]] (1952–) *[[Božo Vodušek]] (1905–1978) *[[Valens Vodušek]] (1912–1989) *[[Žiga Vodušek]] (1913–2014) *[[Lojze Vogrič]] (1902–1987) *[[Andrej Vojska]] (1828–1903) *[[Matej Vojska]] *[[Edvard Volčič]] (1858–1911) *[[Andrej Volkar]] "Hrabroslav" (1847–1930) *[[Alojzij Voršič]] (1888–1973) *[[Josip Voršič]] (1903–1945) *[[Rudi Vouk]] (1965–) *[[Viktor Vovk]] (1893–1968) *[[Helena U. Vrabec]] *[[Edvard Vračko]] (1898–1984) *[[Janko Vrančič]] (1889–1959) *[[Mateja Vraničar Erman]] (1965–) * [[Branko Vrčon]] (1907–1990) * [[Ivo Vrečer]] (1898–1978) * [[Josip Vrečko]] (1856–1931) *[[Renato Vrenčur]] *[[Lojze Vrtačnik|Alojzij (Lojze) Vrtačnik]] (1884–1964) *[[Ivan Vrtačnik]] (?–1947) *[[Mirko Vrtačnik]] (1950–2018) *[[Vinko Vrhunec]] (1895–1981) *[[Svetozar Vuga]] - Žarko (1914–?) *[[Martina Vuk]] (1979–) == W == * [[Nana Weber]] *[[Dragica Wedam Lukić]] (1949–) * [[Petra Weingerl]] *[[Jurij Kornelij Weinzerle]] (16./17.stol.) *[[Fran Windischer]] (1877–1955) *[[Andrej Winkler]] (1825–1916) *[[Janez Winkler]] (1927–2023) *Georg/[[Jurij Wohiniz]]/[[Jurij Bohinjec]] (~1618–1684) *[[Miha Wohinz]] (1930–2011) == Z == *[[Bojan Zabel]] (1930–2023) *[[Mojca Zadravec]] *[[Dean Zagorac]] ? *[[Saša Zagorc]] (1977–) *Drago Zajc (star.) (1912–1944) *[[Drago Zajc]] ml. (1938–2023) *[[Katarina Zajc|Katarina (Katra) Zajc]] (1967–) *[[Marjan Zajec]] (1905–1985) *[[Aleš Zalar]] (1961–) *[[Boštjan Zalar]] *[[Drago Zalar]] (1909–2000) *[[Valentin Zarnik]] ([[1837|1837–]][[1888]]) *[[Roman Završek]] *[[Aleš Završnik]] (1977–) *[[Fran Zbašnik]] (1855–1935) *[[Josip Zdolšek]] (1876–1932) *[[Ksenija Zeilhofer Orehek]] *[[Sabina Zgaga Markelj]] *[[Miša Zgonec Rožej]] *[[Anton Edvard Zhishman]] (Čižman) *[[Andraž Zidar]] (1971–) *[[Barbara Zobec]] (1955–) *[[Ivan Zobec]] (1890–1979) *[[Jan Zobec]] (195#–) *[[Živko Zobec]] (1926–1988) *[[Vinko Zorc]] (1893–1971) *[[Igor Zorčič]] (1978–) *[[Anton-Nino Zupan]] (1906–1986) *[[Boštjan Marija Zupančič|Boštjan M. Zupančič]] (1947–) *[[Ferdinand Zupančič]] (?–1873) * [[Karel Zupančič]] (1934–) * [[Mihael Zupančič]] (1973–) * [[Jernej Zupanec]] (1810–1898) * [[Franci Zwitter]] (1913–1994) == Ž == *[[Jože Žabkar (pravnik)|Jože Žabkar]] (1915–?) *[[Jožef Žabkar]] (1914–1984) *[[Mitja Žagar]] (1961–) *[[Ciril Žakelj]] (1914–1979) *[[Martin Žalik]] (1914–1969) *[[Vesna Žalik]] *[[Ciril Žebot]] (1914–1989) *[[Vid Žepič]] *[[Gregor Žerjav]] (1882–1929) *[[Matija Žgur]] *[[Mirko Žgur]] (1912–1983) *[[Jožko Žiberna|Jožko (Josip) Žiberna]] (1910–2002) *[[Franc Žibert (pravnik)|Franc Žibert]] (1949–) *[[Danijel Žibret]] (1967–) *[[Alojz Žigon]] (?–1964), predsednik SNČ *[[Anton Žigon]] (1828–1882) *[[Janko Žirovnik mlajši]] (1880–1960) *[[Neda Žirovnik]] ([[Neda Pogačnik]])? (1914–1979) * [[Stanislav Žitko]] (1896–1970) *[[Gašper Žitnik]] (~1535~1585) *[[Ignacij Žitnik]] (1857–1913) *[[Ciril Žižek]] (1890–1974) *[[Franc Žižek (pravnik)|Franc Žižek]] (1876–1938) *[[Mirko Žlender]] (1924–2005) *[[Otokar Žlindra]] (?–1977) *[[Josip Žmavec]] (1874–?) *[[Boris Žnidarič]] (1948–) *[[Viktorija Žnidaršič Skubic]] (1972–) *Anton Žnideršič (1896–1980) *[[Ivan Žolger]] (1867–1925) *[[Josip Žontar]] (1895–1982) *[[Danila Žorž]] (1979–) *[[Bruna Žuber]] (1989–) *[[Anton Žun]] (1907–1978) *[[Uroš Žun]] (1903–1977) *[[Valentin Žun]] (1873–1918) *[[Franc Župnek]] (1860–1938) *[[Jurij Žurej]] *[[Ivan Žužek]] (1924–2004) *[[Ivan Žužek (pravnik)|Ivan Žužek]] (1938–1995) *[[Leopold Žužek]] (1877–1927) *[[Drago Žvab]] (1927–1988) *[[Rok Žvelc]] == Glej tudi == * [[seznam slovenskih odvetnikov]] * [[seznam slovenskih politikov]] {{seznami narodov po poklicu|pravnikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Pravniki]] [[Kategorija:Slovenski pravniki|*]] jgfp6i3szd4gu6zhiobzwpoajo604jp Velika nagrada Malezije 2013 0 350936 6759890 6609846 2026-10-03T03:31:49Z Cherkash 127520 correct map used now 6759890 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Dirka za VN | Race Country = Malaysia | Date = 24. marec | Year = 2013 | Race_No = 2 | Season_No = 19 | Image = Sepang.svg | Official name = 2013 [[Petronas]] [[Velika nagrada Malezije|Malaysia Grand Prix]] | Location = [[Sepang International Circuit]]<br />[[Sepang]], [[Selangor]], [[Malezija]] | Course_km = 5,543 | Distance_laps = 56 | Distance_km = 310,408 | Weather = Rahel dež ob začetku | Pole_Driver = [[Sebastian Vettel]] | Pole_Team = [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault Sport F1|Renault]] | Pole_Time = 1:49,674 | Pole_Country = DEU | Fast_Driver = [[Sergio Pérez]] | Fast_Team = [[McLaren]]-[[Mercedes AMG High Performance Powertrains|Mercedes]] | Fast_Time = 1:39,199 | Fast_Lap = 56 | Fast_Country = MEX | First_Driver = [[Sebastian Vettel]] | First_Team = [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault Sport F1|Renault]] | First_Country = DEU | Second_Driver = [[Mark Webber]] | Second_Team = [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault Sport F1|Renault]] | Second_Country = AUS | Third_Driver = [[Lewis Hamilton]] | Third_Team = [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] | Third_Country = GBR }} '''[[Velika nagrada Malezije]] 2013''' je druga dirka [[Formula 1|Svetovnega prvenstva Formule 1]] v {{F1|2013|sezoni}}. Odvijala se je [[23. marec|23. marca]] [[2013]] na dirkališču [[Sepang International Circuit]] v [[Sepang]]u v rahlem dežju v prvem delu dirke. Zmagal je [[Sebastian Vettel]], drugo mesto je osvojil [[Mark Webber]], oba [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault Sport F1|Renault]], tretje pa [[Lewis Hamilton]], [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]]. ==Rezultati== [[Slika:Sebastian Vettel overtaking Mark Webber 2013 Malaysia 1.jpg|thumb|367px|[[Sebastian Vettel]] in [[Mark Webber]]]] [[Slika:Paul di Resta overtaking Adrian Sutil 2013 Malaysia.jpg|thumb|367px|[[Paul di Resta]] in [[Adrian Sutil]]]] [[Slika:Mercedes duo 2013 Malaysia.jpg|thumb|367px|[[Nico Rosberg]] in [[Lewis Hamilton]]]] ===Kvalifikacije=== {{F1 Glava za kvalifikacije 2}} |- ! 1 | align="center" | 1 | {{ikonazastave|GER}} [[Sebastian Vettel]] | [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault Sport F1|Renault]] | 1:37,899 | 1:37,245 | '''1:49,674''' | 1 |- ! 2 | align="center" | 4 | {{ikonazastave|BRA}} [[Felipe Massa]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | 1:37,712 | 1:36,874 | 1:50,587 | 2 |- ! 3 | align="center" | 3 | {{ikonazastave|ESP}} [[Fernando Alonso]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | 1:37,314 | 1:36,877 | 1:50,727 | 3 |- ! 4 | align="center" | 10 | {{ikonazastave|GBR}} [[Lewis Hamilton]] | [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] | 1:37,513 | 1:36,517 | 1:51,699 | 4 |- ! 5 | align="center" | 2 | {{ikonazastave|AUS}} [[Mark Webber]] | [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault Sport F1|Renault]] | 1:37,619 | 1:36,449 | 1:52,244 | 5 |- ! 6 | align="center" | 9 | {{ikonazastave|GER}} [[Nico Rosberg]] | [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] | 1:37,239 | '''1:36,190''' | 1:52,519 | 6 |- ! 7 | align="center" | 7 | {{ikonazastave|FIN}} [[Kimi Räikkönen]] | [[Lotus F1|Lotus]]-[[Renault Sport F1|Renault]] | 1:36,959 | 1:36,640 | 1:52,970 | 10 |- ! 8 | align="center" | 5 | {{ikonazastave|GBR}} [[Jenson Button]] | [[McLaren]]-[[Mercedes AMG High Performance Powertrains|Mercedes]] | 1:37,487 | 1:37,117 | 1:53,175 | 7 |- ! 9 | align="center" | 15 | {{ikonazastave|GER}} [[Adrian Sutil]] | [[Force India]]-[[Mercedes AMG High Performance Powertrains|Mercedes]] | '''1:36,809''' | 1:36,834 | 1:53,439 | 8 |- ! 10 | align="center" | 6 | {{ikonazastave|MEX}} [[Sergio Pérez]] | [[McLaren]]-[[Mercedes AMG High Performance Powertrains|Mercedes]] | 1:37,702 | 1:37,342 | 1:54,136 | 9 |- ! 11 | align="center" | 8 | {{ikonazastave|FRA}} [[Romain Grosjean]] | [[Lotus F1|Lotus]]-[[Renault Sport F1|Renault]] | 1:37,363 | 1:37,636 | | 11 |- ! 12 | align="center" | 11 | {{ikonazastave|GER}} [[Nico Hülkenberg]] | [[Sauber]]-[[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | 1:37,931 | 1:38,125 | | 12 |- ! 13 | align="center" | 19 | {{ikonazastave|AUS}} [[Daniel Ricciardo]] | [[Scuderia Toro Rosso|Toro Rosso]]-[[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | 1:37,722 | 1:38,822 | | 13 |- ! 14 | align="center" | 12 | {{ikonazastave|MEX}} [[Esteban Gutiérrez]] | [[Sauber]]-[[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | 1:37,707 | 1:39,221 | | 14 |- ! 15 | align="center" | 14 | {{ikonazastave|GBR}} [[Paul di Resta]] | [[Force India]]-[[Mercedes AMG High Performance Powertrains|Mercedes]] | 1:37,493 | 1:44,509 | | 15 |- ! 16 | align="center" | 16 | {{ikonazastave|VEN}} [[Pastor Maldonado]] | [[Williams F1|Williams]]-[[Renault in Formula One|Renault]] | 1:37,867 | brez časa | | 16 |- ! 17 | align="center" | 18 | {{ikonazastave|FRA}} [[Jean-Éric Vergne]] | [[Scuderia Toro Rosso|Toro Rosso]]-[[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | 1:38,157 | | | 17 |- ! 18 | align="center" | 17 | {{ikonazastave|FIN}} [[Valtteri Bottas]] | [[Williams F1|Williams]]-[[Renault in Formula One|Renault]] | 1:38,207 | | | 18 |- ! 19 | align="center" | 22 | {{ikonazastave|FRA}} [[Jules Bianchi]] | [[Marussia F1|Marussia]]-[[Cosworth]] | 1:38,434 | | | 19 |- ! 20 | align="center" | 20 | {{ikonazastave|FRA}} [[Charles Pic]] | [[Caterham F1|Caterham]]-[[Renault in Formula One|Renault]] | 1:39,314 | | | 20 |- ! 21 | align="center" | 23 | {{ikonazastave|GBR}} [[Max Chilton]] | [[Marussia F1|Marussia]]-[[Cosworth]] | 1:39,672 | | | 21 |- ! 22 | align="center" | 21 | {{ikonazastave|NED}} [[Giedo van der Garde]] | [[Caterham F1|Caterham]]-[[Renault in Formula One|Renault]] | 1:39,932 | | | 22 |- ! colspan=8|Vir:<ref>{{navedi novice|title=2013 FORMULA 1 PETRONAS MALAYSIA GRAND PRIX - Qualifying|url=http://www.formula1.com/results/season/2013/894/7196/|date=23. marec 2013|accessdate=24. marca 2013|language=en}}</ref> |} ===Dirka=== {{F1 Glava za dirko}} |- ! 1 | align="center" | 1 | '''{{ikonazastave|GER}} [[Sebastian Vettel]] | '''[[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault Sport F1|Renault]] | 56 | 1:38:56,681 | 1 | '''25''' |- ! 2 | align="center" | 2 | '''{{ikonazastave|AUS}} [[Mark Webber]] | '''[[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault Sport F1|Renault]] | 56 | +4,298 | 5 | '''18''' |- ! 3 | align="center" | 10 | '''{{ikonazastave|GBR}} [[Lewis Hamilton]] | '''[[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] | 56 | +12,181 | 4 | '''15''' |- ! 4 | align="center" | 9 | '''{{ikonazastave|GER}} [[Nico Rosberg]] | '''[[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] | 56 | +12,640 | 6 | '''12''' |- ! 5 | align="center" | 4 | '''{{ikonazastave|BRA}} [[Felipe Massa]] | '''[[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | 56 | +25,648 | 2 | '''10''' |- ! 6 | align="center" | 8 | '''{{ikonazastave|FRA}} [[Romain Grosjean]] | '''[[Lotus F1|Lotus]]-[[Renault Sport F1|Renault]] | 56 | +35,564 | 11 | '''8''' |- ! 7 | align="center" | 7 | '''{{ikonazastave|FIN}} [[Kimi Räikkönen]] | '''[[Lotus F1|Lotus]]-[[Renault Sport F1|Renault]] | 56 | +48,479 | 10 | '''6''' |- ! 8 | align="center" | 11 | '''{{ikonazastave|GER}} [[Nico Hülkenberg]] | '''[[Sauber]]-[[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | 56 | +53,044 | 12 | '''4''' |- ! 9 | align="center" | 6 | '''{{ikonazastave|MEX}} [[Sergio Pérez]] | '''[[McLaren]]-[[Mercedes AMG High Performance Powertrains|Mercedes]] | 56 | +1:12,357 | 9 | '''2''' |- ! 10 | align="center" | 18 | '''{{ikonazastave|FRA}} [[Jean-Éric Vergne]] | '''[[Scuderia Toro Rosso|Toro Rosso]]-[[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | 56 | +1:27,124 | 17 | '''1''' |- ! 11 | align="center" | 17 | {{ikonazastave|FIN}} [[Valtteri Bottas]] | [[Williams F1|Williams]]-[[Renault in Formula One|Renault]] | 56 | +1:28,610 | 18 | |- ! 12 | align="center" | 12 | {{ikonazastave|MEX}} [[Esteban Gutiérrez]] | [[Sauber]]-[[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | 55 | +1 krog | 14 | |- ! 13 | align="center" | 22 | {{ikonazastave|FRA}} [[Jules Bianchi]] | [[Marussia F1|Marussia]]-[[Cosworth]] | 55 | +1 krog | 19 | |- ! 14 | align="center" | 20 | {{ikonazastave|FRA}} [[Charles Pic]] | [[Caterham F1|Caterham]]-[[Renault in Formula One|Renault]] | 55 | +1 krog | 20 | |- ! 15 | align="center" | 21 | {{ikonazastave|NED}} [[Giedo van der Garde]] | [[Caterham F1|Caterham]]-[[Renault in Formula One|Renault]] | 55 | +1 krog | 22 | |- ! 16 | align="center" | 23 | {{ikonazastave|GBR}} [[Max Chilton]] | [[Marussia F1|Marussia]]-[[Cosworth]] | 54 | +2 kroga | 21 | |- ! 17 | align="center" | 5 | {{ikonazastave|GBR}} [[Jenson Button]] | [[McLaren]]-[[Mercedes AMG High Performance Powertrains|Mercedes]] | 53 | Kolo | 7 | |- ! 18 | align="center" | 19 | {{ikonazastave|AUS}} [[Daniel Ricciardo]] | [[Scuderia Toro Rosso|Toro Rosso]]-[[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | 51 | Izpuh | 13 | |- ! Ods | align="center" | 16 | {{ikonazastave|VEN}} [[Pastor Maldonado]] | [[Williams F1|Williams]]-[[Renault in Formula One|Renault]] | 45 | KERS | 16 | |- ! Ods | align="center" | 15 | {{ikonazastave|GER}} [[Adrian Sutil]] | [[Force India]]-[[Mercedes AMG High Performance Powertrains|Mercedes]] | 27 | Matica na kolesu | 8 | |- ! Ods | align="center" | 14 | {{ikonazastave|GBR}} [[Paul di Resta]] | [[Force India]]-[[Mercedes AMG High Performance Powertrains|Mercedes]] | 22 | Matica na kolesu | 15 | |- ! Ods | align="center" | 3 | {{ikonazastave|ESP}} [[Fernando Alonso]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | 1 | Trčenje | 3 | |- ! colspan=8|Vir:<ref>{{navedi novice|title=2013 FORMULA 1 PETRONAS MALAYSIA GRAND PRIX - Race|url=http://www.formula1.com/results/season/2013/894/|date=24. marec 2013|accessdate=24. marca 2013|language=en|archive-date=2013-04-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20130411050203/http://www.formula1.com/results/season/2013/894/|url-status=dead}}</ref> |} ==Sklici in opombe== {{Kategorija v Zbirki|2013 Malaysian Grand Prix}} {{sklici}} {{Poročilo dirke F1| Name_of_race = [[Velika nagrada Malezije]] | Year_of_race = 2013 | Previous_race_in_season = [[Velika nagrada Avstralije 2013]] | Next_race_in_season = [[Velika nagrada Kitajske 2013]] | Previous_year's_race = [[Velika nagrada Malezije 2012]] | Next_year's_race = [[Velika nagrada Malezije 2014]] }} [[Kategorija:Formula 1 sezona 2013]] [[Kategorija:Velika nagrada Malezije|2013]] 1ojfmhrtsk391rkrarhdveqbfz7zdk2 Fakulteta za elektroinženirstvo v Nišu 0 353646 6759900 4004948 2026-10-03T06:04:35Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Univerza v Nišu]] 6759900 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Univerza v Nišu]] gou4mnmej33cnx72ihdnwvcwvpq40mz Bradavičar 0 358393 6759715 4047364 2026-10-02T14:47:53Z Xqbot 32282 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Mastoidni procesus]] 6759715 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Mastoidni procesus]] a5eexf3yw0ys79c9kh7uk9m0yfy3uah Mastoidni odrastek 0 358395 6759716 4047366 2026-10-02T14:47:58Z Xqbot 32282 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Mastoidni procesus]] 6759716 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Mastoidni procesus]] a5eexf3yw0ys79c9kh7uk9m0yfy3uah Pomišljaj 0 359410 6759991 6688841 2026-10-03T11:55:51Z Upwinxp 126544 bližnjici AltGr + - in AltGr + Shift + - ne delujeta, vsaj v sistemu Windows ne 6759991 wikitext text/x-wiki {{ločila|–}} '''Pomišljáj''' je večinoma enodelno, lahko pa tudi dvodelno [[ločilo]], načeloma [[stičnost|nestično]]. Je daljša črtica kot [[deljaj]] oziroma [[vezaj]]. Po obliki se loči '''navadni pomišljaj''' (–) in tako imenovani '''dolgi pomišljaj''' (—). Dolgi pomišljaj se lahko piše med [[poved]]mi, ki niso deli istega [[besedilo|besedila]], če je v njih že uporabljen navadni pomišljaj (npr. ''Ti očeta do praga – sin tebe čez prag.'' — ''Ti meni luč – jaz tebi ključ.''). Po vlogi pa se pozna odstavčnega, predložnega, oklepajnega, narekovajnega ipd.<ref name=SP>{{navedi knjigo|title= [[Slovenski pravopis]]|publisher= |location= Ljubljana|year= 2007|pages= 44–45}}</ref>{{rp|44–45}} == Enodelni pomišljaj == Enodelni pomišljaj je po navadi nestično ločilo. === Skladenjska raba === Skladenjsko se z enodelnim pomišljajem:<ref name=SP />{{rp|44–45}}<ref name=Skaza>{{sktxt|Skaza|2006|pp=38–40}}.</ref>{{rp|38–40}} * nadomešča [[vejica|vejice]], če se želi kaj izrazito poudariti: ''Ločila: pika – vejica – podpičje – vprašaj ...''; * zaznamuje zvezo [[osebek|osebka]] in [[povedek|povedka]] ob izpuščeni [[glagol]]ski obliki, zlasti v naslovih: ''Mladost – norost''; * vpeljuje poudarjeno pristavčno pojasnilo že zapisane besede ali besedne zveze, namesto pristavčne vejice: ''Le eno je potrebno – delo''; * zaznamuje nedorečeno misel, [[zamolk]] (''Takoj tiho, če ne –!''). Takih pomišljajev je lahko več: (''Vse besede so odveč –&nbsp;–''). Namesto pomišljaja se lahko pri zamolku rabi [[tripičje]]: ''Bratu bi povedala, pa ...''; * izrazi se spremembo [[skladenjski naklon|skladenjskega naklona]] v isti povedi: ''Včeraj je prišel mimo – kaj misliš kdo?'' — ''Pavel – s tabo je konec!''; * uvaja dobesedni navedek premega govora namesto narekovajev, vendar le na začetku odstavka, kadar pred njim ni spremnega stavka: {{navedek|– Kje si bil? vpraša oče. V šoli?<br> Sin odgovori: V mestu, in hoče oditi.<br>– Zakaj?<br>– Moral sem, odgovori sin, klicali so me.}} === Neskladenjska raba === Enodelni pomišljaj se rabi neskladenjsko zlasti v naslednjih primerih:<ref name=SP />{{rp|44–45}}<ref>{{sktxt|Šmalc|Müller|2011|pp=290}}.</ref>{{rp|290}} * stično namesto [[predlog]]ov ''od ... do'' (t. i. predložni pomišljaj): 10–20&nbsp;°C, 100–200&nbsp;€, str.&nbsp;312–314, v letih&nbsp;1800–1862, železniška proga Kranj–Tržič; * stično v nesklonljivih besednih zvezah: ''sistem&nbsp;voda–etanol''; * nestično kot matematični znak za <nowiki>'minus' oziroma 'manj'</nowiki>: ''a&nbsp;–&nbsp;b&nbsp;=&nbsp;c'', ''7&nbsp;–&nbsp;3''; pri navajanju relativnih številk, npr. temperature, se uporablja stično znak minus: ''−7&nbsp;°C''; * nestično se označi <nowiki>'proti'</nowiki>: ''Olimpija&nbsp;–&nbsp;Maribor'';<ref name=Skaza />{{rp|38–40}} * nestično namesto odstavčne številke ali črke (t. i. odstavčni ali alinejski pomišljaj): {{navedek|Lastna imena se delijo na:<br>– osebna,<br>– stvarna,<br>– zemljepisna.}} * nestično med enotami besedila, ki so v kakšnem razmerju, zlasti nasprotnostnem: ''rumeneti – rumeniti'', ''ne samo – ampak tudi''; * dolgi nestični pomišljaj med povedmi iz raznih besedil ali iz raznih delov istega besedila, naštetimi v istem stavku: ''Ti očeta do praga – sin tebe čez prag.'' — ''Ti meni luč – jaz tebi ključ.'' == Dvodelni pomišljaj == Dvodelni pomišljaj loči [[vrinjeni stavek]] od preostalega dela povedi: ''S prijateljem – zakaj ne bi imel prijatelja tudi jaz – sva šla počasi po drevoru.'' V takih primerih se piše pomišljaj navadno le, če ima poved več stavkov, med seboj že tako ločenih z vejico. Če je poved enostavna, ločimo vrinjeni stavek navadno kar z vejicama: ''Jurko, ne bodi len, je pobral kost.''<ref name=SP />{{rp|44–45}} == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == * {{navedi knjigo|last= Skaza|first= Jože|title= Žepni pravopis za vsakdanjo rabo|location= Ljubljana|publisher= Jutro|year= 2006|cobiss= 2231643}} * {{navedi knjigo|last1= Šmalc|first1= Andrej|last2= Müller|first2= Jakob|title= Slovensko tehniško izrazje|publisher= [[Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša]]|location= Ljubljana|year= 2011|cobiss= 260151552}} {{navpolje ločilo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ločila]] pvo8wuieh7nw61d5ffdkmgdtlwgc749 Mrzlica dengue 0 363402 6759730 4105307 2026-10-02T14:49:03Z Xqbot 32282 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Denga]] 6759730 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Denga]] 2zt1756t0vti66salqqv8tx4lledbi5 Pogovor:Mrzlica dengue 1 363403 6759729 4105309 2026-10-02T14:48:58Z Xqbot 32282 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Pogovor:Denga]] 6759729 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pogovor:Denga]] 1lukofvglhr9dy8gc5g4cpbt7aow4wn Zinka Kunc-Milanov 0 365573 6759897 6610173 2026-10-03T05:59:55Z Signal 28172 dodal [[Kategorija:Pokopani na pokopališču Mirogoj]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6759897 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Zinka Kunc-Milanov''', [[Hrvati|hrvaška]] [[Opera|operna]] in [[Koncert (glasbena prireditev)|koncertna]] [[sopran]]istka, * [[17. maj]] [[1906]], [[Zagreb]], † [[31. maj]] [[1989]], [[New York]]. Kariero operne pevke je začela 29. oktobra 1927 v [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Ljubljanska opera|Operi]] z vlogo'' Leonore'' v [[Giuseppe Verdi|Verdijevem]] ''[[Trubadur (opera)|Trubadurju]]''<ref>''Enciklopedija leksikonografskog zavoda'', knjiga 4. Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb 1959.</ref> in tu do 1939 redno gostovala v številnih glavnih vlogah. Istega leta je nastopila tudi v Zagrebu kot ''Margareta'' v operi ''[[Faust (opera)|Faust]]'' [[Charles Gounod|Charlesa Gounoda]]. V zagrebški Operi je začela redno nastopati v gledališki sezoni 1929/1930 in tu kot vodilna solistka ostala do leta 1936. 17. decembra 1937 je prvič nastopila v [[Metropolitanska opera|Metropolitanski operi]]. V New Yorku je bila s presledkom (1947−1951), ko je nastopala tudi v [[La Scala|Scali]] do 1966, primadona Metropolitanske opere. Kot operna in koncertna pevka je gostovala na številnih odrih po vsem svetu, v Ljubljani zadnjič l. 1950. Po poroki z igralcem [[Predrag Milanov|Predragom Milanovom]] je kot Zinka Milanov stopila v operno zgodovino kot ena najboljših pevk. Vrsto let je bila med vodilnimi umetniškimi poustvarjalkami Verdijevih junakinj. Z velikim uspehom je nastopala v vseh večjih opernih hišah po svetu; pela je tudi pod taktirko [[Arturo Toscanini|Artura Toscaninija]] in drugih svetovno znanih dirigentov; z vlogami [[Aida (opera)|Aide]], [[Tosca (opera)|Tosce]], [[Norma (opera)|Norme]], Gioconde in [[Turandot (opera)|Turandot]] si je pridobila svetovno slavo.<ref>''Veliki splošni leksikon'', knjiga 9. DZS, Ljubljana 2006</ref> Njen dramski sopran je bil eden najlepših glasov z velikim obsegom in izjemnimi pianissimi. V domovini je za svoje delo prejela nagrado [[AVNOJ|Avnoj]]a.<ref>''Enciklopedija Slovenije'', knjiga 16. Mladinska knjiga, Ljubljana 2002.</ref> ==Glasbeni primer== *[http://www.youtube.com/watch?v=V3PPtTvmqWk] Zinka Kunc leta 1944 poje slovensko [[Ljudska pesem|ljudsko]] ''Mal čez jezero'' == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam hrvaških opernih pevcev]] {{normativna kontrola}} {{musician-stub}} {{DEFAULTSORT:Kunc-Milanov, Zinka}} [[Kategorija:Hrvaški operni pevci]] [[Kategorija:Sopranistke]] [[Kategorija:Pokopani na pokopališču Mirogoj]] mxf37wuvernbiynyiv9sq7jg8s5n702 Acetamid 0 366551 6759857 5158617 2026-10-02T23:03:54Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759857 wikitext text/x-wiki [[Slika:Acetamide-3D-balls.png|thumb|desno|Acetamid 3D model]] '''Acetamid '''([[IUPAC]] – Mednaroden sindikat čiste in umetne kemije: '''etanamid''') je [[organska spojina]] s formulo CH<sub>3</sub>CONH<sub>2</sub>. Je najenostavnejši [[amid]],ki je derivat iz [[Ocetna kislina|ocetne kisline]]. Uporablja se tudi kot [[Disperzija (kemija)|plastifikator]] in kot industijsko topilo. Sorodna spojina [[N,N-dimetilacetamid]] (DMA) je bolj široko uporabna, toda ni pripravljena iz acetamida. ==Proizvodnja in uporaba== Acetamid se lahko izvede v laboratoriju iz [[Dehidracija|dehidriranega]] (brez vodnega) [[amonijev acetat|amonijevega acetata]]. CH<sub>3</sub>COONH<sub>4</sub> → CH<sub>3</sub>C(O)NH<sub>2</sub> + H<sub>2</sub>O V industriji, se običajno izdela iz zgornje reakcije ali s hidrolizo acetonitrila, stranski produkt reakcije akrilonitrila. CH<sub>3</sub>CN + H<sub>2</sub>O → CH<sub>3</sub>C(O)NH<sub>2</sub> ==Pojav== Acetamide je bil zaznan blizu centra [[Mlečna cesta|Mlečne ceste]] v galaksiji. Ta najdba potencialno pomembna, ker ima acetamid amidno vez, podobno kot vez med amino kislinami in proteini.<ref name="Acetamid - Amidna vez">[http://www.mindat.org/min-13.html Amidna vez]</ref> Ta najdba vodi do teorije da lahko organske molekule vodijo k ustvarjanju novih življenjskih oblik v vesolju (kot jih poznamo na [[Zemlja|Zemlji]]). Vemo, da acetamid redko najdemo tudi v zažganem premogu, kot je mineral istega imena.<ref name="Acetamid - Zažgani premog">{{Navedi splet |url=http://rruff.info/doclib/hom/acetamide.pdf |title=Zažgani premog |access-date=2013-12-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131204074113/http://rruff.info/doclib/hom/acetamide.pdf |archive-date=2013-12-04 |url-status=dead}}</ref> ==Sklici== {{sklici|1}} ==Zunanje povezave== * [http://www.inchem.org/documents/icsc/icsc/eics0233.htm International Chemical Safety Card 0233] * [http://www.webmineral.com/data/Acetamide.shtml#.UrV3d9LuL3M Acetamide. Webmineral.org.] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nevarne snovi]] h3rah19z2ibxcpd1vigk86jrgo89cc4 Velika nagrada Malezije 2014 0 371496 6759891 6610296 2026-10-03T03:32:13Z Cherkash 127520 correct map used now 6759891 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Dirka za VN | Race Country = Malaysia | Date = 30. marec | Year = 2014 | Race_No = 2 | Season_No = 19 | Image = Sepang.svg | Official name = 2014 Formula 1 [[Petronas]] [[Velika nagrada Malezije|Malaysia Grand Prix]] | Location = [[Sepang International Circuit]]<br />[[Sepang]], [[Selangor]], [[Malezija]] | Course_km = 5,543 | Distance_laps = 56 | Distance_km = 310,408 | Weather = Oblačno | Pole_Driver = [[Lewis Hamilton]] | Pole_Team = [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] | Pole_Time = 1:59,431 | Pole_Country = GBR | Fast_Driver = [[Lewis Hamilton]] | Fast_Team = [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] | Fast_Time = 1:43,066 | Fast_Lap = 53 | Fast_Country = GBR | First_Driver = [[Lewis Hamilton]] | First_Team = [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] | First_Country = GBR | Second_Driver = [[Nico Rosberg]] | Second_Team = [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] | Second_Country = GER | Third_Driver = [[Sebastian Vettel]] | Third_Team = [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault in Formula One|Renault]] | Third_Country = GER }} '''[[Velika nagrada Malezije]] 2014''' je druga dirka [[Formula 1|Svetovnega prvenstva Formule 1]] v {{F1|2014|sezoni}}. Odvijala se je [[30. marec|30. marca]] [[2014]] na dirkališču [[Sepang International Circuit]] v [[Sepang]]u. Zmagal je [[Lewis Hamilton]] iz [[najboljši štartni položaj|najboljšega štartnega položaja]], drugo mesto je osvojil [[Nico Rosberg]], oba [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]], tretji pa je bil [[Sebastian Vettel]], [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault in Formula One|Renault]]. To je bila prva dvojna zmaga za Mercedes po skoraj šestdesetih letih, prejšnjo sta dosegla [[Juan Manuel Fangio]] in [[Piero Taruffi]] na dirki za {{Vn2|Italije|1955}}. ==Rezultati== ===Kvalifikacije=== {{F1 Glava za kvalifikacije 2}} |- ! 1 | align="center" | 44 | {{ikonazastave|GBR}} [[Lewis Hamilton]] | [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] | 1:57,202 | '''1:59,041''' | '''1:59,431''' | align="center" | 1 |- ! 2 | align="center" | 1 | {{ikonazastave|GER}} [[Sebastian Vettel]] | [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault in Formula One|Renault]] | 1:57,654 | 1:59,399 | 1:59,486 | align="center" | 2 |- ! 3 | align="center" | 6 | {{ikonazastave|GER}} [[Nico Rosberg]] | [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] | '''1:57,183''' | 1:59,445 | 2:00,050 | align="center" | 3 |- ! 4 | align="center" | 14 | {{ikonazastave|ESP}} [[Fernando Alonso]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | 1:58,889 | 2:01,356 | 2:00,175 | align="center" | 4 |- ! 5 | align="center" | 3 | {{ikonazastave|AUS}} [[Daniel Ricciardo]] | [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault in Formula One|Renault]] | 1:58,913 | 2:00,147 | 2:00,541 | align="center" | 5 |- ! 6 | align="center" | 7 | {{ikonazastave|FIN}} [[Kimi Räikkönen]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | 1:59,257 | 2:01,532 | 2:01,218 | align="center" | 6 |- ! 7 | align="center" | 27 | {{ikonazastave|GER}} [[Nico Hülkenberg]] | [[Force India]]-[[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] | 1:58,883 | 2:00,839 | 2:01,712 | align="center" | 7 |- ! 8 | align="center" | 20 | {{ikonazastave|DEN}} [[Kevin Magnussen]] | [[McLaren]]-[[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] | 2:00,356 | 2:02,094 | 2:02,213 | align="center" | 8 |- ! 9 | align="center" | 25 | {{ikonazastave|FRA}} [[Jean-Éric Vergne]] | [[Scuderia Toro Rosso|Toro Rosso]]-[[Renault in Formula One|Renault]] | 2:01,689 | 2:02,096 | 2:03,078 | align="center" | 9 |- ! 10 | align="center" | 22 | {{ikonazastave|GBR}} [[Jenson Button]] | [[McLaren]]-[[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] | 2:00,889 | 2:01,810 | 2:04,053 | align="center" | 10 |- ! 11 | align="center" | 26 | {{ikonazastave|RUS}} [[Daniil Kvjat]] | [[Scuderia Toro Rosso|Toro Rosso]]-[[Renault in Formula One|Renault]] | 2:01,175 | 2:02,351 | | align="center" | 11 |- ! 12 | align="center" | 21 | {{ikonazastave|MEX}} [[Esteban Gutiérrez]] | [[Sauber]]-[[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | 2:01,134 | 2:02,369 | | align="center" | 12 |- ! 13 | align="center" | 19 | {{ikonazastave|BRA}} [[Felipe Massa]] | [[Williams Grand Prix Engineering|Williams]]-[[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] | 2:00,047 | 2:02,460 | | align="center" | 13 |- ! 14 | align="center" | 11 | {{ikonazastave|MEX}} [[Sergio Pérez]] | [[Force India]]-[[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] | 2:00,076 | 2:02,511 | | align="center" | 14 |- ! 15 | align="center" | 77 | {{ikonazastave|FIN}} [[Valtteri Bottas]] | [[Williams Grand Prix Engineering|Williams]]-[[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] | 1:59,709 | 2:02,756 | | align="center" | 18 |- ! 16 | align="center" | 8 | {{ikonazastave|FRA}} [[Romain Grosjean]] | [[Lotus F1|Lotus]]-[[Renault in Formula One|Renault]] | 2:00,202 | 2:02,885 | | align="center" | 15 |- ! 17 | align="center" | 13 | {{ikonazastave|VEN}} [[Pastor Maldonado]] | [[Lotus F1|Lotus]]-[[Renault in Formula One|Renault]] | 2:02,074 | | | align="center" | 16 |- ! 18 | align="center" | 99 | {{ikonazastave|GER}} [[Adrian Sutil]] | [[Sauber]]-[[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | 2:02,131 | | | align="center" | 17 |- ! 19 | align="center" | 17 | {{ikonazastave|FRA}} [[Jules Bianchi]] | [[Marussia F1|Marussia]]-[[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | 2:02,702 | | | align="center" | 19 |- ! 20 | align="center" | 10 | {{ikonazastave|JPN}} [[Kamui Kobajaši]] | [[Caterham F1|Caterham]]-[[Renault in Formula One|Renault]] | 2:03,595 | | | align="center" | 20 |- ! 21 | align="center" | 4 | {{ikonazastave|GBR}} [[Max Chilton]] | [[Marussia F1|Marussia]]-[[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | 2:04,388 | | | align="center" | 21 |- ! 22 | align="center" | 9 | {{ikonazastave|SWE}} [[Marcus Ericsson]] | [[Caterham F1|Caterham]]-[[Renault in Formula One|Renault]] | 2:04,407 | | | align="center" | 22 |- ! colspan=8|Vir:<ref>{{navedi novice|title=2014 Formula 1 Petronas Malaysia Grand Prix - Qualifying|url=http://www.formula1.com/results/season/2014/915/7322/|date=29. marec 2014|accessdate=30. marca 2014|publisher=[[Formula One Group|Formula One Administration]]|language=en|archive-date=2014-03-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20140329214825/http://www.formula1.com/results/season/2014/915/7322/|url-status=dead}}</ref> |} ===Dirka=== {{F1 Glava za dirko}} |- ! 1 | align="center" | 44 | {{ikonazastave|GBR}} '''[[Lewis Hamilton]]''' | '''[[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]]''' | 56 | 1:40:25,974 | 1 | '''25''' |- ! 2 | align="center" | 6 | {{ikonazastave|GER}} '''[[Nico Rosberg]]''' | '''[[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]]''' | 56 | +17,313 | 3 | '''18''' |- ! 3 | align="center" | 1 | {{ikonazastave|GER}} '''[[Sebastian Vettel]]''' | '''[[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault in Formula One|Renault]]''' | 56 | +24,534 | 2 | '''15''' |- ! 4 | align="center" | 14 | {{ikonazastave|ESP}} '''[[Fernando Alonso]]''' | '''[[Scuderia Ferrari|Ferrari]]''' | 56 | +35,992 | 4 | '''12''' |- ! 5 | align="center" | 27 | {{ikonazastave|GER}} '''[[Nico Hülkenberg]]''' | '''[[Force India]]-[[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]]''' | 56 | +47,199 | 7 | '''10''' |- ! 6 | align="center" | 22 | {{ikonazastave|GBR}} '''[[Jenson Button]]''' | '''[[McLaren]]-[[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]]''' | 56 | +1:23,691 | 10 | '''8''' |- ! 7 | align="center" | 19 | {{ikonazastave|BRA}} '''[[Felipe Massa]]''' | '''[[Williams Grand Prix Engineering|Williams]]-[[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]]''' | 56 | +1:25,076 | 13 | '''6''' |- ! 8 | align="center" | 77 | {{ikonazastave|FIN}} '''[[Valtteri Bottas]]''' | '''[[Williams Grand Prix Engineering|Williams]]-[[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]]''' | 56 | +1:25,537 | 18 | '''4''' |- ! 9 | align="center" | 20 | {{ikonazastave|DEN}} '''[[Kevin Magnussen]]''' | '''[[McLaren]]-[[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]]''' | 55 | +1 krog | 8 | '''2''' |- ! 10 | align="center" | 26 | {{ikonazastave|RUS}} '''[[Daniil Kvjat]]''' | '''[[Scuderia Toro Rosso|Toro Rosso]]-[[Renault in Formula One|Renault]]''' | 55 | +1 krog | 11 | '''1''' |- ! 11 | align="center" | 8 | {{ikonazastave|FRA}} [[Romain Grosjean]] | [[Lotus F1|Lotus]]-[[Renault in Formula One|Renault]] | 55 | +1 krog | 15 | |- ! 12 | align="center" | 7 | {{ikonazastave|FIN}} [[Kimi Räikkönen]] | [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | 55 | +1 krog | 6 | |- ! 13 | align="center" | 10 | {{ikonazastave|JPN}} [[Kamui Kobajaši]] | [[Caterham F1|Caterham]]-[[Renault in Formula One|Renault]] | 55 | +1 krog | 20 | |- ! 14 | align="center" | 9 | {{ikonazastave|SWE}} [[Marcus Ericsson]] | [[Caterham F1|Caterham]]-[[Renault in Formula One|Renault]] | 54 | +2 kroga | 22 | |- ! 15 | align="center" | 4 | {{ikonazastave|GBR}} [[Max Chilton]] | [[Marussia F1|Marussia]]-[[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | 54 | +2 kroga | 21 | |- ! Ods | align="center" | 3 | {{ikonazastave|AUS}} [[Daniel Ricciardo]] | [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault in Formula One|Renault]] | 49 | Okvara | 5 | |- ! Ods | align="center" | 21 | {{ikonazastave|MEX}} [[Esteban Gutiérrez]] | [[Sauber]]-[[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | 35 | Menjalnik | 12 | |- ! Ods | align="center" | 99 | {{ikonazastave|GER}} [[Adrian Sutil]] | [[Sauber]]-[[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | 32 | El. sistem | 17 | |- ! Ods | align="center" | 25 | {{ikonazastave|FRA}} [[Jean-Éric Vergne]] | [[Scuderia Toro Rosso|Toro Rosso]]-[[Renault in Formula One|Renault]] | 18 | Pogon | 9 | |- ! Ods | align="center" | 17 | {{ikonazastave|FRA}} [[Jules Bianchi]] | [[Marussia F1|Marussia]]-[[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | 8 | Zavore | 19 | |- ! Ods | align="center" | 13 | {{ikonazastave|VEN}} [[Pastor Maldonado]] | [[Lotus F1|Lotus]]-[[Renault in Formula One|Renault]] | 7 | Motor | 16 | |- ! DNS | align="center" | 11 | {{ikonazastave|MEX}} [[Sergio Pérez]] | [[Force India]]-[[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] | 0 | | 14 | |- ! colspan=8|Vir:<ref>{{navedi novice|title=2014 Formula 1 Petronas Malaysia Grand Prix - Race|url=http://www.formula1.com/results/season/2014/915/|date=30. marec 2014|accessdate=30. marca 2014|publisher=[[Formula One Group|Formula One Administration]]|language=en|archive-date=2014-04-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20140402150944/http://www.formula1.com/results/season/2014/915/|url-status=dead}}</ref> |} ==Sklici== {{Kategorija v Zbirki|2014 Malaysian Grand Prix}} {{sklici}} {{Poročilo dirke F1| Name_of_race = [[Velika nagrada Malezije]] | Year_of_race = 2014 | Previous_race_in_season = [[Velika nagrada Avstralije 2014]] | Next_race_in_season = [[Velika nagrada Bahrajna 2014]] | Previous_year's_race = [[Velika nagrada Malezije 2013]] | Next_year's_race = [[Velika nagrada Malezije 2015]] }} [[Kategorija:Formula 1 sezona 2014]] [[Kategorija:Velika nagrada Malezije|2014]] 1gxutotfxki11168uslizcp1k8pemew Človeški kapital 0 371922 6759776 6116787 2026-10-02T17:28:07Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759776 wikitext text/x-wiki '''Človeški kapital''' so vse [[Kompetence (kadrovsko področje)|kompetence]] in predanosti ljudi znotraj določene [[organizacija|organizacije]]. Predstavljajo ga zaposleni v organizaciji s svojimi veščinami, izkušnjami, znanji, potenciali in sposobnosti. Človeški kapital zajema vse človekove sposobnosti, ki so potrebne za uspešno [[podjetje]] oziroma organizacijo. Posamezniki so prednost v organizaciji samo, če se odločijo, da bodo investirali svoj kapital v njo.<ref name="Ceridian UK Ltd">Ceridian UK Ltd (2007). ''Human Capital White Paper''. Pridobljeno dne 8. 4. 2014 iz http://www.ceridian.co.uk/downloads/HumanCapitalWhitePaper_2007_01_26.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111007013910/http://www.ceridian.co.uk/downloads/HumanCapitalWhitePaper_2007_01_26.pdf |date=2011-10-07 }}.</ref> ==Teorije opredelitve človeškega kapitala== Schultz, Becker in Mincer so v šestdesetih letih dvajsetega stoletja postavili temeljne teorije človeškega kapitala.<ref name="Mihalič"> Mihalič, R. (2006). ''Managment človeškega kapitala.'' Škofja Loka: Mihalič in Partner d.n.o. {{COBISS|ID=227422208}}</ref>. Ekonomist [[Theodore Schultz]] je uporabil izraz človeški kapital in z njim reflektiral vrednost človeških zmožnosti. Menil je, da je človeški kapital kot katerikoli drugi kapital, le da ga ne moremo kupiti ali prodati in da ga lahko dobimo le z investiranjem v človeka. [[Izobrazba]] in [[izobraževanje]] imata po njegovem mnenju v človeškem kapitalu osrednje mesto.<ref name="Bevc"> Bevc, M. (1991). ''Ekonomski pomen izobraževanja''. Radovljica: Didakta. {{COBISS|ID=3128633}}</ref>. <ref name="Kumaran">Kumaran, T. (2008). ''Tapping human capital''. Pridobljeno dne 8. 4. 2014 iz http://www.thehindu.com/todays-paper/tp-features/tp-educationplus/tapping-human-capital/article1440868.ece {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140413125456/http://www.thehindu.com/todays-paper/tp-features/tp-educationplus/tapping-human-capital/article1440868.ece |date=2014-04-13 }}.</ref> [[Gary Becker]] je avtor najbolj znane aplikacije ideje človeškega kapitala. V delu [[Human Capital]] leta 1964 je opredelil in izmeril neposredne ekonomske koristi izobraževanja ter usposabljanja za posameznika in za družbo. Po njegovem mnenju je spodbuda za investiranje odvisna od pričakovanega donosa na investicijo. [[Jacob Mincer]] je leta 1958 objavil članek [[Investment in Human Capital and Personal Income Distribution]]. Ukvarjal se je z vprašanjem naložb v [[izobraževanje odraslih]], pri čemer se je osredotočal predvsem na usposabljanje na delovnem mestu ter na oblikovanje preprostega postopka za analizo razmerja med izobrazbo in zaslužki.<ref name="Bevc" /> ==Zakaj je človeški kapital vedno bolj pomembna tema?== V zadnjih petnajstih letih je prišlo do revolucije v delovni sili in na [[delovno mesto|delovnem mestu]], zato človeški kapital še nikoli ni bil bolj pomemben pri [[konkurenca|konkurenčnosti]]. V razvitem svetu sta se najbolj razvila informacijsko in storitveno [[gospodarstvo]]. V informacijski ekonomiji so ljudje kritična prednost, v storitveni ekonomiji pa je 80 % vrednosti podjetja vezano na ljudi. Dostop do finančnega kapitala ni več vir konkurenčne prednosti, ta narašča s človekovimi sposobnostmi, spretnostmi in kompetencami. Ljudje s pravim profilom in zmožnostmi zagotavljajo prednost, ki jo konkurenca težko nadomesti. Organizacije se zavedajo, da potrebujejo ljudi, ki prinesejo nove prednosti ter da so se ljudje, od katerih so odvisni, spremenili. Na [[trg dela|trgu dela]] se pojavlja vedno starejša in bolj raznoliko populacija, z vedno več ženskami, ki vstopajo na delovna mesta. Kljub temu pa se gospodarstvo še vedno ukvarja s problemom pomanjkanja spretnosti v informacijski in storitveni ekonomiji. Potreba po [[upravljanje s talenti|talentu]], človekovem kapitalu, pomeni, da organizacije ne morejo vzeti kot samoumevno to, da bodo posamezniki želeli svoj kapital vložiti prav v njihovo organizacijo. Poleg tradicionalne [[plača|plače]] in službene varnosti morajo podjetja ponuditi tudi druge elemente, da bi privabile in ohranile najboljše talente.<ref name="Ceridian UK Ltd" /> ==Struktura človeškega kapitala== <div style="float:right"> {{familytree/start}} {{familytree | | | | | ClKap | | | | | ClKap=Človeški kapital}} {{familytree | |,|-|-|-|+|-|-|-|.| }} {{familytree | ZM | | OD | | IP | ZM=Zmožnosti| OD=Odnos | IP=Intelektualna<br/>prožnost}} {{familytree/end}} </div> Človeški kapital je sestavljen iz zmožnosti, [[odnos do dela|odnosa]] in intelektualne prožnosti zaposlenih. Zmožnosti predstavljajo tisto, kar lahko organizacija ustvari s pomočjo zaposlenih. Temelja elementa zmožnosti sta [[znanje]] in [[veščine]]. Znanje pokriva akademsko poznavanje stvari in je v glavnem vezano na človekovo stopnjo izobrazbe. Veščine pa predstavljajo njihov praktičen del in niso nič manj pomembne od znanja, vendar pa so z njim povezane. Kljub temu v praksi ni nujno, da človek posreduje oba pola zmožnosti. Odnos pomeni pripravljenosti ljudi, da uporabijo znanje v korist organizacije. Organizacija ima na to stran človeškega kapitala zelo majhen vpliv, odvisen je predvsem od osebnostnih lastnosti posameznika, nanj pa vplivajo [[motiviranje zaposlenih|motivacija]], vedenje in drža zaposlenih. Motivacija je sposobnost dosegati strateške cilje in premagovati ovire. Vedenje označuje ustvarjeno okolje, ki izvira iz vedenj vseh zaposlenih. Osebno držo pa oblikuje predvsem etična usmeritev posameznika, ki svojega ravnanja ne usmerja le z vidika prihodnjega uspeha, ampak z vidika etičnih vrednosti družbe, v kateri deluje. [[Intelektualna prožnost]] zaposlenih pomeni sposobnost prenašanja znanja iz enega konteksta v drugega. Gre za sposobnost uporabiti znanje v najrazličnejših položajih ter poiskati [[inovacija|inovativne]] rešitve. Komponente intelektualne prožnosti so inovacije, imitacije, prilagoditve in opredmetenje. Inovacija je sposobnost nadgrajevanja prejšnjega znanje in ustvarjanja novega. Posnemanje pomeni, da se podjetje ozre naokrog, opazi na trgu novosti in jih nato prenese v svoje delovanje. Prilagoditve pomenijo uspešno prilagajanje podjetja okolju, ki si na ta način zagotovi nadaljnji obstoj. Opredmetenje pomeni sposobnosti pretvoriti zamisel v izdelek ali storitev.<ref name="Roos"> Roos, J., Roos, G., Edvinsson, L. in Dragonetti, N. C. (2000). ''Intelektualni kapital:krmarjenje po novem poslovnem svetu''. Ljubljana: Inštitut za intelektualni kapital. {{COBISS|ID=109638400}}</ref>. ==Vlaganje v človeški kapital== Šolanje, izobraževanje, strokovna usposabljanja na delovnem mestu ter zdravstvo so najpomembnejše investicije v človeški kapital. Omogočajo zvišanje dohodka, izboljšanje zdravja in boljšo kvaliteto posameznikovega življenja. Poleg formalne izobrazbe se študentje učijo še izven šole, posebej v službi. Diplomati niso popolnoma pripravljeni na trg dela, ko končajo univerzo, zato pred službo opravljajo tudi različne formalne in neformalne programe usposabljanja. Čas [[usposabljanje na delovnem mestu|usposabljanja na delovnem mestu]] se razteza od ene ure za enostavne službe kot je npr. pomivanje posode, do nekaj let za službe, ki zahtevajo opravljanje težkih nalog kot je npr. inženirstvo. Podatki, ki so dostopni, kažejo, da je službeno usposabljanje zelo pomemben izvor višanja zaslužka, ki ga dobijo delavci, ko pridobivajo izkušnje na delu. Vpliv družine na znanje, [[spretnosti]], zdravje, [[vrednota|vrednote]] in navade njihovih otrok je zelo pomemben dejavnik investicije v človeški kapital. Starši vplivajo na pridobitev izobrazbe in še na veliko drugih dimenzij otrokovega življenja. Vendar pa pozitivni odnosi med zaslužki staršev in otrok niso zelo močni, odnosi med leti šolanja staršev in otrok pa so močnejši.<ref name="Becker"/> ===Vlaganje v izobraževanje=== Veliko študij kaže, da srednješolska in univerzitetna izobrazba v [[ZDA]] zviša posameznikov dohodek, tudi ko izvzamemo stroške šolanja in ko prilagodimo dejstva, da imajo ljudje z višjo izobrazbo po navadi višji količnik inteligentnosti in bolj izobražene starše. Podobni dokazi so dostopni iz več kot sto različnih držav z različnimi ekonomskimi sistemi. Dohodki bolj izobraženih ljudi so skoraj vedno nad povprečjem, čeprav so zaslužki po navadi večji v manj razvitih državah.<ref name="Becker"/> [[Ekonomska rast]] večine držav v 19. in 20. stoletja je bila delno posledica širjenja znanstvenih in tehnoloških znanj, ki so povišala [[produktivnost dela]]. Povečano opiranje [[industrija|industrije]] na napredna in zahtevna znanja so povečala vrednost izobraževanja, tehničnega šolanja, službenega usposabljanja in drugega človeškega kapitala. Nove tehnološke prednosti ne pomagajo državam, ki imajo malo usposobljenih delavcev za njihovo uporabo. Ekonomska rast je odvisna od interakcije med novim znanjem in človeškim kapitalom. Višja formalna izobrazba in večja količina usposabljanja so povezani z velikim napredkom v tehnološkem znanju v vseh državah, ki so dosegle pomembno ekonomsko rast. Ekonomski rekordi [[Japonska|Japonske]], [[Tajvan|Tajvana]] in drugih [[Azija|Azijskih držav]] v zadnjih desetletjih kažejo pomembnost človeškega kapitala k ekonomski rasti. Kljub pomanjkanju naravnih virov Azijski tigri rastejo, predvsem zaradi zanašanja na dobro usposobljeno, izobraženo ter marljivo delovno silo, ki je ustvarila izjemno [[moderna tehnologija|moderno tehnologijo]].<ref name="Becker"/> ==Merjenje človeškega kapitala== Ljudje so največja konkurenčna prednost podjetja, vendar pa je vprašanje kako izmeriti vrednost te prednosti. Kvantitativna [[evaluacija]] človeškega kapitala je velik izziv. Trenutno ni ene same mere, ki bi bila neodvisna od konteksta in s katero bi lahko opisali vpliv človekovih kompetenc in njegove predanosti na poslovni uspeh. Obstajajo zanesljive metode, ki merijo dobiček vlaganja v fizični kapital, medtem ko je merjenje človeškega kapitala nova in razvijajoča se [[znanost]]. Težko je dokazati povezave med vzroki in posledicami v kompleksnem delovnem in socialnem okolju. Pripisovanje vzrokov je posebej težavno, ker je poslovni kontekst drugačno socialno okolje. Kot primer lahko vzamemo vprašanje: »Ali se je [[zadovoljstvo kupcev]] povečalo, zato ker so se izboljšali delavci ali zato, ker so vložili v boljšo tehnologijo in izboljšali svoj produkt?« Organizacije tako ne morejo vedeti kje in kako naj naredijo najboljšo investicijo v človeški kapital, poleg tega pa tudi ne morejo vedeti, kakšno bo vračilo njihove investicije.<ref name="Ceridian UK Ltd" /> Nekatera podjetja in organizacije so razvile različne metodologije merjenja človeškega kapitala. Organizacije so razvile ključne indikatorje, s pomočjo katerih merijo človeški kapital v podjetju ter posledično povečujejo njegovo vrednost v organizaciji. Največkrat uporabljeni indikatorji človeškega kapitala so kompetence, [[zadovoljstvo zaposlenih|zadovoljstvo]], usposobljenost in izobrazba zaposlenih. Poleg teh se velikokrat uporablja tudi stopnja [[fluktuacija na delovnem mestu|fluktuacije]], število novo zaposlenih, produktivnost zaposlenih, odnos in [[stališče|stališča]] zaposlenih, ugled zaposlenih, leta izkušenj v poklicu, nove zamisli zaposlenih, motiviranost zaposlenih, končni rezultati zaposlenih, zadovoljstvo kupcev, [[timsko delo]], stopnja [[absentizem|absentizma]], indeks napredovanja ter [[nagrajevanje zaposlenih|nagrajevanje]].<ref name="Mihalič" /> ==Kritika človeškega kapitala== Izraz človeški kapital je velikokrat kritiziran. Nekateri ga kritizirajo kot preveč mehaničnega, vendar pa ne gre samo za opisovanje ljudi kot ekonomskih enot, ampak bolj za razumevanje tega, da so ljudje tisti, ki kritično prispevajo k uspehu organizacije. Organizacija mora razumeti kako človeški kapital prispeva k uspehu podjetja, saj lahko tako z njim bolj učinkovito upravljajo in ga uspešneje merijo.<ref name="Ceridian UK Ltd"/> Ta izraz uporabljamo tudi zato, ker ljudje ne morejo biti ločeni od svojega znanja, spretnosti, zdravja ali vrednot na način kot so lahko ločeni od njihovega [[finančno premoženje|finančnega]] in fizičnega premoženja.<ref name="Becker"> Becker, G. S. (2008). Human Capital. In David R. Henderson (ed.). ''Concise Encyclopedia of Economics'' (2nd ed.). Indianapolis: Library of Economics and Liberty. </ref> Marksisitična kritika teorije človeškega kapitala je usmerjena proti samim temeljem in strukturi teorije. Teorija človeškega kapitala trdi, da se tako ta kapital kot fizični kapital pridobivata z investiranjem. Mejni proizvod delavcev določa mezde, ti kapitalizirani zaslužki, diskontirani z neko [[obrestna mera|obrestno mero]], določajo vrednost človeškega kapitala, ta pa pomeni [[tržna vrednost|tržno vrednost]] produktivnih sposobnosti delavcev, te pa naprej določajo mejni proizvod in ta še naprej mezdo. Logika raziskovanja avtorjev koncepcije investiranja v človeka se tako vrti v začaranem krogu.<ref name="Kavčič"> Kavčič, B. in Anterič, M. (1993). Vrednotenje kadrov kot sestavina vrednotenja podjetij. ''Teorija in praksa, 30,'' 1110–1120. </ref> Kljub različnim kritikam teorije človeškega kapitala je splošno sprejeto stališče, da je pojem naložb v človeški kapital še veljaven. Mora pa biti ustrezno razširjen, tako da vključuje vse dejavnosti, ki povečujejo storilnost posameznika, podjetja in družbe kor celote, torej tudi osebnostne lastnosti, motivacijo itd.<ref name="Bevc"/> ==Glej tudi== *[https://en.wikipedia.org/wiki/Human_capital] Human capital (v angleščini) *[https://sl.wikipedia.org/wiki/Dru%C5%BEba_znanja] Družba znanja ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.dialogos.si/slo/objave/clanki/intelektualni-kapital/] Upravljanje človeškega kapitala podjetij. * [http://www.poslovnisvet.si/vodenje/moc-intelektualnega-kapitala/] Moč intelektualnega kapitala. [[Kategorija:Organizacijska psihologija]] [[Kategorija:Upravljanje človeških virov]] {{normativna kontrola}} klsmbt66ay5lu94s0le92n3qdo1hwu3 Seznam litovskih pisateljev 0 381859 6759661 6638075 2026-10-02T13:14:26Z ~2026-45085-22 264465 /* B */ 6759661 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Litovci|litovskih]] [[pisatelj]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Litovcev|Litva|litovskih}} {{CompactTOC2}} == B == *[[Juozas Baltušis]] (prv.i. ''Albertas Juozenas'') *[[Antanas Barnauskas]] (filolog-jezikoslovec) *[[Kazys Boruta]] *[[Vytautas Bubnys]] *[[Algis Budrys]] == C == *[[Petras Cvirka]] == Č == *[[Laura Sintija Černiauskaitė]] == G == *[[Liudas Gira]] == J == *[[Liudvikas Jakavičius]] *[[Arvydas Juozaitis]] == K == * [[Jurgis Kunčinas]] == L == * [[Vytautas V. Landsbergis]] (ml.) == M == *[[Marius Marcinkevičius]] *[[Eduardas Mieželaitis]] == P == *[[Sigitas Parulskis]] *[[Gabrielė Petkevičaitė-Bitė]] == Š == *[[Antanas Škėma]] == T == *[[Andrius Tapinas]] == V == *[[Tomas Venclova]] *[[Antanas Vienuolis]] (pr. pr. Žukauskas) == Ž == *[[Vytautė Žilinskaitė]] {{seznami narodov po poklicu|pisateljev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Litovcev|Pisatelji]] [[Kategorija:Litovski pisatelji|*]] tlusc82gm9fb6m5un5so7o6q8vyxsag Bledit 0 399289 6759982 4409555 2026-10-03T11:19:56Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759982 wikitext text/x-wiki {{Infobox mineral | name = Bledit | category = VI. razred: Sulfati kromati, molibdati in volframati | image = Blodite-188275.jpg |thumb|left|Crystal from Soda Lake (size: 2.9 x 2.2 x 1.4 cm)]] | caption = Bledit; Soda Lake, [[Kalifornija]], velikost 7,0 x 4,8 x 1,9 cm | formula = Na<sub>2</sub>Mg(SO<sub>4</sub>)<sub>2</sub>·4H<sub>2</sub>O | symmetry = monoklinska prizmatična, <br>[[Hermann–Mauguinova notacija|H.-M. simbol]]: (2/m), <br>[[prostorska skupina]]: P 2<sub>1</sub>/a | unit cell = a = 11,04 Å, b = 8,15 Å, c = 5,49 Å; β = 100,41°; Z=2 | strunz = 07.CC.50 (sulfati) | dana = 29.03.03.01 (hidrirani kisli in navadni sulfati) | color = brazbarven, rumen, lahko temno siv, modrikasto zelen ali rdečkast zaradi nečistoč | habit = prizmatični ali približno prizmatični kristali, granuliran, masiven | system = [[Monoklinski kristalni sistem|monoklinski]] | twinning = | cleavage = | fracture = školjkast | tenacity = krhek | mohs = 2,5 - 3 | luster = steklast | refractive = n<sub>α</sub> = 1,483<br> n<sub>β</sub> = 1,486<br> n<sub>γ</sub> = 1,487 | opticalprop = dvoosen (-) | birefringence = δ = 0,004 | pleochroism = | 2V = 71° (izmerjen) | streak = | gravity = 2,23 | density = | melt = | fusibility = | diagnostic = | solubility = | diaphaneity = | other = | references = <ref name=HBM>{{Navedi splet |url=http://rruff.info/doclib/hom/blodite.pdf |title=Handbook of Mineralogy |access-date=2015-03-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303233731/http://rruff.info/doclib/hom/blodite.pdf |archive-date=2016-03-03 |url-status=dead}}</ref><ref name=Mindat>[http://www.mindat.org/min-695.html Blödite on Mindat.org]</ref><ref name=Webmin>[http://webmineral.com/data/Blodite.shtml Blödite data on Webmineral]</ref> }} Bledit ([[Nemščina|nemško]] Blödit) je hidriran [[natrij]]ev [[magnezij]]ev sulfatni [[mineral]] s formulo Na<sub>2</sub>Mg(SO<sub>4</sub>)<sub>2</sub>•4H<sub>2</sub>O. Je brezbarven do rumen, pogosto zatemnjen zaradi nečistoč, in tvori [[Monoklinski kristalni sistem|monoklinske]] [[kristal]]e. Mineral so prvič opisali leta 1821 na rudišču soli Bad Ischl, Gmunden, [[Avstrija]]. Imenovali so ga po nemškem mineralogu in kemiku Karlu Augustu Blödeju (1773–1820).<ref name=Mindat/><ref name=Webmin/> Bledit so našli tudi drugod po svetu v evaporitnih sedimentnih okoljih.<ref name=Mindat/> ==Sklici== {{sklici|1}} [[Kategorija:Natrijevi minerali]] [[Kategorija:Magnezijevi minerali]] [[Kategorija:Sulfatni minerali]] bidkra9udihjw4bh2xs5sr05lrqetze Alunogen 0 402326 6759885 4457720 2026-10-03T01:46:40Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759885 wikitext text/x-wiki {{Infopolje mineral | name = Alunogen | boxwidth = | boxbgcolor = | image = Alunogen - Almyras, Agia Varvara, Cyprus.jpg | imagesize = | alt = | caption = Alunogen | category = VI. razred: Sulfati, kromati, molibdati in volframati | formula = Al<sub>2</sub>(SO<sub>4</sub>)<sub>3</sub>·17H<sub>2</sub>O | strunz = 07.CB.45 (sulfati s srednje velikimi kationi) | dana = 29.08.06.01 (hidrirani kisli in normalni sulfati) | symmetry = triklinska pinakoidna <br>[[Hermann–Mauguinova notacija|H-M simbol]] ({{overline|1}}) <br>[[Prostorska skupina]]: P{{overline|1}} | unit cell = a = 7,42 Å, b = 26,97 Å,<br>c = 6.062 Å;<br> α = 89,95°, β = 97,566°,<br> γ = 91,888°; Z=2 | molweight = | colour = brezbarven, bel, bledo rumen do rdeč, odvisno od nečistoč | habit = ploščati do prizmatični kristali so redki; vlaknate mase, skorje in oprhi | system = [[Triklinski kristalni sistem|triklinski]] | twinning = na {010} | cleavage = popolna na {010}, možna na {100} in {{{overline|31}}3} | fracture = podškoljkast | tenacity = | mohs = 1,5 - 2 | luster = steklast so svilnat | streak = | diaphaneity = prozoren | gravity = 1,72 - 1,77 | density = | polish = | opticalprop = dvoosen (+) | refractive = n<sub>α</sub> = 1,473<br> n<sub>β</sub> = 1,474 <br> n<sub>γ</sub> = 1,480 | birefringence = δ = 0,007 | pleochroism = | 2V = 31 - 69° (izmerjen) | dispersion = | extinction = | length fast/slow = | fluorescence = | absorption = | melt = | fusibility = | diagnostic = | solubility = | impurities = | alteration = | other = | prop1 = | prop1text = | references = <ref name=HBM>{{Navedi splet |url=http://rruff.info/doclib/hom/alunogen.pdf |title=Handbook of Mineralogy |access-date=2015-04-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303233138/http://rruff.info/doclib/hom/alunogen.pdf |archive-date=2016-03-03 |url-status=dead}}</ref><ref name=Mindat>[http://www.mindat.org/min-162.html Mindat]</ref><ref name=Webmin>[http://webmineral.com/data/Alunogen.shtml Webmineral]</ref> }} '''Alunogen''' (iz [[Latinščina|latinskega]] ''alum'' – ''grenka sol, galun'' in [[Grščina|grškega]] ''γεννώ'' [gennó] – ''ustvariti'') je vlaknat do igličast [[aluminij]]ev [[sulfat]]ni mineral s formulo Al<sub>2</sub>(SO<sub>4</sub>)<sub>3</sub>•17H<sub>2</sub>O.<ref name=HBM/><ref name=Mindat/> Čist mineral je brezbarven ali bel, zaradi nečistoč in zamenjave aluminija z [[železo]]m pa je pogosto obarvan. Kot sekundarni mineral se pogosto pojavlja na stenah rudnikov in kamnolomov. Najde se tudi v oksidacijskih conah nekaterih rudišč in na gorečih deponijah [[premog]]a, kjer nastaja na primer s hidriranjem [[miloševičit]]a. V [[fumarola]]h nastaja kot nizkotemperaturni depozit.<ref name=HBM/> Spremljajoči minerali so [[pirit]], [[markazit]], [[halotrihit]], [[pikeringit]], [[epsomit]], kalijev galun, [[melanterit]] in [[sadra]].<ref name=HBM/> Njegova kristalokemijska formula se lahko zapiše tudi kot [Al(H<sub>2</sub>O)<sub>6</sub>]<sub>2</sub>(SO<sub>4</sub>)<sub>3</sub>.5H<sub>2</sub>O. Iz formule je razvidno, da je del vode vezan [[Kompleksna spojina|kompleksno]] kot ligand, del vode pa kot kristalna voda z ohlapno vezjo. Slednja se zlahka odcepi že med nežnim mletjem minerala. ==Sklici== {{sklici|1}} ==Glej tudi== * [[Aluminijev sulfat]] [[Kategorija:Aluminijevi minerali]] [[Kategorija:Sulfatni minerali]] 1hw3st76gaxqjaph6bc2e5qlgrzvrzz Kostolomna mrzlica 0 407332 6759731 4503401 2026-10-02T14:49:08Z Xqbot 32282 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Denga]] 6759731 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Denga]] 2zt1756t0vti66salqqv8tx4lledbi5 Adab 0 408790 6759862 5197969 2026-10-02T23:13:06Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759862 wikitext text/x-wiki {{Infobox ancient site | name = Adab | native_name = Tell Bismaya | alternate_name = | image = Male bust Louvre AO10921.jpg | image_size = 280px | imagealttext = | caption = Doprsni kip moškega, morda uruškega kralja Lugal-kisal-sija iz zgodnjega tretjega dinastičnega obdobja, najden v Adabu | map_type = Irak | map_alt = | map_size = 280px | relief = yes | latd = 31 | latm = 56 | lats = 32 | latNS = N | longd = 45 | longm = 37 | longs = 31 | longEW = E | coordinates_display = title | location = Bismaya, Governorat Wasit, [[Irak]] | region = [[Mezopotamija]] | type = naselje | part_of = | length = | width = | area = | height = | builder = | material = | built = | abandoned = | epochs = <!-- actually displays as "Periods" --> | cultures = | dependency_of = | occupants = | event = | excavations = | archaeologists = Edgar James Banks (1903-1904) | condition = | ownership = | management = | public_access = | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | notes = }} '''Adab''' ali '''Udab''' ([[Sumerščina|sumersko]] Adabki,<ref>''The Sumerian King List''. Pridobljeno 15. decembra 2010.</ref> črkovano UD.NUN<sup>KI</sup><ref>''The Cambridge Ancient History''. Vol. 1. Part 1. Prolegomena & Prehistory.</ref> je bil starodavno [[Sumerija|sumersko]] mesto med [[Teloh]]om in [[Nipur]]jem. Njegovi ostanki so v sodobni Bismayi v [[Irak|iraškem]] governoratu Wasit. ==Zgodovina arheoloških raziskav== Začetne raziskave najdišča Bismaya sta vsak po en dan opravila William Hayes Ward leta 1885 in John Punnett Peters z Univerze v Pensilvaniji leta 1890. Odkrila sta [[klinopis]]no tablico in nekaj fragmentov.<ref>John P. Peters. ''Nippur; Or, Explorations and Adventures on the Euphrates: The Narrative of the University of Pennsylvania Expedition to Babylonia in the Years 1888-1890''. University of Pennsylvania Babylonian Expedition, Putnam, 1897.</ref> Walter Andrae je Bismayo obiskal leta 1902. Odkril je odlomek tablice in narisal skico najdišča.<ref>Walter Andrae. ''Die Umgebung von Fara und Abu Hatab''. Mitteilungen der Deutschen Orient Gesellschaft '''16''' (1903): 24-30.</ref> Prva izkopavanja, ki so trajala od decembra 1903 do junija 1904, je v imenu Univerze v Chicagu vodil Edgar James Banks. Dokazal je, da je najdišče starodavno mesto Adab (Ud.Nun), ki je bilo dotlej znano samo iz [[Seznam sumerskih kraljev|Seznama sumerskih kraljev]] in kratke omembe v uvodu v [[Hamurabijev zakonik]]. Mesto je bilo zgrajeno na otoku in s kanalom razdeljeno na dva dela. Imelo je svetišče z [[zigurat]]om ali stopničastim stolpom. Mesto je bilo očitno nekoč dokaj pomembno, vendar že zelo zgodaj opuščeno. Trditev dokazujejo napisi na opekah ruševin malo pod vrhom gomil, ki so pripadale [[Šulgi]]ju in [[Ur-Namu]]ju, kraljema iz [[Tretja urska dinastija|Tretje urske dinastije]] iz poznega 3. tisočletja pr. n. št.. Neposredno pod njimi so, tako kot v [[Nipur]]ju, ostanki iz vladavine [[Naram-Sin Akadski|Naram-Sina]] in [[Sargon Akadski|Sargona Akadskega]], ki sta vladala okoli leta 2300 pr. n. št.. Pod njimi je bilo še 10,5 m debel sloj okamenelih ostankov, ki predstavljajo sedem osmin celotne debeline ruševin. Banks je razen ostankov zgradb, obzidja in grobov odkril tudi veliko popisanih glinastih tablic iz zelo zgodnjega obdobja, bronaste in kamnite tablice, bronaste vstavke in podobne predmete.<ref name=Peters>John Punnett Peters (1911). ''Bismya''. Encyclopædia Britannica '''4''' (11. izdaja). Cambridge University Press. str. 11.</ref> 543 tablic je končalo v Orientalskem inštitutu v Chicagu, približno 1100, večinoma kupljenih in ne izkopanih tablic, pa v Arheološkem muzeju v Istanbulu. Vsebina slednjih še vedno ni neobjavljena.<ref>Yang Zhi. ''Sargonic Inscriptions From Adab''. Institute for the History of Ancient Civilizations periodic publications on ancient civilizations, Vol. 1, 1989.</ref> Med najpomembnejši odkritji spadata nepoškodovan kip iz belega [[marmor]]ja, verjetno najstarejši, odkrit v Mezopotamiji, ki je zdaj v Arheološkem muzeju v Istanbulu. Na njem je napis, ki ga je Banks prevedel kot ''»E-mah, kralj Da-udu, kralj Ud-Nuna«''.<ref>Edgar James Banks (1912). ''Bismaya: or the lost City of Adab''.</ref> Drugo odkritje je tempeljsko smetišče, na katerem so našli veliko fragmentov vaz iz marmorja, [[Alabaster|alabastra]], [[oniks]]a, [[Porfir|porfir]]ja in [[granit]]a. Na nekaterih fragmentih so napisi, na nekaterih drugih pa gravure in vstavki iz slonovine in dragih kamnov. <ref name=Peters/> Vse tablice iz Adaba, ki so končale na Univerzi v Chicagu, so bile preučene in objavljene.<ref>Daniel David Luckenbill (1930). [http://oi.uchicago.edu/sites/oi.uchicago.edu/files/uploads/shared/docs/oip14.pdf ''OIP 14''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150420193543/http://oi.uchicago.edu/sites/oi.uchicago.edu/files/uploads/shared/docs/oip14.pdf |date=2015-04-20 }}. Cuneiform Series, Vol. II: Inscriptions from Adab.</ref> Kupljene tablice so bile delno odprodane različnim kupcem in so objavljene samo delno.<ref> [http://cdli.ucla.edu/pubs/cdlj/2002/cdlj2002_002.pdf ''A Previously Unpublished Lawsuit from Ur III Adab''].</ref> Četudi so bile Banksove najdbe v Bismayi po takratnih standardih dobro dokumentirane in deloma fotografirane, zaradi osebnih sporov končno poročilo nikoli ni bilo objavljeno. Orientalski inštitut je nedavno ponovno preučil zapise in predmete, ki jih je na inštitut prinesel Banks, in napisal poročilo.<ref>Karen Wilson in drugi. ''Bismaya: Recovering the Lost City of Adab''. Oriental Institute Publications '''138'''. The Oriental Institute of the University of Chicago, 2012.</ref> Obstaja tudi ljudska pripoved ''Trije volarji iz Adaba''.<ref>Bendt Alster. ''The Sumerian Folktale of the Three Ox-Drivers from Adab''. Journal of Cuneiform Studies '''43/45''' (1991-1993): 27-38.</ref> ==Ostanki mesta== Mesto je ležalo bliže Tigrisa kot Evfrata in približno dan potovanja jugovzhodno od Nipurja. Od njega je ostala samo gruča [[Tell|gomil ]], dolga približno 1,5 km in široka 3 km. Grebeni gomil niso nikjer višji od 12 m. ==Zgodovina naselitve== Adab je bil naseljen najmanj od zgodnjega dinastičnega obdobja. Iz sumerske pesnitve ''Inanin spust v podzemlje'' je razvidno, da je imel med vladavino [[Dumuzid Ribič|Dumuzida Uruškega]] [[Inana|Inanino]] svetišče [[E-šar]]. V pesnitvi ''Dumuzidove sanje'' iz iste zbirke je Dumuzida Uruškega iz njegovega razkošja pregnala lačna množica ljudi iz velikih sumerskih mest, vključno z Adabom. Mnogo kasnejši prepisi seznama omenjajo, da je Dumuzid ustvaril veliko, a kratko živeče cesarstvo, ki se je raztezalo od [[Elam]]a do [[Libanon]]a in [[Amoriti|amoritskih]] ozemelj ob [[Jordan]]u. Adab je omenjen tudi na nekaterih tablicah iz [[Ebla|Eble]]. Tablice so približno iz obdobja, ko je bila Ebla Adabova trgovinska partnerica v severni [[Sirija|Siriji]] in malo pred tem, ko so jo uničile neznane sile.<ref>''Eblaitica'', 3. del.</ref> Na marmornem kipu, ki so ga našli v Tell Bismayi, je napis z imenom adabskega kralja, ki se prevaja kot Lugal-daudu, Da-udu, Lugaldalu in Esar.<ref> G.A. Barton. ''The Names of Two Kings of Adab''. Journal of the American Oriental Society '''33''' (1913): 295—296.</ref> Žigi na opekah, ki jih je med izkopavanji odkril Banks, kažejo, da je Inanino svetišče v Adabu zgradil akadski vladar [[Naram-Sin Akadski|Naram-Sin]]. Ostankov svetišča še niso odkrili. Znanih je tudi več adabskih guvernerjev iz obdobja [[Tretja urska dinastija|Tretje urske dinastije]]. Ker na najdišču niso odkrili nobenih drugih arheoloških dokazov, so izkopavanja kmalu ustavili. Adab je bil kasneje omenjen v različnih zapisih, tudi v [[Hamurabijev zakonik|Hamurabijevem zakoniku]]. ==Sklici== {{sklici|2}} == Nadaljnje branje == * E.J. Banks. ''The Bismya Temple''. The American Journal of Semitic Languages and Literatures '''22''' (1, oktober 1905, str 29–34. * D.D. Luckenbill. ''Two Inscriptions of Mesilim, King of Kish''. The American Journal of Semitic Languages and Literatures '''30''' (3, april 1914): 219–223. * E.J. Banks. ''The Oldest Statue in the World''. The American Journal of Semitic Languages and Literatures '''21''' (1, oktober 1904): 57–59. * Yang Zhi. ''The Excavation of Adab''. Journal of Ancient Civilizations '''3''' (1988): 16–19. * D.D. Luckenbill. ''Old Babylonian Letters from Bismya'', The American Journal of Semitic Languages and Literatures '''32''' (4, 1916): 270–292. [[Kategorija:Sumerska mesta]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Iraku]] {{normativna kontrola}} oo2iw1t4bpq4lske7yy4z4sog6n2un1 Seznam slovenskih učiteljev 0 410617 6759838 6759078 2026-10-02T21:58:59Z ~2026-44996-51 264415 /* K */ 6759838 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[učitelj]]ev, šolnikov in [[Pedagogika|pedagogov]].''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Ciril Abram]] * [[Laura Abram]] * [[Jakica Accetto]] * [[Emil Adamič]] * [[Fran Serafin Adamič]] * [[Milan Adamič]] * [[Miroslav Adlešič]] * [[France Ahlin]] * [[Fran Alič]] * [[Jurij Alič]] * Fani (Frančiška) Al Mansour * [[Franc Alvian]] * [[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič-Novljan]] * [[Ivan Andoljšek]] * [[Leopold Andree (učitelj)|Leopold Andree]] * [[Tatjana Angerer]] (Brčan) * [[Evgen Antauer]] * [[Josip Apih]] * [[Milan Apih]] * [[Mara Apih Pečar]] * [[Justin Arhar]] * [[Ivana Arko]] (1871-1952) * [[Miljutin Arko]] * [[Ivan Arnejc|Ivan (Janko) Arnejc]] * [[Josip Armič]] * [[Ivan Artač]] * [[Majda Artač Sturman]] * [[Alenka Aškerc Mikeln]] * [[Anton Aškerc ml.]] (1910–88) * [[Katarina Aškerc Zadravec]] * [[Oskar Autor]] * [[Sabina Autor]] * [[Lilijana Avčin]] * [[France Avsec]] * [[Mirko Avsenak]] * [[Ciril Ažman]] == B == * [[Jože Babič (učitelj)|Jože Babič]] * [[Rafael Bačar]] * [[Karel Bačer]] * [[Aida Bahar]] * [[Fran Bahovec]] * [[Jure Bajc|Jure (Jurij) Bajc]] * [[Barbara Bajd]] * [[Franc Bajd|Franc(e) Bajd]] * [[Oton Bajde]] * [[Anton Bajec]] * Franc Bajt * [[Ivan Bajželj]] * [[Rudi Bajželj]] * [[Božidar Bajuk]] * [[Marko Bajuk]] * [[Karin Bakračevič Vukman]] * [[Jožef Balant]] * [[Josip Balič]] * [[Majda Baloh Dobeic]] * [[Elido Bandelj]] * [[Olga Bandelj]] * [[Vincenc Bandelj]] * [[Friderik Baraga]] * [[Srečko Baraga]] * [[Ana Barbič]] * [[Andreja Barle Lakota]] * [[Ivan Barle]] * [[Jožef Barle|Jože(f) Barle]] * [[Konrad Barle]] * [[Anton Bartel]] * [[Ivan Bartl]] * [[Zdenka Baša]] * [[Milena Batič]] * [[Jan Baukart]] * [[Marija Bavdaž]] * [[Leopoldina Bavdek|Leopoldina Bavdek - Poldka]] * [[Janez Bečaj]] * [[Martin Bedjanič]] * [[Albin Belar]] * [[Leopold Belar]] * [[Vinko Beličič]] * [[Ivan Belle]] * [[Gizela Belinger Ferjančič]] * [[Lajos Bence]] * [[Ivan Benigar (profesor)|Ivan (Janez) Benigar]] * [[Davorin Beranič]] * [[Ivan Berce]] * [[Oton Berce]] * [[Sonja Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Milica Bergant]] * [[Ciril Bergles]] * [[Antonija Bernard]] * [[Elizabeta Bernjak]] * [[Ciril Bernot]] * [[Štefka Bernot Škrk]] * [[Olga Bertok]] * [[Ivan Bertoncelj (pedagog)|Ivan Bertoncelj]] * [[Niko Berus]] * [[Karel Bervar]] * [[Jože Beslič]]-Učo * [[Julij Betetto]] * [[Davorina Bevk]] * [[France Bevk]] * [[Stanislav Bevk]] * [[Anton Bezenšek]] * [[France Bezjak]] * [[Janko Bezjak]] * [[Jožica Bezjak]] * [[Silva Bezjak]] * [[Josip Bezlaj]] * [[Viktor Bežek]] * [[Bogdan Binter]] * [[Janez Bitenc]] * [[Tomaž Bizajl]] * [[Alojz Bizjak (publicist)]] * [[Helena Alenka Bizjak]] * [[Ivan Bizjak (pisatelj)|Ivan Bizjak]] * [[Dana Blaganje]] * [[Pavle Blaznik]] * [[Ana Blažič]] * [[Marjan Blažič]] * [[Milena Mileva Blažić]] * [[Marija Blažina]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Kristjan Bogatec]] * [[Franček Bohanec]] * [[Jože Bohinc]] * [[Pavle Bohinc]] * [[Ludvik Böhm]] * [[Adam Bohorič]] * [[Etbin Bojc]] * [[Janez Bole]] * [[Marija Bolta]] * [[Josip Boncelj]] * [[Marko Boncelj]] * [[Mirjana Borčić]] * [[France Borko]] * [[Marja Boršnik]] * [[Branko Božič]] * [[Zoran Božič]] * [[Vladimir Bračič]] * [[Fran Bradač]] * [[Zlatko Bradač]] * [[Bojan Bratina]] * [[Silva Bratož]] * [[Andrej Bratuž]] * [[Lojzka Bratuž]] * Tatjana Brčan (Angerer) * [[Albert Bregant]] * [[Jurij Bregant]] * [[Zmago Bregant]] * [[Janez Brence]] * [[Kristina Brenk]] * [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]] * [[Inge Breznik]] * [[Jože Breznik]] * [[Martin Breznik]] * [[Bojan Brezovar]] * [[Matija Brezovar]] * [[Anton Brezovnik]] * [[Franc Brežnik]] * [[Pavel Brežnik]] * [[Jože Brilej (učitelj)]] * [[Josip Brinar]] * [[Slavko Brinovec]] * [[Srečko Brodar]] * [[Vilma Brodnik]] * [[Mirko Brulc]] * [[Viljem Brumec]] * [[Vinko Brumen]] * [[Alojzija (Lojzka) Brus]] * [[Andrej Budal]] * [[Lučana Budal]] * [[Janez Budau]] (1807−1878) * [[Peter Budin]] * [[Cvetko Budkovič]] * [[Jožef Frančišek Buh]] * [[Miha Bulovec]] *[[Alojz Jožef Bunc]] * [[Stanko Bunc]] * [[Ivan Burdian]] * [[Anton Burgar]] * [[Ivan Burger]] * [[Stojan Burnik]] * [[Valentin Burnik]] * [[Milan Butina]] * [[Jože Butinar]] == C == * [[Urša Cankar Soares]] * [[France Capuder]] * [[Karel Capuder]] * [[Rok Capuder]] * [[Ivanka Cegnar]] * [[Magda Cencelj]] * [[Jakob Cepuder]] * [[Josip Cepuder|Josip (Jože) Cepuder]] * [[Majda Cenčič]] * [[Mira Cenčič]] * [[Andrej Cergol]] * [[Anton Cergol]] * [[Josip Cerk]] * [[Drago Chistof]] * [[Josip Christof]] * [[Karel Just Cibic|Karel Just (Drago) Cibic]] * [[France Cigan]] * [[Tone Ciglar]] * [[Janez Ciperle]] * [[Josip Ciperle]] * [[Majda Cirman]] * [[Fanny Copeland|Fanny S. Copeland]] * [[Rada Cossutta]] * [[Zlata Cugmas]] * [[Ljudmila Cvetek Russi]] * [[Marija Cvetek]] * [[Slavko Cvetek]] * [[Jurij Cvetko]] * [[Fran Cvetko]] * [[Pavle Cvetko|Pavle (Eufrid) Cvetko]] * [[Vladimir Cvetko]] == Č == * [[Dragica Čadež]] * [[Branka Čagran]] * [[Janez Čandek]] * [[Janko Čar]] * [[Jakob Čebular]] * [[Nina Čelešnik Kozamernik]] * [[Bruno Čermelj]] * [[Lavo Čermelj]] * [[Viktor Čermelj]] * [[Anica Černej]] * [[Ludovik Černej]] * [[Silva Černelč]] * [[Ana Černic]] * [[Ivan Černic]] * [[Karlo Černic]] * [[Peter Černic]] * [[Vinko Černic]] * [[Franc Černigoj]] * [[Viljem Černo]] * [[Janko Černut]] * [[Franjo Čibej]] * [[Anton Čižman]] (1821–74) * [[Amalija Čok]] * [[Andrej Čok (učitelj)|Andrej Čok]] * [[Anica Čok]] * [[Antonija Čok]] * [[Jelica Čok]] [[Žagar]] * [[Lucija Čok]] * [[Sonja Čokl]] * [[Dušan Čop]] * [[Josip Čop]] * [[Matija Čop]] * [[Mici Čop]] (r. ''[[Marija Kessler|Kessler]]'') * [[Venčeslav Čopič]] * [[Miloš Čotar]] * [[Sonja Čotar Konrad]] * [[Janja Črčinovič Rozman]] * [[Fran Črnagoj]] * [[Anton Črnivec]] * [[Miroslav Črnivec]] * [[Rajmund Čuček]] * [[Jože Čuješ]] * [[Avguštin Čuk]] * [[Alenka Čurin Janžekovič]] == D == * [[Marjeta Dajčman]] * [[Peter Dajnko]] * [[Franc Dakskobler]] * [[Ivan Daneu]] * [[Anka Debeljak]] * [[Anton Debeljak]] * [[Tine Debeljak]] * [[Tine Debeljak (mlajši)|Tine Debeljak ml.]] * [[Janez Debevec]] * [[Ema Deisinger]] * [[Marica Dekleva Modic]] * [[Ciril Dekval]] (Dequal) * [[Janez Demšar]] * [[Josip Demšar]] * [[Olga Denac]] * [[Anton Derganc]] * Karol Dermelj * Mirko (Miroslav) Dermelj * [[Valter Bruno Dermota]] * [[Marija Dernovšek]] Šprajcar * [[Fran Detela]] * [[Leon Detela]] * [[Zoran Didek]] * [[Cilka Dimec Žerdin]] * [[Mojca Dimec]] * [[Ivan Dimnik]] * [[Jakob Dimnik]] * [[Peter Dimnik]] * [[Slavoj Dimnik]] * [[Filip Divinar]] * [[Milan Divjak]] * [[Edvin Dobeic]] * [[Zora Dobeic]] * [[Karel Doberšek]] * [[Mira Dobovšek]] * [[Anton Dolar]] * [[Simon Dolar]] * [[Janez Dolenc]] * [[Karel Dolenc]] * [[Rihard Dolenc]] * [[Ivan Dolenec]] * [[Jožica Dolenšek]] * [[Elvira Dolinar]] * [[Jože Dolgan|Jože (Josip) Dolgan]] * [[Milan Dolgan]] * [[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]] * [[Štefan Doljak]] * [[Franc Dolžan]] * [[Marina Dornig]] * [[Rudolf Dostal]] * [[Mala Drčar]] (Amalija, r. Dequal/Dekval) * [[Elizabeta Drofenik]] (r. Grafenauer) * [[Tatjana Drovenik - Čalič|Tatjana Drovenik-Čalič]] * [[Hinko Druzovič]] * [[Metod Dular]] == E == * [[Janez Nepomuk Edling]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Franc Einspieler]] * [[Valentin Einspieler]] * [[Jožef Kalasanc Erberg]] * [[Volbenk Inocenc Erberg]] * [[Fran Erjavec]] * [[Fran Erjavec (urednik)]] == F == * [[Franc Fabinc]] * [[Ana Fabjan]] * [[Rudolf Fajs]] * [[Anton Fakin]] * [[Adam Farkaš]] * [[Silvo Fatur]] * [[Ivan Favai]] * [[Vesna Falatov]] * [[Anton Feinig]] * [[Darjo Felda]] * [[Janez Ferbar]] * ([[Ivan Ferbežer]]) * [[Marko Ferjan]] * [[Fran Ferjančič]] * [[Ivanka Ferjančič]] (& [[Antonija Ferjančič]]) * [[Franc Ferk]] * [[Franka Ferletič]] Černic * [[Anton Ferlinc]] * [[Ferdinand Ferluga]] * [[Kilijan Ferluga]] * [[Štefan Ferluga]] * [[Fedora Ferluga Petronio]] * [[Ludovik Fettich Frankheim]] * [[Mirko Filej]] * [[Marta Filli]] * [[Jože Filo]] * [[Dušana Findeisen]] * [[Fran Fink]] * [[Anton Fister]] * [[Josip Fistravec]] * [[Pavel Flere]] * [[Andrej Flogie]] * [[Jože Florjančič]] * [[Ivan Fon]] * [[Alojz Fošnarič]] * [[Samo Fošnarič]] * [[Josip Freuensfeld]] * [[Alojz Fridl]] * [[Nikodem Frischlin]] (1547–90) * [[Vekoslav From]] * [[Anton Funtek]] == G == * [[Slavko Gaber]] * [[Marija Gabrijelčič]] * [[Josip Gabrijevčič]] * [[Nada Gaborovič]] * [[Josip Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] * [[Fran Gabršek]] * [[Janko Gačnik]] * [[Duša Gajšek]] * [[Ana Gale]] * [[Mirko Galeša]] * [[Franc Galič]] * [[Engelbert Gangl]] * Ivan (Jan) Gantar * [[Kajetan Gantar st.|Kajetan Gantar]] [[Kajetan Gantar st.|(starejši)]] * [[Kajetan Gantar]] * [[Igor Gedrih]] * [[Stanko Gerjolj]] * [[Ivan Gerlič]] * [[Alenka Gerlovič]] * [[Herman Germ]] * [[Jožef Geršak]] * [[Vesna Geršak]] * [[Alenka Glazer]] * [[Saša Glažar]] * [[Martin Globočnik]] * [[Viktorija Zmaga Glogovec]] * [[Julij Głowacki]] * [[Janez Frančišek Gnidovec]] * [[Franc Gnidovec]] * [[Radovan Gobec]] * [[Regina Gobec]] * [[Anton Godec]] * [[Ljerka Godicl]] * [[Vesna Godina]] * [[Janez Gogala]] * [[Mirko Gogala]] * [[Stanko Gogala]] * [[Avgust Gojkovič]] * [[Vida Gojkovič]] (r. [[Hrvatin]]) * [[Manko Golar]] * [[Lidija Golc]] * [[Jadviga Golež]]-''Špela'' * [[Tine Golež]] * [[Alenka Goljevšček|Alenka Goljevšček Kermauner]] * [[Danica Golli]] * [[Tereza Golmajer]] * [[Andrej Gollmayr]] * [[Jurij Gollmayr]] * [[Berta Golob]] * [[Danilo Golob]] * [[Marija Gorše]] ([[Marija Perhaj|Perhaj]], Potokar) * [[Tone Gorše]] * [[Marjan Gorup]] * [[Franc Govekar]] * [[Minka Govekar]] (r. Vasič) * [[Monika Govekar Okoliš]] * [[Vinko Govekar]] * [[Benjamin Gracer]] [[Benjamin Gracer|-]] * [[Rajko Gradnik]] * [[Bogo Grafenauer]] * [[Franjo Grafenauer]] * [[Jera Grafenauer]] * [[Ludvik Grafenauer]] * Pavel Grafenauer * [[Ivan Grašič]] * [[Mateja Grašič]] * [[Viktor Grčar]] * [[Oton Grebenc]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Karel Gril]] * [[Eliza Frančiška Grizold]] (1847–1913) * [[Fran Grm|Franc Grm]] (1877–1967) * [[Anton Grmek]] * [[Sabina Gruden]] * Ivan Grobelnik * [[Maša Grom]] * [[Adolf Gröbming]] * [[Milan Grošelj]] * [[Marija Grošelj|Mar(ij)a Grošelj]] * [[Pavel Grošelj]] * [[Rudolf Grošelj]]* * [[Andreja Grum]] * [[Nanda Guček]] == H == * [[Balthasar Hacquet]] * [[Franc Hafner (učitelj)|Franc Hafner]] * [[Gema Hafner]] * [[Iztok Hafner]] * [[Kris(in)a Hafner|Krist(in)a Hafner]] * [[Jože Hainz]] * [[Avguštin Hallerstein]] * [[Bruno Hartman]] * [[Milka Hartman]] * [[Franc Hauptmann]] * [[Ljudmil Hauptmann]] * [[Anton Heinrich]] * [[Matija Heric]] * [[Vladimir Herle]] * [[Jožko Herman]] * [[Jurij Herman]] (1793–) * [[Mihael Herman]] * [[Franc Hladnik]] * [[Marija Hladnik Berden]] * [[Matej Hladnik]] * [[Miran Hladnik]] * [[Franc Hlupič]] * [[Maja Hmelak]] * [[Barbka Höchtl]] * [[Andreja Hočevar]] * [[Ciril Hočevar]] * [[Franc Hočevar]] * [[Kuno Hočevar]] * [[Pavla Hočevar]] * [[Slavko Hočevar]] * [[Antonija Höffern]] (r. Baraga) * [[Andraš Horvat]] * [[Rudolf Horvat]] * [[Davorin Hostnik]] * [[Dejan Hozjan]] * [[Janez Nepomuk Hrast]] * Meta Hrast * [[Alojzij Hreščak|Alojzij (Lojze) Hreščak]] 1886-1979 * [[Marija Aleksandra Hreščak|Marija Aleksandra (Vladimira) Hreščak]] * [[Anton Hribar (glasbenik)|Anton Hribar]] * [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] * [[Mirko Hribar]] * [[Ksenija Hribar]] * [[Zoran Hribar]] * [[Franc Hribernik]] * [[Slavka Hronek]] (r. Grafenauer) * [[Ivanka Hrovatin]] * [[Stanka Hrovatin]] * [[Franc Hubad]] * [[Matej Hubad]] * [[Jože Hudales (pisatelj)|Jože Hudales]] * [[Oskar Hudales]] * [[Zoran Hudales]] * [[Josipina Eleonora Hudovernik|Eleonora Hudovernik]] * [[Draga Humek]] * [[Dragotin Humek]] * [[Martin Humek]] * [[Miloš Humek]] * [[Katja Hvala]] * [[Doro Hvalica]] * [[Vojteh Hybášek]] == I == * [[Josip Ilc]] * [[Anton Ingolič]] * [[Vojeslav Ipavec]] * [[Anton Irgolič]] * [[Rezika Iskra]] * [[Lydia Iskrić]] * [[Goran Iskrić]] * [[Andreja Istenič]] Starčič * [[Anton Ivančič]] * [[Josip Ivančič]] * [[Lojze Ivanetič|Lojze Ivanetič]] * [[Martin Ivanetič]] * [[Milena Ivanuš Grmek]] == J == * [[Vojko Jagodič]] * [[Fran Jaklič]] * [[Helena Jaklič]] * [[Viktor Jaklič]] * [[Jožef Anton Jakomini]] * [[Bogo Jakopič|Bogo(mil) Jakopič]] * [[Rihard Jakopič]] * [[Luka Jamnik]] * [[Franc Jamšek]] * [[Rado Jan]] * [[Anton Janežič]] * [[Oton Janker]] * [[Ivan Janko]] * [[Anton Janša]] * [[Gustav Januš]] * [[Barbara Japelj Pavešić]] * [[Miha Japelj]] * [[Anton Jarc]] * [[Evgen Jarc]] * Romana Jazbec * [[Ciril Jeglič]] * [[Janko Nepomuk Jeglič]] * [[Klemen Jelenc]] * [[Luka Jelenc]] * [[Sabina Jelenc Krašovec]] * [[Zoran Jelenc]] * [[Adolf Jenko]] * [[Ivan Jenko (pesnik)|Ivan Jenko]] * Jožef Jenko * [[Vida Jeraj]] * [[Vida Jeraj Hribar]] * [[Fran Jeran]] * [[Zdravko Jeras]] * [[Urban Jerin]] * Janez Jerman (1962) * [[Franc Jerovšek]] * [[France Jesenovec]] * [[Magda Jevnikar]] * [[Martin Jevnikar]] * [[Milan Jevnikar]] * [[Marija Jezernik|Marija Jezernik (Wirgler)]] * [[Katja Jeznik]] * [[Jakob Jež]] * [[Janko Jež]] * [[Jurij Jug]] * [[Marko Juhant]] * [[Karli Juhart]] * [[Matjaž Juhart]] * [[Janko Jurančič]] * [[Jože Jurančič]] * [[Olga Jurančič Virens]]? * [[Poldka Jurančič Dolenec|Poldka (Leopoldina) Jurančič Dolenec]] * [[Zora A. Jurič]] * [[Edelman Jurinčič]] * [[Benjamin Jurman]] * [[Janez Justin]] * [[Ferdo Juvanec]] * [[Rudolf Južnič]] * [[Stane Južnič]] == K == * [[Milan Kabaj]] * [[Milan Kac]] * [[Anton Kacin]] * [[Janez Kadiš]] * [[Franc Kadunc]] * [[Milan Kajč]] * [[Ludovika Kalan]] * [[Mara Kalan]] * [[Marko Kalan]] * [[Lucija Kalc Hrovatin]] * [[Janja Kalin]] * [[Felicita Kalinšek]] * [[Ignac Kamenik]] * [[Miloš Kamuščič]] * [[Roza Kandus]] * [[Anton Mirko Kapelj]] * [[Dušan Kaplan]] * [[France Kapus|Franc(e) Kapus]] * [[Fran Karbaš]] * ([[Edvard Kardelj]]) * [[Janoš Kardoš]] * [[Janez Karlin]] * [[Drago Karolin]] * Lojze Kastelic (1909-1986) * [[Anton Kašutnik]] * [[Majda Kaučič Baša]] * [[Andrej Kavčič]] * [[Franc Kavčič (razločitev)|Fran Kavčič]] * [[Jožica Kavčič]] * Ivan Kavkler (1854) * [[Marija Kavkler]] * [[Slavko Kavšek]] * [[Tone Kebe]] * [[Ivan Kejžar]] * [[Robert Kenda]] * [[Andrej Kenič]] * [[Janez Kerčmar]] * [[Aksinja Kermauner]] * [[Valentin Kermavner]] * [[Janez Krstnik Kersnik]] * [[Alojzija (Slava) Kersnik|Slava (Alojzija) Kersnik]] * [[Mici Kessler]] (por. [[Čop]]) * [[Ivan Ketiš]] * [[Judita Kežman Počkaj]] * [[Ivan Kiferle]] * Franc-Žiga [[Kimovec]] * [[Josip Kladnik]] * [[Rajko Kladnik]] * [[Rudolf Kladnik]] * [[Angelca Klanšek]] * [[Dana Klanšček Valič]] * [[Aldo Klavora]] * [[Franjo Klavora]] * [[Hinko Klavora]] * [[Zora Klavžar]] * [[Janez Kleeman]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Josip Klemenčič (učitelj)|Josip Klemenčič]] * [[Neža Klemenčič Pelhan]] * [[Stanko Klinar]] * [[Anton Klodič]] * [[David Klodič]] * [[Franjo Klojčnik]] * [[Boža Kmecl|Bož(en)a Kmecl]] * [[Edmund Kmecl]] * [[Matjaž Kmecl]] * [[Marija Kmet]] (ps. ''Svitoslava'') * [[Marta Kmet]] (''Minka Krejan''/''Češnjevar'') * [[Jože Kmetec]] * [[Janko Knapič]] * [[Jasna Knez]] * [[Josip Kobal (pedagog)|Josip Kobal]] (1882–1964) * [[Boris Kobe]] * [[Marjana Kobe]] * [[Rudolf Kobilica]] * [[France Koblar]] * [[Alenka Kobolt]] * [[Fran Kocbek]] * [[Blaž Kocen]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Gregor Kocijan]] * [[Zdenko Kodelja]] * [[Majda Kodrič]] * [[Antonija Kofol]] * [[Valentina Kogoj]] * [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]] * [[Tatjana Kokalj]] * [[Marija Kolar]] * [[Nuša Kolar]] * [[Vilko Kolar]] * [[Rudolf Kolarič]] * [[Janez Kolenc]] (st./ml.) * [[Marija Kolenc (profesorica slovenščine in nemščine)|Marija Kolenc]] * [[Karolina Kolmanič]] * [[Dašenjka Komac]] (r. Hajnrihar) * [[Jaro Komac]] * [[Slavo Komac|Slavo (Radoslav) Komac]] * [[Marija Koman]] * [[Martina Koman]] * [[Franc Komatar]] * [[Mihael Komel]] * Dušan Kompare * [[Peter Končnik]] * [[Valentin Konšek]] * [[Antonija Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Srečko Koporc]] * [[Alfonz Kopriva]] * [[Silvester Kopriva]] * [[Nikolaj Koprivec]] * [[Janez Koprivnik]] * [[Josip Korban]] * [[Avgust Korbar]] * [[Karel Kordeš]] * [[Melita Kordeš Demšar]] * Tatjana Kordiš * [[Metka Kordigel]] * [[Andrej Koren]] * [[Majda Koren]] * [[Gregor Koritnik]] * [[Aleksandra Kornhauser]] * [[Ivan Koropec]] * [[Jože Koropec]] * [[Janja Korošec]] * [[Valentin Korun]] * [[Fran Kos]] * Ivan Kos (1849–1931) * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] * [[Poldka Kos|Poldka (Leopoldina) Kos]] * [[Simon Kos (učitelj)]] (navdušil [[Mihajlo Pupin|Mihajla Pupina]] za znanost) * [[Anton Kosi]] * [[Anton Kosovel]] * [[Ivan Kosovel (filozof)|Ivan Kosovel]] * [[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] * [[Josip Kostanjevec]] * [[Marija Košak]] * [[Milena Košak Babuder]] * [[Janko Košan]] * [[Jože Košar]] * [[Niko Košir]] * [[Stanislav Košir]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]] * [[Edmund Košuta]] - Mundi * [[Egidij Košuta]] * [[Daniel Košutnik]] * [[Franc Košutnik]] * [[Joahim Košutnik]] * [[Silvester Košutnik]] * [[Silvo Košutnik ml.]] * [[Anton Kotar]] * [[Boštjan Kotnik]] * [[Herman Kotar]] * [[Nedeljka Kotnik]] * [[Rudi Kotnik]] * [[Stanko Kotnik]] * [[Veselko Kovač]] * [[Mojca Kovač Šebart]] * [[Rafaela Kovačič]] * [[Ferdo Kozak]] * [[Juš Kozak]] * [[Jurij Kozina]] * [[Marjan Kozina]] * [[Pavel Kozina]] * [[Darinka Kozinc]] * [[Tonči Koželj]] * [[Boris Kožuh]] * [[Josip Kožuh]] (1854–1948) * [[Milena Kožuh]] * [[Boris Krabonja]] * [[Živa Kraigher]] * [[Ana Krajnc]] * [[Janez Krajnc]] (1817–1908) * [[Milovan Krajnc]] * [[Mitja Krajnčan]] * [[Ivan Krajnik]] * [[Boža Krakar Vogel]] * [[Božo Kralj]] * [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] * [[Metka Kralj]] * [[Vladimir Kralj]] * [[Janko Kramar]] * [[Martin Kramar]] * [[Miroslava Kramarič]] * [[Albin Kramberger]] * [[Darja Kramberger]] * [[Aleksander Kranjc]] * [[Silvo Kranjec]] * [[Fran Krašan]] * [[Teodor Kravina]] * [[Marijan Kravos]] * [[Zdravko Kravos]] * [[Ivan Krečič]] * [[Marija Kregar]] * [[Minka Krejan]] * [[Janez Krek]] * [[Leon Krek]] * [[Sebastjan Krelj]] * [[Marko Kremžar]] * [[Božidara Kremžar Petelin]] * [[Marko Krevs]] *[[Ada Kristan]] * [[Ružena Kristan]] * [[Silvo Kristan]] * [[Sebastijan Kristovič]]? * [[Matko Krištofić]] * [[Peter Krivec]] * [[Ada Krivic]] * [[Martina Križaj Ortar]] * [[Josip Križan]] * [[France Križanič]] * [[Terezija Križanič|Terezija (s. Angelina) Križanič]] * [[Dušan Krnel]] * [[Breda Kroflič]] * [[Marjan Kroflič]] * [[Robi Kroflič]] * [[Franc Kropivšek]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Krušič]] * [[Zvone Krušič]] * [[Ivan Kryl]] * [[Anton Kržič]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Krušič]] * [[Jožef Kržišnik]] * [[Eliza Kukovec]] (1879–1954) * [[Srečko Kumar]] * [[Metod Kumelj]] * [[Blaž Kumerdej]] * [[Sonja Kump]] * [[Dušica Kunaver]] * [[Jurij Kunaver]] * [[Pavel Kunaver]] * [[Dragomira Kunej]] * [[Egon Kunej]] * [[Viljem Kunst]] * [[Zlata Kunst]] * [[Vinko Kunstelj]] * [[Ivan Kuret]] * [[Anton Kutin]] * [[Franc Kuzmič]] * [[Mikloš Küzmič]] * [[Štefan Küzmič]] * [[Jana Kvas]] * [[Koloman Kvas]] * [[Franc Kvaternik (fizik)|Franc Kvaternik]] * [[Dragotin Kveder]] == L == * [[Marijan Lačen]] * [[Andrijan Lah]] * [[Ivan Lah]] * [[Albin Lajovic]] * [[Jernej Lampret]] * [[Marija Ana Lap Drozg]] * [[Ivan Lapajne]] * [[Josip Lapajne]] * [[Marija Lapajne]] (1883-1973) * [[Vincencij Lapajne]] * [[Joža Lavrič]] * [[Dušan Lavrič]] (1925-2003) * [[Vesna Lavrič]] * [[Vito Lavrič]] * [[Luka Lavtar]] * [[Franc Lavtižar]] * [[Franc Lazarini]] * [[Lojze Leb]] * [[Anton Leban]] * [[Avgust Armin Leban]] * [[Janko Leban]] * [[Ana Lebar|An(ic)a Lebar]] * Franc Lebar * [[Vanja Lebar Varga]] * [[Stanko Leben]] * [[Miloš Ledinek]] * [[Dragica Legat Košmerl]] * [[Karel Legat]] * [[Melita Lemut Bajec]] * [[Josip Lendovšek]] * ? Lengar? * [[Jurka Lepičnik Vodopivec]] * [[Anton Lesar]] * [[Davorin Lesjak]] * [[Rudi Lešnik]] * [[Anka Levec]] * [[Fran Levec]] * [[Janez Levec (pedagog)|Janez Levec]] (1855-1937) * [[Lea Levec Grasselli]] (1885-1977) * [[Alfonz Levičnik]] * [[Mihael Levstik]] * [[Mariza Ličan]] * [[Nives Ličen]] * [[Angelca Likovič]] * [[Anton Likozar]] * [[Emilijan Lilek]] * [[Anton Tomaž Linhart]] * [[Viljem Linhart]] * [[Jože Lipnik]] * [[Vinko Lipovec]] * [[Igor Lipovšek]] * [[Marijan Lipovšek]] * [[Florjan Lipuš]] * [[Boris Lipužič]] * [[Marija Lipužič]] * [[Janko Liška]] * [[Fran Ločniškar|Frančišek Ločniškar]] * [[Ožbe Lodrant]] * [[Vinko Logaj]] * [[Bogomir Lojk|Bogomir (Miro) Lojk]] * [[Janko Lokar]] * [[Dragotin Lončar]] * [[Jakob Lopan]] * [[Vlado Lorber]] * [[Stanko Lorger]] * [[Joža Lovrenčič]] * [[Živko Lovše]] * [[Franjo Lovšin]] * [[Franc Lubej]] * [[Aleksander Lunaček]] * [[Ivan Lunder]] * [[Franc Lunder]] * [[Stanka Lunder Verlič]] * [[Fortunat Lužar]] * [[Miro Lužnik]] == M == * [[Ivan Macher]] * [[Bojan Macuh]] * [[Majda Magajna]] * [[Franjo Magdič]] * [[Ivan Magerl]] * [[Karel Mahkota]] * [[Karel Mahnič]] * [[Jakob Franc Mahr]] * [[Edi Majaron]] * [[Andrej Majcen]] * [[Gabriel Majcen]] * [[Viktor Majdič]] * [[Boris Majer]] * [[Vladislav Majhen]] * [[Ivan Makarovič (1861)|Ivan Makarovič]] * [[Danijela Makovec Radovan]] * [[Anton Makovic]] * [[Andrej Makuc (učitelj)|Andrej Makuc]] * [[Pavla Makuc]] * [[Albina Malavašič Zakrajšek]] * [[Avguštin Malle]] * [[Miloš Marc]] * [[Rudolf Marc]] * [[Barica Marentič Požarnik]] * Franc Marič * [[Boštjan Markič]] * [[Marjanca Markič]] * [[Mihael Markič]] * [[Josip Marn]] * [[Fran Marolt|Fran(čišek) Marolt]] * [[Peter Martinc]] * [[Jurij Marussig]] * [[Milan Marušič]] * [[Martin (Davorin) Mastnak]] * [[Pavla (Luša) Mastnak-Košir]] * [[Blaž Matek]] * [[Neža Maurer]] * [[Manica Maver]] * [[Marij Maver]] * [[Josip Mazi]] * [[Vilko Mazi]] (1888-1986) * [[Jasna Mažgon]] * [[Hinko Medič]] * [[Anton Medved (1862–1925)|Anton Medved]] * [[Anton Medved (učitelj)|Anton Medved]] * [[Martin Medved]] * [[Stane Medved]] * [[Vida Medved Udovič]] * [[Zdenko Medveš]] * [[Marija Mehle]] * [[Jože Melaher]] * [[Luc Menaše]] * [[Josip Mencej]] * [[Martin Mencej]] * [[Rudolf Mencin]] * [[Jakob Mencinger (1826|Jakob Mencinger]] * [[Marija Menih]] * [[Dušan Merc]] * [[Ivan Mercina (učitelj)]] * [[Alojzij Merhar]] * [[Boris Merhar]] * [[Ivanka Mestnik]] * [[Josip Mešiček]] (1865-1923) * Antonija Metelko * [[Franc Serafin Metelko]] * [[Janez Milko Metlika]] * [[Franc Mihelčič]] * [[Pavel Mihelčič]] * [[Slavko Mihelčič]] * [[Stane Mihelič]] * [[Erika Mihevc Gabrovec]] * [[Neža Ema Mikec]] * [[Janja Miklavčič]] * [[Jožica Miklavčič]] * [[Elvi Miklavec Slokar]] * [[Janez Miklošič]] * [[Adam Milkovič]] * [[Dragojila Milek]] * [[Jože Mlakar]] * [[Pino Mlakar]] * [[Emilija Mlakar Branc]] * [[Vekoslav Mlekuž|Vekoslav (Alojz) Mlekuž]] * [[Fran Mlinšek]] * [[Franc Močnik (matematik)|Franc Močnik]] * [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]] * [[Hubert Močnik]] * [[Janez Močnik]] * [[Josip/Rastko Močnik|Josip-Rastko Močnik]] (1915-1996) * [[Matej Močnik]] * [[Matija Močnik]] (1881-1962) * [[Peter Močnik]] * [[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinko Möderndorfer]] * [[Dušan Modic (astronom)|Dušan Modic]] * [[Miha Mohor]] * [[Milena Mohorič]] * [[Ivan Molinaro]] * [[Nada Morato]] * [[Karmen Mozetič]] * [[Anton Možina]] * [[Boris Možina]] * [[Bernarda Mrak Kosel]] * [[Ester Mrak]] * [[Jožef Mrak]] * [[Franc Mravljak]] * [[Ivan Mravljak]] * [[Albert Mrgole|Albert (& Leonida) Mrgole]] * [[Ilija Mrmak]] * [[Oton Muhr]] * Ivana Mulec * [[Franc Munih]] * [[Viktor Murnik]] * [[Pavla Murnik]] * [[Janko Muršak]] * [[Erna Muser]] * [[Peter Musi]] * [[Avgust Musić]] == N == * [[Marica Nadlišek Bartol]] * [[Rajmund Nachtigall]] * [[Zoran Naprudnik]] * [[Jan Nepomuk Nečásek]] * [[Miha Nerat]] * [[Alojz Novak]] * [[Alojzij Novak (1849-1917)]] * [[Alojzij Novak (učitelj)]] * [[Bogomir Novak]] * [[Drago Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Franc Novak|Franc Novak-"General Štesel"]] * [[Janez Novak]] * [[Helena Novak]] * [[Ivanka Novak]] (r. Škrabec) * [[Josip Novak (učitelj)]] * [[Ljudmila Novak]] * [[Stane Novak (biolog)|Stane Novak]] * [[Valentina Novak]] * [[Egidija Novljan]] == O == * [[Roman Oberlintner]] * A. Oblak * [[Breda Oblak]] * [[Rudi Ocepek]] * [[Uroš Ocepek]] * [[Anton Ocvirk]] * [[Alojzij Odar]] * [[Eda Okretič Salmič]] * Ludvik Olas * [[Oton Oman]] * [[Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar)|Nikolaj Omersa]] * [[Zdravko Omerza]] * [[France Onič]] * [[Božidar Opara]] * [[Mihael Opeka]] * [[Rok Orač]] * [[Josip Orel]] * [[Tine Orel]] * [[Božena Orožen]] * [[Fran Orožen]] * [[Ignacij Orožen]] * [[Janko Orožen]] * [[France Ostanek]] * [[Anton Osterc]] * [[Anton Oven]] * [[Karel Ozvald]] == P == * [[Anton Pagon]] * [[Boris Pahor]] * [[Drago Pahor]] * [[Evelina Pahor|Evelina (Ambrožič) Pahor]] * [[Jože Pahor|Jože (Josip) Pahor]] * [[Marija Minka Pahor|Marija (Minka) Pahor]] (r. Lavrenčič) * [[Marija Pahor Janežič]] * [[Radivoj Pahor]] * [[Samo Pahor]] * [[Janko Pajk]] * [[Milan Pajk (starejši)|Milan Pajk]] * [[Franc Papler]] * [[Amand Papotnik]] * [[Dušan Parazajda]] * [[Tone Partljič]] * [[Alfonz Pavlin|Alfonz Paulin]] * [[Marta Paulin Schmidt - Brina|Marta Paulin Schmidt]] * [[Marijan Pavčič]] * [[Josip Pavčič]] * [[Avgust Pavel]] * [[Gregor Pavlič]] * [[Rado Pavlič]] * Zvonko (Franc) Pavšič * [[Breda Pečan]] * [[Josip Pečarič]] * [[Mojca Peček Čuk]] * [[Rudolf Pečjak]] * [[Sonja Pečjak]] * [[Franc Pediček]] * [[Helena Pehani Justin]] * [[Cirila Peklaj]] * [[Leopoldina Pelhan]] * [[Valerija Perger]] * [[Jožica Peric]] * [[Lovro Perko]] * [[Andrej Perne]] * [[Marija Perpar]] *Miša (Mihaela) Krašovic Pertl * [[Bruna Marija Pertot]] * [[Ivo Pertot]] * [[Josip Pertot (učitelj)|Josip Pertot]] * [[Milan Pertot (učitelj)|Milan Pertot]] * [[Nada Pertot]] * [[Vera Poljšak|Vera Pertot]] [[Vera Poljšak|(-Poljšak)]] * [[Rajko Perušek]] * [[Franc Peruzzi]] * [[Robert Petaros]] * Leopold Petauer * [[Martin Petelin]] * [[Anda Peterlin]] * [[Jože Peterlin]] *[[Lučka Peterlin Susič]] *[[Matejka Peterlin Maver]] * [[Mihael Peternel]] * [[Metod Peternelj]] * [[Valentin Petkovšek]] * [[Pavle Petričič|Pavel Petričič]] * [[Anton Pevc]] * [[France Pibernik]] * [[Leo Pibrovec]] * [[Darja Piciga]] * [[Viktorija Pičman]] *[[Janez Piko]] *[[Zora Pipan]] * [[Alfonz Pirc]] * [[Franc Pirc]] * [[Gustav Pirc]] * [[Ksaverija Pirc|Ksaverija (Ana) Pirc]] * [[Matija Pirc]] * [[Makso Pirnat]] * [[Angela Piskernik]] * [[Frančiška Pišek]] * [[Franci Pivec]] * [[Ljudevit Pivko]] * [[Karmen Pižorn]] * [[France Planina]] * [[Robert Plavšak]] * [[Jože Plečnik]] * [[Josip Plemelj]] * [[Janko Plemenitaš]] * [[Tanja Plemenitaš]] * [[Rudolf Pleskovič]] * [[Pavel Plesničar]] * [[Cirila Pleško Štebi]] * [[Franc Plevnik]] * [[Tatjana Plevnik]] * [[Alojz Pluško]] * [[Leopoldina Plut Pregelj]] * [[Mirjam Počkar]] * [[Nives Počkar]] * [[Karel Podhostnik]] * [[Albin Podjavoršek]] * [[Henrik Podkrajšek]] * [[Matilda Podkrajšek]] *[[Tatjana Podkrajšek]] *[[Adela Pogorelc]] *[[Ivan Poklič]] * [[Oton Polak]] * [[Ivan Polanec]] * [[Valentin Polanšek]] * [[Anton Polenec]] * [[Branko Polič]] * [[Franjo Poljanec]]-[[Radoslav]] * [[Leopold Poljanec]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Ivan Poljanšek]] * [[Ivan Polovič]] * [[Ambrož Poniž]] * [[Benedikt Poniž]] * [[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]] * [[Matko Potočnik]] * [[Majda Potrata]] * [[Maria Pozsonec]] * [[Anton Požar|Anton (Tone) Požar]] * [[Breda Požar]] * [[Lovro Požar]] * [[Štefan Požlep]] * [[Andrej Praprotnik]] * [[Franc Praprotnik]] * [[Ludvik Prebil]] * [[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] * [[Ivan Pregelj]] * [[Žarko Pregelj]] * [[Stanko Prek]] * [[Branko Prekoršek]] * [[Ivan Prekoršek]] * [[Stanko Premrl]] * [[Jožef Premru]] * [[Maks Prezelj]] * [[Ivan Prijatelj (šolnik)|Ivan Prijatelj]] * [[Karel Prijatelj]] * [[Niko Prijatelj]] * [[Janez Nepomuk Primic]] * [[Anton Primožič]] * [[Štefan Primožič]] * [[Josip Priol]] * [[Stane Proje]] * [[Marijan Majo Prosen|Marijan-Majo Prosen]] * [[Peter Prosen]] * [[Ksenija Prunk]] * [[Ljudmila Prunk - Utva|Ljudmila Prunk]] * [[Majda Pšunder]] * [[Ivan Pucelj (pedagog)|Ivan Pucelj]] * [[Ivan Pucelj (matematik)|Ivan Pucelj]] * [[Miroslav Pučelik]] * [[Herman Pučnik]] * [[Helena Puhar]] * [[Danica Purg]] * [[Herman Pušnik]] == R == * [[Oton Račečič]] * [[Božo Račič]] * [[Marko Račič]] * [[Meta Rainer]] * [[Judita Rajnar]] * [[Rudolf Rakuša]] *[[Uršula Ramoveš]] * [[Vlado Rape]] * [[Miroslav Ravbar]] * [[Edvard Ravnikar]] * [[Cveta Razdevšek Pučko]] * [[Nada Razpet]] * [[Alenka Rebula Tuta]] * [[Alojz Rebula]] * [[Ludvik Rebeušek]] * [[Elija Rebič]] * [[Jožef Reisner|Jožef (Josip) Reisner]] * [[Pavla Renzenberg]] * [[Metod Resman]] * [[Ivan Reščič]] * [[Miho Ribarič]] * [[Branka Ribič Hederih]] * [[Josip Ribičič]] * [[Marinka Ribičič]] * [[Roža Ribičič|Roža (Arrigler) Ribičič]] * [[Vojteh Ribnikar]] * [[Niko Rihar]] * [[Maksimiljan Rimele]] * [[Anton Zvonko Robar]] * [[Adolf Robida]] * [[Karel Robida]] * [[Franc Robnik]] * [[Ivan Robnik]] * [[Viljem Rohrman]] * [[Milena Rohrmann]] * [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]] * [[Frančišek Rojina]] * [[Tomaž Romih]] * [[Ana Roner Lavrič]] * [[Adolf Rosina]] * [[Mihajlo Rostohar]] * [[Fran Roš]] * [[Miloš Roš]] * [[Jože Rotar]] * [[Leopoldina Rott]] (Lavoslava Kersnik) * [[Matej Rovš]] * Marjan Rozman (1938) * [[Simon Rudmaš]] * [[Branko Rudolf]] * [[Vida Rudolf]] * [[Vida Rudolf (šolska delavka)]] * [[Marina Rugelj]] * [[Karlo Rupel]] * [[Mirko Rupel]] * [[Mara Rupena]] * Zvonko Rus * [[Barbara Rustja]] * [[Anton Rutar]] * [[Dušan Rutar]] * [[Marija Rutar]] * [[Simon Rutar]] * [[Tone Rutar]] * [[Zora Rutar Ilc]] == S == * [[Adolf Sadar]] * [[Lovro Sadar]] * [[Vendelin Sadar|Vendelin Sadar]] * [[Janez Sagadin]] * [[Ludvik Sagadin]] * [[Janez Saje]] * [[Marija Saje]] * [[Oton Sajovic]] * [[Igor Saksida]] * [[Franc Samec]] * [[Janko Samec]] * [[Maksa Samsa]] * [[Mara Samsa]] * [[Boris Sancin]] * [[Dimitrij Sancin]] * [[France Sancin]] * [[Ivanka Sancin]] * [[Josip Sancin]] (2) * [[Karel Sancin]] * [[Lovro Sancin]] * [[Matej Sande]] * [[Sartori]] - - * [[Majda Schmidt|Majda Krajnc]] * [[Vladimir Schmidt|Vladimir (Vlado) Schmidt]] * [[Josip Schmoranzer]] * [[Henrik Schreiner]] * [[Benedikt Schroniz]] * [[Matilda Tomšič|Matilda Sebenikar]] * [[Danilo Sedmak]] * [[Simon Sekirnik]] * [[Jurij Selan]] * [[Tone Seliškar]] * [[Antonio Sema]] * [[Matija Senkovič]] * [[Alojzij Sernec]] * [[Ana Sernec]] * [[Božena Sernec (učiteljica)|Božena Sernec]] *[[Polonca Serrano]] * [[Jože Sever]] * [[Leopold Sever]] * [[Miháo Sever Vaneča|Miháo Sever Vanečaj]] * [[Sonja Sever]] * [[Jože Sevljak]] * [[Alojzij Sežun]] * [[Andrej Sežun]] * [[Albert Franc Sič|Albert Sič]] * [[Franjo Sič]] * [[Luka Sila]] * [[Rozalija Simčič]] * [[Samo Simčič]] * [[Tomaž Simčič]] * [[Ivan Simonič]] * [[Davorin Sinkovič]] * [[Franc Sivec]] * Ivan Sivec (1892-1986) * [[Minka Skaberne]] * [[Anton Skala]] * [[Vinko Skalar]] * [[Jakob Sket]] * [[Stanko Skočir]] * [[Klara Skubic Ermenc]] * [[Andrej Skulj]] *[[Stanislava Skvarča|Stanislava (Marija) Skvarča]] * [[Vika Slabe]] * [[Zdravko Slamnik]] * [[Julij Slapšak|Julij Slapšak]] * [[Antonija Slavik]] * [[Anton Martin Slomšek]] * [[Anton Slodnjak]] * [[Breda Slodnjak]] (r. Milčinski) * [[Avgusta Smolej]] * [[Pavel Smolej]] * [[Viktor Smolej]] * [[Ljuba Smotlak]] * [[Maja Smotlak]] * [[Hinko Smrekar]] * [[Benigen Snoj]] * [[Gregor Somer]] * [[Edvard Sosič]] * [[Ivan Sosič|Ivan (Ive) Sosič]] *[[Tone Sosič|Tone (Zvonko) Sosič]] *[[Viktor Sosič|Viktor (Ivo) Sosič]] * [[Andrej Sotošek]] * [[Anton Sovre]] * [[Anton Spendou]] * [[Jožef Spendou]] * [[Jožef Spindler]] * [[Katinka Stanič]] * [[Valentin Stanič]] * [[Miriam Stanonik]] * [[Anton Stefanciosa]] * [[Ivan Stegovec]] * [[Vojka Stepančič]] * [[Ljudevit Stiasny]] * [[Anton Stres (1871-1912)|Anton Stres]] * [[Boris Stres]] * [[Gvido Stres]] * [[Vera Stres]] (por. Kmetec) * [[Josip Stritar]] * Josip Stritar (1870-) * [[France Strmčnik|Franc(e) Strmčnik]] * [[Janez Strnad]] * [[Romeo Strojnik]] * [[Štefa Strojnik]] * [[Helena Gizela Stupan]] (r. Tominšek) * [[Ivan Stupica]] * [[Natalija Suhadolc]] (r. Sartori) * [[Leopold Suhodolčan]] * [[Drago Supančič]] * [[Tomaž Susič]] * [[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]] * [[Lovro Sušnik]] * [[Blaž Svetelj]] * [[Peter Svetina (pedagog)|Peter Svetina]] * [[Ivanka Svetlič]] (r. Kralj) == Š == * [[Maks Šah]] * [[Saša Šantel]] * [[Andrej Šavli]] * [[Breda Šček|Breda Šček (-Orel)]] * [[Andraž Šef|Andraž (Alojzij) Šef]] * [[Ivan Šega (šolnik)]] * [[Iva Šegula]] * [[Marjanca Šeme]] * [[Tanja Šeme]] * [[Anton Šepetavc|Anton (Tone) Šepetavc]] * [[Romana Šifrer]] * [[Ivan Vanek Šiftar]] * [[Gustav Šilih]] * [[Stanko Šimenc]] * [[Silvo Šinkovec]] * [[Jože Širec]] (1923-2018) * [[Amat Škerlj]] * [[Ivan Škoflek]] * [[Radoslav Škoflek]] * [[France Škrabl]] * [[Mojca Škrinjar]] * [[Bratko Škrlj]] * [[Franc Škulj]] * [[Majda Šlajmer Japelj]] * [[Ljudmila Šlibar|Ljudmila (Mila) Šlibar]] * [[Jakob Šolar]] * [[Ljubka Šorli]] * [[Josip Šorn]] * [[Albin Šprajc]] * [[Ivan Štalec]] * [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]] * [[Damijan Štefanc]] * [[Barbara Šteh]] * [[Vesna Štemberger]] * [[Klaudija Šterman Ivančič]] * [[Anton Štrekelj]] * [[Josip Štrekelj]] * [[Anton Štritof]] * [[Alfonz Štrukelj]] * [[Branimir Štrukelj]] * [[Ivan Štrukelj (učitelj)|Ivan Štrukelj]] * [[Vojka Štular]] * [[Antonija Štupca]] * [[Marija Štupca]] * [[Jože Šturm]] * [[Ivan Šubic]] * [[Rajko Šugman]] * [[Fran Šuklje]] * [[Gizela Šuklje]] * [[Julija Šuklje]] (por. Zupančič) * [[Svetozara Šuklje]] * [[Drago Šulek]] * [[Krista Šuler]] * [[Kristina Šuler]] * [[Avgust Šuligoj]] * [[Ivan Šumljak]] * [[Andrej Šušmelj]] * [[Elvira Šušmelj]] * [[Zmago Švajger]] * [[Marija Švajncer]] * [[Ernest Švara]] == T == * [[Tonka Tacol]] * [[Mladen Tancer]] * [[Venčeslav Taufer]] * [[Vida Taufer]] * [[Albin (Zoran) Tavčar]] * [[Alojzij Tavčar]] * [[Josip Tavčar]] * [[Mara Tavčar]] * [[Marijan Tavčar]] * [[Miroslav Tavčar]] * [[Zora Tavčar]] * [[Bogo Teplý]] * [[Štefan Terpin]] * [[Ernest Tiran]] * [[Joško Tischler]] * [[Vladimir Tkalec]] * [[Ivan Toličič]] * [[Anton Valentin Toman]] * [[Silvira Tomasini]] * [[Jože Tomažič]] * [[Jožef Tomažovic]] * [[Alojzij Tome]] * [[Ernest Tomec]] * [[Jurij Tomec]] * [[Ana Tomić]] * [[Ivan Tominec]] * [[Josip Tominšek]] * [[Vlasta Tominšek]] * [[Bernard Tomšič]] * [[Emanuel Tomšič]] * [[France Tomšič]] * [[Ivan Tomšič]] * [[Janez Tomšič]] * [[Ljudevit Tomšič]] * [[Marjan Tomšič]] * [[Matija Tomšič]] * [[Štefan Tomšič]] * [[Bea Tomšič Amon]] * [[N. Topolovec]] * [[Jože Toporišič]] * [[Emanuel Torres]] * [[Karel Toš]] * Franjo (Franc) Trampuž * [[Marjan Tratar]] * [[Tone Trdan]] * [[Janez Trdina]] * [[Joža Trdina]] * [[Silva Trdina]] * [[Ruža Tremski-Gradišnik]] * [[Ivan Trinko]] * [[Anton (Tone) Troha]] * [[Veljko Troha]] * [[Štefan Trojar]] * [[Angela Trost]] * [[Anton Trost]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Davorin (Martin) Trstenjak]] * [[Marijan Tršar]] * [[Primož Trubar]] * [[Vladka Tucovič Sturman]] * [[Ernest Turk]] * [[Lavoslava Turk]] * [[Metod Turnšek]] * [[Radivoj (Franc) Tušak]] * [[Ivan Tušek]] == U == * [[Drago Ulaga]] * [[Emil Ulaga]] * [[Jože Ulčar]] * [[Janez Krstnik Ulčer]] * [[Anton Umek-Okiški]] * [[Fedora Umek]] * [[Terezija Uran]] * [[Bernarda Urankar]] * [[Stanko Uršič]] * [[Peter Us]] * [[Helena Us]] * [[Jakob Ušeničnik]] == V == * [[Alojzij Vadnal]] * [[Franc Vajda]] * [[Jože Valenčič]] * [[Karel Valentinčič]] * Alfonz Vales * [[Matija Valjavec]] * [[Francka Varl Purkeljc]] * Marija-Minka [[Vasič]] (r. [[Medič]]) * [[Jože Vauhnik]] * [[Herman Velik]] * [[Anton Velikonja]] * [[Slavica Vencajz]] * [[Marija Vencelj]] * [[Jožica Venturini]] * [[Josip Verbič (učitelj)|Josip Verbič]] * [[Karel Verstovšek]] * [[Branko Vesel]] * [[Franjo Veselko]] * [[Ivan Vesenjak]] * [[Franc Vidic]] 1869-1949 * [[Tadej Vidmar]] * [[Oto Vilčnik]] * [[Alenka Vilfan Kozinc]] * [[Albin Vilhar]] * [[Mirko Vivod]] * [[Angela Vode]] * [[Jakob Vodeb]] * [[Dora Vodnik]] * [[France Vodnik]] * [[Valentin Vodnik]] * [[Franc Vodopivec (1834)|Franc Vodopivec]] * [[Gustav Vodušek]] * [[Marija Vogelnik]] * [[Silva Vogelnik]] * [[Fran Voglar]] * [[Mira Voglar]] * [[Janez Vogrinc]] * [[Jože Vogrinc star.]] * [[Roman Voginc]] * [[Metod Vojvoda]] * [[Zlata Vokač]] * [[Jože Volarič]] * [[Drago Vončina]] * [[Reginald Vospernik]] * [[Leopold Vostner]] * [[Fani Vošnjak]] * [[Vera Vošnjak]] * [[Vinko Vošnjak]] * [[Albin Vrabič]] * [[Ernest Vranc]] * [[Ivan Vrbančič]] * [[Miha Vrbinc]] * [[Milan Vreča]] * [[Ivan Vrečar]] * [[Franica Vrhunc]] * [[Jožef Vuga|Jožef (Josip) Vuga]] * Nada Vukelić * [[Ivan Vurnik]] == W == * [[Jože Wakounig]] * [[Tomaž Weber]] * [[Marija Wessner]] * [[Josip Wester]] * [[Franc Wiesthaler]] * [[Hinko Wilfan]] * [[Venceslav Winkler]] * [[Marija Wirgler]] == Z == * [[Pavle Zablatnik]] * [[Marta Zabret]] * [[Vlasta Zabukovec]] * Štefka Zadnik * [[Jože Zadravec]] * [[Josip Zajec (1883|Josip Zajec]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Srečo Zakrajšek|Sreč(k)o Zakrajšek]] * [[Leonida Zalokar]] * [[Mansuet Zangerl]] * [[Rudolf Završnik]] * [[Jože Zelenik]] * [[Janko Zerzer]] * [[Pavel Zgaga]] * [[Mavricij Zgonik]] * [[Anica Zidar]] * [[Pavle Zidar]] * [[Ivan Zika]] * [[Janez Zima]] * [[Luka Zima]] * [[Anamarija (Volk) Zlobec]] * [[Stanislav Zlobko]] * [[Ivo Zobec]] * [[Darja Zorc Maver]] * [[Rudolf Zore]] * [[Črtomir Zorec]] * [[Srečko Zorko]] * [[Leon Zorman]] * [[Mirko Zorman]] * [[Klavdij Zornik]] * [[Agneza Zupan]] * [[David Zupan]] * [[France Zupan (učitelj)|France Zupan]] * [[Jakob Zupan]] * [[Jože Zupan (ravnatelj)|Jože Zupan]] (1938–2025) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]]-Juš * [[Darko Zupanc]] * [[Lojze Zupanc]] * [[Anton Zupančič]] * [[Alenka Zupančič Danko]] * [[Janja Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] * [[Katka Zupančič]] * [[Vita Zupančič]] * [[Zdravko Zupančič]] * [[Fran Zwitter]] == Ž == * [[Jože Žabkar]] * [[Cilka Žagar]] * [[Drago(tin) Žagar]] * [[France Žagar]] * [[Igor Ž. Žagar]] * [[Marija Žagar|Marija (Marica) Žagar]] * [[Marija Žagar]] * [[Marjan Žagar]] * [[Nikolaj Žagar]] * [[Stane Žagar]] * [[Miroslav Žakelj]] * [[Katka Žbogar]] * [[Marjeta Žebovec]] * [[Sebastijan Žepič]] * [[Lojzka Žerdin]] * [[Tereza Žerdin]] * [[Breda Žerjal]] * [[Irena Žerjal]] * [[Albert Žerjav]] * [[Angelca Žerovnik]] * [[Branimir Žganjer]] * [[Franka Žgavec]] * [[Franjo Žgeč]] * [[Adela Žgur]] * [[Alojzija Židan]] * [[Franc (Leopold) Žigon]] * [[Janko Žirovnik]] * [[Sonja Žitko|Sonja Žitko Durjava]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Vladimir Žitko]] * [[Leon Žlebnik]] * [[Andrej Žmavc]] * [[Jakob Žmavc]] * [[Janja Žmavc]] * [[Marjan Žmavc]] * [[Vincenc Žnidar]] * [[Ivica Žnidaršič]] * [[Fran Žnideršič]] * [[Mihael Žolgar]] * [[Bogdan Žolnir]] * [[Oskar Žolnir]] * [[Sonja Žorga]] * [[Bogdan Žorž]] * [[Andrej Žumer]] * [[Ani Župančič]] (r. [[Marija Kessler|Kessler]]) * [[Jože Župančič]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Učitelji]] [[Kategorija:Slovenski učitelji|*]] jlk0aet06wggjt4a4hjh3ix81qmg68r 6759843 6759838 2026-10-02T22:10:22Z ~2026-44996-51 264415 /* Š */ 6759843 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[učitelj]]ev, šolnikov in [[Pedagogika|pedagogov]].''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Ciril Abram]] * [[Laura Abram]] * [[Jakica Accetto]] * [[Emil Adamič]] * [[Fran Serafin Adamič]] * [[Milan Adamič]] * [[Miroslav Adlešič]] * [[France Ahlin]] * [[Fran Alič]] * [[Jurij Alič]] * Fani (Frančiška) Al Mansour * [[Franc Alvian]] * [[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič-Novljan]] * [[Ivan Andoljšek]] * [[Leopold Andree (učitelj)|Leopold Andree]] * [[Tatjana Angerer]] (Brčan) * [[Evgen Antauer]] * [[Josip Apih]] * [[Milan Apih]] * [[Mara Apih Pečar]] * [[Justin Arhar]] * [[Ivana Arko]] (1871-1952) * [[Miljutin Arko]] * [[Ivan Arnejc|Ivan (Janko) Arnejc]] * [[Josip Armič]] * [[Ivan Artač]] * [[Majda Artač Sturman]] * [[Alenka Aškerc Mikeln]] * [[Anton Aškerc ml.]] (1910–88) * [[Katarina Aškerc Zadravec]] * [[Oskar Autor]] * [[Sabina Autor]] * [[Lilijana Avčin]] * [[France Avsec]] * [[Mirko Avsenak]] * [[Ciril Ažman]] == B == * [[Jože Babič (učitelj)|Jože Babič]] * [[Rafael Bačar]] * [[Karel Bačer]] * [[Aida Bahar]] * [[Fran Bahovec]] * [[Jure Bajc|Jure (Jurij) Bajc]] * [[Barbara Bajd]] * [[Franc Bajd|Franc(e) Bajd]] * [[Oton Bajde]] * [[Anton Bajec]] * Franc Bajt * [[Ivan Bajželj]] * [[Rudi Bajželj]] * [[Božidar Bajuk]] * [[Marko Bajuk]] * [[Karin Bakračevič Vukman]] * [[Jožef Balant]] * [[Josip Balič]] * [[Majda Baloh Dobeic]] * [[Elido Bandelj]] * [[Olga Bandelj]] * [[Vincenc Bandelj]] * [[Friderik Baraga]] * [[Srečko Baraga]] * [[Ana Barbič]] * [[Andreja Barle Lakota]] * [[Ivan Barle]] * [[Jožef Barle|Jože(f) Barle]] * [[Konrad Barle]] * [[Anton Bartel]] * [[Ivan Bartl]] * [[Zdenka Baša]] * [[Milena Batič]] * [[Jan Baukart]] * [[Marija Bavdaž]] * [[Leopoldina Bavdek|Leopoldina Bavdek - Poldka]] * [[Janez Bečaj]] * [[Martin Bedjanič]] * [[Albin Belar]] * [[Leopold Belar]] * [[Vinko Beličič]] * [[Ivan Belle]] * [[Gizela Belinger Ferjančič]] * [[Lajos Bence]] * [[Ivan Benigar (profesor)|Ivan (Janez) Benigar]] * [[Davorin Beranič]] * [[Ivan Berce]] * [[Oton Berce]] * [[Sonja Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Milica Bergant]] * [[Ciril Bergles]] * [[Antonija Bernard]] * [[Elizabeta Bernjak]] * [[Ciril Bernot]] * [[Štefka Bernot Škrk]] * [[Olga Bertok]] * [[Ivan Bertoncelj (pedagog)|Ivan Bertoncelj]] * [[Niko Berus]] * [[Karel Bervar]] * [[Jože Beslič]]-Učo * [[Julij Betetto]] * [[Davorina Bevk]] * [[France Bevk]] * [[Stanislav Bevk]] * [[Anton Bezenšek]] * [[France Bezjak]] * [[Janko Bezjak]] * [[Jožica Bezjak]] * [[Silva Bezjak]] * [[Josip Bezlaj]] * [[Viktor Bežek]] * [[Bogdan Binter]] * [[Janez Bitenc]] * [[Tomaž Bizajl]] * [[Alojz Bizjak (publicist)]] * [[Helena Alenka Bizjak]] * [[Ivan Bizjak (pisatelj)|Ivan Bizjak]] * [[Dana Blaganje]] * [[Pavle Blaznik]] * [[Ana Blažič]] * [[Marjan Blažič]] * [[Milena Mileva Blažić]] * [[Marija Blažina]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Kristjan Bogatec]] * [[Franček Bohanec]] * [[Jože Bohinc]] * [[Pavle Bohinc]] * [[Ludvik Böhm]] * [[Adam Bohorič]] * [[Etbin Bojc]] * [[Janez Bole]] * [[Marija Bolta]] * [[Josip Boncelj]] * [[Marko Boncelj]] * [[Mirjana Borčić]] * [[France Borko]] * [[Marja Boršnik]] * [[Branko Božič]] * [[Zoran Božič]] * [[Vladimir Bračič]] * [[Fran Bradač]] * [[Zlatko Bradač]] * [[Bojan Bratina]] * [[Silva Bratož]] * [[Andrej Bratuž]] * [[Lojzka Bratuž]] * Tatjana Brčan (Angerer) * [[Albert Bregant]] * [[Jurij Bregant]] * [[Zmago Bregant]] * [[Janez Brence]] * [[Kristina Brenk]] * [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]] * [[Inge Breznik]] * [[Jože Breznik]] * [[Martin Breznik]] * [[Bojan Brezovar]] * [[Matija Brezovar]] * [[Anton Brezovnik]] * [[Franc Brežnik]] * [[Pavel Brežnik]] * [[Jože Brilej (učitelj)]] * [[Josip Brinar]] * [[Slavko Brinovec]] * [[Srečko Brodar]] * [[Vilma Brodnik]] * [[Mirko Brulc]] * [[Viljem Brumec]] * [[Vinko Brumen]] * [[Alojzija (Lojzka) Brus]] * [[Andrej Budal]] * [[Lučana Budal]] * [[Janez Budau]] (1807−1878) * [[Peter Budin]] * [[Cvetko Budkovič]] * [[Jožef Frančišek Buh]] * [[Miha Bulovec]] *[[Alojz Jožef Bunc]] * [[Stanko Bunc]] * [[Ivan Burdian]] * [[Anton Burgar]] * [[Ivan Burger]] * [[Stojan Burnik]] * [[Valentin Burnik]] * [[Milan Butina]] * [[Jože Butinar]] == C == * [[Urša Cankar Soares]] * [[France Capuder]] * [[Karel Capuder]] * [[Rok Capuder]] * [[Ivanka Cegnar]] * [[Magda Cencelj]] * [[Jakob Cepuder]] * [[Josip Cepuder|Josip (Jože) Cepuder]] * [[Majda Cenčič]] * [[Mira Cenčič]] * [[Andrej Cergol]] * [[Anton Cergol]] * [[Josip Cerk]] * [[Drago Chistof]] * [[Josip Christof]] * [[Karel Just Cibic|Karel Just (Drago) Cibic]] * [[France Cigan]] * [[Tone Ciglar]] * [[Janez Ciperle]] * [[Josip Ciperle]] * [[Majda Cirman]] * [[Fanny Copeland|Fanny S. Copeland]] * [[Rada Cossutta]] * [[Zlata Cugmas]] * [[Ljudmila Cvetek Russi]] * [[Marija Cvetek]] * [[Slavko Cvetek]] * [[Jurij Cvetko]] * [[Fran Cvetko]] * [[Pavle Cvetko|Pavle (Eufrid) Cvetko]] * [[Vladimir Cvetko]] == Č == * [[Dragica Čadež]] * [[Branka Čagran]] * [[Janez Čandek]] * [[Janko Čar]] * [[Jakob Čebular]] * [[Nina Čelešnik Kozamernik]] * [[Bruno Čermelj]] * [[Lavo Čermelj]] * [[Viktor Čermelj]] * [[Anica Černej]] * [[Ludovik Černej]] * [[Silva Černelč]] * [[Ana Černic]] * [[Ivan Černic]] * [[Karlo Černic]] * [[Peter Černic]] * [[Vinko Černic]] * [[Franc Černigoj]] * [[Viljem Černo]] * [[Janko Černut]] * [[Franjo Čibej]] * [[Anton Čižman]] (1821–74) * [[Amalija Čok]] * [[Andrej Čok (učitelj)|Andrej Čok]] * [[Anica Čok]] * [[Antonija Čok]] * [[Jelica Čok]] [[Žagar]] * [[Lucija Čok]] * [[Sonja Čokl]] * [[Dušan Čop]] * [[Josip Čop]] * [[Matija Čop]] * [[Mici Čop]] (r. ''[[Marija Kessler|Kessler]]'') * [[Venčeslav Čopič]] * [[Miloš Čotar]] * [[Sonja Čotar Konrad]] * [[Janja Črčinovič Rozman]] * [[Fran Črnagoj]] * [[Anton Črnivec]] * [[Miroslav Črnivec]] * [[Rajmund Čuček]] * [[Jože Čuješ]] * [[Avguštin Čuk]] * [[Alenka Čurin Janžekovič]] == D == * [[Marjeta Dajčman]] * [[Peter Dajnko]] * [[Franc Dakskobler]] * [[Ivan Daneu]] * [[Anka Debeljak]] * [[Anton Debeljak]] * [[Tine Debeljak]] * [[Tine Debeljak (mlajši)|Tine Debeljak ml.]] * [[Janez Debevec]] * [[Ema Deisinger]] * [[Marica Dekleva Modic]] * [[Ciril Dekval]] (Dequal) * [[Janez Demšar]] * [[Josip Demšar]] * [[Olga Denac]] * [[Anton Derganc]] * Karol Dermelj * Mirko (Miroslav) Dermelj * [[Valter Bruno Dermota]] * [[Marija Dernovšek]] Šprajcar * [[Fran Detela]] * [[Leon Detela]] * [[Zoran Didek]] * [[Cilka Dimec Žerdin]] * [[Mojca Dimec]] * [[Ivan Dimnik]] * [[Jakob Dimnik]] * [[Peter Dimnik]] * [[Slavoj Dimnik]] * [[Filip Divinar]] * [[Milan Divjak]] * [[Edvin Dobeic]] * [[Zora Dobeic]] * [[Karel Doberšek]] * [[Mira Dobovšek]] * [[Anton Dolar]] * [[Simon Dolar]] * [[Janez Dolenc]] * [[Karel Dolenc]] * [[Rihard Dolenc]] * [[Ivan Dolenec]] * [[Jožica Dolenšek]] * [[Elvira Dolinar]] * [[Jože Dolgan|Jože (Josip) Dolgan]] * [[Milan Dolgan]] * [[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]] * [[Štefan Doljak]] * [[Franc Dolžan]] * [[Marina Dornig]] * [[Rudolf Dostal]] * [[Mala Drčar]] (Amalija, r. Dequal/Dekval) * [[Elizabeta Drofenik]] (r. Grafenauer) * [[Tatjana Drovenik - Čalič|Tatjana Drovenik-Čalič]] * [[Hinko Druzovič]] * [[Metod Dular]] == E == * [[Janez Nepomuk Edling]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Franc Einspieler]] * [[Valentin Einspieler]] * [[Jožef Kalasanc Erberg]] * [[Volbenk Inocenc Erberg]] * [[Fran Erjavec]] * [[Fran Erjavec (urednik)]] == F == * [[Franc Fabinc]] * [[Ana Fabjan]] * [[Rudolf Fajs]] * [[Anton Fakin]] * [[Adam Farkaš]] * [[Silvo Fatur]] * [[Ivan Favai]] * [[Vesna Falatov]] * [[Anton Feinig]] * [[Darjo Felda]] * [[Janez Ferbar]] * ([[Ivan Ferbežer]]) * [[Marko Ferjan]] * [[Fran Ferjančič]] * [[Ivanka Ferjančič]] (& [[Antonija Ferjančič]]) * [[Franc Ferk]] * [[Franka Ferletič]] Černic * [[Anton Ferlinc]] * [[Ferdinand Ferluga]] * [[Kilijan Ferluga]] * [[Štefan Ferluga]] * [[Fedora Ferluga Petronio]] * [[Ludovik Fettich Frankheim]] * [[Mirko Filej]] * [[Marta Filli]] * [[Jože Filo]] * [[Dušana Findeisen]] * [[Fran Fink]] * [[Anton Fister]] * [[Josip Fistravec]] * [[Pavel Flere]] * [[Andrej Flogie]] * [[Jože Florjančič]] * [[Ivan Fon]] * [[Alojz Fošnarič]] * [[Samo Fošnarič]] * [[Josip Freuensfeld]] * [[Alojz Fridl]] * [[Nikodem Frischlin]] (1547–90) * [[Vekoslav From]] * [[Anton Funtek]] == G == * [[Slavko Gaber]] * [[Marija Gabrijelčič]] * [[Josip Gabrijevčič]] * [[Nada Gaborovič]] * [[Josip Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] * [[Fran Gabršek]] * [[Janko Gačnik]] * [[Duša Gajšek]] * [[Ana Gale]] * [[Mirko Galeša]] * [[Franc Galič]] * [[Engelbert Gangl]] * Ivan (Jan) Gantar * [[Kajetan Gantar st.|Kajetan Gantar]] [[Kajetan Gantar st.|(starejši)]] * [[Kajetan Gantar]] * [[Igor Gedrih]] * [[Stanko Gerjolj]] * [[Ivan Gerlič]] * [[Alenka Gerlovič]] * [[Herman Germ]] * [[Jožef Geršak]] * [[Vesna Geršak]] * [[Alenka Glazer]] * [[Saša Glažar]] * [[Martin Globočnik]] * [[Viktorija Zmaga Glogovec]] * [[Julij Głowacki]] * [[Janez Frančišek Gnidovec]] * [[Franc Gnidovec]] * [[Radovan Gobec]] * [[Regina Gobec]] * [[Anton Godec]] * [[Ljerka Godicl]] * [[Vesna Godina]] * [[Janez Gogala]] * [[Mirko Gogala]] * [[Stanko Gogala]] * [[Avgust Gojkovič]] * [[Vida Gojkovič]] (r. [[Hrvatin]]) * [[Manko Golar]] * [[Lidija Golc]] * [[Jadviga Golež]]-''Špela'' * [[Tine Golež]] * [[Alenka Goljevšček|Alenka Goljevšček Kermauner]] * [[Danica Golli]] * [[Tereza Golmajer]] * [[Andrej Gollmayr]] * [[Jurij Gollmayr]] * [[Berta Golob]] * [[Danilo Golob]] * [[Marija Gorše]] ([[Marija Perhaj|Perhaj]], Potokar) * [[Tone Gorše]] * [[Marjan Gorup]] * [[Franc Govekar]] * [[Minka Govekar]] (r. Vasič) * [[Monika Govekar Okoliš]] * [[Vinko Govekar]] * [[Benjamin Gracer]] [[Benjamin Gracer|-]] * [[Rajko Gradnik]] * [[Bogo Grafenauer]] * [[Franjo Grafenauer]] * [[Jera Grafenauer]] * [[Ludvik Grafenauer]] * Pavel Grafenauer * [[Ivan Grašič]] * [[Mateja Grašič]] * [[Viktor Grčar]] * [[Oton Grebenc]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Karel Gril]] * [[Eliza Frančiška Grizold]] (1847–1913) * [[Fran Grm|Franc Grm]] (1877–1967) * [[Anton Grmek]] * [[Sabina Gruden]] * Ivan Grobelnik * [[Maša Grom]] * [[Adolf Gröbming]] * [[Milan Grošelj]] * [[Marija Grošelj|Mar(ij)a Grošelj]] * [[Pavel Grošelj]] * [[Rudolf Grošelj]]* * [[Andreja Grum]] * [[Nanda Guček]] == H == * [[Balthasar Hacquet]] * [[Franc Hafner (učitelj)|Franc Hafner]] * [[Gema Hafner]] * [[Iztok Hafner]] * [[Kris(in)a Hafner|Krist(in)a Hafner]] * [[Jože Hainz]] * [[Avguštin Hallerstein]] * [[Bruno Hartman]] * [[Milka Hartman]] * [[Franc Hauptmann]] * [[Ljudmil Hauptmann]] * [[Anton Heinrich]] * [[Matija Heric]] * [[Vladimir Herle]] * [[Jožko Herman]] * [[Jurij Herman]] (1793–) * [[Mihael Herman]] * [[Franc Hladnik]] * [[Marija Hladnik Berden]] * [[Matej Hladnik]] * [[Miran Hladnik]] * [[Franc Hlupič]] * [[Maja Hmelak]] * [[Barbka Höchtl]] * [[Andreja Hočevar]] * [[Ciril Hočevar]] * [[Franc Hočevar]] * [[Kuno Hočevar]] * [[Pavla Hočevar]] * [[Slavko Hočevar]] * [[Antonija Höffern]] (r. Baraga) * [[Andraš Horvat]] * [[Rudolf Horvat]] * [[Davorin Hostnik]] * [[Dejan Hozjan]] * [[Janez Nepomuk Hrast]] * Meta Hrast * [[Alojzij Hreščak|Alojzij (Lojze) Hreščak]] 1886-1979 * [[Marija Aleksandra Hreščak|Marija Aleksandra (Vladimira) Hreščak]] * [[Anton Hribar (glasbenik)|Anton Hribar]] * [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] * [[Mirko Hribar]] * [[Ksenija Hribar]] * [[Zoran Hribar]] * [[Franc Hribernik]] * [[Slavka Hronek]] (r. Grafenauer) * [[Ivanka Hrovatin]] * [[Stanka Hrovatin]] * [[Franc Hubad]] * [[Matej Hubad]] * [[Jože Hudales (pisatelj)|Jože Hudales]] * [[Oskar Hudales]] * [[Zoran Hudales]] * [[Josipina Eleonora Hudovernik|Eleonora Hudovernik]] * [[Draga Humek]] * [[Dragotin Humek]] * [[Martin Humek]] * [[Miloš Humek]] * [[Katja Hvala]] * [[Doro Hvalica]] * [[Vojteh Hybášek]] == I == * [[Josip Ilc]] * [[Anton Ingolič]] * [[Vojeslav Ipavec]] * [[Anton Irgolič]] * [[Rezika Iskra]] * [[Lydia Iskrić]] * [[Goran Iskrić]] * [[Andreja Istenič]] Starčič * [[Anton Ivančič]] * [[Josip Ivančič]] * [[Lojze Ivanetič|Lojze Ivanetič]] * [[Martin Ivanetič]] * [[Milena Ivanuš Grmek]] == J == * [[Vojko Jagodič]] * [[Fran Jaklič]] * [[Helena Jaklič]] * [[Viktor Jaklič]] * [[Jožef Anton Jakomini]] * [[Bogo Jakopič|Bogo(mil) Jakopič]] * [[Rihard Jakopič]] * [[Luka Jamnik]] * [[Franc Jamšek]] * [[Rado Jan]] * [[Anton Janežič]] * [[Oton Janker]] * [[Ivan Janko]] * [[Anton Janša]] * [[Gustav Januš]] * [[Barbara Japelj Pavešić]] * [[Miha Japelj]] * [[Anton Jarc]] * [[Evgen Jarc]] * Romana Jazbec * [[Ciril Jeglič]] * [[Janko Nepomuk Jeglič]] * [[Klemen Jelenc]] * [[Luka Jelenc]] * [[Sabina Jelenc Krašovec]] * [[Zoran Jelenc]] * [[Adolf Jenko]] * [[Ivan Jenko (pesnik)|Ivan Jenko]] * Jožef Jenko * [[Vida Jeraj]] * [[Vida Jeraj Hribar]] * [[Fran Jeran]] * [[Zdravko Jeras]] * [[Urban Jerin]] * Janez Jerman (1962) * [[Franc Jerovšek]] * [[France Jesenovec]] * [[Magda Jevnikar]] * [[Martin Jevnikar]] * [[Milan Jevnikar]] * [[Marija Jezernik|Marija Jezernik (Wirgler)]] * [[Katja Jeznik]] * [[Jakob Jež]] * [[Janko Jež]] * [[Jurij Jug]] * [[Marko Juhant]] * [[Karli Juhart]] * [[Matjaž Juhart]] * [[Janko Jurančič]] * [[Jože Jurančič]] * [[Olga Jurančič Virens]]? * [[Poldka Jurančič Dolenec|Poldka (Leopoldina) Jurančič Dolenec]] * [[Zora A. Jurič]] * [[Edelman Jurinčič]] * [[Benjamin Jurman]] * [[Janez Justin]] * [[Ferdo Juvanec]] * [[Rudolf Južnič]] * [[Stane Južnič]] == K == * [[Milan Kabaj]] * [[Milan Kac]] * [[Anton Kacin]] * [[Janez Kadiš]] * [[Franc Kadunc]] * [[Milan Kajč]] * [[Ludovika Kalan]] * [[Mara Kalan]] * [[Marko Kalan]] * [[Lucija Kalc Hrovatin]] * [[Janja Kalin]] * [[Felicita Kalinšek]] * [[Ignac Kamenik]] * [[Miloš Kamuščič]] * [[Roza Kandus]] * [[Anton Mirko Kapelj]] * [[Dušan Kaplan]] * [[France Kapus|Franc(e) Kapus]] * [[Fran Karbaš]] * ([[Edvard Kardelj]]) * [[Janoš Kardoš]] * [[Janez Karlin]] * [[Drago Karolin]] * Lojze Kastelic (1909-1986) * [[Anton Kašutnik]] * [[Majda Kaučič Baša]] * [[Andrej Kavčič]] * [[Franc Kavčič (razločitev)|Fran Kavčič]] * [[Jožica Kavčič]] * Ivan Kavkler (1854) * [[Marija Kavkler]] * [[Slavko Kavšek]] * [[Tone Kebe]] * [[Ivan Kejžar]] * [[Robert Kenda]] * [[Andrej Kenič]] * [[Janez Kerčmar]] * [[Aksinja Kermauner]] * [[Valentin Kermavner]] * [[Janez Krstnik Kersnik]] * [[Alojzija (Slava) Kersnik|Slava (Alojzija) Kersnik]] * [[Mici Kessler]] (por. [[Čop]]) * [[Ivan Ketiš]] * [[Judita Kežman Počkaj]] * [[Ivan Kiferle]] * Franc-Žiga [[Kimovec]] * [[Josip Kladnik]] * [[Rajko Kladnik]] * [[Rudolf Kladnik]] * [[Angelca Klanšek]] * [[Dana Klanšček Valič]] * [[Aldo Klavora]] * [[Franjo Klavora]] * [[Hinko Klavora]] * [[Zora Klavžar]] * [[Janez Kleeman]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Josip Klemenčič (učitelj)|Josip Klemenčič]] * [[Neža Klemenčič Pelhan]] * [[Stanko Klinar]] * [[Anton Klodič]] * [[David Klodič]] * [[Franjo Klojčnik]] * [[Boža Kmecl|Bož(en)a Kmecl]] * [[Edmund Kmecl]] * [[Matjaž Kmecl]] * [[Marija Kmet]] (ps. ''Svitoslava'') * [[Marta Kmet]] (''Minka Krejan''/''Češnjevar'') * [[Jože Kmetec]] * [[Janko Knapič]] * [[Jasna Knez]] * [[Josip Kobal (pedagog)|Josip Kobal]] (1882–1964) * [[Boris Kobe]] * [[Marjana Kobe]] * [[Rudolf Kobilica]] * [[France Koblar]] * [[Alenka Kobolt]] * [[Fran Kocbek]] * [[Blaž Kocen]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Gregor Kocijan]] * [[Zdenko Kodelja]] * [[Majda Kodrič]] * [[Antonija Kofol]] * [[Valentina Kogoj]] * [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]] * [[Tatjana Kokalj]] * [[Marija Kolar]] * [[Nuša Kolar]] * [[Vilko Kolar]] * [[Rudolf Kolarič]] * [[Janez Kolenc]] (st./ml.) * [[Marija Kolenc (profesorica slovenščine in nemščine)|Marija Kolenc]] * [[Karolina Kolmanič]] * [[Dašenjka Komac]] (r. Hajnrihar) * [[Jaro Komac]] * [[Slavo Komac|Slavo (Radoslav) Komac]] * [[Marija Koman]] * [[Martina Koman]] * [[Franc Komatar]] * [[Mihael Komel]] * Dušan Kompare * [[Peter Končnik]] * [[Valentin Konšek]] * [[Antonija Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Srečko Koporc]] * [[Alfonz Kopriva]] * [[Silvester Kopriva]] * [[Nikolaj Koprivec]] * [[Janez Koprivnik]] * [[Josip Korban]] * [[Avgust Korbar]] * [[Karel Kordeš]] * [[Melita Kordeš Demšar]] * Tatjana Kordiš * [[Metka Kordigel]] * [[Andrej Koren]] * [[Majda Koren]] * [[Gregor Koritnik]] * [[Aleksandra Kornhauser]] * [[Ivan Koropec]] * [[Jože Koropec]] * [[Janja Korošec]] * [[Valentin Korun]] * [[Fran Kos]] * Ivan Kos (1849–1931) * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] * [[Poldka Kos|Poldka (Leopoldina) Kos]] * [[Simon Kos (učitelj)]] (navdušil [[Mihajlo Pupin|Mihajla Pupina]] za znanost) * [[Anton Kosi]] * [[Anton Kosovel]] * [[Ivan Kosovel (filozof)|Ivan Kosovel]] * [[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] * [[Josip Kostanjevec]] * [[Marija Košak]] * [[Milena Košak Babuder]] * [[Janko Košan]] * [[Jože Košar]] * [[Niko Košir]] * [[Stanislav Košir]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]] * [[Edmund Košuta]] - Mundi * [[Egidij Košuta]] * [[Daniel Košutnik]] * [[Franc Košutnik]] * [[Joahim Košutnik]] * [[Silvester Košutnik]] * [[Silvo Košutnik ml.]] * [[Anton Kotar]] * [[Boštjan Kotnik]] * [[Herman Kotar]] * [[Nedeljka Kotnik]] * [[Rudi Kotnik]] * [[Stanko Kotnik]] * [[Veselko Kovač]] * [[Mojca Kovač Šebart]] * [[Rafaela Kovačič]] * [[Ferdo Kozak]] * [[Juš Kozak]] * [[Jurij Kozina]] * [[Marjan Kozina]] * [[Pavel Kozina]] * [[Darinka Kozinc]] * [[Tonči Koželj]] * [[Boris Kožuh]] * [[Josip Kožuh]] (1854–1948) * [[Milena Kožuh]] * [[Boris Krabonja]] * [[Živa Kraigher]] * [[Ana Krajnc]] * [[Janez Krajnc]] (1817–1908) * [[Milovan Krajnc]] * [[Mitja Krajnčan]] * [[Ivan Krajnik]] * [[Boža Krakar Vogel]] * [[Božo Kralj]] * [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] * [[Metka Kralj]] * [[Vladimir Kralj]] * [[Janko Kramar]] * [[Martin Kramar]] * [[Miroslava Kramarič]] * [[Albin Kramberger]] * [[Darja Kramberger]] * [[Aleksander Kranjc]] * [[Silvo Kranjec]] * [[Fran Krašan]] * [[Teodor Kravina]] * [[Marijan Kravos]] * [[Zdravko Kravos]] * [[Ivan Krečič]] * [[Marija Kregar]] * [[Minka Krejan]] * [[Janez Krek]] * [[Leon Krek]] * [[Sebastjan Krelj]] * [[Marko Kremžar]] * [[Božidara Kremžar Petelin]] * [[Marko Krevs]] *[[Ada Kristan]] * [[Ružena Kristan]] * [[Silvo Kristan]] * [[Sebastijan Kristovič]]? * [[Matko Krištofić]] * [[Peter Krivec]] * [[Ada Krivic]] * [[Martina Križaj Ortar]] * [[Josip Križan]] * [[France Križanič]] * [[Terezija Križanič|Terezija (s. Angelina) Križanič]] * [[Dušan Krnel]] * [[Breda Kroflič]] * [[Marjan Kroflič]] * [[Robi Kroflič]] * [[Franc Kropivšek]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Krušič]] * [[Zvone Krušič]] * [[Ivan Kryl]] * [[Anton Kržič]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Krušič]] * [[Jožef Kržišnik]] * [[Eliza Kukovec]] (1879–1954) * [[Srečko Kumar]] * [[Metod Kumelj]] * [[Blaž Kumerdej]] * [[Sonja Kump]] * [[Dušica Kunaver]] * [[Jurij Kunaver]] * [[Pavel Kunaver]] * [[Dragomira Kunej]] * [[Egon Kunej]] * [[Viljem Kunst]] * [[Zlata Kunst]] * [[Vinko Kunstelj]] * [[Ivan Kuret]] * [[Anton Kutin]] * [[Franc Kuzmič]] * [[Mikloš Küzmič]] * [[Štefan Küzmič]] * [[Jana Kvas]] * [[Koloman Kvas]] * [[Franc Kvaternik (fizik)|Franc Kvaternik]] * [[Dragotin Kveder]] == L == * [[Marijan Lačen]] * [[Andrijan Lah]] * [[Ivan Lah]] * [[Albin Lajovic]] * [[Jernej Lampret]] * [[Marija Ana Lap Drozg]] * [[Ivan Lapajne]] * [[Josip Lapajne]] * [[Marija Lapajne]] (1883-1973) * [[Vincencij Lapajne]] * [[Joža Lavrič]] * [[Dušan Lavrič]] (1925-2003) * [[Vesna Lavrič]] * [[Vito Lavrič]] * [[Luka Lavtar]] * [[Franc Lavtižar]] * [[Franc Lazarini]] * [[Lojze Leb]] * [[Anton Leban]] * [[Avgust Armin Leban]] * [[Janko Leban]] * [[Ana Lebar|An(ic)a Lebar]] * Franc Lebar * [[Vanja Lebar Varga]] * [[Stanko Leben]] * [[Miloš Ledinek]] * [[Dragica Legat Košmerl]] * [[Karel Legat]] * [[Melita Lemut Bajec]] * [[Josip Lendovšek]] * ? Lengar? * [[Jurka Lepičnik Vodopivec]] * [[Anton Lesar]] * [[Davorin Lesjak]] * [[Rudi Lešnik]] * [[Anka Levec]] * [[Fran Levec]] * [[Janez Levec (pedagog)|Janez Levec]] (1855-1937) * [[Lea Levec Grasselli]] (1885-1977) * [[Alfonz Levičnik]] * [[Mihael Levstik]] * [[Mariza Ličan]] * [[Nives Ličen]] * [[Angelca Likovič]] * [[Anton Likozar]] * [[Emilijan Lilek]] * [[Anton Tomaž Linhart]] * [[Viljem Linhart]] * [[Jože Lipnik]] * [[Vinko Lipovec]] * [[Igor Lipovšek]] * [[Marijan Lipovšek]] * [[Florjan Lipuš]] * [[Boris Lipužič]] * [[Marija Lipužič]] * [[Janko Liška]] * [[Fran Ločniškar|Frančišek Ločniškar]] * [[Ožbe Lodrant]] * [[Vinko Logaj]] * [[Bogomir Lojk|Bogomir (Miro) Lojk]] * [[Janko Lokar]] * [[Dragotin Lončar]] * [[Jakob Lopan]] * [[Vlado Lorber]] * [[Stanko Lorger]] * [[Joža Lovrenčič]] * [[Živko Lovše]] * [[Franjo Lovšin]] * [[Franc Lubej]] * [[Aleksander Lunaček]] * [[Ivan Lunder]] * [[Franc Lunder]] * [[Stanka Lunder Verlič]] * [[Fortunat Lužar]] * [[Miro Lužnik]] == M == * [[Ivan Macher]] * [[Bojan Macuh]] * [[Majda Magajna]] * [[Franjo Magdič]] * [[Ivan Magerl]] * [[Karel Mahkota]] * [[Karel Mahnič]] * [[Jakob Franc Mahr]] * [[Edi Majaron]] * [[Andrej Majcen]] * [[Gabriel Majcen]] * [[Viktor Majdič]] * [[Boris Majer]] * [[Vladislav Majhen]] * [[Ivan Makarovič (1861)|Ivan Makarovič]] * [[Danijela Makovec Radovan]] * [[Anton Makovic]] * [[Andrej Makuc (učitelj)|Andrej Makuc]] * [[Pavla Makuc]] * [[Albina Malavašič Zakrajšek]] * [[Avguštin Malle]] * [[Miloš Marc]] * [[Rudolf Marc]] * [[Barica Marentič Požarnik]] * Franc Marič * [[Boštjan Markič]] * [[Marjanca Markič]] * [[Mihael Markič]] * [[Josip Marn]] * [[Fran Marolt|Fran(čišek) Marolt]] * [[Peter Martinc]] * [[Jurij Marussig]] * [[Milan Marušič]] * [[Martin (Davorin) Mastnak]] * [[Pavla (Luša) Mastnak-Košir]] * [[Blaž Matek]] * [[Neža Maurer]] * [[Manica Maver]] * [[Marij Maver]] * [[Josip Mazi]] * [[Vilko Mazi]] (1888-1986) * [[Jasna Mažgon]] * [[Hinko Medič]] * [[Anton Medved (1862–1925)|Anton Medved]] * [[Anton Medved (učitelj)|Anton Medved]] * [[Martin Medved]] * [[Stane Medved]] * [[Vida Medved Udovič]] * [[Zdenko Medveš]] * [[Marija Mehle]] * [[Jože Melaher]] * [[Luc Menaše]] * [[Josip Mencej]] * [[Martin Mencej]] * [[Rudolf Mencin]] * [[Jakob Mencinger (1826|Jakob Mencinger]] * [[Marija Menih]] * [[Dušan Merc]] * [[Ivan Mercina (učitelj)]] * [[Alojzij Merhar]] * [[Boris Merhar]] * [[Ivanka Mestnik]] * [[Josip Mešiček]] (1865-1923) * Antonija Metelko * [[Franc Serafin Metelko]] * [[Janez Milko Metlika]] * [[Franc Mihelčič]] * [[Pavel Mihelčič]] * [[Slavko Mihelčič]] * [[Stane Mihelič]] * [[Erika Mihevc Gabrovec]] * [[Neža Ema Mikec]] * [[Janja Miklavčič]] * [[Jožica Miklavčič]] * [[Elvi Miklavec Slokar]] * [[Janez Miklošič]] * [[Adam Milkovič]] * [[Dragojila Milek]] * [[Jože Mlakar]] * [[Pino Mlakar]] * [[Emilija Mlakar Branc]] * [[Vekoslav Mlekuž|Vekoslav (Alojz) Mlekuž]] * [[Fran Mlinšek]] * [[Franc Močnik (matematik)|Franc Močnik]] * [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]] * [[Hubert Močnik]] * [[Janez Močnik]] * [[Josip/Rastko Močnik|Josip-Rastko Močnik]] (1915-1996) * [[Matej Močnik]] * [[Matija Močnik]] (1881-1962) * [[Peter Močnik]] * [[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinko Möderndorfer]] * [[Dušan Modic (astronom)|Dušan Modic]] * [[Miha Mohor]] * [[Milena Mohorič]] * [[Ivan Molinaro]] * [[Nada Morato]] * [[Karmen Mozetič]] * [[Anton Možina]] * [[Boris Možina]] * [[Bernarda Mrak Kosel]] * [[Ester Mrak]] * [[Jožef Mrak]] * [[Franc Mravljak]] * [[Ivan Mravljak]] * [[Albert Mrgole|Albert (& Leonida) Mrgole]] * [[Ilija Mrmak]] * [[Oton Muhr]] * Ivana Mulec * [[Franc Munih]] * [[Viktor Murnik]] * [[Pavla Murnik]] * [[Janko Muršak]] * [[Erna Muser]] * [[Peter Musi]] * [[Avgust Musić]] == N == * [[Marica Nadlišek Bartol]] * [[Rajmund Nachtigall]] * [[Zoran Naprudnik]] * [[Jan Nepomuk Nečásek]] * [[Miha Nerat]] * [[Alojz Novak]] * [[Alojzij Novak (1849-1917)]] * [[Alojzij Novak (učitelj)]] * [[Bogomir Novak]] * [[Drago Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Franc Novak|Franc Novak-"General Štesel"]] * [[Janez Novak]] * [[Helena Novak]] * [[Ivanka Novak]] (r. Škrabec) * [[Josip Novak (učitelj)]] * [[Ljudmila Novak]] * [[Stane Novak (biolog)|Stane Novak]] * [[Valentina Novak]] * [[Egidija Novljan]] == O == * [[Roman Oberlintner]] * A. Oblak * [[Breda Oblak]] * [[Rudi Ocepek]] * [[Uroš Ocepek]] * [[Anton Ocvirk]] * [[Alojzij Odar]] * [[Eda Okretič Salmič]] * Ludvik Olas * [[Oton Oman]] * [[Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar)|Nikolaj Omersa]] * [[Zdravko Omerza]] * [[France Onič]] * [[Božidar Opara]] * [[Mihael Opeka]] * [[Rok Orač]] * [[Josip Orel]] * [[Tine Orel]] * [[Božena Orožen]] * [[Fran Orožen]] * [[Ignacij Orožen]] * [[Janko Orožen]] * [[France Ostanek]] * [[Anton Osterc]] * [[Anton Oven]] * [[Karel Ozvald]] == P == * [[Anton Pagon]] * [[Boris Pahor]] * [[Drago Pahor]] * [[Evelina Pahor|Evelina (Ambrožič) Pahor]] * [[Jože Pahor|Jože (Josip) Pahor]] * [[Marija Minka Pahor|Marija (Minka) Pahor]] (r. Lavrenčič) * [[Marija Pahor Janežič]] * [[Radivoj Pahor]] * [[Samo Pahor]] * [[Janko Pajk]] * [[Milan Pajk (starejši)|Milan Pajk]] * [[Franc Papler]] * [[Amand Papotnik]] * [[Dušan Parazajda]] * [[Tone Partljič]] * [[Alfonz Pavlin|Alfonz Paulin]] * [[Marta Paulin Schmidt - Brina|Marta Paulin Schmidt]] * [[Marijan Pavčič]] * [[Josip Pavčič]] * [[Avgust Pavel]] * [[Gregor Pavlič]] * [[Rado Pavlič]] * Zvonko (Franc) Pavšič * [[Breda Pečan]] * [[Josip Pečarič]] * [[Mojca Peček Čuk]] * [[Rudolf Pečjak]] * [[Sonja Pečjak]] * [[Franc Pediček]] * [[Helena Pehani Justin]] * [[Cirila Peklaj]] * [[Leopoldina Pelhan]] * [[Valerija Perger]] * [[Jožica Peric]] * [[Lovro Perko]] * [[Andrej Perne]] * [[Marija Perpar]] *Miša (Mihaela) Krašovic Pertl * [[Bruna Marija Pertot]] * [[Ivo Pertot]] * [[Josip Pertot (učitelj)|Josip Pertot]] * [[Milan Pertot (učitelj)|Milan Pertot]] * [[Nada Pertot]] * [[Vera Poljšak|Vera Pertot]] [[Vera Poljšak|(-Poljšak)]] * [[Rajko Perušek]] * [[Franc Peruzzi]] * [[Robert Petaros]] * Leopold Petauer * [[Martin Petelin]] * [[Anda Peterlin]] * [[Jože Peterlin]] *[[Lučka Peterlin Susič]] *[[Matejka Peterlin Maver]] * [[Mihael Peternel]] * [[Metod Peternelj]] * [[Valentin Petkovšek]] * [[Pavle Petričič|Pavel Petričič]] * [[Anton Pevc]] * [[France Pibernik]] * [[Leo Pibrovec]] * [[Darja Piciga]] * [[Viktorija Pičman]] *[[Janez Piko]] *[[Zora Pipan]] * [[Alfonz Pirc]] * [[Franc Pirc]] * [[Gustav Pirc]] * [[Ksaverija Pirc|Ksaverija (Ana) Pirc]] * [[Matija Pirc]] * [[Makso Pirnat]] * [[Angela Piskernik]] * [[Frančiška Pišek]] * [[Franci Pivec]] * [[Ljudevit Pivko]] * [[Karmen Pižorn]] * [[France Planina]] * [[Robert Plavšak]] * [[Jože Plečnik]] * [[Josip Plemelj]] * [[Janko Plemenitaš]] * [[Tanja Plemenitaš]] * [[Rudolf Pleskovič]] * [[Pavel Plesničar]] * [[Cirila Pleško Štebi]] * [[Franc Plevnik]] * [[Tatjana Plevnik]] * [[Alojz Pluško]] * [[Leopoldina Plut Pregelj]] * [[Mirjam Počkar]] * [[Nives Počkar]] * [[Karel Podhostnik]] * [[Albin Podjavoršek]] * [[Henrik Podkrajšek]] * [[Matilda Podkrajšek]] *[[Tatjana Podkrajšek]] *[[Adela Pogorelc]] *[[Ivan Poklič]] * [[Oton Polak]] * [[Ivan Polanec]] * [[Valentin Polanšek]] * [[Anton Polenec]] * [[Branko Polič]] * [[Franjo Poljanec]]-[[Radoslav]] * [[Leopold Poljanec]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Ivan Poljanšek]] * [[Ivan Polovič]] * [[Ambrož Poniž]] * [[Benedikt Poniž]] * [[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]] * [[Matko Potočnik]] * [[Majda Potrata]] * [[Maria Pozsonec]] * [[Anton Požar|Anton (Tone) Požar]] * [[Breda Požar]] * [[Lovro Požar]] * [[Štefan Požlep]] * [[Andrej Praprotnik]] * [[Franc Praprotnik]] * [[Ludvik Prebil]] * [[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] * [[Ivan Pregelj]] * [[Žarko Pregelj]] * [[Stanko Prek]] * [[Branko Prekoršek]] * [[Ivan Prekoršek]] * [[Stanko Premrl]] * [[Jožef Premru]] * [[Maks Prezelj]] * [[Ivan Prijatelj (šolnik)|Ivan Prijatelj]] * [[Karel Prijatelj]] * [[Niko Prijatelj]] * [[Janez Nepomuk Primic]] * [[Anton Primožič]] * [[Štefan Primožič]] * [[Josip Priol]] * [[Stane Proje]] * [[Marijan Majo Prosen|Marijan-Majo Prosen]] * [[Peter Prosen]] * [[Ksenija Prunk]] * [[Ljudmila Prunk - Utva|Ljudmila Prunk]] * [[Majda Pšunder]] * [[Ivan Pucelj (pedagog)|Ivan Pucelj]] * [[Ivan Pucelj (matematik)|Ivan Pucelj]] * [[Miroslav Pučelik]] * [[Herman Pučnik]] * [[Helena Puhar]] * [[Danica Purg]] * [[Herman Pušnik]] == R == * [[Oton Račečič]] * [[Božo Račič]] * [[Marko Račič]] * [[Meta Rainer]] * [[Judita Rajnar]] * [[Rudolf Rakuša]] *[[Uršula Ramoveš]] * [[Vlado Rape]] * [[Miroslav Ravbar]] * [[Edvard Ravnikar]] * [[Cveta Razdevšek Pučko]] * [[Nada Razpet]] * [[Alenka Rebula Tuta]] * [[Alojz Rebula]] * [[Ludvik Rebeušek]] * [[Elija Rebič]] * [[Jožef Reisner|Jožef (Josip) Reisner]] * [[Pavla Renzenberg]] * [[Metod Resman]] * [[Ivan Reščič]] * [[Miho Ribarič]] * [[Branka Ribič Hederih]] * [[Josip Ribičič]] * [[Marinka Ribičič]] * [[Roža Ribičič|Roža (Arrigler) Ribičič]] * [[Vojteh Ribnikar]] * [[Niko Rihar]] * [[Maksimiljan Rimele]] * [[Anton Zvonko Robar]] * [[Adolf Robida]] * [[Karel Robida]] * [[Franc Robnik]] * [[Ivan Robnik]] * [[Viljem Rohrman]] * [[Milena Rohrmann]] * [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]] * [[Frančišek Rojina]] * [[Tomaž Romih]] * [[Ana Roner Lavrič]] * [[Adolf Rosina]] * [[Mihajlo Rostohar]] * [[Fran Roš]] * [[Miloš Roš]] * [[Jože Rotar]] * [[Leopoldina Rott]] (Lavoslava Kersnik) * [[Matej Rovš]] * Marjan Rozman (1938) * [[Simon Rudmaš]] * [[Branko Rudolf]] * [[Vida Rudolf]] * [[Vida Rudolf (šolska delavka)]] * [[Marina Rugelj]] * [[Karlo Rupel]] * [[Mirko Rupel]] * [[Mara Rupena]] * Zvonko Rus * [[Barbara Rustja]] * [[Anton Rutar]] * [[Dušan Rutar]] * [[Marija Rutar]] * [[Simon Rutar]] * [[Tone Rutar]] * [[Zora Rutar Ilc]] == S == * [[Adolf Sadar]] * [[Lovro Sadar]] * [[Vendelin Sadar|Vendelin Sadar]] * [[Janez Sagadin]] * [[Ludvik Sagadin]] * [[Janez Saje]] * [[Marija Saje]] * [[Oton Sajovic]] * [[Igor Saksida]] * [[Franc Samec]] * [[Janko Samec]] * [[Maksa Samsa]] * [[Mara Samsa]] * [[Boris Sancin]] * [[Dimitrij Sancin]] * [[France Sancin]] * [[Ivanka Sancin]] * [[Josip Sancin]] (2) * [[Karel Sancin]] * [[Lovro Sancin]] * [[Matej Sande]] * [[Sartori]] - - * [[Majda Schmidt|Majda Krajnc]] * [[Vladimir Schmidt|Vladimir (Vlado) Schmidt]] * [[Josip Schmoranzer]] * [[Henrik Schreiner]] * [[Benedikt Schroniz]] * [[Matilda Tomšič|Matilda Sebenikar]] * [[Danilo Sedmak]] * [[Simon Sekirnik]] * [[Jurij Selan]] * [[Tone Seliškar]] * [[Antonio Sema]] * [[Matija Senkovič]] * [[Alojzij Sernec]] * [[Ana Sernec]] * [[Božena Sernec (učiteljica)|Božena Sernec]] *[[Polonca Serrano]] * [[Jože Sever]] * [[Leopold Sever]] * [[Miháo Sever Vaneča|Miháo Sever Vanečaj]] * [[Sonja Sever]] * [[Jože Sevljak]] * [[Alojzij Sežun]] * [[Andrej Sežun]] * [[Albert Franc Sič|Albert Sič]] * [[Franjo Sič]] * [[Luka Sila]] * [[Rozalija Simčič]] * [[Samo Simčič]] * [[Tomaž Simčič]] * [[Ivan Simonič]] * [[Davorin Sinkovič]] * [[Franc Sivec]] * Ivan Sivec (1892-1986) * [[Minka Skaberne]] * [[Anton Skala]] * [[Vinko Skalar]] * [[Jakob Sket]] * [[Stanko Skočir]] * [[Klara Skubic Ermenc]] * [[Andrej Skulj]] *[[Stanislava Skvarča|Stanislava (Marija) Skvarča]] * [[Vika Slabe]] * [[Zdravko Slamnik]] * [[Julij Slapšak|Julij Slapšak]] * [[Antonija Slavik]] * [[Anton Martin Slomšek]] * [[Anton Slodnjak]] * [[Breda Slodnjak]] (r. Milčinski) * [[Avgusta Smolej]] * [[Pavel Smolej]] * [[Viktor Smolej]] * [[Ljuba Smotlak]] * [[Maja Smotlak]] * [[Hinko Smrekar]] * [[Benigen Snoj]] * [[Gregor Somer]] * [[Edvard Sosič]] * [[Ivan Sosič|Ivan (Ive) Sosič]] *[[Tone Sosič|Tone (Zvonko) Sosič]] *[[Viktor Sosič|Viktor (Ivo) Sosič]] * [[Andrej Sotošek]] * [[Anton Sovre]] * [[Anton Spendou]] * [[Jožef Spendou]] * [[Jožef Spindler]] * [[Katinka Stanič]] * [[Valentin Stanič]] * [[Miriam Stanonik]] * [[Anton Stefanciosa]] * [[Ivan Stegovec]] * [[Vojka Stepančič]] * [[Ljudevit Stiasny]] * [[Anton Stres (1871-1912)|Anton Stres]] * [[Boris Stres]] * [[Gvido Stres]] * [[Vera Stres]] (por. Kmetec) * [[Josip Stritar]] * Josip Stritar (1870-) * [[France Strmčnik|Franc(e) Strmčnik]] * [[Janez Strnad]] * [[Romeo Strojnik]] * [[Štefa Strojnik]] * [[Helena Gizela Stupan]] (r. Tominšek) * [[Ivan Stupica]] * [[Natalija Suhadolc]] (r. Sartori) * [[Leopold Suhodolčan]] * [[Drago Supančič]] * [[Tomaž Susič]] * [[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]] * [[Lovro Sušnik]] * [[Blaž Svetelj]] * [[Peter Svetina (pedagog)|Peter Svetina]] * [[Ivanka Svetlič]] (r. Kralj) == Š == * [[Maks Šah]] * [[Saša Šantel]] * [[Andrej Šavli]] * [[Breda Šček|Breda Šček (-Orel)]] * [[Andraž Šef|Andraž (Alojzij) Šef]] * [[Ivan Šega (šolnik)]] * [[Iva Šegula]] * [[Marjanca Šeme]] * [[Tanja Šeme]] * [[Anton Šepetavc|Anton (Tone) Šepetavc]] * [[Romana Šifrer]] * [[Ivan Vanek Šiftar]] * [[Gustav Šilih]] * [[Stanko Šimenc]] * [[Silvo Šinkovec]] * [[Jože Širec]] (1923-2018) * [[Amat Škerlj]] * [[Ivan Škoflek]] * [[Radoslav Škoflek]] * [[France Škrabl]] * [[Mojca Škrinjar]] * [[Bratko Škrlj]] * [[Franc Škulj]] * [[Majda Šlajmer Japelj]] * [[Ljudmila Šlibar|Ljudmila (Mila) Šlibar]] * [[Jakob Šolar]] * [[Ljubka Šorli]] * [[Josip Šorn]] * [[Albin Šprajc]] * [[Ivan Štalec]] * [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]] * [[Damijan Štefanc]] * [[Barbara Šteh]] * [[Tina Štemberger]] * [[Vesna Štemberger]] * [[Klaudija Šterman Ivančič]] * [[Anton Štrekelj]] * [[Josip Štrekelj]] * [[Anton Štritof]] * [[Alfonz Štrukelj]] * [[Branimir Štrukelj]] * [[Ivan Štrukelj (učitelj)|Ivan Štrukelj]] * [[Vojka Štular]] * [[Antonija Štupca]] * [[Marija Štupca]] * [[Jože Šturm]] * [[Ivan Šubic]] * [[Rajko Šugman]] * [[Fran Šuklje]] * [[Gizela Šuklje]] * [[Julija Šuklje]] (por. Zupančič) * [[Svetozara Šuklje]] * [[Drago Šulek]] * [[Krista Šuler]] * [[Kristina Šuler]] * [[Avgust Šuligoj]] * [[Ivan Šumljak]] * [[Andrej Šušmelj]] * [[Elvira Šušmelj]] * [[Zmago Švajger]] * [[Marija Švajncer]] * [[Ernest Švara]] == T == * [[Tonka Tacol]] * [[Mladen Tancer]] * [[Venčeslav Taufer]] * [[Vida Taufer]] * [[Albin (Zoran) Tavčar]] * [[Alojzij Tavčar]] * [[Josip Tavčar]] * [[Mara Tavčar]] * [[Marijan Tavčar]] * [[Miroslav Tavčar]] * [[Zora Tavčar]] * [[Bogo Teplý]] * [[Štefan Terpin]] * [[Ernest Tiran]] * [[Joško Tischler]] * [[Vladimir Tkalec]] * [[Ivan Toličič]] * [[Anton Valentin Toman]] * [[Silvira Tomasini]] * [[Jože Tomažič]] * [[Jožef Tomažovic]] * [[Alojzij Tome]] * [[Ernest Tomec]] * [[Jurij Tomec]] * [[Ana Tomić]] * [[Ivan Tominec]] * [[Josip Tominšek]] * [[Vlasta Tominšek]] * [[Bernard Tomšič]] * [[Emanuel Tomšič]] * [[France Tomšič]] * [[Ivan Tomšič]] * [[Janez Tomšič]] * [[Ljudevit Tomšič]] * [[Marjan Tomšič]] * [[Matija Tomšič]] * [[Štefan Tomšič]] * [[Bea Tomšič Amon]] * [[N. Topolovec]] * [[Jože Toporišič]] * [[Emanuel Torres]] * [[Karel Toš]] * Franjo (Franc) Trampuž * [[Marjan Tratar]] * [[Tone Trdan]] * [[Janez Trdina]] * [[Joža Trdina]] * [[Silva Trdina]] * [[Ruža Tremski-Gradišnik]] * [[Ivan Trinko]] * [[Anton (Tone) Troha]] * [[Veljko Troha]] * [[Štefan Trojar]] * [[Angela Trost]] * [[Anton Trost]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Davorin (Martin) Trstenjak]] * [[Marijan Tršar]] * [[Primož Trubar]] * [[Vladka Tucovič Sturman]] * [[Ernest Turk]] * [[Lavoslava Turk]] * [[Metod Turnšek]] * [[Radivoj (Franc) Tušak]] * [[Ivan Tušek]] == U == * [[Drago Ulaga]] * [[Emil Ulaga]] * [[Jože Ulčar]] * [[Janez Krstnik Ulčer]] * [[Anton Umek-Okiški]] * [[Fedora Umek]] * [[Terezija Uran]] * [[Bernarda Urankar]] * [[Stanko Uršič]] * [[Peter Us]] * [[Helena Us]] * [[Jakob Ušeničnik]] == V == * [[Alojzij Vadnal]] * [[Franc Vajda]] * [[Jože Valenčič]] * [[Karel Valentinčič]] * Alfonz Vales * [[Matija Valjavec]] * [[Francka Varl Purkeljc]] * Marija-Minka [[Vasič]] (r. [[Medič]]) * [[Jože Vauhnik]] * [[Herman Velik]] * [[Anton Velikonja]] * [[Slavica Vencajz]] * [[Marija Vencelj]] * [[Jožica Venturini]] * [[Josip Verbič (učitelj)|Josip Verbič]] * [[Karel Verstovšek]] * [[Branko Vesel]] * [[Franjo Veselko]] * [[Ivan Vesenjak]] * [[Franc Vidic]] 1869-1949 * [[Tadej Vidmar]] * [[Oto Vilčnik]] * [[Alenka Vilfan Kozinc]] * [[Albin Vilhar]] * [[Mirko Vivod]] * [[Angela Vode]] * [[Jakob Vodeb]] * [[Dora Vodnik]] * [[France Vodnik]] * [[Valentin Vodnik]] * [[Franc Vodopivec (1834)|Franc Vodopivec]] * [[Gustav Vodušek]] * [[Marija Vogelnik]] * [[Silva Vogelnik]] * [[Fran Voglar]] * [[Mira Voglar]] * [[Janez Vogrinc]] * [[Jože Vogrinc star.]] * [[Roman Voginc]] * [[Metod Vojvoda]] * [[Zlata Vokač]] * [[Jože Volarič]] * [[Drago Vončina]] * [[Reginald Vospernik]] * [[Leopold Vostner]] * [[Fani Vošnjak]] * [[Vera Vošnjak]] * [[Vinko Vošnjak]] * [[Albin Vrabič]] * [[Ernest Vranc]] * [[Ivan Vrbančič]] * [[Miha Vrbinc]] * [[Milan Vreča]] * [[Ivan Vrečar]] * [[Franica Vrhunc]] * [[Jožef Vuga|Jožef (Josip) Vuga]] * Nada Vukelić * [[Ivan Vurnik]] == W == * [[Jože Wakounig]] * [[Tomaž Weber]] * [[Marija Wessner]] * [[Josip Wester]] * [[Franc Wiesthaler]] * [[Hinko Wilfan]] * [[Venceslav Winkler]] * [[Marija Wirgler]] == Z == * [[Pavle Zablatnik]] * [[Marta Zabret]] * [[Vlasta Zabukovec]] * Štefka Zadnik * [[Jože Zadravec]] * [[Josip Zajec (1883|Josip Zajec]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Srečo Zakrajšek|Sreč(k)o Zakrajšek]] * [[Leonida Zalokar]] * [[Mansuet Zangerl]] * [[Rudolf Završnik]] * [[Jože Zelenik]] * [[Janko Zerzer]] * [[Pavel Zgaga]] * [[Mavricij Zgonik]] * [[Anica Zidar]] * [[Pavle Zidar]] * [[Ivan Zika]] * [[Janez Zima]] * [[Luka Zima]] * [[Anamarija (Volk) Zlobec]] * [[Stanislav Zlobko]] * [[Ivo Zobec]] * [[Darja Zorc Maver]] * [[Rudolf Zore]] * [[Črtomir Zorec]] * [[Srečko Zorko]] * [[Leon Zorman]] * [[Mirko Zorman]] * [[Klavdij Zornik]] * [[Agneza Zupan]] * [[David Zupan]] * [[France Zupan (učitelj)|France Zupan]] * [[Jakob Zupan]] * [[Jože Zupan (ravnatelj)|Jože Zupan]] (1938–2025) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]]-Juš * [[Darko Zupanc]] * [[Lojze Zupanc]] * [[Anton Zupančič]] * [[Alenka Zupančič Danko]] * [[Janja Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] * [[Katka Zupančič]] * [[Vita Zupančič]] * [[Zdravko Zupančič]] * [[Fran Zwitter]] == Ž == * [[Jože Žabkar]] * [[Cilka Žagar]] * [[Drago(tin) Žagar]] * [[France Žagar]] * [[Igor Ž. Žagar]] * [[Marija Žagar|Marija (Marica) Žagar]] * [[Marija Žagar]] * [[Marjan Žagar]] * [[Nikolaj Žagar]] * [[Stane Žagar]] * [[Miroslav Žakelj]] * [[Katka Žbogar]] * [[Marjeta Žebovec]] * [[Sebastijan Žepič]] * [[Lojzka Žerdin]] * [[Tereza Žerdin]] * [[Breda Žerjal]] * [[Irena Žerjal]] * [[Albert Žerjav]] * [[Angelca Žerovnik]] * [[Branimir Žganjer]] * [[Franka Žgavec]] * [[Franjo Žgeč]] * [[Adela Žgur]] * [[Alojzija Židan]] * [[Franc (Leopold) Žigon]] * [[Janko Žirovnik]] * [[Sonja Žitko|Sonja Žitko Durjava]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Vladimir Žitko]] * [[Leon Žlebnik]] * [[Andrej Žmavc]] * [[Jakob Žmavc]] * [[Janja Žmavc]] * [[Marjan Žmavc]] * [[Vincenc Žnidar]] * [[Ivica Žnidaršič]] * [[Fran Žnideršič]] * [[Mihael Žolgar]] * [[Bogdan Žolnir]] * [[Oskar Žolnir]] * [[Sonja Žorga]] * [[Bogdan Žorž]] * [[Andrej Žumer]] * [[Ani Župančič]] (r. [[Marija Kessler|Kessler]]) * [[Jože Župančič]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Učitelji]] [[Kategorija:Slovenski učitelji|*]] 1ka7zf0n3wkgk49a0xo2nh6op1nmkpa 6759850 6759843 2026-10-02T22:29:49Z ~2026-44996-51 264415 /* Š */ 6759850 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[učitelj]]ev, šolnikov in [[Pedagogika|pedagogov]].''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Ciril Abram]] * [[Laura Abram]] * [[Jakica Accetto]] * [[Emil Adamič]] * [[Fran Serafin Adamič]] * [[Milan Adamič]] * [[Miroslav Adlešič]] * [[France Ahlin]] * [[Fran Alič]] * [[Jurij Alič]] * Fani (Frančiška) Al Mansour * [[Franc Alvian]] * [[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič-Novljan]] * [[Ivan Andoljšek]] * [[Leopold Andree (učitelj)|Leopold Andree]] * [[Tatjana Angerer]] (Brčan) * [[Evgen Antauer]] * [[Josip Apih]] * [[Milan Apih]] * [[Mara Apih Pečar]] * [[Justin Arhar]] * [[Ivana Arko]] (1871-1952) * [[Miljutin Arko]] * [[Ivan Arnejc|Ivan (Janko) Arnejc]] * [[Josip Armič]] * [[Ivan Artač]] * [[Majda Artač Sturman]] * [[Alenka Aškerc Mikeln]] * [[Anton Aškerc ml.]] (1910–88) * [[Katarina Aškerc Zadravec]] * [[Oskar Autor]] * [[Sabina Autor]] * [[Lilijana Avčin]] * [[France Avsec]] * [[Mirko Avsenak]] * [[Ciril Ažman]] == B == * [[Jože Babič (učitelj)|Jože Babič]] * [[Rafael Bačar]] * [[Karel Bačer]] * [[Aida Bahar]] * [[Fran Bahovec]] * [[Jure Bajc|Jure (Jurij) Bajc]] * [[Barbara Bajd]] * [[Franc Bajd|Franc(e) Bajd]] * [[Oton Bajde]] * [[Anton Bajec]] * Franc Bajt * [[Ivan Bajželj]] * [[Rudi Bajželj]] * [[Božidar Bajuk]] * [[Marko Bajuk]] * [[Karin Bakračevič Vukman]] * [[Jožef Balant]] * [[Josip Balič]] * [[Majda Baloh Dobeic]] * [[Elido Bandelj]] * [[Olga Bandelj]] * [[Vincenc Bandelj]] * [[Friderik Baraga]] * [[Srečko Baraga]] * [[Ana Barbič]] * [[Andreja Barle Lakota]] * [[Ivan Barle]] * [[Jožef Barle|Jože(f) Barle]] * [[Konrad Barle]] * [[Anton Bartel]] * [[Ivan Bartl]] * [[Zdenka Baša]] * [[Milena Batič]] * [[Jan Baukart]] * [[Marija Bavdaž]] * [[Leopoldina Bavdek|Leopoldina Bavdek - Poldka]] * [[Janez Bečaj]] * [[Martin Bedjanič]] * [[Albin Belar]] * [[Leopold Belar]] * [[Vinko Beličič]] * [[Ivan Belle]] * [[Gizela Belinger Ferjančič]] * [[Lajos Bence]] * [[Ivan Benigar (profesor)|Ivan (Janez) Benigar]] * [[Davorin Beranič]] * [[Ivan Berce]] * [[Oton Berce]] * [[Sonja Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Milica Bergant]] * [[Ciril Bergles]] * [[Antonija Bernard]] * [[Elizabeta Bernjak]] * [[Ciril Bernot]] * [[Štefka Bernot Škrk]] * [[Olga Bertok]] * [[Ivan Bertoncelj (pedagog)|Ivan Bertoncelj]] * [[Niko Berus]] * [[Karel Bervar]] * [[Jože Beslič]]-Učo * [[Julij Betetto]] * [[Davorina Bevk]] * [[France Bevk]] * [[Stanislav Bevk]] * [[Anton Bezenšek]] * [[France Bezjak]] * [[Janko Bezjak]] * [[Jožica Bezjak]] * [[Silva Bezjak]] * [[Josip Bezlaj]] * [[Viktor Bežek]] * [[Bogdan Binter]] * [[Janez Bitenc]] * [[Tomaž Bizajl]] * [[Alojz Bizjak (publicist)]] * [[Helena Alenka Bizjak]] * [[Ivan Bizjak (pisatelj)|Ivan Bizjak]] * [[Dana Blaganje]] * [[Pavle Blaznik]] * [[Ana Blažič]] * [[Marjan Blažič]] * [[Milena Mileva Blažić]] * [[Marija Blažina]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Kristjan Bogatec]] * [[Franček Bohanec]] * [[Jože Bohinc]] * [[Pavle Bohinc]] * [[Ludvik Böhm]] * [[Adam Bohorič]] * [[Etbin Bojc]] * [[Janez Bole]] * [[Marija Bolta]] * [[Josip Boncelj]] * [[Marko Boncelj]] * [[Mirjana Borčić]] * [[France Borko]] * [[Marja Boršnik]] * [[Branko Božič]] * [[Zoran Božič]] * [[Vladimir Bračič]] * [[Fran Bradač]] * [[Zlatko Bradač]] * [[Bojan Bratina]] * [[Silva Bratož]] * [[Andrej Bratuž]] * [[Lojzka Bratuž]] * Tatjana Brčan (Angerer) * [[Albert Bregant]] * [[Jurij Bregant]] * [[Zmago Bregant]] * [[Janez Brence]] * [[Kristina Brenk]] * [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]] * [[Inge Breznik]] * [[Jože Breznik]] * [[Martin Breznik]] * [[Bojan Brezovar]] * [[Matija Brezovar]] * [[Anton Brezovnik]] * [[Franc Brežnik]] * [[Pavel Brežnik]] * [[Jože Brilej (učitelj)]] * [[Josip Brinar]] * [[Slavko Brinovec]] * [[Srečko Brodar]] * [[Vilma Brodnik]] * [[Mirko Brulc]] * [[Viljem Brumec]] * [[Vinko Brumen]] * [[Alojzija (Lojzka) Brus]] * [[Andrej Budal]] * [[Lučana Budal]] * [[Janez Budau]] (1807−1878) * [[Peter Budin]] * [[Cvetko Budkovič]] * [[Jožef Frančišek Buh]] * [[Miha Bulovec]] *[[Alojz Jožef Bunc]] * [[Stanko Bunc]] * [[Ivan Burdian]] * [[Anton Burgar]] * [[Ivan Burger]] * [[Stojan Burnik]] * [[Valentin Burnik]] * [[Milan Butina]] * [[Jože Butinar]] == C == * [[Urša Cankar Soares]] * [[France Capuder]] * [[Karel Capuder]] * [[Rok Capuder]] * [[Ivanka Cegnar]] * [[Magda Cencelj]] * [[Jakob Cepuder]] * [[Josip Cepuder|Josip (Jože) Cepuder]] * [[Majda Cenčič]] * [[Mira Cenčič]] * [[Andrej Cergol]] * [[Anton Cergol]] * [[Josip Cerk]] * [[Drago Chistof]] * [[Josip Christof]] * [[Karel Just Cibic|Karel Just (Drago) Cibic]] * [[France Cigan]] * [[Tone Ciglar]] * [[Janez Ciperle]] * [[Josip Ciperle]] * [[Majda Cirman]] * [[Fanny Copeland|Fanny S. Copeland]] * [[Rada Cossutta]] * [[Zlata Cugmas]] * [[Ljudmila Cvetek Russi]] * [[Marija Cvetek]] * [[Slavko Cvetek]] * [[Jurij Cvetko]] * [[Fran Cvetko]] * [[Pavle Cvetko|Pavle (Eufrid) Cvetko]] * [[Vladimir Cvetko]] == Č == * [[Dragica Čadež]] * [[Branka Čagran]] * [[Janez Čandek]] * [[Janko Čar]] * [[Jakob Čebular]] * [[Nina Čelešnik Kozamernik]] * [[Bruno Čermelj]] * [[Lavo Čermelj]] * [[Viktor Čermelj]] * [[Anica Černej]] * [[Ludovik Černej]] * [[Silva Černelč]] * [[Ana Černic]] * [[Ivan Černic]] * [[Karlo Černic]] * [[Peter Černic]] * [[Vinko Černic]] * [[Franc Černigoj]] * [[Viljem Černo]] * [[Janko Černut]] * [[Franjo Čibej]] * [[Anton Čižman]] (1821–74) * [[Amalija Čok]] * [[Andrej Čok (učitelj)|Andrej Čok]] * [[Anica Čok]] * [[Antonija Čok]] * [[Jelica Čok]] [[Žagar]] * [[Lucija Čok]] * [[Sonja Čokl]] * [[Dušan Čop]] * [[Josip Čop]] * [[Matija Čop]] * [[Mici Čop]] (r. ''[[Marija Kessler|Kessler]]'') * [[Venčeslav Čopič]] * [[Miloš Čotar]] * [[Sonja Čotar Konrad]] * [[Janja Črčinovič Rozman]] * [[Fran Črnagoj]] * [[Anton Črnivec]] * [[Miroslav Črnivec]] * [[Rajmund Čuček]] * [[Jože Čuješ]] * [[Avguštin Čuk]] * [[Alenka Čurin Janžekovič]] == D == * [[Marjeta Dajčman]] * [[Peter Dajnko]] * [[Franc Dakskobler]] * [[Ivan Daneu]] * [[Anka Debeljak]] * [[Anton Debeljak]] * [[Tine Debeljak]] * [[Tine Debeljak (mlajši)|Tine Debeljak ml.]] * [[Janez Debevec]] * [[Ema Deisinger]] * [[Marica Dekleva Modic]] * [[Ciril Dekval]] (Dequal) * [[Janez Demšar]] * [[Josip Demšar]] * [[Olga Denac]] * [[Anton Derganc]] * Karol Dermelj * Mirko (Miroslav) Dermelj * [[Valter Bruno Dermota]] * [[Marija Dernovšek]] Šprajcar * [[Fran Detela]] * [[Leon Detela]] * [[Zoran Didek]] * [[Cilka Dimec Žerdin]] * [[Mojca Dimec]] * [[Ivan Dimnik]] * [[Jakob Dimnik]] * [[Peter Dimnik]] * [[Slavoj Dimnik]] * [[Filip Divinar]] * [[Milan Divjak]] * [[Edvin Dobeic]] * [[Zora Dobeic]] * [[Karel Doberšek]] * [[Mira Dobovšek]] * [[Anton Dolar]] * [[Simon Dolar]] * [[Janez Dolenc]] * [[Karel Dolenc]] * [[Rihard Dolenc]] * [[Ivan Dolenec]] * [[Jožica Dolenšek]] * [[Elvira Dolinar]] * [[Jože Dolgan|Jože (Josip) Dolgan]] * [[Milan Dolgan]] * [[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]] * [[Štefan Doljak]] * [[Franc Dolžan]] * [[Marina Dornig]] * [[Rudolf Dostal]] * [[Mala Drčar]] (Amalija, r. Dequal/Dekval) * [[Elizabeta Drofenik]] (r. Grafenauer) * [[Tatjana Drovenik - Čalič|Tatjana Drovenik-Čalič]] * [[Hinko Druzovič]] * [[Metod Dular]] == E == * [[Janez Nepomuk Edling]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Franc Einspieler]] * [[Valentin Einspieler]] * [[Jožef Kalasanc Erberg]] * [[Volbenk Inocenc Erberg]] * [[Fran Erjavec]] * [[Fran Erjavec (urednik)]] == F == * [[Franc Fabinc]] * [[Ana Fabjan]] * [[Rudolf Fajs]] * [[Anton Fakin]] * [[Adam Farkaš]] * [[Silvo Fatur]] * [[Ivan Favai]] * [[Vesna Falatov]] * [[Anton Feinig]] * [[Darjo Felda]] * [[Janez Ferbar]] * ([[Ivan Ferbežer]]) * [[Marko Ferjan]] * [[Fran Ferjančič]] * [[Ivanka Ferjančič]] (& [[Antonija Ferjančič]]) * [[Franc Ferk]] * [[Franka Ferletič]] Černic * [[Anton Ferlinc]] * [[Ferdinand Ferluga]] * [[Kilijan Ferluga]] * [[Štefan Ferluga]] * [[Fedora Ferluga Petronio]] * [[Ludovik Fettich Frankheim]] * [[Mirko Filej]] * [[Marta Filli]] * [[Jože Filo]] * [[Dušana Findeisen]] * [[Fran Fink]] * [[Anton Fister]] * [[Josip Fistravec]] * [[Pavel Flere]] * [[Andrej Flogie]] * [[Jože Florjančič]] * [[Ivan Fon]] * [[Alojz Fošnarič]] * [[Samo Fošnarič]] * [[Josip Freuensfeld]] * [[Alojz Fridl]] * [[Nikodem Frischlin]] (1547–90) * [[Vekoslav From]] * [[Anton Funtek]] == G == * [[Slavko Gaber]] * [[Marija Gabrijelčič]] * [[Josip Gabrijevčič]] * [[Nada Gaborovič]] * [[Josip Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] * [[Fran Gabršek]] * [[Janko Gačnik]] * [[Duša Gajšek]] * [[Ana Gale]] * [[Mirko Galeša]] * [[Franc Galič]] * [[Engelbert Gangl]] * Ivan (Jan) Gantar * [[Kajetan Gantar st.|Kajetan Gantar]] [[Kajetan Gantar st.|(starejši)]] * [[Kajetan Gantar]] * [[Igor Gedrih]] * [[Stanko Gerjolj]] * [[Ivan Gerlič]] * [[Alenka Gerlovič]] * [[Herman Germ]] * [[Jožef Geršak]] * [[Vesna Geršak]] * [[Alenka Glazer]] * [[Saša Glažar]] * [[Martin Globočnik]] * [[Viktorija Zmaga Glogovec]] * [[Julij Głowacki]] * [[Janez Frančišek Gnidovec]] * [[Franc Gnidovec]] * [[Radovan Gobec]] * [[Regina Gobec]] * [[Anton Godec]] * [[Ljerka Godicl]] * [[Vesna Godina]] * [[Janez Gogala]] * [[Mirko Gogala]] * [[Stanko Gogala]] * [[Avgust Gojkovič]] * [[Vida Gojkovič]] (r. [[Hrvatin]]) * [[Manko Golar]] * [[Lidija Golc]] * [[Jadviga Golež]]-''Špela'' * [[Tine Golež]] * [[Alenka Goljevšček|Alenka Goljevšček Kermauner]] * [[Danica Golli]] * [[Tereza Golmajer]] * [[Andrej Gollmayr]] * [[Jurij Gollmayr]] * [[Berta Golob]] * [[Danilo Golob]] * [[Marija Gorše]] ([[Marija Perhaj|Perhaj]], Potokar) * [[Tone Gorše]] * [[Marjan Gorup]] * [[Franc Govekar]] * [[Minka Govekar]] (r. Vasič) * [[Monika Govekar Okoliš]] * [[Vinko Govekar]] * [[Benjamin Gracer]] [[Benjamin Gracer|-]] * [[Rajko Gradnik]] * [[Bogo Grafenauer]] * [[Franjo Grafenauer]] * [[Jera Grafenauer]] * [[Ludvik Grafenauer]] * Pavel Grafenauer * [[Ivan Grašič]] * [[Mateja Grašič]] * [[Viktor Grčar]] * [[Oton Grebenc]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Karel Gril]] * [[Eliza Frančiška Grizold]] (1847–1913) * [[Fran Grm|Franc Grm]] (1877–1967) * [[Anton Grmek]] * [[Sabina Gruden]] * Ivan Grobelnik * [[Maša Grom]] * [[Adolf Gröbming]] * [[Milan Grošelj]] * [[Marija Grošelj|Mar(ij)a Grošelj]] * [[Pavel Grošelj]] * [[Rudolf Grošelj]]* * [[Andreja Grum]] * [[Nanda Guček]] == H == * [[Balthasar Hacquet]] * [[Franc Hafner (učitelj)|Franc Hafner]] * [[Gema Hafner]] * [[Iztok Hafner]] * [[Kris(in)a Hafner|Krist(in)a Hafner]] * [[Jože Hainz]] * [[Avguštin Hallerstein]] * [[Bruno Hartman]] * [[Milka Hartman]] * [[Franc Hauptmann]] * [[Ljudmil Hauptmann]] * [[Anton Heinrich]] * [[Matija Heric]] * [[Vladimir Herle]] * [[Jožko Herman]] * [[Jurij Herman]] (1793–) * [[Mihael Herman]] * [[Franc Hladnik]] * [[Marija Hladnik Berden]] * [[Matej Hladnik]] * [[Miran Hladnik]] * [[Franc Hlupič]] * [[Maja Hmelak]] * [[Barbka Höchtl]] * [[Andreja Hočevar]] * [[Ciril Hočevar]] * [[Franc Hočevar]] * [[Kuno Hočevar]] * [[Pavla Hočevar]] * [[Slavko Hočevar]] * [[Antonija Höffern]] (r. Baraga) * [[Andraš Horvat]] * [[Rudolf Horvat]] * [[Davorin Hostnik]] * [[Dejan Hozjan]] * [[Janez Nepomuk Hrast]] * Meta Hrast * [[Alojzij Hreščak|Alojzij (Lojze) Hreščak]] 1886-1979 * [[Marija Aleksandra Hreščak|Marija Aleksandra (Vladimira) Hreščak]] * [[Anton Hribar (glasbenik)|Anton Hribar]] * [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] * [[Mirko Hribar]] * [[Ksenija Hribar]] * [[Zoran Hribar]] * [[Franc Hribernik]] * [[Slavka Hronek]] (r. Grafenauer) * [[Ivanka Hrovatin]] * [[Stanka Hrovatin]] * [[Franc Hubad]] * [[Matej Hubad]] * [[Jože Hudales (pisatelj)|Jože Hudales]] * [[Oskar Hudales]] * [[Zoran Hudales]] * [[Josipina Eleonora Hudovernik|Eleonora Hudovernik]] * [[Draga Humek]] * [[Dragotin Humek]] * [[Martin Humek]] * [[Miloš Humek]] * [[Katja Hvala]] * [[Doro Hvalica]] * [[Vojteh Hybášek]] == I == * [[Josip Ilc]] * [[Anton Ingolič]] * [[Vojeslav Ipavec]] * [[Anton Irgolič]] * [[Rezika Iskra]] * [[Lydia Iskrić]] * [[Goran Iskrić]] * [[Andreja Istenič]] Starčič * [[Anton Ivančič]] * [[Josip Ivančič]] * [[Lojze Ivanetič|Lojze Ivanetič]] * [[Martin Ivanetič]] * [[Milena Ivanuš Grmek]] == J == * [[Vojko Jagodič]] * [[Fran Jaklič]] * [[Helena Jaklič]] * [[Viktor Jaklič]] * [[Jožef Anton Jakomini]] * [[Bogo Jakopič|Bogo(mil) Jakopič]] * [[Rihard Jakopič]] * [[Luka Jamnik]] * [[Franc Jamšek]] * [[Rado Jan]] * [[Anton Janežič]] * [[Oton Janker]] * [[Ivan Janko]] * [[Anton Janša]] * [[Gustav Januš]] * [[Barbara Japelj Pavešić]] * [[Miha Japelj]] * [[Anton Jarc]] * [[Evgen Jarc]] * Romana Jazbec * [[Ciril Jeglič]] * [[Janko Nepomuk Jeglič]] * [[Klemen Jelenc]] * [[Luka Jelenc]] * [[Sabina Jelenc Krašovec]] * [[Zoran Jelenc]] * [[Adolf Jenko]] * [[Ivan Jenko (pesnik)|Ivan Jenko]] * Jožef Jenko * [[Vida Jeraj]] * [[Vida Jeraj Hribar]] * [[Fran Jeran]] * [[Zdravko Jeras]] * [[Urban Jerin]] * Janez Jerman (1962) * [[Franc Jerovšek]] * [[France Jesenovec]] * [[Magda Jevnikar]] * [[Martin Jevnikar]] * [[Milan Jevnikar]] * [[Marija Jezernik|Marija Jezernik (Wirgler)]] * [[Katja Jeznik]] * [[Jakob Jež]] * [[Janko Jež]] * [[Jurij Jug]] * [[Marko Juhant]] * [[Karli Juhart]] * [[Matjaž Juhart]] * [[Janko Jurančič]] * [[Jože Jurančič]] * [[Olga Jurančič Virens]]? * [[Poldka Jurančič Dolenec|Poldka (Leopoldina) Jurančič Dolenec]] * [[Zora A. Jurič]] * [[Edelman Jurinčič]] * [[Benjamin Jurman]] * [[Janez Justin]] * [[Ferdo Juvanec]] * [[Rudolf Južnič]] * [[Stane Južnič]] == K == * [[Milan Kabaj]] * [[Milan Kac]] * [[Anton Kacin]] * [[Janez Kadiš]] * [[Franc Kadunc]] * [[Milan Kajč]] * [[Ludovika Kalan]] * [[Mara Kalan]] * [[Marko Kalan]] * [[Lucija Kalc Hrovatin]] * [[Janja Kalin]] * [[Felicita Kalinšek]] * [[Ignac Kamenik]] * [[Miloš Kamuščič]] * [[Roza Kandus]] * [[Anton Mirko Kapelj]] * [[Dušan Kaplan]] * [[France Kapus|Franc(e) Kapus]] * [[Fran Karbaš]] * ([[Edvard Kardelj]]) * [[Janoš Kardoš]] * [[Janez Karlin]] * [[Drago Karolin]] * Lojze Kastelic (1909-1986) * [[Anton Kašutnik]] * [[Majda Kaučič Baša]] * [[Andrej Kavčič]] * [[Franc Kavčič (razločitev)|Fran Kavčič]] * [[Jožica Kavčič]] * Ivan Kavkler (1854) * [[Marija Kavkler]] * [[Slavko Kavšek]] * [[Tone Kebe]] * [[Ivan Kejžar]] * [[Robert Kenda]] * [[Andrej Kenič]] * [[Janez Kerčmar]] * [[Aksinja Kermauner]] * [[Valentin Kermavner]] * [[Janez Krstnik Kersnik]] * [[Alojzija (Slava) Kersnik|Slava (Alojzija) Kersnik]] * [[Mici Kessler]] (por. [[Čop]]) * [[Ivan Ketiš]] * [[Judita Kežman Počkaj]] * [[Ivan Kiferle]] * Franc-Žiga [[Kimovec]] * [[Josip Kladnik]] * [[Rajko Kladnik]] * [[Rudolf Kladnik]] * [[Angelca Klanšek]] * [[Dana Klanšček Valič]] * [[Aldo Klavora]] * [[Franjo Klavora]] * [[Hinko Klavora]] * [[Zora Klavžar]] * [[Janez Kleeman]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Josip Klemenčič (učitelj)|Josip Klemenčič]] * [[Neža Klemenčič Pelhan]] * [[Stanko Klinar]] * [[Anton Klodič]] * [[David Klodič]] * [[Franjo Klojčnik]] * [[Boža Kmecl|Bož(en)a Kmecl]] * [[Edmund Kmecl]] * [[Matjaž Kmecl]] * [[Marija Kmet]] (ps. ''Svitoslava'') * [[Marta Kmet]] (''Minka Krejan''/''Češnjevar'') * [[Jože Kmetec]] * [[Janko Knapič]] * [[Jasna Knez]] * [[Josip Kobal (pedagog)|Josip Kobal]] (1882–1964) * [[Boris Kobe]] * [[Marjana Kobe]] * [[Rudolf Kobilica]] * [[France Koblar]] * [[Alenka Kobolt]] * [[Fran Kocbek]] * [[Blaž Kocen]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Gregor Kocijan]] * [[Zdenko Kodelja]] * [[Majda Kodrič]] * [[Antonija Kofol]] * [[Valentina Kogoj]] * [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]] * [[Tatjana Kokalj]] * [[Marija Kolar]] * [[Nuša Kolar]] * [[Vilko Kolar]] * [[Rudolf Kolarič]] * [[Janez Kolenc]] (st./ml.) * [[Marija Kolenc (profesorica slovenščine in nemščine)|Marija Kolenc]] * [[Karolina Kolmanič]] * [[Dašenjka Komac]] (r. Hajnrihar) * [[Jaro Komac]] * [[Slavo Komac|Slavo (Radoslav) Komac]] * [[Marija Koman]] * [[Martina Koman]] * [[Franc Komatar]] * [[Mihael Komel]] * Dušan Kompare * [[Peter Končnik]] * [[Valentin Konšek]] * [[Antonija Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Srečko Koporc]] * [[Alfonz Kopriva]] * [[Silvester Kopriva]] * [[Nikolaj Koprivec]] * [[Janez Koprivnik]] * [[Josip Korban]] * [[Avgust Korbar]] * [[Karel Kordeš]] * [[Melita Kordeš Demšar]] * Tatjana Kordiš * [[Metka Kordigel]] * [[Andrej Koren]] * [[Majda Koren]] * [[Gregor Koritnik]] * [[Aleksandra Kornhauser]] * [[Ivan Koropec]] * [[Jože Koropec]] * [[Janja Korošec]] * [[Valentin Korun]] * [[Fran Kos]] * Ivan Kos (1849–1931) * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] * [[Poldka Kos|Poldka (Leopoldina) Kos]] * [[Simon Kos (učitelj)]] (navdušil [[Mihajlo Pupin|Mihajla Pupina]] za znanost) * [[Anton Kosi]] * [[Anton Kosovel]] * [[Ivan Kosovel (filozof)|Ivan Kosovel]] * [[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] * [[Josip Kostanjevec]] * [[Marija Košak]] * [[Milena Košak Babuder]] * [[Janko Košan]] * [[Jože Košar]] * [[Niko Košir]] * [[Stanislav Košir]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]] * [[Edmund Košuta]] - Mundi * [[Egidij Košuta]] * [[Daniel Košutnik]] * [[Franc Košutnik]] * [[Joahim Košutnik]] * [[Silvester Košutnik]] * [[Silvo Košutnik ml.]] * [[Anton Kotar]] * [[Boštjan Kotnik]] * [[Herman Kotar]] * [[Nedeljka Kotnik]] * [[Rudi Kotnik]] * [[Stanko Kotnik]] * [[Veselko Kovač]] * [[Mojca Kovač Šebart]] * [[Rafaela Kovačič]] * [[Ferdo Kozak]] * [[Juš Kozak]] * [[Jurij Kozina]] * [[Marjan Kozina]] * [[Pavel Kozina]] * [[Darinka Kozinc]] * [[Tonči Koželj]] * [[Boris Kožuh]] * [[Josip Kožuh]] (1854–1948) * [[Milena Kožuh]] * [[Boris Krabonja]] * [[Živa Kraigher]] * [[Ana Krajnc]] * [[Janez Krajnc]] (1817–1908) * [[Milovan Krajnc]] * [[Mitja Krajnčan]] * [[Ivan Krajnik]] * [[Boža Krakar Vogel]] * [[Božo Kralj]] * [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] * [[Metka Kralj]] * [[Vladimir Kralj]] * [[Janko Kramar]] * [[Martin Kramar]] * [[Miroslava Kramarič]] * [[Albin Kramberger]] * [[Darja Kramberger]] * [[Aleksander Kranjc]] * [[Silvo Kranjec]] * [[Fran Krašan]] * [[Teodor Kravina]] * [[Marijan Kravos]] * [[Zdravko Kravos]] * [[Ivan Krečič]] * [[Marija Kregar]] * [[Minka Krejan]] * [[Janez Krek]] * [[Leon Krek]] * [[Sebastjan Krelj]] * [[Marko Kremžar]] * [[Božidara Kremžar Petelin]] * [[Marko Krevs]] *[[Ada Kristan]] * [[Ružena Kristan]] * [[Silvo Kristan]] * [[Sebastijan Kristovič]]? * [[Matko Krištofić]] * [[Peter Krivec]] * [[Ada Krivic]] * [[Martina Križaj Ortar]] * [[Josip Križan]] * [[France Križanič]] * [[Terezija Križanič|Terezija (s. Angelina) Križanič]] * [[Dušan Krnel]] * [[Breda Kroflič]] * [[Marjan Kroflič]] * [[Robi Kroflič]] * [[Franc Kropivšek]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Krušič]] * [[Zvone Krušič]] * [[Ivan Kryl]] * [[Anton Kržič]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Krušič]] * [[Jožef Kržišnik]] * [[Eliza Kukovec]] (1879–1954) * [[Srečko Kumar]] * [[Metod Kumelj]] * [[Blaž Kumerdej]] * [[Sonja Kump]] * [[Dušica Kunaver]] * [[Jurij Kunaver]] * [[Pavel Kunaver]] * [[Dragomira Kunej]] * [[Egon Kunej]] * [[Viljem Kunst]] * [[Zlata Kunst]] * [[Vinko Kunstelj]] * [[Ivan Kuret]] * [[Anton Kutin]] * [[Franc Kuzmič]] * [[Mikloš Küzmič]] * [[Štefan Küzmič]] * [[Jana Kvas]] * [[Koloman Kvas]] * [[Franc Kvaternik (fizik)|Franc Kvaternik]] * [[Dragotin Kveder]] == L == * [[Marijan Lačen]] * [[Andrijan Lah]] * [[Ivan Lah]] * [[Albin Lajovic]] * [[Jernej Lampret]] * [[Marija Ana Lap Drozg]] * [[Ivan Lapajne]] * [[Josip Lapajne]] * [[Marija Lapajne]] (1883-1973) * [[Vincencij Lapajne]] * [[Joža Lavrič]] * [[Dušan Lavrič]] (1925-2003) * [[Vesna Lavrič]] * [[Vito Lavrič]] * [[Luka Lavtar]] * [[Franc Lavtižar]] * [[Franc Lazarini]] * [[Lojze Leb]] * [[Anton Leban]] * [[Avgust Armin Leban]] * [[Janko Leban]] * [[Ana Lebar|An(ic)a Lebar]] * Franc Lebar * [[Vanja Lebar Varga]] * [[Stanko Leben]] * [[Miloš Ledinek]] * [[Dragica Legat Košmerl]] * [[Karel Legat]] * [[Melita Lemut Bajec]] * [[Josip Lendovšek]] * ? Lengar? * [[Jurka Lepičnik Vodopivec]] * [[Anton Lesar]] * [[Davorin Lesjak]] * [[Rudi Lešnik]] * [[Anka Levec]] * [[Fran Levec]] * [[Janez Levec (pedagog)|Janez Levec]] (1855-1937) * [[Lea Levec Grasselli]] (1885-1977) * [[Alfonz Levičnik]] * [[Mihael Levstik]] * [[Mariza Ličan]] * [[Nives Ličen]] * [[Angelca Likovič]] * [[Anton Likozar]] * [[Emilijan Lilek]] * [[Anton Tomaž Linhart]] * [[Viljem Linhart]] * [[Jože Lipnik]] * [[Vinko Lipovec]] * [[Igor Lipovšek]] * [[Marijan Lipovšek]] * [[Florjan Lipuš]] * [[Boris Lipužič]] * [[Marija Lipužič]] * [[Janko Liška]] * [[Fran Ločniškar|Frančišek Ločniškar]] * [[Ožbe Lodrant]] * [[Vinko Logaj]] * [[Bogomir Lojk|Bogomir (Miro) Lojk]] * [[Janko Lokar]] * [[Dragotin Lončar]] * [[Jakob Lopan]] * [[Vlado Lorber]] * [[Stanko Lorger]] * [[Joža Lovrenčič]] * [[Živko Lovše]] * [[Franjo Lovšin]] * [[Franc Lubej]] * [[Aleksander Lunaček]] * [[Ivan Lunder]] * [[Franc Lunder]] * [[Stanka Lunder Verlič]] * [[Fortunat Lužar]] * [[Miro Lužnik]] == M == * [[Ivan Macher]] * [[Bojan Macuh]] * [[Majda Magajna]] * [[Franjo Magdič]] * [[Ivan Magerl]] * [[Karel Mahkota]] * [[Karel Mahnič]] * [[Jakob Franc Mahr]] * [[Edi Majaron]] * [[Andrej Majcen]] * [[Gabriel Majcen]] * [[Viktor Majdič]] * [[Boris Majer]] * [[Vladislav Majhen]] * [[Ivan Makarovič (1861)|Ivan Makarovič]] * [[Danijela Makovec Radovan]] * [[Anton Makovic]] * [[Andrej Makuc (učitelj)|Andrej Makuc]] * [[Pavla Makuc]] * [[Albina Malavašič Zakrajšek]] * [[Avguštin Malle]] * [[Miloš Marc]] * [[Rudolf Marc]] * [[Barica Marentič Požarnik]] * Franc Marič * [[Boštjan Markič]] * [[Marjanca Markič]] * [[Mihael Markič]] * [[Josip Marn]] * [[Fran Marolt|Fran(čišek) Marolt]] * [[Peter Martinc]] * [[Jurij Marussig]] * [[Milan Marušič]] * [[Martin (Davorin) Mastnak]] * [[Pavla (Luša) Mastnak-Košir]] * [[Blaž Matek]] * [[Neža Maurer]] * [[Manica Maver]] * [[Marij Maver]] * [[Josip Mazi]] * [[Vilko Mazi]] (1888-1986) * [[Jasna Mažgon]] * [[Hinko Medič]] * [[Anton Medved (1862–1925)|Anton Medved]] * [[Anton Medved (učitelj)|Anton Medved]] * [[Martin Medved]] * [[Stane Medved]] * [[Vida Medved Udovič]] * [[Zdenko Medveš]] * [[Marija Mehle]] * [[Jože Melaher]] * [[Luc Menaše]] * [[Josip Mencej]] * [[Martin Mencej]] * [[Rudolf Mencin]] * [[Jakob Mencinger (1826|Jakob Mencinger]] * [[Marija Menih]] * [[Dušan Merc]] * [[Ivan Mercina (učitelj)]] * [[Alojzij Merhar]] * [[Boris Merhar]] * [[Ivanka Mestnik]] * [[Josip Mešiček]] (1865-1923) * Antonija Metelko * [[Franc Serafin Metelko]] * [[Janez Milko Metlika]] * [[Franc Mihelčič]] * [[Pavel Mihelčič]] * [[Slavko Mihelčič]] * [[Stane Mihelič]] * [[Erika Mihevc Gabrovec]] * [[Neža Ema Mikec]] * [[Janja Miklavčič]] * [[Jožica Miklavčič]] * [[Elvi Miklavec Slokar]] * [[Janez Miklošič]] * [[Adam Milkovič]] * [[Dragojila Milek]] * [[Jože Mlakar]] * [[Pino Mlakar]] * [[Emilija Mlakar Branc]] * [[Vekoslav Mlekuž|Vekoslav (Alojz) Mlekuž]] * [[Fran Mlinšek]] * [[Franc Močnik (matematik)|Franc Močnik]] * [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]] * [[Hubert Močnik]] * [[Janez Močnik]] * [[Josip/Rastko Močnik|Josip-Rastko Močnik]] (1915-1996) * [[Matej Močnik]] * [[Matija Močnik]] (1881-1962) * [[Peter Močnik]] * [[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinko Möderndorfer]] * [[Dušan Modic (astronom)|Dušan Modic]] * [[Miha Mohor]] * [[Milena Mohorič]] * [[Ivan Molinaro]] * [[Nada Morato]] * [[Karmen Mozetič]] * [[Anton Možina]] * [[Boris Možina]] * [[Bernarda Mrak Kosel]] * [[Ester Mrak]] * [[Jožef Mrak]] * [[Franc Mravljak]] * [[Ivan Mravljak]] * [[Albert Mrgole|Albert (& Leonida) Mrgole]] * [[Ilija Mrmak]] * [[Oton Muhr]] * Ivana Mulec * [[Franc Munih]] * [[Viktor Murnik]] * [[Pavla Murnik]] * [[Janko Muršak]] * [[Erna Muser]] * [[Peter Musi]] * [[Avgust Musić]] == N == * [[Marica Nadlišek Bartol]] * [[Rajmund Nachtigall]] * [[Zoran Naprudnik]] * [[Jan Nepomuk Nečásek]] * [[Miha Nerat]] * [[Alojz Novak]] * [[Alojzij Novak (1849-1917)]] * [[Alojzij Novak (učitelj)]] * [[Bogomir Novak]] * [[Drago Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Franc Novak|Franc Novak-"General Štesel"]] * [[Janez Novak]] * [[Helena Novak]] * [[Ivanka Novak]] (r. Škrabec) * [[Josip Novak (učitelj)]] * [[Ljudmila Novak]] * [[Stane Novak (biolog)|Stane Novak]] * [[Valentina Novak]] * [[Egidija Novljan]] == O == * [[Roman Oberlintner]] * A. Oblak * [[Breda Oblak]] * [[Rudi Ocepek]] * [[Uroš Ocepek]] * [[Anton Ocvirk]] * [[Alojzij Odar]] * [[Eda Okretič Salmič]] * Ludvik Olas * [[Oton Oman]] * [[Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar)|Nikolaj Omersa]] * [[Zdravko Omerza]] * [[France Onič]] * [[Božidar Opara]] * [[Mihael Opeka]] * [[Rok Orač]] * [[Josip Orel]] * [[Tine Orel]] * [[Božena Orožen]] * [[Fran Orožen]] * [[Ignacij Orožen]] * [[Janko Orožen]] * [[France Ostanek]] * [[Anton Osterc]] * [[Anton Oven]] * [[Karel Ozvald]] == P == * [[Anton Pagon]] * [[Boris Pahor]] * [[Drago Pahor]] * [[Evelina Pahor|Evelina (Ambrožič) Pahor]] * [[Jože Pahor|Jože (Josip) Pahor]] * [[Marija Minka Pahor|Marija (Minka) Pahor]] (r. Lavrenčič) * [[Marija Pahor Janežič]] * [[Radivoj Pahor]] * [[Samo Pahor]] * [[Janko Pajk]] * [[Milan Pajk (starejši)|Milan Pajk]] * [[Franc Papler]] * [[Amand Papotnik]] * [[Dušan Parazajda]] * [[Tone Partljič]] * [[Alfonz Pavlin|Alfonz Paulin]] * [[Marta Paulin Schmidt - Brina|Marta Paulin Schmidt]] * [[Marijan Pavčič]] * [[Josip Pavčič]] * [[Avgust Pavel]] * [[Gregor Pavlič]] * [[Rado Pavlič]] * Zvonko (Franc) Pavšič * [[Breda Pečan]] * [[Josip Pečarič]] * [[Mojca Peček Čuk]] * [[Rudolf Pečjak]] * [[Sonja Pečjak]] * [[Franc Pediček]] * [[Helena Pehani Justin]] * [[Cirila Peklaj]] * [[Leopoldina Pelhan]] * [[Valerija Perger]] * [[Jožica Peric]] * [[Lovro Perko]] * [[Andrej Perne]] * [[Marija Perpar]] *Miša (Mihaela) Krašovic Pertl * [[Bruna Marija Pertot]] * [[Ivo Pertot]] * [[Josip Pertot (učitelj)|Josip Pertot]] * [[Milan Pertot (učitelj)|Milan Pertot]] * [[Nada Pertot]] * [[Vera Poljšak|Vera Pertot]] [[Vera Poljšak|(-Poljšak)]] * [[Rajko Perušek]] * [[Franc Peruzzi]] * [[Robert Petaros]] * Leopold Petauer * [[Martin Petelin]] * [[Anda Peterlin]] * [[Jože Peterlin]] *[[Lučka Peterlin Susič]] *[[Matejka Peterlin Maver]] * [[Mihael Peternel]] * [[Metod Peternelj]] * [[Valentin Petkovšek]] * [[Pavle Petričič|Pavel Petričič]] * [[Anton Pevc]] * [[France Pibernik]] * [[Leo Pibrovec]] * [[Darja Piciga]] * [[Viktorija Pičman]] *[[Janez Piko]] *[[Zora Pipan]] * [[Alfonz Pirc]] * [[Franc Pirc]] * [[Gustav Pirc]] * [[Ksaverija Pirc|Ksaverija (Ana) Pirc]] * [[Matija Pirc]] * [[Makso Pirnat]] * [[Angela Piskernik]] * [[Frančiška Pišek]] * [[Franci Pivec]] * [[Ljudevit Pivko]] * [[Karmen Pižorn]] * [[France Planina]] * [[Robert Plavšak]] * [[Jože Plečnik]] * [[Josip Plemelj]] * [[Janko Plemenitaš]] * [[Tanja Plemenitaš]] * [[Rudolf Pleskovič]] * [[Pavel Plesničar]] * [[Cirila Pleško Štebi]] * [[Franc Plevnik]] * [[Tatjana Plevnik]] * [[Alojz Pluško]] * [[Leopoldina Plut Pregelj]] * [[Mirjam Počkar]] * [[Nives Počkar]] * [[Karel Podhostnik]] * [[Albin Podjavoršek]] * [[Henrik Podkrajšek]] * [[Matilda Podkrajšek]] *[[Tatjana Podkrajšek]] *[[Adela Pogorelc]] *[[Ivan Poklič]] * [[Oton Polak]] * [[Ivan Polanec]] * [[Valentin Polanšek]] * [[Anton Polenec]] * [[Branko Polič]] * [[Franjo Poljanec]]-[[Radoslav]] * [[Leopold Poljanec]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Ivan Poljanšek]] * [[Ivan Polovič]] * [[Ambrož Poniž]] * [[Benedikt Poniž]] * [[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]] * [[Matko Potočnik]] * [[Majda Potrata]] * [[Maria Pozsonec]] * [[Anton Požar|Anton (Tone) Požar]] * [[Breda Požar]] * [[Lovro Požar]] * [[Štefan Požlep]] * [[Andrej Praprotnik]] * [[Franc Praprotnik]] * [[Ludvik Prebil]] * [[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] * [[Ivan Pregelj]] * [[Žarko Pregelj]] * [[Stanko Prek]] * [[Branko Prekoršek]] * [[Ivan Prekoršek]] * [[Stanko Premrl]] * [[Jožef Premru]] * [[Maks Prezelj]] * [[Ivan Prijatelj (šolnik)|Ivan Prijatelj]] * [[Karel Prijatelj]] * [[Niko Prijatelj]] * [[Janez Nepomuk Primic]] * [[Anton Primožič]] * [[Štefan Primožič]] * [[Josip Priol]] * [[Stane Proje]] * [[Marijan Majo Prosen|Marijan-Majo Prosen]] * [[Peter Prosen]] * [[Ksenija Prunk]] * [[Ljudmila Prunk - Utva|Ljudmila Prunk]] * [[Majda Pšunder]] * [[Ivan Pucelj (pedagog)|Ivan Pucelj]] * [[Ivan Pucelj (matematik)|Ivan Pucelj]] * [[Miroslav Pučelik]] * [[Herman Pučnik]] * [[Helena Puhar]] * [[Danica Purg]] * [[Herman Pušnik]] == R == * [[Oton Račečič]] * [[Božo Račič]] * [[Marko Račič]] * [[Meta Rainer]] * [[Judita Rajnar]] * [[Rudolf Rakuša]] *[[Uršula Ramoveš]] * [[Vlado Rape]] * [[Miroslav Ravbar]] * [[Edvard Ravnikar]] * [[Cveta Razdevšek Pučko]] * [[Nada Razpet]] * [[Alenka Rebula Tuta]] * [[Alojz Rebula]] * [[Ludvik Rebeušek]] * [[Elija Rebič]] * [[Jožef Reisner|Jožef (Josip) Reisner]] * [[Pavla Renzenberg]] * [[Metod Resman]] * [[Ivan Reščič]] * [[Miho Ribarič]] * [[Branka Ribič Hederih]] * [[Josip Ribičič]] * [[Marinka Ribičič]] * [[Roža Ribičič|Roža (Arrigler) Ribičič]] * [[Vojteh Ribnikar]] * [[Niko Rihar]] * [[Maksimiljan Rimele]] * [[Anton Zvonko Robar]] * [[Adolf Robida]] * [[Karel Robida]] * [[Franc Robnik]] * [[Ivan Robnik]] * [[Viljem Rohrman]] * [[Milena Rohrmann]] * [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]] * [[Frančišek Rojina]] * [[Tomaž Romih]] * [[Ana Roner Lavrič]] * [[Adolf Rosina]] * [[Mihajlo Rostohar]] * [[Fran Roš]] * [[Miloš Roš]] * [[Jože Rotar]] * [[Leopoldina Rott]] (Lavoslava Kersnik) * [[Matej Rovš]] * Marjan Rozman (1938) * [[Simon Rudmaš]] * [[Branko Rudolf]] * [[Vida Rudolf]] * [[Vida Rudolf (šolska delavka)]] * [[Marina Rugelj]] * [[Karlo Rupel]] * [[Mirko Rupel]] * [[Mara Rupena]] * Zvonko Rus * [[Barbara Rustja]] * [[Anton Rutar]] * [[Dušan Rutar]] * [[Marija Rutar]] * [[Simon Rutar]] * [[Tone Rutar]] * [[Zora Rutar Ilc]] == S == * [[Adolf Sadar]] * [[Lovro Sadar]] * [[Vendelin Sadar|Vendelin Sadar]] * [[Janez Sagadin]] * [[Ludvik Sagadin]] * [[Janez Saje]] * [[Marija Saje]] * [[Oton Sajovic]] * [[Igor Saksida]] * [[Franc Samec]] * [[Janko Samec]] * [[Maksa Samsa]] * [[Mara Samsa]] * [[Boris Sancin]] * [[Dimitrij Sancin]] * [[France Sancin]] * [[Ivanka Sancin]] * [[Josip Sancin]] (2) * [[Karel Sancin]] * [[Lovro Sancin]] * [[Matej Sande]] * [[Sartori]] - - * [[Majda Schmidt|Majda Krajnc]] * [[Vladimir Schmidt|Vladimir (Vlado) Schmidt]] * [[Josip Schmoranzer]] * [[Henrik Schreiner]] * [[Benedikt Schroniz]] * [[Matilda Tomšič|Matilda Sebenikar]] * [[Danilo Sedmak]] * [[Simon Sekirnik]] * [[Jurij Selan]] * [[Tone Seliškar]] * [[Antonio Sema]] * [[Matija Senkovič]] * [[Alojzij Sernec]] * [[Ana Sernec]] * [[Božena Sernec (učiteljica)|Božena Sernec]] *[[Polonca Serrano]] * [[Jože Sever]] * [[Leopold Sever]] * [[Miháo Sever Vaneča|Miháo Sever Vanečaj]] * [[Sonja Sever]] * [[Jože Sevljak]] * [[Alojzij Sežun]] * [[Andrej Sežun]] * [[Albert Franc Sič|Albert Sič]] * [[Franjo Sič]] * [[Luka Sila]] * [[Rozalija Simčič]] * [[Samo Simčič]] * [[Tomaž Simčič]] * [[Ivan Simonič]] * [[Davorin Sinkovič]] * [[Franc Sivec]] * Ivan Sivec (1892-1986) * [[Minka Skaberne]] * [[Anton Skala]] * [[Vinko Skalar]] * [[Jakob Sket]] * [[Stanko Skočir]] * [[Klara Skubic Ermenc]] * [[Andrej Skulj]] *[[Stanislava Skvarča|Stanislava (Marija) Skvarča]] * [[Vika Slabe]] * [[Zdravko Slamnik]] * [[Julij Slapšak|Julij Slapšak]] * [[Antonija Slavik]] * [[Anton Martin Slomšek]] * [[Anton Slodnjak]] * [[Breda Slodnjak]] (r. Milčinski) * [[Avgusta Smolej]] * [[Pavel Smolej]] * [[Viktor Smolej]] * [[Ljuba Smotlak]] * [[Maja Smotlak]] * [[Hinko Smrekar]] * [[Benigen Snoj]] * [[Gregor Somer]] * [[Edvard Sosič]] * [[Ivan Sosič|Ivan (Ive) Sosič]] *[[Tone Sosič|Tone (Zvonko) Sosič]] *[[Viktor Sosič|Viktor (Ivo) Sosič]] * [[Andrej Sotošek]] * [[Anton Sovre]] * [[Anton Spendou]] * [[Jožef Spendou]] * [[Jožef Spindler]] * [[Katinka Stanič]] * [[Valentin Stanič]] * [[Miriam Stanonik]] * [[Anton Stefanciosa]] * [[Ivan Stegovec]] * [[Vojka Stepančič]] * [[Ljudevit Stiasny]] * [[Anton Stres (1871-1912)|Anton Stres]] * [[Boris Stres]] * [[Gvido Stres]] * [[Vera Stres]] (por. Kmetec) * [[Josip Stritar]] * Josip Stritar (1870-) * [[France Strmčnik|Franc(e) Strmčnik]] * [[Janez Strnad]] * [[Romeo Strojnik]] * [[Štefa Strojnik]] * [[Helena Gizela Stupan]] (r. Tominšek) * [[Ivan Stupica]] * [[Natalija Suhadolc]] (r. Sartori) * [[Leopold Suhodolčan]] * [[Drago Supančič]] * [[Tomaž Susič]] * [[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]] * [[Lovro Sušnik]] * [[Blaž Svetelj]] * [[Peter Svetina (pedagog)|Peter Svetina]] * [[Ivanka Svetlič]] (r. Kralj) == Š == * [[Maks Šah]] * [[Saša Šantel]] * [[Andrej Šavli]] * [[Breda Šček|Breda Šček (-Orel)]] * [[Andraž Šef|Andraž (Alojzij) Šef]] * [[Ivan Šega (šolnik)]] * [[Iva Šegula]] * [[Marjanca Šeme]] * [[Tanja Šeme]] * [[Anton Šepetavc|Anton (Tone) Šepetavc]] * [[Romana Šifrer]] * [[Ivan Vanek Šiftar]] * [[Gustav Šilih]] * [[Stanko Šimenc]] * [[Silvo Šinkovec]] * [[Jože Širec]] (1923-2018) * [[Amat Škerlj]] * [[Ivan Škoflek]] * [[Radoslav Škoflek]] * [[France Škrabl]] * [[Mojca Škrinjar]] * [[Bratko Škrlj]] * [[Franc Škulj]] * [[Majda Šlajmer Japelj]] * [[Ljudmila Šlibar|Ljudmila (Mila) Šlibar]] * [[Jakob Šolar]] * [[Ljubka Šorli]] * [[Josip Šorn]] * [[Albin Šprajc]] * [[Ivan Štalec]] * [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]] * [[Damijan Štefanc]] * [[Barbara Šteh]] * [[Tina Štemberger]] * [[Vesna Štemberger Vučko]] * [[Klaudija Šterman Ivančič]] * [[Anton Štrekelj]] * [[Josip Štrekelj]] * [[Anton Štritof]] * [[Alfonz Štrukelj]] * [[Branimir Štrukelj]] * [[Ivan Štrukelj (učitelj)|Ivan Štrukelj]] * [[Vojka Štular]] * [[Antonija Štupca]] * [[Marija Štupca]] * [[Jože Šturm]] * [[Ivan Šubic]] * [[Rajko Šugman]] * [[Fran Šuklje]] * [[Gizela Šuklje]] * [[Julija Šuklje]] (por. Zupančič) * [[Svetozara Šuklje]] * [[Drago Šulek]] * [[Krista Šuler]] * [[Kristina Šuler]] * [[Avgust Šuligoj]] * [[Ivan Šumljak]] * [[Andrej Šušmelj]] * [[Elvira Šušmelj]] * [[Zmago Švajger]] * [[Marija Švajncer]] * [[Ernest Švara]] == T == * [[Tonka Tacol]] * [[Mladen Tancer]] * [[Venčeslav Taufer]] * [[Vida Taufer]] * [[Albin (Zoran) Tavčar]] * [[Alojzij Tavčar]] * [[Josip Tavčar]] * [[Mara Tavčar]] * [[Marijan Tavčar]] * [[Miroslav Tavčar]] * [[Zora Tavčar]] * [[Bogo Teplý]] * [[Štefan Terpin]] * [[Ernest Tiran]] * [[Joško Tischler]] * [[Vladimir Tkalec]] * [[Ivan Toličič]] * [[Anton Valentin Toman]] * [[Silvira Tomasini]] * [[Jože Tomažič]] * [[Jožef Tomažovic]] * [[Alojzij Tome]] * [[Ernest Tomec]] * [[Jurij Tomec]] * [[Ana Tomić]] * [[Ivan Tominec]] * [[Josip Tominšek]] * [[Vlasta Tominšek]] * [[Bernard Tomšič]] * [[Emanuel Tomšič]] * [[France Tomšič]] * [[Ivan Tomšič]] * [[Janez Tomšič]] * [[Ljudevit Tomšič]] * [[Marjan Tomšič]] * [[Matija Tomšič]] * [[Štefan Tomšič]] * [[Bea Tomšič Amon]] * [[N. Topolovec]] * [[Jože Toporišič]] * [[Emanuel Torres]] * [[Karel Toš]] * Franjo (Franc) Trampuž * [[Marjan Tratar]] * [[Tone Trdan]] * [[Janez Trdina]] * [[Joža Trdina]] * [[Silva Trdina]] * [[Ruža Tremski-Gradišnik]] * [[Ivan Trinko]] * [[Anton (Tone) Troha]] * [[Veljko Troha]] * [[Štefan Trojar]] * [[Angela Trost]] * [[Anton Trost]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Davorin (Martin) Trstenjak]] * [[Marijan Tršar]] * [[Primož Trubar]] * [[Vladka Tucovič Sturman]] * [[Ernest Turk]] * [[Lavoslava Turk]] * [[Metod Turnšek]] * [[Radivoj (Franc) Tušak]] * [[Ivan Tušek]] == U == * [[Drago Ulaga]] * [[Emil Ulaga]] * [[Jože Ulčar]] * [[Janez Krstnik Ulčer]] * [[Anton Umek-Okiški]] * [[Fedora Umek]] * [[Terezija Uran]] * [[Bernarda Urankar]] * [[Stanko Uršič]] * [[Peter Us]] * [[Helena Us]] * [[Jakob Ušeničnik]] == V == * [[Alojzij Vadnal]] * [[Franc Vajda]] * [[Jože Valenčič]] * [[Karel Valentinčič]] * Alfonz Vales * [[Matija Valjavec]] * [[Francka Varl Purkeljc]] * Marija-Minka [[Vasič]] (r. [[Medič]]) * [[Jože Vauhnik]] * [[Herman Velik]] * [[Anton Velikonja]] * [[Slavica Vencajz]] * [[Marija Vencelj]] * [[Jožica Venturini]] * [[Josip Verbič (učitelj)|Josip Verbič]] * [[Karel Verstovšek]] * [[Branko Vesel]] * [[Franjo Veselko]] * [[Ivan Vesenjak]] * [[Franc Vidic]] 1869-1949 * [[Tadej Vidmar]] * [[Oto Vilčnik]] * [[Alenka Vilfan Kozinc]] * [[Albin Vilhar]] * [[Mirko Vivod]] * [[Angela Vode]] * [[Jakob Vodeb]] * [[Dora Vodnik]] * [[France Vodnik]] * [[Valentin Vodnik]] * [[Franc Vodopivec (1834)|Franc Vodopivec]] * [[Gustav Vodušek]] * [[Marija Vogelnik]] * [[Silva Vogelnik]] * [[Fran Voglar]] * [[Mira Voglar]] * [[Janez Vogrinc]] * [[Jože Vogrinc star.]] * [[Roman Voginc]] * [[Metod Vojvoda]] * [[Zlata Vokač]] * [[Jože Volarič]] * [[Drago Vončina]] * [[Reginald Vospernik]] * [[Leopold Vostner]] * [[Fani Vošnjak]] * [[Vera Vošnjak]] * [[Vinko Vošnjak]] * [[Albin Vrabič]] * [[Ernest Vranc]] * [[Ivan Vrbančič]] * [[Miha Vrbinc]] * [[Milan Vreča]] * [[Ivan Vrečar]] * [[Franica Vrhunc]] * [[Jožef Vuga|Jožef (Josip) Vuga]] * Nada Vukelić * [[Ivan Vurnik]] == W == * [[Jože Wakounig]] * [[Tomaž Weber]] * [[Marija Wessner]] * [[Josip Wester]] * [[Franc Wiesthaler]] * [[Hinko Wilfan]] * [[Venceslav Winkler]] * [[Marija Wirgler]] == Z == * [[Pavle Zablatnik]] * [[Marta Zabret]] * [[Vlasta Zabukovec]] * Štefka Zadnik * [[Jože Zadravec]] * [[Josip Zajec (1883|Josip Zajec]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Srečo Zakrajšek|Sreč(k)o Zakrajšek]] * [[Leonida Zalokar]] * [[Mansuet Zangerl]] * [[Rudolf Završnik]] * [[Jože Zelenik]] * [[Janko Zerzer]] * [[Pavel Zgaga]] * [[Mavricij Zgonik]] * [[Anica Zidar]] * [[Pavle Zidar]] * [[Ivan Zika]] * [[Janez Zima]] * [[Luka Zima]] * [[Anamarija (Volk) Zlobec]] * [[Stanislav Zlobko]] * [[Ivo Zobec]] * [[Darja Zorc Maver]] * [[Rudolf Zore]] * [[Črtomir Zorec]] * [[Srečko Zorko]] * [[Leon Zorman]] * [[Mirko Zorman]] * [[Klavdij Zornik]] * [[Agneza Zupan]] * [[David Zupan]] * [[France Zupan (učitelj)|France Zupan]] * [[Jakob Zupan]] * [[Jože Zupan (ravnatelj)|Jože Zupan]] (1938–2025) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]]-Juš * [[Darko Zupanc]] * [[Lojze Zupanc]] * [[Anton Zupančič]] * [[Alenka Zupančič Danko]] * [[Janja Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] * [[Katka Zupančič]] * [[Vita Zupančič]] * [[Zdravko Zupančič]] * [[Fran Zwitter]] == Ž == * [[Jože Žabkar]] * [[Cilka Žagar]] * [[Drago(tin) Žagar]] * [[France Žagar]] * [[Igor Ž. Žagar]] * [[Marija Žagar|Marija (Marica) Žagar]] * [[Marija Žagar]] * [[Marjan Žagar]] * [[Nikolaj Žagar]] * [[Stane Žagar]] * [[Miroslav Žakelj]] * [[Katka Žbogar]] * [[Marjeta Žebovec]] * [[Sebastijan Žepič]] * [[Lojzka Žerdin]] * [[Tereza Žerdin]] * [[Breda Žerjal]] * [[Irena Žerjal]] * [[Albert Žerjav]] * [[Angelca Žerovnik]] * [[Branimir Žganjer]] * [[Franka Žgavec]] * [[Franjo Žgeč]] * [[Adela Žgur]] * [[Alojzija Židan]] * [[Franc (Leopold) Žigon]] * [[Janko Žirovnik]] * [[Sonja Žitko|Sonja Žitko Durjava]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Vladimir Žitko]] * [[Leon Žlebnik]] * [[Andrej Žmavc]] * [[Jakob Žmavc]] * [[Janja Žmavc]] * [[Marjan Žmavc]] * [[Vincenc Žnidar]] * [[Ivica Žnidaršič]] * [[Fran Žnideršič]] * [[Mihael Žolgar]] * [[Bogdan Žolnir]] * [[Oskar Žolnir]] * [[Sonja Žorga]] * [[Bogdan Žorž]] * [[Andrej Žumer]] * [[Ani Župančič]] (r. [[Marija Kessler|Kessler]]) * [[Jože Župančič]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Učitelji]] [[Kategorija:Slovenski učitelji|*]] 5x35y7nshujyuj6r61j7l6eb3oqlgc8 Astrid Norveška 0 412341 6759895 6749252 2026-10-03T05:39:04Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759895 wikitext text/x-wiki {{Infobox royalty | name = Princess Astrid | full name = Astrid Maud Ingeborg | birth_date = <!--Wikidata--> | birth_place = <!--Wikidata--> | house = [[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|Glücksburg]] | spouse = Johan Martin Ferner | issue = Cathrine Ferner<br>Benedikte Ferner<br>Alexander Ferner<br>Elisabeth Ferner<br>Carl-Christian Ferner | father = [[Olaf V. Norveški]] | mother = [[Marta Švedska|Princesa Marta Švedska]] }} {{Norveška kraljevska družina}} '''Princesa Astrid Maud Ingeborg Norveška, gospa Ferner''', * [[12. februar]] [[1932]], [[Oslo]], [[Norveška]], † [[11. september]] [[2026]], Oslo. Astrid je bila druga hčerka kralja [[Olaf V. Norveški|Olafa V. Norveškega]] (1903–1991) in njegove žene, [[Marta Švedska|princese Marte Švedske]] (1901–1954). Z rojstvom je bila princesa Norveške in članica [[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|rodbine Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg]]. Bila je starejša sestra kralja [[Harald V. Norveški|Haralda V. Norveškega]] (roj. 1937) in mlajša sestra [[Ragnhild Norveška|princese Ragnhild Norveške]] (1930–2012). Njena teta po materni strani je bila [[Astrid Švedska|kraljica Astrid Belgijska]], s čimer je bila princesa Astrid sestrična v prvem kolenu z [[Baudouin I. Belgijski|Baudouinom I. Belgijskim]] in njegovim bratom (ter naslednikom) [[Albert II. Belgijski|Albertom II. Belgijskim]].<ref>http://www.thepeerage.com/p10125.htm#i101244</ref> Kot prapravnukinja [[Viktorija Britanska|kraljice Viktorije]] je v [[Nasledstvo na britanski prestol|vrsti nasledstva na britanski prestol]]. Njena sestrična v drugem kolenu je bila [[Elizabeta II. Britanska]]. ==Življenjepis== Princesa Astrid je bila krščena 31. marca 1932 in njeni botri so bili: [[Haakon VII. Norveški|kralj Haakon VII.]] in [[Matilda Valižanska|kralica Matilda Norveške]] (njena stara starša po očetovi strani), [[Karl Švedski|princ Karl]] in [[Ingeborg Danska|princesa Ingeborg Švedska]] (njena stara starša po materni strani), [[Astrid Švedska|princesa Astrid Belgijska]] (njena teta), [[Elizabeta Bowes-Lyon|Elizabeta, vojvodinja Yorška]], princesa Tira Danska, [[Evgen Švedski|princ Evgen Švedski]] in [[Jurij, vojvoda Kentski|princ Jurij Britanski]]. Princesa je odrasla na kraljevem posestvu [[Skaugum]] v [[Asker]]ju in se je zasebno izobraževala Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je s svojo družino pobegnila pred nacisti in preživela vojno v [[Washington, D.C.|Washingtonu, D.C.]], v izgnanstvu skupaj s svojo mamo, bratom in sestro.<ref name=":0">{{navedi splet|url=http://www.kongehuset.no/seksjon.html?tid=27578&sek=26956|title=Njena visokost princesa Astrid|publisher=kongehuset.no|date=|accessdate=25. december 2015}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{ikona no}}</ref> Po vojni je princesa študirala ekonomijo in politično zgodovino na Univerzi v Oxfordu. Od smrti njene matere aprila 1954 do poroke njegovega brata avgusta 1968 je bila princesa Astrid [[prva dama]] Norveške in je na vseh predstavitvenih nalogah delala skupaj z očetom, tudi med državnimi obiski.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.royalcourt.no/nyhet.html?tid=96935&sek=27262|title=Princess Astrid celebrates her 80th birthday|date=11. februar 2012|website=Norwegian Royal House|accessdate=2022-02-08|archive-date=2021-11-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20211123044504/https://www.royalcourt.no/nyhet.html?tid=96935&sek=27262|url-status=dead}}</ref> Princesa Astrid se je 12. januarja 1961 poročila z Johanom Martinom Fernerjem (22. julij 1927—24. januar 2015), s katerim je imela pet otrok:<ref>{{navedi splet|title=Family Ferner|url=http://www.tv2.no/nyheter/magasinet/prinsesse-maatte-gaa-paa-sosialen-3704581.html|publisher=TV2}}</ref> Cathrine (roj. 1962), Benedikte (roj. 1963), Alexander (roj. 1965), Elisabeth (roj. 1969) in Carl-Christian (roj. 1972). Svojo družino je vzgojila v [[Vinderen|Vindernu]], nato je živela [[Nordmarka|Nordmarki]] v [[Oslo|Oslu]]. Njeni hobiji so bili vezenje, pletenje, branje in slikanje porcelana. Leta 2002 je vlada princesi podelila častno pokojnino kot priznanje za vsa njena prizadevanja v imenu Norveške med in po letih delovanja kot prva dama.<ref name=":0" /> Leta 2005 je bila del slovesnosti, ki so obeležile 60. obletnico konca druge svetovne vojne, in tudi odkrivanja spominske plošče, ki je obeležila izgnanstvo norveškega vladarja v London.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kongehuset.no/c28411/tale/vis.html?tid=27506&strukt_tid=28411|title=Plaque commemorating the King's exile|publisher=kongehuset.no |date=27. oktober 2005|accessdate=25. december 2015}} {{ikona en}}</ref> Februarja 2012 je princesa Astrid praznovala svoj 80. rojstni dan z zasebno večerjo v kraljevi palači v Oslu.<ref>{{navedi splet|first=Nina|last=Berglund|date=12. februar 2012|url=http://www.newsinenglish.no/2012/02/12/palace-dinner-for-princess-80th/|title=Palace dinner for princess’ 80th : Views and News from Norway|publisher=Newsinenglish.no|accessdate=25. december 2015}} {{ikona en}}</ref> 580.000 km² veliko območje na [[Antarktika|Antarktiki]] je v njeno čast poimenovana Obala princese Astrid. ==Mecenstva== Princesa Astrid je bila predsednica odbora Spominskega sklada [[Marta Švedska|kronske princese Märthe]], ki zagotavlja finančne in socialne pobude, ki jih izvajajo nevladne organizacije.<ref>{{navedi splet|title=Crown Princess Märtha's Memorial Fund|url=http://www.kongehuset.no/c27294/artikkel/vis.html?tid=28759|accessdate=25. december 2015|publisher=kongehuset.no}} {{ikona no}}</ref> Princesa je bila mecenka več organizacij in sodeluje pri njihovih dejavnostih z velikim zanimanjem. Še posebej je bila vključena v delo z otroki in mladimi z disleksijo. Sama je zaradi disleksije preživljala težke čase v otroštvu in mladosti. ==Naslovi in nazivi== * '''12. februar 1932–12. januar 1961:''' ''Njena kraljevska visokost'' princesa Astrid Norveška * '''Od 12. januarja 1961:''' ''Njena visokost'' princesa Astrid, gospa Ferner ==Predniki== {{Predniki |style=font-size: 80%; line-height: 110%; |border=1 |boxstyle=padding-top: 0; padding-bottom: 0; |boxstyle_1=background-color: #fcc; |boxstyle_2=background-color: #fb9; |boxstyle_3=background-color: #ffc; |boxstyle_4=background-color: #bfc; |boxstyle_5=background-color: #9fe; |1= 1. '''Princesa Astrid Norveška''' | 2= 2. [[Olaf V. Norveški]] | 3= 3. [[Marta Švedska|Princesa Märtha Švedska]] | 4= 4. [[Haakon VII. Norveški]] | 5= 5. [[Matilda Valižanska|Princesa Maud Valižanska]] | 6= 6. [[Karl Švedski|Princ Karl, vojvoda Västergötlandski]] | 7= 7. [[Ingeborg Danska|Princesa Ingeborg Danska]] | 8= 8. [[Friderik VIII. Danski]] (=14) | 9= 9. [[Ludovika Švedska|Princesa Ludovika Švedska]] (=15) | 10= 10. [[Edvard VII. Britanski]] | 11= 11. [[Aleksandra Danska|Princesa Aleksandra Danska]] | 12= 12. [[Oskar II. Švedski]] | 13= 13. [[Sofija Nassavska|Princesa Sofija Nassavska]] | 14= 14. [[Friderik VIII. Danski]] (=8) | 15= 15. [[Ludovika Švedska|Princesa Ludovika Švedska]] (=9) | 16= 16. [[Kristjan IX. Danski]] (=28, 22) | 17= 17. [[Ludovika Hesse-Kasselska|Princesa Ludovika Hesse-Kasselska]] (=29, 23) | 18= 18. [[Karl XV. Švedski]] (=30) | 19= 19. [[Ludovika Nizozemska|Princesa Ludovika Nizozemska]] (=31) | 20= 20. [[Albert Saški-Coburg-Gothski|Albert, britanski princ]] | 21= 21. [[Viktorija Britanska]] | 22= 22. [[Kristjan IX. Danski]] (=16, 28) | 23= 23. [[Ludovika Hesse-Kasselska|Princesa Ludovika Hesse-Kasselska]] (=17, 29) | 24= 24. [[Oskar I. Švedski]] | 25= 25. [[Jožefina Leuchtenberška]] | 26= 26. [[Viljem I. Nassavski|Viljem, vojvoda Nassavski]] | 27= 27. [[Pavlina Württemberška|Princesa Pauline Württemberška]] | 28= 28. [[Kristjan IX. Danski]] (=16, 22) | 29= 29. [[Ludovika Hesse-Kasselska|Princesa Ludovika Hesse-Kasselska]] (=17, 23) | 30= 30. [[Karl XV. Švedski]] (=18) | 31= 31. [[Ludovika Nizozemska|Princesa Ludovika Nizozemska]] (=19) }} ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== *[http://www.kongehuset.no/c27275/seksjonstekst_person/vis.html?tid=28754 Spletna stran kraljeve hiše Norveške: Princesa Astrid] <br> {{s-start}} {{s-hou|[[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|Rodbina Glücksburg]]|12. februar|1932|Living||}} {{s-other|line}} {{s-bef|before=Elizebeth Long}} {{s-ttl|title=[[Nasledstvo na britanski prestol]]|creation=vnukinja [[Matilda Valižanska|Maud]], hčerke [[Edvard VII. Britanski|Edvarda VII.]]}} {{s-aft|after=Alexander Ferner}} {{s-hon}} {{s-bef|before={{flagicon|SUI}} [[Alfred Schläppi]] & <br/> [[Heinrich Schläppi]]}} {{s-ttl|title= Predsednik organizacijskega odbora za ZOI|with=Olafom Helsetom, [[Haakon VII. Norveški|Haakonom VII. Norveškim]], [[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|rodbino Glücksburg]]|years=[[Zimske olimpijske igre 1952|1952]]}} {{s-aft|after= {{flagicon|ITA}} [[Enrico Colli]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Norveška, Astrid}} [[Kategorija:Norveške princese]] [[Kategorija:Rodbina Glücksburg (Norveška)]] 1smnupt8f0avehypqlomyp831gg0tw2 Manuela Brečko 0 412926 6759632 6670528 2026-10-02T12:01:25Z ~2026-38433-26 262557 /* Nastopi na glasbenih festivalih */ 6759632 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | honorific_prefix = | name = Manuella Brečko | honorific_suffix = | image = | landscape = yes | alt = | caption = <!-- Wikidata --> | background = solo_singer | native_name = | native_name_lang = | birth_name = | alias = {{hlist|ManuElla|Hvala|Manu|Manu Hvala}} | birth_date = {{Birth date and age|1989|01|31}} | birth_place = <!-- Wikidata --> | origin = [[Laško]] | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | genre = {{flatlist| * pop * rock * country }} | occupation = {{hlist|[[pevka]]|[[glasbena producentka]]|pesmopiska}} | instrument = | years_active = 2005−danes | label = Rockatown Music Group | associated_acts = | website = | notable_instruments = | module = }} [[Slika:ESC2016 - Slovenia Meet & Greet 26.jpg|sličica|Evrovizija 2016]] '''Manuela Brečko''' (poročena Manu '''Hvala'''), znana pod imenom '''Manu''' (prej ManuElla), [[slovenci|slovenska]] [[pevka]] in [[avtor]]ica, * [[31. januar]] [[1989]], [[Celje]]. ==Življenjepis in glasbena pot== Pri šestih letih je pričela igrati klavirsko harmoniko, pri devetih bas kitaro in se učila solo petja. Pri dvanajstih je pričela igrati v glasbeni skupini, s katero je nastopala 6 let. Kot 16-letnica je nastopila v [[Bitka talentov (2. sezona)|2. sezoni Bitke talentov]]. Uspeh je imela tudi v [[Misija Evrovizija|Misiji Evroviziji]] (2011), izboru slovenskega predstavnika na Pesmi Evrovizije v Bakuju, kjer se ji je uspelo prebiti do polfinala. Po maturi na [[Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije|Srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije]] v Celju je leta 2012 diplomirala na ljubljanski [[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani|Fakulteti za elektrotehniko]] iz produkcije v snemalnem studiu. V istem letu je posnela duet s [[Stereotipi (skupina)|StereoTipi]] (»Raztrgaj me nežno«). Njena prva samostojna skladba »Il futuro«, ki je nastala v sodelovanju z avtorjem Kevinom Koradinom iz skupine [[Tide]] in nizozemskim producentom Cliffordom Goilom, besedilo zanjo pa je napisala sama, je izšla januarja 2013. Istega leta je sodelovala na [[Slovenska popevka 2013|Slovenski popevki]] (»Zadnji ples«, 5. mesto) in z [[Matjaž Jelen|Matjažem Jelenom]] posnela duet »Barve«, ki je izšel na njegovem albumu ''Nov dan''.<ref>{{navedi splet |url=https://www.nika.si/Novice/Matjaz_Jelen_Nov_dan_1 |title=Matjaž Jelen Nov dan |accessdate=5. 6. 2024 |date=19. 11. 2013 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 2015 je bila povabljena na RetrOpatijski festival (retrospektivo [[Opatijski festival|opatijskega festivala]]), na katerem je, kot edina slovenska izvajalka, zapela popevko »[[Vozi me vlak v daljave]]«. 27. februarja 2016 je s skladbo »[[Blue and Red]]«, ki jo je ustvarila skupaj z Marjanom Hvalo, besedilo pa je napisal Leon Oblak, zmagala na [[EMA 2016|Emi]]. Na [[Evrovizija 2016|Evroviziji 2016]] je v drugem polfinalnem večeru osvojila 14. mesto. Konec leta 2016 sta se s Hvalo preselila v [[Stockholm]] na Švedsko. Dve leti po zmagi se je vrnila na [[EMA 2018|Emin]] oder, a se ji s pesmijo »Glas« (»The Sound« v angleški različici) ni uspelo uvrstiti v finale. Avgusta 2019 sta se s Hvalo poročila, Brečko pa se je preimenovala v Emanuelo Hvala. Preselila sta se nazaj v Slovenijo.<ref>{{navedi splet |url= https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/manuella-in-marjan-hvala-sta-se-iz-svedske-vrnila-nazaj-v-slovenijo/|title=ManuElla in Marjan Hvala sta se iz Švedske vrnila nazaj v Slovenijo |accessdate=30. 3. 2020 |date=3. 3. 2020 |format= |work= }}</ref> Marca 2020 je objavila prvo pesem pod novim umetniškim imenom Manu, »Only Love«.<ref>{{navedi splet |url=https://www.evrovizija.com/manuella-skozi-sporocilno-zgodbo-only-love-zdruzila-svoje-prijatelje-5281 |title=ManuElla skozi sporočilno zgodbo Only Love združila svoje prijatelje |accessdate=30. 3. 2020 |date=29. 3. 2020 |format= |work= |archive-date=2020-03-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200329221324/https://www.evrovizija.com/manuella-skozi-sporocilno-zgodbo-only-love-zdruzila-svoje-prijatelje-5281 |url-status=dead }}</ref> Decembra 2022 je izdala svoj prvi album ''Sunrise''. ==Diskografija== ;Albumi {| class="wikitable" |- ! Leto !! Album !! Skladbe |- | 2016 || Blue and Red || style="font-size:95%"| {{stolpci|1| * ''Blue and Red'' * ''Blue and Red'' <small>(Sing-Along Edition)</small> }} |- | 2022 || Sunrise || style="font-size:95%"| {{stolpci|1| * ''Sunrise'' * ''All That Matters'' * ''Skin'' * ''We Are Angels'' <small>(Manu, Eric Bazilian)</small> * ''Sign Of The Times'' * ''Make Like An Angel'' * ''God Closed Her Eyes'' * ''Naj Naj Naj'' * ''Forever Flow'' * ''Love Is All'' * ''Where There's Love'' * ''Let It Flow'' <small>(Manu, Janja Brlec)</small> * ''Only Love'' <small>(Bonus track)</small> }} |- |} ;Kompilacije * Slovenska popevka 2013 <small>(''Zadnji ples'')</small> ;Singli {| class="wikitable" |- ! Leto !! Naslov !! Album |- | 2012 || Raztrgaj me nežno <small>(s [[Stereotipi (skupina)|StereoTipi]])</small> || rowspan=9| |- | rowspan="3" | 2013 || Il futuro <small>(Koradin/Brechko/Goilo)</small> |- | V tvojem ognju (Inferno) <small>(Hvala/Brechko/Melanšek)</small> |- | Zadnji ples <small>(Slovenska popevka 2013)</small> <small>(Hvala/Melanšek)</small> |- | 2014 || Silent Night |- | 2016 || Blue and Red <small>(EMA 2016)</small> <small>(Brechko/Hvala/Oblak)</small> |- | 2017 || Salvation <small>(Brechko/Hvala/Keuc)</small> |- | 2018 || Glas/The Sound <small>(EMA 2018)</small> <small>(Evans/Eriksson)</small> |- | colspan=3 align=center bgcolor="#DCDCDC" | <small>'''Kot Manu'''</small> |- | rowspan=2|2020 || Only Love || rowspan=2|''Sunrise'' |- | Forever Flow<ref>{{navedi splet |url= https://www.esccovers.com/forever-flow-manu/|title=FOREVER FLOW – MANU |accessdate=8. 5. 2023 |date=22. 7. 2020 |format= |work= }}</ref> |- | 2021 || Popotniki<ref>{{navedi splet |url= https://njena.svet24.si/clanek/svet-slavnih/61b0b83cdfecf/slovenska-predstavnica-na-evroviziji-babici-v-spomin-izdala-pesem|title=Slovenska predstavnica na Evroviziji babici v spomin izdala pesem |accessdate=8. 5. 2023 |date=9. 12. 2021 |format= |work= }}</ref> || style="text-align:center"|— |- | rowspan=2|2022 || All That Matters || rowspan=2|''Sunrise'' |- | Sunrise |- | 2023 || Čas je zdaj <small>(Miha & Manu Hvala)</small><ref>{{navedi splet |url= https://evrovizija.com/ganljiva-zgodba-nase-nekdanje-evrovizijke/|title=Ganljiva zgodba naše nekdanje evrovizijke |accessdate=8. 5. 2023 |date=6. 5. 2023 |format= |work= }}</ref> || style="text-align:center"|— |- |2024 |Jaz sem ti (Heya no heya) | |} [[Slika:Manuella photo.png|sličica|Il Futuro, 2013]] == Nastopi na glasbenih festivalih == ;Slovenska popevka * [[Slovenska popevka 2013|2013]]: ''Zadnji ples'' <small>(Marjan Hvala/Iztok Melanšek/Boštjan Grabnar)</small> - 5. mesto ;EMA * '''[[EMA 2016|2016]]: ''Blue and Red'' <small>(Manuella Brechko, Marjan Hvala/Leon Oblak/Marjan Hvala)</small> - 1. mesto <small>(3.865 glasov)</small>''' * [[EMA 2018|2018]]: ''Glas'' <small>(Lauren Evans, Mike Eriksson/Leon Oblak/Mike Eriksson)</small> <small>(12. mesto v predizboru)</small> ;Pesem Evrovizije * [[Pesem Evrovizije 2016|2016]]: ''Blue and Red'' <small>(Manuella Brechko, Marjan Hvala/Leon Oblak/Marjan Hvala)</small> <small>(14. mesto v polfinalu)</small> ;Melodije morja in sonca * [[Melodije morja in sonca 2024|2024]]: ''Jaz sem ti (Heya no heya)'' <small>(Manu Hvala/Manu Hvala)</small> <big>-</big> 6. mesto <small>(18 točk)</small> == Ostala sodelovanja na glasbenih festivalih == * [[Dnevi slovenske zabavne glasbe 2017|2017]]: ''Maska'' <small>(Manuella Brechko, Marjan Hvala/Leon Oblak/Manuella Brechko, Marjan Hvala)</small> - Luka Sešek <small>(S skladbo ''Maska'' bi moral prvotno nastopiti Orter.)</small> == Samostojni koncerti == * ''Koncert hvaležnosti za 2024'' <small>(Višja vibracija, 29. december 2024)</small> == Sklici == {{sklici|1}} {{Commons and category|Manuella Brečko}} * {{navedi splet |url=http://www.manuella.eu/about |title=About |accessdate=7. 1. 2016 |date= |format= |work= |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304220743/http://www.manuella.eu/about |url-status=dead }} * {{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/znana-imena-nastopajocih-na-izboru-ema-2016/382636 |title=Znana imena nastopajočih na izboru EMA 2016 |accessdate=7. 1. 2016 |date=5. 1. 2016 |format= |work=MMC }} * {{navedi splet |url=http://www.radioantena.si/strani/Ekipa.aspx?ID=15889&LNK=164 |title=Manuella Brečko: Glasba je njeno poslanstvo |accessdate=7. 1. 2016 |date=21. 1. 2013 |format= |work=radioantena.si }} {{Slovenski predstavniki na Pesmi Evrovizije}} {{start box}} {{s-ach|aw}} {{Succession box | before = [[Maraaya]] | title = [[Slovenija na Pesmi Evrovizije]] | years = 2016 | after = [[Omar Naber]] }} {{end box}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Brecko, Manuella}} [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Predstavniki Slovenije na Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Nastopajoči na Slovenski popevki]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Tekmovalci v Misiji Evroviziji]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]] 5e9yy16mgj4d120qv2cy3xfr5v9vmui 6759634 6759632 2026-10-02T12:03:25Z ~2026-38433-26 262557 /* Ostala sodelovanja na glasbenih festivalih */ 6759634 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | honorific_prefix = | name = Manuella Brečko | honorific_suffix = | image = | landscape = yes | alt = | caption = <!-- Wikidata --> | background = solo_singer | native_name = | native_name_lang = | birth_name = | alias = {{hlist|ManuElla|Hvala|Manu|Manu Hvala}} | birth_date = {{Birth date and age|1989|01|31}} | birth_place = <!-- Wikidata --> | origin = [[Laško]] | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | genre = {{flatlist| * pop * rock * country }} | occupation = {{hlist|[[pevka]]|[[glasbena producentka]]|pesmopiska}} | instrument = | years_active = 2005−danes | label = Rockatown Music Group | associated_acts = | website = | notable_instruments = | module = }} [[Slika:ESC2016 - Slovenia Meet & Greet 26.jpg|sličica|Evrovizija 2016]] '''Manuela Brečko''' (poročena Manu '''Hvala'''), znana pod imenom '''Manu''' (prej ManuElla), [[slovenci|slovenska]] [[pevka]] in [[avtor]]ica, * [[31. januar]] [[1989]], [[Celje]]. ==Življenjepis in glasbena pot== Pri šestih letih je pričela igrati klavirsko harmoniko, pri devetih bas kitaro in se učila solo petja. Pri dvanajstih je pričela igrati v glasbeni skupini, s katero je nastopala 6 let. Kot 16-letnica je nastopila v [[Bitka talentov (2. sezona)|2. sezoni Bitke talentov]]. Uspeh je imela tudi v [[Misija Evrovizija|Misiji Evroviziji]] (2011), izboru slovenskega predstavnika na Pesmi Evrovizije v Bakuju, kjer se ji je uspelo prebiti do polfinala. Po maturi na [[Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije|Srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije]] v Celju je leta 2012 diplomirala na ljubljanski [[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani|Fakulteti za elektrotehniko]] iz produkcije v snemalnem studiu. V istem letu je posnela duet s [[Stereotipi (skupina)|StereoTipi]] (»Raztrgaj me nežno«). Njena prva samostojna skladba »Il futuro«, ki je nastala v sodelovanju z avtorjem Kevinom Koradinom iz skupine [[Tide]] in nizozemskim producentom Cliffordom Goilom, besedilo zanjo pa je napisala sama, je izšla januarja 2013. Istega leta je sodelovala na [[Slovenska popevka 2013|Slovenski popevki]] (»Zadnji ples«, 5. mesto) in z [[Matjaž Jelen|Matjažem Jelenom]] posnela duet »Barve«, ki je izšel na njegovem albumu ''Nov dan''.<ref>{{navedi splet |url=https://www.nika.si/Novice/Matjaz_Jelen_Nov_dan_1 |title=Matjaž Jelen Nov dan |accessdate=5. 6. 2024 |date=19. 11. 2013 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 2015 je bila povabljena na RetrOpatijski festival (retrospektivo [[Opatijski festival|opatijskega festivala]]), na katerem je, kot edina slovenska izvajalka, zapela popevko »[[Vozi me vlak v daljave]]«. 27. februarja 2016 je s skladbo »[[Blue and Red]]«, ki jo je ustvarila skupaj z Marjanom Hvalo, besedilo pa je napisal Leon Oblak, zmagala na [[EMA 2016|Emi]]. Na [[Evrovizija 2016|Evroviziji 2016]] je v drugem polfinalnem večeru osvojila 14. mesto. Konec leta 2016 sta se s Hvalo preselila v [[Stockholm]] na Švedsko. Dve leti po zmagi se je vrnila na [[EMA 2018|Emin]] oder, a se ji s pesmijo »Glas« (»The Sound« v angleški različici) ni uspelo uvrstiti v finale. Avgusta 2019 sta se s Hvalo poročila, Brečko pa se je preimenovala v Emanuelo Hvala. Preselila sta se nazaj v Slovenijo.<ref>{{navedi splet |url= https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/manuella-in-marjan-hvala-sta-se-iz-svedske-vrnila-nazaj-v-slovenijo/|title=ManuElla in Marjan Hvala sta se iz Švedske vrnila nazaj v Slovenijo |accessdate=30. 3. 2020 |date=3. 3. 2020 |format= |work= }}</ref> Marca 2020 je objavila prvo pesem pod novim umetniškim imenom Manu, »Only Love«.<ref>{{navedi splet |url=https://www.evrovizija.com/manuella-skozi-sporocilno-zgodbo-only-love-zdruzila-svoje-prijatelje-5281 |title=ManuElla skozi sporočilno zgodbo Only Love združila svoje prijatelje |accessdate=30. 3. 2020 |date=29. 3. 2020 |format= |work= |archive-date=2020-03-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200329221324/https://www.evrovizija.com/manuella-skozi-sporocilno-zgodbo-only-love-zdruzila-svoje-prijatelje-5281 |url-status=dead }}</ref> Decembra 2022 je izdala svoj prvi album ''Sunrise''. ==Diskografija== ;Albumi {| class="wikitable" |- ! Leto !! Album !! Skladbe |- | 2016 || Blue and Red || style="font-size:95%"| {{stolpci|1| * ''Blue and Red'' * ''Blue and Red'' <small>(Sing-Along Edition)</small> }} |- | 2022 || Sunrise || style="font-size:95%"| {{stolpci|1| * ''Sunrise'' * ''All That Matters'' * ''Skin'' * ''We Are Angels'' <small>(Manu, Eric Bazilian)</small> * ''Sign Of The Times'' * ''Make Like An Angel'' * ''God Closed Her Eyes'' * ''Naj Naj Naj'' * ''Forever Flow'' * ''Love Is All'' * ''Where There's Love'' * ''Let It Flow'' <small>(Manu, Janja Brlec)</small> * ''Only Love'' <small>(Bonus track)</small> }} |- |} ;Kompilacije * Slovenska popevka 2013 <small>(''Zadnji ples'')</small> ;Singli {| class="wikitable" |- ! Leto !! Naslov !! Album |- | 2012 || Raztrgaj me nežno <small>(s [[Stereotipi (skupina)|StereoTipi]])</small> || rowspan=9| |- | rowspan="3" | 2013 || Il futuro <small>(Koradin/Brechko/Goilo)</small> |- | V tvojem ognju (Inferno) <small>(Hvala/Brechko/Melanšek)</small> |- | Zadnji ples <small>(Slovenska popevka 2013)</small> <small>(Hvala/Melanšek)</small> |- | 2014 || Silent Night |- | 2016 || Blue and Red <small>(EMA 2016)</small> <small>(Brechko/Hvala/Oblak)</small> |- | 2017 || Salvation <small>(Brechko/Hvala/Keuc)</small> |- | 2018 || Glas/The Sound <small>(EMA 2018)</small> <small>(Evans/Eriksson)</small> |- | colspan=3 align=center bgcolor="#DCDCDC" | <small>'''Kot Manu'''</small> |- | rowspan=2|2020 || Only Love || rowspan=2|''Sunrise'' |- | Forever Flow<ref>{{navedi splet |url= https://www.esccovers.com/forever-flow-manu/|title=FOREVER FLOW – MANU |accessdate=8. 5. 2023 |date=22. 7. 2020 |format= |work= }}</ref> |- | 2021 || Popotniki<ref>{{navedi splet |url= https://njena.svet24.si/clanek/svet-slavnih/61b0b83cdfecf/slovenska-predstavnica-na-evroviziji-babici-v-spomin-izdala-pesem|title=Slovenska predstavnica na Evroviziji babici v spomin izdala pesem |accessdate=8. 5. 2023 |date=9. 12. 2021 |format= |work= }}</ref> || style="text-align:center"|— |- | rowspan=2|2022 || All That Matters || rowspan=2|''Sunrise'' |- | Sunrise |- | 2023 || Čas je zdaj <small>(Miha & Manu Hvala)</small><ref>{{navedi splet |url= https://evrovizija.com/ganljiva-zgodba-nase-nekdanje-evrovizijke/|title=Ganljiva zgodba naše nekdanje evrovizijke |accessdate=8. 5. 2023 |date=6. 5. 2023 |format= |work= }}</ref> || style="text-align:center"|— |- |2024 |Jaz sem ti (Heya no heya) | |} [[Slika:Manuella photo.png|sličica|Il Futuro, 2013]] == Nastopi na glasbenih festivalih == ;Slovenska popevka * [[Slovenska popevka 2013|2013]]: ''Zadnji ples'' <small>(Marjan Hvala/Iztok Melanšek/Boštjan Grabnar)</small> - 5. mesto ;EMA * '''[[EMA 2016|2016]]: ''Blue and Red'' <small>(Manuella Brechko, Marjan Hvala/Leon Oblak/Marjan Hvala)</small> - 1. mesto <small>(3.865 glasov)</small>''' * [[EMA 2018|2018]]: ''Glas'' <small>(Lauren Evans, Mike Eriksson/Leon Oblak/Mike Eriksson)</small> <small>(12. mesto v predizboru)</small> ;Pesem Evrovizije * [[Pesem Evrovizije 2016|2016]]: ''Blue and Red'' <small>(Manuella Brechko, Marjan Hvala/Leon Oblak/Marjan Hvala)</small> <small>(14. mesto v polfinalu)</small> ;Melodije morja in sonca * [[Melodije morja in sonca 2024|2024]]: ''Jaz sem ti (Heya no heya)'' <small>(Manu Hvala/Manu Hvala)</small> <big>-</big> 6. mesto <small>(18 točk)</small> == Ostala sodelovanja na glasbenih festivalih == === Dnevi slovenske zabavne glasbe === ==== Poprock ==== * [[Dnevi slovenske zabavne glasbe 2017|2017]]: ''Maska'' <small>(Manuella Brechko, Marjan Hvala/Leon Oblak/Manuella Brechko, Marjan Hvala)</small> - Luka Sešek <small>(S skladbo ''Maska'' bi moral prvotno nastopiti Orter.)</small> == Samostojni koncerti == * ''Koncert hvaležnosti za 2024'' <small>(Višja vibracija, 29. december 2024)</small> == Sklici == {{sklici|1}} {{Commons and category|Manuella Brečko}} * {{navedi splet |url=http://www.manuella.eu/about |title=About |accessdate=7. 1. 2016 |date= |format= |work= |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304220743/http://www.manuella.eu/about |url-status=dead }} * {{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/znana-imena-nastopajocih-na-izboru-ema-2016/382636 |title=Znana imena nastopajočih na izboru EMA 2016 |accessdate=7. 1. 2016 |date=5. 1. 2016 |format= |work=MMC }} * {{navedi splet |url=http://www.radioantena.si/strani/Ekipa.aspx?ID=15889&LNK=164 |title=Manuella Brečko: Glasba je njeno poslanstvo |accessdate=7. 1. 2016 |date=21. 1. 2013 |format= |work=radioantena.si }} {{Slovenski predstavniki na Pesmi Evrovizije}} {{start box}} {{s-ach|aw}} {{Succession box | before = [[Maraaya]] | title = [[Slovenija na Pesmi Evrovizije]] | years = 2016 | after = [[Omar Naber]] }} {{end box}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Brecko, Manuella}} [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Predstavniki Slovenije na Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Nastopajoči na Slovenski popevki]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Tekmovalci v Misiji Evroviziji]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]] iho8qx4the3zw0kr7qvmmjuln4gymk5 Popevka tedna na Valu 202 0 413700 6759831 6759524 2026-10-02T21:44:04Z Anzet 118843 /* 2026 */ 6759831 wikitext text/x-wiki Izbor za domačo in tujo '''popevko tedna''' na [[Val 202|Valu 202]] poteka ob petkih. Poslušalci izbirajo med 3 domačimi in 3 tujimi predlogi, za katere glasujejo v spletni anketi in po telefonu, pri čemer ima večjo težo telefonsko glasovanje (zmagovalec spletnega glasovanja prejme 5 točk, drugouvrščeni 3, tretjeuvrščeni pa 1 točko, medtem ko pri telefonskem glasovanju šteje vsak glas posebej). Zmagovalni popevki tedna se v prihodnjem tednu zavrtita dvakrat dnevno (ob 9.35 in 16.35). Predloge izbira [[Andrej Karoli]]. ===Pred septembrom 2011=== Praviloma zmagovalne popevke (sicer pa vsaj predlogi). {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Popevka tedna !! Vir |- | Adam || Odnosi med srečnimi || <ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042354688 |title=V ponedeljek bo izšla Alfa, prvi album glasbene skupine Adam |accessdate=17. 3. 2023 |date=23. 4. 2010 |format= |work=Dnevnik |archive-date=2023-03-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230317093416/https://www.dnevnik.si/1042354688 |url-status=dead }}</ref> |- | Age of Ants || || <ref>https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=138380126186720&id=56028017052</ref> |- | Anavrin || Pri filozofiji, Kot 2 otoka || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/anavrin/ |title=ANAVRIN |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2017-06-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170602210546/http://www.slorock.si/anavrin/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Backstage]] || Misel nate, Dougcajt, Nov dan, nov svet, Kadar v mojih mislih si || <ref>{{navedi splet |url= https://www.studentarija.net/10-obletnica-backstage-v-gala-hali/|title=10. obletnica Backstage v Gala Hali |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= }}</ref> |- | [[BHC]] || Manifest || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/bhc/ |title=BHC |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063653/http://www.slorock.si/bhc/ |url-status=dead }}</ref> |- | Big Addiction || Odhajam od doma <small>(ft. Zlatko)</small>, Morfij || |- | [[Billysi]]|| Ljubljana, Insomnia || |- | Blu.Sine || Začetki || <ref>https://www.facebook.com/blusine/posts/134694756602055</ref> |- | [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Le naprej || <ref>{{navedi splet |url=http://dan-d.net/nov-singel-le-naprej-je-popevka-tedna-na-radiju-valu-202/ |title=Nov singel Le naprej je popevka tedna na radiju Valu 202 |accessdate=16. 2. 2019 |date=2. 4. 2005 |format= |work= }}</ref> |- | [[Day out|Day Out]] || Y veter, Nebo nad Bagdadom || <ref>http://www.maxxaudio.net/gs-dayout.php</ref><ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Day Out v letu 2005 |journal=Mengšan |volume=XIII |issue=6 |pages=15 |publisher= |doi= |url=http://www.menges.si/uploads/Marec,%20st.03,%20let.13.pdf |accessdate=8. 1. 2018 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233825/http://www.menges.si/uploads/Marec,%20st.03,%20let.13.pdf |url-status=dead }}</ref> |- | [[Division]] || Jokala sem || <ref>https://www.facebook.com/divisionmusic/posts/229291870662</ref> |- | [[Eskobars]]|| Cosmo Blues || <ref name="eskobust">{{navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek149805_premierno_the_toronto_drug_bust_eskobars_skupni |title=Premierno: The Toronto Drug Bust & Eskobars (skupni koncert - one night only) - samo v Mariboru! |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= |archive-date=2019-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190216212125/https://www.napovednik.com/dogodek149805_premierno_the_toronto_drug_bust_eskobars_skupni |url-status=dead }}</ref> |- | [[Eva Moškon]] & Črnobelo || Ljubim se || <ref>{{navedi splet |url= http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20070426/C/304269980/eva-prisega-na-crnobelo|title=Eva prisega na Črnobelo |accessdate=16. 2. 2019 |date=26. 4. 2007 |format= |work=Gorenjski glas }}</ref> |- | Firefly || Lalalai || <ref>https://www.facebook.com/126280907198/posts/190992654251784/</ref> |- | [[Gal Gjurin]] || Sedemnajst || <ref>https://www.youtube.com/watch?v=7DqFZFtOzPc</ref> |- | Grimmski || || <ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/skupina-z-desetimi-pridevniki-45951|title=Skupina z desetimi pridevniki |accessdate=16. 2. 2019 |date=25. 3. 2009 |format= |work=Žurnal24 }}</ref> |- | Gutti || This Love, Oceanlikes || <ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/svet-zabave/glasba/v-sloveniji-obstaja-se-kaj-drugega-kot-sank-rock/256751|title="V Sloveniji obstaja še kaj drugega kot Šank Rock" |accessdate=16. 2. 2019 |date=4. 5. 2011 |format= |work=MMC }}</ref> |- | [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]]|| Ledene ceste || <ref>http://www.obcan-litija.si/files/obcan_2011_02_februar.pdf</ref> |- | Interceptor || Uničimo tabuje <small>(ft. Deja Mušič)</small> || <ref>{{navedi splet |url=http://www.rockline.si/podrobnosti-izvajalca/interceptor-1305 |title=Interceptor |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=Rockline |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108234221/http://www.rockline.si/podrobnosti-izvajalca/interceptor-1305 |url-status=dead }}</ref> |- | Jacuzzy Krall || Čeveljaza <small>(s Sausages)</small>, Roke gor || <ref>{{navedi splet |url= http://www.svetinljudje.si/si/default.wlgt?i146p=0&id=6171&i86p=4|title=JACUZZY KRALL |accessdate=8. 1. 2017 |date= |format= |work=Svet in ljudje }}</ref> |- | [[Jadranka Juras]] || Ko bi le vedel <small>(dec 05)</small> || <ref>{{navedi splet |url=https://www.rockonnet.com/2006/01/jadranka-juras-pred-izidom-novega-albuma/ |title=Jadranka Juras pred izidom novega albuma |accessdate=15. 2. 2019 |date=9. 1. 2006 |format= |work=RockOnNet |archive-date=2020-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200924013028/https://rockonnet.com/2006/01/jadranka-juras-pred-izidom-novega-albuma/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Lara-B]]|| Večno || <ref>https://www.facebook.com/Lara.B.music/posts/126752494023175</ref> |- | Liquf || Krila, Iluzija || <ref>{{navedi splet |url=http://www.eposavje.com/arhiv/zabava/4158-liquf-krila-popevka-tedna.html |title="Krila" skupine Liquf popevka tedna |accessdate=8. 1. 2018 |date=18. 9. 2009 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek249088_indigo_liquf |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233512/https://www.napovednik.com/dogodek249088_indigo_liquf |url-status=dead }}</ref> |- | Marzla Vada || Popoln umor || <ref>http://www.marzlavada.com/novica.php?id=114</ref> |- | Mestni postopači || Ne živi za naprej, Le mladost, Vsi mi govorijo || <ref name="a">{{Navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek140796_rokerji_pojejo_pesnike |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233402/https://www.napovednik.com/dogodek140796_rokerji_pojejo_pesnike |url-status=dead }}</ref> |- | [[Metalsteel]]|| Spomin || <ref>https://www.medvode.si/Files/eMagazine/85/77432/14.11.2008.pdf</ref> |- | [[Milan Kamnik]]|| Ibržnik || <ref>{{navedi splet |url= https://www.vecer.com/z-ibrznikom-za-hitro-cesto-6237718|title=Z Ibržnikom za hitro cesto |accessdate=8. 1. 2018 |date=14. 10. 2016 |format= |work=Večer }}</ref> |- | [[Niet]] || Dekle izza zamreženega okna || <ref>{{navedi splet |url= http://b-side-music.blogspot.si/2010/05/v-velenju-dogaja-aka-niet-stresli.html|title=V Velenju dogaja aka. Niet stresli tamkajšnji MC! |accessdate=8. 1. 2018 |date=17. 5. 2010 |format= |work= }}</ref> |- | [[N'toko|N'Toko]] || Zig Zig || <ref>{{navedi splet |url= https://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/ntoko-parada-ljubezni|title=N'TOKO: PARADA LJUBEZNI |accessdate=8. 1. 2018 |date=5. 11. 2010 |format= |work=Radio Študent }}</ref> |- | [[Puppetz]]|| V meni || <ref>{{navedi splet |url=http://www.eposavje.com/arhiv/zabava/3202-puppetz-popevka-tedna-val-202.html |title=Puppetz - popevka tedna na Valu202 |accessdate=8. 1. 2018 |date=9. 5. 2009 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | RattleSnake || Ogenj al' led || <ref>{{navedi splet |url=https://www.rockonnet.com/2006/02/prihajajo-rattlesnake/ |title=Prihajajo Rattlesnake… |accessdate=16. 2. 2019 |date=28. 2. 2006 |format= |work=RockOnNet |archive-date=2020-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200924013913/https://rockonnet.com/2006/02/prihajajo-rattlesnake/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Requiem (glasbena skupina)|Requiem]] || Ogenj || |- | [[Rok 'n' Band|Rok'n'Band]] || Afrika Rusija || <ref>{{navedi splet |url=https://www.si21.com/Glasba/-ROK_N_BAND_SPET_V_SREDISCU_POZORNOSTI/ |title=ROK N BAND SPET V SREDIŠČU POZORNOSTI |accessdate=8. 1. 2018 |date=31. 5. 2004 |format= |work= }}</ref> |- | Skalp || Vrtičkar, Metka Baletka, 100 pijanih idej || <ref>{{Navedi splet |url=http://www.e-fronta.info/skalp-06-10.html |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063824/http://www.e-fronta.info/skalp-06-10.html |url-status=dead }}</ref> |- | The Tide || Decline || <ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/the-tide-glavni-na-vasi/243365|title=The Tide: glavni na vasi |accessdate=16. 2. 2019 |date=8. 11. 2010 |format= |work=MMC }}</ref> |- | [[The Toronto Drug Bust]]|| If You Were Mine || <ref name="eskobust"/> |- | Toxic Heart || Ride Your Life || <ref>{{navedi splet |url=http://tednikpanorama.si/cgi-bin/stran.pl?id=9&izris=izpisiNovico&st_pod=30&jezik=slo&templ=0 |title=Žiga Logar - bobnar, fotograf in še kaj |accessdate=8. 1. 2018 |date=23. 4. 2008 |format= |work=Tednik Panorama |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063642/http://tednikpanorama.si/cgi-bin/stran.pl?id=9&izris=izpisiNovico&st_pod=30&jezik=slo&templ=0 |url-status=dead }}</ref> |- | [[Tulio Furlanič]]|| Nocoj joče neko srce || <ref>{{navedi splet |url=http://www.primorci.si/osebe/furlani%C4%8D-tulio/924/ |title=FURLANIČ, Tulio |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work= |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063712/http://www.primorci.si/osebe/furlani%C4%8D-tulio/924/ |url-status=dead }}</ref> |- | Ultra || Dan za dva, Višje || <ref name="a"/> |- | [[Zgrešeni primeri]] || Razlike || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/zgreseni-primeri/ |title=ZGREŠENI PRIMERI |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233529/http://www.slorock.si/zgreseni-primeri/ |url-status=dead }}</ref> |} {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | <center>20. 08.<br>2010</center> || Papir<br>Pero Lovšin<br>Heavenix || Smashing Pumkins<br>Die Fantastischen 4<br>Linkin Park<ref>https://www.facebook.com/Val202/posts/147592741936848</ref> |} ===2011=== Kjer je do maja 2015 navedena samo ena skladba (namesto treh), gre za zmagovalno popevko. Kjer so navedeni vsi trije kandidati (oz. vsaj dva), je zmagovalna popevka v krepkem. {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 26. 08. || Uboga gmajna – [[Cancel]] || Arlandria – [[Foo Fighters]] |- | 23. 09. || V vagonu raztrganih duš – [[Res Nullius]]<br>Kronika betona – Mirko<br>'''Oda revežu – [[Buldogi]]''' || Suck It And See – Arctic Monkeys<br>'''Body And Soul – Tony Bennett ft. [[Amy Winehouse]]'''<br>La Notte Dei Desideri – Jovanotti |- | 07. 10. || Hands – [[Moveknowledgement]]<br>Na drugem bregu – [[Bohem]]<br>'''Možgani na paši – Nula Kelvina''' || Why I Love You – Jay Z & Kanye West<br>You Need Me, I Don't Need You – Ed Sheeran<br>'''These Days – Foo Fighters''' |- | 14. 10. || '''Klovn – [[Flirrt]] ft. [[Tinkara Kovač|Tinkara]]'''<br>Hoću, neću – [[Gušti]]<br>Dež – [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]] || '''Moves Like Jagger – Maroon 5 ft. [[Christina Aguilera]]'''<br>It Will Rain – Bruno Mars<br>We Found Love – [[Rihanna]] |- | 21. 10. || '''Greva – Nataša VT'''<br>Najin ples – [[Neisha]] & Tokac<br>Pozabil sem – Bataljon || This Is The Day – Manic Street Preachers<br>'''La differenza tra me e te – Tiziano Ferro'''<br>My Home – Nneka |- | 28. 10. || '''Pride tak dan – Lea Likar'''<br>Poj mi pesem – [[Vlado Kreslin]]<br>A vid'š, da me ni – Mitja & Murat || '''Rumour Has It – [[Adele]]'''<br>Monarchy Of Roses – [[Red Hot Chili Peppers]]<br>Video Games – Lana Del Rey |- | 04. 11. || Pojdi stran – Corvus<br>Ko obrneš novo stran – [[Gal Gjurin]]<br>'''Strah – Notterdam''' || Wherever You Will Go – Charlene Soraia<br>Benvenuto – Laura Pausini<br>'''We All Go Back To Where We Belong – [[R.E.M.]]''' |- | 11. 11. || '''Generacija Y – [[Puppetz]]'''<br>Rit pa srajca – L.S.D.<br>Da sanjal bi njo – [[Stereotipi (skupina)|Stereotipi]] || '''Tomorrow – [[The Cranberries]]'''<br>Like Smoke – [[Amy Winehouse]] ft. NAS<br>1996 – The Wombats |- | 18. 11. || '''Ready To Go – The Tide'''<br>Trbowska – Red Five Point Star<br>Ostani – [[Andraž Hribar]] || Re-wired – Kasabian<br>'''Le Fee – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''<br>Call It What You Want – Foster The People |- | 25. 11. || Revolucija? Pa dež je napovedan – Lei'yh<br>Travnik in drevo – Gorazd Lampe<br>'''Mesto Duhov – Bojler''' || Lonely Boy – The Black Keys<br>'''Inevitabile – Giorgia ft. [[Eros Ramazzotti]]'''<br>Wetsuit – The Vaccines |- | 02. 12. || Iskrice – [[Bilbi]] || Show Me The Place – [[Leonard Cohen]] |- | 09. 12. || Samo ti – Sara Kobold || Cold December – Michael Buble |- | 16. 12. || Drobni biseri – [[Katrinas]] || Our Day Will Come – Amy Winehouse |- | 23. 12. || '''Kakšno sonce, kakšen dan – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Ta čas – Maja Keuc<br>Plamen – Siti hlapci || '''Nothing's Real But Love – Rebecca Fergusson'''<br>Hurt – Leona Lewis<br>Cannonball – Little Mix |- | 30. 12. || Electric Manland – Moveknowledgement<br>Kje si lubi – Manouche<br>'''Prekletih bazar – Res Nullius''' || '''Someone like you – Adele'''<br>Moves Like Jagger – Maroon 5 ft. [[Christina Aguilera]]<br>Girl from Ipanema – Amy Winehouse |} ===2012=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 06. 01. || Moj ša la la – Bališ<br>'''Smaal Tokka za precednika – Small Tokk & Nula Kelvina'''<br>Romanje – Tabu & [[Andrej Šifrer]] || Lego House – Ed Sheeran<br>Somebody That I Used To Know – Gotye & Kimbra<br>'''Home Again – Michael Kiwanuka''' |- | align="center"|2. || 13. 01. || '''Ibo – Avven'''<br>Naše leto, naš glas – Zlatko<br>Strah – Notterdam || '''Black Treacle – [[Arctic Monkeys]]'''<br>The Wolf Is Getting Married – Sinead O'Connor<br>The Daily Mail – Radiohead |- | align="center"|3. || 20. 01. || Če bi – Balladero<br>'''Kaj naj naredim – Sell Out'''<br>Včasih grem – Vulture and the Guru || '''Darkness – [[Leonard Cohen]]'''<br>My Valentine – Paul McCartney<br>Tattoo – Van Halen |- | align="center"|4. || 27. 01. || Screaming in Silence – Katarina Juvančič & Dejan Lapanja<br>'''Krvavi kolaž – [[Res Nullius]]'''<br>Ne najdem več besed – Dasha || Born To Die – Lana Del Rey<br>'''Look Around – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Towers – Bon Iver |- | align="center"|5. || 03. 02. || '''S.P. Blues – Muškat Hamburg'''<br>Balada – Katja Koren<br>Svet je moj – Zen || Melancholy Sky – Goldfrapp<br>'''Love Interruption – Jack White'''<br>Pelican – The Maccabees |- | align="center"|6. || 10. 02. || '''Vzemi me – [[Neisha]]'''<br>1000 mest – Coma Stereo<br>Parfum – [[Omar Naber]] || Give Me All Your Luvin' – Madonna ft. Nicki Minaj & M.I.A.<br>'''We Take Care Of Our Own – Bruce Springsteen'''<br>Titanium – David Guetta ft. Sia |- | align="center"|7. || 17. 02. || Najin dan – Flirrt<br>Jst bom tle – Maya<br>'''Potnik – Eskobars''' || Drunk – Ed Sheeran<br>Gold On The Ceiling – The Black Keys<br>'''In The End – Snow Patrol''' |- | align="center"|8. || 24. 02. || '''Krik izpod mrzlih odej – Skalp'''<br>Tam na koncu drevoreda – Vlado Kreslin<br>Hotel Grm repete 12 – [[Orlek (glasbena skupina)|Orlek]] || Part Of Me – Katy Perry<br>After Midnight – Blink 182<br>'''Will You Still Love Me Tomorrow – [[Amy Winehouse]]''' |- | align="center"|9. || 02. 03. || Once Again – Trash Candy<br>'''Brez obžalovanj – [[Mi2|MI2]]'''<br>Kar je moje – Blu.Sine || Blackout – Anna Calvi<br>'''Blue Jeans – Lana Del Rey'''<br>Sister Heroine – Beth Hart ft. Slash |- | 10. || 09. 03. || N'toko ne obstaja – [[N'toko]] || R U Mine – Arctic Monkeys |- | 11. || 16. 03. || Blizu – [[E.V.A.]] || Don't Stop (Color On The Walls) – Foster The People |- | 12. || 23. 03. || Najina mala skrivnost – Equinoxes || Madonna |- | 13. || 30. 03. || Metulji – Pliš || Dream On – [[Noel Gallagher]]’s High Flying Birds |- | 14. || 06. 04. || '''Knjiga obrazov – [[Gal Gjurin]]'''<br>Morda – Panda<br>Nov nor čas – Heavenix || Bridge Burning – Foo Fighters<br>Endless Love – Lionel Richie & Shania Twain<br>'''Not Supposed To Sing The Blues – [[Europe]]''' |- | 15. || 13. 04. || '''Poslušaj – [[Avtomobili]]'''<br>Get to know me – LeeLoojamais<br>Čarovnija – Peter Lovšin & Španski Borci || Ill Manors – Plan B<br>'''Never Let Me Go – [[Florence and the Machine|Florence & The Machine]]'''<br>You're a lie – Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators |- | 16. || 20. 04. || '''Senca – [[Tinkara Kovač]]'''<br>Čudež − Papir<br>? || '''Live To Rise – [[Soundgarden]]''' |- | 17. || 27. 04. || Zadnji poljub – Nude<br>Sam – Trkaj ft. [[Jadranka Juras]]<br>'''Dirka za notranji mir – [[BO!]]''' || Jackson – Florence & The Machine ft. Josh Homme<br>'''Hit Or Miss – Tom Jones'''<br>Trouble Town – Jake Bugg |- | 18. || 04. 05. || Način – Papir ft. [[Boštjan Gombač]] in Maja Keuc<br>Tistega dne – Hiša<br>'''Delejmo Watrwake – Smaal Tokk & Nula Kelvina''' || Sixteen Saltines – Jack White<br>'''Princess Of China – [[Coldplay]] ft. [[Rihanna]]'''<br>Dead And Gone – The Black Keys |- | 19. || 18. 05. || Oprosti mi – Elefant || Rocky Ground – Bruce Springsteen |- | 20. || 25. 05. || '''Nisem še vrgel – Nula Kelvina'''<br>Tvoje moje – [[Muff]]<br>Bombon – Katarina Mala || '''Guardian – [[Alanis Morissette]]'''<br>Varud – Sigur Ros<br>Perfect World – Gossip |- | 21. || 01. 06. || Niti en dan – Flamie<br>Kaj naj – Emkej & Polona<br>'''Več od lajfa – Zlatko''' || Timebomb – Kylie Minogue<br>'''Legendary Child – [[Aerosmith]]'''<br>Wide Awake – Katy Perry |- | 22. || 08. 06. || Telstar – [[Severa Gjurin|Severa]] in [[Gal Gjurin]] || Euphoria – Loreen |- | 23. || 15. 06. || Od višine se zvrti – [[Martin Krpan (glasbena skupina)|Martin Krpan]]<br>Led s severa – Big Foot Mama<br>'''Samo edini – [[Siddharta]]''' || '''Bohemian Rhapsody – [[Queen]]'''<br>Like A Prayer – Madonna<br>Sweet Child O' Mine – Guns'n'Roses |- | 24. || 22. 06. || Riot Act – [[Tide]]<br>Kako si kaj? – Katja Koren<br>'''Rock'n'roll – Res Nullius''' || Big Bright World – Garbage<br>Disconnected – Keane<br>'''Spectrum – Florence & The Machine''' |- | 25. || 29. 06. || Never Ever – Can of Bees<br>'''Tako lepo mi je – [[Maja Keuc]]'''<br>Bag Full Of Weed – Bro || No Church In The Wild – Kanye West & Jay-Z<br>'''Call Me Maybe – Carly Rae Jepsen'''<br>Only The Horses – Scissor Sisters |- | 26. || 06. 07. || Elektrošok – Lei'yh || White Light – George Michael |- | 27. || 13. 07. || Napaka – Ultra || Runaways – [[The Killers]] |- | 28. || 20. 07. || Poišči me srečno – [[Demetra Malalan]] || Survival – [[Muse]] |- | 29. || 27. 07. || One Love – Emkej ft. Polona<br>There Will Be Boys – Katja Šulc<br>'''Stereotipi – [[Rok Terkaj|Trkaj]] ft. Adam''' || Blow Me (One Last Kiss) – Pink<br>Winner – Pet Shop Boys<br>'''New Day – Alicia Keys''' |- | 30. || 03. 08. || Pingvin – Društvo mrtvih pesnikov<br>Te čakam – [[In & Out (glasbena skupina)|In & Out]]<br>'''Vidim ti v očeh – Eskobars''' || '''Hurts Like Heaven – Coldplay'''<br>Whistle – Flo Rida<br>Settle Down – No Doubt |- | 31. || 10. 08. || Smisel – [[Anja Baš]] || Come Together – Arctic Monkeys |- | 32. || 17. 08. || Immitation of Life – Siddharta || Brendan's Death Song – Red Hot Chilli Peppers |- | 33. || 24. 08. || '''Losing My Religion – [[Elvis Jackson]]'''<br>Texarcana – Vlado Kreslin & Bambi Molesters<br>Drive – Polona Kasal || <small>Wish You Were Here – Ed Sheeran, Richard Jones, [[Nick Mason]] & Mike Rutheford</small> |- | 34. || 31. 08. || March Of The Finest – Werefox<br>'''Tam na koncu drevoreda – [[Vlado Kreslin]]'''<br>Kratko ampak sladko – Pastichon || That Girl – The Noisettes<br>Madness – Muse<br>'''Little Talks – Of Monsters And Men''' |- | 35. || 07. 09. || Moja dežela – Jernej Zoran & Janez Lamovšek<br>'''Hudič – [[Zoran Predin]] & Coverlover'''<br>Škripnu lep – Nula Kelvina || Little Black Submarines – The Black Keys<br>Teenage Icon – The Vaccines<br>'''Lover Alot – Aerosmith''' |- | 36. || 14. 09. || '''Dragi – [[Nana Milčinski]]'''<br>Kaj si hotel – Avtomobili<br>Med postajami – Melodrom || '''I'm Shakin' – Jack White'''<br>We Are Never Getting Back Together – Taylor Swift<br>Under the Westway – Blur |- | 37. || 21. 09. || Nova revolucija – [[Red Five Point Star]] || I Gotsta Get Paid – [[ZZ Top]] |- | 38. || 28. 09. || '''The Ascent Of A Man – The Tide'''<br>Užitek na Replay – Big Foot Mama<br>Grem – Drago Mislej Mef & NOB || Ride – Lana Del Rey<br>'''When A Blind Man Cries – [[Metallica]]'''<br>Flower – Kylie Minogue |- | 39. || 05. 10. || '''Kamn – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]]'''<br>Skrivnost – Nikka<br>Moje oči – Neon Spektra || '''Diamonds – Rihanna'''<br>Anna Sun – Walk the Moon<br>Night Light – Jessie Ware |- | 40. || 12. 10. || Kako si kaj? – Katja Koren<br>Believe – Tide<br>'''Kdo miži – T.M.S. Crew''' || Don't You Worry Child – Swedish House Mafia ft. John Martin<br>'''Skyfall – [[Adele]]'''<br>Miss Atomic Bomb – The Killers |- | 41. || 19. 10. || '''Bogatun – [[Niet]]'''<br>Remember – Trash Candy<br>Vse ti dam – Jernej Zoran || '''Doom and Gloom – [[The Rolling Stones]]'''<br>Looking Hot – No Doubt<br>Rock & Roll Love Affair – Prince |- | 42. || 26. 10. || Še malo – [[Rudi Bučar]] || Hurts Like Heaven – Coldplay |- | 43. || 02. 11. || '''Superfajn – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Lion's Throat – Barely Modern<br>Kar ti pripada – Mast || '''Girl on Fire – Alicia Keys'''<br>Un angelo disteso al sole – Eros Ramazzotti<br>Mountain Sound – Of Monsters And Men |- | 44. || 09. 11. || Popolno – [[Flirrt]] || Lover of the Light – Mumford & Sons |- | 45. || 16. 11. || Nothing Special – DaJohn & Hamo || The Sunset Sleeps – Red Hot Chilli Peppers |- | 46. || 23. 11. || Moj krog – T.M.S. Crew || Locked Out Of Heaven – Bruno Mars |- | 47. || 30. 11. || Zaljubi se v življenje – Nana Milčinski || What Could Have Been Love – Aerosmith |- | 48. || 07. 12. || Recidiv – [[The Drinkers]] || I Feel It In My Bones – The Killers |- | 49. || 14. 12. || Ko tvoja sem še bila – [[Bilbi]] || Brand New Me – Alicia Keys |- | 50. || 21. 12. || Nisem kriv II. – Gal Gjurin<br>Nisva sama – Electrix<br>'''Kostanjeva mandolina – Kosta''' || '''Missing You – [[Green Day]]'''<br>One Day/Reckoning Song – Asafa Avidana<br>Breezeblocks – Alt-J |- | 51. || 28. 12. || Miren – [[Melanholiki]] || Babel – Mumford & Sons |} ===2013=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 04. 01. || Bonsai (Tribal) – [[Siddharta]] || Memory of the Future – Pet Shop Boys |- | align="center"|2. || 11. 01. || Malo fantazije – Demetra Malalan<br>DNK – Heavenix<br>'''Včeraj – Nula Kelvina''' || Black Chandelier – Biffy Clyro<br>Street Jesus – Aerosmith<br>'''Where Are We Now? – [[David Bowie]]''' |- | align="center"|3. || 18. 01. || '''Nebo nad Berlinom – [[Društvo mrtvih pesnikov]]'''<br>Viva La Revolucion – Mirko Brass Band<br>You're A Tree And I'm A Baloon – Maja Keuc || Who Did That To You (Django Unchained) – John Legend<br>'''Hometown Gypsy – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Standing In The Sun – Slash, Myles Kennedy & The Conspirators |- | align="center"|4. || 25. 01. || Moje misli – Foršus<br>Ob tebi bom ostal – [[Jan Plestenjak]]<br>'''Samota – Sell Out''' || Suit & Tie – Justin Timberlake ft. Jay-Z<br>Don't Save Me – Haim<br>'''My Life – [[50 Cent]] ft. [[Eminem]] & Adam Levine''' |- | align="center"|5. || 01. 02. || Follow Me – Justin's Case || Heaven – [[Depeche Mode]] |- | align="center"|6. || 08. 02. || '''Na drugem koncu – Elefant'''<br>Ti greš – Nina Pušlar<br>Ujet – Semo & Sonics || '''X-Kid – [[Green Day]]'''<br>Always Allright – Alabama Shakes<br>If You’re Never Gonna Move – Jessie Ware |- | align="center"|7. || 15. 02. || Še en dan – [[Mi2]] || Jubilee Street – [[Nick Cave]] & The Bad Seeds |- | align="center"|8. || 22. 02. || Bar pozabe – [[Avtomobili]] || Whispers in the Dark – Mumford & Sons |- | align="center"|9. || 08. 03. || '''Premakni se k meni – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Tvoja sreča – 2B<br>Kisik – Jernej Zoran & Lara Poreber || '''Tangled Up – Caro Emerald'''<br>Mirrors – Justin Timberlake<br>Bad Mood – The Vaccines |- | 10. || 15. 03. || Ni dovolj – Eskobars || Gotta Get Over – [[Eric Clapton]] ft. Chaka Khan |- | 11. || 22. 03. || '''Good Deeds – [[Happy Ol' McWeasel|Happy Ol'McWeasel]]'''<br>Jutranja rosa – Flora & Paris<br>Don't Try – Zebra Dots || Radioactive – Imagine Dragons<br>Kasno je za ljubav – Urban & 4<br>'''Biblical – Biffy Clyro''' |- | 12. || 29. 03. || Zakaj greš mimo – [[Nana Milčinski]] || Soothe My Soul – Depeche Mode |- | 13. || 05. 04. || Cesta – Polona Kasal || Recovery – Frank Turner |- | 14. || 12. 04. || Rožice – Hamo & Tribute 2 Love || She Makes Me Happy – Rod Stewart |- | 15. || 19. 04. || Če svet me pušča v dvomih – LadyBird || Imagine It Was Us – Jessie Ware |- | 16. || 26. 04. || Ni te več – Vasko Atanasovski || My God Is The Sun – [[Queens of the Stone Age]] |- | 17. || 03. 05. || '''Vstati in obstati – Mi2'''<br>Sanje – Nula Kelvina<br>Zaplezali smo se – Zoran Predin & Coverlover || '''Blind – Hurts'''<br>Get Lucky – Daft Punk ft. Pharell Williams<br>It's Allright, It's OK – Primal Scream |- | 18. || 10. 05. || '''Rush Hour – [[Trash Candy]]'''<br>December Lights – [[John F. Doe|John Doe]]<br>Rdeča kapica – [[BHC]] ft. Mirko || '''Panic Station – [[Muse]]'''<br>Alive – Empire Of The Sun<br>#Beautiful – Mariah Carey ft. Miguel |- | 19. || 17. 05. || Novo upanje – Momento || Mermaids – Nick Cave & The Bad Seeds |- | 20. || 24. 05. || Pozitivne misli – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Liquid Lunch – Caro Emerald |- | 21. || 31. 05. || Vreme za rock'n'roll – [[Big Bibls Brothers Band]] || Don’t Forget Who You Are – Miles Kane |- | 22. || 07. 06. || Dekle z naslovnice – Anu || Every Little Thing – Eric Clapton |- | 23. || 14. 06. || '''Še imam te rad – [[Nude]]'''<br>Goalless Confessions – Dandelion Children<br>Insane – Eight Bomb || '''Came Back Haunted – [[Nine Inch Nails]]'''<br>Fiction – The XX<br>Still Swinging – Papa Roach |- | 24. || 21. 06. || Anavrin || [[Black Sabbath]] |- | 25. || 28. 06. || Danaja – Polona Kasal || Do I Wanna Know? – [[Arctic Monkeys]] |- | 26. || 05. 07. || Hvala za ribe – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Right Action – Franz Ferdinand |- | 27. || 12. 07. || Stene padejo – Lei'yh<br>'''Stara gara – [[I.C.E.]]'''<br>Petek dan za metek – [[Zablujena generacija]] || '''Kiss of Fire – [[Hugh Laurie]] & Gaby Moreno'''<br>Home Again – Elton John<br>Instant Crush – Daft Punk ft. Julian Casablancas |- | 28. || 19. 07. || '''Kako lepo te srečat bo spet – E.V.A.'''<br>En od naju – D'Neeb<br>Men si fensi – Manouche || Unbelievers – Vampire Weekend<br>Lovesick – Peace<br>'''Too Many Friends – [[Placebo (skupina)|Placebo]]''' |- | 29. || 26. 07. || To je to – Gal Gjurin & Nina Pušlar<br>Mars in Venera – Tinkara Kovač<br>'''Palme gorijo – [[Avtomobili]]''' || Supersoaker – Kings of Leon<br>Holy Grail – Jay Z ft. Justin Timberlake<br>'''I Sat By The Ocean – Queens of the Stone Age''' |- | 30. || 02. 08. || '''Pelji me – Da Phenomena'''<br>Objem <small>(rmx)</small> − Papir<br>? || '''Valentine's Day – David Bowie''' |- | 31. || 09. 08. || '''Padam dol – [[Sausages]]'''<br>Ura je 8 – [[Lea Sirk]]<br>Daj, upaj si – Katja Koren || '''Estate – Jovanotti'''<br>Lose Yourself To Dance – Daft Punk ft. Pharrell Williams<br>Dance Apocalyptic – Janelle Monáe |- | 32. || 16. 08. || Češnjev cvet – Panda || Comme ci, comme ça – [[Zaz (pevka)|Zaz]] |- | 33. || 23. 08. || '''Mind Business – [[N'toko|N'Toko]]'''<br>Pod staro jablano – Niet in Severa<br>Ujet – Semo & Sonics || '''Why'd You Only Call Me When You’re High? – [[Arctic Monkeys]]'''<br>Burn – Ellie Goulding<br>Melody Calling – The Vaccines |- | 34. || 30. 08. || Učer, dons, jutr – T.M.S Crew & Zlatko || Do Or Die – [[30 Seconds to Mars]] |- | 35. || 06. 09. || Nova dvajseta – [[Gušti]] || Should Be Higher – Depeche Mode |- | 36. || 13. 09. || '''Brezpotje – Momento'''<br>Novi svet – Siddharta in [[Simfonični orkester RTV Slovenija]]<br>Spomni se – I.C.E. || '''Wait for Me – Kings of Leon'''<br>The Perfect Life – Moby & Wayne Coyne<br>New – Paul McCartney |- | 37. || 20. 09. || Cesar je še vedno nag – Adam || Practical Arrangment – [[Sting]] |- | 38. || 27. 09. || Dejva bit čist bliz – Hamo & Tribute 2 Love || Sirens – [[Pearl Jam]] |- | 39. || 04. 10. || Spomni se – I.C.E. || You Make Me – [[Avicii]] |- | 40. || 11. 10. || Matrix World – The Tide || What Doesn't Kill You – Jake Bugg |- | 41. || 18. 10. || Dež – E.V.A. || King of Everything – Boy George |- | 42. || 25. 10. || '''Moje laži – [[Danilo Kocjančič]] & Friends'''<br>I Guess – Balladero<br>S sekiro me po glavi useki – Kuga || Lifted – Naughty Boy ft. Emeli Sandé<br>You're Nobody 'Til Somebody Loves You – James Arthur<br>'''Cheating – John Newman''' |- | 43. || 01. 11. || Bojna črta – Društvo mrtvih pesnikov || Go Gentle – Robbie Williams |- | 44. || 08. 11. || Margita – Zoran Predin<br>'''Hodim naprej – Eskobars'''<br>Najboljša leta – Drago Mislej - Mef || '''The Monster – Eminem ft. [[Rihanna]]'''<br>NYC – Dido<br>Afterlife – Arcade Fire |- | 45. || 15. 11. || '''Mesto idej – Anavrin'''<br>Love Is Gone – Tide<br>Čas ustavil bi – Zablujena generacija || '''One for the Road – Arctic Monkeys'''<br>I Belong To You – Caro Emerald<br>Quale senso abbiamo noi – Zucchero |- | 46. || 22. 11. || Nekoč, nekje – Tabu || La Flaca – Santana ft. Juanes |- | 47. || 29. 11. || The Fall – Torul || High Hopes – Bruce Springsteen |- | 48. || 06. 12. || Granata – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]] || Ordinary Love – [[U2]] |- | 49. || 13. 12. || Ona ne spi – [[Niet]] || Christmas in L.A. – [[The Killers]] |- | 50. || 20. 12. || Zvezdni prah – [[Neisha]] || White Christmas – [[Bad Religion]] |- | 51. || 27. 12. || '''Drugačna – Indigo'''<br>Sanjska – [[Billysi]]<br>Little Love Pretender – The Tide || '''Team – Lorde'''<br>Losing Sleep – John Newman<br>Forever – Haim |} ===2014=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 03. 01. || '''Geronimo – [[Čedahuči]]'''<br>Kino Udarnik – [[Čao Portorož (glasbena skupina)|Čao Portorož]]<br>Ta stol – Bossa De Novo || '''XO – [[Beyoncé|Beyonce]]'''<br>Black Skinhead – Kanye West<br>Adore You – Miley Cyrus |- | align="center"|2. || 10. 01. || The Redneck Genius Story – Werefox || I'd Rather Be High – [[David Bowie]] |- | align="center"|3. || 17. 01. || Pohitiva – Phonomonics || Goodbye Yellow Brick Road – Sara Bareilles |- | align="center"|4. || 24. 01. || '''Lažji kot misel – Jacuzzy'''<br>Vzem' si čas – Anu<br>Sončen – GoGS ft. Mitja Drčar || '''Blue Moon – Beck'''<br>Can't Remember To Forget You – Shakira ft. Rihanna<br>Demons – Imagine Dragons |- | align="center"|5. || 31. 01. || Common Sense – Karmakoma || Coming Of Age – Foster The People |- | align="center"|6. || 07. 02. || Get A Grip – Gramatik ft. Gibbz<br>Na Golici (pod goro) – Nula Kelvina<br>'''Njena pot – Lavender''' || Invisible – U2<br>Tu sei lei – Ligabue<br>'''Just Like Fire Would – Bruce Springsteen''' |- | align="center"|7. || 14. 02. || '''Domotožja – Papir'''<br>Backstage Games – Milk Drinkers ft. Mara<br>Najin svet – Nikka || '''A Song About Love – Jake Bugg'''<br>Cambia-menti – Vasco Rossi<br>Runaway Baby – Bruno Mars |- | align="center"|8. || 21. 02. || Morti enkrat spet – [[Tadej Vesenjak]]<br>'''Zadnja noč – Foršus'''<br>Drevo – Bossa De Novo || '''Arabella – [[Arctic Monkeys]]'''<br>Can't Rely On It – Paloma Faith<br>PretzelBodyLogic – Prince |- | align="center"|9. || 28. 02. || Rumeno sonce – BHC<br>'''Bored of Canada – [[Kleemar]]'''<br>Ta moment – Semo || '''Lightning Bolt – [[Pearl Jam]]'''<br>Let Her Down Easy – George Michael<br>Money On my Mind – Sam Smith |- | 10. || 07. 03. || The Whistleblowers – [[Laibach]] || Not A Bad Thing – [[Justin Timberlake]] |- | 11. || 14. 03. || Kralj – Anavrin || Magic – [[Coldplay]] |- | 12. || 21. 03. || To ni blues – [[Bilbi]] || No Rest For The Wicked – Lykke Li |- | 13. || 28. 03. || Luzer – Drago Mislej Mef in NOB<br>'''Shotgun Seat – EightBomb'''<br>Sijoča kulisa – Robert Jukič & [[Mia Žnidarič]] || '''Fever – Black Keys'''<br>Liar, Liar – Chris Cab<br>There Is No Other Time – Klaxons |- | 14. || 04. 04. || Pesem o teb – Carpe Diem ft. [[6 Pack Čukur]]<br>I Believe In ... – Elvis Jackson<br>'''Na vrh sveta – [[I.C.E.]]''' || The Man – Aloe Blacc<br>'''She Used To Love Me A Lot – [[Johnny Cash]]'''<br>Stay With Me – Sam Smith |- | 15. || 11. 04. || Dej povej – Eskobars<br>'''1000-e luči – [[BO!]]'''<br>Premlad prestar – Sausages || Heavy Seas Of Love – Damon Albarn<br>'''Fresh Strawberries – [[Franz Ferdinand]]'''<br>Heaven Knows – The Pretty Reckless |- | 16. || 18. 04. || '''Feniks – Elefant'''<br>Burning – Thomas March & The Snail Collective<br>Prazna vsebin – Gromofon || '''Greens and Blues – Pixies'''<br>Ti penso raramente – Biagio Antonacci<br>Rumble – Kelis |- | 17. || 25. 04. || '''Scotch – Hamo & Tribute2Love'''<br>Jutranji striptis (2014) – Flirrt<br>Naumi – T.M.S. Crew || Hideaway – Kiesza<br>'''West Coast – Lana Del Rey'''<br>Tennis Court – Lorde |- | 18. || 02. 05. || Kratek stik – [[Big Foot Mama]] & Nina Kay || Lazaretto – Jack White |- | 19. || 09. 05. || Ljubo doma – Čedahuči || A Sky Full Of Stars – Coldplay |- | 20. || 16. 05. || Ne tvegaj vsega, ker lahko ti uspe – Neca Falk<br>'''Eurovision – Laibach'''<br>Lahko si za, lahko si proti – [[Don Mentony Band]] || Calm After The Storm – The Common Linnets |- | 21. || 23. 05. || '''Bele zastave – Eskobars'''<br>Ali je še kaj prostora tam na jugu? – Severa Gjurin<br>Svet se ne vrti za naju – Kühlschrank || '''Smooth Sailing – [[Queens of the Stone Age]]'''<br>Imidiwan – Bombino<br>Swallowed Whole – Pearl Jam |- | 22. || 30. 05. || Male vojne – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Walk Me to the Bridge – Manic Street Preachers |- | 23. || 06. 06. || '''Stara duša – [[Mi2]]'''<br>Čas za sanje – Polona Leben & Electric Boogie<br>Znal je biti jezen – Drago Mislej - Mef || Eez-eh − Kasabian<br>'''Bullet in the Brain – The Black Keys'''<br>? |- | 24. || 13. 06. || Nenavadno je OK – King FOO || Budapest – George Ezra |- | 25. || 20. 06. || Kamn – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Don't Matter – Kings of Leon |- | 26. || 27. 06. || Valovi − In & Out ft. Trkaj<br>'''Hot Air – Alice Blue'''<br>Bolj kot drugi – Robert Jukič in Nina Vodopivec || Here for You – Gorgon City ft. Laura Welsh<br>'''Tough Love – Jessie Ware'''<br>? |- | 27. || 04. 07. || '''Ljubavi (unplugged) – Leeloojamais'''<br>Roll The Dice – The Tide<br>Figure v škatlah – 2B || Messed Up Kids – Jake Bugg<br>'''Pretty Hurts – Beyonce'''<br>Show Me a Miracle – Klaxons |- | 28. || 11. 07. || Okej, okej, okej, okej – Bas in glas || The Chamber – Lenny Kravitz |- | 29. || 18. 07. || Danes si tu – Demetra Malalan ft. Shorti<br>'''En knc wade – Smaal Tokk & Nula Kelvina'''<br>Na kavču – Žiga Rustja || Chandelier – Sia<br>'''Am I Wrong – Nico & Winz'''<br>? |- | 30. || 25. 07. || Comes Love – Katja Šulc || Tacky – [[»Weird Al« Yankovic]] |- | 31. || 01. 08. || Kok high – [[Rok Terkaj|Trkaj]] ft. [[Nipke]] || Rainbow – [[Robert Plant]] |- | 32. || 08. 08. || Brave Men – [[Gramatik]] ft. Eskobars || Do It Again – Röyksopp & Robyn |- | 33. || 15. 08. || Dež ni bil kriv – [[Neca Falk]] || Habits (Stay High) – Tove Lo |- | 34. || 22. 08. || Canis – RondNoir || Thinking Out Loud – Ed Sheeran |- | 35. || 29. 08. || Plešem − GoGs ft. Anja Kramar<br>Hard Times − [[DJ Umek|Umek]] & Mike Vale ft. Chris The Voice<br>'''Kresnice – Indigo''' || Oblivion − Bastille<br>Down the Wrong Way − Chrissie Hynde & Neil Young<br>'''True Love – Coldplay''' |- | 36. || 05. 09. || '''Je mimo leto – Čedahuči'''<br>Muza – Denis Ali<br>Živim ljubezen – Nina Pušlar|| Iron Sky – Paolo Nutini<br>'''Almost Like the Blues – Leonard Cohen'''<br>Blame It on Me − George Ezra |- | 37. || 12. 09. || Tebe (Te imam) – [[Vesna Zornik]] & TangoApasionada || The Miracle (Of Joey Ramone) – [[U2]] |- | 38. || 19. 09. || '''Ne sprašuj – Alkimia'''<br>Ujeta − Jamirko & Maya<br>Moodswings − Moveknowledgement || Rainy Day Woman − Kat Edmonson<br>'''Clouds – Prince'''<br>? |- | 39. || 26. 09. || Moj svet – [[Jernej Zoran]] feat. Hamo || Stay Gold – First Aid Kit |- | 40. || 03. 10. || Čista jeba – Mi2 || There Must Be More To Life Than This – [[Queen]] ft. [[Michael Jackson]] |- | 41. || 10. 10. || '''NeRazumem – Jacuzzy Krall'''<br>Go disco go – Koala Voice<br>Pobegni z mano – Sara Jagrič || Loop De Li – Bryan Ferry<br>Yellow Flicker Beat − Lorde<br>'''Happy Idiot – TV on the Radio''' |- | 42. || 17. 10. || Nikoli dovolj – Anu<br>Sladka svetloba – Avtomobili<br>'''Down – Fed Horses''' || '''Play Ball – [[AC/DC]]'''<br>The Days – Avicii ft. Robbie Williams<br>? |- | 43. || 24. 10. || Štekaš? – Bajta 13<br>Dan v jeseni tih – Marko Grobler Band<br>'''To je to (za ta denar) – San Diego''' || Something from Nothing − Foo Fighters<br>'''Louder Than Words – [[Pink Floyd]]'''<br>? |- | 44. || 31. 10. || '''Kam – [[Aleksander Mežek]]'''<br>Jebiveter junior − [[Lačni Franz]]<br>All – Torul || Baby Don't Lie – Gwen Stefani<br>These Days − Take That<br>'''Be Lucky – [[The Who]]''' |- | 45. || 07. 11. || '''Tišina – Čedahuči'''<br>Kličem te − [[Alenka Godec]]<br>Nora noč – Leonart || In the Heat of the Moment – [[Noel Gallagher]]'s High Flying Birds |- | 46. || 14. 11. || Bossanova – Laibach || Every Breaking Wave – U2 |- | 47. || 21. 11. || Moj pogled na svet – [[Peter Lovšin]] in Španski borci || Ten Tonne Skeleton – Royal Blood |- | 48. || 28. 11. || Pol – Hamo & Tribute To Love || Uptown Funk – Mark Ronson ft. Bruno Mars |- | 49. || 05. 12. || '''Če bi vedel – Elefant'''<br>Aha − Muff<br>Aleluja − Lačni Franz || '''Hold Back The River – James Bay'''<br>Guirrero − Marco Mengoni<br>Like I Can − Sam Smith |- | 50. || 12. 12. || Ti to lahko – Zlatko & [[Nina Pušlar]] || Rock Or Bust – AC/DC |- | 51. || 19. 12. || '''Belo, belo – BO!'''<br>Kitara leti v nebo – Bilbi<br>Podoknica – Leonart || '''Have Yourself a Merry Little Christmas – Sam Smith'''<br>Joel, the Lump of Coal − The Killers ft. Jimmy Kimmel<br>? |- | 52. || 26. 12. || Nekoč, nekje – Tabu || Snap Out Of It – Arctic Monkeys |} ===2015=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 02. 01. || Strel v koleno – MI2<br>Alles Klar – Lei'yh<br>'''Se še spomniš (Peter Penko rmx) – Indigo''' || The Hanging Tree – James Newton Howard ft. Jennifer Lawrence<br>'''Living for Love – [[Madonna]]'''<br>? |- | align="center"|2. || 09. 01. || Jadra – [[Raiven]]<br>'''Popoln dan – Sell Out'''<br>Lay Me Down – The Tide || Lips Are Movin – Meghan Trainor<br>Sabato – Jovanotti<br>'''Miracles – [[Coldplay]]''' |- | align="center"|3. || 16. 01. || '''Med s trebuha – Nula Kelvina'''<br>Hands – Fed Horses<br>Pozab na bonton – [[Clemens]] || Love Me Harder – Ariana Grande ft. The Weeknd<br>Only One − Kanye West ft. Paul McCartney<br>'''Sugar – Maroon 5''' |- | align="center"|4. || 23. 01. || Any Place To Go – Elvis Jackson<br>'''Pegasti milijonar – [[Alma Merklin|Alma]]'''<br>Jzn – Smaal Tokk || Love Me Like You Do – Ellie Goulding<br>'''Magnifico – Fedez ft. Francesca Michielin'''<br>? |- | align="center"|5. || 30. 01. || '''Kaj bo – Žiga Rustja'''<br>Nothing – Koala Voice<br>Tri lejta – [[ŠKM banda]] || '''Nasty – The Prodigy'''<br>Incanto – Tiziano Ferro<br>Handsome – The Vaccines |- | align="center"|6. || 06. 02. || Hladne noči – Eskobars<br>Tell Me What U want – Can Of Bees<br>'''Original – [[Carpe Diem]]''' || Cassy O' – George Ezra<br>'''FourFiveSeconds – [[Rihanna]], Kanye West & [[Paul McCartney]]'''<br>? |- | align="center"|7. || 13. 02. || V hiši večnih sanj – [[Alex Volasko]]<br>Live in Hope – NoAir<br>'''Ljubim – Ditka''' || Right Here, Right Now – Giorgio Moroder ft. [[Kylie Minogue]] |- | align="center"|8. || 20. 02. || Sound Of Boogie – EightBomb<br>'''Pesem od včeraj – [[Bilbi]]'''<br>Še vedno živ – Charlie Butter Fly || '''What Kind Of Man – [[Florence and the Machine|Florence & The Machine]]'''<br>Fatti avanti amore – Nek<br>King – Years and Years |- | align="center"|9. || 27. 02. || '''Sem kakor ti – [[Okttober]]'''<br>Fall In Love – Arsov<br>Pleši z mano – Društvo mrtvih pesnikov || Bloodstream – Ed Sheeran<br>'''Pray To God – Calvin Harris ft. Haim'''<br>Style – Taylor Swift |- | 10. || 06. 03. || Mava to – Clemens<br>'''Nehi težit – [[Katarina Mala]]'''<br>Ko drviš čez poljane – Čedahuči || '''Orphan – [[Toto (glasbena skupina)|Toto]]'''<br>I'm a Ruin – Marina and the Diamonds<br>Fade Out Lines – The Avener |- | 11. || 13. 03. || Nov dan – Jernej Zoran & Lara Poreber<br>'''Away – [[Happy Ol' McWeasel]]'''<br>Z roko v roki – Kevin Koradin & [[Anika Horvat]] || Someone New – Hozier<br>Mi verdad – Mana ft. Shakira<br>'''Believe – Mumford & Sons''' |- | 12. || 20. 03. || '''Vse mogoče – [[I.C.E.]]'''<br>Igra je igra – Gal Gjurin in Temna godba<br>Ne grem se več – Demetra Malalan || Heavy Is the Head – Zac Brown Band<br>'''Gli immortali – Jovanotti'''<br>? |- | 13. || 27. 03. || Le za njo – Robert Jukič in Ana Bezjak<br>Slow Down (Remix) − LastDayHere<br>'''Terasa – Pliš''' || Never Gave Nobody Trouble – [[Leonard Cohen]] |- | 14. || 03. 04. || Kozlam – Dan D<br>Hollywood kitsch – Daša Gradišek<br>'''The Balance – Torul''' || I'll Be There – Chic ft. Nile Rodgers<br>Instant Crush − Natalie Imbruglia<br>'''Crystals – Of Monsters and Men''' |- | 15. || 10. 04. || '''Gozdna vila – Hulahoop'''<br>Naj zadnji ugasne luč – Lačni Franz<br>Jutro – 2B || Exploitation − Róisín Murphy<br>Hold My Hand − Jess Glynne<br>'''Real Real Gone – Van Morrison ft. Michael Buble''' |- | 16. || 17. 04. || Kaplja − [[Demolition Group]]<br>'''Julija – San di ego'''<br>Native Son – Gramatik ft. Raekwon & Orlando Napier || Alla fine del mondo – Eros Ramazzotti |- | 17. || 24. 04. || '''Istanbul – Neomi'''<br>Musicus – Mit<br>Sober – Fed Horses || See You Again − Wiz Khalifa ft. Charlie Puth<br>The Wolf − ?<br>'''Don't Wanna Fight – Alabama Shakes''' |- | 18. || 01. 05. || Tivoli – [[Magnifico]]<br>[[Here for You (skladba, Maraaya)|Here for You]] – [[Maraaya]]<br>'''Maškerada – Nula Kelvina''' || No Way No – Magic!<br>'''Ship To Wreck – Florence + The Machine'''<br>Shut Up And Dance – Walk The Moon |- | 19. || 08. 05. || Keramičarski bluz – 6Pack Čukur<br>Z mano greš – Alma<br>'''Tiho – Hamo & Tribute 2 Love ft. Vlado Kreslin''' || 2Shy – Shura<br>Rimani tu – Raf<br>'''Photograph – Ed Sheeran''' |- | 20. || 15. 05. || Ocean − Tinkara Kovač<br>Ko sama boš – Anej Piletič<br>'''Light My Cigar, Please – Emiljo A.C. ft. Sinead McCarthy & Pinta''' || Quicksand – Caro Emerald<br>'''Congregation – [[Foo Fighters]]'''<br>Big Girls Cry – Sia |- | 21. || 22. 05. || V srce – Cover Lover<br>'''The Good Old Days – [[Koala Voice]]'''<br>Presežna vrednost bivanja – N3L || '''Never Let You Go – Rudimental'''<br>Did You Hear The Rain – George Ezra<br>New York Raining – Charles Hamilton ft. Rita Ora |- | 22. || 29. 05. || Pozitiv – Jacuzzy Krall<br>Rider – John F. Doe<br>'''Cukr pop – I.C.E.''' || The Giver (reprise) – Duke Dumont<br>'''Sunny Side Up – Faith No More'''<br>Heroes – Måns Zelmerlöw |- | 23. || 05. 06. || '''Ledena – [[Siddharta]]'''<br>Brez skrbi − Samo Budna<br>Stisn se k men – Manouche ft. Alenka Godec || '''Hey Mama – [[David Guetta]] ft. Nicki Minaj & Afrojack'''<br>Bad Blood – Taylor Swift ft. Kendrick Lamar<br>Ong Ong – Blur |- | 24. || 12. 06. || Kot sva bila – Bilbi<br>'''Se ti laže – [[Sausages]]'''<br>V živo – [[Patetico (glasbena skupina)|Patetico]] || '''Mercy – [[Muse]]'''<br>Guai – Vasco Rossi<br>Want To Want Me – Jason Derulo |- | 25. || 19. 06. || '''Gud vajb – Trifekta'''<br>Mislila sva, da nama bo uspelo – Niet<br>Jutro – 2B || I Can Change – Brandon Flowers<br>Today, Today, Today – James Taylor<br>'''Can't Feel My Face – The Weeknd''' |- | 26. || 26. 06. || Solze iz neba − Dan D<br>'''Mending Fences – Alice Blue'''<br>Ljubim tvojo tišino – [[Via Ofenziva]] || Dreams – Beck<br>Buon viaggio – Cesare Cremonini<br>'''Photograph – Ed Sheeran''' |- | 27. || 03. 07. || Všeč tko k je – Nipke<br>Sunrise – Benjamin Shock ft. Skyla<br>'''Ja, pa ja – Drago Mislej Mef in N.O.B.''' || Let It Go – James Bay<br>'''Pressure Off – [[Duran Duran]] ft. Janelle Monae & Nile Rodgers'''<br>No Sleeep – Janet Jackson |- | 28. || 10. 07. || Nekaj med nama − [[Iztok Novak - Easy]]<br>'''Ne gledam nazaj – Los Ventilos ft. Tokac'''<br>Vikend zvezda – Dream On || Shine – Years & Years<br>'''Feeling Good – Ms. Lauryn Hill'''<br>Like I'm Gonna Lose You – Meghan Trainor ft. John Legend |- | 29. || 17. 07. || Iluzija – Eskobars<br>'''Js in ti – [[Čedahuči]]'''<br>Najine barve – Jernej Zoran & Lara || Coffee – Miguel<br>'''L'estate addòsso – Jovanotti'''<br>Song for Someone – U2 |- | 30. || 24. 07. || '''Preden zaspim – [[Vlado Kreslin]]'''<br>All – Torul<br>Misliš na vse – [[Zgrešeni primeri]] || '''Love Is – Rod Stewart'''<br>#SundayFunday – Magic!<br>Come And Get It – John Newman |- | 31. || 31. 07. || '''Nov dan – Leonart'''<br>Kaj nam fali – [[Zmelkoow]]<br>Moje muze − Mi2 || That's How You Know – Nico & Winz<br>'''Eventually – Tame Impala'''<br>Glitterball – Sigma ft. Ella Henderson |- | 32. || 07. 08. || V mestu je vroče – Skova & Eva Beus<br>'''Tell Me What U Want – Can of Bees'''<br>To je u men – T.M.S. Crew || '''What You Don't Do – Lianne La Havas'''<br>The Party (This Is How We Do It) − Joe Stone ft. Montell Jordan<br>Leave a Trace – Chvrches |- | 33. || 14. 08. || '''Edino, kar – Pliš'''<br>Kdo sploh sva – Lea Sirk<br>Vse je v redu z mojo dušo – Patetico || '''Queen of Peace – Florence and the Machine'''<br>1998 – Banks ft. Chet Faker<br>The Mood That I'm In – Beth Hart |- | 34. || 21. 08. || Lahko letela bi do zvezd – Zlatko<br>'''Piknik – Siddharta'''<br>Pejt vn – David ft. Murat || Omen – Disclosure ft. Sam Smith<br>'''High by the Beach – Lana Del Rey'''<br>Drag Me Down – One Direction |- | 35. || 28. 08. || Nove zmage – Big Foot Mama<br>'''Sama je – Bort Ross & Nina Radkovič'''<br>Gospa magister – Hamo & Tribute 2 Love || Back Together – Robin Thicke ft. Nicki Minaj<br>Lo stadio – Tiziano Ferro<br>'''Growing Up – Macklemore & Ryan Lewis ft. Ed Sheeran''' |- | 36. || 04. 09. || Spitting Image – [[Your Gay Thoughts]]<br>Zato, ker smem – Demolition Group<br>'''Difficult to Kill – Torul''' || Don't Be So Hard On Yourself – Jess Glynne<br>'''From Eden – Hozier'''<br>Wildest Dreams – Taylor Swift |- | 37. || 11. 09. || Svetlo sonce – Anja Baš<br>'''Ogledalo – [[Niet]]'''<br>Sladoled z vesoljem, prosim – Nina Pušlar || '''Ditmas – Mumford & Sons'''<br>Sei un pensiero speciale − Eros Ramazzotti<br>What Do You Mean? − Justin Bieber |- | 38. || 18. 09. || Pada dež − Robert Jukič in Nina Strnad<br>'''The French Say – Koala Voice'''<br>Dober dan − [[Alya]] || Fight Song − Rachel Platten<br>'''Mountain at My Gates – Foals'''<br>Roots − Imagine Dragons |- | 39. || 25. 09. || Sun in Your Eyes − Kleen ft. Tom Cane<br>'''Nekineki – [[Murat & Jose]] X JAMirko'''<br>Lone Wolf − Trash Candy || Worried Moon – Chris Cornell<br>'''Demons – James Morrison'''<br>Runnin' (Lose It All) − Naughty Boy feat. Beyonce & Arrow Benjamin |- | 40. || 02. 10. || S tvojimi očmi − Kühlschrank<br>Morebit − Mrigo & Ghet<br>'''Anticipator – [[Puppetz]]''' || '''Lay It All On Me – Rudimental feat. Ed Sheeran'''<br>Bad Blood – Ryan Adams<br>Writing's on the Wall – Sam Smith |- | 41. || 09. 10. || '''Konec tedna – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Living Again – Maraaya<br>Zamorjena pesem – Nana Milčinski || The Love Within − Bloc Party<br>Hotline Bling − Drake<br>'''Si jamais j'oublie – [[Zaz (pevka)|Zaz]]''' |- | 42. || 16. 10. || Sonca 2 − Dan D<br>Ko te ni − Društvo mrtvih pesnikov<br>'''Moje mesto – Leonart''' || On My Mind − Ellie Goulding<br>'''S.O.B. – Nathaniel Rateliff & The Night Sweats'''<br>Locked Away − R. City feat. Adam Levine |- | 43. || 23. 10. || '''Punca – Los ventilos'''<br>Dlani – Okttober<br>Bežim – Raiven || Dominique – Anouk<br>'''Used to Love You – [[Gwen Stefani]]'''<br>Love Me Like You Do − Little Mix |- | 44. || 30. 10. || Jaz te pač zdaj že poznam – Alenka Godec<br>Povej, kaj ljubezen je – Gal Gjurin in Temna godba<br>'''Core – [[Jardier]]''' || Hello – Adele<br>Breathe Life – Jack Garratt<br>'''Love Gave Me More – Simply Red''' |- | 45. || 06. 11. || Dive – Fed Horses<br>Moja lepa soseda – [[Klemen Klemen]]<br>'''Včasih ne veš – Samo Budna''' || '''Ocean of Night – Editors'''<br>If You Ever Want To Be In Love – James Bay<br>Bird Set Free – Sia |- | 46. || 13. 11. || Prepusti se – Samo Sam ft. Erik<br>'''Beli grad – [[Mi2]]'''<br>Sabotage – [[Liamere]] || Wasn't Expecting That – Jamie Lawson<br>'''Echoes in Rain – [[Enya]]'''<br>Adventure of a Lifetime – Coldplay |- | 47. || 20. 11. || '''Moja jutra – Bort Ross'''<br>Najina slika in ti – Neisha<br>Fading – Gasper ft. Vanesa || Outsiders – Suede<br>Ex's and Oh's – Elle King<br>'''Jackie and Wilson – Hozier''' |- | 48. || 27. 11. || '''Greva dol – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]'''<br>Sanjaj me – Anette<br>Unikat – Drill ft. Emkej || '''When We Were Young – [[Adele]]'''<br>Ti ho voluto bene veramente – Marco Mengoni<br>Can't Get Enough Of Myself – Santigold |- | 49. || 04. 12. || '''Iščeš, da ne najdeš – [[Leteči potepuhi]]'''<br>Nastalo bo – Siddharta<br>Divja voda – Billysi || '''Saint Cecilia – [[Foo Fighters]]'''<br>Hotline Bling – Drake<br>Sorry – Justin Bieber |- | 50. || 11. 12. || Dušanka – T.M.S. Crew<br>'''Sami naši – Vlado Kreslin ft. Vlatko Stefanovski'''<br>Palms & Curtains – Mara || '''Everglow – Coldplay'''<br>21 grammi – Fedez<br>You Don't Own Me − Grace ft. G-Eazy |- | 51. || 18. 12. || '''Greva še mal dlje – Hamo & Tribute2Love'''<br>Rdeči plašč – Bilbi<br>Dobiš, če daš – Eli ft. Drill || '''The More You Give (The More You'll Get) – Michael Buble'''<br>Stitches – Shawn Mendes<br>Every Day’s Like Christmas – Kylie Minogue |- | 52. || 25. 12. || '''Zaposlovalna – Smaal Tokk'''<br>Veselega decembra – 30 stopinj v senci<br>Galaxije bežijo – King Foo || '''Simili – [[Laura Pausini]]'''<br>Sweet Lovin’ – Sigala<br>The Girl Is Mine – 99 Souls |} ===2016=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 01. 01. || '''Čarobna cesta – NaTaša'''<br>Stoletni ples – Panda<br>V bližini ljudi – Niet || '''The Pleasure and the Pain – Lenny Kravitz'''<br>'Cause I'm A Man – Tame Impala<br>Il Rimpanto Di Te – Giosada |- | 2. || 08. 01. || '''Nov dan – [[Nejc Lombardo|Lombardo]]'''<br>BSM (Bod sam moja) – Zlatko<br>Left Behind – Happy Ol' McWeasel || '''Love Yourself – [[Justin Bieber]]'''<br>Here – Alessia Cara<br>Love For That – Mura Masa |- | 3. || 15. 01. || Ljubezen – Klemen Klemen<br>Sunrise – Gašper ft. Vanesa<br>'''21 gramov – Kronika''' || Il Vento – Tiziano Ferro<br>Reapers – Sia<br>'''Lazarus – [[David Bowie]]''' |- | 4. || 22. 01. || '''Take Your Time – [[Elvis Jackson]]'''<br>Čakam – [[Žan Serčič]]<br>Iluzije – Prelude || Jet Black Heart – 5 Seconds of Summer<br>'''Tous les cris les S.O.S. – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''<br>Nerve − Don Broco |- | 5. || 29. 01. || '''Stopinje v snegu – [[Avtomobili]]'''<br>Remiss – Karmakoma<br>Odplešiva – Bordo || Like Kids – Suede<br>'''Bad Habits – The Last Shadow Puppets'''<br>Delete – DMA's |- | 6. || 05. 02. || '''Odpri ventile – Los Ventilos ft. [[Grega Skočir]]'''<br>Lokomotiva – Kill Kenny<br>Triads – Werefox || '''Work Song – Hozier'''<br>Io di te non ho paura – Emma<br>Hymn for the Weeklend – Coldplay ft. Beyoncé |- | 7. || 12. 02. || Stampedo – Mary Rose<br>To mi je všeč – Nina Pušlar<br>'''V najlepše dni – [[Zgrešeni primeri]]''' || '''Snake Eyes – Mumford and Sons'''<br>Pillowtalk – Zayn<br>Stressed Out – Twenty One Pilots |- | 8. || 19. 02. || Pesem in poljub – Alex Volasko<br>Čas je zdaj – Anja Kotar<br>'''Jutro v Tivoliju – Voranc Boh''' || 7 Years – Lukas Graham<br>Un giorno mi dirai – Stadio<br>'''Worry – Jack Garratt''' |- | 9. || 26. 02. || '''Začaraj me – [[King Foo]]'''<br>Ladja norcev – Lačni Franz<br>Sredi Ljubljane – Adam || Birch Tree – Foals<br>Crier tout bas – Cœur de pirate<br>'''Free.mp3 (The Pirate Bay Song) – [[Dubioza kolektiv]]''' |- | 10. || 04. 03. || Zato živim – Kristina Oberžan & Matevž Šalehar - Hamo<br>Zlati časi – Balladero<br>'''Črno bel – [[Raiven]]''' || '''Lush Life – Zara Larrsson'''<br>Volevo te – Giusy Ferreri<br>The Sound – 1975 |- | 11. || 11. 03. || Pojem zate – Leonart<br>'''Strele v maju – [[Siddharta]] feat. Urban'''<br>Blue and Red – ManuElla || Colors – Halsey<br>'''J'sais pas – Brigitte'''<br>Best Fake Smile – James Bay |- | 12. || 18. 03. || Matica – Dan D<br>Greva naprej – Rudi Bučar<br>'''Ne izgubi se – Big Addiction''' || Clearest Blue – Chvrches<br>'''E non hai visto ancora niente – Jovanotti'''<br>Gimme the Love – Jake Bugg |- | 13. || 25. 03. || '''Noro – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Home – Mistermarsh<br>Hvaležen – Samo Sam || '''Ritual Spirit – Massive Attack ft. Azekel'''<br>Reuf – Nekfeu ft. Ed Sheeran<br>Follow You – Bring Me the Horizon |- | 14. || 01. 04. || Anticipator – Puppetz<br>Do kosti – Tabu<br>'''Ukradli so nam mesto – Drago Mislej Mef & NOB''' || One Strike – All Saints<br>'''Partigano reggiano – Zucchero'''<br>The Less I Know The Better – Tame Impala |- | 15. || 08. 04. || Nekaj naju mami – Mama Rekla & Neisha<br>Strange in a Strange Way (Disco Politico) – Silence<br>'''Čaka vas uspeh – Zlatko''' || Soundcheck – Catfish And The Bottlemen<br>'''Nessun grado di separazione – Francesca Michielin'''<br>Like I Would – Zayn |- | 16. || 15. 04. || Megalodon – Gora<br>'''Rad imam dež – [[Niet]]'''<br>Satoshi Nakamoto – Gramatik ft. Adrian Lau & Probcause || '''Melancholy Mood – [[Bob Dylan]]'''<br>New Romantics – Taylor Swift<br>Keep Singing – Rick Astley |- | 17. || 22. 04. || '''Race Me Down the Street – [[Prismojeni profesorji bluesa]]'''<br>Kako bih volio da si tu – Anja Rupel ft. Davor Gobac<br>Sanjajva naprej – 1X band || Aviation – The Last Shadow Puppets<br>'''Il est où le bonheur – Christophe Maé'''<br>What If I Go – Mura Masa |- | 18. || 29. 04. || '''Pulover – [[Katarina Mala]]'''<br>One – Hyu ft. Eva Štirn<br>Dobro jutro – Bajta 13 || U Turn – Tegan and Sarah<br>A Love Song – LadyHawke<br>'''Just like Fire – [[Pink|Pink!]]''' |- | 19. || 06. 05. || Veliko mesto – MisterMarsh<br>'''Moji dnevi – [[Vlado Kreslin]]'''<br>Dotakn se me – Manouche || Nothing Compares 2U – Chris Cornell<br>Hold Up – Beyonce<br>'''Up & Up – [[Coldplay]]''' |- | 20. || 13. 05. || '''Svet je čaroben – DaJohn, Clemzie in Lea Likar'''<br>Cloudless Skies – [[Jakob Kobal]]<br>Nikoli mi ni dovolj – Mladich, Emkej & Doša || '''Can't Stop the Feeling – [[Justin Timberlake]]'''<br>Hoter Than Hell – Dua Lipa<br>This Is What You Came For – Calvin Harris ft. Rihanna |- | 21. || 20. 05. || Resničen svet – Mary Rose<br>Rain – Lina Rahne<br>'''Med vdihom in izdihom – Los Ventilos ft. [[Omar Naber]]''' || All For One – The Stone Roses<br>'''Dark Necessities – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Bored To Death – Blink 182 |- | 22. || 27. 05. || '''Ni prostora – Tretji kanu'''<br>Frida Nipl – Koala Voice<br>Avešunfiling – Jernej Zoran || Send My Love (To Your New Lover) – Adele<br>'''Ragazza magica – Jovanotti'''<br>Empty – Garbage |- | 23. || 03. 06. || '''Sinonim za mojo mladost – Sandra Erpe'''<br>Until Then – [[Haiku Garden]]<br>Obraz spominov – Prelude || Misery – Gwen Stefani<br>'''Vorrei ma non posto – J-AX & Fedez'''<br>Cry – Sigma ft. Take That |- | 24. || 10. 06. || '''V barvah smisel je – [[I.C.E.]]'''<br>Where You Left Me – Muff<br>Odpoved – El Kachon || What's It Gonna Be – Shura<br>'''This One's for You – [[David Guetta]] ft. Zara Larsson'''<br>Boyfriend – Tegan and Sara |- | 25. || 17. 06. || '''Reka – [[Avtomobili]]'''<br>Silence – Ditka<br>Visoka pesem – Mi2 || '''Oblivius – The Strokes'''<br>Siberian Nights – The Kills<br>Casual Party – Band Of Horses |- | 26. || 24. 06. || '''Zame – Sheby'''<br>Poletna – Sausages & Marko Hatlak<br>Why You Keep Sayin' – Thomas March & The Summertine Collective || '''The Werewolf – Paul Simon'''<br>Breakfast in Bed – Mayer Hawthorne<br>Wow! – Beck |- | 27. || 01. 07. || '''Doma – Siter'''<br>Way Away – Sweven<br>Poletje – Jani || Wild – Troye Sivan ft. Alessia Cara<br>The Getaway – Red Hot Chili Peppers<br>'''Summer Nights – [[DJ Tiësto|Tiesto]] ft. John Legend''' |- | 28. || 08. 07. || '''Sledi mi − SoundFly'''<br>Noben me ne razume − Nipke<br>Dvigaš se k oblakom – Robert Jukič, Tamara Obrovac & Tokac || '''13 buone ragioni – Zucchero'''<br>Sledgehammer − Rihanna<br>Mama Said – Lukas Graham |- | 29. || 15. 07. || '''Prvi zadnji – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]'''<br>Tension – Jardier<br>Ena pika, druga pika – Trkaj, Nipke & Erik || Better Love – Hozier<br>'''Red Dress – Magic!'''<br>Miracle Aligner – The Last Shadow Puppets |- | 30. || 22. 07. || Nov planet – Raiven<br>Suzanna Smiling – Daniel Vezoja<br>'''Tapete – [[Carpe Diem]]''' || Make Me... − Britney Spears<br>La Bicicleta – Carlos Vives ft. Shakira<br>'''Good Grief – Bastille''' |- | 31. || 29. 07. || Predaleč za nas – Bordo<br>'''Soulseller – Stray Train'''<br>Moji dnevi – Vlado Kreslin || This Girl – Kungs Vs. Cookin' on 3 Burners<br>'''Toi et moi – Paradis'''<br>Be As You Are – Mike Posner |- | 32. || 05. 08. || Brez besed – Anu<br>Chasing You – Benjamin Shock<br>'''Every Summer – Lina Rahne''' || Rise − Katy Perry<br>'''Vivere a colori – Alessandra Amoroso'''<br>Cold Water – Major Lazer ft. Justin Bieber & MØ |- | 33. || 12. 08. || Zgodba brez napake – Omar<br>'''Dance Without Moving – [[King Foo]]'''<br>Ne bom teb zgubu – Alex Volasko || Craving – James Bay <br>Uno di questi giorni – Nek<br>'''Don't Let Me Down – Chainsmokers ft. Daya''' |- | 34. || 19. 08. || Male ribe – Boštjan Meh<br>'''Drugi breg želja – Ditka'''<br>Poletna zgodba – Žan Serčič || The Spoils – Massive Attack ft. Hope Sandoval<br>Howl – Biffy Clyro<br>'''Carry On – Norah Jones''' |- | 35. || 26. 08. || Muza – BQL<br>'''Lepa – Adijo kultura'''<br>Divination – Werefox || Kids – OneRepublic<br>'''Bang Bang – [[Green Day]]'''<br>Closer – Chainsmokers ft. Halsey |- | 36. || 02. 09. || '''Operacijski sistem – Razpaljot'''<br>Gifts – Fed Horses<br>Grem – Mrož Beseda || '''Go Robot! – Red Hot Chili Peppers'''<br>Ho creduto a me – Laura Pausini<br>Love on the Brain – Rihanna |- | 37. || 09. 09. || '''Daleč – Avtomobili in [[Severa Gjurin]]'''<br>Saviour of Love – Torul<br>Jutro – Čedahuči || #Wheresthelove – Black Eyed Peas ft The World<br>Eterni – Zero Assoluto<br>'''I Can't Stop Thinking About You – [[Sting]]''' |- | 38. || 16. 09. || Ni poti nazaj – Elefant<br>Love Me 4 Life – Sweet Peak ft. Ina Shai<br>'''Žive naj vsi narodi – Zlatko''' || '''Waste a Moment – Kings of Leon'''<br>White Tiger – Izzy Bizu<br>The Greatest – Sia ft. Kendrick Lamar |- | 39. || 23. 09. || '''Bit – [[Muff]]'''<br>Fingertips – Sweven<br>Turist – Adam || '''Le Lac – Julien Dore'''<br>Unici – Nek<br>Friends – Francis and the Lights ft. Bon Iver & Kanye |- | 40. || 30. 09. || '''Svet – [[Gušti]] & Borut Marolt'''<br>All Is Gone – Tidal Waves<br>Bonaca – Kosta || Emeralds – Bear's Den<br>'''Still Breathing – Green Day'''<br>Send Them Off – Bastille |- | 41. || 07. 10. || '''Nazaj – Hamo & Tribute 2 Love'''<br>Player – Ina Shai<br>Danes me ni – Leonart || Here I Am – Tom Odell<br>Starboy – Weekn'd ft. Daft Punk<br>'''Party Like a Russian – Robbie Williams''' |- | 42. || 14. 10. || Legendarni praslovan – Lačni Franz<br>Should Have Listened – Trash Candy<br>'''Vidim rdeče – [[Niet]]''' || Say You Won't Let Go – James Arthur<br>La Risposta – Samuel<br>'''Blended Family – Alicia Keys''' |- | 43. || 21. 10. || Gora tvoji vodi – Cosmo Daivat<br>Forgive the Weather – Toxine<br>'''Do konca – Siddharta''' || 24K Magic – Bruno Mars<br>Un mondo migliore – Vasco Rossi<br>'''Walls – Kings of Leon''' |- | 44. || 28. 10. || Vljudno vabljeni – Zgrešeni primeri<br>Holly G – NoAir<br>'''Pod črto – Los Ventilos''' || A-Yo – Lady Gaga<br>Sexual – Neiked<br>'''Don't Wanna Know – [[Maroon 5]] ft. Kendrick Lamar''' |- | 45. || 04. 11. || '''Reci mi da – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Kristal – King Foo<br>Glasovi – Gora || '''Love & Hate – Michael Kiwanuka'''<br>Potremmo ritornare – Tiziano Ferro<br>Shout Out to My Ex – Little Mix |- | 46. || 11. 11. || Ker si, kar si – Sandi MVP<br>'''Vrhovi – [[Neisha]]'''<br>Slovo – Okttober || '''Love My Life – Robbie Williams'''<br>All Goes Wrong – Chase & Status ft. Tom Grennan<br>Re-arrange – Biffy Clyro |- | 47. || 18. 11. || Ona bi – Nipke<br>'''Dva za mene – Katarina Mala'''<br>With the Flow – Jakob Kobal || On Hold – The XX<br>'''Oronero – Giorgia'''<br>True Disaster – Tove Lo |- | 48. || 25. 11. || Privid – 2B<br>Moč jeseni – Gal Gjurin<br>'''Meduza – Boštjan Meh''' || La Parisienne – Christophe Mae<br>'''Water Under the Bridge – Adele'''<br>Lost on You – LP |- | 49. || 02. 12. || Nabiralka zvezd – Tabu<br>Something to Be Free – Sweetsology<br>'''Bela luna – Lamai''' || '''Reverend – Kings of Leon'''<br>I Feel It Coming – Weeknd ft. Daft Punk<br>Love on the Weekend – John Mayer |- | 50. || 09. 12. || '''Stari komadi − Vlado Kreslin'''<br>Hesitate No More – Gašper ft. Vanesa Tomažič in Jernej Bučar<br>Moder let galeba – Tinkara Kovač || '''Human – Rag'n'Bone Man'''<br>All Night – Beyoncé<br>Fire – Justice |- | 51. || 16. 12. || Čas – Los Ventilos<br>'''Led – Bort Ross'''<br>Ideal – Simon || Everglow – Coldplay<br>'''One Fine Day – Sting'''<br>Breaker's Roar – Sturgill Simpson |- | 52. || 23. 12. || '''Srce – Ptice'''<br>Najin ogenj ugasnil ne bo – Silence<br>Whatever Happens – Elvis Jackson || True Colors – Justin Timberlake & Anna Kendrick<br>'''Million Reasons – [[Lady Gaga]]'''<br>I don't Wanna Live Forever – Zayn & Taylor Swift |- | 53. || 30. 12. || So Simple – Thomas March & We'll Be Naked Collective<br>'''Pusti, naj gre – Severa Gjurin'''<br>Pazi, da bo prav (Life is what you make it) – Xequtifz || '''Do You Still Love Me – Ryan Adams'''<br>Completamente – Thegiornalisti<br>Season 2 Episode 3 – Glass Animals |} ===2017=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 06. 01. || '''Delta – [[Andrej Guček]]'''<br>Pada – Lean Kozlar Luigi<br>Moja kitara – Nejc Lombardo || Blame – Bastille<br>'''Suženi snovi – Repetitor'''<br>Black Beatles – Rae Sremmurd ft. Gucci Mane |- | 2. || 13. 01. || '''Klic – MRFY'''<br>Lebdenje – King Foo<br>Ona mirno spi – Drevored || '''One More Night – Michael Kiwanuka'''<br>Neuanfang – Clueso<br>In My Mind – The Amazons |- | 3. || 20. 01. || Klasika – David<br>Old Memory – Daniel Vezoja<br>'''Listi polni besed – Aljaž Hrastar''' || Paris – Chainsmokers<br>'''Castle on the Hill – Ed Sheeran'''<br>Magnificent (She Says) – Elbow |- | 4. || 27. 01. || Odhajaš – Kühlschrank<br>We'll Follow Our Hearts – Gašper Šantl ft. Vanesa Tomažič<br>'''A čutiš to – GoGs ft. Ina Shai''' || Sublime & Silence – Julien Dore<br>Piccole Cose – J-ax @ Fedez ft. Alessandra Amoroso<br>'''Chöre – Mark Forster''' |- | 5. || 03. 02. || '''Telo – Hamo & Tribute2Love'''<br>Milijon in ena – Klara Jazbec<br>Veter – Gal Gjurin || Anymore – Goldfrapp<br>'''Automaton – Jamiroquai'''<br>Say Something Loving – The XX |- | 6. || 10. 02. || Balada o njej – Bohem<br>'''Poišči navdih – Sweetsology'''<br>Iz zadnje vrste – Jan Plesetnjak || '''Skin – Rag'n'bone Man'''<br>Il Conforto –Tiziano Ferro & Carmen Consoli<br>Honey Sweet – Blossoms |- | 7. || 17. 02. || Sam mal – Alex Volasko<br>Dihava isti zrak – Moya<br>'''Bejba iz neta – Nipke''' || '''Where's the Revolution – Depeche Mode'''<br>Moving On the Getting Over – John Mayer<br>Big Picture – London Grammar |- | 8. || 24. 02. || Kristina – Flirrt<br>Hešteg – Icotovi zobi<br>'''Ti lahko – Peter Lovšin & Big Foot Mama''' || Trainwreck – Banks<br>'''The Fighter – Keith Urban feat. Carrie Underwood'''<br>(No One Knows Me) Like the Piano – Sampha |- | 9. || 03. 03. || Magija − Jernej Zoran<br>Roka v roki – Monolits<br>'''Raj – Pliš''' || '''Love – Lana Del Rey'''<br>Heavy – Linkin Park feat. Kiiara<br>Hey Bébé – Rhiannon Giddens |- | 10. || 10. 03. || '''V mleku – Tretji kanu'''<br>Če si rojen – Avtomobili<br>Včasih pozabmo žvet – Samo Sam || '''That's What I Like – Bruno Mars'''<br>Ora mai – Lele<br>Green Light – Lorde |- | 11. || 17. 03. || '''Samo ti – Rudi Bučar & Istrabend'''<br>On My Way – Omar Naber<br>Je' mela pesmi zato, da jih je pela naglas – Bas in glas || '''Chained to the Rhythm – Katy Perry ft. Skip Marley'''<br>You Look Good – Lady Antebellum<br>So Good – Zara Larsson ft. Ty Dollar $ign |- | 12. || 24. 03. || Zažarim – Raiven<br>Rabim samo tebe – Žiga Rustja<br>'''Svet na rami – Los Ventilos''' || Feel It Still – Portugal.The man<br>'''Dirigent – Urban & 4'''<br>Galway Girl – Ed Sheeran |- | 13. || 31. 03. || Žarek – Andrej Guček<br>Kozmonavt – Gora<br>'''Raj – Ptice''' || Still Feel Like Your Man – John Mayer<br>Truth Is a Beautiful Thing – London Grammar<br>'''We Got the Power – Gorillaz ft. Jehnny Beth''' |- | 14. || 07. 04. || Osamljen in bos – Bordo & Tina Marinšek<br>'''Deep Cuts – Prismojeni profesorji bluesa'''<br>Men ni dolgcajt – Zablujena generacija || '''You're in Love with a Psycho – Kasabian'''<br>Passionfruit – Drake<br>Shine on Me – Dan Auerbach |- | 15. || 14. 04. || Osvobojen – Gromofon<br>Resetiraj me – Bilbi<br>'''Dolga pot domov – Siddharta''' || '''Fire – Beth Ditto'''<br>Ultralife – Oh Wonder<br>Le canzoni fanno male – Marianne Mirage |- | 16. || 21. 04. || Za vedno – Nina Pušlar<br>'''Čip (za moj utrip) – Društvo mrtvih pesnikov'''<br>Ime – Monolits || Lights Out – Royal Blood<br>Sign of the Times – Harry Styles<br>'''Be Who You Are – The Kooks''' |- | 17. || 28. 04. || Kdo mi je ukradel zvezde – Drevored<br>Ob kavi – Anabel<br>'''Always (Če te najdem) – Mrfy''' || '''Lust for Life – Lana Del Rey ft. The Weeknd'''<br>Hard Times – Paramore<br>Stay – Zedd ft. Alessia Cara |- | 18. || 05. 05. || '''Sijaj – Raiven'''<br>Useless – Trash Candy<br>Se prepoznaš − Sheby || '''Doing It for the Money – Foster the People'''<br>Step Two – Parov Stelar ft. Lilja Bloom<br>Ran – Future Islands |- | 19. || 12. 05. || '''Vrjam – David ft. Murat'''<br>Nazaj – 2B<br>Iščem te – Naio Ssaion || Want You Back – Haim<br>Slow Hands – Niall Horan<br>'''I'm the One – Dj Khaled ft. J. Bieber, Quavo, Chance the Rapper''' |- | 20. || 19. 05. || '''Probej razumet – EmKej'''<br>Ne dotikaj se zvezd – Jana Sen & White Moods<br>Red – The Margins || J-Boy – Phoenix<br>'''City Lights – Blanche'''<br>Chainsmoking – Jakob Banks |- | 21. || 26. 05. || '''Vsi smo na istem – Nipke in Trkaj ft. Artifex'''<br>Affordable Amphetamines – persons from porlock<br>Dezinformacije – The Rusks || Don't Kill My Vibe – Sigrid<br>The Night We Met – Lord Huron<br>'''Each Time You Fall in Love – Cigarettes After Sex''' |- | 22. || 02. 06. || Svila – Isobel<br>'''Zabluzu – Hamo & Tribute2Love'''<br>Moraš naprej – Toni || '''Dig Down – Muse'''<br>Lost in Your Light – Dua Lipa ft. Miguel<br>The System Only Dreams in Total Darkness – The National |- | 23. || 09. 06. || Rad bi jo videl – Luka Sešek & Proper<br>Chase Me – Maja Keuc - Amaya<br>'''Hiše – Tretji kanu''' || Oh Woman, Oh Man – London Grammar<br>'''Wall of Glass – Liam Gallagher'''<br>Perfect Places – Lorde |- | 24. || 16. 06. || Tvoje misli – Nera<br>It's Complicated – Maraaya ft. BQL<br>'''Proti vetru – Lamai''' || '''Everything Now – Arcade Fire'''<br>Secrets – The Weeknd<br>Life's What You Make It – Placebo |- | 25. || 23. 06. || Superzvezda – Andrej Ikica<br>Skozi vitrino – Alex Volasko<br>'''Tisti ljudje – Rudi Bučar''' || '''The Man – The Killers'''<br>Don't Matter Now – George Ezra<br>Young Dumb & Broke – Khalid |- | 26. || 30. 06. || '''V intervalu večnih sanj – Junema'''<br>Modro sonce – Gušti<br>Vede premikanja – Koala Voice || '''Bridge over Troubled Water – Artists for Grenfell'''<br>Fontaine de lait – Camille<br>Unforgettable – Frenc Montana feat. Swae Lee |- | 27. || 07. 07. || '''Sanje – Lavender'''<br>Mana – MATTER/persons from porlock<br>Na dobri poti – Peter Lovšin in Prismojeni profesorji bluesa || I Dare You – The Xx<br>Pamplona – Fabi Fibra ft. The Giornalisti<br>'''Waiting on a Song – Dan Auerbach''' |- | 28. || 14. 07. || Letala − Brodolomec<br>'''Valentina − Erik Platon'''<br>Furanje nikamor − Sheby || '''Holding On − The War on Drugs'''<br>Thunder − Imagine Dragons<br>There's Nothing Holdin' Me Back − Shawn Mendes |- | 29. || 21. 07. || '''Raj (Tomec & Grabber Remix) – Pliš'''<br>Nora matematika – Major Beck ft. Triiiple<br>Te ne premakne – Nina || My Mind Is for Sale – Jack Johnson<br>New York – St. Vincent<br>'''Sun Comes Up – Rudimental ft. James Arthur''' |- | 30. || 28. 07. || Lupina – Mistermarsh<br>Tisoč besed – King Foo<br>'''Samo dotik – El Kachon''' || Ti amo – Phoenix<br>'''As You Are – Rag'n'Bone Man'''<br>Tra le granite e le granate – Francesco Gabbani |- | 31. || 04. 08. || '''Plac med prsti – Siter'''<br>Zvezde v mlaju – Bordo<br>Pomemben dan – Andrej Černelč || Sit Next to Me – Foster the People<br>'''Gotta Get a Grip – Mick Jagger'''<br>Electric Blue – Arcade Fire |- | 32. || 11. 08. || Hands Down − Amaya<br>Zdaj vem − Jackson<br>'''Spet te slišim − Lamai''' || Feels − Calvin Harris ft. Pharrell Williams, Katy Perry, Big Sean<br>New Rules − Dua Lipa<br>'''Don't Delete the Kisses − Wolf Alice''' |- | 33. || 18. 08. || '''Cici Mici − Magnifico'''<br>Dej se ustav − Nipke<br>Lovilec sanj − Sandra Erpe || '''Whatever It Takes – Imagine Dragons'''<br>If We Were Vampires – Jason Isbell<br>Midnight – Jessie Ware |- | 34. || 25. 08. || '''Daj srce – 2B'''<br>It's a Shame – Benjamin Shock & Marina Martensson<br>Ni blo prou – Dagi || How Soon the Dawn – Jake Bugg<br>Coco Caline – Julien Dore<br>'''What About Us − Pink''' |- | 35. || 01. 09. || '''Gengsta Suita – Smaal Tokk'''<br>A kdaj pokličeš koga, le ko si pijan – Iskreni kreteni<br>Ljubim – Joe Krosher ft. Urška Baković || '''The Way You Used to Do – Queens of the Stone Age'''<br>Look What You Made Me Do – Taylor Swift<br>Walk on Water – 30 Seconds to Mars |- | 36. || 08. 09. || 0,3 ljubezni – Sweet Peak feat. Laura<br>'''Zapleši z mano – Taša'''<br>Edina – Samo Sam feat. Sheby || '''Bibia Be Ye Ye – Ed Sheeran'''<br>Bad at Love – Halsey<br>Two Ghosts – Harry Styles |- | 37. || 15. 09. || Pada dež – Monom feat. Robert Jukič in Nina Strnad<br>'''Proklete vijolice − Mi2'''<br>Prosti pad − Nera || '''You're the Best Thing About Me − U2'''<br>Keine Angst − Casper feat. Dransal<br>Too Good at Goodbyes − Sam Smith |- | 38. || 22. 09. || '''Lačni psi – Dežurni krivci'''<br>Ulice – Emkej feat. Anina<br>Brez besed – Kevin Koradin || Cellar Door – Angus & Julia Stone<br>'''Fenomenale – Gianna Nannini'''<br>Up All Night – Beck |- | 39. || 29. 09. || Valovi – Gašper feat. Zala Kralj<br>'''Vreme za lubezen – Hamo & Tribute 2 Love'''<br>Pri nas – Okustični || Split Stones – Maggie Rogers<br>'''Spent the Day in Bed – Morrissey'''<br>Cry Baby – Paloma Faith |- | 40. || 06. 10. || Danes me ni – Leonart<br>'''Shanti Shanti – Bilbi'''<br>Vojak – Mistermarsh || Underdog – Banks<br>Rockstar – Post Malone ft. 21 Savage<br>'''Little of Your Love – Haim''' |- | 41. || 13. 10. || '''Bežim − Neisha'''<br>Jump in the Water − July Jones<br>Za zmeraj − David & Anja Baš || Winter − PVRIS<br>Younger Now − Miley Cyrus<br>'''On My Mind − Jorja Smith x Preditah''' |- | 42. || 20. 10. || Instabejb – 6 Pack Čukur<br>'''Pressure of Your Pressure – Futurski'''<br>Kralj zelenega peresa – Žiga Rustja || Alone – Jessie Ware<br>'''Un' altra storia – Zucchero'''<br>Holy Mountain – Noel Gallagher's High Fyling Birds |- | 43. || 27. 10. || '''Dobro je to – Gal Gjurin'''<br>Anakin – MRFY<br>Heartbeat – Alice Blue || '''Pray – Sam Smith'''<br>Unknown (To You) – Jacob Banks<br>Dum Surfer – King Krule |- | 44. || 03. 11. || V vesolje – Tretji kanu<br>Maska – BO!<br>'''Mirjam – Urban3some'''||'''Bones of Saints – Robert Plant'''<br>Porto vecchio – Julien Dore<br>Life Goes On – E^ST |- | 45. || 10. 11. || '''Povej – Raiven'''<br>Utrip noči – King Foo<br>Naju popelje – Alja Krušič || Kiwi – Harry Styles<br>Taste – Rhye<br>'''Always Ascending – Franz Ferdinand''' |- | 46. || 17. 11. || V Ljubljani − Bohem<br>'''Šuolni − Iztok Mlakar'''<br>Akustična voda − Lačni Franz || Havana − Camila Cabello<br>'''Oh, vita − Jovanotti'''<br>Call It What You Want − Taylor Swift |- | 47. || 24. 11. || LV – Muff<br>'''Talk About It – Koala Voice'''<br>Lovim dež – Buh || Walk on Water – Eminem ft. Beyonce<br>'''Strangers – Sigrid'''<br>World Gone Mad – Bastille |- | 48. || 01. 12. || Ostala bova tu – Rudi Bučar in Lea Sirk<br>Window – Seven Days in May<br>'''Omamljeno telo – Joker Out''' || '''Fade – Lewis Capaldi'''<br>Poetica – Cesare Cremonini<br>Golden Slumbers – Elbow |- | 49. || 08. 12. || Vrni me – Avtomobili<br>'''Dust of Time – Jardier'''<br>Ptice letijo v neznano – Drevored || '''Blackout – U2'''<br>Tell Me You Love Me – Demi Lovato<br>One Last Song – Sam Smith |- | 50. || 15. 12. || '''Kako naj dokažem – Los Ventilos'''<br>Lepa si – Nina Pušlar<br>Hip Hop junak – Trkaj in Nipke || '''Perfect – Ed Sheeran'''<br>Saved – Khalid<br>Grace – Rag'n'bone Man |- | 51. || 22. 12. || Nočna scena − Brest in Vesna Zornik<br>'''Božična − Neisha'''<br>Najina zgodba − Žan Serčič || '''Like Motherless Child − Moby'''<br>Broken_People − Logic ft. Rag'n'Bone Man<br>Out of My Head − Charli XCX feat. Tove Lo & Alma |- | 52. || 29. 12. || '''Valovi – Gašper ft. Zala Kralj'''<br>Roka v roki – Monolits<br>Vede premikanja – Koala Voice || '''Sign of the Times – Harry Styles'''<br>Gentle Storm – Elbow<br>Feel It Still – Portugal. The Man |} ===2018=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 05. 01. || '''Erik Platon & Problemi − Odveč'''<br>Emkej ft. Mrigo − Hvala Hip Hop<br>Flirrt − Nič od nič || Francis & The Lights − Just for Us<br>'''Eminem ft. Ed Sheeran − River'''<br>The Wombats − Turn |- | 2. || 12. 01. || Orlek – Okna<br>'''Lea Sirk – Back to Being Me'''<br>BQL – Zimska || Justin Timberlake – Filthy<br>Kendrick Lamar & SZA – All the Stars<br>'''Bruno Mars & Cardi B. – Finesse''' |- | 3. || 19. 01. || Mojca – Brez meja<br>'''Koala Voice – Sierra'''<br>Razpaljot – Idejam dovoli || Nathaniel Rateliff & The Night Sweats – You Worry Me<br>Troye Sivan – My, My, My<br>'''Jack White – Connected by Love''' |- | 4. || 26. 01. || '''Bilbi – Svet pod nama'''<br>Kevin Koradin – Spomni se<br>Heron – Two Lovers || '''Dua Lipa – IDGAF'''<br>Emma – L'Isola<br>Taylor Swift ft. Ed Sheeran, Future – End Game |- | 5. || 02. 02. || '''Big Foot Mama – Sanja se ti ne'''<br>Mito – Bratstvo in estradstvo<br>Matematika ft. Tomi M. – Napačen čas || Justin Timberlake ft. Chris Stapleton – Say Somethin'<br>Detour – Bez tebe<br>'''Queens of the Stone Age – Feet Don't Fail Me''' |- | 6. || 09. 02. || '''Fed Horses – Sinner'''<br>Ketrin Nera – Morje je tam na levi<br>Sare Havlicek feat. Vaarka – Like You Wanna Do || '''Editors – Magazine'''<br>First Aid Kit – Fireworks<br>Kylie Minogue – Dancing |- | 7. || 16. 02. || '''DMP – Tinta in pero (Hip hop)'''<br>MRFY – Tretje oko<br>Neomi – Moviestar || Chvrches – Get Out<br>Drake – God's Plan<br>'''Rudimental <small>ft. Jess Glynne, Macklemore & Dan Caplen</small> – These Days''' |- | 8. || 23. 02. || '''Leonart – Divji ritem'''<br>Liamere – Manitoba<br>Torul – Explain || '''MGMT – Me and Michael'''<br>James Bay – Wild Love<br>The Weeknd & Kendrick Lamar – Pray for Me |- | 9. || 02. 03. || Marina Martensson – Blizu<br>'''Raiven – Daleč stran'''<br>Gašper ft. Zala Kralj – Baloni || '''Janelle Monáe – Make Me Feel'''<br>Ermal Meta & Fabrizio Moro – Non mi avete fatte niente<br>Ryan Adams – Baby, I Love You |- | 10. || 09. 03. || Katalena – Človek ni zver<br>'''Deadly Smile – Inside My Head'''<br>Ina Shai – V nebo || '''Chris Cornell – You Never Knew My Mind'''<br>Maître Gims ft. Super Sako, Hayko – Mi gna<br>The Kills – List of Demands |- | 11. || 16. 03. || GeDoRe – Da pozabiva<br>'''Hamo & Tribute2Love – Ona gre'''<br>Isobel – Manifest || '''Rhye – Song for You'''<br>Camille – Je ne mâche pas me mots<br>Soccer Mommy – Your Dog |- | 12. || 23. 03. || Tina Marinšek feat. Zlatko – Ta sneg<br>'''Lusterdam – Lepo mi godrnjaš'''<br>El Kachon – Krog || '''Lykke Li – Time in a Bottle'''<br>Madame Monsieur – Mercy<br>Leon Bridges – Bet Ain't Worth the Hand |- | 13. || 30. 03. || Indigo – Vesna<br>'''Tabu – Hodi sam'''<br>Fed Horses – Love Tree || George Ezra & First Aid Kit – Hold My Girl<br>Emma – Effetto domino<br>'''Wolf Alice – Sadboy''' |- | 14. || 06. 04. || BO! – Drugi krog<br>Hyu ft. Saša Lešnjek & Heiwa – What It Means<br>'''Mila – Svoboda'''||'''Pearl Jam – Can't Deny Me'''<br>Bausa – Was du Liebe nennst<br>James Bay – Pink Lemonade |- | 15. || 13. 04. || Batista Cadillac – Pust me do besede<br>'''Neisha – Prihaja maj'''<br>John F. Doe – Povej naglas || John Legend ft. BloodPop – A Good Night<br>'''Laura Pausini – Frasi a metà'''<br>Shawn Mendes – In My Blood |- | 16. || 20. 04. || '''Lamai – Vdihni me'''<br>Bordo – Lai lai svet<br>Jakob Kobal – Goodminds || Calvin Harris ft. Dua Lipa – One Kiss<br>Halsey ft. Big Sean, Stefflon Don – Alone<br>'''Florence + The Machine – Sky Full of Song''' |- | 17. || 27. 04. || '''Pepson ft. Tony & Sunny – Pridi na Goričko'''<br>Amaya – Concrete<br>Muff – Ti si ta || The Weeknd – Call Out My Name<br>'''Hoshi – Ta marinière'''<br>Janelle Monáe ft. Grimes – Pynk |- | 18. || 04. 05. || '''Emkej – Rdeče oči'''<br>Demolition Group – Nostalgija<br>Žan Serčič – 1000x || Ghali – Cara Italia<br>'''Kendrick Lamar ft. Zacari – Love'''<br>Maître Gims ft. Vianney – La même |- | 19. || 11. 05. || '''La Serpentine – Črnobel'''<br>Duhovi – A boš zraven?<br>Zablujena generacija – Razvajena (do konca) || '''Chvrches – Miracle'''<br>James Bay – Us<br>Editors – Darkness at the Door |- | 20. || 18. 05. || Manouche – Najboljši par<br>'''MRFY – Ti dam'''<br>Anika Horvat – Ko se prebuja dan || '''Arctic Monkeys – Four Out of Five'''<br>Motta – La nostra ultima canzone<br>Ariana Grande – No Tears Left to Cry |- | 21. || 25. 05. || '''Uma – Čarobni vrt'''<br>Buh – Mesto<br>Bohem – Značaj || Albin Lee Meldau – I Need Your Love<br>Lykke Li – Utopia<br>'''Manic Street Preachers – Hold Me Like a Heaven''' |- | 22. || 01. 06. || Cosmo Daivat – Jutro (bo utišalo nemire)<br>'''Junema – Odčarana'''<br>Los Ventilos – Bolj počasi || Leon Bridges – Beyond<br>Alice in Chains – The One You Know<br>'''John Mayer – New Light''' |- | 23. || 08. 06. || Luto – Meso<br>'''Siddharta – Medrevesa'''<br>Leonart – Pot do zvezd ||'''Gorillaz ft. George Benson – Humility'''<br>Christine and the Queens – Damn, dis-moi<br>Maroon 5 ft. Cardi B. – Girls Like You |- | 24. || 15. 06. || Gušti – Milijoni trenutkov<br>Thomas March & The Red Attic Collective – Last Chance<br>'''Tretji kanu – Nekaj je'''|| Lily Allen – Lost My Mind<br>Carl Brave ft. Francesca Michielin & Fabri Fibra – Fotografia<br>'''Dave Matthews Band – Samurai Cop (Oh Joy Begin)''' |- | 25. || 22. 06. ||'''2B – Midva sva'''<br>HYU feat. Saša Lešnjek & C.T.B.M. – Worst<br>Špela Cesar – Za hip || Jorja Smith – Blue Lights<br>Boomdabash & Loredana Bertè – Non ti dico no<br>'''Lenny Kravitz – Low''' |- | 26. || 29. 06. ||'''Nipke – Popoln lajf'''<br>K.A.T. – Secret Messiah<br>Okustični – Ta noč je moja || The Kooks – All the Time<br>Detour – Vikend<br>'''Sam Smith – Baby, You Make Me Crazy''' |- | 27. || 06. 07. || Lusterdam – Moram<br>Indigo – Tih deževen dan<br>'''John F. Doe – Poletni trip'''|| George Ezra – Shotgun<br>Drake ft. Michael Jackson – Don't Matter to Me<br>'''Paul McCartney – Come On to Me''' |- | 28. || 13. 07. || Big Foot Mama – Normalen<br>'''Seven Days in May – Kate Moss'''<br>Jernej Zoran ft. Nina Radkovič – Oda || Justin Timberlake – Soulmate<br>Calogero – 1987<br>'''Snow Patrol – Empress''' |- | 29. || 20. 07. ||'''Lea Likar – Vsi vedo'''<br>Deadly Smile – Although<br>Jarc Gregorin Trio – Lep prelesten dan || Thirty Seconds to Mars – Rescue Me<br>'''Jovanotti – Viva la libertà'''<br>Tom Grennan – Barbed Wire |- | 30. || 27. 07. || Drill – Tvoje sporočilo<br>'''Zlatko ft. Severa Gjurin – Karavana gre naprej'''<br>Samo Sam – Za lepši svet || Negramaro – Amore che torni<br>'''Muse – Something Human'''<br>Christine and the Queens – Doesn't Matter (Voleur de soleil) |- | 31. || 03. 08. || Xequtifz – Ti lahko vse<br>'''Lea Sirk – Moj profil'''<br>El Kachon – Peti greh || Diplo & MǾ – Sun in Our Eyes<br>'''Hooverphonic – Romantic'''<br>Childish Gambino – Feels Like Summer |- | 32. || 10. 08. || Mila – Jaz bi šla naprej<br>'''Počeni škafi – Ne bom te več dušil'''<br>Severa in Gal Gjurin – Lahko noč, skrbi || Anna Calvi – Don't Beat the Girl Out of My Boy<br>Twenty One Pilots – Jumpsuit<br>'''Cigarettes After Sex – Crush''' |- | 33. || 17. 08. ||'''Erik Platon & Problemi – Enako drugačna'''<br>Katja Koren – How Do I Do<br>Saša Lešnjek – Najino poletje || Ariana Grande – God Is a Woman<br>'''Imagine Dragons – Natural'''<br>Kacey Musgraves – High Horse |- | 34. || 24. 08. ||'''Fed Horses – Leaving'''<br>Jure Lesar – Mestno kolo<br>Thomas March & Jampa Ai Collective – Chaos Is My Rhythm || Ella Mai – Boo'd Up<br>Robyn – Missing U<br>'''The Kooks – Four Leaf Clover''' |- | 35. || 31. 08. ||'''Le Serpentine – Le naprej'''<br>Nipke – Če ne boš probu<br>Žiga Rustja & Anika – Nov list || Calvin Harris & Sam Smith – Promises<br>Bring Me the Horizon – Mantra<br>'''Arctic Monkeys – Tranquility Base Hotel Casino''' |- | 36. || 07. 09. || Emkej – Avgusta<br>'''Siddharta – A.M.L.P.'''<br>Flirrt – 20 let nazaj || Troye Sivan ft. Ariana Grande – Dance to This<br>Christine and the Queens – 5 Dollars<br>'''Marshmello ft. Bastille – Happier''' |- | 37. || 14. 09. || Luka Sešek & Proper – Mladost<br>'''MRFY – Umru zate'''<br>SBO by Shao ft. ZaHan$olo – Arsen || Hozier ft. Mavis Staples – Nina Cried Power<br>Malika Ayane – Stracciabudella<br>'''Twenty One Pilots – My Blood''' |- | 38. || 21. 09. || Slepakura ft. Maya – Tete strici<br>'''Hamo & Tribute2Love ft. Rudi Bučar – Dolgo nisva pila'''<br>Natriletno kolobarjenje s praho – Ko svet spi ||'''Lana Del Rey – Marines Apartment Complex'''<br>Billie Marten – Mice<br>Sonya – Zjene kao sunca |- | 39. || 28. 09. || Čedahuči – Lahko sem srce in lahko sem kvadrat<br>Liamere – Dakota<br>'''Lusterdam – Mesec'''||'''Mumford & Sons – Guiding Light'''<br>Silk City, Dua Lipa ft. Diplo, Mark Ronson – Electricity<br>Khalid – Better |- | 40. || 05. 10. || Kevin Koradin – Visoko<br>Zala Kralj & Gašper Šantl – S teboi<br>'''Lumberjack – Kralj'''|| Maître Gims – Le Pire<br>'''Tom Walker – Angels'''<br>Boris Štok – Dodiri |- | 41. || 12. 10. ||'''Leonart & Bilbi – Daleč stran'''<br>Domen Don Holc – Getting High With You<br>Nula Kelvina – Veliki sinji hit ||'''Lady Gaga & Bradley Cooper – Shallow'''<br>Christine and the Queens – La marcheuse<br>Muse – Pressure |- | 42. || 19. 10. ||'''Haiku Garden – Hazel'''<br>Nipke – Ina<br>Neomi – Beautiful Distractions ||'''Sigrid – Sucker Punch'''<br>Young the Giant – Superposition<br>Jess Glynne – 123 |- | 43. || 26. 10. || Generator – Open Eyes<br>Zmelkoow – Ljubezen<br>'''Katalena – Mrzle so njive'''|| Jessie Ware – Overtime<br>Friendly Fires – Heaven Let Me In<br>'''Paloma Faith – Loyal''' |- | 44. || 02. 11. ||'''Mrfy – Tebe'''<br>Hana Mačkovšek – Zdaj<br>Kalu – Sea of 2 || Leon Bridges – If It Feels Good<br>Sidecars – Amasijo de huesos<br>'''Macy Gray – Over You''' |- | 45. || 09. 11. || Društvo mrtvih pesnikov – Astronavt<br>'''Neisha – Neko drugo tisočletje'''<br>Nude – Kakšen dan || Halsey – Without Me<br>Rosalía – Pienso en tu mirá<br>'''Maggie Rogers – Fallingwater''' |- | 46. || 16. 11. ||'''Jackson – Zvezdni popotnik'''<br>Tretji kanu – Umakni se<br>Cosmo Daivat – Soncu kradem zvezde || Lewis Capaldi – Grace<br>'''Mumford & Sons – If I Say'''<br>Greta Van Fleet – You're the One |- | 47. || 23. 11. ||'''Los Ventilos – Jeseni'''<br>Werefox – Pretty Girl Needs a Bath<br>Nina Pušlar – Za naju || Ella Mai – Trip<br>'''Zaz – Qué vendrá'''<br>Blossoms – How Long Will This Last? |- | 48. || 30. 11. ||'''Dan D – Boli me k'''<br>Mirko Grozny – Svet je slep<br>Elvis Jackson – Can't Get Enough ||'''Hozier – Movement'''<br>Hedoneast – Putujem<br>Anderson Paak ft. Kendrick Lamar – Tints |- | 49. || 07. 12. ||'''Emkej X Roots in Session – Lažete'''<br>Vazz – Individum<br>Matter – Sedimenti || The 1975 – It's Not Living (If It's Not With You)<br>Marco Mengoni – Voglio<br>'''Elle King – Shame''' |- | 50. || 14. 12. ||'''Samo Budna – Sonce nad oblaki'''<br>Le Serpentine – Skalca<br>White Moods in Jana Sen – Hej, ti! || Ariana Grande – Thank U, Next!<br>Sido – Tausend Tattoos<br>'''Mark Ronson ft. Miley Cyrus – Nothing Breaks Like a Heart''' |- | 51. || 21. 12. ||'''Manouche – Za božič bom doma'''<br>Gaja Prestor – Decembra<br>Vlado Kreslin – Vse se da || Aloe Blacc – I Got Your Christmas Right Here<br>'''Michael Bublé – Love You Anymore'''<br>John Legend ft. Stevie Wonder – What Christmas Means to Me |- | 52. || 28. 12. || Karra – Ne laži<br>BQL – Peru<br>'''Mrfy – Omama'''||'''Morrissey – Back on the Chaingang'''<br>Arctic Monkeys – Anyways<br>Razorlight – Carry Yourself |} ===2019=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 04. 01. ||'''Batista Cadillac – Pust me do besede'''<br>Cosmo Daivat – Jutro (bo utišalo nemire)<br>Čedahuči – Lahko sem srce in lahko sem kvadrat || Leon Bridges – Beyond<br>Christine and the Queens ft. Dâm-Funk – Damn, dis-moi<br>'''Hozier ft. Mavis Staples – Nina Cried Power''' |- | 2. || 11. 01. || Brest feat. Vesna Zornik – Bluz<br>'''Bo! – Padava'''<br>Anja Kotar – Modern Galileo || Anastasio – La fine del mondo<br>'''Dermot Kennedy – Young & Free'''<br>Amir – Longtemps |- | 3. || 18. 01. || Muff – Giselle<br>'''DMP – Padalo za strah'''<br>Manca Berlec – Milijon zvezd || Kacey Musgraves – Wonder Woman<br>Bring Me the Horizon – Medicine<br>'''Mia – Ovaj grad''' |- | 4. || 25. 01. ||'''Doša – Ego manijak'''<br>Brutalna romantika – Clumsy Man<br>Bordo – Zakaj? || Sam Smith ft. Normani – Dancing with a Stranger<br>Ariana Grande – 7 Rings<br>'''Cigarettes After Sex – Neon Moon''' |- | 5. || 01. 02. ||'''2B – Najini koraki'''<br>Žiga – Not Knowing You<br>Clemens – Poletel bi ||'''Calvin Harris & Rag'n'Bone Man – Giant'''<br>Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators – Mind Your Manners<br>James Blake ft. Travis Scott & Metro Boomin − Mile High |- | 6. || 08. 02. ||'''Tabu – Love sistem'''<br>Kevin Koradin – Vse ali nič<br>Žan Serčič feat. Leya – Tebe ne dam ||'''Florence & The Machine – Moderation'''<br>Dua Lipa – Swan Song<br>Dido – Give You Up |- | 7. || 15. 02. || Los Ventilos feat. Raiven – 100krat (Okoli mene)<br>Samantha Maya – Do neba<br>'''Koala Voice – Ker tu je vse tako lepo'''||'''Empire of the Sun – Chrysalis'''<br>Mahmood – Soldi<br>Brendi Carlile – Party of One |- | 8. || 22. 02. ||'''Hamo & Tribute2Love – Lepe stvari'''<br>Okustični – Metulji plešejo<br>Dagi – Kdo te meni je poslal ||'''Gary Clark Jr. – Pearl Cadillac'''<br>Bille Eilish – Bury a Friend<br>White Lies – Tokyo |- | 9. || 01. 03. || Jure Lesar – Drugačen<br>'''Fed Horses – Ti ne poznaš konjev'''<br>Batista Cadillac – Stop || Ariana Grande – Break Up with Your Girlfriend, I'm Bored<br>Einar – Parole nuove<br>'''Vampire Weekend – Harmony Hall''' |- | 10. || 08. 03. || Christine Zadnikar – S.R.C.E.<br>'''Zala Kralj in Gašper Šantl – Sebi'''<br>Mrfy – Recall || Leon – You and I<br>'''Anna of the North – Leaning on Myself'''<br>Cardi B & Bruno Mars – Please Me |- | 11. || 15. 03. || Pavlov – Lov<br>Siddharta – Jaz<br>'''San Di Ego – Zdaj je čas'''|| Christine and the Queens – Comme si<br>Mumford & Sons – Beloved<br>'''Jade Bird – I Get No Joy''' |- | 12. || 22. 03. || Big Foot Mama – Vabilo v maj<br>Lea Sirk ft. Tomy DeClerque – My Moon<br>'''Dan D – Ožina'''||'''John Mayer – I Guess I Just Feel Like'''<br>Marshmello ft. Chvrches – Here With Me<br>Khalid – Talk |- | 13. || 29. 03. ||'''By the Books – 1000 stvari'''<br>Mrigo & Ghet ft. Drill – Fonkdat<br>Jakob Kobal – Towards the Sea ||'''Maren Morris – GIRL'''<br>Dave – Black<br>Ligabue – Certe donne brillano |- | 14. || 05. 04. || John F. Doe – Puščava<br>Werefox – This In-Sync-Thing<br>'''Mrfy – BBY'''|| Billie Eilish – Bad Guy<br>'''Tame Impala – Patience'''<br>Mahalia – Do Not Disturb |- | 15. || 12. 04. || Cosmo Daivat – Snov mojih sanj<br>Raiven – Širni ocean<br>'''Društvo mrtvih pesnikov – Formula časa'''||'''Ellie Goulding – In This Together'''<br>The Kolors & Elodie – Pensare male<br>The Amazons – Mother |- | 16. || 19. 04. ||'''Le Serpentine – Zadeta od interneta'''<br>Lola in Red – Torn<br>Tamara Goričanec – Sledi ||'''Zazie – L'Essenciel'''<br>BTS ft. Halsey – Boy With Luv<br>Levante – Andrà tutto bene |- | 17. || 26. 04. || K.A.T. – Imaginative Man<br>'''Lumberjack – Čist vse'''<br>Mr. Darwin Chill ft. Martina Majerle – Rain in the Desert || Lizzo – Juice<br>'''Madonna ft. Maluma – Medellín'''<br>Jade Bird – My Motto |- | 18. || 03. 05. ||'''Lusterdam – S kolesom sem prišel'''<br>Zala – A J<br>Kevin Koradin – Noro srce || Mark Ronson ft. Lykke Li – Late Night Feelings<br>'''Bruce Springsteen – Hello Sunshine'''<br>The National – Light Years |- | 19. || 10. 05. || Jernej Zoran ft. Nina Radković – Stik<br>'''Manca Berlec – Kadilka'''<br>Rudi Bučar – Plešem || The Black Keys – Eagle Birds<br>'''Rammstein – Radio'''<br>Vampire Weekend – This Life |- | 20. || 17. 05. ||'''Emkej – Veš, kaj bi ti mogo'''<br>Indigo – Ajdovska<br>Matic Marentič – Len dan ||'''Mumford & Sons – Woman'''<br>Urban & 4 – Iskra<br>Ed Sheeran & Justin Bieber – I Don't Care |- | 21. || 24. 05. ||'''Nina Pušlar – Svet na dlani'''<br>Happy Ol'McWeasel – Break Them Bones<br>Nera – Rabljeno dekle ||'''Noel Gallagher's HFB – Black Star Dancing'''<br>Nek – La storia del mondo<br>Anderson Paak ft. Smokey Robinson – Make It Better |- | 22. || 31. 05. || Leonart – Iskre v očeh<br>Futurski – Bad Dreams<br>'''Jure Lesar – Oči očeta'''||'''Lana Del Rey – Doin' Time'''<br>Taron Egerton – Rocket Man<br>Fast Animals and Slow Kids – Radio Radio |- | 23. || 07. 06. ||'''Balladero in Jadranka Juras – Še živim'''<br>Persons from Porlock – Carnal Error<br>Blu.Sine – Mir || The Raconteurs – Help Me Stranger<br>Hozier – Almost (Sweet Music)<br>'''Bruce Springsteen – There Goes My Miracle''' |- | 24. || 14. 06. || Gaja Prestor – Najino nebo<br>zalagasper – Come to Me<br>'''Le Serpentine – Vrtiljak'''||'''Miley Cyrus – Mother's Daughter'''<br>Sufjan Stevens – Love Yourself<br>Rosalía – Aute Cuture |- | 25. || 21. 06. || Thomas March & Batista Cadillac – Neviden (Ali veš, da me ljubiš)<br>'''Fat Butlers – Se ne vdam'''<br>Uma – Le začuti || Taylor Swift – You Need to Calm Down<br>Jovanotti – Nuova era<br>'''Liam Gallagher – Shockwave''' |- | 26. || 28. 06. || Lea Sirk – Po svoje<br>Rudolf Gas – Svet planet<br>'''Fed Horses – Spremembe'''|| Volbeat – Last Day Under the Sun<br>'''Ligabue – Polvere di stelle'''<br>Bring Me the Horizon – Mother Tongue |- | 27. || 05. 07. || Tabu – Na konicah prstov<br>Indigo – Škržati<br>'''Kiwi Flash – Dežela Nela'''|| Shawn Mendes & Camila Cabello – Señorita<br>Madonna – God Control<br>'''Ed Sheeran ft. Khalid – Beautiful People''' |- | 28. || 12. 07. || Isobel – Mali glas<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Pomlad'''<br>Orlek – Bouncer Štefi || Angèle – Balance ton quoi<br>'''The Black Keys – Go'''<br>Revolverheld – So wie jetzt |- | 29. || 19. 07. || Okustični – Se vrti (Ko si na tleh)<br>Xequtifz – Iconic<br>'''2B – Kot morje'''||'''Beyoncé – Spirit'''<br>Coez – Domenica<br>The National – Rylan |- | 30. || 26. 07. || Nula Kelvina – Taksi<br>Ortox & Ina Shai – Feel the Love<br>'''Kevin Koradin & Dare Kaurič – Kdo so oni'''|| Sam Smith – How Do You Sleep<br>'''Blink 182 – Happy Days'''<br>Post Malone ft. Young Thug – Goodbyes |- | 31. || 02. 08. || Duhovi – Še ena ljubezenska pesem<br>Fabricca – Predobro<br>'''Mef in N.O.B. – Facebook brigade'''|| Lenny Kravitz – 5 More Days 'til Summer<br>'''Bruce Springsteen – Western Stars'''<br>Blossoms – Your Girlfriend |- | 32. || 09. 08. || Loom – Led<br>Seven Days in May – Ready to Fight<br>'''Emkej – Airplane Mode'''|| Freya Ridings – Castles<br>'''Of Monsters and Men – Wars'''<br>Taylor Swift – The Archer |- | 33. || 16. 08. || Bombyx Lori – Gozd<br>'''Ditka – Ne bodi, kar nisi'''<br>John F. Doe – Hyde || Ariana Grande, Social House – boyfriend<br>'''Foals – Black Bull'''<br>HAIM – Summer Girl |- | 34. || 23. 08. ||'''Hauptman – Send Me Flying'''<br>Posebni gostje – S teboj<br>Voranc Boh – Absurdno lepa || Ali Gatie – It's You<br>Michael Kiwanuka & Tom Misch – Money<br>'''The National – Rylan''' |- | 35. || 30. 08. ||'''Siddharta – Blizu'''<br>Stella – Ocean<br>Domen Don Holc – Feel Free ||'''Liam Gallagher – One of Us'''<br>Charlie XCX ft. Sky Ferreira – Cross You Out<br>Ed Sheeran ft. Stormzy – Take Me Back to London |- | 36. || 06. 09. || Los Ventilos – Bipolarna<br>'''By the Books – Še enkrat'''<br>Le Serpentine – Majice kratke || Maren Morris – The Bones<br>Levante & Carmen Consoli – Lo stretto necesario<br>'''Cigarettes After Sex – Heavenly''' |- | 37. || 13. 09. || Jure Lesar – Krila ptice<br>Gušti – Še zorijo jagode<br>'''Mi2 – Adam in Eva'''|| John Mayer – Carry Me Away<br>'''Billie Eilish – All the Good Girls Go to Hell'''<br>Post Malone – Circles |- | 38. || 20. 09. ||'''Joker Out – Gola'''<br>Mrigo & Ghet – Naprvemmestu<br>Futurski – Nothing Is Never an Option ||'''Green Day – Father of All...'''<br>Halsey – Graveyard<br>Sam Fender – The Borders |- | 39. || 27. 09. || Špela Cesar – Ostani<br>'''Dan D – Malo pekla'''<br>Deadly Smile – Inner Voice ||'''Maître Gims & Sting – Reste'''<br>Blink 182 – I Really Wish I Hated You<br>Jovanotti – Prima che diventi giorno |- | 40. || 04. 10. || Carina – Oči<br>Raiven – Kralj Babilona<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Kje gori'''|| Tegan & Sara – I'll Be Back Someday<br>Foals – The Runner<br>'''Beth Hart – Bad Woman Blues''' |- | 41. || 11. 10. ||'''Panda – Ena noga, en korak'''<br>Koala Voice – Brainstorm<br>Kevin Koradin – Čas || Lewis Capaldi – Bruises<br>'''Vanessa Paradis – Vague à l'âme sœur'''<br>Lizzo – Good As Hell |- | 42. || 18. 10. || Lusterdam – Bele miši<br>Neomi – Family<br>'''Magnifico in Jan Jarni – Pegica'''|| Harry Styles – Lights Up<br>Elisa – Tua per sempre<br>'''The Who – All This Music Must Fade''' |- | 43. || 25. 10. || Karra – Spet in spet<br>Otrok osemdesetih – Neon<br>'''Lola in Red – Povej'''||'''Nick Cave & The Bad Seeds – Waiting for You'''<br>Boris Štok ft. Nataša Janjić – Još uvijek<br>Marilyn Manson – God's Gonna Cut You Down |- | 44. || 01. 11. || Tretji kanu – Atom<br>zalagasper – Signals<br>'''Lana Škof – Odpelji me'''||'''Coldplay – Orphans'''<br>Marco Mengoni – Duemila volte<br>James Arthur – Quite Miss Home |- | 45. || 08. 11. ||'''Okustični – Enkratna, neponovljiva'''<br>K.A.T. – Un bacio di luna<br>Zlatko – Bodi dober, bodi kul || King Princess – Ain't Together<br>Mumford and Sons – Blind Leading the Blind<br>'''Dua Lipa – Don't Start Now''' |- | 46. || 15. 11. || Vlado Kreslin – Kaj naj ti prinesem, draga<br>'''Lumberjack – Eden tistih'''<br>Mrfy – Heaven & Hell ||'''George Michael – This Is How'''<br>Emma – Io sono bella<br>Ozzy Osbourne – Under the Graveyard |- | 47. || 22. 11. || Društvo mrtvih pesnikov – Od zibelke do groba<br>Lea Sirk – V dvoje<br>'''Rudi Bučar – Kakšni so takšni'''|| Michael Kiwanuka – Hero<br>'''Billie Eilish – Everything I Wanted'''<br>Beck – Everlasting Nothing |- | 48. || 29. 11. || Bort Ross – Do takrat<br>Fed Horses – Jaz in nebo<br>'''Year of the Rookie – My Soul'''||'''U2 & A.R. Rahman – Ahimsa'''<br>Clara Luciani – Nue<br>Mark Ronson & Anderson Paak – Then There Were Two |- | 49. || 06. 12. || Nina Pušlar – Pusti me<br>Leonart – Vrh sveta<br>'''Eva Pavli – Zbudi me'''|| Bring Me the Horizon – In the Dark<br>'''Jovanotti – La Luna Piena'''<br>Harry Styles – Watermelon Sugar |- | 50. || 13. 12. || Siddharta – Črnobelo (ID20)<br>Jakob Kobal – Mother<br>'''Klon – Bam! Bam! Bam!'''||'''Alanis Morissette – Reasons I Drink'''<br>Weeknd – Heartless<br>Camila Cabello – Living Proof |- | 51. || 20. 12. || Domen Don Holc – Friend in a Bar<br>Adrijana Lorber – Kdo ve<br>'''Neomi – Silent'''|| Halsey – Finally // beautiful stranger<br>Lewis Capaldi – Before You Go<br>'''Haim – Hallelujah''' |- | 52. || 27. 12. || Ninette – Plešem sama<br>'''Wckd Nation – The Swan King'''<br>Indigo – Hrasti || Harry Styles – Adore You<br>'''Billie Eilish – xanny'''<br>Sam Fender – All Is On My Side |} ===2020=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 03. 01. || Jure Lesar – Drugačen<br>'''Bort Ross – Do takrat'''<br>Los Ventilos – Bipolarna || Post Malone – Circles<br>Maren Morris – The Bones<br>'''Urban&4 – Iskra''' |- | 2. || 10. 01. ||'''Kokosy – Ranjena'''<br>Happy Ol'McWeasel – See You Tomorrow<br>Brest ft. Vesna Zornik – Zlato || Dua Lipa – Future Nostalgia<br>'''Ed Sheeran ft. Ella Mai – Put It All on Me'''<br>Stormzy – Do Better |- | 3. || 17. 01. || Itch – Dreams<br>'''Raiven – Ti (živo)'''<br>Ptice – Jutro ||'''Selena Gomez – Rare'''<br>Justin Bieber – Yummy<br>Gabrielle Aplin & Nina Nesbit – Miss You 2 |- | 4. || 24. 01. || Dežurni krivci – Rojeni brez imena<br>'''Hamo & Tribute2Love – Prva vrsta'''<br>Sladica ft. Lara Love – Klic na pomoč ||'''Gregory Porter – Revival'''<br>Mahmood – Rapide<br>Mac Miller – Good News |- | 5. || 31. 01. ||'''Imset – Upornika z razlogom'''<br>Bowrain ft. Kalu – Back to (the) Nature<br>Potnik – Retrospektiva || Blossoms – The Keeper<br>'''Pearl Jam – Dance of the Clairvoyants'''<br>Nathaniel Rateliff – What a Drag |- | 6. || 07. 02. ||'''Dravle R. ft. zalagasper & Ezra – Ubijalci sanj'''<br>Kevin Koradin – Zima<br>Elvis Jackson – Loser (2020) || Tame Impala – Lost in Yesterday<br>'''Alicia Keys – Underdog'''<br>Louis Tomlinson – Walls |- | 7. || 14. 02. ||'''Jure Lesar – Je kaj novega'''<br>Pia Nina – Tukaj in zdaj<br>Fed Horses – Zahodno dekle || Meek Mill & Justin Timberlake – Believe<br>'''Diodato – Fai rumore'''<br>Christine and the Queens – People, I've Been Sad |- | 8. || 21. 02. ||'''Lusterdam – Tam drevesa rastejo počasi'''<br>Balladero – Ponesi me<br>Isobel – Severna || Celeste – Stop This Flame<br>'''The Weeknd – Blinding Lights'''<br>Hayley Williams – Simmer |- | 9. || 28. 02. || Bo! – Kot da me ni<br>NoAir – Igrá<br>'''Hauptman – Sometimes'''||'''Billie Eilish – No Time to Die'''<br>Asgeir – Pictures<br>The Strokes – Bad Decisions |- | 10. || 06. 03. ||'''Andropavza – Preštej do tri'''<br>zalagasper – Box<br>Kiwi Flash – Gramofon || Biffy Clyro – Instant History<br>Jessie Ware – Spotlight<br>'''Pinguini Tattici Nucleari – Ringo Starr''' |- | 11. || 13. 03. ||'''2B − Kje so rože'''<br>Petra Ambrož – Lažje je vse<br>Potnik – Tuje roke || Haim – The Steps<br>Harry Styles – Falling<br>'''Pearl Jam – Superblood Wolfmoon''' |- | 12. || 20. 03. || Simon Vadnjal – Nisi sam<br>Darka – Sonce, zemlja, zvezde<br>'''Mi2 – Kakor nekoč'''|| The Killers – Caution<br>Róisín Murphy – Murphy's Law<br>'''Coldplay – Champion of the World''' |- | 13. || 27. 03. ||'''Joker Out – Vem, da greš'''<br>Zmelkoow – Kaj nam fali?<br>Anomalo – Opij ||'''Nothing But Thieves – Is Everybody Going Crazy'''<br>BTS ft. Sia – On<br>Foals – Wash Off |- | 14. || 03. 04. || Tretji kanu – Plovemo<br>Ana Soklič – Voda<br>'''Emkej – Oblast'''||'''Dua Lipa – Break My Heart'''<br>Levante – Tikibombom<br>Incubus – Our Love |- | 15. || 10. 04. || Mef in NOB – Preštej do 10<br>Haiku Garden – Rosetta (Izštekani)<br>'''Martín & Thomas March Collective – Moje napake (Na skrivaj)''' || '''Frank Ocean – Dear April'''<br>Alessia Cara – I Choose<br>Sam Hunt – Hard to Forget |- | 16. || 17. 04. ||'''Vazz – Jetnik uma'''<br>Sladica ft. Marina Martensson – I Would Do<br>Pavlov – Stolpi ||'''The Strokes – Brooklyn Bridge to Chorus'''<br>Black Pumas – Colors<br>Twenty One Pilots – Level of Concern |- | 17. || 24. 04. ||'''Neisha – Pismo papežu'''<br>Seven Days in May – Norway<br>Dovč & Gombač – V blazinah vonj ostal je tvojih las || Dixie Chicks – Gaslighter<br>Drake – Tootsie Slide<br>'''Fiona Apple – Drumset''' |- | 18. || 01. 05. || Kühlschrank – To ni tvoj svet<br>'''Generator – Sonce'''<br>Adrijana – Vsemirje ||'''The Rolling Stones – Living in a Ghost Town'''<br>Clueso – Tanzen<br>Evanescence – Wasted on You |- | 19. || 08. 05. || Društvo mrtvih pesnikov – Hello<br>'''Dan D – Ne naredi mi tega'''<br>Manu – Only Love ||'''The Killers – Fire in Bone'''<br>Chvrches – Forever<br>Moby ft. Apollo Jane – Too Much Change |- | 20. || 15. 05. ||'''Lumberjack – Krik svobode'''<br>Stray Train – Worked It Out Wrong<br>El Kachon – Mi nismo || Vianney – N'attendons pas<br>'''Ariana Grande & Justin Bieber – Stuck with U'''<br>Pocket Palma – Sjećanja |- | 21. || 22. 05. ||'''Hamo & Tribute2Love – Naprej (akustična)'''<br>Stalker – Ona<br>Paul Grem – Pot || Editors – From the Outside<br>'''Mumford & Sons – Forever (Garage version)'''<br>Volbeat – Leviathan |- | 22. || 29. 05. || Okustični in Jadranka Juras – Po tisti dolgi poti<br>Amaya – Trust Issues<br>'''Prismojeni profesorji bluesa – Slej al prej'''|| Biffy Clyro – Tiny Indoor Fireworks<br>Haim – Don't Wanna<br>'''The 1975 – If You're Too Shy (Let Me Know)''' |- | 23. || 05. 06. ||'''Jure Lesar – Parfum'''<br>By the Books ft. Lovro Ravbar – 24/7<br>T.M.S. Crew ft. Miha Zore – Kar seješ, to žanješ || Sam Smith & Demi Lovato – I'm Ready<br>'''Cigarettes After Sex – You're All I Want'''<br>Sia – Together |- | 24. || 12. 06. ||'''Rudi Bučar – Otroci tistega časa'''<br>Zala – Balance<br>Brest ft. Vesna Zornik – Japonski gozd || Jessie Ware – Save a Kiss<br>Jason Isbell and the 400 Unit – Only Children<br>'''Pearl Jam – Retrograde''' |- | 25. || 19. 06. || '''Batista Cadillac − Magnolije'''<br>freekind. – This Too Shall Pass<br>Imset – Lajf || '''Lennon Stella ft. Charlie Puth – Summer Feelings'''<br>Sigma ft. John Newman – High on You<br>Jake Bugg – Rabbit Hole |- | 26. || 26. 06. || K.A.T. – The Loop<br>'''Jacuzzy Krall & Monstrumental – Pozabu sm nate'''<br>Murat & Jose – Captamur (live) || Leon Bridges ft. Terrace Martin – Sweeter<br>Honne – No Song Without You<br>'''Surfaces ft. Elton John – Learn to Fly''' |- | 27. || 03. 07. || Los Ventilos – Spodaj zebe<br>'''Hauptman – Waste Time'''<br>Vlado Kreslin – Life Is Today || Aloe Blacc − My Way<br>'''Bob Dylan – Goodbye Jimmy Reed'''<br>Oh Wonder – Don't You Worry |- | 28. || 10. 07. || '''Boštjan Velkavrh − Virus na duši'''<br>zalagasper – Origami<br>Andraž Hribar – Da si še || '''CeeLo Green – For You'''<br>Blackpink – How You Like That<br>Glass Animals – Heat Waves |- | 29. || 17. 07. || '''Domen Don Holc & Thomas March Collective – Kam da dam <small>(Povej mi stvari)</small>'''<br>AKA Neomi – The View<br>Tretji kanu – Dežnik narobe || Juice Wrld ft. Marshmello – Come & Go<br>Levante – Sirene<br>'''Nothing But Thieves – Real Love Song''' |- | 30. || 24. 07. || '''Big Foot Mama – Nekaj je na njej'''<br>Bordo – Ghosts<br>Žiga Rustja – Pridi greva || Lianne La Havas – Can't Fight<br>'''The Rolling Stones – Criss Cross'''<br>Katy Perry – Smile |- | 31. || 31. 07. || Drago Mislej Mef & NOB – Bel papir<br>'''Multiversal ft. Jonathan Hoard – Back to You'''<br>Doša – Ne delam na pol || James Bay – Chew on My Heart<br>Kylie Minogue – Say Something<br>'''Maroon 5 – Nobody's Love''' |- | 32. || 07. 08. || Okttober – Obljube<br>Miró – Ne razumem<br>'''Babooni – Le spomin''' || Taylor Swift – Cardigan<br>Bad Bunny, Dua Lipa & Tainy – Un dia (One Day)<br>'''LP – The One That You Love''' |- | 33. || 14. 08. || Lara Love & Sky – Greva en gir<br>Younite – Dvajseta<br>'''Leonart – Do morjá''' || '''Billie Eilish – My Future'''<br>Tom Walker – Wait for You<br>Pretenders – I Didn't Know When to Stop |- | 34. || 21. 08. || Astrid in Avantgarden – Črno pero<br>Sladica ft. Ghet – Se smejim<br>'''Sara Lamprečnik – Čeprav te ni''' || Miley Cyrus – Midnight Sky<br>The Killers – My Own Soul's Warning<br>'''Alicia Keys ft. Khalid – So Done''' |- | 35. || 28. 08. || '''Manouche – Dejva'''<br>Grizl – Pod pritiskom<br>Gedore – Glej || The 1975 – Guys<br>'''Biffy Clyro – Space'''<br>LANY – you! |- | 36. || 04. 09. || '''Take Off – Nazaj v maj'''<br>Dagi – In srce spet poleti<br>Severa Gjurin – Sonce || '''London Grammar – Baby, It's You'''<br>BTS – Dynamite<br>Annalisa – Graffiti |- | 37. || 11. 09. || '''Klon – Iskra'''<br>Infected – Bejbi<br>Skeebeep – Kaktus || The Smashing Pumpkins – Cyr<br>The Struts ft. Robbie Williams – Strange Days<br>'''Deftones – Ohms''' |- | 38. || 18. 09. || Silence – Mladost<br>Andraž Hribar – Jaz se ne dam<br>'''Samantha Maya – Glas''' || Chris Stapleton – Starting Over<br>'''Tiziano Ferro – Rimmel'''<br>Finneas – What They'll Say About Us |- | 39. || 25. 09. || '''Scotch & Tomi M. – Bomo'''<br>Triiiple ft. Emkej & Neisha – Slika<br>Anomalo – Utrip || '''Bruce Springsteen – Letter to You'''<br>Celeste – Little Runaway<br>Billie Joe Armstrong – Kids in America |- | 40. || 02. 10. || '''Rudi Bučar – Kambjale so čase'''<br>Jadranka Juras – Tih deževen dan<br>Lombardo – Kriminal || '''Sam Smith − Diamonds'''<br>Marshmello & Demi Lovato – OK Not to Be OK<br>Gus Dapperton – Bluebird |- | 41. || 09. 10. || Mistermarsh – Malo znoriš<br>Tretji kanu – Čuvaji rek<br>'''2B – Čez telo''' || Fleet Foxes – Can I Believe You<br>'''Kylie Minogue – Magic'''<br>Royal Blood – Trouble's Coming |- | 42. || 16. 10. || Monolits – Daj mi zgodbo<br>'''Mi2 – Midva'''<br>[[Tschimy]] – Hera|| London Grammar – Californian Soil<br>'''AC/DC – Shot in the Dark'''<br>Snoh Aalegra – Dying 4 Your Love |- | 43. || 23. 10. || '''Koala Voice – Vertigo'''<br>Stalker ft. Cherie – Think It Over<br>KRT – Triler 7 || Lykke Li – Bron<br>Stevie Nicks – Show Them The Way<br>'''Tom Petty – Leave Virginia Alone''' |- | 44. || 30. 10. || '''Joker Out – Umazane misli'''<br>Orlek – Adijo, klape<br>Prismojeni profesorji bluesa – Prismojeni? || King Princess – Only Time Makes It Human<br>'''Harry Styles – Golden'''<br>Sharon Van Etten – Let Go |- | 45. || 06. 11. || '''Skova – Rap Michelangelo'''<br>Smaal Tokk – Nestwy<br>Vazz – Playboy || H.E.R. – Damage<br>Nothing but Thieves – Impossible<br>'''Ariana Grande – Positions''' |- | 46. || 13. 11. || Sladica ft. Urban Lutman – Manjkaš mi<br>'''Lumberjack – Disko ljubav'''<br>Okustični in Marko Črnčec – Zvezde || '''Gorillaz ft. Beck – The Walley of the Pagans'''<br>Dua Lipa ft. Angèle – Fever<br>Bring Me the Horizon – Teardrops |- | 47. || 20. 11. || Balladero – Drugačen svet<br>'''Vlado Kreslin – Tista zakartana ura'''<br>Big Foot Mama – Pot do sonca || Miley Cyrus ft. Stevie Nicks – Edge of Midnight<br>Ligabue – La ragazza dei tuoi sogni<br>'''Foo Fighters – Shame Shame''' |- | 48. || 27. 11. || Jure Lesar – Žeja<br>Anu – Priznajva si<br>'''Dagi in Luka Sešek – Jasno je nebo'''|| James Blake – The First Time Ever I Saw Your Face<br>'''Billie Eilish – Therefore I Am'''<br>The Weeknd – Save Your Tears |- | 49. || 04. 12. || '''Hamo & Tribute2Love – Srce ne more več'''<br>The Crossroads – Eye of Lie<br>Ekvorna – A vidš kar vidm || BTS – Life Goes On<br>Levante ft. Altarboy – Vertigine<br>'''Tame Impala – Why Won't They Talk to Me''' |- | 50. || 11. 12. || Leila Aleksandra – Kako dajati<br>'''Magnifico – Say No When You Gotta Say Yes'''<br>Zmelkoow – Veseli december || Phoebe Bridgers – Savior Complex<br>Tiziano Ferro – E ti vengo a cercare<br>'''Arlo Parks – Green Eyes''' |- | 51. || 18. 12. || Okttober – Majhne sledi<br>Taja – Ko rabiš<br>'''Los Ventilos – Hvala za ovce'''|| '''Taylor Swift – Willow'''<br>Chris Stapleton – Devil Always Made Me Think Twice<br>Shawn Mendes & Justin Bieber – Monster |- | 52. || 25. 12. || zalagasper – Sto idej<br>Okustični – Novoletna<br>'''Tretji kanu – Na tem mestu'''|| Ed Sheeran – Afterglow<br>'''Paul McCarney – Find My Way'''<br>Sam Smith – The Lighthouse Keeper |- | 53. || 31. 12.<br><small>(četrtek)</small> || Okttober – Obljube<br>'''Fed Horses – Zahodno dekle'''<br>Monolits – Daj mi zgodbo || Haim – The Steps<br>'''Chris Stapleton – Starting Over'''<br>Miley Cyrus – Midnight Sky |} ===2021=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 08. 01. || '''Batista Cadillac – Generacija neba'''<br>Bombyx Lori – Zaspiš<br>Happy Ol' McWeasel – Mickey Lad || '''Foo Fighters – No Son of Mine'''<br>Celeste – Love Is Back<br>Harry Styles – Treat People with Kindness |- | 2. || 15. 01. || Mrigo & Ghet ft. Mito – Bratu<br>'''Amaya – Goodbye'''<br>Gedore – S tabo || Ligabue & Elisa – Volente o nolente<br>'''Kings of Leon – The Bandit'''<br>London Grammar – Lose Your Head |- | 3. || 22. 01. || Vazz – Kaktus<br>Anu – Modre luči<br>'''Skova – Ahilova peta'''|| '''Lana Del Rey – Chemtrails Over the Country Club'''<br>Selena Gomez – De una vez<br>Olivia Rodrigo – Drivers License |- | 4. || 29. 01. || '''Alo!Stari – Vse bi dal'''<br>Vesna & Thomas March Collective – Vse stoji (Ne dojamem)<br>Simon Vadnjal – Kam || '''Bruce Springsteen – The Power of Prayer'''<br>Zucchero – Facile<br>Mogwai – Ritchie Sacramento |- | 5. || 05. 02. || Dagi & Monika Avsenik – Tisoč polnoči<br>'''Wckd Nation ft. Vazz – Come Over, Come By'''<br>Martins Martians – Prav naivno || Morcheeba – Sounds of Blue<br>'''Foo Fighters – Waiting on a War'''<br>Arlo Parks – Hope |- | 6. || 12. 02. || '''Emkej – Fokus'''<br>Pavlov – Odboj<br>Stalker x Ghet – Sam še mal || Celeste – Tonight Tonight<br>The Kolors – Mal di gola<br>'''H.E.R. – Fight for You''' |- | 7. || 19. 02. || '''Ember – Pepel'''<br>Amaya – Sleep Alone<br>Zmelkoow – Sendwitsch || '''Dua Lipa – We're Good'''<br>The Splitters – Barbara<br>Taylor Swift – Love Story (Taylor's Version) |- | 8. || 26. 02. || Itch – Teči<br>Jernej Zoran – All They Say, All They Do<br>'''Jure Lesar – Si kaj utrujena'''|| Gabby Barrett – I Hope<br>'''Kings of Leon – Echoing'''<br>Kelly Rowland – Flowers |- | 9. || 05. 03. || '''Dan D – Bits'''<br>Corti Collective – Stone Child<br>Manouche – Ma sej je vseen || Greta Van Fleet – Heat Above<br>Wolf Alice – The Last Man on Earth<br>'''AC/DC – Realize''' |- | 10. || 12. 03. || Sintropija – Jezdec<br>Lara Love & Sky – Himna<br>'''Hoffman – Moment''' || '''Bruno Mars & Anderson Paak – Leave the Door Open'''<br>Måneskin – Zitti e buoni<br>Leon Bridges & Keith Young – Like a Ship |- | 11. || 19. 03. || Tretji kanu – Daješ mi rože<br>'''Regen – Wine'''<br>Aleksandra Ilijevski – Ko imava sebe || Celeste – Hear My Voice<br>'''Kings of Leon – Stormy Weather'''<br>Madame – Voce |- | 12. || 26. 03. || '''Leopold I. – Povej'''<br>Boštjan Narat – Pusti kamne na tleh<br>Taja – Poglej me || London Grammar – How Does It Feel<br>Jacob Banks – Found<br>'''Lana Del Rey – White Dress''' |- | 13. || 02. 04. || Smaal Tokk – Bwgi pikoti<br>'''Koala Voice – Vukovi'''<br>Balladero – Najina || Miley Cyrus – Angels Like You<br>'''Imelda May – Made to Love'''<br>Demi Lovato – Dancing with the Devil |- | 14. || 09. 04. || Okustični – Moja mama<br>'''Mi2 – Joj, joj, joj'''<br>Roots in Session ft. Buda – Lockdown || '''Bruce Springsteen – I'll See You in My Dreams'''<br>Evanescence – Broken Pieces Shine<br>Ben Howard – What a Day |- | 15. || 16. 04. || Bo! – Mostovi<br>Eva Pavli – Mižim<br>'''Emkej – Dadbody'''|| Olivia Rodrigo – Deja Vu<br>'''Pink & Rag'n'Bone Man – Anywhere Away from Here'''<br>Kali Uchis – Telepatia |- | 16. || 23. 04. || Dagi ft. Žan Serčič – Daleč od srca<br>Hauptman – Sunlight<br>'''Maša ft. Klemen Kotar – Začuti'''|| '''Mick Jagger ft. Dave Grohl – Easy Sleazy'''<br>Jorja Smith – Addicted<br>Royal Blood – Limbo |- | 17. || 30. 04. || Bowrain ft. Lilly – While We Were Sleeping<br>'''Mrfy – Zaljubila'''<br>Hubert Hrbet – Se vrti || '''Foo Fighters – Chasing Birds'''<br>Weeknd ft. Ariana Grande – Save Your Tears<br>The Black Keys – Crawling Kingsnake |- | 18. || 07. 05. || zalagasper – xoxo<br>'''Klon – Dlan v dlan'''<br>2B – Pomiri me || Arlo Parks – Caroline<br>Lord Huron – Mine Forever<br>'''Billie Eilish – Your Power''' |- | 19. || 14. 05. || '''Martina – Svila'''<br>Hamo & Tribute2Love – Lažnivec<br>Neisha – Life je tvoj || Wolf Alice – Smile<br>'''Coldplay – Higher Power'''<br>Jessie Ware – Please |- | 20. || 21. 05. || '''Vazz & Manca Trampuš – Neskončno dolgi objemi'''<br>KingFoo – The Numbers R Weird<br>Kevin Koradin – Nekoč || '''Martin Garrix ft. Bono & The Edge – We Are the People'''<br>Gibonni – Kiša (Z'naab)<br>Doja Cat ft. SZA – Kiss Me More |- | 21. || 28. 05. || '''Leopold I. – Edino'''<br>Urban3some – So Long<br>Nipke – Kdaj bo hit || Lil Nas X – Sun Goes Down<br>BTS – Butter<br>'''Leon Bridges – Motorbike''' |- | 22. || 04. 06. || Jure Lesar – Prihajam domov<br>Ninette – Pusti mi<br>'''The Crossroads – Broken'''|| '''Twenty One Pilots – Shy Away'''<br>Olivia Rodrigo – Good 4 U<br>Manic Street Preachers – Orwellian |- | 23. || 11. 06. || Lamai – Tam me najdeš<br>XSKULL8 – Leaves Are Falling<br>'''Younite – Luči'''|| '''Billie Eilish – Lost Cause'''<br>Måneskin – Vent'anni<br>Pocket Palma – Zauvijek |- | 24. || 18. 06. || Amaya – Sanjam sama<br>'''Kokosy – Planeti se vrtijo'''<br>freekind. – Problems || John Mayer – Last Train Home<br>'''Dua Lipa – Love Again'''<br>Nothing But Thieves – Futureproof |- | 25. || 25. 06. || '''Vlado Kreslin in Kombinatke – Nocoj bomo mi prižgali dan'''<br>Legende – Zelena dežela<br>Katalena – Ah, le kaj ti povem || Lorde – Solar Power<br>'''Noel Gallagher's High Flying Birds – We're on Our Way Now'''<br>Chvrches ft. Robert Smith – How Not to Drown |- | 26. || 02. 07. || Tretji kanu – V mestu je vroče<br>'''Koala Voice – Spaghettification'''<br>Alenka Godec – Gremo na morje || Bastille – Distorted Light Beam<br>'''London Grammar – Lord, It's a Feeling'''<br>Ed Sheeran – Bad Habits |- | 27. || 09. 07. || '''Martin Martian ft. Neomi – Roadtrip'''<br>Balladero – Potujem<br>Ekvorna – Mi smo eno || Royal Blood – Oblivion<br>Miley Cyrus ft. Yo-Yo Ma, Chad Smith, Elton John etc. – Nothing Else Matters<br>'''Foo Fighters – Making a Fire (Mark Ronson Re-Version)''' |- | 28. || 16. 07. || '''Joker Out – A sem ti povedal'''<br>Zmelkoow – Zmagali smo<br>Alo!Stari – Kaj naj zaj nareim || '''Måneskin – Beggin''''<br>Big Red Machine & Taylor Swift – Renegade<br>AC/DC – Witch's Spell |- | 29. || 23. 07. || '''Fed Horses – Argentina'''<br>Big Foot Mama – Normalen (Akustika)<br>2B – V.I.L. || '''Billie Eilish – NDA'''<br>Pocket Palma – More<br>John Legend – Crowd Go Crazy |- | 30. || 30. 07. || Ina Shai – What Is<br>'''LMBJK – Dovoljene so vse stvari'''<br>By the Books – RunRun || BTS – Permission to Dance<br>'''Nina Nesbitt – Summer Fling'''<br>Sam Fender – Seventeen Going Under |- | 31. || 06. 08. || Leonart – Jezdim<br>Nipke – Kako se počutiš<br>'''Take Off – Črn ples'''|| Jungle ft. Bas – Romeo<br>'''Jack Savoretti – Too Much History'''<br>Post Malone – Motley Crew |- | 32. || 13. 08. || Sladica ft. Maya – Neki najlepšga<br>'''Andraž Hribar – Barčica'''<br>Corti Collective – Styx || '''Bruno Mars, Anderson Park, SilkSonic – Skate'''<br>Jungle – Truth<br>The Weeknd – Take My Breath |- | 33. || 20. 08. || '''Jet Black Diamonds – Retro anorak'''<br>Peron – Norcev čas<br>Krt – Človek spomina || '''The Killers – Quiet Town'''<br>Lizzo ft. Cardi B. – Rumors<br>Noel Gallagher's HFB – Flying on the Ground |- | 34. || 27. 08. || Hoffman – Dom najinih sanj<br>'''Čedahuči – Odprta knjiga'''<br>White Stain – Lačni || Lorde – Mood Ring<br>Jake Bugg – About Last Night<br>'''Wolf Alice – How Can I Make It OK''' |- | 35. || 03. 09. || Happy Ol' McWeasel – Ni predaje<br>Anu – Profite de la vie<br>'''Lim Smrad in Žila – Panksi iz Ljubljane'''|| Halsey – I'm Not a Woman, I'm a God<br>Rag'n'Bone Man – Alone<br>'''Billie Eilish – Happier Than Ever''' |- | 36. || 10. 09. || Ichisan – Gospa Jesen<br>'''Bo! – Dišiš po morju'''<br>Netbuse – Heavy || '''Chvrches – Good Girls'''<br>Charli XCX – Good Ones<br>Kacey Musgraves – Justified |- | 37. || 17. 09. || Jadranka Juras – Otroci noči<br>Mistermarsh – Udomačeni primati<br>'''Mrfy – Prjatučki'''|| Ed Sheeran – Shivers<br>Urban & 4 – Sama<br>'''Glass Animals – I Don't Wanna Talk (Just Wanna Dance)''' |- | 38. || 24. 09. || '''Sladica ft. Tokac – Dol'''<br>AKA Neomi – Self Service<br>Koala Voice – Postapokaliptični svet || '''Radiohead – If You Say the Word'''<br>Papa Roach – Kill the Noise<br>James Blake – Famous Last Words |- | 39. || 01. 10. || Žena – Gone<br>'''Neisha ft. Zoran Čalić – Le vkup'''<br>Skova – Kraj srečnega imena || Placebo – Beautiful James<br>'''Guns n' Roses – Hard Skool'''<br>The War on Drugs – I Don't Live Here Anymore |- | 40. || 08. 10. || '''Lamai – Kot čutim te jaz'''<br>Rok Predin – Malo pepela<br>2B – Vzemi me || '''Elton John & Stevie Wonder – Finish Line'''<br>White Lies – As I Try Not to Fall Apart<br>BTS & Coldplay – My Universe |- | 41. || 15. 10. || Katalena – Kamenkost<br>'''Sladica ft. Hauptman – Daydreamin' of Cali (Jernej Kržič rmx)'''<br>Killerface – Grem naprej || Lil Nas X – That's What I Want<br>Dave Gahan & Soulsavers – Metal Heart<br>'''Sam Fender – Spit of You''' |- | 42. || 22. 10. || Hamer – Po poti sonca<br>'''Gušti – Še je dobro'''<br>Jacuzzy Krall – Zdejvčaspogledamnazaj || Killers ft. Phoebe Bridgers – Runaway Horses<br>'''Adele – Easy on Me'''<br>Finneas – Love Is Pain |- | 43. || 29. 10. || Taja – Sledim sebi<br>Torul – Resonate<br>'''Leopold I. ft. Hauptman – Pleše po svoje'''|| Olivia Rodrigo – Traitor<br>'''Bryan Adams – So Happy It Hurts'''<br>Swedish House Mafia & The Weeknd – Moth to a Flame |- | 44. || 05. 11. || PTČ ft. Ezra – Čs<br>Simpatico – Spremembe<br>'''Dvajset Dvajset – Življenjska'''|| London Grammar – America<br>Ed Sheeran – Overpass Graffiti<br>'''Alicia Keys – Best of Me''' |- | 45. || 12. 11. || Tina Marinšek – Protistrup<br>freekind. – R.F.T.S.<br>'''Eva Pavli ft. Emkej – Juno'''|| '''Franz Ferdinand – Billy Goodbye'''<br>Stromae – Sante<br>Post Malone & The Weeknd – One Right Now |- | 46. || 19. 11. || '''Bort Ross – Demoni'''<br>Jon Vitezič – Utrip<br>Klon – Tvoja igra, tvoj moment || '''Taylor Swift – All Too Well (Taylor's Version)'''<br>Lorde – Hold No Grudge<br>Beyonce – Be Alive |- | 47. || 26. 11. || Jure Lesar – Malo po malo<br>'''Los Ventilos – Kaj bo prinesel ta večer'''<br>Silence – A Moment's Song || Arlo Parks – Too Good<br>'''Silk Sonic – Smokin' Out the Window'''<br>Rosalia & The Weeknd – La Fama |- | 48. || 03. 12. || Tretji kanu – Rio in Anu<br>Argo – Introspekcija<br>'''Pia Nina – Medey'''|| '''Nick Cave & Warren Ellis – We Are Not Alone'''<br>Self Esteem – I Do This All the Time<br>Eddie Vedder – The Haves |- | 49. || 10. 12. || '''Regen – California'''<br>Lusterdam – Barve premoga so njene oči<br>Younite – Pričakovanja || '''Foo Fighters – Love Dies Young'''<br>Phoebe Bridgers – Day After Tomorrow<br>White Lies – I Don't Want to Go to Mars |- | 50. || 17. 12. || Iztok Mlakar – Deadline Blues<br>'''Hamo & Tribute2Love – Vse lepo za vse'''<br>Bossa De Novo – Twist || Michael Bublé − The Christmas Sweater<br>Kelly Clarkson – Christmas Isn't Canceled (Just You)<br>'''Ed Sheeran & Elton John – Merry Christmas''' |- | 51. || 24. 12. || Bo! – A me čutiš<br>'''Jet Black Diamonds – Še zadnjič'''<br>Smaal Tokk – Za usje sam || Johnny Marr – Hideaway Girl<br>'''AC/DC – Throught the Mists of Time'''<br>Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators – The River Is Rising |- | 52. || 31. 12. || Ninette – Pusti mi<br>'''Balladero – Najina'''<br>Sladica ft. Maya – Neki najlepšga || Olivia Rodrigo – Drivers License<br>'''Greta Van Fleet – Heat Above'''<br>Halsey – I Am Not a Woman, I'm a God |} ===2022=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 07. 01. || Pavlov – Kormoran (Nisem moril)<br>Monolits – Prej in potem<br>'''Drill ft. Amaya – Mladi samo enkrat'''|| Wolf Alice – Delicious Things<br>The War on Drugs – Change<br>'''Joss Stone – Never Forget My Love''' |- | 2. || 14. 01. || '''Tabu – Zmaji'''<br>Hoffman – Preproste stvari<br>Chateau – Zvezde vedo || James Morrison – Don't Mess with Love<br>'''Adele – Oh My God'''<br>The Weeknd – Sacrifice |- | 3. || 21. 01. || King Foo – Vse je večno<br>Čedahuči – Dramilo (Zbudi me)<br>'''Before Time – Črne slike'''|| Stromae – L'enfer<br>'''Muse – Won't Stand Down'''<br>Beti – Bez ljubavi |- | 4. || 28. 01. || '''Lamai – Stopinje'''<br>Vazz – Luna<br>Koala Voice – Silly Plant || Gayle – ABCDEFU<br>Laura Pausini – Scatola<br>'''Lana Del Rey – Watercolor Eyes''' |- | 5. || 04. 02. || Silence – Vihar, vihar<br>'''Fat Butlers – Tukaj sva'''<br>Uroš Planinc Group – Najin dan || Tove Lo – How Long<br>Elisa – A tempo perso<br>'''George Ezra – Anyone for You''' |- | 6. || 11. 02. || '''Taja – Na novo'''<br>Suburbian – Tvoji lasje<br>De Liri – Visoko || '''Red Hot Chili Peppers – Black Summer'''<br>Holly Humberstone – London Is Lonely<br>Mahmood & Blanco – Brividi |- | 7. || 18. 02. || Kiwi Flash – Mafija (Skrivni posli)<br>'''Le Serpentine – Ostani'''<br>2B – Ko gledam || Arlo Parks – Softly<br>PVRIS – My Way<br>'''The Linda Lindas – Growing Up''' |- | 8. || 25. 02. || '''Plateau – Nič vedeti'''<br>Gušti ft. Leyre – Nova romantika<br>zalagasper – Love Letter || '''Bruno Mars, Anderson .Paak, Silk Sonic – Love's Train'''<br>Sharon Van Etten – Porta<br>Portugal. The Man – What, Me Worry? |- | 9. || 04. 03. || Marvin & Zarja – 100 strganih strun<br>'''Hamo & Tribute2Love – Zato ker je mraz'''<br>K.A.T. & Dacho – Ti || '''Florence & The Machine – King'''<br>Tears for Fears – Break the Man<br>Swedish House Mafia ft. Sting – Redlight |- | 10. || 11. 03. || Batista Cadillac – Mim pravil<br>'''Happy Ol' McWeasel – Last Good Chance'''<br>Zoran Predin – In jaz te bom žgečkal || Avril Lavigne ft. Blackbear – Love It When You Hate Me<br>'''Eddie Vedder – Brother the Cloud'''<br>Haim – Lost Track |- | 11. || 18. 03. || '''Hauptman – Sledim'''<br>Vlado Kreslin – Včeraj sem sanjal<br>Hoffman – Kdo si || Tove Styrke – Show Me Love<br>'''Stromae – Fils de joie'''<br>Dave – Starlight |- | 12. || 25. 03. || Paul Grem – Omama<br>'''AKA Neomi – Wedding Bouquet'''<br>Zmelkoow – Ke' mona || Arcade Fire – Afterlife<br>Elodie – Bagno a mezzanotte<br>'''Band of Horses – Warning Signs''' |- | 13. || 01. 04. || Bordo – Drevored<br>Bowrain & Brina – Čas je<br>'''Ember – Sam'''|| Muse – Compliance<br>Lykke Li – No Hotel<br>'''Placebo – Sad White Reggae''' |- | 14. || 08. 04. || Lara Love & Sky – O naju<br>zalagasper – oblike oblakov<br>'''Folk idoli – Moje srce'''|| Harry Styles – As It Was<br>Maren Morris – Humble Quest<br>'''Liam Gallagher – C'mon You Know''' |- | 15. || 15. 04. || Rok Predin – Zlata kravata<br>'''Joker Out – Barve oceana'''<br>Jacuzzy Krall – Eno le dva || '''Red Hot Chili Peppers – Not the One'''<br>Florence and the Machine – My Love<br>Foals – Looking High |- | 16. || 22. 04. || Čedahuči – Če kdo ve, kje je<br>Ditka – Cold Heart<br>'''Emkej – Ljujezen'''|| Keith Urban – Nightfalls<br>'''Interpol – Toni'''<br>The Weeknd – Out of Time |- | 17. || 29. 04. || Drevored – Favona<br>Masayah – Ni panike<br>'''MRFY – Angeli'''|| Imagine Dragons – Bones<br>'''Lizzo – About Damn Time'''<br>Shawn Mendes – When You're Gone |- | 18. || 06. 05. || Bo! – Iluzija<br>'''I.C.E. – Kar te dela živega'''<br>NoAir – Love Indifferent || Jack Harlow – First Class<br>'''Ed Sheeran – 2Step'''<br>Sigrid & Bring Me the Horizon – Bad Life |- | 19. || 13. 05. || '''Neisha – Dvigam jadra'''<br>AKA Neomi – Growing Old<br>Kevin Koradin & 2B – Še včeraj || Maro – Saudade, saudade<br>Arcade Fire – The Lightning I, II<br>'''Lady Gaga – Hold My Hand''' |- | 20. || 20. 05. || '''Tina Marinšek – Poveljnik'''<br>Jure Lesar – Gdč. Blond<br>Panda – Daj mi povej (Zguba) || Rammstein – Angst<br>'''Florence + The Machine – Free'''<br>Kendrick Lamar – The Heart Part 5 |- | 21. || 27. 05. || Nipke – Skp se mava dobr<br>Jet Black Diamonds – Večvredne romance<br>'''Hamo & Tribute2Love – Sončen dan'''|| Harry Styles – Late Night Talking<br>'''Diana Ross ft. Tame Impala – Turn Up the Sunshine'''<br>Post Malone ft. Roddy Ricch – Cooped Up |- | 22. || 03. 06. || '''Masharik – Stran od oči'''<br>freekind. – Visualize<br>Gušti – Nikomur ne poveš || Calvin Harris, Dua Lipa, Young Thug – Potion<br>Fabri Fibra, Colapesce, Dimartino – Propaganda<br>'''George Ezra – Green Green Grass''' |- | 23. || 10. 06. || Lamai – Mali strahovi<br>Drone Society – Ellie<br>'''Glač – Do naslednjič'''|| '''Muse – Will of the People'''<br>Jovanotti & Sixpm – I Love You Baby<br>Def Leppard – Kick |- | 24. || 17. 06. || The Margins – Barve<br>'''Mrfy – San Francisco'''<br>Dr Um & Mrigo ft. Semo – Ne pozabi || Lorde – Secrets from a Girl (Who's Seen It All)<br>Paolo Nutini – Through the Echoes<br>'''Red Hot Chili Peppers – Nerve Flip''' |- | 25. || 24. 06. || Haiku Garden – Levitate<br>Samantha Maya – Adrenalin<br>'''Leopold I. – Kinderšpil'''|| Foals – 2001<br>'''Eminem ft. Ceelo Green – The King and I'''<br>Drake – Falling Back |- | 26. || 01. 07. || Simpatico – Mona<br>Lusterdam – Pikice<br>'''Alo!Stari – Prie tako leto'''|| Beyoncé – Break My Soul<br>'''Pixies – There's a Moon On'''<br>Kacey Musgraves – Can't Help Falling in Love |- | 27. || 08. 07. || Avtomobili – Pridi na obalo<br>'''Balladero – Marelice'''<br>Dimek in Davor Klarić & Aleksandra Ilijevski – Saj si moja || '''Taylor Swift – Carolina'''<br>Bilderbuch – Baby, dass du es weißt<br>Francesca Michielin – Bonsoir |- | 28. || 15. 07. || '''Ana Pupedan – Življenja čaše'''<br>King Foo – Sometimes I Talk with Myself<br>Ghet x Stalker – Z bloka hit || King Princess – Change the Locks<br>'''James Bay – Save Your Love'''<br>Pale Waves – Jealousy |- | 29. || 22. 07. || '''3:rma – Country Club at Five'''<br>Eva Pavli – Tuki zdej<br>Regen – Youth || The 1975 – Part of the Band<br>'''Gorillaz ft. Thundercat – Cracker Island''' <br>Lola Marsh – Love Me on the Phone |- | 30. || 29. 07. || Futurski – Hoarder misli<br>'''Manca Berlec – Morje'''<br>Pliš – Pistacija || Lizzo – 2 Be Loved (Am I Ready)<br>Maggie Rogers – Horses<br>'''Pink – Irrelevant''' |- | 31. || 05. 08. || Domen Don Holc – Tak je tak bo<br>Tschimy ft. LAV – Molokai<br>'''Hoffman – Um moje drugo je srce'''|| Jack White – A Tip from You to Me<br>'''Billie Eilish – TV'''<br>Marcus Mumford – Grace |- | 32. || 12. 08. || '''Tretji kanu – Na zadnji julijski dan'''<br>Peron – Prepih<br>NoAir – Rather || Calvin Harris ft. Normani, Tinashe & Offset – New to You<br>The Killers – Boy<br>'''Robbie Williams – Lost''' |- | 33. || 19. 08. || '''Drago Mislej Mef in NOB – Sputnik'''<br>Astrid – Hey, Julie<br>Bas in Glas – Politični (u)boj || '''The 1975 – Happiness'''<br>Jamie T. – The Old Style Raiders<br>Years & Years – American Boy |- | 34. || 26. 08. || Haiku Garden – Loose Contacts<br>'''Jet Black Diamonds – Daj le daj'''<br>YamYam ft. Gaia – Paranoia || '''Paolo Nutini – Radio'''<br>Aitch, Ed Sheeran – My G<br>Lauv – Stranger |- | 35. || 02. 09. || Taja – Čutim ritem<br>'''Joker Out – Katrina'''<br>Plateau – Neimenovana || The National ft. Bon Iver – Weird Goodbyes<br>Dove Cameron – Breakfast<br>'''Elton John & Britney Spears – Hold Me Closer''' |- | 36. || 09. 09. || Fed Horses – Ljubezen<br>SBO ft. Anja Rupel – Salem<br>'''LUMA – Love Again'''|| '''Arctic Monkeys – There's Better Be a Mirrorball'''<br>Muse – You Make Me Feel Like It's Halloween<br>Youngblud – Tissues |- | 37. || 16. 09. || I.C.E. – Nepopisan list<br>'''AKA Neomi – Nočna zver'''<br>Kühlschrank – V maju || Lewis Capaldi – Forget Me<br>'''Tiziano Ferro – La vita splendida'''<br>Suede – She Still Leads Me |- | 38. || 23. 09. || Bordo – Nebo<br>'''Đoko – Blok 22'''<br>Avtomobili – Dovoli da || Blackpink – Shut Down<br>'''Miksu / Macloud & makko – Nachts wach'''<br>Rina Sawayama – Hold the Girl |- | 39. || 30. 09. || '''MRFY – Tobogan'''<br>Anika Horvat – Vse bo še dobro<br>freekind. – Happiness || Sam Smith ft. Kim Petras – Unholy<br>Joy Oladokun – Purple Haze<br>'''Red Hot Chili Peppers – Eddie''' |- | 40. || 07. 10. || BO! – Vseeno<br>'''Miha Koren ft. Hamo – Song za dobro jutro'''<br>Plateau – Nova koža || '''Bruce Springsteen – Do I Love You (Indeed I Do)'''<br>The Smashing Pumpkins – Beguiled<br>The 1975 – I'm in Love with You |- | 41. || 14. 10. || '''Batista Cadillac – Svet se podira vase'''<br>Kingreen – Spet<br>Not Exactly Lost – Mala okna || Christine and the Queens – rien dire<br>'''Arctic Monkeys – Body Paint'''<br>Vianney ft. Ed Sheeran – Call on Me |- | 42. || 21. 10. || Alo!Stari x Emkej − Nea guši<br>Samantha Maya − Yin & Yang<br>'''Ice on Fire − Zadnji ples'''|| blink-182 − Edging<br>Fedez ft. Salmo − Viola<br>'''Queen − Face It Alone''' |- | 43. || 28. 10. || Klon − Nazaj<br>'''Drill − Po dežju'''<br>Maja Založnik − Orion || Taylor Swift − Anti-Hero<br>'''Bruce Springsteen − Nightshift'''<br>Annalisa − Bellissima |- | 44. || 04. 11. || '''Masayah – Baby'''<br>Društvo mrtvih pesnikov in Corcoras – Mraz<br>Zmelkoow – Ko bom prišel spet nazaj || Rihanna – Lift Me Up<br>Kendrick Lamar ft. Blxst & Amanda Reifer – Die Hard<br>'''Adele – I Drink Wine''' |- | 45. || 11. 11. || Vazz – Gotan Project<br>Neisha – Manjkaš mi<br>'''Kokosy – Lana ne'''|| Harry Styles – Music for a Sushi Restaurant<br>Pink – Never Gonna Not Dance Again<br>'''Gorillaz – Baby Queen''' |- | 46. || 18. 11. || '''Emkej – Trezn'''<br>Evol Ai – Rutina<br>Silence – Dead Man || Steve Lacy – Bad Habit<br>'''Wet Leg – Chaise Longue'''<br>Phoenix – After Midnight |- | 47. || 25. 11. || Posebni Gostje in Čedahuči − Sam greva!<br>MEF & Narodnoosvobodilni Bend − Kot se zdi<br>'''Lumberjack − Nisem isti'''|| '''Paolo Nutini − Acid Eyes'''<br><small>Bruno Mars, Anderson .Paak, Silk Sonic w/ Thundercat & Bootsy − After Last Night</small><br>Kaiser Chiefs − How 2 Dance |- | 48. || 02. 12. || Balladero – Toplo<br>Lara Love & Sky – Nisva za skupi<br>'''Paul Grem – Hladen dan'''|| '''Metallica – Lux Æterna'''<br>Phoebe Bridgers – So Much Wine<br>Röyksopp ft. Susanne Sundfør – Stay Awhile |- | 49. || 09. 12. || Lusterdam − Suši<br>'''Hauptman − Če bi vedel'''<br>Big Foot Mama − November (v živo Stožice) || Lewis Capaldi − Pointless<br>Jovanotti − Se lo senti lo sai<br>'''Bruce Springsteen − Turn Back the Hands of Time''' |- | 50. || 16. 12. || AMAYA − Rdeče<br>'''Jure Lesar − Center'''<br>freekind. − Good Vibrations || SZA − Nobody Gets Me<br>Elodie − Ok. Respira<br>'''Dove Cameron − Girl Like Me''' |- | 51. || 23. 12. || Before Time – Omni<br>Fed Horses – Dež je za novo leto<br>'''Plateau – Levi govorijo'''|| '''Lana Del Rey – Did You Know That There's a Tunnel Under Ocean Blvd'''<br>Måneskin – La fine<br>The Weeknd – Nothing Is Lost (You Give Me Strength) |- | 52. || 30. 12. || Masayah – Ni panike<br>'''Posebni gostje in Čedahuči – Sam greva!'''<br>Vazz – Gotan Project || '''Harry Styles – As It Was'''<br>Taylor Swift – Anti-Hero<br>Paolo Nutini – Through the Echoes |} ===2023=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 06. 01. || Joker Out – Novi val<br>'''Funk Fact – Takes Time'''<br>Žigan Krajnčan – Žar ljubezni || Pale Waves – Clean<br>'''RAYE, 070 Shake – Escapism.'''<br>The 1975 – About You |- | 13. 01. || Maša ft. Klemen Kotar – Ona<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Pusti mi prižgano luč'''<br>Dora Tomori – new religion || Maggie Rogers – Shatter<br>'''U2 – Pride (In the Name of Love) <small>[Songs of Surrender]</small>'''<br>Sugababes – Today |- | 20. 01. || AKA Neomi – Bakhantka<br>Zmelkoow – Sonja se sanka<br>'''I.C.E. – Flow'''|| '''Miley Cyrus – Flowers'''<br>Taylor Swift – Lavender Haze<br>Elle King – Tulsa |- | 27. 01. || '''LPS – Osem korakov'''<br>Veronika Nikolovska – Easy<br>KRT – 2020 || '''Iggy Pop – Strung Out Johnny'''<br>Sans Soucis – All Over This Party<br>Ed Sheeran – F64 |- | 03. 02. || '''Martin Martian – Sonce'''<br>Tokac & Emanuela – Ne odhajaj<br>The Crossroads – My Love || Gorillaz ft. Adeleye Omotayo – Silent Running<br>'''Sam Smith – I'm Not Here to Make Friends'''<br>Black Honey – Heavy |- | 10. 02. || '''Hauptman ft. Iza – Bliže'''<br>Kiwi Flash – Care sam<br>Itch – Just Don't Let Me Down || '''Zaz – De couleurs vives'''<br>Arlo Parks – Weightless<br>Rosalía – LLYLM |- | 17. 02. || Anomalo – Jutro brez vonja<br>Mate Bro – Lo fi jutro<br>'''Taja – Za trenutek'''|| '''Depeche Mode – Ghosts Again'''<br>Marco Mengoni – Due vite<br>Metro Boomin, The Weeknd, 21 Savage – Creepin' |- | 24. 02. || Vazz – Hrbtenica<br>'''KOKOSY – Lukatova mami'''<br>Leopold I. – Čizi || '''Lizzo ft. SZA – Special'''<br>Lazza – Cenere<br>Beyoncé – Cuff It (Wetter Remix) |- | 03. 03. || Neisha ft. Matevž Šalehar - Hamo – Res je čudno<br>'''2B – Do 5. dimenzije'''<br>Vlado Kreslin – Skači Marko || The Weeknd & Ariana Grande – Die for You (Remix)<br>'''Linkin Park – Lost'''<br>Alfa – Le cose in comune |- | 10. 03. || Fed Horses – MLAD<br>'''Nipke – Tvoja revolucija'''<br>Zoran Predin – Moja prva molitev || '''P!NK – When I Get There'''<br>Arctic Monkeys – Sculptures of Anything Goes<br>Niall Horan – Heaven |- | 17. 03. || '''Smetnaki – Hotel mama'''<br>Mi2 – Le zaspi<br>Lumberjack – Usodna || '''RAYE – Ice Cream Man.'''<br>The National – New Order T-Shirt<br>CHVRCHES – Over |- | 24. 03. || Anja Pavlin & Robert Likar − Meni<br>'''Happy Ol' McWeasel − 100 Years'''<br>Drevored − Lovim mladost nazaj || Florence + The Machine − Just a Girl<br>Miley Cyrus − River<br>'''Larkin Poe − Bad Spell''' |- | 31. 03. || '''Batista Cadillac ft. Amaya − Pust me do besede'''<br>The Margins − Krasni nori svet<br>Dare Kaurič & Davor Gobac − Muzika za ples || '''Lana Del Rey − The Grants'''<br>Peter Fox − Vergessen wie<br>Christine and the Queens − To Be Honest |- | 07. 04. || '''<small>Thomas March & Vsemirje Collective – Povej, kaj misliš (tišina mi je prenaglas)</small>'''<br>Alo!Stari – Preživeli smo še eno noč<br>Domen Don Holc – Lucy & Molly || Rina Sawayama – Eye for an Eye<br>'''Madame – Quanto forte ti pensavo'''<br>Paolo Nutini – Shine a Light |- | 14. 04. || Hauptman − Lejla<br>Andraž Hribar − Daleč stran<br>'''Fat Butlers − Vsak trenutek'''|| boygenius – Not Strong Enough<br>'''Gorillaz ft. Stevie Nicks − Oil'''<br>Drake − Search & Rescue |- | 21. 04. || '''Folk idoli − Slepa ulica 2'''<br>freekind. − Bright Light<br>Tschimy − Perje || Daisy Jones & The Six − Let Me Down Easy<br>'''Greta Van Fleet − Meeting the Master'''<br>ROSALÍA & Rauw Alejandro − BESO |- | 28. 04. || '''larao − no rules'''<br>Mate Bro − Preblizu pleševa<br>Hoffman − Ptice sanj || Nothing But Thieves − Welcome to the DCC<br>Post Malone − Chemical<br>'''Tash Sultana − James Dean''' |- | 05. 05. || Masayah − Zavedno<br>Pavlov − V ustih bleda<br>'''AKA Neomi ft. Aleksandra Ilijevski − Vesolje'''|| The National ft. Taylor Swift − The Alcott<br>'''Foo Fighters − Rescued'''<br>Ed Sheeran − Boat |- | 12. 05. || '''Joker Out – Carpe Diem'''<br>Leila Aleksandra – Rajske ptice<br>Avtomobili – Zato ti želim || Harry Styles – Satellite<br>Grupo Frontera x Bad Bunny – un x100to<br>'''Rita Ora ft. Fatboy Slim – Praising You''' |- | 19. 05. || Nenad Kriljiv – Ne glej me<br>Tretji kanu – Naj me odnesejo<br>'''Revolucija volkov – Bodete kot trni'''|| '''Käärijä – Cha Cha Cha'''<br>Jorja Smith – Little Things<br>Chet Faker – Something Like This |- | 26. 05. || Ezra – Lik!<br>Dora Tomori – Mosquito Bite<br>'''Jet Black Diamonds – Strah me je'''|| Blur – The Narcissist<br>'''Lana Del Rey – Say Yes to Heaven'''<br>Depeche Mode – Wagging Tongue |- | 02. 06. || EET − Moja igra<br>'''Ana Soklič − Bohinian Girl, Bohemian Woman'''<br>Gušti − Kanarčki in orli || Hozier − Francesca<br>'''Marco Mengoni, Elodie − Pazza musica'''<br>Noel Gallagher's High Flying Birds − Council Skies |- | 09. 06. || '''Tabu − Vsak dan'''<br>Mistermarsh − Umetnost lahke gravitacije<br>Šank Rock − Se še spomniš || Taylor Swift ft. Ice Spice − Karma<br>'''Royal Blood − Mountains at Midnight'''<br>Dua Lipa − Dance the Night |- | 16. 06. || Zadnji na spisku – Spremembe<br>I.C.E. – A še verjamemo<br>'''Lumberjack – Sam'''|| Arlo Parks – Devotion<br>Miranda Lambert ft. Leon Bridges – If You Were Mine<br>'''Sam Smith, Madonna – VULGAR''' |- | 23. 06. || '''KOKOSY − Marija'''<br>Plateau − Najdem te še kdaj<br>Nick Thermal − Superstar || '''Miley Cyrus − Jaded'''<br>Greta Van Fleet − Farewell for Now<br>Bastille ft. Ella Eyre − No Angels |- | 30. 06. || Borghesia – Ni upanja, ni strahu (Trg svobode mix)<br>freekind. – Found Love<br>'''Lamai – Če bila bi ti'''|| LANY – Love at First Fight<br>Fedez, Annalisa, Articolo 31 – Disco paradise<br>'''Foo Fighters – Show Me How''' |- | 07. 07. || '''Stalker − Volare'''<br>Andraž Hribar − Prvi ples<br>RANR − french love connection || Olivia Rodrigo − vampire<br>Dolly Parton ft. Rob Halford − Bygones<br>'''Queens of the Stone Age − Emotion Sickness''' |- | 14. 07. || '''Blaž Mencinger – Teci, teci, teci'''<br>Koala Voice – The Bigger the City<br>Lean Kozlar Luigi – Nedelja zjutraj || Bully – All I Do<br>'''Gabriels – Glory'''<br>Luke Combs – Fast Car |- | 21. 07. || 2nite − Ni mi več žou<br>MRFY − Najlepše bitje<br>'''Taja − Po stranpoteh'''|| '''The 1975 − Looking for Somebody (To Love)'''<br>Crystal Fighters − Manifest<br>Post Malone − Overdrive |- | 28. 07. || Bad Lori – happysad<br>'''Ember – Cukr'''<br>Špela Cesar – Te mam || '''Chris Stapleton – White Horse'''<br>Elle Coves – Summer<br>Jacob Collier – WELLLL |- | 04. 08. || UM − Pot<br>GossipRadio − Won't Be Fine<br>'''PTČ − SNAPBACK'''|| Harry Styles − Daylight<br>'''Billie Eilish − What Was I Made For?'''<br>Blur − Barbaric |- | 11. 08. || '''Imset – Bel vohun'''<br>ZHA – Midva<br>Zadnji na spisku – Novi cajti || '''Taylor Swift – I Can See You (Taylor's Version)'''<br>Greta Van Fleet – The Falling Sky<br>Jorja Smith – GO GO GO |- | 18. 08. || '''Petsto metrov – Dobro jutro'''<br>Blu.sine – Spet<br>EZRA – LMK || '''Foo Fighters – Under You'''<br>Post Malone – Mourning<br>The Linda Lindas – Resolution/Revolution |- | 25. 08. || Đoko – Puli<br>'''Fat Butlers – Kot je nekoč bilo'''<br>Neon Jupiter – Zvezdni prah || '''Olivia Rodrigo – bad idea right?'''<br>Baba Yaga – Baterije<br>Hozier ft. Brandi Carlile – Damage Gets Done |- | 01. 09. || '''Tschimy – Dialog'''<br>Torul – We Don't Care<br>Boštjan Meh – Ogenj || The Killers – Your Side of Town<br>'''The Kolors – Italodisco'''<br>Guns N' Roses – Perhaps |- | 08. 09. || No Offence! − Male zmage<br>'''Jet Black Diamonds − Pridni fantje'''<br>Demm − Mislim pač, okej? || Miley Cyrus − Used to Be Young<br>'''The Rolling Stones − Angry'''<br>Holly Humberstone − Antichrist |- | 15. 09. || RANR − Dolgo ne<br>'''Jon Vitezič − Vesolje za dva'''<br>Sedem dni v maju − Jeans in Puloverka || Timbaland, Nelly Furtado, Justin Timberlake − Keep Going Up<br>'''Duran Duran − Danse Macabre'''<br>Kylie Minogue − Tension |- | 22. 09. || N3 − Sédè<br>Lara Love & Sky − Anima<br>'''Le Serpentine − Nov začetek'''|| '''Royal Blood − Shiner in the Dark'''<br>boygenius − $20<br>The Struts − Rockstar |- | 29. 09. || Siddharta – Prepovedana<br>'''Kiwi Flash ft. UM – 080'''<br>Grizl – Nauči se pasti || '''Depeche Mode – My Favourite Stranger'''<br>Negramaro, Fabri Fibra – Fino al giorno nuovo<br>Róisín Murphy – CooCool |- | 06. 10. || Vlado Kreslin – S tabo je izi (Americana)<br>'''LPS – Insomnia'''<br>Laibach ft. Donna Marina Martersson – The Engine of Survival || '''U2 – Atomic City'''<br>Troye Sivan – Got Me Started<br>Bruce Springsteen & Patti Scialfa – Addicted to Romance |- | 13. 10. || '''Regen – Rada znala bi plesati'''<br>Joker Out – Sunny Side of London<br>zalagasper – Morski psi || Doja Cat – Paint the Town Red<br>'''<small>The Rolling Stones ft. Lady Gaga, Stevie Wonder – Sweet Sound of Heaven</small>'''<br>Rick Astley – Never Gonna Stop |- | 20. 10. || '''Plateau – Dens!'''<br>King Foo – Once & Forever<br>GLAČ – Poizkus št. 2 || '''Blink-182 – One More Time'''<br>Baba Yaga – Alergija<br>Black Pumas – More Than a Love Song |- | 27. 10. || Tschimy – Polikarbonat<br>Koala Voice – Late for the Party<br>'''Jure Lesar – Poglej ven, poglej'''|| The Vaccines – Heartbreak Kid<br>Olivia Rodrigo – get him back!<br>'''The Libertines – Run Run Run''' |- | 03. 11. || '''Bort Ross – K tebi odpeljem svoje srce'''<br>AKA Neomi – Tenis<br>Krt – Komu je mar || Duran Duran ft. Victoria DeAngelis – Psycho Killer<br>'''Taylor Swift – "Slut!" (Taylor's Version)'''<br>Lenny Kravitz – TK421 |- | 10. 11. || '''Masharik – Brat moj'''<br>Leonart – Imam vse<br>Tretji kanu – Ali čutiš || UMI – why dont we go<br>'''The Beatles – Now and Then'''<br>Q – Changes |- | 17. 11. || '''Alo!Stari x Naja – Glavno, da midva sma skup'''<br>Bilbi – Dolge luči<br>Rok Predin – Vrtiljak || '''Green Day – Look Ma, No Brains!'''<br>Dua Lipa – Houdini<br>Zach Bryan ft. Kacey Musgraves – I Remember |- | 24. 11. || 2B – Vredno Hollywooda<br>Liamere – Settle Down<br>'''Zgrešeni primeri – Karkoli'''|| Chris Stapleton – South Dakota'''<br>Måneskin – VALENTINE'''<br>MGMT – Mother Nature |- | 01. 12. || Lumberjack − Bela laž<br>'''Romachild − Matador'''<br>Imset − Prepad || Gossip − Crazy Again<br>'''Suede − The Sadness in You, the Sadness in Me'''<br>Paloma Faith − Bad Woman |- | 08. 12. || MAYA – Vse kar maš<br>'''Fed Horses – 0.. s teboj'''<br>I.C.E. – Vikend || Jacob Collier – Witness Me<br>Fizz – Close One<br>'''Frank Carter & The Rattlesnakes – Brambles''' |- | 15. 12. || Domen Don Holc – Najeta pištola<br>Masaž – Kardio<br>'''Kokosy – Mislim nate'''|| '''Alicia Keys – Lifeline'''<br>Sidecars – Hasta que cierro los ojos<br>Charli XCX & Sam Smith – In the City |- | 22. 12. || Mate Bro – Tista<br>Happy Ol' McWeasel – Somewhere<br>'''Eni od sedmih milijard – Film za nedolžne'''|| Jorja Smith – Stay Another Day<br>'''Noah Kahan – Stick Season'''<br>Jimmy Fallon & Meghan Trainor – Wrap Me Up |- | 29. 12. || '''Hauptman − Lejla'''<br>Masayah − Zavedno<br>Tschimy − Polikarbonat || '''Gorillaz ft. Adeleye Omotayo − Silent Running'''<br>Marco Mengoni − Due vite<br>The National ft. Taylor Swift − The Alcott |} ===2024=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 05. 01. || EET – Med odmevi<br>Siddharta – 1Minuta<br>'''Demm – Spet sem si zaspal'''|| The Vaccines – Lunar Eclipse<br>'''Taylor Swift – Is It Over Now? (Taylor's Version)'''<br>CCOSMO – Tauchen |- | 12. 01. || '''Leopold I. – Tista zakartana ura'''<br>Jet Black Diamonds – Belo sonce<br>MRFY – RonRon || Sabrina Carpenter – Feather<br>'''The Killers – Spirit'''<br>Ilsey – No California |- | 19. 01. || ZHA – Sam zdej<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Ideje boga'''<br>Thomas March & Vincere Collective – Padam || '''Lewis Capaldi – Strangers'''<br>Liam Gallagher & John Squire – Just Another Rainbow<br>Troye Sivan – One of Your Girls |- | 26. 01. || Kavč – Usedi se z mano<br>Generator – Sentish<br>'''Ice on Fire – 2024'''|| Sheryl Crow – Evolution<br>'''The Black Keys – Beautiful People (Stay High)'''<br>Ariana Grande – yes, and? |- | 02. 02. || Jure Lesar – Zanimivo je<br>freekind. – Made It<br>'''Leonart – Sanjam te'''|| '''Norah Jones – Running'''<br>IDLES – Gift Horse<br>Kali Uchis, Peso Pluma – Igual que un ángel |- | 09. 02. || '''AKA Neomi – Vroča kopel'''<br>Masharik – Otroci cvetja<br>Čedahuči – Medved (Ne grem nazaj) || Justin Timberlake – Selfish<br>'''Billy Joel – Turn the Lights Back On'''<br>Nothing But Thieves – Oh No :: He Said What? |- | 16. 02. || '''LPS – Počakaj me'''<br>Eightbomb – Gone in 60 seconds<br>Stella – Zločinec || Geolier – I p' me, tu p' te<br>The Last Dinner Party – The Feminine Urge<br>'''Mahmood – Tuta Gold''' |- | 23. 02. || '''Plateau – Reka'''<br>Samo Sam – Super fant<br>Anika Horvat – Zvezda || Kacey Musgraves – Deeper Well<br>'''Dua Lipa – Training Season'''<br>Beyoncé – Texas Hold 'Em |- | 01. 03. || '''Skova in Skovani – Mestne luči'''<br>Joker Out – Everybody's Waiting<br>Koala Voice – Tebe imam rajši od drugih || Kings of Leon – Mustang<br>Kaiser Chiefs – Beautiful Girl<br>'''Pearl Jam – Dark Matter''' |- | 08. 03. || '''Harpier – Ne pusti'''<br>Vazz – Ljubljana podtalno<br>Bilbi – Starši || Djo – End of Beginning<br>SZA – Saturn<br>'''Twenty One Pilots – Overcompensate''' |- | 15. 03. || Lara Baruca – Ko hodiš nad oblaki<br>Kikcs – Okostnjaki<br>'''Stari pes – Moja'''|| Teddy Swims – Lose Control<br>'''Nick Cave & The Bad Seeds – Wild God'''<br>Ye, Ty Dolla $ign – Carnival |- | 22. 03. || '''Niet – Tema rjove skozi mesto'''<br>Alo!Stari – Spali bomo te ko bomo mrtvi<br>Zmelkoow – Še dobro || Justin Timberlake – No Angels<br>'''Mew – Posatenebre'''<br>Zayn – What I Am |- | 29. 03. || Koala Voice – Vest<br>Romachild – Vzem si ga<br>'''Fed Horses – Tudi to je življenje'''|| '''Olivia Rodrigo – Obsessed'''<br>Hozier – Too Sweet<br>Lizzy McAlpine – I Guess |- | 05. 04. || EMBER – Katarza<br>'''Maša in Klemen – Včasih'''<br>Big Foot Mama – Obseden z njo || '''Beyonce & Miley Cyrus – II Most Wanted'''<br>Geolier & Ultimo – L'ultima poesia<br>Moby & Lady Blackbird – Dark Days |- | 12. 04. || 2B – Pustolovsko srce<br>Žile – Rečem kar mislm<br>'''BOOOM! – Avantura'''|| Glass Animals – Creatures in Heaven<br>Future, Metro Boomin, Kendrick Lamar – Like That<br>'''Benson Boone – Cry''' |- | 19. 04. || Vesna – Čisto počasi<br>'''Jet Black Diamonds – Vlak'''<br>Regen – Suburbia || Kings of Leon – Split Screen<br>'''Dua Lipa – Illusion'''<br>The Black Keys – On the Game |- | 26. 04. || Plateau – Mali princ<br>KiNG FOO – Something to Remember<br>'''AKA Neomi ft. Štras – Težišče'''|| Vampire Weekend – Mary Boone<br>'''Taylor Swift ft. Post Malone – Fortnight'''<br>Teddy Swims – The Door |- | 03. 05. || '''Babooni ft. Jena – Enkrat bo v redu'''<br>Maja Keuc – Labirint<br>Jure Lesar in Krila ptice – Lep dan || Cigarettes After Sex – Dark Vacay<br>bnkr44, Pino D'Angiò – Ma che idea<br>'''Pearl Jam – Wreckage''' |- | 10. 05. || '''Lara Baruca – Nabiram zvezde'''<br>Kiwi Flash – Spušča se sonce<br>Tin Božič – Kruh in mortadela || The Last Dinner Party – Sinner<br>'''Dua Lipa – These Walls'''<br>Sabrina Carpenter – Espresso |- | 17. 05. || Yoko Nono – Se ti zdi?<br>Masharik – Skupaj<br>'''Harpier – Grem nazaj'''|| '''Kings of Leon – Nowhere to Run'''<br>Carbonne – Imagine<br>Post Malone ft. Morgan Wallen – I Had Some Help |- | 24. 05. || '''Hamo & Tribute 2 Love – Mali mož (Čao sonce)'''<br>Kokosy – Srce<br>Društvo mrtvih pesnikov – X sonca || '''Billie Eilish – Lunch'''<br>La Rappresentante di Lista – Paradiso<br>Noah Kahan, Post Malone – Dial Drunk |- | 31. 05. || Masayah – Cigaret<br>'''Cona40 – SmPlanet'''<br>Maja Keuc – Mavrične oči || Twenty One Pilots – The Craving<br>'''The Kolors – Karma'''<br>Rag'n'Bone Man – What Do You Believe In? |- | 07. 06. || Buržuazija – Hint<br>Boštjan Dermol – Sonce<br>'''Liquid Gasoline – Neznan'''|| Eminem – Houdini<br>'''Lenny Kravitz – Paralyzed'''<br>Foster the People – Lost in Space |- | 14. 06. || Ichisan – Vertigo<br>Gušti – Nehati ne nehati<br>'''Kontradikshn – Vesolje posodil kolegu'''|| '''Billie Eilish – Chihiro'''<br>Meduza, OneRepublic, Leony – Fire<br>Cigarettes After Sex – Baby Blue Movie |- | 21. 06. || '''Ember – Enosmerna'''<br>Gramatik ft. Eric Krasno & Nigel Hall – Queen<br>Eva Pavli ft. Majlo 27 – S tabo || Miley Cyrus – Psycho Killer<br>'''The Offspring – Make It All Right'''<br>Tananai, Annalisa – Storie brevi |- | 28. 06. || Vazz – 24<br>'''Koala Voice – Sonce pomaranča'''<br>2nite – Tebi bi pel || Sabrina Carpenter – Please Please Please<br>'''Laura Pausini – Il primo passo sulla lunat'''<br>Fontaines D.C. – Favourite |- | 05. 07. || '''Leopold I. – Skada'''<br>Prismojeni profesorji bluesa – Devil Got Me Shakin'<br>Romachild – Ujemi dan || Kings of Leon – Actual Daydream<br>'''Coldplay – feelslikeimfallinginlove'''<br>Travis – Bus |- | 12. 07. || '''Herkylees – Woki Toky'''<br>Martin Martian ft. Fed Horses – Ljubezen je<br>Siddharta – Satelita || '''Pet Shop Boys – A New Bohemia'''<br>Bnkr44 – Estate 80<br>Kasabian – Darkest Lullaby |- | 19. 07. || Hauptman – Jutro<br>Tinkara Kovač & Tokac – Love song 2024<br>'''Yoko Nono – Kim'''|| Childish Gambino – Lithonia<br>Baba Yaga – Piroman<br>'''Zach Bryan – 28''' |- | 26. 07. || Emkej ft. Žan Videc – Predober<br>'''Maja Keuc – Zmaji'''<br>Tretji kanu – Daj mi en poljub || Quavo & Lana Del Rey – Tough<br>'''Deep Purple – Lazy Sod'''<br>Angelina Mango ft. Marco Mengoni – Uguale a me |- | 02. 08. || The Margins – Mali planeti<br>Astrid & The Scandals – Release Me<br>'''Kavč – Komaj čakam da zaspiš'''|| Post Malone ft. Luke Combs – Guy for That<br>'''Billie Eilish – Birds of a Feather'''<br>James Bay ft. The Lumineers & Noah Kahan – Up All Night |- | 09. 08. || Žan Videc – Neznano<br>'''Jet Black Diamonds – Sladki problemi'''<br>Anika Horvat & Lara Baruca – Danes je vse || '''Teddy Swims – Apple Juice'''<br>Khalid – Heatstroke<br>Shaboozey – A Bar Song (Tipsy) |- | 16. 08. || '''LPS – Nekaj novega'''<br>Zgrešeni primeri – Vse bi dal<br>Blaž Mencinger – Kako naj ti povem? || Jack White – That's How I'm Feeling<br>Maggie Rogers – The Kill<br>'''The Killers – Bright Lights''' |- | 23. 08. || Smaal Tokk – Gdw je Ferdo?<br>'''Tina Marinšek – Umazane posode'''<br>KOMPARA – Gori nebo, ti plešeš z mano || '''Lady Gaga, Bruno Mars – Die with a Smile'''<br>Snow Patrol – All<br>Chappell Roan – Good Luck, Babe! |- | 30. 08. || '''Nipke – Igrišča ne damo'''<br>Regen – Hollywood Love<br>Natriletno kolobarjenje s praho – Eno na sto || Hozier – Nobody's Soldier<br>'''Taylor Swift – I Can Do It with a Broken Heart'''<br>Benson Boone – Pretty Slowly |- | 06. 09. || '''Žena – Vidm te'''<br>Bowrain – Hit the Bottom<br>MRFY – palipali || '''Blink-182 – All in My Head'''<br>Bruce Springsteen – She Don't Love Me Now<br>Zedd ft. John Mayer – Automatic Yes |- | 13. 09. || Vazz – Navaden dan<br>Jure Lesar in Krila ptice – Zmagovalec<br>'''Emkej – Sama'''|| Finneas – For Cryin' Out Loud!<br>Sabrina Carpenter – Taste<br>'''Linkin Park – The Emptiness Machine''' |- | 20. 09. || '''Buržuazija – Paris'''<br>Čedahuči – Ogenj zagori, ko dva sta si nasproti<br>Đoko – Prozori || '''Sting – I Wrote Your Name (Upon My Heart)'''<br>Jungle – Let's Go Back<br>Nick Cave & The Bad Seeds – Song of the Lake |- | 27. 09. || Romachild – Dvigni glas<br>'''Masharik – Na dnu morja'''<br>Kontradikshn – Sladkamala || '''The Weeknd – Dancing in the Flames'''<br>Diodato – Molto amore<br>Leon Bridges – Laredo |- | 04. 10. || '''Neisha – Visoko'''<br>Drevored – Gibam se<br>Tinkara Kovač – Predzadnja laž || '''The Cure – Alone'''<br>Larkin Poe – If God Is a Woman<br>Franz Ferdinand – Audacious |- | 11. 10. || Mef – Ne bom ti pisal pesmi<br>'''Siddharta – Mir'''<br>Haiku Garden – Kahuka || Kylie Minogue – Lights Camera Action<br>Pinguini Tattici Nucleari – Romantico ma muori<br>'''U2 – Country Mile''' |- | 18. 10. || Koala Voice – Kam gre sreča<br>Liquid Gasoline – Utrip<br>'''MRFY – Tonemo'''|| The Linda Lindas – All in My Head<br>Cesare Cremonini – Ora che non ho più te<br>'''Teddy Swims – Bad Dreams''' |- | 25. 10. || '''RANR – Nič ni za zmeraj'''<br>Vlado Kreslin ft. Leopold I. – Moja draga se rada slika<br>Demm – Ti pa misliš, da je smešno || Rosé & Bruno Mars – Apt.<br>'''The Offspring – Ok, But This Is the Last Time'''<br>Bon Iver – S P E Y S I D E |- | 01. 11. || '''Tina Marinšek – Preden bo prepozno'''<br>Blu.sine – Biti sonce<br>Blaž Mencinger – Ti si sreča || Billie Eilish – Wildflower<br>Tananai – Ragni<br>'''The Cure – A Fragile Thing''' |- | 08. 11. || Jet Black Diamonds – 4 od 10<br>'''Plateau – Žalostno dekle'''<br>2B – Slaba ideja || Gigi Perez – Sailor Song<br>Shawn Mendes – Heart of Gold<br>'''Gracie Abrams – That's So True''' |- | 15. 11. || Emkej – Marleybor<br>zalagasper – Med in mleko<br>'''Mi2 – Hin'''|| Sade Adu – Young Lion<br>'''Lenny Kravitz – Honey'''<br>Lady Blackbird – Like a Woman |- | 22. 11. || '''Zgrešeni primeri – Še en dan'''<br>Joker Out – Stephanie<br>Monolits – Naj bo lepo || Sam Fender – People Watching<br>'''Linkin Park – Two Faced'''<br>Inhaler – Your House |- | 29. 11. || Delta Riff – Duhovi<br>Jure Lesar in Krila ptice – Prej al slej<br>'''Ember – Razgaljena'''|| Lulu Gainsbourg – Turbulences<br>'''The Amazons – Pitch Black'''<br>LiK – Krevet |- | 06. 12. || '''Avtomobili – Potujemo'''<br>Hauptman – Če bi vedel (Izštekani)<br>Cona40 – Chilly || '''Sabrina Carpenter – Bed Chem'''<br>Stromae, Pomme – Ma meilleure ennemie<br>Maggie Rogers – In the Living Room |- | 13. 12. || '''Yoko Nono – Tvoj kreten'''<br>Čao Portorož – Slovenec<br>Društvo mrtvih pesnikov – Vojno se igrava || ROSÉ – Number One Girl<br>'''Zucchero – Amor che muovi il Sole'''<br>Kendrick Lamar – Not Like Us |- | 20. 12. || '''Romachild ft. Tomi M. – Otroka v dežju'''<br>Liamere – Prospects<br>King Foo – Nov nor čas || Leon Bridges – That's What I Love<br>Elodie, Tiziano Ferro – Feeling<br>'''The Wombats – Sorry I'm Late, I Didn't Want to Come''' |- | 27. 12. || Bordo – Dokler se svet ne zdani<br>'''Lara Baruca – Padava'''<br>Vlado Kreslin – Kdo bo šel || '''Michael Kiwanuka – The Rest of Me'''<br>RAYE – Oscar Winning Tears<br>James Bay – Hope |} ===2025=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 03. 01. || '''Vazz – Ljubljana podtalno'''<br>Koala Voice – Tebe imam rajši od drugih<br>Kokosy – Srce || '''Billie Eilish – Wildflower'''<br>Sam Fender – People Watching<br>ROSÉ & Bruno Mars – APT. |- | 10. 01. || Dacho – Bulevar<br>'''Niet & Vijolice – V bližini ljudi'''<br>2Brothers & The Others – Kaj pa če || Kendrick Lamar & SZA – Luther<br>'''Timothée Chalamet – Like a Rolling Stone'''<br>Franz Ferdinand – Night or Day |- | 17. 01. || Natriletno kolobarjenje s praho – Ne bom te več<br>'''Krshkopoljac – Hej, hej'''<br>Lim smrad in žila – Isti || Doechii – Denial Is a River<br>'''Lola Young – Messy'''<br>SZA – BMF |- | 24. 01. || '''Plateau – Ti bi še naprej'''<br>Dora Tomori – Far from Apathetic<br>Telegram – Tvoje barve || '''Mumford & Sons – Rushmere'''<br>Chappell Roan – Pink Pony Club<br>Damiano David – Born with a Broken Heart |- | 31. 01. || Mate Bro – Preblizu pleševa (Iturk Simbolika rmx)<br>Laibach – I Want to Know What Love Is<br>'''Jet Black Diamonds – Valovi (Live from Kino Šiška)'''|| Mac Miller – Funny Papers<br>Abraham Alexander & Adrian Quesada – Like a Bird<br>'''The Cure – All I Ever Am''' |- | 07. 02. || Cherry Flavoured – Obraz<br>Generator – Jasno je nebo<br>'''EET – Kar se ne pove'''|| Kacey Musgraves – The Architect<br>'''Jovanotti – Fuorionda'''<br>Sam Fender – Arm's Length |- | 14. 02. || Big Foot Mama – Adijo metulji<br>Astrid & The Scandals – Touché<br>'''Kontradikshn – Večna'''|| The Weeknd – Open Hearts<br>'''James Bay ft. Jon Batiste – Sunshine in the Room'''<br>Inhaler – A Question of You |- | 21. 02. || '''Jon Vitezič – Vse ti dam'''<br>3:rma ft. Merrick Winter – Serenades<br>Leopold I. – Srebrne niti || '''Lady Gaga – Abracadabra'''<br>The Black Keys – The Night Before<br>Lisa ft. Doja Cat & Raye – Born Again |- | 28. 02. || '''Harpier – Počakaj me'''<br>July Jones – New Religion<br>Mrfy – Helo || '''Vendredi sur Mer – Tout résonne'''<br>Zartmann – Tau mich auf<br>Marracash – Gli sbandati hanno perso |- | 07. 03. || Gušti – Ljubezen osvobaja<br>Borna Turner – Same besede<br>'''Elvis Jackson – Do It Again'''|| Karla Sofía Gascón & Zoe Saldaña – El Mal<br>'''<small>Selena Gomez, benny blanco, Gracie Abrams – Call Me When You Break Up</small>'''<br>Olly – Balorda nostalgia |- | 14. 03. || '''Ari – Ne vračaj se'''<br>Emkej ft. Oto Pestner – Hladn<br>Mi2 – Mokra radost || Doechii – Anxiety<br>'''The Weeknd, Justice – Wake Me Up'''<br>Lizzo – Love in Real Life |- | 21. 03. || '''Mrfy – Goff'''<br>Ranr – I Swear<br>Krshkopoljac – Berlin || '''Jennie & Dua Lipa – Handlebars'''<br>Bishop Briggs – Woman Is King<br>Haim – Relationships |- | 28. 03. || Tabu – O teh stvareh<br>'''Cona40 – Ona'''<br>Anika Horvat – Rožnata očala || Chappell Roan – The Giver<br>Coma_Cose – Posti vuoti<br>'''Bryan Adams – Make Up Your Mind''' |- | 04. 04. || Romachild – Vse gre v eno<br>'''Masharik – Tujec'''<br>Kühlschrank – Skozi čas || The Black Keys – Babygirl<br>'''Mumford & Sons – Caroline'''<br>Stereophonics – Seems Like You Don't Know Me |- | 11. 04. || Čao Portorož – Tu tu tu tu tu tu tu<br>'''Haiku Garden ft. Malidah – 300.000'''<br>Christine – Angel || '''Miley Cyrus – End of the World'''<br>Sam Fender – Something Heavy<br>Elton John & Brandi Carlile – Little Richard's Bible |- | 18. 04. || '''Yoko Nono – Ne kliči'''<br>Tina Marinšek ft. Dora Tomori – Ljubezen<br>Plateau – Love don't mean a thing || Ed Sheeran – Azizam<br>The Marías – Back to Me<br>'''Bruce Springsteen – Rain in the River''' |- | 25. 04. || '''Leopold I. – Škrt'''<br>Jure Lesar in Krila ptice – Na drugi strani<br>Telegram – V prepolni sobi || Lana Del Rey – Henry, Come On<br>'''Green Day – Smash It Like Belushi'''<br>Bon Iver – There's a Rhythmn |- | 02. 05. || '''Kokosy – Ljubezen oveni'''<br>Stalker – Sonce<br>Ezra – Nerabm besed || Pulp – Spike Island<br>'''Lorde – What Was That'''<br>Garbage – There's No Future in Optimism |- | 09. 05. || '''Zgrešeni primeri – Tisti dan'''<br>Ranr – Sončne oči<br>Cherry Flavoured – Tebe ni in mene ni || '''Benson Boone – Mystical Magical'''<br>Pinguini Tattici Nucleari ft. Max Pezzali – Bottiglie Vuote<br>Myles Smith – My First Heartbreak |- | 16. 05. || '''Tabu – Bonbon'''<br>Before Time – Zate<br>Dear Annie – Red Dress || Arcade Fire – Year of the Snake<br>'''Skunk Anansie – Animal'''<br>Ed Sheeran – Old Phone |- | 23. 05. || Rudi Bučar – Lačn bluz<br>Neisha – Nama besede so čist odveč<br>'''Joker Out – Muzika za decu'''|| '''Lola Young – One Thing'''<br>Laufey – Tough Luck<br>Cmat – Running/Planning |- | 30. 05. || Lusterdam ft. Rebeka Kopčič – Sva ležala<br>Superhuman Goats – Jadram<br>'''Klon – Nič ni tako, kakor se zdi!'''|| '''Pearl Jam – Future Days'''<br>Nina Chuba – Unsicher<br>Robbie Williams ft. Tony Iommi – Rocket |- | 06. 06. || '''Delta Riff – Razpad srca'''<br>Peter Lovšin – Marš za mir<br>Cosmo Daivat – Moher || Miley Cyrus – Easy Lover<br>'''Alfa ft. Manu Chao – A me mi piace'''<br>Lorde – Man of the Year |- | 13. 06. || '''Generator – Kej si'''<br>Christine – SSA<br><small>YDAVID ft. AKA Neomi – Nihil Semper Floret (Nihče za vedno ne cveti)</small>|| '''The Black Keys – No Rain, No Flowers'''<br>Levante – Maimai<br>Teddy Swims – God Went Crazy |- | 20. 06. || Rok Predin – Gremo po gobe<br>'''Maša in Klemen – Oprosti'''<br>Hamo & Tribute 2 Love – Ej ĐPT dej mi povej || Sabrina Carpenter – Manchild<br>'''Ed Sheeran – Sapphire'''<br>Little Simz – Young |- | 27. 06. || '''Emkej – Potrebn'''<br>Klemen – Is Anybody Out There?<br>Jure Lesar – Dokler ne pride noč || '''Mark Ronson, Raye – Suzanne'''<br>Lykke Li – Into My Arms<br>Leon Bridges – Hold On |- | 04. 07. || Vazz ft. Manca Trampuš & Laren Polič Zdravič – Mozaik<br>Drill – Gladiator<br>'''Harpier – 2000 let'''|| Sam Fender ft. Olivia Dean – Rein Me In<br>Blanco – Maledetta rabbia<br>'''Biffy Clyro – A Little Love''' |- | 11. 07. || Tinkara Kovač & Uroš Cingesar – Ni ga več časa<br>Zha – Če bila bi ti<br>'''Ranr – Ne reci'''|| Haim – All Over Me<br>Frah Quintale – Lampo<br>'''Benson Boone – Mr. Electric Blue''' |- | 18. 07. || '''Kokosy – Js & Irena'''<br>The Margins – Preludij<br>Babooni – A bo vedno vse lepo? || Muse – Unravelling<br>'''Jovanotti – Occhi a cuore'''<br>Twenty One Pilots – The Contract |- | 25. 07. || '''Slon in Sadež – Krk, Malinska'''<br>Hauptman ft. Alja – Close my eyes<br>Leonart – Ne sprašuj zakaj || YUNGBLUD – Ghosts<br>'''Lorde – Shapeshifter'''<br>Lewis Capaldi – Survive |- | 01. 08. || Regen – Jaz in ti<br>'''Jon Vitezič – Padava'''<br>Jet Black Diamonds – Kje ste vsi? || '''Olivia Dean – Nice to Each Other'''<br>Nine Inch Nails – As Alive as You Need Me to Be<br>sombr – Undressed |- | 08. 08. || '''Kompara – Romantik'''<br>Masayah – Comme ci comme ça<br>Mehanika – Komedija || '''Chappell Roan – The Subway'''<br>Renee Rapp – Mad<br>Hayley Williams – Glum |- | 15. 08. || '''LPS – Perry'''<br>Šesti – Zmeden<br>Liquid Gasoline – Strah || Wolf Alice – The Sofa<br>'''Robbie Williams – Spies'''<br>Bleu Soleil ft. Luiza – Soleil Blue |- | 22. 08. || Siddharta – Na nebu<br>Here and Everywhere – Seeker of the Source<br>'''Ember – 6. štuk'''|| Giveon – Rather Be<br>Dani Fernández – Me has invitado a bailar<br>'''Ed Sheeran – A Little More''' |- | 29. 08. || '''Romachild – Lepo za umret'''<br>Martina et al. – Impostor<br>Kavč – Prstan zlat || '''Kings of Leon ft. Zach Bryan – We're Onto Something'''<br>Cmat – Euro-Country<br>Royel Otis – Say Something |- | 05. 09. || '''EarlGrey – Ne konča'''<br>Rudi Bučar – Kamen, trn in brin<br>Enjoy Your Privacy – Ujetnik || Florence + The Machine – Everybody Scream<br>'''Eros Ramazzotti – Il mio giorno preferito'''<br>Deftones – Infinite Source |- | 12. 09. || '''Haiku Garden – Leta 8 2'''<br>Mi2 – Padajo<br>HeiAn – What Do You Have to Save? || '''Lola Young – D£aler'''<br>Annalisa ft. Marco Mengoni – Piazza San Marco<br>Balu Brigada – Politix |- | 19. 09. || '''Zadnji na spisku – Demokracija'''<br>Big Foot Mama – Dež bo spral<br>No Offence! – Eko (2025) || '''Lady Gaga – The Dead Dance'''<br>Tame Impala – Loser<br>Sabrina Carpenter – Tears |- | 26. 09. || Moikka – Na robu misli<br>Peter Lovšin – Ni mi dost<br>'''Kokosy – Ljudje'''|| Twenty One Pilots – City Walls<br>'''Olly, Juli – Questa domenica'''<br>Cardi B ft. Kehlani – Safe |- | 03. 10. || Zha – Sonce sije<br>'''Đoko – Vse ok'''<br>Bainfreeze Lemonade – Baby Blue || Tiziano Ferro – Cuore Rotto<br>'''Gorillaz ft. Sparks – The Happy Dictator'''<br>Lola Tuduri – Personaje secundario |- | 10. 10. || Glač – Kdaj pač ne rata<br>'''Mrfy – Venera'''<br>Demm – Glup in mlad || Taylor Swift - The Fate of Ophelia<br>'''Flavio – Ando despistado'''<br>Olivia Dean – Man I Need |- | 17. 10. || '''Ranr – Vedno'''<br>2B – Več tvojih slik<br>Long Dumb Voices ft. Manca Trampuš – Smeti || '''Mariah Carey ft. Anderson Paak – Play This Song'''<br>Giorgia – Golpe<br>David Guetta, Teddy Swims, Tones and I – Gone Gone Gone |- | 24. 10. || 2nite – Kam si odšla?<br>Veronika Strnad – Maske<br>'''Magnifico – Hišica'''|| '''Sam Fender & Elton John – Talk to You'''<br>Chrissie Hynde & K.D. Lang – Me & Mrs Jones<br>Lewis Capaldi – Almost |- | 31. 10. || Pia Nina – Okamenim<br>'''Batista Cadillac – Vse imam'''<br>Prismojeni profesorji bluesa – Walk This Road Alone || '''Brandi Carlile – Human'''<br>Bon Iver, Haim – Tie You Down<br>Mumford & Sons, Hozier – Rubber Band Man |- | 07. 11. || '''Telegram – Čez sto let'''<br>Pavel Panon – Pleše v sanjah<br>Sanpark – Dokler diham || Rachel Chinouriri, Sombr – All I Ever Asked<br>Bresh – Dai che fai<br>'''Foo Fighters – Asking for a Friend''' |- | 14. 11. || '''Jure Lesar – Preden greš'''<br>Zmelkoow – Sempre Sergio<br>Kevin Koradin – Hrup || '''Florence + The Machine – Buckle'''<br>Zoë Më – Clair de Lune<br>Lily Allen – Sleepwalking |- | 21. 11. || '''Generator – Iluzija'''<br>Hauptman – Tree on the Hill<br>Joker Out – Supersonic || '''Depeche Mode – In the End'''<br>Hayley Williams – Showbiz<br>Gorillaz ft. Idles – The God of Lying |- | 28. 11. || '''Hamo & Tribute 2 Love – S tabo je lepo'''<br>Šesti – Dlan<br>Cherry Flavoured – Povej naglas || Charlie XCX – Chains of Love<br>Robyn – Dopamine<br>'''Raye – Where Is My Husband''' |- | 05. 12. || '''Harpier – Vprašam'''<br>Niowt – Pentimento<br>Alo!Stari – 18 || Levante – Niente da dire<br>'''Aerosmith, Yungblud – Wild Woman'''<br>Jazzu – Baltos pelėdos |- | 12. 12. || Liquid Gasoline – Ni prostora<br>Emkej – Tečn<br>'''Delta Riff – Jutro'''|| Sam Fender – I'm Always on Stage<br>Rosalía – La Perla<br>'''Guns N' Roses – Nothin'''' |- | 19. 12. || '''Maja Keuc – Mavrične oči (acoustic LIVE)'''<br>Dan D – Kje si ti?<br>Neisha – Ti nisi ti || Kylie Minogue – Office Party<br>Tommaso Paradiso – Forse<br>'''Bryan Adams & Friends – California Christmas''' |- | 26. 12. || '''Generator – Jasno je nebo'''<br>2B – Več tvojih slik<br>Tina Marinšek – Ljubezen || Chappell Roan – The Giver<br>'''Sam Fender ft. Olivia Dean – Rein Me In'''<br>Little Simz – Young |} ===2026=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 02. 01. || '''Leopold I. – Mej se rad'''<br>Taddei – Tisti moment<br>Patetico – Leze mi ljubezen v srce || Taylor Swift – Opalite<br>'''Hayley Williams – Good Ol' Days'''<br>Sabrina Carpenter – Such a Funny Way |- | 09. 01. || Helena Blagne ft. Mrfy – Dež<br>'''Before Time – Mali problemi'''<br>Žan Videc – Zbudijo se spomini || '''Fatboy Slim & The Rolling Stones – Satisfaction Skank'''<br>Jovanotti & Friends – So solo che la vita<br>Three Days Grace – Kill Me Fast |- | 16. 01. || '''EMBER – London'''<br>Dora Tomori – None of It<br>Okttober – Zadnje sonce || '''Olivia Dean – Baby Steps'''<br>Wet Leg – pokemon<br>Robyn – Talk to Me |- | 23. 01. || JahMoodOnJe Collective – Morje Adriansko<br>'''Masharik ft. Bojan Cvjetićanin – Tujec'''<br>Ezra – Svetloba || '''Bruno Mars – I Just Might'''<br>Lia Kali & Kany Garcia – Huir<br>Mumford & Sons – The Banjo Song |- | 30. 01. || '''Jure Lesar – Naj dela vsak kar hoče'''<br>Kokosy – Meteorit<br>Šank Rock – Nisi kriva ti || '''Harry Styles – Aperture'''<br>Arlo Parks – 2Sided<br>Stephen Sanchez – Sweet Love |- | 06. 02. || '''Le Serpentine – Tja v novi svet'''<br>Generator – Ni<br>Zha – Sanjala, skupaj sva || '''Arctic Monkeys – Opening Night'''<br>Bad Bunny – DtMF<br>Noah Kahan – The Great Divide |- | 13. 02. || '''Zmelkoow – Realni svet'''<br>Sanpark – Vem, da mam prav<br>Eva Hren – Ker si || Papa Roach – Wake Up Calling<br>'''Laura Pausini & Achille Lauro – 16 Marzo'''<br>Gorillaz <small>ft. Bizarrap, Kara Jackson, Anoushka Shankar</small> – Orange County |- | 20. 02. || '''Mi2 – Kaj bi ti govoril, Ivan'''<br>Cherry Flavoured – Iz ust do ust<br>Tschimy ft. KiKi – Ruševine || '''Lola Young – Post Sex Clarity'''<br>REMI – Kradljivci<br>sombr – Homewrecker |- | 27. 02. || '''Batista Cadillac – Georgia (K tebi domov)'''<br>Laibach ft. Wiyaala – Allgorhythm<br>No Offence! – Krasni novi skret || '''The Black Keys – You Got to Lose'''<br>Charlie XCX - Always Everywhere<br>Geolier & Pino Daniele – Tutto è possibile |- | 06. 03. || Koala Voice – Admiral<br>Zoran Predin Bend – Obe roki na volan<br>'''Klon – Kdo?'''|| '''U2 – Song of the Future'''<br>Ditonellapiaga – Che fastidio!<br>Bruno Mars – Risk It All |- | 13. 03. || MRFY – Usi tako<br>'''Before Time – Vse kar smo'''<br>Big Foot Mama – Dež bo spral (Klasika iz Cankarja) || Harry Styles – American Girls<br>RAYE – Nightingale Lane.<br>'''Robbie Williams – All My Life''' |- | 20. 03. || Zina – Večna uganka<br>Recycleman – Desno levo<br>'''Kavč & Caro Mio – Princ'''|| Kacey Musgraves – Dry Spell<br>'''Thirty Seconds to Mars – Over My Head'''<br>Beabadoobee ft. The Marías – All I Did Was Dream of You |- | 27. 03. || Liquid Gasoline – Kdo naredil ti bo dan?<br>Gušti – Saudade (Moje in tvoje)<br>'''Jet Black Diamonds – Ljubljena'''|| Michael Stipe & Andrew Watt – I Played the Fool<br>'''Eros Ramazzotti, Max Pezzali – Come nei film'''<br>Jack Harlow – Trade Places |- | 03. 04. || Martina et al. – Tebi<br>EET – Prazen<br>'''RANR – The Farther the Better''' || Alessia Cara, Norah Jones – I'm in Trouble<br>'''Bruce Springsteen – A Rainy Night in Soho'''<br>Taylor Swift – Elizabeth Taylor |- | 10. 04. || '''Plateau – Prava magija'''<br>Masayah – Design<br>Laibach ft. Wiyaala – Musick || Muse – Be with You<br>Raye – I Know You're Hurting<br>'''U2 – In a Life''' |- | 17. 04. || Neisha – Najdi me<br>'''Ðoko – Zauvijek'''<br>Cosmo Daivat – Zvezde padajo || '''Lady Gaga, Doechii – Runway'''<br>Tiziano Ferro, Georgia – Superstar<br>Teddy Swims – Mr. Know It All |- | 24. 04. || '''Alo!Stari – Piki aja'''<br>Thomas March & H2O Collective – Zvezda<br>Máire – Reci mi zaka(j) || '''The Strokes – Going Shopping'''<br>The Kolors – Rolling Stones<br>Ella Langley – Choosin' Texas |- | 01. 05. || Koala Voice – Nč ne rabm<br>'''Prismojeni profesorji bluesa – Hit the Town'''<br>Hamo & Tribute2Love – Muzika za ples || '''Massive Attack & Tom Waits – Boots on the Ground'''<br>Madonna – I Feel So Free<br>Prince – With This Tear |- | 08. 05. || Rok Gril – Zaj te vijim<br>'''larao – trouble'''<br>Romachild – Kjer se rojeva dan || Beck – Ride Lonesome<br>Bella Kay – Promise?<br>'''Foo Fighters – Window''' |- | 15. 05. || '''2B – Pesem tebi'''<br>Okttober – Obrni stran<br>No Offence! – Pandora || Olivia Rodrigo – Drop Dead<br>'''The Rolling Stones – In the Stars'''<br>Madame, Marracash – Volevo capire |- | 22. 05. || Alter Ace – Julija<br>Vlado Kreslin – Herman in moj oče<br>'''Yoko Nono – Ne povej'''|| '''Tame Impala, Jennie – Dracula'''<br>Harry Styles – Dance No More<br>Madonna & Sabrina Carpenter – Bring Your Love |- | 29. 05. || Máire – Ostajam<br>'''Maša in Klemen – Brejkap song'''<br>Ranr – Ti si sve || '''Cigarettes After Sex – Twizzler'''<br>Gracie Abrams – Hit the Wall<br>Giveon – Jezebel |- | 05. 06. || Ursula Luthar – Kjer naju ne najdejo<br>Joker Out – Odsevi sonca<br>'''Leyre – Strong Enough'''|| '''Paul McCartney – Come Inside'''<br>Shinedown – Young Again<br>Tom Morello ft. Serj Tankian & Roman Morello – Adjourn It |- | 12. 06. || Okustični – Včasih<br>Eva Hren – Diham<br>'''Bad Lori ft. Laibach – It Could Be Worse'''|| Lola Young – From Down Here<br>Role Model – High Hopes 3000<br>'''Lizzo – Happy 2 Be''' |- | 19. 06. || Demm – Btw, sploh nisem mel nobene rože<br>'''Batista Cadillac – Nehal sem iskat'''<br>Klon – Filozofi || '''Olivia Rodrigo – Stupid Song'''<br>Taylor Swift – I Knew It, I Knew You<br>Ariana Grande – Hate That I Made You Love Me |- | 26. 06. || '''Talia – Neki je med nama'''<br>Harpier – Mir<br>Eva Pavli ft. Ezra – Zakaj? || Noah Kahan – Doors<br>'''Jovanotti & Alfa – Buon vento'''<br>Jalen Ngonda – Burning Temptation |- | 03. 07. || Flora & Thomas March Collective – Vse o nama<br>'''Masharik – Vonj po tistem lepem'''<br>Niowt – Scarlet Letter || CMAT – When a Good Man Cries<br>'''Jack White – Dollar Bill'''<br>Chaka Khan & Snoop Dogg – Boogies in My Soul |- | 10. 07. || Fed Horses – Plus minus<br>'''Alo!Stari – Kreten'''<br>Mef in Marina Martensson – Drugačna je le noč || sombr – My Body Isn't Ready<br>'''Gracie Abrams – Look at My Life'''<br>Sam Smith – My Guy |- | 17. 07. || '''AKA Neomi – Kapitanka'''<br>Nina Strnad – Zaupanje<br>Boštjan Pertinač & Lara Baruca – Sito let || '''The Rolling Stones – Jealous Lover'''<br>Mew – Vaffa*amore<br>Martin Garrix & Ed Sheeran – Repeat It (Acoustic) |- | 24. 07. || '''Jet Black Diamonds – Zaenkrat smo v redu'''<br>Koala Voice – Public Transportation<br>Cosmo Daivat – Lepa laž || Tove Lo x Stromae – Des fleurs<br>Sienna Spiro – Great Expectation<br>'''Charli xcx – Wink Wink''' |- | 31. 07. || Ranr – Valovi<br>'''3:rma – Sophia'''<br>Telegram – Zidovi || '''U2 – Street of Dreams'''<br>Ultimo – Romantica<br>Phoebe Bridgers – Lost Boys |- | 07. 08. || '''Res Nullius – Đoni se vrača'''<br>Emkej – Petek<br>Katalena & Rudi Bučar – Kaj bi blo? || '''Alex Warren – Passenger'''<br>Stella Lefty – Boston<br>Queens of the Stone Age – Easy Street |- | 14. 08. || '''Siddharta – Khanta'''<br>Anabel – 20 let<br>Mehanika – Tokyo || Sam Smith – Oh Mother<br>Karol G. & Bruno Mars – Still<br>'''Jungle – Someday, Somewhere''' |- | 21. 08. || Šesti – Zakaj<br>Severa Gjurin – Heej<br>'''Kokosy – Kratki kralji'''|| '''Madonna & Kylie Minogue – Love Sensation'''<br>Emma & Fabri Fibra – Antidroga<br>James Blunt – Tastes Like Summer |- | 28. 08. || '''2nite – 16. avgust'''<br>Elvis Jackson – Whistle Song<br>Cherry Flavoured – Daj me poglej || Fontaines D.C. – Marianne<br>Nouvelle Vague & Mélanie Pain – Only When I Lose Myself<br>'''Royal Blood – Ten Over Ten''' |- | 04. 09. || Liquid Gasoline – Priznajva<br>'''Drill x Reta – Plan'''<br>Maire – BBY Come On || '''Martin Garrix & U2 – Fireflies'''<br>Ella Langley – Be Her<br>Zartmann – Weißt du überhaupt noch wer ich bin? |- | 11. 09. || Zha – Svet je lep<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Raje sanjajmo o Marsu'''<br>Generator – Air Gets Clear || MILEY – Bass Persuades<br>'''Raye, Amma, Absolutely – Joy'''<br>Beyoncé ft. Pharrell Williams – Can I Watch You |- | 18. 09. || Okustični – Če bi napisala pesem<br>'''Eva Pavli – Ledeni čaj'''<br>Demm – Grozni Gašper || '''Kings of Leon – My Whole World'''<br>Angèle – Une seule vie<br>The War on Drugs – Who's That |- | 25. 09. || '''de vu – greva spet nazaj'''<br>Laibach ft. Senidah – Love Machine<br>No Offence! – Ikarus || '''Chaka Khan ft. Sia – Cool You Down'''<br>Teddy Swims – Perfect Man<br>Adéla – Nicole Kidman |- | 02. 10. || '''Alter Ace – Besede'''<br>Maja Keuc – Za mojo dušo<br>Matter – Ma ona || Miley – Let's Get Married<br>'''U2 – Silencio'''<br>Tove Lo – Source of Life |} ===Izvajalci z vsaj 10 popevkami tedna=== Domači izvajalci od septembra 2011. Nazadnje dosegli Kokosy (avgusta 2026). {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Št. !! Izvajalec !! Popevke tedna |- | style="text-align:center"|25 || {{Nowrap|[[Hamo & Tribute 2 Love]]}} || Rožice, Dejva bit čist bliz, Scotch, Pol, Greva še mal dlje, Tiho <small>(ft. Vlado Kreslin)</small>, Nazaj, Telo, Zabluzu, Vreme za lubezen, Ona gre, Dolgo nisva pila <small>(ft. Rudi Bučar)</small>, Lepe stvari, Pomlad, Kje gori, Prva vrsta, Srce ne more več, Vse lepo za vse, Zato ker je mraz, Sončen dan, Pusti mi prižgano luč, Ideje boga, Mali mož (Čao sonce), S tabo je lepo, Raje sanjajmo o Marsu |- | style="text-align:center"|15 || [[MRFY]] || Klic, Always (Če te najdem), Ti dam, Umru zate, Tebe, Omama, BBY, Zaljubila, Prjatučki, Angeli, San Francisco, Tobogan, Tonemo, Goff, Venera |- | style="text-align:center"|13 || [[Emkej]]|| Probej razumet, Rdeče oči, Lažete <small>(X Roots in Session)</small>, Veš, kaj bi ti mogo, Airplane Mode, Oblast, Fokus, Dadbody, Juno <small>(Eva Pavli ft.)</small>, Ljujezen, Trezn, Sama, Potrebn |- | rowspan=2 style="text-align:center"|12 || [[Mi2]] || Brez obžalovanj, Še en dan, Vstati in obstati, Stara duša, Čista jeba, Beli grad, Proklete vijolice, Adam in Eva, Midva, Joj, joj, joj, Hin, Kaj bi ti govoril, Ivan |- | | [[Siddharta]] || Samo edini, Immitation of Life, Bonsai (Tribal), Ledena, Piknik, Strele v maju <small>(ft. Urban)</small>, Dolga pot domov, Medrevesa, A.M.L.P., Blizu, Mir, Khanta |- | rowspan=2 style="text-align:center"|11 || [[Neisha]] || Vzemi me, Zvezdni prah, Vrhovi, Bežim, Božična, Prihaja maj, Neko drugo tisočletje, Pismo papežu, Le vkup <small>(ft. Zoran Čalić)</small>, Dvigam jadra, Visoko |- | [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Hvala za ribe, Nekoč, nekje <small>(2×)</small>, Male vojne, Greva dol, Prvi zadnji, Hodi sam, Love sistem, Zmaji, Vsak dan, Bonbon |- | rowspan=3 style="text-align:center"|10 || Los Ventilos || Ne gledam nazaj <small>(ft. Tokac)</small>, Punca, Odpri ventile <small>(ft. Grega Skočir)</small>, Med vdihom in izdihom <small>(ft. Omar Naber)</small>, Pod črto, Svet na rami, Kako naj dokažem, Jeseni, Hvala za ovce, Kaj bo prinesel ta večer |- | [[Jet Black Diamonds]] || Retro anorak, Še zadnjič, Daj le daj, Strah me je, Pridni fantje, Vlak, Sladki problemi, Valovi (Live from Kino Šiška), Ljubljena, Zaenkrat smo v redu |- | Kokosy || Ranjena, Planeti se vrtijo, Lana ne, Lukatova mami, Marija, Mislim nate, Ljubezen oveni, Js & Irena, Ljudje, Kratki kralji |} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== * [http://val202.rtvslo.si/popevka/ Popevka tedna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160229170420/http://val202.rtvslo.si/popevka/ |date=2016-02-29 }} * [https://val202.rtvslo.si/clanki/popevka-tedna Popevka tedna] na spletni strani Vala 202 [[Kategorija:Slovenska glasba]] [[Kategorija:Slovenske glasbene lestvice]] [[Kategorija:Oddaje na Valu 202]] 5xil9af1wz6aqu1dblwfho6prtgn0c6 Vročica denga 0 413708 6759732 4564645 2026-10-02T14:49:13Z Xqbot 32282 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Denga]] 6759732 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Denga]] 2zt1756t0vti66salqqv8tx4lledbi5 Napredna trajna grožnja 0 428607 6759804 6611012 2026-10-02T18:43:37Z Eurohunter 66357 -capitals (not a proper noun) 6759804 wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} '''Napredna trajna grožnja''' (angl. [[:en:advanced_persistent_threat|advanced persistent threat]]) je izraz, ki se uporablja za niz prikritih in kompleksnih [[heker]]skih procesov, katerih namen je napad na točno določeno informacijsko infrastrukturo. Napadi so usmerjeni tako proti privatnim organizacijam, kot proti vladnim organizacijam, zaradi poslovnih in političnih razlogov. Napadalci želijo čim daljše časovno obdobje ostati prikriti v omrežju žrtve. Beseda »napredna« označuje izpopolnjeno tehniko uporabe zlonamerne programske kode, ki izkorišča ranljivosti sistemov. Beseda »trajna« označuje da zunanji nadzorni sistem nenehno spremlja in pridobiva podatke od žrtve napada. Beseda »grožnja« pa predstavlja vključenost človeka v vodenje napada<ref name="academia.edu">{{navedi splet |url=https://www.academia.edu/6309905/Advanced_Persistent_Threat_-_APT |title=Advanced Persistent Threat - APT |author= Dr. Sam Musa}}</ref>. Izraz napredna trajna grožnja se običajno nanaša na skupino, kot je vlada, ki ima zmogljivost in cilj napadati določen subjekt učinkovito in trajno. Izraz napredna trajna grožnja se običajno uporablja za sklicevanje na [[Kibernetski terorizem|kibernetske grožnje]], zlasti internetno vohunjenje s pomočjo različnih obveščevalnih tehnik za dostop do občutljivih podatkov<ref name="Dell SecureWorks">{{navedi splet|title=Anatomy of an Advanced Persistent Threat (APT)|url=https://www.secureworks.com/resources/sb-advanced-threat-protection-with-dell-secureworks|publisher=Dell SecureWorks|accessdate=2012-05-21|archive-date=2016-03-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305025719/https://www.secureworks.com/resources/sb-advanced-threat-protection-with-dell-secureworks|url-status=dead}}</ref>, vendar enako velja tudi za druge grožnje, kot je tradicionalno vohunjenje ali napadi.<ref name="Command Five Pty Ltd">{{navedi splet|title=Are you being targeted by an Advanced Persistent Threat?|url=http://www.commandfive.com/apt.html|publisher=Command Five Pty Ltd|accessdate=2011-03-31}}</ref> Drugi znani vektorji napada so okuženi mediji, okužene povezave in socialni inženiring. Namen teh napadov je dostava zlonamerne kode na enega ali več računalnikov in ostati neodkrit čim več časa. Poznavanje napadalčevih orodij, kot so imena datotek, nam lahko pomaga pri odkrivanju okuženih sistemov v omrežju.<ref name="maliciousfilehunter.com">{{navedi splet|title=Search for malicious files|url=https://www.maliciousfilehunter.com/feature-live-search.php|publisher=Malicious File Hunter|accessdate=2014-10-10}}</ref> Posamezni [[Heker|hekerji]] običajno nimajo dovolj sredstev, da bi lahko izvrševali tovrstne napade oziroma grožnje.<ref name="commandfive.com">{{navedi splet|title=The changing threat environment&nbsp;... |url=http://www.commandfive.com/threats.html|publisher=Command Five Pty Ltd|accessdate=2011-03-31}}</ref> ==Glej tudi== *[[Spletno ribarjenje]] *[[Kibernetski prostor]] *[[Informacijska varnost]] *[[Spletna varnost]] ==Viri== {{sklici}} [[Kategorija:Kibernetska kriminaliteta]] ma2f4ha718t148l51zg9p6679td0j2s 6759805 6759804 2026-10-02T18:48:25Z Yerpo 8417 do konca urejeno 6759805 wikitext text/x-wiki '''Napredna trajna grožnja''' ({{Jezik-en|advanced persistent threat}}, '''APT''') je niz prikritih in kompleksnih [[heker]]skih procesov, katerih namen je napad na točno določeno informacijsko infrastrukturo. Napadi so lahko usmerjeni tako proti zasebnim kot proti vladnim organizacijam, zaradi poslovnih ali političnih razlogov. Napadalci želijo čim daljše časovno obdobje ostati prikriti v omrežju žrtve. Beseda »napredna« označuje izpopolnjeno tehniko uporabe [[Zlonamerna programska oprema|zlonamerne programske opreme]], ki izkorišča ranljivosti sistemov. Beseda »trajna« pomeni, da zunanji nadzorni sistem nenehno spremlja in pridobiva podatke od žrtve napada. Beseda »grožnja« pa predstavlja vključenost človeka v vodenje napada<ref name="academia.edu">{{navedi splet |url=https://www.academia.edu/6309905/Advanced_Persistent_Threat_-_APT |title=Advanced Persistent Threat - APT |author= Dr. Sam Musa}}</ref>. Izraz napredna trajna grožnja se običajno nanaša na skupino, kot je vlada, ki ima zmogljivost in cilj napadati določen subjekt učinkovito in trajno. Izraz napredna trajna grožnja se običajno uporablja za sklicevanje na [[Kibernetski terorizem|kibernetske grožnje]], zlasti internetno vohunjenje s pomočjo različnih obveščevalnih tehnik za dostop do občutljivih podatkov,<ref name="Dell SecureWorks">{{navedi splet|title=Anatomy of an Advanced Persistent Threat (APT)|url=https://www.secureworks.com/resources/sb-advanced-threat-protection-with-dell-secureworks|publisher=Dell SecureWorks|accessdate=2012-05-21|archive-date=2016-03-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305025719/https://www.secureworks.com/resources/sb-advanced-threat-protection-with-dell-secureworks|url-status=dead}}</ref> vendar enako velja tudi za druge grožnje, kot je tradicionalno vohunjenje ali napadi.<ref name="Command Five Pty Ltd">{{navedi splet|title=Are you being targeted by an Advanced Persistent Threat?|url=http://www.commandfive.com/apt.html|publisher=Command Five Pty Ltd|accessdate=2011-03-31}}</ref> Drugi znani vektorji napada so okuženi mediji, okužene povezave in socialni inženiring. Namen teh napadov je dostava zlonamerne kode na enega ali več računalnikov in ostati neodkrit čim več časa. Poznavanje napadalčevih orodij, kot so imena datotek, lahko pomaga pri odkrivanju okuženih sistemov v omrežju.<ref name="maliciousfilehunter.com">{{navedi splet|title=Search for malicious files|url=https://www.maliciousfilehunter.com/feature-live-search.php|publisher=Malicious File Hunter|accessdate=2014-10-10}}</ref> Posamezni [[Heker|hekerji]] običajno nimajo dovolj sredstev, da bi lahko izvrševali tovrstne napade oziroma grožnje.<ref name="commandfive.com">{{navedi splet|title=The changing threat environment&nbsp;... |url=http://www.commandfive.com/threats.html|publisher=Command Five Pty Ltd|accessdate=2011-03-31}}</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} ==Glej tudi== *[[Spletno ribarjenje]] *[[Kibernetski prostor]] *[[Informacijska varnost]] *[[Spletna varnost]] [[Kategorija:Kibernetska kriminaliteta]] 40qd38cgndhuou4trclguwulielyud2 Švicarski narodni park 0 432441 6759811 6682143 2026-10-02T19:15:57Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759811 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zavarovano območje | name = Švicarski narodni park | alt_name = Parc Naziunal Svizzer | iucn_category = Ia | photo = Swiss_National_Park_002.JPG | photo_width = 288 | photo_caption = | nearest_city = Zernez | lat_d = 46 | lat_m = 40 | lat_s = 00 | lat_NS = N | long_d = 10 | long_m = 12 | long_s = 00 | long_EW = E | region = CH | area = 172,3 km² | established = 1. avgust 1914 | visitation_num = | visitation_year = | governing_body = |map_image=Graubünden Swiss nationalpark map location.png}} [[Slika:Swiss National Park 215.JPG|sličica|Oznaka parka]] '''Švicarski narodni park''' (nemško ''Schweizerischer Nationalpark''; francosko ''Parc National Suisse'', italijansko ''Parco Nazionale Svizzero''; retoromansko ''Parc Naziunal Svizzer'') se nahaja v zahodnih [[Retijske Alpe|Retijskih Alpah]], v vzhodni [[Švica|Švici]]. Leži v kantonu [[Graubünden]], med kraji Zernezu, S-chanf, Scuol in prelazom Fuorn v dolino [[Engadin]] na meji z Italijo. Od leta 1979 je Unescov [[Program Človek in biosfera|rezervat biosfere]] in ima danes 170,3 km² površine.<ref>[http://www.unesco.org/mabdb/br/brdir/directory/biores.asp?code=SWI+01&mode=all Parc Suisse Biosphere Reserve]</ref> Hkrati je največji naravni rezervat v državi. Vodi ga javnopravna fundacija s sedežem v Bernu. Sedež uprave je v Schloss Planta-Wildenberg v Zernezu.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.nationalpark.ch/de/about/ueber-uns/institution/schloss-planta-wildenberg/ |title=Schweizerischer Nationalpark: Schloss Planta-Wildenberg |access-date=2021-03-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210415172628/https://www.nationalpark.ch/de/about/ueber-uns/institution/schloss-planta-wildenberg/ |archive-date=2021-04-15 |url-status=dead}}</ref> Ruedi Haller je direktor švicarskega narodnega parka od oktobra 2019. Narodni park pokriva nadmorske višine od 1400 do 3174 m (Piz Pisoc), večina je na podalpskem nivoju. Tretjino območja parka pokriva gozd, 20 % Alpe in travniki, ostalo sestavljajo območja brez rastlinja: kamenje, melišča, sneg, led in voda. Planinski bor (''Pinus mugo'') je z 90 % prevladujoča drevesna vrsta, četrtino drevesne populacije sestavlja odmrl les - in trend narašča, saj lahko gnitje traja tudi več kot 100 let. Park je večinoma na engadinskem dolomitu in je zato precej suh. Letna povprečna temperatura je 0 ° C, letne padavine okoli 1140 mm, število sončnih ur v letu okoli 1900. == Opis == Ustanovljen je bil 1. avgusta 1914, na državni praznik Švice. Bil je med prvimi [[narodni park|narodnimi parki]] v Evropi. V letu 2009 je bil edini narodni park v Švici, čeprav obstajajo načrti, da jih ustanovijo več.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.swissinfo.ch/eng/swiss_news/Pioneer_nature_park_marks_centenary.html?cid=38007454 |title=Pioneer nature park marks centenary |accessdate=2017-04-09 |archive-date=2014-02-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140227160310/http://www.swissinfo.ch/eng/swiss_news/Pioneer_nature_park_marks_centenary.html?cid=38007454 |url-status=dead }}</ref> Ima površino 174,2 km² in je največje zaščiteno območje v državi. V parku se ne sme hoditi izven označenih poti, kuriti ali spati zunaj Chamanna Cluozza; v parku so tudi [[planinska koča|planinske koče]]. Prav tako je prepovedano motiti živali ali nabirati rastline ali nositi iz parka. Psi niso dovoljeni, niti na vrvici. Zaradi teh strogih pravil je Švicarski narodni park edini park v Alpah, ki je kategoriziran pri [[IUCN]] kot [[strogi naravni rezervat]], kar je najvišja raven zaščite. Center za obiskovalce se nahaja v Zernezu. Cesta skozi park vodi preko prelaza Fuorn (ali Ofenpass) na Južno Tirolsko v Italiji. Poleg Švicarskega narodnega parka ima Švica tudi šestnajst regionalnih naravnih parkov.<ref>[http://www.swiss-parks.ch/en/swiss-parks/overview-of-swiss-parks/ Overview of the Swiss parks] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160821055910/http://www.swiss-parks.ch/en/swiss-parks/overview-of-swiss-parks/ |date=2016-08-21 }}, Federal Office for the Environment (page visited on 27 July 2016).</ref> == Opazovanje narave == Da je v park zapusti pot prepovedano, ima med drugim za posledico, da se živali lahko približajo ljudem tudi v bližino. Kdor hodi tiho lahko sreča kozoroga, jelena, gamsa, svizce, srne, zajce, kuščarje, kače, žuželke in veliko ptic, morda celo brkatega sera, ki so ga ponovno uvedli v park leta 1991. [[File:Phyteuma orbiculare.jpg|thumb|250px|Phyteuma orbiculare]] Ekosistem parka obsega skupno več tisoč živalskih in rastlinskih vrst, od neopaznih mikroorganizmov do rjavega medveda, ki so ga konec julija 2005, po 90 letih odsotnosti, spet zaznali v Švici. Zdi se da se je priselil iz Južne Tirolske iz narodnega parka. Kot migracijski gost je obravnavan kot del ekosistema in zato ni preganjan. Namesto tega so namestili informativne table s priporočili glede ravnanja v primeru srečanja z medvedom. Srečanje z volkovi ali risi, ki se pojavljajo občasno v parku, je precej verjetno. Velik del parka stoji na apnenčastih tleh, zato v večini področij prevladuje rastlinstvo, ki mu ustreza taka podlaga. Večina kamnin v parku – [[peščenjak]]i, [[apnenec|apnenci]] in [[kremen]] - so kot [[dolomit]], [[sedimentne kamnine]]. [[Magmatske kamnine]], kot sta [[gnajs]] in [[amfibolit]] najdemo le na področju Macun. == Raziskave == Zahvaljujoč znanstvenim raziskavam, je mogoče dokumentirati spremembe v nacionalnem parku na dolgi rok. Serija rezultatov raziskav ''Nationalpark-Forschung in der Schweiz'' o območju narodnega parka je objavljena od leta 1920. Do danes je izšlo že 90 publikacij. Geografski informacijski sistem (GIS) National Park je bil ustanovljen leta 1992 na pobudo odbora za raziskave in Inštituta za geografijo Univerze v Zürichu. Podatki se dopolnjujejo s sedanjimi stališči in obdelujejo v GIS. Dolgoročni postopki so lahko bolje dokumentirani in razumljeni. Poleg ohranjanja in raziskovanja, je bolj pomembna funkcija parka kot izobraževalne ustanove. V centru za obiskovalce v Zernezu se dobi informacije o parku, si lahko ogleda na sprehodu svizca ali spozna posebne naravne pojave na območju parka. To so dinozavrove stopinje na Piz dal Diavel, v strugi potoka v dolini Val Sassa in [[soliflukcija |soliflukcijo]] v Val dal Botsch. Od maja 2008 ima Narodni park nov center za obiskovalce v Zernezu s celovito stalno razstavo o naravi nacionalnih parkov. == Pomembni vrhovi == *Piz Pisoc, 3173 m *Piz Quattervals, 3165 m *Piz da l'Acqua, 3126 m *Piz Chaschauna, 3071 m == Zgodovina == Na podlagi misli in dejanj Johanna Wilhelma Coaza, ki velja za enega od glavnih pionirjev ideje o nacionalnem parku, z začetkom v 20. stoletju, so se v Švici pojavili glasovi, ki so želeli zaustaviti postopno uničenje zadnjih divjih področjih države. Zvezni svet je imenoval komisijo, ki naj predlaga ustrezna področja, ki morajo biti čim bolj podobna prvotnemu stanju. Kmalu se je našla gorska regija v [[Graubünden]]u. Pod vodstvom baselskega [[zoolog]]a Paula Sarasina s podporo članov švicarskega društva za naravoslovje, danes SCNAT, so leta 1908 v Val Cluoza našli želene lastnosti. Občina Zernez kot lastnik ni bila najbolj nagnjena h kmetijstvu. Leta 1913 je bil podpisan zakup doline za 99 let in začelo se je odpiranje parka. V tistem času je zajemal približno 79 kvadratnih kilometrov površine, ki so sedaj jedro območja: Val Cluozza, Ofenpass in Val Minger. Društvo za varstvo narave v Švici (SBN), ustanovljeno leta 1909, je nosilo prve stroške. Pogodba iz leta 1913 je uredila zakupnine za občine s strani konfederacije, dolgoročno znanstveno študijo z Raziskovalno društvo narave in stroške nadzora in delovanja. Ko niso mogli več obvladovati stroškov, je zvezna vlada prevzela to nalogo, narodni park pa preoblikovan v fundacijo. Leta 1959 je bila sprejeta nova različica zveznega odloka za narodni park. Od takrat teče pogodba za nedoločen čas, najemnina je bila revidirana in prepovedana napeljava zunanjih električnih vodov. Poleg tega je uporaba hidroenergije razen obstoječe prepovedana, reakcija na leta 1957 zgrajenega rezervoarja Spölkraftwerke na južnem robu parka, ki je vzela velik del naravnega toka. Leta 1961 je bila predzadnja širitev, "zaokroževanje" območja parka pa je potekalo leta 2000; najnovejši del je Karseen pri Macunu, visoka dolina severovzhodno od Zerneza na okoli 2600 m. Park je utrpel izgubo ozemlja leta 1936, ko najema v Val Tavrü ni bilo mogoče podaljšati. Že v prvih letih po zaščiti se je začel hiter porast rastlinskih in živalskih vrst, od leta 1914 do leta 1916 je bilo na območju parka veliko medvedov. Število obiskovalcev je bilo prvič okoli 250 na leto. Od leta 1920, ko so v parku uredili poti, se je obisk razširil. Do sedaj je na voljo 80 km poti, vključno dve planinskih poti. == Pokrajina nacionalnega pomena == V skladu s 5. členom zveznega zakona o naravni in kulturni dediščini vodi Švica Zvezni inventar krajin in naravnih spomenikov. Št. 1915, opis: ''Schweizerischer Nationalpark und Randgebiete'', leto vključitve v popis: 1996, velikost: 29.249 ha - regija vključuje velik del skupine Sesvenna === Težave v parku === Problemi parku so predvsem zaradi lege in še vedno relativno majhne velikosti. Park je bil do poznih 1950-ih le za ljubitelje narave, od takrat pa se je število obiskovalcev povečalo, tako da je veliko živali bolj težko opazovati. Danes ni mogoče opaziti nobenega jelena in gamsa. V zelo suhem območju parka sledovi ljudi izginejo zelo počasi. Na mnogih nekdanjih planinah še danes najdemo tipično rastlinje. Sledi rudarstva in apnene peči počasi pokriva vegetacija, kot tudi stare goloseke. Tik pred odprtjem parka so ob napovedanem najemu, skupnosti tako nerazumno posekale lesno zalogo, da bi pogajanja skoraj ne uspela. Pomemben problem predstavljajo [[požar]]i. V bližini hotela Il Fuorn si še vedno vidi požarno opustošenje iz leta 1951, saj se enkrat uničena humusna plast obnavlja le zelo počasi. V okviru gradbenih del za izravnalni bazen na Ova Spin, je gozdni požar izbruhnil leta 1962, ki bi se lahko ustavil le s protipožarnimi pasovi, še deset dni so majhni požari ogrožali naravo. Stalež gamsov ostaja skoraj nespremenjen, število jelenjadi pa se je bistveno povečalo, saj je park odprt. Škoda objedanja se pojavlja predvsem zaradi povečanega zimskega gojena mladic. Tudi divje živali vedno znova privlačijo divje lovce, ki izkoriščajo lokacijo parka v obmejnem območju med Švico, Avstrijo in Italijo, da bi se izognili preganjanju. == Galerija == <gallery> File:Swiss National Park 023.JPG Image:Swiss_National_Park_130.JPG Image:Swiss_National_Park_038.JPG Image:Swiss_National_Park_060.JPG Image:Swiss_National_Park_123.JPG Image:Piz Nair and Buffalora P10 .jpg </gallery> == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Swiss National Park}} * [http://www.nationalpark.ch Official website] * [http://www.hls-dhs-dss.ch/textes/d/D17440.php Nationalpark, Martin Bundi] * [http://www.hls-dhs-dss.ch/textes/d/D17440.php Protection of nature, Stephanie Summermatter] [[Kategorija:IUCN kategorija Ia]] [[Kategorija:Narodni parki Švice]] [[Kategorija:Alpe]] [[Kategorija:Biosferni rezervati v Švici]] [[Kategorija:Kanton Graubünden]] {{normativna kontrola}} 7x2o83mznuu94p6b98t4z0s76it9max Drago Mislej - Mef 0 441464 6759955 6749121 2026-10-03T10:02:01Z Anzet 118843 dodal [[Kategorija:Zmagovalci Melodij morja in sonca]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6759955 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Drago Mislej - Mef | Img = <!-- Wikidata --> | Background = non_performing_personnel | alias = Mef | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | Origin = | Instrument = | Genre = [[pop glasba|pop]], [[rock]] | Occupation = <!-- Wikidata --> | Years_active = | Label = | Associated_acts = [[Danilo Kocjančič]], [[Bazar (glasbena skupina)|Bazar]], [[Faraoni (glasbena skupina)|Faraoni]], [[Anika Horvat]], [[Tulio Furlanič]] }} '''Drago Mislej''' (psevdonim: '''Mef'''), [[Slovenci|slovenski]] [[besedilopisec]], [[kitarist]], [[glasbenik]], [[urednik]] in [[novinar]], * [[16. oktober]] [[1950]], [[Postojna]], [[LR Slovenija]], [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|FLR Jugoslavija]]. == Življenjepis == [[Slika:Osrednja državna slovesnost ob 75. obletnici vrnitve Primorske k matični domovini (52357160142).jpg|thumb|right|290px|Mislej na državni proslavi ob [[Dan vrnitve Primorske k matični domovini|Dnevu vrnitve Primorske k matični domovini]] leta 2022]] Drago Mislej se je rodil 16. oktobra 1950 v Postojni. Njegov oče, ki izvira iz Velikega polja pri Vrabčah, je bil avtomehanik in soustanovitelj podjetja ''Transavto Postojna''. Njegova mati Ljudmila, ki izvira [[Orehek, Postojna|Orehka pri Postojni]], je bila nekdanja iterniranka Ravensbruecka. Zaradi očetovega poklica je bil tudi sam močno povezan z avtomobili in postal eden prvih mladih voznikov gokarta v Sloveniji, bil pa je tudi uspešen športnik. V mladosti se je ukvarjal tudi z nogometom in igral v klubih, kot so [[Koper]], [[Piran]], [[Postojna]], [[Pivka]] in [[Gažon]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.primorci.si/osebe/mislej--drago-mef/1047/|title=biografija Draga Misleja|publisher=primorci.si|accessdate=5. november 2017|archive-date=2017-11-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20171107024624/http://www.primorci.si/osebe/mislej--drago-mef/1047/|url-status=dead}}</ref> V domači Postojni je zaključil gimnazijo, v Ljubljani pa je dokončal študij novinarstva. Prakso je začel na [[Radio Koper|Radiu Koper]], kjer se je po koncu vojaškega roka tudi zaposlil najprej kot novinar informativnega programa, nato pa kot urednik mladinske redakcije. Od tam je presedlal na koprsko televizijo, najprej kot urednik slovenskega programa, zatem pa kot odgovorni urednik televizije. Dva mandata je delal na obalni [[Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije|konferenci SZDL]], kjer je ustvarjalno sodeloval pri spreminjanju te družbeno politične organizacije v javni servis občanov. Kasneje je bil štiri leta direktor in urednik časopisa [[Primorske novice]]. Ko je odšel, je z nekaj prijatelji soustanovil izolski tednik Mandrač, kjer je bil direktor, urednik in novinar a ga je potem predal v sinove roke. Mef je dejaven soustvarjalec različnih kulturnih in zabavnih dogodkov, organizator prvega open air koncerta v Postojni leta 1969, punk srečanja v izolskem Arrigoniju leta 1982, Mediteran festivala v Izoli in boter kultnega ''Shoto kluba''. Kot glasbenik je v osemdesetih letih nastopal v novovalovskem bendu ''Deseti brat'', kasneje pa je po nekaj projektih s Hišnim bendom ([[Vlado Kreslin]], [[Drago Mlinarec]] in [[Ivo Volarič Feo]]) in sodelovanjem s [[Zoran Predin|Zoranom Predinom]], Vladom Kreslinom in [[Peter Lovšin|Peterom Lovšinom]] in [[Jani Kovačič|Janijem Kovačičem]], ustanovil glasbeno skupino ''Mef in NOB''. Danes Mef živi v Izoli. == Opus besedil == Kot pisec besedil je sodeloval s skoraj vsemi najpomembnejšimi primorskimi in nekaterimi avtorji in izvajalci iz drugih koncev Slovenije, posebej pa je zabeleženo njegovo sodelovanje z [[Danilo Kocjančič|Danilom Kocjančičem]]. Napisal je več kot 400 besedil in uspešnice, kot so: {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:180px;"|Skladba !scope="col" style="background:#ccc; width:150px;"|Izvajalec |- | align=center|1978 | align=center|»Pogum« | align=center|[[Prizma (glasbena skupina)|Prizma]] |- | align=center rowspan=2|1984 | align=center|»Tina« | align=center rowspan=9|[[Bazar (glasbena skupina)|Bazar]] |- | align=center|»Portorož 1905« |- | align=center|1985 | align=center|»Dober dan« |- | align=center|1987 | align=center|»Amerika« |- | align=center|1988 | align=center|»Prvi maj« |- | align=center|1989 | align=center|»Ko odbije polnoči« |- | align=center|19__ | align=center|»Poišči me (Ne bom ti pravil)« |- | align=center|19__ | align=center|»Zate« |- | align=center|19__ | align=center|»Fehtarji« |- | align=center|1992 | align=center|»Tu je moj dom« | align=center rowspan=2|[[Faraoni (glasbena skupina)|Faraoni]] |- | align=center|1994 | align=center|»V San Simonu« |- | align=center|1995 | align=center|»Plima« | align=center|[[Anika Horvat]] |- | align=center rowspan=3|1996 | align=center|»Anita ni nikoli« | align=center|Halo |- | align=center|»Lahko noč Piran« | align=center|Anika Horvat |- | align=center|»Sem takšen, ker sem živ« | align=center rowspan=2|Faraoni |- | align=center rowspan=3|1997 | align=center|»Jaz te nimam rad« |- | align=center|»Ne odhaja poletje« | align=center|[[Tinkara Kovač]] |- | align=center|»Veter z juga« | align=center|Tinkara Kovač |- | align=center|1998 | align=center|»Kar je res, je res« | align=center|Faraoni |- | align=center|1999 | align=center|»Ti si se bal« | align=center|[[Lara Baruca]] |- | align=center|2000 | align=center|»Črta« | align=center|[[Slavko Ivančič]] |} == Sodelovanja na glasbenih festivalih kot avtor besedil == === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 1998|1998]]: ''Moški in ženska'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Dečo Žgur)</small> - Tinkara Kovač <small>(3. mesto)</small> * [[Slovenska popevka 2000|2000]]: ''Zagrabi me'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Danilo Kocjančič)</small> - Slavko Ivančić <small>(10. mesto)</small> * [[Slovenska popevka 2000|2000]]: ''To je dovolj zame'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Danilo Kocjančič)</small> - Polona Furlan & Nova pot <small>(nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljšega debitanta, nagrada strokovne žirije za najboljšega izvajalca, 7. mesto)</small> * [[Slovenska popevka 2001|2001]]: ''Vse si hotel samo zase'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Polona Furlan <small>(6. mesto)</small> * [[Slovenska popevka 2003|2003]]: ''Vsega je preveč'' <small>(Marino Legovič/Drago Mislej - Mef/Igor Lunder)</small> - Ylenia Zobec <small>(10. mesto, nagrada strokovne žirije za najboljšega debitanta)</small> * [[Slovenska popevka 2005|2005]]: ''Nihče ne ve'' <small>(Ferry Horvat/Drago Mislej - Mef/Lojze Krajnčan)</small> - Anika Horvat <small>(2. mesto, nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljši aranžma)</small> * [[Slovenska popevka 2011|2011]]: ''Danes je dan'' <small>(Gaber Radojević/Drago Mislej - Mef/Lojze Krajnčan)</small> - Slavko Ivančić <small>(3. mesto)</small> * [[Dnevi slovenske zabavne glasbe 2016|2016]]: ''Po zimi'' <small>(Domen Gracej/Drago Mislej Mef/Anže Rozman/Lojze Krajnčan)</small> - Tinkara Kovač in Anika Horvat === [[Melodije morja in sonca]] === * '''[[Melodije morja in sonca 1997|1997]]: ''Kar je res, je res'' <small>(Enzo Hrovatin/Drago Mislej/Faraoni, Andrea Flego)</small> - Faraoni <small>(1. nagrada občinstva)</small>''' * '''[[Melodije morja in sonca 1997|1997]]: ''Ne odhaja poletje'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Tinkara Kovač <small>(1. nagrada)</small>''' * [[Melodije morja in sonca 1998|1998]]: ''Če se bojiš neba'' <small>(Marino Legovič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Alenka Godec in Davor Petraš * [[Melodije morja in sonca 1999|1999]]: ''Pijem kar tako'' <small>(Enzo Hrovatin/Drago Mislej/Enzo Hrovatin)</small> - Faraoni <small>(3. nagrada občinstva)</small> * '''[[Melodije morja in sonca 2000|2000]]: ''Črta'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Slavko Ivančić <small>(1. nagrada občinstva, nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo)</small>''' * [[Melodije morja in sonca 2002|2002]]: ''Mene je strah'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Monika Pučelj * [[Melodije morja in sonca 2002|2002]]: ''Most'' <small>(M. Marchesich/Drago Mislej - Mef/Patrik Greblo)</small> - Ylenia Zobec <small>(nagrada strokovne žirije za najboljši aranžma)</small> * [[Melodije morja in sonca 2003|2003]]: ''Ko mene več ne bo'' <small>(Sašo Fajon/Drago Mislej - Mef/Sašo Fajon)</small> - Slavko Ivančić in Lavanda <small>(nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljšo pesem v celoti, nagrada strokovne žirije za najboljšo priredbo)</small> * [[Melodije morja in sonca 2003|2003]]: ''Vsi so rekli'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Marino Legovič)</small> - Jasmina Cafnik * [[Melodije morja in sonca 2004|2004]]: ''Z mano ti ne gre'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Sašo Fajon)</small> - Slavko Ivančić <small>(nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo)</small> * [[Melodije morja in sonca 2023|2023]]: ''Prizma'' <small>(Kevin Koradin/Drago Mislej - Mef/Kevin Koradin)</small> - Simon Vadnjal <small>(6. mesto)</small> * [[Melodije morja in sonca 2024|2024]]: ''Vse to je res'' <small>(Matjaž Švagelj/Drago Mislej Mef)</small> - Prizma <small>(9. mesto)</small> * '''[[Melodije morja in sonca 2026|2026]]: ''Drugačna je le noč'' <small>(Drago Mislej/Drago Mislej/Andrea Flego)</small> - Mef in Marina Martensson <small>(posebna nagrada MMS avtor, velika nagrada MMS 2026)</small>''' === [[EMA]] === * [[EMA 1993|1993]]: ''Daj, odpri'' <small>(Denis Vuk/Drago Mislej/Tomaž Kozlevčar)</small> - Roberto Buljevič <small>(9. mesto)</small> * [[EMA 1993|1993]]: ''Sonce sreče'' <small>(Enzo Hrovatin/Nelfi Depangher, Drago Mislej/Dečo Žgur)</small> - Faraoni <small>(7. mesto)</small> * [[EMA 1997|1997]]: ''Veter z juga'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Tinkara Kovač <small>(10. mesto)</small> * [[EMA 1999|1999]]: ''Ti si se bal'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Zdenko Cotič, Danilo Kocjančič, Jadran Ogrin)</small> - Lara Baruca <small>(5. mesto)</small> * [[EMA 1999|1999]]: ''Zakaj'' <small>(Marino Legovič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Tinkara Kovač <small>(2. mesto)</small> * [[EMA 2001|2001]]: ''Samo laži'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Danilo Kocjančič, Marino Legovič)</small> - Polona Furlan <small>(6. mesto)</small> * [[EMA 2002|2002]]: ''Mi paše'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Marino Legovič)</small> - Monika Pučelj <small>(4. mesto)</small> * [[EMA 2003|2003]]: ''Ti sploh ne razumeš'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Jasmina Cafnik <small>(13. mesto)</small> * [[EMA 2004|2004]]: ''Kralj neba'' <small>(Sašo Fajon/Drago Mislej - Mef/Sašo Fajon)</small> - Polona Furlan <small>(12. mesto)</small> * [[EMA 2004|2004]]: ''Si tukaj al' te ni'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Marino Legovič)</small> - Jasmina Cafnik <small>(8. mesto v predizboru)</small> * [[EMA 2005|2005]]: ''Daleč od oči'' <small>(Martin Štibernik/Drago Mislej/Martin Štibernik)</small> - Victory <small>(14. mesto)</small> == Nagrade == 5. novembra 2017 je v oddaji Vikend paket na nacionalni televiziji s strani 7-članske komisije, ki je predsedoval Slavko Hren, iz rok predsednika programskega sveta RTVS Cirila Baškoviča prejel [[Ježkova nagrada|Ježkovo nagrado]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/jezkov-nagrajenec-mef-nisem-taksne-vrste-tip-da-bi-jokal-na-papir/437025|title=Ježkov nagrajenec Mef: Nisem takšne vrste tip, da bi jokal na papir|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=5. november 2017}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175136109 Drago Mislej – Mef: Težko mi kdo reče, da sem starejši občan]. Nedeljski gost (1. junij 2025). Val 202 (RTV Slovenija). {{Ježkovi nagrajenci}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mislej, Drago}} [[Kategorija:Slovenski tekstopisci]] [[Kategorija:Književniki s psevdonimi]] [[Kategorija:Ježkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Zmagovalci Melodij morja in sonca]] 6jc6htfnwyjwf5surapryu30xd9w49q 6759957 6759955 2026-10-03T10:03:10Z Anzet 118843 dodal [[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6759957 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Drago Mislej - Mef | Img = <!-- Wikidata --> | Background = non_performing_personnel | alias = Mef | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | Origin = | Instrument = | Genre = [[pop glasba|pop]], [[rock]] | Occupation = <!-- Wikidata --> | Years_active = | Label = | Associated_acts = [[Danilo Kocjančič]], [[Bazar (glasbena skupina)|Bazar]], [[Faraoni (glasbena skupina)|Faraoni]], [[Anika Horvat]], [[Tulio Furlanič]] }} '''Drago Mislej''' (psevdonim: '''Mef'''), [[Slovenci|slovenski]] [[besedilopisec]], [[kitarist]], [[glasbenik]], [[urednik]] in [[novinar]], * [[16. oktober]] [[1950]], [[Postojna]], [[LR Slovenija]], [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|FLR Jugoslavija]]. == Življenjepis == [[Slika:Osrednja državna slovesnost ob 75. obletnici vrnitve Primorske k matični domovini (52357160142).jpg|thumb|right|290px|Mislej na državni proslavi ob [[Dan vrnitve Primorske k matični domovini|Dnevu vrnitve Primorske k matični domovini]] leta 2022]] Drago Mislej se je rodil 16. oktobra 1950 v Postojni. Njegov oče, ki izvira iz Velikega polja pri Vrabčah, je bil avtomehanik in soustanovitelj podjetja ''Transavto Postojna''. Njegova mati Ljudmila, ki izvira [[Orehek, Postojna|Orehka pri Postojni]], je bila nekdanja iterniranka Ravensbruecka. Zaradi očetovega poklica je bil tudi sam močno povezan z avtomobili in postal eden prvih mladih voznikov gokarta v Sloveniji, bil pa je tudi uspešen športnik. V mladosti se je ukvarjal tudi z nogometom in igral v klubih, kot so [[Koper]], [[Piran]], [[Postojna]], [[Pivka]] in [[Gažon]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.primorci.si/osebe/mislej--drago-mef/1047/|title=biografija Draga Misleja|publisher=primorci.si|accessdate=5. november 2017|archive-date=2017-11-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20171107024624/http://www.primorci.si/osebe/mislej--drago-mef/1047/|url-status=dead}}</ref> V domači Postojni je zaključil gimnazijo, v Ljubljani pa je dokončal študij novinarstva. Prakso je začel na [[Radio Koper|Radiu Koper]], kjer se je po koncu vojaškega roka tudi zaposlil najprej kot novinar informativnega programa, nato pa kot urednik mladinske redakcije. Od tam je presedlal na koprsko televizijo, najprej kot urednik slovenskega programa, zatem pa kot odgovorni urednik televizije. Dva mandata je delal na obalni [[Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije|konferenci SZDL]], kjer je ustvarjalno sodeloval pri spreminjanju te družbeno politične organizacije v javni servis občanov. Kasneje je bil štiri leta direktor in urednik časopisa [[Primorske novice]]. Ko je odšel, je z nekaj prijatelji soustanovil izolski tednik Mandrač, kjer je bil direktor, urednik in novinar a ga je potem predal v sinove roke. Mef je dejaven soustvarjalec različnih kulturnih in zabavnih dogodkov, organizator prvega open air koncerta v Postojni leta 1969, punk srečanja v izolskem Arrigoniju leta 1982, Mediteran festivala v Izoli in boter kultnega ''Shoto kluba''. Kot glasbenik je v osemdesetih letih nastopal v novovalovskem bendu ''Deseti brat'', kasneje pa je po nekaj projektih s Hišnim bendom ([[Vlado Kreslin]], [[Drago Mlinarec]] in [[Ivo Volarič Feo]]) in sodelovanjem s [[Zoran Predin|Zoranom Predinom]], Vladom Kreslinom in [[Peter Lovšin|Peterom Lovšinom]] in [[Jani Kovačič|Janijem Kovačičem]], ustanovil glasbeno skupino ''Mef in NOB''. Danes Mef živi v Izoli. == Opus besedil == Kot pisec besedil je sodeloval s skoraj vsemi najpomembnejšimi primorskimi in nekaterimi avtorji in izvajalci iz drugih koncev Slovenije, posebej pa je zabeleženo njegovo sodelovanje z [[Danilo Kocjančič|Danilom Kocjančičem]]. Napisal je več kot 400 besedil in uspešnice, kot so: {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:180px;"|Skladba !scope="col" style="background:#ccc; width:150px;"|Izvajalec |- | align=center|1978 | align=center|»Pogum« | align=center|[[Prizma (glasbena skupina)|Prizma]] |- | align=center rowspan=2|1984 | align=center|»Tina« | align=center rowspan=9|[[Bazar (glasbena skupina)|Bazar]] |- | align=center|»Portorož 1905« |- | align=center|1985 | align=center|»Dober dan« |- | align=center|1987 | align=center|»Amerika« |- | align=center|1988 | align=center|»Prvi maj« |- | align=center|1989 | align=center|»Ko odbije polnoči« |- | align=center|19__ | align=center|»Poišči me (Ne bom ti pravil)« |- | align=center|19__ | align=center|»Zate« |- | align=center|19__ | align=center|»Fehtarji« |- | align=center|1992 | align=center|»Tu je moj dom« | align=center rowspan=2|[[Faraoni (glasbena skupina)|Faraoni]] |- | align=center|1994 | align=center|»V San Simonu« |- | align=center|1995 | align=center|»Plima« | align=center|[[Anika Horvat]] |- | align=center rowspan=3|1996 | align=center|»Anita ni nikoli« | align=center|Halo |- | align=center|»Lahko noč Piran« | align=center|Anika Horvat |- | align=center|»Sem takšen, ker sem živ« | align=center rowspan=2|Faraoni |- | align=center rowspan=3|1997 | align=center|»Jaz te nimam rad« |- | align=center|»Ne odhaja poletje« | align=center|[[Tinkara Kovač]] |- | align=center|»Veter z juga« | align=center|Tinkara Kovač |- | align=center|1998 | align=center|»Kar je res, je res« | align=center|Faraoni |- | align=center|1999 | align=center|»Ti si se bal« | align=center|[[Lara Baruca]] |- | align=center|2000 | align=center|»Črta« | align=center|[[Slavko Ivančič]] |} == Sodelovanja na glasbenih festivalih kot avtor besedil == === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 1998|1998]]: ''Moški in ženska'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Dečo Žgur)</small> - Tinkara Kovač <small>(3. mesto)</small> * [[Slovenska popevka 2000|2000]]: ''Zagrabi me'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Danilo Kocjančič)</small> - Slavko Ivančić <small>(10. mesto)</small> * [[Slovenska popevka 2000|2000]]: ''To je dovolj zame'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Danilo Kocjančič)</small> - Polona Furlan & Nova pot <small>(nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljšega debitanta, nagrada strokovne žirije za najboljšega izvajalca, 7. mesto)</small> * [[Slovenska popevka 2001|2001]]: ''Vse si hotel samo zase'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Polona Furlan <small>(6. mesto)</small> * [[Slovenska popevka 2003|2003]]: ''Vsega je preveč'' <small>(Marino Legovič/Drago Mislej - Mef/Igor Lunder)</small> - Ylenia Zobec <small>(10. mesto, nagrada strokovne žirije za najboljšega debitanta)</small> * [[Slovenska popevka 2005|2005]]: ''Nihče ne ve'' <small>(Ferry Horvat/Drago Mislej - Mef/Lojze Krajnčan)</small> - Anika Horvat <small>(2. mesto, nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljši aranžma)</small> * [[Slovenska popevka 2011|2011]]: ''Danes je dan'' <small>(Gaber Radojević/Drago Mislej - Mef/Lojze Krajnčan)</small> - Slavko Ivančić <small>(3. mesto)</small> * [[Dnevi slovenske zabavne glasbe 2016|2016]]: ''Po zimi'' <small>(Domen Gracej/Drago Mislej Mef/Anže Rozman/Lojze Krajnčan)</small> - Tinkara Kovač in Anika Horvat === [[Melodije morja in sonca]] === * '''[[Melodije morja in sonca 1997|1997]]: ''Kar je res, je res'' <small>(Enzo Hrovatin/Drago Mislej/Faraoni, Andrea Flego)</small> - Faraoni <small>(1. nagrada občinstva)</small>''' * '''[[Melodije morja in sonca 1997|1997]]: ''Ne odhaja poletje'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Tinkara Kovač <small>(1. nagrada)</small>''' * [[Melodije morja in sonca 1998|1998]]: ''Če se bojiš neba'' <small>(Marino Legovič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Alenka Godec in Davor Petraš * [[Melodije morja in sonca 1999|1999]]: ''Pijem kar tako'' <small>(Enzo Hrovatin/Drago Mislej/Enzo Hrovatin)</small> - Faraoni <small>(3. nagrada občinstva)</small> * '''[[Melodije morja in sonca 2000|2000]]: ''Črta'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Slavko Ivančić <small>(1. nagrada občinstva, nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo)</small>''' * [[Melodije morja in sonca 2002|2002]]: ''Mene je strah'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Monika Pučelj * [[Melodije morja in sonca 2002|2002]]: ''Most'' <small>(M. Marchesich/Drago Mislej - Mef/Patrik Greblo)</small> - Ylenia Zobec <small>(nagrada strokovne žirije za najboljši aranžma)</small> * [[Melodije morja in sonca 2003|2003]]: ''Ko mene več ne bo'' <small>(Sašo Fajon/Drago Mislej - Mef/Sašo Fajon)</small> - Slavko Ivančić in Lavanda <small>(nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljšo pesem v celoti, nagrada strokovne žirije za najboljšo priredbo)</small> * [[Melodije morja in sonca 2003|2003]]: ''Vsi so rekli'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Marino Legovič)</small> - Jasmina Cafnik * [[Melodije morja in sonca 2004|2004]]: ''Z mano ti ne gre'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Sašo Fajon)</small> - Slavko Ivančić <small>(nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo)</small> * [[Melodije morja in sonca 2023|2023]]: ''Prizma'' <small>(Kevin Koradin/Drago Mislej - Mef/Kevin Koradin)</small> - Simon Vadnjal <small>(6. mesto)</small> * [[Melodije morja in sonca 2024|2024]]: ''Vse to je res'' <small>(Matjaž Švagelj/Drago Mislej Mef)</small> - Prizma <small>(9. mesto)</small> * '''[[Melodije morja in sonca 2026|2026]]: ''Drugačna je le noč'' <small>(Drago Mislej/Drago Mislej/Andrea Flego)</small> - Mef in Marina Martensson <small>(posebna nagrada MMS avtor, velika nagrada MMS 2026)</small>''' === [[EMA]] === * [[EMA 1993|1993]]: ''Daj, odpri'' <small>(Denis Vuk/Drago Mislej/Tomaž Kozlevčar)</small> - Roberto Buljevič <small>(9. mesto)</small> * [[EMA 1993|1993]]: ''Sonce sreče'' <small>(Enzo Hrovatin/Nelfi Depangher, Drago Mislej/Dečo Žgur)</small> - Faraoni <small>(7. mesto)</small> * [[EMA 1997|1997]]: ''Veter z juga'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Tinkara Kovač <small>(10. mesto)</small> * [[EMA 1999|1999]]: ''Ti si se bal'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Zdenko Cotič, Danilo Kocjančič, Jadran Ogrin)</small> - Lara Baruca <small>(5. mesto)</small> * [[EMA 1999|1999]]: ''Zakaj'' <small>(Marino Legovič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Tinkara Kovač <small>(2. mesto)</small> * [[EMA 2001|2001]]: ''Samo laži'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Danilo Kocjančič, Marino Legovič)</small> - Polona Furlan <small>(6. mesto)</small> * [[EMA 2002|2002]]: ''Mi paše'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Marino Legovič)</small> - Monika Pučelj <small>(4. mesto)</small> * [[EMA 2003|2003]]: ''Ti sploh ne razumeš'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Jasmina Cafnik <small>(13. mesto)</small> * [[EMA 2004|2004]]: ''Kralj neba'' <small>(Sašo Fajon/Drago Mislej - Mef/Sašo Fajon)</small> - Polona Furlan <small>(12. mesto)</small> * [[EMA 2004|2004]]: ''Si tukaj al' te ni'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Marino Legovič)</small> - Jasmina Cafnik <small>(8. mesto v predizboru)</small> * [[EMA 2005|2005]]: ''Daleč od oči'' <small>(Martin Štibernik/Drago Mislej/Martin Štibernik)</small> - Victory <small>(14. mesto)</small> == Nagrade == 5. novembra 2017 je v oddaji Vikend paket na nacionalni televiziji s strani 7-članske komisije, ki je predsedoval Slavko Hren, iz rok predsednika programskega sveta RTVS Cirila Baškoviča prejel [[Ježkova nagrada|Ježkovo nagrado]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/jezkov-nagrajenec-mef-nisem-taksne-vrste-tip-da-bi-jokal-na-papir/437025|title=Ježkov nagrajenec Mef: Nisem takšne vrste tip, da bi jokal na papir|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=5. november 2017}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175136109 Drago Mislej – Mef: Težko mi kdo reče, da sem starejši občan]. Nedeljski gost (1. junij 2025). Val 202 (RTV Slovenija). {{Ježkovi nagrajenci}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mislej, Drago}} [[Kategorija:Slovenski tekstopisci]] [[Kategorija:Književniki s psevdonimi]] [[Kategorija:Ježkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Zmagovalci Melodij morja in sonca]] [[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]] ml3eov0o59365sfy8bgkvdfy979t1mf Marina Martensson 0 445609 6759956 6706803 2026-10-03T10:03:07Z Anzet 118843 +[[Kategorija:Zmagovalci Melodij morja in sonca]]; +[[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6759956 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Marina Mårtensson|birth_date=|birth_place=Švedska|death_date=|death_place=|image=|caption=|citizenship={{flagicon|Sweden}} [[Švedska]]<br />{{flagicon|Slovenia}} [[Slovenija]]}} '''Marina Mårtensson''', [[Slovenci|slovensko]]-[[Švedi|švedska]] pevka in kitaristka; *6. januar 1987, [[Švedska]]. Slovenski materi in švedskemu očetu se je rodila na jugu Švedske, odraščala pa je na švedskem podeželju.<ref name=inljubljana>http://www.inljubljana.com/interviews/donna-marina-martensson/{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, vpogled: 20. 2. 2018.</ref> Kot najstnica je na Švedskem veljala za obetavno [[Jazz|jazzovsko]] izvajalko. Izdala je dva albuma za švedski in japonski trg.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://podjetnistvo.delo.si/trendi/vsakdanje-navade-uspesnih-ljudi-marina-martensson-laibach/|title=Vsakdanje navade uspešnih ljudi: Marina Martensson, Laibach|date=5. 7. 2026|accessdate=5. 7. 2026|website=www.podjetnistvo.delo.si}}</ref> Od leta 2013 živi v Sloveniji.<ref name="inljubljana" /><ref>http://marinamartensson.com/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180221030627/http://marinamartensson.com/ |date=2018-02-21 }}, vpogled: 20. 2. 2017.</ref> Slovenski javnosti se je predstavila z nastopi v oddajah Slovenija ima talent, kjer je prišla do polfinala.<ref name=":0" /> Leta 2018 je nastopila na [[EMA 2018|Emi 2018]] s skladbo ''Blizu''<ref>http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/evrovizija/emine-razglednice-anabel-lea-sirk-marina-martensson-nuska-drascek/444876, vpogled: 20. 2. 2018.</ref> in se uvrstila v finale.<ref>https://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/ema-2018-predstavljamo-finaliste-in-voditelja/446172, vpogled: 20. 2. 2018.</ref> Od septembra 2018 je spremljevalna pevka glasbene skupine [[Laibach]]. Leta 2026 je v duetu z [[Drago Mislej - Mef|Dragom Mislejem - Mefom]] s skladbo »Drugačna je le noč« zmagala na [[Melodije morja in sonca 2026|Melodijah morja in sonca]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/melodije-morja-in-sonca/na-melodijah-morja-in-sonca-slavila-mef-in-marina-martensson/787197|title=Na Melodijah morja in sonca slavila Mef in Marina Martensson|date=4. 7. 2026|accessdate=4. 7. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> ==Zasebno == Oktobra 2025 je rodila sina Augusta Raheema.<ref>{{Navedi splet|url=https://svet24.si/revija/lady/estrada/traci/domaci/dojenje-marina-martensson-1906292|title=Slovenska pevka je velika zagovornica dojenja|date=19. 6. 2026|accessdate=5. 7. 2026|website=www.svet24.si}}</ref> ==Diskografija == === Albumi === * ''Fences'' (2009) * ''My Tribute to The King'' (2010) == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično}} {{portal|Švedska}} {{portal|Slovenija}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Martensson, Marina}} [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Tekmovalci na Slovenija ima talent]] {{musician-stub}} [[Kategorija:Slovenski jazz pevci]] [[Kategorija:Zmagovalci Melodij morja in sonca]] [[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]] 8yvx1m45xkkwsg41xtg9gq9odqah7wx Bukero 0 451744 6759640 5395361 2026-10-02T12:17:52Z Romanm 13 /* Etimologija */ [[Predkolumbovska Amerika]] 6759640 wikitext text/x-wiki [[File:Oinochoe in bucchero etruria meridionale, fine VII, inizio VI secolo ac..jpg|thumb|right|Oinochoe in bukero]] '''Bukero''' je vrsta [[keramika|keramike]], ki so jo izdelovali [[Etruščani]] v osrednji [[Italija|Italiji]]. Kot "narodna" lončenina stare [[Etrurija|Etrurije]], se bukero posoda odlikuje po svojem črnem materialu, kot tudi sijaju. Črno površino so dosegli z edinstveno metodo »redukcije« načina, v katerem je bila žgana. Po tem ko so zložili posodo v peč in zakurili, so ventilacijske luknje zamašili in s tem zmanjšali običajen dotok [[kisik]]a v žgalni peči. V zakajeni atmosferi peči so plameni potegnili molekule kisika iz železovega oksida keramike. Ta proces je povzročil, da glina spremenila barvo iz naravne rdeče v črno. Tako je bila, v nasprotju s črno emajliranimi izdelki grških kolonistov v južni Italiji, [[Sijaj (mineralogija) |sijoča]], svetleča črna površina številnih bukero posod dosežena s skrbnim glajenjem (poliranjem) ali včasih z uporabo tanke glinene emulzije. == Etimologija == Izraz ''bucchero'' izhaja iz portugalske besede ''bucáro'', kar pomeni 'dišeča glina', ker je ta vrsta lončenine oddajala poseben vonj. <ref>Nicola Zingarelli, Vocabolario della Lingua Italiana, 2011. The Spanish word ''búcaro'' also means an odorous kind of clay formerly chewed by women, and from which those vessels were made. (María Moliner, Diccionario del uso del Español, 2007).</ref> V 18. in 19. stoletju so v Evropi kazali veliko zanimanje za določen tip [[Predkolumbovska Amerika|predkolumbovske]] keramike v črni barvi. Ta keramika je bila zato v velikem obsegu pripeljana iz Južne Amerike v Evropo, kjer so z njo trgovali in jo posnemali. Hkrati je bilo v Italiji veliko povpraševanje po etruščanskih najdbah, predvsem v Toskani in Umbriji, kjer so bila organizirana velika izkopavanja v prizadevanju za etruščanskimi starinami. Ker je bila presenetljivo podobna priljubljeni južnoameriški keramiki, so najdeno v etruščanskih grobnicah, imenovali ''bucchero''. Ta italijanska oblika je postala uveljavljena v arheološki terminologiji in je še danes uporabljena v znanstveni literaturi. == Razvoj == [[File:MMA etruscan pottery 12.jpg|thumb|upright|Oinochoe iz Metropolitanskega muzeja umetnosti (inv. 91.1.454)]] Prvi videz keramike, ki se lahko jasno razvrsti kot bukero, je nastal okoli 675 pr. n. št. pri obalni skupnosti Caere (sodobni [[Cerveteri]]), z nekoliko kasnejšimi proizvodnimi centri, ki jih najdemo v Veiju in [[Tarkvinija|Tarkviniji]], obeh mestih, npr. [[Caere]], ki je v južnem delu etruščanskega središča. Zdi se, da je bukero naravno nadaljevanje [[impasto]] lončenine, povezane s prejšnjo [[Villanovanska kultura| Villanovansko kulturo]], iz katerega se je razvila etruščanska civilizacija. Etruščanska keramika se razlikuje od villanovanskega impasta z bolj prefinjeno obdelavo uporabljene gline, ki je bila fino zmleta, da bi odstranili sledi peska, ki so bile v zgodnejši posodi, tako da enakomerno tekla na lončarskem vretenu, karbonizirana s črno v nasprotju z rjavo ali svetlo barvo, najdeno v impasto keramiki. Čeprav so bile oblike villanovanovanskih posod osnova za etruščanske lončarje, so dodali nove vrste in oblike, ki so jih v veliki meri navdihnile intenzivnejša trgovina z bolj naprednimi kulturami na vzhodnem koncu Sredozemlja, zlasti območja [[Ciper|Cipra]], [[Sirija|Sirije]] in [[Fenicija|Fenicije]], kot tudi [[Stari Egipt|Egipt]]a. Veliko novih, eksotičnih oblik je imitiralo kovinske predmete, uvožene iz teh kultur. Etruščanski lončarji so svojim strankam ponudili lokalno proizvedeno in manj drago keramiko, ki je ustrezala zaželenim, a dragim kovinskim izdelkom, ki so prihajali z vzhoda. Nekateri izdelovalci so celo do te mere posnemali kovinske izdelke, da so površine bukerov prekrivali s tankimi listi [[srebro|srebra]], da bi se vizualno približali razkošnemu uvozu. == Slogi == [[Orientalizirano obdobje|Orientaliziran]] način je najbolj očiten v najzgodnejši fazi proizvodnje bukero posode, ki ga odlikuje tudi izjemno majhna debelina sten posod. Znan je kot '''bucchero sottile'' ali delikaten bukero, ki predstavlja tehnični dosežek, ki dviguje lončarje med najboljše keramike. Tako tankoslojne so nekatere ''bucchero sottile'' posode (v nekaterih primerih, manj kot 2mm debele) grobnice Cornacchiola iz Caere, da je verjetno, da so bile posebej namenjene za pogrebne namene in ne za splošno gospodinjsko uporabo. Na drugi strani pa široka porazdelitev črepinj v antičnih Caere, Veji in Tarkviniji ter na drugih območjih kaže na manj ekstremne primere ''bucchero sottile'', ki imajo bolj praktično vlogo v vsakdanjem življenju Etruščanov. [[File:Bucchero chalice Louvre C627.jpg|thumb|upright|Bukero čaša z visoko nogo iz reliefnim okrasom, zgodnje 6. st. pr. n. št. ''(Louvre)'']] V [[Arhaična Grčija |arhaičnem obdobju]] je učinek grške estetike na etruščansko kulturo vedno večji, opazen je vpliv grških oblik posod na oblikovalske odločitve bukero lončarjev. Etruščanski lončarji pa so prispevali h grškemu keramičnem besedišču, tako da so dodali obliko dvostranske skodelice za pitje [[Kantar (posoda) |kantar]] in enoročno skodelico [[kjat]]. [[Nikostenova amfora]] s svojimi širokimi ravnimi ročaji je bil še en primer grških lončarjev, ki so iskali etruščanske prototipe. Etrurija je z bukerom tudi tekmovala z grško keramiko. Pri proizvodnji ''bucchero sottile'' je oblika posode pomembnejša kot površinska dekoracija. Ko je bila uporabljena dekoracija, je bila navadno omejena na poudarjanje profila [[kelih]]a, kantara ali kjata z vrsto čvrsto definiranih zarez. Posodo [[oinochoe]] (vrč) je mogoče poudariti s tesno razmaknjenimi navpičnimi črtami, ki so bile vrezane v mehko glino pred žganjem. Dodatno dekoracijo je mogoče dodati, preden je bila posoda naložena v peč z uporabo zobatega kolesa ali glavniku podobnega pripomočka, da bi ustvarili vrste pik, razporejenih v vzorcih. V kasnejših primerih je bil uporabljen valj z reliefi za prenos slik božanstva ali celo pripovedi na površino posode. Med obdobjem orientalizma in arhaika se je nadaljevala proizvodnja ''bucchero sottile'', vendar se je postopoma izgubila njegova edinstvena značilnost, saj se je Etrurija vedno bolj širila. Medtem ko je Rim začel zasedati ozemlja južne Etrurije, so se centri za proizvodnjo bukera preusmerili proti severu v mesta [[Chiusi]] in [[Vulci]]. Tam so lončarji postavili svoj pečat bukero tradiciji v [[Antika|klasičnem]] obdobju z uvedbo nove vrste keramike, ki se imenuje ''bucchero pesante'' ali težek bukero. V tej zadnji fazi v zgodovini bukero keramike postanejo stene posode debelejše in razmerja širša. Okras sestoji iz kalupa figure, ki se je nanašala na še svežo površino posode. Do začetka 5. stoletja pr. n. št., deloma zaradi naraščajoče razpoložljivosti elegantne grške keramike, se je povpraševanje po domači bukero keramiki močno zmanjšalo. Ta se ni več izvažal in potrošniki doma so raje izbrali barvno keramiko grških obrtnikov s pripovednimi in figurativnimi okrasi. Etruščanski lončarji so posvečali pozornost produkciji imitacij grških rdečefiguralnih posod. <gallery caption="" widths="190px" heights="130px" perrow="3"> Image:Museo_archeologico_di_Firenze,_Oinochoe_con_testa_di_toro,_Chiusi_prima_met%C3%A0_del_VI_sec._a.c._1.JPG|Oinochoe z bikovo glavo (Chiusi, 6. st. pr. n. št.) File:MMA etruscan plate 5.jpg|Pladenj (Metropolitanski muzej umetnosti) File:MMA etruscan cup 3.jpg|Čaša s človeškimi in živalskimi figurami File:Bucchero kantharos Terme.jpg|Kantaros (3. do 4. obdobje Lacijev), pokopališče Osteria dell'Osa) Image:Bucchero_oinochoe_Terme.jpg|Oinochoe iz iste lokacije File:Volterra Black-glazed oinochoe.jpg|Oinochoe (pozno 4. st. pr. n. št.), Volterra) </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Literatura == *Del Chiaro, Mario, "Etruscan Bucchero Pottery," Archaeology, 19, 1966. *De Puma, Richard, Etruscan and Villanovan Pottery, Iowa City, University of Iowa Museum of Art, 1971. *Hirschland-Ramage, Nancy (1970). "Studies in Early Etruscan Bucchero". Papers of the British School at Rome. 38: 1–61. *Rasmussen, Tom B. (1979). Bucchero pottery from Southern Etruria. Cambridge: Cambridge University Press. ISBN 0-521-22316-4. == Zunanje povezave == {{Commonscat|Bucchero}} [[Kategorija:Etruščanska umetnost]] [[Kategorija:Keramika]] [[Kategorija:Posode]] {{normativna kontrola}} a8o1gotsn0vywxukuscu2axj64eun03 Charles Leclerc 0 452341 6759787 6740618 2026-10-02T17:49:59Z ~2026-53085-99 266706 /* */ 6759787 wikitext text/x-wiki {{F1 driver| | name = Charles Marc Hervé Perceval Leclerc | image = | imagesize = | caption = | nationality = {{ikonazastave|MCO}} [[Monako|Monačan]] | birth_date =16. oktober 1997 | birth_place =Monte Carlo, Monako | Team = [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | Car number = 16 | Races = 169 | Wins = 8 | Podiums = 50 | Points = 1656 | Poles = 27 | Fastest laps = 10 | First race = [[Velika nagrada Avstralije 2018|VN Avstralije 2018]] | First win = [[Velika nagrada Belgije 2019|VN Belgije 2019]] | Last win = [[Velika nagrada Velike Britanije 2026|VN Velike Britanije 2026]] | Last race = [[Velika nagrada Las Vegasa 2025|VN Las Vegasa 2025]] | Last season = 2025 | Last position = 5. (226 točk) }}<hiero> Vitin mož </hiero>'''Charles Marc Hervé Perceval Leclerc''', [[Monako|monaški]] [[dirkač]] [[Formula 1|Formule 1]], * [[26. oktober|16. oktober]] [[1997]], [[Monte Carlo]], [[Monako]]. == Formula 1 == === 2019 === [[19. september|11. septembra]] [[2018]] je naznanil, da bo v sezoni 2019 dirkal pri [[Ferrari|Ferrariju]] - [[Scuderia Ferrari]] potem, ko je [[Kimi Räikkönen]] naznanil slovo od moštva. <ref>{{navedi splet|url=https://www.motorsport.com/f1/news/ferrari-announces-leclerc-replacing-raikkonen/3174725/|title=Ferrari confirms Leclerc for 2019 F1 season|last=Mitchell|first=Scott|publisher=Motorsport.com|date=11 September 2018|accessdate=11 September 2018}}</ref> Svojo prvo zmago v karieri je dosegel 1. septembra 2019 na [[Velika nagrada Belgije|VN Belgije]] v Spa-Francorchampsu. V svoji prvi sezoni F1 (kot dirkač [[Ferrari|Ferrarija]]) je na stopničke stopil šestkrat. == Dirkaški rezultati == === Dosežki === {| class="wikitable" style="font-size: 90%; text-align: center; margin-bottom: 10px;" !Sezona !Serija !Moštvo !Dirke !Zmage !Pole !Stopničke !Točke !Uvr. |- ! rowspan="2" |2014 | align="left" |Formula Renault 2.0 Alps | align="left" rowspan="2" |Fortec Motorsports |14 |2 |1 |7 |199 | style="background:#DFDFDF;" |'''2.''' |- | align="left" |Eurocup Formula Renault 2.0 |6 |0 |0 |3 |0 |/ |- ! rowspan="2" |2015 | align="left" |FIA Formula 3 European Championship | align="left" rowspan="2" |Van Amersfoort Racing |33 |4 |3 |13 |363.5 |4. |- | align="left" |Macau Grand Prix |1 |0 |0 |1 |N/A | style="background:#DFDFDF;" |2. |- ! rowspan="3" |2016 | align="left" rowspan="2" |[[Formula 1 sezona 2016|Formula One]] | align="left" |[[Scuderia Ferrari]] | colspan="6" rowspan="2" |Testni dirkač |- | align="left" |[[Haas F1 Team]] |- | align="left" |GP3 Series | align="left" |ART Grand Prix |18 |3 |4 |8 |202 | style="background:#FFFFBF;" |1. |- ! rowspan="3" |2017 | align="left" rowspan="2" |[[Formula 1 sezona 2017|Formula One]] | align="left" |[[Scuderia Ferrari]] | colspan="6" rowspan="2" |Testni dirkač |- | align="left" |[[Sauber|Sauber F1 Team]] |- | align="left" |FIA Formula 2 Championship | align="left" |Prema Racing |22 |7 |8 |10 |282 | style="background:#FFFFBF;" |1. |- !2018 | align="left" |[[Formula 1 sezona 2018|Formula One]] | align="left" |[[Sauber|Alfa Romeo Sauber F1 Team]] |21 |0 |0 |0 |39 |13. |- !2019 | align="left" |[[Formula 1 sezona 2019|Formula One]] | align="left" |[[Scuderia Ferrari]] |21 |2 |7 |10 |264 |4. |} === Rezultati Svetovnega prvenstva Formule 1 === {{Glava za dirkača F1|21}} |- | {{F1|2016}} ! [[Haas F1 Team]] ! [[Haas F1 Team|Haas]] [[Haas VF-16|VF-16]] ! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] 061 1.6 [[V6 engine|V6]] [[Turbocharger|t]] | [[Velika nagrada Avstralije 2016|AVS]] | [[Velika nagrada Bahrajna 2016|BAH]] | [[Velika nagrada Kitajske 2016|KIT]] | [[Velika nagrada Rusije 2016|RUS]] | [[Velika nagrada Španije 2016|ŠPA]] | [[Velika nagrada Monaka 2016|MON]] | [[Velika nagrada Kanade 2016|KAN]] | [[Velika nagrada Evrope 2016|EU]] | [[Velika nagrada Avstrije 2016|AVT]] |style="background:#F1F8FF;"| [[Velika nagrada Velike Britanije 2016|VB]]<br />{{small|TD}} |style="background:#F1F8FF;"| [[Velika nagrada Madžarske 2016|MAD]]<br />{{small|TD}} |style="background:#F1F8FF;"| [[Velika nagrada Nemčije 2016|NEM]]<br />{{small|TD}} | [[Velika nagrada Belgije 2016|BEL]] | [[Velika nagrada Italije 2016|ITA]] | [[Velika nagrada Singapurja 2016|SIN]] | [[Velika nagrada Malezije 2016|MAL]] | [[Velika nagrada Japonske 2016|JAP]] | [[Velika nagrada ZDA 2016|ZDA]] | [[Velika nagrada Mehike 2016|MEH]] |style="background:#F1F8FF;"| [[Velika nagrada Brazilije 2016|BRA]]<br />{{small|TD}} | [[Velika nagrada Abu Dabija 2016|ABU]] ! – ! – |- |{{F1|2017}} ![[Sauber|Sauber F1 Team]] ![[Sauber]] [[Sauber C36|C36]] ![[Scuderia Ferrari|Ferrari]] 061 1.6 [[V6 engine|V6]] [[Turbocharger|t]] | [[Velika nagrada Avstralije 2017|AVS]] | [[Velika nagrada Kitajske 2017|KIT]] | [[Velika nagrada Bahrajna 2017|BAH]] | [[Velika nagrada Rusije 2017|RUS]] | [[Velika nagrada Španije 2017|ŠPA]] | [[Velika nagrada Monaka 2017|MON]] | [[Velika nagrada Kanade 2017|KAN]] | [[Velika nagrada Azerbajdžana 2017|AZE]] | [[Velika nagrada Avstrije 2017|AVT]] | [[Velika nagrada Velike Britanije 2017|VB]] | [[Velika nagrada Madžarske 2017|MAD]] | [[Velika nagrada Belgije 2017|BEL]] | [[Velika nagrada Italije 2017|ITA]] | [[Velika nagrada Singapurja 2017|SIN]] |style="background:#F1F8FF;"| [[Velika nagrada Malezije 2017|MAL]]<br />{{small|TD}} | [[Velika nagrada Japonske 2017|JAP]] |style="background:#F1F8FF;"| [[Velika nagrada ZDA 2017|ZDA]]<br />{{small|TD}} |style="background:#F1F8FF;"| [[Velika nagrada Mehike 2017|MEH]]<br>{{small|TD}} |style="background:#F1F8FF;"| [[Velika nagrada Brazilije 2017|BRA]]<br>{{small|TD}} | [[Velika nagrada Abu Dabija 2017|ABU]] | ! – ! – |- |{{F1|2018}} ![[Sauber|Alfa Romeo Sauber F1 Team]] ![[Sauber]] [[Sauber C37|C37]] ![[Scuderia Ferrari|Ferrari]] 062 EVO 1.6 [[V6 engine|V6]] [[Turbocharger|t]] |style="background:#CFCFFF;"| [[Velika nagrada Avstralije 2018|AVS]]<br />{{small|13}} |style="background:#CFCFFF;"| [[Velika nagrada Bahrajna 2018|BAH]]<br />{{small|12}} |style="background:#CFCFFF;"| [[Velika nagrada Kitajske 2018|KIT]]<br />{{small|19}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Azerbajdžana 2018|AZE]]<br />{{small|6}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Španije 2018|ŠPA]]<br />{{small|10}} |style="background:#CFCFFF;"| [[Velika nagrada Monaka 2018|MON]]<br />{{small|18}}{{smallsup|†}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Kanade 2018|KAN]]<br />{{small|10}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Francije 2018|FRA]]<br />{{small|10}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Avstrije 2018|AVT]]<br />{{small|9}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Velika nagrada Velike Britanije 2018|VB]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#CFCFFF;"| [[Velika nagrada Nemčije 2018|NEM]]<br />{{small|15}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Velika nagrada Madžarske 2018|MAD]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Velika nagrada Belgije 2018|BEL]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#CFCFFF;"| [[Velika nagrada Italije 2018|ITA]]<br />{{small|11}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Singapurja 2018|SIN]]<br />{{small|9}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Rusije 2018|RUS]]<br />{{small|7}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Velika nagrada Japonske 2018|JAP]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Velika nagrada ZDA 2018|ZDA]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Mehike 2018|MEH]]<br />{{small|7}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Brazilije 2018|BRA]]<br />{{small|7}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Abu Dabija 2018|ABU]]<br />{{small|7}} ! 13. ! 39 |- |{{F1|2019}} ![[Scuderia Ferrari]] ![[Scuderia Ferrari|Ferrari]] [[Ferrari SF90|SF90]] ![[Scuderia Ferrari|Ferrari]] 064 1.6 [[V6 engine|V6]] [[Turbocharger|t]] |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Avstralije 2019|AVS]]<br>{{small|5}} |style="background:#FFDF9F;"| '''''[[Velika nagrada Bahrajna 2019|BAH]]'''''<br>{{small|3}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Kitajske 2019|KIT]]<br>{{small|5}} |style="background:#DFFFDF;"| ''[[Velika nagrada Azerbajdžana 2019|AZE]]''<br>{{small|5}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Španije 2019|ŠPA]]<br>{{small|5}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Velika nagrada Monaka 2019|MON]]<br>{{small|Ret}} |style="background:#FFDF9F;"| [[Velika nagrada Kanade 2019|KAN]]<br>{{small|3}} |style="background:#FFDF9F;"| [[Velika nagrada Francije 2019|FRA]]<br>{{small|3}} |style="background:#DFDFDF;"| '''[[Velika nagrada Avstrije 2019|AVT]]'''<br>{{small|2}} |style="background:#FFDF9F;"| [[Velika nagrada Velike Britanije 2019|VB]]<br>{{small|3}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Velika nagrada Nemčije 2019|NEM]]<br>{{small|Ret}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Madžarske 2019|MAD]]<br>{{small|4}} |style="background:#FFFFBF;"| '''[[Velika nagrada Belgije 2019|BEL]]'''<br />{{small|1}} |style="background:#FFFFBF;"| '''[[Velika nagrada Italije 2019|ITA]]'''<br />{{small|1}} |style="background:#DFDFDF;"| '''[[Velika nagrada Singapurja 2019|SIN]]'''<br />{{small|2}} |style="background:#FFDF9F;"| '''[[Velika nagrada Rusije 2019|RUS]]'''<br>{{small|3}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Japonske 2019|JAP]]<br>{{small|6}} |style="background:#DFFFDF;"| '''''[[Velika nagrada Mehike 2019|MEH]]'''''<br>{{small|4}} |style="background:#DFFFDF;"| ''[[Velika nagrada ZDA 2019|ZDA]]''<br>{{small|4}} |style="background:#CFCFFF;"| [[Velika nagrada Brazilije 2019|BRA]]<br>{{small|18}}{{smallsup|†}} |style="background:#FFDF9F;"| [[Velika nagrada Abu Dabija 2019|ABU]]<br>{{small|3}} ! 4. ! 264 |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{zbirka in kategorija}} * {{official|http://www.charles-leclerc.com/}} * {{sports links}} {{Formula One teams}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Leclerc, Charles}} [[Kategorija:Monaški vozniki Formule 1]] [[Kategorija:Monaški dirkači]] [[Kategorija:Sauberjevi dirkači Formule 1]] [[Kategorija:Ferrarijevi dirkači Formule 1]] ebab0g2hzop78frg4rhex9gxk6c3zky Seznam jezikoslovcev na oddelku za slovenistiko FF UNI LJ 0 455745 6759852 5541832 2026-10-02T22:36:01Z ~2026-44996-51 264415 /* Bivši učitelji (nekateri so delovali tudi na Oddelku/prej katedri za slovanske jezike) */ 6759852 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Jezikoslovec|jezikoslov]]<nowiki/>cev na [[Oddelek za slovenistiko, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelk]]<nowiki/>u za [[Slovenistika|slovenistiko]] [[FF]] [[Univerza v Ljubljani|UL]]''' vsebuje jezikoslovce ki trenutno poučujejo na tem oddelku in tiste, ki so to počeli v preteklosti. == Katedra za slovenski knjižni jezik in stilistiko == *[[Luka Horjak|Luka Horjak]] *[[Simona Kranjc|Simona Kranjc]] *[[Erika Kržišnik|Erika Kržišnik]] *[[Mojca Smolej|Mojca Smolej]] *[[Marko Stabej|Marko Stabej]] *[[Saška Štumberger|Saška Štumberger]] *[[Hotimir Tivadar|Hotimir Tivadar]] *[[Andreja Žele|Andreja Žele]] == Katedra za zgodovinsko slovnico in dialektologijo == *[[Irena Orel|Irena Orel]] *[[Vera Smole]] == Bivši učitelji (nekateri so delovali tudi na Oddelku/prej katedri za slovanske jezike) == *[[Anton Bajec]] *[[France Bezlaj]] *[[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] *[[Rudolf Kolarič]] *[[Tomo Korošec]] *[[Tine Logar]] *[[Rajko Nahtigal]] *[[Martina Orožen|Martina Orožen]] *[[Breda Pogorelec|Breda Pogorelec]] *[[Fran Ramovš|Fran Ramovš]] *[[Alenka Šivic Dular|Alenka Šivic Dular]] *[[France Tomšič (jezikoslovec)|France Tomšič]] *[[Jože Toporišič|Jože Toporišič]] *[[Ada Vidovič Muha|Ada Vidovič Muha]] *[[Janez Zor|Janez Zor]] *[[Zinka Zorko]] [[Kategorija:Oddelek za slovenistiko, Filozofska fakulteta v Ljubljani]] [[Kategorija:Seznami jezikoslovcev|Oddelek za slovenistiko]] [[Kategorija:Slovenski jezikoslovci|*]] 2kb0bkgxjdkyx9u5kf7bn58u0t3bxuu Modul:Location map/data/Tihi ocean/dok 828 461198 6759922 6619420 2026-10-03T08:34:21Z Pinky sl 2932 Kategorija:Kategorija:Lokacijske karte po oceanu 6759922 wikitext text/x-wiki <!-- Place categories where indicated at the bottom of this page; interwikis at Wikidata --> {{Module:Location map/data/dok | see also = * [[Module:Location map/data/Asia]] * [[Module:Location map/data/North America]] }}<includeonly>{{#ifeq:{{SUBPAGENAME}}|peskovnik|| <!-- Categories below this line; interwikis at Wikidata --> [[Kategorija:Kategorija:Lokacijske karte po oceanu|Tihi ocean]] [[Kategorija:Lokacijske karte, ki prečkajo 180. poldnevnik|Tihi ocean]] [[Kategorija:Lokacijske karte Oceanije|Tihi ocean]] }}</includeonly> raj0wrl7w8ipnkehjng6ffbs9z4j8f9 6759923 6759922 2026-10-03T08:34:37Z Pinky sl 2932 tn 6759923 wikitext text/x-wiki <!-- Place categories where indicated at the bottom of this page; interwikis at Wikidata --> {{Module:Location map/data/dok | see also = * [[Module:Location map/data/Asia]] * [[Module:Location map/data/North America]] }}<includeonly>{{#ifeq:{{SUBPAGENAME}}|peskovnik|| <!-- Categories below this line; interwikis at Wikidata --> [[Kategorija:Lokacijske karte po oceanu|Tihi ocean]] [[Kategorija:Lokacijske karte, ki prečkajo 180. poldnevnik|Tihi ocean]] [[Kategorija:Lokacijske karte Oceanije|Tihi ocean]] }}</includeonly> bmn9v9d8jocperebhf02wtecy50orzf Yuval Noah Harari 0 463140 6759682 6734036 2026-10-02T13:38:43Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759682 wikitext text/x-wiki {{Infobox scientist | name = Yuval Noah Harari | native_name = יובל נח הררי | native_name_lang = he | image = | alt = | caption = Harari (2022) | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | resting_place = | resting_place_coordinates = <!-- {{Coord|LAT|LONG|type:landmark|display=inline,title}} --> | other_names = | residence = [[Mesilat Zion]], Izrael | nationality = [[Izrael|izraelska]] | field = zgodovina | workplaces = [[Hebrejska univerza v Jeruzalemu]] | alma_mater = [[Hebrejska univerza v Jeruzalemu]]<br />[[Jesus College, Oxford]] | thesis_title = History and I: War and the Relations between History and Personal Identity in Renaissance Military Memoirs, c. 1450–1600 | thesis_url = https://ethos.bl.uk/OrderDetails.do?uin=uk.bl.ethos.391070 | thesis_year = 2002 | doctoral_advisor = Steven J. Gunn | academic_advisors = | doctoral_students = | notable_students = | known_for = ''[[Sapiens, kratka zgodovina človeštva]]'' <br> ''[[Homo Deus, kratka zgodovina prihodnosti]]'' | author_abbrev_bot = | author_abbrev_zoo = | influences = [[Jared Diamond]]''<br>''[[Frans de Waal]]'' | influenced = | signature = <!-- WD --> | signature_alt = | website = | footnotes = | spouse = | children = }} '''Yuval Noah Harari''' ({{lang-he|יובל נח הררי}}), [[Izraelci|izraelski]] [[zgodovinar]], [[mislec]] in [[pisatelj]],<ref name=delo1>https://www.delo.si/sobotna/kmetijska-revolucija-je-bila-ena-najslabsih-odlocitev-v-zgodovini-clovestva.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170904131219/http://www.delo.si/sobotna/kmetijska-revolucija-je-bila-ena-najslabsih-odlocitev-v-zgodovini-clovestva.html |date=2017-09-04 }}, vpogled: 27. 6. 2019.</ref> * [[24. februar]] [[1976]], [[Kiryat Ata]], [[Izrael]]. Je profesor zgodovine na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu, doktoriral je na oxfordski univerzi.<ref name=delo1/> Je avtor svetovnih uspešnic ''[[Sapiens, kratka zgodovina človeštva]]'' (2011 v hebrejščini, 2014 v angleščini), ''[[Homo Deus, kratka zgodovina prihodnosti]]'' (2016) in ''[[21 nasvetov za 21. stoletje]]'' (2018). V svojih knjigah raziskuje [[svobodna volja|svobodno voljo]], [[zavest]] in [[inteligenca|inteligenco]]. == Življenje == Harari se je rodil leta 1976 v izraelskem mestu [[Kiryat Ata]] in odraščal v posvetni družini<ref>[http://larchemag.fr/2017/09/28/3386/les-predictions-de-yuval-noah-harrari/ Les prédictions de Yuval Noah Harrari] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181121192737/http://larchemag.fr/2017/09/28/3386/les-predictions-de-yuval-noah-harrari/ |date=2018-11-21 }}, L'arche magazine</ref> libanonskega in zahodnoevropskega porekla v mestu [[Haifa]].<ref name="guardian0705">{{navedi splet | url = https://www.theguardian.com/culture/2015/jul/05/yuval-harari-sapiens-interview-age-of-cyborgs | title = Yuval Noah Harari: The age of the cyborg has begun – and the consequences cannot be known | accessdate = 2. 11. 2016 | date = 5. 7. 2015 | first = Carole | last = Cadwalladr | authorlink=Carole Cadwalladr | magazine = [[The Guardian]] }}</ref> Harari je razkrit [[homoseksualec]];<ref>{{navedi novice |title=Yuval Noah Harari: ‘Homo sapiens as we know them will disappear in a century or so’|url=https://www.theguardian.com/culture/2017/mar/19/yuval-harari-sapiens-readers-questions-lucy-prebble-arianna-huffington-future-of-humanity|date=9. 3. 2017|first=Andrew|last=Anthony|periodical=The Guardian|accessdate=5. 3. 2019}}</ref> svojega moža Itzika Yahava je spoznal leta 2002.<ref>{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/lifeandstyle/2016/aug/27/yuval-noah-harari-we-are-quickly-acquiring-powers-that-were-always-thought-to-be-divine|title=Yuval Noah Harari: ‘We are acquiring powers thought to be divine’|first=Tim|last=Adams|date=27. 8. 2016|website=the Guardian|accessdate=17. 3. 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.haaretz.com/israel-news/fast-talk-the-road-to-happiness-1.426554|title=Fast Talk / The Road to Happiness|date=25 April 2012|publisher=|accessdate=17. 3. 2018|work=Haaretz|archive-date=2017-09-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20170916001935/http://www.haaretz.com/israel-news/fast-talk-the-road-to-happiness-1.426554|url-status=dead}}</ref> Yahav je tudi Hararijev osebni menedžer.<ref>{{navedi splet|url=http://www.nrg.co.il/online/55/ART2/726/869.html|title=זה ייגמר בבכי: סוף העולם לפי יובל נח הררי|publisher=|accessdate=17. 3. 2018|archive-date=2017-09-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20170911205108/http://www.nrg.co.il/online/55/ART2/726/869.html|url-status=dead}}</ref> Civilno sta se poročila v [[Toronto|Torontu]] v Kanadi.<ref>{{navedi splet |url=http://epaperbeta.timesofindia.com/Article.aspx?eid=31821&articlexml=Sadly-superhumans-in-the-end-are-not-going-14102015012006 |title=Sadly, superhumans in the end are not going to be us |publisher=The Times Group |work=[[Mumbai Mirror]] |last=Nevatia |first=Shreevatsa |date=14. 10. 2015 |accessdate=17. 3. 2018 |archive-date=2018-07-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180701194400/http://epaperbeta.timesofindia.com/Article.aspx?eid=31821&articlexml=Sadly-superhumans-in-the-end-are-not-going-14102015012006 |url-status=dead }}</ref> Par živi v mošavu, kooperativnem kmetijskem naselju, imenovanem [[Mesilat Zion]], v bližini Jeruzalema.<ref>{{navedi splet|url=http://www.haaretz.com/weekend/magazine/fast-talk-the-road-to-happiness-1.426554|title=Fast Talk The Road to Happiness|date=25. 4. 2017|publisher=|work=[[Haaretz]]|accessdate=2019-06-27|archive-date=2012-04-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20120428095629/http://www.haaretz.com/weekend/magazine/fast-talk-the-road-to-happiness-1.426554|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet | last = Appleyard | first = Bryan | authorlink = Bryan Appleyard | date = 31. 8. 2014 | title = Asking big questions | url = http://www.thesundaytimes.co.uk/sto/culture/books/non_fiction/article1451491.ece | website = [[thesundaytimes.co.uk]] | accessdate = 25. 7. 2015 | archive-date = 2016-08-06 | archive-url = https://web.archive.org/web/20160806025607/http://www.thesundaytimes.co.uk/sto/culture/books/non_fiction/article1451491.ece | url-status = dead }}</ref><ref name="FT 2014 interview">{{navedi splet | last = Reed | first = John | date = 5. 9. 2014 | title = Lunch with the FT: Yuval Noah Harari | url = http://www.ft.com/cms/s/2/aee05cca-3416-11e4-b81c-00144feabdc0.html | website = ft.com | accessdate = 25. 7. 2015 }}</ref> Harari pravi, da je meditacijska tehnika vipasana, s katero se je začel ukvarjati leta 2000 v Oxfordu, spremenila njegovo življenje.<ref>{{navedi splet|url=https://soundcloud.com/panoply/yuval-harari-author-of-sapiens-on-ai-religion-and-60-day-meditation-retreats|title=Yuval Harari, author of "Sapiens," on AI, religion, and 60-day meditation retreats|publisher=|accessdate=17. 3. 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/lifeandstyle/2016/aug/27/yuval-noah-harari-we-are-quickly-acquiring-powers-that-were-always-thought-to-be-divine|title=Yuval Noah Harari: ‘We are quickly acquiring powers that were always thought to be divine’|first=Tim|last=Adams|date=27. 8. 2016|publisher=|via=The Guardian}}</ref> Izvaja jo po dve uri vsak dan; eno uro pred začetkom in eno uro po koncu delovnega dne.<ref>{{navedi splet|url=http://time.com/4672373/yuval-noah-harari-homo-deus-interview/|title=How Humankind Could Become Totally Useless|website=Time|accessdate=17. 3. 2018|archive-date=2018-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20180320134306/http://time.com/4672373/yuval-noah-harari-homo-deus-interview/|url-status=dead}}</ref> Vsako leto izvaja vsaj 30-dnevno meditacijsko kuro v tišini in brez knjig ali družbenih omrežij.<ref>{{navedi splet | url=https://www.chathamhouse.org/sites/files/chathamhouse/field/field_document/Interview%20-%20Yuval%20Harari.pdf | title=Interview - Yuval Harari | publisher=[[Chatham House]] | work=[[The World Today (magazine)|The World Today]] | date=oktober–november 2015 | accessdate=17. 3. 2018 | pages=30–32| archiveurl=https://web.archive.org/web/20171212073520/https://www.chathamhouse.org/sites/files/chathamhouse/field/field_document/Interview%20-%20Yuval%20Harari.pdf| archivedate= 12. 12. 2017 |url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.theaustralian.com.au/life/weekend-australian-magazine/yuval-noah-harari-sapiens-and-the-age-of-the-algorithm/news-story/dec563f94ceb523228049fdaf8ab8915|title=Yuval Noah Harari, Sapiens and the age of the algorithm | date=3. 9. 2016 |publisher=Josh Glancy | work=[[The Australian]]| archiveurl=https://web.archive.org/web/20161110213716/https://www.theaustralian.com.au/life/weekend-australian-magazine/yuval-noah-harari-sapiens-and-the-age-of-the-algorithm/news-story/dec563f94ceb523228049fdaf8ab8915 | archivedate=10. 11. 2016 |url-status=dead}}</ref><ref name="haaretz.com"/> Je tudi pomožni učitelj meditacije.<ref>{{navedi splet|url=http://www.vridhamma.org/en2013-12|title=The messenger of inner peace: Satya Narayan Goenka; New Appointments | publisher=Vipassana Research Institute|first=|last= |work=Vipassana Newsletter 23 (12) | date=17. 12. 2013 |accessdate=17. 3. 2018}}</ref> Knjigo ''[[Homo Deus, kratka zgodovina prihodnosti]]'' je posvetil svojemu učitelju meditacije, [[S. N. Goenka|N. S. Goenki]], za katerega pravi, da ga je naučil pomembnih stvari in da brez petnajstletnega izvajanja vipasane ne bi zmogel fokusa, miru in vpogleda, pomembnega za pisanje omenjene knjige.<ref>Homo Deus, dedication and Acknowledgements p426</ref> Meditacijo razume kot način raziskovanja.<ref name="haaretz.com">{{navedi splet|url=http://www.haaretz.com/israel-news/fast-talk-the-road-to-happiness-1.426554|title=Fast Talk The Road to Happiness|date=25 April 2017|publisher=|via=Haaretz|accessdate=2019-06-27|archive-date=2017-09-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20170916001935/http://www.haaretz.com/israel-news/fast-talk-the-road-to-happiness-1.426554|url-status=dead}}</ref> Je [[vegan]] in pravi, da je to posledica njegovega raziskovanja, vključno z njegovim mnenjem, da mlečna industrija trga vez med kravo in njenim mladičem, teletom.<ref name="guardian0705"/><ref>{{navedi splet|url=https://soundcloud.com/bloombergview/interview-with-yuval-noah-harari-masters-in-business-audio|title=Interview With Yuval Noah Harari: Masters in Business (Audio)|publisher=|accessdate=17. 3. 2018}}</ref> Januarja 2019 je povedal, da še vedno nima [[pametni telefon|pametnega telefona]].<ref>{{navedi splet | url=https://samharris.org/podcasts/reality-and-the-imagination/ | title=# 68 -- Reality and the Imagination | publisher=[[Sam Harris]] | work=Waking Up podcast | date=19. 3. 2017 | accessdate=17. 3. 2018 | archive-date=2020-04-20 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200420003935/https://samharris.org/podcasts/reality-and-the-imagination/ | url-status=dead }}</ref> == Akademska kariera == Harari se je po študiju [[zgodovina|zgodovine]] najprej med letoma 1993 in 1998 na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu specializiral za [[srednjeveška zgodovina|srednjeveško zgodovino]] in [[vojaška zgodovina|vojaško zgodovino]]. Doktoriral je leta 2002 pod mentorstvom Stevena J. Gunna oxfordski univerzi Jesus College. Postdoktorski študij zgodovine je obiskoval med letoma 2003 in 2005 kot štipendist fundacije [[Yad Hanadiv]] Fellow.<ref>{{navedi splet|url = http://pluto.huji.ac.il/~ynharari/cv.html|title = CV at The Hebrew University of Jerusalem|date = 2008|accessdate = |website = |publisher = |last = |first = }}</ref> Objavil je številne knjige in članke. Sedaj se specializira za zgodovino sveta in makrozgodovinske procese. ==Knjige== Njegova prva knjižna uspešnica ''[[Sapiens, kratka zgodovina človeštva]]'' je leta 2011 izšla v hebrejščini, leta 2014 v angleščini, nato pa so sledili prevodi v več kot 45 jezikov,<ref name="Telegraph_Payne">{{navedi novice|last1=Payne|first1=Tom|title=Sapiens: a Brief History of Humankind by Yuval Noah Harari, review: 'urgent questions'|url=https://www.telegraph.co.uk/culture/books/bookreviews/11120947/Sapiens-a-Brief-History-of-Humankind-by-Yuval-Noah-Harari-review-urgent-questions.html|accessdate=29. 10. 2014|work=The Telegraph|date=26. 9. 2014}}</ref> vključno s [[slovenščina|slovenščino]].<ref>https://www.bukla.si/avtor/?name=yuval%2Bnoah%2Bharari, vpogled: 27. 6. 2019.</ref> Knjiga opisuje vso zgodovino sveta, od evolucije ''[[Homo sapiens]]a'' v [[kamena doba|kameni dobi]], do političnih in tehnoloških revolucij v 21. stoletju. Hebrejska izdaja je postala knjižna uspešnica v Izraelu ter požela veliko zanimanja med splošno javnostjo, s čimer je Harari postal slavna oseba.<ref>[http://www.haaretz.com/weekend/magazine/fast-talk-the-road-to-happiness-1.426554 Fast talk / The road to happiness] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120428095629/http://www.haaretz.com/weekend/magazine/fast-talk-the-road-to-happiness-1.426554 |date=2012-04-28 }}, in ''[[Haaretz]]'', 25. 4. 2012</ref> Knjigo ''[[Homo Deus, kratka zgodovina prihodnosti]]'' je izdal leta 2016, v njej pa raziskuje možnosti prihodnosti ''Homo sapiensa''.<ref>{{navedi novice|url=https://www.theguardian.com/books/2016/aug/24/homo-deus-by-yuval-noah-harari-review|title=Homo Deus by Yuval Noah Harari review – how data will destroy human freedom|last=Runciman|first=David|date=24. 8. 2016|work=The Guardian|access-date=20. 10. 2017|language=en-GB|issn=0261-3077}}</ref> Napiše, da bo človeštvo v prihodnosti z veliko verjetnostjo vlagalo znatne napore v to, da bi doseglo [[sreča|srečo]], [[nesmrtnost]] in božansko moč.<ref>{{navedi knjigo|url=https://www.worldcat.org/oclc/953597984|title=Homo Deus: A Brief History of Tomorrow|last=Harari|first=Yuval Noah|date=2016|publisher=Vintage|year=|isbn=9781784703936|location=London|pages=75|oclc=953597984}}</ref> Hararijeva najnoveška knjiga ''[[21 nasvetov za 21. stoletje]]'' se osredotoča bolj na trenutne težave človeštva.<ref>{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/books/2018/aug/15/21-lessons-for-the-21st-century-by-yuval-noah-harari-review|title=21 Lessons for the 21st Century by Yuval Noah Harari review – a guru for our times?|last=Lewis|first=Helen|date=15. 8. 2018|website=the Guardian|language=en|access-date=25. 8. 2018}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.thetimes.co.uk/article/review-21-lessons-for-the-21st-century-by-yuval-noah-harari-chilling-predictions-from-the-author-of-sapiens-f3n30fn6q|title=Review: 21 Lessons for the 21st Century by Yuval Noah Harari — chilling predictions from the author of Sapiens|last=Russell|first=Review by Jenni|date=19. 8. 2018|access-date=25. 8. 2018|language=en|issn=0140-0460}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.standard.co.uk/lifestyle/books/21-lessons-for-the-21st-century-by-yuval-noah-harari-review-a3918696.html|title=Can mindfulness save us from the menace of artificial intelligence?|work=Evening Standard|access-date=25. 8. 2018|language=en-GB|archive-date=2020-01-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20200130141612/https://www.standard.co.uk/lifestyle/books/21-lessons-for-the-21st-century-by-yuval-noah-harari-review-a3918696.html|url-status=dead}}</ref> Izšla je 30. avgusta 2018,<ref>{{navedi splet|url=https://www.newstatesman.com/culture/books/2018/08/yuval-noah-harari-s-21-lessons-21st-century-banal-and-risible-self-help-book|title=Yuval Noah Harari’s 21 Lessons for the 21st Century is a banal and risible self-help book|last=|first=|date=|website=New Statesman|access-date=}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.thenational.ae/arts-culture/books/book-review-is-21-lessons-for-the-21st-century-another-hit-for-yuval-noah-harari-1.763381|title=Book review: Is '21 Lessons for the 21st Century' another hit for Yuval Noah Harari|work=The National|access-date=25. 8. 2018|language=en}}</ref> prevod v slovenščino pa je izšel leta 2019.<ref>https://www.bukla.si/knjigarna/druzbene-vede/etnologija-in-antropologija/21-nasvetov-za-21-stoletje.html, vpogled: 27. 9. 2019.</ref> === Izdane knjige === * ''[[21 nasvetov za 21. stoletje]]'' (''21 Lessons for the 21st Century'') (2018: London, Jonathan Cape; 2019 prevod v slovenščino), {{ISBN|1787330672}} * ''[[Homo Deus, kratka zgodovina prihodnosti]]'' (''Homo Deus: A Brief History of Tomorrow'') (2016; 2017 prevod v slovenščino), {{ISBN|978-1910701881}} * ''[[Sapiens, kratka zgodovina človeštva]]'' (''Sapiens: A Brief History of Humankind'') (2011 v hebrejščini; 2014 v angleščini: London, Harvill Secker; 2014 prevod v slovenščino), {{ISBN|978-006-231-609-7}} * ''The Ultimate Experience: Battlefield Revelations and the Making of Modern War Culture, 1450–2000'' (Houndmills: Palgrave-Macmillan, 2008),<ref name="ynharari.com">{{navedi splet|url=http://www.ynharari.com/|title=Yuval Harari – YN Harari – Prof. Yuval Noah Harari – Official Site – Sapiens: A Brief History of Humankind|publisher=}}</ref> {{ISBN|978-023-058-388-7}} * ''Special Operations in the Age of Chivalry, 1100–1550'' (Woodbridge: Boydell & Brewer, 2007), {{ISBN|978-184-383-292-8}} * ''Renaissance Military Memoirs: War, History and Identity'', 1450–1600 (Woodbridge: Boydell & Brewer, 2004), {{ISBN|978-184-383-064-1}} ===Članki=== * "The Military Role of the Frankish Turcopoles – a Reassessment", ''[[Mediterranean Historical Review]]'' 12 (1) (junij 1997), pp.&nbsp;75–116. * "Inter-Frontal Cooperation in the Fourteenth Century and Edward III’s 1346 Campaign", ''[[War in History]]'' 6 (4) (september 1999), pp.&nbsp;379–395 * "Strategy and Supply in Fourteenth-Century Western European Invasion Campaigns", ''[[The Journal of Military History]]'' 64 (2) (april 2000), pp.&nbsp;297–334. * "Eyewitnessing in Accounts of the First Crusade: The Gesta Francorum and Other Contemporary Narratives", ''Crusades'' 3 (august 2004), pp.&nbsp;77–99 * "Martial Illusions: War and Disillusionment in Twentieth-Century and Renaissance Military Memoirs", ''The Journal of Military History'' 69 (1) (januar 2005), pp.&nbsp;43–72 * "Military Memoirs: A Historical Overview of the Genre from the Middle Ages to the Late Modern Era", ''War in History'' 14:3 (2007), pp.&nbsp;289–309 * "The Concept of ‘Decisive Battles’ in World History", ''[[The Journal of World History]]'' 18 (3) (2007), 251–266 * "Knowledge, Power and the Medieval Soldier, 1096–1550", in ''In Laudem Hierosolymitani: Studies in Crusades and Medieval Culture in Honour of [[Benjamin Z. Kedar]]'', ed. Iris Shagrir, Ronnie Ellenblum in [[Jonathan Riley-Smith]], (Ashgate, 2007) * "Combat Flow: Military, Political and Ethical Dimensions of Subjective Well-Being in War", ''[[Review of General Psychology]]'' (September 2008)<ref name="ynharari.com"/> * Introduction to [[Peter Singer]]'s ''[[Animal Liberation (book)|Animal Liberation]]'', [[The Bodley Head]], 2015. * "Armchairs, Coffee and Authority: Eye-witnesses and Flesh-witnesses Speak about War, 1100-2000", ''Journal of Military History'' 74:1 (januar 2010), pp. 53-78. * [https://www.ft.com/content/50bb4830-6a4c-11e6-ae5b-a7cc5dd5a28c "Yuval Noah Harari on big data, Google and the end of free will"], ''[[Financial Times]]'' (avgust 2016). * [http://time.com/4826856/russia-trump-north-korea-china-war/ "Why It’s No Longer Possible for Any Country to Win a War"], ''Time'' (23. junij 2017). * [https://www.theatlantic.com/magazine/archive/2018/10/yuval-noah-harari-technology-tyranny/568330/ "Why Technology Favors Tyranny"], ''[[The Atlantic]]'' (oktober 2018). ==Sklici== {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Harari, Yuval}} [[Kategorija:Izraelski zgodovinarji]] [[Kategorija:Izraelski filozofi]] 2sllqvult8lqwxnonc44a5l6z7bghoz Westminstrska opatija 0 464606 6759649 6641938 2026-10-02T12:51:32Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759649 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | denomination = [[Anglikanska cerkev]] | name = Westminstrska opatija | fullname = Collegiate Church of Saint Peter at Westminster | other name = | native_name = | native_name_lang = | image = | imagesize = | imagealt = | caption = Zahodna fasada | pushpin map = | pushpin label position = | pushpin map alt = | relief = | pushpin mapsize = | map caption = | iso region = | country = Anglija | osgridref = <!-- {{gbmappingsmall| TEXT}} --> | osgraw = <!-- TEXT --> | location = Dean's Yard,<br>[[London]] | previous denomination = [[Rimskokatoliška]] | churchmanship = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = {{start date and age|960}} | founder = | dedication = | dedicated date = | consecrated date = | cult = | relics = | events = | past bishop = | people = | status = Kolegijska cerkev | functional status = Aktivna | heritage designation = | designated date = | architect = Nadzor gradnje Westminstrke opatije | architectural type = cerkev | style = [[Romanska arhitektura]], [[Gotska arhitektura]] | years built = {{unbulleted list | 960 | 1065 (sodobna stavba) | 13. st. (predelava v gotski slog) | 1517 (prenova) | 18. st. (stolpi)}} | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | closed date = | demolished date = | capacity = | length = <!-- {{convert| }} --> | width = <!-- {{convert| }} --> | width nave = 26 m<ref name="dimensions">{{navedi splet |url=http://www.westminster-abbey.org/__data/assets/pdf_file/0009/86076/ABBEY-Dimensions-for-web-.pdf |title=Dimensions of Westminster Abbey |website=westminster-abbey.org |accessdate=2019-08-15 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304200004/http://www.westminster-abbey.org/__data/assets/pdf_file/0009/86076/ABBEY-Dimensions-for-web-.pdf |url-status=dead }}</ref> | height = <!-- {{convert| }} --> | diameter = <!-- {{convert| }} --> | other dimensions = | floor count = | floor area = 3000 m2 | dome quantity = | dome height outer = <!-- {{convert| }} --> | dome height inner = <!-- {{convert| }} --> | dome dia outer = <!-- {{convert| }} --> | dome dia inner = <!-- {{convert| }} --> | tower quantity = 2 | tower height = 69 m | spire quantity = | spire height = <!-- {{convert| }} --> | materials = | bells = 10 | bells hung = | bell weight = <!-- {{long ton|0| }} --> | parish = | deanery = | archdeaconry = | episcopalarea = | archdiocese = | metropolis = | diocese = ''Izredna škofija (''royal peculiar'') | province = | archpriest = | director = James O'Donnell | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | embedded = {{Infobox historic site | embed = yes | name = Westminster Abbey | image = | caption = | locmapin = | map_caption = Location within Central London | coordinates = | location = | country = | area = | founded = 10. st.<ref name=Colliers>{{cite encyclopedia|last1=Newcomb|first1=Rexford|editor-first=Bernard|editor-last=Johnston|encyclopedia=Collier's Encyclopedia |title=Abbey|edition=First |year=1997|publisher=P.F. Collier|volume=I A to Ameland|location=New York, NY|pages=8–11}}</ref> | demolished = | rebuilt = | architect = | architecture = | governing_body = | designation1 = WHS | designation1_offname = Palace of Westminster, Westminster Abbey and Saint Margaret's Church | designation1_date = 1987 <small>(11. [[World Heritage Committee|session]])</small> | designation1_type = Kulturno | designation1_criteria = i, ii, iv | designation1_number = [http://whc.unesco.org/en/list/426 426] | designation1_free1name = Država | designation1_free1value = Združeno krajestvo | designation1_free2name = Regijs | designation1_free2value = Evropa in Severna Amerika | designation2 = UK Grade I | designation2_offname = Westminster Abbey (The Collegiate Church of St Peter) | designation2_date = 24. februar 1958 | designation2_number = 1291494<ref>[https://historicengland.org.uk/listing/the-list/list-entry/1291494]National Heritage List for England</ref> }} | imagelink = | landscape = }} '''Westminstrska opatija''', uradno imenovana '''kolegijska cerkev svetega Petra pri Westminstru''', je velika, predvsem [[gotska arhitektura|gotska]] samostanska cerkev v mestu [[Westminster]] v [[London]]u v [[Anglija|Angliji]], tik zahodno od [[Westminstrska palača|Westminstrske palače]]. Je ena najpomembnejših verskih stavb Združenega kraljestva in tradicionalno mesto kronanja in pokopavanja angleških in pozneje britanskih monarhov. Sama stavba je bila [[benediktinci|benediktinska]] samostanska cerkev, dokler leta 1539 samostan ni bil razpuščen. Med letoma 1540 in 1556 je imela status [[stolnica|stolnice]]. Od leta 1560 stavba ni več samostanska ali stolnica ampak ima status [[anglikanska cerkev|anglikanske cerkve]] ''Royal Peculiar'' - cerkev, ki je odgovorna neposredno vladarju. (''peculiar'' velja za cerkvena okrožja, župnije, kapele ali cerkve, ki niso v pristojnosti škofa in nadškofa škofije, v kateri so. Vključujejo ločeno ali 'posebno' pristojnost monarha, drugega nadškofa, škofa ali dekana in kapitlja stolnice - tudi viteze [[templjarji|templjarje]] in viteze hospitalce). Po tradiciji je o njej prvi poročal benediktinski menih Sulcard okoli leta 1080, ko je bila cerkev na mestu (takrat znanem kot Thorn Ey (otok Thorn)) ustanovljena v 7. stoletju, v času Mellitusa, londonskega škofa. Gradnja sedanje cerkve se je začela leta 1245 po ukazu kralja [[Henrik III. Angleški|Henrika III.]] Od kronanja [[Viljem Osvajalec|Viljema Osvajalca]] leta 1066 so bila v Westminstrski opatiji vsa kronanja angleških in britanskih monarhov.<ref name="History">{{navedi splet |url=http://www.westminster-abbey.org/our-history |title=History |publisher=Dean and Chapter of Westminster Abbey |archive-url=https://web.archive.org/web/20140703161201/http://www.westminster-abbey.org/our-history |archive-date=3 July 2014 |access-date=19 April 2008}}</ref> Od leta 1100 je bilo v opatiji 16 kraljevih porok.<ref>{{navedi splet |url=http://www.westminster-abbey.org/our-history/royals/weddings |title=Royal Weddings at Westminster Abbey |publisher=Westminster Abbey |archive-url=https://web.archive.org/web/20140714203302/http://www.westminster-abbey.org/our-history/royals/weddings |archive-date=14 July 2014 |access-date=29 April 2011}}</ref> Kot grobišče več kot 3300 oseb, ki so v britanski zgodovini kaj pomenile (vključno z najmanj šestnajstimi monarhi, osmimi predsedniki vlad, pesniki, igralci, znanstveniki in vojaškimi voditelji ter neznani bojevnik), je včasih Westminstrska opatija opisano kot ''britanska Valhala'', po ikonični pokopni dvorani [[Nordijska mitologija |nordijske mitologije]].<ref>{{navedi novice |last1=Castle |first1=Stephen |title=Stephen Hawking Enters ‘Britain's Valhalla,’ Where Space Is Tight |url=https://www.nytimes.com/2018/06/15/world/europe/uk-stephen-hawking-westminster-abbey.html |accessdate=1 January 2019 |agency=New York Times |date=15 June 2018}}</ref> == Zgodovina == Tradicija trdi, da je Aldrich, mladi ribič na reki Temzi, imel vizijo [[sveti Peter|sv. Petra]] v bližini najdišča. Zdi se, da je to navedlo izvor lososa, ki so ga ribiči na Temzi v poznejših letih ponudili opatiji - običaj, ki ga Ribiška družba še vedno spoštuje vsako leto. Zabeleženi izvor opatije sega v 960-ta ali začetek 970-ih, ko sta sv. Dunstan in kralj [[Edgar Miroljubni|Edgar]] na tem mestu postavila skupnost benediktinskih menihov.<ref name=wpage>{{navedi splet|title='Benedictine monks: St Peter's abbey, Westminster', in A History of the County of London: Volume 1, London Within the Bars, Westminster and Southwark, |first= William |last=Page|location=London|year=1909|page=433-457|url=http://www.british-history.ac.uk/vch/london/vol1/pp433-457 |accessdate=28 July 2018}}</ref> === 1042: Edvard Spovednik začne obnavljati samostan sv. Petra === [[File:BayeuxTapestryScene26.jpg|thumb|left|Samostan sv. Petra v času Edvardovega pogreba, prikazan na [[Tapiserija iz Bayeuxa|tapiseriji iz Bayeuxa]]]] Med letoma 1042 in 1052 je kralj [[Edvard Spovednik]] (vladal 1042–1066) začel obnavljati opatijo svetega Petra, da bi si zagotovil prostor za grobnico. Bila je prva cerkev v Angliji, zgrajena v [[romanska arhitektura|romanskem slogu]]. Stavba je bila dokončana okoli leta 1060, posvečena pa je bila 28. decembra 1065, le teden dni pred Edvardovo smrtjo 5. januarja 1066. Teden dni kasneje so ga pokopali v cerkvi in devet let pozneje je bila poleg njega pokopana tudi njegova žena Edith. Njegov naslednik [[Harold II., angleški kralj|Harold Godwinson]] je bil verjetno okronan v opatiji, čeprav je prvo dokumentirano kronanje Viljema Osvajalca pozneje istega leta.<ref>{{navedi splet |url=http://westminster-abbey.org/our-history/royals/william-the-conqueror |title=William I (the Conqueror) |publisher=Westminster-abbey.org |date=2016 |accessdate=21 July 2016}}</ref> Edina obstoječa upodobitev Edvardove opatije skupaj s sosednjo Westminstrsko palačo je v [[Tapiserija iz Bayeuxa |tapiseriji iz Bayeuxa]]. Nekateri spodnji deli samostanskega [[dormitorij]]a, podaljšek južnega [[transept]]a, so ohranjeni v normanskem podzemlju Velike šole, vključno z vrati, za katera pravijo da izvirajo iz zgodnje saške opatije. Povečanje donacij je podprlo skupnost, ki se je iz prvotnih 12 menihov povečala na okoli 80 menihov. === Gradnja sedanje cerkve === Opat in menihi so bili v bližini kraljeve Westminstrske palače,, sedeža vlade iz poznejšega 13. stoletja, v stoletjih po normanskem osvajanju postali močna sila. Opat iz Westminstra je bil pogosto zaposlen v kraljevi službi in je pravočasno zasedel svoje mesto v lordskem domu. Osvobojeni bremen duhovnega vodstva, ki je v drugi polovici 10. stoletja prešlo na reformirano gibanje [[Cluny (opatija) |Cluniac]] in zasedeno z upravljanjem velikih zemljiških posesti, od katerih so nekatera ležala daleč od Westminstra, »so benediktinci dosegli izjemno stopnjo identifikacije posvetnega življenja njihovega časa, zlasti z življenjem višjega sloja«, zaključuje Barbara Harvey, kolikor njena upodobitev vsakdanjega življenja ponuja širši pogled na skrbi angleške gospode v visokem in poznem srednjem veku. Bližina Westminstrske palače se ni razširila na zagotavljanje menihov ali opatov z visokimi kraljevskimi vezmi; v družbenem izvoru so bili benediktinci iz Westminstra tako skromni kot večina reda. Opat je ostal lord graščine Westminster, saj je okoli njega raslo mesto z dvema do tremi tisoč prebivalci: samostan je kot potrošnik in delodajalec pomagal spodbuditi mestno gospodarstvo, odnosi z mestom pa so ostali nenavadno prisrčni, vendar v srednjem veku ni bila izdana nobena listina o ugodnostih. Opatija je postala mesto kronanja normanskih kraljev. Noben tam ni bil pokopan do Henrika III., intenzivno predan kultu Spovednika, je obnovil opatijo v anglo-francoskem gotskem slogu kot svetišče v čast kralja Edvarda Spovednika in kot primerno mesto za Henrikovo kraljevo grobnico pod najvišjo gotsko ladjo v Angliji. Kasneje so Spovednikove relikvije igrale veliko vlogo pri njegovi [[kanonizacija|kanonizaciji. Gradnjo sedanje cerkve je leta 1245 začel [[Henrik III. Angleški|Henrik III.]] <ref name="History – Westminster Abbey">[http://www.westminster-abbey.org/our-history History – Westminster Abbey] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140703161201/http://www.westminster-abbey.org/our-history |date=2014-07-03 }}. Retrieved 29 April 2011</ref> who selected the site for his burial.<ref>{{navedi splet |url=http://www.westminster-abbey.org/our-history/royals/henry-iii |title=Henry III |publisher=Westminster-abbey.org |date=2016 |accessdate=21 July 2016 |archive-date=2016-08-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160803203400/http://www.westminster-abbey.org/our-history/royals/henry-iii |url-status=dead }}</ref>, ki je mesto izbral za svoj pokop. Prva gradbena faza je vključevala celoten vzhodni konec, transepte in najbolj vzhodno obočno polo ladje. [[Marijina kapela]], zgrajena okoli leta 1220 na skrajnem vzhodnem koncu, je bila vgrajena v prezbiterij nove stavbe, vendar je bila pozneje nadomeščena. To delo je moralo biti v veliki meri končano do leta 1258–60, ko se je začela druga faza. Ta je ladjo povečala za dodatnih pet obočnih pol in jo pripeljala za eno onkraj kora. Tu se je gradnja ustavila okoli leta 1269, 13. oktobra istega leta je potekal obred posvetitve in se gradnja zaradi Henrikove smrti ni nadaljevala. Stara romanska ladja je na novo stavbo ostala pritrjena več kot stoletje, dokler ni bila podrta v poznem 14. stoletju in obnovljena od leta 1376 in je natančno sledila prvotni (in do zdaj zastareli) zasnovi. Gradnjo je v veliki meri dokončal arhitekt Henry Yevele v času vladavine [[Rihard II. Angleški|Riharda II.]]. <ref>{{navedi splet|url=https://www.wga.hu/bio_m/y/yevele/biograph.html|title=Yevele, Henry|publisher=Web Gallery of Art|accessdate=8 November 2018}}</ref> [[File:WestminsterNorth55.jpg|thumb|Severni vhod v Westminstrsko opatijo]] Henrik III. je naročil tudi edinstven [[Kozmatsko delo|kozmatski]] [[Tlak (arhitektura)|tlak]] pred visokim [[oltar]]jem (tlak je bil pred kratkim obsežno očiščen in konzerviran in ga je dekan ponovno posvetil 21. maja 2010).<ref>{{navedi splet|title=Cosmati pavement|url=http://www.westminster-abbey.org/our-history/art/cosmati-pavement|publisher=Westminster Abbey|accessdate=16 June 2013|archive-date=2013-05-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20130515073519/http://www.westminster-abbey.org/our-history/art/cosmati-pavement|url-status=dead}}</ref> [[Henrik VII. Angleški|Henrik VII.]] je leta 1503 dodal kapelo v ''perpendicular'' slogu, posvečeno Blaženi Devici Mariji (znana kot Kapela Henrika VII. ali 'Marijina kapela'). Velik del kamna je prišel iz [[Caen]]a v Franciji (caenski kamen), otoka Portland (portlandski kamen) in francoske doline [[Loara|Loare]] (tufski apnenec).<ref>{{navedi knjigo|title=The Architects and Architecture of London|first= Kenneth |last=Allinson|url=https://books.google.co.uk/books?id=RAQBHs4BWXQC&pg=PA31&lpg=PA31&dq=henry+vii+chapel+%22tuffeau+limestone%22&source=bl&ots=_2XzosHvDW&sig=Tyo9PVcuoa-MDiCD5WDItU_AF3o&hl=en&sa=X&ved=2ahUKEwjJw6fykcLcAhXBTsAKHbt9AH8Q6AEwDHoECAcQAQ#v=onepage&q=henry%20vii%20chapel%20%22tuffeau%20limestone%22&f=false|publisher=Routledge|year=2008|isbn=978-0750683371|page=31}}</ref> Kapela je bila dokončana okoli leta 1519. === 16. in 17. stoletje: ukinitev in obnova === V zgodnjem 16. stoletju se je pod vodstvom opata Johna Islipa začel projekt za dodajanje dveh stolpov na zahodni del cerkve. Ti so bili delno zgrajeni do nivoja strehe, ko so se gradbena dela ustavila zaradi negotovosti, ki jo je povzročila angleška reformacija. Leta 1535, v času razpada samostanov, je letni prihodek opatije znašal 3000 funtov (kar bi leta 2018 znašalo £ 1.800.000).<ref>{{navedi splet|url=http://www.monlib.org.uk/papers/westminster/2007harvey.html|title=The dissolution and Westminster Abbey|first=Barbara|last=Harvey|date=22 November 2007|publisher=Ampleforth Abbey|accessdate=28 July 2018|archive-date=2018-10-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20181015090325/http://www.monlib.org.uk/papers/westminster/2007harvey.html|url-status=dead}}</ref> ==== 1540–1550: 10 kot stolnica ==== [[Henrik VIII. Angleški|Henrik VIII.]] je leta 1539 prevzel neposredni nadzor in leta 1540 opatiji podelil status stolnice z istočasno izdajo patentnih pisem o ustanovitvi škofije Westminster. S podelitvijo statusa opatijske stolnice je kralj pridobil izgovor, da jo je rešil pred uničenjem ali razpadom, ki je v tem obdobju doletela večino angleških opatij.<ref>{{navedi splet|title=The Abbeys of Great Britain|first= H. Claiborne |last=Dixon|url=https://books.google.co.uk/books?id=Il9lDwAAQBAJ&pg=PT124&lpg=PT124&dq=Henry+VIII+%22into+a+Cathedral+Church%22++Westminster+Abbey&source=bl&ots=wd8FwEyfXD&sig=CeDi22mK5pImlkQFneQvWJEILsc&hl=en&sa=X&ved=2ahUKEwjJ4ZXLlcLcAhWlJsAKHQoHB5MQ6AEwE3oECAcQAQ#v=onepage&q=Henry%20VIII%20%22into%20a%20Cathedral%20Church%22%20%20Westminster%20Abbey&f=false|publisher=T. Werner Laurie|year=1900|isbn=}}</ref> Henrikovi agenti so iz opatije odstranili številne relikvije, podobe svetnikov in zaklade. Zlati feretorij, v katerem je bila krsta Edvarda Spovednika, je bil stopljen, menihi pa so skrili njegove kosti, da bi jih rešili pred uničenjem. Samostan je bil razpuščen in stavba je postala stolnica za novoustanovljeno škofijo Westminster. ==== Po letu 1550: nemirni časi ==== Westminstrska škofija je bila leta 1550 razpuščena, vendar je bila opatija do leta 1556 priznana (leta 1552, retroaktivno od leta 1550) kot druga stolnica Londonske škofije.<ref>{{navedi splet |url=http://www.westminster-abbey.org/our-history/abbey-history |title=Abbey History |publisher=Westminster-abbey.org |access-date=8 January 2017 |archive-date=2014-02-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140214004400/http://www.westminster-abbey.org/our-history/abbey-history |url-status=dead }}</ref> Že star izraz »oropati Petra, da bi plačal Pavlu« je morda dobil nov pomen, ko je bil denar, namenjen opatiji, ki je posvečena svetemu Petru, preusmerjen v zakladnico stolnice svetega Pavla.<ref>{{navedi knjigo | url=https://books.google.com/books?id=IgjAJazrBWwC | title=Wordsworth Dictionary of Phrase and Fable | publisher=Wordsworth Editions | author=Brewer, Ebenezer Cobham | authorlink= | year=2001 | pages=923 | isbn=978-18-402-2310-1}}</ref> Opatijo so benediktinci obnovili pod katoliško [[Marija I. Angleška|Marijo I.]], vendar so jih leta 1559 znova izgnali pod [[Elizabeta I. Angleška|Elizabeto I.]]. Leta 1560 je Elizabeta znova ustanovila Westminster kot "Royal Peculiar" - cerkev anglikanske cerkve, ki je neposredno odgovorna vladarju, ne pristojnemu škofu - in iz njega naredila kolegijsko cerkev svetega Petra (to je nekatoliška cerkev s priloženim kapitljem kanonikov, ki jo je vodil dekan).<ref name=peculiar>{{navedi splet|url=http://www.anglicansonline.org/uk-europe/england/dioceses/index.html#peculiar|title=England by Diocese|publisher=Anglicans online|accessdate=28 July 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180728221329/http://www.anglicansonline.org/uk-europe/england/dioceses/index.html#peculiar|archive-date=2018-07-28|url-status=dead}}</ref> Od tega datuma naprej je bila stavba preprosto cerkev, čeprav se je še vedno imenovala opatija. Elizabeta je tudi ponovno ustanovila Westminster School, ki je nudila 40 študentom (kraljevim (ali kraljičinim) štipendistom) in njihovim učiteljem. Kraljevi učenjaki imajo med kronanjem novega monarha dolžnost vzklikati ''Vivat Rex'' ali ''Vivat Regina'' (Naj živi kralj/kraljica). V sodobnem času dekan Westminstrske opatije ostaja predsednik šolskih guvernerjev. Škodo je utrpela v nemirnih 1640-ih, ko so jo napadli puritanski ikonoklasti, vendar so jo v obdobju Commonwealtha znova zaščitile tesne vezi z državo. [[Oliver Cromwell]] je bil tam leta 1658 deležen primernega pogreba, ki je bil prekinjen januarja 1661 in posmrtno obešen na vešalih v Tyburnu. === 1722–1745: gradnja zahodnih stolpov === [[File:Westminster Abbey, London - the south transept rose window by Ward and Nixon (1844-1848).png|thumb|Rozeta v južnem transeptu - vitraj Warda in Hughesa (1844-1848)]] Konec 17. stoletja je bil arhitekt [[Christopher Wren]] imenovan za prvega nadzornika struktur v opatiji. Začel je s projektom obnove zunanjosti cerkve, ki ga je nadaljeval njegov naslednik William Dickinson. Po več kot dvesto letih sta dva zahodna stolpa opatije v 1740-ih v gotsko-baročnem slogu zgradila Nicholas Hawksmoor in John James.{{sfn|Jenkyns|2004|p=13}} Zgrajena sta iz portlandskega kamna, ki je zgoden primer neogotske zasnove. Purbeckški marmor je bil uporabljen za stene in tla Westminstrske opatije, čeprav so različni nagrobniki izdelani iz različnih vrst marmorja. Nadaljnja obnova in rekonstrukcija se je zgodila v 19. stoletju pod sirom Georgeom Gilbertom Scottom.<ref>{{navedi knjigo |title=Gleanings from Westminster Abbey / by George Gilbert Scott, with Appendices Supplying Further Particulars, and Completing the History of the Abbey Buildings, by W. Burges |origyear=1861 |year=1863 |edition=2nd enlarged |publisher=John Henry and James Parker |location=Oxford |url=https://catalog.hathitrust.org/Record/011606344}}</ref> V 1830-ih je bila [[korna pregrada]] ki je ločevala ladjo od kora, ki jo je oblikoval Nicholas Hawksmoor, zamenjana s pregrado, ki jo je oblikoval Edward Blore. Na pregradi sta spomenika znanstveniku Isaacu Newtonu in vojaškemu generalu Jamesu Stanhopu. Nadaljnja obnova se je zgodila v 19. stoletju pod vodstvom arhitekta Georgea Gilberta Scotta, ki je obnovil dele kapitlja in severne verande ter zasnoval nov oltar in [[retabel]] za križišče. Njegov naslednik, J. L. Pearson, je končal delo na severnih verandah in rekonstruiral tudi severno rozeto. [[Narteks]] (portik ali vhodna dvorana) za zahodni fasadi je zasnoval sir Edwin Lutyens sredi 20. stoletja, vendar ni bil zgrajen. Podobe opatije pred gradnjo stolpov so maloštevilne, čeprav uradna spletna stran opatije navaja, da je stavba imela »stolpe, ki so bili v srednjem veku nedokončani«. === 20. stoletje === [[File:Replica of the Stone of Scone, Scone Palace, Scotland (8924541883).jpg|thumb|Replika [[Kamen iz Sconea|kamna iz Sconea]] v [[Palača Scone|palači Scone]] na Škotskem]] [[File:Westminster Abbey Interior.jpg|thumb|upright=1.15|Glavna ladja Westminstrske opatije]] V opatiji so leta 1913 in 1914 potekali protesti sufražetk ''Molitve za zapornike''. Protestniki so se udeležili bogoslužja in prekinili postopke s petjem ''Bog obvaruj gospo Pankhurst'' in molitvijo za zapornice sufražetk. V enem od protestov se je ženska med pridigo canterburyjskega nadškofa priklenila na svoj stol. 11. junija 1914 je v opatiji eksplodirala bomba, ki so jo postavile sufražetke iz Ženske socialne in politične unije.{{sfn|Webb|2014|p=148}} O resnih poškodbah ni bilo poročil, vendar je bomba odletela v vogal kronskega stola. To je tudi povzročilo, da se je Stone of Scone zlomil na pol, čeprav so to odkrili šele leta 1950, ko so štirje škotski nacionalisti vdrli v cerkev, da bi ukradli kamen in ga vrnili na Škotsko.{{sfn|Webb|2014|p=148}} V pripravah na bombne napade med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so kronalni stol in številne zapise opatije preselili iz mesta, kamen iz Sconea pa zakopali. Leta 1941, v noči na 10. maj in zgodaj zjutraj 11. maja, so zažigalne bombe zadele območje Westminstrske opatije in streho. Čeprav so pomožna gasilska služba in opatijski požarni opazovalci lahko zaustavili širjenje ognja na celotno cerkev, so bili dekanat in tri bivališča opatije in osebja močno poškodovani, stolp luči nad križiščem pa se je zrušil in pustil opatijo odprto proti nebu. Škoda je bila ocenjena na 135.000 funtov. Nekaj poškodb je še vedno mogoče videti v kapeli RAF, kjer je majhna luknja v steni nastala zaradi bombe, ki je padla zunaj kapele. Nihče ni bil ubit in opatija je med vojno še naprej opravljala službe. Ko so se sovražnosti prenehale, so bili evakuirani predmeti vrnjeni v opatijo, 60.000 vreč s peskom so umaknili in nad prehodom zgradili novo trajno streho. Arhitekta Edwin Lutyens in Edward Maufe sta med drugo svetovno vojno izdelala dva različna načrta za narteks (vhodno dvorano) za zahodno pročelje, vendar nobeden ni bil zgrajen. Zaradi svoje izjemne univerzalne vrednosti je bila opatija leta 1987, skupaj z bližnjo [[Westminstrska palača|Westminstrsko palačo]] in [[cerkev sv. Marjete, Westminster|cerkvijo sv. Marjete]], uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine.<ref name=":5">{{navedi splet |last= |first= |title=Palace of Westminster and Westminster Abbey including Saint Margaret's Church |url=https://whc.unesco.org/en/list/426/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20230124045550/https://whc.unesco.org/en/list/426/ |archive-date=24 January 2023 |access-date=30 January 2023 |website=UNESCO World Heritage Centre |language=en}}</ref> Leta 1997 je opatija, ki je takrat vsako leto sprejela približno 1,75 milijona obiskovalcev, začela obiskovalcem zaračunavati vstopnino na vratih (čeprav je pristojbina za vstop v vzhodno polovico cerkve obstajala že pred letom 1600). === 21. stoletje === Junija 2009 so bila predlagana prva večja gradbena dela v opatiji po 250 letih. Korona - arhitekturna značilnost, ki je podobna kroni - je bilo predlagano, da se zgradi okoli laterne nad osrednjim križiščem, ki bi nadomestila obstoječo piramidalno zgradbo iz 1950-ih. To je bilo del širšega razvoja opatije v višini 23 milijonov funtov, z dokončanjem leta 2013. Dekan in kapitelj sta 4. avgusta 2010 sporočila, da »se z večjim obsegom predhodnih in raziskovalnih del« prizadevanja za izgradnjo korone ne bodo nadaljevana. Leta 2012 so arhitekti Panter Hudspitha dokončali prenovo prodajalne hrane iz 14. stoletja, ki so jo prvotno uporabljali menihi iz opatije in jo spremenili v restavracijo s pohištvom iz angleškega hrasta, ki so ga izdelali Luke Hughes in Company. To je zdaj kavarna Cellarium in terasa. 29. aprila 2011 se je v opatiji zgodila poroka princa Williama in Catherine Middleton. Ob kraljičinem diamantnem jubileju so v srednjeveškem triforiju opatije uredili galerijo. To je razstavno območje zakladov opatije na galerijah visoko okoli cerkvene ladje. Nov gotski dostopni stolp z dvigalom je zasnoval opatijski arhitekt in upravnik Ptolemej Dean. Nove galerije so odprli junija 2018. == Arhitektura == [[File:55 of 'Paterson's Guide Book to England and Wales. With maps and plans ... 1886, etc' (11183025004).jpg|thumb|Shema tlorisa opatije od zgoraj navzdol, označena z imeni delov cerkve]] Stavba je v glavnem zgrajena iz kamna Reigate, položenega v angleškem gotskem decorated slogu. Cerkev ima ladjo z enajst obočnimi polami in stranskima ladjama, [[transept]]oma in [[kor (arhitektura)|korom]] z [[ambulatorij]]em in žarkastimi kapelami. Stavba je podprta z dvema nivojema zunanjih opornikov. Zahodni del ladje in zahodno sprednjo stran je oblikoval Henry Yevele v [[perpendicular slog]]u. Kapelo Henrika VII. sta v poznem perpendicular slogu iz kamna Huddlestone zgradila verjetno Robert in William Vertue. Zahodne stolpe je zasnoval Nicholas Hawksmoor in združujejo gotski slog opatije z baročnim slogom, ki je bil v modi v času njegovega življenja. Sodobna Westminstrska opatija v veliki meri temelji na francoskih gotskih slogih, zlasti tistih v [[Reimska stolnica|stolnici v Reimsu]], namesto na sočasnih angleških gotskih slogih. Na primer, angleški gotski slog daje prednost velikim in dodelanim stolpom, medtem ko Westminstrska opatija ni imela nobenega stolpa do 18. stoletja. Prav tako je bolj podobna francoskim cerkvam kot angleškim glede na razmerje med višino in širino: Westminstrska opatija ima najvišjo ladjo med vsemi gotskimi cerkvami v Angliji, ladja pa je veliko ožja od katere koli srednjeveške angleške cerkve podobne višine. Namesto kratkega, kvadratnega, vzhodnega konca (kot je bilo v angleški modi) ima Westminstrska opatija dolgo, zaobljeno [[apsida|apsido]] in ima tudi kapele, ki se širijo iz ambulatorija, kar je značilno za francoski gotski slog. Vendar pa obstajajo tudi izrazito angleški elementi, kot je uporaba materialov kontrastnih barv, kot pri marmorju Purbeck in belem kamnu v križišču.{{sfn|Jenkyns|2004|p=23}} Severni vhod ima tri verande, sredinska pa ima dovršeno izrezljan [[timpanon (arhitektura)|timpanon]], zaradi česar je pridobil vzdevek 'Salomonova veranda' kot referenco na legendarni tempelj v Jeruzalemu.{{sfn|Trowles|2008|p=45}} Opatija ohranja [[križni hodnik]] iz 13. in 14. stoletja, ki bi bil eden najbolj obremenjenih delov cerkve, ko je bil del samostana. Zahodni križni hodnik je bil uporabljen za poučevanje menihov novincev, severni za zasebni študij. Južni križni hodnik je vodil v [[refektorij]], vzhodni pa v [[kapiteljska dvorana|kapitelj]] in [[dormitorij]]. V jugozahodnem kotu križnega hodnika je klet, ki so jo prej uporabljali menihi za shranjevanje hrane in vina; v sodobnem času je to opatijska kavarna. Severni križni hodnik in severni konec vzhodnega križnega hodnika, ki je najbližji cerkvi, sta najstarejša; datirata v ok. 1250, ostali pa so od 1352 do 1366. V samostanu je tudi Mali križni hodnik na mestu meniške ambulante. Mali križni hodnik je iz konca 17. stoletja in vsebuje majhen vrt z vodnjakom v središču. Prehod iz Malega križnega hodnika vodi do kolegijskega vrta, ki je bil v neprekinjeni uporabi 900 let, najprej kot zdravilni vrt za menihe, zdaj pa ga urejajo kanoniške hiše in študentski dom Westminstrske šole.{{sfn|Trowles|2008|p=161}} Najnovejši del opatije je stolp Weston, ki je bil dokončan leta 2018 in ga je zasnoval Ptolemy Dean. Stoji med kapitljem in kapelo Henrika VII. ter vsebuje jašek za dvigalo in spiralno stopnišče, ki omogoča javni dostop do [[triforij]]a, v katerem so galerije kraljičinega diamantnega jubileja.<ref>{{navedi splet |last=Kennedy |first=Maev |date=14 December 2016 |title=New tower will reveal hidden world of Westminster Abbey |url=http://www.theguardian.com/culture/2016/dec/14/new-tower-will-reveal-hidden-world-westminster-abbey |archive-url=https://web.archive.org/web/20230124082949/https://www.theguardian.com/culture/2016/dec/14/new-tower-will-reveal-hidden-world-westminster-abbey |archive-date=24 January 2023 |access-date=24 January 2023 |website=The Guardian |language=en}}</ref> Stolp ima tloris v obliki zvezde in svinčena okna z dovršeno kronasto streho. Notranjost jaška dvigala je obložena s 16 vrstami kamna iz zgodovine opatije, vključno z marmorjem Purbeck, kamnom Reigate in portlandskim kamnom. Projekt je trajal pet let in je stal 22,9 milijona funtov. Galerije je oblikoval McInnes Usher McKnight. {{Multiple image | image1 = Westminster Abbey north transept TTaylor sky adj.JPG | caption1 = Severna vrata opatije z rozeti in letečimi oporniki zgoraj | image2 = Lift tower for Queen's Diamond Jubilee Galleries.jpg | caption2 = Westonov stolp, skrit za zunanjim opornikom | align = center | image3 = Westminster Abbey, Little Cloister.jpg | caption3 = mali križni hodnik | image4 = London UK West-Cloister-of-Westminster-Abbey-01.jpg | caption4 = Severni križni hodnik opatije, ki so ga menihi nekoč uporabljali za zasebni študij | total_width = 900 }} === Notranjost === Cerkev ima v notranjosti [[slop]]e in [[steber|stebre]] iz marmorja Purbeck. Rebrast stropni obok je štiridelen, z grebenastimi rebri in izboklinami in je s 31 m visok, eden najvišjih cerkvenih obokov v Združenem kraljestvu. Da bi med kronanji sprejeli čim več gostov, sta bila transepta zasnovana tako, da sta nenavadno dolga, kor pa je bil postavljen vzhodno od križišča in ne zahodno; element, viden tudi v stolnici v Rheimsu.{{sfn|Trowles|2008|p=24}} V 13. stoletju bi bila notranjost cerkve prvotno pobarvana v svetlih barvah in pozlačena, čeprav bi bili stebri ostali nepobarvani.{{sfn|Pevsner|1973|p=407}} Ladja je nastajala počasi, v dolgih stoletjih, od vzhoda do zahoda, a kljub temu, ker so se generacije graditeljev držale prvotne zasnove, ima enoten slog. Oznake dolge vrzeli v gradbenih delih med letoma 1269 in 1376 so razmeroma majhne, vendar jih je mogoče videti na peti [[traveja|traveji]] od križišča: [[spandrel]]i nad loki so proti prejšnjemu vzhodnemu koncu okrašeni z diamantnim ornamentom, proti zahodnemu delu, pozidanem pozneje, so ravni; suličasta okna imajo na zgodnejši strani foliran krog, na kasnejši strani pa neobkrožen [[štirilist]]; in ščiti na stenah ladij so izrezljani na zgodnejši strani in poslikani na poznejši strani. Nad križiščem, v središču cerkve, je strešna lanterna, ki jo je leta 1941 uničila bomba in leta 1958 obnovil arhitekt Stephen Dykes Bower. V kornih ladjah so ščiti donatorjev za obnovo iz 13. in 14. stoletja izrezljani in poslikani v spandrelih arkade. Na vzhodnem koncu ladje je velika [[korna pregrada]], ki ločuje ladjo od kora, izdelana iz kamna iz 13. stoletja, vendar jo je Edward Blore leta 1834 popolnoma predelal, Bower pa ga je v 1960-ih poslikal in pozlatil.{{sfn|Trowles|2008|p=99}} [[File: Dr John Hall, Dean of Westminster on the Shrine of Edward the Confessor.ogg|thumb|Zvočni opis svetišča Edvarda Spovednika nekdanjega westminstrskega dekana Johna Halla]] Za glavnim oltarjem, v najsvetejšem delu cerkve, je svetišče in grob Edvarda Spovednika. Svetišča svetnikov so bila nekoč običajna v angleških srednjeveških cerkvah, vendar je bila večina uničenih med [[angleška reformacija|angleško reformacijo]] in Edvard je edini večji angleški svetnik, čigar telo še vedno zavzema njegovo svetišče.{{sfn|Trowles|2008|p=15}} Okoli njega je v obliki podkve razporejen niz grobnic srednjeveških kraljev in njihovih kraljic: Henrika III., Eleonore Kastiljske, Edvarda I., Filipa Hainaultskega, Edvarda III., Ane Češke in Riharda II., s Henrikom V. v središču podkve, na vzhodnem koncu. Grobnica Henrika III. je bila prvotno prekrita s kosi barvnega stekla in kamna, toda nižje so jih od takrat pobrale generacije turistov. Nad grobnico Henrika V., na ravni vmesne etaže, ki visi nad ambulatorijem, je cerkvena kapela, ki jo je zgradil zidar John Thirske, okrašena s številnimi izklesanimi figurami, vključno s Henrikom V., ki jaha konja in je bil okronan v opatiji.{{sfn|Trowles|2008|p=71}} Na zahodnem koncu je svetišče ločeno od glavne cerkve s kamnitim [[retabel|retablom]], ki zapira svetišče kot polzaseben prostor. Retabel prikazuje epizode iz svetnikovega življenja, vključno z njegovim rojstvom in gradnjo opatije. Svetišče je zaprto za javnost, razen ob posebnih dogodkih. Opatija vključuje stranske kapele, ki se širijo iz ambulatorija. Mnoge so bile prvotno vključene v obnovo v 13. stoletju kot posebni oltarji, posvečeni posameznim svetnikom, številne kapele pa še vedno nosijo imena svetnikov, na primer sv. Nikolaja in sv. Pavla. Od časa angleške reformacije kulti svetnikov niso bili več ortodoksni, zato so kapele namesto tega preuredili v prostore za dodatne pokope in spomenike. V severnem ambulatoriju so Islipova kapela, spominska kapela medicinskih sester (včasih imenovana "kapela Slavca"), kapela Gospe s klopi, kapela sv. Janeza Krstnika in kapela sv. Pavla. Islipova kapela je dobila ime po opatu Johnu Islipu, ki jo je naročil v 16. stoletju. Zaslon v notranjosti je okrašen z vizualno besedno igro ob njegovem imenu, ki prikazuje oko in dečka, ki padata z drevesa (zdrs za oči). V vzhodni ladji severnega transepta so dodatne kapele, poimenovane po (od juga proti severu) sv. Janezu Evangelistu, sv. Mihaelu in sv. Andreju. V južnem ambulatoriju so kapele sv. Nikolaja, sv. Edmunda in sv. Benedikta. Odtis južnega transepta je nujno manjši od severnega, ker so se gradbeniki iz 13. stoletja naslanjali na že obstoječe križne hodnike iz 11. stoletja. Da bi se transepti ujemali, je južni transept zgrajen tako, da visi nad zahodnim križnim hodnikom. To je omogočilo ustvarjanje prostora nad križnim hodnikom, ki je bil uporabljen za shranjevanje opatijskega bogastva. V južnem transeptu je kapela sv. Vere, zgrajena ok. 1250 služil kot [[zakristija]] za menihe opatije. Na vzhodni steni je njena slika, narejena ok. 1290–1310, ki jo prikazujejo, kako drži likalnik, na katerem je bila spečena do smrti. {{Multiple image | image1 = London UK Interior-of-Westminster-Abbey-02.jpg | caption1 = Ladja, ki kaže visoko višino oboka v razmerju do njegove relativno ozke širine | image2 = Westminster Abbey - 51368735737.jpg | caption2 = Strop z lanterno nad križiščem | align = center | image3 = Edward the Confessor Chapel Westminster Abbey London England.jpg | caption3 = Svetišče Edvarda Spovednika | image4 = Monuments in the Chapel of St Edmund, Westminster Abbey.jpg | caption4 = Spomeniki v stranski kapeli svetega Edmunda | total_width = 900 }} === Kapiteljska dvorana === [[File:London_-_Westminster_abbey_-_chapter_house_03.jpg|thumb|upright|Kapiteljska dvorana]] [[Kapiteljska dvorana]] je bila zgrajena sočasno z vzhodnimi deli opatije pod Henrikom III., med približno letoma 1245 in 1253. <ref name=Scott1863>{{navedi knjigo|pages=41–43, 56–58|url=https://books.google.com/books?id=LPQDAAAAYAAJ&pg=PA57|title=Gleanings from Westminster abbey|author1=Scott|first1=Sir George Gilbert|year=1863}}</ref> Leta 1872 jo je obnovil sir George Gilbert Scott. Vhod je iz vzhodne stranske ladje in ima dvojna vrata z velikim timpanonom zgoraj. Notranje in zunanje preddverje vodita do osmerokotnega prostora, ki je izjemne arhitekturne čistosti. Zgrajena je v geometrijskem gotskem slogu z osmerokotno kripto spodaj. Slop iz osmih delov nosi obokan strop. Ob straneh so slepe arkade, ostanki poslikav iz 14. stoletja in številne kamnite klopi, nad katerimi so velika krogovičja s štirilisti Te so praktično sodobne s Sainte-Chapelle v Parizu. Kapiteljska dvorana ima izvirni tlak iz polovice 13. stoletja. Vrata v predprostoru segajo okoli leta 1050 in naj bi bila najstarejša v Angliji.<ref>[https://historicengland.org.uk/listing/the-list/list-entry/1003579] The Chapter House and Pyx Chamber in the abbey cloisters, Westminster Abbey</ref> Zunanjost vključuje ločne opornike, dodane v 14. stoletju in streho s svinčeno šotorasto streho z laterno na železnem okvirju, ki ga je oblikoval Scott. Prvotno so jo v 13. stoletju uporabljali benediktinski menihi za vsakodnevne sestanke. Pozneje je postala mesto sestankov kraljevega velikega sveta in komune, predhodnice parlamenta.<ref name=eh>{{navedi splet|url=http://www.english-heritage.org.uk/visit/places/chapter-house-and-pyx-chamber/|title=Chapter house and Pyx Chamber|publisher=English Heritage|accessdate=28 July 2018}}</ref> ''Pušpanova soba'' (''Pyx Chamber'') je tvorila podzemlje meniškega dormitorija. Izvira iz poznega 11. stoletja in je bila uporabljena kot samostanska in kraljeva zakladnica. Zunanje stene in krožni slopi so iz 11. stoletja, več kapitelov je bilo okrašenih v 12. stoletju, kamniti oltar pa je bil dodan v 13. stoletju. Izraz ''pyx'' se nanaša na leseno skrinjo iz [[Navadni pušpan |pušpana]] (''Buxus sempervirens''), v kateri so bili na novo skovani kovanci predstavljeni poroti med preizkušnjo da zagotavljajo ustreznost zahtevanim standardom. <ref>{{navedi splet|url=https://www.royalmint.com/discover/uk-coins/history-of-the-trial-of-the-pyx/|title=History of the Trial of the Pyx|publisher=The Royal Mint|accessdate=28 July 2018}}</ref> Kapiteljska dvorana in Pušpanova soba v Westminstrski opatiji sta v skrbništvu English Heritage Trust, vendar sta pod skrbništvom in upravljanjem dekana in kapitlja. === Kapela Henrika VII=== {{external media|width=210px|float=right|headerimage=[[File:Ceiling of Henry VII Chapel.jpg|210px]]|title=External video|video1=[https://www.youtube.com/watch?v=YCKzhNQISZo&embeds_euri=https%3A%2F%2Fsmarthistory.org%2F&source_ve_path=MjM4NTE&feature=emb_title&ab_channel=Smarthistory Kapela Henrika VII.], Smarthistory<ref name="smarth">{{navedi splet |title=Henry VII Chapel |publisher=Smarthistory |url=https://smarthistory.org/henry-vii-chapel/ |access-date=5 February 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220929023204/https://smarthistory.org/henry-vii-chapel/ |archive-date=29 September 2022 |url-status=live}}</ref>}} Marijina kapela Henrika VII., znana tudi preprosto kot kapela Henrika VII., je velika Marijina kapela na skrajnem vzhodnem koncu Westminsterske opatije, plačana po volji kralja Henrika VII.{{sfn|Trowles|2008|p=126}} Kapela je zgrajena v zelo poznem perpendicular gotskem slogu, katerega veličastnost je povzročila, da jo je angleški pesnik John Leland poimenoval ''orbis miraculum'' (čudo sveta).{{sfn|Jenkyns|2004|pp=48–53}} V kapeli so grobnice več monarhov, vključno z Edvardom V., Henrikom VII., Edvardom VI., Marijo I., Elizabeto I., Jakobom I., Karlom II., Jurijem II. in Marijo, škotsko kraljico. Kapela je znana po stropu v obliki visečega in pahljačastega oboka, ki ga je verjetno zasnoval William Vertue, za katerega je pisatelj [[Washington Irving]] dejal, da je bil »dosežen s čudovito natančnostjo in zračno varnostjo pajčevine«. Pravzaprav strop ni pravi pahljačasti obok, ampak [[banjast obok]], preoblečen v pahljačasti obok.{{sfn|Pevsner|1973|p=418}} Notranje stene so gosto okrašene z rezbarijami, vključno s 95 kipi svetnikov. Številni kipi svetnikov v Angliji so bili uničeni v 17. stoletju, zato so le redki ohranjeni. Tako kot velik del preostale srednjeveške stavbe so bili tudi ti prvotno poslikani in pozlačeni. Z zunanje strani so stene kapele podprte z Zunanjimi oporniki, od katerih ima vsak obliko poligonalnega stolpa, na vrhu katerega je kupola. V središču kapele je grobnica Henrika VII. in njegove žene Elizabete Yorške, ki jo je izdelal kipar Pietro Torrigiano, ki je pobegnil v Anglijo iz Italije, potem ko se je sprl z umetnikom [[Michelangelo]]m in mu zlomil nos. Kapela ima v sebi nadaljnje podkapele, ki se širijo iz glavne stavbe. Ena od teh na severu vsebuje grobnice [[Marija I. Angleška|Marije I.]] in [[Elizabeta I. Angleška|Elizabete I.]], obe krsti pa sta znotraj Elizabetinega spomenika; druga na jugu pa vsebuje grobnico [[Marija I. Škotska|Marije, kraljice Škotske]]. Oba spomenika je dal zgraditi [[Jakob I. Angleški]], Elizabetin naslednik na angleškem prestolu in Marijin sin. Na skrajnem vzhodnem koncu je kapela RAF z vitražem, posvečenim tistim, ki so padli v bitki za Britanijo leta 1940. To, kar je zdaj kapela RAF, je bilo prvotno mesto pokopa lorda Protectorja [[Oliver Cromwell|Oliverja Cromwella]] leta 1658. Cromwell je bil izkopan leta 1661, po Stuartovi obnovi, ko so njegovo truplo obredno obesili z vislic v Tyburnu, kjer je bilo končno pokopano.<ref>{{navedi splet |url=https://www.guidelondon.org.uk/blog/around-london/westminster-abbey-burials/|title = Westminster Abbey Burials – Famous People Buried Among Kings At Westminster Abbey}}</ref> Kapela je od leta 1725 tudi matična cerkev reda Bath, nad kornimi klopmi pa visijo prapori članov. Same klopi ohranjajo svoje srednjeveške [[Mizerikordija|mizerikordije]] – majhne police, na katere menihi sedejo med bogoslužjem, pogosto okrašene z raznolikimi in šaljivimi rezbarijami.{{sfn|Wilkinson|2013|p=25}} == Galerija == <gallery> File: Westminster Abbey by Canaletto, 1749.jpg|Westminstrska opatija s procesijo vitezov iz kopeli, Canaletto, 1749 File: Standard of Westminster Abbey.svg|Zastava Westminstrske opatije, ki vsebuje orožje Tudor med Rožami Tudorja nad pripisanimi rokami Edvarda Spovednika File: Layout Of Westminster Abby.svg|Tloris Westminstrke opatije, 2008 File: Abadía de Westminster, Londres, Inglaterra, 2014-08-11, DD 208.JPG|Fasada ponoči File:Peel Statue by John Gibson, The Illustrated London News. 1 October 1853.png|Kip sira Roberta Peela, delo Johna Gibsona, Westminster Abbey, The Illustrated London News. 1. oktober 1853 </gallery> == Kronanja == [[File:SanktEdvardsstol westminster.jpg|thumb|Kralja Edvarda prestol]] Od kronanja Viljema Osvajalca leta 1066 je bil vsak angleški in britanski monarh (razen Edvarda V. in Edvarda VIII., ki nikoli ni bil kronan) v Westminstrski opatiji. Leta 1216 Henrika III. ni bilo mogoče okronati v Londonu, ko je prišel na prestol, ker je francoski princ [[Ludvik VIII. Francoski|Ludvik]] prevzel nadzor nad mestom in tako je bil kralj okronan v [[Stolnica v Gloucestru |Gloucestrski stolnici]]. [[Papež Honorij III.]] je to kronanje ocenil kot neprimerno, zato je 17. maja 1220 v Westminstrski opatiji potekalo ponovno kronanje. Stol kralja Edvarda (ali stolica svetega Edvarda), prestol, na katerem so v trenutku kronanja sedeli angleški in britanski vladarji, je zdaj nameščen v opatiji v kapeli svetega Jurija blizu zahodnih vrat in se uporablja ob vsakem kronanju od leta 1308. Od leta 1301 do 1996 (razen za kratek čas leta 1950, ko so kamen začasno ukradli škotski nacionalisti) je v stolu domoval tudi [[Kamen iz Sconea]], na katerem so bili kronani škotski kralji. Čeprav se kamen zdaj hrani na Škotskem, v [[Edinburški grad |Edinburškem gradu]], je predvideno, da se kamen vrne v stol svetega Edvarda za uporabo med prihodnjimi ceremonijami kronanja. == Grobovi in spomeniki == [[File:Dr John Hall, Dean of Westminster on the Shrine of Edward the Confessor.ogg|thumb|Audio opis svetišča Edvarda Spovednika avtorja Johna Halla]] [[File:Westminster Abbey cloister.jpg|thumb|Križni hodnik in atrij]] Henrik III. je opatijo obnovil v čast kralja svetnika Edvarda Spovednika, katerega relikvije so bile postavljene v relikviarij v svetišču. V bližini je bil sam Henrik III., kot tudi mnogi angleški kralji [[Plantageneti |rodbine Plantagenet]], njihove žene in drugi sorodniki. Do smrti Jurija II. leta 1760 so v opatiji pokopali večino kraljev in kraljic, nekaj pomembnih izjem so bili Henrik VI., Edvard IV., Henrik VIII. in Charles I., ki so pokopani v kapeli svetega Jurija na gradu Windsor. Med drugimi izjemami so Edward II. pokopan v stolnici v Gloucestru, [[Ivan Brez dežele|Ivan]] pokopan v [[Worcestrska stolnica | Worcestrski stolnici]], Henrik IV. pokopan v [[Canterburyjska stolnica| Canterburyjski stolnici]] in Rihard III., ki je zdaj pokopan v Leicestrski stolnici in ''de facto'' kraljica Jane Gray, pokopana v kapeli svetega Petra ad Vincula v Tower of London. V zadnjem času so bili monarhi pokopani v kapeli svetega Jurija ali v Frogmoreju vzhodno od gradu Windsor. Od srednjega veka so aristokrate pokopavali znotraj kapelic, menihe in druge ljudi, ki so bili povezani z opatijo, pa so pokopavali v križnem hodniku in drugih območjih. Eden takšnih je bil [[Geoffrey Chaucer]], ki je bil tu pokopan, saj je imel stanovanje v opatiji, kjer je bil zaposlen kot mojster Kraljevih del. Ostali pesniki, pisatelji in glasbeniki so bili pokopani ali imajo spomenike okoli Chaucerja v tistem, kar je postalo znano kot ''Poets 'Corner''. Glasbeniki iz opatije, kot je [[Henry Purcell]], so bili tudi pokopani na svojem delovnem mestu. Naknadno je postala ena najpomembnejših britanskih časti, da so te pokopali ali spominsko obeležili v opatiji. Praksa pokopavanja nacionalnih osebnosti v opatiji se je začela pod Oliverjem Cromwellom s pokopom admirala Roberta Blaka leta 1657. Praksa se je razširila na generale, admirale, politike, zdravnike in znanstvenike, kot so [[Isaac Newton]], pokopan 4. aprila 1727, [[Charles Darwin]], pokopan 26. aprila 1882, in [[Stephen Hawking]], pokopan 15. junija 2018. Drug je bil William Wilberforce, ki je vodil gibanje za odpravo suženjstva v Združenem kraljestvu in plantažah, pokopan 3. avgusta 1833. Wilberforce je bil pokopan v severnem transeptu, blizu svojega prijatelja, nekdanjega premiera Williama Pitta. V zgodnjem 20. stoletju so v opatiji začeli čedalje pogosteje pokopavati kremirane ostanke in ne krste. Leta 1905 je bil igralec sir [[Henry Irving]] kremiran in njegov pepel pokopan v Westminstrski opatiji, s čimer je postal prva oseba, ki je bila kdaj kremirana pred pokopom v opatiji. Večina pokopov v opatiji je kremiranih ostankov, nekateri pa so še vedno običajni - Frances Challen, žena Sebastiana Charlesa, kanonika iz Westminstra, je bila leta 2014 skupaj z možem pokopana v južnem koru. Člani družine Percy imajo v kapeli svetega Nikolaja v opatiji družinsko grobnico, kripto Northumberland. V nadstropju, tik pred velikimi zahodnimi vrati, v središču ladje, je grob Neznanega bojevnika, neznanega britanskega vojaka, ujetega na evropskem bojišču med prvo svetovno vojno. Pokopali so ga v opatiji 11. novembra 1920. Ta grob je edini v opatiji, po katerem je prepovedano hoditi. Na vzhodnem koncu Marijine kapele je spominska kapela letalcem [[Kraljevo vojno letalstvo| kraljevskega vojnega letalstva]], ki so bili ubiti v drugi svetovni vojni. Vključuje spominsko okno bitke za Britanijo, ki nadomešča prejšnje Tudorjev vitraj, uničen v vojni. [[File:Diana's funeral.jpg|thumb| Pogrebna povorka Diane, princese Waleške v Westminstru]] 6. septembra 1997 je bil organiziran uradni, čeprav ne "državni" pogreb Diane, welške princese. To je bil kraljevi slovesen pogreb, vključno s kraljevim ceremonialom in anglikansko pogrebno liturgijo. Drug javen pogreb je bil v nedeljo na zahtevo ljudi. Pokop se je zasebno zgodil kasneje isti dan. Prisotni so bili Dianin bivši mož, sinova, mati, sorojenci, tesni prijatelj in duhovnik. Dianino telo je bilo oblečeno v črno obleko z dolgimi rokavi, ki jo je oblikovala Catherine Walker, ki jo je izbrala pred nekaj tedni. V roke je bil postavljen komplet rožnega venca, darilo, ki ga je prejela od matere Tereze, ki je umrla dan pred Dianinim pogrebom. Njen grob je na njenem družinskem posestvu Althorp na zasebnem otoku. Leta 1998 je bilo deset prostih niš na fasadi nad Velikimi zahodnimi vrati zapolnjeno z reprezentativnimi krščanskimi mučenci 20. stoletja različnih poimenovanj. Spominjajo se Maximilian Kolbe, Manche Masemola, Janani Luwum, velika vojvodinja Elizabeta Ruska, Martin Luther King Jr., Óscar Romero, Dietrich Bonhoeffer, Esther John, Lucian Tapiedi in Wang Zhiming. [67] [68] 9. aprila 2002 je bil v opatiji organiziran slovesni pogreb kraljice Elizabete, kraljice matere. Pozneje so jo istega dne premestili v spominsko kapelo kralja Jurija VI. v kapeli svetega Jurija v gradu Windsor poleg njenega moža, kralja Jurija VI., ki je umrl pred 50 leti. Hkrati je bil pepel hčerke kraljice matere, princese Margarete, grofice Snowdon, ki je umrla 9. februarja 2002, prav tako položen v zasebno družinsko grobnico. {{Multiple image | image1 = Choir Westminster Abbey London England.jpg | caption1 = opatijski kor s kornimi klopmi, ki jih je oblikoval Edward Blore | image2 = Frescos in main church Westminster Abbey London England.jpg | caption2 = Srednjeveške stenske slike v južnem transeptu, ki prikazujejo sv. Tomaža in sv. Krištofa | image3 = Edward I - Westminster Abbey Sedilia.jpg | caption3 = Slika kralja na sediliji opatije, verjetno Edvarda I | image4 = London UK Sculptures-at-Westminster-Abbey-Westgate-01.jpg | caption4 = Kipi mučenikov iz 20. stoletja nad zahodnimi vrati | align = center | image5 = Westminster Abbey - 51370499985.jpg | caption5 = Veliki oltar in korna pregrada, ki ju je oblikoval George Gilbert Scott | total_width = 900 }} === Kozmatski tlak === [[File:Cosmati pavement by high altar, Westminster Abbey 02.jpg|thumb|Kozmatski tlak]] Na križišču, pred svetiščem Edvarda Spovednika in glavnim oltarjem, je [[kozmatsko delo|kozmatski tlak]], 700 let stara popločana tla iz skoraj 30.000 kosov barvnega stekla in kamna.{{sfn|Trowles|2008||pp=27-28}} Tam potekajo kronanja v opatiji<ref>{{navedi novice |last=Grierson |first=Jamie |date=24 March 2023 |title=Public invited to walk on Westminster Abbey's Cosmati pavement – in socks |language=en-GB |work=The Guardian |url=https://www.theguardian.com/uk-news/2023/mar/24/public-invited-to-walk-on-westminster-abbeys-cosmati-pavement-in-socks |access-date=24 April 2023 |issn=0261-3077}}</ref> in meri skoraj 25 kvadratnih metrov. Tlak je dobil ime po družini Cosmati iz Rima, ki je bila znana po tem delu. Naročil ga je Richard Ware, ki je odpotoval v Rim leta 1258, ko je postal opat, in se vrnil s kamnom in umetniki. Uporabljeni [[porfir]] so prvotno pridobivali daleč v [[Egipt]]u, v Italijo pa so ga domnevno prinesli v času [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]]. Ko so ga izdelali, ga je obdajal napis z medeninastimi črkami, je izgubljen, napisan v latinščini, ki navaja umetnikovo ime Odericus,{{sfn|Jenkyns|2004|pp=36–39}} verjetno se nanaša na oblikovalca Pietra di Oderisia ali njegovega sina. Napis je tudi napovedal konec sveta 19.863 let po nastanku. V nasprotju s tradicionalnim [[mozaik]]om kosi niso rezani na enotno velikost, temveč so izdelani s tehniko, znano kot ''[[opus sectile]]''. Edinstven je med vsemi tovrstnimi tlaki v Evropi zaradi uporabe koščkov temnega marmorja Purbeck, ki tvorijo krepke robove namesto bolj značilnega belega marmorja. Tlak je vplival na kasnejšo obdelavo tal v kapeli sv. Jurija, [[grad Windsor|gradu Windsor]] in [[Canterburyjska stolnica|Canterburyjski stolnici]]. Geometrične oblike, kot so tiste na tlaku, naj bi pomagale menihom v opatiji pri kontemplaciji in posredovale srednjeveške krščanske ideje o naravi vesolja, ki jih ni bilo mogoče preprosto ubesediti.{{Sfn|Foster|1991|p=4}} Velik del zasnove temelji na geometrijskem principu, imenovanem podvojitev kvadrata, ki je med kamnoseki veljal za poslovno skrivnost. Štiristranski kvadrati, štirikratna simetrija in štirje notranji okrogli motivi predstavljajo štiri elemente klasične filozofije, pri čemer osrednji okrogel predstavlja neizoblikovano stanje vesolja na začetku stvarjenja.{{Sfn|Foster|1991|p=152-154}} Vsakega notranjega kroga se dotikata dva pasova, ki predstavljata skupne lastnosti vsakega elementa – na primer, v klasični filozofiji sta tako voda kot zrak veljala za 'vlažna', tako zrak kot ogenj pa sta veljala za 'vroča'. == Šole == Na območju opatije sta tudi Westminstrska šola in zborovska šola, ki izobražuje in trenira pevce, ki pojejo v službi v opatiji. == Glasba == [[File:Westminster Abbey Choir.jpg|thumb|Predsednik George W. Bush pozdravlja zbor]] Westminstrska opatija slovi po svoji zborovski tradiciji, repertoar anglikanske cerkvene glasbe pa je slišati pri vsakodnevnem bogoslužju, zlasti v službi Choral Evensong. <ref>{{navedi splet|title=Westminster Abbey : Choral Evensong|url=https://www.choralevensong.org/westminster-abbey-15.php|website=choralevensong.org|accessdate=12 October 2017|language=en}}</ref> === Orgle === Orgle so leta 1937 zgradili Harrison & Harrison, s štirimi manuali in 84 registri; prvič so jih uporabili na kronanju za kralja Jurija VI. Nekaj cevi iz prejšnjih Hillovih orgel iz leta 1848 je bilo obnovljenih in vključenih v novo shemo. Ohišje, ki ga je zasnoval in zgradil John Loughborough Pearson v poznem 19. stoletju, so ponovno postavili in pobarvali leta 1959. V letih 1982 in 1987 so Harrison in Harrison pod vodstvom takratnega organista iz opatije Simona Prestona razširila orgle, da bi vključila še orgle nižjega kora in orgle Bombarde: sedanji instrument ima zdaj pet manualov in 109 registrov. Harrison in Harrison so leta 2006 prenovili konzolo orgel. == Zvonovi == Zvonovi v opatiji so bili prenovljeni leta 1971. Prstan je zdaj sestavljen iz desetih zvonov, obešenih za spremenjeno zvonjenje, ki jih je leta 1971 ulila Livarna zvonov Whitechapel, uglašene v: F #, E, D, C #, B, A, G, F #, E in D. Tenorski zvon v D (588,5 Hz) ima težo 1544 kg. <ref name=autogenerated2>[http://dove.cccbr.org.uk/detail.php?searchString=westminster&numPerPage=10&Submit=++Go++&searchAmount=%3D&searchMetric=cwt&sortBy=Place&sortDir=Asc&DoveID=WESTMINS+A Westminster—Collegiate Church of S Peter (Westminster Abbey)], Dove's Guide for Church Bell Ringers, 25 October 2006. Retrieved 16 October 2008.</ref> Poleg tega obstajata dva servisna zvona, ki ju je leta 1585 in 1598 ulil Robert Mot, zvon Sanctus iz leta 1738 Richarda Phelpsa in Thomasa Lestra ter dva neuporabljena zvona, eden iz okoli leta 1320 naslednik za R de Wymbish, in drug Thomasa Lestra, ulit leta 1742. Svet za cerkvene stavbe Anglikanske cerkve je oba označil za zgodovinsko pomembna, skupaj s četrtim majhnim srebrnim 'jedilnim zvonom', ki se hrani v refektoriju. <ref>{{navedi splet|url=http://www.churchcare.co.uk/bells.php|title=Database of Historically Significant Bells and Bell Frames|work=Churchcare website|quote=search on "Westminster Abbey" for bell details|publisher=Church of England|date=1 April 2008|accessdate=16 October 2008|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100729191709/http://www.churchcare.co.uk/bells.php|archivedate=29 July 2010|df=dmy-all}}</ref> == Muzej == Muzej je bil v obokanem podzemlju iz 11. stoletja pod dormitorijem nekdanjih menihov v Westminstrski opatiji. To je bilo eno najstarejših območij opatije, ki ga je leta 1065 ustanovil Edvard Spovednik. Ta prostor se je od leta 1908 uporabljal kot muzej <ref>Trowles 2008, p. 156</ref>, vendar je bil junija 2018 zaprt za javnost, ko so ga kot muzej zamenjale jubilejne galerije Queen's Diamond, visoko v triforiju opatije. == V popularni kulturi == [[File:Da Vinci Code props - geograph.org.uk - 239567.jpg|thumb|Kopije rekvizitov iz vlaknene plošče marmornih spomenikov Westminstrske opatije, narejene za snemanje filma ''Da Vincijeva šifra'', na ogled v stolnici v Lincolnu]] Westminstrska opatija je omenjena v drami ''Henrik VIII.'', ki sta jo napisala William Shakespeare in John Fletcher, ko gospod opisuje prizor kronanja Anne Boleyn.{{sfn|Jenkyns|2004|pp=170–171}} Opatija je bila omenjena v poeziji že leta 1598, v sonetu duhovnika Thomasa Bastarda, ki se začne z »Ko z globokim presenečenjem zagledam / V slavni Westminster, kako se tam obnavlja / Živi v medeninastem ali kamnitem spomeniku / Princi in vrednih vseh vrst«. Poezijo o opatiji sta napisala tudi Francis Beaumont in John Betjeman. Stavba se pojavlja na slikah umetnikov, kot so [[Canaletto]], Wenceslaus Hollar, William Bruce Ellis Ranken in [[J. M. W. Turner]]. Leta 1995 je dramatik Alan Bennett produciral dokumentarec z naslovom ''The Abbey'', v katerem je pripovedoval o svojih izkušnjah s stavbo.<ref>{{navedi splet |title=Bennett, Alan (1934-) |url=http://www.screenonline.org.uk/people/id/504794/index.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20231009184826/http://www.screenonline.org.uk/people/id/504794/index.html |archive-date=2023-10-09 |access-date=2023-10-28 |website=BFI Screenonline}}</ref> Ključni prizori v knjigi in filmu ''Da Vincijeva šifra'' se odvijajo v Westminstrski opatiji. Leta 2005 je opatija zavrnila dovoljenje za snemanje producentom filma in knjigo označila za 'teološko neutemeljeno'. Namesto tega film uporabi Lincolnovo stolnico kot nadomestno mesto.<ref>{{navedi splet |last= |first= |date=1 June 2005 |title=Westminster Abbey closes doors to Da Vinci Code |url=http://www.theguardian.com/film/2005/jun/01/2005inreview |archive-url=https://web.archive.org/web/20230124091424/https://www.theguardian.com/film/2005/jun/01/2005inreview |archive-date=24 January 2023 |access-date=24 January 2023 |website=The Guardian |language=en}}</ref> Opatija je svojemu osebju izdala informativni list, da so lahko odgovorili na vprašanja oboževalcev, ki so ovrgli več trditev v knjigi. Leta 2022 je bilo objavljeno, da je opatija izdala redko dovoljenje za snemanje v cerkvi za nenaslovljeni osmi film ''Misija: Nemogoče''.<ref>{{navedi splet |last=De Semlyen |first=Phil |date=2022-07-11 |title='Mission: Impossible 8' will be the first ever movie to film in Westminster Abbey |url=https://www.timeout.com/london/news/mission-impossible-8-will-be-the-first-ever-movie-to-film-in-westminster-abbey-071122 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230327032333/https://www.timeout.com/london/news/mission-impossible-8-will-be-the-first-ever-movie-to-film-in-westminster-abbey-071122 |archive-date=27 March 2023 |access-date=2023-11-13 |website=Time Out London |language=en-GB}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Reference == *Bradley, S. and N. Pevsner (2003) The Buildings of England – London 6: Westminster, New Haven: Yale University Press, pp. 105–207. ISBN 0-300-09595-3 *Mortimer, Richard, ed., Edward the Confessor: The Man and the Legend, The Boydell Press, 2009. Eric Fernie, 'Edward the Confessor's Westminster Abbey', pp. 139–150. Warwick Rodwell, 'New Glimpses of Edward the Confessor's Abbey at Westminster', pp. 151–167. Richard Gem, Craftsmen and Administrators in the Building of the Confessor's Abbey', pp. 168–172. ISBN 978-1-84383-436-6 *Harvey, B. (1993) Living and Dying in England 1100–1540: The Monastic Experience, Ford Lecture series, Oxford: Clarendon Press. ISBN 0-19-820161-3 *Morton, H. V. [1951] (1988) In Search of London, London: Methuen. ISBN 0-413-18470-6 *Trowles, T. (2008) Treasures of Westminster Abbey, London: Scala. ISBN 978-1-85759-454-6 == Druga literatura == *Westminster Abbey 900 Years. 1965 *Brooke-Hunt, Violet The Story of Westminster Abbey. London: James Nisbet ==Zunanje povezave== {{Commons category|Westminster Abbey}} * [http://www.westminster-abbey.org/ Uradna spletna stran] * [http://www.british-history.ac.uk/source.aspx?pubid=341 Walter Thornbury, Old and New London, Volume 3, 1878, pp. 394–462, British History Online] * [http://www.britannica.com/EBchecked/topic/641068/Westminster-Abbey Westminster Abbey Article at Encyclopædia Britannica] * [http://viewfinder.english-heritage.org.uk/search/results.aspx?index=24&mainQuery=westminster%20abbey%20&searchType=all&form=home Historic images of Westminster Abbey] * A panorama of Westminster Abbey in daytime – [http://digitalurban.blogspot.com/2005/08/westminster-abbey-london-panorama.html 3D QuickTime] version [[Kategorija:Samostani v Združenem kraljestvu]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 960]] [[Kategorija: Cerkve v Angliji]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Združenem kraljestvu]] [[Kategorija:Romanska arhitektura v Angliji]] [[Kategorija:Gotska arhitektura v Angliji]] [[Kategorija:Muzeji v Angliji]] {{normativna kontrola}} b3ue1ybxjq2diviabofru79c26r7y3r Zdravstvo v Sloveniji 0 468413 6759733 6756836 2026-10-02T15:01:10Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759733 wikitext text/x-wiki [[Slika:Ambulance Health Centre Ajdovščina.jpg|alt=Reševalno vozilo zdravstvenega doma Ajdovščina|sličica|249x249_pik|Reševalno vozilo zdravstvenega doma Ajdovščina]] '''Zdravstvo v Sloveniji''' je zasnovano po načelu univerzalnega zdravstvenega sistema in financirano po [[Bismarckov model zdravstvenega varstva|Bismarckovem modelu]]. Javni zdravstveni sistem se pod okriljem [[Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije|Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije]] pretežno financira iz prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, dodatna sredstva pa se zagotavljajo s sistemom prostovoljnega dopolnilnega zavarovanja ter v manjši meri iz [[proračun Republike Slovenije|državnega proračun]]a. Storitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja nudijo tri zavarovalnice. Leta&nbsp;2017 so nacionalni zdravstveni izdatki predstavljali 8,0&nbsp;% [[Kosmati domači proizvod|BDP]], pri čemer so 5,8&nbsp;% BDP predstavljala sredstva, zbrana v okviru obveznega zavarovanja ali namenjena iz proračuna. Večina izvajalcev zdravstvene dejavnosti v Sloveniji je javnih ustanov, manjši delež pa pripada zasebnim in koncesionarskim izvajalcem. Storitve zasebnih izvajalcev se financirajo samoplačniško oz. v okviru dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Izzivi zdravstvenega sistema veljajo v Sloveniji za enega najbolj perečih družbeno-političnih problemov. Kljub temu zdravstveni sistem od prvih let po ustanovitvi neodvisne Republike Slovenije ni bil deležen večjih reform. {| class="wikitable" style="float:right; font-size:80%" |+ Statistični podatki |- ! Podatek (vir) !! Vrednost !! Leto |- | Nacionalni zdravstveni izdatki kot %&nbsp;BDP ([[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|OECD]]<ref name=":16">{{Cite journal|title=Health spending|url=https://www.oecd-ilibrary.org/social-issues-migration-health/health-spending/indicator/english_8643de7e-en|language=en|doi=10.1787/8643de7e-en|archive-url=https://web.archive.org/web/20191014034536/https://www.oecd-ilibrary.org/social-issues-migration-health/health-spending/indicator/english_8643de7e-en|archive-date=2019-10-14|access-date=2019-11-08|url-status=dead}}</ref>) || 8,0&nbsp;% || 2017 |- | Nacionalni zdravsteni izdatki v USD/osebo (OECD<ref name=":16" />) || 2775 $ || 2017 |- | Nacionalni zdravsteni izdatki iz javnih sredstev kot %&nbsp;BDP (OECD<ref name=":16" />) || 5,8&nbsp;% || 2017 |- | Nacionalni zdravstveni izdatki iz prostovoljnih sredstev kot %&nbsp;BDP (OECD<ref name=":16" />) || 2,2&nbsp;% || 2017 |- | Nacionalni zdravstveni izdatki iz samoplačniških sredstev kot %&nbsp;BDP (OECD<ref name=":16" />) || 1,0&nbsp;% || 2017 |- | Izdatki za zdravila kot % skupnih izdatkov za zdravstvo (OECD<ref name=":16" />) || 18,3&nbsp;% || 2016 |- | Število zdravnikov na 1000 prebivalcev (OECD<ref name=":16" />) || 3,0 || 2016 |- | Število zdravnikov na 1000 prebivalcev ([[Svetovna zdravstvena organizacija|SZO]]<ref>{{navedi splet|url=http://apps.who.int/gho/data/node.country.country-SVN|title=GHO {{!}} By country {{!}} Slovenia - statistics summary {{!}} 2002 - present)|publisher=WHO|access-date=2019-04-09}}</ref>) || 2,5 || 2009 |- | Število zdravnikov splošne in družinske medicine na 100.000 prebivalcev (SZO<ref>{{navedi splet|url=https://gateway.euro.who.int/en/hfa-explorer/#9gM8L5nwHB|title=WHO European health information at your fingertips.|website=gateway.euro.who.int|language=en|access-date=2019-10-06}}</ref>) || 49,78 || 2013 |- | Število zdravstvenikov na 1000 prebivalcev (OECD<ref name=":16" />) || 9,7 || 2016 |- | Število psihiatrov na 1 milijon prebivalcev (Eurostat<ref name=":46">{{navedi splet|url=https://www.mladina.si/192096/boj-za-duse/|title=Boj za duše|website=Mladina.si|access-date=2019-11-07}}</ref>) || 128 || |- | Število kliničnih psihologov na 100.000 prebivalcev (SZO<ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/prosti-cas/zdravje/slovenija-je-po-stevilu-klinicnih-psihologov-na-evropskem-dnu.html|title=Slovenija je po številu kliničnih psihologov na evropskem dnu|last=Celje|first=Špela Kuralt|date=2015-06-01|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-10-09|archive-date=2019-10-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20191009074756/https://www.delo.si/prosti-cas/zdravje/slovenija-je-po-stevilu-klinicnih-psihologov-na-evropskem-dnu.html|url-status=dead}}</ref><ref name=":33" />) || 3 ||2018 |- | Število kliničnih psihologov na 100.000 prebivalcev ([[Evropska komisija]]<ref name=":46"/>) || 13 || 2015 |- | Število zobozdravnikov na 10.000 prebivalcev (SZO<ref>{{navedi splet|url=http://www.who.int/gho/health_workforce/dentists_density/en/|title=WHO {{!}} Density of dentists (total number per 10 000 population, latest available year)|website=WHO|access-date=2019-10-06}}</ref>) || 6,839 || 2016 |- |Število zobozdravnikov na 1.000 prebivalcev (OECD<ref>{{Navedi splet|title=Health Care Resources : Dentists|url=https://stats.oecd.org/index.aspx?queryid=30177|website=stats.oecd.org|accessdate=2021-02-19}}</ref>) |0,72 | |- | Število farmacevtov na 10.000 prebivalcev (SZO<ref>{{navedi splet|url=http://www.who.int/gho/health_workforce/pharmacists_density/en/|title=WHO {{!}} Density of pharmacists (total number per 10 000 population, latest available year)|website=WHO|access-date=2019-10-06}}</ref>) || 6,526 || 2016 |- | Število diplomantov medicine na 100.000 prebivalcev (OECD<ref name=":16" />) || 15,9 || 2016 |- | Število diplomantov zdravstva na 100.000 prebivalcev (OECD<ref name=":16" />) || 90 || 2016 |- | Število diplomantov dentalne medicine na 100.000 prebivalcev (Eurostat<ref>{{navedi splet|url=https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/Healthcare_personnel_statistics_-_dentists,_pharmacists_and_physiotherapists|title=Healthcare personnel statistics - dentists, pharmacists and physiotherapists - Statistics Explained|website=ec.europa.eu|access-date=2019-10-06}}</ref>) || 3,3 || 2016 |- | Število bolniških postelj na 1000 prebivalcev (OECD<ref>{{navedi splet|url=http://data.oecd.org/healtheqt/hospital-beds.htm|title=Health equipment - Hospital beds - OECD Data|website=theOECD|language=en|access-date=2019-10-06}}</ref>) || 4,5 || 2017 |- | Uvrstitev na lestvici učinkovitosti zdravstvenih sistemov članic SZO (SZO<ref>{{navedi splet|url=https://www.who.int/healthinfo/paper30.pdf |title=MEASURING OVERALL HEALTH SYSTEM PERFORMANCE FOR 191 COUNTRIES |first1=Ajay |last1=Tandon |first2=Christopher J.L. |last2=Murray |first3=Jeremy A. |last3=Lauer |first4=David B. |last4=Evans |publisher=Svetovna zdravstvena organizacija}}</ref>) || 38/191 || 2000 |- | Uvrstitev na Bloombergovi lestvici najbolj zdravih držav (Bloomberg<ref>{{navedi splet|url=https://svetkapitala.delo.si/aktualno/slovenija-med-25-najbolj-zdravimi-drzavami-sveta-154285|title=Slovenija med 25 najbolj zdravimi državami sveta|last=H|first=A. S.|date=2019-02-25|website=svetkapitala.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-04-09}}</ref>) || 24/169 || 2019 |- | Uvrstitev na lestvici Evropskega indeksa zdravja potrošnikov<ref>{{navedi splet|url=https://healthpowerhouse.com/media/EHCI-2018/EHCI-2018-report.pdf|title=Euro Health Consumer Index 2018|last=|first=|date=|website=|archive-url=https://web.archive.org/web/20201112031255/https://healthpowerhouse.com/media/EHCI-2018/EHCI-2018-report.pdf|archive-date=2020-11-12|access-date=|url-status=dead}}</ref> || 21/35 || 2018 |} == Zgodovina == === Avstro-Ogrska, Kraljevina SHS in Kraljevina Jugoslavija (pred letom 1945) === [[Slika:Zdravniško osebje pri operaciji.jpg|thumb|right|250px|Zdravniško osebje pri operaciji ok. 1930]] V času pred prvo svetovno vojno je bil zdravstveni sistem v [[Slovenske dežele|slovenskih deželah]] primerljiv s tistimi v drugih delih [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]. V tem obdobju se je zdravstvena oskrba zagotavljala v okviru zasebnega zdravstvenega sistema. Prvi koraki razvoja sistema zdravstvenega zavarovanja so se zgodili v drugi polovici 19. stoletja, ko so zdravstveno zavarovanje razširili na železniške delavce, uvedli pa so tudi kritje poškodb. V avstrijskem delu države so leta 1887 po Bismarckovem modelu uvedli obvezno zdravstveno zavarovanje za kritje poškodb, leto pozneje pa so vanj vključili še druge zdravstvene stroške; dve tretjini dajatev so prispevali delavci, eno pa delodajalci.<ref name=":31">{{navedi splet|url=http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0018/312147/HiT-Slovenia_rev3.pdf|title=Slovenia: Health System Review|last=|first=|date=2016|website=|archive-url=https://web.archive.org/web/20191008022556/http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0018/312147/HiT-Slovenia_rev3.pdf|archive-date=2019-10-08|access-date=|url-status=dead}}</ref> Prvi bolezenski sklad obveznega zdravstvenega zavarovanja po zgledu nemškega modela so v slovenskih deželah ustanovili leta 1889 v [[Ljubljana|Ljubljani]], pozneje pa so ga ustanovili tudi v drugih mestih po deželi. Skladi so delavcem zagotavljali zdravstveno in socialno varstvo. Socialno varstvo ob poškodbah pri delu so financirali izključno delodajalci. Konec leta&nbsp;1889 je bilo na območju Zgornje Koroške in [[Štajerska|Spodnje Štajerske]] zavarovanih približno 11&nbsp;% prebivalstva. Skladi zdravstvenega zavarovanja so delovali do razpada Avstro-Ogrske ob koncu prve svetovne vojne. Leta&nbsp;1919 so na območju Slovenije ustanovili Združenje skladov zdravstvenega zavarovanja. Po vojni je sistem zdravstvenega zavarovanja prešel v t. i. »vejna zavarovanja«, ki so nudila zdravstveno zavarovanje nekaterim večjim družbenim skupinam, npr. rudarjem, železarjem in osebju [[Univerza v Ljubljani|Ljubljanske univerze]]. Kmetijski delavci, ki so predstavljali največji del prebivalstva, niso bili vključeni v takratni sistem zdravstvenega zavarovanja.<ref name=":31" /> V obdobju do leta&nbsp;1945 so se v slovenskih deželah začeli razvijati javno in osnovno zdravstvo ter zdravstveni zavodi.<ref name=":31" /> === Socialistična republika Slovenija (1945–1991) === [[Slika:Cepljenje proti otroški paralizi v Mariboru 1957.jpg|thumb|right|250px|[[Cepljenje (medicina)|Cepljenje]] proti [[otroška paraliza|otroški paralizi]] v Mariboru leta&nbsp;1957]] V [[Socialistična republika Slovenija|SR Sloveniji]] je do leta&nbsp;1954 veljal model socialnega zdravstvenega zavarovanja; delavci in upokojenci so bili skupaj z družinskimi člani vključeni v sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki pa ni zajemal delavcev v kmetijstvu, samozaposlenih, [[obrt]]nikov in nekaterih drugih ekonomskih skupin. Socialno zavarovanje je združevalo zdravstveno, pokojninsko, invalidsko in porodniško zavarovanje. Večino sredstev so prispevali delodajalci in delojemalci, država pa je prispevala nekatera sredstva za vojake in veterane. Socialno zavarovanje so upravljale država ali regionalne ljudske skupščine. Razpršenost finančne izpostavljenosti v primeru regionalnih presežnih stroškov je bila dosežena z vzajemnim zavarovanjem med posameznimi skladi na nacionalni ravni. Med letoma 1954 in 1955 je bilo zdravstveno zavarovanje ločeno od pokojninskega, obsegalo pa je delavce, [[Javni sektor|javne uslužbence]], obrtnike in samozaposlene, pozneje pa v manjši meri tudi kmetijske delavce, ki so pridobili minimalne pravice zdravstvenega varstva. Odmerne stopnje so bile za različne skupine zavarovancev različne. Ponudnike zdravstvenega zavarovanja so upravljali predstavniki delodajalcev in posameznih zavarovancev. Leta&nbsp;1965 je v Sloveniji delovalo 15 zavodov zdravstvenega zavarovanja. Polne pravice zdravstvenega zavarovanja so na kmetijske delavce razširili leta&nbsp;1972 na podlagi referenduma; tako so bile zagotovljene razmere za zdravstveno zavarovanje, ki je obsegalo vse prebivalstvo. Nova [[Socialistična federativna republika Jugoslavija]], ustanovljena leta&nbsp;1974, je glavno vlogo financiranja zdravstvenega varstva prenesla na »samoupravljajoče skupnosti interesa v zdravstvu«: lokalna združenja ljudi iz ene ali več skupnosti, ki so štela najmanj 150.000&nbsp;oseb, so pridobila dolžnost upravljanja vseh zavarovalniških fondov.<ref name=":31" /> [[Slika:Gradnja kliničnega centra v polnem teku 1967.jpg|thumb|Gradnja [[Univerzitetni klinični center Ljubljana|kliničnega centra]] leta 1967]] Zdravstveni sistem je bil v SR Sloveniji postopoma preoblikovan; zdravstvene ustanove so bile podržavljene, zasebno zdravstvo je bilo ukinjeno, zdravniki pa so postali državni delavci. Primarne zdravstvene storitve so nudili zdravstveni centri; ti so med drugim vključevali tudi [[Ginekologija|ginekološke]], [[Dentalna medicina|zobozdravstvene]] ter [[Pediatrija|pediatrične]] in mladinske zdravstvene storitve. Prišlo je do zatona [[Družinska medicina|splošne medicine]] zaradi poveličevanja ostalih specializacij na primarnem nivoju. V obdobju po koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] pa do 1970-ih let je prišlo tudi do pospešenega razvoja zdravstvene infrastrukture, ki jo je financirala država in kasneje delno tudi skladi zdravstvenega zavarovanja na okrožnem nivoju. Ob uvedbi nove zvezne ustave leta 1974 so bili uvedeni regionalni zdravstveni centri, ki so zaobjemali bolnišnice, primarno zdravstvo, [[Lekarna|lekarne]] in regionalne ustanove javnega zdravja. Ti naj bi v celoti zagotavljali vse preventivne in kurativne zdravstvene storitve. Nova ureditev izvajanja zdravstvenega varstva je bila podvržena neprimernemu cenovnemu nadzoru ter naraščajoči birokratizaciji zdravstva.<ref name=":31" /> Obravnava pacientov z duševnimi težavami je potekala v okviru dispanzerjev za mentalno zdravje na primarnem nivoju; tim so sestavljali psihiater, klinični psiholog ter medicinska sestra. Pediatrični timi so vključevali tudi [[Logopedija|logopeda]], pedagoga in pa [[Socialno delo|socialnega delavca]].<ref name=":33">{{navedi splet|url=http://www.mladina.si/178325/privatizacija-dusevnega-zdravja/|title=Privatizacija duševnega zdravja|website=Mladina.si|access-date=2019-10-10}}</ref> V SFRJ je v obdobjih gospodarskih kriz in nestabilnosti prihajalo do skrajno škodljivih finančnih učinkov na ponudnike zdravstvenih storitev. Plače v zdravstvenem sektorju so bile nižje od tistih v ostalih evropskih državah. Prav tako je bilo upravljanje zdravstvenega sistema neučinkovito. Zdravstveni sistem je v času 1970-ih in 1980-ih let zaznamovalo širjenje obsega in dostopa do zdravstvenih storitev in, hkrati, stalni finančni izzivi. Finančne težave je dodatno stopnjevala neučinkovita in potratna zdravstvena oskrba ter uporaba vprašljivih zdravstvenih pristopov. Do leta 1990 je bil zdravstveni sistem Slovenije na robu propada.<ref name=":31" /> === Republika Slovenija (od 1991) === Slovenski zdravstveni sistem se je za časa tranzicije soočal z resnimi strukturnimi težavami. V začetku 1990-ih let se je zdravstveni sistem soočal s hudimi finančnimi primanjkljaji in posledično nelikvidnostjo. S sprejetjem Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju leta 1992 se je pričelo celokupno restrukturiranje slovenskega zdravstvenega sistema. Zakonska reforma je uvedla tako obvezno kot prostovoljno [[zdravstveno zavarovanje]] ter ponovno uvedla zasebne zdravstvene storitve. Zakon je državo določil kot odgovorno za oblikovanje strategije za razvoj javnega zdravja, zagotavljanje sistema javnih zdravstvenih storitev, nadziranje zdravstvenih storitev in zavarovanja, izobraževanja zdravstvenega osebja in izvajanje nalog javnega zdravja. Država je prav tako prevzela odgovornost za ustanavljanje (in lastništvo) zdravstvenih ustanov na sekundarnem in terciarnem nivoju ter odgovornost za financiranje investicij v napredno zdravstveno opremo in zgradbe. [[Občine v Sloveniji|Občine]] so bile določene kot ustanovitelji in lastniki zdravstvenih ustanov primarnega zdravstva ter kot odgovorne za investicije v primarno zdravstvo in plačevanje prispevkov za posameznike brez prihodkov. Delodajalci so bili določeni kot odgovorni za [[Varnost in zdravje pri delu|zdravje in varnost na delovnem mestu]] ter financiranje dela prispevkov zdravstvenega zavarovanja zaposlenih ter varstva v primeru poškodb ali [[Poklicna bolezen|poklicnih obolenj]]. [[Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije]] (ZZZS) je bil določen kot odgovoren za nacionalen sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja (vključno z vzpostavitvijo pogodb z izvajalci, lekarnami in dobavitelji medicinskih materialov) in nekatere druge naloge. Državne zdravstvene institucije in njihovi zaposleni so bili določeni kot odgovorni za izpolnjevanje zdravstvenih načrtov in implementacijo strokovnih ter javnozdravstvenih direktiv in pa pogajanje o plačilu zdravstvenih storitev. Osebni zdravniki, katerih izbira je bila svobodna, so bili pooblaščeni za izdajanje receptov, vrednotenje delovne sposobnosti, upravljanje z zdravstveno dokumentacijo in napotitve specialistom, medtem ko so ostali zdravniki izgubili omenjene kompetence (tako so lahko posamezniki brez izbranega osebnega zdravnika izgubili dostop do zdravstvenih storitev). Kot osebni zdravnik je bil lahko izbran splošni zdravnik, pediater ali ginekolog. Uvedeni so bili tudi osebni zobozdravniki. Osebni zdravniki so bili uvedeni z namenom izboljšanja poznavanja in zaupanja pacienta ter lažjega nadziranja zdravstvenega stanja pacienta.<ref name=":31" /> == Financiranje == Slovenija spada med države z univerzalnim zdravstvenim sistemom<ref name=":19">{{Cite journal|last=Albreht|first=Tit|last2=Pribakovic Brinovec|first2=Radivoje|last3=Josar|first3=Dusan|last4=Poldrugovac|first4=Mircha|last5=Kostnapfel|first5=Tatja|last6=Zaletel|first6=Metka|last7=Panteli|first7=Dimitra|last8=Maresso|first8=Anna|date=junij 2016|title=Slovenia: Health System Review|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/27467813|journal=Health Systems in Transition|volume=18|issue=3|pages=1–207|issn=1817-6127|pmid=27467813}}</ref> in z Bismarckovim modelom financiranja zdravstvenega varstva.<ref name=":0" /><ref name=":7" /><ref name=":59">{{navedi splet|url=https://dk.um.si/Dokument.php?id=53750|title=PRAVNA UREDITEV OSNOVNEGA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA|last=Velički Rozman|first=Maruša|date=2013|website=|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref> Financiranje zdravstvenega varstva se deli na javna sredstva (ki zajema tako sredstva, zbrana v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja, kot proračunska sredstva), zasebna sredstva iz prostovoljnega dodatnega zavarovanja in zasebnih sredstev v okviru samoplačništva.<ref name=":0">{{navedi splet|url=https://www.mf.uni-lj.si/application/files/9215/4378/2592/14_Financiranje.pdf|title=FINANCIRANJE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V SLOVENIJI|last=|first=|date=|website=|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref> Leta 2010 je Slovenija za zdravstvo namenila 9 % BDP (3,2 mrd. €) in se tako glede obsega (deleža BDP) sredstev, namenjenih za zdravstvo, uvrstila v spodnjo četrtino evropskih držav.<ref name=":0" /> Po drugi strani so bili leta 2015 izdatki visoki v primerjavi z drugimi novejšimi članicami [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|OECD]].<ref name=":1">{{navedi splet|url=https://read.oecd-ilibrary.org/social-issues-migration-health/slovenija-zdravstveni-profil-leta-2017_9789264285422-sl|title=Slovenija: Zdravstveni profil leta 2017 {{!}} READ online|website=OECD iLibrary|language=en|access-date=2019-02-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20200804174259/https://read.oecd-ilibrary.org/social-issues-migration-health/slovenija-zdravstveni-profil-leta-2017_9789264285422-sl|archive-date=2020-08-04|url-status=dead}}</ref> Obseg javnega financiranja se je od globalne finančne krize postopno zmanjševal. Ukrepi, ki so prizadeli obseg javnih sredstev, namenjenih za zdravstvo, so vključevali znižanje cen storitev, zamrznitve plač in zvišanje doplačil.<ref name=":1" /> Tekom gospodarske krize je, po besedah predsednika skupščine zdravniške zbornice Marka Bitenca, dodatno omejitev razpoložljivih javnih sredstev povzročila porast [[brezposelnost]]i in posledičen izpad prispevkov.<ref name="delo.si">{{navedi splet|url=https://www.delo.si/sobotna/zdravstvo-potrebuje-reformo-financiranja-in-seveda-tudi-depolitizacijo.html|title=Zdravstvo potrebuje reformo financiranja in seveda tudi depolitizacijo|last=Zajec|first=Diana|date=2016-07-01|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-02-03|archive-date=2020-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20200927142302/https://www.delo.si/sobotna/zdravstvo-potrebuje-reformo-financiranja-in-seveda-tudi-depolitizacijo.html|url-status=dead}}</ref> Leta 2009 je bilo zdravstvo sektor, ki ga je državno varčevanje najbolj prizadelo. Na račun zdravstva je bilo privarčevanih 236 milijonov evrov, od tega 150 milijonov na račun ukinjenih investicij v bolnišnice. Ostali prihranki so izvirali iz znižanja cen zdravstvenih storitev, plač, sredstev za napredovanje zaposlenih in deleža amortizacije v cenah storitev.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042287989|title=Z varčevalnimi ukrepi letos v javnem sektorju 300 milijonov evrov prihranka: Največ zatiskanja pasu v zdravstvu|website=Dnevnik|access-date=2019-02-03|archive-date=2021-09-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20210928044122/https://www.dnevnik.si/1042287989|url-status=dead}}</ref> Delež [[Kosmati domači proizvod|BDP]], namenjen zdravstvu, je vrh dosegel v letih 2012 in 2013 s 8,8 %.<ref name=":44">{{navedi splet|url=https://www.statista.com/statistics/429684/healthcare-expenditure-as-a-share-of-gdp-in-slovenia/|title=Slovenia: Health expenditure as a share of GDP 2000-2018|website=Statista|language=en|access-date=2019-11-02}}</ref> Rast deleža sredstev, namenjenih za zdravstvo, je bilo moč pripisati predvsem rasti zasebnih sredstev v zdravstvenem sistemu.<ref name=":45">{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042513318|title=ZZZS bo po 20 letih obstoja morda kmalu dobil konkurenco|website=Dnevnik|access-date=2019-11-07|archive-date=2019-11-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20191103193002/https://www.dnevnik.si/1042513318|url-status=dead}}</ref> Delež sredstev je v naslednjih letih ostajal enak ali upadal in tako leta 2018 s 7,9 % dosegel najnižjo raven od leta 2008.<ref name=":44" /> Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) je del zdravstvenih pravic prenesel z obveznega na dopolnilno zavarovanje.<ref name=":2">{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/ce-dopolnilno-zavarovanje-ukinemo-sesujemo-zdravstveni-sistem-199236|title="Če dopolnilno zavarovanje ukinemo, sesujemo zdravstveni sistem"|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-02-03}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/pozicija-in-opozicija-zdravstvo-potrebuje-vec-denarja-in-reformo.html|title=Pozicija in opozicija: Zdravstvo potrebuje več denarja in reformo|last=politika|first=Milena Zupanič, notranja|date=2012-07-03|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-02-03|archive-date=2020-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20200927144014/https://www.delo.si/novice/slovenija/pozicija-in-opozicija-zdravstvo-potrebuje-vec-denarja-in-reformo.html|url-status=dead}}</ref><ref name=":5">{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042534523|title=Zavarovalnice dražijo dodatna zavarovanja|website=Dnevnik|access-date=2019-02-03}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> To je zdravstvenim zavarovalnicam po njihovih izračunih povzročilo okoli 66 milijonov evrov dodatnih stroškov, na kar so se odzvale s preventivnim zvišanjem premij. Drugi varčevalni ukrepi (znižanje cen storitev in materialov) so disproporcionalno koristili zdravstvenim zavarovalnicam. Dejanski dodatni stroški za zavarovalnice tako niso bili takoj jasni.<ref name=":5" /> Tako se je obseg javnega financiranja zdravstva v petih letih skrčil za približno 400 milijonov evrov.<ref name="delo.si"/> ZZZS je po letu 2009 na dopolnilna zavarovanja prenesel skoraj 50 milijonov evrov letnih stroškov.<ref name=":45" /> Administrativni stroški financiranja zdravstva so po podatkih iz leta 2016 predstavljali nekaj več kot 4 % sredstev, namenjenih za zdravstvo. Slovenija se je tako po višini administrativnih stroškov uvrstila na 8. mesto izmed 29 držav OECD, med Nizozemsko in Švico. Administrativni stroški prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja so predstavljali več kot polovico administrativnih stroškov financiranja.<ref name=":34">{{navedi splet|url=https://www.oecd.org/els/health-systems/Tackling-Wasteful-Spending-on-Health-Highlights-revised.pdf|title=Tackling Wasteful Spending on Health - OECD|last=|first=|date=2017|website=|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref> Delež gospodinstev s hudimi finančnimi posledicami zaradi stroškov zdravstvene oskrbe je bil leta 2015 najnižji med državami OECD, zglolj 1,0 %.<ref name=":72" /> === Javna sredstva === Delež javnih sredstev v zdravstvu je leta 2015 znašal 71,1 %, kar je 7,5 % manj od povprečja EU.<ref name=":1" /> Za kapitalske naložbe v [[Zdravstveni dom|zdravstvene domove]] in lekarne so odgovorne posamezne občine.<ref name=":1" /> ==== Obvezno zdravstveno zavarovanje ==== Večina (80 %) javnih sredstev, namenjenih za financiranje zdravstva, se zbira v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja. Prispevke zbira [[Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije]] (ZZZS),<ref name=":0" /><ref name=":1" /> državna organizacija,<ref name=":3">{{navedi splet|url=https://www.mf.uni-lj.si/application/files/3415/4378/2601/13_Masten.pdf|title=Vloga ZZZS v zdravstvenem sistemu|last=Masten Cuznar|first=Olivera|date=2009|website=|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref> ki deluje kot edini plačnik storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja.<ref name=":1" /> Do leta 1999 je ZZZS zbiral tudi prostovoljna sredstva.<ref name=":38">{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042513318|title=ZZZS bo po 20 letih obstoja morda kmalu dobil konkurenco|website=Dnevnik|access-date=2019-11-02}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 2012 je bilo v obvezno zdravstveno zavarovanje vključenih 99,5 % prebivalstva.<ref name=":45" /> ZZZS zbira sredstva tako od delojemalcev, delodajalcev in pa drugih zavezancev.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> 98 % vseh prihodkov ZZZS predstavljajo dajatve iz računa plač.<ref name=":45" /> Stopnja se odmerja na podlagi dohodkov zavezancev ali druge osnove. Stopnjo prispevka določa državni zbor (leta 2010 je ta znašala 12,92 % bruto osebnega dohodka,<ref name=":0" /> leta 2019 pa 13,45 %<ref>{{navedi splet|url=https://www.finance.si/8951885|title=Mesec bi prispevke obveznega zdravstvenega zavarovanja zaposlenim in delodajalcem dvignil za petino|website=Finance.si|language=sl-SI|access-date=2019-09-21}}</ref>).<ref name=":0" /> Zaradi skoraj izključne odvisnosti od vplačil iz naslova plač je financiranje obveznega dela zdravstvenega sistema močno odvisno od nihanj trga dela.<ref name=":19" /><ref name=":45" /> ZZZS določa nabor storitev, ki so delno ali v celoti krite s strani obveznega zdravstvenega zavarovanja, ter določa letni obseg zdravstvenih storitev, ki ga financira.<ref name=":4"/> Iz obveznega zdravstvenega zavarovanja se financira odsotnost z dela zaradi zdravstvenih razlogov, daljša od 30 dni.<ref name=":31" /> ZZZS presežna sredstva deloma shranjuje kot rezerve.<ref name=":28">{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/muzevic-terja-odgovornost-od-zzzs-170616.html|title=Muževič terja odgovornost od ZZZS|last=Žgajnar|first=Brigite Ferlič|date=2019-04-11|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-10-06}}</ref> ==== Proračunska sredstva ==== [[Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]] razpolaga s proračunskimi sredstvi, ki jih lahko nameni za financiranje zdravstvene dejavnosti.<ref name=":8" /><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/zzzs-od-vlade-zahteva-da-sredstva-za-skrajsevanje-vrst-zagotovi-iz-proracuna/407175|title=ZZZS od vlade zahteva, da sredstva za skrajševanje vrst zagotovi iz proračuna|last=|first=|date=|website=RTV Slovenija|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref> 7. člen ZZVZZ določa področja, za katera država namenja proračunska sredstva za zdravstvo, vključno s financiranjem investicij in drugih obveznosti javnih zdravstvenih zavodov, ustanovljenih s strani države, dopolnilnih sredstev primarne ravni javne zdravstvene službe na demografsko ogroženih območjih, javnega zdravja, javnozdravstvene dejavnosti na področju zdravstva, mednarodnega sodelovanja na področju zdravstva, zbiranja krvi, organov, tkiv in celic za presaditev, zdravstveno varstvo vojakov, nekaterih tujcev in oseb neznanega prebivališča, plačilo do polne vrednosti zdravstvenih storitev nekaterih posameznikov in plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje za nekatere zavezance.<ref name=":32">{{navedi splet|url=http://pisrs.si/|title=Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)|website=pisrs|access-date=2019-10-08}}</ref> Proračunska sredstva ministrstvu dodeljuje državni zbor. Za leto 2018 je bil načrtovan obseg ministrstvu dodeljenih sredstev skoraj 100 milijonov evrov.<ref name=":8">{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/politika/v-prihodnjih-dveh-letih-precej-visji-proracun-za-zdravstvo.html|title=Proračun za zdravstvo v prihodnjih dveh letih precej višji|last=STA|first=Ma F.|date=2016-10-12|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-02-03|archive-date=2020-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20200927134906/https://www.delo.si/novice/politika/v-prihodnjih-dveh-letih-precej-visji-proracun-za-zdravstvo.html|url-status=dead}}</ref> Obveznosti financiranja specializacij in pripravništev so za časa leta 2019 postopoma prehajale na državna proračunska sredstva, kar je pripomoglo k povečanju razpoložljivih sredstev ZZZS.<ref name=":28" /> Občine oz. mesta so zadolžena za financiranje nekaterih zdravstvenih dejavnosti, med drugim financiranje investicij v primarno zdravstvo.<ref name=":31" /><ref name=":32" /> Država s proračunskimi sredstvi lahko tudi sanira izgube bolnišnic oz. javnih zdravstvenih zavodov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kako-pokriti-minus-slovenskih-bolnisnic.html|title=Vlada bo bolnišnicam v izgubah namenila 135,7 milijona evrov, skoraj 80 milijonov gre ljubljanskemu UKC|work=[[24ur.com]]|access-date=2019-11-04}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/dnevne-novice/stevilo-zdravstvenih-zavodov-z-izgubo-se-je-lani-podvojilo/449461|title=Število zdravstvenih zavodov z izgubo se je lani podvojilo|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-11-04}}</ref> === Zasebna sredstva === V Sloveniji so leta 2018 zasebna sredstva predstavljala 27,1 % vseh finančnih sredstev, namenjenih za zdravstvo. Od teh jih je bilo 12,0 % zagotovljeno prek samoplačništva.<ref>{{navedi splet|url=http://data.oecd.org/healthres/health-spending.htm|title=Health resources - Health spending - OECD Data|website=theOECD|language=en|access-date=2019-10-06}}</ref> ==== Prostovoljno zdravstveno zavarovanje ==== Prostovoljno zdravstveno zavarovanje se deli na dopolnilno zdravstveno zavarovanje in dodatno zdravstveno zavarovanje. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje krije doplačila zdravstvenih storitev, ki niso v celoti krita s strani obveznega zdravstvenega zavarovanja. Dodatno zdravstveno zavarovanje krije stroške nadstandardnih zdravstvenih storitev, ki niso krite v okviru javnega zdravstva in jih mora sicer uporabnik kriti samoplačniško.<ref>{{navedi splet|url=http://vsebovredu.triglav.si/zdravje/dodatno-zdravstveno-zavarovanje-ali-dopolnilno|title=Zdravstvena zavarovanja: Kaj je mit in kaj resnica?|website=vsebovredu.triglav.si|access-date=2019-02-03|archive-date=2021-05-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20210511231312/https://vsebovredu.triglav.si/zdravje/dodatno-zdravstveno-zavarovanje-ali-dopolnilno|url-status=dead}}</ref> Dopolnilno zavarovanje je mogoče pridobiti zgolj zavarovancem obveznega zdravstvenega zavarovanja.<ref name=":66">{{Navedi knjigo |url=https://isim.zrc-sazu.si/sites/default/files/slohealth1.pdf|title=Health in Slovenia : information tool for new residents |first1=Blanka |last1=Rihter |first2=Nina |last2=Marin |year=2018 |publisher=Založba ZRC |edition=1. |isbn=978-961-05-0101-5 |cobiss=296175104 |archive-date=2019-11-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20191111093747/https://isim.zrc-sazu.si/sites/default/files/slohealth1.pdf|url-status=dead}}</ref> Premije prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja so leta 2010 predstavljale 12,3 % skupnih sredstev, namenjenih za zdravstvo.<ref name=":0" /> Prostovoljno zdravstveno zavarovanje je do leta 1999 nudil ZZZS, nakar je bila ustanovljena zavarovalnica Vzajemna, na katero je ZZZS prenesel vsa prostovoljna zavarovanja. Prostovoljna zavarovanja so leta 1994 doprinesla 7 % vseh sredstev za zdravstvo, medtem ko so bila do leta 2012 odgovorna že za 13,6 %.<ref name=":59" /><ref name=":38" /> Slovenija je bila leta 2017 v vrhu držav OECD v deležu prebivalcev z neko obliko prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja.<ref name=":72">{{Navedi knjigo|title=Health at a Glance 2019: OECD Indicators|url=https://www.oecd-ilibrary.org/social-issues-migration-health/health-at-a-glance-2019_4dd50c09-en|publisher=OECD|date=2019-11-07|isbn=978-92-64-38208-4|doi=10.1787/4dd50c09-en|language=en|series=Health at a Glance|last=OECD|archive-url=https://web.archive.org/web/20200428154200/https://www.oecd-ilibrary.org/social-issues-migration-health/health-at-a-glance-2019_4dd50c09-en|archive-date=2020-04-28|access-date=2020-04-11|url-status=dead}}</ref> ===== Dopolnilno zdravstveno zavarovanje ===== Dopolnilno zdravstveno zavarovanje po zakonski določbi predstavlja javni interes Republike Slovenije in je zakonsko določeno kot medgeneracijsko in spolno vzajemno; obravnava mora biti enaka ne glede na spol, starost ali zdravstveno stanje. Zavarovalnica, ki zavarovanje izvaja, mora sprejeti vsako osebo z obveznim zdravstvenim zavarovanjem. Premije ene zavarovalnice morajo biti enake za vse zavarovance. Zavarovalnice ne smejo prekiniti zavarovanja, razen ob neplačevanju premije.<ref name=":40">{{navedi splet|url=http://pisrs.si/|title=Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)|website=pisrs|access-date=2019-11-07}}</ref> Premije so višje, če se dlje časa nezavarovana oseba ponovno vključi v dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Za vsako polno leto brez dopolnilnega zavarovanja se premija zavarovanca ob vzpostavitvi zavarovalniškega razmerja poveča za 3 %. Tako se preprečuje izmikanje medgeneracijski solidarnosti (sklepanju in koriščenju dopolnilnega zavarovanja zgolj v kasnejšem življenjskem obdobju).<ref name=":40" /><ref name=":41" /><ref name=":42" /> Premije se lahko povišajo tudi za osebe, ki so dlje časa bivale v tujini brez sklenjenega zavarovanja v Sloveniji. Povišano premijo po podatkih iz leta 2019 plačuje 3–4 % zavezancev.<ref name=":42">{{navedi splet|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5dac9231f1544/vse-skrivnosti-dopolnilnega-zavarovanja|title=Svet24.si - Vse skrivnosti dopolnilnega zavarovanja|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|language=sl|access-date=2019-11-07}}</ref> Ob zamuditvi enomesečnega roka za sklenitev zavarovalniškega razmerja mora zavarovanec ob vzpostavitvi dopolnilnega zavarovanja prestati trimesečno obdobje, ko kljub plačevanju premij ni deležen kritja doplačil s strani zavarovalnice. Tako se preprečuje izmikanje vzajemnosti med zdravimi in bolnimi (t. j. sklepanju in koriščenju zavarovalniškega razmerja zgolj v času bolezni, ne pa tudi v zdravem obdobju).<ref name=":40" /><ref name=":41">{{navedi splet|url=https://www.e-zavarovanja.com/pogosta-vprasanja/kaj-je-cakalna-doba-doplacilo-na-premijo/|title=Dodatno zavarovanje kdaj začne veljati|last=Optiweb|website=E-zavarovanja|language=sl-SI|access-date=2019-11-07|archive-date=2019-08-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20190803114928/https://www.e-zavarovanja.com/pogosta-vprasanja/kaj-je-cakalna-doba-doplacilo-na-premijo/|url-status=dead}}</ref> V Sloveniji dopolnilno zdravstveno zavarovanje ponujajo tri zavarovalnice; Vzajemna, [[Zavarovalnica Triglav]] in Adriatic Slovenica.<ref name=":2"/><ref name=":66" /><ref name=":6">{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/za-brezplacno-zobozdravstvo-potrebnih-dodatnih-92-milijonov-evrov-92953.html|title=Za "brezplačno" zobozdravstvo potrebnih dodatnih 92 milijonov evrov|last=Zupanič|first=Milena|date=2018-09-19|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-02-03}}</ref> Zavarovalnice, ki izvajajo programe dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, so dolžne s skladom sredstev dopolnilnega zavarovanja upravljati ločeno od drugih morebitnih zavarovalniških programov, ki jih izvajajo (vključno z ločenim prikazovanjem poslovnega izida in uporabo sredstev zgolj za izvajanje dopolnilnega zavarovanja).<ref>{{navedi splet|url=http://www.podjetnik.si/clanek/spremembe-zakona-o-zdravstvenem-varstvu-in-zdravstvenem-|title=Spremembe Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju - Podjetnik - prvi medij podjetništva|website=www.podjetnik.si|access-date=2019-11-08|archive-date=2019-11-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20191108032119/http://www.podjetnik.si/clanek/spremembe-zakona-o-zdravstvenem-varstvu-in-zdravstvenem-|url-status=dead}}</ref> Povprečen zavarovanec iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja letno porabi 290 € škode.<ref name="zurnal24.si">{{navedi splet|url=https://zurnal24.si/slovenija/koliko-vplacam-in-koliko-dobim-266256|title=Koliko vplačam in koliko dobim?|website=zurnal24.si|language=hr|access-date=2019-02-03}}</ref> Z dopolnilnimi zavarovanji se je k izvajanju zdravstvene dejavnosti leta 2015 prispevalo 412 milijonov evrov sredstev, medtem ko obseg pobranih premij/sredstev na račun dopolnilnega zavarovanja znaša 483 milijonov evrov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.mladina.si/179282/62-milijonov/|title=62 milijonov|website=Mladina.si|access-date=2019-02-03}}</ref> Dopolnilno zdravstveno zavarovanje krije doplačila več kot 95 % prebivalcev.<ref name=":19" /> Po navedbah iz leta 2019 je bilo v Sloveniji 1.433.000 zavezancev dopolnilnega zavarovanja, dodatnim 53.000 socialno ogroženim osebam pa je dopolnilno zavarovanje zagotavljala država.<ref name=":42" /> Povprečen zavarovanec, ki začne premije plačevati pri 20 letih, prek dopolnilnega zavarovanja tekom življenja prispeva 23.900 €.<ref name=":42" /> Iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja se deloma krije velik del vseh zdravstvenih storitev z izjemo posebnih skupin pacientov (otroci in matere) ali obolenj (maligna obolenja in določena druga obolenja, rehabilitacija po poškodbi na delu). Glede na delež doplačila se v največji meri iz dopolnilnega zavarovanja financira nakup zdravil (38 %), specialistične storitve v bolnišnični obravnavi (21 %), specialistične storitve v ambulantni obravnavi (12 %), zobozdravstvene storitve (12 %), primarna dejavnost (11 %) in pa stroški zdravilišč (6 %).<ref name="zurnal24.si"/> Do leta 2012 je zakonodaja zavarovalnicam, ki so izvajale dopolnilno zdravstveno zavarovanje, nalagala, da se polovica dobička, pridobljenega s prej omenjeno dejavnostjo, porabi za izvajanje te dejavnosti. Prav tako je zakonodaja do tega leta zahtevala predčasno odobritev zvišanja premij v času trajanja dopolnilnega zavarovanja. Obe določili sta bili s strani Sodišča EU spoznani kot kršitvi evropske zakonodaje in posledično odpravljeni.<ref name=":7">{{navedi splet|url=https://www.researchgate.net/publication/326294786_Vpliv_Zakona_o_uravnotezenju_javnih_financ_in_novele_Zakona_o_zdravstvenem_varstvu_in_zdravstvenem_zavarovanju_na_financiranje_dopolnilnega_zdravstvenega_zavarovanja|title=(PDF) Vpliv Zakona o uravnoteženju javnih financ in novele Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju na financiranje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja|website=ResearchGate|language=en|access-date=2019-02-03}}</ref> ===== Dodatno zdravstveno zavarovanje ===== Leta 2017 je bilo z dodatnim zdravstvenim zavarovanjem zavarovanih 13 % prebivalcev.<ref name=":72" /> Leta 2018 je bil opažen porast zavarovanj brez čakalnih dob, ki krijejo stroške samoplačniških zdravstvenih storitev, kar je potencialno posledica daljšanja čakalnih vrst v javnem sistemu. Zavarovanec tako z nadstandardnim zavarovanjem dostopa do storitev v 7 dneh ali manj.<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/poteza-zavarovalnic-ki-jasno-kaze-da-je-javno-zdravstvo-v-krizi-482157|title=Poteza zavarovalnic, ki jasno kaže, da je javno zdravstvo v krizi|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-10-06}}</ref> ==== Samoplačništvo ==== Samoplačništvo v Sloveniji predstavlja relativno zelo nizek delež skupnih sredstev, namenjenih za zdravstvo, glede na ostale evropske države. Leta 2011 je delež neposrednih zdravstvenih izdatkov gospodinjstev predstavljalo zgolj 12 % vseh izdatkov za zdravstvo.<ref name=":4">{{navedi splet|url=https://www.delo.si/prosti-cas/zdravje/iz-lastnega-zepa-za-zdravje-manj-kot-vecina-drugih.html|title=Iz lastnega žepa za zdravje manj kot večina drugih|last=gospodarstvo|first=Cveto Pavlin|date=2014-11-28|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-02-03|archive-date=2020-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20200927144336/https://www.delo.si/prosti-cas/zdravje/iz-lastnega-zepa-za-zdravje-manj-kot-vecina-drugih.html|url-status=dead}}</ref> Strošek samoplačništva zdravstvenih storitev kot delež potrošnje gospodinstev je najnižji izmed držav OECD, zgolj 2,0 %.<ref name=":72" /> Samoplačništvo omogoča dostop do zdravstvenih storitev vsem tistim, ki nimajo urejenega osnovnega zdravstvenega zavarovanja, in pa v primerih, ko zdravstvena dejavnost ni krita s strani zdravstvenega zavarovanja. Samoplačništvo prav tako omogoča hitrejši dostop do zdravstvenih storitev; v primerjavi z javnim sistemom so pri samoplačniških izvajalcih čakalne dobe krajše ali jih sploh ni.<ref name=":4" /> Samoplačništvo je še posebej razširjeno/značilno za lepotne operacije, zobozdravstvene storitve in [[Ortodontika|ortodontske]] storitve. Financiranje ortodontije iz javnih sredstev je še posebej skromno.<ref name=":4" /> == Izvajanje == Ministrstvo za zdravje je odgovorno za upravljanje in urejanje pravne ureditve zdravstva v Sloveniji. Tako je izvajanje zdravstva v veliki meri centralizirano.<ref name=":1" /> === Primarna zdravstvena dejavnost === [[slika:Celje Zdravstveni dom IMG 0328.JPG|thumb|Zdravstveni dom v [[Celje|Celju]]]] Zdravstvena dejavnost na primarni ravni se zakonsko opredeljuje kot osnovna zdravstvena dejavnost in lekarniška dejavnost.<ref>{{navedi splet|url=http://pisrs.si/|title=Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej)|website=pisrs|access-date=2019-02-03}}</ref> Za organizacijo na primarni ravni so odgovorne [[Občine v Sloveniji|občine]]. Te so prav tako lastnice zdravstvenih domov in lekarn ter zadolžene za kapitalske naložbe v zdravstvene domove in lekarne.<ref name=":1" /><ref name=":52">{{navedi knjigo|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK459017/|title=Slovenia|last=Pavlič|first=D. Rotar|last2=Švab|first2=I.|last3=Pribaković|first3=R. Brinovec|date=2015|publisher=European Observatory on Health Systems and Policies|language=en}}</ref> Na primarnem nivoju zdravstveni domovi nudijo kurativno in preventivno tako kot urgentno oskrbo. Na primarnem nivoju delujejo tako javni kot zasebni izvajalci (oz. izvajalci s koncesijo). Izvajalci storitev primarne zdravstvene dejavnosti so lahko doktorji splošne medicine, pediatre, ginekologe in zdravnike specialiste šolske medicine. Vsi pacienti imajo izbranega osebnega zdravnika, prek napotitev katerega lahko dostopajo do specialističnih storitev (ko je to potrebno) (do napotitve pride v ~20 % obiskov pri osebnem zdravniku), ki lahko vključujejo svetovanje, diagnostične storitve ali kurativne storitve. Specialisti so nato dolžni pacientom zagotoviti potrebna zdravila ali naknadne kontrolne obiske. Specialisti običajno o obravnavi poročajo osebnemu zdravniku, ki je pacienta napotil. Ženske lahko izberejo osebnega ginekologa.<ref name=":52" /> ==== Referenčne ambulante ==== Leta 2011 je Ministrstvo za zdravje začelo uvajati referenčne ambulante družinske medicine, ki v tim poleg zdravnika in srednje medicinske sestre vključujejo tudi diplomirane medicinske sestre, ki so usposobljene za delo s kroničnimi bolniki in nekaterimi manj zahtevnimi obravnavami; te tako delno razbremenijo obveznosti zdravnikov. Leta 2019 je bilo v Sloveniji referenčnih ambulant že večina čez 800.<ref>{{navedi splet|url=https://www.mladina.si/190408/vec-kot-petina-druzinskih-zdravnikov-se-ima-rezerve-do-praga-po-katerem-bi-lahko-zavracali-nove-pac/|title=Več kot petina družinskih zdravnikov še ima rezerve do praga, po katerem bi lahko zavračali nove paciente|website=Mladina.si|access-date=2019-04-24}}</ref> Ministrstvo načrtuje, da bi bile s časom v referenčne preoblikovane vse ambulante družinske medicine.<ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/prosti-cas/zdravje/referencne-ambulante-se-brez-konkretnih-ucinkov.html|title=Referenčne ambulante še brez konkretnih učinkov|last=Žgajnar|first=Brigite Ferlič|date=2018-02-05|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-04-24|archive-date=2019-04-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20190424023201/https://www.delo.si/prosti-cas/zdravje/referencne-ambulante-se-brez-konkretnih-ucinkov.html|url-status=dead}}</ref> === Sekundarna in terciarna zdravstvena dejavnost === Zdravstvena dejavnost na sekundarni ravni je zakonsko opredeljena in zajema specialistično ambulantno in bolnišnično dejavnost kot nadaljevanje oz. dopolnitev osnovne zdravstvene dejavnosti. Sekundarna raven zdravstvene dejavnosti obsega specialistično ambulanto dejavnost in pa specialistično bolnišnično dejavnost. Specialistična ambulantna dejavnost obsega poglobljeno diagnostiko in izvajanje zdravljenja bolezni oz bolezenskih stanj ter ambulantne rehabilitacije. Specialistično ambulantno dejavnost opravljajo bolnišnice, zdravilišča ali zasebni zdravniki specialisti posameznih strok. Zdravniki, ki specialistično ambulantno dejavnost opravljajo v zdravstvenem domu ali zdravilišču ali kot zasebniki se strokovno in organizacijsko povezujejo z ustreznimi bolnišnicami. Specialistična bolnišnična dejavnost se izvaja v splošnih ali specialnih bolnišnicah in obsega poglobljeno diagnostiko, zdravljenje in rehabilitacijo, zdravstveno nego, nastanitev in prehrano.<ref name=":64"/> Zdravstvena dejavnost na terciarni ravni je zakonsko opredeljena in zajema dejavnost klinik, kliničnih inštitutov ali kliničnih oddelkov. Njihova dejavnost obsega znanstvenoraziskovalno in vzgojnoizobraževalno delo (vključno s podiplomskim izobraževanjem) ter najzahtevnejše zdravstvene storitve na ambulantni ali bolnišnični način, ki ga ni smotrno izvajati na nižjih nivojih. Storitve oz. programe, opravljanje na tercialni ravni določa ministrstvo za zdravje.<ref name=":64"/> Bolniščno oskrbo v Sloveniji nudi 30 ustanov; 10 splošnih, 2 univerzitetni, 5 psihijatničnih in pa 13 specializiranih bolnišnic (3 od slednjih so privatne). Visoko specializirane ustanove med naštetimi nudijo terciarno osrkbo, in sicer UKC LJ in MB, Onkološki inštitut, Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik, Psihijatrična klinika Ljubljana in Univerzitetni rehabilitacijski institut.<ref name=":31" /> V okviru zdravstvene dejavnosti na sekundarni in terciarni ravni se izvaja tudi dejavnost javnega zdravja in javnozdravstvene dejavnosti na področju zdravja, okolja in hrane. Javne bolnišnice in nacionalni inštituti so v lasti ministrstva za zdravje.<ref name=":1" /> === Zobozdravstvo === ==== Financiranje ==== Zobozdravstvene storitve so iz obveznega zdravstvenega zavarovanja krite v celoti zgolj v primerih napotitve s strani osebnega zdravnika in v primerih nujnih posegov.<ref name="mz.gov.si">{{navedi splet|url=http://www.mz.gov.si/si/delovna_podrocja_in_prioritete/zdravstveno_varstvo/mreza_na_primarni_sekundarni_in_terciarni_ravni/zobozdravstvo/|title=Zobozdravstvo {{!}} Ministrstvo za zdravje|website=www.mz.gov.si|access-date=2019-02-03|archive-date=2019-02-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20190216153748/http://www.mz.gov.si/si/delovna_podrocja_in_prioritete/zdravstveno_varstvo/mreza_na_primarni_sekundarni_in_terciarni_ravni/zobozdravstvo/|url-status=dead}}</ref> Zobozdravstvene storitve se iz obveznega zdravstvenega zavarovanja sicer financirajo zgolj v višini 80 %; vsa ostala sredstva je potrebno zagotoviti preko dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ali samoplačniško. Določene zobozdravstvene storitve pa sploh niso krite in jih je zato potrebno doplačati v celoti. Med takšne spadajo npr. čiščenje zobnih oblog in odstranjevanje zobnega kamna ter neamalgamske bele zalivke.<ref name=":6" /><ref name="mz.gov.si"/> Leta 2014 je ZZZS za zobozdravstvo namenil 130 milijonov evrov. Pri tem je dodatnih 25 milijonov evrov izhajalo iz doplačil ter neznana količina iz samoplačniške dejavnosti. Četrtina prebivalcev nima izbranega osebnega zobozdravnika in tako ne dostopa do storitev javnega zdravstva. Leta 2018 je vladajoča koalicija naznanila namen prehoda v popolnoma brezplačno javno zobozdravstvo za vse državljane, za kar bi bilo v javnem sistemu glede na ocene potrebno doprinesti dodatnih 92 milijonov evrov.<ref name=":6" /> Leta 1994 je v Sloveniji na področju zobozdravstva obratovalo 194 koncesionarjev in v obdobju ministrovanja [[Andrej Bručan|Andreja Bručana]] (2004–2007) preseglo število zobozdravnikov v javnih zavodih. Leta 2019 je v Sloveniji obratovalo več kot 600 zobozdravnikov koncesionarjev. Porast števila koncesionarjev je sovpadal s podaljševanjem čakalnih dob in porastom napotovanja pacientov na samoplačniške zobozdravstvene storitve, potencialno zaradi finančne koristi koncesionarjem, ki hkrati opravljajo zasebne samoplačniške storitve.<ref>{{navedi splet|url=https://www.mladina.si/190542/cilj-domnevno-spontanega-upora-druzinskih-zdravnikov-je-izsiliti-privatizacijo/|title=Cilj domnevno spontanega upora družinskih zdravnikov je izsiliti privatizacijo|website=Mladina.si|access-date=2019-10-07}}</ref> === Lekarništvo === [[Slika:Dr. Fran Minarik 1957.jpg|thumb|Dr. [[Fran Minařik]], farmacevt in zgodovinar farmacije (1957)]] Lekarniška dejavnost se obravnava kot del zdravstvene dejavnosti in se izvaja kot javna služba. Obravnava se kot negospodarska dejavnost splošnega pomena in njen osnovni namen tako ni pridobitne narave. Lekarniška dejavnost je zakonsko opredeljena kot del osnovne in posledično primarne zdravstvene dejavnosti, a se izvaja tako na primarni kot na sekundarni (bolnišnične lekarne) in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti.<ref name=":9">{{navedi splet|url=http://www.mz.gov.si/si/delovna_podrocja_in_prioritete/zdravstveno_varstvo/lekarniska_dejavnost/|title=Lekarniška dejavnost {{!}} Ministrstvo za zdravje|website=www.mz.gov.si|access-date=2019-02-03}}</ref> Zakonodaja izvajalcem lekarniške dejavnosti omogoča tudi pripravo [[Magistralno zdravilo|magistralnih zdravil]] (tj. zdravil, pripravljenih po navodilih zdravnika, ki jih ta predpiše točno določenemu pacientu<ref>{{navedi splet|url=https://www.gorenjske-lekarne.si/svetovanje-clanek/magistralna-zdravila|title=Magistralna zdravila - Lekarniška skrb - Svetovanje - Gorenjske lekarne|website=www.gorenjske-lekarne.si|access-date=2019-02-03}}</ref>) in [[Galenski pripravek|galenskih zdravil]] (tj. zdravil, pripravljenih v galenskem laboratoriju lekarn v skladu z načeli priprave<ref name=":10">{{navedi splet|url=http://www.mb-lekarne.si/slo/koristno/zdravila|title=Lekarne Maribor - Koristno|website=www.mb-lekarne.si|access-date=2019-02-03|archive-date=2019-02-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20190201185939/http://www.mb-lekarne.si/slo/koristno/zdravila|url-status=dead}}</ref>).<ref name=":9" /> Ta zdravila ne potrebujejo dovoljenja za promet.<ref name=":10" /> V Sloveniji je oglaševanje lekarniške dejavnosti z namenom pospeševanja prodaje zdravil, medicinskih pripomočkov in podobnih izdelkov prepovedano (in pa vsakršno spodbujanje pacientov s tem namenom).<ref name=":9" /> Dobiček, ustvarjen ob lekarniški dejavnosti, so lahko občine prenašale v občinski proračun. Dobiček je tem večji, čim več receptov izda lekarna.<ref>{{navedi splet|url=https://www.vecer.com/dobicek-lekarne-se-steka-v-obcine-6208039|title=Dobiček lekarne se steka v občine|date=2016-04-06|website=www.vecer.com|language=sl-si|access-date=2019-11-08}}{{Slepa povezava|date=november 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Z novim zakonom je bilo leta 2017 določeno, da morajo biti presežki lekarn, preneseni v občinske proračune, porabljeni izključno za zdravstveno dejavnost občin.<ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/ljubljana/lekarne-bodo-za-obcine-se-naprej-zlata-jama.html|title=Lekarne bodo za občine še naprej zlata jama|last=Jesenšek|first=Maša|date=2017-02-01|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-11-08|archive-date=2020-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20200927135731/https://www.delo.si/novice/ljubljana/lekarne-bodo-za-obcine-se-naprej-zlata-jama.html|url-status=dead}}</ref> === Predpisovanje zdravil === Podatki o zdravilih so urejeni v Centralni bazi zdravil, nacionalni referenčni zbirki podatkov, ki jo skupno urejajo MZZ, JAZMP, ZZZS in NIJZ.<ref>{{Navedi splet|url=https://mreznik.nuk.uni-lj.si/vir/baza-podatkov-o-zdravilih|title=Centralna baza zdravil (CBZ)|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=|archive-date=2020-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20200927154113/https://mreznik.nuk.uni-lj.si/vir/baza-podatkov-o-zdravilih|url-status=dead}}</ref> ZZZS zdravila na podlagi več kriterijev razvršča na pozitivno, vmesno in negativno listo, pri čemer se predpisana zdravila na pozitivni P100 listi krijejo v celoti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, pozitivni P75 75 % iz obveznega in 25 % iz dopolnilnega zavarovanja/doplačila, vmesni 25 % iz obveznega in 75 % iz dopolnilnega zavarovanja/doplačila, strošek nabave zdravil na negativni listi pa mora prejemnik v celoti kriti samoplačniško.<ref name=":40"/><ref>{{navedi splet|url=https://partner.zzzs.si/wps/portal/portali/aizv/zdravila_in_zivila_za_posebne_zdravstvene_namene/razvrscanje_zdravil_in_zivil_na_listo/razvrscanje_zdravil_na_listo|title=Razvrščanje zdravil na listo|last=|first=|date=|website=|archive-url=https://web.archive.org/web/20191107175735/https://partner.zzzs.si/wps/portal/portali/aizv/zdravila_in_zivila_za_posebne_zdravstvene_namene/razvrscanje_zdravil_in_zivil_na_listo/razvrscanje_zdravil_na_listo|archive-date=2019-11-07|access-date=|url-status=dead}}</ref><ref name=":43">{{navedi splet|url=https://lekarnavrscaj.si/aktualno/objave/izdajanje-zdravil-na-recept/|title=Izdajanje zdravil na recept|website=Lekarna Vrščaj|language=sl|access-date=2019-11-07}}</ref> Zdravila iz pozitivne in vmesne liste zdravnik predpiše z zelenim receptom, ki je v večini primerov veljaven en mesec od izdaje (z izjemo antibiotikov (3 dni) in narkotikov (5 dni)). Zdravila iz negativne liste se predpisujejo z belim receptom, ki prav tako velja en mesec od izdaje. Obnovljivi recepti omogočajo večkratno prejemanje istega zdravila z istim enkrat izdanim receptom (prvi dvig mora biti opravljen en mesec od izdaje).<ref name=":43" /> === Zdravljenje v tujini === Zavarovane osebe so pod določenimi pogoji upravičene do zdravstvenih storitev v tujini. Te so odvisne od razlogov za odhod v tujino (stalno ali začasno bivanje, študij, načrtovano zdravljenje v tujini, napotenje na delo v tujini in obmejno delo).<ref>{{Navedi splet|title=Pravice do zdravstvenih storitev med potovanjem in bivanjem v tujini|url=https://zavarovanec.zzzs.si/wps/portal/portali/azos/zav_tujina/pravice_tujina|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Zavarovane osebe imajo pravico do zdravstvene obravnave (pregleda, preiskave ali zdravljenja) v tujini, ko so izčrpane možnosti obravnave v Sloveniji in je pri pregledu v tujini utemeljeno pričakovati ozdravitev, izboljšanje ali preprečitev nadaljnjega slabšanja zdravstvenega stanja.<ref name=":65">{{Navedi splet|title=Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)|url=http://pisrs.si/|website=pisrs|accessdate=2019-11-10}}</ref> Zavarovane osebe imajo na podlagi določb EU tudi pravico do (povračila stroškov) obravnave v drugih članicah Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in [[Švica|Švicarske konfederacije]] v primeru, če ji je za storitev v Sloveniji določena čakalna doba, ki presega najdaljšo dopustno čakalno dobo in v Sloveniji ni drugega izvajalca, ki te ne presega oz. če določena čakalna doba presega razumen čas. Stroški se povrnejo v celoti zgolj, če ne presegajo cene v javni zdravstveni mreži države, v kateri je bila storitev uveljavljena.<ref name=":65" /> === Ostalo === Del javne mreže zdravstvenih ustanov predstavljajo tudi [[Zdravilišče|zdravilišča]]. Zavarovani pacienti so upravičeni do zdraviliškega zdravljenja v primeru določenih obolenj. Napotitev na zdraviliško zdravljenje mora prestati posebno obravnavo utemeljenosti.<ref>{{navedi splet|url=http://pisrs.si/|title=Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja|website=pisrs|access-date=2019-11-08}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://zavarovanec.zzzs.si/wps/portal/portali/azos/pravice_zdravstvenih_storitev/pravice_zdravilisko_zdravljenje/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zizQx8HT08DQw9LPyc3Aw8jYMtPD0DLQ0Ngg31C7IdFQHu-Oh3/|title=Zdraviliško zdravljenje|last=|first=|date=|website=ZZZS|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref> ==== Kartica zdravstvenega zavarovanja ==== [[Slika:Kzz personalizirana 300dpi.jpg|thumb|[[Kartica zdravstvenega zavarovanja]]]] Vsem zavarovancem obveznega zdravstvenega zavarovanja je izdana [[kartica zdravstvenega zavarovanja]]. Kartica vsebuje podatke o zavarovancu, ki zdravstvenim delavcem [[On-line sistem zdravstvenega zavarovanja|omogoča dostop do podatkov]] o identiteti zavarovanca, prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju, osebnem zdravniku, izdanih zdravilih, izdanih medicinsko-tehničnih pripomočkih in pa opredelitvi za posmrtno darovanje organov in tkiv za presaditev. Kartica omogoča uveljavljanje pravic tako obveznega kot prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Kartico zavarovanec predloži ob zdravniških obiskih in drugih priložnostih uveljavljanja zdravstvenih pravic. Pri tem se od zavarovanca lahko zahteva tudi predložitev osebnega dokumenta. Brez predložitve kartice lahko zdravstvene pravice načeloma koristi zgolj samoplačniško.<ref name=":66" /><ref name=":67">{{Navedi splet|url=https://zavarovanec.zzzs.si/wps/portal/portali/azos/vkljucitev_ozz_kzz/kzz|title=Kartica zdravstvenega zavarovanja|date=|accessdate=|website=Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije|publisher=|last=|first=}}</ref> Kartico zavarovancem brezplačno izdaja ZZZS ob prvi ureditvi obveznega zdravstvenega zavarovanja. Novejše kartice imajo 10-letno veljavnost; en mesec pred iztekom veljavnosti ZZZS zavarovancu avtomatsko pošlje novo brezplačno kartico. Kartice izdane, med letoma 2000 in 2008, imajo neomejeno veljavnost in ne bodo avtomatsko zamenjane.<ref name=":67" /> == Pravno-formalna ureditev == === Ustava Republike Slovenije === [[Ustava Republike Slovenije]] v 50. členu določa zdravstveno varstvo kot pravico v okviru pravice do socialne varnosti in določa državno kot odgovorno za zagotavljanje te pravice. 51. člen ustave ustoličuje univerzalno pravico do zdravstvenega varstva v okviru zakonskih določil, zakonsko določanje pravice do zdravstvenega varstva iz javnih sredstev in splošno prepoved prisilnega zdravljenja ob odsotnosti nasprotnih zakonskih določil. 55. člen ustave ustoličuje prosto odločanje o rojstvu otrok. 72. člen ustave ustoličuje pravico do zdravega življenjskega okolja, katerega je dolžna zagotavljati država.<ref>{{navedi splet|url=http://pisrs.si/|title=Ustava Republike Slovenije (URS)|website=pisrs|access-date=2019-10-07}}</ref> === Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) === ZZVZZ ureja sistem zdravstvenega varstva in zavarovanja, določa nosilce skrbi za zdravje in njihove naloge, zdravstveno varstvo v zvezi z delom in delovnim okoljem, odnose med zdravstvenim zavarovanjem in izvajalci in pa uveljavljanje pravic zdravstvenega zavarovanja. Zakon med drugim določa pravice in dolžnosti posameznikov na področju zdravstva, naloge politike javnega zdravja in državne naloge v na področju zdravstva, določa področja financiranja zdravstvenih dejavnosti iz proračunskih in občinskih in mestnih sredstev, deli zdravstveno zavarovanje na obvezno in prostovoljno ter določa ZZZS kot nosilca prvega ter zavarovalnice kot izvajalce slednjega, določa obveznosti obveznega zdravstvenega zavarovanja in pravice ter dolžnosti zavarovancev, opredeljuje dopolnilno, dodatno, nadomestilno in vzporedno zdravstveno zavarovanje in opredeljuje izvajanje dopolnilnega in obveznega zavarovanja.<ref name=":32" /> === Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) === ''Zakon o zdravstveni dejavnosti'' ureja delovanje zdravstvene dejavnosti (aktivnosti zdravstvenih delavcev in sodelavcev), javno zdravstveno službo in pa povezovanje zdravstvenih organizacij in delavcev v zbornice in združenja ter njihove pravice in pooblastila. Zakon deli zdravstveno dejavnost na primarno, sekundarno in terciarno raven. Zakon definira izvajalce zdravstvene dejavnosti, njihovo delitev na in njihove naloge in zahteve za pridobitev dovoljenja za izvajanje zdravstvene dejavnosti.<ref>{{navedi splet|url=http://pisrs.si/|title=Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej)|website=pisrs|access-date=2019-10-08}}</ref> === Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP) === ''Zakon o pacientovih pravicah'' med drugim ustoličuje pravico pacientov do privolitve oz. zavrnitve medicinskega posega ali obravnave (v primerih, ko je pacient sposoben presoje in njegova izbira huje ne ogroža zdravja ali življenje drugih), enake obravnave ne glede na osebne okoliščine, posebne varščine otrok in ogroženih skupin, pravico do proste izbire zdravnika ali izvajalca zdravstvene dejavnosti, pravico do zagotavljanja verske duhovne oskrbe, pravico do obveščanja in pojasnila (razen ob presoji zdravnika da bi obveščanje privedlo do resne zdravstvene škode in odsotnosti izrecne zahteve pacienta do polne obveščenosti, in pa ob izrecni zahtevi pacienta o neobveščanju) in pravico do sodelovanja pri izbiri načina zdravljenja, pravico do predhodne obveščenosti o samoplačniških stroških zdravljenja, pravico do preprečevanja in lajšanja trpljenja, pravico do drugega mnenja, pravico do varstva osebnih podatkov pacienta in dolžnost varovanja poklicne skrivnosti (razen v primerih varovanja življenja pacienta oz. zdravja drugih oseb in hujših zločinov), pravice in dolžnosti staršev oz. skrbnikov, določitve o zastopniku pacientovih pravic, ter Komisiji za varstvo pacientovih pravic.<ref>{{navedi splet|url=http://pisrs.si/|title=Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP)|website=pisrs|access-date=2019-10-07}}</ref> === Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr) === ''Zakon o duševnem zdravju'' določa sistem zdravljenja in socialnega varstva na področju duševnega zdravja, nosilce/izvajalce dejavnosti ter pravice osebe med zdravljenjem ali skrbjo. Zakon prepoveduje zapostavljanje na podlagi [[Duševna motnja|duševne motnje]] in ustoličuje dostojanstvo in temeljne svoboščine obravnavanega posameznika ter enako dostopnost do obravnave. Zakon predpisuje zdravljenje v skladu s strokovno preverjenimi metodami in mednarodno priznanimi metodami. Zakon določa sorazmernost zdravstvenih posegov, ki morajo minimizirati poseg v osebno integriteto in svobodo ter možne neželene učinke. Zakon določa:<ref>{{navedi splet|url=http://pisrs.si/|title=Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr)|website=pisrs|access-date=2019-10-08}}</ref> * okoliščine uporabe elektrokonvulzivne terapije, hormonskega zdravljenja in uporabe [[Psihoaktivna droga|psihotropnih]] zdravil v več kot predpisanih odmerkih (t.i. »posebne metode zdravljenja«), * prepoved [[Sterilizacija (medicina)|sterilizacije]] ali [[Umetni splav|umetne prekinitve nosečnosti]] na podlagi duševne motnje, * omejitev znanstvenih raziskav na osebah z duševnimi motnjami, * pravice oseb v varovanem oddelku in nadzorovani obravnavi in obveznost obveščanja institucionaliziranih oseb o teh pravicah, * obveznost poklicne tajnosti oz. varstva informacij, pridobljenih med delom, *posebne varovalne ukrepe (tj. telesno oviranje s pasovi in omejitev gibanja znotraj enega prostora,) * sprejem v zdravljenje oz. obravnavo brez privolitve, * pristojnosti sodišča pri obravnavi sprejema oseb, ki ne privolijo v sprejem v zdravljenje oz. obravnavo, * nadzorovano obravnavo in obravnavo v skupnosti, * vodenje evidenc in poročanje odgovornih institucij. === Zakon o nalezljivih boleznih (ZNB) === ''Zakon o nalezljivih boleznih'' določa [[Nalezljiva bolezen|nalezljive bolezni]], ki ogrožajo zdravje državljanov in [[Bolnišnična okužba|bolnišnične okužbe]] ter predpisuje ukrepe za preprečevanje in obvladovanje teh. Zakon predpisuje dolžnost zagotavljanja sanitarne ustreznosti vode ter živil in predmetov splošne rabe, kakovost zraka v zaprtih prostorih, vzdrževanje javnih objektov, prometa in površin ter ravnanje z odpadki. Zakon med drugim določa zdravstveno vzgojo in svetovanje za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni, poročanje in prijavljanje nalezljivih bolezni in [[Epidemija|epidemij]], [[Epidemiologija|epidemiološke]] preiskave, osamitev, [[Karantena|karanteno]] in obvezno zdravljenje, [[Dezinfekcija|dezinfekcijo]], [[Dezinsekcija|dezinsekcijo]] in [[Deratizacija|deratizacijo]], obvezne preglede, prepoved opravljanja dela pri okuženih osebah, izredne ukrepe ob epidemijah in drugih nezgodah (vključno z omejitvijo pravic oz. širitvijo dolžnosti zdravstvenih delavcev in sodelavcev in prepustitve v uporabo prostorov, opreme in zdravil, omejitev potovanja in gibanja, zbiranja in tržnega prometa), obveznost preiskav človeškega biološkega materiala, obveznih preiskav pri nosečnicah in pa ravnanje s trupli umrlih za nalezljivimi boleznimi.<ref name=":29">{{navedi splet|url=http://pisrs.si/|title=Zakon o nalezljivih boleznih (ZNB)|website=pisrs|access-date=2019-10-07}}</ref> ==== Cepljenje ==== ZNP prav tako določa program obveznega [[Cepljenje (medicina)|cepljenja]], ki vključuje cepljenje proti hemofilusu influence b, [[tetanus]]u, [[Oslovski kašelj|oslovskemu kašlju]], [[Otroška paraliza|poliomielitisu]], [[Ošpice|ošpicam]], [[mumps]]u, [[Rdečke|rdečkam]] in [[Hepatitis B|hepatitisu B]], in, pod določenimi pogoji, [[Steklina|steklini]], [[Rumena mrzlica|rumeni mrzlici]], [[Trebušni tifus|trebušnemu tifusu]], [[Klopni meningoencefalitis|klopnemu meningoencefalitisu]], [[Gripa|gripi]], [[Tuberkuloza|tuberkulozi]] in drugim nalezljivim boleznim. Zakon določa tudi obveznost zdravnika do ugotovitve morebitnih razlogov za opustitev cepljenja in pa proces ovrednotenja prošnje za opustitev cepljenja v okviru Komisije za cepljenje. Zakon določa okoliščine, ko je pri boleznih, preprečljivih s cepljenjem, obvezna imunoprofilaksa, in okužbe, ko je obvezna kemoprofilaksa (vključno z osebami, ki odhajajo na dočena endemična območja ali prihajajo z njih).<ref name=":29" /> === Zakon o zdravniški službi (ZZdrS) === ''Zakon o zdravniški službi'' ureja pogoje opravljanja zdravniške službe, zasebno zdravniško službo, pravice in dolžnosti zdravnikov in pristojnosti in naloge upravnih organov in nosilcev javnih pooblastil. Zakon med drugim določa pogoje za opravljanje zdravniškega poklica, opredeljuje zdravniško neodvisnost in svobodo odločanja, ter dolžnost ravnanja po znanstvenih in strokovnih metodah, določa poklicne dejavnosti zdravnikov, opredeljuje javno mrežo zdravstvene službe vključno s koncesionarstvom, določa pristojnosti Zdravstvene zbornice Slovenije in opredeljuje postopek specializacije.<ref name=":48">{{navedi splet|url=http://pisrs.si/|title=Zakon o zdravniški službi (ZZdrS)|website=pisrs|access-date=2019-11-07}}</ref> === Zakon o zdravilih (ZZdr-2) === ''Zakon o zdravilih'' ureja področje zdravil za uporabo v humani in [[Veterinarska medicina|veterinarski medicini]], vključno z zagotavljanjem njihove kakovosti, varnosti in učinkovitosti, določuje njihovo preizkušanje, proizvodnjo, promet in porabo, cene, nadzor, pripravo nerutinsko pripravljenih zdravil, določa okoliščine proizvodnje in prometa z zdravili, ter določa pristojnosti JAZMP.<ref>{{navedi splet|url=http://pisrs.si/|title=Zakon o zdravilih|website=pisrs|access-date=2019-10-08}}</ref> ==== Poročanje o neželenih učinkih zdravil ==== Poročanje o neželenih učinkih zdravil urejata ''Zakon o zdravilih'' in pa ''Pravilnik o farmakovigilanci zdravil za uporabo v humani medicini''.<ref name=":73">{{Navedi splet|title=Pravilnik o farmakovigilanci zdravil za uporabo v humani medicini|url=http://pisrs.si/|website=pisrs|accessdate=2020-07-31}}</ref> Zdravstveni delavci so glede na določila ZZdr-2 dolžni nacionalnemu centru za farmakovigilanco poročati o: vseh resnih domnevnih neželenih učinkih, vseh nepričakovanih domnevnih neželenih učinkih in vseh domnevnih neželenih učinkih, ki so posledica nepravilne uporabe ali zlorabe zdravila, prevelikega odmerjanja zdravila, neodobrene uporabe zdravila in poklicne izpostavljenosti zdravilu ter o neželenih učinkih zdravil ki so pod dodatnim nadzorom. Pacienti imajo pravico poročanja o neželenih učinkih zdravstvenim delavcem ali pa neposredno nacionalnemu centru za farmakovigilanco.<ref>{{Navedi splet|title=Zakon o zdravilih|url=http://pisrs.si/|website=pisrs|accessdate=2020-07-31}}</ref> Zdravstveni delavci morajo glede na določila ''Pravilnika'' poročati tudi znano ali domnevno škodljivo medsebojno delovanje zdravil, sumu povečanja pojava domnevnega neželenega učinka zdravila in suma klinično pomembne neučinkovitosti zdravila.<ref name=":73" /> === Splošni dogovor === Splošni dogovor je vsakoletni sporazum med ZZZS, Ministrstvom za zdravje in pa predstavniki izvajalcev (zbornice, združenja) ki določa skupen obseg izvajanja programov zdravstvenih storitev in njihovega financiranja oz. zagotavljanja sredstev. Splošni dogovor se oblikuje prek pogajanj med sodelujočimi in predstavlja pravno podlago za sklepanje pogodb z javnimi in zasebnimi izvajalci zdravstvenih storitev. Splošni dogovor poleg obsega programov storitev določa tudi prednostna področja, potrebne zmogljivosti in vrednotenje storitev.<ref>{{navedi splet|url=https://partner.zzzs.si/wps/portal/portali/aizv/zdravstvene_storitve/splosni_dogovori_in_aneksi|title=Splošni dogovori in aneksi|last=|first=|date=|website=Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije|archive-url=|archive-date=|access-date=}}{{Slepa povezava|date=november 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Kodeks zdravniške etike === Kodeks zdravniške etike snujeta Slovensko zdravniško društvo in Zdravniška zbornica Slovenije. Kodeks je zavezujoč za vse zdravnike v državi. ZZS je dolžna ukrepati ob kršitvah kodeksa. Kodeks med drugim določa zdravniško zavezo, odgovornost do pacienta, dolžnost znanstvenosti in strokovnosti ter izobraževanja, obveznost nudenja nujne medicinske pomoči, pravico do ugovora vesti, dolžnost do iskanja dodatnega mnenja, pravico do odklonitve nudenja zdravstvene pomoči ob pacientovi kršitvi svojih dolžnosti, dolžnost nepristranskosti pri obravnavi družinskih članov, tesnih prijateljev ali zdravnika samega sebe, dolžnost obveščanja in spoštovanja svobodnega odločanja pacientov, dolžnost spoštovanja avtonomije [[mladoletnik]]ov, dolžnost zaščite neavtonomnih oseb pred ogrožanjem s strani skrbnikov ali siceršnje ogroženosti, spoštovanje predhodne prošnje pri trenutni nesposobnosti odločanja pacienta, posveta z bližnjimi, ko ni znana volja pacienta, varstvo osebnih podatkov in pravico pacienta do vpogleda v lastno zdravstveno dokumentacijo, dolžnost do neomenjanja pacientov v javnosti na način, ki bi lahko privedel do razkritja identitete razen ob soglasju pacienta ali škode za druge, predvideva spoštovanje življenja od spočetja dalje in širjenje tega nazora, prepoveduje priporočanje umetne prekinitve nosečnosti kot metodo [[Nadzor rojstev|načrtovanja družine]], omejuje sprejemljive okoliščine izvajanja sterilizacije, določa zavračanje [[Evtanazija|evtanazije]] in pomoči pri samomoru ter opustitev ali odtegnitev [[Paliacija|paliativne oskrbe]], določa odgovornost zdravnika pri izvajanju znanstvenih raziskav, odgovornost do družbe, dolžnost udeleževanja pri spodbujanju [[Javno zdravje|javnega zdravja]] in izobraževanja, obveznost opozarjanja na pomanjkljivosti na področju zdravstvenega varstva in poskusov vplivanja na zdravniško neodvisnost, prizadevanje za enakovredno zdravstveno varstvo ranljivih skupin in manjšin, spodbujanje za pravičen dostop do virov materialnih sredstev v zdravstvu, dolžnost odklanjanja sodelovanja pri ali podpore dejavnostih, ki kršijo [[človekove pravice]], odgovornost do kolegov vključno z delitvijo strokovnega znanja, dolžnosti do zdravstvenega tima, dolžnost razkritja konfliktov interesa pri predstavitvi zdravstvenih novosti, prepoveduje objave javnih zahval ali poveličevanja lastnih uspehov v javnosti, prepoved vpletenosti v oglaševanje zdravil, medicinskih izdelkov ali strokovno oz. znanstveno spornih postopkov in pa dolžnost ohranjanja lastnega zdravja v poklicnem in zasebnem življenju in iskanje ustrezne pomoči pri nastopu bolezni ali osebnih težav, ki bi lahko negativno vplivale na zdravje ali delo zdravnika.<ref name=":30">{{navedi splet|url=https://www.zdravniskazbornica.si/docs/default-source/zbornicni-akti/kodeks-2016.pdf|title=Kodeks zdravniške etike 2016|last=|first=|date=|website=|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref> === Modra knjiga standardov in normativov zdravnikov in zobozdravnikov === Modra knjiga standardov in normativov je dokument, ki določa pričakovan obseg dela, ki ga mora zdravnik na določenem delovnem mestu oz. v določeni specializaciji opraviti v polnem delovnem času.<ref>{{navedi splet|url=https://www.sta.si/2642576/kaj-je-modra-knjiga-standardov-in-normativov|title=STA: Kaj je modra knjiga standardov in normativov?|website=www.sta.si|access-date=2019-10-08}}</ref> == Organiziranost == === Javne ustanove na področju zdravstva === '''Zdravstveni zavodi''' Javne zdravstvene zavode (ZZ) se ustanovi, spremeni, razširi dejavnost ali ukine s soglasjem zdravstvenega ministrstva ob predhodnem mnenju ZZZS.<ref name=":75">{{Navedi splet|title=Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej)|url=http://pisrs.si/|website=pisrs|accessdate=2021-04-07}}</ref> JZZ upravlja svet zavoda, ki ga sestavljajo predstavniki ustanovitelja (ministrstva za zdravje), zaposlenih in zavarovancev/uporabnikov (ZZZS). Svet javnega ZZ, ki opravlja dejavnost na sekundarni ravni, sestavljajo tudi predstavniki občine oz. mesta, kjer se zavod nahaja. Sestavo in številčno razmerje predstavnikov ob ustanovitvi določi ustanovitelj. Svet imenuje in razrešuje direktorja s soglasjem ustanovitelja. Strokovni svet je kolegijski strokovni organ ZZ, njegovo sestavo, naloge in način oblikovanja pa določa statut ZZ.<ref name=":75" /> '''Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)''' ZZZS upravlja 45-članska skupščina in 11-članski upravni odbor.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042412873|title=Blagajna išče pravega|website=Dnevnik|access-date=2019-04-08|archive-date=2019-04-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20190408134942/https://www.dnevnik.si/1042412873|url-status=dead}}</ref> Skupščino sestavlja 25 predstavnikov zavarovancev in 20 predstavnikov delodajalcev.<ref>{{navedi splet|url=https://www.sta.si/602476/v-veljavo-stopil-novi-statut-zzzs|title=STA: V veljavo stopil novi statut ZZZS|website=www.sta.si|access-date=2019-04-08}}</ref> Zavod se deli na 10 območnih enot in obratuje 45 izpostav.<ref>{{navedi splet|url=http://www.zzzs.si/zzzs/internet/zzzs.nsf/o/EE17AD1D28A89B2DC1256E8600348651|title=Beseda o nas|website=www.zzzs.si|access-date=2019-04-08|archive-date=2016-08-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20160816075740/http://www.zzzs.si/zzzs/internet/zzzs.nsf/o/EE17AD1D28A89B2DC1256E8600348651|url-status=dead}}</ref> '''Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)''' NIJZ je enovita organizacija za izvajanje dejavnosti javnega zdravja. NIJZ deluje kot javna služba.<ref>{{navedi splet|url=http://www.mz.gov.si/si/delovna_podrocja_in_prioritete/javno_zdravje/nacionalni_institut_za_javno_zdravje/|title=Nacionalni inštitut za javno zdravje {{!}} Ministrstvo za zdravje|website=www.mz.gov.si|access-date=2019-02-03}}</ref> '''Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP)''' JAZMP je v Sloveniji pristojni neodvisni regulatorni organ na področju humanih in veterinskih zdravil in medicinskih pripomočkov, krvi in krvnih pripravkov, človeških tkiv in celic, proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami skupin II in III ter lekarniške dejavnosti.<ref>{{navedi splet|url=http://pisrs.si/|title=Sklep o ustanovitvi Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke|website=pisrs|access-date=2019-02-03}}</ref> '''Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH)''' NLZOH je največji slovenski javnozdravstveni laboratorij ki izvaja raznovrstne laboratorijske raziskave vključno z raziskavami in nadzorom na področju zdravstva.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nlzoh.si/o-nas|title=O nas|website=www.nlzoh.si|access-date=2019-02-03}}</ref> Leta 2015 je NLZOH od JAZMP prevzel pristojnosti glede analiznega preizkušanja zdravil.<ref>{{navedi splet|url=https://www.jazmp.si/o-nas/|title=JAZMP - O nas|website=www.jazmp.si|access-date=2019-02-03}}</ref> === Izobraževalne ustanove === [[slika:SLO-Ljubljana06.JPG|thumb|left|Dekanat Medicinske fakultete v Ljubljani]] V Sloveniji obratujeta dve medicinski fakulteti, [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani|MF Univerze v Ljubljani]] in [[Medicinska fakulteta v Mariboru|MF Univerze v Mariboru]]. MF UL izvaja študijska programa splošne medicine in dentalne medicine in izvaja dodiplomsko kot podiplomsko izobraževanje.<ref>{{navedi splet|url=http://www.uni-lj.si/akademije_in_fakultete/fakultete/2013071111494636/|title=MF - Medicinska fakulteta - Univerza v Ljubljani|last=Ljubljani|first=Univerza v|website=www.uni-lj.si|language=sl|access-date=2019-10-09|archive-date=2019-12-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20191222154949/https://www.uni-lj.si/akademije_in_fakultete/fakultete/2013071111494636/|url-status=dead}}</ref> MF UL je za program splošne medicine leta 2011 razpisala 220 vpisnih mest, leta 2012 180 vpisnih mest, leta 2013 165 vpisnih mest,<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/koliko-je-ljubljanska-medicinska-fakulteta-vecja-od-mariborske-371198|title=Koliko je ljubljanska medicinska fakulteta večja od mariborske|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-10-09}}</ref> leta 2019 pa 150 vpisnih mest.<ref>{{navedi splet|url=https://www.mf.uni-lj.si/application/files/2115/4850/2183/Brosura_2018_2019_2.pdf|title=Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta 2019|last=|first=|date=|website=|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref> MF UL za program dentalne medicine razpisuje 50 vpisnih mest.<ref name=":74">{{Navedi splet|title=V Mariboru bo študij za zobozdravnika|url=https://www.vecer.com/maribor/aktualno/v-mariboru-bo-studij-za-zobozdravnika-10115334|website=www.vecer.com|date=2020-01-14|accessdate=2020-12-23|language=sl-si}}</ref> MF UM je bila ustanovljena leta 2003 in otvorjena leta 2004, sprva z 80 vpisnimi mesti za študente splošne medicine<ref>{{navedi splet|url=http://www.mf.um.si/si/o-medicinski-fakulteti/47-zgodovina-in-razlogi-za-ustanovitev|title=Zgodovina in razlogi za ustanovitev|website=www.mf.um.si|access-date=2019-10-09|archive-date=2019-10-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20191009060800/http://www.mf.um.si/si/o-medicinski-fakulteti/47-zgodovina-in-razlogi-za-ustanovitev|url-status=dead}}</ref> in končnim ciljem 100 študentov na letnik<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odprtje-medicinske-fakultete/15302|title=ODPRTJE MEDICINSKE FAKULTETE|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-10-09}}</ref> (ob za izgradnji nove stavbe fakultete je bilo načrtovanih 130–140 študentov na letnik).<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/zaradi-tezav-s-fakulteto-izgubljena-cela-generacija-zdravnikov/248172|title=Zaradi težav s fakulteto izgubljena cela generacija zdravnikov|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-10-09}}</ref> Za študijsko leto 2020/2021 je bilo število vpisnih mest povečano za 20 na 115-120.<ref name=":74" /> Strošek izobraževanja študenta splošne medicine je 15.000€ na letnik.<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/zdravniki-bezijo-iz-potratnega-in-neurejenega-drzavnega-zdravstva-453119|title=Zdravnik: To je absurd. Država si te pravice ne bi smela jemati.|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-10-09}}</ref> Na MF UM načrtuje tudi uvedbo študija dentalne medicine (najzgoneje v študijskem letu 2020/21)<ref>{{Navedi splet|title=Potrjen študijski program dentalne medicine v Mariboru|url=https://www.rtvslo.si/radiomaribor/novice/potrjen-studijski-program-dentalne-medicine-v-mariboru/511274|website=Radio Maribor|accessdate=2020-04-11|language=sl-SI}}</ref> in farmacije. Sprva se načrtuje 20 vpisnih mest za program dentalne medicine, število mest pa bi se s časom zvišalo na do 30 študentov na letnik. Za študij farmacije je načrtovanih 25 študentov na letnik.<ref name=":74" /> [[Zdravstvena fakulteta v Ljubljani|Zdravstvena fakulteta UL]] izvaja študijske programe babištvo, delovna terapija, fizioterapija, laboratorijska zobna protetika, ortotika in protetika, radiološka tehnologija, sanitarno inženirstvo, in zdravstvena nega.<ref>{{navedi splet|url=http://www2.zf.uni-lj.si/si/|title=UL ZF - Uvodna stran|website=www2.zf.uni-lj.si|access-date=2019-10-09}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> [[Fakulteta za zdravstvene vede v Mariboru|Fakulteta za zdravstvene vede UM]] izvaja študijske programe zdravstvena nega, bioinformatika, in management v zdravstvu in socialnem varstvu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.fzv.um.si/%C5%A1tudij-na-fakulteti|title=Študij na fakulteti {{!}} Fakulteta za zdravstvene vede - Univerza v Mariboru|website=www.fzv.um.si|access-date=2019-10-09|archive-date=2019-07-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20190705231515/http://www.fzv.um.si/%C5%A1tudij-na-fakulteti|url-status=dead}}</ref> [[Fakulteta za zdravstvene vede Novo mesto|Fakulteta za zdravstvene vede v Novem mestu]] izvaja študijske programe zdravstvena nega, vzoja in menedžment v zdravstvu, integrirana zdravstvena in socialna oskrba, in edukacija in menedžment v zdravstvu.<ref>{{navedi splet|url=https://fzv.uni-nm.si/o_fakulteti/osnovne_informacije/|title=Osnovne informacije {{!}} Fakulteta za zdravstvene vede {{!}} Univerza v Novem mestu|website=fzv.uni-nm.si|language=sl|access-date=2019-10-09}}</ref> Visoka zdravstvena šola v Celju izvaja študijska programa zdravstvena nega in paliativna oskrba.<ref>{{navedi splet|url=http://www.vzsce.si/si/studijski-program|title=Študijski programi - Visoka zdravstvena šola v Celju|website=www.vzsce.si|access-date=2019-10-09|archive-date=2019-10-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20191009070955/http://www.vzsce.si/si/studijski-program|url-status=dead}}</ref> [[Fakulteta za vede o zdravju]] v Izoli in Novi Gorici izvaja študijska program zdravstvena nega.<ref>{{navedi splet|url=http://www.fvz.upr.si/sl/bodoci-student/zdravstvena-nega|title=Zdravstvena nega {{!}} Fakulteta za vede o zdravju (UP FVZ)|website=www.fvz.upr.si|language=sl|access-date=2019-10-09|archive-date=2019-09-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20190914040101/http://www.fvz.upr.si/sl/bodoci-student/zdravstvena-nega|url-status=dead}}</ref> [[Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin]] na Jesenicah izvaja študijska programa zdravstvena nega in fizioterapija.<ref>{{navedi splet|url=https://www.fzab.si/si/mainmenu/studijski-programi-2/|title=Študijski programi|website=www.fzab.si|access-date=2019-10-09}}</ref> [[Fakulteta za zdravstvene in socialne vede Slovenj Gradec]] izvaja študijska programa zdravstvena nega in zdravstvene vede. [[Fakulteta za farmacijo v Ljubljani]] izvaja dodiplomski in podiplomski študij farmacevtov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ffa.uni-lj.si/studij|title=Študij na fakulteti za farmacijo|website=www.ffa.uni-lj.si|access-date=2019-10-09}}</ref> Srednje zdravstvene šole obratujejo v Ljubljani,<ref>{{navedi splet|url=http://szslj.si/sola/osebna-izkaznica/|title=OSEBNA IZKAZNICA {{!}} Srednja zdravstvena šola Ljubljana|last=|first=|date=|website=|language=sl-SI|archive-url=https://web.archive.org/web/20191009070952/http://szslj.si/sola/osebna-izkaznica/|archive-date=2019-10-09|access-date=2019-10-09|url-status=dead}}</ref> Mariboru,<ref>{{navedi splet|url=https://www.szks.si/|title=Srednja zdravstvena in kozmetična šola Maribor|website=Srednja zdravstvena in kozmetična šola Maribor|language=en|access-date=2019-10-09}}</ref> Celju,<ref>{{navedi splet|url=http://www.szsce.si/sola/o-soli/|title=Srednja zdravstvena šola Celje > O šoli|website=www.szsce.si|access-date=2019-10-09}}</ref> Murski Soboti,<ref>{{navedi splet|url=http://www.szsms.si/o-soli/|title=O šoli|last=Šalamon|first=Božidar|website=Srednja zdravstvena šola Murska Sobota|language=sl-SI|access-date=2019-10-09}}</ref> Novemu mestu,<ref>{{navedi splet|url=https://www.sc-nm.si/szks/informacije/o-soli/splosne-informacije_2|title=Splošne informacije|last=mesto|first=Šolski center Novo|website=www.sc-nm.si|language=sl|access-date=2019-10-09}}</ref> Slovenj Gradcu<ref>{{navedi splet|url=http://www.szs.sc-sg.si/predstavitev-sole/|title=Predstavitev šole {{!}} Srednja zdravstvena šola Slovenj Gradec|language=sl-SI|access-date=2019-10-09}}</ref> in Zagorju (zgolj program zdravstvene nege).<ref>{{navedi splet|url=http://www.sszagorje.si/program-zdravstvena-nega/|title=Program zdravstvena nega {{!}} Srednja šola Zagorje|language=sl-SI|access-date=2019-10-09}}</ref> Srednja šola za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo v Ljubljani izvaja izobraževalna programa laboratorijske biomedicine, zobotehnike ter farmacevtske tehnike.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ssfkz.si/?page_id=21|title=O šoli {{!}} SŠFKZ|language=sl-SI|access-date=2019-10-09|archive-date=2019-09-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20190917150439/http://www.ssfkz.si/?page_id=21|url-status=dead}}</ref> Gimnazija in srednja kemijska šola Ruše in Srednja zdravstvena in kemijska šola ŠC Novo mesto izvajata izobraževalni program farmacevtski tehnik.<ref>{{navedi splet|url=https://gimnazija-ruse.si/o-soli/izobrazevalni-programi/farmacevtski-tehnik/|title=Farmacevtski tehnik – Gimnazija in srednja kemijska šola Ruše|language=sl-SI|access-date=2019-10-09}}</ref> === Neodvisne organizacije === ==== Zdravniška zbornica Slovenije (ZZS) ==== [[Zdravniška zbornica Slovenije]] je stanovska organizacija odgovorna za avtonomno samouravnavanje zdravniškega poklica.<ref>{{navedi splet|url=https://www.zdravniskazbornica.si/o-zbornici/predstavitev/zgodovina-zbornice|title=Zgodovina Zbornice - Zdravniška zbornica Slovenije|website=Zdravniška zbornica|language=sl|access-date=2019-10-09}}</ref> ZZS podeljuje, podaljšuje in odvzema zdravniške licence, oblikuje in nadzoruje pripravništvo, specializacije in ostale oblike podiplomskega strokovnega izpopolnjevanja ter imenuje mentorje, izvaja strokovni nadzor in pa vodi register zdravnikov. ZZS prav tako sprejema kodeks medicinske deongologije (kodeks zdravniške etike) in sankcionira ob kršitvah kodeksa, sodeluje pri pripravi zakonov in predpisov v zdravstvu, sooblikuje pogodbe in zastopa interese zasebnih zdravnikov pri sklepanju pogodbe z ZZZS ter zastopa zasebne zdravnike pri sklepanju kolektivnih pogodb.<ref>{{navedi splet|url=https://www.zdravniskazbornica.si/o-zbornici/predstavitev|title=Predstavitev - Zdravniška zbornica Slovenije|website=Zdravniška zbornica|language=sl|access-date=2019-10-09}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.zdravniskazbornica.si/o-zbornici/predstavitev/vloga-in-naloge-zbornice|title=Vloga in naloge zbornice - Zdravniška zbornica Slovenije|website=Zdravniška zbornica|language=sl|access-date=2019-10-09}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ==== Slovensko zdravniško društvo (SZD) ==== [[Slovensko zdravniško društvo]] je prostovoljno stanovsko strokovno združenje zdravnikov, zobozdravnikov in študentov zadnjega letnika medicinske fakultete. SZD se pretežno ukvarja s strokovnim razvojem medicinske stroke.<ref>{{navedi splet|url=http://www.szd.si/o-drustvu/predstavitev-drustva/|title=Predstavitev društva – Slovensko zdravniško društvo|language=sl-SI|access-date=2019-10-09}}</ref> SZD določa vsebino specializacij zdravnikov (ki jih nato sprejme ZZS v soglasju z ministrom za zdravje).<ref name=":48" /> ==== Sindikati v zdravstvu ==== [[Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije]] (FIDES) je bil ustanovljen leta 1991 na Medicinski fakulteti v Ljubljani z namenom zagovarjanja interesov zdravnikov in zobozdravnikov na nacionalni ravni; zdravniki so pred tem svojo sindikalno dejavnost izvajali v okviru Sindikata zdravstvenih delavcev.<ref>{{navedi splet|url=https://sindikatfides.si/o-sindikatu/predstavitev|title=Predstavitev {{!}} FIDES - Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije|website=sindikatfides.si|access-date=2019-10-09}}</ref> Sindikat družinskih in splošnih zdravnikov Slovenije PRAKTIK.UM je bil ustanovljen leta 2012 z namenom zagovarjanja interesov družinskih in splošnih zdravnikov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.sindikat-praktikum.si/sindikat/|title=O sindikatu|website=PRAKTIK.UM, sindikat zdravnikov družinske medicine|language=sl-SI|access-date=2019-10-09}}</ref> Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije (SDZNS) zastopa interese medicinskih sester in zdravstvenikov, zdravstvenih tehnikov ter bolničarjev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.sdzns.si/postanite-clan/|title=Postanite član|publisher=Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije |access-date=2019-10-09}}</ref> Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije (ZSVS) je bil ustanovljen leta 1990 in zastopa zaposlene v dejavnostih zdravstva, socialnega varstva in obveznega socialnega zavarovanja.<ref>{{navedi splet|url=http://www.sindikat-zsvs.si/o-sindikatu/predstavitev-sindikata-zsvs/|title=Predstavitev {{!}} Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije|website=www.sindikat-zsvs.si|access-date=2019-10-09|archive-date=2019-10-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20191009060801/http://www.sindikat-zsvs.si/o-sindikatu/predstavitev-sindikata-zsvs/|url-status=dead}}</ref> Pod okriljem Konfederacije sindikatov Slovenije PERGAM<ref>{{navedi splet|url=http://sindikat-pergam.si/predstavitev/|title=Predstavitev|language=sl-SI|access-date=2019-10-09}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> obratujejo Sindikati v zdravstvu Slovenije, Sindikat sevalcev Slovenije, Sindikat laboratorijske medicine Slovenije (SILMES), Sindikat farmacevtov Slovenije (SIFARM), Sindikat Kliničnega centra Ljubljana, Sindikat Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, in pa Sindikat delavcev zdravstvenega zavarovanja Slovenije.<ref>{{navedi splet|url=http://sindikat-pergam.si/pergamovi-sindikati/|title=Pergamovi sindikati|language=sl-SI|access-date=2019-10-09}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Osebje v zdravstvu === V Sloveniji je v zdravstvu in socialnem delu zaposljenih 6,5% vseh zaposlenih (povprečje OECD je 10,1%).<ref name=":72" /> Zdravstveni delavci so opredeljeni kot vsi tisti delavci, ki so pridobili dodiplomsko ali podiplomsko izobrazbo zdravstvenega področja in opravili strokovni izpit oz. izpolnili druge pogoje. Zdravstveni sodelavci so vsi delavci v zdravstvu, ki nimajo takšne izobrazbe (npr. psihologi, logopedi, biologi, itd.).<ref>{{navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/files/RS_-2014-040-01621-OB~P001-0000.PDF|title=Definicije ključnih pojmov v zdravstvu|last=|first=|date=2014|website=|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref> Ostalo osebje se opredeljuje kot nezdravstveno osebje.<ref>{{navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2005-01-3879/sklep-o-sprejemu-strategije-razvoja-zdravstvene-dejavnosti-na-primarni-ravni-v-mestni-obcini-koper-do-leta-2010|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|website=www.uradni-list.si|access-date=2019-02-04}}</ref> ==== Zdravniki ==== V Sloveniji je leta 2018 delovalo dobrih 5.800 [[zdravnik]]ov.<ref name=":37"/> Izobraževanje zdravnikov v Sloveniji izvajata Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani in Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru. Izobraževanje obsega vsaj 5 let študija in 5.500 ur teoretičnega in praktičnega usposabljanja v okviru univerze.<ref name=":11">{{navedi splet|url=http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=DRUG4302|title=Sistemska napaka|website=www.pisrs.si|access-date=2019-02-03}}</ref> Strošek izobraževanja študentov medicine znaša 15.000€ na letnik, medtem ko je povprečni strošek specializacije 30.890€.<ref name=":36">{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/zdravniki-bezijo-iz-potratnega-in-neurejenega-drzavnega-zdravstva-453119|title=Zdravnik: To je absurd. Država si te pravice ne bi smela jemati.|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-02-03}}</ref> Povprečen strošek specializacije znaša 3.669€ na leto, specialistični izpit pa ~1.613€.<ref name=":53">{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/mladi-zdravnik-ob-40-000-evrov-76897.html|title=Mladi zdravnik ob 40.000 evrov|last=Žgajnar|first=Brigite Ferlič|date=2018-08-06|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-11-08}}</ref> Letni strošek specializacij je leta 2013 znašal 42 milijonov evrov.<ref name=":56">{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042608511|title=Specializante izobražuje regija, posesa pa center|website=Dnevnik|access-date=2019-11-08|archive-date=2019-11-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20191108041816/https://www.dnevnik.si/1042608511|url-status=dead}}</ref> 63 % zdravnikov je ženskega spola (povprečje OECD je 48 %); po številu zdravnic je Slovenija med državami OECD na 4. mestu. Delež zdravnikov, starih 55 let ali več, je 30 % (OECD povprečje je 34%). V Sloveniji je delež zaposlenih zdravnikov, ki so se izobraževali v tujini, 17,3 % (OECD povprečje je 17,7 %) (v Avstriji je v tujini izobraženih zdravnikov zaposljenih le 5,8 %).<ref name=":72" /> ===== Specializacije ===== Po diplomiranju morajo zdravniki opravijo [[pripravništvo]] ter specializacijo.<ref name=":35">{{navedi splet|url=https://zurnal24.si/slovenija/mladi-zdravniki-specialisti-in-specializanti-objavili-placilne-liste-279279|title=Mladi zdravniki specialisti in specializanti objavili plačilne liste|website=zurnal24.si|language=sl|access-date=2019-11-02}}</ref> Trajanje specializacije je od 2 do 7 let in je odvisno od področja specializacije.<ref name=":36" /> Na primarni ravni delujejo osebni/družinski zdravniki,<ref>{{navedi splet|url=http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/mreza_na_primarni__sekundarni_in_terciarni_ravni/Mreza_za_ZS_13-11-2013-lektorirano.pdf|title=JAVNA MREŢA PRIMARNE ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI|last=|first=|date=2013|website=|archive-url=https://web.archive.org/web/20160812033907/http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/mreza_na_primarni__sekundarni_in_terciarni_ravni/Mreza_za_ZS_13-11-2013-lektorirano.pdf|archive-date=2016-08-12|url-status=dead}}</ref> katerih specializacija traja 4 leta.<ref>{{navedi splet|url=https://www.mf.uni-lj.si/kdm/specializacija|title=Specializacija :: UL Medicinska fakulteta|website=www.mf.uni-lj.si|access-date=2019-02-04}}</ref> Specializacije načeloma financirata država in Zdravniška zbornica;<ref name=":46"/> specializacije financira ZZZS v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja.<ref name=":53" /> Specializant se je dolžan po opravljeni specializaciji zaposliti v regiji opravljanja specializacije (ne pa tudi isti ustanovi, kjer je specializacijo opravljal).<ref name=":56" /> ZZZS lahko zahteva povračilo vseh stroškov specializacije od zdravnikov, ki po zaključku specializacije ne sklenejo zaposlitve v mreži javnega zdravstva znotraj regije opravljanja specializacije, ali v primeru trajnega prenehanja specializacije.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042908600|title=Če zdravnik specializacije ne odsluži v javni zdravstveni mreži, ga lahko doleti tožba za vračilo sredstev|last=|first=|date=|website=Dnevnik|archive-url=https://web.archive.org/web/20191108032118/https://www.dnevnik.si/1042908600|archive-date=2019-11-08|access-date=|url-status=dead}}</ref> Specialist stroške specializacije povrne z zaposlitvijo v regiji za časovni obseg trajanja specializacije.<ref name=":53" /> Specializacije družinske medicine so se razpisovale po regijah, v regiji opravljanja specializacije pa se je moral specialist po specializaciji tudi zaposliti. Ker so zdravniki ureditev razumeli kot siljenje v odročne kraje, se je z letom 2017 začelo oblikovati nacionalne razpise z manj strogim omejevanjem lokacije prihodne zaposlitve in večjo svobodo pogajanja med specialisti in ZZZS.<ref name=":54"/> Postopek v primeru kršitev prek prijave Zdravniški zbornici običajno sproži ustanova, kjer je bil specializant/specialist delojemalec. A v veliki večini primerov kršitev do prijave (in posledične izterjave stroškov) sploh ne pride, med vloženimi tožbami pa so pogosta tudi zastaranja. Obstaja tveganje za selektivne tožbe. A grožnja finančnih sankcij v zvezi s specializacijami lahko specializante priklene na neželene mentorje. V nekaterih primerih ustanova, kjer specializant opravlja specializacijo, temu nato ne ponudi zaposlitve; ta mora biti nato vsaj tri mesece prijavljen na zavodu za zaposlovanje, da mu ni potrebno vračati stroškov specializacije. Tožba lahko obstane tudi, če se specialist kasneje ponovno zaposli v ustanovi, kjer je specializacijo opravljal.<ref name=":53" /> Zasebne ustanove lahko zahtevajo tudi zaposlitev za dvakratnik trajanja specializacije ali pa povračilo izplačanih plač. Terjanje vračanja denarja se ne dogaja pri zdravnikih, ki delajo v tujini, prekinejo študij, ga zamenjajo, ali poklic opustijo.<ref name=":56" /><ref>{{navedi splet|url=https://zurnal24.si/slovenija/tri-zdravnike-specialiste-spravili-na-sodisce-245226|title=Tri zdravnike specialiste spravili na sodišče|website=zurnal24.si|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref> ==== Klinični psihologi in psihoterapevti ==== Klinični [[psiholog]]i so diplomirani univerzitetni psihologi oz. magistri psihologije (bolonjski študij), ki so opravili štiriletno/petletno specializacijo [[Klinična psihologija|klinične psihologije]] na medicinski fakulteti (a niso zdravniki in ne predpisujejo zdravil). Celotno izobraževanje traja 9 let, vključno z enoletnim obveznim pripravništvom. Klinični psihologi in psihiatri lahko delujejo tudi kot [[Psihoterapija|psihoterapevti]], če so opravili psihoterapevtsko podspecializacijo. Poklic psihoterapevta v Sloveniji ni uradno prepoznan. Enoletni podiplomski tečaj psihoterapije opravljajo medicinske fakultete, naziv pa je mogoče pridobiti tudi prek različnih dodatnih izobraževanj in zasebnih šol.<ref name=":46" /><ref name=":33" /> Strošek specializacije kliničnih psihologov - 150.000€ na specializanta - v nasprotju z ostalimi specializacijami krije zdravstveni zavod, v katerem bodo specializanti kasneje zaposleni.<ref name=":46" /> Klinični psihologi se poklicno združujejo v Zbornici kliničnih psihologov Slovenije.<ref>{{navedi splet|url=http://klinicna-psihologija.si/o-zbornici-klinicnih-psihologov-slovenije/|title=O zbornici Kliničnih psihologov Slovenije|last=Kristjan|website=klinicna-psihologija.si|language=sl-SI|access-date=2019-10-10}}</ref> ==== Doktorji dentalne medicine ==== Izobraževanje doktorjev dentalne medicine izvaja Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani. Izobraževanje obsega najmanj 5 let teoretičnega in praktičnega študija ki traja vsaj 5.000 ur. Obdobje specializacije doktorjev dentalne medicine ne sme biti krajše od treh let.<ref name=":11"/> ==== Medicinske sestre/zdravstveniki in babice ==== Tehniki zdravstvene nege imajo zaključen srednješolski strokovni izobraževalni program zdravstvene nege in delujejo kot sodelavci v zdravstveni negi in oskrbi (naziv poklica je srednja medicinska sestra/zdravstvenik ali srednji zdravstvenik ali zdravstveni tehnik ali tehnik zdravstvene nege ali srednji medicinski tehnik).<ref>{{navedi splet|url=https://www.zbornica-zveza.si/sl/o-zbornici-zvezi/o-poklicu|title=O poklicu {{!}} zbornica-zveza|website=www.zbornica-zveza.si|access-date=2019-02-04|archive-date=2019-02-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20190203123449/https://www.zbornica-zveza.si/sl/o-zbornici-zvezi/o-poklicu|url-status=dead}}</ref> Izobraževanje diplomiranih medicinskih sester obsega skupno najmanj 3 leta študija in vsaj 4.600 ur teoretičnega in kliničnega usposabljanja, pri čemer teoretično usposabljanje predstavlja vsaj tretjino, klinično usposabljanje pa vsaj polovico minimalnega trajanja usposabljanja.<ref name=":11" /> Delež v Sloveniji zapolsenih medicinskih sester/zdravstvenikov, ki so se izobrazili v tujini je 0,4 % (OECD povprečje je 5,9 %). V Sloveniji je medicinskih sester in zdravstveniki 3,2-krat več od zdravnikov (povprečje OECD je 2,7).<ref name=":72" /> Izobraževanje diplomiranih babic in babičarjev vključuje izobraževanje, ki obsega vsaj tri leta teoretičnega in praktičnega študija.<ref name=":11" /> ==== Lekarniško osebje ==== Strokovni delavci v lekarniški dejavnosti vključujejo magistre farmacije, magistre farmacije-specialiste in farmacevtske tehnike. Inženirji farmacije lahko lekarniško dejavnost opravljajo do izteka delovne dobe.<ref name=":9" /> Izobraževanje magistrov farmacije obsega najmanj 5 let študija in najmanj 4 leta teoretičnega in praktičnega izobraževanja/usposabljanja ter najmanj 6 mesecev praktičnega usposabljanja v lekarni ali bolnišnici pod primernim strokovnim vodstvom.<ref name=":11" /> ==== Plače zaposlenih v zdravstvu ==== Povprečna plača tako splošnih zdravnikov kot specialistov je v Sloveniji 2,1-krat večja od povprečne plače.<ref name=":72" /> Zdravniki specializanti po podatkih iz leta 2016 prejemajo med 1.700€ in 2.290€ bruto plače.<ref name=":35" /> Zdravnik začetnik dobi po podatkih iz leta 2015 med 1.300–1.600€ neto plače, zdravnik z desetimi leti delovnih izkušenj pa med 1.500–1.820€ osnovne mesečne neto plače.<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/koliko-zasluzijo-zdravniki-v-bogatih-evropskih-drzavah-390753|title=Koliko zaslužijo zdravniki v bogatih evropskih državah|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-11-02}}</ref> Povprečna bruto plača zdravnikov je konec leta 2017 znašala 4.200€.<ref name=":37">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/place-zdravnikov-in-zobozdravnikov-so-se-v-zadnjih-dveh-letih-obcutno-zvisale/450961|title=Plače zdravnikov in zobozdravnikov so se v zadnjih dveh letih občutno zvišale|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-11-02}}</ref> Povprečna bruto plača specialistov v UKC LJ je januarja 2019 znašala 4.958,60 €.<ref name=":39">{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/tretjina-zdravnikov-v-najvisjem-placnem-razredu-161184.html|title=Tretjina zdravnikov v najvišjem plačnem razredu|last=STA|first=B. F. Ž|date=2019-03-15|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-11-04}}</ref> Zdravniki spadajo med najbolje plačani javne uslužbence.<ref name=":39" /> Leta junija leta 2018 se je izmed 6.494 zdravnikov v najvišji, 57. plačni razred uvrščalo 2176 zdravnikov.<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/nekateri-zdravniki-mesecno-opravijo-vec-kot-350-delovnih-ur-478100|title=Nekateri zdravniki mesečno opravijo več kot 350 delovnih ur|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-11-02}}</ref> Leta 2017 so zdravniki zaradi visoke obremenjenosti in opravljanja administrativnih in akademskih funkcij predstavljali 922 izmed 1000 najbolje plačanih javnih uslužbencev; 49 izmed 50 najbolje plačanih javnih uslužbencev je bilo zdravnikov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-lestvici-tisoc-najbolje-placanih-v-javni-upravi-kar-922-zdravnikov.html|title=Na lestvici tisoč najbolje plačanih v javni upravi kar 922 zdravnikov|work=[[24ur.com]]|access-date=2019-11-02}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/najbolje-placani-zdravniki-so-v-sluzbi-v-povprecju-po-17-ur-na-dan/466216|title=Najbolje plačani zdravniki so v službi v povprečju po 17 ur na dan|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-11-02}}</ref> Plače zdravnikov in zobozdravnikov so se v letih 2016-2018 občutno zvišale; masa plač zdravnikov se je v tem obdobju povečala za dobrih 15 %, za zobozdravnike pa dobrih 12 %.<ref name=":37" /> Povprečna plača medicinske sestre/zdravstvenika v Sloveniji je enaka povprečni plači v državi (povprečje OECD je 1,1-kratnik povprečne plače).<ref name=":72" /> Srednja medicinska sestra/zdravstvenik po podatkih iz leta 2018 prejme 675€ izhodiščne neto plače, diplomirana medicinska sestra/zdravstvenik pa 899€ izhodiščne neto plače.<ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/medicinske-sestre-na-robu-izumrtja-84750.html|title=Medicinske sestre na robu izumrtja|last=Hanžič|first=Sandra|date=2018-08-27|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-11-02}}</ref> Leta 2014 je v UKC Ljubljana (vključno z vsemi dodatki in plačilom za izmensko, nočno, in nedeljsko delo) 11 % zaposlenih zaslužilo manj kot minimalno plačo (vsoto do polne minimalne plače je doplačevala država); 28 % je prejemalo manj kot 698,40€ neto; slabih 70 % je prejemalo manj kot povprečno bruto plačo (1.521,38€). Najnižje plače so prejemali nezdravstveni delavci.<ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/v-ukc-vsak-deveti-ne-zasluzi-niti-560-evrov.html|title=V UKC vsak deveti ne zasluži niti 560 evrov|last=politika|first=Milena Zupanič, notranja|date=2014-11-11|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-11-02|archive-date=2019-11-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20191102150633/https://www.delo.si/novice/slovenija/v-ukc-vsak-deveti-ne-zasluzi-niti-560-evrov.html|url-status=dead}}</ref> === Zasebno zdravstvo in koncesionarstvo === Izvajalce zdravstvene dejavnosti na javne in zasebne ter koncesionarje deli Zakon o zdravstveni dejavnosti.<ref name=":64">{{Navedi splet|title=Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej)|url=http://pisrs.si/|website=pisrs|accessdate=2019-11-09}}</ref> Privatizacija zdravstva je bila tekom zgodovine Republike Slovenije predvsem odvisna od politične volje. Leta 2008 je bilo zasebnih/koncesionarjev 30 % izvajalcev na primarni ravni, 20 % izvajalcev nebolnišničnih specialističnih storitev in skoraj 60 % izvajalcev zobozdravstvenih storitev. Privatizacija bolnišničnih storitev ostaja omejena.<ref name=":52"/> Del mreže javne zdravstvene dejavnosti so tudi koncesionarji. To so lahko domače ali tuje pravne ali fizične osebe, ki izpolnjujejo zakonsko določene pogoje. Koncesije na primarni ravni podeljujejo občine (ena sama ali več sosednih skupno) ob privolitvi ministrstva za zdravje, na sekundarni ravni pa ministrstvo za zdravje. Koncesija se podeli v primeru, ko javni zdravstveni zavod ne more zagotavljati opravljanja zdravstvene dejavnosti v zadostnem obsegu oz. zagotavljati potrebne dostopnosti do zdravstvenih dejavnosti. S koncesijskim aktom se določi najmanj utemeljitev razlogov za podelitev koncesije, območje in predviden obseg koncesionarske dejavnosti, trajanje koncesije in možnost podaljšanja koncesijskega razmerja. Koncesijske akte na primerni ravni sprejme občina ob predhodnem soglasju ministrstva za zdravje in ZZZS, na sekundarni ravni pa Vlada RS ob predhodnem soglasju ZZZS. Koncesija se v skladu s koncesijskim aktom podeli na podlagi javnega razpisa.<ref name=":64" /> Zasebni zdravstveni delavec (zdravnik, doktor dentalne medicine, zasebni zdravstveni delavec ali sodelavec) je fizična oseba, ki je pridobila dovoljenje zdravstvenega ministrstva za opravljanje zdravstvene dejavnosti. Ti se lahko za opravljanje zahtevnejših ali obsežnejših dejavnosti povezujejo v zdravniške zadruge. Zasebni zdravnik mora poleg drugih zdravstvenih storitev bolnikom zagotoviti tudi nujno medicinsko pomoč, reševalni prevoz, laboratorijske in druge diagnostične ter terapevtske postopke. Zasebna zdravstvena dejavnost se lahko izvaja na pridobiten način in se financira po tržnih načelih iz sredstev uporabnikov ali njihovih zavarovalnic. Zasebna zdravstvena dejavnost ni dovoljena na določenih področjih, vključno z zdravstveno dejavnostjo na terciarni ravni, dejavnostjo preskrbe s krvjo/krvnimi pripravki, postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo s spolnimi celicami darovalcev, lekarniške dejavnosti, pridobivanja in presaditve človeških organov in neavtolognega pridobivanja tkiv in celic, nujne medicinske pomoči, nujnih reševalnih prevozov, mrliško pregledne službe, sodne medicine, patologije in določenih dejavnosti javnega zdravja.<ref name=":64" /> V določenih obdobjih se je koncesije podeljevalo na prošnjo zdravnika zasebnika, za neomejen čas in brez jasno zastavljenih pogojev. Ministrica za zdravje Kolar Celarc je želela trajanje podeljenih koncesij omejiti na 15 let ter podeljevanje izvajati prek javnih razpisov in zgolj v primerih, ko storitve ni sposobna zagotavljati javna zdravstvena ustanova.<ref>{{navedi splet|url=http://www.mladina.si/171484/dragi-zdravniki/|title=Dragi zdravniki!|website=Mladina.si|access-date=2019-11-08}}</ref> Zavarovalnici Triglav in Sava Re sta leta 2019 izrazili zanimanje za nakup zdravstvenih klinik, kar bi lahko predstavljalo začetek povezovanja plačnikov in izvajalcev zasebnega zdravstva na Slovenskem.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042883148|title=Premiki v zasebnem zdravstvu: združevanje zavarovalnic in klinik|website=Dnevnik|access-date=2019-11-07}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> '''Sočasno delo zdravstvenih delavcev v javnem in zasebnem sektorju''' Po podatkih KPK iz leta 2014 je hkrati v javnem tako kot zasebnem sektorju delovalo 16 % zdravnikov in skupno vsaj 2.900 zdravstvenih delavcev v okviru 1.046 s.p.-jev oz. d.o.o.-jev. Med leti 2004-2012 so zdravstveni delavci, hkrati zaposleni v javnem tako kot zasebnem zdravstvu prek svojih zasebnih podjetji zaslužili okoli 167 milijonov evrov (151 milijonov evrov od tega zdravniki, 8,8 milijonov evrov zobozdravniki, 6 milijonov evrov pa psihologi). Prek svojih zasebnih zdravniških podjetji so zdravstveni delavci v letih 2004-2013 s poslovanjem z javnim sektorjem zaslužili 69 milijonov evrov. Polovica zdravnikov za sočasno delo v zasebnem sektorju ni pridobila ustreznih soglasji javnih delodajalcev in ministrstva za zdravje. KPK je na podlagi najdb zapisal »Zdravstveni sistem je netransparenten in zato pravi humus za nepregledno zaposlovanje, zaslužkarstvo in korupcijo« in opozoril, da je bil glede na obseg in trajanje kršitev nadzor pomanjkljiv ali neobstoječ ter pozval odgovorne k natančnejšem nadzoru. Za stanje je KPK dolžil tudi pomanjkljivo zakonodajo in zakonodajalce pozval k postopni prepovedi hkratnega delovanja zdravnikov v javnem in zasebnem sektorju.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zdravniki-dvozivke-ob-placi-zasluzili-151-milijonov-evrov/333100|title=Zdravniki dvoživke ob plači zaslužili 151 milijonov evrov|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-11-07}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.vecer.com/201403266015022-6015022|title=KPK: &quot;dvoživke&quot; zdravniki zaslužile 151 milijonov evrov|date=2014-03-26|website=www.vecer.com|language=sl-si|access-date=2019-11-07|archive-date=2019-11-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20191107202914/https://www.vecer.com/201403266015022-6015022|url-status=dead}}</ref> Zdravniki, zaposleni v javnih ustanovah, ki hkrati delaju tudi pri zasebnih izvajalcih oz. koncesionarjih, morajo za to od javne ustanove pridobiti soglasje, ki zapade v enem letu. Nekateri zdravniki storitve pri ne-javnih ustanovah izvajajo tudi po poteku soglasji. Javne ustanove ne morejo preverjati, ali posemezen zdravnik pri drugih izvajalcih dela brez soglasja, saj v ta namen ni vzpostavljenih nobenih mehanizmov. Leta 2017 je računsko sodišče opozorilo na delo zdravnikov brez ustreznih soglasji.<ref>{{Navedi splet|title=UKC Maribor: stotina zdravnikov lahko med epidemijo dela drugje|url=https://necenzurirano.si/clanek/preiskovalne-zgodbe/ukc-maribor-stotina-zdravnikov-lahko-med-epidemijo-dela-drugje-855337|website=Necenzurirano.si|accessdate=2021-03-11|language=sl}}</ref> '''Prihodki in dobički''' Leta 2019 je ustavno sodišče razsodilo, da je dotedanja omejitev dobičkov koncesionarjev kljub obstoju javnega interesa za omejevanje kratila njihovo ustavno pravico do gospodarske pobude.<ref>{{navedi splet|url=https://www.mladina.si/188954/dobicki-nad-javnim-interesom/|title=Dobički nad javnim interesom?|website=Mladina.si|access-date=2019-11-04}}</ref> Koncesionarji so v letu 2019 od ZZZS prejeli 350 milijonov € sredstev, kar je predstavljalo skoraj 15 % proračuna zdravstvene blagajne.<ref name=":76">{{Navedi splet|title=V imenu korone polnijo ordinacije in žepe zasebnikov|url=https://necenzurirano.si/clanek/aktualno/v-imenu-korone-polnijo-ordinacije-in-zepe-zasebnikov-813260|website=Necenzurirano.si|accessdate=2021-04-07|language=sl}}</ref> Po podatkih analize 15 največjih zasebnih izvajalcev zdravstvenih storitev, ki jo je leta 2020 pripravil medij [[Necenzurirano.si]], so se prihodki teh izvajalcev v letu 2019 glede na predhodno leto povečali za 11 % na okoli 81 milijonov € in tako dosegli najvišjo raven do tedaj. Njihov čisti dobiček se je v istem obdobju med tem povečal za 20 % in tako v letu 2019 znašal 10 milijonov €; profitna marža je tako znašala 12,5 % (skoraj 3-krat več od povprečne donosnosti podjetji v Sloveniji). 72 % prihodkov (oz. prek 58 milijonov €) so pridobili od ZZZS prek izvajanja koncesijske dejavnosti, nekaj milijonov € prihodkov pa prek izplačil iz dopolnilnega zavarovanja. Najbolj donosne zdravstvene storitve zasebnih izvajalcev so bile: slikovna diagnostika, kirurgija, ortopedija in očesna dejavnost; najbolj dobičkonosne so bile tiste storitve, kjer so bile čakalne vrste najdaljše.<ref>{{Navedi splet|title=To so največji dobičkarji med zdravniki koncesionarji|url=https://necenzurirano.si/clanek/aktualno/15-koncesionarjev-v-zdravstvu-ustvari-10-milijonov-evrov-dobicka-813744|website=Necenzurirano.si|accessdate=2021-04-07|language=sl}}</ref> == Izzivi == Za slovensko javnost je zdravstvo največji izziv, s katerim se sooča država.<ref>{{navedi splet|url=https://ec.europa.eu/slovenia/news/SL_Eurobarometer_sl |title=Eurobarometer: za Slovence najbolj pomembna zdravstvo in socialno varstvo ter brezposelnost|last=SHEPPARD|first=Lara|date=2018-02-16|website=Slovenija - European Commission|language=sl|access-date=2019-04-09}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/eurobarometer-slovence-doma-najbolj-skrbi-zdravstvo-globalno-pa-preseljevanje-in-terorizem/446227|title=Eurobarometer: Slovence doma najbolj skrbi zdravstvo, globalno pa preseljevanje in terorizem|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-04-09}}</ref> === Zdravstvena reforma === Reforma zdravstva velja za politično zahtevno temo; poskusi obsežnejše reforme zdravstvenega sistema so pogosto neuspešni, kar nakazuje tudi precejšnje število odloženih ali neuspešnih poskusov. Pri tem izstopajo neuspešni poskusi odprave dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.<ref name=":1" /> Poskusi reform so vključevali tudi poskuse preureditve bolnišnic v avtonomne ustanove namesto ustanovne v državni lasti. Izjema temu trendu je prestrukturiranje in združitev regionalnih inštitutov za javno zdravje v dve organizaciji; Nacionalni inštitut za javno zdravje in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano leta 2012.<ref name=":31" /> Neuspeh sturkturnih reform v zdravstvu je moč pripisati predvsem politični nestabilnosti (tj. pogosti spremembi vlad), neskladnostjo mnenj med udeleženci v razpravo in pomankanjem politične podpore zdravstvenim ministrom.<ref name=":31" /> Prihodne reforme se bodo najverjetneje osredotočale na zagotavljanje stabilnega financiranja zdravstvenega sistema, spremembe financiranja in nudenja dolgotrajne oskrbe, izboljšanje učinkovitosti prek reform nabave in plačila izvajalcev, in pa ojačanje primarnega zdravstva.<ref name=":31" /> ==== Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ==== Kot razloge v prid ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zagovorniki navajajo nepotrebne administrativne stroške in nesolidarnost zaradi zbiranja sredstev prek enotne premije.<ref name="dnevnik.si">{{Navedi splet|title=Težava je neracionalna poraba denarja|url=https://www.dnevnik.si/55917|website=Dnevnik|accessdate=2019-11-10|archive-date=2019-11-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20191110013818/https://www.dnevnik.si/55917|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ultimat Šarčevi koaliciji|url=https://www.mladina.si/192692/ultimat-sarcevi-koaliciji/|website=Mladina.si|accessdate=2019-11-10}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ukinitev dopolnilnega zavarovanja: spopad za zdravje ali delež v milijonskem kolaču|url=https://siol.net/novice/slovenija/ukinitev-dopolnilnega-zavarovanja-spopad-za-zdravje-ali-delez-v-milijonskem-kolacu-434942|website=siol.net|accessdate=2019-11-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Upokojenci proti podražitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja|url=https://siol.net/novice/slovenija/upokojenci-proti-podrazitvi-dopolnilnega-zdravstvenega-zavarovanja-505090|website=siol.net|accessdate=2019-11-10|language=sl}}</ref> Slovenija je po podatkih iz leta 2016 pri financiranju zdravstva za administrativne stroške porabila nekaj čez 4 % vseh sredstev, od česar je bilo prostovoljno zdravstveno zavarovanje odgovorno za nekaj več kot polovico administrativnih stroškov v zdravstvu.<ref name=":34" /> Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je bilo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev v zdravstvenem sistemu uvedeno leta 1993; do leta 1999 je sredstva tako za obvezno kot za dopolnilno zdravstveno zavarovanje zbiral ZZZS, leta 1999 pa je ZZZS zbiranje sredstev vseh prostovoljnih zavarovanj prenesel na novoustanovljeno zavarovalnico Vzajemno, ki sta se ji pri izvajanju te dejanovsti kasneje pridružili še zavarovalnici Adriatic Slovenica in Triglav.<ref>{{Navedi splet|title=Dopolnilno zavarovanje ukinjal že Keber, uspelo pa ni (še) nobenemu ministru|url=https://www.insolvinfo.si/medijsko-sredisce/dnevne-novice/115315|website=IUS-INFO|accessdate=2022-05-27|language=sl}}</ref> Od uvedbe je dopolnilno zavarovanje do leta 2019 neuspešno nameravalo ukiniti že 5 zdravstvenih ministrov.<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/levica-bi-ukinila-dopolnilno-zavarovanje-kako-bi-zapolnila-vrzel-v-zdravstveni-blagajni-505744|title=Ukinitev dopolnilnega zavarovanja: kako bi Levica polnila zdravstveno blagajno? #video|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-09-21}}</ref> Dušan Keber, ki je služil kot minister za zdravstvo v letih 2000-2004 in je dopolnilnemu zavarovanju nasprotoval zaradi finančne krivičnosti do tistih z nižjimi prihodki, je v poskusu spodletel zaradi nasprotovanja ministrstva za finance pod vodstvom Dušana Mramorja, ki je menilo, da bi dodatne obremenitve delodajalcev ob sočasnem nasprotovanju nižanju plač s strani delojemalcev in sindikatov privedlo do višanja cen slovenskih proizvodov, kar bi posledično ohromilo konkurenčnost slovenskega gospodarstva.<ref>{{Navedi splet|title=Težave Kebrove reforme?|url=https://www.dnevnik.si/69109|website=Dnevnik|accessdate=2020-02-24|archive-date=2020-02-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200224140134/https://www.dnevnik.si/69109|url-status=dead}}</ref> Februarja 2012 je časnik [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] zapisal: »A bo sistem, po katerem so se zdravstvene pravice deloma krijejo iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, po 20 letih najverjetneje ukinjen. Če bo novi minister za zdravje Tomaž Gantar res nadaljeval delo svojega predhodnika na tem mestu, Dorjana Marušiča, se obeta uvedba splošne participacije.«<ref name="dnevnik.si"/> Nadomestitev izpadlih sredstev ob ukinitvi dopolnilnega zavarovanja z zvišanjem odmernih stopenj obveznega zdravstvenega zavarovanja je sprva prav tako načrtovalo ministrstvo pod vodstvom [[Milojka Kolar Celarc|Milojke Kolar Celarc]] (2014–2018), a je pristop opustilo zaradi skrbi glede posledične dovzetnosti zbranih sredstev zdravstvenega sistema na ekonomska nihanja (gospodarske krize, (ne)zaposlenost, in višino plač) in izziva zbiranja sredstev za dolgotrajno oskrbo. Zaradi teh razlogov je ministrstvo kasneje zagovarjalo ohranitev zbiranja teh sredstev iz neto plač s prenosom zbiranja prispevka od zavarovalnic na državo. Prav tako bi bila odmerna stopnja prispevka progresivna, in sicer med 20€ in 75€. Predlog ni uspel doseči obravnave zakonodajne veje oblasti zaradi nasprotovanja ministrstva za finance Dušana Mramorja in zamenjave oblasti.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042895636|title=Levica razmišlja o povečanju zdravstvenih prispevkov|website=Dnevnik|access-date=2019-09-21|archive-date=2019-09-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20190921052348/https://www.dnevnik.si/1042895636|url-status=dead}}</ref> [[13. vlada Republike Slovenije|Vlada Marjana Šarca]] (2018-) se je v koalicijski pogodbi s stranko [[Levica (politična stranka)|Levica]] zavezala k ukinitvi dopolnilnega zavarovanja;<ref>{{navedi splet|url=https://www.vecer.com/levica-v-soloakcijo-za-ukinitev-zavarovanja-10058532|title=Levica v soloakcijo za ukinitev zavarovanja|date=2019-08-28|website=www.vecer.com|language=sl-si|access-date=2019-09-21|archive-date=2019-09-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20190921052345/https://www.vecer.com/levica-v-soloakcijo-za-ukinitev-zavarovanja-10058532|url-status=dead}}</ref> le-ta je eden glavnih pogojev izvenkoalicijskega sodelovanja Levice z vlado Marjana Šarca. V dodatnem sporazumu marca 2019 je koalicija dorekla namen ukinitve dopolnilnega zavarovanja še tega leta, a se je uresničevanje obljube zapletlo zaradi zamenjave ministra za zdravje. Nov minister je predlog ministrstva za ukinitev dopolnilnega zavarovanja obljubil novembra 2019 s vladno presojo maja ali junija 2020.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042895636|title=Levica razmišlja o povečanju zdravstvenih prispevkov|website=Dnevnik|access-date=2019-10-06|archive-date=2019-09-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20190921052348/https://www.dnevnik.si/1042895636|url-status=dead}}</ref> Levica je tako avgusta 2019 predstavila predlog ukinitve dopolnilnega zavarovanja,<ref>{{navedi splet|url=https://www.vecer.com/ukinitev-dopolnilnega-zavarovanja-odzivi-koalicijskih-strank-na-predlog-levice-10058544|title=Ukinitev dopolnilnega zavarovanja: Odzivi koalicijskih strank na predlog Levice|date=2019-08-28|website=www.vecer.com|language=sl-si|access-date=2019-10-06|archive-date=2019-10-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20191006111313/https://www.vecer.com/ukinitev-dopolnilnega-zavarovanja-odzivi-koalicijskih-strank-na-predlog-levice-10058544|url-status=dead}}</ref> ki bi obsegal dvig prispevne stopnje ZZZS delojemalcev in pokojninske blagajne za 1,0 % ter dvig prispevne stopnje delodajalcev ZZZS za 1,6 %.<ref>{{navedi splet|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5d67b3cf6c84f/minister-nenaklonjen-predlogu-levice-o-ukinitvi-dopolnilnega-zdravstvenega-zavarovanja|title=Svet24.si - Minister nenaklonjen predlogu Levice o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|language=sl|access-date=2019-10-06}}</ref> Dajatev iz računa kapitalskih dohodkov bi znašala 7,36 %. Vsi upokojenci<ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/levica-s-svojim-predlogom-ukinitve-dopolnilnega-zdravstvenega-zavarovanja.html|title=Levica v DZ vložila zakon za ukinitev dopolnilnega zavarovanja: 'Več kot 95 odstotkov ljudi bo na boljšem' |work=[[24ur.com]]|access-date=2019-11-02}}</ref> in 95 % delavcev naj bi izkusilo povečanje razpoložljivih dohodkov.<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/levica-bi-ukinila-dopolnilno-zavarovanje-kako-bi-zapolnila-vrzel-v-zdravstveni-blagajni-505744|title=Ukinitev dopolnilnega zavarovanja: kako bi Levica polnila zdravstveno blagajno? #video|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-11-02}}</ref> Novembra je zdravstveni minister [[Aleš Šabeder]] vladi predlagal prehod na obvezno pavšalno dajatev v višini 31 €, ki bi ga plačevale vse skupine, ki bi do tlej plačevale prispevke dopolnilnega zavarovanja ter še približno 100.000 prebivalcev, ki do tedaj dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja niso plačevali.<ref name=":68">{{Navedi splet|title=Šabeder: Imam vso podporo predsednika vlade|url=https://zurnal24.si/slovenija/sabeder-ce-je-to-nezaupnica-mojemu-delu-bom-odstopil-337840|website=zurnal24.si|accessdate=2020-02-24|language=sl}}</ref> Vlada se je zavzela za uvedbo vmesnega predloga, ki je predvideval ukinitev dopolnilnega zavarovanja v dveh korakih; najprej bi bila enotna dajatev prenesena iz zavarovalnic na ZZZS ki bi v celoti prevzel izvajanje dopolnilnega zavarovanja, nato pa bi bila nadoknadno uvedena progresivnost prek spremembe ZZVZZ leta 2021.<ref name=":68" /><ref>{{navedi splet|url=http://www.primorske.si/2019/09/30/dopolnilno-zavarovanje-direktno-na-zzzs|title=Dopolnilno zavarovanje direktno na ZZZS|last=|first=|date=|website=Primorske novice|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref> Obvezni prispevek bi se letno usklajeval na podlagi rasti povprečne bruto plače.<ref>{{Navedi splet|title=Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja vse bližje|url=https://siol.net/novice/slovenija/ukinitev-dopolnilnega-zdravstvenega-zavarovanja-vse-blizje-514747|website=siol.net|accessdate=2020-02-24|language=sl}}</ref> S strani vlade predvideno preoblikovanje prispevkov dopolnilnega zavarovanja v obvezno pavšalno dajatev ZZZS v sprva predvideni višini 29 € bi po izračunih ZZZS v letu 2021 privedlo do primankljaja v višini okoli 70 milijonov evrov v zdravstveni blagajni Zavoda. Za finančno vzdržnost bi moral po izračunih ZZZS pavšalni prispevek tako znašati najmanj 32,40 €,<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ukinitev-dopolnilnega-zavarovanja-pavsalni-prispevek-bi-moral-biti-visji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-02-24}}</ref><ref name=":69">{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sabeder-bi-primanjkljaj-ob-ukinitvi-dopolnilnega-zavarovanja-kril-iz-proracuna.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-02-24}}</ref><ref name=":70">{{Navedi splet|title=Večer - Ukinili bi zdravstveno zavarovanje, a kaj potem?|url=https://www.vecer.com/ukinili-bi-zdravstveno-zavarovanje-a-kaj-potem-10104504|website=www.vecer.com|date=2019-12-17|accessdate=2020-02-24|language=sl-si|archive-date=2020-02-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200224134839/https://www.vecer.com/ukinili-bi-zdravstveno-zavarovanje-a-kaj-potem-10104504|url-status=dead}}</ref> po podatkih Vzajemne pa bi bil za to potreben pavšal prek 34 €<ref name=":69" /> (poleg tega bi po navedbah ZZZS na finančno vzdržnost pavšala v prihodnje vplivalo tudi staranje prebivalstva, predvidena reforma pa bi privedla tudi do višjih administrativnih stroškov na finančni upravi<ref name=":70" />). Minister za zdravje je zato predlagal, da bi se morebiten primankljaj ZZZS pokrival iz državnega proračuna, čemur je nasprotoval finančni minister.<ref name=":69" /> LMŠ je tako vložil zakonski predlog, ki bi pavšalni prispevek po novem odmeril v višini 32 €, morebitni primankljaj pa bi bil krit iz državnega proračuna. Koalicijski stranki DeSUS in SD sta zaradi nesolidarnosti izrazile nezadovolstvo s predlagom.<ref>{{Navedi splet|title=Dopolnilno zavarovanje bodo še naprej pobirale zasebne zavarovalnice|url=https://zurnal24.si/slovenija/ukinitev-dopolnilnega-zdravstvenega-zavarovanja-padla-v-vodo-340971|website=zurnal24.si|accessdate=2020-02-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Večer - Minister Šabeder: Predlog za ukinitev dopolnilnega zavarovanja z dopolnili zagotavlja minimalno varovalko|url=https://www.vecer.com/minister-sabeder-predlog-za-ukinitev-dopolnilnega-zavarovanja-z-dopolnili-zagotavlja-minimalno-varovalko-10119714|website=www.vecer.com|date=2020-01-23|accessdate=2020-02-24|language=sl-si|archive-date=2020-02-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200224134842/https://www.vecer.com/minister-sabeder-predlog-za-ukinitev-dopolnilnega-zavarovanja-z-dopolnili-zagotavlja-minimalno-varovalko-10119714|url-status=dead}}</ref> Nasprotovanje kritju primankljajev iz proračuna s strani ministerstva za finance je kulminiralo v odstopu finančnega ministra Bertoncelja,<ref>{{Navedi splet|title=Minister za finance odstopil|url=https://siol.net/novice/slovenija/nova-politicna-drama-za-marjana-sarca-vzivo-517286|website=siol.net|accessdate=2020-02-24|language=sl}}</ref> čemur je ob pomislekih na sprejemanje vladnega hibridnega zakona sledil še odstop zdravstvenega ministra [[Aleš Šabeder|Šabedra]],<ref>{{Navedi splet|title=Šabeder: Šarec je imel na mizi tudi mojo bianco odstopno izjavo|url=https://siol.net/novice/slovenija/sabeder-sarec-je-imel-na-mizi-tudi-mojo-bianco-odstopno-izjavo-517331|website=siol.net|accessdate=2020-02-24|language=sl}}</ref> in nato še premiera Šarca.<ref>{{Navedi splet|title=Svet24.si - Šarec odstopil in pozval k predčasnim volitvam: "Naj ljudje na terenu povejo, ali mi zaupajo ali ne"|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5e2eab2e8bcd2/dramaticno-sporocilo-sarec-odstopa-predcasne-volitve|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|accessdate=2020-02-24|language=sl}}</ref> Nekaj dni za tem je bil na glasovanju zavrnjen zakon o ukinitvi dopolnilnega zavarovanja. Za sprejem so glasovale LMŠ, SD in Levica. V SDS so nasprotovanje med drugim utemeljili s pomankanjem solidarnosti pri predlogu.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci z 51 glasovi zavrnili ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/poslanci-z-51-glasovi-zavrnili-ukinitev-dopolnilnega-zdravstvenega-zavarovanja/512955|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-02-24|language=sl}}</ref> V mesecih pred glasovanjem o ukinitvi dopolnilnega zavarovanja je bil opažen porast lobističnih stikov interesnih skupin v zvezi z reformo; od 27. novembra 2019 je 56 lobističnih stikov opravila Vzajemna, Slovensko zavarovalniško združenje je opravilo 33 lobističnih stikov, v zvezi z zakonom pa so lobirali tudi Triglav, AS/Generali, Gospodarska zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije, Združenje delodajalcev in obrtnikov, Obrtniška zbornica Slovenije in Ameriška gospodarska zbornica v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Kdo vse je lobiral pred odločanjem o ukinitvi dopolnilnega zavarovanja|url=https://siol.net/novice/slovenija/kdo-je-vse-je-lobiral-pred-odlocanjem-o-ukinitvi-dopolninega-zavarovanja-519002|website=siol.net|accessdate=2020-02-24|language=sl}}</ref> Stranka [[Nova Slovenija]] medtem zagovarja povečanje vloge zdravstvenih zavarovalnic pri financiranju slovenskega zdravstvenega sistema. ZZZS bi bil še naprej odgovoren za zbiranje sredstev (vključno z izterjavo neplačanih sredstev), a bi ta nato prerazporedil zdravstvenim zavarovalnicam, ki bi neodvisno sklepale dogovore z izvajalci, izvajale nadzor in med seboj tekmovale za zavarovance s »ponudbo privlačnih zavarovanj«. Javni zdravstveni zavodi bi bili po načrtu NSi preoblikovani v pridobitna podjetja v državni lasti. Tako bi uvedli konkurenco ne zgolj med zavarovalnicami, temveč tudi izvajalci zdravstvenih storitev. »Z novim modelom imajo zavarovanci možnost izbire med domačimi, tujimi, javnimi, zasebnimi izvajalci pod enakimi pogoji. Zavarovanec bo izbiral izvajalce glede na svoje potrebe bodisi glede na kakovost storitev ali čakalno dobo ali oddaljenost od svojega bivališča ali izvajalčeve reference. Novost za zavarovance je prosta izbira zavarovalnice, pri kateri sklenejo obvezno zavarovanje.« To bi po mnenju NSi izboljšalo učinkovitost, kvaliteto storitev ter znižalo tveganje za korupcijo. Njihov program predvideva tudi večjo vlogo zasebnih sredstev pri financiranju zdravstvenega sistema, saj menijo, da je ustrezno sprotno povečevanje javnih izdatkov za zdravstvo neizvedljivo glede na rastoče potrebe.<ref name=":49">{{navedi splet|url=http://misliresno.si/NSi_misli_resno_www.pdf|title=N.Si MISLI RESNO - Volilni program 2018-2022|last=|first=|date=|website=|archive-url=https://web.archive.org/web/20200113234854/http://misliresno.si/NSi_misli_resno_www.pdf|archive-date=2020-01-13|access-date=|url-status=dead}}</ref> Ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ostro nasprotujejo zavarovalnice, ki storitev izvajajo. Trojica zasebnih zdravstvenih zavarovalnic v izjavah za javnost navaja ključnost in nepogrešljivost dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.<ref name=":2" /><ref>{{navedi splet|url=https://www.zav-zdruzenje.si/wp-content/uploads/2017/11/Financiranje-zdravstva-in-dolgotrajne-oskrbe-pogled-v-prihodnost.pdf|title=Financiranje zdravstva in dolgotrajne oskrbe - pogled v prihodnost|last=|first=|date=2011|website=|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref> Slovensko zavarovalno društvo ob poskusih ukinitve dopolnilnega zavarovanja opozarja, da ima lahko ukinitev dopolnilnega zavarovanja nepredvidene finančne učinke, in da so v javnosti obratovalni stroški zavarovalnic dopolnilnega zavarovanja prikazani previsoko (zaradi sofinanciranja sistema kartice zdravstvenega zavarovanja v višini 49% vseh stroškov in sofinanciranja računalniških sistemov izvajalcev s strani zavarovalnic), medtem ko so prikazani navidezni obratovalni stroški ZZZS prenizki (zaradi v primerjavi z zavarovalnicami pomanjkljive izterjave neplačnikov in pomankanljivega nadzora nad porabo). V svoji publikaciji tudi navajajo, da »neposredni stroški dela« predstavljajo približno polovico čistih obratovalnih stroškov, okoli tretjino predstavljajo nakupi materialov in storitev (kot so bančne in poštne storitve, računalniške storitve, tiskarske storitve ipd.), dobiček pa je v 5 letih pred 2011 znašal 22 milijonov evrov čistega dobička oz.1,1 % premije. Polovica dobička se mora na podlagi zakonov odložiti z namenom financiranja zdravstvenega sistema.<ref>{{navedi splet|url=https://www.zav-zdruzenje.si/wp-content/uploads/2017/11/Dopolnilno-zdravstveno-zavarovanje-in-zdravstvena-reforma-zbornik-okrogle-mize.pdf|title=Dopolnilno zdravstveno zavarovanje in zdravstvena reforma|last=|first=|date=|website=|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref> Predsednik uprave Vzajemne Aleš Mikeln je v izjavah za medije motive za poskuse ukinitve dopolnilnega zavarovanja označil kot ideološke, namignil pa tudi, da naj bi v ozadju stala tudi želja po lažjem plenjenju sredstev, zbranih za zdravstvo. Navedel je, da dopolnilno zavarovanje deluje proticiklično in bi lahko ukinitev povečala dovzetnost financiranja zdravstva za gospodarska nihanja ter da so po podatkih [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]] slovenske zdravstvene zavarovalnice zelo stroškovno učinkovite v mednarodnem kontekstu, medtem ko je ZZZS glede administrativnih stroškov pri ~2 % le navidezno učinkovit zaradi izrednega obsega upravljanih finančnih sredstev. Navedel je tudi, da zavarovalnice neuspešno poskušajo uvesti sistem nadzora nad izdajo zdravil z namenom preprečevanja zlorab in preprodaje, kar bi lahko preprečilo milijone evrov škode letno, a zaradi pomanjkanja interesa s strani ZZZS do implementacije ne pride. Večanje premij je pripisal povečevanju splošnega obsega sredstev v zdravstvu, v prvi vrsti prek obveznega zavarovanja in posledično tudi doplačil.<ref name=":50" /> Navedel je tudi, da se je financiranje v preteklosti prelagalo iz obveznega na dopolnilno zavarovanje, zakar so negativni odzivi politikov na višanje premij neodkriti. Izrazil je obžalovanje, da zavarovalnice od ZZZS ne dobijo dovoljenja za pogajanje z izvajalci za storitve, ki se v večini financirajo iz dopolnilnega zavarovanja. Navedel je tudi, da ZZZS ob izpolnitvi predvidenega obsega reševalnih prevozov preneha plačevati prevoze do izteka Splošnega dogovora in breme plačevanja tako pade na zavarovalnice, da nepredvideno višanje plač v zdravstvu prizadene zavarovalnice ki dodatnih izdatkov nimajo v finančnih načrtih, da zavarovalnice dopolnilnega zavarovanja večkrat nudijo solventnost zdravstvenim zavodom in jim tako omogočajo izplačevanje plač, da neprimerna zakonska ureditev omogoča tekmovanje med posameznimi zavarovalnicami in posledično odžiranje zavarovancev (kar posledično povečuje kumulativne administrativne stroške), da zavarovalnice v okviru administrativnih stroškov bremeni vzdrževanje sistema elektronskih zdravstvenih kartic (2 milijona €) in strošek izdaje računov izvajalcev zavarovalnicam (7 milijonov €); tako so dejanski administrativni stroški po upoštevanju davkov in dajatev bistveno nižji od razlike med premijami in izplačanimi škodami.<ref>{{navedi splet|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/strokovnjaki-so-prepricani-da-bi-ukinitev-dopolnilnega-zavarovanja-podaljsala-cakalne-dobe/|title=Strokovnjaki so prepričani, da bi ukinitev dopolnilnega zavarovanja podaljšala čakalne dobe!|date=2019-10-26|website=Nova24TV|language=sl-SI|access-date=2019-11-08|archive-date=2019-11-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20191108005100/https://nova24tv.si/slovenija/politika/strokovnjaki-so-prepricani-da-bi-ukinitev-dopolnilnega-zavarovanja-podaljsala-cakalne-dobe/|url-status=dead}}</ref> Prenos dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja po njegovih besedah »pelje v smer Venezuele in Kube«. Izrazil je željo, da bi zavarovalnice lahko aktivno sodelovale pri snovanju splošnih dogovorov. Izrazil je tudi prepričanje, da bi se ob ukinitvi doplačila in posledično dopolnilna zavarovanja kasneje ponovno uvedla.<ref name=":50">{{navedi splet|url=https://www.vecer.com/intervju-ales-mikeln-premij-ne-dolocamo-mi-ampak-politika-10065348|title=(INTERVJU) Aleš Mikeln iz Vzajemne o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju: Premij ne določamo mi, ampak politika|date=2019-09-14|website=www.vecer.com|language=sl-si|access-date=2019-11-07|archive-date=2019-11-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20191107165113/https://www.vecer.com/intervju-ales-mikeln-premij-ne-dolocamo-mi-ampak-politika-10065348|url-status=dead}}</ref> ==== Enotni sistem javnega naročanja ==== Komisija za preprečevanje korupcije je po aferi operacijske mize predlagala državni enotni sistem javnega naročanja kot enega izmed ukrepov proti kartelnemu trgu. Ministrica za zdravje [[Milojka Kolar Celarc]] je leta 2016 na seji državnega zbora naznanila namen uvedbe sistema enotne naročanja v sodelovanju z ministrstvom za javno upravo.<ref name=":27"/> Tedanja vlada je predvidela, da bo enotno javno naročanje privedlo do 5-15 % pocenitve zdravil, zmanjšalo korupcijska tveganja, administrativno razbremenilo individualne bolnišnic, ter pripomoglo k preglednosti in transparentnosti kupovanja. Leta 2015 so vse slovenske bolnišnice za nakupe zdravil pooblastile ministrstvo za javno upravo. Javno naročilo je bilo objavljeno julija 2015 z namenom zagotovitve vseh potrebovanih zdravil za naslednjih 6 mesecev. Javno naročilo je bilo nato zaradi pritožb dobaviteljev do oktobra 2017 10-krat spremenjeno; tako je bilo končano šele decembra 2017 in ni uključevalo vseh zdravil, kot je bilo predvideno, temveč le del. Obsegalo je nakup zdravil v vrednosti 32 milijonov evrov ob predvidenih stroških 27.000€. Načrtovano je bilo znižanje stroškov nakupa za 5-15 %. Bolnišnice so v času priprave javnega naročila zdravila še naprej dobavljale same. Podatki primerjave samostojnega naročanja in enotnega naročanja treh bolnišnic so pokazali, da je prvo enotno javno naročanje povišalo cene zdravil pri dveh od treh bolnišnic, in da je prvo skupno javno naročanje v povprečju povečalo cene zdravil za te bolnišnice. Bolnišnici, katerima je bilo enotno javno naročanje neugodno sta naznanili, da se bosta poskusili izogniti pogodbeni obveznosti prejema zdravil, pridobljenih prek enotnega javnega naročanja zaradi siceršnje posledične finančne škode.<ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/skupno-narocilo-podrazilo-zdravila-46000.html|title=Skupno naročilo podražilo zdravila|last=Zupanič|first=Milena|date=2018-04-25|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-10-06}}</ref> ==== Evtanazija in pomoč pri samomoru ==== Leta 2019 se je z javno pobudo za uzakonitev pomoči pri končanju življenja okrepila javna razprava glede problematike.<ref>{{navedi splet|url=https://zurnal24.si/zdravje/aktualno/pobuda-za-uzakonitev-evtanazije-prepricala-ze-5000-podpisnikov-326746|title=Pobuda za uzakonitev evtanazije prepričala že 5000 podpisnikov|website=zurnal24.si|language=sl|access-date=2019-11-02}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/najvecji-dosezek-bi-bil-ce-bi-se-od-zivljenja-lahko-dostojno-poslovila-v-sloveniji/481336|title="Največji dosežek bi bil, če bi se od življenja lahko dostojno poslovila v Sloveniji"|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-11-02}}</ref> V javnomnenjski raziskavi leta 2015 se je v podporo legalizaciji izreklo 57 % vprašanih, medtem ko je 32 % nasprotovalo;<ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-evtanazija-ima-podporo-javnosti.html|title=Anketa Dela: Evtanazija ima podporo javnosti|last=politika|first=Zoran Potič, notranja|date=2015-01-18|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-11-02|archive-date=2019-11-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20191103193003/https://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-evtanazija-ima-podporo-javnosti.html|url-status=dead}}</ref> leta 2023 je podporo reformi področja izreklo 58 % vprašanih, nasprotovalo pa le še dobrih 20 %.<ref>{{Navedi splet|title=Boj za dostojno smrt v Sloveniji|url=https://n1info.si/poglobljeno/boj-za-dostojno-smrt-v-sloveniji/|website=N1|date=2023-05-20|accessdate=2023-05-21|language=sl-SI|first=Staš|last=Zgonik}}</ref> Ustava RS opredeljuje človeško življenje kot nedotakljivo.<ref>{{navedi splet|url=https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/v-srediscu/236922|title=Evtanazija med različnimi težnjami varovanja človekovih pravic|website=IUS-INFO|language=sl|access-date=2019-11-04}}</ref> Kodeks zdravniške etike zavrača evtanazijo in pomoč pri samomoru.<ref name=":30" /> Po kazenskem zakoniku je pomoč pri samomoru kaznivo dejanje.<ref>{{navedi splet|url=https://zakonodaja.com/uporabnik/prijava?t=bbr&r=uua,adr&d=0&uui=1570479166|title=Prijava|website=zakonodaja.com|access-date=2019-10-07|archive-date=2025-01-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20250122035743/https://zakonodaja.com/uporabnik/prijava?d=0&uui=1570479166&t=bbr&r=uua%2Cadr|url-status=dead}}</ref> V anketi 335 članov sindikata Praktikum (splošnih zdravnikov) junija 2019 je 37 % članov izreklo nasprotovanje uvedbi evtanazije, 33 % pa je podporo pogojevalo z zagotavljanjem kvalitetne paliativne oskrbe.<ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/kultura/knjiga/umiranje-v-mukah-in-evtanazija-238054.html|title=Umiranje v mukah in evtanazija|last=Grgič|first=Jožica|date=2019-10-15|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-11-02}}</ref> ==== Zahteve zdravnikov ==== Zahteve sindikata Fides so odprava plačnega stropa pri zdravnikih oz. izvzem zdravnikov iz enotnega plačnega sistema in uskladitev napredovanj specializantov z daljšimi specializacijami.<ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/tretjina-zdravnikov-v-najvisjem-placnem-razredu-161184.html|title=Tretjina zdravnikov v najvišjem plačnem razredu|last=STA|first=B. F. Ž|date=2019-03-15|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-11-02}}</ref> ===== Zahteve družinskih zdravnikov ===== Leta 2016 je bila osrednja zahteva sindikata družinskih zdravnikov Praktikum znižanje opredeljenih bolnikov na družinskega zdravnika na 1.200 pacientov. Praktikum je predlagal tudi plačilni strop, ki bi zdravstvenim domovom in koncesionarjem preprečil kopičenje pacientov z namenom povečevanja plačila (dodatni pacienti za izvajalca pomenijo več denarja). V Praktikumu so izrazili siceršnjo podporo zahtevi Fides-a po dvigu povprečnih zdravniških plač.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042748627|title=Na zaostritev pripravljeni tudi družinski zdravniki: pogosteje bi pisali napotnice|website=Dnevnik|access-date=2019-11-08|archive-date=2019-11-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20191108032123/https://www.dnevnik.si/1042748627|url-status=dead}}</ref> Predsednik sindikata Praktikum je bil kritičen do reforme, ki je uvedla nagrajevanje najbolj obremenjenih zdravstvenih timov v primarnem zdravstvu, ker naj bi finančno spodbujal prekomerno in posledično nekvalitetno dela namesto da bi reševal problem preobremenjenosti.<ref name="rtvslo.si">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/najbolj-obremenjeni-zdravniki-medicinske-sestre-in-tehniki-bodo-nagrajeni/494814|title=Najbolj obremenjeni zdravniki, medicinske sestre in tehniki bodo nagrajeni|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref> ==== Zahteve zdravstvenih delavcev ==== V stavki medicinskih sester UKC LJ leta 2011 so te zahtevale vrnitev odvzetih plačnih napredovanj in da se jih plača po veljavnih pogodbah o zaposlitvi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042483422|title=Pogajanja v UKC neuspešna: Napoved stavke medicinskih sester ostaja|website=Dnevnik|access-date=2019-11-08|archive-date=2019-11-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20191108032121/https://www.dnevnik.si/1042483422|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042483891|title=Vlada medicinskih sester ni odvrnila od stavke|website=Dnevnik|access-date=2019-11-08|archive-date=2019-11-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20191108032119/https://www.dnevnik.si/1042483891|url-status=dead}}</ref> Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije je leta 2015 zahteval izplačilo za vse opravljeno delo in spoštovanje odločbe vrhovnega sodišča glede izplačevanja nadur ter ukinitev razpisovanja nadur vnaprej.<ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/jeseni-mozna-tudi-stavka-medicinskih-sester.html|title=Jeseni možna tudi stavka medicinskih sester|last=politika|first=Sandra Hanžič, notranja|date=2015-08-03|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-11-08|archive-date=2019-11-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20191108032120/https://www.delo.si/novice/slovenija/jeseni-mozna-tudi-stavka-medicinskih-sester.html|url-status=dead}}</ref> Kot stavkovne zahteve leta 2018 je sindikat navajal odpravo varčevalnih ukrepov/osemletnega kriznega varčevalnega znižanja plač, sprejetje standardov in normativov za vse zaposlene v zdravstvu, zvišanje plačila za delo na dan praznika, v nedeljo in nočnega dela, ustrezno ureditev dodatkov za manj ugodne delovne pogoje in dodatno plačilo za najzahtevnejša delovišča.<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/delavci-v-zdravstvu-bodo-5-decembra-stavkali-480745|title=Delavci v zdravstvu bodo 5. decembra stavkali|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://zurnal24.si/zdravje/aktualno/stavkali-bodo-tudi-bolnicarji-medicinske-sestre-303136|title=Stavkali bodo tudi bolničarji, medicinske sestre...|website=zurnal24.si|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref> ==== Ostalo ==== Stranka Nova Slovenija med drugim zagovarja uvedbo prostovoljnega članstva v Zdravniški zbornici Slovenije in javno objavo rangiranja kakovosti bolnišnic.<ref name=":49" /> Leta 2017 je Delovno in socialno sodišče v precedenčni sodbi ugodilo tožbi posameznika, ki je zahteval, da mu ZZZS povrne stroške samoplačniškega zdravljenja pri zasebnem izvajalcu. Sodišče se je sklicevalo na direktivo EU, na podlagi katere ZZZS zavarovanim osebam ob zdravljenju v tujini povrne stroške tudi v primeru zdravljenja pri zasebnih izvajalcih (a zgolj v višini cene storitve v javni mreži v državi). Tožba bi lahko vplivala na celoten slovenski zdravstveni sistem.<ref>{{Navedi splet|title=Bo ZZZS moral samoplačniku povrniti stroške zdravljenja?|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/bo-zzzs-moral-samoplacniku-povrniti-stroske-zdravljenja/431819|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-11-10|language=sl}}</ref> Višje sodišče je tožbo ob pritožbi ZZZS naslednje leto zavrnilo.<ref>{{Navedi splet|title=Za pravico do zdravljenja bo šel do konca|url=https://zurnal24.si/zdravje/za-pravico-do-zdravljenja-bo-sel-do-konca-312531|website=zurnal24.si|accessdate=2019-11-10|language=sl}}</ref> ZZZS je v okviru pritožbe trdil, da direktiva ureja zgolj zdravljenje v tujini in ni pertinentna za uredbo v Sloveniji in da pravica zavarovanca do proste izbire zdravnika in zdravstvenega zavoda ni ne neomejena, ne absolutna.<ref>{{Navedi splet|title=Svet24.si - ZZZS noče zavarovancu plačati 111 evrov|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/59b00080ac527/zzzs-zavarovancu-noce-placati-111-evrov|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|accessdate=2019-11-10|language=sl}}</ref> ===== Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva ===== Med letoma 2014-2015 je bil pod okriljem Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani izveden raziskovalni projekt ''Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva'', ki ga je vodil prof. dr. Maks Tajnikar. Pri projektu so kot partnerji in financerji sodelovali tudi Zdravniška zbornica Slovenije, Lekarniška zbornica Slovenije, Slovensko zavarovalniško združenje, Komisija za zdravstvo pri Ameriški gospodarski zbornici v Sloveniji in Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb. Izsledki projekta so bili objavljeni leta 2016.<ref name=":71">{{Navedi splet|url=http://maksi2.ef.uni-lj.si/zaloznistvoslike/452/Tajnikar.pdf|title=Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Raziskava v želji po odpravi ugotovljenih pomankljivosti predlaga nabor ukrepov za temeljito reorganizacijo slovenskega zdravstvenega sistema. Čakalne vrste bi se omejevale z omejitvijo zdravstvenih pravic, pri čemer bi se zdravstvene storitve delilo v "košarico A" in "košarico B". Storitve košarice A bi se financirale s prihodkovno solidarnostno zbranimi sredstvi in bi zaobjemale preventivne, urgentne, bolnišnične in paliativne zdravstvene storitve, dolgotrajno oskrbo in zdravstvene storitve za starostnike, otroke in brezposelne. Storitve košarice B bi se iz osebnih prihodkov financirale prek komercialnih zavarovanj in bi zaobjemale neurgentno primarno zdravstveno varstvo, zunajbolnišnično zobozdravstvo, specialistične preglede brez napotitve iz bolnišničnega varstva, rehabilitacije, ki niso posledica bolezni, transport izven bolnišničnega in urgentnega zdravljenja, farmacevtske proizvode in medicinsko-tehnične pripomočke izven urgentnega ali bolnišničnega zdravljenja, porodništvo, babiško nego, zdraviliško zdravljenje in (delno) zdravljenje v tujini.<ref name=":71" /> Delitev zdravstvenih storitev v košarice avtorji pojasnijo z: "V projektu domnevamo, da iz obstoječih virov financiranja javnega zdravstva ni mogoče pridobiti več sredstev, zlasti če sredstva opazujemo relativno glede na njihove vire. Tako menimo, da ni mogoče povečati prispevnih stopenj, saj gre za dejavnik, ki pri nas neposredno odloča o ceni dela, ki pa je v Sloveniji med najvišjimi v Evropi. Že sedanje stanje ogroža konkurenčno moč slovenskih podjetij na mednarodnih trgih zaradi visokih stroškov dela. Prav tako menimo, da ni mogoče uveljaviti dodatnih davkov, s katerimi bi zagotovili nova proračunska (državna) sredstva za financiranje zdravstva, saj bi to dodatno davčno obremenilo gospodarstvo in gospodinjstva ter povečalo stroške države. Sklepamo torej, da iz sedanjih virov financiranja javnega zdravstva v Sloveniji ni mogoče zagotoviti večjega obsega sredstev, če opazujemo sredstva relativno glede na vire financiranja zdravstva. [...] Tako smo definirali košarico B kot posledico dejstva, da košarica A ne more zajeti vseh dobrin zdravstvenega varstva, ki naj bi bile dostopne posamezniku, saj so sredstva, zbrana z obveznim zdravstvenim zavarovanjem, omejena in jih v sedanjih razmerah v Sloveniji glede na njihov izvor ni mogoče povečevati."<ref name=":71" /> Medtem ko bi se storitve košarice A še naprej izvajale v okviru mreže javnega zdravstva, bi storitve iz košarice B ponujale komercialne pridobitne zdravstvene zavarovalnice, ki bi med seboj konkurirale in bi prosto izbirale različne kombinacije naborov izvajalcev storitev, s katerimi bi sklepale pogodbe, potrošniki zdravstvenih storitev pa bi prosto izbirali, pri kateri zavarovalnici se želijo zavarovati na podlagi ponudbe nabora izvajalcev tako kot "dodatne ponude zdravstvenih in nezdravstvenih dobrin", ki bi jih kot del necenovne konkurence ponujale posamezne zavarovalnice. Vse zavarovalnice bi kljub temu morale uporabnikom nuditi celoten nabor storitev iz košarice B (a bi lahko ponujale tudi dodatne storitve). Država bi določila maksimalno premijo za košarico B. Zavarovalnice bi morale sprejeti kateregakoli zavarovanca ne glede na značilnosti posameznega zavarovanca.<ref name=":71" /> Izvajalci storitev iz košarice B bi lahko bili tako javni kot zasebni. Zavarovalnice bi lahko investirale v izvajalce, ustanavljale izvajalce in vstopale v javno-zasebna parterstva z izvajalci. Zavarovalnice bi lahko izvajalce izbirale na podlagi cenovne ugodnosti njihovih storitev. Mreža izvajalcev v posamezni ponudbi bi lahko pokrivala zgolj določen del/regijo države in ne celotne države; posamezne zavarovalnice bi tako lahko prevladovale v določenih predelih države. Ponudbe bi se med seboj razlikovale bodisi po ceni, kakovosti ali obsegu. Zakup dražjih ponudb bi nudil dodaten vir finančnih sredstev v zdravstvenem sistemu. Za nadzor nad izvajalci bi bile zadolžene zavarovalnice.<ref name=":71" /> Zasebne zdravstvene zavarovalnice bi lahko na željo posameznih delodajalcev prav tako namesto ZZZS zbirale sredstva za financiranje storitev košarice A, v kolikor lahko zdravstvena zavarovalnica ZZZS zagotovi enak znesek, kot bi ga ta prejel sicer. Pri tem bi zasebna zavarovalnica prevzela nadzor nad izvajalci, delodajalec pa bi lahko premije plačeval po "drugačnem tipu solidarnosti, s pomočjo socialne kapice, iz profita delodajalca in podobno".<ref name=":71" /> Študija prav tako predlaga reformo plačevanja zaposlenih v zdravstvu (tako v javnem kot zasebnem zdravstvu oz. izvajanju obeh košaric) z namenom povečevanja produktivnosti. Zaposleni javnih izvajalcev zdravstvenega varstva bi bili izvzeti iz enotnega sistema plač za javne uslužbence, kolektivno dogovarjanje pa bi vršili zaposljeni pri posameznemu izvajalcu namesto trenutne ureditve, kjer se v kolektivno dogovarjanje vdeležujejo vsi zaposljeni določenega poklica. Plače bi bile tako odvisne od "stroškovne učinkovitosti [posameznih] izvajalcev, ne pa od umeščenosti plač v sistem plač javnih uslužbencev ali kolektivnega dogovarjanja o plačah na ravni dejavnosti". Takšen pristop bi pri javnih zavodih tako zahteval ukinjanje ali privatizacije nezadostno učinkovitih javnih izvajalcev in nakup zasebnih izvajalcev s strani države.<ref name=":71" /> ===== Interventni zakon ===== Leta 2020 je Zdravniška zbornica pripravila in v sodelovanju z stranko Nova Slovenija predlagala interventni zakon za zmanjševanje čakalnih vrst v zdravstvu.<ref>{{Navedi splet|url=http://nsi.si/nsi-in-zdravniska-zbornica-z-zakonom-nad-predolge-cakalne-dobe-v-zdravstvu-za-vsem-dostopno-zdravstvo|title=NSi in zdravniška zbornica vložili zakon, ki prinaša javno zdravstvo dostopno za vse|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Zakon bi zasebnim izvajalcem v primerih, ko čakalne dobe za določeno posamezno zdravstveno storitev znotraj javne mreže presegajo 3 mesece pri vsaj 75% izvajalcev, omogočal izvajanje zdravstvenih storitev, ki bi se financirale iz sredstev ZZZS. Predlog prav tako predvideva kritje morebitnih doplačil storitev s strani izvajalcev dopolnilnega zavarovanja v običajnem obsegu.<ref>{{Navedi splet|url=http://nsi.si/wp-content/uploads/2020/01/ZAKON-O-INTERVENTNIH-UKREPIH.pdf|title=PREDLOG ZAKONA O INTERVENTNIH UKREPIH ZA STABILIZACIJO DELOVANJA JAVNEGA ZDRAVSTVENEGA SISTEMA|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Zakon bi prav tako vzpostavil nov delovni okvir za zdravnike, ki bi lahko po novem pridobili status neodvisnega ponudnika zdravniške službe in tako opravljali dodatno delo ter se o delu prosto dogovarjali z izvajalci zdravstvene dejavnosti.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/zdravniki-predlagali-resitev-za-skrajsanje-vrst-268830.html|title=Zdravniki predlagali rešitev za skrajšanje vrst|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> === Čakalne dobe, kadrovski primanjkljaji in prekomerna obremenjenost === Prekomerne čakalne dobe veljajo za enega izmed najbolj perečih problemov slovenskega zdravstva.<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/kako-bi-zdravniki-resevali-enega-od-najbolj-perecih-problemov-slovenskega-zdravstva-439572|title=Pet ukrepov za rešitev slovenskega zdravstva|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-02-04}}</ref><ref name=":12">{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042425342|title=Problem našega zdravstva: čakalne dobe in korupcija|website=Dnevnik|access-date=2019-02-04}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 2011 jih je v okviru javnomnenjske raziskave kot največji problem zdravstvenega sistema opredelilo 34,7 % anketirancev.<ref name=":12" /> Leta 2018 se je kljub dodatnim zdravstvenim investicijam v višini 35 milijonov evrov z izrecnim namenom skrajševanja čakalnih vrst trend daljšanja čakalnih dob nadalje stopnjeval.<ref name="siol.net">{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/zdravniki-bezijo-iz-potratnega-in-neurejenega-drzavnega-zdravstva-453119|title=Zdravnik: To je absurd. Država si te pravice ne bi smela jemati.|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-02-04}}</ref> Meja dopustnega trajanja čakalne dobe je postavljena na 90 dni.<ref>{{navedi splet|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/57bebf0182554/ubijalske-cakalne-dobe|title=Svet24.si - Ubijalske čakalne dobe v zdravstvu|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|language=sl|access-date=2019-02-04}}</ref> V nekaterih primerih obstajajo za določeno obravnavo velike razlike v čakalnih dobah med posameznimi zdravstvenimi zavodi. Povprečne čakalne dobe so še posebej dolge za [[Revmatologija|revmatologijo]], maksilofacialno kirurgijo, [[Urologija|urologijo]], [[Dermatologija|dermatologijo]], oralno kirurgijo, [[Okulistika|oftalmologijo]], [[Kardiologija|kardiologijo]] itd.<ref>{{navedi splet|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/57bebf0182554/ubijalske-cakalne-dobe|title=Svet24.si - Ubijalske čakalne dobe v zdravstvu|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref> Zaradi nedostopnosti zdravstvene oskrbe se je leta 2014 oskrbi odreklo oz. je oskrbo preložilo 21,7 % prebivalcev (povprečje OECD je bilo 20,6 %), medtem ko se je zaradi cenovne nedostopnosti tega leta zdravstveni oskrbi odreklo 15,6% prebivalcev (povprečje OECD je bilo 17,2%). Razlika v dostopnosti do zdravstvene oskrbe za tiste z zelo nizkimi in zelo visokimi prihodki je bila majnha.<ref name=":72" /> Zdravstvena zbornica Slovenije razpravlja o pomanjkanju zdravnikov že od leta 1995.<ref name=":52" /> V Sloveniji je na prebivalca za skoraj četrtino manj zdravnikov in petino več medicinskih sester kot v ostalih evropskih državah. Kljub izrazito podpovprečnemu številu zdravnikov ti opravijo več zdravniških pregledov od povprečja EU.<ref>{{navedi splet|url=https://www.vecer.com/dokaj-zdrave-nas-ohranja-manj-zdravnikov-z-manj-denarja-6326704|title=Dokaj zdrave nas ohranja manj zdravnikov z manj denarja|date=2017-10-11|website=www.vecer.com|language=sl-si|access-date=2019-02-04|archive-date=2017-10-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20171012023235/https://www.vecer.com/dokaj-zdrave-nas-ohranja-manj-zdravnikov-z-manj-denarja-6326704|url-status=dead}}</ref> Po podatkih iz leta 2018 so nekateri zdravniki opravljali tudi prek 350 delovnih ur mesečno (več kot 17 ur na dan). Največje število opravljenih delovnih ur je bilo 406.<ref>{{navedi splet|url=https://zurnal24.si/slovenija/so-zdravniki-ki-delajo-17-ur-na-dan-varni-za-paciente-316248|title=Zdravniki: Rekorder oddelal 406 ur v enem mesecu|website=zurnal24.si|language=sl|access-date=2019-11-02}}</ref> Leta 2017 je v tujini delovalo 163 članov Zdravniške zbornice, več kot trikrat več v primerjavi z letom 2011 (55).<ref name="siol.net"/> Med leti 2016–2018 je v tujini službo poiskalo 264 zdravnikov.<ref name=":51">{{navedi splet|url=https://www.mladina.si/186758/zgarane-in-podplacane/|title=Zgarane in podplačane|website=Mladina.si|access-date=2019-11-07}}</ref> Leta 2018 je minister za zdravje [[Samo Fakin]] naznanil namen večjega vključevanja specializantov z namenom krajšanja čakalnih vrst v zdravstvu. Združenje Mladi zdravniki Slovenije se je na načrt odzvalo z opozarjanjem na že obstoječo veliko delovno obremenjenost specializantov in načrt označili kot nerealističen.<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/mladi-zdravniki-sporocajo-fakinu-ze-zdaj-na-teden-delamo-tudi-60-ur-in-vec-477128|title=Mladi zdravniki sporočajo Fakinu: Že zdaj na teden delamo tudi 60 ur in več|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-11-02}}</ref> Po drugi strani analiza tednika [[Mladina]] opozarja, da so rastoče čakalne dobe značilne za razvite države z naprednim zdravstvenim sistemom; čakalne dobe deloma pripišejo npr. zgodnje odkrivanje rakastih obolenj in velika stopnja nepripravljenosti na poseg, čakanje na določenega zdravnika ali kasnejši termin in pa neudeležitev ob datumu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.mladina.si/183181/cakalni-paradoks/|title=Čakalni paradoks|website=Mladina.si|access-date=2019-11-08}}</ref> ==== Zdravniki specialisti ==== Specializacije, kjer obstaja sistematično problematično pomanjkanje zdravniškega kadra, so [[pediatrija]],<ref>{{navedi splet|url=https://podcrto.si/v-katerih-slovenskih-krajih-pomanjkanje-pediatrov-najbolj-ogroza-zdravje-otrok/|title=V katerih slovenskih krajih pomanjkanje pediatrov najbolj ogroža zdravje otrok • Pod črto|date=2015-05-24|website=Pod črto|language=sl-SI|access-date=2019-02-04}}</ref> [[ginekologija]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.vecer.com/tudi-ginekologov-je-premalo-6646456|title=Tudi ginekologov je premalo. V Mariboru štirje še vpisujejo nove pacientke. Kaj bo čez nekaj let?|date=2019-01-18|website=www.vecer.com|language=sl-si|access-date=2019-02-04|archive-date=2019-02-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20190203062128/https://www.vecer.com/tudi-ginekologov-je-premalo-6646456|url-status=dead}}</ref> in urologija.<ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/brez-cakanja-cez-pet-let-ko-bo-urologov-vec.html|title=Brez čakanja čez pet let, ko bo urologov več|last=Zupanič|first=Milena|date=2016-07-11|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-02-04|archive-date=2020-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20200927141947/https://www.delo.si/novice/slovenija/brez-cakanja-cez-pet-let-ko-bo-urologov-vec.html|url-status=dead}}</ref> ==== Družinski zdravniki ==== Leta 2013 je v Sloveniji primanjkovalo okoli 500 družinskih zdravnikov.<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/kako-ukrepati-proti-pomanjkanju-druzinskih-zdravnikov-306160|title=Kako ukrepati proti pomanjkanju družinskih zdravnikov?|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-02-04}}</ref> Pomanjkanje družinskih zdravnikov je privedlo do preobremenjenosti in prekomernega števila pacientov oz. pregledov na posameznika izvajalca družinske medicine. K preobremenjenosti je prispevalo tudi večje administrativno breme za zdravstveno osebje na primarni ravni.<ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/druzinski-zdravniki-vsak-dan-pregledamo-do-60-pacientov-121643.html|title=Družinski zdravniki: Vsak dan pregledamo do 60 pacientov|last=Zupanič|first=Milena|date=2018-12-10|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-02-04}}</ref> Zaradi nizkega zanimanja se je leta 2018 ob 59 razpisanih mestih specializacij družinske medicine prijavilo le sedem kandidatov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/se-manj-zdravnikov-druzinske-medicine-prijavljenih-le-sedem-novih-specializacij/455159|title=Še manj zdravnikov družinske medicine? Prijavljenih le sedem novih specializacij.|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-02-04}}</ref> Primanjkljaj družinskih zdravnikov ogroža obstoj delujoče primarne ravni zdravstvene dejavnosti v Sloveniji.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042848585|title=Zaradi pomanjkanja družinskih zdravnikov ogroženi temelji slovenskega zdravstva|website=Dnevnik|access-date=2019-02-04|archive-date=2018-11-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20181130161052/https://www.dnevnik.si/1042848585|url-status=dead}}</ref> V letih 2003/04 je bil povprečen čas obravnave pri osebnem zdravniku 7 minut.<ref name=":52" /> Po podatkih ZZZS iz leta 2016 je povprečen kurativen obisk pri osebnem zdravniku trajal 9 minut in 48 sekund (pri tem je okoli tretjina obiskov predstavljala kratke obiske, kar npr. vključuje vnovično predpisovanje zdravil kroničnim bolnikom (~5 minut); tako je povprečen kurativen obisk trajal 12 minut in 54 sekund)).<ref>{{navedi splet|url=https://zurnal24.si/slovenija/toliko-minut-ima-vas-zdravnik-za-vas-275853|title=Toliko minut ima vaš zdravnik za vas|website=zurnal24.si|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref> Sindikat družinskih zdravnikov Praktikum ocene ZZZS zavrača na metodološki podlagi; njihova ocena trajanja povprečne obravnave na podlagi podatkov za leto 2017 znaša 5,9-6,6 minute za zdravstven tim oz. 6,9 minute za zdravnika.<ref>{{navedi splet|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5cadf3c2ca5ac/obremenjenost-druzinskih-zdravnikov-vsaka-stran-s-svojimi-stevilkami|title=Svet24.si - Obremenjenost družinskih zdravnikov: vsaka stran s svojimi številkami|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/druzinske-zdravnike-zmotile-navedbe-zzzs-494999|title=Družinske zdravnike zmotile navedbe ZZZS|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref> Kljub opozorilom nevzdržnosti primarnega zdravstvenega sistema več kot petina družinskih zdravnikov ne presega praga preobremenjenosti, ko bi lahko začeli odvračati paciente, kot rezerva pa služi še 45 specializantov 4. letnika, ki lahko z dovoljenjem ZZS delujejo kot osebni zdravniki.<ref name=":54">{{navedi splet|url=https://www.mladina.si/190408/vec-kot-petina-druzinskih-zdravnikov-se-ima-rezerve-do-praga-po-katerem-bi-lahko-zavracali-nove-pac/|title=Več kot petina družinskih zdravnikov še ima rezerve do praga, po katerem bi lahko zavračali nove paciente|website=Mladina.si|access-date=2019-11-08}}</ref> Po drugi strani predsednik sindikata družinskih zdravnikov Praktikum opozarja, da ZZZS pri vrednotenju obremenjenosti med rezerve šteje tudi zdravnice na porodniškem dopustu, zdravnike v bolniški odsotnosti in zdravnike, ki delajo izključno urgentno in ne opredeljujejo bolnikov. Tako so zdravniki, ki dejansko obravnavajo paciente, še dodatno obremenjeni s pacienti prejšnjih.<ref name=":57">{{navedi splet|url=https://www.mladina.si/190664/v-zdravstvu-ni-nedolznih/|title=V zdravstvu ni nedolžnih|website=Mladina.si|access-date=2019-11-08}}</ref> Leta 2017 so bile omiljene regijske omejitve specializacij družinske medicine in pričelo se je sistematično povečevati število razpisanih mest te specializacije.<ref name=":54" /> ==== Regionalni primanjkljaji ==== Ob splošnem pomanjkanju kliničnih psihologov obstajajo še dodatna območna pomanjkanja, še posebej na območjih z največjo socialno ogroženostjo.<ref name=":33" /><ref name=":55" /> ===== Pomanjkanje anesteziologov v UKC Maribor ===== [[UKC Maribor]] se je dlje časa soočal s pomanjkanjem anesteziologov; pomankanje je januarja leta 2016 začelo povzročati ohromitev izvajana kirurških posegov v zavodu.<ref name=":60">{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mariborska-bolnisnica-bo-anesteziologe-uvazala.html|title=Mariborska bolnišnica bo anesteziologe uvažala|work=[[24ur.com]]|access-date=2019-11-08}}</ref> Novembra 2015 je v zavodu delovalo zgolj 17 anesteziologov (50% manj od povprečja EU) medtem ko jih je bilo za kakovostno delo potrebnih 48 (že leta 1990 jih je kljub manjšim obremenitvam v UKC MB delovalo 32). K razvoju pomanjkanja je prispevalo varčevanje zdravstvenega zavoda in neproaktivna kadrovska politika ter odhodi preobremenjenega kadra v tujino. Zaradi okrnjenega izobraževalnega dela na področju anesteziologije je bila ogrožena tudi univerzitetnost kliničnega centra.<ref>{{Navedi splet|title=Mariborski zdravniki prosijo za zaščito|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/brez-anesteziologov-ni-kirurgije.html|website=www.delo.si|date=2015-11-10|accessdate=2020-04-05|language=sl-si|first=Milena Zupanič, notranja|last=politika|archive-date=2020-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20200927225709/https://www.delo.si/novice/slovenija/brez-anesteziologov-ni-kirurgije.html|url-status=dead}}</ref> Krizo je materializiral umik soglasja mariborskih anesteziologov za dežurstvo kot posledica kadrovske stiske in preobremenjenosti.<ref name=":61">{{navedi splet|url=https://www.vecer.com/ukc-maribor-anesteziologi-znova-dezurajo-6668232|title=UKC Maribor: Anesteziologi znova dežurajo|date=2019-02-28|website=www.vecer.com|language=sl-si|access-date=2019-11-08|archive-date=2019-11-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20191108083003/https://www.vecer.com/ukc-maribor-anesteziologi-znova-dezurajo-6668232|url-status=dead}}</ref> UKC MB je pomanjkanje nadomeščal s pomočjo anesteziologov iz drugih bolnišnic znotraj Slovenije, pa tudi drugih držav EU.<ref name=":60" /> Pri hrvaških anesteziologih je jezikovna ovira oteževala normalno delo.<ref name=":62">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/mariborski-ukc-bo-sklepal-podjemne-pogodbe-z-lastnimi-anesteziologi/464319|title=Mariborski UKC bo sklepal podjemne pogodbe z lastnimi anesteziologi|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref> V začetku leta 2017 je v UKC MB občasno delovalo okoli 30 hrvaških anesteziologov. V zvezi s pogodbami kliničnega centra s hrvaškimi anesteziologi je prišlo zaradi suma kaznivih dejanj do treh ovadb. Prav tako so nekateri slovenski zdravniki izrazili nezadovoljstvo glede disproporcionalno visokih plačil, ki so jih za delo prejemali hrvaški kolegi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/reski-anesteziologi-si-kljub-ovadbam-zelijo-se-sodelovati-z-ukc-jem-maribor/415666|title=Reški anesteziologi si kljub ovadbam želijo še sodelovati z UKC-jem Maribor|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref> Do leta 2018 so večino tujih anesteziologov nadomestili s podjemnimi pogodbami s slovenskimi anesteziologi, kar bi lahko pomenilo do 50 % nižje izdatke za plače.<ref name=":62" /> Februarja 2018 so mariborski anesteziologi ponovno privolili v dežurstva. Medtem ko je bilo jeseni 2015 v UKC MB zgolj 17 anesteziologov, jih je bilo do leta 2018 36 specialistov ter okoli 20 specializantov.<ref name=":61" /> ==== Medicinske sestre/zdravstveniki ==== Slovenija je po številu medicinskih sester na dnu članic OECD.<ref name=":13">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/medicinske-sestre-opozarjajo-na-svojo-preobremenjenost/454672|title=Medicinske sestre opozarjajo na svojo preobremenjenost|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-02-04}}</ref> Leta 2018 je primanjkljaj srednjih in diplomiranih medicinskih sester postal izziv za nemoteno izvajanje dejavnosti v več zdravstvenih ustanovah po Sloveniji.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/izolska-in-sezanska-bolnisnica-vsaka-na-svoj-nacin-nad-pomanjkanje-zdravstvenega-kadra/469686|title=Izolska in sežanska bolnišnica vsaka na svoj način nad pomanjkanje zdravstvenega kadra|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-02-04}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/zaradi-pomanjkanja-medicinskih-sester-sistem-deluje-na-pozrtvovalnosti/468765|title=Zaradi pomanjkanja medicinskih sester sistem deluje na požrtvovalnosti|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-02-04}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/prestavitev-operacij-v-sempetru-zaradi-pomanjkanja-medicinskih-sester/468242|title=Prestavitev operacij v Šempetru zaradi pomanjkanja medicinskih sester|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-02-04}}</ref> Po nekaterih ocenah naj bi bil skupen deficit v Sloveniji okoli 5.000 diplomiranih medicinskih sester.<ref name=":14">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/pomanjkanje-medicinskih-sester-ni-tako-kriticno-kot-se-prikazuje/458042|title=Pomanjkanje medicinskih sester ni tako kritično, kot se prikazuje|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-02-04}}</ref> Glede na potrebe bolnikov v posteljah je medicinskih sester v splošnih bolnišnicah na ravni državnega povprečja za 28,92 % premalo (oz. 1.585 zaposlenih ali 2.130, če se šteje tudi pomanjkanja v psihiatričnih in specialnih bolnišnicah). Obstajajo tudi še izrazitejša regionalna pomanjkanja; v [[Nova Gorica|Novi Gorici]] je zaposlenega zgolj okoli polovica potrebnega kadra. Po mnenju predsednika Združenja direktorjev pri Skupnosti socialnih zavodov Slovenije naj bi samo domovi za ostarele potrebovali še dodatnih 2.000 medicinskih sester. Pomanjkanje pa naj bi bilo v uradnih statistikah izrazito podcenjeno, saj ocena upošteva zgolj število pacientov v bolnišničnih posteljah, ne pa tudi tistih v operacijskih dvoranah, mavčarnah, ambulantah, in pa pomanjkanj v domovih za ostarele, socialnih zavodih itd. Bolnišnice poskušajo primanjkljaje deloma nadomestiti z dijaki srednjih zdravstvenih šol ter študenti zdravstvene nege/babištva. Zaradi finančne sanacije mnogi zdravstveni zavodi ožijo plačila (vključno s poravnavo nadur in napredovanji) medicinskim sestram. Zaradi težkih delovnih pogojev in neprimerno nizkega plačila mnoge medicinske sestre prehajajo v primarno raven, pogosto pa zaposlitev iščejo tudi v tujini. Po podatkih iz leta 2018 je v preteklih 6 letih v tujini službo poiskalo 1.107 medicinskih sester (699 srednjih in 408 diplomiranih). Prihaja tudi do porasta povprečne starosti zaposlenih medicinskih sester; od nekaj več kot 22.000 jih je 8.200 starejših od 50 let.<ref name=":51" /> Vzroki za pomanjkanje naj bi vključevali nizko plačilo<ref name=":51" /><ref name=":14" /><ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/medicinska-sestra-dobi-620-evrov-brezposelni-vec-59526.html|title=Medicinska sestra dobi 620 evrov, brezposelni več|last=Zupanič|first=Milena|date=2018-06-12|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-02-04}}</ref><ref name=":15">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/poseben-dodatek-zaradi-pomanjkanja-kadra-na-podrocju-zdravstvene-nege/465844|title=Poseben dodatek zaradi pomanjkanja kadra na področju zdravstvene nege?|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-02-04}}</ref> in neprimerno usklajevanje vloge srednjih in diplomiranih medicinskih sester s standardi EU.<ref name=":14" /> Medicinske sestre so prav tako preobremenjene,<ref name=":51" /><ref name=":13" /><ref name=":15" /> kar povzroča pogostejše bolniške odsotnosti in druge težave.<ref name=":13" /> ==== Zobozdravniki ==== Zaradi pomanjkanja zobozdravnikov v javni mreži in posledičnih dolgih čakalnih vrst mnogi posegajo po zasebnih samoplačniških storitvah, vedno več Slovencev pa se za vzdrževanje oralnega zdravja zanaša na dentalni turizem.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042390885|title=Težave v zobozdravstvu: Dolge čakalne vrste, dragi posegi in težko dostopni zobozdravniki|website=Dnevnik|access-date=2019-11-08|archive-date=2019-11-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20191108083005/https://www.dnevnik.si/1042390885|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/ko-je-treba-za-obisk-zobozdravnika-cakati-tudi-vec-mesecev-476570|title=Ko je treba za obisk zobozdravnika čakati tudi več mesecev|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref> Čeprav je število zobozdravnikov v Sloveniji podobno evropskemu povprečju, je število razpisanih programov v okviru ZZZS premajhno, da bi prebivalstvu nudilo zadosten obseg storitev.<ref>{{navedi splet|url=https://zurnal24.si/zdravje/aktualno/zaradi-belih-zalivk-tezje-do-zobozdravnika-322835|title=Zaradi belih zalivk težje do zobozdravnika|website=zurnal24.si|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/zobozdravniki-za-cakalne-vrste-nismo-krivi-mi/460555|title=Zobozdravniki: Za čakalne vrste nismo krivi mi|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref> ==== Klinični psihologi ==== Slovenija je s tremi kliničnimi psihologi na 100.000 prebivalcev država z najnižjo gostoto kliničnih psihologov v EU. Največji primanjkljaji obstajajo na območjih največje socialne ogroženosti.<ref name=":33" /><ref name=":55">{{navedi splet|url=https://www.delo.si/prosti-cas/zdravje/slovenija-je-po-stevilu-klinicnih-psihologov-na-evropskem-dnu.html|title=Slovenija je po številu kliničnih psihologov na evropskem dnu|last=Celje|first=Špela Kuralt|date=2015-06-01|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-10-10|archive-date=2019-10-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20191009074756/https://www.delo.si/prosti-cas/zdravje/slovenija-je-po-stevilu-klinicnih-psihologov-na-evropskem-dnu.html|url-status=dead}}</ref> Do neenakosti v številu kliničnih psihologov med regijami prihaja, saj specializacije klinične psihologije razpisujejo in financirajo posamezni zdravstveni zavodi. V primerjavi je povprečje v svetu sedem kliničnih psihologov na sto tisoč prebivalcev. V javni mreži po podatkih iz leta 2017 na primarni ravni dela zgolj 55 kliničnih psihologov od okoli 120 kliničnih psihologov v Sloveniji; tisti, ki delajo na sekundarni in terciarni ravni, so dostopni zgolj za hospitalizirane osebe. Čakalne dobe za obravnavo pri kliničnem psihologu so bile opisane kot »nevzdržno dolge«, in krepko presegajo šest mesecev, obdobje, ki ga ministrstvo za zdravje šteje za še dopustnega. Da bi čakalne dobe padle pod mejo šestih mesecev, bi bilo treba število kliničnih psihologov na primarni in sekundarni ravni podvojiti. Klinični psihologi so zaradi presežnih delovnih normativov tudi močno delovno preobremenjeni.<ref name=":33" /> Pacienti so pogosto primorani v iskanje pomoči pri koncesionarjih in samoplačniških izvajalcih, kjer so čakalne dobe krajše. Zaradi pomanjkanja se osebe s psihološkimi težavami tudi vse pogosteje zatekajo k neprimerno usposobljenim psihoterapevtom oz. delavcem na področju duševnega zdravja brez strokovnih kompetenc in strokovnega nadzora, kar lahko zaradi strokovno neprimerne obravnave dodatno ogroža njihov psihološki dobrobit ali okrevanje. Problem neobstoječega strokovnega nadzora stopnjuje odsotnost zakonskih določil o psihoterapevtski dejavnosti. Bolj strogi predpisi na področju pa bi lahko v veliki meri onemogočil poklicno delovanje številnim sicer kadrovsko nezaposljivim diplomantom iz študijskih programov – pogosto zasebnih fakultet – na področju psihoterapije/mentalnega zdravja, ki prek 10-krat presegajo letno število dejanskih specializantov klinične psihologije.<ref name=":33" /> Trojica fakultet, ki izvajajo takšne izobraževalne programe ([[Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici|Fakulteta za uporabne družbene študije]], [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološka fakulteta]] in Univerza Sigmunda Freuda), je ustanovila kolegij, ki si prizadeva za uzakonitev in regulacijo samostojnih poklicev psihoterapevta in psihosocialnega svetovalca ter vključitev v javno mrežo zdravstvenih storitev, čemu pa nasprotujejo klinični psihologi in psihiatri.<ref name=":46" /> ==== Ukrepi ==== V letih 2017 in 2018 je ministrstvo za zdravje v sklopu programa za skrajševanje čakalnih vrst preizkusilo pilotski projekt variabilnega nagrajevanja posebej uspešnih ambulant, ki so presegale glavarinski standard in same opravile nadstandardno število ambulantnih posegov in hišnih obiskov ter tako zmanjševale napotovanje k specialistom. Program je razdelil 4.266.354€ oz. 133€ na osebo mesečno. Program je po pilotni fazi zamrl.<ref name=":57" /> Julija 2019 je bil sprejet aneks k splošnemu dogovoru, ki omogoča nagrajevanje najbolj obremenjenih timov družinske medicine in pediatrije; nagrade bodo tako prejemali tako zdravniki kot medicinske sestre in tehniki zdravstvene nege.<ref name="rtvslo.si"/> Vlada je leta 2020 napovedala zagotovitev skoraj 42 milijonov € dodatnih sredstev za skrajševanje čakalnih vrst.<ref name=":76" /> ===== Digitalizacija ===== Eden od načinov, kako se Slovenija spopada s težavami, kot so dolge čakalne vrste, kadrovsko pomanjkanje in izčrpanost zaposlenih, je z uporabo zVem, ki je platforma [[E-uprava|e-uprave]], namenjena zdravstvu.<ref name=":315">{{navedi splet|url=https://zvem.ezdrav.si/domov|title=zVEM|date=2022|website=zVEM|access-date=2022-06-06}}</ref> zVEM ne pomaga le pri težavah, s katerimi se sooča država in zdravstvene ustanove, temveč tudi olajša številne procese z zagotavljanjem varnega dostopa do podatkov in različnih e-zdravstvenih storitev vsem uporabnikom s slovenskim zdravstvenim zavarovanjem. Z implementacijo te aplikacije je Vlada Republike Slovenije ustvarila sistem, kjer so lahko dostopni osebni zdravstveni kartoni, različni zdravniški recepti in zdravniške napotnice k specialistom. Poleg tega aplikacija omogoča uporabnikom, da se dogovorijo za termin brez klicanja ali čakanja v vrstah. Preko portala so storitve, kot so eRecept, eNaročanje in Centralni register podatkov o pacientih, na voljo po zaključku prijave.<ref name=":315" /> Platforma je bila razvita leta 2015, vendar so uporabniki dobili dostop šele leta 2017. Od njene uvedbe je število uporabnikov vztrajno naraščalo in je leta 2021 doseglo več kot 409 900 registriranih uporabnikov.<ref name=":316">{{navedi splet|url=https://zvem.ezdrav.si/-/portal-zvem-prejel-enagrado-za-najboljsi-projekt-informatike-leta-2021-v-sloveniji|title=Portal zVEM prejel eNagrado za najboljši projekt informatike leta 2021 v Sloveniji|date=2022-05-18|website=zVEM|access-date=2022-06-06|archive-date=2022-06-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20220606193054/https://zvem.ezdrav.si/-/portal-zvem-prejel-enagrado-za-najboljsi-projekt-informatike-leta-2021-v-sloveniji|url-status=dead}}</ref> Povečanje števila uporabnikov v letu 2021 je posledica omejitev, uvedenih za upočasnitev širjenja [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|pandemije COVID-19]], ki so zahtevale od prebivalcev potrdilo o cepljenju ali testu za COVID. Aplikacija je s prikazom QR kode omogočila enostaven dostop in preverjanje potrdil za COVID. Ta novost v zdravstvenem sistemu je velik korak k digitalizaciji zdravstvenega sistema, vendar se v prihodnosti pričakujejo nadaljnje izboljšave. Za prijavo na zVEM je potreben digitalni ID, ki ga izda vlada in ta postopek vzame veliko časa. zVEM je na voljo samo za osebe s slovenskim zdravstvenim zavarovanjem in kljub različnim manjšinam, ki so prisotne v Sloveniji, obstajata le slovenska in angleška različica platforme.<ref name=":315" /> Vse naštete težave je potrebno rešiti, da bo platforma široko dostopna. === Korupcija === Leta 2011 je [[Korupcija|korupcijo]] kot najbolj pereč problem slovenskega zdravstva v javnomnenjski anketi opredelilo 34,6 % anketirancev.<ref name=":12" /> Po podatkih [[Transparency International]] iz leta 2013 je okoli 40 % Slovencev menilo, da je v slovenskem zdravstvu veliko ali zelo veliko korupcije (svetovno povprečje je bilo okoli 45 %, povprečje držav OECD pa okoli 35 %).<ref name=":34" /> {{quote box|quote=»[P]olicija v obdobju od leta 2014 do junija 2019 na področju odkrivanja in preiskovanja korupcije v zdravstvu obravnavala 129 zadev. Na tožilstvo so bile poslane kazenske ovadbe za 100 kaznivih dejanj.«.|source=<ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/dejstva/bo-minister-sabeder-predlagal-uzakonitev-popolne-objave-farmacevtskih-nakazil-zdravnikom.html|title=Bo minister Šabeder predlagal uzakonitev popolne objave farmacevtskih nakazil zdravnikom?|work=[[24ur.com]]|access-date=2019-10-06}}</ref>|width=22%|align=right}} Leta 2013 je bilo izvedenih 58 hišnih preiskav pri zdravnikih, dobaviteljih medicinske opreme in preiskav zdravstvenih ustanov v zvezi s sumom korupcije v zdravstvu.<ref name=":20">{{navedi splet|url=https://www.finance.si/8823627|title=Dobavitelj materiala: Doktor pravi, da smo mu premalo nakazali|website=Finance.si|language=sl-SI|access-date=2019-10-06}}</ref><ref name=":21" /> V podkupovanje vpletenih 10 zdravnikov, 7 dobaviteljev in 4 posamezniki iz podjetji. Sumilo se je oškodovanja zdravstvenega sistema za 5 milijonov evrov.<ref name=":20" /><ref name=":21">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/zdravnikom-dobavitelji-domnevno-dali-na-tisoce-evrov-podkupnin/367558|title=Zdravnikom dobavitelji domnevno dali na tisoče evrov podkupnin|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-04-09}}</ref> Septembra 2014 je bilo ovadenih 15 oseb, vključno z zdravniki zaposlenimi v UKC Ljubljana in Maribor, ortopedski kliniki Ljubljana in ortopedski bolnišnici Valdoltra, celjski bolnišnici in novomeški bolnišnici, in vodjema lekarn ortopedske bolnišnice Valdoltra ter [[Onkološki inštitut Ljubljana|Onkološkega inštituta]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/lepljivim-prstom-v-zdravstvu-ni-videti-konca-ovadenih-se-15-ljudi/346531|title=Lepljivim prstom v zdravstvu ni videti konca - ovadenih še 15 ljudi|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-10-06}}</ref> Aprila 2019 je bilo pravnomočno obtoženih 15 fizičnih in ena pravna oseba, vključno z zdravniki in farmacevti, njihovimi družinskimi člani, in komercialisti. Obtoženi so bili dajanja oz. prejemanja podkupnin v zameno za izbor/nabavo medicinskih materialov in zdravil, pranja denarja, ponarejanja ali uničevanja poslovnih listin, in preprečevanje dokazovanja.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/sojenje-v-najvecji-korupcijski-aferi-v-zdravstvu-se-lahko-zacne/484409|title=Sojenje v največji korupcijski aferi v zdravstvu se lahko začne|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-10-06}}</ref> S tem naj bi bilo oškodovanih okoli 1,18 milijona evrov javnih sredstev.<ref name=":22">{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/obtozeni-korupcije-v-zdravstvu-zanikali-krivdo.html|title=Obtoženi korupcije v zdravstvu zanikajo krivdo|work=[[24ur.com]]|access-date=2019-10-06}}</ref> Pet od obtoženih oseb je bilo deležno nedovoljenih denarnih prejemkov okoli ali več kot 100.000€.<ref name=":25" /> Vpleteni zdravniki naj bi prejemali podkupnine kot na bančne račune v tujini, plačila dragih potovanj ter, med drugim, tudi zlate palice.<ref name=":27">{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/osem-gospodarskih-afer-ki-so-pretresle-slovensko-zdravstvo-139530|title=Osem (gospodarskih) afer, ki so pretresle slovensko zdravstvo|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-02-04}}</ref> Po neuradnih podatkih naj bi preiskavo sprožilo podjetje Emporio Medical, ki je prijavilo konkurente po izgubi velikega deleža poslov v slovenskem zdravstvu (kasneje se je izkazalo, da je Emporio Medical prek nepravilnih transakcij prek računov v tujini denar nakazovalo na račune nekaterim zdravnikom).<ref name=":27"/> Obtožbe so bile podane v zvezi z izsledki kriminalističnih preiskav izvedenih leta 2013 in posledičnih ovadb podanih leta 2014.<ref name=":25">{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/zaradi-korupcije-tozilstvo-vlozilo-obtoznico-zoper-vec-zdravnikov-474564|title=Zaradi korupcije tožilstvo vložilo obtožnico zoper več zdravnikov #video|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-10-06}}</ref> Zaradi zastaranja najmanj 4 kaznivih ob vlogi obtožnice dejanj se ni sodilo 3 obtoženim.<ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/najvecja-korupcijska-afera-v-zdravstvu-stiri-kazniva-dejanja-so-zastarela.html|title=Korupcija v zdravstvu: štiri kazniva dejanja so v tem času že zastarala|work=[[24ur.com]]|access-date=2019-10-06}}</ref> Vsi obtoženi so krivdo zanikali.<ref name=":22" /> Junija 2019 je bil en zdravnik obsojen jemanja podkupnin, ena oseba pa obtožena dajanja podkupnin.<ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/crna-kronika/res-je-vrhunski-zdravnik-a-je-vzel-podkupnino-197288.html|title=Res je vrhunski zdravnik, a je vzel podkupnino|last=Predanič|first=Jure|date=2019-06-20|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-10-06}}</ref> Oktobra leta 2018 so bile po podatkih Specializiranega državnega tožilstva v zvezi s korupcijo v zdravstvu uložene skupno 4 obtožnice zoper skupno 32 fizičnim in 5 pravnim osebam ter en obtožni predlog zoper eno fizično osebo. Podatki so po navedbah SDT vključevali 15 obtoženih fizičnih in eno pravno osebo iz obtožbe, podane avgusta 2018 zaradi pritožbe na in posledične še-nepravnomočnosti obtožnice (izvirajoče iz postopka, začetega leta 2013).<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/zaradi-korupcije-v-zdravstvu-doslej-vlozene-stiri-obtoznice-480235|title=Zaradi korupcije v zdravstvu doslej vložene štiri obtožnice|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-04-09}}</ref> ==== Afera operacijske mize ==== Med leti 2002 in 2004 so v javnost postopoma prišli podatki o spornem nakupu 38 operacijskih miz, ki jih je UKC Ljubljana mimo javnega razpisa pridobila od dobavitelja Aico-Med (kasneje Medicoengineering).<ref name=":27"/> Skupen strošek nabave je znašal za 5 milijonov evrov (2013) pri čemer naj bi bil plačnik oškodovan za 2,5 milijona evrov (2013). V zvezi z nabavo so se pojavili močni sumi nepravilnosti.<ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/za-3-letni-servis-operacijske-mize-18-000-evrov.html|title=Za triletni servis operacijske mize 18.000 evrov|work=[[24ur.com]]|access-date=2019-02-04}}</ref> Podjetje Aico-Med se je leta 2004 ponovno prijavilo na javni raspis ministrstva za zdravje, ki ga je bilo ministrstvo nato primorano ponoviti naslednje leto, ponovno neuspešno. Dušan Keber, minister za zdravje v času prvega razpisa za operacijskih miz, je v intervjuju navedel, da je dva člana komisije za izbor operacijskih miz doletela sabotaža njunih vozil, pri čemer je enemu od nju med vožnjo na avtomobilu odpadlo kolo, drugi pa je poseg v integriteto vozila opazil pred vožnjo.<ref name=":27" /> Leta 2006 je podjetje Aico-Med predlagalo podaritev miz, iskanih pri razpisu, a se je kasneje izkazalo, da je podjetje Aico-Med v sodelovanje vabilo tudi podjetja v državni lasti, kar bi pomenilo prenos državnega denarja v donacijo. Po prepovedi uveljavljanja izključne pravice do vzdrževanja in sodelovanja podjetij v državni lasti kot pogoja za donacijo je Medicoengineering (prej Aico-Med) od predloga odstopil.<ref name=":27" /> Zaradi oškodovanja državnega proračuna pri izvornem nakupu 38 miz sta se UKC in Medicoengineering porovnala v višini 530.000€, a je klinični center prejel porovnavo ne kot denarno izplačilo, temveč »servisiranje opreme v protivrednosti poravnave«. Leta 2014 so servisiranje miz začeli preiskovati kriminalisti, saj je Medicoengineering kliničnemu centru za servisiranje računal znatno več kot drugim bolnišnicam. Tekom preiskave je bil pridržan tudi tedanji direktor UKC LJ.<ref name=":27" /> Zaradi nepravilnosti pri nakupu operacijskih miz je Komisija za preprečevanje korupcije pozvala k spremembi javnega naročanja; KPK je med drugim predlagal enotni sistem javnega naročanja, kar je kasneje načrtovala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc.<ref name=":27"/> ==== Afera pediatrična klinika ==== Leta 1994 so se začela načrtovanja izgradnje nove pediatrične klinike zaradi neprimernosti tedanjih prostorov za zdravljenje otrok zaradi prostorske stiske in nezmožnosti sobivanja staršev. Gradnja pediatrične klinike se je pričela leta 1998 po več letih zapletov pri pridobivanju virov financiranja.<ref name=":24">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/slovensko-zdravstvo-so-tudi-dvojne-cene-nedokoncani-objekti-draga-darila/388570|title=Slovensko zdravstvo so tudi dvojne cene, nedokončani objekti, draga darila|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-10-06}}</ref> Zaradi suma korupcije pri javnih razpisih in vpletenosti oseb, ki so bile blizu vladajoči koalicijski stranki, je bila izgradnja pediatrične klinike leta 2007 deležna razprave parlamentarne komisije za nadzor javnih financ in obravnave Komisije za preprečevanje korupcije, problem pa je bil eden izmed glavnih očitkov opozicije pri interpelaciji zoper ministra za zdravje Andreja Bručana.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/255927|title=Afera Pediatrična klinika - utemeljen sum korupcije ali čiste laži|website=Dnevnik|access-date=2019-11-02|archive-date=2019-11-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20191102161230/https://www.dnevnik.si/255927|url-status=dead}}</ref> Aprila 2008 so kriminalisti izvedli več hišnih preiskav zaradi sumov kaznivih dejanj pri gradnji klinike.<ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pediatrija-opravili-hisne-preiskave.html|title=Kriminalisti opravili več hišnih preiskav|work=[[24ur.com]]|access-date=2019-10-06}}</ref> Nova pediatrična klinika je bila dokončana in prešla v uporabo leta 2009. Strošek izgradnje se je povzpel iz predvidenih 54 milijonov evrov na skoraj 96 milijonov evrov, od tega 60 milijonov evrov za gradbena dela in zgolj manj kot milijon za opremo. Nekateri izvajalci so si med gradnjo po podatkih analize nezakonito povečali koristi. [[SCT]] je kot izvajalec prek aneksov skoraj podvojil vrednost primopredaje. Zgradba je se je po pričetku uporabe pokazala za strukturno oporečno; kontaminacija z [[Legionella|legionelo]] je povzročila 70 tisoč evrov dodatnih stroškov, odkrite so bile napake v prezračevalnih sistemih, kanalizaciji in klimatskih napravah, regulaciji temperature posameznih prostorov in (ne)delovanju dvigal. SCT-jev podizvajalec pa je zaradi neplačila onemogočil delovanje elektronskih vrat v stavbi. SCT je leta 2011 končal v stečaju.<ref name=":24" /> ==== Izgradnja Onkološkega inštituta ==== Predvideno trajanje izgradnje [[Onkološki inštitut Ljubljana|Onkološkega inštituta]] (pričeto leta 1997) se je s treh let podaljšalo na 11 let. Po 23 aneksih je vrednost objekta narastla z 22 na 49 milijonov evrov. Zaradi nepravilnosti v vodovodni napeljavi so se v prvih mesecih po pričetku uporabe objekta pojavile težave z legionelo, sanacija katerih je stala 7 milijonov evrov; zaradi stečaja bančnih garancij do SCT-ja ni bilo mogoče unovčiti v celoti. Defektiven je bil tudi protipožarni sistem, v zvezi s katerim so bile napovedane kazenske ovadbe. Zaradi suma kaznivih dejanj pri pripravi razpisa je bilo opravljenih tudi 5 hišnih preiskav v okviru obnov vodovodnih inštalacij; te naj bi bile preplačane za 2 milijona evrov, razpis pa prirejen v prid specifičnega izvajalca.<ref name=":24" /> ==== Afera žilne opornice ==== Parlamentarna preiskovalna komisija je leta 2018 ugotovila sum, da naj bi med dobavitelji žilnih opornic prihajalo do kartelnega dogovarjanja; UKC Ljubljana in UKC Maribor naj bi v letih 2007-2016 selektivno omogočali nekaterim dobaviteljem prevladujoč položaj na trgu žilnih opornic. Preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) so oktobra 2018 izvedli več preiskav stanovanjskih in poslovnih prostorov na več lokacijah po državi zaradi sumov storitve kaznivih dejanj sprejemanja in dajanja podkupnin. Zdravniki in dobavnik naj bi prejemali plačila stroškov potovanj, avtorskih honorarjev, donacij in gotovine v višini okoli 100.000€. V zameno naj bi pridobivali in ohranjali posle dobave žilnih opornic od dveh gospodarskih družb.<ref>{{navedi splet|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5bbf1e359057e/afera-zilne-opornice-med-osumljenimi-vec-zdravnikov-in-nabavnikov|title=Svet24.si - Afera žilne opornice: med osumljenimi več zdravnikov in nabavnikov|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|language=sl|access-date=2019-10-06}}</ref> Štiri bolnišnice naj bi tako opornice letno plačevale za 2,5 milijona evrov.<ref name=":27"/> Prvi podatki o potencialnih preplačilih pri naročilih žilnih opornic so v javnost prišle leta 2013 prek medijev. Leta 2016 je bila v DZ ustanovljena preiskovalna komisija z namenom preiskati domnevno sporne nakupe.<ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/preiskava-sele-pet-let-po-razkritju-lotili-so-se-malih-rib.html|title=Preiskava šele pet let po razkritju: 'Lotili so se malih rib'|work=[[24ur.com]]|access-date=2019-10-06}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.finance.si/8351945|title=Kako iz bolnišnic odtekajo milijoni|website=Finance.si|language=sl-SI|access-date=2019-10-06}}</ref> ==== Afera eritropoetin ==== V več slovenskih bolnišnicah so eritropoetin neupravičeno predpisovali na recept kljub temu, da je to že bilo vključeno v ceno dialize; tako so zdravilo dvojno zaračunavali in pri tem finančno oškodovali ZZZS. Preiskava v zvezi z zadevo je bila zaključena leta 2003. Zaradi goljufije sta bila ovadena tedanja predstojnica oddelka in pa nekdanji direktor bolnišnice (ter bodoči generalni direktor ZZZS in minister za zdravje) [[Samo Fakin]],<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/osem-gospodarskih-afer-ki-so-pretresle-slovensko-zdravstvo-139530|title=Osem (gospodarskih) afer, ki so pretresle slovensko zdravstvo|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-10-06}}</ref> ki je bil leta 2002 primoran odstopiti zaradi afere.<ref>{{navedi splet|url=http://www.mladina.si/90840/posebni-pogoji-za-fakina/|title=Posebni pogoji za Fakina|website=Mladina.si|access-date=2019-10-06}}</ref> ==== Prejemki farmacevtske industrije v zdravstvu ==== V letu 2018 je 22 farmacevtskih družb, ki v Sloveniji prodajajo zdravila, izplačalo 11,5 milijona evrov (9,6 milijona evrov neto) zdravnikom, vključno za izobraževanja, predavanja, študije, potovanja. Finančni tokovi med farmacevtskimi družbami in zdravniki (oz. fizičnimi osebami) so javno razkriti le ko z objavo soglaša tudi zdravnik prejemnik (soglasje jih poda zgolj okoli četrtina), javno pa so dostopni finančni tokovi pravnim osebam (s.p.-ji, d.o.o.-ji, in zdravniška društva in organizacije). Nekateri zdravniki zaposleni v javnem sistemu so od farmacevtskih družb v zameno za storitve prejemali denar prek plačil prek s.p.-jev in d.o.o.-jev. Novinarji so opozorili tudi na sum, da nekateri zdravniki prek društev, ki jih v celoti nadzirajo, izrabljajo sredstva za osebne namene.<ref name=":23">{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/dejstva/kateri-zdravniki-so-prejemniki-farmacevtskih-milijonov.html|title=Kateri zdravniki so prejemniki farmacevtskih milijonov?|work=[[24ur.com]]|access-date=2019-10-06}}</ref> Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Boris Štefanec se je na medijsko poročanje o prejemkih farmacevtskih sredsvev v zdravstvu odzval z: "V preteklosti smo dobili posamezne informacije, da nekateri zdravniki dobijo na račun tega, da so prijazni do posameznih izdelkov določenega farmacevtskega proizvajalca, tudi ustrezne bonitete. Zaznali smo plačevanje stroškov mednarodnih kongresov v eksotičnih državah, zaznano pa je bilo tudi kakšno neposredno nakazilo. Nekaj teh postopkov teče tudi v okviru kazenskih postopkov"<ref name=":23" /> Farmacevtsko podjetje Novartis je bilo leta 2009 na podlagi anonimne ovadbe vložene v Sloveniji obtoženo podkupovanja zdravnikov oz. njihovih prijateljev v več državah, vključno Sloveniji, prek Novartisove slovenske podružnice z namenom povečevanja predpisovanja Novartisovih zdravil. Predstojne Evropske institucije so na podlagi ovadbe sprožile preiskave v več državah<ref>{{navedi splet|url=https://www.finance.si/259589|title=Novartis naj bi za promocijo novega zdravila podkupoval zdravnike|website=Finance.si|language=sl-SI|access-date=2019-10-06}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svojci-nimajo-na-simpoziju-kaj-iskati.html?ts=1396641440|title=Novartis: Podkupovanje prikrito s šiframi?|work=[[24ur.com]]|access-date=2019-11-02}}</ref> (Novartis je bil dve leti kasneje podobno ovaden sistematskega podkupovanja zdravnikov v zameno za predpisovanje Novartisovih zdravil v nepovezanem primeru v ZDA<ref>{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-novartis-lawsuit-idUSKCN1RD2VQ|title=Swiss drugmaker Novartis must face doctor kickback suit, U.S. judge rules|date=2019-04-01|work=Reuters|access-date=2019-10-06|language=en}}</ref>). === Ostalo === ==== Otroška srčna kirurgija ==== Mednarodna nadzorna komisija, ki je leta 2015 izvedla nadzor nad programom otroške srčne kirurgije, je ugotovila, da se je program izvajal "neetično, nestrokovno in nesprejemljivo in da bi bilo bolje, če se takšen program ne bi izvajal". Komisija je ugotovila, da je v letih 2007-2014 v programu umrlo okoli 30 otrok, od teh vsaj 4 zaradi napačnega zdravljenja oz. neprimerne obravnave (komisija je navedla, da je resnično število otrok, umrlih zaradi neprimernega zdravljenja, težko oceniti). Vzrok je bil odsotnost izraelskega kirurga, ki je v Sloveniji bival in delal le v nekajdnevnih intervalih v okviru načeloma enomesečnih obiskov. Poleg njega je komisija za odgovorne našla še zlasti njegovega slovenskega učenca ter vodstvo UKC LJ. UKC LJ naj bi prirejal podatke o uspešnosti programa, predstavljane javnosti, po katerih naj bi bila smrtnost 2-krat nižja od resnične. Prav tako komisija ni ugotovila napredka slovenskih kirurgov, ki naj bi program postopoma prevzemali ob pridobivanju kompetenc, saj je število operacij, ki jih je izvedel izraelski kirurg, ostajalo enako. Po neuradnih virih naj komisija ob času revizije ne bi zaznala bistvenega izboljšanja razmer. Nekatere smrti otroške srčne kirurgije je maja 2014 pričela preiskovati tudi policija.<ref>{{navedi splet|url=https://zurnal24.si/zdravje/aktualno/bilo-bi-bolje-ce-se-program-otroske-srcne-kirurgije-ne-bi-izvajal-255309|title=Bilo bi bolje, če se program otroške srčne kirurgije ne bi izvajal|website=zurnal24.si|language=sl|access-date=2019-10-06}}</ref> Zaposleni na oddelku naj bi vodilne redno opozarjali, da program ni varen, nadrejeni pa nja bi njihova opozorila ignorirali.<ref>{{navedi splet|url=https://zurnal24.si/zdravje/starsem-bolnih-otrok-sem-moral-lagati-334339|title="Staršem bolnih otrok sem moral lagati"|website=zurnal24.si|language=sl|access-date=2019-10-06}}</ref> K odhodom zaposlenih in neprimerni obravnavi pacientov (vključno s smrtjo vsaj enega bolnika) naj bi doprinesli tudi slabi medsebojni odnosi v kolektivu.<ref>{{Navedi splet|title=Svet24.si - Slabi odnosi: zdravnika sta molčala, 14-letnik pa je umrl|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/58de39ad4fd28/zdravniki-ne-komunicirajo-otroci-pa-umirajo|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|accessdate=2019-11-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Otroška srčna kirurgija: Inštitut ukinjajo, upe polagajo v regijski center|url=https://www.dnevnik.si/1042849887|website=Dnevnik|accessdate=2019-11-09|archive-date=2019-11-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20191109201959/https://www.dnevnik.si/1042849887|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title="Na jutranjih sestankih so se začele žalitve. Grozno je bilo."|url=https://zurnal24.si/zdravje/aktualno/povedal-je-marsikaj-potem-so-se-na-jutranjih-sestankih-zacele-zalitve-grozno-je-bilo-336819|website=zurnal24.si|accessdate=2019-11-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/2017/11/13/slabi-odnosi-ogrozajo-srca-otrok|title=Slabi odnosi ogrožajo srca otrok|date=|accessdate=|website=|publisher=Primorske novice|last=|first=}}</ref><ref name=":63">{{Navedi splet|title=V boju med NIOSB in UKC zmagal slednji|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-boju-med-niosb-in-ukc-zmagal-slednji.html|work=[[24ur.com]]|accessdate=2019-11-09}}</ref> Eden izmed kirurgov je bil decembra 2015 ovaden smrti 4 otrok kot posledice malomarnega zdravljenja, osumljen pa je bil tudi zlorabe položaja za zagotovitev zdravljenja enega otroka v Izraelu.<ref>{{navedi splet|url=https://zurnal24.si/slovenija/kirurg-blumauer-ovaden-za-smrt-stirih-otrok-260981|title=Kirurg Blumauer ovaden za smrt štirih otrok|website=zurnal24.si|language=sl|access-date=2019-10-06}}</ref> Po odhodu še zadnjih dveh slovenskih otroških srčnih kirurgov novembra 2017 je bila prihodnost programa pod vprašanjem.<ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sprenevedanje-v-ukc-ljubljana-se-zadnja-slovenska-srcna-kirurga-zapuscata-program.html|title=Po odhodu še zadnjih dveh otroških srčnih kirurgov prihodnost programa pod vprašajem|work=[[24ur.com]]|access-date=2019-11-08}}</ref> Nepravilnosti na otroški srčni kirurgiji so privedle do več odstopov vodilnih oz. pozivov za njihov odstop.<ref>{{navedi splet|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/594289897a70d/ministrica-zaradi-razmer-na-pediatriji-poziva-k-odstopu|title=Svet24.si - Ministrica zaradi razmer na pediatriji poziva k odstopu|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://zurnal24.si/zdravje/aktualno/rajko-kenda-se-je-izognil-razresitvi-296278|title=Rajko Kenda nič več na čelu pediatrične klinike|website=zurnal24.si|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://zurnal24.si/slovenija/otroska-kardiologija-brez-vodstva-294441|title=Otroška kardiologija brez vodstva?|website=zurnal24.si|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.primorske.si/2017/11/13/slabi-odnosi-ogrozajo-srca-otrok|title=Slabi odnosi ogrožajo srca otrok|last=|first=|date=|website=Primorske novice|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref> Maja 2018 je otroška srčna kirurgija UKC LJ pričela sodelovati s češkimi kirurgi, pogodba pa je predvidevala tudi obravnavo pacientov v 24 urah.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042821110|title=Češki kirurgi bodo obravnavo nujnih primerov na otroški srčni kirurgiji zagotavljali v 24 urah|website=Dnevnik|access-date=2019-11-08}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Visoke plače potencialnih ameriških otroških kardiologov, ki bi sodelovali z oddelkom za otroško srčno kirurgijo UKC so bile deležne kritik s strani vodstva in zaposlenih UKC LJ ter sindikata Fides.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/sabeder-place-za-ameriske-otroske-kardiologe-bi-lahko-zamajale-ukc/460566|title=Šabeder: Plače za ameriške otroške kardiologe bi lahko zamajale UKC|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ukc-nima-denarja-za-placilo-ameriskih-zdravnikov-70421.html|title=UKC nima denarja za plačilo ameriških zdravnikov|last=Zupanič|first=Milena|date=2018-07-11|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-11-08}}</ref> Zaradi izzivov UKC pri izvajanju programa srčne kirurgije je vlada leta 2017 ustanovila Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni (NIOSB), ki naj bi program prevzela kot neodvisna institucija, a do prenosa programa nikoli ni prišlo.<ref name=":63" /> Kljub temu je NIOSB porabil okoli 165.000€.<ref>{{Navedi splet|title=V zgodovino propadla ideja Cerarjevih, koliko nas je stala?|url=https://siol.net/novice/slovenija/v-zgodovino-propadla-ideja-cerarjevih-s-katero-smo-izgubili-leto-dni-in-dva-milijona-491503|website=siol.net|accessdate=2019-11-09|language=sl}}</ref> ==== Afera Radan in nevrološka klinika ==== Januarja 2015 je bil proti Ivanu Radanu sprožen intern nadzor in kriminalna preiskava, saj je sodelavcem trdil, da je umirajočemu pacientu odmiril smrtno dozo zdravil z namenom evtanazije bolnika. V izjavah za javnost je dejanje zanikal in pojasnil, da je želel s »provokacijo« pokazati na probleme v komunikaciji med osebjem nevrološke klinike.<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/zdravnik-nevroloske-klinike-nisem-opravil-evtanazije-zelel-sem-le-provocirati-video-167000|title=Zdravnik nevrološke klinike: Nisem opravil evtanazije, želel sem le provocirati (video)|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/zdravnik-trdi-da-bolnik-ni-dobil-kalija-temvec-je-slo-za-provokacijo/355859|title=Zdravnik trdi, da bolnik ni dobil kalija, temveč je šlo za provokacijo|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref> Radan je dejal, da je o svojemu domnevnemu dejanju govoril z več kolegi, a njegove navedbe o umoru pacienta niso sprožile primernega strokovnega odziva.<ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/ozadja/afera-kalij-skaljeni-odnosi-med-zdravniki.html|title=Afera kalij: Skaljeni odnosi med zdravniki|last=Ozadja|first=Brigite Ferlič Žgajnar|date=2015-02-27|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-11-08|archive-date=2020-05-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20200521043844/https://www.delo.si/ozadja/afera-kalij-skaljeni-odnosi-med-zdravniki.html|url-status=dead}}</ref> Komisija, ki je preiskovala primer, je kasneje ugotovila, da je oz. bi moralo o Radanovem domnevnem dejanju vedeti vsaj 7 zdravnikov, ki so bili dolžni sume naznaniti policiji. Prav tako po smrti ni bila izvedena obdukcija.<ref name=":58">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/nevroloska-klinika-slab-nadzor-nad-zdravili-brezbrizen-odnos-slaba-komunikacija/372268|title=Nevrološka klinika: slab nadzor nad zdravili, brezbrižen odnos, slaba komunikacija ...|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref> Poročilo nepravilnosti avgusta 2015 je razkrilo, da so na nevrološki kliniki vladali slabi medsebojni odnosi in slab nadzor nad porabo zdravil. V vsaj enem primeru naj bi bil pacient odklopljen od respiratorja, zaradi česar se je dušil.<ref name=":58" /> Septembra 2015 je bilo v zvezi s Afero Radan objavljeno poročilo nadzorne komisije, ki je opravila nadzor na nevrološki kliniki zaradi afere in Radanovih opozoril. Komisija je ugotovila slabe odnose med zaposlenimi, pomanjkanjem avtonomije medicinskih sester zaradi neprimernega odnosa zdravnikov in nepravilnosti na področju zdravil. Komisija je zaključila, da zdravstveni tim v nekaterih primerih obravnave ni deloval primerno. Kot problematičen je bil izpostavljen oddelek za intenzivno terapijo. Prav tako so bile ugotovljene nepravilnosti pri izpolnjevanju potrdil o smrti in izvedbah obdukcij, pridobivanju odločitev za ukinitev terapije ali status "ne oživljaj" ter vključevanju svojcev v odločanje o oskrbi, spremljanju porabe in predpisovanju zdravil, interni dokumentaciji o kakovosti in varnosti in upoštevanju delovnopravne zakonodaje in obveščanju o varnostnih zapletih.<ref>{{navedi splet|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/porocilo-o-nadzoru-na-nevrologiji-slabi-odnosi-nepravilnosti-tudi-na-podrocju|title=Poročilo o nadzoru na nevrologiji: slabi odnosi, nepravilnosti tudi na področju zdravil|last=I|first=STA, M.|date=2015-09-02|website=www.slovenskenovice.si|language=sl-si|access-date=2019-04-09|archive-date=2020-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20200927040436/https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/porocilo-o-nadzoru-na-nevrologiji-slabi-odnosi-nepravilnosti-tudi-na-podrocju|url-status=dead}}</ref> Maja 2016 sta bili ovadeni dve nevrologinji Nevrološke klinike UKCL zaradi suma odklopa umirajočega bolnika od dihalnega aparata zakar naj bi več ur umiral v mukah. V odziv na ovadbo je 30 nevrologov podpisalo javno pismo, v katerem so izražali skrb nad ovadbami na podlagi trditve "da je bila ovadba podana kljub mnenju več strokovnih nadzorov, da sta ravnali v skladu s stroko in uveljavljeno klinično prakso." Prav tako se je za zdravnice zavzelo vodstvo UKCL, saj naj ovadba ne bi imela strokovnih temeljev in ker da izredni interni nadzor ni pokazal nepravilnosti.<ref name=":17">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/dve-zdravnici-nevroloske-klinike-ovadeni-ena-naj-bi-bolnika-odklopila-in-pustila-da-se-dusi/394330|title=Dve zdravnici nevrološke klinike ovadeni. Ena naj bi bolnika odklopila in pustila, da se duši.|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-04-09}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/ljubljanski-nevrologi-ovadba-nasih-kolegic-nas-je-pretresla/394684|title=Ljubljanski nevrologi: Ovadba naših kolegic nas je pretresla|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-04-09}}</ref> Maja 2016 je Radan zapustil pripor; odrejen mu je bil hišni pripor.<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/crna-kronika/zdravnik-ivan-radan-zapustil-pripor-416354|title=Zdravnik Ivan Radan zapustil pripor na Povšetovi|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-04-09}}</ref> Radanu se je sprva očitalo 7 umorov,<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042724638|title=Radanu očitajo šest umorov, ne več sedem|website=Dnevnik|access-date=2019-11-08}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> nato je bil osumljen umora 6 bolnikov, a je obramba obtožbo uspešno spodbila. Novembra 2018 je bila tako Radanu izrečena sodba zaradi suma uboja 4 bolnikov, ponarejanja listin, neupravičenega slikovnega snemanja ter zlorabe uradnega položaja. Po nasprotujoči oceni izvedenke obrambe je bil prav tako ovržen očitek, da je Radan ubijal iz "morilske sle" in trpel za osebnostno motnjo; Radanu je bilo tako dovoljeno zapustiti pripor.<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/sodisce-bo-izreklo-sodbo-nekdanjemu-zdravniku-na-nevroloski-kliniki-radanu-482056|title=Sodišče bo izreklo sodbo nekdanjemu zdravniku na nevrološki kliniki Radanu|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-04-09}}</ref> Radan je bil istega meseca nepravnomočno oproščen vseh obtožb; obtožbe ubojev bolnikov je bil oproščen zaradi pomanjkanja materialnih dokazov spornega vzroka smrti bolnikov.<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/kaksno-sodbo-bo-sodisce-izreklo-ivanu-radanu-482183|title=Zdravnik Ivan Radan oproščen uboja bolnikov #video|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-04-09}}</ref> "Afera, ki je v javnost prišla na začetku januarja 2015, je sprožila razprave o evtanaziji, a tudi odnesla nekatere vodilne v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana in na nevrološki kliniki, kjer je zdravnik Ivan Radan nazadnje delal in kjer naj bi tudi storil očitane uboje."<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/sodisce-bo-izreklo-sodbo-nekdanjemu-zdravniku-na-nevroloski-kliniki-radanu-482056|title=Sodišče bo izreklo sodbo nekdanjemu zdravniku na nevrološki kliniki Radanu|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-10-06}}</ref> "Ob izbruhu afere Radan so sicer mediji, vključno s TV Slovenija, pridobili dokumente, ki so med drugim razkrivali, da je ena izmed zdravnic običajno mirno odklopila aparat za dihanje in pustila, da se bolnik duši. To naj bi počeli še dve njeni kolegici."<ref name=":17" /> ==== Afera ''smejalni plin'' ==== Marca 2016 je prišlo v ravnokar otvorjeni urgenci šempetrske bolnišnice do smrti pacienta zaradi napačne namestitve dovoda kisika in narkotika [[Didušikov oksid|dušikovega oksida]] (t.i. "smejalni plin"), zaradi česar je namesto kisika pacient vdihaval dušikov oksid. Izvedenec medicinske stroke je nato ugotovil, da sta zaradi dovajanja dušikovega oksida zelo verjetno umrla še dva pacienta, ogrožena pa naj bi bila življenja še štirih. Policijska preiskava je ugotovila večje število napak in pomankljivosti pri opremljanju urgence, pri čemer je sodelovalo 9 osumljenih oseb, proti osmim od nijh pa je bila sprožena sodna preiskava. Osumljeni so zaposleni v podjetjih, ki so sodelovala pri gradnji urgence.<ref name=":77">{{Navedi splet|title=Afera s smejalnim plinom: Za osmerico uvedena sodna preiskava|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/afera-s-smejalnim-plinom-za-osmerico-uvedena-sodna-preiskava/475932|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-04-11|language=sl}}</ref> Ob opremljanju reanimacijske sobe v novi urgenci naj bi delavec, pristojen za priključitev cevi medicinskih plinov in testiranj zanemaril svoje naloge. Delo naj bi opravila dve drugi osebi, ki za to nista bili pooblaščeni. Eden od osumljenih naj bi ponaredil listino o testiranju, drugi pa jo uporabil kot pristno vkljub vednosti, da ni. Ovadena sta bila še dve vodji in dva nadzornika, ki naj bi opustila dolžno ravnanje.<ref name=":77" /> ==== Informacijska varnost ==== Marca 2019 je bilo razkrito, da so bili od začetka leta 2016 prek spletnega brskalnega na spletu javno dostopni občutljivi osebni podatki zdravstvenih izvidov pacientov Splošne bolnišnice Izola.<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/v-google-si-moral-vtipkati-le-ime-priimek-hiv-sb-izola-492508|title=V Google si moral vtipkati le "ime priimek HIV SB Izola"|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-04-09}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.vecer.com/slo-tech-do-podatkov-zdravstvenega-stanja-primorcev-kar-prek-googla-6674112|title=Slo-Tech: Do podatkov zdravstvenega stanja Primorcev kar prek Googla|date=2019-03-11|website=www.vecer.com|language=sl-si|access-date=2019-04-09}}{{Slepa povezava|date=november 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Marca 2019 je bilo ugotovljeno tudi, da je ob obisku ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc na urgenci UKLC leta 2017 16 uslužbencev UKCL nepooblaščeno vpogledalo v njeno zdravstveno kartoteko. Nekatere od teh naj bi do podatkov dostopale zaradi osebnaga suma na neprimerno priviligirano pospešeno zdravstveno obravnavo ministrice.<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/kdo-je-kukal-v-zdravstveno-dokumentacijo-nekdanje-zdravstvene-ministrice-492425|title=V UKC so skrivaj brskali po njeni kartoteki|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-04-09}}</ref><ref name=":18">{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/ministrica-le-vrh-ledene-gore-kukali-so-tudi-v-kartoteko-clana-druzine-sama-fakina-492529|title=Ministrica le vrh ledene gore: kukali so tudi v kartoteko člana družine Sama Fakina #video|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-04-09}}</ref> Kmalu potem je bilo ugotovljeno, da je samo leta 2018 v UKCL prišlo do treh nadzorov zaradi sumov nedovoljenih vpogledov v podatke pacientov, prav tako pa je v Splošni bolnišnici Celje 27 nepooblaščenih oseb vpogledovalo v zdravstvene podatke več vodilnih članov bolnišnice, v Splošni bolnišnici Trbovlje pa so se preverjali sumi nedovoljenih vpogledov v zdravstveno kartoteko člana družine ministra za zdravje Sama Fakina.<ref name=":18" /> ==== Lekarništvo ==== Lekarne naj bi na javnih razpisih izbirale ponudnike, ki nudijo največje količinske popuste namesto tistih, ki nudijo najnižje cene, saj lahko tako lekarne ZZZS in (še posebej) samoplačnikom zaračunavajo višje cene in tako povečujejo svoje dobičke. Predsednik Lekarniške zbornice na očitke odgovarja, da tako javne kot zasebne lekarne samoplačnikom višje cene zaračunavajo zaradi prenizko postavljenih cen zdravil s strani ZZZS. Lekarne naj bi po njegovih besedah tako pokrivale izgube, pridobljene z izdajo zdravil, ki jih plačuje ZZZS.<ref>{{Navedi splet|title=Kako lekarne služijo na naš račun?|url=https://www.24ur.com/novice/dejstva/8-milijonov-evrov-letno-v-zepe-lekarn.html|work=[[24ur.com]]|accessdate=2019-11-27}}</ref> Marca 2018 je Komisija za preprečevanje korupcije opozorila, da lekarne prek kupovanja zdravil mimo javnih razpisov in računanja najvišjih dovoljenih cen zdravil ZZZS kljub rabatom veletrgovcem zdravil finančno oškodujejo ZZZS.<ref>{{navedi splet|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5a99410dbbc85/lekarne-neupraviceno-sluzijo-z-denarjem-zzzs|title=Svet24.si - Lekarne neupravičeno služijo z denarjem ZZZS|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref> Državna revizijska komisija novembra 2019 razveljavila skupno javno naročilo zdravil Lekarniške zbornice Slovenije, ki s skupnim naročanjem zalaga 23 lekarniških zavodov. Komisija je namreč ugotovila, da Lekarniška zbornica pri javnem naročilu pri izboru dobavitelja ni upoštevala najnižjih cen in tako kršila določila zakona o javnem naročanju. Revizijska komisija je prav tako ugotovila, da je Lekarniška zbornica nedovoljeno omejevala popuste ponudnikov in tako onemogočila izbor cenovno najugodnejše ponudbe. Predsednik Lekarniške zbornice je v odzivu na ugotovitve revizijske komisije navedel, da so z neupoštevanjem najnižje dobavne cene želeli zagotoviti razpoložljivost zdravil več proizvajalcev za posamezen tip zdravila. Naročilo je bilo skupaj vredno 1.1 milijarde evrov in zapolnjevalo potrebe zavodov za obdobje 48 mesecev.<ref>{{Navedi splet|title=Revizorji razveljavili skupno javno naročilo zdravil za lekarne|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/revizorji-razveljavili-skupno-javno-narocilo-zdravil-za-lekarne.html|work=[[24ur.com]]|accessdate=2019-11-27}}</ref> ==== Ostalo ==== Leta 2021 je bila pričeta kriminalistična preiskava zaradi izginutja medicinske opreme iz skladišča UKC Maribor. Skladišče je leta 2017 zalila podtalnica. Morebiten uničen medicinski material naj bi bil izločen in zavržen. Domnevno uničen material pa je začel iz skladišča izginjati. Domnevno uničen material naj bi bil dejansko odtujen in porabljen pri zasebnih izvajalcih zdravstvenih storitev. Zaradi neujemanja med evidenco skaldišča in dejanskim inventarjem je bil uveden notranji nadzor. Pod policijsko preiskavo naj bi se znašel vodja skladišča. Ko je vodstvo UKC MB uvedlo notranji nadzor, naj bi dva člana sveta zavoda začela izvajati pritisk na direktorja zavoda.<ref>{{Navedi splet|title=Boj za UKC Maribor: kriminalisti iščejo, kam je izginila oprema|url=https://necenzurirano.si/clanek/aktualno/boj-za-ukc-maribor-kriminalisti-iscejo-kam-je-izginila-oprema-861133|website=Necenzurirano.si|accessdate=2021-04-12|language=sl}}</ref> == Glej tudi == *[[Javno zdravje v Sloveniji]] == Sklici == {{sklici|4}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v zbirki|Healthcare in Slovenia}} * [https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-zdravje/ Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije] *[https://www.nijz.si/ Nacionalni inštitut za javno zdravje] *[https://www.zzzs.si/ Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije] *[https://www.jazmp.si/ Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke] *[http://www.cbz.si/ Centralna baza zdravil] {{zvezdica}} [[Kategorija:Zdravstvo v Sloveniji]] g2wp87g35w7a0epb0c510kbe5pvd7bt Slika:Cerkev Kristusovega učlovečenja Dravlje 2020.JPG 6 470891 6759969 6064217 2026-10-03T10:45:41Z Janezdrilc 3152 odstranil [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji]]; dodal [[Kategorija:Cerkve v Ljubljani]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6759969 wikitext text/x-wiki == Povzetek == {{Informacije o datoteki | Opis = Cerkev Kristusovega učlovečenja Dravlje, januar 2020 | Vir = lastno delo | Datum = 1.1.2020 | Kraj = Dravlje, Ljubljana | Avtor = MidriDirkac | Dovoljenje = {{self2|GFDL|CC-BY-SA-3.0}} | Druge različice = }} {{#ifexpr:|{{no Commons|razlog=Po 55. členu ZASP Republike Slovenije del na splošno dostopnih krajih ni dovoljeno fotografirati v komercialni namen.|poteče=2099}}}} == Licenca == {{Predstavitvena slika|članek=Cerkev Kristusovega učlovečenja, Ljubljana}} ==Utemeljitev neproste uporabe== {{utemeljitev neproste uporabe}} [[Kategorija:Župnija Ljubljana - Dravlje]] [[Kategorija:Cerkve v Ljubljani]] 1itth6h8heknzv3h7i54yzuk3axtg7a Baltistan 0 472009 6759912 6573550 2026-10-03T07:20:55Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759912 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Baltistan<br/>[[urdujščina]]: بلتستان<br/>[[Balti jezik|baltijščina]]: སྦལ་ཏི་སྟཱན | native_name_lang = ur<!-- ISO 639-2 code e.g. "fr" for French. If more than one, use {{lang}} instead --> | settlement_type = [[Avtonomna administrativna delitev|Administrativno območje]] Pakistana | image_skyline = | image_alt = | image_caption = | image_flag = | flag_alt = | image_seal = | nickname = | image_map = File:Kashmir Region November 2019.jpg | map_alt = | map_caption = Karta s prikazom spornega območja [[Kašmir (pokrajina)|Kašmirja]], ki prikazuje pokrajino Baltistan, ki je pod pakistansko upravo in kot taka del administrativne enote [[Gilgit-Baltistan]] | coordinates = {{coord|35|18|N|75|37|E|region:PK|display=inline}} | coordinates_footnotes = | pushpin_label_position = bottom | elevation_m = 1500 m | area_total_km2 = 72000 | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{flag|Pakistan}} | subdivision_type1 = | subdivision_name1 = | established_title = Ustanovljen | established_date = 1. november 1948 | seat_type = Glavno mesto | seat = [[Skardu]] | seat1_type = Največje mesto | seat1 = [[Skardu]] | elevation_footnotes = | population_footnotes = | population_total = | population_as_of = | population_density_km2 = | population_note = | population_demonym = | blank_name_sec1 = Glavni jeziki | blank_info_sec1 = Uradni: [[urdujščina]] govorjeni: [[Balti jezik|baltijščina]], [[šina jezik|šina]]}} '''Baltistan''' „dežela Baltov“ (urdujščina: بلتستان, tibetanščina: སྦལ་ཏི་སྟཱན, tudi poznan pod imenom '''Baltijul''' ali '''Mali Tibet''' (tibetansko: སྦལ་ཏི་ཡུལ་།), je gorata pokrajina v [[Pakistan]]u blizu gorovja [[Karakorum]] južno od gore [[K2]] (druga najvišje gore na svetu). Baltistan meji na zahodu na [[Gilgit]], [[Šinciang]] ([[Kitajska]]) na severu, na [[Ladak]] na jugovzhodu in na [[Kašmirska dolina|Kašmirsko dolino]] na jugozahodu.<ref>{{citation |first=Victoria |last=Schofield |authorlink=Victoria Schofield |title=Kašmir v sporu |publisher=I. B. Taurus & Co |location=London and New York |year=2003 |origyear=First published in 2000 |ISBN=1860648983 |url=https://books.google.com/books?id=rkTetMfI6QkC&pg=PA8 |p=8}}</ref><ref>{{citation |last=Cheema |first=Brig Amar |title=The Crimson Chinar: Kašmirski konflikt: Politično vojaški pogled |url=https://books.google.com/books?id=Qc25BwAAQBAJ&pg=PA30 |date=2015 |publisher=Lancer Publishers |isbn=978-81-7062-301-4 |page=30}}</ref> Povprečna nadmorska višina pokrajine je preko 3,350m. == Zgodovina == [[File:Balti king ahmed shah.jpg|thumbnail|alt=Skica bradatega moža s puško|Ahmed Shah, zadnji vladar [[Makpon dinastija|Makpon]] – kralj Baltistana pred invazijo Doger leta 1840]] Stoletja so Baltistan sestavljale male, neodvisne dolinske državice, ki jih je povezovalo krvno sorodstvo njihovih vladarjev (''[[radža|radžev]]''), trgovina, skupno versko prepričanje in druge kulturne in jezikovne vezi.<ref>{{cite journal|title=Socio-politična študija regije Gilgit Baltistan|url=http://www.bzu.edu.pk/PJSS/Vol30No12010/Final_PJSS-30-1-16.pdf|access-date=2020-01-18|archive-date=2020-09-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20200926220506/https://www.bzu.edu.pk/PJSS/Vol30No12010/Final_PJSS-30-1-16.pdf|url-status=dead}}</ref> Te državice so si podredili [[Dogra]] vladarji, ki so zavladali v [[Kašmir (pokrajina)|Kašmirju]] v 19. stoletju.<ref name=Gertel>{{navedi knjigo|last=Gertel|first=Jörg|title=Gospodarski prostori pašniške proizvodnje in blagovni sistem|year=2011|publisher=Ashgate|isbn=978-1-4094-2531-1|pages=181|author2=Richard Le Heron}}</ref> Baltistan je bil Poznan kot “Mali Tibet”, kar je vključevalo tudi [[Ladak]].<ref name="EB1911"/> Lokalno je Baltistan imenujejo tudi ''Baltijul''; Ladak in Baltistan skupaj pa imenujejo Marjul ("rdeča dežela").<ref>Yousaf Hussain Abadi, ''Pogled na Baltistan''</ref> === Izvor prebivalcev === {{citatni blok|Tibetansko [[Ham]]pa ljudstvo je prišlo v [[Haplu]] skozi [[Dolina Čorbat|dolino Čorbat]]; [[Dardijsko ljudstvo|Dardijska]] plemena pa so prišla v Baltistan skozi [[Dolina Roundu|dolino Roundu]] iz [[Gilgit]]a z višjo civilizacijsko ravnijo, in te skupine so se tu naselile in izoblikovalo se je ljudstvo Balti.<ref>{{citation |first=Mustansar Hussain |last=Tarar |authorlink=Mustansar Hussain Tarar |title=Nanga Parbat |year=1991 |language=ur}}</ref>}} [[Slika:Old skardu.jpg|thumbnail|left|alt=Risba jezer obkroženih z gorami|Skardu leta 1800]] Danes imajo prebivalci iz [[Harmang]]a in [[Dolina Čorbat|zahodnega Haplu]] tibetansko fizionomijo in tisti iz Skardu, [[Šigar]]ja in vzhodnih vasi v Khaplu so [[Dardijsko ljudstvo|Dardijci]].<ref>''Kjer je Ind še mlad''</ref> Verjetno je bilo Baltijsko ljudstvo v sferi vpliva [[Šangšung]] tibetanske države. V sedmem sloletju je Baltistan kontroliral tibetanski kralj [[Songcen Gampo]]. Kulturološko pod vplivom Tibeta, so [[Animizem|animistični]] in verovanju [[Bon]] privrženi Baltijci pričeli prestopati v [[Tibetanski Budizem]]. Zgradili so religijozne artifakte kot so ''[[gompa|gompe]]'' in ''[[stupa|stupe]]'', prav tako so [[lama|lame]] igrale pomembno vlogo v življenju Baltijcev.<ref>''Baltistan v zgodovini'' of Banat Gul Afridija 1986</ref><ref>Tarekh e jammu, molvi hashmatullah</ref><ref>Hussainabadi, Muhammad Yousuf: ''Baltistan per Aik Nazar'' 1984</ref> V 14. stoletju so muslimanski učenjaki iz Kašmirja prečkali baltistansko gorato območje in širili Islam.<ref>{{navedi splet|title=Baltistan - Severni Pakistan|url=http://www.marafiefoundation.org/Default.aspx?tabid=78|archive-url=https://archive.today/20130615182719/http://www.marafiefoundation.org/Default.aspx?tabid=78|url-status=dead|archive-date=2013-06-15}}</ref> [[Slika:Machulu baltistan.jpg|thumbnail|alt=Vas vgnezdena v gorski dolini|Tipična baltijska vas]] [[Harmang]] je prišel pod kontrolo kraljev Ladaka oziroma [[Ladaška Namgjal dinastija|kraljevsko družino Namgjal]] in razvil tesne odnose z Ladakom, ko je ''radža'' Ladaka, Džamjang Mangjal, napadel kneževine v Kargilu. Mangjal je uničil škardunski garnizon pri Harbuju in pobil nekaj drobnih muslimanskih vladarjev v kneževinah v Puriku (Kargil)u. [[Ali Šer Khan Ančan]], '' radža '' [[Haplu]]ja in [[Šigar]]ja, je z močno vojsko odšel proti Lehu preko [[Marol]]a. Tako je zaobšel Ladaško vojsko in zasedel [[Leh]] (glavno mesto Ladaka) in zajel ladaškega '' radžo ''.<ref>Hussainabadi, Muhammad Yousuf: ''Tareekh-e-Baltistan'' 2003</ref><ref>{{navedi knjigo|title=Kashmir: Its Aborigines and Their Exodus|url=https://books.google.com/books?id=kRFvWyqGNzEC&pg=PA109&dq=Ali+Sher+Khan+Anchan+ladakh&hl=en&sa=X&ei=jftuUaSLKYnXrQeuo4DIBg&ved=0CCsQ6AEwAA#v=onepage&q=Ali%20Sher%20Khan%20Anchan%20ladakh&f=false}}</ref><ref>{{navedi knjigo|title=The last colony: Muzaffarabad-Gilgit-Baltistan|url=https://books.google.com/books?id=IngMAQAAMAAJ&q=Ali+Sher+Khan+Anchan+ladakh&dq=Ali+Sher+Khan+Anchan+ladakh&hl=en&sa=X&ei=jftuUaSLKYnXrQeuo4DIBg&ved=0CEkQ6AEwBg}}</ref> Ali Šer Khan Ančan je vključil Gilgit in [[Čitral]] v svojo kraljevino Baltistana,<ref>{{navedi knjigo|title=Proceedings of the International Seminar on the Anthropology of Tibet and the Himalaya|url=https://books.google.com/books?id=nCRuAAAAMAAJ&q=Ali+Sher+Khan+Anchan+ladakh&dq=Ali+Sher+Khan+Anchan+ladakh&hl=en&sa=X&ei=jftuUaSLKYnXrQeuo4DIBg&ved=0CFgQ6AEwCQ}}</ref> ki naj bi bila cvetoča država. Dolina od Hepčne do Kačura je bila ravna in rodovitna, z mnogo sadnega drevja; peščena puščava, ki se sedaj razprostira od Sundusa do [[letališče Skardu|letališča Skardu]], je ležalo bogato mesto. Skardu si je težko opomogel od povodnji, v Kateri je umrl tudi Ančan. Leta 1845 so območje zavzele Dogre iz Kašmirja.<ref>Ali, Manzoom (2004, June 12). Arheologija Dardistana.</ref> === Novejša zgodovina === Pred letom 1947 je bil Baltistan del kneževine [[Džamu in Kašmir (kneževina)|Džamu in Kašmir]]ja, ki ga je osvojila vojska radže [[Gulab Singh]]a leta 1840.<ref>{{navedi knjigo|title=Nadaljevanje – Pandžabske zgodovinske konference|date=1968|publisher=Punjabi University|language=en}}</ref> Baltistan in Ladak sta bila upravljana skupno pod enim ''wazarat''om (okrajem) takratne države. Baltistan je ohranil svojo identiteto v tej upravni ureditvi kot ''tehsil'' [[Skardu]], pri čemer sta Kargil in Leh bila druga dva ''tehsila'' v regiji.<ref>{{citation |first=H. N. |last=Kaul |title=Ponovno odkritje Ladaka |url=https://books.google.com/books?id=mg8My6WaWRcC&pg=PA88 |year=1998 |publisher=Indus Publishing |isbn=978-81-7387-086-6 |page=88}}</ref> Skladno s [[Pogodba o pristopu|pristopom]] k Indiji, ki jo je sklenil [[Hari Singh|maharadža]] Džamu in Kašmirja, so [[Gilgitski skavti]] odstavili maharadžinega guvernerja v Gilgitu in zasedli Baltistan. Pred letom 1947 je Rusija poskušala doseči dogovor z lokalnimi radžami iz Hunze, da bi tako dobili pristop do Indije in Arabskega morja. Zato so Britanci od maharadže Džamu in Kašmirja prevzeli to območje – pravzaprav so območje vzeli v zakup. Tako so od kneževine ločili Gilgit in Ladaški Baltistan in oblikovano je bilo t.i. Gilgit zastopstvo (Gilgit Agency). Ko so se Britanci pripravljali na umik iz Indije so območje ponovno prepustili maharadži. Vendar so se ponovno zbali vstopa Rusije zaradi prijateljskih indijsko-ruskih odnosov. Zato je britanski major Brown prepričal lokalno prebivalstvo k uporu proti maharadži in indijski vojski. Lokalno prebivalstvo se je uprlo maharadži Džamuja in zavzelo dolino Gurze in Kargil. Po drugi strani so plemenske malice in ljudstvo iz doline Punch zasedli obsežnejše predele v Kašmirju. V odzivu na to je maharadža sklenil priključitev Džamu in Kašmirja k Indiji, vendar so boji trajali do leta 1948, ko se je Indija obrnila z zadevo na Združene narode. Vse od takrat je vprašanje Kašmirja ostalo nerešeno. Vse od takrat pa je tudi Gilgit Baltistan pod neposredno kontrolo zvezne vlade Pakistana oziroma vse od takrat Gilgit zastopstvo in Baltistan upravlja Pakistan.<ref>{{citation |first=Victoria |last=Schofield |authorlink=Victoria Schofield |title=Kašmir v sporu |publisher=I. B. Taurus & Co |location=London and New York |year=2003 |origyear=First published in 2000 |ISBN=1860648983 |pp=65–66 |url=https://books.google.com/books?id=rkTetMfI6QkC&pg66}}</ref> [[Kašmirska dolina]] in okraja [[Kargil okraj|Kargil]] ter [[Leh okraj|Leh]]a ali ''tehsilov'' je ostalo pod upravo Indije. Majhen del Baltistana, vključujoč vas [[Turtuk]] in doline [[Nubra (dolina)|Nubra]], je bil vključen v Ladak po [[Indo-pakistanska vojna 1971|Indo-pakistanki vojni 1971]].<ref>Atul Aneja, [http://www.thehindu.com/thehindu/2001/01/11/stories/0211000h.htm 'Boj' v zasnešenem višinah] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200126100150/https://www.thehindu.com/todays-paper/tp-miscellaneous/tp-others/a-battle-in-the-snowy-heights/article27910175.ece |date=2020-01-26 }}, The Hindu, 11 January 2001.</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/world-asia-india-22690692|title=In pictures: Life in Baltistan|work=bbc.com|accessdate=13 May 2015}}</ref> Pokrajina Baltistan je naseljena pretežno z [[Baltijsko ljudstvo|ljudstvom Baltijcev]], ki je [[Tibetansko ljudstvo|tibetanskega]] izvora. Velika večina prebivalstva je [[islam]]ske vere. Baltistan je strateško pomemben tako za Pakistan kot Indijo; tu se je odvijala [[Kargilska vojna]] in [[Siačenski konflikt]]. == Geografski položaj == [[Slika:SkarduFromFort1175.JPG|thumbnail|Dolina s pogledom na [[Skardu]], glavno mesto Baltistana]] Baltistan se nahaja na zahodnem robu [[Tibet]]a,<ref name="EB1911"/> katerega naravne meje segajo do doline [[Ind]]a kjer ta svoj tok obrne na jug pri točki {{coord|35.86|N|74.72|E|name=Prelom smeri toka Inda}} in gorovij na sever in zahod. [[Musliman]]ski pisci iz 16. stoletja opisujejo Baltistan kot "Mali Tibet", in [[Ladak]] kot del "Velikega Tibeta", poudarjajoč njihovo etnološko podobnost.<ref name="EB1911"> {{Cite EB1911 |wstitle=Ladak in Baltistan |volume=16 |pages=57–59 }} </ref> Balatistan vključuje dolino Inda in spodnjo dolino reke [[Šjok (reka)|Šjok]]{{coord|34.925|N|76.68|E|name=reka Šjok |display=none}}.{{sfn|Pirumshoev|Dani|2003|p=243}} Na severu Baltistana je [[Ledenik Baltoro]] {{coord|35|44|11|N|76|22|51|E|name=ledenik Baltoro |display=none}}, največji na svetu takoj za arktičnimi ledeniki, ki je 56&nbsp;km dolg, in se nahaja med dvema pogorjema, katerih najvišji vrhovi na jugu dosežejo 7,600 m; na severu pa dosežejo 8,615 m .<ref name="EB1911"/> [[Slika:Baltoro glacier from air.jpg|thumbnail|Ledenik Baltoro obkrožen z gorskimi grebeni – pogled iz zraka]] V pokrajini Baltistan teče reka Ind po ozkem kanjonu, ki se razširi po pritoku reke [[Šjok]] na mestu kordinate {{coord|35.23|N|75.92|E|name=Izliv reke Šjok v Ind}}. Nato tvori 32&nbsp;km ravnine v obliki polmeseca, ki je med 2 in 8&nbsp;km široka.{{sfn|Karim|2009|p=62}} Glavne doline, ki so poseljene tj. [[Harmang]] [[Haplu]], [[Skardu]] in [[Roundu]], se raztezajo ob toku teh dveh rek. ===Doline in administrativni okraji=== {| class="wikitable" |- ! Dolina ! Okraj ! Površina (km<sup>2</sup>) ! Prebivalci (1998) ! Glavno mesto/kraj |- |[[Haplu]]<br/><small>{{coord|35|9|N|76|19|E|name=Dolina Haplu|display=none}}</small> ||[[Okraj Ghanče|Ghanče]]||9,400||88,366||[[Haplu]] |- |[[Skardu]]<br/><small>{{coord|35|17|N|75|38|E|name=Dolina Skardu|display=none}}</small> ||[[Okraj Skardu|Skardu]]||18,000||219,209||[[Skardu]] |- |[[Šigar]]<br/><small>{{coord|35|25|N|75|44|E|name=Dolina Šigar|display=none}}</small> ||[[Dolina Šigar|Šigar]]||6,450||60,295||Center Šigar |- |[[Harmang]]<br/><small>{{coord|34|44|N|76|10|E|name=Dolina Harmang|display=none}}</small> ||[[Harmang]]||5,520||62,522||[[Tolti Harmang|Tolti]] |- | [[Dolina Roundu|Roundu]]<br/><small>{{coord|35|35|N|75|13|E|name=Dolina Roundu|display=none}}</small> ||[[Okraj Skardu|Skardu]]||||80,000||[[Thovar]] |- | [[Gultari]]<br/><small>{{coord|34|35|N|75|12|E|name=Dolina Gultari|display=none}}</small> ||[[Skardu]] |||||| |- | [[Šjok]]°<br/><small>{{coord|34|51|N|76|50|E|name=Dolina Šjok|display=none}}</small> ||[[Okraj Leh|Leh, India]]||||4,000 (2011)||[[Turtuk]] |} °Čeprav pod indijsko kontrolo od leta 1971, je Turtuk geografsko del Doline Šjok, kot dela pokrajine Baltistan. ==Sklici== {{sklici|30em}} ==Literatura== * {{citation |last=Aggarwal |first=Ravina |title=Preko kontrolne linije: Dogajanje in politika okoli spornih meja Ladaka v Indiji |url=https://books.google.com/books?id=2k3mgWCitj0C&pg=PA199 |year=2004 |publisher=Duke University Press |isbn=0-8223-3414-3 |pages=199–}} * {{citation |first=Ahmad Hasan |last=Dani |chapter=Države Zahodne Himalaje|editor1=M. S. Asimov |editor2=C. E. Bosworth |title=Zgodovina civilizacij Centralne Azije, Vol. IV, Part 1 — Obdobje dosežkov: Od A.D. 750 do petnajstega stoletja — Zgodovinska, socialna in gospodarska ureditev|url=https://books.google.com/books?id=18eABeokpjEC&pg=PA221 |date=1998 |publisher=UNESCO |isbn=978-92-3-103467-1 |pages=215–225}} * {{citation |last=Karim |first=Afsir |chapter=Strateške dimenzije trans-himalajski meja|editor=K. Warikoo |title=Himalajske meje Indije: Zgodovinske, geo-politične in strateške perspektive |url=https://books.google.com/books?id=w_Z8AgAAQBAJ&pg=PA42 |date=2009 |publisher=Routledge |isbn=978-1-134-03294-5 |pages=56–66}} * {{citation |first1=H. S. |last1=Pirumshoev |first2=Ahmad Hasan |last2=Dani |chapter=Pamir, Badakšan in trans-pamirske države |editor1=Chahryar Adle |editor2=Irfan Habib |title=Zgodovina civilizacij Centralne Azije, Vol. V — Razvoj in nasprotja: Od šestega do sredine devetnajstega stoletja |url=https://books.google.com/books?id=AzG5llo3YCMC&pg=PA244 |date=2003 |publisher=UNESCO |isbn=978-92-3-103876-1 |pages=225–246}} ==Zunanje povezave== * [http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/south_asia/1491179.stm www.pakistantoursguide.pk] * [http://www.britannica.com/EBchecked/topic/51055/Baltistan Britannica Baltistan]. {{coord|35|18|N|75|37|E|region:PK-NA_type:country_source:kolossus-dawiki|display=title}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Baltistan| ]] [[Kategorija:Geografija Pakistana]] 330unnb5w68zbpcc3ofga6w6zr18nqh Modul:Location map/data/Indijski ocean/dok 828 474032 6759918 5862514 2026-10-03T08:31:13Z Pinky sl 2932 rktgr 6759918 wikitext text/x-wiki <!-- Place categories where indicated at the bottom of this page; interwikis at Wikidata --> {{Module:Location map/data/dok | see also = * [[Modul:Location map/data/Azija (equirectangular)]] * [[Modul:Location map/data/Tihi ocean]] }}<includeonly>{{#ifeq:{{SUBPAGENAME}}|peskovnik|| <!-- Categories below this line; interwikis at Wikidata --> [[Kategorija:Lokacijske karte po oceanu|Indijski ocean]] }}</includeonly> hczdg4tikigg9h6py0inv7wleuwpglk Pontifical Oriental Institute 0 474233 6759714 5280518 2026-10-02T14:47:48Z Xqbot 32282 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Papeški vzhodni inštitut]] 6759714 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Papeški vzhodni inštitut]] 85jsps1t6p1a6zshgcdg026r2ob703w Radio Ga Ga (radijska satira) 0 477318 6759710 6752458 2026-10-02T14:28:47Z Sportomanokin 14776 /* Posebne oddaje (9) */ 6759710 wikitext text/x-wiki {{for|skladbo skupine Queen iz leta 1984|Radio Ga Ga}} {{Infopolje TV-serija | naslov_serije = Radio Ga Ga | slika = [[Slika:Radio Prvi.svg|300px]]<br>[[Slika:Sašo Hribar GimB 2.JPG|300px]] | naslov = | žanr = politična satira | avtor = [[Sašo Hribar]]<br>Boštjan Škrab | glavni_igralci = [[Tilen Artač]]<br>[[Aleksander Pozvek]]<br>Jure Mastnak<br>Renato Vindiš | uvodna_špica = "[[Radio Ga Ga]]" <small>(1990–2022)</small><br>"La la la la la..." <small>(2022–2023)</small><br>"Radio Ga Ga - Nova generacija" <small>(2024–''danes'')</small> | število_predvajanih sezon = '''35''' (Hribar)<br>'''3''' (Nova generacija) | število_predvajanih epizod = '''1297''' (z Hribarjem)<br>'''92''' (Nova generacija)<br>'''9''' (Posebne oddaje) | produkcija = Produkcija | izvršni_producent = | lokacija snemanja = Studio P1 | čas_trajanja = 8 ur <small>(1990–1992)</small><br>1 ura <small>(1992–2009)</small><br>50 minut <small>(2009–2023)</small> | produkcijska_hiša = [[Radiotelevizija Slovenija|Radio Slovenija]] | predvajanje = Predvajanje | radijski kanal = [[Ars (radio)|Ars]] <small>(1990–1992)</small><br>[[Radio Prvi]] <small>(1992–2023)</small> | začetek_konec = 6. april 1990 – 9. oktober 2023<br>9. februar 2024 – | spletna_stran = [https://radioprvi.rtvslo.si/radio-ga-ga/ Radio Ga Ga] }} '''Radio Ga Ga''' je radijska satirična oddaja, ki sta jo 6. aprila 1990 soustvarila [[Sašo Hribar]] in [[Boštjan Škrab]]. Na sporedu je ob petkih na [[Radio Prvi]], med 10.10 in 11.00 uro dopoldan.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/radio-ga-ga-ze-trideset-let-z-nami/518588|title=Radio Ga Ga že trideset let z nami|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=27. marec 2020}}</ref> Velik del oddaje je tudi [[Srečo Katona]], tonski mojster, ki je zraven vse od začetka in je tudi pogosto omenjen. Nekoč se je za ta format oddaje resno zanimal tudi britanski [[BBC]]. Gre za razvedrilno radijsko oddajo/serijo, tako z najdaljšim stažem kot neprekinjenim delovanjem, kadarkoli posneto na naših tleh. Starejše oddaje so samo še ''Ljudje in zemlja'' (1958), ''[[TV Dnevnik]]'' (1968) in ''[[Tednik (oddaja)|Tednik]]'' (1983). In je recimo samo nekaj mesecev mlajša od kultne risanke ''[[Simpsonovi]]'', ki jo sočasno in prav tako enkrat tedensko neprekinjeno, še vedno predvajajo od leta 1989. Po nenadni smrti Saša Hribarja oddaje med septembrom 2023 in februarjem 2024 ni bilo. Oddaja se je vrnila 9. februarja 2024, z "novo generacijo" in z drugačnim konceptom, z že uveljavljenimi imitatorji Tilnom Artačem, Aleksandrom Pozvekom, Juretom Mastnakom in Renatom Vindišem.<ref>{{Navedi splet|title=Radio Ga Ga – Nova generacija|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/radio-ga-ga-nova-generacija/697046|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-02-02|language=sl}}</ref> == Zgodovina == Prvo oddajo sta skupaj ustvarila [[Sašo Hribar]] in Boštjan Škrab. Prvotno se je oddaja predvajala na radiu [[Ars (radio)|Ars]], trajala pa je osem ur z dolgimi vmesnimi reklamami. Kmalu zatem so se jima v naslednjih oddajah pridružili Tomo Pirc, Robert Škrjanc, Matej Rus in Boštjan Lajovic, ki pa so oddajo hitro zapustili. 1991 se je za kakšno leto pridružil [[Emil Filipčič]], ki je oddajo s svojim oponašanjem v radijski igri in filmu [[Butnskala (razločitev)|Butnskala]] delno navdihnil in je dal velik doprinos k sami oddaji. Od leta 1992 je imela stalen enourni petkov termin na [[Radio Prvi]], od leta 2009 pa skrajšan na 50 minut. Do leta 2000, ko sta se mu pridružila Jure Mastnak in Jasna Kuljaj, je Hribar s tridesetimi liki oddajo vodil kar sam. Potem so se po vrsti pridružili še [[Marjan Šarec]], [[Tilen Artač]], [[Jure Godler]], Nejc Mravja, [[Aleksander Pozvek]], Marko Cirman, [[Nejc Krevs]] in nazadnje [[Valentina Plaskan]]. Ob 30. letnici prve oddaje, so za to priložnost posneli dokumentarni film v režiji Dušana Moravca, ki so ga 7. aprila 2020 predvajali na prvem programu [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.idrija.com/film-o-radiu-ga-ga-reziral-dusan-mo|title=Film o Radiu Ga Ga režiral Dušan Moravec|publisher=Idrijske novice|date=7. april 2020|accessdate=2020-04-10|archive-date=2020-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20200410210105/https://www.idrija.com/film-o-radiu-ga-ga-reziral-dusan-mo|url-status=dead}}</ref> == Avizo == 16. januarja 1984 je skupina [[Queen (glasbena skupina)|Queen]] izdala uspešnico "[[Radio Ga Ga]]", katere avtor je bobnar te skupine [[Roger Meddows Taylor|Roger Taylor]]. Posneli so jo v Record Plant Studios v [[Los Angeles]]u. Skladba po kateri je oddaja dobila ime, so njen avizo uporabljali med letoma 1990 in 2022. Z začetkom 34. sezone je bil v prvi oddaji pogreb aviza "Radio Ga Ga". V nekaj prvih oddajah so uporabljali avtorski avizo z besedilom "Vse kar sliš'mo je Radio Ga Ga". Tekom sezone so še nekajkrat menjali avizo. Trenutni avizo ima besedilo "La la la la la...". {| class="wikitable" style="text-align:center; width:50%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Roger Meddows Taylor|Roger Taylor]] !Record Plant Studios |- |width=130|[[Slika:Queen 2005 1010018.JPG|sredina|brezokvirja|200x]] |width=130|[[Slika:The Plant - Sausalito - front door 2.jpg|sredina|brezokvirja|280x]] |- |avtor skladbe "[[Radio Ga Ga]]" |posneto v Los Angelesu |} == Trenutni imitatorji == Izmišljeni liki so zapisani ''poševno''. ===Stalni=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! scope="col" style="width:680px;" colspan=4 | Liki |- ! scope="row" | '''[[Tilen Artač]]'''<br><small>(2004–''danes'')</small> | *[[Borut Pahor]] *[[Milan Kučan]] *[[Zvezdana Mlakar]] *[[Svetlana Makarovič]] *[[Dimitrij Rupel]] *''Ifigenija'' *[[Marijan Pojbič]] *''Miro Serpentinšek'' *''[[Ivan Serpentinšek]]'' *[[Angelca Likovič]] *[[Marcel Štefančič]] *[[Strojanovi|Elka Strojan]] *[[Mojca Mavec]] | *[[Jože Potrebuješ]] *[[Vinko Gorenak]] *[[Ljerka Belak]] *[[Gregor Golobič]] *[[Tomo Križnar]] *[[Andrej Bručan]] *[[Zlatko Zahovič]] *[[Franc Trček (sociolog)|Franc Trček]] *[[Violeta Tomić]] *[[Petra Kerčmar]] *[[Jonas Žnidaršič]] *[[Milan Krek]] *[[Zlatan Čordić]] | *[[Vasko Simoniti]] *[[Janez Podobnik]] *[[Aleš Primc]] *[[Ladislav Troha]] *[[Robert Golob]] *[[Luka Mesec]] *[[Emilija Stojmenova Duh|E. Stojmenova Duh]] *[[Jelko Gros]] *[[Pavel Rupar]] *[[Vladimir Putin]] *[[Borut Sajovic]] *[[Al Pacino]] *[[Klemen Boštjančič]] | *[[Tomo Križnar]] *[[Mojca Mavec]] *[[Franci Matoz]] *[[Aleš Hojs]] *[[Matjaž Nemec]] *[[Lenart Žavbi]] *[[Rosvita Pesek]] *[[Sebastijan Cavazza]] *[[Simon Maljevac]] *[[Herta Kosmina]] *[[Lena Grgurevič]] *[[Vladimir Prebilič]] *[[Luka Novak]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jure Mastnak]]'''<br><small>(2000–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Zmago Sagadin]] *[[Srečko Katanec]] *[[Branko Grims]] *[[Danilo Türk]] *[[Miran Ališič]] *[[Zoran Janković]] *[[Slavoj Žižek]] *Mirko *[[Salome]] |style="border-top-width:6px"| *[[Martin Strel]] *[[Franc Kangler]] *[[Arnold Schwarzenegger]] *''Luki'' *''Rudl'' *[[Kimi Räikkönen]] *[[Roman Vodeb]] *[[Ivo Milovanovič]] *[[Franci Jerančič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Igor Bavčar]] *[[Viktor Orbán]] *[[Joe Biden]] *[[Igor Pirkovič]] *[[Janez Janša]] *[[Donald Trump]] *[[Andrej Stare]] *[[Recep Tayyip Erdoğan]] *[[Valentino Rossi]] |style="border-top-width:6px"| *[[Edvard Žitnik]] *[[Franc Breznik]] *[[Joe Biden]] *[[Kim Džong-un]] *[[Ši Džinping]] *[[Boris Tomašič]] *[[Zoran Stevanović]] *[[Nicolás Maduro]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''Renato Vindiš'''<br><small>(2007–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Dejan Židan]] *[[Franc Kangler]] *[[Tone Vogrinec]] *[[Tino Mamić]] *[[Zdravko Mamić]] *[[Matej Lahovnik]] *[[Damjan Murko]] |style="border-top-width:6px"| *[[Zdravko Počivalšek]] *[[Aljuš Pertinač]] *[[Fredy Miler]] *[[Miran Potrč]] *[[Rok Snežič]] *[[Marjan Batagelj]] *[[Jože P. Damijan]] |style="border-top-width:6px"| *[[Zmago Jelinčič]] *''Mandžukić'' *[[Bojan Emeršič]] *[[Joc Pečečnik]] *[[Franc Pukšič]] *[[Igor Evgen Bergant|Igor E. Bergant]] *[[Aleksandar Vučić]] |style="border-top-width:6px"| *[[Matjaž Han]] *[[Lojze Peterle]] *[[Bojan Požar]] *[[Vida Čadonič Špelič]] *[[Ivo Boscarol]] *[[Volodimir Zelenski]] *[[Anže Logar]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Aleksander Pozvek]]'''<br><small>(2012–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Karel Erjavec]] *[[Miroslav Cerar ml.]] *[[Janez Zemljarič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Igor Lukšič]] *[[Marjan Šarec]] *[[Janez Drnovšek]] |style="border-top-width:6px"| *[[Jožef Jerovšek]] *[[Uroš Slak]] *[[Boris Popovič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Janez Janša]]<br><br><br> |} ===Gostujoči=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! scope="col" style="width:465px;" colspan=3 | Liki |- ! scope="row"| '''[[Jasna Kuljaj]]''' | *[[Helena Blagne]] *[[La Toya Lopez|La Toya]] | *[[Tina Gaber]] *[[Melania Trump]] | *[[Zala Tomašič]] *[[Katja Kokot]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Alenka Marinič]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Urška Klakočar Zupančič]] *[[Tanja Fajon]] *Saša Petek *[[Vesna Milek]] |style="border-top-width:6px"| *[[Tina Gaber]] *[[Giorgia Meloni]] *[[Kamala Harris]] *[[Ursula von der Leyen]] |style="border-top-width:6px"| *[[Valentina Smej Novak]] *[[Zala Tomašič]]<br><br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jure Godler]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Tony Blair]] *[[George W. Bush]] *''[[Mr. Bean]]'' *''Milka'' |style="border-top-width:6px"| *''Gianni'' *[[Joe Biden]] *[[Boris A. Novak]]<br> *[[Karel III., kralj Združenega kraljestva|Karel III.]] |style="border-top-width:6px"| *[[Elon Musk]] *[[Jure Longyka]] *[[Gospod Hanumak]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jernej Celec]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Anže Logar]] *[[Aljoša Bagola]] |style="border-top-width:6px"| *[[Jože Robežnik]]<br><br> |style="border-top-width:6px"| *[[Gašper Bergant]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Sandra Antić]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Melania Trump]] |style="border-top-width:6px"| |style="border-top-width:6px"| |} == Nekdanji imitatorji == {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" |+ ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! colspan="3" scope="col" style="width:450px;" | Liki |- ! scope="row" | '''[[Sašo Hribar]]'''<br><small>(1990–2023)</small> | *[[Franc Rode]] *[[Janez Janša]] *[[Bojan Požar]] *Guzman *[[Bernard Brščič]] | *Angela *Bozo *[[Jelko Kacin]] *Martelanc *[[Stane Dolanc]] | *D. Čermelj *[[Slavko Kmetič]] *[[Vili Kovačič]] *[[Boštjan M. Turk]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Valentina Plaskan]]'''<br><small>(do 2023)</small> | style="border-top-width:6px" | *[[Tanja Žagar]] *[[Aleksandra Pivec]] *[[Savina Atai]] *''Normativa Sfuzlo'' *Katarina Keček *[[Tanja Fajon]] | style="border-top-width:6px" | *[[Melania Trump]] *[[Valentina Smej Novak]] *[[Zdravko Počivalšek]] *[[Gregor Perič]] *[[Romana Tomc]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *[[Nina Krajnik]] *[[Nika Kovač]] *[[Lorella Flego]] *[[Urška Klakočar Zupančič]] *[[Tina Gaber]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Marjan Šarec]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Janez Drnovšek]] *[[Janez Janša]] *[[Andrej Bajuk]] *[[Alfi Nipič]] *[[Sašo Peče]] *[[Radko Polič - Rac]] | style="border-top-width:6px" | *[[Matevž Krivic]] *[[Danilo Türk]] *[[Anton Rop]] *[[Jožef Školč]] *[[Franc Kramberger]] *[[Karel Erjavec]] | style="border-top-width:6px" | *[[Peter Lovšin]] *[[Werner Brozović]] *[[Jelko Kacin]] *[[Tone Fornezzi|Tone Fornezzi - Tof]] *''[[Ivan Serpentinšek]]'' *''Greta'' |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Nejc Mravlja]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Artur Štern]] | style="border-top-width:6px" | *[[Goran Obrez]] | style="border-top-width:6px" | * ''Maki'' |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Klemen Slakonja]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Jan Plestenjak]] *[[Fredy Miler]] | style="border-top-width:6px" | *[[Anžej Dežan]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *[[Rok Kosmač]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Marko Cirman]]''' | style="border-top-width:6px" | *Tomaž Hudomalj | style="border-top-width:6px" | *[[Martina Ratej]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Ana Tavčar]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Angela Merkel]] | style="border-top-width:6px" | *[[Tina Maze]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Jos Zalokar]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Janez Zmazek - Žan]] | style="border-top-width:6px" | *[[Zmago Jelinčič]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | Nejc [[Nejc Krevs|Krevs]] | style="border-top-width:6px" | *Besedna artilerija | style="border-top-width:6px" | * | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Peter Kosmač]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Tomaž Gantar]] | style="border-top-width:6px" | * | style="border-top-width:6px" | * |} === Ostali === *Tomo Pirc *Robert Škrjanc *[[Matej Rus]] *[[Boštjan Lajovic]] *[[Emil Filipčič]] *[[Mojca Mavec]] == Sezone == === Oddaje s Hribarjem (1297) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Začetek ! style="background:#ccc;" width=124|Konec |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|1–27 |1000 | width=120 align=right|6. april 1990 &nbsp; | width=120 align=right|30. avgust 2016 &nbsp; |-align=center |style="background: #ffd700;"| |28 |43 |align=right|2. september 2016 &nbsp; |align=right|30. junij 2017 &nbsp; |-align=center |style="background: #cf2123;"| |29 |44 |align=right|1. september 2017 &nbsp; |align=right|29. junij 2018 &nbsp; |-align=center |style="background: #A4C639;"| |30 |44 |align=right|31. avgust 2018 &nbsp; |align=right|28. junij 2019 &nbsp; |-align=center |style="background: #29170D;"| |31 |36 |align=right|6. september 2019 &nbsp; |align=right|12. junij 2020 &nbsp; |-align=center |style="background: #7CB9E8 ;"| |32 |43 |align=right|4. september 2020 &nbsp; |align=right|2. julij 2021 &nbsp; |-align=center |style="background: #D7837F ;"| |33 |41 |align=right|3. september 2021 &nbsp; |align=right|24. junij 2022 &nbsp; |-align=center |style="background: #2E5894 ;"| |34 |44 |align=right|2. september 2022 &nbsp; |align=right|30. junij 2023 &nbsp; |-align=center |style="background: #E9D66B ;"| |35 |2 |align=right|1. september 2023 &nbsp; |align=right|8. september 2023 &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Doslej je bilo predvajanih skupno '''1297 rednih oddaj''' |} === Nova generacija (92) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Začetek ! style="background:#ccc;" width=124|Konec |-align=center |style="background: #00B7EB ;" width=25| |width=40|1 |19 |align=right|9. februar 2024 &nbsp; |align=right|21. junij 2024 &nbsp; |-align=center |style="background: #00FF00 ;" rowspan=5| | rowspan=5|2 |4 |align=right|13. september 2024 &nbsp; |align=right|4. oktober 2024 &nbsp; |-align=center |2 |align=right|18. oktober 2024 &nbsp; |align=right|25. oktober 2024 &nbsp; |-align=center |8 |align=right|8. november 2024 &nbsp; |align=right|27. december 2024 &nbsp; |-align=center |2 |align=right|10. januar 2025 &nbsp; |align=right|17. januar 2025 &nbsp; |-align=center |21 |align=right|31. januar 2025 &nbsp; |align=right|20. junij 2025 &nbsp; |-align=center |style="background: #FF7F00 ;" rowspan=5| |rowspan=5|3 |7 |align=right|5. september 2025 &nbsp; |align=right|17. oktober 2025 &nbsp; |-align=center |7 |align=right|7. november 2025 &nbsp; |align=right|19. december 2025 &nbsp; |-align=center |12 |align=right|9. januar 2026 &nbsp; |align=right|27. marec 2026 &nbsp; |-align=center |3 |align=right|10. april 2026 &nbsp; |align=right|24. april 2026 &nbsp; |-align=center |7 |align=right|8. maj 2026 &nbsp; |align=right|19. junij 2026 &nbsp; |- style="background:#EEEEEE; | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Doslej je bilo predvajanih '''92 rednih oddaj''' |} === Posebne oddaje (10) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Datum ! style="background:#ccc;" width=205|Opis |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|32 |1 |align=right|7. april 2020 &nbsp; |align=center|Dokumentarec ob 30. obletnici |-align=center |rowspan=2 style="background: #E9D66B ;"| |rowspan=2|35 |1 |align=right|15. september 2023 &nbsp; |align=center|Oddaja v slovo Sašu Hribarju &nbsp; |-align=center| |align=center|1 |align=right|9. oktober 2023 &nbsp; |align=center|Poklon Hribarju na Avdiofestivalu &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Ultra Trail Vipava Valley – Nova generacija'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #00B7EB ;" width=25 rowspan=2| | width=40 rowspan=2|36 |rowspan=2|1 |align=right|26. april 2024 &nbsp; |align=center|v živo (Lavričev trg, [[Ajdovščina]]) |-align=center |align=right|3. maj 2024 &nbsp; |align=center|radijska premiera na prvem |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Avdiofestival v živo – Nova generacija'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #00FF00 ;" width=25 rowspan=2| | width=40 rowspan=2|37 |rowspan=2|1 |align=right|7. oktober 2024 &nbsp; |align=center|Avdiofestival Live |-align=center |align=right|11. oktober 2024 &nbsp; |align=center|radijska premiera |-align=center |style="background: #FF7F00 ;" width=25 rowspan=2| | width=40 rowspan=2|38 |rowspan=2|1 |align=right|13. oktober 2025 &nbsp; |align=center|Avdiofestival Live v Cukrarni |-align=center |align=right|24. oktober 2025 &nbsp; |align=center|radijska premiera |-align=center | style="background: #800080 ;" width=25 rowspan=2| | width=40 rowspan=2|39 |rowspan=2|1 |align=right|28. september 2026 &nbsp; |align=center|Avdiofestival Live v Cukrarni |-align=center |align=right|2. oktober 2026 &nbsp; |align=center|radijska premiera |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Stand up: Radio Ga Ga'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #FF7F00 ;" width=25 rowspan=4| | width=40 rowspan=4|38 |rowspan=2|1 |align=right|2. april 2026 &nbsp; |align=center|v živo (Kulturni dom Črnomelj) |-align=center |align=right|3. april 2026 &nbsp; |align=center|radijska premiera na prvem |-align=center |rowspan=2|1 |align=right|17. junij 2026 &nbsp; |align=center|Idrija special v živo<br>(Filmsko gledališče Idrija) |-align=center |align=right|26. junij 2026 &nbsp; |align=center|radijska premiera na prvem |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Radio Ga Ga - Murska Sobota special'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center | style="background: #800080 ;" width=25 rowspan=2| | width=40 rowspan=2|39 |rowspan=2|1 |align=right|10. september 2026 &nbsp; |align=center|v živo (grajsko dvorišče MS) |-align=center |align=right|18 september 2026 &nbsp; |align=center|radijska premiera na prvem |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Predvajanih je bilo skupno '''9 posebnih oddaj''' |} *<small>posodobitev; 2. oktober 2026</small> == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} == Zunanje povezave == * [https://4d.rtvslo.si/arhiv/radio%20ga%20ga Arhiv oddaj] RTV 4D * {{twitter|radioGA__GA|Radio Ga Ga}} [[Kategorija:Radijske postaje Radiotelevizije Slovenija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1990]] [[Kategorija:Slovenske radijske oddaje]] 83rllzmsdt5k9je18xzhsgba7oac90p Veleposlaništvo Republike Avstrije Ljubljana 0 478170 6759782 5645092 2026-10-02T17:41:40Z GeographieMan 179499 zamenjava slike 6759782 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | post = Veleposlanik<br>Republike Avstrije | body = <br />v Republiki Sloveniji | image name = | image name1 = Flag of Austria.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Elisabeth Ellison-Kramer]] | incumbentsince = 2020 | member_of = | termlength = | first = | named_for = | residence = Prešernova cesta 23<br>1000 Ljubljana | image = Elisabeth Ellison-Kramer.jpg }} [[File:Austrian Embassy in Ljubljana December 2025.jpg|sličica|Poslopje veleposlaništva.]] '''Veleposlaništvo Republike Avstrije Ljubljana''' (nemško: Österreichische Botschaft Laibach) je diplomatsko-konzularno predstavništvo (veleposlaništvo) [[Avstrija|Republike Avstrije]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s sedežem v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref>{{Navedi splet|title=Österreichische Botschaft Laibach – Österreichische Botschaft Laibach|url=https://www.bmeia.gv.at/oeb-laibach/|website=www.bmeia.gv.at|accessdate=2020-04-23}}</ref> == Seznam veleposlanikov == * dr. [[Jutta Stefan-Bastl]] (1992 - 1994) ** do 15. januarja 1992 generalna konzulka, ** do 17. aprila 1992 odpravnica poslov, nato veleposlanica * dr. [[Gerhard Wagner]] (1994 - 2000) * dr. [[Ferdinand Mayrhofer-Grünbühel]] (2001 - 2005) * dr. [[Valentin Inzko]] (2005 - 2009) * dr. [[Erwin Kubesch]] (2009 - 2012) * dr. [[Clemens Koja]] (2012 - 2016) * mag. [[Sigrid Berka]] (2016-2020)<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina veleposlaništva – Österreichische Botschaft Laibach|url=https://www.bmeia.gv.at/sl/avstrijsko-veleposlanistvo-ljubljana/o-nas/zgodovina-veleposlanistva/|website=www.bmeia.gv.at|accessdate=2020-04-23|language=sl|first=Außenministerium der Republik|last=Österreich}}</ref> * mag. [[Elisabeth Ellison-Kramer]] (2020- ) == Glej tudi: == * [[Veleposlaništvo Republike Slovenije v Avstriji|Veleposlaništvo Republike Slovenije na Dunaju]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Veleposlaništva Avstrije]] [[Kategorija:Diplomatsko-konzularna predstavništva v Sloveniji]] [[Kategorija:Ustanove v Ljubljani]] 5lbdduicmt2cwnlkg9bp1ifdgc2gmhi Modul:Location map/data/ZDA Teksas/dok 828 478468 6759754 5313641 2026-10-02T15:56:22Z Pinky sl 2932 6759754 wikitext text/x-wiki {{Modul:Location map/data/dok |image= |examples= |see also= * [[Modul:Location map/data/ZDA]] }}<includeonly> <!-- Categories go here --> {{DEFAULTSORT:Teksas, Location map USA}} [[Kategorija:Lokacijske karte zveznih držav Združenih držav Amerike]] </includeonly> ml4v9kw34yyrcr633knpfqmle8kbux3 Predloga:Infopolje Letališče/peskovnik 10 478598 6759749 6758816 2026-10-02T15:46:21Z Pinky sl 2932 6759749 wikitext text/x-wiki {{Infopolje | bodyclass = ib-airport vcard | templatestyles = Infopolje Letališče/styles.css | above = <includeonly><div class="fn org">{{#invoke:Niz|replace|{{if empty|{{{name|}}}|{{BASEPAGENAME}}}}| |<br />|plain=false}}</div></includeonly><!-- -->{{#if:{{{ensign|}}}|{{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{ensign|}}}|size={{{ensign_size|{{{ensign-size|}}}}}}|sizedefault=90px|alt={{{ensign_alt|{{{ensign-alt|}}}}}}}}}}<!-- -->{{#if:{{{native_name|{{{native-name|}}}}}}|<div class="nickname">{{{native_name|{{{native-name|}}}}}}</div>}} | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image|}}}|size={{{image_size|{{{image-size|}}}}}}| class = {{{image_class|{{{image-class|}}}}}}|sizedefault=250px|upright=1|alt={{{image_alt|{{{image-alt|}}}}}}}} | caption = {{{caption|}}} | image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image2|}}}|size={{{image2_size|{{{image2-size|}}}}}}|sizedefault=250px|upright=1|alt={{{image2_alt|{{{image2-alt|}}}}}}}} | caption2 = {{{caption2|}}} | rowclass1 = ib-airport-codes | data1 = <includeonly>{{hlist |1=<span class="nowrap">[[Koda letališča IATA|IATA]]: {{#if:{{{IATA|}}}|<span class="nickname">{{{IATA}}}</span>|''none''}}</span> |2=<span class="nowrap">[[Koda letališča ICAO|ICAO]]: {{#if:{{{ICAO|}}}|<span class="nickname">{{{ICAO}}}</span>|''none''}}</span> |3={{#if:{{{FAA|}}}|<span class="nowrap">[[Federal Aviation Administration|FAA]] [[Location identifier#FAA identifier|LID]]: <span class="nickname">{{{FAA}}}</span></span>}} |4={{#if:{{{TC|}}} |<span class="nowrap">[[Transport Canada|TC]] [[Location identifier#Transport Canada identifier|LID]]: <span class="nickname">{{{TC}}}</span></span>}} |5={{#if:{{{LID|}}}|<span class="nowrap">[[Location identifier|LID]]: <span class="nickname">{{{LID}}}</span></span>}} |6={{#if:{{{GPS|}}}|<span class="nowrap">[[Global Positioning System|GPS]]: <span class="nickname">{{{GPS}}}</span></span>}} |7={{#if:{{{WMO|}}}|<span class="nowrap">[[Location identifier#WMO station identifiers|WMO]]: <span class="nickname">{{{WMO}}}</span></span>}} }}</includeonly> | header2 = <includeonly>Povzetek</includeonly> | label3 = Tip&nbsp;letališča | class3 = category | data3 = {{{type|}}} | rowclass4 = note | label4 = {{#if:{{{owner_oper|}}}{{{owner-oper|}}}|Lastnik/Upravitelj|Lastnik}} | data4 = {{if empty|{{{owner_oper|{{{owner-oper|}}}}}}|{{{owner|}}}}} | rowclass5 = note | label5 = {{#if:{{{owner_oper|}}}{{{owner-oper|}}}| |Upravitelj}} | data5 = {{#if:{{{owner_oper|}}}{{{owner-oper|}}}| |{{{operator|}}}}} | label6 = Služi | data6 = {{{area_served|{{{area-served|}}}}}} | label7 = Lokacija | class7 = label | data7 = {{{location|}}} | label8 = Ustanovitev | data8 = {{{opened|}}} | label9 = Zaprto | data9 = {{{closed|}}} | label10 = {{longitem|Zaprto za potnike}} | data10 = {{{passenger_services_ceased|{{{passenger-services-ceased|}}}}}} | label11 = [[Letališka baza|Baza]]&nbsp;za | data11 = {{{hub|}}} | label12 = {{longitem|[[Fokusno mesto]] za}} | data12 = {{{focus_city|{{{focus-city|}}}}}} | label13 = {{longitem|Operating base for}} | data13 = {{{operating_base|{{{operating-base|}}}}}} | label14 = Zgrajeno | data14 = {{{built|}}} | label15 = V&nbsp;uporabi&nbsp;od | data15 = {{{used|}}} | label16 = Poveljnik | data16 = {{{commander|}}} | label17 = Vojaške enote | data17 = {{{occupants|}}} | label18 = [[Časovni pas]] | data18 = {{#if: {{{timezone|}}} {{{utc|}}}| {{{timezone}}} ({{{utc}}}) }} | label19 = &nbsp;•&nbsp;Poletje ([[Poletni čas|DST]]) | data19 = {{#if: {{{summer|}}} {{{utcs|}}}| {{{summer}}} ({{{utcs}}}) }} | label20 = Nadm.&nbsp;višina&nbsp;[[Metri nadmorske višine|AMSL]] | data20 = {{#if:{{{metric_elev|{{{metric-elev|}}}}}}|{{{elevation_m|{{{elevation-m|}}}}}} m|<!-- -->{{convinfobox|{{{elevation_f|{{{elevation-f|}}}}}}|ft|{{{elevation_m|{{{elevation-m|}}}}}}|m}}}} | label21 = [[Geografski koordinatni sistem|Koordinati]] | data21 = {{#if: {{{coordinates|}}}|{{#invoke:Coordinates|coordinsert|{{{coordinates}}}|type:airport}}}} | label30 = {{longitem|Javni dostop}} | data30 = {{{public_transit|{{{public-transit|}}}}}} | label31 = Spletna stran | class31 = plainlinksneverexpand | data31 = {{{website|}}} | header32 = {{#switch:{{#if:{{{pushpin_map|{{{pushpin-map|}}}}}}|1}}{{#if:{{{image_map|{{{image-map|}}}}}}|1}}{{yesno|{{{mapframe|}}}|yes=1|def=}} |1=Zemljevid |11|111=Zemljevidi}} | data33 = {{#if:{{{image_map|}}}{{{image-map|}}}| {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image_map|{{{image-map|}}}}}}|size={{{image_mapsize|{{{image-mapsize|}}}}}}|sizedefault=250px|upright=1|alt={{{image_map_alt|{{{image-map-alt|}}}}}}|title={{{image_map_caption|{{{image-map-caption|Lega: {{if empty|{{{name|}}}|{{BASEPAGENAME}}}}}}}}}}}}{{#if:{{{image_map_caption|{{{image-map-caption|}}}}}}|<br />{{{image_map_caption|{{{image-map-caption|}}}}}}}}}} | data34 = {{#invoke:Location map|infobox_pushpin_map | pushpin_mark = {{if empty|{{{pushpin_mark|{{{pushpin-mark|}}}}}}|Airplane silhouette.svg }} | pushpin_label = {{if empty|{{{pushpin_label|{{{pushpin-label|}}}}}}|{{{name|}}}|{{BASEPAGENAME}}}} | pushpin_mark_size = {{if empty|{{{pushpin_mark_size|{{{pushpin-mark-size|}}}}}}|10}} | default_width = 250 }} | data35 = {{#invoke:Infobox mapframe | autoWithCaption | onByDefault = {{#if:{{{pushpin_map|}}}{{{pushpin-map|}}}{{{image_map|}}}{{{image-map|}}}|no|yes}} | mapframe-marker = airport | mapframe-wikidata = yes | mapframe-width = 250 | mapframe-caption = Interaktivni zemljevid:{{if empty|{{{name|}}}|{{BASEPAGENAME}}}} }} | header37 = {{#if: {{{r1_number|{{{r1-number|}}}}}} {{{r1_length_f|{{{r1-length-f|}}}}}} {{{r1_length_m|{{{r1-length-m|}}}}}} {{{r1_surface|{{{r1-surface|}}}}}}|[[Vzletno-pristajalna steza]]}} | data38 = {{#if: {{{r1_number|{{{r1-number|}}}}}} {{{r1_length_f|{{{r1-length-f|}}}}}} {{{r1_length_m|{{{r1-length-m|}}}}}} {{{r1_surface|{{{r1-surface|}}}}}} |{{Infopolje Letališče/datatable | nlabel = [[Vzletno-pristajalna steza#Poimenovanje|Smer]] | metric = {{{metric_rwy|{{{metric-rwy|}}}}}} | n1 = {{{r1_number|{{{r1-number|}}}}}} | l1-m = {{{r1_length_m|{{{r1-length-m|}}}}}} | l1-f = {{{r1_length_f|{{{r1-length-f|}}}}}} | s1 = {{{r1_surface|{{{r1-surface|}}}}}} | n2 = {{{r2_number|{{{r2-number|}}}}}} | l2-m = {{{r2_length_m|{{{r2-length-m|}}}}}} | l2-f = {{{r2_length_f|{{{r2-length-f|}}}}}} | s2 = {{{r2_surface|{{{r2-surface|}}}}}} | n3 = {{{r3_number|{{{r3-number|}}}}}} | l3-m = {{{r3_length_m|{{{r3-length-m|}}}}}} | l3-f = {{{r3_length_f|{{{r3-length-f|}}}}}} | s3 = {{{r3_surface|{{{r3-surface|}}}}}} | n4 = {{{r4_number|{{{r4-number|}}}}}} | l4-m = {{{r4_length_m|{{{r4-length-m|}}}}}} | l4-f = {{{r4_length_f|{{{r4-length-f|}}}}}} | s4 = {{{r4_surface|{{{r4-surface|}}}}}} | n5 = {{{r5_number|{{{r5-number|}}}}}} | l5-m = {{{r5_length_m|{{{r5-length-m|}}}}}} | l5-f = {{{r5_length_f|{{{r5-length-f|}}}}}} | s5 = {{{r5_surface|{{{r5-surface|}}}}}} | n6 = {{{r6_number|{{{r6-number|}}}}}} | l6-m = {{{r6_length_m|{{{r6-length-m|}}}}}} | l6-f = {{{r6_length_f|{{{r6-length-f|}}}}}} | s6 = {{{r6_surface|{{{r6-surface|}}}}}} | n7 = {{{r7_number|{{{r7-number|}}}}}} | l7-m = {{{r7_length_m|{{{r7-length-m|}}}}}} | l7-f = {{{r7_length_f|{{{r7-length-f|}}}}}} | s7 = {{{r7_surface|{{{r7-surface|}}}}}} | n8 = {{{r8_number|{{{r8-number|}}}}}} | l8-m = {{{r8_length_m|{{{r8-length-m|}}}}}} | l8-f = {{{r8_length_f|{{{r8-length-f|}}}}}} | s8 = {{{r8_surface|{{{r8-surface|}}}}}} | n9 = {{{r9_number|{{{r9-number|}}}}}} | l9-m = {{{r9_length_m|{{{r9-length-m|}}}}}} | l9-f = {{{r9_length_f|{{{r9-length-f|}}}}}} | s9 = {{{r9_surface|{{{r9-surface|}}}}}} | n10 = {{{r10_number|{{{r10-number|}}}}}} | l10-m = {{{r10_length_m|{{{r10-length-m|}}}}}} | l10-f = {{{r10_length_f|{{{r10-length-f|}}}}}} | s10 = {{{r10_surface|{{{r10-surface|}}}}}} | n11 = {{{r11_number|{{{r11-number|}}}}}} | l11-m = {{{r11_length_m|{{{r11-length-m|}}}}}} | l11-f = {{{r11_length_f|{{{r11-length-f|}}}}}} | s11 = {{{r11_surface|{{{r11-surface|}}}}}} | n12 = {{{r12_number|{{{r12-number|}}}}}} | l12-m = {{{r12_length_m|{{{r12-length-m|}}}}}} | l12-f = {{{r12_length_f|{{{r12-length-f|}}}}}} | s12 = {{{r12_surface|{{{r12-surface|}}}}}} }}}} | header39 = {{#if: {{{h1_number|{{{h1-number|}}}}}} {{{h1_length_f|{{{h1-length-f|}}}}}} {{{h1_length_m|{{{h1-length-m|}}}}}} {{{h1_surface|{{{h1-surface|}}}}}}|[[Helikoptersko vzletišče|Helikopterska vzletišča]]}} | data40 = {{#if: {{{h1_number|}}}{{{h1-number|}}}{{{h1_length_f|}}}{{{h1-length-f|}}}{{{h1_length_m|}}}{{{h1-length-m|}}}{{{h1_surface|}}}{{{h1-surface|}}} |{{Infopolje Letališče/datatable | nlabel = Smer | metric = {{{metric_rwy|{{{metric-rwy|}}}}}} | n1 = {{{h1_number|{{{h1-number|}}}}}} | l1-m = {{{h1_length_m|{{{h1-length-m|}}}}}} | l1-f = {{{h1_length_f|{{{h1-length-f|}}}}}} | s1 = {{{h1_surface|{{{h1-surface|}}}}}} | n2 = {{{h2_number|{{{h2-number|}}}}}} | l2-m = {{{h2_length_m|{{{h2-length-m|}}}}}} | l2-f = {{{h2_length_f|{{{h2-length-f|}}}}}} | s2 = {{{h2_surface|{{{h2-surface|}}}}}} | n3 = {{{h3_number|{{{h3-number|}}}}}} | l3-m = {{{h3_length_m|{{{h3-length-m|}}}}}} | l3-f = {{{h3_length_f|{{{h3-length-f|}}}}}} | s3 = {{{h3_surface|{{{h3-surface|}}}}}} | n4 = {{{h4_number|{{{h4-number|}}}}}} | l4-m = {{{h4_length_m|{{{h4-length-m|}}}}}} | l4-f = {{{h4_length_f|{{{h4-length-f|}}}}}} | s4 = {{{h4_surface|{{{h4-surface|}}}}}} | n5 = {{{h5_number|{{{h5-number|}}}}}} | l5-m = {{{h5_length_m|{{{h5-length-m|}}}}}} | l5-f = {{{h5_length_f|{{{h5-length-f|}}}}}} | s5 = {{{h5_surface|{{{h5-surface|}}}}}} | n6 = {{{h6_number|{{{h6-number|}}}}}} | l6-m = {{{h6_length_m|{{{h6-length-m|}}}}}} | l6-f = {{{h6_length_f|{{{h6-length-f|}}}}}} | s6 = {{{h6_surface|{{{h6-surface|}}}}}} | n7 = {{{h7_number|{{{h7-number|}}}}}} | l7-m = {{{h7_length_m|{{{h7-length-m|}}}}}} | l7-f = {{{h7_length_f|{{{h7-length-f|}}}}}} | s7 = {{{h7_surface|{{{h7-surface|}}}}}} | n8 = {{{h8_number|{{{h8-number|}}}}}} | l8-m = {{{h8_length_m|{{{h8-length-m|}}}}}} | l8-f = {{{h8_length_f|{{{h8-length-f|}}}}}} | s8 = {{{h8_surface|{{{h8-surface|}}}}}} | n9 = {{{h9_number|{{{h9-number|}}}}}} | l9-m = {{{h9_length_m|{{{h9-length-m|}}}}}} | l9-f = {{{h9_length_f|{{{h9-length-f|}}}}}} | s9 = {{{h9_surface|{{{h9-surface|}}}}}} | n10 = {{{h10_number|{{{h10-number|}}}}}} | l10-m = {{{h10_length_m|{{{h10-length-m|}}}}}} | l10-f = {{{h10_length_f|{{{h10-length-f|}}}}}} | s10 = {{{h10_surface|{{{h10-surface|}}}}}} | n11 = {{{h11_number|{{{h11-number|}}}}}} | l11-m = {{{h11_length_m|{{{h11-length-m|}}}}}} | l11-f = {{{h11_length_f|{{{h11-length-f|}}}}}} | s11 = {{{h11_surface|{{{h11-surface|}}}}}} | n12 = {{{h12_number|{{{h12-number|}}}}}} | l12-m = {{{h12_length_m|{{{h12-length-m|}}}}}} | l12-f = {{{h12_length_f|{{{h12-length-f|}}}}}} | s12 = {{{h12_surface|{{{h12-surface|}}}}}} }}}} | header41 = {{#if:{{{stat1_data|{{{stat1-data|}}}}}}{{{stat2_data|{{{stat2-data|}}}}}}{{{stat3_data|{{{stat3-data|}}}}}}{{{stat4_data|{{{stat4-data|}}}}}}{{{stat5_data|{{{stat5-data|}}}}}}{{{stat6_data|{{{stat6-data|}}}}}}{{{stat7_data|{{{stat7-data|}}}}}}{{{stat8_data|{{{stat8-data|}}}}}} | Statistika {{#if:{{{stat_year|{{{stat-year|}}}}}}|({{{stat_year|{{{stat-year|}}}}}})}} }} | data50 = {{#if:{{{stat1_data|{{{stat1-data|}}}}}}{{{stat2_data|{{{stat2-data|}}}}}}{{{stat3_data|{{{stat3-data|}}}}}}{{{stat4_data|{{{stat4-data|}}}}}}{{{stat5_data|{{{stat5-data|}}}}}}{{{stat6_data|{{{stat6-data|}}}}}}{{{stat7_data|{{{stat7-data|}}}}}}{{{stat8_data|{{{stat8-data|}}}}}} | {{Infopolje | subbox = yes | label1 = {{{stat1_header|{{{stat1-header|}}}}}} | data1 = {{{stat1_data|{{{stat1-data|}}}}}} | label2 = {{{stat2_header|{{{stat2-header|}}}}}} | data2 = {{{stat2_data|{{{stat2-data|}}}}}} | label3 = {{{stat3_header|{{{stat3-header|}}}}}} | data3 = {{{stat3_data|{{{stat3-data|}}}}}} | label4 = {{{stat4_header|{{{stat4-header|}}}}}} | data4 = {{{stat4_data|{{{stat4-data|}}}}}} | label5 = {{{stat5_header|{{{stat5-header|}}}}}} | data5 = {{{stat5_data|{{{stat5-data|}}}}}} | label6 = {{{stat6_header|{{{stat6-header|}}}}}} | data6 = {{{stat6_data|{{{stat6-data|}}}}}} | label7 = {{{stat7_header|{{{stat7-header|}}}}}} | data7 = {{{stat7_data|{{{stat7-data|}}}}}} | label8 = {{{stat8_header|{{{stat8-header|}}}}}} | data8 = {{{stat8_data|{{{stat8-data|}}}}}} }} }} | rowclass51 = ib-airport-footnotes | data51 = {{#if:{{{footnotes|}}}|{{{footnotes}}}}} | data52 = {{if empty|{{{embed|}}}|{{{module|}}}}} }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Letališče z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Stran, ki uporablja [[Predloga:Infopolje Letališče]] z neznanim parameterom "_VALUE_"|ignoreblank=y|mapframe_args=y|pushpin_map_args=y| area_served | area-served | built | caption | caption2 | closed | commander | coordinates | elevation_f | elevation-f | elevation_m | elevation-m | embed | ensign | ensign_alt | ensign-alt | ensign_size | ensign-size | FAA | focus_city | focus-city | footnotes | GPS | h1_length_f | h1-length-f | h1_length_m | h1-length-m | h1_number | h1-number | h1_surface | h1-surface | h2_length_f | h2-length-f | h2_length_m | h2-length-m | h2_number | h2-number | h2_surface | h2-surface | h3_length_f | h3-length-f | h3_length_m | h3-length-m | h3_number | h3-number | h3_surface | h3-surface | h4_length_f | h4-length-f | h4_length_m | h4-length-m | h4_number | h4-number | h4_surface | h4-surface | h5_length_f | h5-length-f | h5_length_m | h5-length-m | h5_number | h5-number | h5_surface | h5-surface | h6_length_f | h6-length-f | h6_length_m | h6-length-m | h6_number | h6-number | h6_surface | h6-surface | h7_length_f | h7-length-f | h7_length_m | h7-length-m | h7_number | h7-number | h7_surface | h7-surface | h8_length_f | h8-length-f | h8_length_m | h8-length-m | h8_number | h8-number | h8_surface | h8-surface | h9_length_f | h9-length-f | h9_length_m | h9-length-m | h9_number | h9-number | h9_surface | h9-surface | h10_length_f | h10-length-f | h10_length_m | h10-length-m | h10_number | h10-number | h10_surface | h10-surface | h11_length_f | h11-length-f | h11_length_m | h11-length-m | h11_number | h11-number | h11_surface | h11-surface | h12_length_f | h12-length-f | h12_length_m | h12-length-m | h12_number | h12-number | h12_surface | h12-surface | hub | IATA | ICAO | image | image_alt | image-alt | image_class | image-class | image_map | image-map | image_map_alt | image-map-alt | image_map_caption | image-map-caption | image_mapsize | image-mapsize | image_size | image-size | image2 | image2_alt | image2-alt | image2_size | image2-size | LID | location | metric_elev | metric-elev | metric_rwy | metric-rwy | module | name | native_name | native-name | occupants | opened | operating_base | operating-base | operator | owner | owner_oper | owner-oper | passenger_services_ceased | passenger-services-ceased | public_transit | public-transit | r1_length_f | r1-length-f | r1_length_m | r1-length-m | r1_number | r1-number | r1_surface | r1-surface | r2_length_f | r2-length-f | r2_length_m | r2-length-m | r2_number | r2-number | r2_surface | r2-surface | r3_length_f | r3-length-f | r3_length_m | r3-length-m | r3_number | r3-number | r3_surface | r3-surface | r4_length_f | r4-length-f | r4_length_m | r4-length-m | r4_number | r4-number | r4_surface | r4-surface | r5_length_f | r5-length-f | r5_length_m | r5-length-m | r5_number | r5-number | r5_surface | r5-surface | r6_length_f | r6-length-f | r6_length_m | r6-length-m | r6_number | r6-number | r6_surface | r6-surface | r7_length_f | r7-length-f | r7_length_m | r7-length-m | r7_number | r7-number | r7_surface | r7-surface | r8_length_f | r8-length-f | r8_length_m | r8-length-m | r8_number | r8-number | r8_surface | r8-surface | r9_length_f | r9-length-f | r9_length_m | r9-length-m | r9_number | r9-number | r9_surface | r9-surface | r10_length_f | r10-length-f | r10_length_m | r10-length-m | r10_number | r10-number | r10_surface | r10-surface | r11_length_f | r11-length-f | r11_length_m | r11-length-m | r11_number | r11-number | r11_surface | r11-surface | r12_length_f | r12-length-f | r12_length_m | r12-length-m | r12_number | r12-number | r12_surface | r12-surface | stat_year | stat-year | stat1_data | stat1-data | stat1_header | stat1-header | stat2_data | stat2-data | stat2_header | stat2-header | stat3_data | stat3-data | stat3_header | stat3-header | stat4_data | stat4-data | stat4_header | stat4-header | stat5_data | stat5-data | stat5_header | stat5-header | stat6_data | stat6-data | stat6_header | stat6-header | stat7_data | stat7-data | stat7_header | stat7-header | stat8_data | stat8-data | stat8_header | stat8-header | summer | TC | timezone | type | used | utc | utcs | website | WMO | pushpin_map | pushpin-map | pushpin_mark | pushpin-mark | pushpin_label | pushpin-label | pushpin_mark_size | pushpin-mark-size}}{{#invoke:Check for conflicting parameters|check | template = [[Predloga:Infopolje Letališče]] | cat = {{main other|Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Letališče z navzkrižnimi parametri}} | owner_oper; owner-oper; owner | embed; module }}<noinclude>{{documentation}}<!-- Please add categories and interwikis to the /doc subpage, not here. --></noinclude> 22vpxf9su2g2uqxg1dunco16c23t2lm 6759750 6759749 2026-10-02T15:48:28Z Pinky sl 2932 6759750 wikitext text/x-wiki {{Infopolje | bodyclass = ib-airport vcard | templatestyles = Infopolje Letališče/styles.css | above = <includeonly><div class="fn org">{{#invoke:Niz|replace|{{if empty|{{{name|}}}|{{BASEPAGENAME}}}}| |<br />|plain=false}}</div></includeonly><!-- -->{{#if:{{{ensign|}}}|{{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{ensign|}}}|size={{{ensign_size|{{{ensign-size|}}}}}}|sizedefault=90px|alt={{{ensign_alt|{{{ensign-alt|}}}}}}}}}}<!-- -->{{#if:{{{native_name|{{{native-name|}}}}}}|<div class="nickname">{{{native_name|{{{native-name|}}}}}}</div>}} | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image|}}}|size={{{image_size|{{{image-size|}}}}}}| class = {{{image_class|{{{image-class|}}}}}}|sizedefault=250px|upright=1|alt={{{image_alt|{{{image-alt|}}}}}}}} | caption = {{{caption|}}} | image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image2|}}}|size={{{image2_size|{{{image2-size|}}}}}}|sizedefault=250px|upright=1|alt={{{image2_alt|{{{image2-alt|}}}}}}}} | caption2 = {{{caption2|}}} | rowclass1 = ib-airport-codes | data1 = <includeonly>{{hlist |1=<span class="nowrap">[[Koda letališča IATA|IATA]]: {{#if:{{{IATA|}}}|<span class="nickname">{{{IATA}}}</span>|''none''}}</span> |2=<span class="nowrap">[[Koda letališča ICAO|ICAO]]: {{#if:{{{ICAO|}}}|<span class="nickname">{{{ICAO}}}</span>|''none''}}</span> |3={{#if:{{{FAA|}}}|<span class="nowrap">[[Federal Aviation Administration|FAA]] [[Location identifier#FAA identifier|LID]]: <span class="nickname">{{{FAA}}}</span></span>}} |4={{#if:{{{TC|}}} |<span class="nowrap">[[Transport Canada|TC]] [[Location identifier#Transport Canada identifier|LID]]: <span class="nickname">{{{TC}}}</span></span>}} |5={{#if:{{{LID|}}}|<span class="nowrap">[[Location identifier|LID]]: <span class="nickname">{{{LID}}}</span></span>}} |6={{#if:{{{GPS|}}}|<span class="nowrap">[[Global Positioning System|GPS]]: <span class="nickname">{{{GPS}}}</span></span>}} |7={{#if:{{{WMO|}}}|<span class="nowrap">[[Location identifier#WMO station identifiers|WMO]]: <span class="nickname">{{{WMO}}}</span></span>}} }}</includeonly> | header2 = <includeonly>Povzetek</includeonly> | label3 = Tip&nbsp;letališča | class3 = category | data3 = {{{type|}}} | rowclass4 = note | label4 = {{#if:{{{owner_oper|}}}{{{owner-oper|}}}|Lastnik/Upravitelj|Lastnik}} | data4 = {{if empty|{{{owner_oper|{{{owner-oper|}}}}}}|{{{owner|}}}}} | rowclass5 = note | label5 = {{#if:{{{owner_oper|}}}{{{owner-oper|}}}| |Upravitelj}} | data5 = {{#if:{{{owner_oper|}}}{{{owner-oper|}}}| |{{{operator|}}}}} | label6 = Služi | data6 = {{{area_served|{{{area-served|}}}}}} | label7 = Lokacija | class7 = label | data7 = {{{location|}}} | label8 = Ustanovitev | data8 = {{{opened|}}} | label9 = Zaprto | data9 = {{{closed|}}} | label10 = {{longitem|Zaprto za potnike}} | data10 = {{{passenger_services_ceased|{{{passenger-services-ceased|}}}}}} | label11 = [[Letališka baza|Baza]]&nbsp;za | data11 = {{{hub|}}} | label12 = {{longitem|[[Fokusno mesto]] za}} | data12 = {{{focus_city|{{{focus-city|}}}}}} | label13 = {{longitem|Operating base for}} | data13 = {{{operating_base|{{{operating-base|}}}}}} | label14 = Zgrajeno | data14 = {{{built|}}} | label15 = V&nbsp;uporabi&nbsp;od | data15 = {{{used|}}} | label16 = Poveljnik | data16 = {{{commander|}}} | label17 = Vojaške enote | data17 = {{{occupants|}}} | label18 = [[Časovni pas]] | data18 = {{#if: {{{timezone|}}} {{{utc|}}}| {{{timezone}}} ({{{utc}}}) }} | label19 = &nbsp;•&nbsp;Poletje ([[Poletni čas|DST]]) | data19 = {{#if: {{{summer|}}} {{{utcs|}}}| {{{summer}}} ({{{utcs}}}) }} | label20 = Nadm.&nbsp;višina&nbsp;[[Metri nadmorske višine|AMSL]] | data20 = {{#if:{{{elevation_m|{{{elevation-m|}}}}}}|{{{elevation_m|{{{elevation-m|}}}}}} m|<!-- -->{{convinfobox|{{{elevation_f|{{{elevation-f|}}}}}}|ft|{{{elevation_m|{{{elevation-m|}}}}}}|m}}}} | label21 = [[Geografski koordinatni sistem|Koordinati]] | data21 = {{#if: {{{coordinates|}}}|{{#invoke:Coordinates|coordinsert|{{{coordinates}}}|type:airport}}}} | label30 = {{longitem|Javni dostop}} | data30 = {{{public_transit|{{{public-transit|}}}}}} | label31 = Spletna stran | class31 = plainlinksneverexpand | data31 = {{{website|}}} | header32 = {{#switch:{{#if:{{{pushpin_map|{{{pushpin-map|}}}}}}|1}}{{#if:{{{image_map|{{{image-map|}}}}}}|1}}{{yesno|{{{mapframe|}}}|yes=1|def=}} |1=Zemljevid |11|111=Zemljevidi}} | data33 = {{#if:{{{image_map|}}}{{{image-map|}}}| {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image_map|{{{image-map|}}}}}}|size={{{image_mapsize|{{{image-mapsize|}}}}}}|sizedefault=250px|upright=1|alt={{{image_map_alt|{{{image-map-alt|}}}}}}|title={{{image_map_caption|{{{image-map-caption|Lega: {{if empty|{{{name|}}}|{{BASEPAGENAME}}}}}}}}}}}}{{#if:{{{image_map_caption|{{{image-map-caption|}}}}}}|<br />{{{image_map_caption|{{{image-map-caption|}}}}}}}}}} | data34 = {{#invoke:Location map|infobox_pushpin_map | pushpin_mark = {{if empty|{{{pushpin_mark|{{{pushpin-mark|}}}}}}|Airplane silhouette.svg }} | pushpin_label = {{if empty|{{{pushpin_label|{{{pushpin-label|}}}}}}|{{{name|}}}|{{BASEPAGENAME}}}} | pushpin_mark_size = {{if empty|{{{pushpin_mark_size|{{{pushpin-mark-size|}}}}}}|10}} | default_width = 250 }} | data35 = {{#invoke:Infobox mapframe | autoWithCaption | onByDefault = {{#if:{{{pushpin_map|}}}{{{pushpin-map|}}}{{{image_map|}}}{{{image-map|}}}|no|yes}} | mapframe-marker = airport | mapframe-wikidata = yes | mapframe-width = 250 | mapframe-caption = Interaktivni zemljevid:{{if empty|{{{name|}}}|{{BASEPAGENAME}}}} }} | header37 = {{#if: {{{r1_number|{{{r1-number|}}}}}} {{{r1_length_f|{{{r1-length-f|}}}}}} {{{r1_length_m|{{{r1-length-m|}}}}}} {{{r1_surface|{{{r1-surface|}}}}}}|[[Vzletno-pristajalna steza]]}} | data38 = {{#if: {{{r1_number|{{{r1-number|}}}}}} {{{r1_length_f|{{{r1-length-f|}}}}}} {{{r1_length_m|{{{r1-length-m|}}}}}} {{{r1_surface|{{{r1-surface|}}}}}} |{{Infopolje Letališče/datatable | nlabel = [[Vzletno-pristajalna steza#Poimenovanje|Smer]] | metric = {{{metric_rwy|{{{metric-rwy|}}}}}} | n1 = {{{r1_number|{{{r1-number|}}}}}} | l1-m = {{{r1_length_m|{{{r1-length-m|}}}}}} | l1-f = {{{r1_length_f|{{{r1-length-f|}}}}}} | s1 = {{{r1_surface|{{{r1-surface|}}}}}} | n2 = {{{r2_number|{{{r2-number|}}}}}} | l2-m = {{{r2_length_m|{{{r2-length-m|}}}}}} | l2-f = {{{r2_length_f|{{{r2-length-f|}}}}}} | s2 = {{{r2_surface|{{{r2-surface|}}}}}} | n3 = {{{r3_number|{{{r3-number|}}}}}} | l3-m = {{{r3_length_m|{{{r3-length-m|}}}}}} | l3-f = {{{r3_length_f|{{{r3-length-f|}}}}}} | s3 = {{{r3_surface|{{{r3-surface|}}}}}} | n4 = {{{r4_number|{{{r4-number|}}}}}} | l4-m = {{{r4_length_m|{{{r4-length-m|}}}}}} | l4-f = {{{r4_length_f|{{{r4-length-f|}}}}}} | s4 = {{{r4_surface|{{{r4-surface|}}}}}} | n5 = {{{r5_number|{{{r5-number|}}}}}} | l5-m = {{{r5_length_m|{{{r5-length-m|}}}}}} | l5-f = {{{r5_length_f|{{{r5-length-f|}}}}}} | s5 = {{{r5_surface|{{{r5-surface|}}}}}} | n6 = {{{r6_number|{{{r6-number|}}}}}} | l6-m = {{{r6_length_m|{{{r6-length-m|}}}}}} | l6-f = {{{r6_length_f|{{{r6-length-f|}}}}}} | s6 = {{{r6_surface|{{{r6-surface|}}}}}} | n7 = {{{r7_number|{{{r7-number|}}}}}} | l7-m = {{{r7_length_m|{{{r7-length-m|}}}}}} | l7-f = {{{r7_length_f|{{{r7-length-f|}}}}}} | s7 = {{{r7_surface|{{{r7-surface|}}}}}} | n8 = {{{r8_number|{{{r8-number|}}}}}} | l8-m = {{{r8_length_m|{{{r8-length-m|}}}}}} | l8-f = {{{r8_length_f|{{{r8-length-f|}}}}}} | s8 = {{{r8_surface|{{{r8-surface|}}}}}} | n9 = {{{r9_number|{{{r9-number|}}}}}} | l9-m = {{{r9_length_m|{{{r9-length-m|}}}}}} | l9-f = {{{r9_length_f|{{{r9-length-f|}}}}}} | s9 = {{{r9_surface|{{{r9-surface|}}}}}} | n10 = {{{r10_number|{{{r10-number|}}}}}} | l10-m = {{{r10_length_m|{{{r10-length-m|}}}}}} | l10-f = {{{r10_length_f|{{{r10-length-f|}}}}}} | s10 = {{{r10_surface|{{{r10-surface|}}}}}} | n11 = {{{r11_number|{{{r11-number|}}}}}} | l11-m = {{{r11_length_m|{{{r11-length-m|}}}}}} | l11-f = {{{r11_length_f|{{{r11-length-f|}}}}}} | s11 = {{{r11_surface|{{{r11-surface|}}}}}} | n12 = {{{r12_number|{{{r12-number|}}}}}} | l12-m = {{{r12_length_m|{{{r12-length-m|}}}}}} | l12-f = {{{r12_length_f|{{{r12-length-f|}}}}}} | s12 = {{{r12_surface|{{{r12-surface|}}}}}} }}}} | header39 = {{#if: {{{h1_number|{{{h1-number|}}}}}} {{{h1_length_f|{{{h1-length-f|}}}}}} {{{h1_length_m|{{{h1-length-m|}}}}}} {{{h1_surface|{{{h1-surface|}}}}}}|[[Helikoptersko vzletišče|Helikopterska vzletišča]]}} | data40 = {{#if: {{{h1_number|}}}{{{h1-number|}}}{{{h1_length_f|}}}{{{h1-length-f|}}}{{{h1_length_m|}}}{{{h1-length-m|}}}{{{h1_surface|}}}{{{h1-surface|}}} |{{Infopolje Letališče/datatable | nlabel = Smer | metric = {{{metric_rwy|{{{metric-rwy|}}}}}} | n1 = {{{h1_number|{{{h1-number|}}}}}} | l1-m = {{{h1_length_m|{{{h1-length-m|}}}}}} | l1-f = {{{h1_length_f|{{{h1-length-f|}}}}}} | s1 = {{{h1_surface|{{{h1-surface|}}}}}} | n2 = {{{h2_number|{{{h2-number|}}}}}} | l2-m = {{{h2_length_m|{{{h2-length-m|}}}}}} | l2-f = {{{h2_length_f|{{{h2-length-f|}}}}}} | s2 = {{{h2_surface|{{{h2-surface|}}}}}} | n3 = {{{h3_number|{{{h3-number|}}}}}} | l3-m = {{{h3_length_m|{{{h3-length-m|}}}}}} | l3-f = {{{h3_length_f|{{{h3-length-f|}}}}}} | s3 = {{{h3_surface|{{{h3-surface|}}}}}} | n4 = {{{h4_number|{{{h4-number|}}}}}} | l4-m = {{{h4_length_m|{{{h4-length-m|}}}}}} | l4-f = {{{h4_length_f|{{{h4-length-f|}}}}}} | s4 = {{{h4_surface|{{{h4-surface|}}}}}} | n5 = {{{h5_number|{{{h5-number|}}}}}} | l5-m = {{{h5_length_m|{{{h5-length-m|}}}}}} | l5-f = {{{h5_length_f|{{{h5-length-f|}}}}}} | s5 = {{{h5_surface|{{{h5-surface|}}}}}} | n6 = {{{h6_number|{{{h6-number|}}}}}} | l6-m = {{{h6_length_m|{{{h6-length-m|}}}}}} | l6-f = {{{h6_length_f|{{{h6-length-f|}}}}}} | s6 = {{{h6_surface|{{{h6-surface|}}}}}} | n7 = {{{h7_number|{{{h7-number|}}}}}} | l7-m = {{{h7_length_m|{{{h7-length-m|}}}}}} | l7-f = {{{h7_length_f|{{{h7-length-f|}}}}}} | s7 = {{{h7_surface|{{{h7-surface|}}}}}} | n8 = {{{h8_number|{{{h8-number|}}}}}} | l8-m = {{{h8_length_m|{{{h8-length-m|}}}}}} | l8-f = {{{h8_length_f|{{{h8-length-f|}}}}}} | s8 = {{{h8_surface|{{{h8-surface|}}}}}} | n9 = {{{h9_number|{{{h9-number|}}}}}} | l9-m = {{{h9_length_m|{{{h9-length-m|}}}}}} | l9-f = {{{h9_length_f|{{{h9-length-f|}}}}}} | s9 = {{{h9_surface|{{{h9-surface|}}}}}} | n10 = {{{h10_number|{{{h10-number|}}}}}} | l10-m = {{{h10_length_m|{{{h10-length-m|}}}}}} | l10-f = {{{h10_length_f|{{{h10-length-f|}}}}}} | s10 = {{{h10_surface|{{{h10-surface|}}}}}} | n11 = {{{h11_number|{{{h11-number|}}}}}} | l11-m = {{{h11_length_m|{{{h11-length-m|}}}}}} | l11-f = {{{h11_length_f|{{{h11-length-f|}}}}}} | s11 = {{{h11_surface|{{{h11-surface|}}}}}} | n12 = {{{h12_number|{{{h12-number|}}}}}} | l12-m = {{{h12_length_m|{{{h12-length-m|}}}}}} | l12-f = {{{h12_length_f|{{{h12-length-f|}}}}}} | s12 = {{{h12_surface|{{{h12-surface|}}}}}} }}}} | header41 = {{#if:{{{stat1_data|{{{stat1-data|}}}}}}{{{stat2_data|{{{stat2-data|}}}}}}{{{stat3_data|{{{stat3-data|}}}}}}{{{stat4_data|{{{stat4-data|}}}}}}{{{stat5_data|{{{stat5-data|}}}}}}{{{stat6_data|{{{stat6-data|}}}}}}{{{stat7_data|{{{stat7-data|}}}}}}{{{stat8_data|{{{stat8-data|}}}}}} | Statistika {{#if:{{{stat_year|{{{stat-year|}}}}}}|({{{stat_year|{{{stat-year|}}}}}})}} }} | data50 = {{#if:{{{stat1_data|{{{stat1-data|}}}}}}{{{stat2_data|{{{stat2-data|}}}}}}{{{stat3_data|{{{stat3-data|}}}}}}{{{stat4_data|{{{stat4-data|}}}}}}{{{stat5_data|{{{stat5-data|}}}}}}{{{stat6_data|{{{stat6-data|}}}}}}{{{stat7_data|{{{stat7-data|}}}}}}{{{stat8_data|{{{stat8-data|}}}}}} | {{Infopolje | subbox = yes | label1 = {{{stat1_header|{{{stat1-header|}}}}}} | data1 = {{{stat1_data|{{{stat1-data|}}}}}} | label2 = {{{stat2_header|{{{stat2-header|}}}}}} | data2 = {{{stat2_data|{{{stat2-data|}}}}}} | label3 = {{{stat3_header|{{{stat3-header|}}}}}} | data3 = {{{stat3_data|{{{stat3-data|}}}}}} | label4 = {{{stat4_header|{{{stat4-header|}}}}}} | data4 = {{{stat4_data|{{{stat4-data|}}}}}} | label5 = {{{stat5_header|{{{stat5-header|}}}}}} | data5 = {{{stat5_data|{{{stat5-data|}}}}}} | label6 = {{{stat6_header|{{{stat6-header|}}}}}} | data6 = {{{stat6_data|{{{stat6-data|}}}}}} | label7 = {{{stat7_header|{{{stat7-header|}}}}}} | data7 = {{{stat7_data|{{{stat7-data|}}}}}} | label8 = {{{stat8_header|{{{stat8-header|}}}}}} | data8 = {{{stat8_data|{{{stat8-data|}}}}}} }} }} | rowclass51 = ib-airport-footnotes | data51 = {{#if:{{{footnotes|}}}|{{{footnotes}}}}} | data52 = {{if empty|{{{embed|}}}|{{{module|}}}}} }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Letališče z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Stran, ki uporablja [[Predloga:Infopolje Letališče]] z neznanim parameterom "_VALUE_"|ignoreblank=y|mapframe_args=y|pushpin_map_args=y| area_served | area-served | built | caption | caption2 | closed | commander | coordinates | elevation_f | elevation-f | elevation_m | elevation-m | embed | ensign | ensign_alt | ensign-alt | ensign_size | ensign-size | FAA | focus_city | focus-city | footnotes | GPS | h1_length_f | h1-length-f | h1_length_m | h1-length-m | h1_number | h1-number | h1_surface | h1-surface | h2_length_f | h2-length-f | h2_length_m | h2-length-m | h2_number | h2-number | h2_surface | h2-surface | h3_length_f | h3-length-f | h3_length_m | h3-length-m | h3_number | h3-number | h3_surface | h3-surface | h4_length_f | h4-length-f | h4_length_m | h4-length-m | h4_number | h4-number | h4_surface | h4-surface | h5_length_f | h5-length-f | h5_length_m | h5-length-m | h5_number | h5-number | h5_surface | h5-surface | h6_length_f | h6-length-f | h6_length_m | h6-length-m | h6_number | h6-number | h6_surface | h6-surface | h7_length_f | h7-length-f | h7_length_m | h7-length-m | h7_number | h7-number | h7_surface | h7-surface | h8_length_f | h8-length-f | h8_length_m | h8-length-m | h8_number | h8-number | h8_surface | h8-surface | h9_length_f | h9-length-f | h9_length_m | h9-length-m | h9_number | h9-number | h9_surface | h9-surface | h10_length_f | h10-length-f | h10_length_m | h10-length-m | h10_number | h10-number | h10_surface | h10-surface | h11_length_f | h11-length-f | h11_length_m | h11-length-m | h11_number | h11-number | h11_surface | h11-surface | h12_length_f | h12-length-f | h12_length_m | h12-length-m | h12_number | h12-number | h12_surface | h12-surface | hub | IATA | ICAO | image | image_alt | image-alt | image_class | image-class | image_map | image-map | image_map_alt | image-map-alt | image_map_caption | image-map-caption | image_mapsize | image-mapsize | image_size | image-size | image2 | image2_alt | image2-alt | image2_size | image2-size | LID | location | metric_elev | metric-elev | metric_rwy | metric-rwy | module | name | native_name | native-name | occupants | opened | operating_base | operating-base | operator | owner | owner_oper | owner-oper | passenger_services_ceased | passenger-services-ceased | public_transit | public-transit | r1_length_f | r1-length-f | r1_length_m | r1-length-m | r1_number | r1-number | r1_surface | r1-surface | r2_length_f | r2-length-f | r2_length_m | r2-length-m | r2_number | r2-number | r2_surface | r2-surface | r3_length_f | r3-length-f | r3_length_m | r3-length-m | r3_number | r3-number | r3_surface | r3-surface | r4_length_f | r4-length-f | r4_length_m | r4-length-m | r4_number | r4-number | r4_surface | r4-surface | r5_length_f | r5-length-f | r5_length_m | r5-length-m | r5_number | r5-number | r5_surface | r5-surface | r6_length_f | r6-length-f | r6_length_m | r6-length-m | r6_number | r6-number | r6_surface | r6-surface | r7_length_f | r7-length-f | r7_length_m | r7-length-m | r7_number | r7-number | r7_surface | r7-surface | r8_length_f | r8-length-f | r8_length_m | r8-length-m | r8_number | r8-number | r8_surface | r8-surface | r9_length_f | r9-length-f | r9_length_m | r9-length-m | r9_number | r9-number | r9_surface | r9-surface | r10_length_f | r10-length-f | r10_length_m | r10-length-m | r10_number | r10-number | r10_surface | r10-surface | r11_length_f | r11-length-f | r11_length_m | r11-length-m | r11_number | r11-number | r11_surface | r11-surface | r12_length_f | r12-length-f | r12_length_m | r12-length-m | r12_number | r12-number | r12_surface | r12-surface | stat_year | stat-year | stat1_data | stat1-data | stat1_header | stat1-header | stat2_data | stat2-data | stat2_header | stat2-header | stat3_data | stat3-data | stat3_header | stat3-header | stat4_data | stat4-data | stat4_header | stat4-header | stat5_data | stat5-data | stat5_header | stat5-header | stat6_data | stat6-data | stat6_header | stat6-header | stat7_data | stat7-data | stat7_header | stat7-header | stat8_data | stat8-data | stat8_header | stat8-header | summer | TC | timezone | type | used | utc | utcs | website | WMO | pushpin_map | pushpin-map | pushpin_mark | pushpin-mark | pushpin_label | pushpin-label | pushpin_mark_size | pushpin-mark-size}}{{#invoke:Check for conflicting parameters|check | template = [[Predloga:Infopolje Letališče]] | cat = {{main other|Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Letališče z navzkrižnimi parametri}} | owner_oper; owner-oper; owner | embed; module }}<noinclude>{{documentation}}<!-- Please add categories and interwikis to the /doc subpage, not here. --></noinclude> 5bgh58kktx34x7vzfyl3s6mfss9msh2 6759751 6759750 2026-10-02T15:52:10Z Pinky sl 2932 6759751 wikitext text/x-wiki {{Infopolje | bodyclass = ib-airport vcard | templatestyles = Infopolje Letališče/styles.css | above = <includeonly><div class="fn org">{{#invoke:Niz|replace|{{if empty|{{{name|}}}|{{BASEPAGENAME}}}}| |<br />|plain=false}}</div></includeonly><!-- -->{{#if:{{{ensign|}}}|{{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{ensign|}}}|size={{{ensign_size|{{{ensign-size|}}}}}}|sizedefault=90px|alt={{{ensign_alt|{{{ensign-alt|}}}}}}}}}}<!-- -->{{#if:{{{native_name|{{{native-name|}}}}}}|<div class="nickname">{{{native_name|{{{native-name|}}}}}}</div>}} | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image|}}}|size={{{image_size|{{{image-size|}}}}}}| class = {{{image_class|{{{image-class|}}}}}}|sizedefault=250px|upright=1|alt={{{image_alt|{{{image-alt|}}}}}}}} | caption = {{{caption|}}} | image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image2|}}}|size={{{image2_size|{{{image2-size|}}}}}}|sizedefault=250px|upright=1|alt={{{image2_alt|{{{image2-alt|}}}}}}}} | caption2 = {{{caption2|}}} | rowclass1 = ib-airport-codes | data1 = <includeonly>{{hlist |1=<span class="nowrap">[[Koda letališča IATA|IATA]]: {{#if:{{{IATA|}}}|<span class="nickname">{{{IATA}}}</span>|''none''}}</span> |2=<span class="nowrap">[[Koda letališča ICAO|ICAO]]: {{#if:{{{ICAO|}}}|<span class="nickname">{{{ICAO}}}</span>|''none''}}</span> |3={{#if:{{{FAA|}}}|<span class="nowrap">[[Federal Aviation Administration|FAA]] [[Location identifier#FAA identifier|LID]]: <span class="nickname">{{{FAA}}}</span></span>}} |4={{#if:{{{TC|}}} |<span class="nowrap">[[Transport Canada|TC]] [[Location identifier#Transport Canada identifier|LID]]: <span class="nickname">{{{TC}}}</span></span>}} |5={{#if:{{{LID|}}}|<span class="nowrap">[[Location identifier|LID]]: <span class="nickname">{{{LID}}}</span></span>}} |6={{#if:{{{GPS|}}}|<span class="nowrap">[[Global Positioning System|GPS]]: <span class="nickname">{{{GPS}}}</span></span>}} |7={{#if:{{{WMO|}}}|<span class="nowrap">[[Location identifier#WMO station identifiers|WMO]]: <span class="nickname">{{{WMO}}}</span></span>}} }}</includeonly> | header2 = <includeonly>Povzetek</includeonly> | label3 = Tip&nbsp;letališča | class3 = category | data3 = {{{type|}}} | rowclass4 = note | label4 = {{#if:{{{owner_oper|}}}{{{owner-oper|}}}|Lastnik/Upravitelj|Lastnik}} | data4 = {{if empty|{{{owner_oper|{{{owner-oper|}}}}}}|{{{owner|}}}}} | rowclass5 = note | label5 = {{#if:{{{owner_oper|}}}{{{owner-oper|}}}| |Upravitelj}} | data5 = {{#if:{{{owner_oper|}}}{{{owner-oper|}}}| |{{{operator|}}}}} | label6 = Služi | data6 = {{{area_served|{{{area-served|{{{city-served|}}}}}}}}} | label7 = Lokacija | class7 = label | data7 = {{{location|}}} | label8 = Ustanovitev | data8 = {{{opened|}}} | label9 = Zaprto | data9 = {{{closed|}}} | label10 = {{longitem|Zaprto za potnike}} | data10 = {{{passenger_services_ceased|{{{passenger-services-ceased|}}}}}} | label11 = [[Letališka baza|Baza]]&nbsp;za | data11 = {{{hub|}}} | label12 = {{longitem|[[Fokusno mesto]] za}} | data12 = {{{focus_city|{{{focus-city|}}}}}} | label13 = {{longitem|Operating base for}} | data13 = {{{operating_base|{{{operating-base|}}}}}} | label14 = Zgrajeno | data14 = {{{built|}}} | label15 = V&nbsp;uporabi&nbsp;od | data15 = {{{used|}}} | label16 = Poveljnik | data16 = {{{commander|}}} | label17 = Vojaške enote | data17 = {{{occupants|}}} | label18 = [[Časovni pas]] | data18 = {{#if: {{{timezone|}}} {{{utc|}}}| {{{timezone}}} ({{{utc}}}) }} | label19 = &nbsp;•&nbsp;Poletje ([[Poletni čas|DST]]) | data19 = {{#if: {{{summer|}}} {{{utcs|}}}| {{{summer}}} ({{{utcs}}}) }} | label20 = Nadm.&nbsp;višina&nbsp;[[Metri nadmorske višine|AMSL]] | data20 = {{#if:{{{elevation_m|{{{elevation-m|}}}}}}|{{{elevation_m|{{{elevation-m|}}}}}} m|<!-- -->{{convinfobox|{{{elevation_f|{{{elevation-f|}}}}}}|ft|{{{elevation_m|{{{elevation-m|}}}}}}|m}}}} | label21 = [[Geografski koordinatni sistem|Koordinati]] | data21 = {{#if: {{{coordinates|}}}|{{#invoke:Coordinates|coordinsert|{{{coordinates}}}|type:airport}}}} | label30 = {{longitem|Javni dostop}} | data30 = {{{public_transit|{{{public-transit|}}}}}} | label31 = Spletna stran | class31 = plainlinksneverexpand | data31 = {{{website|}}} | header32 = {{#switch:{{#if:{{{pushpin_map|{{{pushpin-map|}}}}}}|1}}{{#if:{{{image_map|{{{image-map|}}}}}}|1}}{{yesno|{{{mapframe|}}}|yes=1|def=}} |1=Zemljevid |11|111=Zemljevidi}} | data33 = {{#if:{{{image_map|}}}{{{image-map|}}}| {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image_map|{{{image-map|}}}}}}|size={{{image_mapsize|{{{image-mapsize|}}}}}}|sizedefault=250px|upright=1|alt={{{image_map_alt|{{{image-map-alt|}}}}}}|title={{{image_map_caption|{{{image-map-caption|Lega: {{if empty|{{{name|}}}|{{BASEPAGENAME}}}}}}}}}}}}{{#if:{{{image_map_caption|{{{image-map-caption|}}}}}}|<br />{{{image_map_caption|{{{image-map-caption|}}}}}}}}}} | data34 = {{#invoke:Location map|infobox_pushpin_map | pushpin_mark = {{if empty|{{{pushpin_mark|{{{pushpin-mark|}}}}}}|Airplane silhouette.svg }} | pushpin_label = {{if empty|{{{pushpin_label|{{{pushpin-label|}}}}}}|{{{name|}}}|{{BASEPAGENAME}}}} | pushpin_mark_size = {{if empty|{{{pushpin_mark_size|{{{pushpin-mark-size|}}}}}}|10}} | default_width = 250 }} | data35 = {{#invoke:Infobox mapframe | autoWithCaption | onByDefault = {{#if:{{{pushpin_map|}}}{{{pushpin-map|}}}{{{image_map|}}}{{{image-map|}}}|no|yes}} | mapframe-marker = airport | mapframe-wikidata = yes | mapframe-width = 250 | mapframe-caption = Interaktivni zemljevid:{{if empty|{{{name|}}}|{{BASEPAGENAME}}}} }} | header37 = {{#if: {{{r1_number|{{{r1-number|}}}}}} {{{r1_length_f|{{{r1-length-f|}}}}}} {{{r1_length_m|{{{r1-length-m|}}}}}} {{{r1_surface|{{{r1-surface|}}}}}}|[[Vzletno-pristajalna steza]]}} | data38 = {{#if: {{{r1_number|{{{r1-number|}}}}}} {{{r1_length_f|{{{r1-length-f|}}}}}} {{{r1_length_m|{{{r1-length-m|}}}}}} {{{r1_surface|{{{r1-surface|}}}}}} |{{Infopolje Letališče/datatable | nlabel = [[Vzletno-pristajalna steza#Poimenovanje|Smer]] | metric = {{{metric_rwy|{{{metric-rwy|}}}}}} | n1 = {{{r1_number|{{{r1-number|}}}}}} | l1-m = {{{r1_length_m|{{{r1-length-m|}}}}}} | l1-f = {{{r1_length_f|{{{r1-length-f|}}}}}} | s1 = {{{r1_surface|{{{r1-surface|}}}}}} | n2 = {{{r2_number|{{{r2-number|}}}}}} | l2-m = {{{r2_length_m|{{{r2-length-m|}}}}}} | l2-f = {{{r2_length_f|{{{r2-length-f|}}}}}} | s2 = {{{r2_surface|{{{r2-surface|}}}}}} | n3 = {{{r3_number|{{{r3-number|}}}}}} | l3-m = {{{r3_length_m|{{{r3-length-m|}}}}}} | l3-f = {{{r3_length_f|{{{r3-length-f|}}}}}} | s3 = {{{r3_surface|{{{r3-surface|}}}}}} | n4 = {{{r4_number|{{{r4-number|}}}}}} | l4-m = {{{r4_length_m|{{{r4-length-m|}}}}}} | l4-f = {{{r4_length_f|{{{r4-length-f|}}}}}} | s4 = {{{r4_surface|{{{r4-surface|}}}}}} | n5 = {{{r5_number|{{{r5-number|}}}}}} | l5-m = {{{r5_length_m|{{{r5-length-m|}}}}}} | l5-f = {{{r5_length_f|{{{r5-length-f|}}}}}} | s5 = {{{r5_surface|{{{r5-surface|}}}}}} | n6 = {{{r6_number|{{{r6-number|}}}}}} | l6-m = {{{r6_length_m|{{{r6-length-m|}}}}}} | l6-f = {{{r6_length_f|{{{r6-length-f|}}}}}} | s6 = {{{r6_surface|{{{r6-surface|}}}}}} | n7 = {{{r7_number|{{{r7-number|}}}}}} | l7-m = {{{r7_length_m|{{{r7-length-m|}}}}}} | l7-f = {{{r7_length_f|{{{r7-length-f|}}}}}} | s7 = {{{r7_surface|{{{r7-surface|}}}}}} | n8 = {{{r8_number|{{{r8-number|}}}}}} | l8-m = {{{r8_length_m|{{{r8-length-m|}}}}}} | l8-f = {{{r8_length_f|{{{r8-length-f|}}}}}} | s8 = {{{r8_surface|{{{r8-surface|}}}}}} | n9 = {{{r9_number|{{{r9-number|}}}}}} | l9-m = {{{r9_length_m|{{{r9-length-m|}}}}}} | l9-f = {{{r9_length_f|{{{r9-length-f|}}}}}} | s9 = {{{r9_surface|{{{r9-surface|}}}}}} | n10 = {{{r10_number|{{{r10-number|}}}}}} | l10-m = {{{r10_length_m|{{{r10-length-m|}}}}}} | l10-f = {{{r10_length_f|{{{r10-length-f|}}}}}} | s10 = {{{r10_surface|{{{r10-surface|}}}}}} | n11 = {{{r11_number|{{{r11-number|}}}}}} | l11-m = {{{r11_length_m|{{{r11-length-m|}}}}}} | l11-f = {{{r11_length_f|{{{r11-length-f|}}}}}} | s11 = {{{r11_surface|{{{r11-surface|}}}}}} | n12 = {{{r12_number|{{{r12-number|}}}}}} | l12-m = {{{r12_length_m|{{{r12-length-m|}}}}}} | l12-f = {{{r12_length_f|{{{r12-length-f|}}}}}} | s12 = {{{r12_surface|{{{r12-surface|}}}}}} }}}} | header39 = {{#if: {{{h1_number|{{{h1-number|}}}}}} {{{h1_length_f|{{{h1-length-f|}}}}}} {{{h1_length_m|{{{h1-length-m|}}}}}} {{{h1_surface|{{{h1-surface|}}}}}}|[[Helikoptersko vzletišče|Helikopterska vzletišča]]}} | data40 = {{#if: {{{h1_number|}}}{{{h1-number|}}}{{{h1_length_f|}}}{{{h1-length-f|}}}{{{h1_length_m|}}}{{{h1-length-m|}}}{{{h1_surface|}}}{{{h1-surface|}}} |{{Infopolje Letališče/datatable | nlabel = Smer | metric = {{{metric_rwy|{{{metric-rwy|}}}}}} | n1 = {{{h1_number|{{{h1-number|}}}}}} | l1-m = {{{h1_length_m|{{{h1-length-m|}}}}}} | l1-f = {{{h1_length_f|{{{h1-length-f|}}}}}} | s1 = {{{h1_surface|{{{h1-surface|}}}}}} | n2 = {{{h2_number|{{{h2-number|}}}}}} | l2-m = {{{h2_length_m|{{{h2-length-m|}}}}}} | l2-f = {{{h2_length_f|{{{h2-length-f|}}}}}} | s2 = {{{h2_surface|{{{h2-surface|}}}}}} | n3 = {{{h3_number|{{{h3-number|}}}}}} | l3-m = {{{h3_length_m|{{{h3-length-m|}}}}}} | l3-f = {{{h3_length_f|{{{h3-length-f|}}}}}} | s3 = {{{h3_surface|{{{h3-surface|}}}}}} | n4 = {{{h4_number|{{{h4-number|}}}}}} | l4-m = {{{h4_length_m|{{{h4-length-m|}}}}}} | l4-f = {{{h4_length_f|{{{h4-length-f|}}}}}} | s4 = {{{h4_surface|{{{h4-surface|}}}}}} | n5 = {{{h5_number|{{{h5-number|}}}}}} | l5-m = {{{h5_length_m|{{{h5-length-m|}}}}}} | l5-f = {{{h5_length_f|{{{h5-length-f|}}}}}} | s5 = {{{h5_surface|{{{h5-surface|}}}}}} | n6 = {{{h6_number|{{{h6-number|}}}}}} | l6-m = {{{h6_length_m|{{{h6-length-m|}}}}}} | l6-f = {{{h6_length_f|{{{h6-length-f|}}}}}} | s6 = {{{h6_surface|{{{h6-surface|}}}}}} | n7 = {{{h7_number|{{{h7-number|}}}}}} | l7-m = {{{h7_length_m|{{{h7-length-m|}}}}}} | l7-f = {{{h7_length_f|{{{h7-length-f|}}}}}} | s7 = {{{h7_surface|{{{h7-surface|}}}}}} | n8 = {{{h8_number|{{{h8-number|}}}}}} | l8-m = {{{h8_length_m|{{{h8-length-m|}}}}}} | l8-f = {{{h8_length_f|{{{h8-length-f|}}}}}} | s8 = {{{h8_surface|{{{h8-surface|}}}}}} | n9 = {{{h9_number|{{{h9-number|}}}}}} | l9-m = {{{h9_length_m|{{{h9-length-m|}}}}}} | l9-f = {{{h9_length_f|{{{h9-length-f|}}}}}} | s9 = {{{h9_surface|{{{h9-surface|}}}}}} | n10 = {{{h10_number|{{{h10-number|}}}}}} | l10-m = {{{h10_length_m|{{{h10-length-m|}}}}}} | l10-f = {{{h10_length_f|{{{h10-length-f|}}}}}} | s10 = {{{h10_surface|{{{h10-surface|}}}}}} | n11 = {{{h11_number|{{{h11-number|}}}}}} | l11-m = {{{h11_length_m|{{{h11-length-m|}}}}}} | l11-f = {{{h11_length_f|{{{h11-length-f|}}}}}} | s11 = {{{h11_surface|{{{h11-surface|}}}}}} | n12 = {{{h12_number|{{{h12-number|}}}}}} | l12-m = {{{h12_length_m|{{{h12-length-m|}}}}}} | l12-f = {{{h12_length_f|{{{h12-length-f|}}}}}} | s12 = {{{h12_surface|{{{h12-surface|}}}}}} }}}} | header41 = {{#if:{{{stat1_data|{{{stat1-data|}}}}}}{{{stat2_data|{{{stat2-data|}}}}}}{{{stat3_data|{{{stat3-data|}}}}}}{{{stat4_data|{{{stat4-data|}}}}}}{{{stat5_data|{{{stat5-data|}}}}}}{{{stat6_data|{{{stat6-data|}}}}}}{{{stat7_data|{{{stat7-data|}}}}}}{{{stat8_data|{{{stat8-data|}}}}}} | Statistika {{#if:{{{stat_year|{{{stat-year|}}}}}}|({{{stat_year|{{{stat-year|}}}}}})}} }} | data50 = {{#if:{{{stat1_data|{{{stat1-data|}}}}}}{{{stat2_data|{{{stat2-data|}}}}}}{{{stat3_data|{{{stat3-data|}}}}}}{{{stat4_data|{{{stat4-data|}}}}}}{{{stat5_data|{{{stat5-data|}}}}}}{{{stat6_data|{{{stat6-data|}}}}}}{{{stat7_data|{{{stat7-data|}}}}}}{{{stat8_data|{{{stat8-data|}}}}}} | {{Infopolje | subbox = yes | label1 = {{{stat1_header|{{{stat1-header|}}}}}} | data1 = {{{stat1_data|{{{stat1-data|}}}}}} | label2 = {{{stat2_header|{{{stat2-header|}}}}}} | data2 = {{{stat2_data|{{{stat2-data|}}}}}} | label3 = {{{stat3_header|{{{stat3-header|}}}}}} | data3 = {{{stat3_data|{{{stat3-data|}}}}}} | label4 = {{{stat4_header|{{{stat4-header|}}}}}} | data4 = {{{stat4_data|{{{stat4-data|}}}}}} | label5 = {{{stat5_header|{{{stat5-header|}}}}}} | data5 = {{{stat5_data|{{{stat5-data|}}}}}} | label6 = {{{stat6_header|{{{stat6-header|}}}}}} | data6 = {{{stat6_data|{{{stat6-data|}}}}}} | label7 = {{{stat7_header|{{{stat7-header|}}}}}} | data7 = {{{stat7_data|{{{stat7-data|}}}}}} | label8 = {{{stat8_header|{{{stat8-header|}}}}}} | data8 = {{{stat8_data|{{{stat8-data|}}}}}} }} }} | rowclass51 = ib-airport-footnotes | data51 = {{#if:{{{footnotes|}}}|{{{footnotes}}}}} | data52 = {{if empty|{{{embed|}}}|{{{module|}}}}} }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Letališče z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Stran, ki uporablja [[Predloga:Infopolje Letališče]] z neznanim parameterom "_VALUE_"|ignoreblank=y|mapframe_args=y|pushpin_map_args=y| area_served | area-served | built | caption | caption2 | city-served | closed | commander | coordinates | elevation_f | elevation-f | elevation_m | elevation-m | embed | ensign | ensign_alt | ensign-alt | ensign_size | ensign-size | FAA | focus_city | focus-city | footnotes | GPS | h1_length_f | h1-length-f | h1_length_m | h1-length-m | h1_number | h1-number | h1_surface | h1-surface | h2_length_f | h2-length-f | h2_length_m | h2-length-m | h2_number | h2-number | h2_surface | h2-surface | h3_length_f | h3-length-f | h3_length_m | h3-length-m | h3_number | h3-number | h3_surface | h3-surface | h4_length_f | h4-length-f | h4_length_m | h4-length-m | h4_number | h4-number | h4_surface | h4-surface | h5_length_f | h5-length-f | h5_length_m | h5-length-m | h5_number | h5-number | h5_surface | h5-surface | h6_length_f | h6-length-f | h6_length_m | h6-length-m | h6_number | h6-number | h6_surface | h6-surface | h7_length_f | h7-length-f | h7_length_m | h7-length-m | h7_number | h7-number | h7_surface | h7-surface | h8_length_f | h8-length-f | h8_length_m | h8-length-m | h8_number | h8-number | h8_surface | h8-surface | h9_length_f | h9-length-f | h9_length_m | h9-length-m | h9_number | h9-number | h9_surface | h9-surface | h10_length_f | h10-length-f | h10_length_m | h10-length-m | h10_number | h10-number | h10_surface | h10-surface | h11_length_f | h11-length-f | h11_length_m | h11-length-m | h11_number | h11-number | h11_surface | h11-surface | h12_length_f | h12-length-f | h12_length_m | h12-length-m | h12_number | h12-number | h12_surface | h12-surface | hub | IATA | ICAO | image | image_alt | image-alt | image_class | image-class | image_map | image-map | image_map_alt | image-map-alt | image_map_caption | image-map-caption | image_mapsize | image-mapsize | image_size | image-size | image2 | image2_alt | image2-alt | image2_size | image2-size | LID | location | metric_elev | metric-elev | metric_rwy | metric-rwy | module | name | native_name | native-name | occupants | opened | operating_base | operating-base | operator | owner | owner_oper | owner-oper | passenger_services_ceased | passenger-services-ceased | public_transit | public-transit | r1_length_f | r1-length-f | r1_length_m | r1-length-m | r1_number | r1-number | r1_surface | r1-surface | r2_length_f | r2-length-f | r2_length_m | r2-length-m | r2_number | r2-number | r2_surface | r2-surface | r3_length_f | r3-length-f | r3_length_m | r3-length-m | r3_number | r3-number | r3_surface | r3-surface | r4_length_f | r4-length-f | r4_length_m | r4-length-m | r4_number | r4-number | r4_surface | r4-surface | r5_length_f | r5-length-f | r5_length_m | r5-length-m | r5_number | r5-number | r5_surface | r5-surface | r6_length_f | r6-length-f | r6_length_m | r6-length-m | r6_number | r6-number | r6_surface | r6-surface | r7_length_f | r7-length-f | r7_length_m | r7-length-m | r7_number | r7-number | r7_surface | r7-surface | r8_length_f | r8-length-f | r8_length_m | r8-length-m | r8_number | r8-number | r8_surface | r8-surface | r9_length_f | r9-length-f | r9_length_m | r9-length-m | r9_number | r9-number | r9_surface | r9-surface | r10_length_f | r10-length-f | r10_length_m | r10-length-m | r10_number | r10-number | r10_surface | r10-surface | r11_length_f | r11-length-f | r11_length_m | r11-length-m | r11_number | r11-number | r11_surface | r11-surface | r12_length_f | r12-length-f | r12_length_m | r12-length-m | r12_number | r12-number | r12_surface | r12-surface | stat_year | stat-year | stat1_data | stat1-data | stat1_header | stat1-header | stat2_data | stat2-data | stat2_header | stat2-header | stat3_data | stat3-data | stat3_header | stat3-header | stat4_data | stat4-data | stat4_header | stat4-header | stat5_data | stat5-data | stat5_header | stat5-header | stat6_data | stat6-data | stat6_header | stat6-header | stat7_data | stat7-data | stat7_header | stat7-header | stat8_data | stat8-data | stat8_header | stat8-header | summer | TC | timezone | type | used | utc | utcs | website | WMO | pushpin_map | pushpin-map | pushpin_mark | pushpin-mark | pushpin_label | pushpin-label | pushpin_mark_size | pushpin-mark-size}}{{#invoke:Check for conflicting parameters|check | template = [[Predloga:Infopolje Letališče]] | cat = {{main other|Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Letališče z navzkrižnimi parametri}} | owner_oper; owner-oper; owner | embed; module }}<noinclude>{{documentation}}<!-- Please add categories and interwikis to the /doc subpage, not here. --></noinclude> 0hac59rsxm2p945xe0qnbcqgdznzqf7 6759926 6759751 2026-10-03T08:37:18Z Pinky sl 2932 6759926 wikitext text/x-wiki {{Infopolje | bodyclass = ib-airport vcard | templatestyles = Infopolje Letališče/styles.css | above = <includeonly><div class="fn org">{{#invoke:Niz|replace|{{if empty|{{{name|}}}|{{BASEPAGENAME}}}}| |<br />|plain=false}}</div></includeonly><!-- -->{{#if:{{{ensign|}}}|{{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{ensign|}}}|size={{{ensign_size|{{{ensign-size|}}}}}}|sizedefault=90px|alt={{{ensign_alt|{{{ensign-alt|}}}}}}}}}}<!-- -->{{#if:{{{native_name|{{{native-name|}}}}}}|<div class="nickname">{{{native_name|{{{native-name|}}}}}}</div>}} | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image|}}}|size={{{image_size|{{{image-size|}}}}}}| class = {{{image_class|{{{image-class|}}}}}}|sizedefault=250px|upright=1|alt={{{image_alt|{{{image-alt|}}}}}}}} | caption = {{{caption|}}} | image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image2|}}}|size={{{image2_size|{{{image2-size|}}}}}}|sizedefault=250px|upright=1|alt={{{image2_alt|{{{image2-alt|}}}}}}}} | caption2 = {{{caption2|}}} | rowclass1 = ib-airport-codes | data1 = <includeonly>{{hlist |1=<span class="nowrap">[[Koda letališča IATA|IATA]]: {{#if:{{{IATA|}}}|<span class="nickname">{{{IATA}}}</span>|''none''}}</span> |2=<span class="nowrap">[[Koda letališča ICAO|ICAO]]: {{#if:{{{ICAO|}}}|<span class="nickname">{{{ICAO}}}</span>|''none''}}</span> |3={{#if:{{{FAA|}}}|<span class="nowrap">[[Federal Aviation Administration|FAA]] [[Location identifier#FAA identifier|LID]]: <span class="nickname">{{{FAA}}}</span></span>}} |4={{#if:{{{TC|}}} |<span class="nowrap">[[Transport Canada|TC]] [[Location identifier#Transport Canada identifier|LID]]: <span class="nickname">{{{TC}}}</span></span>}} |5={{#if:{{{LID|}}}|<span class="nowrap">[[Location identifier|LID]]: <span class="nickname">{{{LID}}}</span></span>}} |6={{#if:{{{GPS|}}}|<span class="nowrap">[[Global Positioning System|GPS]]: <span class="nickname">{{{GPS}}}</span></span>}} |7={{#if:{{{WMO|}}}|<span class="nowrap">[[Location identifier#WMO station identifiers|WMO]]: <span class="nickname">{{{WMO}}}</span></span>}} }}</includeonly> | header2 = <includeonly>Povzetek</includeonly> | label3 = Tip&nbsp;letališča | class3 = category | data3 = {{{type|}}} | rowclass4 = note | label4 = {{#if:{{{owner_oper|}}}{{{owner-oper|}}}|Lastnik/Upravitelj|Lastnik}} | data4 = {{if empty|{{{owner_oper|{{{owner-oper|}}}}}}|{{{owner|}}}}} | rowclass5 = note | label5 = {{#if:{{{owner_oper|}}}{{{owner-oper|}}}| |Upravitelj}} | data5 = {{#if:{{{owner_oper|}}}{{{owner-oper|}}}| |{{{operator|}}}}} | label6 = Služi | data6 = {{{area_served|{{{area-served|{{{city-served|}}}}}}}}} | label7 = Lokacija | class7 = label | data7 = {{{location|}}} | label8 = Ustanovitev | data8 = {{{opened|}}} | label9 = Zaprto | data9 = {{{closed|}}} | label10 = {{longitem|Zaprto za potnike}} | data10 = {{{passenger_services_ceased|{{{passenger-services-ceased|}}}}}} | label11 = [[Letališka baza|Baza]]&nbsp;za | data11 = {{{hub|}}} | label12 = {{longitem|[[Fokusno mesto]] za}} | data12 = {{{focus_city|{{{focus-city|}}}}}} | label13 = {{longitem|Operating base for}} | data13 = {{{operating_base|{{{operating-base|}}}}}} | label14 = Zgrajeno | data14 = {{{built|}}} | label15 = V&nbsp;uporabi&nbsp;od | data15 = {{{used|}}} | label16 = Poveljnik | data16 = {{{commander|}}} | label17 = Vojaške enote | data17 = {{{occupants|}}} | label18 = [[Časovni pas]] | data18 = {{#if: {{{timezone|}}} {{{utc|}}}| {{{timezone}}} ({{{utc}}}) }} | label19 = &nbsp;•&nbsp;Poletje ([[Poletni čas|DST]]) | data19 = {{#if: {{{summer|}}} {{{utcs|}}}| {{{summer}}} ({{{utcs}}}) }} | label20 = Nadm.&nbsp;višina [[Metri nadmorske višine|AMSL]] | data20 = {{#if:{{{elevation_m|{{{elevation-m|}}}}}}|{{{elevation_m|{{{elevation-m|}}}}}} m|<!-- -->{{convinfobox|{{{elevation_f|{{{elevation-f|}}}}}}|ft|{{{elevation_m|{{{elevation-m|}}}}}}|m}}}} | label21 = [[Geografski koordinatni sistem|Koordinati]] | data21 = {{#if: {{{coordinates|}}}|{{#invoke:Coordinates|coordinsert|{{{coordinates}}}|type:airport}}}} | label30 = {{longitem|Javni dostop}} | data30 = {{{public_transit|{{{public-transit|}}}}}} | label31 = Spletna stran | class31 = plainlinksneverexpand | data31 = {{{website|}}} | header32 = {{#switch:{{#if:{{{pushpin_map|{{{pushpin-map|}}}}}}|1}}{{#if:{{{image_map|{{{image-map|}}}}}}|1}}{{yesno|{{{mapframe|}}}|yes=1|def=}} |1=Zemljevid |11|111=Zemljevidi}} | data33 = {{#if:{{{image_map|}}}{{{image-map|}}}| {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image_map|{{{image-map|}}}}}}|size={{{image_mapsize|{{{image-mapsize|}}}}}}|sizedefault=250px|upright=1|alt={{{image_map_alt|{{{image-map-alt|}}}}}}|title={{{image_map_caption|{{{image-map-caption|Lega: {{if empty|{{{name|}}}|{{BASEPAGENAME}}}}}}}}}}}}{{#if:{{{image_map_caption|{{{image-map-caption|}}}}}}|<br />{{{image_map_caption|{{{image-map-caption|}}}}}}}}}} | data34 = {{#invoke:Location map|infobox_pushpin_map | pushpin_mark = {{if empty|{{{pushpin_mark|{{{pushpin-mark|}}}}}}|Airplane silhouette.svg }} | pushpin_label = {{if empty|{{{pushpin_label|{{{pushpin-label|}}}}}}|{{{name|}}}|{{BASEPAGENAME}}}} | pushpin_mark_size = {{if empty|{{{pushpin_mark_size|{{{pushpin-mark-size|}}}}}}|10}} | default_width = 250 }} | data35 = {{#invoke:Infobox mapframe | autoWithCaption | onByDefault = {{#if:{{{pushpin_map|}}}{{{pushpin-map|}}}{{{image_map|}}}{{{image-map|}}}|no|yes}} | mapframe-marker = airport | mapframe-wikidata = yes | mapframe-width = 250 | mapframe-caption = Interaktivni zemljevid:{{if empty|{{{name|}}}|{{BASEPAGENAME}}}} }} | header37 = {{#if: {{{r1_number|{{{r1-number|}}}}}} {{{r1_length_f|{{{r1-length-f|}}}}}} {{{r1_length_m|{{{r1-length-m|}}}}}} {{{r1_surface|{{{r1-surface|}}}}}}|[[Vzletno-pristajalna steza]]}} | data38 = {{#if: {{{r1_number|{{{r1-number|}}}}}} {{{r1_length_f|{{{r1-length-f|}}}}}} {{{r1_length_m|{{{r1-length-m|}}}}}} {{{r1_surface|{{{r1-surface|}}}}}} |{{Infopolje Letališče/datatable | nlabel = [[Vzletno-pristajalna steza#Poimenovanje|Smer]] | metric = {{{metric_rwy|{{{metric-rwy|}}}}}} | n1 = {{{r1_number|{{{r1-number|}}}}}} | l1-m = {{{r1_length_m|{{{r1-length-m|}}}}}} | l1-f = {{{r1_length_f|{{{r1-length-f|}}}}}} | s1 = {{{r1_surface|{{{r1-surface|}}}}}} | n2 = {{{r2_number|{{{r2-number|}}}}}} | l2-m = {{{r2_length_m|{{{r2-length-m|}}}}}} | l2-f = {{{r2_length_f|{{{r2-length-f|}}}}}} | s2 = {{{r2_surface|{{{r2-surface|}}}}}} | n3 = {{{r3_number|{{{r3-number|}}}}}} | l3-m = {{{r3_length_m|{{{r3-length-m|}}}}}} | l3-f = {{{r3_length_f|{{{r3-length-f|}}}}}} | s3 = {{{r3_surface|{{{r3-surface|}}}}}} | n4 = {{{r4_number|{{{r4-number|}}}}}} | l4-m = {{{r4_length_m|{{{r4-length-m|}}}}}} | l4-f = {{{r4_length_f|{{{r4-length-f|}}}}}} | s4 = {{{r4_surface|{{{r4-surface|}}}}}} | n5 = {{{r5_number|{{{r5-number|}}}}}} | l5-m = {{{r5_length_m|{{{r5-length-m|}}}}}} | l5-f = {{{r5_length_f|{{{r5-length-f|}}}}}} | s5 = {{{r5_surface|{{{r5-surface|}}}}}} | n6 = {{{r6_number|{{{r6-number|}}}}}} | l6-m = {{{r6_length_m|{{{r6-length-m|}}}}}} | l6-f = {{{r6_length_f|{{{r6-length-f|}}}}}} | s6 = {{{r6_surface|{{{r6-surface|}}}}}} | n7 = {{{r7_number|{{{r7-number|}}}}}} | l7-m = {{{r7_length_m|{{{r7-length-m|}}}}}} | l7-f = {{{r7_length_f|{{{r7-length-f|}}}}}} | s7 = {{{r7_surface|{{{r7-surface|}}}}}} | n8 = {{{r8_number|{{{r8-number|}}}}}} | l8-m = {{{r8_length_m|{{{r8-length-m|}}}}}} | l8-f = {{{r8_length_f|{{{r8-length-f|}}}}}} | s8 = {{{r8_surface|{{{r8-surface|}}}}}} | n9 = {{{r9_number|{{{r9-number|}}}}}} | l9-m = {{{r9_length_m|{{{r9-length-m|}}}}}} | l9-f = {{{r9_length_f|{{{r9-length-f|}}}}}} | s9 = {{{r9_surface|{{{r9-surface|}}}}}} | n10 = {{{r10_number|{{{r10-number|}}}}}} | l10-m = {{{r10_length_m|{{{r10-length-m|}}}}}} | l10-f = {{{r10_length_f|{{{r10-length-f|}}}}}} | s10 = {{{r10_surface|{{{r10-surface|}}}}}} | n11 = {{{r11_number|{{{r11-number|}}}}}} | l11-m = {{{r11_length_m|{{{r11-length-m|}}}}}} | l11-f = {{{r11_length_f|{{{r11-length-f|}}}}}} | s11 = {{{r11_surface|{{{r11-surface|}}}}}} | n12 = {{{r12_number|{{{r12-number|}}}}}} | l12-m = {{{r12_length_m|{{{r12-length-m|}}}}}} | l12-f = {{{r12_length_f|{{{r12-length-f|}}}}}} | s12 = {{{r12_surface|{{{r12-surface|}}}}}} }}}} | header39 = {{#if: {{{h1_number|{{{h1-number|}}}}}} {{{h1_length_f|{{{h1-length-f|}}}}}} {{{h1_length_m|{{{h1-length-m|}}}}}} {{{h1_surface|{{{h1-surface|}}}}}}|[[Helikoptersko vzletišče|Helikopterska vzletišča]]}} | data40 = {{#if: {{{h1_number|}}}{{{h1-number|}}}{{{h1_length_f|}}}{{{h1-length-f|}}}{{{h1_length_m|}}}{{{h1-length-m|}}}{{{h1_surface|}}}{{{h1-surface|}}} |{{Infopolje Letališče/datatable | nlabel = Smer | metric = {{{metric_rwy|{{{metric-rwy|}}}}}} | n1 = {{{h1_number|{{{h1-number|}}}}}} | l1-m = {{{h1_length_m|{{{h1-length-m|}}}}}} | l1-f = {{{h1_length_f|{{{h1-length-f|}}}}}} | s1 = {{{h1_surface|{{{h1-surface|}}}}}} | n2 = {{{h2_number|{{{h2-number|}}}}}} | l2-m = {{{h2_length_m|{{{h2-length-m|}}}}}} | l2-f = {{{h2_length_f|{{{h2-length-f|}}}}}} | s2 = {{{h2_surface|{{{h2-surface|}}}}}} | n3 = {{{h3_number|{{{h3-number|}}}}}} | l3-m = {{{h3_length_m|{{{h3-length-m|}}}}}} | l3-f = {{{h3_length_f|{{{h3-length-f|}}}}}} | s3 = {{{h3_surface|{{{h3-surface|}}}}}} | n4 = {{{h4_number|{{{h4-number|}}}}}} | l4-m = {{{h4_length_m|{{{h4-length-m|}}}}}} | l4-f = {{{h4_length_f|{{{h4-length-f|}}}}}} | s4 = {{{h4_surface|{{{h4-surface|}}}}}} | n5 = {{{h5_number|{{{h5-number|}}}}}} | l5-m = {{{h5_length_m|{{{h5-length-m|}}}}}} | l5-f = {{{h5_length_f|{{{h5-length-f|}}}}}} | s5 = {{{h5_surface|{{{h5-surface|}}}}}} | n6 = {{{h6_number|{{{h6-number|}}}}}} | l6-m = {{{h6_length_m|{{{h6-length-m|}}}}}} | l6-f = {{{h6_length_f|{{{h6-length-f|}}}}}} | s6 = {{{h6_surface|{{{h6-surface|}}}}}} | n7 = {{{h7_number|{{{h7-number|}}}}}} | l7-m = {{{h7_length_m|{{{h7-length-m|}}}}}} | l7-f = {{{h7_length_f|{{{h7-length-f|}}}}}} | s7 = {{{h7_surface|{{{h7-surface|}}}}}} | n8 = {{{h8_number|{{{h8-number|}}}}}} | l8-m = {{{h8_length_m|{{{h8-length-m|}}}}}} | l8-f = {{{h8_length_f|{{{h8-length-f|}}}}}} | s8 = {{{h8_surface|{{{h8-surface|}}}}}} | n9 = {{{h9_number|{{{h9-number|}}}}}} | l9-m = {{{h9_length_m|{{{h9-length-m|}}}}}} | l9-f = {{{h9_length_f|{{{h9-length-f|}}}}}} | s9 = {{{h9_surface|{{{h9-surface|}}}}}} | n10 = {{{h10_number|{{{h10-number|}}}}}} | l10-m = {{{h10_length_m|{{{h10-length-m|}}}}}} | l10-f = {{{h10_length_f|{{{h10-length-f|}}}}}} | s10 = {{{h10_surface|{{{h10-surface|}}}}}} | n11 = {{{h11_number|{{{h11-number|}}}}}} | l11-m = {{{h11_length_m|{{{h11-length-m|}}}}}} | l11-f = {{{h11_length_f|{{{h11-length-f|}}}}}} | s11 = {{{h11_surface|{{{h11-surface|}}}}}} | n12 = {{{h12_number|{{{h12-number|}}}}}} | l12-m = {{{h12_length_m|{{{h12-length-m|}}}}}} | l12-f = {{{h12_length_f|{{{h12-length-f|}}}}}} | s12 = {{{h12_surface|{{{h12-surface|}}}}}} }}}} | header41 = {{#if:{{{stat1_data|{{{stat1-data|}}}}}}{{{stat2_data|{{{stat2-data|}}}}}}{{{stat3_data|{{{stat3-data|}}}}}}{{{stat4_data|{{{stat4-data|}}}}}}{{{stat5_data|{{{stat5-data|}}}}}}{{{stat6_data|{{{stat6-data|}}}}}}{{{stat7_data|{{{stat7-data|}}}}}}{{{stat8_data|{{{stat8-data|}}}}}} | Statistika {{#if:{{{stat_year|{{{stat-year|}}}}}}|({{{stat_year|{{{stat-year|}}}}}})}} }} | data50 = {{#if:{{{stat1_data|{{{stat1-data|}}}}}}{{{stat2_data|{{{stat2-data|}}}}}}{{{stat3_data|{{{stat3-data|}}}}}}{{{stat4_data|{{{stat4-data|}}}}}}{{{stat5_data|{{{stat5-data|}}}}}}{{{stat6_data|{{{stat6-data|}}}}}}{{{stat7_data|{{{stat7-data|}}}}}}{{{stat8_data|{{{stat8-data|}}}}}} | {{Infopolje | subbox = yes | label1 = {{{stat1_header|{{{stat1-header|}}}}}} | data1 = {{{stat1_data|{{{stat1-data|}}}}}} | label2 = {{{stat2_header|{{{stat2-header|}}}}}} | data2 = {{{stat2_data|{{{stat2-data|}}}}}} | label3 = {{{stat3_header|{{{stat3-header|}}}}}} | data3 = {{{stat3_data|{{{stat3-data|}}}}}} | label4 = {{{stat4_header|{{{stat4-header|}}}}}} | data4 = {{{stat4_data|{{{stat4-data|}}}}}} | label5 = {{{stat5_header|{{{stat5-header|}}}}}} | data5 = {{{stat5_data|{{{stat5-data|}}}}}} | label6 = {{{stat6_header|{{{stat6-header|}}}}}} | data6 = {{{stat6_data|{{{stat6-data|}}}}}} | label7 = {{{stat7_header|{{{stat7-header|}}}}}} | data7 = {{{stat7_data|{{{stat7-data|}}}}}} | label8 = {{{stat8_header|{{{stat8-header|}}}}}} | data8 = {{{stat8_data|{{{stat8-data|}}}}}} }} }} | rowclass51 = ib-airport-footnotes | data51 = {{#if:{{{footnotes|}}}|{{{footnotes}}}}} | data52 = {{if empty|{{{embed|}}}|{{{module|}}}}} }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Letališče z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Stran, ki uporablja [[Predloga:Infopolje Letališče]] z neznanim parameterom "_VALUE_"|ignoreblank=y|mapframe_args=y|pushpin_map_args=y| area_served | area-served | built | caption | caption2 | city-served | closed | commander | coordinates | elevation_f | elevation-f | elevation_m | elevation-m | embed | ensign | ensign_alt | ensign-alt | ensign_size | ensign-size | FAA | focus_city | focus-city | footnotes | GPS | h1_length_f | h1-length-f | h1_length_m | h1-length-m | h1_number | h1-number | h1_surface | h1-surface | h2_length_f | h2-length-f | h2_length_m | h2-length-m | h2_number | h2-number | h2_surface | h2-surface | h3_length_f | h3-length-f | h3_length_m | h3-length-m | h3_number | h3-number | h3_surface | h3-surface | h4_length_f | h4-length-f | h4_length_m | h4-length-m | h4_number | h4-number | h4_surface | h4-surface | h5_length_f | h5-length-f | h5_length_m | h5-length-m | h5_number | h5-number | h5_surface | h5-surface | h6_length_f | h6-length-f | h6_length_m | h6-length-m | h6_number | h6-number | h6_surface | h6-surface | h7_length_f | h7-length-f | h7_length_m | h7-length-m | h7_number | h7-number | h7_surface | h7-surface | h8_length_f | h8-length-f | h8_length_m | h8-length-m | h8_number | h8-number | h8_surface | h8-surface | h9_length_f | h9-length-f | h9_length_m | h9-length-m | h9_number | h9-number | h9_surface | h9-surface | h10_length_f | h10-length-f | h10_length_m | h10-length-m | h10_number | h10-number | h10_surface | h10-surface | h11_length_f | h11-length-f | h11_length_m | h11-length-m | h11_number | h11-number | h11_surface | h11-surface | h12_length_f | h12-length-f | h12_length_m | h12-length-m | h12_number | h12-number | h12_surface | h12-surface | hub | IATA | ICAO | image | image_alt | image-alt | image_class | image-class | image_map | image-map | image_map_alt | image-map-alt | image_map_caption | image-map-caption | image_mapsize | image-mapsize | image_size | image-size | image2 | image2_alt | image2-alt | image2_size | image2-size | LID | location | metric_elev | metric-elev | metric_rwy | metric-rwy | module | name | native_name | native-name | occupants | opened | operating_base | operating-base | operator | owner | owner_oper | owner-oper | passenger_services_ceased | passenger-services-ceased | public_transit | public-transit | r1_length_f | r1-length-f | r1_length_m | r1-length-m | r1_number | r1-number | r1_surface | r1-surface | r2_length_f | r2-length-f | r2_length_m | r2-length-m | r2_number | r2-number | r2_surface | r2-surface | r3_length_f | r3-length-f | r3_length_m | r3-length-m | r3_number | r3-number | r3_surface | r3-surface | r4_length_f | r4-length-f | r4_length_m | r4-length-m | r4_number | r4-number | r4_surface | r4-surface | r5_length_f | r5-length-f | r5_length_m | r5-length-m | r5_number | r5-number | r5_surface | r5-surface | r6_length_f | r6-length-f | r6_length_m | r6-length-m | r6_number | r6-number | r6_surface | r6-surface | r7_length_f | r7-length-f | r7_length_m | r7-length-m | r7_number | r7-number | r7_surface | r7-surface | r8_length_f | r8-length-f | r8_length_m | r8-length-m | r8_number | r8-number | r8_surface | r8-surface | r9_length_f | r9-length-f | r9_length_m | r9-length-m | r9_number | r9-number | r9_surface | r9-surface | r10_length_f | r10-length-f | r10_length_m | r10-length-m | r10_number | r10-number | r10_surface | r10-surface | r11_length_f | r11-length-f | r11_length_m | r11-length-m | r11_number | r11-number | r11_surface | r11-surface | r12_length_f | r12-length-f | r12_length_m | r12-length-m | r12_number | r12-number | r12_surface | r12-surface | stat_year | stat-year | stat1_data | stat1-data | stat1_header | stat1-header | stat2_data | stat2-data | stat2_header | stat2-header | stat3_data | stat3-data | stat3_header | stat3-header | stat4_data | stat4-data | stat4_header | stat4-header | stat5_data | stat5-data | stat5_header | stat5-header | stat6_data | stat6-data | stat6_header | stat6-header | stat7_data | stat7-data | stat7_header | stat7-header | stat8_data | stat8-data | stat8_header | stat8-header | summer | TC | timezone | type | used | utc | utcs | website | WMO | pushpin_map | pushpin-map | pushpin_mark | pushpin-mark | pushpin_label | pushpin-label | pushpin_mark_size | pushpin-mark-size}}{{#invoke:Check for conflicting parameters|check | template = [[Predloga:Infopolje Letališče]] | cat = {{main other|Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Letališče z navzkrižnimi parametri}} | owner_oper; owner-oper; owner | embed; module }}<noinclude>{{documentation}}<!-- Please add categories and interwikis to the /doc subpage, not here. --></noinclude> 6ea1l0zgf9zoi2m8o32mub6zzj0p5qt 6759927 6759926 2026-10-03T08:39:04Z Pinky sl 2932 6759927 wikitext text/x-wiki {{Infopolje | bodyclass = ib-airport vcard | templatestyles = Infopolje Letališče/styles.css | above = <includeonly><div class="fn org">{{#invoke:Niz|replace|{{if empty|{{{name|}}}|{{BASEPAGENAME}}}}| |<br />|plain=false}}</div></includeonly><!-- -->{{#if:{{{ensign|}}}|{{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{ensign|}}}|size={{{ensign_size|{{{ensign-size|}}}}}}|sizedefault=90px|alt={{{ensign_alt|{{{ensign-alt|}}}}}}}}}}<!-- -->{{#if:{{{native_name|{{{native-name|{{{nativename|}}}}}}}}}|<div class="nickname">{{{native_name|{{{native-name|{{{nativename|}}}}}}}}}</div>}} | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image|}}}|size={{{image_size|{{{image-size|}}}}}}| class = {{{image_class|{{{image-class|}}}}}}|sizedefault=250px|upright=1|alt={{{image_alt|{{{image-alt|}}}}}}}} | caption = {{{caption|}}} | image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image2|}}}|size={{{image2_size|{{{image2-size|}}}}}}|sizedefault=250px|upright=1|alt={{{image2_alt|{{{image2-alt|}}}}}}}} | caption2 = {{{caption2|}}} | rowclass1 = ib-airport-codes | data1 = <includeonly>{{hlist |1=<span class="nowrap">[[Koda letališča IATA|IATA]]: {{#if:{{{IATA|}}}|<span class="nickname">{{{IATA}}}</span>|''none''}}</span> |2=<span class="nowrap">[[Koda letališča ICAO|ICAO]]: {{#if:{{{ICAO|}}}|<span class="nickname">{{{ICAO}}}</span>|''none''}}</span> |3={{#if:{{{FAA|}}}|<span class="nowrap">[[Federal Aviation Administration|FAA]] [[Location identifier#FAA identifier|LID]]: <span class="nickname">{{{FAA}}}</span></span>}} |4={{#if:{{{TC|}}} |<span class="nowrap">[[Transport Canada|TC]] [[Location identifier#Transport Canada identifier|LID]]: <span class="nickname">{{{TC}}}</span></span>}} |5={{#if:{{{LID|}}}|<span class="nowrap">[[Location identifier|LID]]: <span class="nickname">{{{LID}}}</span></span>}} |6={{#if:{{{GPS|}}}|<span class="nowrap">[[Global Positioning System|GPS]]: <span class="nickname">{{{GPS}}}</span></span>}} |7={{#if:{{{WMO|}}}|<span class="nowrap">[[Location identifier#WMO station identifiers|WMO]]: <span class="nickname">{{{WMO}}}</span></span>}} }}</includeonly> | header2 = <includeonly>Povzetek</includeonly> | label3 = Tip&nbsp;letališča | class3 = category | data3 = {{{type|}}} | rowclass4 = note | label4 = {{#if:{{{owner_oper|}}}{{{owner-oper|}}}|Lastnik/Upravitelj|Lastnik}} | data4 = {{if empty|{{{owner_oper|{{{owner-oper|}}}}}}|{{{owner|}}}}} | rowclass5 = note | label5 = {{#if:{{{owner_oper|}}}{{{owner-oper|}}}| |Upravitelj}} | data5 = {{#if:{{{owner_oper|}}}{{{owner-oper|}}}| |{{{operator|}}}}} | label6 = Služi | data6 = {{{area_served|{{{area-served|{{{city-served|}}}}}}}}} | label7 = Lokacija | class7 = label | data7 = {{{location|}}} | label8 = Ustanovitev | data8 = {{{opened|}}} | label9 = Zaprto | data9 = {{{closed|}}} | label10 = {{longitem|Zaprto za potnike}} | data10 = {{{passenger_services_ceased|{{{passenger-services-ceased|}}}}}} | label11 = [[Letališka baza|Baza]]&nbsp;za | data11 = {{{hub|}}} | label12 = {{longitem|[[Fokusno mesto]] za}} | data12 = {{{focus_city|{{{focus-city|}}}}}} | label13 = {{longitem|Operating base for}} | data13 = {{{operating_base|{{{operating-base|}}}}}} | label14 = Zgrajeno | data14 = {{{built|}}} | label15 = V&nbsp;uporabi&nbsp;od | data15 = {{{used|}}} | label16 = Poveljnik | data16 = {{{commander|}}} | label17 = Vojaške enote | data17 = {{{occupants|}}} | label18 = [[Časovni pas]] | data18 = {{#if: {{{timezone|}}} {{{utc|}}}| {{{timezone}}} ({{{utc}}}) }} | label19 = &nbsp;•&nbsp;Poletje ([[Poletni čas|DST]]) | data19 = {{#if: {{{summer|}}} {{{utcs|}}}| {{{summer}}} ({{{utcs}}}) }} | label20 = Nadm.&nbsp;višina [[Metri nadmorske višine|AMSL]] | data20 = {{#if:{{{elevation_m|{{{elevation-m|}}}}}}|{{{elevation_m|{{{elevation-m|}}}}}} m|<!-- -->{{convinfobox|{{{elevation_f|{{{elevation-f|}}}}}}|ft|{{{elevation_m|{{{elevation-m|}}}}}}|m}}}} | label21 = [[Geografski koordinatni sistem|Koordinati]] | data21 = {{#if: {{{coordinates|}}}|{{#invoke:Coordinates|coordinsert|{{{coordinates}}}|type:airport}}}} | label30 = {{longitem|Javni dostop}} | data30 = {{{public_transit|{{{public-transit|}}}}}} | label31 = Spletna stran | class31 = plainlinksneverexpand | data31 = {{{website|}}} | header32 = {{#switch:{{#if:{{{pushpin_map|{{{pushpin-map|}}}}}}|1}}{{#if:{{{image_map|{{{image-map|}}}}}}|1}}{{yesno|{{{mapframe|}}}|yes=1|def=}} |1=Zemljevid |11|111=Zemljevidi}} | data33 = {{#if:{{{image_map|}}}{{{image-map|}}}| {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image_map|{{{image-map|}}}}}}|size={{{image_mapsize|{{{image-mapsize|}}}}}}|sizedefault=250px|upright=1|alt={{{image_map_alt|{{{image-map-alt|}}}}}}|title={{{image_map_caption|{{{image-map-caption|Lega: {{if empty|{{{name|}}}|{{BASEPAGENAME}}}}}}}}}}}}{{#if:{{{image_map_caption|{{{image-map-caption|}}}}}}|<br />{{{image_map_caption|{{{image-map-caption|}}}}}}}}}} | data34 = {{#invoke:Location map|infobox_pushpin_map | pushpin_mark = {{if empty|{{{pushpin_mark|{{{pushpin-mark|}}}}}}|Airplane silhouette.svg }} | pushpin_label = {{if empty|{{{pushpin_label|{{{pushpin-label|}}}}}}|{{{name|}}}|{{BASEPAGENAME}}}} | pushpin_mark_size = {{if empty|{{{pushpin_mark_size|{{{pushpin-mark-size|}}}}}}|10}} | default_width = 250 }} | data35 = {{#invoke:Infobox mapframe | autoWithCaption | onByDefault = {{#if:{{{pushpin_map|}}}{{{pushpin-map|}}}{{{image_map|}}}{{{image-map|}}}|no|yes}} | mapframe-marker = airport | mapframe-wikidata = yes | mapframe-width = 250 | mapframe-caption = Interaktivni zemljevid:{{if empty|{{{name|}}}|{{BASEPAGENAME}}}} }} | header37 = {{#if: {{{r1_number|{{{r1-number|}}}}}} {{{r1_length_f|{{{r1-length-f|}}}}}} {{{r1_length_m|{{{r1-length-m|}}}}}} {{{r1_surface|{{{r1-surface|}}}}}}|[[Vzletno-pristajalna steza]]}} | data38 = {{#if: {{{r1_number|{{{r1-number|}}}}}} {{{r1_length_f|{{{r1-length-f|}}}}}} {{{r1_length_m|{{{r1-length-m|}}}}}} {{{r1_surface|{{{r1-surface|}}}}}} |{{Infopolje Letališče/datatable | nlabel = [[Vzletno-pristajalna steza#Poimenovanje|Smer]] | metric = {{{metric_rwy|{{{metric-rwy|}}}}}} | n1 = {{{r1_number|{{{r1-number|}}}}}} | l1-m = {{{r1_length_m|{{{r1-length-m|}}}}}} | l1-f = {{{r1_length_f|{{{r1-length-f|}}}}}} | s1 = {{{r1_surface|{{{r1-surface|}}}}}} | n2 = {{{r2_number|{{{r2-number|}}}}}} | l2-m = {{{r2_length_m|{{{r2-length-m|}}}}}} | l2-f = {{{r2_length_f|{{{r2-length-f|}}}}}} | s2 = {{{r2_surface|{{{r2-surface|}}}}}} | n3 = {{{r3_number|{{{r3-number|}}}}}} | l3-m = {{{r3_length_m|{{{r3-length-m|}}}}}} | l3-f = {{{r3_length_f|{{{r3-length-f|}}}}}} | s3 = {{{r3_surface|{{{r3-surface|}}}}}} | n4 = {{{r4_number|{{{r4-number|}}}}}} | l4-m = {{{r4_length_m|{{{r4-length-m|}}}}}} | l4-f = {{{r4_length_f|{{{r4-length-f|}}}}}} | s4 = {{{r4_surface|{{{r4-surface|}}}}}} | n5 = {{{r5_number|{{{r5-number|}}}}}} | l5-m = {{{r5_length_m|{{{r5-length-m|}}}}}} | l5-f = {{{r5_length_f|{{{r5-length-f|}}}}}} | s5 = {{{r5_surface|{{{r5-surface|}}}}}} | n6 = {{{r6_number|{{{r6-number|}}}}}} | l6-m = {{{r6_length_m|{{{r6-length-m|}}}}}} | l6-f = {{{r6_length_f|{{{r6-length-f|}}}}}} | s6 = {{{r6_surface|{{{r6-surface|}}}}}} | n7 = {{{r7_number|{{{r7-number|}}}}}} | l7-m = {{{r7_length_m|{{{r7-length-m|}}}}}} | l7-f = {{{r7_length_f|{{{r7-length-f|}}}}}} | s7 = {{{r7_surface|{{{r7-surface|}}}}}} | n8 = {{{r8_number|{{{r8-number|}}}}}} | l8-m = {{{r8_length_m|{{{r8-length-m|}}}}}} | l8-f = {{{r8_length_f|{{{r8-length-f|}}}}}} | s8 = {{{r8_surface|{{{r8-surface|}}}}}} | n9 = {{{r9_number|{{{r9-number|}}}}}} | l9-m = {{{r9_length_m|{{{r9-length-m|}}}}}} | l9-f = {{{r9_length_f|{{{r9-length-f|}}}}}} | s9 = {{{r9_surface|{{{r9-surface|}}}}}} | n10 = {{{r10_number|{{{r10-number|}}}}}} | l10-m = {{{r10_length_m|{{{r10-length-m|}}}}}} | l10-f = {{{r10_length_f|{{{r10-length-f|}}}}}} | s10 = {{{r10_surface|{{{r10-surface|}}}}}} | n11 = {{{r11_number|{{{r11-number|}}}}}} | l11-m = {{{r11_length_m|{{{r11-length-m|}}}}}} | l11-f = {{{r11_length_f|{{{r11-length-f|}}}}}} | s11 = {{{r11_surface|{{{r11-surface|}}}}}} | n12 = {{{r12_number|{{{r12-number|}}}}}} | l12-m = {{{r12_length_m|{{{r12-length-m|}}}}}} | l12-f = {{{r12_length_f|{{{r12-length-f|}}}}}} | s12 = {{{r12_surface|{{{r12-surface|}}}}}} }}}} | header39 = {{#if: {{{h1_number|{{{h1-number|}}}}}} {{{h1_length_f|{{{h1-length-f|}}}}}} {{{h1_length_m|{{{h1-length-m|}}}}}} {{{h1_surface|{{{h1-surface|}}}}}}|[[Helikoptersko vzletišče|Helikopterska vzletišča]]}} | data40 = {{#if: {{{h1_number|}}}{{{h1-number|}}}{{{h1_length_f|}}}{{{h1-length-f|}}}{{{h1_length_m|}}}{{{h1-length-m|}}}{{{h1_surface|}}}{{{h1-surface|}}} |{{Infopolje Letališče/datatable | nlabel = Smer | metric = {{{metric_rwy|{{{metric-rwy|}}}}}} | n1 = {{{h1_number|{{{h1-number|}}}}}} | l1-m = {{{h1_length_m|{{{h1-length-m|}}}}}} | l1-f = {{{h1_length_f|{{{h1-length-f|}}}}}} | s1 = {{{h1_surface|{{{h1-surface|}}}}}} | n2 = {{{h2_number|{{{h2-number|}}}}}} | l2-m = {{{h2_length_m|{{{h2-length-m|}}}}}} | l2-f = {{{h2_length_f|{{{h2-length-f|}}}}}} | s2 = {{{h2_surface|{{{h2-surface|}}}}}} | n3 = {{{h3_number|{{{h3-number|}}}}}} | l3-m = {{{h3_length_m|{{{h3-length-m|}}}}}} | l3-f = {{{h3_length_f|{{{h3-length-f|}}}}}} | s3 = {{{h3_surface|{{{h3-surface|}}}}}} | n4 = {{{h4_number|{{{h4-number|}}}}}} | l4-m = {{{h4_length_m|{{{h4-length-m|}}}}}} | l4-f = {{{h4_length_f|{{{h4-length-f|}}}}}} | s4 = {{{h4_surface|{{{h4-surface|}}}}}} | n5 = {{{h5_number|{{{h5-number|}}}}}} | l5-m = {{{h5_length_m|{{{h5-length-m|}}}}}} | l5-f = {{{h5_length_f|{{{h5-length-f|}}}}}} | s5 = {{{h5_surface|{{{h5-surface|}}}}}} | n6 = {{{h6_number|{{{h6-number|}}}}}} | l6-m = {{{h6_length_m|{{{h6-length-m|}}}}}} | l6-f = {{{h6_length_f|{{{h6-length-f|}}}}}} | s6 = {{{h6_surface|{{{h6-surface|}}}}}} | n7 = {{{h7_number|{{{h7-number|}}}}}} | l7-m = {{{h7_length_m|{{{h7-length-m|}}}}}} | l7-f = {{{h7_length_f|{{{h7-length-f|}}}}}} | s7 = {{{h7_surface|{{{h7-surface|}}}}}} | n8 = {{{h8_number|{{{h8-number|}}}}}} | l8-m = {{{h8_length_m|{{{h8-length-m|}}}}}} | l8-f = {{{h8_length_f|{{{h8-length-f|}}}}}} | s8 = {{{h8_surface|{{{h8-surface|}}}}}} | n9 = {{{h9_number|{{{h9-number|}}}}}} | l9-m = {{{h9_length_m|{{{h9-length-m|}}}}}} | l9-f = {{{h9_length_f|{{{h9-length-f|}}}}}} | s9 = {{{h9_surface|{{{h9-surface|}}}}}} | n10 = {{{h10_number|{{{h10-number|}}}}}} | l10-m = {{{h10_length_m|{{{h10-length-m|}}}}}} | l10-f = {{{h10_length_f|{{{h10-length-f|}}}}}} | s10 = {{{h10_surface|{{{h10-surface|}}}}}} | n11 = {{{h11_number|{{{h11-number|}}}}}} | l11-m = {{{h11_length_m|{{{h11-length-m|}}}}}} | l11-f = {{{h11_length_f|{{{h11-length-f|}}}}}} | s11 = {{{h11_surface|{{{h11-surface|}}}}}} | n12 = {{{h12_number|{{{h12-number|}}}}}} | l12-m = {{{h12_length_m|{{{h12-length-m|}}}}}} | l12-f = {{{h12_length_f|{{{h12-length-f|}}}}}} | s12 = {{{h12_surface|{{{h12-surface|}}}}}} }}}} | header41 = {{#if:{{{stat1_data|{{{stat1-data|}}}}}}{{{stat2_data|{{{stat2-data|}}}}}}{{{stat3_data|{{{stat3-data|}}}}}}{{{stat4_data|{{{stat4-data|}}}}}}{{{stat5_data|{{{stat5-data|}}}}}}{{{stat6_data|{{{stat6-data|}}}}}}{{{stat7_data|{{{stat7-data|}}}}}}{{{stat8_data|{{{stat8-data|}}}}}} | Statistika {{#if:{{{stat_year|{{{stat-year|}}}}}}|({{{stat_year|{{{stat-year|}}}}}})}} }} | data50 = {{#if:{{{stat1_data|{{{stat1-data|}}}}}}{{{stat2_data|{{{stat2-data|}}}}}}{{{stat3_data|{{{stat3-data|}}}}}}{{{stat4_data|{{{stat4-data|}}}}}}{{{stat5_data|{{{stat5-data|}}}}}}{{{stat6_data|{{{stat6-data|}}}}}}{{{stat7_data|{{{stat7-data|}}}}}}{{{stat8_data|{{{stat8-data|}}}}}} | {{Infopolje | subbox = yes | label1 = {{{stat1_header|{{{stat1-header|}}}}}} | data1 = {{{stat1_data|{{{stat1-data|}}}}}} | label2 = {{{stat2_header|{{{stat2-header|}}}}}} | data2 = {{{stat2_data|{{{stat2-data|}}}}}} | label3 = {{{stat3_header|{{{stat3-header|}}}}}} | data3 = {{{stat3_data|{{{stat3-data|}}}}}} | label4 = {{{stat4_header|{{{stat4-header|}}}}}} | data4 = {{{stat4_data|{{{stat4-data|}}}}}} | label5 = {{{stat5_header|{{{stat5-header|}}}}}} | data5 = {{{stat5_data|{{{stat5-data|}}}}}} | label6 = {{{stat6_header|{{{stat6-header|}}}}}} | data6 = {{{stat6_data|{{{stat6-data|}}}}}} | label7 = {{{stat7_header|{{{stat7-header|}}}}}} | data7 = {{{stat7_data|{{{stat7-data|}}}}}} | label8 = {{{stat8_header|{{{stat8-header|}}}}}} | data8 = {{{stat8_data|{{{stat8-data|}}}}}} }} }} | rowclass51 = ib-airport-footnotes | data51 = {{#if:{{{footnotes|}}}|{{{footnotes}}}}} | data52 = {{if empty|{{{embed|}}}|{{{module|}}}}} }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Letališče z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Stran, ki uporablja [[Predloga:Infopolje Letališče]] z neznanim parameterom "_VALUE_"|ignoreblank=y|mapframe_args=y|pushpin_map_args=y| area_served | area-served | built | caption | caption2 | city-served | closed | commander | coordinates | elevation_f | elevation-f | elevation_m | elevation-m | embed | ensign | ensign_alt | ensign-alt | ensign_size | ensign-size | FAA | focus_city | focus-city | footnotes | GPS | h1_length_f | h1-length-f | h1_length_m | h1-length-m | h1_number | h1-number | h1_surface | h1-surface | h2_length_f | h2-length-f | h2_length_m | h2-length-m | h2_number | h2-number | h2_surface | h2-surface | h3_length_f | h3-length-f | h3_length_m | h3-length-m | h3_number | h3-number | h3_surface | h3-surface | h4_length_f | h4-length-f | h4_length_m | h4-length-m | h4_number | h4-number | h4_surface | h4-surface | h5_length_f | h5-length-f | h5_length_m | h5-length-m | h5_number | h5-number | h5_surface | h5-surface | h6_length_f | h6-length-f | h6_length_m | h6-length-m | h6_number | h6-number | h6_surface | h6-surface | h7_length_f | h7-length-f | h7_length_m | h7-length-m | h7_number | h7-number | h7_surface | h7-surface | h8_length_f | h8-length-f | h8_length_m | h8-length-m | h8_number | h8-number | h8_surface | h8-surface | h9_length_f | h9-length-f | h9_length_m | h9-length-m | h9_number | h9-number | h9_surface | h9-surface | h10_length_f | h10-length-f | h10_length_m | h10-length-m | h10_number | h10-number | h10_surface | h10-surface | h11_length_f | h11-length-f | h11_length_m | h11-length-m | h11_number | h11-number | h11_surface | h11-surface | h12_length_f | h12-length-f | h12_length_m | h12-length-m | h12_number | h12-number | h12_surface | h12-surface | hub | IATA | ICAO | image | image_alt | image-alt | image_class | image-class | image_map | image-map | image_map_alt | image-map-alt | image_map_caption | image-map-caption | image_mapsize | image-mapsize | image_size | image-size | image2 | image2_alt | image2-alt | image2_size | image2-size | LID | location | metric_elev | metric-elev | metric_rwy | metric-rwy | module | name | native_name | native-name | nativename | occupants | opened | operating_base | operating-base | operator | owner | owner_oper | owner-oper | passenger_services_ceased | passenger-services-ceased | public_transit | public-transit | r1_length_f | r1-length-f | r1_length_m | r1-length-m | r1_number | r1-number | r1_surface | r1-surface | r2_length_f | r2-length-f | r2_length_m | r2-length-m | r2_number | r2-number | r2_surface | r2-surface | r3_length_f | r3-length-f | r3_length_m | r3-length-m | r3_number | r3-number | r3_surface | r3-surface | r4_length_f | r4-length-f | r4_length_m | r4-length-m | r4_number | r4-number | r4_surface | r4-surface | r5_length_f | r5-length-f | r5_length_m | r5-length-m | r5_number | r5-number | r5_surface | r5-surface | r6_length_f | r6-length-f | r6_length_m | r6-length-m | r6_number | r6-number | r6_surface | r6-surface | r7_length_f | r7-length-f | r7_length_m | r7-length-m | r7_number | r7-number | r7_surface | r7-surface | r8_length_f | r8-length-f | r8_length_m | r8-length-m | r8_number | r8-number | r8_surface | r8-surface | r9_length_f | r9-length-f | r9_length_m | r9-length-m | r9_number | r9-number | r9_surface | r9-surface | r10_length_f | r10-length-f | r10_length_m | r10-length-m | r10_number | r10-number | r10_surface | r10-surface | r11_length_f | r11-length-f | r11_length_m | r11-length-m | r11_number | r11-number | r11_surface | r11-surface | r12_length_f | r12-length-f | r12_length_m | r12-length-m | r12_number | r12-number | r12_surface | r12-surface | stat_year | stat-year | stat1_data | stat1-data | stat1_header | stat1-header | stat2_data | stat2-data | stat2_header | stat2-header | stat3_data | stat3-data | stat3_header | stat3-header | stat4_data | stat4-data | stat4_header | stat4-header | stat5_data | stat5-data | stat5_header | stat5-header | stat6_data | stat6-data | stat6_header | stat6-header | stat7_data | stat7-data | stat7_header | stat7-header | stat8_data | stat8-data | stat8_header | stat8-header | summer | TC | timezone | type | used | utc | utcs | website | WMO | pushpin_map | pushpin-map | pushpin_mark | pushpin-mark | pushpin_label | pushpin-label | pushpin_mark_size | pushpin-mark-size}}{{#invoke:Check for conflicting parameters|check | template = [[Predloga:Infopolje Letališče]] | cat = {{main other|Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Letališče z navzkrižnimi parametri}} | owner_oper; owner-oper; owner | embed; module }}<noinclude>{{documentation}}<!-- Please add categories and interwikis to the /doc subpage, not here. --></noinclude> gpa6mlxhs8zwolfknutbmdtq8u0lexd 6759928 6759927 2026-10-03T08:42:06Z Pinky sl 2932 6759928 wikitext text/x-wiki {{Infopolje | bodyclass = ib-airport vcard | templatestyles = Infopolje Letališče/styles.css | above = <includeonly><div class="fn org">{{#invoke:Niz|replace|{{if empty|{{{name|}}}|{{BASEPAGENAME}}}}| |<br />|plain=false}}</div></includeonly><!-- -->{{#if:{{{ensign|}}}|{{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{ensign|}}}|size={{{ensign_size|{{{ensign-size|}}}}}}|sizedefault=90px|alt={{{ensign_alt|{{{ensign-alt|}}}}}}}}}}<!-- -->{{#if:{{{native_name|{{{native-name|{{{nativename|}}}}}}}}}|<div class="nickname">{{{native_name|{{{native-name|{{{nativename|}}}}}}}}}</div>}} | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image|}}}|size={{{image_size|{{{image-size|{{{image-width|}}}}}}}}}| class = {{{image_class|{{{image-class|}}}}}}|sizedefault=250px|upright=1|alt={{{image_alt|{{{image-alt|}}}}}}}} | caption = {{{caption|}}} | image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image2|}}}|size={{{image2_size|{{{image2-size|{{{image2-width|}}}}}}}}}|sizedefault=250px|upright=1|alt={{{image2_alt|{{{image2-alt|}}}}}}}} | caption2 = {{{caption2|}}} | rowclass1 = ib-airport-codes | data1 = <includeonly>{{hlist |1=<span class="nowrap">[[Koda letališča IATA|IATA]]: {{#if:{{{IATA|}}}|<span class="nickname">{{{IATA}}}</span>|''none''}}</span> |2=<span class="nowrap">[[Koda letališča ICAO|ICAO]]: {{#if:{{{ICAO|}}}|<span class="nickname">{{{ICAO}}}</span>|''none''}}</span> |3={{#if:{{{FAA|}}}|<span class="nowrap">[[Federal Aviation Administration|FAA]] [[Location identifier#FAA identifier|LID]]: <span class="nickname">{{{FAA}}}</span></span>}} |4={{#if:{{{TC|}}} |<span class="nowrap">[[Transport Canada|TC]] [[Location identifier#Transport Canada identifier|LID]]: <span class="nickname">{{{TC}}}</span></span>}} |5={{#if:{{{LID|}}}|<span class="nowrap">[[Location identifier|LID]]: <span class="nickname">{{{LID}}}</span></span>}} |6={{#if:{{{GPS|}}}|<span class="nowrap">[[Global Positioning System|GPS]]: <span class="nickname">{{{GPS}}}</span></span>}} |7={{#if:{{{WMO|}}}|<span class="nowrap">[[Location identifier#WMO station identifiers|WMO]]: <span class="nickname">{{{WMO}}}</span></span>}} }}</includeonly> | header2 = <includeonly>Povzetek</includeonly> | label3 = Tip&nbsp;letališča | class3 = category | data3 = {{{type|}}} | rowclass4 = note | label4 = {{#if:{{{owner_oper|}}}{{{owner-oper|}}}|Lastnik/Upravitelj|Lastnik}} | data4 = {{if empty|{{{owner_oper|{{{owner-oper|}}}}}}|{{{owner|}}}}} | rowclass5 = note | label5 = {{#if:{{{owner_oper|}}}{{{owner-oper|}}}| |Upravitelj}} | data5 = {{#if:{{{owner_oper|}}}{{{owner-oper|}}}| |{{{operator|}}}}} | label6 = Služi | data6 = {{{area_served|{{{area-served|{{{city-served|}}}}}}}}} | label7 = Lokacija | class7 = label | data7 = {{{location|}}} | label8 = Ustanovitev | data8 = {{{opened|}}} | label9 = Zaprto | data9 = {{{closed|}}} | label10 = {{longitem|Zaprto za potnike}} | data10 = {{{passenger_services_ceased|{{{passenger-services-ceased|}}}}}} | label11 = [[Letališka baza|Baza]]&nbsp;za | data11 = {{{hub|}}} | label12 = {{longitem|[[Fokusno mesto]] za}} | data12 = {{{focus_city|{{{focus-city|}}}}}} | label13 = {{longitem|Operating base for}} | data13 = {{{operating_base|{{{operating-base|}}}}}} | label14 = Zgrajeno | data14 = {{{built|}}} | label15 = V&nbsp;uporabi&nbsp;od | data15 = {{{used|}}} | label16 = Poveljnik | data16 = {{{commander|}}} | label17 = Vojaške enote | data17 = {{{occupants|}}} | label18 = [[Časovni pas]] | data18 = {{#if: {{{timezone|}}} {{{utc|}}}| {{{timezone}}} ({{{utc}}}) }} | label19 = &nbsp;•&nbsp;Poletje ([[Poletni čas|DST]]) | data19 = {{#if: {{{summer|}}} {{{utcs|}}}| {{{summer}}} ({{{utcs}}}) }} | label20 = Nadm.&nbsp;višina [[Metri nadmorske višine|AMSL]] | data20 = {{#if:{{{elevation_m|{{{elevation-m|}}}}}}|{{{elevation_m|{{{elevation-m|}}}}}} m|<!-- -->{{convinfobox|{{{elevation_f|{{{elevation-f|}}}}}}|ft|{{{elevation_m|{{{elevation-m|}}}}}}|m}}}} | label21 = [[Geografski koordinatni sistem|Koordinati]] | data21 = {{#if: {{{coordinates|}}}|{{#invoke:Coordinates|coordinsert|{{{coordinates}}}|type:airport}}}} | label30 = {{longitem|Javni dostop}} | data30 = {{{public_transit|{{{public-transit|}}}}}} | label31 = Spletna stran | class31 = plainlinksneverexpand | data31 = {{{website|}}} | header32 = {{#switch:{{#if:{{{pushpin_map|{{{pushpin-map|}}}}}}|1}}{{#if:{{{image_map|{{{image-map|}}}}}}|1}}{{yesno|{{{mapframe|}}}|yes=1|def=}} |1=Zemljevid |11|111=Zemljevidi}} | data33 = {{#if:{{{image_map|}}}{{{image-map|}}}| {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image_map|{{{image-map|}}}}}}|size={{{image_mapsize|{{{image-mapsize|}}}}}}|sizedefault=250px|upright=1|alt={{{image_map_alt|{{{image-map-alt|}}}}}}|title={{{image_map_caption|{{{image-map-caption|Lega: {{if empty|{{{name|}}}|{{BASEPAGENAME}}}}}}}}}}}}{{#if:{{{image_map_caption|{{{image-map-caption|}}}}}}|<br />{{{image_map_caption|{{{image-map-caption|}}}}}}}}}} | data34 = {{#invoke:Location map|infobox_pushpin_map | pushpin_mark = {{if empty|{{{pushpin_mark|{{{pushpin-mark|}}}}}}|Airplane silhouette.svg }} | pushpin_label = {{if empty|{{{pushpin_label|{{{pushpin-label|}}}}}}|{{{name|}}}|{{BASEPAGENAME}}}} | pushpin_mark_size = {{if empty|{{{pushpin_mark_size|{{{pushpin-mark-size|}}}}}}|10}} | default_width = 250 }} | data35 = {{#invoke:Infobox mapframe | autoWithCaption | onByDefault = {{#if:{{{pushpin_map|}}}{{{pushpin-map|}}}{{{image_map|}}}{{{image-map|}}}|no|yes}} | mapframe-marker = airport | mapframe-wikidata = yes | mapframe-width = 250 | mapframe-caption = Interaktivni zemljevid:{{if empty|{{{name|}}}|{{BASEPAGENAME}}}} }} | header37 = {{#if: {{{r1_number|{{{r1-number|}}}}}} {{{r1_length_f|{{{r1-length-f|}}}}}} {{{r1_length_m|{{{r1-length-m|}}}}}} {{{r1_surface|{{{r1-surface|}}}}}}|[[Vzletno-pristajalna steza]]}} | data38 = {{#if: {{{r1_number|{{{r1-number|}}}}}} {{{r1_length_f|{{{r1-length-f|}}}}}} {{{r1_length_m|{{{r1-length-m|}}}}}} {{{r1_surface|{{{r1-surface|}}}}}} |{{Infopolje Letališče/datatable | nlabel = [[Vzletno-pristajalna steza#Poimenovanje|Smer]] | metric = {{{metric_rwy|{{{metric-rwy|}}}}}} | n1 = {{{r1_number|{{{r1-number|}}}}}} | l1-m = {{{r1_length_m|{{{r1-length-m|}}}}}} | l1-f = {{{r1_length_f|{{{r1-length-f|}}}}}} | s1 = {{{r1_surface|{{{r1-surface|}}}}}} | n2 = {{{r2_number|{{{r2-number|}}}}}} | l2-m = {{{r2_length_m|{{{r2-length-m|}}}}}} | l2-f = {{{r2_length_f|{{{r2-length-f|}}}}}} | s2 = {{{r2_surface|{{{r2-surface|}}}}}} | n3 = {{{r3_number|{{{r3-number|}}}}}} | l3-m = {{{r3_length_m|{{{r3-length-m|}}}}}} | l3-f = {{{r3_length_f|{{{r3-length-f|}}}}}} | s3 = {{{r3_surface|{{{r3-surface|}}}}}} | n4 = {{{r4_number|{{{r4-number|}}}}}} | l4-m = {{{r4_length_m|{{{r4-length-m|}}}}}} | l4-f = {{{r4_length_f|{{{r4-length-f|}}}}}} | s4 = {{{r4_surface|{{{r4-surface|}}}}}} | n5 = {{{r5_number|{{{r5-number|}}}}}} | l5-m = {{{r5_length_m|{{{r5-length-m|}}}}}} | l5-f = {{{r5_length_f|{{{r5-length-f|}}}}}} | s5 = {{{r5_surface|{{{r5-surface|}}}}}} | n6 = {{{r6_number|{{{r6-number|}}}}}} | l6-m = {{{r6_length_m|{{{r6-length-m|}}}}}} | l6-f = {{{r6_length_f|{{{r6-length-f|}}}}}} | s6 = {{{r6_surface|{{{r6-surface|}}}}}} | n7 = {{{r7_number|{{{r7-number|}}}}}} | l7-m = {{{r7_length_m|{{{r7-length-m|}}}}}} | l7-f = {{{r7_length_f|{{{r7-length-f|}}}}}} | s7 = {{{r7_surface|{{{r7-surface|}}}}}} | n8 = {{{r8_number|{{{r8-number|}}}}}} | l8-m = {{{r8_length_m|{{{r8-length-m|}}}}}} | l8-f = {{{r8_length_f|{{{r8-length-f|}}}}}} | s8 = {{{r8_surface|{{{r8-surface|}}}}}} | n9 = {{{r9_number|{{{r9-number|}}}}}} | l9-m = {{{r9_length_m|{{{r9-length-m|}}}}}} | l9-f = {{{r9_length_f|{{{r9-length-f|}}}}}} | s9 = {{{r9_surface|{{{r9-surface|}}}}}} | n10 = {{{r10_number|{{{r10-number|}}}}}} | l10-m = {{{r10_length_m|{{{r10-length-m|}}}}}} | l10-f = {{{r10_length_f|{{{r10-length-f|}}}}}} | s10 = {{{r10_surface|{{{r10-surface|}}}}}} | n11 = {{{r11_number|{{{r11-number|}}}}}} | l11-m = {{{r11_length_m|{{{r11-length-m|}}}}}} | l11-f = {{{r11_length_f|{{{r11-length-f|}}}}}} | s11 = {{{r11_surface|{{{r11-surface|}}}}}} | n12 = {{{r12_number|{{{r12-number|}}}}}} | l12-m = {{{r12_length_m|{{{r12-length-m|}}}}}} | l12-f = {{{r12_length_f|{{{r12-length-f|}}}}}} | s12 = {{{r12_surface|{{{r12-surface|}}}}}} }}}} | header39 = {{#if: {{{h1_number|{{{h1-number|}}}}}} {{{h1_length_f|{{{h1-length-f|}}}}}} {{{h1_length_m|{{{h1-length-m|}}}}}} {{{h1_surface|{{{h1-surface|}}}}}}|[[Helikoptersko vzletišče|Helikopterska vzletišča]]}} | data40 = {{#if: {{{h1_number|}}}{{{h1-number|}}}{{{h1_length_f|}}}{{{h1-length-f|}}}{{{h1_length_m|}}}{{{h1-length-m|}}}{{{h1_surface|}}}{{{h1-surface|}}} |{{Infopolje Letališče/datatable | nlabel = Smer | metric = {{{metric_rwy|{{{metric-rwy|}}}}}} | n1 = {{{h1_number|{{{h1-number|}}}}}} | l1-m = {{{h1_length_m|{{{h1-length-m|}}}}}} | l1-f = {{{h1_length_f|{{{h1-length-f|}}}}}} | s1 = {{{h1_surface|{{{h1-surface|}}}}}} | n2 = {{{h2_number|{{{h2-number|}}}}}} | l2-m = {{{h2_length_m|{{{h2-length-m|}}}}}} | l2-f = {{{h2_length_f|{{{h2-length-f|}}}}}} | s2 = {{{h2_surface|{{{h2-surface|}}}}}} | n3 = {{{h3_number|{{{h3-number|}}}}}} | l3-m = {{{h3_length_m|{{{h3-length-m|}}}}}} | l3-f = {{{h3_length_f|{{{h3-length-f|}}}}}} | s3 = {{{h3_surface|{{{h3-surface|}}}}}} | n4 = {{{h4_number|{{{h4-number|}}}}}} | l4-m = {{{h4_length_m|{{{h4-length-m|}}}}}} | l4-f = {{{h4_length_f|{{{h4-length-f|}}}}}} | s4 = {{{h4_surface|{{{h4-surface|}}}}}} | n5 = {{{h5_number|{{{h5-number|}}}}}} | l5-m = {{{h5_length_m|{{{h5-length-m|}}}}}} | l5-f = {{{h5_length_f|{{{h5-length-f|}}}}}} | s5 = {{{h5_surface|{{{h5-surface|}}}}}} | n6 = {{{h6_number|{{{h6-number|}}}}}} | l6-m = {{{h6_length_m|{{{h6-length-m|}}}}}} | l6-f = {{{h6_length_f|{{{h6-length-f|}}}}}} | s6 = {{{h6_surface|{{{h6-surface|}}}}}} | n7 = {{{h7_number|{{{h7-number|}}}}}} | l7-m = {{{h7_length_m|{{{h7-length-m|}}}}}} | l7-f = {{{h7_length_f|{{{h7-length-f|}}}}}} | s7 = {{{h7_surface|{{{h7-surface|}}}}}} | n8 = {{{h8_number|{{{h8-number|}}}}}} | l8-m = {{{h8_length_m|{{{h8-length-m|}}}}}} | l8-f = {{{h8_length_f|{{{h8-length-f|}}}}}} | s8 = {{{h8_surface|{{{h8-surface|}}}}}} | n9 = {{{h9_number|{{{h9-number|}}}}}} | l9-m = {{{h9_length_m|{{{h9-length-m|}}}}}} | l9-f = {{{h9_length_f|{{{h9-length-f|}}}}}} | s9 = {{{h9_surface|{{{h9-surface|}}}}}} | n10 = {{{h10_number|{{{h10-number|}}}}}} | l10-m = {{{h10_length_m|{{{h10-length-m|}}}}}} | l10-f = {{{h10_length_f|{{{h10-length-f|}}}}}} | s10 = {{{h10_surface|{{{h10-surface|}}}}}} | n11 = {{{h11_number|{{{h11-number|}}}}}} | l11-m = {{{h11_length_m|{{{h11-length-m|}}}}}} | l11-f = {{{h11_length_f|{{{h11-length-f|}}}}}} | s11 = {{{h11_surface|{{{h11-surface|}}}}}} | n12 = {{{h12_number|{{{h12-number|}}}}}} | l12-m = {{{h12_length_m|{{{h12-length-m|}}}}}} | l12-f = {{{h12_length_f|{{{h12-length-f|}}}}}} | s12 = {{{h12_surface|{{{h12-surface|}}}}}} }}}} | header41 = {{#if:{{{stat1_data|{{{stat1-data|}}}}}}{{{stat2_data|{{{stat2-data|}}}}}}{{{stat3_data|{{{stat3-data|}}}}}}{{{stat4_data|{{{stat4-data|}}}}}}{{{stat5_data|{{{stat5-data|}}}}}}{{{stat6_data|{{{stat6-data|}}}}}}{{{stat7_data|{{{stat7-data|}}}}}}{{{stat8_data|{{{stat8-data|}}}}}} | Statistika {{#if:{{{stat_year|{{{stat-year|}}}}}}|({{{stat_year|{{{stat-year|}}}}}})}} }} | data50 = {{#if:{{{stat1_data|{{{stat1-data|}}}}}}{{{stat2_data|{{{stat2-data|}}}}}}{{{stat3_data|{{{stat3-data|}}}}}}{{{stat4_data|{{{stat4-data|}}}}}}{{{stat5_data|{{{stat5-data|}}}}}}{{{stat6_data|{{{stat6-data|}}}}}}{{{stat7_data|{{{stat7-data|}}}}}}{{{stat8_data|{{{stat8-data|}}}}}} | {{Infopolje | subbox = yes | label1 = {{{stat1_header|{{{stat1-header|}}}}}} | data1 = {{{stat1_data|{{{stat1-data|}}}}}} | label2 = {{{stat2_header|{{{stat2-header|}}}}}} | data2 = {{{stat2_data|{{{stat2-data|}}}}}} | label3 = {{{stat3_header|{{{stat3-header|}}}}}} | data3 = {{{stat3_data|{{{stat3-data|}}}}}} | label4 = {{{stat4_header|{{{stat4-header|}}}}}} | data4 = {{{stat4_data|{{{stat4-data|}}}}}} | label5 = {{{stat5_header|{{{stat5-header|}}}}}} | data5 = {{{stat5_data|{{{stat5-data|}}}}}} | label6 = {{{stat6_header|{{{stat6-header|}}}}}} | data6 = {{{stat6_data|{{{stat6-data|}}}}}} | label7 = {{{stat7_header|{{{stat7-header|}}}}}} | data7 = {{{stat7_data|{{{stat7-data|}}}}}} | label8 = {{{stat8_header|{{{stat8-header|}}}}}} | data8 = {{{stat8_data|{{{stat8-data|}}}}}} }} }} | rowclass51 = ib-airport-footnotes | data51 = {{#if:{{{footnotes|}}}|{{{footnotes}}}}} | data52 = {{if empty|{{{embed|}}}|{{{module|}}}}} }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Letališče z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Stran, ki uporablja [[Predloga:Infopolje Letališče]] z neznanim parameterom "_VALUE_"|ignoreblank=y|mapframe_args=y|pushpin_map_args=y| area_served | area-served | built | caption | caption2 | city-served | closed | commander | coordinates | elevation_f | elevation-f | elevation_m | elevation-m | embed | ensign | ensign_alt | ensign-alt | ensign_size | ensign-size | FAA | focus_city | focus-city | footnotes | GPS | h1_length_f | h1-length-f | h1_length_m | h1-length-m | h1_number | h1-number | h1_surface | h1-surface | h2_length_f | h2-length-f | h2_length_m | h2-length-m | h2_number | h2-number | h2_surface | h2-surface | h3_length_f | h3-length-f | h3_length_m | h3-length-m | h3_number | h3-number | h3_surface | h3-surface | h4_length_f | h4-length-f | h4_length_m | h4-length-m | h4_number | h4-number | h4_surface | h4-surface | h5_length_f | h5-length-f | h5_length_m | h5-length-m | h5_number | h5-number | h5_surface | h5-surface | h6_length_f | h6-length-f | h6_length_m | h6-length-m | h6_number | h6-number | h6_surface | h6-surface | h7_length_f | h7-length-f | h7_length_m | h7-length-m | h7_number | h7-number | h7_surface | h7-surface | h8_length_f | h8-length-f | h8_length_m | h8-length-m | h8_number | h8-number | h8_surface | h8-surface | h9_length_f | h9-length-f | h9_length_m | h9-length-m | h9_number | h9-number | h9_surface | h9-surface | h10_length_f | h10-length-f | h10_length_m | h10-length-m | h10_number | h10-number | h10_surface | h10-surface | h11_length_f | h11-length-f | h11_length_m | h11-length-m | h11_number | h11-number | h11_surface | h11-surface | h12_length_f | h12-length-f | h12_length_m | h12-length-m | h12_number | h12-number | h12_surface | h12-surface | hub | IATA | ICAO | image | image_alt | image-alt | image_class | image-class | image_map | image-map | image_map_alt | image-map-alt | image_map_caption | image-map-caption | image_mapsize | image-mapsize | image_size | image-size | image-width | image2 | image2_alt | image2-alt | image2_size | image2-size | image2-width | LID | location | metric_elev | metric-elev | metric_rwy | metric-rwy | module | name | native_name | native-name | nativename | occupants | opened | operating_base | operating-base | operator | owner | owner_oper | owner-oper | passenger_services_ceased | passenger-services-ceased | public_transit | public-transit | r1_length_f | r1-length-f | r1_length_m | r1-length-m | r1_number | r1-number | r1_surface | r1-surface | r2_length_f | r2-length-f | r2_length_m | r2-length-m | r2_number | r2-number | r2_surface | r2-surface | r3_length_f | r3-length-f | r3_length_m | r3-length-m | r3_number | r3-number | r3_surface | r3-surface | r4_length_f | r4-length-f | r4_length_m | r4-length-m | r4_number | r4-number | r4_surface | r4-surface | r5_length_f | r5-length-f | r5_length_m | r5-length-m | r5_number | r5-number | r5_surface | r5-surface | r6_length_f | r6-length-f | r6_length_m | r6-length-m | r6_number | r6-number | r6_surface | r6-surface | r7_length_f | r7-length-f | r7_length_m | r7-length-m | r7_number | r7-number | r7_surface | r7-surface | r8_length_f | r8-length-f | r8_length_m | r8-length-m | r8_number | r8-number | r8_surface | r8-surface | r9_length_f | r9-length-f | r9_length_m | r9-length-m | r9_number | r9-number | r9_surface | r9-surface | r10_length_f | r10-length-f | r10_length_m | r10-length-m | r10_number | r10-number | r10_surface | r10-surface | r11_length_f | r11-length-f | r11_length_m | r11-length-m | r11_number | r11-number | r11_surface | r11-surface | r12_length_f | r12-length-f | r12_length_m | r12-length-m | r12_number | r12-number | r12_surface | r12-surface | stat_year | stat-year | stat1_data | stat1-data | stat1_header | stat1-header | stat2_data | stat2-data | stat2_header | stat2-header | stat3_data | stat3-data | stat3_header | stat3-header | stat4_data | stat4-data | stat4_header | stat4-header | stat5_data | stat5-data | stat5_header | stat5-header | stat6_data | stat6-data | stat6_header | stat6-header | stat7_data | stat7-data | stat7_header | stat7-header | stat8_data | stat8-data | stat8_header | stat8-header | summer | TC | timezone | type | used | utc | utcs | website | WMO | pushpin_map | pushpin-map | pushpin_mark | pushpin-mark | pushpin_label | pushpin-label | pushpin_mark_size | pushpin-mark-size}}{{#invoke:Check for conflicting parameters|check | template = [[Predloga:Infopolje Letališče]] | cat = {{main other|Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Letališče z navzkrižnimi parametri}} | owner_oper; owner-oper; owner | embed; module }}<noinclude>{{documentation}}<!-- Please add categories and interwikis to the /doc subpage, not here. --></noinclude> hphqg4h1yyir774lhy69esftuymnuvr Predloga:Infopolje Letališče/testniprimeri 10 478600 6759756 5314372 2026-10-02T16:03:39Z Pinky sl 2932 /* Test case 1: Public airport */ 6759756 wikitext text/x-wiki {{Template test cases notice}} == Test case 1: Public airport == [[Dallas-Fort Worth International Airport]] {{Testcase table | name = Dallas-Fort Worth International Airport | image = Dfw_airport.jpg | image-alt = An aerial view of Dallas-Fort Worth International Airport | IATA = DFW | ICAO = KDFW | FAA = DFW | type = Public | owner = City of [[Dallas, Texas|Dallas]] City of [[Fort Worth, Texas|Fort Worth]] | operator = DFW Airport Board | city-served = [[Dallas/Fort Worth Metroplex|Dallas/Fort Worth]] | elevation-f = 607 | elevation-m = 185 | coordinates = {{coord|32|53|49|N|097|02|17|W|region:US-TX}} | pushpin_map = USA Texas#USA | pushpin_map_caption = Location within Texas##Location in United States | website = [http://www.dfwairport.com/ www.dfwairport.com] | metric-elev = | metric-rwy = | r1-number = 13L/31R | r1-length-f = 9.000 | r1-length-m = 2.743 | r1-surface = [[Concrete]] | r2-number = 13R/31L | r2-length-f = 9.301 | r2-length-m = 2.835 | r2-surface = Concrete | r3-number = 17C/35C | r3-length-f = 13.401 | r3-length-m = 4.085 | r3-surface = Concrete | r4-number = 17L/35R | r4-length-f = 8.500 | r4-length-m = 2.591 | r4-surface = Concrete | r5-number = 17R/35L | r5-length-f = 13.401 | r5-length-m = 4.085 | r5-surface = Concrete | r6-number = 18L/36R | r6-length-f = 13.400 | r6-length-m = 4.084 | r6-surface = Concrete | r7-number = 18R/36L | r7-length-f = 13.400 | r7-length-m = 4.084 | r7-surface = Concrete | h1-number = H1 | h1-length-f = 158 | h1-length-m = 48 | h1-surface = Concrete | stat-year = 2005 | stat1-header = Passengers | stat1-data = 59.176.265 | stat2-header = Aircraft operations | stat2-data = 711.878 | stat3-header = Metric tonnes of cargo | stat3-data = 741.432 | footnotes = Sources: airport website<ref>[http://www.dfwairport.com/ Dallas-Fort Worth International Airport], official web site</ref> and [[Federal Aviation Administration|FAA]]<ref>{{FAA-airport|ID=DFW|use=PU|own=PU|site=23710.6*A}}</ref> }} == Test case 2: Military airport -- Dolžina steze v metrih== [[Wright-Patterson Air Force Base]] {{Testcase table | name = Wright-Patterson Air Force Base | ensign = [[Image:Air Force Materiel Command.png|100px]] | nativename = {{smaller|[[Air Force Materiel Command]]}} | image = National Museum of the United States Air Force.jpg | image-width = 250 | caption = [[National Museum of the United States Air Force]] | IATA = FFO | ICAO = KFFO | FAA = FFO | type = Military: [[Air Force Base]] | operator = [[United States Air Force]] | location = [[Dayton, Ohio]] | built = <!--1948--> | used = 1948 - present | commander = * [[General (United States)|Gen.]] Bruce Carlson - [[Air Force Materiel Command]] * [[General (United States)|Brig. Gen.]] Bruce E. Davis - [[445th Airlift Wing]] * [[Colonel (United States)|Col.]] Colleen M. Ryan - [[88th Air Base Wing]] and Installation Commander | occupants = | elevation-f = 823 | elevation-m = 251 | coordinates = {{coord|39|49|34|N|084|02|54|W|region:US-OH}} | pushpin_map = ZDA | pushpin_label = Wright-Patterson Air Force Base | pushpin_map_caption = Location within Ohio | website = [http://www.wpafb.af.mil/ www.wpafb.af.mil] | r1-number = 5L/23R | r1-length-m = 3.841 | r1-surface = [[Porous European Mix|PEM]] | r2-number = 5R/23L | r2-length-m = 2.134 | r2-surface = [[Asphalt]] | footnotes = Sources: official website<ref>[http://www.wpafb.af.mil/ Wright-Patterson Air Force Base] (official site)</ref> and [[Federal Aviation Administration|FAA]]<ref>{{FAA-airport|ID=FFO|use=PR|own=MA|site=17827.*A}}</ref> }} == Test case 3: New parameters: pushpin_mark, pushpin_marksize ; dolžina steze v čevljih== [[Christmas Island Airport]] {{Testcase table | name = Christmas Island Airport | IATA = XCH | ICAO = YPXM | type = Public | operator = PDL Toll | location = [[Christmas Island]] | elevation-f = 916 | elevation-m = 279 | coordinates = {{coord|10|27.0|S|105|41.4|E|region:CX}} | pushpin_map = | pushpin_map_caption = Location on a map of the [[Indian Ocean]] | pushpin_label = YPXM | pushpin_label_position = left | metric-rwy = y | r1-number = 18/36 | r1-length-f = 6.900 | r1-surface = Asphalt | footnotes = Sources: Australian [[Aeronautical Information Publication|AIP]]<ref name="AIP">{{AIP_AU|YPXM|name=CHRISTMAS ISLAND}}</ref> }} == Test case 4: Number autoformat and autoconvert ft → m == [[Dallas-Fort Worth International Airport]] {{Testcase table | name = Dallas-Fort Worth International Airport | image = Dfw_airport.jpg | image-alt = An aerial view of Dallas-Fort Worth International Airport | IATA = DFW | ICAO = KDFW | FAA = DFW | type = Public | owner = City of [[Dallas, Texas|Dallas]] City of [[Fort Worth, Texas|Fort Worth]] | operator = DFW Airport Board | city-served = [[Dallas/Fort Worth Metroplex|Dallas/Fort Worth]] | elevation-f = 607 | elevation-m = | coordinates = {{coord|32|53|49|N|097|02|17|W|region:US-TX}} | pushpin_map = ZDA | pushpin_map_caption = Location within Texas | website = [http://www.dfwairport.com/ www.dfwairport.com] | metric-elev = | metric-rwy = | r1-number = 13L/31R | r1-length-f = 9000 | r1-length-m = | r1-surface = [[Concrete]] | r2-number = 13R/31L | r2-length-f = 9301 | r2-length-m = | r2-surface = Concrete | r3-number = 17C/35C | r3-length-f = 13401 | r3-length-m = | r3-surface = Concrete | r4-number = 17L/35R | r4-length-f = 8500 | r4-length-m = | r4-surface = Concrete | r5-number = 17R/35L | r5-length-f = 13401 | r5-length-m = | r5-surface = Concrete | r6-number = 18L/36R | r6-length-f = 13400 | r6-length-m = | r6-surface = Concrete | r7-number = 18R/36L | r7-length-f = 13400 | r7-length-m = | r7-surface = Concrete | h1-number = H1 | h1-length-f = 158 | h1-length-m = | h1-surface = Concrete | stat-year = 2005 | stat1-header = Passengers | stat1-data = 59176265 | stat2-header = Aircraft operations | stat2-data = 711878 | stat3-header = Metric [[tonne]]s of cargo | stat3-data = 741432 | footnotes = Sources: airport website<ref>[http://www.dfwairport.com/ Dallas-Fort Worth International Airport], official web site</ref> and [[Federal Aviation Administration|FAA]]<ref>{{FAA-airport|ID=DFW|use=PU|own=PU|site=23710.6*A}}</ref> }} == Test case 5: Number autoformat and autoconvert m → ft == [[Helsinki Airport]] {{Testcase table | name = Helsinki Airport | nativename = {{lang|fi|Helsinki-Vantaan lentoasema}} <br /> {{lang|sv|Helsingfors-Vanda flygplats}} | image = | image-width = | image2 = Helsinki-vantaa aerial.jpg | image2-width = 200 | caption2 = | IATA = HEL | ICAO = EFHK | pushpin_map = Finska | pushpin_label_position = | pushpin_label = HEL | pushpin_map_alt = | pushpin_mapsize = | pushpin_image = | pushpin_map_caption = Location within Finland | type = Public | owner = | operator = [[Finavia]] | city-served = [[Helsinki]] | location = [[Vantaa]], [[Finland]] | hub = *[[Air Finland]] *[[Blue1]] *[[Finnair]] *[[Finncomm Airlines]] [ends 29 October] *[[Flybe Nordic]] [from 30 October] *[[Norwegian Air Shuttle]] | elevation-f = | elevation-m = 55 | coordinates = {{coord|60|19|02|N|024|57|48|E|region:FI}} | website = [http://www.helsinki-vantaa.fi/home www.helsinki-vantaa.fi] | metric-elev = yes | metric-rwy = yes | r1-number = 04R/22L | r1-length-f = | r1-length-m = 3440 | r1-surface = [[Asphalt]] | r2-number = 04L/22R | r2-length-f = | r2-length-m = 3060 | r2-surface = Asphalt | r3-number = 15/33 | r3-length-f = | r3-length-m = 2901 | r3-surface = Asphalt | stat-year = 2010 | stat1-header = Passengers | stat1-data = 12884500 | stat2-header = Landings | stat2-data = 88480 | footnotes = Source: [[Aeronautical Information Publication|AIP]] Finland<ref name="aip_efhk">{{cite web |url= https://ais.fi/ais/eaip/pdf/aerodromes/EF_AD_2_EFHK_EN.pdf |title= EFHK Helsinki-Vantaa |accessdate=19 February 2010 |date= 17 December 2009 |format= PDF |work= AIP Suomi / Finland |publisher= Finavia |location= |pages= EFHK AD 2.1, pp. 1–7 }}</ref><br />Statistics from Finavia<ref name="air_traffic_statistics_2010">{{Cite web | title = Finavia's Air Traffic Statistics 2010| pages = 7, 9| location = Vantaa | publisher = Finavia| url = http://www.finavia.fi/files/finavia2/liikennetilastot_pdf/Lentoliikennetilasto_2010.pdf | format = PDF | accessdate = 15 July 2011 }}</ref> }} <!-- == Test case 6: Autoconvert m → ft, metric number manually formatted == [[Helsinki Airport]] {{Testcase table | name = Helsinki Airport | nativename = {{lang|fi|Helsinki-Vantaan lentoasema}} <br /> {{lang|sv|Helsingfors-Vanda flygplats}} | image = | image-width = | image2 = Helsinki-vantaa aerial.jpg | image2-width = 200 | caption2 = | IATA = HEL | ICAO = EFHK | pushpin_map = Finska | pushpin_label_position = | pushpin_label = HEL | pushpin_map_alt = | pushpin_mapsize = | pushpin_image = | pushpin_map_caption = Location within Finland | type = Public | owner = | operator = [[Finavia]] | city-served = [[Helsinki]] | location = [[Vantaa]], [[Finland]] | hub = *[[Air Finland]] *[[Blue1]] *[[Finnair]] *[[Finncomm Airlines]] [ends 29 October] *[[Flybe Nordic]] [from 30 October] *[[Norwegian Air Shuttle]] | elevation-f = | elevation-m = 55 | coordinates = {{coord|60|19|02|N|024|57|48|E|region:FI}} | website = [http://www.helsinki-vantaa.fi/home www.helsinki-vantaa.fi] | metric-elev = yes | metric-rwy = yes | r1-number = 04R/22L | r1-length-f = | r1-length-m = 3,440 | r1-surface = [[Asphalt]] | r2-number = 04L/22R | r2-length-f = | r2-length-m = 3,060 | r2-surface = Asphalt | r3-number = 15/33 | r3-length-f = | r3-length-m = 2,901 | r3-surface = Asphalt | stat-year = 2010 | stat1-header = Passengers | stat1-data = 12,884,500 | stat2-header = Landings | stat2-data = 88,480 | footnotes = Source: [[Aeronautical Information Publication|AIP]] Finland<ref name="aip_efhk">{{cite web |url= https://ais.fi/ais/eaip/pdf/aerodromes/EF_AD_2_EFHK_EN.pdf |title= EFHK Helsinki-Vantaa |accessdate=19 February 2010 |date= 17 December 2009 |format= PDF |work= AIP Suomi / Finland |publisher= Finavia |location= |pages= EFHK AD 2.1, pp. 1–7 }}</ref><br />Statistics from Finavia<ref name="air_traffic_statistics_2010">{{Cite web | title = Finavia's Air Traffic Statistics 2010| pages = 7, 9| location = Vantaa | publisher = Finavia| url = http://www.finavia.fi/files/finavia2/liikennetilastot_pdf/Lentoliikennetilasto_2010.pdf | format = PDF | accessdate = 15 July 2011 }}</ref> }} --><!-- == Test case 7: Only metric data without "metric-rwy=y" == [[Helsinki Airport]] {{Testcase table | name = Helsinki Airport | nativename = {{lang|fi|Helsinki-Vantaan lentoasema}} <br /> {{lang|sv|Helsingfors-Vanda flygplats}} | image = | image-width = | image2 = Helsinki-vantaa aerial.jpg | image2-width = 200 | caption2 = | IATA = HEL | ICAO = EFHK | pushpin_map = Finland | pushpin_label_position = | pushpin_label = HEL | pushpin_map_alt = | pushpin_mapsize = | pushpin_image = | pushpin_map_caption = Location within Finland | type = Public | owner = | operator = [[Finavia]] | city-served = [[Helsinki]] | location = [[Vantaa]], [[Finland]] | hub = *[[Air Finland]] *[[Blue1]] *[[Finnair]] *[[Finncomm Airlines]] [ends 29 October] *[[Flybe Nordic]] [from 30 October] *[[Norwegian Air Shuttle]] | elevation-f = | elevation-m = 55 | coordinates = {{coord|60|19|02|N|024|57|48|E|region:FI}} | website = [http://www.helsinki-vantaa.fi/home www.helsinki-vantaa.fi] | r1-number = 04R/22L | r1-length-f = | r1-length-m = 3440 | r1-surface = [[Asphalt]] | r2-number = 04L/22R | r2-length-f = | r2-length-m = 3060 | r2-surface = Asphalt | r3-number = 15/33 | r3-length-f = | r3-length-m = 2901 | r3-surface = Asphalt | stat-year = 2010 | stat1-header = Passengers | stat1-data = 12884500 | stat2-header = Landings | stat2-data = 88480 | footnotes = Source: [[Aeronautical Information Publication|AIP]] Finland<ref name="aip_efhk">{{cite web |url= https://ais.fi/ais/eaip/pdf/aerodromes/EF_AD_2_EFHK_EN.pdf |title= EFHK Helsinki-Vantaa |accessdate=19 February 2010 |date= 17 December 2009 |format= PDF |work= AIP Suomi / Finland |publisher= Finavia |location= |pages= EFHK AD 2.1, pp. 1–7 }}</ref><br />Statistics from Finavia<ref name="air_traffic_statistics_2010">{{Cite web | title = Finavia's Air Traffic Statistics 2010| pages = 7, 9| location = Vantaa | publisher = Finavia| url = http://www.finavia.fi/files/finavia2/liikennetilastot_pdf/Lentoliikennetilasto_2010.pdf | format = PDF | accessdate = 15 July 2011 }}</ref> }} == Test case 8: Mix of imperial/metric data with "metric-rwy=y" but without "metric-elev=y"== [[Paris-Charles de Gaulle Airport]] {{Testcase table | name = Paris-Charles de Gaulle Airport | nativename = Aéroport Paris-Charles-de-Gaulle | nativename-a = | nativename-r = Roissy Airport | image = | image-width = 160 | image2 = Aeroport de Roissy.JPG | image2-width = 280 | IATA = CDG | ICAO = LFPG | type = Public | owner-oper = [[Aéroports de Paris]] | city-served = [[:Paris]] | location = {{convert|25|km|abbr=on}} NE of Paris | hub = *[[Air France]] *[[Delta Air Lines]]<ref>{{cite web|url=http://news.delta.com/index.php?s=18&cat=47 |title=Delta Air Lines Newsroom – Press Kit |publisher=News.delta.com |date=7 January 2010 |accessdate=28 January 2011}}</ref> *[[easyJet]] *[[FedEx Express]] | elevation-f = 392 | coordinates = {{coord|49|00|35|N|002|32|52|E|region:FR-J}} | website = [http://www.aeroportsdeparis.fr/ADP/en-gb/passagers/home/ http://www.aeroportsdeparis.fr/ADP/en-gb] | pushpin_map = France Île-de-France | pushpin_label = CDG | pushpin_map_caption = Location in Île-de-France | metric-rwy = Y | r1-number = 08L/26R | r1-length-m = 4,215 | r1-surface = [[Asphalt]] | r2-number = 08R/26L | r2-length-m = 2,700 | r2-surface = Concrete | r3-number = 09L/27R | r3-length-m = 2,700 | r3-surface = Asphalt | r4-number = 09R/27L | r4-length-m = 4,200 | r4-surface = Asphalt | stat-year = 2010 | stat1-header = Aircraft movements | stat1-data = 525314 | stat2-header = Passengers | stat2-data = 58164612 | footnotes = Source: French AIP<ref name="AIP">{{AIP_FR|LFPG|name=PARIS CHARLES DE GAULLE}}</ref> }} == Test case 9: Missing data== [[Sheghnan Airport]] {{Testcase table | name = Shughnan Airport | nativename = | nativename-a = | nativename-r = | image = | image-width = | caption = | IATA = | ICAO = OASN | type = | owner = | operator = | city-served = | location = Shughnan | elevation-f = 6750 | elevation-m = | coordinates = {{Coord|37|29|55.51|N|71|30|25.25|E|type:airport|display=inline}} | website = | metric-elev = | metric-rwy = | r1-number = 16/34 | r1-length-f = | r1-length-m = | r1-surface = Gravel | stat-year = | stat1-header = | stat1-data = | stat2-header = | stat2-data = | footnotes = }} == Test case 10: Striken runway data== [[Galkacyo Airport]] {{Testcase table | name = Galkacyo International Airport | nativename = | nativename-a = | nativename-r = | image = | image-width = | caption = | IATA = GKO | ICAO = HCMR | pushpin_map = Somalia | type = | owner = | operator = | city-served = | location = [[Galkacyo]] | elevation-f = 975 | elevation-m = | coordinates = {{Coord|6|46|51.16|N|47|27|15.89|E|type:airport|display=inline}} | website = | metric-elev = | metric-rwy = | r1-number = <s>05R/23L</s> | r1-length-f = <s>9,859</s> | r1-length-m = <s>3,006</s> | r1-surface = <s>Asphalt</s> | r2-number = 05L/23R | r2-length-f = 9,859 | r2-length-m = 3,006 | r2-surface = Dirt | stat-year = | stat1-header = | stat1-data = | stat2-header = | stat2-data = | footnotes = <ref>[http://www.world-airport-codes.com/somalia/galcaio-2473.html Galcaio (GLK) Somalia]</ref> }} == Test case 11: Elevation rounding == [[Fukui Airport]] {{Testcase table | name = Fukui Airport | nativename = | nativename-a = | nativename-r = | image = | IATA = | ICAO = RJNF | type = Public | operator = [[Fukui Prefecture]] | city-served = | location = [[Harue, Fukui|Harue]], Japan | elevation-f = 18 | coordinates = {{coord|36|08|34|N|136|13|26|E|region:JP}} | pushpin_map = Japan | pushpin_label = RJNF | pushpin_map_caption = Location in Japan | website = | metric-rwy = yes | r1-number = 18/36 | r1-length-m = 1,200 | r1-surface = [[Concrete]] | footnotes = Source: Japanese [[Aeronautical Information Publication|AIP]] at [[Aeronautical Information Service|AIS Japan]]<ref name="AIP">[https://aisjapan.mlit.go.jp/ AIS Japan]</ref> }} == Test case 12: New parameter: pushpin_relief == [[N'Djamena International Airport]] {{Testcase table | name = N'Djamena International Airport | IATA = NDJ | ICAO = FTTJ | type = Public / Military | city-served = [[N'Djamena]], [[Chad]] | elevation-f = 968 | coordinates = {{coord|12|08|01|N|015|02|02|E|region:TD}} | pushpin_map = Chad | pushpin_map_caption = Location of airport in Chad | pushpin_label = '''FTTJ''' | pushpin_label_position = right | metric-rwy = y | r1-number = 05/23 | r1-length-m = 2,800 | r1-surface = Asphalt }} ---> == Test case 13: Public heliport (no runways) == [[London Heliport]] {{Testcase table | name = London Heliport | image = London Heliport - Battersea - London - 2 helicopters awaiting takeoff - evening - 030604.jpg | IATA = | ICAO = EGLW | type = Public | owner = Reuben Brothers | operator = The London Airport Ltd. | city-served = | location = London | elevation-f = 18 | coordinates = {{coord|51|28|12|N|000|10|46|W|region:GB-LND}} | pushpin_map = Velika Britanija | pushpin_label = EGLW | pushpin_map_caption = Location in Greater London | website = [http://www.londonheliport.co.uk www.londonheliport.co.uk] | metric-rwy = Y | h1-number = 03/21 | h1-length-f = 125&nbsp;×&nbsp;52 | h1-length-m = 38&nbsp;×&nbsp;16 | h1-surface = [[Concrete]] | footnotes = Sources: UK [[Aeronautical Information Publication|AIP]] at [[National Air Traffic Services|NATS]] }} == Test case references == {{reflist}} lrz94rpxfvvgiluy1d416bzumhzklb0 6759925 6759756 2026-10-03T08:36:04Z Pinky sl 2932 /* Test case 3: New parameters: pushpin_mark, pushpin_marksize ; dolžina steze v čevljih */ 6759925 wikitext text/x-wiki {{Template test cases notice}} == Test case 1: Public airport == [[Dallas-Fort Worth International Airport]] {{Testcase table | name = Dallas-Fort Worth International Airport | image = Dfw_airport.jpg | image-alt = An aerial view of Dallas-Fort Worth International Airport | IATA = DFW | ICAO = KDFW | FAA = DFW | type = Public | owner = City of [[Dallas, Texas|Dallas]] City of [[Fort Worth, Texas|Fort Worth]] | operator = DFW Airport Board | city-served = [[Dallas/Fort Worth Metroplex|Dallas/Fort Worth]] | elevation-f = 607 | elevation-m = 185 | coordinates = {{coord|32|53|49|N|097|02|17|W|region:US-TX}} | pushpin_map = USA Texas#USA | pushpin_map_caption = Location within Texas##Location in United States | website = [http://www.dfwairport.com/ www.dfwairport.com] | metric-elev = | metric-rwy = | r1-number = 13L/31R | r1-length-f = 9.000 | r1-length-m = 2.743 | r1-surface = [[Concrete]] | r2-number = 13R/31L | r2-length-f = 9.301 | r2-length-m = 2.835 | r2-surface = Concrete | r3-number = 17C/35C | r3-length-f = 13.401 | r3-length-m = 4.085 | r3-surface = Concrete | r4-number = 17L/35R | r4-length-f = 8.500 | r4-length-m = 2.591 | r4-surface = Concrete | r5-number = 17R/35L | r5-length-f = 13.401 | r5-length-m = 4.085 | r5-surface = Concrete | r6-number = 18L/36R | r6-length-f = 13.400 | r6-length-m = 4.084 | r6-surface = Concrete | r7-number = 18R/36L | r7-length-f = 13.400 | r7-length-m = 4.084 | r7-surface = Concrete | h1-number = H1 | h1-length-f = 158 | h1-length-m = 48 | h1-surface = Concrete | stat-year = 2005 | stat1-header = Passengers | stat1-data = 59.176.265 | stat2-header = Aircraft operations | stat2-data = 711.878 | stat3-header = Metric tonnes of cargo | stat3-data = 741.432 | footnotes = Sources: airport website<ref>[http://www.dfwairport.com/ Dallas-Fort Worth International Airport], official web site</ref> and [[Federal Aviation Administration|FAA]]<ref>{{FAA-airport|ID=DFW|use=PU|own=PU|site=23710.6*A}}</ref> }} == Test case 2: Military airport -- Dolžina steze v metrih== [[Wright-Patterson Air Force Base]] {{Testcase table | name = Wright-Patterson Air Force Base | ensign = [[Image:Air Force Materiel Command.png|100px]] | nativename = {{smaller|[[Air Force Materiel Command]]}} | image = National Museum of the United States Air Force.jpg | image-width = 250 | caption = [[National Museum of the United States Air Force]] | IATA = FFO | ICAO = KFFO | FAA = FFO | type = Military: [[Air Force Base]] | operator = [[United States Air Force]] | location = [[Dayton, Ohio]] | built = <!--1948--> | used = 1948 - present | commander = * [[General (United States)|Gen.]] Bruce Carlson - [[Air Force Materiel Command]] * [[General (United States)|Brig. Gen.]] Bruce E. Davis - [[445th Airlift Wing]] * [[Colonel (United States)|Col.]] Colleen M. Ryan - [[88th Air Base Wing]] and Installation Commander | occupants = | elevation-f = 823 | elevation-m = 251 | coordinates = {{coord|39|49|34|N|084|02|54|W|region:US-OH}} | pushpin_map = ZDA | pushpin_label = Wright-Patterson Air Force Base | pushpin_map_caption = Location within Ohio | website = [http://www.wpafb.af.mil/ www.wpafb.af.mil] | r1-number = 5L/23R | r1-length-m = 3.841 | r1-surface = [[Porous European Mix|PEM]] | r2-number = 5R/23L | r2-length-m = 2.134 | r2-surface = [[Asphalt]] | footnotes = Sources: official website<ref>[http://www.wpafb.af.mil/ Wright-Patterson Air Force Base] (official site)</ref> and [[Federal Aviation Administration|FAA]]<ref>{{FAA-airport|ID=FFO|use=PR|own=MA|site=17827.*A}}</ref> }} == Test case 3: New parameters: pushpin_mark, pushpin_marksize ; dolžina steze v čevljih== [[Christmas Island Airport]] {{Testcase table | name = Christmas Island Airport | IATA = XCH | ICAO = YPXM | type = Public | operator = PDL Toll | location = [[Christmas Island]] | elevation-f = 916 | elevation-m = 279 | coordinates = {{coord|10|27.0|S|105|41.4|E|region:CX}} | pushpin_map = Indijski ocean | pushpin_map_caption = Location on a map of the [[Indian Ocean]] | pushpin_label = YPXM | pushpin_label_position = left | metric-rwy = y | r1-number = 18/36 | r1-length-f = 6.900 | r1-surface = Asphalt | footnotes = Sources: Australian [[Aeronautical Information Publication|AIP]]<ref name="AIP">{{AIP_AU|YPXM|name=CHRISTMAS ISLAND}}</ref> }} == Test case 4: Number autoformat and autoconvert ft → m == [[Dallas-Fort Worth International Airport]] {{Testcase table | name = Dallas-Fort Worth International Airport | image = Dfw_airport.jpg | image-alt = An aerial view of Dallas-Fort Worth International Airport | IATA = DFW | ICAO = KDFW | FAA = DFW | type = Public | owner = City of [[Dallas, Texas|Dallas]] City of [[Fort Worth, Texas|Fort Worth]] | operator = DFW Airport Board | city-served = [[Dallas/Fort Worth Metroplex|Dallas/Fort Worth]] | elevation-f = 607 | elevation-m = | coordinates = {{coord|32|53|49|N|097|02|17|W|region:US-TX}} | pushpin_map = ZDA | pushpin_map_caption = Location within Texas | website = [http://www.dfwairport.com/ www.dfwairport.com] | metric-elev = | metric-rwy = | r1-number = 13L/31R | r1-length-f = 9000 | r1-length-m = | r1-surface = [[Concrete]] | r2-number = 13R/31L | r2-length-f = 9301 | r2-length-m = | r2-surface = Concrete | r3-number = 17C/35C | r3-length-f = 13401 | r3-length-m = | r3-surface = Concrete | r4-number = 17L/35R | r4-length-f = 8500 | r4-length-m = | r4-surface = Concrete | r5-number = 17R/35L | r5-length-f = 13401 | r5-length-m = | r5-surface = Concrete | r6-number = 18L/36R | r6-length-f = 13400 | r6-length-m = | r6-surface = Concrete | r7-number = 18R/36L | r7-length-f = 13400 | r7-length-m = | r7-surface = Concrete | h1-number = H1 | h1-length-f = 158 | h1-length-m = | h1-surface = Concrete | stat-year = 2005 | stat1-header = Passengers | stat1-data = 59176265 | stat2-header = Aircraft operations | stat2-data = 711878 | stat3-header = Metric [[tonne]]s of cargo | stat3-data = 741432 | footnotes = Sources: airport website<ref>[http://www.dfwairport.com/ Dallas-Fort Worth International Airport], official web site</ref> and [[Federal Aviation Administration|FAA]]<ref>{{FAA-airport|ID=DFW|use=PU|own=PU|site=23710.6*A}}</ref> }} == Test case 5: Number autoformat and autoconvert m → ft == [[Helsinki Airport]] {{Testcase table | name = Helsinki Airport | nativename = {{lang|fi|Helsinki-Vantaan lentoasema}} <br /> {{lang|sv|Helsingfors-Vanda flygplats}} | image = | image-width = | image2 = Helsinki-vantaa aerial.jpg | image2-width = 200 | caption2 = | IATA = HEL | ICAO = EFHK | pushpin_map = Finska | pushpin_label_position = | pushpin_label = HEL | pushpin_map_alt = | pushpin_mapsize = | pushpin_image = | pushpin_map_caption = Location within Finland | type = Public | owner = | operator = [[Finavia]] | city-served = [[Helsinki]] | location = [[Vantaa]], [[Finland]] | hub = *[[Air Finland]] *[[Blue1]] *[[Finnair]] *[[Finncomm Airlines]] [ends 29 October] *[[Flybe Nordic]] [from 30 October] *[[Norwegian Air Shuttle]] | elevation-f = | elevation-m = 55 | coordinates = {{coord|60|19|02|N|024|57|48|E|region:FI}} | website = [http://www.helsinki-vantaa.fi/home www.helsinki-vantaa.fi] | metric-elev = yes | metric-rwy = yes | r1-number = 04R/22L | r1-length-f = | r1-length-m = 3440 | r1-surface = [[Asphalt]] | r2-number = 04L/22R | r2-length-f = | r2-length-m = 3060 | r2-surface = Asphalt | r3-number = 15/33 | r3-length-f = | r3-length-m = 2901 | r3-surface = Asphalt | stat-year = 2010 | stat1-header = Passengers | stat1-data = 12884500 | stat2-header = Landings | stat2-data = 88480 | footnotes = Source: [[Aeronautical Information Publication|AIP]] Finland<ref name="aip_efhk">{{cite web |url= https://ais.fi/ais/eaip/pdf/aerodromes/EF_AD_2_EFHK_EN.pdf |title= EFHK Helsinki-Vantaa |accessdate=19 February 2010 |date= 17 December 2009 |format= PDF |work= AIP Suomi / Finland |publisher= Finavia |location= |pages= EFHK AD 2.1, pp. 1–7 }}</ref><br />Statistics from Finavia<ref name="air_traffic_statistics_2010">{{Cite web | title = Finavia's Air Traffic Statistics 2010| pages = 7, 9| location = Vantaa | publisher = Finavia| url = http://www.finavia.fi/files/finavia2/liikennetilastot_pdf/Lentoliikennetilasto_2010.pdf | format = PDF | accessdate = 15 July 2011 }}</ref> }} <!-- == Test case 6: Autoconvert m → ft, metric number manually formatted == [[Helsinki Airport]] {{Testcase table | name = Helsinki Airport | nativename = {{lang|fi|Helsinki-Vantaan lentoasema}} <br /> {{lang|sv|Helsingfors-Vanda flygplats}} | image = | image-width = | image2 = Helsinki-vantaa aerial.jpg | image2-width = 200 | caption2 = | IATA = HEL | ICAO = EFHK | pushpin_map = Finska | pushpin_label_position = | pushpin_label = HEL | pushpin_map_alt = | pushpin_mapsize = | pushpin_image = | pushpin_map_caption = Location within Finland | type = Public | owner = | operator = [[Finavia]] | city-served = [[Helsinki]] | location = [[Vantaa]], [[Finland]] | hub = *[[Air Finland]] *[[Blue1]] *[[Finnair]] *[[Finncomm Airlines]] [ends 29 October] *[[Flybe Nordic]] [from 30 October] *[[Norwegian Air Shuttle]] | elevation-f = | elevation-m = 55 | coordinates = {{coord|60|19|02|N|024|57|48|E|region:FI}} | website = [http://www.helsinki-vantaa.fi/home www.helsinki-vantaa.fi] | metric-elev = yes | metric-rwy = yes | r1-number = 04R/22L | r1-length-f = | r1-length-m = 3,440 | r1-surface = [[Asphalt]] | r2-number = 04L/22R | r2-length-f = | r2-length-m = 3,060 | r2-surface = Asphalt | r3-number = 15/33 | r3-length-f = | r3-length-m = 2,901 | r3-surface = Asphalt | stat-year = 2010 | stat1-header = Passengers | stat1-data = 12,884,500 | stat2-header = Landings | stat2-data = 88,480 | footnotes = Source: [[Aeronautical Information Publication|AIP]] Finland<ref name="aip_efhk">{{cite web |url= https://ais.fi/ais/eaip/pdf/aerodromes/EF_AD_2_EFHK_EN.pdf |title= EFHK Helsinki-Vantaa |accessdate=19 February 2010 |date= 17 December 2009 |format= PDF |work= AIP Suomi / Finland |publisher= Finavia |location= |pages= EFHK AD 2.1, pp. 1–7 }}</ref><br />Statistics from Finavia<ref name="air_traffic_statistics_2010">{{Cite web | title = Finavia's Air Traffic Statistics 2010| pages = 7, 9| location = Vantaa | publisher = Finavia| url = http://www.finavia.fi/files/finavia2/liikennetilastot_pdf/Lentoliikennetilasto_2010.pdf | format = PDF | accessdate = 15 July 2011 }}</ref> }} --><!-- == Test case 7: Only metric data without "metric-rwy=y" == [[Helsinki Airport]] {{Testcase table | name = Helsinki Airport | nativename = {{lang|fi|Helsinki-Vantaan lentoasema}} <br /> {{lang|sv|Helsingfors-Vanda flygplats}} | image = | image-width = | image2 = Helsinki-vantaa aerial.jpg | image2-width = 200 | caption2 = | IATA = HEL | ICAO = EFHK | pushpin_map = Finland | pushpin_label_position = | pushpin_label = HEL | pushpin_map_alt = | pushpin_mapsize = | pushpin_image = | pushpin_map_caption = Location within Finland | type = Public | owner = | operator = [[Finavia]] | city-served = [[Helsinki]] | location = [[Vantaa]], [[Finland]] | hub = *[[Air Finland]] *[[Blue1]] *[[Finnair]] *[[Finncomm Airlines]] [ends 29 October] *[[Flybe Nordic]] [from 30 October] *[[Norwegian Air Shuttle]] | elevation-f = | elevation-m = 55 | coordinates = {{coord|60|19|02|N|024|57|48|E|region:FI}} | website = [http://www.helsinki-vantaa.fi/home www.helsinki-vantaa.fi] | r1-number = 04R/22L | r1-length-f = | r1-length-m = 3440 | r1-surface = [[Asphalt]] | r2-number = 04L/22R | r2-length-f = | r2-length-m = 3060 | r2-surface = Asphalt | r3-number = 15/33 | r3-length-f = | r3-length-m = 2901 | r3-surface = Asphalt | stat-year = 2010 | stat1-header = Passengers | stat1-data = 12884500 | stat2-header = Landings | stat2-data = 88480 | footnotes = Source: [[Aeronautical Information Publication|AIP]] Finland<ref name="aip_efhk">{{cite web |url= https://ais.fi/ais/eaip/pdf/aerodromes/EF_AD_2_EFHK_EN.pdf |title= EFHK Helsinki-Vantaa |accessdate=19 February 2010 |date= 17 December 2009 |format= PDF |work= AIP Suomi / Finland |publisher= Finavia |location= |pages= EFHK AD 2.1, pp. 1–7 }}</ref><br />Statistics from Finavia<ref name="air_traffic_statistics_2010">{{Cite web | title = Finavia's Air Traffic Statistics 2010| pages = 7, 9| location = Vantaa | publisher = Finavia| url = http://www.finavia.fi/files/finavia2/liikennetilastot_pdf/Lentoliikennetilasto_2010.pdf | format = PDF | accessdate = 15 July 2011 }}</ref> }} == Test case 8: Mix of imperial/metric data with "metric-rwy=y" but without "metric-elev=y"== [[Paris-Charles de Gaulle Airport]] {{Testcase table | name = Paris-Charles de Gaulle Airport | nativename = Aéroport Paris-Charles-de-Gaulle | nativename-a = | nativename-r = Roissy Airport | image = | image-width = 160 | image2 = Aeroport de Roissy.JPG | image2-width = 280 | IATA = CDG | ICAO = LFPG | type = Public | owner-oper = [[Aéroports de Paris]] | city-served = [[:Paris]] | location = {{convert|25|km|abbr=on}} NE of Paris | hub = *[[Air France]] *[[Delta Air Lines]]<ref>{{cite web|url=http://news.delta.com/index.php?s=18&cat=47 |title=Delta Air Lines Newsroom – Press Kit |publisher=News.delta.com |date=7 January 2010 |accessdate=28 January 2011}}</ref> *[[easyJet]] *[[FedEx Express]] | elevation-f = 392 | coordinates = {{coord|49|00|35|N|002|32|52|E|region:FR-J}} | website = [http://www.aeroportsdeparis.fr/ADP/en-gb/passagers/home/ http://www.aeroportsdeparis.fr/ADP/en-gb] | pushpin_map = France Île-de-France | pushpin_label = CDG | pushpin_map_caption = Location in Île-de-France | metric-rwy = Y | r1-number = 08L/26R | r1-length-m = 4,215 | r1-surface = [[Asphalt]] | r2-number = 08R/26L | r2-length-m = 2,700 | r2-surface = Concrete | r3-number = 09L/27R | r3-length-m = 2,700 | r3-surface = Asphalt | r4-number = 09R/27L | r4-length-m = 4,200 | r4-surface = Asphalt | stat-year = 2010 | stat1-header = Aircraft movements | stat1-data = 525314 | stat2-header = Passengers | stat2-data = 58164612 | footnotes = Source: French AIP<ref name="AIP">{{AIP_FR|LFPG|name=PARIS CHARLES DE GAULLE}}</ref> }} == Test case 9: Missing data== [[Sheghnan Airport]] {{Testcase table | name = Shughnan Airport | nativename = | nativename-a = | nativename-r = | image = | image-width = | caption = | IATA = | ICAO = OASN | type = | owner = | operator = | city-served = | location = Shughnan | elevation-f = 6750 | elevation-m = | coordinates = {{Coord|37|29|55.51|N|71|30|25.25|E|type:airport|display=inline}} | website = | metric-elev = | metric-rwy = | r1-number = 16/34 | r1-length-f = | r1-length-m = | r1-surface = Gravel | stat-year = | stat1-header = | stat1-data = | stat2-header = | stat2-data = | footnotes = }} == Test case 10: Striken runway data== [[Galkacyo Airport]] {{Testcase table | name = Galkacyo International Airport | nativename = | nativename-a = | nativename-r = | image = | image-width = | caption = | IATA = GKO | ICAO = HCMR | pushpin_map = Somalia | type = | owner = | operator = | city-served = | location = [[Galkacyo]] | elevation-f = 975 | elevation-m = | coordinates = {{Coord|6|46|51.16|N|47|27|15.89|E|type:airport|display=inline}} | website = | metric-elev = | metric-rwy = | r1-number = <s>05R/23L</s> | r1-length-f = <s>9,859</s> | r1-length-m = <s>3,006</s> | r1-surface = <s>Asphalt</s> | r2-number = 05L/23R | r2-length-f = 9,859 | r2-length-m = 3,006 | r2-surface = Dirt | stat-year = | stat1-header = | stat1-data = | stat2-header = | stat2-data = | footnotes = <ref>[http://www.world-airport-codes.com/somalia/galcaio-2473.html Galcaio (GLK) Somalia]</ref> }} == Test case 11: Elevation rounding == [[Fukui Airport]] {{Testcase table | name = Fukui Airport | nativename = | nativename-a = | nativename-r = | image = | IATA = | ICAO = RJNF | type = Public | operator = [[Fukui Prefecture]] | city-served = | location = [[Harue, Fukui|Harue]], Japan | elevation-f = 18 | coordinates = {{coord|36|08|34|N|136|13|26|E|region:JP}} | pushpin_map = Japan | pushpin_label = RJNF | pushpin_map_caption = Location in Japan | website = | metric-rwy = yes | r1-number = 18/36 | r1-length-m = 1,200 | r1-surface = [[Concrete]] | footnotes = Source: Japanese [[Aeronautical Information Publication|AIP]] at [[Aeronautical Information Service|AIS Japan]]<ref name="AIP">[https://aisjapan.mlit.go.jp/ AIS Japan]</ref> }} == Test case 12: New parameter: pushpin_relief == [[N'Djamena International Airport]] {{Testcase table | name = N'Djamena International Airport | IATA = NDJ | ICAO = FTTJ | type = Public / Military | city-served = [[N'Djamena]], [[Chad]] | elevation-f = 968 | coordinates = {{coord|12|08|01|N|015|02|02|E|region:TD}} | pushpin_map = Chad | pushpin_map_caption = Location of airport in Chad | pushpin_label = '''FTTJ''' | pushpin_label_position = right | metric-rwy = y | r1-number = 05/23 | r1-length-m = 2,800 | r1-surface = Asphalt }} ---> == Test case 13: Public heliport (no runways) == [[London Heliport]] {{Testcase table | name = London Heliport | image = London Heliport - Battersea - London - 2 helicopters awaiting takeoff - evening - 030604.jpg | IATA = | ICAO = EGLW | type = Public | owner = Reuben Brothers | operator = The London Airport Ltd. | city-served = | location = London | elevation-f = 18 | coordinates = {{coord|51|28|12|N|000|10|46|W|region:GB-LND}} | pushpin_map = Velika Britanija | pushpin_label = EGLW | pushpin_map_caption = Location in Greater London | website = [http://www.londonheliport.co.uk www.londonheliport.co.uk] | metric-rwy = Y | h1-number = 03/21 | h1-length-f = 125&nbsp;×&nbsp;52 | h1-length-m = 38&nbsp;×&nbsp;16 | h1-surface = [[Concrete]] | footnotes = Sources: UK [[Aeronautical Information Publication|AIP]] at [[National Air Traffic Services|NATS]] }} == Test case references == {{reflist}} es5unqkipfaykag1humpuzaojhtjg4w 6759929 6759925 2026-10-03T08:43:56Z Pinky sl 2932 /* Test case 5: Number autoformat and autoconvert m → ft */ 6759929 wikitext text/x-wiki {{Template test cases notice}} == Test case 1: Public airport == [[Dallas-Fort Worth International Airport]] {{Testcase table | name = Dallas-Fort Worth International Airport | image = Dfw_airport.jpg | image-alt = An aerial view of Dallas-Fort Worth International Airport | IATA = DFW | ICAO = KDFW | FAA = DFW | type = Public | owner = City of [[Dallas, Texas|Dallas]] City of [[Fort Worth, Texas|Fort Worth]] | operator = DFW Airport Board | city-served = [[Dallas/Fort Worth Metroplex|Dallas/Fort Worth]] | elevation-f = 607 | elevation-m = 185 | coordinates = {{coord|32|53|49|N|097|02|17|W|region:US-TX}} | pushpin_map = USA Texas#USA | pushpin_map_caption = Location within Texas##Location in United States | website = [http://www.dfwairport.com/ www.dfwairport.com] | metric-elev = | metric-rwy = | r1-number = 13L/31R | r1-length-f = 9.000 | r1-length-m = 2.743 | r1-surface = [[Concrete]] | r2-number = 13R/31L | r2-length-f = 9.301 | r2-length-m = 2.835 | r2-surface = Concrete | r3-number = 17C/35C | r3-length-f = 13.401 | r3-length-m = 4.085 | r3-surface = Concrete | r4-number = 17L/35R | r4-length-f = 8.500 | r4-length-m = 2.591 | r4-surface = Concrete | r5-number = 17R/35L | r5-length-f = 13.401 | r5-length-m = 4.085 | r5-surface = Concrete | r6-number = 18L/36R | r6-length-f = 13.400 | r6-length-m = 4.084 | r6-surface = Concrete | r7-number = 18R/36L | r7-length-f = 13.400 | r7-length-m = 4.084 | r7-surface = Concrete | h1-number = H1 | h1-length-f = 158 | h1-length-m = 48 | h1-surface = Concrete | stat-year = 2005 | stat1-header = Passengers | stat1-data = 59.176.265 | stat2-header = Aircraft operations | stat2-data = 711.878 | stat3-header = Metric tonnes of cargo | stat3-data = 741.432 | footnotes = Sources: airport website<ref>[http://www.dfwairport.com/ Dallas-Fort Worth International Airport], official web site</ref> and [[Federal Aviation Administration|FAA]]<ref>{{FAA-airport|ID=DFW|use=PU|own=PU|site=23710.6*A}}</ref> }} == Test case 2: Military airport -- Dolžina steze v metrih== [[Wright-Patterson Air Force Base]] {{Testcase table | name = Wright-Patterson Air Force Base | ensign = [[Image:Air Force Materiel Command.png|100px]] | nativename = {{smaller|[[Air Force Materiel Command]]}} | image = National Museum of the United States Air Force.jpg | image-width = 250 | caption = [[National Museum of the United States Air Force]] | IATA = FFO | ICAO = KFFO | FAA = FFO | type = Military: [[Air Force Base]] | operator = [[United States Air Force]] | location = [[Dayton, Ohio]] | built = <!--1948--> | used = 1948 - present | commander = * [[General (United States)|Gen.]] Bruce Carlson - [[Air Force Materiel Command]] * [[General (United States)|Brig. Gen.]] Bruce E. Davis - [[445th Airlift Wing]] * [[Colonel (United States)|Col.]] Colleen M. Ryan - [[88th Air Base Wing]] and Installation Commander | occupants = | elevation-f = 823 | elevation-m = 251 | coordinates = {{coord|39|49|34|N|084|02|54|W|region:US-OH}} | pushpin_map = ZDA | pushpin_label = Wright-Patterson Air Force Base | pushpin_map_caption = Location within Ohio | website = [http://www.wpafb.af.mil/ www.wpafb.af.mil] | r1-number = 5L/23R | r1-length-m = 3.841 | r1-surface = [[Porous European Mix|PEM]] | r2-number = 5R/23L | r2-length-m = 2.134 | r2-surface = [[Asphalt]] | footnotes = Sources: official website<ref>[http://www.wpafb.af.mil/ Wright-Patterson Air Force Base] (official site)</ref> and [[Federal Aviation Administration|FAA]]<ref>{{FAA-airport|ID=FFO|use=PR|own=MA|site=17827.*A}}</ref> }} == Test case 3: New parameters: pushpin_mark, pushpin_marksize ; dolžina steze v čevljih== [[Christmas Island Airport]] {{Testcase table | name = Christmas Island Airport | IATA = XCH | ICAO = YPXM | type = Public | operator = PDL Toll | location = [[Christmas Island]] | elevation-f = 916 | elevation-m = 279 | coordinates = {{coord|10|27.0|S|105|41.4|E|region:CX}} | pushpin_map = Indijski ocean | pushpin_map_caption = Location on a map of the [[Indian Ocean]] | pushpin_label = YPXM | pushpin_label_position = left | metric-rwy = y | r1-number = 18/36 | r1-length-f = 6.900 | r1-surface = Asphalt | footnotes = Sources: Australian [[Aeronautical Information Publication|AIP]]<ref name="AIP">{{AIP_AU|YPXM|name=CHRISTMAS ISLAND}}</ref> }} == Test case 4: Number autoformat and autoconvert ft → m == [[Dallas-Fort Worth International Airport]] {{Testcase table | name = Dallas-Fort Worth International Airport | image = Dfw_airport.jpg | image-alt = An aerial view of Dallas-Fort Worth International Airport | IATA = DFW | ICAO = KDFW | FAA = DFW | type = Public | owner = City of [[Dallas, Texas|Dallas]] City of [[Fort Worth, Texas|Fort Worth]] | operator = DFW Airport Board | city-served = [[Dallas/Fort Worth Metroplex|Dallas/Fort Worth]] | elevation-f = 607 | elevation-m = | coordinates = {{coord|32|53|49|N|097|02|17|W|region:US-TX}} | pushpin_map = ZDA | pushpin_map_caption = Location within Texas | website = [http://www.dfwairport.com/ www.dfwairport.com] | metric-elev = | metric-rwy = | r1-number = 13L/31R | r1-length-f = 9000 | r1-length-m = | r1-surface = [[Concrete]] | r2-number = 13R/31L | r2-length-f = 9301 | r2-length-m = | r2-surface = Concrete | r3-number = 17C/35C | r3-length-f = 13401 | r3-length-m = | r3-surface = Concrete | r4-number = 17L/35R | r4-length-f = 8500 | r4-length-m = | r4-surface = Concrete | r5-number = 17R/35L | r5-length-f = 13401 | r5-length-m = | r5-surface = Concrete | r6-number = 18L/36R | r6-length-f = 13400 | r6-length-m = | r6-surface = Concrete | r7-number = 18R/36L | r7-length-f = 13400 | r7-length-m = | r7-surface = Concrete | h1-number = H1 | h1-length-f = 158 | h1-length-m = | h1-surface = Concrete | stat-year = 2005 | stat1-header = Passengers | stat1-data = 59176265 | stat2-header = Aircraft operations | stat2-data = 711878 | stat3-header = Metric [[tonne]]s of cargo | stat3-data = 741432 | footnotes = Sources: airport website<ref>[http://www.dfwairport.com/ Dallas-Fort Worth International Airport], official web site</ref> and [[Federal Aviation Administration|FAA]]<ref>{{FAA-airport|ID=DFW|use=PU|own=PU|site=23710.6*A}}</ref> }} == Test case 5: Number autoformat and autoconvert m → ft == [[Helsinki Airport]] {{Testcase table | name = Helsinki Airport | nativename = {{lang|fi|Helsinki-Vantaan lentoasema}} <br /> {{lang|sv|Helsingfors-Vanda flygplats}} | image = | image-width = | image2 = Helsinki-vantaa aerial.jpg | image2-width = 200 | caption2 = | IATA = HEL | ICAO = EFHK | pushpin_map = Finska | pushpin_label_position = | pushpin_label = HEL | pushpin_map_alt = | pushpin_mapsize = | pushpin_image = | pushpin_map_caption = Location within Finland | type = Public | owner = | operator = [[Finavia]] | city-served = [[Helsinki]] | location = [[Vantaa]], [[Finland]] | hub = *[[Air Finland]] *[[Blue1]] *[[Finnair]] *[[Finncomm Airlines]] [ends 29 October] *[[Flybe Nordic]] [from 30 October] *[[Norwegian Air Shuttle]] | elevation-f = | elevation-m = 55 | coordinates = {{coord|60|19|02|N|024|57|48|E|region:FI}} | website = [http://www.helsinki-vantaa.fi/home www.helsinki-vantaa.fi] | metric-elev = yes | metric-rwy = yes | r1-number = 04R/22L | r1-length-f = | r1-length-m = 3440 | r1-surface = [[Asphalt]] | r2-number = 04L/22R | r2-length-f = | r2-length-m = 3060 | r2-surface = Asphalt | r3-number = 15/33 | r3-length-f = | r3-length-m = 2901 | r3-surface = Asphalt | stat-year = 2010 | stat1-header = Passengers | stat1-data = 12884500 | stat2-header = Landings | stat2-data = 88480 | footnotes = Source: [[Aeronautical Information Publication|AIP]] Finland<ref name="aip_efhk">{{cite web |url= https://ais.fi/ais/eaip/pdf/aerodromes/EF_AD_2_EFHK_EN.pdf |title= EFHK Helsinki-Vantaa |accessdate=19 February 2010 |date= 17 December 2009 |format= PDF |work= AIP Suomi / Finland |publisher= Finavia |location= |pages= EFHK AD 2.1, pp. 1–7 }}</ref><br />Statistics from Finavia<ref name="air_traffic_statistics_2010">{{Cite web | title = Finavia's Air Traffic Statistics 2010| pages = 7, 9| location = Vantaa | publisher = Finavia| url = http://www.finavia.fi/files/finavia2/liikennetilastot_pdf/Lentoliikennetilasto_2010.pdf | format = PDF | accessdate = 15 July 2011 }}</ref> }} <!-- == Test case 6: Autoconvert m → ft, metric number manually formatted == [[Helsinki Airport]] {{Testcase table | name = Helsinki Airport | nativename = {{lang|fi|Helsinki-Vantaan lentoasema}} <br /> {{lang|sv|Helsingfors-Vanda flygplats}} | image = | image-width = | image2 = Helsinki-vantaa aerial.jpg | image2-width = 200 | caption2 = | IATA = HEL | ICAO = EFHK | pushpin_map = Finska | pushpin_label_position = | pushpin_label = HEL | pushpin_map_alt = | pushpin_mapsize = | pushpin_image = | pushpin_map_caption = Location within Finland | type = Public | owner = | operator = [[Finavia]] | city-served = [[Helsinki]] | location = [[Vantaa]], [[Finland]] | hub = *[[Air Finland]] *[[Blue1]] *[[Finnair]] *[[Finncomm Airlines]] [ends 29 October] *[[Flybe Nordic]] [from 30 October] *[[Norwegian Air Shuttle]] | elevation-f = | elevation-m = 55 | coordinates = {{coord|60|19|02|N|024|57|48|E|region:FI}} | website = [http://www.helsinki-vantaa.fi/home www.helsinki-vantaa.fi] | metric-elev = yes | metric-rwy = yes | r1-number = 04R/22L | r1-length-f = | r1-length-m = 3,440 | r1-surface = [[Asphalt]] | r2-number = 04L/22R | r2-length-f = | r2-length-m = 3,060 | r2-surface = Asphalt | r3-number = 15/33 | r3-length-f = | r3-length-m = 2,901 | r3-surface = Asphalt | stat-year = 2010 | stat1-header = Passengers | stat1-data = 12,884,500 | stat2-header = Landings | stat2-data = 88,480 | footnotes = Source: [[Aeronautical Information Publication|AIP]] Finland<ref name="aip_efhk">{{cite web |url= https://ais.fi/ais/eaip/pdf/aerodromes/EF_AD_2_EFHK_EN.pdf |title= EFHK Helsinki-Vantaa |accessdate=19 February 2010 |date= 17 December 2009 |format= PDF |work= AIP Suomi / Finland |publisher= Finavia |location= |pages= EFHK AD 2.1, pp. 1–7 }}</ref><br />Statistics from Finavia<ref name="air_traffic_statistics_2010">{{Cite web | title = Finavia's Air Traffic Statistics 2010| pages = 7, 9| location = Vantaa | publisher = Finavia| url = http://www.finavia.fi/files/finavia2/liikennetilastot_pdf/Lentoliikennetilasto_2010.pdf | format = PDF | accessdate = 15 July 2011 }}</ref> }} --><!-- == Test case 7: Only metric data without "metric-rwy=y" == [[Helsinki Airport]] {{Testcase table | name = Helsinki Airport | nativename = {{lang|fi|Helsinki-Vantaan lentoasema}} <br /> {{lang|sv|Helsingfors-Vanda flygplats}} | image = | image-width = | image2 = Helsinki-vantaa aerial.jpg | image2-width = 200 | caption2 = | IATA = HEL | ICAO = EFHK | pushpin_map = Finland | pushpin_label_position = | pushpin_label = HEL | pushpin_map_alt = | pushpin_mapsize = | pushpin_image = | pushpin_map_caption = Location within Finland | type = Public | owner = | operator = [[Finavia]] | city-served = [[Helsinki]] | location = [[Vantaa]], [[Finland]] | hub = *[[Air Finland]] *[[Blue1]] *[[Finnair]] *[[Finncomm Airlines]] [ends 29 October] *[[Flybe Nordic]] [from 30 October] *[[Norwegian Air Shuttle]] | elevation-f = | elevation-m = 55 | coordinates = {{coord|60|19|02|N|024|57|48|E|region:FI}} | website = [http://www.helsinki-vantaa.fi/home www.helsinki-vantaa.fi] | r1-number = 04R/22L | r1-length-f = | r1-length-m = 3440 | r1-surface = [[Asphalt]] | r2-number = 04L/22R | r2-length-f = | r2-length-m = 3060 | r2-surface = Asphalt | r3-number = 15/33 | r3-length-f = | r3-length-m = 2901 | r3-surface = Asphalt | stat-year = 2010 | stat1-header = Passengers | stat1-data = 12884500 | stat2-header = Landings | stat2-data = 88480 | footnotes = Source: [[Aeronautical Information Publication|AIP]] Finland<ref name="aip_efhk">{{cite web |url= https://ais.fi/ais/eaip/pdf/aerodromes/EF_AD_2_EFHK_EN.pdf |title= EFHK Helsinki-Vantaa |accessdate=19 February 2010 |date= 17 December 2009 |format= PDF |work= AIP Suomi / Finland |publisher= Finavia |location= |pages= EFHK AD 2.1, pp. 1–7 }}</ref><br />Statistics from Finavia<ref name="air_traffic_statistics_2010">{{Cite web | title = Finavia's Air Traffic Statistics 2010| pages = 7, 9| location = Vantaa | publisher = Finavia| url = http://www.finavia.fi/files/finavia2/liikennetilastot_pdf/Lentoliikennetilasto_2010.pdf | format = PDF | accessdate = 15 July 2011 }}</ref> }} == Test case 8: Mix of imperial/metric data with "metric-rwy=y" but without "metric-elev=y"== [[Paris-Charles de Gaulle Airport]] {{Testcase table | name = Paris-Charles de Gaulle Airport | nativename = Aéroport Paris-Charles-de-Gaulle | nativename-a = | nativename-r = Roissy Airport | image = | image-width = 160 | image2 = Aeroport de Roissy.JPG | image2-width = 280 | IATA = CDG | ICAO = LFPG | type = Public | owner-oper = [[Aéroports de Paris]] | city-served = [[:Paris]] | location = {{convert|25|km|abbr=on}} NE of Paris | hub = *[[Air France]] *[[Delta Air Lines]]<ref>{{cite web|url=http://news.delta.com/index.php?s=18&cat=47 |title=Delta Air Lines Newsroom – Press Kit |publisher=News.delta.com |date=7 January 2010 |accessdate=28 January 2011}}</ref> *[[easyJet]] *[[FedEx Express]] | elevation-f = 392 | coordinates = {{coord|49|00|35|N|002|32|52|E|region:FR-J}} | website = [http://www.aeroportsdeparis.fr/ADP/en-gb/passagers/home/ http://www.aeroportsdeparis.fr/ADP/en-gb] | pushpin_map = France Île-de-France | pushpin_label = CDG | pushpin_map_caption = Location in Île-de-France | metric-rwy = Y | r1-number = 08L/26R | r1-length-m = 4,215 | r1-surface = [[Asphalt]] | r2-number = 08R/26L | r2-length-m = 2,700 | r2-surface = Concrete | r3-number = 09L/27R | r3-length-m = 2,700 | r3-surface = Asphalt | r4-number = 09R/27L | r4-length-m = 4,200 | r4-surface = Asphalt | stat-year = 2010 | stat1-header = Aircraft movements | stat1-data = 525314 | stat2-header = Passengers | stat2-data = 58164612 | footnotes = Source: French AIP<ref name="AIP">{{AIP_FR|LFPG|name=PARIS CHARLES DE GAULLE}}</ref> }} == Test case 9: Missing data== [[Sheghnan Airport]] {{Testcase table | name = Shughnan Airport | nativename = | nativename-a = | nativename-r = | image = | image-width = | caption = | IATA = | ICAO = OASN | type = | owner = | operator = | city-served = | location = Shughnan | elevation-f = 6750 | elevation-m = | coordinates = {{Coord|37|29|55.51|N|71|30|25.25|E|type:airport|display=inline}} | website = | metric-elev = | metric-rwy = | r1-number = 16/34 | r1-length-f = | r1-length-m = | r1-surface = Gravel | stat-year = | stat1-header = | stat1-data = | stat2-header = | stat2-data = | footnotes = }} == Test case 10: Striken runway data== [[Galkacyo Airport]] {{Testcase table | name = Galkacyo International Airport | nativename = | nativename-a = | nativename-r = | image = | image-width = | caption = | IATA = GKO | ICAO = HCMR | pushpin_map = Somalia | type = | owner = | operator = | city-served = | location = [[Galkacyo]] | elevation-f = 975 | elevation-m = | coordinates = {{Coord|6|46|51.16|N|47|27|15.89|E|type:airport|display=inline}} | website = | metric-elev = | metric-rwy = | r1-number = <s>05R/23L</s> | r1-length-f = <s>9,859</s> | r1-length-m = <s>3,006</s> | r1-surface = <s>Asphalt</s> | r2-number = 05L/23R | r2-length-f = 9,859 | r2-length-m = 3,006 | r2-surface = Dirt | stat-year = | stat1-header = | stat1-data = | stat2-header = | stat2-data = | footnotes = <ref>[http://www.world-airport-codes.com/somalia/galcaio-2473.html Galcaio (GLK) Somalia]</ref> }} == Test case 11: Elevation rounding == [[Fukui Airport]] {{Testcase table | name = Fukui Airport | nativename = | nativename-a = | nativename-r = | image = | IATA = | ICAO = RJNF | type = Public | operator = [[Fukui Prefecture]] | city-served = | location = [[Harue, Fukui|Harue]], Japan | elevation-f = 18 | coordinates = {{coord|36|08|34|N|136|13|26|E|region:JP}} | pushpin_map = Japan | pushpin_label = RJNF | pushpin_map_caption = Location in Japan | website = | metric-rwy = yes | r1-number = 18/36 | r1-length-m = 1,200 | r1-surface = [[Concrete]] | footnotes = Source: Japanese [[Aeronautical Information Publication|AIP]] at [[Aeronautical Information Service|AIS Japan]]<ref name="AIP">[https://aisjapan.mlit.go.jp/ AIS Japan]</ref> }} == Test case 12: New parameter: pushpin_relief == [[N'Djamena International Airport]] {{Testcase table | name = N'Djamena International Airport | IATA = NDJ | ICAO = FTTJ | type = Public / Military | city-served = [[N'Djamena]], [[Chad]] | elevation-f = 968 | coordinates = {{coord|12|08|01|N|015|02|02|E|region:TD}} | pushpin_map = Chad | pushpin_map_caption = Location of airport in Chad | pushpin_label = '''FTTJ''' | pushpin_label_position = right | metric-rwy = y | r1-number = 05/23 | r1-length-m = 2,800 | r1-surface = Asphalt }} ---> == Test case 13: Public heliport (no runways) == [[London Heliport]] {{Testcase table | name = London Heliport | image = London Heliport - Battersea - London - 2 helicopters awaiting takeoff - evening - 030604.jpg | IATA = | ICAO = EGLW | type = Public | owner = Reuben Brothers | operator = The London Airport Ltd. | city-served = | location = London | elevation-f = 18 | coordinates = {{coord|51|28|12|N|000|10|46|W|region:GB-LND}} | pushpin_map = Velika Britanija | pushpin_label = EGLW | pushpin_map_caption = Location in Greater London | website = [http://www.londonheliport.co.uk www.londonheliport.co.uk] | metric-rwy = Y | h1-number = 03/21 | h1-length-f = 125&nbsp;×&nbsp;52 | h1-length-m = 38&nbsp;×&nbsp;16 | h1-surface = [[Concrete]] | footnotes = Sources: UK [[Aeronautical Information Publication|AIP]] at [[National Air Traffic Services|NATS]] }} == Test case references == {{reflist}} es5cgcvwjcxlrq57qnt3bxei1fnq2cs 6759930 6759929 2026-10-03T08:45:30Z Pinky sl 2932 /* Test case 13: Public heliport (no runways) */ 6759930 wikitext text/x-wiki {{Template test cases notice}} == Test case 1: Public airport == [[Dallas-Fort Worth International Airport]] {{Testcase table | name = Dallas-Fort Worth International Airport | image = Dfw_airport.jpg | image-alt = An aerial view of Dallas-Fort Worth International Airport | IATA = DFW | ICAO = KDFW | FAA = DFW | type = Public | owner = City of [[Dallas, Texas|Dallas]] City of [[Fort Worth, Texas|Fort Worth]] | operator = DFW Airport Board | city-served = [[Dallas/Fort Worth Metroplex|Dallas/Fort Worth]] | elevation-f = 607 | elevation-m = 185 | coordinates = {{coord|32|53|49|N|097|02|17|W|region:US-TX}} | pushpin_map = USA Texas#USA | pushpin_map_caption = Location within Texas##Location in United States | website = [http://www.dfwairport.com/ www.dfwairport.com] | metric-elev = | metric-rwy = | r1-number = 13L/31R | r1-length-f = 9.000 | r1-length-m = 2.743 | r1-surface = [[Concrete]] | r2-number = 13R/31L | r2-length-f = 9.301 | r2-length-m = 2.835 | r2-surface = Concrete | r3-number = 17C/35C | r3-length-f = 13.401 | r3-length-m = 4.085 | r3-surface = Concrete | r4-number = 17L/35R | r4-length-f = 8.500 | r4-length-m = 2.591 | r4-surface = Concrete | r5-number = 17R/35L | r5-length-f = 13.401 | r5-length-m = 4.085 | r5-surface = Concrete | r6-number = 18L/36R | r6-length-f = 13.400 | r6-length-m = 4.084 | r6-surface = Concrete | r7-number = 18R/36L | r7-length-f = 13.400 | r7-length-m = 4.084 | r7-surface = Concrete | h1-number = H1 | h1-length-f = 158 | h1-length-m = 48 | h1-surface = Concrete | stat-year = 2005 | stat1-header = Passengers | stat1-data = 59.176.265 | stat2-header = Aircraft operations | stat2-data = 711.878 | stat3-header = Metric tonnes of cargo | stat3-data = 741.432 | footnotes = Sources: airport website<ref>[http://www.dfwairport.com/ Dallas-Fort Worth International Airport], official web site</ref> and [[Federal Aviation Administration|FAA]]<ref>{{FAA-airport|ID=DFW|use=PU|own=PU|site=23710.6*A}}</ref> }} == Test case 2: Military airport -- Dolžina steze v metrih== [[Wright-Patterson Air Force Base]] {{Testcase table | name = Wright-Patterson Air Force Base | ensign = [[Image:Air Force Materiel Command.png|100px]] | nativename = {{smaller|[[Air Force Materiel Command]]}} | image = National Museum of the United States Air Force.jpg | image-width = 250 | caption = [[National Museum of the United States Air Force]] | IATA = FFO | ICAO = KFFO | FAA = FFO | type = Military: [[Air Force Base]] | operator = [[United States Air Force]] | location = [[Dayton, Ohio]] | built = <!--1948--> | used = 1948 - present | commander = * [[General (United States)|Gen.]] Bruce Carlson - [[Air Force Materiel Command]] * [[General (United States)|Brig. Gen.]] Bruce E. Davis - [[445th Airlift Wing]] * [[Colonel (United States)|Col.]] Colleen M. Ryan - [[88th Air Base Wing]] and Installation Commander | occupants = | elevation-f = 823 | elevation-m = 251 | coordinates = {{coord|39|49|34|N|084|02|54|W|region:US-OH}} | pushpin_map = ZDA | pushpin_label = Wright-Patterson Air Force Base | pushpin_map_caption = Location within Ohio | website = [http://www.wpafb.af.mil/ www.wpafb.af.mil] | r1-number = 5L/23R | r1-length-m = 3.841 | r1-surface = [[Porous European Mix|PEM]] | r2-number = 5R/23L | r2-length-m = 2.134 | r2-surface = [[Asphalt]] | footnotes = Sources: official website<ref>[http://www.wpafb.af.mil/ Wright-Patterson Air Force Base] (official site)</ref> and [[Federal Aviation Administration|FAA]]<ref>{{FAA-airport|ID=FFO|use=PR|own=MA|site=17827.*A}}</ref> }} == Test case 3: New parameters: pushpin_mark, pushpin_marksize ; dolžina steze v čevljih== [[Christmas Island Airport]] {{Testcase table | name = Christmas Island Airport | IATA = XCH | ICAO = YPXM | type = Public | operator = PDL Toll | location = [[Christmas Island]] | elevation-f = 916 | elevation-m = 279 | coordinates = {{coord|10|27.0|S|105|41.4|E|region:CX}} | pushpin_map = Indijski ocean | pushpin_map_caption = Location on a map of the [[Indian Ocean]] | pushpin_label = YPXM | pushpin_label_position = left | metric-rwy = y | r1-number = 18/36 | r1-length-f = 6.900 | r1-surface = Asphalt | footnotes = Sources: Australian [[Aeronautical Information Publication|AIP]]<ref name="AIP">{{AIP_AU|YPXM|name=CHRISTMAS ISLAND}}</ref> }} == Test case 4: Number autoformat and autoconvert ft → m == [[Dallas-Fort Worth International Airport]] {{Testcase table | name = Dallas-Fort Worth International Airport | image = Dfw_airport.jpg | image-alt = An aerial view of Dallas-Fort Worth International Airport | IATA = DFW | ICAO = KDFW | FAA = DFW | type = Public | owner = City of [[Dallas, Texas|Dallas]] City of [[Fort Worth, Texas|Fort Worth]] | operator = DFW Airport Board | city-served = [[Dallas/Fort Worth Metroplex|Dallas/Fort Worth]] | elevation-f = 607 | elevation-m = | coordinates = {{coord|32|53|49|N|097|02|17|W|region:US-TX}} | pushpin_map = ZDA | pushpin_map_caption = Location within Texas | website = [http://www.dfwairport.com/ www.dfwairport.com] | metric-elev = | metric-rwy = | r1-number = 13L/31R | r1-length-f = 9000 | r1-length-m = | r1-surface = [[Concrete]] | r2-number = 13R/31L | r2-length-f = 9301 | r2-length-m = | r2-surface = Concrete | r3-number = 17C/35C | r3-length-f = 13401 | r3-length-m = | r3-surface = Concrete | r4-number = 17L/35R | r4-length-f = 8500 | r4-length-m = | r4-surface = Concrete | r5-number = 17R/35L | r5-length-f = 13401 | r5-length-m = | r5-surface = Concrete | r6-number = 18L/36R | r6-length-f = 13400 | r6-length-m = | r6-surface = Concrete | r7-number = 18R/36L | r7-length-f = 13400 | r7-length-m = | r7-surface = Concrete | h1-number = H1 | h1-length-f = 158 | h1-length-m = | h1-surface = Concrete | stat-year = 2005 | stat1-header = Passengers | stat1-data = 59176265 | stat2-header = Aircraft operations | stat2-data = 711878 | stat3-header = Metric [[tonne]]s of cargo | stat3-data = 741432 | footnotes = Sources: airport website<ref>[http://www.dfwairport.com/ Dallas-Fort Worth International Airport], official web site</ref> and [[Federal Aviation Administration|FAA]]<ref>{{FAA-airport|ID=DFW|use=PU|own=PU|site=23710.6*A}}</ref> }} == Test case 5: Number autoformat and autoconvert m → ft == [[Helsinki Airport]] {{Testcase table | name = Helsinki Airport | nativename = {{lang|fi|Helsinki-Vantaan lentoasema}} <br /> {{lang|sv|Helsingfors-Vanda flygplats}} | image = | image-width = | image2 = Helsinki-vantaa aerial.jpg | image2-width = 200 | caption2 = | IATA = HEL | ICAO = EFHK | pushpin_map = Finska | pushpin_label_position = | pushpin_label = HEL | pushpin_map_alt = | pushpin_mapsize = | pushpin_image = | pushpin_map_caption = Location within Finland | type = Public | owner = | operator = [[Finavia]] | city-served = [[Helsinki]] | location = [[Vantaa]], [[Finland]] | hub = *[[Air Finland]] *[[Blue1]] *[[Finnair]] *[[Finncomm Airlines]] [ends 29 October] *[[Flybe Nordic]] [from 30 October] *[[Norwegian Air Shuttle]] | elevation-f = | elevation-m = 55 | coordinates = {{coord|60|19|02|N|024|57|48|E|region:FI}} | website = [http://www.helsinki-vantaa.fi/home www.helsinki-vantaa.fi] | metric-elev = yes | metric-rwy = yes | r1-number = 04R/22L | r1-length-f = | r1-length-m = 3440 | r1-surface = [[Asphalt]] | r2-number = 04L/22R | r2-length-f = | r2-length-m = 3060 | r2-surface = Asphalt | r3-number = 15/33 | r3-length-f = | r3-length-m = 2901 | r3-surface = Asphalt | stat-year = 2010 | stat1-header = Passengers | stat1-data = 12884500 | stat2-header = Landings | stat2-data = 88480 | footnotes = Source: [[Aeronautical Information Publication|AIP]] Finland<ref name="aip_efhk">{{cite web |url= https://ais.fi/ais/eaip/pdf/aerodromes/EF_AD_2_EFHK_EN.pdf |title= EFHK Helsinki-Vantaa |accessdate=19 February 2010 |date= 17 December 2009 |format= PDF |work= AIP Suomi / Finland |publisher= Finavia |location= |pages= EFHK AD 2.1, pp. 1–7 }}</ref><br />Statistics from Finavia<ref name="air_traffic_statistics_2010">{{Cite web | title = Finavia's Air Traffic Statistics 2010| pages = 7, 9| location = Vantaa | publisher = Finavia| url = http://www.finavia.fi/files/finavia2/liikennetilastot_pdf/Lentoliikennetilasto_2010.pdf | format = PDF | accessdate = 15 July 2011 }}</ref> }} <!-- == Test case 6: Autoconvert m → ft, metric number manually formatted == [[Helsinki Airport]] {{Testcase table | name = Helsinki Airport | nativename = {{lang|fi|Helsinki-Vantaan lentoasema}} <br /> {{lang|sv|Helsingfors-Vanda flygplats}} | image = | image-width = | image2 = Helsinki-vantaa aerial.jpg | image2-width = 200 | caption2 = | IATA = HEL | ICAO = EFHK | pushpin_map = Finska | pushpin_label_position = | pushpin_label = HEL | pushpin_map_alt = | pushpin_mapsize = | pushpin_image = | pushpin_map_caption = Location within Finland | type = Public | owner = | operator = [[Finavia]] | city-served = [[Helsinki]] | location = [[Vantaa]], [[Finland]] | hub = *[[Air Finland]] *[[Blue1]] *[[Finnair]] *[[Finncomm Airlines]] [ends 29 October] *[[Flybe Nordic]] [from 30 October] *[[Norwegian Air Shuttle]] | elevation-f = | elevation-m = 55 | coordinates = {{coord|60|19|02|N|024|57|48|E|region:FI}} | website = [http://www.helsinki-vantaa.fi/home www.helsinki-vantaa.fi] | metric-elev = yes | metric-rwy = yes | r1-number = 04R/22L | r1-length-f = | r1-length-m = 3,440 | r1-surface = [[Asphalt]] | r2-number = 04L/22R | r2-length-f = | r2-length-m = 3,060 | r2-surface = Asphalt | r3-number = 15/33 | r3-length-f = | r3-length-m = 2,901 | r3-surface = Asphalt | stat-year = 2010 | stat1-header = Passengers | stat1-data = 12,884,500 | stat2-header = Landings | stat2-data = 88,480 | footnotes = Source: [[Aeronautical Information Publication|AIP]] Finland<ref name="aip_efhk">{{cite web |url= https://ais.fi/ais/eaip/pdf/aerodromes/EF_AD_2_EFHK_EN.pdf |title= EFHK Helsinki-Vantaa |accessdate=19 February 2010 |date= 17 December 2009 |format= PDF |work= AIP Suomi / Finland |publisher= Finavia |location= |pages= EFHK AD 2.1, pp. 1–7 }}</ref><br />Statistics from Finavia<ref name="air_traffic_statistics_2010">{{Cite web | title = Finavia's Air Traffic Statistics 2010| pages = 7, 9| location = Vantaa | publisher = Finavia| url = http://www.finavia.fi/files/finavia2/liikennetilastot_pdf/Lentoliikennetilasto_2010.pdf | format = PDF | accessdate = 15 July 2011 }}</ref> }} --><!-- == Test case 7: Only metric data without "metric-rwy=y" == [[Helsinki Airport]] {{Testcase table | name = Helsinki Airport | nativename = {{lang|fi|Helsinki-Vantaan lentoasema}} <br /> {{lang|sv|Helsingfors-Vanda flygplats}} | image = | image-width = | image2 = Helsinki-vantaa aerial.jpg | image2-width = 200 | caption2 = | IATA = HEL | ICAO = EFHK | pushpin_map = Finland | pushpin_label_position = | pushpin_label = HEL | pushpin_map_alt = | pushpin_mapsize = | pushpin_image = | pushpin_map_caption = Location within Finland | type = Public | owner = | operator = [[Finavia]] | city-served = [[Helsinki]] | location = [[Vantaa]], [[Finland]] | hub = *[[Air Finland]] *[[Blue1]] *[[Finnair]] *[[Finncomm Airlines]] [ends 29 October] *[[Flybe Nordic]] [from 30 October] *[[Norwegian Air Shuttle]] | elevation-f = | elevation-m = 55 | coordinates = {{coord|60|19|02|N|024|57|48|E|region:FI}} | website = [http://www.helsinki-vantaa.fi/home www.helsinki-vantaa.fi] | r1-number = 04R/22L | r1-length-f = | r1-length-m = 3440 | r1-surface = [[Asphalt]] | r2-number = 04L/22R | r2-length-f = | r2-length-m = 3060 | r2-surface = Asphalt | r3-number = 15/33 | r3-length-f = | r3-length-m = 2901 | r3-surface = Asphalt | stat-year = 2010 | stat1-header = Passengers | stat1-data = 12884500 | stat2-header = Landings | stat2-data = 88480 | footnotes = Source: [[Aeronautical Information Publication|AIP]] Finland<ref name="aip_efhk">{{cite web |url= https://ais.fi/ais/eaip/pdf/aerodromes/EF_AD_2_EFHK_EN.pdf |title= EFHK Helsinki-Vantaa |accessdate=19 February 2010 |date= 17 December 2009 |format= PDF |work= AIP Suomi / Finland |publisher= Finavia |location= |pages= EFHK AD 2.1, pp. 1–7 }}</ref><br />Statistics from Finavia<ref name="air_traffic_statistics_2010">{{Cite web | title = Finavia's Air Traffic Statistics 2010| pages = 7, 9| location = Vantaa | publisher = Finavia| url = http://www.finavia.fi/files/finavia2/liikennetilastot_pdf/Lentoliikennetilasto_2010.pdf | format = PDF | accessdate = 15 July 2011 }}</ref> }} == Test case 8: Mix of imperial/metric data with "metric-rwy=y" but without "metric-elev=y"== [[Paris-Charles de Gaulle Airport]] {{Testcase table | name = Paris-Charles de Gaulle Airport | nativename = Aéroport Paris-Charles-de-Gaulle | nativename-a = | nativename-r = Roissy Airport | image = | image-width = 160 | image2 = Aeroport de Roissy.JPG | image2-width = 280 | IATA = CDG | ICAO = LFPG | type = Public | owner-oper = [[Aéroports de Paris]] | city-served = [[:Paris]] | location = {{convert|25|km|abbr=on}} NE of Paris | hub = *[[Air France]] *[[Delta Air Lines]]<ref>{{cite web|url=http://news.delta.com/index.php?s=18&cat=47 |title=Delta Air Lines Newsroom – Press Kit |publisher=News.delta.com |date=7 January 2010 |accessdate=28 January 2011}}</ref> *[[easyJet]] *[[FedEx Express]] | elevation-f = 392 | coordinates = {{coord|49|00|35|N|002|32|52|E|region:FR-J}} | website = [http://www.aeroportsdeparis.fr/ADP/en-gb/passagers/home/ http://www.aeroportsdeparis.fr/ADP/en-gb] | pushpin_map = France Île-de-France | pushpin_label = CDG | pushpin_map_caption = Location in Île-de-France | metric-rwy = Y | r1-number = 08L/26R | r1-length-m = 4,215 | r1-surface = [[Asphalt]] | r2-number = 08R/26L | r2-length-m = 2,700 | r2-surface = Concrete | r3-number = 09L/27R | r3-length-m = 2,700 | r3-surface = Asphalt | r4-number = 09R/27L | r4-length-m = 4,200 | r4-surface = Asphalt | stat-year = 2010 | stat1-header = Aircraft movements | stat1-data = 525314 | stat2-header = Passengers | stat2-data = 58164612 | footnotes = Source: French AIP<ref name="AIP">{{AIP_FR|LFPG|name=PARIS CHARLES DE GAULLE}}</ref> }} == Test case 9: Missing data== [[Sheghnan Airport]] {{Testcase table | name = Shughnan Airport | nativename = | nativename-a = | nativename-r = | image = | image-width = | caption = | IATA = | ICAO = OASN | type = | owner = | operator = | city-served = | location = Shughnan | elevation-f = 6750 | elevation-m = | coordinates = {{Coord|37|29|55.51|N|71|30|25.25|E|type:airport|display=inline}} | website = | metric-elev = | metric-rwy = | r1-number = 16/34 | r1-length-f = | r1-length-m = | r1-surface = Gravel | stat-year = | stat1-header = | stat1-data = | stat2-header = | stat2-data = | footnotes = }} == Test case 10: Striken runway data== [[Galkacyo Airport]] {{Testcase table | name = Galkacyo International Airport | nativename = | nativename-a = | nativename-r = | image = | image-width = | caption = | IATA = GKO | ICAO = HCMR | pushpin_map = Somalia | type = | owner = | operator = | city-served = | location = [[Galkacyo]] | elevation-f = 975 | elevation-m = | coordinates = {{Coord|6|46|51.16|N|47|27|15.89|E|type:airport|display=inline}} | website = | metric-elev = | metric-rwy = | r1-number = <s>05R/23L</s> | r1-length-f = <s>9,859</s> | r1-length-m = <s>3,006</s> | r1-surface = <s>Asphalt</s> | r2-number = 05L/23R | r2-length-f = 9,859 | r2-length-m = 3,006 | r2-surface = Dirt | stat-year = | stat1-header = | stat1-data = | stat2-header = | stat2-data = | footnotes = <ref>[http://www.world-airport-codes.com/somalia/galcaio-2473.html Galcaio (GLK) Somalia]</ref> }} == Test case 11: Elevation rounding == [[Fukui Airport]] {{Testcase table | name = Fukui Airport | nativename = | nativename-a = | nativename-r = | image = | IATA = | ICAO = RJNF | type = Public | operator = [[Fukui Prefecture]] | city-served = | location = [[Harue, Fukui|Harue]], Japan | elevation-f = 18 | coordinates = {{coord|36|08|34|N|136|13|26|E|region:JP}} | pushpin_map = Japan | pushpin_label = RJNF | pushpin_map_caption = Location in Japan | website = | metric-rwy = yes | r1-number = 18/36 | r1-length-m = 1,200 | r1-surface = [[Concrete]] | footnotes = Source: Japanese [[Aeronautical Information Publication|AIP]] at [[Aeronautical Information Service|AIS Japan]]<ref name="AIP">[https://aisjapan.mlit.go.jp/ AIS Japan]</ref> }} == Test case 12: New parameter: pushpin_relief == [[N'Djamena International Airport]] {{Testcase table | name = N'Djamena International Airport | IATA = NDJ | ICAO = FTTJ | type = Public / Military | city-served = [[N'Djamena]], [[Chad]] | elevation-f = 968 | coordinates = {{coord|12|08|01|N|015|02|02|E|region:TD}} | pushpin_map = Chad | pushpin_map_caption = Location of airport in Chad | pushpin_label = '''FTTJ''' | pushpin_label_position = right | metric-rwy = y | r1-number = 05/23 | r1-length-m = 2,800 | r1-surface = Asphalt }} ---> == Multiple maps == [[Helsinki Airport]] {{Testcase table | name = Helsinki Airport | native_name = {{lang|fi|Helsinki-Vantaan lentoasema}} <br /> {{lang|sv|Helsingfors-Vanda flygplats}} | image = | image_size = | image2 = Helsinki-vantaa aerial.jpg | image2_size = 200 | caption2 = | IATA = HEL | ICAO = EFHK | pushpin_map = Finland | pushpin_label_position = | pushpin_label = HEL | pushpin_map_alt = | pushpin_mapsize = | pushpin_image = | pushpin_caption = Location within Finland | mapframe = yes | type = Public | owner = | operator = [[Finavia]] | area_served = [[Helsinki]] | location = [[Vantaa]], [[Finland]] | hub = *[[Air Finland]] *[[Blue1]] *[[Finnair]] *[[Finncomm Airlines]] [ends 29 October] *[[Flybe Nordic]] [from 30 October] *[[Norwegian Air Shuttle]] | elevation_f = | elevation_m = 55 | coordinates = {{coord|60|19|02|N|024|57|48|E|region:FI}} | website = [http://www.helsinki-vantaa.fi/home www.helsinki-vantaa.fi] | metric_elev = yes | metric_rwy = yes | r1_number = 04R/22L | r1_length_f = | r1_length_m = 3440 | r1_surface = [[Asphalt concrete|Asphalt]] | r2_number = 04L/22R | r2_length_f = | r2_length_m = 3060 | r2_surface = Asphalt | r3_number = 15/33 | r3_length_f = | r3_length_m = 2901 | r3_surface = Asphalt | stat_year = 2010 | stat1_header = Passengers | stat1_data = 12884500 | stat2_header = Landings | stat2_data = 88480 | footnotes = Source: [[Aeronautical Information Publication|AIP]] Finland<ref name="aip_efhk">{{cite web |url= https://ais.fi/ais/eaip/pdf/aerodromes/EF_AD_2_EFHK_EN.pdf |title= EFHK Helsinki-Vantaa |accessdate=19 February 2010 |date= 17 December 2009 |format= PDF |work= AIP Suomi / Finland |publisher= Finavia |location= |pages= EFHK AD 2.1, pp. 1–7 }}</ref><br />Statistics from Finavia<ref name="air_traffic_statistics_2010">{{Cite web | title = Finavia's Air Traffic Statistics 2010| pages = 7, 9| location = Vantaa | publisher = Finavia| url = http://www.finavia.fi/files/finavia2/liikennetilastot_pdf/Lentoliikennetilasto_2010.pdf | format = PDF | accessdate = 15 July 2011 }}</ref> }} == Test case 13: Public heliport (no runways) == [[London Heliport]] {{Testcase table | name = London Heliport | image = London Heliport - Battersea - London - 2 helicopters awaiting takeoff - evening - 030604.jpg | IATA = | ICAO = EGLW | type = Public | owner = Reuben Brothers | operator = The London Airport Ltd. | city-served = | location = London | elevation-f = 18 | coordinates = {{coord|51|28|12|N|000|10|46|W|region:GB-LND}} | pushpin_map = Velika Britanija | pushpin_label = EGLW | pushpin_map_caption = Location in Greater London | website = [http://www.londonheliport.co.uk www.londonheliport.co.uk] | metric-rwy = Y | h1-number = 03/21 | h1-length-f = 125&nbsp;×&nbsp;52 | h1-length-m = 38&nbsp;×&nbsp;16 | h1-surface = [[Concrete]] | footnotes = Sources: UK [[Aeronautical Information Publication|AIP]] at [[National Air Traffic Services|NATS]] }} == Test case references == {{reflist}} q9q2z2x0cob94b1v25l3ho5mxnw9kte 6759931 6759930 2026-10-03T08:45:59Z Pinky sl 2932 /* Multiple maps */ 6759931 wikitext text/x-wiki {{Template test cases notice}} == Test case 1: Public airport == [[Dallas-Fort Worth International Airport]] {{Testcase table | name = Dallas-Fort Worth International Airport | image = Dfw_airport.jpg | image-alt = An aerial view of Dallas-Fort Worth International Airport | IATA = DFW | ICAO = KDFW | FAA = DFW | type = Public | owner = City of [[Dallas, Texas|Dallas]] City of [[Fort Worth, Texas|Fort Worth]] | operator = DFW Airport Board | city-served = [[Dallas/Fort Worth Metroplex|Dallas/Fort Worth]] | elevation-f = 607 | elevation-m = 185 | coordinates = {{coord|32|53|49|N|097|02|17|W|region:US-TX}} | pushpin_map = USA Texas#USA | pushpin_map_caption = Location within Texas##Location in United States | website = [http://www.dfwairport.com/ www.dfwairport.com] | metric-elev = | metric-rwy = | r1-number = 13L/31R | r1-length-f = 9.000 | r1-length-m = 2.743 | r1-surface = [[Concrete]] | r2-number = 13R/31L | r2-length-f = 9.301 | r2-length-m = 2.835 | r2-surface = Concrete | r3-number = 17C/35C | r3-length-f = 13.401 | r3-length-m = 4.085 | r3-surface = Concrete | r4-number = 17L/35R | r4-length-f = 8.500 | r4-length-m = 2.591 | r4-surface = Concrete | r5-number = 17R/35L | r5-length-f = 13.401 | r5-length-m = 4.085 | r5-surface = Concrete | r6-number = 18L/36R | r6-length-f = 13.400 | r6-length-m = 4.084 | r6-surface = Concrete | r7-number = 18R/36L | r7-length-f = 13.400 | r7-length-m = 4.084 | r7-surface = Concrete | h1-number = H1 | h1-length-f = 158 | h1-length-m = 48 | h1-surface = Concrete | stat-year = 2005 | stat1-header = Passengers | stat1-data = 59.176.265 | stat2-header = Aircraft operations | stat2-data = 711.878 | stat3-header = Metric tonnes of cargo | stat3-data = 741.432 | footnotes = Sources: airport website<ref>[http://www.dfwairport.com/ Dallas-Fort Worth International Airport], official web site</ref> and [[Federal Aviation Administration|FAA]]<ref>{{FAA-airport|ID=DFW|use=PU|own=PU|site=23710.6*A}}</ref> }} == Test case 2: Military airport -- Dolžina steze v metrih== [[Wright-Patterson Air Force Base]] {{Testcase table | name = Wright-Patterson Air Force Base | ensign = [[Image:Air Force Materiel Command.png|100px]] | nativename = {{smaller|[[Air Force Materiel Command]]}} | image = National Museum of the United States Air Force.jpg | image-width = 250 | caption = [[National Museum of the United States Air Force]] | IATA = FFO | ICAO = KFFO | FAA = FFO | type = Military: [[Air Force Base]] | operator = [[United States Air Force]] | location = [[Dayton, Ohio]] | built = <!--1948--> | used = 1948 - present | commander = * [[General (United States)|Gen.]] Bruce Carlson - [[Air Force Materiel Command]] * [[General (United States)|Brig. Gen.]] Bruce E. Davis - [[445th Airlift Wing]] * [[Colonel (United States)|Col.]] Colleen M. Ryan - [[88th Air Base Wing]] and Installation Commander | occupants = | elevation-f = 823 | elevation-m = 251 | coordinates = {{coord|39|49|34|N|084|02|54|W|region:US-OH}} | pushpin_map = ZDA | pushpin_label = Wright-Patterson Air Force Base | pushpin_map_caption = Location within Ohio | website = [http://www.wpafb.af.mil/ www.wpafb.af.mil] | r1-number = 5L/23R | r1-length-m = 3.841 | r1-surface = [[Porous European Mix|PEM]] | r2-number = 5R/23L | r2-length-m = 2.134 | r2-surface = [[Asphalt]] | footnotes = Sources: official website<ref>[http://www.wpafb.af.mil/ Wright-Patterson Air Force Base] (official site)</ref> and [[Federal Aviation Administration|FAA]]<ref>{{FAA-airport|ID=FFO|use=PR|own=MA|site=17827.*A}}</ref> }} == Test case 3: New parameters: pushpin_mark, pushpin_marksize ; dolžina steze v čevljih== [[Christmas Island Airport]] {{Testcase table | name = Christmas Island Airport | IATA = XCH | ICAO = YPXM | type = Public | operator = PDL Toll | location = [[Christmas Island]] | elevation-f = 916 | elevation-m = 279 | coordinates = {{coord|10|27.0|S|105|41.4|E|region:CX}} | pushpin_map = Indijski ocean | pushpin_map_caption = Location on a map of the [[Indian Ocean]] | pushpin_label = YPXM | pushpin_label_position = left | metric-rwy = y | r1-number = 18/36 | r1-length-f = 6.900 | r1-surface = Asphalt | footnotes = Sources: Australian [[Aeronautical Information Publication|AIP]]<ref name="AIP">{{AIP_AU|YPXM|name=CHRISTMAS ISLAND}}</ref> }} == Test case 4: Number autoformat and autoconvert ft → m == [[Dallas-Fort Worth International Airport]] {{Testcase table | name = Dallas-Fort Worth International Airport | image = Dfw_airport.jpg | image-alt = An aerial view of Dallas-Fort Worth International Airport | IATA = DFW | ICAO = KDFW | FAA = DFW | type = Public | owner = City of [[Dallas, Texas|Dallas]] City of [[Fort Worth, Texas|Fort Worth]] | operator = DFW Airport Board | city-served = [[Dallas/Fort Worth Metroplex|Dallas/Fort Worth]] | elevation-f = 607 | elevation-m = | coordinates = {{coord|32|53|49|N|097|02|17|W|region:US-TX}} | pushpin_map = ZDA | pushpin_map_caption = Location within Texas | website = [http://www.dfwairport.com/ www.dfwairport.com] | metric-elev = | metric-rwy = | r1-number = 13L/31R | r1-length-f = 9000 | r1-length-m = | r1-surface = [[Concrete]] | r2-number = 13R/31L | r2-length-f = 9301 | r2-length-m = | r2-surface = Concrete | r3-number = 17C/35C | r3-length-f = 13401 | r3-length-m = | r3-surface = Concrete | r4-number = 17L/35R | r4-length-f = 8500 | r4-length-m = | r4-surface = Concrete | r5-number = 17R/35L | r5-length-f = 13401 | r5-length-m = | r5-surface = Concrete | r6-number = 18L/36R | r6-length-f = 13400 | r6-length-m = | r6-surface = Concrete | r7-number = 18R/36L | r7-length-f = 13400 | r7-length-m = | r7-surface = Concrete | h1-number = H1 | h1-length-f = 158 | h1-length-m = | h1-surface = Concrete | stat-year = 2005 | stat1-header = Passengers | stat1-data = 59176265 | stat2-header = Aircraft operations | stat2-data = 711878 | stat3-header = Metric [[tonne]]s of cargo | stat3-data = 741432 | footnotes = Sources: airport website<ref>[http://www.dfwairport.com/ Dallas-Fort Worth International Airport], official web site</ref> and [[Federal Aviation Administration|FAA]]<ref>{{FAA-airport|ID=DFW|use=PU|own=PU|site=23710.6*A}}</ref> }} == Test case 5: Number autoformat and autoconvert m → ft == [[Helsinki Airport]] {{Testcase table | name = Helsinki Airport | nativename = {{lang|fi|Helsinki-Vantaan lentoasema}} <br /> {{lang|sv|Helsingfors-Vanda flygplats}} | image = | image-width = | image2 = Helsinki-vantaa aerial.jpg | image2-width = 200 | caption2 = | IATA = HEL | ICAO = EFHK | pushpin_map = Finska | pushpin_label_position = | pushpin_label = HEL | pushpin_map_alt = | pushpin_mapsize = | pushpin_image = | pushpin_map_caption = Location within Finland | type = Public | owner = | operator = [[Finavia]] | city-served = [[Helsinki]] | location = [[Vantaa]], [[Finland]] | hub = *[[Air Finland]] *[[Blue1]] *[[Finnair]] *[[Finncomm Airlines]] [ends 29 October] *[[Flybe Nordic]] [from 30 October] *[[Norwegian Air Shuttle]] | elevation-f = | elevation-m = 55 | coordinates = {{coord|60|19|02|N|024|57|48|E|region:FI}} | website = [http://www.helsinki-vantaa.fi/home www.helsinki-vantaa.fi] | metric-elev = yes | metric-rwy = yes | r1-number = 04R/22L | r1-length-f = | r1-length-m = 3440 | r1-surface = [[Asphalt]] | r2-number = 04L/22R | r2-length-f = | r2-length-m = 3060 | r2-surface = Asphalt | r3-number = 15/33 | r3-length-f = | r3-length-m = 2901 | r3-surface = Asphalt | stat-year = 2010 | stat1-header = Passengers | stat1-data = 12884500 | stat2-header = Landings | stat2-data = 88480 | footnotes = Source: [[Aeronautical Information Publication|AIP]] Finland<ref name="aip_efhk">{{cite web |url= https://ais.fi/ais/eaip/pdf/aerodromes/EF_AD_2_EFHK_EN.pdf |title= EFHK Helsinki-Vantaa |accessdate=19 February 2010 |date= 17 December 2009 |format= PDF |work= AIP Suomi / Finland |publisher= Finavia |location= |pages= EFHK AD 2.1, pp. 1–7 }}</ref><br />Statistics from Finavia<ref name="air_traffic_statistics_2010">{{Cite web | title = Finavia's Air Traffic Statistics 2010| pages = 7, 9| location = Vantaa | publisher = Finavia| url = http://www.finavia.fi/files/finavia2/liikennetilastot_pdf/Lentoliikennetilasto_2010.pdf | format = PDF | accessdate = 15 July 2011 }}</ref> }} <!-- == Test case 6: Autoconvert m → ft, metric number manually formatted == [[Helsinki Airport]] {{Testcase table | name = Helsinki Airport | nativename = {{lang|fi|Helsinki-Vantaan lentoasema}} <br /> {{lang|sv|Helsingfors-Vanda flygplats}} | image = | image-width = | image2 = Helsinki-vantaa aerial.jpg | image2-width = 200 | caption2 = | IATA = HEL | ICAO = EFHK | pushpin_map = Finska | pushpin_label_position = | pushpin_label = HEL | pushpin_map_alt = | pushpin_mapsize = | pushpin_image = | pushpin_map_caption = Location within Finland | type = Public | owner = | operator = [[Finavia]] | city-served = [[Helsinki]] | location = [[Vantaa]], [[Finland]] | hub = *[[Air Finland]] *[[Blue1]] *[[Finnair]] *[[Finncomm Airlines]] [ends 29 October] *[[Flybe Nordic]] [from 30 October] *[[Norwegian Air Shuttle]] | elevation-f = | elevation-m = 55 | coordinates = {{coord|60|19|02|N|024|57|48|E|region:FI}} | website = [http://www.helsinki-vantaa.fi/home www.helsinki-vantaa.fi] | metric-elev = yes | metric-rwy = yes | r1-number = 04R/22L | r1-length-f = | r1-length-m = 3,440 | r1-surface = [[Asphalt]] | r2-number = 04L/22R | r2-length-f = | r2-length-m = 3,060 | r2-surface = Asphalt | r3-number = 15/33 | r3-length-f = | r3-length-m = 2,901 | r3-surface = Asphalt | stat-year = 2010 | stat1-header = Passengers | stat1-data = 12,884,500 | stat2-header = Landings | stat2-data = 88,480 | footnotes = Source: [[Aeronautical Information Publication|AIP]] Finland<ref name="aip_efhk">{{cite web |url= https://ais.fi/ais/eaip/pdf/aerodromes/EF_AD_2_EFHK_EN.pdf |title= EFHK Helsinki-Vantaa |accessdate=19 February 2010 |date= 17 December 2009 |format= PDF |work= AIP Suomi / Finland |publisher= Finavia |location= |pages= EFHK AD 2.1, pp. 1–7 }}</ref><br />Statistics from Finavia<ref name="air_traffic_statistics_2010">{{Cite web | title = Finavia's Air Traffic Statistics 2010| pages = 7, 9| location = Vantaa | publisher = Finavia| url = http://www.finavia.fi/files/finavia2/liikennetilastot_pdf/Lentoliikennetilasto_2010.pdf | format = PDF | accessdate = 15 July 2011 }}</ref> }} --><!-- == Test case 7: Only metric data without "metric-rwy=y" == [[Helsinki Airport]] {{Testcase table | name = Helsinki Airport | nativename = {{lang|fi|Helsinki-Vantaan lentoasema}} <br /> {{lang|sv|Helsingfors-Vanda flygplats}} | image = | image-width = | image2 = Helsinki-vantaa aerial.jpg | image2-width = 200 | caption2 = | IATA = HEL | ICAO = EFHK | pushpin_map = Finland | pushpin_label_position = | pushpin_label = HEL | pushpin_map_alt = | pushpin_mapsize = | pushpin_image = | pushpin_map_caption = Location within Finland | type = Public | owner = | operator = [[Finavia]] | city-served = [[Helsinki]] | location = [[Vantaa]], [[Finland]] | hub = *[[Air Finland]] *[[Blue1]] *[[Finnair]] *[[Finncomm Airlines]] [ends 29 October] *[[Flybe Nordic]] [from 30 October] *[[Norwegian Air Shuttle]] | elevation-f = | elevation-m = 55 | coordinates = {{coord|60|19|02|N|024|57|48|E|region:FI}} | website = [http://www.helsinki-vantaa.fi/home www.helsinki-vantaa.fi] | r1-number = 04R/22L | r1-length-f = | r1-length-m = 3440 | r1-surface = [[Asphalt]] | r2-number = 04L/22R | r2-length-f = | r2-length-m = 3060 | r2-surface = Asphalt | r3-number = 15/33 | r3-length-f = | r3-length-m = 2901 | r3-surface = Asphalt | stat-year = 2010 | stat1-header = Passengers | stat1-data = 12884500 | stat2-header = Landings | stat2-data = 88480 | footnotes = Source: [[Aeronautical Information Publication|AIP]] Finland<ref name="aip_efhk">{{cite web |url= https://ais.fi/ais/eaip/pdf/aerodromes/EF_AD_2_EFHK_EN.pdf |title= EFHK Helsinki-Vantaa |accessdate=19 February 2010 |date= 17 December 2009 |format= PDF |work= AIP Suomi / Finland |publisher= Finavia |location= |pages= EFHK AD 2.1, pp. 1–7 }}</ref><br />Statistics from Finavia<ref name="air_traffic_statistics_2010">{{Cite web | title = Finavia's Air Traffic Statistics 2010| pages = 7, 9| location = Vantaa | publisher = Finavia| url = http://www.finavia.fi/files/finavia2/liikennetilastot_pdf/Lentoliikennetilasto_2010.pdf | format = PDF | accessdate = 15 July 2011 }}</ref> }} == Test case 8: Mix of imperial/metric data with "metric-rwy=y" but without "metric-elev=y"== [[Paris-Charles de Gaulle Airport]] {{Testcase table | name = Paris-Charles de Gaulle Airport | nativename = Aéroport Paris-Charles-de-Gaulle | nativename-a = | nativename-r = Roissy Airport | image = | image-width = 160 | image2 = Aeroport de Roissy.JPG | image2-width = 280 | IATA = CDG | ICAO = LFPG | type = Public | owner-oper = [[Aéroports de Paris]] | city-served = [[:Paris]] | location = {{convert|25|km|abbr=on}} NE of Paris | hub = *[[Air France]] *[[Delta Air Lines]]<ref>{{cite web|url=http://news.delta.com/index.php?s=18&cat=47 |title=Delta Air Lines Newsroom – Press Kit |publisher=News.delta.com |date=7 January 2010 |accessdate=28 January 2011}}</ref> *[[easyJet]] *[[FedEx Express]] | elevation-f = 392 | coordinates = {{coord|49|00|35|N|002|32|52|E|region:FR-J}} | website = [http://www.aeroportsdeparis.fr/ADP/en-gb/passagers/home/ http://www.aeroportsdeparis.fr/ADP/en-gb] | pushpin_map = France Île-de-France | pushpin_label = CDG | pushpin_map_caption = Location in Île-de-France | metric-rwy = Y | r1-number = 08L/26R | r1-length-m = 4,215 | r1-surface = [[Asphalt]] | r2-number = 08R/26L | r2-length-m = 2,700 | r2-surface = Concrete | r3-number = 09L/27R | r3-length-m = 2,700 | r3-surface = Asphalt | r4-number = 09R/27L | r4-length-m = 4,200 | r4-surface = Asphalt | stat-year = 2010 | stat1-header = Aircraft movements | stat1-data = 525314 | stat2-header = Passengers | stat2-data = 58164612 | footnotes = Source: French AIP<ref name="AIP">{{AIP_FR|LFPG|name=PARIS CHARLES DE GAULLE}}</ref> }} == Test case 9: Missing data== [[Sheghnan Airport]] {{Testcase table | name = Shughnan Airport | nativename = | nativename-a = | nativename-r = | image = | image-width = | caption = | IATA = | ICAO = OASN | type = | owner = | operator = | city-served = | location = Shughnan | elevation-f = 6750 | elevation-m = | coordinates = {{Coord|37|29|55.51|N|71|30|25.25|E|type:airport|display=inline}} | website = | metric-elev = | metric-rwy = | r1-number = 16/34 | r1-length-f = | r1-length-m = | r1-surface = Gravel | stat-year = | stat1-header = | stat1-data = | stat2-header = | stat2-data = | footnotes = }} == Test case 10: Striken runway data== [[Galkacyo Airport]] {{Testcase table | name = Galkacyo International Airport | nativename = | nativename-a = | nativename-r = | image = | image-width = | caption = | IATA = GKO | ICAO = HCMR | pushpin_map = Somalia | type = | owner = | operator = | city-served = | location = [[Galkacyo]] | elevation-f = 975 | elevation-m = | coordinates = {{Coord|6|46|51.16|N|47|27|15.89|E|type:airport|display=inline}} | website = | metric-elev = | metric-rwy = | r1-number = <s>05R/23L</s> | r1-length-f = <s>9,859</s> | r1-length-m = <s>3,006</s> | r1-surface = <s>Asphalt</s> | r2-number = 05L/23R | r2-length-f = 9,859 | r2-length-m = 3,006 | r2-surface = Dirt | stat-year = | stat1-header = | stat1-data = | stat2-header = | stat2-data = | footnotes = <ref>[http://www.world-airport-codes.com/somalia/galcaio-2473.html Galcaio (GLK) Somalia]</ref> }} == Test case 11: Elevation rounding == [[Fukui Airport]] {{Testcase table | name = Fukui Airport | nativename = | nativename-a = | nativename-r = | image = | IATA = | ICAO = RJNF | type = Public | operator = [[Fukui Prefecture]] | city-served = | location = [[Harue, Fukui|Harue]], Japan | elevation-f = 18 | coordinates = {{coord|36|08|34|N|136|13|26|E|region:JP}} | pushpin_map = Japan | pushpin_label = RJNF | pushpin_map_caption = Location in Japan | website = | metric-rwy = yes | r1-number = 18/36 | r1-length-m = 1,200 | r1-surface = [[Concrete]] | footnotes = Source: Japanese [[Aeronautical Information Publication|AIP]] at [[Aeronautical Information Service|AIS Japan]]<ref name="AIP">[https://aisjapan.mlit.go.jp/ AIS Japan]</ref> }} == Test case 12: New parameter: pushpin_relief == [[N'Djamena International Airport]] {{Testcase table | name = N'Djamena International Airport | IATA = NDJ | ICAO = FTTJ | type = Public / Military | city-served = [[N'Djamena]], [[Chad]] | elevation-f = 968 | coordinates = {{coord|12|08|01|N|015|02|02|E|region:TD}} | pushpin_map = Chad | pushpin_map_caption = Location of airport in Chad | pushpin_label = '''FTTJ''' | pushpin_label_position = right | metric-rwy = y | r1-number = 05/23 | r1-length-m = 2,800 | r1-surface = Asphalt }} ---> == Multiple maps == [[Helsinki Airport]] {{Testcase table | name = Helsinki Airport | native_name = {{lang|fi|Helsinki-Vantaan lentoasema}} <br /> {{lang|sv|Helsingfors-Vanda flygplats}} | image = | image_size = | image2 = Helsinki-vantaa aerial.jpg | image2_size = 200 | caption2 = | IATA = HEL | ICAO = EFHK | pushpin_map = Finska | pushpin_label_position = | pushpin_label = HEL | pushpin_map_alt = | pushpin_mapsize = | pushpin_image = | pushpin_caption = Location within Finland | mapframe = yes | type = Public | owner = | operator = [[Finavia]] | area_served = [[Helsinki]] | location = [[Vantaa]], [[Finland]] | hub = *[[Air Finland]] *[[Blue1]] *[[Finnair]] *[[Finncomm Airlines]] [ends 29 October] *[[Flybe Nordic]] [from 30 October] *[[Norwegian Air Shuttle]] | elevation_f = | elevation_m = 55 | coordinates = {{coord|60|19|02|N|024|57|48|E|region:FI}} | website = [http://www.helsinki-vantaa.fi/home www.helsinki-vantaa.fi] | metric_elev = yes | metric_rwy = yes | r1_number = 04R/22L | r1_length_f = | r1_length_m = 3440 | r1_surface = [[Asphalt concrete|Asphalt]] | r2_number = 04L/22R | r2_length_f = | r2_length_m = 3060 | r2_surface = Asphalt | r3_number = 15/33 | r3_length_f = | r3_length_m = 2901 | r3_surface = Asphalt | stat_year = 2010 | stat1_header = Passengers | stat1_data = 12884500 | stat2_header = Landings | stat2_data = 88480 | footnotes = Source: [[Aeronautical Information Publication|AIP]] Finland<ref name="aip_efhk">{{cite web |url= https://ais.fi/ais/eaip/pdf/aerodromes/EF_AD_2_EFHK_EN.pdf |title= EFHK Helsinki-Vantaa |accessdate=19 February 2010 |date= 17 December 2009 |format= PDF |work= AIP Suomi / Finland |publisher= Finavia |location= |pages= EFHK AD 2.1, pp. 1–7 }}</ref><br />Statistics from Finavia<ref name="air_traffic_statistics_2010">{{Cite web | title = Finavia's Air Traffic Statistics 2010| pages = 7, 9| location = Vantaa | publisher = Finavia| url = http://www.finavia.fi/files/finavia2/liikennetilastot_pdf/Lentoliikennetilasto_2010.pdf | format = PDF | accessdate = 15 July 2011 }}</ref> }} == Test case 13: Public heliport (no runways) == [[London Heliport]] {{Testcase table | name = London Heliport | image = London Heliport - Battersea - London - 2 helicopters awaiting takeoff - evening - 030604.jpg | IATA = | ICAO = EGLW | type = Public | owner = Reuben Brothers | operator = The London Airport Ltd. | city-served = | location = London | elevation-f = 18 | coordinates = {{coord|51|28|12|N|000|10|46|W|region:GB-LND}} | pushpin_map = Velika Britanija | pushpin_label = EGLW | pushpin_map_caption = Location in Greater London | website = [http://www.londonheliport.co.uk www.londonheliport.co.uk] | metric-rwy = Y | h1-number = 03/21 | h1-length-f = 125&nbsp;×&nbsp;52 | h1-length-m = 38&nbsp;×&nbsp;16 | h1-surface = [[Concrete]] | footnotes = Sources: UK [[Aeronautical Information Publication|AIP]] at [[National Air Traffic Services|NATS]] }} == Test case references == {{reflist}} ad50noxbbkw3l66u3hve805e2o93cr0 6759932 6759931 2026-10-03T08:47:29Z Pinky sl 2932 /* Test case 13: Public heliport (no runways) */ 6759932 wikitext text/x-wiki {{Template test cases notice}} == Test case 1: Public airport == [[Dallas-Fort Worth International Airport]] {{Testcase table | name = Dallas-Fort Worth International Airport | image = Dfw_airport.jpg | image-alt = An aerial view of Dallas-Fort Worth International Airport | IATA = DFW | ICAO = KDFW | FAA = DFW | type = Public | owner = City of [[Dallas, Texas|Dallas]] City of [[Fort Worth, Texas|Fort Worth]] | operator = DFW Airport Board | city-served = [[Dallas/Fort Worth Metroplex|Dallas/Fort Worth]] | elevation-f = 607 | elevation-m = 185 | coordinates = {{coord|32|53|49|N|097|02|17|W|region:US-TX}} | pushpin_map = USA Texas#USA | pushpin_map_caption = Location within Texas##Location in United States | website = [http://www.dfwairport.com/ www.dfwairport.com] | metric-elev = | metric-rwy = | r1-number = 13L/31R | r1-length-f = 9.000 | r1-length-m = 2.743 | r1-surface = [[Concrete]] | r2-number = 13R/31L | r2-length-f = 9.301 | r2-length-m = 2.835 | r2-surface = Concrete | r3-number = 17C/35C | r3-length-f = 13.401 | r3-length-m = 4.085 | r3-surface = Concrete | r4-number = 17L/35R | r4-length-f = 8.500 | r4-length-m = 2.591 | r4-surface = Concrete | r5-number = 17R/35L | r5-length-f = 13.401 | r5-length-m = 4.085 | r5-surface = Concrete | r6-number = 18L/36R | r6-length-f = 13.400 | r6-length-m = 4.084 | r6-surface = Concrete | r7-number = 18R/36L | r7-length-f = 13.400 | r7-length-m = 4.084 | r7-surface = Concrete | h1-number = H1 | h1-length-f = 158 | h1-length-m = 48 | h1-surface = Concrete | stat-year = 2005 | stat1-header = Passengers | stat1-data = 59.176.265 | stat2-header = Aircraft operations | stat2-data = 711.878 | stat3-header = Metric tonnes of cargo | stat3-data = 741.432 | footnotes = Sources: airport website<ref>[http://www.dfwairport.com/ Dallas-Fort Worth International Airport], official web site</ref> and [[Federal Aviation Administration|FAA]]<ref>{{FAA-airport|ID=DFW|use=PU|own=PU|site=23710.6*A}}</ref> }} == Test case 2: Military airport -- Dolžina steze v metrih== [[Wright-Patterson Air Force Base]] {{Testcase table | name = Wright-Patterson Air Force Base | ensign = [[Image:Air Force Materiel Command.png|100px]] | nativename = {{smaller|[[Air Force Materiel Command]]}} | image = National Museum of the United States Air Force.jpg | image-width = 250 | caption = [[National Museum of the United States Air Force]] | IATA = FFO | ICAO = KFFO | FAA = FFO | type = Military: [[Air Force Base]] | operator = [[United States Air Force]] | location = [[Dayton, Ohio]] | built = <!--1948--> | used = 1948 - present | commander = * [[General (United States)|Gen.]] Bruce Carlson - [[Air Force Materiel Command]] * [[General (United States)|Brig. Gen.]] Bruce E. Davis - [[445th Airlift Wing]] * [[Colonel (United States)|Col.]] Colleen M. Ryan - [[88th Air Base Wing]] and Installation Commander | occupants = | elevation-f = 823 | elevation-m = 251 | coordinates = {{coord|39|49|34|N|084|02|54|W|region:US-OH}} | pushpin_map = ZDA | pushpin_label = Wright-Patterson Air Force Base | pushpin_map_caption = Location within Ohio | website = [http://www.wpafb.af.mil/ www.wpafb.af.mil] | r1-number = 5L/23R | r1-length-m = 3.841 | r1-surface = [[Porous European Mix|PEM]] | r2-number = 5R/23L | r2-length-m = 2.134 | r2-surface = [[Asphalt]] | footnotes = Sources: official website<ref>[http://www.wpafb.af.mil/ Wright-Patterson Air Force Base] (official site)</ref> and [[Federal Aviation Administration|FAA]]<ref>{{FAA-airport|ID=FFO|use=PR|own=MA|site=17827.*A}}</ref> }} == Test case 3: New parameters: pushpin_mark, pushpin_marksize ; dolžina steze v čevljih== [[Christmas Island Airport]] {{Testcase table | name = Christmas Island Airport | IATA = XCH | ICAO = YPXM | type = Public | operator = PDL Toll | location = [[Christmas Island]] | elevation-f = 916 | elevation-m = 279 | coordinates = {{coord|10|27.0|S|105|41.4|E|region:CX}} | pushpin_map = Indijski ocean | pushpin_map_caption = Location on a map of the [[Indian Ocean]] | pushpin_label = YPXM | pushpin_label_position = left | metric-rwy = y | r1-number = 18/36 | r1-length-f = 6.900 | r1-surface = Asphalt | footnotes = Sources: Australian [[Aeronautical Information Publication|AIP]]<ref name="AIP">{{AIP_AU|YPXM|name=CHRISTMAS ISLAND}}</ref> }} == Test case 4: Number autoformat and autoconvert ft → m == [[Dallas-Fort Worth International Airport]] {{Testcase table | name = Dallas-Fort Worth International Airport | image = Dfw_airport.jpg | image-alt = An aerial view of Dallas-Fort Worth International Airport | IATA = DFW | ICAO = KDFW | FAA = DFW | type = Public | owner = City of [[Dallas, Texas|Dallas]] City of [[Fort Worth, Texas|Fort Worth]] | operator = DFW Airport Board | city-served = [[Dallas/Fort Worth Metroplex|Dallas/Fort Worth]] | elevation-f = 607 | elevation-m = | coordinates = {{coord|32|53|49|N|097|02|17|W|region:US-TX}} | pushpin_map = ZDA | pushpin_map_caption = Location within Texas | website = [http://www.dfwairport.com/ www.dfwairport.com] | metric-elev = | metric-rwy = | r1-number = 13L/31R | r1-length-f = 9000 | r1-length-m = | r1-surface = [[Concrete]] | r2-number = 13R/31L | r2-length-f = 9301 | r2-length-m = | r2-surface = Concrete | r3-number = 17C/35C | r3-length-f = 13401 | r3-length-m = | r3-surface = Concrete | r4-number = 17L/35R | r4-length-f = 8500 | r4-length-m = | r4-surface = Concrete | r5-number = 17R/35L | r5-length-f = 13401 | r5-length-m = | r5-surface = Concrete | r6-number = 18L/36R | r6-length-f = 13400 | r6-length-m = | r6-surface = Concrete | r7-number = 18R/36L | r7-length-f = 13400 | r7-length-m = | r7-surface = Concrete | h1-number = H1 | h1-length-f = 158 | h1-length-m = | h1-surface = Concrete | stat-year = 2005 | stat1-header = Passengers | stat1-data = 59176265 | stat2-header = Aircraft operations | stat2-data = 711878 | stat3-header = Metric [[tonne]]s of cargo | stat3-data = 741432 | footnotes = Sources: airport website<ref>[http://www.dfwairport.com/ Dallas-Fort Worth International Airport], official web site</ref> and [[Federal Aviation Administration|FAA]]<ref>{{FAA-airport|ID=DFW|use=PU|own=PU|site=23710.6*A}}</ref> }} == Test case 5: Number autoformat and autoconvert m → ft == [[Helsinki Airport]] {{Testcase table | name = Helsinki Airport | nativename = {{lang|fi|Helsinki-Vantaan lentoasema}} <br /> {{lang|sv|Helsingfors-Vanda flygplats}} | image = | image-width = | image2 = Helsinki-vantaa aerial.jpg | image2-width = 200 | caption2 = | IATA = HEL | ICAO = EFHK | pushpin_map = Finska | pushpin_label_position = | pushpin_label = HEL | pushpin_map_alt = | pushpin_mapsize = | pushpin_image = | pushpin_map_caption = Location within Finland | type = Public | owner = | operator = [[Finavia]] | city-served = [[Helsinki]] | location = [[Vantaa]], [[Finland]] | hub = *[[Air Finland]] *[[Blue1]] *[[Finnair]] *[[Finncomm Airlines]] [ends 29 October] *[[Flybe Nordic]] [from 30 October] *[[Norwegian Air Shuttle]] | elevation-f = | elevation-m = 55 | coordinates = {{coord|60|19|02|N|024|57|48|E|region:FI}} | website = [http://www.helsinki-vantaa.fi/home www.helsinki-vantaa.fi] | metric-elev = yes | metric-rwy = yes | r1-number = 04R/22L | r1-length-f = | r1-length-m = 3440 | r1-surface = [[Asphalt]] | r2-number = 04L/22R | r2-length-f = | r2-length-m = 3060 | r2-surface = Asphalt | r3-number = 15/33 | r3-length-f = | r3-length-m = 2901 | r3-surface = Asphalt | stat-year = 2010 | stat1-header = Passengers | stat1-data = 12884500 | stat2-header = Landings | stat2-data = 88480 | footnotes = Source: [[Aeronautical Information Publication|AIP]] Finland<ref name="aip_efhk">{{cite web |url= https://ais.fi/ais/eaip/pdf/aerodromes/EF_AD_2_EFHK_EN.pdf |title= EFHK Helsinki-Vantaa |accessdate=19 February 2010 |date= 17 December 2009 |format= PDF |work= AIP Suomi / Finland |publisher= Finavia |location= |pages= EFHK AD 2.1, pp. 1–7 }}</ref><br />Statistics from Finavia<ref name="air_traffic_statistics_2010">{{Cite web | title = Finavia's Air Traffic Statistics 2010| pages = 7, 9| location = Vantaa | publisher = Finavia| url = http://www.finavia.fi/files/finavia2/liikennetilastot_pdf/Lentoliikennetilasto_2010.pdf | format = PDF | accessdate = 15 July 2011 }}</ref> }} <!-- == Test case 6: Autoconvert m → ft, metric number manually formatted == [[Helsinki Airport]] {{Testcase table | name = Helsinki Airport | nativename = {{lang|fi|Helsinki-Vantaan lentoasema}} <br /> {{lang|sv|Helsingfors-Vanda flygplats}} | image = | image-width = | image2 = Helsinki-vantaa aerial.jpg | image2-width = 200 | caption2 = | IATA = HEL | ICAO = EFHK | pushpin_map = Finska | pushpin_label_position = | pushpin_label = HEL | pushpin_map_alt = | pushpin_mapsize = | pushpin_image = | pushpin_map_caption = Location within Finland | type = Public | owner = | operator = [[Finavia]] | city-served = [[Helsinki]] | location = [[Vantaa]], [[Finland]] | hub = *[[Air Finland]] *[[Blue1]] *[[Finnair]] *[[Finncomm Airlines]] [ends 29 October] *[[Flybe Nordic]] [from 30 October] *[[Norwegian Air Shuttle]] | elevation-f = | elevation-m = 55 | coordinates = {{coord|60|19|02|N|024|57|48|E|region:FI}} | website = [http://www.helsinki-vantaa.fi/home www.helsinki-vantaa.fi] | metric-elev = yes | metric-rwy = yes | r1-number = 04R/22L | r1-length-f = | r1-length-m = 3,440 | r1-surface = [[Asphalt]] | r2-number = 04L/22R | r2-length-f = | r2-length-m = 3,060 | r2-surface = Asphalt | r3-number = 15/33 | r3-length-f = | r3-length-m = 2,901 | r3-surface = Asphalt | stat-year = 2010 | stat1-header = Passengers | stat1-data = 12,884,500 | stat2-header = Landings | stat2-data = 88,480 | footnotes = Source: [[Aeronautical Information Publication|AIP]] Finland<ref name="aip_efhk">{{cite web |url= https://ais.fi/ais/eaip/pdf/aerodromes/EF_AD_2_EFHK_EN.pdf |title= EFHK Helsinki-Vantaa |accessdate=19 February 2010 |date= 17 December 2009 |format= PDF |work= AIP Suomi / Finland |publisher= Finavia |location= |pages= EFHK AD 2.1, pp. 1–7 }}</ref><br />Statistics from Finavia<ref name="air_traffic_statistics_2010">{{Cite web | title = Finavia's Air Traffic Statistics 2010| pages = 7, 9| location = Vantaa | publisher = Finavia| url = http://www.finavia.fi/files/finavia2/liikennetilastot_pdf/Lentoliikennetilasto_2010.pdf | format = PDF | accessdate = 15 July 2011 }}</ref> }} --><!-- == Test case 7: Only metric data without "metric-rwy=y" == [[Helsinki Airport]] {{Testcase table | name = Helsinki Airport | nativename = {{lang|fi|Helsinki-Vantaan lentoasema}} <br /> {{lang|sv|Helsingfors-Vanda flygplats}} | image = | image-width = | image2 = Helsinki-vantaa aerial.jpg | image2-width = 200 | caption2 = | IATA = HEL | ICAO = EFHK | pushpin_map = Finland | pushpin_label_position = | pushpin_label = HEL | pushpin_map_alt = | pushpin_mapsize = | pushpin_image = | pushpin_map_caption = Location within Finland | type = Public | owner = | operator = [[Finavia]] | city-served = [[Helsinki]] | location = [[Vantaa]], [[Finland]] | hub = *[[Air Finland]] *[[Blue1]] *[[Finnair]] *[[Finncomm Airlines]] [ends 29 October] *[[Flybe Nordic]] [from 30 October] *[[Norwegian Air Shuttle]] | elevation-f = | elevation-m = 55 | coordinates = {{coord|60|19|02|N|024|57|48|E|region:FI}} | website = [http://www.helsinki-vantaa.fi/home www.helsinki-vantaa.fi] | r1-number = 04R/22L | r1-length-f = | r1-length-m = 3440 | r1-surface = [[Asphalt]] | r2-number = 04L/22R | r2-length-f = | r2-length-m = 3060 | r2-surface = Asphalt | r3-number = 15/33 | r3-length-f = | r3-length-m = 2901 | r3-surface = Asphalt | stat-year = 2010 | stat1-header = Passengers | stat1-data = 12884500 | stat2-header = Landings | stat2-data = 88480 | footnotes = Source: [[Aeronautical Information Publication|AIP]] Finland<ref name="aip_efhk">{{cite web |url= https://ais.fi/ais/eaip/pdf/aerodromes/EF_AD_2_EFHK_EN.pdf |title= EFHK Helsinki-Vantaa |accessdate=19 February 2010 |date= 17 December 2009 |format= PDF |work= AIP Suomi / Finland |publisher= Finavia |location= |pages= EFHK AD 2.1, pp. 1–7 }}</ref><br />Statistics from Finavia<ref name="air_traffic_statistics_2010">{{Cite web | title = Finavia's Air Traffic Statistics 2010| pages = 7, 9| location = Vantaa | publisher = Finavia| url = http://www.finavia.fi/files/finavia2/liikennetilastot_pdf/Lentoliikennetilasto_2010.pdf | format = PDF | accessdate = 15 July 2011 }}</ref> }} == Test case 8: Mix of imperial/metric data with "metric-rwy=y" but without "metric-elev=y"== [[Paris-Charles de Gaulle Airport]] {{Testcase table | name = Paris-Charles de Gaulle Airport | nativename = Aéroport Paris-Charles-de-Gaulle | nativename-a = | nativename-r = Roissy Airport | image = | image-width = 160 | image2 = Aeroport de Roissy.JPG | image2-width = 280 | IATA = CDG | ICAO = LFPG | type = Public | owner-oper = [[Aéroports de Paris]] | city-served = [[:Paris]] | location = {{convert|25|km|abbr=on}} NE of Paris | hub = *[[Air France]] *[[Delta Air Lines]]<ref>{{cite web|url=http://news.delta.com/index.php?s=18&cat=47 |title=Delta Air Lines Newsroom – Press Kit |publisher=News.delta.com |date=7 January 2010 |accessdate=28 January 2011}}</ref> *[[easyJet]] *[[FedEx Express]] | elevation-f = 392 | coordinates = {{coord|49|00|35|N|002|32|52|E|region:FR-J}} | website = [http://www.aeroportsdeparis.fr/ADP/en-gb/passagers/home/ http://www.aeroportsdeparis.fr/ADP/en-gb] | pushpin_map = France Île-de-France | pushpin_label = CDG | pushpin_map_caption = Location in Île-de-France | metric-rwy = Y | r1-number = 08L/26R | r1-length-m = 4,215 | r1-surface = [[Asphalt]] | r2-number = 08R/26L | r2-length-m = 2,700 | r2-surface = Concrete | r3-number = 09L/27R | r3-length-m = 2,700 | r3-surface = Asphalt | r4-number = 09R/27L | r4-length-m = 4,200 | r4-surface = Asphalt | stat-year = 2010 | stat1-header = Aircraft movements | stat1-data = 525314 | stat2-header = Passengers | stat2-data = 58164612 | footnotes = Source: French AIP<ref name="AIP">{{AIP_FR|LFPG|name=PARIS CHARLES DE GAULLE}}</ref> }} == Test case 9: Missing data== [[Sheghnan Airport]] {{Testcase table | name = Shughnan Airport | nativename = | nativename-a = | nativename-r = | image = | image-width = | caption = | IATA = | ICAO = OASN | type = | owner = | operator = | city-served = | location = Shughnan | elevation-f = 6750 | elevation-m = | coordinates = {{Coord|37|29|55.51|N|71|30|25.25|E|type:airport|display=inline}} | website = | metric-elev = | metric-rwy = | r1-number = 16/34 | r1-length-f = | r1-length-m = | r1-surface = Gravel | stat-year = | stat1-header = | stat1-data = | stat2-header = | stat2-data = | footnotes = }} == Test case 10: Striken runway data== [[Galkacyo Airport]] {{Testcase table | name = Galkacyo International Airport | nativename = | nativename-a = | nativename-r = | image = | image-width = | caption = | IATA = GKO | ICAO = HCMR | pushpin_map = Somalia | type = | owner = | operator = | city-served = | location = [[Galkacyo]] | elevation-f = 975 | elevation-m = | coordinates = {{Coord|6|46|51.16|N|47|27|15.89|E|type:airport|display=inline}} | website = | metric-elev = | metric-rwy = | r1-number = <s>05R/23L</s> | r1-length-f = <s>9,859</s> | r1-length-m = <s>3,006</s> | r1-surface = <s>Asphalt</s> | r2-number = 05L/23R | r2-length-f = 9,859 | r2-length-m = 3,006 | r2-surface = Dirt | stat-year = | stat1-header = | stat1-data = | stat2-header = | stat2-data = | footnotes = <ref>[http://www.world-airport-codes.com/somalia/galcaio-2473.html Galcaio (GLK) Somalia]</ref> }} == Test case 11: Elevation rounding == [[Fukui Airport]] {{Testcase table | name = Fukui Airport | nativename = | nativename-a = | nativename-r = | image = | IATA = | ICAO = RJNF | type = Public | operator = [[Fukui Prefecture]] | city-served = | location = [[Harue, Fukui|Harue]], Japan | elevation-f = 18 | coordinates = {{coord|36|08|34|N|136|13|26|E|region:JP}} | pushpin_map = Japan | pushpin_label = RJNF | pushpin_map_caption = Location in Japan | website = | metric-rwy = yes | r1-number = 18/36 | r1-length-m = 1,200 | r1-surface = [[Concrete]] | footnotes = Source: Japanese [[Aeronautical Information Publication|AIP]] at [[Aeronautical Information Service|AIS Japan]]<ref name="AIP">[https://aisjapan.mlit.go.jp/ AIS Japan]</ref> }} == Test case 12: New parameter: pushpin_relief == [[N'Djamena International Airport]] {{Testcase table | name = N'Djamena International Airport | IATA = NDJ | ICAO = FTTJ | type = Public / Military | city-served = [[N'Djamena]], [[Chad]] | elevation-f = 968 | coordinates = {{coord|12|08|01|N|015|02|02|E|region:TD}} | pushpin_map = Chad | pushpin_map_caption = Location of airport in Chad | pushpin_label = '''FTTJ''' | pushpin_label_position = right | metric-rwy = y | r1-number = 05/23 | r1-length-m = 2,800 | r1-surface = Asphalt }} ---> == Multiple maps == [[Helsinki Airport]] {{Testcase table | name = Helsinki Airport | native_name = {{lang|fi|Helsinki-Vantaan lentoasema}} <br /> {{lang|sv|Helsingfors-Vanda flygplats}} | image = | image_size = | image2 = Helsinki-vantaa aerial.jpg | image2_size = 200 | caption2 = | IATA = HEL | ICAO = EFHK | pushpin_map = Finska | pushpin_label_position = | pushpin_label = HEL | pushpin_map_alt = | pushpin_mapsize = | pushpin_image = | pushpin_caption = Location within Finland | mapframe = yes | type = Public | owner = | operator = [[Finavia]] | area_served = [[Helsinki]] | location = [[Vantaa]], [[Finland]] | hub = *[[Air Finland]] *[[Blue1]] *[[Finnair]] *[[Finncomm Airlines]] [ends 29 October] *[[Flybe Nordic]] [from 30 October] *[[Norwegian Air Shuttle]] | elevation_f = | elevation_m = 55 | coordinates = {{coord|60|19|02|N|024|57|48|E|region:FI}} | website = [http://www.helsinki-vantaa.fi/home www.helsinki-vantaa.fi] | metric_elev = yes | metric_rwy = yes | r1_number = 04R/22L | r1_length_f = | r1_length_m = 3440 | r1_surface = [[Asphalt concrete|Asphalt]] | r2_number = 04L/22R | r2_length_f = | r2_length_m = 3060 | r2_surface = Asphalt | r3_number = 15/33 | r3_length_f = | r3_length_m = 2901 | r3_surface = Asphalt | stat_year = 2010 | stat1_header = Passengers | stat1_data = 12884500 | stat2_header = Landings | stat2_data = 88480 | footnotes = Source: [[Aeronautical Information Publication|AIP]] Finland<ref name="aip_efhk">{{cite web |url= https://ais.fi/ais/eaip/pdf/aerodromes/EF_AD_2_EFHK_EN.pdf |title= EFHK Helsinki-Vantaa |accessdate=19 February 2010 |date= 17 December 2009 |format= PDF |work= AIP Suomi / Finland |publisher= Finavia |location= |pages= EFHK AD 2.1, pp. 1–7 }}</ref><br />Statistics from Finavia<ref name="air_traffic_statistics_2010">{{Cite web | title = Finavia's Air Traffic Statistics 2010| pages = 7, 9| location = Vantaa | publisher = Finavia| url = http://www.finavia.fi/files/finavia2/liikennetilastot_pdf/Lentoliikennetilasto_2010.pdf | format = PDF | accessdate = 15 July 2011 }}</ref> }} == Test case 13: Public heliport (no runways) == [[London Heliport]] {{Testcase table | name = London Heliport | image = London Heliport - Battersea - London - 2 helicopters awaiting takeoff - evening - 030604.jpg | IATA = | ICAO = EGLW | type = Public | owner = Reuben Brothers | operator = The London Airport Ltd. | city-served = | location = London | elevation-f = 18 | coordinates = {{coord|51|28|12|N|000|10|46|W|region:GB-LND}} | pushpin_map = United Kingdom Greater London | pushpin_label = EGLW | pushpin_map_caption = Location in Greater London | website = [http://www.londonheliport.co.uk www.londonheliport.co.uk] | metric-rwy = Y | h1-number = 03/21 | h1-length-f = 125&nbsp;×&nbsp;52 | h1-length-m = 38&nbsp;×&nbsp;16 | h1-surface = [[Concrete]] | footnotes = Sources: UK [[Aeronautical Information Publication|AIP]] at [[National Air Traffic Services|NATS]] }} == Test case references == {{reflist}} 3mwqd5knauuyp7c8cyby9do2arijqkw Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2024 0 486103 6759904 6614904 2026-10-03T06:12:45Z Ziv 221276 ([[c:GR|GR]]) [[File:Butch Ware in 2024.jpg]] → [[File:Butch Ware - 2025 02 (cropped).jpg]] → Copyvio replacement by Commons Administrator: Any wrong year information or image descriptions may needs to be adjusted. Feel also free to choose a other image. ([[c:c:GR]]) 6759904 wikitext text/x-wiki {{Infobox election |election_name=Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2024 |country=United States |after_election=Donald Trump Republikanci |before_party=[[Demokratska stranka (ZDA)|demokrati]] |before_election=[[Joe Biden]] |title=predsednik |map_caption= |map_size= |map_image=Mapa Elektorskih glasov ZDA 2024.png |percentage1= '''49,8 %''' |popular_vote1= '''77.285.106''' |electoral_vote1= '''312''' |states_carried1= '''31 + [[Maine|ME-02]]''' |home_state1= {{flag|Florida}} |party1= [[Republikanska stranka (ZDA)|Republikanska stranka]] |nominee1= '''[[Donald Trump]]''' |image1= [[File:Official Presidential Portrait of President Donald J. Trump (2025).jpg|200x200px]] |running_mate1= '''[[JD Vance]]''' |colour1= FF0000 |percentage2= 48,3 % |popular_vote2= 75.000.783 |electoral_vote2= 226 |states_carried2= 19 + [[Nebraska|NE-02]] + [[Washington, D.C.|DC]] |home_state2= {{flag|Kalifornija}} |party2= [[Demokratska stranka (ZDA)|Demokratska stranka]] |nominee2= [[Kamala Harris]] |image2= [[File:Kamala_Harris_Vice_Presidential_Portrait_(cropped).jpg|200x200px]] |running_mate2= [[Tim Walz]] |colour2 = 0000FF |percentage3= |popular_vote3= |home_state3= |party3= |nominee3= |image3= |running_mate3= |colour3 = |needed_votes=270 elektorjev |votes_for_election=538 elektorjev |flag_year= |election_date=5.&nbsp;november&nbsp;2024 |next_year=''2028'' |next_election=Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2028 |previous_year=2020 |previous_election=Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2020 |college_voted=no |opinion_polls= |type=presidential |after_party= |turnout = 63.9 % }} '''60. volitve predsednika Združenih držav Amerike''' so bile [[predsedniške volitve]] v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], ki so potekale 5.&nbsp;novembra&nbsp;2024.<ref name="va">{{navedi splet|title=Election Planning Calendar|url=http://www.essex-virginia.org/UserFiles/Servers/Server_62876/File/Voter%20Registration/Election%20Planning%20Calendar%20Through%202024%20%28ESSEX%29.pdf|website=essex-virginia.org|publisher=[[Essex County, Virginia]]|accessdate=6 February 2016|archive-date=7 February 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160207003141/http://www.essex-virginia.org/UserFiles/Servers/Server_62876/File/Voter%20Registration/Election%20Planning%20Calendar%20Through%202024%20%28ESSEX%29.pdf|url-status=live}}</ref> Na njih sta republikanca Donald Trump in JD Vance premagala demokrata Kamalo Harris in Tima Walza. Inavguracija bo po tradiciji potekala 20.&nbsp;januarja&nbsp;2025.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Zgodovinska vrnitev Trumpa: prvič zmagal tudi v absolutnem seštevku glasov|url=https://n1info.si/novice/svet/volitve-v-zda-aktualno-dogajanje-v-zivo/|accessdate=2024-11-06|website=n1info.si|language=sl}}</ref> To so bile prve predsedniške volitve, ki so se izvedle s podatki o prebivalstvu s popisa prebivalstva leta&nbsp;2020. Tako Biden kot Trump sta napovedala kandidaturo za predsednika, kar je nakazovalo morebitno ponovitev volitev iz leta 2020. To bi bila prva predsedniška ponovitev po letu 1956. Donald Trump je 13. julija 2024 preživel [[Poskus atentata na Donalda Trumpa|poskus atentata]]. Dvajsetletni napadalec ga je ustrelil v uho na predvolilnem zborovanju v [[Pensilvanija|Pensilivaniji]], zaradi česar je dogodek zapustil v spremstvu medicinskega osebja.<ref>{{Navedi splet|title=Na Donalda Trumpa streljal 20-letnik, motiv še ni znan|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/streli-na-shodu-okrvavljenega-trumpa-odpeljali-s-prizorisca.html|website=24ur.com|accessdate=2024-07-23|language=sl}}</ref> Dejanje so obsodili mnogi svetovni politiki, Trump pa se je že kmalu za tem vnovič pojavil v javnosti in narod pozval k enotnosti. Na Republikanski konvenciji dne 18. julija 2024 je nato sprejel strankarsko nominacijo za predsedniško kandidaturo. Na konvenciji je predstavil tudi podpredsedniškega kandidata, [[JD Vance|Jamesa Davida Vancea]], senatorja iz Ohia.<ref>{{Navedi splet|title=Trump sprejel nominacijo, za družino ubitega gasilca zbrali 5,5 milijona evrov|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/trump-sprejel-nominacijo-za-druzino-ubitega-gasilca-zbrali-55-milijona-evrov.html|website=24ur.com|accessdate=2024-07-23|language=sl}}</ref> Tedanji predsednik Joe Biden iz vrst Demokratov se je sprva potegoval za ponovno izvolitev in 12. marca postal verjetni kandidat stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Donald Trump and Joe Biden Clinch Their Party Nominations |url=https://www.nytimes.com/2024/03/12/us/politics/trump-republican-nomination.html|website=The New York Timer|accessdate=2024-07-23|language=sl}}</ref> Po prvi predsedniški debati junija 2024 pa se je v javnosti pojavilo vedno več pozivov, naj se Biden umakne, saj so tudi nekateri vidni politiki njegov nastop označili kot šibek in neprepričljiv.<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati v paniki zaradi Bidnove predstave. V igri iskanje novega kandidata?|url=https://www.rtvslo.si/svet/zda-2024/demokrati-v-paniki-zaradi-bidnove-predstave-v-igri-iskanje-novega-kandidata/713253|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-07-23|language=sl}}</ref> Zaradi nadaljnjih skrbi glede starosti in zdravja se je Biden 21. julija 2024 umaknil iz tekme in podprl podpredsednico Kamalo Harris, ki je isti dan začela svojo predsedniško kampanjo.<ref>{{Navedi splet|title=Kamala Harris – podpredsednica, ki jo je Biden podprl za svojo naslednico|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/kamala-harris-podpredsednica-ki-jo-je-biden-podprl-za-svojo-naslednico.html|website=24ur.com|accessdate=2024-07-23|language=sl}}</ref> Zagotovila si je dovolj podpore delegatov, da je dan kasneje postala nova verjetna kandidatka, 6. avgusta pa oznanila Tima Walza, guvernerja Minnesote, za svojega podpredsedniškega kandidata.<ref>{{Navedi splet|title=Kamala Harris si je zagotovila zadostno število demokratskih glasov za nominacijo|url=https://www.rtvslo.si/svet/zda-2024/kamala-harris-si-je-zagotovila-zadostno-stevilo-demokratskih-glasov-za-nominacijo/715725|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-07-23|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kamala Harris razkrila, kdo je njen podpredsedniški kandidat|url=https://n1info.si/novice/svet/kamala-harris-naj-bi-razkrila-kdo-bo-njen-podpredsedniski-kandidat/|website=n1info.si|accessdate=2024-08-06|language=sl}}</ref> Uradno je strankarsko nominacijo sprejela na konvenciji dne 22. avgusta 2024.<ref>{{Navedi splet|title=Kamala Harris z odločnim nastopom: 'Stopamo na novo pot naprej' |url=https://www.24ur.com/novice/tujina/harrisova-z-odlocnim-nastopom-stopamo-na-novo-pot-naprej.html|website=24ur.com|accessdate=2024-08-24|language=sl}}</ref> Z umikom iz tekme je Joe Biden postal prvi predsednik po [[Lyndon B. Johnson|Lyndonu B. Johnsonu]] leta 1968, ki ni kandidiral za vnovičen mandat. Na volitvah je bil Donald Trump izvoljen za 47. ameriškega predsednika in premagal tedanjo podpredsednico Kamalo Harris. Zmagal je ne samo po elektorskih, ampak tudi po ljudskih glasovih (»popular vote«), dobil je največje število glasov (preko 76 milijonov) med republikanskimi kandidati v zgodovini države.<ref>{{Navedi splet|title=Election takeaways: Trump’s decisive victory in a deeply divided nation|url=https://apnews.com/article/trump-harris-presidential-election-takeaways-d0e4677f4cd53b4d2d8d18d674be5bf4|website=AP News|accessdate=2024-11-14|language=en}}</ref> V prvem nagovoru je napovedal prihod »zlate dobe ZDA«.<ref name=":1" /> Z izvolitvijo je postal drugi predsednik, ki je osvojil drugi nezaporedni mandat in se pridružil [[Grover Cleveland|Groverju Clevelandu]], ki mu je to uspelo leta 1892.<ref>{{Navedi splet|title=Trump isn’t first to be second: Grover Cleveland set precedent of nonconsecutive presidential terms|url=https://apnews.com/article/grover-cleveland-president-nonconsecutive-terms-7ea2c92c72911462ccb1bc2e7352fa23|website=AP News|accessdate=2024-11-07|language=en}}</ref> Kamala Harris je prva demokratska kandidatka po letu 2004, ki je izgubila volitve po absolutnem seštevku glasov.<ref>{{Navedi splet|title=Where Harris’ campaign went wrong|url=https://edition.cnn.com/2024/11/06/politics/harris-campaign-went-wrong/index.html|website=CNN.com|accessdate=2024-11-07|language=en}}</ref> 6. novembra je Trumpu čestitala za zmago in priznala volilni poraz, v nagovoru Američanom pa poudarila, da »izid ni takšen, kot so želeli, a da boj še ni končan«.<ref>{{Navedi splet|title=Kamala Harris priznala poraz in Trumpu ponudila pomoč pri mirnem prenosu oblasti|url=https://www.rtvslo.si/svet/zda-2024/kamala-harris-priznala-poraz-in-trumpu-ponudila-pomoc-pri-mirnem-prenosu-oblasti/726631|accessdate=2024-11-07|website=n1info.si|language=sl}}</ref> == Rezultati == === Izid elektorskih glasov === {| class="wikitable" style="text-align:center" |- ! rowspan="2" |'''Kandidat''' ! width=300|<big><big>Donald Trump</big></big> ! width=300|<big><big>Kamala Harris</big></big> |- ! style="background:#FF0000;" | ! style="background:#0000FF;" | |- ! '''Elektorji''' | <big><big>312</big></big> | <big><big>226</big></big> |- ! style="border-top-width:3px" rowspan="2" |'''Osvojene<br> zvezne<br> države''' | style="border-top-width:3px" |[[Alabama]], [[Arizona]], [[Arkansas]], [[Florida]], [[Georgija]], [[Idaho]], [[Indiana]], [[Iowa]], [[Južna Dakota]], [[Južna Karolina]], [[Kansas]], [[Kentucky]], [[Michigan]], [[Misisipi (zvezna država)|Misisipi]], [[Misuri]], [[Montana]], [[Nebraska]], [[Nevada]], [[Ohio]], [[Oklahoma]], [[Pensilvanija]], [[Severna Dakota]], [[Severna Karolina]], [[Tennessee]], [[Teksas]], [[Wisconsin]], [[Wyoming]], [[Zahodna Virginija]] | style="border-top-width:3px" |[[Connecticut]], [[Delaware]], [[Havaji]], [[Illinois]], [[Kalifornija]], [[Kolorado]], [[Maine]], [[Maryland]], [[Massachusetts]], [[Minnesota]], [[New Hampshire]], [[New Jersey]], [[New York (zvezna država)|New York]], [[Nova Mehika]], [[Oregon]], [[Rhode Island]], [[Vermont]], [[Virginija]], [[Washington (zvezna država)|Washington]], [[Washington, D.C.]] |- | 31 + ME-02 | 19 + NE-02 + DC |- |} [[Slika:Mapa_Elektorskih_glasov_ZDA_2024.png|800x800px]] === Nihajoče države === {{color box|white|Datum posodobitve: '''20. december 2024, 19.30'''; Vir: NBC News}} {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:98%;line-height:16px" |- ! rowspan="2" |'''Država''' ! rowspan="2" |'''Elektorji''' ! rowspan="2" |'''Zmagovalec''' ! colspan="2" |'''Rezultat''' ! rowspan="2" |'''Izid [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2020|2020]]''' ! rowspan="2" |'''Izid [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2016|2016]]''' |- ! Glasovi ! % |- | [[Arizona]] | style="background:#ffd0d7;" |'''11''' | {{font color|#FF0000|'''Trump'''}} | 1.770.242 | 52,2 | {{font color|#0000FF|'''Biden'''}}<br><small>1.672.143<br>(49,4 %)</small> | {{font color|#FF0000|'''Trump'''}}<br><small>1.252.401<br>(48,7 %)</small> |- | [[Georgija]] | style="background:#ffd0d7;" |'''16''' | {{font color|#FF0000|'''Trump'''}} | 2.663.117 | 50,7 | {{font color|#0000FF|'''Biden'''}}<br><small>2.473.633<br>(49,5 %)</small> | {{font color|#FF0000|'''Trump'''}}<br><small>2.089.104<br>(51,1 %)</small> |- | [[Michigan]] | style="background:#ffd0d7;" |'''15''' | {{font color|#FF0000|'''Trump'''}} | 2.816.636 | 49,7 | {{font color|#0000FF|'''Biden'''}}<br><small>2.804.040<br>(50,6 %)</small> | {{font color|#FF0000|'''Trump'''}}<br><small>2.279.543<br>(47,5 %)</small> |- | [[Nevada]] | style="background:#ffd0d7;" |'''6''' | {{font color|#FF0000|'''Trump'''}} | 751.205 | 50,6 | {{font color|#0000FF|'''Biden'''}}<br><small>703.486<br>(50,1 %)</small> | {{font color|#0000FF|'''Clinton'''}}<br><small>539.260<br>(47,9 %)</small> |- | [[Pensilvanija]] | style="background:#ffd0d7;" |'''19''' | {{font color|#FF0000|'''Trump'''}} | 3.543.308 | 50,4 | {{font color|#0000FF|'''Biden'''}}<br><small>3.458.229<br>(50,0 %)</small> | {{font color|#FF0000|'''Trump'''}}<br><small>2.970.733<br>(48,6 %)</small> |- | [[Severna Karolina]] | style="background:#ffd0d7;" |'''16''' | {{font color|#FF0000|'''Trump'''}} | 2.898.423 | 50,9 | {{font color|#FF0000|'''Trump'''}}<br><small>2.758.775<br>(49,9 %)</small> | {{font color|#FF0000|'''Trump'''}}<br><small>2.362.631<br>(49,8 %)</small> |- | [[Wisconsin]] | style="background:#ffd0d7;" |'''10''' | {{font color|#FF0000|'''Trump'''}} | 1.697.626 | 49,6 | {{font color|#0000FF|'''Biden'''}}<br><small>1.630.866<br>(49,4 %)</small> | {{font color|#FF0000|'''Trump'''}}<br><small>1.405.284<br>(47,2 %)</small> |- |} === Glasovi vseh kandidatov === {{color box|white|Datum posodobitve: '''20. december 2024, 19.30'''}} {| class="wikitable" style="text-align:right" ! rowspan="2" colspan="2"|Kandidat<br>VP kandidat ! rowspan="2" style="min-width:100px;"|Stranka ! rowspan="2"|Država ! colspan="2"|Glasovi ! colspan="2"|Elektorski glasovi |- !Število !% !Število !% |- | style="background:#FF0000;" | | align=left|'''Donald Trump<br>JD Vance''' | align=left|[[Republikanska stranka (ZDA)|Republikanci]] | align=left|[[Florida]]<br>[[Ohio]] | 77.285.106 | 49,8% | align="center" |312 | align="center" |58,0% |- | style="background:#0000FF;" | | align=left|'''Kamala Harris<br>Tim Walz''' | align=left|[[Demokratska stranka (ZDA)|Demokrati]] | align=left|[[Kalifornija]]<br>[[Minnesota]] | 75.000.783 | 48,4% | align="center" |226 | align="center" |42,0% |- | style="background:#00A95C;" | | align=left|'''Jill Stein<br>Butch Ware''' | align=left|[[Zelena stranka (ZDA)|Zeleni]] | align=left|[[Massachusetts]]<br>[[Kalifornija]] | 782.506 | 0,5% | align="center" | | align="center" | |- | style="background:#E5C601;" | | align=left|'''Chase Oliver<br>Mike ter Maat''' | align=left|[[Libertarna stranka (ZDA)|Libertarci]] | align=left|[[Georgija]]<br>[[Virginija]] | 641.294 | 0,4% | align="center" | | align="center" | |- |} == Kandidati == === Glavni === {{col-begin}} {{col-2}} {| class="wikitable" style="font-size:90%; text-align:center;" |- | style="background:#f1f1f1;" colspan="2"|[[Slika:Republican Disc.svg|sredina|brezokvirja|70x70_pik]] <big><big>'''Republikanska stranka'''</big></big> |- ! style="background:#FF0000;" |<big><big>Donald Trump</big></big> ! style="background:#FF0000;" |<big><big>JD Vance</big></big> |- style="color:#000; font-size:100%; background:#ffd0d7;" | style="width:3em; width:200px;"|'''''predsedniški kandidat''''' | style="width:3em; width:200px;"|'''''podpredsedniški kandidat''''' |- | [[Slika:January 2025 Official Presidential Portrait of Donald J. Trump.jpg|sredina|brezokvirja|200x200_pik]] | [[Slika:January 2025 Official Vice Presidential Portrait of JD Vance (3x4 cropped).jpg|sredina|brezokvirja|200x200_pik]] |- | 45. predsednik ZDA<br>(2017–2021) | senator v Ohiu<br>(2023–2025) |- | colspan="2" height=110|[[Slika:Logo_for_the_Donald_Trump_2024_presidential_campaign.svg|sredina|brezokvirja|240x240_pik]] |- |} {{col-2}} {| class="wikitable" style="font-size:90%; text-align:center;" |- | style="background:#f1f1f1;" colspan="2"|[[Slika:Democratic_Disc.svg|sredina|brezokvirja|70x70_pik]] <big><big>'''Demokratska stranka'''</big></big> |- ! style="background:#0000FF;" |{{font color|white|<big><big>Kamala Harris</big></big><br>}} ! style="background:#0000FF;" |{{font color|white|<big><big>Tim Walz</big></big>}} |- style="color:#000; font-size:100%; background:#c8ebff;" | style="width:3em; width:200px;"|'''''predsedniška kandidatka''''' | style="width:3em; width:200px;"|'''''podpredsedniški kandidat''''' |- | [[Slika:Kamala_Harris_Vice_Presidential_Portrait_(cropped).jpg|200x200_pik]] | [[Slika:Tim Walz by Gage Skidmore.jpg|200x200_pik]] |- | 49. podpredsednica ZDA<br>(2021–2025) | 41. guverner Minnesote<br>(2019–''danes'') |- | colspan="2" height=110|[[Slika:Harris_Walz_2024_presidential_campaign_logo_(light_blue).svg|sredina|brezokvirja|170x170_pik]] |- |} {{col-end}} === Ostali === {{col-begin}} {{col-2}} {| class="wikitable" style="font-size:90%; text-align:center;" |- | style="background:#f1f1f1;" colspan="2"|[[Slika:Libertarian Disc.svg|sredina|brezokvirja|70x70_pik]] <big><big>'''Libertarna stranka'''</big></big> |- ! style="background:#E5C601;" |<big><big>Chase Oliver</big></big> ! style="background:#E5C601;" |<big><big>Mike ter Maat</big></big> |- style="color:#000; font-size:100%; background:#ffffbf;" | style="width:3em; width:200px;"|'''''predsedniški kandidat''''' | style="width:3em; width:200px;"|'''''podpredsedniški kandidat''''' |- | [[Slika:Chase Oliver by Gage Skidmore 2.jpg|sredina|brezokvirja|200x200_pik]] | [[Slika:Mike Ter Maat on the "LibertyDad" Podcast.jpg|sredina|brezokvirja|200x200_pik]] |- | komercialni direktor | ekonomist |- | colspan="2" height=120|[[Slika:Chase_Oliver_2024_Campaign_Logo.svg|sredina|brezokvirja|290x290_pik]] |- |} {{col-2}} {| class="wikitable" style="font-size:90%; text-align:center;" |- | style="background:#f1f1f1;" colspan="2"|[[Slika:Green Disc.svg|sredina|brezokvirja|70x70_pik]] <big><big>'''Zelena stranka'''</big></big> |- ! style="background:#00A95C;" |<big><big>Jill Stein</big></big><br> ! style="background:#00A95C;" |<big><big>Butch Ware</big></big> |- style="color:#000; font-size:100%; background:#6BDE9D;" | style="width:3em; width:200px;"|'''''predsedniška kandidatka''''' | style="width:3em; width:200px;"|'''''podpredsedniški kandidat''''' |- | [[Slika:Jill Stein by Gage Skidmore 3.jpg|200x200_pik]] | [[Slika:Butch Ware - 2025 02 (cropped).jpg|200x200_pik]] |- | fizičarka | zgodovinar |- | colspan="2" height=120|[[Slika:SteinWare.png|sredina|brezokvirja|140x140_pik]] |- |} {{col-end}} === Odstopili === {| class="wikitable" style="font-size:90%; text-align:center;" |- | style="background:#f1f1f1;" colspan="2"|<big><big>'''Neodvisni kandidat'''</big></big> |- ! style="background:#808080;" |<big><big>Robert F. Kennedy ml.</big></big> ! style="background:#808080;" |<big><big>Nicole Shanahan</big></big> |- style="color:#000; font-size:100%; background:#A9A9A9;" | style="width:3em; width:200px;"|'''''predsedniški kandidat''''' | style="width:3em; width:200px;"|'''''podpredsedniška kandidatka''''' |- | [[Slika:Robert_F._Kennedy,_Jr._by_Gage_Skidmore.jpg|sredina|brezokvirja|200x200_pik]] | [[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|180x180_pik]] |- | okoljski pravnik | odvetnica |- | colspan="2" height=110|[[Slika:Kennedy_Shanahan_2024_Campaign_Logo.svg|sredina|brezokvirja|190x190_pik]] |- |} == Zgodovina == === November 2022 === * '''15. november:''' nekdanji predsednik Donald Trump napove predsedniško kandidaturo. V uro dolgem govoru pohvali svoje dosežke in ostro kritizira svojega naslednika.<ref>{{Navedi splet|title=Trump napovedal predsedniško kandidaturo za volitve 2024|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/trump-napovedal-predsednisko-kandidaturo-za-volitve-2024.html|website=24ur.com|accessdate=2023-04-26|language=sl}}</ref> === Februar 2023 === *'''14. februar:''' Nikki Haley, nekdanja veleposlanica pri [[Organizacija združenih narodov|OZN]] napove kandidaturo. Kandidatka je bila med drugim kritična do Trumpa v času njegovega predsedovanja in njegovega odnosa do [[Napad na Kapitol (2021)|napada na Kapitol leta 2021]].<ref>{{Navedi splet|title=Nikki Haley bo kandidirala za predsednico ZDA|url=https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/nikki-haley-bo-kandidirala-za-predsednico-zda/657908|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-04-28|language=sl}}</ref> *'''21. februar:''' Vivek Ramaswamy, uspešen poslovnež, ki je obiskoval elitne ameriške šole, napove predsedniško kandidaturo.<ref>{{Navedi splet|title=Vivek Ramaswamy, a biotech millionaire running against Trump, is a former Harvard rapper and son of Indian immigrant campaigning on 'anti-woke' credentials|url=https://www.businessinsider.com/vivek-ramaswamy-antiwoke-entrepreneur-challenging-trump-for-president-gop-2023-2 |website=Business Insider|accessdate=2023-04-29|language=sl}}</ref> === Marec 2023 === *'''2. marec:''' poslovnež Perry Johnson napove predsedniško kandidaturo.<ref>{{Navedi splet|title=Republican presidential candidate Perry Johnson speaks at the 2023 Republican Party of Iowa Lincoln Dinner |url=https://www.upi.com/News_Photos/view/upi/91ef43a4520523ba5bb3ff0b1deb29b9/Republican-presidential-candidate-Perry-Johnson-speaks-at-the-2023-Republican-Party-of-Iowa-Lincoln-Dinner/|website=UPI|accessdate=2023-07-29|language=sl}}</ref> *'''4. marec:''' pisateljica Marianne Williamson napove kandidaturo za nominacijo Demokratov. Znana je po številnih knjigah v katerih svetuje o osebnostni rasti in samopomoči. Za nominacijo se je sicer potegovala že leta 2020.<ref>{{Navedi splet|title=Biden uradno začel kapanjo za nov predsedniški mandat|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/biden-bo-kandidiral-tudi-na-naslednjih-volitvah.html|website=24ur.com|accessdate=2023-04-26|language=sl}}</ref> === April 2023 === *'''5. april:''' pisatelj in pravnik [[Robert F. Kennedy ml.]], sicer nečak v atentatu ubitega [[John F. Kennedy|Johna F. Kennedyja]], napove kandidaturo. Med drugim je kandidat znan po ostrem nasprotovanju cepivom.<ref>{{Navedi splet |title=Robert F. Kennedy Jr. running for president in 2024 |url=https://www.politico.com/news/2023/04/05/robert-f-kennedy-jr-running-president-2024-00090706 |accessdate=2023-04-25 |website=politico.com|language=sl}}</ref> *'''20. april:''' Larry Elder, politični komentator in nekdanji kandidat za guvernerja, napove kandidaturo. Zadnja leta je preživel v medijih, predvsem kot radijski voditelj.<ref>{{Navedi splet|title=Larry Elder announces 2024 White House bid|url=https://edition.cnn.com/2023/04/20/politics/larry-elder-2024-presidential-campaign/index.html|website=CNN.com|accessdate=2023-04-29|language=sl}}</ref> *'''23. april:''' poslovnež Ryan Binkley oznani kandidaturo.<ref>{{Navedi splet|title=Generational Group CEO Ryan Binkley Makes Historic Announcement |url=https://www.businesswire.com/news/home/20230424005942/en/Generational-Group-CEO-Ryan-Binkley-Makes-Historic-Announcement|website=businesswire.com|accessdate=2023-08-23|language=sl}}</ref> *'''25. april:''' Joe Biden napove kandidaturo za drugi mandat in sporoči, da namerava s podpredsednico [[Kamala Harris|Kamalo Harris]] »dokončati delo«.<ref>{{Navedi splet|title=Biden napovedal kandidaturo za drugi predsedniški mandat|url=https://n1info.si/novice/svet/biden-napovedal-kandidaturo-za-drugi-predsedniski-mandat/|website=n1info.si|accessdate=2023-04-25|language=sl}}</ref> *'''26. april:''' Asa Hutchinson, nekdanji guverner v zvezni državi Arkansas, napove kandidaturo za republikansko nominacijo.<ref>{{Navedi splet|title=Nekdanji guverner Arkansasa napovedal kandidaturo na ameriških predsedniških volitvah|url=https://www.rtvslo.si/svet/preberite-tudi/nekdanji-guverner-arkansasa-napovedal-kandidaturo-na-ameriskih-predsedniskih-volitvah/663529|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-04-28|language=sl}}</ref> === Maj 2023 === *'''19. maj:''' republikanski senator Tim Scott napove kandidaturo.<ref>{{Navedi splet|title=V tekmo za predsednika ZDA tudi edini temnopolti republikanski senator|url=https://n1info.si/novice/svet/v-tekmo-za-predsednika-zda-tudi-edini-temnopolti-republikanski-senator/|website=n1info.si|accessdate=2023-05-25|language=sl}}</ref> *'''24. maj:''' Ron DeSantis, republikanski guverner v zvezni državi Florida od leta 2019, napovr kandidaturo v spletnem pogovoru z [[Elon Musk|Elonom Muskom]] na platformi Twitter.<ref>{{Navedi splet|title=Začetek predsedniške kampanje DeSantisa zaznamovale tehnične težave|url=https://n1info.si/novice/svet/republikanski-guverner-floride-desantis-vstopil-v-predsednisko-tekmo-zda/|website=n1info.si|accessdate=2023-05-25|language=sl}}</ref> === Junij 2023 === *'''5. junij:''' ** nekdanji podpredsednik ZDA Mike Pence napove kandidaturo za republikansko nominacijo.<ref>{{Navedi splet|title=Mike Pence vstopil v predsedniško tekmo v ZDA|url=https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/mike-pence-vstopil-v-predsednisko-tekmo-v-zda/670772|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-06-07|language=sl}}</ref> ** filozof Cornel West napove predsedniško kandidaturo pri Ljudski stranki.<ref>{{Navedi splet|title=Cornel West announces 2024 run for president as People’s Party candidate|url=https://thehill.com/homenews/campaign/4035148-cornel-west-2024-run-president-peoples-party/|website=The Hill|accessdate=2024-07-24|language=en}}</ref> *'''6. junij:''' guverner Chris Christie napove kandidaturo za republikansko nominacijo in v predstavitvi ostro kritizira Donalda Trumpa.<ref>{{Navedi splet|title=V tekmo za Belo hišo vstopil tudi Chris Christie |url=https://www.rtvslo.si/svet/preberite-tudi/v-tekmo-za-belo-hiso-vstopil-tudi-chris-christie/670925|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-06-07|language=sl}}</ref> *'''7. junij:''' Doug Burgum, guverner Severne Dakote, napove kandidaturo za republikansko nominacijo.<ref>{{Navedi splet |title=North Dakota governor Doug Burgum announces Republican presidential bid |url=https://www.theguardian.com/us-news/2023/jun/07/north-dakota-governor-doug-burgum-republican-race |accessdate=2023-06-18 |website=The Guardian|language=sl}}</ref> *'''14. junij:''' Cornel West napove predsedniško kandidaturo pri Zeleni stranki.<ref>{{Navedi splet|title=Cornel West seeking Green Party nomination for presidential run|url=https://thehill.com/homenews/campaign/4049401-cornel-west-seeking-green-party-nomination-for-presidential-run/|website=The Hill|accessdate=2024-07-24|language=en}}</ref> *'''15. junij:''' Župan Miamija Francis Suarez napove kandidaturo za republikansko nominacijo.<ref>{{Navedi splet |title=Mayor of Miami Francis Suarez enters 2024 Republican presidential race |url=https://www.theguardian.com/us-news/2023/jun/15/mayor-miami-francis-suarez-enters-2024-republican-presidential-race |accessdate=2023-06-18 |website=The Guardian|language=sl}}</ref> *'''22. junij:''' Will Hurd, politik iz Texasa, napove kandidaturo za republikansko nominacijo.<ref>{{Navedi splet|title=V republikansko predsedniško tekmo vstopil še Trumpov kritik Will Hurd|url=https://www.rtvslo.si/svet/preberite-tudi/v-republikansko-predsednisko-tekmo-vstopil-se-trumpov-kritik-will-hurd/672782|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-06-07|language=sl}}</ref> === Avgust 2023 === *'''24. avgust:''' ** v Wisconsinu se odvije prva debata Republikanske stranke z 8 kandidati, med njimi ni Donalda Trumpa, ki je udeležbo že vnaprej zavrnil.<ref>{{Navedi splet|title=Post-debate analysis from Fox News' spin room talks night's top moments|url=https://www.foxnews.com/live-news/republican-presidential-debate|website=Fox News|accessdate=2023-08-25|language=en}}</ref> ** Donald Trump se preda oblastem v zvezni državi Georgia. V zaporu je skupno 20 minut, za tem pa po plačilu 200 tisoč evrov varščine do sojenja odide na prostost.<ref>{{Navedi splet|title=Trump se je predal oblastem v zvezni državi Georgia|url=https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/trump-se-je-predal-oblastem-v-zvezni-drzavi-georgia/679126|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-08-25|language=sl}}</ref> *'''29. avgust:''' Francis Suarez zaključi kampanjo za nominacijo Republikanske stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Francis Suarez suspends presidential campaign|url=https://www.politico.com/news/2023/08/29/francis-suarez-suspends-presidential-campaign-00113361|website=Politico|accessdate=2023-08-31|language=en}}</ref> === September 2023 === *'''28. september:''' v Kaliforniji se odvije druga republikanska debata, tokrat s 7 kandidati.<ref>{{Navedi splet|title=Fox News Politics: 5 fiery moments from the second GOP debate|url=https://www.foxnews.com/politics/fox-news-politics-5-fiery-moments-second-gop-debate|website=Fox News|accessdate=2023-10-14|language=en}}</ref> === Oktober 2023 === *'''5. oktober:''' Cornel West vnovič zamenja stranko in napove kandidaturo kot neodvisni kandidat.<ref>{{Navedi splet|title=Cornel West switches parties again, and other campaign trail takeaways |url=https://abcnews.go.com/Politics/cornel-west-switches-parties-campaign-trail-takeaways/story?id=103762120|website=ABC News|accessdate=2024-07-24|language=en}}</ref> *'''9. oktober:''' ** Robert F. Kennedy ml. v Filadelfiji uradno sporoči, da se umika iz tekme za demokratsko nominacijo in se podaja na predsedniške volitve kot neodvisen kandidat. Odločitev je sprejel, ker je spoznal, da na primarnih volitvah nima realnih možnosti za nominacijo matične stranke, ki je bolj naklonjena Joeu Bidenu. V nagovoru pove, da razglaša neodvisnost od korporacij, medijev in obeh strank.<ref>{{Navedi splet|title=Robert F. Kennedy mlajši gre na volitve: Pokvaril jima bom kampanjo|url=https://siol.net/novice/svet/robert-f-kennedy-mlajsi-gre-na-volitve-pokvaril-jima-bom-kampanjo-617460|website=siol.net|accessdate=2023-10-14|language=sl}}</ref> ** Will Hurd zaključi kampanjo za nominacijo Republikanske stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Will Hurd drops out of 2024 Republican presidential race and backs Nikki Haley|url=https://edition.cnn.com/2023/10/09/politics/will-hurd-drops-out-2024-presidential-race/index.html|website=CNN.com|accessdate=2023-10-14|language=en}}</ref> *'''13. oktober:''' Corey Stapleton zaključi kampanjo za nominacijo Republikanske stranke.<ref>{{Navedi splet|title=U.S. Presidential Candidate Corey Stapleton Bows Out of Race|url=https://www.newswire.com/news/u-s-presidential-candidate-corey-stapleton-bows-out-of-race-22148886|website=NewsWire|accessdate=2023-10-23|language=en}}</ref> *'''20. oktober:''' Perry Johnson zaključi kampanjo za nominacijo Republikanske stranke. Nekaj dni po odstopu za nadaljnjo kampanjo podpre Donalda Trumpa.<ref>{{Navedi splet|title=Michigan businessman Perry Johnson ends GOP presidential bid|url=https://edition.cnn.com/2023/10/20/politics/perry-johnson-ends-bid/index.html|website=CNN.com|accessdate=2023-10-22|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Days after suspending his presidential campaign, Perry Johnson endorses Trump for 2024|url=https://iowacapitaldispatch.com/briefs/days-after-suspending-his-presidential-campaign-perry-johnson-endorses-trump-for-2024/|website=Iowa Capital Dispatch|accessdate=2023-11-01|language=en}}</ref> *'''26. oktober:''' ** poslovnež in politik Dean Phillips napove kandidaturo proti Joeu Bidnu za nominacijo Demokratske stranke.<ref>{{Navedi splet|title=House Democrat Dean Phillips launches primary challenge against President Biden|url=https://edition.cnn.com/2023/10/26/politics/dean-phillips-presidential-campaign-launch/index.htmll|website=CNN.com|accessdate=2023-10-27|language=en}}{{Slepa povezava|date=november 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Joe Biden med demokrati dobil prvega resnega izzivalca na predsedniških volitvah |url=https://n1info.si/novice/svet/joe-biden-med-demokrati-dobil-prvega-resnega-izzivalca-na-predsedniskih-volitvah/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-27|language=sl}}</ref> ** Larry Elder zaključi kampanjo za nominacijo Republikanske stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Larry Elder ends his campaign for the 2024 Republican presidential nomination|url=https://edition.cnn.com/2023/10/26/politics/larry-elder-drops-out-2024-presidential-race/index.html|website=CNN.com|accessdate=2023-10-27|language=en}}</ref> *'''28. oktober:''' [[Mike Pence]] zaključi kampanjo za nominacijo Republikanske stranke, zaradi nizke podpore volivcev in dolgov zaradi kampanje.<ref>{{Navedi splet|title=Nekdanji ameriški podpredsednik odstopa od predsedniške tekme v letu 2024|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/nekdanji-ameriski-podpredsednik-odstopa-od-predsedniske-tekme-v-letu-2024.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-28|language=sl}}</ref> === November 2023 === *'''9. november:''' v Miamiju na Floridi poteka tretja debata Republikancev, sodeluje 5 kandidatov.<ref>{{Navedi splet|title=Takeaways from the third Republican presidential debate|url=https://edition.cnn.com/2023/11/08/politics/takeaways-republican-debate/index.html|website=CNN.com|accessdate=2023-11-09|language=en}}</ref> *'''12. november:''' Tim Scott zaključi kampanjo za nominacijo Republikanske stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Republican Sen. Tim Scott suspends presidential campaign|url=https://edition.cnn.com/2023/11/12/politics/tim-scott-ends-presidential-campaign/index.html|website=CNN.com|accessdate=2023-11-14|language=en}}</ref> === December 2023 === *'''4. december:''' Doug Burgum zaključi kampanjo za nominacijo Republikanske stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Doug Burgum announces he’s suspending his 2024 presidential campaign|url=https://edition.cnn.com/2023/12/04/politics/doug-burgum-suspends-campaign/index.html|website=CNN.com|accessdate=2023-11-09|language=en}}</ref> *'''7. december:''' v Alabami potekala četrta debata Republikancev, sodelujejo 4 kandidati.<ref>{{Navedi splet|title=Takeaways from the fourth Republican presidential debate|url=https://edition.cnn.com/2023/12/06/politics/takeaways-republican-debate/index.html|accessdate=2023-12-07|website=CNN.com|language=en}}</ref> === Januar 2024 === *'''10. januar:''' ** Chris Christie zaključi kampanjo za nominacijo Republikanske stranke. V nagovoru poudari, da je odstopil, ker nima realnih možnosti za nominacijo in ker bi lahko kandidata z večjo podporo v anketah, DeSantis in Haley, onemogočila Trumpovo vrnitev na oblast.<ref>{{Navedi splet|title=Chris Christie skewers Haley and DeSantis on hot mic before ending 2024 campaign|url=https://edition.cnn.com/2024/01/10/politics/chris-christie-ends-presidential-campaign-2024/index.html|accessdate=2024-01-11|website=CNN.com|language=en}}</ref> ** v Iowi se odvije peta republikanska debata, sodelujeta Nikki Haley in Ron DeSantis.<ref>{{Navedi splet|title=Republican debate: Five takeaways as Haley and DeSantis face off |url=https://www.bbc.com/news/world-us-canada-67942133|accessdate=2024-01-11|website=BBC.com|language=en}}</ref> *'''15. januar:''' ** odvijejo se primarne volitve Republikanske stranke v zvezni državi [[Iowa]], na katerih zmaga Donald Trump.<ref>{{Navedi splet|title=Donald Trump dobil predsedniško nominacijo v Iowi|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/ameriske-televizije-trumpa-razglasile-za-zmagovalca-republikanskih-volitev-v-iowi.html|accessdate=2024-01-16|website=24ur.com|language=sl}}</ref> ** Vivek Ramaswamy zaradi slabe uvrstitve na strankarskih volitvah v Iowi izstopi iz kampanje in v nadaljnji kampanji podpre Donalda Trumpa.<ref>{{Navedi splet|title=V Iowi Trump prepričljivo zmagal, drugi DeSantis, Ramaswamy odstopil od kandidature |url=https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/v-iowi-trump-prepricljivo-zmagal-drugi-desantis-ramaswamy-odstopil-od-kandidature/694934|accessdate=2024-01-16|website=RTVSLO.si|language=sl}}</ref> *'''16. januar:''' Asa Hutchinson izstopi iz kampanje za nominacijo Republikanske stranke po slabi uvrstitvi na strankarskih volitvah v Iowi. V nadaljnji kampanji podpre Nikki Haley.<ref>{{Navedi splet|title=Hutchinson suspends presidential campaign |url=https://edition.cnn.com/2024/01/16/politics/asa-hutchinson-suspends-campaign/index.html|accessdate=2024-01-16|website=CNN.com|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Former GOP presidential candidate Asa Hutchinson endorses Nikki Haley, says Trump divides America|url=https://apnews.com/article/election-campaign-new-hampshire-endorsement-nikki-haley-0fac09e81bdf277f384bae876f41254a|accessdate=2024-01-21|website=apnews.com|language=en}}</ref> *'''21. januar:''' Ron DeSantis izstopi iz kampanje za nominacijo Republikanske stranke in podpre Donalda Trumpa.<ref>{{Navedi splet|title=DeSantis ends 2024 presidential campaign and endorses Trump|url=https://edition.cnn.com/2024/01/21/politics/desantis-ends-2024-campaign/index.html|accessdate=2024-01-21|website=CNN.com|language=en}}</ref> *'''23. januar:''' odvijejo se primarne volitve Republikanske stranke v zvezni državi [[New Hampshire]], na katerih zmaga Donald Trump.<ref>{{Navedi splet|title=Trump osvojil še New Hampshire: nova zmaga v tekmi za republikansko nominacijo |url=https://www.24ur.com/novice/tujina/trump-osvojil-se-new-hampshire-nova-zmaga-v-tekmi-za-republikansko-nominacijo.html|accessdate=2024-01-24|website=24ur.com|language=sl}}</ref> === Februar 2024 === *'''6. februar:''' odvijejo se primarne volitve Republikanske stranke v zvezni državi [[Nevada]], na katerih zmaga opcija "Nihče od navedenih".<ref>{{Navedi splet|title=Nikki Haley is trounced by the ‘none of these candidates’ option in Nevada’s Republican primary|url=https://apnews.com/article/nevada-2024-presidential-primary-biden-trump-haley-d731bf8ab1e7d4a7379c07d3a37b581b|website=APnews.com|accessdate=2024-02-09|language=en}}</ref> *'''7. februar:''' Marianne Williamson izstopi iz kampanje za nomiancijo Demokratske stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Marianne Williamson ends her 2024 presidential run|url=https://www.politico.com/news/2024/02/07/marianne-williamson-drops-out-2024-00140297|website=Politico|accessdate=2024-07-28|language=en}}</ref> *'''8. februar:''' ** primarne volitve Republikancev v zvezni državi [[Deviški otoki Združenih držav|Deviški otoki]], na katerih zmaga Donald Trump.<ref>{{Navedi splet|title=Trump wins US Virgin Islands caucuses, extending Haley's losing streak |url=https://abcnews.go.com/Politics/2024-us-virgin-islands-caucus-results/story?id=106645550|website=ABCnews.com|accessdate=2024-02-09|language=en}}</ref> ** predvolilni izbor ("Caucuses") Republikancev v zvezni državi [[Nevada]], na katerem zmaga Donald Trump.<ref>{{Navedi splet|title=Trump brez težav zmagal tudi v Nevadi, Haleyjeva še ni obupala|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/trump-brez-tezav-zmagal-tudi-v-nevadi-haleyjeva-se-ni-obupala.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-09|language=sl}}</ref> *'''24. februar:''' primarne volitve Republikancev v zvezni državi [[Južna Karolina]], na katerih zmaga Donald Trump.<ref>{{Navedi splet|title=Trump brez težav osvojil strankarske volitve v Južni Karolini |url=https://www.24ur.com/novice/tujina/trump-brez-tezav-osvojil-strankarske-volitve-v-juzni-karolini.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-26|language=sl}}</ref> *'''27. februar:''' ** primarne volitve Republikancev v zvezni državi [[Michigan]], na katerih zmaga Donald Trump.<ref>{{Navedi splet|title=Biden in Trump zanesljivo osvojila strankarske volitve v Michiganu|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/biden-in-trump-zanesljivo-osvojila-strankarske-volitve-v-michiganu.html|website=24ur.com|accessdate=2024-03-06|language=sl}}</ref> ** Ryan Binkley izstopi iz kampanje za nominacijo Republikanske stranke in podpre Donalda Trumpa.<ref>{{Navedi splet|title=Ryan Binkley drops out of GOP primary, endorses Trump|url=https://www.politico.com/news/2024/02/27/longshot-gop-presidential-candidate-ryan-binkley-ends-campaign-00143543|website=Politico|accessdate=2024-03-06|language=en}}</ref> *'''28. februar:''' Marianne Williamson se v luči rezultatov v Michiganu ponovno vključi v kampanjo za nominacijo Demokratske stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Marianne Williamson says she is 'unsuspending' her longshot presidential campaign |url=https://eu.usatoday.com/story/news/politics/elections/2024/02/28/marianne-williamson-unsuspending-campaign/72771674007/|website=USA Today|accessdate=2024-07-28|language=en}}</ref> === Marec 2024 === *'''1. – 3. marec:''' primarne volitve Republikancev v zvezni državi [[Washington, D.C.]], na katerih zmaga Nikki Haley.<ref>{{Navedi splet|title=Prvi poraz Trumpa: v Washingtonu ga je spodnesla Nikki Haley |url=https://www.24ur.com/novice/tujina/prvi-poraz-trumpa-v-washingtonu-ga-je-spodnesla-nikki-haley.html|website=24ur.com|accessdate=2024-03-06|language=sl}}</ref> *'''2. marec:''' ** predvolilni izbor Republikancev v zvezni državi [[Michigan]], na katerem zmaga Donald Trump.<ref>{{Navedi splet|title=Trump sweeps the delegates at Michigan’s GOP convention caucuses|url=https://www.nbcnews.com/politics/2024-election/michigan-republican-caucus-trump-haley-win-rcna140418|website=nbcnews.com|accessdate=2024-03-06|language=en}}</ref> ** primarne volitve Republikancev v zveznih državah [[Idaho]] in [[Misuri]], na obojih zmaga Donald Trump.<ref>{{Navedi splet|title=Trump wins caucuses in Missouri and Idaho and sweeps Michigan GOP convention |url=https://apnews.com/article/republican-caucuses-idaho-missouri-michigan-trump-haley-5d3934acc54d6919427cfb025002f15c|website=APNews.com|accessdate=2024-03-06|language=en}}</ref> *'''4. marec:''' primarne volitve Republikancev v zvezni državi [[Severna Dakota]], na katerih zmaga Donald Trump.<ref>{{Navedi splet|title=North Dakota Presidential Caucus Election Results 2024 |url=https://www.nbcnews.com/politics/2024-primary-elections/north-dakota-president-results|website=nbcnews.com|accessdate=2024-03-06|language=en}}</ref> *'''5. marec:''' Super torek (dan, ko se odvije največ primarnih volitev in izborov) ** primarne volitve Republikancev v zveznih državah [[Alabama]], [[Arkansas]], [[Kalifornija]], [[Kolorado]], [[Maine]], [[Massachusetts]], [[Minnesota]], [[Severna Karolina]], [[Oklahoma]], [[Tennessee]], [[Teksas]], [[Utah]] in [[Virginija]], na vseh zmaga Donald Trump.<ref>{{Navedi splet|title=Super torek po pričakovanjih v znamenju Bidna in Trumpa |url=https://www.24ur.com/novice/tujina/super-torek-po-pricakovanjih-v-znamenju-bidna-in-trumpa.html|website=24ur.com|accessdate=2024-03-06|language=sl}}</ref> ** primarne volitve Republikancev v zvezni državi [[Vermont]], na katerih zmaga Nikki Haley.<ref>{{Navedi splet|title=Nikki Haley gets a surprise Super Tuesday win, beating Trump in Vermont|url=https://www.washingtonpost.com/politics/2024/03/05/vermont-primary-election-nikki-haley-wins/|website=washingtonpost.com|accessdate=2024-03-06|language=en}}</ref> ** Nikki Haley izstopi iz kampanje za nominacijo Republikanske stranke, zaradi porazov v večini zveznih držav.<ref>{{Navedi splet|title=Nikki Haley izstopa iz predsedniške tekme, Trump edini republikanski kandidat |url=https://www.24ur.com/novice/tujina/nikki-haley-odstopa-od-predsedniske-tekme-trump-edini-republikanski-kandidat.html|website=24ur.com|accessdate=2024-03-06|language=sl}}</ref> *'''6. marec:''' ** Dean Philips izstopi iz kampanje za nominacijo Demokratske stranke in podpre Joea Bidna.<ref>{{Navedi splet|title=Dean Phillips ends presidential campaign and endorses Biden|url=https://www.nbcnews.com/politics/2024-election/dean-phillips-ends-presidential-campaign-rcna142091|website=NBC News|accessdate=2024-07-24|language=en}}</ref> ** predvolilni izbor Demokratov v zvezni državi [[Havaji]], na katerem zmaga Joe Biden.<ref>{{Navedi splet|title=Biden will win Hawaii Democratic caucuses, CNN projects|url=https://edition.cnn.com/2024/03/07/politics/biden-hawaii-democratic-caucuses/index.html|website=CNN.com|accessdate=2024-07-24|language=en}}</ref> *'''8. marec:''' predvolilni izbor Republikancev v [[Ameriška Samoa|Ameriški Samoi]], na katerem zmaga Donald Trump.<ref>{{Navedi splet|title=Trump wins American Samoa GOP caucus|url=https://thehill.com/homenews/campaign/4518882-trump-wins-american-samoa-gop-caucus/|website=The Hill|accessdate=2024-07-24|language=en}}</ref> *'''12. marec:''' ** primarne volitve Demokratov v zveznih državah [[Georgija]], [[Misisipi (zvezna država)|Misisipi]], [[Washington (zvezna država)|Washington]] in na [[Severni Marijanski otoki|Severnih Marijanskih otokih]], na vseh zmaga Joe Biden, s čimer postane verjetni ("presumptive") predsedniški kandidat Demokratske stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Biden officially clinches Democratic nomination for president|url=https://www.politico.com/news/2024/03/12/biden-cllinches-democratic-presidential-nomination-00146648|website=Politico|accessdate=2024-07-24|language=en}}</ref> ** primarne volitve Republikancev v zveznih državah [[Georgija]], [[Havaji]], [[Misisipi (zvezna država)|Misisipi]] in [[Washington (zvezna država)|Washington]], na vseh zmaga Donald Trump, s čimer postane verjetni ("presumptive") predsedniški kandidat Republikanske stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Trump clinches GOP nomination |url=https://thehill.com/homenews/campaign/4527253-donald-trump-gop-nomination-delegates/|website=The Hill|accessdate=2024-07-24|language=en}}</ref> *'''15. marec:''' predvolilni izbor Republikancev na [[Severni Marijanski otoki|Severnih Marijanskih otokih]], na katerem zmaga Donald Trump.<ref>{{Navedi splet|title=Trump wins Northern Mariana Islands GOP caucuses |url=https://thehill.com/homenews/campaign/4534404-trump-wins-northern-mariana-islands-gop-caucus/|website=The Hill|accessdate=2024-07-24|language=en}}</ref> *'''16. marec:''' predvolilni izbor Republikancev v [[Gvam]]u, na katerem zmaga Donald Trump.<ref>{{Navedi splet|title=Guam Presidential Caucus Election Results 2024|url=https://www.nbcnews.com/politics/2024-primary-elections/guam-president-results|website=NBC News|accessdate=2024-07-24|language=en}}</ref> *'''19. marec:''' ** primarne volitve Demokratov v zveznih državah [[Arizona]], [[Florida]], [[Illinois]], [[Kansas]] in [[Ohio]], na vseh zmaga Joe Biden.<ref name="three takeaways">{{Navedi splet|title=3 takeaways from presidential primaries in Ohio |url=https://www.washingtonpost.com/politics/2024/03/19/gop-primaries-ohio-illinois-election-takeaways/|website=The Washington Post|accessdate=2024-07-24|language=en}}</ref> ** primarne volitve Republikancev v zveznih državah [[Arizona]], [[Florida]], [[Illinois]], [[Kansas]] in [[Ohio]], na vseh zmaga Donald Trump.<ref name="three takeaways" /> *'''22. – 30. marec:''' primarne volitve Demokratov v zvezni državi [[Severna Dakota]], na katerih zmaga Joe Biden.<ref>{{Navedi splet|title=North Dakota Senate Primary|url=https://apnews.com/projects/election-results-2024/north-dakota/?r=35004|website=APNews|accessdate=2024-07-24|language=en}}</ref> *'''23. marec:''' ** primarne volitve Demokratov v zveznih državah [[Louisiana]] in [[Misuri]], na obeh zmaga Joe Biden.<ref>{{Navedi splet|title=Biden easily wins Louisiana Democratic primary|url=https://thehill.com/homenews/campaign/4551856-biden-easily-wins-louisiana-democratic-primary/|website=The Hill|accessdate=2024-07-24|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=President Joe Biden wins Missouri Democratic primary|url=https://apnews.com/article/election-biden-primary-missouri-d171e91d7bf905b983fc1e7d463f4302|website=APNews|accessdate=2024-07-24|language=en}}</ref> ** primarne volitve Republikancev v zvezni državi [[Louisiana]], na katerih zmaga Donald Trump.<ref>{{Navedi splet|title=Trump nabs latest win in Louisiana GOP primary|url=https://thehill.com/homenews/campaign/4551809-trump-nabs-latest-win-in-louisiana-gop-primary/|website=The Hill|accessdate=2024-07-24|language=en}}</ref> *'''26. marec:''' Robert F. Kennedy ml. za svojo podpredsedniško kandidatko oznani odvetnico Nicole Shanahan.<ref>{{Navedi splet|title=RFK Jr. announces Nicole Shanahan as running mate for independent presidential bid |url=https://www.cbsnews.com/news/rfk-jr-running-mate-kennedy-president-2024/|website=CBS News|accessdate=2024-07-24|language=en}}</ref> === April 2024 === *'''2. april:''' ** primarne volitve Demokratov v zveznih državah [[Connecticut]], [[New York (zvezna država)|New York]], [[Rhode Island]], [[Wisconsin]] in [[Delaware]], na vseh zmaga Joe Biden.<ref name="Wisconsin, New York, Rhode Island">{{Navedi splet|title=Wisconsin, New York, Rhode Island and Connecticut primaries: follow live results|url=https://www.theguardian.com/us-news/2024/apr/02/primary-election-results-live-updates|website=The Guardian|accessdate=2024-07-24|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Delaware 2024 primary results: Trump, Biden projected to win|url=https://abcnews.go.com/Politics/delaware-2024-primary-results/story?id=105590012|website=ABC News|accessdate=2024-07-24|language=en}}</ref> ** primarne volitve Republikancev v zveznih državah [[Connecticut]], [[New York (zvezna država)|New York]], [[Rhode Island]] in [[Wisconsin]], na vseh zmaga Donald Trump.<ref name="Wisconsin, New York, Rhode Island" /> *'''10. april:''' Cornel West za svojo podpredsedniško kandidatko oznani profesorico Melino Abdullah.<ref>{{Navedi splet|title=Cornel West picks Melina Abdullah, professor and racial justice advocate, as running mate |url=https://thehill.com/homenews/campaign/4585475-cornel-west-picks-melina-abdullah-professor-and-racial-justice-advocate-as-running-mate/|website=The Hill|accessdate=2024-07-24|language=en}}</ref> *'''13. april:''' ** primarne volitve v zvezni državi [[Alaska]] in predvolilni izbor Demokratov v zvezni državi [[Wyoming]], na obeh zmaga Joe Biden.<ref>{{Navedi splet|title=Biden wins Alaska Democratic primary |url=https://thehill.com/homenews/campaign/4591112-biden-wins-alaska-democratic-primary/|website=The Hill|accessdate=2024-07-24|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Biden wins Wyoming Democratic caucus |url=https://thehill.com/homenews/4591114-biden-wins-wyoming-democratic-caucuses/|website=The Hill|accessdate=2024-07-24|language=en}}</ref> ** Robert F. Kennedy ml. izloči možnost kandidiranja pri Libertarni stranki.<ref>{{Navedi splet|title=RFK Jr. says he has ruled out Libertarian run for president|url=https://abcnews.go.com/Politics/robert-kennedy-jr-ruled-libertarian-run-president/story?id=109208097|website=ABC News|accessdate=2024-07-25|language=en}}</ref> *'''18. – 20. april:''' predvolilni izbor Republikancev v zvezni državi [[Wyoming]], na katerem zmaga Donald Trump.<ref>{{Navedi splet|title=Trump picks up more national delegates as the only choice for Wyoming Republicans |url=https://apnews.com/article/wyoming-republican-national-delegates-convention-trump-9f2920303894da437a3953925c56e7ce|website=APNews|accessdate=2024-07-25|language=en}}</ref> *'''21. april:''' primarne volitve Republikancev v [[Portoriko|Portoriku]], na katerih zmaga Donald Trump.<ref>{{Navedi splet|title=Trump wins Puerto Rico primary unopposed|url=https://thehill.com/homenews/campaign/4610112-trump-wins-puerto-rico-primary-unopposed/|website=The Hill|accessdate=2024-07-25|language=en}}</ref> *'''23. april:''' primarne volitve Demokratov in Republikancev v zvezni državi [[Pensilvanija]], na katerih zmagata Joe Biden in Donald Trump.<ref>{{Navedi splet|title=Biden wins Pennsylvania Democratic primary |url=https://thehill.com/homenews/campaign/4616184-biden-wins-pennsylvania-democratic-primary/|website=The Hill|accessdate=2024-07-25|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Trump wins Pennsylvania GOP primary|url=https://thehill.com/homenews/campaign/4616195-trump-wins-pennsylvania-gop-primary/|website=The Hill|accessdate=2024-07-25|language=en}}</ref> *'''28. april:''' ** primarne volitve Demokratov v [[Portoriko|Portoriku]], na katerih zmaga Joe Biden.<ref>{{Navedi splet|title=Joe Biden wins Democratic primary in Puerto Rico|url=https://apnews.com/article/biden-democratic-primary-puerto-rico-71ed0b27446ddd70fbbb56acab9fa2ab|website=APNews|accessdate=2024-07-25|language=en}}</ref> ** Donald Trump in Ron DeSantis se sestaneta na zasebnem srečanju v Miamiju.<ref>{{Navedi splet|title=Trump, DeSantis meet privately for several hours in Miami|url=https://www.foxnews.com/politics/trump-desantis-meet-privately-several-hours-miami|website=Fox News|accessdate=2024-07-25|language=en}}</ref> === Maj 2024 === *'''7. maj:''' primarne volitve Demokratov in Republikancev v zvezni državi [[Indiana]], na katerih zmagata Joe Biden in Donald Trump.<ref>{{Navedi splet|title=Biden wins Indiana Democratic primary|url=https://thehill.com/homenews/campaign/4649338-joe-biden-indiana-democratic-primary/|website=The Hill|accessdate=2024-07-25|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Haley nabs 128,000 votes in Indiana GOP primary months after ending campaign|url=https://thehill.com/homenews/campaign/4650805-nikki-haley-indiana-gop-primary-2024/|website=The Hill|accessdate=2024-07-25|language=en}}</ref> *'''14. maj:''' ** primarne volitve Demokratov v zveznih državah [[Maryland]], [[Nebraska]] in [[Zahodna Virginija]], na vseh zmaga Joe Biden.<ref>{{Navedi splet|title=Biden wins Maryland Democratic primary|url=https://thehill.com/homenews/campaign/4662662-joe-biden-maryland-democratic-primary/|website=The Hill|accessdate=2024-07-25|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Biden wins Nebraska Democratic primary|url=https://thehill.com/homenews/campaign/4662689-joe-biden-nebraska-primary/|website=The Hill|accessdate=2024-07-25|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Biden wins West Virginia Democratic primary |url=https://thehill.com/homenews/campaign/4663737-joe-biden-west-virginia-democratic-primary/|website=The Hill|accessdate=2024-07-25|language=en}}</ref> ** primarne volitve Republikancev v zveznih državah [[Maryland]], [[Nebraska]] in [[Zahodna Virginija]], na vseh zmaga Donald Trump.<ref>{{Navedi splet|title=Trump wins Maryland GOP primary|url=https://thehill.com/homenews/campaign/4662639-donald-trump-maryland-primary/|website=The Hill|accessdate=2024-07-25|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Trump wins Nebraska GOP primary|url=https://thehill.com/homenews/campaign/4662670-donald-trump-nebraska-gop-primary/|website=The Hill|accessdate=2024-07-25|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Trump wins West Virginia GOP primary |url=https://thehill.com/homenews/campaign/4663748-donald-trump-west-virginia/|website=The Hill|accessdate=2024-07-25|language=en}}</ref> *'''15. maj:''' [[CNN]] oznani prvo predsedniško soočenje Bidna in Trumpa za 27. junij, ABC News pa oznani drugo soočenje za 10. september.<ref>{{Navedi splet|title=Biden and Trump, trading barbs, agree to 2 presidential debates, in June and September|url=https://apnews.com/article/2024-election-presidential-debates-biden-trump-6b1d1dbb2ed61c7637041b23662d7da8|website=APNews|accessdate=2024-07-25|language=en}}</ref> *'''21. maj:''' ** primarne volitve Demokratov v zveznih državah [[Kentucky]] in [[Oregon]], na obeh zmaga Joe Biden.<ref>{{Navedi splet|title=Biden wins Kentucky Democratic primary|url=https://thehill.com/homenews/campaign/4678007-biden-wins-kentucky-democratic-primary/|website=The Hill|accessdate=2024-07-28|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Biden wins Oregon Democratic primary|url=https://thehill.com/homenews/campaign/4676613-joe-biden-oregon-primary-donald-trump/|website=The Hill|accessdate=2024-07-28|language=en}}</ref> ** primarne volitve Republikancev v zveznih državah [[Kentucky]] in [[Oregon]], na obeh zmaga Donald Trump.<ref>{{Navedi splet|title=Trump wins Kentucky GOP primary|url=https://thehill.com/homenews/campaign/4678023-trump-wins-kentucky-gop-primary/|website=The Hill|accessdate=2024-07-28|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Trump wins Oregon GOP primary|url=https://thehill.com/homenews/campaign/4676599-donald-trump-oregon-primary/|website=The Hill|accessdate=2024-07-28|language=en}}</ref> *'''23. maj:''' predvolilni izbor Demokratov v zvezni državi [[Idaho]], na katerem zmaga Joe Biden.<ref>{{Navedi splet|title=Election 2024: Biden wins Idaho Democratic Party’s presidential caucus|url=https://idahocapitalsun.com/2024/05/23/election-2024-biden-wins-idaho-democratic-partys-presidential-caucus/|website=Idaho Capital Sun|accessdate=2024-07-28|language=en}}</ref> *'''24. – 27. maj:''' Libertarna nacionalna konvencija v Washingtonu, na njej sta za predsedniškega in podpredsedniškega kandidata stranke izbrana Chase Oliver in Mike ter Maat.<ref>{{Navedi splet|title=RFK Jr. pointedly attacks Trump over COVID response in Libertarian Party speech |url=https://thehill.com/homenews/campaign/4685268-rfk-jr-trump-covid-libertarian-party-speech/|website=The Hill|accessdate=2024-07-28|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Chase Oliver wins Libertarian Party presidential nomination |url=https://edition.cnn.com/2024/05/26/politics/libertarian-nominee-chase-oliver/index.html|website=CNN.com|accessdate=2024-07-28|language=en}}</ref> === Junij 2024 === *'''4. junij:''' ** primarne volitve Demokratov v zveznih državah [[Washington, D.C.|Okrožje Kolumbija (D. C.)]], [[Montana]], [[New Jersey]], [[Nova Mehika]] in [[Južna Dakota]], na vseh zmaga Joe Biden.<ref>{{Navedi splet|title=DC Primary Election Results|url=https://www.nytimes.com/interactive/2024/06/04/us/elections/results-washington-dc-primary.html|website=The New York Times|accessdate=2024-07-28|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Biden wins Montana Democratic primary |url=https://thehill.com/homenews/campaign/4703451-joe-biden-montana-democratic-primary-donald-trump/|website=The Hill|accessdate=2024-07-28|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Biden wins New Mexico Democratic primary |url=https://thehill.com/homenews/campaign/4703659-joe-biden-new-mexico-democratic-primary/|website=The Hill|accessdate=2024-07-28|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Biden wins South Dakota Democratic primary |url=https://thehill.com/homenews/campaign/4702665-joe-biden-south-dakota-primary/|website=The Hill|accessdate=2024-07-28|language=en}}</ref> ** primarne volitve Republikancev v zveznih državah [[Montana]], [[New Jersey]] in [[Nova Mehika]], na vseh zmaga Donald Trump, v zvezni državi [[Južna Dakota]] so primarne volitve preklicane.<ref>{{Navedi splet|title=Trump wins Montana Republican primary|url=https://thehill.com/homenews/campaign/4703590-donald-trump-montana-primary/|website=The Hill|accessdate=2024-07-28|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Trump and Biden win N.J. primaries. Will it be a close race in November? |url=https://www.nj.com/politics/2024/06/biden-and-trump-win-nj-primaries-will-it-be-a-close-race-in-november.html|website=NJ.com|accessdate=2024-07-28|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Trump wins New Mexico GOP primary |url=https://thehill.com/homenews/campaign/4703681-donald-trump-new-mexico-primary/|website=The Hill|accessdate=2024-07-28|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Biden, Trump snap up more primary victories as key congressional races decided |url=https://www.upi.com/Top_News/US/2024/06/05/primaries-Montana-New-Jersey-New-Mexico-South-Dakota/8511717557042/|website=United Press International|accessdate=2024-07-28|language=en}}</ref> *'''8. junij:''' predvolilna izbora Demokratov v [[Gvam]]u in na Deviških otokih, na obeh zmaga Joe Biden.<ref>{{Navedi splet|title=2024 Presidential Primaries, Caucuses, and Conventions|url=https://www.thegreenpapers.com/P24/VI-D|website=thegreenpapers.com|accessdate=2024-07-28|language=en}}</ref> *'''11. junij:''' Marianne Williamson zaradi zaključka primarnih volitev vnovič izstopi iz kampanje za nominacijo Demokratske stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Marianne Williamson signals end of 2024 bid now that presidential primaries have ended|url=https://www.thegreenpapers.com/P24/VI-D|website=ABC News|accessdate=2024-07-28|language=en}}</ref> *'''27. junij:''' prvo predsedniško soočenje Donalda Trumpa in Joea Bidna, v mestu [[Atlanta]] ga gosti CNN, po soočenju se začnejo vrstiti pozivi k izstopu Bidna iz predsedniške tekme.<ref>{{Navedi splet|title=A halting Biden tries to confront Trump at debate but sparks Democratic anxiety about his candidacy|url=https://apnews.com/article/bidentrumppresidentialdebate-0e7577e9a354a69f50675494fea54ca9|website=AP News|accessdate=2024-07-28|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title='Dvoboj starca in kriminalca': Trump našteval neresnice, Biden pogrnil|url=https://www.24ur.com/novice/svet/dvoboj-starca-in-kriminalca-trump-lagal-biden-se-ni-izkazal.html|website=24ur.com|accessdate=2024-07-28|language=sl}}</ref> === Julij 2024 === *'''2. julij:''' Marianne Williamson se drugič ponovno vključi v kampanjo za nominacijo Demokratske stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Marianne Williamson calls to replace Biden: ‘Today I throw my hat in the ring’|url=https://thehill.com/homenews/campaign/4752419-marianne-williamson-democratic-party-candidate/|website=The Hill|accessdate=2024-07-28|language=en}}</ref> *'''2. – 19. julij:''' več kot 30 zveznih predstavnikov iz vrst Demokratov pozove Joea Bidna k izstopu iz predsedniške tekme.<ref>{{Navedi splet|title=Lloyd Doggett, a Texas Progressive, Cracks the Democratic Dam for Biden |url=https://www.nytimes.com/2024/07/02/us/who-is-lloyd-doggett-biden.html|website=The New York Times|accessdate=2024-07-28|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Free & Equal Presidential Debate – at FreedomFest July 12, 2024 |url=https://freeandequal.org/debate/free-equal-presidential-debate-july-12-2024/|website=Free and Equal|accessdate=2024-07-28|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=More Democrats call for Biden to exit 2024 race as president vows to return to campaign trail – as it happened|url=https://www.theguardian.com/us-news/live/2024/jul/19/trump-biden-rnc-democrats-election-updates|website=The Guardian|accessdate=2024-07-28|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=13 more Democrats, including Pelosi allies, call for Biden to exit 2024 election|url=https://www.nbcnews.com/politics/joe-biden/eight-democrats-pelosi-allies-call-biden-exit-2024-election-rcna162726|website=NBC News|accessdate=2024-07-28|language=en}}</ref> *'''13. julij:''' Donald Trump je na predvolilnem zborovanju v Pensilvaniji ustreljen v uho in preživi v [[Poskus atentata na Donalda Trumpa|poskus atentata]], ubita sta 20-letni napadalec in eden od udeležencev shoda, dve drugi osebi sta poškodovani.<ref>{{Navedi splet|title=Trump survives assassination attempt at campaign rally, as it unfolded |url=https://apnews.com/live/election-biden-trump-campaign-updates-07-13-2024|website=AP News|accessdate=2024-07-28|language=en}}</ref> *'''15. – 18. julij:''' Republikanska nacionalna konvencija v Wisconsinu, Trump za podpredsedniškega kandidata oznani senatorja J. D. Vancea in uradno sprejme nominacijo stranke za predsedniškega kandidata.<ref>{{Navedi splet|title=Recap: Trump makes first public appearance at RNC|url=https://thehill.com/homenews/campaign/4771940-rnc-trump-2024-live-updates/https:/thehill.com/homenews/campaign/4771940-rnc-trump-2024-live-updates/|website=The Hill|accessdate=2024-07-28|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=RNC day 4 highlights: Trump makes first major speech since rally shooting |url=https://www.nbcnews.com/politics/2024-election/live-blog/rnc-trump-republican-convention-live-updates-rcna161245|website=NBC News|accessdate=2024-07-28|language=en}}</ref> *'''21. julij:''' ** Joe Biden po mnogih pozivih izstopi iz kampanje za Demokratsko nominacijo in podpre Kamalo Harris.<ref>{{Navedi splet|title=Biden drops out of 2024 presidential race, Harris vows to defeat Trump|url=https://www.washingtonpost.com/elections/2024/07/21/election-2024-biden-trump-campaign-updates/|website=The Washington Post|accessdate=2024-07-28|language=en}}</ref> ** Kamala Harris napove kandidaturo za nominacijo Demokratske stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Harris says she will "earn and win" Democratic nomination|url=https://edition.cnn.com/politics/live-news/biden-trump-election-07-21-24#h_fda5151d2b9b9e7d1836c629eb88c750|website=CNN.com|accessdate=2024-07-28|language=en}}</ref> *'''22. julij:''' Kamala Harris zbere zadostno podporo delegatov, s čimer postane verjetna predsedniška kandidatka Demokratske stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Harris crosses delegate thresold in sign|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2024-07-23/harris-crosses-delegate-threshold-in-sign-nomination-is-hers?srnd=homepage-uk|website=Bloomberg|accessdate=2024-07-28|language=en}}</ref> *'''26. julij:''' Barack in Michelle Obama javno podpreta Kamalo Harris za predsedniško kandidatko in obljubita, da bosta storila vse v njuni moči, da bo Harrisov zasedla položaj predsednice.<ref>{{Navedi splet|title=Zakonca Obama podprla Kamalo Harris: 'Ima vse, kar potrebuje, da zmaga'|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/zakonca-obama-podprla-kamalo-harris-ima-vse-kar-potrebuje-da-zmaga.html|website=24ur.com|accessdate=2024-07-28|language=sl}}</ref> *'''29. julij:''' Marianne Williamson oznani, da ni vložila kandidature proti Kamali Harris in izstopi iz kampanje za nominacijo Demokratske stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Marianne Williamson Ends Longshot 2024 Presidential Bid |url=https://www.yahoo.com/news/marianne-williamson-ends-longshot-2024-220408251.html?guccounter=1|website=Yahoo.com|accessdate=2024-07-30|language=en}}</ref> === Avgust 2024 === *'''6. avgust:''' Kamala Harris za svojega podpredsedniškega kandidata oznani guvernerja Tima Walza.<ref>{{Navedi splet|title=Podpredsedniški kandidat Kamale Harris bo Tim Walz|url=https://www.delo.si/novice/svet/podpredsedniski-kandidat-kamale-harris-bo-tim-walz|website=DELO.si|accessdate=2024-08-06|language=sl}}</ref> *'''15. – 18. avgust:''' Nacionalna konvencija Zelenih, ki poteka preko spleta, Jill Stein za svojega podpredsedniškega kandidata oznani Butcha Warea in uradno sprejme nominacijo stranke za predsedniško kandidatko.<ref>{{Navedi splet|title=Green Party candidate Jill Stein selects Dr. Butch Ware as running mate|url=https://www.newsnationnow.com/politics/2024-election/jill-stein-green-party-running-mate/|website=NewsNation|accessdate=2024-08-18|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=JILL STEIN AND BUTCH WARE WIN GREEN PARTY NOMINATION FOR WHITE HOUSE|url=https://www.tag24.com/politics/politicians/jill-stein-and-butch-ware-win-green-party-nomination-for-white-house-3308870|website=Tag24.com|accessdate=2024-08-18|language=en}}</ref> *'''19. – 22. avgust:''' Demokratska nacionalna konvencija v Chicagu, na kateri Kamala Harris uradno sprejme nominacijo stranke za predsedniško kandidatko.<ref>{{Navedi splet|title=Kamala Harris uradno sprejela nominacijo: “Bom predsednica vseh Američanov” |url=https://n1info.si/novice/svet/kamala-harris-uradno-sprejela-nominacijo-bom-predsednica-vseh-americanov/|website=n1info.si|accessdate=2024-08-23|language=sl}}</ref> *'''23. avgust:''' Robert F. Kennedy ml. gosti konferenco v [[Phoenix, Arizona|Phoenixu]], na kateri oznani, da zaključuje predsedniško kampanjo in umika kandidaturo v desetih ključnih zveznih državah, kljub ohranitvi imena na glasovnicah v večini zveznih držav podpre Donalda Trumpa.<ref>{{Navedi splet|title=RFK Jr. to deliver address on ‘path forward’ amid speculation he could back Trump|url=https://thehill.com/homenews/campaign/4839983-rfk-jr-kennedy-shanahan-trump-harris-walz-2024/|website=The Hill|accessdate=2024-08-23|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bivši demokrat delno umaknil predsedniško kandidaturo in podprl Donalda Trumpa|url=https://n1info.si/novice/svet/bivsi-demokrat-delno-umika-predsednisko-kandidaturo-in-podpira-donalda-trumpa/|website=n1info.si|accessdate=2024-08-24|language=sl}}</ref> === September 2024 === *'''10. september:''' drugo predsedniško soočenje, prvo soočenje Donalda Trumpa in Kamale Harris, v mestu [[Philadelphia, Pensilvanija|Filadelfija]] ga gosti ABC News.<ref>{{Navedi splet|title=Soočenje: Trump Kamalo Harris obtožil "marksističnih teženj". Harris: Za Trumpom ostalo opustošenje.|url=https://www.rtvslo.si/svet/zda-2024/soocenje-trump-kamalo-harris-obtozil-marksisticnih-tezenj-harris-za-trumpom-ostalo-opustosenje/720640|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-14|language=sl}}</ref> *'''15. september:''' Donald Trump preživi domnevni drugi poskus atentata, med igranjem golfa na svojem igrišču na [[Florida|Floridi]] se zgodi streljanje, v katerem ni poškodovan.<ref>{{Navedi splet|title=Trump was targeted in apparent 'attempted assassination,' the FBI says|url=https://www.npr.org/2024/09/15/g-s1-23117/gun-shots-fired-trump-florida-golf-course|website=NPR.org|accessdate=2024-10-28|language=en}}</ref> === Oktober 2024 === *'''1. oktober:''' prvo podpredsedniško soočenje JD Vancea in Tima Walza, v mestu [[New York]] ga gosti CBS.<ref>{{Navedi splet|title=Soočenje Walza in Vancea minilo v spoštljivem tonu in ni prineslo jasnega zmagovalca |url=https://www.rtvslo.si/svet/zda-2024/soocenje-walza-in-vancea-minilo-v-spostljivem-tonu-in-ni-prineslo-jasnega-zmagovalca/722899|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-28|language=sl}}</ref> *'''29. oktober:''' predsednik Biden se odzove na zborovanje Trumpa v Madison Square Gardnu v zvezni državi [[New York (zvezna država)|New York]] ter na tamkajšnji nastop komika Tonyja Hinchcliffa, v odzivu Trumpove podpornike označi za "smeti", zaradi česar prejme številne negativne odzive, mnogi menijo, da bi to lahko škodovalo prizadevanjem Demokratske stranke za pridobitev neodločenih volivcev ter izključilo velik del ameriškega prebivalstva, ki podpira Trumpa.<ref>{{Navedi splet|title=Biden tries to clarify 'garbage' comment after uproar|url=https://www.bbc.com/news/articles/cdd09e4nl30o|website=BBC.com|accessdate=2024-11-02|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Is Joe Biden's 'Garbage' Comment Kamala Harris' 'Deplorables' Moment? |url=https://www.newsweek.com/joe-biden-kamala-harris-deplorables-moment-1977241|website=NewsWeek|accessdate=2024-11-02|language=en}}</ref> Donald Trump se v odgovor na zborovanje v [[Wisconsin]] odpelje s smetarskih tovornjakom v obleki smetarskega delavca.<ref>{{Navedi splet|title=Biden o Trumpovih volivcih: Smeti. Trump v odgovor s smetarskim tovornjakom na zborovanje.|url=https://www.rtvslo.si/svet/zda-2024/biden-o-trumpovih-volivcih-smeti-trump-v-odgovor-s-smetarskim-tovornjakom-na-zborovanje/726042|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-11-02|language=sl}}</ref> === November 2024 === *'''5. november:''' volitve predsednika ZDA 2024. === Januar 2025 === *'''20. januar:''' inavguracija novoizvoljenega predsednika. == Elektorski sistem == Vsaka zvezna država ima enako število elektorjev kot je njenih članov v predstavniškem domu Združenih držav Amerike – slednje je določeno s popisom prebivalstva. Okrožje Washington D.C., ki ni zvezna država in nima volilnega predstavnika v kongresu, ima tri elektorske glasove. V elektorskem kolidžu je 538 elektorjev; 270 elektorskih glasov je potrebnih za zmago na predsedniških volitvah. Največ elektorskih glasov ima [[Kalifornija]], 54. Sledita [[Teksas|Texas]] s 40 in [[Florida]] s 30 elektorji. == Primarne volitve – izbira kandidatov == Na strankarskih volitvah volivci v zveznih državah izbirajo in s tem nominirajo kandidata Republikanske oz. Demokratske stranke. Imajo dva tipa strankarskih volitev: *'''Primarne volitve''' (ang. '''Primaries'''): formalna oblika volitev - volivci anonimno izberejo kandidata s tajnim glasovanjem; država, v kateri potekajo, upošteva rezultate glasovanja pri podelitvi delegatov zmagovalcem. *'''Predvolilni izbori''' (ang. '''Caucuses'''): gre za zbore oz. velika zasebna srečanja, ki jih vodijo politične stranke; udeleženci se razdelijo v skupine glede na kandidata, ki ga podpirajo in na koncu število volivcev v posamezni skupini določi, koliko delegatov je dobil posamezen kandidat.<ref>{{Navedi splet|title=Presidential primaries and caucuses |url=https://www.usa.gov/primaries-caucuses|website=USA.gov|accessdate=2024-01-21|language=en}}</ref> === Republikanska stranka === ==== Nominirani kandidat ==== 12. marca 2024 je Donald Trump uradno postal verjetni predsedniški kandidat Republikanske stranke.<ref>{{Navedi splet|title=It’s official: Donald Trump is the GOP’s presumptive presidential nominee|url=hhttps://www.politico.com/news/2024/03/12/donald-trump-clinches-republican-presidential-nomination-00146675|website=Politico|accessdate=2024-07-22|language=en}}</ref> Julija je sledila Republikanska konvencija, na kateri je bil Trump uradno potrjen za kandidata, na njej pa tudi oznanil podpredsedniškega kandidata, J. D. Vancea.<ref>{{Navedi splet|title=J. D. Vance: Še pred nekaj leti oster kritik Trumpa, zdaj njegov podpredsedniški kandidat|url=https://www.rtvslo.si/svet/zda-2024/j-d-vance-se-pred-nekaj-leti-oster-kritik-trumpa-zdaj-njegov-podpredsedniski-kandidat/714959|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-07-22|language=sl}}</ref> Na štiridnevni konvenciji so Trumpa podprli tudi nekateri protikandidati na primarnih volitvah, 18. julija pa je sprejel strankarsko nominacijo.<ref>{{Navedi splet|title=Trumpa na konvenciji podprla tudi nekdanja tekmeca Haley in DeSantis|url=https://www.rtvslo.si/svet/zda-2024/trumpa-na-konvenciji-podprla-tudi-nekdanja-tekmeca-haley-in-desantis/715094|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-07-22|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Trump sprejel predsedniško nominacijo: Bog je bil na moji strani|url=https://www.rtvslo.si/svet/zda-2024/trump-sprejel-predsednisko-nominacijo-bog-je-bil-na-moji-strani/715365|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-07-22|language=sl}}</ref> Nekaj dni pred prejemom uradne nominacije je Trump preživel [[Poskus atentata na Donalda Trumpa|poskus atentata]], ko je na predvolilnem zborovanju v [[Pensilvanija|Pensilvaniji]] nanj streljal 20-letnik in ga zadel v uho.<ref>{{Navedi splet|title=Trump preživel poskus atentata v Pensilvaniji, napadalec 20-letni Thomas Matthew Crooks|url=https://www.rtvslo.si/svet/zda-2024/trump-prezivel-poskus-atentata-v-pensilvaniji-napadalec-20-letni-thomas-matthew-crooks/714764|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-07-22|language=sl}}</ref> Pripadniki [[Tajna služba Združenih držav Amerike|Tajnih služb]] so strelca ubili. Dejanje je obsodilo mnogo svetovnih voditeljev, Trump pa je v prvi izjavi po poskusu atentata narod pozval k enotnosti.<ref>{{Navedi splet|title=Svetovni voditelji zgroženi nad poskusom atentata na Donalda Trumpa|url=https://www.rtvslo.si/svet/zda-2024/svetovni-voditelji-zgrozeni-nad-poskusom-atentata-na-donalda-trumpa/714768|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-07-22|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Trump po poskusu atentata Američane pozval k enotnosti, oglasila se je tudi Melania Trump|url=https://www.rtvslo.si/svet/zda-2024/trump-po-poskusu-atentata-americane-pozval-k-enotnosti-oglasila-se-je-tudi-melania-trump/714800|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-07-22|language=sl}}</ref> {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:100%;line-height:16px" ! colspan=2 width="10%"|Kandidat ! width="10%"|Rojen ! width="20%"|Poklic ! width="10%"|Zvezna država ! width="15%"|Datum napovedi kandidature ! width="15%"|Datum potrditve nominacije !Logotip !Sklic |- |<center>[[Slika:Donald_Trump_(53066688047)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|200x200_pik]]'''[[Donald Trump]]'''</center> | style="background:#283681; " | |14. junij 1946 [[New York (zvezna država)|New York]] | * 45. predsednik ZDA (2017-2021) * TV voditelj oddaje ''The Apprentice'' (2004-2015) * predsednik Organizacije Trump (1971-2017) |[[Florida]] |align=center|15. november 2022 |align=center|18. julij 2024 |[[Slika:Trump MAGA logo 2024.svg|sredina|brezokvirja|110x110_pik]] |<ref>{{Navedi splet|title=Trump napovedal kandidaturo za predsednika: "Ameriška vrnitev se začenja v tem trenutku"|url=https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/trump-napovedal-kandidaturo-za-predsednika-ameriska-vrnitev-se-zacenja-v-tem-trenutku/647506|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-04-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Donald Trump announces 2024 re-election run for president|url=https://www.foxnews.com/politics/donald-trump-announces-2024-re-election-run-president|website=Fox News|accessdate=2023-04-26|language=sl}}</ref> |- |} ==== Kandidati, ki so odstopili v času primarnih volitev ==== {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:100%;line-height:16px" ! colspan=2 width="10%"|Kandidat ! width="10%"|Rojen ! width="20%"|Poklic ! width="10%"|Zvezna država ! width="15%"|Datum napovedi kandidature ! width="15%"|Datum preklica kandidature !Logotip !Sklic |- |<center>[[Slika:Nikki_Haley_by_Gage_Skidmore_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120_pik]]'''[[Nikki Haley]]'''</center> | style="background:#CE5E13; " | |20. januar 1972 [[Južna Karolina]] | * veleposlanica pri Združenih narodih (2017-2018) * guvernerka Južne Karoline (2011-2017) * članica Predstavniškega doma Južne Karoline (2005-2011) |[[Južna Karolina]] |align=center|14. februar 2023 |align=center|6. marec 2024<br>{{small|(podpre Trumpa<br>na konvenciji)}} |[[Slika:Nikki_Haley_for_President_logo.png|sredina|brezokvirja|120x120_pik]] |<ref>{{Navedi splet|title=Nikki Haley announces 2024 White House bid|url=https://edition.cnn.com/2023/02/14/politics/nikki-haley-2024-announcement/index.html|website=CNN.com|accessdate=2023-04-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nikki Haley exits Republican presidential race|url=https://edition.cnn.com/2024/03/06/politics/nikki-haley-2024-presidential-race/index.html|website=CNN.com|accessdate=2024-03-06|language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:Ryan_Binkley_by_Gage_Skidmore.jpg|sredina|brezokvirja|120x120_pik]]'''[[Ryan Binkley]]'''</center> | style="background:#ef2d43; " | |19. november 1967 [[Georgija|Georgia]] | * soustanovitelj in direktor Generational Equity Group (2006-''danes'') |[[Teksas]] |align=center|23. april 2023 |align=center|27. februar 2024<br>{{small|(podpre Trumpa)}} |[[Slika:Ryan_Binkley_Logo_(The_Way_to_Freedom).png|sredina|brezokvirja|120x120_pik]] |<ref>{{Navedi splet|title=Ryan Binkley, Texas CEO and pastor, announces 2024 Republican presidential run|url=https://thehill.com/homenews/campaign/3966935-ryan-binkley-texas-ceo-and-pastor-announces-2024-republican-presidential-run/|website=The Hill|accessdate=2023-08-23|language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:Ron_DeSantis_(53299142646)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120_pik]]'''[[Ron DeSantis]]'''</center> | style="background:#a8002a; " | |14. september 1978 [[Florida]] | * guverner Floride (2019-''danes'') * predstavnik 6. okraja Floride (2013-2018) * član Vojne mornarice ZDA (2004-2019) |[[Florida]] |align=center|24. maj 2023 |align=center|21. januar 2024<br>{{small|(podpre Trumpa)}} |[[Slika:Ron DeSantis 2024 (DeSantis for President, logo).svg|sredina|brezokvirja|120x120_pik]] |<ref>{{Navedi splet|title=Floridski guverner DeSantis vstopil v predsedniško tekmo ZDA|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/floridski-guverner-desantis-naznanil-predsednisko-kampanjo.html|website=24ur.com|accessdate=2023-05-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Florida Gov. Ron DeSantis launches 2024 presidential bid on Twitter with Elon Musk |url=https://edition.cnn.com/2023/05/24/politics/ron-desantis-fec-filing-2024/index.html|website=CNN.com|accessdate=2023-05-25|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ron DeSantis suspends campaign for president|url=https://www.bbc.com/news/world-us-canada-68051757|website=BBC.com|accessdate=2024-01-21|language=en}}</ref> |- |<center>[[Slika:Asa_Hutchinson_by_Gage_Skidmore_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120_pik]]'''[[Asa Hutchinson]]'''</center> | style="background:#A621A6; " | |3. december 1950 [[Arkansas]] | * guverner Arkansasa (2015-2023) * podsekretar za nacionalno varnost (2003-2015) * administrator za boj proti drogam (2001-2003) * član Predstavniškega doma ameriškega kongresa (1997-2001) |[[Arkansas]] |align=center|26. april 2023 |align=center|16. januar 2024<br>{{small|(podpre Haley)}} |[[Slika:Asa_Hutchinson_2024_campaign_logo.png|sredina|brezokvirja|120x120_pik]] |<ref>{{Navedi splet|title=Former Arkansas Gov. Hutchinson formally announces 2024 presidential campaign|url=https://edition.cnn.com/2023/04/26/politics/hutchinson-formal-announcement-2024/index.html|website=CNN.com|accessdate=2023-04-28|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Asa Hutchinson formally launches 2024 presidential campaign|url=https://thehill.com/homenews/campaign/3961358-asa-hutchinson-formally-launches-2024-presidential-campaign/|website=The Hill|accessdate=2023-04-28|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Republican Asa Hutchinson ends 2024 presidential campaign|url=https://abcnews.go.com/Politics/republican-asa-hutchinson-ends-2024-presidential-campaign/story?id=103447422|website=The Hill|accessdate=2024-01-16|language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:Vivek_Ramaswamy_by_Gage_Skidmore_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120_pik]]'''[[Vivek Ramaswamy]]'''</center> | style="background:#ffb000; " | |9. avgust 1985 [[Ohio]] | * predsednik uprave podjetja Strive Asset Management (2022-''danes'') * direktor podjetja Roivant Sciences (2014-2021) |[[Ohio]] |align=center|21. februar 2023 |align=center|15. januar 2024<br>{{small|(podpre Trumpa)}} |[[Slika:Vivek_2024_Logo.png|sredina|brezokvirja|120x120_pik]] |<ref>{{Navedi splet|title=Ramaswamy for President? Readers Respond|url=https://www.wsj.com/articles/vivek-ramaswamy-for-president-republican-2024-ad9976c5|website=The Wall Strett Journal|accessdate=2023-04-29|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Iowa caucuses 2024: Vivek Ramaswamy suspends campaign and endorses Trump|url=https://www.bbc.com/news/world-us-canada-67990383|accessdate=2024-01-16|language=sl}}</ref> |- |} ==== Kandidati, ki so odstopili pred primarnimi volitvami ==== {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:100%;line-height:16px" ! width="10%"|Kandidat ! width="10%"|Rojen ! width="20%"|Poklic ! width="10%"|Zvezna država ! width="15%"|Datum napovedi kandidature ! width="15%"|Datum preklica kandidature !Logotip !Sklic |- |<center>[[Slika:Chris_Christie_(53297980082)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120_pik]]'''[[Chris Christie]]'''</center> |6. september 1962 [[New Jersey]] | * guverner New Jerseyja (2010-2018) * okrožni tožilec v New Jerseyju (2002-2008) * kandidat za nominacijo za predsednika ZDA (2016) |[[New Jersey]] |align=center|6. junij 2023 |align=center|10. januar 2024 |[[Slika:Chris_Christie_2024_presidential_campaign_logo.png|sredina|brezokvirja|120x120_pik]] |<ref>{{Navedi splet|title=V tekmo za Belo hišo vstopil tudi Chris Christie. Trump: Dolgočasen je.|url=https://siol.net/novice/svet/v-tekmo-za-belo-hiso-vstopil-tudi-chris-christie-trump-dolgocasen-je-608470|website=siol.net|accessdate=2023-06-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Chris Christie kicks off 2024 campaign with sharp attacks on Trump|url=https://siol.net/novice/svet/v-tekmo-za-belo-hiso-vstopil-tudi-chris-christie-trump-dolgocasen-je-608470|website=CNN.com|accessdate=2023-06-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Iz tekme za Belo hišo izstopa še en republikanec|url=https://n1info.si/novice/svet/iz-tekme-za-belo-hiso-izstopa-se-en-republikanec/|website=n1info.si|accessdate=2024-01-11|language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:Doug_Burgum_(53299217989)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120_pik]]'''[[Doug Burgum]]'''</center> |1. avgust 1956 [[Severna Dakota]] | * guverner Severne Dakote (2016-''danes'') |[[Severna Dakota]] |align=center|7. junij 2023 |align=center|4. december 2023 |[[Slika:Doug_Burgum_2024_Logo.png|sredina|brezokvirja|120x120_pik]] |<ref>{{Navedi splet|title=North Dakota GOP Gov. Doug Burgum announces run for president in 2024|url=https://edition.cnn.com/2023/06/07/politics/doug-burgum-announcement/index.html|website=CNN.com|accessdate=2023-06-18|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=North Dakota Gov. Doug Burgum drops out of 2024 presidential race|url=https://abcnews.go.com/Politics/north-dakota-gov-doug-burgum-drops-2024-presidential/story?id=105358098|website=abcnews.gov.com|accessdate=2023-12-08|language=en}}</ref> |- |<center>[[Slika:Tim_Scott_(53297754192)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120_pik]]'''[[Tim Scott]]'''</center> |19. september 1965 [[Južna Karolina]] | * senator Južne Karoline (2013-''danes'') * predstavnik 1. okraja Južne Karoline (2011-2013) * član Predstavniškega doma Južne Karoline (2009-2011) * član sveta okrožja Charleston (1995-2009) |[[Južna Karolina]] |align=center|19. maj 2023 |align=center|12. november 2023 |[[Slika:Tim_Scott_2024_Presidential_Exploratory_Committee_logo.png|sredina|brezokvirja|120x120_pik]] |<ref>{{Navedi splet|title=Tim Scott: Republican senator is running for president|url=https://www.bbc.com/news/world-us-canada-65654865|website=BBC.com|accessdate=2023-05-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title='Not now.' Sen. Tim Scott drops out of 2024 presidential election days after GOP debate|url=https://eu.usatoday.com/story/news/politics/elections/2023/11/12/tim-scott-drops-out-2024/71564175007/|website=eu.usatoday.com|accessdate=2023-11-14|language=en}}</ref> |- |<center>[[Slika:Mike_Pence_(53299483780)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120_pik]]'''[[Mike Pence]]'''</center> |7. junij 1959 [[Indiana]] | * 48. podpredsednik ZDA (2017-2021) * guverner Indiane (2013-2017) * predstavnik Indiane (2001-2013) |[[Indiana]] |align=center|5. junij 2023 |align=center|28. oktober 2023 |[[Slika:Mike_Pence_2024_presidential_campaign_logo.png|sredina|brezokvirja|120x120_pik]] |<ref>{{Navedi splet|title=V predsedniško bitko se podaja tudi nekdanji podpredsednik ZDA|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/v-predsednisko-bitko-se-podaja-tudi-nekdanji-podpredsednik-zda.html|website=24ur.com|accessdate=2023-06-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ex-Vice-President Mike Pence joins White House race|url=https://www.bbc.com/news/world-us-canada-65813361|website=BBC.com|accessdate=2023-06-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pence suspends campaign for president |url=https://edition.cnn.com/2023/10/28/politics/pence-suspends-white-house-bid/index.html|website=CNN.com|accessdate=2023-10-28|language=en}}</ref> |- |<center>[[Slika:Larry_Elder_(28090531260)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120_pik]]'''[[Larry Elder]]'''</center> |27. april 1952 [[Kalifornija]] | * kandidat za guvernerja Kalifornije (2021) * voditelj oddaje ''The Larry Elder Show'' (1993-2022) |[[Kalifornija]] |align=center|20. april 2023 |align=center|26. oktober 2023 |[[Slika:Larry_Elder_for_President_logo.png|sredina|brezokvirja|120x120_pik]] |<ref>{{Navedi splet|title=Larry Elder enters 2024 presidential race|url=https://www.politico.com/news/2023/04/20/larry-elder-2024-race-00093218|website=politico.com|accessdate=2023-04-29|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Larry Elder bows out of GOP presidential primary race, endorses Trump|url=https://www.cbsnews.com/sanfrancisco/news/larry-elder-exits-gop-presidential-primary-race-endorses-trump/|website=CBS News|accessdate=2023-10-27|language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:Perry_Johnson_by_Gage_Skidmore_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120_pik]]'''[[Perry Johnson]]'''</center> |23. januar 1948 [[Illinois]] | * ustanovitelj podjetja ''Perry Johnson Registrars, Inc.'' (1994-''danes'') |[[Michigan]] |align=center|2. marec 2023 |align=center|20. oktober 2023 |[[Slika:Perry_Johnson_2024_logo.png|sredina|brezokvirja|120x120_pik]] |<ref>{{Navedi splet|title=Businessman Perry Johnson announces 2024 presidential bid|url=https://apnews.com/article/perry-johnson-2024-presidential-campaign-b734b469aa0b56a94e19ef0125cf5997|website=APnews.com|accessdate=2023-07-29|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Wealthy self-funder Perry Johnson suspends presidential campaign|url=https://www.politico.com/news/2023/10/20/perry-johnson-suspends-presidential-campaign-00122818|website=Politico|accessdate=2023-10-23|language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:Will-Hurd-2022.jpg|sredina|brezokvirja|120x120_pik]]'''[[Will Hurd]]'''</center> |19. avgust 1977 [[Teksas]] | * predstavnik 23. okraja Texasa |[[Teksas]] |align=center|22. junij 2023 |align=center|9. oktober 2023 |[[Slika:Will_Hurd_2024_logo.svg|sredina|brezokvirja|120x120_pik]] |<ref>{{Navedi splet|title=Republican Will Hurd announces he's running for president|url=https://www.cbsnews.com/news/will-hurd-announces-hes-running-for-president-former-gop-congressman/|website=CBS News|accessdate=2023-07-06|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Will Hurd ends Republican presidential bid and endorses Nikki Haley|url=https://www.theguardian.com/us-news/2023/oct/10/will-hurd-ends-republican-presidential-bid|website=The Guardian|accessdate=2023-10-14|language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:Francis_Suarez_by_Gage_Skidmore_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120_pik]]'''[[Francis Suarez]]'''</center> |19. september 1965 [[Florida]] | * župan Miamija (2017-''danes'') * član vlade Miamija (2009-2017) |[[Florida]] |align=center|14. junij 2023 |align=center|29. avgust 2023 |[[Slika:Francis_Suarez_2024_logo_(transparent_background).svg|sredina|brezokvirja|120x120_pik]] |<ref>{{Navedi splet|title=Miami Mayor Francis Suarez officially launches 2024 presidential bid|url=https://edition.cnn.com/2023/06/14/politics/francis-suarez-fec-filing/index.html|website=BBC.com|accessdate=2023-06-18|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Miami mayor Francis Suarez becomes first Republican to quit 2024 race |url=https://www.theguardian.com/us-news/2023/aug/29/francis-suarez-republican-mayor-drops-out|website=The Guardian|accessdate=2023-08-30|language=sl}}</ref> |- |} ==== Rezultati ==== Uspešen nastop na primarnih volitvah pomeni večje število delegatov. Ti so nato glasovali na Republikanski nacionalni konvenciji, ki je potekala julija 2024 v Milwaukeeju. Z večjim številom delegatov si kandidat prej zagotovi kasnejšo nominacijo. Primer: Donald Trump je v Iowi osvojil 51 % glasov, kar mu je zagotovilo 20 od skupno 40 delegatov te zvezne države.<ref>{{Navedi splet|title=Republican presidential nomination and delegates, explained|url=https://edition.cnn.com/2024/01/14/politics/republican-presidential-nomination-delegates-dg/index.html|website=CNN.com|accessdate=2024-01-21|language=en}}</ref> V večini držav se poslužujejo enega od zgoraj navedenih tipov volitev. V nekaterih zveznih državah, kot sta Nevada in Michigan, pa velja dualni sistem, zato potekajo tako primarne volitve (Primaries) kot tudi izbori (Caucuses). V Nevadi je bilo 26 delegatov razdeljenih zgolj skozi predvolilne izbore, ne pa tudi skozi primarne volitve. Nikki Haley je bila tako zgolj na glasovnici primarnih volitev, Trump in Binkley pa zgolj na glasovnici predvolilnega izbora.<ref>{{Navedi splet|title=Explaining Nevada's dueling 2024 primary system and why it matters|url=https://abcnews.go.com/Politics/explaining-nevadas-dueling-2024-primary-system-matters/story?id=104127101|website=ABCnews.go|accessdate=2024-01-21|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Trump won't be on Nevada's 2024 GOP primary ballot. Neither will DeSantis, Ramaswamy or Christie. Here's why. |url=https://www.cbsnews.com/news/nevada-2024-republican-primary-ballot-trump/|website=cbsnews.com|accessdate=2024-01-21|language=en}}</ref> Primarne volitve so označene s "P", izbori (caucuses) pa s "C". Rezultati strankarskih volitev so prikazani v tabeli, Trump je osvojil skupaj 2.260 od skupaj 2.294 delegatov.<ref>{{Navedi splet|title=Republican Presidential Primaries and Caucuses 2024|url=https://edition.cnn.com/election/2024/primaries-and-caucuses/results/republican-party/president?election-data-id=2024-PR&election-painting-mode=projection&filter-key-races=false&filter-flipped=false|website=CNN.com|accessdate=2024-07-31|language=en}}</ref> {| class="wikitable sortable zebra" style="text-align:center" !rowspan=3 width=120|Zvezna država !rowspan=3 |Datum volitev !colspan=7 width=300|Kandidati in rezultati !rowspan=3 |Zmagal |- !Donald Trump !Nikki Haley<br>''(odstopila)'' !Ryan Binkley<br>''(odstopil)'' !Ron DeSantis<br>''(odstopil)'' !Vivek Ramaswamy<br>''(odstopil)'' !Asa Hutchinson<br>''(odstopil)'' !Ostalo |- ! style="background: #283681; width:50px" | ! style="background: #CE5E13; width:50px" | ! style="background: #ef2d43; width:50px" | ! style="background: #a8002a; width:50px" | ! style="background: #ffb000; width:50px" | ! style="background: #A621A6; width:50px" | |- | align=left|{{flagicon|Iowa}} [[Iowa]] |15. januar |'''51,0%''' |19,1% |0,7% |21,2% |7,7% |0,2% |0,1% |Trump |- | align=left|{{flagicon|New Hampshire}} [[New Hampshire]] |23. januar |'''54,4%''' |43,3% |0,1% | style="background:#f0e68c;" |0,7% | style="background:#f0e68c;" |0,3% | style="background:#f0e68c;" |0,03% |1,3% |Trump |- | align=left|{{flagicon|Nevada}} [[Nevada]] (P) |6. februar | style="background:lightgrey;" |''ni na glasovnici'' |30,4% | style="background:lightgrey;" |''ni na glasovnici'' | colspan=3 style="background:#f0e68c;" |''ni na glasovnici'' |'''69,4%''' |Nihče od navedenih |- | align=left|[[Slika:Flag_of_the_United_States_Virgin_Islands.svg|24x24px]] [[Deviški otoki Združenih držav|Deviški otoki]] | rowspan=2|8. februar |'''74,2%''' |25,8% | style="background:lightgrey;" |''ni na glasovnici'' | style="background:#f0e68c;" |0,0% | style="background:#f0e68c;" |0,0% | style="background:#f0e68c;" |''ni na glasovnici'' |0,0% |Trump |- | align=left|{{flagicon|Nevada}} [[Nevada]] (C) |'''99,1%''' | style="background:lightgrey;" |''ni na glasovnici'' |0,9% | colspan=3 style="background:#f0e68c;" |''ni na glasovnici'' | style="background:lightgrey;" |''ni na glasovnici'' |Trump |- | align=left|{{flagicon|South Carolina}} [[Južna Karolina]] |24. februar |'''59,8%''' |39,5% |0,1% | style="background:#f0e68c;" |0,4% | style="background:#f0e68c;" |0,1% | style="background:#f0e68c;" |''ni na glasovnici'' |0,1% |Trump |- | align=left|{{flagicon|Michigan}} [[Michigan]] (P) |27. februar |'''68,1%''' |26,6% |0,2% | style="background:#f0e68c;" |1,2% | style="background:#f0e68c;" |0,3% | style="background:#f0e68c;" |0,1% |3,4% |Trump |- | align=left|{{flagicon|Michigan}} [[Michigan]] (C) | rowspan=3|2. marec |'''97,8%''' |2,2% | colspan=4 style="background:#f0e68c;" |''ni na glasovnici'' | style="background:lightgrey;" |''ni na glasovnici'' |Trump |- | align=left|{{flagicon|Idaho}} [[Idaho]] |'''84,9%''' |13,2% | style="background:#f0e68c;" |0,1% | style="background:#f0e68c;" |1,3% | style="background:#f0e68c;" |0,2% | style="background:#f0e68c;" |''ni na glasovnici'' |0,2% |Trump |- | align=left|{{flagicon|Missouri}} [[Misuri]] |'''N/A''' |N/A | colspan=4 style="background:#f0e68c;" |''ni na glasovnici'' |0,0% |Trump |- | align=left|{{flagicon|Washington, D.C.}} [[Washington, D.C.]] |1. – 3. marec |33,3% |'''62,8%''' | style="background:#f0e68c;" |0,1% | style="background:#f0e68c;" |1,9% | style="background:#f0e68c;" |0,7% | style="background:#f0e68c;" |''ni na glasovnici'' |1,3% |Haley |- | align=left|{{flagicon|North Dakota}} [[Severna Dakota]] |4. marec |'''84,6%''' |14,1% | style="background:#f0e68c;" |0,5% | colspan=3 style="background:#f0e68c;" |''ni na glasovnici'' |0,8% |Trump |- | align=left|{{flagicon|Alabama}} [[Alabama]] | rowspan=15|5. marec |'''83,2%''' |13,0% | style="background:#f0e68c;" |0,1% | style="background:#f0e68c;" |1,4% | style="background:#f0e68c;" |0,3% | style="background:#f0e68c;" |''ni na glasovnici'' |2,0 % |Trump |- | align=left|{{flagicon|Alaska}} [[Alaska]] | | | | | | | | |- | align=left|{{flagicon|Arkansas}} [[Arkansas]] | | | | | | | | |- | align=left|{{flagicon|California}} [[Kalifornija]] | | | | | | | | |- | align=left|{{flagicon|Colorado}} [[Kolorado]] | | | | | | | | |- | align=left|{{flagicon|Maine}} [[Maine]] | | | | | | | | |- | align=left|{{flagicon|Massachusetts}} [[Massachusetts]] | | | | | | | | |- | align=left|{{flagicon|Minnesota}} [[Minnesota]] | | | | | | | | |- | align=left|{{flagicon|Oklahoma}} [[Oklahoma]] | | | | | | | | |- | align=left|{{flagicon|North Carolina}} [[Severna Karolina]] | | | | | | | | |- | align=left|{{flagicon|Tennessee}} [[Tennessee]] | | | | | | | | |- | align=left|{{flagicon|Texas}} [[Teksas]] | | | | | | | | |- | align=left|{{flagicon|Utah}} [[Utah]] | | | | | | | | |- | align=left|{{flagicon|Vermont}} [[Vermont]] | | | | | | | | |- | align=left|{{flagicon|Virginia}} [[Virginija]] | | | | | | | | |- | align=left|{{flagicon|American Samoa}} [[Ameriška Samoa]] |8. marec | | | | | | | | |- | align=left|{{flagicon|Georgija (zvezna država)}} [[Georgija]] | rowspan=4|12. marec | | | | | | | | |- | align=left|{{flagicon|Hawaii}} [[Havaji]] | | | | | | | | |- | align=left|{{flagicon|Mississippi}} [[Misisipi (zvezna država)|Misisipi]] | | | | | | | | |- | align=left|{{flagicon|Washington}} [[Washington (zvezna država)|Washington]] | | | | | | | | |- |} === Demokratska stranka === ==== Nominirana kandidatka ==== Po odstopu [[Joe Biden|Joea Bidna]] je podpredsednica ZDA Kamala Harris 21. julija 2024, še isti večer napovedala kandidaturo za predsednico na volitvah, Biden pa ji je izrazil podporo.<ref>{{Navedi splet|title=Joe Biden Endorses Kamala Harris As Democratic Presidential Nominee Moments After He Drops Out Of 2024 Race|url=https://deadline.com/2024/07/biden-endorses-kamala-harris-2024-election-1236016931/|website=Deadline|accessdate=2024-07-23|language=en}}</ref> Naslednjega dne je Harrisova zbrala zadostno podporo demokratskih delegatov, in s tem uradno postala verjetna demokratska kandidatka.<ref>{{Navedi splet|title=Election 2024 updates: Harris secures enough delegates to become presumptive nominee |url=https://abcnews.go.com/Politics/live-updates/biden-drops-out-updates/?id=112113289|website=ABC News|accessdate=2024-07-23|language=en}}</ref> Med drugim so jo podprli politiki, ki so se v javnosti omenjali kot morebitni kandidati za predsednika po Bidnovem umiku, guvernerji Gavin Newsom, Phil Murphy in Josh Shapiro.<ref>{{Navedi splet|title=Gavin Newsom, Josh Shapiro, Pete Buttigieg, Phil Murphy Endorse Kamala Harris |url=https://www.wsj.com/livecoverage/biden-drops-out-election-2024/card/gavin-newsom-and-josh-shapiro-endorse-kamala-harris-9GEEIL23dIShkTBtp8uB|website=The Wall Street Journal|accessdate=2024-07-23|language=en}}</ref> Harris je demokratska predsedniška kandidatka uradno postala 6. avgusta 2024.<ref>{{Navedi splet|title=Kamala Harris is now Democratic presidential nominee, will face off against Donald Trump this fall|url=https://apnews.com/article/harris-democratic-presidential-nomination-eb43b6b346cc644b2d195315cb2bfb20|website=APNews|accessdate=2024-08-06|language=en}}</ref> Istega dne je za svojega podpredsedniškega kandidata oznanila guvernerja Tima Walza.<ref>{{Navedi splet|title=Harris za podpredsedniškega kandidata imenovala Tima Walza|url=https://www.rtvslo.si/svet/zda-2024/harris-za-podpredsedniskega-kandidata-imenovala-tima-walza/717237|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-08-06|language=sl}}</ref> Nominacijo je formalno sprejela na konvenciji dne 22. avgusta, ko je v sklepnem nagovoru poudarila, da bo "predsednica vseh Američanov".<ref>{{Navedi splet|title=Harris obljubila, da bo predsednica vseh Američanov, podprla pravico Izraela, "da se brani"|url=https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/harris-obljubila-da-bo-predsednica-vseh-americanov-podprla-pravico-izraela-da-se-brani/718790|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-08-23|language=sl}}</ref> {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:100%;line-height:16px" |- ! colspan=2 width="10%"|Kandidat ! width="10%"|Rojen ! width="20%"|Poklic ! width="10%"|Zvezna država ! width="15%"|Datum napovedi kandidature ! width="15%"|Datum potrditve nominacije !Logotip !Sklic |- |<center>[[Slika:Kamala_Harris_Vice_Presidential_Portrait_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|200x200_pik]]'''[[Kamala Harris]]'''</center> | style="background:#E3363B; " | |20. oktober 1964 [[Kalifornija]] | * 49. podpredsednica ZDA (2021-''danes'') * senatorka v Kaliforniji (2017-2021) |[[Kalifornija]] |align=center|21. julij 2024 |align=center|22. avgust 2024 |[[Slika:Kamala_Harris_2024_presidential_campaign_logo.svg|sredina|brezokvirja|110x110_pik]] |<ref>{{Navedi splet|title=After dropping out of race, Biden endorses Kamala Harris for president |url=https://www.upi.com/Top_News/US/2024/07/21/biden-endorses-harris-president-2024/1071721586809|website=United Press International|accessdate=2024-07-23|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Harris says she will "earn and win" Democratic nomination|url=https://edition.cnn.com/politics/live-news/biden-trump-election-07-21-24#h_fda5151d2b9b9e7d1836c629eb88c750|website=CNN.com|accessdate=2024-07-23|language=en}}</ref> |- |} ==== Kandidati, ki so odstopili po primarnih volitvah ==== {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:100%;line-height:16px" ! colspan=2 width="10%"|Kandidat ! width="10%"|Rojen ! width="20%"|Poklic ! width="10%"|Zvezna država ! width="15%"|Datum napovedi kandidature ! width="15%"|Datum preklica kandidature !Logotip !Sklic |- |<center>[[Slika:Marianne_Williamson_(48541662667)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|149x149_pik]]'''[[Marianne Williamson]]'''</center> | style="background:#e05a9d; " | |8. julij 1952 [[Teksas]] | * pisateljica * strokovnjakinja za osebnostno rast * politična aktivistka * kandidatka za nominacijo za predsednika ZDA (2020) * profesorica |[[Washington (zvezna država)|Washington]] |4. marec 2023<br>28. februar 2024<br>2. julij 2024 |7. februar 2024<br>11. junij 2024<br>29. julij 2024 |[[Slika:Marianne Williamson 2024 Logo.png|sredina|brezokvirja|169x169_pik]] |<ref>{{Navedi splet|title=Marianne Williamson begins longshot 2024 challenge to Biden|url=https://www.sandiegouniontribune.com/news/california/story/2023-03-04/marianne-williamson-opens-long-shot-2024-challenge-to-biden|website=San Diego Union Tribune|accessdate=2023-04-26|language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:Joe_Biden_presidential_portrait_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120_pik]]'''[[Joe Biden]]'''</center> | style="background:#243c79; " | |20. november 1942 [[Pensilvanija]] | * 46. predsednik ZDA (2021-''danes'') * 47. podpredsednik ZDA (2009-2017) * senator v Delawaru (1973-2009) |[[Delaware]] |25. april 2023 |21. julij 2024<br>{{small|(podpre Harris)}} |[[Slika:Biden-Harris_2024_logo.svg|sredina|brezokvirja|179x179_pik]] |<ref>{{Navedi splet|title=Ameriški predsednik Joe Biden napovedal kandidaturo za drugi mandat|url=https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/ameriski-predsednik-joe-biden-napovedal-kandidaturo-za-drugi-mandat/666111|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-04-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Joe Biden izstopa iz predsedniške tekme, podprl je Kamalo Harris |url=https://n1info.si/novice/svet/joe-biden-odstopa-iz-predsedniske-tekme/|website=n1info.si|accessdate=2024-07-23|language=sl}}</ref> |- |} ==== Kandidati, ki so odstopili v času primarnih volitev ==== {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:100%;line-height:16px" ! colspan=2 width="10%"|Kandidat ! width="10%"|Rojen ! width="20%"|Poklic ! width="10%"|Zvezna država ! width="15%"|Datum napovedi kandidature ! width="15%"|Datum preklica kandidature !Logotip !Sklic |- |<center> '''[[Jason Palmer]]'''</center> | style="background:#9243B7; " | |1. december 1971 [[Maryland]] | * rizični kapitalist |[[Maryland]] |22. oktober 2023 |15. maj 2024<br>{{small|(podpre Bidna)}} |[[Slika:Jason_Palmer_2024_campaign_logo.png|sredina|brezokvirja|169x169_pik]] |<ref>{{Navedi splet|title=Tracker: Who’s running in Nevada’s 2024 presidential primaries and caucus? |url=https://thenevadaindependent.com/article/tracker-whos-running-in-nevadas-2024-presidential-primaries-and-caucus|website=thenevadaindependent.com|accessdate=2024-07-23|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=American Samoa primary victor Jason Palmer bows out of the presidential race|url=https://www.nbcnews.com/politics/2024-election/american-samoa-primary-victor-jason-palmer-bows-presidential-race-rcna152509|website=NBC News|accessdate=2024-07-23|language=en}}</ref> |- |<center>[[Slika:Rep._Dean_Phillips,_official_photo_(2021)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|149x149_pik]]'''[[Dean Phillips]]'''</center> | style="background:#FE9900; " | |20. januar 1969 [[Minnesota]] | * predstavnik 3. okraja Minnesote (2019-''danes'') * direktor podjetja Phillips Distilling (2000-2012) |[[Minnesota]] |26. oktober 2023 |6. marec 2024<br>{{small|(podpre Bidna)}} |[[Slika:Dean_Phillips_Presidential_Campaign_Logo.svg|sredina|brezokvirja|169x169_pik]] |<ref>{{Navedi splet|title=Why Dean Phillips, an Obscure Democratic Congressman, Is Running Against Joe Biden|url=https://time.com/6328900/dean-phillips-democratic-primary-2024/|website=Time.com|accessdate=2023-10-27|language=sl|archive-date=2023-10-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20231027104823/https://time.com/6328900/dean-phillips-democratic-primary-2024/|url-status=dead}}</ref> |- |} '''Ostali:''' * Terrisa Lin Bukovinac, aktivistka proti splavu (september 2023)<ref>{{Navedi splet|title=Pro-life Democrat running for president to serve as a 'thorn in the side of the Democratic Party'|url=https://www.christianpost.com/news/pro-life-democrat-terrisa-bukovinac-running-for-president.html|website=christianpost.com|accessdate=2023-11-04|language=en}}</ref> * Joe Exotic, podjetnik in medijska osebnost (junij 2023)<ref>{{Navedi splet|title=Joe Exotic files for 2024 presidential run in Colorado|url=https://eu.oklahoman.com/story/news/2023/06/21/tiger-king-joe-exotic-files-for-2024-presidential-run-in-colorado/70343034007/|website=eu.oklahoman.com|accessdate=2023-11-04|language=en}}</ref> * Cenk Uygur, politični komentator in TV voditelj (oktober 2023)<ref>{{Navedi splet|title=Young Turks host Cenk Uygur launches Democratic primary bid against Biden|url=https://www.theguardian.com/us-news/2023/oct/12/young-turks-host-cenk-uygur-democrat-election-2024-biden|website=theguardian.com|accessdate=2023-11-04|language=en}}</ref> ==== Kandidati, ki so odstopili pred primarnimi volitvami ==== {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:100%;line-height:16px" ! width="10%"|Kandidat ! width="10%"|Rojen ! width="20%"|Poklic ! width="10%"|Zvezna država ! width="15%"|Datum napovedi kandidature ! width="15%"|Datum preklica kandidature !Logotip !Sklic |- |<center>[[Slika:Robert_F._Kennedy,_Jr._by_Gage_Skidmore.jpg|sredina|brezokvirja|149x149_pik]]'''[[Robert F. Kennedy ml.]]'''</center> |17. januar 1954 [[Washington (zvezna država)|Washington, D.C.]] | * okoljski pravnik * pisatelj * aktivist proti cepivom |[[Kalifornija]] |align=center|5. april 2023 |align=center|9. oktober 2023<br><small>(postane neodvisni kandidat)</small> |[[Slika:Robert_Kennedy_Jr_for_President_Logo.png|sredina|brezokvirja|120x120_pik]] |<ref>{{Navedi splet|title=Robert Kennedy mlajši napovedal kandidaturo na predsedniških volitvah v ZDA|url=https://www.rtvslo.si/svet/preberite-tudi/robert-kennedy-mlajsi-napovedal-kandidaturo-na-predsedniskih-volitvah-v-zda/665506|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-04-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Robert F Kennedy Jr to challenge Biden for White House|url=https://www.bbc.com/news/world-us-canada-65197673|website=BBC.com|accessdate=2023-04-25|language=sl}}</ref> |- |} == Soočenja in debate == === Predsedniška (P) in podpredsedniška (VP) soočenja === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:100%;line-height:16px" |- ! rowspan="2" |'''Tip''' ! rowspan="2" |'''#''' ! rowspan="2" |'''Datum''' ! rowspan="2" |'''Čas''' ! rowspan="2" |'''Država''' ! rowspan="2" |'''Gostitelj''' ! rowspan="2" |'''Voditelj''' ! [[Slika:Democratic_Disc.svg|sredina|brezokvirja|30x30_pik]]<br>'''Demokratska stranka''' ! [[Slika:Republican Disc.svg|sredina|brezokvirja|30x30_pik]]<br>'''Republikanska stranka''' ! rowspan="2" |'''Vir''' |- ! style="background:#0000FF;"| ! style="background:#FF0000;"| |- | rowspan="2"| <big>P</big> | width=20|'''1''' | 28. junij 2024 | 03.00 | [[Georgija]] | CNN | Jake Tapper<br>Dana Bash | style="background:#c8ebff;" |'''Joe Biden''' | style="background:#ffd0d7;" |'''Donald Trump''' | <ref>{{Navedi splet|title=Biden and Trump agree to 2 presidential debates, with first set for June 27 on CNN |url=https://edition.cnn.com/2024/05/15/politics/joe-biden-debate/index.html|accessdate=2024-08-02|website=CNN.com|language=en}}</ref> |- | '''2''' | 11. september 2024 | 03.00 | [[Pensilvanija]] | ABC News | David Muir<br>Linsey Davis | style="background:#c8ebff;" |'''Kamala Harris''' | style="background:#ffd0d7;" |'''Donald Trump''' | <ref>{{Navedi splet|title=Harris puts Trump on defensive in combative debate |url=https://www.reuters.com/world/us/trump-harris-clash-debate-that-could-reshape-2024-race-2024-09-10/|accessdate=2024-08-02|website=Reuters|language=en}}</ref> |- | <big>VP</big> | '''1''' | 2. oktober 2024 | 03.00 | [[New York (zvezna država)|New York]] | CBS News | Margaret Brennan<br>Norah O'Donnell | style="background:#c8ebff;" |'''Tim Walz''' | style="background:#ffd0d7;" |'''JD Vance''' | <ref>{{Navedi splet|title=Takeaways from the vice presidential debate between Vance and Walz |url=https://edition.cnn.com/2024/10/01/politics/vp-debate-takeaways-vance-walz/index.html|accessdate=2024-10-28|website=CNN.com|language=en}}</ref> |- |} === Republikanci === Prva debata republikanske stranke je potekala 24. avgusta 2023, vodila sta jo Martha MacCallum in Bret Baier, predvajal pa jo je Fox News. Vse kriterije za udeležbo je izpolnilo 8 kandidatov: Ramaswamy, DeSantis, Scott, Pence, Christie, Haley, Burgum in Hutchinson. Vodilni favorit za strankarsko nominacijo Donald Trump je napovedal, da se tovrstnih soočenj ne bo udeležil. Poleg tega Trump zavrača podpis ''zaveze o zvestobi'' (The Loyalty Pledge), kar mu avtomatsko onemogoča participacijo.<ref>{{Navedi splet |title=Trump potrdil, da se ne bo udeležil republikanskih predsedniških soočenj|url=https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/trump-potrdil-da-se-ne-bo-udelezil-republikanskih-predsedniskih-soocenj/678640|accessdate=2023-08-23|website=RTVSLO.si|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Trump says he won’t sign Republican loyalty pledge, flouting debate requirement|url=https://apnews.com/article/trump-republican-loyalty-pledge-gop-debate-a3d63a73ef60a2afb1f7aaec68a6d585|accessdate=2023-08-23|website=AP News|language=en}}</ref> Druga debata je potekala 27. oz. po našem času 28. septembra 2023, vodila sta jo Dana Perino in Stuart Varney, predvajana pa je bila na Fox Business. Pogoje za sodelovanje so izpolnili DeSantis, Ramaswamy, Scott, Pence, Christie, Haley ter Burgum in se vsi našteti soočenja tudi udeležili. Mnenja sodelujočih so bila različna, so pa vsi izrazili prepričanje, da bi državo vodili bolje kot aktualni predsednik Biden.<ref>{{Navedi splet|title=Fox News Politics: The second GOP debate takes place tonight — here’s what you need to know |url=https://www.foxnews.com/politics/fox-news-politics-second-gop-debate-takes-place-tonight|accessdate=2023-09-30|website=Fox News|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Republikanski kandidati menijo, da bodo boljši predsedniki kot Biden|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/republikanski-kandidati-menijo-da-bodo-boljsi-predsedniki-kot-biden.html|accessdate=2023-09-28|website=24ur.com|language=sl}}</ref> Tretja debata je potekala 9. novembra 2023 na [[Florida|Floridi]]. Predvajana je bila na [[NBC|NBC News]],<ref>{{Navedi splet |title=Third Republican debate will be held on November 8|url=https://edition.cnn.com/2023/09/22/politics/third-republican-primary-debate/index.html|accessdate=2023-09-24|website=CNN.com|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=GOP challengers face make-or-break moment in third debate|url=https://thehill.com/homenews/campaign/4275053-gop-challengers-face-make-or-break-moment-in-third-debate/|accessdate=2023-10-27|website=The Hill|language=en}}</ref> vodili so jo Kristen Welker, Hugh Hewitt in Lester Holt.<ref>{{Navedi splet |title=NBC News to host the third Republican presidential primary debate|url=https://www.nbcnews.com/politics/2024-election/third-republican-debate-presidential-race-host-nbcuniversal-rcna120093|accessdate=2023-11-07|website=nbcnews.com|language=en}}</ref> Kvalificiralo se je 5 kandidatov, DeSantis, Ramaswamy, Scott, Haley in Christie.<ref>{{Navedi splet |title=5 Republicans qualify for third 2024 presidential debate|url=https://edition.cnn.com/2023/11/06/politics/third-republican-debate-miami-lineup/index.html|accessdate=2023-11-07|website=CNN.com|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Winners and losers from the third Republican debate|url=https://thehill.com/homenews/campaign/4301330-winners-and-losers-from-the-third-republican-debate/|accessdate=2023-11-09|website=thehill.com|language=en}}</ref> Četrta debata je potekala 7. decembra 2023 v zvezni državi [[Alabama]]. Sodelovali so DeSantis, Ramaswamy, Haley in Christie, predvajal jo je NewsNation, vodile pa so jo Megyn Kelly, Elizabeth Vargas in Eliana Johnson.<ref>{{Navedi splet|title=Fourth Republican primary debate to be held December 6 in Tuscaloosa, Alabama|url=https://edition.cnn.com/2023/11/03/politics/fourth-republican-primary-debate/index.html|accessdate=2023-10-27|website=CNN.com|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Four highlights from the fourth Republican presidential debate in Tuscaloosa|url=https://www.cbsnews.com/news/fourth-republican-debate-2023-tuscaloosa/|accessdate=2023-12-08|website=cbsnews.com|language=en}}</ref> Peta debata je potekala 11. januarja 2024 v zvezni državi [[Iowa]]. Sodelovala sta Nikki Haley in Ron DeSantis, predvajal jo je [[CNN]], vodila pa sta jo Jake Tapper in Dana Bash.<ref>{{Navedi splet|title=Republican candidates Ron DeSantis and Nikki Haley debate in Iowa|url=https://eu.usatoday.com/picture-gallery/news/politics/2024/01/10/desantis-haley-republican-candidates-debate-iowa/72182587007/|accessdate=2024-01-11|website=eu.usatoday.com|language=en}}</ref> ==== Razpored ==== {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:92%;line-height:16px" |- ! rowspan="2" |'''#''' ! rowspan="2" |'''Datum''' ! rowspan="2" |'''Čas''' !" rowspan="2" |'''Kraj''' ! rowspan="2" |'''Gostitelj''' ! colspan="13"|'''Sodelujoči''' |- | <small>'''Burgum'''</small> | <small>'''Christie'''</small> | <small>'''DeSantis'''</small> | <small>'''Elder'''</small> | <small>'''Haley'''</small> | <small>'''Hurd'''</small> | <small>'''Hutchinson'''</small> | <small>'''Johnson'''</small> | <small>'''Pence'''</small> | <small>'''Ramaswamy'''</small> | <small>'''Scott'''</small> | <small>'''Suarez'''</small> | <small>'''Trump'''</small> |- | '''1''' | 24. avgust 2023 | 3.00<br>(SLO) | Arena Fiserv Forum<br>[[Milwaukee, Wisconsin|Milwaukee, WI]] | Fox News | {{yes}} | {{yes}} | {{yes}} | {{no}} | {{yes}} | {{no}} | {{yes}} | {{no}} | {{yes}} | {{yes}} | {{yes}} | {{no}} | {{no}} |- | '''2''' | 28. september 2023 | 3.00<br>(SLO) | Knjižnica Reagan Library<br>[[Kalifornija]] | Fox Business | {{yes}} | {{yes}} | {{yes}} | {{no}} | {{yes}} | {{no}} | {{no}} | {{no}} | {{yes}} | {{yes}} | {{yes}} | style="background:#f0e68c; " |odstopil | {{no}} |- | '''3''' | 9. november 2023 | 2.00<br>(SLO) | Dvorana Arsht Center<br>[[Miami|Miami, Florida]] | NBC News | {{no}} | {{yes}} | {{yes}} | style="background:#f0e68c; " |odstopil | {{yes}} | style="background:#f0e68c; " |odstopil | {{no}} | style="background:#f0e68c; " |odstopil | style="background:#f0e68c; " |odstopil | {{yes}} | {{yes}} | style="background:#f0e68c; " |odstopil | {{no}} |- | '''4''' | 7. december 2023 | 2.00 (SLO) | Univerza Alabama<br>Tuscaloosa,<br>[[Alabama]] | NewsNation<br>The CW | style="background:#f0e68c; " |odstopil | {{yes}} | {{yes}} | style="background:#f0e68c; " |odstopil | {{yes}} | style="background:#f0e68c; " |odstopil | {{no}} | style="background:#f0e68c; " |odstopil | style="background:#f0e68c; " |odstopil | {{yes}} | style="background:#f0e68c; " |odstopil | style="background:#f0e68c; " |odstopil | {{no}} |- | '''5''' | 11. januar 2024 | 3.00 (SLO) | Univerza Drake<br>Des Moines,<br>[[Iowa]] | CNN | style="background:#f0e68c; " |odstopil | style="background:#f0e68c; " |odstopil | {{yes}} | style="background:#f0e68c; " |odstopil | {{yes}} | style="background:#f0e68c; " |odstopil | {{no}} | style="background:#f0e68c; " |odstopil | style="background:#f0e68c; " |odstopil | {{no}} | style="background:#f0e68c; " |odstopil | style="background:#f0e68c; " |odstopil | {{no}} |- |} ==== Kriteriji za udeležbo ==== Republikanski nacionalni odbor (RNC) je 2. junija 2023 objavil uradna merila za uvrstitev v 1. predvolilno debato republikanske stranke: #Kandidat mora ustrezati pogojem Zvezne volilne komisije ZDA (FEC) in ustrezno vložiti kandidaturo ter s tem povezano dokumentacijo. #Do 21. avgusta 2023 mora podpisati t.i. ''obljubo o zvestobi'' (The Loyalty Pledge), s katero se zavezuje, da ne bo sodeloval v nobeni razpravi, ki ni v okviru RNC ter da bo podprl morebitnega nominiranega kandidata stranke. #Do 21. avgusta 2023 mora odboru RNC dokazati, da je dosegel več kot 1 % v treh nacionalnih predvolilnih anketah ali v dveh nacionalnih in eni anketi iz vsake od dveh različnih zveznih držav Iowa, New Hampshire, Nevada in Južna Karolina. #Kandidat mora prav tako do 21. avgusta 2023 zbrati donacije najmanj 40.000 posameznikov, z najmanj 200 z vsake od 20 zveznih držav. Kriteriji za uvrstitev v 2. debato so bili sledeči: #Kandidat mora podpisati zavezo o podpori nominiranemu kandidatu stranke. #Odboru RNC mora dokazati, da je od 1. avgusta 2023 dosegel več kot 3 % v dveh nacionalnih predvolilnih anketah ali v eni nacionalni in dveh anketah iz vsake od dveh različnih zveznih držav Iowa, New Hampshire, Nevada in Južna Karolina. #Kandidat mora zbrati donacije najmanj 50.000 posameznikov, z najmanj 200 z vsake od 20 zveznih držav.<ref>{{Navedi splet |title=Revealed: The criteria for the second Republican primary debate|url=https://www.politico.com/news/2023/08/01/second-republican-primary-debate-criteria-00109284|accessdate=2023-09-24|website=Politico|language=sl}}</ref> Kriteriji za uvrstitev v 3. debato: #Kandidat mora podpisati zavezo o podpori nominiranemu kandidatu stranke. #Odboru RNC mora dokazati, da je od 1. avgusta 2023 dosegel več kot 3 % v dveh nacionalnih predvolilnih anketah ali v eni nacionalni in dveh anketah iz vsake od dveh različnih zveznih držav Iowa, New Hampshire, Nevada in Južna Karolina. #Kandidat mora zbrati donacije tokrat najmanj 70.000 posameznikov, z najmanj 200 z vsake od 20 zveznih držav.<ref>{{Navedi splet |title=RNC raises threshold to qualify for third GOP debate|url=https://thehill.com/homenews/campaign/4218852-rnc-raises-threshold-to-qualify-for-third-gop-debate/|accessdate=2023-09-24|website=The Hill|language=sl}}</ref> Uradna merila za uvrstitev v 4. debato so bila: #Kandidat mora podpisati zavezo o podpori nominiranemu kandidatu stranke. #Odboru RNC mora dokazati, da je dosegel več kot 6 % v dveh nacionalnih predvolilnih anketah ali v eni nacionalni in eni anketi iz vsake od dveh različnih zveznih držav Iowa, New Hampshire, Nevada in Južna Karolina. #Kandidat mora zbrati donacije tokrat najmanj 80.000 posameznikov, z najmanj 200 z vsake od 20 zveznih držav.<ref>{{Navedi splet |title=RNC sets date, tougher criteria for 4th GOP debate|url=https://thehill.com/homenews/campaign/4292892-rnc-date-tougher-criteria-4th-debate/|accessdate=2023-11-04|website=The Hill|language=sl}}</ref> CNN je določil merila za sodelovanje v 5. debati: #Kandidat se mora strinjati s pravili in formatom oddaje. #Kandidat mora v treh nacionalnih anketah in/ali anketah Iowe (pri čemer mora biti vsaj ena od treh anketa volivcev iz Iowe) doseči 10 %, anketa pa mora biti izvedena s strani izvajalca z vnaprej določenega seznama #Veljajo ankete, izvedene po 15. oktobru 2023 in objavljene do 2. januarja 2024.<ref>{{Navedi splet |title=Republican presidential primary debate (January 10, 2024) |url=https://ballotpedia.org/Republican_presidential_primary_debate_(January_10,_2024)|accessdate=2024-01-11|website=ballotpedia.org|language=sl}}</ref> == Javnomnenjske raziskave == {{main|Javnomnenjske raziskave za volitve predsednika ZDA 2024}} [[Slika:2024_United_States_presidential_election_(Trump-Harris)_polling_(2024_polls_only).svg|800x800px]] <small>Datum posodobitve: 4. november 2024, povzeto z [https://en.wikipedia.org/wiki/2024_United_States_presidential_election] {| class="wikitable sortable tpl-blanktable" style="text-align:center;font-size:90%;line-height:15px" |- ! rowspan="2" |'''Stran zbiranja anket''' ! colspan="7" |'''Datum posodobitve''' |- ! 18. oktober ! 25. oktober ! 1. november ! 2. november ! 3. november ! 4. november ! 5. november |- | [https://www.racetothewh.com/president/polls Race to the WH] | style="background:#c8ebff" |'''Harris +2,6%''' | style="background:#c8ebff" |'''Harris +2,6%''' | style="background:#c8ebff" |'''Harris +1,6%''' | style="background:#c8ebff" |'''Harris +1,6%''' | style="background:#c8ebff" |'''Harris +1,5%''' | style="background:#c8ebff" |'''Harris +1,3%''' | style="background:#c8ebff" |'''Harris +1,5%''' |- | [https://www.cookpolitical.com/survey-research/cpr-national-polling-average/2024/harris-trump-overall Cook Political Report] | / | style="background:#c8ebff" |'''Harris +1,1%''' | style="background:#c8ebff" |'''Harris +0,9%''' | style="background:#c8ebff" |'''Harris +0,9%''' | style="background:#c8ebff" |'''Harris +0,8%''' | style="background:#c8ebff" |'''Harris +0,7%''' | style="background:#c8ebff" |'''Harris +0,9%''' |- | [https://elections2024.thehill.com/national/harris-trump-general/ Decision Desk HQ/The Hill] | style="background:#c8ebff" |'''Harris +2,2%''' | style="background:#c8ebff" |'''Harris +0,8%''' | style="background:#c8ebff" |'''Harris +0,3%''' | style="background:#ffd0d7" |'''Trump +0,2%''' | style="background:#ffd0d7" |'''Trump +0,2%''' | style="background:#c8ebff" |'''Harris +0,1%''' | '''enako''' |- | [https://www.270towin.com/2024-presidential-election-polls/national 270toWin] | style="background:#c8ebff" |'''Harris +2,0%''' | style="background:#c8ebff" |'''Harris +0,5%''' | style="background:#c8ebff" |'''Harris +1,2%''' | style="background:#c8ebff" |'''Harris +1,2%''' | style="background:#c8ebff" |'''Harris +1,2%''' | style="background:#c8ebff" |'''Harris +1,2%''' | style="background:#c8ebff" |'''Harris +1,2%''' |- | [https://projects.fivethirtyeight.com/polls/president-general/2024/national/ 538] | style="background:#c8ebff" |'''Harris +2,1%''' | style="background:#c8ebff" |'''Harris +1,4%''' | style="background:#c8ebff" |'''Harris +1,2%''' | style="background:#c8ebff" |'''Harris +1,0%''' | style="background:#c8ebff" |'''Harris +1,0%''' | style="background:#c8ebff" |'''Harris +1,1%''' | style="background:#c8ebff" |'''Harris +1,2%''' |- | [https://www.natesilver.net/p/nate-silver-2024-president-election-polls-model Silver Bulletin] | style="background:#c8ebff" |'''Harris +2,3%''' | style="background:#c8ebff" |'''Harris +1,3%''' | style="background:#c8ebff" |'''Harris +1,1%''' | style="background:#c8ebff" |'''Harris +0,9%''' | style="background:#c8ebff" |'''Harris +0,9%''' | style="background:#c8ebff" |'''Harris +0,7%''' | style="background:#c8ebff" |'''Harris +1,0%''' |- | style="border-top-width:3px" |Povprečje | style="border-top-width:3px; background:#c8ebff" |'''Harris +2,2%''' | style="border-top-width:3px; background:#c8ebff" |'''Harris +1,3%''' | style="border-top-width:3px; background:#c8ebff" |'''Harris +1,1%''' | style="border-top-width:3px; background:#c8ebff" |'''Harris +0,9%''' | style="border-top-width:3px; background:#c8ebff" |'''Harris +0,8%''' | style="border-top-width:3px; background:#c8ebff" |'''Harris +0,8%''' | style="border-top-width:3px; background:#c8ebff" |'''Harris +0,9%''' |- |} === Donald Trump vs. Kamala Harris === {| class="wikitable sortable tpl-blanktable" style="text-align:center;font-size:90%;line-height:15px" |- ! rowspan="2" |'''Datum''' ! rowspan="2" width=100|'''Izvajalec''' ! rowspan="2" |'''Velikost<br> vzorca''' ! width=100|Donald Trump<br><small>Republikanci</small> ! width=100|Kamala Harris<br><small>Demokrati</small> ! rowspan="2" |Prednost |- ! style="background:#FF0000;" | ! style="background:#0000FF;" | |- |3. - 4. november |AtlasIntel |2.703 | style="background:#ffd0d7;" |'''50%''' | 49% | Trump +1 |- |2. - 3. november |Research Co. |1.003 | 46% | style="background:#c8ebff;" |'''48%''' | Harris +2 |- |2. - 3. november |John Zogby Strategies |1.005 | 46% | style="background:#c8ebff;" |'''49%''' | Harris +3 |- |1. - 3. november |TIPP Insights |1.411 | '''48%''' | '''48%''' | enako |- |1. - 3. november |Ipsos<br>Reuters |973 | 48% | style="background:#c8ebff;" |'''50%''' | Harris +2 |- |1. - 3. november |Patriot Polling |1.115 | 48% | style="background:#c8ebff;" |'''49%''' | Harris +1 |- |31. oktober - 3. november |Leger<br>The New York Post |950 | '''49%''' | '''49%''' | enako |- |1. - 2. november |AtlasIntel |2.463 | style="background:#ffd0d7;" |'''50%''' | 48% | Trump +2 |- |31. oktober - 2. november |Marist College<br>NPR/PBS News |1.446 | '''49%''' | '''49%''' | enako |- |31. oktober - 2. november |TIPP Insights |1.305 | style="background:#ffd0d7;" |'''49%''' | 48% | Trump +1 |- |30. oktober - 2. november |HarriSx<br>Forbes |4.520 | '''50%''' | '''50%''' | enako |- |30. oktober - 2. november |Hart Research Ass.<br>NBC News |1.000 | '''49%''' | '''49%''' | enako |- |27. oktober - 2. november |ActiVote |1.000 | style="background:#ffd0d7;" |'''51%''' | 50% | Trump +1 |- |31. oktober |Kaplan Strategies |671 | style="background:#ffd0d7;" |'''48%''' | 47% | Trump +1 |- |30. - 31. oktober |SoCal Strategies<br>On Point Politics |984 | style="background:#ffd0d7;" |'''50%''' | 49% | Trump +1 |- |30. - 31. oktober |AtlasIntel |3.490 | style="background:#ffd0d7;" |'''50%''' | 48% | Trump +2 |- |29. - 31. oktober |YouGov<br>Yahoo News |1.152 | 48% | style="background:#c8ebff;" |'''49%''' | Harris +1 |- |29. - 31. oktober |Morning Consult |8.918 | 47% | style="background:#c8ebff;" |'''49%''' | Harris +2 |- |28. - 31. oktober |Echelon Insights |1.328 | 48% | style="background:#c8ebff;" |'''50%''' | Harris +2 |- |28. - 30. oktober |TIPP Insights |1.265 | '''48%''' | '''48%''' | enako |- |28. - 30. oktober |American Pulse Research & Polling |822 | 47% | style="background:#c8ebff;" |'''49%''' | Harris +2 |- |27. - 30. oktober |Quantus Insights<br>TrendingPolitics |1.832 | style="background:#ffd0d7;" |'''49%''' | 48% | Trump +1 |- |29. oktober |Raba Research |781 | 44% | style="background:#c8ebff;" |'''48%''' | Harris +4 |- |27. - 29. oktober |Big Data Poll |2.814 | '''50%''' | '''50%''' | enako |- |27. - 29. oktober |TIPP Insights |1.302 | 47% | style="background:#c8ebff;" |'''48%''' | Harris +1 |- |27. - 29. oktober |HarrisX<br>Forbes |3.718 | 49% | style="background:#c8ebff;" |'''51%''' | Harris +2 |- |26. - 29. oktober |J.L. Partners<br>DailyMail.com |1.000 | style="background:#ffd0d7;" |'''50%''' | 47% | Trump +3 |- |25. - 29. oktober |AtlasIntel |3.032 | style="background:#ffd0d7;" |'''50%''' | 48% | Trump +2 |- |26. - 28. oktober |TIPP Insights |1.291 | 47% | style="background:#c8ebff;" |'''48%''' | Harris +1 |- |24. - 28. oktober |Rasmussen Reports |2.369 | style="background:#ffd0d7;" |'''48%''' | 46% | Trump +2 |- |25. - 27. oktober |Ipsos<br>Reuters |850 | 46% | style="background:#c8ebff;" |'''47%''' | Harris +1 |- |25. - 27. oktober |Morning Consult |8.807 | 47% | style="background:#c8ebff;" |'''50%''' | Harris +3 |- |25. - 27. oktober |TIPP Insights |1.288 | '''48%''' | '''48%''' | enako |- |23. - 27. oktober |Angus Reid Global |1.928 | 47% | style="background:#c8ebff;" |'''49%''' | Harris +2 |- |20. - 27. oktober |Florida AU PolCom Lab/Mainstreet Research |911 | 47% | style="background:#c8ebff;" |'''49%''' | Harris +2 |- |24. - 26. oktober |Cygnal |1.507 | 47% | style="background:#c8ebff;" |'''50%''' | Harris +3 |- |23. - 25. oktober |YouGov<br>CBS News |2.154 | 49% | style="background:#c8ebff;" |'''50%''' | Harris +1 |- |1. - 25. oktober |YouGov/CCES |48.732 | 47% | style="background:#c8ebff;" |'''51%''' | Harris +4 |- |23. - 24. oktober |Emerson College |1.000 | '''49%''' | '''49%''' | enako |- |19. - 24. oktober |ActiVote |1.000 | '''50%''' | '''50%''' | enako |- |21. - 23. oktober |Tufts University Public Opinion Lab |633 | 48% | style="background:#c8ebff;" |'''49%''' | Harris +1 |- |21. - 23. oktober |OnMessage |800 | style="background:#ffd0d7;" |'''47%''' | 46% | Trump +1 |- |20. - 23. oktober |The NYT/Sienna College |2.516 | '''48%''' | '''48%''' | enako |- |18. - 23. oktober |Big Village |1.592 | 45% | style="background:#c8ebff;" |'''52%''' | Harris +7 |- |21. - 23. oktober |HarrisX<br>Forbes |1.244 | style="background:#ffd0d7;" |'''51%''' | 49% | Trump +2 |- |19. - 22. oktober |YouGov<br>The Economist |1.293 | 46% | style="background:#c8ebff;" |'''49%''' | Harris +3 |- |19. - 22. oktober |The Wall Street Journal |1.500 | style="background:#ffd0d7;" |'''49%''' | 46% | Trump +3 |- |17. - 22. oktober |Rasmussen Reports |1.855 | style="background:#ffd0d7;" |'''49%''' | 46% | Trump +3 |- |21. oktober |Redfield & Wilton Strategies |1.161 | style="background:#ffd0d7;" |'''47%''' | 45% | Trump +2 |- |19. - 21. oktober |TIPP Insights |1.268 | '''48%''' | '''48%''' | enako |- |17. - 21. oktober |Monmouth University Polling Institute |802 | 44% | style="background:#c8ebff;" |'''47%''' | Harris +3 |- |16. - 21. oktober |Ipsos<br>Reuters |3.307 | 45% | style="background:#c8ebff;" |'''48%''' | Harris +3 |- |18. - 20. oktober |Morning Consult |8.570 | 46% | style="background:#c8ebff;" |'''50%''' | Harris +4 |- |15. - 19. oktober |Hart Research Ass.<br>CNBC |1.000 | style="background:#ffd0d7;" |'''48%''' | 46% | Trump +2 |- |16. - 18. oktober |TIPP Insights |1.223 | 47% | style="background:#c8ebff;" |'''48%''' | Harris +1 |- |14. - 18. oktober |Suffolk University<br>USA Today |1.000 | 49% | style="background:#c8ebff;" |'''50%''' | Harris +1 |- |15. - 17. oktober |Quantus Insights |1.045 | '''49%''' | '''49%''' | enako |- |15. - 17. oktober |Morning Consult |8.484 | 46% | style="background:#c8ebff;" |'''50%''' | Harris +4 |- |12. - 17. oktober |Atlasintel |4.180 | style="background:#ffd0d7;" |'''51%''' | 48% | Trump +3 |- |9. - 17. oktober |Activote |1.000 | style="background:#ffd0d7;" |'''51%''' | 49% | Trump +2 |- |7. - 17. oktober |YouGov |1.500 | 46% | style="background:#c8ebff;" |'''51%''' | Harris +5 |- |14. - 16. oktober |RMG Research<br>Napolitane Institute |2.950 | 49% | style="background:#c8ebff;" |'''50%''' | Harris +1 |- |14. - 16. oktober |OnMessage |800 | style="background:#ffd0d7;" |'''46%''' | 45% | Trump +1 |- |14. - 16. oktober |Emerson College |1.000 | 49% | style="background:#c8ebff;" |'''50%''' | Harris +1 |- |27. september - 16. oktober |Gateway Political Strategies |2.450 | 47% | style="background:#c8ebff;" |'''53%''' | Harris +6 |- |13. - 15. oktober |TIPP Insights |1.248 | 46% | style="background:#c8ebff;" |'''50%''' | Harris +4 |- |13. - 15. oktober |Morning Consult |8.839 | 46% | style="background:#c8ebff;" |'''50%''' | Harris +4 |- |11. - 14. oktober |Beacon Research<br>Fox News |870 | style="background:#ffd0d7;" |'''50%''' | 48% | Trump +2 |- |8. - 14. oktober |Fairleigh Dickinson University |806 | 47% | style="background:#c8ebff;" |'''50%''' | Harris +4 |- |11. - 13. oktober |Ipsos<br>Reuters |769 | 44% | style="background:#c8ebff;" |'''47%''' | Harris +3 |- |11. - 13. oktober |Harris Poll<br>Harvard University |2.596 | 49% | style="background:#c8ebff;" |'''51%''' | Harris +2 |- |10. - 12. oktober |Morning Consult |8.901 | 46% | style="background:#c8ebff;" |'''50%''' | Harris +4 |- |9. - 11. oktober |HarrisX<br>Deseret News |1.692 | 49% | style="background:#c8ebff;" |'''51%''' | Harris +2 |- |8. - 11. oktober |YouGov<br>CBS News |2.712 | 48% | style="background:#c8ebff;" |'''51%''' | Harris +3 |- |8. - 10. oktober |Marist College |1.401 | 47% | style="background:#c8ebff;" |'''52%''' | Harris +5 |- |7. - 10. oktober |RMG Research<br>Napolitane Institute |2.945 | 47% | style="background:#c8ebff;" |'''50%''' | Harris +3 |- |1. - 10. oktober |Marquette University Law School |652 | '''50%''' | '''50%''' | enako |- |3. - 9. oktober |Change Research |3.275 | '''46%''' | '''46%''' | enako |- |6. - 8. oktober |co/efficient<br>Americans for IVF |2.180 | 47% | style="background:#c8ebff;" |'''49%''' | Harris +2 |- |4. - 8. oktober |Ipsos<br>ABC News |1.714 | 48% | style="background:#c8ebff;" |'''51%''' | Harris +3 |- |4. - 8. oktober |Hart Research Associates<br>NBC News |1.000 | '''48%''' | '''48%''' | enako |- |3. - 8. oktober |ActiVote |1.000 | style="background:#ffd0d7;" |'''51%''' | 49% | Trump +2 |- |4. - 7. oktober |Ipsos<br>Reuters |1.076 | 49% | style="background:#c8ebff;" |'''51%''' | Harris +2 |- |4. - 6. oktober |Morning Consult |11.353 | 46% | style="background:#c8ebff;" |'''51%''' | Harris +5 |- |30. september - 6. oktober |Pew Research Center |4.025 | 49% | style="background:#c8ebff;" |'''50%''' | Harris +1 |- |29. september - 6. oktober |The New York Times/Siena College |3.385 | 46% | style="background:#c8ebff;" |'''49%''' | Harris +3 |- |2. - 4. oktober |TIPP Insights<br>Issues & Insights |997 | 46% | style="background:#c8ebff;" |'''49%''' | Harris +3 |- |2. - 3. oktober |Cygnal |1.500 | 47% | style="background:#c8ebff;" |'''50%''' | Harris +3 |- |1. - 3. oktober |Morning Consult |10.775 | 45% | style="background:#c8ebff;" |'''50%''' | Harris +5 |- |30. september - 3. oktober |RMG Research<br>Napolitane Institute |2.965 | '''49%''' | '''49%''' | enako |- |25. september - 2. oktober |ActiVote |1.000 | 49% | style="background:#c8ebff;" |'''51%''' | Harris +2 |- |29. september - 1. oktober |Emerson College |1.000 | 49% | style="background:#c8ebff;" |'''50%''' | Harris +1 |- |27. september - 1. oktober |Marist College<br>NPR/CBS News |1.294 | 48% | style="background:#c8ebff;" |'''50%''' | Harris +2 |- |28. - 30. september |Morning Consult |11.568 | 46% | style="background:#c8ebff;" |'''50%''' | Harris +4 |- |3. - 5. september |RMG Research<br>Napolitane Institute |2.701 | 48% | style="background:#c8ebff;" |'''50%''' | Harris +2 |- |1. - 5. september |Outward Intelligence |1.890 | 48% | style="background:#c8ebff;" |'''52%''' | Harris +4 |- |3. - 4. september |Emerson College |1.000 | 48% | style="background:#c8ebff;" |'''51%''' | Harris +3 |- |2. - 4. september |Morning Consult |11.414 | 46% | style="background:#c8ebff;" |'''49%''' | Harris +3 |- |1. - 3. september |Patriot Polling |1.003 | 47% | style="background:#c8ebff;" |'''49%''' | Harris +2 |- |1. - 3. september |Morning Consult |4.000 | 45% | style="background:#c8ebff;" |'''48%''' | Harris +3 |- |30. avgust - 3. september |Big Data Poll |3.047 | '''50%''' | '''50%''' | enako |- |25. avgust - 2. september |ActiVote |1.000 | 49% | style="background:#c8ebff;" |'''51%''' | Harris +2 |- |29. avgust - 1. september |McLaughlin & Associates |1.778 | style="background:#ffd0d7;" |'''49%''' | 47% | Trump +2 |- |29. - 31. avgust |Morning Consult |4.000 | 45% | style="background:#c8ebff;" |'''48%''' | Harris +3 |- |28. - 30. avgust |TIPP Insights<br>Issues & Insights |1.386 | 45% | style="background:#c8ebff;" |'''48%''' | Harris +3 |- |25. - 29. avgust |Outward Intelligence |2.191 | 47% | style="background:#c8ebff;" |'''53%''' | Harris +6 |- |26. - 28. avgust |RMG Research<br>Napolitan Institute |2.441 | 48% | style="background:#c8ebff;" |'''51%''' | Harris +3 |- |24. - 28. avgust |Fabrizio, Lee & Associates<br>The WSJ |1.500 | 47% | style="background:#c8ebff;" |'''48%''' | Harris +1 |- |26. - 27. avgust |Quantus Polls and News |1.094 | 47% | style="background:#c8ebff;" |'''49%''' | Harris +2 |- |23. - 27. avgust |Quinnipiac University |1.611 | 48% | style="background:#c8ebff;" |'''49%''' | Harris +1 |- |23. - 25. avgust |Echelon Insights |1.031 | 48% | style="background:#c8ebff;" |'''49%''' | Harris +1 |- |- style="background: #A8E4A0;" | colspan="6" align="center" |'''23. avgust 2024: Robert F. Kennedy ml. odstopi od kandidature in podpre Donalda Trumpa.''' |- |23. - 28. avgust |Clarity Campaign Labs |1.238 | 45% | style="background:#c8ebff;" |'''51%''' | Harris +6 |- |23. - 28. avgust |Big Village |1.511 | 43% | style="background:#c8ebff;" |'''50%''' | Harris +7 |- |21. - 28. avgust |Ipsos<br>Reuters |3.562 | 41% | style="background:#c8ebff;" |'''45%''' | Harris +4 |- |22. - 26. avgust |YouGov<br>Yahoo News |1.197 | 46% | style="background:#c8ebff;" |'''47%''' | Harris +1 |- |20. - 26. avgust |Change Research |2.626 | 43% | style="background:#c8ebff;" |'''48%''' | Harris +5 |- |23. - 25. avgust |Leger |863 | 46% | style="background:#c8ebff;" |'''50%''' | Harris +4 |- |23. - 25. avgust |Florida Atlantic University PolCom Lab |856 | 45% | style="background:#c8ebff;" |'''49%''' | Harris +4 |- |15. - 23. avgust |ActiVote |1.511 | 47% | style="background:#c8ebff;" |'''53%''' | Harris +6 |- |20. - 23. avgust |Morning Consult |4.000 | 44% | style="background:#c8ebff;" |'''48%''' | Harris +4 |- |19. - 22. avgust |RMG Research<br>Napolitane Institute |2.404 | '''49%''' | '''49%''' | enako |- |18. - 22. avgust |Outward Intelligence |1.867 | 48% | style="background:#c8ebff;" |'''52%''' | Harris +4 |- |17. - 20. avgust |Fairleigh Dickinson University |801 | 43% | style="background:#c8ebff;" |'''50%''' | Harris +7 |- |17. - 19. avgust |Morning Consult |4.000 | 44% | style="background:#c8ebff;" |'''47%''' | Harris +3 |- |18. avgust |SoCal Strategies |876 | 48% | style="background:#c8ebff;" |'''50%''' | Harris +2 |- |14. - 16. avgust |YouGov<br>CBS News |3.253 | 48% | style="background:#c8ebff;" |'''51%''' | Harris +3 |- |11. - 15. avgust |Outward Intelligence |1.858 | 47% | style="background:#c8ebff;" |'''53%''' | Harris +6 |- |1. - 15. avgust |Data for Progress |1.858 | 46% | style="background:#c8ebff;" |'''49%''' | Harris +3 |- |12. - 14. avgust |RMG Research<br>Napolitane Institute |2.708 | style="background:#ffd0d7;" |'''49%''' | 47% | Trump +2 |- |12. - 14. avgust |Emerson College |1.000 | 48% | style="background:#c8ebff;" |'''52%''' | Harris +4 |- |11. - 13. avgust |Morning Consult |4.000 | 45% | style="background:#c8ebff;" |'''47%''' | Harris +2 |- |9. - 13. avgust |Ipsos<br>The Washington Post, ABC News |1.505 | 45% | style="background:#c8ebff;" |'''51%''' | Harris +6 |- |9. - 12. avgust |Beacon Research<br>Fox News |1.105 | style="background:#ffd0d7;" |'''50%''' | 49% | Trump +1 |- |7. - 8. avgust |Quantus Polls and News |1.000 | 46% | style="background:#c8ebff;" |'''47%''' | Harris +1 |- |2. - 7. avgust |Ipsos |1.342 | 47% | style="background:#c8ebff;" |'''49%''' | Harris +2 |- |30. julij - 6. avgust |ActiVote |1.000 | '''50%''' | '''50%''' | enako |- |2. - 4. avgust |Morning Consult |11.265 | 44% | style="background:#c8ebff;" |'''48%''' | Harris +4 |- |1. - 4. avgust |Marist College<br>PBS News |1.513 | 48% | style="background:#c8ebff;" |'''51%''' | Harris +3 |- |31. julij - 4. avgust |Hart Research Associates<br>CNBC |1.001 | style="background:#ffd0d7;" |'''48%''' | 46% | Trump +2 |- |2. - 3. avgust |HarrisX<br>Deseret News |1.011 | style="background:#ffd0d7;" |'''48%''' | 46% | Trump +2 |- |31. julij - 2. avgust |TIPP Insights<br>Issues & Insights |1.326 | 45% | style="background:#c8ebff;" |'''46%''' | Harris +1 |- |30. julij - 2. avgust |YouGov<br>CBS News |3.092 | 49% | style="background:#c8ebff;" |'''50%''' | Harris +1 |- |30. julij - 1. avgust |Morning Consult |4.000 | 45% | style="background:#c8ebff;" |'''46%''' | Harris +1 |- |24. julij - 1. avgust |Marquette University Law School |683 | 47% | style="background:#c8ebff;" |'''53%''' | Harris +6 |- |} === Vsi kandidati === {| class="wikitable sortable tpl-blanktable" style="text-align:center;font-size:90%;line-height:15px" |- ! rowspan="2" |'''Datum''' ! rowspan="2" width=100|'''Izvajalec''' ! rowspan="2" |'''Velikost<br> vzorca''' ! width=60|Donald Trump<br><small>Republikanci</small> ! width=60|Kamala Harris<br><small>Demokrati</small> ! width=60|Robert F. Kennedy<br><small>Neodvisni</small> ! width=60|Chase Oliver<br><small>Libertarci</small> ! width=60|Jill<br> Stein<br><small>Zeleni</small> ! width=60|Cornel West<br><small>Neodvisni</small> ! rowspan="2" |Prednost |- ! style="background:#FF0000;" | ! style="background:#0000FF;" | ! style="background:#808080;" | ! style="background:#E5C601;" | ! style="background:#00A95C;" | ! style="background:#808080;" | |- |29. avgust |Redfield & Wilton Strategies |2.078 | 42% | style="background:#c8ebff;" |'''44%''' | rowspan="6" style="background:#f0e68c; " |odstopil | 1% | 1% | / | style="background:#c8ebff;" |Harris +2 |- |25. - 28. avgust |Suffolk University<br>USA Today |1.000 | 43% | style="background:#c8ebff;" |'''48%''' | 1% | 1% | 2% | style="background:#c8ebff;" |Harris +5 |- |24. - 28. avgust |Fabrizio, Lee & Ass. / The WSJ |1.368 | 45% | style="background:#c8ebff;" |'''47%''' | 1% | 1% | 1% | style="background:#c8ebff;" |Harris +2 |- |25. - 27. avgust |YouGov<br>The Economist |1.368 | 45% | style="background:#c8ebff;" |'''47%''' | 0% | 1% | 0% | style="background:#c8ebff;" |Harris +2 |- |22. - 27. avgust |YouGov<br>Yahoo News |1.194 | 45% | style="background:#c8ebff;" |'''46%''' | 1% | 1% | 1% | style="background:#c8ebff;" |Harris +1 |- |23. - 25. avgust |Echelon Insights |1.031 | '''48%''' | '''48%''' | 1% | 1% | 1% | enako |- |- style="background: #A8E4A0;" | colspan="10" align="center" |'''23. avgust 2024: Robert F. Kennedy ml. odstopi od kandidature in podpre Donalda Trumpa.''' |- |23. - 28. avgust |Big Village |1.511 | 41% | style="background:#c8ebff;" |'''48%''' | 5% | / | 1% | 1% | style="background:#c8ebff;" |Harris +7 |- |21. - 28. avgust |Ipsos<br>Reuters |3.562 | 40% | style="background:#c8ebff;" |'''44%''' | 6% | 1& | 1% | 0% | style="background:#c8ebff;" |Harris +4 |- |23. - 25. avgust |Echelon Insights |1.031 | 45% | style="background:#c8ebff;" |'''47%''' | 4% | 1% | 1% | 0% | style="background:#c8ebff;" |Harris +2 |- |19. - 23. avgust |Angus Reid Global |1.758 | 40% | style="background:#c8ebff;" |'''45%''' | 5% | / | / | / | style="background:#c8ebff;" |Harris +5 |- |19. - 22. avgust |RMG Research<br>Napolitane Institute |2.404 | 46% | style="background:#c8ebff;" |'''48%''' | 3% | / | / | / | style="background:#c8ebff;" |Harris +2 |- |18. - 22. avgust |Outward Intelligence |1.867 | 44% | style="background:#c8ebff;" |'''50%''' | 5% | 1% | 0% | 1% | style="background:#c8ebff;" |Harris +6 |- |21. avgust |Redfield & Wilton Strategies |1.275 | 44% | style="background:#c8ebff;" |'''47%''' | 3% | 0% | 0% | / | style="background:#c8ebff;" |Harris +3 |- |19. - 21. avgust |The Bullfinch Group |1.000 | 39% | style="background:#c8ebff;" |'''47%''' | 5% | 1% | 1% | 1% | style="background:#c8ebff;" |Harris +8 |- |17. - 20. avgust |YouGov<br>The Economist |1.371 | 43% | style="background:#c8ebff;" |'''46%''' | 3% | / | 0% | 0% | style="background:#c8ebff;" |Harris +3 |- |14. - 18. avgust |Big Village |1.530 | 42% | style="background:#c8ebff;" |'''46%''' | 5% | 0% | 1% | 1% | style="background:#c8ebff;" |Harris +4 |- |14. - 16. avgust |YouGov<br>CBS News |3.253 | 47% | style="background:#c8ebff;" |'''49%''' | 2% | 0% | 1% | 0% | style="background:#c8ebff;" |Harris +2 |- |15. avgust |Redfield & Wilton Strategies |1.238 | 44% | style="background:#c8ebff;" |'''45%''' | 3% | 1% | 1% | 0% | style="background:#c8ebff;" |Harris +1 |- |11. - 15. avgust |Outward Intelligence |1.858 | 43% | style="background:#c8ebff;" |'''49%''' | 7% | 0% | 1% | 1% | style="background:#c8ebff;" |Harris +6 |- |12. - 14. avgust |RMG Research<br>Napolitane Institute |2.708 | style="background:#ffd0d7;" |'''46%''' | 45% | 2% | / | / | / | style="background:#ffd0d7;" |Trump +1 |- |12. - 14. avgust |Emerson College |1.000 | 44% | style="background:#c8ebff;" |'''48%''' | 4% | 0% | 1% | 0% | style="background:#c8ebff;" |Harris +4 |- |11. - 13. avgust |YouGov<br>The Economist |1.407 | 44% | style="background:#c8ebff;" |'''46%''' | 3% | / | 1% | 0% | style="background:#c8ebff;" |Harris +2 |- |9. - 12. avgust |Beacon Research<br>Fox News |1.105 | '''45%''' | '''45%''' | 6% | 1% | 1% | 1% | enako |- |9. - 11. avgust |Big Village |757 | 44% | style="background:#c8ebff;" |'''47%''' | 5% | / | 1% | 1% | style="background:#c8ebff;" |Harris +3 |- |7. - 11. avgust |J.L. Partners<br>DailyMail |1.001 | style="background:#ffd0d7;" |'''43%''' | 41% | 5% | 2% | 1% | 1% | style="background:#ffd0d7;" |Trump +2 |- |5. - 11. avgust |Pew Research Center |7.569 | 45% | style="background:#c8ebff;" |'''46%''' | 7% | / | / | / | style="background:#c8ebff;" |Harris +1 |- |7. avgust |Redfield & Wilton Strategies |2.584 | 44% | style="background:#c8ebff;" |'''47%''' | 4% | 1% | 0% | / | style="background:#c8ebff;" |Harris +3 |- |5. - 7. avgust |RMG Research<br>Napolitane Institute |2.000 | 46% | style="background:#c8ebff;" |'''47%''' | 2% | / | / | / | style="background:#c8ebff;" |Harris +1 |- |2. - 7. avgust |Ipsos |1.342 | 37% | style="background:#c8ebff;" |'''42%''' | 4% | / | / | / | style="background:#c8ebff;" |Harris +5 |- |4. - 6. avgust |Marist College |1.413 | 43% | style="background:#c8ebff;" |'''45%''' | 2% | / | 1% | 0% | style="background:#c8ebff;" |Harris +2 |- |30. julij - 6. avgust |ActiVote |1.000 | 44% | style="background:#c8ebff;" |'''45%''' | 11% | / | / | / | style="background:#c8ebff;" |Harris +1 |- |1. - 4. avgust |Marist College |1.513 | 45% | style="background:#c8ebff;" |'''48%''' | 5% | 0% | 1% | 0% | style="background:#c8ebff;" |Harris +3 |- |31. julij - 2. avgust |TIPP Insights |1.326 | 42% | style="background:#c8ebff;" |'''44%''' | 7% | / | 1% | 1% | style="background:#c8ebff;" |Harris +2 |- |30. julij - 2. avgust |YouGov<br>CBS News |3.092 | 47% | style="background:#c8ebff;" |'''49%''' | 2% | 0% | 0% | 0% | style="background:#c8ebff;" |Harris +2 |- |29. - 31. julij |RMG Research |3.000 | 42% | style="background:#c8ebff;" |'''47%''' | 6% | / | / | / | style="background:#c8ebff;" |Harris +5 |- |27. - 30. julij |YouGov<br>The Economist |1.434 | 44% | style="background:#c8ebff;" |'''46%''' | 3% | / | 0% | 0% | style="background:#c8ebff;" |Harris +2 |- |29. julij |Redfield & Wilton Strategies |1.750 | 43% | style="background:#c8ebff;" |'''45%''' | 5% | 0% | 0% | / | style="background:#c8ebff;" |Harris +2 |- |26. - 29. julij |American Pulse Research & Polling |1.035 | style="background:#ffd0d7;" |'''47%''' | 46% | 3% | 0% | 1% | 1% | style="background:#ffd0d7;" |Trump +1 |- |24. - 29. julij |ActiVote |1.000 | style="background:#ffd0d7;" |'''46%''' | 44% | 10% | / | / | / | style="background:#ffd0d7;" |Trump +2 |- |23. - 29. julij |McLaughlin & Associates |1.000 | style="background:#ffd0d7;" |'''42%''' | 41% | 8% | 1% | 1% | 1% | style="background:#ffd0d7;" |Trump +1 |- |26. - 28. julij |Harris Poll<br>Harvard |2.196 | style="background:#ffd0d7;" |'''47%''' | 43% | 8% | / | 1% | 1% | style="background:#ffd0d7;" |Trump +4 |- |26. - 28. julij |Big Data Poll |2.919 | style="background:#ffd0d7;" |'''45%''' | 44% | 6% | 1% | 1% | 1% | style="background:#ffd0d7;" |Trump +1 |- |23. - 25. julij |Fabrizio, Lee & Associates<br>The WSJ |1.000 | 44% | style="background:#c8ebff;" |'''45%''' | 4% | 0% | 1% | 1% | style="background:#c8ebff;" |Harris +1 |- |22. - 25. julij |HarrisX |2.472 | style="background:#ffd0d7;" |'''46%''' | 45% | 8% | / | 1% | 1% | style="background:#ffd0d7;" |Trump +1 |- |} == Glej tudi: == * [[Predsednik Združenih držav Amerike]] * [[Politika in uprava Združenih držav Amerike|Politika Združenih držav Amerike]] == Sklici == {{sklici}} {{Volitve predsednika Združenih držav Amerike}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Predsedništvo Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:2024 v politiki]] [[Kategorija:Volitve v Združenih državah Amerike|2024]] 63s77t5r2u3qvn2mg58q82hb6acj7el Musculus zygomaticus major 0 487229 6759720 5403774 2026-10-02T14:48:13Z Xqbot 32282 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Velika zigomatična mišica]] 6759720 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Velika zigomatična mišica]] igpbkqe37tqa6qdy1qdijd4hv8xxu0x Musculus zygomaticus minor 0 487401 6759719 5405731 2026-10-02T14:48:08Z Xqbot 32282 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Mala zigomatična mišica]] 6759719 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Mala zigomatična mišica]] fhqu1zyk8kpnjd8hp6t5kxe87woaxit Alişar Hüyük 0 493140 6759883 5985823 2026-10-03T01:27:55Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 4 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759883 wikitext text/x-wiki [[Slika:Vessel with a quatrefoil mouth, Alishar, Middle Bronze Age III, 1750-1650 BC, ceramic - Oriental Institute Museum, University of Chicago - DSC07648.JPG|thumb|260px|Glinasta posoda iz Ališarja s štiriperesnim ustjem; srednja bronasta doba III. (1750-1650 pr. n. št.); Muzej orientalskega instituta Univerze Čikaga]] {{Location map | Turčija | width = 260px | float = right | border = | caption = Alişar Hüyük na zemljevidu Turčije | alt = | relief = yes | AlternativeMap = | overlay_image = | label = Alişar Hüyük | label_size = | position = top | background = | mark = | marksize = | link = | lat_deg = 39.606111 | lon_deg = 35.261389 }} '''Alişar Hüyük''' je bilo starodavno naselje v osrednji [[Anatolija|Anatoliji]] v bližini sedanje vasi Alişar v [[Turčija|turški]] provinci Yozgat. ==Zgodovina== Alişar Hüyük je bil naseljen od začetka [[Bakrena doba|bakrene dobe]], celo [[Bronasta doba|bronasto dobo]] in [[Hetiti|hetitsko]] obdobje in vse do [[Frigija|frigijskih]] časov. V njem je bilo najdenih več glinenih tablic iz hetitske dobe, pisanih v kapadoški različici staroasirskega [[klinopis]]a.<ref>I.J. Gelb. ''Inscriptions from Alishar and Vicinity''. Oriental Institute Publications, '''27'''. The University of Chicago Press, 1935.</ref> Omemba mesta Amkuva na tablicah je sprožila domneve, da je najdišče istovetno z Ankuvo, omenjeno v drugih hetitskih besedilih. ==Arheologija== Najdišče je od leta 1927 do 1932 raziskovala skupina strokovnjakov z Orientalskega instituta Univerze Čikaga pod vodstvom Ericha Schmidta.<ref>[http://oi.uchicago.edu/pdf/oip6.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121009180638/http://oi.uchicago.edu/pdf/oip6.pdf |date=2012-10-09 }} Hans Henning von der Osten and Erich F. Schmidt, Researches in Anatolia 2. The Alishar Hüyük Season of 1927, Part 1, Oriental Institute Publications 6, The University of Chicago Press, 1930</ref><ref>[http://oi.uchicago.edu/pdf/oip7.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121009181010/http://oi.uchicago.edu/pdf/oip7.pdf |date=2012-10-09 }} Hans Henning von der Osten and Erich F. Schmidt, Researches in Anatolia 3. The Alishar Hüyük Season of 1927, Part 2, Oriental Institute Publications 7, The University of Chicago Press, 1932</ref><ref>[http://oi.uchicago.edu/pdf/oip19.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121009181117/http://oi.uchicago.edu/pdf/oip19.pdf |date=2012-10-09 }} Erich F. Schmidt, Researches in Anatolia 4. The Alishar Hüyük Season of 1928, Part 1, Oriental Institute Publications 19, The University of Chicago Press, 1932</ref><ref>[http://oi.uchicago.edu/pdf/oip20.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121009183603/http://oi.uchicago.edu/pdf/oip20.pdf |date=2012-10-09 }} Erich F. Schmidt, Researches in Anatolia 5. The Alishar Hüyük Season of 1928 and 1929, Part 2, Oriental Institute Publications 20, The University of Chicago Press, 1933</ref><ref>[http://oi.uchicago.edu/pdf/oip28.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121009184120/http://oi.uchicago.edu/pdf/oip28.pdf |date=2012-10-09 }} Hans Henning von der Osten, Researches in Anatolia 7. The Alishar Hüyük Seasons of 1930-1932, Part 1, Oriental Institute Publications 28, The University of Chicago Press, 1937</ref><ref>[http://oi.uchicago.edu/pdf/oip29.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121009190329/http://oi.uchicago.edu/pdf/oip29.pdf |date=2012-10-09 }} Hans Henning von der Osten, Researches in Anatolia 8. The Alishar Hüyük Seasons of 1930-1932, Part 2, Oriental Institute Publications 29, The University of Chicago Press, 1937</ref><ref>[http://oi.uchicago.edu/pdf/oip30.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121009191805/http://oi.uchicago.edu/pdf/oip30.pdf |date=2012-10-09 }} Hans Henning von der Osten. Researches in Anatolia 9. The Alishar Hüyük Seasons of 1930-1932, Part 3, Oriental Institute Publications 30, The University of Chicago Press, 1937</ref> Izkopavanja so se nadaljevala leta 1992 kot del regionalnega Projekta Alisar. Vodil jih je Ronald Gorny. Večina izkopavanj je bila kljub temu opravljena v bližnjem Çadır Höyüku.<ref>Ronald L.Gorny, The 1993 Season at Alishar Höyük in Central Turkey, Anatolica, vol. 20, pp. 191-202, 1994</ref> <ref>Ronald L. Gorny et al., The 1999 Alishar Regional Project Season, Anatolica, vol. 26, str. 153-171, 2000</ref> ==Çadır Höyük== Približno dvanajst kilometrov severozahodno od Alişar Hüyüka je pomembno arheološko najdišče Çadır Höyük. Arheologi so po nedavnih izkopavanjih najdišče poskusno poistovetili s hetitskim mestom Zipalanda.<ref>[https://oi.uchicago.edu/sites/oi.uchicago.edu/files/uploads/shared/docs/ar/01-10/05-06/05-06_Alisar.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220223044902/https://oi.uchicago.edu/sites/oi.uchicago.edu/files/uploads/shared/docs/ar/01-10/05-06/05-06_Alisar.pdf |date=2022-02-23 }} Ronald L. Gorny, ALISAR REGIONAL PROJECT, Oriental Institute 2005-2006 Annual Report, pp 13-22, 2006</ref><ref>[https://oi.uchicago.edu/sites/oi.uchicago.edu/files/uploads/shared/docs/ar/01-10/06-07/06-07_Cadir_Hoyuk.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220128000950/https://oi.uchicago.edu/sites/oi.uchicago.edu/files/uploads/shared/docs/ar/01-10/06-07/06-07_Cadir_Hoyuk.pdf |date=2022-01-28 }} Ronald L. Gorny, CADIR HOYUK, Oriental Institute 2006-2007 Annual Report, pp 15-33, 2007</ref><ref>[https://oi.uchicago.edu/sites/oi.uchicago.edu/files/uploads/shared/docs/ar/01-10/08-09/08-09_Cadir_Hoyuk.pdf] Ronald L. Gorny, CADIR HOYUK, Oriental Institute 2008-2009 Annual Report, pp 18-35, 2009</ref><ref>[https://oi.uchicago.edu/sites/oi.uchicago.edu/files/uploads/shared/docs/ar/11-20/11-12/11_12_Cadir%20Hoyuk.pdf] Gregory McMahon, Çadir Höyük, Oriental Institute 2011-2012 Annual Report, pp 15-19, 2012</ref><ref>[https://oi.uchicago.edu/sites/oi.uchicago.edu/files/uploads/shared/docs/ar/11-20/13-14/ar2013-14_Cadir-Hoyuk.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220223044930/https://oi.uchicago.edu/sites/oi.uchicago.edu/files/uploads/shared/docs/ar/11-20/13-14/ar2013-14_Cadir-Hoyuk.pdf |date=2022-02-23 }} Gregory McMahon, Çadir Höyük, Oriental Institute 2013-2014 Annual Report, pp 22-26, 2014</ref><ref>[https://oi.uchicago.edu/sites/oi.uchicago.edu/files/uploads/shared/docs/ar/11-20/14-15/ar2015-Cadir-Hoyuk.pdf] Gregory McMahon, Çadir Höyük, Oriental Institute 2014-2015 Annual Report, pp 21-27, 2015</ref><ref>[https://oi.uchicago.edu/sites/oi.uchicago.edu/files/uploads/shared/docs/ar/11-20/15-16/ar2016_cadir_Hoyuk.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210226032929/https://oi.uchicago.edu/sites/oi.uchicago.edu/files/uploads/shared/docs/ar/11-20/15-16/ar2016_cadir_Hoyuk.pdf |date=2021-02-26 }} Gregory McMahon, Çadir Höyük, Oriental Institute 2015-2016 Annual Report, pp 13-17, 2016</ref><ref>[http://www.cadirhoyuk.com/site-history.html Site History] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180523190439/http://www.cadirhoyuk.com/site-history.html |date=2018-05-23 }} Çadır Höyük Archaeological Project - www.cadirhoyuk.com</ref> Radiokarbonske analize so najstarejše naselje umestile v zgodnjo bakreno dobo (5300-4500 pr. n. št.). Mesto je bilo verjetno naseljeno že prej, morda že v mlajši kameni dobi okoli 5500 pr. n. št. Zdi se, da je Çadır Höyük cvetel v srednji in pozni bronasti dobi (2000-1100 pr. n. št.) in naprej v železni dobi. ==Sklici== {{sklici|2}} ==Viri== {{refbegin|2}} *Ronald L. Gorny. "The Biconvex Seals of Alishar Höyük". ''Anatolian Studies'', '''43''' (1993): 163–191. *Erich Schmidt. ''Anatolia Through the Ages: Discoveries at the Alishar Mound, 1927–1929''. Oriental Institute Communication 11, University of Chicago Press, 1931. *Ronald L. Gorny. ''Hittite Imperialism and Anti-Imperial Resistance As Viewed from Alișar Höyük''. Bulletin of the American Schools of Oriental Research, no. 299/300, The Archaeology of Empire in Ancient Anatolia, 1995. str. 65–89. {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Arheološka najdišča v Turčiji]] 5njjb8ksblvl6116azfvi8h1ezbhdln 2026 0 497726 6759738 6752788 2026-10-02T15:22:19Z Yerpo 8417 /* Smrti */ + 6759738 wikitext text/x-wiki {{leto|2000|26}} '''2026''' ('''[[rimske številke|MMXXVI]]''') je [[navadno leto]], ki se je po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. [[Organizacija združenih narodov]] je 2026 razglasila za mednarodno leto kmetic, mednarodno leto prostovoljcev za trajnostni razvoj in mednarodno leto pašnikov ter živinorejcev.<ref>{{navedi splet |url=https://www.un.org/en/observances/international-years |title=International Years |publisher=Organizacija združenih narodov |accessdate=2025-12-05}}</ref> == Dogodki == === Januar–marec === [[slika:Milano Cortina 2026 Opening Ceremony.jpg|thumb|Prizor z otvoritvene slovesnosti olimpijskih iger v Milanu]] * [[1. januar]] – [[Bolgarija]] je prevzela [[evro]] kot svojo valuto in postala 21. članica [[Evroobmočje|Evroobmočja]].<ref>{{navedi novice | title=Bolgarija bo 1. januarja prevzela evro |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |date=2025-08-22 |url=https://www.sta.si/3445201/bolgarija-bo-1-januarja-prevzela-evro |access-date=2025-08-22}}</ref> * [[3. januar]] – [[Združene države Amerike]] so izvedle [[Napad ZDA na Venezuelo (2026)|zračne napade na Venezuelo]] ter v okviru operacije zajele predsednika [[Nicolás Maduro|Nicolása Madura]] in njegovo ženo.<ref name=":1">{{Navedi novice |date=2026-01-03 |title=U.S. launches military attack on Venezuela, Trump says Maduro captured and flown out of the country |url=https://www.cbsnews.com/live-updates/venezuela-us-military-strikes-maduro-trump/|accessdate=2026-01-03 |website=CBS News|language=en-US}}</ref> * [[8. januar|8.]]–[[9. januar]] – V nasilnem zatrtju [[Protesti v Iranu (2025–danes)|protivladnih protestov]] v [[Iran]]u je bilo ubitih več deset tisoč protestnikov in aretiranih še več tisoč.<ref name="Time_30k_local_health_officials">{{cite Q|Q137884558}}</ref> * [[9. januar]] – Separatistični [[Južni tranzicijski svet]] v [[Jemen|Jemnu]] je po vrsti porazov proti vladnim silam v [[jemenska državljanska vojna (2014–danes)|državljanski vojni]] oznanil svojo razpustitev.<ref>{{navedi novice |title=Yemeni southern separatists in Riyadh announce disputed disbanding of STC |url=https://www.aljazeera.com/news/2026/1/9/yemens-separatist-southern-transitional-council-announces-its-dissolution |access-date=2026-01-14 |publisher=Al Jazeera |date=2026-01-09}}</ref> * [[17. januar]] – ** V veljavo je stopil mednarodni [[Sporazum o odprtem morju]], ki predvideva vzpostavitev zavarovanih območij v [[mednarodne vode|mednarodnih vodah]] za varovanje morskega okolja.<ref>{{navedi splet | last=Luhn | first=Alec | title=First treaty to protect the high seas comes into force | work=[[New Scientist]] | date=2026-01-17 | url=https://www.newscientist.com/article/2512101-first-treaty-to-protect-the-high-seas-comes-into-force/ | access-date=2026-01-21}}</ref> ** Predstavniki [[Evropska unija|Evropske unije]] in južnoameriškega trgovinskega bloka [[Mercosur]] so podpisali trgovinski sporazum, ki bo odpravil več ovir pri trgovanju med stranema.<ref name="t064">{{navedi novice |title=Von der Leyen: Vzpostavljamo največje prostotrgovinsko območje na svetu |website=MMC RTV-SLO |date=2026-01-17 |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/von-der-leyen-vzpostavljamo-najvecje-prostotrgovinsko-obmocje-na-svetu/770412 |language=sl |access-date=2026-01-28}}</ref> * [[22. januar]] – [[Združene države Amerike]] so izstopile iz [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]].<ref>{{navedi novice |first1=Jennifer|last1=Rigby|first2=Emma|last2=Farge|title=US withdraws from the World Health Organization|date=22 January 2026|publisher=Reuters|url=https://www.reuters.com/business/healthcare-pharmaceuticals/us-set-quit-world-health-organization-2026-01-22/|access-date=30 January 2026}}</ref> * [[27. januar]] – Evropska unija in [[Indija]] sta po 20 letih pogajanj sklenili prostotrgovinski sporazum.<ref>{{navedi novice |title=EU in Indija skoraj 20 let po začetku pogajanj sklenila obsežen prostotrgovinski sporazum |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/eu-in-indija-skoraj-20-let-po-zacetku-pogajanj-sklenila-obsezen-prostotrgovinski-sporazum/771376|website=MMC RTV-SLO |accessdate=2026-01-27}}</ref> * [[5. februar]] – Brez obnovitve se je iztekel sporazum [[Novi Start]] med [[Rusija|Rusijo]] in Združenimi državami Amerike, edini še veljavni mednarodni sporazum o omejevanju [[jedrsko orožje|jedrskega orožja]].<ref name="w524">{{navedi splet | last1=Ponudič | first1=Helena | title=Sporazum Novi Start pred iztekom: svet ostaja brez zadnjega jedrskega varovala | website=MMC RTV-SLO | date=2026-02-04 | url=https://www.rtvslo.si/svet/sporazum-novi-start-pred-iztekom-svet-ostaja-brez-zadnjega-jedrskega-varovala/772389 | language=sl | access-date=2026-02-25}}</ref> * [[6. februar|6.]]–[[22. februar]] – V [[Milano|Milanu]] in [[Cortina d'Ampezzo|Cortini d'Ampezzo]] so potekale [[Zimske olimpijske igre 2026|zimske olimpijske igre]]. * [[27. februar]] – [[Pakistan]] je dan po povračilnih napadih na [[Talibani|talibanske]] položaje v sosednjem [[Afganistan]]u razglasil [[afganistansko-pakistanska vojna (2026)|vojno proti talibanom]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/svet/pakistan-napadel-afganistan-in-razglasil-vojno-proti-talibom |title=Pakistan napadel Afganistan in razglasil odprto vojno proti talibom |work=Delo |date=2026-02-27 |accessdate=2026-02-28}}</ref> * [[28. februar]] – [[Izrael]] in Združene države Amerike so izvedli koordinirane zračne napade na več ciljev v [[Iran]]u.<ref>{{navedi novice |title=Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija |website=MMC RTV-SLO |date=2026-02-28 |url=https://www.rtvslo.si/svet/bliznji-vzhod/zda-in-izrael-napadla-iran-trump-unicili-bomo-njihove-rakete-in-zrusili-raketno-industrijo-do-tal/774864 |access-date=2026-02-28}}</ref> * [[11. marec]] – Po [[Drugi tir železniške proge Divača–Koper|drugem tiru železniške proge Divača–Koper]] je prvič zapeljal preizkusni [[vlak]].<ref>{{navedi novice |last1=Škamperle |first1=Tjaša |title=V Kopru bodo slovesno zaznamovali prevoznost drugega tira Divača–Koper |work=MMC RTV-SLO |date=2026-03-11 |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/v-kopru-bodo-slovesno-zaznamovali-prevoznost-drugega-tira-divaca-koper/776006 |access-date=2026-03-12}}</ref> * [[20. marec]] – Promet skozi [[avtocestni predor Karavanke]] je bil preusmerjen skozi novo cev.<ref>{{navedi novice |title=Po novi cevi predora Karavanke je stekel promet, star predor pa se zapira |work=MMC RTV-SLO |date=2026-03-20 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-novi-cevi-predora-karavanke-je-stekel-promet-star-predor-pa-se-zapira/776914 |access-date=2026-03-20}}</ref> * [[22. marec]] – V [[Slovenija|Sloveniji]] so potekale [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborske]] volitve, na katerih je največ glasov prejela vladajoča stranka [[Gibanje Svoboda]].<ref>{{navedi novice |title=DVK zavrnila ugovor SDS, Pirc Musar podpisala ukaz o sklicu ustanovne seje |website=24ur.com |date=2026-04-07 |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-dvk-najnovejsi-ugovor-sds-in-potrjevanje-izida-volitev.html |access-date=2026-04-10}}</ref> === April–junij === [[Slika:16. vlada Republike Slovenije - skupinska fotografija junij 2026.jpg|thumb|16. vlada Republike Slovenije]] * [[6. april]] – [[NASA|Nasina]] odprava [[Artemis II]] je dosegla orbito [[Luna|Lune]] kot prva taka odprava s človeško posadko po več kot 50 letih.<ref>{{navedi novice |last=Wall |first=Mike |title=Artemis 2 breaks humanity's all-time distance record during historic loop around the moon |website=Space.com |date=2026-04-06 |url=https://www.space.com/space-exploration/artemis/artemis-2-breaks-humanitys-all-time-distance-record-during-historic-loop-around-the-moon |access-date=2026-04-07}}</ref> * [[10. april]] – Potekala je konstitutivna seja [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. državnega zbora Republike Slovenije]], za predsednika je bil izvoljen [[Zoran Stevanović]].<ref>{{navedi novice |last=Dela |first=Redakcija |title=Stevanović je novi predsednik DZ, omenil možnost podpore Resni.ce Janševi vladi |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |date=2026-04-10 |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/novi-poslanci-zacenjajo-prvo-sejo-kdo-bo-predsednik-drzavnega-zbora |access-date=2026-04-10}}</ref> * [[26. april]] – [[Sabastian Sawe]] je kot prvi človek pretekel [[moški svetovni rekord v maratonu|uradno priznan]] [[maraton]] v manj kot dveh urah.<ref>{{navedi novice |agency=The Associated Press |title=Kenya's Sabastian Sawe becomes first man to run a marathon under two hours |website=NBC News |date=2026-04-26 |url=https://www.nbcnews.com/sports/sports/kenyas-sabastian-sawe-first-man-run-marathon-two-hours-rcna342155 |access-date=2026-04-26}}</ref> * [[18. maj]] – [[Svetovna zdravstvena organizacija]] je razglasila [[epidemija|epidemijo]] [[ebola|ebole]] v [[Vzhodni Kongo|Vzhodnem Kongu]] in [[Uganda|Ugandi]] za javnozdravstveno krizo mednarodnih razsežnosti.<ref>{{navedi novice |title=WHO to give update on hantavirus and Ebola after outbreaks |website=BBC News |date=2026-05-18 |url=https://www.bbc.com/news/live/c99l70zy1j7t |access-date=2026-05-18}}</ref> * [[4. junij]] – V [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru]] je bila izvoljena [[16. vlada Republike Slovenije]] pod vodstvom premierja [[Janez Janša|Janeza Janše]].<ref>{{navedi novice |title=Državni zbor z 49 glasovi izvolil četrto vlado Janeza Janše |website=MMC RTV-SLO |date=2026-06-04 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-z-49-glasovi-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264 |access-date=2026-06-04}}</ref> * [[11. junij]]–[[19. julij]] – V [[Kanada|Kanadi]], [[Mehika|Mehiki]] in [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] je potekalo [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026|23. svetovno prvenstvo v nogometu]], ki se je končalo z zmago [[Španska nogometna reprezentanca|španske reprezentance]].<ref>{{navedi novice |last=Lisjak |first=Mitja |title=Španska popolna prevlada kronana z naslovom svetovnega prvaka |work=MMC RTV-SLO |date=2026-07-19 |url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/sp-2026/spanska-popolna-prevlada-kronana-z-naslovom-svetovnega-prvaka/788570 |language=sl |access-date=2026-07-20}}</ref> * [[12. junij]] – [[Elon Musk]] je po uspešni javni dražbi delnic njegovega podjetja [[SpaceX]] postal prvi bilijonar na svetu.<ref>{{navedi novice | title=SpaceX IPO makes Elon Musk the world's first trillionaire | url=https://www.reuters.com/business/media-telecom/spacex-ipo-makes-elon-musk-worlds-first-trillionaire-2026-06-11/ | language=en-US | access-date=2026-06-15 | date=2026-06-11 |agency=Reuters}}</ref> * [[24. junij]] – [[Venezuela|Venezuelo]] sta stresla [[Potres v Venezueli (2026)|uničujoča potresa]] z magnitudama 7,2 in 7,5.<ref>{{navedi novice |title=Število mrtvih po potresu v Venezueli naraslo na več kot 200 |date=2026-06-26 |work=MMC RTV-SLO | url=https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/stevilo-mrtvih-po-potresu-v-venezueli-naraslo-na-vec-kot-200/786470 |access-date=2026-06-26}}</ref> === Julij–september === [[slika:SE2026Aug12T.gif|thumb|Pot Sončevega mrka 12. avgusta]] * [[7. julij]] – [[Mednarodni olimpijski komite]] je odpravil izključitev [[Ruski olimpijski komite|Ruskega komiteja]] in omogočil udeležbo športnikov pod rusko zastavo na prihodnjih [[olimpijske igre|olimpijskih igrah]].<ref>{{Cite news |date=2026-07-07 |title=IOC provisionally lifts suspension of Russian Olympic Committee – Recommendations to IFs with regard to Russian athletes’ participation no longer applicable |url=https://www.olympics.com/ioc/news/ioc-provisionally-lifts-suspension-of-russian-olympic-committee-recommendations-to-ifs-with-regard-to-russian-athletes-participation-no-longer-applicable |archive-url=https://web.archive.org/web/20260726212518/https://www.olympics.com/ioc/news/ioc-provisionally-lifts-suspension-of-russian-olympic-committee-recommendations-to-ifs-with-regard-to-russian-athletes-participation-no-longer-applicable |archive-date=2026-07-26 |access-date=2026-08-04 |work=Olympics.com |language=en |url-status=live }}</ref> * [[30. julij]] – Množica več deset tisoč afriških migrantov je, opogumljena z viralnimi [[Lažne novice|lažnimi novicami]] o odprtju meje na družbenih medijih, začela vdirati na ozemlje španske eksklave [[Ceuta]].<ref name="n578">{{navedi novice | title=Social media rumours, economic hardship fuel migrant surge into Ceuta | url=https://www.reuters.com/world/europe/social-media-rumours-economic-hardship-fuel-migrant-surge-into-ceuta-2026-07-31/ |publisher=Reuters | language=en-US | access-date=2026-08-05 | page=}}</ref> * [[7. avgust]] – [[Pakistan]], [[Saudova Arabija]] in [[Turčija]] so podpisali [[sporazum iz Meke|sporazum o vzajemni obrambi]].<ref name="Reuters">{{cite news |last1=Azhari |first1=Timour |last2=Shahid |first2=Ariba |last3=Gumrukcu |first3=Tuvan |title=Saudi Arabia, Turkey, Pakistan pledge mutual defence as Middle East turmoil escalates |work=Reuters |date=8 August 2026 |url=https://www.reuters.com/world/asia-pacific/saudi-arabia-turkey-pakistan-sign-joint-defence-deal-amid-regional-turmoil-2026-08-07/ |access-date=10 August 2026 |url-access=limited}}</ref> * [[10. avgust]] – Zahod [[Kolumbija|Kolumbije]] je prizadel [[Potres v Kolumbiji (2026)|rušilni potres]] z magnitudo 7,4 [[Momentna magnitudna lestvica|M<small>w</small>]].<ref name="o463">{{cite web |last=Pavlin |first=Maja |title=Število smrtnih žrtev narašča, Kolumbija razglasila izredne razmere |publisher=24ur.com |date=2026-08-10 |url=https://www.24ur.com/novice/tujina/rusilen-potres-v-kolumbiji-poskodovane-stavbe-ranjenih-vec-ljudi.html |language=sl |access-date=2026-09-04}}</ref> * [[12. avgust]] – [[Sončev mrk 12. avgusta 2026|Popolni Sončev mrk]] je bil viden na [[Grenlandija|Grenlandiji]], [[Islandija|Islandiji]] in severu [[Španija|Španije]], delni pa tudi po večini [[Evropa|Evrope]].<ref>{{navedi novice |title=Množice opazovale popoln sončni mrk, v Sloveniji je bil delen |work=MMC RTV-SLO |date=2026-08-12 |url=https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/mnozice-opazovale-popoln-soncni-mrk-v-sloveniji-je-bil-delen/790641 |language=sl |access-date=2026-08-13}}</ref> * [[15. avgust]] – [[Potres na Floresu (2026)|Potres z magnitudo 7,7 M<small>w</small>]] z epicentrom pred obalo [[Indonezija|indonezijskega]] otoka [[Flores (otok)|Flores]] je zahteval vsaj 129 žrtev.<ref>{{navedi novice |title=Gempa NTT: 129 Meninggal, 98.986 Rumah Rusak|trans-title=NTT Earthquake: 129 Dead, 98,986 Houses Damaged|url=https://www.metrotvnews.com/read/k8oCQpXl-gempa-ntt-129-meninggal-98-986-rumah-rusak|lang=id|access-date=4 September 2026|publisher=Metrotvnews|date=4 September 2026}}</ref> * [[26. avgust]] – Zrušitev dela [[ledenik]]a na severu [[Nepal]]a je povzročila [[Poplave na kitajsko-nepalski meji (2026)|niz močnih hudourniških poplav]], ki so zahtevale več kot tisoč žrtev.<ref>{{navedi novice |last=Bourke |first=Anna |title=Nepal floods death toll climbs to 1,252 as rescue efforts continue |publisher=ABC News |date=2026-09-03 |url=https://abcnews.com/International/nepal-floods-death-toll-climbs-1252-rescue-efforts/story?id=136167244 |access-date=2026-09-04}}</ref> * [[29. avgust]] – [[Islandija|Islandski]] volivci so na [[Islandski referendum o vnovičnem začetku pogajanj o pridružitvi Evropski uniji (2026)|referendumu]] zavrnili vnovičen začetek pristopnih pogajanj z [[Evropska unija|Evropsko unijo]].<ref>{{Navedi splet |date=2026-08-30 |title=Islandci zavrnili ponoven začetek pogajanj o pridružitvi EU-ju |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/islandci-se-vedno-razklani-glede-pridruzitve-eu-ju-nasprotniki-v-rahli-prednosti/792269 |access-date=2026-09-02 |website=MMC RTV-SLO}}</ref> === Predvideni === * [[11. oktober]] – V Sloveniji bo potekal zakonodajni [[referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi]]<nowiki/> ter posvetovalni referendumi o socialni pomoči za delovno sposobne, o obveznosti plačevanja RTV prispevka in o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah.<ref>{{Navedi splet |title=Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi bo 11. oktobra |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/znova-na-referendum-dz-bo-odlocil.html |access-date=2026-08-07 |website=24ur.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=DZ podprl razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-podprl-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/791794 |access-date=2026-08-25 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> * [[15. november]] – V Sloveniji bodo potekale [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalne volitve]].<ref name="w820">{{navedi epizodo |last=Kampos De Stefani |first=Barbara | title=Lokalne volitve prihodnje leto po nekoliko spremenjenih pravilih |series=Studio ob 17h |station=[[Radio Prvi]] | date=2025-10-16 | url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/studio-ob-1700/87/175167264 |network=RTV Slovenija | access-date=2025-12-05}}</ref> * november – Raziskovalna sonda ''[[BepiColombo]]'', izstreljena leta [[2018]], bo dosegla [[Merkur]]jevo orbito.<ref name="FACTS">{{navedi splet |url=http://www.esa.int/Our_Activities/Space_Science/BepiColombo/BepiColombo_Factsheet|title=BepiColombo Factsheet|publisher=ESA|date=6 July 2017|access-date=6 July 2017}}</ref> == Smrti == === Januar === [[slika:Catherine O'Hara at the 2024 Toronto International Film Festival (cropped).jpg|thumb|150px|Catherine O'Hara]] * [[6. januar]] – [[Béla Tarr]], madžarski filmski ustvarjalec (* [[1955]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl madžarski filmski ustvarjalec Bela Tarr |website=24ur.com |date=2026-01-06 |url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/umrl-madzarski-filmski-ustvarjalec-bela-tarr.html |language=sl |access-date=2026-01-07}}</ref> * [[7. januar]] – [[Silvester Čuk]], slovenski duhovnik, prevajalec in urednik (* [[1940]]) * [[8. januar]] – [[Uļjana Semjonova]], latvijska košarkašica (* [[1952]])<ref>{{navedi novice |url=https://eng.lsm.lv/article/culture/sport/08.01.2026-latvian-basketball-legend-uljana-semjonova-passes-away.a629209/ |title=Latvian basketball legend Uļjana Semjonova passes away |publisher=Latvijas Sabiedriskais medijs |date=2026-01-08 |accessdate=2026-01-08}}</ref> * [[16. januar]] – [[Janez Höfler]], slovenski umetnostni zgodovinar in muzikolog (* [[1942]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je akademik Janez Höfler |url=http://www.sazu.si/events/696a3c1503f8580961b0187f |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |accessdate=2026-01-19}}</ref> * [[17. januar]] – [[Ivica Žnidaršič]], slovenska pedagoginja, borka za pravice slovenskih izgnancev (* [[1934]])<ref>{{navedi novice |title=Poslovila se je humanistka in borka za pravice slovenskih izgnancev Ivica Žnidaršič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslovila-se-je-humanistka-in-borka-za-pravice-slovenskih-izgnancev-ivica-znidarsic/770491|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-18|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> * [[19. januar]] – [[Valentino Garavani]], italijanski modni oblikovalec (* [[1932]])<ref>{{navedi novice |url=https://sundayguardianlive.com/trending/death-news-valentino-garavani-designer-to-royals-and-stars-passes-away-at-93-funeral-set-for-friday-in-rome-165336/|title=Valentino Garavani, Designer to Royals & Stars, Passes Away at 93; Funeral Set for Friday in Rome|work=The Sunday Guardian |date=2026-01-20|access-date=2026-01-22}}</ref> * [[24. januar]] – [[Dalibor Brun]], hrvaški glasbenik (* [[1949]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl priljubljeni hrvaški pevec Dalibor Brun |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/umrl-priljubljeni-hrvaski-pevec-dalibor-brun.html|website=24ur.com|accessdate=2026-01-24|language=sl}}</ref> * [[30. januar]] – [[Catherine O'Hara]], kanadsko-ameriška igralka (* [[1954]])<ref>{{navedi novice |last1=Lee |first1=Benjamin |title=Catherine O'Hara, award-winning actor of big and small screen, dies aged 71 |url=https://www.theguardian.com/film/2026/jan/30/catherine-o-hara-dead-actor-home-alone |newspaper=[[The Guardian]] |access-date=January 30, 2026 |date=January 30, 2026}}</ref> === Februar === * [[2. februar]] – [[Miroslav Košuta]], slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec, novinar, urednik (* [[1936]])<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/poslovil-se-je-trzaski-pesnik-in-presernov-nagrajenec-miroslav-kosuta/772073 |title=Poslovil se je tržaški pesnik in Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta |accessdate=2026-02-02 |date=2026-02-02 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> * [[6. februar]] – [[Bruno Parma]], slovenski šahist (* [[1941]])<ref name="o459">{{navedi novice |title=Umrl je šahovski velemojster Bruno Parma |work=MMC RTV-SLO |date=2026-02-10 |url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/umrl-je-sahovski-velemojster-bruno-parma/772984 |language=sl |access-date=2026-02-10}}</ref> * [[15. februar]] – [[Robert Duvall]], ameriški igralec (* [[1931]])<ref name="Robert Duvall-2026">{{navedi novice |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/robert-duvall-dead-godfather-apocalypse-now-1236506861/|title=Robert Duvall, All-Purpose Actor With Few Peers, Dies at 95|publisher=[[The Hollywood Reporter]]|accessdate=2026-02-16|date=2026-02-16}}</ref> * [[17. februar]] – [[Jesse Jackson]], ameriški borec za človekove pravice, politik in duhovnik (* [[1941]])<ref>{{navedi novice |url = https://apnews.com/article/jesse-jackson-dies-43abb84d2ffc76d967f9a5596ebd0be1|title = The Rev. Jesse Jackson, who led the Civil Rights Movement for decades after King, has died at 84|last = Tareen|first = Sophia|date = 2026-02-17 |accessdate = 2026-02-17 |publisher = [[Associated Press]]}}</ref> * [[28. februar]] – [[Ali Hamenej]], iranski verski voditelj (* [[1939]])<ref>{{navedi splet |date=1 March 2026 |title=Iran's Supreme Leader Ayatollah Ali Khamenei is dead, state media says |url=https://www.bbc.co.uk/news/live/cn5ge95q6y7t?post=asset%3Add3db3f8-29d3-4420-a511-9b544b2ea1b0#post |access-date=1 March 2026 |website=BBC News }}</ref> === Marec === [[slika:Alojz Ihan 2022.png|thumb|150px|Alojz Ihan]] * [[10. marec]] – [[Alojz Ihan]], slovenski mikrobiolog, zdravnik, pesnik in pisatelj (* [[1961]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je mikrobiolog Alojz Ihan|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-mikrobiolog-alojz-ihan/775967|website=MMC RTV-SLO|accessdate=2026-03-10}}</ref> * [[14. marec]] – [[Jürgen Habermas]], nemški filozof, politolog in sociolog (* [[1929]])<ref>{{navedi novice | last=Weill |first=Nicolas | title=Jürgen Habermas, philosophe allemand, intellectuel combatif et esprit encyclopédique, est mort à l'âge de 96 ans | work=Le Monde | date=2026-03-14 | url=https://www.lemonde.fr/disparitions/article/2026/03/14/jurgen-habermas-philosophe-allemand-intellectuel-combatif-et-esprit-encyclopedique-est-mort-a-l-age-de-96-ans_6671207_3382.html | language=fr | access-date=2026-04-07}}</ref> * [[18. marec]] – [[Alojz Kralj]], slovenski robotik (* [[1937]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je akad. Alojz Kralj|url=http://www.sazu.si/events/69bbc94c03f8580961b01893|publisher=[[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]]|accessdate=2026-03-30}}</ref> * [[19. marec]] – [[Chuck Norris]], ameriški mojster borilnih veščin in igralec (* [[1940]])<ref>{{navedi splet |title=Umrl je akcijski zvezdnik Chuck Norris, Teksaški mož postave in protagonist neštetih šal |website=MMC RTV-SLO |date=2026-03-20 |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/umrl-je-akcijski-zvezdnik-chuck-norris-teksaski-moz-postave-in-protagonist-nestetih-sal/776996 |access-date=2026-03-20}}</ref> * [[20. marec]] – [[J. Michael Bishop]], ameriški virolog in molekularni biolog, nobelovec (* [[1936]])<ref>{{navedi novice | last=Bass | first=Elizabeth | title=J. Michael Bishop, who illuminated genetic roots of cancer, dies at 90 | website=The Washington Post | date=2026-03-22 | url=https://www.washingtonpost.com/obituaries/2026/03/22/j-michael-bishop-dead-ucsf/ | access-date=2026-03-26}}</ref> * [[24. marec]] – [[Birutė Galdikas]], litovsko-kanadska antropologinja in primatologinja (* [[1946]])<ref>{{navedi novice | title=Canadian orangutan scientist Biruté Galdikas dead at 79 | publisher=CBC | date=2026-03-25 | url=https://www.cbc.ca/news/science/birute-galdikas-dead-orangutan-9.7141747 | access-date=2026-03-26}}</ref> * [[30. marec]] – [[Mihael Brenčič]], slovenski hidrogeolog (* [[1967]])<ref>{{Navedi splet|title=Mihael Brenčič |url=http://www.sazu.si/clani/mihael-brencic|website=www.sazu.si|accessdate=2026-04-08|language=sl}}</ref> * [[31. marec]] – [[Edvard Kokšarov]], ruski rokometaš (* [[1975]])<ref>{{Navedi splet|url=https://rushandball.ru/publications/30428/ushel-iz-zhizni-eduard-koksharov|title=Ушел из жизни Эдуард Кокшаров|date=2026-03-31|accessdate=2026-03-31|website=rushandball.ru|language=ru|trans-title=Umrl je Edvard Kokšarov}}</ref> === April === * [[5. april]] – [[Anton Bebler]], slovenski politolog, obramboslovec in diplomat (* [[1937]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl je zaslužni profesor, nekdanji diplomat in politik Anton Bebler |work=MMC RTV-SLO |date=2026-04-05 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-zasluzni-profesor-nekdanji-diplomat-in-politik-anton-bebler/778550 |access-date=2026-04-06}}</ref> * [[13. april]] – [[Ian Watson]], angleški pisatelj (* [[1943]])<ref>{{navedi splet |last=Strangman |first=Alice |title=Ian Watson (1943–2026) |website=Locus Online |date=2026-04-20 |url=https://locusmag.com/2026/04/ian-watson-1943-2026/ |access-date=2026-04-29}}</ref> * [[17. april]] – [[Oscar Schmidt]], brazilski košarkar (* [[1958]])<ref>{{navedi novice |title=Odšla je legenda: umrl je Oscar Shmidt |work=24ur.com |date=2026-04-18 |url=https://www.24ur.com/sport/kosarka/odsla-je-legenda-umrl-je-oscar-shmidt.html |access-date=2026-04-19}}</ref> * [[19. april]] – [[George Ariyoshi]], ameriški politik (* [[1926]])<ref>{{navedi novice |last1=Spangler |first1=Sam |last2=Matsumura |first2=Carley |title=Former Governor Ariyoshi dies at age 100 |website=KHON2 |date=2026-04-20 |url=https://www.khon2.com/local-news/former-governor-ariyoshi-dies-at-age-100/ |access-date=2026-04-29}}</ref> * [[29. april]] – [[J. Craig Venter]], ameriški genetik in poslovnež (* [[1943]])<ref>{{navedi novice |title=J. Craig Venter, Scientist Who Decoded the Human Genome, Dies at 79|url=https://www.nytimes.com/2026/04/30/science/j-craig-venter-dead.html|last=Wade|first=Nicholas|work=The New York Times|date=2026-04-29|access-date=2026-05-03}}</ref> === Maj === [[slika:Sonny Rollins 1974 press photo.jpg|thumb|150px|Sonny Rollins]] * [[6. maj]] – [[Ted Turner]], ameriški medijski mogotec (* [[1938]])<ref>{{navedi novice |last=Folkenflik |first=David |date=2026-05-06 |title='A trailblazer, a rabble-rouser, a do-gooder': CNN founder Ted Turner dies at 87 |url=https://www.npr.org/2026/05/06/nx-s1-3059290/ted-turner-obituary-cnn |access-date=2026-05-07 |agency=NPR}}</ref> * [[25. maj]] – [[Sonny Rollins]], ameriški saksofonist (* [[1930]])<ref name="PBS">{{navedi splet|url=https://www.pbs.org/newshour/arts/sonny-rollins-saxophonist-and-restless-genius-of-jazz-dead-at-95|title=Sonny Rollins, saxophonist and restless genius of jazz, dead at 95|publisher=PBS|agency=Associated Press|date=May 26, 2026|access-date=2026-06-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20260526155938/https://www.pbs.org/newshour/arts/sonny-rollins-saxophonist-and-restless-genius-of-jazz-dead-at-95|archive-date=2026-05-26}}</ref> * [[26. maj]] – [[Dragoljub Mićunović]], srbski politik in filozof (* [[1930]])<ref>{{navedi novice |title=Преминуо Драгољуб Мићуновић |url=https://www.rts.rs/vesti/drustvo/5958418/preminuo-dragoljub-micunovic.html |access-date=2026-06-01 |website=RTS|language=sr}}</ref> * [[28. maj]] – [[Bogdan Novak]], slovenski pisatelj in novinar (* [[1944]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl je znani slovenski novinar, bil je dopisnik in urednik Dela |url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/umrl-je-znani-slovenski-novinar-bil-je-dopisnik-in-urednik-dela |work=Slovenske novice |date=2026-05-29 |accessdate=2026-06-09}}</ref> === Junij === * [[11. junij]] – [[David Hockney]], britanski slikar, scenograf in fotograf (* [[1937]])<ref>{{navedi novice |date=2026-06-12 |title=Artist David Hockney dies aged 88 |url=https://www.bbc.co.uk/news/articles/cvgjxdr27z4o |access-date=2026-06-12 |work=[[BBC News]]|last=Bushby|first=Helen}}</ref> * [[22. junij]] – [[Alan Greenspan]], ameriški ekonomist (* [[1926]])<ref>{{navedi novice |date=2026-06-22 |title=Alan Greenspan, economist and longtime head of the Federal Reserve, dies at 100 |url=https://www.nbcnews.com/news/obituaries/alan-greenspan-economist-longtime-head-federal-reserve-dies-100-rcna42286 |access-date=2026-06-26 |website=NBC News|first=Daniel|last=Arkin |language=en}}</ref> * [[25. junij]] – [[Miha Jazbinšek]], slovenski arhitekt in politik (* [[1941]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je Miha Jazbinšek, soustvarjalec stanovanjskih sprememb, ki so zaznamovale generacije|url=https://siol.net/novice/slovenija/umrl-je-miha-jazbinsek-soustvarjalec-stanovanjskih-sprememb-ki-so-zaznamovale-generacije-695474|website=siol.net|accessdate=2026-07-01|language=sl}}</ref> * [[26. junij]] – [[Janez Sušnik]], slovenski politik (* [[1942]])<ref>{{Navedi splet|title=V 84. letu starosti je umrl nekdanji predsednik državnega sveta Janez Sušnik|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-84-letu-starosti-je-umrl-nekdanji-predsednik-ds-janez-susnik/|website=N1|date=2026-06-26|accessdate=2026-06-29|language=sl-SI}}</ref> * [[27. junij]] – [[Bogdan Sajovic]], slovenski novinar (* [[1938]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je nekdanji sodelavec Reporterja Bogo Sajovic|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/umrl-je-nekdanji-sodelavec-reporterja-bogo-sajovic-1909414|website=Reporter|date=2026-06-29|accessdate=2026-06-29|language=sl}}</ref> === Julij === [[slika:2016 Bonnie Tyler - by 2eight - DSC8647.jpg|thumb|150px|Bonnie Tyler]] * [[8. julij]] – [[Bonnie Tyler]], valižanska pevka (* [[1951]])<ref>{{navedi novice |title=Umrla je legendarna Bonnie Tyler|url=https://n1info.si/magazin/umrla-je-legendarna-valizanska-pevka-bonnie-tyler-najbolj-znana-po-pesmi-total-eclipse-of-the-heart-stara-je-bila-75-let/|website=N1|date=2026-07-09|accessdate=2026-07-09|language=sl-SI}}</ref> * [[11. julij]] – [[Susumu Tonegava]], japonski imunolog in nevrobiolog, nobelovec (* [[1939]])<ref>{{navedi novice | title=Japanese Nobel laureate Tonegawa Susumu dies at 86 | website=NHK WORLD | date=2026-07-16 | url=https://www3.nhk.or.jp/nhkworld/en/news/20260716_07/ | access-date=2026-07-16 |language=en}}</ref> * [[12. julij]] – [[Hamad bin Kalifa Al Tani]], katarski emir (* [[1952]])<reF>{{navedi novice |title=Umrl je oče modernega Katarja |work=Dnevnik |date=2026-07-12 |url=https://www.dnevnik.si/novice/svet/umrl-je-oce-modernega-katarja-2814771/ |language=sl |access-date=2026-07-18}}</ref> * [[13. julij]] – [[Sam Neill]], novozelandski igralec (* [[1947]])<ref>{{navedi novice | title=Umrl je Sam Neill, zvezda filmske franšize Jurski park in ganljivega Klavirja | work=MMC RTV-SLO | date=2026-07-13 | url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/umrl-je-sam-neill-zvezda-filmske-fransize-jurski-park-in-ganljivega-klavirja/787962 | access-date=2026-07-13}}</ref> * [[20. julij]] – [[Kevin Keegan]], angleški nogometaš in trener (* [[1951]])<ref>{{navedi novice | title=Umrl dvakratni dobitnik zlate žoge Kevin Keegan | work=MMC RTV-SLO | date=2026-07-20 | url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/umrl-dvakratni-dobitnik-zlate-zoge-kevin-keegan/788683 | access-date=2026-07-20}}</ref> * [[21. julij]] – [[Olaf Tufte]], norveški veslač (* [[1976]])<ref>{{navedi novice | title=Prezgodnja smrt norveškega veslača Olafa Tufteja | work=MMC RTV-SLO | date=2026-07-21 | url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/prezgodnja-smrt-norveskega-veslaca-olafa-tufteja/788795 | access-date=2026-07-21}}</ref> * [[31. julij]] – [[Franco Baresi]], italijanski nogometaš in trener (* [[1960]])<ref>{{navedi novice | title=Italija ovita v črnino zaradi smrti legendarnega nogometaša Franca Baresija | work=MMC RTV-SLO | date=2026-07-31 | url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/italija-ovita-v-crnino-zaradi-smrti-legendarnega-nogometasa-franca-baresija/789597 | access-date=2026-07-31}}</ref> === Avgust === * [[10. avgust]] – [[Slavko Pregl]], slovenski mladinski pisatelj in založnik (* [[1945]])<ref>{{navedi splet | title=Slavko Pregl (9. 9. 1945–10. 8. 2026) | publisher=Javna Agencija za Knjigo RS | url=https://www.jakrs.si/arhiv-novic-in-dogodkov/slavko-pregl-(9.-9.-1945%E2%80%9310.-8.-2026) | language=sl | access-date=2026-08-11 }}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * [[12. avgust]] – [[Džu Rongdži]], kitajski politik (* [[1928]])<ref>{{navedi novice | title=Umrl nekdanji kitajski premier Džu | work=MMC RTV-SLO | date=2026-08-12 | url=https://www.rtvslo.si/svet/preberite-tudi/umrl-nekdanji-kitajski-premier-dzu/790691 | access-date=2026-08-13}}</ref> * [[14. avgust]] – [[Jajoi Kusama]], japonska sodobna umetnica (* [[1929]])<ref>{{navedi novice | title=Poslovila se je Jajoi Kusama, ki je svet umetnosti posula s svojimi znamenitimi pikami | work=MMC RTV-SLO | date=2026-08-27 | url=https://www.rtvslo.si/kultura/vizualna-umetnost/poslovila-se-je-jajoi-kusama-ki-je-svet-umetnosti-posula-s-svojimi-znamenitimi-pikami/792009 | access-date=2026-08-27}}</ref> * [[15. avgust]] – [[Milena Zupančič]], slovenska gledališka in filmska igralka (* [[1946]])<ref>{{Navedi splet |last=Pervanje |first=Andrej |title=Umrla je igralska ikona Milena Zupančič |url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/umrla-je-igralska-ikona-milena-zupancic/731751 |access-date=2026-08-15 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> * [[25. avgust]] – ** [[Dolly Parton]], ameriška kantavtorica, igralka in poslovnica (* [[1946]])<ref>{{navedi novice |url=https://people.com/dolly-parton-dead-7565853 |title=Dolly Parton, Country Music Legend, Dies at 80, Just 4 Days After Saying, ‘I Still Have so Many Things I Want to Achieve’ |work=People.com |first1=Victoria |last1=Edel |first2=Jason |last2=Sheeler |first3=Jeff |last3=Nelson |date=2026-08-25 |accessdate=2026-08-25}}</ref> ** [[Tim Curry]], angleško-ameriški igralec in pevec (* [[1946]])<ref>{{navedi novice |last=Weber |first=Bruce |date=August 26, 2026 |title=Tim Curry, Star of 'Rocky Horror Picture Show,' Dies at 80 |url=https://www.nytimes.com/2026/08/26/movies/tim-curry-dead.html |access-date=2026-08-26 |work=[[The New York Times]] |language=en-US |issn=0362-4331}}</ref> * [[26. avgust]] – [[Péter Nádas]], madžarski pisatelj, dramatik in esejist (* [[1942]])<ref>{{navedi novice | title=Umrl je madžarski književnik Péter Nádas, ki je veljal za enega od kandidatov za Nobelovo nagrado | work=MMC RTV-SLO | date=2026-08-27 | url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/umrl-je-madzarski-knjizevnik-peter-nadas-ki-je-veljal-za-enega-od-kandidatov-za-nobelovo-nagrado/792026 | access-date=2026-08-27}}</ref> * [[27. avgust]] – [[Ratko Mladić]], srbski general, vojni zločinec (* [[1947]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl je vojni zločinec Ratko Mladić |date=2026-08-27 |work=MMC RTV-SLO |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/umrl-je-vojni-zlocinec-ratko-mladic/792062}}</ref> * [[28. avgust]] – [[Harald V. Norveški]], norveški kralj (* [[1937]])<ref>{{navedi novice | title=Umrl je norveški kralj Harald V. | work=MMC RTV-SLO | date=2026-08-28 | url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/umrl-je-norveski-kralj-harald-v/792120 | access-date=2026-08-28}}</ref> === September === * [[2. september]] – [[Gloria Steinem]], ameriška pisateljica in feministka (* [[1934]])<ref>{{cite web |title=Gloria Steinem, fierce feminist trailblazer, dies |work=NBC News |date=2026-09-03 |url=https://www.nbcnews.com/news/us-news/gloria-steinem-fierce-feminist-trailblazer-dies-age-92-rcna10708 |access-date=2026-09-04}}</ref> * [[5. september]] – [[Robin Morgan]], ameriška pisateljica, urednica in feministka (* [[1941]])<ref>{{navedi novice |url=https://apnews.com/article/robin-morgan-dead-b2e7263745b146afa186806cc111afec|title=Robin Morgan, poet and feminist whose allies included Jane Fonda and Gloria Steinem, dies at 85|publisher=[[The Associated Press]]|date=2026-09-05 |accessdate=2026-09-09 |archive-date=2026-09-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260905175312/https://apnews.com/article/robin-morgan-dead-b2e7263745b146afa186806cc111afec|url-status=live}}</ref> * [[19. september]] – [[Sandro Mazzola]], italijanski nogometaš (* [[1942]])<ref>{{navedi novice | title=Umrl velikan italijanskega nogometa Sandro Mazzola | work=MMC RTV-SLO | date=2026-09-19 | url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/umrl-velikan-italijanskega-nogometa-sandro-mazzola/794239 | access-date=2026-09-19}}</ref> === Oktober === * [[1. oktober]] – ** [[Biljana Plavšić]], bosansko-srbska političarka (* [[1930]])<ref >{{navedi splet |title=Umrla je obsojena vojna zločinka Biljana Plavšić |work=N1 |date=2026-10-01 |url=https://n1info.si/novice/svet/umrla-je-obsojena-vojna-zlocinka-biljana-plavsic/ |language=sl |access-date=2026-10-02}}</ref> ** [[Karel Zelenko]], slovenski likovni umetnik (* [[1924]])<ref>{{Navedi splet |last=Premrov |first=Iztok |title=V častitljivem 102. letu starosti je umrl likovni umetnik Karel Zelenko |url=https://www.rtvslo.si/kultura/vizualna-umetnost/v-castitljivem-102-letu-starosti-je-umrl-likovni-umetnik-karel-zelenko/795498 |access-date=2026-10-01 |website=MMC RTV-SLO |language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Leto 2026| ]] m4l203m92f8fuuzk0l2wi0zn7h6efo8 6759739 6759738 2026-10-02T15:22:49Z Yerpo 8417 /* Oktober */ tn 6759739 wikitext text/x-wiki {{leto|2000|26}} '''2026''' ('''[[rimske številke|MMXXVI]]''') je [[navadno leto]], ki se je po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. [[Organizacija združenih narodov]] je 2026 razglasila za mednarodno leto kmetic, mednarodno leto prostovoljcev za trajnostni razvoj in mednarodno leto pašnikov ter živinorejcev.<ref>{{navedi splet |url=https://www.un.org/en/observances/international-years |title=International Years |publisher=Organizacija združenih narodov |accessdate=2025-12-05}}</ref> == Dogodki == === Januar–marec === [[slika:Milano Cortina 2026 Opening Ceremony.jpg|thumb|Prizor z otvoritvene slovesnosti olimpijskih iger v Milanu]] * [[1. januar]] – [[Bolgarija]] je prevzela [[evro]] kot svojo valuto in postala 21. članica [[Evroobmočje|Evroobmočja]].<ref>{{navedi novice | title=Bolgarija bo 1. januarja prevzela evro |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |date=2025-08-22 |url=https://www.sta.si/3445201/bolgarija-bo-1-januarja-prevzela-evro |access-date=2025-08-22}}</ref> * [[3. januar]] – [[Združene države Amerike]] so izvedle [[Napad ZDA na Venezuelo (2026)|zračne napade na Venezuelo]] ter v okviru operacije zajele predsednika [[Nicolás Maduro|Nicolása Madura]] in njegovo ženo.<ref name=":1">{{Navedi novice |date=2026-01-03 |title=U.S. launches military attack on Venezuela, Trump says Maduro captured and flown out of the country |url=https://www.cbsnews.com/live-updates/venezuela-us-military-strikes-maduro-trump/|accessdate=2026-01-03 |website=CBS News|language=en-US}}</ref> * [[8. januar|8.]]–[[9. januar]] – V nasilnem zatrtju [[Protesti v Iranu (2025–danes)|protivladnih protestov]] v [[Iran]]u je bilo ubitih več deset tisoč protestnikov in aretiranih še več tisoč.<ref name="Time_30k_local_health_officials">{{cite Q|Q137884558}}</ref> * [[9. januar]] – Separatistični [[Južni tranzicijski svet]] v [[Jemen|Jemnu]] je po vrsti porazov proti vladnim silam v [[jemenska državljanska vojna (2014–danes)|državljanski vojni]] oznanil svojo razpustitev.<ref>{{navedi novice |title=Yemeni southern separatists in Riyadh announce disputed disbanding of STC |url=https://www.aljazeera.com/news/2026/1/9/yemens-separatist-southern-transitional-council-announces-its-dissolution |access-date=2026-01-14 |publisher=Al Jazeera |date=2026-01-09}}</ref> * [[17. januar]] – ** V veljavo je stopil mednarodni [[Sporazum o odprtem morju]], ki predvideva vzpostavitev zavarovanih območij v [[mednarodne vode|mednarodnih vodah]] za varovanje morskega okolja.<ref>{{navedi splet | last=Luhn | first=Alec | title=First treaty to protect the high seas comes into force | work=[[New Scientist]] | date=2026-01-17 | url=https://www.newscientist.com/article/2512101-first-treaty-to-protect-the-high-seas-comes-into-force/ | access-date=2026-01-21}}</ref> ** Predstavniki [[Evropska unija|Evropske unije]] in južnoameriškega trgovinskega bloka [[Mercosur]] so podpisali trgovinski sporazum, ki bo odpravil več ovir pri trgovanju med stranema.<ref name="t064">{{navedi novice |title=Von der Leyen: Vzpostavljamo največje prostotrgovinsko območje na svetu |website=MMC RTV-SLO |date=2026-01-17 |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/von-der-leyen-vzpostavljamo-najvecje-prostotrgovinsko-obmocje-na-svetu/770412 |language=sl |access-date=2026-01-28}}</ref> * [[22. januar]] – [[Združene države Amerike]] so izstopile iz [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]].<ref>{{navedi novice |first1=Jennifer|last1=Rigby|first2=Emma|last2=Farge|title=US withdraws from the World Health Organization|date=22 January 2026|publisher=Reuters|url=https://www.reuters.com/business/healthcare-pharmaceuticals/us-set-quit-world-health-organization-2026-01-22/|access-date=30 January 2026}}</ref> * [[27. januar]] – Evropska unija in [[Indija]] sta po 20 letih pogajanj sklenili prostotrgovinski sporazum.<ref>{{navedi novice |title=EU in Indija skoraj 20 let po začetku pogajanj sklenila obsežen prostotrgovinski sporazum |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/eu-in-indija-skoraj-20-let-po-zacetku-pogajanj-sklenila-obsezen-prostotrgovinski-sporazum/771376|website=MMC RTV-SLO |accessdate=2026-01-27}}</ref> * [[5. februar]] – Brez obnovitve se je iztekel sporazum [[Novi Start]] med [[Rusija|Rusijo]] in Združenimi državami Amerike, edini še veljavni mednarodni sporazum o omejevanju [[jedrsko orožje|jedrskega orožja]].<ref name="w524">{{navedi splet | last1=Ponudič | first1=Helena | title=Sporazum Novi Start pred iztekom: svet ostaja brez zadnjega jedrskega varovala | website=MMC RTV-SLO | date=2026-02-04 | url=https://www.rtvslo.si/svet/sporazum-novi-start-pred-iztekom-svet-ostaja-brez-zadnjega-jedrskega-varovala/772389 | language=sl | access-date=2026-02-25}}</ref> * [[6. februar|6.]]–[[22. februar]] – V [[Milano|Milanu]] in [[Cortina d'Ampezzo|Cortini d'Ampezzo]] so potekale [[Zimske olimpijske igre 2026|zimske olimpijske igre]]. * [[27. februar]] – [[Pakistan]] je dan po povračilnih napadih na [[Talibani|talibanske]] položaje v sosednjem [[Afganistan]]u razglasil [[afganistansko-pakistanska vojna (2026)|vojno proti talibanom]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/svet/pakistan-napadel-afganistan-in-razglasil-vojno-proti-talibom |title=Pakistan napadel Afganistan in razglasil odprto vojno proti talibom |work=Delo |date=2026-02-27 |accessdate=2026-02-28}}</ref> * [[28. februar]] – [[Izrael]] in Združene države Amerike so izvedli koordinirane zračne napade na več ciljev v [[Iran]]u.<ref>{{navedi novice |title=Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija |website=MMC RTV-SLO |date=2026-02-28 |url=https://www.rtvslo.si/svet/bliznji-vzhod/zda-in-izrael-napadla-iran-trump-unicili-bomo-njihove-rakete-in-zrusili-raketno-industrijo-do-tal/774864 |access-date=2026-02-28}}</ref> * [[11. marec]] – Po [[Drugi tir železniške proge Divača–Koper|drugem tiru železniške proge Divača–Koper]] je prvič zapeljal preizkusni [[vlak]].<ref>{{navedi novice |last1=Škamperle |first1=Tjaša |title=V Kopru bodo slovesno zaznamovali prevoznost drugega tira Divača–Koper |work=MMC RTV-SLO |date=2026-03-11 |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/v-kopru-bodo-slovesno-zaznamovali-prevoznost-drugega-tira-divaca-koper/776006 |access-date=2026-03-12}}</ref> * [[20. marec]] – Promet skozi [[avtocestni predor Karavanke]] je bil preusmerjen skozi novo cev.<ref>{{navedi novice |title=Po novi cevi predora Karavanke je stekel promet, star predor pa se zapira |work=MMC RTV-SLO |date=2026-03-20 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-novi-cevi-predora-karavanke-je-stekel-promet-star-predor-pa-se-zapira/776914 |access-date=2026-03-20}}</ref> * [[22. marec]] – V [[Slovenija|Sloveniji]] so potekale [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborske]] volitve, na katerih je največ glasov prejela vladajoča stranka [[Gibanje Svoboda]].<ref>{{navedi novice |title=DVK zavrnila ugovor SDS, Pirc Musar podpisala ukaz o sklicu ustanovne seje |website=24ur.com |date=2026-04-07 |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-dvk-najnovejsi-ugovor-sds-in-potrjevanje-izida-volitev.html |access-date=2026-04-10}}</ref> === April–junij === [[Slika:16. vlada Republike Slovenije - skupinska fotografija junij 2026.jpg|thumb|16. vlada Republike Slovenije]] * [[6. april]] – [[NASA|Nasina]] odprava [[Artemis II]] je dosegla orbito [[Luna|Lune]] kot prva taka odprava s človeško posadko po več kot 50 letih.<ref>{{navedi novice |last=Wall |first=Mike |title=Artemis 2 breaks humanity's all-time distance record during historic loop around the moon |website=Space.com |date=2026-04-06 |url=https://www.space.com/space-exploration/artemis/artemis-2-breaks-humanitys-all-time-distance-record-during-historic-loop-around-the-moon |access-date=2026-04-07}}</ref> * [[10. april]] – Potekala je konstitutivna seja [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. državnega zbora Republike Slovenije]], za predsednika je bil izvoljen [[Zoran Stevanović]].<ref>{{navedi novice |last=Dela |first=Redakcija |title=Stevanović je novi predsednik DZ, omenil možnost podpore Resni.ce Janševi vladi |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |date=2026-04-10 |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/novi-poslanci-zacenjajo-prvo-sejo-kdo-bo-predsednik-drzavnega-zbora |access-date=2026-04-10}}</ref> * [[26. april]] – [[Sabastian Sawe]] je kot prvi človek pretekel [[moški svetovni rekord v maratonu|uradno priznan]] [[maraton]] v manj kot dveh urah.<ref>{{navedi novice |agency=The Associated Press |title=Kenya's Sabastian Sawe becomes first man to run a marathon under two hours |website=NBC News |date=2026-04-26 |url=https://www.nbcnews.com/sports/sports/kenyas-sabastian-sawe-first-man-run-marathon-two-hours-rcna342155 |access-date=2026-04-26}}</ref> * [[18. maj]] – [[Svetovna zdravstvena organizacija]] je razglasila [[epidemija|epidemijo]] [[ebola|ebole]] v [[Vzhodni Kongo|Vzhodnem Kongu]] in [[Uganda|Ugandi]] za javnozdravstveno krizo mednarodnih razsežnosti.<ref>{{navedi novice |title=WHO to give update on hantavirus and Ebola after outbreaks |website=BBC News |date=2026-05-18 |url=https://www.bbc.com/news/live/c99l70zy1j7t |access-date=2026-05-18}}</ref> * [[4. junij]] – V [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru]] je bila izvoljena [[16. vlada Republike Slovenije]] pod vodstvom premierja [[Janez Janša|Janeza Janše]].<ref>{{navedi novice |title=Državni zbor z 49 glasovi izvolil četrto vlado Janeza Janše |website=MMC RTV-SLO |date=2026-06-04 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-z-49-glasovi-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264 |access-date=2026-06-04}}</ref> * [[11. junij]]–[[19. julij]] – V [[Kanada|Kanadi]], [[Mehika|Mehiki]] in [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] je potekalo [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026|23. svetovno prvenstvo v nogometu]], ki se je končalo z zmago [[Španska nogometna reprezentanca|španske reprezentance]].<ref>{{navedi novice |last=Lisjak |first=Mitja |title=Španska popolna prevlada kronana z naslovom svetovnega prvaka |work=MMC RTV-SLO |date=2026-07-19 |url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/sp-2026/spanska-popolna-prevlada-kronana-z-naslovom-svetovnega-prvaka/788570 |language=sl |access-date=2026-07-20}}</ref> * [[12. junij]] – [[Elon Musk]] je po uspešni javni dražbi delnic njegovega podjetja [[SpaceX]] postal prvi bilijonar na svetu.<ref>{{navedi novice | title=SpaceX IPO makes Elon Musk the world's first trillionaire | url=https://www.reuters.com/business/media-telecom/spacex-ipo-makes-elon-musk-worlds-first-trillionaire-2026-06-11/ | language=en-US | access-date=2026-06-15 | date=2026-06-11 |agency=Reuters}}</ref> * [[24. junij]] – [[Venezuela|Venezuelo]] sta stresla [[Potres v Venezueli (2026)|uničujoča potresa]] z magnitudama 7,2 in 7,5.<ref>{{navedi novice |title=Število mrtvih po potresu v Venezueli naraslo na več kot 200 |date=2026-06-26 |work=MMC RTV-SLO | url=https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/stevilo-mrtvih-po-potresu-v-venezueli-naraslo-na-vec-kot-200/786470 |access-date=2026-06-26}}</ref> === Julij–september === [[slika:SE2026Aug12T.gif|thumb|Pot Sončevega mrka 12. avgusta]] * [[7. julij]] – [[Mednarodni olimpijski komite]] je odpravil izključitev [[Ruski olimpijski komite|Ruskega komiteja]] in omogočil udeležbo športnikov pod rusko zastavo na prihodnjih [[olimpijske igre|olimpijskih igrah]].<ref>{{Cite news |date=2026-07-07 |title=IOC provisionally lifts suspension of Russian Olympic Committee – Recommendations to IFs with regard to Russian athletes’ participation no longer applicable |url=https://www.olympics.com/ioc/news/ioc-provisionally-lifts-suspension-of-russian-olympic-committee-recommendations-to-ifs-with-regard-to-russian-athletes-participation-no-longer-applicable |archive-url=https://web.archive.org/web/20260726212518/https://www.olympics.com/ioc/news/ioc-provisionally-lifts-suspension-of-russian-olympic-committee-recommendations-to-ifs-with-regard-to-russian-athletes-participation-no-longer-applicable |archive-date=2026-07-26 |access-date=2026-08-04 |work=Olympics.com |language=en |url-status=live }}</ref> * [[30. julij]] – Množica več deset tisoč afriških migrantov je, opogumljena z viralnimi [[Lažne novice|lažnimi novicami]] o odprtju meje na družbenih medijih, začela vdirati na ozemlje španske eksklave [[Ceuta]].<ref name="n578">{{navedi novice | title=Social media rumours, economic hardship fuel migrant surge into Ceuta | url=https://www.reuters.com/world/europe/social-media-rumours-economic-hardship-fuel-migrant-surge-into-ceuta-2026-07-31/ |publisher=Reuters | language=en-US | access-date=2026-08-05 | page=}}</ref> * [[7. avgust]] – [[Pakistan]], [[Saudova Arabija]] in [[Turčija]] so podpisali [[sporazum iz Meke|sporazum o vzajemni obrambi]].<ref name="Reuters">{{cite news |last1=Azhari |first1=Timour |last2=Shahid |first2=Ariba |last3=Gumrukcu |first3=Tuvan |title=Saudi Arabia, Turkey, Pakistan pledge mutual defence as Middle East turmoil escalates |work=Reuters |date=8 August 2026 |url=https://www.reuters.com/world/asia-pacific/saudi-arabia-turkey-pakistan-sign-joint-defence-deal-amid-regional-turmoil-2026-08-07/ |access-date=10 August 2026 |url-access=limited}}</ref> * [[10. avgust]] – Zahod [[Kolumbija|Kolumbije]] je prizadel [[Potres v Kolumbiji (2026)|rušilni potres]] z magnitudo 7,4 [[Momentna magnitudna lestvica|M<small>w</small>]].<ref name="o463">{{cite web |last=Pavlin |first=Maja |title=Število smrtnih žrtev narašča, Kolumbija razglasila izredne razmere |publisher=24ur.com |date=2026-08-10 |url=https://www.24ur.com/novice/tujina/rusilen-potres-v-kolumbiji-poskodovane-stavbe-ranjenih-vec-ljudi.html |language=sl |access-date=2026-09-04}}</ref> * [[12. avgust]] – [[Sončev mrk 12. avgusta 2026|Popolni Sončev mrk]] je bil viden na [[Grenlandija|Grenlandiji]], [[Islandija|Islandiji]] in severu [[Španija|Španije]], delni pa tudi po večini [[Evropa|Evrope]].<ref>{{navedi novice |title=Množice opazovale popoln sončni mrk, v Sloveniji je bil delen |work=MMC RTV-SLO |date=2026-08-12 |url=https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/mnozice-opazovale-popoln-soncni-mrk-v-sloveniji-je-bil-delen/790641 |language=sl |access-date=2026-08-13}}</ref> * [[15. avgust]] – [[Potres na Floresu (2026)|Potres z magnitudo 7,7 M<small>w</small>]] z epicentrom pred obalo [[Indonezija|indonezijskega]] otoka [[Flores (otok)|Flores]] je zahteval vsaj 129 žrtev.<ref>{{navedi novice |title=Gempa NTT: 129 Meninggal, 98.986 Rumah Rusak|trans-title=NTT Earthquake: 129 Dead, 98,986 Houses Damaged|url=https://www.metrotvnews.com/read/k8oCQpXl-gempa-ntt-129-meninggal-98-986-rumah-rusak|lang=id|access-date=4 September 2026|publisher=Metrotvnews|date=4 September 2026}}</ref> * [[26. avgust]] – Zrušitev dela [[ledenik]]a na severu [[Nepal]]a je povzročila [[Poplave na kitajsko-nepalski meji (2026)|niz močnih hudourniških poplav]], ki so zahtevale več kot tisoč žrtev.<ref>{{navedi novice |last=Bourke |first=Anna |title=Nepal floods death toll climbs to 1,252 as rescue efforts continue |publisher=ABC News |date=2026-09-03 |url=https://abcnews.com/International/nepal-floods-death-toll-climbs-1252-rescue-efforts/story?id=136167244 |access-date=2026-09-04}}</ref> * [[29. avgust]] – [[Islandija|Islandski]] volivci so na [[Islandski referendum o vnovičnem začetku pogajanj o pridružitvi Evropski uniji (2026)|referendumu]] zavrnili vnovičen začetek pristopnih pogajanj z [[Evropska unija|Evropsko unijo]].<ref>{{Navedi splet |date=2026-08-30 |title=Islandci zavrnili ponoven začetek pogajanj o pridružitvi EU-ju |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/islandci-se-vedno-razklani-glede-pridruzitve-eu-ju-nasprotniki-v-rahli-prednosti/792269 |access-date=2026-09-02 |website=MMC RTV-SLO}}</ref> === Predvideni === * [[11. oktober]] – V Sloveniji bo potekal zakonodajni [[referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi]]<nowiki/> ter posvetovalni referendumi o socialni pomoči za delovno sposobne, o obveznosti plačevanja RTV prispevka in o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah.<ref>{{Navedi splet |title=Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi bo 11. oktobra |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/znova-na-referendum-dz-bo-odlocil.html |access-date=2026-08-07 |website=24ur.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=DZ podprl razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-podprl-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/791794 |access-date=2026-08-25 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> * [[15. november]] – V Sloveniji bodo potekale [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalne volitve]].<ref name="w820">{{navedi epizodo |last=Kampos De Stefani |first=Barbara | title=Lokalne volitve prihodnje leto po nekoliko spremenjenih pravilih |series=Studio ob 17h |station=[[Radio Prvi]] | date=2025-10-16 | url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/studio-ob-1700/87/175167264 |network=RTV Slovenija | access-date=2025-12-05}}</ref> * november – Raziskovalna sonda ''[[BepiColombo]]'', izstreljena leta [[2018]], bo dosegla [[Merkur]]jevo orbito.<ref name="FACTS">{{navedi splet |url=http://www.esa.int/Our_Activities/Space_Science/BepiColombo/BepiColombo_Factsheet|title=BepiColombo Factsheet|publisher=ESA|date=6 July 2017|access-date=6 July 2017}}</ref> == Smrti == === Januar === [[slika:Catherine O'Hara at the 2024 Toronto International Film Festival (cropped).jpg|thumb|150px|Catherine O'Hara]] * [[6. januar]] – [[Béla Tarr]], madžarski filmski ustvarjalec (* [[1955]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl madžarski filmski ustvarjalec Bela Tarr |website=24ur.com |date=2026-01-06 |url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/umrl-madzarski-filmski-ustvarjalec-bela-tarr.html |language=sl |access-date=2026-01-07}}</ref> * [[7. januar]] – [[Silvester Čuk]], slovenski duhovnik, prevajalec in urednik (* [[1940]]) * [[8. januar]] – [[Uļjana Semjonova]], latvijska košarkašica (* [[1952]])<ref>{{navedi novice |url=https://eng.lsm.lv/article/culture/sport/08.01.2026-latvian-basketball-legend-uljana-semjonova-passes-away.a629209/ |title=Latvian basketball legend Uļjana Semjonova passes away |publisher=Latvijas Sabiedriskais medijs |date=2026-01-08 |accessdate=2026-01-08}}</ref> * [[16. januar]] – [[Janez Höfler]], slovenski umetnostni zgodovinar in muzikolog (* [[1942]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je akademik Janez Höfler |url=http://www.sazu.si/events/696a3c1503f8580961b0187f |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |accessdate=2026-01-19}}</ref> * [[17. januar]] – [[Ivica Žnidaršič]], slovenska pedagoginja, borka za pravice slovenskih izgnancev (* [[1934]])<ref>{{navedi novice |title=Poslovila se je humanistka in borka za pravice slovenskih izgnancev Ivica Žnidaršič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslovila-se-je-humanistka-in-borka-za-pravice-slovenskih-izgnancev-ivica-znidarsic/770491|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-18|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> * [[19. januar]] – [[Valentino Garavani]], italijanski modni oblikovalec (* [[1932]])<ref>{{navedi novice |url=https://sundayguardianlive.com/trending/death-news-valentino-garavani-designer-to-royals-and-stars-passes-away-at-93-funeral-set-for-friday-in-rome-165336/|title=Valentino Garavani, Designer to Royals & Stars, Passes Away at 93; Funeral Set for Friday in Rome|work=The Sunday Guardian |date=2026-01-20|access-date=2026-01-22}}</ref> * [[24. januar]] – [[Dalibor Brun]], hrvaški glasbenik (* [[1949]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl priljubljeni hrvaški pevec Dalibor Brun |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/umrl-priljubljeni-hrvaski-pevec-dalibor-brun.html|website=24ur.com|accessdate=2026-01-24|language=sl}}</ref> * [[30. januar]] – [[Catherine O'Hara]], kanadsko-ameriška igralka (* [[1954]])<ref>{{navedi novice |last1=Lee |first1=Benjamin |title=Catherine O'Hara, award-winning actor of big and small screen, dies aged 71 |url=https://www.theguardian.com/film/2026/jan/30/catherine-o-hara-dead-actor-home-alone |newspaper=[[The Guardian]] |access-date=January 30, 2026 |date=January 30, 2026}}</ref> === Februar === * [[2. februar]] – [[Miroslav Košuta]], slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec, novinar, urednik (* [[1936]])<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/poslovil-se-je-trzaski-pesnik-in-presernov-nagrajenec-miroslav-kosuta/772073 |title=Poslovil se je tržaški pesnik in Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta |accessdate=2026-02-02 |date=2026-02-02 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> * [[6. februar]] – [[Bruno Parma]], slovenski šahist (* [[1941]])<ref name="o459">{{navedi novice |title=Umrl je šahovski velemojster Bruno Parma |work=MMC RTV-SLO |date=2026-02-10 |url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/umrl-je-sahovski-velemojster-bruno-parma/772984 |language=sl |access-date=2026-02-10}}</ref> * [[15. februar]] – [[Robert Duvall]], ameriški igralec (* [[1931]])<ref name="Robert Duvall-2026">{{navedi novice |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/robert-duvall-dead-godfather-apocalypse-now-1236506861/|title=Robert Duvall, All-Purpose Actor With Few Peers, Dies at 95|publisher=[[The Hollywood Reporter]]|accessdate=2026-02-16|date=2026-02-16}}</ref> * [[17. februar]] – [[Jesse Jackson]], ameriški borec za človekove pravice, politik in duhovnik (* [[1941]])<ref>{{navedi novice |url = https://apnews.com/article/jesse-jackson-dies-43abb84d2ffc76d967f9a5596ebd0be1|title = The Rev. Jesse Jackson, who led the Civil Rights Movement for decades after King, has died at 84|last = Tareen|first = Sophia|date = 2026-02-17 |accessdate = 2026-02-17 |publisher = [[Associated Press]]}}</ref> * [[28. februar]] – [[Ali Hamenej]], iranski verski voditelj (* [[1939]])<ref>{{navedi splet |date=1 March 2026 |title=Iran's Supreme Leader Ayatollah Ali Khamenei is dead, state media says |url=https://www.bbc.co.uk/news/live/cn5ge95q6y7t?post=asset%3Add3db3f8-29d3-4420-a511-9b544b2ea1b0#post |access-date=1 March 2026 |website=BBC News }}</ref> === Marec === [[slika:Alojz Ihan 2022.png|thumb|150px|Alojz Ihan]] * [[10. marec]] – [[Alojz Ihan]], slovenski mikrobiolog, zdravnik, pesnik in pisatelj (* [[1961]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je mikrobiolog Alojz Ihan|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-mikrobiolog-alojz-ihan/775967|website=MMC RTV-SLO|accessdate=2026-03-10}}</ref> * [[14. marec]] – [[Jürgen Habermas]], nemški filozof, politolog in sociolog (* [[1929]])<ref>{{navedi novice | last=Weill |first=Nicolas | title=Jürgen Habermas, philosophe allemand, intellectuel combatif et esprit encyclopédique, est mort à l'âge de 96 ans | work=Le Monde | date=2026-03-14 | url=https://www.lemonde.fr/disparitions/article/2026/03/14/jurgen-habermas-philosophe-allemand-intellectuel-combatif-et-esprit-encyclopedique-est-mort-a-l-age-de-96-ans_6671207_3382.html | language=fr | access-date=2026-04-07}}</ref> * [[18. marec]] – [[Alojz Kralj]], slovenski robotik (* [[1937]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je akad. Alojz Kralj|url=http://www.sazu.si/events/69bbc94c03f8580961b01893|publisher=[[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]]|accessdate=2026-03-30}}</ref> * [[19. marec]] – [[Chuck Norris]], ameriški mojster borilnih veščin in igralec (* [[1940]])<ref>{{navedi splet |title=Umrl je akcijski zvezdnik Chuck Norris, Teksaški mož postave in protagonist neštetih šal |website=MMC RTV-SLO |date=2026-03-20 |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/umrl-je-akcijski-zvezdnik-chuck-norris-teksaski-moz-postave-in-protagonist-nestetih-sal/776996 |access-date=2026-03-20}}</ref> * [[20. marec]] – [[J. Michael Bishop]], ameriški virolog in molekularni biolog, nobelovec (* [[1936]])<ref>{{navedi novice | last=Bass | first=Elizabeth | title=J. Michael Bishop, who illuminated genetic roots of cancer, dies at 90 | website=The Washington Post | date=2026-03-22 | url=https://www.washingtonpost.com/obituaries/2026/03/22/j-michael-bishop-dead-ucsf/ | access-date=2026-03-26}}</ref> * [[24. marec]] – [[Birutė Galdikas]], litovsko-kanadska antropologinja in primatologinja (* [[1946]])<ref>{{navedi novice | title=Canadian orangutan scientist Biruté Galdikas dead at 79 | publisher=CBC | date=2026-03-25 | url=https://www.cbc.ca/news/science/birute-galdikas-dead-orangutan-9.7141747 | access-date=2026-03-26}}</ref> * [[30. marec]] – [[Mihael Brenčič]], slovenski hidrogeolog (* [[1967]])<ref>{{Navedi splet|title=Mihael Brenčič |url=http://www.sazu.si/clani/mihael-brencic|website=www.sazu.si|accessdate=2026-04-08|language=sl}}</ref> * [[31. marec]] – [[Edvard Kokšarov]], ruski rokometaš (* [[1975]])<ref>{{Navedi splet|url=https://rushandball.ru/publications/30428/ushel-iz-zhizni-eduard-koksharov|title=Ушел из жизни Эдуард Кокшаров|date=2026-03-31|accessdate=2026-03-31|website=rushandball.ru|language=ru|trans-title=Umrl je Edvard Kokšarov}}</ref> === April === * [[5. april]] – [[Anton Bebler]], slovenski politolog, obramboslovec in diplomat (* [[1937]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl je zaslužni profesor, nekdanji diplomat in politik Anton Bebler |work=MMC RTV-SLO |date=2026-04-05 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-zasluzni-profesor-nekdanji-diplomat-in-politik-anton-bebler/778550 |access-date=2026-04-06}}</ref> * [[13. april]] – [[Ian Watson]], angleški pisatelj (* [[1943]])<ref>{{navedi splet |last=Strangman |first=Alice |title=Ian Watson (1943–2026) |website=Locus Online |date=2026-04-20 |url=https://locusmag.com/2026/04/ian-watson-1943-2026/ |access-date=2026-04-29}}</ref> * [[17. april]] – [[Oscar Schmidt]], brazilski košarkar (* [[1958]])<ref>{{navedi novice |title=Odšla je legenda: umrl je Oscar Shmidt |work=24ur.com |date=2026-04-18 |url=https://www.24ur.com/sport/kosarka/odsla-je-legenda-umrl-je-oscar-shmidt.html |access-date=2026-04-19}}</ref> * [[19. april]] – [[George Ariyoshi]], ameriški politik (* [[1926]])<ref>{{navedi novice |last1=Spangler |first1=Sam |last2=Matsumura |first2=Carley |title=Former Governor Ariyoshi dies at age 100 |website=KHON2 |date=2026-04-20 |url=https://www.khon2.com/local-news/former-governor-ariyoshi-dies-at-age-100/ |access-date=2026-04-29}}</ref> * [[29. april]] – [[J. Craig Venter]], ameriški genetik in poslovnež (* [[1943]])<ref>{{navedi novice |title=J. Craig Venter, Scientist Who Decoded the Human Genome, Dies at 79|url=https://www.nytimes.com/2026/04/30/science/j-craig-venter-dead.html|last=Wade|first=Nicholas|work=The New York Times|date=2026-04-29|access-date=2026-05-03}}</ref> === Maj === [[slika:Sonny Rollins 1974 press photo.jpg|thumb|150px|Sonny Rollins]] * [[6. maj]] – [[Ted Turner]], ameriški medijski mogotec (* [[1938]])<ref>{{navedi novice |last=Folkenflik |first=David |date=2026-05-06 |title='A trailblazer, a rabble-rouser, a do-gooder': CNN founder Ted Turner dies at 87 |url=https://www.npr.org/2026/05/06/nx-s1-3059290/ted-turner-obituary-cnn |access-date=2026-05-07 |agency=NPR}}</ref> * [[25. maj]] – [[Sonny Rollins]], ameriški saksofonist (* [[1930]])<ref name="PBS">{{navedi splet|url=https://www.pbs.org/newshour/arts/sonny-rollins-saxophonist-and-restless-genius-of-jazz-dead-at-95|title=Sonny Rollins, saxophonist and restless genius of jazz, dead at 95|publisher=PBS|agency=Associated Press|date=May 26, 2026|access-date=2026-06-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20260526155938/https://www.pbs.org/newshour/arts/sonny-rollins-saxophonist-and-restless-genius-of-jazz-dead-at-95|archive-date=2026-05-26}}</ref> * [[26. maj]] – [[Dragoljub Mićunović]], srbski politik in filozof (* [[1930]])<ref>{{navedi novice |title=Преминуо Драгољуб Мићуновић |url=https://www.rts.rs/vesti/drustvo/5958418/preminuo-dragoljub-micunovic.html |access-date=2026-06-01 |website=RTS|language=sr}}</ref> * [[28. maj]] – [[Bogdan Novak]], slovenski pisatelj in novinar (* [[1944]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl je znani slovenski novinar, bil je dopisnik in urednik Dela |url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/umrl-je-znani-slovenski-novinar-bil-je-dopisnik-in-urednik-dela |work=Slovenske novice |date=2026-05-29 |accessdate=2026-06-09}}</ref> === Junij === * [[11. junij]] – [[David Hockney]], britanski slikar, scenograf in fotograf (* [[1937]])<ref>{{navedi novice |date=2026-06-12 |title=Artist David Hockney dies aged 88 |url=https://www.bbc.co.uk/news/articles/cvgjxdr27z4o |access-date=2026-06-12 |work=[[BBC News]]|last=Bushby|first=Helen}}</ref> * [[22. junij]] – [[Alan Greenspan]], ameriški ekonomist (* [[1926]])<ref>{{navedi novice |date=2026-06-22 |title=Alan Greenspan, economist and longtime head of the Federal Reserve, dies at 100 |url=https://www.nbcnews.com/news/obituaries/alan-greenspan-economist-longtime-head-federal-reserve-dies-100-rcna42286 |access-date=2026-06-26 |website=NBC News|first=Daniel|last=Arkin |language=en}}</ref> * [[25. junij]] – [[Miha Jazbinšek]], slovenski arhitekt in politik (* [[1941]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je Miha Jazbinšek, soustvarjalec stanovanjskih sprememb, ki so zaznamovale generacije|url=https://siol.net/novice/slovenija/umrl-je-miha-jazbinsek-soustvarjalec-stanovanjskih-sprememb-ki-so-zaznamovale-generacije-695474|website=siol.net|accessdate=2026-07-01|language=sl}}</ref> * [[26. junij]] – [[Janez Sušnik]], slovenski politik (* [[1942]])<ref>{{Navedi splet|title=V 84. letu starosti je umrl nekdanji predsednik državnega sveta Janez Sušnik|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-84-letu-starosti-je-umrl-nekdanji-predsednik-ds-janez-susnik/|website=N1|date=2026-06-26|accessdate=2026-06-29|language=sl-SI}}</ref> * [[27. junij]] – [[Bogdan Sajovic]], slovenski novinar (* [[1938]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je nekdanji sodelavec Reporterja Bogo Sajovic|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/umrl-je-nekdanji-sodelavec-reporterja-bogo-sajovic-1909414|website=Reporter|date=2026-06-29|accessdate=2026-06-29|language=sl}}</ref> === Julij === [[slika:2016 Bonnie Tyler - by 2eight - DSC8647.jpg|thumb|150px|Bonnie Tyler]] * [[8. julij]] – [[Bonnie Tyler]], valižanska pevka (* [[1951]])<ref>{{navedi novice |title=Umrla je legendarna Bonnie Tyler|url=https://n1info.si/magazin/umrla-je-legendarna-valizanska-pevka-bonnie-tyler-najbolj-znana-po-pesmi-total-eclipse-of-the-heart-stara-je-bila-75-let/|website=N1|date=2026-07-09|accessdate=2026-07-09|language=sl-SI}}</ref> * [[11. julij]] – [[Susumu Tonegava]], japonski imunolog in nevrobiolog, nobelovec (* [[1939]])<ref>{{navedi novice | title=Japanese Nobel laureate Tonegawa Susumu dies at 86 | website=NHK WORLD | date=2026-07-16 | url=https://www3.nhk.or.jp/nhkworld/en/news/20260716_07/ | access-date=2026-07-16 |language=en}}</ref> * [[12. julij]] – [[Hamad bin Kalifa Al Tani]], katarski emir (* [[1952]])<reF>{{navedi novice |title=Umrl je oče modernega Katarja |work=Dnevnik |date=2026-07-12 |url=https://www.dnevnik.si/novice/svet/umrl-je-oce-modernega-katarja-2814771/ |language=sl |access-date=2026-07-18}}</ref> * [[13. julij]] – [[Sam Neill]], novozelandski igralec (* [[1947]])<ref>{{navedi novice | title=Umrl je Sam Neill, zvezda filmske franšize Jurski park in ganljivega Klavirja | work=MMC RTV-SLO | date=2026-07-13 | url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/umrl-je-sam-neill-zvezda-filmske-fransize-jurski-park-in-ganljivega-klavirja/787962 | access-date=2026-07-13}}</ref> * [[20. julij]] – [[Kevin Keegan]], angleški nogometaš in trener (* [[1951]])<ref>{{navedi novice | title=Umrl dvakratni dobitnik zlate žoge Kevin Keegan | work=MMC RTV-SLO | date=2026-07-20 | url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/umrl-dvakratni-dobitnik-zlate-zoge-kevin-keegan/788683 | access-date=2026-07-20}}</ref> * [[21. julij]] – [[Olaf Tufte]], norveški veslač (* [[1976]])<ref>{{navedi novice | title=Prezgodnja smrt norveškega veslača Olafa Tufteja | work=MMC RTV-SLO | date=2026-07-21 | url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/prezgodnja-smrt-norveskega-veslaca-olafa-tufteja/788795 | access-date=2026-07-21}}</ref> * [[31. julij]] – [[Franco Baresi]], italijanski nogometaš in trener (* [[1960]])<ref>{{navedi novice | title=Italija ovita v črnino zaradi smrti legendarnega nogometaša Franca Baresija | work=MMC RTV-SLO | date=2026-07-31 | url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/italija-ovita-v-crnino-zaradi-smrti-legendarnega-nogometasa-franca-baresija/789597 | access-date=2026-07-31}}</ref> === Avgust === * [[10. avgust]] – [[Slavko Pregl]], slovenski mladinski pisatelj in založnik (* [[1945]])<ref>{{navedi splet | title=Slavko Pregl (9. 9. 1945–10. 8. 2026) | publisher=Javna Agencija za Knjigo RS | url=https://www.jakrs.si/arhiv-novic-in-dogodkov/slavko-pregl-(9.-9.-1945%E2%80%9310.-8.-2026) | language=sl | access-date=2026-08-11 }}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * [[12. avgust]] – [[Džu Rongdži]], kitajski politik (* [[1928]])<ref>{{navedi novice | title=Umrl nekdanji kitajski premier Džu | work=MMC RTV-SLO | date=2026-08-12 | url=https://www.rtvslo.si/svet/preberite-tudi/umrl-nekdanji-kitajski-premier-dzu/790691 | access-date=2026-08-13}}</ref> * [[14. avgust]] – [[Jajoi Kusama]], japonska sodobna umetnica (* [[1929]])<ref>{{navedi novice | title=Poslovila se je Jajoi Kusama, ki je svet umetnosti posula s svojimi znamenitimi pikami | work=MMC RTV-SLO | date=2026-08-27 | url=https://www.rtvslo.si/kultura/vizualna-umetnost/poslovila-se-je-jajoi-kusama-ki-je-svet-umetnosti-posula-s-svojimi-znamenitimi-pikami/792009 | access-date=2026-08-27}}</ref> * [[15. avgust]] – [[Milena Zupančič]], slovenska gledališka in filmska igralka (* [[1946]])<ref>{{Navedi splet |last=Pervanje |first=Andrej |title=Umrla je igralska ikona Milena Zupančič |url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/umrla-je-igralska-ikona-milena-zupancic/731751 |access-date=2026-08-15 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> * [[25. avgust]] – ** [[Dolly Parton]], ameriška kantavtorica, igralka in poslovnica (* [[1946]])<ref>{{navedi novice |url=https://people.com/dolly-parton-dead-7565853 |title=Dolly Parton, Country Music Legend, Dies at 80, Just 4 Days After Saying, ‘I Still Have so Many Things I Want to Achieve’ |work=People.com |first1=Victoria |last1=Edel |first2=Jason |last2=Sheeler |first3=Jeff |last3=Nelson |date=2026-08-25 |accessdate=2026-08-25}}</ref> ** [[Tim Curry]], angleško-ameriški igralec in pevec (* [[1946]])<ref>{{navedi novice |last=Weber |first=Bruce |date=August 26, 2026 |title=Tim Curry, Star of 'Rocky Horror Picture Show,' Dies at 80 |url=https://www.nytimes.com/2026/08/26/movies/tim-curry-dead.html |access-date=2026-08-26 |work=[[The New York Times]] |language=en-US |issn=0362-4331}}</ref> * [[26. avgust]] – [[Péter Nádas]], madžarski pisatelj, dramatik in esejist (* [[1942]])<ref>{{navedi novice | title=Umrl je madžarski književnik Péter Nádas, ki je veljal za enega od kandidatov za Nobelovo nagrado | work=MMC RTV-SLO | date=2026-08-27 | url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/umrl-je-madzarski-knjizevnik-peter-nadas-ki-je-veljal-za-enega-od-kandidatov-za-nobelovo-nagrado/792026 | access-date=2026-08-27}}</ref> * [[27. avgust]] – [[Ratko Mladić]], srbski general, vojni zločinec (* [[1947]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl je vojni zločinec Ratko Mladić |date=2026-08-27 |work=MMC RTV-SLO |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/umrl-je-vojni-zlocinec-ratko-mladic/792062}}</ref> * [[28. avgust]] – [[Harald V. Norveški]], norveški kralj (* [[1937]])<ref>{{navedi novice | title=Umrl je norveški kralj Harald V. | work=MMC RTV-SLO | date=2026-08-28 | url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/umrl-je-norveski-kralj-harald-v/792120 | access-date=2026-08-28}}</ref> === September === * [[2. september]] – [[Gloria Steinem]], ameriška pisateljica in feministka (* [[1934]])<ref>{{cite web |title=Gloria Steinem, fierce feminist trailblazer, dies |work=NBC News |date=2026-09-03 |url=https://www.nbcnews.com/news/us-news/gloria-steinem-fierce-feminist-trailblazer-dies-age-92-rcna10708 |access-date=2026-09-04}}</ref> * [[5. september]] – [[Robin Morgan]], ameriška pisateljica, urednica in feministka (* [[1941]])<ref>{{navedi novice |url=https://apnews.com/article/robin-morgan-dead-b2e7263745b146afa186806cc111afec|title=Robin Morgan, poet and feminist whose allies included Jane Fonda and Gloria Steinem, dies at 85|publisher=[[The Associated Press]]|date=2026-09-05 |accessdate=2026-09-09 |archive-date=2026-09-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260905175312/https://apnews.com/article/robin-morgan-dead-b2e7263745b146afa186806cc111afec|url-status=live}}</ref> * [[19. september]] – [[Sandro Mazzola]], italijanski nogometaš (* [[1942]])<ref>{{navedi novice | title=Umrl velikan italijanskega nogometa Sandro Mazzola | work=MMC RTV-SLO | date=2026-09-19 | url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/umrl-velikan-italijanskega-nogometa-sandro-mazzola/794239 | access-date=2026-09-19}}</ref> === Oktober === * [[1. oktober]] – ** [[Biljana Plavšić]], bosansko-srbska političarka (* [[1930]])<ref >{{navedi splet |title=Umrla je obsojena vojna zločinka Biljana Plavšić |work=N1 |date=2026-10-01 |url=https://n1info.si/novice/svet/umrla-je-obsojena-vojna-zlocinka-biljana-plavsic/ |language=sl |access-date=2026-10-02}}</ref> ** [[Karel Zelenko]], slovenski likovni umetnik (* [[1925]])<ref>{{Navedi splet |last=Premrov |first=Iztok |title=V častitljivem 102. letu starosti je umrl likovni umetnik Karel Zelenko |url=https://www.rtvslo.si/kultura/vizualna-umetnost/v-castitljivem-102-letu-starosti-je-umrl-likovni-umetnik-karel-zelenko/795498 |access-date=2026-10-01 |website=MMC RTV-SLO |language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Leto 2026| ]] pfr7oi585t7cf4ze4o9pdqvjy3rugxk Predsednik Republike Srbske 0 498010 6759814 6759467 2026-10-02T19:38:20Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke Biljana_Plavsic.JPG z [[c:File:Biljana_Plavšić_(1996).jpg|Biljana_Plavšić_(1996).jpg]] 6759814 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | post = Predsednik | body = Republike Srpske | native_name = {{nobold|{{lang|sr|Предсједник Републике Српске|italics=no}}}}<br>{{nobold|{{small|{{transliteration|sr|Predsjednik Republike Srpske}}}}}} | flag = Flag of the President of Republika Srpska.svg | flagsize = 125px | flagborder = | flagcaption = Zastava predsednika Rapublike Srbske | insignia = Seal of the Republika Srpska.svg | insigniasize = 100px | insigniacaption = | department = | image = Siniša Karan (2026-05-09) (cropped).jpg | imagesize = | alt = | incumbent = [[Siniša Karan]] | incumbentsince = 17. februar 2026 | salary = | deputy = Podpredsednik Republike Srpske | formation = 7. april 1992 | termlength = 4 leta | appointer = neposredne volitve | nominator = | residence = Palača republike, [[Banja Luka]] | website = {{URL|https://www.predsjednikrs.net/}} }} '''Predsednik Republike Srbske''' ({{Lang-sr-Cyrl|Предсједник Републике Српске}}, {{Replace|{{Replace|{{Lang-sr-Latn|Predsjednik Republike Srpske}}|Predsjednik Republike Srpske|''Predsjednik Republike Srpske''}}|[[Gaj's Latin alphabet|Serbian]]|[[Gaj's Latin alphabet|Serbian Latin]]}}) je najvišji [[Izvršilna oblast|izvršni]] položaj v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]], entiteti v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]. Je ena od izvršilnih oblasti, skupaj z [[Vlada Republike Srbske|vlado Republike Srbske]]. Predsednik Republike Srbske je neposredno izvoljen za dobo štirih let, skupaj z dvema [[Seznam podpredsednikov Republike Srbske|podpredsednikoma]] različnih narodnosti (Srbi, Hrvati in [[Bošnjaki]]). Nobeden od njih ne more biti hkrati iz iste konstitutivne države. Predsednikova rezidenca je v [[Banja Luka|Banja Luki]]. Prvi predsednik je bil [[Radovan Karadžić]] iz [[Srbska demokratska stranka (Bosna in Hercegovina)|Srbske demokratske stranke]], ki je bil na to mesto izvoljen leta 1992. Med [[Bosanska vojna|bosansko vojno]] je vodil Republiko Srbsko in bil kasneje obsojen na 40 let zapora zaradi [[Genocid|genocida]] v Srebrenici, [[Vojni zločin|vojnih zločinov]] in [[Zločin proti človeštvu|zločinov proti človečnosti]].<ref name="nyt24-03-2016">{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2016/03/25/world/europe/radovan-karadzic-verdict.html|title=Radovan Karadzic, a Bosnian Serb, Gets 40 Years Over Genocide and War Crimes|website=[[The New York Times]]|accessdate=24 March 2016}}</ref> == Moči == V skladu z [[Ustava Republike Srbske|ustavo Republike srbske]] predsednik zastopa Republiko srbsko in izraža njeno enotnost. Ker Republika Srbska v [[Parlamentarni sistem|parlamentarnem sistemu]], ima predsednik zelo omejena pooblastila:<ref name="Constitution">{{Navedi splet|url=http://skupstinabd.ba/ustavi/rs/ustav_srpski.pdf|title=Устав Републике Српске|publisher=Assembly of Brčko Distrikt|accessdate=26 February 2015|language=sr|archive-date=2009-06-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20090617011650/http://skupstinabd.ba/ustavi/rs/ustav_srpski.pdf|url-status=dead}}</ref> # Parlamentu predlaga predsednika vlade # Na predlog visokega sodnega in tožilskega sveta parlamentu predlaga predsednika in sodnike [[Ustavno sodišče Republike Srbske|ustavnega sodišča]] # Z odlokom razglaša zakone; # Izreka pomilostitve; # Podeli [[:sr:Одликовања Републике Српске|odlikovanja]] in priznanja, kot jih določa zakon; # Upravlja druge naloge po ustavi. Če državni zbor zaradi izrednega stanja ne more izvesti seje, predsednik po pridobljenem mnenju vlade razglasi izredno stanje in odredi ukrepe za odpravo izrednega stanja. Predsednik na lastno pobudo ali na predlog vlade izjavlja akte iz pristojnosti Državnega zbora v vojnih okoliščinah ali med neposredno vojno ogroženostjo; akte mora parlamentu predložiti v potrditev, ko ima skupščina sejo. <ref name="Constitution"/> Predsednik lahko vlado prosi, da izrazi svoj odnos do nekaterih zadev, pomembnih za republiko, skliče sejo vlade ali na dnevni red uvrsti zadeve v državni pristojnosti.<ref name="Constitution"/> == Predsedniki == {| class="wikitable" style="text-align:center" |+ !# !Portret !Ime ! colspan="2" |Mandar |- !1. |[[File:Evstafiev-Radovan_Karadzic_3MAR94.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Evstafiev-Radovan_Karadzic_3MAR94.jpg|107x107_pik]] |[[Radovan Karadžić|'''Radovan Karadžić''']] {{small|(1945–)}} |7. april 1992 |19. julij 1996 |- !2. |[[File:Biljana Plavšić (1996).jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Biljana Plavšić (1996).jpg|104x104_pik]] |[[Biljana Plavšić|'''Biljana Plavšić''']] (1930-2026) |7. april 1992 |4. november 1998 |- !(-) |[[File:Unknown_person.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Unknown_person.jpg|89x89_pik]] |[[Petar Đokić|'''Petar Đokić''']], v. d. {{small|(1961–)}} |2. september 1999 |26. januar 2000 |- !3. |[[File:Unknown_person.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Unknown_person.jpg|89x89_pik]] |[[Nikola Poplašen|'''Nikola Poplašen''']] {{small|(1951–)}} |4. november 1998 |2. september 1999 |- !4. |[[File:Mirko Šarović (cropped).jpg|118x118_pik]] |[[Mirko Šarović|'''Mirko Šarović''']] {{small|(1956–)}} |26. januar 2000{{efn|Not recognized as President by High Representative until 16 December 2000.}} |28. november 2002 |- !5. |[[File:Dragan_Čavić_cropped.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Dragan_%C4%8Cavi%C4%87_cropped.jpg|107x107_pik]] |[[Dragan Čavić|'''Dragan Čavić''']] {{small|(1958–)}} |28. november 2002 |9. november 2006 |- !6. |[[File:Milan Jelić.png|89x89_pik]] |[[Milan Jelić|'''Milan Jelić''']] {{small|(1956–2007)}} |9. november 2006 |30. september 2007 {{small|(''umrl med mandatom''<ref name="Smrt Jelića">{{navedi splet|url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2007&mm=09&dd=30&nav_category=167&nav_id=265752|title=Preminuo predsednik RS Milan Jelić|language=sr|publisher=B92|date=30 September 2007|accessdate=21 October 2018}}</ref>)}} |- !(-) |[[File:Igor_Radojicic_Crop.jpg|107x107_pik]] |[[Igor Radojičić|'''Igor Radojičić''']], v. d. {{small|(1966–)}} |30. september 2007 |9. december 2007 |- !7. |[[File:Rajko Kuzmanović 2010 (cropped).jpeg|89x89_pik]] |[[Rajko N. Kuzmanović|'''Rajko Kuzmanović''']] {{small|(1931–)}} |9. december 2007 |15. november 2010 |- !8. |[[File:Milorad_Dodik_(cropped).jpg|120x120_pik]] |[[Milorad Dodik|'''Milorad Dodik''']] {{small|(1959–)}} |15. november 2010 |19. november 2018 |- !9. |[[File:Brock_Bierman_and_Zeljka_Cvijanovic_at_USAID_-_2020_(cropped).jpg|114x114_pik]] |[[Željka Cvijanović|'''Željka Cvijanović]] {{small|(1967–)}} |19. november 2018 |15. november 2022 |- !10. |[[File:Milorad_Dodik_(cropped).jpg|120x120_pik]] |[[Milorad Dodik|'''Milorad Dodik''']] {{small|(1959–)}} |15. november 2022 |12. junij 2025 |- !11. |[[File:Seal of the Republika Srpska.svg|120x120_pik]] |'''[[Ana Trišić-Babić]]''' v. d. {{small|(1967–)}} |15. oktober 2025 |17. februar 2026 |- !12. |[[File:Siniša Karan (2026-05-09) (cropped).jpg|120x120_pik]] |'''[[Siniša Karan]]''' {{small|(1962–)}} |17. februar 2026 |trenutno |} == Glej tudi == * [[Predsedstvo Bosne in Hercegovine]] * [[Predsednik Federacije Bosne in Hercegovine]] == Sklici == {{sklici|1}} == Opombe == {{sklici|group=lower-alpha}} [[Kategorija:Predsedniki Republike Srbske|*]] 5qmd49igig6279yp5mygn6bh8t11d7a Želary 0 500010 6759812 6261277 2026-10-02T19:22:02Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759812 wikitext text/x-wiki {{Short description|2003 film}} {{Infobox film | name= Želary | image= | caption = | writer=[[Petr Jarchovský]] | based_on = {{based on|''Želary'' in ''Jozova Hanule''|[[Květa Legátová]]}} | starring=[[Anna Geislerová]]<br />[[György Cserhalmi]]<br />[[Jaroslava Adamová]]<br />[[Miroslav Donutil]] | director=[[Ondřej Trojan]] | distributor=[[Sony Pictures Classics]] <small>(ZDA)</small>, Falcon <small>(Češka)</small> | released={{Film date|2003|9|4|Češka|df=y}} | runtime= 150 minut | country=[[Češka]]<br />[[Slovaška]] | language=[[češčina]]<br />[[ruščina]]<br />[[nemščina]]<br />[[angleščina]] | budget= 50.000.000 CZK<ref name="Trojan vehnal Geislerovou do bažin">{{navedi splet |title=Trojan vehnal Geislerovou do bažin |url=http://www.blesk.cz/clanek/celebrity/15842/trojan-vehnal-geislerovou-do-bazin.html |website=Blesk.cz |accessdate=22 September 2018| language=cs}}</ref> | gross= 43.881.284 CZK<ref name="KINOMANIAK">{{navedi splet |title=Želary |url=http://kinomaniak.cz/filmy/zelary |website=KINOMANIAK |accessdate=22 September 2018 |language=cs |archive-url=https://web.archive.org/web/20210523124648/https://kinomaniak.cz/filmy/zelary |archive-date=2021-05-23 |url-status=dead}}</ref> }} '''''Želary''''' je [[Češka|češko]]-[[Slovaška|slovaški]] [[romantični film|romantično]]-[[dramski film|dramski]] [[vojni film]] iz četa 2003, ki ga je režiral [[Ondřej Trojan]] po scenariju [[Petr Jarchovský|Petra Jarchovskýja]]. Film temelji na dveh delih [[Květa Legátová|Květe Legátové]], zbirki kratkih zgodb ''Želary'' iz leta 2001 in noveli ''Jozova Hanule'' iz leta 2002. V glavnih vlogah nastopajo [[Anna Geislerová]], [[György Cserhalmi]], [[Jaroslava Adamová]] in [[Miroslav Donutil]]. Film je bil premierno prikazan 4. septembra 2003 v čeških kinematografih. Kot češki kandidat je bil nominiran za [[Oskar za najboljši mednarodni celovečerni film|oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film]] na [[76. podelitev oskarjev|76. podelitvi]]. Skupno je prejel štiri nagrade in deset nominacij na svetovnih filmskih festivalih.<ref>{{navedi splet |url=https://www.imdb.com/title/tt0288330/awards |title=Zelary (2003) - Awards |accessdate=2021-05-23 |work=[[Internet Movie Database]] |language=en }}</ref> == Vloge == * [[Anna Geislerová]] kot Eliška / Hana * [[György Cserhalmi]] kot Joza Janda * [[Jaroslava Adamová]] kot Lucka Vojničová * [[Miroslav Donutil]] kot duhovnik * [[Jaroslav Dušek]] kot učitelj Tkáč * [[Iva Bittová]] kot Žeňa * [[Ivan Trojan]] kot Richard * [[Jan Hrušínský]] kot Slávek * [[Anička Věrtelářová]] kot Helenka Bojarová (Haláková) * [[Tomáš Žatečka]] kot Vratislav Lipka * [[Ondrej Kovaľ]] kot Michal Kutina * [[Tatiana Vajdová]] kot Anna Kutinová * [[František Velecký]] kot starý Kutina * [[Viera Pavlíková]] kot stará Kutinová * [[Juraj Hrčka]] kot Vojta Juriga * [[Imre Boraroš]] kot Pavel Juriga * [[Jana Oľhová]] kot Juliška Jurigová * [[Jan Tříska (igralec)|Jan Tříska]] kot stari Gorčík * [[Michael Hofbauer]] kot mladi Gorčík * [[Edita Malovcic]] kot Marie Gorčíková * [[Reinhard Simonischek]] kot doktor Beníček * [[Gabriela Schmoll]] kot Marenina Irča * [[Svatopluk Beneš]] kot starec * [[Zita Kabátová]] kot starka * [[Jakub Laurych]] kot mladi vojak == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{FilmLinks}} {{normativna kontrola}} {{film-stub}} [[Kategorija:Češki filmi]] [[Kategorija:Slovaški filmi]] [[Kategorija:Romantično dramski filmi]] [[Kategorija:Vojni dramski filmi]] [[Kategorija:Filmi o odporniških gibanjih druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Filmi, posneti po kratki zgodbi]] [[Kategorija:Filmi, posneti po noveli]] [[Kategorija:Filmi Sony Pictures Classics]] a8ycncfoibjut7glmqbphj0yrf5zya3 Balladero 0 500797 6759959 6708839 2026-10-03T10:11:27Z Anzet 118843 6759959 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | honorific_prefix = | name = Balladero | honorific_suffix = | image = | image_size = | landscape = | alt = | caption = | background = solo_singer | native_name = | native_name_lang = | alias = | origin = [[Cankova]] | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | genre = {{hlist|pop|rock|blues}} | instrument = {{hlist|klavir|bobni}} | years_active = 2000.–danes | label = Club2 Records | associated_acts = [[Psycho-Path]] | website = <!-- Wikidata --> <!-- {{URL|example.com}} --> | notable_instruments = | module = | module2 = | module3 = }} '''Balladero''' (pravo ime '''Dominik Bagola'''), [[Slovenci|slovenski]] [[kantavtor]], * [[2. oktober]] [[1981]], [[Murska Sobota]]<ref>{{navedi splet |url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/dominik-bagola-razmisljal-kako-ne-postati-tak-kot-drugi-244992 |title=Dominik Bagola: razmišljal, kako ne postati tak kot drugi |accessdate=2. 6. 2021 |date=26. 11. 2012 |format= |work= }}</ref> ==Glasbena pot== Klavir je začel igrati pri sedmih letih, bobne pa pri trinajstih. Kot bobnar se je najprej kalil v bendih Tribelectric, ConFusion in Soundtrade, v katerih je igral tudi njegov brat [[Aljoša Bagola|Aljoša]].<ref name="govorise">{{navedi splet |url=https://govorise.metropolitan.si/intervju/brata-bagola-vse-se-zacne-in-konca-pri-nasi-ostariji/ |title=Brata Bagola: Vse se začne in konča pri naši ‘oštariji’ |accessdate=2. 6. 2021 |date=15. 3. 2013 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year=2016 |title=Intervju: Dominik Bagola Balladero |journal=Provinca |volume= |issue=3 |pages=34-43 |publisher= |doi= |url=https://www.volosov-hram.si/wp-content/uploads/2018/07/PROVINCA-%C5%A0TEVILKA-3.pdf |accessdate=2. 6. 2021 }}</ref> Leta 2005 se je pridružil zasedbi [[Psycho-Path]], v kateri je nadomestil bobnarja Mateja Šavla.<ref>{{navedi splet |url=https://rockonnet.com/2005/12/psycho-path-v-orto-baru-1/ |title=Psycho-Path v Orto baru |accessdate=2. 6. 2021 |date=9. 12. 2005 |format= |work= |archive-date=2021-06-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210602221608/https://rockonnet.com/2005/12/psycho-path-v-orto-baru-1/ |url-status=dead }}</ref> Z njimi je ostal do upokojitve skupine leta 2009. Sodeloval je pri snemanju njihovega zadnjega albuma ''[[The Ass​-​Soul of Psycho​-​Path|The Ass-Soul of Psycho-Path]]'' (2008), na katerem je izšla tudi skladba »Cookie Jar«, pri kateri je odigral klavir. Po koncu Psycho-Path se je podal na samostojno pot klavirskega kantavtorja. Svoj prvi solo album ''Club Deuce'' je izdal leta 2012. Pri njem je sodeloval z ameriškim producentom Bobbyjem MacIntyrejem, ki je bil tudi producent zadnje plošče Psycho-Path; snemal ga je v njegovem studiu v [[Miami|Miamiju]].<ref>{{navedi splet |url=https://val202.rtvslo.si/2012/04/na-sceni-balladero-club-deuce/ |title=Na sceni: Balladero – Club Deuce |accessdate=2. 6. 2021 |date=10. 4. 2012 |format= |work= }}</ref> Z albuma sta kot singla izšli pesmi »Če bi« (2012), ki jo je odpel v duetu z [[Jadranka Juras|Jadranko Juras]], in »I Guess« (2013), s katero se je uvrstil v polfinale mednarodnega tekmovanja v pisanju pesmi, imenovanega preprosto International Songwriting Competition (ISC).<ref>{{navedi splet |url=https://siol.net/trendi/glasba/balladero-na-turneji-369041 |title=Balladero na turneji |accessdate=2. 6. 2021 |date=6. 1. 2014 |format= |work= }}</ref><ref name="govorise"/><ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=TExg7kSZa_Y |title=Balladero Promo 2013 |accessdate=2. 6. 2021 |date=15. 5. 2013 |format= |work= }}</ref> Po štirih letih je sledila druga plošča ''Perfect You'' (2016). Nastala je pod produkcijsko taktirko Uweja Bosserta, kitarista nemške zasedbe Reamonn, posneta pa je bila v münchenskem studiu Achtung Music.<ref>{{navedi splet |url=https://www.sigic.si/odzven/otrok-devetdesetih-prisega-na-zgoscenko |title=Otrok devetdesetih prisega na zgoščenko |accessdate=2. 6. 2021 |date=25. 8. 2015 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://old.delo.si/kultura/glasba/album-tedna-balladero-perfect-you.html |title=Album tedna: Balladero, Perfect You |accessdate=2. 6. 2021 |date=16. 9. 2016 |format= |work=Delo }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.sigic.si/balladero-predstavil-novi-album.html |title=Balladero predstavil novi album |accessdate=2. 6. 2021 |date=16. 3. 2016 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://val202.rtvslo.si/2016/04/na-sceni-50/ |title=Balladero – Perfect You |accessdate=2. 6. 2021 |date=12. 4. 2016 |format= |work= }}</ref> Izid albuma so napovedali »Zlati časi«, ki so bili najbolj predvajana skladba na [[Val 202|Valu 202]] v letu 2016.<ref>{{navedi splet |url=https://val202.rtvslo.si/2017/01/zlati-casi-za-balladera/ |title=Zlati časi za Balladera! |accessdate=2. 6. 2021 |date=9. 1. 2017 |format= |work= |archive-date=2021-06-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210602214847/https://val202.rtvslo.si/2017/01/zlati-casi-za-balladera/ |url-status=dead }}</ref> Oba albuma sta izšla v samozaložbi (Club2 Records) in na obeh prevladujejo angleška besedila; prvi je bil bolj klavirski in baladen, drugi pa bolj bendovski. Po krajšem diskografskem premoru je maja 2019 predstavil novo pesem »Še živim«, pri kateri se mu je zopet pridružila Jadranka Juras in ki je postala [[Popevka tedna na Valu 202|popevka tedna]] na Valu 202.<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=gpcMnwka6ps |title=RADIOaktivno: Balladero – Še živim (feat. Jadranka Juras) (04.06.2019) |accessdate=2. 6. 2021 |date= |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://val202.rtvslo.si/2019/05/glasbeno-jutro-15/ |title=Balladero predstavlja Še živim |accessdate=2. 6. 2021 |date=29. 5. 2019 |format= |work= }}</ref> Nato je nanizal single »Ponesi me« (2019/2020), ki je bil predelava skladbe »This Grace« z albuma ''Perfect You'', »Drugačen svet« (2020), pri katerem je, tako kot pri »Ponesi me«, za produkcijo poskrbel [[Žan Serčič]], in »Najina« (2021). Maja 2021 je gostoval v [[Izštekani|Izštekanih]], septembra pa je z »Marelicami« nastopil na [[Popevka 2021|Popevki]]. Te so kot singel (v studijski različici) izšle junija 2022. == Zasebno == Njegov starejši brat je avtor in kreativni direktor [[Aljoša Bagola]]. Ima še sestro Urško, ki je prevzela gostilno staršev na Goričkem.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://njena.svet24.si/clanek/svet-slavnih/slovenija/67ab4fc3b8fdb/dominik-bagola-brat-aljosa-bagola-balladero|title=Ste vedeli, mlajši brat katerega znanega Slovenca je Dominik Bagola?|date=11. 2. 2025|accessdate=15. 2. 2025|website=www.njena.svet24.si}}</ref> Zaročen je z arhitektko Eriko Mohorič.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/popin/tuja-scena/dominik-bagola-zarocila-sva-se-spontano-po-koncertu-boba-dylana.html|title=Dominik Bagola: Zaročila sva se spontano, po koncertu Boba Dylana|date=12. 2. 2025|accessdate=15. 2. 2025|website=www.24ur.com}}</ref> ==Diskografija== ===Albumi=== * 2012: ''Club Deuce'' * 2016: ''Perfect You'' * 2023: ''Neon srce'' ===Singli=== {| class="wikitable" |- ! Leto !! Naslov !! Album |- | 2012 || Če bi <small>(ft. [[Jadranka Juras]])</small> || rowspan=2|''Club Deuce'' |- | 2013 || I Guess |- | 2016 || Zlati časi || ''Perfect You'' |- | rowspan=2|2019 || Še živim <small>(ft. Jadranka Juras)</small> || rowspan=8 style="text-align:center"|''Neon srce'' |- | Ponesi me{{efn|»Ponesi me« je na pretočnih platformah izšla januarja (Spotify, iTunes) oz. novembra 2019 (Amazon, Deezer), a se jo je kot singel začelo promovirati ob objavi videospota januarja 2020.}} |- | 2020 || Drugačen svet |- | rowspan=2|2021 || Najina |- | Potujem |- | rowspan=2|2022 || Marelice |- | Toplo |- | 2023 || Verjet |- | 2024 || Kantina || rowspan=3 style="text-align:center"|— |- | 2025 || Lastovke <small>(ft. Saša Brezovšek)</small> |- | 2026 || Za naju |} ;Kot gostujoči izvajalec * 2018: Le spomin je tu ostal – Robert Jukič ft. [[Katja Šulc]] & Balladero == Nastopi na glasbenih festivalih == ;Slovenska popevka * [[Popevka 2021|2021]]: ''Marelice'' <small>(Dominik Bagola/Aljoša Bagola, Dominik Bagola/Anže Vrabec)</small> - 8. mesto ;Melodije morja in sonca * [[Melodije morja in sonca 2024|2024]]: ''Kantina'' <small>(Dominik Bagola/Dominik Bagola/Dominik Bagola)</small> - posebna nagrada MMS bodočnost, 13. mesto <small>(1 točka)</small> * [[Melodije morja in sonca 2026|2026]]: ''Za naju'' <small>(Dominik Bagola − Balladero/Dominik Bagola − Balladero/Krešimir Tomec)</small> - 11. mesto <small>(8 točk)</small> ==Opombe== {{seznam opomb}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Viri== * {{navedi splet |url=https://www.pomurec.com/vsebina/7368/Dominik_Bagola_-_cankovski_glasbenik__ki_je_dobil_svojega_prvega_ |title=Dominik Bagola - cankovski glasbenik, ki je dobil svojega prvega "otroka" |accessdate=2. 6. 2021 |date= |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.citylife.si/lifestyle/intervju-aljosa-in-dominik-bagola |title=INTERVJU: ALJOŠA IN DOMINIK BAGOLA |accessdate=2. 6. 2021 |date=3. 2. 2016 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/ocenjujemo/poslusamo-balladero-perfect-you/388407 |title=Poslušamo: Balladero - Perfect You |accessdate=2. 6. 2021 |date=16. 3. 2016 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/balladero-popolnost-je-da-si-to-kar-si-da-ustvarjas-kar-cutis-brez-fejkanja.html |title=Balladero: Popolnost je, da si to, kar si, in da ustvarjaš, kar čutiš |accessdate=2. 6. 2021 |date=15. 4. 2016 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/radio-koper/prispevki/glasba/ustvarjam-glasbo-ki-se-ji-nikamor-ne-mudi/514384 |title=»Ustvarjam glasbo, ki se ji nikamor ne mudi.« |accessdate=2. 6. 2021 |date=15. 2. 2020 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://ljubljanainfo.com/novica/scena/fotogalerija-dominik-balladero-bagola-skozi-osebni-foto-arhiv/93962 |title=Dominik "Balladero" Bagola skozi osebni foto arhiv |accessdate=2. 6. 2021 |date=6. 1. 2021 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/radio-koper/prispevki/glasba/plezam-po-poti-novega-albuma/578377 |title="Plezam po poti novega albuma …" |accessdate=2. 6. 2021 |date=29. 4. 2021 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://val202.rtvslo.si/2021/05/izstekani-balladero/ |title=Izštekani Balladero |accessdate=2. 6. 2021 |date=10. 5. 2021 |format= |work= }} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1981]] [[Kategorija:Prekmurski glasbeniki]] [[Kategorija:Slovenski kantavtorji]] [[Kategorija:Slovenski pianisti]] [[Kategorija:Nastopajoči na Slovenski popevki]] [[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]] nd3hs6k9eub117vj486psmd8yjhlv55 6759960 6759959 2026-10-03T10:17:10Z Anzet 118843 6759960 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | honorific_prefix = | name = Balladero | honorific_suffix = | image = | image_size = | landscape = | alt = | caption = | background = solo_singer | native_name = | native_name_lang = | alias = | origin = [[Cankova]] | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | genre = {{hlist|pop|rock|blues}} | instrument = {{hlist|klavir|bobni}} | years_active = 2000.–danes | label = Club2 Records | associated_acts = [[Psycho-Path]] | website = <!-- Wikidata --> <!-- {{URL|example.com}} --> | notable_instruments = | module = | module2 = | module3 = }} '''Balladero''' (pravo ime '''Dominik Bagola'''), [[Slovenci|slovenski]] [[kantavtor]], * [[2. oktober]] [[1981]], [[Murska Sobota]]<ref>{{navedi splet |url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/dominik-bagola-razmisljal-kako-ne-postati-tak-kot-drugi-244992 |title=Dominik Bagola: razmišljal, kako ne postati tak kot drugi |accessdate=2. 6. 2021 |date=26. 11. 2012 |format= |work= }}</ref> ==Glasbena pot== Klavir je začel igrati pri sedmih letih, bobne pa pri trinajstih. Kot bobnar se je najprej kalil v bendih Tribelectric, ConFusion in Soundtrade, v katerih je igral tudi njegov brat [[Aljoša Bagola|Aljoša]].<ref name="govorise">{{navedi splet |url=https://govorise.metropolitan.si/intervju/brata-bagola-vse-se-zacne-in-konca-pri-nasi-ostariji/ |title=Brata Bagola: Vse se začne in konča pri naši ‘oštariji’ |accessdate=2. 6. 2021 |date=15. 3. 2013 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year=2016 |title=Intervju: Dominik Bagola Balladero |journal=Provinca |volume= |issue=3 |pages=34-43 |publisher= |doi= |url=https://www.volosov-hram.si/wp-content/uploads/2018/07/PROVINCA-%C5%A0TEVILKA-3.pdf |accessdate=2. 6. 2021 }}</ref> Leta 2005 se je pridružil zasedbi [[Psycho-Path]], v kateri je nadomestil bobnarja Mateja Šavla.<ref>{{navedi splet |url=https://rockonnet.com/2005/12/psycho-path-v-orto-baru-1/ |title=Psycho-Path v Orto baru |accessdate=2. 6. 2021 |date=9. 12. 2005 |format= |work= |archive-date=2021-06-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210602221608/https://rockonnet.com/2005/12/psycho-path-v-orto-baru-1/ |url-status=dead }}</ref> Z njimi je ostal do upokojitve skupine leta 2009. Sodeloval je pri snemanju njihovega zadnjega albuma ''[[The Ass​-​Soul of Psycho​-​Path|The Ass-Soul of Psycho-Path]]'' (2008), na katerem je izšla tudi skladba »Cookie Jar«, pri kateri je odigral klavir. Po koncu Psycho-Path se je podal na samostojno pot klavirskega kantavtorja. Svoj prvi solo album ''Club Deuce'' je izdal leta 2012. Pri njem je sodeloval z ameriškim producentom Bobbyjem MacIntyrejem, ki je bil tudi producent zadnje plošče Psycho-Path; snemal ga je v njegovem studiu v [[Miami|Miamiju]].<ref>{{navedi splet |url=https://val202.rtvslo.si/2012/04/na-sceni-balladero-club-deuce/ |title=Na sceni: Balladero – Club Deuce |accessdate=2. 6. 2021 |date=10. 4. 2012 |format= |work= }}</ref> Z albuma sta kot singla izšli pesmi »Če bi« (2012), ki jo je odpel v duetu z [[Jadranka Juras|Jadranko Juras]], in »I Guess« (2013), s katero se je uvrstil v polfinale mednarodnega tekmovanja v pisanju pesmi, imenovanega preprosto International Songwriting Competition (ISC).<ref>{{navedi splet |url=https://siol.net/trendi/glasba/balladero-na-turneji-369041 |title=Balladero na turneji |accessdate=2. 6. 2021 |date=6. 1. 2014 |format= |work= }}</ref><ref name="govorise"/><ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=TExg7kSZa_Y |title=Balladero Promo 2013 |accessdate=2. 6. 2021 |date=15. 5. 2013 |format= |work= }}</ref> Po štirih letih je sledila druga plošča ''Perfect You'' (2016). Nastala je pod produkcijsko taktirko Uweja Bosserta, kitarista nemške zasedbe Reamonn, posneta pa je bila v münchenskem studiu Achtung Music.<ref>{{navedi splet |url=https://www.sigic.si/odzven/otrok-devetdesetih-prisega-na-zgoscenko |title=Otrok devetdesetih prisega na zgoščenko |accessdate=2. 6. 2021 |date=25. 8. 2015 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://old.delo.si/kultura/glasba/album-tedna-balladero-perfect-you.html |title=Album tedna: Balladero, Perfect You |accessdate=2. 6. 2021 |date=16. 9. 2016 |format= |work=Delo }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.sigic.si/balladero-predstavil-novi-album.html |title=Balladero predstavil novi album |accessdate=2. 6. 2021 |date=16. 3. 2016 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://val202.rtvslo.si/2016/04/na-sceni-50/ |title=Balladero – Perfect You |accessdate=2. 6. 2021 |date=12. 4. 2016 |format= |work= }}</ref> Izid albuma so napovedali »Zlati časi«, ki so bili najbolj predvajana skladba na [[Val 202|Valu 202]] v letu 2016.<ref>{{navedi splet |url=https://val202.rtvslo.si/2017/01/zlati-casi-za-balladera/ |title=Zlati časi za Balladera! |accessdate=2. 6. 2021 |date=9. 1. 2017 |format= |work= |archive-date=2021-06-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210602214847/https://val202.rtvslo.si/2017/01/zlati-casi-za-balladera/ |url-status=dead }}</ref> Oba albuma sta izšla v samozaložbi (Club2 Records) in na obeh prevladujejo angleška besedila; prvi je bil bolj klavirski in baladen, drugi pa bolj bendovski. Po krajšem diskografskem premoru je maja 2019 predstavil novo pesem »Še živim«, pri kateri se mu je zopet pridružila Jadranka Juras in ki je postala [[Popevka tedna na Valu 202|popevka tedna]] na Valu 202.<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=gpcMnwka6ps |title=RADIOaktivno: Balladero – Še živim (feat. Jadranka Juras) (04.06.2019) |accessdate=2. 6. 2021 |date= |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://val202.rtvslo.si/2019/05/glasbeno-jutro-15/ |title=Balladero predstavlja Še živim |accessdate=2. 6. 2021 |date=29. 5. 2019 |format= |work= }}</ref> Nato je nanizal single »Ponesi me« (2019/2020), ki je bil predelava skladbe »This Grace« z albuma ''Perfect You'', »Drugačen svet« (2020), pri katerem je, tako kot pri »Ponesi me«, za produkcijo poskrbel [[Žan Serčič]], in »Najina« (2021). Maja 2021 je gostoval v [[Izštekani|Izštekanih]], septembra pa je z »Marelicami« nastopil na [[Popevka 2021|Popevki]]. Te so kot singel (v studijski različici) izšle junija 2022. Leta 2024 je bil kot prejemnik nagrade MMS bodočnost povabljen na [[Melodije morja in sonca 2024|Melodije morja in sonca]], na katerih se je predstavil s »Kantino«. Na festival se je vrnil dve leti pozneje z »Za naju«. == Zasebno == Njegov starejši brat je avtor in kreativni direktor [[Aljoša Bagola]]. Ima še sestro Urško, ki je prevzela gostilno staršev na Goričkem.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://njena.svet24.si/clanek/svet-slavnih/slovenija/67ab4fc3b8fdb/dominik-bagola-brat-aljosa-bagola-balladero|title=Ste vedeli, mlajši brat katerega znanega Slovenca je Dominik Bagola?|date=11. 2. 2025|accessdate=15. 2. 2025|website=www.njena.svet24.si}}</ref> Zaročen je z arhitektko Eriko Mohorič.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/popin/tuja-scena/dominik-bagola-zarocila-sva-se-spontano-po-koncertu-boba-dylana.html|title=Dominik Bagola: Zaročila sva se spontano, po koncertu Boba Dylana|date=12. 2. 2025|accessdate=15. 2. 2025|website=www.24ur.com}}</ref> ==Diskografija== ===Albumi=== * 2012: ''Club Deuce'' * 2016: ''Perfect You'' * 2023: ''Neon srce'' ===Singli=== {| class="wikitable" |- ! Leto !! Naslov !! Album |- | 2012 || Če bi <small>(ft. [[Jadranka Juras]])</small> || rowspan=2|''Club Deuce'' |- | 2013 || I Guess |- | 2016 || Zlati časi || ''Perfect You'' |- | rowspan=2|2019 || Še živim <small>(ft. Jadranka Juras)</small> || rowspan=8 style="text-align:center"|''Neon srce'' |- | Ponesi me{{efn|»Ponesi me« je na pretočnih platformah izšla januarja (Spotify, iTunes) oz. novembra 2019 (Amazon, Deezer), a se jo je kot singel začelo promovirati ob objavi videospota januarja 2020.}} |- | 2020 || Drugačen svet |- | rowspan=2|2021 || Najina |- | Potujem |- | rowspan=2|2022 || Marelice |- | Toplo |- | 2023 || Verjet |- | 2024 || Kantina || rowspan=3 style="text-align:center"|— |- | 2025 || Lastovke <small>(ft. Saša Brezovšek)</small> |- | 2026 || Za naju |} ;Kot gostujoči izvajalec * 2018: Le spomin je tu ostal – Robert Jukič ft. [[Katja Šulc]] & Balladero == Nastopi na glasbenih festivalih == ;Slovenska popevka * [[Popevka 2021|2021]]: Marelice <small>(Dominik Bagola/Aljoša Bagola, Dominik Bagola/Anže Vrabec)</small> – 8. mesto ;Melodije morja in sonca * [[Melodije morja in sonca 2024|2024]]: Kantina <small>(Dominik Bagola/Dominik Bagola/Dominik Bagola)</small> – posebna nagrada MMS bodočnost, 13. mesto * [[Melodije morja in sonca 2026|2026]]: Za naju <small>(Dominik Bagola − Balladero/Dominik Bagola − Balladero/Krešimir Tomec)</small> – 11. mesto ==Opombe== {{seznam opomb}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Viri== * {{navedi splet |url=https://www.pomurec.com/vsebina/7368/Dominik_Bagola_-_cankovski_glasbenik__ki_je_dobil_svojega_prvega_ |title=Dominik Bagola - cankovski glasbenik, ki je dobil svojega prvega "otroka" |accessdate=2. 6. 2021 |date= |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.citylife.si/lifestyle/intervju-aljosa-in-dominik-bagola |title=INTERVJU: ALJOŠA IN DOMINIK BAGOLA |accessdate=2. 6. 2021 |date=3. 2. 2016 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/ocenjujemo/poslusamo-balladero-perfect-you/388407 |title=Poslušamo: Balladero - Perfect You |accessdate=2. 6. 2021 |date=16. 3. 2016 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/balladero-popolnost-je-da-si-to-kar-si-da-ustvarjas-kar-cutis-brez-fejkanja.html |title=Balladero: Popolnost je, da si to, kar si, in da ustvarjaš, kar čutiš |accessdate=2. 6. 2021 |date=15. 4. 2016 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/radio-koper/prispevki/glasba/ustvarjam-glasbo-ki-se-ji-nikamor-ne-mudi/514384 |title=»Ustvarjam glasbo, ki se ji nikamor ne mudi.« |accessdate=2. 6. 2021 |date=15. 2. 2020 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://ljubljanainfo.com/novica/scena/fotogalerija-dominik-balladero-bagola-skozi-osebni-foto-arhiv/93962 |title=Dominik "Balladero" Bagola skozi osebni foto arhiv |accessdate=2. 6. 2021 |date=6. 1. 2021 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/radio-koper/prispevki/glasba/plezam-po-poti-novega-albuma/578377 |title="Plezam po poti novega albuma …" |accessdate=2. 6. 2021 |date=29. 4. 2021 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://val202.rtvslo.si/2021/05/izstekani-balladero/ |title=Izštekani Balladero |accessdate=2. 6. 2021 |date=10. 5. 2021 |format= |work= }} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1981]] [[Kategorija:Prekmurski glasbeniki]] [[Kategorija:Slovenski kantavtorji]] [[Kategorija:Slovenski pianisti]] [[Kategorija:Nastopajoči na Slovenski popevki]] [[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]] 23k021wa88kjlfq4mx1y6808zog3l5y Slika:Cerkev Angelov varuhov-Zalog Ljubljana.jpg 6 501038 6759968 6261118 2026-10-03T10:44:57Z Janezdrilc 3152 +[[Kategorija:Cerkve v Ljubljani]]; +[[Kategorija:Župnija Ljubljana - Kašelj/Zalog]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6759968 wikitext text/x-wiki == Povzetek == {{Informacije o datoteki | Opis = Cerkev Angelov varuhov-Zalog Ljubljana | Vir = e-mail | Datum = 7.6.2021 | Kraj = Ljubljana Zalog | Avtor = Ana Koračin (fotografija) | Dovoljenje = {{dovoljenje VRT|id=2021060710007831}} | Druge različice = }} {{#ifexpr:{{CURRENTYEAR}}<2100|{{no Commons|razlog=Po 55. členu ZASP Republike Slovenije del na splošno dostopnih krajih ni dovoljeno fotografirati v komercialni namen.|poteče=2099}}}} == Licenca == ;Fotografija {{self2|GFDL-lastno z zavrnitvijo odgovornosti|CC-BY-SA-4.0}} ==Utemeljitev neproste uporabe== {{utemeljitev neproste uporabe}} [[Kategorija:Cerkve v Ljubljani]] [[Kategorija:Župnija Ljubljana - Kašelj/Zalog]] 73w50z8uajuhkrgta5k2igfcdwoc5dz Čongčing 0 501573 6759778 6753583 2026-10-02T17:33:12Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759778 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje| name={{raise|0.2em|Čongčing}}| population_blank1_title=Pozidano območje| postal_code_type=Poštna številka |coordinates={{coord|29.5637|N|106.5504|E|type:adm1st_region:CN-50_source:Gaode|format=dms|display=it}} |coor_pinpoint=Občinska vlada Čongčinga |utc_offset=+8 |timezone=[[Čas na Kitajskem|CST]] |population_density_blank1_km2=auto |blank_name=GDP |elevation_m=244 |area_code=23 |population_density_metro_km2=auto |population_density_urban_km2=auto |population_urban=22.251.500{{NoteTag|Skupno mestno prebivalstvo v občini.}}<ref name="cqnews">{{navedi splet |url=http://cq.cqnews.net/html/2016-01/28/content_36292655.htm |script-title=zh:2015年重庆常住人口3016.55万人 继续保持增长态势 |publisher=Chongqing News |language=zh-cn |date=28 January 2016 |access-date=13 February 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160129083111/http://cq.cqnews.net/html/2016-01/28/content_36292655.htm |archive-date=29 January 2016 |url-status=live }}</ref> |population_density_km2=auto |population_as_of=2020 |population_total=32.054.159 |postal_code='''4000''' 00 – '''4099''' 00 |population_footnotes=<ref>{{navedi splet|date=11 May 2021|title=Communiqué of the Seventh National Population Census (No. 3)|url=http://www.stats.gov.cn/english/PressRelease/202105/t20210510_1817188.html|url-status=live|access-date=11 May 2021|publisher=National Bureau of Statistics of China}}</ref>|population_blank1=8.750.000<ref name="ifeng">{{navedi novice |script-title=zh:重庆主城常住人口850万 户籍人口664.59万人 |url=http://news.ifeng.com/a/20170223/50725226_0.shtml |access-date=20 July 2019 |publisher=[[ifeng.com]] |language=zh-cn |archive-url=https://web.archive.org/web/20190720062251/http://news.ifeng.com/a/20170223/50725226_0.shtml |archive-date=20 July 2019 |url-status=live }}</ref> |blank4_info={{lang|zh-CN|渝A}}, {{lang|zh-CN|渝D}} (Judžong, Džjangbej, Džjulongpo, Dadukou) <br/>{{lang|zh-CN|渝B}} (Nanan, Šapingba, Bejbej, Vanšeng, Šuangčjao, Jubej, Banan, Čangšov)<br />{{lang|zh-CN|渝C}} (Jongčuan, Hečuan, Džjangdžin, Čidžjang, Tongnan, Tongljang, Dadzu, Rongčang, Bišan)<br/>{{lang|zh-CN|渝F}} (Vandžov, Ljangping, Čengkov, Vušan, Vuši, Džongšjan, Kajdžov, Fengdžje, Junjang)<br/>{{lang|zh-CN|渝G}} (Fuling, Nančuan, Djandžjang, Fengdu, Vulong)<br/>{{lang|zh-CN|渝H}} (Čjandžjang, Šidžu, Šjušan, Jovjang, Pengšui) |blank2_info_sec2=''Ficus lacor''<ref>{{navedi splet |url=http://en.cq.gov.cn/AboutChongqing/1914.htm |title=City Tree |website=En.cq.gov.cn |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120630163656/http://en.cq.gov.cn/AboutChongqing/1914.htm |archive-date=30 June 2012 |url-status=dead }}</ref> |blank2_name_sec2=Mestno drevo |blank1_info_sec2=''Japonska kamelija''<ref>{{navedi splet |url=http://en.cq.gov.cn/AboutChongqing/1914.htm |title=City Flower |website=En.cq.gov.cn |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120630163656/http://en.cq.gov.cn/AboutChongqing/1914.htm |archive-date=30 June 2012 |url-status=dead }}</ref> |blank1_name_sec2=Mestna roža |blank5_info_sec1=CQ / {{zh |c = 渝 |p = Yú |labels = no }} |blank5_name_sec1=Okrajšava|iso_code=ISO 3166-2:CN |blank4_name=Registracija vozila |blank_info=2019<ref name="data2018-2019">GDP-2019 is a preliminary data, and GDP-2018 is a revision based on the 2018 CASEN: {{cite press release | url=http://data.stats.gov.cn/english/easyquery.htm?cn=E0102| title=Home - Regional - Quarterly by Province| publisher=China NBS| date=15 April 2020| access-date=15 April 2020}}</ref> |blank3_info=0,759<ref>{{navedi splet|url=https://globaldatalab.org/shdi/shdi/?interpolation=0&extrapolation=0&nearest_real=0|title=Sub-national HDI - Subnational HDI - Global Data Lab|website=globaldatalab.org|access-date=17 April 2020}}</ref> (13.) – <span style="color:#090;">visoko</span> |blank3_name=[[Indeks človekovega razvoja|HDI]] (2018) |blank2_info=¥75.828<br/>$11.666 |blank2_name=&nbsp;- Na prebivalca |blank1_info=¥2,36 bilijona<br/>$363 milijard |blank1_name=&nbsp;- Total |population_metro_footnotes= |elevation_max_point=Jintjao Ling |image_seal= |image_map={{maplink|frame=yes|plain=yes|type=shape|stroke-width=2|stroke-color=#000000|zoom=5|frame-lat=29.558|frame-long=107.50}} |established_title=Prvi priseljenci |subdivision_name=[[Ljudska republika Kitajska]] |subdivision_type=Država |seat=Okrožje Judžong |seat_type=Sedež občine |map_caption1=Lega občine Čongčing znotraj Ljudske republike Kitajske |parts=<br />25 okrožji, 13 okrajev<br />1259 naselj, mestnih okrožij, in podokrožji |elevation_max_m=2797 |parts_type=Razdeljeno na;-okraje;- mestna okrožja |image_caption=V smeri urinega kazalce od zgoraj: Obris okrožja Judžong, Železniški tranzit Čongčing Linija 2, ki poteka zraven [[Džjaling (reka)|reke Džjaling]], mostovi v gradnji v [[Fengdu]], [[Umetniški muzej Čongčing]] in [[jama Hongja]] ({{lang|zh|洪崖洞}}) |image_skyline=Chongqing montage 2019.png |total_type=Občina |settlement_type= Mesto |native_name_lang=zh-Hans|native_name={{lower|0.1em|重庆市}} |established_date=ok. 316 pr. n. št. |other_name=Čungking, Čungčing |image_map1=Chongqing in China (+all claims hatched).svg |leader_title3=Predsednik CPPCC-ja |area_footnotes=<ref name=mofcom>{{navedi splet |title = Doing Business in China – Survey |url = http://english.mofcom.gov.cn/article/zt_business/lanmub/ |publisher = Ministry of Commerce of the People's Republic of China |access-date=5 August 2013 |url-status = dead |archive-url = https://archive.today/20130805091244/http://english.mofcom.gov.cn/article/zt_business/lanmub/ |archive-date = 5 August 2013 |df = dmy }}</ref> |area_blank1_km2=5472,8 |area_blank1_title=Pozidano območje |area_water_km2= |area_land_km2= |area_total_km2=82.403 |leader_name3=Vang Džiong |leader_name2=Tang Ljangdži |government_type=Občina |leader_title2=Župan |leader_name1=Džang Šuan |leader_title1=Predsednik kongresa |leader_name=Čen Miner |leader_title=Sekretar KKP |governing_body= |website=[http://CQ.gov.cn CQ.gov.cn] {{in lang|zh}} <br />[http://en.cq.gov.cn/ English.CQ.gov.cn]}} {{Infobox Chinese|pic=Chongqing_(Chinese_characters).svg|psp=Chungking|l="Doubled Celebration"|h=Tshùng-khin|tl=Tiông-khìng|poj=Tiông-khèng|wuu=Zon<sup>上</sup>-chin<sup>去</sup>|y=Chùhnghing|ci={{IPAc-yue|c|ung|4|.|h|ing|3}}|j=Cung4hing3|mi={{IPAc-cmn|ch|ong|2|.|q|ing|4}}|bpmf=ㄔㄨㄥˊ&nbsp;&nbsp;&nbsp;ㄑㄧㄥˋ|piccap="Čongčing" v [[Poenostavljena kitajščina|poenostavljeni]] (na vrhu) in [[Tradicionalna kitajščina|tradicionalni]] (na dnu) kitajski pisavi|gr=Chorngchinq|w=Ch{{asper}}ung<sup>2</sup>-ch{{asper}}ing<sup>4</sup>|sic=Cong<sup>2</sup>qin<sup>4</sup> ([[Sečuanski pinjin]]) <br />{{IPA-all|tsʰoŋ˨˩ tɕʰin˨˩˦|}}|p={{Audio|Chongqing.ogg|Chóngqìng|help=no}}|t={{linktext|重慶}}|s={{linktext|重庆}}|order=st|picupright=0.5|showflag=psic}} '''Čongčing''' ([[pinjin]]: ''Chongqing''; <small>[[Sečuanska narečja|Sečuanska]] izgovorjava:</small> {{IPA-all|tsʰoŋ˨˩tɕʰin˨˩˦|}}, <small>izgovorjava v [[Standardna mandarinščina|standardni mandarinščini]]:</small> {{IPAc-cmn|AUD|Chongqing.ogg|ch|ong|2|.|q|ing|4}}), prej romanizirana kot '''Čungking''' (poštno prečrkovanje: ''Chungking''), je občina na jugozahodu Kitajske. Upravno je ena od štirih občin pod neposredno upravo centralne vlade Ljudske republike Kitajske (ostale tri so [[Peking]], [[Šanghaj]] in [[Tjandžin]]) in edina taka občina, ki je globoko v notranjosti Kitajske.<ref>{{navedi splet|url=http://geography.about.com/od/chinamaps/tp/china-municipalities.htm|title=China's Direct-Controlled Municipalities|publisher=Geography.about.com|date=14 March 1997|access-date=10 December 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20120723100724/http://geography.about.com/od/chinamaps/tp/china-municipalities.htm|archive-date=23 July 2012|url-status=live}}</ref> Ker vlada občine Čongčing neposredno upravlja mesto Čongčing in sosednje podeželske okraje ter druga mesta, ki niso povezana z mestom Čongčing, lahko občina Čongčing tehnično trdi, da je največje mesto na svetu, čeprav je to posledica klasifikacijske tehničnosti in ne zato, ker gre dejansko za največje urbano območje na svetu, naslov, ki pripada območju Večjega zaliva Guangdong-Hongkong-Makav. V času uprave [[Republika Kitajska (1912–1949)|Republike Kitajske]] (ROC) je bil Čongčing občina v provinci [[Sečuan]]. Kot eno od svetovnih protifašističnih poveljniških središč je med [[Druga kitajsko-japonska vojna|drugo kitajsko-japonsko vojno]] (1937–1945) služil kot vojna prestolnica. Sedanja občina je bila ločena od province Sečuan 14. marca 1997, da bi pomagala pri razvoju osrednjega in zahodnega dela Kitajske.<ref>{{navedi splet|url=http://www.npc.gov.cn/wxzl/gongbao/2000-12/07/content_5003717.htm|script-title=zh:关于提请审议设立重庆直辖市的议案的说明_中国人大网|trans-title=Explanation on the proposal to consider the establishment of a municipality directly under the Central Government of China|website=www.npc.gov.cn|access-date=29 July 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20160517160042/http://www.npc.gov.cn/wxzl/gongbao/2000-12/07/content_5003717.htm|archive-date=17 May 2016|url-status=live}}</ref> Upravna občina Čongčing ima več kot 30 milijonov prebivalcev.<ref>{{navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/magazine-16761784|title=Which is the world's biggest city?|work=BBC News|date=29 January 2012|last1=Alexander|first1=Ruth|access-date=31 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180806003730/https://www.bbc.com/news/magazine-16761784|archive-date=6 August 2018|url-status=live}}</ref> Mesto Čongčing, ki obsega 9 mestnih in primestnih okrožij ima 8.750.000 prebivalcev (podatki za leto 2018).<ref>{{navedi splet|url=https://www.citypopulation.de/en/china/chongqing/admin/|title=China: Chóngqìng (Districts and Counties) - Population Statistics, Charts and Map}}</ref> Po popisu prebivalstva leta 2010 je Čongčing najbolj naseljena kitajska občina<ref>{{navedi splet|script-title=zh:最新中国城市人口数量排名（根据2010年第六次人口普查）|url=http://www.elivecity.cn/html/yijuyanjiu/yijuyanjiu1/645.html|website=www.elivecity.cn|year=2012|access-date=28 May 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150303135707/http://www.elivecity.cn/html/yijuyanjiu/yijuyanjiu1/645.html|archive-date=3 March 2015|url-status=live}}</ref> in tudi največja občina na Kitajskem pod neposredno upravo, ki vsebuje 26 okrožij, osem okrajev in štiri avtonomne okraje. Uradno okrajšavo mesta, {{transl|zh|pinyin|Yú}} ({{linktext|渝|lang=zh}}), je državni svet Ljudske republike Kitajske potrdil 18. aprila 1997.<ref>{{navedi splet|url=http://english.cri.cn/1702/2005-9-8/17@159525.htm|title=Chongqing's Official Abbreviation|publisher=English.cri.cn|access-date=10 December 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303231519/http://english.cri.cn/1702/2005-9-8/17@159525.htm|archive-date=3 March 2016|url-status=dead}}</ref> Ta okrajšava izhaja iz starega imena dela reke [[Džjaling (reka)|Džjaling]], ki teče skozi Čongčing in se izliva v reko [[Jangce]]. Čongčing ima pomembno zgodovino kot tudi kulturo. Kot eno izmed osrednjih kitajskih mest služi kot finančno središče [[Rdeča kotlina|Rdeče kotline]] in Jangceja v zgornjem toku. Je glavno proizvodno in transportno središče; poročilo časopisa ''Economist Intelligence Unit'' iz julija 2012 ga opisuje kot enega od 13 »nastajajočih megalopolisov na Kitajskem«.<ref>{{navedi splet| url=http://www.liaa.gov.lv/files/liaa/attachments/eiu_accesschina_megalopolises_0.pdf|title=EIU Report|publisher=Eiu.com|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20151217084946/http://www.eiu.com/public/topical_report.aspx|archive-date=17 December 2015}}</ref> Čongčing je uvrščen med Beta [[Globalno mesto|globalna mesta]].<ref>{{navedi splet|title=GaWC - The World According to GaWC 2020|url=https://www.lboro.ac.uk/gawc/world2020t.html|access-date=2020-10-04|website=www.lboro.ac.uk|archive-date=2020-08-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200824031341/https://www.lboro.ac.uk/gawc/world2020t.html|url-status=dead}}</ref> Čongčing je tudi eno izmed 100 najboljših znanstvenih mest na svetu<ref name=":1">{{navedi splet| title=Nature Index 2020 Science Cities {{!}} Supplements {{!}} Nature Index|url=https://www.natureindex.com/supplements/nature-index-2020-science-cities/tables/overall|access-date=2020-09-27|website=www.natureindex.com}}</ref> glede na število znanstvenih raziskav, kar zabeležuje Nature Index v skladu z Nature Index 2020 Science Cities in dom številnih pomembnih univerz, vključno z [[Univerza Čongčing|univerzo Čongčing]] in Jugozahodno univerzo.<ref>{{navedi splet|title=Nature Index 2018 Science Cities {{!}} Nature Index Supplements {{!}} Nature Index|url=https://www.natureindex.com/supplements/nature-index-2018-science-cities/global-city-map|access-date=2020-10-07|website=www.natureindex.com}}</ref> == Zgodovina == === Antika === Okrožje je bilo nekoč prestolnica kraljestva Vuzai. V [[obdobje vojskujočih se držav|obdobju vojskujočih se držav]] je predstavljalo vrata do zahodne meje države Ču, njegovo ozemlje pa je spadalo pod okrilje poveljstva Vu. V tridesetem letu vladavine kralja Džaošjanga iz države Čin (277 pr. n. št.) je Džang Ruo, guverner regije Šu (pod oblastjo Čina), napadel državo Ču in zavzel poveljstvo Vu. Bai Čiju je prav tako ukazal, naj obide ozemlje države Han, izvede presenetljiv napad na prestolnico države Ču, Jing (današnji Džjangling), ter požge Jiling (današnji [[Jičang]]). Potem ko je državi Ču preprečil, da bi priskočila na pomoč poveljstvu Vu, je to poveljstvo in območje južno od reke Jangce zavzel ter ustanovil poveljstvo Čjandžong. Poveljstvo Vu je bilo pod pristojnostjo tega okrožja (z upravnim središčem v današnjem mestu Dachang) in je pripadalo državi Čin. Kasneje je prešlo pod pristojnost okrožja Nan. Od takrat naprej se je okrožje imenovalo Vušan.<ref>{{cite web|title=寻根“巫山”之名：一段跨越三千年的沿隔史|url=https://dfz.cq.gov.cn/zqlswh/rwby_417819/202602/t20260209_15397922.html|website=Chongqing Local Gazette Office|publisher=Chongqing Local Gazette Office|date=2026-02-09|access-date=2026-03-01|language=zh}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Zgodovina lokacije mesta Čongčing je povezana z državo Ba. General države Čin, Džang Ji, ga je poimenoval Džjangdžov ({{lang|zh-hant|江州}}).<ref>[[s:zh:華陽國志/卷一]]</ref><ref name="chongqing_3gorges">{{cite book |title=Chongqing & The Three Gorges |author1=Kim Hunter Gordon |author2=Jesse Watson |year=2011 |url=https://books.google.com/books?id=vSNOR3qt6DwC |pages=38–40 |publisher=Kim Hunter Gordon |isbn=978-7-5022-5215-1 |access-date=26 August 2022 |archive-date=19 April 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230419201440/https://books.google.com/books?id=vSNOR3qt6DwC |url-status=live }}</ref> === Cesarsko obdobje === Džjangdžov je nato ostal pod vladavino [[Čin Ši Huang]]a med [[dinastija Čin|dinastijo Čin]], naslednico države Čin, in pod vladavino cesarjev dinastije Han. Džjangdžov se je nato med severnimi in južnimi dinastijami preimenoval v prefekturo Čhu ({{lang|zh-hant|楚州}}), nato leta 581 n. št. (dinastija Sui) v prefekturo Ju ({{lang|zh-hant|渝州}}) in kasneje leta 1102 med severnim Songom v prefekturo Gong ({{lang|zh-hant|恭州}}).<ref name="AboutChongqing06122007">{{navedi splet |url=http://en.cq.gov.cn/AboutChongqing/1920.htm |title=Chongqing's History with the State of Ba |publisher=Chongqing Municipal Government |date=6 December 2007 |access-date=2 July 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120630171340/http://en.cq.gov.cn/AboutChongqing/1920.htm |archive-date=30 June 2012 }}</ref> Ime Ju pa se je ohranilo do danes kot okrajšava za Čongčing, pa tudi za zgodovinsko središče mesta, kjer je nekoč stalo staro mestno jedro; ime je Judžong ({{lang|zh-hant|渝中}}, Osrednji Yu). Sedanjo ime je dobilo leta 1189, potem ko je princ Džao Dun iz dinastije Južni Song opisal svoje kronanje za kralja in nato za cesarja Guangzonga kot »dvojno praznovanje« ({{lang-zh |s=双重喜庆 |t=雙重喜慶 |p=shuāngchóng xǐqìng }} ali skrajšano chóngqìng). Ob ustoličenju je bila prefektura Ju zato preimenovana v Čongčing Fu. Leta 1362 (med [[dinastija Juan|dinastijo Juan]]) je Ming Judžen, vodja kmečkih upornikov, za kratek čas v Čongčingu ustanovil kraljestvo Dašja ({{lang|zh-hant|大夏}}).<ref>{{navedi splet |url = http://neohumanism.org/m/mi/ming_yuzhen.html |title = Ming Yuzhen Information |website = Neohumanism.com |access-date = 2 July 2012 |archive-url = https://web.archive.org/web/20160207054017/http://neohumanism.org/m/mi/ming_yuzhen.html | archive-date = 7 February 2016 |url-status = live |df = dmy-all }}</ref> Leta 1621 (med [[dinastija Ming|dinastijo Ming]]) je Še Čongming ({{lang|zh-hant|奢崇明}}) ustanovil še eno kratkotrajno kraljestvo Daliang ({{lang|zh-hant|大梁}}) s prestolnico Čongčing.<ref>{{navedi knjigo |url = https://books.google.com/books?id=xXLg4cTZcDkC |title = Political Frontiers, Ethnic Boundaries, and Human Geographies in Chinese History |author1 = Nicola di Cosmo |author2 = Don J. Wyatt |date = 3 July 2003 |publisher = Taylor & Francis |access-date = 2 July 2012 |isbn = 9780203987957 |archive-date = 16 April 2023 |archive-url = https://web.archive.org/web/20230416035707/https://books.google.com/books?id=xXLg4cTZcDkC |url-status = live }}</ref> Leta 1644, po padcu dinastije Ming pod uporniško vojsko, je Čongčing skupaj s preostalim delom Sečuana zajel Džang Šjandžong, ki naj bi pobil veliko število ljudi v Sečuanu in izpraznil provinco, deloma zato, ker so mnogi ljudje pobegnili na varno drugam. Mandžurci so kasneje osvojili provinco, med [[dinastija Čin|dinastijo Čing]] pa se je priseljevanje v Čongčing in Sečuan odvijalo s podporo cesarja Čing.<ref>{{navedi splet |url = http://www.chinasage.info/dynastyqing.htm |title=The last Qing (Manchu) Dynasty 1644 - 1912 of China |access-date=19 August 2015 |url-status=live |archive-url = https://web.archive.org/web/20161107092333/http://www.chinasage.info/dynastyqing.htm |archive-date=7 November 2016 }}</ref> Leta 1890 je bil v Čongčingu odprt britanski generalni konzulat. Naslednje leto je mesto postalo prvo notranje trgovsko pristanišče, odprto za tujce, s pogojem, da tuje ladje ne smejo prosto trgovati tam, dokler kitajskim parnikom ne uspe preplaviti reke Jangce. To omejitev je leta 1895 odpravila Šimonosekijska pogodba, ki je mesto razglasila za odprto pod enakimi pogoji kot druga pristanišča, čeprav je šele leta 1907 parnik opravil pot brez pomoči ročnih vlačilcev.<ref>{{EB1911|inline=y|wstitle=Ch'ungk'ing|volume=6|page=324}}</ref> Med letoma 1896 in 1904 so bili v Čongčingu odprti ameriški, nemški, francoski in japonski konzulati.<ref>{{navedi splet |url = http://www.cq.xinhuanet.com/subject/2005/2005-08/12/content_4868903.htm |title=French Consulate Page |publisher=Cq.xinhuanet.com |date=30 December 2004 |access-date=10 December 2013 |archive-url = https://web.archive.org/web/20130823091031/http://www.cq.xinhuanet.com/subject/2005/2005-08/12/content_4868903.htm |archive-date=23 August 2013 }}</ref><ref>{{navedi splet |url = http://www.chongqing.cn.emb-japan.go.jp/index_c.htm |title = Japanese Consulate Page |website = Chongqing.cn.emb-japan.go.jp |access-date = 10 December 2013 |archive-url = https://web.archive.org/web/20120709162530/http://www.chongqing.cn.emb-japan.go.jp/index_c.htm |archive-date = 9 July 2012 |url-status = live |df = dmy-all }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.us-passport-service-guide.com/us-consulate-in-china.html |title=US Consulate Page |website=Us-passport-service-guide.com |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120723134336/http://www.us-passport-service-guide.com/us-consulate-in-china.html |archive-date=23 July 2012 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |url = http://2011.cqlib.cn/article_detail.asp?cid=13&rid=1&did=622 |title=German Consulate Page |website = 2011.cqlib.cn |access-date=10 December 2013 |archive-url = https://web.archive.org/web/20130823053235/http://2011.cqlib.cn/article_detail.asp?cid=13&rid=1&did=622 |archive-date=23 August 2013 }}</ref> === Začasna vojna prestolnica Republike Kitajske === [[File:China from the Eyes of the Flying Tigers 1944-1945 57.jpg|thumb|left|Ulični prizor v Čongčingu, ok. 1944]] Med in po [[Druga kitajsko-japonska vojna|drugi kitajsko-japonski vojni]], od novembra 1937 do maja 1946, je bila začasna prestolnica generalissima [[Čjang Kajšek|Čjang Kajška]]. Potem ko sta general in preostala vojska po umiku leta 1938 iz prejšnje prestolnice Vuhan nekaj časa živela tam, je bila 6. septembra 1940 uradno razglašena za drugo prestolnico ({{lang-zh|c=陪都|p=péidū|w=p'ei2-tu1|labels=no}}).<ref name="Revisiting Chongqing: China's Secon">{{cite journal |last1=Danielson |first1=Eric N. |title=Revisiting Chongqing: China's Second World War Temporary National Capital |journal=Journal of the Royal Asiatic Society Hong Kong Branch |date=2005 |volume=45 |page=175 |jstor=23889883 }}</ref> Potem ko so Velika Britanija, Združene države in druge zaveznice decembra 1941 vstopile v vojno v Aziji, je bil v mestu nameščen eden od namestnikov poveljnikov zavezniških operacij v jugovzhodni Aziji (poveljstvo za jugovzhodno Azijo SEAC), Joseph Stilwell. Mesto je obiskal tudi lord Louis Mountbatten, vrhovni poveljnik SEAC, ki je imel sam sedež na Šrilanki. Čjang Kajšek je kot vrhovni poveljnik na Kitajskem tesno sodeloval s Stilwellom. Med letoma 1938 in 1943 je mesto trpelo zaradi nenehnih množičnih bombardiranj japonske cesarske mornarice in letalskih sil vojske; bitke so v celoti vodile eskadrilje kitajskih zračnih sil in protiletalske topniške enote. Zaklonišča pred zračnim napadom, ki so izkoristila gorati teren, so rešila številna življenja. Čongčing je bil zaradi neuklonljivega duha svojih prebivalcev ter njihovih prispevkov in žrtev med vojno razglašen za 'mesto junakov'. V letih neuspehov v vojni so bile številne tovarne in univerze preseljene iz vzhodne Kitajske in na koncu v Čongčing, kar je to mesto iz notranjega pristanišča spremenilo v močno industrializirano mesto. === Kitajska državljanska vojna === Po koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je Čongčing med kitajsko državljansko vojno postal eno zadnjih zatočišč nacionalistične vlade [[Kuomintang]]a na celinski Kitajski. Po kampanji za prečkanje reke Jangce so komunisti 23. aprila osvobodili prestolnico Kuomintanga, [[Nanking]]. Kuomintang se je najprej umaknil v [[Guangdžov]], nato pa v Čongčing. Čongčing je bil glavno mesto Kuomintanga do konca novembra 1949, ko se je nacionalistična vlada Kuomintanga po zraku umaknila iz mesta.<ref>{{navedi splet |url=http://www2.needham.k12.ma.us/nhs/cur/wwii/06/p1/mjm/WWII-Chang.html |title=WWII Era History of Chongqing |publisher=.needham.k12.ma.us |date=23 October 1944 |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130606163106/http://www2.needham.k12.ma.us/nhs/cur/wwii/06/p1/mjm/WWII-Chang.html |archive-date=6 June 2013 }}</ref> === Status občine === 14. marca 1997 se je Osmi nacionalni ljudski kongres odločil združiti podprovincialno mesto s sosednjimi prefekturami Fuling, Vanšjan in Čjandžjang, ki jih je v imenu province upravljal od septembra 1996, in mu podeliti neodvisnost od Sečuana. Nastala enotna entiteta je postala občina Čongčing, s 30.020.000 prebivalci v triinštiridesetih nekdanjih okrožjih brez vmesnih političnih ravni. Občina je postala vodilna sila kitajskih prizadevanj za razvoj svojih zahodnih regij in za usklajevanje preselitve prebivalcev z območij rezervoarjev projekta jezu Tri soteske. Njegova prva uradna slovesnost je bila 18. junija 1997. 8. februarja 2010 je Čongčing postal eno od devetih nacionalnih osrednjih mest, skupaj s [[Peking]]om, [[Tjandžin]]om, [[Šanghaj]]em, [[Guangdžov]]om, [[Čengdu]]jem, [[Vuhan]]om, [[Šjan]]om in [[Džengdžov]]om. Po besedah ​​Džou Ličuna, svetovalca pri Nacionalni komisiji za razvoj in reforme Kitajske, bi status Čongčinga kot nacionalnega osrednjega mesta spodbudil razvoj zahodne Kitajske. Čongčing, ki je v osrednje-zahodni Kitajski, bi dopolnjeval druga nacionalna osrednja mesta, ki se vsa nahajajo vzdolž vzhodne obale Kitajske.<ref>{{navedi splet |url=http://english.peopledaily.com.cn/90001/90776/90882/6892862.html |title=Chongqing becomes 5th National Central city |publisher=People's Daily |date=10 February 2010 |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130518015855/http://english.peopledaily.com.cn/90001/90776/90882/6892862.html |archive-date=18 May 2013 |url-status=live }}</ref> Istega leta, 18. junija, je bilo v Čongčingu ustanovljeno novo območje Liangdžjang, ki je bilo v času njegove ustanovitve tretje novo območje na državni ravni.<ref>{{navedi splet |url=http://gochina.scmp.com/chongqing/business/room-expansion |title=Establishment of the Liangjiang New Area |publisher=Gochina.scmp.com |date=25 November 2013 |access-date=10 December 2013 |archive-date=25 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210225054358/http://www.scmp.com/news/china }}</ref> <gallery> File:A Sunset View of Chongqing Central Business District.jpg|Pogled na središče mesta Džjefangbei in [[Hongja (jama)|jamo Hongja]] ob sončnem zahodu, posnet leta 2017 File:Txu-oclc-10552568-nh48-12.jpg|Zemljevid, ki vključuje Čongčing (označen kot 重慶 CH'UNG-CH'ING (CHUNGKING)) (AMS, 1954) File:Chongqing Map.png|Topografija Čongčinga File:Baidicheng view Fengjie - Mapillary (ZsSRPZW9wVqEzptb5peJrY).jpg|Soteska Čutang na reki Jangce File:Chongqing in fog 20140822.jpg|Spomladi in jeseni je središče mesta Čongčing pogosto zavito v meglo </gallery> == Geografija == === Fizična geografija in topografija === Čongčing je v subtropih, na prehodnem območju med [[Sečuanska kotlina|Sečuansko kotlino]] in ravnino na srednjem in spodnjem toku reke [[Jangce]]. Njegovo podnebje zaznamujejo pogosti [[monsun]]ski pogoji, pogosto dežuje ponoči pozno spomladi in zgodaj poleti. Mestni »nočni dež v gorovju Ba« se pojavlja v pesmih skozi celotno kitajsko zgodovino, vključno z ''Napisano v deževni noči - pismo severu'' Li Šangjina.<ref>{{navedi splet|url=http://bystander.homestead.com/bashan.html |title=Tang poetry: Night rain in the mountain in Bashan |access-date=19 August 2015 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160816081726/http://bystander.homestead.com/bashan.html |archive-date=16 August 2016}} Bashan Poems</ref> Ozemlje je od vzhoda proti zahodu dolgo 470 km, od severa proti jugu pa najširše 450 km. Na vzhodu meji na provinci [[Hubej]] in [[Hunan]], na severu na [[Sečuan]] in [[Šaanši]] ter na jugu na [[Guidžov]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.china.org.cn/english/features/ProvinceView/163947.htm |title=Chongqing 2005 - The Year in Review|access-date=6 August 2015 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20161024230840/http://www.china.org.cn/english/features/ProvinceView/163947.htm |archive-date=24 October 2016}} Chongqing's bordering provinces</ref> Čongking pokriva veliko območje, prepredeno z rekami in gorami. Na severu leži gorovje Daba, na vzhodu soteska Vu, na jugovzhodu gorovje Vuling in na jugu gorovje Dalou. Območje se spušča od severa proti jugu proti dolini Jangce in ima velik masiv gora in hribov s strmimi pobočji na različnih višinah. Na tem območju je pogosta [[Kras|kraška pokrajina]], kamniti gozdovi, številne skupine vrhov, apnenčaste jame in doline pa so na voljo na številnih mestih. Prepad Longšuišja ({{lang-zh|龙水峡地缝}}) s svojimi tremi naravnimi mostovi je regijo spremenil v priljubljeno turistično atrakcijo. Reka Jangce teče skozi celotno območje od zahoda proti vzhodu, v dolžini 665 km, na treh mestih prereže gorovje Vu in tvori znane [[Tri soteske]]: soteske Čutang, Vušja in Šiling.<ref>{{navedi splet |url=http://www.ctg.com.cn/en/ |title=The Three Gorges Corp |publisher=Ctg.com.cn |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131213211201/http://www.ctg.com.cn/en/ |archive-date=13 December 2013 |url-status=live}}</ref> Reka Džjaling, ki prihaja s severozahoda in teče skozi ''Male tri soteske Džjaling'' Libi, Ventang in Guanjin, se izliva v Jangce v Čongkingu.<ref>{{navedi splet |title=Yangtze River |work=CNTO China Like Never Before |url=http://www.cnto.org/journeys/yangtze-river/ |publisher=Chinese National Tourism Office, US Chinese Embassy |access-date=31 March 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402114532/http://www.cnto.org/journeys/yangtze-river/ |archive-date=2 April 2015 |url-status=live}}</ref> {{Poem quote| title = Li Baijeva pesem iz Čongkinga Baidi Cheng|quote = Ob zori zapuščam Belega cesarja, okronanega z oblaki, V enem dnevu sem preplul tisoč lijev skozi kanjone. Z opičjim slovesom so rečni bregovi glasni, Moj čoln je zapustil deset tisoč gora daleč stran.}} Osrednje mestno območje Čongkinga, imenovano pravi Čongking, je zgrajeno na gorah in delno obdano z rekama Jangce in Jialing. S svojo posebno topografijo topografija Čongkinga vključuje gore, reke, gozdove, izvire, slapove, soteske in jame. Pesnika iz dinastije Tang, Li Baija, je navdihnila naravna pokrajina in napisal ta epigram.[54] Gorovju Zhongliang (中梁山) in Tongluo (铜锣山) približno tvorita vzhodno in zahodno mejo urbanega območja Čongčinga. Zunaj osrednjega Čongčinga se nahaja več visokih gora, vključno z 1709,4 m visoko goro Wugong Ling v Jiangjinu.[potreben citat] === Podnebje === Čongčing ima monsunsko vlažno subtropsko podnebje (Köppen Cwa), ki meji na vlažno subtropsko podnebje (Köppen Cfa), in večino leta ima zelo visoko relativno vlažnost, z vsemi meseci nad 75 %. Znan je kot ena od "treh peči" reke Jangce, skupaj z Wuhanom in Nanjingom, njegova poletja so dolga in med najbolj vročimi in vlažnimi na Kitajskem, z najvišjimi temperaturami 34 °C (93 °F) v juliju in avgustu v urbanem območju.[55] Zime so kratke in nekoliko mile, vendar vlažne in oblačne. Zaradi lege mesta v Sečuanski kotlini ima eno najnižjih letnih sončnih ur v državi, le 983 ur, kar je manj kot v večjem delu severne Evrope; mesečni odstotek možnega sončnega obsevanja v samem mestu se giblje od zgolj 5 % v januarju do 43 % v avgustu. Ekstremne temperature od leta 1951 so se gibale od -1,8 °C (29 °F) 11. januarja 1955 (neuradni rekord -2,5 °C (27 °F) je bil postavljen 8. februarja 1943) do 43,7 °C (111 °F) 18. in 19. avgusta 2022[56] (neuradni rekord 44,0 °C (111 °F) je bil postavljen 8. in 9. avgusta 1933).[57] Čongking, z več kot 100 dnevi megle na leto,[58] je znan kot "mesto megle" (kitajščino: 雾都); to je zato, ker ga spomladi in jeseni 68 dni na leto ovije debela plast megle.[59][60] Med drugo kitajsko-japonsko vojno (1937–1945) je to posebno vreme verjetno igralo vlogo pri zaščiti mesta pred napadom japonske cesarske vojske. <gallery class="center" widths="200px" heights="200px"> File:Jiangbeizui CBD.jpg|Poslovalno središče Jiangbeizui od zgoraj, posneto leta 2018 File:Chaotianmen Bridge, Nan'an District of Chongqing.jpg|Most Chaotianmen povezuje okrožje Jiangbei z okrožjem Nan'an v Chongqingu, posneto leta 2018 File:Jiefangbei.jpg|Jiefangbei ({{lang-zh|c=解放碑|l=People's Liberation Monument|labels=no}}) je spomenik zmage v drugi svetovni vojni File:Raffles City Chongqing 2019-9.jpg|Raffles City Chongqing, ki leži na sotočju reke Jangce in Džjaling </gallery> == Upravna delitev == Čongking je največja od štirih neposredno nadzorovanih občin Ljudske republike Kitajske. Občina je razdeljena na 38 pododdelkov (3 so bile ukinjene leta 1997, okrožji Vanšheng in Šuangčjao pa oktobra 2011), ki jih sestavlja 26 okrožij, 8 okrajev in 4 avtonomna okrožja. Meje občine Čongking segajo veliko dlje v zaledje mesta kot meje drugih treh občin na ravni province (Peking, Šanghaj in Tjandžin), velik del njenega upravnega območja, ki se razteza na več kot 80.000 km<sup>2</sup>, pa je podeželskega. Konec leta 2018 je skupno prebivalstvo znašalo 31,02 milijona. Leta 2022 je bil Čongking največje kitajsko mesto po številu mestnega prebivalstva, saj je imel 22,80 milijona prebivalcev. Glavno mestno območje mesta Čongčing ({{lang|zh-hans|重庆主城区}}) se razteza na približno 5473 km² in vključuje devet okrožij. == Demografija == === Prebivalstvo === [[File:Jiefangbei (People's Liberation Monument).jpg|thumb|left|Džjefangbej (Spomenik ljudske osvoboditve), znamenitost in središče Čongčinga]] Po popisu prebivalstva iz leta 2020 ima Čongčing 32.054.159 prebivalcev, kar predstavlja približno 2,27 % celotnega prebivalstva države.[87] Zaradi tega je to najbolj naseljeno mesto na svetu.<ref>{{navedi splet |last=Banerjee |first=Bhabna |date=15 August 2023 |title=Ranked: The World's Largest Cities By Population |url=https://www.visualcapitalist.com/ranked-the-worlds-largest-cities-by-population/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240610213554/https://www.visualcapitalist.com/ranked-the-worlds-largest-cities-by-population/ |archive-date=10 June 2024 |website=Visual Capitalist}}</ref> OECD je leta 2010 ocenila, da ima metropolitansko območje, ki obsega osrednje mestno območje, 17 milijonov prebivalcev. Popis navaja tudi 50,55 % moških in 49,55 % žensk. Kar zadeva starostno porazdelitev, je bilo od celotnega prebivalstva 15,91 % starih od 0 do 14 let, 62,22 % starih od 15 do 64 let in 21,87 % starih 65 let in več. Od prebivalstva z najvišjo doseženo stopnjo izobrazbe je bilo 15,41 % visokošolskih, 15,96 % srednješolskih, 30,58 % osnovnošolskih in 29,89 % osnovnošolskih. Leta 2021 je bilo 70,4 % prebivalcev Čongčinga ocenjenih kot mestnih in 29,6 % podeželskih.<ref name="data2022">{{navedi splet|url=https://data.stats.gov.cn/english/easyquery.htm?cn=E0103|title=National Data|publisher=National Bureau of Statistics of China|date=1 March 2022|access-date=23 March 2022|archive-date=9 January 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200109073448/http://data.stats.gov.cn/english/easyquery.htm?cn=E0103|url-status=live}}</ref> === Religija === Prevladujoče religije v Čongčingu so kitajske ljudske religije, taoistične tradicije in kitajski [[budizem]]. Glede na ankete, opravljene v letih 2007 in 2009, 26,63 % prebivalstva prakticira kitajsko vero prednikov, medtem ko se 1,05 % prebivalstva identificira kot kristjani. Poročila niso navedla podatkov o drugih vrstah religije; 72,32 % prebivalstva je lahko nereligioznih ali vključenih v čaščenje naravnih božanstev, budizma, [[konfucianstvo]], [[taoizem]] ali ljudske verske sekte. Leta 2010 je bilo v Čongčingu 9056 muslimanov.<ref>{{navedi splet|title=Muslim in China|url=https://www.topchinatravel.com/china-muslim/muslim-in-china.htm|access-date=2021-08-04|publisher=Top China Travel|archive-date=3 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211103193156/https://www.topchinatravel.com/china-muslim/muslim-in-china.htm|url-status=live}}</ref> {{multiple image | align = center | direction = horizontal | image1 = Large statue on hilltop at Fengdu Ghost City.JPG | width1 = 150 | caption1 = [[Žadati cesar]] v mestu duhov [[Fengdu]] | image2 = 重慶華巖寺接引殿牌坊.JPG | width2 = 200 | caption2 = Budistični tempelj v Džjulongpu }} == Gospodarstvo == Čongking je bil med kampanjo Tretje fronte pomemben prejemnik kitajskih naložb v industrijske zmogljivosti.<ref>{{navedi knjigo |last=Lan |first=Xiaohuan |title=How China Works: An Introduction to China's State-led Economic Development |publisher=Palgrave Macmillan |year=2024 |isbn=978-981-97-0079-0 |translator-last=Topp |translator-first=Gary |doi=10.1007/978-981-97-0080-6}}</ref>{{Rp|page=298}} Vladni pritiski so bili obsežni, da bi se Čongking preoblikoval v gospodarsko, trgovinsko in finančno središče regije ter da bi se občina uporabila kot platforma za odpiranje zahodne notranjosti države za nadaljnji razvoj. Čongking se sooča s hitro urbanizacijo. Statistični podatki na primer kažejo, da so nove gradnje dnevno dodale približno 137.000 m<sup>2</sup> uporabne površine, da bi zadovoljile povpraševanje po stanovanjskih, poslovnih in tovarniških prostorih. Tako je bil Čongking 14. marca 1997 ločen od province Sečuan in postal samostojna občina, da bi pospešili svoj razvoj in posledično razvoj relativno revnejših zahodnih območij Kitajske. Do 2000-ih let je mesto postalo pomembno industrijsko območje v zahodni Kitajski. Nominalni BDP mesta Čongking je leta 2022 znašal 433 milijard ameriških dolarjev (2,91 bilijona kitajskih jenov), kar je približno 2,41 % BDP države, in se je uvrstil na 16. mesto med upravnimi enotami na ravni province; primarna, sekundarna in terciarna industrija občine so bile vredne 201,21 milijarde kitajskih jenov (29,92 milijarde ameriških dolarjev), 1,169 bilijona kitajskih jenov (173,86 milijarde ameriških dolarjev) oziroma 1,542 bilijona kitajskih jenov (229,3 milijarde ameriških dolarjev). Njegov nominalni BDP na prebivalca je znašal 13.479 ameriških dolarjev (90.663 kitajskih jenov) in se je uvrstil na 10. mesto v državi. Časopis ''Economist Intelligence Unit'' je v novembrski beli knjigi ''Access China'' iz leta 2010 Čongking opredelil kot člana CHAMPS (Čongking, Hefei, Anšan, Maanšan, Pingdingšan in Šenjang), gospodarskega profila 20 najboljših mest v vzponu na Kitajskem.<ref>{{navedi splet |date=9 November 2010 |title=The Rise of The 'Champs' – New Report Maps Business Opportunity in China's Fastest Growing Cities |url=http://www.sourcewire.com/releases/rel_display.php?relid=60590 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20120406135228/http://www.sourcewire.com/releases/rel_display.php?relid=60590 |archive-date=6 April 2012 |access-date=14 March 2011 |publisher=Sourcewire.com}}</ref> Tradicionalno sta bila Čongking in Sečuan zaradi svoje geografske nedostopnosti pomembni vojaški bazi za raziskave in razvoj orožja.<ref>{{navedi splet |url=http://www.accci.com.au/keycity/chongqing.htm |title=Chongqing Municipality(重慶市) |archive-url=https://web.archive.org/web/20160307133351/http://www.accci.com.au/keycity/chongqing.htm |archive-date=7 March 2016 |work=The Australia-China Chamber of Commerce and Industry of New South Wales |access-date=31 January 2009 }}</ref> Čeprav je industrija Čongkinga raznolika, je njen izvozni sektor za razliko od vzhodne Kitajske zaradi relativno neugodne lege v notranjosti majhen. Namesto tega so pogoste tovarne, ki proizvajajo lokalno usmerjeno potrošniško blago, kot so predelana hrana, avtomobili, kemikalije, tekstil, stroji, športna oprema in elektronika. Čongking je tretje največje središče za proizvodnjo motornih vozil na Kitajskem in največje središče za motorna kolesa. Leta 2007 je imel letno proizvodno zmogljivost 1 milijon avtomobilov in 8,6 milijona motornih koles. Med vodilnimi proizvajalci avtomobilov in motornih koles je četrti največji kitajski proizvajalec avtomobilov; Changan Automotive Corp in Lifan Hongda Enterprise, pa tudi Ford Motor Company, ameriški avtomobilski velikan pa ima v Čongkingu tri tovarne. Občina je tudi ena od devetih največjih kitajskih proizvajalcev železa in jekla ter ena od treh glavnih proizvajalcev aluminija. Med pomembnimi proizvajalci sta Chongqing Iron and Steel Company (重庆钢铁股份有限公司) in Southwest Aluminum (西南鋁業), ki je največja azijska tovarna aluminija.<ref>{{navedi novice | url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/business/4512015.stm |work=BBC News |title=China's west seeks to impress investors |date=4 May 2005 |access-date=28 April 2010 |first=Nick |last=MacKie |archive-url=https://web.archive.org/web/20060613203549/http://news.bbc.co.uk/2/hi/business/4512015.stm |archive-date=13 June 2006 }}</ref> Kmetijstvo ostaja pomembno. Glavna pridelka območja sta riž in sadje, zlasti pomaranče. Naravni viri so bogati tudi z velikimi nahajališči [[premog]]a, [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] in več kot 40 vrstami mineralov, kot sta [[stroncij]] in [[mangan]]. Zaloge premoga znašajo približno 4.800.000.000 metričnih ton. Čuandong je največje kitajsko plinsko polje v notranjosti z nahajališči približno 270 milijard m<sup>3</sup> – več kot 1/5 vseh kitajskih nahajališč. Ima največje kitajske rezerve stroncija (Kitajska ima drugo največje nahajališče stroncija na svetu). Mangan se koplje na območju Xiushan. Čeprav je bil rudarski sektor označen kot močno onesnažujoč in nevaren.{{NoteTag|Raziskava kitajske državne uprave za varstvo okolja (SEPA) iz leta 2005 je pokazala, da je 13 podjetij v manganskem trikotniku kršilo cilje glede izpustov šestvalentnega kroma in amoniaka-dušika – v najslabšem primeru za faktor 180. Sanacija, ki jo je odredila SEPA, je povzročila zaprtje podjetij in stroške v višini 280 milijonov juanov.}} V Čongkingu naj bi bila postavljena tudi rafinerija z zmogljivostjo 10 milijonov ton, ki jo bo upravljala CNPC (matična družba PetroChina) za predelavo uvožene surove nafte iz kitajsko-mjanmarskih naftovodov. Čeprav sam cevovod še ni dokončan, bo sčasoma potekal od Sittweja (na zahodni obali [[Mjanmar]]a) skozi [[Kunming]] v [[Junan]]u, preden bo dosegel Čongking,<ref>{{navedi splet |url=http://www.atimes.com/atimes/China_Business/ID24Cb01.html |title=China-Myanmar pipeline projects on track |website=Atimes.com |date=24 April 2007 |access-date=14 March 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081207125648/http://www.atimes.com/atimes/China_Business/ID24Cb01.html |archive-date=7 December 2008 |url-status=unfit }}</ref> in bo Kitajski zagotavljal goriva iz Mjanmara, Bližnjega vzhoda in Afrike. V zadnjem času se je pojavila prizadevanja za premik v vrednostno verigo navzgor s preusmeritvijo k visokotehnološkim in na znanju temelječim industrijam, kar je privedlo do novih razvojnih con, kot je nova severna cona Čongking (CNNZ). Lokalna vlada Čongkinga upa, da bo s spodbujanjem ugodnih gospodarskih politik za sektorja elektronike in informacijske tehnologije lahko ustvarila 400 milijard RMB vredno visokotehnološko proizvodno središče, ki bo preseglo avtomobilsko industrijo in predstavljalo 25 % njenega izvoza. Mesto je veliko investiralo tudi v infrastrukturo, da bi pritegnilo naložbe. Omrežje cest in železnic, ki povezujejo Čongking s preostalo Kitajsko, je bilo razširjeno in posodobljeno, kar je zmanjšalo logistične stroške. Poleg tega bližnji [[jez Treh sotesk]], ki je največji na svetu, oskrbuje Čongking z energijo in omogoča oceanskim ladjam, da dosežejo pristanišče na reki Jangce.<ref>{{navedi novice |url=http://www.cnn.com/SPECIALS/1999/china.50/asian.superpower/three.gorges |title=China's Three Gorges Dam |archive-url=https://web.archive.org/web/20160503201210/http://www.cnn.com/SPECIALS/1999/china.50/asian.superpower/three.gorges/ |archive-date=3 May 2016 |work=CNN |access-date=31 January 2009 }}</ref> Te izboljšave infrastrukture so privedle do prihoda številnih neposrednih tujih vlagateljev (FDI) v panoge, od avtomobilske do finančne in maloprodajne; kot so Ford, Mazda, HSBC, Standard Chartered Bank, Citibank, Deutsche Bank, ANZ Bank, Scotiabank, Wal-Mart, Metro AG in Carrefour, med drugimi multinacionalnimi korporacijami. === Turizem === [[File:Chongqing Grand Theatre 01.jpg|thumb|Veliko gledališče Čongking]] [[File:ChongqingMartyrsCemetery.jpg|thumb|left|Pokopališče mučencev]] [[File:Chongqing_Art_Museum_Night.jpg|thumb|left|Umetnostni muzej Čongking]] Mesto je bilo skoraj deset let (1937 do 1945) začasna prestolnica Kitajske in je bilo znano tudi kot eno od treh poveljstev zaveznikov med drugo svetovno vojno, pa tudi kot strateško središče mnogih drugih vojn v zgodovini Kitajske. Čongking ima veliko zgodovinskih stavb ali znamenitosti iz vojnega časa, od katerih so nekatere bile kasneje uničene. Med temi znamenitostmi je tudi ''Spomenik ljudske osvoboditve'', ki stoji v središču mesta. Nekoč je bil najvišja stavba na tem območju, zdaj pa ga obdajajo številni nakupovalni centri. Prvotno imenovan ''Spomenik zmagi nad vojskami osi'', je edina stavba na Kitajskem s tem namenom.<ref>{{navedi splet |url=http://chongqingwomen.com/peoples-liberation-monument.html |title=People's Liberation Monument |publisher=Chongqingwomen.com |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131213051628/http://chongqingwomen.com/peoples-liberation-monument.html |archive-date=13 December 2013 |url-status=live }}</ref> Danes spomenik služi kot simbol mesta. Muzej generala Josepha W. Stilwella, posvečen generalu ''Vinegar Joeju'' Stilwellu, generalu iz druge svetovne vojne.<ref>{{navedi splet |url=http://www.travelchinaguide.com/attraction/chongqing/stilwell.htm |title=General Joseph Stilwell Museum |publisher=Travelchinaguide.com |date=17 May 1944 |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120415152451/http://www.travelchinaguide.com/attraction/chongqing/stilwell.htm |archive-date=15 April 2012 |url-status=live }}</ref> Pokopališče letalskih sil na območju Nanšan v spomin na pripadnike letalskih sil, ubite med drugo kitajsko-japonsko vojno (1937–1945) in Muzej vasi Red Rock, diplomatsko mesto komunistične partije v Čongkingu, ki jo je med drugo svetovno vojno vodil [[Džov Enlaj]], ter Guijuan, vrt Cassia, kjer je [[Mao Cetung]] leta 1945 s [[Kuomintang]]om podpisal ''Dvojni mirovni sporazum 10 (10. oktober)''.<ref>{{navedi splet |url=http://www.beijingfeeling.com/chongqing-travel/chongqing-tourist-attractions/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20110623054516/http://www.beijingfeeling.com/chongqing-travel/chongqing-tourist-attractions/ |archive-date=23 June 2011 |title=Red Rock Village Museum |publisher=Beijingfeeling.com |date=15 September 2013 |access-date=10 December 2013 }}</ref> [[File:31487-Chongqing (30850455817).jpg|thumb|upright|[[Hongja jama]] (''Hongya-dong'') – tradicionalne hiše na kolih v slogu Baju v poslovnem središču Džjefangbej]] [[File:Fishingtown.jpg|thumb|upright|Strma pot do glavnih vrat ribiškega mesta]] [[File:Cqk01.jpg|thumb|upright|Starodavna cesta Cičikou v okrožju Šapingba]] * Podvodni muzej Baiheliang, prvi podvodni muzej na Kitajskem,[147] * Spomenik na pokol v velikem predoru, nekdanje zaklonišče pred letalskimi napadi, kjer se je med drugo svetovno vojno zgodil velik pokol. * Velika dvorana ljudstva v Čongkingu temelji na Veliki dvorani ljudstva v Pekingu. To je ena največjih stavb za javne zbore na Kitajskem, ki je sicer zgrajena v sodobnem času, vendar posnema tradicionalne arhitekturne sloge. Nahaja se ob gosto poseljenem in hribovitem osrednjem okrožju z ozkimi ulicami in pešpoti.[148] * [[Muzej Treh sotesk]] predstavlja zgodovino, kulturo in okolje območja Treh sotesk in Čongkinga. * [[Umetniški muzej Čongčing]] je znan po osupljivi arhitekturi. * Znanstveno-tehnološki muzej Čongking ima kino IMAX. * Luohan Si, tempelj dinastije Ming<ref>{{navedi splet |url=http://www.fodors.com/world/asia/china/sichuan-and-chongqing/review-434671.html |title=Luohan Si |publisher=Fodors.com |date=28 May 2013 |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130528054943/http://www.fodors.com/world/asia/china/sichuan-and-chongqing/review-434671.html |archive-date=28 May 2013 |url-status=live }}</ref> * Tekoče stopnice Huangguan, druge najdaljše tekoče stopnice v Aziji. * Nekdanja mesta veleposlaništev večjih držav v 1940-ih. Kot takratno glavno mesto je imel Čongking veliko stanovanjskih in drugih stavb za te uradnike.<ref>{{navedi splet |author=www.chinaeducenter.com |url=http://www.chinaeducenter.com/en/life/embassylistchongqing.php |title=Embassies List |publisher=Chinaeducenter.com |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120428215800/http://www.chinaeducenter.com/en/life/embassylistchongqing.php |archive-date=28 April 2012 |url-status=live }}</ref> * Okrožje Vuši, znano kot pomembno turistično območje Čongkinga<ref>{{navedi splet |url=http://english.51766.com/detail/city_detail.jsp?prov_id=1006656 |title=Wuxi County |publisher=English.51766.com |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://archive.today/20130116005947/http://english.51766.com/detail/city_detail.jsp?prov_id=1006656 |archive-date=16 January 2013 }}</ref> * [[Skalne poslikave v Dadzuju]] so vrsta kitajskih verskih skulptur in rezbarij, ki segajo vse do 7. stoletja našega štetja in prikazujejo budistična, konfucijanska in taoistična prepričanja ter so pod njihovim vplivom. Uvrščene so na seznam svetovne dediščine UNESCO in so sestavljene iz 75 zaščitenih območij, kjer je približno 50.000 kipov, z več kot 100.000 kitajskimi znaki, ki tvorijo napise in epigrafe. * [[Trije naravni mostovi]] in ​​[[jama Furong]] v narodnem geološkem parku Vulong Karst v okrožju Vulong so uvrščeni na seznam svetovne dediščine UNESCO kot del [[Južnokitajski kras|Južnokitajskega krasa]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.naturalarches.org/gallery-china3bridges.htm|title=China: Three Natural Bridges National Geopark|publisher=Naturalarches.org|access-date=10 December 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20120609184026/http://www.naturalarches.org/gallery-china3bridges.htm|archive-date=9 June 2012|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.gxnu.edu.cn/KDL/Cave/furong.htm |title=Furong Cave |publisher=Gxnu.edu.cn |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141006082311/http://www.gxnu.edu.cn/KDL/Cave/furong.htm |archive-date=6 October 2014 }}</ref> * [[Cičikov, Čongking|Cičikov]] je 1000 let staro mesto v okrožju Šapingba v Čongkingu. Znano je tudi kot ''Mali Čongking''. Mesto, ki leži ob spodnjem toku reke Džjaling, je bilo nekoč pomemben vir porcelana in je bilo v času dinastij Ming in Čing živahno trgovsko pristanišče.<ref>{{navedi splet |url=http://blog.seattlechinesegarden.org/2012/03/ciqikou-delegation-visits-old-town.html |title=Ciqkou |publisher=Blog.seattlechinesegarden.org |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131214170704/http://blog.seattlechinesegarden.org/2012/03/ciqikou-delegation-visits-old-town.html |archive-date=14 December 2013 |url-status=live }}</ref> * Mesto je UNESCO-vo omrežje ustvarjalnih mest prepoznalo kot ''mesto oblikovanja''. * Diaojučeng ali Ribiško mesto je eno od treh velikih starodavnih bojnih polj Kitajske. Znano je po svojem uporu proti mongolskim vojskam v času dinastije Južni Song (1127–1279) in lokaciji, kjer je leta 1259 umrl mongolski voditelj Möngke Kan.<ref>{{navedi splet |url=http://chongqingwomen.com/fishing-town.html |title=Fishing Town |publisher=Chongqingwomen.com |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131213051631/http://chongqingwomen.com/fishing-town.html |archive-date=13 December 2013 |url-status=live }}</ref> * Snežna žadasta jama v okrožju Fengdu je edini primer čisto bele, žadu podobne kraške jame na Kitajskem. * [[Mesto duhov Fengdu]] v okrožju Fengdu so v tradicionalni kitajski literaturi in kulturi Vrata pekla. * Baidi Cheng, polotok v reki Jangce, znan po znani pesmi Li Baija. * Živalski vrt Čongking, ki razstavlja številne redke vrste, vključno z orjaškim pandom, izjemno redkim južnokitajskim tigrom in afriškim slonom. * Zabaviščni park Čongking * Veliko gledališče Čongking, center uprizoritvenih umetnosti. * Ulica tujcev je bila zabaviščni park, vključno s Porcelansko palačo, največjim straniščem na svetu. Tukaj je tudi lokacija neuspešnega projekta Love Land leta 2009. * Dolina Črne gore (Heishangu) * [[Jama Hongja]] (znana tudi kot Hongja Dong), trdnjava s pomolom in koli, ki je služila kot ena od 17 mestnih vrat starodavnega Čongkinga, je priljubljena turistična atrakcija zaradi svoje arhitekture. == Opombe == {{NoteFoot}} == Sklici == {{sklici}} === Viri === {{refbegin}} * {{navedi knjigo|last=Danielson|first=Eric N.|chapter=Chongqing|pages=[https://archive.org/details/newyangzirivertr0000eric/page/n336 325]–362|title=The Three Gorges and the Upper Yangzi|url=https://archive.org/details/newyangzirivertr0000eric|location=Singapore|publisher=Marshall Cavendish/Times Editions|year=2005|isbn=978-981-232-599-0}} * {{cite journal|last=Danielson|first=Eric N.|year=2005|title=Revisiting Chongqing: China's Second World War Temporary National Capital|journal=Journal of the Royal Asiatic Society Hongkong Branch|volume=45}} * {{navedi knjigo|last=Huang|first=Jiren|script-title=zh:老重庆：巴山夜语|trans-title=Old Chongqing: Ba Mountains Night Rains|series=老城市 [''The Old Cities'']|location=Nanjing|publisher=Jiangsu Fine Arts Publishing House|year=1999|language=zh}} * {{navedi knjigo|last=Kapp|first=Robert A.|chapter=Chungking as a Center of Warlord Power, 1926–1937|pages=[https://archive.org/details/chinesecitybetwe00chin/page/143 143–170]|title=The Chinese City Between Two Worlds|chapter-url=https://archive.org/details/chinesecitybetwe00chin|chapter-url-access=registration|editor1=Mark Elvin|editor2=G. William Skinner|location=Stanford|publisher=Stanford University Press|year=1974}} * {{navedi knjigo|last=Kapp|first=Robert A.|title=Szechwan and the Chinese Republic: Provincial Militarism and Central Power, 1911–1938|location=New Haven|publisher=Yale University Press|year=1973}} * {{navedi knjigo|author=Liao, Qingyu|title=Chongqing Ge Le Shan Pei Du Yizhi (The Construction of War-time Capital on the Gele Mountain, Chongqing)|location=Chengdu|publisher=Sichuan University Press|year=2005}} * {{navedi knjigo|author=Long, Juncai|title=Sui Yue Ya Feng de Jiyi: Chongqing Kang Zhan Yizhi (Covered Memory of Flowing Years: Site[s] of [the] Anti-Japanese War in Chongqing)|location=Chongqing|publisher=Southwest University Press|year=2005}} * {{navedi knjigo|author=McIsaac, Lee|title="The City as Nation: Creating a Wartime Capital in Chongqing," in Remaking the Chinese City, 1900–1950, ed. by Joseph W. Esherick|location=Honolulu|publisher=University of Hawaii Press|year=2000}} * {{navedi knjigo|author=Xu|title=Chongqing Jiu Ying (Old Photos of Chongqing)|location=Beijing|publisher=People's Fine Arts Publishing House|year=1998|author2=Dongsheng Liu|author3=Yuchuan}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Wikivoyage|Chongqing}} {{Wiktionary|Chongqing|Chungking|Ch'ung-ch'ing}} {{Commons+cat|Chongqing|Chongqing}} * [http://www.cq.gov.cn/ Chongqing Municipal Government website] {{-}} {{S-start}} {{S-bef|before=[[Guangdžov]]}} {{S-ttl|title=Kitajska vojna prestolnica|years=21. november 1937 – 5. maj 1946|dynasty=[[Republika Kitajska (1912–1949)|Republika Kitajska]]}} {{S-aft|after=[[Nanking]]}} {{s-bef|before=[[Guangdžov]]}} {{s-ttl|title=Kitajska vojna prestolnica|years=14. oktober 1949 – 30. november 1949|dynasty=Republika Kitajska}} {{s-aft|after=[[Čengdu]]}} {{s-end}} {{Navboxes|list={{Navboxes |title = [[File:Gnome-globe.svg|25px]]{{nbsp}}Geographic locale |list = {{Geographic location |Centre = Čongčing |North = [[Šaanši]] |Northeast = |East = [[Hubej]] |Southeast = [[Hunan]] |South = [[Guidžov]] |Southwest = |West = [[Sečuan]] |Northwest = }} '''[[Geografski koordinatni sistem|zem. širina <small>in</small> dolžina]] {{Coord|29|33|N|106|34|E|display=inline}}''' }} {{Province-level divisions of the People's Republic of China}} {{Metropolitan cities of the People's Republic of China}} {{Most populous cities in the People's Republic of China}} {{Major cities along the Yangtze River}} }} {{Authority control}} [[Kategorija:Čongčing| ]]<!--please leave the empty space as standard--> [[Kategorija:Mesta na Kitajskem]] [[Kategorija:Občine Kitajske]] fx0jd46de45tqz0o55577omx1y97lb5 Modul:Location map/data/Južni Atlantik/dok 828 506293 6759924 5582491 2026-10-03T08:35:36Z Pinky sl 2932 Kategorija:Lokacijske karte po oceanu 6759924 wikitext text/x-wiki <!-- Place categories where indicated at the bottom of this page; interwikis at Wikidata --> {{Modul:Location map/data/dok | see also = * [[Modul:Location map/data/Atlantski ocean]] }}<includeonly>{{#ifeq:{{SUBPAGENAME}}|sandbox|| <!-- Categories below this line; interwikis at Wikidata --> [[Kategorija:Lokacijske karte po oceanu|Južni Atlantik]] }}</includeonly> cvuxbi989zijoy2pnd8utpq3f0ejcke Modul:Location map/data/Atlantski ocean/dok 828 506295 6759919 5582494 2026-10-03T08:31:45Z Pinky sl 2932 Kategorija:Lokacijske karte po oceanu 6759919 wikitext text/x-wiki <!-- Place categories where indicated at the bottom of this page; interwikis at Wikidata --> {{Modul:Location map/data/dok | see also = * [[Modul:Location map/data/World]] }}<includeonly>{{#ifeq:{{SUBPAGENAME}}|sandbox|| <!-- Categories below this line; interwikis at Wikidata --> [[Kategorija:Lokacijske karte po oceanu|Atlantski ocean]] }}</includeonly> s3j7nu0lbj1w1i2gbpjrzf23r44vlkd Inštitut 8. marec 0 508418 6759673 6645846 2026-10-02T13:26:22Z ~2026-52949-90 266696 /* */ 6759673 wikitext text/x-wiki [[Slika:Inštitut 8. marec predal 17.300 podpisov peticije "Ustavimo prodajo prepovedanih petard" (54271692523).jpg|thumb|right|300px|Člani inštituta ob predaji peticije za ustavitev prodaje prepovedanih petard leta 2025]] '''Inštitut 8. marec''' (uradno: '''Zavod raziskovalni inštitut 8. marec''''')''<ref>{{Navedi splet|title=Zavod Raziskovalni inštitut 8. marec - Ključne osebe na Biziju|url=https://www.bizi.si/ZAVOD-RAZISKOVALNI-INSTITUT-8-MAREC/kljucne-osebe/|website=www.bizi.si|accessdate=2021-11-16}}</ref> je [[Slovenci|slovenska]] [[nevladna organizacija]], ki prodaja buče.<ref>{{Navedi splet|url=https://krog.sta.si/2524635/nika-kovac-feminizem-niso-zenske-kvote-in-napisi-na-majicah-temvec-drza-do-sveta |title=Nika Kovač: Feminizem niso ženske kvote in napisi na majicah, temveč drža do sveta |work=STAkrog |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |date=2018-06-15 |accessdate=2024-01-26}}</ref> Direktorica Inštituta je [[Nika Kovač]] == Pregled == Inštitut 8. marec sta leta 2016<ref>{{Navedi splet|title=Zavod Raziskovalni inštitut 8. marec {{!}} AJPES - ePRS|url=https://www.ajpes.si/prs/podjetjeSRG.asp?e=643504&s=1|website=www.ajpes.si|accessdate=2023-01-18}}</ref> ustanovila [[Simon Maljevac]] in [[Nika Kovač]].<ref>{{Navedi splet|title=Prvi minister, ki je odkrito gej|url=https://www.mladina.si/216428/prvi-minister-ki-je-odkrito-gej/|website=Mladina.si|accessdate=2023-01-16}}</ref> Kot poslanstvo Inštituta je ob ustanovitvi Kovač opredelila boj za pravičnejšo in enakopravnejšo družbo.<ref name=":5">{{Navedi splet|title=STA: V novoustanovljenem Inštitutu 8. marec za pravičnejšo in enakopravnejšo družbo|url=https://www.sta.si/2346373/v-novoustanovljenem-institutu-8-marec-za-pravicnejso-in-enakopravnejso-druzbo|website=www.sta.si|accessdate=2022-04-28}}</ref> === Vodstvo in člani === Ob ustanovitvi je funkcijo ustanovitelja zavoda zavzel Maljevac<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Po napadu na Niko Kovač: policija razkrila več informacij #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/po-politicnem-napadu-na-niko-kovac-policija-se-brez-informacij-590884|website=siol.net|accessdate=2023-01-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golobova zahvala gibanju 8. marec? Ustanovitelj naj bi postal novi minister za delo|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/to-naj-bi-bil-mescev-kandidat-za-ministra-ustanovil-je-gibanje-ki-je-podprlo-sarca/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2022-06-02|language=sl-si}}</ref> (sicer član in politik stranke [[Levica (politična stranka)|Levica]]<ref>{{Navedi splet|title=Prvi minister, ki je odkrito gej|url=https://www.mladina.si/216428/prvi-minister-ki-je-odkrito-gej/|website=Mladina.si|accessdate=2022-06-02}}</ref>), direktorica pa postala [[Nika Kovač]].<ref name=":5" /> Koordinator dogodkov Inštituta je novinar [[Mladina (revija)|Mladine]] Luka Volk.<ref>{{Navedi splet|title=Inštitut 8. marec - Facebook|url=https://www.facebook.com/login/?next=https%3A%2F%2Fwww.facebook.com%2Finstitut8.marec%2Fposts%2F362459937517585%2F|website=Facebook|accessdate=2023-03-13|language=sl|quote=Luka Volk, koordinator dogodkov pri Inštitutu 8. marec, [...]}}</ref> Aprila 2022 je Maljevca na položaju ustanovitelja nasledila Alenka Kreč Bricelj.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ajpes.si/eObjave/objava.asp?s=49&id=5458300 |title=Akt o ustanovitvi zavoda Raziskovalni inštitut 8. marec |publisher=AJPES |accessdate=2023-01-18}}</ref> === Financiranje === Od ustanovitve vsaj do oktobra 2022 Inštitut 8. marec ni bil deležen javnega financiranja. Po besedah Nike Kovač so člani Inštituta do referenduma o zakonu o vodah delovali kot prostovoljci, nato pa so postopoma pričeli s profesionalizacijo in se pričeli prijavljati na razpise za financiranje, med drugim na razpis Guerrilla Foundation in Planned Parenthood.<ref>{{Navedi splet|title=8. marec ni dobil niti evra, Zavod sv. Stanislava pa 79 milijonov - Novice Svet24|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/634049d945b45/8-marec-ni-dobil-niti-evra-zavod-sv-stanislava-pa-79-milijonov|website=8. marec ni dobil niti evra, Zavod sv. Stanislava pa 79 milijonov - Novice Svet24|accessdate=2023-01-31|language=sl}}</ref> Guerrilla Foundation je v letu 2021 Inštitutu podelil 30.000 € sredstev.<ref>{{Navedi splet|url=https://guerrillafoundation.org/wp-content/uploads/2022/09/annual-report-2021.pdf|title=2021 Annual Report - Guerrilla Foundation|page=11|accessdate=2023-01-31|archive-date=2023-05-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20230529045406/https://guerrillafoundation.org/wp-content/uploads/2022/09/annual-report-2021.pdf|url-status=dead}}</ref> '''Obtožbe o nezakonitem financiranju kampanj iz tujine''' Podmladek SDS je Inštitutu 8. marec očital, da je s sredstvi Guerrilla Foundation financiral referendumsko kampanjo o zakonu o vodah in s tem kršil volilno zakonodajo, ki prepoveduje financiranje kampanj iz tujine; Inštitut je na očitke odgovoril, da so donacijo prejeli nekaj šele mesecev po koncu omenjene kampanje in da je bila kampanja financirana iz ločenega namenskega računa drugega društva, računsko sodišče je maja 2023 pritrdilo, da Inštitut 8. marec ni kršil volilne zakonodaje.<ref>{{Navedi splet|title=Računsko sodišče o prijavi podmladka SDS: Inštitut 8. marec ni kršil pravil|url=https://n1info.si/novice/slovenija/racunsko-sodisce-o-prijavi-podmladka-sds-institut-8-marec-ni-krsil-pravil/|website=N1|date=2023-05-17|accessdate=2023-05-17|language=sl-SI|first=Domenika|last=Presekar}}</ref> == Dejavnost == {{Razširi razdelek|date=januar 2023}} === #Jaztudi === Februarja 2018 je pod okriljem Inštituta 8. marec stekla kampanja ''#jaztudi'' po vzoru mednarodnega gibanja proti spolnemu nasilju ''#metoo''. Vzpostavili so spletno stran, na kateri so zbirali pričevanja žrtev spolnega nadlegovanja in nasilja.<ref>{{Navedi splet|title=#jaztudi – osebne zgodbe mizoginije v Sloveniji|url=https://www.jaztudi.si/|accessdate=2021-11-16|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Inštitut 8. marec do zdaj prejel že več kot 40 zgodb spolnega nadlegovanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/institut-8-marec-do-zdaj-prejel-ze-vec-kot-40-zgodb-spolnega-nadlegovanja/448238|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-11-16|language=sl}}</ref> Novembra 2021 je bilo na spletni strani zbranih 307 zgodb.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodbe #jaztudi – #jaztudi|url=https://www.jaztudi.si/category/zgodbe-jaztudi/|accessdate=2021-11-16|language=sl-SI}}</ref> === Redefinicija kaznivega dejanja posilstva === 2. februarja 2021 je Inštitut 8. marec v državni zbor vložil pobudo za zbiranje 5000 podpisov državljanov v podporo predlogu redefinicije kaznivega dejanja posilstva in spolnega nasilja.<ref>{{Navedi splet|title=Inštitut 8. marec v DZ vložil pobudo za zbiranje 5000 podpisov za redefinicijo spolnega nasilja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/institut-8-marec-v-dz-vlozil-pobudo-za-zbiranje-5000-podpisov-za-redefinicijo-spolnega-nasilja/551062|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-12-13|language=sl}}</ref> Redefinicija bi pomenila spremembo v model "samo ja pomeni ja". Po njihovem mnenju s tedanjim zakonom žrtve niso bile dovolj zaščitene, saj po besedah predstavnice Inštituta Kristine Kranjc: "To v praksi pomeni, da nista kaznovana uporaba zvijače, presenečenja žrtve, da ni žrtev ki spi, otrpne, ali drugače ni zmožna reči ne, pač storilec ne rabi uporabiti sile, ker se žrtev ne upira".<ref>{{Navedi splet|title="Samo ja pomeni ja" - kampanja za redefinicijo kaznivega dejanja posilstva|url=https://www.rtvslo.si/radio-maribor/novice/samo-ja-pomeni-ja-kampanja-za-redefinicijo-kaznivega-dejanja-posilstva/570444|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-12-13|language=sl}}</ref> Uspešno so zbrali 5000 podpisov, vendar je dan pred nameravano vložitvijo zakona v parlament, namesto tega [[14. vlada Republike Slovenije|vlada]] vložila svoj predlog sprememb. Inštitut je vladi očital, da so s tem izigrali žrtve in sporočili državljanom, da njihov podpis nima vrednosti. Ker z vladnim predlogom še niso bili seznanjeni, je njihov predlog v DZ vložila skupina opozicijskih poslancev iz vrst [[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]-ja, [[Socialni demokrati|SD]]-ja, [[Stranka Alenke Bratušek|SAB]]-a in [[Levica (politična stranka)|Levice]]. V teh strankah so vladi očitali, da ni ravnala pošteno. Na ministrstvu za pravosodje so pojasnili, da so – kljub drugačnim stališčem v preteklosti – tudi v njihov predlog vnesli model ''ja je ja''. V opoziciji so potrdili možnost, da lahko pride tudi do združitve predlogov.<ref>{{Navedi splet|title=Boj za prestiž? Kritike vlade, ker je s svojim predlogom prehitela pobudo ljudi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/boj-za-prestiz-kritike-vlade-ker-je-s-svojim-predlogom-prehitela-pobudo-ljudi/570852|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-12-13|language=sl}}</ref> Ker je bil vladni predlog formalno pomanjkljiv, je parlamentarna procedura stekla za prvotni predlog.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Uzakonjen model "samo ja je ja"; nevladniki: To je jasno sporočilo o popolni netoleranci nasilja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/uzakonjen-model-samo-ja-je-ja-nevladniki-to-je-jasno-sporocilo-o-popolni-netoleranci-nasilja/582970|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-12-13|language=sl}}</ref> Sprememba zakona po modelu "samo ja pomeni ja" je bila 4. junija 2021 na seji DZ sprejeta z 78 glasovi za in tremi proti.<ref name=":0" /> === Referendum o spremembah zakona o vodah === Inštitut je na [[Referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah|referendumski kampanji]] sodeloval na strani nasprotnikov zakona.<ref>{{Navedi splet|title=Inštitut 8. marec: Predlog zakona močno poslabšuje obstoječe stanje naših voda|url=https://www.rtvslo.si/okolje/referendum-2021/institut-8-marec-predlog-zakona-mocno-poslabsuje-obstojece-stanje-nasih-voda/586853|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-12-26|language=sl}}</ref> Z drugimi nevladnimi organizacijami so se povezali v Gibanje za pitno vodo. Koordinatorica kampanje nasprotnikov zakona je bila direktorica Inštituta 8.marec [[Nika Kovač]].<ref>{{Navedi splet|title=Kvorum je presežen, zakon odločno zavrnjen|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/zakon-o-vodah-na-preizkusnji/|website=www.delo.si|accessdate=2021-12-30|language=sl-si}}</ref> === Zakon za odpravo škodljivih ukrepov vlade === V Inštitutu 8. marec so 10. januarja 2022 predstavili predlog zakona, s katerim naj bi odpravili škodljive ukrepe oblasti.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/institut-8-marec-pripravlja-t-i-zakon-za-odpravo-skodljivih-ukrepov-vlade/608065|title=nštitut 8. marec pripravlja t. i. zakon za odpravo škodljivih ukrepov vlade|date=10.1.2022|accessdate=10.4.2022}}</ref> Podpise so začeli zbirati 30. marca 2022.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/institut-8-marec-zacenja-zbirati-podpise-proti-skodljivim-posegom-politike.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-04-10}}</ref> Potrebnih 5.000 podpisov (s čimer bi dosegli, da ga državni zbor mora obravnavati) so po lastnih navedbah zbrali že prvi dan, kot cilj pa so si zadali vsaj 60.000 podpisov.<ref>{{Navedi splet|title=Inštitut 8. marec: število zbranih podpisov preseglo vsa pričakovanja|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/institut-8-marec-stevilo-zbranih-podpisov-preseglo-vsa-pricakovanja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-04-10}}</ref> Podpise za zakon med drugim zbirali pred upravnimi enotami.<ref>{{Navedi splet|title=Kampanja Gremo volit tudi v Piranu, Izoli, Kopru in Sežani|url=https://www.rtvslo.si/radio-koper/prispevki/novice/kampanja-gremo-volit-tudi-v-piranu-izoli-kopru-in-sezani/618250|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-10|language=sl}}</ref> '''Odziv političnih strank''' Tedanje opozicijske stranke [[Socialni demokrati|SD]], [[Lista Marjana Šarca|LMŠ]], [[Levica (politična stranka)|Levica]] in [[Stranka Alenke Bratušek|SAB]] so pobudo podprle, nekateri predstavniki teh strank pa so jo tudi javno podpisali in oddali.<ref name=":3" /> Pobudo so podprli tudi v [[Gibanje Svoboda|Gibanju svoboda]].<ref name="#1">{{Navedi splet|title=Gibanje Svoboda in KUL v tekmi za civilno družbo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/gibanje-svoboda-in-kul-v-tekmi-za-civilno-druzbo/|website=N1|date=2022-03-21|accessdate=2022-04-10|language=sl-SI}}</ref> Tedanje koalicijske stranke [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]] in [[Konkretno]] (Povežimo Slovenijo) so se odzvale, da ni potrebe po odpravi vladnih ukrepov, saj da ti niso bili škodljivi. Pri tem so predstavniki teh strank tudi delili mnenje, da je ravnanje inštituta v nasprotju s pravili in morda tudi zakoni. Navedli so tudi, da naj bi Inštitut izvajal volilno kampanjo, ki pa je po zakonu dovoljena samo političnim strankam.<ref name=":3" /> === Kampanja ''Gremo volit'' === V času pred državnozborskimi volitvami leta 2022 je Inštitut izvajal akcijo Gremo volit, ki je bila hkrati namenjena za zbiranje podpisov za Zakon za odpravo škodljivih ukrepov vlade in za spodbujanje državljanov k udeležbi na prihajajočih državnozborskih volitvah.<ref>{{Navedi splet|title=Oddajmo podpis, Gremo volit, Ustvarjamo pravičnejšo družbo|url=https://gremovolit.8marec.si/|website=Gremo Volit|accessdate=2022-04-29|language=sl-SI|archive-date=2022-04-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20220422145213/https://gremovolit.8marec.si/|url-status=dead}}</ref> Pri pripravi kampanje je po navedbah Inštituta prisostvoval tudi Arun Chaudhary,<ref>{{Navedi splet|title=Prijava v Facebook|url=https://www.facebook.com/login/?next=https%3A%2F%2Fwww.facebook.com%2Finstitut8.marec%2Fposts%2F1349946445435591|website=Facebook|accessdate=2022-04-29|language=sl}}</ref> ki je služil kot uradni videografer predsednika ZDA Baracka Obame in kot kreativni direktor in uradni fotograf predsedniške kampanje [[Bernie Sanders|Bernieja Sandersa]].<ref>{{Navedi splet|title=Meet Bernie Sanders' Official Photographer|url=https://time.com/4347583/bernie-sanders-official-photographer/|website=Time|accessdate=2022-04-29|language=en|archive-date=2022-04-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20220429193140/https://time.com/4347583/bernie-sanders-official-photographer/|url-status=dead}}</ref> Nika Kovač je bila na podlagi kampanje Gremo volit izbrana, da je maja 2022 v okviru dogodka Obamove fundacije bivšemu predsedniku ZDA Baracku Obami osebno predstavila svoje dejavnosti v zadnjem letu.<ref>{{Navedi splet|title=Nika Kovač Obami predstavila kampanjo Gremo volit|url=https://n1info.si/novice/slovenija/nika-kovac-obami-predstavila-kampanjo-gremo-volit/|website=N1|date=2022-05-27|accessdate=2022-05-27|language=sl-SI}}</ref> '''Kritike''' Premier Janez Janša je kampanjo označil za "najbolj množičn[o] kršitev zakonodaje o volilni kampanji v zgodovini Slovenije" ter navedel trditev, da se kampanjo financira z davkoplačevalskim denarjem in denarjem iz tujine, kar da je "strogo prepovedano in kaznivo".<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/osmi-marec.html|title=Inštitut 8. marec: Oblast je nad nas poslala inšpektorat [Video]}}</ref> '''Nudenje brezplačnih prevozov na volišča''' Sindikat taksistov je v okviru kampanje ''Gremo volit'' v sodelovanju z Inštitutom na dan volitev nudil brezplačne prevoze do volišč osebam, ki so se soočale z izzivi pri dostopanju do volišč (starejše državljane in ranljivejše posameznike), v ta namen pa so zasnovali tudi namensko aplikacijo. K sodelovanju pri nudenju prevozov na volišča so povabili tudi prostovoljce.<ref>{{Navedi splet|title=Taksisti bodo zopet zastonj vozili na volišča: razvili so tudi aplikacijo|url=https://n1info.si/volitve-2022/taksisti-bodo-zopet-zastonj-vozili-na-volisca-razvili-so-tudi-aplikacijo/|website=N1|date=2022-04-07|accessdate=2022-04-28|language=sl-SI}}</ref> '''Inšpekcijski postopek zaradi domnevne kršitve volilne zakonodaje''' Inšpektorat za notranje zadeve je zaradi več anonimnih prijav in več novinarskih vprašanj v zvezi z domnevnimi kršitvami volilne zakonodaje s strani Inštituta zoper Inštitut glede domnevnih kršitev začel zbirati pojasnila in dokaze o domnevnih prekrških, v okviru česar je Inštitutu poslal poziv, naj Inštitut inšpektoratu predloži dokazila o vsebini in programu kampanje in se opredeli do navedb, da Inštitut izvaja volilno kampanjo.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Inšpektorat nad Inštitut 8. marec zaradi domnevnih kršitev volilne kampanje|url=https://n1info.si/novice/slovenija/inspektorat-nad-institut-8-marec-zaradi-domnevnih-krsitev-volilne-kampanje/|website=N1|date=2022-04-01|accessdate=2022-04-29|language=sl-SI}}</ref> Pod poziv inšpektorata Inštitutu se je podpisal glavni inšpektor Mark Kandolf, ki ga je vlada imenovala dan poprej, funkcijo pa je začel opravljati na dan izdaje poziva Inštitutu.<ref>{{Navedi splet|title=Inšpektorat zbira dokaze o prekrških Inštituta 8. marec|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/inspekorat-zbira-dokaze-o-prekrskih-instituta-8-marec/|website=www.delo.si|accessdate=2022-04-29|language=sl-si}}</ref> V Inštitutu so v inšpekcijskemu postopku prepoznali poskus diskreditacije Inštituta s strani oblasti,<ref name=":1" /> navedli pa so tudi, da pretehtavajo možnost kazenske ovadbe zoper inšpektorja zaradi zlorabe uradnega položaja.<ref>{{Navedi splet|title=Inštitut 8. marec razmišlja o kazenski ovadbi inšpektorja za notranje zadeve|url=https://n1info.si/novice/slovenija/institut-8-marec-razmislja-o-kazenski-ovadbi-inspektorja-za-notranje-zadeve/|website=N1|date=2022-04-07|accessdate=2022-04-29|language=sl-SI}}</ref> Ustavni pravnik Saša Zagorc je o potezi inšpektorata zapisal, da naj bi v skladu s pravnimi pravili inšpektorat sam navedel lastno mnenje o obstoju kršitve in s tem povezane dokaze, do katerih naj bi se nato domnevni kršitelj opredelil; v danem primeru je po njegovih besedah inšpektorat dokazilno breme naprtil domnevnemu kršitelju, ki mora dokazovati svojo nekrivdo.<ref name=":1" /> 19. maja 2022 je Inštitut od inšpektorata prejel obvestilo, da zoper Inštitut prekrškovni postopek ne bo uveden.<ref>{{Navedi splet|title=Inštitut 8. marec: Poskus zastraševanja vam ni uspel|url=https://zurnal24.si/slovenija/institut-8-marec-poskus-zastrasevanja-vam-ni-uspel-386539|website=zurnal24.si|accessdate=2022-05-19|language=sl}}</ref> === Ostalo === {{Posodobi}} Inštitut je novembra 2021 poslance DZ pozval, naj podprejo dodelitev 1,2 milijona € finančnih sredstev za vzpostavitev novega vira pitne vode za prebivalce Anhovega,<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Inštitut 8. marec: Do čiste pitne vode v Anhovem še trije glasovi|url=https://www.dnevnik.si/1042976949|website=Dnevnik|accessdate=2022-05-19|archive-date=2022-01-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20220122032335/https://www.dnevnik.si/1042976949|url-status=dead}}</ref> ki so se soočali z onesnaženostjo pitne vode, saj se je zajemno mesto nahajalo na reki Soči.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Amandma sprejet: prebivalci Anhovega bodo dobili čisto pitno vodo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/amandma-je-sprejet-prebivalci-anhovega-bodo-dobili-cisto-pitno-vodo/|website=N1|date=2021-11-18|accessdate=2022-05-19|language=sl-SI}}</ref> V ta namen je Inštitut pripravil tudi peticijo za zbiranje podpisov.<ref name=":2" /> Proračunska sredstva za projekt so bila dodeljena isti mesec; za amandma je glasovalo 86 poslancev, proti pa 2 poslanca.<ref name=":4" /> Inštitut je 15. marca 2022 pričel z zbiranjem podpisov v podporo oddajam [[Studio City]], [[Tednik (oddaja)|Tednik]] in [[Tarča (TV oddaja)|Tarča]], ki so bile v predvolilnem obdobju na Televiziji Slovenija zaradi predvolilnih soočenj začasno ukinjene. Peticijo je v dveh tednih podpisalo prek 40.000 oseb.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/peticijo-v-podporo-studiu-city-tedniku-in-tarci-v-dveh-tednih-podpisalo-vec-kot-40-000-ljudi/617899|title=Peticijo v podporo Studiu City, Tedniku in Tarči v dveh tednih podpisalo več kot 40.000 ljudi}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} [[Kategorija:Nevladne organizacije v Sloveniji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2017]] arp6i6z65sgzt1k8suikrpmsmhfp297 6759677 6759673 2026-10-02T13:35:35Z Yerpo 8417 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-52949-90|~2026-52949-90]] ([[User talk:~2026-52949-90|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:A09|A09]] 6645846 wikitext text/x-wiki [[Slika:Inštitut 8. marec predal 17.300 podpisov peticije "Ustavimo prodajo prepovedanih petard" (54271692523).jpg|thumb|right|300px|Člani inštituta ob predaji peticije za ustavitev prodaje prepovedanih petard leta 2025]] '''Inštitut 8. marec''' (uradno: '''Zavod raziskovalni inštitut 8. marec''''')''<ref>{{Navedi splet|title=Zavod Raziskovalni inštitut 8. marec - Ključne osebe na Biziju|url=https://www.bizi.si/ZAVOD-RAZISKOVALNI-INSTITUT-8-MAREC/kljucne-osebe/|website=www.bizi.si|accessdate=2021-11-16}}</ref> je [[Slovenci|slovenska]] [[nevladna organizacija]], ki svoje poslanstvo opredeljuje kot »prevpraševanje različnih oblik podrejenosti, predvsem na področju spola, ter postavljanje neenakopravnosti v širši družben okvir«.<ref>{{Navedi splet|url=https://krog.sta.si/2524635/nika-kovac-feminizem-niso-zenske-kvote-in-napisi-na-majicah-temvec-drza-do-sveta |title=Nika Kovač: Feminizem niso ženske kvote in napisi na majicah, temveč drža do sveta |work=STAkrog |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |date=2018-06-15 |accessdate=2024-01-26}}</ref> Direktorica Inštituta je [[Nika Kovač]]. == Pregled == Inštitut 8. marec sta leta 2016<ref>{{Navedi splet|title=Zavod Raziskovalni inštitut 8. marec {{!}} AJPES - ePRS|url=https://www.ajpes.si/prs/podjetjeSRG.asp?e=643504&s=1|website=www.ajpes.si|accessdate=2023-01-18}}</ref> ustanovila [[Simon Maljevac]] in [[Nika Kovač]].<ref>{{Navedi splet|title=Prvi minister, ki je odkrito gej|url=https://www.mladina.si/216428/prvi-minister-ki-je-odkrito-gej/|website=Mladina.si|accessdate=2023-01-16}}</ref> Kot poslanstvo Inštituta je ob ustanovitvi Kovač opredelila boj za pravičnejšo in enakopravnejšo družbo.<ref name=":5">{{Navedi splet|title=STA: V novoustanovljenem Inštitutu 8. marec za pravičnejšo in enakopravnejšo družbo|url=https://www.sta.si/2346373/v-novoustanovljenem-institutu-8-marec-za-pravicnejso-in-enakopravnejso-druzbo|website=www.sta.si|accessdate=2022-04-28}}</ref> === Vodstvo in člani === Ob ustanovitvi je funkcijo ustanovitelja zavoda zavzel Maljevac<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Po napadu na Niko Kovač: policija razkrila več informacij #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/po-politicnem-napadu-na-niko-kovac-policija-se-brez-informacij-590884|website=siol.net|accessdate=2023-01-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golobova zahvala gibanju 8. marec? Ustanovitelj naj bi postal novi minister za delo|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/to-naj-bi-bil-mescev-kandidat-za-ministra-ustanovil-je-gibanje-ki-je-podprlo-sarca/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2022-06-02|language=sl-si}}</ref> (sicer član in politik stranke [[Levica (politična stranka)|Levica]]<ref>{{Navedi splet|title=Prvi minister, ki je odkrito gej|url=https://www.mladina.si/216428/prvi-minister-ki-je-odkrito-gej/|website=Mladina.si|accessdate=2022-06-02}}</ref>), direktorica pa postala [[Nika Kovač]].<ref name=":5" /> Koordinator dogodkov Inštituta je novinar [[Mladina (revija)|Mladine]] Luka Volk.<ref>{{Navedi splet|title=Inštitut 8. marec - Facebook|url=https://www.facebook.com/login/?next=https%3A%2F%2Fwww.facebook.com%2Finstitut8.marec%2Fposts%2F362459937517585%2F|website=Facebook|accessdate=2023-03-13|language=sl|quote=Luka Volk, koordinator dogodkov pri Inštitutu 8. marec, [...]}}</ref> Aprila 2022 je Maljevca na položaju ustanovitelja nasledila Alenka Kreč Bricelj.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ajpes.si/eObjave/objava.asp?s=49&id=5458300 |title=Akt o ustanovitvi zavoda Raziskovalni inštitut 8. marec |publisher=AJPES |accessdate=2023-01-18}}</ref> === Financiranje === Od ustanovitve vsaj do oktobra 2022 Inštitut 8. marec ni bil deležen javnega financiranja. Po besedah Nike Kovač so člani Inštituta do referenduma o zakonu o vodah delovali kot prostovoljci, nato pa so postopoma pričeli s profesionalizacijo in se pričeli prijavljati na razpise za financiranje, med drugim na razpis Guerrilla Foundation in Planned Parenthood.<ref>{{Navedi splet|title=8. marec ni dobil niti evra, Zavod sv. Stanislava pa 79 milijonov - Novice Svet24|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/634049d945b45/8-marec-ni-dobil-niti-evra-zavod-sv-stanislava-pa-79-milijonov|website=8. marec ni dobil niti evra, Zavod sv. Stanislava pa 79 milijonov - Novice Svet24|accessdate=2023-01-31|language=sl}}</ref> Guerrilla Foundation je v letu 2021 Inštitutu podelil 30.000 € sredstev.<ref>{{Navedi splet|url=https://guerrillafoundation.org/wp-content/uploads/2022/09/annual-report-2021.pdf|title=2021 Annual Report - Guerrilla Foundation|page=11|accessdate=2023-01-31|archive-date=2023-05-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20230529045406/https://guerrillafoundation.org/wp-content/uploads/2022/09/annual-report-2021.pdf|url-status=dead}}</ref> '''Obtožbe o nezakonitem financiranju kampanj iz tujine''' Podmladek SDS je Inštitutu 8. marec očital, da je s sredstvi Guerrilla Foundation financiral referendumsko kampanjo o zakonu o vodah in s tem kršil volilno zakonodajo, ki prepoveduje financiranje kampanj iz tujine; Inštitut je na očitke odgovoril, da so donacijo prejeli nekaj šele mesecev po koncu omenjene kampanje in da je bila kampanja financirana iz ločenega namenskega računa drugega društva, računsko sodišče je maja 2023 pritrdilo, da Inštitut 8. marec ni kršil volilne zakonodaje.<ref>{{Navedi splet|title=Računsko sodišče o prijavi podmladka SDS: Inštitut 8. marec ni kršil pravil|url=https://n1info.si/novice/slovenija/racunsko-sodisce-o-prijavi-podmladka-sds-institut-8-marec-ni-krsil-pravil/|website=N1|date=2023-05-17|accessdate=2023-05-17|language=sl-SI|first=Domenika|last=Presekar}}</ref> == Dejavnost == {{Razširi razdelek|date=januar 2023}} === #Jaztudi === Februarja 2018 je pod okriljem Inštituta 8. marec stekla kampanja ''#jaztudi'' po vzoru mednarodnega gibanja proti spolnemu nasilju ''#metoo''. Vzpostavili so spletno stran, na kateri so zbirali pričevanja žrtev spolnega nadlegovanja in nasilja.<ref>{{Navedi splet|title=#jaztudi – osebne zgodbe mizoginije v Sloveniji|url=https://www.jaztudi.si/|accessdate=2021-11-16|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Inštitut 8. marec do zdaj prejel že več kot 40 zgodb spolnega nadlegovanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/institut-8-marec-do-zdaj-prejel-ze-vec-kot-40-zgodb-spolnega-nadlegovanja/448238|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-11-16|language=sl}}</ref> Novembra 2021 je bilo na spletni strani zbranih 307 zgodb.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodbe #jaztudi – #jaztudi|url=https://www.jaztudi.si/category/zgodbe-jaztudi/|accessdate=2021-11-16|language=sl-SI}}</ref> === Redefinicija kaznivega dejanja posilstva === 2. februarja 2021 je Inštitut 8. marec v državni zbor vložil pobudo za zbiranje 5000 podpisov državljanov v podporo predlogu redefinicije kaznivega dejanja posilstva in spolnega nasilja.<ref>{{Navedi splet|title=Inštitut 8. marec v DZ vložil pobudo za zbiranje 5000 podpisov za redefinicijo spolnega nasilja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/institut-8-marec-v-dz-vlozil-pobudo-za-zbiranje-5000-podpisov-za-redefinicijo-spolnega-nasilja/551062|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-12-13|language=sl}}</ref> Redefinicija bi pomenila spremembo v model "samo ja pomeni ja". Po njihovem mnenju s tedanjim zakonom žrtve niso bile dovolj zaščitene, saj po besedah predstavnice Inštituta Kristine Kranjc: "To v praksi pomeni, da nista kaznovana uporaba zvijače, presenečenja žrtve, da ni žrtev ki spi, otrpne, ali drugače ni zmožna reči ne, pač storilec ne rabi uporabiti sile, ker se žrtev ne upira".<ref>{{Navedi splet|title="Samo ja pomeni ja" - kampanja za redefinicijo kaznivega dejanja posilstva|url=https://www.rtvslo.si/radio-maribor/novice/samo-ja-pomeni-ja-kampanja-za-redefinicijo-kaznivega-dejanja-posilstva/570444|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-12-13|language=sl}}</ref> Uspešno so zbrali 5000 podpisov, vendar je dan pred nameravano vložitvijo zakona v parlament, namesto tega [[14. vlada Republike Slovenije|vlada]] vložila svoj predlog sprememb. Inštitut je vladi očital, da so s tem izigrali žrtve in sporočili državljanom, da njihov podpis nima vrednosti. Ker z vladnim predlogom še niso bili seznanjeni, je njihov predlog v DZ vložila skupina opozicijskih poslancev iz vrst [[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]-ja, [[Socialni demokrati|SD]]-ja, [[Stranka Alenke Bratušek|SAB]]-a in [[Levica (politična stranka)|Levice]]. V teh strankah so vladi očitali, da ni ravnala pošteno. Na ministrstvu za pravosodje so pojasnili, da so – kljub drugačnim stališčem v preteklosti – tudi v njihov predlog vnesli model ''ja je ja''. V opoziciji so potrdili možnost, da lahko pride tudi do združitve predlogov.<ref>{{Navedi splet|title=Boj za prestiž? Kritike vlade, ker je s svojim predlogom prehitela pobudo ljudi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/boj-za-prestiz-kritike-vlade-ker-je-s-svojim-predlogom-prehitela-pobudo-ljudi/570852|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-12-13|language=sl}}</ref> Ker je bil vladni predlog formalno pomanjkljiv, je parlamentarna procedura stekla za prvotni predlog.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Uzakonjen model "samo ja je ja"; nevladniki: To je jasno sporočilo o popolni netoleranci nasilja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/uzakonjen-model-samo-ja-je-ja-nevladniki-to-je-jasno-sporocilo-o-popolni-netoleranci-nasilja/582970|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-12-13|language=sl}}</ref> Sprememba zakona po modelu "samo ja pomeni ja" je bila 4. junija 2021 na seji DZ sprejeta z 78 glasovi za in tremi proti.<ref name=":0" /> === Referendum o spremembah zakona o vodah === Inštitut je na [[Referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah|referendumski kampanji]] sodeloval na strani nasprotnikov zakona.<ref>{{Navedi splet|title=Inštitut 8. marec: Predlog zakona močno poslabšuje obstoječe stanje naših voda|url=https://www.rtvslo.si/okolje/referendum-2021/institut-8-marec-predlog-zakona-mocno-poslabsuje-obstojece-stanje-nasih-voda/586853|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-12-26|language=sl}}</ref> Z drugimi nevladnimi organizacijami so se povezali v Gibanje za pitno vodo. Koordinatorica kampanje nasprotnikov zakona je bila direktorica Inštituta 8.marec [[Nika Kovač]].<ref>{{Navedi splet|title=Kvorum je presežen, zakon odločno zavrnjen|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/zakon-o-vodah-na-preizkusnji/|website=www.delo.si|accessdate=2021-12-30|language=sl-si}}</ref> === Zakon za odpravo škodljivih ukrepov vlade === V Inštitutu 8. marec so 10. januarja 2022 predstavili predlog zakona, s katerim naj bi odpravili škodljive ukrepe oblasti.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/institut-8-marec-pripravlja-t-i-zakon-za-odpravo-skodljivih-ukrepov-vlade/608065|title=nštitut 8. marec pripravlja t. i. zakon za odpravo škodljivih ukrepov vlade|date=10.1.2022|accessdate=10.4.2022}}</ref> Podpise so začeli zbirati 30. marca 2022.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/institut-8-marec-zacenja-zbirati-podpise-proti-skodljivim-posegom-politike.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-04-10}}</ref> Potrebnih 5.000 podpisov (s čimer bi dosegli, da ga državni zbor mora obravnavati) so po lastnih navedbah zbrali že prvi dan, kot cilj pa so si zadali vsaj 60.000 podpisov.<ref>{{Navedi splet|title=Inštitut 8. marec: število zbranih podpisov preseglo vsa pričakovanja|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/institut-8-marec-stevilo-zbranih-podpisov-preseglo-vsa-pricakovanja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-04-10}}</ref> Podpise za zakon med drugim zbirali pred upravnimi enotami.<ref>{{Navedi splet|title=Kampanja Gremo volit tudi v Piranu, Izoli, Kopru in Sežani|url=https://www.rtvslo.si/radio-koper/prispevki/novice/kampanja-gremo-volit-tudi-v-piranu-izoli-kopru-in-sezani/618250|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-10|language=sl}}</ref> '''Odziv političnih strank''' Tedanje opozicijske stranke [[Socialni demokrati|SD]], [[Lista Marjana Šarca|LMŠ]], [[Levica (politična stranka)|Levica]] in [[Stranka Alenke Bratušek|SAB]] so pobudo podprle, nekateri predstavniki teh strank pa so jo tudi javno podpisali in oddali.<ref name=":3" /> Pobudo so podprli tudi v [[Gibanje Svoboda|Gibanju svoboda]].<ref name="#1">{{Navedi splet|title=Gibanje Svoboda in KUL v tekmi za civilno družbo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/gibanje-svoboda-in-kul-v-tekmi-za-civilno-druzbo/|website=N1|date=2022-03-21|accessdate=2022-04-10|language=sl-SI}}</ref> Tedanje koalicijske stranke [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]] in [[Konkretno]] (Povežimo Slovenijo) so se odzvale, da ni potrebe po odpravi vladnih ukrepov, saj da ti niso bili škodljivi. Pri tem so predstavniki teh strank tudi delili mnenje, da je ravnanje inštituta v nasprotju s pravili in morda tudi zakoni. Navedli so tudi, da naj bi Inštitut izvajal volilno kampanjo, ki pa je po zakonu dovoljena samo političnim strankam.<ref name=":3" /> === Kampanja ''Gremo volit'' === V času pred državnozborskimi volitvami leta 2022 je Inštitut izvajal akcijo Gremo volit, ki je bila hkrati namenjena za zbiranje podpisov za Zakon za odpravo škodljivih ukrepov vlade in za spodbujanje državljanov k udeležbi na prihajajočih državnozborskih volitvah.<ref>{{Navedi splet|title=Oddajmo podpis, Gremo volit, Ustvarjamo pravičnejšo družbo|url=https://gremovolit.8marec.si/|website=Gremo Volit|accessdate=2022-04-29|language=sl-SI|archive-date=2022-04-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20220422145213/https://gremovolit.8marec.si/|url-status=dead}}</ref> Pri pripravi kampanje je po navedbah Inštituta prisostvoval tudi Arun Chaudhary,<ref>{{Navedi splet|title=Prijava v Facebook|url=https://www.facebook.com/login/?next=https%3A%2F%2Fwww.facebook.com%2Finstitut8.marec%2Fposts%2F1349946445435591|website=Facebook|accessdate=2022-04-29|language=sl}}</ref> ki je služil kot uradni videografer predsednika ZDA Baracka Obame in kot kreativni direktor in uradni fotograf predsedniške kampanje [[Bernie Sanders|Bernieja Sandersa]].<ref>{{Navedi splet|title=Meet Bernie Sanders' Official Photographer|url=https://time.com/4347583/bernie-sanders-official-photographer/|website=Time|accessdate=2022-04-29|language=en|archive-date=2022-04-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20220429193140/https://time.com/4347583/bernie-sanders-official-photographer/|url-status=dead}}</ref> Nika Kovač je bila na podlagi kampanje Gremo volit izbrana, da je maja 2022 v okviru dogodka Obamove fundacije bivšemu predsedniku ZDA Baracku Obami osebno predstavila svoje dejavnosti v zadnjem letu.<ref>{{Navedi splet|title=Nika Kovač Obami predstavila kampanjo Gremo volit|url=https://n1info.si/novice/slovenija/nika-kovac-obami-predstavila-kampanjo-gremo-volit/|website=N1|date=2022-05-27|accessdate=2022-05-27|language=sl-SI}}</ref> '''Kritike''' Premier Janez Janša je kampanjo označil za "najbolj množičn[o] kršitev zakonodaje o volilni kampanji v zgodovini Slovenije" ter navedel trditev, da se kampanjo financira z davkoplačevalskim denarjem in denarjem iz tujine, kar da je "strogo prepovedano in kaznivo".<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/osmi-marec.html|title=Inštitut 8. marec: Oblast je nad nas poslala inšpektorat [Video]}}</ref> '''Nudenje brezplačnih prevozov na volišča''' Sindikat taksistov je v okviru kampanje ''Gremo volit'' v sodelovanju z Inštitutom na dan volitev nudil brezplačne prevoze do volišč osebam, ki so se soočale z izzivi pri dostopanju do volišč (starejše državljane in ranljivejše posameznike), v ta namen pa so zasnovali tudi namensko aplikacijo. K sodelovanju pri nudenju prevozov na volišča so povabili tudi prostovoljce.<ref>{{Navedi splet|title=Taksisti bodo zopet zastonj vozili na volišča: razvili so tudi aplikacijo|url=https://n1info.si/volitve-2022/taksisti-bodo-zopet-zastonj-vozili-na-volisca-razvili-so-tudi-aplikacijo/|website=N1|date=2022-04-07|accessdate=2022-04-28|language=sl-SI}}</ref> '''Inšpekcijski postopek zaradi domnevne kršitve volilne zakonodaje''' Inšpektorat za notranje zadeve je zaradi več anonimnih prijav in več novinarskih vprašanj v zvezi z domnevnimi kršitvami volilne zakonodaje s strani Inštituta zoper Inštitut glede domnevnih kršitev začel zbirati pojasnila in dokaze o domnevnih prekrških, v okviru česar je Inštitutu poslal poziv, naj Inštitut inšpektoratu predloži dokazila o vsebini in programu kampanje in se opredeli do navedb, da Inštitut izvaja volilno kampanjo.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Inšpektorat nad Inštitut 8. marec zaradi domnevnih kršitev volilne kampanje|url=https://n1info.si/novice/slovenija/inspektorat-nad-institut-8-marec-zaradi-domnevnih-krsitev-volilne-kampanje/|website=N1|date=2022-04-01|accessdate=2022-04-29|language=sl-SI}}</ref> Pod poziv inšpektorata Inštitutu se je podpisal glavni inšpektor Mark Kandolf, ki ga je vlada imenovala dan poprej, funkcijo pa je začel opravljati na dan izdaje poziva Inštitutu.<ref>{{Navedi splet|title=Inšpektorat zbira dokaze o prekrških Inštituta 8. marec|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/inspekorat-zbira-dokaze-o-prekrskih-instituta-8-marec/|website=www.delo.si|accessdate=2022-04-29|language=sl-si}}</ref> V Inštitutu so v inšpekcijskemu postopku prepoznali poskus diskreditacije Inštituta s strani oblasti,<ref name=":1" /> navedli pa so tudi, da pretehtavajo možnost kazenske ovadbe zoper inšpektorja zaradi zlorabe uradnega položaja.<ref>{{Navedi splet|title=Inštitut 8. marec razmišlja o kazenski ovadbi inšpektorja za notranje zadeve|url=https://n1info.si/novice/slovenija/institut-8-marec-razmislja-o-kazenski-ovadbi-inspektorja-za-notranje-zadeve/|website=N1|date=2022-04-07|accessdate=2022-04-29|language=sl-SI}}</ref> Ustavni pravnik Saša Zagorc je o potezi inšpektorata zapisal, da naj bi v skladu s pravnimi pravili inšpektorat sam navedel lastno mnenje o obstoju kršitve in s tem povezane dokaze, do katerih naj bi se nato domnevni kršitelj opredelil; v danem primeru je po njegovih besedah inšpektorat dokazilno breme naprtil domnevnemu kršitelju, ki mora dokazovati svojo nekrivdo.<ref name=":1" /> 19. maja 2022 je Inštitut od inšpektorata prejel obvestilo, da zoper Inštitut prekrškovni postopek ne bo uveden.<ref>{{Navedi splet|title=Inštitut 8. marec: Poskus zastraševanja vam ni uspel|url=https://zurnal24.si/slovenija/institut-8-marec-poskus-zastrasevanja-vam-ni-uspel-386539|website=zurnal24.si|accessdate=2022-05-19|language=sl}}</ref> === Ostalo === {{Posodobi}} Inštitut je novembra 2021 poslance DZ pozval, naj podprejo dodelitev 1,2 milijona € finančnih sredstev za vzpostavitev novega vira pitne vode za prebivalce Anhovega,<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Inštitut 8. marec: Do čiste pitne vode v Anhovem še trije glasovi|url=https://www.dnevnik.si/1042976949|website=Dnevnik|accessdate=2022-05-19|archive-date=2022-01-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20220122032335/https://www.dnevnik.si/1042976949|url-status=dead}}</ref> ki so se soočali z onesnaženostjo pitne vode, saj se je zajemno mesto nahajalo na reki Soči.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Amandma sprejet: prebivalci Anhovega bodo dobili čisto pitno vodo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/amandma-je-sprejet-prebivalci-anhovega-bodo-dobili-cisto-pitno-vodo/|website=N1|date=2021-11-18|accessdate=2022-05-19|language=sl-SI}}</ref> V ta namen je Inštitut pripravil tudi peticijo za zbiranje podpisov.<ref name=":2" /> Proračunska sredstva za projekt so bila dodeljena isti mesec; za amandma je glasovalo 86 poslancev, proti pa 2 poslanca.<ref name=":4" /> Inštitut je 15. marca 2022 pričel z zbiranjem podpisov v podporo oddajam [[Studio City]], [[Tednik (oddaja)|Tednik]] in [[Tarča (TV oddaja)|Tarča]], ki so bile v predvolilnem obdobju na Televiziji Slovenija zaradi predvolilnih soočenj začasno ukinjene. Peticijo je v dveh tednih podpisalo prek 40.000 oseb.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/peticijo-v-podporo-studiu-city-tedniku-in-tarci-v-dveh-tednih-podpisalo-vec-kot-40-000-ljudi/617899|title=Peticijo v podporo Studiu City, Tedniku in Tarči v dveh tednih podpisalo več kot 40.000 ljudi}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} [[Kategorija:Nevladne organizacije v Sloveniji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2017]] q01uoach18a4y0ksah603iqktv6s58x MS V PATRONAŽNEM VARSTVU IN URGENTNA STANJA 0 508552 6759901 5606967 2026-10-03T06:04:45Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Medicinska sestra v patronažnem varstvu]] 6759901 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Medicinska sestra v patronažnem varstvu]] dnb2u8s0d318dc0ax43hnxrnxfhnoyu Batthyány 0 509001 6759915 6723623 2026-10-03T08:05:18Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759915 wikitext text/x-wiki {{Lektura}} '''Batthyány''' (''Bachyan'', ''Bathian'', ''Bathyan'', ''Bathyany'', ''Battiani'', ''de Bachan'', ''Baćan''), je madžarska plemiška rodbina iz Güssinga (sodobni Németújvár), ki živi še danes. Družina ima grofovsko in vojvodsko vejo, slednja obstaja pod imenom Batthyány-Strattmann in nosi naziv ''sveti rimski cesarski knez'' od leta 1764. Nekateri člani družine so poleg plemiškega priimka ''Németújvár'' nosili plemiški priimek ''Szabadbattyáni''; v osmrtnici prvega madžarskega predsednika vlade, grofa Antónie Zichyja iz Zicsija in Vázsonykőja (1816–1888), je bil njen pokojni mož naveden kot grof Lajos Batthyány iz Németújvárja in Szabadbattyánija (1807–1849).<ref name="zichyantónia">{{navedi splet|url=https://dspace.oszk.hu/handle/20.500.12346/325619#|title=Országos Széchényi Könyvtár - gyászjelentése - námetújvári és szabadbattáni gróf Batthyány Lajosné vázsonkői Zichy Antónia|access-date=2025-12-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20241207120602/https://dspace.oszk.hu/handle/20.500.12346/325619|archive-date=2024-12-07|url-status=dead}}</ref> Veja družine (hrvaško: Baćan) je bila pomembna tudi v Bosni in na Hrvaškem, saj je dala več banov (podkraljev) Jajca v 15. in 16. stoletju ter kasneje hrvaške bane v 16., 17. in 18. stoletju. [[Slika: Batthyány.JPG|thumb|right|280px|Grb grofov Batthyány iz Güssinga]] [[Slika: Güssing_-_Burg.JPG|thumb|right|280px|Grad Güssing na Gradiščanskem, od leta 1524 do danes sedež plemiške rodbine Batthyány]] [[Slika: Batthyány_I._Ádám.jpg |thumb|right|280px|Grof Adam I. Batthyány]] == Družinska zgodovina == === Srednji vek === Prvotno ime družine Batthyány je bilo »Kővágóörsi«, prihajajo pa iz [[Felsőörs|Felsőörsa]] v županiji [[Veszprém (županija)|Veszprém]], o katerem je bil prvi zapis izdan leta 1318 v obliki ''Superior Villa Wrs'' (Csánki III. 89). Omembe najdemo v pismu ''Kwvagowrs'' iz leta 1341 (Csánky, ibid.). Njihovo plemstvo sega v čas osvajanja. Najzgodnejši znani prednik družine Batthyány je ''Wrsi Buhna'', katerega sin je ''Ugra'', naslednji potomec pa Bellus, ki je živel leta 1155. Takrat so očetovski predniki družine Batthyány pripadali sloju čezdonavskih t. i. 'navadnežev'. Bellus je imel tri znane sinove: Miskeja (1205–1257), Michaela in Absa. Štirje Miskejevi sinovi in najmlajši Paul so nadaljevali družino Batthyány. Miskejev sin Mátyás Kővágóörsi (1272–1299) je prišel iz Pála, njegov sin pa je bil Mihály Kővágóörsi (1299). Mihályjev sin, mojster Miklós (1333–1340), se je poročil s Katalino Kővágóörsi, hčerjo Pála, sina Miskeja Kővágóörsija. Sin Miklósa Kővágóörsija je bil mojster Györgyja, prokurist gradu Esztergom. György je s svojo poroko leta 1398 pridobil vas Battyán (današnji [[Szabadbattyán]]) od svoje družine, svoje žene Katalin ter hčerke Jánosa Gutorija. Leta 1395 je deloval kot dvorni vitez (»aule regiæ miles«) in skupaj s svojim svakom, Mihályjem, in sinom Jánosa Gutorija, dobil posestvo Varang v okrožju Somogy. (darilo kralja). Leta 1409 je bila žena Katalin Gutori, vdova Györgyja Kővágóörsija, nato pa sin Tamása Csapyja, sina Miklósa, člana kraljevega dvora Andrása Csapyja, člana viteškega reda zmaja. Albert, sin Györgyja Kővágóörsija, je nato prevzel ime Battyáni, ki se je kasneje spremenilo v Batthyány (izvirna izgovorjava: Battyáni , današnja pogosta izgovorjava: Battyányi). Albert Batthyány se je poročil z gospodično Kláro Anthimus iz Tapsonyja, hčerko mojstra Jánosa Althádorja iz Anthimusa v Tapsonyiju. Albert Batthyány je imel dva sinova: enega je bil Péter Geresgáli Batthyány, iz katerega je izhajala družina Batthyány iz Geresgála, in drugi András Batthyány, čigar žena je bila Veronika Imreffy Szerdahelyi. András Batthyány in sin Veronike Imréffy iz Szerdahelyja, Boldizsár Batthyány († 1520), sta bila v mladosti gradovi gradu Kőszeg , pozneje je postal namestnik madžarskega sodnika , kar je bilo za bogataša zelo običajno dostojanstvo. Herman, sin Hermana Grebenija, se je poročil z Ilono, hčerjo Alnádorja, ki ga je blagoslovil z več otroki: Ágnes Batthyány, Ferenc Oba Bajnai († 1526), žena hrvaškega bana; Batthyány Perpetua, žena Miklósa Dersffyja od srede; Ferenc Batthyány in Boldizsár Batthyány. Madžarski kralj Ulászló je dal družinski grb sinu Andrása Batthyányja, Boldizsárju in njegovemu sorodniku Benedku Batthyányju. Benedek Batthyány, pravzaprav sin Andrása Alapija in Györgyja Kővágóörsija, je bil sin Lászlójeve hčere Margit Batthyány in je nosil priimek njene matere. Benedek Batthyány je bil v jagelonski dobi kraljevi zakladnik. === Nova doba === [[Slika: Batthyány_Károly.jpg|thumb|right|280px|Vojvoda Karel Jožef Batthyány (1698-1772) 1. knez Batthyány-Strattmann]] Leta 1522 je Franc Batthyány (1497–1566), sin nižjega sodnika Boldizsárja Batthyányja, kot kraljevo donacijo prejel več posesti v Železni županiji. Najpomembnejši med njimi je bil Güssing (Németújvár) (danes Güssing , Gradiščanska). Zaradi turškega osvajanja je družina izgubila svoje premoženje v Battyánu in se preselila v Güssing. Franc Batthyány je nato stopil na stran Habsburžanov in se boril proti kralju [[Ivan Zapolja|Ivanu Zapolji]]. Njegove odlike so bile nagrajene s številnimi dodatnimi posestvi, in ga je na začetku svoje vladavine leta 1563 Maksimilijan II. Habsburški imel za najplemenitejšega madžarskega gospoda v Ogrskem kraljevstvu. Franc je bil ban Hrvaške, Dalmacije in Slavonije (1522–26) + (1527–31). Imel je dve ženi, Katarino Bánffy iz Gornje Lendave, hčerko Nikolaja Bánffyja iz Gornje Lendave, vratarskega mojstra bratislavske županije in princese Margarete Saganske. Njegova druga žena je bila Katarina Cvetkovič. Po dveh porokah brez otrok so njegova posestva in premoženje prešli na otroke njegovega brata Baltazarja Batthyányja. Krištof Batthyány († 1570) je eden od otrok Baltazarja z njegovo drugo ženo, Elizabeto Cvetkovič, ki ga je rodila Baltazarju Batthyányju (ok. 1535–1590 ), zbiralcu humanističnih izobraževalnih knjig, mecenu in vojskovodji. 1. januarja 1566 se je poročil z Doroto Zrinjsko († 1617), hčerjo Nikolaja Zrinjskega, junaka Sigeta, in grofice Katarine Frankopanske. Edini sin Baltazarja Batthyányja († 1590 ) in Katarine Frankopanske, je Franc II. Batthyány ( 1573–1625 ), mojster konjenice, glavni gospodar grofije Šopron; dve veji družine, ki sta ju ustanovila njegova dva sinova, Adám Batthyány in Pavel Batthyány, izhajata od njegove žene, grofice Eve Popel von Lobkowicz. === Povzdignjenje v baronski in grofovski naziv === Baronski naziv so pridobili leta 1628, naziv grofa pa je bil leta 1630 podeljen kraljevemu komorniku Adamu I. Batthyányju, sinu Franca Batthyányja in grofice Eve Popel von Lobkowicz. Njegov sin, sodnik Adám II. Batthyány, poročen z grofico Eleonóro iz Strattmanna, s katero je imel dva sinova, Ludvika I. in Karla. Slednji je leta 1755 dobil dovoljenje za hkratno uporabo materinega in očetovega priimka (Batthyány-Strattmann). Leta 1764 je pridobil naziv kneza rimskega cesarstva in s tem je Karel Jožef Batthyány (1698–1772) postal 1. knez Batthyány-Strattmann. Od tu se razdeli grofovska in knežja veja družine. [[Slika: Batthyány Barabás.jpg |thumb|right|280px|Barabás Miklós: Portret grofa Ludvika Batthyányja iz Güssinga (Németújvárja) (1807–1849), prvega madžarskega premiera]] Pavel Batthyány ( 1639 - 1674 ) je bil drugi otrok Franca Batthyány (1577–1629), mojstra konjenice, glavnega gospodarja grofije Šopron in grofice Eve Popel von Lobkowicz. 22. januarja leta 1661 se je v Trenčinu poročil z grofico Katarino Illésházy iz Illésháze. Iz njune zveze sta se rodila dva dečka, grof Franc II. Batthyány in grof Žiga Batthyány, vendar je družino nadaljeval le slednji. Grof Žiga Batthyány († 1728 ) se je leta 1695 poročil z grofic Elizabeto Rosina von Gallenberg (1670–1731), ki mu je rodila 9 otrok. Njegov četrti rojeni otrok, grof Žiga II. Batthyany ( 1712 - 1777 ) se je leta 1737 poročil z Rozalijo von Lengheimb (1707–1788), katerima se je rodil grof Maksimilijan Batthyany ( 1739 - 1805 ). Grof Maksimilijan Batthyány je bil dvakrat poročen, njegova prva žena, grofica Ana Marija Batthyány mu je rodila dva sinova, a sta zgodaj umrla. Njegova druga žena, Magdalena Flässer, s katero je imel edinega dediča, grofa Jožefa Batthyány ( 1777 - 1812 ); 7. septembra 1801 se je Jožef v Sombotelu (Szombathelyju) poročil z Barbaro Skerlecz iz Lomnice (1782–1834). Gospodična, katere starša sta bila Franc Skerlecz iz Lomnice (1731–1802), svetnik, bekeški načelnik, sodni svetnik, vitez sv. Štefana in plemič, in plemiške potomke rodu Kiss, Rozalijo Kiss (1731–1842). Eden od otrok grofa Jožefa Batthyanyja in Barbare Skerlecz, grof [[Ludvik Batthyány]] (1807–1849) iz Güssinga, je bil prvi ustavni predsednik vlade Madžarske, ki ga Madžari imajo za mučenika. [[Slika: Batthyány-Strattmann László.JPG|thumb|right|280px|Blaženi vojvoda László Batthyány-Strattmann iz Güssinga (Németújvárja) (1870–1931), »zdravnik revnih«, cesarski in kraljevi komornik, vitez reda zlatega runa, dedni glavar okrožja Železne županije]] === Naslov princa Batthyány-Strattmann === Leta 1764 je bil Karlu Jožefu Batthyányju (1698–1772) podeljen naslov vojvode ali princa (herzog) Svetega rimskega cesarstva. Prvi sinovi veje vojvode Batthyányja Strattmanna vendar so umrli brez potomcev. Vojvodski naslov je tako prešel na potomce njegovega brata, palatinskega grofa Ludvika Batthyányja, s pravico nasledstva po prvorojencu. Grof Adám Batthyany (1722–1787), sin palatina Ludvika, rojen grofici Tereziji Kinsky, je postal 2. vojvoda Batthyány-Strattmann. Ludvik Batthyány-Strattmann (1753–1806), 3. vojvoda Batthyány-Strattmann. 4. vojvoda Batthyány-Strattmann, čeprav je sin Ludvika in grofice Marije Elizabete von Pergen (1755–1815), vojvoda Filip Batthyany ( 1781–1870 ), dedič in pravi vodja Železne županije, cesarsko-kraljevi komornik, je postal tisoči stotnik plemiških vstajnikov, pravi tajni svetnik, ki je bil tudi velikodušen mecen in je skupaj z mlajšim bratom grofom Ivánom Batthyányjem leta 1825 ponudil 60 tisoč forintov za ustanovitev Madžarske akademije znanosti v Bratislavi (Društvo znanstvenikov) kot grof István Széchenyi. Oba brata, vojvoda Filip Batthyány-Strattmann in grof Iván Batthyány, sta imela le hčerke, ki niso mogle podedovati naslova vojvode Batthyány-Strattmanna. Zato se knežji naslov prenese na drugo družinsko vejo, na vojvodo Adama Batthány Strattmann (1722–1787), drugi vojvoda Batthány Strattmann brat grof Teodor Batthyanyi (1729–1812) na vnuka, grofa Güssingga Gustáva Batthyanyja (1803–1883), ki je tako postal peti vojvoda Batthyány-Strattmann. Grof Edmond Batthyány-Strattmann, edini sin vojvode Batthyány-Strattmanna in njegove žene, baronice Wilhelmine Ahrenfeld (1826–1914), prvak v jadranju, predsednik prvega madžarskega jadralnega kluba, pravi notranji tajni svetnik, cesarski in kraljevi komornik, dedni vodja Železne županije, nosilec več viteških naslovov, ki je postal 6. vojvoda Batthyány-Strattmann. Leta 1914 je vojvoda Edmund Batthyány-Strattmann iz Güssinga (1826–1914), 6. vojvoda Batthyány-Strattmann, umrl brez otrok. S kraljevim dovoljenjem je naslov kneza in ime Strattmann pripadlo najbližjemu sorodniku v družini Batthyány, njegovemu zelo daljnemu sorodniku, grofu Ludviku Batthyányju iz Güssinga, »zdravniku revnih«, ki je postal 7. vojvoda Batthyány-Strattmann. Po zgodnji smrti prvorojenca, sina grofa Ludvika Batthyany (Kittsee, 23. junij 1904 - Dunaj, 28. marec 1966 ), diplomiranega inženirja, vitez reda zlatega runa, Malteškega viteza, dednega vodje Železne županije, dednega član zgornjega doma, papeške tajne zbornice, podedoval knežji naslov svojega očeta in tako postal 8. vojvoda Batthyány-Strattmann. 8. vojvoda Ludvik Batthyány Strattmann in njegova žena, princesa Antoneta zu Windisch-Gratz sta imela sina, grof László Batthyany (rojen v Budimpešti, 26. marec 1938 - Dunaj , 14. februar 2015), malteški vitez, tajni papeški komornik, ki je po smrti svojega očeta postal 9. vojvoda Batthyány-Strattman. Sedanji princ Batthyány-Strattmann, pravnuk Lászla Batthyány-Strattmanna (1870–1931) je "vnuk" vojvode Lászla Batthyány (Dunaj 9. julija 1970), malteški vitez, in 10. Batthyány - vojvoda Strattmann. Rodbina je od začetka 15. stoletja delovala tudi na območju [[Hrvaška|Hrvaške]]. Posesti je rod imel v varaždinski in zagrebški županiji. V času [[stoletna hrvaško-turška vojna|turških osvajanj]] v 16. stoletju so svoje podložnike iz posesti v vzhodni Hrvaški preselili na prekodravske posesti in na Gradiščansko. == Pomembnejši člani družine == * Benedek Batthyány 1511, Budim Major * ''[[Baltazar Batthyány|'''Baltazar Batthyány (Baćan)''']]'' (1452–1520), ban v Jajcu (Bosna) * ''[[Benko Batthyány|Benko Batthyány (Baćan)]]'', hrvaški banovec * ''[['''Franc Batthyány|Franc Batthyány (Baćan)''']]'' (1479–1566), hrvaški ban in ban [[Banovina Jajce|Banovine Jajce]] * ''[[Franc II. Batthyány]] (1577–1625), [[Komornik (služba)|komornik]], najvišji [[Hlevski mojster]] in [[župan|nadžupan]] [[Županija Šopron|županije Šopron]] * [['''Ádám Batthyány''']] (1609–1659), grof (1630), cesarski in kraljevi komornik * ''[['''Ádám II. Batthyány''']]'' (1662–1703), generalpodpolkovnik, glavni kapitan Transilvanije in Kaniže, sodnik, hrvaški ban * Ernő Lajos Batthyány palatin (1696–1765), kancler, palatin * ''[[Karel Jožef Batthyány]]'' (1698–1772) vojvoda (1764), general, II. Cesar Jožef mentor, hrvaški ban * ''[[Ludvik I. Batthyány]]'' (1696–1765), ogrski palatin * ''[[Jožef Batthyány]]'' (1727–1799), kaloški nadškof, nato Esztergom * ''[[Teodor Batthyány]]'' (1729–1812), edan od prvih hrvaških manufakturistov * Ignác Batthyány (1741–1798), transilvanski škof, ustanovitelj knjižnice * Batthyány János Nepomuk , načelnik okrožja Toronto , oče Johanne Batthyány * Johanna Esterházy (rojena Johanna Batthyány) harfistka in mecenka (1798–1880) * Grofica Franciska Batthyány (1802–1861) * Kázmér Batthyány (1807–1854) politik, minister za zunanje zadeve in začasni minister za kmetijstvo, industrijo in trgovino vlade Szemere * [[Ludvik Batthyány]] (1807–1849), prvi madžarski predsednik vlade, mučenik * Princ Gusztáv Batthyány (1803–1883), živel v Angliji in se ukvarjal z vzrejo dirkalnih konj * Princ Ödön Batthyány (1826–1914), politik, športnik. Ustanovitelj v prvi madžarski jadranje športnega društva * Grofica Ilona Batthyány (1842–1929), dobrotnica Cinkota * László Batthyány Strattmann (1870-1931), "zdravnik revnih" leta 2003 v Katoliški cerkvi je veselo inavguriran * Ervin Batthyány (1877–1945) je anarhistični politik in javni pisatelj * Gyula Batthyány (1887/8–1959) je znan slikar * Grofica Margit Batthyány (1914–1959) je živela v Franciji in se ukvarjala z rejo dirkalnih konj. * Grof Bálint Batthyány (1942–) večinski lastnik Batthyany Kultur-Press Kft * Princ László Pascal Batthyány-Strattmann (1938–2015) * Princ László Ödön Batthyány-Strattmann (* 1970) <gallery mode="packed" heights="210"> Ádám Batthyány.jpg|[Ádám Batthyány]] (1609–1659) Batthyány József hercegprímás.jpg|Kardinal [[József Batthyány]] (1727–1799), knezoškof Ogrske Barabas-batthyany.jpg|[[Lajos Batthyány]] (1807–1849), prvi madžarski ministrski predsednik </gallery> == Gradovi, dvorci, samostani== * [[Grad Güssing]], Gradiščanska (od leta 1524 do danes sedež plemiške rodbine) * Frančiškanski [[samostan Güssing]] s samostansko cerkvijo (Grobnica rodbine) * [[Grad Rechnitz]] (od 1527 prejeto v zastavo, od 1564 do 1906 in od 1933 do 1945 v družinski lasti) * [[Grad Tabor pri Dobri|Grad Tabor]], Gradiščanska (1607 do 2019 v lasti) * Dvorec Batthyány v [[Neumarkt an der Raab]], v 17. stoletju v lasti Ádáma Batthyányja; grad, ki ga je leta 1846 zgradil grof Franc Batthyány na mestu starejše stavbe, je v družinski lasti do danes. * [[Dvorec Batthyány (Pinkafeld)|Grad Batthyány]] v [[Pinkafeld]], v lasti Ádáma Batthyányja do začetka 20. stoletja * [[Dvorec Batthyány (Rudersdorf)|Grad Batthyány]] v [[Rudersdorf (Burgenland)|Rudersdorfu]], del gospostva Güssing, okoli leta 1750 ga je zgradil Emmerich Batthyány, prodan v 19. stoletju * Dvorec Batthyány v [[Bicske]], Leta 1642 ga je pridobil Ádám Batthyány, v letih 1754–1755 pa je bil grad obnovljen. * [[Dvorec Batthyány (Trautmannsdorf)|Grad Trautmannsdorf]] v [[Trautmannsdorf an der Leitha]], Spodnja Avstrija. Pridobljen leta 1756, neoklasična palača, ki jo je leta 1810 zgradil vojvoda Filip Batthyány. * Dvorec Batthyány v [[Körmend]]u, Leta 1604 ga je cesar [[Rudolf_II._Habsburški|Rudolf II.]] podaril [[Franc II. Batthyány|Francu II. Batthyányju]]. Po požaru leta 1652 ga je obnovil Ádám Batthyány. * [[Palača Batthyány]] na Dunaju, leta 1718 pridobila [[Eleonora Batthyány-Strattmann]], prodana v 19. stoletju in bila ponovno v lasti od 1911 do 1924. * [[Dvorec Peuerbach]], Gornja Avstrija, v lasti od 1726 do 1825 <gallery> Güssing - Burg (2).JPG|[[Grad Güssing]], Gradiščanska Schloss Rechnitz.jpg|[[Grad Rechnitz]], Gradiščanska Schloß Tabor.JPG|[[Grad Tabor pri Dobri|Grad Tabor]], Gradiščanska Schloss Batthyany.jpg|Grad Batthyány v [[Neumarkt an der Raab]], Gradiščanska Pinkafeld Schloss I.png|[[Grad Batthyány (Pinkafeld)]], Gradiščanska Ehemaliges schloss textilfabrik sattler rudersdorf.JPG|[[Grad Batthyány (Rudersdorf)]], Gradiščanska Bicske - Palace.jpg|Grad [[Bicske]] v županiji Fejér Peuerbach - Schloss.JPG|[[Grad Peuerbach]], Gornja Avstrija Trautmannsdorf Schloss 2011a.jpg|[[Grad Batthyány (Trautmannsdorf)]], Spodnja Avstrija Aerial image of Batthyány-Strattmann Castle (view from the southeast).jpg|Grad Batthyány v [[Körmend]]u Batthyány Palais-Bankgasse 2.JPG|[[Palača Batthyány]], Dunaj </gallery> == Sklici == {{sklici}n == Viri == *[http://genealogy.euweb.cz/hung/batth2.html#KJ Családfa] *[http://www.batthyany.at/ A család honlapja] * Rudolf Kropf (Hrsg.): ''Die Familie Batthyány. Ein österreichisch-ungarisches Magnatengeschlecht vom Ende des Mittelalters bis zur Gegenwart.'' Tagungsband der 25.–27. Schlaininger Gespräche vom 25.–29. September 2005, 24.–28. September 2006 und 17.–20. September 2007, Band 1: ISBN 978-3-85405-183-1, Band 2: ISBN 978-3-85405-198-5, Landesmuseum Eisenstadt, Eisenstadt 2014. * [[Monok István]] 2005 (szerk.): [http://mek.oszk.hu/06600/06643/ Kék vér, fekete tinta.] * Estók J. et al. (ur.), 2006: Naše nacionalne obletnice 2007. Bálint Balassi Sekretariat nacionalnih obletnic Madžarskega kulturnega inštituta, Budimpešta, str. ISSN 1785-6167 ISBN 963-87210-5-7 * Géza Pálffy 2009: Vloga družine Batthyány v Grenevertigenu v 16. in 17. letih. Podravina VIII / 16, 73-88. [[Kategorija:Madžarsko plemstvo]] [[Kategorija:Hrvaški plemiči]] k4xsiw3q14vh43q5n15vv5lnozbix7v Seznam predsednikov Češkoslovaške 0 515601 6759803 6668316 2026-10-02T18:43:07Z Ziv 221276 ([[c:GR|GR]]) [[File:Flag of the President of Czechoslovakia (1918-1939, 1945-1960).svg]] → [[File:Flag of the President of Czechoslovakia (1920-1939, 1945-1960).svg]] [[c:COM:FR#FR3|Criterion 3]] · corr. 6759803 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | post = Predsednik | constituting_instrument = | residence = [[Praški grad]]<br />[[Bratislavski grad]]<br>{{small|(1969–92)}} | seat = | nominator = | appointer = [[Federalni zbor (Češkoslovaška)|Federalni zbor]] | appointer_qualified = | termlength = | termlength_qualified = | precursor = | member_of = | formation = {{start date and age|1918|11|14}} | first = [[Tomáš Garrigue Masaryk]] | last = [[Václav Havel]] | abolished = {{start date and age|df=y|1992|7|20}} | succession = {{ikonazastave|Češka}} [[Predsednik Češke]]<br>{{ikonazastave|Slovaška}} [[Predsednik Slovaške]] | unofficial_names = | deputy = | salary = | reports_to = | abbreviation = | body = Češkoslovaške | image = Tomáš Garrigue Masaryk 1925.PNG | native_name = {{small|{{jezik-cs|Prezident Československa}}<br>{{jezik-sk|Prezident Česko-Slovenska}}}} | insignia = | insigniasize = | insigniacaption = | flag = Flag of the President of Czechoslovakia (1920-1939, 1945-1960).svg | flagsize = 125px | flagborder = | flagcaption = Predsedniški prapor (1918-1960) | imagesize = 200px | status = | imagecaption = '''Najdlje služil:<br>[[Tomáš Garrigue Masaryk]]'''<br>14. november 1918 – 14. december 1935 | alt = | incumbent = | acting = | incumbentsince = | department = | style = [[Njegova ekscelenca]] | type = | website = }} '''Predsednik Češkoslovaške''' ({{jezik-cs|Prezident Československa}}, {{jezik-sk|Prezident Česko-Slovenska}}) je bil [[vodja države]] [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]] od leta 1918 do leta 1993. == Predsedniki Češkoslovaške (1918–1992) == {{legend|{{party color|Czech National Social Party}}|[[Češka narodna socialna stranka|Češkoslovaška narodna socialna stranka]] (ČSNS)|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend|{{party color|Communist Party of Czechoslovakia}}|[[Komunistična partija Češkoslovaške]] (KSČ)|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend|{{party color|Civic Forum}}|[[Državljanski forum]] (OF)|border=1px solid #AAAAAA}} ;''Druge frakcije'' {{legend|{{party color|Independent politician}}|[[Neodvisni politik|Neodvisni]]|border=1px solid #AAAAAA}} {| class="wikitable" style="text-align:center" ! rowspan="2" | {{Abbr|No.|Number}} ! rowspan="2" | Portret ! rowspan="2" | Ime<br />{{small|(rojstvo-smrt)}} ! rowspan="2" | Narodnost ! rowspan="2" | Izvolitev ! colspan="3" | Mandat ! rowspan="2" | Politična stranka |- ! Začetek ! Konec ! Trajanje |- | colspan="9" style="background:#FFFFFF;" | |- | colspan="9" style="background:#9999FF;" | <div style="font-size:12pt; margin:2px;"> '''[[Prva češkoslovaška republika]]'''</div>{{small|(1918–1938)}} |- ! style="background-color:{{party color|Independent politician}}; color:black"| 1 | [[File:Tomáš Garrigue Masaryk 1925.PNG|100px]] | [[Tomáš Masaryk]]<br />{{small|(1850–1937)}} | [[Čehi|Čeh]] | 1918<br />1920<br />1927<br />1934 | 14. november 1918 | 14. december 1935 | {{Age in years and days|1918|11|14|1935|12|14}} | [[Neodvisni politik|Neodvisni]] |- ! style="background-color:{{party color|Czech National Social Party}}; color:black"| 2 | [[File:Edvard Beneš.jpg|100px]] | [[Edvard Beneš]]<br />{{small|(1884–1948)}} | [[Čehi|Čeh]] | 1935] | 18. december 1935 | 5. oktober 1938 | {{Age in years and days|1935|12|18|1938|10|5}} | [[Češkoslovaška narodna socialna stranka|ČSNS]] |- | colspan="9" style="background:#FFFFFF;" | |- | colspan="9" style="background:#BB9955;" | <div style="font-size:12pt; margin:2px;"> '''[[Druga češkoslovaška republika]]'''</div>{{small|(1938–1939)}} |- ! style="background-color:{{party color|Independent politician}}; color:black"| 3 | [[File:Emil Hácha 5.jpg|100px]] | [[Emil Hácha]]<br />{{small|(1872–1945)}} | [[Čehi|Čeh]] | 1938 | 30. november 1938 | 15. marec 1939 | {{Age in years and days|1938|11|30|1939|3|15}} | [[Neodvisni politik|Neodvisni]] |-style="background:#FFEEEE;" |- | colspan="9" style="background:#FFFFFF;" | |- | colspan="9" style="background:#FFFFFF;" | <div style="font-size:12pt; margin:2px;"> '''[[Nemška okupacija Češkoslovaške|Okupacija]]'''</div>{{small|(1939–1945)<br />[[File:Greater arms of Bohemia and Moravia (1939-1945).svg|30px]] '''[[Emil Hácha]]''' je postal predsednik [[Protektorat Bohemije in Moravske|Protektorata Bohemije in Moravske]], ''de jure'' avtonomne regije, vključene v [[Tretji rajh|nacistično Nemčijo]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.od43.com/1943_Schlag_Nach.html |title=Rare 1943 Third Reich facts booklet<!-- Bot generated title --> |accessdate=2022-03-28 |archive-date=2017-11-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171113113612/http://www.od43.com/1943_Schlag_Nach.html |url-status=dead }}</ref><ref>[http://www.od43.com/Europa_Osten_1943.html Heavily illustrated rare big original 1943 Nazi book on Eastern Europe and Asia<!-- Bot generated title -->] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090410030653/http://od43.com/Europa_Osten_1943.html |date=2009-04-10 }}</ref><br />[[File:Lesser coat of arms of Czechoslovakia.svg|30px]] '''[[Edvard Beneš]]''' se je razglasil za predsednika češkoslovaške vlade v izgnanstvu, ki je med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] bila mednarodno priznana vlada Češkoslovaške.<br />[[File:Coat of Arms of the First Slovak Republic.svg|25px]] '''[[Jozef Tiso]]''' je postal predsednik lažno neodvisne, [[nacizem|pronacistične]] in [[Klerofašizem|klerofašistične]] [[Slovaška republika (1939–45)|Slovaške republike]].<br />[[File:Karptska Ukraina COA.svg|25px]] '''[[Avgustin Vološin]]''' je postal predsednik [[Karpatska Ukrajina|Karpatske Ukrajine]] nekaj dni, preden jo je okupirala [[Madžarska|Kraljevina Madžarska]].}} |- | colspan="9" style="background:#FFFFFF;" | |- | colspan="9" style="background:#FFFF88;" | <div style="font-size:12pt; margin:2px;"> '''[[Češkoslovaška republika (1945-1948)|Tretja češkoslovaška republika]]'''</div>{{small|(1945–1948)}} |- ! style="background-color:{{party color|Czech National Social Party}}; color:black"| 2 | [[File:Edvard Beneš.jpg|100px]] | [[Edvard Beneš]]<br />{{small|(1884–1948)}} | [[Čehi|Čeh]] | 1946 | 4. april 1945 | 7. junij 1948 | {{Age in years and days|1945|4|4|1948|6|7}} | [[Češkoslovaška narodna socialna stranka|ČSNS]] |- | colspan="9" style="background:#FFFFFF;" | |- | colspan="9" style="background:#FF6666;" | <div style="font-size:12pt; margin:2px;"> '''[[Zgodovina Češkoslovaške (1948-1989)|Komunistično obdobje]]'''</div>{{small|(1948–1989)<br>Uradno poimenovanje: Češkoslovaška republika (1948–1960), [[Češkoslovaška socialistična republika]] (1960–1989)}} |- ! style="background-color:{{party color|Communist Party of Czechoslovakia}}; color:white"| 4 | [[File:Bundesarchiv Bild 183-R90009, Budapest, II. Weltfestspiele, Festumzug, tschechische Delegation (cropped KG).jpg|100px]] | [[Klement Gottwald]]<br />{{small|(1896–1953)}} | [[Čehi|Čeh]] | 1948 | 14. junij 1948 | 14. marec 1953 | {{Age in years and days|1948|6|14|1953|3|14}} | [[Komunistična partija Češkoslovaške|KSČ]] |- ! style="background-color:{{party color|Communist Party of Czechoslovakia}}; color:white"| 5 | [[File:Antonín Zápotocký - Rudé právo - 19.12.1948 .jpg|100px]] | [[Antonín Zápotocký]]<br />{{small|(1884–1957)}} | [[Čehi|Čeh]] | 1953 | 21. marec 1953 | 13. november 1957 | {{Age in years and days|1953|3|21|1957|11|13}} | [[Komunistična partija Češkoslovaške|KSČ]] |- ! style="background-color:{{party color|Communist Party of Czechoslovakia}}; color:white"| 6 | [[File:Antonín Novotný 1968.jpg|100px]] | [[Antonín Novotný]]<br />{{small|(1904–1975)}} | [[Čehi|Čeh]] | 1957<br>1964 | 19. november 1957 | 22. marec 1968 | {{Age in years and days|1957|11|19|1968|3|22}} | [[Komunistična partija Češkoslovaške|KSČ]] |- ! style="background-color:{{party color|Communist Party of Czechoslovakia}}; color:white"| 7 | [[File:Ludvík Svoboda (Author - Stanislav Tereba).JPG|100px]] | [[Ludvík Svoboda]]<br />{{small|(1895–1979)}} | [[Čehi|Čeh]] | 1968<br />1973 | 30. marec 1968 | 29. maj 1975 | {{Age in years and days|1968|3|30|1975|5|29}} | [[Komunistična partija Češkoslovaške|KSČ]] |- ! style="background-color:{{party color|Communist Party of Czechoslovakia}}; color:white"| 8 | [[File:Gustáv Husák - oříznuto.JPG|100px]] | [[Gustáv Husák]]<br />{{small|(1913–1991)}} | [[Slovaki|Slovak]] | 1975<br />1980<br />1985 | 29. maj 1975 | 10. december 1989 | {{Age in years and days|1975|5|29|1989|12|10}} | [[Komunistična partija Češkoslovaške|KSČ]] |- | colspan="9" style="background:#FFFFFF;" | |- | colspan="9" style="background:#99AAFF;" | <div style="font-size:12pt; margin:2px;"> '''[[Zgodovina Češkoslovaške (1989-1992)|Pokomunistično obdobje]]'''</div>{{small|(1989–1992)<br>Uradno poimenovanje: Češkoslovaška socialistična republika (1989–1990), [[Češka in slovaška federativna republika]] (1990–1992)}} |- ! style="background-color:#034EA2; color:white"| 9 | [[File:Vaclav Havel cropped.jpg|100px]] | [[Václav Havel]]<br />{{small|(1936–2011)}} | [[Čehi|Čeh]] | 1989<br />1990<br />1992 <br /> {{small|(''failed'')}} | 29 December 1989 | 20 July 1992 | {{Age in years and days|1989|12|29|1992|7|20}} | [[Državljanski forum|OF]] |} == Generalni sekretarji Komunistične partije Češkoslovaške (1948–1989) == Vodja KSČ je bil v tem obdobju ''de facto'' najmočnejša oseba v državi, z izjemo zadnjega nosilca funkcije. Naziv: Predsednik (1948–1953) in Generalni sekretar (1953–1971). {| class="wikitable" style="text-align:center" ! rowspan="2" |{{Abbr|Št.|Številka}} ! rowspan="2" |Portret ! rowspan="2" |Ime {{small|(rojstvo–smrt)}} ! rowspan="2" |Narodnost ! colspan="3" |Mandat |- !Začetek !Konec !Trajanje |- ! style="background-color:#FD3A4A; color:white" |1 |[[Slika:Bundesarchiv_Bild_183-R90009,_Budapest,_II._Weltfestspiele,_Festumzug,_tschechische_Delegation_(cropped_KG).jpg|133x133_pik]] |[[Klement Gottwald]]<br/>{{small|(1896–1953)}} |[[Čehi|Čeh]] |februar 1948 |14. marec 1953 |{{Age in years and days|1948|2|1|1953|3|14}} |- ! style="background-color:#FD3A4A; color:white" |2 |[[Slika:Antonín_Novotný_1968.jpg|138x138_pik]] |[[Antonín Novotný]]<br/>{{small|(1904–1975)}} |[[Čehi|Čeh]] |14. marec 1953 |5. januar 1968 |{{Age in years and days|1953|3|14|1968|1|5}} |- ! style="background-color:#FD3A4A; color:white" |3 |[[Slika:Dubcek (upscale).jpg|128x128_pik]] |[[Alexander Dubček]]<br/>{{small|(1921–1992)}} |[[Slovaki|Slovak]] |5. januar 1968 |17. april 1969 |{{Age in years and days|1968|1|5|1969|4|17}} |- ! style="background-color:#FD3A4A; color:white" |4 |[[Slika:Gustáv_Husák_-_oříznuto.JPG|130x130_pik]] |[[Gustáv Husák]]<br/>{{small|(1913–1991)}} |[[Slovaki|Slovak]] |17. april 1969 |17. december 1987 |{{Age in years and days|1969|4|17|1987|12|17}} |- ! style="background-color:#FD3A4A; color:white" |5 |[[Slika:M_Jakeš_Praha_2014.JPG|132x132_pik]] |[[Miloš Jakeš]]<br/>{{small|(1922–2020)}} |[[Čehi|Čeh]] |17. december 1987 |24. november 1989 |{{Age in years and days|1987|12|17|1989|11|24}} |- ! style="background-color:#FD3A4A; color:white" |6 |[[Slika:No_image.png|100x100_pik]] |[[Karel Urbánek]]{{small|(r. 1941)}} |[[Čehi|Čeh]] |24. november 1989 |20. december 1989 |{{Age in years and days|1989|11|24|1989|12|20}} |} == Časovni trak == <timeline> ImageSize = width:900 height:auto barincrement:12 PlotArea = top:10 bottom:50 right:130 left:20 AlignBars = late DateFormat = dd/mm/yyyy Period = from:14/11/1917 till:31/12/1992 TimeAxis = orientation:horizontal ScaleMajor = unit:year increment:5 start:1918 Colors = id:ind value:rgb(0.8,0.8,0.8) BarData = barset:PM PlotData= width:5 align:left fontsize:S shift:(5,-4) anchor:till barset:PM from: 14/11/1918 till: 14/12/1935 color:black text:"[[Tomáš Garrigue Masaryk|Masaryk]]" fontsize:10 from: 18/12/1935 till: 05/10/1938 color:pink text:"[[Edvard Beneš|Beneš]]" fontsize:10 from: 30/11/1938 till: 15/03/1939 color:black text:"[[Emil Hácha|Hácha]]" fontsize:10 from: 04/04/1945 till: 07/06/1948 color:pink text:"[[Edvard Beneš|Beneš]]" fontsize:10 from: 14/06/1948 till: 14/03/1953 color:red text:"[[Klement Gottwald|Gottwald]]" fontsize:10 from: 21/03/1953 till: 13/11/1957 color:red text:"[[Antonín Zápotocký|Zápotocký]]" fontsize:10 from: 19/11/1957 till: 22/03/1968 color:red text:"[[Antonín Novotný|Novotný]]" fontsize:10 from: 30/03/1968 till: 28/05/1975 color:red text:"[[Ludvík Svoboda|Svoboda]]" fontsize:10 from: 29/05/1975 till: 10/12/1989 color:red text:"[[Gustáv Husák|Husák]]" fontsize:10 from: 29/12/1989 till: 20/07/1992 color:blue text:"[[Václav Havel|Havel]]" fontsize:10 </timeline> == Predsedniški prapori == <gallery class="center"> File:Flag of the President of Czechoslovakia (1920-1939, 1945-1960).svg|1918–1939, 1945–1960 File:Flag of the President of Czechoslovakia (1960–1990).svg|1960–1990 File:Flag of the President of Czechoslovakia (1990–1992).svg|1990–1992 </gallery> == Glej tudi == * [[Predsednik Češke]] * [[Predsednik vlade Češke republike]] * [[Seznam predsednikov vlade Češke republike]] * [[Predsednik Slovaške]] * [[Predsednik vlade Slovaške]] == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Predsedniki Češkoslovaške]] hc8quxmoifydt8dt41uvwe4dsb6cef5 Bistriško branište 0 516378 6759962 6612402 2026-10-03T10:27:24Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759962 wikitext text/x-wiki {{Infobox protected area | name = Bistriško branište | iucn_category = | photo = Bistrishko-Branishte.jpg | photo_caption = Predel parka nad drevesno mejo | location = okraj Sofija, [[Bolgarija]] | nearest_city = [[Sofija]] | map = Bulgaria | relief = 1 | lat_d = 42 | lat_m = 37 | lat_s = 50 | lat_NS = N | long_d = 23 | long_m = 15 | long_s = 17 | long_EW = E | area = {{convert|1061,8|ha|km2}} | established = 1934 | visitation_num = | visitation_year = | governing_body = Ministrstvo za okolje in vode Bolgarije }} '''Bistriško branište''' ({{jezik-bg|Бистришко бранище}}) je [[zavarovano območje]] – branište{{efn|»Branište« je zgodovinski naziv za zavarovano gozdno območje, kakršna so na ozemlju današnje Bolgarije nastajala od 14. stoletja, v njih brez dovoljenja plemiškega posestnika ni nihče smel loviti divjadi in rib, pasti živine, sekati dreves ali nabirati.<ref>{{navedi knjigo |first1=Jan C. |last1=Welholz |first2=Elisabeth |last2=Johann |year=2007 |chapter=History of protected forest areas in Europe |editor1=Frank, G. |editor2=Parviainen, J. |editor3=Vandekerhove, K. |editor4=Latham, J. |editor5=Schuck, A. |editor6=Little D. |title=Cost action E27 : protected forest areas in Europe--analysis and harmonisation (PROFOR) : results, conclusions and recommendations | publisher=Federal Research and Training Centre for Forests, Natural Hazards and Landscape | publication-place=Dunaj | isbn=978-3-901347-67-2 | oclc=182736637 |pages=20}}</ref>}} – višinskega gozda in alpskih travnikov, ki se razprostira na severovzhodnem pobočju gorskega masiva [[Vitoša]] na zahodu [[Bolgarija|Bolgarije]], nad glavnim mestom [[Sofija|Sofijo]]. Obsega 10,62 km² znotraj [[naravni park Vitoša|naravnega parka Vitoša]] in je bilo ustanovljeno kot ožje zavarovano območje hkrati z njim leta 1934 (sprva sicer v manjšem obsegu). Ime je dobilo po reki Bistrici, ki jo napajajo vode s tega območja, po njegovem ozemlju pa teče tudi reka Jančevska.<ref name="welcome">{{navedi splet |url=https://welcome.bg/en/listing/bistrishko-branishte-reserve/ |title=Bistrishko Branishte Reserve |work=welcome.bg |accessdate=2022-04-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220407175409/https://welcome.bg/en/listing/bistrishko-branishte-reserve/ |archive-date=2022-04-07 |url-status=dead}}</ref> Razprostira se na 1430 do 2282 metrov nadmorske višine pod vrhovoma Goljam Rezen in Skoparnik ter obsega stare [[navadna smreka|smrekove]] gozdove in alpska travišča nad [[gozdna meja|gozdno mejo]],<ref name="welcome"/> z vpadljivimi skalnatimi tvorbami in gruščevji. Uradno je strogo zaščiten rezervat, v katerem je gibanje dovoljeno samo po označenih [[pešpot]]eh, od leta 1977 je prepoznan tudi kot biosferni rezervat v sklopu [[Unesco]]vega programa [[program Človek in biosfera|Človek in biosfera]].<ref name="MAB">{{navedi splet |url=https://en.unesco.org/biosphere/eu-na/bistrishko-branishte |title=Bistrishko Branishte Biosphere Reserve, Bulgaria |date=maj 2019 |publisher=UNESCO |accessdate=2022-04-07}}</ref> Vendar število obiskovalcev ni natančno regulirano in naravno območje je pod precejšnjim pritiskom množic pohodnikov zaradi bližine glavnega mesta ter znanega turističnega središča Aleko.<ref>{{navedi knjigo |last=Stoyanov |first=Ivan |year=2000 |chapter=The protected territories in Bulgaria – characteristic and statute |title=Challenges in implementing forest and environmental legislation in European countries with economies in transition |url=https://www.research-collection.ethz.ch/bitstream/handle/20.500.11850/144728/1/eth-23602-01.pdf |editor-first1=Franz |editor-last1=Schmithüsen |editor-first2=Georg |editor-last2=Iselin |editor-first3=Peter |editor-last3=Herbst |location=Zürich |publisher=[[Švicarska državna tehniška visoka šola Zürich|ETH Zürich]] |doi=10.3929/ethz-a-004003054 |isbn=3-9520829-6-1}}</ref> == Rastlinstvo in živalstvo == Vrstna in starostna struktura dreves je dokaj homogena, kar nakazuje, da so lokalni prebivalci še konec 19. stoletja aktivno krčili gozd za pašo in [[Oglarstvo|pridobivanje oglja]], nato pa so se posegi končali. Prevladujejo smreke, najstarejše so vzklile po 1870. letih. Zaradi močnih vetrov je gozdna meja nižje, kot bi pričakovali glede na zemljepisno širino, na 1850–1950 m nad morjem.<ref name="Tsvetanov2013">{{cite journal |first1=Nikolay A. |last1=Tsvetanov |first2=Momchil P. |last2=Panayotov |year=2013 |title=Age Structure and Historical Development of Forests in »Bistrishko branishte« Biosphere Reserve in Vitosha Mountain (Bulgaria) |journal=Ecologia Balkanica |url=http://web.uni-plovdiv.bg/mollov/EB/2013_vol5_iss1/Ecologia_Balkanica_2013_vol5_1.pdf |volume=5 |issue=1 |pages=129–136}}</ref> Na območju sicer raste 450 vrst višjih rastlin, od tega pet bolgarskih [[endemit]]ov, in stotine vrst [[mahovi|mahov]], [[lišaj]]ev, [[praproti]] ter [[glive|gliv]]. Varstveno pomembne so dvoživke in plazilci, kot so [[navadni močerad]], [[hribski urh]], [[zelena rega]], [[živorodna kuščarica]], [[navadni gad]] idr., od ptičev pa prevladujejo [[krekovt]], [[šoja]], [[krivokljun]], [[rumenoglavi kraljiček]] in [[veliki detel]].<ref name="MAB"/> Od velikih sesalcev živijo na širšem območju Vitoše [[Navadni jelen|jeleni]], [[srna|srnjad]], [[rjavi medved]]i in [[volk]]ovi.<ref>{{navedi splet |url=https://welcome.bg/en/listing/vitosha-natural-park/ |title=Vitosha Natural Park |work=welcome.bg |accessdate=2022-04-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220407175431/https://welcome.bg/en/listing/vitosha-natural-park/ |archive-date=2022-04-07 |url-status=dead}}</ref> V začetku 21. stoletja je gozd prizadel hujši [[vetrolom]], nakar je prišlo do izbruha [[Smrekov lubadar|smrekovega lubadarja]], ki je zaradi skromne raznolikosti prizadel več kot 200 ha gozda. Manjši vetrolomi se v novejšem času dokaj redno dogajajo.<ref name="Tsvetanov2013"/> == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * [https://www.protectedplanet.net/2038 Bistriško branište] – profil na ''Protected Planet'' (IUCN) [[Kategorija:Biosferni rezervati Romunije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1934]] e50hls5hyxjp5txy8wyy04b2pye2eqn Vrhovna rada 0 517424 6759637 6486034 2026-10-02T12:11:03Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759637 wikitext text/x-wiki {{Koord novi|50|26|50.3|N|30|32|12.6|E|type:landmark_region:UA|display=title}} {{Infopolje Zakonodajno telo| legislature = 9. Vrhovna rada Ukrajine | name = Vrhovna rada Ukrajine | logo = Verkhovna Rada (UK logo, 2023).png | logo_res = 250px | logo_caption = {{small|[[Grb Ukrajine|Logo]]}} | native_name = {{nobold|{{jezik-uk|Верховна Рада України}}}} | house_type = [[Enodomnost|Enodomni]] | foundation = 1991<ref name="zakon2.rada.gov.ua">{{navedi splet|url=https://zakon2.rada.gov.ua/laws/show/1543-12|script-title=uk:Законодавство України: Документ 1543-XII: Про правонаступництво України - Набрання чинності від 05.10.1991|trans-title=Legislation of Ukraine: Document 1543-XII: On the Legal Succession of Ukraine - Entered into force on 05.10.1991|language=uk|website=Verkhovna Rada of Ukraine|access-date=1 September 2019}}</ref> | preceded_by = [[Vrhovni sovjet Ukrajinske SSR|Vrhovni sovjet]] | leader1_type = [[Predsednik Vrhovne rade|Predsednik]] | leader1 = [[Ruslan Stefančuk]] | election1 = 8. oktobra 2021 | leader2_type = Prvi podpredsednik | leader2 = [[Oleksandr Kornienko]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/ukrainian/news-58965331|title=Корнієнко став новим першим віцеспікером Ради. Що про нього відомо|publisher=[[BBC News Ukrainian]]|language=uk|website=bbc.com|date=2021-10-19}}</ref> | election2 = 19. oktobra 2021 | leader3_type = Drugi podpredsednik | leader3 = [[Olena Kondratiuk]] | election3 = 29. avgusta 2019 | members = 450 | voting_system1 = [[Paralelno glasovanje]]:<br />posameznih kandidatov v volilnih okrajih po sistemu relativnega zmagovalca (225 sedežev)<br />strankarske liste (225 sedežev) s 5-odstotnim volilnim pragom | last_election1 = 21. julij 2019 | next_election1 = ne pred 29. oktobrom 2023 | session_room = | session_room2 = File:Petro Poroshenko on Day of Constitution of Ukraine 2016-06-28 16.jpg | session_res = 250px | meeting_place = [[Zgradba Vrhovne rade]], [[Kijev]], [[Ukrajina]]<ref>{{navedi splet | url = http://mportal.rada.gov.ua/en | title = Official website. Administrative and territorial division. | date = Mar 2017 | access-date = 9 June 2020 | archive-date = 20 April 2020 | archive-url = https://web.archive.org/web/20200420060427/http://mportal.rada.gov.ua/en | url-status = dead }}</ref> | website = {{official url}} | footnotes =Zaradi [[Rusko-ukrajinska vojna|Rusko-ukrajinske vojne (2014-danes)]] in priključitve [[Krim]]a je bilo na volitvah leta 2019 izvoljenih le 424 poslancev od 450 sedežev v parlamentu, 26 sedežev je ostalo nezasedenih. Število nezasedenih sedežev se je junija 2020 povišalo na 27.<ref name=27sIU2510>[http://en.interfax.com.ua/news/general/230595.html Parliamentary elections not to be held at nine constituencies in Donetsk region and six constituencies in Luhansk region - CEC], [[Interfax-Ukraine]] (25 October 2014)</ref><ref name=BBCtsP25814>[https://www.bbc.com/news/world-europe-28931054 Ukraine crisis: President calls snap vote amid fighting], [[BBC News]] (25 August 2014)</ref><ref name="Runners and risks">{{navedi novice|date=22 May 2014|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-27518989|title=Ukraine elections: Runners and risks|publisher=[[BBC News Online]]|access-date=29 May 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140527092109/http://www.bbc.com/news/world-europe-27518989|archive-date=27 May 2014|url-status=dead}}</ref> }} '''Vrhovna rada Ukrajine''' ({{Jezik-uk|Верхо́вна Ра́да Украї́ни|Verhovna Rada Ukrajiny}}, ukrajinska okrajšava ''ВРУ''), pogosto le '''Vrhovna rada''' ali samo '''Rada''',<ref>started with capitalized letter. Don't confuse with the TRK "Rada" ({{lang-uk|ТРК "Рада"}})- the official TV channel and production studio of the Verkhovna Rada of Ukraine.</ref> je [[Enodomnost|enodomni]] [[parlament]] [[Ukrajina|Ukrajine]]. Vrhovna rada je sestavljena iz 450 poslancev, ki jim predseduje [[Predsednik Vrhovne rade|predsednik]]. Vrhovna rada se sestaja v [[Stavba Vrhovne rade|stavbi Vrhovne rade]] v prestolnici Ukrajine v [[Kijev]]u. Poslanci, izvoljeni na ukrajinskih parlamentarnih volitvah 21. julija 2019, so bili slovesno inavgurirani 29. avgusta 2019.<ref>{{Navedi splet|title=Their first time. VoxCheck of the first session of the IXth Verkhovna Rada convocation {{!}} VoxUkraine|url=https://voxukraine.org/en/their-first-time-voxcheck-of-the-first-session-of-the-ixth-verkhovna-rada-convocation|accessdate=2021-12-01|website=voxukraine.org|language=en-US}}</ref> Vrhovna rada je bila preoblikovana iz sistema republiškega predstavniškega telesa, znanega v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] kot [[Vrhovni sovjet]] (Vrhovni svet), ki je bil prvič ustanovljen 26. junija 1938 kot zakonodajni organ [[Ukrajinska Sovjetska Socialistična Republika|ukrajinske SSR]] po razpustitvi [[Kongres sovjetov ukrajinske SSR|Kongresa sovjetov ukrajinske SSR]].<ref name="history">[http://history.org.ua/?termin=Verkhovna_Rada_Ukrainy Verkhovna Rada] in the [[Encyclopedia of History of Ukraine]]</ref> Na zadnjih volitvah v Vrhovno rado (l. 2019) se je uporabljal mešani sistem glasovanja. 50% sedežev je bilo razdeljenih po strankarskih listah s 5-odstotnim [[Volilni prag|volilnim pragom]] za stranko, 50% poslancev pa je bilo izbranih z enokrožnimi volitvami posameznih kandidatov v volilnih okrajih po sistemu relativnega zmagovalca.<ref name="newUKRelectionlawof171111IFU">{{Navedi novice|url=http://www.interfax.com.ua/ukr/main/85997/|trans-title=VR adopted law on the election of MPs to parliament|language=uk|publisher=[[Interfax Ukraine]]|date=18 November 2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160108075020/http://ua.interfax.com.ua/news/general/85997.html|archivedate=8 January 2016}}</ref><ref name="newUKRelectionlawof171111">[http://www.kyivpost.com/news/politics/detail/117151/ Parliament passes law on parliamentary elections], [[Kyiv Post]] (17 November 2011)</ref> Na volitvah 2002, 2012, 2014 in 2019 je bila uporabljena metoda mešanih volitev 50/50; vendar so bile v letih 2006 in 2007 volitve le po proporcionalnem sistemu.<ref name="backtopast">[http://www.interfax.com.ua/eng/main/126521/ Ukrainian communists to seek return to proportional electoral system] {{Webarchive|url=https://archive.today/20130419034854/http://www.interfax.com.ua/eng/main/126521/|date=2013-04-19}}, [[Interfax-Ukraine]] (8 November 2012)</ref> V skladu z volilnim zakonom, ki je začel veljati 1. januarja 2020, bodo naslednje volitve v Vrhovno rado (določene za leto 2023)<ref name="chesno.org/post/3402EFGH">{{In lang|uk}} [https://www.chesno.org/post/3402/ Early to rejoice? ]</ref> ponovno potekale po sorazmerni shemi.<ref name="633561ElectoralCodeVR">[https://en.interfax.com.ua/news/general/633561.html Electoral Code becomes effective in Ukraine], [[Interfax-Ukraine]] (1 January 2010)</ref> == Ime == Ime ''[[Rada]]'' ({{Jezik-uk|Рада}}) pomeni "svet", "rede". Ustanova je nastala v času [[Kijevska Rusija|Kijevske Rusije]], nato pa je predstavljala svét [[Bojarji|bojarjev]] in višje [[Klerik|duhovščine]].<ref>{{Navedi enciklopedijo|last=Padokh|first=Y.|url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?AddButton=pages\B\O\BoyarCouncil.htm|title=Boyar Council|accessdate=2007-10-13|encyclopedia=Encyclopedia of Ukraine}}</ref> V 17. in 18. stoletju so [[Zaporoški kozaki|dneprski kozaki]] uporabljali ta izraz za sestanke, na katerih so sprejemali pomembne odločitve.<ref>{{Navedi enciklopedijo|url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkPath=pages\G\E\GeneralMilitaryCouncil.htm|title=General Military Council|accessdate=2007-10-13|encyclopedia=Encyclopedia of Ukraine}}</ref> [[Ukrajinska ljudska republika]] je imela med 17. marcem 1917 in 29. aprilom 1918 [[Centralna rada|Centralno rado]].<ref> {{Navedi enciklopedijo|last=Zhukovsky|first=A.|url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?AddButton=pages\C\E\CentralRada.htm|title=Central Rada|accessdate=2007-10-13|encyclopedia=Encyclopedia of Ukraine}}</ref> [[Zahodnoukrajinska ljudska republika]] in ukrajinska vlada v izgnanstvu sta imeli vsaka UNRado (Ukrajinska Narodna rada). ''Verkhovna'', ženska oblika pridevnika {{Jezik|uk|"верховний"}}, pomeni ''vrhovni'', izhaja iz [[Ukrajinščina|ukrajinske]] besede {{Jezik|uk|"верх"}} pomeni "vrh". Drugo ime, ki se uporablja manj pogosto, je ''Parlament Ukrajine'' ({{Jezik-uk|Парламент України}}). [[Slika:Tymoshenko_Appointment_Feb04_2005.jpg|sličica| [[Julija Timošenko]] je bila 4. februarja 2005 v Radi imenovana za [[predsednik vlade Ukrajine|predsednico vlade Ukrajine]].]] == Poslanstvo in avtoriteta == Vrhovna rada je edini organ zakonodajne oblasti v Ukrajini. Parlament določa načela notranje in zunanje politike, uvaja spremembe [[Ustava Ukrajine|Ustave Ukrajine]], sprejema zakone, potrjuje državni proračun, imenuje volitve za [[Predsednik Ukrajine|predsednika Ukrajine]], proži razrešitev predsednika, razglaša vojno in mir, imenuje [[predsednik vlade Ukrajine|predsednika vlade Ukrajine]], imenuje ali potrjuje določene uradnike, imenuje eno tretjino [[Ustavno sodišče Ukrajine|Ustavnega sodišča Ukrajine]], ratificira in razveljavlja mednarodne pogodbe ter opravlja določene nadzorne funkcije.<ref name="c-85">{{Navedi splet|url=http://en.wikisource.org/wiki/Constitution_of_Ukraine#Article_85|title=Article 85|accessdate=2007-10-11|website=[[Wikisource]]}}</ref> V Ukrajini ni zahtev za najmanjše število podpisov (poslancov) za registracijo zakona.<ref name="7095011 Legislativespam">{{in lang|uk}} [https://www.eurointegration.com.ua/experts/2019/04/17/7095011/ Legislative spam: why the Council does not reach the hands of really important initiatives], [[Ukrayinska Pravda]] (17 April 2019)</ref> Na splošno parlament na leto sprejme približno 200 zakonskih osnutkov. V parlamentu se dnevno registrira povprečno pet do šest zakonskih osnutkov.<ref name="7095011 Legislativespam" /> Zaradi tega je imel parlament spomladi 2019 registriranih več kot 10 tisoč zakonskih osnutkov., ki so v obravnavi, o katerih še ni razpravljati.<ref name="7095011 Legislativespam" /> Vsi postopkovni predpisi so vsebovani v Zakonu o predpisih Vrhovne rade Ukrajine.<ref>(Official document) [http://zakon2.rada.gov.ua/laws/show/1861-17 Law of Ukraine on Regulations of the Supreme Council of Ukraine]</ref> Zadnja različica dokumenta je bila sprejeta 16. decembra 2012, v kateri so bile na pobudo [[Predsednik Ukrajine|predsednika Ukrajine]] vnesene spremembe glede registracije in glasovanja poslancev.<ref>(Official document) [http://zakon2.rada.gov.ua/laws/show/5520-17 Law of Ukraine on introducing changes to Regulations of the Supreme Council of Ukraine]</ref> Leto 2012 je postalo leto številnih sprememb dokumenta, med katerimi so nastale spremembe pri volitvah predsednika. Zakonski osnutki se običajno obravnavajo po postopku treh branj; predsednik Ukrajine mora pred uradno razglasitvijo zakon podpisati. == Incidenti v parlamentu == Pretepi v ukrajinskem parlamentu niso neobičajnost.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-12019273|title=Ukraine MPs hurt in parliament brawl|date=2010-12-17|accessdate=2019-01-16|language=en-GB}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/world/2018/12/20/yet-again-fistfight-breaks-out-ukraines-parliament/|title=Yet again, a fistfight breaks out in Ukraine's parliament|last=Mellen|first=Ruby|date=20 December 2018|work=Washington Post}}</ref> Večkrat je bilo delo v parlamentu blokirano s sedečimi zasedanji različnih strank (običajno za nekaj dni; leta 2008 od 18. januarja do 6. marca in februarja 2013 za 17 dni <ref>{{In lang|uk}} [http://www.pravda.com.ua/news/2013/02/6/6983000/ Interview of Rybak by the parliamentary television (РИБАК СКАЗАВ, ЩО РАДА ЗАПРАЦЮЄ 19 ЛЮТОГО)]. </ref>).<ref>{{Navedi novice|url=http://www.unian.net/eng/news/news-279953.html|title=BYuT faction blocks parliament's presidium and rostrum|publisher=[[UNIAN]]|date=22 October 2008}}</ref> Leta 2000 in 4. aprila 2013 se je parlament razdelil na dva dela in opravil dve seji v dveh različnih prostorih. Vidnejši incident je bil nered 27. aprila 2010, potem ko je parlament ratificiral [[Pogodba o ukrajinsko-ruskem mornariškem oporišču za plin iz leta 2010|pogodbo]], ki je podaljšala najem ruske [[Črnomorska flota|črnomorske flote]] v [[Krim (polotok)|krimskem]] pristanišču [[Sevastopol]] do leta 2042, ko so morali [[Predsednik Vrhovne rade|predsednika]] [[Volodimir Litvin|Volodimirja Litvina]] ščititi z dežniki, ko so ga obmetavali z jajci, medtem ko so eksplodirale [[Dimna bomba|dimne bombe]] med prepirajočimi se politiki.<ref>{{Navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/8645847.stm|title=Parliamentary chaos as Ukraine ratifies fleet deal|publisher=BBC.co.uk|date=27 April 2010|accessdate=1 September 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100429204714/http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/8645847.stm|archivedate=29 April 2010}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.thehindu.com/news/international/article411316.ece |title=Protests in Kyiv as Ukraine parliament approves Russia fleet treaty. |access-date=2022-04-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160118083558/http://www.thehindu.com/news/international/article411316.ece |archive-date=2016-01-18 |url-status=dead}}</ref> Še en velik incident se je zgodil 16. decembra 2010, ko je bilo več članov Rade sprejetih v bolnišnico, potem ko so politiki [[Stranka regij|Stranke regij]] vdrli na parlamentarni oder, na katerem je bila frakcija [[Blok Julije Timošenko|Bloka Julije Timošenko]].<ref>[http://hosted.ap.org/dynamic/stories/E/EU_UKRAINE_PARLIAMENT_SCUFFLE?SITE=NYNYP&SECTION=HOME&TEMPLATE=DEFAULT Fierce fight in Ukraine parliament injures 6] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220412004154/http://hosted.ap.org/dynamic/stories/E/EU_UKRAINE_PARLIAMENT_SCUFFLE?SITE=NYNYP&SECTION=HOME&TEMPLATE=DEFAULT |date=2022-04-12 }}, [[Associated Press]] (17 December 2010)</ref><ref>[http://www.kyivpost.com/news/nation/detail/93114/ Ukraine opposition mourns democracy after MP brawl], [[Kyiv Post]] (18 December 2010)</ref> == Sklici == {{Sklici|30em}} == Zunanje povezave == {{commons category}} * {{Navedi splet|url=http://www.rada.gov.ua|title=Official website|website=Verkhovna Rada of Ukraine|language=uk, ru, en}} * {{Navedi splet|url=http://gska2.rada.gov.ua/pls/radac_gs09/karta_frack|title=Scheme of seats in the session hall|website=Verkhovna Rada of Ukraine|language=uk}} * {{Navedi splet|url=http://www.golos.com.ua/|title=Holos Ukrayiny Newspaper|website=Verkhovna Rada of Ukraine|language=uk, ru}} * {{Navedi splet|url=http://www.viche.info/|title=Viche Magazine|website=Verkhovna Rada of Ukraine|language=uk, en}} * {{Navedi splet|url=http://zakon2.rada.gov.ua/laws/show/1861-17|title=Regulations of the Verkhovna Rada|website=Verkhovna Rada of Ukraine|language=uk}} * {{Navedi splet|url=https://pace.coe.int/en/members?page=1&q=&countryId=45&year=|title=List of all PACE members from Ukraine|website=pace.coe.int}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Parlamenti po državah]] [[Kategorija:Vrhovna rada|*]] [[Kategorija:Politika Ukrajine]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1990]] j6t2oglxpks4954r42q63aeswt67og1 Jerca Straus 0 517486 6759662 6732023 2026-10-02T13:14:39Z Upwinxp 126544 pp {{DEFAULTSORT}} 6759662 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Jerca Straus|organization=|term_start3=22. junij 2018|order3=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanka v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]]|box_width=|footnotes=|website=|signature_size=|signature_alt=|signature=|awards=|parents=|children=|spouse=|party=[[Lista Marjana Šarca]]<br>[[Gibanje Svoboda]]|employer=|image=Napisi na volilnem shodu v Ljubljani 15. aprila 2022 14 (cropped).jpg|years_active=|occupation=<!-- WD -->|alma_mater=|successor=|predecessor=|term_end=|term_start=|order=|successor1=|predecessor1=|term_end1=|term_start1=|order1=|term_end3=13. maj 2022|birth_date=<!-- WD -->|birth_place=<!-- WD -->|birth_name=Jerca Korče}} '''Jerca Straus''' (prej '''Korče'''), [[Seznam slovenskih politikov|slovenska političarka]]; * [[27. februar]] [[1990]], [[Ljubljana]]. Na državnozborskih volitvah 2018 je bila pri [[Lista Marjana Šarca|Listi Marjana Šarca]] izvoljena za poslanko v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]]. Postala je podpredsednica [[Poslanska skupina Liste Marjana Šarca|poslanske skupine Liste Marjana Šarca]]. Leta 2008 je maturirala na [[Gimnazija Jožeta Plečnika|Gimnaziji Jožeta Plečnika Ljubljana]]. Med letoma 2012 in 2014 je bila predsednica Kluba logaških študentov. Avgusta 2021 je med poslanskim mandatom rodila hčerko.<ref>{{Navedi splet|title=Postala je mamica! Jerca Korče je rodila hčerko.|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/postala-je-mamica-jerca-korce-je-rodila-hcerko-559094|website=siol.net|accessdate=2022-04-20|language=sl}}</ref> Po odhodu iz politike se je kot vodja zaposlila na Mladinskem centru Idrija.<ref>{{Navedi splet |last=MCI |title=Mladinski center Idrija - EKIPA MCI |url=https://stara.mcidrija.si/mc-idrija/ekipa-mci.html |access-date=2026-08-06 |website=stara.mcidrija.si |language=sl-si}}</ref> Po poročanju lokalnih medijev naj bi živela v Idriji.<ref>{{Navedi splet|title=Marjan Šarec obiskal Idrijo|url=https://www.idrija.com/marjan-%C5%A1arec-obiskal-idrijo|website=idrija.com|accessdate=2022-04-23|language=en|archive-date=2022-05-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20220529123604/https://www.idrija.com/marjan-%C5%A1arec-obiskal-idrijo|url-status=dead}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Straus, Jerca}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Bivši člani Liste Marjana Šarca]] [[Kategorija:Poslanci 8. državnega zbora Republike Slovenije]] 4zy0pfjf9jf8htapx2ui9qfga4qk98v IL Divji 0 522158 6759952 6099833 2026-10-03T10:00:37Z Anzet 118843 dodal [[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6759952 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | background = group_or_band | name = IL Divji | image = [[File:IL DIVJI 2.jpg|270px]] | image_upright = <!-- WD --> | landscape = yes | caption = | origin = {{Zastava|Slovenija}} | genre = [[zabavna glasba]] | years_active = [[2010]]–danes | current_member_of = [[Klemen Rutar]]<br> [[Matija Kramberger]]<br>[[Aleš Perko]]<br>[[Lojzi Bobnar]]<br>[[Žiga Šraml]] | website = www.ildivji.si }} '''IL Divji''' so glasbena zasedba, ki je bila ustanovljena leta 2010. Izvajajo zabavno glasbo. V letu 2022 so s skladbo ''Zdaj je čas,'' ki so jo zapeli skupaj z [[Isaac Palma|Issacom Palmo]], na festivalu [[Melodije morja in sonca|Melodijah morja in sonca]], prejeli največ glasov občinstva in skupno dosegli tretje mesto. == Zasedba == Zasedbo sestavljajo Klemen Rutar, Matija Kramberger, Aleš Perko, Lojzi Bobnar in Žiga Šraml. == Največje uspešnice == IL Divji so najbolj poznani po naslednjih skladbah: * Imel te bom rad * Sladka si kot med * Jutro * Nisem Rekel * Pridi z mano * Kada jednom * Bejbi (priredba skupine Gadi) == Nastopi na glasbenih festivalih == [[Melodije morja in sonca 2022|Melodije morja in sonca]] * 2022: ''Zdaj je čas'' - 3. mesto (z [[Isaac Palma]]) == Viri == # [https://ildivji.si/o-nas/ Biografija] ''IL Divji.'' Pridobljeno dne 10.9.2022 [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2010]] [[Kategorija:Slovenske glasbene skupine]] [[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]] 1eda90nwalpns66dp1xkcelux4k2h89 Vlada Republike Srbije 0 523049 6759958 6263659 2026-10-03T10:08:46Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka Vlada-eng.png je bila v Zbirki izbrisana, zaradi This file is ONLY published under a license that does not allow unrestricted commercial use. Under [[:c:Special:MyLanguage/Commons:Licensing|Commons licensing policy]], files mus 6759958 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Izvršilna oblast|government_name=Vlada Republike Srbije|nativename=<small>Влада Републике Србије</small>|border=|image=|image2=Government of Serbia logo.svg|image_size2=250px|date_established={{Start date and age|2020|10|28|df=y}}<br />{{small|(Vlada Republike Srbije)}}<br />{{Start date and age|1992|04|27|df=y}}<br />{{small|(kot Vlada Federativne republike Jugoslavije)}}<br />{{Start date and age|1991|02|11|df=y}}<br />{{small|(1. sklic vlade Srbije)}}|state=[[Srbija|Republika Srbija]]|polity=<!-- if polity governed is not a state (e.g. subdivision of a state) -->|leader_title=[[Predsednik vlade Srbije|Predsednik vlade]] (nominiran s strani [[Predsednik Srbije|predsednika republike]])|appointed=Državni zbor|main_organ=|ministries=18|responsible=Državni zbor|budget=278,71 milijona [[EUR|€]] {{small|(2020, planned)}}<ref name="budget2020">{{navedi splet |title=ЗАКОН О БУЏЕТУ РЕПУБЛИКЕ СРБИЈЕ ЗА 2020. ГОДИНУ |url=http://www.parlament.gov.rs/upload/archive/files/cir/pdf/zakoni/2019/BUDZET%202020.pdf |website=parlament.gov.rs |publisher=Народна скупштина Републике Србије |access-date=20 February 2020 |format=PDF}}</ref>|address=Ulica Nemanjina 11, [[Beograd]]|url={{URL|www.srbija.gov.rs}}}} '''Vlada Republike Srbije''' ({{Jezik-sr|Влада Републике Србије|Vlada Republike Srbije}}), običajno skrajšano '''srbska vlada''' ({{Jezik-sr|Српска Влада|Srpska Vlada}}), je [[Izvršilna oblast|izvršna veja]] oblasti v [[Srbija|Srbiji]]. O vladnih zadevah odloča kabinet ministrov, ki ga vodi [[Seznam predsednikov vlade Srbije|predsednik vlade]]. Vlada ima sedež v stavbi [[Stavba Ministrstva za finance Srbije|Ministrstva za finance Kraljevine Jugoslavije]]. == Pristojnost == V skladu z [[Ustava Republike Srbije|ustavo Srbije]] vlada: * določa in vodi [[vodilo|javno politiko]] * izvršuje zakone in druge splošne akte Državnega zbora * Sprejema predpise in druge splošne akte za izvrševanje zakonov * Predlaga državnemu zboru zakone in druge splošne akte ter daje mnenje o njih, če jih predloži drug predlagatelj. * Usmerja in usklajuje delo organov javne uprave ter nadzoruje njihovo delo * Opravlja druge naloge, določene z ustavo in zakonom Prav tako je vlada odgovorna Narodni skupščini za politiko Republike Srbije, za izvrševanje zakonov in drugih splošnih aktov Narodne skupščine ter za delo organov državne uprave. == Seznam vlad == {| class="wikitable" !Začetek mandata ! Predsednik vlade ! Vladajoča stranka |- | 11. februar 1991 | [[Dragutin Zelenović]] | rowspan="6" | [[Socialistična partija Srbije|Socialistična stranka Srbije]] |- | 23. december 1992 | [[Radoman Božović]] |- | 10. februar 1993 | [[Nikola Šainović]] |- | 18. marec 1994 | rowspan="2" | [[Mirko Marjanović]] |- | 24. marec 1998 |- | 25. oktober 2000 | [[Milomir Minić|Milomir Minič]] |- | 25. januar 2001 | [[Zoran Đinđić]]<br />[[Zoran Živković]] | [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratska stranka]], [[Demokratska opozicija Srbije|koalicija DOS]] |- | 3. marec 2004 | rowspan="2" | [[Vojislav Koštunica]] | rowspan="2" | [[Demokratska stranka Srbije]] |- | 15. maj 2007 |- | 7. julij 2008 | [[Mirko Cvetković]] | [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratska stranka]] |- | 27. julij 2012 | [[Ivica Dačić]] | rowspan="5" | [[Srbska napredna stranka]] |- | 27. april 2014 | rowspan="2" | [[Aleksandar Vučić]] |- | 11. avgust 2016 |- | 29. junij 2017 | rowspan="2" | [[Ana Brnabić]] |- | 28. oktober 2020 |} == Državne službe in uradi == Vlada Republike Srbije ima v okviru svojih ministrstev več kot 130 vladnih služb in institucij.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.b92.net/biz/vesti/srbija.php?yyyy=2011&mm=12&dd=17&nav_id=566448|title=Srbija rekorder u broju agencija|language=sr|publisher=B92|date=17 December 2011}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.poverenik.org.rs/images/stories/katalog-organa/republicki-organi/republiceagencije-zavodi-idrugeorganizacije/cirrepagencijezavodidrugeorganizacije.doc|title=Republičke agencije, zavodi i druge organizacije|language=sr}}{{Slepa povezava|date=January 2020}}</ref> Od decembra 2017 delujejo naslednje:<ref>{{Navedi novice|title=Година LXXIII – број 61|url=http://www.pravno-informacioni-sistem.rs/SlGlasnikPortal/viewdoc?uuid=2d5a7f32-f678-4653-857c-e2a2f72ec75c|accessdate=18 December 2017|work=pravno-informacioni-sistem.rs|publisher=Službeni glasnik RS|date=23 June 2017|language=sr}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=ODLUKA O MAKSIMALNOM BROJU ZAPOSLENIH NA NEODREĐENO VREME U SISTEMU DRŽAVNIH ORGANA, SISTEMU JAVNIH SLUŽBI, SISTEMU AUTONOMNE POKRAJINE VOJVODINE I SISTEMU LOKALNE SAMOUPRAVE ZA 2017. GODINU|url=http://www.paragraf.rs/izmene_i_dopune/080917-odluka_o_izmenama_i_dopunama_odluke_o_maksimalnom_broju_zaposlenih_na_neodredjeno_vreme_u_sistemu_drzavnih_organa.html|website=paragraf.rs|publisher=Službeni glasnik RS|language=sr}}</ref> * Urad generalnega sekretarja Vlade Srbije * Urad za sodelovanje z mediji * Agencija za upravljanje s človeškimi viri * Letalska služba Vlade Srbije * Direktorat za skupne zadeve republiških organov * Koordinacijsko telo za občine [[Preševo]], [[Bujanovac]] in [[Medveđa]] * Urad za nacionalno varnost in varovanje tajnih podatkov * Urad za sodelovanje s civilno družbo * Urad za revizijo sistema upravljanja sredstev Evropske unije * Urad za človekove in manjšinske pravice * Urad za Kosovo in Metohijo * Urad za koordinacijo v procesu pogajanj z začasnimi institucijami samouprave v Prištini * Urad Sveta za sodelovanje z Rusko federacijo in Ljudsko republiko Kitajsko * Urad za nadzor drog * Urad za upravljanje javnih naložb * Urad za informatiko in elektronsko upravo == Glej tudi == * [[Politika Srbije]] * [[Volitve v Srbiji]] * [[Narodna skupščina (Srbija)|Državni zbor Srbije]] * [[Služba za upravljanje s človeškimi viri Vlade Srbije]] == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.srbija.gov.rs Uradna spletna stran Vlade Srbije] * [http://rulers.org/serbgov.html srbska ministrstva itd.] na rulers.org {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Vlada Srbije]] [[Kategorija:Politika Srbije]] [[Kategorija:Vlade po državah|Srbija]] 721zo5o6g2ntrhn405ap15cg93pgc5u 6759965 6759958 2026-10-03T10:38:52Z Yerpo 8417 /* Seznam vlad */ posodobitev 6759965 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Izvršilna oblast|government_name=Vlada Republike Srbije|nativename=<small>Влада Републике Србије</small>|border=|image=|image2=Government of Serbia logo.svg|image_size2=250px|date_established={{Start date and age|2020|10|28|df=y}}<br />{{small|(Vlada Republike Srbije)}}<br />{{Start date and age|1992|04|27|df=y}}<br />{{small|(kot Vlada Federativne republike Jugoslavije)}}<br />{{Start date and age|1991|02|11|df=y}}<br />{{small|(1. sklic vlade Srbije)}}|state=[[Srbija|Republika Srbija]]|polity=<!-- if polity governed is not a state (e.g. subdivision of a state) -->|leader_title=[[Predsednik vlade Srbije|Predsednik vlade]] (nominiran s strani [[Predsednik Srbije|predsednika republike]])|appointed=Državni zbor|main_organ=|ministries=18|responsible=Državni zbor|budget=278,71 milijona [[EUR|€]] {{small|(2020, planned)}}<ref name="budget2020">{{navedi splet |title=ЗАКОН О БУЏЕТУ РЕПУБЛИКЕ СРБИЈЕ ЗА 2020. ГОДИНУ |url=http://www.parlament.gov.rs/upload/archive/files/cir/pdf/zakoni/2019/BUDZET%202020.pdf |website=parlament.gov.rs |publisher=Народна скупштина Републике Србије |access-date=20 February 2020 |format=PDF}}</ref>|address=Ulica Nemanjina 11, [[Beograd]]|url={{URL|www.srbija.gov.rs}}}} '''Vlada Republike Srbije''' ({{Jezik-sr|Влада Републике Србије|Vlada Republike Srbije}}), običajno skrajšano '''srbska vlada''' ({{Jezik-sr|Српска Влада|Srpska Vlada}}), je [[Izvršilna oblast|izvršna veja]] oblasti v [[Srbija|Srbiji]]. O vladnih zadevah odloča kabinet ministrov, ki ga vodi [[Seznam predsednikov vlade Srbije|predsednik vlade]]. Vlada ima sedež v stavbi [[Stavba Ministrstva za finance Srbije|Ministrstva za finance Kraljevine Jugoslavije]]. == Pristojnost == V skladu z [[Ustava Republike Srbije|ustavo Srbije]] vlada: * določa in vodi [[vodilo|javno politiko]] * izvršuje zakone in druge splošne akte Državnega zbora * Sprejema predpise in druge splošne akte za izvrševanje zakonov * Predlaga državnemu zboru zakone in druge splošne akte ter daje mnenje o njih, če jih predloži drug predlagatelj. * Usmerja in usklajuje delo organov javne uprave ter nadzoruje njihovo delo * Opravlja druge naloge, določene z ustavo in zakonom Prav tako je vlada odgovorna Narodni skupščini za politiko Republike Srbije, za izvrševanje zakonov in drugih splošnih aktov Narodne skupščine ter za delo organov državne uprave. == Seznam vlad == {| class="wikitable" !Začetek mandata ! Predsednik vlade ! Vladajoča stranka |- | 11. februar 1991 | [[Dragutin Zelenović]] | rowspan="6" | [[Socialistična partija Srbije|Socialistična stranka Srbije]] |- | 23. december 1992 | [[Radoman Božović]] |- | 10. februar 1993 | [[Nikola Šainović]] |- | 18. marec 1994 | rowspan="2" | [[Mirko Marjanović]] |- | 24. marec 1998 |- | 25. oktober 2000 | [[Milomir Minić|Milomir Minič]] |- | 25. januar 2001 | [[Zoran Đinđić]]<br />[[Zoran Živković]] | [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratska stranka]], [[Demokratska opozicija Srbije|koalicija DOS]] |- | 3. marec 2004 | rowspan="2" | [[Vojislav Koštunica]] | rowspan="2" | [[Demokratska stranka Srbije]] |- | 15. maj 2007 |- | 7. julij 2008 | [[Mirko Cvetković]] | [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratska stranka]] |- | 27. julij 2012 | [[Ivica Dačić]] | rowspan="8" | [[Srbska napredna stranka]] |- | 27. april 2014 | rowspan="2" | [[Aleksandar Vučić]] |- | 11. avgust 2016 |- | 29. junij 2017 | rowspan="3" | [[Ana Brnabić]] |- | 28. oktober 2020 |- | 26. oktober 2022 |- | 2. maj 2024 | [[Miloš Vučević]] |- | 16. april 2025 | [[Đuro Macut]] |} == Državne službe in uradi == Vlada Republike Srbije ima v okviru svojih ministrstev več kot 130 vladnih služb in institucij.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.b92.net/biz/vesti/srbija.php?yyyy=2011&mm=12&dd=17&nav_id=566448|title=Srbija rekorder u broju agencija|language=sr|publisher=B92|date=17 December 2011}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.poverenik.org.rs/images/stories/katalog-organa/republicki-organi/republiceagencije-zavodi-idrugeorganizacije/cirrepagencijezavodidrugeorganizacije.doc|title=Republičke agencije, zavodi i druge organizacije|language=sr}}{{Slepa povezava|date=January 2020}}</ref> Od decembra 2017 delujejo naslednje:<ref>{{Navedi novice|title=Година LXXIII – број 61|url=http://www.pravno-informacioni-sistem.rs/SlGlasnikPortal/viewdoc?uuid=2d5a7f32-f678-4653-857c-e2a2f72ec75c|accessdate=18 December 2017|work=pravno-informacioni-sistem.rs|publisher=Službeni glasnik RS|date=23 June 2017|language=sr}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=ODLUKA O MAKSIMALNOM BROJU ZAPOSLENIH NA NEODREĐENO VREME U SISTEMU DRŽAVNIH ORGANA, SISTEMU JAVNIH SLUŽBI, SISTEMU AUTONOMNE POKRAJINE VOJVODINE I SISTEMU LOKALNE SAMOUPRAVE ZA 2017. GODINU|url=http://www.paragraf.rs/izmene_i_dopune/080917-odluka_o_izmenama_i_dopunama_odluke_o_maksimalnom_broju_zaposlenih_na_neodredjeno_vreme_u_sistemu_drzavnih_organa.html|website=paragraf.rs|publisher=Službeni glasnik RS|language=sr}}</ref> * Urad generalnega sekretarja Vlade Srbije * Urad za sodelovanje z mediji * Agencija za upravljanje s človeškimi viri * Letalska služba Vlade Srbije * Direktorat za skupne zadeve republiških organov * Koordinacijsko telo za občine [[Preševo]], [[Bujanovac]] in [[Medveđa]] * Urad za nacionalno varnost in varovanje tajnih podatkov * Urad za sodelovanje s civilno družbo * Urad za revizijo sistema upravljanja sredstev Evropske unije * Urad za človekove in manjšinske pravice * Urad za Kosovo in Metohijo * Urad za koordinacijo v procesu pogajanj z začasnimi institucijami samouprave v Prištini * Urad Sveta za sodelovanje z Rusko federacijo in Ljudsko republiko Kitajsko * Urad za nadzor drog * Urad za upravljanje javnih naložb * Urad za informatiko in elektronsko upravo == Glej tudi == * [[Politika Srbije]] * [[Volitve v Srbiji]] * [[Narodna skupščina (Srbija)|Državni zbor Srbije]] * [[Služba za upravljanje s človeškimi viri Vlade Srbije]] == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.srbija.gov.rs Uradna spletna stran Vlade Srbije] * [http://rulers.org/serbgov.html srbska ministrstva itd.] na rulers.org {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Vlada Srbije]] [[Kategorija:Politika Srbije]] [[Kategorija:Vlade po državah|Srbija]] 8uatcrvr2axl25p55isgbmnaguejyif Slika:Cerkev sv. Duha, Celje.jpg 6 543412 6759973 6662567 2026-10-03T10:48:56Z Janezdrilc 3152 odstranil [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6759973 wikitext text/x-wiki == Povzetek == {{#ifexpr:{{CURRENTYEAR}}<2065|{{no Commons|razlog=Po 55. členu ZASP Republike Slovenije del na splošno dostopnih krajih ni dovoljeno fotografirati v komercialni namen.|poteče=2064}}}} ==Opis== [[Cerkev svete Duha,Celje|Cerkev sv. Duha, Celje]]. Avtor arhitekture: [[Jože Marinko]] , zgrajeno leta 1990. Avtor fotografije: [[Uporabnik:Shabicht]] ==Uporaba== Uporaba predmeta slike se ne sme izvršiti v tridimenzionalni obliki ali za isti namen kot prvotno delo ali vršiti za doseganje gospodarske koristi. (glej Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (2007), 55. člen - [[commons:Commons:FOP#Slovenia]]). ==Licenca== {{#ifexpr:{{CURRENTYEAR}}<2065| :Arhitektura: {{zunanje umetniško delo|članek=Cerkev sv. Duha, Celje}}|{{javna last}} }} {{#ifexpr:{{CURRENTYEAR}}<2065| :Fotografija: {{PD-self}} }} [[Kategorija:Cerkve sv. Duha]] [[Kategorija:Cerkve v Celju]] [[Kategorija:Župnija Celje - Sv. Duh]] a2a6kkxkeavl45hrnddwlbut5plgjyh Jasna Kramar 0 545441 6759660 6755228 2026-10-02T13:11:50Z Upwinxp 126544 pp {{DEFAULTSORT}} 6759660 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|order=[[Seznam županov Občine Trbovlje|Županja Občine Trbovlje]]|termstart=[[2014]]|termend=[[2018]]|predecessor=[[Vili Treven]]|termend2=[[2022]]|termstart2=[[2018]]|successor2=[[Zoran Poznič]]|deputy=}} '''Jasna Kramar''' (roj. Gabrič), [[Ekonomist|ekonomistka]] in nekdanja [[Župan|županja]], * [[25. junij]] [[1985]],<ref>{{Navedi splet|title=UL št. 52, l. 2018. Št. 2153-12/2018/4 Ob-2603/18, Stran 1654|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2018005200015/st--2153-1220184-ob-260318|website=Uradni list|accessdate=2023-07-07|date=27. julij 2018}}</ref> [[Trbovlje]]<ref>{{Navedi splet|title=Županja na porodniškem dopustu|url=https://www.dnevnik.si/1042909721|website=Dnevnik|date=2019|accessdate=2023-07-07|archive-date=2023-07-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20230707163123/https://www.dnevnik.si/1042909721|url-status=dead}}</ref> Med letoma 2014 in 2022 je bila [[Župan|županja]] [[Občina Trbovlje|Občine Trbovlje]]. == Šolanje == Po končani osnovni šoli je obiskovala [[Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje|GESŠ]] Trbovlje.<ref>{{Navedi splet|title=Bivši dijaki {{!}} Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje|url=https://www.gess.si/sola/drugi-o-nas/bivsi-dijaki/|accessdate=2023-07-07|language=sl-SI}}</ref> Diplomirala je na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti v Ljubljani]], kjer je za diplomsko delo prejela fakultetno Prešernovo nagrado, magistrirala pa na [[FDV]] (''Izzivi oblikovanja skupne evropske energetske politike''). == Mediji in politika == V času študija je delala na radijskih postajah Radio glas Ljubljane, Radio Trbovlje in Radio Aktual. Ob podpori radijskih poslušalcev je leta 2010 uspešno kandidirala za članico občinskega sveta. V drugi polovici mandata je bila imenovana za podžupanjo.<ref>{{Navedi splet|title=Jasna Gabric. Mayor of Trbovlje, Slovenia. World Mayor 2018: Mayor of Distinction|url=http://www.worldmayor.com/contest_2018/profile-trbovlje-mayor-gabric.html|website=worldmayor.com|accessdate=2023-07-06|language=en}}</ref>{{Potreben boljši vir}} Leta 2014 je zmagala na županskih volitvah kot neodvisna kandidatka s svojo ekipo in postala najmlajša županja v Sloveniji. Ponovno je kandidirala še leta 2018, ko je v prvem krogu prejela prepričljivih 67,03 % glasov. <ref>{{Navedi splet|title=Rezultati lokalnih volitev 2018|url=https://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_trbovlje.html|accessdate=2023-10-28|language=sl-SI|archive-date=2023-10-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20231028132109/https://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_trbovlje.html|url-status=dead}}</ref> Leta 2022 pa je izjavila, da se odpoveduje ponovni kandidaturi.<ref>{{Navedi splet|title=TO pa je presenečenje: 8 let je bilo dovolj, Jasna Gabrič NE bo več županja|url=https://zon.si/to-pa-je-presenecenje-8-let-je-bilo-dovolj-jasna-gabric-ne-bo-vec-zupanja/|website=ZON|date=2022-10-21|accessdate=2023-07-06|language=sl-SI}}</ref> Leta 2022 je postala predsednica Skupnosti občin Slovenije ob 30. obletnici skupnosti kot prva ženska v zgodovini skupnosti. <ref>{{Navedi splet|title=Sporočilo za javnost|url=https://arhiv2023.skupnostobcin.si/wp-content/uploads/2022/01/sporocilo-za-javnost-18.-seja-predsedstva-sos-19.1.2022.pdf?utm_campaign=sporocilo-za-javnost-18-seja-predsedstva-sos-predsedovanje-prevzela-zupanja-jasna-gabric&utm_medium=email&utm_source=mail-marketing|accessdate=2023-10-28|language=sl-SI}}</ref> V obdobju 2015 – 2022 je bila tudi članica predsedstva Združenja občin Slovenije in Skupnosti občin Slovenije. Delovala je tudi v nekaterih pogajalskih skupinah, kamor je bila imenovana s strani Združenja občin Slovenije ali Skupnosti občin Slovenije in sicer: * 2019 v Pogajalski skupini za pogajanja za sklenitev Aneksa h kolektivni pogodbi za gasilsko dejavnost; * 2019 v Svetu za sistem plač v javnem sektorju; * 2020 v Svetu Vlade RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, * 2019 – 2022 vodila pri SOS Komisijo za razvojne projekte. == Mednarodna dejavnost == Jasna Gabrič je bila 13 let članica Evropskega odbora regij (European Committee of the Regions) oz. članica slovenske delegacije. Delovala je v treh komisijah in sicer: v Komisiji za državljanstvo, upravljanje ter institucionalne in zunanje zadeve (CIVEX), v komisiji SEDEC (Socialna politika, izobraževanje, zaposlovanje, raziskave in kultura) ter v komisiji ENVE (Okolje, podnebne spremembe in energija). Šest let je sopredsedovala delovnemu telesu odbora za pridružitev Severne Makedonije v EU. Kot predstavnica odbora je sodelovala na številnih dogodkih, konferencah, strokovnih srečanjih kot gostja omizja na teme kot so enakopravnost spolov, širitev EU in splošne tematike povezane z EU. V letu 2023 je bila edina slovenka, ki je na povabilo in pod vodstvom komisarke za kohezijsko politiko Elise Ferreira sodelovala v skupini 16-ih strokovnjakov, katerih namen je bil priprava poročila o prihodnosti kohezijske politike EU po 2027. <ref>{{Navedi splet|title=Report of Group of High-Level Specialists on the Future of Cohesion Policy|url=https://www.euromanet.eu/news/group-of-high-level-specialists-on-the-future-of-cohesion-policy-presents-its-report/|language=sl-SI|accessdate=2025-09-14|archive-date=2025-03-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20250319215527/https://www.euromanet.eu/news/group-of-high-level-specialists-on-the-future-of-cohesion-policy-presents-its-report/|url-status=dead}}</ref> Spletni portal Politico jo je leta 2020 po mnenju Evropskega odbora regij uvrstil med 10 najbolj prepoznavnih članov odbora, ki sicer šteje 329 članov. <ref>{{Navedi splet|title=10 CoR members you should know|url=https://www.politico.eu/sponsored-content/10-cor-members-you-should-know//|language=sl-SI}}</ref> Na seznamu je bil tudi Apostolos Tzitzikostas, ki danes zaseda mesto evropskega komisarja za trajnostni promet in turizem v drugem mandatu Evropske komisije pod vodstvom Ursule von der Leyen. == Trbovlje v obdobju 2014 - 2022 == Trbovlje so bile v obdobju njenega županovanja deležne številnih sprememb. Ob nastopu funkcije so se Trbovlje soočale z eno največjih stopenj brezposlenosti (22 %), saj so svoja vrata začela zapirati največja podjetja kot so Rudnik Trbovlje Hrastnik, Lafarge Cement, Termoelektrarna Trbovlje. Ob koncu njenega mandata je stopnja registrirane brezposlenosti znašala 8,5. V obdobju županovanja je ponovno obudila pobratenje Občine Trbovlje z mestoma v Srbiji (Lazarevac) ter v Severni Makedoniji (Valandovo). Uvedla je nagrajevanje diplomskih del, vpis v zlato knjigo najuspešnejših učencev ob koncu šolskega leta, občina je pričela s podeljevanjem subvencij občanom za prenove stavb, ki so zaščiteni kot kulturna dediščina, subvencijami za občane za vgradnjo toplotnih črpalk. Kot podžupanja je bila poubdnica za nastanek občinskega časopisa Sr(e)čno Trbovlje, ki je izhajal med leti 2012 - 2022. Leta 2016 so skupaj z Ministrstvom za infrastrukturo v rekordnem času, v manj kot dveh mesecih, sanirali obsežen skalni podor pri cementarni, ki je za nekaj tednov zaprl glavno cesto, ki pelje v mesto. Skalni podori so redek pojav, ki ga je izredno težko napovedati, so pa posledica večdesetletnih, celo stoletnih klimatskih dejavnikov, kot je na primer zmrzovanje vode v razpokah. Na cestiče so padle skale, ki so vsaka tehtale več kot 250 ton. <ref>{{Navedi splet|title=Trbovlje: 200-tonski težki skali bo težko umakniti, strokovnjaki iščejo najboljši način|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/video-zaradi-plazu-bo-cesta-zaprta-se-nekaj-dni-ali-celo-tednov.html|accessdate=2023-10-29|language=sl-SI}}</ref> Ob koncu drugega mandata je znižala zadolženost občine za skoraj milijon evrov. V obdobju prvega mandata 2014 - 2018 so bile v Trbovljah zgrajene naslednje stvari: * pristajališče za nujne helikopterske prevoze, * prenovljena 60 let stara mestna vpadnica od železniške postaje do Vodenske v dolžini več kot 2 km, * zgrajeno krožišče Sušnik, * zgrajene nove avtobusne postaje pri Mesečini in v centru Bevškega, * saniran skalni podor pri Cementarni, * ljudje ob Železnici so dobili vodovod, * prenovljen in predan v upravljanje JP Komunala Trbovlje je bil vodovod v Čečah, * v celoti je bila izvedena energetska sanacija OŠ Ivan Cankar Trbovlje in prenovljeno igrišče za šolo ter prenovljen prostor pred šolo z postavitvijo urbanih vrtičkov, * prenovljena vrtičkarska cona pod Trim stezo (na novo postavljen ekološki otok, zgrajene poti, pripeljana voda do vrtov), * zgrajen nov stanovanjski blok K5, * izgradnja novega parka in igral na Neži, * izgradnja Paviljona v mestnem parku, * Nova delovna mesta: gradnja novih proizvodnih prostorov Kovit Projekt, d. o. o., * zarisani so bili prvi metri kolesarske poti, * uvedli so nagrade za diplomante, sprejem za odlične učence, * uvedli novo izmenjavo otrok z Lazarevcem in Valandovim, * vzpostavljena cestna nova povezava "čez hrib" med Hrastnikom in Trbovljami, * prestavljena je bila meja med Občino Trbovlje in Občino Tabor, s čimer je občina pridobila nekaj zemljišča, cesto na Medvednico in nekaj stanovanjskih hiš. <ref>{{Navedi splet|title=Sprememba odloka|url=https://www.lex-localis.info/files/aaaa1f95-3486-4876-a3eb-7fe416b2c0b2/1909919467543134215_predlog_2_tocke_dnevnega_reda.pdf}}</ref> * ... V obdobju drugega mandata 2018 - 2022 so bile v Trbovljah zgrajene naslednje stvari: * krožišče Urgenca za namene nujnih prevozov v Splošno bolnišnico Trbovlje in prenova igrišča Partizan, * z EU sredstvi prenovljena OIC Nasipi, * z EU sredstvi zgrajen Zasavski podjetniški inkubator,<ref>{{Navedi splet|title=Zasavski podjetniški inkubator|url=https://zpi.si/|accessdate=2023-10-29|language=sl-SI}}</ref> * z EU sredstvi zgrajene kolesarkse poti, * vzpostavljen center za zaščito in reševanje Trbovlje v gasilskem domu na Savinjski, kamor je bil v nove prostore preseljen center 112, prenovljeni so bili prostori za gasilce, * zgrajen blok Vila park, * zgrajeno nakupovalno središče Pilon na mestu, kjer je prej stala Strojna tovarna Trbovlje, * zgrajena garažna hiša za Sallauminesom, * zgrajen Športni park Ledenica (skate park), * prenovljeno področje v centru mesta pred Pošto, kjer se je vzpostavil Park kulture (sredstav Interreg SLovenija-Hrvaška), * odkupljena je bila večina paviljonov v okolici hotela Rudar za namene vzpostavitve trga, * od RTH so se odkupile površine na Kipah (z namenom, da se bo lahko vzpostavil prostor za prosti čas), ter zemlja v Lakonci (2 platoja) za namene postavitve Mesta akrobatov ter dejavnosti drugih podjetij ter namena izgradnje stanovansjkega naselja hiš JST, * podpisano pismo o nameri za gradnjo Mesta akrobatov s podjetjem Dewesoft, * na pokopališčem v Gabrskem je bil del pokopališča urejen za namene pokopov islamske skupnosti, odkupljena je bila hiša ob mostu za smer pokopališče z namenom, da se v prihodnje star most podre in zgradi nov, ki bo omogočal zadostno širino cestišča, pločnika in kolesarske poti, * saniran je bil plaz Izlakar (v vrednosti več kot 700.000 eur),<ref>{{Navedi splet|title=TSanacija plazu Izlakar|url=hhttps://www.trbovlje.si/objava/332596|accessdate=2023-10-29|language=sl-SI}}</ref> * saniran plaz Novi dom, * zamenjana umetna trava na stadionu, * zgrajena učilnica na prostem na OŠ Tončke Čeč ter vzpostavljena prva kinestetična učilnica v Trbovljah na OŠ Alojz Hohkraut, * ureditev OPPN-ja za namene gradnje tovarne podjetja Herz, d. o. o., stekla so usklajevanja, sestanki, * odkupljena je bila zemlja pri toplarni v centru mesta z namenom, da bi se tam zgradila nov vrtec in šola (vir: zemljiška knjiga parcel), * ... == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{Škrbina-politik}} {{DEFAULTSORT:Kramar, Jasna}} [[Kategorija:Trboveljčani]] [[Kategorija:Župani Občine Trbovlje]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Podžupani Občine Trbovlje]] [[Kategorija:Diplomiranci Ekonomske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]] ayzznhfznb7lzscor9qsze3dmm9jjcy Uporabniški pogovor:TadejM 3 548833 6759772 6753632 2026-10-02T17:11:14Z MediaWiki message delivery 115826 /* Wikimedians for Sustainable Development - September 2026 Newsletter */ nov razdelek 6759772 wikitext text/x-wiki {{skoči na vrh in dno}} <div style="position: absolute; right: 1.15em; top: 0em; font-size: 90%;" id="TemplateUserinfo" class="plainlinks"><small><br>{{CURRENTDAYNAME}}, {{CURRENTDAY}}. {{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}}, {{CET}} ([[Srednjeevropski čas|CET]])</small></div> {| style="border:1px solid #8888aa; background-color:#f7f8ff; padding:5px; font-size:95%;" align=center width=90% id=toc0 |align="center" rowspan="2"| <font color="#EBEFFF">&mdash;</font><font color="#DDE1FF">&mdash;</font><font color="#CDD0FF">&mdash;</font><font color="#BEC1FF">&mdash;</font><font color="#ADB0FF">&mdash;</font><font color="#9EA0FF">&mdash;</font><font color="#8E90FF">&mdash;</font><font color="#7E80FF">&mdash;</font><font color="#6E70FF">&mdash;</font><font color="#5E60FF">&mdash;</font><font color="#4E50FF">&mdash;</font><font color="#3F40FF">&mdash;</font><font color="#2F2FFF">&mdash;</font><font color="#1F20FF">&mdash;</font><font color="#0F0FFF">&mdash;</font> <font face="Times New Roman, serif" color="#000080" size="+2">M<small>OJA</small> P<small>OGOVORNA</small> S<small>TRAN</small></font> <font color="#0F0FFF">&mdash;</font><font color="#1F20FF">&mdash;</font><font color="#2F2FFF">&mdash;</font><font color="#3F40FF">&mdash;</font><font color="#4E50FF">&mdash;</font><font color="#5E60FF">&mdash;</font><font color="#6E70FF">&mdash;</font><font color="#7E80FF">&mdash;</font><font color="#8E90FF">&mdash;</font><font color="#9EA0FF">&mdash;</font><font color="#ADB0FF">&mdash;</font><font color="#BEC1FF">&mdash;</font><font color="#EBEFFF">&mdash;</font></center> <br> ''Pozdravljeni na moji pogovorni strani. Tu lahko objavite svoja vprašanja in komentarje.'' |} ''<small> -- coding taken from [[en:User:とある白い猫|Cool Cat]]</small>'' {{Uporabnik:TadejM/Tu template}} <center> {| style="background-color: #F8FCFF;" | ! <span class="plainlinks"><big>'''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:TadejM&action=edit&section=new Če mi želite pustiti sporočilo, kliknite tu]'''&nbsp;</big></span> ! <div style="position:relative; width:30px; height:30px; overflow:hidden;"><div style="position:absolute; font-size:30px; overflow:hidden; line-height:30px; letter-spacing:30px;">[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:TadejM&action=edit&section=new<span title="Pusti sporočilo!" style="text-decoration:none;">&nbsp; &nbsp;</span>]]</div>[[Slika:Crystal Clear app kopete.png|30px|30px]]</div> |} </center> <span class="plainlinks"><center><small>[{{SERVER}}{{localurl:{{NAMESPACE}}:{{PAGENAME}}|action=purge}} Osvežitev predpomnjenja strani]</small></center></span> '''''Arhivirani pogovori''''' * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 1|Arhiv 1]]:''' 8. marec 2005 – 16. oktober 2005 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 2|Arhiv 2]]:''' 16. oktober 2005 – 21. avgust 2006 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 3|Arhiv 3]]:''' 23. avgust 2006 – 12. februar 2007 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 4|Arhiv 4]]:''' 18. februar 2007 – 14. november 2007 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 5|Arhiv 5]]:''' 14. november 2007 – 3. julij 2008 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 6|Arhiv 6]]:''' 13. julij 2008 – 9. februar 2013 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 7|Arhiv 7]]:''' 25. februar 2013 – 4. november 2017 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 8|Arhiv 8]]:''' 4. december 2019 – 25. julij 2023 {{suppress categories|{{babel|header=[[Wikipedija:Babilon|Vikipedija:Babilon]]|sl|en-4|fr-3|de-3|hr-2}}}} <!-- Sporočilo pustite pod to vrstico --> == Invitation to Rejoin the [https://mdwiki.org/wiki/WikiProjectMed:Translation_task_force Healthcare Translation Task Force] == [[File:Wiki Project Med Foundation logo.svg|right|frameless|125px]] You have been a [https://mdwiki.toolforge.org/prior/index.php?lang=sl medical translators within Wikipedia]. We have recently relaunched our efforts and invite you to [https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/index.php join the new process]. Let me know if you have questions. Best [[User:Doc James|<span style="color:#0000f1">'''Doc James'''</span>]] ([[User talk:Doc James|talk]] · [[Special:Contributions/Doc James|contribs]] · [[Special:EmailUser/Doc James|email]]) 12:34, 6 August 2023 (UTC) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Doc James@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Top_translatiors/sl&oldid=25414848 --> == Wikimedians for Sustainable Development - December 2023 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our twenty-seventh newsletter, a sort of year-in-review for 2023.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> Dear Wikimedians for Sustainable Development, As we bid farewell to 2023, we reflect on a year that has been an uneven year for our user group. While the journey has been marked by some truly inspiring events, most of our efforts have been largely uncoordinated and the user group hasn't been the support it could have been. Yet, there's a glimmer of hope and a world of potential for 2024. '''Highlights of 2023:''' ;Newsletters Galore: We kicked off the year with zeal, sharing updates and inspiration through four newsletters. The number of things happening in the movement is astounding, but we need to rethink the format of the newsletter going into the next year. ;Growing Strong: The Wikimedians for Sustainable Development family welcomed 33 new members in 2023. Your passion and dedication continue to inspire us, and we look forward to nurturing this community spirit in the year ahead. ;Wikimania Talks: Our voices echoed far and wide at Wikimania, where several members of our community took the virtual stage to share insights and ideas about everything from Wikipedians-in-Residence's to open data. Your contributions showcased our commitment to sustainable development on a global scale. ;Content Creation Magic: Throughout the year, our extended community demonstrated incredible dedication to expanding the knowledge base on Wikipedia. Countless hours were spent creating and curating content that aligns with our mission, contributing to a more sustainable digital ecosystem. ;Campaigning hard: We saw a large variety of campaigns, from writing challenges to editathons. The willingness to experiment with new formats and partners, as well as learning from past efforts, shows great promise for the future. '''Acknowledging Challenges:''' While we celebrate these achievements, we acknowledge that 2023 presented its fair share of challenges. A lack of global coordination reminded us that the road to sustainable development is not always linear. However, it is precisely these challenges that fuel our determination to work together more cohesively in the coming year and proof that the user group is needed. '''Hopeful Anticipation for 2024:''' As we turn the page to 2024, let's carry forward the lessons learned and the successes celebrated. We are optimistic that, with renewed energy and a collective commitment, we will overcome obstacles and create an even more impactful and connected Wikimedians for Sustainable Development community. Here's to a year of collaboration, growth, and making a lasting impact on the world through our shared passion for sustainability. Together, we can turn challenges into opportunities and pave the way for a brighter future. Wishing you all a joyous holiday season and a Happy New Year! Warm regards, [[m:User:Ainali|User:Ainali]], [[m:User:Daniel Mietchen|User:Daniel Mietchen]] PS. We have started writing [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Reports/2023|our yearly report]], please add your activities to it. This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by [[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 19:04, 1. januar 2024 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=25817439 --> == Wikimedians for Sustainable Development - January 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our twenty-eighth newsletter.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> <!--Add content here --> ; User group news * We have submitted our [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Reports/2023|2023 annual report]]. * Upcoming meeting: on [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|9 February]], we'll have a call about roles and responsibilities in the user group. This is an attempt to make more opportunities to engage more of the user groups members in its activities. If you want to help out in some way, but don't know how, this is a meeting for you to get help creating that opportunity. If you know how you would like to help, but don't know how to get started, this is also the meeting for you. ; Other news * New Wikiproject for Climate Change on Basque Wikipedia: [[:eu:Wikiproiektu:Klima aldaketa|Wikiproiektu Klima Aldaketa]] * Climate Justice, Digital Rights and Indigenous Voices international Wikimedia event in Huaraz, Peru 2024: [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSeDIuZQ61v35y3Q293ZV9YjNWOHsgwvq3t2XjP2cQ0OHG-EPA/viewform Engagement Survey] (closes 2 Feb) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by [[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 21:22, 2. februar 2024 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=26169519 --> == Thank you for being a medical contributors! == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> {| style="background-color: #fdffe7; border: 1px solid #fceb92;" |rowspan="2" style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[File:Wiki Project Med Foundation logo.svg|130px]] |style="font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;" |'''The 2023 Cure Award''' |- | style="vertical-align: middle; padding: 3px;" |In 2023 you '''[https://mdwiki.org/wiki/WikiProjectMed:WikiProject_Medicine/Stats/Top_medical_editors_2023_(all) were one of the top medical editors in your language]'''. Thank you from [[m:WikiProject_Med|Wiki Project Med]] for helping bring free, complete, accurate, up-to-date health information to the public. We really appreciate you and the vital work you do! Wiki Project Med Foundation is a [[meta:Wikimedia_thematic_organizations|thematic organization]] whose mission is to improve our health content. '''[https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSdWfjVFbDO4ji-_qn2SsAgdCflhcOZychLnr1JUacsPaBr1eA/viewform Consider joining for 2024]''', there are no associated costs. Additionally one of our primary efforts revolves around translation of health content. We invite you to '''[https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/index.php try our new workflow]''' if you have not already. Our dashboard automatically [https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/leaderboard.php collects statistics] of your efforts and we are working on [https://mdwiki.toolforge.org/fixwikirefs.php tools to automatically improve formating]. |} Thanks again :-) -- [https://mdwiki.org/wiki/User:Doc_James <span style="color:#0000f1">'''Doc James'''</span>] along with the rest of the team at '''[[m:WikiProject_Med|Wiki Project Med Foundation]]''' 23:25, 3. februar 2024 (CET) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Doc James@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Top_Other_Language_Editors_2023&oldid=26173705 --> :Thank you for the award! It's been my pleasure. I look forward to collaborating on these topics in this year too. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 23:29, 3. februar 2024 (CET) == Wikimedians for Sustainable Development - February 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our twenty-ninth newsletter.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * On 9 February, we had a user group meeting on roles and responsibilities ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20240209|minutes]]) * Upcoming [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|user group meeting 17 March]] ; Other news * Wiki Loves Earth: Reminder that if you want to [[c:Commons:Wiki_Loves_Earth_2024/Organise|organize a local competition]], it is time to get started. (SDG 15 and 14) * Wiki for Human Rights: Reminder that if you would like to [[m:WikiForHumanRights/Organize|organize a local event]], there is support available. (SDG 10) * Study: [https://vbn.aau.dk/ws/portalfiles/portal/650852934/Meier_Wiki_Climate.pdf Using Wikipedia Pageview Data to Investigate Public Interest in Climate Change at a Global Scale] (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by [[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 11:40, 9. marec 2024 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=26331508 --> == Wikimedians for Sustainable Development - April 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirtieth newsletter covering March and April 2024. This issue has news related to SDGs 13, 14 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * * Upcoming [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|user group meeting 19 May]] ; Other news * [[w:en:Wikipedia:Wikipedia_Signpost/2024-03-29/Recent_research#Other_recent_publications|Wikipedia Signpost highlighted five papers about climate change editing]]. (SDG 13) * On Wikidata, [[d:Wikidata:WikiProject_Climate_Change/Models#Emissions|a model for documenting green house gas emissions]] has been created. (SDG 13) * [https://wikimedia.org.au/wiki/EPA_Victoria_WiR_April_2024_Update An update] from the Wikipedian in Residence at the Environment Protection Authority in Victoria, Australia. * WikiAcción Perú organized a training session: "[[m:Volunteer Supporters Network/VSN Training: Climate Change Actions and Wikimedia Movement|Climate Change Actions and Wikimedia Movement]]" (SDG 13) * WikiForHumanRights organized a session: "[[m:Event:Adding Sustainability Perspectives to Wikivoyage|Adding Sustainability Perspectives to Wikivoyage]]" ; Events * [[c:Commons:Wiki Loves Earth 2024|Wiki Loves Earth]], the international photo contest of protected nature, starts in May. (SDG 14 & 15) * [[m:Wiki For Climate Change 2024 - Maghreb region|Wiki For Climate Change 2024 - Maghreb region]] starts in May. (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 21:17, 1. maj 2024 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=26428292 --> == Wikimedians for Sustainable Development - May 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirtyfirst newsletter, covering May 2024. This issue has news related to SDGs 13, 14 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> <!--Add content here --> ; User group news * Upcoming: [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|User group meeting]], 16 June * [[m:Talk:Wikimedians_for_Sustainable_Development#Mini_report_from_the_Wikimedia_Summit_2024|Mini report from the Wikimedia Summit 2024]] * [https://wikipediapodden.se/jan-ainali-wikimedians-for-sustainable-development-wikimedia-summit-2024-265/ User group representative interviewed by Wikipediapodden] at Wikimedia Summit ([[:File:WP265 - Jan Ainali, Wikimedians for Sustainable Development, Wikimedia Summit 2024.mp3|commons]]) * [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20240519|Minutes from user group meeting in May]] ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2024/05/02/reflecting-_women-for-sustainability-africa-arts-feminism-her-voice-campaign-2023/ Reflecting _Women For Sustainability Africa Arts + Feminism #Her Voice Campaign 2023] * [[outreach:GLAM/Newsletter/April 2024/Contents/Macedonia report|Macedonia report: Climate change and GLAM]] (SDG 13) * [[outreach:GLAM/Newsletter/April 2024/Contents/Biodiversity Heritage Library report|Biodiversity Heritage Library April monthly highlights]] (SDG 14 & 15) * [https://www.nature.com/articles/d44148-024-00166-y WikiProject Biodiversity featured in Nature Africa] (SDG 14 & 15) * [https://www.youtube.com/watch?v=fFWS7hfetZk Wikimedia UK releases a video about their climate focus] (SDG 13) ; Events * [[c:Commons:Wiki Loves Earth 2024|Wiki Loves Earth]], the international photo contest of protected nature, continues in some countries. (SDG 14 & 15) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 15:19, 1. junij 2024 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=26852366 --> == Lekture == Hvala, da lektoriraš vsake toliko jezikovni modul. Poskušam slediti vsem pravilom, včasih mi pa tudi spodrsne, ali pa mi uide kakšna narečna. Lp! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:49, 9. junij 2024 (CEST) :Se trudim. Ne garantiram za 100-odstotno pravilnost, ker orjemo ledino in stvari niso vedno čisto jasne. O posameznih prevodih bi se bilo verjetno treba posebej pogovoriti. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 15:53, 9. junij 2024 (CEST) ==Razprava za združitev strani [[ Župnijska cerkev sv. Jakoba, Ljubljana ]]== [[Image:Information.svg|25px]] Članek [[ Župnijska cerkev sv. Jakoba, Ljubljana ]], ki si ga urejal, je bil predlagan za [[Wikipedija:Združevanje|združitev]] z drugim člankom. Če bi se rad udeležil razprave o združevanju, lahko to storiš tako, da klikneš {{ #if: Pogovor:Župnijska cerkev sv. Jakoba, Ljubljana#Predlog za združitev |[[ Pogovor:Župnijska cerkev sv. Jakoba, Ljubljana#Predlog za združitev |tukaj]]|na članek in nato klikneš na povezavo (pogovor) na vrhu članka}}. Na pogovorni strani nato dodaš svoje komentarje. Hvala. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:44, 20. junij 2024 (CEST) <!-- Predloga:ZdružitevOpozorilo --> :Hvala za obvestilo. Sem komentiral. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:57, 20. junij 2024 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - June 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirtysecond newsletter, covering June 2024. This issue has news related to SDGs 3, 13, 14, 15 and 16.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Movement Charter Vote|User group vote on the adoption of the Movement Charter]] (closes 7 July 23.59 UTC) * [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|Upcoming user group meeting]] 21 July * User group meeting held in June - [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20240616|minutes]] * The group was featured in the latest WikiAfrica Hour: [https://www.youtube.com/watch?v=4B6VI20qopk #36: Does the Wikimedia movement contribute to the SDGs?] ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2024/06/18/stories-from-the-anti-disinformation-repository-how-wikiproject-covid-19-and-other-wikimedia-initiatives-counter-health-disinformation/ Stories from the anti-disinformation repository: How WikiProject COVID-19 and other Wikimedia initiatives counter health disinformation] (SDG 3) * [https://wikimedia.org.au/wiki/Environment_Centre_NT_Wikipedian_in_Residence Environment Centre Northern Territory Wikipedian in Residence] (SDG 15) * [https://www.gp.se/debatt/med-ai-kan-vi-oka-transparensen-om-foretagens-klimatavtryck.2dd4e006-57e3-4534-a0be-70ca56a289e4 With AI can we increase transparency of companies' carbon footprints] (in Swedish). Op-ed that mentions that the greenhouse gas emissions of the top 150 companies on the Stockholm stock exchange has been uploaded to Wikidata. The model is documented on [[d:Wikidata:WikiProject_Climate_Change/Models#Emissions|WikiProject Climate Change on Wikidata]]. (SDG 13) * [[wmfblog:2024/06/25/another-year-in-review-where-is-wikimedia-in-the-climate-crisis-seeing-the-impact-of-wikimedia-projects/|Another Year in Review: Where is Wikimedia in the Climate Crisis? Seeing the impact of Wikimedia Projects]] (SDG 13) * [https://wikiedu.org/blog/2024/06/24/46-scholars-self-advocates-bring-knowledge-to-wikipedias-disability-healthcare-content/ 46 scholars, self-advocates bring knowledge to Wikipedia’s disability healthcare content] (SDG 3) * [[c:File:Wikimedia klimatpåverkansrapport 2023.pdf|Wikimedia Sverige publishes their 2023 climate impact report]] (in Swedish) (SDG 13) * WikiProject Govdirectory has started [[d:Wikidata:WikiProject Govdirectory/Weekly collaboration|weekly collaboration on countries]] (SDG 16) ; Events * [https://diff.wikimedia.org/2024/06/18/wikimedia-chapters-and-groups-organise-the-first-sharks-and-rays-wikimarathon/ Wikimedia chapters and groups organise the first Sharks and Rays Wikimarathon] (29 June, but edits in the weeks after are welcome) (SDG 14) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 11:27, 1. julij 2024 (CEST)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27039469 --> == Research about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub == Hi everyone, We would like to invite you to submit your responses to the survey dedicated to the tools that are used currently across the Wikimedia projects and the tools that you want to have. This survey was made by the working group of the [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]], and your responses will be reviewed afterwards, as we want to continue supporting the communities. That support can be documentation for certain most used tools by other communities across the region per specific topics, finding solutions for new tools to be created in the future, creating most needed tools in the region (so called "regional wishlist list"), and many other options. ''Deadline to fill in the survey is '''20th of August, 2024'''.'' Submit your answers [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSeIwzCDKs6jXPG7EpZe-JH2Mm1odU0_MAv1bO-z-nLOq9dlug/viewform?usp=sf_link '''here'''] Thank you in advance for your time that you will dedicate in filling in this survey --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 15:07, 26. julij 2024 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&oldid=27177596 --> == Wikimedians for Sustainable Development - July 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty third newsletter, covering July 2024. This issue has news related to SDGs 5, 10, 13, and 16.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * User group meeting held in July, [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20240721|minutes]] * Next user group meeting will be 18 August ; Other news * [[outreach:GLAM/Newsletter/June 2024/Contents/Macedonia report|Climate change editahon and workshop in Macedonia]] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2024/07/16/wikiforhumanrights-in-nigeria-2024-campaign-virtual-launch/ WikiForHumanRights in Nigeria 2024 Campaign Virtual Launch] (SDG 10&16) * [https://diff.wikimedia.org/2024/07/16/what-we-learned-from-wiki-women-in-red-8-campaign-2023-women-for-sustainability-africa/ What we Learned from Wiki Women In Red @8 Campaign 2023 Women for Sustainability Africa] (SDG 5) * [https://diff.wikimedia.org/2024/07/17/ghanaian-wikipedians-set-to-educate-students-on-open-climate/ Ghanaian Wikipedians set to educate students on Open Climate] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2024/07/23/using-wikipedia-as-a-tool-for-climate-action/ Using Wikipedia as a Tool for Climate Action] (SDG 13) ; Events * 5th August, [[m:Event:Wiki-Green_Conference_2024 Wiki-Green Conference]] (SDG 13) * 7-10 August, Wikimania - [[wikimania:2024:Program/SDG_related_sessions|All SDG related sessions]] * 7-9 November, [https://wikimedia.org.ar/2024/07/03/justicia-climatica-voces-indigenas-y-plataformas-wikimedia/ Justicia climática, voces indígenas y plataformas Wikimedia] (SDG 13) ; Participate * Share an example of a successful [[m:Campaigns/WikiProjects|WikiProject or topical collaboration]] in this on-wiki survey This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 20:57, 1. avgust 2024 (CEST)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27042528 --> == Goriška pokrajina == Prosim poglej zadnji popravek [[Slovenska skupnost v Italiji|tega članka]]. Osebno se ne bom več spuščal v to debato, ki se vleče že skoraj četrt stoletja ([[Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2008-01-02#Italijanska imena|od leta 2007 dalje!]]), in kjer imajo vsi svoj prav, venda bi bilo umestno, da se stvar enkrat za vselej določi. Morda si edini, ki ima dovolj vztrajnosti in vpliva, da ti zadeva uspe. Meni se zdi, da sta obe obliki pravilni, tako ''Goriška pokrajina'' kot ''Pokrajina Gorica'' (isto za [[Pogovor:Pokrajina Trst|Trst]] in Videm), vendar je potrebno, da je poimenovanje poenoteno v vseh člankih. [[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:20, 9. avgust 2024 (CEST) :Dogovorili smo se za obliko ''Pokrajina Gorica''. Glej [[Pogovor:Pokrajina Trst]]. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 09:41, 9. avgust 2024 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - August 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty fourth newsletter. This issue has news related to SDGs 5, 11, 15, and 16.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * [[m:Event:Wikimedians for Sustainable Development user group meeting 20240915|Next user group meeting]], 15 September, will be focused on starting to develop a strategy for the group. If you cannot attend, you can leave your input on [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Strategy 2030/Ideas|the ideas page]]. * User group meeting held in August ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20240818|minutes]]) ; Other news * [[outreach:GLAM/Newsletter/July 2024/Contents/New Zealand report|Report from WikiProject International Botanical Congress 2024]] (SDG 15) * [[outreach:GLAM/Newsletter/July 2024/Contents/Switzerland report|Meeting for Writing on Femenist Strikes and Wiki for Peace Camp St. Imier]] (SDG 5 & 16) * [[outreach:GLAM/Newsletter/July 2024/Contents/Biodiversity Heritage Library report|Biodiversity Heritage Library report]] (SDG 15) * Wikimania had a lot of [[wikimania:2024:Program/SDG_related_sessions|SDG related sessions]] and you can watch them back now ; Events * [[c:Commons:Wiki Loves Monuments 2024|Wiki Loves Monuments]] starts in September (SDG 11) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 08:24, 2. september 2024 (CEST)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27262444 --> == Task related to GFDL == Hello! You helped fix GFDL with disclaimers per [[Wikipedija:Pod_lipo#GFDL]]. I do not know if you noticed but I have another request. If you have not perhaps you could have a look? If you have noticed but do not have time thats cool too but in that case I would like to know so I can perhaps ask for a bot flag and fix it myself. --[[Uporabnik:MGA73|MGA73]] ([[Uporabniški pogovor:MGA73|pogovor]]) 21:54, 1. oktober 2024 (CEST) :Hello, [[User:MGA73|MGA73]]. I'm quite busy at the moment and not even sure right now which files should relicensed. It would be preferable if you can use a bot to do this. Otherwise, I'll see what I can do within the following month (no promises). --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 23:16, 1. oktober 2024 (CEST) ::Okay. I will ask for a bot flag. Thank you. --[[Uporabnik:MGA73|MGA73]] ([[Uporabniški pogovor:MGA73|pogovor]]) 07:21, 2. oktober 2024 (CEST) ::: I modified [[Template:Self]] and [[Template:Self2]] based on the code on English Wikipedia. It would be great if you could check the wording and spelling. --[[Uporabnik:MGA73|MGA73]] ([[Uporabniški pogovor:MGA73|pogovor]]) 19:54, 15. oktober 2024 (CEST) :Certainly. I've corrected the case. Does the template support [[:en:dual (grammatical number)|dual]]? There should be three forms: for one licence, for two licences and for three or more of them. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 20:01, 15. oktober 2024 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - September 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty-fifth newsletter. This issue has news related to SDG 13.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20240915|User group meeting held in September on strategy for the group]] ; Other news * [[m:Wikimedia CEE Meeting 2024/Submissions/Building a sustainable Wikimedia movement: A contribution from the CEE region|Building a sustainable Wikimedia movement: A contribution from the CEE region]], presentation at CEE meeting. ([https://www.youtube.com/live/iB3KNFtA4xI?t=6739 YouTube]) * [https://diff.wikimedia.org/2024/09/30/all-about-wiki-green-conference-2024/ All About Wiki-Green Conference 2024] (SDG 13) ; Events * Course: [https://wikiedu.org/courses/global-approaches-to-climate-finance-4/ Global Approaches to Climate Finance] by WikiEdu (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 22:26, 1. oktober 2024 (CEST)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27437535 --> == Results from the survey about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub == Hi everyone, During August 2024, we sent you a survey about the tools, so now we would like to bring to your attention the conclusions and results from the survey, which you can explore on this '''[[:m:Wikimedia CEE Hub/Tools|Meta page]]'''. I hope you will enjoy exploring the mentioned tools on the page, along with other conclusions from the survey. Thanks for your time, and we will continue working on this important topic. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:10, 7. oktober 2024 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&oldid=27177596 --> == Wikimedians for Sustainable Development - October 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty-sixth newsletter. This issue has news related to SDG 3, 5, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|Upcoming meeting]], 24 November, 17.00 UTC ; Other news * Talk at WikiIndaba: [[m:WikiIndaba 2024/Proposal/Wikimedian collaboration in human knowledge: Wiki For Climate Change in the Maghreb region|Wikimedian collaboration in human knowledge: Wiki For Climate Change in the Maghreb region]] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2024/10/17/championing-inclusion-in-the-wikimedia-movement-africa-wiki-women-presentation-at-the-wiki-niger-conference/ Championing Inclusion in the Wikimedia Movement: Africa Wiki Women Presentation at the Wiki Niger Conference] (SDG 5) * [https://diff.wikimedia.org/2024/10/25/mountains-birds-and-lakes-wiki-loves-earth-2024-central-asia-edition/ Mountains, Birds and Lakes: Wiki Loves Earth 2024 – Central Asia Edition] (SDG 15) ; Events * November 6, 12 and 21: [https://universityofexeter.zoom.us/meeting/register/tJAkdeqrrzMoGdEeMYlR6q0A7QMHwwwM2VIZ#/registration Climate Change & Health in the UK - Wikipedia workshop] (SDG 3 and 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 21:01, 1. november 2024 (CET)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27587619 --> == Wikimedians for Sustainable Development - November 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty-seventh newsletter. This issue has news related to SDG 8, 12, 13, 15, 16 and 17.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * User group meeting, 24 November ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20241124|minutes]]) * We are working on our [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Annual plan 2025|annual plan for 2025]], please add activities that you would like to work on. ; Other news * [[m:Event:CEE Catch up Nr. 8 (November 2024)|CEE Catch up Nr. 8 with a sustainability theme]] * [[w:pt:Wikipédia:Wikiconcurso Justiça Climática e Amazônia|Wikiconcurso Justiça Climática e Amazônia]] (SDG 13) * [[outreach:GLAM/Newsletter/October_2024/Contents/New_Zealand_report#nz-edit|Report from New Zealand Species Edit-a-thons]] (SDG 15) * [[outreach:GLAM/Newsletter/October_2024/Contents/Macedonia_report#vvc|Report from climate change editing workshop in Macedonia]] (SDG 13) * [[outreach:GLAM/Newsletter/November_2024/Contents/Croatia_report|DeGrowth in November with students, artists and academics in Croatia]] (SDG 8&12) * The new [[mw:Extension:Chart/Project/Updates#November_2024:_Production_deployment_and_security_review_complete|Charts extension has been enabled on Wikimedia Commons]]. It's time to start bringing all your local sustainability related charts over there! (SDG 17) ; Events * Ongoing: [[m:Event:Bridging Climate Literacy Gaps through Wikimedia projects in Ogoni Land Rivers|Bridging Climate Literacy Gaps through Wikimedia projects in Ogoni Land Rivers]] (SDG 13) * Ongoing: [[m:Event:Financiamiento climático en Wikipedia|Financiamiento climático en Wikipedia]] (SDG 13) * Just started: [[m:Event:African Legislators in Red|African Legislators in Red]] (SDG 16) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 20:29, 1. december 2024 (CET)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27830533 --> == [[:en:Prekmurje Slovene]] == Zdravo! A09 te je tudi predlagal kot morebitnega pomočnika, ker zelo dobro govoriš angleško. Letos sem dopolnil [[:en:Prekmurje_Slovene|angleški članek o prekmurščini]], ker je [[Marc Leland Greenberg|prof. Greenberg]] prevedel v angleški jezik [https://brill.com/display/title/56433 Pavlovo prekmursko slovnico]. Problem pa je to: '''poor english.''' V slovenski wikipediji mi je Janezdrilc pomagal primerno preoblikovati članek. Ali lahko prosim tvojo pomoč pri angleški različici? [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 11:37, 22. december 2024 (CET) :Seveda, bom pregledal. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 11:40, 22. december 2024 (CET) Hvala. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 12:00, 22. december 2024 (CET) :::Zdravo! Boš probal popraviti angleški članek? [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 18:35, 13. januar 2025 (CET) Zdravo! Seveda, bom uredil danes. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:37, 13. januar 2025 (CET) :Ravnokar sem se lotil. Vsebinsko ne bom dosti spreminjal, popravil bom predvsem jezikovne zadeve. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 21:10, 14. januar 2025 (CET) ==Praznično voščilo== {| style="border-style:solid; border-color:green; background-color:white; font color:red; border-width:2px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Christmas Wikipedia-logo-v2-en.png|110px]] |Voščim ti miren in blagoslovjen božič, v novem letu pa ti želim uspešno, zdravja polno ter sadov obilno prihajajoče leto 2025. Naj vnema ne poide! S prisrčnimi pozdravi,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:11, 23. december 2024 (CET) |} :Hvala, enako! --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:36, 23. december 2024 (CET) == Terna == Sem ti ravno hotel napisati, da je tvojih 123.456 urejanj prav za slikat, pa je padel nov paketek HotCat urejanj XD V glavnem, naj vnema ne poide. Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:34, 30. december 2024 (CET) :Ja, če pa bi HotCat urejanja bila označena kot manjša, bi pa bila terna še većja ... --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) ::Ne vem, kako jih je mogoče označiti kot manjša. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 22:05, 30. december 2024 (CET) ::Po nedavnem zapletu v Zbirki se jih ne da več označiti kot mala urejanja. Mičkeno moteče, a ne preveč, če je storjeno v obdobju z manj urejanji (ponavadi ponoči) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:11, 30. december 2024 (CET) == Wikimedians for Sustainable Development - December 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty-eighth newsletter. This issue has news related to SDG 3, 10, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * User group meeting in December ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20241229|minutes]]) * We have adopted an [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Annual plan 2025|annual plan for 2025]]! ; Other news * [https://www.youtube.com/watch?v=4_hWBwaQxaw Lightning talk by Adam Harangzo - National Institute for Health and Care Research on Wikipedia] (SDG 3&13) * [https://diff.wikimedia.org/2024/12/11/top-photos-of-the-special-nomination-human-rights-and-environment-from-wiki-loves-earth-2024%f0%9f%a4%9d/ Top photos of the special nomination “Human Rights and Environment” from Wiki Loves Earth 2024!] (SDG 10&15) * [https://www.wikimedia.nz/nz-species-editathon-recap/ Two days, 15 editors, 750 edits] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2024/12/28/a-peekaboo-into-our-butterflying-trip-from-the-amazon-of-the-east/ A Peekaboo Into Our Butterflying Trip from the Amazon of the East] (SDG 15) * [https://wikiedu.org/blog/2024/12/27/brooklyn-college-students-bring-ecology-course-content-to-wikipedia/ Brooklyn College students bring ecology course content to Wikipedia] (SDG 13&15 * [https://journals.sagepub.com/doi/10.1177/09636625241268890 Declaring crisis? Temporal constructions of climate change on WikipediaDeclaring crisis? Temporal constructions of climate change on Wikipedia] (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 09:04, 2. januar 2025 (CET)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27983472 --> == Thank you for being a medical contributors! == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> {| style="background-color: #fdffe7; border: 1px solid #fceb92;" |rowspan="2" style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[File:Wiki Project Med Foundation logo.svg|130px]] |style="font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;" |'''The 2024 Cure Award''' |- | style="vertical-align: middle; padding: 3px;" |In 2024 you '''[[mdwiki:WikiProjectMed:WikiProject_Medicine/Stats/Top_medical_editors_2024_(all)|were one of the top medical editors in your language]]'''. Thank you from [[m:WikiProject_Med|Wiki Project Med]] for helping bring free, complete, accurate, up-to-date health information to the public. We really appreciate you and the vital work you do! Wiki Project Med Foundation is a [[meta:Wikimedia_thematic_organizations|thematic organization]] whose mission is to improve our health content. '''[[meta:Wiki_Project_Med#People_interested|Consider joining for 2025]]''', there are no associated costs. Additionally one of our primary efforts revolves around translating health content. We invite you to '''[https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/index.php try our new workflow]''' if you have not already. Our dashboard automatically [https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/leaderboard.php collects statistics] of your efforts and we are working on [https://mdwiki.toolforge.org/fixwikirefs.php tools to automatically improve formating]. |} Thanks again :-) -- [[mdwiki:User:Doc_James|<span style="color:#0000f1">'''Doc James'''</span>]] along with the rest of the team at '''[[m:WikiProject_Med|Wiki Project Med Foundation]]''' 07:23, 26. januar 2025 (CET) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Doc James@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Top_Other_Language_Editors_2024&oldid=28172893 --> == Posodabljane Modul:Citation/CS1 in podpredlog == Imam v peskovniku pripravljene posodobitve, ampak se nekako izgubila rodilnik v "Pridobljeno 2. april'''a''' 2009". Če mi lahko malo pomagaš. Je pa vse v peskovnik. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:25, 31. januar 2025 (CET) :Živjo. Ustrezno je treba urediti kodo v razdelku date_name_xlate. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 12:15, 2. februar 2025 (CET) :[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]], je uspelo? Drugače bom pogledal kodo v naslednjih dneh. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:09, 2. februar 2025 (CET) :: Sem se mučila cel dan z različnimi variantami, nekako bi moral "mode = 'xg'" uporabiti rodilnik. Bom vesela če se lotiš. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:24, 2. februar 2025 (CET) == Wikimedians for Sustainable Development - January 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty-ninth newsletter. This issue has news related to SDG 3, 11, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * [[m:Event:Wikimedians for Sustainable Development user group meeting 20250223|User group meeting 23 February]] * User group meeting in January ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20250119|minutes]]). * The user group submitted an annual report in the new [[m:Wikimedia Foundation Affiliates Strategy/Implementation/Affiliate health criteria/Reports/2024/Wikimedians for Sustainable Development|affiliate health criteria format]], and as an [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Reports/2024|activity report]]. * The [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Strategy 2030|2030 strategy]] for the user group was adopted. ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2025/01/06/swiss-server-helped-optimise-wikidata-in-the-field-of-medicine/ Swiss server helped optimise Wikidata in the field of medicine] (SDG 3) * [https://diff.wikimedia.org/2025/01/08/photographers-from-turkiye-tell-the-story-of-award-wining-photos-in-wiki-loves-earth-2024/ Photographers from Türkiye tell the story of award wining photos in Wiki Loves Earth 2024] (SDG 15) * [https://www.youtube.com/watch?v=HZnAp7oovlg OpenStreetMap and Wikidata in Disaster Times - CEE Meeting 2024 Istanbul] (SDG 11) ; Events * 1-28 February: [[listarchive:list/wikimedia-l@lists.wikimedia.org/message/5DC7IKHKGBEE5KOD4PY2XNKT55EA6LW4/|Wiki Loves Africa: Climate & Weather ISA campaign]] (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 15:05, 4. februar 2025 (CET)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28153013 --> == Wikimedians for Sustainable Development - February 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fortieth newsletter. This issue has news related to SDG 3, 5, 8, 11, 13, 15 and 16.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * User group meeting in February ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20250223|minutes]]). ; Other news * [[c:Commons:Wiki Loves Earth 2025/Organise|Time to get ready to organize Wiki Loves Earth]] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/02/05/women-of-the-future-international-womens-day-2025/ ‘Women of the Future’ – International Women’s Day 2025] (SDG 5) * [https://wikiedu.org/blog/2025/02/17/the-experts-behind-the-edits-expanding-public-understanding-of-healthcare/ The Experts Behind the Edits: Expanding public understanding of healthcare] (SDG 3) * [https://enterprise.wikimedia.com/blog/ecosia-and-wikimedia-enterprise-partner/ Wikimedia Enterprise and Ecosia Partner to Drive Sustainable Search Innovation] (SDG 13) * A [[d:Wikidata:WikiProject Climate Change/Policies|subproject to WikiProject Climate Change about Climate Change Policies]] has just started on Wikidata (SDG 13) ; Events * 1 March: [[m:Event:Open Data Day 2025 in Côte d'Ivoire|Open Data Day 2025 in Côte d'Ivoire]] (SDG 8) * 7 March [[m:Event:Govdirectory Collab Hour - Open Data Day 2025|Govdirectory Collab Hour - Open Data Day 2025]] (SDG 16) * 8 March–1 April: [[m:Event:Shine Her Light Writing Contest 2025|Shine Her Light Writing Contest 2025]] (SDG 5) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 08:51, 1. marec 2025 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28259111 --> == Wikimedians for Sustainable Development - March 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty first newsletter. This issue has news related to SDG 13, 15 and 17.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; News * [https://diff.wikimedia.org/2025/03/27/organise-your-local-wiki-loves-earth-in-2025/ Organise your local Wiki Loves Earth in 2025!] (SDG 15) * [[d:Wikidata:Property proposal/Climate Policy Radar ID|Wikidata property proposal for the Climate Policy Radar]] (SDG 13) * [https://gupea.ub.gu.se/bitstream/handle/2077/85640/NKB_Debatt_Wikipedia.pdf?sequence=1&isAllowed=y Biologists encourage other biologists to edit Wikipedia] (in Swedish) (SDG 15) * A [[c:File:Langzeitkooperationen zwischen Museen und dem Wikipedia-Universum.pdf|presentation on long-term collaborations between museums and the Wikimedia universe]] was given on March 10 at a [https://www.kiekeberg-museum.de/fileadmin/user_upload/3_4_1_Tagungen/geplante_tagungen/Programm_Tagung_Mittwochs_ist_Museumstag_-_Langzeitkooperationen_im_Museum_10-11.3.2025_FLMK3.pdf symposium on long-term collaborations with museums in Germany](SDG 17) * A [[c:File:Gemeinsam mehr erreichen Freies Wissen als Grundlage der Zusammenarbeit zwischen Wikimedia und anderen Ehrenamtsinitiativen.pdf|presentation on existing and potential collaborations between the Wikimedia community and other volunteer communities]] was given on March 29 at a [https://tdsummit.d-s-e-e.de/ national volunteering convention] in Germany (SDG 17) ; Events * [[m:Event:Wikimedians for Sustainable Development user group meeting 20250420|Next user group meeting: 20 April]] This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:28, 1. april 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28259111 --> == Preimenovanje strani Skupnostna znanost v Občanska znanost == Pozdravljen. Pišem ti kot avtorju strani o [[Skupnostna znanost]]. V [https://citizenscience.si Mreži občanske znanosti] si zelo trudimo za terminološko poenotenje prevoda termina citizen science, za katerega menimo, da je najbolj primeren izraz Občanska znanost. Ker vem, da je preimenovanje strani kar tehnično zahtevna zadeva, bi prosil za pomoč! Prosim, če lahko zaenkrat samo zamenjaš ime strani na Občanska znanost, potem pa bom še dopolnil vsebine. [[Uporabnik:Mitja i|Mitja i]] ([[Uporabniški pogovor:Mitja i|pogovor]]) 12:30, 17. april 2025 (CEST) :Sem prestavil. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 13:44, 17. april 2025 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - April 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty second newsletter. This issue has news related to SDG 3, 5, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * User group meeting ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20250420|minutes]]) ; Other news * [https://wikiedu.org/blog/2025/04/09/zombie-ants-to-bioremediation-the-world-of-entomopathogenic-fungi/ Zombie ants to bioremediation: The world of entomopathogenic fungi] (SDG 15) * [https://wikiedu.org/blog/2025/04/21/with-foundation-increases-support-to-expand-disability-healthcare-information-on-wikipedia/ WITH Foundation increases support to expand disability healthcare information on Wikipedia] (SDG 3) * [https://diff.wikimedia.org/2025/04/04/women-and-health-project-improving-the-representation-of-womens-health-on-wikipedia/ Women and Health Project: Improving the representation of women’s health on Wikipedia] (SDG 3&5) ; Events * May 19: [[m:Habilidades Digitales Verdes en Wikimedia 2025|Habilidades Digitales Verdes en Wikimedia 2025]] (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 09:22, 11. maj 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28259111 --> == Wikimedians for Sustainable Development - May 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty third newsletter. This issue has news related to SDG 3, 5, 10, 15 and 16.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * 22 June: [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|User group meeting]] ; Other news * Several papers presented at WikiWorkshop: ** [https://wikiworkshop.org/2025/paper/wikiworkshop_2025_paper_24.pdf EcoWikiRS: Using Species Descriptions in Wikipedia and Remote Sensing to Learn about the Ecological Properties of a Place] (SDG 15) ** [https://wikiworkshop.org/2025/paper/wikiworkshop_2025_paper_6.pdf Data Extraction Methods for Analyzing Gender Bias on Wikipedia's Front Page] (SDG 5) ** [https://wikiworkshop.org/2025/paper/wikiworkshop_2025_paper_28.pdf Measuring Cross-Lingual Information Gaps in English Wikipedia: A Case Study of LGBT People Portrayals] (SDG 10) ** [https://wikiworkshop.org/2025/paper/wikiworkshop_2025_paper_14.pdf Exploring Wikipedia community practices during the 2024 European Parliament election] (SDG 16) ** [https://wikiworkshop.org/2025/paper/wikiworkshop_2025_paper_55.pdf Wikipedia as a Tool for Tracking Mass Migration Flows: Insights from the Russian Invasion of Ukraine] (SDG 10) ** [https://wikiworkshop.org/2025/paper/wikiworkshop_2025_paper_65.pdf Regulations in Wikidata: The case of PFAS-related regulations] (SDG 3 & 16) * [https://wikipediapodden.se/minimal-viable-species-stub-315/ Podcast about the minimal viable species stub] (SDG 15) * [https://wikimedia.org.uk/2025/05/media-literacy-and-responding-to-emergencies-and-disinformation/ Wikimedia UK and the Royal Society host workshop on information literacy and future health emergencies] (SDG 3) ; Events * 16 June: [[w:en:Event:Wikimedia NYC and United Nations Wikipedia Edit-A-Thon|Wikimedia NYC and United Nations Wikipedia Edit-A-Thon]] This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 11:37, 12. junij 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28771610 --> == it wiki == Morda lahko pomagaš sodelavcu iz it wiki, glej [[:it:Discussione:Lingua_slovena#Cognomi_di_cittadini_sloveni_nativi_di_altre_Repubbliche|Wiki.it|Discussione:Lingua slovena#Cognomi di cittadini sloveni nativi di altre Repubbliche]]. [[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 04:39, 20. junij 2025 (CEST) :Sem pogledal, vendar nimam vira. Kolikor vem, se ć navadno ne prečrkuje v č, ampak ostane kot v izvirniku. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 16:18, 20. junij 2025 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - June 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty fourth newsletter. This issue has news related to SDG 3, 5, and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * 6 July: [[m:Event:Wikimedians for Sustainable Development user group meeting 20250706|User group meeting]] ; Other news * [https://www.youtube.com/watch?v=9I8Nr_UamtM Biodiversidade na Wiki] (in Portuguese) (SDG 15) * [https://nph.onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/ppp3.70050 The women honoured in flowering plant genera: From myth to reality] (SDG 5&15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/06/20/rethinking-wiki-engagement-in-medical-research-insights-from-a-residency-at-nihr/ Rethinking Wiki engagement in medical research: insights from a residency at NIHR] (SDG 3) ; Events * 24 July: [https://mdi.georgetown.edu/events/guwikieditathonsummer2025/ Editing for Equity: Closing the Wikipedia Gender Gap] (SDG 5) * 2 & 9 August: [https://events.humanitix.com/nz-species-editathon-wellington New Zealand Species Edit-a-thon] (SDG 15) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 23:06, 1. julij 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28881683 --> == Wikimedians for Sustainable Development - July 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty fifth newsletter. This issue has news related to SDG 5, 10, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> <!--Add content here --> ; User group news * 6 July: User group meeting ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20250706|minutes]]) * We are trying to establish better governance for the user group and [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Draft by-laws|have some inspiration]] on which your comments are requested. ; Other news * To promote sustainability and increase the visibility of the Sustainable Development Goals, the [[w:tr:Vikiproje:S%C3%BCrd%C3%BCr%C3%BClebilir_Kalk%C4%B1nma|"Sustainable Development Wikiproject" was launched on the Turkish Wikipedia]] * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/11/wiki-loves-butterfly-community-led-contributions-in-dzongu-valley-north-sikkim-india/ Wiki Loves Butterfly: Community-Led Contributions in Dzongu Valley, North Sikkim, India] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/12/gender-climate-and-sustainability-my-journey-with-the-awa-fellowship-2025/ Gender, Climate and Sustainability: My Journey with the AWA Fellowship 2025] (SDG 5 & 13) * [https://blog.tepapa.govt.nz/2025/07/14/the-power-and-potential-of-wikidata-for-botany/ The power and potential of Wikidata for botany] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/15/amplifying-inclusion-and-climate-justice-through-open-knowledge-my-journey-as-a-fellow-under-awa-fellowship-2025/ Amplifying Inclusion and Climate Justice Through Open Knowledge: My Journey as a Fellow under AWA Fellowship 2025] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/15/justice-through-open-knowledge-training-human-rights-advocate-to-document-human-rights-incident-with-wikipedia-and-wikimedia-commons/ Justice through Open Knowledge: Training Human Rights Advocate to Document Human Rights Incident with Wikipedia and Wikimedia Commons] (SDG 10) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/16/wings-of-bengal-the-winners-of-wiki-loves-bangla-2025/ Wings of Bengal: The Winners of Wiki Loves Bangla 2025] (SDG 15) * [https://infomgnt.org/posts/2025-07-16-Connecting-Knowledge-with-Wikidata-a-practical-Project-with-the-Museum-fuer-Naturkunde-Berlin/ Connecting Knowledge with Wikidata: A Practical Project with the Museum für Naturkunde Berlin] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/19/when-time-slows-down-documenting-butterflies-in-the-north-eastern-himalayas/ When Time Slows Down: Documenting Butterflies in the North Eastern Himalayas] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/23/wiki-loves-earth-celebrates-1000000-images-of-the-natural-heritage-worldwide/ Wiki Loves Earth celebrates 1,000,000 images of the natural heritage worldwide!] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/28/closing-content-gaps-highlights-from-my-july-as-an-awa-inclusion-and-climate-justice-fellow/ Closing Content Gaps: Highlights from my July as an AWA Inclusion and Climate Justice Fellow] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2025/08/01/thrilling-two-day-butterfly-expedition-in-central-odisha/ Thrilling Two-Day Butterfly Expedition in Central Odisha] (SDG 15) ; Events * 6-9 August: Wikimania is coming up, and you can easily [[wikimania:2025:Registration|join remotely]]. Find [[wikimania:2025:Program/SDG related sessions|all sessions related to the Sustainable Development Goals]]. This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 11:27, 2. avgust 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28881683 --> == Respell == Hoj, ne vidim ravno smisla v tej predlogi – namenjena je angleškim govorcem, saj njihov zapis in izgovorjava se ne ujemata ravno, za slovenske bralce pa je totalno neuporabna. Da ne bo ravno rdečih linkov na dokumentacijskih straneh predlog predlagam samo prazno stran. Kaj praviš? Sicer pa hvala za občasno čiščenje angleških IPA, kjer jim ni mesta – žal ostanek brezglavega prevajanja. Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:14, 7. avgust 2025 (CEST) :Se strinjam, lahko jo izbrišeš. Prenesel sem jo, ker je bila v nekem članku rdeča povezava na to predlogo. Lep večer, --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 22:17, 7. avgust 2025 (CEST) ::{{opravljeno}} Hvala! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:26, 7. avgust 2025 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - August 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty sixth newsletter. This issue has news related to SDG 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * 21 September: [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|User Group Meeting]] ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2025/08/07/when-butterflies-took-over-a-classroom/ When Butterflies Took Over a Classroom] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/08/13/a-walk-with-butterflies-that-healed-the-heart/ A Walk with Butterflies That Healed the Heart] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/08/21/wikimania-2025-information-integrity-on-climate-change-on-wikimedia-projects/ Wikimania 2025: Information Integrity on Climate Change on Wikimedia projects] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2025/08/30/botanical-perspective-of-wikitutuwuhan-project/ Botanical Perspective of WikiTutuwuhan Project] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/08/30/past-present-and-future-a-wikimedian-in-residence-at-the-biodiversity-heritage-library/ Past, present and future: a Wikimedian-in-Residence at the Biodiversity Heritage Library] (SDG 15) * [[wikimania:2025:Program/SDG related sessions|All SDG related sessions at Wikimania]] This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 22:24, 1. september 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29165157 --> == Wikimedians for Sustainable Development - September 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty seventh newsletter. This issue has news related to SDG 4, 7 and 13.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * User group meeting ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20250921|minutes]]) ; Other news * The OpenStreetMap community has an initiative called "[https://mapyourgrid.org/ MapYourGrid]" focused on energy infrastructure on Wikidata and Open Streetmap. (SDG 7) * [https://diff.wikimedia.org/2025/09/18/bridging-climate-science-and-the-public-how-the-austrian-climate-report-found-a-home-on-wikipedia/ Bridging Climate Science and the Public: How the Austrian Climate Report Found a Home on Wikipedia] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2025/09/27/microworld-a-wikimedia-fueled-microbial-exhibition-in-northern-argentina/ Microworld: a Wikimedia-fueled microbial exhibition in northern Argentina] (SDG 4) * [https://diff.wikimedia.org/2025/09/30/wiki-green-conference-2025/ Wiki-Green Conference 2025] This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 22:46, 1. oktober 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29165157 --> == Manjša urejanja == ... je spodobno označiti kot taka, mar ne!? [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 20:42, 8. oktober 2025 (CEST) :Meni se niso zdela manjša in želel sem, da so opazna. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 20:55, 8. oktober 2025 (CEST) ::Kaj pa bi po tvoje bilo manjše urejanje!? ::Eno ali dvoje takih urejanj ne bi bilo problem, par strani pa je kar opaznih. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 20:58, 9. oktober 2025 (CEST) == Predlogi za kraje == Lep pozdrav! Za nekatere kraje, predvsem tiste, ki se vežejo s predlogom na, je smiselno na to opozoriti, saj pogosto delamo napake. Gre za klasične primere: na Bledu, na Jesenicah, na Ptuju, na Dobravi tu nimamo težav. Pri krajih, ki so se hitreje razširili pa se predlog na izgublja v rabi in poenostavlja z v, v Črnučah, v Viču, v Rudniku v Ljubljani, v Prevaljah, v Grosupljem, kar je strašno zaskrbljajoče. V vikipedijskem uvodu, ki poda ključne podatke mora biti predvsem jasno, kako se pravilno naslovi kraj, so krajani iz ali z domačega kraja. lep pozdrav in hvala za razumevanje. [[Uporabnik:Vidolino|Vidolino]] ([[Uporabniški pogovor:Vidolino|pogovor]]) 21:09, 16. oktober 2025 (CEST) :Lep pozdrav. To so vse koristni podatki, vendar po mojem mnenju ne spadajo v enciklopedijo, ker so slovarske narave. Bralec naj se o tem pouči v krajevnem leksikonu. Poleg tega teh podatkov ne bi vključevali samo v nekatere članke, saj si prizadevamo za poenotenost vsebine. Predlagam, da odpreš širšo razpravo na [[Pogovor o Wikipediji:Slogovni priročnik/Slovenska naselja]]. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 21:12, 16. oktober 2025 (CEST) :[[Uporabnik:Vidolino|Vidolino]]. Mogoče bi bilo smiselno te podatke vključiti v infopolje. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 21:56, 16. oktober 2025 (CEST) ::Kul, kaj pa če potem pri izgovorjavi(ki je predvsem pri velikih mestih že podana) damo samo ; na Bledu, in brez blejski, Blejec, kar je res malo slovarsko, po tem sem se zgledoval, je malce dolgo, ker je predvsem pri zgodovinsko pomembnih krajih dodanih več tujih imen, v nem ali ita. Tako bi s treh podatkov( kar je dejansko iz slovarja) ohranili samo rabo s predlogom, sepravi dve besedi? Bi to bilo smotrno. Grosuplje (na Grosupljem) je mesto v Sloveniji in je središče istoimenske občine na Dolenjskem. ::Vse dobro in lahko noč! [[Uporabnik:Vidolino|Vidolino]] ([[Uporabniški pogovor:Vidolino|pogovor]]) 22:47, 16. oktober 2025 (CEST) :V mislih sem imel dodatne parametre v infopolju {{tl|Infopolje Naselje v Sloveniji}} - za ime prebivalcev in za predložno zvezo. V samem uvodnem stavku se mi ne zdi primerno. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 17:29, 17. oktober 2025 (CEST) ::No, ''kar je strašno zaskrbljajoče ...'', ne pretiravaj! ::Podatek je sicer koristen, pa vendar: KLS pravi ''v/na Grosuplju/Grosupljem'' ter ''na/v Ptuju''. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 09:02, 18. oktober 2025 (CEST) :::Za Ptuj, Bled pa Jesenice se pa res uporablja na. [[Uporabnik:Vidolino|Vidolino]] ([[Uporabniški pogovor:Vidolino|pogovor]]) 10:48, 18. oktober 2025 (CEST) == Mentorship == Hello You volunteered to be [[Posebno:ManageMentors|a mentor for newcomers]]. However, mentorship is currently turned off: no newcomer get a mentor. Administrators can turn on Mentorship via [[Posebno:CommunityConfiguration/Mentorship]] (I already told A09 about it.) Let me know if you need any question regarding mentorship, or about the different ways of welcoming newcomers. [[Uporabnik:Trizek (WMF)|Trizek (WMF)]] ([[Uporabniški pogovor:Trizek (WMF)|pogovor]]) 15:06, 28. oktober 2025 (CET) == Wikimedians for Sustainable Development - October 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty eighth newsletter. This issue has news related to SDG 4, 5, 10 and 13.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; News * [https://diff.wikimedia.org/2025/10/01/ewe-language-activists-trained-to-translate-the-sustainable-development-goals-online/ Ewe Language Activists Trained to Translate the Sustainable Development Goals Online] * [https://diff.wikimedia.org/2025/10/11/how-wikimedia-commons-is-making-microbiology-open-lessons-from-wikimedistas-de-jujuy-argentina/ How Wikimedia Commons is making microbiology open: lessons from Wikimedistas de Jujuy, Argentina] (SDG 4) * The [https://sv.wikipedia.org/w/index.php?title=Mall:Faktamall_f%C3%B6retag&diff=58499099&oldid=57412306 Swedish Wikipedia company infobox now shows carbon emissions data] retreived from Wikidata for over 200 companies. (SDG 13) ; Events * 6 November–3 December: [[m:Event:Visible Wiki Women Campaign 2025|Visible Wiki Women Campaign 2025]] (SDG 5) * 11 November: [[m:Event:First steps in Wikidata for the Wikimedia LGBT Community|First steps in Wikidata for the Wikimedia LGBT Community]] (SDG 10) * 1–30 November: [[w:id:Wikipedia:Bulan_Asia_Wikipedia_2025|Bulan Asia Wikipedia 2025]] (SDG 10) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 17:47, 3. november 2025 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29554723 --> == [[Mančeški nacionalizem]] == Zdravo! Nimam pojma ali se pravilno pisal. V SSKJ nisem našel geslo za deželo Manča (La Mancha). Seveda jo omeni SSKJ, ampak ni različice za izpeljan pridevnik. Ali kaj pišejo v Slovarju slovenskih eksonimov? [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 11:25, 8. november 2025 (CET) :Zdravo! Da, v Slovarju slovenskih eksonimov je navedeno Manča - manški.[https://www.termania.net/slovarji/slovar-slovenskih-eksonimov/8264807/manca]. Torej ''manški nacionalizem''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 12:45, 8. november 2025 (CET) Hvala! Bom popravil. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 13:14, 8. november 2025 (CET) == Ideja za članek == Hojla, bi lahko ustvaril članek [[pomoč pri prostovoljnem končanju življenja]]? Vsaj glede na pretekla urejanja bi rekel, da ga imaš že v delu, pa vseeno ne bi rad kaj v zelje skakal. Bo po vsej verjetnosti še zelo pereča in aktualna tematika, zato bi članek močno koristil. Lepa hvala in lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:48, 23. november 2025 (CET) :Hoj! Hm... Imamo že članek [[Asistirani samomor]], tega bi bilo treba razširiti. Tu naredimo preusmeritev. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 22:57, 23. november 2025 (CET) ::Hvala! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:19, 23. november 2025 (CET) :Dodal sem razdelek "Slovenija". Vabim te, da ga razširiš in izboljšaš. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 21:27, 24. november 2025 (CET) ::Bom pogledal tekom naslednjih dni, ko bo dodane več vsebine. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:28, 24. november 2025 (CET) :Ok. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 23:36, 24. november 2025 (CET) == Wikimedians for Sustainable Development - November 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty ninth newsletter. This issue has news related to SDG 5, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * 11 December: [[m:Event:Wikimedians for Sustainable Development user group meeting 20251211|User group call]] * As are ending the year and will be wrapping up on the [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Annual plan 2025|current annual plan]] we are doing a few sprints. If every member of the user group makes just one contribution, we will finish these easily and have a great resource for the entire community. Please check out these and see if you can help out: ** [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Video translation|Videos with translatable subtitles]] *** Help by identifying which videos need translation ** [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Charts coordination|Charts]] *** Help by identifying charts that should be used in SDG topics <br/> ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2025/11/09/wikimedia-project-from-south-america-selected-by-the-unesco-global-initiative-for-information-integrity-on-climate-change-fund/ Wikimedia Project from South America Selected by the UNESCO Global Initiative for Information Integrity on Climate Change Fund] {{SDG_inline|sdg_13=1}} * [https://diff.wikimedia.org/2025/11/10/northern-argentine-wikimedians-recognized-in-regional-openstreetmap-contest/ Northern Argentine Wikimedians recognized in regional OpenStreetMap Contest] {{SDG_inline|sdg_15=1}} * [https://www.aftonbladet.se/nyheter/a/LMyQBP/ny-ai-modell-svenska-foretags-utslapp-av-koldioxid Garbo gräver fram siffror på utsläpp av koldioxid] news in Swedish about carbon emissions data being added to the company infoboxes {{SDG_inline|sdg_13=1}} * [https://wikimedia.at/der-klimabericht-und-die-wikipedia-teil-3-wissenschaftskommunikation/ Der Klimabericht und die Wikipedia Teil 3: Wissenschaftskommunikation] {{SDG_inline|sdg_13=1}} ; Events * [[m:SheSaid|SheSaid campaign on Wikiquote]]. From 1 September until 31 December 2025. {{SDG_inline|sdg_5=1}} This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 15:39, 1. december 2025 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29620767 --> == Za Tadeja == Yo iz katere države si ti in kje dobivaš te informacije, a jih kopiraš od chagpt-ja? [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-40911-16|&#126;2025-40911-16]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-40911-16|pogovor]]) 16:05, 16. december 2025 (CET) :Katere informacije? --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 16:08, 16. december 2025 (CET) == Vabilo k urejevalskemu maratonu == Tadej, danes se odpre urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]], v sklopu katerega bomo razširjali in ustvarjali vsebine o Gorici, Novi Gorici ter širši regiji, nasploh pa tematikah Slovenije ter Italije. Natečaj poteka do 29. decembra 2025. Toplo vabljen k urejanju in ustvarjanju. V imenu Študentskega Wikikluba Univerze Ljubljana in Wikimedie Italije, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:25, 19. december 2025 (CET) == Wikimedians for Sustainable Development - December 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fiftieth newsletter. This issue has news related to SDG 7, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> <!--Add content here --> ; User group news * User group call, 11 December ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20251211|minutes]]) ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2025/12/08/wikiforhumanrights-2025-documenting-ghanas-just-energy-transition-through-the-lens/ WikiForHumanRights 2025: Documenting Ghana’s Just Energy Transition Through the Lens] (SDG 7) * [[outreach:GLAM/Newsletter/November_2025/Contents/New_Zealand_report#Update_on_the_Bioeconomy_Science_Institute_Wikimedian_in_Residence|Update on the Bioeconomy Science Institute Wikimedian in Residence]] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/12/14/wikiforhumanrights-2025-campaign-in-ghana/ WikiForHumanRights 2025 campaign in Ghana] (SDG 7&13) * [https://wikimedia.org.uk/2025/12/topics-for-impact/ Topics for impact] by Wikimedia UK * [https://diff.wikimedia.org/2025/12/22/project-gayatri-a-year-of-building-knowledge-closing-with-heart/ Project Gayatri: A Year of Building Knowledge, Closing with Heart] (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 22:24, 4. januar 2026 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29844481 --> == Wikimedians for Sustainable Development - January 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty first newsletter. This issue has news related to SDG 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * The [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Reports/2025|annual report for 2025]] was published. * [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|Next user group meeting]] is 22 February. * The drafting of the [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Annual plan 2026|2026 annual plan]] is under way, please help. ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2026/01/09/winning-images-of-the-special-category-human-rights-and-environment-from-wiki-loves-earth-2025%F0%9F%A4%9D/ Winning images of the special category “Human Rights and Environment” from Wiki Loves Earth 2025🤝] (SDG 15) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 15:22, 4. februar 2026 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29928029 --> == Wikimedians for Sustainable Development - February 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty second newsletter. This issue has news related to SDG 4, 5, 10, 13, 15, 16 and 17.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * A proposal for a climate and sustainability meetup at Wikimania has been submitted. Keep your fingers crossed it gets accepted! ; Other news * [https://metabase.wikibase.cloud Metabase], a project to create a [[m:Movement Strategy/Initiatives/Knowledge Base|movement-wide knowledgebase for activities and initiatives]], now has the property [https://metabase.wikibase.cloud/wiki/Property:P109 relates to sustainable development goal, target or indicator] and all the Sustainable Development Goals, Targets and Indicators. This makes it possible to make sure that your projects and initiative that supports these are marked as doing so and also find previous efforts related to them. * [https://diff.wikimedia.org/2026/02/11/wiki-for-botanists-why-thematic-engagement-matters/ Wiki for Botanists: Why thematic engagement matters] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2026/02/15/influence-of-seasonal-and-eco-climatic-factors-on-butterfly-diversity-insights-from-wiki-loves-butterfly/ Influence of Seasonal and Eco-climatic Factors on Butterfly Diversity: Insights from Wiki Loves Butterfly] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2026/02/15/african-women-in-climate-action-a-continued-editing-journey-through-the-edither-africa-contest-2026/ African Women in Climate Action: A Continued Editing Journey through the EditHer Africa Contest 2026] (SDG 5 & 13) ; Events * March is Women's History Month and also has the Internaltional Women's day, so there are plenty of related events. Check out [[m:Special:AllEvents|Special:AllEvents]] to find some near you. (SDG 5) * [[m:Wiki Loves Ramadan 2026|Wiki Loves Ramadan 2026]] (SDG 16) * [[d:Wikidata:WikiProject_India/Events/International_Mother_Language_Day_2026_Datathon|International Mother Language Day 2026 Datathon]] (SDG 4, 10 &17) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 13:13, 2. marec 2026 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29928029 --> == Wikimedians for Sustainable Development - March 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty third newsletter. This issue has news related to SDG 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * There is now a [[c:Template:User Wikimedians for Sustainable Development|user box template on Wikimedia Commons]] that you can use to show that you are participant of the user group. There were already user boxes on [[m:Template:User Wikimedians for Sustainable Development|Meta]], [[d:Template:User Wikimedians for Sustainable Development|Wikidata]], [[w:en:Template:User Wikimedians for Sustainable Development|English]] and [[w:sv:Mall:Användare Wikimedians for Sustainable Development|Swedish]] Wikipedia. If your home wiki uses user boxes but lacks one, feel free to copy any of these to it. ; Other news * [https://wikimediafoundation.org/news/2026/03/02/the-winners-of-wiki-loves-earth-2025/ “Cinematic intensity”: The winners of Wiki Loves Earth 2025] (SDG 15) * [https://www.nature.com/articles/d41586-026-00940-y Scientists should join collaborative online editing communities for biodiversity] (SDG 15) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 13:26, 1. april 2026 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=30155800 --> Dober dan rada bi se pridružila natečaju [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-26958-15|&#126;2026-26958-15]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-26958-15|pogovor]]) 15:09, 4. maj 2026 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - April 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty fourth newsletter. This issue has news related to SDG 2, 5, 6, 7, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; News * [[diffblog:2026/04/15/from-lens-to-knowledge-citizen-science-through-wiki-loves-butterfly/|From Lens to Knowledge: Citizen Science through Wiki Loves Butterfly]] (SDG 15) * [[outreach:GLAM/Newsletter/March 2026/Contents/Biodiversity Heritage Library report|Wikidata type specimen data model]] (SDG 15) * [[outreach:GLAM/Newsletter/March 2026/Contents/Macedonia report|Edit-a-thon "Women Botanists" and “Plants Around Us: Veles” workshop]] (SDG 5 & 15) ; Events * Ongoing: [[w:en:Wikipedia:100 Days 100 Edits|100 Days 100 Edits]] (SDG 13) * Ongoing: [[m:Wiki for Sustainable Futures 2026|Wiki for Sustainable Futures 2026]] (SDG 2, 6 & 7) * May 9-10: [[w:sv:Wikipedia:Projekt naturgeografi/Fotosafari: Fåglar i Skåne 2026|Bird photography trip]] in south Sweden (SDG 15) * May 30: [[w:sv:Wikipedia:Skrivstuga/Biologisk mångfald|Editathon about biodiversity]] in Stockholm (SDG 15) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 14:47, 6. maj 2026 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=30472224 --> == De re metallica == Hej hoj, sem se zelo razveselil tvojega prevoda, bi pa ga rad malo konstruktivno pokritiziral. Knjigo sem prebral in pisci/bralci se morajo zavedati, da poklic rudarja takrat ni bil formaliziran, še manj pa je obstajal poklic metalurga, katerega vidik je v knjigi tudi opisan. Pravzaprav je knjiga popis takratnega znanja montanistike in tako vsebuje tudi znanja geotehnologije in geologije (recimo zapisi o [[rudosledstvo|rudosledstvu]]), nekaj pa opisuje tudi tedanjo anorgansko kemijo in njene (tudi metalurške) postopke (dekantiranje, obarjanje, izparjevanje, amalgamiranje ...). Opisoval je tudi rudniško infrastrukturo, meni osebno je še najbolj zanimiv sestavek o odvodnjavanju. Če bi morda besedilo prilagodil na tak način, bi članek močno obrazložil kontekst, v katerem je bilo delo ustvarjeno in sploh ne preseneča, da je bilo delo glavni vir metalurgije vse do objave ''Abhandlung vom Stahl'' leta 1780. Ko pa na slovenski Wikipediji pogosto dodajamo še kakšne slovenske vidike, naj dopolnem, da je v knjigi opis žganja [[cinabarit]]a v glinenih retortah v rudniku Idrija. Poleg je tudi slika in zelo spominja na idrijske retorte, vendar se ne spomnim, da bi Idrijo tudi sam kdaj obiskal. Vsekakor hvala za odziv že vnaprej. Lep večer še naprej, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 20:35, 21. maj 2026 (CEST) :Hvala za komentar! Knjige še nisem prebral, vendar vem, da je zgodovinsko zelo vplivno, torej temeljna literatura, in je prav, da imamo članek o tem. Glede na svoje podrobnejše poznavanje tega dela si seveda vabljen k popravljanju in dopolnjevanju članka! --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 19:08, 22. maj 2026 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - May 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty fifth newsletter. This issue has news related to SDG 2, 6, 7, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; News * [[diffblog:2026/05/19/wikimedia-projects-and-the-climate-crisis-how-wiki-for-sustainable-futures-2026-is-being-built/|Wikimedia Projects and the Climate Crisis: How Wiki for Sustainable Futures 2026 Is Being BuiltWikimedia Projects and the Climate Crisis: How Wiki for Sustainable Futures 2026 Is Being Built]] (SDG 2 & 6 & 7 & 13) * [https://wikiedu.org/blog/2026/05/21/earth-day-every-day-preserving-biodiversity-on-wikipedia/ Earth Day, Every Day: Preserving Biodiversity on Wikipedia] (SDG 15) *[[diffblog:ar/2026/05/29/%d8%a7%d9%86%d8%b7%d9%84%d8%a7%d9%82-%d9%85%d8%b3%d8%a7%d8%a8%d9%82%d8%a9-%d8%a7%d9%84%d8%a8%d9%8a%d8%a6%d8%a9-%d8%a7%d9%84%d8%b9%d8%b1%d8%a8%d9%8a%d8%a9-2026-%d9%85%d8%a8%d8%a7%d8%af%d8%b1%d8%a9/|Launch of the Arabic Environmental Contest 2026: an ambitious initiative to enrich environmental content]] (SDG 2 & 6 & 7) * [https://wikimedia.org.au/wiki/From_the_field_to_the_free_web From the field to the free web] (SDG 15) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 19:47, 1. junij 2026 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=30606764 --> == Wikimedians for Sustainable Development - June 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty sixth newsletter. This issue has news related to SDG 4, 5 and 10.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; In the news * [[diffblog:2026/06/08/reading-wikipedia-in-the-classroom-in-wa-ghana-empowering-educators-with-media-and-information-literacy-skills/|Reading Wikipedia in the Classroom in Wa, Ghana: Empowering Educators with Media and Information Literacy Skills]] (SDG 4) * [[diffblog:2026/06/12/amplifying-womens-stories-and-indigenous-knowledge-feminism-and-folklore-2026-in-the-igbo-community/|Amplifying Women’s Stories and Indigenous Knowledge: Feminism and Folklore 2026 in the Igbo Community]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/06/13/artfeminism-network-organizers-at-eseap-conference-2026/|Art+Feminism Network Organizers at ESEAP Conference 2026]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/06/14/a-reflection-on-what-i-learned-at-my-first-international-womens-day-celebration/|A Reflection on What I Learned at My First International Women’s Day Celebration]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/06/16/from-mentee-to-builder-my-six-months-in-the-eduwiki-hub-mentorship-program/|From Mentee to Builder: My Six Months in the EduWiki Hub Mentorship Program]] (SDG 4) * [[diffblog:2026/06/16/building-skills-and-confidence-during-my-three-month-journey-through-the-on-wiki-skill-program-organized-by-africa-wiki-women/|Building Skills and Confidence During My Three-Month Journey Through the On Wiki Skill Program Organized by Africa Wiki Women]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/06/17/why-the-eduwiki-starter-kit-matters-for-the-future-of-education/|Why the EduWiki Starter Kit Matters for the Future of Education]] (SDG 4) * [[diffblog:2026/06/17/empowering-new-editors-to-bridge-the-gender-gap-my-experience-as-a-mentor-in-the-edither-africa-april-2026-contest/|Empowering New Editors to Bridge the Gender Gap: My Experience as a Mentor in the EditHer Africa April 2026 Contest]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/06/18/visible-women-edit-a-thon-piloting-a-collaborative-approach-to-free-knowledge-in-hong-kong/|Visible Women Edit-a-thon: Piloting a Collaborative Approach to Free Knowledge in Hong Kong]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/06/23/guiding-new-voices-training-women-in-wikidata-during-the-april-edither-africa-contest/|Guiding New Voices: Training Women in Wikidata during the April EditHer Africa Contest]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/06/23/wikimedia-community-usergroup-botswana-in-collaboration-with-art-and-feminism-on-wikidata-mobile-training-2026/|Wikimedia Community Usergroup Botswana in collaboration with Art and Feminism on Wikidata Mobile Training 2026]] (SDG 5) ; Events * 10-18 July: [[m:Event:Wikiwomen Camp 2026|Wikiwomen Camp 2026]] (SDG 5) * 14 July [[w:de:Veranstaltung:Queers & Frauen 14.07.2026|Queers & Frauen]] (SDG 5 & 10) * 21-25 July: Wikimania is coming up and there are plenty of sessions related to sustainable development. There is now a dedicated page for those sessions at [[wikimania:2026:Program/SDG related sessions]]. * 23 July: [[m:Event:From Constitution to Community — Documenting Queer Rights Movements|From Constitution to Community — Documenting Queer Rights Movements]] (SDG 10) * 14 July [[w:de:Veranstaltung:Queers & Frauen 28.07.2026|Queers & Frauen]] (SDG 5 & 10) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 21:20, 3. julij 2026 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=30633243 --> == Wikimedians for Sustainable Development - July 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty seventh newsletter. This issue has news related to SDG 5, 6, 15 and 16.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; News * [[diffblog:2026/07/04/photowalk-at-the-purbachal-reserve-forest/|Photowalk at the Purbachal Reserve Forest]] (SDG 15) * [[diffblog:2026/07/13/welcoming-women-into-wikimedia-tech-a-guide-based-on-lived-experiences/|Welcoming Women+ into Wikimedia Tech: A Guide Based on Lived Experiences]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/07/14/empowering-youth-through-knowledge-wikipedia-for-freedom-of-elections-in-armenia/|Empowering Youth Through Knowledge: “Wikipedia for Freedom of Elections” in Armenia]] (SDG 16) * [[diffblog:2026/07/19/water-for-life-knowledge-for-all-how-wikiverse-botswana-is-showcasing-africas-water-story-through-the-africa-wiki-challenge-2026/|Water for Life, Knowledge for All: How WikiVerse Botswana is Showcasing Africa’s Water Story Through the Africa Wiki Challenge 2026]] (SDG 6) * Wikimania: There were so many sessions and posters related to the SDGs, they can't all be listed here. But on [[wikimania:2026:Program/SDG related sessions|this Wikimania page]] you can find them all and the session pages have links to the recordings. This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 10:56, 4. avgust 2026 (CEST)• [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=30853204 --> == Popravki bližnjic == Pripravljam popolno prenovo [[Wikipedija:Navajanje virov]]. Trenutno je še vse v [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1]]. Upam, da bo končano že danes ali pa jutri in bi te prosila, da bližnjice ne popravljaš. Delovale bodo takoj, ko bom preselila vsebino iz mojega peskovnika v [[Wikipedija:Navajanje virov]]. Sproti delam zato, ker je kar precej novih, nekateri naslovi razdelkov pa se bodo spremenili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:33, 7. avgust 2026 (CEST) :Ok. Pisalo je 'splošni skici', namesto 'splošni sklici'. To sem popravil. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 15:38, 7. avgust 2026 (CEST) ::ok. Hvala. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 7. avgust 2026 (CEST) == Pregled članka == Tadej, lepo pozdravljeni! Opravičujem se, da vas kontaktiram kar tukaj, vendar že kar nekaj časa čakamo na povratno informacijo glede osnutka članka za Argeto. Opazili smo, da ste osnutek že pregledali in zapisali, da se vam zdi vsebina načeloma ustrezna, zato sem si drznila obrniti se neposredno na vas. Zavedamo se, da smo kot predstavniki podjetja v navzkrižju interesov in želimo v celoti slediti smernicam Wikipedije. Če so potrebni dodatni popravki ali dopolnitve, jih bomo z veseljem uredili. Predvsem bi si želeli vedeti, kako naj članek čim bolj uskladimo z zahtevami, da se postopek lahko premakne naprej. Zato bi vas prijazno prosila za usmeritev, ali je mogoče osnutek potrditi oziroma ga vrniti v urejanje s konkretnimi komentarji (npr. glede neodvisnih virov ali drugih pomanjkljivosti), da lahko pripravimo ustrezne popravke. Najlepša hvala za vaš čas in pomoč. Še enkrat se opravičujem za neposreden kontakt, vendar po drugih kanalih doslej žal nismo prejeli odziva. Lep pozdrav! [[Uporabnik:Bizi99|Bizi99]] ([[Uporabniški pogovor:Bizi99|pogovor]]) 12:02, 11. avgust 2026 (CEST) :Članek sem prestavil v glavni imenski prostor (na [[Argeta]]). Hvala za sodelovanje! --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 19:56, 11. avgust 2026 (CEST) == Urtikarija proti koprivnici == Pozdravljen. Prestavil si članek na izraz, ki ima prednost po terminološkem slovarju. Jaz sem dal prednost prednostnemu izrazu po pravopisu. Wikipedija je namenjena široki javnosti, ne samo strokovnjakom. Zato bi jaz še vedno izbral slovensko ustreznico, ki ima naslombo v pravopisu. Ampak ne vztrajam. Lp, [[Uporabnik:Marko3|Marko3]] ([[Uporabniški pogovor:Marko3|pogovor]]) 23:00, 23. avgust 2026 (CEST) :S terminološkega vidika in z vidika povezovanja se mi je zdelo bolje prestaviti, ker ima ''koprivnica'' številne pomene, medtem ko je ''urtikarija'' enopomenski izraz. ''Urtikarija'' mi je tudi precej bolj domač izraz, čeprav opažam, da se ''koprivnica'' ne uporablja tako redko, kot se mi je zdelo. Če želiš, lahko vrneš na ''koprivnico''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 13:37, 24. avgust 2026 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - August 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty eighth newsletter. This issue has news related to SDG 3, 4, 10, 11, 13 and 14.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; News * [[diffblog:2026/08/12/wiki-loves-fish-bringing-coastal-biodiversity-to-the-world-through-open-knowledge/|Wiki Loves Fish: Bringing Coastal Biodiversity to the World Through Open Knowledge]] (SDG 14) * [https://wikiedu.org/blog/2026/08/19/making-rare-disease-knowledge-a-little-more-common-on-wikipedia/ Making rare disease knowledge a little more common on Wikipedia] (SDG 3) * [[diffblog:2026/08/26/the-pre-conference-on-information-integrity-in-climate-change-at-wikimania/|The Pre-Conference on Information Integrity in Climate Change at Wikimania]] (SDG 13) * [[diffblog:2026/08/29/beyond-wikipedia-a-technical-workshop-introducing-moroccan-teachers-to-wikidata-and-the-wikimedia-technical-ecosystem/|Beyond Wikipedia: A Technical Workshop Introducing Moroccan Teachers to Wikidata and the Wikimedia Technical Ecosystem]] (SDG&nbsp;4) * [[diffblog:2026/08/29/wiki-for-human-rights-nigeria-write-for-rights-and-july-virtual-session/|Wiki for Human Rights Nigeria: Write for Rights and July Virtual Session]] (SDG 10) ; Events * Ongoing: [[c:Commons:Wiki Loves Monuments 2026|Wiki Loves Monuments]] (SDG 11) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 10:21, 4. september 2026 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=30910094 --> == Avtomatski eksterni defibrilator == Pozdravljen. Glede članka o defibrilatorju. Bi mogoče bilo bolj pravilno uporabit besedo zunanji namesto eksterni, tudi glede na to da se povsod navaja zunanji defibrilator? Lp. [[Uporabnik:BojanM79|BojanM79]] ([[Uporabniški pogovor:BojanM79|pogovor]]) 17:16, 19. september 2026 (CEST) :Menim, da bi zaradi večje pogostosti, boljše razumljivosti in izogibanja tujki lahko uporabili besedo ''zunanji'' namesto ''eksterni'', čeprav sta to sopomenki. V Slovenskem medicinskem slovarju je geslo pod ''polavtomatski zunanji defibrilator'', tako da bi bilo to najbolj prav. Sicer pa se v Gigafidi ''avtomatski zunanji defibrilator'' pojavlja dvakrat pogosteje kot ''avtomatski eksterni defibrilator''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 19:53, 19. september 2026 (CEST) ::Hvala, a lahko ti popraviš? [[Uporabnik:BojanM79|BojanM79]] ([[Uporabniški pogovor:BojanM79|pogovor]]) 05:45, 22. september 2026 (CEST) :Predlagam, da na [[Pogovor:Avtomatski eksterni defibrilator|pogovorni strani zadevnega članka]] ustvariš predlog za preimenovanje, tako kot je razloženo na [[WP:PZP]]. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 11:08, 22. september 2026 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - September 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty ninth newsletter. This issue has news related to SDG 4, 5, 11, and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; News * [https://wikimedia.org.au/wiki/The_little_coloured_bar_that_tells_you_a_species_is_disappearing_%E2%80%94_and_the_Australian_project_keeping_it_accurate The little coloured bar that tells you a species is disappearing — and the Australian project keeping it accurate] (SDG 15) * [[diffblog:2026/09/05/more-than-a-campaign-the-measurable-impact-of-celebrate-women-2026/|More than a campaign: the measurable impact of Celebrate Women 2026]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/09/04/shesaid-2026-the-global-story-continues-one-voice-at-a-time/|SheSaid 2026: The Global Story Continues, One Voice at a Time]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/09/13/from-focus-group-to-skills-focus-a-new-programme-of-wiki-loves-women/|From Focus Group to Skills Focus: A New Programme of Wiki Loves Women]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/09/17/2387-photographs-237-participants-documenting-colombias-biodiversity-through-wiki-loves-earth-2026/|2,387 photographs, 237 participants: documenting Colombia’s biodiversity through Wiki Loves Earth 2026]] (SDG 15) * [[diffblog:2026/09/20/more-programs-arent-enough-why-eduwiki-needs-stronger-infrastructure/|More Programs Aren’t Enough: Why EduWiki Needs Stronger Infrastructure]] (SDG 4) * [[diffblog:2026/09/21/wiki-loves-earth-2026-in-bangladesh-3330-photographs-15-winners-and-one-snake-that-changed-the-rules/|Wiki Loves Earth 2026 in Bangladesh: 3,330 photographs, 15 winners, and one snake that changed the rules]] (SDG 15) * [[diffblog:2026/09/23/from-open-knowledge-to-national-development-representing-wikimedia-botswana-at-the-un-consultation/|From Open Knowledge to National Development: Representing Wikimedia Botswana at the UN Consultation]] * [[diffblog:2026/09/25/from-university-research-to-free-knowledge-academics-discover-wikimedia/|From University Research to Free Knowledge: Academics Discover Wikimedia]] (SDG 4) * [[diffblog:2026/09/26/after-the-storm-the-shoots-are-more-photogenic/|After the storm, the shoots are more photogenic]] (SDG 15) ; Events * Still ongoing: [[c:Commons:Wiki Loves Monuments 2026|Wiki Loves Monuments]] (SDG 11) </div> This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 19:11, 2. oktober 2026 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=31035794 --> dybwvf224es2c256kv1nev1sy2nicwd Anton Fortič 0 551178 6759657 6115110 2026-10-02T13:10:39Z Upwinxp 126544 {{DEFAULTSORT}} 6759657 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Anton Fortič|order=[[Seznam županov Občine Trbovlje|Gerent Krajevne občine Trbovlje]]|nationality=[[Slovenci|slovenska]]|term_end=[[16. oktober]] [[1924]]|successor=[[Ludvik Pinkava]]|party=|image=|children=|spouse=|predecessor=[[Miha Koren]]|termstart=[[1. november]] [[1923]]}} '''Anton Fortič''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], * pozno [[19. stoletje]] Anton Fortič je bil deželni uradnik. 1. novembra 1923 je nasledil [[Miha Koren|Miho Korena]] na položaju [[Seznam županov Občine Trbovlje|župana Občine Trbovlje]]. Funkcijo je opravljal do 16. oktobra 1924, ko ga je nasledil prav tako deželni uradnik, nekdanji okrajni glavar [[Ludvik Pinkava]]. == Viri == {{Refbegin}} *{{navedi knjigo|title=Župani naših Trbovelj|last=Ivančič Lebar|first=Irena|publisher=Zasavski muzej|location=Trbovlje|year=2009|isbn=978-961-6640-10-7|language=|cobiss=248207616}} {{Refend}} {{Škrbina-politik}} {{DEFAULTSORT:Fortič, Anton}} [[Kategorija:Trboveljčani]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] 6x9hb1jsl9xqtui0nq4uu3dmitldotq Andrej Zemljak 0 551181 6759656 6113939 2026-10-02T13:10:15Z Upwinxp 126544 {{DEFAULTSORT}} 6759656 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Andrej Zemljak|order=[[Seznam županov Občine Trbovlje|Predsednik občinskega ljudskega odbora Trbovlje]]|nationality=[[Slovenci|slovenska]]|term_end=[[avgust]] [[1949]]|successor=[[Rudi Gornik]]|party=|image=|children=|spouse=|predecessor=[[Ivan Zupančič (župan)|Ivan Zupančič]]|termstart=[[19. oktober]] [[1948]]}}'''Andrej Zemljak''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]] * ?? Andrej Zemljak je leta 1948 na mestu predsednika [[Mestni ljudski odbor|MLO]] [[Občina Trbovlje|Trbovlje]] nasledil [[Ivan Zupančič (župan)|Ivana Zupančiča]], ki je bil premeščen na [[Okrajni ljudski odbor|OLO]] Trbovlje. Uradno je bil na položaj izvoljen na seji MLO Trbovlje 19. oktobra 1948. V času njegovega županovanja (24. novembra 1948) je [[Trbovlje]] prvič obiskal [[Josip Broz - Tito|Josip Broz Tito]]. Protokol obiska je bil precej skromen. Marca 1949 je Zemljak zbolel, zaradi česar funkcije ni mogel več opravljati. Na seji MLO 26. avgusta je bil za novega predsednika MLO soglasno izvoljen [[Rudi Gornik]]. == Viri == {{Refbegin}} *{{navedi knjigo|title=Župani naših Trbovelj|last=Ivančič Lebar|first=Irena|publisher=Zasavski muzej|location=Trbovlje|year=2009|isbn=978-961-6640-10-7|language=|cobiss=248207616}} {{Refend}} {{DEFAULTSORT:Zemljak, Andrej}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Župani Občine Trbovlje]] kehkph75s7dfy1h561zbhly5z3ao8wq Manuelinska arhitektura 0 554054 6759966 6158797 2026-10-03T10:42:01Z Kent Wang 265880 Views of the cloisters of Mosteiro dos Jerónimos, upper floor 8486.jpg 6759966 wikitext text/x-wiki [[File:Torre Belem (Lisboa).jpg|thumb|260px|[[Stolp Belém]] v [[Lizbona|Lizboni]] je eden najbolj reprezentativnih primerov manuelinskega sloga]] [[File:Views of the cloisters of Mosteiro dos Jerónimos, upper floor 8486.jpg|thumb|260px|Manuelinsko okrasje v [[Samostan svetega Hieronima, Lizbona|samostanu Jerónimos]], Belém (Lizbona)]] '''Manuelinska arhitektura''' ({{lang-pt|estilo manuelino}}, {{IPA-pt|ɨʃˈtilu mɐnweˈlinu|IPA}}), občasno znan kot [[portugalska gotska arhitektura]], je razkošen, sestavljen portugalski arhitekturni slog, ki izvira iz 16. stoletja, v času portugalske [[renesansa|renesanse]] in [[Velika geografska odkritja|dobe odkritij]]. Manuelinska arhitektura vključuje pomorske elemente in predstavitve odkritij s potovanj [[Vasco da Gama|Vasca da Game]] in [[Pedro Álvares Cabral|Pedra Álvaresa Cabrala]]. Ta inovativni slog sintetizira vidike poznogotske razkošne arhitekture z izvirnimi motivi in vplivi [[plateresco]], [[mudéjar]]ja, [[Arhitektura v Italiji|italijanske]] in flamske arhitekture. Označuje prehod iz pozne gotike v [[renesančna arhitektura|renesanso]]. Gradnja [[cerkev (zgradba)|cerkva]] in [[samostan]]ov v manuelinu je bila v veliki meri financirana z dobičkom donosne trgovine z začimbami z Afriko in Indijo. Slog je veliko let pozneje poimenoval Francisco Adolfo de Varnhagen, vikont Porto Seguro, v svoji knjigi iz leta 1842 ''Noticia historica e descriptiva do Mosteiro de Belem, com um glossario de varios termos respectivos principalmente a architectura gothica'', v svojem opisu samostana Jerónimos. Varnhagen je slog poimenoval po kralju [[Manuel I. Portugalski|Manuelu I.]], čigar vladavina (1495–1521) je sovpadala z njegovim razvojem. Na slog so močno vplivali osupljivi uspehi raziskovalnih potovanj portugalskih pomorščakov, od obalnih območij Afrike do odkritja Brazilije in oceanskih poti na Daljni vzhod. Čeprav obdobje tega sloga ni trajalo dolgo (od 1490 do 1520), je igralo pomembno vlogo v razvoju [[portugalska umetnost|portugalske umetnosti]]. Vpliv sloga je preživel kralja. Ob praznovanju nove pomorske moči se je manifestirala v arhitekturi (cerkve, samostani, palače, gradovi) in se razširila v druge umetnosti, kot so [[kiparstvo]], [[slikarstvo]], umetnine iz plemenitih kovin, [[fajansa]] in [[pohištvo]]. == Značilnosti == [[File:Evora - Royal Palace.jpg|thumb|Nekdanja kraljeva palača v Évori]] Za ta dekorativni slog je značilna virtuozna kompleksna ornamentika na [[portal]]ih, oknih, [[steber|stebrih]] in [[arkada]]h. V svojem končnem obdobju je postala pretirano bujna kot v [[Tomar]]ju. V teh zapleteno izklesanih kamnoseških delih se redno pojavlja več elementov: *elementi, ki se uporabljajo na ladjah: [[Armilarna sfera]] (navigacijski instrument in osebni emblem Manuela I. ter tudi simbol kozmosa), krogle, sidra, sidrne verige, vrvi in kabli. *elementi iz morja, kot so školjke, biseri in nizi morskih alg. *botanični motivi, kot so lovorjeve veje, hrastovi listi, želod, makove kapsule, koruzni storž in bodika. *simboli krščanstva, kot je križ [[Kristusov vojaški red|Kristusovega reda]] (nekdanji vitezi templjarji), vojaški red, ki je imel vidno vlogo in je pomagal financirati prva raziskovalna potovanja. Križ tega reda je okrasil jadra portugalskih ladij. *elementi iz na novo odkritih dežel (kot je [[krogovičje]] v kraljevem [[samostan Batalha|samostanu Batalha]], ki kaže na islamsko filigransko delo, pod vplivom stavb v Indiji) *stebri, izrezljani kot zvite niti vrvi *polkrožni loki (namesto gotskih koničastih lokov) vrat in oken, včasih sestavljeni iz treh ali več konveksnih krivin *več stebrov *osemstrani [[kapitel]]i *pomanjkanje simetrije *stožčaste [[Fiala (arhitektura)|fiale]] *prirezani zobci [[cina (arhitektura)|cin]] *okrašeni portali z nišami ali nadstreški. == Primeri == [[File:Convento Cristo December 2008-11.jpg|thumb|Okno [[samostan Kristusovega reda, Tomar|samostana Kristusovega reda]] v Tomarju je znan primer manuelinskega sloga]] Ko je leta 1521 umrl kralj Manuel I., je financiral 62 gradbenih projektov. Vendar pa je bila večina izvirne manuelinske arhitekture na Portugalskem izgubljena ali poškodovana, tako da je ni bilo mogoče obnoviti, v [[lizbonski potres (1755)|lizbonskem potresu leta 1755]] in kasnejšem [[cunami]]ju. V Lizboni sta bili uničeni palača Ribeira, rezidenca kralja Manuela I. in bolnišnica Real de Todos os Santos, skupaj z več cerkvami. Mesto pa ima še vedno izjemne primere sloga v [[Samostan svetega Hieronima, Lizbona|samostanu Jerónimos]] (ki sta ga v glavnem zasnovala Diogo Boitac in João de Castilho) in v majhni trdnjavi Belém (zasnoval Francisco de Arruda). Oba sta blizu drug drugega v soseski Belém. Portal [[Cerkev Nossa Senhora da Conceição Velha|cerkve Nossa Senhora da Conceição Velha]] v središču Lizbone je prav tako preživel uničenje. [[File:Jerónimos April 2009-4.jpg|thumb|Manuelinska zunanjost samostana Jerónimos v Lizboni]] Zunaj Lizbone sta cerkev in kapitelj [[samostan Kristusovega reda, Tomar|samostana Kristusovega reda]] v [[Tomar]]ju (ki jo je zasnoval Diogo de Arruda) pomemben manuelinski spomenik. Zlasti veliko okno kapiteljske hiše s svojimi fantastičnimi izklesanimi organskimi oblikami in oblikami zvite vrvi je eden najnenavadnejših dosežkov manuelinskega sloga. Drugi večji manuelinski spomeniki so arkadni zasloni kraljevega samostana (ki jih je zasnoval Diogo Boitac) in nedokončane kapele (ki jih je zasnoval Mateus Fernandes) v [[samostan Batalha|samostanu Batalha]] in [[narodna palača Sintra|narodni palači]] v [[Sintra|Sintri]]. Druge izjemne manuelinske stavbe vključujejo cerkev [[Samostan Jezusa Setubalskega|samostana Jezusa iz Setubala]] (ena najzgodnejših manuelinskih cerkva, ki jo je zasnoval Diogo Boitac), [[samostan svetega Križa (Coimbra)]], glavne cerkve v Golegã, Vila do Conde, Moura, Caminha, Olivença in deli stolnic v [[Braga|Bragi]] (glavna kapela), Viseu (rebrasti obok ladje) in Guarda (glavni portal, stebri, oboki). Posvetne stavbe v manuelinskem slogu obstajajo v Évori (dom kraljeve palače [[Évora]] iz leta 1525, ki so jo zgradili Pedro de Trillo, Diogo de Arruda in Francisco de Arruda) in gradu Évoramonte iz leta 1531), Viana do Castelo, [[Guimarães]] in nekaterih drugih mestih. Slog se je razširil na dekorativno umetnost in se razširil po celotnem portugalskem imperiju, na otoke Azore, Madeiro, enklave v Severni Afriki, Brazilijo, Goo v portugalski Indiji in celo Macau na Kitajskem. Njegov vpliv je očiten v južni Španiji, na Kanarskih otokih, v severni Afriki in nekdanjih španskih kolonijah Peruju in Mehiki. == Slavni manuelinski umetniki == ;Arhitekti *[[Diogo de Boitaca]] *[[Mateus Fernandes]] *[[Diogo de Arruda]] *[[Francisco de Arruda]] *[[João de Castilho]] ;Slikarji *Vasco Fernandes *Jorge Afonso *Cristóvão de Figueiredo *Garcia Fernandes *Gregorio Lopes == Galerija == [[File:Palacio Sintra February 2015-12a.jpg|thumb|right|Okenski okvir v kraljevi palači v Sintri]] <gallery> File:Capela de S Miguel Portal Manuelino Universidade de Coimbra IMG 0666.JPG|Vrata na Univerzi v Coimbri File:Elvas-Nª Sª Asunción 17.jpg|Vratni okvir v cerkvi v Elvasu File:Igreja Matriz da Golega 96a.jpg|Vratni okvir cerkve v Golegãu File:Evora, Palace (3921100752).jpg|Kraljeva palača v Évori File:Evora, Palace (3921098252).jpg|Kraljeva palača v Évori, galerija File:Linhares - detalhe manuelino.jpg|Manuelinska oprema portugalske podeželske hiše iz 16. stoletja File:Portal manuelino - Ayuntamientro de Olivenza.jpg|Manueline vratni okvir v Olivençi, Španija File:Manueline Window at Pinhel.jpg|Okenski okvir v Pinhelu File:Evora-ManuelineWindow.jpg|Okenski okvir v Évori File:Bottega di lisbona, fonte bicefala con teste coronate e stemmi regali del portogallo, 1510-25 ca. 01.jpg|"Bicefalni vodnjak", ki prikazuje obe glavi kralja Manuela in kraljice ter armilarno sfero, kraljevi emblem File:1 Exterior da igreja manuelina Convento de Cristo IMG 9479.jpg|Okrasni motivi v samostanu Tomar File:Goa-RosarioChurch.jpg|Manuelinska cerkev v Goi v Indiji File:Tracerías góticas (Claustro de D. João I, Monasterio de Batalha).jpg|Križni hodnik v samostanu Batalha File:Mosteiro da Batalha 19a.jpg|Detajl okrasnih motivov v samostanu Batalha File:Mosteiro da Batalha 14a.jpg|Samostan Batalha File:Vista geral da capela.jpg|Kapela v Belému v Lizboni File:Capela de São Jerónimo 7601.jpg|Detajl kapele v Belému File:Castelo de Alvito (Portugal)2.jpg|Grad Alvito z manuelinskimi elementi File:Solar da Sempre Noiva - Portugal (297263101).jpg|Dvorec Semper Noiva File:Paço dos Henriques de Transtâmara - Alcáçovas -Portugal (5623992584).jpg|Dvorec Henriques de Trastámaras v Alvorju </gallery> ==Reference== *Atanázio, ''A Arte do Manuelino'', Lisbon, Presença, 1984. *Turner, J., ''Grove Dictionary of Art'', Macmillan Publishers Ltd., 1996; {{ISBN|0-19-517068-7}} *''The Rough Guide to Portugal'', March 2005, 11th edition, {{ISBN|1-84353-438-X}} *Smith, Robert C.,'' The Art of Portugal 1500-1800''; Weidenfeld & Nicolson, London, 1968 {{ISBN|0-297-76096-3}} == Zunanje povezave == {{commonscat|Manueline architecture}} [[Kategorija:Gotska arhitektura na Portugalskem]] m3ondmqttbqcddy083ku47r7m1w8wve Samostan svetega Hieronima, Lizbona 0 554216 6759826 6759328 2026-10-02T21:32:51Z Kent Wang 265880 /* Samostanska arhitektura */ Views of the cloisters of Mosteiro dos Jerónimos 8498.jpg 6759826 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Samostan svetega Hieronima | native_name = Mosteiro dos Jerónimos | native_name_lang = pt <!-- images --> | logo = | logo_size = | logo_caption = | image = Jerónimos April 2009-4.jpg | image_size = | image_caption = Glavni vhod za obiskovalce in krila,<br> v katerih sta Pomorski muzej in Nacionalni arheološki muzej | location = Santa Maria de Belém | address = | location_city = [[Lizbona]] | location_country = [[Portugalska]] | coordinates = {{coord|38|41|52|N|9|12|22|W|type:landmark_region:PT|display=inline,title}} | former_names = | alternate_names = | etymology = | status = | cancelled = | topped_out = | building_type = [[samostan]] | architectural_style = [[Gotska arhitektura]], [[Manuelinska arhitektura]] | material = [[apnenec]] (Lioz) | classification = | altitude = | namesake = | groundbreaking_date = | start_date = | stop_date = | est_completion = | completion_date = | opened_date = 1495 | inauguration_date = | closing_date = | demolition_date = | destruction_date = | cost = | ren_cost = | client = | owner = Portugalska država | affiliation = | height = | architectural = | structural_system = | size = | floor_count = | floor_area = | elevator_count = | grounds_area = | architect = Diogo de Boitaca | architecture_firm = | developer = | engineer = | known_for = | website = [https://www.patrimoniocultural.gov.pt/publicacao/mosteiro-dos-jeronimos/ Spletna stran] | embedded = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | child = yes | part_of = Samostan sv. Hieronima in [[stolp Belém]] v Lizboni | Criteria = iii, vi | ID = 263 | Year = 1983 }} {{designation list | embed=yes | designation1 = Portugal | designation1_type = Nepremičnina | designation1_criteria = Narodni spomenik | designation1_date = 10. januar 1907 | designation1_number = IPA.00006543 }} | references = | footnotes = }} '''Samostan svetega Hieronima''' ({{lang-pt|Mosteiro dos Jerónimos}}, {{IPA-pt|muʃˈtɐjɾu ðu(ʒ) ʒɨˈɾɔnimuʃ|IPA}}) je nekdanji [[samostan]] reda svetega Hieronima blizu reke [[Tajo]] v župniji Belém v občini Lizbona na [[Portugalska|Portugalskem]]. V 16. stoletju je postal [[nekropola]] portugalske kraljeve rodbine [[Avižani|Avižanov]], vendar je bil 28. decembra 1833 sekulariziran z državnim odlokom, njegovo lastništvo pa preneseno na dobrodelno ustanovo Real Casa Pia de Lisboa.<ref name="Cultura2016">{{navedi splet |title=XIX century – Monastery of Jerónimos |url=http://www.mosteirojeronimos.pt/en/index.php?s=white&pid=221&identificador= |website=mosteirojeronimos.pt |publisher=Portuguese Ministry of Culture |access-date=6 January 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160402221310/http://www.mosteirojeronimos.pt/en/index.php?s=white&pid=221&identificador= |archive-date= 2 April 2016 |language=en |url-status=dead }}</ref> Samostan svetega Hieronima je eden najvidnejših primerov poznega portugalskega [[gotska arhitektura|gotskega]] [[manuelinska arhitektura|manuelinskega sloga]] arhitekture v [[Lizbona|Lizboni]]. Postavljen je bil v zgodnjem 16. stoletju blizu izhodišča prvega potovanja [[ Vasco da Gama|Vasca da Game]], njegova gradnja pa je bila financirana z davkom na dobiček letnih portugalskih indijskih armad. Leta 1880 so bili da Gamovi ostanki in posmrtni ostanki pesnika [[Luís de Camões|Luísa de Camõesa]] (ki je slavil da Gamovo prvo potovanje v svoji epski pesnitvi ''[[Luzijada]]'' iz leta 1572) prestavljeni v nove izklesane grobnice v ladji samostanske cerkve, le nekaj metrov stran od grobnic kraljev Manuela I. in Ivana III., ki jima je služil da Gama. Leta 1983 je bil samostan svetega Hieronima skupaj z bližnjim [[stolp Belém|stolpom Belém]] uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine.<ref>Unesco [https://whc.unesco.org/en/list/263]</ref> == Zgodovina == [[File:Belem.Jeronimos02.jpg|left|170px|thumb|Vodnjaki na Praça do Império s simboli zodiaka v ''calçadi'']] [[File:Jerónimos.jpg|170px|left|thumb|Vhod v glavno cerkev in križni hodnik]] Samostan svetega Hieronima je nadomestil prej obstoječo cerkev na istem mestu, ki je bila posvečena Santa Maria de Belém in kjer so menihi vojaško-verskega Kristusovega reda nudili pomoč pomorščakom v tranzitu.<ref name="MJHistoria16">{{navedi splet|url=http://www.mosteirojeronimos.pt/pt/index.php?s=white&pid=219&identificador=|title=Séc. XVI|editor=IGESPAR|access-date=23 June 2011|year=2011|location=Lisbon, Portugal|publisher=IGESPAR-Instituto de Gestão do Património Arquitectónico e Arqueológico|language=pt}}</ref> Pristanišče Praia do Restelo je bilo ugodno mesto za pomorščake z varnim sidriščem in zaščito pred vetrovi, ki so jih iskale ladje, ki so vplule v ustje reke Tajo.<ref name="Guia1">Centro de eLearning do Instituto Politécnico de Tomar (2011), p. 1</ref> Obstoječa stavba je bila slovesno odprta na ukaz [[Manuel I. Portugalski|Manuela I.]] (1469–1521) na dvoru Montemor o Velho leta 1495 kot zadnje počivališče za člane rodbine Avižanov, v njegovem prepričanju, da bo vladalo ibersko dinastično kraljestvo po njegovi smrti. Leta 1496 je kralj Manuel zaprosil Sveti sedež za dovoljenje za gradnjo samostana na tem mestu. Puščavnica Restelo (Ermida do Restelo), kot je bila cerkev znana, je bila že v slabem stanju, ko so Vasco da Gama in njegovi možje tam preživeli noč v molitvi, preden so leta 1497 odšli na svojo ekspedicijo v Indijo.<ref name="Marjay1972">{{navedi knjigo|author=Frederic Pedro Marjay|title=Lisbon and Its Surroundings|url=https://archive.org/details/lisbonitssurroun00marj|url-access=registration|year=1972|publisher=Livraria Bertrand, Sarl|pages=[https://archive.org/details/lisbonitssurroun00marj/page/9 9]–10}}</ref> === Renesansa === Gradnja samostana in cerkve se je začela 6. januarja 1501 in bila dokončana 100 let kasneje. Kralj Manuel je prvotno financiral projekt z denarjem, pridobljenim od ''Vintena da Pimenta'', 5-odstotnega davka na trgovino iz Afrike in Orienta, kar ustreza 70 kilogramom zlata na leto, z izjemo tistih davkov, pobranih na uvoz [[poper|popra]], [[cimet]]a in [[nageljnove žbice|nageljnovih žbic]], ki so šle neposredno kroni. S pritokom takšnega bogastva arhitekti niso bili omejeni na načrte majhnega obsega, sredstva, ki so bila že predpisana za [[samostan Batalha]], vključno s panteonom Avižanov, so bila preusmerjena na projekt v Belému. Manuel I. je izbral verski red menihov Hieronimov, da zasedejo samostan, katerih vloga je bila molitev za kraljevo večno dušo in zagotavljanje duhovne pomoči navigatorjem in mornarjem, ki so odpluli iz pristanišča Restelo, da bi odkrili dežele po vsem svetu. To so menihi počeli več kot štiri stoletja do leta 1833, ko so bili verski redovi razpuščeni in je bil samostan opuščen. [[File:View from the Cloisters in the Jerónimos Monastery.JPG|thumb|left|Manuelinsko okrasje v križnih hodnikih samostana sv. Hieronima]] Samostan je bil zasnovan na način, ki je kasneje postal znan kot manuelinski: bogato okrašen arhitekturni slog s kompleksnimi kiparskimi temami, ki vključujejo pomorske elemente in predmete, odkrite med pomorskimi ekspedicijami, vklesane v apnenec. Diogo de Boitaca, arhitekt, je bil začetnik tega sloga v [[Samostan Jezusa Setubalskega|samostanu Jezusa]] v Setúbalu. Boitaca je bil odgovoren za risanje načrtov in sklepanje del na samostanu, [[zakristija|zakristiji]] in [[refektorij]]u. Za njegovo gradnjo je uporabil ''calcário de lioz'', zlato obarvan [[apnenec]], pridobljen iz Ajude, doline Alcántara, Laveiras, Rio Seco in Tercena. Boitaca je nasledil Španec Juan de Castillo, ki je prevzel gradnjo okoli leta 1517. Castilho je postopoma prešel iz manuelinskega sloga v španski [[plateresco]] slog, ornamentiko, ki je vključevala razkošne okraske, ki kažejo na dekorativne značilnosti srebrnine (''plata''). Gradnja se je ustavila, ko je leta 1521 umrl kralj Manuel I. Več kiparjev je pustilo pečat na tej stavbi: Nicolau Chanterene je dodal globino s svojimi renesančnimi temami, medtem ko je arhitekt Diogo de Torralva leta 1550 nadaljeval z gradnjo samostana, dodal glavno kapelo, [[kor (arhitektura)|kor]] in dokončal dve nadstropji samostana z uporabo samo [[renesansa|renesančnih]] motivov. Delo Dioga de Torralve je leta 1571 nadaljeval Jérôme de Rouen (imenovan tudi Jerónimo de Ruão), ki je dodal nekaj klasičnih elementov. Gradnja se je ustavila leta 1580 z združitvijo Španije in Portugalske, saj je gradnja [[El Escorial]]a v Španiji porabila vsa dodeljena sredstva. === Kraljestvo === 16. julija 1604 je [[Filip II. Španski]] (ki je vladal po Iberski uniji) naredil samostan za kraljevi nagrobni spomenik in prepovedal vstop v stavbo vsem razen kraljevi družini in hieronimskim menihom.<ref name="MJHistoria78">{{navedi splet|url=http://www.mosteirojeronimos.pt/pt/index.php?s=white&pid=220|title=Séc. XVII e Séc. XVIII|access-date=25 June 2011|year=2011|location=Lisbon|publisher=IGESPAR–Instituto de Gestão do Património Arquitectónico e Arqueológico|language=pt}}</ref> Nov [[portal]] je bil zgrajen leta 1625, kot tudi vrata samostana, hiša vratarjev, stopnišče in dvorana, ki je bila vhod v zgornji kor, ki ga je zasnoval kraljevi arhitekt Teodósio Frias in izvedel zidar Diogo Vaz. Leta 1640 je prior Bento de Siqueira ukazal zgraditi samostansko knjižnico, kjer so bile shranjene knjige v lasti infanta Luísa (sina kralja Manuela I.) in drugih, povezanih z verskim redom. Z obnovitvijo portugalske neodvisnosti leta 1640 je samostan ponovno pridobil velik del svojega prejšnjega pomena in postal grobišče za kraljevi panteon; v njegovem obzidju so bili pokopani štirje od osmih otrok Ivana IV. Portugalskega: infant Teodósio (1634–1653), infanta Joana (1636–1653), kralj [[Afonz VI. Portugalski]]). Leta 1682 so truplo kardinala Henrika pokopali v kapelah [[transept]]a. 29. septembra 1855 so truplo kralja Afonza VI. skupaj z njegovimi tremi brati in sestro prepeljali v kraljevi panteon rodbine Bragança v samostanu São Vicente de Fora. Leta 1663 je bratovščina Senhor dos Passos zasedla staro kapelo Santo António, ki je bila leta 1669 na novo okrašena z zlatim stropom, medtem ko so bile freske na stopnišču z heraldiko svetega Hieronima dokončane leta 1770. [[retabel|Retabli]] so bili dokončani v letih 1709 in 1711, dragocene ''alfeje'' so bile predstavljene verskemu redu, zakristija pa je bila na novo okrašena leta 1713. Slikar Henrique Ferreira je leta 1720 dobil naročilo za slikanje portugalskih kraljev: kraljevsko serijo so postavili v Sala dos Reis (Kraljeva dvorana). Henrique Ferreira je prav tako dobil naročilo za dokončanje serije jasličnih slik. [[File:Mosteiro dos Jerónimos antes de 1755.png|thumb|left|300px|Samostan sv. Hieronima sredi 18. stoletja, pred [[lizbonski potres (1755)|lizbonskim potresom leta 1755]]]] Samostan je brez večje škode prestal [[lizbonski potres (1755)|lizbonski potres leta 1755]]: uničena sta bila le [[balustrada]] in del visokega kora, ki pa so ju hitro popravili. 28. decembra 1833 je bil samostan sekulariziran z državnim odlokom, njegov naslov pa prenesen na ''Real Casa Pia de Lisboa'' (Pobožna kraljeva hiša v Lizboni), da bi služil kot župnijska cerkev za novo civilno župnijo Santa Maria de Belém.<ref name="MJHistoria19">{{navedi splet|url=http://www.mosteirojeronimos.pt/pt/index.php?s=white&pid=221|title=Séc. XIX|access-date=25 June 2011|year=2011|location=Lisbon|publisher=IGESPAR–Instituto de Gestão do Património Arquitectónico e Arqueológico|language=pt}}</ref> Številne umetnine in zakladi so bili v tem obdobju preneseni na krono ali izgubljeni. Večino časa je bil prazen in njegovo stanje se je začelo slabšati. Obnovitvena dela na samostanu so se začela po letu 1860, začenši z južno fasado pod nadzorom arhitekta Rafaela Silva e Castra in leta 1898 pod vodstvom Domingosa Parente da Silva. Čeprav so bili cisterna [[križni hodnik|križnega hodnika]], notranje duhovniške celice in kuhinja takrat porušeni, trije projekti rekonstrukcije, ki jih je predlagal arhitekt J. Colson, vključno z uvedbo revivalističnih neomanuelinističnih elementov, niso dobili potrebne odobritve. Leta 1863 je varuh človekovih pravic Casa Pia, Eugénio de Almeida, najel arhitekta Valentima Joséja Correio, da je preuredil drugo nadstropje starega študentskega doma in oblikoval okna (1863–1865). Kasneje ga je zamenjal Samuel Barret, ki je zgradil stolpe na skrajnem zahodnem delu spalnic. Podobno in nerazložljivo sta Barreta zamenjala italijanska oblikovalca scenografije Rambois in Cinatti, ki sta delala na zasnovi gledališča São Carlos, da bi leta 1867 nadaljevala s prenovo v samostanu. Med letoma 1867 in 1868 so temeljito spremenili prizidek in pročelje cerkve, ki je takrat izgledala kot danes. Porušili so galerijo in Kraljevo dvorano, zgradili stolpe vzhodnega [[dormitorij]]a, rozeti zgornjega kora in zamenjali piramidasto streho [[zvonik]]a s zasnovo [[Mitra (škofovska kapa)|mitre]]. Preureditev je bila odložena zaradi propada osrednjega študentskega doma leta 1878. Po letu 1884 je začel prispevati Raymundo Valladas, ki je leta 1886 sprožil obnovo samostana in Sala do Capítulo, vključno z gradnjo obokanega stropa. Grobnica Alexandra Herculana, ki jo je zasnoval Eduardo Augusto da Silva, je bila postavljena v Sala do Capítulo leta 1888. Za praznovanje četrte stoletnice prihoda Vasca da Game v Indijo leta 1898 je bilo odločeno, da se leta 1894 obnovi grob raziskovalca. Grobnici Vasca da Game in Luísa de Camõesa, ki ju je izklesal kipar Costa Mota, sta bili postavljeni v južni stranski kapeli. Leto kasneje je samostan prejel posmrtne ostanke pesnika Joãoa de Deusa, kasneje pa so se pridružile grobnice Almeide Garreta (1902), Sidónia Paisa (1918), Guerra Junqueira (1923) in Teófila Brage (1924). === Republika === [[File:Tratado de Lisboa 13 12 2007 (08) edited.jpg|235px|thumb|Uradna slika po podpisu [[Lizbonska pogodba|Lizbonske pogodbe]] pred Južnim portalom]] Minister za javna dela (''Ministério das Obras Públicas'') je odprl natečaj za dokončanje prizidka, ki bi služil kot Narodni muzej industrije in trgovine (''Museu Nacional da Indústria e Comércio''), vendar je bil projekt leta 1899 preklican, Postavljen je bil portugalski Etnološka muzej (''Museu Etnológico Português'').<ref name="MJHistoria20">{{navedi splet|url=http://www.mosteirojeronimos.pt/pt/index.php?s=white&pid=222|title=Séc. XX|access-date=25 June 2011|year=2011|location=Lisbon|publisher=IGESPAR–Instituto de Gestão do Património Arquitectónico e Arqueológico|language=pt}}</ref> Nadaljnja prenova samostana se je začela leta 1898 po delih, ki jih je leta 1895 opravil Parente da Silva na osrednjem prizidku, ki je zdaj poenostavljen, ter po obnovi {{lang|pt|cadeirals}} (stoli, ki jih duhovščina uporablja pri verskih obredih), ki so bili dokončani leta 1924 kipar Costa Mota. Leta 1938 so bile [[orgle]] na visokem koru razstavljene istočasno, ko je bila na južni fasadi zamenjana vrsta vitražev, ki jih je zasnoval Abel Manta in izdelal Ricardo Leone. V okviru praznovanj ob stoletnici moderne Portugalske leta 1939 so v samostanu in stolpu dokončali še več preoblikovanj. Med temi projekti sta bila razstavljena [[baldahin]] in grobnica Alexandra Herculana ter tlakovana terasa samostana. Leta 1940 so prostor pred samostanom preuredili za portugalsko razstavo. Casa Pia je izpraznila notranje prostore križnega hodnika, grobnice Camõesa in Vasca da Game pa so bile prenesene v spodnji kor. Serija oken, ki jih je zasnoval Rebocho in izdelal Alves Mendes, je bila dokončana leta 1950. Leta 1951 so posmrtne ostanke predsednika Óscarja Carmone pokopali v Sala do Capítulo. Kasneje so jih leta 1966 prepeljali v nacionalni panteon, da bi se pridružili telesom drugih nekdanjih predsednikov in literarnih junakov države. Pomorski muzej (''Museu da Marinha'') je bil slovesno odprt v zahodnem traktu samostana leta 1963. == Dogodki == Cerkev in samostan, tako kot bližnji Torre de Belém in Padrão dos Descobrimentos, simbolizirata portugalsko [[Velika geografska odkritja|dobo odkritij]] in sta med glavnimi turističnimi znamenitostmi Lizbone. Leta 1983 je UNESCO uradno razglasil samostan sv. Hieronima in stolp Belém za svetovno dediščino. Ko se je Portugalska pridružila Evropski gospodarski skupnosti, so formalne slovesnosti potekale v križnem hodniku spomenika (1985). V 1990-ih sta v samostanu potekali dve veliki razstavi: ''4 séculos de pintura'' (Štiri stoletja slik), leta 1992; in razstava ''Leonardo da Vinci – um homem à escala do mundo, um Mundo à escala do homem'' (Leonardo da Vinci: Človek v svetovnem merilu, Svet v merilu človeka), leta 1998 (ki je vključevala ''Leicester Codex'', ki ga je začasno posodil [[Bill Gates]]). Ob koncu 20. stoletja so se nadaljevale prezidave s konserviranjem, čiščenjem in restavriranjem, vključno z glavno kapelo leta 1999 in križnim hodnikom v letih 1998–2002. 13. decembra 2007 je bila v samostanu podpisana [[Lizbonska pogodba]], ki je postavila temelje za reformo Evropske unije. {{panorama|image=File:Panorama of Jerónimos Monastery (edited).jpg|fullwidth=4971|fullheight=1204|caption={{center|Pogled z vrha ''Padrão dos Descobrimentos''}}|height=230}} == Cerkev Santa Maria == [[File:Lisboa January 2015-40a.jpg|thumb|left|250px|Bogato okrašen manuelin južni portal Joãa de Castilha]] === Zunanjost južnega portala === Okrašeni stranski vhod v samostan je zasnoval Juan de Castillo in velja za enega najpomembnejših svojega časa, vendar v resnici ni glavni vhod v stavbo.<ref name="Guia2">Centro de eLearning do Instituto Politécnico de Tomar (2011), p. 2</ref> Ta svetišču podoben [[portal]] je velik, 32 metrov visok in 12 metrov širok ter se razteza v dve nadstropji. Njegove okrašene značilnosti vključujejo obilico [[zatrep]]ov in [[fiala (arhitektura)|fial]], s številnimi izrezljanimi figurami, ki stojijo pod [[baldahin]]om v izrezljanih nišah, okoli kipa [[Henrik Pomorščak|Henrika Pomorščaka]], ki stoji na podstavku med vrati. [[Timpanon (arhitektura)|Timpanon]] nad dvokrilnimi vrati prikazuje v polreliefu dva prizora iz življenja svetega Hieronima: na levi odstranitev trna iz levje šape in na desni svetnikovo izkušnjo v puščavi. V razponu med temi prizori je grb kralja Manuela I., medtem ko sta [[arhivolt]]a in timpanon prekrita z manuelinskimi simboli in elementi. Marija (''Santa Maria de Belém'') je na podstavku na vrhu arhivolta, na vrhu pa je nadangel [[sveti Mihael|Mihael]], nad portalom pa je križ [[Kristusov vojaški red|Kristusovega reda]]. Portal na vsaki strani skladno obdaja veliko okno z bogato okrašenimi profilacijami. === Zunanjost aksialnega portala === Čeprav manjših dimenzij od južnih vrat, so to zaradi okrasja in položaja pred glavnim oltarjem najpomembnejša Hieronimova vrata. Ta zahodni portal je lep primer prehoda iz gotskega sloga v renesanso. Zgradil ga je Nicolau Chanterene leta 1517. To je bilo verjetno njegovo prvo naročilo na Portugalskem. Zdaj ga prekriva veža, dodana v 19. stoletju, ki tvori prehod med cerkvijo in [[ambulatorij]]em. [[File:Westernportal jeronimosmonastery.JPG|thumb|170px|Zahodni portal, prehod iz gotskega sloga v renesanso, kipar Nicolau Chanterene, 1517]] V timpanonu so prizori ''Kristusovega rojstva'': od leve proti desni: ''Oznanjenje'' (angel nakazuje Mariji, da bo rodila); ''Rojstvo'' (rojstvo otroka Kristusa); in ''Čaščenje magov''.<ref name="Guia3">Centro de eLearning do Instituto Politécnico de Tomar (2011), p. 3</ref> Dva angela držita grb Portugalske blizu arhivolta. Na vsaki strani portala je polno kipov, med njimi sta kipa kralja Manuela I. in kraljice Marije Aragonske, ki klečita v niši pod razkošno okrašenim baldahinom, ob strani pa sta njuna [[zavetnik]]a: sveti Hieronim in sveti [[Janez Krstnik]]. Nosilne zanke krasijo angelčki, ki držijo grb, ob kralju armilarna sfera in ob kraljici tri cvetoče vejice. Renesančni elementi vključujejo angele v rimskih oblačilih, kerube, podrobnosti in realističnost kraljev ter akt svetega Hieronima. Po vsem samostanu so prikazi svetega Hieronima na slikah, kipih in vitražih. Obstajajo trije pomembni primeri: *''O Penitente no deserto'' (Pokornik v puščavi), ki je v podzboru, blizu grobnice Vasca da Game, prikazuje shujšanega svetnika v puščavi s skalo v roki, medtem ko meditira pred razpelom; *''O Estudioso na sua cela'' (Študira v svoji celici), ki prikazuje svetnika, ki sedi na svojem delovnem mestu, obkrožen z odprtimi knjigami; *''O Doutor da Igreja'' (Doktor v cerkvi), ki je v visokem koru in prikazuje slovesnega svetega Hieronima, ki stoji v rdečih oblačilih in klobuku kardinala. Svetnika vedno spremljata lev in biblija. === Notranjost === [[File:JeronimosMonasteryy.jpg|thumb|right|170px|Bogato okrašeni stebri in strop glavne kapele]] [[File:Vasco da Gama Jerónimos 2008-1.jpg|thumb|right|170px|Neomanuelinska grobnica pomorščaka Vasca da Game]] [[File:JeronimosRoyalTombs.jpg|thumb|right|170px|Kraljeve grobnice v glavni kapeli; vsak sarkofag držita dva slona]] Diogo Boitac je postavil temelje tej triladijski cerkvi s petimi polami pod enim obokom, jasno označenim, a le rahlo štrlečim [[transept]]om in dvignjenim [[kor (arhitektura)|korom]]. [[Dvoranska cerkev]] je sestavljena iz enako visokih glavne in stranskih ladij. Boitac je zidal cerkvene zidove do vencev in nato začel z gradnjo sosednjega samostana. Juan de Castillo, španski arhitekt in kipar, je gradnjo nadaljeval leta 1517. Dokončal je podporne stene in edinstven [[rebrasti obok]] z enim razponom, kombinacijo zvezdastih obokov in trakastih obokov, ki se raztezajo čez 19 metrov široko cerkev.<ref name="Study">University of Minho (January 2005), pp. 20–21</ref> Vsak sklop reber v oboku je zavarovan s [[sklepnik]]om. Drzna zasnova (1522) prečnega oboka transepta nima nobenih stebrov ali podpor, medtem ko je Boitac prvotno načrtoval tri pole v transeptu. Nepodprti obok transepta daje obiskovalcu vtis, kot da lebdi v zraku. Castilho je okrasil tudi šest 25 metrov visokih, vitkih, členjenih, osmerokotnih stebrov s prefinjenimi grotesknimi ali cvetličnimi elementi, značilnimi za renesančni slog. Konstrukcija te poznogotske dvorane je estetsko in arhitekturno mojstrovina: povečuje prostorski učinek te ogromne stavbe. Severni steber, ki je najbližje transeptu, ima medaljon, ki je bil morda namerno vključen kot portret Boitaca ali Juana de Castilha. Na koncu stranskih ladij in na obeh straneh kora sta oltarja (tudi v manuelinskem slogu) iz 16. in 17. stoletja. Okrašena sta z izrezljanim lesom prevlečenim z zlatim in zelenim pigmentom, eden od njih pa podpira podobo svetega Hieronima v večbarvno [[emajl]]irani [[terakota|terakoti]]. Ta kor je odredila avstrijska kraljica Katarina kot zadnje počivališče kraljeve družine. Je delo Jerónima de Ruão (Jean de Rouen) v klasičnem slogu. Kraljeve grobnice počivajo na marmornih slonih in so postavljene med jonske stebre, na vrhu pa so korintski stebri. Grobnice na levi strani kora pripadajo kralju Manuelu I. in njegovi ženi Mariji Aragonski, medtem ko grobnice na desni strani pripadajo kralju Ivanu III. in njegovi ženi Katarini Avstrijski. === Grobnice === Znotraj cerkve, v spodnjem koru, sta kamniti grobnici [[Vasco da Gama|Vasca da Game]] (1468–1523) in velikega pesnika in kronista dobe odkritij [[Luís de Camões|Luísa de Camõesa]] (1527–1580). Obe grobnici je v harmoničnem neomanuelinskem slogu izklesal kipar Costa Mota iz 19. stoletja. V te grobnice so leta 1880 prenesli posmrtne ostanke obeh. == Samostanska arhitektura == [[File:Views of the cloisters of Mosteiro dos Jerónimos 8498.jpg|thumb|left|200px|Dvonadstropni križni hodniki]] [[File:Views of the cloisters of Mosteiro dos Jerónimos, ground floor 8500.jpg|thumb|200px|Okrašeni oboki križnega hodnika]] Delo na obsežnem kvadratnem [[križni hodnik|križnem hodniku]] (55 × 55 m) samostana je začel Boitac. Zgradil je [[križni obok|križne oboke]] s širokimi loki in okni s [[paličevje]]m, ki so počivali na občutljivih stebrih. Juan de Castilho je dokončal gradnjo tako, da je spodnji etaži dal klasično prekrivno plast in zgradil bolj poglobljeno zgornjo etažo. Gradnja takega križnega hodnika je bila takrat novost. Castilho je prvotne okrogle stebre Boitaca spremenil v pravokotne in jih okrasil z ornamentiko v slogu [[plateresco]]. Vsako krilo je sestavljeno iz šestih obočnih pol z oboki s kroigovičjem. Štiri notranje pole počivajo na masivnih [[opornik]]ih, ki tvorijo široke [[arkada|arkade]]. Vogalni trakovi so povezani z diagonalno ločno konstrukcijo in prikazujejo bogato okrašene vogalne stebre. Samostan je imel tako religiozno kot tudi reprezentativno funkcijo s svojim dekorativnim okrasjem in dinastičnimi simbolnimi motivi, kot so armilarna sfera, grb in križ Kristusovega reda, kar kaže na rastočo svetovno moč Portugalske. Notranje stene križnega hodnika so poleg evropskih, mavrskih in vzhodnih motivov bogate z manuelinskimi motivi z navtičnimi elementi. Krožni loki in vodoravna struktura so jasno v skladu z renesančnim arhitekturnim slogom, hkrati pa obstaja tudi razmerje s špansko arhitekturo. Okraske na zunanjih stenah notranjega dvorišča je v slogu plateresco izdelal Castilho: arkade vključujejo loke s [[krogovičje]]m, ki dajejo konstrukciji filigranski vidik. V eni od teh arkad je trezna grobnica pesnika Fernanda Pessoe, medtem ko več drugih grobnic v kapitlju vsebuje posmrtne ostanke pesnika in dramatika Almeide Garretta (1799–1854), pisatelja in zgodovinarja Alexandra Herculana (1810–1877), nekdanja predsednika Teófilo Braga (1843–1924) in Óscar Carmona (1869–1951). [[Refektorij]] nasproti kapitlja ima več ploščic [[azulejo]] iz 18. stoletja. V prizidku, ki so ga samostanu dodali po obnovi leta 1850, sta bila ustanovljena Museu Nacional de Arqueologia (Narodni arheološki muzej) in Museu da Marinha (Pomorski muzej) (v zahodnem krilu). == Sklici == {{sklici|2}} ;Viri * {{citation|last=Turner|first=J.|title=Grove Dictionary of Art|publisher=Macmillan Publishers Ltd.|year=1996|isbn=1-884446-00-0}} * {{citation|last=Hancock|first=Matthew|title=The Rough Guide to Lisbon|publisher=Rough Guides Ltd.|location=London|year=2003|isbn=1-85828-906-8}} * {{citation|last=Weimer|first=Alois|last2=Weimer-Langer|first2=Britta|title=Portugal: with local tips|publisher=GeoCenter International Ltd.|location=Basingstoke, England|year=2000|isbn=3-8297-6110-4}} * {{citation|first=Tomar|last=Rolf|title=De kunst van de Gotiek: Architectuur, Beeldhouwkunst en Schilderkunst – Köneman Verlag|location=Cologne, Germany|orig-year=1998|year=1999|isbn=3-8290-1740-5}} * {{cite journal|first=Nuno |last=Senos |title=A Coroa e a Igreja na Lisboa de Quinhentos |trans-title=The Crown and the Church in 1500 Lisbon |url=http://repositorio.ucp.pt/bitstream/10400.14/4404/1/LS_S2_15_NunoSenos.pdf |publisher=Lusitania Sacra |volume=2 |issue=15 |year=2003 |access-date=23 June 2011 |pages=97–117 |language=pt |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111121043157/http://repositorio.ucp.pt/bitstream/10400.14/4404/1/LS_S2_15_NunoSenos.pdf |archive-date=21 November 2011 }} * {{citation|editor=Centro de eLearning do Instituto Politécnico de Tomar (IPT) e Área|title=Guião de visita ao Mosteiro dos Jerónimos|url=http://www.mosteirojeronimos.pt/data/jt34_pt_anexo1.doc.doc|publisher=IGESPAR-Instituto de Gestão do Património Arquitectónico e Arqueológico|location=Lisbon, Portugal|language=pt|pages=1–9}} * {{citation |editor=University of Minho |url=http://www.civil.uminho.pt/eu-india/pdfs/Inventory%20and%20completion%20of%20case%20studies%20survey.pdf |pages=20–21 |contribution=Inventory and Completion of Case Studies Survey |date=January 2005 |title=Improving the Seismic Resistance of Cultural Heritage Buildings |publisher=University of Minho |location=Braga, Portugal |access-date=18 July 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110722030028/http://www.civil.uminho.pt/eu-india/pdfs/Inventory%20and%20completion%20of%20case%20studies%20survey.pdf |archive-date=22 July 2011 }} == Zunanje povezave == {{Commons category|Mosteiro dos Jerónimos}} * [http://www.mosteirojeronimos.pt Official Site of the Monastery of the Jeronimos] *The Jerónimos Monastery on [https://artsandculture.google.com/partner/jerónimos-monastery Google Arts & Culture] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Lizbona]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Portugalskem]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1601]] [[Kategorija:Gotska arhitektura na Portugalskem]] [[Kategorija:Samostani na Portugalskem]] h48erwtqzkqfrfjf9k7zosaywaocqwz 6759837 6759826 2026-10-02T21:56:31Z Kent Wang 265880 /* Notranjost */ Tomb of Vasco da Gama 8515.jpg 6759837 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Samostan svetega Hieronima | native_name = Mosteiro dos Jerónimos | native_name_lang = pt <!-- images --> | logo = | logo_size = | logo_caption = | image = Jerónimos April 2009-4.jpg | image_size = | image_caption = Glavni vhod za obiskovalce in krila,<br> v katerih sta Pomorski muzej in Nacionalni arheološki muzej | location = Santa Maria de Belém | address = | location_city = [[Lizbona]] | location_country = [[Portugalska]] | coordinates = {{coord|38|41|52|N|9|12|22|W|type:landmark_region:PT|display=inline,title}} | former_names = | alternate_names = | etymology = | status = | cancelled = | topped_out = | building_type = [[samostan]] | architectural_style = [[Gotska arhitektura]], [[Manuelinska arhitektura]] | material = [[apnenec]] (Lioz) | classification = | altitude = | namesake = | groundbreaking_date = | start_date = | stop_date = | est_completion = | completion_date = | opened_date = 1495 | inauguration_date = | closing_date = | demolition_date = | destruction_date = | cost = | ren_cost = | client = | owner = Portugalska država | affiliation = | height = | architectural = | structural_system = | size = | floor_count = | floor_area = | elevator_count = | grounds_area = | architect = Diogo de Boitaca | architecture_firm = | developer = | engineer = | known_for = | website = [https://www.patrimoniocultural.gov.pt/publicacao/mosteiro-dos-jeronimos/ Spletna stran] | embedded = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | child = yes | part_of = Samostan sv. Hieronima in [[stolp Belém]] v Lizboni | Criteria = iii, vi | ID = 263 | Year = 1983 }} {{designation list | embed=yes | designation1 = Portugal | designation1_type = Nepremičnina | designation1_criteria = Narodni spomenik | designation1_date = 10. januar 1907 | designation1_number = IPA.00006543 }} | references = | footnotes = }} '''Samostan svetega Hieronima''' ({{lang-pt|Mosteiro dos Jerónimos}}, {{IPA-pt|muʃˈtɐjɾu ðu(ʒ) ʒɨˈɾɔnimuʃ|IPA}}) je nekdanji [[samostan]] reda svetega Hieronima blizu reke [[Tajo]] v župniji Belém v občini Lizbona na [[Portugalska|Portugalskem]]. V 16. stoletju je postal [[nekropola]] portugalske kraljeve rodbine [[Avižani|Avižanov]], vendar je bil 28. decembra 1833 sekulariziran z državnim odlokom, njegovo lastništvo pa preneseno na dobrodelno ustanovo Real Casa Pia de Lisboa.<ref name="Cultura2016">{{navedi splet |title=XIX century – Monastery of Jerónimos |url=http://www.mosteirojeronimos.pt/en/index.php?s=white&pid=221&identificador= |website=mosteirojeronimos.pt |publisher=Portuguese Ministry of Culture |access-date=6 January 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160402221310/http://www.mosteirojeronimos.pt/en/index.php?s=white&pid=221&identificador= |archive-date= 2 April 2016 |language=en |url-status=dead }}</ref> Samostan svetega Hieronima je eden najvidnejših primerov poznega portugalskega [[gotska arhitektura|gotskega]] [[manuelinska arhitektura|manuelinskega sloga]] arhitekture v [[Lizbona|Lizboni]]. Postavljen je bil v zgodnjem 16. stoletju blizu izhodišča prvega potovanja [[ Vasco da Gama|Vasca da Game]], njegova gradnja pa je bila financirana z davkom na dobiček letnih portugalskih indijskih armad. Leta 1880 so bili da Gamovi ostanki in posmrtni ostanki pesnika [[Luís de Camões|Luísa de Camõesa]] (ki je slavil da Gamovo prvo potovanje v svoji epski pesnitvi ''[[Luzijada]]'' iz leta 1572) prestavljeni v nove izklesane grobnice v ladji samostanske cerkve, le nekaj metrov stran od grobnic kraljev Manuela I. in Ivana III., ki jima je služil da Gama. Leta 1983 je bil samostan svetega Hieronima skupaj z bližnjim [[stolp Belém|stolpom Belém]] uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine.<ref>Unesco [https://whc.unesco.org/en/list/263]</ref> == Zgodovina == [[File:Belem.Jeronimos02.jpg|left|170px|thumb|Vodnjaki na Praça do Império s simboli zodiaka v ''calçadi'']] [[File:Jerónimos.jpg|170px|left|thumb|Vhod v glavno cerkev in križni hodnik]] Samostan svetega Hieronima je nadomestil prej obstoječo cerkev na istem mestu, ki je bila posvečena Santa Maria de Belém in kjer so menihi vojaško-verskega Kristusovega reda nudili pomoč pomorščakom v tranzitu.<ref name="MJHistoria16">{{navedi splet|url=http://www.mosteirojeronimos.pt/pt/index.php?s=white&pid=219&identificador=|title=Séc. XVI|editor=IGESPAR|access-date=23 June 2011|year=2011|location=Lisbon, Portugal|publisher=IGESPAR-Instituto de Gestão do Património Arquitectónico e Arqueológico|language=pt}}</ref> Pristanišče Praia do Restelo je bilo ugodno mesto za pomorščake z varnim sidriščem in zaščito pred vetrovi, ki so jih iskale ladje, ki so vplule v ustje reke Tajo.<ref name="Guia1">Centro de eLearning do Instituto Politécnico de Tomar (2011), p. 1</ref> Obstoječa stavba je bila slovesno odprta na ukaz [[Manuel I. Portugalski|Manuela I.]] (1469–1521) na dvoru Montemor o Velho leta 1495 kot zadnje počivališče za člane rodbine Avižanov, v njegovem prepričanju, da bo vladalo ibersko dinastično kraljestvo po njegovi smrti. Leta 1496 je kralj Manuel zaprosil Sveti sedež za dovoljenje za gradnjo samostana na tem mestu. Puščavnica Restelo (Ermida do Restelo), kot je bila cerkev znana, je bila že v slabem stanju, ko so Vasco da Gama in njegovi možje tam preživeli noč v molitvi, preden so leta 1497 odšli na svojo ekspedicijo v Indijo.<ref name="Marjay1972">{{navedi knjigo|author=Frederic Pedro Marjay|title=Lisbon and Its Surroundings|url=https://archive.org/details/lisbonitssurroun00marj|url-access=registration|year=1972|publisher=Livraria Bertrand, Sarl|pages=[https://archive.org/details/lisbonitssurroun00marj/page/9 9]–10}}</ref> === Renesansa === Gradnja samostana in cerkve se je začela 6. januarja 1501 in bila dokončana 100 let kasneje. Kralj Manuel je prvotno financiral projekt z denarjem, pridobljenim od ''Vintena da Pimenta'', 5-odstotnega davka na trgovino iz Afrike in Orienta, kar ustreza 70 kilogramom zlata na leto, z izjemo tistih davkov, pobranih na uvoz [[poper|popra]], [[cimet]]a in [[nageljnove žbice|nageljnovih žbic]], ki so šle neposredno kroni. S pritokom takšnega bogastva arhitekti niso bili omejeni na načrte majhnega obsega, sredstva, ki so bila že predpisana za [[samostan Batalha]], vključno s panteonom Avižanov, so bila preusmerjena na projekt v Belému. Manuel I. je izbral verski red menihov Hieronimov, da zasedejo samostan, katerih vloga je bila molitev za kraljevo večno dušo in zagotavljanje duhovne pomoči navigatorjem in mornarjem, ki so odpluli iz pristanišča Restelo, da bi odkrili dežele po vsem svetu. To so menihi počeli več kot štiri stoletja do leta 1833, ko so bili verski redovi razpuščeni in je bil samostan opuščen. [[File:View from the Cloisters in the Jerónimos Monastery.JPG|thumb|left|Manuelinsko okrasje v križnih hodnikih samostana sv. Hieronima]] Samostan je bil zasnovan na način, ki je kasneje postal znan kot manuelinski: bogato okrašen arhitekturni slog s kompleksnimi kiparskimi temami, ki vključujejo pomorske elemente in predmete, odkrite med pomorskimi ekspedicijami, vklesane v apnenec. Diogo de Boitaca, arhitekt, je bil začetnik tega sloga v [[Samostan Jezusa Setubalskega|samostanu Jezusa]] v Setúbalu. Boitaca je bil odgovoren za risanje načrtov in sklepanje del na samostanu, [[zakristija|zakristiji]] in [[refektorij]]u. Za njegovo gradnjo je uporabil ''calcário de lioz'', zlato obarvan [[apnenec]], pridobljen iz Ajude, doline Alcántara, Laveiras, Rio Seco in Tercena. Boitaca je nasledil Španec Juan de Castillo, ki je prevzel gradnjo okoli leta 1517. Castilho je postopoma prešel iz manuelinskega sloga v španski [[plateresco]] slog, ornamentiko, ki je vključevala razkošne okraske, ki kažejo na dekorativne značilnosti srebrnine (''plata''). Gradnja se je ustavila, ko je leta 1521 umrl kralj Manuel I. Več kiparjev je pustilo pečat na tej stavbi: Nicolau Chanterene je dodal globino s svojimi renesančnimi temami, medtem ko je arhitekt Diogo de Torralva leta 1550 nadaljeval z gradnjo samostana, dodal glavno kapelo, [[kor (arhitektura)|kor]] in dokončal dve nadstropji samostana z uporabo samo [[renesansa|renesančnih]] motivov. Delo Dioga de Torralve je leta 1571 nadaljeval Jérôme de Rouen (imenovan tudi Jerónimo de Ruão), ki je dodal nekaj klasičnih elementov. Gradnja se je ustavila leta 1580 z združitvijo Španije in Portugalske, saj je gradnja [[El Escorial]]a v Španiji porabila vsa dodeljena sredstva. === Kraljestvo === 16. julija 1604 je [[Filip II. Španski]] (ki je vladal po Iberski uniji) naredil samostan za kraljevi nagrobni spomenik in prepovedal vstop v stavbo vsem razen kraljevi družini in hieronimskim menihom.<ref name="MJHistoria78">{{navedi splet|url=http://www.mosteirojeronimos.pt/pt/index.php?s=white&pid=220|title=Séc. XVII e Séc. XVIII|access-date=25 June 2011|year=2011|location=Lisbon|publisher=IGESPAR–Instituto de Gestão do Património Arquitectónico e Arqueológico|language=pt}}</ref> Nov [[portal]] je bil zgrajen leta 1625, kot tudi vrata samostana, hiša vratarjev, stopnišče in dvorana, ki je bila vhod v zgornji kor, ki ga je zasnoval kraljevi arhitekt Teodósio Frias in izvedel zidar Diogo Vaz. Leta 1640 je prior Bento de Siqueira ukazal zgraditi samostansko knjižnico, kjer so bile shranjene knjige v lasti infanta Luísa (sina kralja Manuela I.) in drugih, povezanih z verskim redom. Z obnovitvijo portugalske neodvisnosti leta 1640 je samostan ponovno pridobil velik del svojega prejšnjega pomena in postal grobišče za kraljevi panteon; v njegovem obzidju so bili pokopani štirje od osmih otrok Ivana IV. Portugalskega: infant Teodósio (1634–1653), infanta Joana (1636–1653), kralj [[Afonz VI. Portugalski]]). Leta 1682 so truplo kardinala Henrika pokopali v kapelah [[transept]]a. 29. septembra 1855 so truplo kralja Afonza VI. skupaj z njegovimi tremi brati in sestro prepeljali v kraljevi panteon rodbine Bragança v samostanu São Vicente de Fora. Leta 1663 je bratovščina Senhor dos Passos zasedla staro kapelo Santo António, ki je bila leta 1669 na novo okrašena z zlatim stropom, medtem ko so bile freske na stopnišču z heraldiko svetega Hieronima dokončane leta 1770. [[retabel|Retabli]] so bili dokončani v letih 1709 in 1711, dragocene ''alfeje'' so bile predstavljene verskemu redu, zakristija pa je bila na novo okrašena leta 1713. Slikar Henrique Ferreira je leta 1720 dobil naročilo za slikanje portugalskih kraljev: kraljevsko serijo so postavili v Sala dos Reis (Kraljeva dvorana). Henrique Ferreira je prav tako dobil naročilo za dokončanje serije jasličnih slik. [[File:Mosteiro dos Jerónimos antes de 1755.png|thumb|left|300px|Samostan sv. Hieronima sredi 18. stoletja, pred [[lizbonski potres (1755)|lizbonskim potresom leta 1755]]]] Samostan je brez večje škode prestal [[lizbonski potres (1755)|lizbonski potres leta 1755]]: uničena sta bila le [[balustrada]] in del visokega kora, ki pa so ju hitro popravili. 28. decembra 1833 je bil samostan sekulariziran z državnim odlokom, njegov naslov pa prenesen na ''Real Casa Pia de Lisboa'' (Pobožna kraljeva hiša v Lizboni), da bi služil kot župnijska cerkev za novo civilno župnijo Santa Maria de Belém.<ref name="MJHistoria19">{{navedi splet|url=http://www.mosteirojeronimos.pt/pt/index.php?s=white&pid=221|title=Séc. XIX|access-date=25 June 2011|year=2011|location=Lisbon|publisher=IGESPAR–Instituto de Gestão do Património Arquitectónico e Arqueológico|language=pt}}</ref> Številne umetnine in zakladi so bili v tem obdobju preneseni na krono ali izgubljeni. Večino časa je bil prazen in njegovo stanje se je začelo slabšati. Obnovitvena dela na samostanu so se začela po letu 1860, začenši z južno fasado pod nadzorom arhitekta Rafaela Silva e Castra in leta 1898 pod vodstvom Domingosa Parente da Silva. Čeprav so bili cisterna [[križni hodnik|križnega hodnika]], notranje duhovniške celice in kuhinja takrat porušeni, trije projekti rekonstrukcije, ki jih je predlagal arhitekt J. Colson, vključno z uvedbo revivalističnih neomanuelinističnih elementov, niso dobili potrebne odobritve. Leta 1863 je varuh človekovih pravic Casa Pia, Eugénio de Almeida, najel arhitekta Valentima Joséja Correio, da je preuredil drugo nadstropje starega študentskega doma in oblikoval okna (1863–1865). Kasneje ga je zamenjal Samuel Barret, ki je zgradil stolpe na skrajnem zahodnem delu spalnic. Podobno in nerazložljivo sta Barreta zamenjala italijanska oblikovalca scenografije Rambois in Cinatti, ki sta delala na zasnovi gledališča São Carlos, da bi leta 1867 nadaljevala s prenovo v samostanu. Med letoma 1867 in 1868 so temeljito spremenili prizidek in pročelje cerkve, ki je takrat izgledala kot danes. Porušili so galerijo in Kraljevo dvorano, zgradili stolpe vzhodnega [[dormitorij]]a, rozeti zgornjega kora in zamenjali piramidasto streho [[zvonik]]a s zasnovo [[Mitra (škofovska kapa)|mitre]]. Preureditev je bila odložena zaradi propada osrednjega študentskega doma leta 1878. Po letu 1884 je začel prispevati Raymundo Valladas, ki je leta 1886 sprožil obnovo samostana in Sala do Capítulo, vključno z gradnjo obokanega stropa. Grobnica Alexandra Herculana, ki jo je zasnoval Eduardo Augusto da Silva, je bila postavljena v Sala do Capítulo leta 1888. Za praznovanje četrte stoletnice prihoda Vasca da Game v Indijo leta 1898 je bilo odločeno, da se leta 1894 obnovi grob raziskovalca. Grobnici Vasca da Game in Luísa de Camõesa, ki ju je izklesal kipar Costa Mota, sta bili postavljeni v južni stranski kapeli. Leto kasneje je samostan prejel posmrtne ostanke pesnika Joãoa de Deusa, kasneje pa so se pridružile grobnice Almeide Garreta (1902), Sidónia Paisa (1918), Guerra Junqueira (1923) in Teófila Brage (1924). === Republika === [[File:Tratado de Lisboa 13 12 2007 (08) edited.jpg|235px|thumb|Uradna slika po podpisu [[Lizbonska pogodba|Lizbonske pogodbe]] pred Južnim portalom]] Minister za javna dela (''Ministério das Obras Públicas'') je odprl natečaj za dokončanje prizidka, ki bi služil kot Narodni muzej industrije in trgovine (''Museu Nacional da Indústria e Comércio''), vendar je bil projekt leta 1899 preklican, Postavljen je bil portugalski Etnološka muzej (''Museu Etnológico Português'').<ref name="MJHistoria20">{{navedi splet|url=http://www.mosteirojeronimos.pt/pt/index.php?s=white&pid=222|title=Séc. XX|access-date=25 June 2011|year=2011|location=Lisbon|publisher=IGESPAR–Instituto de Gestão do Património Arquitectónico e Arqueológico|language=pt}}</ref> Nadaljnja prenova samostana se je začela leta 1898 po delih, ki jih je leta 1895 opravil Parente da Silva na osrednjem prizidku, ki je zdaj poenostavljen, ter po obnovi {{lang|pt|cadeirals}} (stoli, ki jih duhovščina uporablja pri verskih obredih), ki so bili dokončani leta 1924 kipar Costa Mota. Leta 1938 so bile [[orgle]] na visokem koru razstavljene istočasno, ko je bila na južni fasadi zamenjana vrsta vitražev, ki jih je zasnoval Abel Manta in izdelal Ricardo Leone. V okviru praznovanj ob stoletnici moderne Portugalske leta 1939 so v samostanu in stolpu dokončali še več preoblikovanj. Med temi projekti sta bila razstavljena [[baldahin]] in grobnica Alexandra Herculana ter tlakovana terasa samostana. Leta 1940 so prostor pred samostanom preuredili za portugalsko razstavo. Casa Pia je izpraznila notranje prostore križnega hodnika, grobnice Camõesa in Vasca da Game pa so bile prenesene v spodnji kor. Serija oken, ki jih je zasnoval Rebocho in izdelal Alves Mendes, je bila dokončana leta 1950. Leta 1951 so posmrtne ostanke predsednika Óscarja Carmone pokopali v Sala do Capítulo. Kasneje so jih leta 1966 prepeljali v nacionalni panteon, da bi se pridružili telesom drugih nekdanjih predsednikov in literarnih junakov države. Pomorski muzej (''Museu da Marinha'') je bil slovesno odprt v zahodnem traktu samostana leta 1963. == Dogodki == Cerkev in samostan, tako kot bližnji Torre de Belém in Padrão dos Descobrimentos, simbolizirata portugalsko [[Velika geografska odkritja|dobo odkritij]] in sta med glavnimi turističnimi znamenitostmi Lizbone. Leta 1983 je UNESCO uradno razglasil samostan sv. Hieronima in stolp Belém za svetovno dediščino. Ko se je Portugalska pridružila Evropski gospodarski skupnosti, so formalne slovesnosti potekale v križnem hodniku spomenika (1985). V 1990-ih sta v samostanu potekali dve veliki razstavi: ''4 séculos de pintura'' (Štiri stoletja slik), leta 1992; in razstava ''Leonardo da Vinci – um homem à escala do mundo, um Mundo à escala do homem'' (Leonardo da Vinci: Človek v svetovnem merilu, Svet v merilu človeka), leta 1998 (ki je vključevala ''Leicester Codex'', ki ga je začasno posodil [[Bill Gates]]). Ob koncu 20. stoletja so se nadaljevale prezidave s konserviranjem, čiščenjem in restavriranjem, vključno z glavno kapelo leta 1999 in križnim hodnikom v letih 1998–2002. 13. decembra 2007 je bila v samostanu podpisana [[Lizbonska pogodba]], ki je postavila temelje za reformo Evropske unije. {{panorama|image=File:Panorama of Jerónimos Monastery (edited).jpg|fullwidth=4971|fullheight=1204|caption={{center|Pogled z vrha ''Padrão dos Descobrimentos''}}|height=230}} == Cerkev Santa Maria == [[File:Lisboa January 2015-40a.jpg|thumb|left|250px|Bogato okrašen manuelin južni portal Joãa de Castilha]] === Zunanjost južnega portala === Okrašeni stranski vhod v samostan je zasnoval Juan de Castillo in velja za enega najpomembnejših svojega časa, vendar v resnici ni glavni vhod v stavbo.<ref name="Guia2">Centro de eLearning do Instituto Politécnico de Tomar (2011), p. 2</ref> Ta svetišču podoben [[portal]] je velik, 32 metrov visok in 12 metrov širok ter se razteza v dve nadstropji. Njegove okrašene značilnosti vključujejo obilico [[zatrep]]ov in [[fiala (arhitektura)|fial]], s številnimi izrezljanimi figurami, ki stojijo pod [[baldahin]]om v izrezljanih nišah, okoli kipa [[Henrik Pomorščak|Henrika Pomorščaka]], ki stoji na podstavku med vrati. [[Timpanon (arhitektura)|Timpanon]] nad dvokrilnimi vrati prikazuje v polreliefu dva prizora iz življenja svetega Hieronima: na levi odstranitev trna iz levje šape in na desni svetnikovo izkušnjo v puščavi. V razponu med temi prizori je grb kralja Manuela I., medtem ko sta [[arhivolt]]a in timpanon prekrita z manuelinskimi simboli in elementi. Marija (''Santa Maria de Belém'') je na podstavku na vrhu arhivolta, na vrhu pa je nadangel [[sveti Mihael|Mihael]], nad portalom pa je križ [[Kristusov vojaški red|Kristusovega reda]]. Portal na vsaki strani skladno obdaja veliko okno z bogato okrašenimi profilacijami. === Zunanjost aksialnega portala === Čeprav manjših dimenzij od južnih vrat, so to zaradi okrasja in položaja pred glavnim oltarjem najpomembnejša Hieronimova vrata. Ta zahodni portal je lep primer prehoda iz gotskega sloga v renesanso. Zgradil ga je Nicolau Chanterene leta 1517. To je bilo verjetno njegovo prvo naročilo na Portugalskem. Zdaj ga prekriva veža, dodana v 19. stoletju, ki tvori prehod med cerkvijo in [[ambulatorij]]em. [[File:Westernportal jeronimosmonastery.JPG|thumb|170px|Zahodni portal, prehod iz gotskega sloga v renesanso, kipar Nicolau Chanterene, 1517]] V timpanonu so prizori ''Kristusovega rojstva'': od leve proti desni: ''Oznanjenje'' (angel nakazuje Mariji, da bo rodila); ''Rojstvo'' (rojstvo otroka Kristusa); in ''Čaščenje magov''.<ref name="Guia3">Centro de eLearning do Instituto Politécnico de Tomar (2011), p. 3</ref> Dva angela držita grb Portugalske blizu arhivolta. Na vsaki strani portala je polno kipov, med njimi sta kipa kralja Manuela I. in kraljice Marije Aragonske, ki klečita v niši pod razkošno okrašenim baldahinom, ob strani pa sta njuna [[zavetnik]]a: sveti Hieronim in sveti [[Janez Krstnik]]. Nosilne zanke krasijo angelčki, ki držijo grb, ob kralju armilarna sfera in ob kraljici tri cvetoče vejice. Renesančni elementi vključujejo angele v rimskih oblačilih, kerube, podrobnosti in realističnost kraljev ter akt svetega Hieronima. Po vsem samostanu so prikazi svetega Hieronima na slikah, kipih in vitražih. Obstajajo trije pomembni primeri: *''O Penitente no deserto'' (Pokornik v puščavi), ki je v podzboru, blizu grobnice Vasca da Game, prikazuje shujšanega svetnika v puščavi s skalo v roki, medtem ko meditira pred razpelom; *''O Estudioso na sua cela'' (Študira v svoji celici), ki prikazuje svetnika, ki sedi na svojem delovnem mestu, obkrožen z odprtimi knjigami; *''O Doutor da Igreja'' (Doktor v cerkvi), ki je v visokem koru in prikazuje slovesnega svetega Hieronima, ki stoji v rdečih oblačilih in klobuku kardinala. Svetnika vedno spremljata lev in biblija. === Notranjost === [[File:JeronimosMonasteryy.jpg|thumb|right|170px|Bogato okrašeni stebri in strop glavne kapele]] [[File:Tomb of Vasco da Gama 8515.jpg|thumb|right|170px|Neomanuelinska grobnica pomorščaka Vasca da Game]] [[File:JeronimosRoyalTombs.jpg|thumb|right|170px|Kraljeve grobnice v glavni kapeli; vsak sarkofag držita dva slona]] Diogo Boitac je postavil temelje tej triladijski cerkvi s petimi polami pod enim obokom, jasno označenim, a le rahlo štrlečim [[transept]]om in dvignjenim [[kor (arhitektura)|korom]]. [[Dvoranska cerkev]] je sestavljena iz enako visokih glavne in stranskih ladij. Boitac je zidal cerkvene zidove do vencev in nato začel z gradnjo sosednjega samostana. Juan de Castillo, španski arhitekt in kipar, je gradnjo nadaljeval leta 1517. Dokončal je podporne stene in edinstven [[rebrasti obok]] z enim razponom, kombinacijo zvezdastih obokov in trakastih obokov, ki se raztezajo čez 19 metrov široko cerkev.<ref name="Study">University of Minho (January 2005), pp. 20–21</ref> Vsak sklop reber v oboku je zavarovan s [[sklepnik]]om. Drzna zasnova (1522) prečnega oboka transepta nima nobenih stebrov ali podpor, medtem ko je Boitac prvotno načrtoval tri pole v transeptu. Nepodprti obok transepta daje obiskovalcu vtis, kot da lebdi v zraku. Castilho je okrasil tudi šest 25 metrov visokih, vitkih, členjenih, osmerokotnih stebrov s prefinjenimi grotesknimi ali cvetličnimi elementi, značilnimi za renesančni slog. Konstrukcija te poznogotske dvorane je estetsko in arhitekturno mojstrovina: povečuje prostorski učinek te ogromne stavbe. Severni steber, ki je najbližje transeptu, ima medaljon, ki je bil morda namerno vključen kot portret Boitaca ali Juana de Castilha. Na koncu stranskih ladij in na obeh straneh kora sta oltarja (tudi v manuelinskem slogu) iz 16. in 17. stoletja. Okrašena sta z izrezljanim lesom prevlečenim z zlatim in zelenim pigmentom, eden od njih pa podpira podobo svetega Hieronima v večbarvno [[emajl]]irani [[terakota|terakoti]]. Ta kor je odredila avstrijska kraljica Katarina kot zadnje počivališče kraljeve družine. Je delo Jerónima de Ruão (Jean de Rouen) v klasičnem slogu. Kraljeve grobnice počivajo na marmornih slonih in so postavljene med jonske stebre, na vrhu pa so korintski stebri. Grobnice na levi strani kora pripadajo kralju Manuelu I. in njegovi ženi Mariji Aragonski, medtem ko grobnice na desni strani pripadajo kralju Ivanu III. in njegovi ženi Katarini Avstrijski. === Grobnice === Znotraj cerkve, v spodnjem koru, sta kamniti grobnici [[Vasco da Gama|Vasca da Game]] (1468–1523) in velikega pesnika in kronista dobe odkritij [[Luís de Camões|Luísa de Camõesa]] (1527–1580). Obe grobnici je v harmoničnem neomanuelinskem slogu izklesal kipar Costa Mota iz 19. stoletja. V te grobnice so leta 1880 prenesli posmrtne ostanke obeh. == Samostanska arhitektura == [[File:Views of the cloisters of Mosteiro dos Jerónimos 8498.jpg|thumb|left|200px|Dvonadstropni križni hodniki]] [[File:Views of the cloisters of Mosteiro dos Jerónimos, ground floor 8500.jpg|thumb|200px|Okrašeni oboki križnega hodnika]] Delo na obsežnem kvadratnem [[križni hodnik|križnem hodniku]] (55 × 55 m) samostana je začel Boitac. Zgradil je [[križni obok|križne oboke]] s širokimi loki in okni s [[paličevje]]m, ki so počivali na občutljivih stebrih. Juan de Castilho je dokončal gradnjo tako, da je spodnji etaži dal klasično prekrivno plast in zgradil bolj poglobljeno zgornjo etažo. Gradnja takega križnega hodnika je bila takrat novost. Castilho je prvotne okrogle stebre Boitaca spremenil v pravokotne in jih okrasil z ornamentiko v slogu [[plateresco]]. Vsako krilo je sestavljeno iz šestih obočnih pol z oboki s kroigovičjem. Štiri notranje pole počivajo na masivnih [[opornik]]ih, ki tvorijo široke [[arkada|arkade]]. Vogalni trakovi so povezani z diagonalno ločno konstrukcijo in prikazujejo bogato okrašene vogalne stebre. Samostan je imel tako religiozno kot tudi reprezentativno funkcijo s svojim dekorativnim okrasjem in dinastičnimi simbolnimi motivi, kot so armilarna sfera, grb in križ Kristusovega reda, kar kaže na rastočo svetovno moč Portugalske. Notranje stene križnega hodnika so poleg evropskih, mavrskih in vzhodnih motivov bogate z manuelinskimi motivi z navtičnimi elementi. Krožni loki in vodoravna struktura so jasno v skladu z renesančnim arhitekturnim slogom, hkrati pa obstaja tudi razmerje s špansko arhitekturo. Okraske na zunanjih stenah notranjega dvorišča je v slogu plateresco izdelal Castilho: arkade vključujejo loke s [[krogovičje]]m, ki dajejo konstrukciji filigranski vidik. V eni od teh arkad je trezna grobnica pesnika Fernanda Pessoe, medtem ko več drugih grobnic v kapitlju vsebuje posmrtne ostanke pesnika in dramatika Almeide Garretta (1799–1854), pisatelja in zgodovinarja Alexandra Herculana (1810–1877), nekdanja predsednika Teófilo Braga (1843–1924) in Óscar Carmona (1869–1951). [[Refektorij]] nasproti kapitlja ima več ploščic [[azulejo]] iz 18. stoletja. V prizidku, ki so ga samostanu dodali po obnovi leta 1850, sta bila ustanovljena Museu Nacional de Arqueologia (Narodni arheološki muzej) in Museu da Marinha (Pomorski muzej) (v zahodnem krilu). == Sklici == {{sklici|2}} ;Viri * {{citation|last=Turner|first=J.|title=Grove Dictionary of Art|publisher=Macmillan Publishers Ltd.|year=1996|isbn=1-884446-00-0}} * {{citation|last=Hancock|first=Matthew|title=The Rough Guide to Lisbon|publisher=Rough Guides Ltd.|location=London|year=2003|isbn=1-85828-906-8}} * {{citation|last=Weimer|first=Alois|last2=Weimer-Langer|first2=Britta|title=Portugal: with local tips|publisher=GeoCenter International Ltd.|location=Basingstoke, England|year=2000|isbn=3-8297-6110-4}} * {{citation|first=Tomar|last=Rolf|title=De kunst van de Gotiek: Architectuur, Beeldhouwkunst en Schilderkunst – Köneman Verlag|location=Cologne, Germany|orig-year=1998|year=1999|isbn=3-8290-1740-5}} * {{cite journal|first=Nuno |last=Senos |title=A Coroa e a Igreja na Lisboa de Quinhentos |trans-title=The Crown and the Church in 1500 Lisbon |url=http://repositorio.ucp.pt/bitstream/10400.14/4404/1/LS_S2_15_NunoSenos.pdf |publisher=Lusitania Sacra |volume=2 |issue=15 |year=2003 |access-date=23 June 2011 |pages=97–117 |language=pt |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111121043157/http://repositorio.ucp.pt/bitstream/10400.14/4404/1/LS_S2_15_NunoSenos.pdf |archive-date=21 November 2011 }} * {{citation|editor=Centro de eLearning do Instituto Politécnico de Tomar (IPT) e Área|title=Guião de visita ao Mosteiro dos Jerónimos|url=http://www.mosteirojeronimos.pt/data/jt34_pt_anexo1.doc.doc|publisher=IGESPAR-Instituto de Gestão do Património Arquitectónico e Arqueológico|location=Lisbon, Portugal|language=pt|pages=1–9}} * {{citation |editor=University of Minho |url=http://www.civil.uminho.pt/eu-india/pdfs/Inventory%20and%20completion%20of%20case%20studies%20survey.pdf |pages=20–21 |contribution=Inventory and Completion of Case Studies Survey |date=January 2005 |title=Improving the Seismic Resistance of Cultural Heritage Buildings |publisher=University of Minho |location=Braga, Portugal |access-date=18 July 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110722030028/http://www.civil.uminho.pt/eu-india/pdfs/Inventory%20and%20completion%20of%20case%20studies%20survey.pdf |archive-date=22 July 2011 }} == Zunanje povezave == {{Commons category|Mosteiro dos Jerónimos}} * [http://www.mosteirojeronimos.pt Official Site of the Monastery of the Jeronimos] *The Jerónimos Monastery on [https://artsandculture.google.com/partner/jerónimos-monastery Google Arts & Culture] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Lizbona]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Portugalskem]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1601]] [[Kategorija:Gotska arhitektura na Portugalskem]] [[Kategorija:Samostani na Portugalskem]] iynfinpcvxccg7n151771a6h8sl57y8 6759967 6759837 2026-10-03T10:43:24Z Kent Wang 265880 Dodajanje galerije, prevedene iz portugalščine; zamenjava dveh fotografij 6759967 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Samostan svetega Hieronima | native_name = Mosteiro dos Jerónimos | native_name_lang = pt <!-- images --> | logo = | logo_size = | logo_caption = | image = Jerónimos April 2009-4.jpg | image_size = | image_caption = Glavni vhod za obiskovalce in krila,<br> v katerih sta Pomorski muzej in Nacionalni arheološki muzej | location = Santa Maria de Belém | address = | location_city = [[Lizbona]] | location_country = [[Portugalska]] | coordinates = {{coord|38|41|52|N|9|12|22|W|type:landmark_region:PT|display=inline,title}} | former_names = | alternate_names = | etymology = | status = | cancelled = | topped_out = | building_type = [[samostan]] | architectural_style = [[Gotska arhitektura]], [[Manuelinska arhitektura]] | material = [[apnenec]] (Lioz) | classification = | altitude = | namesake = | groundbreaking_date = | start_date = | stop_date = | est_completion = | completion_date = | opened_date = 1495 | inauguration_date = | closing_date = | demolition_date = | destruction_date = | cost = | ren_cost = | client = | owner = Portugalska država | affiliation = | height = | architectural = | structural_system = | size = | floor_count = | floor_area = | elevator_count = | grounds_area = | architect = Diogo de Boitaca | architecture_firm = | developer = | engineer = | known_for = | website = [https://www.patrimoniocultural.gov.pt/publicacao/mosteiro-dos-jeronimos/ Spletna stran] | embedded = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | child = yes | part_of = Samostan sv. Hieronima in [[stolp Belém]] v Lizboni | Criteria = iii, vi | ID = 263 | Year = 1983 }} {{designation list | embed=yes | designation1 = Portugal | designation1_type = Nepremičnina | designation1_criteria = Narodni spomenik | designation1_date = 10. januar 1907 | designation1_number = IPA.00006543 }} | references = | footnotes = }} '''Samostan svetega Hieronima''' ({{lang-pt|Mosteiro dos Jerónimos}}, {{IPA-pt|muʃˈtɐjɾu ðu(ʒ) ʒɨˈɾɔnimuʃ|IPA}}) je nekdanji [[samostan]] reda svetega Hieronima blizu reke [[Tajo]] v župniji Belém v občini Lizbona na [[Portugalska|Portugalskem]]. V 16. stoletju je postal [[nekropola]] portugalske kraljeve rodbine [[Avižani|Avižanov]], vendar je bil 28. decembra 1833 sekulariziran z državnim odlokom, njegovo lastništvo pa preneseno na dobrodelno ustanovo Real Casa Pia de Lisboa.<ref name="Cultura2016">{{navedi splet |title=XIX century – Monastery of Jerónimos |url=http://www.mosteirojeronimos.pt/en/index.php?s=white&pid=221&identificador= |website=mosteirojeronimos.pt |publisher=Portuguese Ministry of Culture |access-date=6 January 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160402221310/http://www.mosteirojeronimos.pt/en/index.php?s=white&pid=221&identificador= |archive-date= 2 April 2016 |language=en |url-status=dead }}</ref> Samostan svetega Hieronima je eden najvidnejših primerov poznega portugalskega [[gotska arhitektura|gotskega]] [[manuelinska arhitektura|manuelinskega sloga]] arhitekture v [[Lizbona|Lizboni]]. Postavljen je bil v zgodnjem 16. stoletju blizu izhodišča prvega potovanja [[ Vasco da Gama|Vasca da Game]], njegova gradnja pa je bila financirana z davkom na dobiček letnih portugalskih indijskih armad. Leta 1880 so bili da Gamovi ostanki in posmrtni ostanki pesnika [[Luís de Camões|Luísa de Camõesa]] (ki je slavil da Gamovo prvo potovanje v svoji epski pesnitvi ''[[Luzijada]]'' iz leta 1572) prestavljeni v nove izklesane grobnice v ladji samostanske cerkve, le nekaj metrov stran od grobnic kraljev Manuela I. in Ivana III., ki jima je služil da Gama. Leta 1983 je bil samostan svetega Hieronima skupaj z bližnjim [[stolp Belém|stolpom Belém]] uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine.<ref>Unesco [https://whc.unesco.org/en/list/263]</ref> == Zgodovina == [[File:Belem.Jeronimos02.jpg|left|170px|thumb|Vodnjaki na Praça do Império s simboli zodiaka v ''calçadi'']] [[File:Jerónimos.jpg|170px|left|thumb|Vhod v glavno cerkev in križni hodnik]] Samostan svetega Hieronima je nadomestil prej obstoječo cerkev na istem mestu, ki je bila posvečena Santa Maria de Belém in kjer so menihi vojaško-verskega Kristusovega reda nudili pomoč pomorščakom v tranzitu.<ref name="MJHistoria16">{{navedi splet|url=http://www.mosteirojeronimos.pt/pt/index.php?s=white&pid=219&identificador=|title=Séc. XVI|editor=IGESPAR|access-date=23 June 2011|year=2011|location=Lisbon, Portugal|publisher=IGESPAR-Instituto de Gestão do Património Arquitectónico e Arqueológico|language=pt}}</ref> Pristanišče Praia do Restelo je bilo ugodno mesto za pomorščake z varnim sidriščem in zaščito pred vetrovi, ki so jih iskale ladje, ki so vplule v ustje reke Tajo.<ref name="Guia1">Centro de eLearning do Instituto Politécnico de Tomar (2011), p. 1</ref> Obstoječa stavba je bila slovesno odprta na ukaz [[Manuel I. Portugalski|Manuela I.]] (1469–1521) na dvoru Montemor o Velho leta 1495 kot zadnje počivališče za člane rodbine Avižanov, v njegovem prepričanju, da bo vladalo ibersko dinastično kraljestvo po njegovi smrti. Leta 1496 je kralj Manuel zaprosil Sveti sedež za dovoljenje za gradnjo samostana na tem mestu. Puščavnica Restelo (Ermida do Restelo), kot je bila cerkev znana, je bila že v slabem stanju, ko so Vasco da Gama in njegovi možje tam preživeli noč v molitvi, preden so leta 1497 odšli na svojo ekspedicijo v Indijo.<ref name="Marjay1972">{{navedi knjigo|author=Frederic Pedro Marjay|title=Lisbon and Its Surroundings|url=https://archive.org/details/lisbonitssurroun00marj|url-access=registration|year=1972|publisher=Livraria Bertrand, Sarl|pages=[https://archive.org/details/lisbonitssurroun00marj/page/9 9]–10}}</ref> === Renesansa === Gradnja samostana in cerkve se je začela 6. januarja 1501 in bila dokončana 100 let kasneje. Kralj Manuel je prvotno financiral projekt z denarjem, pridobljenim od ''Vintena da Pimenta'', 5-odstotnega davka na trgovino iz Afrike in Orienta, kar ustreza 70 kilogramom zlata na leto, z izjemo tistih davkov, pobranih na uvoz [[poper|popra]], [[cimet]]a in [[nageljnove žbice|nageljnovih žbic]], ki so šle neposredno kroni. S pritokom takšnega bogastva arhitekti niso bili omejeni na načrte majhnega obsega, sredstva, ki so bila že predpisana za [[samostan Batalha]], vključno s panteonom Avižanov, so bila preusmerjena na projekt v Belému. Manuel I. je izbral verski red menihov Hieronimov, da zasedejo samostan, katerih vloga je bila molitev za kraljevo večno dušo in zagotavljanje duhovne pomoči navigatorjem in mornarjem, ki so odpluli iz pristanišča Restelo, da bi odkrili dežele po vsem svetu. To so menihi počeli več kot štiri stoletja do leta 1833, ko so bili verski redovi razpuščeni in je bil samostan opuščen. [[File:Views of the cloisters of Mosteiro dos Jerónimos, upper floor 8486.jpg|thumb|left|Manuelinsko okrasje v križnih hodnikih samostana sv. Hieronima]] Samostan je bil zasnovan na način, ki je kasneje postal znan kot manuelinski: bogato okrašen arhitekturni slog s kompleksnimi kiparskimi temami, ki vključujejo pomorske elemente in predmete, odkrite med pomorskimi ekspedicijami, vklesane v apnenec. Diogo de Boitaca, arhitekt, je bil začetnik tega sloga v [[Samostan Jezusa Setubalskega|samostanu Jezusa]] v Setúbalu. Boitaca je bil odgovoren za risanje načrtov in sklepanje del na samostanu, [[zakristija|zakristiji]] in [[refektorij]]u. Za njegovo gradnjo je uporabil ''calcário de lioz'', zlato obarvan [[apnenec]], pridobljen iz Ajude, doline Alcántara, Laveiras, Rio Seco in Tercena. Boitaca je nasledil Španec Juan de Castillo, ki je prevzel gradnjo okoli leta 1517. Castilho je postopoma prešel iz manuelinskega sloga v španski [[plateresco]] slog, ornamentiko, ki je vključevala razkošne okraske, ki kažejo na dekorativne značilnosti srebrnine (''plata''). Gradnja se je ustavila, ko je leta 1521 umrl kralj Manuel I. Več kiparjev je pustilo pečat na tej stavbi: Nicolau Chanterene je dodal globino s svojimi renesančnimi temami, medtem ko je arhitekt Diogo de Torralva leta 1550 nadaljeval z gradnjo samostana, dodal glavno kapelo, [[kor (arhitektura)|kor]] in dokončal dve nadstropji samostana z uporabo samo [[renesansa|renesančnih]] motivov. Delo Dioga de Torralve je leta 1571 nadaljeval Jérôme de Rouen (imenovan tudi Jerónimo de Ruão), ki je dodal nekaj klasičnih elementov. Gradnja se je ustavila leta 1580 z združitvijo Španije in Portugalske, saj je gradnja [[El Escorial]]a v Španiji porabila vsa dodeljena sredstva. === Kraljestvo === 16. julija 1604 je [[Filip II. Španski]] (ki je vladal po Iberski uniji) naredil samostan za kraljevi nagrobni spomenik in prepovedal vstop v stavbo vsem razen kraljevi družini in hieronimskim menihom.<ref name="MJHistoria78">{{navedi splet|url=http://www.mosteirojeronimos.pt/pt/index.php?s=white&pid=220|title=Séc. XVII e Séc. XVIII|access-date=25 June 2011|year=2011|location=Lisbon|publisher=IGESPAR–Instituto de Gestão do Património Arquitectónico e Arqueológico|language=pt}}</ref> Nov [[portal]] je bil zgrajen leta 1625, kot tudi vrata samostana, hiša vratarjev, stopnišče in dvorana, ki je bila vhod v zgornji kor, ki ga je zasnoval kraljevi arhitekt Teodósio Frias in izvedel zidar Diogo Vaz. Leta 1640 je prior Bento de Siqueira ukazal zgraditi samostansko knjižnico, kjer so bile shranjene knjige v lasti infanta Luísa (sina kralja Manuela I.) in drugih, povezanih z verskim redom. Z obnovitvijo portugalske neodvisnosti leta 1640 je samostan ponovno pridobil velik del svojega prejšnjega pomena in postal grobišče za kraljevi panteon; v njegovem obzidju so bili pokopani štirje od osmih otrok Ivana IV. Portugalskega: infant Teodósio (1634–1653), infanta Joana (1636–1653), kralj [[Afonz VI. Portugalski]]). Leta 1682 so truplo kardinala Henrika pokopali v kapelah [[transept]]a. 29. septembra 1855 so truplo kralja Afonza VI. skupaj z njegovimi tremi brati in sestro prepeljali v kraljevi panteon rodbine Bragança v samostanu São Vicente de Fora. Leta 1663 je bratovščina Senhor dos Passos zasedla staro kapelo Santo António, ki je bila leta 1669 na novo okrašena z zlatim stropom, medtem ko so bile freske na stopnišču z heraldiko svetega Hieronima dokončane leta 1770. [[retabel|Retabli]] so bili dokončani v letih 1709 in 1711, dragocene ''alfeje'' so bile predstavljene verskemu redu, zakristija pa je bila na novo okrašena leta 1713. Slikar Henrique Ferreira je leta 1720 dobil naročilo za slikanje portugalskih kraljev: kraljevsko serijo so postavili v Sala dos Reis (Kraljeva dvorana). Henrique Ferreira je prav tako dobil naročilo za dokončanje serije jasličnih slik. [[File:Mosteiro dos Jerónimos antes de 1755.png|thumb|left|300px|Samostan sv. Hieronima sredi 18. stoletja, pred [[lizbonski potres (1755)|lizbonskim potresom leta 1755]]]] Samostan je brez večje škode prestal [[lizbonski potres (1755)|lizbonski potres leta 1755]]: uničena sta bila le [[balustrada]] in del visokega kora, ki pa so ju hitro popravili. 28. decembra 1833 je bil samostan sekulariziran z državnim odlokom, njegov naslov pa prenesen na ''Real Casa Pia de Lisboa'' (Pobožna kraljeva hiša v Lizboni), da bi služil kot župnijska cerkev za novo civilno župnijo Santa Maria de Belém.<ref name="MJHistoria19">{{navedi splet|url=http://www.mosteirojeronimos.pt/pt/index.php?s=white&pid=221|title=Séc. XIX|access-date=25 June 2011|year=2011|location=Lisbon|publisher=IGESPAR–Instituto de Gestão do Património Arquitectónico e Arqueológico|language=pt}}</ref> Številne umetnine in zakladi so bili v tem obdobju preneseni na krono ali izgubljeni. Večino časa je bil prazen in njegovo stanje se je začelo slabšati. Obnovitvena dela na samostanu so se začela po letu 1860, začenši z južno fasado pod nadzorom arhitekta Rafaela Silva e Castra in leta 1898 pod vodstvom Domingosa Parente da Silva. Čeprav so bili cisterna [[križni hodnik|križnega hodnika]], notranje duhovniške celice in kuhinja takrat porušeni, trije projekti rekonstrukcije, ki jih je predlagal arhitekt J. Colson, vključno z uvedbo revivalističnih neomanuelinističnih elementov, niso dobili potrebne odobritve. Leta 1863 je varuh človekovih pravic Casa Pia, Eugénio de Almeida, najel arhitekta Valentima Joséja Correio, da je preuredil drugo nadstropje starega študentskega doma in oblikoval okna (1863–1865). Kasneje ga je zamenjal Samuel Barret, ki je zgradil stolpe na skrajnem zahodnem delu spalnic. Podobno in nerazložljivo sta Barreta zamenjala italijanska oblikovalca scenografije Rambois in Cinatti, ki sta delala na zasnovi gledališča São Carlos, da bi leta 1867 nadaljevala s prenovo v samostanu. Med letoma 1867 in 1868 so temeljito spremenili prizidek in pročelje cerkve, ki je takrat izgledala kot danes. Porušili so galerijo in Kraljevo dvorano, zgradili stolpe vzhodnega [[dormitorij]]a, rozeti zgornjega kora in zamenjali piramidasto streho [[zvonik]]a s zasnovo [[Mitra (škofovska kapa)|mitre]]. Preureditev je bila odložena zaradi propada osrednjega študentskega doma leta 1878. Po letu 1884 je začel prispevati Raymundo Valladas, ki je leta 1886 sprožil obnovo samostana in Sala do Capítulo, vključno z gradnjo obokanega stropa. Grobnica Alexandra Herculana, ki jo je zasnoval Eduardo Augusto da Silva, je bila postavljena v Sala do Capítulo leta 1888. Za praznovanje četrte stoletnice prihoda Vasca da Game v Indijo leta 1898 je bilo odločeno, da se leta 1894 obnovi grob raziskovalca. Grobnici Vasca da Game in Luísa de Camõesa, ki ju je izklesal kipar Costa Mota, sta bili postavljeni v južni stranski kapeli. Leto kasneje je samostan prejel posmrtne ostanke pesnika Joãoa de Deusa, kasneje pa so se pridružile grobnice Almeide Garreta (1902), Sidónia Paisa (1918), Guerra Junqueira (1923) in Teófila Brage (1924). === Republika === [[File:Tratado de Lisboa 13 12 2007 (08) edited.jpg|235px|thumb|Uradna slika po podpisu [[Lizbonska pogodba|Lizbonske pogodbe]] pred Južnim portalom]] Minister za javna dela (''Ministério das Obras Públicas'') je odprl natečaj za dokončanje prizidka, ki bi služil kot Narodni muzej industrije in trgovine (''Museu Nacional da Indústria e Comércio''), vendar je bil projekt leta 1899 preklican, Postavljen je bil portugalski Etnološka muzej (''Museu Etnológico Português'').<ref name="MJHistoria20">{{navedi splet|url=http://www.mosteirojeronimos.pt/pt/index.php?s=white&pid=222|title=Séc. XX|access-date=25 June 2011|year=2011|location=Lisbon|publisher=IGESPAR–Instituto de Gestão do Património Arquitectónico e Arqueológico|language=pt}}</ref> Nadaljnja prenova samostana se je začela leta 1898 po delih, ki jih je leta 1895 opravil Parente da Silva na osrednjem prizidku, ki je zdaj poenostavljen, ter po obnovi {{lang|pt|cadeirals}} (stoli, ki jih duhovščina uporablja pri verskih obredih), ki so bili dokončani leta 1924 kipar Costa Mota. Leta 1938 so bile [[orgle]] na visokem koru razstavljene istočasno, ko je bila na južni fasadi zamenjana vrsta vitražev, ki jih je zasnoval Abel Manta in izdelal Ricardo Leone. V okviru praznovanj ob stoletnici moderne Portugalske leta 1939 so v samostanu in stolpu dokončali še več preoblikovanj. Med temi projekti sta bila razstavljena [[baldahin]] in grobnica Alexandra Herculana ter tlakovana terasa samostana. Leta 1940 so prostor pred samostanom preuredili za portugalsko razstavo. Casa Pia je izpraznila notranje prostore križnega hodnika, grobnice Camõesa in Vasca da Game pa so bile prenesene v spodnji kor. Serija oken, ki jih je zasnoval Rebocho in izdelal Alves Mendes, je bila dokončana leta 1950. Leta 1951 so posmrtne ostanke predsednika Óscarja Carmone pokopali v Sala do Capítulo. Kasneje so jih leta 1966 prepeljali v nacionalni panteon, da bi se pridružili telesom drugih nekdanjih predsednikov in literarnih junakov države. Pomorski muzej (''Museu da Marinha'') je bil slovesno odprt v zahodnem traktu samostana leta 1963. == Dogodki == Cerkev in samostan, tako kot bližnji Torre de Belém in Padrão dos Descobrimentos, simbolizirata portugalsko [[Velika geografska odkritja|dobo odkritij]] in sta med glavnimi turističnimi znamenitostmi Lizbone. Leta 1983 je UNESCO uradno razglasil samostan sv. Hieronima in stolp Belém za svetovno dediščino. Ko se je Portugalska pridružila Evropski gospodarski skupnosti, so formalne slovesnosti potekale v križnem hodniku spomenika (1985). V 1990-ih sta v samostanu potekali dve veliki razstavi: ''4 séculos de pintura'' (Štiri stoletja slik), leta 1992; in razstava ''Leonardo da Vinci – um homem à escala do mundo, um Mundo à escala do homem'' (Leonardo da Vinci: Človek v svetovnem merilu, Svet v merilu človeka), leta 1998 (ki je vključevala ''Leicester Codex'', ki ga je začasno posodil [[Bill Gates]]). Ob koncu 20. stoletja so se nadaljevale prezidave s konserviranjem, čiščenjem in restavriranjem, vključno z glavno kapelo leta 1999 in križnim hodnikom v letih 1998–2002. 13. decembra 2007 je bila v samostanu podpisana [[Lizbonska pogodba]], ki je postavila temelje za reformo Evropske unije. {{panorama|image=File:Panorama of Jerónimos Monastery (edited).jpg|fullwidth=4971|fullheight=1204|caption={{center|Pogled z vrha ''Padrão dos Descobrimentos''}}|height=230}} == Cerkev Santa Maria == [[File:South portal of Mosteiro dos Jerónimos 6171.jpg|thumb|left|250px|Bogato okrašen manuelin južni portal Joãa de Castilha]] === Zunanjost južnega portala === Okrašeni stranski vhod v samostan je zasnoval Juan de Castillo in velja za enega najpomembnejših svojega časa, vendar v resnici ni glavni vhod v stavbo.<ref name="Guia2">Centro de eLearning do Instituto Politécnico de Tomar (2011), p. 2</ref> Ta svetišču podoben [[portal]] je velik, 32 metrov visok in 12 metrov širok ter se razteza v dve nadstropji. Njegove okrašene značilnosti vključujejo obilico [[zatrep]]ov in [[fiala (arhitektura)|fial]], s številnimi izrezljanimi figurami, ki stojijo pod [[baldahin]]om v izrezljanih nišah, okoli kipa [[Henrik Pomorščak|Henrika Pomorščaka]], ki stoji na podstavku med vrati. [[Timpanon (arhitektura)|Timpanon]] nad dvokrilnimi vrati prikazuje v polreliefu dva prizora iz življenja svetega Hieronima: na levi odstranitev trna iz levje šape in na desni svetnikovo izkušnjo v puščavi. V razponu med temi prizori je grb kralja Manuela I., medtem ko sta [[arhivolt]]a in timpanon prekrita z manuelinskimi simboli in elementi. Marija (''Santa Maria de Belém'') je na podstavku na vrhu arhivolta, na vrhu pa je nadangel [[sveti Mihael|Mihael]], nad portalom pa je križ [[Kristusov vojaški red|Kristusovega reda]]. Portal na vsaki strani skladno obdaja veliko okno z bogato okrašenimi profilacijami. === Zunanjost aksialnega portala === Čeprav manjših dimenzij od južnih vrat, so to zaradi okrasja in položaja pred glavnim oltarjem najpomembnejša Hieronimova vrata. Ta zahodni portal je lep primer prehoda iz gotskega sloga v renesanso. Zgradil ga je Nicolau Chanterene leta 1517. To je bilo verjetno njegovo prvo naročilo na Portugalskem. Zdaj ga prekriva veža, dodana v 19. stoletju, ki tvori prehod med cerkvijo in [[ambulatorij]]em. [[File:Westernportal jeronimosmonastery.JPG|thumb|170px|Zahodni portal, prehod iz gotskega sloga v renesanso, kipar Nicolau Chanterene, 1517]] V timpanonu so prizori ''Kristusovega rojstva'': od leve proti desni: ''Oznanjenje'' (angel nakazuje Mariji, da bo rodila); ''Rojstvo'' (rojstvo otroka Kristusa); in ''Čaščenje magov''.<ref name="Guia3">Centro de eLearning do Instituto Politécnico de Tomar (2011), p. 3</ref> Dva angela držita grb Portugalske blizu arhivolta. Na vsaki strani portala je polno kipov, med njimi sta kipa kralja Manuela I. in kraljice Marije Aragonske, ki klečita v niši pod razkošno okrašenim baldahinom, ob strani pa sta njuna [[zavetnik]]a: sveti Hieronim in sveti [[Janez Krstnik]]. Nosilne zanke krasijo angelčki, ki držijo grb, ob kralju armilarna sfera in ob kraljici tri cvetoče vejice. Renesančni elementi vključujejo angele v rimskih oblačilih, kerube, podrobnosti in realističnost kraljev ter akt svetega Hieronima. Po vsem samostanu so prikazi svetega Hieronima na slikah, kipih in vitražih. Obstajajo trije pomembni primeri: *''O Penitente no deserto'' (Pokornik v puščavi), ki je v podzboru, blizu grobnice Vasca da Game, prikazuje shujšanega svetnika v puščavi s skalo v roki, medtem ko meditira pred razpelom; *''O Estudioso na sua cela'' (Študira v svoji celici), ki prikazuje svetnika, ki sedi na svojem delovnem mestu, obkrožen z odprtimi knjigami; *''O Doutor da Igreja'' (Doktor v cerkvi), ki je v visokem koru in prikazuje slovesnega svetega Hieronima, ki stoji v rdečih oblačilih in klobuku kardinala. Svetnika vedno spremljata lev in biblija. === Notranjost === [[File:JeronimosMonasteryy.jpg|thumb|right|170px|Bogato okrašeni stebri in strop glavne kapele]] [[File:Tomb of Vasco da Gama 8515.jpg|thumb|right|170px|Neomanuelinska grobnica pomorščaka Vasca da Game]] [[File:JeronimosRoyalTombs.jpg|thumb|right|170px|Kraljeve grobnice v glavni kapeli; vsak sarkofag držita dva slona]] Diogo Boitac je postavil temelje tej triladijski cerkvi s petimi polami pod enim obokom, jasno označenim, a le rahlo štrlečim [[transept]]om in dvignjenim [[kor (arhitektura)|korom]]. [[Dvoranska cerkev]] je sestavljena iz enako visokih glavne in stranskih ladij. Boitac je zidal cerkvene zidove do vencev in nato začel z gradnjo sosednjega samostana. Juan de Castillo, španski arhitekt in kipar, je gradnjo nadaljeval leta 1517. Dokončal je podporne stene in edinstven [[rebrasti obok]] z enim razponom, kombinacijo zvezdastih obokov in trakastih obokov, ki se raztezajo čez 19 metrov široko cerkev.<ref name="Study">University of Minho (January 2005), pp. 20–21</ref> Vsak sklop reber v oboku je zavarovan s [[sklepnik]]om. Drzna zasnova (1522) prečnega oboka transepta nima nobenih stebrov ali podpor, medtem ko je Boitac prvotno načrtoval tri pole v transeptu. Nepodprti obok transepta daje obiskovalcu vtis, kot da lebdi v zraku. Castilho je okrasil tudi šest 25 metrov visokih, vitkih, členjenih, osmerokotnih stebrov s prefinjenimi grotesknimi ali cvetličnimi elementi, značilnimi za renesančni slog. Konstrukcija te poznogotske dvorane je estetsko in arhitekturno mojstrovina: povečuje prostorski učinek te ogromne stavbe. Severni steber, ki je najbližje transeptu, ima medaljon, ki je bil morda namerno vključen kot portret Boitaca ali Juana de Castilha. Na koncu stranskih ladij in na obeh straneh kora sta oltarja (tudi v manuelinskem slogu) iz 16. in 17. stoletja. Okrašena sta z izrezljanim lesom prevlečenim z zlatim in zelenim pigmentom, eden od njih pa podpira podobo svetega Hieronima v večbarvno [[emajl]]irani [[terakota|terakoti]]. Ta kor je odredila avstrijska kraljica Katarina kot zadnje počivališče kraljeve družine. Je delo Jerónima de Ruão (Jean de Rouen) v klasičnem slogu. Kraljeve grobnice počivajo na marmornih slonih in so postavljene med jonske stebre, na vrhu pa so korintski stebri. Grobnice na levi strani kora pripadajo kralju Manuelu I. in njegovi ženi Mariji Aragonski, medtem ko grobnice na desni strani pripadajo kralju Ivanu III. in njegovi ženi Katarini Avstrijski. === Grobnice === Znotraj cerkve, v spodnjem koru, sta kamniti grobnici [[Vasco da Gama|Vasca da Game]] (1468–1523) in velikega pesnika in kronista dobe odkritij [[Luís de Camões|Luísa de Camõesa]] (1527–1580). Obe grobnici je v harmoničnem neomanuelinskem slogu izklesal kipar Costa Mota iz 19. stoletja. V te grobnice so leta 1880 prenesli posmrtne ostanke obeh. == Samostanska arhitektura == [[File:Views of the cloisters of Mosteiro dos Jerónimos 8498.jpg|thumb|left|200px|Dvonadstropni križni hodniki]] [[File:Views of the cloisters of Mosteiro dos Jerónimos, ground floor 8500.jpg|thumb|200px|Okrašeni oboki križnega hodnika]] Delo na obsežnem kvadratnem [[križni hodnik|križnem hodniku]] (55 × 55 m) samostana je začel Boitac. Zgradil je [[križni obok|križne oboke]] s širokimi loki in okni s [[paličevje]]m, ki so počivali na občutljivih stebrih. Juan de Castilho je dokončal gradnjo tako, da je spodnji etaži dal klasično prekrivno plast in zgradil bolj poglobljeno zgornjo etažo. Gradnja takega križnega hodnika je bila takrat novost. Castilho je prvotne okrogle stebre Boitaca spremenil v pravokotne in jih okrasil z ornamentiko v slogu [[plateresco]]. Vsako krilo je sestavljeno iz šestih obočnih pol z oboki s kroigovičjem. Štiri notranje pole počivajo na masivnih [[opornik]]ih, ki tvorijo široke [[arkada|arkade]]. Vogalni trakovi so povezani z diagonalno ločno konstrukcijo in prikazujejo bogato okrašene vogalne stebre. Samostan je imel tako religiozno kot tudi reprezentativno funkcijo s svojim dekorativnim okrasjem in dinastičnimi simbolnimi motivi, kot so armilarna sfera, grb in križ Kristusovega reda, kar kaže na rastočo svetovno moč Portugalske. Notranje stene križnega hodnika so poleg evropskih, mavrskih in vzhodnih motivov bogate z manuelinskimi motivi z navtičnimi elementi. Krožni loki in vodoravna struktura so jasno v skladu z renesančnim arhitekturnim slogom, hkrati pa obstaja tudi razmerje s špansko arhitekturo. Okraske na zunanjih stenah notranjega dvorišča je v slogu plateresco izdelal Castilho: arkade vključujejo loke s [[krogovičje]]m, ki dajejo konstrukciji filigranski vidik. V eni od teh arkad je trezna grobnica pesnika Fernanda Pessoe, medtem ko več drugih grobnic v kapitlju vsebuje posmrtne ostanke pesnika in dramatika Almeide Garretta (1799–1854), pisatelja in zgodovinarja Alexandra Herculana (1810–1877), nekdanja predsednika Teófilo Braga (1843–1924) in Óscar Carmona (1869–1951). [[Refektorij]] nasproti kapitlja ima več ploščic [[azulejo]] iz 18. stoletja. V prizidku, ki so ga samostanu dodali po obnovi leta 1850, sta bila ustanovljena Museu Nacional de Arqueologia (Narodni arheološki muzej) in Museu da Marinha (Pomorski muzej) (v zahodnem krilu). == Galerija == <gallery mode="packed"> File:South portal of Mosteiro dos Jerónimos 6171.jpg|Južni portal File:Monasterio de los Jerónimos, Lisboa, Portugal, 2022-07-24, DD 38-40 HDR.jpg|Notranjost cerkve File:Tomb of Vasco da Gama 8515.jpg|Grobnica Vasca da Game File:Tomb of Luís de Camões 8508.jpg|Grobnica Luísa de Camõesa File:Views of the cloisters of Mosteiro dos Jerónimos 8498.jpg|Križni hodnik File:Views of the cloisters of Mosteiro dos Jerónimos, upper floor 8486.jpg|Križni hodnik, zgornje nadstropje File:Views of the cloisters of Mosteiro dos Jerónimos, ground floor 8500.jpg|Križni hodnik, pritličje File:Lion fountain in the cloisters of Mosteiro dos Jerónimos 8501.jpg|Levji vodnjak v križnem hodniku </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} ;Viri * {{citation|last=Turner|first=J.|title=Grove Dictionary of Art|publisher=Macmillan Publishers Ltd.|year=1996|isbn=1-884446-00-0}} * {{citation|last=Hancock|first=Matthew|title=The Rough Guide to Lisbon|publisher=Rough Guides Ltd.|location=London|year=2003|isbn=1-85828-906-8}} * {{citation|last=Weimer|first=Alois|last2=Weimer-Langer|first2=Britta|title=Portugal: with local tips|publisher=GeoCenter International Ltd.|location=Basingstoke, England|year=2000|isbn=3-8297-6110-4}} * {{citation|first=Tomar|last=Rolf|title=De kunst van de Gotiek: Architectuur, Beeldhouwkunst en Schilderkunst – Köneman Verlag|location=Cologne, Germany|orig-year=1998|year=1999|isbn=3-8290-1740-5}} * {{cite journal|first=Nuno |last=Senos |title=A Coroa e a Igreja na Lisboa de Quinhentos |trans-title=The Crown and the Church in 1500 Lisbon |url=http://repositorio.ucp.pt/bitstream/10400.14/4404/1/LS_S2_15_NunoSenos.pdf |publisher=Lusitania Sacra |volume=2 |issue=15 |year=2003 |access-date=23 June 2011 |pages=97–117 |language=pt |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111121043157/http://repositorio.ucp.pt/bitstream/10400.14/4404/1/LS_S2_15_NunoSenos.pdf |archive-date=21 November 2011 }} * {{citation|editor=Centro de eLearning do Instituto Politécnico de Tomar (IPT) e Área|title=Guião de visita ao Mosteiro dos Jerónimos|url=http://www.mosteirojeronimos.pt/data/jt34_pt_anexo1.doc.doc|publisher=IGESPAR-Instituto de Gestão do Património Arquitectónico e Arqueológico|location=Lisbon, Portugal|language=pt|pages=1–9}} * {{citation |editor=University of Minho |url=http://www.civil.uminho.pt/eu-india/pdfs/Inventory%20and%20completion%20of%20case%20studies%20survey.pdf |pages=20–21 |contribution=Inventory and Completion of Case Studies Survey |date=January 2005 |title=Improving the Seismic Resistance of Cultural Heritage Buildings |publisher=University of Minho |location=Braga, Portugal |access-date=18 July 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110722030028/http://www.civil.uminho.pt/eu-india/pdfs/Inventory%20and%20completion%20of%20case%20studies%20survey.pdf |archive-date=22 July 2011 }} == Zunanje povezave == {{Commons category|Mosteiro dos Jerónimos}} * [http://www.mosteirojeronimos.pt Official Site of the Monastery of the Jeronimos] *The Jerónimos Monastery on [https://artsandculture.google.com/partner/jerónimos-monastery Google Arts & Culture] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Lizbona]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Portugalskem]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1601]] [[Kategorija:Gotska arhitektura na Portugalskem]] [[Kategorija:Samostani na Portugalskem]] bhheqn0kv8dh90jgck98mz8towbjguj Slika:Ciril-Metod-Bezigrad.jpg 6 555894 6759971 6484616 2026-10-03T10:46:29Z Janezdrilc 3152 odstranil [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji]]; dodal [[Kategorija:Cerkve v Ljubljani]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6759971 wikitext text/x-wiki == Povzetek == {{Informacije o datoteki | Opis = cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana-Bežigrad | Vir = | Datum = 2013 | Kraj = Ljubljana | Avtor = Janez Kotar | Dovoljenje = | Druge različice = }} == Licenca == {{CC-BY-SA-4.0}} [[Kategorija:Cerkve v Ljubljani]] [[Kategorija:Župnija Ljubljana Bežigrad]] [[Kategorija:Cerkve svetega Cirila in Metoda]] mwzkc2ip7bl9wh32z9ybgr56uhj40uo Prostor Soboljeva 0 563425 6759815 6503612 2026-10-02T19:40:59Z ~2026-53372-62 266714 6759815 wikitext text/x-wiki Prostor Soboljeva je v matematični analizi normiran vektorski prostor. Norma je podana kot linearna kombinacija <math>L^p</math> norm šibkih odvodov. Posledično je prostor [[Banachov prostor|Banachov]]. Izbrana norma omogoča preverjanje tako regularnosti kot velikosti funkciji na prostoru. Največkrat se prostori Soboljeva uporabljajo v analizi [[Parcialna diferencialna enačba|parcialnih diferencialnih enačb]] in [[Fourierova vrsta|Fourierevi analizi]]. Uporabljajo se predvsem zato, ker se pogosto zgodi, da so rešitev parcialnih diferencialnih enačb šibke, torej niso povsem zvezne, in posledično del prostorov Soboljeva. Pojavljajo se pa tudi v harmonični, funkcionalni in numerični analizi. Prostor je kot prvi uvedel ruski matematik Sergej Soboljev. == Šibek odvod == Naj bo <math>\Omega \subset \R^d</math> odprta množica. Za funkcije <math>u: \Omega \to \R</math>, ki ne premorejo odvoda na celotni domeni <math>\Omega</math>, lahko definiramo t.i. šibko odvedljivost. Funkcija <math>u</math> je šibko odvedljiva, ko obstaja funkcija <math>h \in L_{loc}^1 (\Omega)</math>, da velja<math display="block">\int_\Omega u \phi' \, dx = \int_\Omega h \phi \, dx \qquad \forall \phi \in C_c^\infty (\Omega).</math>Funkciji <math>h</math> tedaj pravimo šibek odvod funkcije <math>u</math>. Če šibek odvod obstaja, potem je enolično definiran skoraj povsod. V splošnem lahko to generaliziramo na poljuben <math>\alpha</math>-ti šibek odvod <math>v \in L^1_{loc}(\Omega)</math>,<math display="block">\int_{\Omega} D^\alpha \phi u dx = (-1)^{|\alpha|}\int_{\Omega} \phi D^\alpha v dx.</math>kjer je <math>D</math> diferencialni operator. == Prostori Soboljeva == Prostor Soboljeva <math>W^{k,p} (\Omega)</math> je prostor funkciji, ki imajo <math>k</math> <math>p</math>-integrabilnih šibkih odvodov (<math>1 \le p \le \infty</math>). Potemtakem je to prostor funkciji, katerih šibki odvodi imajo kočno <math>L^p</math> normo<math display="block">|| {D}^\alpha u ||_{L^p(\Omega)} < \infty \quad \forall \alpha \le k,</math>kjer <math>\alpha</math> predstavlja multi indeks oz. vse možne n-terice za tvorjenje šibkega odvoda<math display="block">D^\alpha f = \frac{\partial^{|\alpha|} f}{\partial x_1^{\alpha_1}\partial x_2^{\alpha_2}...\partial x_n^{\alpha_n}}</math>Če povedano zapišemo v obliki množice, dobimo<math display="block">W^{k,p} (\Omega) = \{ u \in L^p(\Omega) : D^\alpha u \in L^p(\Omega), \forall |\alpha| \le k\}.</math>Obstaja več načinov za definicijo norme tovrstnega prostora, vendar se pogosto odločimo za sledečo<math display="block">||u||_{W^{k,p} (\Omega)} = \begin{cases} \left (\sum_{k \le | \alpha |} ||D^\alpha u ||^p_{L^p(\Omega)}\right)^{\frac{1}{p}} \quad &\forall p < \infty\\ \left (\sum_{k \le | \alpha |} ||D^\alpha u ||_{L^\infty(\Omega)} \right) \quad &p= \infty \end{cases} </math>Ob izbiri norme postane prostor Banachov, za <math>p < \infty</math> pa tudi seperabilen. Za <math>p=2</math> je prostor Hilbertov, označimo ga z <math>H^k(\Omega)</math> ali <math>H^k(\Omega)</math>. Tak [[Hilbertov prostor]] je opremljen s skalarnim produktom <math>(u, v)_{H^k(\Omega)} = \sum_{|\alpha| \le k }(D^\alpha u, D^\alpha v)_{L^2(\Omega)}</math>. {{funkcionalna analiza}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Topološki vektorski prostori|Soboljeva, prostor]] lq2d3iape30xkp3zhlsy2ha6kj78jjh 6759816 6759815 2026-10-02T19:42:39Z ~2026-53372-62 266714 6759816 wikitext text/x-wiki Prostor Soboljeva je v matematični analizi normiran vektorski prostor. Norma je podana kot linearna kombinacija <math>L^p</math> norm šibkih odvodov. Posledično je prostor [[Banachov prostor|Banachov]]. Izbrana norma omogoča preverjanje tako regularnosti kot velikosti funkciji na prostoru. Največkrat se prostori Soboljeva uporabljajo v analizi [[Parcialna diferencialna enačba|parcialnih diferencialnih enačb]] in [[Fourierova vrsta|Fourierevi analizi]]. Uporabljajo se predvsem zato, ker se pogosto zgodi, da so rešitev parcialnih diferencialnih enačb šibke, torej niso povsem zvezne, in posledično del prostorov Soboljeva. Pojavljajo se pa tudi v harmonični, funkcionalni in numerični analizi. Prostor je kot prvi uvedel ruski matematik Sergej Soboljev. == Šibek odvod == Naj bo <math>\Omega \subset \R^d</math> odprta množica. Za funkcije <math>u: \Omega \to \R</math>, ki ne premorejo odvoda na celotni domeni <math>\Omega</math>, lahko definiramo t.i. šibko odvedljivost. Funkcija <math>u</math> je šibko odvedljiva, ko obstaja funkcija <math>h \in L_{loc}^1 (\Omega)</math>, da velja<math display="block">\int_\Omega u \phi' \, dx = \int_\Omega h \phi \, dx \qquad \forall \phi \in C_c^\infty (\Omega).</math>Funkciji <math>h</math> tedaj pravimo šibek odvod funkcije <math>u</math>. Če šibek odvod obstaja, potem je enolično definiran skoraj povsod. V splošnem lahko to generaliziramo na poljuben <math>\alpha</math>-ti šibek odvod <math>v \in L^1_{loc}(\Omega)</math>,<math display="block">\int_{\Omega} u D^\alpha \phi dx = (-1)^{|\alpha|}\int_{\Omega} v \phi dx.</math>kjer je <math>D</math> diferencialni operator. == Prostori Soboljeva == Prostor Soboljeva <math>W^{k,p} (\Omega)</math> je prostor funkciji, ki imajo <math>k</math> <math>p</math>-integrabilnih šibkih odvodov (<math>1 \le p \le \infty</math>). Potemtakem je to prostor funkciji, katerih šibki odvodi imajo kočno <math>L^p</math> normo<math display="block">|| {D}^\alpha u ||_{L^p(\Omega)} < \infty \quad \forall \alpha \le k,</math>kjer <math>\alpha</math> predstavlja multi indeks oz. vse možne n-terice za tvorjenje šibkega odvoda<math display="block">D^\alpha f = \frac{\partial^{|\alpha|} f}{\partial x_1^{\alpha_1}\partial x_2^{\alpha_2}...\partial x_n^{\alpha_n}}</math>Če povedano zapišemo v obliki množice, dobimo<math display="block">W^{k,p} (\Omega) = \{ u \in L^p(\Omega) : D^\alpha u \in L^p(\Omega), \forall |\alpha| \le k\}.</math>Obstaja več načinov za definicijo norme tovrstnega prostora, vendar se pogosto odločimo za sledečo<math display="block">||u||_{W^{k,p} (\Omega)} = \begin{cases} \left (\sum_{k \le | \alpha |} ||D^\alpha u ||^p_{L^p(\Omega)}\right)^{\frac{1}{p}} \quad &\forall p < \infty\\ \left (\sum_{k \le | \alpha |} ||D^\alpha u ||_{L^\infty(\Omega)} \right) \quad &p= \infty \end{cases} </math>Ob izbiri norme postane prostor Banachov, za <math>p < \infty</math> pa tudi seperabilen. Za <math>p=2</math> je prostor Hilbertov, označimo ga z <math>H^k(\Omega)</math> ali <math>H^k(\Omega)</math>. Tak [[Hilbertov prostor]] je opremljen s skalarnim produktom <math>(u, v)_{H^k(\Omega)} = \sum_{|\alpha| \le k }(D^\alpha u, D^\alpha v)_{L^2(\Omega)}</math>. {{funkcionalna analiza}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Topološki vektorski prostori|Soboljeva, prostor]] 1vbsfvfhizng605d1vdu5n18b9qb887 6759835 6759816 2026-10-02T21:51:20Z ~2026-53372-62 266714 6759835 wikitext text/x-wiki Prostor Soboljeva je v matematični analizi normiran vektorski prostor. Norma je podana kot linearna kombinacija <math>L^p</math> norm šibkih odvodov. Posledično je prostor [[Banachov prostor|Banachov]]. Izbrana norma omogoča preverjanje tako regularnosti kot velikosti funkciji na prostoru. Največkrat se prostori Soboljeva uporabljajo v analizi [[Parcialna diferencialna enačba|parcialnih diferencialnih enačb]] in [[Fourierova vrsta|Fourierevi analizi]]. Uporabljajo se predvsem zato, ker se pogosto zgodi, da so rešitev parcialnih diferencialnih enačb šibke, torej niso povsem zvezne, in posledično del prostorov Soboljeva. Pojavljajo se pa tudi v harmonični, funkcionalni in numerični analizi. Prostor je kot prvi uvedel ruski matematik Sergej Soboljev. == Šibek odvod == Naj bo <math>\Omega \subset \R^d</math> odprta množica in naj bo <math>u \in L^1_{loc}(\Omega)</math>. Pravimo, da je <math>u</math> je 1-krat šibko odvedljiva po spremenljivki <math>x</math>, ko obstaja funkcija <math>h \in L_{loc}^1 (\Omega)</math>, da velja<math display="block">\int_\Omega u \partial_x \phi \, dx = -\int_\Omega h \phi \, dx \qquad \forall \phi \in C_c^\infty (\Omega).</math>Funkciji <math>h</math> tedaj pravimo šibek odvod funkcije <math>u</math>. Tovrstni odvod je uporaben, ko recimo funkcijene premorejo odvoda na celotni domeni <math>\Omega</math>. Če šibek odvod obstaja, potem je enolično definiran skoraj povsod. V splošnem lahko to generaliziramo na poljuben <math>\alpha</math>-ti šibek odvod <math>v \in L^1_{loc}(\Omega)</math>,<math display="block">\int_{\Omega} u D^\alpha \phi dx = (-1)^{|\alpha|}\int_{\Omega} v \phi dx.</math>kjer je <math>D</math> diferencialni operator. == Prostori Soboljeva == Prostor Soboljeva <math>W^{k,p} (\Omega)</math> je prostor funkciji, ki imajo <math>k</math> <math>p</math>-integrabilnih šibkih odvodov (<math>1 \le p \le \infty</math>). Potemtakem je to prostor funkciji, katerih šibki odvodi imajo kočno <math>L^p</math> normo<math display="block">|| {D}^\alpha u ||_{L^p(\Omega)} < \infty \quad \forall \alpha \le k,</math>kjer <math>\alpha</math> predstavlja multi indeks oz. vse možne n-terice za tvorjenje šibkega odvoda<math display="block">D^\alpha f = \frac{\partial^{|\alpha|} f}{\partial x_1^{\alpha_1}\partial x_2^{\alpha_2}...\partial x_n^{\alpha_n}}</math>Če povedano zapišemo v obliki množice, dobimo<math display="block">W^{k,p} (\Omega) = \{ u \in L^p(\Omega) : D^\alpha u \in L^p(\Omega), \forall |\alpha| \le k\}.</math>Obstaja več načinov za definicijo norme tovrstnega prostora, vendar se pogosto odločimo za sledečo<math display="block">||u||_{W^{k,p} (\Omega)} = \begin{cases} \left (\sum_{k \le | \alpha |} ||D^\alpha u ||^p_{L^p(\Omega)}\right)^{\frac{1}{p}} \quad &\forall p < \infty\\ \left (\sum_{k \le | \alpha |} ||D^\alpha u ||_{L^\infty(\Omega)} \right) \quad &p= \infty \end{cases} </math>Ob izbiri norme postane prostor Banachov, za <math>p < \infty</math> pa tudi seperabilen. Za <math>p=2</math> je prostor Hilbertov, označimo ga z <math>H^k(\Omega)</math> ali <math>H^k(\Omega)</math>. Tak [[Hilbertov prostor]] je opremljen s skalarnim produktom <math>(u, v)_{H^k(\Omega)} = \sum_{|\alpha| \le k }(D^\alpha u, D^\alpha v)_{L^2(\Omega)}</math>. {{funkcionalna analiza}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Topološki vektorski prostori|Soboljeva, prostor]] a7whb50sugslpudo0qadge4h4brdt6h 6759842 6759835 2026-10-02T22:05:26Z ~2026-53372-62 266714 6759842 wikitext text/x-wiki Prostor Soboljeva je v matematični analizi normiran vektorski prostor. Norma je podana kot linearna kombinacija <math>L^p</math> norm šibkih odvodov. Posledično je prostor [[Banachov prostor|Banachov]]. Izbrana norma omogoča preverjanje tako regularnosti kot velikosti funkciji na prostoru. Največkrat se prostori Soboljeva uporabljajo v analizi [[Parcialna diferencialna enačba|parcialnih diferencialnih enačb]] in [[Fourierova vrsta|Fourierevi analizi]]. Uporabljajo se predvsem zato, ker se pogosto zgodi, da so rešitev parcialnih diferencialnih enačb šibke, torej niso povsem zvezne, in posledično del prostorov Soboljeva. Pojavljajo se pa tudi v harmonični, funkcionalni in numerični analizi. Prostor je kot prvi uvedel ruski matematik Sergej Soboljev. == Šibek odvod == Naj bo <math>\Omega \subset \R^d</math> odprta množica in naj bo <math>u \in L^1_{loc}(\Omega)</math>. Pravimo, da <math>u</math> je 1-krat šibko odvedljiva po spremenljivki <math>x</math>, ko obstaja funkcija <math>h \in L_{loc}^1 (\Omega)</math>, da velja<math display="block">\int_\Omega u \partial_x \phi \, dx = -\int_\Omega h \phi \, dx \qquad \forall \phi \in C_c^\infty (\Omega).</math>Funkciji <math>h</math> tedaj pravimo '''šibek odvod''' funkcije <math>u</math>. Tovrstni odvod je uporaben, ko recimo funkcije ne premorejo odvoda na celotni domeni <math>\Omega</math>. Če šibek odvod obstaja, potem je enolično definiran skoraj povsod. V splošnem lahko to generaliziramo na poljuben <math>\alpha</math>-ti šibek odvod <math>v \in L^1_{loc}(\Omega)</math>,<math display="block">\int_{\Omega} u D^\alpha \phi dx = (-1)^{|\alpha|}\int_{\Omega} v \phi dx.</math>kjer je <math>D</math> diferencialni operator. Za voljo popolnosti pa predstavimo še šibkejšo različico tovrstnega odvoda. Naj bo <math>D(\Omega) := C^\infty_c(\Omega)</math> prostor '''testnih funkciji''', zveznemu linearnemu funkcionalu <math>T: D(\Omega) \to \R</math> pravimo '''distribucija.''' Z <math>D'(\Omega)</math> pogosto označimo zvezni dual prostora testnih funkciji oz. prostor distribuciji. Gornja definicija šibkega odvoda določa distribucijo <math>T \in D'(\Omega)</math> s predpisom <math>\langle T, \varphi \rangle = \int_\Omega u \varphi \, dx</math> (izrazu na levi strani pravimo dualni par, ki preprosto ovrednoti distribucijo na <math>\varphi</math>). Distribuciji <math>DT \in D'(\Omega)</math> pravimo '''distribucijski odvod''' distribucije <math>T \in D'(\Omega)</math>, ko velja relacija <math>\langle DT, \varphi \rangle = -\langle T, D\varphi \rangle \quad \forall \varphi \in C^\infty_c(\Omega)</math>. Bralec se brez težav prepriča, da je to očitno posplošitev '''šibkega odvoda'''. == Prostori Soboljeva == Prostor Soboljeva <math>W^{k,p} (\Omega)</math> je prostor funkciji, ki imajo <math>k</math> <math>p</math>-integrabilnih šibkih odvodov (<math>1 \le p \le \infty</math>). Potemtakem je to prostor funkciji, katerih šibki odvodi imajo kočno <math>L^p</math> normo<math display="block">|| {D}^\alpha u ||_{L^p(\Omega)} < \infty \quad \forall \alpha \le k,</math>kjer <math>\alpha</math> predstavlja multi indeks oz. vse možne n-terice za tvorjenje šibkega odvoda<math display="block">D^\alpha f = \frac{\partial^{|\alpha|} f}{\partial x_1^{\alpha_1}\partial x_2^{\alpha_2}...\partial x_n^{\alpha_n}}</math>Če povedano zapišemo v obliki množice, dobimo<math display="block">W^{k,p} (\Omega) = \{ u \in L^p(\Omega) : D^\alpha u \in L^p(\Omega), \forall |\alpha| \le k\}.</math>Obstaja več načinov za definicijo norme tovrstnega prostora, vendar se pogosto odločimo za sledečo<math display="block">||u||_{W^{k,p} (\Omega)} = \begin{cases} \left (\sum_{k \le | \alpha |} ||D^\alpha u ||^p_{L^p(\Omega)}\right)^{\frac{1}{p}} \quad &\forall p < \infty\\ \left (\sum_{k \le | \alpha |} ||D^\alpha u ||_{L^\infty(\Omega)} \right) \quad &p= \infty \end{cases} </math>Ob izbiri norme postane prostor Banachov, za <math>p < \infty</math> pa tudi seperabilen. Za <math>p=2</math> je prostor Hilbertov, označimo ga z <math>H^k(\Omega)</math> ali <math>H^k(\Omega)</math>. Tak [[Hilbertov prostor]] je opremljen s skalarnim produktom <math>(u, v)_{H^k(\Omega)} = \sum_{|\alpha| \le k }(D^\alpha u, D^\alpha v)_{L^2(\Omega)}</math>. {{funkcionalna analiza}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Topološki vektorski prostori|Soboljeva, prostor]] azij1exhyahdksk96ol6oi0ewphqarh Ejakulacija 0 564210 6759744 6745080 2026-10-02T15:28:29Z ~2026-52942-11 266700 6759744 wikitext text/x-wiki {{Infobox anatomy |Name=Ejakulacija |Image= Ejaculation educational seq 4.png |image_size=300px |Caption=Moški pri ejakulaciji }} '''Ejakulácija''' je fiziološki proces pri moških in nekaterih drugih sesalcih, med katerim pride do izločanja [[Seme|semena]] iz penisa. Ta proces se običajno zgodi med [[Spolni odnos|spolnim odnosom]] ali [[Samozadovoljevanje|masturbacijo]], lahko pa se zgodi tudi med spanjem, kar imenujemo »nočna ejakulacija« ali »mokre sanje«.[[Slika:Ejaculation spurt.jpg | sličica | desno]] == Faze ejakulacije == Ejakulacija je sestavljena iz dveh glavnih faz: # '''Emisija''': med to fazo se spermiji premikajo iz [[Modo|mod]] skozi [[semenovod]] in se mešajo s tekočinami iz semenskih mešičkov in prostate, da tvorijo seme. Ta mešanica tekočin vstopi v del [[Sečnica|sečnice]], ki poteka skozi prostato. # '''Izbrizg''': mišice v bazi penisa, vključno z bulbospongioznimi mišicami, se ritmično krčijo in izločajo seme skozi sečnico in iz penisa. == Nadzor ejakulacije == Nekateri moški imajo lahko težave z nadzorom ejakulacije, kar lahko vodi do stanj, kot so: * '''Prezgodnja ejakulacija''': Ejakulacija, ki se zgodi hitreje, kot bi si moški ali njegov partner želel. To je najpogostejša oblika spolne motnje pri moških. * '''Zapoznela ejakulacija''': Nezmožnost ejakulacije med spolnim odnosom, kljub dolgotrajni stimulaciji. == Zdravstveni vidiki == Ejakulacija je pomembna za reprodukcijo, pa tudi za zdravje prostate. Redna ejakulacija lahko zmanjša tveganje za nekatere težave s prostato. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Andrologija]] [[Kategorija:Plodnost]] [[Kategorija:Urologija]] hzf4yrwjxtheffjob9y0en4l7rkr9vz 6759758 6759744 2026-10-02T16:07:05Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6759744|6759744]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-52942-11|~2026-52942-11]] ([[User talk:~2026-52942-11|pogovor]]) 6759758 wikitext text/x-wiki {{Infobox anatomy |Name=Ejakulacija |Image= Ejaculation educational seq 4.png |image_size=300px |Caption=Moški pri ejakulaciji }} '''Ejakulácija''' je fiziološki proces pri moških in nekaterih drugih sesalcih, med katerim pride do izločanja [[Seme|semena]] iz penisa. Ta proces se običajno zgodi med [[Spolni odnos|spolnim odnosom]] ali [[Samozadovoljevanje|masturbacijo]], lahko pa se zgodi tudi med spanjem, kar imenujemo »nočna ejakulacija« ali »mokre sanje«. == Faze ejakulacije == Ejakulacija je sestavljena iz dveh glavnih faz: # '''Emisija''': med to fazo se spermiji premikajo iz [[Modo|mod]] skozi [[semenovod]] in se mešajo s tekočinami iz semenskih mešičkov in prostate, da tvorijo seme. Ta mešanica tekočin vstopi v del [[Sečnica|sečnice]], ki poteka skozi prostato. # '''Izbrizg''': mišice v bazi penisa, vključno z bulbospongioznimi mišicami, se ritmično krčijo in izločajo seme skozi sečnico in iz penisa. == Nadzor ejakulacije == Nekateri moški imajo lahko težave z nadzorom ejakulacije, kar lahko vodi do stanj, kot so: * '''Prezgodnja ejakulacija''': Ejakulacija, ki se zgodi hitreje, kot bi si moški ali njegov partner želel. To je najpogostejša oblika spolne motnje pri moških. * '''Zapoznela ejakulacija''': Nezmožnost ejakulacije med spolnim odnosom, kljub dolgotrajni stimulaciji. == Zdravstveni vidiki == Ejakulacija je pomembna za reprodukcijo, pa tudi za zdravje prostate. Redna ejakulacija lahko zmanjša tveganje za nekatere težave s prostato. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Andrologija]] [[Kategorija:Plodnost]] [[Kategorija:Urologija]] t8v0bx4c6kba7rz3tyrwdajny3nnzeh Slika:Cerkev sv. Janeza Boska, Maribor.JPG 6 564229 6759974 6265860 2026-10-03T10:49:24Z Janezdrilc 3152 odstranil [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6759974 wikitext text/x-wiki == Povzetek == {{Informacije o datoteki | Opis = [[Cerkev sv. Janeza Boska, Maribor]] | Vir = | Datum = 26. julij 2024 | Kraj = | Avtor = {{U|Janezdrilc}} | Dovoljenje = | Druge različice = }} == Licenca == === Arhitektura === {{zunanje umetniško delo|članek=Seznam cerkva v Sloveniji}} {{no Commons|razlog=Po 55. členu ZASP Republike Slovenije avtorsko zaščitenih del na splošno dostopnih krajih ni dovoljeno fotografirati v komercialni namen}} === Fotografija === {{JL-lastno}} [[Kategorija:Cerkve sv. Janeza Boska]] [[Kategorija:Cerkve v Mariboru]] [[Kategorija:Župnija Maribor - Sv. Janez Bosko]] ict70b0eveqnvkh12a7lfvecxj4nvu2 Beograjska medvojna krščanska arhitektura 0 570030 6759942 6752260 2026-10-03T09:32:13Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759942 wikitext text/x-wiki {{Več slik/peskovnik | footer = Na takratnem obrobju mesta, na griču, ki ga ljudstvo imenuje Rdeči križ, je hitro začela rasti veličastna cerkev; tam stoji velik križ iz rdečega marmorja, kot je bil v navadi po teh krajih v 19. stoletju na pokopališčih. Ta cerkev danes ni samo bogoslužni prostor in glasbena dvorana, ampak tudi priljubljena izletniška točka. | align = right | image1 = Црква2033.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = | caption1 = značilen [[Jože Plečnik|Plečnikov]] križ – podoben tistemu na Ljubljanskih Žalah: [[Jezus Kristus|Jezus]] odpira roko usmiljenja proti ljudstvu in jo sam snema s križa in vabi k sebi dobronamerne obiskovalce | image2 = CrkvaSvetogAntuna.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = [[Cerkev (stavba)|Cerkev]] sv. [[Anton Padovanski|Antona]] je zamišljena kot starokščanska [[bazilika]], ko [[krščanstvo]] na teh prostorih še ni bilo razdeljeno. | image3 = CrkvaUlaz.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = [[Jože Plečnik|Plečnikova]] [[Cerkev (stavba)|Cerkev]] sv. [[Anton Padovanski|Antona]] ima zamišljen preprost, toda slovesen vhod, ki pripravlja vernika na veličasten pogled takoj ob vstopu v cerkev, po pravilu [[renesansa|renesančnih]] umetnikov: "Umetnina naenkrat" (preseneti in prevzame hipoma v vsej svoji lepoti, ko vstopi ali na trg ali v cerkev) - kot npr. na [[Trg svetega Petra, Vatikan|Trgu Svetega Petra]] }} Obdobje '''[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura|Beograjske medvojne krščanske arhitekture]]''' ''velja za zlato dobo [[cerkvena arhitektura|cerkvene arhitekture]]'', v kateri je bilo med letoma 1918 in 1941 zgrajenih dvajset [[krščanstvo|krščanskih]] cerkva – kar morebiti presega število vseh krščanskih poslopij, ki so bila v tem kraju zgrajena skozi zgodovino. Ta svetišča so s svojo podobo, umetniško lepoto, mogočnostjo in razporeditvijo po širšem ozemlju novoustanovljene prestolnice [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] imela nalogo ne le zadovoljevati duhovne potrebe naraščajočega števila vernikov - med njimi vojakov, duhovščine, uradnikov, državnih oblastnikov in delavcev -, temveč tudi prispevati k privlačnejši podobi [[Beograd]]a v prvi polovici 20. stoletja.<ref>B. Bojović, Vizuelna organizacija i prezentacija Beograda, Izgradnja, 9–10, Beograd, 1984, 57–62</ref><ref>B. Bojović, Crkva u slici grada, DaNS, 20–21, Novi Sad, 1997, 56–57</ref><ref>A. Kadijević, Poimanje čistote stila i autorskog izraza u novijoj srpskoj arhitekturi, у: Čist izraz, 13. bijenale umetnosti (ur. D. Jelenković), Pančevo, 2008, 14–22</ref><ref>A. Kadijević, Интерполације у београдској новијој архитектури. Неомодернистичка ауторска интерполација у Таковској улици (2003–2008), Наслеђе, X, Београд, 2009, 203–208.</ref> Ob bombardiranju Beograda v [[Aprilska vojna|aprilski vojni]] 1941, nato ob zasedbi in razkosanju [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]] – ko beograjske cerkvene stavbe kot po čudežu večinoma niso bile poškodovane – se je končalo zlato obdobje [[Beograd|beligrajskega]] cerkvenega graditeljstva. Ni se pa nadaljevalo po osvoboditvi, ker nova socialistična oblast iz protiverskih političnih razlogov ni dovoljevala gradnje nikakršnih svetišč, kaj šele monumentalnih. To nenaravno stanje je trajalo - z izjemo krajšega obdobja po [[Aleksandar Ranković|Rankovićevem]] padcu - vse do sredine osemdesetih let 20. stoletja, ko so po [[Josip Broz Tito|Titovi]] smrti njegovi [[komunisti]] za spoznanje odstopili od trde protiverske gonje ter začeli vsaj ponekod popuščati glede na dotedanje [[marksizem|marksistične]] [[ideologija|ideološke]] in [[birokracija|birokratske]] omejitve na celotnem [[SFR Jugoslavija|jugoslovanskem]] področju – kakor seveda tudi prestolnici, kjer so svobodoljubne težnje in [[demokracija|demokratično]] ozračje bolj prišli do izraza kot kje na podeželju.<ref>Александар Кадијевић, Три нове цркве Београда — три потстицаја развоју српског сакралног градитељства. „Наслеђе” УДК 726.54(497.11)”199” стр.114</ref> Osrednja tema tega članka je medvojno obdobje. <ref>Obstajajo sicer podobni članki iz tega obdobja z navedbami ''med obema svetovnima vojnama'', je vendarle izraz ''med vojnama'' zadosti poveden, saj dvojinska oblika ''vojnama'' odsvetuje dodatek ''obema''; ni pa potreben niti dodatek ''med svetovnima vojnama'', ker podobno obdobje v naši zavesti ne obstaja. Podoben članek o cerkvah v Ljubljani ima sicer naslov ''Med obema svetovnima vojnama'', vendar je ta krajši izraz popolnoma zadosten.</ref> Da bi dobili jasnejšo podobo, ki bo začrtala ta prostor - njegov "[[Sitz im Leben]]"<ref>"Sitz im Leben" (beri: zic im lebn) = "sedež v življenju"; to reklo je rad poudarjal profesor in klasični filolog [[Milan Grošelj]], kadar je hotel naglasiti, da je za dobro poznavanje stvari potrebno veliko vsestranskega znanja. To reklo torej pomeni, da moramo dobro poznati zgodovinske in druge okoliščine nekega dogodka ali kraja, če ga želimo pravilno presojati; se pravi, ne moremo ga presojati z današnjega stališča ali mentalitete, ampak se moramo vživeti v takratne okoliščine.</ref> - se moramo ozreti tudi v zgodovino, kakor tudi na poznejše obdobje vse do dandanes, ki je bilo v marsičem čisto drugačno od takratnega - da ga lahko pravilneje presojamo in razumemo. == Zgodovina == {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Pravoslavni so imeli za časa [[Kneževina Srbija|Kneževine]] in [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]] na razpolago "Stolnico nadangela Mihaela" in dve cerkvici na [[Kalemegdan|Kalemegdanu]]. Edina [[Cerkev (stavba)|cerkvena stavba]], ki so jo imeli [[katoličani]] v [[Beograd]]u na razpolago od leta 1888, pa je bila kapelica Svetega [[Ladislav I. Ogrski|Ladislava]] v sklopu [[Avstro-Ogrska|avstroogrskega]] veleposlaništva. Za krščanskimi cerkvami skozi zgodovino, ki jih je videti na starih bakrorezih, pa se je na beligrajskem področju izgubila sleherna sled. Znano pa je iz zgodovinskih virov, da je krščanstvo cvetelo v "Singidunumu" in bližnji ter daljnji okolici že za časa [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]]</center> | align = right | image1 = Beograd-1899 mesto-vojaki.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>[[Srbi]] so se stalno čutili ogrožene: vojaki pred [[Beograd]]om [[1899]]. Na razglednici iz preloma stoletja se lepo vidi celotni [[Kalemegdan]], kjer so skozi stoletja rodovi prelivali kri "za krst časni i slobodu zlatnu" ("za častiti križ in za zlato svobodo")</center> | image2 = Bg-11 Zemun-1900 Hunyady emlék.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>Branilec [[Beograd]]a [[katoličani|katoličan]] [[János Hunyadi|János Hunyady]] ima spomenik v [[Zemun]]u</center> | image3 = Bellgrad-Weissenburg 1400.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>[[Beograd]] stoji ob sotočju [[Sava (reka)|Save]] in [[Donava|Donave]] ter so ga skozi zgodovino velikokrat oblegali in osvajali. [[Krščanstvo|Krščanske]] cerkve so ob večkratnih osvajanjih [[Turki]] ali podirali ali spreminjali v [[mošeja|mošeje]]. Dogajalo se je podobno tudi v nasprotni smeri. Na sliki je kopensko in rečno obleganje mesta.</center> }} === Obdobje Rimljanov, srednjega veka in Turkov === {{glavni|Rimsko cesarstvo|srednji vek|Osmansko cesarstvo}} Od začetkov krščanstva v dobi [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstv ]], prihoda [[Slovani|Slovanov]] in njihovega pokristjanjevanja je beligrajsko območje skozi večstoletno zgodovino igralo vlogo pomembnega [[krščanstvo| krščanskega]] središča. Za časa petstoletne [[Osmansko cesarstvo|turške]] vladavine - ko je bilo krščansko prebivalstvo izgnano, v vojnah pobito, sprejelo islam ali pa na zunaj v mestu ni kazalo svojega krščanskega prepričanja - se je tudi Beograd prelevil v središče [[Beograjski pašaluk|Beograjskega pašaluka]] s povsem [[islam|islamskim]] zunanjim videzom.<ref>D. Đurić-Zamolo, Beograd као orijentalna varoš pod Turcima 1521–1867, Beograd, 1977</ref><ref>М. Шупут, Српска архитектура у доба турске власти 1459–1690, Београд, 1984.</ref> Zaradi zgodovinske točnosti omenimo, da je "Beograjski pašaluk" ljudsko ime za področje, ki se je pod Turki pravzaprav uradno imenovalo "Smederevski sandžak". <ref>{{navedi splet|url=https://www.glassrpske.com/lat/magazin/istorija/osmansko-carstvo-i-beograd-kako-je-pao-bedem-hriscanstva-1521-godine/374935|title= Osmansko carstvo i Beograd: Kako je pao bedem hrišćanstva 1521. godine|publisher=Glas Srpske|author=GS|place=Banja Luka|date=30. avgust 2021 |accessdate=13. december 2024}}</ref> Za rimsko obdobje ni znano, koliko je bilo krščanskih cerkva; po prihodu Turkov so [[kristjani]] - tako katoličani kot pravoslavni - zidali cerkve za svoje vernike le v mirnih obdobjih, kadar so bili Osmani poraženi in za krajši čas izgnani iz mesta. Po vrnitvi so bile vse krščanske cerkve zopet ali porušene ali spremenjene v mošeje; dogajalo pa se je tudi obratno.<ref>{{navedi splet|url=https://www.glassrpske.com/lat/magazin/istorija/osmansko-carstvo-i-beograd-kako-je-pao-bedem-hriscanstva-1521-godine/374935|title= Osmansko carstvo i Beograd: Kako je pao bedem hrišćanstva 1521. godine|publisher=Glas Srpske|author=GS|place=Banja Luka|date=30. avgust 2021 |accessdate=13. december 2024}}</ref> === Obdobje Kneževine in Kraljevine Srbije === {{glavni|Kneževina Srbija|Kraljevina Srbija}} [[File:Temesi bánság és környéke az 1716-1717 Claude Florimond de Mercy térképe.jpg|thumb|250px|left|<center>Na izredno natančnem zemljevidu iz časa [[avstrijsko-turška vojna (1716-1718)|avstrijsko-turške vojne]] je videti po [[Banat|Banatu]] vsepovsod velikanska močvirja in jezera; [[Srbi]] pa so v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]] dobili mogočnega zaščitnka]]</center> Po velikih zaporednih zmagah [[Evgen Savojski|Evgena Savojskega]] je postala Avstrija ena najmočnejših evropskih velesil in se je približala mejam Beograjskega pašaluka, kot ga je imenovalo ljudstvo, a ki je bil tedaj še ves pod oblastjo [[Osmani|Osmanov]]. To je dalo pogum tudi krščanski raji, da je polagoma zahtevala svoje pravice.Na izredno natančnem zemljevidu iz časa [[avstrijsko-turška vojna (1716-1718)|avstrijsko-turške vojne]] je videti po [[Banat|Banatu]] vsepovsod velikanska močvirja in jezera; [[Srbi]] pa so v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]] dobili mogočnega zaščitnka in so bii najprej glede poljedelstva v veliko boljšem položaju, saj tam zaradi hribovitega zemljišča ni bilo niti jezer niti močvirij, ki so bila legla vsakovrstnih bolezni in so obsegala skoraj pol po Turkih gospodarsko čisto zanemarjenega [[Banat]]a. Avstrijske oblasti pa so z načrtnim izsuševanjem močvirij, urejevanjem prekopov in naseljevanjem zapuščenega ozemlja kmalu spremenile to zanemarjeno deželo v "zemeljski raj". Poleg [[malarija|mrzlice]] je kosila zlasti mladino takrat še neozdravljiva [[tuberkuloza|jetika]]. Kljub vsem hudinam pa je bila ta prva naselitev odločilna za poznejši potek in madžarski pisatelj [[Mór Jókai |Jókai]] pošteno priznava (eden med redkimi): »Da se je Banat znova naselil in spet postal raj, je predvsem zasluga dobrohotnega, modrega in poštenega vladarja grofa Mercya. Ez ''sine nobis – de nobis; de'' igazán ''pro nobis'' vala.« <ref> Ez ''sine nobis – de nobis; de'' igazán ''pro nobis'' vala.« - Ta stavek je mešanica latinščine in madžarščine, in bi ga lahko prevedli nekako takole: To se je zgodilo ''brez nas – toda nam; vendar ''resnično ''za nas''.«</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.arcanum.com/hu/online-kiadvanyok/Jokai-jokai-mor-osszes-muvei-1/a-magyar-nemzet-tortenete-regenyes-rajzokban-341BF/a-temesi-bansag-visszahoditasa-353B8/|title= A temesi bánság visszahódítása|publisher=Arcanum|author=Mór Jókai|place=Budimpešta|language=hu|date= |accessdate=19. januar 2025}}</ref> Od konca 19. stoletja se je Beograd širil in dograjeval vse do [[Prva svetovna vojna|Prve svetovne vojne]], kar je predpostavljalo tudi gradnjo novih cerkva. Kljub skromnim gmotno-tehničnim zmožnostim je Kraljevina Srbija v svoji prestolnici »svojo arhitekturo vse bolj prilagajala slogovnemu preoblikovanju in neustavljivi evropeizaciji svojega arhitekturnega fonda.«<ref>Александар Кадијевић, Три нове цркве Београда — три потстицаја развоју српског сакралног градитељства. „Наслеђе” УДК 726.54(497.11)”199” стр.113</ref> Po [[Prva srbska vstaja|prvi srbski vstaji]] in pridobivanju vedno večje samostojnosti od [[Osmani|Osmanov]] je najprej vazalna [[Kneževina Srbija|Kneževina]] in nato samostojna [[Kraljevina Srbija]] začela graditi [[krščanstvo|krščanske]] [[pravoslavje|pravoslavne]] [[cerkev (stavba)|cerkve]] po deželi in tudi v Beogradu – vendar niti ene [[katolištvo|katoliške]], čeprav je število katoličanov naraščalo. <center> <gallery> File: Crkva Sv. apostola Petra i Pavla-Topcider Church of the Holly Apostles Peter and Paul-Topcider 14.JPG|Topčiderska cerkev svetih apostolov Petra in Pavla<ref>Topčiderska cerkev svetih apostolov Petra in Pavla (sr.: Топчидерска црква Светих апостола Петра и Павла)</ref> File:Church of the Holy Apostles Peter and Paul in Topčider park, iconostasis.jpg|Cerkev svetih apostolov Petra in Pavla v Topčiderskem parku - ikonostas<ref>Cerkev svetih apostolov Petra in Pavla v Topčiderskem parku - ikonostas (angleško: Church of the Holy Apostles Peter and Paul in Topčider park, iconostasis)</ref> File:IglesiaDeSanMarcosDeBelgrado--belgradewhitecit00amesrich.jpg|Stara cerkev svetega Marka na Tašmajdanu File: Belgrade Cathedral & Landing Place 1.jpg|Pogled na stolnico sv. nadangela Mihaela, skladišče in [[pristanišče]] ob [[Sava|Savi]] File: Saborna crkva u Beogradu, svod i ikonostas.jpg|[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Nadangela Mihaela]] – [[ikonostas]] in poslikani strop </gallery> </center> #'''Cerkev svetih apostolov Petra in Pavla na Topčiderju''' (1832–1834). #'''Stara cerkev svetega Marka na Tašmajdanu''' (1835) in #'''[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica nadangela Mihaela]]''' (1837–1840).<ref>B. Vujović, Umetnost obnovljene Srbije 1791–1848, Beograd, 1986, 110, 112–126</ref><ref>B. Vujović, Srbske cerkve i samostani Beograda, 12–13, 28–29; Isti, Katedrala u Beogradu, Beograd, 1996</ref><ref>Z. Jakovljević, Fasade katedrale - predlog obnove, Nasleđe, III, Beograd, 2001, 141–154</ref><ref>B. Šekarić, Beograd, Saborna crkva, v: Spomeniško nasleđe Srbije, Beograd, 2007, 123</ref><ref>K. Mitrović, Topčider - dvor kneza Miloša Obrenovića, Beograd, 2008, 92–114.</ref> === Obdobje Stare Jugoslavije === {{glavni|Kraljevina Jugoslavija}} Po koncu prve svetovne vojne je nastopilo obdobje razcveta sakralne gradnje zlasti za potrebe [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]], katerega pobudniki so bili: # Od kralja spodbujena združitev v šest pravnih enot razcepljenih pravoslavnih srbskih krajev v enotni in obnovljeni patriarhat (1920); podobno se je zgodilo poenotenje raznih pravnih sistemov tudi katoličanom s področja bivše [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] in [[Črna gora|Črne gore]]. # Ustanovitev verskega ministrstva. # Okrepljena dejavnost Stavbenega oddelka pri arhitekturnem ministrstvu.<ref>Српска православна црква 1920–1970, Београд 1971</ref><ref>М. Јовановић, Српско црквено градитељство и сликарство новијег доба, Београд – Крагујевац, 1987.</ref> # Podpora [[Rusi|ruskih]] izgnanih stavbenikov, ki so si po [[Oktobrska revolucija|Oktobrski revoluciji]] uspeli rešiti življenje pred [[komunisti]] in najti svoje zatočišče ter nov dom v Beogradu. Njihove oblikovne rešitve z močno izvirnostjo in lastnimi značilnostmi niso oblikovale le pravoslavnega Beograda med vojnama, ampak so vtisnile svoj pečat tudi večini sakralnih objektov vseh veroizpovedi.<ref>А. Арсењев, Руска емиграција у Југославији (избор из библиографије), Руска емиграција у српској култури XX века, Том II, књига IV, Београд 1994, 213–223</ref><ref>А. Арсењев, Биографски именик руских емиграната, Руска емиграција у српској култури XX века, Том II, књига IV, Београд 1994, 225–326.</ref> # Uradno in neuradno gledanje - vsaj za časa kralja [[Aleksander Karađorđević|Aleksandra]] - na [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno Cerkev]] je bilo, da je to najzaslužnejša državotvorna ustanova, kar je s seboj prinašalo tudi zanesljivo gmotno pomoč, ki ji je pritekala, medtem ko je istočasno [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliški Cerkvi]] le curljala; da je tako stališče bilo na pravoslavni strani ukoreninjeno, je neusmiljeno razkrinkala [[Konkordatna kriza]] (1937). #Predhodila pa ji je za tiste čase nezaslišana poteza: zaradi dolgov v zvezi z gradnjo semenišča "Crisinum" in hipoteke nad Nadškofijsko palačo - ki bi jih država z malo dobre volje mogla in v duhu konkordata tudi bila dolžna sanirati - je moral leto prej odstopiti prvi [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Ivan Rafael Rodić|Ivan Rodič]]. Pri dolgoletnih pripravah na graditev nove [[stolnica|stolnice]] je namreč dobil zopetno posojilo od [[Zrenjanin|bečkereške]] „Praštedionice” le pod pogojem, da privoli v [[hipoteka|hipoteko]] nad nadškofijsko palačo; zapletena zadeva pa se ni končala z njegovim odstopom, saj banka ni odstopila od tožbe, ki pa je bila najprej zavrnjena. Po predpisih [[Zakonik cerkvenega prava|Cerkvenega zakonika]] se namreč nadškof ne bi bil smel toliko zadolžiti brez izrečnega dovoljenja [[Sveti sedež|Svetega sedeža]] in to je bil glavni razlog, da je [[papež Pij XI.|Pij XI.]] zahteval njegov odstop. Istočasno pa je z državno pomočjo SPC lahko izvajala gradnjo 12 sakralnih stavb - med drugimi tudi velikansko Cerkev sv. Marka in razkošno Palačo patriarhije.<ref>{{navedi knjigo|author=S. Majstorović|title=I. Rafael Rodić…|page=62}}</ref> ====<font size=+1 color=green>''Pravoslavne cerkve''</font>==== Med letoma 1918 in 1941 so v Beogradu zgradili številne samostojne verske objekte s portami (=dvorišči) in precej kapel v sklopu obstoječih ali novozgrajenih stavb. Državne oblasti in beograjska mestna uprava Beograda so bile na splošno pripravljene ustreči potrebam verskih skupnosti in njihovim težnjam po ohranjanju kulturne istovetnosti in večverske raznolikosti prebivalstva ter duhovščine. Zato so v Beogradu morali začeti graditi poleg za pravoslavne cerkvene stavbe tudi za katoliške, druge krščanske in nekrščanske vernike, ki so se na veliko preseljevali v novo prestolnico zlasti iz krajev nekdanjega [[Avstro-Ogrska|Avstroogrskega cesarstva]].<ref>“Prošlost nadbiskupije Beogradsko-smederevske”, 214</ref> V tem obdobju so na območju Vračarja, Palilule, Čukarice, Senjaka, Bulbuderja, Starega mesta, Dorčola in drugih četrti nastajale sakralne stavbe za pravoslavce. Meščani poročajo o nenavadni povezavi: kadar so v neki četrti začeli graditi cerkev katoličani, so jo kmalu v bližini zgradili tudi pravoslavci: tako je bilo na Rdečem križu s Sv. Antonom, na Čukarici s Svetim Cirilom&Metodom, na Vračarju z Marijinim Vnebovzetjem in še kje. <center> <gallery> File:St. George church, Banovo Brdo.jpg|Cerkev sv. Jurija na [[Banovo brdo|Banovem brdu]] ([[Čukarica]]) File:Crkva_svetog_Marka,_Beograd_(St._Mark's_Church,_Belgrade).jpg|Nova [[Cerkev sv. Marka, Beograd|cerkev sv. Marka]] na [[Tašmajdan]]u File:Мала црква Св. Саве, Врачар, Биоград.jpg|Stara cerkev Svetega Sava na Vračarju File:Bg 0357 Stari-Sveti-Sava slikostoj.jpg|Notranjost stare (začasne) Svetosavska cerkve File:Hram zidovi pre 1984.jpg|Nova cerkev [[Sveti Sava|Svetega Sava]] do [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] File:Crkva Svetog arhangela Gavrila u Beogradu.JPG|Cerkev sv. nadangela Gabrijela na [[Savski venec|Savskem vencu]] File:Crkva Lazarica na Zvjezadri.JPG|Cerkev Lazarica na Bulbulderju (Zvezdarna) File:Ružica church, Belgrade, Serbia.jpg|[[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkev Rožica]] na [[Kalemegdan|Kalemegdanu]] File:Crkva_svete_Petke2.jpg|[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]] na [[Kalemegdan|Kalemegdanu]] z zdravilnim vrelcem File:Manastir Vavedenje u Beogradu.JPG|Samostan Marijinega darovanja na Senjaku<ref>Samostan Marijinega darovanja na Senjaku (sr.: Манастир Ваведење Пресвете Богородице/Manastir Vavedenje Presvete Bogorodice)</ref> File: Свјетлопис_руске_цркве_Свете_Тројице_у_Биограду2.jpg|"Ruska cerkev" Svete Trojice na [[Tašmajdan|Tašmajdanu]]<ref>Cerkev Svete Trojice v Tašmajdanskem parku (en: Church of the Holy Trinity in Tašmajdan Park; ru: Храм Святой Троицы Белград)</ref> </gallery> </center> ;'''Cerkev sv. Jurija na Banovem brdu''' (1928–1932), delo stavbenikov Vasilija Androsova in Dragutina Maslača, je bila zgrajena na zemljišču beograjskega trgovca Jovanovića; Mitar in njegova žena Milica sta ga podarila za gradnjo cerkve kot spomin na njune prezgodaj umrle otroke. Po želji naročnikov je bila cerkev posvečena njihovi krstni slavi, sv. Juriju.<ref>Водич кроз Београд, Београд 1930, 62</ref> Cerkev ima tloris v obliki vpisanega križa - trolista in je bila zgrajena v neobizantinskem slogu, ki je sploh značilen za takratne beograjske cerkve. Gradbene prvine so poiskali na srbskih [[srednji vek|srednjeveških]] cerkvah, ki so pripadale moravski šoli.<ref>Д. Кашић, Београдска црква Св. Ђорђа на Чукарици 1932–1982</ref><ref>Споменица о педесетогодишњици постојања храма, Београд 1982</ref><ref>А. Кадијевић, Један век тражења националног стила у српској архитектури (средина XIX – средина XX века), Београд 1997</ref> ;'''Cerkev svetega Marka na Tašmajdanu''' (1931–1940) je zrasla na eni od najlepših nesojenih lokacij za novo [[katoličani|katoliško]] [[stolnica|stolnico]], za katero pa je mestna uprava slepomišila že prvega nadškofa [[Ivan Rafael Rodić|Rodiča]] glede lokacije, in tako ni izdala veljavnega dovoljenja vse do dandanes.<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/beograd/3067095-kako-je-trebalo-da-izgleda-beogradska-katolicka-katedrala-setala-se-od-kalenica-guvna-preko-stajge-do-dorcola-ali-nije-joj-bilo-sudjeno|title= Kako je trebalo da izgleda beogradska katolička katedrala: Šetala se od Kalenića guvna preko Štajge do Dorćola, ali nije joj bilo suđeno|publisher=Telegraf.rs|author=P.L.|date=1. junij 2019|accessdate=5. avgust 2024}}</ref><ref>Izvor: Vladana Putnik, „Katedrala beogradske nadbiskupije: Od inicijative do nerealizovanog projekta“</ref>. [[Cerkev sv. Marka, Beograd|Cerkev sv. Marka na Tašmajdanu]] sta načrtovala stavbenika brata Peter in Branko Krstić v duhu srbske srednjeveške stavbeniške dediščine po vzoru na zaobljubnino [[Štefan Milutin|kralja Milutina]]<ref>''Štefan Uroš II. Milutin'' - znan kot ''Štefan Milutin'', oziroma ''kralj Milutin'' – je pripadal dinastiji [[Nemanjići|Nemaničev]] in je bil 1282-1321 kralj [[Kraljevina Srbija (1217-1345)|Srbije]], * okoli 1253 † 1321.</ref>[[Samostan Gračanica|Gračanico]]. Zgrajena je ob pokopališki cerkvi iz 1835 na nekdanjem tašmajdanskem pokopališču, ki ga je uredil [[Miloš Obrenović|knez Miloš]] in je bilo opuščeno 1941. Je ena največjih beograjskih cerkva in ena redkih neposlikanih; v novejšem času je v njej napravil izvirne mozaike znani umetnik [[Đuro Radlović]].<ref>Група аутора, Водич кроз Београд, Београд 1930, 59</ref><ref>Ж. М. Јевремовић, Историјске знаменитости Београда и Земуна, Београд 1935, 22–23</ref> ;'''Stara cerkev Svetega Sava na Vračarju''' (1935) ali '''Mala cerkev sv. Sava''' je delo ruskega stavbenika Viktorja Lukomskega; zgradili so jo na severovzhodnem delu Vračarja (oziroma Svetosavske planote) na mestu kapele iz 1895 kot začasni bogoslužni prostor do dokončanja v njeni neposredni bližini skoraj istočasno začetega [[Cerkev sv. Save, Beograd|hrama Svetega Sava]]. Zgrajena je v obliki deteljice z vpisanim križem in z uporabo srbsko-bizantinskih motivov. Kubična struktura s poligonalno kupolo je preluknjana z redkimi odprtinami in poživljena z belo fasado in kontrastno obarvanimi slepimi nišami. Kot posebnost izstopa zatrep: oblikovano pročelje krasi rozeta, na vrhu pa križ. Notranje okrasje je delo ruskih umetnikov, ikone na ikonostasu pa delo srbskega slikarja [[Vladimir Predijević|Vladimirja Predijevića]]; zidove so poslikali N. Mayendorf, B. Obraskova in A. Dickie. V južnem koru počivajo posmrtni ostanki [[Varnava Rosić|patriarha Varnava]], ki je bil predsednik odbora za izgradnjo (nove) spominske cerkve svetega Sava.<ref>М. Јовановић, Српско црквено градитељство и сликарство новијег доба, Београд – Крагујевац 1983, 197–215</ref><ref>А.Кадијевић, Један век тражења националног стила у српској архитектури (средина XIX – средина XX века), Београд 1997, 134–142</ref><ref>А. Кадијевић, Београдски период рада архитекте Виктора Викторовича Лукомског (1920–1943), ГГБ, XLV–XLVI, Београд 1998/1999, 115–132</ref> ;'''Nova Cerkev Svetega Sava na Vračarju''' (1926, 1985–1993) je delo stavbenikov Nestorovića in Aleksandra Deroka; temeljni kamen za dolgo načrtovano [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkev Svetega Sava na Vračarju]] je blagoslovil še [[Varnava Rosić|patriarh Varnava]] 1935; samo gradnjo pa je nadaljeval Branko Pešić s sodelavci. Dokončen načrt je megalomansko odstopal od predvidenega, kar je povzročilo nejevoljo in burne odzive z demonstracijami po celi [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]].<ref name="„Fighting“ the St. Sava: Public Reaction to the Competition for the Largest Cathedral in Belgrade">{{navedi knjigo|first=Tanja |last=Damlanovic|year=2005|title=„Fighting“ the St. Sava: Public Reaction to the Competition for the largest Cathedral in Belgrad|publisher=Cenrtopa|volume=5/2|pages=125-135|accessdate=16. april 2022}}</ref><ref>{{cite journal|first=Renata|last=Jadresin Milic |first2=Milica |last2=Madanovic |year=2018|title=Romantic Visions vs. Rejection of Ideal Reconstruction. Regionalism, Nationalism & Modern Architecture|publisher=Conference Proceedings, Porto|date=25. 10. 2018|pages=128-143|url=https://comum.rcaap.pt/bitstream/10400.26/24588/1/13%20-%20JADRESIN%20MILIC-MADANOVIC.pdf|format=PDF|accessdate=16. 4. 2022}}</ref><ref name="Academia:PDF">{{cite journal|first=Aleksander |last=Ignjatović|year=2018|title=Translatio Imperii Revisited in the Balkans: Interpretation of Serbian Past and Imperial Imagination, 1878-1941, Wouter Bracke et al. (eds.), Renovatio, Inventio, Absentia Imperii: From the Roman Empire to Contemporary Imperialism |location=Brussels and Rome:|publisher=Academia Belgica|pages=191-215|url=https://www.academia.edu/37244904/Translatio_Imperii_Revisited_in_the_Balkans_Interpretation_of_Serbian_Past_and_Imperial_Imagination_1878-1941_Wouter_Bracke_et_al._eds._Renovatio_Inventio_Absentia_Imperii_From_the_Roman_Empire_to_Contemporary_Imperialism_Brussels_and_Rome_Academia_Belgica_2018_pp._191-215|format=pdf|accessdate=16. 4. 2022}}</ref> Gradili so jo nad domnevnim grobom [[Sveti Sava|Svetega Sava]], kjer so bile sežgane njegove relikvije. Veliki vezir [[Kodža Sinan Paša]] je namreč ukazal, da se krsta s Savovimi relikvijami prenese iz [[Samostan Mileševa|Samostana Mileševe]] v Beograd, kjer jo je del na grmado in leta 1595 sežgal, da bi zatrl svobodoljubne težnje. Natančen kraj sežiga pa ni z gotovostjo ugotovljen in domnevajo, da se je to zgodilo na griču »Čupina umka« na [[Tašmajdan|Tašmajdanu]], na mestu med današnjo [[Cerkev sv. Marka, Beograd|Cerkvijo svetega Marka]] in športnim območjem, ki se je takrat imenovalo Vračar.<ref>{{navedi splet |url=http://www.srpsko-nasledje.co.rs/sr-l/1998/02/article-02.html |title=Српско наслеђе: „Где су Турци спалили мошти Светог Саве“ |publisher=Srpsko-nasledje.co.rs |date= ||accessdate=16. 4. 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130126085436/http://www.srpsko-nasledje.co.rs/sr-l/1998/02/article-02.html# |archive-date=26. 1. 2013 |url-status=dead |df= }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/247557/Где-су-заиста-спаљене-мошти-Светог-Саве |title=Где су заиста спаљене мошти Светог Саве“ |publisher=Политика |date=30. 1. 2013. |accessdate=24. 2. 2018}}</ref> ;'''Cerkev kneza Lazarja na Zvezdarni''' ali '''Lazarica''' (1936) je zgrajena na Bulbulderju, na [[Zvezdarna|Zvezdarni]], in je delo Momirja Korunovića, ki je cenjen ustvarjalec na področju „srbskega narodnega sloga“ in vodi na področju cerkvenega graditeljstva s čez 40 cerkvami, od katerih je večino napravil – podobno kot naš [[Jože Plečnik|Plečnik]] - „za Božji lon“. Stavba se piramidasto vzpenja in oži proti vrhu, čemur sledita valovita venca strešnih ploskev, izstopajoči balkoni, podolgovate ločne odprtine in na vrhu vitka kupola.<ref>Споменица цркве Великомученика косовског Светог кнеза Лазара, Београд 1937</ref><ref>Ж. Шкаламера, Обнова српског стила у архитектури, ЗЛУМС, 5, Нови Сад 1969,228–231</ref> ;'''Cerkev nadangela Gabrijela''' (1937–1939) je delo Georgija Samoilova, ki je bil takrat asistent na Fakulteti za gradbeništvo na Oddelku bizantinske in starosrbske arhitekture. ;'''Cerkev Rožica na Kalemegdanu''', [[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkev Rožica]] је nastala na severozahodnem obrobju Beograjske trdnjave na [[Kalemegdan]]u v drugi polovici 19. stoletja s predelavo smodnišnice, in je takrat rabila za vojaško cerkev, ki pa jo je predelal arhitekt Nikolaj Krasnov, vodilni gradbenik med ruskimi priseljenci. ;'''Cerkev svete Petke na Kalemegdanu''', ki se nahaja v neposredni bližini Rožice, je bila zgrajena nad „čudežnim vrelcem“ poleg oltarja. Sedanjo [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]] so zgradili 1937 na mestu stare iz 1867, ki je bila poškodovana v [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]], po načrtih Momirja Korunovića. Njene notranje stene in oboke je pokril z živopisanimi mozaiki v letih 1980-1983 mladi in izurjeni mozaikar [[Đuro Radlović]], ki je se je z veseljem lotil zahtevnega dela s temi malim pozlačenimi ploščicami, da jih je uspešno povezal v skladno celoto. ;'''Samostan Marijinega darovanja na Senjaku'''<ref>Samostan Vavedenja Presvete Bogorodice; ta praznik je spomin na darovanje, ko sta starša Joahim in Ana po izročilu triletno hčerko Marijo pripeljala v jeruzalemski tempelj in jo posvetila Božji službi</ref> označuje stavbni sklop, ki ga sestavljata: * ''Cerkev Marijinega darovanja'' (1935–1936), delo arhitektov Ivana Rika in Andreja Papkova, in * ''Gostišče'', za katero sta napravila načrt Ozren Srdanović in Milan Sekulić. ;'''Ruska cerkev na Tašmajdanu''' (1924), ki jo je za potrebe ruskih pravoslavnih beguncev zasnoval Valerij Staševski, je bila zgrajena s prostovoljnimi prispevki ruskih ubežnikov oziroma emigrantov pred boljševiki in tukajšnjih domačinov. Ta [[Ruska cerkev, Beograd|Ruska cerkev Svete Trojice na Tašmajdanu]] ter stoji na območju Tašmajdana v neposredni bližini nove cerkve sv. Marka. ====<font size=+1 color=green>''Katoliške cerkve''</font>==== V [[srednji vek|srednjem veku]] je bilo pred vdorom [[Turki|Turkov]] v [[Ogrsko kraljestvo|ogrskem]] Beogradu nekaj [[katoličani|katoliških]] cerkva, kot je videti tudi na starih litografijah, a je v neugodnih [[zgodovina|zgodovinskih]] razmerah izginila za njimi sleherna sled. V [[novi vek|novem veku]] segajo začetki katoliške župnije v sredo 19. stoletja, a 1845 so začeli duhovniki voditi matične knjige. Med [[Sveti sedež|Svetim sedežem]] in [[Kneževina Srbija|Kneževino]] oziroma [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]] so več kot 60 let potekala jalova pogajanja, ki so bila končana šele 1914 - po [[Sarajevski atentat|Sarajevskem atentatu]] - s sklenitvijo konkordata. Izbruh [[Prva svetovna vojna|vojne]] je preprečil uresničitev dogovorjenega. Tako je šele po končani vojni in nastanku nove ''[[Država SHS|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]]'' (''SHS'') - ki ji je 1. decembra 1918 sledilo zedinjenje s Kraljestvom Srbijo v ''[[Kraljevina SHS|Kraljevino Slovencev, Hrvatov in Srbov]]'' - prišlo do izbirnega izvajanja nekaterih dogovorjenih točk [[konkordat]]a, medtem ko so bile druge namenoma spregledane. Ustanovljena pa je je [[Nadškofija Beograd|Nadškofija v Beogradu]] s sufragansko [[Škofija Skopje|Škofijo v Skopju]]. Zaradi svobodomiselne in protikatoliško usmerjene politike takratnih vlad ni bilo nikoli uresničeno določilo, po katerem bi država zgradila in vzdrževala novo nadškofijsko stolnico in palačo za škofa in upravno osebje,<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/beograd/3067095-kako-je-trebalo-da-izgleda-beogradska-katolicka-katedrala-setala-se-od-kalenica-guvna-preko-stajge-do-dorcola-ali-nije-joj-bilo-sudjeno|title= Kako je trebalo da izgleda beogradska katolička katedrala: Šetala se od Kalenića guvna preko Štajge do Dorćola, ali nije joj bilo suđeno|publisher=Telegraf.rs|author=P.L.|date=1. Junij 2019|accessdate=5. avgust 2024}}</ref><ref>Izvor: Vladana Putnik, „Katedrala beogradske nadbiskupije: Od inicijative do nerealizovanog projekta“</ref> obenem pa tudi primerno stavbo za vzgojo duhovniških poklicev - ki pa jo je na lastne stroške zgradila v [[Zagreb]]u [[Banat|banatska]] [[apostolska uprava]]; semenišče Krizin so požrli dolgovi z zgoraj omenjenimi posledicami.<ref>{{navedi splet|url=https://hrcak.srce.hr/file/320408|title=Trsatski franjevac Ivan Rafael Rodić - prvi beogradski nadbiskup|publisher=Hrčak.srce.hr|author=Franjo Emanuel Hoško|place=Reka|date=|accessdate=3. avgust 2024|archive-date=2024-07-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20240722134933/https://hrcak.srce.hr/file/320408|url-status=dead}}</ref> S ''[[Šestojanuarska diktatura|Šestojanuarsko diktaturo]]'' 1929 je kralj [[Aleksander Karađorđević|Aleksander]] novonastalo državno tvorbo preuredil in preimenoval v ''Kraljevino Jugoslavijo'' ter razdelil ne na republike po narodnostnih mejah, ampak na ''banovine''. Zaradi lažjega razumevanja je v članku uporabljen za to državo redno naziv ''[[Kraljevina Jugoslavija]]'', ki je enakovreden poljudnemu nazivu ''Stara Jugoslavija'' - medtem ko se za ''Novo Jugoslavijo'' uporablja naziv ''[[SFR Jugoslavija]]'', čeprav sta skozi kratko obdobje njunega obstoja obe večkrat menjavali svoj uradni naziv. <center> <gallery> File:Bg-0613 Sostolnica-Kristusa-Kralja.jpg|<center>[[Sostolnica Kristusa Kralja, Beograd|Cerkev Kristusa Kralja]] je postala [[stolnica]], ob stoletnici 1988 pa [[sostolnica]]</center> File:Bg-0651 skupinska-fotka.jpg|<center>Ob [[Sveta Marija|Materi edinosti]] se [[romar]]ji slikajo z nadškofom [[Stanislav Hočevar|Hočevarjem]]</center> File:Bg-0633 Nadškof-Hočevar-mašuje.jpg|<center>Pri [[Sostolnica Kristusa Kralja, Beograd|Kristusu Kralju]] so zaigrale prve [[orgle]] v [[Srbija|Srbiji]] [[1927]] — narejene v [[Slovenija|Sloveniji]]</center> File:Jože Plečnik * Inside of church St. Anton in Belgrade.jpg|<center>[[Jože Plečnik|Plečnikova]] Cerkev sv. Antona: [[Jezus Kristus|Kristus]] pomeni vsem [[kristjani|kristjanom]] središče</center> File:Bg 0271 Anton vhod-zvonik.jpg|<center>[[Jože Plečnik|Plečnikova]] Cerkev sv. Antona je zamišljena veličastno - manjkajo [[mozaik|mozaiki]]&dobrotniki</center> File:Bg 0259 Anton oltar-Kristusa-Kralja.jpg|<center>Oltar [[Kristus Kralj|Kristusa Kralja]] v [[Cerkev svetega Antona Padovanskega, Beograd|Cerkvi sv. Antona]] je delo slovenskih umetnikov.</center> File:Свјетлопис католичке катедрале Узнесења Богородице, Врачар, Биоград, Србија18.jpg|<center>Cerkev [[Stolnica Blažene Device Marije, Beograd|Blažene Device Marije]] je za časa [[Franc Perko|Perka]] postala [[stolnica]]</center> File:Crkva Sv. Ciril i Metod - Banovo Brdo 02.jpg|<center>[[Ekumenizem|Ekumenska]] Cerkev Svetih bratov [[Ciril in Metod|Cirila in Metoda]] na [[Čukarica|Čukarici]] ([[Banovo brdo]])</center> File:Makedonska street, Belgrade, Serbia, 2019. 15.jpg|<center>Cerkev [[Sveti Peter|sv. apostola Petra]] na ''Makedonski 23''<ref>Makedonska ulica se je v Stari Jugoslaviji imenovala "Poenkareva ulica"</ref>je skrita sredi mesta</center> </gallery> </center> ;'''Cerkev Kristusa Kralja'''. 29. oktobra 1924 je [[papež Pij XI.|Pij XI.]] imenoval prvega beograjsko-smederevskega nadškofa v osebi [[Ivan Rafael Rodić|Rafaela Rodiča]]. Za nadškofovsko rezidenco, župnišče in cerkev so bila kupljena poslopja bivšega [[Avstro-Ogrska|avstroogrskega]] veleposlaništva tekom 1925, vendar je vlada s plačevanjem denarnih obveznosti že od začetka zavlačevala in tako še dodatno prispevala k poznejšemu bankrotu nadškofije, ki jo je že dovolj težil dolg banatske uprave glede Krizinovega semenišča. Ta cerkvica je postala prva župnijska cerkev in začasna stolnica, ki so jo 1926 povečali do današnje velikosti ter jo na praznik Kristusa Kralja posvetili novemu patronu - Kristusu Kralju. Dozidali so ji tudi zvonik in cerkveno dvorano. Nabavili so nove zvonove, a 15. decembra 1927 so zaigrale po stoletjih prve orgle v Srbiji, ki jih je izdelalo podjetje [[Franc Jenko (orglar)|Franc Jenko]] iz Šentvida nad Ljubljano. Po izročilu je bil to njegov prvi opus - in orgle dobro igrajo še danes - medtem ko so bile veličastne orgle pri Svetem Antonu na Rdečem križu (izdelane 1966) njegovo zadnje delo.<ref>{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Najstarija beogradska župa Krist Kralj, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}</ref> ;[[Cerkev svetega Antona Padovanskega, Beograd|Cerkev sv. Antona Padovanskega na Rdečem križu]] (1929–1932) je izvirno delo znamenitega slovenskega in srednjeevropskega stavbenika [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]].<ref>Т. Дамљановић, Два храма за две конфесије: трагање за модерно-византијским, Наслеђе VI, Београд 2005,77–84</ref><ref>П. Кречић, Црква Св. Антуна Падованског у Београду – оцена заштите споменика и смернице обнове, Наслеђе, VI, Београд 2005, 195–210.</ref>Visoki cilindrični zvonik je bil dokončan 1962 z nekoliko manjšimi spremembami v primerjavi s prvotnim, katerega gradnjo je vodil Plečnikov učenec [[Janez Valentinčič|Valentinčič]], kakor tudi deloma notranjo opravo. Nadškof [[Ivan Rafael Rodić|Rodič]] ni pozabil na svoje redovne brate, ki so takoj po prihodu 1926 začeli graditi samostan; po enih virih so ga zgradili v nekaj mesecih, po drugih v dveh letih. Za cerkev z zvonikom so postavili temelje 1929 in dokončali 1932 stavbo z zvonikom v višini strehe. Najprej ni bilo za nadaljevanje denarja, po vojni pa so nove oblasti gradnjo novih sakralnih objektov na splošno ovirale po celotni [[SFR Jugoslavija|Novi Jugoslaviji]]; poleg tega so veliko cerkva zlasti po [[Vojvodina|Vojvodini]] in [[Kočevsko|Kočevskem]] celo podrle. Možnosti za dokončanje zvonika so se pokazale tako šele 1960, ko je mestno vodstvo priznalo tej cerkvi umetniško posebnost in vrednost; takrat so dogradili namesto 60 po malce spremenjenih načrtih 52 m visok zvonik, ki pa je glede na zemeljsko podlago in preplitke temelje še vedno bil previsok: že med samo gradnjo se je začel pogrezati in obenem nagibati podobno kot tisti v [[Pisa|Pisi]]; danes pa še zmeraj - hvala Bogu - stoji dokaj trdno, čeprav nagnjeno - in je s tem dodatno postal privlačen za številne vernike in izletnike - na kar so domačini zelo ponosni. Frančiškane na tem območju omenjajo viri že v 15. stoletju; njihov samostan so uničili [[Turki]] 1521, drugič v 17. stoletju; ko so ponovno 1727 zgradili cerkev in samostan, so ga zaradi turškega obleganja 18. septembra 1739 zopet morali zapustiti in se preseliti v [[Zemun]].<ref>{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/sv-antun-beograd/|title=Sveti Antun, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}</ref> V [[Beograd]] - ki je postal 1918 prestolnica nove države [[Južni Slovani|Južnih Slovanov]] [[SHS]] in so se vanj zgrinjali tudi mnogi katoličani iz vseh delov bivšega [[Avstro-Ogrska|Avstroogrskega cesarstva]] - so se [[frančiškani]] zopet vrnili pred sto leti, 1925. ;'''Stolnica Blažene Device Marije''' ali '''Francoska cerkev'''. Nadškof Rodič je zaupal to župnijo na Neimarju menihom [[vnebovzetci|vnebovzetcem]] (asumpcionistom). Takoj so začeli graditi kapelo za vernike; 1924 se je začela gradnja župnišča, samostana in začasne manjše cerkve, ki je bila dograjena 1925, a temeljni kamen je blagoslovil prvi apostolski nuncij v Jugoslaviji, nadškof [[Ermenegildo Pellegrinetti|Pellegrinetti]]. Cerkve se je oprijelo ime "Francoska cerkev" zaradi navzočnosti francoskih redovnikov, pa tudi zato, ker je bila namenjena kot spomenik prijateljstva med Francijo in Srbijo med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]]; od prijateljstva pa so ostale zgolj lepe besede - medtem ko je bila denarna podpora z državne strani pozabljena. 1930 je bil zgrajen stari zvonik, leto kasneje pa je nadškof Rodić blagoslovil tri zvonove, ulite v savojski tovarni Paccard: največji zvon nosi ime po [[Sveta Marija|Devici Mariji]] in je dar kralja [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]], drugi je krščen na ime [[Sveti Peter|Sv. apostola Petra]] in je dar [[Sveti sedež|Svetega sedeža]], najmanjši pa se imenuje po [[Sveta Ana|Sv. Ani]] in je dar faranov. V to župnijo se je naseljevalo veliko katoličanov, med njimi lepo število [[Slovenci|Slovencev]] in tako je bilo od 1928 do 1938 tukaj letno celo od 150 do 200 krstov.<ref>{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/uznesenje-bl-dj-marije-beograd/|title=Uznesenje Blažene Djevice Marije, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}</ref> To je bila najprej osrednja postojanka vnebovzetcev, ki so uspešno delovali na več župnijah širom [[Srbija|Srbije]]; kot edina postojanka v celi [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] pa je neslavno dokončala svoj tek sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko sta se zadnja mlada redovnika zaradi - po mnenju umirjenega nadškofa [[Gabrijel Bukatko|Bukatka]] - napačno razumljene [[Drugi vatikanski koncil|pokoncilske]] prenove - župnik Mato in sobrat Roger - oženila s Slovenkama. Sloves te skupnosti pa je bil [[Slovenci|slovenski]] skromni vnebovzetec sobrat pomočnik [[Franc Kerec]]. Po zavezniškem bombardiranju Vračarja 24. maja 1944, ko so verniki bili ravno pri maši na praznik [[Marija pomočnica kristjanov|Marije Pomočnice]], ki jo je imel iz [[Nadškofija Maribor|Lavantinske škofije]] od [[nacisti|nacistov]] izgnani duhovnik, skladatelj in organist [[Gregor Zafošnik|Zafošnik]], je cerkveno področje ostalo sicer nedotaknjeno, medtem ko je bilo porušenih mnogo okoliških stavb. Franc Kerec se je sam in z golimi rokami podal na reševanje ljudi izpod ruševin; po vojni je za to herojsko dejanje prejel tudi visoko državno priznanje. Po pričevanju dolgoletnega predsednika [[Ekumenski moški zbor|Ekumenskega moškega zbora]] [[Ludvik Pucelj|Puclja]] so verniki to dejstvo - obvarovanje cerkve in njenih vernikov - pripisovali [[Sveta Marija|Marijinemu]] varstvu.<ref>To je Ludvik Pucelj pripovedoval 24. maja 1983 takratnemu kaplanu na Karaburmi pri cerkvi sv. Jožefa Delavca in tudi članu Ekumenskega moškega zbora salezijancu Janezu Jelenu, ki si je to zabeležil.</ref> Po izginotju vnebovzetcev je vse področje s stavbami vred prešlo v škofijsko last, in tako je 1988 nadškof [[Franc Perko|Perko]] razglasil "Francosko cerkev" za svojo novo [[stolnica|stolnico]]; obenem je cerkev Kristusa Kralja postala "samo" [[sostolnica]] ali konkatedrala. Cerkev z okolico in stavbami je v zadnjem času temeljito obnovljena in je na novo zaživela: [[fokolari|ognjiščarji]] uspešno upravljajo ''Marijanum'', ki obsega Pastoralni center, hotel, restavracijo in vrtec v [[francoščina|francoščini]]. V manjši cerkvi je bila poprej maša – večja pa je bila po vojni nacionalizirana in vrnjena 1982; sanacija cerkve in okolice je trajala dolgo, saj je ravno pod njo tekel potok in je bila zato zmeraj mokra. Pri obnovi so pomagale različne katoliške dobrodelne zveze, dober delež pa je prispevalo tudi mesto Beograd. Tukaj so največje uporabne orgle v Srbiji (tiste v Filharmoniji so trenutno neuporabne); to duhovno središče pa je posvečeno svetemu [[Papež Janez XXIII.|papežu Janezu XXIII.]], ki mu je v čast postavljen tudi lep spomenik. On je tukaj večkrat prenočeval, kadar je potoval skozi Beograd, ko je bil še [[apostolski nuncij]] v [[Bolgarija|Bolgariji]] in [[Turčija|Turčiji]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.hrvatskarijec.rs/vijest/8608/Beogradska-katedrala-i-Marijanum/ |title=Beogradska katedrala i Marijanum|publisher=Hrvatska riječ|author=Z.V.|place=Subotica|date=27. september 2024 |accessdate=10. oktober 2024}}</ref> ;'''Cerkev Svetih bratov Cirila in Metoda na Čukarici''' V začetku 20. stoletja se je mesto Beograd širilo tudi na jugozahod. 5. julija 1929 so [[Slovenci|slovenski]] [[lazaristi]] sprejeli v upravo [[Čukarica|Čukarico]], kjer je že od 1927 ob nedeljah imel duhovnik mašo v zasebnem stanovanju. Kupili so hišo v Požeški ulici in v njej odprli kapelo, kjer je bila prva maša 5. avgusta 1929; 13. avgusta pa so že začeli graditi novo cerkev, ki jo je nadškof Rodić 17. novembra 1929 posvetil v čast svetih bratov Cirila in Metoda. Cerkev je dvoranskega tipa s polkrožnim stropom, a zvonik je visok 23 metrov. Nad glavnimi vrati cerkve je pomenljivn in upapoln napis: "Da bi bili vsi eno!". Župnija, ki je imela takrat že 2500 vernikov, je bila ustanovljena 1. januarja 1930 in je bilo tega leta krščenih 77 otrok, poročenih 32 parov in pokopanih 23 vernikov. Versko življenje je bilo zelo razgibano ter je razumljivo. da je število krstov naraščalo podobno kot v drugih farah. Tu so se naselile tudi slovenske [[usmiljenke]], ki so v Beogradu od leta 1920, in pomagajo v dušnem pastirstvu vse do danes: skrbijo za uboge in bolne, zelo blagodejno pa so delovale po bolnicah in s tem omilile marsikateri predsodek zoper katoličane tako pravoslavnih vernikov kot njihovih duhovnih pastirjev, pa tudi drugih povojnih ne preveč pobožnih državnih uslužbencev.<ref>{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/sv-ciril-i-metod-beograd/|title=Sveti Ćiril i Metod, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=30. julij 2024}}</ref> ;'''Cerkev svetega apostola Petra pri "Politiki"''' Zgodovina te župnije je tudi zgodovina [[jezuiti|jezuitov]] v Beogradu in sega več stoletij nazaj. Jezuita Bartol Kašić in Sini sta tu ustanovila humanistično šolo, prvo na Balkanu. Poznejši poskusi ponovne naselitve so sovpadali s trikratno osvojitvijo mesta od Turkov in z njegovo osvoboditijo ter z vnovičnimi začetki pastoralnega dela; mesto in cerkev so redovniki ponovno morali zapuščati – iz porušene cerkve so rešili samo [[Sveta Marija|Marijino]] podobo, ki jo je ljudstvo začelo v [[Petrovaradin|Petrovaradinu]] častiti pod nazivom ''Beograjska Bogorodica'' in so jo slovesno prenesli nazaj v novozgrajeno cerkev 1934. Ko so torej jezuiti 1930 znova prišli v Beograd, so na Novo leto 1931 začeli dušnopastirsko delovanje v na novoustanovljeni župniji sv. Apostola Petra, kjer do kupili hišo ter 1933 zgradili cerkev. Prava uganka je, kako so sredi strogega centra lahko v takem nenaklonjenem ozračju postavili v tako kratkem času sorazmerno veliko katoliško cerkev, ki od zunaj sploh ni opazna; takratni notranji minister - [[Slovenci|slovenski]] [[duhovnik]] [[Anton Korošec|Korošec]] jim je tedaj zajamčil svojo podporo, če bi prišlo do kakih zapletov in jih spodbudil, da naj hitijo z gradnjo; po takratnih zakonih namreč ni bilo mogoče porušiti stavbe, če je prišla zidava že do strehe - in tako se je vse srečno končalo. V kako pomembnem delu Beograda je ta duhovni center, spričuje dejstvo, da stoji v soseščini - na Makedonski 29 - sedež znanega dnevnika "Politika", ki ga je ustanovil časnikar slovenskega rodu [[Vladislav Ribnikar|Ribnikar]]<ref>Njegov oče je bil zdravnik Franc, ki je imel tri sinove, od katerih sta dva padla že takoj na začetku prve svetovne vojne, tudi Vladislav (1871-1914), ki je ustanovil dnevnik "Politiko", ki izhaja še danes;</ref> - v bližini pa delujejo še mnoge druge pomembne osrednje ustanove. Že 1931 je bilo v tej župniji prek 130 krstov in je 1940 njihovo število preseglo 200. Prednost te fare je osrednji položaj, pa tudi izredno dobre tramvajske in avtobusne zveze. Jezuiti so poleg drugega raznovrstnega dela imeli na skrbi zlasti izobražence, pa tudi doraščajočo mladino. Da bi ustregli različnim narodom in diplomatskemu osebju, so imeli od vseh začetkov mašo v raznih jezikih, tudi v [[slovenščina|slovenščini]]; dolga leta je to mašo opravljal vsako nedeljo ob 11h [[Slovenci|slovenski]] [[jezuiti|jezuit]] [[Anton Zupančič|Zupančič]];<ref>Zupančič Anton *1.IV.1901 Veliki Lipoglav, za duhovnika posvečen v Ljubljani 24.VIII.1936.</ref><ref>{{navedi knjigo|author=Krunoslav Draganović|title= Opći šematizam Katoličke crkve u Jugoslaviji|publisher=Akademija „Regina apostolorum“|ISBN= |place=Sarajevo|year=1939|page=367}}</ref> pevci so pri njej peli slovenske nabožne pesmi, igrala pa je [[Olga Malbašić]], katere mati je bila Madžarka - in je skupaj s pevko [[Angela Zorko|Angelo]] lepšala petje tudi na novoustanovljeni župniji Sv. Jožefa Delavca na Stari Karaburmi. Zupančič je bil vedno pripravljen na vsakovrstno duhovniško delo ter priljubljen med verniki zlasti zaradi svoje vesele in odločne narave. Sam je večkrat pripovedoval, kako je "rešil" neko cerkev uničenja. Po vojni so partizani vzeli ključ od ''Cerkve Povišanja svetega križa v [[Borča|Borči]]'', naselju kakih 10 km čez [[Donava|Donavo]] v [[Banat|Banatu]]. On je odšel na Krajevni ljudski odbor in prosil za ključ: »Jaz sem Župančič, po katerem tudi tukajšnja partizanska brigada nosi ime. Prišel sem se vam zahvalit, da ste od okupatorja obvarovali našo cerkev in njen ključ; sedaj je domovina svobodna pa prosim, če bi ključ lahko dobil nazaj.« Tvegano podjetje se je srečno končalo – res so mu dali ključ od cerkve, ki še danes stoji in deluje (2024) - medtem ko je bilo mnogo bližnjih [[Vojvodina|vojvodinskih]] cerkva v tem povojnem času ne le zaprtih ali oskrunjenih, ampak tudi porušenih.<ref>{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/sveti-petar-beograd/|title=Sveti Petar, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=30. julij 2024}}</ref> ====<font size=+1 color=green>''Druge krščanske cerkve in palače''</font>==== Obdobje ''[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama|Beograjske krščanske arhitekture med vojnama]]'', ki ''velja za zlato dobo [[cerkvena arhitektura|cerkvene arhitekture]]'', pa ni bilo le obdobje, v katerem je bilo med letoma 1918 in 1941 zgrajenih dvajset [[krščanstvo|krščanskih]] cerkva. Glede na celotno dvatisočletno [[zgodovina|zgodovino]] [[krščanstvo|krščanstva]] to najbrže presega število vseh krščanskih poslopij, ki so bila v tem kraju zgrajena skozi zgodovino – pa ne le [[cerkev (stavba)|cerkvenih]] stavb v ožjem pomenu – tj. stavb, ki so bile postavljene v bogoslužne namene, ampak tudi drugih spremljajočih jih cerkvenih gradenj, ki so bile potrebne za urejeno versko delovanje. Med številnimi verskimi objekti na ozemlju Beograda pomemben dosežek gradbene dejavnosti med vojnama predstavlja poleg cerkva tudi gradnja drugih stavb življenjskega pomena za delovanje [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] (palača patriarhije , zgradbe za prosvetne namene, škofijski sedeži, škofijski domovi, jedilnice, zvoniki), kakor tudi za potrebe drugih verskih skupnosti. Stavbe so bile zgrajene tako okoli obstoječih kot novozgrajenih cerkva v prvi polovici 20. stoletja.<ref>А. Стојаковић, Обнова споменика архитектуре у Србији између два рата, Рашка баштина 2, Краљево, 1980, 261</ref> <center> <gallery> File:Evangelisticka Crkva Skica.jpg|Evangelistična cerkev v [[Zemun]]u (1929) File:Evangelical church Belgrade 2.jpg|Starokatoliška cerkev v Beogradu je spremenjena v „Bitef teatar“ File:Patrijaršija Beograd (13808934713).jpg|Palača beograjske Patriarhije ob "Saborni cerkvi" File:Beogradska nadbiskupija.jpg|Palača beograjske nadškofije – nekdanje [[Avstro-Ogrska|avstroogrsko]] veleposlaništvo File:Bg 0194 nadškofija stavbe.jpg|[[Nadškofija Beograd|Nadškofija]] je vklenjena med okoliške višje stavbe (z dvorišča) File:Зграда Богословије Св.Сабе у Биограду.jpg|Bogoslovna fakulteta „Sveti Sava“ na [[Karaburma|Karaburmi]]<ref>Bogoslovje „Svetega Sava“ (sr: Богословија „Светог Саве”) ima izročilo od 1810; de facto deluje od 1882, de iure pa deluje od 1896; bogoslovje je obnovljeno 1949</ref> </gallery> </center> ;'''Evangeličanska cerkev v [[Zemun]]u''' Stavba je bila postavljena na zemljišču, ki ga je evangeličanska cerkvena skupnost dobila v dar od zemunske občine, na ulici Tošin Bunar 2 v Zemunu. Zgrajena je bila v letih od 1928 do 1929 v sodelovanju stavbenikov Huga Ehrlicha in Viktorja Kovačiča. Gre za zgradbo osrednje vrste, ki je grajena v obliki trikonhalne rotunde z apsido in prizidki, postavljenimi vzporedno z vhodnim cerkvenim prostorom. Danes ji je občina spremenila namembnost; predstavlja pa kulturno in zgodovinsko pričevanje o obstoju evangeličanske skupnosti.<ref>Ж. Домљан, Хуго Ерлих, Загреб 1979, 213–217</ref><ref>D. Đurić-Zamolo, Jevreji – graditelji Beograda do 1941. godine, ЈИМ, 6, Beograd 1992, 216–244.</ref> ;'''Starokatoliška cerkev na Bajlonovem trgu''' Evangeličanska nemška cerkvena občina v Beogradu je zgradila to cerkev v zgodnjih 1940-ih.<ref>''Нова евангеличка црква у Београду'', Београдске општинске новине, бр. 10, Београд, октобар 1940, 853</ref> Stavba je zaradi povojnega pregona in pomora nad Podonavskimi Nemci, ki so živeli v povojni [[SFR Jugoslavija|Novi Jugoslaviji]], doživljala podobno usodo: na razpolago so jo imeli [[protestanti]], ki so jo dalj časa delili s [[starokatoličani]] – toda ne več nemške, ampak hrvaške narodnosti. Kljub dejstvu, da so zgodovinske in družbene okoliščine vplivale na usodo stavbe, ki je večkrat spreminjala svojo namembnost in lastnika, je na zunaj ohranila svojo prvotno podobo vse do danes; notranjost je 1989 spremenjena v „Bitef teater“. ;'''Palača beograjske patriarhije'''<ref>'''Palača beograjske patriarhije'' (srbsko: Patrijaršija Beograd / Палата Патријаршије)</ref> "Palača patriarhata Srbske pravoslavne cerkve" (1934–1935) je delo ruskega stavbenika Viktorja Lukomskega. Palača, katere fasada je obrnjena proti katedrali in je oblikovana kot portik z nizkimi stebri in veliko kupolo, postavljeno nad kapelo, posvečeno sv. Simeonu Mirotočivu, je zasnovana tako, da poudari moč srbske pravoslavne cerkve, ki jo je imela z državno podporo za „zasluge pri graditvi nove države“; in njeno enotnost, ki jo je dosegla po združitvi raznih pravoslavnih skupnosti in samostojnih Cerkva (črnogorske avtokefalne Cerkve) v enotno [[SPC]] 1920. ;'''Internat Teološke fakultete na Karaburmi''' oziroma '''Bogoslovija''' (1939–1940) je zgrajen za študente Bogoslovne fakultete kot predstavitvena stavba v povezavi sodobnega in tradicionalnega stavbeništva. ;'''Palača Beograjske nadškofije''' z vrtom in župniščem (1888) tvori edinstveno prostorsko in namensko enoto, ki jo je po prvi svetovni vojni Sveti sedež s soglasjem jugoslovanske vlade odkupil od avstrijske države obenem s kapelo sv. Ladislava; po pogodbi naj bi večji del plačala država, česar se pa ni držala in je to še povečalo dolg, ki ga je imela Banatska [[apostolska uprava]] v zvezi z novim semeniščem Krizinom v Zagrebu. Nadškofijska palača in župnišče pa sta najverjetneje delo srbskega graditelja [[Jovan Ilkić|Jovana Ilkića]]. === Obdobje Nove Jugoslavije === {{glavni|SFR Jugoslavija|}} ==== Težavne povojne razmere ==== Zlata doba cerkvene medvojne gradnje v Beogradu je po koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] zaradi številnih neugodnih družbenih okoliščin in pomanjkanja denarnih sredstev postala preteklost ne le tega mesta, ampak tudi celotne [[SFR Jugoslavija|Nove Jugoslavije]]. Z zmago [[komunizem|komunizma]] se je pokazala prilika za obračun z „nazadnjaškimi elementi“ ter je nastopilo obdobje bojevitega [[marksizem|marksizma]]. Le-ta se je „izkazal“ zlasti s [[Povojni zunajsodni poboji v Sloveniji|Povojnimi zunajsodnimi poboji v Sloveniji]], z [[Bleiburška tragedija|Pliberško tragedijo]] nad [[Hrvati]]; zlasti pa z [[genocid]]om nad [[Vojvodina|vojvodinskimi]] [[Nemci]] „Donauschwaben“ – ki jim je bilo zaplenjeno ne le vse premoženje, ampak so v stotih povojnih koncentracijskih taboriščih mnogi bili na razne načine mučeni ali zlostavljani – ter izgubili tudi svoje življenje.<ref>{{navedi splet|url=https://hrcak.srce.hr/file/312827|title=Tko je kriv za genocid nad Podunavskim Nijemcima? Ili o najnovijem srbijanskom prikazu sudbine Folksdojčera u Titovoj Jugoslaviji|publisher=Hrvatski institut za povijest|author=Vladimir Geiger|place=Zagreb|date=16. september 1997|accessdate=21. november 2024|archive-date=2024-11-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20241121222348/https://hrcak.srce.hr/file/312827|url-status=dead}}</ref><ref>Osvrt na knjigu Nenada Stefanovića: ''Jedan svet na Dunavu. Razgovori i komentari'', BNA Tiker, Beograd, 1996., 254 str. (drugo izdanje BNA Tiker, Beograd, 1997., 250 str.) Literaturom, korisnim informacijama, mišljenjima i sugestijama, nezaobilaznima u prikazu, pripomogli su nam prof. Friedrich Binder (Tübingen), dipl. ing. Helmut Frisch (Wien), Franz Hutterer (München), Andreas Müller (Reutlingen), mr. Goran Nikolić (Novi Sad), prof. dr. Anton Scherer (Graz), Kad Schumm (Boblingen) i prof. dr. Zoran Ziletić (Beograd).</ref> Verniki - zlasti [[katoličani]] - so po tem [[marksizem|marksističnem]] gledanju veljali za drugorazredne državljane v primeri z „naprednimi in zdravimi silami“ – ki so lahko nemoteno širile ateizem prek medijev, siljenjem v partijo, prek šole pa med mladino. Zaradi mnenja, "da je vera opij za ljudstvo"<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/Edinost/77/02/Osredkar.pdf|title=Vera ne izginja, le politika se spreminja|publisher=Edinost in dialog|author=Mari Jože Osredkar|place=Ljubljana|date=1. februar 1977|accessdate=14. december 2024}}</ref>, je ljudstvo bilo prikrajšano za resnično svobodo; med drugim niso smeli kritizirati oblastnikov, zlasti ne Tita; če pa so hoteli napredovati v službi, so morali vstopiti v partijo (ZK)<ref>{{navedi splet|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/10/23/sta-se-smjelo-sta-nije-u-vrijeme-jugoslavije|title= Šta se smjelo, a šta nije u vrijeme Jugoslavije. Političari često govore kako se u staroj državi nije smjelo reći da si Hrvat, ići u crkvu ili biti izvan Saveza komunista|publisher=Al Jazeera|author=Branimir Bradarić|place=Sarajevo|date=23. oktober 2019|accessdate=21. november 2024}}</ref> Nova oblast pa se glede na vero ni obnašala v vsem tem obdobju enako. {| |- ! Srpska pravoslavna Crkva u socijalističkoj Jugoslaviji<ref>{{navedi splet|url=https://www.noviplamen.net/glavna/srpska-pravoslavna-crkva-u-socijalistickoj-jugoslaviji-zrtva-socijalizma-i-ili-saucesnik-raspada/|title= Srpska pravoslavna crkva u socijalističkoj Jugoslaviji: žrtva socijalizma i/ili saučesnik raspada?|publisher=Novi Plamen|author=Nemanja Drobnjak|place=Beograd|date=16. februar 2023|accessdate=21. november 2024}}</ref> ! Srbska pravoslavna Cerkev v socialistični Jugoslaviji |- | <blockquote>Iako crkvene strukture i javnost bliska njima, danas tvrde kako je tokom celog perioda socijalističke Jugoslavije, Crkva kao institucija bila gušena, marginalizovana i udaljavana od vernika, takva tvrdnja ne stoji u potpunosti. O potpunom gušenju i marginalizaciji Crkve, poricanju prava na slobodno delovanje od strane novih vlasti, može se govoriti samo u jednom periodu stabilizacije socijalističkog sistema: od 1945. do 1953. godine. </blockquote> | <blockquote> Čeprav cerkvene strukture in njim blizka javnost danes trdijo, da je bila Cerkev kot ustanova v celotnem obdobju socialistične Jugoslavije tlačena, postavljena na obrobje in oddaljevana od vernikov, taka trditev ne drži povsem. O popolnem zatiranju in omejevanju Cerkve, o odrekanju pravice do svobodnega delovanja s strani nove oblasti, lahko govorimo samo v enem obdobju utrjevanja socialističnega sistema: od leta 1945 do 1953. </blockquote> |} Ne strinja pa se s tako blago oceno pravoslavni duhovnik Velibor Džomić, ki trdi, da prave verske svobode v Titovi Jugoslaviji v bistvu sploh ni bilo, češ „da so bile nekatere ustavne določbe le krinka za prikrivanje resničnega zapostavljajočega odnosa do duhovnikov in vernikov, ki so bili pogosto in okrutno kaznovani." {| |- ! Najgore su prošli oni koji su... verovali u Boga<ref>{{navedi splet|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/639249/Najgore-su-prosli-oni-koji-su-slobodno-mislili-i-oni-koji-su-verovali-u-Boga|title=Ustav SFRJ iz 1974 – 50 godina kasnije. Najgore su prošli oni koji su slobodno mislili i oni koji su verovali u Boga|publisher=Politika.rs|author=Brane Kartalović|place=Beograd|date=20. oktober 2024|accessdate=21. november 2024}}</ref> ! Najhuje so jo skupili tisti, ki so... verovali v Boga |- | <blockquote>”Sveštenici i vernici ne pamte po dobru vreme socijalističkih ustava. Ne samo u vreme važenja Ustava SFRJ od 1974. nego i od donošenja Ustava FNRJ 1946, vršen je, bez obzira na minimalne ustavne garancije, sistemski progon vere i verujućih ljudi. Sloboda veroispovesti je u ustavnoj normi iz 1974. bila svedena samo na „ispovedanje vere”, a vera je svedena samo na „privatnu stvar” čoveka. Ideolozi SKJ i ustavopisci su smatrali da je dovoljno da se u okrnjenom obliku prizna samo individualni, ali ne i kolektivni aspekt prava na slobodu veroispovesti kao univerzalnog ljudskog prava. Dovoljno je samo to da se vidi i da se zaključi da je reč o diskriminatornom opštem aktu. Treba imati u vidu da su komunisti na svoj način u ustavnoj odredbi povampirili specijalni oblik takozvanog kancel-paragrafa, koji je svojevremeno uveo Bizmark, tako što su propisali da je „protivustavna zloupotreba vere i verske delatnosti u političke svrhe”. I u vreme važenja Ustava SFRJ od 1974. najgore su prošli oni koji su slobodno mislili i oni koji su verovali u Boga. Osim toga, crkvama i verskim zajednicama su, posle oduzimanja nepokretne i pokretne imovine, ograničili pravo svojine i na onome što im je posle nacionalizacije i agrarne reforme ostalo” </blockquote> |<blockquote> „Duhovniki in verniki nimajo dobrih spominov na čas socialističnih ustav. Ne samo v času veljavnosti Ustave SFRJ od leta 1974, ampak tudi od sprejetja Ustave ZRJ leta 1946 se je izvajalo sistematično preganjanje vere in vernikov, ne glede na minimalna ustavna zakonodajna jamstva. V ustavni normi iz leta 1974 je bila svoboda vere zožena le na »izpovedovanje vere«, vera pa le na »zasebno stvar« človeka. Ideologi in ustavopisci ZKJ so menili, da je dovolj, da se pravici do svobode vere prizna v okrnjeni obliki le zasebni (individualni), ne pa tudi skupni (kolektivni) vidik pravice do svobode vere kot splošne (univerzalne) človekove pravice. Dovolj je videti in ugotoviti, da gre za diskriminatoren splošni akt. Pri tem se je treba zavedati, da so komunisti na svoj način povampirili posebno obliko tako imenovanega [[kancelparagraf]]a, ki ga je nekoč uvedel Bismarck, s predpisom, da gre za »protiustavno zlorabo vere in verskega delovanja v politične namene«. . Tudi v času veljavnosti ustave SFRJ iz leta 1974 so jo najbolj skupili svobodomiselni in tisti, ki so verovali v Boga. Poleg tega so bile cerkvam in verskim skupnostim po zaplembah nepremičnin in premičnin omejene lastninske pravice tudi v tistem, kar je ostalo po nacionalizaciji in agrarni reformi.” </blockquote> |} ==== Nova mesta so bila brez cerkva ==== Na novo zgrajena mesta so v tem smislu so načrtno gradili – cele četrti ali celo mesta – brez [[cerkev (stavba)|cerkva]] in kakršnihkoli krščanskih stavb ali znamenj. To ni veljalo le za glavno mesto države [[Beograd]] – saj so takrat zrastla brezcerkvena okrog njega cela taka mesta ali naselja kot [[Beograd|Novi Beograd]],<ref>{{navedi splet|url=https://www.gradnja.rs/novi-beograd-simbol-socijalizma-simbol-kapitalizma/|title= Novi Beograd – simbol socijalizma, simbol kapitalizma |publisher=Gradnja.rs|author=Milja Mladenović|place=Beograd|date=5. januar 2021|accessdate=21. november 2024}}</ref> [[Karaburma|Nova Karaburma]], kakor tudi vsa [[Beograd|beograjska]] primestna nova naselja; to isto načelo je veljalo tudi po celotni Socialistični Jugoslaviji in tako so nastala brezcerkvena mesta kot [[Zagreb|Novi Zagreb]], [[Skopje|Novo Skopje]] (po potresu 1963), [[Sarajevo|Novo Sarajevo]], [[Zrenjanin|Zrenjaninski Bagljaš]], kakor tudi po Titu imenovana mesta: [[Titograd]], [[Veles|Titov Veles]], [[Drvar|Titov Drvar]], [[Užice|Titovo Užice]], [[Velenje|Titovo Velenje]], [[Vrbas (mesto)|Titov Vrbas]], [[Kosovska Mitrovica|Titova Mitrovica]] itd. Vse to je veljalo torej tudi za [[prestolnica|prestolnico]]. {| |- ! Дехристијанизовани град <ref>Александар Кадијевић, Три нове цркве Београда — три потстицаја развоју српског сакралног градитељства. „Наслеђе” УДК 726.54(497.11)”199” стр.128.</ref> ! Razkristjanjeno mesto |- | <blockquote> Златно доба црквеног градитељства у Београду, по завршетку Другог светског рата, због вишеструко неповољних друштвених околности и недостатка финансијских средстава, постало је прошлост овог града. Међутим и оно што је изграђено у том периоду осим донекле монументалних ''храмова Светог Марка'', ''храм Светог Саве'' и ''Црква Светог Антуна Падованског'', који су сачували своју монументалност као део урбаног садржаја Београда, све остале цркве су временом маргинализоване као грађевине у визуелној слици Београда, ''који све више почео да личи на дехристијанизовани град''. </blockquote> | <blockquote> Zlata doba cerkvene arhitekture v Beogradu je po koncu druge svetovne vojne zaradi številnih neugodnih družbenih okoliščin in pomanjkanja denarnih sredstev za to mesto postala preteklost. V tem obdobju ni bilo od cerkvenih stavb zgrajenega ničesar, razen dokončanja nekoliko monumentalnih sakralnih stavb, kot je [[Cerkev sv. Marka, Beograd|Cerkev svetega Marka na Tašmajdanu]], [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkev sv. Sava na Vračarju]] in [[Cerkev svetega Antona Padovanskega, Beograd|Cerkev sv. Antona na Rdečem križu]], ki so ohranile svojo monumentalnost kot del mestne vsebine Beograda. Vse druge cerkve so bile sčasoma kot stavbe odrinjene na obrobje v vizualni podobi Beograda, ''ki je vse bolj začel spominjati na razkristjanjeno mesto''. </blockquote> |} ====<font size=+1 color=green>''Beograjske cerkve v Novi Jugoslaviji''</font>==== Kaj pa je bilo zgrajeno v tem obdobju v [[Beograd]]u? Ničesar, razen da je bilo dokončanih nekaj že prej začetih cerkvenih stavb, ki so ohranile svojo monumentalnost kot del mestne vsebine Beograda. Vse druge sakralne stavbe so bile sčasoma odrinjene na obrobje ali pa je bil pogled nanje zakrit z višjimo bloki (Sv. Anton). Tako so poleg drugorazrednih vernikov obstajale tudi drugorazredne in manj pomembne stavbe v pregledni podobi Beograda, "ki je vse bolj začel spominjati na razkristjanjeno mesto«.<ref>Александар Кадијевић, Три нове цркве Београда — три потстицаја развоју српског сакралног градитељства. „Наслеђе” УДК 726.54(497.11)”199” стр.128.</ref> #''[[Cerkev sv. Marka, Beograd|Nova Cerkev svetega Marka]]'', #''[[Cerkev sv. Save, Beograd|Nova Cerkev svetega Sava na Vračarju]]'' in #''[[Cerkev svetega Antona Padovanskega, Beograd|Cerkev sv. Antona Padovanskega]]''. Res čisto nova pa je bila le #''[[Cerkev sv. Jožefa Delavca, Beograd|Cerkev svetega Jožefa Delavca na Zeleni Karaburmi]]'' #''[[Cerkev sv. Luka, Beograd|Stara cerkev sv. Luka v župnišču v naselju Krnjači]]'' <center> <gallery> File:Свјетлопис римокатоличке цркве Анте Падованског у Биограду.jpg|[[Zvonik]] [[Cerkev svetega Antona Padovanskega, Beograd|Cerkve sv. Antona]] je kriv, kar se vidi s prostim očesom – a dograjen je [[1960]] File:CrkvaSpolja.jpg|Notranjost [[Beograd|beograjske]] [[Jože Plečnik|Plečnikove]] [[cerkev (stavba) |cerkve]] še zdaleč ni dokončana - manjkajo [[mozaik]]i itd. File:Hebung der Kuppel Juni 1989 in Belgrad.jpg|Na novo [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkev sv. Sava]] so [[1989]] dvigovali kupolo s pomočjo plošč 20 dni File:Temple_of_Saint_Sava_-_Monument.jpg|Spomenik Svetega Sava med staro in novo cerkvijo na [[Vračar]]ju File:Krnjača, Belgrade, Serbia - panoramio (1).jpg|Poleg nove Cerkve sv. Luka je nastalo v [[Krnjača|Krnjači]] tudi duhovno središče </gallery> </center> ;'''Cerkev svetega Jožefa Delavca na Stari Karaburmi''' (1991) je bila najprej kapela v zasebni hiši, ki so jo odkupili s pomočjo [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Gabrijel Bukatko|Gabrijela Bukatka]] [[Slovenci|slovenski]] [[salezijanci]] Tudi ta je do danes skrita očem sprehajalcev, to pa zaradi njene majhnosti. Tej edini cerkvici se je z veliko diplomacije in tudi prek posredovanja slovenskih [[usmiljenke|usmiljenk]] uspelo pretihotapiti skozi strogo brezbožno sito na [[Beograd|beograjsko]] [[Karaburma|Staro Karaburmo]]. Tam je bila najprej Sime Šolaja 39 kapela usmiljenih sester sv. Vinka Pavelskega, ki so uživale med ljudstvom veliko priljubljenost; nato pa je iz nekdanje vile - ki jo je mesto zgradilo na plazovju za znanega filmskega igralca [[Milivoje Živanović|Milivoja Živanovića]] na Pribojski 23, a da tja ni nikoli prišel stanovat – nastala najprej sestrska kapelica; polagoma je v lepi vili, odkupljeni 1960-ih let, nastalo župnijsko središče, pa cerkvica Sv. Jožefa Delavca. Po načrtih [[Beograd|beligrajskih]] inženirjev in stavbenikov [[Slovenci|slovenskega]] rodu [[Ivan Žnidaršič|Ivana]] in [[Vlado Žnidaršič|Vlada Žnidaršiča]]<ref>Inženir Vlado Žnidaršič je nečak inženirja Ivana Žnidaršiča</ref> je nastajala tudi [[Cerkev sv. Jožefa Delavca, Beograd|Cerkev svetega Jožefa Delavca na Zeleni Karaburmi]] ali ''Beograjska lepotica'', kot sta jo rada imenovala njena prva župnika [[Herman Habič]] in [[Ciril Zajec]].<ref>{{navedi splet|url=https://kaldrma.rs/nije-tito-sveti-josip-radnik-na-karaburmi/|title= Nije Tito - Sveti Josip Radnik na Karaburmi|publisher=Kaldrma.rs|author=|place=Beograd|date=16. julij 2024 |accessdate=21. november 2024}}</ref> ;'''Stara Cerkev sv. Luka v Krnjači''' je nastala v naselju [[Krnjača]] - pred ''Pančevskim mostom'', ki vodi iz [[Vojvodina|Vojvodine]] v ''Stari Beograd''. Skoraj v istem času, kot je nastajala cerkvica na Stari Karaburmi, je nastajalo tudi očem ne tako skrito pravoslavno duhovno središče v naselju Krnjači, ki je v tistem času bilo močvirnato, prepreženo s prekopi in s komaj kaj več kot stotimi prebivalci. Tam je upokojeni starejši duhovnik v svoji hiši napravil kapelo oziroma cerkvico. Polovico svoje enonadstropne hiše je dal povezati v dvoranico, zgoraj pa dodal na sleme zvonik z zvonom - da se je s Pančevske poti z leve strani kakih 300 metrov daleč od glavne ceste lepo videlo, da je to sakralna stavba. Ta starejši sivolasi duhovnik je obiskoval vernike po celem tistem področju in "svetio vodicu" - blagoslavljal hiše - obenem pa kar na domu krščeval otroke tistih bolj "bogaboječih" staršev, ki si niso upali iz različnih razlogov priti v cerkev. Oblasti so mu ukazale, da mora cerkvico podreti, pa je dejal, da je to njegova kapelica, kjer mašuje in da je nemogoče podirati tako, da se ne bi podrlo tudi njegovega stanovanja. Obenem je zagrozil, da bo takoj obvestil tujino, da v Titovi Jugoslaviji podirajo cerkve. Posledica vsega tega je bila - podobno kot na Karaburmi - da je cerkvica ostala vse do današnjega dneva.<ref>[https://www.palilula.org.rs/lat/lokalnaSamouprava/crkve-i-manastiri-verski-objekti Crkve i manastiri] palilula.org.rs</ref><ref name="asd">[https://www.borca.rs/dunavski-dukat-svetog-luke/ Dunavski dukat Svetog Luke] borca.rs 20. 8. 2012.</ref> ;Nova Cerkev sv. Luka v naselju Krnjača Izmed mnogih cerkva, ki so nastajale zlasti na širšem področju Beograda, naj omenimo, da je tudi v Krnjači - kjer so pod [[Josip Broz Tito|Titom]] grozili mali hišni kapeli (podobno tudi katoliški na Stari Karaburmi) z nasilnim rušenjem - tam bliže Pančevskemu mostu čez reko [[Donava|Donavo]] in mestu Beogradu - po letu 2000 - zrasla čisto nova srednje velika pravoslavna - sedaj prava - ''Cerkev sv. Luka v Krnjači'' z župniščem in obširnim pastoralnim središčem s potrebnimi pripadajočimi poslopji. Temljni kamen je blagoslovil [[patriarh]] [[Pavel Stojčević|Pavel]] leta 2001. Načrte je napravil stavbenik [[Predrag Ristić]].<ref name="asd"/> To je pa že obdobje, ko je na beograjskem področju zraslo več pravoslavnih cerkva kot jih je bilo poprej skupaj. Omeniti je treba, da se je tudi prebivalstvo povečala - in tako je iz prej neznatnih naselij ''Krnjača'', ''Kotež'', ''Borča'', ''Ovča'' in ''Greda'' nastalo pravo mesto z vso potrebno infrastrukturo - in seveda tudi z verskimi središči.<ref>[https://beogradskevesti.info/hram-svetog-luke-u-naselju-krnjaca/ Hram Svetog Luke u naselju Krnjača] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20241214024127/https://beogradskevesti.info/hram-svetog-luke-u-naselju-krnjaca/ |date=2024-12-14 }} beogradskevesti.info 10. 9. 2023.</ref> <ref name="asd"/> === Razpad Jugoslavije 1991 in demokratične spremembe 2000 === {{glavni|Razpad Jugoslavije}} [[Razpad Jugoslavije]] je pomenil tragično dogajanje, ki je prineslo prek večletne bratomorne vojne na področju bivše [[SFR Jugoslavija|Nove Jugoslavije]] poleg nastajanja novih držav tudi nastajanje novih težav. V tem obdobju je bilo podrtih in uničenih veliko - največ katoliških - cerkva, zlasti na [[Hrvaška|Hrvaškem]] ter v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]], kjer pa je bilo uničenih med tkzv. [[etnično čiščenje|etničnem čiščenju]] tudi veliko [[mošeja|mošej]]. To obdobje se je končalo z [[Operacija Zavezniška sila|Operacijo Zavezniška sila]] 1999. Na beograjskem področju so bile možnosti za novogradnje v tistem času malenkostne - in tako je bilo tudi glede gradnje novih cerkva. Po demokratičnih in tako rekoč prevratnih spremembah v Srbiji 5. oktobra 2000 se je v [[Beograd|Beogradu]], njegovi okolici in celotni [[Srbija|Srbiji]] spreminjal položaj glede na verske skupnosti očitno v njihov prid. Že pred izvolitvijo je predsednik [[Zoran Đinđić|Džindžič]] obljubljal, da bo uvedel [[verouk]] tudi v [[šola|šolo]] in je zadeva takoj po [[Slobodan Milošević|Miloševičevem]] padcu tudi nemoteno stekla brez kakršnihkoli težav in v zadovoljstvo vseh tradicionalnih verskih skupnosti - razen ločin. Sedanje stanje je glede tega nekako naspol: polovica otrok hodi k verouku, polovica pa k državljanski vzgoji, ki pa tudi ni nasprotna veri. Če ugotavljamo, da glede cerkvenega delovanja in novih gradenj ni bilo neke večje ovire že pod ''Slobom'' - takrat so ravno dobili dovoljenje za izdelavo mozaikov na priljubljeni cerkvici "Svete Petke" na Kalemegdanu, so se sedaj tem prizadevanjem za ureditev in graditev cerkvenih objektov pridružile tudi državne in krajevne oblasti - in tudi na beograjskem področju so v mnogih naseljih začele rasti cerkve kot gobe po dežju. Nekdanje »razkristjanjeno mesto«<ref>Александар Кадијевић, Три нове цркве Београда — три потстицаја развоју српског сакралног градитељства. „Наслеђе” УДК 726.54(497.11)”199” стр.128.</ref> je čez noč postalo - vsaj na zunaj - "[[krščanstvo|krščansko]] mesto". Ne čudi, da so v socializmu načrtovali nova naselja - med drugimi tudi [[Mirijevo]] in bližnjo Novo Karaburmo - kot razkristjanjena naselja brez kakršnekoli cerkve. Tam na lepem mestu sredi nastajajoče Nove Karaburme naj bi 1960-ih let stala nova pravoslavna cerkev, vendar je država lokacijo nacionalizirala ter pokradla in razgrabila material, ki je bil že pripravljen; podobno je bil gradbeni material, pripravljen za zidavo katoliške cerkve na Stari Karaburmi uporabljen za zidavo "koristnejše" "Samoposluge" ("Samopostrežbe"). Kljub temu je pri zadnjih izdihljajih Nove Jugoslavije na [[Karaburma|Novi Karaburmi]] zrasla devetdesetih let pravoslavna cerkev na ulici Pere Četkoviča; resda na plazovju, skoraj na takem, kakršno je tudi področje katoliške cerkvice na Stari Karaburmi - vendar je mogoče take "malenkosti" z današnjo tehniko in velikimi denarnimi vlaganji usprešno sanirati. Omeniti je treba, da so izbruhnile 1960-let prav na Novi Karaburmi od "stricev iz ozadja" vodene demonstracije, ko se je namreč razvedelo, da želi [[Srbska pravoslavna Cerkev]] tam postaviti svoj hram in sicer čisto sredi novega naselja, na glavni ulici Marijane Gregoran. Zaskrbljeni dušobrižniki so po hišah zbirali podpise pod geslom: »Ali cerkev ali kino!« Se razume, da se je "ljudstvo odločilo" za gradnjo ''Kina Slavica'', ki pa danes neslavno propada.<ref>{{navedi splet|url=https://ssp.rs/vesti-i-najave/aktivnosti/slavni-bioskop-slavica-na-karaburmi-ostavljen-da-propada/|title=Slavni bioskop "Slavica" na Karaburmi ostavljen da propada!|publisher=Stranka slobode i pravde|author=|place=Beograd|date=15. oktober 2023|accessdate=14. december 2024|archive-date=2024-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20240807153019/https://www.ssp.rs/vesti-i-najave/aktivnosti/slavni-bioskop-slavica-na-karaburmi-ostavljen-da-propada/|url-status=dead}}</ref> Nove cerkve, ki so vse lepo vzdrževane in obiskane, pa po bratomorni ''Tretji balkanski vojni'' in po ''[[Razpad Jugoslavije|Razpadu Jugoslavije]]'' gradijo na veliko ne le po [[Beograd|beograjskem]] področju, ampak tudi po celi [[Srbija|Srbiji]] in [[Črna gora|Črni gori]]. Začelo se je namreč pravo tekmovanje, katero naselje bo prej dobilo večjo in lepšo cerkev, in kateri posameznik ali krajevna skupnost se bo bolj izkazala kot sponzor. Samo iz tega ozračja lahko razumemo, da je brez težav napredovala tudi gradnja megalomansko zamišljene - pa vendarle z obilno [[Srbija|srbsko]] in [[Rusija|rusko]] državno podporo uspešno dokončane - skoraj največje cerkve na vsem [[Balkan]]u - [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkve Svetega Sava na Vračarju]]. Novi Beograd - v povojnem času morda najbolj razkristjanjeno mesto - je v tem za vero svobodnejšem obdobju tudi začel dobivati nove cerkve na najlepših lokacijah. Današnje obdobje - od demokratičnih sprememb devetdesetih pa vse do danes - po gradnji novih sakralnih stavb še presega medvojno. == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == *[[Cerkvena arhitektura]] *[[Krščanska umetnost]] *[[Seznam po Titu poimenovanih krajev in mest]] *[[Zgodnjekrščanska umetnost in arhitektura]] == Zunanje povezave == ;{{ikona sl}} *[https://www.katoliski-institut.si/public_resources_cache/files/original/original/12/1232/4_Res%20novae_letnik%209_s%CC%8Ctevilka%201_2024_David%20Petelin.pdf David Petelin: ''Cerkvena arhitektura v ljubljani med obema svetovnima vojnama (1918–1941)'' 4_Res novae_letnik 9_številka 1_2024_David Petelin.pdf (95-139)] *[https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/mednarodni-simpozij-likovna-umetnost-v-kraljevini-jugoslaviji-med-obema-vojnama Mednarodni simpozij Likovna umetnost v Kraljevini Jugoslaviji med obema vojnama | Cankarjev dom] ;{{ikona sr}} *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na beligrajskem področju)] [[Kategorija:Rimskokatoliške cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Srbiji]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] b1r45o8hj0cmvy2rlya15r2c6o36eaf Dikasterij za pospeševanje edinosti med kristjani 0 570648 6759941 6521506 2026-10-03T09:22:36Z Shabicht 3554 /* Organiziranost */ 6759941 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Dikasterij za pospeševanje edinosti med kristjani | native_name = Dicasterium ad unitatem christianorum fovendam | native_name_a = | native_name_r = | type = | seal = Emblem of the Papacy SE.svg | seal_size = 50px | seal_caption = | seal_alt = | logo = | logo_size = | logo_caption = | logo_alt = | image = Via della Conciliazione din Roma1.jpg | image_size = | image_caption = | formed = | preceding1 = Papeški svet za pospeševanje edinosti med kristjani | preceding2 = | preceding3 = | dissolved = | superseding1 = | superseding2 = <!-- up to |superseding6= --> | agency_type = dikasterij Rimske kurije | jurisdiction = | status = aktiven | headquarters = Palača delle Congregazioni, piazza Pio XII<br> 00193 Rim, Italija | coordinates = | motto = | employees = | budget = | minister_type = prefekt | minister1_name = kardinal [[Kurt Koch]] (od 1. julija 2010) | minister1_pfo = | minister2_name = | minister2_pfo = <!-- up to |minister8_name= --> | deputyminister_type = sekretar | deputyminister1_name = nadškof Flavio Pace (od 23. februarja 2024)<ref>{{navedi splet |url=https://press.vatican.va/content/salastampa/en/bollettino/pubblico/2024/02/23/240223a.html |title=Appointment of secretary of the Dicastery for Promoting Christian Unity |accessdate=15. november 2024 |date= |format= |work= }}</ref> | deputyminister1_pfo = | deputyminister2_name = | deputyminister2_pfo = | chief1_name = | chief1_position = | chief2_name = | chief2_position = | parent_department = | parent_agency = | parent_agency_type = <!-- defaults to |type if left blank --> | child1_agency = | child2_agency = <!-- up to |child25_agency= --> | keydocument1 = <!-- up to |keydocument6= --> | website = | agency_id = | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | footnotes = | embed = }} '''Dikasterij za pospeševanje edinosti med kristjani''' ([[latinščina|latinsko]] ''Dicasterium ad unitatem christianorum fovendam''), je [[dikasterij]] [[Rimska kurija|Rimske kurije]], ustanovljen z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[Praedicate Evangelium]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.kanonist.eu/blog/2022/3/22/konstitucija-praedicate-evangelium |title=Konstitucija Praedicate Evangelium |accessdate=27. februar 2023 |date= |format= |work=Kanonist }}</ref>, objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022, na [[binkošti]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/reforma-rimske-kurije-gre-v-smer-misijonarskosti |title=Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti |accessdate=2022-08-06 |date= |format= |work= }}</ref> {{Rimska kurija}} == Zgodovina== V okviru administracije Svetega sedeža je v [[Rimska kurija|Rimski kuriji]] deloval Papeški svet za pospeševanje edinosti med kristjani, katerega zametki segajo v čas pred [[Drugi vatikanski koncil|koncilom]], ko je papež [[Papež Janez XXIII.|Janez XXIII.]] (1958–1963) z [[Motuproprij|Motuproprijem]] Superno Dei 5. junija 1960 ustanovil Tajništvo za pospeševanje edinosti kristjanov. Glavna naloga komisij tega tajništva je bila priprava [[Drugi vatikanski koncil|Drugega vatikanskega koncila]] (1962–1965). Omenjeno tajništvo je dobilo nekatere dodatne naloge v letih 1962 in 1963. Tajništvo sta od leta 1963 sestavljala Oddelek za vzhodno in Oddelek za zahodno Cerkev. Z [[Apostolska konstitucija|apostolsko konstitucijo]] Regimini Ecclesiae Universae so bile leta 1967 potrjene dodatne strukture in naloge tajništva, pri čemer so mednje sodili pospeševanje edinosti kristjanov in zadeve, povezane z vprašanji [[Judovstvo|judovstva]]. Leta 1988 se je tajništvo, v skladu z apostolsko konstitucijo Pastor bonus, preimenovalo v Papeški svet za pospeševanje edinosti med kristjani.<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=aLL5a2h5ySQ |title=Šestdeset let Papeškega sveta za pospeševanje edinosti med kristjani |accessdate=15. November 2024 |date= |format= |work= }}</ref> Leta 2022 je bil Papeški svet z apostolsko konstitucijo [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] Praedicate Evangelium preimenovan v Dikasterij za pospeševanje edinosti med kristjani.<ref>{{navedi splet |url=https://katoliska-cerkev.si/predstavitev-apostolske-konstitucije-praedicate-evangelium-o-rimski-kuriji |title=Predstavitev nove apostolske konstitucije Praedicate evangelium o Rimski kuriji |accessdate=15. november 2024 |date= |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/storage/app/media/DRU%C5%BDINA/168%20-%20%C5%A0KOF%20IN%20EDINOST.pdf |title=Ekumenski vademekum: Škof in edinost kristjanov, cerkveni dokumenti: 168 |accessdate=15. november 2024 |date= |format= |work= }}</ref> ==Skrb za ekumenizem na ravni škofovskih konferenc== Na lokalni ravni oziroma na ravni škofovskih konferenc so že pred ustanovitvijo dikasterija delovale komisije za [[Ekumensko gibanje|ekumenizem]]. V [[Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji|Cerkvi na Slovenskem]] tako deluje pri [[Slovenska škofovska konferenca|Slovenski škofovski konferenci]] (SŠK) Komisija za ekumenizem in medreligijski dialog,<ref>{{navedi splet |url=https://katoliska-cerkev.si/organigram/kemd |title=Komisija za ekumenizem in medreligijski dialog |accessdate=15. november 2024 |date= |format= |work= }}</ref> v kateri so prek svojih zastopnikov vključene obe nadškofiji in vse škofije. Poleg nje v okviru SSK delujeta še Slovenski ekumenski svet in Svet krščanskih cerkva.<ref>{{navedi splet |url=https://skofija-celje.si/seja-slovenskega-ekumenskega-sveta-in-sveta-krscanskih-cerkva/ |title=Seja slovenskega ekumenskega sveta in Sveta krščanskih cerkva |accessdate=15. november 2024 |date= |format= |work= }}</ref> Njihova skupna naloga je skrb za medverski dialog ter priprava srečanj na različnih ravneh. ==Pristojnosti in naloge== [[Papež Frančišek]] je z apostolsko konstitucijo Praedicate Evangelium dikasteriju zaupal naslednje pristojnosti in naloge: * spodbujanje ekumenskega duha znotraj katoliške cerkve, v skladu z odlokom Unitatis redintegratio [[Drugi vatikanski koncil|drugega vatikanskega koncila]] (174. člen); * vodenje dialoga in sodelovanje z drugimi krščanskimi Cerkvami in cerkvenimi skupnostmi (175. člen); * spodbujanje in razvijanjem odnosov med Katoliško Cerkvijo in judovstvom (176. člen). ===Uresničevanje ciljev=== Tako kot poprejšnji Papeški svet za pospeševanje edinosti med kristjani ima tudi sedanji [[dikasterij]] nalogo spodbujati pristen ekumenski duh v katoliški Cerkvi. Sedaj je dikasterij vključen v mednarodni teološki dialog z naslednjimi Cerkvami oz. [[Cerkev (organizacija)|verskimi skupnostmi in cerkvami]]: * [[Vzhodna pravoslavna cerkev|Pravoslavna cerkev]] * [[Koptska pravoslavna cerkev]] * [[Sirsko-malabarska cerkev|Sirsko-malabarske cerkve]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.domovina.je/liturgicne-vojne-med-katolicani-v-sirsko-malabarski-cerkvi-v-indiji-obstaja-resitev|title=Liturgične vojne med katoličani v Sirsko-malabarski cerkvi v Indiji |accessdate=15. november 2024 |date= |format= |work= }}</ref> * [[Anglikanska cerkev|Anglikanska cerkev]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.anglicancommunion.org/ |title=Anglican Communion |accessdate=15. november 2024 |date= |format= |work= }}</ref> * Svetovna Luteranska zveza<ref>{{navedi splet |url=https://www.lutheranworld.org |title=The Lutheran World Federation |accessdate= 15. november 2024 |date= |format= |work= }}</ref> * Svetovni metodistični svet<ref>{{navedi splet |url=https://worldmethodistcouncil.org/ |title=World Methodist Council |accessdate= 15. november 2024 |date= |format= |work= }}</ref> * Svetovna baptistična zveza<ref>{{navedi splet |url=https://www.bwanet.org/ |title=Baptist World Alliance |accessdate=15. november 2024 |date= |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * Kristusova cerkev učencev<ref>{{navedi splet |url=https://disciples.org/ |title=Christian Church Disciples of Christ |accessdate=15. november 2024 |date= |format= |work= }}</ref> * nekatere [[Binkoštništvo|binkoštne]] skupine.<br> Dikasterij si prizadeva tudi za spodbujanje edinosti z [[Evangeličanska Cerkev|evangeličan]]i. ==Organiziranost== Od 5. junija 2022, po [[Apostolska konstitucija|apostolski konstituciji]] ''Praedicate Evangelium'' in reformi [[Rimska kurija|Rimske kurije]], znotraj Dikasterija med ključne službe in urade spadajo: * '''Oddelek za vzhodno Cerkev''', ki se ukvarja z odnosi in dialogom z vzhodnimi krščanskimi cerkvami. * '''Oddelek za zahodno Cerkev''', ki se ukvarja z odnosi in dialogom z zahodnimi krščanskimi cerkvami. * '''Teološki oddelek''', ki se ukvarja s teološkimi vprašanji, povezanimi z ekumenizmom in medverskim dialogom. * '''Oddelek za ekumenske projekte''', ki koordinira različne ekumenske projekte in pobude. * '''Oddelek za medverski dialog''', ki se ukvarja z dialogom in sodelovanjem z drugimi verskimi skupnostmi. ** Komisija Svetega sedeža za verske odnose z [[Judovstvo|judovstvom]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/vatikan-judovstvo-sodi-v-jedro-krscanske-istovetnosti |title=Vatikan: Judovstvo sodi v jedro krščanske istovetnosti |accessdate=15. november 2024 |date= |format= |work= }}</ref> V Sloveniji pri [[Slovenska škofovska konferenca|Slovenski škofovski konferenci]] deluje Komisija za ekumenizem in medverski dialog,<ref>{{navedi splet |url=https://katoliska-cerkev.si/organigram/kemd |title=Komisija za ekumenizem in medverski dialog |accessdate=20. avgust 2025 |date= |format= |work= }}</ref> ki sodeluje z dikasteriji Rimske kurije. ==Prefekti== * [[kardinal]] Kurt Koch (od 1. julija 2010)<ref>{{navedi splet|url=http://www.christianunity.va/content/unitacristiani/en/dicastero/organico/cardinale-kurt-koch.html|title=Spletna stran Dikasterija za pospeševanje edinosti med kristjani|accessdate=15. november 2024|date=|format=|work=|archive-date=2024-11-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20241120174727/http://www.christianunity.va/content/unitacristiani/en/dicastero/organico/cardinale-kurt-koch.html|url-status=dead}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Ekpo, Antony |year=2025 |title=Rimska kurija: zgodovina, teologija in organizacija |publisher=Družina |isbn=978-961-04-1168-0 |cobiss=227235843|pages=}} * {{navedi knjigo |author1=Rebić, Adalbert|author2=Bajt, Drago |year=2007 |title=Splošni religijski leksikon: A-Ž |publisher=Modrijan |isbn= |cobiss=235261696 |pages=}} == Glej tudi == * [[Dikasterij]] == Zunanje povezave == * [https://www.druzina.si/clanek/vatikan-pripravlja-nov-dokument-o-vlogi-papeza Vatikan pripravlja nov dokument o vlogi papeža] pridobljeno 10. junij 2024 * [https://www.vaticannews.va/sl/vatikan/news/2024-06/nota-dikasterija-za-pospesevanje-edinosti-med-kristjani.html Nota Dikasterija za pospeševanje edinosti med kristjani glede dokumenta Rimski škof] pridobljeno 13. junija 2024 {{RKC-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rimska kurija]] [[Kategorija:Dikasteriji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2022]] 5b5jnsouh6r6j28qdq33ztoldc6cn91 Čenab 0 571873 6759767 6719003 2026-10-02T16:54:34Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759767 wikitext text/x-wiki {{Infobox river | name = Čenab | other_name = Čandrabhaga | image = River Chenab Ramban.jpg | image_size = | image_caption = Reka Čenab pri Rambanu, [[Džamu in Kašmir]], [[Indija]] | map = {{maplink|frame=yes|frame-align=left|type=line|id=Q216875|text=Interactive Map}} | map_size = | map_caption = | pushpin_map = | pushpin_map_size = | pushpin_map_caption = | subdivision_type1 = Država | subdivision_name1 = [[Indija]], [[Pakistan]] | subdivision_type2 = Teče skozi (območja v Indiji) | subdivision_name2 = [[Himačal Pradeš]], [[Džamu in Kašmir]] | subdivision_type3 = Teče skozi (območja v Pakistanu) | subdivision_name3 = [[Pandžab]] | length = 974 km | width_min = | width_avg = | width_max = | depth_min = | depth_avg = | depth_max = | discharge1_location = Marala Headworks<ref>ftp://daac.ornl.gov/data/rivdis/STATIONS.HTM{{Dead link|date=November 2018 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, ORNL, Retrieved 8 Dec 2016</ref> | discharge1_min = 310,53 m³/s | discharge1_avg = 977,3 m³/s | discharge1_max = 31.148,53 m³/s | source1 = prelaz Baralacha La | source1_location = okrožje Lahul in Spiti, Himačal Pradeš, Indija | source1_coordinates = {{coord|32|38|09|N|77|28|51|E|display=inline}} | source1_elevation = | mouth = z reko [[Satledž]] ustvarie reko Pandžnad | mouth_location = okrožje Bahavalpur, Pandžab, Pakistan | mouth_coordinates = {{coord|29|20|57|N|71|1|41|E|display=inline,title}} | mouth_elevation = | progression = | river_system = [[Ind]] | basin_size = | tributaries_left = Tavi, Ravi | tributaries_right = Marusudar,<ref>{{navedi novice|title=Construction of power projects over Chenab|url=http://epaper.brecorder.com/story2pdf.php?id=372759&ed=2013-08-26|access-date=16 March 2017|work=Business Recorder|date=26 August 2013|language=en}}</ref> Džhelum, Neeru in Kalnai | custom_label = | custom_data = | extra = }} '''Reka Čenab'''{{Efn|{{IPA-hns|ˈt͡ʃə.nɑːb}}; {{IPA-pa|ˈt͡ʃə˨.nä̃ː˦}}); {{IPA|skr|ˈt͡ʃə.nʱɑ̃ː}}}} je velika reka, ki teče v [[Indija|Indiji]] in [[Pakistan]]u ter je ena od 5 večjih rek v regiji [[Pandžab]]. Nastane z združitvijo dveh izvirov, Čandra in Bhaga, ki izvirata v Zgornji Himalaji v regiji Lahaul v Himačal Pradeš v Indiji. Čenab teče skozi regijo Džamu v zveznem ozemlju [[Džamu in Kašmir]] v Indiji v ravnice Pandžaba v Pakistanu, preden se končno izlije v reko Ind. Bitka pri Čenabi je potekala med Sikhi in Afganistanci na bregu reke.<ref>{{navedi knjigo|title=^ Jump up to:a b VSM, D. S. Saggu (2018-06-07). Battle Tactics And War Manoeuvres of the Sikhs. Notion Press. ISBN 978-1-64249-006-0.}}</ref> Vode Čenaba so bile dodeljene Pakistanu v skladu s pogodbo o vodah Inda. Indiji je dovoljena nepotrošniška uporaba, kot je proizvodnja električne energije. Reka Čenab se v Pakistanu v veliki meri uporablja za namakanje. Njene vode se preko številnih povezovalnih kanalov prenašajo tudi v kanal reke Ravi.<ref>{{navedi splet|title=River Chenab|url=http://waterinfo.net.pk/pdf/riverchenab.PDF|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070927024646/http://waterinfo.net.pk/pdf/riverchenab.PDF|archive-date=27 September 2007|df=dmy-all}}</ref><ref>{{navedi splet| url=http://web.worldbank.org/WBSITE/EXTERNAL/COUNTRIES/SOUTHASIAEXT/0,,contentMDK:20320047~pagePK:146736~piPK:583444~theSitePK:223547,00.html|title=Indus Waters Treaty|publisher=The World Bank|access-date=8 Dec 2016}}</ref> == Ime == Reka Čenab se je v [[Rigveda|Rigvedi]] (VIII.20.25, X.75.5) imenovala ''Asikni'' ([[sanskrt]] असिक्नी). Ime je pomenilo, da je bilo videti, da ima temno obarvano vodo.<ref name=Kapoor>{{citation |last=Kapoor |first=Subodh |title=Encyclopaedia of Ancient Indian Geography |url=https://books.google.com/books?id=JggZAQAAIAAJ |year=2002 |publisher=Cosmo Publications |isbn=978-81-7755-298-0 |page=80}}</ref>{{sfn|Kaul, Antiquities of the Chenāb Valley in Jammu|2001|p=1}} Izraz ''Krišana'' najdemo tudi v ''Atharvavedi''.{{sfn|Kaul, Antiquities of the Chenāb Valley in Jammu|2001|p=2}} Kasnejša oblika ''Askiknija'' je bila ''Iskamati'' (sanskrt इस्कामति), grška oblika pa je bila Ἀκεσίνης – ''Akesínes''; latinizirano v ''Acesine''.{{sfn|Kaul, Antiquities of the Chenāb Valley in Jammu|2001|p=1}} V [[Mahabharata|Mahabharati]] je bilo splošno ime reke Čandrabhaga (sanskrt चन्द्रभागा), ker je reka nastala iz sotočja rek Čandra in Bhaga.<ref name="HandaHāṇḍā1994">{{citation|last1=Handa|first1=O. C.|author2=Omacanda Hāṇḍā|title=Buddhist Art & Antiquities of Himachal Pradesh, Upto 8th Century A.D.|url=https://books.google.com/books?id=6Cqgb9pL3L4C&pg=PA126|year=1994|publisher=Indus Publishing|isbn=978-81-85182-99-5|pages=126–}}</ref> To ime so poznali tudi stari Grki, ki so ga helenizirali v različnih oblikah, kot so ''Sandrophagos, Sandabaga'' in ''Cantabra''. Poenostavitev Čandrabhaga v 'Čenab' z očitnim perzijskim vplivom se je verjetno zgodila v zgodnjem srednjem veku in je priča pri Alberuniju (horemski iranski učenjak in polihistor).<ref>{{citation |last=Kazmi |first=Hasan Askari |title=The makers of medieval Muslim geography: Alberuni |url=https://books.google.com/books?id=ggOAAAAAMAAJ |year=1995 |publisher=Renaissance |page=124|isbn=9788185199610 }}</ref> == Potek == [[File:Confluence Chandra Bhaga Lahaul Oct22 A7C 03346.jpg|thumb|left|Sotočje Čandre (levo) in Bhage (desno), dveh glavnih izvirov Chenaba, pri Tandiju, Himachal Pradesh, Indija.]] Reka nastane ob sotočju dveh rek, Čandra in Bhaga, pri Tandiju, 8 km jugozahodno od Kejlonga, v okrožju Lahaul in Spiti v indijski zvezni državi Himačal Pradeš. Reka Bhaga izvira iz jezera Surja taal, ki je nekaj kilometrov zahodno od prelaza Bara-lača la v Himačal Pradešu. Reka Čandra izvira iz ledenikov vzhodno od istega prelaza (blizu Čandra Taal). Ta prelaz deluje tudi kot vodna ločnica med tema dvema rekama.<ref name="Pant">{{cite journal |author=R. K. Pant |author2=N. R. Phadtare |author3=L. S. Chamyal |author4=Navin Juyal |name-list-style=amp |date=June 2005 |title=Quaternary deposits in Ladakh and Karakoram Himalaya: A treasure trove of the palaeoclimate records |journal=Current Science |volume=88|issue=11|pages=1789–1798 |url=http://www.ias.ac.in/currsci/jun102005/1789.pdf |access-date=2009-08-06 }} </ref> Reka Čandra prečka 115 km, medtem ko reka Bhaga prečka 60 km skozi ozke soteske pred sotočjem pri Tandiju.<ref>{{navedi splet |url=http://www.hill-stations-india.com/lahaul-spiti.html |title=Lahaul & Spiti |access-date=7 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190416151413/http://www.hill-stations-india.com/lahaul-spiti.html |archive-date=16 April 2019 |url-status=dead }}</ref> Čandra-Bhaga nato teče skozi okrožje Čamba v Himačal Pradešu, preden vstopi v Džamu in Kašmir, kjer teče skozi okrožja Kištvar, Doda, Ramban, Reasi in Džamu. Vstopi v Pakistan in teče skozi provinco Pandžab, preden se izlije v [[Satledž]] in tvori reko Pandžnad. == Zgodovina == Reko so Indijci poznali že v vedskem obdobju.<ref>{{navedi knjigo |last1 = Yule |first1=Henry |first2=Arthur Coke |last2=Burnell |first3=William |last3=Crooke | title = Hobson-Jobson: A glossary of Anglo-Indian colloquial words & phrases and of kindred terms |year = 1903 |page=[https://archive.org/details/bub_gb_6Z5iAAAAMAAJ/page/n788 741] |publisher =Murray|url=https://archive.org/details/bub_gb_6Z5iAAAAMAAJ|quote = chenab ancient name. }}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.britannica.com/place/Chenab |title=River, Chenab River on Encyclopædia Britannica |access-date= 8 Dec 2016}}</ref> Leta 325 pred našim štetjem je [[Aleksander Veliki]] domnevno ustanovil mesto Aleksandrija ob Indu (današnji [[Uč Šarifa]] ali Mithankot ali Čacharan v Pakistanu) ob sotočju Inda in združenih tokov rek Pandžab (trenutno znana kot reka Pandžnad).<ref>{{navedi splet |url=https://www.livius.org/a/pakistan/uch/alexandria.html |title=Alexandria (Uch) |access-date=26 March 2020 |archive-date=10 May 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080510153840/http://www.livius.org/a/pakistan/uch/alexandria.html |url-status=dead }}</ref> [[Arijan]] v ''Aleksandrovi anabazi'' citira očividca Ptolemaja Lagidesa, ki je zapisal, da je bila reka široka 2 milji tam, kjer jo je Aleksander prečkal.<ref>{{navedi knjigo |last1=Arrian |title=The Landmark Arrian : the Campaigns of Alexander ; Anabasis Alexandrous : a new translation |date=2010 |publisher=Pantheon Books |location=New York |isbn=9780375423468 |page=222 |url-access = registration |url=https://archive.org/details/isbn_9780375423468/page/222/mode/1up |access-date=9 July 2023 | author-link1 = Arijan | translator = Mensch, Pamela | editor = Romm, James | oclc = 515405268}}</ref> == Jezovi == [[File:Salaldam.jpg|thumb|left|Jez Salal blizu Reasija, Džamu in Kašmir, Indija]] Reka ima v Indiji bogat potencial za proizvodnjo električne energije. Obstaja veliko jezov, zgrajenih, v gradnji ali predlaganih za gradnjo na Čenabu za namene proizvodnje hidroelektrične energije v državi, vključno z: {{columns-list|colwidth=30em| *Jez Baglihar Projekt hidroelektrarne (900 MW) v bližini okrožja Ramban *Hidroelektrarna Salal – 690 MW projekt hidroelektrarne blizu Reasi *Hidroelektrarna Dul Hasti – projekt z močjo 390 MW v okrožju Kishtvar *Hidroelektrarna Ratle – elektrarna v gradnji blizu Drabshalle v okrožju Kishtvar *Jez Pakal Dul – predlagani jez na pritoku reke Marusadar v okrožju Kishtvar *Projekt hidroelektrarne Kiru (predlagano 624 MW) v okrožju Kishtvar *Projekt hidroelektrarne Kishtwar (predlaganih 540 MW) v okrožju Kishtvar }} Vse to so "pretočni" projekti v skladu s pogodbo o vodi Inda iz leta 1960. Pogodba dodeli vode Čenaba Pakistanu. Indija lahko svojo vodo uporablja za gospodinjske in kmetijske namene ali za 'nepotrošne' namene, kot je hidroelektrarna. Indija ima v svojih projektih pravico shraniti do 1,5 milijarde kubičnih metrov vode. Trije projekti, dokončani leta 2011, Salal, Baglihar in Dul Hasti, imajo skupno skladiščno zmogljivost 320 milijonov kubičnih metrov.<ref>{{citation |first1=Gitanjali |last1=Bakshi |first2=Sahiba |last2=Trivedi |title=The Indus Equation |publisher=Strategic Foresight Group |url=http://www.strategicforesight.com/publication_pdf/10345110617.pdf |date=2011 |access-date=28 October 2014 |page=29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190328072947/https://www.strategicforesight.com/publication_pdf/10345110617.pdf |archive-date=2019-03-28 |url-status=dead}}</ref> [[File:Sunset at Head Marala.jpg|thumb|left|Reka Chenab pri glavnem delu Marala]] Pakistan ima štiri glavna dela na Čenabu: {{columns-list|colwidth=30em| * Marala Headworks – v bližini Sialkot in okrožju Gudžrat * Khanki Headworks – v okrožjue Gujranwala * Qadirabad Headworks – v okrožju Mandi Bahauddin * Jez Trimmu – v okrožju okrožju Jhang }} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * {{citation |last=Kaul |first=P. K. |title=Antiquities of the Chenāb Valley in Jammu: Inscriptions-copper Plates, Sanads, Grants, Firmāns & Letters in Brāhmi-Shārdā-Tākri-Persian & Devnāgri Scripts |url=https://books.google.com/books?id=5ZFuAAAAMAAJ |year=2001 |publisher=Eastern Book Linkers |isbn=9788178540061 |ref={{sfnref|Kaul, Antiquities of the Chenāb Valley in Jammu|2001}}}} == Zunanje povezave == {{commons category|Chenab River}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Reke v Pakistanu]] 14dp5n0p03ijazjfrqpux8q2q0umnxl Adrijan Rustja 0 574504 6759867 6752993 2026-10-02T23:30:06Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759867 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|nationality=slovenska}} '''Adrijan Rustja''', [[Slovenci|slovenski]] [[režiser]], [[Igralec (umetnik)|igralec]], [[dramaturg]], * [[1. julij]] [[1933]], [[Trst]], † [[10. avgust]] [[2026]], [[Trst]].<ref>{{Navedi splet |last=Dolhar {{!}} |first=Poljanka |title=Nad življenje Adrijana Rustje padel zastor |url=https://www.primorski.eu/kultura/nad-zivljenje-adrijana-rustje-padel-zastor-LX2246580 |access-date=2026-08-10 |website=www.primorski.eu |language=sl}}</ref> == Življenje in delo == Adrijan Rustja se je rodil v slovenski družini v [[Trst|Trstu]], oče je bil Karlo, šofer, mati Danica (rojena Vrčon), gospodinja. Zaradi vojnih razmer in [[Fašizem v Italiji|fašizma]] je Adrijan obiskoval italijansko osnovno šolo in prvi razred italijanske nižje gimnazije Petrarca v Trstu, po vojni se je vpisal na slovensko gimnazijo in je maturiral leta 1953 na slovenski Državni trgovski akademiji v Trstu. Nato se je vpisal na [[Akademija za igralsko umetnost|Akademijo za igralsko umetnost]] (sedaj AGRFT) v [[Ljubljana|Ljubljani]] na oddelek za režijo. Leta 1958 je zaključil študij (bil je prvi Tržačan z diplomo AGRFT) in se vrnil v domače mesto, kjer je bil najprej za dve leti asistent režiserja [[Jože Babič (režiser)|Jožeta Babiča]] v [[Slovensko stalno gledališče, Trst|Slovenskem stalnem gledališču - SSG]], nato od leta 1961 pa nastavljeni režiser v SSG.<ref>{{sloBio|sbi944810}}</ref> Med leti 1953 in 1955 je bil tudi član [[Radijski oder|Radijskega odra]]. Uradno se je upokojil leta 1993 a je še vedno deloval v gledališču,<ref>{{Navedi splet |title=Adrijan Rustja - Igralec |url=https://www.zdus.si/clani/adrijan-rustja/ |access-date=2026-08-11 |website=ZDUS - Združenje dramskih umetnikov Slovenije |language=sl |archive-url=https://web.archive.org/web/20241211163538/https://www.zdus.si/clani/adrijan-rustja/ |archive-date=2024-12-11 |url-status=dead}}</ref> tudi kot režiser raznim amaterskim skupinam.<ref>{{Navedi splet|title=ePrimorski|url=https://epaper.primorski.eu/SubscriberPortal/#/?urlref=//EPAPER.PRIMORSKI.EU/epaper/viewer.aspx|website=epaper.primorski.eu|accessdate=2025-01-27}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=&#187;Mladim, ki bi radi postali igralci, bi rekel, da je ta poklic nor«|url=https://www.primorski.eu/kultura/mladim-ki-bi-radi-postali-igralci-bi-rekel-da-je-ta-poklic-nor-MJ1380592|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-01-27|language=sl}}</ref> [[Slika:Pavel Golia, Sneguljčica, Slovensko gledališče v Trstu.jpg|thumb|right|250px|Rustja v igri [[Pavel Golia|Pavla Golie]] ''Sneguljčica'', [[Slovensko gledališče v Trstu]] leta 1961]] Adrijan Rustja velja za vsestranskega gledališkega ustvarjalca,<ref>{{Navedi splet|title=Adrijan Rustja|url=https://sigledal.org/geslo/Adrijan_Rustja|website=Geslo|accessdate=2025-01-27|language=sl|archive-date=2025-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20250320215841/https://sigledal.org/geslo/Adrijan_Rustja|url-status=dead}}</ref> saj je celo več igral kot režiral, bil je tudi urednik gledaliških listov in zbornikov,<ref>{{Citat|title=Režiser in igralec Adrijan Rustja , devetdesetletnik|url=https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174973313|accessdate=2025-01-27|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> pisal je za razne medije, sodeloval je z [[Radio Trst A|Radiem Trst A]], vodil je gledališke tečaje.<ref>{{Navedi splet|title=Adrijan Rustja - Igralec|url=https://www.zdus.si/clani/adrijan-rustja/|website=ZDUS - Združenje dramskih umetnikov Slovenije|accessdate=2025-01-27|language=sl|archive-date=2024-12-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20241211163538/https://www.zdus.si/clani/adrijan-rustja/|url-status=dead}}</ref> Adrijan Rustja je prejel marsikatero nagrado, med najpomembnejšimi so: * leta 1985 je prejel Plaketo boja in dela, ki jo je podeljavala [[Slovenska kulturno-gospodarska zveza|SKGZ]].<ref>https://skgz.org/wp-content/uploads/2019/05/dobitniki-priznanj-SKGZ-po-letih-1.pdf</ref> * Leta 1997 je prejel ''Borštnikovo nagrado za igro'' (za vlogo Stanka Černigoja v igri Afrika ali Na svoji zemlji - SSG). * Leta 2005 je prejel odličje ''Marija Vera'' za igralski opus in življenjsko delo, ki ga podeljuje ZDUS.<ref>{{Navedi splet|title=Nagrado tantadruj za leto 2023 prejme tržaški igralec in režiser, naš član Adrijan Rustja|url=https://www.zdus.si/novice/nagrado-tantadruj-za-leto-2023-prejme-trzaski-igralec-in-reziser-nas-clan-adrijan-rustja/|website=ZDUS - Združenje dramskih umetnikov Slovenije|accessdate=2025-01-27|language=sl|archive-date=2025-10-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20251008190824/https://www.zdus.si/novice/nagrado-tantadruj-za-leto-2023-prejme-trzaski-igralec-in-reziser-nas-clan-adrijan-rustja/|url-status=dead}}</ref> * Leta 2023 je prejel nagrado ''Tantadruj''<ref>{{Navedi splet|title=Tantadruj za življenjsko delo igralcu in režiserju Adrijanu Rustji|url=https://primorske.svet24.si/kultura/tantadruj-za-zivljenjsko-delo-igralcu-in-reziserju|website=Primorske Novice|accessdate=2025-01-27}}</ref> za življenjsko delo.<ref>{{Navedi splet|title=Nagrado tantadruj za življenjsko delo prejme Adrijan Rustja|url=https://veza.sigledal.org/prispevki/nagrado-tantadruj-za-zivljenjsko-delo-prejme-adrijan-rustja|website=veza.sigledal.org|accessdate=2025-01-27|language=sl|archive-date=2024-08-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20240812004243/https://veza.sigledal.org/prispevki/nagrado-tantadruj-za-zivljenjsko-delo-prejme-adrijan-rustja|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Adrijanu Rustji nagrada Tantadruj 2023 za življenjsko delo|url=https://www.primorski.eu/kultura/adrijanu-rustji-nagrada-tantadruj-2023-za-zivljenjsko-delo-JF1373469|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-01-27|language=sl}}</ref> * Leta 2025 sta mu [[Svet slovenskih organizacij|SSO - Svet slovenskih organizacij]] in [[Slovenska kulturno-gospodarska zveza|SKGZ - Slovensko kulturno gospodarska zveza]] podelili nagrado ob prazniku slovenske kulture za življenjsko delo.<ref>{{Navedi splet|title=Priznanje SKGZ in SSO prejmeta Adrijan Rustja in Tamara Ražem Locatelli|url=https://www.primorski.eu/kultura/priznanje-skgz-in-sso-prejmeta-adrijan-rustja-in-tamara-razem-locatelli-KH1810286?_gl=1*95joan*_up*MQ..*_ga*MTUyNTExNDI3MC4xNzM5NzM3MTI4*_ga_J74T3CCWXJ*MTczOTczNzEyOC4xLjAuMTczOTczNzEyOC4wLjAuMTgwMzk4ODQ2Mg..|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-02-16|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref> Svoja doživetja na odru in svojo avtobiografijo je Rustja objavil leta 2003 pri [[Goriška Mohorjeva družba|Goriški Mohorjevi družbi]] v knjigi ''Rodil sem se v soboto''. {{COBISS|ID=126565376}} Umrl je leta 2026 po krajši bolezni v rojstnem [[Trst|Trstu]].<ref>{{Navedi splet |date=2026-08-10 |title=Umrl je tržaški igralec, veliki tantadrujevec Adrijan Rustja |url=https://primorske.si/kultura/umrl-je-trzaski-igralec-veliki-tantadrujevec-adrijan-rustja/ |access-date=2026-08-11 |website=primorske.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=G |first=P. |title=Umrl je Adrijan Rustja, tržaški gledališčnik impozantno presenetljivega ustvarjalnega loka |url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/umrl-je-adrijan-rustja-trzaski-gledaliscnik-impozantno-presenetljivega-ustvarjalnega-loka/790554 |access-date=2026-08-11 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=STA: Umrl tržaški igralec Adrijan Rustja |url=https://www.sta.si/3586635/umrl-trzaski-igralec-adrijan-rustja |access-date=2026-08-11 |website=www.sta.si}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Umrl tržaški igralec Adrijan Rustja {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/popin/domaca-scena/umrl-trzaski-igralec-adrijan-rustja.html |access-date=2026-08-11 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174973313 Režiser in igralec Adrijan Rustja , devetdesetletnik]. Naši umetniki pred mikrofonom (21. julij 2023). RTV Slovenija. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rustja, Adrijan}} [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski igralci]] [[Kategorija:Slovenski radijski igralci]] [[Kategorija:Slovenski dramaturgi]] [[Kategorija:Slovenski režiserji]] 3ctfe88urebbo50yqjodnw5vq44yoqy Seznam potokov v Sloveniji 0 575412 6759832 6756876 2026-10-02T21:45:58Z ~2026-44996-51 264415 /* M */ 6759832 wikitext text/x-wiki To je poimenski seznam [[potok]]ov (s tem imenom in vseh drugih), ki tečejo po ozemlju [[Slovenija|Slovenije]] in v bližnjem zamejstvu. (Za seznam rek na ozemlju Slovenije glej [[seznam rek v Sloveniji]]) {{TOC}} ==A== {{div col|colwidth=20em}} *[[Aborna]] (T. Alberone) *[[Adrijanski potok]] *[[Ajba]] *[[Ajdkov potok]] *[[Andrejski potok]] *[[Andrenski potok]] *[[Ankov potok]] *[[Antonski potok]] (graben) *[[Anženski potok]] * [[Arbeč]] (T. Erbezzo) *[[Artišnica (Savinja)|Artišnica]] *[[Aslivka]] *[[Avšček]] {{div col end}} == B == {{div col|colwidth=20em}} *[[Babja loka]] *[[Babji graben]] *[[Babna reka]] *[[Bačji potok]] *([[Badaševica]]) *[[Bajdinc]] (Bajdinški potok) *[[Bajdiški potok]] *[[Bant]] ({{lang|de|Waidischbach}}) *[[Barbarski graben]] *[[Barbarski potok]] (tudi [[Barbara]]) *[[Baredinka]] *[[Batava]] *[[Bavdokova voda]] *[[Bavharski potok]] *[[Bavhov graben]] *[[Bavšica]] *[[Bavški potok]] *[[Beč]] *[[Bečovnica]] * [[Bedenov graben]] *[[Begunjščica (potok)]] *[[Bela (razločitev)]], ime več potokov/vodotokov *[[Beladovec]] *[[Belana]] *[[Belca (razločitev)]], ime več potokov/vodotokov *[[Bela voda]] *[[Beli breg]] *[[Belica (potok)|Bel(i)ca (potok)]] *[[Belica, Bohinjska Bela]] *[[Belica, Bohinjska Bistrica]] *Belica, potok v Halozah *[[Beli graben (Jesenica)|Beli Graben (Jesenica)]] *[[Beli graben]] *[[Beli potok]], več (okoli 13) potokov v Slov. in zamejstvu *[[Belski potok]] *[[Belščica]] *[[Belški potok]] *[[Bena]] *[[Benšetov graben]] * [[Berečanov graben]] *[[Berečanov potok]] *Berek *[[Berinjski graben]] *[[Besnica (potok)|Besnica]] *[[Betežica]] *[[Bevščica]] *[[Bevški jarek]] ([[Bevški graben]]) *[[Bezena]] *[[Bezenica]] *[[Bezgavec]] ([[Bršljinski potok]]) *[[Bezgovica (potok)|Bezgovica]]/Bezgovnica *[[Bezjakovski potok]] *[[Beznovski potok]] *Bezovica/[[Bezovčica]] *potok [[Bičje]] *[[Bilpa]] *[[Birni žleb]] *[[Birša]] (T. Versa) *([[Bistra, Ljubljanica|Bistra]]) *[[Bistrica]] (več potokov oz. vodotokov) *[[Bistričica (potok)|Bistričica]] *[[Bistri graben]] *[[Bistri potok]] *[[Bistriški graben]] ([[Bistrica na Zilji]]) *[[Bitenjski graben]] *[[Bitgovec]] *[[Bizeljski potok]] *[[Bizoviški potok]] *[[Bizovski potok]] *[[Blaguški potok]] *[[Blajšnica]] *[[Blanščica]] *[[Blaški potok]] ({{lang|de|Vorderberger Wildbach}}) *[[Blatnica (razločitev)]] (več potokov) *[[Blatni graben]] *[[Blatni potok (Bloke)]] *[[Blatni potok (Brestanica)]] *[[Blažetov graben]] *[[Blažovnica]] *[[Bloščica]] *[[Boben (potok)|Boben]] (Bobnarica) *[[Bobnarica]] *[[Bočnica]] *[[Bodkovski potok]] *[[Bodoljski potok]] *[[Bodonski potok]] *[[Bogojinski potok]] *[[Bojanski potok]] *[[Bojtinski potok]] *([[Boka]]) *[[Bokrački potok]] *([[Bolska]]) *[[Boračevski potok]] *[[Borovniščica]] *[[Bozozov graben]] *[[Božjenica]] *[[Božna]] *[[Bradačev potok]] *[[Brajdov potok]] *[[Branšček]] *[[Bratnica]] *[[Brčin]] *[[Brdski potok]] *[[Brebrovščica]] *[[Breg (potok)]] *[[Bregana (potok)|Bregana]] [[Bregana (potok)|(potok)]] - mejni s Hrvaško *[[Bregarski graben]] *[[Brejščkov potok]] *[[Breska]] *[[Bresniški potok]] *[[Brestanica (potok)]] *[[Brestnikov potok]] *[[Brestrniški potok]] *[[Breški potok]] *[[Breznica (potok)]] *[[Brezniški potok (razločitev)|Brezniški potok]], ime več (vsaj dveh) potokov *[[Brezoviški potok]] *[[Brežiček]] *[[Brežnica]] *[[Brezovski potok]] *[[Brezovščica]] *[[Brezovški graben]] *[[Briša]] *[[Briški potok]] *[[Brode]] *[[Brški žleb]] *[[Brlovka]] *[[Brložnica]] *[[Brnca (potok)]] *[[Brnica (potok)|Brnica]] *[[Brniški potok]] *[[Brsnica]] *[[Brsnik]] *[[Bršljanovec]] *[[Bršljinski potok]] *[[Bršnik]] *[[Brstniški graben]] *[[Brunik]] *[[Brunški graben]] *[[Brziček]] *[[Brzinski graben]] *[[Brzinski potok]] *[[Bržanski potok]] *[[Buča (Sotla)|Buča]] *[[Bučanov graben (Martuljek)]] *[[Bučavnica]] *[[Budin (potok)|Budin]] *[[Budinski potok]] * [[Bukalški graben]] *[[Bukov potok (Gradaščica)]] *[[Bukovica (potok)|Bukovica]] *[[Bukovnica (potok)|Bukovnica]] *[[Bukovniški potok]] *[[Bukovravenski graben]] *[[Bukovščica]] *[[Burčnica]] *[[Busenka]] *[[Butanica, Bohinjska Bistrica|Butanica]] {{div col end}} == C == {{div col|colwidth=20em}} *[[Cecinjski potok]] *[[Cedilnica]] *[[Cerknica (razločitev)|Cerknica]] (2 potoka) **[[Cerknica (Idrijca)|Cerknica]] (pritok Idrijce) **[[Cerknica (Mirna)]] (pritok Mirne) *[[Cerkniščica]] *[[Cirknica (potok)|Cirknica]] *[[Cetiška]] *[[Cevka, Nevljica|Cevka]] *[[Ciglerjev graben]] *[[Cirkušnica]] *[[Cogetinski potok]] *[[Culovec]] *[[Curnovec (potok)|Curnovec]] *[[Curnovščica]] *[[Cvarjev potok]] {{div col end}} == Č == {{div col|colwidth=20em}} *[[Čadramski potok]] *[[Čadraški potok]] *[[Čanjski potok]] *[[Čed]] *([[Čedca]]) *[[Čehov graben]] *[[Čemšeniški potok]] *[[Čepovanski potok]] *[[Čepski graben]] *[[Černova]] *[[Česniški potok]] /Češniški potok *[[Češnjevica]] *[[Češnjica (potok)]] *[[Čikole]] *[[Čolnišček]] *[[Čreškovica]] *[[Črešnjeva graba]] *[[Črešnjevski potok]] *[[Čret (potok)]] *Čretež *[[Črmenica]] *[[Črmla]] * [[Črmlja (potok)|Črmlja]] (Črmljenski potok) *[[Črna (razločitev)|Črna]], ime več vodotokov *[[Črna mlaka]] *[[Črnava]] (2 potoka na Pohorju) *[[Črnec (Ledava)]] *[[Črnec (Goričko)]] *[[Črnec (Dravsko polje)]] *[[Črnelski potok]] *[[Črni graben (razločitev)|Črni graben]], ime dveh potokov *[[Črni potok (razločitev)|Črni potok]], ime več potokov *[[Črnovška grapa]] *[[Črnušnjica]] *[[Čubnica]] (T. Barbucina) *[[Čudna]] {{div col end}} == D == {{div col|colwidth=20em}} *[[Dabrček]] *[[Dajnica]] *[[Daleja]] *[[Danjarska grapa]] *[[Dašnjica]] *[[Davča (potok)|Davča]] ([[Davščica]]) *[[Depalščica]] *[[Derešnjak]] *[[Dernarnik]] *[[Dešenski potok]] (tudi graben) *[[Devina (potok)|Devina]] *[[Divji potok]] *[[Dobel]] *[[Dobjanski potok]] *[[Doblarec]] *[[Doblič, Pšata|Doblič]] *([[Dobličica]]) *[[Dobljanski potok]] *[[Dobovski potok]] *[[Dobrava, Gameljščica|Dobrava]] (Graben) *[[Dobravka]] *[[Dobravščica]] *[[Dobrinski potok]] *[[Dobrivšek, Pšata|Dobrivšek]] *[[Dobrnica]] *[[Dobrovski potok]] *[[Dobršnik]] *[[Dobrunjščica]] *[[Dobruša (potok)|Dobruša]] *[[Dolenjski potok]] ([[Dolenjska draga]]) *[[Dolenski potok]] *[[Dolenjevaški potok]] *[[Dolgi potok]], ime več potokov (vsaj treh) *[[Dolinski potok]] *[[Dolski graben]] *[[Dolski potok]] *[[Dolžanka]] *[[Domaček]] *[[Donank]] *[[Dovški potok]] *[[Dovžanka]] *[[Draga (potok)]] (gl. [[Draga pri Igu]]) *[[Draganja (potok)|Draganja]] *[[Dragobarska grapa]] *[[Dragomilski potok]] *([[Dragonja]]) *[[Dragovški potok]] *[[Drajni potok]] *[[Drameljski potok]] *[[Dramlja (Sotla)|Dramlja]] *[[Draščica]] *[[Draški potok]] ({{lang|de|Draschitzbach}}) *[[Dravski potok]] *[[Dremavščica]] *([[Dreta]]) *[[Drežnica (potok)]] *[[Drkov graben]] *[[Drmožnik]] *[[Drnica]] *[[Drobinski potok]] *[[Drobtinka]] *[[Drožanjski potok]] *[[Dršak]] *[[Drtijščica]] *[[Duga]] *[[Dulak]] *[[Dupeljnik (potok)|Dupeljnik]] *[[Dupla]] *[[Duplica (potok)]] *[[Dušica]] *[[Dvorski potok]] {{div col end}} ==E== *[[Ebnikov graben]] *[[Ehartov potok]] *Erjavec *[[Erzeljski potok]] *[[Estrama]] == F == {{div col|colwidth=20em}} *[[Fabski potok]] *[[Farjevec]] *[[Farji potok]] *[[Farovščica]] *[[Fedrih]] (Rio Fidri) *[[Fluderski graben]] *[[Framski potok]] *[[Frcovec]] *[[Gozdna učna pot Fuks graba|Fuks graba]] *[[Funtkov graben]] {{div col end}} == G == {{div col|colwidth=20em}} * [[Gabernica]] * [[Gabrovščica]] *[[Gabrski potok]] *[[Gabršček (potok)]] *[[Gabrški potok]] *[[Gačnik (potok)|Gačnik]] *[[Gačniški potok]] *[[Veliki Galjevec|(Veliki) Galjevec]] *[[Gameljščica]] *[[Gasterajski potok]] *[[Gašpirčev graben]] *[[Gerš potok]] *[[Gibinski potok]] *[[Gladka voda]] *[[Gladomeški potok]] *[[Glavniški potok]] *[[Glažarica]] *[[Glažuta (razločitev)|Glažuta]] (2 različna potoka) *[[Glažutnica]] *[[Glijun]] *[[Glinek]] *[[Glinščica (Trst)]] *[[Glinščica, Gradaščica|Glinščica]] *[[Globaščica]] *[[Globaški graben]] *[[Globetka]] *[[Globočak]] *[[Globočec (potok)]] *[[Globočnik, Bohinjska Bistrica|Globočnik]] * Globočnik (Vipavka dolina) *[[Globočnjak]] *[[Globočnjak (Pasjek)|Globočnjak]] [[Globočnjak (Pasjek)|(Pasjek)]] *[[Globoki graben]] *[[Globoki potok (razločitev)|Globoki potok]], več potokov (štirje različni) *[[Globoko (potok)|Globoko]] *[[Globošca]] *[[Globoški potok]] *[[Globotinski potok]] *[[Globotnik]] *[[Globovščica]] *[[Globovšek (potok)|Globovšek]] *[[Gnojevec]] *[[Gobovšek]] (2 potoka) *[[Godiča]] *[[Godomlja]] *[[Golobarski potok]] *[[Gomilski potok]] *Gomišček *[[Gorevšček]] *[[Goričica (Kokrica)|Goričica]] *[[Gorički Brežiček]] *[[Goričnik]] *[[Goriški graben]] *[[Goriški potok]] *[[Gorska grapa]] *[[Gostenk]] *[[Gostinca (Lutnik)]] *[[Gostinca (Radulja)]] *[[Gostinčica]] *[[Gostince]] *[[Gošč]] *[[Goštaldski potok]] *[[Govajnik]] (Imenjščica) *[[Govic]] *[[Govinek, Pšata|Govinek]] *[[Gozdnica]] *[[Gozdni potok]] *[[Graben (potok)]] ([[Gabernica]]) *Graben pri vasi [[Mošnje]] *[[Grabnarica]] *[[Grabnarica (Mavelščica)]] *[[Grabski potok]] *[[Grabnarjev graben]] (2) *[[Grabniček]] *[[Grčenica, Gameljščica|Gračenica]] *[[Grački potok]] (Graški potok) *[[Gračnica (potok, Radmirje)|Gračnica]] [[Gračnica (potok, Radmirje)|(potok, Radmirje)]] *([[Gradaščica|Gradaščica)]] * ([[Gradaščica]]) - struga v Lj *[[Gradiščica]] * [[Gradiški graben]] *[[Gradolski potok]] *[[Grahovščica]] *[[Grajena (potok)|Grajena]] *[[Grajski potok]] *[[Grajšček]] * [[Gramoznica Graben]], Radovljica * [[Granjevica]] * [[Graški graben]] * [[Grdi graben]] *[[Grdodolščica]] * [[Grebnov potok]] * [[Griljčev graben]] * [[Grilov graben]] *[[Grintovški potok]] ({{lang|de|Grintouzbach}}) *[[Grivka]] *[[Griža]] *[[Grižanski potok]] *[[Grižnik]] *[[Grmečica]] *[[Grohat]] *[[Grojnica]] (T. Groina) *[[Grosupeljščica]] *[[Gubova graba]] *[[Gunjač]]{{div col end}} ==H== {{div col|colwidth=20em}} *[[Habidov potok]] *[[Hajdinska Studenčnica]] *[[Hajnski potok]] *[[Hajnžev graben]] (Hainschgraben) *[[Helenski potok]] *[[Hercegovščak]] *[[Hinja]] *[[Hladnik (potok)]] *[[Hleviški graben]] *[[Hobovščica]] *[[Hočki potok]] *[[Hočna]] *[[Hom (potok)]] *[[Homščica]] *[[Homšnica]] *[[Horjulščica|Horjulščica (Horjulka)]] *[[Hotemeški potok]] *[[Hotenja]] *[[Hotenjka]] *[[Hotevlje]] *[[Hotoveljščica]] *[[Hotujka]] *[[Hotunjščica]] *[[Hramška graba]] *[[Hrastnica]] *[[Hrastnikov graben]] (Krabniggraben) *[[Hrastovski potok]] *[[Hrenovec]] *[[Hribski potok]] *[[Hruševka, Nevljica|Hruševka]] *[[Hruševnik]] *[[Hruševski potok]] (tudi "Graben") *[[Hruškarica]] *[[Hruški potok (Ljubljanica)]] *([[Hubelj]]) *[[Huda grapa]] *[[Hudi graben]] /Veliki in Mali Hudi graben *[[Hudi potok]] *[[Hudičev graben]]/[[Hudičev potok]] (Zlodejev graben) *[[Hudinov graben]] *[[Hudournik (Impoljski potok)]] *[[Hudovinc]] *[[Hujski potok]] ([[Rudniški potok, Rača|Rudniški potok]]) *[[Humec]] *[[Humski potok]] {{div col end}} == I == {{div col|colwidth=20em}} *[[Ična (potok)]] *[[Idrija (potok)]] *[[Igmanca]] *[[Ihovski potok]] *[[Ilgov potok]] *[[Ilov graben]] *[[Ilovec]] *[[Imenjščica]] (tudi Govajnik) *[[Imenski potok]] *[[Impoljski potok]] *[[Irski potok]] *[[Ivanjševski potok]] *[[Ivanovski potok]] *[[Ivanšček]] *[[Izar]] *[[Izber]] *[[Izvirska voda]] {{div col end}} ==J== {{div col|colwidth=20em}} *[[Jablaniški potok]] *[[Jablanovica]] *[[Jablanščica]] *[[Jablanški potok]] *[[Jakobski potok]] *[[Jakopnik]] *[[Jamnik (potok)]] *[[Jamniški potok]] *[[Jamovica]] *[[Jančkov graben]] * [[Janezov graben]] *[[Jarčinski potok]] *[[Jarčji potok]] *[[Jarčkov graben]] *[[Jareninski potok]] *[[Jasenk]] *[[Jasenski graben]] *[[Jasnarica]] *[[Jasovnik]] *[[Javniški graben]] *[[Javorje (Impoljski potok)|Javorje]] *[[Javorjeva grapa]] *[[Javorski potok]], ime več (treh) potokov *[[Javorščica (Radomlja)|Javorščica]] *[[Jazbine (Cerkniščica)|Jazbine]] *[[Jazbinski potok]] *[[Jedlovniški potok]] *[[Jelenca (potok)]] *[[Jelenji potok (razločitev)|Jelenji potok]], več potokov *[[Jelenk (potok)]] *[[Jelenkov graben]] *[[Jelenovka]] * [[Jelenski graben]] * [[Jelniščica]] *[[Jelovščica]] * [[Jelovški potok]] * [[Jelšanski potok]] * [[Jenina]] *[[Jepihovec]] *[[Jerčinski potok]] *[[Jerebica (potok)]] *[[Jerebova grapa]] * [[Jereka (potok)|Jereka]] *[[Jerešca]] * [[Jerman (potok)]] * [[Jernejčkov graben]] *[[Jernejski potok]] *[[Jeromščica]] *[[Jesenica (razločitev)|Jesenica]] (ime več/5? potokov v Sloveniji) *[[Jeseničnica]] (Loka) *[[Jesenščica]] *[[Ješanski potok]] *[[Ješki potok]] *[[Jever (potok)]] *[[Jevnica (potok)]] *[[Jevniški potok]] *[[Jezera (potok)]] *[[Jezernica (razločitev)|Jezernica]] (več potokov, odtokov iz jezer) *[[Jezerski potok]] *[[Jezerščica]] *[[Ježevec (potok)]] *[[Josipdolski potok]] *[[Josovski graben]]/graba * [[Joštov graben]] *[[Jošavski potok]] (tudi Mejni potok) *[[Jožetov graben]] * [[Jugov graben]] (Trbovlje) * [[Jurčet (potok)|Jurčet]] * [[Jurežev graben]] * [[Juvanjski graben]] {{div col end}} == K == {{div col|colwidth=20em}} *[[Kačja graba]]-[[Kostanjevica (Ščavnica)|Kostanjevica]] *[[Kačji graben]] *[[Kačnik]] *[[Kališarjev potok]] *[[Kališki potok]] *[[Kališnik (potok)|Kališnik]] *[[Kaluder (potok)]] *[[Kamenca]] (2 različna potoka) *[[Kamenjak]] *[[Kamenski potok]] *[[Kamnarica]] *[[Kamnek, Pšata|Kamnek]] *[[Kamnica (potok)]] *[[Kamnik (potok)]] *[[Kamniška graba]] *[[Kamniška Bela]] *[[Kamníški potok]] *[[Kandrščica]] *[[Kanolščica]] *[[Kanomljica]] * [[Kansov graben]] *[[Kaplanov potok]] * [[Kapusov graben]] *[[Karlovski potok]] *[[Karničnik]] *[[Kisla voda (potok)]] *[[Kisovnik]] *[[Kisovški potok]] *[[Kižovka]] *[[Kladenski graben]] *[[Kladnik (potok)]] *[[Klamfer]] *[[Klančnica]] *[[Klavžarica]] * [[Klemucov graben]] * [[Klobaša]] * [[Klokočovnik (potok)]] * [[Klošnica]] *[[Kmetov potok]] *[[Kneža (potok)]] *[[Knežji potok, Pšata]] *[[Kobila (potok)]] *[[Kobiljanski potok]] *[[Kobiljski potok]] ({{jezik-hu|Kebele}}) *[[Kobljak]] *[[Kodeljevec]] *[[Kogovski potok]] *[[Kojuhovski potok]] *[[Kokošnjak (potok)]] *[[Kolarica]] *[[Kolaški potok]] *[[Kolja (potok)]] *[[Kolovratščica]] *[[Komenik]] *[[Končnar]] *[[Konjski graben]] (2) *[[Konjski potok (razločitev)]], ime več (treh) potokov *[[Konjščanski potok]] *[[Konjščica (Bolska)]] *[[Konjščica (Medija)]] *[[Konopljin potok]] *[[Kopačnica]] (2 potoka?) *[[Koparčev graben]] *[[Koparjev graben]] *[[Kopica (potok)|Kopica]] *[[Kopnikov potok]] *[[Koprivna (Meža)|Koprivna]] [[Koprivna (Meža)|(Meža)]] *[[Koprivnica]] (ime štirih potokov v Sloveniji) *[[Koprivniški potok (Brestanica)]] *[[Koren (potok)]] (vsaj 2) *[[Korenščica]] *[[Korentan]]/[[Korotan, Nanoščica|Korotan (Nanoščica)]] *[[Korešnik]] *[[Korita (Bohinj)|Korita]] *[[Koritarica]] *[[Koritnica, Nomenj]] *[[Koritnica (Sopota)|Koritnica]] [[Koritnica (Sopota)|(Sopota)]] *[[Koritni dol]] *[[Koritnikov graben]] *[[Koritniški potok]] *[[Korito]] *[[Korošica (hudournik)|Korošica]] *[[Koroška Kramarica]] *[[Korški potok]] ({{lang|de|Trogernbach}}) *[[Kosca]] *[[Kosmatec]] *[[Kosov graben]] *[[Kostanjevica (Ščavnica)|Kostanjevica]] *[[Kostanjeviški potok]] *[[Kostrevniški potok]] *[[Koški potok]] *[[Košutnik (potok)|Košutnik]] *[[Košutni potok]] ({{lang|de|Koschutabah}}) *[[Kotarica]] *[[Kotliški graben]] *[[Kotnikov graben]] *[[Kotniški graben]] *[[Kotredeščica]] *[[Kovačeva graba]] *[[Kovparica]] *[[Kozarica]] *[[Kozarščica]] *[[Kozca]] (T. Cosizza) *[[Kozjak (potok)]] * [[Kozjakov graben]] * [[Kozjanski graben]] *[[Kozjek (potok)]] *[[Kozji potok]] * [[Kozlov graben]] *[[Kozmanjka]] * [[Kožbanjšček]] *[[Krahko]] *[[Krajcarica]] (tudi [[Zadnjica]]) *[[Krajček (potok)|Krajček]] *[[Krajnica]] *[[Krakovski graben]] *[[Kraljev graben]] *[[Kraljev potok]] *[[Kramarica (razločitev)]] *[[Kranjšek]] *[[Krčovina]] *[[Kregarjev graben]] *[[Kremžarjev potok]] *[[Krivi potok]] *[[Križanji potok]] *[[Krka (Pesnica)]] *[[Krkovo]] *[[Krmarica]] *[[Krmeljev graben]] *[[Krnica]] *[[Krnski potok]] *[[Kropa (potok)|Kropa]]  *[[Kropa (Dreta)]] *[[Krotnjek]] *[[Krplivniški potok]] *[[Kršivnik]] *[[Krumpah]] *[[Krvavec (hudournik)|Krvavec]] *Krvavi potok *[[Krvavški Šumnik]] *[[Kučnica]] *[[Kučnica (Bolska)]] *[[Kukurjevec]] *[[Kumenska voda]] *[[Kuna Graba]] *[[Kunetov graben]] *[[Kunkeljski potok]] *[[Kunovska graba]] *[[Kunovski potok]] *[[Kupetinski potok]] *[[Kurji graben]] *[[Kušljanov graben]] *[[Kuzlovec]] {{div col end}} == L == {{div col|colwidth=20em}} *[[Lačni potok]] *[[Lagvaj]] *[[Lahka voda]] *[[Lahki potok]] (tudi [[Bržiček]]) *[[Lahomnica (potok)]] *[[Lahomščica]] *[[Lahonščica]] *[[Lahov graben]] *[[Lahovka]] *[[Lahovški potok]] *[[Laknica]] *[[Lakovnikov graben]] *[[Lakovnikov potok]] *[[Lakovski potok]] *[[Lamberščica]] *[[Lamprehtov potok]] *[[Langersvaldski potok]] (tudi [[Krajnica]]) *[[Lanšpreščica]] *[[Lastomerski potok]] *[[Lašček]] *[[Laščica]] *[[Lašek]] *[[Laški potok (Stržen)]] *[[Lava (Savinja)|Lava]] *[[Laznica (potok)|Laznica]] *[[Lazniški potok]] *[[Ledeni jarek]] *[[Ledergaserjev potok]] *[[Ledinski graben]] *[[Legrada]] (Lerada) *[[Leljakova slatina]] *[[Lemberžica]] *[[Lemovšček]] *[[Leniška]] *([[Lepena (razločitev)|Lepena]]) *[[Lepenjica]] *[[Lepenk]] *[[Lesanjščica]] *[[Lesji potok]] *[[Leskovski potok]] *[[Leskovški potok]] *[[Leški graben]] *[[Lešnica (potok)|Lešnica]] (Sava) *[[Lešnica (Krka)]] *[[Lešnica (Drava)]] * [[Lešnikov graben]] * [[Letošč]] * [[Letuška struga]] * [[Libanja (potok)|Libanja]] * [[Libenica]] * [[Libovija]] * [[Libuški potok]] * [[Ličenca (potok)|Ličenca]] *[[Lijak (potok)]] *[[Limnovšca]] *[[Limovski graben]] *[[Lipjak]] * [[Lipni graben, Pišnica]] *[[Lipnica (Ledava)]] *[[Lipnica (Psičina)]] *[[Lipnica (Sava)]] *[[Lipnica (Ščavnica)]] *[[Lipni graben, Pišnica|Lipni graben]] *[[Lipnik (Nemiljščica)]] *[[Lipnik, Radovna]] *[[Lipnik (potok)|Lipnik]] *[[Lipoglavščica]] *[[Lipovec (potok)|Lipovec]] *[[Lipovšček]] *[[Lipovščica]] *[[Lipsenjščica]] *[[Liskurski potok]] *[[Liščak]] *[[Liški potok]] *[[Ližen]] *[[Ližovnica]] (Ribnik) *[[Ljubela]] *[[Ljubeljska Borovnica]], tudi [[Ljubeljski potok]] *[[Ljubevščica]] *([[Ljubija (Ljubljanica)]]) *[[Ljubija (Savinja)]] *[[Ljubnica (Dravinja)]] *[[Ljubnica (Savinja)]] (=? [[Ljubnica (potok)|Ljubnica]] [[Ljubnica (potok)|(potok)]]) *([[Lobnica (Drava)]]) in ([[Lobnica (Kokra)]]) *[[Ločica (Iška)|Ločica]] *[[Ločnica]] (ime štirih potokov) *[[Lobodikov potok]] *[[Logarjev potok]] *[[Logaščica]] *[[Lojna]] *[[Lojščica]] *[[Lokavec (potok)]] (2 pritoka Krke) *[[Lokavšček]] *[[Lokavški potok]] *[[Loki potok]] *[[Lokovec (Radomlja)|Lokovec]] *[[Lokoviški potok]] *[[Lokovški potok]] *[[Lokva (potok)]] *[[Lokvanski potok]] *[[Lomovšek (potok)]] *[[Lomščica]] *[[Lonjšček]] *[[Loški potok (potok)]] *[[Loški potok (Sava)]] *[[Loški potok (Travnik)]] *[[Lovniški graben]] *[[Lovšetov potok]] *[[Lozarski potok]] *[[Ložekarjev graben]] *[[Ložina]] *[[Ložiški potok]] *[[Ložnica (Dravinja)]] *[[Ložnica (Savinja)]] *[[Ložnica (Hudinja)]] *[[Lučka Bela]] *[[Lučnica]] *[[Lukaj]] *[[Lukenjski graben]] *[[Lukmanov graben]] *[[Luknjica]] *[[Lukovnik (potok)]] *[[Luša]] *[[Lutnik]] {{div col end}} == M == {{div col|colwidth=20em}} *[[Macesnov graben]] *[[Mačji potok]] * [[Mačkov graben]] *[[Mačkovski potok]] *[[Maharjev graben]] *[[Mahnečica]] *[[Majda (potok)]] *[[Majland]] *[[Mala Božna]] *[[Mala Brnca]] *[[Mala Pišnica]] *[[Mala voda, Gradaščica|Mala voda]] *[[Malčeva grapa]] *[[Malenski graben]] *[[Malenšček]] *[[Malenščica]] *[[Malešnica]] *[[Mali graben]] *[[Malinska (potok)]] *[[Mali Obrh]] *[[Mali potok]] * [[Malnarjev graben]] * [[Malneški potok]] *[[Mangartski potok]] *[[Marija Magdalena (Cerkniško jezero)|Marija Magdalena]] *[[Marinčeva grapa]] *[[Markovski graben]] *[[Markovski potok]] *[[Markovščica]] *[[Martežin]] *[[Martinek]] *[[Martinjska grapa]] *[[Martinjščica (Stržen)|Martinjščica]] *[[Martink]] *[[Martižev graben]] *[[Martjanski potok]] *[[Martuljek (potok)]] (''Matruljščica'') *[[Mavelščica]] *([[Medija (potok)|Medija]]) *[[Medijanščica]] *[[Medvedji graben]] * [[Medvedov graben]] *[[Medvejščica]] *[[Mejačev graben]] *[[Mejaš]] *[[Mejični potok]] *[[Mejni potok]] *[[Merejski potok]] *[[Merinščica]] *([[Mestinjščica]]) *[[Mešica (potok)|Mešica]] *[[Metličica]] *[[Mevlja]] *[[Mežnarjev potok]] *[[Miklavški potok]] *[[Milka]] *[[Mirna grapa]] *[[Mirnov graben]] *[[Mirtovički potok]] *[[Mislinjski graben]] (Laški graben) *[[Mišca]] *[[Mišji potok]] *[[Mišnica]] *[[Mišnik (Pivka)|Mišnik]] (Pivka) *[[Mivčev potok]] *[[Mkcova grapa]] *[[Mlaka (Radulja)]] *[[Mlake, Gameljščica|Mlake]] *[[Mlakošč]] *[[Mlečni potok]] *[[Mlinaršica]] *[[Mlinca]] *[[Mlinski graben]] *[[Mlinski potok]] *[[Mlinski potok (Tržiška Bistrica)]] *[[Mlinšček]] *[[Mlinščica (razločitev)|Mlinščica]] (več vodotokov) *[[Radomeljska Mlinščica]] *[[Močila (potok)]] *[[Močilnica]] *([[Močilnik]]) *[[Močilnik (Vipava)]] *[[Močilo]] *[[Močnik (potok)|Močnik]] *[[Modriški potok]] *[[Mokoš (potok)]] *[[Mokre peči]] *[[Mokri potok]] *[[Molja]] (Mola) *[[Moravščica]] *[[Morigla]] *[[Morski potok]] *[[Mostec (potok)|Mostec]] *[[Mostnica]] *[[Mostni graben]] *[[Mošenik]] (2 potoka) *[[Moškrinška grapa]] ali [[Planica (potok)]] *[[Motnica (Dobravščica)|Motnica]] *[[Motnišnica]] (Motnijščica) *[[Movžanka]] *[[Mozirnica]] *[[Moželje]] *[[Mrtvi potok]] *[[Mrzla grapa]] *[[Mrzlek]] (več) *[[Mrzlica, Nevljica|Mrzlica]] *[[Mrzli potok (Bohinj)]] *[[Mrzli potok]] *[[Muhrenk]] *[[Murica]] * [[Murnov graben (razločitev)]] {{div col end}} == N == {{div col|colwidth=20em}} *[[Naborješki graben]] * [[Nackov graben]] * [[Nadiža, Tamar]] *[[Nanoščica]] *[[Naratov graben]] *[[Negonjščica]] *[[Negota (Sotla)|Negota]] *[[Nemiljščica]] *[[Nerajčica]] *([[Nevljica]]) *[[Nezbiški potok]] *[[Nikova]] *[[Njivčarjev graben]] *[[Graba Noršinci]] *[[Noškarjev graben]] * [[Novaški graben]] *[[Novi Hočki potok]] *([[Nunska Graba|Nunska graba]]) {{div col end}} == O == {{div col|colwidth=20em}} *[[Obarica]] *[[Obevnik]] *[[Obirski potok]] ({{lang|de|Ebriachbach}}) *[[Obojnikov potok]] ({{lang|de|Obojnikbach}}) *[[Oblenč]] *[[Obrh (razločitev)|Obrh]] (več vodotokov) *[[Obrijski potok]] *[[Očaršek]] *[[Odenca]] *[[Održna]] *[[Ogeški potok]] *[[Ojstrica (potok)|Ojstrica]] *[[Ojstriški potok]] *[[Ojstrova Graba]] *[[Ojstrški graben]] *[[Okoslavski potok]] *[[Olimski potok]] *[[Olimščica]] *[[Olmski potok]] *[[Olševnica]] *[[Opečnik (potok)|Opečnik]] *[[Oplenk]] *[[Oplotniščica|Oplotni(šči)ca]] *[[Orehovec (potok)|Orehovec]] *[[Orehovica (Medija)|Orehovica]] *[[Orliški potok]] *[[Osojnica (potok)|Osojnica]] *[[Osojniški potok]] *[[Ostrožni potok]] *[[Ostrožnik (Gradaščica)|Ostrožnik]] *[[Oševek, Nevljica|Oševek]] *[[Oševlje]] *[[Ošovica]] *[[Otavnik (potok)]] *[[Otavščica]] *[[Otuška]] *[[Ovčjak (razločitev)|Ovčjak]] *[[Ovčjaški graben]] *[[Ovčji potok]] (tudi Klavžarica) *[[Ozlenšček]] *[[Ozmica]] *[[Ožbaltski potok]] {{div col end}} == P == {{div col|colwidth=20em}} *[[Padež]] *[[Padežnik]] *[[Padižni potok]] *[[Palenk]] *[[Parovnica (Kokrica)|Parovnica]] *[[Partinjski potok]] *[[Pasica (potok)|Pasica]] *[[Pasjek]] *[[Pasji graben]] *[[Pasji potok]] *[[Pasji rep]] *[[Paška voda]] *[[Pavenski potok]] *[[Pavlovski potok]] *[[Peceljev graben]] *[[Pečen potok]] *[[Peklača]] *[[Peklenščica]] *[[Peklenščica (občina Žalec)]] *[[Pekov graben]] *[[Pekrski potok]] *[[Pendirjevka]] *[[Peračica (potok)|Peračica]] *[[Perilo]] *[[Perilščica]] *[[Perivnik]] *[[Perobnica]] *[[Perovski graben]] *[[Pesarjev potok]] *[[Peskovski potok]], ime več potokov *[[Kanal Peščenek|(Kanal) Peščenek]] *[[Pešnica]] *[[Petačev graben]] *[[Petelinec]] *[[Petkov graben]] *[[Petkovščica]] *[[Pevmica]] (''Piumizza'') *[[Pijavški potok]] *[[Pikeljščica]] *[[Piklerica]] *[[Pila]] *[[Pinjevec]] (Rokava) *[[Pinkava]] *[[Pirašica]] *[[Pirešica (potok)]] *[[Pirnik]] *[[Piroški potok]] *[[Pisen graben, Podkoren|Pisen graben]] *[[Piševec]] *[[Pišnica]] ([[Pišenca]]) *[[Pjažentin]] *[[Pivolski potok]] *[[Plački potok]] *[[Plajberški graben]] *[[Planica (potok)]] (Moškrinška grapa) *[[Plastuhova grapa]] *[[Plazna]] *[[Plaznica]] *[[Plenšak]] *[[Plešiščica]] *[[Plitvički potok]] (Plitvica) *[[Podborški potok]] *[[Podbrdec]] *[[Podbreški potok]] *[[Podenski potok]] ({{lang|de|Bodenbach}}) *[[Podgorica (Meža)]] *[[Podjedlovščica]] *[[Podkanjski potok]] ({{lang|de|Wildensteiner Bach}}) *[[Podkovščica]] *[[Podleščica]] *[[Podlipščica]] *[[Podlomščica]] *[[Podmolniški graben]] *[[Podnanoščica]] *[[Podosojnica]] *[[Podpasica]] *[[Podpečnikov graben]] (na slov.-avstr.drž.meji) *[[Podplečica]] * [[Podsevčnica]] *[[Podturnščica]] *[[Podvin (Iščica)|Podvin]] *[[Podvinski potok]] *[[Podvinska struga]] * [[Podvinška struga]] *[[Podvrški potok]] *[[Pogorelca]] *[[Poharjev graben]] *[[Pohorski potok]] *[[Polanski potok]] *[[Polinca]] ([[Polenica]]) *[[Poličanka]] *[[Poljanšček]] *[[Poljanščica]] *[[Poljšak, Gameljščica|Poljšak]] *[[Polnarjev potok]] *[[Pološki graben]] *[[Polšniški potok]] *[[Polulski potok]] *[[Polskava (potok)|Polskava]] ([[Mala Polskava]], [[Velika Polskava]]) *[[Polžanski potok]] *[[Polževski potok]] *[[Pomejski potok]] *[[Ponikva (ponikalnica)]] *[[Ponikvica]] *[[Porebrščica]] *[[Porečnik (potok)|Porečnik]] *[[Porodnica]] *[[Posrtev]] *[[Potočec (potok)]] *[[Potočnica (razločitev)|Potočnica]] *[[Potočnica, Nevljica|Potočnica]] (tudi ''Potoški graben'') *[[Potočnikov potok]] *[[Potočnikov graben]] *[[Potok (Kostel)]] *[[Potok (Krka)]] *[[Potok (Prem)]] *[[Potok (Straža)]] *[[Potok Belica]] *[[Potok Grivo]] *[[Potok Pleče]] *[[Potok Raduhovo]] *[[Potok Raščak]] *[[Potok Ročica]] *[[Potok Sevnik (Karavanke)]] *[[Potok Slanica]] *[[Potok Suha]] *[[Potok Svete Neže]] *[[Potok Ukva]] *[[Potok za Gradom]] *[[Potoščica]] *[[Potoška grapa]] *[[Potoški graben]] * [[Potoški graben (Paka)]] *[[Potoški potok]] * [[Potrebuježev graben]] *[[Pradišjol]] * [[Praporščica]] * [[Prčkov graben]] *[[Prečna, Krka|Prečna (Krka)]] *[[Predelica]] *[[Prednja Smoleva]] * [[Prekov graben]] *[[Preloški potok]] *[[Presiški potok]] *[[Presladolski potok]] *[[Presušnik]] * [[Prešnikov graben]] * [[Prevalov graben]] *[[Prifarski jarak]] *[[Prileški potok]] *[[Prilipski potok]] *[[Pripravna]] *[[Prodarjeva grapa]] *[[Prosca (potok)|Prosca]] *[[Prošca]] *[[Prošček]] *[[Pršjak]] *[[Prušnica]] *[[Pržanec]] *[[Psičina]] *([[Pšata]]) *[[Pščak]] *[[Pšetna Graba]] *[[Puconski potok]] *[[Pusti graben]] *[[Pustotnica]] *[[Pušenski potok]] {{div col end}} == R == {{div col|colwidth=20em}} *[[Račeva (potok)]] *[[Račički potok]] *[[Račjek]] *[[Rački potok]] *[[Račna (potok)|Račna]] *[[Radečki potok]] *[[Radeljski potok]] *[[Radenski potok]] *[[Radenščica]] *[[Radešica]] *[[Radkovski potok]] (tudi [[Radkovski graben]]) *[[Radna (Ljubljanica)|Radna]] *([[Radoljna]]) *([[Radomlja]]) *[[Radov]] *[[Radovan (potok)]] *([[Radovna]]) *[[Radkovski graben]] *[[Radovski potok]] (tudi Bódonski potok) *([[Radulja]]) *[[Radušnica]] *[[Radvanjski potok]] *[[Radvenska slatina]] *[[Radvenski potok]] *[[Rakiški graben]] *([[Rakitnica]]) *[[Rakonca]] *[[Rakovec (potok)]] (2 potoka) *[[Rakovnik (Litija)]] *[[Rakovnik (Iščica)]] *[[Rakovnik (Laknica)]] *[[Rakovnik]] (Veliki, Mali Rakovnik: [[Rožnik]]) *[[Rakovniški graben]] *[[Rakovški potok]] *[[Rakulk]] *[[Rakušek]] *[[Rakuški graben]] *[[Rančki potok]] *[[Rapid]] (mejni z Italijo) *[[Rapovšca|Rapovš(''ic)''ca]] *[[Rastok]] *[[Rastučnik]] *[[Raša (potok)]] *[[Rašica (potok)]]/tudi Raš(či)ca *[[Ratanski potok]] *[[Rateški potok]] *[[Ratibovec]] *[[Ratkovski potok]] *[[Ratovški žleb]] *[[Ravbarjev graben]] *[[Ravniščica]]   *[[Ravnik, Radovna]] * [[Razborški graben]] ([[Dovžanka]]) *[[Raztoka]] *[[Razvanjski potok]] *[[Rdeči potok]] * [[Rebrnikov graben]] * [[Redenov graben]] * [[Rehtorčev graben]] *[[Rebrski potok]] *[[Rebrnikov graben]] *[[Rečica (razločitev)|Rečica]] (ime več - petih - potokov v Sloveniji) * [[Redenov graben]] * [[Rehtorčev graben]] *[[Remšniški potok]] *[[Repinčev graben]] *[[Replje (Pivka)|Replje]] * [[Repov graben]] * [[Repov potok]] * [[Resov graben]] * [[Revsov graben]] *[[Ribiški potok]] * [[Ribjenk]] *[[Ribnica (Bohinj)]] *[[Ribnica (potok)]], Slovenske Konjice *[[Ribnik, potok (Sava)]] *[[Ribnik (Sotla)]] *[[Ribniški potok]] * [[Ribščica, Radovna|Ribščica]] * [[Ridlov graben]] * [[Rigelnov graben]] * [[Rihtarjev graben]] *[[Rikorvo]] * [[Rimski graben]] * [[Rjavčev graben]] * [[Rjavec]] *[[Ridlov graben]] * [[Rigelnov graben]] * [[Rihtarjev graben]] *[[Rimača]] * [[Rimski graben]] * [[Rinčetova Graba]] * [[Rjavčev graben]] *[[Rjavec]] *[[Rjavški potok]] * [[Robanšek]] * [[Robarica]] * [[Robičev graben]] * [[Robnikov graben]] *[[Robnikov potok]] * [[Roček]] * [[Ročica (Drvanja)|Ročica]] *[[Ročica (Drvanja)|Ročíca (Drvanja)]] *[[Ročíca (Drežnica)]] *[[Rogačnik]] *[[Rogačnikov graben]] *[[Rogašovski potok]] *[[Rogatnica]] * [[Rogoznica (potok)|Rogoznica]] *[[Rohot]] *[[Roja, Strunjan]] *[[Rojca]] *[[Rokava]] *[[Rovni potok]] *[[Rovski potok]] *[[Rovšca]]/[[Rovščica|Rov(šči)ca]] *[[Rovtarica]] /[[Rovtarska Sora]] *[[Rovtarjev graben]] *[[Rovtarjeva grapa]] *[[Rovtarski potok]] * [[Rožiščica]] *[[Rubičev graben]] *[[Rudniški potok]] *[[Rudniški potok, Rača|Rudniški potok]] (tudi Hujski potok) * [[Runarščica]] *[[Runža]] *[[Rušev graben, Pišnica]] *[[Ruški potok]] *[[Rutarski potok]] {{lang|de|(}}Bärntaler Bach){{div col end}} == S == {{div col|colwidth=20em}} *[[Sajevec (potok)]] (vsaj 2) *[[Sakalovski potok]] *[[Samčev potok]] * [[Savelnov graben]] *[[Savica]] * [[Savrica]] *[[Savski potok]] *[[Sebeborski potok]] *[[Sečovski potok]] *[[Sedelšček]] *[[Sedučnikov potok]] *[[Sejanski potok]] *[[Selčnica]] *[[Selnica (Selška Sora)]] *[[Selniški potok]] *[[Selski potok]] *[[Selščica (Bolska)]] *[[Seniški potok]] *[[Senovski potok]] *[[Senožeški potok]] *[[Senuša]] *[[Sevnica (Kokrica)|Sevnica]] (Sevnik) *[[Sevnična]] *[[Sevnik (Stol)]] *[[Sevnik (Storžič)]] *Sirotka *[[Skalnik]] *[[Sklednik]] (Krka) *[[Sklepnica]] *[[Skradnica]] *[[Skralska]] *[[Skrila]] *[[Skrivšček]] * [[Skrlovški potok]] * [[Slabetov graben]] * [[Potok Slanica|(Potok) Slanica]] * [[Slapnica (potok)|Slapnica]] *[[Slatenik (potok)]] *[[Slatenski potok]] *[[Slatinska graba]] *[[Slatinski potok]], ime več potokov *[[Slatna]] *[[Slatnarjev graben]] *[[Slavinšček]] *[[Slavčev potok]] *[[Slepnica]] *[[Slivje (Olimščica)]] *[[Slomski potok]] *[[Slomščica]] *[[Smešnik, Radovna]] *[[Smetanca]] *[[Smoletinski potok]] *[[Smolina]] *[[Smolinski potok]] *[[Smovnica]] *[[Smrdejski potok]] *[[Smrečji graben]] *[[Smreški graben]] *[[Smrski potok]] *[[Snedčica]] *[[Snopkov graben]] *[[Snovišek]] *[[Socka (potok)]] *[[Soješka voda]] *[[Solznik]] *[[Somešca]] *[[Sopet]] (2) *[[Sopot (potok)]] *[[Sopota (Bača)]] *[[Sopotnica (Soča)]] *[[Sotensko]] *[[Sotla (Mirna)]] *[[Soupot]] *[[Sovjak (potok)|Sovjak]] *[[Sovpat]] *[[Sovra]] *[[Spašniški graben]] *[[Spunika]] *[[Srednjak (potok)|Srednjak]] *[[Srednji graben]] *[[Srna grapa]] *[[Sromljica]] *[[Stajski potok]] *[[Stajnik]] *[[Stajniški potok]] *[[Stamarica]] *[[Stamerna voda]] *[[Stanetinski potok]] *[[Stanjšek (potok)|Stanjšek]] *[[Stanovenška grapa]] *[[Starovaški potok]] *[[Starovrhniški graben]] *[[Stavešinski potok]] ([[Stavešinski graben]]) *[[Stebovniški potok]] *[[Stegovnik (potok)|Stegovnik]] *[[Sterec]] *[[Stiški potok]] *[[Stoganka]] *[[Stojanšek]] *[[Stolnik (Besnica)|Stolnik]] *[[Stópica]] *[[Strajanov breg]] *[[Stranica]] *[[Stranjski potok]], ime več (dveh?) potokov *[[Strašnik]] *[[Stražnica]] *[[Stražunski kanal]]/jarek *[[Strmec]] (Rio Starmaz) *[[Strmec (Prušnica)]] *[[Strmi graben]] *[[Struga (Močnik)|Struga]] [[Struga (Močnik)|(Močnik)]] *[[Struga (Negota)]] *[[Strunjanski potok]]/[[Roja, Strunjan|Roja]] *[[Struški potok]] *[[Studena (potok)]] *[[Studenčica]] *[[Studenški potok]] *[[Stržen (Cerknica)]] *[[Stržen (Pivka)]] *[[Stržiški potok]] *[[Stržnica, Bohinjska Bistrica]] *[[Studenčica (Kamniška Bistrica)]] *[[Suha]] (ime več potokov) *[[Suhača]] *[[Suhadolski graben]] *[[Suhadolski potok]] *[[Suha Pišnica]] *[[Suhelj]] *[[Suhi dol, Nevljica]] *[[Suhi potok]] *[[Suhi potok, Nevljica]] *[[Suhi žleb]] *[[Suhodolnica]] ([[Suhadolnica]]) *[[Supot]] *[[Sušački potok]] *[[Sušec]] *[[Sušica (Pivka)]] *[[Sušica (Kolpa)]] *[[Sušica (Krka)]] *Sušica (Krka pri [[Podbočje|Podbočju]]) *[[Sušica (Sora)]] *[[Sušica (Bistica)]] *[[Sušjek]] *[[Suški graben]] *[[Sušnica]] *[[Svarina]] *[[Svečinski potok]] *[[Svinjšček]] *[[Svobodni potok]] {{div col end}} == Š == {{div col|colwidth=20em}} *[[Šahov graben]] *[[Šalčkov graben]] *[[Šantavec]] (ob meji s Hrvaško) *[[Ščurkov potok]] *[[Šebeč]] *[[Šentanski graben]] *[[Šentflorjanščica]] *[[Šentovnik]] *[[Šentovski potok]] *[[Šentpavelščica]] *[[Šentviški graben]] *[[Šentviški potok]] *[[Ševnik]] *[[Šica (Sotla)]] *[[Šica (Račna)]] *[[Šiklarski potok]] *[[Široki potok]] *[[Šivnik]] *[[Šjak]] *[[Škandrov graben]] *[[Šklendrovec (potok)]] *[[Škocjanski potok]] *[[Škofeljski graben]] *[[Škofeljščica]] *[[Škofijski potok]] ({{lang|de|Rabuiese}}) *[[Škratovka]] *[[Škrjanški potok]] *[[Škubov potok]] *[[Šmagurka]] *[[Šmarjetni graben]] *[[Šmarski potok]] *[[Šmidol, Pšata|Šmidol]] *[[Šmihelski potok]] *[[Šokatnica]] *[[Šošnarjev graben]] *[[Šovlačevec]] *[[Španov potok]] *[[Špikov graben]] * [[Špornov graben]] *[[Štaberska voda]] *[[Štagina]] * [[Štajerska Kramarica]] *[[Štajnpoh]] *[[Štangarski potok]] *[[Štefinka]] *[[Štefanov graben]] *[[Štefuljev potok]] *[[Štibrnica]] *[[Štihovec]] *[[Štimpaški potok]] *[[Štriglovec]] *[[Štrukljevski potok]] *[[Štulovca]] *[[Šturmov potok]] *[[Šujica (potok)]] *[[Šumberk]] *[[Šumeči potok]] *[[Šumnik (razločitev)]] **[[Šumnik (potok)]] /=Bavšica? **[[Šumnik (Soča)|Šumnik]] **[[Šumik (Borovniščica)]] **[[Šumnik (Želimeljščica)]] *[[Šumščica]] *[[Šunik]] *[[Šuno]] *[[Šuštarjev graben]] *[[Šutna]] {{div col end}} ==T== {{div col|colwidth=20em}} *[[Tamackov graben]] *[[Tbinj]] *([[Temenica]]) *Teršnica (?) * [[Tesen graben]] * [[Tesnica]] *[[Težka voda (potok)|Težka voda]] *[[Tihabojski potok]] *[[Tihi potok]] *[[Tinjski potok]] *[[Tinski potok]] *[[Tofov graben]] *[[Tojnica]] *[[Tominčev graben]] *[[Tominčev potok, Mošenik|Tominčev potok]] *[[Topla (dolina)|Topla]]/[[Topla (potok)|Topla]] [[Topla (potok)|(potok)]] *[[Toplica]] *[[Topliški potok]] *[[Tracah]] *[[Tratnikov graben]] * [[Trbiški graben]] *[[Trboveljščica]] *[[Trbuhovica]] *[[Trebevnik]] *[[Trebež (potok)|Trebež]] *[[Trebiža, Rateče|Trebiža]] *[[Trebščica]] *[[Trebuščica|Trebuš(čic)a]] *[[Trebušnica]] *[[Treska]] *[[Trešnica (Sotla)|Trešnica]] *[[Triglavska Bistrica]] *[[Tripotok]] *[[Trnava]], ime štirih vodotokov v Slov. **[[Trnava (Drava)]] **[[Trnava (Trnava)]] *[[Trnavca]] *[[Trniški graben]] *[[Trnovlja]] *[[Trnovski potok]] *[[Trnovšek]] *[[Trnski izvir]] *[[Trobeljščica]] *[[Trojiščica]] *[[Trojšnica]] *[[Trsnjak]] *[[Trsteniščica]] *[[Trušenjski potok]] (Avstrija/Koroška) *[[Truški potok]] *[[Tržiščica]] *[[Tržiški potok (Sotla)]] *[[Tržiški potok (Mirna)]] *[[Tuhinjščica]] *[[Tunglav]] *[[Tunjščica]] (Tunca) *[[Turenšca]] *[[Turičnica]] *[[Turja]] *[[Turkov graben]] *[[Turniška Studenčnica]] *[[Turnov potok]] *[[Turnska Cerknica]] *[[Turški potok]] {{div col end}} == U == {{div col|colwidth=20em}} *[[Udečkarica]] *[[Ukanška Suha]] *[[Ukova (Jesenice)]] *[[Ukovski potok]] ({{jezik|it|Torrente Uqua}}) *[[Ukovški graben]] * [[Urbančev graben]] *[[Urbinček]] *[[Usklopec]] (pritok [[Bregana (potok)|Bregane]]) *[[Ušica]] *[[Utrška grapa]] {{div col end}} == V == {{div col|colwidth=20em}} *[[Vabučnikov graben]] *[[Vakovka]] * [[Valnaček]] * [[Vanišnik]] * [[Varčevka]] *[[Vardovski potok]] *[[Vasenščica]] *[[Vaški potok]] *[[Vavrčovka]] *[[Vedrijanšček]] *[[Vejar (potok)]] *[[Velika Božna]] *[[Velika Pišnica]]; [[Velika Suha Pišnica]] *[[Veliki graben (Gradaščica)]] *[[Veliki graben (Radomlja)]] *[[Veliki graben (Barje)]] *[[Veliki jarek]] *[[Veliki Obrh]] *[[Veliki potok]] (=[[Grosupeljščica]]) *[[Veliki potok (Pivka)]] *[[Veliki krški potok]] *[[Velikovaški potok]] *[[Velje]] *[[Velka (potok)|Velka]] (ime treh potokov/rečic v Sloveniji) **[[Velka (Pesnica)]] **[[Velka (Drava, Košenjak)]] **[[Velka (Drava, Pohorje)]] *[[Velunja]] * [[Verdovnikov graben]] *[[Veternik (potok)]] * [[Videnski graben]] *[[Vidrešnica]] *[[Vidrnica]] *[[Viltuški graben]] *[[Viltužnikova graba]] *[[Vinarski potok]] *[[Vinjanski potok]] ({{jezik|it|Menariolo}}) *[[Vintarjevski potok]]/[[Vintarjevški potok]] *potok Virje *[[Virloški potok]] *[[Virštajnski potok]] *[[Višarski graben]] (Rio Lussari) *Viševnik *[[Viševski Brežiček]] *[[Višnjica (potok)]] *[[V kadeh]] *[[V kraju]] *[[Vnajnarski graben]] *[[Vobenca]] *[[Vodonos]] *[[Vogrinka]] *[[Vogršček]] (2 potoka) *[[Voje (Pšata)|Voje]] *[[Volarja]] *[[Volaščica]] *[[Volčji potok (Konjski potok)]] *[[Volčji potok (Litija)]] *[[Volovljek (potok)]] *[[Voložnica]] *[[Vosenik]]/[[Vosenk]] *[[Voščevka]] *[[Vovček]] *[[Vrački potok]] *[[Vranov potok]] *[[Vranjski potok]] *[[Vratljanski potok]] *[[Vratni potok]] *[[Vrbnica (Hudinja)]] *[[Vrčica]] *[[Vrsnik]] *[[Vršca]] *[[Vršni graben]] *[[Vršnikov potok]] *[[Vrtački graben]] *[[Vrtačnikov potok]] *[[Vrtaški potok]] (Vrtašnica) *[[Vrtce]] *[[Vrtovinšček]] *[[Vruja]] *[[Vudina]] *[[Vuhredski potok]] *[[Vukovski potok]] {{div col end}} == Z == {{div col|colwidth=20em}} *[[Zaboček]] *[[Zabrdnik]] *[[Zabrežnik]] *[[Zabrščica]] *[[Zabukovski potok]] *[[Zadačnica]] *[[Zadlaščica (potok)|Zadlaščica]] *[[Zadnja Smoleva]] *[[Zadnja Sora]] *[[Zadnjica]] (Krajcarica) *[[Zadnji potok]] *[[Zagajski potok]] *[[Zaganjavčnica]] ([[Zagajavca]]) *[[Zagorski potok]] *[[Zagoriški potok]] ({{jezik|de|Goritscher Bach}}) *[[Zadnja Sora]] *[[Zagračnica]] *[[Zahujka]] *[[Zakojška grapa]] (potok) *[[Zakonjščica]] *[[Zala (Idrijca)|Zala]], pritok Idrijce *[[Zala (Iška)|Zala]], pritok Iške *Zala, pritok Brebovščice *[[Zalarški graben]] *[[Zali potok (Tržiška Bistrica)]] *[[Zali potok (Učja)]] *Zaloka *[[Zaloški potok]] *[[Zamedvejski potok]] *[[Zaplanščica]] *[[Zapleš]] *[[Zapotoški potok]] *[[Zastava (potok)]] *[[Zatrep, Radovna]] *[[Zavetrščica]] *[[Zavrharjev graben]] * [[Završki potok]] *[[Završnica (potok)|Završnica]] *[[Zdravščica]] *[[Zel potok]] *[[Zelena (potok)]] (ob meji s Hrvaško) *[[Zelenbreški potok]] *[[Zelenka]] *[[Zenkovski potok]] *[[Zevnikov potok]] *[[Zibika (potok)|Zibika]] [[Zibika (potok)|(potok)]] *[[Zibiški potok]] *[[Zglavnica (potok)|Zglavnica]] *[[Zgorivec]] *[[Zgornji žlebi, Vršič|Zgornji žlebi]] *[[Zgoša (potok)]] *[[Zidarjev graben]] *[[Zlačka grapa|Zlačka graba (grapa)]] *[[Zlatenščica]] *[[Zlatopoljščica]] *[[Zmrzlek, Radovna|Zmrzlek]] *[[Zrnica]] *[[Zvirčica]] *[[Zvirenčina]] *[[Zviršnik]] {{div col end}} == Ž == {{div col|colwidth=20em}} *[[Žabenska grapa]] *[[Žabjek (potok)|Žabjek]] *[[Žabnica (potok)]] *[[Žabnica, Kranj|Žabnica (Kranj)]] *[[Žabovec]] *[[Žagarjev graben]] *[[Žagarski potok]] *[[Žahenberc (potok)]] /[[Žahenberški potok]] *[[Žakelj (Mlinca)]] *[[Žedeka]] *[[Žejski potok]] *[[Žekovski potok]] *[[Želimeljščica]] *[[Želinski potok]] *[[Želodnik (Radomlja)|Želodnik]] *[[Žep]] *[[Žerjavinski potok]] *[[Žerjavski potok]] ({{lang|de|Scheriaubach}}) *[[Žermejnica]] * [[Žerovnikov graben]] *[[Žerovniščica]] *[[Žičev žleb]] *[[Žičnica (potok)|Žičnica]] *[[Žignanica]] *[[Žikovca (potok)|Žikovca]] *[[Žirovnica (Idrija)]] *[[Žirovnica (Žiri)]] *[[Žirovniški potok]] *[[Žiški potok]] *[[Žitečki potok]] *[[Žlapovec]] *[[Žleb]] *[[Žrela]] *[[Župčev graben]] *[[Župetinski potok]] *[[Župnijski jarek]] {{div col end}} [[Kategorija:Potoki v Sloveniji|*]] [[Kategorija:Slovenski seznami]] 9f3qeg08nodxqfiuk24qp2xrfb18cwq Šteniče 0 576413 6759808 6627000 2026-10-02T19:05:42Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759808 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Avstriji |name =Šteniče |Kennzeichnung =[[Katastrska občina]] |Bundesland = Koroška |NUTS = AT211 |Bezirk = Celovec |Kfz = K |Gemeinde = [[Celovec]] |Gemeindekennzahl =20101 |Katastralgemeinde=Šteniče (Tentschach) |Katastralgemeindenummer = 72183 |Fläche = 2,23 |Ortschaft= |Ortschaftskennziffer= |Einwohner= |Zählsprengel= |ZS-Kennziffer= |Höhe= |PLZ = 9061 |PLZ-Ort = Celovec-Golovica |Vorwahl= |Bild1 = Klagenfurt Schloss Tentschach 24032009 54.jpg |Bildbeschreibung1 =[[Grad Šteniče]] nad podoljem Golovice in [[Glina]] |_noautocat=yes }} '''Šteniče''' (nemško: ''Tentschach'') je najsevernejši, podeželski del [[Koroška (zvezna dežela)|koroške]] deželne prestolnice [[Celovec]] in hkrati ime [[Katastrska občina|katastrske občine]] s šifro 72183 ter ime nekdanje graščine. V središču območja severno od Golovice pri Celovcu (nemško ''Wölfnitz'') oziroma posesti Pitzelstätten leži grad Šteniče (Tentschach). == Geografija == [[Slika:Tentschach_Wölfnitz_Klagenfurt_OpenstreetMap_200222.jpg|levo|sličica| Šteniče (Tentschach) na severu [[Celovec|Celovca]]]] Podeželje s polji, travniki in gozdovi v hriboviti pokrajini z nekaj [[Razloženo naselje|razpršenimi naselji]] leži severno od Golovice pri Celovcu (nem. ''Wölfnitza''), 14. okraj občine Celovec (šifra 20101). Sosednje katastrske občine so St. Peter pri Šteničah (72174) na severovzhodu, Nagra (72146) na vzhodu, Großponfeld (72116) na jugu, Großbuch (72114) na zahodu in Kleinbuch (72128) na severozahodu. [[Slika:Römersteinbruch_Tentschach.jpg|sličica| Rimski kamnolom Šteniče (Tentschach)]] Šteniče se nahajajo na [[Nadmorska višina|nadmorski višini]] približno 500 m (obrobje Pitzelstätten) do 650 m. Višje gore, kot je Štenička gora (710 m) in [[Šenturška gora]] (1022 m) ne spadajo več v katastrsko občino. Glinska dolinska cesta (Glantalstraße) delno meji na območje na zahodu. Zgodovinsko jedro katastrske občine je gospostvo Šteniče. Na dražbi posesti, ki je pripadala ''[[Fidejkomis|Fideicommiß]] Pavla barona Kaisersteinskega'' leta 1886, je bilo govora o pretežno združeni lastnini 320 joh (182 ha) s 113 joh (65 ha) visokega gozda in lastnih pravic do lova. Ozemlje Štenič je bilo v zgodnjem srednjem veku verjetno veliko večje. Po legendi je bila v tleh Novega trga med Lindwurmom in » Palačo Rosenberg «, današnjo mestno hišo, kamnita plošča, ki je označevala »mejo nekdanje divjine Štenič«, tj. lovišča. Tudi v 16. stoletju so bile na tem območju še volčje jame. [[Slika:Tentschach_Wölfnitz_Klagenfurt_2020_21_02.jpg|sličica| Šteniče / Glinska dolinska cesta]] == Zgodovina == [[Slika:Stieleiche_bei_Tentschach_KS28.jpg|levo|sličica| Eden izmed zavarovanih hrastov lužnikov]] === Zgodnja doba === Na Spodnjem Koroškem so arheološke najdbe iz predrimske železne dobe ( [[Halštatska kultura|Vzhodni Hallstatt District]] ). Od okoli leta 200 pred našim štetjem je območje pripadalo plemenskemu območju Ambidravov, »ljudi, ki so živeli na obeh straneh Drave«, kar je bilo rimsko ime za noriško prebivalstvo, ki se je tu naselilo. === Rimski časi === Sledi iz [[Starorimska civilizacija|rimskih časov]] je mogoče najti na številnih območjih okoli Štenič. Najbolj osupljiv arheološki spomenik v Šteničah je stari [[Rimska tehnologija|rimski kamnolom]] blizu kmeta Heidacherja. To je bil najbližji kamnolom marmorja glede na oddaljenost od rimskega mesta Virunum (približno 20 km). Tiffen, Sattendorf, Treffen ali [[Belšak, Koroška|Gummern]] so veliko dlje. Podijski tempelj v mestu na Magdalensbergu je zgrajen iz blokov rumenega marmorja iz Štenič. Tamkajšnji beli bloki prihajajo iz Gummerna. Spodnji nivo [[Marmor|kamnoloma marmorja]] Šteniče je bil še okoli leta 1905 izkoriščen za gradnjo karavanške železnice. Datacijo kamnoloma sta omogočila rimski skalni napis in rimsko železno kamnolomsko orodje. Najzgodnejša znana lastniška družina bi lahko bila ''Bottier'', družina, katere nagrobnike lahko najdemo v zunanji steni cerkve Großbuch in gradu Šteniče. Leta 1880 so pod koreninami drevesa v rimskem kamnolomu našli lonec z več kot sto srebrniki in zlatniki iz časa [[Vespazijan|Vespazijana]] do [[Mark Antonij|Marka Antonija]], nekaj jih je pridobilo Koroško zgodovinsko društvo . Večji del je postal zasebna last in je izgubljen. Leta 1948 so na severni strani gradu našli kamnito kad, ki je ni bilo mogoče natančneje datirati. Poleg tega so okoli leta 1950 na grajskem zelenjavnem vrtu našli starodavno kamnito posodo, ki bi lahko služila kot možnar. Na južnem pobočju gradu, na hodniku ''dvanajstih apostolov'' okoli 60 m pod teraso, na kateri stoji grad, stojita dve kamniti klopi, verjetno sestavljeni iz ostankov starodavne stavbe. === Karantanija === [[Slika:Wölfnitz_Tentschach_10_Glantalstraße_99_vulgo_Wenditzer_17032010_01.jpg|sličica| kmetija v Šteničah]] V pozni antiki in [[Preseljevanje ljudstev|obdobju preseljevanja narodov]] so se poselitvena območja ponovno skrčila in postala bolj divja. Za karantansko obdobje se domneva, da so bile poseljene le ugodne lege na območju stare poselitve, <ref name="Fresacher71">{{Navedi knjigo|title=Die Erschließung des Gurker Kerngebietes.|volume=161. Jahrgang|publisher=Mitteilungen des [[Geschichtsverein für Kärnten|Geschichtsvereines für Kärnten]]|date=1971|pages=77-93}}</ref> kamor nedvomno sodi tudi okolica Štenič. Slovanska kneževina [[Karantanija|Karantanija,]] ki je nastala v 7. stoletju, je okoli leta 740 prišla pod bavarsko-frankovsko oblast in postala del [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega nemškega cesarstva]]. Po večkratnih uporih Karantancev proti Bavarcem se je okoli leta 800 dalje »nemški vpliv povečal in začela se je preobrazba razmer v nemškem smislu«.<ref>{{Navedi knjigo|title=Die Erschließung des Gurker Kerngebietes.|volume=161. Jahrgang|publisher=Mitteilungen des [[Geschichtsverein für Kärnten|Geschichtsvereines für Kärnten]]|date=1971|pages=77-93, hier: S. 86}}</ref> ''Šteniče je slovensko imenovanje kraja'' Tentschach.<ref>{{Internetquelle |autor=[[Heinz-Dieter Pohl]] |url=http://members.chello.at/heinz.pohl/ON_T_Z.htm |titel=Kärntner Ortsnamenverzeichnis. Kärntner Online-Ortsnamenbuch. Orts-, Gegend-, Gewässer- und Bergnamen mit Erklärung ihrer Herkunft und Angabe ihrer heutigen slowenischen Namensform(en) bzw. historischen Ausgangsformen. |titelerg=Buchstaben T–Z |datum=2019-09-19 |offline=dead |archiv-url=https://web.archive.org/web/20191102224741/http://members.chello.at/heinz.pohl/ON_T_Z.htm |archiv-datum=2020-05-26 |abruf=2020-05-26}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191102224741/http://members.chello.at/heinz.pohl/ON_T_Z.htm |date=2019-11-02 }}</ref> Leta 1236 se je kraj imenoval ''Stenzach'', leta 1284 ''Tentsach'', kar pomeni nekako »vas na ''steni«'', na »skalni steni« pa verjetno rimski kamnolom. Po Kranzmayerju je ime kraja prišlo v nemščino okoli leta 1050, v času, ko se je namesto tujega končnega poudarka še uporabljal starovisokonemški prvi poudarek, a je bil novi glas (t)sch že znan. Medtem ko so plemiški posestniki od 13. stoletja uporabljali nemški jezik, se je raba slovenskega jezika med podložniki nadaljevala vse do 20. stoletja. V »statistično-topografskem opisu dežele Koroške« iz leta 1844 je bil » windish «, to je slovenski jezik, prevladujoč na območjih Štenič, [[Grad Seltenheim|Žalma (Seltenheima)]], Mageregg ali [[Možberk|Možberka]] in [[Gospa Sveta|Gospe Svete]]. === Lastnik gospostva v 13. stoletju === [[Slika:Tentshah.jpg|levo|sličica| Grad Šteniče (Tentschach) leta 1680]] Noben posestnik iz karantanskega obdobja ni poimensko znan. Družina Štenišnih se omenja med letoma 1248 in 1415. Dva člana [[Sostolnica Marijinega vnebovzetja, Krka|krškega stolnega kapitlja,]] Friderik iz Štenič ali Šteničar in Janez Šteničar, sta verjetno pripadala družini. Iz leta 1351 obstaja ustanovitveno pismo Karata in Ernholdta iz Štenič za dnevno sveto mašo tam. Leta 1356 je Engelein iz Štenič naveden kot dolžnika Judov Moša in Hatčima.<ref>{{Internetquelle|autor=Birgit Wiedl, Eveline Brugger|url=https://services.e-book.fwf.ac.at/api/object/o:58/diss/Content/get|titel=Regesten zur Geschichte der Juden in Österreich im Mittelalter. Band 2: 1339-1365|zugriff=2020-03-05}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240229145421/https://services.e-book.fwf.ac.at/api/object/o:58/diss/Content/get |date=2024-02-29 }}</ref> Tudi v 14. stoletju je znan Fritzlein Gressinch iz [[Krnski Grad|Krnskega gradu]], brat Wegantsa iz Štenič, enkrat imenovan tudi ''von Karnpurgk''. Zdi se, da je obstajala tesna povezava med Šteničami in Karnskim gradom, saj je že v času [[Franciscejski kataster|terezijanskega frančiškansega katastra]] obstajala Šteniška fundacija v lokalni [[Cerkev sv. Petra in Pavla, Krnski Grad|cerkvi sv. Petra]]. Grad Šteniče (Tentschach) je bil zgrajen v 16. stoletju namesto gradu iz 13. stol. na verjetno zelo stari poselitvi na strateško dobri lokaciji na hribu. Po [[Hieronim Megiser|Hieronimu Megiserju]] je grad tedaj pripadal Gressingom, Rubenbergerjem, Geram in Pibriacherjem.<ref name="goeschen32">Göschen, ''Die Kaiserstein, 1873'', S. 32</ref> Zadnji Šteniški Gressing, vitez Weygand, čigar rodbinski grad je bil v Ponfeldu v bližini današnjega Größinghofa, se omenja leta 1326. [[Slika:Haus_Tentschach_13_02.jpg|sličica| Propadajoča hiša v bližini gospodarskih poslopij]] Okoli leta 1480 je gospostvo prišlo v last Wullross iz Notranjega Wimitza. Leta 1506 je bil Moric Rumpf gospodar Štenič. Leta 1515 ga je nasledil Viljem Rumpf iz Wullroß, prvi celovški gradiščan.<ref>{{Internetquelle|autor=Werner Sabitzer|url=https://sabitzer.wordpress.com/category/das-gurktal-geschichte-und-geschichten/|titel=Rebellische Gurktaler: Der Steueraufstand 1931|hrsg=Sabitzer’s Weblog wordpress.com|datum=2008|zugriff=2020-03-06}}</ref> Na dvoru cesarja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] je naredil kariero komornika. Njegov sin Wolf(gang) Siegmund Rumpf vom Wullroß (1536–1606) je nato postal glavni komornik in glavni oskrbnik ter tako eden najvplivnejših mož na dvoru cesarja [[Rudolf II. Habsburški|Rudolfa II.]] Ohranjen je originalni [[Urbar|urbarij]] gospostva Morica Rumpfa iz leta 1569 Leta 1533 je bilo več podložnikov Štenič prodanih Albertu Mosheimbu in leta 1607 Adamu Zuckhmantelu. Z izumrtjem rodbine Wullroß je gospostvo prešlo na rodbino Pibriach zu Biberstein iz Himmelberga. Ti so okoli leta 1570 dali grad razširiti v palačo in ga leta 1582 prodali Ivanu Pruggmayerju, družini, ki je pripadala koroškim starim stanovom. Ivan Pruggmayer starejši je bil s poroko z Gertrud Rumpf povezan z družino Neumann iz [[Grad Wasserleonburg|Wasserleonburga]]. Od leta 1686 je bil lastnik posestva Jurij Friderik Pruggmayer iz Štenič po sodnem sporu s samostanom Viktring zaradi dediščine Žige Pruggmayerja. <ref name="goeschen32" /> Leta 1689 je gospostvo prešlo iz rodbine Pruggmayer na grofe [[Attemsi|Attemse]]. ==== Družina Kaisersteinskih ==== [[Slika:Markus_Pernhart_-_Klagenfurter_Becken_gegen_Nordwesten_Tentschach.jpg|sličica| [[Marko Pernhart|Markus Pernhart]] okoli 1860, grad Šteniče (Tentschach) viden od daleč]] Urbar iz leta 1693 kot lastnika navaja deželnega upravitelja Janeza Viljema grofa Attemsa. Nekaj mesecev pozneje, 17. decembra 1693, je posest pripadla Karlu Ludwigu Kliesu, [[Prošt|proštu]] na [[Tinje, Velikovec|Tinjah]], ta pa je posest predal Klemensu Ferdinandu baronu Kaisersteinskemu. Vendar pa je med naslovi grofa Attemsa leta 1705 še vedno naveden »gospod Šteniški (Tentschacha)«. Šteniče je bil eno izmed mnogih posestev [[Fidejkomis|figejkomisa]] Kayserstein. Leta 1699 je Klemens kupil tudi gospostvo [[Grad Aichelberg|Aichelberg]] pri Wernbergu in bil gospodar [[Grad Šterska gora|Steierberga]] ter posestva Kleinreideben (Roggenhof) v [[Labotska dolina|Labotski dolini]].<ref>{{Internetquelle|url=http://www.kleindenkmaeler.at/detail/ziegelgitterfenster_roggenhof|titel=Ziegelgitterfenster (bei Schloss Klein-Reideben /Roggenhof)|hrsg=Kärntner Bildungswerk|zugriff=2020-02-21}}</ref> Poleg tega so bila še druga posestva na Štajerskem, urada [[Motnica, Koroška|Motnica]] in St. Leonhard, hiša v Celovcu in svobodna hiša na Dunaju. Okoli leta 1725 se zdi, da je bilo Šteniče spet naprodaj, saj je Vetrinjski opat prosil cesarja za dovoljenje za lastništvo posesti, ki je bila ocenjena na 31.000 goldinarjev, in ga tudi prejel.<ref>{{Navedi knjigo|title=Archiv für vaterländische Geschichte und Topographie.|publisher=Johann Leon|date=1849|pages=63|url={{Google Knjige |YIovAAAAYAAJ|Tentschach| page=RA1-PA63|plainurl=yes }}}}</ref> Leta 1733 sta posesti Šteniče in Kleinreideben dedno prešli na rod Innerstein iz družine Kaisersteinskih. Leta 1758 se je približno enako velika posest Kleinreideben ločila od Štenič. V obdobju pred Francisejsko zemljiško reformo (na Koroškem 1826 do 1829) ni bilo veljavnih površinskih podatkov. Kot nekakšna ''standardna vrednost'' je kot ''nadomestilo'' služilo in kot osnova za obdavčitev zemlje, ki je za rženo kmetijo znašala 72 funtov, 7 šilingov in 21 penijev. ''Ocena'' za druge davke je bilo 30 [[Huba|Hub]] in 6½ v fevdu. Do leta 1801 so bila gospostva Šteniče, Kleinreideben, Steuerberg in njihova dunajska svobodna hiša ponovno združena pod lastništvom koroškega Kaisersteina. ''Kaiserstein Fideicommisshaus'', »ogromna, gigantska stavba« na Bräunerstrasse na vogalu Dorotheergasse <ref>{{Navedi knjigo|title=Curiositäten- und Memorabilien-Lexicon von Wien: 2|date=1846|pages=88|url={{Google Knjige |f1VlAAAAcAAJ|%22kaiserstein'sches+(Freih.)+%22&hl|page=RA1-PA88|plainurl=yes}}}}</ref> na Dunaju, je veljala za zelo donosen vir denarja. V tem času je bil grad Šteniče uporabljen le kot drugi dom poleti, saj so ljudje raje živeli na gradu Krastowitz . Zadnji moški Šteniški Kaiserstein je bil Janez Nepomuk (1800–1848). Po Janezovi smrti leta 1827 je prevzel upravo zadolženega fidejkomisa. Prodal je Kleinreideben in bil edini, ki je v Šteničah živel vse leto in gradu ni uporabljal le kot poletno rezidenco. Ni dočakal osvoboditve kmetov izpod [[Tlačanstvo|dednega tlačanstva]], konca »vladavine«. ==== Družina Göschen ==== Janezova sestra brez otrok, Filipina (1789–1855), ni bila njegova neposredna dedinja. Njena druga zakonska zveza je bila z Joahimom [[Goschen (Familie)|Göschenom]] (1791–1855) iz [[Leipzig|Leipziga]], čigar domovina prednikov je bila nekoč v Göschenenu v Švici. Njen sin je bil heraldist Oskar Göschen (1824–1900). Leta 1848 je Šteniče pripadlo nazaj k dunajski liniji Kaisersteinov s tedanjim poglavarjem Francom Jožefom III. (1792–1873). V mladosti je živel v svojem gradu Hexenagger na Bavarskem, ki ga je leta 1830 prodal in kupil posestvo v Sooßu (Spodnja Avstrija). Bil je tudi lastnik posestva Starkstadt v okraju Königgrätz. Bil je poročen z Marijo Leopoldino Bartensteinsko, ki je družini prinesla gospostvo Raabs an der Thaya v Spodnji Avstriji. Družina je poleti živela v Šteničah, pozimi pa v Raabsu. Franz je umrl kot [[Komornik (služba)|komornik]] in s činom [[Rittmeister|stotnika]]. Njegov sin Karl (1824–1902) je bil kot [[podmaršal]] v [[Olomuc|Olomoucu]] bolj usmerjen v severne posesti. Okoli leta 1876 so iskali najemnika za grad Šteniče. Takrat so bile na voljo tudi relativno velike kmetijske površine za zakup. Okoli leta 1886 je bilo narejenih več poskusov, da bi ''posestvo prostovoljno prodali na dražbi prek sodišč''. Očitno so se nato znotraj družine dogovorili za prenos. V zadnjem desetletju 19. stoletju je bil lastnik posesti Šteniče major Oskar Göschenski. Umrl je leta 1900 in je pokopan v Krastowitzu. Oskarjev dedič je bil sir Eduard Göschen, ki je bil okoli leta 1906 angleški veleposlanik na dunajskem dvoru. V tem času je Koroško v dveh poletjih za nekaj dni obiskal angleški kralj [[Edvard VII. Britanski|Edvard VII]]. Na gradu so občasno potekale manjše prenove. Sir Goschen je dal staro stavbo posestva preurediti v kopališče z novim vodovodom. [[Prva svetovna vojna|Med prvo svetovno vojno]] je bilo Šteniče zaplenjeno. Kot last nekdanjega britanskega veleposlanika v Berlinu, lorda Goschena, je bila razvrščena kot sovražnikova last. Na južnem pobočju gradu so zgradili veliko bivalno dvorano, »v kateri so bili lahko bolniki popolnoma izpostavljeni sončnim žarkom«. V pljučnem zdravilišču [[Rdeči križ|Rdečega križa]] je bilo prostora za okoli 80 vojakov s pljučnimi boleznimi in tuberkulozo.<ref>{{Internetquelle|url=http://www.picturedesk.com/bild-disp/search/search.action?q=19130121_PD0001|titel=Lungenheilstätte im Schloß Tentschach, 1913|hrsg=[[Austria Presse Agentur]] Picturdesk|zugriff=2020-03-19}}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Po prvi svetovni vojni je družina Goschen dobila nazaj gospostvo Šteniče. Prodano je bilo v drugi polovici 20. stoletja.<ref>{{Internetquelle|url=http://www.wehrbauten.at/ktn/tentschach/tentschach.html|titel=Wehbauten in Österreich. Schloss Tentschach|hrsg=Hermann Truschnig wehrbauten.at|zugriff=2020-03-17}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20250224061642/https://wehrbauten.at/ktn/tentschach/tentschach.html |date=2025-02-24 }}</ref> Eden zadnjih lastnikov Štenič je bil leta 2012 umrli koroški umetnik Carlo Kos iz Ljubljane. Poleg slikarskega dela je bil zbiratelj in restavrator gradov Ehrenhausen, Drasing in Tentschach.<ref>{{Navedi knjigo|title=Todesfall: Er war Maler, Kunstsammler und der Herr auf Schloss Tentschach. Nun ist Carlo Kos 89-jährig verstorben.|date=2012-05-15|pages=43}}</ref> == Literatura == * {{Internetquelle |autor=Pusikan ([[Oskar Göschen]]) |url=http://digital.ub.uni-duesseldorf.de/urn/urn:nbn:de:hbz:061:1-470935 |titel=Die Kaiserstein. Geschichte des Hauses. |titelerg=Verlag Braumüller, Wien |hrsg=[[Heinrich-Heine-Universität Düsseldorf]] |datum=1873 |abruf=2020-03-07}} == Sklici == <references /> [[Kategorija:Celovec]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] 8m5ukw3ty2zhq7e81ed8z48uu4xnofx KIKIFLY 0 586974 6759953 6676057 2026-10-03T10:01:07Z Anzet 118843 dodal [[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6759953 wikitext text/x-wiki {{KOI}} {{brez virov}} {{Infopolje oseba|name=KIKIFLY|birth_date=<!-- WD -->|birth_place=<!-- WD -->|image= |slika=|rojstno_ime=Kristijan Crnica|poklic=<!-- WD -->|obdobje_delovanja=2010–danes|znan_po=Igra življenja, koncert v Cankarjevem domu}} ''KIKIFLY'' (roj. Kristijan Crnica, 14. januar 1990) je slovenski glam pop pevec, tekstopisec, producent in vokalist. Ustvarja v slovenščini, hrvaščini in angleščini. Poleg avtorske glasbe zase piše tudi za druge izvajalce, ustvarja projekte za otroke in odrasle ter vodi kulturne dogodke. Je avtor in umetniški vodja številnih koncertov, med drugim tudi v Cankarjevem domu. == Izobrazba in umetniški razvoj == Obiskoval je Srednjo šolo za oblikovanje Maribor (SŠOM). Glasbeno in pedagoško znanje je dopolnjeval z mentorskim učenjem pri glasbenikih, kot so Janez Križaj (zvokovanje), Žare Pak (produkcija vokala), Martin Jošt (klasična kompozicija), Nataša Nahtigal, Dada Kladnik in Maja Keuc (solopetje). V Londonu je deloval kot ulični glasbenik (busker) z uradno licenco in s tem začel svojo mednarodno glasbeno pot. == Delo z otroki in pedagoški projekti == Na Osnovni šoli Lila v Ljubljani poučuje že več kot desetletje, kjer kot mentor soustvarja številne umetniške projekte – od lutkovnih predstav in muzikalov do filmov in razstav. Z učenci je ustvaril več kot 50 otroških pesmi, iz katerih je nastal izbran album z naslovom '''Igra življenja''', posnet s simfoničnim orkestrom v sodelovanju s skladateljem Martinom Joštom in producentom Janezom Križajem. 16. maja 2024 je z otroki in povabljenimi glasbeniki (Alenka Godec, Tinkara Kovač, Domen Gracej, Peter Smerdel) v Cankarjevem domu izpeljal razprodani koncert, ki je predstavil projekt širši javnosti. Je tudi avtor glasbene pravljice »'''Veverica in medvedek'''«, ki je izšla na CD-ju in je na voljo v slovenskih knjižnicah. == Življenje in delo == KIKIFLY se je že v srednješolskih letih uveljavil z igranjem v predstavi »Showtime« v okviru EST, ki je gostovala tudi v Cankarjevem domu. Kot avtor, pevec in producent deluje na številnih slovenskih festivalih in koncertnih prizoriščih: Lent, Kavč festival, SNG Maribor, Bob leta, Cvetličarna, Zorica, KGB Maribor, Europark Maribor, Klubaru Kranj idr. Nastopal je tudi na Hrvaškem, v Avstriji in Italiji ter kot finalist v oddaji Hrvaški Supertalent. Sodeloval je z mnogimi slovenskimi umetniki, med drugim z: Tinkara Kovač, Alenka Godec, Rok Terkaj, Lado Bizovičar, Omar Naber, Nuška Drašček, Žan Serčič, Anabel, Stuart Epps in drugimi. == Diskografija == === Albumi === * Igra življenja (2024) – otroški simfonični album z učenci in simfoničnim orkestrom === Singli (izbor) === * Na vseh poteh * Bela * Dvigamo se višje * Vrni se k sebi == Pomembnejši nastopi == * Koncert v Cankarjevem domu (2024) * Lent Festival (2021) * Kavč festival (2021) * Bob leta (2023) * Supertalent Hrvaška (finalist) * Rock Mulčki na Kongresnem trgu (2023) * Europark Maribor (2023) * Mednarodni reggae festival Overjam (2023) * Dunaj – koncert s skupino Tremostat (2023) == Medijska prepoznavnost == KIKIFLY je bil predstavljen v številnih medijih, kar potrjuje njegovo relevantnost: * [https://www.metropolitan.si/scena/glasba/kristijan-crnica-kikifly-intervju Intervju za Metropolitan.si] * [https://www.metropolitan.si/scena/glasba/kristijan-crnica-kikifly-album-otroske-pesmi/ Članek o otroškem albumu na Metropolitan.si] * [https://www.24ur.com/popin/glasba/kikifly-skupaj-z-osnovno-solo-in-znanimi-pevci-ustvaril-album-otroskih-pesmi.html Koncert v Cankarjevem domu na 24ur.com] * [https://klip.si/video/mlada-pevca-zapela-slovensko-uspesnico-njun-nastop-je-balzam-za-duso Nastop v oddaji »V petek zvečer«] * [https://ziv-zav.rtvslo.si/clanek/aktualno/kikifly-z-mnogimi-pevci-vabi-v-cankarjev-dom/708076 Oddaja Živ Žav – RTV SLO] * [https://elle.metropolitan.si/lifestyle/kikifly-pesem-vrnitev-k-sebi Elle.si – članek o osebni preobrazbi] == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Slovenski tekstopisci]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni producenti]] [[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]] eivas88i3akghfljv16a67v7iv3z7fv Bitka pri Mobileu (1781) 0 587365 6759972 6576090 2026-10-03T10:47:15Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759972 wikitext text/x-wiki {{Infobox military conflict | conflict = Bitka pri Mobile (1781) | partof = [[Ameriška vojna za neodvisnost|ameriške vojne za neodvisnost]] in [[Španska kampanja v Zahodni Floridi|španske kampanje v Zahodni Floridi]] | image = BritishWestFlorida1776.jpg | caption = Detajl z zemljevida iz leta 1776, ki prikazuje [[Zahodna Florida|zahodno Florido]] | date = Januar 5–7, 1781 | place = The Village (Vas), [[Zahodna Florida]]<br />(današnja Daphne, [[Alabama]]) | coordinates = {{coord|30|37|33.79|N|87|54|55.03|W|region:US-AL_type:event_scale:10000|display=title,inline}} | result = Španska zmaga | combatant1 = {{flagicon|Spain|1506 }} [[Španski imperij]] | combatant2 = {{plain list| {{flag|Kingdom of Great Britain|name=Velika Britanija}} * {{Flagicon image|Flag of Waldeck before 1830.svg|size=23px}}<!-- EDITORS NOTE: Please do not replace Waldeck-Pyrmont flag with the coat of arms as it would be historically inaccurate. The "combatant" field lists sovereign nations involved in a particular military conflict not military units nor military flags or regimental colors used by those units. Thank you. --> [[Waldeck#Najemniki_med_ameriško_vojno_za_samostojnost|Waldeck]] * [[Choctaw]] }} | commander1 = {{unbulleted list|{{flagicon|Spain|1506}} Ramón de Castro y Gutiérrez | {{flagicon|Spain|1506}} José de Ezpeleta y Galdeano}} | commander2 = {{unbulleted list|{{flagicon|Kingdom of Great Britain|army}} John Campbell|{{flagicon image|Flag of Waldeck before 1830.svg|link=Principality of Waldeck and Pyrmont}} Johann Ludwig Wilhelm von Hanxleden{{KIA}}|{{flagicon|Kingdom of Great Britain|army}} Philip Barton Key{{flagicon|Kingdom of Great Britain|army}} Robert Deans}} | strength1 = 190 enot | strength2 = {{unbulleted list|180 mož rednih enot in provincialne milice|420 Choctaw Indijancev|2 [[fregata|fregati]]|1 manjša vojna ladja}} | casualties1 = *14 mrtvih *35 ranjenih ali pogrešanih | casualties2 = *18 mrtvih *23 ranjenih | map_type = | map_size = | map_label = | map_relief = | map_caption = |campaignbox = {{Campaignbox Bitke med špansko kampanjo v Zahodni Floridi}} }} '''Bitka pri Mobile''' (znana tudi kot '''Druga bitka pri Mobilu''' ali '''Bitka pri Village''') je potekala 7. januarja 1781. To je bil neuspešen britanski poskus ponovnega zavzetja španske utrdbe pri "Vasi" med ameriško revolucionarno vojno. Napad je vodil [[Waldeck#Najemniki_med_ameriško_vojno_za_samostojnost|waldeški]] polkovnik Johann von Hanxleden, ki je bil pri poskusu ubit. ==Ozadje== Potem, ko je Španija leta 1779 napovedala vojno Veliki Britaniji, je [[Bernardo de Gálvez]], guverner Louisiane, takoj začel ofenzivne operacije za prevzem nadzora nad sosednjo [[Zahodna Florida|Britansko Zahodno Florido]], ki je vključevala dele današnje [[Louisiana|Louisiane]], [[Mississippi (zvezna država)|Mississippija]] in [[Alabama|Alabame]]. Septembra 1779 je pridobil popoln nadzor nad spodnjim tokom reke [[Mississippi]] z [[Zavzetje Fort Bute|zavzetjem Fort Bute]] in kmalu zatem dosegel predajo preostalih sovražnih sil v regiji po [[Bitka pri Baton Rougeu|bitki pri Baton Rouge (1779)]]. Tem uspehom je sledilo [[Bitka pri Fort Charlotte|zavzetje Mobila 14. marca 1780]] po kratkem obleganju. (Spomladi 1781 je Gálvez nadaljeval z [[Obleganje Pensacole|zavzetjem Pensacole]], administrativne prestolnice Zahodne Floride.) Po zmagi v Mobilu so Španci zgradili utrjeno postojanko na vzhodni strani zaliva Mobile. Ta postojanka je bila zasnovana za obrambo "Vasi", naselja, ki je zasedalo vzhodni trajektni terminal v zalivu Mobile za glavno cesto med Mobilom in Pensacolo na Floridi. Ko so britanske čete prispele 7. januarja, je postojanko zasedalo približno 200 mož iz [[polk]]a Principe, pod poveljstvom Ramóna de Castra y Gutiérreza. ==Predigra== Najbližja britanska garnizija Mobilu je bila v prestolnici Zahodne Floride, Pensacoli. Poveljnik, general John Campbell iz Strachurja, je imel pod svojim poveljstvom približno 500 mož, sestavljenih večinoma iz mož 16. in 60. polka, vključno pa tudi z nekaterimi waldeškimi grenadirji in nekaterimi provincialnimi milicami [[Lojalisti (Ameriška vojna za neodvisnost)|lojalistov]]. Britanski odnosi z Indijanci Muscogee ([[Creek]]), [[Chickasaw]] in [[Choctaw]] so bili prav tako razmeroma dobri. Na stotine bojevnikov Choctaw se je odzvalo na britanske prošnje za pomoč in prišlo v Mobile.<ref>{{cite book|last=O'Brien|first=Greg|title=Pre-removal Choctaw history: exploring new paths|url=https://books.com/books?id=jGFmNPevedUC&pg=PA125|access-date=25 March 2011|date=30 April 2008|publisher=University of Oklahoma Press|isbn=978-0-8061-3916-6|pages=125–126}}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Ohrabren z uničenjem ekspedicije pod vodstvom Gálveza proti Pensacoli zaradi orkana jeseni 1780, se je Campbell odločil poskusiti ponovno zavzeti Mobile.<ref name="Nester291">[[#Nester|Nester (2004)]], p. 291</ref> 3. januarja je poslal ekspedicijo več kot 700 mož pod poveljstvom valdeškega polkovnika Johanna von Hanxledena.<ref name="Hamilton256">[[#Hamilton|Hamilton (1897)]], p. 256</ref> ==Bitka== Hanxledenova sila je prispela blizu postojanke pozno 6. januarja in naslednje jutro izvedla napad ob zori. Štirideset Špancev je poskušalo pobegniti na bližnje zasidrano plovilo, vendar so jih Britanci mnoge pokosili z mušketnim strelom. Indijanci iz ekspedicije so nato sledili Špancem v vodo, da bi zbrali skalpe. Johann von Hanxleden in Philip B. Key sta vodila vrsto napadov na utrjen španski položaj. Četrti in zadnji napad je bil delno uspešen, saj so Keyjevi možje pridobili oporišče v jarku. Vendar pa je bil Hanxleden ubit, ko so Španci namestili bajonete in zavzeli obrambne položaje. Zagon Hanxledenovega napada je bil izgubljen in Keyjevemu polku je zdaj manjkala druga kolona, potrebna za ohranitev položaja, zato so se umaknili, kar je povzročilo organiziran umik kot odgovor na španski protinapad. <ref>Tomo, I., 2015. BERNARDO DE GÁLVEZ Y AMÉRICA A FINALES DEL SIGLO XVIII (doktorska disertacija, UNIVERSIDAD COMPLUTENSE DE MADRID).</ref> ==Posledice== Britanci so se umaknili nazaj v Pensacolo in niso več poskušali napasti Mobila. Španske oblasti na [[Kuba|Kubi]] so poslale dodatne sile, da bi obdržale Mobil, ko so izvedele za napad. S smrtjo polkovnika Hanxledena, priljubljenega poveljnika generala Campbella na obali [[Mehiški zaliv|Mehiškega zaliva]], so britanske sile izgubile pomembno prednost v smislu vojaških zmogljivosti in morale. Španski [[feldmaršal]] Gálvez je pozneje istega leta [[Obleganje Pensacole|zavzel Pensacolo]], s čimer je dokončal osvojitev [[Zahodna Florida|Zahodne Floride]]. Ramón de Castro y Gutiérrez je pozneje to izkušnjo uporabil za obrambne načrte [[San Juan, Portoriko|San Juana, Portoriko]], kjer je leta 1795, po invaziji na Trinidad, postal kapitan general. Angleži so napadli [[San Juan]] nekaj mesecev po Trinidadu. ==Zapuščina== Bojišče in naselje "The Village" (Vas) sta se v mnogih pogledih izgubila v zgodovini. Čeprav se nahaja blizu Village Pointa v Daphni, [[Alabama]], je okoliško območje doživelo močan razvoj stanovanjskih objektov, ki so že zdavnaj poravnali bojišče ali kakršne koli zgodovinske strukture, povezane z naseljem. ==Opombe== {{sklici|2}} ==Bibliografija== {{refbegin|colwidth=30em}} *{{cite book|title=Bernardo de Gálvez in Louisiana, 1776-1783|first=John Walton|last=Caughey|publisher=Pelican|year=1972|isbn=978-0-911116-78-6|ref=Caughey|oclc=539028|location=Gretna, LA}} *{{cite book|title=Wars of the Americas: a chronology of armed conflict in the New World, 1492 to the present|url=https://archive.org/details/warsofamericasch0000marl|first=David|last=Marley|publisher=ABC-CLIO|year=1998|isbn=978-0-87436-837-6|ref=Marley|oclc=39024726|location=Santa Barbara, CA}} *{{cite book|title=Colonial Mobile: An Historical Study, Largely from Original Sources, of the Alabama-Tombigbee Basin from the Discovery of Mobile Bay in 1519 Until the Demolition of Fort Charlotte in 1821|first=Peter Joseph|last=Hamilton|publisher=Houghton Mifflin|year=1897|url=https://archive.org/details/colonialmobilea02hamigoog|ref=Hamilton|oclc=9296191|location=New York}} *{{cite book|title=The frontier war for American independence|url=https://archive.org/details/frontierwarforam0000nest|first=William R|last=Nester|publisher=Stackpole Books|year=2004|isbn=978-0-8117-0077-1|ref=Nester|oclc=52963301|location=Mechanicsburg, PA}} *{{cite journal |last1=Holmes |first1=Jack D.L. |date=July 1976 |title=Alabama's Bloodiest Day of the American Revolution Counterattack at the Village, January 7, 1781 |url=https://baldwincountyal.gov/docs/default-source/archives/archival-records/historical_society_1973-1982_part_6_of_10.pdf?sfvrsn=6cef9f0c_4 |journal=Alabama Review |volume=29 |issue=3 |pages=207–219 |access-date=December 30, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231114032349/https://baldwincountyal.gov/docs/default-source/archives/archival-records/historical_society_1973-1982_part_6_of_10.pdf?sfvrsn=6cef9f0c_4 |archive-date=2023-11-14 |url-status=dead}} {{refend}} {{Predloga:Kampanje ameriške vojne za neodvisnost}} [[Kategorija:Bitke ameriške osamosvojitvene vojne]] [[Kategorija:Bitke leta 1781]]] [[Kategorija:Bitke v Združenih državah Amerike]] [[Kategorija:Bitke Združenega kraljestva]] [[Kategorija:Španska kampanja v Zahodni Floridi]] [[Kategorija:Bitke Španije]] cquoqgnqnnn1cwx3ciwnf8xfwl9sm7v Al-Mutasim 0 589836 6759873 6509974 2026-10-03T00:25:02Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759873 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | type = kalif | name = al-Mutasim<br><small>المعتصم</small> | title = [[Kalif]] <br>[[Amir al-Muminin|Poveljnik pravovernih]] | image = Abbasid Dinar - Al-Mu'tasim-225h.jpg | image_size = 300px | caption = [[Zlati dinar]] kalifa al-Mutasima, kovan v [[Bagdad]]u leta 839 | succession = 8. kalif [[Abasidski kalifat|Abasidskega kalifata]] | reign = 9. avgust 833 – 5. januar 842 | predecessor1 = [[al-Mamun]] | successor1 = [[al-Vatik]] | issue = {{plainlist| * [[al-Vatik]] * [[al-Mutavakil]] * Mohamed * Ahmed * al-Abas * Ajša}} | spouse = Badhal<br/>Karatis<br/>Šuja<br/>Kurut al-Ajn | spouse-type = Žene | full name = Abu Išak Mohamed ibn Harun al-Rašid al-Mutasim bilah | house = [[Abasidi|Abasidska dinastija]] | house-type = Dinastija | father = [[Harun al-Rašid]] | mother = Marida bint Šabib | birth_date = oktober 796 | birth_place = Palača Huld, [[Bagdad]], Abasidski kalifat | death_date = 5. januar 842 (star 45 let) | death_place = Palača Džavšak, [[Samara]], Abasidski kalifat | place of burial = Palača Džavšak, Samara | religion = [[islam]] }} '''Al-Mutasim bi-llah Abu Išak Muhak Mohamed ibn Harun al-Rašid''' ({{jezik-ar|أبو إسحاق محمد بن هارون الرشيد}}), '''al-Mustasim bi-llah''' ({{jezik-ar|المعتصم بالله||ki je pod Alahovo zaščito}}) ali preprosto '''al-Mutasim''' je bil tretji sin kalifa [[Harun Al Rašid|Haruna al-Rašida]] in njegove sužnje Maride in od leta 833 osmi kalif [[Abasidski kalifat|Abasidskega kalifata]], * oktober [[796]], [[Bagdad]], † [[5. januar]] [[842]], [[Samara, Irak|Samara]]. Na prestolu je nasledil brata [[al-Mamun]]a. ==Zgodovina== Al-Mutasim je že pod kalifom al-Mamunom od svojega brata prejel dovoljenje za novačenje vojakov po drugačnih merilih, kot so veljala takrat. Do takrat je bilo dovoljeno novačenje le tistih vojakov, ki so bili v celoti "za abasidsko stvar", za kar so jih imenovali ''Abna al-Davla'' ali ''Sinovi [abasidske] dinastije''. Večinoma so bili pripadniki perzijske kulture in so bili zato znani kot Horasanci (Hurasanija). Al-Mutasim je razmišljal o novačenju ljudi iz turškega kulturnega okolja, kupljenih v [[Transoksanija|Transoksaniji]], in večinoma, vendar ne izključno, [[Suženjstvo|sužnjev]]. Ti vojaki, imenovani ''ghilmân'' ({{lang|ar|غلمان}}), kar pomeni mladenič, paž ali služabnik,<ref>Koran, Sura LII, 24</ref> so bili večinoma sužnji. Njihovo vedenje do kalifa-gospodarja, ki je v celoti in po svoji volji razpolagal z njihovimi življenji, je bilo zato še bolj zaupanja vredno. Mnogi med njimi so se uveljavili zaradi svoje vojaške spretnosti in postali poveljniki vojsk kalifata, med rekruti pa je bilo tudi veliko takšnih, ki so iskali pustolovščine, in gospodov, ki so se pridružili zaradi denarja in privilegijev. ===Začetek vladanja=== Al-Mutasim je za smrt svojega starejšega brata al-Mamuna izvedel v [[Tarz]]u. Od svojih čet je prejel prisego zvestobe in se na začetku [[ramazan]]a leta 218 po hidžri (september ali oktober 833 n. št.) vrnil v Bagdad. Ko se mu je v [[Azerbajdžan]]u uprl disident Babak Horamdin, je proti njemu poslal vojsko, ki je napadla horamite v [[Hamadan]]u in dosegla popolno zmago, pri čemer je ubila 60.000 nasprotnikov.<ref>Tabari, ''La Chronique'', Vol. II, ''L'âge d'or des Abbassides'', str. 179</ref> ===Prenos prestolnice v Samaro=== Kalifova pozornost do usposabljanja njegovih "turških" čet in spoštovanje, ki so ga čete čutile do svojega gospodarja in poveljnika, ki je z njimi delil bremena vojne, je hitro povzročilo precejšnje napetosti med njim ter perzijskimi vojaki in prebivalci prestolnice kalifata. Kalifovi gilmani so s svojim arogantnim vedenjem povzročili, da so tradicionalne redne čete kalifata, sestavljene večinoma iz Perzijcev in Arabcev, postale ljubosumne in jezne. Živahnost in včasih aroganca armenskih in turških gilmanov je leta 836 povzročila tudi veliko nezadovoljstvo in celo nekaj nemira med prebivalstvom Bagdada. Po teh dogodkih se je al-Mutasim odločil, da prestolnico preseli v [[Samara, Irak|Samaro]], mesto 125 km severno od Bagdada. Mesto je bilo zgrajeno praktično iz nič in zasnovano kot upravna prestolnica in sedež dvora kalifata s samo toliko prebivalci, ko je bilo potrebno za nemoteno delovanje vlade. Po zgledu Samare sta bili v 10. stoletju v [[Al Andaluz|al-Andaluzu]] zgrajeni [[Medina Azahara]] in [[Medina al-Zahira]] in sedemsto let pozneje [[Versailles]] v [[Francija|Franciji]], ki ga je zgradil [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvik XIV.]] v 16. stoletju. Sedež kalifata se je vrnil v Bagdad šele leta 892 med vladavino kalifa [[al-Mutamid]]a. Mesto Samara je bilo zgrajeno na mestu starodavnega mesta Sur-marati, ki ga je leta 690 pr. n. št. ustanovil asirski vladar [[Sanherib]] in ki je bilo naseljeno do [[Sasanidsko cesarstvo|sasanidskega obdobja]], preden je propadlo. Al-Mutasim je odločil, da se bo mesto imenovalo "Surra man raʾ" (''Kdor ga vidi, je navdušen''), potem pa je bilo ime skrajšano na sedanjo obliko.<ref>''Muʿjam al-buldān'', ''s.v.'' «Sāmarrā».</ref> O zapustitvi Bagdada je razmišljal že [[Harun Al Rašid|Harun al-Rašid]], ker mu ni ustrezalo tamkajšnje vzdušje. Razen tega je moral rešiti problem napetih odnosov med prebivalci mesta in novimi vojaki kalifata, ki so bili zelo učinkoviti v boju, v miru pa skrajno nedisciplinirani. Pot pretvezo lova je Harun al-Rašid obiskal različna območja, da bi našel najboljšo lokacijo za gradnjo nove prestolnice. Njegova pričakovanja je očitno izpolnila Samara, tako da si je tam dal zgraditi palačo. Palačo je kmalu zapustil in se naselil v Raki v [[Sirija|Siriji]], ki je bila bliže meji z [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]], ki ga je nameraval napasti, upal je, da uspešno. Al-Mutasim se je odločil zapustiti Bagdad z vsem svojim dvorom in služabniki. Sina je pustil za guvernerja Bagdada, sam pa se je preselil v Samaro in živel v šotoru, dokler ni bila dokončana njegova palača Džavsak al-Hakani.<ref>Tabari, ''op. cit.'', str. 179-181</ref> Za gradnjo svoje palače in domov za sodelavce in vezirje je kalif zaposlil skoraj 10.000 obrtnikov, ki so porušeno najdišče preoblikovali v najveličastnejše mesto v islamskem svetu, lepše od samega Bagdada. Zahodni del Samare je bil zaradi hudega in skoraj leto dni trajajočega obleganja med državljansko vojno med bratoma [[al-Amin]]om in [[al-Mamun]]om spremenjen v ruševine. Oblegovalci so uporabili veliko manganel, katapultov in balist. ===Kampanja proti Bizantinskemu cesarstvu (837–838) === [[Slika:Byzantine-Arab wars, 837-838.svg|thumb|300px|Al-Mutasimova kampanja proti Bizantinskemu cesarstvu leta 837-838]] Leta 838 je al-Mutasim izvedel veliko kampanjo proti Bizantinskemu cesarstvu kot odgovor na napade Bizantincev leto prej. Kampanja ni bila omejena le na utrjeno mejo in zavzetje nekaj trdnjav, temveč se je razširila v notranjost [[Anatolija|Anatolije]]. 22. julija je del kalifove vojske prestregel Bizantince blizu Dazmane, jih premagal in nato zasedel [[Ankara|Anciro]]. Preostanek vojske pod vodstvom Afšina je 22. avgusta uspešno zavzel Amorij, kar je zasejalo razočaranje po vsem Bizantinskem cesarstvu. Dokazi o obupnem položaju, v katerem so se znašli Bizantinci, so pisma, ki jih je cesar [[Teofil (bizantinski cesar)|Teofil]] (vladal 829–842) v tem obdobju poslal na Zahod in v katerih je prosil za pomoč [[Beneška republika|Benetke]] in frankovskega kralja [[Lotar I. Karolinški|Lotarja I.]] ===Kampanje proti Babaku=== Babak Huramdin (795 ali 798–838) je bil eden od voditeljev huramijskega gibanja. Gibanje huramija ali huramdinija je bilo protiarabsko in protimuslimansko gibanje s sedežem na [[azerbajdžan]]skem ozemlju, delno v današnjem iranskem Azerbajdžanu in delno v samem Azerbajdžanu, ki se je borilo proti Abasidskemu kalifatu. Za poveljnika vojske, ki naj bi zatrla upor v Azerbajdžanu, je al-Mutasim imenoval generala Afšina Hajdarja ibn Kavusa, Perzijca iz Transoksanije. Afšinu je, ne brez težav, podvig uspel. Babak je bil ujet in 4. januarja 838 v Samari usmrčen. Zmaga je povzročila zavist dvora. Afšina so kmalu zatem zaradi domnevne zarote obsodili na smrt. Zaprli so ga v ječo, znano kot Biser in zgrajeno prav zanj, v kateri je po devetih mesecih maja ali junija 841 umrl. ===Drobitev kalifata=== [[Tahiridska dinastija|Tahiridi]], ki so med [[al-Mamun]]ovo vladavino dobili guvernerstvo nad [[Veliki Horasan|Horasanom]], so še kar vladali v tej bogati perzijski regiji in razširili svojo oblast celo na dele [[Transoksanija|Transoksanije]] v Fergano in bogati mesti [[Samarkand]] in [[Buhara|Buharo]]. [[Samanidska dinastija|Samanidi]] so bili sprva njihovi [[vazal]]i. V [[Ifrikija|Ifrikiji]] so [[Aglabidi]], od leta 800 na al-Rašidov ukaz avtonomni, razširili svojo oblast in leta 827 osvojili prve dele [[Sicilija (dežela)|Sicilije]]. ===Al-Mutasimova smrt=== Al-Mutasim si je v petek, 21. oktobra 841, dal puščati kri. Takoj zatem je dobil hudo vročino in v četrtek, 5. januarja 842, umrl, četudi je bil močan in atletsko grajen.<ref> Tabari, op. cit. str. 198</ref> Na abasidskem prestolu ga je nasledil sin [[Al-Vatik|al-Vatik]]. ===Al-Mutasim v književnosti=== Al-Mutasim je izmišljen lik v eni od zgodb v zbirki ''Ficciones''<ref>''Ficciones'' (1944), ''Biblioteca di Babele'', ISBN 2-07-036614-6.</ref> velikega argentinskega avtorja [[Jorge Luis Borges|Jorgeja Luisa Borgesa]]. Po Borgesovih besedah ima njegov lik ''"enako ime kot osmi abasidski kalif, je zmagal v osmih bitkah, imel osem sinov in osem hčera, po smrti za seboj pustil osem tisoč sužnjev in vladal osem let, osem mesecev in osem dni"''. ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} * [http://www.hukam.net/family.php?fam=78 العباسيون/بنو العباس في بغداد] (Abasidi/B. al-ʿAbbās a Baghdād) * William Muir. [http://www.answering-islam.de/Main/Books/Muir/Caliphate/chap67.htm The Caliphate, its rise, decline and fall] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070929091740/http://www.answering-islam.de/Main/Books/Muir/Caliphate/chap67.htm |date=2007-09-29 }}. Chapter LXVII, Al-Mo'tasim and al-Wathik * Janine et Dominique Sourdel. Dictionnaire historique de l'islam. Pariz. Presses universitaires de France. ISBN 978-2-13-054536-1 * Georg Ostrogorsky. Storia dell'impero bizantino. Einaudi, Torino, 1968 * Ṭabarī. ''La Chronique'', vol. II. (''L'âge d'or des Abbassides''). Pariz, Actes-Sud. ISBN 978-2-7427-3318-7 {{refend}} {{s-start}} {{s-hou|[[Abasidi|Abasidska dinastija]]||796||5. januar 842|}} {{s-reg}} {{s-bef|before=[[al-Mamun]]}} {{s-ttl|title=[[Kalif]] [[Abasidski kalifat|Abasidskega kalifata]]|years=9. avgust 833 – 5. januar 842}} {{s-aft|after=[[al-Vatik]]}} {{s-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 796]] [[Kategorija:Umrli leta 842]] [[Kategorija:Abasidi]] [[Kategorija:Kalifi]] fskt1fy8txbepx0989adgyjj65vnlu7 Andrej Strehovec 0 590410 6759888 6747992 2026-10-03T03:09:18Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759888 wikitext text/x-wiki {{primarni viri}} '''Andrej Strehovec''' (1978, Slovenija) je pooblaščeni arhitekt (ZAPS 2142)<ref>{{Navedi splet|title=Business center Vrelec by Ravnikar – Potokar with Strehovec arhitekt; Slovenia|url=https://bigsee.eu/business-center-vrelec-by-ravnikar-potokar-with-strehovec-arhitekt-slovenia/|website=BIG SEE|accessdate=2025-09-21|language=en-US|archive-date=2026-01-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20260114050036/https://bigsee.eu/business-center-vrelec-by-ravnikar-potokar-with-strehovec-arhitekt-slovenia/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poslovni center Vrelec|url=https://odprtehiseslovenije.org/objekt/poslovni-center-vrelec/|website=odprtehiseslovenije.org|date=2018|accessdate=2025-09-21|language=sl-SI}}</ref>, kritik/recenzent<ref>{{Navedi revijo|last=Strehovec|first=Andrej|date=2016 summer|title=Veleblagovnica, ki se je odkupila in nevtralizirala = A department store that has redeemed and neutralised itself|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/294867200|magazine=Piranesi|volume=24|issue=38|pages=20–27|issn=1318-007X}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/288931072|title=Avtonomija preko tehnologije = Autonomy through technology Strehovec, Andrej}}</ref>, neodvisni kustos<ref>{{Navedi splet|title=Nagrada Piranesi 2024. - Međunarodna arhitektonska izložba|url=https://msuv.org/en/nagrada-piranesi-2024-medjunarodna-arhitektonska-izlozba/|website=Muzej savremene umetnosti Vojvodine|date=2025-06-16|accessdate=2025-09-21|language=en-US|last=PR|archive-date=2025-07-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20250717090145/https://msuv.org/en/nagrada-piranesi-2024-medjunarodna-arhitektonska-izlozba/|url-status=dead}}</ref>, žirant<ref>{{Navedi splet|title=Otvorenje 24. Salona arhitekture Novi Sad • Društvo Arhitekata Zagreba|url=https://www.d-a-z.hr/hr/vijesti/otvorenje-24-salona-arhitekture-novi-sad,5492.html|website=www.d-a-z.hr|accessdate=2025-09-21}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Galerija Dessa - arhitekturna galerija|url=https://www.dessa.si/novice/2020_dessa_v_mednarodni_ziriji_22_salon_novi_sad|website=www.dessa.si|accessdate=2025-09-21|language=sl|last=vkdesign.si}}</ref>, inter-medijski designer<ref>{{Navedi splet|title=Maja Smrekar: Oprema za preživljavanje u antropocenu – Trailer|url=https://drugo-more.hr/maja-smrekar/|website=Drugo More|date=2017-12-13|accessdate=2025-09-21|language=hr}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Survival Kit for the Anthropocene - Trailer|url=https://aksioma.org/survival.kit|website=Aksioma|date=2020-04-07|accessdate=2025-09-21|language=en-GB|last=aksioma}}</ref>, scenograf<ref>{{Navedi splet|title=Rekviem za prihodnost|url=https://aksioma.org/sl/requiem|website=Aksioma|date=2020-04-07|accessdate=2025-09-21|language=sl-SI|last=aksioma}}</ref>, diplomant Fakultete za Arhitekturo Univerze v Ljubljani<ref>{{Navedi revijo|last=Strehovec|first=Andrej|date=2011|title=Idejna zasnova turističnega kompleksa na območju opuščenih delavnic v Rogaški Slatini: diplomsko delo|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/2623108|location=Ljubljana}}</ref>. Je avtor nagrajenih javnih stavb<ref>{{Navedi splet|title=2021|url=https://drustvo-dal.si/index.php?nav=721&jezik=SL&sel_id=2873|website=drustvo-dal.si|accessdate=2025-09-21}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=ARHITEKTURA INVENTURA|url=https://www.drustvo-dal.si/arhitektura_inventura/2021_bobrov_center_%E2%80%93_naravovarstveni_center_sotla,|website=www.drustvo-dal.si|accessdate=2025-09-21}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Beaver Center (Nature Conservation Center Sotla)|url=https://bigsee.eu/beaver-center-nature-conservation-center-sotla/|website=BIG SEE|accessdate=2025-09-21|language=en-US}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Priznanje za Bobrov center na 22. Salonu arhitekture Novi Sad|url=https://kozjansko.info/priznanje-za-bobrov-center-na-22-salonu-arhitekture-novi-sad/|website=Kozjansko.info|date=2020-10-26|accessdate=2025-09-21|language=sl-SI|first=Blaž|last=Skok}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Business center Vrelec by Ravnikar – Potokar with Strehovec arhitekt; Slovenia|url=https://bigsee.eu/business-center-vrelec-by-ravnikar-potokar-with-strehovec-arhitekt-slovenia/|website=BIG SEE|accessdate=2025-09-21|language=en-US|archive-date=2026-01-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20260114050036/https://bigsee.eu/business-center-vrelec-by-ravnikar-potokar-with-strehovec-arhitekt-slovenia/|url-status=dead}}</ref> ter nagrajenih arhitekturnih in urbanističnih natečajev<ref>{{Navedi splet|title=Hotel in apartmajsko naselje s športno-parkovnim območjem|url=https://zaps.si/natecaji/urbanisticni-natecaj-za-hotel-in-apartmajsko-naselje-s-sportno-parkovnim-obmocjem/|website=ZAPS|accessdate=2025-09-21|language=sl|last=ZAPS}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Akademije|url=https://zaps.si/natecaji/akademije/|website=ZAPS|accessdate=2025-09-21|language=sl|last=ZAPS}}</ref>. Mednarodno sodeluje pri arhitekturnih in intermedijskih umetniških projektih, ki so bili razstavljeni v galerijah v Sloveniji<ref>{{Navedi splet|title=HAPPENING {{!}} Gulag.si|url=https://gulag.si/happening|accessdate=2025-09-21|language=en-US}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=KONTEJNER › Projects › Mochvara Gallery › Annual programme › History of the future|url=https://www.kontejner.org/en/projekti/galerija-mocvara/izlozbe-u-galeriji-mocvara/maja-smrekar-si-history-of-the-future|website=www.kontejner.org|accessdate=2025-09-21}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Maribor Art Gallery - Survival Kit for the Anthropocene|url=https://www.ugm.si/en/exhibitions/exhibitions/survival-kit-for-the-anthropocene-1519/|website=www.ugm.si|accessdate=2025-09-21}}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, Hrvaški<ref>{{Navedi splet|title=Maja Smrekar: Oprema za preživljavanje u antropocenu – Trailer|url=https://drugo-more.hr/maja-smrekar/|website=Drugo More|date=2017-12-13|accessdate=2025-09-21|language=hr}}</ref>, Srbiji<ref>{{Navedi splet|title=Nagrada Piranezi 2023|url=https://bina.rs/nagrada-piranezi-2023/|website=BINA|date=2024-05-07|accessdate=2025-09-21|language=sr-RS|last=BINA}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Risk Change 1|url=https://msuv.org/risk-change-1/|website=Muzej savremene umetnosti Vojvodine|date=2018-01-01|accessdate=2025-09-21|language=sr-RS|first=Dusan|last=Ivic|archive-date=2025-10-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20251014155452/https://msuv.org/risk-change-1/|url-status=dead}}</ref>, Italiji<ref>{{Navedi splet|title=MÚSES - Accademia Europea delle Essenze|url=https://www.accademiaessenze.it/|website=MÚSES Accademia Europea delle Essenze|accessdate=2025-09-21|language=it|first=Antonio Galluccio|last=Mezio}}</ref>, Nemčiji, Avstriji (Zlata Nika – PRIXARS 2017)<ref>{{Navedi novice|title=K-9_topology|url=https://webarchive.ars.electronica.art/festival/2015/postcity/de/index.html%3Fp=2693.html|newspaper=Post City|accessdate=2025-09-21|language=de-DE}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, …<ref>{{Navedi splet|title=EUROPIA MEMBRANE|url=https://50.bio.si/en/themes/observing-space/post/492/europia-membrane/|website=50.bio.si|accessdate=2025-09-21|language=en}}</ref>   Kot kritik/recenzent objavlja v renomiranih revijah, kot so ''[https://www.ab-magazine.com/sl/trgovina/ab-revija-247 AB]''<ref>{{Navedi splet|title=AB magazine - arhitektov bilten / architests bilten 247|url=https://www.ab-magazine.com/sl/trgovina/ab-revija-247|website=www.ab-magazine.com|accessdate=2026-07-21|language=sl|last=vkdesign.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=AB magazine - arhitektov bilten / architests bilten 238-239|url=https://www.ab-magazine.com/arhiv-archive/238-239-1|website=www.ab-magazine.com|accessdate=2026-07-21|language=sl|last=vkdesign.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.ab-magazine.com/arhiv-archive/236-237|title=AB magazin 236-237}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.ab-magazine.com/arhiv-archive/224-227|title=AB magazin 224-227}}</ref>'', Piranesi<ref>{{Navedi splet|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/3505019|title=Modernistična arhitektura skozi interdisciplinarno humanistično misel = Modern architecture through interdisciplinary humanistic thought Strehovec, Andrej}}</ref>''<ref>{{Navedi splet|title=Piranesi – Hotel Maestoso - Piranesi|url=https://piranesi.eu/46-47/hotel-maestoso/|website=piranesi.eu|accessdate=2025-09-21}}</ref>'', DaNS<ref name=":0" />, Hiše, PRO Bauhaus''<ref>{{Navedi splet|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/mkl/299609088#full|title=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/mkl/299609088#full}}</ref>'', ArchAlp''<ref>{{Navedi splet|title=Contemporary mountain architecture in Serbia – Archalp|url=https://archalp.it/contemporary-mountain-architecture-in-serbia/|website=archalp.it|accessdate=2025-09-21|language=it-IT}}</ref>'', RIBA''<ref>{{Navedi splet|title=Transparent worship and wholesome renewal in Slovenia|url=https://www.ribaj.com/culture/bevk-perovic-arhitekti-islamic-religious-cultural-centre-ljublijana-slovenia-white-concrete-mosque-urban-regeneration|website=www.ribaj.com|date=2021-04-27|accessdate=2025-09-21|language=en|first=Andrej|last=Strehovec}}</ref>. Bil je član upravnega in uredniškega odbora Društva arhitektov DANS in revije ''DaNS''<ref name=":0">{{Navedi splet|title=DaNS 87-88—Decembar 2020|url=https://dans.org.rs/dans-87-88-decembar-2020/|website=DaNS|date=2020-10-07|accessdate=2025-09-21|language=sr-RS|last=DaNS}}</ref> (2018–2022)<ref>{{Navedi splet|title=Savremena arhitektura Vojvodine na izložbi "Arhitektura inventura 2018-2020" u Ljubljani|url=https://dans.org.rs/savremena-arhitektura-vojvodine-na-izlozbi-arhitektura-inventura-2018-2020-u-ljubljani/|website=DaNS|date=2021-02-26|accessdate=2025-09-21|language=sr-RS|last=DaNS}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Galerija Dessa - arhitekturna galerija|url=https://www.dessa.si/novice/2018_modernizem_v_novem_sadu|website=www.dessa.si|accessdate=2025-09-21|language=sl|last=vkdesign.si}}</ref>, odgovorni urednik strokovne arhitekturne revije ''PRO Bauhaus (2025-2026)''<ref>{{Navedi splet|title=PRO BAUHAUS 16 - 2025|url=https://www.galarna.si/pro-bauhaus-11-2023|website=Galarna.si|accessdate=2025-09-21|language=sl|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/299609088|title=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/299609088}}</ref>. Je prejemnik arhitekturne nagrade Zlati svinčnik (2019) za odličnost, ki jo podeljuje Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS)<ref>{{Navedi splet|title=Poslovni center Vrelec|url=https://zaps.si/zlati-svincnik/prejemniki-priznanj/poslovni-center-vrelec-2/|website=ZAPS|accessdate=2025-09-21|language=sl|last=ZAPS}}</ref>, član Skupščine ZAPS (2023–2027)<ref>{{Navedi splet|title=skupščina|url=https://zaps.si/ekipa/skupscina/|website=ZAPS|accessdate=2025-09-21|language=sl|last=ZAPS}}</ref> in deluje kot nacionalni selektor za Mednarodno arhitekturno nagrado Piranesi (2018–danes)<ref>{{Navedi splet|title=Wallprint|url=https://www.pida.si/piranesi-selektorji-in-kriteriji|website=www.pida.si|accessdate=2025-09-21|language=sl|last=vkdesign.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nagrade piranesi 2023 in 40 let Piranskih dni arhitekture|url=https://outsider.si/nagrade-piranesi-2023-in-40-let-piranskih-dni-arhitekture/|website=OUTSIDER|date=2023-12-11|accessdate=2025-09-21|language=sl-SI}}</ref>. == Sklici == {{sklici|2}} dmh0zf837g4ijzu75e42t0yr89mo9if Barbara Harmer (pilotka) 0 592271 6759914 6531945 2026-10-03T07:39:30Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759914 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Barbara Harmer''', [[britanci|britanska]] [[pilot]]ka, * [[14. september]] [[1953]], [[Loughton]], † [[20. februar]] [[2011]], [[Chichester]]<ref name="times1">{{Navedi splet|url=https://www.thetimes.com/travel/destinations/europe-travel/france/paris/captain-barbara-harmer-53chks78xg0|title=Barbara HARMER Obituary|website=[[The Times]]|date=25 February 2011}}</ref> Bila je prva linijska pilotka [[British Airways]] na nadzvočnem [[Concorde|Concordu]]. ==Kariera== Barbara Harmer je bila kontrolorka zračnega prometa na [[letališče London Gatwick|letališču London Gatwick]].<ref name="telegraph1">{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/obituaries/technology-obituaries/8457095/Barbara-Harmer.html|title=Barbara Harmer|publisher=[[The Daily Telegraph]]|date=17 April 2011}}</ref> Ko je prevzela to delo, se je odločila za študij na A-ravni z namenom, da bi diplomirala iz prava.<ref name="forum1">{{Navedi splet|url=http://forums.flyer.co.uk/viewtopic.php?f=1&t=68847|title=Barbara Harmer - ATC/Goodwood/Genair/BCAL/BA|last=Boswell|date=27 February 2011|publisher=FLYER (forum)|accessdate=24 April 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20250123230416/https://forums.flyer.co.uk/viewtopic.php?f=1&t=68847|archive-date=2025-01-23|url-status=dead}}</ref> Začela je tudi z letenjem, pridobila licenco PPL(A) zasebnega pilota letala in postala inštruktorica v letalski šoli Goodwood.<ref name="telegraph1" /> Dve leti se je šolala za licenco CPL(A) poklicnega pilota letala, ki jo je pridobila maja 1982. Nato je oddala več kot 100 vlog, preden si je zagotovila službo pilotke pri Genairu, majhni letalski družbi za primestne lete s sedežem na letališču Humberside.<ref name="telegraph1" /> Marca 1984 se je pridružila letalski družbi British Caledonian in tri leta letela z letalom [[BAC One-Eleven|BAC One-Elevens]].<ref name="telegraph1" /> Nato je začela leteti z letalom [[McDonnell Douglas DC-10]] za dolge lete. Leta 1987 se je British Caledonian združil z [[British Airways]], letalsko družbo, ki je upravljala Concorde v Združenem kraljestvu.<ref name="telegraph1" /> Takrat je British Airways zaposloval več kot 3000 pilotov, vendar je bilo le 60 žensk in nobena ženska še nikoli ni pilotirala [[Concorde|Concorda]].<ref name="telegraph1" /> Harmer je bila leta 1992 izbrana za intenzivni šestmesečni [[type rating]] - šolanje za pilotiranje nadzvočnega Concorda.<ref name="telegraph1" /> 25. marca 1993 je postala prva usposobljena pilotka Concorda in pozneje istega leta opravila svoj prvi polet s Concordom kot kopilot na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|mednarodno letališče John F. Kennedy]] (JFK) v New Yorku.<ref name="forum1" /> Prva ženska, ki je letela s Concordom kot [[Preizkusni pilot|testna pilotka]], je bila Francozinja Jacqueline Auriol.<ref name="hargrave">{{Navedi splet|url=http://www.au.af.mil/au/goe/eagle_bios/1992/auriol_1992.asp|title=Jacqueline Auriol|publisher=[[Air University (United States Air Force)|Air University]]|accessdate=24 April 2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110605224423/http://www.au.af.mil/au/goe/eagle_bios/1992/auriol_1992.asp|archivedate=5 June 2011}}</ref> Do oktobra 2003, ko je bil Concorde umaknjen iz uporabe, je imela za seboj že 10 let delovnih izkušenj kot pilotka na rednih linijah.<ref name="telegraph1" /> Leta 2001 je pilotka [[Air France]], Béatrice Vialle, postala druga od le dveh žensk, ki sta leteli s Concordom na rednih linijah, saj je opravila okrog 35 poletov med Parizom in New Yorkom, preden je bil let ukinjen. <ref name="forum1" /><ref>{{Navedi splet|url=http://memoireairfrance.canalblog.com/archives/2008/06/12/9550165.html|title=Air France - une Histoire d'Amour|language=French|date=12 June 2008|accessdate=24 April 2011}}</ref><ref name="forum2">{{Navedi splet|url=http://www.pprune.org/tech-log/423988-concorde-question-16.html|title=Concorde question|date=9 September 2010|publisher=pprune.org|accessdate=24 April 2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120712063502/http://www.pprune.org/tech-log/423988-concorde-question-16.html|archivedate=12 July 2012}}</ref> Po Concordu je Harmerjeva prešla na [[Boeing 777]] do leta 2009.<ref name="telegraph1" /> Umrla je v bolnišnici St. Wilfrid's v [[Chichester]]ju v starosti 57 let. == Sklici == {{Sklici|2}} == Zunanje povezave == * [http://concordesst.yuku.com/reply/53646/Re-Captain-Barbara-Harmer Forum z drugo sliko kapitanke Harmer] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Harmer, Barbara}} [[Kategorija:Britanski piloti]] 5yqheqruyf3yuk9sl60u4x38629yvp6 Seznam gruzinskih politikov 0 597089 6759878 6758091 2026-10-03T00:40:30Z ~2026-44996-51 264415 /* G */ 6759878 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Gruzinci|gruzinskih]] [[politik]]ov.''' (vključno z [[Abhazija|Abhazijo]]) {{seznami poklicev za narode|Gruzincev|Gruzija|gruzinskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Aslan Abašidze]] * [[Iraklij Abašidze]] * [[Mehmed Abašidze]] * [[Boris Viktorovič Adlejba]] * [[Aleksej Sergejevič Agrba]] * [[Irakli Alasania]] * [[Aleksandr Zolotinskovič Ankvab]] * [[Vladislav Ardzinba]] * [[Giorgi Arsenišvili]] == B == * [[Sergej Bagapš]] * [[Mamuka Bahtadze]] * [[Davit Bakradze]] * [[Valerian Minas dze Bakradze|Valerian (Minas dze) Bakradze]] * [[Maskim Balavadze]] * [[Vasilij Balavadze]] * [[Giorgi Baramidze]] * [[Iosif Baratašvili]] (Baratov) * [[Simon Basarija]]   * [[Lavrentij Berija]] * [[Tamar Beručašvili]] * [[Levan Bežašvili]] * [[Gela Bežuašvili]] * [[Miheil Bgažba]] * [[Giga Bokeria]] * [[Tinatin Bokučava|Tina(tin) Bokučava]] * [[Maka Bočorišvili]] * [[Giorgi Botkoveli]] * [[Konstantin Budžiašvili]] * [[Džuanšer Burčuladze]] * [[Nino Burdžanidze]] * [[Aslan Bžanija]] == C == * [[Gigi Cereteli]] * [[Irakli Cereteli]] * [[Miheil Grigolis dze Chakaia|Miheil Grigolis dze Chak˙aia]] ([[Mihail Chakaja|Miha(il) Chakaja]]) * [[Maja Ckitišvili]] * [[Thea Culukiani]] == Č == * [[Samson Čanba]] * [[Giorgi Čanturia]] (1959-1994) * [[Kandid Čarkviani]] * [[Ilija Čavčavadze]] * [[Valerij Čečelašvili]] * [[Otar Čerkezia]] (Otar Evtikhis dze Cherkezia) * [[Nikolaj Čheidze|Nikolaj (Nikoloz / Karlo) Čheidze]] * [[Nato Čheidze]] * [[Zurab Čheidze]] * [[Akaki Čhenkeli]] (ZSFSR) * Pikria Chihradze * Veniamin "Benia" Čhikvišvili * [[Irakli Čikovani]] * [[Miheil Čikovani]] * [[Nodaris Amvrosis Čitanava]] * [[Andrej Čočua]] * [[Zakaria Nikolozis dze Čhubianišvili|Zakaria (Nikolozis dze) Čhubianišvili]] * [[Miron Dimitris dze Čubinidze|Miron (Dimitris dze) Čubinidze]] * [[Tamar Čugošvili]] == D == * [[Ilia Darčiašvili]] * [[Daud Davitadze]] * [[Levan Davitašvili]] * Hatia Dekanoidze * [[Miheil Delba|Miheil (Konstantines dze) Delba]] * [[Giorgi Samsonis dze Dzotsenidze|Giorgi (Samsonis dze) Dzotsenidze]] * [[Prokofij Džaparidze|Prokofij ("Aljoša" Aprasionovič) Džaparidze]] * [[Ted Džaparidze]] * [[Zurab Džaparidze|Zurab "Girči" Džaparidze]] * [[Givi Džavahišvili]] * [[Silibistro Džibladze]] * [[Goča Džodžua]] * [[Avtandil Džorbenadze]] * [[Josif Stalin|Josif Džugašvili Stalin]] == E == * Dmitrij (Arzakan) Emuhvari * [[Shalva Zurabis dze Eliava]] * [[Aleko Elisašvili]] * [[Jefrem Ešba|(J)efrem Ešba]] == G == * [[Konstantine Gabašvili|Konstantine "Kote" Gabašvili]] * [[Giorgi Gaharia]] * [[Tamaz Gamkrelidze]] * [[Zviad Gamsahurdija]] (Zviad K'onst'ant'ines dze Gamsahurdia) * [[Nona Gaprindašvili]] * [[Irakli Garibašvili]] * [[Evgeni Gegečkori]] * [[Arčil Gegešidze]] * [[Mihail P. Georgadze]] * [[Pavel Gilašvili]] (Pavle Giorgis dze Gilashvili) * [[Nikoloz "Nika" Gilauri]] * [[Grigol Giorgadze]] * [[Sergo Goglidze]] * Levan (Lavrenti) Gogoberidze * Vasil Barnabis dze Gogua * [[Vahtang Goguadze]] * [[Vahtang Gomelauri]] * [[Zurab Gongadze]] * [[Tornike Gordadze]] * [[Giorgi Gugava]] * [[Besarion Gugušvili]] * [[Givi Gumbaridze|Givi (Grigolis dze) Gumbaridze]] * [[Badra Zurabovič Gunba|Badra (Zurabovič) Gunba]] * [[Lado Gurgenidze|Lado]] [[Lado Gurgenidze|(Vladimer) Gurgenidze]] * [[Nika Gvaramia]] == H == * [[Raul Džumkovič Hadžimba]] * [[Elene Hoštaria|Elene (Kh-)Hoštaria]] * [[Iago Hvičia]] == I == * [[Temur Iakobašvili]] * [[Irma Inašvili]] * [[Bidzina Ivanišvili]] * [[Levan Izoria]] == J == * [[Abel Jenukidze|Abel]] Sopronis dze [[Abel Jenukidze|Jenukidze]] (Enukidze) * [[Džaba Joseliani]] == K == * [[Sophie Kacarava]] * [[Miheil Kahiani]] * [[Kaha Kaladze|Kaha(ber) Kaladze]] * [[Giorgi Karkarašvili|Giorgi "Gia" Karkarašvili]] * [[Samson Kartozija]] * [[Dimitri Kartvelišvili]] * [[Lavrenti Kartvelišvili|Lavrenti (Iosifovič) Kartvelišvili]] * [[Miheil Kavelašvili]] * [[Sergo Levantis dze Kavtaradze|Sergo (Levantis dze) Kavtaradze]]   * [[Zakaria Nikolozis dze Kečhoveli|Zakaria (Nikolozis dze) Kečhoveli]] * [[Leon Kereselidze]] * [[Nodar Khaduri]] * [[Vladimir Kišba]]&#x20; * [[Tengiz Kitovani]] * [[Irakli Kobahidze]] * [[Manana Kobahidze]] * [[Valerian Osmanovič Kobahija|Valerian (Osmanovič) Kobahija]] * [[Irakli Koplatadze]] * [[Merab Kostava]] * [[Aleksandr Ivanovič Krinicki]] * [[Kaha Kučava|Kaha(ber) Kučava]] * [[Ivan Kudžiašvili]]   * [[Dimitri Kumsišvili]] * [[Giorgi Kvirikašvili]] == L == * [[Nestor Lakoba]] * [[Niko Lekišvili]] * [[Mikeil Lelašvili]] * [[Boris Lomidze]] * [[Vano Lominadze|Vano (Bessarion dze) Lominadze]] * [[Vazha Lortkipanidze]] == M == * [[Filip Maharadze|Filip(p) Maharadze]] * [[Miheil Maharadze]] * [[Samson Mamulia]] * [[Avtandil Margiani]] * [[Giorgi Margvelašvili]] * [[Ivane Matčavariani]] * [[Giorgi Mazniašvili]] (Mazniev) * [[Mamuka Mdinaradze]] * [[Polikarp Mdivani|Polikarp "Budu" Mdivani]] * [[Simon Mdivani]] * [[Nikanor Melia|Nika(nor) Melia]] * [[Irakli Mengarišvili]] * [[Tengiz Mentešašvili]] * [[Ivane "Vano" Merabišvili]] * [[German Andreis dze Mgaloblišvili|German (Andreis dze) Mgaloblišvili]] * [[Grigol Mgaloblišvili]] * [[Akaki Mgeladze]] * [[Džemal Mikeladze|Džemal "Jimi" Mikeladze]] * Davit Tarhan Mouravi * [[Vasil Mžavanadze]] == N == * [[Vardiko Nadibaidze]] * [[Davit Narmania]] * [[Šalva Natelašvili]] * [[Egnate Ninošvili]] * [[Zurab Nogaideli]] == O == * Guram Odisharia * [[Miheil Stepanis dze Okudžava|Miheil (Stepanis dze) Okudžava]] * [[Murman Omanidze]] * [[Mamia Orahelašvili|(Ivan) Mamia (Dimitris dze) Orahelašvili]] * [[Sergo Ordžonikidze|Sergo (Grigorij Konstantinovič) Ordžonikidze]] * [[Minadora Ordžonikidze]] == P == * [[Maia Pandžikidze]] * [[Šalva Papuašvili]] * [[Zurab Aleksandris dze Pataridze|Zurab (Aleksandris dze) Pataridze]] /Pataradze? * [[Džumber Patiašvili]] * [[Otar Patsatsia]] * [[Alex Petriašvili|Alex (Aleksi) Petriašvili]] == R == * [[Isidore Ramišvili]] * [[Noe Ramišvili]] * Rapava * Nika (Nikoloz) Rurua * [[Šota Rustaveli]] == S == * [[Miheil Saakašvili]] * [[Tengiz Sigua]] * [[Giorgi Tevdores Sturua|Giorgi (Tevdores dze) Sturua]] * Ivane "Vano" Sturua * Vladimer (Levantis) Suhišvili * Nikolaj Svanidze == Š == * [[Dimitri Šaškini]] * [[Varlam Šervašidze]] (Čačba) * [[Eduard Ševardnadze]] * [[Bagrat Šinkuba]]   == T == * [[Arčil Talakvadze]] * [[Giorgi Targamadze]] * [[David Tevzadze]] * [[Eka Tkešelašvili]] == U == * [[Juza Ubilava]] * [[Davit Usupašvili]] == V == * [[Grigol Vašadze|Grigol Vaš(h)adze]] == Z == * Zadelava * [[Salome Zurabišvili]] == Ž == * [[Noe Žordanija]] * [[Zurab Žvanija]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Gruzincev|Politiki]] [[Kategorija:Gruzinski politiki| ]] hitpriyynel6zodrzlow1ye6x683ujh Modul:Location map/data/Severni Tihi ocean/dok 828 597353 6759920 6619431 2026-10-03T08:33:09Z Pinky sl 2932 Kategorija:Kategorija:Lokacijske karte po oceanu 6759920 wikitext text/x-wiki <!-- Categories go at the bottom of this page and interwikis go in Wikidata. --> {{Module:Location map/data/dok | examples = {{Location map+ | North Pacific | width = 500 | float = center | caption = US Air Force Installations in the Pacific Command | alt = US Air Force Installations in the Pacific Command | places = {{Location map~ | North Pacific |label = [[Eielson Air Force Base|Eielson]] |position = bottom |coordinates = {{coord|64|39|56|N|147|06|05|W}} }} {{Location map~ | North Pacific |label = [[Kadena Air Base|Kadena]] |position = right |coordinates = {{coord|26|21|06|N|127|46|10|E}} }} {{Location map~ | North Pacific |label = [[Kunsan Air Base|Kunsan]] |coordinates = {{coord|35|54|13|N|126|36|57|E}} }} {{Location map~ | North Pacific |label = [[Misawa Air Base|Misawa]] |position = top |coordinates = {{coord|40|42|19|N|141|22|19|E}} }} {{Location map~ | North Pacific |label = [[Osan Air Base|Osan]] |position = top |coordinates = {{coord|37|05|26|N|127|01|47|E}} }} {{Location map~ | North Pacific |label = [[Yokota Air Base|Yokota]] |position = right |coordinates = {{coord|35|44|55|N|139|20|55|E}} }} {{Location map~ | North Pacific |label = [[Joint Region Marianas|Marianas]] |position = right |coordinates = {{coord|13|34|52|N|144|55|28|E}} }} }} | see also = * [[Module:Location map/data/Tihi ocean]] }}<includeonly>{{#ifeq:{{SUBPAGENAME}}|peskovnik|| <!-- Categories below this line; interwikis at Wikidata --> [[Kategorija:Kategorija:Lokacijske karte po oceanu|Severni Tihi ocean]] [[Kategorija:Lokacijske karte, ki prečkajo 180. poldnevnik|Severni Tihi ocean]] [[Kategorija:Lokacijske karte Oceanije|Severni Tihi ocean]] }}</includeonly> kw07wkq3diwkvl6domb6mswpjfg0jpq 6759921 6759920 2026-10-03T08:33:44Z Pinky sl 2932 tn 6759921 wikitext text/x-wiki <!-- Categories go at the bottom of this page and interwikis go in Wikidata. --> {{Module:Location map/data/dok | examples = {{Location map+ | North Pacific | width = 500 | float = center | caption = US Air Force Installations in the Pacific Command | alt = US Air Force Installations in the Pacific Command | places = {{Location map~ | North Pacific |label = [[Eielson Air Force Base|Eielson]] |position = bottom |coordinates = {{coord|64|39|56|N|147|06|05|W}} }} {{Location map~ | North Pacific |label = [[Kadena Air Base|Kadena]] |position = right |coordinates = {{coord|26|21|06|N|127|46|10|E}} }} {{Location map~ | North Pacific |label = [[Kunsan Air Base|Kunsan]] |coordinates = {{coord|35|54|13|N|126|36|57|E}} }} {{Location map~ | North Pacific |label = [[Misawa Air Base|Misawa]] |position = top |coordinates = {{coord|40|42|19|N|141|22|19|E}} }} {{Location map~ | North Pacific |label = [[Osan Air Base|Osan]] |position = top |coordinates = {{coord|37|05|26|N|127|01|47|E}} }} {{Location map~ | North Pacific |label = [[Yokota Air Base|Yokota]] |position = right |coordinates = {{coord|35|44|55|N|139|20|55|E}} }} {{Location map~ | North Pacific |label = [[Joint Region Marianas|Marianas]] |position = right |coordinates = {{coord|13|34|52|N|144|55|28|E}} }} }} | see also = * [[Module:Location map/data/Tihi ocean]] }}<includeonly>{{#ifeq:{{SUBPAGENAME}}|peskovnik|| <!-- Categories below this line; interwikis at Wikidata --> [[Kategorija:Lokacijske karte po oceanu|Severni Tihi ocean]] [[Kategorija:Lokacijske karte, ki prečkajo 180. poldnevnik|Severni Tihi ocean]] [[Kategorija:Lokacijske karte Oceanije|Severni Tihi ocean]] }}</includeonly> 9ceot53npup219tzdv2iygoyjratgr9 Gašper Blažič 0 597555 6759910 6759612 2026-10-03T07:06:58Z MarkoPr 266674 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6759612|6759612]] uporabnika [[Special:Contributions/A09|A09]] ([[User talk:A09|pogovor]]) 6759910 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Gašper Blažič''', [[Slovenci|slovenski]] [[Novinarstvo|novinar]] in [[teolog]], * [[30. avgust]] [[1979]], [[Kranj]]<ref>{{Navedi splet|title=Slovenski vzgojno-izobraževalni sistem : politični vidik uvajanja verskega pouka v javne šole : diplomska naloga :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/4128602|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2026-01-27|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor|archive-date=2026-02-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20260203052055/https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/4128602|url-status=dead}}</ref> == Življenje == Otroštvo in mladost je preživel v Smledniku, kjer je končal osnovno šolo. Maturiral je na [[Škofijska klasična gimnazija, Ljubljana|Škofijski klasični gimnaziji]]. Leta 1999 se je vpisal na študij teologije na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološki fakulteti]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], diplomiral je leta 2007 z delom ''Slovenski vzgojno-izobraževalni sistem: politični vidik uvajanja verskega pouka v javne šole'' {{COBISS|4128602}}, njegov mentor je bil [[Ivan Štuhec]].<ref>{{Navedi splet|title=Vabljeni k ogledu oddaje "Beremo"! Teolog in novinar Gašper Blažič o knjižici "Po Marijinih stopinjah" in aktualnih družbenih vprašanjih|url=https://blagovest.si/cerkev-v-sloveniji/vabljeni-k-ogledu-oddaje-beremo-teolog-in-novinar-gasper-blazic-o-knjizici-po-marijinih-stopinjah-in-aktualnih-druzbenih-vprasanjih/|website=Blagovest|date=2021-11-27|accessdate=2026-01-27|language=sl-SI|last=bgasper}}</ref> Kot je razvidno iz intervjuja za revijo Prenova, od leta 2016 živi v Celju in je poročen. V mlajših letih je spadal v krog Gibanja Pot oz. duhovnika [[Vinko Kobal|Vinka Kobala]], sedaj pa je aktiven v [[Katoliška karizmatična prenova|Katoliški karizmatični prenovi]]. Sodeloval je tudi kot slavilec in animator slavljenja pri Jezusovi straži.<ref>{{Navedi splet|title=(INTERVJU) Jezus mi je moral najprej zmehčati mojo trdo glavo in srce, da sem lahko prejel milosti, ki mi jih je želel dati|url=https://blagovest.si/aktualno/intervju-jezus-mi-je-moral-najprej-zmehcati-mojo-trdo-glavo-in-srce-da-sem-lahko-prejel-milosti-ki-mi-jih-je-zelel-dati/|website=Blagovest|date=2023-11-20|accessdate=2026-02-02|language=sl-SI|last=bgasper}}</ref> Dokler je živel v [[Smlednik|Smledniku]], je deloval tudi v gledališki skupini v tamkajšnjem kulturnem društvu.<ref>{{Navedi splet|title=Gorenjski glas - Arhiv {{!}} Gostilniška poezija v Smledniku|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20071215/C/312159979/gostilniska-poezija-v-smledniku|website=arhiv.gorenjskiglas.si|accessdate=2026-02-05}}</ref> Že v času študija se je angažiral kot novinar revije [[Demokracija (revija)|Demokracija]] in nato tudi njene spletne strani, članke pa je pisal tudi za nekatere druge publikacije. Nekaj let je bil tudi redni komentator portala [[Časnik (spletni medij)|Časnik]]. V daljni preteklosti so ga kot političnega analitika kontaktirali celo z [[Radio Ognjišče|Radia Ognjišče]], a zaradi njegove kontroverznosti to opustili.<ref>{{Navedi splet|title=Gašper Blažič in Marko Balažič o politično pestrem tednu.|url=https://radio.ognjisce.si/sl/259/novice/36013/gasper-blazic-in-marko-balazic-o-politicno-pestrem-tednu.htm|website=Radio Ognjišče|date=2023-02-25|accessdate=2026-01-27|language=sl|first=Manca Hribar, Radio|last=Ognjišče}}</ref> Skupaj s Slavkom Kmetičem je soavtor knjige ''Stavka, ki je iztirila rdeči režim'' {{COBISS|287937280}} (2016) in avtor knjige ''Slovenija, vstan!'' {{COBISS|299520512}} (2019).<ref>{{Navedi splet|title=Časnikove kolumne avtorja Gašperja Blažiča v knjigi Slovenija vstan'|url=https://casnik.si/casnikove-kolumne-avtorja-gasperja-blazica-v-knjigi-slovenija-vstan/|website=Časnik|date=2019-05-27|accessdate=2026-01-27|language=sl-SI|first=Igor|last=Podbrežnik}}</ref> Leta 2021 je izšla njegova tretja knjiga ''Po Marijinih stopinjah'' {{COBISS|80263427}}.<ref>{{Navedi splet|title=(KNJIGA TEDNA) “Po Marijinih stopinjah”|url=https://demokracija.si/tujina-2/knjiga-tedna-po-marijinih-stopinjah/|website=Demokracija|date=2023-03-30|accessdate=2026-01-27|language=sl-SI|last=testni}}</ref> Slednja naj bi bila šmarnično branje, vendar je [[Slovenska škofovska konferenca]] zaradi odsotnosti [[imprimatur]]a ni sprejela za uporabo v cerkvah. Vse tri knjige je izdala založba [[Nova obzorja]], ki je sicer tudi izdajatelj tednika Demokracija. ==Kontroverze== Ukvarja se tudi z vodenjem romanj v [[Medžugorje]], vendar prav zaradi tega velja za zelo kontroverzno osebnost tudi v cerkvenih krogih. Leta 2022 je [[Reporter (revija)|Reporter]] poročal o tem, da se je finančno okoristil na račun romarjev, ob tem pa deloval brez licence, prav tako ni plačeval niti davkov.<ref>{{Navedi splet|title=SDS-jevci so po volilnem porazu romali v Medžugorje, zdaj pa sprašujejo: koliko je v žep pobasal vodič Gašper Blažič?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/sds-medugorje-jeraj-967065|website=Reporter|date=2022-05-17|accessdate=2026-01-27|language=sl}}</ref> Leta 2007 je v Družini objavil zapis<ref>{{Navedi splet|title=Pravica do osebnega dostojanstva {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/56-23-pravica-do-osebnega-dostojanstva|website=Pravica do osebnega dostojanstva {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2026-02-05|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref> v podporo Antonu Kmetu, ki je bil leta 2021 odslovljen iz kleriškega stanu zaradi spolne zlorabe mladoletnic.<ref>{{Navedi splet|title=Anton Kmet odslovljen iz duhovniškega poklica zaradi spolne zlorabe mladoletnic|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/anton-kmet-odslovljen-iz-duhovniskega-poklica-zaradi-spolne-zlorabe-mladoletnic/600780|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-05|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Dne 26. januarja 2012 je Blažič na spletni strani Demokracije objavil oz. povzel članek po ''[[Slovenske novice|Slovenskih novicah]]'' z naslovom ''Ljubezen do golobov nad pravno državo.'' V njem je novinar komentiral poročanje ''Slovenskih novic'' o Mojci Vočko in njeni skrbi za golobe v najetih stanovanjih. Po objavi se je oglasila Vočkova in zahtevala umik prispevka, kar naj bi uredništvo tudi storilo (dokazov za to sicer ni). Vočkova je nato menila, da je novinar Blažič škodoval njeni časti in dobremu imenu, zato je zoper njega kot zasebna tožilka vložila kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja žaljive obdolžitve. Pri tem je navedla 160. člen Kazenskega zakonika, kjer je za navedeno dejanje zagrožena bodisi denarna kazen ali pa zaporna kazen do šest mesecev. Okrožna državna sodnica v Ljubljani Deša Cener je zato proti Blažiču uvedla preiskavo. Vočkova je zoper Blažiča vložila še odškodninsko tožbo, to pa razširila še na podjetje Nova obzorja, ki je izdajatelj Demokracije in s tem povezane spletne strani, kjer je bil Blažičev prispevek objavljen.<ref>{{Navedi splet|title=Sodnica Deša Cener, ki je hotela strežnik SDS, zdaj tudi nad Demokracijo {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/sodnica-desa-cener-ki-je-hotela-streznik-sds-zdaj-tudi-na-demokracijo/|date=2016-06-01|accessdate=2026-02-02|language=sl-SI}}</ref> Po neuradnih podatkih je kazenski pregon proti Blažiču zastaral, naj bi pa okrožno sodišče v Ljubljani Vočkovi v primeru Demokracije prisodilo sicer zelo minimalno odškodnino, medtem ko je pri odškodninskih tožbah proti ostalim medijem izgubila.<ref>{{Navedi splet|title=Sodišče Mojci Vočko ni prisodilo odškodnine zaradi poročanja o golobih v stanovanju|url=https://siol.net/novice/slovenija/sodisce-mojci-vocko-ni-prisodilo-odskodnine-zaradi-porocanja-o-golobih-v-stanovanju-613518|website=siol.net|accessdate=2026-02-02|language=sl}}</ref> Novembra 2025 je Blažič kot urednik spletnega portala Demokracija.si poskrbel za objavo lažne [[Lažne novice|novice]], da je migrant v Zagrebu napadel redovnico.<ref>{{Navedi splet|title=Migrant naj bi z nožem zabodel redovnico, sedaj na dan prihajajo drugačne informacije|url=https://demokracija.si/fokus/sok-migrant-sredi-zagreba-z-nozem-zabodel-redovnico/|website=Demokracija|date=2025-11-29|accessdate=2026-01-29|language=sl-SI|first=Gašper|last=Blažič}}</ref> Izkazalo se je, da je šlo za lažno informacijo, ki jo kot urednik ni preveril in tudi po tistem, ko se je izkazala za lažno, ni odstranil ali objavil nova dejstva.<ref>{{Navedi splet|title=Kdo vam laže: Boris Tomašič širil laži o napadu na zagrebško nuno|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/boris-tomasic-nova24tv-redovnica-zagreb-migrant-1865310|website=Reporter|date=2025-12-03|accessdate=2026-01-29|language=sl}}</ref> Januarja 2026 je Blažič v kolumni na spletni Demokraciji javno insinuiral, da intervju z [[Milan Kučan|Milanom Kučanom]], ki je izšel le nekaj dni pred tem v Reporterju, zanj prišlo naročilo od zunaj: ''"Čeprav se sam bolj nagibam k drugi možnosti in se je Igor Kršinar pod intervju zgolj podpisal"''.<ref>{{Navedi splet|title=Kako je Kučan z intervjujem v Reporterju najmanj trikrat ustrelil – v lastno koleno|url=https://demokracija.si/komentar/kako-je-kucan-z-intervjujem-v-reporterju-najmanj-trikrat-ustrelil-v-lastno-koleno/|website=Demokracija|date=2026-01-27|accessdate=2026-02-05|language=sl-SI|first=Gašper|last=Blažič}}</ref> Kršinar je v članku v Reporterju Blažičevo insinuacijo zavrnil ter zatrdil, da je bil odziv medijev pod okriljem SDS na intervju povsem tipičen.<ref>{{Navedi splet|title=Kako na Reporterju vemo, da je šla Štefka Kučan k zobozdravniku|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/stefka-kucan-zobozdravniku-milan-kucan-intervju-1876668|website=Reporter|date=2026-01-28|accessdate=2026-02-05|language=sl}}</ref> V 8. številki Demokracije (18. februar 2026) je Blažič avtor naslovnega članka<ref>{{Navedi splet|title=V novi Demokraciji preberite: Dosje Fotopub: Vlada nam Epsteinova tovarišija!|url=https://demokracija.si/fokus/v-novi-demokraciji-preberite-dosje-fotopub-vlada-nam-epsteinova-tovarisija/|website=Demokracija|date=2026-02-20|accessdate=2026-02-23|language=sl-SI|first=Gašper|last=Blažič}}</ref>, v katerem napada koordinatorko Levice ter ministrico za kulturo [[Asta Vrečko|Asto Vrečko]] zaradi povezanosti z afero Fotopub. Asta Vrečko je napovedala odškodninsko tožbo proti Demokraciji. <ref>{{Navedi splet|title=Asta Vrečko bo zaradi blatenja tožila Demokracijo. "To ni satira, to je laž"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/asta-vrecko-bo-zaradi-blatenja-tozila-demokracijo-to-ni-satira-to-je-laz/|website=N1|date=2026-02-23|accessdate=2026-02-23|language=sl-SI}}</ref> Na spletni strani Demokracije je bilo 24. marca 2026 razkrito, da so Blažiča leta 2014 preiskovali zaradi suma kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, ter posedovanja otroške pornografije. Pregon je bil sicer opuščen.<ref>{{Navedi splet|title=Pred dobrim desetletjem so prisluškovali mobilnemu telefonu našega novinarja, ker so mu na internetu neupravičeno očitali težka kazniva dejanja|url=https://demokracija.si/kronika/pred-dobrim-desetletjem-so-prisluskovali-mobilnemu-telefonu-nasega-novinarja-ker-so-mu-na-internetu-neupraviceno-ocitali-tezka-kazniva-dejanja/|website=Demokracija|date=2026-03-24|accessdate=2026-03-27|language=sl-SI|first=Gašper|last=Blažič}}</ref> Po neuradnih podatkih je Blažič tudi urednik kvazi-satirične spletne strani [http://www.mravljisce.si mravljišče.si], čeprav to sicer ni nikjer izrecno zapisano, je pa na internetu mogoče zaslediti vzdevek "blagas" kot avtorja vseh člankov, kar je očitno uporabniško ime Blažiča na tej spletni strani. Zaradi članka na omenjenem portalu je izdajatelja, podjetje Nova obzorja, odškodninsko tožila nekdanja poslanka [[Violeta Tomić]] zaradi seksistične vsebine v članku, ki ji pripisuje "debelo zadnjico" ter pitje krvi.<ref>{{Navedi splet |last=blagas |date=2021-11-16 |title=Poslanka Violeta Tomić pojasnila, zakaj so v njeni krvi našli alkohol – razlog vas bo šokiral |url=https://mravljisce.si/mravlje-doma/poslanka-violeta-tomic-pojasnila-zakaj-so-v-njeni-krvi-nasli-alkohol-razlog-vas-bo-sokiral/ |access-date=2026-10-02 |website=Mravljišče |language=sl-SI}}</ref> Na sodni obravnavi 29. septembra 2026<ref>{{Navedi splet |title=Tožba: Debela Zadnjica in pitje krvi za Violeto Tomić nista šala |url=https://www.delo.si/novice/crna-kronika/debela-zadnjica-in-pitje-krvi-za-tomicevo-nista-sala |access-date=2026-10-02 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> so stranke v postopku soočile mnenje, za zdaj izid sodbe še ni znan. Glede na uporabo uporabniškega imena na strani ter na zapise na družbenih omrežjih naj bi bil resnični avtor tega zapisa prav Blažič. == Sklici == {{refsez}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Blažič, Gašper}} [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski teologi]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Teološke fakultete v Ljubljani]] avyux9uhs1sz3k7wj6ylc3vzgyw7md3 6759939 6759910 2026-10-03T09:14:02Z Yerpo 8417 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6759910|6759910]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/MarkoPr|MarkoPr]] ([[User talk:MarkoPr|pogovor]]) - se strinjam z A09, preveč izvirnega raziskovanja; lahko razpravljamo na pogovorni strani 6759939 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Gašper Blažič''', [[Slovenci|slovenski]] [[Novinarstvo|novinar]] in [[teolog]], * [[30. avgust]] [[1979]], [[Kranj]]<ref>{{Navedi splet|title=Slovenski vzgojno-izobraževalni sistem : politični vidik uvajanja verskega pouka v javne šole : diplomska naloga :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/4128602|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2026-01-27|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor|archive-date=2026-02-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20260203052055/https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/4128602|url-status=dead}}</ref> == Življenje == Otroštvo in mladost je preživel v Smledniku, kjer je končal osnovno šolo. Maturiral je na [[Škofijska klasična gimnazija, Ljubljana|Škofijski klasični gimnaziji]]. Leta 1999 se je vpisal na študij teologije na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološki fakulteti]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], diplomiral je leta 2007 z delom ''Slovenski vzgojno-izobraževalni sistem: politični vidik uvajanja verskega pouka v javne šole'' {{COBISS|4128602}}, njegov mentor je bil [[Ivan Štuhec]].<ref>{{Navedi splet|title=Vabljeni k ogledu oddaje "Beremo"! Teolog in novinar Gašper Blažič o knjižici "Po Marijinih stopinjah" in aktualnih družbenih vprašanjih|url=https://blagovest.si/cerkev-v-sloveniji/vabljeni-k-ogledu-oddaje-beremo-teolog-in-novinar-gasper-blazic-o-knjizici-po-marijinih-stopinjah-in-aktualnih-druzbenih-vprasanjih/|website=Blagovest|date=2021-11-27|accessdate=2026-01-27|language=sl-SI|last=bgasper}}</ref> Kot je razvidno iz intervjuja za revijo Prenova, od leta 2016 živi v Celju in je poročen. V mlajših letih je spadal v krog Gibanja Pot oz. duhovnika [[Vinko Kobal|Vinka Kobala]], sedaj pa je aktiven v [[Katoliška karizmatična prenova|Katoliški karizmatični prenovi]]. Sodeloval je tudi kot slavilec in animator slavljenja pri Jezusovi straži.<ref>{{Navedi splet|title=(INTERVJU) Jezus mi je moral najprej zmehčati mojo trdo glavo in srce, da sem lahko prejel milosti, ki mi jih je želel dati|url=https://blagovest.si/aktualno/intervju-jezus-mi-je-moral-najprej-zmehcati-mojo-trdo-glavo-in-srce-da-sem-lahko-prejel-milosti-ki-mi-jih-je-zelel-dati/|website=Blagovest|date=2023-11-20|accessdate=2026-02-02|language=sl-SI|last=bgasper}}</ref> Dokler je živel v [[Smlednik|Smledniku]], je deloval tudi v gledališki skupini v tamkajšnjem kulturnem društvu.<ref>{{Navedi splet|title=Gorenjski glas - Arhiv {{!}} Gostilniška poezija v Smledniku|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20071215/C/312159979/gostilniska-poezija-v-smledniku|website=arhiv.gorenjskiglas.si|accessdate=2026-02-05}}</ref> Že v času študija se je angažiral kot novinar revije [[Demokracija (revija)|Demokracija]] in nato tudi njene spletne strani, članke pa je pisal tudi za nekatere druge publikacije. Nekaj let je bil tudi redni komentator portala [[Časnik (spletni medij)|Časnik]]. V daljni preteklosti so ga kot političnega analitika kontaktirali celo z [[Radio Ognjišče|Radia Ognjišče]], a zaradi njegove kontroverznosti to opustili.<ref>{{Navedi splet|title=Gašper Blažič in Marko Balažič o politično pestrem tednu.|url=https://radio.ognjisce.si/sl/259/novice/36013/gasper-blazic-in-marko-balazic-o-politicno-pestrem-tednu.htm|website=Radio Ognjišče|date=2023-02-25|accessdate=2026-01-27|language=sl|first=Manca Hribar, Radio|last=Ognjišče}}</ref> Skupaj s Slavkom Kmetičem je soavtor knjige ''Stavka, ki je iztirila rdeči režim'' {{COBISS|287937280}} (2016) in avtor knjige ''Slovenija, vstan!'' {{COBISS|299520512}} (2019).<ref>{{Navedi splet|title=Časnikove kolumne avtorja Gašperja Blažiča v knjigi Slovenija vstan'|url=https://casnik.si/casnikove-kolumne-avtorja-gasperja-blazica-v-knjigi-slovenija-vstan/|website=Časnik|date=2019-05-27|accessdate=2026-01-27|language=sl-SI|first=Igor|last=Podbrežnik}}</ref> Leta 2021 je izšla njegova tretja knjiga ''Po Marijinih stopinjah'' {{COBISS|80263427}}.<ref>{{Navedi splet|title=(KNJIGA TEDNA) “Po Marijinih stopinjah”|url=https://demokracija.si/tujina-2/knjiga-tedna-po-marijinih-stopinjah/|website=Demokracija|date=2023-03-30|accessdate=2026-01-27|language=sl-SI|last=testni}}</ref> Slednja naj bi bila šmarnično branje, vendar je [[Slovenska škofovska konferenca]] zaradi odsotnosti [[imprimatur]]a ni sprejela za uporabo v cerkvah. Vse tri knjige je izdala založba [[Nova obzorja]], ki je sicer tudi izdajatelj tednika Demokracija. ==Kontroverze== Ukvarja se tudi z vodenjem romanj v [[Medžugorje]], vendar prav zaradi tega velja za zelo kontroverzno osebnost tudi v cerkvenih krogih. Leta 2022 je [[Reporter (revija)|Reporter]] poročal o tem, da se je finančno okoristil na račun romarjev, ob tem pa deloval brez licence, prav tako ni plačeval niti davkov.<ref>{{Navedi splet|title=SDS-jevci so po volilnem porazu romali v Medžugorje, zdaj pa sprašujejo: koliko je v žep pobasal vodič Gašper Blažič?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/sds-medugorje-jeraj-967065|website=Reporter|date=2022-05-17|accessdate=2026-01-27|language=sl}}</ref> Leta 2007 je v Družini objavil zapis<ref>{{Navedi splet|title=Pravica do osebnega dostojanstva {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/56-23-pravica-do-osebnega-dostojanstva|website=Pravica do osebnega dostojanstva {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2026-02-05|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref> v podporo Antonu Kmetu, ki je bil leta 2021 odslovljen iz kleriškega stanu zaradi spolne zlorabe mladoletnic.<ref>{{Navedi splet|title=Anton Kmet odslovljen iz duhovniškega poklica zaradi spolne zlorabe mladoletnic|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/anton-kmet-odslovljen-iz-duhovniskega-poklica-zaradi-spolne-zlorabe-mladoletnic/600780|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-05|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Dne 26. januarja 2012 je Blažič na spletni strani Demokracije objavil oz. povzel članek po ''[[Slovenske novice|Slovenskih novicah]]'' z naslovom ''Ljubezen do golobov nad pravno državo.'' V njem je novinar komentiral poročanje ''Slovenskih novic'' o Mojci Vočko in njeni skrbi za golobe v najetih stanovanjih. Po objavi se je oglasila Vočkova in zahtevala umik prispevka, kar naj bi uredništvo tudi storilo (dokazov za to sicer ni). Vočkova je nato menila, da je novinar Blažič škodoval njeni časti in dobremu imenu, zato je zoper njega kot zasebna tožilka vložila kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja žaljive obdolžitve. Pri tem je navedla 160. člen Kazenskega zakonika, kjer je za navedeno dejanje zagrožena bodisi denarna kazen ali pa zaporna kazen do šest mesecev. Okrožna državna sodnica v Ljubljani Deša Cener je zato proti Blažiču uvedla preiskavo. Vočkova je zoper Blažiča vložila še odškodninsko tožbo, to pa razširila še na podjetje Nova obzorja, ki je izdajatelj Demokracije in s tem povezane spletne strani, kjer je bil Blažičev prispevek objavljen.<ref>{{Navedi splet|title=Sodnica Deša Cener, ki je hotela strežnik SDS, zdaj tudi nad Demokracijo {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/sodnica-desa-cener-ki-je-hotela-streznik-sds-zdaj-tudi-na-demokracijo/|date=2016-06-01|accessdate=2026-02-02|language=sl-SI}}</ref> Po neuradnih podatkih je kazenski pregon proti Blažiču zastaral, naj bi pa okrožno sodišče v Ljubljani Vočkovi v primeru Demokracije prisodilo sicer zelo minimalno odškodnino, medtem ko je pri odškodninskih tožbah proti ostalim medijem izgubila.<ref>{{Navedi splet|title=Sodišče Mojci Vočko ni prisodilo odškodnine zaradi poročanja o golobih v stanovanju|url=https://siol.net/novice/slovenija/sodisce-mojci-vocko-ni-prisodilo-odskodnine-zaradi-porocanja-o-golobih-v-stanovanju-613518|website=siol.net|accessdate=2026-02-02|language=sl}}</ref> Novembra 2025 je Blažič kot urednik spletnega portala Demokracija.si poskrbel za objavo lažne [[Lažne novice|novice]], da je migrant v Zagrebu napadel redovnico.<ref>{{Navedi splet|title=Migrant naj bi z nožem zabodel redovnico, sedaj na dan prihajajo drugačne informacije|url=https://demokracija.si/fokus/sok-migrant-sredi-zagreba-z-nozem-zabodel-redovnico/|website=Demokracija|date=2025-11-29|accessdate=2026-01-29|language=sl-SI|first=Gašper|last=Blažič}}</ref> Izkazalo se je, da je šlo za lažno informacijo, ki jo kot urednik ni preveril in tudi po tistem, ko se je izkazala za lažno, ni odstranil ali objavil nova dejstva.<ref>{{Navedi splet|title=Kdo vam laže: Boris Tomašič širil laži o napadu na zagrebško nuno|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/boris-tomasic-nova24tv-redovnica-zagreb-migrant-1865310|website=Reporter|date=2025-12-03|accessdate=2026-01-29|language=sl}}</ref> Januarja 2026 je Blažič v kolumni na spletni Demokraciji javno insinuiral, da intervju z [[Milan Kučan|Milanom Kučanom]], ki je izšel le nekaj dni pred tem v Reporterju, zanj prišlo naročilo od zunaj: ''"Čeprav se sam bolj nagibam k drugi možnosti in se je Igor Kršinar pod intervju zgolj podpisal"''.<ref>{{Navedi splet|title=Kako je Kučan z intervjujem v Reporterju najmanj trikrat ustrelil – v lastno koleno|url=https://demokracija.si/komentar/kako-je-kucan-z-intervjujem-v-reporterju-najmanj-trikrat-ustrelil-v-lastno-koleno/|website=Demokracija|date=2026-01-27|accessdate=2026-02-05|language=sl-SI|first=Gašper|last=Blažič}}</ref> Kršinar je v članku v Reporterju Blažičevo insinuacijo zavrnil ter zatrdil, da je bil odziv medijev pod okriljem SDS na intervju povsem tipičen.<ref>{{Navedi splet|title=Kako na Reporterju vemo, da je šla Štefka Kučan k zobozdravniku|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/stefka-kucan-zobozdravniku-milan-kucan-intervju-1876668|website=Reporter|date=2026-01-28|accessdate=2026-02-05|language=sl}}</ref> V 8. številki Demokracije (18. februar 2026) je Blažič avtor naslovnega članka<ref>{{Navedi splet|title=V novi Demokraciji preberite: Dosje Fotopub: Vlada nam Epsteinova tovarišija!|url=https://demokracija.si/fokus/v-novi-demokraciji-preberite-dosje-fotopub-vlada-nam-epsteinova-tovarisija/|website=Demokracija|date=2026-02-20|accessdate=2026-02-23|language=sl-SI|first=Gašper|last=Blažič}}</ref>, v katerem napada koordinatorko Levice ter ministrico za kulturo [[Asta Vrečko|Asto Vrečko]] zaradi povezanosti z afero Fotopub. Asta Vrečko je napovedala odškodninsko tožbo proti Demokraciji. <ref>{{Navedi splet|title=Asta Vrečko bo zaradi blatenja tožila Demokracijo. "To ni satira, to je laž"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/asta-vrecko-bo-zaradi-blatenja-tozila-demokracijo-to-ni-satira-to-je-laz/|website=N1|date=2026-02-23|accessdate=2026-02-23|language=sl-SI}}</ref> Na spletni strani Demokracije je bilo 24. marca 2026 razkrito, da so Blažiča leta 2014 preiskovali zaradi suma kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, ter posedovanja otroške pornografije. Pregon je bil sicer opuščen.<ref>{{Navedi splet|title=Pred dobrim desetletjem so prisluškovali mobilnemu telefonu našega novinarja, ker so mu na internetu neupravičeno očitali težka kazniva dejanja|url=https://demokracija.si/kronika/pred-dobrim-desetletjem-so-prisluskovali-mobilnemu-telefonu-nasega-novinarja-ker-so-mu-na-internetu-neupraviceno-ocitali-tezka-kazniva-dejanja/|website=Demokracija|date=2026-03-24|accessdate=2026-03-27|language=sl-SI|first=Gašper|last=Blažič}}</ref> == Sklici == {{refsez}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Blažič, Gašper}} [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski teologi]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Teološke fakultete v Ljubljani]] hxfz0b1vv5tyofm5qrcld1nukylhmsk Šef (videoigre) 0 598991 6759963 6720125 2026-10-03T10:31:20Z Yerpo 8417 slog 6759963 wikitext text/x-wiki [[File:Guacamelee! screenshot E.jpg|thumb|Soočenje s šefom v igri ''Guacamelee!'', v kateri mora igralec bežati pred orjaškim besnečim bitjem, ki ruši vse pred seboj, in se hkrati izmikati drugim sovražnikom]] '''Šef''' (iz angleškega izraza '''boss''') je v [[videoigra]]h posebej močan računalniški nasprotnik, zasnovan kot eden glavnih izzivov za igralca.<ref>{{navedi revijo |last=Burt |first=Andy |date=april 2008 |title=No More Heroes: The Killer Boss Guide |journal=[[GamePro]] |issue=235 |pages=66}}</ref> Spopad s šefom je običajno vrhunec določene stopnje videoigre ali, v primeru končnega šefa, igre kot celote. Ti liki so pogosto znatno večji od ostalih nasprotnikov in igralčevega lika, imajo posebej močne napade in/ali obrambo ter včasih nimajo običajnih omejitev mehanike igre, zato je za spopad potrebno strateško načrtovanje in poznavanje pravilnih potez za izkoriščanje šibkih točk.<ref>{{navedi splet | url=http://www.slate.com/id/2100116/ | title=Tough Love: Can a video game be too hard? | last=Thompson | first=Clive | work=[[Slate (revija)|Slate]] | access-date=1 March 2009 | date=6 May 2004 | archive-url=https://web.archive.org/web/20090210210016/http://www.slate.com/id/2100116/ | archive-date=10 February 2009}}</ref><ref name="NGen15">{{cite magazine|date=March 1996|title=The Next Generation 1996 Lexicon A to Z|url=https://archive.org/details/nextgen-issue-015/page/n31/mode/2up|magazine=Next Generation|publisher=Imagine Media|issue=15|page=30}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Schroder|first=Ben|url=http://www.gamesradar.com/the-top-7big-bosses/|title=The Top 7... Big Bosses|date=15 November 2006|website=GamesRadar+|access-date=6 June 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20140308223331/http://www.gamesradar.com/the-top-7big-bosses/|archive-date=8 March 2014}}</ref> Šefi so običajni za številne [[zvrst videoigre|zvrsti videoiger]], posebej značilni pa so za tiste, ki temeljijo na zgodbi. V pripovedi so taki nasprotniki že pred spopadom uvedeni kot antagonisti ali pa je spopad presenečenje, obrat v zgodbi. Pojavljajo se predvsem v [[Akcijsko-pustolovska videoigra|akcijsko-pustolovskih]], [[Strelska videoigra|strelskih]], [[pretepaška videoigra|pretepaških]], [[ploščadna videoigra|ploščadnih videoigrah]], [[videoigra igranja vlog|videoigrah igranja vlog]] in podobnih, manj običajno pa v [[miselna videoigra|miselnih videoigrah]] in [[simulacija (videoigra)|simulacijah]]. Koncept izvira iz [[film]]a, predvsem iz filmov o borilnih veščinah, kot je ''[[The Big Boss]]'' (1971) z [[Bruce Lee|Bruceom Leejem]] v glavni vlogi, v katerem se Lee spopade s kriminalno tolpo pred borbo z naslovnim šefom za finale, in ''[[Game of Death]]'' (1972), kjer se Lee bojuje z novim šefom na koncu vsakega nadstropja [[pagoda|pagode]]. To je kasneje navdihnilo spopade s šefi v pretepaških videoigrah.<ref name="Guardian">{{navedi novice|last1=Stuart|first1=Keith|title=Bruce Lee, UFC and why the martial arts star is a video game hero|url=https://www.theguardian.com/technology/2014/apr/09/bruce-lee-ea-sports-|access-date=20 July 2020|work=[[The Guardian]]|date=9 April 2014|archive-date=17 May 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190517200634/https://www.theguardian.com/technology/2014/apr/09/bruce-lee-ea-sports-|url-status=live}}</ref> Zgodnji navdih so bile tudi namizne [[igra igranja vlog|igre igranja vlog]], predvsem ''[[Dungeons & Dragons]]'' (1974), v katerih so spopadi s posebej močnimi nasprotniki pripovedni element kampanj. Igra ''[[dnd (videoigra)|dnd]]'' iz leta 1975 je bila sploh prva videoigra, v kateri se je moral igralec soočiti s šefom.<ref name="i551">{{navedi splet |last=Walker |first=John |title=50 Years Ago, Role-Playing Video Games Were Born |website=Kotaku |date=2025-11-04 |url=https://kotaku.com/50-years-ago-one-of-the-most-important-video-game-genres-was-born-2000641056 |access-date=2026-03-03}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} {{Škrbina-videoigra}} [[Kategorija:Liki videoiger]] [[Kategorija:Terminologija videoiger]] ib10bwktyy8cjyhejez8snqgn10pkty Melodije morja in sonca 2026 0 599329 6759946 6710600 2026-10-03T09:50:08Z Anzet 118843 6759946 wikitext text/x-wiki '''45. [[Melodije morja in sonca]]''' so bile 4. julija 2026 v Amfiteatru [[Avditorij Portorož|Avditorija Portorož]]. Že trinajstič sta jih povezovala [[Lorella Flego]] in [[Mario Galunič]]. Umetniški vodja je bil Andrea F. Urednik oddaje je bil Aleksander Radić. Festival je s petinštirideseto izvedbo dobil novo oz. osveženo celostno grafično podobo in prvič potekal pod sloganom »Bodi tam, ko nastane pesem poletja«. Zmagala sta [[Mef]] in [[Marina Martensson]] s pesmijo »Drugačna je le noč«. ==Javni poziv za udeležbo== Javni poziv za udeležbo je bil objavljen 6. marca 2026, zbiranje prijav pa je trajalo do 7. aprila. Pravila poziva so med drugim določala naslednje: * avtorji lahko prijavijo največ dve avtorski deli (glasba, besedilo), * skladba je lahko dolga največ tri minute in pol (3:30), * biti mora v slovenskem ali italijanskem jeziku, * na odru lahko nastopi največ 5 nastopajočih, * vsi izvajalci morajo do 4. julija 2026 dopolniti najmanj 17 let, * skladbe, ustvarjene ali posnete z umetno inteligenco, niso dovoljene, * skladbe ne smejo biti predhodno javno predvajane ali kako drugače objavljene. Na festivalu bo predstavljenih 14 skladb: * 11 jih je izmed prijav, prispelih na poziv, izbrala petčlanska strokovna komisija, * 3 pa so prispevali povabljeni avtorji oz. izvajalci, ki jih je izbral oz. povabil organizacijski odbor festivala v sestavi Andrea F, Borut Bažec (predstavnik Avditorija Portorož, ki je producent in organizator festivala), Klavdija Žnidarič, Tomi Purich, Matej Knep (predstavnik Občine Piran, ki je lastnica blagovne znamke MMS) in Alesh Maatko na predlog umetniškega vodje. Ti trije so tudi prejemniki treh posebnih nagrad: ** MMS legenda: [[Oto Pestner]] ** MMS avtor: [[Drago Mislej - Mef|Drago Mislej – Mef]] ** MMS bodočnost: RANR Izborno komisijo, ki je poslušala 95 prijavljenih skladb, so sestavljali Chantal Sèverine van Mourik Guštin (predsednica), Andrea Flego, Aljaž Novak, Jari Jarc in Rok Smolej. Poleg enajstih od štirinajstih tekmovalnih skladb je izbrala tudi dve rezervi: {| class="wikitable" ! # !! Izvajalec !! Naslov !! Avtorji glasbe, besedila in aranžmaja |- | R1 || Gemini || »Jaz in ti« || Jaka Dolinšek <small>(gb)</small>, Maks Dolinšek <small>(b)</small>, David Vučković <small>(b)</small>, Leandro Ariel Zilberberg <small>(a)</small> |- | R2 || Ninnay || »V globine« || Nina Bužanin Simčič <small>(gb)</small>, [[Alex Volasko]] <small>(a)</small> |} ==Predstavitveni večer== Na predstavitvenem večeru 30. junija na Trgu prekomorskih brigad v Portorožu so tekmovalci ob spremljavi festivalskega benda v živo peli pretekle uspešnice s festivala: * Il Divji − Dober dan * Gašper Rifelj − Solinar * Anna – Še si tu * Balladero – Črne oči * Kikifly & Maja Prašnikar – Nasmeh poletnih dni * Lean Kozlar Luigi – Kar je res * Kavč – Mango banana * Gal Gjurin – Sive ceste * Daniel Popović – Cela ulica nori * Eva Kovačič – Bodi z mano * RANR – Lahko noč, Piran * Mef – Amerika ==Tekmovalne skladbe== {| class="wikitable" ! # !! Izvajalec !! Naslov !! Avtorji glasbe, besedila in aranžmaja |- | 1. || [[IL Divji|Il Divji]]|| »Morje mi« || Goran Šarac <small>(g)</small>, Žiga Šraml <small>(gb)</small>, Nino Krznar <small>(a)</small>, Dario Mihić <small>(a)</small> |- | 2. || [[Gašper Rifelj]]|| »Naj ne bo hladno« || Gašper Rifelj <small>(gb)</small>, Miha Gorše <small>(a)</small> |- | 3. || Anna || »Reci, da imaš me rad« || Krešimir Tomec <small>(ga)</small>, Ana Grdadolnik <small>(gb)</small>, Martin Lesjak <small>(gb)</small> |- | 4. || Poveri ma belli || »Millenovecentosettantotto (1978)« || Giancarlo Nisi <small>(g)</small>, Alberto Zeppieri <small>(b)</small>, Roberto Cetoli <small>(a)</small> |- | 5. || [[Balladero]]|| »Za naju« || Dominik Bagola − Balladero <small>(gb)</small>, Krešimir Tomec <small>(a)</small> |- | 6. || [[KIKIFLY|Kikifly]] & Maja Prašnikar || »Spomin poletnih dni« || [[Kristijan Crnica]] <small>(gb)</small>, Goran Sarjaš <small>(ga)</small> |- | 7. || Lean Kozlar Luigi || »Na repeat« || Lean Kozlar <small>(gba)</small>, Gabrijel Juriševič <small>(a)</small> |- | 8. || [[Oto Pestner]]|| »Naj morje naju ljubi« || Oto Pestner <small>(ga)</small>, Darja Furek <small>(b)</small> |- | 9. || Kavč || »Dopust« || Matej Mittendorfer <small>(gba)</small>, Tine Farkaš <small>(b)</small> |- | 10. || [[Gal Gjurin]]|| »Pred vetrom in dežjem« || Gal Gjurin <small>(gba)</small> |- | 11. || Daniel Popović || »Sogno d'amore« || Daniel Popović <small>(ga)</small>, Piero Pocecco <small>(b)</small> |- | 12. || Eva Kovačič || »Dve naravi« || Eva Kovačič <small>(gb)</small>, Roman Sarjaš <small>(ga)</small>, Dragica Šteh <small>(b)</small> |- | 13. || RANR || »Valovi« || Neli Lalović <small>(gba)</small>, Marko Bera <small>(gba)</small>, Dominik Širovnik <small>(gba)</small>, Marko Matjašič <small>(gba)</small>, Tadej Klojčnik <small>(gba)</small> |-bgcolor="gold" | 14. || [[Mef]] in [[Marina Martensson]]|| »Drugačna je le noč« || [[Drago Mislej - Mef|Drago Mislej]] <small>(gb)</small>, Andrea Flego <small>(a)</small> |} Nastopajoči so pesmi zapeli v živo ob spremljavi MMS benda (spremljevalna skupina / festivalski bend), ki so ga sestavljali: vodja Tomi Purich (bone drums, MiPRO tehnika), spremljevalni pevci Sara Lamprečnik, Lucija Marčič in Žiga Rustja, Timotej Majer (klaviature), Janez Skaza ter Marko Hrvatin (kitare), Giovanni Toffoloni (bas) in Goran Moskovski (tolkala). ==Nagrade== ====Velika nagrada MMS 2026==== * [[Mef]] in [[Marina Martensson]], »Drugačna je le noč« {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |+ Glasovanje za veliko nagrado MMS |- ! Skladba <small>(izvajalec)</small> !! {{abbr|A|Avditorij}} !! {{abbr|B|Žirija}} !! {{abbr|C|Radio}} !! {{abbr|D|Telefon}} !! Σ !! {{abbr|#|Uvrstitev}} |- | style="text-align:left"|Morje mi <small>(Il Divji)</small> || 12 || || 7 || 12 || 31 || 2. |- | style="text-align:left"|Naj ne bo hladno <small>(Gašper Rifelj)</small> || 2 || 2 || || 5 || 9 || 9. |- | style="text-align:left"|Reci, da imaš me rad <small>(Anna)</small> || 5 || 8 || 4 || || 17 || 8. |- | style="text-align:left"|Millenovecentosettantotto (1978) <small>(Poveri ma belli)</small> || || 3 || || || 3 || 13. |- | style="text-align:left"|Za naju <small>(Balladero)</small> || || 7 || 1 || || 8 || 11. |- | style="text-align:left"|Spomin poletnih dni <small>(Kikifly & Maja Prašnikar)</small> || 3 || || || 2 || 5 || 12. |- | style="text-align:left"|Na repeat <small>(Lean Kozlar Luigi)</small> || 4 || 4 || 8 || 6 || 22 || 6. |- | style="text-align:left"|Naj morje naju ljubi <small>(Oto Pestner)</small> || 10 || 6 || 3 || 4 || 23 || 4. |- | style="text-align:left"|Dopust <small>(Kavč)</small> || 7 || 1 || 6 || 8 || 22 || 5.{{efn|V primeru izenačenja v skupnem seštevku točk ima prednost skladba, ki se je uvrstila višje v glasovanju občinstva v Avditoriju.}} |- | style="text-align:left"|Pred vetrom in dežjem <small>(Gal Gjurin)</small> || || 10 || 5 || 3 || 18 || 7. |- | style="text-align:left"|Sogno d'amore <small>(Daniel Popović)</small> || || || || || 0 || 14. |- | style="text-align:left"|Dve naravi <small>(Eva Kovačič)</small> || 6 || || 10 || 10 || 26 || 3. |- | style="text-align:left"|Valovi <small>(RANR)</small> || 1 || 5 || 2 || 1 || 9 || 10. |- | style="text-align:left"|Drugačna je le noč <small>(Mef in Marina Martensson)</small> || 8 || 12 || 12 || 7 || 39 || 1. |} O prejemniku velike nagrade MMS so odločali glasovi: * občinstva v Avditoriju (A), * strokovne žirije v sestavi Klavdija Kopina (predsednica; predstavnica RTV Slovenija), Ferruccio Crevatin (predstavnik Avditorija Portorož/Portorose in občine Piran) in Kevin Koradin (predstavnik združenja SAZAS) [B], * žirije 12 radijskih postaj: Radio 94, Radio Prvi, Radio Univox, Radio Capris, Radio Ognjišče, Radio Express, Val 202, Radio Koper, Radio Rogla, Štajerski val, Primorski val, Radio Trst A (C), * telefonskega glasovanja (D). Nagrada je finančno ovrednotena (denarna nagrada in kritje stroškov snemanja videospota). Prejme jo izvajalec skladbe. ====Nagrada Danila Kocjančiča ==== * RANR Nagrada za najbolj obetavnega izvajalca oz. avtorja. Je finančno ovrednotena. Podelila jo je strokovna žirija v enaki sestavi kot za veliko nagrado MMS. ====Posebne nagrade==== * MMS bodočnost: RANR * MMS avtor: Drago Mislej * MMS legenda: Oto Pestner Dodeli jih umetniški vodja festivala (povabljeni izvajalci oz. avtorji). ====Nagrada Bertija Rodoška==== * Lean Kozlar Luigi Nagrada festivalskega benda. Podeljena je bila prvič. ==Netekmovalni nastopi== * otvoritvena točka: ** Pihalni orkester Marezige − »Melodije sonca in morja« ** Dare Kaurič & Pihalni orkester Marezige − »Kristalno jasno« * intermezzo po polovici tekmovalnih skladb: Bungaro − »Guardastelle« in »Il mare immenso« * šov program z naslovom ''Bodočnost je zdaj – pesem skozi generacije'' med telefonskim glasovanjem: ** Matjaž Kosi (Moulin Rouge) − »Beng beng« ** Lea Sirk − »Moj profil« in »Ti me pelješ v norost« ** Matjaž Kosi & Lea Sirk − »Nasmeh poletnih dni« * pred razglasitvijo rezultatov: Perica Jerković (stand-up) ==Polemike== Po zmagi Mefa in Martensson so se pojavile obtožbe o navzkrižju interesov in glasovalni »kuhinji«, saj je umetniški vodja Andrea Flego tudi avtor aranžmaja oz. producent zmagovalne skladbe. Flego je vse očitke zavrnil in poudaril, da na rezultat ni mogel vplivati, saj ni bil član strokovne žirije, ki je na festivalu glasovala za veliko nagrado MMS in odločala o nagradi Danila Kocjančiča. Bil je sicer v izborni komisiji, ki je med prijavami izbrala tekmovalne skladbe, a Mef je bil kot prejemnik nagrade MMS avtor k sodelovanju povabljen neposredno (na predlog Flega) in njegova pesem ni šla skozi sito izborne komisije. Podal je tudi argument, da se aranžma (na Sazasu) ne šteje v avtorstvo, zato se ga ne more označiti kot soavtorja zmagovalne skladbe.<ref>{{navedi splet |url=https://www.zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/zena-priznanega-pevca-po-festivalu-mms-sprasujete-me-kam-so-sli-vasi-glasovi-461708 |title=Žena priznanega pevca po festivalu MMS: "Sprašujete me, kam so šli vaši glasovi" |accessdate=13. 7. 2026 |date=6. 7. 2026 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/andrea-flego-pravi-da-gre-pri-natolcevanjih-za-zlonamerno-blodnjo-461801|title=Andrea Flego pravi, da gre pri natolcevanjih za zlonamerno blodnjo |accessdate=13. 7. 2026 |date=9. 7. 2026 |format= |work= }}</ref> ==Opombe== {{seznam opomb}} ==Sklici in viri== {{sklici|1}} * {{navedi splet |url=https://www.avditorij.si/files/pages/162 |title=Javni poziv za prijavo skladb na 45. festival MMS 2026 |accessdate=13. 3. 2026 |date= |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.avditorij.si/files/pages/163 |title=Pravilnik 45. festivala MMS 2026 |accessdate=13. 3. 2026 |date= |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.avditorij.si/si/novice/javni-poziv-s-pogoji-za-udelezbo-na-45-festivalu-melodije-morja-in-sonca |title=Javni poziv s pogoji za udeležbo na 45. festivalu Melodije morja in sonca |accessdate=13. 3. 2026 |date= |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://evrovizija.com/velika-novost-na-mms-nova-pravila-tudi-glede-uporabe-umetne-inteligence/ |title=Velika novost na MMS: nova pravila tudi glede uporabe umetne inteligence |accessdate=13. 3. 2026 |date=9. 3. 2026 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/glasbeniki-vabljeni-da-se-prijavijo-na-melodije-morja-in-sonca/775767 |title=Glasbeniki vabljeni, da se prijavijo na Melodije morja in sonca |accessdate=13. 3. 2026 |date=9. 3. 2026 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.avditorij.si/si/novice/znani-so-nastopajoci-na-45-festivalu-melodije-morja-in-sonca |title=14 SKLADB IN NASTOPAJOČI NA 45. FESTIVALU MELODIJE MORJA IN SONCA |accessdate=15. 5. 2026 |date= |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/znanih-14-izvajalcev-ki-bodo-julija-prepevali-na-melodijah-morja-in-sonca/782250 |title=Znanih 14 izvajalcev, ki bodo julija prepevali na Melodijah morja in sonca |accessdate=16. 5. 2026 |date=15. 5. 2026 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/priljubljeni-mms-bo-odmeval-4-julija-lorella-in-mario-ga-bosta-povezovala-ze-trinajstic/785875 |title=Priljubljeni MMS bo odmeval 4. julija. Lorella in Mario ga bosta povezovala že trinajstič. |accessdate=20. 6. 2026 |date=19. 6. 2026 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/melodije-morja-in-sonca/mef-in-marina-martensson-zapela-zmagovalno-pesem-melodij-morja-in-sonca/787197 |title=Mef in Marina Martensson zapela zmagovalno pesem Melodij morja in sonca |accessdate=5. 7. 2026 |date=4. 7. 2026 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.avditorij.si/si/novice/zmagovalec-45-festivala-melodije-morja-in-sonca-je-mef-z-marino-martensson |title=Zmagovalec 45. festivala Melodije morja in sonca je Mef z Marino Martensson |accessdate=12. 7. 2026 |date= |format= |work= }} {{Melodije morja in sonca}} [[Kategorija:Melodije morja in sonca]] [[Kategorija:2026 v Sloveniji]] [[Kategorija:2026 v glasbi]] ampa8uxbm3223aqihz8l9aw15zxombi 6759951 6759946 2026-10-03T09:58:42Z Anzet 118843 np 6759951 wikitext text/x-wiki '''45. [[Melodije morja in sonca]]''' so bile 4. julija 2026 v Amfiteatru [[Avditorij Portorož|Avditorija Portorož]]. Že trinajstič sta jih povezovala [[Lorella Flego]] in [[Mario Galunič]]. Umetniški vodja je bil Andrea F. Urednik oddaje je bil Aleksander Radić. Festival je s petinštirideseto izvedbo dobil novo oz. osveženo celostno grafično podobo in prvič potekal pod sloganom »Bodi tam, ko nastane pesem poletja«. Zmagala sta [[Mef]] in [[Marina Martensson]] s pesmijo »Drugačna je le noč«. ==Javni poziv za udeležbo== Javni poziv za udeležbo je bil objavljen 6. marca 2026, zbiranje prijav pa je trajalo do 7. aprila. Pravila poziva so med drugim določala naslednje: * avtorji lahko prijavijo največ dve avtorski deli (glasba, besedilo), * skladba je lahko dolga največ tri minute in pol (3:30), * biti mora v slovenskem ali italijanskem jeziku, * na odru lahko nastopi največ 5 nastopajočih, * vsi izvajalci morajo do 4. julija 2026 dopolniti najmanj 17 let, * skladbe, ustvarjene ali posnete z umetno inteligenco, niso dovoljene, * skladbe ne smejo biti predhodno javno predvajane ali kako drugače objavljene. Na festivalu bo predstavljenih 14 skladb: * 11 jih je izmed prijav, prispelih na poziv, izbrala petčlanska strokovna komisija, * 3 pa so prispevali povabljeni avtorji oz. izvajalci, ki jih je izbral oz. povabil organizacijski odbor festivala v sestavi Andrea F, Borut Bažec (predstavnik Avditorija Portorož, ki je producent in organizator festivala), Klavdija Žnidarič, Tomi Purich, Matej Knep (predstavnik Občine Piran, ki je lastnica blagovne znamke MMS) in Alesh Maatko na predlog umetniškega vodje. Ti trije so tudi prejemniki treh posebnih nagrad: ** MMS legenda: [[Oto Pestner]] ** MMS avtor: [[Drago Mislej - Mef|Drago Mislej – Mef]] ** MMS bodočnost: RANR Izborno komisijo, ki je poslušala 95 prijavljenih skladb, so sestavljali Chantal Sèverine van Mourik Guštin (predsednica), Andrea Flego, Aljaž Novak, Jari Jarc in Rok Smolej. Poleg enajstih od štirinajstih tekmovalnih skladb je izbrala tudi dve rezervi: {| class="wikitable" ! # !! Izvajalec !! Naslov !! Avtorji glasbe, besedila in aranžmaja |- | R1 || Gemini || »Jaz in ti« || Jaka Dolinšek <small>(gb)</small>, Maks Dolinšek <small>(b)</small>, David Vučković <small>(b)</small>, Leandro Ariel Zilberberg <small>(a)</small> |- | R2 || Ninnay || »V globine« || Nina Bužanin Simčič <small>(gb)</small>, [[Alex Volasko]] <small>(a)</small> |} ==Predstavitveni večer== Na predstavitvenem večeru 30. junija na Trgu prekomorskih brigad v Portorožu so tekmovalci ob spremljavi festivalskega benda v živo peli pretekle uspešnice s festivala: * Il Divji − [[Dober dan (skladba)|Dober dan]] * Gašper Rifelj − Solinar * Anna – Še si tu * Balladero – Črne oči * Kikifly & Maja Prašnikar – Nasmeh poletnih dni * Lean Kozlar Luigi – Kar je res * Kavč – [[Mango banana]] * Gal Gjurin – [[Sive ceste]] * Daniel Popović – Cela ulica nori * Eva Kovačič – Bodi z mano * RANR – Lahko noč, Piran * Mef – [[Amerika (skladba)|Amerika]] ==Tekmovalne skladbe== {| class="wikitable" ! # !! Izvajalec !! Naslov !! Avtorji glasbe, besedila in aranžmaja |- | 1. || [[IL Divji|Il Divji]]|| »Morje mi« || Goran Šarac <small>(g)</small>, Žiga Šraml <small>(gb)</small>, Nino Krznar <small>(a)</small>, Dario Mihić <small>(a)</small> |- | 2. || [[Gašper Rifelj]]|| »Naj ne bo hladno« || Gašper Rifelj <small>(gb)</small>, Miha Gorše <small>(a)</small> |- | 3. || Anna || »Reci, da imaš me rad« || Krešimir Tomec <small>(ga)</small>, Ana Grdadolnik <small>(gb)</small>, Martin Lesjak <small>(gb)</small> |- | 4. || Poveri ma belli || »Millenovecentosettantotto (1978)« || Giancarlo Nisi <small>(g)</small>, Alberto Zeppieri <small>(b)</small>, Roberto Cetoli <small>(a)</small> |- | 5. || [[Balladero]]|| »Za naju« || Dominik Bagola − Balladero <small>(gb)</small>, Krešimir Tomec <small>(a)</small> |- | 6. || [[KIKIFLY|Kikifly]] & Maja Prašnikar || »Spomin poletnih dni« || [[Kristijan Crnica]] <small>(gb)</small>, Goran Sarjaš <small>(ga)</small> |- | 7. || Lean Kozlar Luigi || »Na repeat« || Lean Kozlar <small>(gba)</small>, Gabrijel Juriševič <small>(a)</small> |- | 8. || [[Oto Pestner]]|| »Naj morje naju ljubi« || Oto Pestner <small>(ga)</small>, Darja Furek <small>(b)</small> |- | 9. || Kavč || »Dopust« || Matej Mittendorfer <small>(gba)</small>, Tine Farkaš <small>(b)</small> |- | 10. || [[Gal Gjurin]]|| »Pred vetrom in dežjem« || Gal Gjurin <small>(gba)</small> |- | 11. || Daniel Popović || »Sogno d'amore« || Daniel Popović <small>(ga)</small>, Piero Pocecco <small>(b)</small> |- | 12. || Eva Kovačič || »Dve naravi« || Eva Kovačič <small>(gb)</small>, Roman Sarjaš <small>(ga)</small>, Dragica Šteh <small>(b)</small> |- | 13. || RANR || »Valovi« || Neli Lalović <small>(gba)</small>, Marko Bera <small>(gba)</small>, Dominik Širovnik <small>(gba)</small>, Marko Matjašič <small>(gba)</small>, Tadej Klojčnik <small>(gba)</small> |-bgcolor="gold" | 14. || [[Mef]] in [[Marina Martensson]]|| »Drugačna je le noč« || [[Drago Mislej - Mef|Drago Mislej]] <small>(gb)</small>, Andrea Flego <small>(a)</small> |} Nastopajoči so pesmi zapeli v živo ob spremljavi MMS benda (spremljevalna skupina / festivalski bend), ki so ga sestavljali: vodja Tomi Purich (bone drums, MiPRO tehnika), spremljevalni pevci Sara Lamprečnik, Lucija Marčič in [[Žiga Rustja]], Timotej Majer (klaviature), Janez Skaza, Marko Hrvatin (kitare), Giovanni Toffoloni (bas) in Goran Moskovski (tolkala). ==Nagrade== ====Velika nagrada MMS 2026==== * [[Mef]] in [[Marina Martensson]], »Drugačna je le noč« {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |+ Glasovanje za veliko nagrado MMS |- ! Skladba <small>(izvajalec)</small> !! {{abbr|A|Avditorij}} !! {{abbr|B|Žirija}} !! {{abbr|C|Radio}} !! {{abbr|D|Telefon}} !! Σ !! {{abbr|#|Uvrstitev}} |- | style="text-align:left"|Morje mi <small>(Il Divji)</small> || 12 || || 7 || 12 || 31 || 2. |- | style="text-align:left"|Naj ne bo hladno <small>(Gašper Rifelj)</small> || 2 || 2 || || 5 || 9 || 9. |- | style="text-align:left"|Reci, da imaš me rad <small>(Anna)</small> || 5 || 8 || 4 || || 17 || 8. |- | style="text-align:left"|Millenovecentosettantotto (1978) <small>(Poveri ma belli)</small> || || 3 || || || 3 || 13. |- | style="text-align:left"|Za naju <small>(Balladero)</small> || || 7 || 1 || || 8 || 11. |- | style="text-align:left"|Spomin poletnih dni <small>(Kikifly & Maja Prašnikar)</small> || 3 || || || 2 || 5 || 12. |- | style="text-align:left"|Na repeat <small>(Lean Kozlar Luigi)</small> || 4 || 4 || 8 || 6 || 22 || 6. |- | style="text-align:left"|Naj morje naju ljubi <small>(Oto Pestner)</small> || 10 || 6 || 3 || 4 || 23 || 4. |- | style="text-align:left"|Dopust <small>(Kavč)</small> || 7 || 1 || 6 || 8 || 22 || 5.{{efn|V primeru izenačenja v skupnem seštevku točk ima prednost skladba, ki se je uvrstila višje v glasovanju občinstva v Avditoriju.}} |- | style="text-align:left"|Pred vetrom in dežjem <small>(Gal Gjurin)</small> || || 10 || 5 || 3 || 18 || 7. |- | style="text-align:left"|Sogno d'amore <small>(Daniel Popović)</small> || || || || || 0 || 14. |- | style="text-align:left"|Dve naravi <small>(Eva Kovačič)</small> || 6 || || 10 || 10 || 26 || 3. |- | style="text-align:left"|Valovi <small>(RANR)</small> || 1 || 5 || 2 || 1 || 9 || 10. |- | style="text-align:left"|Drugačna je le noč <small>(Mef in Marina Martensson)</small> || 8 || 12 || 12 || 7 || 39 || 1. |} O prejemniku velike nagrade MMS so odločali glasovi: * občinstva v Avditoriju (A), * strokovne žirije v sestavi Klavdija Kopina (predsednica; predstavnica RTV Slovenija), Ferruccio Crevatin (predstavnik Avditorija Portorož/Portorose in občine Piran) in Kevin Koradin (predstavnik združenja SAZAS) [B], * žirije 12 radijskih postaj: [[Radio 94]], [[Radio Prvi]], Radio Univox, [[Radio Capris]], [[Radio Ognjišče]], Radio Express, [[Val 202]], [[Radio Koper]], Radio Rogla, [[Štajerski val]], Primorski val, [[Radio Trst A]] (C), * telefonskega glasovanja (D). Nagrada je finančno ovrednotena (denarna nagrada in kritje stroškov snemanja videospota). Prejme jo izvajalec skladbe. ====Nagrada Danila Kocjančiča ==== * RANR Nagrada za najbolj obetavnega izvajalca oz. avtorja. Je finančno ovrednotena. Podelila jo je strokovna žirija v enaki sestavi kot za veliko nagrado MMS. ====Posebne nagrade==== * MMS bodočnost: RANR * MMS avtor: [[Drago Mislej - Mef|Drago Mislej]] * MMS legenda: [[Oto Pestner]] Dodeli jih umetniški vodja festivala (povabljeni izvajalci oz. avtorji). ====Nagrada Bertija Rodoška==== * Lean Kozlar Luigi Nagrada festivalskega benda. Podeljena je bila prvič. ==Netekmovalni nastopi== * otvoritvena točka: ** [[Pihalni orkester Marezige]] − »Melodije sonca in morja« ** Dare Kaurič & Pihalni orkester Marezige − »Kristalno jasno« * intermezzo po polovici tekmovalnih skladb: Bungaro − »Guardastelle« in »Il mare immenso« * šov program z naslovom ''Bodočnost je zdaj – pesem skozi generacije'' med telefonskim glasovanjem: ** Matjaž Kosi ([[Moulin Rouge (glasbena skupina)|Moulin Rouge]]) − »Beng beng« ** [[Lea Sirk]] − »[[Moj profil]]« in »Ti me pelješ v norost« ** Matjaž Kosi & Lea Sirk − »Nasmeh poletnih dni« * pred razglasitvijo rezultatov: Perica Jerković (stand-up) ==Polemike== Po zmagi Mefa in Martensson so se pojavile obtožbe o navzkrižju interesov in glasovalni »kuhinji«, saj je umetniški vodja Andrea Flego tudi avtor aranžmaja oz. producent zmagovalne skladbe. Flego je vse očitke zavrnil in poudaril, da na rezultat ni mogel vplivati, saj ni bil član strokovne žirije, ki je na festivalu glasovala za veliko nagrado MMS in odločala o nagradi Danila Kocjančiča. Bil je sicer v izborni komisiji, ki je med prijavami izbrala tekmovalne skladbe, a Mef je bil kot prejemnik nagrade MMS avtor k sodelovanju povabljen neposredno (na predlog Flega) in njegova pesem ni šla skozi sito izborne komisije. Podal je tudi argument, da se aranžma (na Sazasu) ne šteje v avtorstvo, zato se ga ne more označiti kot soavtorja zmagovalne skladbe.<ref>{{navedi splet |url=https://www.zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/zena-priznanega-pevca-po-festivalu-mms-sprasujete-me-kam-so-sli-vasi-glasovi-461708 |title=Žena priznanega pevca po festivalu MMS: "Sprašujete me, kam so šli vaši glasovi" |accessdate=13. 7. 2026 |date=6. 7. 2026 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/andrea-flego-pravi-da-gre-pri-natolcevanjih-za-zlonamerno-blodnjo-461801|title=Andrea Flego pravi, da gre pri natolcevanjih za zlonamerno blodnjo |accessdate=13. 7. 2026 |date=9. 7. 2026 |format= |work= }}</ref> ==Opombe== {{seznam opomb}} ==Sklici in viri== {{sklici|1}} * {{navedi splet |url=https://www.avditorij.si/files/pages/162 |title=Javni poziv za prijavo skladb na 45. festival MMS 2026 |accessdate=13. 3. 2026 |date= |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.avditorij.si/files/pages/163 |title=Pravilnik 45. festivala MMS 2026 |accessdate=13. 3. 2026 |date= |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.avditorij.si/si/novice/javni-poziv-s-pogoji-za-udelezbo-na-45-festivalu-melodije-morja-in-sonca |title=Javni poziv s pogoji za udeležbo na 45. festivalu Melodije morja in sonca |accessdate=13. 3. 2026 |date= |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://evrovizija.com/velika-novost-na-mms-nova-pravila-tudi-glede-uporabe-umetne-inteligence/ |title=Velika novost na MMS: nova pravila tudi glede uporabe umetne inteligence |accessdate=13. 3. 2026 |date=9. 3. 2026 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/glasbeniki-vabljeni-da-se-prijavijo-na-melodije-morja-in-sonca/775767 |title=Glasbeniki vabljeni, da se prijavijo na Melodije morja in sonca |accessdate=13. 3. 2026 |date=9. 3. 2026 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.avditorij.si/si/novice/znani-so-nastopajoci-na-45-festivalu-melodije-morja-in-sonca |title=14 SKLADB IN NASTOPAJOČI NA 45. FESTIVALU MELODIJE MORJA IN SONCA |accessdate=15. 5. 2026 |date= |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/znanih-14-izvajalcev-ki-bodo-julija-prepevali-na-melodijah-morja-in-sonca/782250 |title=Znanih 14 izvajalcev, ki bodo julija prepevali na Melodijah morja in sonca |accessdate=16. 5. 2026 |date=15. 5. 2026 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/priljubljeni-mms-bo-odmeval-4-julija-lorella-in-mario-ga-bosta-povezovala-ze-trinajstic/785875 |title=Priljubljeni MMS bo odmeval 4. julija. Lorella in Mario ga bosta povezovala že trinajstič. |accessdate=20. 6. 2026 |date=19. 6. 2026 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/melodije-morja-in-sonca/mef-in-marina-martensson-zapela-zmagovalno-pesem-melodij-morja-in-sonca/787197 |title=Mef in Marina Martensson zapela zmagovalno pesem Melodij morja in sonca |accessdate=5. 7. 2026 |date=4. 7. 2026 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.avditorij.si/si/novice/zmagovalec-45-festivala-melodije-morja-in-sonca-je-mef-z-marino-martensson |title=Zmagovalec 45. festivala Melodije morja in sonca je Mef z Marino Martensson |accessdate=12. 7. 2026 |date= |format= |work= }} {{Melodije morja in sonca}} [[Kategorija:Melodije morja in sonca]] [[Kategorija:2026 v Sloveniji]] [[Kategorija:2026 v glasbi]] 7abhcrw9tqz7mp4i7ihp9wj7bk219ee Antek Terčon 0 599561 6759892 6700535 2026-10-03T04:11:21Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759892 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|nationality=slovenska}} '''Antek Terčon''', slovenski [[Kulturni delavec|javni in kulturni delavec]], [[politik]], * [[11. februar]] [[1939]], [[Nabrežina]]. == Življenje in delo == Antek Terčon se je rodil v slovenski družini v [[Nabrežina|Nabrežini]], oče je bil Izidor, trgovec, mati Ana (rojena Gruden), gospodinja. Obvezno šolanje je opravil v slovenski šoli v domači vasi, nato se je vpisal na slovensko srednjo šolo v [[Gorica|Gorici]], zaključil pa jo je pri Sv. Jakobu v [[Trst|Trstu]]. Leta 1958 je maturiral v Trstu na slovenskem [[Znanstveni licej Franceta Prešerna|znanstvenem liceju Franceta Prešerna]]. Tri leta je študiral inženierijo na [[Univerza v Trstu|Univerzi v Trstu]], nato je moral odslužiti obvezni vojaški nabor, po vrnitvi je pomagal v družinskem podjetju z gradbenim materialom. Leta 1965 se je zaposlil kot tehnični učitelj za fiziko na [[Znanstveni licej Franceta Prešerna|Znanstvenem liceju Franceta Prešerna]] v [[Trst|Trstu]]. Nato je bil dve leti (med 1981 – 1982) delovodja gradbenega podjetja v [[Jemen|Južnem Jemenu]], v [[Aden, Jemen|Adenu]], po tej izkušnji pa se je vrnil v prejšnjo službo na [[Znanstveni licej Franceta Prešerna|slovenski licej v Trstu]]. Leta 1988 je bil uslužbenec v deželnem svetu [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanije - Julijske krajine]] v Trstu kot tajnik Svetovalske skupine [[Slovenska skupnost|SSk]], od leta 1993 pa je bil zaposlen v Pravnem uradu deželnega sveta [[Furlanija - Julijska krajina|FJK]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Terčon, Antek (1939–) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi950820/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-03-19}}</ref> Antek Terčon se je že zgodaj vključil v politično delovanje,<ref>{{Citat|title=TDD predstavlja – Antek Terčon|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/tdd-predstavlja/174602605|accessdate=2026-03-19|language=sl|first=MMC RTV|last=Slovenija}}</ref> saj je že leta 1964 kandidiral za edino slovensko stranko v Italiji, [[Slovenska skupnost|Slovensko skupnost - SSk]], za običinski svet v [[Občina Devin - Nabrežina|občini Devin-Nabrežina]].<ref>{{Navedi splet|title=Svetniška rodbina Terčon|url=https://www.primorski.eu/trzaska/svetniska-rodbina-tercon-AA1147893|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-03-19|language=sl|first=Marjan|last=Kemperle {{!}}}}</ref> Pri stranki SSk je bil od njene ustanovitve dalje.<ref>{{Navedi splet|title=50 let SSk – praznik vztrajnosti in ponosa » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/50-let-ssk-praznik-vztrajnosti-ponosa/|website=Noviglas|date=2025-10-08|accessdate=2026-03-19|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> V [[Devin - Nabrežina|Devinski]] občinski svet je bil izvoljen leta 1970 in do leta 1975 je bil odbornik za osebje in predstavnik občine v ''Ustanovi za razvoj turizma na Sesljanski rivieri''. V devinsko-nabrežinski občinski svet so ga ponovno izvolili v dveh naslednjih mandatnih dobah 1975–80 in 1980–85, a je leta 1981 odstopil zaradi službe v [[Aden, Jemen|Adenu]]. Terčon se je kot občinski odbornik udeležil enotne skupščine vseh županov, občinskih in pokrajinskih svetovalcev s celotnega Tržaškega, ki se je zbrala 12. novembra 1974 v prostorih tržaške občine v podporo zahtevi po večji avtonomiji krajevnih uprav. Tam je v imenu vseh občinskih in pokrajinskih svetovalcev stranke [[Slovenska skupnost|SSk]] na [[Tržaška|Tržaškem]] izrazil podporo zborovanju tudi v slovenskem jeziku in to je bilo prvič po drugi svetovni vojni, da je predstavnik slovenske manjšine nemoteno govoril v materinščini v dvorani tržaškega občinskega sveta. Terčon je bil med leti 1965–70 predsednik občinske podporne ustanove ECA v Devinu-Nabrežini, med leti 1975–81 je bil član upravnega sveta Deželne ustanove FJK za tržaške bolnišnice, med leti 1971–81 član deželnega vodstva Zveze italijanskih občin ANCI, več let član je bil član tudi Kraške gorske skupnosti.<ref name=":0" /> V stranki [[Slovenska skupnost|SSk]] je bil od leta 1964 član tržaškega pokrajinskega sveta in istočasno tudi član pokrajinskega izvršnega odbora, med leti 1975–89 je bil član deželnega tajništva stranke<ref>{{Navedi splet|title=“Združili smo moči!” » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/zdruzili-smo-moci/|website=Noviglas|date=2020-05-28|accessdate=2026-03-19|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> in med pobudniki deželnega razvoja stranke,<ref>{{Navedi splet|title=45-let stranke Slovenska skupnost - zbirne stranke Slovencev v Italiji » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/45-let-stranke-slovenska-skupnost-zbirne-stranke-slovencev-v-italiji/|website=Noviglas|date=2020-05-24|accessdate=2026-03-19|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> med leti 1988–94 pa tajnik njene devinsko-nabrežinske sekcije. Leta 2015 mu je vodstvo stranke SSk v zahvalo podelilo plaketo, na kateri je vgravirano: ''Slovenska skupnost izreka priznanje in zahvalo za nesebično in požrtvovalno štiridesetletno delo v korist narodnostnim pravicam Slovencev v Italiji.''<ref>{{Navedi splet|title=“Pomembno je, da ne prenehamo sanjati!” » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/pomembno-je-da-ne-prenehamo-sanjati/|website=Noviglas|date=2015-11-18|accessdate=2026-03-19|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Antek Tečon se je že kot mlad fant vključeval v kulturno in prosvetno delovanje med Slovenci v [[Nabrežina|Nabrežini]].<ref>{{Citat|title=80-letnica političnega, kulturnega in športnega delavca Antka Terčona|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2019/03/tdd-antek-tercon-80-let-d6e925ee-ea1e-4408-8b08-b359e6882c99.html|date=2019-03-15|accessdate=2026-03-19|language=sl|first=Andrej|last=Marušič}}</ref> Leta 1965 je bil med ustanovitelji obnovljenega Slovenskega kulturnega društva Igo Gruden. Leta 1966 je bil med ustanovitelji [[Športno društvo Sokol, Nabrežina|Športnega društva Sokol]] v Nabrežini.<ref>{{Navedi splet|title=“Vrednote in zdravo, slovensko okolje ... To je naše poslanstvo!” » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/vrednote-zdravo-slovensko-okolje-je-nase-poslanstvo/|website=Noviglas|date=2021-03-24|accessdate=2026-03-19|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Med leti 1966–69 je bil predsednik obeh društev, to funkcijo je ponovno opravljal leta 1972 in v obdobju 1983–87, stalno pa je bil v odborih obeh društev. Bil je tudi med ustanovitelji zadruge Skala, ki je v Nabrežini kupila del zemljišča za igrišče [[Športno društvo Sokol, Nabrežina|Sokola]]. Leta 1970 je bil med pobudniki in ustanovitelji [[Združenje slovenskih športnih društev v Italiji|ZSŠDI - Združenja slovenskih športnih društev v Italiji]] in član njenega prvega odbora.<ref>{{Navedi splet|title=La comunità slovena festeggia 50 anni di sport con lo Zsšdi|url=https://www.ilpiccolo.it/sport/la-comunita-slovena-festeggia-50-anni-di-sport-con-lo-zssdi-f99ft4v5|website=Il Piccolo|date=2020-12-08|accessdate=2026-03-19|language=it}}</ref> Terčon je bil tudi soustanovitelj prve slovenske združene ženske odbojkarske ekipe ''Meblo'' in njen prvi predsednik. Leta 1973 je bil med ustanovitelji slovenskega [[Jadralni klub Čupa|Jadralnega kluba Čupa]] v Sesljanu.<ref>{{Navedi splet|title=Y.C. Čupa|url=https://www.yccupa.org/drustvo.php|website=www.yccupa.org|accessdate=2026-03-19}}</ref> Leta 1987 mu je [[Združenje slovenskih športnih društev v Italiji|ZSŠDI]] podelilo priznanje, za njegovo nesebično delovanje na športnem področju.<ref>{{Navedi splet|title=1987 - 6. podelitev priznanj ZSSDI|url=https://old.slosport.org/zssdi/pobudef/priznanjaf/1987.html|website=old.slosport.org|accessdate=2026-03-19}}</ref> Antek Terčon je tudi publicist, saj večkrat objavlja svoje članke, svojčas v [[Novi list|Novem Listu]],<ref>https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/527921{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> zdaj v [[Novi glas|Novem glasu]],<ref>https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/20679474 {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> [[Primorski dnevnik|Primorskem dnevniku]] in še kje. == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Terčon, Antek}} [[Kategorija:Slovenski kulturni delavci]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] otxaik2zzufo7y0i2mk5ggf6ggo6shq Balmisova ekspedicija 0 600493 6759911 6669175 2026-10-03T07:20:31Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759911 wikitext text/x-wiki {{Short description|Kampanja cepljenja v Španskem cesarstvu (1803–06)}} {{Infobox event | title = Kraljeva filantropska odprava cepiva (''Real Expedición Filantrópica de la Vacuna'') | image = María Pita por Francisco Pérez.jpg | caption = Ladja María Pita odpluje iz pristanišča La Coruña 30.11.1803 (slika Francisco Péreza) | date = 30. novembra leta 1803 do 1806 | place = ''Monarchia Hispaniae'' [[Slika:Flag of Spain (1785–1873, 1875–1931).svg|20px]]<br>''Monarchia Universalis'' [[Slika:Flag of Cross of Burgundy.svg|20px]] ([[Španski imperij]]) | type = [[Evropska in ameriška znanstvena raziskovanja|Znanstvena odprava]] | cause = Visoka stopnja umrljivosti v podkraljevstvih [[Španski imperij|Španskega cesarstva]] zaradi [[Črne koze|črnih koz]] | motive = Cepiti prebivalce podkraljevstev [[Španski imperij|Španskega cesarstva]] proti črnim kozam }} [[File:Real Expedición Filantrópica de la Vacuna 01.svg|thumb|Odprava Balmisa in njegovih sodelavcev v Ameriko]] [[File:Real Expedición Filantrópica de la Vacuna 02.svg|thumb|Podrobnosti o poteh odprave na Filipinih]] '''Kraljeva filantropska odprava cepiva''', znana tudi kot '''Balmisova odprava''' po španskem zdravniku Franciscu Javierju Balmisu, je bila filantropska odprava, ki je med letoma 1803 in 1806 obplula svet. Njen glavni cilj je bil zagotoviti, da cepivo proti črnim kozam doseže vse kotičke Španskega cesarstva, saj je visoka stopnja umrljivosti zaradi virusa povzročala smrt tisočev otrok. Španski kralj [[Karel IV. Španski|Karel IV.]] je z javnim denarjem podpiral in financiral načrt dvornega zdravnika dr. Balmisa za množično cepljenje otrok po vsem cesarstvu, ker je njegova hči, infanta Marija Terezija, leta 1794 umrla zaradi bolezni. Cepivo je v Španijo prvič prispelo konec leta 1800, do konca leta 1801 pa je bilo po vsej državi cepljenih več tisoč ljudi. Prizadevanja so bila v Španiji široko objavljena in do leta 1804 je bilo objavljenih na desetine člankov, razprav, revijalnih člankov in uvodnikov o cepivu proti črnim kozam.<ref>[https://www.jstor.org/stable/44448715 The World's First Immunization Campaign: The Spanish Smallpox Vaccine Expedition]</ref> Ocenjuje se, da je konec 18. stoletja v Evropi zaradi črnih koz vsako leto umrlo približno 400.000 ljudi.<ref>[http://www.scielo.cl/scielo.php?script=sci_abstract&pid=S0716-10182009000700014&lng=es&nrm=iso&tlng=es]{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Velja za prvo mednarodno zdravstveno odpravo v zgodovini.<ref>«[http://www.aytolacoruna.es/en/3ciudad/31presen/3125libe.html La Coruña: A progressive city]» {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20041209142829/http://www.aytolacoruna.es/en/3ciudad/31presen/3125libe.html |date=2004-12-09 }}</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://nosvamosdeviaje.com/jose-salvany-y-la-expedicion-de-la-vacuna-de-la-viruela-por-sudamerica.html |title=José Salvany y la expedición de la vacuna de la viruela por Sudamérica. |access-date=2026-04-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220830103742/https://nosvamosdeviaje.com/jose-salvany-y-la-expedicion-de-la-vacuna-de-la-viruela-por-sudamerica.html |archive-date=2022-08-30 |url-status=dead}}</ref> Globalno jo lahko razumemo kot »otroško karavano, namenjeno v Novi svet, da bi prepeljali cepivo v živo v telesih dvanajstih otrok, idejo, ki jo je prvotno zasnoval dr. Rafael Malaguilla, vendar ni imel dovolj sredstev za njeno izvedbo; in da bi preprečili epidemije črnih koz, kar je povzročilo eno najnenavadnejših potovanj, ki so vključevala medicino in znanost v 19. stoletju.«Na Kubi je bilo cepljenih več kot 300.000 ljudi.<ref>[https://www.culturaydeporte.gob.es/cultura/areas/archivos/mc/centros/cida/4-difusion-cooperacion/4-2-guias-de-lectura/homenaje-personal-sanitario/expedicion-balmis.html#:~:text=Cuando%20Balmis%20lleg%C3%B3%20a%20La,fueron%20vacunadas%20en%20toda%20Cuba. Expedición Balmis (1803-1810)]{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V podkraljestvu Peru je bilo cepljenih 22.726 ljudi, je povedal Gonzalo Díaz de Yraola.<ref>{{url|https://www3.paho.org/Spanish/DD/PIN/Numero11_articulo6.htm}}</ref> Skupno se ocenjuje, da je bilo na Balmisovi odpravi neposredno cepljenih več kot 500.000 ljudi. == Začetki == [[Slika:El caballito de Tolsa a.jpg|sličica|Konjeniški kip [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] avtorja [[Manuel Tolsá]], [[Ciudad de México]]]] Pred odkritjem samega cepiva, zaradi katerega so bile črne koze izkoreninjene, se je uporabljala tehnika, znana kot [[variolacija]]. Ta je obsegala odvzem tekočine iz pustul osebe v zadnjih fazah bolezni in njeno cepljenje v drugo osebo skozi zarezo na roki. Prejemnik se je okužil, vendar je le redko umrl, saj je prejel zmanjšan odmerek virusa. Leta 1796, na vrhuncu epidemije črnih koz v Evropi, je angleški podeželski zdravnik [[Edward Jenner]] opazil, da so mlekarice občasno zbolele za vrsto "kravjih koz" ali "kravjih koz" zaradi nenehnega stika s temi živalmi in da gre za blago različico smrtonosnih človeških črnih koz, proti katerim so tako pridobile imunost. Prilagodila je tehniko variolacije, pri kateri je iz pustul na vimenu bolne krave odvzel tekočino, da bi cepila Jamesa Phillipsa, 8-letnega dečka. Deček je kazal simptome okužbe s kravjimi kozam, vendar veliko blažje, in ni umrl. Ostali cepljeni otroci so se presenetljivo dobro odzvali in postali imuni na črne koze. Toda Jenner je naredil še eno pomembno odkritje: spoznal je, da se ta okužba lahko prenaša z ene osebe na drugo. Na mestu, kamor je bila tekočina vnesena, je prejemnik razvil pustule; tekočino, ki se je nabrala, pa je bilo mogoče odvzeti in uporabiti za nadaljnja cepljenja. Takrat je bilo težko ohraniti cepivni serum v dobrem stanju, saj je učinkovit le, dokler so virusi, ki jih vsebuje, aktivni. Danes imamo hladilne komore, toda takrat so ga za shranjevanje le deset dni namočili v tekočino, ga položili med dve stekleni plošči in zapečatili z voskom. To je bila praksa v Evropi; toda prečkanje Atlantika je pomenilo daleč prekoračitev roka uporabnosti. V Ameriki ni bilo krav, na katerih bi lahko izvajali variolacijo. Prav v Ameriko je želel španski kralj Karel IV., ki je zaradi črnih koz izgubil eno od svojih hčera, Marijo Terezijo (1791–1794), prinesti cepivo. V Španijo je prispelo leta 1800, natančneje v Puigcerdo, prinesel pa ga je španski zdravnik Francisco Piguillem i Verdacer.<ref>{{url|http://www.aeped.es/sites/default/files/documentos/4.pdf}}</ref> Balmisov predlog za uvedbo cepiva v imperij je imel že precedense, kot je bil tisti, ki ga je 24. avgusta 1802 podal Rafael de Malaguilla, triintridesetletni kirurg, ki je delal v Andaluziji, a je takrat živel v Madridu, in ki ga je podprl vojaški častnik Arturo O'Neill. Odbor kraljevega zdravniškega zbora ga je zavrnil zaradi pomanjkanja izkušenj prosilca in prejema drugih načrtov, kot je na primer načrt gvatemalsko-španskega zdravnika Joséja Felipeja Floresa ali Balmisovega. Boj proti črnim kozam se je v zadnjih letih 18. stoletja v Ameriki okrepil tudi zato, ker je kralj zahteval medicinska dela, ki so si prizadevala za reforme za izboljšanje javnega zdravja in soočanje z boleznijo, kot sta na primer "Razmišljanja o črnih kozah" Eugenia de Santa Cruza y Espeja v podkraljestvu Nova Granada ali "Navodilo, ki lahko služi za ozdravitev bolnih z epidemijo črnih koz" Joséja Ignacija Bartolacheja v podkraljestvu Nova Španija. Obe sta bili objavljeni leta 1785 oziroma 1779.<ref>{{url|https://www.cervantesvirtual.com/obra-visor/escritos-del-doctor-francisco-javier-eugenio-santa-cruz-y-espejo-tomo-ii--0/html/0039b8fc-82b2-11df-acc7-002185ce6064_22.html}}</ref> Pet let po objavi tega odkritja, leta 1803, je Karel IV. po Balmisovem nasvetu odredil odpravo za širjenje cepiva po vseh čezmorskih ozemljih (Ameriki in Filipinih). Namen ni bil le cepljenje lokalnega prebivalstva, temveč tudi ustanovitev cepitvenih odborov v obiskanih mestih, da bi zagotovili ohranitev cepiva in njegovo dostopnost prihodnjim generacijam. Leta 1805 je bil z odobritvijo Kraljevega kirurškega odbora izdan kraljevi odlok, ki je odredil, da morajo vse bolnišnice določiti prostor za shranjevanje cepiva.<ref>{{url|http://xn--historiadeespaa-crb.net/la-primera-campana-de-vacunacion-mundial-de-la-historia-francisco-javier-balmis/}}</ref> Glavna težava, s katero se je soočal Balmis, ki mu je bila zaupana ta misija, je bila, kako zagotoviti, da cepivo preživi celotno pot v brezhibnem stanju. Rešitev se je Balmisu porodila sama in bi jo lahko opisali kot prevoz živih ljudi. Na krovu bi potovala skupina necepljenih ljudi. Dva od njih bi bila cepljena z virusom in ločena od ostalih. Proti koncu bolezni bi jim iz pustul izvlekli tekočino in jo uporabili za cepljenje naslednjih dveh ljudi in tako naprej, dokler niso dosegli Južne Amerike. Za to človeško verigo prenosa virusa niso iskali prostovoljcev; Balmis se je odločil, da s seboj vzame 22 osirotelih otrok (najdencev), starih med tretjim in devetim letom starosti.<ref>{{url|Kleine Geschichte der Pocken, oder wie 22 Waisenkinder die Welt impften (Die Zeit)}}</ref> == Razvoj ekspedicije == Operacija se je začela s tovorom korvete »María Pita« (na sliki gor), ki je prevažala dvaindvajset otrok; Balmis, dva zdravniška pomočnika, dva pilota, tri medicinske sestre in ravnateljica sirotišnice »Casa de Expósitos« v [[A Coruña|La Coruñi]], [[Isabel Zendal Gómez]]. 30. novembra 1803 je ladja s 37 ljudmi na krovu izplula iz pristanišča A Coruña. Med dvaindvajsetimi otroki je bilo šest iz Casa de Desamparados (Dom za zapuščene) v Madridu, enajst iz Hospital de la Caridad (Dobrodelna bolnišnica) v A Coruñi in pet iz Santiaga de Compostela. Cepivo so morali imeti otroci, ki niso preboleli črnih koz, in prenašalo se je z enega na drugega vsakih devet ali deset dni. Otroci, med katerimi so bili Isabelin sin, Benito Vélez, devet let, in Andrés Naya (8 let), Antonio Veredia (7 let), Cándido (7 let), Clemente (6 let), Domingo Naya (6 let), Francisco Antonio (9 let), Francisco Florencio (5 let), Gerónimo María (7 let), Jacinto (6 let), José (3 leta), Juan Antonio (5 let), Juan Francisco (9 let), José Jorge Nicolás de los Dolores (3 leta), José Manuel María (6 let), Manuel María (3 leta), Martín (3 leta), Pascual Aniceto (3 leta), Tomás Melitón (3 leta), Vicente Ferrer (7 let), Vicente María Sale y Bellido (3 leta) star) in še en otrok (čigar ime ni znano), ki je umrl med potovanjem. Predpisi odprave so jasno določali oskrbo, ki naj bi bila namenjena otrokom. Nobeden od njih se ni vrnil v Galicijo. Vsak otrok je prejel sveženj, ki je vseboval dva para čevljev, šest srajc, klobuk, tri pare lanenih hlač z ustreznimi suknjiči in še en par platnenih hlač za hladnejše dni. Za osebno higieno: tri ovratne rute, tri nosne trakove in glavnik; za obroke pa: kozarec, krožnik in celoten komplet jedilnega pribora.<ref>«[http://enfeps.blogspot.com.es/2010/05/isabel-cendala-y-gomez-primera.html Isabel Cendala y Gómez. Primera enfermera de salud pública de México]» • blog.</ref> Misiji je uspelo prinesti cepivo na Kanarske otoke, v Venezuelo, Kolumbijo, Ekvador, Peru, Novo Španijo (''Meksiko'' od 1821), Filipine in dinastijo Qing na Kitajskem. Ladja je prevažala kirurške in znanstvene instrumente ter prevod Moreau de la Sartheove "Praktične in zgodovinske razprave o cepljenju", ki naj bi ga razdelile ustanovljene komisije za cepljenje. Na Filipinih je odprava prejela znatno podporo lokalne katoliške cerkve za organizacijo cepljenja avtohtonega prebivalstva. 14. avgusta 1809 se je glavnina odprave vrnila v Acapulco, medtem ko je Balmis, ki je izključil vrnitev v Novo Španijo, nadaljeval pot na Kitajsko. Isabel de Cendal je ostala v Puebli s sinom; v Španijo se nista želela vrniti. === Kitajska === Ker je Balmis vedel, da cepivo še ni prispelo na Kitajsko (torej izven španskega imperija), je zaprosil za dovoljenje za potovanje v Macao, kar mu je bilo odobreno. Iz Manile je odpotoval 3. septembra 1805. Balmis je končno prispel in po težkem potovanju v portugalsko kolonijo Macao 5. oktobra istega leta vstopil na kitajsko ozemlje. Cepil je prebivalstvo več mest, dokler ni dosegel province Kanton.<ref>{{url|http://www.aeped.es/sites/default/files/documentos/5.pdf}}</ref> === Vrnitev v Španijo === Na poti nazaj v Španijo je Balmisu uspelo prepričati britanske oblasti Svete Helene (1806), da so se strinjale s cepljenjem prebivalstva, in nato je 14. avgusta 1806 prispel v Lizbono. [[Edward Jenner]], odkritelj cepiva proti črnim kozam, je o odpravi zapisal: "Ne morem si predstavljati, da bi anali zgodovine ponudili plemenitejši in obsežnejši primer filantropije od tega." O istem dogodku je [[Alexander von Humboldt]] leta 1825 zapisal: "To potovanje bo ostalo najbolj nepozabno v analih zgodovine." <gallery> Slika:Monumento homenaxe expedición Balmis Coruña.JPG|Spomenik v pristanišču La Coruña v čast otrokom odprave Slika:Balcón homenaxe á expedición Balmis, domus A Coruña.jpg|Balkon v spomin na odprave </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * [http://www.aeped.es/documentos/en-nombre-los-ninos-real-expedicion-filantropica-vacuna-1803-180 En el nombre de los Niños. Real expedición Filantrópica de la Vacuna 1803-1806]. Spanish language [[portable document format|PDF]] book by the Spanish Pediatry Association. [[Kategorija:Zgodovina medicine]] [[Kategorija:Svetovna zgodovina]] [[Kategorija:Znanost in tehnika v Španiji]] [[Kategorija:Cepiva]] [[Kategorija:Dobrodelne organizacije]] [[Kategorija:Virusne bolezni]] [[Kategorija:Raziskovalci Južne Amerike]] [[Kategorija:1803 v znanosti]] 4m32ze9zoz6k9bjvusahzjn8718brgt Jelka Grbec 0 600662 6759664 6660234 2026-10-02T13:15:15Z Upwinxp 126544 +{{DEFAULTSORT}} 6759664 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Jelka Grbec |image= |image_size= |smallimage=<!--If this is specified, "image" should not be.-->|alt=|caption=|president=|governor_general=|primeminister=|governor=|vicepresident=|viceprimeminister=|deputy=|lieutenant=|succeeding=<!--Za President-elect ali podobno -->|constituency=|majority=|predecessor=|successor=|prior_term=|order2=<!--Lahko se ponovi do 16-krat, če spremenite števliko-->|office2=|term_start2=|term_end2=|alongside2=<!--Lahko se ponovi do 16-krat, če spremenite števliko-->|monarch2=<!--Lahko se ponovi do 16-krat, če spremenite števliko-->|president2=<!--Lahko se ponovi do 16-krat, če spremenite števliko-->|governor_general2=<!--Lahko se ponovi do 16-krat, če spremenite števliko-->|primeminister2=<!--Lahko se ponovi do 16-krat, če spremenite števliko-->|chancellor2=<!--Lahko se ponovi do 16-krat, če spremenite števliko-->|taoiseach2=<!--Lahko se ponovi do 16-krat, če spremenite števliko-->|governor2=<!--Lahko se ponovi do 16-krat, če spremenite števliko-->|vicepresident2=<!--Lahko se ponovi do 16-krat, če spremenite števliko-->|viceprimeminister2=<!--Lahko se ponovi do 16-krat, če spremenite števliko-->|deputy2=<!--Lahko se ponovi do 16-krat, če spremenite števliko-->|lieutenant2=<!--Lahko se ponovi do 16-krat, če spremenite števliko-->|succeeding2=<!--Lahko se ponovi do 16-krat, če spremenite števliko-->|predecessor2=<!--Lahko se ponovi do 16-krat, če spremenite števliko-->|successor2=<!--Lahko se ponovi do 16-krat, če spremenite števliko-->|constituency2=<!--Lahko se ponovi do 16-krat, če spremenite števliko-->|majority2=<!--Lahko se ponovi do 16-krat, če spremenite števliko-->|prior_term2=<!--Lahko se ponovi do 16-krat, če spremenite števliko-->|office1=[[Senat Italijanske republike|Senatorka Italijanske republike]] |termstart1= |predecessor1= |legislature1=VII |party=[[Komunistična partija Italije]] |termend1= }} '''Jelka Grbec''' (tudi '''Gerbec'''; poitalijančeno ''Gabriella Gherbez''), [[Slovenci|slovenska]] [[političarka]], * [[2. september]] [[1927]], [[Trst]], † [[10. april]] [[1996]] ali [[12. avgust]]<ref>{{Navedi knjigo|title=Osebnosti|last=Gerbec|first=Jelka|year=2008|location=Ljubljana}}</ref> [[1996]], [[Trst]]. == Življenje == === Senatorstvo === {{razširi}} == Sklici == {{Sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Grbec, Jelka}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Italijanski politiki]] [[Kategorija:Slovenski politiki v 21. stoletju]] [[Kategorija:Italijanski politiki v 21. stoletju]] [[Kategorija:Senatorji Legislature VII Italijanske republike]] [[Kategorija:Senatorji Legislature VIII Italijanske republike]] [[Kategorija:Senatorji Legislature IX Italijanske republike]] [[Kategorija:Slovenski poslanci in senatorji v Parlamentu Italijanske republike]] [[Kategorija:Italijanski komunisti]] [[Kategorija:Slovenski komunisti]] 5c65ezywxn79murj4e5bvft61rxrj24 Two-Face 0 601007 6759970 6667879 2026-10-03T10:46:21Z ~2026-53100-20 266725 pp 6759970 wikitext text/x-wiki [[Slika:C2E2 2013 - Two Face (8683586201).jpg|sličica|Two-Face, ki ga upodablja igralec v kostumu.]] '''Two-Face''' (v [[Slovenščina|slovenščini]] preveden kot '''Dvoličnež''') je izmišljena osebnost, stripovski superzlobnež, ki se pojavlja v stripih ameriške založbe [[DC Comics]]. Lik je ustvaril pisatelj [[Bob Kane]], prvič pa se je pojavil avgusta 1942 v stripu ''Detective Comics'' #66. Lik je postal eden najbolj trdoživih sovražnikov superjunaka [[Batman|Batmana]] in je del nasprotnikov, ki sestavljajo njegovo organizacijo prevarantov. Two-Face je [[alter ego]] '''Harveyja Denta''', nekdanjega okrožnega tožilca [[Gotham City|Gotham Cityja]], ki postane zločinec, obseden z dvojnostjo in številko dve. Zaradi napada mafijskega šefa [[Sal Maroni|Sala Maronija]], ki ga je polil s [[Kislina|kislino]], je njegova leva polovica obraza razžrta in brazgotinasta. Napad mu je povzročil psihične težave in se od takrat odloča na podlagi vrženega [[Kovanec|kovanca]]. Moderni stripi prikazujejo lik z disociativno motnjo identitete, pri čemer je Two-Face njegova alternativna osebnost, ki se je razvila kot posledica zlorabe v otroštvu. Sodobna različica je prav tako uveljavljena kot nekdanji zaveznik Batmana in policijskega načelnika [[James Gordon (lik)|Jamesa Gordona]] ter tesen prijatelj Batmanove tajne identitete, Brucea Wayna. Two-Face je bil prirejen v igranih filmih, animiranih projektih in videoigrah, njegova najbolj znana upodobitev pa je v filmu [[Vitez teme]], kjer ga je upodobil igralec [[Aaron Eckhart]]. == Glej tudi == * [[Joker (lik)|Joker]] * [[Bane (Batman)|Bane]] * [[Catwoman (lik)|Catwoman]] * [[Superman]] == Zunanje povezave == *[https://www.dccomics.com/characters/two-face Two-Face] at DC Comics' official website *[http://dc.wikia.com/wiki/Two-Face Two-Face] at the DC Database Project * {{Cite journal|last=Mastracci|first=Sharon|date=2017-03-01|title=Public service in popular culture: the administrative discretion of commissioner gordon and harvey dent|journal=International Journal of Organization Theory & Behavior|volume=17|issue=3|pages=367–388|language=en|doi=10.1108/IJOTB-17-03-2014-B005|issn=1093-4537}} [[Kategorija:Dela leta 1942]] [[Kategorija:Izmišljene osebe]] tsikh6zmch7bhys37mywm1ifgg1fgzs Wear 0 602874 6759645 6747822 2026-10-02T12:44:39Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759645 wikitext text/x-wiki {{Infobox river | name = Wear | name_native = | name_native_lang = | name_other = | name_etymology = | image = Sunderland river wear city center.jpg | image_size = 250 | image_caption = Reka Wear pri ustju v Severno morje v Sunderlandu | map = River Wear.png | map_size = | map_caption = Karta porečja | pushpin_map = | pushpin_map_size = | pushpin_map_caption = | subdivision_type1 = Država | subdivision_name1 = [[Anglija]] | subdivision_type2 = Grofija | subdivision_name2 = [[Durham (grofija)]]<br />Tyne and Wear | subdivision_type5 = glavna naselja | subdivision_name5 = •Wolsingham •Bishop Auckland •Willington •[[Durham, Anglija|Durham]] •Chester-le-Street •Washington, Tyne and Wear •[[Sunderland]] | length = 96 km | width_min = | width_avg = | width_max = | depth_min = | depth_avg = | depth_max = | discharge1_location = | discharge1_min = | discharge1_avg = | discharge1_max = | source1 = | source1_location = Wearhead | source1_coordinates = {{coord|54.750|N|2.2225|W|display=inline}} | source1_elevation = 340 m | mouth = | mouth_location = [[Severno morje]] | mouth_coordinates = {{coord|54.916|N|1.3577|W|display=inline,title}} | mouth_elevation = 0 m | progression = | river_system = | basin_size = | tributaries_left = Cong Burn, South Burn, Browney, Shittlehope Burn | tributaries_right = Lumley Park Burn, Gaunless, Bedburn Beck | custom_label = | custom_data = | extra = }} '''Reka Wear''' ({{IPAc-en|ˈ|w|ɪər|audio=En-gb-River-Wear.ogg}}) v severni [[Anglija|Angliji]] izvira v [[Penini]]h in teče proti vzhodu, večinoma skozi [[Durham (grofija)|grofijo Durham]], do [[Severno morje|Severnega morja]] v mestu [[Sunderland]]. Z dolžino 97 km je ena najdaljših rek v regiji. Wear se vije v strmi dolini skozi katedralno mesto [[Durham, Anglija|Durham]] in je dala ime Weardaleu v zgornjem toku in Wearsideu ob ustju. == Etimologija == Izvor hidronima ''Wear'' ni gotov, vendar se na splošno razume, da je [[Kelti|keltski]]. Reka Vedra na rimskem zemljevidu Britanije bi lahko bila reka Wear. Ime lahko izhaja iz britanskega ''*wejr'' (<*wẹ:drā),<ref name="BLITON" /> kar je pomenilo 'ovinek' (prim. valižansko ''-gwair-'').<ref name="BLITON">{{navedi splet |last1=James |first1=Alan G. |title=A Guide to the Place-Name Evidence - Guide to the Elements |url=https://spns.org.uk/wp-content/uploads/2019/03/Alan_James_Brittonic_Language_in_the_Old_North_BLITON_Volume_II_Dictionary_2019_Edition.pdf |website=Scottish Place Name Society - The Brittonic Language in the Old North |access-date=25 October 2018 |archive-date=2019-10-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191015200623/https://spns.org.uk/wp-content/uploads/2019/03/Alan_James_Brittonic_Language_in_the_Old_North_BLITON_Volume_II_Dictionary_2019_Edition.pdf |url-status=dead }}</ref> Alternativna, a zelo problematična etimologija bi lahko vključevala ''*wẹ:d-r-'', iz podaljšane oblike indoevropskega korena ''*wed-'' 'voda'.<ref name="BLITON" /> Predlagana je tudi možna izpeljava iz britanskega korena ''*wei-'', za katerega se domneva, da je pomenil 'teči'. Ime ''Wear'' je bilo pojasnjeno tudi kot starodavno keltsko ime, ki pomeni 'reka krvi'.<ref>{{navedi splet|title=North East Place Name Meanings T to Y - England's North East|url=http://www.englandsnortheast.co.uk/PlaceNameMeaningsTtoY.html|website=www.englandsnortheast.co.uk}}</ref> Možno je, da ima Wear isto etimologijo kot reka Wyre v Lancashiru, Quair Water na Škotskem, [[Weser]] v Nemčiji in [[Visla]] na Poljskem.<ref name="BLITON" /> == Geologija == Hribovje Wear se dviga na vzhodnih [[Penini]]h, visoko na barjih Alstonskega bloka, gorskega območja, ki se je dvignilo med [[Kaledonska orogeneza|kaledonsko orogenezo]]. Devonski [[granit]] Weardale leži pod izviri reke Wear in celotnega Alstonskega bloka, vendar se ne pojavlja na izdanku,{{#tag:ref| i.e. appear on the surface|group= n}} kot so domnevali zgodnji geologi in se je kasneje izkazal za njegov obstoj, kot je bilo razvidno iz vrtine Rookhope.<ref>{{navedi splet|title=Geology: Granite in the North Pennines|url=http://www.pastperfect.org.uk/sites/oldrookhope/archive/40.html|access-date=2008-01-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20071108112343/http://www.pastperfect.org.uk/sites/oldrookhope/archive/40.html|archive-date=2007-11-08|url-status=dead}}</ref> Prav prisotnost tega granita je ohranila visoke višinske lege tega območja (manj zaradi svoje relativne trdote in bolj zaradi izostatičnega ravnovesja) in pojasnjuje močno lokalno mineralizacijo, čeprav se domneva, da se je večina mineralizacije zgodila v obdobju [[karbon]]a. Domneva se, da je bil tok reke Wear pred zadnjo [[ledena doba|ledeno dobo]] približno takšen, kot je danes, vse do Chester-le-Street. To je mogoče ugotoviti z vrtinami, ki jih je bilo v dolini Wear veliko zaradi rudarjenja [[premog]]a. Vendar pa je severno od Chester-le-Street reka Wear morda prvotno sledila sedanji poti spodnjega toka reke Team. Zadnja poledenitev je dosegla vrhunec pred približno 18.500 leti, od takrat pa se je začelo tudi postopno umikanje, ki je za seboj pustilo široko paleto ledeniških usedlin, ki so obstoječe rečne doline zapolnile z muljem, peskom in drugim ledeniškim nanosom. Pred približno 14.000 leti se je umik ledu pri mestu Durham za približno 500 let ustavil. To je mogoče ugotoviti glede na vrste ledeniških usedlin v bližini mesta Durham. Sotočje reke Browney je bilo potisnjeno iz Gilesgata (zapuščena rečna dolina še vedno obstaja v gozdovih Pelaw) nekaj kilometrov južno do mostu Sunderland (Croxdale). Pri Chester-le-Street, ko se je naložila ledeniška glina, ki je blokirala njen severni tok, je bila reka Wear preusmerjena proti vzhodu proti Sunderlandu, kjer je bila prisiljena izdolbsti novo, plitvejšo dolino. Soteska, ki jo je reka izdolbla skozi [[perm]]ski [[magnezij]]ev [[apnenec]] (zechsteinski apnenec), je najbolj jasno vidna pri Fordovem kamnolomu. V 17. izdaji ''Enciklopedije Britannice'' (1990) je omenjen potek izliva reke Wear pri Hartlepoolu pred ledeno dobo. Višje območje Zgornjega Weardala ohranja floro, ki se v Angliji skoraj edinstveno nanaša na konec zadnje ledene dobe, čeprav skoraj ali v celoti nima posebnih redkosti, ki sestavljajo edinstveno ''Teesdale Assemblage'' postglacialnih rastlin. To je lahko deloma posledica tega, da so penninska območja Zgornjega Weardala in Zgornjega Teesdala kraj krčenja ledene kape, ali pa razlike v površinski geologiji, saj ni nobenega izdanka ''sladkornega apnenca'', ki je v Teesdalu dom mnogih teh rastlin. Poledenik je za seboj pustil številne znake svoje prisotnosti, vključno s stranskimi [[morena]]mi in materialom iz [[Lake District]]a in [[Northumberland]]a, čeprav presenetljivo malo [[drumlin]]. Po ledeni dobi je dolina Wear postala gosto porasla z [[gozd]]om, vendar so bili v [[neolitik]]u in vse bolj v [[bronasta doba|bronasti dobi]] gozdovi večinoma izkrčeni zaradi kmetijstva. == Industrijska zgodovina == Velik del reke Wear je povezan z zgodovino [[industrijska revolucija|industrijske revolucije]]. Njen zgornji konec teče skozi območje rudarjenja [[svinec|svinca]], dokler se ta ne umakne premogovnim slojem premogovnika Durham na preostalem delu njene dolžine. Zaradi pridobivanja apnenca, svinca in premoga je bila dolina Wear med prvimi kraji, kjer se je razvila [[železnica]]. Železnica Weardale še vedno občasno vozi med Stanhopeom in Wolsinghamom. Rudarjenje svinčeve rude je na območju izvirov reke Wear znano že od rimske okupacije in se je nadaljevalo v 19. stoletju. Jalovine iz zapuščenih rudnikov svinca so še vedno vidne in od zadnje četrtine 20. stoletja so v središču pozornosti zaradi pridobivanja jalovinskih mineralov v sedanjem rudarstvu, kot je [[fluorit]] za taljenje [[aluminij]]a. Vendar pa zapuščeni rudniki in njihove jalovine še naprej prispevajo k onesnaževanju reke in njenih pritokov s težkimi kovinami. To je pomembno za ribolov v času nizkega pretoka in stroškov infrastrukture, saj je reka Wear pomemben vir pitne vode za številne prebivalce vzdolž njenega toka. Fluorit je še en mineral, ki se občasno pojavlja skupaj z granitom Weardale in je postal pomemben pri proizvodnji [[jeklo|jekla]] od konca 19. stoletja do 20. stoletja. V mnogih primerih je jeklarska industrija lahko fluorit črpala iz starih kupov izkopov. Fluorit pojasnjuje, zakaj je proizvodnja železa in jekla v 19. stoletju cvetela v dolini Wear, Consettu in Teessideu. Prekrivajo ga trije karbonski minerali: apnenec, premogovniki kot surovine za proizvodnjo železa in jekla ter [[peščenjak]], uporaben kot ognjevzdržni material. Zadnji preostali rudnik fluorita se je zaprl leta 1999 po sprejetju zakonodaje o kakovosti vode. Minco trenutno raziskuje Severne Penine in zgornji del porečja Wear za potencialne rezerve [[cink]]a na nižjih ravneh. Železov kamen, ki je bil pomemben kot ruda, so pridobivali v okolici Consetta in Tow Lawa, nato pa v okolici Rookhopea, večje količine pa so uvažali južno od južnega Teesa v Severnem Yorkshiru. Ti viri so bili sčasoma izčrpani ali pa so postali nedonosni. Nekdanja cementarna v Eastgateu, ki jo je do nedavnega vodil [[Lafarge]], je bila zasnovana na apnenčastem sloju. Območje je nedavno pridobilo gradbeno dovoljenje za izgradnjo predstavitvenega kompleksa, ki predstavlja ekološko vas z uporabo alternativne tehnologije, vključno s sistemom ogrevanja vode z »vročimi kamninami«. Podlaga za granit je bila izvrtana in poročila potrjujejo njihovo prisotnost. Bardon Aggregates nadaljuje s kopanjem v Heightsu blizu Westgata in na lokaciji upravlja asfaltni obrat. Pridobivanje mineralov je potekalo tudi nad kapelo sv. Janeza in sicer z pridobivanjem ganistra, ki se je uporabljal v jeklarskem procesu v Consettu. V okolici Frosterleyja so izkoriščali apnenec, pesek (zdrobljeni peščenjak) in marmor iz Frosterleyja, kamnolom Broadwood pa se je pred kratkim razširil na zemljišča, ki so bila v lasti starega dovoljenja. Drobilnica še vedno deluje. Podobno so razmišljali tudi o kamnolomu v Bollihopeu, vendar se zdi, da so bili načrti ukinjeni. Marmor iz Frosterleyja se je pogosto uporabljal v cerkveni arhitekturi, lokalni primeri pa so vidni v cerkvi sv. Mihaela v Frosterleyju in [[Stolnica v Durhamu|stolnici v Durhamu]]. == Potek == Izvira v vzhodnih Peninih, njeni izviri pa so sestavljeni iz več potokov, ki se izlivajo iz hribov med Killhope Law in Burnhope Seat. Izvir reke tradicionalno velja za Wearhead v grofiji Durham, na sotočju Burnhope Burn in Killhope Burn. Wear je bujna reka, na katero so močno vplivali prejšnji vladni projekti odvodnjavanja (gribiranje), katerih cilj je bil izboljšanje obrobnih kmetijskih zemljišč. Reka zelo hitro narašča in je doživela veliko močnih poplav, kar je povzročilo povečano erozijo rečnih bregov. Reka teče proti vzhodu skozi Weardale, eno večjih dolin v zahodnem grofiji Durham, nato pa se obrne proti jugovzhodu in nato proti severovzhodu ter se vijuga skozi dolino Wear, ki je še vedno v grofiji Durham, do Severnega morja, kjer se izliva pri Wearmouthu v glavnem kraju Monkwearmouth na Wearsideu v mestu Sunderland. Pred nastankom Tyne and Wear je bila Wear najdaljša reka v Angliji, ki je v celoti tekla znotraj enega grofije. Weardale Way, javna pešpot na dolge razdalje, približno sledi celotni poti, vključno z dolžino Killhope Burn. === Od Wearheada do Bishop Aucklanda === [[File:River Wear Weardale 20070617.jpg|thumb|Gozdnati bregovi reke Wear, ko teče od Stanhopea do Frosterleyja]] Ob reki je več mest, znamenitosti in turističnih krajev. Tržno mesto Stanhope je deloma znano po brodu čez reko. Od tu reki sledi proga železnice Weardale, ki reko večkrat prečka skozi Frosterley, Wolsingham in Witton-le-Wear do Bishop Aucklanda. === Od Bishop Aucklanda do Durhama === Na robu Bishop Aucklanda reka Wear teče pod parkom Auckland in gradom Auckland, uradno rezidenco škofa Durhama in njegovim jelenjim parkom. Približno miljo nižje od tu reka Wear prečka rimsko utrdbo Binchester, Vinovio, ki jo je prečkala ulica Dere, [[rimska cesta]], ki poteka od Eboracuma (danes [[York]]) do Corie (danes Corbridge) blizu [[Hadrijanov zid|Hadrijanovega zidu]]. Od Bishop Aucklanda reka Wear vijuga v splošni severovzhodni smeri in kaže številne rečne značilnosti zrele reke, vključno s širokimi dolinskimi stenami, rodovitnimi poplavnimi ravnicami in [[Mrtvi rokav|mrtvicami]]. Mostovi čez reko postanejo obsežnejši, na primer tisti v Sunderlandu (blizu Croxdala) in Shincliffeu. Pri mostu Sunderland se v Wear izliva reka Browney. === Durham === {{glavni|Durham, Anglija}} [[File:River wear at durham.jpg|thumb|left|Gozdnati bregovi reke Wear, ki teče skozi Durham]] Ko doseže mesto Durham, reka Wear teče skozi globoko, gozdnato sotesko, iz katere izvira več izvirov, ki so se v preteklosti uporabljali kot viri pitne vode. V bregovih je vidnih nekaj premogovih slojev. Reka se vijugasto vije v vrezanem [[Meander (reka)|meandru]] in se je globoko zarezala v skalno podlago »katedralskega peščenjaka«. Visoko območje (pečati), ki ga omejuje ta meander, je znano kot polotok in tvori obrambni ograjen prostor, v čigar središču ležita [[grad Durham]] in [[stolnica v Durhamu]], ki se je okoli preliva razvil v mesto Durham. To območje je zdaj na seznamu svetovne dediščine ZN. Pod mostom Elvet so Brownovi čolni (veslaški čolni za najem) in privez za križarko Prince Bishop. Reka Wear pri Durhamu je bila v televizijski oddaji ''Sedem naravnih čudes'' predstavljena kot eno od čudes severne Anglije. Vsako leto junija regata v Durhamu, ki je potekala pred rego v Henleyju, privabi veslaške posadke iz vse regije na dirke vzdolž reke skozi mesto.<ref>{{navedi splet |title=Durham Regatta |url=http://www.durham-regatta.org.uk/|access-date=2008-01-26}}</ref> Preostanek leta poteka sedem manjših regat in dirk, ki privabijo manjše število tekmovalcev. V Durhamu je 14 čolnarn<ref>{{navedi splet |last = Durham College Rowing |title= Boat Clubs in Durham |access-date = 2008-12-28 |url = http://www.dur.ac.uk/college.rowing/resources/rivers/river_wear.png|archive-url = https://archive.today/20120728162131/http://www.dur.ac.uk/college.rowing/resources/rivers/river_wear.png|url-status = dead|archive-date = 2012-07-28}}</ref> in 20 čolnarskih klubov, ki temeljijo na Wearu, vključno z University College Boat Club, najstarejšim čolnarskim klubom na severu Anglije. Pretok reke pri Durhamu ovirata dva jezova, oba sta bila prvotno zgrajena za industrijske dejavnosti. Stari mlin Fulling je bil arheološki muzej. Muzej se je julija 2014 preselil v Palace Green. Drugi jez pod mostom Milburngate zdaj vključuje skok lososov in števec rib, ki spremlja morske postrvi in ​​losose in je na mestu nekdanjega broda. Glede na to, da je bilo od leta 1994 preštetih 138.000 rib, ki se selijo navzgor po reki, morda ni presenetljivo, da [[kormorani]] pogosto obiskujejo jez. Bregovi reke so poimenovali tudi himno ''Elvet Banks'' v himnah Luteranske cerkve in Missourijske sinode iz leta 2006, ki je (ustrezno) uporabljena za himno za krst.<ref>{{navedi splet |url=http://www.mycalmus.com/musicfiles/admin/LSBGuide3.pdf |title=A Guide for introducing Lutheran Service Book |year=2006 |publisher=Calvary Lutheran Music |access-date=31 August 2021 |archive-date=2026-05-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260520165359/http://www.mycalmus.com/musicfiles/admin/LSBGuide3.pdf |url-status=dead }}</ref> === Od Durhama do Chester-le-Street === [[File:fichale.jpg|thumb|upright=1.4|Samostan Finchale na bregovih reke Wear med Durhamom in Chester-le-Street]] Med mestom Durham in Chester-le-Street, 10 km proti severu, reka Wear večkrat spreminja smer in teče proti jugozahodu več kilometrov dolvodno, potem ko je prečkala srednjeveško najdišče samostana Finchale, nekdanje kapele in kasneje satelitskega samostana, odvisnega od opatijske cerkve stolnice v Durhamu. Dve milji dolvodno reka teče proti jugovzhodu. Edini cestni most čez Wear med Durhamom in Chester-le-Street je most Cocken. Ko prečka Chester-le-Street, kjer nad reko visi grad Lumley, je bila njena poplavna ravnica razvita v The Riverside, domače igrišče kriket kluba Durham County. Ko reka teče skozi posestvo Lambton in se približa gradu Lambton, postane plimna in plovna. === Chester-le-Street do Sunderlanda === Ko reka zapusti posestvo Lambton, zapusti grofijo Durham in vstopi v mesto Sunderland, natančneje v južni/jugovzhodni rob novega mesta Washington. Pri Fatfieldu reka teče pod hribom Worm Hill, okoli katerega naj bi ''[[Lambtonski črv]]'' zvil svoj rep.<ref>{{navedi splet |title=The Lambton Worm |work=The Legends and Myths of Britain |url=http://www.mysteriousbritain.co.uk/legends/lampton_worm.html |access-date=2007-06-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070611223547/http://www.mysteriousbritain.co.uk/legends/lampton_worm.html |archive-date=2007-06-11 |url-status=dead }}</ref> Na bregovih reke so že vidni dokazi pretekle industrializacije, z nekdanjimi premogovniki in kemičnimi tovarnami. Malo naprej dolvodno reka teče pod Viktorijinim viaduktom (prej imenovanim Viktorijin most). Železniški viadukt, poimenovan po novokronani kraljici, odprt leta 1838, je bil krona linije Leamside, ki je takrat nosila tisto, kar je kasneje postala glavna linija vzhodne obale. Miljo vzhodneje je spomenik Penshaw, lokalna ikonična znamenitost. Ko reka zapusti okolico Washingtona, tvori vzhodno mejo sklada Washington Wildfowl Trust. === Sunderland === [[File:Riverside path and Northern Spire, Sunderland (geograph 5963579).jpg|thumb|left|''Severni stolp'' pred središčem mesta Sunderland]] Reka, ki je tekla pod glavno cesto A19, vstopi v predmestja Sunderlanda. Rečni bregovi kažejo nadaljnje dokaze pretekle industrializacije, z nekdanjimi premogovniki, inženirskimi obrati in številnimi ladjedelnicami. V svojem času so bili ladjedelničarji Wearside ene najbolj znanih in produktivnih ladjedelnic na svetu. Umetnik L. S. Lowry je večkrat obiskal Sunderland in slikal slike industrijske pokrajine okoli reke. V Sunderlandu reko Wear prečka pet mostov: most Northern Spire na zahodu, most Queen Alexandra in Keel Crossing, železniški most Monkwearmouth in most Wearmouth v središču mesta. Na obeh bregovih je na tej točki več sodobnih projektov, predvsem stadion luči Sunderland A.F.C. in drugi, ki pripadajo Univerzi v Sunderlandu (kampus sv. Petra; rezidence Scotia Quay) in Nacionalnemu centru za steklo. Ob tem zadnjem delu severnega brega poteka obrečna kiparska pot.<ref>{{navedi splet |title=St Peter's Riverside Sculpture Project |work=chazbrenchley.co.uk |url=http://www.chazbrenchley.co.uk/sculpture.html |access-date=2007-06-17}}</ref> Projekt kiparstva ob reki sv. Petra je ustvaril Colin Wilbourn skupaj s pisateljem kriminalnih romanov in nekdanjim pesnikom Chazom Brenchleyjem. Tesno sta sodelovala s skupnostnimi skupinami, prebivalci in šolami.<ref>{{navedi knjigo|first=Bryan |last=Talbot |author-link= |title=Alice in Sunderland: An Entertainment |year=2007 |publisher=Jonathon Cape |location=London|isbn=978-0-224-08076-7 |pages=95–107}}</ref> Ko se reka približuje morju, je na severnem bregu pri Rokerju obsežno stanovanjsko naselje in marina. Delfin z vzdevkom ''Freddie'' je bil pogost obiskovalec marine in je pritegnil veliko lokalne publicitete. Vendar pa je bila izražena zaskrbljenost, da bi lahko aklimatizacija delfina na človeško prisotnost ogrozila njegovo varnost glede propelerjev plovil. Na južnem bregu reke je pristanišče Sunderland. Reka Wear teče iz Sunderlanda med pomolom Roker in južnim pomolom v Severno morje. == V umetnosti in literaturi == Grafika slike Williama Andrewsa Nesfielda, ki prikazuje ribiča v reki, je bila objavljena v ''Fisher's Drawing Room Scrap Book'' leta 1838, skupaj s poetično ilustracijo Letitie Elizabeth Landon.<ref> {{navedi knjigo|last =Landon|first=Letitia Elizabeth|title=Fisher's Drawing Room Scrap Book, 1838|url=https://play.google.com/books/reader?id=49BbAAAAQAAJ&pg=GBS.PA26|section=poetical illustration|pages=46-47|year=1837|publisher=Fisher, Son & Co.}}{{navedi knjigo|last =Landon|first=Letitia Elizabeth|title=Fisher's Drawing Room Scrap Book, 1838|url=https://play.google.com/books/reader?id=49BbAAAAQAAJ&pg=GBS.PA28|section=picture|year=1837|publisher=Fisher, Son & Co.}}</ref> == Galerija == <gallery> Image:River Wear Sunderland Bridge railway viaduct 20070630.jpg|Viadukt Croxdale, ki nosi glavno progo vzhodne obale Image:River Wear Sunderland Bridge 20070630.jpg|Most Sunderland Image:River Wear Sunderland Bridge (2) 20070630.JPG|Most Sunderland Image:River Wear Shincliffe Bridge 20070630.JPG|Kamniti most iz leta 1826 pri Shincliffeu Image:River Wear Maiden Castle Bridge 20070630.JPG|Most za pešce Maiden Castle Image:River Wear Baths Bridge 20070630.JPG|most Baths Image:River Wear New Elvet Bridge 20070630.JPG|Novi most Elvet Image:River Wear Elvet Bridge (1) 20070630.JPG|most Elvet Image:River Wear Durham Kingsgate Bridge 20070630.jpg|pogled proti mostu Kingsgate Image:Dunelm-view.jpg|most Kingsgate Image:River Wear Durham Prebends Bridge (1) 20011229.jpg|most Prebends Image:Durham City 30c 20031207 Prebends Bridge 02a.jpg|most Prebends Image:Durham City 35c 20030907 River Wear 01 upstream.jpg|Most Milburngate (v ospredju) in Most Framwellgate (v ozadju) Image:Durham City 20030907 Pennyfeather Bridge 03 (originals).JPG|Most Pennyferry Image:River Wear 20070701 Cocken Bridge 01.jpg|Most Cocken Image:River Wear 20070702 Washington Fatfield Bridge 01.jpg|Most Fatfield Image:River Wear 20070702 Washington Victoria Viaduct 01.jpg|Viktorijin viadukt Image:River Wear 20070702 Hylton Viaduct 01.jpg|Viadukt Hylton Image:Wearmouth bridge.jpg|Most Wearmouth Image:Roker Lighthouse - geograph.org.uk - 1095762.jpg|Roker: Svetilnik na pomolu, kjer se reka sreča z morjem </gallery> == Opombe == {{sklici|group=n}} == Sklici == {{sklici}} == Viri == *Natural Environment Research Council, Institute of Geological Sciences, 1971, "British Regional Geology: Northern England" Fourth Edition, HMSO, London. *Johnson, G.A.L. & Hickling, G. (eds.), 1972, "Geology of Durham County", Transactions of the Natural History Society of Northumberland, Durham and Newcastle upon Tyne, Vol.41, No.1. *'Wear River', "Encyclopædia Britannica", 17th Edition, 1990. [[Kategorija:Reke v Angliji]] h2si254i901zrdry0x7jz8nztnaid3r Čilian (gorovje) 0 603126 6759773 6720246 2026-10-02T17:20:30Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759773 wikitext text/x-wiki {{Infobox mountain |name=Gorovje Čilian |other_name=祁連山 |highest=Kangze'gyai |elevation_m=5808 |image=Qilian in Qilian Qinghai.jpg |map_image=DEMQilianShan.png |image_caption=Gorovje Čilian v okrožju Čilian, [[Činghaj]] |location=provinci [[Gansu]] in [[Činghaj]], [[LR Kitajska]] }} '''Gorovje Čilian''',{{efn|{{bulletedlist|{{zh|t={{linktext|祁連山}}|s={{linktext|祁连山}}|p=Qílián Shān}}; {{IPA|zh|t͡ɕʰǐljæ̌n ʂán|IPA}}|{{bo|t=མདོ་ལ་རིང་མོ}}|[[Mongghul]]: ''Chileb''}}}} skupaj z gorovjem [[Altyn-Tagh]], včasih znanim kot Nan Šan,{{efn|{{bulletedlist|{{zh|c={{linktext|南山}}|p=Nánshān}}; {{IPA|zh|nǎnʂán|IPA}}; {{lit|South(ern) Mountains}}}}}} saj leži južno od [[koridor Heši|koridorja Heši]], je severni izstopajoči del [[Gorovje Kunlun|gorovja Kunlun]] in tvori mejo med kitajskima provincama [[Činghaj]] in [[Gansu]].<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=IKVGAAAAMAAJ&q=bufang|title=The Journal of Asian studies|volume=62|issue=1|year=2003|publisher=Association for Asian Studies|page=262|isbn=0-691-09676-7|access-date=2010-06-28}}</ref> == Geografija == Gorovje se razteza od juga [[Dunhuang]]a približno 800 km proti jugovzhodu in tvori severovzhodni rob [[Tibetanska planota|Tibetanske planote]] ter jugozahodno mejo koridorja Hešxi. Istoimenski vrh Čilian Šan, ki leži približno 60 km južno od Džjučuana na {{coord|39|12|N|98|32|E|}}, se dviga na 5547 m. Je najvišji vrh glavnega gorovja, vendar sta še dva višja vrha južneje, Kangze'gyai na {{coord|38|30|N|97|43|E|}} s 5808 m in vrh Čaidam Šan na {{coord|38|2|N|95|19|E|}} s 5759 m. Med drugimi večjimi vrhovi je vrh Gangšičja na vzhodu. Gorovje Nan-Šan se nadaljuje proti zahodu kot Jema Šan (5250 m) in Altun Šan (Altyn Tagh) (5798 m). Na vzhodu poteka severno od [[Činghaj (jezero)|jezera Činghaj]] in se konča kot Daban Šan in Šinglong Šan blizu Landžova, z vrhom Maoma Šan (4070 m) kot vzhodnim osamelcem. Odseki [[Kitajski zid|Kitajskega zidu]] [[dinastija Ming|dinastije Ming]] potekajo vzdolž njegovih severnih pobočij, južno od severnega osamelca pa Longšov Šan (3616 m). Gorovje Čilian je vir številnih, večinoma majhnih, rek in potokov, ki tečejo proti severovzhodu in omogočajo namakano kmetijstvo v skupnostih koridorja Heši (koridor Gansu) ter sčasoma izginjajo v puščavi Alašan. Najbolj znan od teh potokov je reka Ejin (Heihe). Regija ima veliko [[ledenik]]ov, največji med njimi je Touming Mengke.<ref name=ChinaDaily2012-07-15>{{navedi novice| url = http://usa.chinadaily.com.cn/travel/2012-07/15/content_15581964.htm| title = Top 6 most beautiful glaciers in China| publisher = China Daily| date = 2012-07-15| access-date = 2017-04-18| quote = It can be found in Laohu Valley on the northern slope of Daxue Mountain in Subei County.| archive-url = https://web.archive.org/web/20251219050353/https://usa.chinadaily.com.cn/travel/2012-07/15/content_15581964.htm| archive-date = 2025-12-19| url-status = dead}}</ref> Taljenje teh ledenikov se je v zadnjih desetletjih pospešilo.<ref name=NYTimes2015-12-08>{{navedi novice| url = https://www.nytimes.com/2015/12/09/world/asia/chinese-glaciers-retreat-signals-trouble-for-asian-water-supply.html| title = Chinese Glacier's Retreat Signals Trouble for Asian Water Supply| work = New York Times| first = Edward| last = Wong| date = 2015-12-08| page = A4| access-date = 2017-04-18}}</ref> Jezero Hala je veliko brakično jezeroa v gorovju Čilian. Značilni ekosistem gorovja Čilian je Svetovni sklad za naravo opisal kot iglaste gozdove gorovja Čilian.<ref>{{WWF ecoregion|id=pa0517|name=Qilian Mountains conifer forests}}</ref> Biandukou (扁都口) z nadmorsko višino več kot 3500 m je prelaz v gorovju Čilian. Povezuje okrožje Minle v Gansuju na severu in okrožje ČQilian v Činghaju na jugu.<ref name=Xinhua2005-12-20> {{navedi novice| url = http://www.gs.xinhuanet.com/dfpd/2005-12/20/content_5861270.htm| title = 扁都口旅游景区开发项目| publisher = Xinhua| date = 2005-12-20| language = zh| trans-title = Flat mouth tourist area development project| archive-url = https://web.archive.org/web/20160304054456/http://www.gs.xinhuanet.com/dfpd/2005-12/20/content_5861270.htm| archive-date = 2016-03-04| access-date = 2017-04-18| url-status = dead}} </ref> == Zgodovina == [[File:Qilian landscape.jpg|thumb|Pogled na gorovje Čilian]] Šiji omenja ime ''gorje Čilian'' skupaj z Dunhuangom v povezavi z domovino Juedžijev.<ref>Sima Qian et al., ''Shiji'' [https://zh.wikisource.org/wiki/%E5%8F%B2%E8%A8%98/%E5%8D%B7123 vol 123: "Account of Dayuan"] quote: "始月氏居敦煌、祁連閒". translation: "Initially the Yuezhi dwelt between Dunhuang and Qilian."</ref> Vendar pa se domneva, da so to gore Čilian, ki so danes znane kot Tjanšan, 1500 km zahodno.<ref>{{navedi knjigo |last1=Mallory |first=J. P. |last2=Mair |first2=Victor H. |name-list-style=amp |page=[https://archive.org/details/tarimmummiesanci00mall/page/58 58] |year=2000 |title=The Tarim Mummies: Ancient China and the Mystery of the Earliest Peoples from the West |publisher=Thames & Hudson. London |isbn=0-500-05101-1 |url-access=registration |url=https://archive.org/details/tarimmummiesanci00mall/page/58 }}</ref> Trdi se tudi, da je Dunhuang gora Dunhong.<ref>Xinru Liu, ''Migration and Settlement of the Yuezhi-Kushan: Interaction and Interdependence of Nomadic and Sedentary Societies'' (2001) [http://muse.jhu.edu/journals/journal_of_world_history/v012/12.2liu.html]</ref> Čilian ({{lang|und-Hant|祁连}}) naj bi bila beseda iz ljudstva Škongnu, ki pomeni 'nebo' ({{zh|天|tiān}}), po mnenju Jana Šiguja, komentatorja Hanšuja iz dinastije Tang.<ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=qo9kCgAAQBAJ&pg=PT985 |title=漢書: 顏師古註|quote=祁連山即天山也,匈奴呼天為祁連 (translation: Qilian Mountain is the Tian Shan, the Xiongnu called the sky qilian) |author=班固 |date=20 August 2015}}</ref> Sanping Čen (1998) je predlagal, da so 天 ''tiān'', 昊天 ''hàotiān'', 祁連 ''qílián'' in 赫連 ''Hèlián'' sorodne besede in izvirajo iz večzložne protosinitske besede ''*gh?klien''.<ref>{{cite journal|last= Chen|first= Sanping|title= Sino-Tokharico-Altaica — Two Linguistic Notes|journal= Central Asiatic Journal|volume= 42|issue= 1|page= 33-37}}</ref> Schessler (2014) nasprotuje izjavi Jana Šiguja, da je bila beseda 祁連 iz ljudstva Šjongnu; rekonstruira izgovorjavo besede 祁連 okoli leta 121 pr. n. št. kot ''*gɨ-lian'', očitno isti etimon kot 乾 (☰), ''trigram'' za 'nebo', v standardni kitajščini ''qián'' < srednjekitajščina QYS ''*gjän'' < vzhodna kitajščina Han ''gɨan'' < starokitajščina ''*gran'', ki jo Schuessler etimologizira kot iz protokitajsko-tibetanske in sorodne prototibetsko-burmanski ''*m-ka-n'', sorodni pisni tibetanski མཁའ (Wyliejeva transliteracija: mkha') 'nebo'.<ref>Schuessler, Axel (2014). "Phonological Notes on Hàn Period Transcriptions of Foreign Names and Words". ''Studies in Chinese and Sino-Tibetan Linguistics: Dialect, Phonology, Transcription and Text - Language and Linguistics Monograph Series''. Taipei, Taiwan: Institute of Linguistics, Academia Sinica (53). p. 274 of 249-292. [https://web.archive.org/web/20190714015708/http://www.ling.sinica.edu.tw/Files/LL/UploadFiles/MonoFullText/Studies%20in%20Chinese%20and%20Sino-Tibetan%20Linguistics.pdf archived] from [http://www.ling.sinica.edu.tw/Files/LL/UploadFiles/MonoFullText/Studies%20in%20Chinese%20and%20Sino-Tibetan%20Linguistics.pdf original]</ref><ref>Schuessler, Axel. 2007. ''An Etymological Dictionary of Old Chinese''. University of Hawaii Press. p. 425</ref> Tujuhuni so živeli okoli gorovja Čilian. Gorovje je bilo v evropskih jezikih prej znano kot gorovje Richthofen po Ferdinandu von Richthofnu, ki je bil stric raziskovalca in geologa Rdečega barona.<ref>Winchester, Simon. (2008). ''The Man Who Loved China: the Fantastic Story of the Eccentric Scientist Who Unlocked the Mysteries of the Middle Kingdom,'' p. 126.</ref> Gorovje je dalo ime okrožju Čilian v provinci Činghaj. == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Qilian Mountains}} * Winchester, Simon. (2008). ''The Man Who Loved China: the Fantastic Story of the Eccentric Scientist Who Unlocked the Mysteries of the Middle Kingdom.'' New York: Harper. {{ISBN|978-0-06-088459-8}} * [http://www.peakbagger.com/range.aspx?rid=472 peakbagger.com] * [http://www.hko.gov.hk/wxinfo/climat/world/eng/asia/china/qilianshan_e.htm Climatological Information (Reference) for Qilian Shan] [[Kategorija:Gorovja na Kitajskem]] [[Kategorija:Svilna pot]] tgonjg9q7k9393crh8lg6ppsyt1sttl Alessandro Quinzi 0 606058 6759882 6757282 2026-10-03T01:09:41Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759882 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Alessandro (Saša) Quinzi''', [[Slovenci|slovenski]] [[umetnostni zgodovinar]], [[publicist]], * [[3. november]] [[1972]], [[Gorica]]. == Življenje in delo == Alessandro Quinzi, poznan tudi kot Saša, se je rodil v [[Gorica|Gorici]], kjer je obiskoval obvezne šole v slovenskem učnem jeziku, nato se je vpisal na slovenski [[Klasični licej (Italija)|klasični licej]] Primož Trubar v Gorici, kjer je maturiral leta 1991. Študij je nadaljeval na [[Univerza v Vidmu|Univerzi v Vidmu]] na fakulteti za Ohranjanje kulturne dediščine in diplomiral leta 1995 (ocena 110/110 z odliko), pisal je diplomsko delo z naslovom ''Architettura gotica nei vicariati dell’abbazia di Rosazzo'' (Gotika v vikariatih opatije Rosazzo).<ref>https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/27607555#full {{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Zaključil je tudi triletno diplomo iz umetnostne zgodovine na [[Univerza v Vidmu|Univerzi]] [[Univerza v Vidmu|v Vidmu]] leta 1999 z diplomo ''La scultura quattrocentesca nella basilica Eufrasiana'' (Kiparstvo 15. stoletja v Eufrazijanski baziliki). Od šolskega leta 1996/97 je poučeval zgodovino umetnosti na liceju Primož Trubar v Gorici, istočasno je v šolskem letu 1999/2000 poučeval italijanščino na slovenskem učiteljišču Simon Gregorčič v [[Gorica|Gorici]]. Bil je zunanji sodelavec na [[Univerza v Trstu|Univerzi v Trstu]], kjer je predaval o zgodovini srednjeveške umetnosti. Od leta 2003 je redno zaposlen kot [[kustos]] Pokrajinskih muzejev v Gorici (''Musei Provinciali di Gorizia'').<ref>https://slovenskaskupnost.org/wp-content/uploads/2022/05/Alessandro_Quinzi_Curriculum.pdf</ref><ref>{{Citat |last=krajina |first=TGR Furlanija Julijska |title=Enotna muzejska karta |date=2021-04-28 |url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2021/04/tdd-goriski-muzeji-enotna-karta-quinzi-6c0e5ecd-b335-4775-bfab-f9c7de76f9ab.html |access-date=2026-07-26 |language=sl}}</ref> Saša Quinzi je izredno ploden publicist,<ref>{{Navedi splet |last=quinzi |first=alessandro saša |title=Alessandro Saša Quinzi - Independent Researcher |url=https://gorizia.academia.edu/Sa%C5%A1aQuinzi |access-date=2026-07-26 |website=gorizia.academia.edu |language=en}}</ref> saj redno sodeluje z marsikaterim časopisom in revijo, kot so [[Primorski dnevnik]], [[Novi glas]], [[Mladika (revija)|Mladika]],<ref>{{Navedi splet |title=Mladika 5/2026 |url=https://www.mladika.com/izdelek/mladika-5-2026/ |access-date=2026-07-26 |website=Mladika |language=sl-SI}}</ref> [[Koledar Goriške Mohorjeve družbe]],<ref>{{Navedi splet |url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/30829569 |title=arhivska kopija |access-date=2026-07-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260726155435/https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/30829569 |archive-date=2026-07-26 |url-status=dead}}</ref> Acta historiae artis Slovenica,<ref>https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/13298989 {{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> in mnogimi drugimi.<ref>{{Navedi splet |url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/244801792 |title=arhivska kopija |access-date=2026-07-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260726154841/https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/244801792 |archive-date=2026-07-26 |url-status=dead}}</ref> Sodeloval je tudi v mnogih zbornikih in sestavil je več razstavnih katalogov ob najrazličnejših razstavah.<ref>{{Citat |last=Slovenija |first=MMC RTV |title=TDD predstavlja – Saša Quinzi |url=https://365.rtvslo.si/arhiv/tdd-predstavlja/174466709 |access-date=2026-07-26 |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Alessandro Quinzi - tutte le mostre e gli eventi che ha curato |url=https://www.finestresullarte.info/curatori/alessandro-quinzi |access-date=2026-07-26 |website=www.finestresullarte.info |language=it}}</ref> Saša Quinzi redno predava o zgodovini umetnosti in večkrat ga vabijo, da razkrije slovenske umetnike, ki so delovali na ozemlju, ki je zdaj v [[Italija|Republiki Italiji]].<ref>{{Navedi splet |last=Peterle |first=Terry |date=2019-10-06 |title=Guido Cecere e Alessandro Quinzi raccontano Oscura Camera di Scabar |url=https://www.themammothreflex.com/report/2019/10/06/mostra-scabar-gorizia/ |access-date=2026-07-26 |website=TheMammoth'sReflex |language=it-IT |archive-url=https://web.archive.org/web/20260726192615/https://www.themammothreflex.com/report/2019/10/06/mostra-scabar-gorizia/ |archive-date=2026-07-26 |url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-07-26 |title=I grandi pittori del Settecento a Gorizia, un mondo d'arte tra Venezia e Vienna |url=https://www.ilgoriziano.it/articolo/gorizia-ospita-grandi-pittori-settecento-mondo-arte-venezia-impero-14-dicembre-2023 |access-date=2026-07-26 |website=Il Goriziano |language=IT}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Administrator |first=Od |date=2025-11-15 |title=Saša Quinzi: Tone Kralj v primorskih cerkvah – Župnije Nova Gorica, Kapela, Solkan, Kromberk in Vogrsko |url=https://zng.si/2025/11/15/sasa-quinzi-tone-kralj-v-primorskih-cerkvah/ |access-date=2026-07-26 |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Ognjišče |first=Radio |date=2011-05-06 |title=Gabršček, Špelič, Bratož, Quinzi in Bolčina o papeževem obisku v Ogleju |url=https://radio.ognjisce.si/sl/118/aktualno/4186/gabrscek-spelic-bratoz-quinzi-in-bolcina-o-papezevem-obisku-v-ogleju.htm |access-date=2026-07-26 |website=Radio Ognjišče |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-07-26 |title=Castello Rihemberk, riapre al pubblico la cappella del XIII secolo |url=https://www.ilgoriziano.it/articolo/castello-rihemberk-riapre-pubblico-cappella-xiii-secolo-24-aprile-2023 |access-date=2026-07-26 |website=Il Goriziano |language=IT}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Naša arhitektura je na spletu_L’architettura slovena ora su internet – dom |url=https://www.dom.it/nasa-arhitektura-je-na-spletu_larchitettura-slovena-ora-su-internet/ |access-date=2026-07-26 |language=it-IT}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=TrArS |url=https://www.trars.eu/article.php?id=51&page=4&lang=4 |access-date=2026-07-26 |website=www.trars.eu}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Redakcija |date=2021-12-09 |title=Slika Gorice predvsem črna |url=https://novimatajur.it/attualita/slika-gorice-predvsem-crna.html |access-date=2026-07-26 |website=Novi Matajur |language=sl-SI}}</ref> Več let je tudi kustos Attemsove palače v Gorici<ref>{{Navedi splet |date=2012-11-19 |title=I palazzi Attems non sono di Pacassi |url=https://www.ilpiccolo.it/cronaca/i-palazzi-attems-non-sono-di-pacassi-c4ly4srt |access-date=2026-07-26 |website=Il Piccolo |language=it}}</ref> (saj spada pod goriške pokrajinske muzeje).<ref>{{Navedi splet |last=Cerkev |first=Katoliška |title=Svetoletna razstava Odsevi upanja v koprski škofiji še do sredine junija |url=https://katoliska-cerkev.si/svetoletna-razstava-odsevi-upanja-v-koprski-skofiji-se-do-sredine-junija |access-date=2026-07-26 |website=Katoliška Cerkev v Sloveniji |language=sl}}</ref> Postavlja zanimive razstave, ki odkrivajo umetniško energijo preteklih rodov.<ref>{{Navedi splet |title=Nuovi restauri e nuove ricerche sulla scultura lignea friulana |url=http://dium.uniud.it/it/notizie-ed-eventi/eventi/nuovi-restauri-e-nuove-ricerche-sulla-scultura-lignea-friulana-presentazione-17-novembre/ |access-date=2026-07-26 |website=dium.uniud.it}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=RazUme |url=https://razume.si/s/1jU5PYq2vC6HeBQVicgsZn?at=7D1BQoYo7yM9tFg2m8NsHS |access-date=2026-07-26 |website=razume.si }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet |title=https://musei.regione.fvg.it/it/gorizia-storia-di-una-citta-102116 |url=https://musei.regione.fvg.it/it/gorizia-storia-di-una-citta-102116 |access-date=2026-07-26 |website=musei.regione.fvg.it |language=it}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2016-05-08 |title=Giuseppe Tominz nelle ricerche di Alessandro Quinzi |url=https://www.ilpiccolo.it/cronaca/giuseppe-tominz-nelle-ricerche-di-alessandro-quinzi-kiwtlnxp |access-date=2026-07-26 |website=Il Piccolo |language=it}}</ref> Predstavlja knjige o umetnikih, ki svojčas niso bili dovolj obravnavani in skoraj zapostavljeni.<ref>{{Citat |last=Štokelj |first=Niko |title=Ob 90. jubileju poklon Jošku Vetrihu z izdajo jagodnega izbora njegovih kritik |date=2026-03-31 |url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2026/03/ob-90-jubileju-poklon-josku-vetrihu-z-izdajo-jagodnega-izbora-njegovih-kritik-8adb1a2c-98e7-47cf-84f6-f7bed8127912.html |access-date=2026-07-26 |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=GO – Sakralne slike Toneta Kralja – odprtje razstave – NŠK |url=https://knjiznica.it/events/go-sakralne-poslikave-toneta-kralja-odprtje-razstave/ |access-date=2026-07-26 |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Prinčič {{!}} |first=Vili |title=Ne samo zbirka kritik, temveč tudi avtobiografija |url=https://www.primorski.eu/goriska/ne-samo-zbirka-kritik-temvec-tudi-avtobiografija-KX2154378 |access-date=2026-07-26 |website=www.primorski.eu |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2022-05-06 |title=Presentazione a Gorizia del volume “La protezione dei monumenti e delle opere d’arte in Friuli e Venezia Giulia nella seconda guerra mondiale” – Società di Minerva |url=https://www.societadiminerva.it/demo/2022/05/06/presentazione-a-gorizia-del-volume-la-protezione-dei-monumenti-e-delle-opere-darte-in-friuli-e-venezia-giulia-nella-seconda-guerra-mondiale/ |access-date=2026-07-26 |language=it-IT}}</ref> == Sklici == {{refsez}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Quinzi, Alessandro}} [[Kategorija:Slovenski umetnostni zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Goriški Slovenci]] 4st5i90yusc0q04t29lakgzjf8ftkfu Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026 0 606212 6759642 6756792 2026-10-02T12:25:26Z ~2026-52932-77 266690 /* Prvi krog */ 6759642 wikitext text/x-wiki {{aktualno||volitve}} {{Infobox election | election_name = Lokalne volitve v MO Ljubljana 2026 | type = presidential | previous_election = Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana (2022) | previous_year = 2022 | next_election = Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana (2030) | next_year = 2030 | country = Slovenija | election_date = [[Slika:Blason_ville_si_Ljubljana_(Slovénie).svg|40px]]<br>{{nobr|15. in 29. november 2026}} | turnout = | candidate1 = | image1 = | popular_vote1 = | percentage1 = | party1 = | color1 = | candidate2 = | image2 = | popular_vote2 = | percentage2 = | party2 = | color2 = | title = župan | before_election = [[Zoran Janković]] | before_party = skupina volivcev | after_election = | after_party = }} '''Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026''' bodo redne volitve [[Župan Ljubljane|župana]] ter članov [[Mestni svet Mestne občine Ljubljana|mestnega sveta]], ki bodo potekale 15. in 29. novembra 2026 v [[Mestna občina Ljubljana|Mestni občini Ljubljana]] v okviru [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalnih volitev 2026]]. == Zgodovina == === Razpis volitev === 8. julija 2026 je [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednik Državnega zbora]] [[Zoran Stevanović]] uradno razpisal lokalne volitve. Za rok za začetek izvedbe volilnih opravil je določil 7. september 2026, na ta dan je Ministrstvo za notranje zadeve med drugim objavilo število volilnih upravičencev, ki jih je tokrat 205.749.<ref>{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Predsednik DZ-ja razpisal redne lokalne volitve v 212 slovenskih občinah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-razpisal-redne-lokalne-volitve-v-212-slovenskih-obcinah/787510 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Za primerjavo, na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|lokalnih volitvah leta 2022]] je volilno pravico imelo 223.678 ljudi.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-23 |title=Udeležba, ki odloča: Leta 2022 je župana izvolila slaba četrtina volilnih upravičencev {{!}} Ljubljanainfo.com |url=https://ljubljanainfo.com/novica/politika/udelezba-ki-odloca-leta-2022-je-zupana-izvolila-slaba-cetrtina-volilnih-upravicencev/447395 |access-date=2026-09-27 |website=ljubljanainfo.com |language=sl}}</ref> === Napovedi kandidatur === ==== Kandidature za župana ==== V intervjuju za tednik [[Demokracija (revija)|Demokracija]], objavljenem 2. aprila 2026, je župansko kandidaturo oznanil mestni svetnik [[Aleš Primc]].<ref name=":2">{{Navedi splet |last=Janša |first=Petra |date=2026-04-11 |title=(INTERVJU) Aleš Primc: »Jaz bom kandidiral. In grem na zmago. Skrajni čas je, da Ljubljančani dobijo župana, ki bo delal zanje in ne samo zase!« |url=https://demokracija.si/fokus/intervju-ales-primc-jaz-bom-kandidiral-in-grem-na-zmago-skrajni-cas-je-da-ljubljancani-dobijo-zupana-ki-bo-delal-zanje-in-ne-samo-zase/ |access-date=2026-08-03 |website=Demokracija |language=sl-SI}}</ref> Za župana je kandidiral že na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|volitvah leta 2022]] in zasedel tretje mesto, s 6,95 odstotka glasov pa dosegel najboljši rezultat med kandidati desnosredinskih strank.<ref>{{Navedi splet |date=2022-12-12 |title=Izidi glasovanja za mestno občino Ljubljana |url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2022/lv2022/#/obcine/ljubljana/rezultati |access-date=2026-07-30 |website=dvk-rs.si}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=S |first=A. |title=Janković že šestič do zmage, večine v mestnem svetu ne bo imel |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2022/mestne-obcine/ljubljana/jankovic-ze-sestic-do-zmage-vecine-v-mestnem-svetu-ne-bo-imel/648071 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Od februarja 2023 do junija 2026 je nato Primc pred [[Mestna hiša, Ljubljana|ljubljanskim magistratom]] organiziral in vodil 32 protestnih shodov proti kanalu C0 in Jankovićevi politiki.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=A. S. , M. Z. , G. |title=Mestni svet potrdil izplačilo nagrad vodstvu ZD-ja Ljubljana; pred magistratom protest |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/mestni-svet-potrdil-izplacilo-nagrad-vodstvu-zd-ja-ljubljana-pred-magistratom-protest/659295 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last= |date=2024-10-01 |title=[Video] “Ustavite ta zgrešeni kanal,” je bilo slišati na shodu proti Jankovićevi zastrupitvi vode {{!}} Nova24TV |url=https://nova24tv.si/video-ustavite-ta-zgreseni-kanal-je-bilo-slisati-na-shodu-proti-jankovicevi-zastrupitvi-vode/ |access-date=2026-07-30 |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=ninzoh |date=2026-06-22 |title=Danes že 32. shod za zaščito pitne vode pred Jankovićevim kanalom C0 {{!}} Nova24TV |url=https://nova24tv.si/danes-ze-32-shod-za-zascito-pitne-vode-pred-jankovicevim-kanalom-c0/ |access-date=2026-07-30 |language=sl-SI}}</ref> 8. maja 2026 je svojo vnovično kandidaturo napovedal mestni svetnik [[Jasmin Feratović]], sicer predsednik [[Piratska stranka Slovenije|Piratske stranke]]. K sodelovanju je povabil tudi druge civilne iniciative in stranke ljubljanske opozicije ter izrazil prepričanje, da so Pirati edina sila, ki je »zmožna ogroziti primat Zorana Jankovića«.<ref name=":3">{{Navedi splet |title=Feratović: Pirati edina opozicijska sila, ki je zmožna ogroziti Jankovićev primat {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/feratovic-pirati-edina-opozicijska-sila-ki-je-zmozna-ogroziti-jankovicev-primat.html |access-date=2026-07-30 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Aktualni župan [[Zoran Janković]] je kandidaturo za nov mandat oznanil istega dne na slavnostni seji ob prazniku osvoboditve Ljubljane. V nagovoru je dejal, da odločitev ni bila lahka in je trajala dolgo, a da ga k temu veže odgovornost. Za položaj kandidira že sedmič.<ref name=":4">{{Navedi splet |title='Ljubljankovič': je 20-letni primat na čelu občine prednost ali slabost? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/je-20-letni-primat-na-celu-obcine-prednost-ali-slabost.html |access-date=2026-07-30 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref><ref name=":5">{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Janković: Novembra bom kandidat za župana Ljubljane |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/jankovic-novembra-bom-kandidat-za-zupana-ljubljane/781577 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Na družbenem omrežju Instagram je 14. junija 2026 vstop v župansko tekmo naznanil vplivnež Aleksandar Repić.<ref>{{Navedi splet |title=Aleksandar Repić nam je potrdil: podaja se v boj za ljubljanskega župana |url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/aleksandar-repic-nam-je-potrdil-podaja-se-v-boj-za-ljubljanskega-zupana |access-date=2026-07-30 |website=slovenskenovice.delo.si |language=sl}}</ref> Repić je v obdobju pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami 2026]] ostro nasprotoval nadaljevanju vladanja [[Robert Golob|Roberta Goloba]].<ref>{{Navedi splet |title=Dosje Nepridiprav: Golob proti Repiću |url=https://www.planet-tv.si/clanek/dosje-nepridiprav-golob-proti-repicu/ |access-date=2026-07-30 |website=www.planet-tv.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Kaj je povedal Aleksander Repić za Planet, preden so ga aretirali na Brniku: Preko posrednika so me kontaktirali ljudje iz Svobode … |url=https://www.planet-tv.si/clanek/kaj-je-povedal-aleksander-repi%C4%87-za-planet-preden-so-ga-aretirali-na-brniku-preko-posrednika-so-me-kontaktirali-ljudje-iz-svobode/ |access-date=2026-07-30 |website=www.planet-tv.si |language=sl}}</ref> Kandidiral bo kot neodvisni kandidat s sloganom ''Ljubljana Ljubljančanom'' ter ustanovil svojo listo za mestni svet.<ref>{{Navedi splet |title=Aleksandar Repić v boj proti Zoranu Jankoviću: kandidiral bo za župana Ljubljane |url=https://siol.net/novice/slovenija/aleksandar-repic-v-boj-proti-zoranu-jankovicu-kandidiral-bo-za-zupana-ljubljane-696391 |access-date=2026-07-30 |website=siol.net |language=sl}}</ref> 3. julija 2026 je župansko kandidaturo oznanil Mihael Jarc, predsednik zunajparlamentarne stranke [[Stranka slovenskega naroda|SSN]], ki bo kandidiral z [[Lista za čisto pitno vodo|Listo za čisto pitno vodo]]. V predstavitvi programskih izhodišč je izpostavil ureditev Stanežič, kanala C0 in prenove ljubljanske tržnice.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=V boj za župana stari znanec ljubljanske politike - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/mihael-jarc-kandidatura-zupan-ljubljana-1910488 |access-date=2026-07-30 |website=Novice Svet24 |language=sl}}</ref> 15. julija 2026 je kandidaturo napovedal [[Luka Mesec]], sokoordinator stranke [[Levica (Slovenija)|Levica]]. V svoji predstavitvi zaslug županu Jankoviću ni odrekel, je pa svojo odločitev pojasnil z besedami, da Ljubljana postaja mesto, ki si ga »vse več ljudi ne more več privoščiti« in se zavzel za večjo dostopnost javnih storitev.<ref name=":7">{{Navedi splet |date=2026-07-15 |title=Mesec najavil kandidaturo za župana Ljubljane: "Po 20 letih enega župana je čas za korenito spremembo" |url=https://n1info.si/novice/slovenija/zdaj-je-tudi-uradno-levica-v-zupansko-tekmo-v-ljubljani-posilja-luko-mesca/ |access-date=2026-07-30 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Meščeva kandidatura, ki ni bila usklajena s stranko [[VESNA – zelena stranka|Vesna]], s katero je Levica nastopila na državnozborskih volitvah, je bil tudi eden od razlogov za nezadovoljstvo članov Vesne in posledično končanje [[Levica in Vesna|zavezništva med strankama]].<ref>{{Navedi splet |date=2026-07-20 |title=Vesna nezadovoljna, partnerstvo z Levico na resni preizkušnji |url=https://n1info.si/novice/slovenija/vesna-nezadovoljna-partnerstvo-z-levico-na-resni-preizkusnji/ |access-date=2026-07-30 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Stranka Vesna zahteva umik svojega imena iz skupne poslanske skupine Levice in Vesne |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-vesna-zahteva-umik-svojega-imena-iz-skupne-poslanske-skupine-levice-in-vesne/788878 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 27. avgusta 2026 so svojega kandidata predstavili v [[Prerod (stranka)|Prerodu]], in sicer ljubljanskega odvetnika Gregorja Novaka, sicer predsednika sveta stranke ter avtorja strankinega programa za boj proti korupciji.<ref name=":10">{{Navedi splet |date=2026-08-27 |title=Prerod predstavil kandidata za župana Ljubljane: Mi nismo gradbeni projekt |url=https://n1info.si/novice/slovenija/prerod-predstavil-kandidata-za-zupana-ljubljane-mi-nismo-gradbeni-projekt/ |access-date=2026-08-27 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Kandidat se je zavzel za »novo kulturo vodenja mesta«, kot prioritete pa izpostavil zmanjšanje birokracije, zanesljivejši mestni avtobusni promet ter nova neprofitna stanovanja.<ref>{{Navedi splet |last=S |first=A. |title=Za ljubljanskega župana bo kandidiral Gregor Novak iz stranke Prerod |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/za-ljubljanskega-zupana-bo-kandidiral-gregor-novak-iz-stranke-prerod/792036 |access-date=2026-08-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 2. septembra je župansko kandidaturo napovedal [[Anton Rop]], nekdanji predsednik vlade, in ob tem uradno naznanil tudi ustanovitev nove politične stranke [[Ljubljana smo vsi]].<ref name=":11">{{Navedi splet |date=2026-09-02 |title=Anton Rop bo najprej poskušal zrušiti Jankovića: Za drugačno in bolj transparentno Ljubljano. Nato v državno politiko? |url=https://vecer.com/slovenija/dr-anton-rop-bo-najprej-poskusal-zrusiti-jankovica-za-drugacno-in-bolj-transparentno-ljubljano-10425542 |access-date=2026-09-02 |website=Večer |language=sl}}</ref> Slednjo je ustanovil skupaj z nekdanjo predsednico Državnega zbora [[Urška Klakočar Zupančič|Urško Klakočar Zupančič]], ki se je v medijih v kombinaciji z Ropom predhodno prav tako omenjala kot možna županska kandidatka, sedaj pa oznanila kandidaturo na listi za mestni svet.<ref name=":9">{{Navedi splet |title=Rop ali Klakočar Zupančičeva: kdo ima več možnosti proti Jankoviću |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/rop-ali-klakocar-zupanciceva-kdo-ima-vec-moznosti-proti-jankovicu |access-date=2026-08-03 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet |date=2026-09-02 |title=Anton Rop bo na lokalnih volitvah izzval ljubljanskega župana Zorana Jankovića |url=https://n1info.si/novice/slovenija/anton-rop-kandidat-za-ljubljanskega-zupana/ |access-date=2026-09-02 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Klakočar Zupančičeva je sicer že 8. julija potrdila medijske govorice in oznanila kandidaturo na skupni listi z Ropom, a takrat še ni razkrila, kdo od njiju bo kandidat za župana. Rop naj bi odločitev sprejel po tehtnem premisleku in več prejetih pobudah. Kot svoje prioritete je na uradni predstavitvi izpostavil drugačno upravljanje mesta, dostopna stanovanja, izboljšanje javnega prometa ter skrb za čist zrak in okolje.<ref name=":12" /> ==== Strankarsko dogajanje ==== Predsednik [[Resni.ca|Resni.ce]] [[Zoran Stevanović]] je napovedal, da je njihov kandidat »premočen favorit« in ga zato še ni želel razkriti.<ref name=":0">{{Navedi splet |date=2026-07-15 |title=Stevanović ima problem: "Premočen favorit" za ljubljanskega župana, bojijo se pritiska medijev |url=https://vecer.com/slovenija/stevanovic-ima-problem-premocen-favorit-za-ljubljanskega-zupana-bojijo-se-pritiska-medijev-10421097 |access-date=2026-07-30 |website=Večer |language=sl}}</ref> Stranka Svoboda naj bi svojo odločitev sprejela v septembru, kot možen kandidat se omenja nekdanji finančni minister [[Klemen Boštjančič]], ki bo tudi nosilec liste za mestni svet.<ref name=":8">{{Navedi splet |date=2026-07-25 |title=Svoboda na županske volitve v Ljubljani z Boštjančičem, Žavbi pa na Jankovićevo listo? |url=https://n1info.si/novice/slovenija/svoboda-na-zupanske-volitve-v-ljubljani-z-bostjancicem-zavbi-pa-na-jankovicevo-listo/ |access-date=2026-07-30 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Poslanec Svobode [[Lenart Žavbi]] bo medtem kandidiral na Listi Zorana Jankovića.<ref name=":0" /> V [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]] naj bi se nagibali k svojemu lastnemu kandidatu, nekdanja poslanka te stranke [[Mojca Šetinc Pašek]] pa je vodstvo javno pozvala, naj podpre kandidaturo Antona Ropa.<ref name=":14" /> Stranke [[16. vlada Republike Slovenije|aktualne koalicije]] svojih kandidatih še niso najavile; agencija Episcenter je julija 2026 kot potencialnega kandidata v javnomnenjsko raziskavo vključila Marka Kušarja, člana [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokratov. Anžeta Logarja]], ki se je junija odpovedal funkciji nadomestnega poslanca v Državnem zboru.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Kušar se je odpovedal mandatu, v poslanske klopi Dejan Zakrajšek |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kusar-se-je-odpovedal-mandatu-v-poslanske-klopi-dejan-zakrajsek/784717 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-07-12 |title=Anketa Mediane in Episcentra: Zorana Jankoviča 60 % volivcev noče več za župana! Ga bo odstavil Tone Rop skupaj z Urško? |url=https://www.zanima.me/anketa-mediane-in-episcentra-zorana-jankovica-60-volivcev-noce-vec-za-zupana-ga-bo-odstavil-tone-rop-skupaj-z-ursko/ |access-date=2026-07-30 |website=Zanima.me |language=sl-SI}}</ref> V začetku septembra se je nato kot možni kandidat omenjal nekdanji pravosodni minister [[Senko Pličanič]], ki je 5. septembra potrdil zanimanje za vstop v tekmo, s pogojem prejetja podpore vseh koalicijskih strank ter stranke Resni.ca.<ref>{{Navedi splet |title=Logar išče kandidata, 'ki bo končal 20-letno vladavino Jankovića' {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/logar-isce-kandidata-ki-bo-koncal-20-letno-vladavino-jankovica.html |access-date=2026-09-26 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> 16. septembra je Pličanič za POP TV po zavrnitvi SDS in Resni.ce, ki sta napovedali nastop vsaka s svojim kandidatom, možnost svoje kandidature izločil.<ref name=":13">{{Navedi splet |title=Koga v boj za Ljubljano pošilja desnica? Kdo bo kandidiral v Mariboru? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/koga-v-boj-za-ljubljano-posilja-desnica-kdo-bo-kandidiral-v-mariboru.html |access-date=2026-09-26 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> == Županski kandidati == === Uradni === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:97%;line-height:16px" ! colspan=2 width="10%"|Kandidat ! width="10%"|Rojen ! class="unsortable" width="20%"|Poklic ! class="unsortable" width="12%"|Stranka<br>Lokalna lista ! width="10%"|Datum napovedi kandidature ! class="unsortable" width="10%"|Kampanja ! class="unsortable" width="5%"|Sklici |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Aleš Primc]]'''</center> | style="background:#a167ab; " | |20. november 1973 [[Ljubljana]] | * predsednik stranke Glas za otroke (2017–''danes'') * mestni svetnik Mestne občine Ljubljana (2022–''danes'') |[[Glas za otroke in družine]] (GOD) |2. april 2026 |TBA |<ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet |title=Kdo je že najavil kandidaturo za župana Ljubljane? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/boj-za-zupana-ljubljane-kdo-je-ze-najavil-kandidaturo.html |access-date=2026-08-03 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:Novinarska_konferenca_-_9.1.2023_-_Zoran_Janković_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Zoran Janković]]'''</center> | style="background:#43AC44; " | |1. januar 1953 [[Saraorci]], [[Srbija]] | * župan Mestne občine Ljubljana (2006–''danes'') |podpora volivcev<br>–<br>[[Lista Zorana Jankovića]] (LZJ) |8. maj 2026 |TBA |<ref name=":4" /><ref name=":5" /> |- |<center>[[Slika:Jasmin_Feratović,_Piratska_stranka.jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Jasmin Feratović]]'''</center> | style="background:#000000; " | |18. september 1996 [[Ljubljana]] | * mestni svetnik Mestne občine Ljubljana (2022–''danes'') * predsednik stranke Pirati (2024–''danes'') |[[Piratska stranka Slovenije]] (Pirati) |8. maj 2026 |TBA |<ref name=":3" /> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Aleksandar Repić]]'''</center> | style="background:#D4AF37; " | |11. januar 1992 [[Ljubljana]] | * spletni vplivnež |podpora volivcev<br>–<br>Lista Aleksandra Repića |14. junij 2026 |''Ljubljana Ljubljančanom'' |<ref>{{Navedi splet |title=Od zapora do županske tekme? Kdo je Aleksandar Repić - "Nepridiprav" - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/aleksandar-repic-nepridiprav-nismo-fejk-politika-kandidatura-zupan-ljubljana-vplivnez-kazenski-postopek-ai-univerza-1915333 |access-date=2026-08-03 |website=Novice Svet24 |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Mihael Jarc]]'''</center> | style="background:#0c5390; " | |22. maj 1950 [[Ljubljana]] | * ustanovitelj podjetniške skupine Mijaks * mestni svetnik Mestne občine Ljubljana (2002–2010) * predsednik stranke SSN (2024–''danes'') |[[Stranka slovenskega naroda]] (SSN)<br>–<br>[[Lista za čisto pitno vodo]] |3. julij 2026 |TBA |<ref name=":6" /> |- |<center>[[Slika:Zaključna_seja_vlade_2022_-_2026;_3._junij_2026_-_55311824744_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Luka Mesec]]'''</center> | style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; " | |1. julij 1987 [[Kranj]] | * poslanec Državnega zbora Republike Slovenije (2014–2022, 2026–''danes'') * minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (2022–2026) * sokoordinator stranke Levica (2025–''danes'') |[[Levica (Slovenija)|Levica]] |15. julij 2026 |''Za Ljubljano, ki si jo lahko privoščimo'' |<ref name=":7" /> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Gregor Novak]]'''</center> | style="background:#6f2c91; " | |1. februar 1974 [[Ljubljana]] | * predsednik sveta stranke Prerod (2026–''danes'') |[[Prerod (stranka)|Prerod – Stranka Vladimirja Prebiliča]] |27. avgust 2026 |TBA |<ref name=":10" /> |- |<center>[[Slika:Anton_Rop_(53709940606)_(cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Anton Rop]]'''</center> | style="background:#d56138; " | |27. december 1960 [[Ljubljana]] | * predsednik Vlade Republike Slovenije (2002–2004) * poslanec Državnega zbora Republike Slovenije (2004–2010) |Ljubljana smo vsi{{efn|Politična stranka še ni formalno ustanovljena.}} |2. september 2026 |TBA |<ref name=":11" /> |- |} === Potencialni === {{Gallery |File:Zaključna_seja_vlade_2022_-_2026;_3._junij_2026_-_Klemen_Boštjančič.jpg|{{center|'''[[Klemen Boštjančič]]'''<br>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]<br/>Poslanec, nekdanji [[Minister za finance Republike Slovenije|minister za finance]]<br/>(2022–2026)<ref name=":8" />}} |File:Mag. Marko Koprivc, državni sekretar (52183967376) (cropped).jpg|{{center|'''[[Marko Koprivc]]'''<br>[[Socialni demokrati|SD]]<br/>Nekdanji [[Državni sekretar Republike Slovenije|državni sekretar]] in poslanec<br>(2022–2026)<ref>{{Navedi splet |title=Uradno pet, neuradno pa osem županskih kandidatov |url=https://www.delo.si/lokalno/ljubljana-in-okolica/uradno-pet-neuradno-pa-osem-zupanskih-kandidatov |access-date=2026-08-12 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref>}} |File:Mojca_Sojar_(NSi)_portret_2026_(cropped)_(cropped).jpg|{{center|'''[[Mojca Sojar]]'''<br>[[Nova Slovenija]]<br/>Mestna svetnica MOL (2014–''danes'')<ref name=":14">{{Navedi splet |date=2026-09-21 |title=Pred županskimi volitvami: Ljubljanska levica se drobi, desnica taktizira |url=https://www.dnevnik.si/novice/ljubljana/ljubljanska-levica-se-drobi-desnica-taktizira-2828550/ |access-date=2026-09-26 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref>}} |File:No_image_(male).svg|{{center|'''[[Aleš Vrhovec]]'''<br>[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]<br/>Arhitekt<ref name=":13" />}} |title=Medijska ugibanja|name=|align=center|footer=|style=|state=|mode=nolines|height=160|width=160|captionstyle=}} === Osebe, ki so zavrnile župansko kandidaturo === * [[Urška Klakočar Zupančič]], nekdanja predsednica Državnega zbora (2022–2026)<ref>{{Navedi splet |last=Z |first=M. |title=Anton Rop bo kandidiral za župana Ljubljane, Urška Klakočar Zupančič za mestno svetnico |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/anton-rop-bo-kandidiral-za-zupana-ljubljane-urska-klakocar-zupancic-za-mestno-svetnico/792583 |access-date=2026-09-26 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> * [[Rosvita Pesek]], novinarka in TV voditeljica<ref>{{Navedi splet |last=Uredništvo |date=2026-06-15 |title=V boj za župana Ljubljane spletni vplivnež, novačili pa tudi znano televizijko |url=https://info360.si/politika/v-boj-za-zupana-ljubljane-spletni-vplivnez-novacili-pa-tudi-znano-televizijko/ |access-date=2026-09-26 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref> * [[Senko Pličanič]], nekdanji minister za pravosodje in javno upravo (2012–2014), [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]]<ref name=":13" /> == Stranke in liste v mestnem svetu == {| class="wikitable" ! colspan="3" rowspan="2" |Stranka / Lokalna lista ! rowspan="2" |Vodja<br> svetniškega kluba ! colspan="2" |Izid 2022 ! rowspan="2" |Trenutno |- ! Glasov (%) ! Sedežev |- | bgcolor="#b8d432" | | align="center" |'''LZJ''' | [[Lista Zorana Jankovića]] | [[Aleš Čerin]] | align="center" |40,4 % | {{Composition bar|18|45|#b8d432}} | {{Composition bar|19|45|#b8d432}} |- | bgcolor="#005DA3" | | align="center" |'''GS''' | [[Gibanje Svoboda]] | Samo Logar | align="center" |18,0 % | {{Composition bar|8|45|#005DA3}} | {{Composition bar|7|45|#005DA3}} |- | bgcolor="#FEF200" | | align="center" |'''SDS''' | [[Slovenska demokratska stranka]] | Maruša Babnik | align="center" |14,5 % | {{Composition bar|6|45|#FEF200}} | {{Composition bar|4|45|#FEF200}} |- | bgcolor="#e6342a" | | align="center" |'''L''' | [[Levica (Slovenija)|Levica]] | Urška Honzak | align="center" |8,9 % | {{Composition bar|4|45|#e6342a}} | {{Composition bar|3|45|#e6342a}} |- | bgcolor="{{party color|Nova Slovenija}}" | | align="center" |'''NSi''' | [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati]] | [[Mojca Sojar]] | align="center" |4,5 % | {{Composition bar|2|45|{{party color|Nova Slovenija}}}} | {{Composition bar|1|45|{{party color|Nova Slovenija}}}} |- | bgcolor="{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}" | | align="center" |'''SD''' | [[Socialni demokrati]] | Klemen Žibert | align="center" |4,4 % | {{Composition bar|2|45|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} | {{Composition bar|2|45|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} |- | bgcolor="#09105E" | | align="center" |'''Demokrati''' | [[Demokrati. Anžeta Logarja]]{{efn|Stranka na lokalnih volitvah leta 2022 še ni obstajala. Svetniško skupino so med mandatom ustanovili trije mestni svetniki, izvoljeni na drugih kandidatnih listah.}} | Igor Horvat | align="center" |/ | {{Composition bar|0|45|#09105E}} | {{Composition bar|3|45|#09105E}} |- | bgcolor="#a167ab" | | align="center" |'''GOD''' | [[Glas za otroke in družine|Aleš Primc – Glas za otroke in družine]] | rowspan=3|[[Tina Bregant]] | align="center" |2,6 % | {{Composition bar|1|45|#a167ab}} | {{Composition bar|1|45|#a167ab}} |- | bgcolor="{{party color|Slovenska ljudska stranka}}" | | align="center" |'''SLS''' | [[Slovenska ljudska stranka]] | align="center" |2,4 % | {{Composition bar|1|45|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}}} | {{Composition bar|1|45|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}}} |- | bgcolor="#808080" | | align="center" |/ | Svetnik Jožef Horvat | align="center" |/ | {{Composition bar|0|45|#808080}} | {{Composition bar|1|45|#808080}} |- | bgcolor="#00964f" | | align="center" |'''Vesna''' | [[VESNA – zelena stranka]] | Denis Striković | align="center" |3,4 % | {{Composition bar|1|45|#65B32E}} | {{Composition bar|1|45|#65B32E}} |- | bgcolor="#000000" | | align="center" |'''Pirati''' | [[Piratska stranka Slovenije]] | [[Jasmin Feratović]] | align="center" |2,0 % | {{Composition bar|1|45|#000000}} | {{Composition bar|1|45|#000000}} |- | bgcolor="#eb4d2f" | | align="center" |'''Mi!''' | [[Mi, socialisti!]]{{efn|Stranka je bila ustanovljena med mandatom. Mestni svetnik Arne Jakob Zakrajšek je bil leta 2022 izvoljen na listi Levice.}} | Arne Jakob Zakrajšek | align="center" |/ | {{Composition bar|0|45|#A71930}} | {{Composition bar|1|45|#A71930}} |- | bgcolor="#01953f" | | align="center" |'''LŠZZ''' | Lista Šport za zdravje{{efn|Mestni svetnik Gašper Kromar je med mandatom prestopil v Gibanje Svoboda, zaradi česar je Lista Šport za zdravje izgubila zastopanost v svetu.}} | Gašper Kromar | align="center" |2,7 % | {{Composition bar|1|45|#01953f}} | {{Composition bar|0|45|#01953f}} |- |} == Javnomnenjske raziskave == === Prvi krog === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]''' | width=70|'''[[Aleš Primc|Primc]]''' | width=70|'''[[Jasmin Feratović|Feratović]]''' | width=70|'''[[Luka Mesec|Mesec]]''' | width=70|'''[[Anton Rop|Rop]]''' | width=70|'''[[Aleksandar Repić|Repić]]''' | width=70|'''[[Aleš Hojs|Hojs]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Dr|Drugo}} | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}}{{efn|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background: #43AC44; height:1.5px" | ! style="background: #a167ab; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | ! style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: #d56138; width:50px" | ! style="background: #D4AF37; width:50px" | ! style="background: #FEF200; width:50px" | |- |14.-16. september |Ninamedia |'''500''' | style="background:#b3ddb4" |27,4 |7,9 |2,7 |19,2 |13,4 |3,1 |1,7 |– |– | style="background:#43AC44" |8,2 |<ref>{{Navedi splet |title=Zakaj napadi na Luko Mesca? |url=https://www.mladina.si/251497/zakaj-napadi-na-luko-mesca/ |access-date=2026-09-26 |website=Mladina.si |language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|15.–18. junij}} |Mediana |'''719''' | style="background:#b3ddb4" |27,2 |11,6 |8,9 |13,7 |– |– |– |14,4 |24,2 | style="background:#43AC44" |13,5 |<ref name=":1">{{Navedi splet |date=2026-07-12 |title=Anketa Mediane in Episcentra: Zorana Jankoviča 60 % volivcev noče več za župana! Ga bo odstavil Tone Rop skupaj z Urško? |url=https://www.zanima.me/anketa-mediane-in-episcentra-zorana-jankovica-60-volivcev-noce-vec-za-zupana-ga-bo-odstavil-tone-rop-skupaj-z-ursko/ |access-date=2026-07-30 |website=Zanima.me |language=sl-SI}}</ref> |- |} === Drugi krog === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]''' | width=70|'''[[Luka Mesec|Mesec]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background: #43AC44; height:1.5px" | ! style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | |- |{{nowrap|2.–9. julij}} |Episcenter |'''462''' | style="background:#b3ddb4" |60,0 |40,0 |– | style="background:#43AC44" |20,0 |<ref name=":1" /> |- |} {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]''' | width=70|'''[[Anton Rop|Rop]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background: #43AC44; height:1.5px" | ! style="background: #d56138; width:50px" | |- |{{nowrap|2.–9. julij}} |Episcenter |'''494''' | style="background:#b3ddb4" |61,0 |39,0 |– | style="background:#43AC44" |22,0 |<ref name=":1" /> |- |} {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]''' | width=70|'''[[Urška Klakočar Zupančič|Klakočar]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background: #43AC44; height:1.5px" | ! style="background: #d56138; width:50px" | |- |{{nowrap|2.–9. julij}} |Episcenter |'''467''' |47,0 | style="background:#e5a087" |53,0 |– | style="background:#d56138" |{{font color|white|6,0}} |<ref name=":1" /> |- |} == Glej tudi == * [[Župan Ljubljane]] * [[Mestni svet Mestne občine Ljubljana]] == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026|Ljubljana]] [[Kategorija:Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana]] ctslpsbtdaqnjanzmt6ns69xf3dpzp6 6759976 6759642 2026-10-03T11:03:05Z VidicK01 193275 +1 kandidatka, updates 6759976 wikitext text/x-wiki {{aktualno||volitve}} {{Infobox election | election_name = Lokalne volitve v MO Ljubljana 2026 | type = presidential | previous_election = Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana (2022) | previous_year = 2022 | next_election = Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana (2030) | next_year = 2030 | country = Slovenija | election_date = [[Slika:Blason_ville_si_Ljubljana_(Slovénie).svg|40px]]<br>{{nobr|15. in 29. november 2026}} | turnout = | candidate1 = | image1 = | popular_vote1 = | percentage1 = | party1 = | color1 = | candidate2 = | image2 = | popular_vote2 = | percentage2 = | party2 = | color2 = | title = župan | before_election = [[Zoran Janković]] | before_party = skupina volivcev | after_election = | after_party = }} '''Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026''' bodo redne volitve [[Župan Ljubljane|župana]] ter članov [[Mestni svet Mestne občine Ljubljana|mestnega sveta]], ki bodo potekale 15. in 29. novembra 2026 v [[Mestna občina Ljubljana|Mestni občini Ljubljana]] v okviru [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalnih volitev 2026]]. == Zgodovina == === Razpis volitev === 8. julija 2026 je [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednik Državnega zbora]] [[Zoran Stevanović]] uradno razpisal lokalne volitve. Za rok za začetek izvedbe volilnih opravil je določil 7. september 2026, na ta dan je Ministrstvo za notranje zadeve med drugim objavilo število volilnih upravičencev, ki jih je tokrat 205.749.<ref>{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Predsednik DZ-ja razpisal redne lokalne volitve v 212 slovenskih občinah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-razpisal-redne-lokalne-volitve-v-212-slovenskih-obcinah/787510 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Za primerjavo, na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|lokalnih volitvah leta 2022]] je volilno pravico imelo 223.678 ljudi.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-23 |title=Udeležba, ki odloča: Leta 2022 je župana izvolila slaba četrtina volilnih upravičencev {{!}} Ljubljanainfo.com |url=https://ljubljanainfo.com/novica/politika/udelezba-ki-odloca-leta-2022-je-zupana-izvolila-slaba-cetrtina-volilnih-upravicencev/447395 |access-date=2026-09-27 |website=ljubljanainfo.com |language=sl}}</ref> === Napovedi kandidatur === ==== Kandidature za župana ==== V intervjuju za tednik [[Demokracija (revija)|Demokracija]], objavljenem 2. aprila 2026, je župansko kandidaturo oznanil mestni svetnik [[Aleš Primc]].<ref name=":2">{{Navedi splet |last=Janša |first=Petra |date=2026-04-11 |title=(INTERVJU) Aleš Primc: »Jaz bom kandidiral. In grem na zmago. Skrajni čas je, da Ljubljančani dobijo župana, ki bo delal zanje in ne samo zase!« |url=https://demokracija.si/fokus/intervju-ales-primc-jaz-bom-kandidiral-in-grem-na-zmago-skrajni-cas-je-da-ljubljancani-dobijo-zupana-ki-bo-delal-zanje-in-ne-samo-zase/ |access-date=2026-08-03 |website=Demokracija |language=sl-SI}}</ref> Za župana je kandidiral že na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|volitvah leta 2022]] in zasedel tretje mesto, s 6,95 odstotka glasov pa dosegel najboljši rezultat med kandidati desnosredinskih strank.<ref>{{Navedi splet |date=2022-12-12 |title=Izidi glasovanja za mestno občino Ljubljana |url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2022/lv2022/#/obcine/ljubljana/rezultati |access-date=2026-07-30 |website=dvk-rs.si}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=S |first=A. |title=Janković že šestič do zmage, večine v mestnem svetu ne bo imel |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2022/mestne-obcine/ljubljana/jankovic-ze-sestic-do-zmage-vecine-v-mestnem-svetu-ne-bo-imel/648071 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Od februarja 2023 do junija 2026 je nato Primc pred [[Mestna hiša, Ljubljana|ljubljanskim magistratom]] organiziral in vodil 32 protestnih shodov proti kanalu C0 in Jankovićevi politiki.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=A. S. , M. Z. , G. |title=Mestni svet potrdil izplačilo nagrad vodstvu ZD-ja Ljubljana; pred magistratom protest |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/mestni-svet-potrdil-izplacilo-nagrad-vodstvu-zd-ja-ljubljana-pred-magistratom-protest/659295 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last= |date=2024-10-01 |title=[Video] “Ustavite ta zgrešeni kanal,” je bilo slišati na shodu proti Jankovićevi zastrupitvi vode {{!}} Nova24TV |url=https://nova24tv.si/video-ustavite-ta-zgreseni-kanal-je-bilo-slisati-na-shodu-proti-jankovicevi-zastrupitvi-vode/ |access-date=2026-07-30 |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=ninzoh |date=2026-06-22 |title=Danes že 32. shod za zaščito pitne vode pred Jankovićevim kanalom C0 {{!}} Nova24TV |url=https://nova24tv.si/danes-ze-32-shod-za-zascito-pitne-vode-pred-jankovicevim-kanalom-c0/ |access-date=2026-07-30 |language=sl-SI}}</ref> 8. maja 2026 je svojo vnovično kandidaturo napovedal mestni svetnik [[Jasmin Feratović]], sicer predsednik [[Piratska stranka Slovenije|Piratske stranke]]. K sodelovanju je povabil tudi druge civilne iniciative in stranke ljubljanske opozicije ter izrazil prepričanje, da so Pirati edina sila, ki je »zmožna ogroziti primat Zorana Jankovića«.<ref name=":3">{{Navedi splet |title=Feratović: Pirati edina opozicijska sila, ki je zmožna ogroziti Jankovićev primat {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/feratovic-pirati-edina-opozicijska-sila-ki-je-zmozna-ogroziti-jankovicev-primat.html |access-date=2026-07-30 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Aktualni župan [[Zoran Janković]] je kandidaturo za nov mandat oznanil istega dne na slavnostni seji ob prazniku osvoboditve Ljubljane. V nagovoru je dejal, da odločitev ni bila lahka in je trajala dolgo, a da ga k temu veže odgovornost. Za položaj kandidira že sedmič.<ref name=":4">{{Navedi splet |title='Ljubljankovič': je 20-letni primat na čelu občine prednost ali slabost? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/je-20-letni-primat-na-celu-obcine-prednost-ali-slabost.html |access-date=2026-07-30 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref><ref name=":5">{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Janković: Novembra bom kandidat za župana Ljubljane |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/jankovic-novembra-bom-kandidat-za-zupana-ljubljane/781577 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Na družbenem omrežju Instagram je 14. junija 2026 vstop v župansko tekmo naznanil vplivnež Aleksandar Repić.<ref>{{Navedi splet |title=Aleksandar Repić nam je potrdil: podaja se v boj za ljubljanskega župana |url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/aleksandar-repic-nam-je-potrdil-podaja-se-v-boj-za-ljubljanskega-zupana |access-date=2026-07-30 |website=slovenskenovice.delo.si |language=sl}}</ref> Repić je v obdobju pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami 2026]] ostro nasprotoval nadaljevanju vladanja [[Robert Golob|Roberta Goloba]].<ref>{{Navedi splet |title=Dosje Nepridiprav: Golob proti Repiću |url=https://www.planet-tv.si/clanek/dosje-nepridiprav-golob-proti-repicu/ |access-date=2026-07-30 |website=www.planet-tv.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Kaj je povedal Aleksander Repić za Planet, preden so ga aretirali na Brniku: Preko posrednika so me kontaktirali ljudje iz Svobode … |url=https://www.planet-tv.si/clanek/kaj-je-povedal-aleksander-repi%C4%87-za-planet-preden-so-ga-aretirali-na-brniku-preko-posrednika-so-me-kontaktirali-ljudje-iz-svobode/ |access-date=2026-07-30 |website=www.planet-tv.si |language=sl}}</ref> Kandidiral bo kot neodvisni kandidat s sloganom ''Ljubljana Ljubljančanom'' ter ustanovil svojo listo za mestni svet.<ref>{{Navedi splet |title=Aleksandar Repić v boj proti Zoranu Jankoviću: kandidiral bo za župana Ljubljane |url=https://siol.net/novice/slovenija/aleksandar-repic-v-boj-proti-zoranu-jankovicu-kandidiral-bo-za-zupana-ljubljane-696391 |access-date=2026-07-30 |website=siol.net |language=sl}}</ref> 3. julija 2026 je župansko kandidaturo oznanil Mihael Jarc, predsednik zunajparlamentarne stranke [[Stranka slovenskega naroda|SSN]], ki bo kandidiral z [[Lista za čisto pitno vodo|Listo za čisto pitno vodo]]. V predstavitvi programskih izhodišč je izpostavil ureditev Stanežič, kanala C0 in prenove ljubljanske tržnice.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=V boj za župana stari znanec ljubljanske politike - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/mihael-jarc-kandidatura-zupan-ljubljana-1910488 |access-date=2026-07-30 |website=Novice Svet24 |language=sl}}</ref> 15. julija 2026 je kandidaturo napovedal [[Luka Mesec]], sokoordinator stranke [[Levica (Slovenija)|Levica]]. V svoji predstavitvi zaslug županu Jankoviću ni odrekel, je pa svojo odločitev pojasnil z besedami, da Ljubljana postaja mesto, ki si ga »vse več ljudi ne more več privoščiti« in se zavzel za večjo dostopnost javnih storitev.<ref name=":7">{{Navedi splet |date=2026-07-15 |title=Mesec najavil kandidaturo za župana Ljubljane: "Po 20 letih enega župana je čas za korenito spremembo" |url=https://n1info.si/novice/slovenija/zdaj-je-tudi-uradno-levica-v-zupansko-tekmo-v-ljubljani-posilja-luko-mesca/ |access-date=2026-07-30 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Meščeva kandidatura, ki ni bila usklajena s stranko [[VESNA – zelena stranka|Vesna]], s katero je Levica nastopila na državnozborskih volitvah, je bil tudi eden od razlogov za nezadovoljstvo članov Vesne in posledično končanje [[Levica in Vesna|zavezništva med strankama]].<ref>{{Navedi splet |date=2026-07-20 |title=Vesna nezadovoljna, partnerstvo z Levico na resni preizkušnji |url=https://n1info.si/novice/slovenija/vesna-nezadovoljna-partnerstvo-z-levico-na-resni-preizkusnji/ |access-date=2026-07-30 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Stranka Vesna zahteva umik svojega imena iz skupne poslanske skupine Levice in Vesne |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-vesna-zahteva-umik-svojega-imena-iz-skupne-poslanske-skupine-levice-in-vesne/788878 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 27. avgusta 2026 so svojega kandidata predstavili v [[Prerod (stranka)|Prerodu]], in sicer ljubljanskega odvetnika Gregorja Novaka, sicer predsednika sveta stranke ter avtorja strankinega programa za boj proti korupciji.<ref name=":10">{{Navedi splet |date=2026-08-27 |title=Prerod predstavil kandidata za župana Ljubljane: Mi nismo gradbeni projekt |url=https://n1info.si/novice/slovenija/prerod-predstavil-kandidata-za-zupana-ljubljane-mi-nismo-gradbeni-projekt/ |access-date=2026-08-27 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Kandidat se je zavzel za »novo kulturo vodenja mesta«, kot prioritete pa izpostavil zmanjšanje birokracije, zanesljivejši mestni avtobusni promet ter nova neprofitna stanovanja.<ref>{{Navedi splet |last=S |first=A. |title=Za ljubljanskega župana bo kandidiral Gregor Novak iz stranke Prerod |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/za-ljubljanskega-zupana-bo-kandidiral-gregor-novak-iz-stranke-prerod/792036 |access-date=2026-08-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 2. septembra je župansko kandidaturo napovedal [[Anton Rop]], nekdanji predsednik vlade, in ob tem uradno naznanil tudi ustanovitev nove politične stranke [[Ljubljana smo vsi]].<ref name=":11">{{Navedi splet |date=2026-09-02 |title=Anton Rop bo najprej poskušal zrušiti Jankovića: Za drugačno in bolj transparentno Ljubljano. Nato v državno politiko? |url=https://vecer.com/slovenija/dr-anton-rop-bo-najprej-poskusal-zrusiti-jankovica-za-drugacno-in-bolj-transparentno-ljubljano-10425542 |access-date=2026-09-02 |website=Večer |language=sl}}</ref> Slednjo je ustanovil skupaj z nekdanjo predsednico Državnega zbora [[Urška Klakočar Zupančič|Urško Klakočar Zupančič]], ki se je v medijih v kombinaciji z Ropom predhodno prav tako omenjala kot možna županska kandidatka, sedaj pa oznanila kandidaturo na listi za mestni svet.<ref name=":9">{{Navedi splet |title=Rop ali Klakočar Zupančičeva: kdo ima več možnosti proti Jankoviću |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/rop-ali-klakocar-zupanciceva-kdo-ima-vec-moznosti-proti-jankovicu |access-date=2026-08-03 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet |date=2026-09-02 |title=Anton Rop bo na lokalnih volitvah izzval ljubljanskega župana Zorana Jankovića |url=https://n1info.si/novice/slovenija/anton-rop-kandidat-za-ljubljanskega-zupana/ |access-date=2026-09-02 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Klakočar Zupančičeva je sicer že 8. julija potrdila medijske govorice in oznanila kandidaturo na skupni listi z Ropom, a takrat še ni razkrila, kdo od njiju bo kandidat za župana. Rop naj bi odločitev sprejel po tehtnem premisleku in več prejetih pobudah. Kot svoje prioritete je na uradni predstavitvi izpostavil drugačno upravljanje mesta, dostopna stanovanja, izboljšanje javnega prometa ter skrb za čist zrak in okolje.<ref name=":12" /> Kot naslednja kandidatka se je 1. oktobra 2026 predstavila akademska slikarka Apolonija Simon, ki jo podpira stranka [[VESNA – zelena stranka|VESNA]]. V svoji predstavitvi je opozorila na slabo načrtovanje prostora, povezano z visokim tveganjem za zdravje ter dejala, da končni cilj ne sme biti gospodarski dobiček, temveč kakovost življenja ljudi.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Kandidatka Vesne za županjo Ljubljane bo Apolonija Simon: "Ljubljana ni last župana" |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/kandidatka-vesne-za-zupanjo-ljubljane-bo-apolonija-simon-ljubljana-ni-last-zupana/795535 |access-date=2026-10-03 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> ==== Strankarsko dogajanje ==== Predsednik [[Resni.ca|Resni.ce]] [[Zoran Stevanović]] je napovedal, da je njihov kandidat »premočen favorit« in ga zato še ni želel razkriti.<ref name=":0">{{Navedi splet |date=2026-07-15 |title=Stevanović ima problem: "Premočen favorit" za ljubljanskega župana, bojijo se pritiska medijev |url=https://vecer.com/slovenija/stevanovic-ima-problem-premocen-favorit-za-ljubljanskega-zupana-bojijo-se-pritiska-medijev-10421097 |access-date=2026-07-30 |website=Večer |language=sl}}</ref> Stranka Svoboda naj bi svojo odločitev sprejela v septembru, kot možen kandidat se omenja nekdanji finančni minister [[Klemen Boštjančič]], ki bo tudi nosilec liste za mestni svet.<ref name=":8">{{Navedi splet |date=2026-07-25 |title=Svoboda na županske volitve v Ljubljani z Boštjančičem, Žavbi pa na Jankovićevo listo? |url=https://n1info.si/novice/slovenija/svoboda-na-zupanske-volitve-v-ljubljani-z-bostjancicem-zavbi-pa-na-jankovicevo-listo/ |access-date=2026-07-30 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Poslanec Svobode [[Lenart Žavbi]] bo medtem kandidiral na Listi Zorana Jankovića.<ref name=":0" /> V [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]] naj bi se nagibali k svojemu lastnemu kandidatu, nekdanja poslanka te stranke [[Mojca Šetinc Pašek]] pa je vodstvo javno pozvala, naj podpre kandidaturo Antona Ropa.<ref name=":14" /> Stranke [[16. vlada Republike Slovenije|aktualne koalicije]] svojih kandidatih še niso najavile; agencija Episcenter je julija 2026 kot potencialnega kandidata v javnomnenjsko raziskavo vključila Marka Kušarja, člana [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokratov. Anžeta Logarja]], ki se je junija odpovedal funkciji nadomestnega poslanca v Državnem zboru.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Kušar se je odpovedal mandatu, v poslanske klopi Dejan Zakrajšek |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kusar-se-je-odpovedal-mandatu-v-poslanske-klopi-dejan-zakrajsek/784717 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-07-12 |title=Anketa Mediane in Episcentra: Zorana Jankoviča 60 % volivcev noče več za župana! Ga bo odstavil Tone Rop skupaj z Urško? |url=https://www.zanima.me/anketa-mediane-in-episcentra-zorana-jankovica-60-volivcev-noce-vec-za-zupana-ga-bo-odstavil-tone-rop-skupaj-z-ursko/ |access-date=2026-07-30 |website=Zanima.me |language=sl-SI}}</ref> V začetku septembra se je nato kot možni kandidat omenjal nekdanji pravosodni minister [[Senko Pličanič]], ki je 5. septembra potrdil zanimanje za vstop v tekmo, s pogojem prejetja podpore vseh koalicijskih strank ter stranke Resni.ca.<ref>{{Navedi splet |title=Logar išče kandidata, 'ki bo končal 20-letno vladavino Jankovića' {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/logar-isce-kandidata-ki-bo-koncal-20-letno-vladavino-jankovica.html |access-date=2026-09-26 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> 16. septembra je Pličanič za POP TV po zavrnitvi SDS in Resni.ce, ki sta napovedali nastop vsaka s svojim kandidatom, možnost svoje kandidature izločil.<ref name=":13">{{Navedi splet |title=Koga v boj za Ljubljano pošilja desnica? Kdo bo kandidiral v Mariboru? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/koga-v-boj-za-ljubljano-posilja-desnica-kdo-bo-kandidiral-v-mariboru.html |access-date=2026-09-26 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> == Županski kandidati == === Uradni === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:97%;line-height:16px" ! colspan=2 width="10%"|Kandidat ! width="10%"|Rojen ! class="unsortable" width="20%"|Poklic ! class="unsortable" width="12%"|Stranka<br>Lokalna lista ! width="10%"|Datum napovedi kandidature ! class="unsortable" width="10%"|Kampanja ! class="unsortable" width="5%"|Sklici |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Aleš Primc]]'''</center> | style="background:#a167ab; " | |20. november 1973 [[Ljubljana]] | * predsednik stranke Glas za otroke (2017–''danes'') * mestni svetnik Mestne občine Ljubljana (2022–''danes'') |[[Glas za otroke in družine]] (GOD) |2. april 2026 |TBA |<ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet |title=Kdo je že najavil kandidaturo za župana Ljubljane? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/boj-za-zupana-ljubljane-kdo-je-ze-najavil-kandidaturo.html |access-date=2026-08-03 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:Novinarska_konferenca_-_9.1.2023_-_Zoran_Janković_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Zoran Janković]]'''</center> | style="background:#43AC44; " | |1. januar 1953 [[Saraorci]], [[Srbija]] | * župan Mestne občine Ljubljana (2006–''danes'') |podpora volivcev<br>–<br>[[Lista Zorana Jankovića]] (LZJ) |8. maj 2026 |TBA |<ref name=":4" /><ref name=":5" /> |- |<center>[[Slika:Jasmin_Feratović,_Piratska_stranka.jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Jasmin Feratović]]'''</center> | style="background:#000000; " | |18. september 1996 [[Ljubljana]] | * mestni svetnik Mestne občine Ljubljana (2022–''danes'') * predsednik stranke Pirati (2024–''danes'') |[[Piratska stranka Slovenije]] (Pirati) |8. maj 2026 |TBA |<ref name=":3" /> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Aleksandar Repić]]'''</center> | style="background:#D4AF37; " | |11. januar 1992 [[Ljubljana]] | * spletni vplivnež |podpora volivcev<br>–<br>Lista Aleksandra Repića |14. junij 2026 |''Ljubljana Ljubljančanom'' |<ref>{{Navedi splet |title=Od zapora do županske tekme? Kdo je Aleksandar Repić - "Nepridiprav" - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/aleksandar-repic-nepridiprav-nismo-fejk-politika-kandidatura-zupan-ljubljana-vplivnez-kazenski-postopek-ai-univerza-1915333 |access-date=2026-08-03 |website=Novice Svet24 |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Mihael Jarc]]'''</center> | style="background:#0c5390; " | |22. maj 1950 [[Ljubljana]] | * ustanovitelj podjetniške skupine Mijaks * mestni svetnik Mestne občine Ljubljana (2002–2010) * predsednik stranke SSN (2024–''danes'') |[[Stranka slovenskega naroda]] (SSN)<br>–<br>[[Lista za čisto pitno vodo]] |3. julij 2026 |TBA |<ref name=":6" /> |- |<center>[[Slika:Zaključna_seja_vlade_2022_-_2026;_3._junij_2026_-_55311824744_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Luka Mesec]]'''</center> | style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; " | |1. julij 1987 [[Kranj]] | * poslanec Državnega zbora Republike Slovenije (2014–2022, 2026–''danes'') * minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (2022–2026) * sokoordinator stranke Levica (2025–''danes'') |[[Levica (Slovenija)|Levica]] |15. julij 2026 |''Luka za Ljubljano'' ''Za Ljubljano, ki si jo lahko privoščimo'' |<ref name=":7" /> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Gregor Novak]]'''</center> | style="background:#6f2c91; " | |1. februar 1974 [[Ljubljana]] | * predsednik sveta stranke Prerod (2026–''danes'') |[[Prerod (stranka)|Prerod – Stranka Vladimirja Prebiliča]] |27. avgust 2026 |TBA |<ref name=":10" /> |- |<center>[[Slika:Anton_Rop_(53709940606)_(cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Anton Rop]]'''</center> | style="background:#d56138; " | |27. december 1960 [[Ljubljana]] | * predsednik Vlade Republike Slovenije (2002–2004) * poslanec Državnega zbora Republike Slovenije (2004–2010) |[[Ljubljana smo vsi]] (LSV){{efn|Politična stranka še ni formalno ustanovljena.}} |2. september 2026 |''Mesto pripada ljudem'' |<ref name=":11" /> |- |<center>[[Slika:No_image_(female).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Apolonija Simon]]'''</center> | style="background:#00964f; " | |4. februar 1967 [[Brežice]] | * samostojna likovna ustvarjalka * profesorica risanja in slikanja na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo (1999–''danes'') |[[VESNA – zelena stranka]] |1. oktober 2026 |TBA |<ref>{{Navedi splet |title=Kandidatka Vesne za županjo Ljubljane Apolonija Simon za drugačno vodenje mesta |url=https://siol.net/novice/slovenija/kandidatka-vesne-za-zupanjo-ljubljane-apolonija-simon-za-drugacno-vodenje-mesta-702952 |access-date=2026-10-03 |website=siol.net |language=sl}}</ref> |- |} === Potencialni === {{Gallery |File:Zaključna_seja_vlade_2022_-_2026;_3._junij_2026_-_Klemen_Boštjančič.jpg|{{center|'''[[Klemen Boštjančič]]'''<br>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]<br/>Poslanec, nekdanji [[Minister za finance Republike Slovenije|minister za finance]]<br/>(2022–2026)<ref name=":8" />}} |File:Mag. Marko Koprivc, državni sekretar (52183967376) (cropped).jpg|{{center|'''[[Marko Koprivc]]'''<br>[[Socialni demokrati|SD]]<br/>Nekdanji [[Državni sekretar Republike Slovenije|državni sekretar]] in poslanec<br>(2022–2026)<ref>{{Navedi splet |title=Uradno pet, neuradno pa osem županskih kandidatov |url=https://www.delo.si/lokalno/ljubljana-in-okolica/uradno-pet-neuradno-pa-osem-zupanskih-kandidatov |access-date=2026-08-12 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref>}} |File:Mojca_Sojar_(NSi)_portret_2026_(cropped)_(cropped).jpg|{{center|'''[[Mojca Sojar]]'''<br>[[Nova Slovenija]]<br/>Mestna svetnica Mestne občine Ljubljana (2014–''danes'')<ref name=":14">{{Navedi splet |date=2026-09-21 |title=Pred županskimi volitvami: Ljubljanska levica se drobi, desnica taktizira |url=https://www.dnevnik.si/novice/ljubljana/ljubljanska-levica-se-drobi-desnica-taktizira-2828550/ |access-date=2026-09-26 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref>}} |File:No_image_(male).svg|{{center|'''[[Aleš Vrhovec]]'''<br>[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]<br/>Arhitekt<ref name=":13" />}} |title=Medijska ugibanja|name=|align=center|footer=|style=|state=|mode=nolines|height=160|width=160|captionstyle=}} === Osebe, ki so zavrnile župansko kandidaturo === * [[Urška Klakočar Zupančič]], nekdanja predsednica Državnega zbora (2022–2026)<ref>{{Navedi splet |last=Z |first=M. |title=Anton Rop bo kandidiral za župana Ljubljane, Urška Klakočar Zupančič za mestno svetnico |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/anton-rop-bo-kandidiral-za-zupana-ljubljane-urska-klakocar-zupancic-za-mestno-svetnico/792583 |access-date=2026-09-26 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> * [[Rosvita Pesek]], novinarka in TV voditeljica<ref>{{Navedi splet |last=Uredništvo |date=2026-06-15 |title=V boj za župana Ljubljane spletni vplivnež, novačili pa tudi znano televizijko |url=https://info360.si/politika/v-boj-za-zupana-ljubljane-spletni-vplivnez-novacili-pa-tudi-znano-televizijko/ |access-date=2026-09-26 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref> * [[Senko Pličanič]], nekdanji minister za pravosodje in javno upravo (2012–2014), [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]]<ref name=":13" /> == Stranke in liste v mestnem svetu == {| class="wikitable" ! colspan="3" rowspan="2" |Stranka / Lokalna lista ! rowspan="2" |Vodja<br> svetniškega kluba ! colspan="2" |Izid 2022 ! rowspan="2" |Trenutno |- ! Glasov (%) ! Sedežev |- | bgcolor="#b8d432" | | align="center" |'''LZJ''' | [[Lista Zorana Jankovića]] | [[Aleš Čerin]] | align="center" |40,4 % | {{Composition bar|18|45|#b8d432}} | {{Composition bar|19|45|#b8d432}} |- | bgcolor="#005DA3" | | align="center" |'''GS''' | [[Gibanje Svoboda]] | Samo Logar | align="center" |18,0 % | {{Composition bar|8|45|#005DA3}} | {{Composition bar|7|45|#005DA3}} |- | bgcolor="#FEF200" | | align="center" |'''SDS''' | [[Slovenska demokratska stranka]] | Maruša Babnik | align="center" |14,5 % | {{Composition bar|6|45|#FEF200}} | {{Composition bar|4|45|#FEF200}} |- | bgcolor="#e6342a" | | align="center" |'''L''' | [[Levica (Slovenija)|Levica]] | Urška Honzak | align="center" |8,9 % | {{Composition bar|4|45|#e6342a}} | {{Composition bar|3|45|#e6342a}} |- | bgcolor="{{party color|Nova Slovenija}}" | | align="center" |'''NSi''' | [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati]] | [[Mojca Sojar]] | align="center" |4,5 % | {{Composition bar|2|45|{{party color|Nova Slovenija}}}} | {{Composition bar|1|45|{{party color|Nova Slovenija}}}} |- | bgcolor="{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}" | | align="center" |'''SD''' | [[Socialni demokrati]] | Klemen Žibert | align="center" |4,4 % | {{Composition bar|2|45|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} | {{Composition bar|2|45|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} |- | bgcolor="#09105E" | | align="center" |'''Demokrati''' | [[Demokrati. Anžeta Logarja]]{{efn|Stranka na lokalnih volitvah leta 2022 še ni obstajala. Svetniško skupino so med mandatom ustanovili trije mestni svetniki, izvoljeni na drugih kandidatnih listah.}} | Igor Horvat | align="center" |/ | {{Composition bar|0|45|#09105E}} | {{Composition bar|3|45|#09105E}} |- | bgcolor="#a167ab" | | align="center" |'''GOD''' | [[Glas za otroke in družine|Aleš Primc – Glas za otroke in družine]] | rowspan=3|[[Tina Bregant]] | align="center" |2,6 % | {{Composition bar|1|45|#a167ab}} | {{Composition bar|1|45|#a167ab}} |- | bgcolor="{{party color|Slovenska ljudska stranka}}" | | align="center" |'''SLS''' | [[Slovenska ljudska stranka]] | align="center" |2,4 % | {{Composition bar|1|45|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}}} | {{Composition bar|1|45|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}}} |- | bgcolor="#808080" | | align="center" |/ | Svetnik Jožef Horvat | align="center" |/ | {{Composition bar|0|45|#808080}} | {{Composition bar|1|45|#808080}} |- | bgcolor="#00964f" | | align="center" |'''Vesna''' | [[VESNA – zelena stranka]] | Denis Striković | align="center" |3,4 % | {{Composition bar|1|45|#65B32E}} | {{Composition bar|1|45|#65B32E}} |- | bgcolor="#000000" | | align="center" |'''Pirati''' | [[Piratska stranka Slovenije]] | [[Jasmin Feratović]] | align="center" |2,0 % | {{Composition bar|1|45|#000000}} | {{Composition bar|1|45|#000000}} |- | bgcolor="#eb4d2f" | | align="center" |'''Mi!''' | [[Mi, socialisti!]]{{efn|Stranka je bila ustanovljena med mandatom. Mestni svetnik Arne Jakob Zakrajšek je bil leta 2022 izvoljen na listi Levice.}} | Arne Jakob Zakrajšek | align="center" |/ | {{Composition bar|0|45|#A71930}} | {{Composition bar|1|45|#A71930}} |- | bgcolor="#01953f" | | align="center" |'''LŠZZ''' | Lista Šport za zdravje{{efn|Mestni svetnik Gašper Kromar je med mandatom prestopil v Gibanje Svoboda, zaradi česar je Lista Šport za zdravje izgubila zastopanost v svetu.}} | Gašper Kromar | align="center" |2,7 % | {{Composition bar|1|45|#01953f}} | {{Composition bar|0|45|#01953f}} |- |} == Javnomnenjske raziskave == === Prvi krog === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]''' | width=70|'''[[Aleš Primc|Primc]]''' | width=70|'''[[Jasmin Feratović|Feratović]]''' | width=70|'''[[Luka Mesec|Mesec]]''' | width=70|'''[[Anton Rop|Rop]]''' | width=70|'''[[Aleksandar Repić|Repić]]''' | width=70|'''[[Aleš Hojs|Hojs]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Dr|Drugo}} | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}}{{efn|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background: #43AC44; height:1.5px" | ! style="background: #a167ab; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | ! style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: #d56138; width:50px" | ! style="background: #D4AF37; width:50px" | ! style="background: #FEF200; width:50px" | |- |{{nowrap|14.–16. september}} |Ninamedia |'''500''' | style="background:#b3ddb4" |27,4 |7,9 |2,7 |19,2 |13,4 |3,1 |1,7 |– |– | style="background:#43AC44" |8,2 |<ref>{{Navedi splet |title=Zakaj napadi na Luko Mesca? |url=https://www.mladina.si/251497/zakaj-napadi-na-luko-mesca/ |access-date=2026-09-26 |website=Mladina.si |language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|15.–18. junij}} |Mediana |'''719''' | style="background:#b3ddb4" |27,2 |11,6 |8,9 |13,7 |– |– |– |14,4 |24,2 | style="background:#43AC44" |13,5 |<ref name=":1">{{Navedi splet |date=2026-07-12 |title=Anketa Mediane in Episcentra: Zorana Jankoviča 60 % volivcev noče več za župana! Ga bo odstavil Tone Rop skupaj z Urško? |url=https://www.zanima.me/anketa-mediane-in-episcentra-zorana-jankovica-60-volivcev-noce-vec-za-zupana-ga-bo-odstavil-tone-rop-skupaj-z-ursko/ |access-date=2026-07-30 |website=Zanima.me |language=sl-SI}}</ref> |- |} === Drugi krog === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]''' | width=70|'''[[Luka Mesec|Mesec]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background: #43AC44; height:1.5px" | ! style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | |- |{{nowrap|2.–9. julij}} |Episcenter |'''462''' | style="background:#b3ddb4" |60,0 |40,0 |– | style="background:#43AC44" |20,0 |<ref name=":1" /> |- |} {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]''' | width=70|'''[[Anton Rop|Rop]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background: #43AC44; height:1.5px" | ! style="background: #d56138; width:50px" | |- |{{nowrap|2.–9. julij}} |Episcenter |'''494''' | style="background:#b3ddb4" |61,0 |39,0 |– | style="background:#43AC44" |22,0 |<ref name=":1" /> |- |} {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]''' | width=70|'''[[Urška Klakočar Zupančič|Klakočar]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background: #43AC44; height:1.5px" | ! style="background: #d56138; width:50px" | |- |{{nowrap|2.–9. julij}} |Episcenter |'''467''' |47,0 | style="background:#e5a087" |53,0 |– | style="background:#d56138" |{{font color|white|6,0}} |<ref name=":1" /> |- |} == Glej tudi == * [[Župan Ljubljane]] * [[Mestni svet Mestne občine Ljubljana]] == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026|Ljubljana]] [[Kategorija:Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana]] 7kxyyv69zodmp4xr285tv3b4w05pgjm 6759978 6759976 2026-10-03T11:04:04Z VidicK01 193275 LSV ustanovljena 6759978 wikitext text/x-wiki {{aktualno||volitve}} {{Infobox election | election_name = Lokalne volitve v MO Ljubljana 2026 | type = presidential | previous_election = Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana (2022) | previous_year = 2022 | next_election = Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana (2030) | next_year = 2030 | country = Slovenija | election_date = [[Slika:Blason_ville_si_Ljubljana_(Slovénie).svg|40px]]<br>{{nobr|15. in 29. november 2026}} | turnout = | candidate1 = | image1 = | popular_vote1 = | percentage1 = | party1 = | color1 = | candidate2 = | image2 = | popular_vote2 = | percentage2 = | party2 = | color2 = | title = župan | before_election = [[Zoran Janković]] | before_party = skupina volivcev | after_election = | after_party = }} '''Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026''' bodo redne volitve [[Župan Ljubljane|župana]] ter članov [[Mestni svet Mestne občine Ljubljana|mestnega sveta]], ki bodo potekale 15. in 29. novembra 2026 v [[Mestna občina Ljubljana|Mestni občini Ljubljana]] v okviru [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalnih volitev 2026]]. == Zgodovina == === Razpis volitev === 8. julija 2026 je [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednik Državnega zbora]] [[Zoran Stevanović]] uradno razpisal lokalne volitve. Za rok za začetek izvedbe volilnih opravil je določil 7. september 2026, na ta dan je Ministrstvo za notranje zadeve med drugim objavilo število volilnih upravičencev, ki jih je tokrat 205.749.<ref>{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Predsednik DZ-ja razpisal redne lokalne volitve v 212 slovenskih občinah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-razpisal-redne-lokalne-volitve-v-212-slovenskih-obcinah/787510 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Za primerjavo, na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|lokalnih volitvah leta 2022]] je volilno pravico imelo 223.678 ljudi.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-23 |title=Udeležba, ki odloča: Leta 2022 je župana izvolila slaba četrtina volilnih upravičencev {{!}} Ljubljanainfo.com |url=https://ljubljanainfo.com/novica/politika/udelezba-ki-odloca-leta-2022-je-zupana-izvolila-slaba-cetrtina-volilnih-upravicencev/447395 |access-date=2026-09-27 |website=ljubljanainfo.com |language=sl}}</ref> === Napovedi kandidatur === ==== Kandidature za župana ==== V intervjuju za tednik [[Demokracija (revija)|Demokracija]], objavljenem 2. aprila 2026, je župansko kandidaturo oznanil mestni svetnik [[Aleš Primc]].<ref name=":2">{{Navedi splet |last=Janša |first=Petra |date=2026-04-11 |title=(INTERVJU) Aleš Primc: »Jaz bom kandidiral. In grem na zmago. Skrajni čas je, da Ljubljančani dobijo župana, ki bo delal zanje in ne samo zase!« |url=https://demokracija.si/fokus/intervju-ales-primc-jaz-bom-kandidiral-in-grem-na-zmago-skrajni-cas-je-da-ljubljancani-dobijo-zupana-ki-bo-delal-zanje-in-ne-samo-zase/ |access-date=2026-08-03 |website=Demokracija |language=sl-SI}}</ref> Za župana je kandidiral že na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|volitvah leta 2022]] in zasedel tretje mesto, s 6,95 odstotka glasov pa dosegel najboljši rezultat med kandidati desnosredinskih strank.<ref>{{Navedi splet |date=2022-12-12 |title=Izidi glasovanja za mestno občino Ljubljana |url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2022/lv2022/#/obcine/ljubljana/rezultati |access-date=2026-07-30 |website=dvk-rs.si}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=S |first=A. |title=Janković že šestič do zmage, večine v mestnem svetu ne bo imel |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2022/mestne-obcine/ljubljana/jankovic-ze-sestic-do-zmage-vecine-v-mestnem-svetu-ne-bo-imel/648071 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Od februarja 2023 do junija 2026 je nato Primc pred [[Mestna hiša, Ljubljana|ljubljanskim magistratom]] organiziral in vodil 32 protestnih shodov proti kanalu C0 in Jankovićevi politiki.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=A. S. , M. Z. , G. |title=Mestni svet potrdil izplačilo nagrad vodstvu ZD-ja Ljubljana; pred magistratom protest |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/mestni-svet-potrdil-izplacilo-nagrad-vodstvu-zd-ja-ljubljana-pred-magistratom-protest/659295 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last= |date=2024-10-01 |title=[Video] “Ustavite ta zgrešeni kanal,” je bilo slišati na shodu proti Jankovićevi zastrupitvi vode {{!}} Nova24TV |url=https://nova24tv.si/video-ustavite-ta-zgreseni-kanal-je-bilo-slisati-na-shodu-proti-jankovicevi-zastrupitvi-vode/ |access-date=2026-07-30 |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=ninzoh |date=2026-06-22 |title=Danes že 32. shod za zaščito pitne vode pred Jankovićevim kanalom C0 {{!}} Nova24TV |url=https://nova24tv.si/danes-ze-32-shod-za-zascito-pitne-vode-pred-jankovicevim-kanalom-c0/ |access-date=2026-07-30 |language=sl-SI}}</ref> 8. maja 2026 je svojo vnovično kandidaturo napovedal mestni svetnik [[Jasmin Feratović]], sicer predsednik [[Piratska stranka Slovenije|Piratske stranke]]. K sodelovanju je povabil tudi druge civilne iniciative in stranke ljubljanske opozicije ter izrazil prepričanje, da so Pirati edina sila, ki je »zmožna ogroziti primat Zorana Jankovića«.<ref name=":3">{{Navedi splet |title=Feratović: Pirati edina opozicijska sila, ki je zmožna ogroziti Jankovićev primat {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/feratovic-pirati-edina-opozicijska-sila-ki-je-zmozna-ogroziti-jankovicev-primat.html |access-date=2026-07-30 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Aktualni župan [[Zoran Janković]] je kandidaturo za nov mandat oznanil istega dne na slavnostni seji ob prazniku osvoboditve Ljubljane. V nagovoru je dejal, da odločitev ni bila lahka in je trajala dolgo, a da ga k temu veže odgovornost. Za položaj kandidira že sedmič.<ref name=":4">{{Navedi splet |title='Ljubljankovič': je 20-letni primat na čelu občine prednost ali slabost? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/je-20-letni-primat-na-celu-obcine-prednost-ali-slabost.html |access-date=2026-07-30 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref><ref name=":5">{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Janković: Novembra bom kandidat za župana Ljubljane |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/jankovic-novembra-bom-kandidat-za-zupana-ljubljane/781577 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Na družbenem omrežju Instagram je 14. junija 2026 vstop v župansko tekmo naznanil vplivnež Aleksandar Repić.<ref>{{Navedi splet |title=Aleksandar Repić nam je potrdil: podaja se v boj za ljubljanskega župana |url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/aleksandar-repic-nam-je-potrdil-podaja-se-v-boj-za-ljubljanskega-zupana |access-date=2026-07-30 |website=slovenskenovice.delo.si |language=sl}}</ref> Repić je v obdobju pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami 2026]] ostro nasprotoval nadaljevanju vladanja [[Robert Golob|Roberta Goloba]].<ref>{{Navedi splet |title=Dosje Nepridiprav: Golob proti Repiću |url=https://www.planet-tv.si/clanek/dosje-nepridiprav-golob-proti-repicu/ |access-date=2026-07-30 |website=www.planet-tv.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Kaj je povedal Aleksander Repić za Planet, preden so ga aretirali na Brniku: Preko posrednika so me kontaktirali ljudje iz Svobode … |url=https://www.planet-tv.si/clanek/kaj-je-povedal-aleksander-repi%C4%87-za-planet-preden-so-ga-aretirali-na-brniku-preko-posrednika-so-me-kontaktirali-ljudje-iz-svobode/ |access-date=2026-07-30 |website=www.planet-tv.si |language=sl}}</ref> Kandidiral bo kot neodvisni kandidat s sloganom ''Ljubljana Ljubljančanom'' ter ustanovil svojo listo za mestni svet.<ref>{{Navedi splet |title=Aleksandar Repić v boj proti Zoranu Jankoviću: kandidiral bo za župana Ljubljane |url=https://siol.net/novice/slovenija/aleksandar-repic-v-boj-proti-zoranu-jankovicu-kandidiral-bo-za-zupana-ljubljane-696391 |access-date=2026-07-30 |website=siol.net |language=sl}}</ref> 3. julija 2026 je župansko kandidaturo oznanil Mihael Jarc, predsednik zunajparlamentarne stranke [[Stranka slovenskega naroda|SSN]], ki bo kandidiral z [[Lista za čisto pitno vodo|Listo za čisto pitno vodo]]. V predstavitvi programskih izhodišč je izpostavil ureditev Stanežič, kanala C0 in prenove ljubljanske tržnice.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=V boj za župana stari znanec ljubljanske politike - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/mihael-jarc-kandidatura-zupan-ljubljana-1910488 |access-date=2026-07-30 |website=Novice Svet24 |language=sl}}</ref> 15. julija 2026 je kandidaturo napovedal [[Luka Mesec]], sokoordinator stranke [[Levica (Slovenija)|Levica]]. V svoji predstavitvi zaslug županu Jankoviću ni odrekel, je pa svojo odločitev pojasnil z besedami, da Ljubljana postaja mesto, ki si ga »vse več ljudi ne more več privoščiti« in se zavzel za večjo dostopnost javnih storitev.<ref name=":7">{{Navedi splet |date=2026-07-15 |title=Mesec najavil kandidaturo za župana Ljubljane: "Po 20 letih enega župana je čas za korenito spremembo" |url=https://n1info.si/novice/slovenija/zdaj-je-tudi-uradno-levica-v-zupansko-tekmo-v-ljubljani-posilja-luko-mesca/ |access-date=2026-07-30 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Meščeva kandidatura, ki ni bila usklajena s stranko [[VESNA – zelena stranka|Vesna]], s katero je Levica nastopila na državnozborskih volitvah, je bil tudi eden od razlogov za nezadovoljstvo članov Vesne in posledično končanje [[Levica in Vesna|zavezništva med strankama]].<ref>{{Navedi splet |date=2026-07-20 |title=Vesna nezadovoljna, partnerstvo z Levico na resni preizkušnji |url=https://n1info.si/novice/slovenija/vesna-nezadovoljna-partnerstvo-z-levico-na-resni-preizkusnji/ |access-date=2026-07-30 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Stranka Vesna zahteva umik svojega imena iz skupne poslanske skupine Levice in Vesne |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-vesna-zahteva-umik-svojega-imena-iz-skupne-poslanske-skupine-levice-in-vesne/788878 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 27. avgusta 2026 so svojega kandidata predstavili v [[Prerod (stranka)|Prerodu]], in sicer ljubljanskega odvetnika Gregorja Novaka, sicer predsednika sveta stranke ter avtorja strankinega programa za boj proti korupciji.<ref name=":10">{{Navedi splet |date=2026-08-27 |title=Prerod predstavil kandidata za župana Ljubljane: Mi nismo gradbeni projekt |url=https://n1info.si/novice/slovenija/prerod-predstavil-kandidata-za-zupana-ljubljane-mi-nismo-gradbeni-projekt/ |access-date=2026-08-27 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Kandidat se je zavzel za »novo kulturo vodenja mesta«, kot prioritete pa izpostavil zmanjšanje birokracije, zanesljivejši mestni avtobusni promet ter nova neprofitna stanovanja.<ref>{{Navedi splet |last=S |first=A. |title=Za ljubljanskega župana bo kandidiral Gregor Novak iz stranke Prerod |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/za-ljubljanskega-zupana-bo-kandidiral-gregor-novak-iz-stranke-prerod/792036 |access-date=2026-08-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 2. septembra je župansko kandidaturo napovedal [[Anton Rop]], nekdanji predsednik vlade, in ob tem uradno naznanil tudi ustanovitev nove politične stranke [[Ljubljana smo vsi]].<ref name=":11">{{Navedi splet |date=2026-09-02 |title=Anton Rop bo najprej poskušal zrušiti Jankovića: Za drugačno in bolj transparentno Ljubljano. Nato v državno politiko? |url=https://vecer.com/slovenija/dr-anton-rop-bo-najprej-poskusal-zrusiti-jankovica-za-drugacno-in-bolj-transparentno-ljubljano-10425542 |access-date=2026-09-02 |website=Večer |language=sl}}</ref> Slednjo je ustanovil skupaj z nekdanjo predsednico Državnega zbora [[Urška Klakočar Zupančič|Urško Klakočar Zupančič]], ki se je v medijih v kombinaciji z Ropom predhodno prav tako omenjala kot možna županska kandidatka, sedaj pa oznanila kandidaturo na listi za mestni svet.<ref name=":9">{{Navedi splet |title=Rop ali Klakočar Zupančičeva: kdo ima več možnosti proti Jankoviću |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/rop-ali-klakocar-zupanciceva-kdo-ima-vec-moznosti-proti-jankovicu |access-date=2026-08-03 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet |date=2026-09-02 |title=Anton Rop bo na lokalnih volitvah izzval ljubljanskega župana Zorana Jankovića |url=https://n1info.si/novice/slovenija/anton-rop-kandidat-za-ljubljanskega-zupana/ |access-date=2026-09-02 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Klakočar Zupančičeva je sicer že 8. julija potrdila medijske govorice in oznanila kandidaturo na skupni listi z Ropom, a takrat še ni razkrila, kdo od njiju bo kandidat za župana. Rop naj bi odločitev sprejel po tehtnem premisleku in več prejetih pobudah. Kot svoje prioritete je na uradni predstavitvi izpostavil drugačno upravljanje mesta, dostopna stanovanja, izboljšanje javnega prometa ter skrb za čist zrak in okolje.<ref name=":12" /> Kot naslednja kandidatka se je 1. oktobra 2026 predstavila akademska slikarka Apolonija Simon, ki jo podpira stranka [[VESNA – zelena stranka|VESNA]]. V svoji predstavitvi je opozorila na slabo načrtovanje prostora, povezano z visokim tveganjem za zdravje ter dejala, da končni cilj ne sme biti gospodarski dobiček, temveč kakovost življenja ljudi.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Kandidatka Vesne za županjo Ljubljane bo Apolonija Simon: "Ljubljana ni last župana" |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/kandidatka-vesne-za-zupanjo-ljubljane-bo-apolonija-simon-ljubljana-ni-last-zupana/795535 |access-date=2026-10-03 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> ==== Strankarsko dogajanje ==== Predsednik [[Resni.ca|Resni.ce]] [[Zoran Stevanović]] je napovedal, da je njihov kandidat »premočen favorit« in ga zato še ni želel razkriti.<ref name=":0">{{Navedi splet |date=2026-07-15 |title=Stevanović ima problem: "Premočen favorit" za ljubljanskega župana, bojijo se pritiska medijev |url=https://vecer.com/slovenija/stevanovic-ima-problem-premocen-favorit-za-ljubljanskega-zupana-bojijo-se-pritiska-medijev-10421097 |access-date=2026-07-30 |website=Večer |language=sl}}</ref> Stranka Svoboda naj bi svojo odločitev sprejela v septembru, kot možen kandidat se omenja nekdanji finančni minister [[Klemen Boštjančič]], ki bo tudi nosilec liste za mestni svet.<ref name=":8">{{Navedi splet |date=2026-07-25 |title=Svoboda na županske volitve v Ljubljani z Boštjančičem, Žavbi pa na Jankovićevo listo? |url=https://n1info.si/novice/slovenija/svoboda-na-zupanske-volitve-v-ljubljani-z-bostjancicem-zavbi-pa-na-jankovicevo-listo/ |access-date=2026-07-30 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Poslanec Svobode [[Lenart Žavbi]] bo medtem kandidiral na Listi Zorana Jankovića.<ref name=":0" /> V [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]] naj bi se nagibali k svojemu lastnemu kandidatu, nekdanja poslanka te stranke [[Mojca Šetinc Pašek]] pa je vodstvo javno pozvala, naj podpre kandidaturo Antona Ropa.<ref name=":14" /> Stranke [[16. vlada Republike Slovenije|aktualne koalicije]] svojih kandidatih še niso najavile; agencija Episcenter je julija 2026 kot potencialnega kandidata v javnomnenjsko raziskavo vključila Marka Kušarja, člana [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokratov. Anžeta Logarja]], ki se je junija odpovedal funkciji nadomestnega poslanca v Državnem zboru.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Kušar se je odpovedal mandatu, v poslanske klopi Dejan Zakrajšek |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kusar-se-je-odpovedal-mandatu-v-poslanske-klopi-dejan-zakrajsek/784717 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-07-12 |title=Anketa Mediane in Episcentra: Zorana Jankoviča 60 % volivcev noče več za župana! Ga bo odstavil Tone Rop skupaj z Urško? |url=https://www.zanima.me/anketa-mediane-in-episcentra-zorana-jankovica-60-volivcev-noce-vec-za-zupana-ga-bo-odstavil-tone-rop-skupaj-z-ursko/ |access-date=2026-07-30 |website=Zanima.me |language=sl-SI}}</ref> V začetku septembra se je nato kot možni kandidat omenjal nekdanji pravosodni minister [[Senko Pličanič]], ki je 5. septembra potrdil zanimanje za vstop v tekmo, s pogojem prejetja podpore vseh koalicijskih strank ter stranke Resni.ca.<ref>{{Navedi splet |title=Logar išče kandidata, 'ki bo končal 20-letno vladavino Jankovića' {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/logar-isce-kandidata-ki-bo-koncal-20-letno-vladavino-jankovica.html |access-date=2026-09-26 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> 16. septembra je Pličanič za POP TV po zavrnitvi SDS in Resni.ce, ki sta napovedali nastop vsaka s svojim kandidatom, možnost svoje kandidature izločil.<ref name=":13">{{Navedi splet |title=Koga v boj za Ljubljano pošilja desnica? Kdo bo kandidiral v Mariboru? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/koga-v-boj-za-ljubljano-posilja-desnica-kdo-bo-kandidiral-v-mariboru.html |access-date=2026-09-26 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> == Županski kandidati == === Uradni === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:97%;line-height:16px" ! colspan=2 width="10%"|Kandidat ! width="10%"|Rojen ! class="unsortable" width="20%"|Poklic ! class="unsortable" width="12%"|Stranka<br>Lokalna lista ! width="10%"|Datum napovedi kandidature ! class="unsortable" width="10%"|Kampanja ! class="unsortable" width="5%"|Sklici |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Aleš Primc]]'''</center> | style="background:#a167ab; " | |20. november 1973 [[Ljubljana]] | * predsednik stranke Glas za otroke (2017–''danes'') * mestni svetnik Mestne občine Ljubljana (2022–''danes'') |[[Glas za otroke in družine]] (GOD) |2. april 2026 |TBA |<ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet |title=Kdo je že najavil kandidaturo za župana Ljubljane? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/boj-za-zupana-ljubljane-kdo-je-ze-najavil-kandidaturo.html |access-date=2026-08-03 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:Novinarska_konferenca_-_9.1.2023_-_Zoran_Janković_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Zoran Janković]]'''</center> | style="background:#43AC44; " | |1. januar 1953 [[Saraorci]], [[Srbija]] | * župan Mestne občine Ljubljana (2006–''danes'') |podpora volivcev<br>–<br>[[Lista Zorana Jankovića]] (LZJ) |8. maj 2026 |TBA |<ref name=":4" /><ref name=":5" /> |- |<center>[[Slika:Jasmin_Feratović,_Piratska_stranka.jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Jasmin Feratović]]'''</center> | style="background:#000000; " | |18. september 1996 [[Ljubljana]] | * mestni svetnik Mestne občine Ljubljana (2022–''danes'') * predsednik stranke Pirati (2024–''danes'') |[[Piratska stranka Slovenije]] (Pirati) |8. maj 2026 |TBA |<ref name=":3" /> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Aleksandar Repić]]'''</center> | style="background:#D4AF37; " | |11. januar 1992 [[Ljubljana]] | * spletni vplivnež |podpora volivcev<br>–<br>Lista Aleksandra Repića |14. junij 2026 |''Ljubljana Ljubljančanom'' |<ref>{{Navedi splet |title=Od zapora do županske tekme? Kdo je Aleksandar Repić - "Nepridiprav" - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/aleksandar-repic-nepridiprav-nismo-fejk-politika-kandidatura-zupan-ljubljana-vplivnez-kazenski-postopek-ai-univerza-1915333 |access-date=2026-08-03 |website=Novice Svet24 |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Mihael Jarc]]'''</center> | style="background:#0c5390; " | |22. maj 1950 [[Ljubljana]] | * ustanovitelj podjetniške skupine Mijaks * mestni svetnik Mestne občine Ljubljana (2002–2010) * predsednik stranke SSN (2024–''danes'') |[[Stranka slovenskega naroda]] (SSN)<br>–<br>[[Lista za čisto pitno vodo]] |3. julij 2026 |TBA |<ref name=":6" /> |- |<center>[[Slika:Zaključna_seja_vlade_2022_-_2026;_3._junij_2026_-_55311824744_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Luka Mesec]]'''</center> | style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; " | |1. julij 1987 [[Kranj]] | * poslanec Državnega zbora Republike Slovenije (2014–2022, 2026–''danes'') * minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (2022–2026) * sokoordinator stranke Levica (2025–''danes'') |[[Levica (Slovenija)|Levica]] |15. julij 2026 |''Luka za Ljubljano'' ''Za Ljubljano, ki si jo lahko privoščimo'' |<ref name=":7" /> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Gregor Novak]]'''</center> | style="background:#6f2c91; " | |1. februar 1974 [[Ljubljana]] | * predsednik sveta stranke Prerod (2026–''danes'') |[[Prerod (stranka)|Prerod – Stranka Vladimirja Prebiliča]] |27. avgust 2026 |TBA |<ref name=":10" /> |- |<center>[[Slika:Anton_Rop_(53709940606)_(cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Anton Rop]]'''</center> | style="background:#d56138; " | |27. december 1960 [[Ljubljana]] | * predsednik Vlade Republike Slovenije (2002–2004) * poslanec Državnega zbora Republike Slovenije (2004–2010) |[[Ljubljana smo vsi]] (LSV) |2. september 2026 |''Mesto pripada ljudem'' |<ref name=":11" /> |- |<center>[[Slika:No_image_(female).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Apolonija Simon]]'''</center> | style="background:#00964f; " | |4. februar 1967 [[Brežice]] | * samostojna likovna ustvarjalka * profesorica risanja in slikanja na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo (1999–''danes'') |[[VESNA – zelena stranka]] |1. oktober 2026 |TBA |<ref>{{Navedi splet |title=Kandidatka Vesne za županjo Ljubljane Apolonija Simon za drugačno vodenje mesta |url=https://siol.net/novice/slovenija/kandidatka-vesne-za-zupanjo-ljubljane-apolonija-simon-za-drugacno-vodenje-mesta-702952 |access-date=2026-10-03 |website=siol.net |language=sl}}</ref> |- |} === Potencialni === {{Gallery |File:Zaključna_seja_vlade_2022_-_2026;_3._junij_2026_-_Klemen_Boštjančič.jpg|{{center|'''[[Klemen Boštjančič]]'''<br>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]<br/>Poslanec, nekdanji [[Minister za finance Republike Slovenije|minister za finance]]<br/>(2022–2026)<ref name=":8" />}} |File:Mag. Marko Koprivc, državni sekretar (52183967376) (cropped).jpg|{{center|'''[[Marko Koprivc]]'''<br>[[Socialni demokrati|SD]]<br/>Nekdanji [[Državni sekretar Republike Slovenije|državni sekretar]] in poslanec<br>(2022–2026)<ref>{{Navedi splet |title=Uradno pet, neuradno pa osem županskih kandidatov |url=https://www.delo.si/lokalno/ljubljana-in-okolica/uradno-pet-neuradno-pa-osem-zupanskih-kandidatov |access-date=2026-08-12 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref>}} |File:Mojca_Sojar_(NSi)_portret_2026_(cropped)_(cropped).jpg|{{center|'''[[Mojca Sojar]]'''<br>[[Nova Slovenija]]<br/>Mestna svetnica Mestne občine Ljubljana (2014–''danes'')<ref name=":14">{{Navedi splet |date=2026-09-21 |title=Pred županskimi volitvami: Ljubljanska levica se drobi, desnica taktizira |url=https://www.dnevnik.si/novice/ljubljana/ljubljanska-levica-se-drobi-desnica-taktizira-2828550/ |access-date=2026-09-26 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref>}} |File:No_image_(male).svg|{{center|'''[[Aleš Vrhovec]]'''<br>[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]<br/>Arhitekt<ref name=":13" />}} |title=Medijska ugibanja|name=|align=center|footer=|style=|state=|mode=nolines|height=160|width=160|captionstyle=}} === Osebe, ki so zavrnile župansko kandidaturo === * [[Urška Klakočar Zupančič]], nekdanja predsednica Državnega zbora (2022–2026)<ref>{{Navedi splet |last=Z |first=M. |title=Anton Rop bo kandidiral za župana Ljubljane, Urška Klakočar Zupančič za mestno svetnico |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/anton-rop-bo-kandidiral-za-zupana-ljubljane-urska-klakocar-zupancic-za-mestno-svetnico/792583 |access-date=2026-09-26 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> * [[Rosvita Pesek]], novinarka in TV voditeljica<ref>{{Navedi splet |last=Uredništvo |date=2026-06-15 |title=V boj za župana Ljubljane spletni vplivnež, novačili pa tudi znano televizijko |url=https://info360.si/politika/v-boj-za-zupana-ljubljane-spletni-vplivnez-novacili-pa-tudi-znano-televizijko/ |access-date=2026-09-26 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref> * [[Senko Pličanič]], nekdanji minister za pravosodje in javno upravo (2012–2014), [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]]<ref name=":13" /> == Stranke in liste v mestnem svetu == {| class="wikitable" ! colspan="3" rowspan="2" |Stranka / Lokalna lista ! rowspan="2" |Vodja<br> svetniškega kluba ! colspan="2" |Izid 2022 ! rowspan="2" |Trenutno |- ! Glasov (%) ! Sedežev |- | bgcolor="#b8d432" | | align="center" |'''LZJ''' | [[Lista Zorana Jankovića]] | [[Aleš Čerin]] | align="center" |40,4 % | {{Composition bar|18|45|#b8d432}} | {{Composition bar|19|45|#b8d432}} |- | bgcolor="#005DA3" | | align="center" |'''GS''' | [[Gibanje Svoboda]] | Samo Logar | align="center" |18,0 % | {{Composition bar|8|45|#005DA3}} | {{Composition bar|7|45|#005DA3}} |- | bgcolor="#FEF200" | | align="center" |'''SDS''' | [[Slovenska demokratska stranka]] | Maruša Babnik | align="center" |14,5 % | {{Composition bar|6|45|#FEF200}} | {{Composition bar|4|45|#FEF200}} |- | bgcolor="#e6342a" | | align="center" |'''L''' | [[Levica (Slovenija)|Levica]] | Urška Honzak | align="center" |8,9 % | {{Composition bar|4|45|#e6342a}} | {{Composition bar|3|45|#e6342a}} |- | bgcolor="{{party color|Nova Slovenija}}" | | align="center" |'''NSi''' | [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati]] | [[Mojca Sojar]] | align="center" |4,5 % | {{Composition bar|2|45|{{party color|Nova Slovenija}}}} | {{Composition bar|1|45|{{party color|Nova Slovenija}}}} |- | bgcolor="{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}" | | align="center" |'''SD''' | [[Socialni demokrati]] | Klemen Žibert | align="center" |4,4 % | {{Composition bar|2|45|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} | {{Composition bar|2|45|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} |- | bgcolor="#09105E" | | align="center" |'''Demokrati''' | [[Demokrati. Anžeta Logarja]]{{efn|Stranka na lokalnih volitvah leta 2022 še ni obstajala. Svetniško skupino so med mandatom ustanovili trije mestni svetniki, izvoljeni na drugih kandidatnih listah.}} | Igor Horvat | align="center" |/ | {{Composition bar|0|45|#09105E}} | {{Composition bar|3|45|#09105E}} |- | bgcolor="#a167ab" | | align="center" |'''GOD''' | [[Glas za otroke in družine|Aleš Primc – Glas za otroke in družine]] | rowspan=3|[[Tina Bregant]] | align="center" |2,6 % | {{Composition bar|1|45|#a167ab}} | {{Composition bar|1|45|#a167ab}} |- | bgcolor="{{party color|Slovenska ljudska stranka}}" | | align="center" |'''SLS''' | [[Slovenska ljudska stranka]] | align="center" |2,4 % | {{Composition bar|1|45|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}}} | {{Composition bar|1|45|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}}} |- | bgcolor="#808080" | | align="center" |/ | Svetnik Jožef Horvat | align="center" |/ | {{Composition bar|0|45|#808080}} | {{Composition bar|1|45|#808080}} |- | bgcolor="#00964f" | | align="center" |'''Vesna''' | [[VESNA – zelena stranka]] | Denis Striković | align="center" |3,4 % | {{Composition bar|1|45|#65B32E}} | {{Composition bar|1|45|#65B32E}} |- | bgcolor="#000000" | | align="center" |'''Pirati''' | [[Piratska stranka Slovenije]] | [[Jasmin Feratović]] | align="center" |2,0 % | {{Composition bar|1|45|#000000}} | {{Composition bar|1|45|#000000}} |- | bgcolor="#eb4d2f" | | align="center" |'''Mi!''' | [[Mi, socialisti!]]{{efn|Stranka je bila ustanovljena med mandatom. Mestni svetnik Arne Jakob Zakrajšek je bil leta 2022 izvoljen na listi Levice.}} | Arne Jakob Zakrajšek | align="center" |/ | {{Composition bar|0|45|#A71930}} | {{Composition bar|1|45|#A71930}} |- | bgcolor="#01953f" | | align="center" |'''LŠZZ''' | Lista Šport za zdravje{{efn|Mestni svetnik Gašper Kromar je med mandatom prestopil v Gibanje Svoboda, zaradi česar je Lista Šport za zdravje izgubila zastopanost v svetu.}} | Gašper Kromar | align="center" |2,7 % | {{Composition bar|1|45|#01953f}} | {{Composition bar|0|45|#01953f}} |- |} == Javnomnenjske raziskave == === Prvi krog === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]''' | width=70|'''[[Aleš Primc|Primc]]''' | width=70|'''[[Jasmin Feratović|Feratović]]''' | width=70|'''[[Luka Mesec|Mesec]]''' | width=70|'''[[Anton Rop|Rop]]''' | width=70|'''[[Aleksandar Repić|Repić]]''' | width=70|'''[[Aleš Hojs|Hojs]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Dr|Drugo}} | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}}{{efn|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background: #43AC44; height:1.5px" | ! style="background: #a167ab; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | ! style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: #d56138; width:50px" | ! style="background: #D4AF37; width:50px" | ! style="background: #FEF200; width:50px" | |- |{{nowrap|14.–16. september}} |Ninamedia |'''500''' | style="background:#b3ddb4" |27,4 |7,9 |2,7 |19,2 |13,4 |3,1 |1,7 |– |– | style="background:#43AC44" |8,2 |<ref>{{Navedi splet |title=Zakaj napadi na Luko Mesca? |url=https://www.mladina.si/251497/zakaj-napadi-na-luko-mesca/ |access-date=2026-09-26 |website=Mladina.si |language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|15.–18. junij}} |Mediana |'''719''' | style="background:#b3ddb4" |27,2 |11,6 |8,9 |13,7 |– |– |– |14,4 |24,2 | style="background:#43AC44" |13,5 |<ref name=":1">{{Navedi splet |date=2026-07-12 |title=Anketa Mediane in Episcentra: Zorana Jankoviča 60 % volivcev noče več za župana! Ga bo odstavil Tone Rop skupaj z Urško? |url=https://www.zanima.me/anketa-mediane-in-episcentra-zorana-jankovica-60-volivcev-noce-vec-za-zupana-ga-bo-odstavil-tone-rop-skupaj-z-ursko/ |access-date=2026-07-30 |website=Zanima.me |language=sl-SI}}</ref> |- |} === Drugi krog === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]''' | width=70|'''[[Luka Mesec|Mesec]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background: #43AC44; height:1.5px" | ! style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | |- |{{nowrap|2.–9. julij}} |Episcenter |'''462''' | style="background:#b3ddb4" |60,0 |40,0 |– | style="background:#43AC44" |20,0 |<ref name=":1" /> |- |} {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]''' | width=70|'''[[Anton Rop|Rop]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background: #43AC44; height:1.5px" | ! style="background: #d56138; width:50px" | |- |{{nowrap|2.–9. julij}} |Episcenter |'''494''' | style="background:#b3ddb4" |61,0 |39,0 |– | style="background:#43AC44" |22,0 |<ref name=":1" /> |- |} {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]''' | width=70|'''[[Urška Klakočar Zupančič|Klakočar]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background: #43AC44; height:1.5px" | ! style="background: #d56138; width:50px" | |- |{{nowrap|2.–9. julij}} |Episcenter |'''467''' |47,0 | style="background:#e5a087" |53,0 |– | style="background:#d56138" |{{font color|white|6,0}} |<ref name=":1" /> |- |} == Glej tudi == * [[Župan Ljubljane]] * [[Mestni svet Mestne občine Ljubljana]] == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026|Ljubljana]] [[Kategorija:Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana]] 0wj7c8wfa2wg04xsvgi2gjmafwvqla0 Metalitalia.com 0 606579 6759896 6745296 2026-10-03T05:53:36Z 56jhoG 157998 /* Izvedbe */ 6759896 wikitext text/x-wiki {{Infobox website | name = Metalitalia.com | logo = | logocaption = | screenshot = | collapsible = | collapsetext = | caption = | url = {{URL|www.metalitalia.com}} | slogan = | commercial = ne | type = glasbeni spletni portal z novicami, recenzijami in intervjuji | registration = ne | language = [[italijanščina]] | num_users = | content_license = | programming language= | owner = David Scatigna | author = David Scatigna | editor = Luca Pessina | launch date = 2001 | revenue = | alexa = | ip = | current status = aktivna | footnotes = }} '''''Metalitalia.com''''' je leta 2001 ustanovljeno italijansko [[spletišče]], posvečeno predvsem [[metal]] glasbi.<ref name="pessina">{{Navedi splet|url=https://thebackinblack.wordpress.com/2015/12/17/metal-italia-intervista-a-luca-pessina/|title=Metal Italia: intervista a Luca Pessina|website=The Back in Black|date=17. december 2015|access-date=27. april 2023}}</ref> == Zgodovina == Spletišče je nastalo na pobudo skupine ljubiteljev [[heavy metal]]a, ki so se leta 2000 redno srečevali v klepetalnici omrežja [[Internet Relay Chat|IRC]].<ref name="pessina" /> Spletna stran se je začela resneje razvijati leta 2003, že leta 2004 pa so uredniki začeli prejemati ponudbe in povabila mednarodnih založb za pripravo recenzij ter pridobivati ekskluzivne intervjuje z italijanskimi, evropskimi in kmalu tudi čezmorskimi glasbenimi skupinami. Metalitalia.com je tako hitro postal najbolj priljubljeno italijansko spletišče, specializirano za heavy metal.<ref name="pessina" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.thenewnoise.it/le-webzine-presente-futuro-indagine-sullinformazione-musicale-online-casa-nostra/|title=Le webzine, tra presente e futuro. Indagine sull’informazione musicale online di casa nostra|website=The New Noise|date=23. maj 2017|access-date=27. april 2023}}</ref> Od ustanovitve je založnik in sistemski skrbnik David Scatigna, glavni urednik pa Luca Pessina.<ref name="pessina" /><ref>{{Navedi splet|url=https://metalitalia.com/contatti/|title=Contatti e Staff|website=Metalitalia.com|access-date=27. april 2023}}</ref> == Festival ''Metalitalia.com'' == Prva izvedba festivala, ki ga organizira spletišče, je potekala 5. maja 2012 v [[Trezzo sull'Adda|Trezzu sull'Adda]]. Glavni nastopajoči so bili portugalski [[Moonspell]] in finski [[Lordi]], medtem ko so bile vse preostale nastopajoče skupine, med njimi [[Strana Officina]], italijanske. Festival se je nato odvijal vsako leto, sprva maja, od leta 2016 pa septembra, z mednarodno uveljavljenimi glavnimi izvajalci, kot so [[Testament (glasbena skupina)|Testament]], [[Sodom]], [[Exodus (glasbena skupina)|Exodus]], [[At the Gates]] in [[Dark Tranquillity]]. Od leta 2017 festival poteka dva zaporedna dneva, v določenih letih je dodan še tretji, uvodni dan. Izvedba leta 2019 z glavnima izvajalcema [[Arch Enemy]] in [[Gotthard]] je potekala junija in je bila zadnja pred prekinitvijo zaradi [[pandemija covida-19|pandemije covida-19]]. Festival se je vrnil leta 2022 po odpovedi izvedb v letih 2020 in 2021,<ref>{{Navedi splet|url=https://metalitalia.com/articolo/metalitalia-com-festival-cancellata-ledizione-2021-e-appuntamento-al-2022/|title=Metalitalia.com Festival: cancellata l'edizione 2021 e appuntamento al 2022|website=Metalitalia.com|date=11. junij 2021|access-date=27. april 2023}}</ref> ponovno v dvodnevni septembrski izvedbi.<ref>{{Navedi splet|url=https://metalitalia.com/articolo/metalitalia-com-festival-2022-gli-orari-dei-concerti-e-dei-meetgreet/|title=Metalitalia.com Festival 2022: gli orari dei concerti e dei meet&greet!|website=Metalitalia.com|date=6. september 2022|access-date=27. april 2023}}</ref> Vse izvedbe festivala potekajo v dvorani ''Live Music Club'' v kraju Trezzo sull'Adda. === Izvedbe === {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! Leto ! width="120px" | Dan ! Nastopajoči |- | 2012 || 5. maj || {{hlist|'''[[Lordi]]'''|'''[[Moonspell]]'''|[[Strana Officina]]|[[Forgotten Tomb]]|[[Rain (glasbena skupina)|Rain]]|Hour of Penance|[[Holy Martyr]]|[[Destrage]]|[[From the Depth]]|[[Agony Face]]|[[Wake Arkane]]}} |- | 2013 || 11. maj || {{hlist|'''[[Uriah Heep]]'''|'''[[Destruction]]'''|[[Sadist]]|[[Vicious Rumors]]|[[Artillery]]|[[Demon (glasbena skupina)|Demon]]|[[Schizo]]|[[Gama Bomb]]|[[Torture Squad]]|[[Icy Steel]]|[[Hellstorm (glasbena skupina)|Hellstorm]]|Furor Gallico|[[Tantara]]}} |- |2014 || 11. maj || {{hlist|'''[[At the Gates]]'''|[[Impaled Nazarene]]|[[IN.SI.DIA]]|[[Master (glasbena skupina)|Master]]|[[Desaster]]|Hour of Penance|[[Necrodeath]]|[[Any Face]]|[[Game Over (glasbena skupina)|Game Over]]}} |- |2015 || 30. maj || {{hlist|'''[[Testament (glasbena skupina)|Testament]]'''|'''[[Exodus (glasbena skupina)|Exodus]]'''|[[Fleshgod Apocalypse]]|[[Onslaught (glasbena skupina)|Onslaught]]|[[Dark Lunacy]]|[[Ultra-Violence]]|[[Sinister (glasbena skupina)|Sinister]]|[[Ulvedharr]]}} |- |2016 || 10. september || {{hlist|'''[[Sodom]]'''|'''[[Dark Tranquillity]]'''|[[Insomnium]]|[[Demolition Hammer]]|[[Necrodeath]]|[[Cadaveria]]|[[Distruzione (glasbena skupina)|Distruzione]]|[[Electrocution]]}} |- |rowspan=2 | 2017 | 9. september || {{hlist|'''[[Edguy]]'''|[[Rhapsody of Fire]]|[[Grand Magus]]|[[Labyrinth (glasbena skupina)|Labyrinth]]|[[Secret Sphere]]|[[White Skull]]|[[Holy Martyr]]|[[Trick or Treat (glasbena skupina)|Trick or Treat]]}} |- | 10. september || {{hlist|'''[[Death SS]]'''|[[Moonspell]]|[[Samael]]|[[Claudio Simonetti's Goblin]]|[[Mortuary Drape]]|[[Necromass]]|[[Shores of Null]]}} |- |rowspan=3 | 2018 | 14. september<br/><small>(ogrevalni večer)</small> || {{hlist|'''[[Cripple Bastards]]'''|[[Raw Power (glasbena skupina)|Raw Power]]|Scheletro|Vide}} |- | 15. september || {{hlist|'''[[HammerFall]]'''|[[Rage (glasbena skupina)|Rage meets Refuge]]|[[Grave Digger]]|[[Domine]]|[[Elvenking]]|[[White Skull]]|[[Roase Crucis]]|[[Asgard (glasbena skupina)|Asgard]]}} |- | 16. september || {{hlist|'''[[Candlemass]]'''|[[Tiamat (glasbena skupina)|Tiamat]]|[[Novembre (glasbena skupina)|Novembre]]|[[Forgotten Tomb]]|[[Dool]]|[[Doomraiser]]|[[Caronte (glasbena skupina)|Caronte]]|[[Nibiru (glasbena skupina)|Nibiru]]}} |- |rowspan=2 | 2019 | 1. junij || {{hlist|'''[[Arch Enemy]]'''|[[Fleshgod Apocalypse]]|[[The Crown (glasbena skupina)|The Crown]]|[[Darkane]]|[[Graveworm]]|[[Stormlord]]|[[The Modern Age Slavery]]|[[Genus Ordinis Dei]]}} |- | 2. junij || {{hlist|'''[[Gotthard]]'''|[[Hardcore Superstar]]|[[Phil Campbell and the Bastard Sons]]|[[Crazy Lixx]]|[[Hell in the Club]]|[[Rain (glasbena skupina)|Rain]]|[[Speed Stroke]]|[[Bad Bones]]}} |- | ''2020'' || / || ''prestavljen na leto 2021 in nato odpovedan''<br/>''napovedane skupine: '''[[Sodom]]''', [[Batushka]], [[Pestilence]], [[Necrophobik]], [[Malevolent Creation]]'' |- |rowspan=2 | 2022 | 1. dan || {{hlist|'''[[Sodom]]'''|[[Coroner]]|[[Bulldozer]]|[[Onslaught]]|[[Extrema]]|[[IN.SI.DIA]]|[[Hyades]]|[[National Suicide]]}} |- | 2. dan || {{hlist|'''[[Watain]]'''|[[Abbath]]|[[Asphyx]]|[[Batushka]]|[[Tribulation]]|[[Necrophobic]]|[[Bolzer]]|[[Blasphemer]]}} |- | rowspan=2 | 2023 | 1. dan || {{hlist|'''[[Venom]]'''|[[Unleashed]]|[[Paul Di'Anno]]|[[Pestilence]]|[[Malevolent Creation]]|[[Witchmaster]]|[[Whiskey Ritual]]|[[Miscreance]]}} |- | 2. dan || {{hlist|'''[[Folkstone]]'''|[[Feuerschwanz]]|[[Wind Rose]]|[[Furor Gallico]]|[[Diabula Rasa]]|[[Kanseil]]|[[Draconicon]]}} |- | rowspan=3 | 2024 | Warm Up Party || {{hlist|[[Ponte del Diavolo]]|[[Grumo]]|[[Bottomless]]|[[Overcharge]]|[[Rejekts]]}} |- | 1. dan || {{hlist|'''[[Overkill]]'''|[[Destruction]]|[[Morbid Saint]]|[[Xentrix]]|[[Cripple Bastards]]|[[Angelus Apatrida]]|[[Ural]]|[[Husqwarnah]]}} |- | 2. dan || {{hlist|'''[[Death SS]]'''|[[Cirith Ungol]]|[[Warlord]]|[[Satan (glasbena skupina)|Satan]]|[[Night Demon]]|[[Haunt]]|[[Hellfire]]}} |- | rowspan=2 | 2025 | 27. september || {{hlist|'''[[Dark Tranquillity]]'''|[[Soen]]|[[Kanonenfieber]]|[[Equilibrium]]|[[Persefone]]|[[Iotunn]]|[[Bedsore]]}} |- | 28. september || {{hlist|'''[[Stratovarius]]'''|[[Rhapsody of Fire]]|[[Twilight Force]]|[[Vision Divine]]|[[Elvenking]]|[[Ancient Bards]]|[[Skeletoon]]}} |- |rowspan=3 | 2026 | Warm Up Party || {{hlist|[[Duir]]|[[GameOver]]|[[The Foreshadowing]]|[[Dark Lunacy]]}} |- | 26. september || {{hlist|'''[[Paradise Lost]]'''|[[Amenra]]|[[Fleshgod Apocalypse]]|[[Harakiri for the Sky]]|[[Nocturnal Depression]]|[[1914 (glasbena skupina)|1914]]|[[Nero di Marte]]|[[Nel Buio]]}} |- | 27. september || {{hlist|'''[[Coroner]]'''|[[Fear Factory]]|[[Demolition Hammer]]|[[Sadist]]|[[Fulci]]|[[Allegaeon]]|[[Gorod]]|[[Hylosis]]|[[Schizophrenia (glasbena skupina)|Schizophrenia]]}} |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{Navedi splet|url=https://www.metalitalia.com/|title=Uradna spletna stran|website=Metalitalia.com}} * {{Navedi splet|url=https://www.metalitalia-festival.com/|title=Uradna spletna stran festivala Metalitalia|website=Metalitalia-festival.com}} [[Kategorija:Glasbena spletišča]] [[Kategorija:Glasbeni festivali]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2001]] 5xq7zj7yaalpc099njn8buqembyqemo Lokalne volitve v Mestni občini Kranj 2026 0 607147 6759822 6752000 2026-10-02T20:28:02Z VidicK01 193275 posodobitev 6759822 wikitext text/x-wiki {{Infobox election | election_name = Lokalne volitve v MO Kranj 2026 | type = presidential | previous_election = Lokalne volitve v Mestni občini Kranj (2022) | previous_year = 2022 | next_election = Lokalne volitve v Mestni občini Kranj (2030) | next_year = 2030 | country = Slovenija | election_date = [[Slika:Coat_of_arms_of_Kranj_(with_white_outline).svg|50px]]<br>{{nobr|15. in 29. november 2026}} | turnout = | candidate1 = | image1 = | popular_vote1 = | percentage1 = | party1 = | color1 = | candidate2 = | image2 = | popular_vote2 = | percentage2 = | party2 = | color2 = | title = župan | before_election = [[Matjaž Rakovec]] | before_party = [[Socialni demokrati|SD]] | after_election = | after_party = }} '''Lokalne volitve v Mestni občini Kranj 2026''' bodo redne volitve [[Župan Mestne občine Kranj|župana]] ter članov mestnega sveta, ki bodo potekale 15. in 29. novembra 2026 v [[Mestna občina Kranj|Mestni občini Kranj]] v okviru [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalnih volitev 2026]]. == Zgodovina == === Razpis volitev === [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|Predsednik Državnega zbora]] [[Zoran Stevanović]] je 8. julija 2026 uradno razpisal lokalne volitve. Za rok za začetek izvedbe volilnih opravil je določil 7. september, na ta dan bo Ministrstvo za notranje zadeve med drugim objavilo število volilnih upravičencev.<ref>{{Navedi splet |title=15. novembra gremo na lokalne volitve {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/15-novembra-gremo-na-lokalne-volitve.html |access-date=2026-08-15 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> === Napovedi kandidatur === 22. oktobra 2025 je kandidaturo za županjo Mestne občine Kranj na občnem zboru mestnega odbora stranke oznanila Irena Dolenc, mestna svetnica iz vrst [[Nova Slovenija|NSi]] in predsednica MO NSi Kranj.<ref name=":0" /> 24. julija 2026 je prejela podporo strank [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]], s katerima se je NSi podala že na državnozborske volitve istega leta. Irena Dolenc, predsednik MO SLS Kranj Janez Porenta ter predsednik Državnega sveta in Fokusa [[Marko Lotrič]] so tega dne podpisali tudi sporazum o oblikovanju skupne kandidatne liste za mestni svet.<ref>{{Navedi splet |last=NSi Kranj |date=2026-07-24 |title=Posnetku o podpisu SPORAZUMA O SODELOVANJU NSi, SLS in FOKUS Marka Lotriča smo dodali zvok. |url=https://www.facebook.com/reel/1243023597872663 |access-date=2026-08-15 |website=Facebook}}</ref> Aktualni župan [[Matjaž Rakovec]] je zanimanje za tretji mandat izrazil 4. decembra 2025 ter vnovično kandidaturo za medije potrdil v maju 2026.<ref name=":1" /> Ob tem je napovedal nadaljevanje investicijskih projektov iz drugega mandata ter izpostavil usmeritev Kranja v trajnostno in zeleno mesto.<ref name=":2" /> 13. junija 2026 je svojo kandidaturo napovedal [[Janez Černe]], dolgoletni mestni svetnik, ki je v času Rakovčevega mandata do junija 2025 sedem let opravljal funkcijo podžupana občine.<ref name=":3" /> S programom ''Za Kranj, ki deluje'' napoveduje uresničevanje strateških projektov, med drugim je napovedal več javnih parkirišč, pogostejše linije mestnega prometa, cenejše vrtce in boljši dialog z državo.<ref name=":3" /> Za potrebe kandidature je ustanovil tudi stranko Mi smo iz Kranja (MSK), s katero bo nastopil na volitvah v mestni svet.<ref>{{Navedi splet |title=Objava izreka odločbe o vpisu politične stranke v register političnih strank in grafične upodobitve znaka stranke {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/objava-izreka-odlocbe-o-vpisu-politicne-stranke-v-register-politicnih-strank-in-graficne-upodobitve-znaka-stranke-5/ |access-date=2026-08-15 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}</ref> == Kandidati == === Uradni === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:97%;line-height:16px" ! colspan=2 width="10%"|Kandidat ! width="10%"|Rojen ! class="unsortable" width="20%"|Poklic ! class="unsortable" width="12%"|Stranka<br>Lokalna lista ! width="10%"|Datum napovedi kandidature ! class="unsortable" width="10%"|Kampanja ! class="unsortable" width="5%"|Sklici |- |<center>[[Slika:Matjaž_Rakovec_2026_(cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Matjaž Rakovec]]'''</center> | style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; " | |2. september 1964 [[Kranj]] | * predsednik Hokejske zveze Slovenije (2010–''danes'') * župan Mestne občine Kranj (2018–''danes'') |[[Socialni demokrati]] (SD) |4. december 2025 |TBA |<ref name=":1">{{Navedi splet |title=Matjaž Rakovec hoče tretji mandat - to je potrdil novinarjem..... {{!}} Trma.si |url=https://trma.si/kranj-plus/matjaz-rakovec-hoce-tretji-mandat-to-je-potrdil-novinarjem/ |access-date=2026-08-15 |website=trma.si |language=sl}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet |title=Župani že v lovu na nov mandat: Kdo gre znova na volitve? - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/lokalne-volitve-zupani-kandidature-programi-2026-1896971 |access-date=2026-08-15 |website=Novice Svet24 |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:Predsednik_vlade_na_ogledu_investicijskih_projektov_na_Zlatem_polju_-_55088562751_Irena_Dolenc_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Irena Dolenc]]'''</center> | style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; " | |6. februar 1968 [[Kranj]] | * mestna svetnica Mestne občine Kranj (2014–''danes'') |[[Nova Slovenija]] (NSi)<br><br>[[Slovenska ljudska stranka]] (SLS)<br><br>[[FOKUS Marka Lotriča]] (Fokus) |22. oktober 2025 |TBA |<ref name=":0">{{Navedi splet |last=Traven |first=B. |date=2025-10-22 |title=Svojo kandidaturo za bodočo županjo Kranja je potrdila naša odlična aktualna svetnica Irena Dolenc. |url=https://x.com/BineTraven/status/1980933934021247336 |accessdate=2026-08-15 |website=X.com}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=STA: V kranjsko župansko tekmo vstopa tudi kandidatka NSi |url=https://www.sta.si/3587098/v-kranjsko-zupansko-tekmo-vstopa-tudi-kandidatka-nsi |access-date=2026-08-15 |website=www.sta.si}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Janez Černe]]'''</center> | style="background:#A2223D; " | |5. december 1982 [[Kranj]] | * mestni svetnik Mestne občine Kranj (2014–''danes'') * podžupan Mestne občine Kranj (2018–2025) |Lista Mi smo iz Kranja (MSK) |13. junij 2026 |''Za Kranj, ki deluje!'' |<ref name=":3">{{Navedi splet |title=Kranjski župan ga je po sporu razrešil, zdaj bo kandidiral proti njemu |url=https://siol.net/novice/slovenija/janez-cerne-bo-kandidiral-za-zupana-kranja-694080 |accessdate=2026-08-15 |website=siol.net |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-06-18 |title=Dolga leta zaveznika, na jesenskih volitvah protikandidata |url=https://www.gorenjskiglas.si/lokalno/dolga-leta-zaveznika-na-jesenskih-volitvah-protikandidata-378590/ |access-date=2026-08-15 |website=www.gorenjskiglas.si |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Tomaž Krišelj]]'''</center> | style="background:#7ed957; " | |1962 | * direktor Gasilsko reševalne službe Kranj (2015–2019) * podjetnik |[[Stranka generacij]] (SG) |29. september 2026 |TBA |<ref>{{Navedi splet |title=Nov kandidat za župana Kranja je TOMAŽ KRIŠELJ {{!}} Trma.si |url=https://trma.si/kranj-plus/nov-kandidat-z-zupana-kranja-je-tomaz-kriselj/ |access-date=2026-10-02 |website=trma.si |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Vekoslav Panigaz]]'''</center> | style="background:{{party color|Resni.ca}}; " | |— | * podjetnik, investitor |[[Resni.ca]] |2. oktober 2026 |''Manj obljub, več izvedbe!'' |<ref>{{Navedi splet |date=2026-10-02 |title=Vekoslav Panigaz želi na čelo Kranja: »Manj obljub, več izvedbe« {{!}} Gorenjskainfo.com |url=https://gorenjskainfo.com/novica/politika/vekoslav-panigaz-zeli-na-celo-kranja-manj-obljub-vec-izvedbe/450003 |access-date=2026-10-02 |website=gorenjskainfo.com |language=sl}}</ref> |- |} === Potencialni === {{Gallery |File:No_image_(male).svg|{{center|'''[[Bojan Homan]]'''<br>[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]<br/>Mestni svetnik MO Kranj<br>(2002– )<ref>{{Navedi splet |title=Trma napovedala zdavnaj, Irena Dolenc bo kandidirala..... {{!}} Trma.si |url=https://trma.si/kranj-plus/trma-napovedala-zdavnaj-irena-dolenec-bo-kandidirala/ |access-date=2026-08-14 |website=trma.si |language=sl}}</ref>}} |title=Medijska ugibanja|name=|align=center|footer=|style=|state=|mode=nolines|height=160|width=160|captionstyle=}} == Stranke in liste v mestnem svetu == {| class="wikitable" ! colspan="3" rowspan="2" |Stranka ! rowspan="2" |Vodja skupine ! colspan="2" |Izid 2022 ! rowspan="2" |Trenutno |- ! Glasov (%) ! Sedežev |- | bgcolor="{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}" | | align="center" |'''SD''' | [[Socialni demokrati]] | Manja Zorko | align="center" |18,6 % | {{Composition bar|7|33|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} | {{Composition bar|6|33|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} |- | bgcolor="#005DA3" | | align="center" |'''GS''' | [[Gibanje Svoboda]] | Sandra Gazinkovski | align="center" |16,9 % | {{Composition bar|6|33|#005DA3}} | {{Composition bar|5|33|#005DA3}} |- | bgcolor="#FEF200" | | align="center" |'''SDS''' | [[Slovenska demokratska stranka]] | [[Bojan Homan]] | align="center" |16,8 % | {{Composition bar|6|33|#FEF200}} | {{Composition bar|6|33|#FEF200}} |- | bgcolor="{{party color|Resni.ca}}" | | align="center" |'''Resni.ca''' | [[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] | [[Zoran Stevanović]] | align="center" |13,2 % | {{Composition bar|5|33|{{party color|Resni.ca}}}} | {{Composition bar|5|33|{{party color|Resni.ca}}}} |- | bgcolor="{{party color|Nova Slovenija}}" | | align="center" |'''NSi''' | [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati]] | [[Irena Dolenc]] | align="center" |8,6 % | {{Composition bar|3|33|{{party color|Nova Slovenija}}}} | {{Composition bar|3|33|{{party color|Nova Slovenija}}}} |- | bgcolor="#892d52" | | align="center" |'''VZK''' | [[Več za Kranj]] | Boris Vehovec | align="center" |7,0 % | {{Composition bar|2|33|#892d52}} | {{Composition bar|2|33|#892d52}} |- | bgcolor="#233887" | | align="center" |'''PLS''' | Povezane lokalne skupnosti | Tomaž Ogris | align="center" |6,1 % | {{Composition bar|2|33|#233887}} | {{Composition bar|2|33|#233887}} |- | bgcolor="#e6342a" | | align="center" |'''L''' | [[Levica (Slovenija)|Levica]] | Ana Černe | align="center" |4,8 % | {{Composition bar|1|33|#e6342a}} | {{Composition bar|1|33|#e6342a}} |- | bgcolor="#45789e" | | align="center" |'''LZRK''' | Lista za razvoj Kranja | Igor Velov | align="center" |3,3 % | {{Composition bar|1|33|#45789e}} | {{Composition bar|1|33|#45789e}} |- | bgcolor="#A2223D" | | align="center" |'''MSK''' | Lista Mi smo iz Kranja{{efn|Samostojni svetnik Janez Černe, prej član svetniške skupine SD.}} | [[Janez Černe]] | align="center" |/ | {{Composition bar|0|33|#A2223D}} | {{Composition bar|1|33|#A2223D}} |- | bgcolor="#6f2c91" | | align="center" |'''Prerod''' | [[Prerod (stranka)|Prerod – Stranka Vladimirja Prebiliča]]{{efn|Samostojni svetnik Rok Igličar, prej član svetniške skupine Svoboda.}} | Rok Igličar | align="center" |/ | {{Composition bar|0|33|#6f2c91}} | {{Composition bar|1|33|#6f2c91}} |- |} == Glej tudi == * [[Župan Mestne občine Kranj]] * [[Mestni svet Mestne občine Kranj]] == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026|Kranj]] [[Kategorija:Lokalne volitve v Mestni občini Kranj]] 2z2spnyrcgxavq9lcgka4kt0wi800jw 6759983 6759822 2026-10-03T11:21:14Z VidicK01 193275 +1 kandidatka, predstavitve, št. upravičencev 6759983 wikitext text/x-wiki {{Infobox election | election_name = Lokalne volitve v MO Kranj 2026 | type = presidential | previous_election = Lokalne volitve v Mestni občini Kranj (2022) | previous_year = 2022 | next_election = Lokalne volitve v Mestni občini Kranj (2030) | next_year = 2030 | country = Slovenija | election_date = [[Slika:Coat_of_arms_of_Kranj_(with_white_outline).svg|50px]]<br>{{nobr|15. in 29. november 2026}} | turnout = | candidate1 = | image1 = | popular_vote1 = | percentage1 = | party1 = | color1 = | candidate2 = | image2 = | popular_vote2 = | percentage2 = | party2 = | color2 = | title = župan | before_election = [[Matjaž Rakovec]] | before_party = [[Socialni demokrati|SD]] | after_election = | after_party = }} '''Lokalne volitve v Mestni občini Kranj 2026''' bodo redne volitve [[Župan Mestne občine Kranj|župana]] ter članov mestnega sveta, ki bodo potekale 15. in 29. novembra 2026 v [[Mestna občina Kranj|Mestni občini Kranj]] v okviru [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalnih volitev 2026]]. == Zgodovina == === Razpis volitev === [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|Predsednik Državnega zbora]] [[Zoran Stevanović]] je 8. julija 2026 uradno razpisal lokalne volitve.<ref>{{Navedi splet |title=15. novembra gremo na lokalne volitve {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/15-novembra-gremo-na-lokalne-volitve.html |access-date=2026-08-15 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Za rok za začetek izvedbe volilnih opravil je določil 7. september, na ta dan je Ministrstvo za notranje zadeve med drugim objavilo število volilnih upravičencev, ki jih je tokrat 42.003. Kandidat za župana oziroma lista za mestni svet, ki jo določi skupina volivcev, mora za vložitev kandidature zbrati najmanj 421 podpisov podpore.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-08 |title=Koliko podpisov potrebujete za župansko kandidaturo? Razlike na Gorenjskem so ogromne {{!}} Gorenjskainfo.com |url=https://gorenjskainfo.com/novica/politika/koliko-podpisov-potrebujete-za-zupansko-kandidaturo-razlike-na-gorenjskem-so-ogromne/444820 |access-date=2026-10-03 |website=gorenjskainfo.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 · Mestna občina Kranj |url=https://kranj.si//mestna-obcina/obcinska-volilna-komisija/lokalne-volitve-2026 |access-date=2026-10-03 |website=kranj.si |language=sl}}</ref> === Napovedi kandidatur === 22. oktobra 2025 je kandidaturo za županjo Mestne občine Kranj na občnem zboru mestnega odbora stranke oznanila Irena Dolenc, mestna svetnica iz vrst [[Nova Slovenija|NSi]] in predsednica MO NSi Kranj.<ref name=":0" /> 24. julija 2026 je prejela podporo strank [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]], s katerima se je NSi podala že na državnozborske volitve istega leta. Irena Dolenc, predsednik MO SLS Kranj Janez Porenta ter predsednik Državnega sveta in Fokusa [[Marko Lotrič]] so tega dne podpisali tudi sporazum o oblikovanju skupne kandidatne liste za mestni svet.<ref>{{Navedi splet |last=NSi Kranj |date=2026-07-24 |title=Posnetku o podpisu SPORAZUMA O SODELOVANJU NSi, SLS in FOKUS Marka Lotriča smo dodali zvok. |url=https://www.facebook.com/reel/1243023597872663 |access-date=2026-08-15 |website=Facebook}}</ref> Aktualni župan [[Matjaž Rakovec]] je zanimanje za tretji mandat izrazil 4. decembra 2025 ter vnovično kandidaturo za medije potrdil v maju 2026.<ref name=":1" /> Ob tem je napovedal nadaljevanje investicijskih projektov iz drugega mandata ter izpostavil usmeritev Kranja v trajnostno in zeleno mesto.<ref name=":2" /> 13. junija 2026 je svojo kandidaturo napovedal [[Janez Černe]], dolgoletni mestni svetnik, ki je v času Rakovčevega mandata do junija 2025 sedem let opravljal funkcijo podžupana občine.<ref name=":3" /> S programom ''Za Kranj, ki deluje'' napoveduje uresničevanje strateških projektov, med drugim je napovedal več javnih parkirišč, pogostejše linije mestnega prometa, cenejše vrtce in boljši dialog z državo.<ref name=":3" /> Za potrebe kandidature je ustanovil tudi stranko Mi smo iz Kranja (MSK), s katero bo nastopil na volitvah v mestni svet.<ref>{{Navedi splet |title=Objava izreka odločbe o vpisu politične stranke v register političnih strank in grafične upodobitve znaka stranke {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/objava-izreka-odlocbe-o-vpisu-politicne-stranke-v-register-politicnih-strank-in-graficne-upodobitve-znaka-stranke-5/ |access-date=2026-08-15 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}</ref> 29. septembra 2026 je svojo kandidaturo v sporočilu za javnost oznanil podjetnik Tomaž Krišelj, ki ga podpira [[Stranka generacij]].<ref name=":4" /> Krišelj je bil v preteklosti aktiven v stranki [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], za katero je leta 2022 neuspešno kandidiral za poslanca na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih]] ter za svetnika na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|lokalnih volitvah]].<ref>{{Navedi splet |date=2022-05-07|title=Izidi glasovanja po listah - Gibanje Svoboda|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2022/#/rezultati|accessdate=2026-10-03|website=dvk-rs.si}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Izidi glasovanja za mestno občino Kranj |url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2022/lv2022/#/obcine/kranj/rezultati |access-date=2026-10-03 |website=dvk-rs.si}}</ref> Kot svoje prioritete je izpostavil boljše pogoje za podjetništvo, prometno ureditev, stanovanjsko politiko in oživljanje mestnega jedra.<ref>{{Navedi splet |last=AI |first=P. V. / EPA / |date=2026-10-01 |title=Tomaž Krišelj napovedal kandidaturo za župana Kranja |url=https://stadion.si/sl/lokalno/tomaz-kriselj-napovedal-kandidaturo-za-zupana-kranja |access-date=2026-10-03 |website=Stadion SI |language=sl-si}}</ref> 2. oktobra je svojega županskega kandidata predstavila [[Resni.ca]], in sicer podjetnika Vekoslava Panigaza.<ref name=":5" /> Panigaz je znan kot investitor v prvo kranjsko picerijo v središču mesta v zadnjih 12 letih, ki se je odprla konec leta 2023.<ref>{{Navedi splet |date=2024-01-31 |title=Kranj: Prvi lokal v središču mesta pa 12 letih |url=https://www.dnevnik.si/novice/lokalno/kranj-prvi-lokal-v-srediscu-mesta-po-12-letih-2113168/ |access-date=2026-10-03 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref> == Kandidati == === Uradni === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:97%;line-height:16px" ! colspan=2 width="10%"|Kandidat ! width="10%"|Rojen ! class="unsortable" width="20%"|Poklic ! class="unsortable" width="12%"|Stranka<br>Lokalna lista ! width="10%"|Datum napovedi kandidature ! class="unsortable" width="10%"|Kampanja ! class="unsortable" width="5%"|Sklici |- |<center>[[Slika:Matjaž_Rakovec_2026_(cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Matjaž Rakovec]]'''</center> | style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; " | |2. september 1964 [[Kranj]] | * predsednik Hokejske zveze Slovenije (2010–''danes'') * župan Mestne občine Kranj (2018–''danes'') |[[Socialni demokrati]] (SD) |4. december 2025 |TBA |<ref name=":1">{{Navedi splet |title=Matjaž Rakovec hoče tretji mandat - to je potrdil novinarjem..... {{!}} Trma.si |url=https://trma.si/kranj-plus/matjaz-rakovec-hoce-tretji-mandat-to-je-potrdil-novinarjem/ |access-date=2026-08-15 |website=trma.si |language=sl}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet |title=Župani že v lovu na nov mandat: Kdo gre znova na volitve? - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/lokalne-volitve-zupani-kandidature-programi-2026-1896971 |access-date=2026-08-15 |website=Novice Svet24 |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:Predsednik_vlade_na_ogledu_investicijskih_projektov_na_Zlatem_polju_-_55088562751_Irena_Dolenc_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Irena Dolenc]]'''</center> | style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; " | |6. februar 1968 [[Kranj]] | * mestna svetnica Mestne občine Kranj (2014–''danes'') |[[Nova Slovenija]] (NSi)<br><br>[[Slovenska ljudska stranka]] (SLS)<br><br>[[FOKUS Marka Lotriča]] (Fokus) |22. oktober 2025 |TBA |<ref name=":0">{{Navedi splet |last=Traven |first=B. |date=2025-10-22 |title=Svojo kandidaturo za bodočo županjo Kranja je potrdila naša odlična aktualna svetnica Irena Dolenc. |url=https://x.com/BineTraven/status/1980933934021247336 |accessdate=2026-08-15 |website=X.com}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=STA: V kranjsko župansko tekmo vstopa tudi kandidatka NSi |url=https://www.sta.si/3587098/v-kranjsko-zupansko-tekmo-vstopa-tudi-kandidatka-nsi |access-date=2026-08-15 |website=www.sta.si}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Janez Černe]]'''</center> | style="background:#A2223D; " | |5. december 1982 [[Kranj]] | * mestni svetnik Mestne občine Kranj (2014–''danes'') * podžupan Mestne občine Kranj (2018–2025) |Lista Mi smo iz Kranja (MSK) |13. junij 2026 |''Za Kranj, ki deluje!'' |<ref name=":3">{{Navedi splet |title=Kranjski župan ga je po sporu razrešil, zdaj bo kandidiral proti njemu |url=https://siol.net/novice/slovenija/janez-cerne-bo-kandidiral-za-zupana-kranja-694080 |accessdate=2026-08-15 |website=siol.net |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-06-18 |title=Dolga leta zaveznika, na jesenskih volitvah protikandidata |url=https://www.gorenjskiglas.si/lokalno/dolga-leta-zaveznika-na-jesenskih-volitvah-protikandidata-378590/ |access-date=2026-08-15 |website=www.gorenjskiglas.si |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Tomaž Krišelj]]'''</center> | style="background:#7ed957; " | |1962 | * direktor Gasilsko reševalne službe Kranj (2015–2019) * podjetnik |[[Stranka generacij]] (SG) |29. september 2026 |TBA |<ref name=":4">{{Navedi splet |title=Nov kandidat za župana Kranja je TOMAŽ KRIŠELJ {{!}} Trma.si |url=https://trma.si/kranj-plus/nov-kandidat-z-zupana-kranja-je-tomaz-kriselj/ |access-date=2026-10-02 |website=trma.si |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Vekoslav Panigaz]]'''</center> | style="background:{{party color|Resni.ca}}; " | |— | * podjetnik, investitor |[[Resni.ca]] |2. oktober 2026 |''Manj obljub, več izvedbe!'' |<ref name=":5">{{Navedi splet |date=2026-10-02 |title=Vekoslav Panigaz želi na čelo Kranja: »Manj obljub, več izvedbe« {{!}} Gorenjskainfo.com |url=https://gorenjskainfo.com/novica/politika/vekoslav-panigaz-zeli-na-celo-kranja-manj-obljub-vec-izvedbe/450003 |access-date=2026-10-02 |website=gorenjskainfo.com |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(female).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Karin Planinšek]]'''</center> | style="background:#FEF200; " | |5. februar 1999 [[Kranj]] | * podpredsednica Slovenske demokratske mladine (2024–''danes'') * podkasterka in spletna vplivnica |[[Slovenska demokratska stranka]] (SDS) |TBA |TBA | |- |} === Potencialni === {{Gallery |File:No_image_(male).svg|{{center|'''[[Bojan Homan]]'''<br>[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]<br/>Mestni svetnik MO Kranj<br>(2002– )<ref>{{Navedi splet |title=Trma napovedala zdavnaj, Irena Dolenc bo kandidirala..... {{!}} Trma.si |url=https://trma.si/kranj-plus/trma-napovedala-zdavnaj-irena-dolenec-bo-kandidirala/ |access-date=2026-08-14 |website=trma.si |language=sl}}</ref>}} |title=Medijska ugibanja|name=|align=center|footer=|style=|state=|mode=nolines|height=160|width=160|captionstyle=}} == Stranke in liste v mestnem svetu == {| class="wikitable" ! colspan="3" rowspan="2" |Stranka ! rowspan="2" |Vodja skupine ! colspan="2" |Izid 2022 ! rowspan="2" |Trenutno |- ! Glasov (%) ! Sedežev |- | bgcolor="{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}" | | align="center" |'''SD''' | [[Socialni demokrati]] | Manja Zorko | align="center" |18,6 % | {{Composition bar|7|33|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} | {{Composition bar|6|33|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} |- | bgcolor="#005DA3" | | align="center" |'''GS''' | [[Gibanje Svoboda]] | Sandra Gazinkovski | align="center" |16,9 % | {{Composition bar|6|33|#005DA3}} | {{Composition bar|5|33|#005DA3}} |- | bgcolor="#FEF200" | | align="center" |'''SDS''' | [[Slovenska demokratska stranka]] | [[Bojan Homan]] | align="center" |16,8 % | {{Composition bar|6|33|#FEF200}} | {{Composition bar|6|33|#FEF200}} |- | bgcolor="{{party color|Resni.ca}}" | | align="center" |'''Resni.ca''' | [[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] | [[Zoran Stevanović]] | align="center" |13,2 % | {{Composition bar|5|33|{{party color|Resni.ca}}}} | {{Composition bar|5|33|{{party color|Resni.ca}}}} |- | bgcolor="{{party color|Nova Slovenija}}" | | align="center" |'''NSi''' | [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati]] | [[Irena Dolenc]] | align="center" |8,6 % | {{Composition bar|3|33|{{party color|Nova Slovenija}}}} | {{Composition bar|3|33|{{party color|Nova Slovenija}}}} |- | bgcolor="#892d52" | | align="center" |'''VZK''' | [[Več za Kranj]] | Boris Vehovec | align="center" |7,0 % | {{Composition bar|2|33|#892d52}} | {{Composition bar|2|33|#892d52}} |- | bgcolor="#233887" | | align="center" |'''PLS''' | Povezane lokalne skupnosti | Tomaž Ogris | align="center" |6,1 % | {{Composition bar|2|33|#233887}} | {{Composition bar|2|33|#233887}} |- | bgcolor="#e6342a" | | align="center" |'''L''' | [[Levica (Slovenija)|Levica]] | Ana Černe | align="center" |4,8 % | {{Composition bar|1|33|#e6342a}} | {{Composition bar|1|33|#e6342a}} |- | bgcolor="#45789e" | | align="center" |'''LZRK''' | Lista za razvoj Kranja | Igor Velov | align="center" |3,3 % | {{Composition bar|1|33|#45789e}} | {{Composition bar|1|33|#45789e}} |- | bgcolor="#A2223D" | | align="center" |'''MSK''' | Lista Mi smo iz Kranja{{efn|Samostojni svetnik Janez Černe, prej član svetniške skupine SD.}} | [[Janez Černe]] | align="center" |/ | {{Composition bar|0|33|#A2223D}} | {{Composition bar|1|33|#A2223D}} |- | bgcolor="#6f2c91" | | align="center" |'''Prerod''' | [[Prerod (stranka)|Prerod – Stranka Vladimirja Prebiliča]]{{efn|Samostojni svetnik Rok Igličar, prej član svetniške skupine Svoboda.}} | Rok Igličar | align="center" |/ | {{Composition bar|0|33|#6f2c91}} | {{Composition bar|1|33|#6f2c91}} |- |} == Glej tudi == * [[Župan Mestne občine Kranj]] * [[Mestni svet Mestne občine Kranj]] == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026|Kranj]] [[Kategorija:Lokalne volitve v Mestni občini Kranj]] jdieqszo5nx1x931vlbdd5mii0bzlhm Marie Černe Prisland 0 608295 6759740 6759628 2026-10-02T15:23:55Z Ihana Aneta 242446 6759740 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Kratki opis|slovenska časnikarka in borka za pravice žensk (1890–1979)}} {{Infopolje Oseba|caption=Marie Černe Prisland leta 1931. To je bila njena najljubša fotografija.|awards=[[Red svetega Save|Red svetega Save IV. stopnje]]}} '''Marija Černe Prisland''', znana kot '''Marie Černe Prisland''',{{Efn|V ZDA je uporabljala tudi ime Marie Elisabeth.}} [[Slovenci|slovenska]] [[Novinarstvo|časnikarka]], [[Pisatelj|pisateljica]], [[Zgodovinar|amaterska zgodovinarka]] in [[Pravice žensk|borka za pravice žensk]], * [[21. junij]] [[1890]], [[Rečica ob Savinji]], † [[13. september]] [[1979]], [[Sheboygan, Wisconsin]]. Petnajstletna je odpotovala v ZDA kjer je delala kot tovarniška delavka, šivilja in kasneje knjigovodja. == Otroštvo == Rojena je bila 21. junija 1890 v [[Rečica ob Savinji|Rečici ob Savinji]] neporočenima slovenskima staršema.<ref name=":0">{{Navedi splet |date=1882-1894 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02263 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02263 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/recica-ob-savinji/02263/?pg=210 |access-date=2026-09-04 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref name=":4">{{Navedi knjigo |last=Planinsek Odorizzi |first=Irene M. |author-link=Irene M. Planinsek Odorizzi |title=Footsteps through time |date=1978 |publisher=Washington Landmark Tours |language=En |trans-title=Stopinje skozi čas|pages=161-172|chapter=Marija from Rečica|trans-chapter=Marija iz Rečice|chapter-url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-URAMSCAP/1146bae7-6842-4446-84b7-2368bc205916/PDF|others=Link do drugega dela poglavja: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JLPTS4Q5/02cb6a94-934c-4d2f-afcd-89108164c9fc/PDF}}</ref> Njena mati je bila hotelska kuharica Marija Rozenstein (1863–1896) iz Rečice ob Savinji, njen oče pa obalni carinski inšpektor Franc Černe (1867–1940) iz [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradca]].<ref name=":0" /><ref name=":5">{{Navedi splet |date=1834-1874 |title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 02270 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 02270 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/recica-ob-savinji/02270/?pg=115 |access-date=2026-09-05 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref name=":6">o{{Navedi splet |date=1860-1872 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02261 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02261 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/recica-ob-savinji/02261/?pg=33 |access-date=2026-09-05 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref name=":4" /><ref>{{Navedi splet |date=1857-1879 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02547 {{!}} 172 Slovenj Gradec {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02547 {{!}} 172 Slovenj Gradec {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/slovenj-gradec/02547/?pg=56 |access-date=2026-09-05 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref name=":7" /> Poročila sta se, ko je imela Marie štiri leta.<ref name=":0" /> Drugih otrok nista imela.<ref name=":1" /> Leta 1895 sta Marieina starša za zaslužkom odpotovala v [[Brazilija|Brazilijo]], Marie pa zaupala v varstvo materi njene mame.<ref name=":1" /> Leto za tem je dekličina mati umrla za rumeno mrzlico. Dekličin oče se je kmalu za tem znova poročil ter z šestletno hčerko prekinil stike in jo nehal finančno vzdrževati.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi novice |last=Černe Prisland |first=Marie |author-link=Marie Černe Prisland |date=september 1966 |title=Oh ta svet... |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AGB2LIAF |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |page=194 |language=Sl |volume=9}}</ref> Ponovno sta vzpostavila stike šele več desetletji kasneje, vendar le preko pisem.<ref name=":7">{{Navedi novice |date=junij 1940 |title=Sožalje, gospa Prisland! |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0DY9MTHV |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |page=212 |language=Sl |volume=6}}</ref> Marie je ostala sama z babico, ostarelo dninarico Jero Raskornik (1824–1908), ki jo je vzgajala ljubeče, vendar v veliki revščini.<ref name=":13">{{Navedi novice |last=Černe Prisland |first=Marie |author-link=Marie Černe Prisland |date=junij 1931 |title=Pet in dvajset let v Ameriki |url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A9HDGZOW |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |pages=108-109 |language=Sl |issue=24}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet |last=Mežnar |first=Roman |date=2020 |title=Marie PRISLAND (roj. ČERNE) (1890-1979) |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/marie-prisland-roj-cerne/ |access-date=2026-09-04 |website=Obrazi slovenskih pokrajin |publisher=Mestna knjižnica Kranj |language=Sl}}</ref><ref name=":5" /><ref name=":6" /> Že kot majhna deklica je Marie morala pasti živino in pomagati babici pri delu na polju.<ref name=":13" /> Osem let je obiskovala štirirazredno trško šolo in jo trinajstletna dokončala.<ref name=":3">{{Navedi novice |last=C.L. |title=Beloved Founder Mourned |trans-title=Žalovanje za ljubljeno ustanoviteljico |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RFDSXWPV |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |pages=1-2 |language=En |volume=10|date=oktober 1979}}</ref><ref name=":2" /><ref name=":9" /> V šolo je hodila z veseljem in želela si je postati učiteljica.<ref name=":3" /> Veliko je brala, celo na paši in med pletjem, in si knjige izposojala od župnika, kaplana, in učiteljev.<ref name=":13" /> Ko je malo zrasla je morala ob šolanju je poleti delati kot obiralka hmelja, pozimi pa izdelovati čipko za prodajo.<ref name=":3" /> Oboje je bilo malo plačano, zato ni zmogla prihraniti denarja za šolanje na učiteljišču.<ref name=":3" /> Vaška poštarica, ki je za učiteljišče pripravljala svojo hčer, jo je po končani osnovni šoli eno leto zastonj poučevala, da bi jo pripravila za učiteljišče.<ref name=":4" /> [[Slika:Marie Černe Prisland leta 1906.jpg|sličica|300x300px|Njena prva fotografija po prihodu v ZDA leta 1906.]] == Imigracija == Ker Marie ni imela denarja za učiteljišče, se je odločila da za tri leta odpotuje v [[Združene države Amerike|ZDA]] in tam zasluži denar za svoje šolanje in nakup še ene njive za babico, da bi se starka, ki je imela v lasti le majhno bajto in majhno njivo, lahko preživljala kot kmetica ter ji ne bi bilo treba hoditi na dnino.<ref name=":4" /><ref name=":13" /> Tako je s francosko ladjo La Touraine odplula v ZDA in 16. maja 1906 še ne šestnajstletna prišla v [[Sheboygan, Wisconsin|Sheboypan]] v [[Wisconsin|Wisconsinu]].<ref name=":4" /><ref name=":10" /> V ZDA jo je presenetilo, da je bila kot ženska spoštovana bolj kot v domačem kraju, razočarana pa je bila nad lesenimi hišami, golaznjo, umazanijo in revščino.<ref name=":4" /> V Sheboypanu se je naselila pri prijateljih svoje babice in se zaposlila v tovarni stolov.<ref name=":9" /> Njena plača je bila manjša kot je pričakovala in kmalu je ugotovila, da ne bo mogla prihraniti denarja za šolanje.<ref name=":4" /> Leto in pol po prihodu v ZDA ji je umrla babica. Po tem se je odločila, da ostane v ZDA in opustila svoje sanje o učiteljskem poklicu.<ref name=":4" /> == Delo == Teden dni po prihodu v ZDA je dobila službo v tovarni stolov, kjer je bila zaposlena leto in pol.<ref name=":3" /><ref name=":4" /><ref name=":13" /> Poleg tega je opravljala še različna druga opravila, da si je lahko privoščila brati časopise v slovenskem jeziku.<ref name=":9" /> Vključila se je v slovensko skupnosti v Sheboypanu. Spoznala je devetnajstletnega Janeza Prislana, v ZDA znanega kot John Prisland, (1888–1975) slovenskega kmečkega sina iz njene rodne Rečice, ki je v ZDA prišel kot tovarniški delavec leta 1903, in se z njem kmalu zatem, 24. februarja 1908 poročila.<ref name=":3" /><ref name=":1" /> V zakonu je rodila dve hčeri in sina.<ref name=":3" /> Vsi trije so kot odrasli aktivno sodelovali v slovenski skupnosti v ZDA.<ref name=":3" /> Po poroki se je z možem naselila v najetem stanovanju in prvih deset let družino preživljala kot šivilja predpasnikov.<ref name=":4" /> Poleg tega je z možem obiskovala večerni tečaj angleščine. Po končanem tečaju angleščine, je Marie obiskovala še večerni tečaj šivanja in izdelovanja klobukov.<ref name=":3" /> Potem je obiskovala še tri letni večerni tečaj knjigovodstva, ki ga je dokončala leta 1918.<ref name=":4" /> Nato je začela delati kot knjigovodja. Osem let je bila zaposlena kot knjigovodja lesnega podjetja South Side Wood Supply Company, naslednjih štirideset let pa kot računovodkinja in tajnica podjetja za prodajo mesa Suscha Meal Market.<ref name=":3" /><ref name=":4" /><ref name=":14">{{Navedi novice |last=Černe Prisland|first=Marie|author-link=Marie Černe Prisland|date=oktober 1979|title=Življenska zgodba Marie Prisland, Sheboygan, Wisconsin|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RFDSXWPV|work=Zarja|publisher=Slovenian Women's Union of America|pages=20–21|language=Sl|volume=51|issue=10}}</ref> Poleg tega je urejala davčne obračune za manjša podjetja in posameznike.<ref name=":4" /> Poleg službe je bila aktivna v tamkajšnji katoliški župniji, ter pomagala mnogim sonarodnjakom.<ref name=":3" /> Ker je znala tri jezike (poleg slovenščine in angleščine tudi nemščino) je pogosto pomagala novim priseljencem kot tolmačka pri urejanju dokumentov in pri poslovanju.<ref name=":4" /> Leta 1913 je ustanovila Oltarno družbo fare svetega Cirila in Metoda, prvo slovensko žensko družbo, ki je delovala v Sheboypanu.<ref name=":3" /><ref name=":10" /> === KSKJ === Leta 1915 je pomagala pri ustanovitvi ženskega dela Kranjsko slovenske katoliške jednote (KSKJ; v ZDA znana kot {{ill|American Slovenian Catholic Union|lt=American Slovenian Catholic Union|en}}) z imenom Kraljica Majnika.<ref name=":3" /> Prvih deset let obstoja ženskega društva je v njem delovala kot tajnica, naslednjih trideset let pa delovala kot članica različnih odborov društva.<ref name=":14" /> [[Slika:Glavni odbor Slovenske ženske zveze Amerike okoli leta 1938.jpg|sličica|400x400_pik|Glavni odbor Slovenske ženske zveze Amerike okoli leta 1938. Druga z leve v spodnji vrsti je Marie Černe Prisland, na njeni levi pa tajnica Marion Petkovsek Kuhar. Obe sta bili leta 1938 odlikovani z redom svetega Save.]] === SWUA === Navdihtanovitev ženske zveze je dobila v zborniku Slovenska žena, ki jo je leta 1926 izdalo Splošno žensko društvo v Ljubljani pod uredništvom [[Minka Govekar|Minke Vasič Govekar]].<ref name=":15">{{Navedi novice |last=Vasič Govekar |first=Minka |author-link=Minka Govekar |date=september 1938 |title=Sestre iz Amerike in Jugoslovanska Ženska Zveza |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDB5J3DE |work=Ženski svet |publisher=Konzorcij Ženski svet |pages=204-206 |language=Sl |volume=16 |issue=9}}</ref><ref name=":22">{{Navedi knjigo |url=https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/45001-46000/45351/minka_govekarjeva_slovenska_zena_1926_A_pt.pdf|title=Slovenska žena|publisher=Splošno žensko društvo (Ljubljana)|others=avtor poglavja Fran Kosec|year=1926|editor-last=Vasič Govekar|editor-first=Minka|editor-link=Minka Govekar|page=149-152|language=Sl}}</ref> Sicer je bila mnenja, da je v poglavju zbornika, ki govori o položaju Ameriških Slovenk več napak.<ref name=":15" /> <ref>{{Navedi novice |last=A.N. |date=junij 1940 |title=Prisrčno pozdravljena |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0DY9MTHV |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |page=211 |language=Sl |volume=6}}</ref> <ref name=":10">{{Navedi revijo |last=Milharčič Hladnik |first=Mirjam |author-link=Mirjam Milharčič Hladnik |date=2007 |title=Marie Prisland - her role in preserving Slovenian culture and tradition among Slovenian migrants in the United States |trans-title=Marie Prisland – njena vloga pri ohranjanju slovenske kulture in tradicije med slovenskimi izseljenci v Združenih državah Amerike |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GNRPJXG5 |magazine=Dve domovini |publisher=Inštitut za slovensko izseljenstvo |language=En}}</ref> === Literarno delo === Njen spis ''Memories of our old wood stove'' (''Spomini našega starega štedilnika na les'') by leta 1977 izšlo v antologiji slovensko ameriške literature z ilustracijami slovenskih umetnikov: ''Anthology of Slovenian American literature'', kjer jo je upodobila slovensko-ameriška slikarka [[Nancy Bukovnik]].<ref name=":12">{{Navedi knjigo |last= |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0JRG6JY7 |title=Anthology of Slovenian American literature: with sixty reproductions of Slovenian ethnic art |date=1977 |publisher=Slovenski ameriški inštitut |editor-last=Donchenko |editor-first=Adele Koskosky |pages=170-173, 225-226 |language=En |trans-title=Antologija slovensko ameriške literature: s šestdesetimi reprodukcijski del umetnikov slovenskega porekla |editor-last2=Gobetz |editor-first2=Giles Edward}}</ref> Isti spis je objavljen tudi v knjigi ''The Ethnic American Woman: Problems, Protests, Lifestyles'' (Etnična ameriška ženska: problemi, protesti, življenski slogi), ki je izšla leta 1978 in jo je uredila Edith Blicksilver.<ref name=":10" /> === Raziskovanje zgodovine === Z raziskovanjem zgodovine slovenskega izseljenstva se je ukvarjala več kot štiri desetletja.<ref name=":1" /> Za Zarjo je napisala dvanajst zgodovinskih člankov o različnih slovenskih krajih.<ref name=":14" /> Za Zarjo je intervjuirala različne priče pomembnih zgodovinskih dogodkov, med drugim Helen Brainard Cole, zadnjo preživelo bolničarko ameriške državljanske vojne v Wisconsinu.<ref>{{Navedi novice |last=Černe Prisland |first=Marie |author-link=Marie Černe Prisland |date=oktober 1931 |others=Helen Brainard Cole, intervijuiranka |title=Najstarejša bolničarka iz Civilne vojne |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLGV1YOS |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |pages=190-191 |language=Sl |volume=3 |issue=10}}</ref> Leta 1945 je zbrala in za lokalni list The Sheboygan Press v angleščini napisala točno zgodovino slovenskih priseljencev v Sheboygan; v slovenščini je bila objavljena v reviji Novi svet.<ref name=":14" /> Na željo Zgodovinske družbe države Wisconsin je zbrala in spisala zgodovino slovenskih priseljencev v državu Wisconsin, ki je bila marca 1950 objavljena v družbinem mesečniku Wisconsin Magazine of History pod naslovom The Slovenians, Most Recent American Immigrants (Slovenci, najpoznejši ameriški imigranti).<ref name=":14" /><ref>{{Navedi revijo |last=Černe Prisland |first=Marie |author-link=Marie Černe Prisland |date=marec 1950 |title=The Slovenians, Most Recent American Immigrants |trans-title=Slovenci, najpoznejši ameriški imigranti |url=https://www.jstor.org/stable/4632143 |url-access=registration |magazine=The Wisconsin Magazine of History |publisher=Wisconsin Historical Society |pages=265-280 |language=En |volume=33 |issue=3}}</ref> Za programno knjižico narodne konvencije K.S.K. Jednote je leta 1962 napisala kratek obris slovenskega priseljevanja v Ameriko.<ref name=":14" />[[Slika:Marija Prisland 1964.jpg|sličica|284x284_pik|Marie Černe Prisland leta 1964.]] == Poznejše življenje in smrt == Leta 1975 ji je umrl mož, ki jo je celo življenje pri delu podpiral in ji pomagal. Po njegovi smrti se je preselila v dom za ostarele v Sheboypanu.<ref name=":11" /> Tam je 13. septembra 1979 med pisanjem za Zarjo umrla.<ref>{{Navedi novice |date=oktober 1979 |title=Omahnilo je srce |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RFDSXWPV |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |pages=18 |language=Sl |volume=51 |issue=10}}</ref> Pokopana je bila v grobu svojega moža na pokopališču Greendale Cemetery v mestu Kohler v Wisconsinu.<ref>{{Navedi splet |title=Marie Cherne Prisland (1890-1979) - Find a Grave... |url=https://www.findagrave.com/memorial/81589795/marie-prisland |access-date=2026-09-24 |website=www.findagrave.com |language=En |trans-quote=Marie Cherne Prisland (1890-1979) - Najdi grob...}}</ref> == Zapuščina == Njena pisalna miza, pisalna stroj, ter njen portret, ki ga je leta 1977 po zgledu Marieine najljubše fotografije iz leta 1931 naslikala slovensko-ameriška slikarka [[Emilija Bucik Razman]], je razstavljen v SWUA National Office and Heritage Museum v mestu Joliet v [[Illinois|Illinoisu]].<ref name=":10" /><ref name=":11">{{Navedi novice |date=julij 1979 |title=Tribute To Our Founder Of S.W.U. |trans-title=Poklon naši ustanoviteljici |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AF5P8ARB |newspaper=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |page=2 |language=En |volume=7/8}}</ref> Muzej hrani tudi njena ročna dela.<ref>{{Navedi splet |last=Baran-Unland |first=Denise M. |date=2023-10-27 |title=Joliet’s Slovenian Union celebrating 95 years with Mass, museum open house |trans-title=Jolietova Slovenska zveza praznuje 95-letnico se sveto mašo in dnevom odprtih vrat muzeja |url=https://www.shawlocal.com/the-herald-news/news/2023/10/26/joliets-slovenian-union-celebrating-95-years-with-mass-museum-open-house/ |access-date=2026-09-07 |website=Shaw Local |language=en}}</ref> == Galerija == <gallery widths="150"> Slika:Marie Černe Prisland okoli leta 1931 (2).jpg|Kmalu po ustanovitvi SWUA Slika:Marie Černe Prisland in Juro Adlešič (1938).jpg|Župan mesta Ljubljana [[Juro Adlešič]] jo spremlja od kolodvora, po končanem slovesnem sprejemu v domovini dne 1. julija 1938 Slika:Marie Černe Prisland v gorenjski noši (okoli leta 1938).jpg Slika:Marie Černe Prisland leta 1940.jpg|Leta 1940, ob petindvajsetletnici prihoda v ZDA. Slika:Marie Černe Prisland in Pavla Lovše Bole (1959).jpg|Skupaj s prijateljico [[Pavla Lovše Bole|Pavlo Lovše Bole]] (sedi za klavirjem) ob obisku domovine leta 1959. Slika:Jack Cuznar, Marie Černe Prisland, in Albert Švagelj (1959).jpg|Skupaj z ameriškim Slovencem Jackom Cuznarjem (na levi) in tajnikom Slovenske izseljenske matice Albertom Švageljem (na desni) ob njenem odhodu v ZDA po obisku domovine, na ljubljanskem kolodvoru leta 1959. </gallery> == Biblografija == * ''Ameriška Slovenka'' (zbornik, ki ga je uredila skupaj z [[Fannie Mohar Jazbec]], Slovenska ženska zveza Amerike, Chicago, 1928)<ref name=":92" /><ref>{{Navedi knjigo |title=Ameriška slovenka |date=1928 |publisher=Slovenian Women's Union of America |editor-last=Mohar Jazbec |editor-first=Fannie |editor-link=Fannie Mohar Jazbec |language=Sl |editor-last2=Černe Prisland |editor-first2=Marie |editor-link2=Marie Černe Prisland}}</ref> * ''Woman's glory: the kitchen'' (''Slava ženske: kuhinja''; zbirka kuharskih receptov, ki jih je uredila skupaj z Albino Krizman-Novak, Slovenska ženska zveza Amerike, Chicago, 1963)<ref>{{Navedi knjigo |title=Woman's glory: the kitchen |date=1963 |publisher=Slovenian Women's Union of America |editor-last=Černe Prisland |editor-first=Marie |editor-link=Marie Černe Prisland |location=Chicago |language=En |trans-title=Slava ženske: kuhinja |editor-last2=Krizman-Novak |editor-first2=Albina |editor-link2=Albina Krizman-Novak}}</ref> * ''From Slovenia - to America'' (''Iz Slovenije - v Ameriko''; spomini in eseji, Slovenska ženska zveza Amerike, Chicago, 1968)<ref name=":9">{{Navedi knjigo |last=Černe Prisland |first=Marie |author-link=Marie Černe Prisland |url=https://archive.org/details/fromsloveniatoam0000unse/page/177/mode/1up |title=From Slovenia - to America |date=1968 |publisher=Slovenian Women's Union of America |location=Chicago, Illinois |language=En |trans-title=Iz Slovenije - v Ameriko}}</ref><ref name=":92">{{Navedi knjigo |last=Černe Prisland|first=Marie|author-link=Marie Černe Prisland|url=https://archive.org/details/fromsloveniatoam0000unse/page/177/mode/1up|title=From Slovenia - to America|date=1978|publisher=Slovenian Women's Union of America|location=Chicago, Illinois|language=En|trans-title=Iz Slovenije - v Ameriko|edition=2nd|orig-date=1968; first published}}</ref> == Nagrade == * [[Red svetega Save|''Red svetega Save IV. stopnje'']] (Jugoslavija, 1939)<ref name=":92" /> * American Red Cross Citation (USA, 1946)<ref name=":12" /> * ''Slovenec leta slovensko-ameriškega radijskega kluba'' (Chicago, 1966)<ref name=":8">{{Navedi novice |date=december 1966 |title=S.W.U’s First Lady Is Named Slovenian of the Year! |trans-title=Prva dama Slovenske ženske zveze Amerike je imenovana za Slovenca leta. |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5WTOBLK |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |page=257 |language=En |volume=12}}</ref> * Priznanje za družbeno delo mesta Sheboygan (Community Service Award of City of Sheboygan; Sheboygan, 1972)<ref name=":92" /> == Sklici == <references /> == Oomb == <references group="lower-alpha"/> {{Normativna kontrola}} gnmssqj2hyyj4fn37f8mpow1f3pjqd3 Porfirij Perić 0 608679 6759906 6755013 2026-10-03T06:27:21Z Ziv 221276 ([[c:GR|GR]]) [[File:Metropolitan Porfirije, Zagreb, January, 2021.jpg]] → [[File:Patr.Porfirije (crop).jpg]] → Copyvio replacement by Commons Administrator: Any wrong year information or image descriptions may needs to be adjusted. Feel also free to choose a other image. ([[c:c:GR]]) 6759906 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Porfirij}} {{drugipomeni|Perič}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Porfirij | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Првослав Перић/Prvoslav Perić | native_name_lang = sr | title = [[Nadškof|beograjsko-karlovški nadškof]] | image = 2. свјетлопис патријарха србског Порфиририја и надвладике охридског Стефана, 19.5.2022 (cropped).jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Porfirij leta 2022 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = [[Beograd]] | retired = | resigned = | elected = [[18. februar]] [[2021]] (izvoljen) | appointed = | term = | term_start = [[19. februar]] [[2021]] {{small|([[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Beograjska stolnica]])}} <br /> [[14. oktober]] [[2022]] {{small|([[Pećka patriarhija|Samostan Pećka patriarhija]])}} | quashed = | term_end = | predecessor = [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | opposed = | successor = | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[21. april]] [[1985]] | ordained_by = [[Irenej Bulović]] | consecration = [[13. junij]] [[1999]] | consecrated_by = [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]] | rank = [[patriarh]] | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1961|7|22|df=yes}} |birth_place= [[Bečej]], [[SAP Vojvodina|Vojvodina]] [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]) | birth_name = Prvoslav Perić |death_date= |death_place= | buried = | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = Radivoje Perić<br>Radojka<ref>{{Cite web|date=18 February 2021|title=Oslobođenje – SPC dobila novog patrijarha: Ko je Porfirije Perić|url=https://www.oslobodjenje.ba/vijesti/region/spc-dobila-novog-patrijarha-ko-je-porfirije-peric-631554|access-date=18 February 2021|website=www.oslobodjenje.ba|language=bs-ba|archive-date=27 October 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211027203519/https://www.oslobodjenje.ba/vijesti/region/spc-dobila-novog-patrijarha-ko-je-porfirije-peric-631554|url-status=live}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = [[Zagrebško-ljubljanska metropolija|Ljubljansko-zagrebški škof in metropolit]] od 2014 do 2021; [[Škofija Jegra|naslovni jegrski škof]] med 1999 in 2014 | education = [[teologija|teolog]] | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]] <br>[[Univerza v Atenah]] | motto = ''„Mir i jedinstvo“ ''<br>'''''„Mir in enotnost“ '''''<ref>{{cite web |title=Message of unity from Patriarch of Serbia: The mission of the Church is to build peace |url=https://orthodoxtimes.com/message-of-unity-from-patriarch-of-serbia-the-mission-of-the-church-is-to-build-peace/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=19 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210219110704/https://orthodoxtimes.com/message-of-unity-from-patriarch-of-serbia-the-mission-of-the-church-is-to-build-peace/ |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Message of unity from Patriarch of Serbia: The mission of the Church is to build peace |url=https://orthodoxtimes.com/message-of-unity-from-patriarch-of-serbia-the-mission-of-the-church-is-to-build-peace/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=19 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210219110704/https://orthodoxtimes.com/message-of-unity-from-patriarch-of-serbia-the-mission-of-the-church-is-to-build-peace/ |url-status=live }}</ref> | signature = Signature Porfirije.png | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Porfirij Perić''' ali '''patriarh Porfirij''' ({{lang-sr|Порфирије/Porfirije}}, {{lang-la|Porphirius}}, {{lang-en|Porphyry}}; rojen kot '''Prvoslav Perić''' {{lang-sr|Првослав Перић/Prvoslav Perić}}); * [[22. julij]] [[1961]] [[Bečej]] [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]; je [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 2010. Njegov celotni uradni cerkveni naziv se glasi: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Порфирије'' (cirilica)<br>''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin Porfirije'' (latinica)<br>"Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod Porfirij" (slovensko)<br>''His Holiness the Archbishop of Peć, Metropolitan of Belgrade and Karlovci, and Serbian Patriarch Porfirije'' (angleško)<ref name="spc1902"/>. Porfirij je [[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev|46. poglavar Srbske pravoslavne Cerkve]] in 7. patriarh po njeni združitvi leta 1920. Bil je [[Zagrebško-ljubljanska metropolija|Ljubljansko-zagrebški škof in metropolit]] od 2014 do 2021 in [[Škofija Jegra|naslovni jegrski škof]] med 1999 in 2014. On je tudi vseučiliščni profesor, akademik in avtor teoloških del.<ref>{{Cite web |title=Српска Православна Црква |language=sr |url=https://spc.rs/}}</ref> == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Porfirij se je rodil kot prvorojenec Prvoslav Perić ({{lang-sr|Првослав Перић/Prvoslav Perić}}) med tremi otroki 22. julija 1961 v [[Vojvodina|vojvodinskem]] mestu [[Bečej]]u ([[Bačka]], [[SR Srbija|Srbija]], [[FNR Jugoslavija|Jugoslavija]]; sedaj Srbija); starša sta Radivoje Perić in Radojka. Njegova družina se je doselila po Drugi svetovni vojni iz vasi [[Osinje]] pri [[Derventa|Derventi]] v [[SR Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]].<ref>{{Cite web|date=18 February 2021|title=Oslobođenje – SPC dobila novog patrijarha: Ko je Porfirije Perić|url=https://www.oslobodjenje.ba/vijesti/region/spc-dobila-novog-patrijarha-ko-je-porfirije-peric-631554|access-date=18 February 2021|website=www.oslobodjenje.ba|language=bs-ba|archive-date=27 October 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211027203519/https://www.oslobodjenje.ba/vijesti/region/spc-dobila-novog-patrijarha-ko-je-porfirije-peric-631554|url-status=live}}</ref> Osnovno šolo je obiskoval v [[Čurug]]u, gimnazijo »Jovan Jovanović Zmaj« v [[Novi Sad |Novem Sadu]] pa je končal 1980. Zamenišil ga je v samostanu [[Visoki Dečani]] 11. aprila 1986<ref name="spc2014">{{cite web |title=Biography of newly-elected Metropolitan Porfirije of Zagreb-Ljubljana |url=http://www.spc.rs/eng/biography_newlyelected_metropolitan_porfirije_zagrebljubljana |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=22 February 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180222043853/http://www.spc.rs/eng/biography_newlyelected_metropolitan_porfirije_zagrebljubljana |url-status=live }}</ref> z meniškim imenom Porfirij v čin male shime na »Tomaževo nedeljo«<ref>„Tomaževa nedelja“ je prva nedelja po „Veliki noči“, ko se bere evangelij o „Nejevernem Tomažu“, ki ni hotel verjeti v Jezusovo vstajenje, dokler „ne vidim na njegovih rokah sledov žebljev in ne vtaknem prsta v sledove žebljev in ne položim roke v njegovo stran“ (Jn 20, 25). Šele ko je Jezus „stopil mednje“, je veroval (Jn 20, 24-29). Ta nedelja se je pri katoličanih prej imenobala „Bela nedelja“, po odločitvi sv. [[papež Janez Pavel II.|Janeza Pavla Velikega]] pa se imenuje „Nedelja Božjega usmiljenja“.</ref> njegov duhovni oče, tedaj jeromonah [[Irenej Bulović]], sedanji bački škof. Njegov patron je sveti Porfirij Kafsokalivijski Bairaktaris <ref>Porphyrios (Bairaktaris) of Kafsokalivia</ref>.<ref name="Biografija.org ref">{{cite web |url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/porfirije-patrijarh-srpski/ |author=Biografija.org |author-link= |title=Porfirije (patrijarh srpski) |accessdate=2021-09-12 |date=2021-03-05 |language=Serbian |archive-date=8 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220508105320/https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/porfirije-patrijarh-srpski/ |url-status=live }}</ref> Raško-prizrenski škof [[Pavel Stojčević|Pavel]] — poznejši srbski patriarh — ga je 8. junija 1986 posvetil v jerođakona (hierodiakona) v samostanu Svete Trojice v [[Samostan Mučutište|Mušutištu]] na [[Kosovo|Kosovem]]. V jeromonaha (hieromeniha, tj. neporočenega duhovnika-redovnika) je bil posvečen na Aranđelov dan, 21. novembra 1986, v samostanu Svetih nadangelov v Kovilju. Nato je bil imenovan za opata te redovne družine. Na zasedanju Svetega škofovskega sinoda 14. maja 1999 je bil izvoljen za jegarskega škofa, vikarja bačkega škofa. Na zasedanju Svetega škofovskega sinoda 26. maja 2014 pa je bil izvoljen za zagrebško-ljubljanskega metropolita. 13. julija istega leta ga je patriarh Irenej Gavrilović v zagrebški Preobraženjski cerkvi uvedel na metropolitanski prestol, kjer je nasledil metropolita Jovana Pavlovića. Istega leta (1986) je Porfirij dosegel licenciat iz [[teologija|teologije]] na [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]].<ref>{{cite web |title=Manastir Kovilj |url=http://manastiriusrbiji.com/manastir-kovilj/ |website=manastiriusrbiji.com |date=26 February 2015 |access-date=22 November 2020 |archive-date=29 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201129194216/http://manastiriusrbiji.com/manastir-kovilj/ |url-status=live }}</ref> Obiskoval je predavanja iz arheologije na Filozofski fakulteti Beograjskega vseučilišča. Kmalu je začel študirati tudi na Bogoslovni fakulteti, kjer je diplomiral leta 1987.<ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/zivotopis-arhiepiskopa-peckog-mitropolita-beogradsko-karlovackog-i-patrijarha-srpskog-g-porfirija-perica/ |title=Животопис Архиепископа пећког, Митрополита београдско-карловачког и Патријарха српског г. Порфирија (Перића) – Светосавље|publisher=Светосавље|author=Српска Патријаршија|place=Београд|language=sr|date=|accessdate=19. avgust 2026}}</ref> Nadaljeval je podiplomski študij na [[Univerza v Atenah|Atenskem vseučilišču]] od 1987 do 1990; tam je tudi [[doktorat|doktoriral]] 2004 s tezo ''Možnost [[Bog|Božjega]] spoznaja pri [[Sveti Pavel|apostolu Pavlu]] po razlagi sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]]'' (''Possibility of knowability of God in St. Paul's understanding according to the interpretation of Saint John Chrysostom''; »Mogućnost poznanja Boga kod apostola Pavla po tumačenju svetog Jovana Zlatoustog«).<ref name="spc2014"/> 2014 je postal docent na Katedri za katehetsko in pastirsko bogoslovje Pravoslavne bogoslovne fakultete v Beogradu kot naslednik akademika in dolgoletnega sodelavca [[Vladeta Jerotić|Vladeta Jerotića]]. Porfirij je pravi mnogojezičnež ali poliglot, saj obvlada [[srbščina|srbščino]] in [[hrvaščina|hrvaščino]], [[grščina|grščino]], [[angleščina|angleščino]] in [[nemščina|nemščino]], a sporazumeva se lahko tudi v [[ruščina|ruščini]], kar mu pa poznavalci tega jezika odsvetujejo.<ref>{{Cite web|last=Serbia|first=RTS, Radio televizija Srbije, Radio Television of|title=Биографија митрополита Порфирија, новог патријарха СПЦ|url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/drustvo/4264307/porfirije-biografija-patrijarh-srpski.html|access-date=18 February 2021|website=www.rts.rs|archive-date=18 February 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210218150826/https://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/drustvo/4264307/porfirije-biografija-patrijarh-srpski.html|url-status=live}}</ref> === Koviljski iguman in jegrski škof (1990-2014) === [[File:Порфирий (Перич).JPG|thumb|upright|200px|right|<center>Porfirij nastopa kot [[škof]] januarja leta 2012]]</center> Z blagoslovom bačkega škofa Ireneja Bulovića je 6. oktobra 1990 prišel v samostan Svetih nadangelov v [[Kovilj]]u blizu [[Novi Sad|Novega Sada]]. 21. novembra 1990, na Aranđelovdan, je tu prejel [[duhovniško posvečenje]] ter kot hieromenih (jeroonah) postal [[iguman]] Koviljskega samostana.<ref name="pportal">{{cite web |title=Mitropolit zagrebačko-ljubljanski Porfirije |url=https://p-portal.net/mitropolit-zagrebacko-ljubljanski-porfirije/ |website=p-portal.net |date=3 June 2014 |access-date=22 November 2020 |archive-date=11 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210411090324/https://p-portal.net/mitropolit-zagrebacko-ljubljanski-porfirije/ |url-status=live }}</ref> Semkaj mu je sledilo mnogo mladih menihov in [[noviciat|novincev]] in tako je samostan v tem času postal duhovno središče za mnogo mladeničev, saj so sem radi prihajali: [[inteligenca|izobraženci]], [[umetnost|umetniki]], [[igra|igralci]] in [[rock]] [[glasba|glasbeniki]] zlasti iz Novega Sada in [[Beograd]]a. Tukaj se je posebej in z vso potrpežljivostjo vrgel na delo z [[zloraba substanc|mamilaši]].<ref name="magazin">{{Citation | first = Aleksandra | last = Mijalković | title = Zanimljiva Srbija – Manastir Kovilj: Za monahe dom, za zavisnike mesto nade| newspaper = [[Politika]]-Magazin, No. 1038 | pages = 20–22 | language = sr | date = 20 August 2017}}</ref> 14. maja 1999 je Sveti škofovski sinod SPC izvolil Porfirija za [[naslovni škof|naslovnega škofa]] jegrske škofije ter ga imenoval za [[namestnik]]a Bačke škofije. [[Škofovsko posvečenje]] mu je podelil patriarh Pavel v Novosadski stolnici 13. junija 1999.<ref name="spc2014"/> V letu 2005 je Porfirij ustanovil »zdravilno skupnost« (en: "therapeutic community", ki je podobna slovenskim "komunam") nazvano ''Zemlja živih'' (en: »The Land of the Living«), ki je zaslovela po uspešnem zdravljenju odvisnikov s pogovorom, delom in molitvijo v skupnosti, pred katero ne smejo in ne morejo ničesar skrivati.<ref>{{Cite web|title=Zemlja živih – Zajednica ''Zemlja živih''|url=https://zemljazivih.info/|access-date=2021-02-20|language=sr-RS|archive-date=26 January 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210126221618/https://zemljazivih.info/|url-status=live}}</ref> V tem času se je zdravilo pod njegovim vodstvom po ustanovah širom Srbije čez sto odvisnikov.<ref name="magazin"/> 2010 ga je Škofovski sinod pooblastil za urejanje dušnopastirske službe pri Srbski vojski.<ref>{{cite web |title=Porfirije, episkop vojni |url=http://www.e-novine.com/srbija/vesti/43552-Porfirije-episkop-vojni.html |website=e-novine.com |access-date=22 November 2020 |archive-date=16 November 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161116015251/http://www.e-novine.com/srbija/vesti/43552-Porfirije-episkop-vojni.html |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Oficir i sveštenik |url=https://arhiva.portalnovosti.com/2011/01/oficir-i-svestenik/ |website=arhiva.portalnovosti.com |access-date=22 November 2020 |archive-date=23 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201123192434/https://arhiva.portalnovosti.com/2011/01/oficir-i-svestenik/ |url-status=live }}</ref> Porfirij je bil vojaški kaplan do 2011, in je veliko prispeval k sodelovanju med Pravoslavno Cerkvijo in Vojsko.<ref>{{cite web |title=Porfirije je novi mitropolit zagrebačko-ljubljanski |url=https://www.tportal.hr/vijesti/clanak/porfirije-je-novi-mitropolit-zagrebacko-ljubljanski-20140526 |website=tportal.hr |access-date=22 November 2020 |archive-date=17 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210417020550/https://www.tportal.hr/vijesti/clanak/porfirije-je-novi-mitropolit-zagrebacko-ljubljanski-20140526 |url-status=live }}</ref> == Ljubljansko-zagrebška metropolija (2014–2023) == === Ljubljansko-zagrebški metropolit (2014–2021) === [[File:Patr.Porfirije (crop).jpg|left|thumb|200px|<center>Nadškof in metropolit [[Porfirij Perić|Porfirij]] v [[Zagreb]]u [[januar]]ja leta [[2021]]]]</center> 26. maja 2014 je bil Porfirij izvoljen za [[Metropolija Zagreb-Ljubljana|ljubljansko-zagrebškega metropolita]] kot naslednik [[Jovan Pavlović|Jovana Pavlovića]]. 13. julija 2014 ga je umestil [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]] v [[Stolnica Jezusovega spremenjenja, Zagreb|Zagrebški pravoslavni stolnici Jezusovega spremenjenja]].<ref>{{cite web |title=Enthronement of His Grace Bishop Dr. Porfirije of Jegra to the throne of Metropolitans of Zagreb-Ljubljana |url=http://www.spc.rs/eng/enthronment_his_grace_bishop_dr_porfirije_jegar_throne_metropolitan_zagrebljubljana |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=21 February 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180221222551/http://www.spc.rs/eng/enthronment_his_grace_bishop_dr_porfirije_jegar_throne_metropolitan_zagrebljubljana |url-status=live }}</ref> Švedski medpravoslavni izobraževalni ustanovi »Sankt Ignatios College« in »Sankt Ignatios Foundation« sta ga 16. februarja 2016 v [[Stockholm]]u odlikovali z [[Red sv. Ignacija Antijohijskega|Redom svetega Ignacija]] »zavoljo njegovega prispevka k spravi med balkanskimi ljudstvi in zaradi njegovega prizadevanja za pospeševanje krščanske enotnosti«<ref>»zavoljo njegovega prispevka k spravi med balkanskimi ljudstvi in njegovo prizadevanje za pospeševanje krščanske enotnosti«; en: "for his contribution to the reconciliation of the people in the Balkans and his dedicated work on promoting unity among Christians"; sr: »za doprinos pomirenju naroda na Balkanu i predani rad na unapređenju jedinstva među hrišćanima«</ref>.<ref name="sanktignatios">{{cite web |title=The Order of Sankt Ignatios |url=https://www.sanktignatios.org/the-order-of-sankt-ignatios/ |website=sanktignatios.org |access-date=2 March 2021 |archive-date=27 October 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201027113400/https://www.sanktignatios.org/the-order-of-sankt-ignatios/ |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Metropolit Porfirije fick utmärkelse i Södertälje |url=https://www.lt.se/artikel/metropolit-porfirije-fick-utmarkelse-i-sodertalje |website=lt.se |date=17 February 2016 |access-date=2 March 2021 |archive-date=9 August 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200809054710/https://www.lt.se/artikel/metropolit-porfirije-fick-utmarkelse-i-sodertalje |url-status=live }}</ref><ref name="odlikovanje_porfiriju">{{Cite web|title=Високо oдликовање митрополиту Порфирију {{!}} Српска Православна Црква [Званични сајт]|url=http://spc.rs/sr/visoko_odlikovanje_mitropolitu_porfiriju|access-date=18 February 2021|website=spc.rs|language=sr|archive-date=2 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170702193214/http://www.spc.rs/sr/visoko_odlikovanje_mitropolitu_porfiriju|url-status=live}}</ref> Junija 2016 je Porfirij objavil v Zagrebu svojo knjigo z naslovom ''Zagreb i ja se volimo javno''<ref>hr: ''Zagreb i ja se volimo javno''; sl: »Zagreb in jaz se imava rada javno«; en: »Zagreb and Me are Openly in Love« </ref>.<ref name="portalnovosti-knjiga"/> Ta knjiga vsebuje izbrane intervjuje od julija 2014 do februarja 2016, ki jih je objavil kot metropolit za beograjski dnevnik ''[[Politika]]'', [[Radio Televizija Srbije|RTS]], ''[[Jutarnji list]]'', ''[[Večernji list]]'', [[Hrvatska radiotelevizija|HRT]], [[RTV Slovenija]] in [[Radio Televizija Republike Srpske|RTRS]].<ref name="p-portal.net-knjiga"/> 2016 je Porfirij sodeloval na zborovanju srbskih duhovnikov v [[Chicago|Chicagu]] ([[Illinois]], [[ZDA]]), kjer so ga posneli, kako skupaj z drugimi duhovniki poje pesem v čast četniškega vojvoda in poveljnika [[Momčilo Đujić|Momčila Đujića]]. To je v hrvaški javnosti sprožilo val negodovanja; Porfirij se je pozneje opravičeval, češ da ni imel »vpliva na vse okoliščine« ("influence to all circumstances") in da so nekateri mediji »ta dogodek zlorabili« ("certain media manipulated this event"). Po njegovem mnenju je to nekaterim prav prišlo kot pretveza za izražanje nestrpnosti do srbskega prebivalstva, kakor tudi za poglabljanje nasprotij med [[Hrvati]] in [[Srbi]]" in da mu je zategadelj iskreno žal, da je pri tem petju sploh sodeloval.<ref>{{Cite web|last=Vijesti.hr|title=Mitropolit Porfirije objavio da žali zbog pjevanja četničke pjesme|url=https://www.rtl.hr/vijesti-hr/novosti/hrvatska/1917745/mitropolit-porfirije-objavio-da-zali-zbog-pjevanja-cetnicke-pjesme/|access-date=19 February 2021|website=Vijesti.hr|date=29 January 2016 |language=hr|archive-date=20 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210420190840/https://www.rtl.hr/vijesti-hr/novosti/hrvatska/1917745/mitropolit-porfirije-objavio-da-zali-zbog-pjevanja-cetnicke-pjesme/|url-status=live}}</ref> Med 2017 in 2020 je Porfirij povezoval srečanja, na katerih so se zbirali zagrebški izobraženci in razpravljali o družbenih, nravnih in političnih vprašanjih — a jih je organiziral in vodil njegov tesni sodelavec Drago Pilsel, ki obžaluje, da ni nekaj podobnega nastalo tudi v Beogradu<ref>{{cite web|url=https://autograf.hr/drago-pilsel-porfirijeve-rijeci-povrijeduju-mladiceve-zrtve/|title= Drago Pilsel: Porfirijeve riječi povrijeđuju Mladićeve žrtve|publisher=autograf.hr|author=Gabrijela Radanović|place=Zagreb|language=hr|date=9. september 2026|accessdate=21. september 2026}}</ref>. V Zagrebu so ta zborovanja v Srbski pravoslavni gimnaziji »Katarina Branković Kantauzina« (»Kantakuzina Katarina Branković Serbian Orthodox Secondary School«) postala znana kot ''»Porfirijevi krožki« (»Porfirijevi kružoci«; »Porfirije's Circles«)''. Med znanimi imeni so bili tudi [[Ivo Josipović]], [[Rada Borić]] in [[Milorad Pupovac]].<ref>{{cite web |title=Donosimo insajderski izvještaj o zagrebačkim danima novog duhovnog vođe SPC-a |url=https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/donosimo-insajderski-izvjestaj-o-zagrebackim-danima-novog-duhovnog-vode-spc-a-15052231 |website=jutarnji.hr |date=21 February 2021 |access-date=22 February 2021 |archive-date=21 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210221210910/https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/donosimo-insajderski-izvjestaj-o-zagrebackim-danima-novog-duhovnog-vode-spc-a-15052231 |url-status=live }}</ref> Porfirij je bil med 2017 in 2019 član [[Sveti sinod SPC|Svetega sinoda SPC]].<ref>{{cite web |title=Communique of the Holy Assembly of Bishops |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_0 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=3 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201203211109/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_0 |url-status=live }}</ref> Januarja 2019 pa mu je »Združenje za versko svobodo v Republiki Hrvaški« (»Association for Religious Freedom in Croatia«; »Udruga za vjersku slobodu u Republici Hrvatskoj«) ob svoji 25-letnici podelila priznanje za njegov miroljubni prispevek h kulturi pogovora in verski svobodi« (»recognition for his peaceful contribution to the promotion of the culture of dialogue and religious freedoms«).<ref name="b92">{{Cite web|title=Porfirije – a new patriarch of the Serbian Orthodox Church PHOTO / VIDEO|url=https://www.b92.net/eng/news/society.php?yyyy=2021&mm=02&dd=18&nav_id=110442|access-date=18 February 2021|website=B92.net| date=18 February 2021 |language=en|archive-date=18 February 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210218195113/https://www.b92.net/eng/news/society.php?yyyy=2021&mm=02&dd=18&nav_id=110442|url-status=live}}</ref><ref name="vaticannews">{{cite web |title="Isus – prognanik i putnik" – 25. godišnjica osnutka Udruge za |url=https://www.vaticannews.va/hr/crkva/news/2019-01/isus-prognanik-i-putnik-25-godisnjica-osnutka-udruge-za.html |website=vaticannews.va |date=23 January 2019 |access-date=22 February 2021 |archive-date=12 August 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210812081732/https://www.vaticannews.va/hr/crkva/news/2019-01/isus-prognanik-i-putnik-25-godisnjica-osnutka-udruge-za.html |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=25. GODIŠNJICA OSNUTKA UDRUGE ZA VJERSKU SLOBODU U RH |url=https://adventisti.hr/25-godisnjica-osnutka-udruge-za-vjersku-slobodu-u-rh/ |website=adventisti.hr |date=19 January 2019 |access-date=2 March 2021 |archive-date=14 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210414081933/https://adventisti.hr/25-godisnjica-osnutka-udruge-za-vjersku-slobodu-u-rh/ |url-status=live }}</ref> Ko je 2019 zbolel [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]], je postal Porfirij eden od najresnejših kandidatov za njegovega naslednika.<ref>{{Cite web|last=Miladinović|first=Veljko|date=16 October 2019|title=Ruska agencija tipuje na Irineja Bulovića za sledećeg patrijarha SPC, ali tvrde i da Vučić ima svog kandidata...|url=https://www.nedeljnik.rs/ruska-agencija-tipuje-na-irineja-bulovica-za-sledeceg-patrijarha-spc-ali-tvrde-i-da-vucic-ima-svog-kandidata/|access-date=31 October 2020|website=[[Nedeljnik]]|archive-date=26 February 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210226070725/https://www.nedeljnik.rs/ruska-agencija-tipuje-na-irineja-bulovica-za-sledeceg-patrijarha-spc-ali-tvrde-i-da-vucic-ima-svog-kandidata/|url-status=live}}</ref> Kot metropolit je imel načelo, da je treba »graditi mostove« med Srbi in Hrvati. Bil je gostujoči profesor na Katoliških fakultetah in je utrjeval dobre odnose s pomembnimi katoliškimi cerkvenimi dostojanstveniki.<ref>{{Cite news|title=Šta znači izbor Porfirija na mesto patrijarha Srpske pravoslavne crkve|language=sr-latn|work=BBC News na srpskom|url=https://www.bbc.com/serbian/lat/srbija-56116083|access-date=18 February 2021|archive-date=19 February 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210219131527/https://www.bbc.com/serbian/lat/srbija-56116083|url-status=live}}</ref> === Upravitelj ljubljansko-zagrebške metropolije (2021–2023)=== Obenem z izvolitvijo za novega [[patriarh]]a SPC februarja 2021 je Porfirij ostal tudi upravitelj ljubljansko-zagrebške metropolije do izvolitve novega škofa.<ref>{{cite web |title='Došao sam tu pun predrasuda, a onda su me Zagrepčani potpuno razoružali i oslobodili' |url=https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/dosao-sam-tu-pun-predrasuda-a-onda-su-me-zagrepcani-potpuno-razoruzali-i-oslobodili-15054129 |website=jutarnji.hr |date=28 February 2021 |access-date=1 March 2021 |archive-date=2 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210302090655/https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/dosao-sam-tu-pun-predrasuda-a-onda-su-me-zagrepcani-potpuno-razoruzali-i-oslobodili-15054129 |url-status=live }}</ref> Maja 2021 sveti škofovski sinod SPC na svojem zborovanju še ni izvolil novega ljubljansko-zagrebškega metropolita; izvoljena pa sta bila [[Črnogorsko-primorska metropolija|črnogorsko-primorski škof]] [[Joanikij Mićović|Joanikij]], pa tudi [[Škofija Valjevo|valjevski škof]] [[Isihij Rogić|Isihij]].<ref>{{cite web |title=Završeno zasedanje Sabora SPC: Izabran Sinod, a odlučeno je i ko je na čelu Mitropolija |url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2021&mm=05&dd=29&nav_category=12&nav_id=1865821 |website=b92.net | date=29 May 2021 |access-date=29 May 2021 |archive-date=29 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210529165205/https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2021&mm=05&dd=29&nav_category=12&nav_id=1865821 |url-status=live }}</ref> Šele maja 2023 je bil imenovan za novega ljubljansko-zagrebškega upravitelja dotedanji [[škofija Buenos Aires in Južna Amerika|Buenosaireški in južnoameriški škof]] [[Kiril Bojović|Kiril]].<ref>{{cite web |title=Episkop Kirilo novi administrator Eparhije zagrebačko-ljubljanske |url=https://www.dan.co.me/vjera/pravoslavlje/episkop-kirilo-novi-administrator-eparhije-zagrebacko-ljubljanske-5178890 |website=dan.co.me |date=20 May 2023 |access-date=22 May 2023}}</ref> == Srbski patriarh (od 2021 do danes) == === Izvolitev in ustoličevanje === [[File:Свјетлопис патријарха сербског Порфирија у цр.Св.Луке у Биограду5.jpg|right|thumb|200px|<center>Patriarh Porfirij med bogoslužnim opravilom v [[Cerkev sv. Luka, Beograd|Cerkvi sv. Luka Evangelista]] v [[Beograd|beograjskem]] naselju [[Vidikovac]]]]</center> Najvidnejša kandidata za Irenejevega naslednika sta bila vsekakor njegova soimenjaka blizka oblastem, bački škof Irenej Bulović, in njegov duhovni otrok, zagrebško-ljubljanski metropolit Porfirij Perić. Ugibajo celo, da bi nesporno teološko uglednejši Bulović morda celo odstopil mesto mlajšemu ter na splošno medijsko poznanemu in priljubljenemu Periću. Ne tako mila oblastem pa sta nikšiški škof Joanikij Mićović, ki ga večinoma že vidijo kot Amfilohijevega naslednika v Črni gori, ter končno düsseldorfski in vsenemški škof [[Gregorij Durić]], ki uživa veliko priljubljenost med verniki, ni pa pogodu uradni beograjski politiki. Pravi vihar je spet povzročil julija z izjavo, da »ni treba graditi toliko cerkva, ker imamo bolnišnice, kjer je vse zanemarjeno« — na kar so sledili napadi tako od strani najvišje cerkvene kot državne oblasti.<ref>{{cite web|url=https://www.vijesti.me/vijesti/drustvo/488179/sta-nakon-smrti-patrijarha-pominju-se-irinej-bulovic-porfirije-joanikije-grigorije|title=Šta nakon smrti patrijarha: Pominju se Irinej Bulović, Porfirije, Joanikije, Grigorije|publisher=vijesti.me|author=Nina Vujačić & Tina Popović|place=Podgorica|language=cg|date=21. november 2020|accessdate=25. oktober 2025}}</ref> Porfirij je bil izvoljen za srbskega patriarha 18. februarja 2021 na Škofovskem sinodu v kripti nove cerkve sv. Sava na [[Vračar]]ju tri mesece po smrti svojega predhodnika [[Irenej Gavrilović|Ireneja]], ki je umrl od korone, s katero se je bil okužil na pogrebu črnogorsko-primorskega metropolita [[Amfilohij Radović|Amfilohija]] v [[Podgorica|Podgorici]]. Novica je bila objavljena točno ob 15-ih in 35 minut. To je bila pomembna novica, saj izvolitev novega patriarha ni le notranje-verska ali cerkveno-upravna zadeva, ampak tudi občutljivo politično vprašanje, ki je pomembno tudi za vladajoči Vučićev režim zlasti v zvezi z občutljivimi razmerami glede Kosova, srbskega vmešavanja v črnogorske zadeve, pa tudi glede možnega papeževega obiska, ki mu je Vučić naklonjen, a mu je najbolj trdovratno nasprotoval ravno pokojni patriarh Irenej, — v katerega je pokojni papež Frančišek imel sicer neomajno, vendar neutemeljeno zaupanje — kajti z Irenejem katoliška stran nikakor ni mogla najti skupnega jezika niti glede papeževega obiska niti glede dileme, ki se je tikala [[Alojzij Stepinac|Stepinčeve]] kanonizacije.<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/vijesti/svijet/zagrebacki-mitropolit-porfirije-izabran-za-novog-patrijarha-srpske-pravoslavne-crkve-15051683|title=Zagrebački mitropolit Porfirije izabran za novog patrijarha Srpske pravoslavne crkve|publisher=Jutarnji list|author=Vlado Vurušić|place=Zagreb|language=hr|date=18. februar 2021|accessdate=27. oktober 2025}}</ref>Tako je postal 46. poglavar pravoslavja med Srbi. Nekateri štejejo vse naslednike sv. Sava kot srbske patriarhe, kar pa nikakor ne ustreza zgodovinski resnici; imeli so namreč v različnih obdobjih in v različnim pravnih sistemih razne častne naslove cerkvenih dostojanstvenikov in le izjemoma patriarhov. Nedvoumno se imenujejo patriarhi SPC pravzaprav šele od leta 1920, ko jih je regent Aleksander takorekoč prisilil k združitvi in ko je beograjski metropolit postal beograjsko-karlovški metropolit ter torej tudi prvi uradni patriarh SPC. Porfirij je tko postal osmi in vsekakor "pravi" patriarh od leta 1920 združene SPC, ki je po dekretu kralja Aleksandra združila vseh šest različnih pravnih sistemov; v vsaki od teh zgodovinskih enot pa so tudi svoje pravoslavne cerkvene poglavarje šteli vsak na svoj način in le redkokdaj so jih imenovali patriarhe.<ref>{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/metropolitan_porphyry_zagreb_and_ljubljana_elected_new_patriarch_serbia.html|title=Metropolitan Porfirije of Zagreb and Ljubljana elected for a new Patriarch of Serbia|website=spc.rs|date=18 February 2021|access-date=19 February 2021}}</ref><ref>{{cite web |title=Metropolitan Porfirije Of Zagreb And Ljubljana Elected For A New Patriarch Of Serbia |url=https://cordmagazine.com/news/metropolitan-porfirije-of-zagreb-and-ljubljana-elected-for-a-new-patriarch-of-serbia/ |website=cordmagazine.com |date=18 February 2021 |access-date=19 February 2021 |archive-date=18 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210218171507/https://cordmagazine.com/news/metropolitan-porfirije-of-zagreb-and-ljubljana-elected-for-a-new-patriarch-of-serbia/ |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Serbian Church Elects Patriarch Deemed Close to President |url=https://balkaninsight.com/2021/02/18/serbian-church-elects-patriarch-deemed-close-to-president/ |website=balkaninsight.com |access-date=19 February 2021 |archive-date=18 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210218161412/https://balkaninsight.com/2021/02/18/serbian-church-elects-patriarch-deemed-close-to-president/ |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Serbian Orthodox Church elects new patriarch |url=https://www.reuters.com/article/serbia-patriarch-idINKBN2AI2CR |website=reuters.com |access-date=19 February 2021 |archive-date=21 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210221024532/https://www.reuters.com/article/serbia-patriarch-idINKBN2AI2CR |url-status=live }}</ref> Med 30 možnimi kandidati je dobil 31 od 39 glasov in je tako bil prvi od treh vodilnih kandidatov pred bačkim škofom Irenejem Bulovićem, ki je prejel 30 glasov in [[Škofija Banja Luka|banjaluškim škofom]] [[Jefrem Milutinović|Jefremom]], ki jih je dobil 24.<ref>{{cite web |title=Kako se glasalo: Porfirije imao glas više u odnosu na Irineja bačkog |url=https://rs.n1info.com/vesti/porfirije-pobedio-s-jednim-glasom-razlike-u-odnosu-na-irineja-backog/ |website=rs.n1info.com |date=18 February 2021 |access-date=19 February 2021 |archive-date=18 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210218230343/https://rs.n1info.com/vesti/porfirije-pobedio-s-jednim-glasom-razlike-u-odnosu-na-irineja-backog/ |url-status=live }}</ref> Sledilo je žrebanje ene od treh kovert, ki jo je potegnil iz evangelija arhimandrit Matej iz [[Samostan Sisojevac|Samostana Sisojevac]].<ref>{{cite web |title=OVO JE MONAH KOJI ĆE IZVUĆI IME NOVOG PATRIJARHA: Otac Matej je poznat kao veliki duhovnik, iz jevanđelja će izvući koverat |url=https://www.novosti.rs/vesti/drustvo/966264/ovo-monah-koji-izvuci-ime-novog-patrijarha-otac-matej-poznat-kao-veliki-duhovnik-jevandjelja-izvuci-koverat-foto |website=novosti.rs |access-date=18 February 2021 |archive-date=18 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210218130922/https://www.novosti.rs/vesti/drustvo/966264/ovo-monah-koji-izvuci-ime-novog-patrijarha-otac-matej-poznat-kao-veliki-duhovnik-jevandjelja-izvuci-koverat-foto |url-status=live }}</ref> Vodstvo SPC verjame, da je patriarh izvoljen z Božjim posredovanjem in da so odstranjeni človeški oziri. Kljub temu se je šušljalo, da so bile n. pr. pri njegovem predhodniku [[Pavel Stojčević|Pavlu]] na razpolago tri kuverte in sicer vse tri z imenom Pavel; na ta način naj bi bilo ustreženo tudi želji vladarja, ki jo je predsednik Vučić skozi medije jasno izražal kot zahtevo: ne toliko, kdo naj bi bil, ampak bolj, kdo naj ne bi bil novi patriarh – in se je v resnici izteklo po njegovih željah in priporočilih.<ref>{{cite web |title=UŽIVO Porfirije novi srpski patrijarh, oglasila se zvanično SPC FOTO/VIDEO |url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2021&mm=02&dd=18&nav_category=12&nav_id=1813601 |website=b92.net | date=18 February 2021 |access-date=18 February 2021 |archive-date=18 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210218144648/https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2021&mm=02&dd=18&nav_category=12&nav_id=1813601 |url-status=live }}</ref> Kot najmlajši škof SPC v času volitev je postal Porfirij najmlajši srbski patriarh, kar jih je bilo izvoljenih od leta 1937.<ref>{{cite web |title=Metropolitan Porfirije of Zagreb is the new Patriarch of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/metropolitan-of-zagreb-porfirije-is-the-new-patriarch-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=18 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210218215042/https://orthodoxtimes.com/metropolitan-of-zagreb-porfirije-is-the-new-patriarch-of-serbia/ |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Serbian Orthodox Church entrones its new leader with close government links |url=https://news.yahoo.com/serbian-orthodox-church-entrones-leader-211006340.html?guccounter=1&guce_referrer=aHR0cHM6Ly93d3cuZ29vZ2xlLmNvbS91cmw_c2E9dCZyY3Q9aiZxPSZlc3JjPXMmc291cmNlPXdlYiZjZD0mY2FkPXJqYSZ1YWN0PTgmdmVkPTJhaFVLRXdpdXBOMmdyUG51QWhVQ3hvc0tIY3dfQzVnUUZqQUllZ1FJQ1JBRCZ1cmw9aHR0cHMlM0ElMkYlMkZuZXdzLnlhaG9vLmNvbSUyRnNlcmJpYW4tb3J0aG9kb3gtY2h1cmNoLWVudHJvbmVzLWxlYWRlci0yMTEwMDYzNDAuaHRtbCZ1c2c9QU92VmF3MU5UNi1XaFJzemdhc0VTdTk3bl9Mdw&guce_referrer_sig=AQAAANxBWgLS_f08aHx921LE5ugj4tNnnDjdnE6fyR75oaHZYkHw4EQn1Ep3WiWVS1IFotBHFiE3ktwgl68YHo3EKqzYsCLb8gT4hsBpkZWM7o_9h_zR7vt9hsxdsrH5fQikPuybWRmwILPGTMgQ8SJkyLHLRbJ-ggcdBIFrCrbRE9TN |website=news.yahoo.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=21 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210221024533/https://news.yahoo.com/serbian-orthodox-church-entrones-leader-211006340.html?guccounter=1&guce_referrer=aHR0cHM6Ly93d3cuZ29vZ2xlLmNvbS91cmw_c2E9dCZyY3Q9aiZxPSZlc3JjPXMmc291cmNlPXdlYiZjZD0mY2FkPXJqYSZ1YWN0PTgmdmVkPTJhaFVLRXdpdXBOMmdyUG51QWhVQ3hvc0tIY3dfQzVnUUZqQUllZ1FJQ1JBRCZ1cmw9aHR0cHMlM0ElMkYlMkZuZXdzLnlhaG9vLmNvbSUyRnNlcmJpYW4tb3J0aG9kb3gtY2h1cmNoLWVudHJvbmVzLWxlYWRlci0yMTEwMDYzNDAuaHRtbCZ1c2c9QU92VmF3MU5UNi1XaFJzemdhc0VTdTk3bl9Mdw&guce_referrer_sig=AQAAANxBWgLS_f08aHx921LE5ugj4tNnnDjdnE6fyR75oaHZYkHw4EQn1Ep3WiWVS1IFotBHFiE3ktwgl68YHo3EKqzYsCLb8gT4hsBpkZWM7o_9h_zR7vt9hsxdsrH5fQikPuybWRmwILPGTMgQ8SJkyLHLRbJ-ggcdBIFrCrbRE9TN |url-status=live }}</ref> Voščilo ob izvolitvi je poslal [[Carigrajski patriarhat|carigrajski patriarh]] [[Bartolomej Arhondonis|Bartolomej]],<ref>{{cite web |title=Συγχαρητήρια επιστολή του Οικουμενικού Πατριάρχου προς τον νεοεκλεγέντα Πατριάρχη Σερβίας |url=https://ec-patr.org/%cf%83%cf%85%ce%b3%cf%87%ce%b1%cf%81%ce%b7%cf%84%ce%ae%cf%81%ce%b9%ce%b1-%ce%b5%cf%80%ce%b9%cf%83%cf%84%ce%bf%ce%bb%ce%ae-%cf%84%ce%bf%cf%85-%ce%bf%ce%b9%ce%ba%ce%bf%cf%85%ce%bc%ce%b5%ce%bd%ce%b9/ |website=ec-patr.org |access-date=20 February 2021 |archive-date=11 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210411041203/https://ec-patr.org/%CF%83%CF%85%CE%B3%CF%87%CE%B1%CF%81%CE%B7%CF%84%CE%AE%CF%81%CE%B9%CE%B1-%CE%B5%CF%80%CE%B9%CF%83%CF%84%CE%BF%CE%BB%CE%AE-%CF%84%CE%BF%CF%85-%CE%BF%CE%B9%CE%BA%CE%BF%CF%85%CE%BC%CE%B5%CE%BD%CE%B9/ |url-status=live }}</ref>[[Aleksandrijski patriarhat|aleksandrijski patriarh]] [[Teodor Horeftakis|Teodor]],<ref>{{cite web |title=Patriarch of Alexandria wishes for election of new Patriarch of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-alexandria-wishes-for-election-of-new-patriarch-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=19 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210219193002/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-alexandria-wishes-for-election-of-new-patriarch-of-serbia/ |url-status=live }}</ref> [[Ruski patriarhat|ruski moskovski patriarh]] [[Kiril Gundjajev|Kiril]],<ref>{{cite web |title=Поздравление Святейшего Патриарха Кирилла митрополиту Порфирию с избранием на престол Патриархов Сербских |url=http://www.patriarchia.ru/db/text/5774840.html |website=patriarchia.ru |access-date=20 February 2021 |archive-date=18 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210218193955/http://www.patriarchia.ru/db/text/5774840.html |url-status=live }}</ref> [[Bolgarski patriarhat|bolgarski patriarh]] [[Neofit Dimitrov|Neofit]],<ref>{{cite web |title=Patriarch of Bulgaria wishes for election of new Patriarch of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-bulgaria-wishes-for-election-of-new-patriarch-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=19 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210219134033/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-bulgaria-wishes-for-election-of-new-patriarch-of-serbia/ |url-status=live }}</ref> [[antijohijski patriarhat|antijohijski patriarh]] [[Ivan Yazigi|Ivan]],<ref>{{cite web |title=Patriarch of Antioch wishes for election of new Patriarch of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-antioch-wishes-for-election-of-new-patriarch-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=19 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210219162240/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-antioch-wishes-for-election-of-new-patriarch-of-serbia/ |url-status=live }}</ref> [[romunski patriarhat|romunski patriarh]] [[Danijel Ciobotea|Danijel]],<ref>{{cite web |title=Patriarch of Romania wished newly-elected Patriarch of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-romania-wished-newly-elected-patriarch-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=19 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210219092031/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-romania-wished-newly-elected-patriarch-of-serbia/ |url-status=live }}</ref> in [[Metropolija Albanija|albanski metropolit]] [[Anastazij Janullatos]].<ref>{{cite web |title=Archbishop of Albania to Serbian Patriarch: Your God-given gifts foreshadow fruitful patriarchal ministry |url=https://orthodoxtimes.com/archbishop-of-albania-to-serbian-patriarch-your-god-given-gifts-foreshadow-fruitful-patriarchal-ministry/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=19 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210219132047/https://orthodoxtimes.com/archbishop-of-albania-to-serbian-patriarch-your-god-given-gifts-foreshadow-fruitful-patriarchal-ministry/ |url-status=live }}</ref> Tudi [[Predsedstvo Črne gore|črnogorski predsednik]] [[Milo Đukanović]], ki je februarja 2020 v pogovoru za [[Agence France-Presse|AFP]] dejal, da [[Črna gora]] potrebuje svojo lastno [[Črnogorska pravoslavna Cerkev|Črnogorsko pravoslavno Cerkev]], da bi utrdila svojo narodno istovetnost in se otresla pretirane črnogorsko-srbske povezave, je poslal ob izvolitvi svoja voščila.<ref>{{cite web |title=Montenegrin President congratulated Serbian Patriarch Porfirije |url=https://orthodoxtimes.com/montenegrin-president-congratulated-serbian-patriarch-porfirije/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=28 February 2021 |archive-date=18 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210418093545/https://orthodoxtimes.com/montenegrin-president-congratulated-serbian-patriarch-porfirije/ |url-status=live }}</ref> {{external media | float = right | width = | video1 = [https://www.youtube.com/watch?v=Zx91SP0i6M4 Enthronement to the new Serbian patriarch on 19 February 2021], ''[[Tanjug|Tanjug News Agency]]'' }} Porfirija so ustoličili 19. februarja 2021 v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnici Nadangela Mihaela]] v [[Beograd]]u <ref>sl: Stolnica sv. Mihaela Nadangela v Beogradu; sr: Saborna crkva svetog Mihovila Arhangela u Beogradu</ref>.<ref name="spc1902">{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/his_holiness_porfirije_archbishop_pec_metropolitan_belgrade_and_karlovci_and_serbian_patriarch_enthr.html|title=His Holiness Porfirije, Archbishop of Pec, Metropolitan of Belgrade and Karlovci and Serbian Patriarch enthroned|website=spc.rs|date=19 February 2021|access-date=20 February 2021}}</ref> Patriarška znamenja sta mu izročila [[Metropolija Dabar-Bosna|dabarsko-bosenski metropolit]] [[Hrizostom Jević|Hrizostom]] in [[Škofija Budimpešta|budimski škof]] [[Lukijan Pantelić|Lukijan]]. V svojem uvodnem nagovoru je Porfirij na prvo mesto postavil ustvarjanje enotnosti in miru. Poudaril je, da vključuje Kosovo in Metohijo v svoje molitve in da so mu tamkajšnji Srbi najbolj pri srcu.<ref>{{cite web |title=Message of unity from Patriarch of Serbia: The mission of the Church is to build peace |url=https://orthodoxtimes.com/message-of-unity-from-patriarch-of-serbia-the-mission-of-the-church-is-to-build-peace/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=19 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210219110704/https://orthodoxtimes.com/message-of-unity-from-patriarch-of-serbia-the-mission-of-the-church-is-to-build-peace/ |url-status=live }}</ref> Nato je zatrdil, da je Hrvaška postala njegova druga domovina, in da mu bo ljudstvo, s katerim se je tam srečeval, ostalo njegov vzor v prihajajočih letih.<ref>{{cite web |title=Porfirije: 'Hrvatska je moja druga otadžbina, narod koji sam tamo upoznao ostaje mi uzor' |url=https://www.jutarnji.hr/vijesti/svijet/porfirije-hrvatska-je-moja-druga-otadzbina-narod-koji-sam-tamo-upoznao-ostaje-mi-uzor-15051960 |website=jutarnji.hr |date=19 February 2021 |access-date=20 February 2021 |archive-date=19 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210219173025/https://www.jutarnji.hr/vijesti/svijet/porfirije-hrvatska-je-moja-druga-otadzbina-narod-koji-sam-tamo-upoznao-ostaje-mi-uzor-15051960 |url-status=live }}</ref> Umeščanju je prisostvovalo veliko članov iz srbskega ministrstva [[Ana Brnabić|Ane Brnabić]], cerkvenih in verskih predstavnikov ter politikov vključno s srbskim predsednikom [[Aleksandar Vučić|Aleksandrom Vučićem]]. Obredu je prisostvoval tudi [[Apostolska nunciatura v Srbiji|apostolski nuncij]] [[Luciano Suriani]], [[Nadškofija Beograd|katoliški beograjski nadškof in metropolit]] [[Stanislav Hočevar]], srbski [[mufti]] [[Mustafa Jusufspahić]] ter mnogi drugi verski in civilni odličniki kot tudi jugoslovanski princ [[Filip Karađorđević]].<ref>{{cite web |title=UŽIVO Ustoličen patrijarh; "Nemam se čime pohvaliti osim slabostima svojim" FOTO/VIDEO |url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2021&mm=02&dd=19&nav_category=12&nav_id=1814298 |website=b92.net | date=19 February 2021 |access-date=19 February 2021 |archive-date=19 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210219102122/https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2021&mm=02&dd=19&nav_category=12&nav_id=1814298 |url-status=live }}</ref><ref name="spc1902"/> Naslednjega dne, tj. 20. februarja 2021, je bil eden od treh najuspešnejših kandidatov za novega patriarha bački škof Irenej Bulović pozitiven na testu za [[covid-19|korono]].<ref>{{cite web |title=Bishop of Backa tested positive for COVID-19 |url=https://orthodoxtimes.com/bishop-of-backa-tested-positive-for-covid-19/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=20 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210220182007/https://orthodoxtimes.com/bishop-of-backa-tested-positive-for-covid-19/ |url-status=live }}</ref> Porfirij je opravil svoje umeščanje v Samostanu [[Pećka patriarhija|Pećke patriarhije]] na Kosovem na starodavni prestol srbskih verskih poglavarjev 14. oktobra 2022;<ref>{{cite web|url=https://spc.rs/en/serbian-patriarch-kyr-porfirije-enthroned-in-the-patriarchate-of-pec/|title=Serbian Patriarch kyr Porfirije enthroned in the Patriarchate of Peć|website=spc.rs|date=14 October 2022|access-date=15 October 2022}}</ref> to je bilo možno šele pet mesecev potem, ko so ublažili stroge protikoronarne predpise na Kosovem.<ref>{{cite web |title=Holy Synod of Bishops of the Serbian Orthodox Church to start on May 24 |url=https://orthodoxtimes.com/holy-synod-of-bishops-of-the-serbian-orthodox-church-to-start-on-may-24/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524113611/https://orthodoxtimes.com/holy-synod-of-bishops-of-the-serbian-orthodox-church-to-start-on-may-24/ |url-status=live }}</ref> Kot srbski patriarh je Porfirij postal poglavar »Škofovskega sinoda SPC«, kakor tudi »Svetega sinoda SPC«. <ref>{{cite web |title=UŽIVO Porfirije novi srpski patrijarh, oglasila se zvanično SPC FOTO/VIDEO |url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2021&mm=02&dd=18&nav_category=12&nav_id=1813601 |website=b92.net | date=18 February 2021 |access-date=18 February 2021 |archive-date=18 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210218144648/https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2021&mm=02&dd=18&nav_category=12&nav_id=1813601 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Metropolitan Porfirije of Zagreb is the new Patriarch of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/metropolitan-of-zagreb-porfirije-is-the-new-patriarch-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=18 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210218215042/https://orthodoxtimes.com/metropolitan-of-zagreb-porfirije-is-the-new-patriarch-of-serbia/ |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Serbian Orthodox Church entrones its new leader with close government links |url=https://news.yahoo.com/serbian-orthodox-church-entrones-leader-211006340.html?guccounter=1&guce_referrer=aHR0cHM6Ly93d3cuZ29vZ2xlLmNvbS91cmw_c2E9dCZyY3Q9aiZxPSZlc3JjPXMmc291cmNlPXdlYiZjZD0mY2FkPXJqYSZ1YWN0PTgmdmVkPTJhaFVLRXdpdXBOMmdyUG51QWhVQ3hvc0tIY3dfQzVnUUZqQUllZ1FJQ1JBRCZ1cmw9aHR0cHMlM0ElMkYlMkZuZXdzLnlhaG9vLmNvbSUyRnNlcmJpYW4tb3J0aG9kb3gtY2h1cmNoLWVudHJvbmVzLWxlYWRlci0yMTEwMDYzNDAuaHRtbCZ1c2c9QU92VmF3MU5UNi1XaFJzemdhc0VTdTk3bl9Mdw&guce_referrer_sig=AQAAANxBWgLS_f08aHx921LE5ugj4tNnnDjdnE6fyR75oaHZYkHw4EQn1Ep3WiWVS1IFotBHFiE3ktwgl68YHo3EKqzYsCLb8gT4hsBpkZWM7o_9h_zR7vt9hsxdsrH5fQikPuybWRmwILPGTMgQ8SJkyLHLRbJ-ggcdBIFrCrbRE9TN |website=news.yahoo.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=21 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210221024533/https://news.yahoo.com/serbian-orthodox-church-entrones-leader-211006340.html?guccounter=1&guce_referrer=aHR0cHM6Ly93d3cuZ29vZ2xlLmNvbS91cmw_c2E9dCZyY3Q9aiZxPSZlc3JjPXMmc291cmNlPXdlYiZjZD0mY2FkPXJqYSZ1YWN0PTgmdmVkPTJhaFVLRXdpdXBOMmdyUG51QWhVQ3hvc0tIY3dfQzVnUUZqQUllZ1FJQ1JBRCZ1cmw9aHR0cHMlM0ElMkYlMkZuZXdzLnlhaG9vLmNvbSUyRnNlcmJpYW4tb3J0aG9kb3gtY2h1cmNoLWVudHJvbmVzLWxlYWRlci0yMTEwMDYzNDAuaHRtbCZ1c2c9QU92VmF3MU5UNi1XaFJzemdhc0VTdTk3bl9Mdw&guce_referrer_sig=AQAAANxBWgLS_f08aHx921LE5ugj4tNnnDjdnE6fyR75oaHZYkHw4EQn1Ep3WiWVS1IFotBHFiE3ktwgl68YHo3EKqzYsCLb8gT4hsBpkZWM7o_9h_zR7vt9hsxdsrH5fQikPuybWRmwILPGTMgQ8SJkyLHLRbJ-ggcdBIFrCrbRE9TN |url-status=live }}</ref> === Delovanje === [[File:Свјетлопис патријарха сербског Порфирија у цр.Св.Луке у Биограду2.jpg|upright|thumb|200px|<center>Patriarh [[Porfirij Perić|Porfirij]] ([[2022]]) ]]</center> Za samo dva tedna po izboru za poglavarja SPC je patriarh Porfirij napravil nekaj povsem neprotokolarnih in obenem humanih stvari: #Imel je veliko gostovanj na RTV in podal mnogo uravnovešenih izjav #Oblekel "skafander" in obiskal obolele od koronavirusa #Izrazil iskreno sočutje družini preminulega muzika in pesnika [[Đorđe Balašević |Đorđa Balaševića]] #Čestital [[Novak Đoković|Novaku Đokoviću]] za zmago v finalu Odprtega prvenstva Avstralije, kjer je osvojil svoj deveti naslov, rekoč: »Kar počne, je vrhunski šport, a tudi nekaj veliko več kot to. Nekaj, kar dviguje moralo in napolnjuje srca s ponosom vseh nas, ki z njim sodelujemo v skupnih bojih z malodušjem, se učimo prenašati bolečino in premagovati vse telesne omejitve, tako kot on«.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/sport/patrijarh-porfirije-cestitao-djokovicu-pobedu-na-australijen-openu/|title=Ko je Patrijarh Srpski Irinej - biografija duhovnog vodje SPC|publisher=Dnevni list Danas|author=Beta|place=Beograd|language=sr|date=21. februar 2021|accessdate=14. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/tamo-daleko-pokazao-je-srpski-karakter-u-najlepsem-svetlu-patrijarh-porfirije-cestitao-dokovicu-18-gren-slem-titulu/|title="Tamo daleko pokazao je srpski karakter u najlepšem svetlu...": Patrijarh Porfirije čestitao Đokoviću 18. Gren slem titulu...|publisher=nedeljnik.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. februar 2021|accessdate=14. september 2026}}</ref> #izročil pomoć družinam, ki jim je razdrl hiše [[Potres v Petrinji (2020)|Petrinjski potres]] na Hrvaškem s sporočilom: „Računajte na nas".<ref>{{cite web|url=https://n1info.rs/region/patrijarh-porfirije-stradalima-u-majskim-poljanama-porucio-racunajte-na-nas/|title=Patrijarh Porfirije stradalima u Majskim Poljanama poručio: Računajte na nas - Vesti iz Srbije, regiona i sveta|publisher=n1info.rs|author=N1 Beograd|place=Beograd|language=sr|date=27. februar 2021|accessdate=14. september 2026}}</ref> #Prvič je z mestu prvega človeka SPC pokazal razumevanje za probleme skupnosti LGBT; obenem je izrazil stališče, da on, sveto pismo in krščanstvo odobrava le zakonsko zvezo med možem in ženo. #Poudaril je v zvezi s pandemijo [[covid-19|covida-19]] nedvoumno, da „smo vsi dolžni spoštovati zdravnike ter upoštevati vse protiepidemijske ukrepe". #Porfirij zaradi svoje skromnosti velja za tako imenovanega ljudskega človeka, podobno kot patriarh Pavel.<ref>{{Cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/pesaci-kilometrima-ruca-sa-beskucnicima-patrijarh-porfirije-je-pokazao-da-razume-svoj/g0bcsqm|title=PEŠAČI KILOMETRIMA, RUČA SA BESKUĆNICIMA Patrijarh Porfirije je pokazao da razume svoj narod, da li smo na putu da dobijemo novog Pavla?|last=Tašković|first=Marko|website=Blic.rs|language=sr|access-date=2021-10-20|archive-date=20. 10. 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211020214132/https://www.blic.rs/vesti/drustvo/pesaci-kilometrima-ruca-sa-beskucnicima-patrijarh-porfirije-je-pokazao-da-razume-svoj/g0bcsqm|url-status=live}}</ref> #Mediji so ga razglasili za patriarha vseh državljanov. Rad pešači brez službenega vozila, kar je počel že pred izvolitvijo za patriarha, ko je bil zagrebško-ljubljanski metropolit.<ref name=":2">{{Cite web|url=https://www.vreme.com/vreme/patrijarh-svih-gradjana/|title=Patrijarh svih građana – Portret savremenika – Porfirije – Nedeljnik Vreme|date=2021-06-09|website=www.vreme.com|language=sr-RS|access-date=2023-08-22|archive-date=22. avgust 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230822021311/https://www.vreme.com/vreme/patrijarh-svih-gradjana/|url-status=live}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":2" /><ref>{{Cite web|url=http://www.politika.rs/scc/clanak/478097/Patrijarh-Porfirije-do-posla-pesaci-devet-kilometara|title=Патријарх Порфирије до посла пешачи девет километара|website=Politika Online|access-date=2021-05-02|archive-date=2. maj 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210502012900/http://www.politika.rs/scc/clanak/478097/Patrijarh-Porfirije-do-posla-pesaci-devet-kilometara|url-status=live}}</ref> #Svojo prvo [[Velika noč|Veliko noč]] kot srbski patriarh je praznoval z brezdomnimi in bolnimi otroki na Univerzitetni otroški kliniki "Tiršova".<ref>{{Cite web|url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/drustvo/4357118/porfirije-beskucnici-bolesna-deca-vaskrs.html|title=Патријарх Порфирије на Васкрс ручао са бескућницима и обишао болесне малишане у Тиршовој|last=Serbia|first=RTS, Radio televizija Srbije, Radio Television of|website=www.rts.rs|access-date=2021-05-04|archive-date=2. maj 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210502183851/https://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/drustvo/4357118/porfirije-beskucnici-bolesna-deca-vaskrs.html|url-status=live}}</ref> #Omenivši, da je „Kristus ljubezen", je poudaril potrebo po spravi med ljudstvi na tem področju in premagovanje „zlopamćenja“ (to je maščevalno spominjanje preživetega hudega in krivic).<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/lat/srbija-56266813 |title=Srpska pravoslavna crkva i Porfirije: Šta je rekao patrijarh u prvom televizijskom gostovanju - u 100 i 500 reči|publisher= BBC News na srpskom|author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=3. marec 2021|accessdate=8. avgust 2026}}</ref> 25. februarja 2021 se je Porfirij sešel s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem; po sestanku je dejal, da on ni politik ter da misli, da je SPC »spravno telo, ki ima za nalogo zbirati, graditi mostove in blažiti medsebojne napetosti« ("a conciliator organism which has the goal to collect, build bridges, dull blades and overcome polarization").<ref>{{cite web |title=Patriarch Porfirije meets with President Vucic |url=http://spc.rs/eng/patriarch_porfirije_meets_president_vucic_0 |website=spc.rs |access-date=28 February 2021 |archive-date=25 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210225160728/http://www.spc.rs/eng/patriarch_porfirije_meets_president_vucic_0 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Patriarch Porfirije: I am not a politician, the church builds bridges |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-porfirije-i-am-not-a-politician-the-church-builds-bridges/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=28 February 2021 |archive-date=25 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210225213726/https://orthodoxtimes.com/patriarch-porfirije-i-am-not-a-politician-the-church-builds-bridges/ |url-status=live }}</ref> 27. februarja 2021 je Porfirij med svojim prvim dušnopastirskim obiskom obiskal področje [[Majske Poljane|Majskih Poljan]] in [[Glina, Hrvaška|Gline]], ki ga je 2020 prizadejal hud »[[Potres v Petrinji (2020)|Petrinjski potres]]« ter se srečal s tamkajšnjimi s predstavniki hrvaških Srbov.<ref>{{cite web |title=Porfirije na Baniji posjetio stradale, citirao Balaševića i Arsena Dedića, obratio mu se hrvatski branitelj |url=https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/porfirije-na-baniji-posjetio-stradale-citirao-balasevica-i-arsena-dedica-obratio-mu-se-hrvatski-branitelj-15053958 |website=jutarnji.hr |date=27 February 2021 |access-date=28 February 2021 |archive-date=27 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210227173828/https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/porfirije-na-baniji-posjetio-stradale-citirao-balasevica-i-arsena-dedica-obratio-mu-se-hrvatski-branitelj-15053958 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Patrijarh Porfirije na Baniji: Računajte na nas, kao što je Đorđe Balašević pjevao |url=https://www.24sata.hr/news/poglavar-srpske-pravoslavne-crkve-u-baniji-racunajte-na-nas-kao-sto-je-balasevic-pjevao-747980 |website=24sata.hr |date=27 February 2021 |access-date=28 February 2021 |archive-date=14 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210314062359/https://www.24sata.hr/news/poglavar-srpske-pravoslavne-crkve-u-baniji-racunajte-na-nas-kao-sto-je-balasevic-pjevao-747980 |url-status=live }}</ref> 3. marca 2021 se je Porfirij samodejno osamil, ko je imel stike z duhovnikom, ki je bil okužen z asimptomatsko korono rekoč, da ne želi nikogar spravljati v nevarnost.<ref>{{cite web |url=https://dnevnik.hr/vijesti/koronavirus/patrijarh-porfirije-je-u-samoizolaciji---642377.html |title=Patrijarh Porfirije je u samoizolaciji: "Sam se povukao, ne želi nikoga dovesti u opasnost" |date=3 March 2021 |work=dnevnik.hr |language=hr |access-date=3 March 2021 |archive-date=3 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210303121056/https://dnevnik.hr/vijesti/koronavirus/patrijarh-porfirije-je-u-samoizolaciji---642377.html |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Patriarch of Serbia continues to perform his patriarchal administrative duties |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-continues-to-perform-his-patriarchal-administrative-duties/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=5 March 2021 |archive-date=4 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210304122729/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-continues-to-perform-his-patriarchal-administrative-duties/ |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Porfirije u samoizolaciji: Bio je u kontaktu sa svećenikom s asimptomatskim oblikom covida |url=https://www.jutarnji.hr/vijesti/svijet/porfirije-u-samoizolaciji-bio-je-u-kontaktu-sa-svecenikom-s-asimptomatskim-oblikom-covida-15054917 |website=[[Jutarnji list]] |date=3 March 2021 |access-date=5 March 2021 |archive-date=3 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210303142323/https://www.jutarnji.hr/vijesti/svijet/porfirije-u-samoizolaciji-bio-je-u-kontaktu-sa-svecenikom-s-asimptomatskim-oblikom-covida-15054917 |url-status=live }}</ref> Marca in aprila je nato imel v Beogradu številna srečanja z raznimi diplomatskimi predstavništvi,<ref>{{cite web |title=Serbian Patriarch met Russian Ambassador, promised "further strengthening of their firm friendly relations" |url=https://orthodoxtimes.com/serbian-patriarch-met-russian-ambassador-promised-further-strengthening-of-their-firm-friendly-relations/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122350/https://orthodoxtimes.com/serbian-patriarch-met-russian-ambassador-promised-further-strengthening-of-their-firm-friendly-relations/ |url-status=live }}<br>{{cite web |title=Patriarch of Serbia met Greek Ambassador to Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-met-greek-ambassador-to-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122343/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-met-greek-ambassador-to-serbia/ |url-status=live }}<br>{{cite web |title=Patriarch of Serbia received the Ambassador of the United States of America to the Republic of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-the-united-states-of-america-to-the-republic-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122340/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-the-united-states-of-america-to-the-republic-of-serbia/ |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Patriarch of Serbia received the Ambassador of Great Britain to the Republic of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-great-britain-to-the-republic-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122343/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-great-britain-to-the-republic-of-serbia/ |url-status=live }}<br>{{cite web |title=Patriarch of Serbia received the Ambassador of the Republic of Austria to Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-the-republic-of-austria-to-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122345/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-the-republic-of-austria-to-serbia/ |url-status=live }}<br>{{cite web |title=Patriarch of Serbia received the Ambassador of Cyprus |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-cyprus/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122343/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-cyprus/ |url-status=live }}<br>{{cite web |title=Patriarch of Serbia received the Minister of Foreign Affairs of the Republic of Cyprus |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-minister-of-foreign-affairs-of-the-republic-of-cyprus/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122345/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-minister-of-foreign-affairs-of-the-republic-of-cyprus/ |url-status=live }}<br>{{cite web |title=Patriarch of Serbia received the Ambassador of Italy to the Republic of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-italy-to-the-republic-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122340/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-italy-to-the-republic-of-serbia/ |url-status=live }}<br>{{cite web |title=Patriarch of Serbia received the Ambassador of Israel to the Republic of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-israel-to-the-republic-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122340/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-israel-to-the-republic-of-serbia/ |url-status=live }}<br>{{cite web |title=Patriarch of Serbia met Serbian Ambassador to Bulgaria |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-met-serbian-ambassador-to-bulgaria/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122345/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-met-serbian-ambassador-to-bulgaria/ |url-status=live }}<br>{{cite web |title=Patriarch of Serbia received the Ambassador of the Kingdom of Belgium |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-the-kingdom-of-belgium/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122338/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-the-kingdom-of-belgium/ |url-status=live }}<br>{{cite web |title=Patriarch of Serbia met Hungarian Ambassador to Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-met-hungarian-ambassador-to-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122347/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-met-hungarian-ambassador-to-serbia/ |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Patriarch of Serbia received the Ambassador of Romania to the Republic of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-romania-to-the-republic-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122338/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-romania-to-the-republic-of-serbia/ |url-status=live }}<br>{{cite web |title=Patriarch of Serbia received the Ambassador of Ukraine to the Republic of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-ukraine-to-the-republic-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122348/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-ukraine-to-the-republic-of-serbia/ |url-status=live }}<br>{{cite web |title=Patriarch of Serbia received the Ambassador of Belarus to the Republic of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-belarus-to-the-republic-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122347/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-belarus-to-the-republic-of-serbia/ |url-status=live }}</ref> ter šel na srečanja z desetinami drugih dostojanstvenikov.<ref>{{cite journal |last1=Todorovic |first1=Milos |title=Orthodoxy in Diplomacy: An Overview of the Serbian Orthodox Church's Religious Diplomacy and Role in International Relations |journal=Journal of Balkan and Black Sea Studies |date=2024 |issue=12 |pages=112–113 |doi=10.56679/balkar.1449077 |url=https://www.academia.edu/121450973 |access-date=4 July 2024}}</ref> Novembra 2021 je Porfirij spodbudil zamisel, da bi [[verouk]] dobil položaj obveznega izbirnega predmeta.<ref>{{Cite web|date=5 November 2021|title=Veronauka da dobije status obaveznog izbornog predmeta|url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/veronauka-da-dobije-status-obaveznog-izbornog-predmeta/|url-status=live|access-date=2021-11-06|website=Danas|language=sr-RS|archive-date=6 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211106171145/https://www.danas.rs/vesti/drustvo/veronauka-da-dobije-status-obaveznog-izbornog-predmeta/}}</ref><ref>{{Cite web|date=2021-11-04|title=Patrijarh Porfirije: Veronauka da bude predmet, spuštena je na nivo programa|url=https://www.021.rs/story/Info/Srbija/288954/Patrijarh-Porfirije-Veronauka-da-bude-predmet-spustena-je-na-nivo-programa.html|access-date=2021-11-06|website=www.021.rs|language=sr|archive-date=6 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211106171148/https://www.021.rs/story/Info/Srbija/288954/Patrijarh-Porfirije-Veronauka-da-bude-predmet-spustena-je-na-nivo-programa.html|url-status=live}}</ref> Porfirij je bil pri testu na korono pozitiven zopet 11. januarja 2022.<ref>{{cite web |title=Head of Serbian Orthodox Church tests positive for virus |url=https://abcnews.go.com/International/wireStory/head-serbian-orthodox-church-tests-positive-virus-82193789 |website=abcnews.go.com |access-date=13 January 2022 |archive-date=13 January 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220113081347/https://abcnews.go.com/International/wireStory/head-serbian-orthodox-church-tests-positive-virus-82193789 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Serbian Orthodox Church Patriarch tests positive for COVID-19 - statement |url=https://www.reuters.com/world/europe/serbian-orthodox-church-patriarch-tests-positive-covid-19-statement-2022-01-11/ |website=reuters.com |access-date=13 January 2022 |archive-date=13 January 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220113081338/https://www.reuters.com/world/europe/serbian-orthodox-church-patriarch-tests-positive-covid-19-statement-2022-01-11/ |url-status=live }}</ref> === Sprava z Makedonsko pravoslavno Cerkvijo === [[File:Свјетлопис патријарха србског Порфиририја и надвладике охридског Стефана, 19.5.2022.jpg|thumb|right|200px|<center>Patriarh Porfirij in nadškof [[Stefan Veljanovski|Stefan]] na spravnem bogoslužju [[Srbska pravoslavna Cerkev|SPC]] in [[Makedonska pravoslavna Cerkev|MPC]] v [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvi sv. Sava]] [[2022]].]]</center> [[File:4Свјетлопис дијела Спасовданске литије у Биограду 2023.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Porfirij Perić|Patriarh Porfirij]] med obredi na »Spasovdan« <ref>"Spasovdan" je istoveten kot pri katoličanih praznik [[Gospodov vnebohod|Gospodovega vnebohoda]]. Tudi pri pravoslavnih nosijo "nebo", ki ga pa katoličani nosijo za "Telovo". Tako kot po juijanskem (starem), je tudi po gregorijanskem (novem) koledarju "Spasovdan" premakljiv praznik in pada na 40. dan po Veliki noči</ref>v [[Beograd]]u [[2023]].]]</center> 16. maja 2022 je Sveti sinod SPC sporočil, da se je končal razkol z [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkvijo]], ki je trajal od leta 1967. Makedonska Cerkev je dobila popolno notranjo samoupravo pod pokroviteljstvom SPC in je tako obnovila povezavo z celotnim Vzhodnim pravoslavjem.<ref>{{Cite web |last= |date=16 May 2022 |title=Church of Serbia for North Macedonia: We are not under the influence or pressure of anyone |url=https://orthodoxtimes.com/church-of-serbia-for-north-macedonia-we-are-not-under-the-influence-or-pressure-of-anyone/ |access-date=2022-05-16 |website=Orthodox Times |language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web |date=16 May 2022 |title=Саопштење Светог Архијерејског Сабора |url=http://www.spc.rs/sr/saopshtenje_svetog_arhijerejskog_sabora_6 |url-status=dead |website=spc.rs |archive-url=https://web.archive.org/web/20220621182450/https://spc.rs/sr/saopshtenje_svetog_arhijerejskog_sabora_6 |archive-date=21 June 2022}}</ref><ref>{{Cite web |date=2022-05-16 |title=The Assembly of the SOC approved the canonical unity of the MOC-OA - Free Press |url=https://www.slobodenpecat.mk/en/soborot-na-spc-odobri-kanonsko-edinstvo-na-mpc-oa/ |access-date=2022-05-16 |website=Слободен печат |language=en}}</ref> 24. maja 2022 je Porfirij med [[somaševanje]]m s škofi MPC razglasil sklep SPC, da je njeno vodstvo sprejelo in potrdilo svojeglavnost ali avtokefalnost MPC ("the Holy Synod of the Serbian Orthodox Church has unanimously met the pleas of the Macedonian Orthodox Church and has accepted and recognized its autocephaly.").<ref>{{Cite web |date=2022-05-24 |title=Serbian Patriarch Brings "Good News" to Newly-Recognised Macedonian Church |url=https://balkaninsight.com/2022/05/24/serbian-patriarch-brings-good-news-to-newly-recognised-macedonian-church/ |access-date=2022-05-24 |website=Balkan Insight |language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web |title=BREAKING: Patriarch Porfirije announces autocephaly of Macedonian Church (+VIDEO) |url=https://orthochristian.com/146311.html |access-date=2022-05-24 |website=OrthoChristian.Com}}</ref><ref>{{Cite web |last= |title=Patriarchate of Serbia recognizes the autocephaly of Archdiocese of Ohrid |url=https://orthodoxtimes.com/patriarchate-of-serbia-recognizes-the-autocephaly-of-archdiocese-of-ohrid/ |access-date=2022-05-24 |website=Orthodox Times |language=en-US}}</ref> 26. decembra 2022 je bil Porfiriju onemogočen na mejnem prehodu s Kosovim [[Merdare]] obisk Peške patriarhije.<ref>{{Cite news |title=Patrijarh Porfirije: Danas su vrata na mom domu za mene zaključana. |url=https://www.kosovo-online.com/vesti/drustvo/patrijarh-porfirije-danas-su-vrata-na-mom-domu-za-mene-zakljucana-samo-sam-na-kosovu}}</ref> Srbska vojska in policija sta uvedli v zvezi s tem najvišjo stopnjo pripravljenosti na mejnem prehodu [[Jarinje]].<ref>{{Cite news |title=Vojska Srbije postavila šest haubica u blizini Jarinja |url=https://rs.n1info.com/vesti/vojska-srbije-postavila-sest-haubica-u-blizini-jarinja/}}</ref><ref>{{Cite news |title=Podignuta borbena gotovost svih jedinica MUP |url=https://www.kosovo-online.com/vesti/politika/gasic-podignuta-borbena-gotovost-svih-jedinica-mup-26-12-2022}}</ref><ref>{{Cite news |title=Naložio sam podizanje pune borbene gotovosti svih jedinica MUP |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4077586/po-naredjenju-predsednika-i-vrhovnog-komandanta-vucica-podignuta-borbena-gotovost-pripadnika-mup-srbije}}</ref><ref>{{Cite news |title=Podignuta borbena gotovost |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/gasic-podignuta-borbena-gotovost-svih-jedinica-mup/eqczp7n}}</ref> === Medverski odnosi === Ob priliki muslimanskega praznovanja [[Ramazanski bajram|Ramazanskega bajrama]] »Eid al-Fitr« maja 2021 je Porfirij izrazil željo po ustvarjanju dobrih in bratskih odnosov med [[pravoslavci]] in [[muslimani]].<ref>{{cite web |title=Patriarch of Serbia: I will participate in building fraternal relations between Orthodox Christians and Muslims |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-i-will-participate-in-building-fraternal-relations-between-orthodox-christians-and-muslims/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524115411/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-i-will-participate-in-building-fraternal-relations-between-orthodox-christians-and-muslims/ |url-status=live }}</ref> === "V Sloveniji se počutim kot doma" === Kot ljubljansko-zagrebški metropolit je Porfirij rad prihajal v Slovenijo; zdaj je prvič prišel kot patriarh. Ko je obiskal Ljubljano ob 90. obletnici dokončanja cerkve sv. Cirila in Metoda, je na nedejo, 13. septembra 2026, vodil zahvalno bogoslužje v navzočnosti okrog tisoč vernikov ter predsednika SŠK škofa [[Andrej Saje|Andreja Sajeta]]. V soboto pa je med zahvalno molitvijo povedal, da rad prihaja v Ljubljano, saj je bil dolga leta ljubljansko-zagrebški metropolit. Na to cerkev ga vežejo ljubi spomini: :"Prav tukaj, na tem svetem kraju in pri tem svetem oltarju, sem kot arhijerej te škofije, služil svojo prvo liturgijo. Ko pridem sem, se resnično počutim, kot da prihajam domov, kot da prihajam med brate in sestre." Odlični gostje so se v Sajetovem spremstvu sprehodili po središču naše prestolnice.<ref>{{cite web|url=https://www.druzina.si/clanek/srbski-partriarh-porfirije-v-ljubljani-ob-90-letnici-dokoncanja-cerkve-sv-cirila-metoda|title=Srbski partriarh Porfirije v Ljubljani ob 90-letnici dokončanja cerkve sv. Cirila in Metoda|publisher=Katoliški tednik Družina|author=STA. M. P.|place=Ljubljana|language=sl|date=14. september 2026|accessdate=14. september 2026}}</ref> V dobrodošlici je škof Kiril poudaril, da so srbski patriarhi doslej Ljubljano obiskali osemkrat, in izrazil veliko veselje nad prihodom sedanjega patriarha. Porfirij se je zahvalil škofu Kirilu in bogoljubnim ljubljanskim prebivalcem za topel sprejem, vključno z ljubljanskim nadškofom [[Stanislav Zore|Stanislavom Zoretom]], in izrazil svojo veliko hvaležnost Bogu, da je smel spet obiskati slovensko prestolnico: {| |- ! Патријарх Порфирије свечано дочекан у Љубљани <ref>{{cite web|url=https://vidovdan.org/aktuelno/patrijarh-porfirije-svecano-docekan-u-ljubljani/#google_vignette|title=Патријарх Порфирије свечано дочекан у Љубљани|publisher=Видовдан, Српска традиција и национални интерес|author=|place=|language=sr|date=12. september 2026|accessdate=15. september 2026}}</ref> ! Patriarha Porfirija so v Ljubljani slovesno pričakali |- | <blockquote> Када долазим овде, истински осећам да долазим у свој дом, да долазим међу браћу и сестре. Долазим, дакле, доносећи благослов Светог Саве, доносећи благослов свих светих наше помесне Цркве, свих патријараха који су претходили мени на овом месту, али и читавог Сабора наше помесне Цркве. Доносим благослов и истовремено упућујем молитву Господу да благослови све вас, да вам да мир, да вам да радост, да вам да слогу и међусобно разумевање, да вам да да будете истински, прави и аутентични људи, деца Христова, деца Божја.Овога пута долазимо да се сви заједно молитвено сетимо почетка богослужења на овом месту, које се одвило пре тачно деведесет година. А то није само прост број, нити је то само освртање уназад. Деведесет година на овом месту сабира безброј молитава, светих Литургија, крштења, венчања, исповести, покајања и светог Причешћа. То је духовна историја наше Цркве, духовни печат нашег православног народа на овом месту, '''''у овој предивној, гостољубивој, широкој душом и срцем земљи, земљи која је украшена безбројним лепотама Божјим, али коју пре свега красе дивни и благочестиви људи, иконе Божје, који једнако, као што је ширина, дужина, дубина и висина лепоте ове земље, носе ту исту и још ширу, још дубљу, још дужу и још вишу лепоту у својим душама.''''' </blockquote> | <blockquote>„Kadar prihajam sem, resnično čutim, da prihajam v svoj dom, da prihajam med svoje brate in sestre. Prinašam blagoslov in se hkrati z molitvijo obračam na Gospoda, naj vas vse blagoslovi, naj vam da mir, naj vam da veselje, naj vam da harmonijo in medsebojno razumevanje, naj vam da, da boste resnični, zvesti in pristni ljudje, Kristusovi otroci, Božji otroci. Tokrat se vsi skupaj zberemo, da se molitveno spomnimo začetka bogoslužja na tem kraju, ki se je zgodil pred natanko devetdesetimi leti. In to ni le preprosta številka, niti ni le pogled nazaj. Devetdeset let na tem kraju vključuje nešteto molitev, svetih liturgij, krstov, porok, spovedi, kesanja in svetega obhajila. To je duhovna zgodovina naše Cerkve, duhovni pečat našega pravoslavnega ljudstva na tem kraju, '''''v tej lepi, gostoljubni, širokodušni in srčni deželi, deželi, okrašeni z neštetimi Božjimi lepotami, a ki jo krasijo predvsem čudoviti in pobožni ljudje, Božje ikone, ki tako kot je širina, dolžina, globina in višina lepote te dežele, nosijo to isto in še širšo, globljo, daljšo in višjo lepoto v svojih dušah.'''''. </blockquote> |} Prav na dan 12. septembra, ko so obeleževali 90-letnico ustanovitve Cerkve svetih Cirila in Metoda v Ljubljani, se je Porfirij srečal tudi s predsednikom vlade Republike Slovenije [[Janez Janša|Janezom Janšom]]. Pogovarjala sta se o pomenu sodelovanja med državnimi ustanovami in verskimi skupnostmi, pa tudi o potrebi po spoštovanju verske svobode. Sogovornika sta tudi poudarila, da so medsebojno spoštovanje, razumevanje in kultura dialoga pomembni za ohranjanje miru in dobrih odnosov v družbi. V središču razprave je bil položaj Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji, kjer se število vernikov iz leta v leto povečuje. Medtem ko je bil pogovor posvečen trenutnemu položaju Cerkve in njeni prihodnosti, je veliki jubilej ljubljanske cerkve spomnil na devet desetletij njenega obstoja. Govoreč o Sloveniji in odnosih, ki jih gradi do verskih skupnosti in tudi do SPC, je patriarh prav ta jubilej izpostavil kot pričevanje uspešnega sodelovanja in dejal: {| |- ! Poruka za javnost <ref>{{cite web|url=https://religija.republika.rs/aktuelno-iz-spc/vesti/107913/patrijarh-porfirije-janez-jansa|title=PATRIJARH PORFIRIJE I PREMIJER SLOVENIJE JANEZ JANŠA OTVORILI VAŽNE TEME: U razgovoru i poruka o životu pravoslavnih Srba u Sloveniji|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=Beograd|language=sr|date=14. september 2026|accessdate=15. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://spc.rs/sr/news/aktuelno//17787.patrijarh-porfirije-razgovarao-sa-premijerom-slovenije-janezom-jansom.html|title= Његова Светост Патријарх српски г. Порфирије се састао 12. септембра 2026. године у Љубљани са председником Владе Републике Словеније г. Јанезом Јаншом.|publisher=spc.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=14. september 2026|accessdate=15. september 2026}}</ref> ! Sporočilo za javnost |- | <blockquote> „Blagoslovena zemlja Slovenija jeste najbolji primer uspešne saradnje o čemu svedoči i današnja proslava devedesetogodišnjice postojanja srpske pravoslavne crkve Svetih Kirila i Metodija u njenom glavnom gradu“. </blockquote> | <blockquote> „Blagoslovljena dežela Slovenija je najboljši primer uspešnega sodelovanja, kar dokazuje današnje praznovanje devetdesetletnice obstoja Srbske pravoslavne cerkve svetih Cirila in Metoda v njenem glavnem mestu“. </blockquote> |} == Moralna in politična vprašanja == === Varovanje kosovske dediščine === Marca 2021 je Porfirij izjavil, da področje Kosovega in Metohije ostaja del Republike Srbije in da je tozadevni referendum bil izrečen že leta 1389, namigujoč na [[Bitka na Kosovskem polju|Kosovsko bitko]] kot tudi na tukajšnjo srbsko kulturno in duhovno dediščino.<ref>{{Cite web|title=Косово је суштински део Србије – референдум је одржан 1389. године|trans-title=Kosovo is essentially part of Serbia – the referendum was held in 1389|url=http://www.politika.rs/scc/clanak/474068/Kosovo-je-sustinski-deo-Srbije-referendum-je-odrzan-1389-godine|access-date=2021-03-02|website=Politika Online|archive-date=2021-03-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20210302225231/http://www.politika.rs/scc/clanak/474068/Kosovo-je-sustinski-deo-Srbije-referendum-je-odrzan-1389-godine|url-status=live|language=sr}}</ref> Maja 2021 se je srečal s pravosodno ministrico [[Maja Popović|Majo Popović]], da bi poglobil sodelovanje glede na varstvo srednjeveških kosovskih spomenikov, kakor tudi pridobil večjo gmotno podporo za tamkajšnje meništvo.<ref>{{cite web |title=Serbian Patriarch, Justice Minister discussed further cooperation, protection of heritage in Kosovo |url=https://orthodoxtimes.com/serbian-patriarch-justice-minister-discussed-further-cooperation-protection-of-heritage-in-kosovo/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=2021-05-24 |archive-date=2021-05-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524114308/https://orthodoxtimes.com/serbian-patriarch-justice-minister-discussed-further-cooperation-protection-of-heritage-in-kosovo/ |url-status=live |date=2021-05-24 }}</ref> === Študentovske "blokade" === Marca 2025 so se zopet razplamteli študentovski protesti, ki trajajo neprekidno od 1. novembra 2024 zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Zrušitve nadstreška na železniški postaji Novi Sad]], ki je terjal 16 življenj; tedaj je Porfirij podal sporno izjavo pozivajoč študente, da se vrnejo v učilnice in na svoje univerze. To so njegovi kritiki razumeli kot podporo tako patriarha kot tudi vodstva SPC vladi predsednika Vučića; to je sprožilo negodovanje ne le proti vladi, ampak tudi zoper pravoslavno Cerkev, kar bi utegnilo mladi rod oddaljiti od vere.<ref>{{Cite news|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2025/3/20/porfirije-kao-saucesnik-vuciceve-vlasti|title=Porfirije kao 'saučesnik' Vučićeve vlasti|trans-title=Porfirije as an 'accomplice' of Vučić's government|date=2025-03-20|publisher=Al Jazeera Balkans|language=sr}}</ref> [[Metropolija Zvornik-Tuzla |Zvorniško tuzlanski metropolit]] [[Fotij|Fotij]] je študentske proteste nazval »demonski bunt« (»hudičevski upor«), a iz SPC se slišijo obtožbe in žalitve, češ da so „rušioci države“ in „ustaše“ (»rušitelji države in ustaši«). Teolog [[Milan Klisura]] ocenjuje, da se s tem s cerkvene strani rišejo mladim tarče na čelu in da take izjave pomenijo namesto odkrite ali vsaj načelne podpore hinavščino in poniževanje, kar mladi rod oddaljuje od cerkve. <ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/368828-vladike-crkve-srbije-protiv-studenata-fotije-ih-nazvao-demonima-i-satanistima-a-irinej-teroristima|title= Vladike Crkve Srbije protiv studenata: Fotije ih nazvao demonima i satanistima, a Irinej teroristima|publisher=AntenaM|author=AM|place=|language=sr|date=7. junij 2025|accessdate=9. april 2026}}</ref> Na obisku v Moskvi pred Dnevom zmage 2025 pa so si sledile uničujoče oznake študentske »pisane revolucije« iz ust srbskega patriarha Porfirija in njegovega mentorja Amfilohija. V zvezi s takimi zaničljivimi izjavami o študentskem demokratičnem gibanju in prilizovanju ruskemu vodstvu meni teolog [[Vukašin Miličević]], da je takšno izražanje jezik srbskih nacionalistov, ki so po njegovih besedah najhujši sovražniki srbskega ljudstva in njegovega vsestranskega napredka.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title=Tri poruke patrijarha Porfirija Putinu od Vučića|publisher=Politika|author=Jelena Jelovac|place=Beograd|language=sr|date=23. april 2025|accessdate=9. april 2026}}</ref> === Govor na Mladićevem pogrebu === Plaz kritik si je nakopal Porfirij ne le z osebnim vodenjem pogreba za [[Ratko Mladić|Ratka Mladića]] — umrlega 27. avgusta v haaški ječi, kjer je sedel kot pravnomočni dosmrtni obsojenec za vojne zločine v BiH in zlasti zavoljo [[Obleganje Sarajeva|Obleganja Sarajeva]] ter [[Srebreniški genocid|Srebreniškega pokola]] —, ampak tudi zaradi nagovora, v katerem ga je veličal 7. septembra v Cerkvi sv. Luka na Vidikovcu v Beogradu kot zglednega »pravoslavnega kristjana, vojaka in poveljnika«, ki je »dal svoje življenje za svobodo svojega ljudstva«, ne da bi omenil njegovo krvoločnost ter ogromno število njegovih nedolžnih žrtev, ki se niso mogle braniti. Vučić, ki pa je izkušen politik, na pogreb ni prišel in si je našel alibi — srečanje z [[Uzbekistan|uzbekistanskim]] predsednikom<ref>{{cite web|url=https://moravainfo.rs/vucic-na-dan-sahrane-ratka-mladica-u-ponedeljak-imam-sastanak-sa-predsednikom-uzbekistana/|title= Vučić: Na dan sahrane Ratka Mladića imam zakazan sastanak sa predsednikom Uzbekistana|publisher=moravainfo.rs|author=|place=|language=sr|date=4. september 2026|accessdate=23. september 2026}}</ref>. Ta pogreb pa je bil med glavnimi novicami v regiji. #Bosanski portal Klix.ba poroča o tem dogodku pod naslovom »Zakaj mora Srbija slaviti zlo: Pogreb vojnega zločinca kot ogledalo izgubljene družbe in nemočne Evrope«.<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/jugosfera/4391927-evo-kako-mediji-iz-regiona-izvestavaju-o-sahrani-ratka-mladica|title=Ko je Patrijarh Srpski Irinej - biografija duhovnog vodje SPC|publisher=telegraf.rs|author=Milan Prelić|place=Beograd|language=sr|date=7. september 2026|accessdate=21. september 2026}}</ref> #Po mnenju filozofa in teologa [[Drago Bojić|Draga Bojića]] je bil Porfirjev govor na pogrebu pohujšljiv in žaljiv, nečloveški in nekrščanski. Hudo je užalil žrtve, ogrešil se je proti resnici in pravičnosti ter zanikal pravomočne sodne odločitve. Po njegovem prepričanju pa si želi večina ljudi v Srbski pravoslavni cerkvi prav takega poglavarja. <ref>{{cite web|url= https://www.monitor.co.me/drago-bojic-teolog-i-filozof-sarajevo-niko-ne-zeli-da-prizna-svoje-krivice-i-odgovornosti-u-ratu/|title=DRAGO BOJIĆ, TEOLOG I FILOZOF, SARAJEVO: Niko ne želi da prizna svoje krivice i odgovornosti u ratu|publisher=monitor.co.me|author=Drago Bojić|place=|language=sr|date=19. september 2026|accessdate=21. september 2026}}</ref> #Cerkveni voditelj Porfirij je v svojem govoru odkrito izrazil dvom o dokončnosti sodbe za množični pokol v Srebrenici. Zatrdil je, da zemeljske sodbe niso nezmotljive in da človeške sodbe ne morejo zajeti resnice o človekovem življenju. Mladića je prikazal kot poveljnika, ki se je žrtvoval za obrambo in preživetje svojega klana. Ustanova, ki na tak način poveličuje morilce iz devetdesetih let prejšnjega stoletja, nima moralne verodostojnosti ali pravice glasovanja pri ocenjevanju svetosti katoliškega cerkvenega dostojanstvenika, kot je to bilo pod [[papež Frančišek|papežem Frančiškom]] dovoljeno SPC v zvezi s Stepinčevo kanonizaijo.<ref>{{cite web|url=https://www.tjedno.hr/pavkovic-porfirije-i-njegova-crkva-nakon-mladiceve-sahrane-ne-mogu-vise-odlucivati-o-svetosti-kardinala-stepinca/|title=Porfirije i njegova crkva nakon mladićeve sahrane ne mogu više odlučivati o svetosti kardinala Stepinca |publisher=tjedno.hr|author=Mladen Pavković|place=Zagreb|language=hr|date=13. september 2025|accessdate=21. september 2026}}</ref> #Smrt Ratka Mladića ni zaprla enega najtemnejših poglavij vojn devetdesetih let. Nasprotno, odprla je nov krog poveličevanja in zgodovinskega revizionizma, v katerem so bile pravnomočne sodbe za genocid in vojne zločine potisnjene v ozadje, Porfirij je Mladićevo ime povezal s spominom in molitvami velikega dela srbskega pravoslavnega ljudstva, govoril je o njegovi žrtvi za svobodo, obrambo in preživetje ljudstva ter v svojem govoru predstavil sporočilo, da nobeno zemeljsko sodišče ni nezmotljivo. Po drugi strani pa ni omenil Srebrenice. <ref>{{cite web|url=https://www.raskrinkavanje.me/zabiljezeno/sta-nam-je-otkrila-smrt-ratka-mladica/|title=Šta nam je otkrila smrt Ratka Mladića|publisher=raskrinkavanje.me|author=|place=|language=sr|date=18. september 2026|accessdate=21. september 2026}}</ref> #Saborski zastopnik [[Josip Jurčević]] je sprožil vprašanje odgovornosti Srbske pravoslavne cerkve v vojnah med Razpadom Jugoslavije. Prizor s pogreba Ratka Mladića zahteva odziv cerkvenega vodstva. Trideset let po vojni ni dovolj govoriti o spravi, medtem ko se za obsojene uprizarja državna in cerkvena slovesnost. Politični in verski voditelji bodo pokazali svojo iskrenost, če bodo nedvoumno povedali pred svojimi državljani: „Srebrenica je bila genocid. Mladić je obsojeni vojni zločinec. Žrtve si zaslužijo spoštovanje brez zadržkov.“<ref>{{cite web|url=https://braniteljski-forum.com/blog/politika/porfirije-nad-mladicevim-lijesom-moze-li-spc-govoriti-o-miru-dok-se-ratni-zlocinac-ispraca-kao-junak|title=Porfirije nad Mladićevim lijesom: može li SPC govoriti o miru dok se ratni zločinac ispraća kao junak|publisher=Portal hrvatskih branitelja|author=Dražen Šemovčan Šeki|place=Zagreb|language=hr|date=21. september 2026|accessdate=21. september 2026}}</ref> #Zahodni mediji so pogreb označili za »sramotno fašistično zborovanje«, Ratka Mladića pa poimenovali »arhitekt genocida« in »bosanski krvnik«, ki je bil obsojen na dosmrtno zaporno kazen zaradi vojnih zločinov in genocida v Srebrenici leta 1995. Zloglasen je postal zaradi »etničnega čiščenja« več deset tisoč Bošnjakov in Hrvatov z najbolj krvavimi grozodejstvi v Evropi po 2. Svetovni vojni ali sploh v zgodovini. #Evropska komisarka za širitev [[Marta Kos]] je odpovedala načrtovani obisk v Beogradu, predvideni za 10. september, med katerim naj bi se sestala s predstavniki vlade, opozicije in civilne družbe. »Vrnitev posmrtnih ostankov Ratka Mladića v Beograd Evropo spominja na najtemnejša poglavja naše nedavne zgodovine. Heroizacija, ki spremlja njegovo smrt, je nezdružljiva z vrednotami, na katerih temelji evropska pot. Ta pot zahteva soočenje s preteklostjo, iskreno spravo in spoštovanje žrtev vojnih zločinov«. Za Porfirija pa je Mladić »junak srbskega pravoslavnega ljudstva«. Tudi iz tega se vidi, da SPC ni neodvisen politični dejavnik, ampak je še bolj odvisna in podrejena političnim oblastem kot Moskovski patriarhat.<ref>{{cite web|url=https://libertasfidei.org/serbian-patriarch-personally-conducted-funeral-service-for-general-ratko-mladic-convicted-of-genocide/|title=Serbian Patriarch Personally Conducted Funeral Service for General Ratko Mladić, Convicted of Genocide|publisher=Libertas Fidei|author=|place=|language=en|date=8. september 2026|accessdate=22. september 2026}}</ref> #Zaradi veličanja vojnih zločincev od strani najvišjih srbskih cerkvenih poglavarjev zahtevajo nekateri verniki izpis iz krstne knjige ter se sprašujejo: „Zakaj sprava temelji na skrušenosti, kesanju in spovedi za grehe, ki po teološko-cerkvenem nauku izvirajo iz telesa in opustošijo dušo, ne pa na skrušenosti, kesanju in spovedi za razčlovečenje vseh, ki so obsojeni kot zgodovinski, kulturni ali čustveni odklon?“ Čeprav se je baje Mladić spovedoval in obhajal, pa nikoli ni pokazal niti trohice kesanja zaradi svojih vojnih zločinov ali se zanje žrtvam opravičil.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/506226/sokantna_ispovijest_o_sahrani_ratka_mladica_zbog_skandaloznog_poteza_patrijarha_porfirija_zauvijek_je_napustila_crkvu.html|title=ŠOKANTNA ISPOVIJEST O SAHRANI RATKA MLADIĆA: Zbog skandaloznog poteza patrijarha Porfirija zauvijek je napustila crkvu|publisher=Slobodna Bosna|author=Snežana Stanković|place=|language=sr|date=19. september 2026|accessdate=21. september 2026}}</ref> #[[Drago Pilsel]], dolgoletni Porfirijev zagrebški prijatelj in sodelavec misli, „da bi moral Porfirij v svojo pridigo na nek način vključiti tudi žrtve srbskih zločinov. To bi pomagalo pri sicer pomembnem mirovnem delu, ki ga patriarh opravlja. Nekoč je že povedal, da sočustvuje z bošnjaškimi in hrvaškimi materami: to bi moral zdaj nekako ponoviti.“ ##Treba je spomniti tudi, da je Mladić leta 2021 v skladu s 185. členom Srbskega Zakona o vojski izgubil čin v srbski vojski, prej [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanski ljudski armadi]], s pravnomočno sodbo [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije|Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije]], ki mu je odvzela tudi pravice na tej podlagi — državne in vojaške časti. Vlada Srbije in ministrstvo za obrambo (deloma navzoče na pogrebu) sta s počastitvijo vojnega zločinca kršila lastni Zakon o vojski; podobno pa seveda tudi Porfirij. ##Imamo izkušnjo s pogrebom pravnomočno obsojenega vojnega zločinca bosenskega Hrvata [[Slobodan Praljak|Slobodana Praljaka]] (1945-2017); takrat je pogrebno mašo v Zagrebu vodil vojaški škof [[Jure Bogdan]] in ne zagrebški metropolit [[Josip Bozanić]]. Tudi v primeru Mladićevega pogreba ni bilo nujno, da ga je vodil sam patriarh, še manj pa, da mu je pel hvalnice ali postavljal v dvom pravnomočno obtožnico. Kljub nestrinjanju z obsodba pa podobne obsodbe ni — vsaj javno ne — nihče v hrvaškem državnem ali cerkvenem vodstvu omalovaževal. ##Patriarh je povedal, da se je Ratko Mladić v zaporu začel spovedovati in prejemati obhajilo, vendar nam to ničesar ne pove glede tega, ali se je ta človek resnično pokesal za svoja velika in grozna hudodelstva, kar bi moral na neki način izraziti tudi na zunaj; njegova hči Anka — poleg katere so ga pokopali na Topčiderskem pokopališču — je na primer storila samomor pod bremenom očetovih zločinov; če bi družina občutila njegovo obžalovanje, bi se tudi ona lažje znašla v tej duševni zmedi. Za razliko od drugih haaških obsojencev, ki so se javno pokesali in opravičili svojim žrtvam — na primer [[Biljana Plavšić]], [[Radislav Krstić]] ali [[Milan Babić]]<ref>Milan Babić (1956-2006) je sicer tudi izrazil kesanje, vendar je napravil v zaporu samomor</ref><ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/svet/region/ko-se-pokajao-za-zlocine-pocinjene-u-ratovima-na-prostoru-bivse-jugoslavije/|title=Od Biljane Plavšić do Radislava Krstića: Ko se „pokajao“ za zločine počinjene u ratovima na prostoru bivše Jugoslavije?|publisher=danas.rs|author=M. Č.|place=Beograd|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=23. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-srba-osudjenih-u-hagu-ko-je-jos-u-zatvoru-i-zbog-cega-su-i-na-koliko-osudjeni/n2xpc1p|title= Spisak Srba osuđenih u Hagu: Ko je još u zatvoru i zbog čega su i na koliko osuđeni. Retko ko je uspeo ranije da izađe, kazne izdržavaju u zatvorima u Evropi: Dvojica osuđena na DOŽIVOTNI ZATVOR|publisher=blic.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=2. oktober 2025|accessdate=23. september 2026}}</ref> — Mladič tega ni storil pa niti Porfirij ne v njegovem imenu; po splošnoveljavnem krščanskem nauku — ne le katoliškem, ampak tudi pravoslavnem — pa „brez kesanja, priznanja in volje po spreobrnjenju ni možno niti odpuščanje“;<ref>{{cite web|url=https://autograf.hr/drago-pilsel-porfirijeve-rijeci-povrijeduju-mladiceve-zrtve/|title= Drago Pilsel: Porfirijeve riječi povrijeđuju Mladićeve žrtve|publisher=autograf.hr|author=Gabrijela Radanović|place=Zagreb|language=hr|date=9. september 2026|accessdate=21. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/56435/zasto-je-vazno-da-se-ispovedite-greh-nije-samo-cinjenje-zla-vec-i-necinjenje-dobra|title=Zašto je važno da se ispovedite: Greh nije samo činjenje zla, već i nečinjenje dobra!|publisher=stil.kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. december 2016|accessdate=27. avgust 2017}}</ref> saj brez odvrnitve od greha ni pravega krščanstva.<ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/pokajanje-i-oprostaj/|title=ПИТАЊЕ ПАСТИРУ: Покајање и опроштај|publisher=Светосавље|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=23. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.novizivot.net/krscanstvo-bez-pokajanja-nije-krscanstvo/|title=Kršćanstvo bez pokajanja nije kršćanstvo|publisher=Novi Život|author=|place=|language=hr|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}</ref> === Mednarodni odnosi === [[File:Patr.Porfirije.jpg|right|thumb|200px|<center>[[Porfirij Perić|Patriarh Porfirij]] sprejema [[Grčija|grškega]] ministra za zunanje zadeve [[Nikos Dendias|Nikosa Dendiasa]]]]</center> V svojem prvem intervjuju v vlogi srbskega patriarha za [[Hrvaška radiotelevizija|Hrvaško radiotelevizijjo]] je Porfirij dejal, da ga na neki način žalosti odhod s Hrvaškega kot ljubljansko-zagrebškega metropolita; v šali je dodal, da je na ta način postal takorekoč patriarh Beograda, Zagreba in Ljubljane – [[Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev|Srbov, Hrvatov in Slovenccev]]; izrazil je tudi mnenje, da mora biti [[Jasenovac]] prost kakršnekoli politizacije in manipulacije.<ref>{{cite web |title=Intervju Patrijarha Porfirija za HRT |trans-title=Interview of Patriarch Porfirije for HRT |url=http://mitropolija-zagrebacka.org/intervju-patrijarha-porfirija-za-hrt/?sr_pismo=lat |website=mitropolija-zagrebacka.org |date=2021-03-20 |access-date=2021-03-22 |archive-date=2022-05-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220508105323/http://mitropolija-zagrebacka.org/intervju-patrijarha-porfirija-za-hrt/?sr_pismo=lat |url-status=live |language=sr }}</ref><ref>{{cite web |title=Porfirije za HRT: Jasenovac mora biti oslobođen svake vrste politizacije |trans-title=Porfirije for HRT: Jasenovac must be freed from all types of politicization |url=https://vijesti.hrt.hr/svijet/patrijarh-porfirije-za-hrt-1146855 |website=vijesti.hrt.hr |access-date=2021-03-22 |archive-date=2021-03-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210321165113/https://vijesti.hrt.hr/svijet/patrijarh-porfirije-za-hrt-1146855 |url-status=live |language=hr }}</ref> Februarja 2022 je Porfirij objavil, da bo SPC poslal pomoč Ukrajinski pravoslavni Cerkvi, vendar le tistemu delu, ki priznava nadoblast [[Ruska pravoslavna Cerkev|moskovskega patriarhata]];<ref>{{Cite web |date=2022-02-28 |title=Patrijarh Porfirije: Šaljemo pomoć braći u Ukrajini |trans-title=Patriarch Porfirije: We are sending help to brothers in Ukraine |url=https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/4719123/ukrajina-rusija-pomoc-patrijarh-spc-rat.html |access-date=2022-02-28 |archive-date=2022-02-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227182608/https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/4719123/ukrajina-rusija-pomoc-patrijarh-spc-rat.html |url-status=live |language=sr }}</ref><ref name="OrthTimes">{{cite web|url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-we-will-send-aid-to-the-church-of-onufriy-in-ukraine/|publisher=Orthodox Times|title=Patriarch of Serbia: We will send aid to the Church of Onufriy in Ukraine|date=2022-03-01|access-date=2022-03-01|archive-date=2022-03-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20220301150700/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-we-will-send-aid-to-the-church-of-onufriy-in-ukraine/|url-status=live}}</ref> opaženo je bilo, da je od pomoči bila izvzeta svojeglavna [[Ukrajinska pravoslavna Cerkev]] in njen metropolit [[Epifanij Dumenko|Epifanij]], ter da ni bil omenjen [[Ruska invazija na Ukrajino|Ruski napad na Ukrajino]].<ref name="OrthTimes" /> Aprila 2025 je Porfirij v spremstvu bačkega škofa Ireneja Bulovića obiskal Moskvo in se srečal z ruskim predsednikom [[Vladimir Putin|Putinom]] obenem z ruskim patriarhom Kirilom. Ob tej priliki je na sestanku 22. aprila 2025 Porfirij zatožil trenutne študentovske proteste v Srbiji kot »pisano revolucijo« (»obojena revolucija«; "color revolution"), ki da jo spodbujajo zahodne sile, ki pa da nasprotujejo tudi istovetnosti srbskega ljudstva z njegovo krščansko omiko. Na začetku študentovskih protestov nikakor ni bilo jasno patriarhovo stališče do tega vprašanja. Ko pa so se blokadam sredi decembra 2024 pridružili tudi študenti Pravoslavne bogoslovne fakultete na velikem plenumu na Rektoratu Beograjske univerze, je bila Izjava bogoslovcev, da v celoti podpirajo začetne študentovske zahteve, objavljena skupaj s fotko s plenuma na patriarhovi časovnici, kar so večinoma razlagali kot podporo študentskemu gibanju.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/drustvo/da-li-je-patrijarh-porfirije-upravo-podrzao-studentske-blokade/?utm_source=%28direct%29&utm_medium=najcitanije_singlepost_sidebar|title=Da li je patrijarh Porfirije upravo podržao studentske blokade?|publisher=nova.rs|author=Andrija Lazarević|place=Beograd|language=sr|date=14. december 2024|accessdate=15. december 2024}}</ref> Obenem je izrazil mnenje, da je srbski vpliv na Kosovem, v Republiki Srbski in v Črni gori odvisen od splošnega stanja v Rusiji. Taka stališča so sprožila kritike v krogih teoloških in političnih analitikov, ki so obtožili Porfirija, da bolj podpira koristi trenutne Vučićeve vlade kot pa SPC in srbskega ljudstva.<ref>{{Cite web|url=http://en.kremlin.ru/events/president/news/76775|title=Meeting with Patriarch Kirill of Moscow and All Russia and Patriarch Porfirije of Serbia|date=2025-04-22|publisher=President of Russia Official Website}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://balkaninsight.com/2025/04/23/serbian-patriarch-criticised-for-denouncing-student-protests-on-moscow-visit/|title=Serbian Patriarch Criticised for Denouncing Student Protests on Moscow Visit|date=2025-04-24|publisher=Balkan Insight}}</ref> == Prosvetno delovanje == === Nadarbina »Privrednik« (od 2002 do zdaj) === Porfirij je bil predsednik Nadarbine Privrednik ({{lang-sr|Srpsko privredno društvo Fondacija "Privrednik"}}) v vojvodinskem Novem Sadu.<ref>{{cite web |title=About Privrednik Foundation |url=http://fondprivrednik.org.rs/ |website=fondprivrednik.org.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=26 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201126202407/http://fondprivrednik.org.rs/ |url-status=live }}</ref> Na tem mestu je bil od ustanovite 2002 ter se je še posebej trudil pri zbiranju denarja za štipendije nadarjenih srbskih dijakov in študentov.<ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/zivotopis-arhiepiskopa-peckog-mitropolita-beogradsko-karlovackog-i-patrijarha-srpskog-g-porfirija-perica/|title=Животопис Архиепископа пећког, Митрополита београдско-карловачког и Патријарха српског г. Порфирија (Перића) – Светосавље|publisher=Православље|author=a|place=Београд|language=sr|date=|accessdate=14. september 2026}}</ref> === Član uprave elektronskih medijev (2005–2014)=== 2005 je Srbska narodna skupščina izvolila Porfirija, ki je bil tedaj jegrski škof, za člana »Republiškega medijskega odbora« ({{lang-en|Council of the Republic Broadcasting Agency}}; {{lang-sr|Republička radiodifuzna agencija, RRA}}), ki so jo pozneje preimenovali v »Usmerjevalno telo za elektronske medije« ({{lang-en|Regulatory Authority of Electronic Media}}; {{lang-sr|Regulatorno telo za elektronske medije}}). Na zborovanju je predstavljal vse krščanske Cerkrve in vse verske skupnosti, ki delujejo na področju Republike Srbije.<ref>{{cite web |title=Patrijarh Porfirije |url=https://www.istinomer.rs/akter/mitropolit-porfirije/ |website=istinomer.rs |access-date=26 February 2021 |archive-date=18 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210218152733/https://www.istinomer.rs/akter/mitropolit-porfirije/ |url-status=live }}</ref> 29. julija 2008 so Porfirija izvolili za novega predsednika »Republiškega medijskega odbora« (Republic Broadcasting Agency - RRA), in je tako nasledil odstavljenega Nenada Cekića.<ref>{{cite web |title=Smijenjeni čelnici RRA Cekić i Vasić |url=https://www.nezavisne.com/novosti/ex-yu/Smijenjeni-celnici-RRA-Cekic-i-Vasic/26566 |website=nezavisne.com |date=29 July 2008 |access-date=22 November 2020 |archive-date=20 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210420233929/https://www.nezavisne.com/novosti/ex-yu/Smijenjeni-celnici-RRA-Cekic-i-Vasic/26566 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Episkop jegarski Porfirije novi predsednik Saveta RRA, Goran Karadžić zamenik |url=https://www.ekapija.com/news/183978/industrijski-dogadjaji-u-bih |website=ekapija.com |access-date=26 February 2021 |archive-date=8 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220508105330/https://www.ekapija.com/news/183978/industrijski-dogadjaji-u-bih |url-status=live }}</ref> 2010 je odbor RRA zahteval od [[TV Pink (Srbija)|TV Pink]], da mora dati preglejevati vsebino serije »Farma«, nad katero so se mnogi pohujševali. Porfirij je izjavil, da je njena nesramnost prestopila vse meje in da bo morala takoj prenehati z njenim oddajanjem.<ref>{{cite web |title=Savremeni čovek je izgubio stid |url=http://www.politika.rs/sr/clanak/136540/Savremeni-covek-je-izgubio-stid |website=politika.rs |access-date=26 February 2021 |archive-date=6 October 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191006084833/http://www.politika.rs/sr/clanak/136540/Savremeni-covek-je-izgubio-stid |url-status=live }}</ref> 2011 je Porfirij kritiziral oddajanje »rijalitija« v živo in zahteval njegovo zakonsko prepoved.<ref>{{cite web |title=Zabraniti emitovanje rijalitija uživo |url=https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/852384/zabraniti-emitovanje-rijalitija-uzivo.html |website=rts.rs |access-date=26 February 2021 |archive-date=8 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220508105325/https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/852384/zabraniti-emitovanje-rijalitija-uzivo.html |url-status=live }}</ref> Pozneje je podajal podobne zahteve v zvezi s TV-Pinkovo nadaljevanki v živo ''Dvor'' (»The Palace«).<ref>{{cite web |title=Javnost, profit ili zabrana |url=https://www.vreme.com/cms/view.php?id=979050&print=yes |website=vreme.com | date=2 March 2011 |access-date=26 February 2021 |archive-date=7 March 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110307155328/http://www.vreme.com/cms/view.php?id=979050&print=yes |url-status=live }}</ref> Maja 2014 je Porfirij odstopil od predsednikovanja odbora RRA, ker je bil izvoljen za ljubljansko-zagrebškega metropolita.<ref>{{cite web |title=Goran Karadžić novi predsednik Saveta RRA |url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a696814/Goran-Karadzic-na-celu-Saveta-RRA.html |website=mondo.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=17 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210417195710/https://mondo.rs/Info/Drustvo/a696814/Goran-Karadzic-na-celu-Saveta-RRA.html |url-status=live }}</ref> Nasledil ga je [[Goran Karadžić]], ki ga je priporočil prav Porfirij.<ref>{{cite web |title=Goran Karadžić izabran za predsednika Saveta RRA |url=http://www.rem.rs/sr-lat/arhiva/vesti/2014/05/goran-karadzic-izabran-za-predsednika-saveta-rra#gsc.tab=0 |website=rem.rs |access-date=26 February 2021 |archive-date=5 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210305184831/http://www.rem.rs/sr-lat/arhiva/vesti/2014/05/goran-karadzic-izabran-za-predsednika-saveta-rra#gsc.tab=0 |url-status=live }}</ref> == Akademsko uveljavljanje == Ko je 2004 doktoriral na [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi (National and Kapodistrian University of Athens)]], je Porfirij postal [[docent]] na Oddelku za katehetsko in pastoralno teologijo na Pravoslavni teološki fakulteti Beograjske univerze. Kot docent je bil 2010 in 2015 izvoljen za izrednega profesorja in je nasledil akademika [[Vladeta Jerotić|Vladeta Jerotića]], s katerim je več let sodeloval na več področjih.<ref>{{cite web |title=Биографија Митрополита др Порфирија Перића |url=https://bfspc.bg.ac.rs/wp-content/uploads/pdf/bibliografija/porfirije-peric-biografija.pdf |website=bfspc.bg.ac.rs |access-date=26 February 2021 |archive-date=13 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210413174101/https://bfspc.bg.ac.rs/wp-content/uploads/pdf/bibliografija/porfirije-peric-biografija.pdf |url-status=live }}</ref><ref name="oslobodjenje">{{Cite web|date=2021-02-18|title=Oslobođenje – SPC dobila novog patrijarha: Ko je Porfirije Perić|url=https://www.oslobodjenje.ba/vijesti/region/spc-dobila-novog-patrijarha-ko-je-porfirije-peric-631554|access-date=2021-02-19|website=www.oslobodjenje.ba|language=bs-ba|archive-date=27 October 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211027203519/https://www.oslobodjenje.ba/vijesti/region/spc-dobila-novog-patrijarha-ko-je-porfirije-peric-631554|url-status=live}}</ref> Kot redni [[profesor]] na Beograjskem vseučilišču pa je poučeval Osnovno bogoslovje s Psihologijo in Razlago Nove zaveze, pa tudi nekatere predmete na podiplomskem in doktorskem študiju. Sodeloval je tudi pri ustanavljanju in napredovanju Svetopisemskega inštituta.<ref name="oslobodjenje"/> === Nagrade in priznanja === # Priznanje »Društva za versko svobodo na Hrvaškem« (Recognition of the Association for Religious Freedom in Croatia; 2019)<ref name="b92"/><ref name="vaticannews"/> # „Sankt Ignatios College“ in „Sankt Ignatios Foundation“ sta ga v [[Stockholm]]u odlikovali z [[Red sv. Ignacija|Redom svetega Ignacija]] (»Order of Sankt Ignatios«; 16. februar 2016)<ref name="sanktignatios"/><ref name="odlikovanje_porfiriju"/> # Srbsko gospodarsko društvo v Novem Sadu »Privrednik« mu je podelilo »Veliko diplomo [[Vladimir Matijević|Vladimirja Matijevića]]« (2022; by [[Privrednik|Srpsko privredno društvo ''Privrednik'']]<ref>{{cite web |title=120 stipendista u godini jubileja |url=https://p-portal.net/120-stipendista-u-godini-jubileja/ |website=p-portal.net |date=14 December 2022 |access-date=4 January 2023}}</ref> #[[Red Republike Srbske]] z lento. [[Republika Srbska]] (28. februar 2023).<ref>{{Cite web |url=https://spc.rs/patrijarhu-porfiriju-urucen-orden-republike-srpske-na-lenti/|title=Патријарху Порфирију уручен Орден Републике Српске на ленти |access-date=2024-07-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230322230719/https://spc.rs/patrijarhu-porfiriju-urucen-orden-republike-srpske-na-lenti/|url-status=live}}</ref> # [[Srbska pravoslavna Cerkev]]: »Red svetih novih mučencev [[Škofija Bihać in Petrovac|Škofije Bihać in Petrovac]]« (2024)<ref>{{Cite web |last=Srpska |first=RTRS, Radio Televizija Republike Srpske, Radio Television of Republic of |title=Patrijarh Porfirije u Šipovu pozvao na jedinstvo pravoslavnih hrišćana (FOTO/VIDEO) |url=http://www.rtrs.tv/vijesti/vijest.php?id=477420 |access-date=2024-07-31 |website=REPUBLIKA SRPSKA - RTRS}}</ref> # „Red prepodobnega očeta [[Justin Popović|Justina]]“ mu je podelila [[Škofija Valjevo]] (2024). # „Red svetega kneza Vladimirja, enakopravnega apostolom“ (Order of St. Equal to Apostles Prince Vladimir) mu je podelila [[Ruska pravoslavna Cerkev]] (2025)<ref name=":0">{{Cite web |last=Vojvodine |first=Javna medijska ustanova JMU Radio-televizija |title=Patrijarhu Porfiriju nakon liturgije u Moskvi uručen počasni doktorat i orden Svetog ravnoapostolnog kneza Vladimira |url=https://www.rtv.rs/sr_lat/drustvo/patrijarhu-porfiriju-nakon-liturgije-u-moskvi-urucen-pocasni-doktorat-i-orden-svetog-ravnoapostolnog-kneza-vladimira_1623512.html |access-date=2025-04-25 |website=JMU Radio-televizija Vojvodine |language=sr-Latn}}</ref> # „Moskovska bogoslovna akademija“ pri [[Univerza v Moskvi|Moskovski univerzi]] mu je podelila častni doktorat iz teologije (2025)<ref name=":0" /> == Dela == ;knjige * (2015) ''Licem k Licu: Biblijsko-pastirska promišljanja o Bogu, čoveku i svetu'' (»Z obrazom k Obrazu: Svetopisemsko-dušnopastirska premišljevanja o [[Bog]]u, [[človek]]u in [[svet]]u«; »Face to Face: Biblical-Pastoral Reflections on God, Man and the World)<ref name="b92"/><ref>{{cite book |title=Licem k licu: biblijsko-pastirska promišljanja o Bogu, čoveku i svetu |url=https://books.google.com/books?id=BDNTzQEACAAJ |year=2015 |isbn=9788674051603 |access-date=26 February 2021 |archive-date=8 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220508105324/https://books.google.com/books?id=BDNTzQEACAAJ |url-status=live }}</ref> * (2016) ''Zagreb i ja se volimo javno'' (»[[Zagreb]] in jaz se imava rada javno«; »Zagreb and Me are Openly in Love«)<ref name="korisnaknjiga">{{cite web |title=Zagreb i ja se volimo javno Porfirije Perić |url=https://www.korisnaknjiga.com/zagreb-i-ja-se-volimo-javno-naslov-122231 |website=korisnaknjiga.com |access-date=28 February 2021 |archive-date=20 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210420102421/https://www.korisnaknjiga.com/zagreb-i-ja-se-volimo-javno-naslov-122231 |url-status=live }}</ref><ref name="portalnovosti-knjiga">{{cite web |title=Promocija knjige 'Zagreb i ja se volimo javno' |url=https://www.portalnovosti.com/promocija-knjige-zagreb-i-ja-se-volimo-javno |website=portalnovosti.com |access-date=28 February 2021 |archive-date=30 October 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181030075454/https://www.portalnovosti.com/promocija-knjige-zagreb-i-ja-se-volimo-javno |url-status=live }}</ref><ref name="p-portal.net-knjiga">{{cite web |title=Mitropolit Porfirije predstavio knjigu "Zagreb i ja se volimo javno" |url=https://p-portal.net/mitropolit-porfirije-predstavio-knjigu-zagreb-ja-se-volimo-javno/ |website=p-portal.net |date=30 June 2017 |access-date=28 February 2021 |archive-date=11 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210411085804/https://p-portal.net/mitropolit-porfirije-predstavio-knjigu-zagreb-ja-se-volimo-javno/ |url-status=live }}</ref> * (2020) ''Premudrost u Tajni sakrivena — Ogledi iz Teologije apostola Pavla'' (»Modrost skrita v Skrivnosti – Črtice iz Teologije [[Sveti Pavel|apostola Pavla]]«; »Wisdom is Hidden in the Secret – Essays in the Theology of Paul the Apostle«)<ref name="b92"/> <small>Vir: ''[https://bfspc.bg.ac.rs/wp-content/uploads/pdf/bibliografija/porfirije-peric.pdf Pravoslavna bogoslovna fakulteta na Beograjski univerzi (University of Belgrade Faculty of Orthodox Theology)]''</small> ;Izbrani članki * (2011) ''E ágápe õs sýndesmos ginóskontos kaí ginoskoménoy''<ref>{{Cite web|last=Maribor|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|title=E ágápe õs sýndesmos ginóskontos kaí ginoskoménoy|url=https://plus.sr.cobiss.net/opac7/bib/192960268|access-date=18 February 2021|website=plus.sr.cobiss.net|language=sr|archive-date=8 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220508105342/https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/192960268|url-status=live}}</ref> * (2012) ''Kosovo je naš krst'' (»Kosovski mit je naš križ«; »Kosovo Myth is Our Cross«)<ref>{{Cite web|last=Maribor|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|title=Kosovo je naš krst|url=https://plus.sr.cobiss.net/opac7/bib/1539313129|access-date=18 February 2021|website=plus.sr.cobiss.net|language=sr}}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * (2015) ''Pastirsko prisustvo crkve u srpskom narodu tokom Prvog svetskog rata'' (»Pastirska navzočnost Cerkve v srbskem ljudsvu med Prvo svetovno vojno«; »The Pastoral Presence of the Church in the Serbian People during the First World War«)<ref>{{Cite web|last=Maribor|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|title=Pastirsko prisustvo crkve u srpskom narodu tokom Prvog svetskog rata|url=https://plus.sr.cobiss.net/opac7/bib/523200149|access-date=18 February 2021|website=plus.sr.cobiss.net|language=sr|archive-date=21 February 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210221024547/https://plus.sr.cobiss.net/opac7/bib/523200149|url-status=live}}</ref> * (2019) ''Pavlovo poimanje pravednosti Božje u tumačenju Svetog Jovana Zlatoustog'' (»Pavlovo dojemanje Božje pravičnosti po razlagi sv. Janeza Zlatoustega«; »Paul the Apostle's Understanding of the Righteousness of God in the Interpretation of St. John Chrysostom)<ref>{{Cite web|last=Maribor|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|title=Pavlovo poimanje pravednosti Božje u tumačenju Svetog Jovana Zlatoustog|url=https://plus.sr.cobiss.net/opac7/bib/1536773318|access-date=18 February 2021|website=plus.sr.cobiss.net|language=sr|archive-date=21 February 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210221024548/https://plus.sr.cobiss.net/opac7/bib/1536773318|url-status=live}}</ref> * (2019) ''Misionarski i pastirski rad Svetoga Save'' (»Misijonarsko in pastirsko delovanje sv. Sava«; »Missionary and Pastoral Work of Saint Sava«)<ref>{{Cite web|last=Maribor|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|title=Misionarski i pastirski rad Svetoga|url=https://plus.sr.cobiss.net/opac7/bib/328461831|access-date=18 February 2021|website=plus.sr.cobiss.net|language=sr|archive-date=21 February 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210221024619/https://plus.sr.cobiss.net/opac7/bib/328461831|url-status=live}}</ref> * (2020) ''Eshatologija apostola Pavla: poslanice Solunjanima i Korinćanima'' (''Eshatologija apostola Pavla: poslanici Solunčanom in Korinčanom''; »The Eschatology of Paul the Apostle /Pauline epistles/ to the Thessalonians and Corinthians«)<ref>{{Cite web|last=Марибор|first=IZUM-Институт информацијских знаности|title=Есхатологија апостола Павла: посланицe Солуњанима и Коринћанима|url=https://plus.sr.cobiss.net/opac7/bib/17910281|access-date=18 February 2021|website=plus.sr.cobiss.net|language=sr}}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * (2020) ''Antropologija Svetog Apostola Pavla'' (''Antropologija svetega apostola Pavla''; »Anthropology of Saint Paul the Apostle«)<ref>{{Cite web|last=Maribor|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|title=Antropologija Svetog Apostola Pavla|url=https://plus.sr.cobiss.net/opac7/bib/22991113|access-date=18 February 2021|website=plus.sr.cobiss.net|language=sr}}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Navedki == {{navedek|''»Ne smemo dozvoliti ni na koji način u toj kulturi sećanja da budemo zarobljeni bilo kojom vrstom osvetoljubivosti i mržnje zato što ćemo sebe ponovo zarobiti i ta spirala zla koja je počela nekada neće imati kraj«''<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/lat/srbija-56266813|title=Srpska pravoslavna crkva i Porfirije: Šta je rekao patrijarh u prvom televizijskom gostovanju - u 100 i 500 reči|publisher= BBC News na srpskom|author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=3. marec 2021|accessdate=8. avgust 2026}}</ref><br>„Ne smemo dovoliti na noben način v tej omiki spomina, da bi bili zasužnjeni s katerokoli oblike maščevalnosti in sovraštva zato, ker bi sebe ponovno zasužnjili in ta spirala zla, ki se je začela nekdaj, ne bi imela konca“}} {{navedek|''»Ja jesam Srbin, ali sam pre svega hrišćanin«''<ref>Mitropolija Zagrebačko ljubljanska: Porfirije arhiepiskop pećki mitropolit beogradsko-karlovački i Patrijarh srpski - Životopis. Pridobljeno dne 19. avgusta 2026</ref><br>„Jaz sem resda Srb, toda predvsem sem kristjan“}} {{navedek|''»Između balkanskih naroda trebamo graditi mostove«''<ref>{{Cite news|title=Šta znači izbor Porfirija na mesto patrijarha Srpske pravoslavne crkve|language=sr-latn|work=BBC News na srpskom|url=https://www.bbc.com/serbian/lat/srbija-56116083|access-date=18 February 2021|archive-date=19 February 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210219131527/https://www.bbc.com/serbian/lat/srbija-56116083|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web |title=Message of unity from Patriarch of Serbia: The mission of the Church is to build peace |url=https://orthodoxtimes.com/message-of-unity-from-patriarch-of-serbia-the-mission-of-the-church-is-to-build-peace/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=19 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210219110704/https://orthodoxtimes.com/message-of-unity-from-patriarch-of-serbia-the-mission-of-the-church-is-to-build-peace/ |url-status=live }}</ref><br>„Med balkanskimi narodi moramo graditi mostove“}} {{navedek|''»Uvek ću biti spreman da učestvujem u izgrađivanju mostova između ljudi i naroda, potpuno svestan da ima onih koji će i sa jedne i sa druge obale bacati kamenje na mostograditelje. Na to me obavezuje sam Gospod koji je u Sinu svome jedinorodnom premostio jaz između Boga i čoveka.«''<ref>Mitropolija Zagrebačko ljubljanska: Porfirije arhiepiskop pećki mitropolit beogradsko-karlovački i Patrijarh srpski - Životopis. Pridobljeno dne 19. avgusta 2026</ref><br>„Vedno bom pripravljen sodelovati v izgrajevanju mostov med ljudmi in ljudstvi, popolnoma si v svesti, da obstajajo taki, ki bodo z ene in druge obale metali kamenje na mostograditelje. Na to me obvezuje sam Gospod (Jezus Kristus), ki je v svojem edinorojenem Sinu premostil jez med Bogom in človekom.«“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} * {{Cite book| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite book| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|Porfirij Perić}} {{DEFAULTSORT:Perić, Porfirij}} ;{{ikona sl}} *[https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/Edinost/76/1/BogatajPotisek.pdf Edinost in dialog 76 (2021) 341–344 | Bogataj & Potisek ''Novi srbski patriarh Porfirije – znanec Slovencev Porfirije, the New Serbian Patriarch – Acquaintance of Slovenes''] *[https://www.druzina.si/clanek/srbski-partriarh-porfirije-v-ljubljani-ob-90-letnici-dokoncanja-cerkve-sv-cirila-metoda Srbski partriarh Porfirije v Ljubljani ob 90-letnici dokončanja cerkve sv. Cirila in Metoda | Družina – vsak dan s teboj] *[https://www.24ur.com/novice/slovenija/ljubljansko-sodisce-porfirija-obsodilo-zaradi-mobinga-nad-duhovniki.html Ljubljansko sodišče patriarha Porfirija obsodilo zaradi mobinga | 24ur.com] ;{{ikona sr}} *[https://time.rs/cw/640ab8d7ed/s-tobom-ucestvujemo-u-borbama-patrijarh-porfirije-uputio-cestitku-novaku-djokovicu-na-pobedi-u-velikom-finalu.html "S TOBOM UČESTVUJEMO U BORBAMA" Patrijarh Porfirije uputio čestitku Novaku Đokoviću na pobedi u velikom finalu] *[https://www.instagram.com/porfirije_patrijarh/ Званични инстаграм налог патријарха Порфирија (Uradna stran instagrama patriarha Porfirija)] *[https://www.youtube.com/watch?v=nAErdzqTLgg Устоличење Патријарха српског Порфирија (Umeščanje srbskega patriarha Porfirija) |Youtube] *[http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/51057/Episkop-Porfirije-uredjuje-medijsko-nebo-Srbije Епископ Порфирије уређује медијско небо Србије (Škof Porfirij urejuje spletno nebo Srbije) |Blic, 30. julij 2008] *[http://www.politika.rs/scc/clanak/136540/Savremeni-covek-je-izgubio-stid Интервју: Савременми човек је изгубио стид (Sodobni človek je izgubil sramežljivost) |Dnevnik „Politika“, 30. maj 2010] ;{{ikona en}} *[http://spc.rs/eng/biography_archbishop_pec_metropolitan_belgradekarlovci_and_serbian_patriarch_porfirije_peric Biography of Patriarch Porfirije | spc.rs] *[http://mitropolija-zagrebacka.org/episkop/ Biography of Metropolitan Porfirije |Mitropolija Zagrebačka] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= nov naslov}} {{s-ttl|title= [[Škofija Jegra|jegrski naslovni škof]] | years = 1999&ndash;2014}} {{s-aft|after= [[Jeronim Močević]]}} {{s-bef|before= [[Jovan Pavlović]]}} {{s-ttl|title= [[Metropolija Zagreb-Ljubljana|ljubljansko-zagrebški metropolit]] | years = 2014&ndash;2021}} {{s-aft|after= [[Kirilo Bojović]] kot [[apostolska uprava|upravitelj]]}} {{s-bef|before= [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]}} {{s-ttl|title= [[patriarh]] | years = 2021&ndash;sedaj}} {{s-aft|after= - }} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1961]] [[Kategorija:Rojeni v Bečeju]] [[Kategorija:Vojvodinski Srbi]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Vplivneži]] 0lo8pfyb4v6ergnt5yhlwvsiv60yi6i Zgodnji Jan 0 608771 6759736 6757627 2026-10-02T15:21:57Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759736 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = 燕 | conventional_long_name = Jan | common_name = Zgodnji Jan | era = <!--- Use: "Napoleonic Wars", "Cold War", etc. ---> | status = cesarstvo | status_text = <!--- A free text to describe status the top of the infobox. Use sparingly. ---> | empire = <!--- The empire or country to which the entity was in a state of dependency ---> | government_type = [[monarhija]] | year_start = | year_end = 370 | event_start = [[Murong Huang]]ova zahteva po knežjem naslovu | date_start = 23. november 337<ref>([咸康三年]冬，十月，丁卯，皝即燕王位，...)</ref><ref>''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷095|vol. 95]].</ref> | event_end = | date_end = | event1 = [[Murong Džun]]ova zahteva po cesarskem naslovu | date_event1 = 4. januar 353<ref>([永和八年]十一月，...戊辰，俊即皇帝位，...)</ref><ref>''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷099|vol. 99]].</ref> | event2 = padec Ječenga | date_event2 = 11. december 370<ref>([太和五年]十一月，....戊寅，燕散骑侍郎馀蔚帅扶馀、高句丽及上党质子五百馀人，夜，开邺北门，纳秦兵，...)</ref><ref>''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷102|vol. 102]].</ref> | event3 = | date_event3 = | event4 = | date_event4 = | event_pre = <!--- Optional: A crucial event that took place before before "event_start"---> | date_pre = | event_post = <!--- Optional: A crucial event that took place before after "event_end"---> | date_post = <!--- Flag navigation: Preceding and succeeding entities p1 to p5 and s1 to s5 ---> | p1 = Dinastija Džin (266–420) | flag_p1 = <!--- Default: "Flag of {{{p1}}}.svg" (size 30) ---> | image_p1 = <!--- Use: [[File:Sin escudo.svg|20px|Image missing]] ---> | p2 = Ran Vej | flag_p2 = | p3 = Kasnejši Džao | flag_p3 = | p4 = Duan Kan | flag_p4 = | p5 = | flag_p5 = | s1 = Zgodnji Čin | flag_s1 = <!--- Default: "Flag of {{{s1}}}.svg" (size 30) ---> | image_s1 = <!--- Use: [[File:Sin escudo.svg|20px|Image missing]] ---> | s2 = | flag_s2 = | s3 = | flag_s3 = | s4 = | flag_s4 = | s5 = | flag_s5 = | image_flag = <!--- Default: Flag of {{{common_name}}}.svg ---> | flag = <!--- Link target under flag image. Default: Flag of {{{common_name}}} ---> | flag_type = <!--- Displayed text for link under flag. Default "Flag" ---> | image_coat = <!--- Default: Coat of arms of {{{common_name}}}.svg ---> | symbol = <!--- Link target under symbol image. Default: Coat of arms of {{{common_name}}} ---> | symbol_type = <!--- Displayed text for link under symbol. Default "Coat of arms" ---> | image_map = Sixteen Kingdoms 338 AD (2).jpg | image_map_caption = Zgodnji Jan leta 338 | image_map2 = Sixteen Kingdoms 369 AD.jpg | image_map2_caption = Zgodnji Jan leta 369 | capital = • [[Džičeng]] (棘城) (337–342)<br>• [[Longčeng]] (342–350)<br>• Džičeng (薊城) (350–357)<br>• [[Ječeng]] (357–370) | capital_exile = <!-- If status="Exile" --> | latd = | latm = | latNS = | longd = | longm = | longEW = | national_motto = | national_anthem = | common_languages = | religion = | currency = <!--- Titles and names of the first and last leaders and their deputies ---> | leader1 = [[Murong Huang]] | leader2 = [[Murong Džun]] | leader3 = [[Murong Vej]] | leader4 = | year_leader1 = 337–348 | year_leader2 = 348–360 | year_leader3 = 360–370 | year_leader4 = | title_leader = Cesar | representative1 = <!--- Name of representative of head of state (eg. colonial governor) ---> | representative2 = | representative3 = | representative4 = | year_representative1 = <!--- Years served ---> | year_representative2 = | year_representative3 = | year_representative4 = | title_representative = <!--- Default: "Governor"---> | deputy1 = <!--- Name of prime minister ---> | deputy2 = | deputy3 = | deputy4 = | year_deputy1 = <!--- Years served ---> | year_deputy2 = | year_deputy3 = | year_deputy4 = | title_deputy = <!--- Default: "Prime minister" ---> <!--- Legislature --->| legislature = <!--- Name of legislature ---> | house1 = <!--- Name of first chamber ---> | type_house1 = <!--- Default: "Upper house"---> | house2 = <!--- Name of second chamber ---> | type_house2 = <!--- Default: "Lower house"---> <!--- Area and population of a given year --->| stat_year1 = <!--- year of the statistic, specify either area, population or both ---> | stat_area1 = <!--- area in square kílometres (w/o commas or spaces), area in square miles is calculated ---> | stat_pop1 = <!--- population (w/o commas or spaces), population density is calculated if area is also given ---> | stat_year2 = | stat_area2 = | stat_pop2 = | stat_year3 = | stat_area3 = | stat_pop3 = | stat_year4 = | stat_area4 = | stat_pop4 = | stat_year5 = | stat_area5 = | stat_pop5 = | footnotes = <!--- Accepts wikilinks ---> | today = {{CHN}} }} '''Jan''', v zgodovinopisju znan kot '''Zgodnji Jan''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 前燕, [[pinjin]]: Qián Yān) je bil kitajska dinastična država, ki ji je v [[Šestnajst kraljestev|obdobju šestnajstih kraljestev]] vladal klan Murong iz ljudstva [[Šianbeji|Šjanbej]]. Država Zgodnji Jan je imela središče v [[Ljaoning]]u in je na vrhuncu svoje moči osvojila in upravljala ozemlja provinc [[Hebej]], [[Šaanši]], [[Šandong]] in [[Henan]]. Bila je prva od številnih držav Šjanbejev, ki je vzpostavila oblast nad Osrednjo kitajsko nižino. Oznaka 'Zgodnji' se v zgodovinopisju uporablja za razlikovanje te države od poznejših držav z imenom Jan, kot je bil na primer Kasnejši Jan. [[Murong Huang]] in njegov sin [[Murong Džun]] sta si sprva lastila naziv 'knez Jana', ki jima ga je podelila dinastija [[Dinastija Džin (266–420)|Vzhodni Džin]]. Ko je Murong Džun zavzel večino ozemlja nekdanje države [[Kasnejši Džov]], se je leta 352 razglasil za cesarja. Od takrat so vladarji Zgodnjega Jana vladali kot cesarji. Zgodnji Jan je občasno zamenjal svojo prestolnico. Najbolj ugledna je bila njegova zadnja prestolnica [[Ječeng]], ki je veljala za pomembno središče s številnim prebivalstvom. ==Zgodovina== ===Ozadje=== Murongi, poimenovani po svojem poglavarju z istim imenom, so bili pleme [[Šianbeji|Šjanbejev]] v Tanšihuajevi plemenski zvezi v poznem 2. stoletju. Ko je plemenska zveza razpadla, so se Murongi naselili okoli komanderije Ljaoši in se sprli s sosednjima plemenoma Duan in Juven. V [[Tri kraljestva|obdobju treh kraljestev]], ko je poveljnik Cao Veja Sima Ji leta 237 napadel Gongsun Juana, so mu Murongi ponudili pomoč in so se po kampanji smeli preseliti na severni [[Liaodong]]. Postali so vazali Veja in nato njihovega naslednika, dinastije [[Dinastija Džin (266–420)|Zahodni Džin]]. Leta 285 je bil za novega poglavarja svojega plemena imenovan [[Murong Hui]]. Kmalu po prevzemu oblasti se je uprl dinastiji Džin, vendar se ji je leta 289 znova podredil in prejel naziv poveljnika Šjanbejev. Hui je svoje pleme preselil v notranjost Kitajske in se sčasoma naselil v Džičengu v sedanji provinci Ljaoning. Priseljenci so privzeli poljedelski način življenja in upravni sistem dinastije Džin. Leta 307 se je Murong Hui razglasil za velikega čanjuja ljudstva Šjanbej. Med [[Vstaja petih barbarskih ljudstev|vstajo petih barbarskih ljudstev]] je Murong Hui na svoje ozemlje sprejel številne begunce in v upravo vključil kitajske učenjake ter uradnike. Zanje je celo ustanovil nova upravna območja (komanderije), organizirana odvisno od stanja v posamezni provinci.<ref name="Schreiber">{{Cite journal |last=Schreiber |first=Gerhard |title=The History of the Former Yen Dynasty |journal=Monumenta Serica |year=1949 |volume=14 |pages=374–480 |doi=10.1080/02549948.1949.11730940}}</ref> Begunci so klanu Murong zagotovili ne le dodatno delovno silo, temveč so jim predstavili tudi kulturo osrednje kitajske nižine in napredne kmetijske tehnike. Ko je bila dinastija Džin izrinjena iz severnega dela svoje države, je Hui dejansko samostojno vladal na svojem ozemlju, vendar je ohranil status vazala dinastije Džin. Med letoma 317 in 318 je dvor dinastije Džin v [[Džjankang]]u priznal njegov status in mu ponudil naziv vojvode Čanglija. Hui je naziv zavrnil in leta 321 sprejel naziv vojvode Ljaodonga. ===Vladavina Murong Huanga=== Murong Huija je po smrti leta 333 nasledil njegov sin [[Murong Huang]], ki je poskušal vzpostaviti kitajski sistem dedovanja z očeta na najstarejšega sina glavne očetove žene, kar je bilo v nasprotju z ustaljeno prakso bočnega nasledstva.<ref>{{Cite journal |last=Balogh |first=Mátyás |date=2021-12-15 |title=From Family Crisis to State Crisis |url=http://ojs.elte.hu/tkt/article/view/3187 |journal=Távol-keleti Tanulmányok |volume=13 |issue=2021/1 |doi=10.38144/TKT.2021.1.9 |issn=2786-2976 |hdl=10831/67516 |hdl-access=free |archive-url=https://web.archive.org/web/20240912002030/https://ojs.elte.hu/tkt/article/view/3187 |archive-date=2024-09-12 |access-date=2026-09-18 |url-status=dead }}</ref> Kmalu po prevzemu oblasti se mu je v vzhodnem Ljaodongu uprl brat Murong Ren in država se je razdelila na dva dela. Huang je leta 336 porazil Rena, vprašanje nasledstva pa je ostalo odprto, četudi je bila država razdeljena. Murong Huang je leta 337 s podporo svojih uradnikov prevzel naziv knez Jana. Večina zgodovinarjev ta dogodek šteje za začetek dinastije Zgodnji Jan. To ime se uporablja za razlikovanje od drugih držav Jan, ki so sledile Zgodnjemu Janu. Leta 341 je Huang pritisnil na dvor Džina, da bi uradno priznal njegov cesarski naziv, vendar med svojo vladavino ni izrecno razglasil neodvisnosti in se je še naprej imel za vazala države Džin. Med Murong Huangovo vladavino je Zgodnji Jan hitro širil svoj vpliv. Leta 338 je sklenil zavezništvo z dinastijo [[Kasnejši Džov]] za podreditev plemena Duan na območju Ljaošija. Pohod je bil uspešen, zaradi Huangovega nedogovorjenega in prezgodnjega umika pa je Džov napadel Zgodnji Jan in oblegal Džičeng. Huang je kljub težavam uspel odbiti napadalca in zatem leta 340 silovito napasti Kasnejši Džov. Prodrl je vse do okrožja Gaojang v provinci Hebej in zajel 30.000 gospodinjstev. Leta 342 je preselil prestolnico v [[Longčeng]]. Pozneje istega leta je Zgodnji Jan napadel [[Kogurjo]] in oplenil njegovo prestolnico Huando ter kralja Kogugvana prisilil k vdaji. Leta 344 je Jan napadel Juvene in uničili njihovo središče moči. Leta 346 je vdrl v državo Bujo in zajeli njenega kralja Šuanvanga.<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=EazRC28tdIIC&pg=PA4|title=Tracing Back the Radiance: Chinul's Korean Way of Zen|author=Chinul|publisher=University of Hawaii Press|others=Translated by Robert E. Buswell|year=1991|isbn=0824814274|editor-last=Buswell|editor-first=Robert E.|edition=abridged|page=4|access-date=22 April 2014}}</ref><ref name="Tennant">{{cite book|last1=Tennant|first1=Charles Roger|title=A History of Korea|year=1996|publisher=Routledge|isbn=9780710305329|page=22|url=https://books.google.com/books?id=Xn85nFTAX8EC&pg=PA22|access-date=10 October 2016|language=en}}</ref> Zgodnji Jan je po teh pohodih postal edina vojaška sila v severovzhodni Kitajski. Huang je leta 345 na svojem ozemlju ukinil imena vladarskih obdobij dinastije Vzhodni Džin in namesto tega razglasil, da teče dvanajsto leto njegove vladavine, šteto od trenutka, ko je nasledil svojega očeta. ===Vladavina Murong Džuna=== Po Murong Huangovi smrti leta 348 je prestol zasedel njegov sin [[Murong Džun]]. Leta 349 se je v [[Kasnejši Džao|Kasnejšem Džau]] začela državljanska vojna med člani cesarske družine. Murong Džun je izkoristil zmedo in začel invazijo na [[Veliko kitajsko nižavje]] in leta 350 preselil prestolnico v Džičeng, danšnji [[Peking]]. Kmalu zatem je sledila vojna Zgodnjega Jana z državo [[Ran Vej]], naslednico Kasnejšega Džaa. Leta 352 je [[Ran Min]]a, cesarja Ran Veja, v bitki pri Ljantaju ujel Murong Džunov brat [[Murong Ke]]. Nekaj mesecev pozneje se je Ran Minov prestolonaslednik [[Ran Dži]] predal Zgodnjemu Janu. Z uničenje Ran Veja je Zgodnji Jan postal regionalna sila na Velikem kitajskem nižavju, ki je konkurirala [[Zgodnji Čin|Zgodnjemu Činu]] na zahodu in [[Vzhodni Džin|Vzhodnemu Džinu]] na jugu. Leta 353 se je Murong Džun razglasil za cesarja in se formalno odcepil od Džina. Murong Ke je dobil nalogo, da premaga ostanke dinastije Kasnejši Džao in državo Duan Či v [[Šandong]]u. Ko so se razmere na Velikem nižavju stabilizirale, je Džun ponovno preselil svojo prestolnico, tokrat leta 357 v Je. Imel je ambicije osvojiti Džin in v ta namen mobiliziral 1,5 milijona mož, vendar je zaradi bolezni umrl, preden se je invazija leta 360 začela. ===Vladavina Murong Veja=== Murong Džunov sin in naslednik [[Murong Vej]] je bil ob prihodu na prestol še otrok in so mu zato dodelili več [[regent]]ov. Murong Džun je pred svojo smrtjo predlagal, da prestol zasede brat Murong Ke, ki je prestol odklonil in se zadovoljil z mestom enega od regentov svojega nečaka. Murong Ke je imel med Murong Vejevo vladavino precejšnjo moč. Tradicionalni zgodovinarji so ga imeli za enega največjih državnikov in poveljnikov svojega časa. Leta 365 je zavzel [[Luojang]], starodavno prestolnico Džina, in cesarstvo pripeljal do vrhunca. Murong Kejevo regentstvo so zaznamovale politična stabilnost in vojaško moč, a tudi [[korupcija]]. Ena od težav, ki je pestila cesarstvo, je bil upad državnih fiskalnih prihodkov. Po vdoru na Veliko nižavje je plemstvo Jana dobilo v last veliko zasebne zemlje, vendar je njeno upravljanje preneslo na navadne ljudi, s čimer se je plačevanje davkov preneslo nanje in ne na cesarsko blagajno. Posledično je bila cesarska zakladnica podhranjena in ni mogla izplačevati plač uradnikov, javne zaloge žita pa so bile izčrpane. Murong Kejevo vodstvo je sprva omililo te teževe, po njegovi prezgodnji smrti leta 367 pa se je stanje hitro poslabšalo. Prava oblast je po njegovi smrti prešla na njegovega zloglasno pokvarjenega strica [[Murong Ping]]a. Medtem ko je bila Murong Keju zaupana resnična oblast, je bil drugi Murong Džunov brat Murong Čui med Murong Kejevim regentstvom deležen izjemnega nezaupanja. Leta 369 je Huan Ven, poveljnik vojske Vzhodnega Džina, začel pohod za osvojitev Zgodnjega Jana. Dvor Zgodnjega Jana je zajela panika, v kateri se je Murong Čui prostovoljno javil, da bo vodil obrambo države in v bitki pri Fangtovu odločilno premagal Huan Vena. Njegov uspeh je vzbudil Murong Pingov strah pred njim. Po Murong Pingovem poskusu Čuijevega umora, je Čui prebegnil na stran Zgodnjega Čina. [[Slika:MurongPainting.jpg|250px|thumb|Slika šjanbejskega lokostrelca v grobnici iz obdobja Zgodnjega Jana (337–370)<ref>{{cite journal |last1=Hong |first1=Wontack |title=Commencing the Dual System: the Yan Kingdom of Mu-rong Xianbei |journal=East Asian History: A Korean Perspective |date=2005 |url=http://www.upkorea.net/news/photo/5450-2-7540.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20220709170118/http://www.upkorea.net/news/photo/5450-2-7540.pdf |archive-date=2022-07-09 |access-date=2026-09-28 |url-status=dead}}</ref>]] Med invazijo Vzhodnega Džina se je Zgodnji Jan strinjal, da bo Činu prepustil regijo Luojang, po odbitju invazije pa je obljubo porlomil. Čuijev prebeg je še bolj spodbudil Vzhodni Čin, da je začel osvajati ozemlje Zgodnjega Jana. V bitki pri Lučuanu je Vang Mengova vojska uničila številčnejšo, vendar nesposobno vodeno vojsko Zgodnjega Jana. Sile Čina so sčasoma dosegle [[Ječeng]] in leta 370 zajele Nurong Veja. Z uničenjem Zgodnjega Jana je Zgodnji Čin postal glavni [[Hegemonija|hegemon]] na severu Kitajske, s čimer se je začelo hitro združevanje severne Kitajske v eno državo. Potomci Murong Huanga so kljub propadu Zgodnjega Jana v obdobju [[Šestnajst kraljestev|šestnajstih kraljestev]] ustanovili še tri države. Po bitki ob reki Fei leta 383 je bil Zgodnji Jan obnovljen kot [[Kasnejši Jan]] (384–407/409), ki ga je ustanovil Murong Čui. Murong Vejev brat Murong Hong je ustanovil [[Zahodni Jan]] (384–394), Murong Huangov sin Murong De pa [[Južni Jan]] (398–410). ==Vladarji Zgodnjega Jana== {| class="wikitable" |- ! [[Tempeljsko ime]] ! [[Posmrtno ime]] ! [[Kitajski priimek]] in osebno ime ! Vladanje ! Imena in trajanja vladarskih obdobij |- | colspan=5 style="text-align:center;" | ''Kitajska konvencija: uporaba priimkov in imen'' |- | Tajdzu <br>(太祖, Taìzǔ) | Venming <br> (文明, Wénmíng) | [[Murong Huang]] | 337–348 | Janvang (燕王, Yànwáng), 337–348<br> |- | Ljedzong <br> (烈宗 Lièzōng) | Džingdžao <br> (景昭, Jǐngzhāo) | [[Murong Džun]] | 348–360 | Janvang (燕王, Yànwáng), 348–353<br>Juanši (元璽, Yuánxǐ), 353–357<br>Guangšov (光壽 Guāngshoù), 357–360<br> |- | ni obstajalo | Jov <br>(幽, Yōu) | [[Murong Vej]] | 360–370 | Džjanši (建熙 Jiànxī), 360–370<br> |} == Sklici == {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 337]] [[Kategorija:Ukinitve leta 337]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] 0lsfhetojfrnk1lteg0a3wrzfpnlznq Yaxha 0 608904 6759674 6754874 2026-10-02T13:31:36Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759674 wikitext text/x-wiki {{Infobox historic site | name = Yaxha | image = {{multiple image | caption_align = center | border = infobox | total_width = 300 | perrow = 1/2/1/1 | image1 = YaxhaNorthAcropolis.jpg | caption1 = | image2 = Flickr - archer10 (Dennis) - Guatemala-1253.jpg | caption2 = | image3 = Yaxha von oben.jpg | caption3 = | image4 = Panorama of Palace Ball Court - Yaxha - Peten - Guatemala (15693009020).jpg | caption4 = | image5 = Guatemala-1300 - Yaxhá (2214420300).jpg | caption5 = | color = white }} | alternate_name = | image_size = 300px | caption = Pogled na arheološko najdišče Yaxhá | image_map = | locmapin = Mesoamerica # Guatemala | pushpin_caption = | pushpin_relief = 1 | coordinates = {{coord|17|4|39|N|89|24|9|W|display=inline}} | pushpin_label = | location = Flores, El Petén | region = departma Petén, <br/> {{Flag|Gvatemala}} | built = Srednje predklasično obdobje | abandoned = Terminal Classic | epochs = | cultures = [[Maji]] | event = | excavations = 1970-ih dalje | archaeologists = Bernard Hermes, Proyecto Nacional Tikal | architecture = Predklasični in klasični Maji | notes = Pristojni organ: IDAEH }} '''Yaxha''' (ali Yaxhá v španskem zapisu) je [[Mezoamerika|mezoameriško]] [[arheološko najdišče]] na severovzhodu [[pokrajina Petén|pokrajine Petén]] v današnji [[Gvatemala|Gvatemali]]. Kot obredno središče predkolumbovske [[Maji|majevske civilizacije]] je bila Yaxha tretje največje mesto v regiji; svoj vrhunec moči je dosegla v zgodnjem klasičnem obdobju (približno 250–600 n. št.). Mesto, ki je geografsko ležalo na izrazitem apnenčastem grebenu med jezeroma Yaxha in Sacnab, je imelo strateški položaj in je nadzorovalo starodavne trgovske poti po območju jezer v vzhodnem delu regije Petén. Ime mesta izhaja iz majevske besede ''yaxa'', ki pomeni »modro-zelena voda«; gre za redek primer ohranitve pristnega toponima iz klasičnega obdobja v sodobni rabi. Politična skupnost Yaxha je nadzorovala ozemlje, veliko približno 237 kvadratnih kilometrov, znotraj območja današnjega [[narodni park Yaxha-Nakum-Naranjo|narodnega parka Yaxha-Nakum-Naranjo]], število prebivalcev pa je v poznem klasičnem obdobju [[mezoameriška kronologija|mezoameriške kronologije]] doseglo vrhunec pri približno 42.000 ljudeh.<ref>Sharer and Traxler 2006, p. 688.</ref> Yaxha je imela dolgo zgodovino poselitve; prva naselbina je nastala nekje v srednjem predklasičnem obdobju (približno 1000–350 pr. n. št.). V poznem predklasičnem obdobju (približno 350 pr. n. št. – 250 n. št.) se je razvila v največje mesto na območju jezer v vzhodnem Peténu, v zgodnjem klasičnem obdobju (približno 250–600 n. št.) pa se je razširila v ogromno mesto. V tem času je – podobno kot druga najdišča v Peténu – kazala močan vpliv oddaljene metropole [[Teotihuacan]] iz Mehiške doline. V poznem klasičnem obdobju (približno 600–900 n. št.) jo je zasenčilo sosednje mesto Naranjo, vendar nikoli ni prišla pod njegovo popolno oblast. Mesto je obstalo še globoko v obdobju pozne klasike (približno 800–900 n. št.), a je bilo do obdobja postklasike (približno 900–1525 n. št.) opuščeno. O mestnih ruševinah je prvi poročal Teoberto Maler, ki jih je obiskal leta 1904. Najdišče so kartirali v 1930-ih in ponovno v 1970-ih, dela za utrditev struktur pa so se začela konec 1980-ih. Ruševine obsegajo ostanke več kot 500 objektov, razporejenih v več večjih arheoloških sklopov, ki jih povezujejo dvignjene poti. Na najdišču so odkrili približno 40 majevskih stel, od katerih jih približno polovica vsebuje reliefne upodobitve. == Etimologija == Ime ''Yaxha'' izhaja iz majevske besede ''yaxa''', ki pomeni »modro-zelena voda«.<ref name="SharerTraxler06p146">Sharer and Traxler 2006, p. 146.</ref> Yaxha je pomembna zaradi ohranitve svojega toponima iz klasičnega obdobja, ko je bilo to cvetoče mesto.<ref name="Rice04p145">Rice 2004, p. 145.</ref> David Stuart je prvi predlagal, da se emblematski glif najdišča bere kot ''Yax-ha'' in da ima ime mesta (ter jezera) starodaven izvor.<ref name="SharerTraxler06p146"/> == Lokacija == Je v sodobnem departmaju Petén v severni Gvatemali, približno 30 kilometrov jugovzhodno od [[Tikal]]a;<ref name="SharerTraxler06p375">Sharer and Traxler 2006, p. 375.</ref> Yaxha leži na severni obali jezera Yaxha; ruševine se raztezajo približno 3 kilometre vzdolž griča, vzporedno z obalo jezera.<ref name="Hermes99p110">Hermes et al 1999, p. 110.</ref> Ruševine spadajo v območje narodnega parka Yaxha-Nakum-Naranjo,<ref name="Hermes2010p510">Hermes 2010, p. 510.</ref> ki obsega 37.160 hektarjev in vključuje ostanke štirih starodavnih majevskih mest: Yaxha, Topoxte, Nakum in Naranjo, pa tudi 10 vmesnih najdišč in več kot 280 manjših naselbin.<ref>Aquino and Cardona Caravantes 2009, p. 431.</ref> == Paleolimnologija in hidrogeologija mokrišč == Prostorski razvoj mesta Yaxha je bistveno določala limnološka dinamika sistema zaprtih jezerskih kotanj Yaxha in Sacnab. Ta [[endoreična kotlina|endoreična]] jezera, geokemijsko ločena od večjih rečnih tokov, so v svojih plasteh sedimentnih jeder ohranila dolgoročne zapise o paleopodnebju, ki podrobno prikazujejo cikle prazgodovinske [[Erozija|erozije tal]] in [[krčenje gozdov|krčenja gozdov]], povezanih s kmetijstvom Majev v klasičnem obdobju.<ref>{{cite journal |last1=Curtis |first1=Jason H. |last2=Brenner |first2=Mark |last3=Hodell |first3=David A. |title=Climate change and human impact in the Maya lowlands: Paleolimnological evidence from Lake Yaxha, Petén, Guatemala |journal=Journal of Paleolimnology |volume=19 |issue=2 |pages=139–159 |year=1998 |doi=10.1023/A:1007954002621}}</ref> *Kemija vode endoreičnih jezer: Značilna modro-zelena barva jezera Yaxha (starodavno ''*yaxa'') je posledica visoke koncentracije raztopljenega [[kalcijev karbonat|kalcijevega karbonata]] in [[sadra|sadre]], ki se izpirata iz okoliške kraške matične kamnine, kar ustvarja alkalno vodno okolje z nizko vsebnostjo hranil (oligotrofno okolje). *Plasti sedimentov in zamuljevanja: Stratigrafska analiza jezerskega dna razkriva izrazito plast nanosov t. i. »majevske gline«, ki ustreza širitvi poselitve v poznem predklasičnem in zgodnjem klasičnem obdobju; ta plast priča o pospešenem izpiranju vrhnje plasti prsti, ki ga je povzročila obsežna gradnja teras in krčenje gozdov zaradi urbanizacije na grebenu. *Koridor sezonskih mokrišč: Okoliška območja ''bajos'' (sezonska močvirja) in obrežni pasovi jezerskih območij delujejo kot osrednje neotropsko zatočišče znotraj Biosfernega rezervata Maya; nudijo dom številnim populacijam Moreletovega krokodila (''Crocodylus moreletii''), srednjeameriškim rečnim želvam ter več kot 150 vrstam stalnih in selivskih vodnih ptic. == Znani vladarji == Vsi datumi so n. št. {|class="wikitable" border="1" ! Ime ! Vladal |- | K'inich Lakamtuun | ok. 799<ref name="SharerTraxler06p383"/> |} == Zgodovina == [[File:Yaxhatemplo216.jpg|thumb|right|Tempelj 216 na Vzhodni akropoli v Yaxhi]] === Predklasično obdobje === Yaxha je bila pomembna že v poznem predklasičnem obdobju (ok. 350 pr. n. št. – 250 n. št.), kot veliko naselje pa je obstajala že v srednjem predklasičnem obdobju (ok. 1000–350 pr. n. št.).<ref>Estrada-Belli 2011, pp. 3, 52, 77.</ref> Arheološke raziskave kažejo, da je bila najzgodnejša naselbina iz srednjega predklasičnega obdobja na območju, ki se je pozneje razvilo v južni in zahodni del mesta. V poznem predklasičnem obdobju je mesto postalo največja naselbina v kotlini Yaxha-Sacnab, pri čemer sta se občutno povečala število prebivalcev in obseg gradbene dejavnosti.<ref name="Hermes99p111">Hermes et al 1999, p. 111.</ref> === Zgodnje klasično obdobje === Mesto je doseglo vrhunec svoje moči v zgodnjem klasičnem obdobju mezoameriške kronologije (ok. 250–600 n. št.); v tem času se je mesto izjemno razširilo.<ref name="MartinGrube00p72">Martin and Grube 2000, p. 72.</ref> Spomeniki iz zgodnjega klasičnega obdobja so slabo ohranjeni, zato je zgodovina obdobja največje moči mesta slabo poznana. Vpliv oddaljene metropole Teotihuacan v Mehiški dolini je viden v ikonografiji zgodnjega klasičnega obdobja, zlasti po odločilnem posegu Teotihuacana v Tikalu leta 378 n. št.<ref>Estrada-Belli 2011, pp. 123-125. Martin and Grube 2000, p. 29.</ref> Ob koncu zgodnjega klasičnega obdobja je potresna dejavnost povzročila premik prelomnice Yaxha, kar je poškodovalo zgradbe na Vzhodni akropoli. Zdi se, da je isti potres povzročil škodo po vsem mestu in tudi v sosednjem Nakumu.<ref name="MoralesValiente06p1012-1013">Morales and Valiente 2006, pp. 1012-1013.</ref> Potres je morda privedel do začasne opustitve Vzhodne akropole.<ref name="MoralesValiente06p1013">Morales and Valiente 2006, p. 1013.</ref> V tem obdobju se je mesto uveljavilo kot pomembno središče na trgovskih poteh, ki so potekale skozi območje jezer Petén. === Pozno klasično obdobje === V poznem klasičnem obdobju (ok. 600–900 n. št.) se je mesto razvijalo z obsežnimi gradbenimi projekti v središču mesta,<ref name="Hermes99p115">Hermes et al 1999, p. 115.</ref> zlasti v 8. stoletju; kompleks dvojnih piramid je primer enega od večjih gradbenih projektov, izvedenih v tem času. Takrat je mesto postalo pomembno trgovsko središče jugovzhodno od velikega mesta Tikal.<ref name="Hermes99p136">Hermes et al 1999, p. 136.</ref> V obdobju pozne klasike je mesto vodilo več vojn proti sosednjemu mestu Naranjo, ki je po moči preseglo Yaxho, a je nikoli ni uspelo v celoti podjarmiti. Leta 710 je kralj K'ak' Tiliw Chan Chaak iz Naranja oplenil Yaxho, zajel njenega kralja in ga žrtvoval.<ref>Martin and Grube 2000, pp. 76-77.</ref> V drugi polovici 8. stoletja se je kralj K'ak' Ukalaw Chan Chaak iz Naranja poročil s princeso iz Yaxhe; ''Lady Shell Star'' je kralju rodila naslednika.<ref>Martin and Grube 2000, p. 81.</ref> Ta naslednik ni uspel ohraniti miru med mestoma, zato je Itzamnaaj K'awiil iz Naranja leta 799 začel vojno proti Yaxhi in njenim zaveznikom ter julija in septembra tistega leta napadel materino mesto – nekaj mesecev po tem, ko je premagal več vazalnih mest Yaxhe.<ref>Martin and Grube 2000, p. 82.</ref>] Uspelo mu je zajeti K'inich Lakamtuuna, kralja Yaxhe.<ref name="SharerTraxler06p383">Sharer and Traxler 2006, p. 383.</ref> === Pozno klasično obdobje === [[Image:Guatemala-Peten-around-Flores.png|left|400px|thumb|Zemljevid območja jezer v vzhodnem Peténu]] Ni dokazov o hitrem propadu politične skupnosti Yaxha v poznem klasičnem obdobju (ok. 800–900 n. št.), kakršen se je zgodil v drugih mestih v bližini. Namesto tega obstajajo dokazi o ponovni in obsežni gradbeni dejavnosti. Očitno je, da si je lokalna elita močno prizadevala ohraniti politični sistem mesta iz poznega klasičnega obdobja. Nekatere nadzorne točke za vstop v mesto so odstranili, da bi spodbudili prihod obiskovalcev v Yaxho iz okoliških območij, ki so bila bolj neposredno prizadeta zaradi propada klasične majevske civilizacije.<ref name="Hermes99p136"/> === Poklasično obdobje === V poklasičnem obdobju (ok. 900–1525) so na najdišču zabeležili določene sledi dejavnosti, povezane z naseljenimi otoki na jezeru Yaxha, vendar te niso bile povezane s poselitvijo samega mesta; šlo je zgolj za keramične ostanke in odpadke hrane, ki so jih na območju mesta pustili prebivalci otokov.<ref name="Hermes99p124"/> === Sodobna zgodovina === Teoberto Maler je prvi poročal o obstoju Yaxhe, potem ko je leta 1904 obiskal ruševine. Ustanova Carnegie iz Washingtona je v 1930-ih izdelala načrt ruševin; ponovno kartiranje najdišča je potekalo v začetku 1970-ih, ko so izvedli tudi poskusna izkopavanja. Projekt ''Proyecto Nacional Tikal'' (Nacionalni projekt Tikal) je leta 1987 opravil pregled arhitekturnih poškodb v Yaxhi, leta 1988 pa so se začela prva dela za stabilizacijo nekaterih struktur. Arheološka izkopavanja so se nadaljevala tudi v 21. stoletju; Južno akropolo so izkopavali med letoma 2005 in 2007. Izkopavanja v Yaxhi v začetku 21. stoletja so bila del Programa za trajnostni razvoj Peténa (''Programa de Desarrollo Sostenible de Petén''), ki ga je financirala Medameriška razvojna banka (''Banco Interamericano de Desarrollo'').<ref name="Hermes10p513">Hermes 2010, p. 513.</ref> == Opis najdišča == Yaxha je tretje največje arheološko najdišče v Gvatemali; večja sta le [[Tikal]] in [[El Mirador]].<ref name="MartinGrube00p72"/> Središče mesta je obsegalo številne trge in arhitekturne sklope, pri čemer so bili zunanji sklopi in obala jezera povezani z dvignjenimi potmi (nasipi). Glavni arhitekturni sklopi so skupina Maler na severu, ki je s središčnim območjem povezana prek poti Blom; jedro najdišča sestavljajo južna (ali glavna) akropola, zahodna skupina, severovzhodna akropola, vzhodna akropola ter številni trgi in manjše skupine. Mesto je bilo z obalo jezera Yaxha povezano prek poti ob jezeru. Trg A je kompleks dvojnih piramid.<ref>Hermes et al 1999, pp. 110, 113.</ref> V mestu so identificirali deset glavnih komunikacijskih poti; arheologi so štiri glavne poti razvrstili kot dvignjene poti (nasipe), preostale pa kot »vias« (poti). Yaxha je bila bolj gosto naseljena kot večina drugih majevskih mest.<ref name="Kelly96p114">Kelly 1996, p. 114.</ref> Najdišče obsega več kot 500 struktur, vključno s približno 40 stelami, 13 oltarji, 9 tempeljskimi piramidami, 2 mezoameriškima igriščema za igro z žogo in mrežo poti ''sacbeob'' (dvignjenih poti), ki povezujejo osrednjo, severno (Maler) in vzhodno akropolo, ter potjo ob jezeru, ki je v preteklosti služila kot glavni vhod. Z vrha templja 216 (ki je bil obnovljen) se odpira razgled na dve jezeri na eni strani ter na džunglo in stopničaste piramide na drugi. Yaxha se ponaša z enim redkih kompleksov dvojnih piramid zunaj Tikala; dejstvo, da najdišče vključuje takšen kompleks, omogoča vpogled v politična zavezništva, ki so v času razcveta mesta vplivala na njegov arhitekturni slog, čeprav se zdi, da kompleks v Yaxhi ni bil dokončan. === Arhitekturni sklopi === [[File:Calzada de los Peregrinos.jpg|thumb|right|''Calzada de los Peregrinos'' (Pot romarjev)]] [[File:Ruins on the Plaza B (Plaza de las Columnas).jpg|thumb|right|Ruševine na Plazi B (''Plaza de las Columnas'')]] [[File:Acropolis Norte.jpg|thumb|right|Severna akropola (Plaza E)]] *'''Plaza A''' je kompleks dvojnih piramid severno od Vzhodne akropole.<ref name="ReferenceA">Morales and Valiente 2006, pp. 1010-1011.</ref> Zgrajena je bila v 8. stoletju n. št. *'''Plaza B''' leži na zahodni strani Vzhodne akropole.<ref name="Kelly96p115"/> *'''Plaza C''' je astronomski kompleks tipa »skupina E« (E-Group), ki se nahaja jugovzhodno od jedra najdišča<ref>Morales and Valiente 2006, p. 1010. Kelly 1996, p. 114.</ref> in je s središčem mesta povezan prek poti Lincoln Causeway. Na vzhodni strani trga so bile postavljene tri stele iz obdobja zgodnje klasike. *'''Plaza D''' se nahaja v jedru najdišča, na severozahodnem koncu poti Lincoln Causeway in tik severno od Južne akropole. Na severni strani jo omejuje Severovzhodna akropola.<ref>Kelly 1996, pp. 114-115.</ref> *'''Plaza E''' leži v jedru najdišča, na severni strani Južne akropole, s katero je povezana prek stopnišča, ki se dviga s trga.<ref name="Hermes10p512">Hermes 2010, p. 512.</ref> Vzhodna akropola leži na vzhodni strani mestnega središča, južno od kompleksa dvojnih piramid. Zavzema najvišji del mesta in je obdana s trgi A, B in C. Območje, ki ga je pozneje zasedla Vzhodna akropola, je bilo prvotno izravnano v apnenčasti matični podlagi v obdobju srednje predklasike. V obdobju predklasike je bila Vzhodna akropola zasnovana kot kompleks s triadno piramido, vendar je bila v obdobju zgodnje klasike korenito preoblikovana. V svoji končni obliki je Vzhodna akropola tvorila zaprt kompleks z dvanajstimi objekti, ki so skupaj zavzemali površino 8100 kvadratnih metrov. Glavni stavbi Vzhodne akropole sta bili objekt 216 (piramida s templjem) in objekt 218 (palača).<ref name="MoralesValiente06p1010">Morales and Valiente 2006, p. 1010.</ref> Trg Vzhodne akropole je imel monumentalno stopnišče, obrnjeno proti zahodu, ki je bilo zgrajeno v pozni predklasiki in predelano v pozni klasiki. Prva različica templja je bila zgrajena v pozni predklasiki, medtem ko najzgodnejša različica palače izvira iz obdobja zgodnje klasike.<ref name="ReferenceB">Morales and Valiente 2006, pp. 1011-1012.</ref> Zdi se, da je bila Vzhodna akropola ob koncu zgodnjega klasičnega obdobja začasno zapuščena zaradi uničenja, ki ga je povzročil potres, vendar so jo v poznem klasičnem obdobju znova naselili in razvili. V obdobju poznega klasičnega prehoda (9. stoletje n. št.) so se na območju Vzhodne akropole nakopičile velike količine pepela in gospodinjske keramike.<ref>Morales and Valiente 2006, pp. 1013-1015.</ref> V tem času so ob zgradbi 219 postavili manjšo ploščad, ki je zaprla dostop do jugozahodne terase kompleksa. Severovzhodna akropola izvira iz poznega predklasičnega obdobja; njena zasnova vključuje triadično piramido, ki je del astronomskega kompleksa tipa »E-Group«.<ref>Estrada-Belli 2011, p. 86.</ref> Južna akropola, ki jo včasih imenujejo tudi Glavna akropola, je bila zgrajena na visokem kraškem griču. Imela je dolgo zgodovino; gradnja se je začela ob koncu srednjega predklasičnega obdobja in se nadaljevala vse do obdobja poznega klasičnega prehoda.<ref>Hermes 2010, pp. 510-511.</ref> Akropola je kompleks, sestavljen iz šestih skupin z dvorišči na umetni ploščadi, vključuje pa tudi mezoameriško igrišče za igro z žogo (Igrišče 1). Dvorišča med seboj ločujejo zgradbe s konzolnimi oboki, ki so verjetno služile kot bivališča elite; izjema je zgradba 363, tempelj med dvoriščema 5 in 6. Južna akropola leži v južnem delu jedra najdišča, blizu stičišča različnih dvignjenih poti in cest. Na severni strani jo omejujejo igrišče za igro z žogo ter trga D in E. Na zahodni strani jo omejuje cesta Via 5, na južni pa cesta Via 6. V svoji končni obliki v obdobju poznega klasičnega prehoda je osnovna ploščad tvorila nepravilen pravokotnik z merami 200 metrov v smeri vzhod–zahod ter 100 do 120 metrov v smeri sever–jug. Ploščad je imela stopničaste ravni in zaobljene vogale; glavni dostop je očitno predstavljalo stopnišče na zahodni polovici severne strani, ki je povezovalo trg E z dvoriščema 5 in 6 na akropoli.<ref name="Hermes10p511">Hermes 2010, p. 511.</ref> Izkopavanja na akropoli so potekala v letih 1996 in 2006; Izkopalci so odkrili sledi predhodnih arheoloških raziskav, ki niso bile zabeležene, kar je kazalo na strokovno raziskovanje v 1970-ih.<ref>Hermes 2010, pp. 512-513.</ref> Skupina Maler leži severno od jedra najdišča, s katerim je povezana prek nasipa Blom. === Zgradbe === '''Zgradba 216''' je velika piramida na vzhodni strani trga Plaza A na Vzhodni akropoli. Na piramidnem podstavku še vedno stojijo ostanki svetišča, celotna višina zgradbe pa presega 30 metrov, zaradi česar je to najvišja zgradba v Yaxhi. Najzgodnejša zgradba na tem mestu je bila ploščad trga, zgrajena v poznem predklasičnem obdobju; sestavljala jo je petstopenjska ploščad s stenami tipa ''talud'' in vgreznjenim monumentalnim stopniščem, širokim 17,5 metra in obrnjenim proti zahodu. Stopnišče je imelo 32 stopnic, pri čemer je globina posamezne stopnice (tekalna ploskev) znašala 0,45 metra, višina pa 0,35 metra. Ta različica iz poznega predklasičnega obdobja je bila visoka približno 11 metrov. V zgodnjem klasičnem obdobju je bila zgrajena nova različica zgradbe (Zgradba 216 sub 1). Tako kot predhodnica je bila tudi ta zasnovana kot stopničasta ploščad, vendar je stopnišče nove različice segalo proti zahodu in je bilo verjetno obdano z balustradami. Največja višina te gradbene faze je znašala 22,75 metra.<ref name="MoralesValiente06p1012">Morales and Valiente 2006, p. 1012.</ref> V 8. stoletju n. št. je bila zgrajena nova različica Zgradbe 216, ki je dosegla višino 23,25 metra. Piramidni podstavek je imel osem stopničastih ravni z zaobljenimi vogali in izstopajoče stopnišče. Svetišče na vrhu je imelo tri vhode in dve notranji komori. Ob vznožju stopnišča je bila postavljena stela 41. V nasutju pod prvo komoro templja so našli daritev, ki je obsegala sedem predmetov nepravilnih oblik (t. i. ''eccentrics''): pet iz [[obsidian]]a, dva iz [[kremen]]a in kos [[biser]]ovine. '''Zgradba 217''' je palača, ki stoji na severnem koncu Zgradbe 218 na Vzhodni akropoli. Prva gradbena faza sega v zgodnje klasično obdobje. V 8. stoletju je bila zgradba preoblikovana. Stala je na podstavni ploščadi z rahlo nagnjenimi stenami. Zgradba je imela dve obokani komori, dostop do nje pa je bil mogoč prek stopnišča, obrnjenega proti vzhodu. V 9. stoletju je bila baza zgradbe obložena z zidano oblogo. '''Struktura 218''' je stavba palačnega tipa na Vzhodni akropoli. Najzgodnejša različica stavbe (Struktura 218 sub 1A) izvira iz obdobja zgodnje klasike in je obsegala dolg prostor s konzolno obokanim stropom. Stavba je imela več vhodov, obrnjenih proti vzhodu – verjetno pet – ter dva ozka vhoda na sredini zahodne fasade. Na vencu so ohranjene sledi rdečega pigmenta. Lega in značilnosti te faze iz zgodnje klasike arheologe navajajo na prepričanje, da je bila stavba zgrajena kmalu po fazi zgodnje klasike Strukture 216 (sub 1). V obdobju zgodnje klasike je bila stavba večkrat predelana. Faza 1B je vključevala razdelitev prostora na tri prekate, dodajanje klopi v severnem prekatu in namestitev majhnih zoomorfnih mask na poglobljene dele venca. Faza 1C je obsegala dodajanje manjše ploščadi ob zahodni fasadi. Podstruktura iz obdobja zgodnje klasike je na južnem koncu utrpela posedanje zaradi premikanja geološke prelomnice. Faza 2A izvira iz obdobja pozne klasike, iz 8. stoletja n. št. Zahodna fasada je postala glavna fasada, višina konzolnega oboka je bila zmanjšana, prejšnja struktura pa zapolnjena. Struktura 218 Sub 2A je bila dolga 36,5 metra in postavljena na 1,85 metra visoko ploščad. Tako kot prejšnja različica je imela dolg prostor z obokanim stropom; stene so bile debele 1 meter, notranji obok pa visok 2,6 metra. Stavba je imela okrašene vence. Skupna višina stavbe, merjena od tal trga, je verjetno presegala 6,5 ​​metra. Zadnja, vzhodna stran faze 2A je bila sestavljena iz treh preprostih stopničastih ravni. Ob vogalih sta bili zgrajeni dve klopi, verjetno zato, da bi prikrili posedanje, do katerega je prišlo zaradi predhodnega potresa. Pod osrednjim prekatom je bila položena daritev; vsebovala je devet predmetov nenavadnih oblik iz sivega obsidiana, štirinajst takšnih predmetov iz kremena, lupino školjke ''Spondylus'', majhen košček zelenega kamna in ogljikove ostanke, pomešane z neidentificiranimi rastlinskimi vlakni.<ref name="MoralesValiente06p1014">Morales and Valiente 2006, p. 1014.</ref> Naslednja faza, ki so jo arheologi poimenovali 2B, prav tako datira v 8. stoletje in je vključevala združitev zgradbe 218 s sosednjima zgradbama 217 in 219, s čimer je nastalo novo pročelje z devetimi vhodi.<ref>Morales and Valiente 2006, pp. 1013-1014.</ref> K vzhodnemu pročelju so bile prizidane tri obokane komore, med katerimi so bili presledki; severna in južna komora (A in B) sta bili zgrajeni nad starejšima klopema. Osrednja komora (komora C) je imela ob straneh stopnišči. Na steni tipa ''talud'' med komorama A in C so bili vidni ostanki ogromne maske, vendar so zgornji del stene porušili prebivalci mesta v obdobju poznega klasičnega obdobja (t. i. ''Terminal Classic''). V notranjosti osrednje komore palače so odkrili ostanke poslikav, izdelanih z rdečimi, modrimi, črnimi in rumenimi pigmenti. Poslikave so bile močno poškodovane, a so očitno prikazovale človeške figure pri opravilih v bližini palače in igrišča za igro z žogo. V zgradbi 218 so odkrili tudi grob posameznika visokega statusa iz poznega klasičnega obdobja (grob YX-08), ki je bil položen v kamnito grobnico (cisto) pred glavnim vhodom. Južno od tega glavnega groba so v obdobju poznega klasičnega obdobja pokopali štiri osebe. Te niso bile pokopane v kamnitih grobnicah in ob njih niso našli nobenih daritev. Kosti so pripadale posameznikom različnih starosti in spolov. V tem času, v 9. stoletju n. št., so na zgornji ploščadi zgradbe postavili stavbo s tremi komorami in streho iz hitro razpadajočega materiala; komore so bile med seboj povezane z vrati. Edini dostop do stavbe je vodil prek ozkega, poglobljenega stopnišča, zgrajenega neposredno nad potresno razpoko. V svoji končni obliki je zgradba 218 dosegla višino 38 metrov, nadgradnjo pa so podpirale štiri stopničaste ploščadi. Zadnja predelava stavbe je vključevala zazidavo vrha stopnišča s steno. '''Struktura 219''' je še ena zgradba palačnega tipa, ki stoji na južnem koncu Strukture 218 na Vzhodni akropoli. Prva gradbena faza sega v obdobje zgodnje klasike. V 8. stoletju je bila Struktura 219 prezidana na način, zelo podoben tistemu pri Strukturi 217; imela je dve obočno pokriti sobi na temeljni ploščadi in stopnišče, obrnjeno proti vzhodu. V 9. stoletju, v obdobju pozne klasike, je bilo vznožje zgradbe obloženo z zidanim obodom, na jugovzhodni del stavbe pa sta bili dodani dve manjši ploščadi: ena ob severni strani, druga pa ob jugovzhodnem vogalu. '''Struktura 363''' je tempelj, ki stoji med dvoriščema 5 in 6 na Južni akropoli. Pred zahodno fasado templja je bil postavljen kamnit spomenik; postavitev takšnega spomenika znotraj kompleksa akropole je nenavadna. === Dvignjene poti === [[File:Laguna Yaxha.jpg|thumb|right|Pogled na jezero Yaxha z vrha enega od templjev]] Dvignjena pot do jezera ({{langx|es|Calzada del Lago}}) poteka severno od obale jezera do mestnega središča, kjer se nadaljuje kot Via 5. Skupna dolžina te poti in ceste Via 5 znaša približno 400 metrov. Dvignjena pot do jezera je bila zasnovana tako, da je omogočala hitro premikanje blaga in ljudi med mestom in jezerom ter lahek dostop do vode. Verjetno se je razvila iz poti, ki je v srednjem predklasičnem obdobju povezovala obalo in zgodnjo naselbino. Najzgodnejša različica te poti je bila zgrajena v poznem predklasičnem obdobju; bila je široka približno 10 metrov in dvignjena 0,5 metra nad naravno raven tal. Nadaljevanje v obliki ceste Via 5 v poznem predklasičnem obdobju še ni obstajalo, saj se poznejše mestno središče takrat še ni razvilo.<ref>Hermes et al 1999, pp. 111, 113.</ref> V poznem klasičnem obdobju so pot dodatno razvili in podaljšali z uradno gradnjo ceste Via 5, ki je potekala prek osrednjega dela mesta. Točka, kjer sta se pot in cesta stikali, je bila z gradnjo obstranskih stavb namerno zožena; verjetno je šlo za stražarnico, kjer so nadzorovali dostop do mestnega jedra.[16] Verjetno so na tej nadzorni točki pregledovali popotnike in blago ter pobirali dajatve. Na najožjem delu je bil prehod s poti na cesto Via 5 širok le 2 metra. Ob straneh poti do jezera so postavili parapete; ti so bili visoki približno 1 meter, njihova širina pa je znašala od 2 do 3 metre. Južni konec poti so preuredili z gradnjo ploščadi, prekrite s štukaturo, katere vzhodno in južno stran so omejevali zidovi iz kamna in malte. Med južnim koncem poti in stičiščem s cesto Via 5 je višinska razlika več kot 50 metrov. Obstajajo dokazi, da so na mestu, kjer se je južna ploščad stikala s potjo do jezera, v apnenčasto podlago vklesali stopnice. V drugi fazi gradnje v obdobju pozne klasike so južno ploščad razširili, tako da je v smeri vzhod–zahod merila 32 metrov, v smeri sever–jug pa 19 metrov. Ploščad so na južni in vzhodni strani podpirali prenovljeni, s štukom prevlečeni zidovi tipa ''talud'' (poševni zidovi). Sam nasip so preoblikovali v dolgo rampo, ki je povezovala južno ploščad s središčem mesta in stičiščem s cesto Via 5. V obdobju končne klasike (ok. 800–900 n. št.) so južni konec nasipa ob jezeru (Lake Causeway) dodatno utrdili z apnenčastim nasutjem. Stopničaste stranice južne ploščadi so zapolnili in prekrili s kamnom, da so oblikovali rampe. Približno takrat so na ploščadi postavili stelo A, ki je bila brez reliefnih okraskov. Prav tako so v obdobju končne klasike odstranili ovire na severnem koncu nasipa, kjer se je ta stikal s cesto Via 5; celotno območje so izravnali s fino obdelanim kamnom in malto ter tako omogočili dostop po celotni širini nasipa. Keramični ostanki, najdeni na nasipu ob jezeru, so redki in slabo ohranjeni zaradi močnega pretoka vode po klancu v deževnem obdobju, kar je povzročilo erozijo in spiranje artefaktov navzdol proti jezeru.<ref name="Hermes99p124">Hermes et al 1999, p. 124.</ref> Nasip Blom ({{langx|es|Calzada Blom}}) poteka proti severu od središča mesta do skupine Maler.<ref name="Hermes99p113">Hermes et al 1999, p. 113.</ref> Nasip Galindo ({{langx|es|Calzada Galindo}}) poteka v smeri sever–jug med Vzhodno akropolo (na severnem koncu) in trgom Plaza C (na južnem koncu). Nasip Lincoln ({{langx|es|Calzada Lincoln}}) poteka proti jugovzhodu od središča mesta do trga Plaza C.<ref name="Kelly96p115">Kelly 1996, p. 115.</ref> === Spomeniki === [[File:Yaxha stela.jpg|thumb|right|Stela 11 v Yaxhaju,<ref>Groff 2007, p. 46.</ref> z upodobitvijo bojevnika v slogu Teotihuacana, ki nosi značilnosti Tlaloca, osrednjemehiškega boga dežja.<ref name="Kelly 1996, pp. 117-118">Kelly 1996, pp. 117-118.</ref>]] V Yaxhaju so odkrili približno 40 majevskih stel; polovica med njimi je bila neokrašenih spomenikov brez vklesanih podob. '''Stela A''' je neokrašena stela, postavljena na ploščad na južnem koncu (ob jezeru) Jezerske ceste v obdobju pozne klasične dobe. '''Stela 3''' je najbolj severna od treh stel, postavljenih na vzhodni strani trga Plaza C. Izvira iz obdobja zgodnje klasične dobe, slogovno pa je povezana s kulturo Izapa s pacifiške obale. Je slabo ohranjena; ohranil se je le spodnji del, ki je podoben ustreznemu delu stele 4. '''Stela 4''' je osrednja stela na vzhodni strani trga Plaza C in najbolje ohranjena med tremi spomeniki iz zgodnje klasične dobe. Prikazuje vklesano podobo stoječe figure, katere stopala so obrnjena v levo in ki stoji na groteskni glavi. Levo od kolen figure sta vklesana dva hieroglifa. Eden od hieroglifov, ohranjenih na steli 4, je emblematski hieroglif Yaxhaja. '''Stela 5''' je južna od treh stel na vzhodni strani trga Plaza C. Je močno erodirana, vendar datirana v leto 357 n. št., zaradi česar velja za najstarejši datirani spomenik v mestu. '''Stela 8''' je v skupini Maler. Izvira iz zgodnje klasične dobe in je slabo ohranjena; ohranil se je le spodnji del. '''Stela 10''' je v skupini Maler. Je močno poškodovana; ohranil se je le spodnji del. Datirana je v obdobje zgodnje klasične dobe. '''Stela 11''' je dobro ohranjen spomenik iz zgodnje klasične dobe na vzhodni strani trga Plaza B, ob vznožju zgradbe 218 na Vzhodni akropoli. Slog stele je značilen za [[Teotihuacan]]; prikazuje vklesano podobo bojevnika z atributi Tlaloca, osrednjemeksiškega božanstva dežja.<ref name="Kelly 1996, pp. 117-118"/> Figura ima značilne kroge okoli oči in okras v obliki metulja nad usti ter nosi perjanico. Bojevnik drži sulico in ščit. Spomenik je zelo podoben steli 32 iz Tikala in se povezuje z vplivom Teotihuacana v regiji Petén v obdobju zgodnjega klasičnega obdobja. '''Stela 13''' je bila vklesan spomenik, ki se je zlomil na več delov, čeprav je velik del reliefa ohranjen. Besedilo na steli vsebuje datum iz leta 793, kar je najkasnejši zabeleženi datum v tem mestu. Stela je bila postavljena ob vznožju zahodne piramide v kompleksu dvojnih piramid. Stela 13 prikazuje kralja Yaxhe in besedilo, ki opisuje praznovanje enakonočja. '''Stela 30''' je severnejša od dveh stel, najdenih na trgu Plaza E. Zlomljena je na dva dela. Izvira iz zgodnjega klasičnega obdobja. '''Stela 31''' stoji na trgu Plaza E. Izvira iz poznega klasičnega obdobja in prikazuje bogato okrašeno figuro z velikim pokrivalom. Spomenik je močno poškodovan in zlomljen na več kosov. '''Stela 36''' je močno erodiran spomenik na zahodni strani trga Plaza B.<ref>Kelly 1996, pp. 115, 118.</ref> '''Stela 41''' je bila postavljena ob vznožju dostopnega stopnišča templja 216 v 8. stoletju n. št. Spomeniku manjka spodnji del (vkopni del) in morda ne stoji na prvotni lokaciji; vse štiri stranice so okrašene z reliefi v ikonografskem slogu zgodnjega klasičnega obdobja. Na sprednji strani stele sta dve maski, obrnjeni v levo, in antropomorfna figura, ki nosi zapestnico tipa, kakršen se je uporabljal od konca poznega predklasičnega do zgodnjega klasičnega obdobja. Hieroglifski napisi na severni in južni strani stele so erodirani, vendar vsebujejo znak (glif), ki bi lahko bil emblematski glif Yaxhe. == Pokopi == Grob YX-08 je bil odkrit pred glavnim vhodom v stavbo 218, palači podobno zgradbo na Vzhodni akropoli. Posmrtni ostanki so bili položeni v kamnito grobno skrinjo in so verjetno pripadali članu mestne elite. Šlo je za ostanke mladega moškega v zgodnjih dvajsetih letih, pokopanega v ležečem položaju na hrbtu, z lobanjo, obrnjeno proti severu. Lobanja je bila deformirana, zgornji sekalci pa umetno preoblikovani z vstavki iz žada. V bližini vratu so našli dva kosa obdelanega žada; eden od njiju je bil kvadratna ploščica z vrezano antropomorfno podobo. Na obeh kosih žada so bile sledi rdečega pigmenta.<ref name="MoralesValiente06p1015">Morales and Valiente 2006, p. 1015.</ref> == Sklici == {{sklici}} === Viri === {{refbegin|indent=yes}} * {{cite book |author=Estrada-Belli, Francisco |year=2011 |title=The First Maya Civilization: Ritual and Power Before the Classic Period |publisher=Routledge |location=Abingdon, Oxfordshire and New York |isbn=978-0-415-42994-8}} * {{cite web |author=Groff, Amanda Toyie |title=The Emergence of the Maya Tlaloc: A Late Classic Religious Icon |url=http://www.caracol.org/include/files/chase/Groff07.pdf |year=2007 |access-date=2012-10-13 |format=[[PDF]] |publisher=University of Central Florida |location=Orlando, Florida, USA |archive-url=https://web.archive.org/web/20111112085446/http://www.caracol.org/include/files/chase/Groff07.pdf |archive-date=2011-11-12 |url-status=dead }} * {{cite journal |author=Hermes, Bernard |author2=Paulino I. Morales |author3=Sebastián Möllers |year=1999 |title=Investigación arqueológica en Yaxha, Petén: La Calzada del Lago y la Vía 5 |trans-title=Archaeological investigation in Yaxha, Peten: The Lake Causeway and Via 5 |volume=XII, 1998 |journal=Simposio de Investigaciones Arqueológicas en Guatemala |editor=Juan Pedro Laporte |editor2=H.L. Escobedo |pages=110–138 |publisher=Museo Nacional de Arqueología y Etnología |location=Guatemala City, Guatemala |url=http://www.asociaciontikal.com/pdf/07.98%20-%20Hermes%20et%20al.pdf |access-date=2012-10-12 |format=PDF |language=es |archive-date=2011-09-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110914101144/http://www.asociaciontikal.com/pdf/07.98%20-%20Hermes%20et%20al.pdf |url-status=dead }} * {{cite journal |author=Hermes, Bernard |year=2010 |title=Investigación arqueológica en la acrópolis sur de Yaxha |trans-title=Archaeological investigation of the South Acropolis of Yaxha |volume=XXIII, 2009 |journal=Simposio de Investigaciones Arqueológicas en Guatemala |editor1=B. Arroyo |editor2=A. Linares |editor3=L. Paiz |pages=510–529 |publisher=Museo Nacional de Arqueología y Etnología |location=Guatemala City, Guatemala |format=PDF |access-date=2012-10-12 |url=http://www.asociaciontikal.com/pdf/39._Hermes.pdf |language=es |archive-date=2014-08-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140804130741/http://www.asociaciontikal.com/pdf/39._Hermes.pdf |url-status=dead }} * {{cite book |author=Kelly, Joyce |year=1996 |title=An Archaeological Guide to Northern Central America: Belize, Guatemala, Honduras, and El Salvador |url=https://archive.org/details/archaeologicalgu0000kell |location=Norman |publisher=University of Oklahoma Press |isbn=0-8061-2858-5 |oclc=34658843}} * {{cite book |author=Martin, Simon |author-link= |author2=Nikolai Grube |year=2000 |title=Chronicle of the Maya Kings and Queens: Deciphering the Dynasties of the Ancient Maya |location=London and New York |publisher=Thames & Hudson |isbn=0-500-05103-8 |oclc=47358325 |url-access=registration |url=https://archive.org/details/chronicleofmayak00mart }} * {{cite journal |author=Morales, Paulino I. |author2=Erwin Franciné Valiente |year=2006 |title=Secuencia de construcción y presentación del Edificio 218 en la Acrópolis Este de Yaxha |trans-title=Construction sequence and appearance of Structure 218 in the East Acropolis of Yaxha |volume=XIX, 2005 |journal=Simposio de Investigaciones Arqueológicas en Guatemala |editor1=Juan Pedro Laporte |editor2=B. Arroyo |editor3=H. Mejía |pages=1010–1017 |publisher=Museo Nacional de Arqueología y Etnología |location=Guatemala City, Guatemala |format=PDF |url=http://www.asociaciontikal.com/pdf/89_-_Paulino_y_Francine.05_-_Digital.pdf |access-date=2012-10-12 |language=es |archive-date=2011-09-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110914161657/http://www.asociaciontikal.com/pdf/89_-_Paulino_y_Francine.05_-_Digital.pdf |url-status=dead }} * {{cite book |author=Rice, Prudence M. |year=2004 |title=Maya Political Science: Time, Astronomy, and the Cosmos |url=https://archive.org/details/mayapoliticalsci0000rice |publisher=University of Texas Press |isbn=9780292705692 |oclc=54753496 |series=The Linda Schele Series in Maya and Pre-Columbian Studies}} * {{cite book |author=Sharer, Robert J. |author-link= |author2=Loa P. Traxler |year=2006 |title=The Ancient Maya |edition=6th, fully revised |location=Stanford, CA |publisher=Stanford University Press |isbn=0-8047-4817-9 |oclc=57577446 |url-access=registration |url=https://archive.org/details/ancientmaya0006shar }} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Yaxha}} * [http://www.yaxha.de German Site about Yaxha] * [http://www.mesoweb.com/bearc/cmr/RRAMW01.pdf The Yaxha Emblem Glyph as Yax-ha] David Stuart * [http://amazingtemples.com/location/america/yaxha/ Photos of Yaxha at AmazingTemples.com] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Gvatemali]] tdgbbeyhca89v3s8wyjsa4rs5s2706b Predloga:Občine v Asturiji 10 609081 6759818 6757209 2026-10-02T20:02:36Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 videz 6759818 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Občine v Asturiji | titlestyle = background:#FFD700; color:#000000; | groupstyle = background:#FFD700; color:#000000; | liststyle = background:#FFFFFF; color:#000000; | belowstyle = background:#FFD700; color:#000000; | bodystyle = border:2px solid #0066CC; | title = <!-- -->{{#switch: {{First word|{{Remove first word|{{PAGENAME}}}}}} | Občine = {{#switch: {{First word|{{PAGENAME}}}} | Grb = [[Grb]]i | Župan = [[Župan]]i | Zastava = [[Zastava|Zastave]] }} [[Občine v Asturiji|občin v Asturiji]] | osebnosti = Seznami osebnosti [[Občine v Asturiji|občin v Asturiji]] | županov = Seznami [[župan]]ov [[Občine v Asturiji|občin v Asturiji]] | častnih = Seznami častnih občanov [[Občine v Asturiji|občin v Asturiji]] | [[Občine v Asturiji]] }} | listclass = hlist | list1 = * [[Allande]] * [[Aller]] * [[Amieva]] * [[Avilés]] * [[Belmonte de Miranda]] * [[Bimenes]] * [[Boal]] * [[Cabrales]] * [[Cabranes]] * [[Candamo]] * [[Cangas de Onís]] * [[Cangas del Narcea]] * [[Caravia]] * [[Carreño]] * [[Caso, Španija|Caso]] * [[Castrillón]] * [[Castropol]] * [[Coaña]] * [[Colunga]] * [[Corvera de Asturias]] * [[Cudillero]] * [[Degaña]] * [[El Franco]] * [[Gijón]] * [[Gozón]] * [[Grado, Španija|Grado]] * [[Grandas de Salime]] * [[Ibias]] * [[Illano]] * [[Illas]] * [[Langreo]] * [[Laviana]] * [[Lena, Španija|Lena]] * [[Llanera]] * [[Llanes]] * [[Mieres, Španija|Mieres]] * [[Morcín]] * [[Muros de Nalón]] * [[Nava, Asturija|Nava]] * [[Navia, Asturija|Navia]] * [[Noreña]] * [[Onís]] * [[Oviedo]] * [[Parres]] * [[Peñamellera Alta]] * [[Peñamellera Baja]] * [[Pesoz]] * [[Piloña]] * [[Ponga, Asturija|Ponga]] * [[Pravia]] * [[Proaza]] * [[Quirós]] * [[Las Regueras]] * [[Ribadedeva]] * [[Ribadesella]] * [[Ribera de Arriba]] * [[Riosa]] * [[Salas, Asturija|Salas]] * [[San Martín de Oscos]] * [[San Martín del Rey Aurelio]] * [[San Tirso de Abres]] * [[Santa Eulalia de Oscos]] * [[Santo Adriano]] * [[Sariego]] * [[Siero]] * [[Sobrescobio]] * [[Somiedo]] * [[Soto del Barco]] * [[Tapia de Casariego]] * [[Taramundi]] * [[Teverga]] * [[Tineo]] * [[Valdés, Asturija|Valdés]] * [[Vegadeo]] * [[Villanueva de Oscos]] * [[Villaviciosa]] * [[Villayón]] * [[Yernes y Tameza]] | below = <!-- -->{{#switch: {{Last word|{{PAGENAME}}}} | Allande | Aller | Amieva | Avilés | Bimenes | Boal | Cabrales | Cabranes | Candamo | Caravia | Carreño | Caso | Castrillón | Castropol | Coaña | Colunga | Cudillero | Degaña | Gijón | Gozón | Grado | Ibias | Illano | Illas | Langreo | Laviana | Lena | Llanera | Llanes | Mieres | Morcín | Nava | Navia | Noreña | Onís | Oviedo | Parres | Pesoz | Piloña | Ponga | Pravia | Proaza | Quirós | Ribadedeva | Ribadesella | Riosa | Salas | Sariego | Siero | Sobrescobio | Somiedo | Taramundi | Teverga | Tineo | Valdés | Vegadeo | Villaviciosa | Villayón = <!-- -->[[Seznam občin v Asturiji|Občina]]{{·}} <!-- -->[[Grb Občine <!-- -->{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}<!-- -->|Grb]]{{·}} <!-- -->[[Zastava Občine <!-- -->{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}<!-- -->|Zastava]]{{·}} <!-- -->[[Seznam osebnosti iz Občine <!-- -->{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}<!-- -->|Osebnosti]]{{·}} <!-- -->[[Seznam županov Občine <!-- -->{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}<!-- -->|Župani]]{{·}} <!-- -->[[Seznam častnih občanov Občine <!-- -->{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}<!-- -->|Častni občani]] | #default = <!-- -->[[Seznam občin v Asturiji|Občina]]{{·}} <!-- -->[[Grb Občine <!-- -->{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}<!-- -->|Grb]]{{·}} <!-- -->[[Zastava Občine <!-- -->{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}<!-- -->|Zastava]]{{·}} <!-- -->[[Seznam osebnosti iz Občine <!-- -->{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}<!-- -->|Osebnosti]]{{·}} <!-- -->[[Seznam županov Občine <!-- -->{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}<!-- -->|Župani]]{{·}} <!-- -->[[Seznam častnih občanov Občine <!-- -->{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}<!-- -->|Častni občani]] }} }}<noinclude> [[Kategorija:Geografska navigacijska polja]] [[Kategorija:Predloge španskih občin| ]] </noinclude> r0pkjyuusg6rkkrce48k0smirk0l1hh Festival slovenskega filma 2026 0 609127 6759933 6758600 2026-10-03T08:53:28Z Anzet 118843 6759933 wikitext text/x-wiki '''29. [[Festival slovenskega filma|Festival slovenskega filma Portorož]]''' bo potekal od 13. do 18. oktobra 2026 v [[Avditorij Portorož|Avditoriju Portorož]] in Magazinu Grando. ==O 29. izvedbi festivala== Direktor festivala ostaja Bojan Labović. V programskem odboru sta poleg njega še Neva Mužič in Marko Stojiljković. Častni gost in nosilec naziva »prijatelj slovenskega filma« bo Bernd Buder, programski direktor Filmskega festivala v [[Cottbus|Cottbusu]]. Selekcijska komisija je izmed 169 prijav za festival izbrala 123 filmov: 73 jih je uvrstila v tekmovalni program, 49 v preglednega, eden pa bo prikazan kot posebna projekcija.<ref>{{navedi splet |url= https://www.fsf.si/2026/29-fsf-portoroz-prinasa-125-filmov/|title=29. FSF Portorož prinaša 123 filmov |accessdate=3. 10. 2026 |date=21. 8. 2026 |format= |work= }}</ref> ==Nagrade== ===Nagrade tekmovalnega programa=== 1) Vesne A. Strokovna žirija za celovečerne filme v sestavi Ingrid Kovač Brus, Nebojša Slijepčević in Iza Strehar lahko podeli nagrado vesna za: * najboljši celovečerni film * najboljšo režijo * najboljši scenarij * najboljšo glavno žensko vlogo * najboljšo glavno moško vlogo * najboljšo stransko žensko vlogo * najboljšo stransko moško vlogo * najboljšo fotografijo * najboljšo izvirno glasbo * najboljšo montažo * najboljšo scenografijo * najboljšo kostumografijo * najboljšo masko * najboljši zvok * najboljšo manjšinsko koprodukcijo * posebne dosežke B. Strokovna žirija za kratke igrane, dokumentarne, eksperimentalne, animirane in študijske filme v sestavi [[Ana Čigon]], Jurij Meden in Igor Stanojević lahko podeli nagrado vesna za: * najboljši dokumentarni film * najboljši kratki igrani film * najboljši animirani film * najboljši eksperimentalni film * najboljši študijski film{{efn|Nagrada je tudi finančno ovrednotena, njen pokrovitelj je Peugeot.}} * posebne dosežke C. Nagrada občinstva * Nagrada je namenjena producentu. 2) Nagrada Društva slovenskih filmskih publicistov (FIPRESCI) * nagrada za najboljši slovenski celovečerni film v tekmovalnem programu * žirija: Ana Jurc, Matjaž Zorec in [[Majda Širca Ravnikar|Majda Širca]] 3) Nagrada Art kino mreže Slovenije * žirija: Sara Badreddine (Kulturni dom Franca Bernika Domžale), Tone Rot (Kulturni dom Cerknica) in Erik Toth (Art kino Odeon Izola) ===Netekmovalne nagrade=== 1) [[Nagrada Milke in Metoda Badjure|Nagrada Milke in Metoda Badjure za življenjsko delo]] * Janez Kovič Žirija: Jerca Jerič, Urška Kos, Rado Likon, Matjaž Žbontar in Janez Burger.<ref>{{navedi splet |url= https://www.fsf.si/2026/janez-kovic-je-prejemnik-nagrade-milke-in-metoda-badjure-2026/|title=Janez Kovič je prejemnik nagrade Milke in Metoda Badjure 2026 |accessdate=3. 10. 2026 |date=16. 9. 2026 |format= |work= }}</ref> 2) Nagrada kosobrin * Marjan Bocevski, asistent kamere in skrbnik materiala Gre za nagrado dragocenemu filmskemu sodelavcu neavtorskih poklicev, ki jo podeljuje Društvo slovenskih režiserjev in režiserk. ==Tekmovalni program== ===Celovečerni filmi=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''[[Belo se pere na devetdeset (film)|Belo se pere na devetdeset]]'' || [[Marko Naberšnik]]|| rowspan=3|igrani |- | ''[[Dekle noči (film, 2026)|Dekle noči]]'' || [[Luka Marčetić]] |- | ''Gajin svet 3'' || Peter Bratuša |- | ''Gora Rocka'' || [[Miran Zupanič]]|| dokumentarni |- | ''Hotel Alkohol'' || [[Jan Cvitkovič]]|| rowspan=3|igrani |- | ''[[Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo]]'' || Ester Ivakič |- | ''Izgubljeni sin'' || Darko Štante |- | ''Kauniaro – Pleši za ljubezen ali ubij in umri'' || [[Tomo Križnar]], Bojana Pivk Križnar, [[Maja Weiss]]|| rowspan=7|dokumentarni |- | ''Kdor ne skače'' || Boris Petkovič |- | ''Ples življenja'' || [[Siniša Gačić]] |- | ''Punk pod komunističnim režimom'' || [[Andrej Košak]] |- | ''Sence tišine'' || Darko Sintič, [[Jure Kreft]] |- | ''Sicoe – punk kubist'' || Vojko Anzeljc |- | ''Upornica'' || Anna M. Bofarull |- | ''[[Vse, kar je narobe s tabo]]'' || [[Urša Menart]]|| igrani |} ===Srednjemetražni filmi=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''Dediščina'' || Dominik Mencej || dokumentarni |- | ''Juha z arzenikom'' || [[Alma Lapajne]]|| rowspan=2|igrano-dokumentarni |- | ''Naš vsakdanji kino'' || Ester Ivakič, Jan Devetak, Otto Lazić-Reuschel, Laura Samani, Francesco Sossai |} ===Kratki filmi=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''4 osebe, 12 vprašanj, 47 odgovorov'' || Fabris Šulin || igrano-dokumentarni |- | ''Brazgotine'' || Anže Grčar || rowspan=2|igrani |- | ''Čakam na vlak'' || Armin Čulić |- | ''ČUTI! – Če si upaš''|| Nika Tomažič || eksperimentalni |- | ''Deveti vrh'' || Gregor Kocjančič || dokumentarni |- | ''Diskurz'' || Domen Puš || rowspan=3|igrani |- | ''Drama'' || [[Janez Lapajne]] |- | ''Hiška'' || Nika Jurman |- | ''Julka'' || Valeria Cozzarini || rowspan=2|animirani |- | ''Kozmonavti'' || Leo Černic |- | ''Mojstri taktirke: Charles Dutoit'' || Miha Šubic || dokumentarni |- | ''Nemogoč otrok'' || Grega Mastnak || animirani |- | ''Nihče ni nikoli gledal slonov kot ti'' || Sandra Jovanovska || animirani eksperimentalni |- | ''Plavutarji'' || Veronika Hozjan || rowspan=2|animirani |- | ''Pojoči grad'' || Jošt Šeško |- | ''Set the Controls for the Heart of the Sun'' || Matevž Jerman || eksperimentalni |- | ''Z glavo v naravo'' || Jernej Kovač Myint || animirani |- | ''Za vrati'' || Andrija Vučković || igrano-eksperimentalni |- | ''Žival, ki ostane'' || Ivana Vogrinc Hovorka Vidali || igrani |} ===Študijski filmi=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''Delaj vse prav'' || Julija Bauer || dokumentarni |- | ''Dolores'' || Ryan Mercatante || rowspan=4|igrani |- | ''Duša kaj želiš'' || Gitica Jakopin |- | ''Guzice'' || Miha Dragan |- | ''Mačkin pogreb'' || Yue Feng |- | ''Minuli kraj'' || Domen Pehani || dokumentarni |- | ''Nadstropje 4'' || Nejc Hafner || igrano-eksperimentalni |- | ''Najboljši sosed'' || Vid Milaković || igrani |- | ''Naši zidovi'' || Živa Divjak || animirani |- | ''NLP sekcija 1'' || Anđelina Petrović || dokumentarni |- | ''Peti tišini'' || Karin Petrič || igrani |- | ''Povratek z valovi'' || Žoel Kastelic || animirani |- | ''Ribolov'' || Matija Valant || igrani |- | ''Rorschachove packe'' || Rok Čakš || animirani |- | ''Samorastnik'' || David Champaigne || rowspan=3|igrani |- | ''V tvojih čevljih'' || Lucija Rozman |- | ''Vse, kar sem kadarkoli želela slišati'' || Ema Paš |- | ''Ženska in krokodil'' || Andreja Brulc || animirani |} ===Celovečerne manjšinske koprodukcije=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''Bog ne bo pomagal <small>/ Bog neće pomoći</small>'' || Hana Jušić || rowspan=3|igrani |- | ''Bučko <small>/ Glavonja</small>'' || Marina Andree Škop, Vanda Raýmanová |- | ''Drugi dnevnik Pauline P. <small>/ Drugi dnevnik Pauline P.</small>'' || Neven Hitrec |- | ''Izgubljeno moštvo <small>/ Izgubljeni dream team</small>'' || Jure Pavlović || rowspan=2|dokumentarni |- | ''Kar je treba storiti <small>/ Ono što treba činiti</small>'' || Srđan Kovačević |- | ''Odsev reke <small>/ Malul Vânăt</small>'' || Andreea Cristina Borțun || igrani |- | ''Osemdeset plus (80+) <small>/ Restitucija, ili, San i java stare garde</small>'' || Želimir Žilnik || igrano-dokumentarni |- | ''Planina <small>/ To Hold a Mountain</small>'' || Biljana Tutorov, Petar Glomazić || dokumentarni |- | ''Poslednja klofuta <small>/ Ultimo schiaffo</small>'' || Matteo Oleotto || rowspan=4|igrani |- | ''Skejtanje ni za punce <small>/ Skejtanjeto ne e za devojcinja</small>'' || Dina Duma |- | ''Sramota in denar <small>/ Shame and Money</small>'' || Visar Morina |- | ''Sveti deček <small>/ La valle dei sorrisi</small>'' || Paolo Strippoli |- | ''Varuh gozda <small>/ După cioate</small>'' || Mihai Gavril Dragolea, Radu Constantin Mocanu || dokumentarni |- | ''Veter, govori mi <small>/ Vetre, pričaj sa mnom</small>'' || Stefan Đorđević || igrani |} ===Kratkometražne manjšinske koprodukcije=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''Ko se zdani <small>/ Kad svane</small>'' || Stefan Ivančić || rowspan=4|igrani |- | ''Medtem ko smo spali <small>/ While We Were Sleeping</small>'' || [[Olmo Omerzu]] |- | ''Nihče ni nič rekel <small>/ Niko ništa nije rekao</small>'' || Tamara Todorović |- | ''Veter v krila <small>/ Vjetar u leđa</small>'' || Sonja Tarokić |} ==Pregledni program== ===Celovečerni filmi=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''Dolina mojega vdiha'' || [[Manca Juvan]]|| rowspan=2|dokumentarni |- | ''Triglav: Pot odrešitve'' || Aleš Žemlja, Rožle Bregar |} ===Srednjemetražni filmi=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''Dislocirana enota: Kosovel'' || Margareta Kržič || eksperimentalno-dokumentarni |- | ''Dravski beat'' || [[Boris Jurjaševič]]|| rowspan=3|dokumentarni |- | ''Odkrivatelji'' || Boštjan Vrhovec |- | ''Pivovarska vojna'' || [[Zvezdan Martič|Zvezdan Martić]] |- | ''Plečnikova skrivnost'' || Timotej Istenič || animirani |- | ''Praznik mladinske pesmi'' || Tadej Čater || dokumentarni |} ===Kratki filmi=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''Amado mio − Pasijon nekega umetnika'' || Matjaž Mrak, Robert Šabec || eksperimentalni |- | ''Bal des folles'' || Eva Smrekar, Lara Reichmann || eksperimentalni dokumentarno-animirani |- | ''Dali so mi tvoje ime'' || Eneja Golob Džananović || igrani |- | ''Dihaj'' || Vitja Rodež || eksperimentalni |- | ''Doroteja'' || Boštjan Brezovnik || igrani |- | ''Dvonadstropni _ Double-Decker _ Dubbeldekker'' || Davorin Marc, Janko Virant || eksperimentalni |- | ''Iskanje Čápa'' || Ciril Zupan || igrano-dokumentarni |- | ''Morska oaza Piran'' || Aleksandra Vokač || dokumentarni |- | ''Nekaj rdečega'' || Jan Fabris || igrani |- | ''Odsevi nevidnega'' || Tina Šulc Resnik || rowspan=2|eksperimentalno-dokumentarni |- | ''Skozi te iste pore se še vedno zliva taisti znoj'' || Neža Knez |- | ''Slovenski animirani film'' || Katja Stamboldžioski || dokumentarni |- | ''Umik k svetlobi 3'' || Andreja Kranjec || eksperimentalni |- | ''Z vsemi žavbami namazani – Kal'' || Zarja Menart || animirani |- | ''Začasni prostori za Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana'' || Amir Muratović || dokumentarni |} ===Študijski filmi=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''11. september'' || Nel Jeraj Sedej || eksperimentalno-dokumentarni |- | ''6657'' || Ana Bizjak || dokumentarni |- | ''Aylan'' || Berhan Mete Arkin || rowspan=2|igrani |- | ''Bolniška'' || Neja Sajovic |- | ''Ene stvari so znak, ene pa niso'' || Danaja Kurnik || animirani |- | ''Kako je pozvonilo, ko me ni bilo doma'' || Tara Caruso Bizjak || rowspan=2|igrani |- | ''Ko sem dopolnil 20 let'' || Vukašin Stepančić |- | ''Kot sončnica'' || Antea Benzon || animirani |- | ''Kot ti'' || Jure Štern || igrani |- | ''Lišaja'' || Brina Fekonja || eksperimentalni |- | ''Moj sin'' || Maria Praničević || animirani |- | ''Nikomur ne povej'' || Ema Paš || rowspan=5|igrani |- | ''Noesis'' || [[Tyana Rendič]] |- | ''Pater'' || Marko Adžić |- | ''Pest perja'' || Emanuel Krajnc |- | ''Počitniški dan'' || Lina Bensa |- | ''Postrojenje'' || Bor Bizovičar || dokumentarni |- | ''Prišleki'' || Jure Štern || rowspan=3|igrani |- | ''Profiteroli'' || Luka Bandel |- | ''Strigoj'' || Rei Grando |- | ''Tam na hribu'' || Aneja Lango || dokumentarni |- | ''Vedno točen'' || Daniel Lenarčič || animirani |- | ''Vse in nič'' || Matej Rimanić || rowspan=2|eksperimentalni |- | ''Zakaj ustvarjam umetnost?'' || Priyal Vassaramo |} ===Kratkometražne manjšinske koprodukcije=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''Fačuk <small>/ Fačuk</small>'' || Maida Srabović || animirani |} ===Celovečerne manjšinske koprodukcije=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''Tam, kjer se vode zlivajo, se zdi <small>/ La bolla delle acque matte</small>'' || Anna Maria Alfonsina Di Francisca || igrani |} ==Posebne projekcije== 1. Celovečerni filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst !! Opombe |- | ''[[Let mrtve ptice]]'' || Živojin Pavlović || rowspan=2|igrani || ob 100-letnici igralke [[Ivanka Mežan|Ivanke Mežan]] in 90-letnici scenarista [[Branko Šömen|Branka Šömna]] |- | ''Ko zadiši pho <small>/ Mùi Phở</small>'' || Minh Beta || v sklopu dogodka SloViet Connect |} 2. Kratki filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst !! Opombe |- | ''Lovec oblakov'' || [[Miha Knific]]|| igrano-animirani || posvečeno prejemniku nagrade Milke in Metoda Badjure za življenjsko delo 2026 |- | ''Vloga za drobtinice'' || Sara Polanc || igrani || |} 3. 80 let UL AGRFT – izbor kratkih filmov {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Dolžina !! Zvrst !! Leto |- | ''Prespana pomlad'' || Dominik Mencej || rowspan=3|kratki || rowspan=2|igrani || 2014 |- | ''Male ribe'' || Maja Križnik || 2015 |- | ''Alzheimer Cafe'' || Martin Draksler || dokumentarni || 2019 |} 4. DSAF na FSF: matineji animiranega filma * ''Skačemo, plešemo, rastemo'' {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Leto |- | ''Koyaa – Poskočna radirka'' || Kolja Saksida || 2019 |- | ''Maček Muri – Ples'' || Jernej Žmitek || 2023 |- | ''Tako zraste ... Riba'' || Miha F. Kalan, Jernej Žmitek || 2020 |- | ''Princ Ki-Ki-Do – Trampolin'' || Grega Mastnak || 2018 |- | ''Podlasica'' || Timon Leder || 2016 |} * ''Zgodbe iz čarobnega vrta'' (2025), r. Leon Vidmar, David Súkup, Patrik Pašš, Jean-Claude Rozec ==Opombe== {{seznam opomb}} ==Sklici in viri== {{sklici|1}} * {{navedi splet |url=https://www.fsf.si/2026/wp-content/uploads/2026/09/29FSF_katalog.pdf |title=Katalog 29. Festivala slovenskega filma Portorož |accessdate=26. 9. 2026 |date= |format= |work= }} {{Festival slovenskega filma}} [[Kategorija:Festival slovenskega filma]] [[Kategorija:2026 v Sloveniji]] [[Kategorija:2026 v filmu]] pqqdkvhjoltfc4uzh9lndia1016qp4u 6759934 6759933 2026-10-03T08:54:40Z Anzet 118843 6759934 wikitext text/x-wiki '''29. [[Festival slovenskega filma|Festival slovenskega filma Portorož]]''' bo potekal od 13. do 18. oktobra 2026 v [[Avditorij Portorož|Avditoriju Portorož]] in Magazinu Grando. ==O 29. izvedbi festivala== Direktor festivala ostaja Bojan Labović. V programskem odboru sta poleg njega še Neva Mužič in Marko Stojiljković. Častni gost in nosilec naziva »prijatelj slovenskega filma« bo Bernd Buder, programski direktor Filmskega festivala v [[Cottbus|Cottbusu]]. Selekcijska komisija je izmed 169 prijav za festival izbrala 123 filmov: 73 jih je uvrstila v tekmovalni program, 49 v preglednega, eden pa bo prikazan kot posebna projekcija.<ref>{{navedi splet |url= https://www.fsf.si/2026/29-fsf-portoroz-prinasa-125-filmov/|title=29. FSF Portorož prinaša 123 filmov |accessdate=3. 10. 2026 |date=21. 8. 2026 |format= |work= }}</ref> ==Nagrade== ===Nagrade tekmovalnega programa=== 1) Vesne A. Strokovna žirija za celovečerne filme v sestavi Ingrid Kovač Brus, Nebojša Slijepčević in Iza Strehar lahko podeli nagrado vesna za: * najboljši celovečerni film * najboljšo režijo * najboljši scenarij * najboljšo glavno žensko vlogo * najboljšo glavno moško vlogo * najboljšo stransko žensko vlogo * najboljšo stransko moško vlogo * najboljšo fotografijo * najboljšo izvirno glasbo * najboljšo montažo * najboljšo scenografijo * najboljšo kostumografijo * najboljšo masko * najboljši zvok * najboljšo manjšinsko koprodukcijo * posebne dosežke B. Strokovna žirija za kratke igrane, dokumentarne, eksperimentalne, animirane in študijske filme v sestavi [[Ana Čigon]], Jurij Meden in Igor Stanojević lahko podeli nagrado vesna za: * najboljši dokumentarni film * najboljši kratki igrani film * najboljši animirani film * najboljši eksperimentalni film * najboljši študijski film{{efn|Nagrada je tudi finančno ovrednotena, njen pokrovitelj je Peugeot.}} * posebne dosežke C. Nagrada občinstva * Nagrada je namenjena producentu. 2) Nagrada Društva slovenskih filmskih publicistov (FIPRESCI) * nagrada za najboljši slovenski celovečerni film v tekmovalnem programu * žirija: Ana Jurc, Matjaž Zorec in [[Majda Širca Ravnikar|Majda Širca]] 3) Nagrada Art kino mreže Slovenije * žirija: Sara Badreddine (Kulturni dom Franca Bernika Domžale), Tone Rot (Kulturni dom Cerknica) in Erik Toth (Art kino Odeon Izola) ===Netekmovalne nagrade=== 1) [[Nagrada Milke in Metoda Badjure|Nagrada Milke in Metoda Badjure za življenjsko delo]] * Janez Kovič Žirija: Jerca Jerič, Urška Kos, Rado Likon, Matjaž Žbontar in Janez Burger.<ref>{{navedi splet |url= https://www.fsf.si/2026/janez-kovic-je-prejemnik-nagrade-milke-in-metoda-badjure-2026/|title=Janez Kovič je prejemnik nagrade Milke in Metoda Badjure 2026 |accessdate=3. 10. 2026 |date=16. 9. 2026 |format= |work= }}</ref> 2) Nagrada kosobrin * Marjan Bocevski, asistent kamere in skrbnik materiala Gre za nagrado dragocenemu filmskemu sodelavcu neavtorskih poklicev, ki jo podeljuje Društvo slovenskih režiserjev in režiserk. ==Tekmovalni program== ===Celovečerni filmi=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''[[Belo se pere na devetdeset (film)|Belo se pere na devetdeset]]'' || [[Marko Naberšnik]]|| rowspan=3|igrani |- | ''[[Dekle noči (film, 2026)|Dekle noči]]'' || [[Luka Marčetić]] |- | ''Gajin svet 3'' || Peter Bratuša |- | ''Gora Rocka'' || [[Miran Zupanič]]|| dokumentarni |- | ''Hotel Alkohol'' || [[Jan Cvitkovič]]|| rowspan=3|igrani |- | ''[[Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo]]'' || Ester Ivakič |- | ''Izgubljeni sin'' || Darko Štante |- | ''Kauniaro – Pleši za ljubezen ali ubij in umri'' || [[Tomo Križnar]], Bojana Pivk Križnar, [[Maja Weiss]]|| rowspan=7|dokumentarni |- | ''Kdor ne skače'' || Boris Petkovič |- | ''Ples življenja'' || [[Siniša Gačić]] |- | ''Punk pod komunističnim režimom'' || [[Andrej Košak]] |- | ''Sence tišine'' || Darko Sintič, [[Jure Kreft]] |- | ''Sicoe – punk kubist'' || Vojko Anzeljc |- | ''Upornica'' || Anna M. Bofarull |- | ''[[Vse, kar je narobe s tabo]]'' || [[Urša Menart]]|| igrani |} ===Srednjemetražni filmi=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''Dediščina'' || Dominik Mencej || dokumentarni |- | ''Juha z arzenikom'' || [[Alma Lapajne]]|| rowspan=2|igrano-dokumentarni |- | ''Naš vsakdanji kino'' || Ester Ivakič, Jan Devetak, Otto Lazić-Reuschel, Laura Samani, Francesco Sossai |} ===Kratki filmi=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''4 osebe, 12 vprašanj, 47 odgovorov'' || Fabris Šulin || igrano-dokumentarni |- | ''Brazgotine'' || Anže Grčar || rowspan=2|igrani |- | ''Čakam na vlak'' || Armin Čulić |- | ''ČUTI! – Če si upaš''|| Nika Tomažič || eksperimentalni |- | ''Deveti vrh'' || Gregor Kocjančič || dokumentarni |- | ''Diskurz'' || Domen Puš || rowspan=3|igrani |- | ''Drama'' || [[Janez Lapajne]] |- | ''Hiška'' || Nika Jurman |- | ''Julka'' || Valeria Cozzarini || rowspan=2|animirani |- | ''Kozmonavti'' || Leo Černic |- | ''Mojstri taktirke: Charles Dutoit'' || Miha Šubic || dokumentarni |- | ''Nemogoč otrok'' || Grega Mastnak || animirani |- | ''Nihče ni nikoli gledal slonov kot ti'' || Sandra Jovanovska || animirano-eksperimentalni |- | ''Plavutarji'' || Veronika Hozjan || rowspan=2|animirani |- | ''Pojoči grad'' || Jošt Šeško |- | ''Set the Controls for the Heart of the Sun'' || Matevž Jerman || eksperimentalni |- | ''Z glavo v naravo'' || Jernej Kovač Myint || animirani |- | ''Za vrati'' || Andrija Vučković || igrano-eksperimentalni |- | ''Žival, ki ostane'' || Ivana Vogrinc Hovorka Vidali || igrani |} ===Študijski filmi=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''Delaj vse prav'' || Julija Bauer || dokumentarni |- | ''Dolores'' || Ryan Mercatante || rowspan=4|igrani |- | ''Duša kaj želiš'' || Gitica Jakopin |- | ''Guzice'' || Miha Dragan |- | ''Mačkin pogreb'' || Yue Feng |- | ''Minuli kraj'' || Domen Pehani || dokumentarni |- | ''Nadstropje 4'' || Nejc Hafner || igrano-eksperimentalni |- | ''Najboljši sosed'' || Vid Milaković || igrani |- | ''Naši zidovi'' || Živa Divjak || animirani |- | ''NLP sekcija 1'' || Anđelina Petrović || dokumentarni |- | ''Peti tišini'' || Karin Petrič || igrani |- | ''Povratek z valovi'' || Žoel Kastelic || animirani |- | ''Ribolov'' || Matija Valant || igrani |- | ''Rorschachove packe'' || Rok Čakš || animirani |- | ''Samorastnik'' || David Champaigne || rowspan=3|igrani |- | ''V tvojih čevljih'' || Lucija Rozman |- | ''Vse, kar sem kadarkoli želela slišati'' || Ema Paš |- | ''Ženska in krokodil'' || Andreja Brulc || animirani |} ===Celovečerne manjšinske koprodukcije=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''Bog ne bo pomagal <small>/ Bog neće pomoći</small>'' || Hana Jušić || rowspan=3|igrani |- | ''Bučko <small>/ Glavonja</small>'' || Marina Andree Škop, Vanda Raýmanová |- | ''Drugi dnevnik Pauline P. <small>/ Drugi dnevnik Pauline P.</small>'' || Neven Hitrec |- | ''Izgubljeno moštvo <small>/ Izgubljeni dream team</small>'' || Jure Pavlović || rowspan=2|dokumentarni |- | ''Kar je treba storiti <small>/ Ono što treba činiti</small>'' || Srđan Kovačević |- | ''Odsev reke <small>/ Malul Vânăt</small>'' || Andreea Cristina Borțun || igrani |- | ''Osemdeset plus (80+) <small>/ Restitucija, ili, San i java stare garde</small>'' || Želimir Žilnik || igrano-dokumentarni |- | ''Planina <small>/ To Hold a Mountain</small>'' || Biljana Tutorov, Petar Glomazić || dokumentarni |- | ''Poslednja klofuta <small>/ Ultimo schiaffo</small>'' || Matteo Oleotto || rowspan=4|igrani |- | ''Skejtanje ni za punce <small>/ Skejtanjeto ne e za devojcinja</small>'' || Dina Duma |- | ''Sramota in denar <small>/ Shame and Money</small>'' || Visar Morina |- | ''Sveti deček <small>/ La valle dei sorrisi</small>'' || Paolo Strippoli |- | ''Varuh gozda <small>/ După cioate</small>'' || Mihai Gavril Dragolea, Radu Constantin Mocanu || dokumentarni |- | ''Veter, govori mi <small>/ Vetre, pričaj sa mnom</small>'' || Stefan Đorđević || igrani |} ===Kratkometražne manjšinske koprodukcije=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''Ko se zdani <small>/ Kad svane</small>'' || Stefan Ivančić || rowspan=4|igrani |- | ''Medtem ko smo spali <small>/ While We Were Sleeping</small>'' || [[Olmo Omerzu]] |- | ''Nihče ni nič rekel <small>/ Niko ništa nije rekao</small>'' || Tamara Todorović |- | ''Veter v krila <small>/ Vjetar u leđa</small>'' || Sonja Tarokić |} ==Pregledni program== ===Celovečerni filmi=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''Dolina mojega vdiha'' || [[Manca Juvan]]|| rowspan=2|dokumentarni |- | ''Triglav: Pot odrešitve'' || Aleš Žemlja, Rožle Bregar |} ===Srednjemetražni filmi=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''Dislocirana enota: Kosovel'' || Margareta Kržič || eksperimentalno-dokumentarni |- | ''Dravski beat'' || [[Boris Jurjaševič]]|| rowspan=3|dokumentarni |- | ''Odkrivatelji'' || Boštjan Vrhovec |- | ''Pivovarska vojna'' || [[Zvezdan Martič|Zvezdan Martić]] |- | ''Plečnikova skrivnost'' || Timotej Istenič || animirani |- | ''Praznik mladinske pesmi'' || Tadej Čater || dokumentarni |} ===Kratki filmi=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''Amado mio − Pasijon nekega umetnika'' || Matjaž Mrak, Robert Šabec || eksperimentalni |- | ''Bal des folles'' || Eva Smrekar, Lara Reichmann || eksperimentalno-dokumentarno-animirani |- | ''Dali so mi tvoje ime'' || Eneja Golob Džananović || igrani |- | ''Dihaj'' || Vitja Rodež || eksperimentalni |- | ''Doroteja'' || Boštjan Brezovnik || igrani |- | ''Dvonadstropni _ Double-Decker _ Dubbeldekker'' || Davorin Marc, Janko Virant || eksperimentalni |- | ''Iskanje Čápa'' || Ciril Zupan || igrano-dokumentarni |- | ''Morska oaza Piran'' || Aleksandra Vokač || dokumentarni |- | ''Nekaj rdečega'' || Jan Fabris || igrani |- | ''Odsevi nevidnega'' || Tina Šulc Resnik || rowspan=2|eksperimentalno-dokumentarni |- | ''Skozi te iste pore se še vedno zliva taisti znoj'' || Neža Knez |- | ''Slovenski animirani film'' || Katja Stamboldžioski || dokumentarni |- | ''Umik k svetlobi 3'' || Andreja Kranjec || eksperimentalni |- | ''Z vsemi žavbami namazani – Kal'' || Zarja Menart || animirani |- | ''Začasni prostori za Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana'' || Amir Muratović || dokumentarni |} ===Študijski filmi=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''11. september'' || Nel Jeraj Sedej || eksperimentalno-dokumentarni |- | ''6657'' || Ana Bizjak || dokumentarni |- | ''Aylan'' || Berhan Mete Arkin || rowspan=2|igrani |- | ''Bolniška'' || Neja Sajovic |- | ''Ene stvari so znak, ene pa niso'' || Danaja Kurnik || animirani |- | ''Kako je pozvonilo, ko me ni bilo doma'' || Tara Caruso Bizjak || rowspan=2|igrani |- | ''Ko sem dopolnil 20 let'' || Vukašin Stepančić |- | ''Kot sončnica'' || Antea Benzon || animirani |- | ''Kot ti'' || Jure Štern || igrani |- | ''Lišaja'' || Brina Fekonja || eksperimentalni |- | ''Moj sin'' || Maria Praničević || animirani |- | ''Nikomur ne povej'' || Ema Paš || rowspan=5|igrani |- | ''Noesis'' || [[Tyana Rendič]] |- | ''Pater'' || Marko Adžić |- | ''Pest perja'' || Emanuel Krajnc |- | ''Počitniški dan'' || Lina Bensa |- | ''Postrojenje'' || Bor Bizovičar || dokumentarni |- | ''Prišleki'' || Jure Štern || rowspan=3|igrani |- | ''Profiteroli'' || Luka Bandel |- | ''Strigoj'' || Rei Grando |- | ''Tam na hribu'' || Aneja Lango || dokumentarni |- | ''Vedno točen'' || Daniel Lenarčič || animirani |- | ''Vse in nič'' || Matej Rimanić || rowspan=2|eksperimentalni |- | ''Zakaj ustvarjam umetnost?'' || Priyal Vassaramo |} ===Kratkometražne manjšinske koprodukcije=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''Fačuk <small>/ Fačuk</small>'' || Maida Srabović || animirani |} ===Celovečerne manjšinske koprodukcije=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''Tam, kjer se vode zlivajo, se zdi <small>/ La bolla delle acque matte</small>'' || Anna Maria Alfonsina Di Francisca || igrani |} ==Posebne projekcije== 1. Celovečerni filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst !! Opombe |- | ''[[Let mrtve ptice]]'' || Živojin Pavlović || rowspan=2|igrani || ob 100-letnici igralke [[Ivanka Mežan|Ivanke Mežan]] in 90-letnici scenarista [[Branko Šömen|Branka Šömna]] |- | ''Ko zadiši pho <small>/ Mùi Phở</small>'' || Minh Beta || v sklopu dogodka SloViet Connect |} 2. Kratki filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst !! Opombe |- | ''Lovec oblakov'' || [[Miha Knific]]|| igrano-animirani || posvečeno prejemniku nagrade Milke in Metoda Badjure za življenjsko delo 2026 |- | ''Vloga za drobtinice'' || Sara Polanc || igrani || |} 3. 80 let UL AGRFT – izbor kratkih filmov {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Dolžina !! Zvrst !! Leto |- | ''Prespana pomlad'' || Dominik Mencej || rowspan=3|kratki || rowspan=2|igrani || 2014 |- | ''Male ribe'' || Maja Križnik || 2015 |- | ''Alzheimer Cafe'' || Martin Draksler || dokumentarni || 2019 |} 4. DSAF na FSF: matineji animiranega filma * ''Skačemo, plešemo, rastemo'' {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Leto |- | ''Koyaa – Poskočna radirka'' || Kolja Saksida || 2019 |- | ''Maček Muri – Ples'' || Jernej Žmitek || 2023 |- | ''Tako zraste ... Riba'' || Miha F. Kalan, Jernej Žmitek || 2020 |- | ''Princ Ki-Ki-Do – Trampolin'' || Grega Mastnak || 2018 |- | ''Podlasica'' || Timon Leder || 2016 |} * ''Zgodbe iz čarobnega vrta'' (2025), r. Leon Vidmar, David Súkup, Patrik Pašš, Jean-Claude Rozec ==Opombe== {{seznam opomb}} ==Sklici in viri== {{sklici|1}} * {{navedi splet |url=https://www.fsf.si/2026/wp-content/uploads/2026/09/29FSF_katalog.pdf |title=Katalog 29. Festivala slovenskega filma Portorož |accessdate=26. 9. 2026 |date= |format= |work= }} {{Festival slovenskega filma}} [[Kategorija:Festival slovenskega filma]] [[Kategorija:2026 v Sloveniji]] [[Kategorija:2026 v filmu]] h9vrlc6iizg8yxp014qc4hlw62nyc0y 6759935 6759934 2026-10-03T08:55:56Z Anzet 118843 6759935 wikitext text/x-wiki '''29. [[Festival slovenskega filma|Festival slovenskega filma Portorož]]''' bo potekal od 13. do 18. oktobra 2026 v [[Avditorij Portorož|Avditoriju Portorož]] in Magazinu Grando. ==O 29. izvedbi festivala== Direktor festivala ostaja Bojan Labović. V programskem odboru sta poleg njega še Neva Mužič in Marko Stojiljković. Častni gost in nosilec naziva »prijatelj slovenskega filma« bo Bernd Buder, programski direktor Filmskega festivala v [[Cottbus|Cottbusu]]. Selekcijska komisija je izmed 169 prijav za festival izbrala 123 filmov: 73 jih je uvrstila v tekmovalni program, 49 v preglednega, eden pa bo prikazan kot posebna projekcija.<ref>{{navedi splet |url= https://www.fsf.si/2026/29-fsf-portoroz-prinasa-125-filmov/|title=29. FSF Portorož prinaša 123 filmov |accessdate=3. 10. 2026 |date=21. 8. 2026 |format= |work= }}</ref> ==Nagrade== ===Nagrade tekmovalnega programa=== 1) Vesne A. Strokovna žirija za celovečerne filme v sestavi Ingrid Kovač Brus, Nebojša Slijepčević in Iza Strehar lahko podeli nagrado vesna za: * najboljši celovečerni film * najboljšo režijo * najboljši scenarij * najboljšo glavno žensko vlogo * najboljšo glavno moško vlogo * najboljšo stransko žensko vlogo * najboljšo stransko moško vlogo * najboljšo fotografijo * najboljšo izvirno glasbo * najboljšo montažo * najboljšo scenografijo * najboljšo kostumografijo * najboljšo masko * najboljši zvok * najboljšo manjšinsko koprodukcijo * posebne dosežke B. Strokovna žirija za kratke igrane, dokumentarne, eksperimentalne, animirane in študijske filme v sestavi [[Ana Čigon]], Jurij Meden in Igor Stanojević lahko podeli nagrado vesna za: * najboljši dokumentarni film * najboljši kratki igrani film * najboljši animirani film * najboljši eksperimentalni film * najboljši študijski film{{efn|Nagrada je tudi finančno ovrednotena, njen pokrovitelj je Peugeot.}} * posebne dosežke C. Nagrada občinstva * Nagrada je namenjena producentu. 2) Nagrada Društva slovenskih filmskih publicistov (FIPRESCI) * nagrada za najboljši slovenski celovečerni film v tekmovalnem programu * žirija: Ana Jurc, Matjaž Zorec in [[Majda Širca Ravnikar|Majda Širca]] 3) Nagrada Art kino mreže Slovenije * žirija: Sara Badreddine (Kulturni dom Franca Bernika Domžale), Tone Rot (Kulturni dom Cerknica) in Erik Toth (Art kino Odeon Izola) ===Netekmovalne nagrade=== 1) [[Nagrada Milke in Metoda Badjure|Nagrada Milke in Metoda Badjure za življenjsko delo]] * Janez Kovič Žirija: Jerca Jerič, Urška Kos, Rado Likon, Matjaž Žbontar in [[Janez Burger]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.fsf.si/2026/janez-kovic-je-prejemnik-nagrade-milke-in-metoda-badjure-2026/|title=Janez Kovič je prejemnik nagrade Milke in Metoda Badjure 2026 |accessdate=3. 10. 2026 |date=16. 9. 2026 |format= |work= }}</ref> 2) Nagrada kosobrin * Marjan Bocevski, asistent kamere in skrbnik materiala Gre za nagrado dragocenemu filmskemu sodelavcu neavtorskih poklicev, ki jo podeljuje Društvo slovenskih režiserjev in režiserk. ==Tekmovalni program== ===Celovečerni filmi=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''[[Belo se pere na devetdeset (film)|Belo se pere na devetdeset]]'' || [[Marko Naberšnik]]|| rowspan=3|igrani |- | ''[[Dekle noči (film, 2026)|Dekle noči]]'' || [[Luka Marčetić]] |- | ''Gajin svet 3'' || Peter Bratuša |- | ''Gora Rocka'' || [[Miran Zupanič]]|| dokumentarni |- | ''Hotel Alkohol'' || [[Jan Cvitkovič]]|| rowspan=3|igrani |- | ''[[Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo]]'' || Ester Ivakič |- | ''Izgubljeni sin'' || Darko Štante |- | ''Kauniaro – Pleši za ljubezen ali ubij in umri'' || [[Tomo Križnar]], Bojana Pivk Križnar, [[Maja Weiss]]|| rowspan=7|dokumentarni |- | ''Kdor ne skače'' || Boris Petkovič |- | ''Ples življenja'' || [[Siniša Gačić]] |- | ''Punk pod komunističnim režimom'' || [[Andrej Košak]] |- | ''Sence tišine'' || Darko Sintič, [[Jure Kreft]] |- | ''Sicoe – punk kubist'' || Vojko Anzeljc |- | ''Upornica'' || Anna M. Bofarull |- | ''[[Vse, kar je narobe s tabo]]'' || [[Urša Menart]]|| igrani |} ===Srednjemetražni filmi=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''Dediščina'' || Dominik Mencej || dokumentarni |- | ''Juha z arzenikom'' || [[Alma Lapajne]]|| rowspan=2|igrano-dokumentarni |- | ''Naš vsakdanji kino'' || Ester Ivakič, Jan Devetak, Otto Lazić-Reuschel, Laura Samani, Francesco Sossai |} ===Kratki filmi=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''4 osebe, 12 vprašanj, 47 odgovorov'' || Fabris Šulin || igrano-dokumentarni |- | ''Brazgotine'' || Anže Grčar || rowspan=2|igrani |- | ''Čakam na vlak'' || Armin Čulić |- | ''ČUTI! – Če si upaš''|| Nika Tomažič || eksperimentalni |- | ''Deveti vrh'' || Gregor Kocjančič || dokumentarni |- | ''Diskurz'' || Domen Puš || rowspan=3|igrani |- | ''Drama'' || [[Janez Lapajne]] |- | ''Hiška'' || Nika Jurman |- | ''Julka'' || Valeria Cozzarini || rowspan=2|animirani |- | ''Kozmonavti'' || Leo Černic |- | ''Mojstri taktirke: Charles Dutoit'' || Miha Šubic || dokumentarni |- | ''Nemogoč otrok'' || Grega Mastnak || animirani |- | ''Nihče ni nikoli gledal slonov kot ti'' || Sandra Jovanovska || animirano-eksperimentalni |- | ''Plavutarji'' || Veronika Hozjan || rowspan=2|animirani |- | ''Pojoči grad'' || Jošt Šeško |- | ''Set the Controls for the Heart of the Sun'' || Matevž Jerman || eksperimentalni |- | ''Z glavo v naravo'' || Jernej Kovač Myint || animirani |- | ''Za vrati'' || Andrija Vučković || igrano-eksperimentalni |- | ''Žival, ki ostane'' || Ivana Vogrinc Hovorka Vidali || igrani |} ===Študijski filmi=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''Delaj vse prav'' || Julija Bauer || dokumentarni |- | ''Dolores'' || Ryan Mercatante || rowspan=4|igrani |- | ''Duša kaj želiš'' || Gitica Jakopin |- | ''Guzice'' || Miha Dragan |- | ''Mačkin pogreb'' || Yue Feng |- | ''Minuli kraj'' || Domen Pehani || dokumentarni |- | ''Nadstropje 4'' || Nejc Hafner || igrano-eksperimentalni |- | ''Najboljši sosed'' || Vid Milaković || igrani |- | ''Naši zidovi'' || Živa Divjak || animirani |- | ''NLP sekcija 1'' || Anđelina Petrović || dokumentarni |- | ''Peti tišini'' || Karin Petrič || igrani |- | ''Povratek z valovi'' || Žoel Kastelic || animirani |- | ''Ribolov'' || Matija Valant || igrani |- | ''Rorschachove packe'' || Rok Čakš || animirani |- | ''Samorastnik'' || David Champaigne || rowspan=3|igrani |- | ''V tvojih čevljih'' || Lucija Rozman |- | ''Vse, kar sem kadarkoli želela slišati'' || Ema Paš |- | ''Ženska in krokodil'' || Andreja Brulc || animirani |} ===Celovečerne manjšinske koprodukcije=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''Bog ne bo pomagal <small>/ Bog neće pomoći</small>'' || Hana Jušić || rowspan=3|igrani |- | ''Bučko <small>/ Glavonja</small>'' || Marina Andree Škop, Vanda Raýmanová |- | ''Drugi dnevnik Pauline P. <small>/ Drugi dnevnik Pauline P.</small>'' || Neven Hitrec |- | ''Izgubljeno moštvo <small>/ Izgubljeni dream team</small>'' || Jure Pavlović || rowspan=2|dokumentarni |- | ''Kar je treba storiti <small>/ Ono što treba činiti</small>'' || Srđan Kovačević |- | ''Odsev reke <small>/ Malul Vânăt</small>'' || Andreea Cristina Borțun || igrani |- | ''Osemdeset plus (80+) <small>/ Restitucija, ili, San i java stare garde</small>'' || Želimir Žilnik || igrano-dokumentarni |- | ''Planina <small>/ To Hold a Mountain</small>'' || Biljana Tutorov, Petar Glomazić || dokumentarni |- | ''Poslednja klofuta <small>/ Ultimo schiaffo</small>'' || Matteo Oleotto || rowspan=4|igrani |- | ''Skejtanje ni za punce <small>/ Skejtanjeto ne e za devojcinja</small>'' || Dina Duma |- | ''Sramota in denar <small>/ Shame and Money</small>'' || Visar Morina |- | ''Sveti deček <small>/ La valle dei sorrisi</small>'' || Paolo Strippoli |- | ''Varuh gozda <small>/ După cioate</small>'' || Mihai Gavril Dragolea, Radu Constantin Mocanu || dokumentarni |- | ''Veter, govori mi <small>/ Vetre, pričaj sa mnom</small>'' || Stefan Đorđević || igrani |} ===Kratkometražne manjšinske koprodukcije=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''Ko se zdani <small>/ Kad svane</small>'' || Stefan Ivančić || rowspan=4|igrani |- | ''Medtem ko smo spali <small>/ While We Were Sleeping</small>'' || [[Olmo Omerzu]] |- | ''Nihče ni nič rekel <small>/ Niko ništa nije rekao</small>'' || Tamara Todorović |- | ''Veter v krila <small>/ Vjetar u leđa</small>'' || Sonja Tarokić |} ==Pregledni program== ===Celovečerni filmi=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''Dolina mojega vdiha'' || [[Manca Juvan]]|| rowspan=2|dokumentarni |- | ''Triglav: Pot odrešitve'' || Aleš Žemlja, Rožle Bregar |} ===Srednjemetražni filmi=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''Dislocirana enota: Kosovel'' || Margareta Kržič || eksperimentalno-dokumentarni |- | ''Dravski beat'' || [[Boris Jurjaševič]]|| rowspan=3|dokumentarni |- | ''Odkrivatelji'' || Boštjan Vrhovec |- | ''Pivovarska vojna'' || [[Zvezdan Martič|Zvezdan Martić]] |- | ''Plečnikova skrivnost'' || Timotej Istenič || animirani |- | ''Praznik mladinske pesmi'' || Tadej Čater || dokumentarni |} ===Kratki filmi=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''Amado mio − Pasijon nekega umetnika'' || Matjaž Mrak, Robert Šabec || eksperimentalni |- | ''Bal des folles'' || Eva Smrekar, Lara Reichmann || eksperimentalno-dokumentarno-animirani |- | ''Dali so mi tvoje ime'' || Eneja Golob Džananović || igrani |- | ''Dihaj'' || Vitja Rodež || eksperimentalni |- | ''Doroteja'' || Boštjan Brezovnik || igrani |- | ''Dvonadstropni _ Double-Decker _ Dubbeldekker'' || Davorin Marc, Janko Virant || eksperimentalni |- | ''Iskanje Čápa'' || Ciril Zupan || igrano-dokumentarni |- | ''Morska oaza Piran'' || Aleksandra Vokač || dokumentarni |- | ''Nekaj rdečega'' || Jan Fabris || igrani |- | ''Odsevi nevidnega'' || Tina Šulc Resnik || rowspan=2|eksperimentalno-dokumentarni |- | ''Skozi te iste pore se še vedno zliva taisti znoj'' || Neža Knez |- | ''Slovenski animirani film'' || Katja Stamboldžioski || dokumentarni |- | ''Umik k svetlobi 3'' || Andreja Kranjec || eksperimentalni |- | ''Z vsemi žavbami namazani – Kal'' || Zarja Menart || animirani |- | ''Začasni prostori za Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana'' || Amir Muratović || dokumentarni |} ===Študijski filmi=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''11. september'' || Nel Jeraj Sedej || eksperimentalno-dokumentarni |- | ''6657'' || Ana Bizjak || dokumentarni |- | ''Aylan'' || Berhan Mete Arkin || rowspan=2|igrani |- | ''Bolniška'' || Neja Sajovic |- | ''Ene stvari so znak, ene pa niso'' || Danaja Kurnik || animirani |- | ''Kako je pozvonilo, ko me ni bilo doma'' || Tara Caruso Bizjak || rowspan=2|igrani |- | ''Ko sem dopolnil 20 let'' || Vukašin Stepančić |- | ''Kot sončnica'' || Antea Benzon || animirani |- | ''Kot ti'' || Jure Štern || igrani |- | ''Lišaja'' || Brina Fekonja || eksperimentalni |- | ''Moj sin'' || Maria Praničević || animirani |- | ''Nikomur ne povej'' || Ema Paš || rowspan=5|igrani |- | ''Noesis'' || [[Tyana Rendič]] |- | ''Pater'' || Marko Adžić |- | ''Pest perja'' || Emanuel Krajnc |- | ''Počitniški dan'' || Lina Bensa |- | ''Postrojenje'' || Bor Bizovičar || dokumentarni |- | ''Prišleki'' || Jure Štern || rowspan=3|igrani |- | ''Profiteroli'' || Luka Bandel |- | ''Strigoj'' || Rei Grando |- | ''Tam na hribu'' || Aneja Lango || dokumentarni |- | ''Vedno točen'' || Daniel Lenarčič || animirani |- | ''Vse in nič'' || Matej Rimanić || rowspan=2|eksperimentalni |- | ''Zakaj ustvarjam umetnost?'' || Priyal Vassaramo |} ===Kratkometražne manjšinske koprodukcije=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''Fačuk <small>/ Fačuk</small>'' || Maida Srabović || animirani |} ===Celovečerne manjšinske koprodukcije=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''Tam, kjer se vode zlivajo, se zdi <small>/ La bolla delle acque matte</small>'' || Anna Maria Alfonsina Di Francisca || igrani |} ==Posebne projekcije== 1. Celovečerni filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst !! Opombe |- | ''[[Let mrtve ptice]]'' || Živojin Pavlović || rowspan=2|igrani || ob 100-letnici igralke [[Ivanka Mežan|Ivanke Mežan]] in 90-letnici scenarista [[Branko Šömen|Branka Šömna]] |- | ''Ko zadiši pho <small>/ Mùi Phở</small>'' || Minh Beta || v sklopu dogodka SloViet Connect |} 2. Kratki filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst !! Opombe |- | ''Lovec oblakov'' || [[Miha Knific]]|| igrano-animirani || posvečeno prejemniku nagrade Milke in Metoda Badjure za življenjsko delo 2026 |- | ''Vloga za drobtinice'' || Sara Polanc || igrani || |} 3. 80 let UL AGRFT – izbor kratkih filmov {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Dolžina !! Zvrst !! Leto |- | ''Prespana pomlad'' || Dominik Mencej || rowspan=3|kratki || rowspan=2|igrani || 2014 |- | ''Male ribe'' || Maja Križnik || 2015 |- | ''Alzheimer Cafe'' || Martin Draksler || dokumentarni || 2019 |} 4. DSAF na FSF: matineji animiranega filma * ''Skačemo, plešemo, rastemo'' {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Leto |- | ''Koyaa – Poskočna radirka'' || Kolja Saksida || 2019 |- | ''Maček Muri – Ples'' || Jernej Žmitek || 2023 |- | ''Tako zraste ... Riba'' || Miha F. Kalan, Jernej Žmitek || 2020 |- | ''Princ Ki-Ki-Do – Trampolin'' || Grega Mastnak || 2018 |- | ''Podlasica'' || Timon Leder || 2016 |} * ''Zgodbe iz čarobnega vrta'' (2025), r. Leon Vidmar, David Súkup, Patrik Pašš, Jean-Claude Rozec ==Opombe== {{seznam opomb}} ==Sklici in viri== {{sklici|1}} * {{navedi splet |url=https://www.fsf.si/2026/wp-content/uploads/2026/09/29FSF_katalog.pdf |title=Katalog 29. Festivala slovenskega filma Portorož |accessdate=26. 9. 2026 |date= |format= |work= }} {{Festival slovenskega filma}} [[Kategorija:Festival slovenskega filma]] [[Kategorija:2026 v Sloveniji]] [[Kategorija:2026 v filmu]] e6xodi0kh0mf76zbro0mr9r9wdqg7ne 6759936 6759935 2026-10-03T09:01:47Z Anzet 118843 /* Posebne projekcije */ 6759936 wikitext text/x-wiki '''29. [[Festival slovenskega filma|Festival slovenskega filma Portorož]]''' bo potekal od 13. do 18. oktobra 2026 v [[Avditorij Portorož|Avditoriju Portorož]] in Magazinu Grando. ==O 29. izvedbi festivala== Direktor festivala ostaja Bojan Labović. V programskem odboru sta poleg njega še Neva Mužič in Marko Stojiljković. Častni gost in nosilec naziva »prijatelj slovenskega filma« bo Bernd Buder, programski direktor Filmskega festivala v [[Cottbus|Cottbusu]]. Selekcijska komisija je izmed 169 prijav za festival izbrala 123 filmov: 73 jih je uvrstila v tekmovalni program, 49 v preglednega, eden pa bo prikazan kot posebna projekcija.<ref>{{navedi splet |url= https://www.fsf.si/2026/29-fsf-portoroz-prinasa-125-filmov/|title=29. FSF Portorož prinaša 123 filmov |accessdate=3. 10. 2026 |date=21. 8. 2026 |format= |work= }}</ref> ==Nagrade== ===Nagrade tekmovalnega programa=== 1) Vesne A. Strokovna žirija za celovečerne filme v sestavi Ingrid Kovač Brus, Nebojša Slijepčević in Iza Strehar lahko podeli nagrado vesna za: * najboljši celovečerni film * najboljšo režijo * najboljši scenarij * najboljšo glavno žensko vlogo * najboljšo glavno moško vlogo * najboljšo stransko žensko vlogo * najboljšo stransko moško vlogo * najboljšo fotografijo * najboljšo izvirno glasbo * najboljšo montažo * najboljšo scenografijo * najboljšo kostumografijo * najboljšo masko * najboljši zvok * najboljšo manjšinsko koprodukcijo * posebne dosežke B. Strokovna žirija za kratke igrane, dokumentarne, eksperimentalne, animirane in študijske filme v sestavi [[Ana Čigon]], Jurij Meden in Igor Stanojević lahko podeli nagrado vesna za: * najboljši dokumentarni film * najboljši kratki igrani film * najboljši animirani film * najboljši eksperimentalni film * najboljši študijski film{{efn|Nagrada je tudi finančno ovrednotena, njen pokrovitelj je Peugeot Slovenija.}} * posebne dosežke C. Nagrada občinstva * Nagrada je namenjena producentu. 2) Nagrada Društva slovenskih filmskih publicistov (FIPRESCI) * nagrada za najboljši slovenski celovečerni film v tekmovalnem programu * žirija: Ana Jurc, Matjaž Zorec in [[Majda Širca Ravnikar|Majda Širca]] 3) Nagrada Art kino mreže Slovenije * žirija: Sara Badreddine (Kulturni dom Franca Bernika Domžale), Tone Rot (Kulturni dom Cerknica) in Erik Toth (Art kino Odeon Izola) ===Netekmovalne nagrade=== 1) [[Nagrada Milke in Metoda Badjure|Nagrada Milke in Metoda Badjure za življenjsko delo]] * Janez Kovič Žirija: Jerca Jerič, Urška Kos, Rado Likon, Matjaž Žbontar in [[Janez Burger]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.fsf.si/2026/janez-kovic-je-prejemnik-nagrade-milke-in-metoda-badjure-2026/|title=Janez Kovič je prejemnik nagrade Milke in Metoda Badjure 2026 |accessdate=3. 10. 2026 |date=16. 9. 2026 |format= |work= }}</ref> 2) Nagrada kosobrin * Marjan Bocevski, asistent kamere in skrbnik materiala Gre za nagrado dragocenemu filmskemu sodelavcu neavtorskih poklicev, ki jo podeljuje Društvo slovenskih režiserjev in režiserk. ==Tekmovalni program== ===Celovečerni filmi=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''[[Belo se pere na devetdeset (film)|Belo se pere na devetdeset]]'' || [[Marko Naberšnik]]|| rowspan=3|igrani |- | ''[[Dekle noči (film, 2026)|Dekle noči]]'' || [[Luka Marčetić]] |- | ''Gajin svet 3'' || Peter Bratuša |- | ''Gora Rocka'' || [[Miran Zupanič]]|| dokumentarni |- | ''Hotel Alkohol'' || [[Jan Cvitkovič]]|| rowspan=3|igrani |- | ''[[Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo]]'' || Ester Ivakič |- | ''Izgubljeni sin'' || Darko Štante |- | ''Kauniaro – Pleši za ljubezen ali ubij in umri'' || [[Tomo Križnar]], Bojana Pivk Križnar, [[Maja Weiss]]|| rowspan=7|dokumentarni |- | ''Kdor ne skače'' || Boris Petkovič |- | ''Ples življenja'' || [[Siniša Gačić]] |- | ''Punk pod komunističnim režimom'' || [[Andrej Košak]] |- | ''Sence tišine'' || Darko Sintič, [[Jure Kreft]] |- | ''Sicoe – punk kubist'' || Vojko Anzeljc |- | ''Upornica'' || Anna M. Bofarull |- | ''[[Vse, kar je narobe s tabo]]'' || [[Urša Menart]]|| igrani |} ===Srednjemetražni filmi=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''Dediščina'' || Dominik Mencej || dokumentarni |- | ''Juha z arzenikom'' || [[Alma Lapajne]]|| rowspan=2|igrano-dokumentarni |- | ''Naš vsakdanji kino'' || Ester Ivakič, Jan Devetak, Otto Lazić-Reuschel, Laura Samani, Francesco Sossai |} ===Kratki filmi=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''4 osebe, 12 vprašanj, 47 odgovorov'' || Fabris Šulin || igrano-dokumentarni |- | ''Brazgotine'' || Anže Grčar || rowspan=2|igrani |- | ''Čakam na vlak'' || Armin Čulić |- | ''ČUTI! – Če si upaš''|| Nika Tomažič || eksperimentalni |- | ''Deveti vrh'' || Gregor Kocjančič || dokumentarni |- | ''Diskurz'' || Domen Puš || rowspan=3|igrani |- | ''Drama'' || [[Janez Lapajne]] |- | ''Hiška'' || Nika Jurman |- | ''Julka'' || Valeria Cozzarini || rowspan=2|animirani |- | ''Kozmonavti'' || Leo Černic |- | ''Mojstri taktirke: Charles Dutoit'' || Miha Šubic || dokumentarni |- | ''Nemogoč otrok'' || Grega Mastnak || animirani |- | ''Nihče ni nikoli gledal slonov kot ti'' || Sandra Jovanovska || animirano-eksperimentalni |- | ''Plavutarji'' || Veronika Hozjan || rowspan=2|animirani |- | ''Pojoči grad'' || Jošt Šeško |- | ''Set the Controls for the Heart of the Sun'' || Matevž Jerman || eksperimentalni |- | ''Z glavo v naravo'' || Jernej Kovač Myint || animirani |- | ''Za vrati'' || Andrija Vučković || igrano-eksperimentalni |- | ''Žival, ki ostane'' || Ivana Vogrinc Hovorka Vidali || igrani |} ===Študijski filmi=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''Delaj vse prav'' || Julija Bauer || dokumentarni |- | ''Dolores'' || Ryan Mercatante || rowspan=4|igrani |- | ''Duša kaj želiš'' || Gitica Jakopin |- | ''Guzice'' || Miha Dragan |- | ''Mačkin pogreb'' || Yue Feng |- | ''Minuli kraj'' || Domen Pehani || dokumentarni |- | ''Nadstropje 4'' || Nejc Hafner || igrano-eksperimentalni |- | ''Najboljši sosed'' || Vid Milaković || igrani |- | ''Naši zidovi'' || Živa Divjak || animirani |- | ''NLP sekcija 1'' || Anđelina Petrović || dokumentarni |- | ''Peti tišini'' || Karin Petrič || igrani |- | ''Povratek z valovi'' || Žoel Kastelic || animirani |- | ''Ribolov'' || Matija Valant || igrani |- | ''Rorschachove packe'' || Rok Čakš || animirani |- | ''Samorastnik'' || David Champaigne || rowspan=3|igrani |- | ''V tvojih čevljih'' || Lucija Rozman |- | ''Vse, kar sem kadarkoli želela slišati'' || Ema Paš |- | ''Ženska in krokodil'' || Andreja Brulc || animirani |} ===Celovečerne manjšinske koprodukcije=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''Bog ne bo pomagal <small>/ Bog neće pomoći</small>'' || Hana Jušić || rowspan=3|igrani |- | ''Bučko <small>/ Glavonja</small>'' || Marina Andree Škop, Vanda Raýmanová |- | ''Drugi dnevnik Pauline P. <small>/ Drugi dnevnik Pauline P.</small>'' || Neven Hitrec |- | ''Izgubljeno moštvo <small>/ Izgubljeni dream team</small>'' || Jure Pavlović || rowspan=2|dokumentarni |- | ''Kar je treba storiti <small>/ Ono što treba činiti</small>'' || Srđan Kovačević |- | ''Odsev reke <small>/ Malul Vânăt</small>'' || Andreea Cristina Borțun || igrani |- | ''Osemdeset plus (80+) <small>/ Restitucija, ili, San i java stare garde</small>'' || Želimir Žilnik || igrano-dokumentarni |- | ''Planina <small>/ To Hold a Mountain</small>'' || Biljana Tutorov, Petar Glomazić || dokumentarni |- | ''Poslednja klofuta <small>/ Ultimo schiaffo</small>'' || Matteo Oleotto || rowspan=4|igrani |- | ''Skejtanje ni za punce <small>/ Skejtanjeto ne e za devojcinja</small>'' || Dina Duma |- | ''Sramota in denar <small>/ Shame and Money</small>'' || Visar Morina |- | ''Sveti deček <small>/ La valle dei sorrisi</small>'' || Paolo Strippoli |- | ''Varuh gozda <small>/ După cioate</small>'' || Mihai Gavril Dragolea, Radu Constantin Mocanu || dokumentarni |- | ''Veter, govori mi <small>/ Vetre, pričaj sa mnom</small>'' || Stefan Đorđević || igrani |} ===Kratkometražne manjšinske koprodukcije=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''Ko se zdani <small>/ Kad svane</small>'' || Stefan Ivančić || rowspan=4|igrani |- | ''Medtem ko smo spali <small>/ While We Were Sleeping</small>'' || [[Olmo Omerzu]] |- | ''Nihče ni nič rekel <small>/ Niko ništa nije rekao</small>'' || Tamara Todorović |- | ''Veter v krila <small>/ Vjetar u leđa</small>'' || Sonja Tarokić |} ==Pregledni program== ===Celovečerni filmi=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''Dolina mojega vdiha'' || [[Manca Juvan]]|| rowspan=2|dokumentarni |- | ''Triglav: Pot odrešitve'' || Aleš Žemlja, Rožle Bregar |} ===Srednjemetražni filmi=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''Dislocirana enota: Kosovel'' || Margareta Kržič || eksperimentalno-dokumentarni |- | ''Dravski beat'' || [[Boris Jurjaševič]]|| rowspan=3|dokumentarni |- | ''Odkrivatelji'' || Boštjan Vrhovec |- | ''Pivovarska vojna'' || [[Zvezdan Martič|Zvezdan Martić]] |- | ''Plečnikova skrivnost'' || Timotej Istenič || animirani |- | ''Praznik mladinske pesmi'' || Tadej Čater || dokumentarni |} ===Kratki filmi=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''Amado mio − Pasijon nekega umetnika'' || Matjaž Mrak, Robert Šabec || eksperimentalni |- | ''Bal des folles'' || Eva Smrekar, Lara Reichmann || eksperimentalno-dokumentarno-animirani |- | ''Dali so mi tvoje ime'' || Eneja Golob Džananović || igrani |- | ''Dihaj'' || Vitja Rodež || eksperimentalni |- | ''Doroteja'' || Boštjan Brezovnik || igrani |- | ''Dvonadstropni _ Double-Decker _ Dubbeldekker'' || Davorin Marc, Janko Virant || eksperimentalni |- | ''Iskanje Čápa'' || Ciril Zupan || igrano-dokumentarni |- | ''Morska oaza Piran'' || Aleksandra Vokač || dokumentarni |- | ''Nekaj rdečega'' || Jan Fabris || igrani |- | ''Odsevi nevidnega'' || Tina Šulc Resnik || rowspan=2|eksperimentalno-dokumentarni |- | ''Skozi te iste pore se še vedno zliva taisti znoj'' || Neža Knez |- | ''Slovenski animirani film'' || Katja Stamboldžioski || dokumentarni |- | ''Umik k svetlobi 3'' || Andreja Kranjec || eksperimentalni |- | ''Z vsemi žavbami namazani – Kal'' || Zarja Menart || animirani |- | ''Začasni prostori za Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana'' || Amir Muratović || dokumentarni |} ===Študijski filmi=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''11. september'' || Nel Jeraj Sedej || eksperimentalno-dokumentarni |- | ''6657'' || Ana Bizjak || dokumentarni |- | ''Aylan'' || Berhan Mete Arkin || rowspan=2|igrani |- | ''Bolniška'' || Neja Sajovic |- | ''Ene stvari so znak, ene pa niso'' || Danaja Kurnik || animirani |- | ''Kako je pozvonilo, ko me ni bilo doma'' || Tara Caruso Bizjak || rowspan=2|igrani |- | ''Ko sem dopolnil 20 let'' || Vukašin Stepančić |- | ''Kot sončnica'' || Antea Benzon || animirani |- | ''Kot ti'' || Jure Štern || igrani |- | ''Lišaja'' || Brina Fekonja || eksperimentalni |- | ''Moj sin'' || Maria Praničević || animirani |- | ''Nikomur ne povej'' || Ema Paš || rowspan=5|igrani |- | ''Noesis'' || [[Tyana Rendič]] |- | ''Pater'' || Marko Adžić |- | ''Pest perja'' || Emanuel Krajnc |- | ''Počitniški dan'' || Lina Bensa |- | ''Postrojenje'' || Bor Bizovičar || dokumentarni |- | ''Prišleki'' || Jure Štern || rowspan=3|igrani |- | ''Profiteroli'' || Luka Bandel |- | ''Strigoj'' || Rei Grando |- | ''Tam na hribu'' || Aneja Lango || dokumentarni |- | ''Vedno točen'' || Daniel Lenarčič || animirani |- | ''Vse in nič'' || Matej Rimanić || rowspan=2|eksperimentalni |- | ''Zakaj ustvarjam umetnost?'' || Priyal Vassaramo |} ===Kratkometražne manjšinske koprodukcije=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''Fačuk <small>/ Fačuk</small>'' || Maida Srabović || animirani |} ===Celovečerne manjšinske koprodukcije=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''Tam, kjer se vode zlivajo, se zdi <small>/ La bolla delle acque matte</small>'' || Anna Maria Alfonsina Di Francisca || igrani |} ==Posebne projekcije== 1. Celovečerni filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst !! Opombe |- | ''[[Let mrtve ptice]]'' || Živojin Pavlović || rowspan=2|igrani || ob 100-letnici igralke [[Ivanka Mežan|Ivanke Mežan]] in 90-letnici scenarista [[Branko Šömen|Branka Šömna]] |- | ''Ko zadiši pho <small>/ Mùi Phở</small>'' || Minh Beta || v sklopu dogodka SloViet Connect: Film med Slovenijo in Vietnamom |} 2. Kratki filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst !! Opombe |- | ''Lovec oblakov'' || [[Miha Knific]]|| igrano-animirani || posvečeno prejemniku nagrade Milke in Metoda Badjure za življenjsko delo 2026 |- | ''Vloga za drobtinice'' || Sara Polanc || igrani || |} 3. 80 let UL AGRFT – izbor kratkih filmov {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Dolžina !! Zvrst !! Leto |- | ''Prespana pomlad'' || Dominik Mencej || rowspan=3|kratki || rowspan=2|igrani || 2014 |- | ''Male ribe'' || Maja Križnik || 2015 |- | ''Alzheimer Cafe'' || Martin Draksler || dokumentarni || 2019 |} 4. DSAF na FSF: matineji animiranega filma * ''Skačemo, plešemo, rastemo'' {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Leto |- | ''Koyaa – Poskočna radirka'' || Kolja Saksida || 2019 |- | ''Maček Muri – Ples'' || Jernej Žmitek || 2023 |- | ''Tako zraste ... Riba'' || Miha F. Kalan, Jernej Žmitek || 2020 |- | ''Princ Ki-Ki-Do – Trampolin'' || Grega Mastnak || 2018 |- | ''Podlasica'' || Timon Leder || 2016 |} * ''Zgodbe iz čarobnega vrta'' (2025), r. Leon Vidmar, David Súkup, Patrik Pašš, Jean-Claude Rozec ==Opombe== {{seznam opomb}} ==Sklici in viri== {{sklici|1}} * {{navedi splet |url=https://www.fsf.si/2026/wp-content/uploads/2026/09/29FSF_katalog.pdf |title=Katalog 29. Festivala slovenskega filma Portorož |accessdate=26. 9. 2026 |date= |format= |work= }} {{Festival slovenskega filma}} [[Kategorija:Festival slovenskega filma]] [[Kategorija:2026 v Sloveniji]] [[Kategorija:2026 v filmu]] 14wcu5wybif8o9xt3nk9iom363o4wbm 6759938 6759936 2026-10-03T09:11:37Z Anzet 118843 6759938 wikitext text/x-wiki '''29. [[Festival slovenskega filma|Festival slovenskega filma Portorož]]''' bo potekal od 13. do 18. oktobra 2026 v [[Avditorij Portorož|Avditoriju Portorož]] in Magazinu Grando. ==O 29. izvedbi festivala== Direktor festivala ostaja Bojan Labović. Selektorja programa sta bila poleg njega še Neva Mužič in Marko Stojiljković (programski odbor). Častni gost in nosilec naziva »prijatelj slovenskega filma« bo Bernd Buder, programski direktor Filmskega festivala v [[Cottbus|Cottbusu]]. Selekcijska komisija je izmed 169 prijav za festival izbrala 123 filmov: 73 jih je uvrstila v tekmovalni program, 49 v preglednega, eden pa bo prikazan kot posebna projekcija.<ref>{{navedi splet |url= https://www.fsf.si/2026/29-fsf-portoroz-prinasa-125-filmov/|title=29. FSF Portorož prinaša 123 filmov |accessdate=3. 10. 2026 |date=21. 8. 2026 |format= |work= }}</ref> ==Nagrade== ===Nagrade tekmovalnega programa=== 1) Vesne A. Strokovna žirija za celovečerne filme v sestavi Ingrid Kovač Brus, Nebojša Slijepčević in Iza Strehar lahko podeli nagrado vesna za: * najboljši celovečerni film * najboljšo režijo * najboljši scenarij * najboljšo glavno žensko vlogo * najboljšo glavno moško vlogo * najboljšo stransko žensko vlogo * najboljšo stransko moško vlogo * najboljšo fotografijo * najboljšo izvirno glasbo * najboljšo montažo * najboljšo scenografijo * najboljšo kostumografijo * najboljšo masko * najboljši zvok * najboljšo manjšinsko koprodukcijo * posebne dosežke B. Strokovna žirija za kratke igrane, dokumentarne, eksperimentalne, animirane in študijske filme v sestavi [[Ana Čigon]], Jurij Meden in Igor Stanojević lahko podeli nagrado vesna za: * najboljši dokumentarni film * najboljši kratki igrani film * najboljši animirani film * najboljši eksperimentalni film * najboljši študijski film{{efn|Nagrada je tudi finančno ovrednotena, njen pokrovitelj je Peugeot Slovenija.}} * posebne dosežke C. Nagrada občinstva * Nagrada je namenjena producentu. 2) Nagrada Društva slovenskih filmskih publicistov (FIPRESCI) * nagrada za najboljši slovenski celovečerni film v tekmovalnem programu * žirija: Ana Jurc, Matjaž Zorec in [[Majda Širca Ravnikar|Majda Širca]] 3) Nagrada Art kino mreže Slovenije * žirija: Sara Badreddine (Kulturni dom Franca Bernika Domžale), Tone Rot (Kulturni dom Cerknica) in Erik Toth (Art kino Odeon Izola) ===Netekmovalne nagrade=== 1) [[Nagrada Milke in Metoda Badjure|Nagrada Milke in Metoda Badjure za življenjsko delo]] * Janez Kovič Žirija: Jerca Jerič, Urška Kos, Rado Likon, Matjaž Žbontar in [[Janez Burger]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.fsf.si/2026/janez-kovic-je-prejemnik-nagrade-milke-in-metoda-badjure-2026/|title=Janez Kovič je prejemnik nagrade Milke in Metoda Badjure 2026 |accessdate=3. 10. 2026 |date=16. 9. 2026 |format= |work= }}</ref> 2) Nagrada kosobrin * Marjan Bocevski, asistent kamere in skrbnik materiala Gre za nagrado dragocenemu filmskemu sodelavcu neavtorskih poklicev, ki jo podeljuje Društvo slovenskih režiserjev in režiserk. ==Tekmovalni program== ===Celovečerni filmi=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''[[Belo se pere na devetdeset (film)|Belo se pere na devetdeset]]'' || [[Marko Naberšnik]]|| rowspan=3|igrani |- | ''[[Dekle noči (film, 2026)|Dekle noči]]'' || [[Luka Marčetić]] |- | ''Gajin svet 3'' || Peter Bratuša |- | ''Gora Rocka'' || [[Miran Zupanič]]|| dokumentarni |- | ''Hotel Alkohol'' || [[Jan Cvitkovič]]|| rowspan=3|igrani |- | ''[[Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo]]'' || Ester Ivakič |- | ''Izgubljeni sin'' || Darko Štante |- | ''Kauniaro – Pleši za ljubezen ali ubij in umri'' || [[Tomo Križnar]], Bojana Pivk Križnar, [[Maja Weiss]]|| rowspan=7|dokumentarni |- | ''Kdor ne skače'' || Boris Petkovič |- | ''Ples življenja'' || [[Siniša Gačić]] |- | ''Punk pod komunističnim režimom'' || [[Andrej Košak]] |- | ''Sence tišine'' || Darko Sintič, [[Jure Kreft]] |- | ''Sicoe – punk kubist'' || Vojko Anzeljc |- | ''Upornica'' || Anna M. Bofarull |- | ''[[Vse, kar je narobe s tabo]]'' || [[Urša Menart]]|| igrani |} ===Srednjemetražni filmi=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''Dediščina'' || Dominik Mencej || dokumentarni |- | ''Juha z arzenikom'' || [[Alma Lapajne]]|| rowspan=2|igrano-dokumentarni |- | ''Naš vsakdanji kino'' || Ester Ivakič, Jan Devetak, Otto Lazić-Reuschel, Laura Samani, Francesco Sossai |} ===Kratki filmi=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''4 osebe, 12 vprašanj, 47 odgovorov'' || Fabris Šulin || igrano-dokumentarni |- | ''Brazgotine'' || Anže Grčar || rowspan=2|igrani |- | ''Čakam na vlak'' || Armin Čulić |- | ''ČUTI! – Če si upaš''|| Nika Tomažič || eksperimentalni |- | ''Deveti vrh'' || Gregor Kocjančič || dokumentarni |- | ''Diskurz'' || Domen Puš || rowspan=3|igrani |- | ''Drama'' || [[Janez Lapajne]] |- | ''Hiška'' || Nika Jurman |- | ''Julka'' || Valeria Cozzarini || rowspan=2|animirani |- | ''Kozmonavti'' || Leo Černic |- | ''Mojstri taktirke: Charles Dutoit'' || Miha Šubic || dokumentarni |- | ''Nemogoč otrok'' || Grega Mastnak || animirani |- | ''Nihče ni nikoli gledal slonov kot ti'' || Sandra Jovanovska || animirano-eksperimentalni |- | ''Plavutarji'' || Veronika Hozjan || rowspan=2|animirani |- | ''Pojoči grad'' || Jošt Šeško |- | ''Set the Controls for the Heart of the Sun'' || Matevž Jerman || eksperimentalni |- | ''Z glavo v naravo'' || Jernej Kovač Myint || animirani |- | ''Za vrati'' || Andrija Vučković || igrano-eksperimentalni |- | ''Žival, ki ostane'' || Ivana Vogrinc Hovorka Vidali || igrani |} ===Študijski filmi=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''Delaj vse prav'' || Julija Bauer || dokumentarni |- | ''Dolores'' || Ryan Mercatante || rowspan=4|igrani |- | ''Duša kaj želiš'' || Gitica Jakopin |- | ''Guzice'' || Miha Dragan |- | ''Mačkin pogreb'' || Yue Feng |- | ''Minuli kraj'' || Domen Pehani || dokumentarni |- | ''Nadstropje 4'' || Nejc Hafner || igrano-eksperimentalni |- | ''Najboljši sosed'' || Vid Milaković || igrani |- | ''Naši zidovi'' || Živa Divjak || animirani |- | ''NLP sekcija 1'' || Anđelina Petrović || dokumentarni |- | ''Peti tišini'' || Karin Petrič || igrani |- | ''Povratek z valovi'' || Žoel Kastelic || animirani |- | ''Ribolov'' || Matija Valant || igrani |- | ''Rorschachove packe'' || Rok Čakš || animirani |- | ''Samorastnik'' || David Champaigne || rowspan=3|igrani |- | ''V tvojih čevljih'' || Lucija Rozman |- | ''Vse, kar sem kadarkoli želela slišati'' || Ema Paš |- | ''Ženska in krokodil'' || Andreja Brulc || animirani |} ===Celovečerne manjšinske koprodukcije=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''Bog ne bo pomagal <small>/ Bog neće pomoći</small>'' || Hana Jušić || rowspan=3|igrani |- | ''Bučko <small>/ Glavonja</small>'' || Marina Andree Škop, Vanda Raýmanová |- | ''Drugi dnevnik Pauline P. <small>/ Drugi dnevnik Pauline P.</small>'' || Neven Hitrec |- | ''Izgubljeno moštvo <small>/ Izgubljeni dream team</small>'' || Jure Pavlović || rowspan=2|dokumentarni |- | ''Kar je treba storiti <small>/ Ono što treba činiti</small>'' || Srđan Kovačević |- | ''Odsev reke <small>/ Malul Vânăt</small>'' || Andreea Cristina Borțun || igrani |- | ''Osemdeset plus (80+) <small>/ Restitucija, ili, San i java stare garde</small>'' || Želimir Žilnik || igrano-dokumentarni |- | ''Planina <small>/ To Hold a Mountain</small>'' || Biljana Tutorov, Petar Glomazić || dokumentarni |- | ''Poslednja klofuta <small>/ Ultimo schiaffo</small>'' || Matteo Oleotto || rowspan=4|igrani |- | ''Skejtanje ni za punce <small>/ Skejtanjeto ne e za devojcinja</small>'' || Dina Duma |- | ''Sramota in denar <small>/ Shame and Money</small>'' || Visar Morina |- | ''Sveti deček <small>/ La valle dei sorrisi</small>'' || Paolo Strippoli |- | ''Varuh gozda <small>/ După cioate</small>'' || Mihai Gavril Dragolea, Radu Constantin Mocanu || dokumentarni |- | ''Veter, govori mi <small>/ Vetre, pričaj sa mnom</small>'' || Stefan Đorđević || igrani |} ===Kratkometražne manjšinske koprodukcije=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''Ko se zdani <small>/ Kad svane</small>'' || Stefan Ivančić || rowspan=4|igrani |- | ''Medtem ko smo spali <small>/ While We Were Sleeping</small>'' || [[Olmo Omerzu]] |- | ''Nihče ni nič rekel <small>/ Niko ništa nije rekao</small>'' || Tamara Todorović |- | ''Veter v krila <small>/ Vjetar u leđa</small>'' || Sonja Tarokić |} ==Pregledni program== ===Celovečerni filmi=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''Dolina mojega vdiha'' || [[Manca Juvan]]|| rowspan=2|dokumentarni |- | ''Triglav: Pot odrešitve'' || Aleš Žemlja, Rožle Bregar |} ===Srednjemetražni filmi=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''Dislocirana enota: Kosovel'' || Margareta Kržič || eksperimentalno-dokumentarni |- | ''Dravski beat'' || [[Boris Jurjaševič]]|| rowspan=3|dokumentarni |- | ''Odkrivatelji'' || Boštjan Vrhovec |- | ''Pivovarska vojna'' || [[Zvezdan Martič|Zvezdan Martić]] |- | ''Plečnikova skrivnost'' || Timotej Istenič || animirani |- | ''Praznik mladinske pesmi'' || Tadej Čater || dokumentarni |} ===Kratki filmi=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''Amado mio − Pasijon nekega umetnika'' || Matjaž Mrak, Robert Šabec || eksperimentalni |- | ''Bal des folles'' || Eva Smrekar, Lara Reichmann || eksperimentalno-dokumentarno-animirani |- | ''Dali so mi tvoje ime'' || Eneja Golob Džananović || igrani |- | ''Dihaj'' || Vitja Rodež || eksperimentalni |- | ''Doroteja'' || Boštjan Brezovnik || igrani |- | ''Dvonadstropni _ Double-Decker _ Dubbeldekker'' || Davorin Marc, Janko Virant || eksperimentalni |- | ''Iskanje Čápa'' || Ciril Zupan || igrano-dokumentarni |- | ''Morska oaza Piran'' || Aleksandra Vokač || dokumentarni |- | ''Nekaj rdečega'' || Jan Fabris || igrani |- | ''Odsevi nevidnega'' || Tina Šulc Resnik || rowspan=2|eksperimentalno-dokumentarni |- | ''Skozi te iste pore se še vedno zliva taisti znoj'' || Neža Knez |- | ''Slovenski animirani film'' || Katja Stamboldžioski || dokumentarni |- | ''Umik k svetlobi 3'' || Andreja Kranjec || eksperimentalni |- | ''Z vsemi žavbami namazani – Kal'' || Zarja Menart || animirani |- | ''Začasni prostori za Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana'' || Amir Muratović || dokumentarni |} ===Študijski filmi=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''11. september'' || Nel Jeraj Sedej || eksperimentalno-dokumentarni |- | ''6657'' || Ana Bizjak || dokumentarni |- | ''Aylan'' || Berhan Mete Arkin || rowspan=2|igrani |- | ''Bolniška'' || Neja Sajovic |- | ''Ene stvari so znak, ene pa niso'' || Danaja Kurnik || animirani |- | ''Kako je pozvonilo, ko me ni bilo doma'' || Tara Caruso Bizjak || rowspan=2|igrani |- | ''Ko sem dopolnil 20 let'' || Vukašin Stepančić |- | ''Kot sončnica'' || Antea Benzon || animirani |- | ''Kot ti'' || Jure Štern || igrani |- | ''Lišaja'' || Brina Fekonja || eksperimentalni |- | ''Moj sin'' || Maria Praničević || animirani |- | ''Nikomur ne povej'' || Ema Paš || rowspan=5|igrani |- | ''Noesis'' || [[Tyana Rendič]] |- | ''Pater'' || Marko Adžić |- | ''Pest perja'' || Emanuel Krajnc |- | ''Počitniški dan'' || Lina Bensa |- | ''Postrojenje'' || Bor Bizovičar || dokumentarni |- | ''Prišleki'' || Jure Štern || rowspan=3|igrani |- | ''Profiteroli'' || Luka Bandel |- | ''Strigoj'' || Rei Grando |- | ''Tam na hribu'' || Aneja Lango || dokumentarni |- | ''Vedno točen'' || Daniel Lenarčič || animirani |- | ''Vse in nič'' || Matej Rimanić || rowspan=2|eksperimentalni |- | ''Zakaj ustvarjam umetnost?'' || Priyal Vassaramo |} ===Kratkometražne manjšinske koprodukcije=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''Fačuk <small>/ Fačuk</small>'' || Maida Srabović || animirani |} ===Celovečerne manjšinske koprodukcije=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''Tam, kjer se vode zlivajo, se zdi <small>/ La bolla delle acque matte</small>'' || Anna Maria Alfonsina Di Francisca || igrani |} ==Posebne projekcije== 1. Celovečerni filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst !! Opombe |- | ''[[Let mrtve ptice]]'' || Živojin Pavlović || rowspan=2|igrani || ob 100-letnici igralke [[Ivanka Mežan|Ivanke Mežan]] in 90-letnici scenarista [[Branko Šömen|Branka Šömna]] |- | ''Ko zadiši pho <small>/ Mùi Phở</small>'' || Minh Beta || v sklopu dogodka SloViet Connect: Film med Slovenijo in Vietnamom |} 2. Kratki filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst !! Opombe |- | ''Lovec oblakov'' || [[Miha Knific]]|| igrano-animirani || posvečeno prejemniku nagrade Milke in Metoda Badjure za življenjsko delo 2026 |- | ''Vloga za drobtinice'' || Sara Polanc || igrani || |} 3. 80 let UL AGRFT – izbor kratkih filmov {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Dolžina !! Zvrst !! Leto |- | ''Prespana pomlad'' || Dominik Mencej || rowspan=3|kratki || rowspan=2|igrani || 2014 |- | ''Male ribe'' || Maja Križnik || 2015 |- | ''Alzheimer Cafe'' || Martin Draksler || dokumentarni || 2019 |} 4. DSAF na FSF: matineji animiranega filma * ''Skačemo, plešemo, rastemo'' {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Leto |- | ''Koyaa – Poskočna radirka'' || Kolja Saksida || 2019 |- | ''Maček Muri – Ples'' || Jernej Žmitek || 2023 |- | ''Tako zraste ... Riba'' || Miha F. Kalan, Jernej Žmitek || 2020 |- | ''Princ Ki-Ki-Do – Trampolin'' || Grega Mastnak || 2018 |- | ''Podlasica'' || Timon Leder || 2016 |} * ''Zgodbe iz čarobnega vrta'' (2025), r. Leon Vidmar, David Súkup, Patrik Pašš, Jean-Claude Rozec ==Opombe== {{seznam opomb}} ==Sklici in viri== {{sklici|1}} * {{navedi splet |url=https://www.fsf.si/2026/wp-content/uploads/2026/09/29FSF_katalog.pdf |title=Katalog 29. Festivala slovenskega filma Portorož |accessdate=26. 9. 2026 |date= |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.fsf.si/2026/filmi/ |title=Filmi |accessdate=3. 10. 2026 |date= |format= |work= }} {{Festival slovenskega filma}} [[Kategorija:Festival slovenskega filma]] [[Kategorija:2026 v Sloveniji]] [[Kategorija:2026 v filmu]] evnyjs7wlovk5gbbaznfg80wdp27s9a Sindrom okorele osebe 0 609255 6759783 6758953 2026-10-02T17:42:59Z Marko3 1829 6759783 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox medical condition (new) | name = Sindrom okorele osebe | image = Stiff man human cerebellum.JPG | alt = | caption = Mikroskopski posnetek vzorca [[Mali možgani|malih možganov]] z vezanimi monoklonskimi protitelesi proti GAD65 (zelena barva), posredna imunofluorescenca. | pronounce = | field = [[nevrologija]] | symptoms = mišična okorelost in s sprožilci povzročeni boleči mišični krči | complications = | onset = | duration = | types = | causes = | risks = | diagnosis = | differential = | prevention = | treatment = [[Benzodiazepin|benzodiazepini]], [[baklofen]], intravenski [[Imunoglobulin|imunoglobulini]], [[rituksimab]], [[presaditev krvotvornih matičnih celic]]<ref name="ninds.nih.gov"/> | medication = | prognosis = | frequency = 1 na 1.000.000 | deaths = }} '''Sindrom okorele osebe'''<ref>Nacionalni inštitut za javno zdravje. Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene, Avstralska modifikacija (MKB-10-AM). Pregledni seznam bolezni. 11. izdaja. </ref> (angl. ''stiff-person syndrome'', '''SPS''' ali ''stiff-man syndrome'')<ref name="Darras2014">{{cite book| vauthors = Darras BT, Jones Jr HR, Ryan MM |title=Neuromuscular Disorders of Infancy, Childhood, and Adolescence|date= 2014|publisher=Elsevier Science|isbn=978-0-12-417127-5|page=188|language=en|quote=The stiff-man syndrome (SMS, also known as stiff-person syndrome) is a rare central nervous system autoimmune disease, but is likely underrecognized.|author-link3=Monique Ryan}}</ref> je redka [[nevrološka motnja]] nejasnega vzroka, za katero je značilna progresivna [[mišična okorelost]]. Okorelost prizadene predvsem [[trup|mišice trupa]]. Bolnike zaznamujejo tudi [[mišični krč]]i, ki povzročajo motnje telesne drže. Pogosti simptomi so [[kronična bolečina]], omejena gibljivost in ledvena [[hiperlordoza]].<ref name="ninds.nih.gov">{{Cite web |title=Stiff-Person Syndrome {{!}} National Institute of Neurological Disorders and Stroke |url=https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/stiff-person-syndrome |access-date=2023-01-18 |website=www.ninds.nih.gov}}</ref><ref>{{Cite web |title=Stiff person syndrome - About the Disease - Genetic and Rare Diseases Information Center |url=https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/5023/stiff-person-syndrome |access-date=2023-01-18 |website=rarediseases.info.nih.gov |language=en |archive-date=2022-11-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221115154308/https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/5023/stiff-person-syndrome/ }}</ref> Prizadene okoli eno osebo na 1.000.000 prebivalcev; najpogosteje se pojavi v srednjem starostnem obdobju. Majhen delež bolnikov ima paraneoplastično obliko bolezni. Pogosto se pojavljajo različice bolezni, kot je sindrom okorelosti uda, ki prizadene predvsem določen ud. Bolezen so prvič opisali leta 1956. Diagnostična merila so predlagali v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, dve desetletji pozneje pa so jih dopolnili in natančneje opredelili. V devetdesetih letih in prvem desetletju novega tisočletja je postala jasnejša vloga [[Protitelo|protiteles]] pri tej bolezni. Bolniki s sindromom okorele osebe (SPS) imajo praviloma protitelesa proti [[Glutamat dekarboksilaza|glutamat dekarboksilazi]] (GAD), ki se v splošni populaciji pojavljajo le redko. Poleg krvnih preiskav na protitelesa proti GAD lahko pri potrditvi bolezni pomagajo [[Elektromiografija|elektromiografski]] testi. Najpogostejšo obliko zdravljenja predstavljajo zdravila iz skupine [[Benzodiazepin|benzodiazepinov]]; uporabljajo se za lajšanje simptomov okorelosti. Druge pogoste možnosti zdravljenja vključujejo [[baklofen]], intravenske [[Imunoglobulin|imunoglobuline]] in [[rituksimab]]. Pri zdravljenju sindroma toge osebe obstajajo omejene, a spodbudne terapevtske izkušnje s [[Presaditev krvotvornih matičnih celic|presaditvijo krvotvornih matičnih celic]].<ref name="ninds.nih.gov"/> == Znaki in simptomi == Sindrom okorele osebe se pogosto nadalje razvršča v več podtipov, in sicer glede na vzrok in napredovanje bolezni. Obstajajo tri klinične vrste sindroma okorele osebe: * klasični SPS, ki je povezan z drugimi avtoimunskimi boleznimi in je običajno GAD-pozitiven, * delne variante SPS, * progresivni [[encefalomielitis]] z rigidnostjo in [[mioklonusom]] (PERM).<ref>{{Cite journal | vauthors = Muranova A, Shanina E |date=Jul 18, 2022 |title=Stiff Person Syndrome |url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK573078/ |access-date=Jan 18, 2023 |website=StatPearls |publisher=StatPearls Publishing |place=Treasure Island, FL |pmid=34424651}}</ref> [[File:Stiff person syndrome wrist.png|alt=Forearm showing the hand formed into a fist shape, wrist bend inwards due to muscle contraction|thumb|Mišična togost in krči lahko povzročijo nenormalne položaje v mirovanju.]] Okoli 70 % bolnikov ima klasično obliko bolezni.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Bolniki s klasično obliko sindroma okorele osebe običajno najprej občutijo občasno napetost ali bolečino v mišicah [[Trup|trupa]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Te mišice se ponavljajoče in nehoteno krčijo, zaradi česar rastejo in otrdevajo.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Sčasoma otrdele mišice pri prizadeti osebi povzročijo zmanjšanje obsega gibanja, upočasnijo njene hotene gibe in lahko povzročijo nepravilno držo, zlasti ledveno [[Hiperlordoza|hiperlordozo]] (izrazito ukrivljenost v spodnjem delu hrbta).{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Toge mišice trupa lahko otežujejo ustrezno širjenje [[Prsni koš|prsnega koša]] in [[Trebuh|trebuha]], kar lahko povzroča težave z dihanjem in občutek hitre sitosti.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Pri mnogih osebah s sindromom okorele osebe (SPS) mišična togost sčasoma napreduje s trupa na okončine – najprej prizadene mišice, ki so najbližje trupu, nato pa še bolj oddaljene.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Okoreli udje lahko vplivajo na [[ravnotežje]] in hojo ter povzročijo nerodne padce, saj oseba ne more iztegniti rok, da bi ublažila udarec.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Poleg napredujoče togosti se pri številnih bolnikih s SPS pojavijo napadi mišičnih krčev, ki jih sprožijo nenadni gibi ter občutki razburjenja ali prestrašenosti.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Krče včasih spremljajo [[povišan krvni tlak]], [[pospešen srčni utrip]], [[povišana telesna temperatura]] in [[znojenje]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Pri nekaterih bolnikih se pojavlja [[kronična bolečina]] v mišicah.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Občutek mišične togosti se sprva pojavlja v obdobjih; včasih trajajo takšna obdobja več dni ali tednov, sčasoma pa začne vztrajno omejevati gibljivost.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Z napredovanjem bolezni nekateri bolniki več niso zmožni hoje ali sklanjanja.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=321}} Kronična bolečina je pogost simptom in praviloma sčasoma postaja močnejša, včasih se pa lahko pojavljajo tudi [[Akutna bolečina|akutne bolečine]].{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=277}} Stres, mraz in okužbe poslabšajo simptome, spanec pa jih ublaži.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Bolniki s SPS lahko občutijo izrazito občutljivost na dotike in zvoke, ki lahko pri njih povzročijo dodatne mišične krče.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Mišični krči se pojavljajo predvsem v proksimalnih mišicah udov in osrednjih mišicah trupa.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=319}} Krči običajno trajajo nekaj minut in se lahko ponavljajo več ur. Napadi krčev so nepredvidljivi; pogosto jih sprožijo poleg nenadnih dotikov in zvokov tudi hitri gibi ali čustvena stiska.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=321}} V redkih primerih so lahko prizadete obrazne mišice, roke, stopala in prsni koš, pojavijo pa se lahko tudi nenavadni gibi oči in [[vrtoglavica]].{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=168}}{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=276}} pri bolnikih s SPS so [[Miotatični refleks|miotatični refleksi]] (refleksi na nateg) živahni, pojavljajo se [[Klonus|klonusi]].{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Pri napredovali bolezni se lahko pojavlja hipnagogni mioklonus.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=322}} Poleg telesnih simptomov imajo številni bolniki s sindromom okorele osebe nevrološke in psihiatrične motnje.<ref>{{cite journal | vauthors = Nasri A, Gharbi A, Ouali U, Mrabet S, Souissi A, Jomli R, Gargouri A, Bendjebara M, Kacem I, Gouider R | display-authors = 3| title = Psychiatric Symptoms in Stiff-Person Syndrome: A Systematic Review and a Report of Two Cases | journal = Journal of the Academy of Consultation-Liaison Psychiatry | volume = 22 | pages = S2667-2960 | date = August 2022 | issue = 2 | pmid = 35940576 | doi = 10.1016/j.jaclp.2022.07.005 | s2cid = 251427590 }}</ref> Nekateri bolniki imajo različne nevrološke motnje, ki vplivajo na telesne reflekse in premikanje oči.Nekateri se soočajo tudi s [[Tesnobnost|tesnobnostjo]], [[Depresija (razpoloženje)|depresijo]], motnjami zaradi uživanja alkohola in [[Fobija|fobijami]] – zlasti z [[Agorafobija|agorafobijo]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Večina bolnikov nima psiholoških motenj in se na svoje okoliščine odziva razumno.{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=166}} Manjši del ljudi s sindromom okorele osebe (SPS) ima »delno« obliko tega sindroma, imenovano tudi »sindrom okorelega uda«, pri katerem so mišični krči in togost omejeni na okončine ali včasih le na eno okončino.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Okorelost se začne v enem od udov in tam ostane najbolj izrazita. Pri sindromu okorelih udov se pogosto pojavijo težave s [[Sfinkter|sfinktri]] in [[Možgansko deblo|možganskim deblom]].{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=278}} Sindrom okorelih udov v približno 25 % primerov napreduje v polno obliko sindroma okorele osebe.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=158}} Progresivni encefalomielitis z okorelostjo in mioklonusom, še ena različica bolezni,{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=277}} vključuje simptome SPS z motnjami možganskega debla, motnjami [[Avtonomno živčevje|avtonomnega živčevja]] in mioklonusi.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=278}} Pri nekaterih bolnikih je prizadet tudi [[limbični sistem]]. Večina bolnikov ima tudi težave, povezane z zgornjim motoričnim nevronom.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=159}} Pri okoli 5 % bolnikov so simptomi SPS posledica [[Paraneoplastični sindrom|paraneoplastičnega sindroma]] – torej tumorja v telesu, ki izloča bioaktivne snovi.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Paraneoplastični SPS lahko prizadene posamezen ud ali pa tako trup kot ude.{{sfn|Dalmau|Rosenfeld|Graus|2022|loc="Paraneoplastic Stiff-Person Syndrome"}}<ref>{{Cite web |title= Paraneoplastic Syndromes | publisher= [[National Institute of Neurological Disorders and Stroke]], [[National Institutes of Health]] |url=https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/paraneoplastic-syndromes |archive-url=https://web.archive.org/web/20220523171849/https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/paraneoplastic-syndromes |archive-date=May 23, 2022 |access-date=2023-01-18 |website= ninds.nih.gov}}</ref> == Vzroki == Vzroki za nastanek SPS niso povsem pojasnjeni, verjetno pa gre za posledico spremenjenega avtoimunskega odziva v [[Možgani|možganih]] in [[Hrbtenjača|hrbtenjači]].<ref>{{Navedi splet |date=11. 10. 2024 |title=What is stiff person syndrome? Understanding a rare neurological disorder |url=https://mcpress.mayoclinic.org/healthy-brain/what-is-stiff-person-syndrome-understanding-a-rare-neurological-disorder/ |access-date=30. 9. 2026}}</ref> Bolniki s SPS imajo v krvi praviloma visoke ravni protiteles proti [[Glutamat dekarboksilaza|glutamat dekarboksilazi]] (GAD).{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=320}} Protitelesa proti GAD ima približno 80 % bolnikov s SPS, medtem ko jih ima v splošni populaciji le približno 1 %.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1019}} Velika večina ljudi s protitelesi proti GAD ne zboli za SPS, kar kaže na to, da tvorba teh protiteles ni edini vzrok za nastanek SPS.{{sfn|Holmøy|Geis|2011|p=56}} Na splošno velja, da ima GAD – presinaptični avtoantigen – pri tej bolezni ključno vlogo, vendar pa natančne razlage o tem, kako avtoprotitelesa vplivajo na bolnike s SPS, ne poznamo.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=273}} Večina bolnikov s sindromom toge osebe (SPS) in visokimi titri protiteles proti GAD ima tudi protitelesa, ki zavirajo protein, povezan z receptorjem GABA (GABARAP, angl. ''GABA-receptor-associated protein'').{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Pri bolnikih s SPS so včasih prisotna tudi avtoprotitelesa proti [[Amfifizin|amfifizinu]] in [[Gefirin|gefirinu]].{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=273}} Zdi se, da protitelesa medsebojno delujejo z antigeni v možganskih nevronih in sinapsah hrbtenjače, s čimer povzročajo funkcionalno blokado zaviralnega [[Živčni prenašalec|živčnega prenašalca]] [[Gama-aminomaslena kislina|gama-aminomaslene kisline]] (GABA).{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} To vodi do motenj v delovanju GABA, kar verjetno povzroča togost in krče, značilne za SPS.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=320}} Pri bolnikih s SPS so v motoričnih skorjah prisotne nizke ravni GABA.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Vzrok za pojav avtoimunosti proti GAD pri bolnikih s SPS ni znan,{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1020}} prav tako pa se poraja vprašanje, ali se SPS uvršča med nevroavtoimunske bolezni.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1023}} Nadalje ni znano, ali so ta protitelesa patogena.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1020}} Raven [[Titer|titrov]] protiteles proti GAD pri bolnikih s SPS ni povezana s težavnostjo bolezni,{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=320}} kar pomeni, da spremljanje teh ravni ni potrebno.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=274}} Ni dokazano, da bi bila protitelesa proti GAD edini vzrok za SPS; morda gre le za označevalec ali sopojav osnovnega vzroka bolezni.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=153}} Pri bolnikih s SPS se nevroni [[Motorična enota|motoričnih enot]] prožijo nehoteno, na način, ki spominja na običajno kontrakcijo. Potenciali motoričnih enot se pojavljajo v stanju mirovanja, zlasti v mišicah, ki so toge.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} The excessive firing of motor neurons may be caused by malfunctions in spinal and suprasegmental inhibitory networks that use GABA.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Involuntary actions show up as voluntary on EMG scans;{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=322}} even when the patient tries to relax, agonist and antagonist contractions occur.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1019}} In a minority of patients with SPS, breast, ovarian, or lung cancer manifests [[Paraneoplastic syndrome|paraneoplastically]] as proximal muscle stiffness. These cancers are associated with the synaptic proteins amphiphysin and gephyrin. Paraneoplastic SPS with amphiphysin antibodies and breast [[adenocarcinoma]] tend to occur together. These patients tend not to have GAD antibodies.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Passive transfer of SPS by [[blood plasma|plasma]] injection has been demonstrated in paraneoplastic SPS, but not in classical SPS.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=153}} Evidence exists of genetic influence on SPS risk. The [[Human leukocyte antigen|HLA class II]] locus makes patients susceptible to the condition. Most SPS patients have the DQB1* 0201 allele.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} This allele is also associated with [[type 1 diabetes]].{{sfn|Ali et al.|2011|p=79}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Avtoimunske bolezni]] o1isz45d4gkp2h5r510g0c6qej5i3fd 6759788 6759783 2026-10-02T17:50:50Z Marko3 1829 6759788 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox medical condition (new) | name = Sindrom okorele osebe | image = Stiff man human cerebellum.JPG | alt = | caption = Mikroskopski posnetek vzorca [[Mali možgani|malih možganov]] z vezanimi monoklonskimi protitelesi proti GAD65 (zelena barva), posredna imunofluorescenca. | pronounce = | field = [[nevrologija]] | symptoms = mišična okorelost in s sprožilci povzročeni boleči mišični krči | complications = | onset = | duration = | types = | causes = | risks = | diagnosis = | differential = | prevention = | treatment = [[Benzodiazepin|benzodiazepini]], [[baklofen]], intravenski [[Imunoglobulin|imunoglobulini]], [[rituksimab]], [[presaditev krvotvornih matičnih celic]]<ref name="ninds.nih.gov"/> | medication = | prognosis = | frequency = 1 na 1.000.000 | deaths = }} '''Sindrom okorele osebe'''<ref>Nacionalni inštitut za javno zdravje. Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene, Avstralska modifikacija (MKB-10-AM). Pregledni seznam bolezni. 11. izdaja. </ref> (angl. ''stiff-person syndrome'', '''SPS''' ali ''stiff-man syndrome'')<ref name="Darras2014">{{cite book| vauthors = Darras BT, Jones Jr HR, Ryan MM |title=Neuromuscular Disorders of Infancy, Childhood, and Adolescence|date= 2014|publisher=Elsevier Science|isbn=978-0-12-417127-5|page=188|language=en|quote=The stiff-man syndrome (SMS, also known as stiff-person syndrome) is a rare central nervous system autoimmune disease, but is likely underrecognized.|author-link3=Monique Ryan}}</ref> je redka [[nevrološka motnja]] nejasnega vzroka, za katero je značilna progresivna [[mišična okorelost]]. Okorelost prizadene predvsem [[trup|mišice trupa]]. Bolnike zaznamujejo tudi [[mišični krč]]i, ki povzročajo motnje telesne drže. Pogosti simptomi so [[kronična bolečina]], omejena gibljivost in ledvena [[hiperlordoza]].<ref name="ninds.nih.gov">{{Cite web |title=Stiff-Person Syndrome {{!}} National Institute of Neurological Disorders and Stroke |url=https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/stiff-person-syndrome |access-date=2023-01-18 |website=www.ninds.nih.gov}}</ref><ref>{{Cite web |title=Stiff person syndrome - About the Disease - Genetic and Rare Diseases Information Center |url=https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/5023/stiff-person-syndrome |access-date=2023-01-18 |website=rarediseases.info.nih.gov |language=en |archive-date=2022-11-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221115154308/https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/5023/stiff-person-syndrome/ }}</ref> Prizadene okoli eno osebo na 1.000.000 prebivalcev; najpogosteje se pojavi v srednjem starostnem obdobju. Majhen delež bolnikov ima paraneoplastično obliko bolezni. Pogosto se pojavljajo različice bolezni, kot je sindrom okorelosti uda, ki prizadene predvsem določen ud. Bolezen so prvič opisali leta 1956. Diagnostična merila so predlagali v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, dve desetletji pozneje pa so jih dopolnili in natančneje opredelili. V devetdesetih letih in prvem desetletju novega tisočletja je postala jasnejša vloga [[Protitelo|protiteles]] pri tej bolezni. Bolniki s sindromom okorele osebe (SPS) imajo praviloma protitelesa proti [[Glutamat dekarboksilaza|glutamat dekarboksilazi]] (GAD), ki se v splošni populaciji pojavljajo le redko. Poleg krvnih preiskav na protitelesa proti GAD lahko pri potrditvi bolezni pomagajo [[Elektromiografija|elektromiografski]] testi. Najpogostejšo obliko zdravljenja predstavljajo zdravila iz skupine [[Benzodiazepin|benzodiazepinov]]; uporabljajo se za lajšanje simptomov okorelosti. Druge pogoste možnosti zdravljenja vključujejo [[baklofen]], intravenske [[Imunoglobulin|imunoglobuline]] in [[rituksimab]]. Pri zdravljenju sindroma toge osebe obstajajo omejene, a spodbudne terapevtske izkušnje s [[Presaditev krvotvornih matičnih celic|presaditvijo krvotvornih matičnih celic]].<ref name="ninds.nih.gov"/> == Znaki in simptomi == Sindrom okorele osebe se pogosto nadalje razvršča v več podtipov, in sicer glede na vzrok in napredovanje bolezni. Obstajajo tri klinične vrste sindroma okorele osebe: * klasični SPS, ki je povezan z drugimi avtoimunskimi boleznimi in je običajno GAD-pozitiven, * delne variante SPS, * progresivni [[encefalomielitis]] z rigidnostjo in [[mioklonusom]] (PERM).<ref>{{Cite journal | vauthors = Muranova A, Shanina E |date=Jul 18, 2022 |title=Stiff Person Syndrome |url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK573078/ |access-date=Jan 18, 2023 |website=StatPearls |publisher=StatPearls Publishing |place=Treasure Island, FL |pmid=34424651}}</ref> [[File:Stiff person syndrome wrist.png|alt=Forearm showing the hand formed into a fist shape, wrist bend inwards due to muscle contraction|thumb|Mišična togost in krči lahko povzročijo nenormalne položaje v mirovanju.]] Okoli 70 % bolnikov ima klasično obliko bolezni.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Bolniki s klasično obliko sindroma okorele osebe običajno najprej občutijo občasno napetost ali bolečino v mišicah [[Trup|trupa]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Te mišice se ponavljajoče in nehoteno krčijo, zaradi česar rastejo in otrdevajo.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Sčasoma otrdele mišice pri prizadeti osebi povzročijo zmanjšanje obsega gibanja, upočasnijo njene hotene gibe in lahko povzročijo nepravilno držo, zlasti ledveno [[Hiperlordoza|hiperlordozo]] (izrazito ukrivljenost v spodnjem delu hrbta).{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Toge mišice trupa lahko otežujejo ustrezno širjenje [[Prsni koš|prsnega koša]] in [[Trebuh|trebuha]], kar lahko povzroča težave z dihanjem in občutek hitre sitosti.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Pri mnogih osebah s sindromom okorele osebe (SPS) mišična togost sčasoma napreduje s trupa na okončine – najprej prizadene mišice, ki so najbližje trupu, nato pa še bolj oddaljene.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Okoreli udje lahko vplivajo na [[ravnotežje]] in hojo ter povzročijo nerodne padce, saj oseba ne more iztegniti rok, da bi ublažila udarec.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Poleg napredujoče togosti se pri številnih bolnikih s SPS pojavijo napadi mišičnih krčev, ki jih sprožijo nenadni gibi ter občutki razburjenja ali prestrašenosti.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Krče včasih spremljajo [[povišan krvni tlak]], [[pospešen srčni utrip]], [[povišana telesna temperatura]] in [[znojenje]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Pri nekaterih bolnikih se pojavlja [[kronična bolečina]] v mišicah.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Občutek mišične togosti se sprva pojavlja v obdobjih; včasih trajajo takšna obdobja več dni ali tednov, sčasoma pa začne vztrajno omejevati gibljivost.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Z napredovanjem bolezni nekateri bolniki več niso zmožni hoje ali sklanjanja.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=321}} Kronična bolečina je pogost simptom in praviloma sčasoma postaja močnejša, včasih se pa lahko pojavljajo tudi [[Akutna bolečina|akutne bolečine]].{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=277}} Stres, mraz in okužbe poslabšajo simptome, spanec pa jih ublaži.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Bolniki s SPS lahko občutijo izrazito občutljivost na dotike in zvoke, ki lahko pri njih povzročijo dodatne mišične krče.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Mišični krči se pojavljajo predvsem v proksimalnih mišicah udov in osrednjih mišicah trupa.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=319}} Krči običajno trajajo nekaj minut in se lahko ponavljajo več ur. Napadi krčev so nepredvidljivi; pogosto jih sprožijo poleg nenadnih dotikov in zvokov tudi hitri gibi ali čustvena stiska.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=321}} V redkih primerih so lahko prizadete obrazne mišice, roke, stopala in prsni koš, pojavijo pa se lahko tudi nenavadni gibi oči in [[vrtoglavica]].{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=168}}{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=276}} pri bolnikih s SPS so [[Miotatični refleks|miotatični refleksi]] (refleksi na nateg) živahni, pojavljajo se [[Klonus|klonusi]].{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Pri napredovali bolezni se lahko pojavlja hipnagogni mioklonus.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=322}} Poleg telesnih simptomov imajo številni bolniki s sindromom okorele osebe nevrološke in psihiatrične motnje.<ref>{{cite journal | vauthors = Nasri A, Gharbi A, Ouali U, Mrabet S, Souissi A, Jomli R, Gargouri A, Bendjebara M, Kacem I, Gouider R | display-authors = 3| title = Psychiatric Symptoms in Stiff-Person Syndrome: A Systematic Review and a Report of Two Cases | journal = Journal of the Academy of Consultation-Liaison Psychiatry | volume = 22 | pages = S2667-2960 | date = August 2022 | issue = 2 | pmid = 35940576 | doi = 10.1016/j.jaclp.2022.07.005 | s2cid = 251427590 }}</ref> Nekateri bolniki imajo različne nevrološke motnje, ki vplivajo na telesne reflekse in premikanje oči.Nekateri se soočajo tudi s [[Tesnobnost|tesnobnostjo]], [[Depresija (razpoloženje)|depresijo]], motnjami zaradi uživanja alkohola in [[Fobija|fobijami]] – zlasti z [[Agorafobija|agorafobijo]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Večina bolnikov nima psiholoških motenj in se na svoje okoliščine odziva razumno.{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=166}} Manjši del ljudi s sindromom okorele osebe (SPS) ima »delno« obliko tega sindroma, imenovano tudi »sindrom okorelega uda«, pri katerem so mišični krči in togost omejeni na okončine ali včasih le na eno okončino.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Okorelost se začne v enem od udov in tam ostane najbolj izrazita. Pri sindromu okorelih udov se pogosto pojavijo težave s [[Sfinkter|sfinktri]] in [[Možgansko deblo|možganskim deblom]].{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=278}} Sindrom okorelih udov v približno 25 % primerov napreduje v polno obliko sindroma okorele osebe.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=158}} Progresivni encefalomielitis z okorelostjo in mioklonusom, še ena različica bolezni,{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=277}} vključuje simptome SPS z motnjami možganskega debla, motnjami [[Avtonomno živčevje|avtonomnega živčevja]] in mioklonusi.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=278}} Pri nekaterih bolnikih je prizadet tudi [[limbični sistem]]. Večina bolnikov ima tudi težave, povezane z zgornjim motoričnim nevronom.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=159}} Pri okoli 5 % bolnikov so simptomi SPS posledica [[Paraneoplastični sindrom|paraneoplastičnega sindroma]] – torej tumorja v telesu, ki izloča bioaktivne snovi.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Paraneoplastični SPS lahko prizadene posamezen ud ali pa tako trup kot ude.{{sfn|Dalmau|Rosenfeld|Graus|2022|loc="Paraneoplastic Stiff-Person Syndrome"}}<ref>{{Cite web |title= Paraneoplastic Syndromes | publisher= [[National Institute of Neurological Disorders and Stroke]], [[National Institutes of Health]] |url=https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/paraneoplastic-syndromes |archive-url=https://web.archive.org/web/20220523171849/https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/paraneoplastic-syndromes |archive-date=May 23, 2022 |access-date=2023-01-18 |website= ninds.nih.gov}}</ref> == Vzroki == Vzroki za nastanek SPS niso povsem pojasnjeni, verjetno pa gre za posledico spremenjenega avtoimunskega odziva v [[Možgani|možganih]] in [[Hrbtenjača|hrbtenjači]].<ref>{{Navedi splet |date=11. 10. 2024 |title=What is stiff person syndrome? Understanding a rare neurological disorder |url=https://mcpress.mayoclinic.org/healthy-brain/what-is-stiff-person-syndrome-understanding-a-rare-neurological-disorder/ |access-date=30. 9. 2026}}</ref> Bolniki s SPS imajo v krvi praviloma visoke ravni protiteles proti [[Glutamat dekarboksilaza|glutamat dekarboksilazi]] (GAD).{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=320}} Protitelesa proti GAD ima približno 80 % bolnikov s SPS, medtem ko jih ima v splošni populaciji le približno 1 %.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1019}} Velika večina ljudi s protitelesi proti GAD ne zboli za SPS, kar kaže na to, da tvorba teh protiteles ni edini vzrok za nastanek SPS.{{sfn|Holmøy|Geis|2011|p=56}} Na splošno velja, da ima GAD – presinaptični avtoantigen – pri tej bolezni ključno vlogo, vendar pa natančne razlage o tem, kako avtoprotitelesa vplivajo na bolnike s SPS, ne poznamo.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=273}} Večina bolnikov s sindromom toge osebe (SPS) in visokimi titri protiteles proti GAD ima tudi protitelesa, ki zavirajo protein, povezan z receptorjem GABA (GABARAP, angl. ''GABA-receptor-associated protein'').{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Pri bolnikih s SPS so včasih prisotna tudi avtoprotitelesa proti [[Amfifizin|amfifizinu]] in [[Gefirin|gefirinu]].{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=273}} Zdi se, da protitelesa medsebojno delujejo z antigeni v možganskih nevronih in sinapsah hrbtenjače, s čimer povzročajo funkcionalno blokado zaviralnega [[Živčni prenašalec|živčnega prenašalca]] [[Gama-aminomaslena kislina|gama-aminomaslene kisline]] (GABA).{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} To vodi do motenj v delovanju GABA, kar verjetno povzroča togost in krče, značilne za SPS.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=320}} Pri bolnikih s SPS so v motoričnih skorjah prisotne nizke ravni GABA.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Vzrok za pojav avtoimunosti proti GAD pri bolnikih s SPS ni znan,{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1020}} prav tako pa se poraja vprašanje, ali se SPS uvršča med nevroavtoimunske bolezni.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1023}} Nadalje ni znano, ali so ta protitelesa patogena.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1020}} Raven [[Titer|titrov]] protiteles proti GAD pri bolnikih s SPS ni povezana s težavnostjo bolezni,{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=320}} kar pomeni, da spremljanje teh ravni ni potrebno.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=274}} Ni dokazano, da bi bila protitelesa proti GAD edini vzrok za SPS; morda gre le za označevalec ali sopojav osnovnega vzroka bolezni.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=153}} Pri bolnikih s SPS se nevroni [[Motorična enota|motoričnih enot]] prožijo nehoteno, na način, ki spominja na običajno kontrakcijo. Potenciali motoričnih enot se pojavljajo v stanju mirovanja, zlasti v mišicah, ki so toge.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Do prekomernega proženja motoričnih nevronov lahko pride zaradi nepravilnega delovanja spinalnih in suprasegmentalnih zaviralnih mrež, ki uporabljajo živčni prenašalec GABA.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Na posnetkih EMG so nehoteni gibi videti kot hoteni; tudi ko se bolnik poskuša sprostiti, prihaja do agonističnih in antagonističnih kontrakcij.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1019}} In a minority of patients with SPS, breast, ovarian, or lung cancer manifests [[Paraneoplastic syndrome|paraneoplastically]] as proximal muscle stiffness. These cancers are associated with the synaptic proteins amphiphysin and gephyrin. Paraneoplastic SPS with amphiphysin antibodies and breast [[adenocarcinoma]] tend to occur together. These patients tend not to have GAD antibodies.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Passive transfer of SPS by [[blood plasma|plasma]] injection has been demonstrated in paraneoplastic SPS, but not in classical SPS.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=153}} Evidence exists of genetic influence on SPS risk. The [[Human leukocyte antigen|HLA class II]] locus makes patients susceptible to the condition. Most SPS patients have the DQB1* 0201 allele.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} This allele is also associated with [[type 1 diabetes]].{{sfn|Ali et al.|2011|p=79}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Avtoimunske bolezni]] 19yz4ge24prqan3z0zvfa23q1r0y4bg 6759789 6759788 2026-10-02T17:57:43Z Marko3 1829 /* Vzroki */ 6759789 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox medical condition (new) | name = Sindrom okorele osebe | image = Stiff man human cerebellum.JPG | alt = | caption = Mikroskopski posnetek vzorca [[Mali možgani|malih možganov]] z vezanimi monoklonskimi protitelesi proti GAD65 (zelena barva), posredna imunofluorescenca. | pronounce = | field = [[nevrologija]] | symptoms = mišična okorelost in s sprožilci povzročeni boleči mišični krči | complications = | onset = | duration = | types = | causes = | risks = | diagnosis = | differential = | prevention = | treatment = [[Benzodiazepin|benzodiazepini]], [[baklofen]], intravenski [[Imunoglobulin|imunoglobulini]], [[rituksimab]], [[presaditev krvotvornih matičnih celic]]<ref name="ninds.nih.gov"/> | medication = | prognosis = | frequency = 1 na 1.000.000 | deaths = }} '''Sindrom okorele osebe'''<ref>Nacionalni inštitut za javno zdravje. Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene, Avstralska modifikacija (MKB-10-AM). Pregledni seznam bolezni. 11. izdaja. </ref> (angl. ''stiff-person syndrome'', '''SPS''' ali ''stiff-man syndrome'')<ref name="Darras2014">{{cite book| vauthors = Darras BT, Jones Jr HR, Ryan MM |title=Neuromuscular Disorders of Infancy, Childhood, and Adolescence|date= 2014|publisher=Elsevier Science|isbn=978-0-12-417127-5|page=188|language=en|quote=The stiff-man syndrome (SMS, also known as stiff-person syndrome) is a rare central nervous system autoimmune disease, but is likely underrecognized.|author-link3=Monique Ryan}}</ref> je redka [[nevrološka motnja]] nejasnega vzroka, za katero je značilna progresivna [[mišična okorelost]]. Okorelost prizadene predvsem [[trup|mišice trupa]]. Bolnike zaznamujejo tudi [[mišični krč]]i, ki povzročajo motnje telesne drže. Pogosti simptomi so [[kronična bolečina]], omejena gibljivost in ledvena [[hiperlordoza]].<ref name="ninds.nih.gov">{{Cite web |title=Stiff-Person Syndrome {{!}} National Institute of Neurological Disorders and Stroke |url=https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/stiff-person-syndrome |access-date=2023-01-18 |website=www.ninds.nih.gov}}</ref><ref>{{Cite web |title=Stiff person syndrome - About the Disease - Genetic and Rare Diseases Information Center |url=https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/5023/stiff-person-syndrome |access-date=2023-01-18 |website=rarediseases.info.nih.gov |language=en |archive-date=2022-11-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221115154308/https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/5023/stiff-person-syndrome/ }}</ref> Prizadene okoli eno osebo na 1.000.000 prebivalcev; najpogosteje se pojavi v srednjem starostnem obdobju. Majhen delež bolnikov ima paraneoplastično obliko bolezni. Pogosto se pojavljajo različice bolezni, kot je sindrom okorelosti uda, ki prizadene predvsem določen ud. Bolezen so prvič opisali leta 1956. Diagnostična merila so predlagali v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, dve desetletji pozneje pa so jih dopolnili in natančneje opredelili. V devetdesetih letih in prvem desetletju novega tisočletja je postala jasnejša vloga [[Protitelo|protiteles]] pri tej bolezni. Bolniki s sindromom okorele osebe (SPS) imajo praviloma protitelesa proti [[Glutamat dekarboksilaza|glutamat dekarboksilazi]] (GAD), ki se v splošni populaciji pojavljajo le redko. Poleg krvnih preiskav na protitelesa proti GAD lahko pri potrditvi bolezni pomagajo [[Elektromiografija|elektromiografski]] testi. Najpogostejšo obliko zdravljenja predstavljajo zdravila iz skupine [[Benzodiazepin|benzodiazepinov]]; uporabljajo se za lajšanje simptomov okorelosti. Druge pogoste možnosti zdravljenja vključujejo [[baklofen]], intravenske [[Imunoglobulin|imunoglobuline]] in [[rituksimab]]. Pri zdravljenju sindroma toge osebe obstajajo omejene, a spodbudne terapevtske izkušnje s [[Presaditev krvotvornih matičnih celic|presaditvijo krvotvornih matičnih celic]].<ref name="ninds.nih.gov"/> == Znaki in simptomi == Sindrom okorele osebe se pogosto nadalje razvršča v več podtipov, in sicer glede na vzrok in napredovanje bolezni. Obstajajo tri klinične vrste sindroma okorele osebe: * klasični SPS, ki je povezan z drugimi avtoimunskimi boleznimi in je običajno GAD-pozitiven, * delne variante SPS, * progresivni [[encefalomielitis]] z rigidnostjo in [[mioklonusom]] (PERM).<ref>{{Cite journal | vauthors = Muranova A, Shanina E |date=Jul 18, 2022 |title=Stiff Person Syndrome |url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK573078/ |access-date=Jan 18, 2023 |website=StatPearls |publisher=StatPearls Publishing |place=Treasure Island, FL |pmid=34424651}}</ref> [[File:Stiff person syndrome wrist.png|alt=Forearm showing the hand formed into a fist shape, wrist bend inwards due to muscle contraction|thumb|Mišična togost in krči lahko povzročijo nenormalne položaje v mirovanju.]] Okoli 70 % bolnikov ima klasično obliko bolezni.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Bolniki s klasično obliko sindroma okorele osebe običajno najprej občutijo občasno napetost ali bolečino v mišicah [[Trup|trupa]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Te mišice se ponavljajoče in nehoteno krčijo, zaradi česar rastejo in otrdevajo.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Sčasoma otrdele mišice pri prizadeti osebi povzročijo zmanjšanje obsega gibanja, upočasnijo njene hotene gibe in lahko povzročijo nepravilno držo, zlasti ledveno [[Hiperlordoza|hiperlordozo]] (izrazito ukrivljenost v spodnjem delu hrbta).{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Toge mišice trupa lahko otežujejo ustrezno širjenje [[Prsni koš|prsnega koša]] in [[Trebuh|trebuha]], kar lahko povzroča težave z dihanjem in občutek hitre sitosti.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Pri mnogih osebah s sindromom okorele osebe (SPS) mišična togost sčasoma napreduje s trupa na okončine – najprej prizadene mišice, ki so najbližje trupu, nato pa še bolj oddaljene.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Okoreli udje lahko vplivajo na [[ravnotežje]] in hojo ter povzročijo nerodne padce, saj oseba ne more iztegniti rok, da bi ublažila udarec.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Poleg napredujoče togosti se pri številnih bolnikih s SPS pojavijo napadi mišičnih krčev, ki jih sprožijo nenadni gibi ter občutki razburjenja ali prestrašenosti.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Krče včasih spremljajo [[povišan krvni tlak]], [[pospešen srčni utrip]], [[povišana telesna temperatura]] in [[znojenje]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Pri nekaterih bolnikih se pojavlja [[kronična bolečina]] v mišicah.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Občutek mišične togosti se sprva pojavlja v obdobjih; včasih trajajo takšna obdobja več dni ali tednov, sčasoma pa začne vztrajno omejevati gibljivost.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Z napredovanjem bolezni nekateri bolniki več niso zmožni hoje ali sklanjanja.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=321}} Kronična bolečina je pogost simptom in praviloma sčasoma postaja močnejša, včasih se pa lahko pojavljajo tudi [[Akutna bolečina|akutne bolečine]].{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=277}} Stres, mraz in okužbe poslabšajo simptome, spanec pa jih ublaži.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Bolniki s SPS lahko občutijo izrazito občutljivost na dotike in zvoke, ki lahko pri njih povzročijo dodatne mišične krče.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Mišični krči se pojavljajo predvsem v proksimalnih mišicah udov in osrednjih mišicah trupa.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=319}} Krči običajno trajajo nekaj minut in se lahko ponavljajo več ur. Napadi krčev so nepredvidljivi; pogosto jih sprožijo poleg nenadnih dotikov in zvokov tudi hitri gibi ali čustvena stiska.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=321}} V redkih primerih so lahko prizadete obrazne mišice, roke, stopala in prsni koš, pojavijo pa se lahko tudi nenavadni gibi oči in [[vrtoglavica]].{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=168}}{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=276}} pri bolnikih s SPS so [[Miotatični refleks|miotatični refleksi]] (refleksi na nateg) živahni, pojavljajo se [[Klonus|klonusi]].{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Pri napredovali bolezni se lahko pojavlja hipnagogni mioklonus.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=322}} Poleg telesnih simptomov imajo številni bolniki s sindromom okorele osebe nevrološke in psihiatrične motnje.<ref>{{cite journal | vauthors = Nasri A, Gharbi A, Ouali U, Mrabet S, Souissi A, Jomli R, Gargouri A, Bendjebara M, Kacem I, Gouider R | display-authors = 3| title = Psychiatric Symptoms in Stiff-Person Syndrome: A Systematic Review and a Report of Two Cases | journal = Journal of the Academy of Consultation-Liaison Psychiatry | volume = 22 | pages = S2667-2960 | date = August 2022 | issue = 2 | pmid = 35940576 | doi = 10.1016/j.jaclp.2022.07.005 | s2cid = 251427590 }}</ref> Nekateri bolniki imajo različne nevrološke motnje, ki vplivajo na telesne reflekse in premikanje oči.Nekateri se soočajo tudi s [[Tesnobnost|tesnobnostjo]], [[Depresija (razpoloženje)|depresijo]], motnjami zaradi uživanja alkohola in [[Fobija|fobijami]] – zlasti z [[Agorafobija|agorafobijo]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Večina bolnikov nima psiholoških motenj in se na svoje okoliščine odziva razumno.{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=166}} Manjši del ljudi s sindromom okorele osebe (SPS) ima »delno« obliko tega sindroma, imenovano tudi »sindrom okorelega uda«, pri katerem so mišični krči in togost omejeni na okončine ali včasih le na eno okončino.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Okorelost se začne v enem od udov in tam ostane najbolj izrazita. Pri sindromu okorelih udov se pogosto pojavijo težave s [[Sfinkter|sfinktri]] in [[Možgansko deblo|možganskim deblom]].{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=278}} Sindrom okorelih udov v približno 25 % primerov napreduje v polno obliko sindroma okorele osebe.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=158}} Progresivni encefalomielitis z okorelostjo in mioklonusom, še ena različica bolezni,{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=277}} vključuje simptome SPS z motnjami možganskega debla, motnjami [[Avtonomno živčevje|avtonomnega živčevja]] in mioklonusi.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=278}} Pri nekaterih bolnikih je prizadet tudi [[limbični sistem]]. Večina bolnikov ima tudi težave, povezane z zgornjim motoričnim nevronom.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=159}} Pri okoli 5 % bolnikov so simptomi SPS posledica [[Paraneoplastični sindrom|paraneoplastičnega sindroma]] – torej tumorja v telesu, ki izloča bioaktivne snovi.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Paraneoplastični SPS lahko prizadene posamezen ud ali pa tako trup kot ude.{{sfn|Dalmau|Rosenfeld|Graus|2022|loc="Paraneoplastic Stiff-Person Syndrome"}}<ref>{{Cite web |title= Paraneoplastic Syndromes | publisher= [[National Institute of Neurological Disorders and Stroke]], [[National Institutes of Health]] |url=https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/paraneoplastic-syndromes |archive-url=https://web.archive.org/web/20220523171849/https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/paraneoplastic-syndromes |archive-date=May 23, 2022 |access-date=2023-01-18 |website= ninds.nih.gov}}</ref> == Vzroki == Vzroki za nastanek SPS niso povsem pojasnjeni, verjetno pa gre za posledico spremenjenega avtoimunskega odziva v [[Možgani|možganih]] in [[Hrbtenjača|hrbtenjači]].<ref>{{Navedi splet |date=11. 10. 2024 |title=What is stiff person syndrome? Understanding a rare neurological disorder |url=https://mcpress.mayoclinic.org/healthy-brain/what-is-stiff-person-syndrome-understanding-a-rare-neurological-disorder/ |access-date=30. 9. 2026}}</ref> Bolniki s SPS imajo v krvi praviloma visoke ravni protiteles proti [[Glutamat dekarboksilaza|glutamat dekarboksilazi]] (GAD).{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=320}} Protitelesa proti GAD ima približno 80 % bolnikov s SPS, medtem ko jih ima v splošni populaciji le približno 1 %.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1019}} Velika večina ljudi s protitelesi proti GAD ne zboli za SPS, kar kaže na to, da tvorba teh protiteles ni edini vzrok za nastanek SPS.{{sfn|Holmøy|Geis|2011|p=56}} Na splošno velja, da ima GAD – presinaptični avtoantigen – pri tej bolezni ključno vlogo, vendar pa natančne razlage o tem, kako avtoprotitelesa vplivajo na bolnike s SPS, ne poznamo.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=273}} Večina bolnikov s sindromom toge osebe (SPS) in visokimi titri protiteles proti GAD ima tudi protitelesa, ki zavirajo protein, povezan z receptorjem GABA (GABARAP, angl. ''GABA-receptor-associated protein'').{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Pri bolnikih s SPS so včasih prisotna tudi avtoprotitelesa proti [[Amfifizin|amfifizinu]] in [[Gefirin|gefirinu]].{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=273}} Zdi se, da protitelesa medsebojno delujejo z antigeni v možganskih nevronih in sinapsah hrbtenjače, s čimer povzročajo funkcionalno blokado zaviralnega [[Živčni prenašalec|živčnega prenašalca]] [[Gama-aminomaslena kislina|gama-aminomaslene kisline]] (GABA).{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} To vodi do motenj v delovanju GABA, kar verjetno povzroča togost in krče, značilne za SPS.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=320}} Pri bolnikih s SPS so v motoričnih skorjah prisotne nizke ravni GABA.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Vzrok za pojav avtoimunosti proti GAD pri bolnikih s SPS ni znan,{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1020}} prav tako pa se poraja vprašanje, ali se SPS uvršča med nevroavtoimunske bolezni.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1023}} Nadalje ni znano, ali so ta protitelesa patogena.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1020}} Raven [[Titer|titrov]] protiteles proti GAD pri bolnikih s SPS ni povezana s težavnostjo bolezni,{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=320}} kar pomeni, da spremljanje teh ravni ni potrebno.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=274}} Ni dokazano, da bi bila protitelesa proti GAD edini vzrok za SPS; morda gre le za označevalec ali sopojav osnovnega vzroka bolezni.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=153}} Pri bolnikih s SPS se nevroni [[Motorična enota|motoričnih enot]] prožijo nehoteno, na način, ki spominja na običajno kontrakcijo. Potenciali motoričnih enot se pojavljajo v stanju mirovanja, zlasti v mišicah, ki so toge.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Do prekomernega proženja motoričnih nevronov lahko pride zaradi nepravilnega delovanja spinalnih in suprasegmentalnih zaviralnih mrež, ki uporabljajo živčni prenašalec GABA.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Na posnetkih EMG so nehoteni gibi videti kot hoteni; tudi ko se bolnik poskuša sprostiti, prihaja do agonističnih in antagonističnih kontrakcij.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1019}} Pri manjšem deležu bolnikov s sindromom okorele osebe je proksimalna okorelost mišic paraneoplastična manifestacija [[Rak dojke|raka dojke]], [[Rak jajčnikov|jajčnikov]] ali [[Pljučni rak|pljuč]]. Te vrste raka so povezane s sinaptičnima beljakovinama amfifizinom in gefirinom. Paraneoplastični SPS, povezan s protitelesi proti amfifizinu, in adenokarcinomom dojke se pogosto pojavljata sočasno. Pri teh bolnikih praviloma ni prisotnih protiteles proti GAD.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Pasivni prenos SPS s transfuzijo plazme je bil dokazan pri paraneoplastični obliki bolezni, ne pa tudi pri klasični obliki SPS.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=153}} Evidence exists of genetic influence on SPS risk. The [[Human leukocyte antigen|HLA class II]] locus makes patients susceptible to the condition. Most SPS patients have the DQB1* 0201 allele.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} This allele is also associated with [[type 1 diabetes]].{{sfn|Ali et al.|2011|p=79}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Avtoimunske bolezni]] gfn1gcri08emql2utjgyxrd77b9wlsp 6759794 6759789 2026-10-02T18:00:48Z Marko3 1829 /* Vzroki */ 6759794 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox medical condition (new) | name = Sindrom okorele osebe | image = Stiff man human cerebellum.JPG | alt = | caption = Mikroskopski posnetek vzorca [[Mali možgani|malih možganov]] z vezanimi monoklonskimi protitelesi proti GAD65 (zelena barva), posredna imunofluorescenca. | pronounce = | field = [[nevrologija]] | symptoms = mišična okorelost in s sprožilci povzročeni boleči mišični krči | complications = | onset = | duration = | types = | causes = | risks = | diagnosis = | differential = | prevention = | treatment = [[Benzodiazepin|benzodiazepini]], [[baklofen]], intravenski [[Imunoglobulin|imunoglobulini]], [[rituksimab]], [[presaditev krvotvornih matičnih celic]]<ref name="ninds.nih.gov"/> | medication = | prognosis = | frequency = 1 na 1.000.000 | deaths = }} '''Sindrom okorele osebe'''<ref>Nacionalni inštitut za javno zdravje. Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene, Avstralska modifikacija (MKB-10-AM). Pregledni seznam bolezni. 11. izdaja. </ref> (angl. ''stiff-person syndrome'', '''SPS''' ali ''stiff-man syndrome'')<ref name="Darras2014">{{cite book| vauthors = Darras BT, Jones Jr HR, Ryan MM |title=Neuromuscular Disorders of Infancy, Childhood, and Adolescence|date= 2014|publisher=Elsevier Science|isbn=978-0-12-417127-5|page=188|language=en|quote=The stiff-man syndrome (SMS, also known as stiff-person syndrome) is a rare central nervous system autoimmune disease, but is likely underrecognized.|author-link3=Monique Ryan}}</ref> je redka [[nevrološka motnja]] nejasnega vzroka, za katero je značilna progresivna [[mišična okorelost]]. Okorelost prizadene predvsem [[trup|mišice trupa]]. Bolnike zaznamujejo tudi [[mišični krč]]i, ki povzročajo motnje telesne drže. Pogosti simptomi so [[kronična bolečina]], omejena gibljivost in ledvena [[hiperlordoza]].<ref name="ninds.nih.gov">{{Cite web |title=Stiff-Person Syndrome {{!}} National Institute of Neurological Disorders and Stroke |url=https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/stiff-person-syndrome |access-date=2023-01-18 |website=www.ninds.nih.gov}}</ref><ref>{{Cite web |title=Stiff person syndrome - About the Disease - Genetic and Rare Diseases Information Center |url=https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/5023/stiff-person-syndrome |access-date=2023-01-18 |website=rarediseases.info.nih.gov |language=en |archive-date=2022-11-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221115154308/https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/5023/stiff-person-syndrome/ }}</ref> Prizadene okoli eno osebo na 1.000.000 prebivalcev; najpogosteje se pojavi v srednjem starostnem obdobju. Majhen delež bolnikov ima paraneoplastično obliko bolezni. Pogosto se pojavljajo različice bolezni, kot je sindrom okorelosti uda, ki prizadene predvsem določen ud. Bolezen so prvič opisali leta 1956. Diagnostična merila so predlagali v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, dve desetletji pozneje pa so jih dopolnili in natančneje opredelili. V devetdesetih letih in prvem desetletju novega tisočletja je postala jasnejša vloga [[Protitelo|protiteles]] pri tej bolezni. Bolniki s sindromom okorele osebe (SPS) imajo praviloma protitelesa proti [[Glutamat dekarboksilaza|glutamat dekarboksilazi]] (GAD), ki se v splošni populaciji pojavljajo le redko. Poleg krvnih preiskav na protitelesa proti GAD lahko pri potrditvi bolezni pomagajo [[Elektromiografija|elektromiografski]] testi. Najpogostejšo obliko zdravljenja predstavljajo zdravila iz skupine [[Benzodiazepin|benzodiazepinov]]; uporabljajo se za lajšanje simptomov okorelosti. Druge pogoste možnosti zdravljenja vključujejo [[baklofen]], intravenske [[Imunoglobulin|imunoglobuline]] in [[rituksimab]]. Pri zdravljenju sindroma toge osebe obstajajo omejene, a spodbudne terapevtske izkušnje s [[Presaditev krvotvornih matičnih celic|presaditvijo krvotvornih matičnih celic]].<ref name="ninds.nih.gov"/> == Znaki in simptomi == Sindrom okorele osebe se pogosto nadalje razvršča v več podtipov, in sicer glede na vzrok in napredovanje bolezni. Obstajajo tri klinične vrste sindroma okorele osebe: * klasični SPS, ki je povezan z drugimi avtoimunskimi boleznimi in je običajno GAD-pozitiven, * delne variante SPS, * progresivni [[encefalomielitis]] z rigidnostjo in [[mioklonusom]] (PERM).<ref>{{Cite journal | vauthors = Muranova A, Shanina E |date=Jul 18, 2022 |title=Stiff Person Syndrome |url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK573078/ |access-date=Jan 18, 2023 |website=StatPearls |publisher=StatPearls Publishing |place=Treasure Island, FL |pmid=34424651}}</ref> [[File:Stiff person syndrome wrist.png|alt=Forearm showing the hand formed into a fist shape, wrist bend inwards due to muscle contraction|thumb|Mišična togost in krči lahko povzročijo nenormalne položaje v mirovanju.]] Okoli 70 % bolnikov ima klasično obliko bolezni.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Bolniki s klasično obliko sindroma okorele osebe običajno najprej občutijo občasno napetost ali bolečino v mišicah [[Trup|trupa]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Te mišice se ponavljajoče in nehoteno krčijo, zaradi česar rastejo in otrdevajo.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Sčasoma otrdele mišice pri prizadeti osebi povzročijo zmanjšanje obsega gibanja, upočasnijo njene hotene gibe in lahko povzročijo nepravilno držo, zlasti ledveno [[Hiperlordoza|hiperlordozo]] (izrazito ukrivljenost v spodnjem delu hrbta).{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Toge mišice trupa lahko otežujejo ustrezno širjenje [[Prsni koš|prsnega koša]] in [[Trebuh|trebuha]], kar lahko povzroča težave z dihanjem in občutek hitre sitosti.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Pri mnogih osebah s sindromom okorele osebe (SPS) mišična togost sčasoma napreduje s trupa na okončine – najprej prizadene mišice, ki so najbližje trupu, nato pa še bolj oddaljene.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Okoreli udje lahko vplivajo na [[ravnotežje]] in hojo ter povzročijo nerodne padce, saj oseba ne more iztegniti rok, da bi ublažila udarec.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Poleg napredujoče togosti se pri številnih bolnikih s SPS pojavijo napadi mišičnih krčev, ki jih sprožijo nenadni gibi ter občutki razburjenja ali prestrašenosti.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Krče včasih spremljajo [[povišan krvni tlak]], [[pospešen srčni utrip]], [[povišana telesna temperatura]] in [[znojenje]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Pri nekaterih bolnikih se pojavlja [[kronična bolečina]] v mišicah.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Občutek mišične togosti se sprva pojavlja v obdobjih; včasih trajajo takšna obdobja več dni ali tednov, sčasoma pa začne vztrajno omejevati gibljivost.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Z napredovanjem bolezni nekateri bolniki več niso zmožni hoje ali sklanjanja.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=321}} Kronična bolečina je pogost simptom in praviloma sčasoma postaja močnejša, včasih se pa lahko pojavljajo tudi [[Akutna bolečina|akutne bolečine]].{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=277}} Stres, mraz in okužbe poslabšajo simptome, spanec pa jih ublaži.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Bolniki s SPS lahko občutijo izrazito občutljivost na dotike in zvoke, ki lahko pri njih povzročijo dodatne mišične krče.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Mišični krči se pojavljajo predvsem v proksimalnih mišicah udov in osrednjih mišicah trupa.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=319}} Krči običajno trajajo nekaj minut in se lahko ponavljajo več ur. Napadi krčev so nepredvidljivi; pogosto jih sprožijo poleg nenadnih dotikov in zvokov tudi hitri gibi ali čustvena stiska.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=321}} V redkih primerih so lahko prizadete obrazne mišice, roke, stopala in prsni koš, pojavijo pa se lahko tudi nenavadni gibi oči in [[vrtoglavica]].{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=168}}{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=276}} pri bolnikih s SPS so [[Miotatični refleks|miotatični refleksi]] (refleksi na nateg) živahni, pojavljajo se [[Klonus|klonusi]].{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Pri napredovali bolezni se lahko pojavlja hipnagogni mioklonus.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=322}} Poleg telesnih simptomov imajo številni bolniki s sindromom okorele osebe nevrološke in psihiatrične motnje.<ref>{{cite journal | vauthors = Nasri A, Gharbi A, Ouali U, Mrabet S, Souissi A, Jomli R, Gargouri A, Bendjebara M, Kacem I, Gouider R | display-authors = 3| title = Psychiatric Symptoms in Stiff-Person Syndrome: A Systematic Review and a Report of Two Cases | journal = Journal of the Academy of Consultation-Liaison Psychiatry | volume = 22 | pages = S2667-2960 | date = August 2022 | issue = 2 | pmid = 35940576 | doi = 10.1016/j.jaclp.2022.07.005 | s2cid = 251427590 }}</ref> Nekateri bolniki imajo različne nevrološke motnje, ki vplivajo na telesne reflekse in premikanje oči.Nekateri se soočajo tudi s [[Tesnobnost|tesnobnostjo]], [[Depresija (razpoloženje)|depresijo]], motnjami zaradi uživanja alkohola in [[Fobija|fobijami]] – zlasti z [[Agorafobija|agorafobijo]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Večina bolnikov nima psiholoških motenj in se na svoje okoliščine odziva razumno.{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=166}} Manjši del ljudi s sindromom okorele osebe (SPS) ima »delno« obliko tega sindroma, imenovano tudi »sindrom okorelega uda«, pri katerem so mišični krči in togost omejeni na okončine ali včasih le na eno okončino.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Okorelost se začne v enem od udov in tam ostane najbolj izrazita. Pri sindromu okorelih udov se pogosto pojavijo težave s [[Sfinkter|sfinktri]] in [[Možgansko deblo|možganskim deblom]].{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=278}} Sindrom okorelih udov v približno 25 % primerov napreduje v polno obliko sindroma okorele osebe.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=158}} Progresivni encefalomielitis z okorelostjo in mioklonusom, še ena različica bolezni,{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=277}} vključuje simptome SPS z motnjami možganskega debla, motnjami [[Avtonomno živčevje|avtonomnega živčevja]] in mioklonusi.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=278}} Pri nekaterih bolnikih je prizadet tudi [[limbični sistem]]. Večina bolnikov ima tudi težave, povezane z zgornjim motoričnim nevronom.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=159}} Pri okoli 5 % bolnikov so simptomi SPS posledica [[Paraneoplastični sindrom|paraneoplastičnega sindroma]] – torej tumorja v telesu, ki izloča bioaktivne snovi.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Paraneoplastični SPS lahko prizadene posamezen ud ali pa tako trup kot ude.{{sfn|Dalmau|Rosenfeld|Graus|2022|loc="Paraneoplastic Stiff-Person Syndrome"}}<ref>{{Cite web |title= Paraneoplastic Syndromes | publisher= [[National Institute of Neurological Disorders and Stroke]], [[National Institutes of Health]] |url=https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/paraneoplastic-syndromes |archive-url=https://web.archive.org/web/20220523171849/https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/paraneoplastic-syndromes |archive-date=May 23, 2022 |access-date=2023-01-18 |website= ninds.nih.gov}}</ref> == Vzroki == Vzroki za nastanek SPS niso povsem pojasnjeni, verjetno pa gre za posledico spremenjenega avtoimunskega odziva v [[Možgani|možganih]] in [[Hrbtenjača|hrbtenjači]].<ref>{{Navedi splet |date=11. 10. 2024 |title=What is stiff person syndrome? Understanding a rare neurological disorder |url=https://mcpress.mayoclinic.org/healthy-brain/what-is-stiff-person-syndrome-understanding-a-rare-neurological-disorder/ |access-date=30. 9. 2026}}</ref> Bolniki s SPS imajo v krvi praviloma visoke ravni protiteles proti [[Glutamat dekarboksilaza|glutamat dekarboksilazi]] (GAD).{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=320}} Protitelesa proti GAD ima približno 80 % bolnikov s SPS, medtem ko jih ima v splošni populaciji le približno 1 %.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1019}} Velika večina ljudi s protitelesi proti GAD ne zboli za SPS, kar kaže na to, da tvorba teh protiteles ni edini vzrok za nastanek SPS.{{sfn|Holmøy|Geis|2011|p=56}} Na splošno velja, da ima GAD – presinaptični avtoantigen – pri tej bolezni ključno vlogo, vendar pa natančne razlage o tem, kako avtoprotitelesa vplivajo na bolnike s SPS, ne poznamo.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=273}} Večina bolnikov s sindromom toge osebe (SPS) in visokimi titri protiteles proti GAD ima tudi protitelesa, ki zavirajo protein, povezan z receptorjem GABA (GABARAP, angl. ''GABA-receptor-associated protein'').{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Pri bolnikih s SPS so včasih prisotna tudi avtoprotitelesa proti [[Amfifizin|amfifizinu]] in [[Gefirin|gefirinu]].{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=273}} Zdi se, da protitelesa medsebojno delujejo z antigeni v možganskih nevronih in sinapsah hrbtenjače, s čimer povzročajo funkcionalno blokado zaviralnega [[Živčni prenašalec|živčnega prenašalca]] [[Gama-aminomaslena kislina|gama-aminomaslene kisline]] (GABA).{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} To vodi do motenj v delovanju GABA, kar verjetno povzroča togost in krče, značilne za SPS.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=320}} Pri bolnikih s SPS so v motoričnih skorjah prisotne nizke ravni GABA.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Vzrok za pojav avtoimunosti proti GAD pri bolnikih s SPS ni znan,{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1020}} prav tako pa se poraja vprašanje, ali se SPS uvršča med nevroavtoimunske bolezni.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1023}} Nadalje ni znano, ali so ta protitelesa patogena.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1020}} Raven [[Titer|titrov]] protiteles proti GAD pri bolnikih s SPS ni povezana s težavnostjo bolezni,{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=320}} kar pomeni, da spremljanje teh ravni ni potrebno.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=274}} Ni dokazano, da bi bila protitelesa proti GAD edini vzrok za SPS; morda gre le za označevalec ali sopojav osnovnega vzroka bolezni.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=153}} Pri bolnikih s SPS se nevroni [[Motorična enota|motoričnih enot]] prožijo nehoteno, na način, ki spominja na običajno kontrakcijo. Potenciali motoričnih enot se pojavljajo v stanju mirovanja, zlasti v mišicah, ki so toge.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Do prekomernega proženja motoričnih nevronov lahko pride zaradi nepravilnega delovanja spinalnih in suprasegmentalnih zaviralnih mrež, ki uporabljajo živčni prenašalec GABA.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Na posnetkih EMG so nehoteni gibi videti kot hoteni; tudi ko se bolnik poskuša sprostiti, prihaja do agonističnih in antagonističnih kontrakcij.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1019}} Pri manjšem deležu bolnikov s sindromom okorele osebe je proksimalna okorelost mišic paraneoplastična manifestacija [[Rak dojke|raka dojke]], [[Rak jajčnikov|jajčnikov]] ali [[Pljučni rak|pljuč]]. Te vrste raka so povezane s sinaptičnima beljakovinama amfifizinom in gefirinom. Paraneoplastični SPS, povezan s protitelesi proti amfifizinu, in adenokarcinomom dojke se pogosto pojavljata sočasno. Pri teh bolnikih praviloma ni prisotnih protiteles proti GAD.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Pasivni prenos SPS s transfuzijo plazme je bil dokazan pri paraneoplastični obliki bolezni, ne pa tudi pri klasični obliki SPS.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=153}} Obstajajo dokazi o genetskem vplivu na tveganje za SPS. Dovzetnost bolnikov za to bolezen povzroča lokus [[HLA]] razreda II. Večina bolnikov s SPS ima alel DQB1*0201.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Ta alel je povezan tudi s [[Sladkorna bolezen tipa 1|sladkorno boleznijo tipa 1]].{{sfn|Ali et al.|2011|p=79}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Avtoimunske bolezni]] dv7oyiywt4xem5g3lw7qbfynei8dahu 6759820 6759794 2026-10-02T20:15:58Z Marko3 1829 6759820 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox medical condition (new) | name = Sindrom okorele osebe | image = Stiff man human cerebellum.JPG | alt = | caption = Mikroskopski posnetek vzorca [[Mali možgani|malih možganov]] z vezanimi monoklonskimi protitelesi proti GAD65 (zelena barva), posredna imunofluorescenca. | pronounce = | field = [[nevrologija]] | symptoms = mišična okorelost in s sprožilci povzročeni boleči mišični krči | complications = | onset = | duration = | types = | causes = | risks = | diagnosis = | differential = | prevention = | treatment = [[Benzodiazepin|benzodiazepini]], [[baklofen]], intravenski [[Imunoglobulin|imunoglobulini]], [[rituksimab]], [[presaditev krvotvornih matičnih celic]]<ref name="ninds.nih.gov"/> | medication = | prognosis = | frequency = 1 na 1.000.000 | deaths = }} '''Sindrom okorele osebe'''<ref>Nacionalni inštitut za javno zdravje. Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene, Avstralska modifikacija (MKB-10-AM). Pregledni seznam bolezni. 11. izdaja. </ref> (angl. ''stiff-person syndrome'', '''SPS''' ali ''stiff-man syndrome'')<ref name="Darras2014">{{cite book| vauthors = Darras BT, Jones Jr HR, Ryan MM |title=Neuromuscular Disorders of Infancy, Childhood, and Adolescence|date= 2014|publisher=Elsevier Science|isbn=978-0-12-417127-5|page=188|language=en|quote=The stiff-man syndrome (SMS, also known as stiff-person syndrome) is a rare central nervous system autoimmune disease, but is likely underrecognized.|author-link3=Monique Ryan}}</ref> je redka [[nevrološka motnja]] nejasnega vzroka, za katero je značilna progresivna [[mišična okorelost]]. Okorelost prizadene predvsem [[trup|mišice trupa]]. Bolnike zaznamujejo tudi [[mišični krč]]i, ki povzročajo motnje telesne drže. Pogosti simptomi so [[kronična bolečina]], omejena gibljivost in ledvena [[hiperlordoza]].<ref name="ninds.nih.gov">{{Cite web |title=Stiff-Person Syndrome {{!}} National Institute of Neurological Disorders and Stroke |url=https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/stiff-person-syndrome |access-date=2023-01-18 |website=www.ninds.nih.gov}}</ref><ref>{{Cite web |title=Stiff person syndrome - About the Disease - Genetic and Rare Diseases Information Center |url=https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/5023/stiff-person-syndrome |access-date=2023-01-18 |website=rarediseases.info.nih.gov |language=en |archive-date=2022-11-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221115154308/https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/5023/stiff-person-syndrome/ }}</ref> Prizadene okoli eno osebo na 1.000.000 prebivalcev; najpogosteje se pojavi v srednjem starostnem obdobju. Majhen delež bolnikov ima paraneoplastično obliko bolezni. Pogosto se pojavljajo različice bolezni, kot je sindrom okorelosti uda, ki prizadene predvsem določen ud. Bolezen so prvič opisali leta 1956. Diagnostična merila so predlagali v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, dve desetletji pozneje pa so jih dopolnili in natančneje opredelili. V devetdesetih letih in prvem desetletju novega tisočletja je postala jasnejša vloga [[Protitelo|protiteles]] pri tej bolezni. Bolniki s sindromom okorele osebe (SPS) imajo praviloma protitelesa proti [[Glutamat dekarboksilaza|glutamat dekarboksilazi]] (GAD), ki se v splošni populaciji pojavljajo le redko. Poleg krvnih preiskav na protitelesa proti GAD lahko pri potrditvi bolezni pomagajo [[Elektromiografija|elektromiografski]] testi. Najpogostejšo obliko zdravljenja predstavljajo zdravila iz skupine [[Benzodiazepin|benzodiazepinov]]; uporabljajo se za lajšanje simptomov okorelosti. Druge pogoste možnosti zdravljenja vključujejo [[baklofen]], intravenske [[Imunoglobulin|imunoglobuline]] in [[rituksimab]]. Pri zdravljenju sindroma toge osebe obstajajo omejene, a spodbudne terapevtske izkušnje s [[Presaditev krvotvornih matičnih celic|presaditvijo krvotvornih matičnih celic]].<ref name="ninds.nih.gov"/> == Znaki in simptomi == Sindrom okorele osebe se pogosto nadalje razvršča v več podtipov, in sicer glede na vzrok in napredovanje bolezni. Obstajajo tri klinične vrste sindroma okorele osebe: * klasični SPS, ki je povezan z drugimi avtoimunskimi boleznimi in je običajno GAD-pozitiven, * delne variante SPS, * progresivni [[encefalomielitis]] z rigidnostjo in [[mioklonusom]] (PERM).<ref>{{Cite journal | vauthors = Muranova A, Shanina E |date=Jul 18, 2022 |title=Stiff Person Syndrome |url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK573078/ |access-date=Jan 18, 2023 |website=StatPearls |publisher=StatPearls Publishing |place=Treasure Island, FL |pmid=34424651}}</ref> [[File:Stiff person syndrome wrist.png|alt=Forearm showing the hand formed into a fist shape, wrist bend inwards due to muscle contraction|thumb|Mišična togost in krči lahko povzročijo nenormalne položaje v mirovanju.]] Okoli 70 % bolnikov ima klasično obliko bolezni.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Bolniki s klasično obliko sindroma okorele osebe običajno najprej občutijo občasno napetost ali bolečino v mišicah [[Trup|trupa]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Te mišice se ponavljajoče in nehoteno krčijo, zaradi česar rastejo in otrdevajo.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Sčasoma otrdele mišice pri prizadeti osebi povzročijo zmanjšanje obsega gibanja, upočasnijo njene hotene gibe in lahko povzročijo nepravilno držo, zlasti ledveno [[Hiperlordoza|hiperlordozo]] (izrazito ukrivljenost v spodnjem delu hrbta).{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Toge mišice trupa lahko otežujejo ustrezno širjenje [[Prsni koš|prsnega koša]] in [[Trebuh|trebuha]], kar lahko povzroča težave z dihanjem in občutek hitre sitosti.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Pri mnogih osebah s sindromom okorele osebe (SPS) mišična togost sčasoma napreduje s trupa na okončine – najprej prizadene mišice, ki so najbližje trupu, nato pa še bolj oddaljene.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Okoreli udje lahko vplivajo na [[ravnotežje]] in hojo ter povzročijo nerodne padce, saj oseba ne more iztegniti rok, da bi ublažila udarec.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Poleg napredujoče togosti se pri številnih bolnikih s SPS pojavijo napadi mišičnih krčev, ki jih sprožijo nenadni gibi ter občutki razburjenja ali prestrašenosti.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Krče včasih spremljajo [[povišan krvni tlak]], [[pospešen srčni utrip]], [[povišana telesna temperatura]] in [[znojenje]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Pri nekaterih bolnikih se pojavlja [[kronična bolečina]] v mišicah.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Občutek mišične togosti se sprva pojavlja v obdobjih; včasih trajajo takšna obdobja več dni ali tednov, sčasoma pa začne vztrajno omejevati gibljivost.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Z napredovanjem bolezni nekateri bolniki več niso zmožni hoje ali sklanjanja.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=321}} Kronična bolečina je pogost simptom in praviloma sčasoma postaja močnejša, včasih se pa lahko pojavljajo tudi [[Akutna bolečina|akutne bolečine]].{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=277}} Stres, mraz in okužbe poslabšajo simptome, spanec pa jih ublaži.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Bolniki s SPS lahko občutijo izrazito občutljivost na dotike in zvoke, ki lahko pri njih povzročijo dodatne mišične krče.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Mišični krči se pojavljajo predvsem v proksimalnih mišicah udov in osrednjih mišicah trupa.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=319}} Krči običajno trajajo nekaj minut in se lahko ponavljajo več ur. Napadi krčev so nepredvidljivi; pogosto jih sprožijo poleg nenadnih dotikov in zvokov tudi hitri gibi ali čustvena stiska.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=321}} V redkih primerih so lahko prizadete obrazne mišice, roke, stopala in prsni koš, pojavijo pa se lahko tudi nenavadni gibi oči in [[vrtoglavica]].{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=168}}{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=276}} pri bolnikih s SPS so [[Miotatični refleks|miotatični refleksi]] (refleksi na nateg) živahni, pojavljajo se [[Klonus|klonusi]].{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Pri napredovali bolezni se lahko pojavlja hipnagogni mioklonus.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=322}} Poleg telesnih simptomov imajo številni bolniki s sindromom okorele osebe nevrološke in psihiatrične motnje.<ref>{{cite journal | vauthors = Nasri A, Gharbi A, Ouali U, Mrabet S, Souissi A, Jomli R, Gargouri A, Bendjebara M, Kacem I, Gouider R | display-authors = 3| title = Psychiatric Symptoms in Stiff-Person Syndrome: A Systematic Review and a Report of Two Cases | journal = Journal of the Academy of Consultation-Liaison Psychiatry | volume = 22 | pages = S2667-2960 | date = August 2022 | issue = 2 | pmid = 35940576 | doi = 10.1016/j.jaclp.2022.07.005 | s2cid = 251427590 }}</ref> Nekateri bolniki imajo različne nevrološke motnje, ki vplivajo na telesne reflekse in premikanje oči.Nekateri se soočajo tudi s [[Tesnobnost|tesnobnostjo]], [[Depresija (razpoloženje)|depresijo]], motnjami zaradi uživanja alkohola in [[Fobija|fobijami]] – zlasti z [[Agorafobija|agorafobijo]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Večina bolnikov nima psiholoških motenj in se na svoje okoliščine odziva razumno.{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=166}} Manjši del ljudi s sindromom okorele osebe (SPS) ima »delno« obliko tega sindroma, imenovano tudi »sindrom okorelega uda«, pri katerem so mišični krči in togost omejeni na okončine ali včasih le na eno okončino.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Okorelost se začne v enem od udov in tam ostane najbolj izrazita. Pri sindromu okorelih udov se pogosto pojavijo težave s [[Sfinkter|sfinktri]] in [[Možgansko deblo|možganskim deblom]].{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=278}} Sindrom okorelih udov v približno 25 % primerov napreduje v polno obliko sindroma okorele osebe.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=158}} Progresivni encefalomielitis z okorelostjo in mioklonusom, še ena različica bolezni,{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=277}} vključuje simptome SPS z motnjami možganskega debla, motnjami [[Avtonomno živčevje|avtonomnega živčevja]] in mioklonusi.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=278}} Pri nekaterih bolnikih je prizadet tudi [[limbični sistem]]. Večina bolnikov ima tudi težave, povezane z zgornjim motoričnim nevronom.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=159}} Pri okoli 5 % bolnikov so simptomi SPS posledica [[Paraneoplastični sindrom|paraneoplastičnega sindroma]] – torej tumorja v telesu, ki izloča bioaktivne snovi.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Paraneoplastični SPS lahko prizadene posamezen ud ali pa tako trup kot ude.{{sfn|Dalmau|Rosenfeld|Graus|2022|loc="Paraneoplastic Stiff-Person Syndrome"}}<ref>{{Cite web |title= Paraneoplastic Syndromes | publisher= [[National Institute of Neurological Disorders and Stroke]], [[National Institutes of Health]] |url=https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/paraneoplastic-syndromes |archive-url=https://web.archive.org/web/20220523171849/https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/paraneoplastic-syndromes |archive-date=May 23, 2022 |access-date=2023-01-18 |website= ninds.nih.gov}}</ref> == Vzroki == Vzroki za nastanek SPS niso povsem pojasnjeni, verjetno pa gre za posledico spremenjenega avtoimunskega odziva v [[Možgani|možganih]] in [[Hrbtenjača|hrbtenjači]].<ref>{{Navedi splet |date=11. 10. 2024 |title=What is stiff person syndrome? Understanding a rare neurological disorder |url=https://mcpress.mayoclinic.org/healthy-brain/what-is-stiff-person-syndrome-understanding-a-rare-neurological-disorder/ |access-date=30. 9. 2026}}</ref> Bolniki s SPS imajo v krvi praviloma visoke ravni protiteles proti [[Glutamat dekarboksilaza|glutamat dekarboksilazi]] (GAD).{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=320}} Protitelesa proti GAD ima približno 80 % bolnikov s SPS, medtem ko jih ima v splošni populaciji le približno 1 %.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1019}} Velika večina ljudi s protitelesi proti GAD ne zboli za SPS, kar kaže na to, da tvorba teh protiteles ni edini vzrok za nastanek SPS.{{sfn|Holmøy|Geis|2011|p=56}} Na splošno velja, da ima GAD – presinaptični avtoantigen – pri tej bolezni ključno vlogo, vendar pa natančne razlage o tem, kako avtoprotitelesa vplivajo na bolnike s SPS, ne poznamo.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=273}} Večina bolnikov s sindromom toge osebe (SPS) in visokimi titri protiteles proti GAD ima tudi protitelesa, ki zavirajo protein, povezan z receptorjem GABA (GABARAP, angl. ''GABA-receptor-associated protein'').{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Pri bolnikih s SPS so včasih prisotna tudi avtoprotitelesa proti [[Amfifizin|amfifizinu]] in [[Gefirin|gefirinu]].{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=273}} Zdi se, da protitelesa medsebojno delujejo z antigeni v možganskih nevronih in sinapsah hrbtenjače, s čimer povzročajo funkcionalno blokado zaviralnega [[Živčni prenašalec|živčnega prenašalca]] [[Gama-aminomaslena kislina|gama-aminomaslene kisline]] (GABA).{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} To vodi do motenj v delovanju GABA, kar verjetno povzroča togost in krče, značilne za SPS.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=320}} Pri bolnikih s SPS so v motoričnih skorjah prisotne nizke ravni GABA.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Vzrok za pojav avtoimunosti proti GAD pri bolnikih s SPS ni znan,{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1020}} prav tako pa se poraja vprašanje, ali se SPS uvršča med nevroavtoimunske bolezni.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1023}} Nadalje ni znano, ali so ta protitelesa patogena.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1020}} Raven [[Titer|titrov]] protiteles proti GAD pri bolnikih s SPS ni povezana s težavnostjo bolezni,{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=320}} kar pomeni, da spremljanje teh ravni ni potrebno.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=274}} Ni dokazano, da bi bila protitelesa proti GAD edini vzrok za SPS; morda gre le za označevalec ali sopojav osnovnega vzroka bolezni.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=153}} Pri bolnikih s SPS se nevroni [[Motorična enota|motoričnih enot]] prožijo nehoteno, na način, ki spominja na običajno kontrakcijo. Potenciali motoričnih enot se pojavljajo v stanju mirovanja, zlasti v mišicah, ki so toge.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Do prekomernega proženja motoričnih nevronov lahko pride zaradi nepravilnega delovanja spinalnih in suprasegmentalnih zaviralnih mrež, ki uporabljajo živčni prenašalec GABA.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Na posnetkih EMG so nehoteni gibi videti kot hoteni; tudi ko se bolnik poskuša sprostiti, prihaja do agonističnih in antagonističnih kontrakcij.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1019}} Pri manjšem deležu bolnikov s sindromom okorele osebe je proksimalna okorelost mišic paraneoplastična manifestacija [[Rak dojke|raka dojke]], [[Rak jajčnikov|jajčnikov]] ali [[Pljučni rak|pljuč]]. Te vrste raka so povezane s sinaptičnima beljakovinama amfifizinom in gefirinom. Paraneoplastični SPS, povezan s protitelesi proti amfifizinu, in adenokarcinomom dojke se pogosto pojavljata sočasno. Pri teh bolnikih praviloma ni prisotnih protiteles proti GAD.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Pasivni prenos SPS s transfuzijo plazme je bil dokazan pri paraneoplastični obliki bolezni, ne pa tudi pri klasični obliki SPS.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=153}} Obstajajo dokazi o genetskem vplivu na tveganje za SPS. Dovzetnost bolnikov za to bolezen povzroča lokus [[HLA]] razreda II. Večina bolnikov s SPS ima alel DQB1*0201.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Ta alel je povezan tudi s [[Sladkorna bolezen tipa 1|sladkorno boleznijo tipa 1]].{{sfn|Ali et al.|2011|p=79}} ==Diagnoza== SPS SPS se diagnosticira na temelju kliničnih izvidov in izključitve drugih stanj.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Specifičen laboratorijski test za potrditev diagnoze ne obstaja.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Zaradi redkosti in raznolikosti simptomov bolezni pri večini obolelih traja več let, preden prejmejo pravilno diagnozo.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Prisotnost protiteles proti GAD je najboljši pokazatelj bolezni, ki ga je mogoče zaznati s preiskavo krvi in ​​[[možgansko-hrbtenjačna tekočina|možganski-hrbtenjačne tekočine]]. Protitelesa proti GAD65 so prisotna pri približno 80 % bolnikov s SPS.<ref>{{Cite journal|title=Stiff Person Syndrome: A Case Report|last1=Dorr|first1=A|date=December 15, 2025|journal=Cureus|issue=12|volume=17|last2=DiVittorio|first2=A|last3=Clark|first3=K A|article-number=e99327 |doi=10.7759/cureus.99327 |doi-access=free |pmid=41552052 |pmc=12803955 }}</ref> S krvnimi preiskavami se lahko pogosto dokažejo tudi protiščitnična in antinuklearna protitelesa ter protitelesa proti [[intrinzični dejavnik|intrinzičnemu dejavniku]], RNP in [[gliadin]]u. [[Electromyography]] <!-- (EMG) --> demonstrates involuntary motor unit firing in SPS patients.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} It can confirm the SPS diagnosis by noting spasms in distant muscles as a result of subnoxious stimulation of cutaneous or [[mixed nerve]]s.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=322}} Responsiveness to [[diazepam]] helps confirm that the patient has SPS, as this drug decreases stiffness and motor-unit firing.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} The same general criteria are used to diagnose paraneoplastic SPS as for the normal form of the condition.{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=166}} Once SPS is diagnosed, poor response to conventional therapies and the presence of cancer indicate that it may be paraneoplastic.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} [[CT scan]]s are indicated for SPS patients who respond poorly to therapy to determine if cancer is the cause.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=154}} A variety of conditions have similar symptoms to SPS, including [[Myelopathy|myelopathies]], [[dystonia]]s, [[spinocerebellar degenerations]], [[primary lateral sclerosis]], [[neuromyotonia]], and some psychogenic disorders.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} [[Tetanus]], [[neuroleptic malignant syndrome]], [[malignant hyperpyrexia]], chronic spinal interneuronitis, [[serotonin syndrome]],{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=323}} [[multiple sclerosis]], and [[Parkinson's disease]] should also be excluded.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=323}} Patients' fears and phobias often incorrectly lead doctors to think their symptoms are [[psychogenic disease|psychogenic]],{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1018}} and they are sometimes suspected of [[malingering]].{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=276}} An average of six years pass after the onset of symptoms before the disease is diagnosed.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1018}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Avtoimunske bolezni]] 5dgoi44ccctzqbpcqxrlscjq8yq6f62 6759940 6759820 2026-10-03T09:22:03Z Marko3 1829 /* Diagnoza */ 6759940 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox medical condition (new) | name = Sindrom okorele osebe | image = Stiff man human cerebellum.JPG | alt = | caption = Mikroskopski posnetek vzorca [[Mali možgani|malih možganov]] z vezanimi monoklonskimi protitelesi proti GAD65 (zelena barva), posredna imunofluorescenca. | pronounce = | field = [[nevrologija]] | symptoms = mišična okorelost in s sprožilci povzročeni boleči mišični krči | complications = | onset = | duration = | types = | causes = | risks = | diagnosis = | differential = | prevention = | treatment = [[Benzodiazepin|benzodiazepini]], [[baklofen]], intravenski [[Imunoglobulin|imunoglobulini]], [[rituksimab]], [[presaditev krvotvornih matičnih celic]]<ref name="ninds.nih.gov"/> | medication = | prognosis = | frequency = 1 na 1.000.000 | deaths = }} '''Sindrom okorele osebe'''<ref>Nacionalni inštitut za javno zdravje. Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene, Avstralska modifikacija (MKB-10-AM). Pregledni seznam bolezni. 11. izdaja. </ref> (angl. ''stiff-person syndrome'', '''SPS''' ali ''stiff-man syndrome'')<ref name="Darras2014">{{cite book| vauthors = Darras BT, Jones Jr HR, Ryan MM |title=Neuromuscular Disorders of Infancy, Childhood, and Adolescence|date= 2014|publisher=Elsevier Science|isbn=978-0-12-417127-5|page=188|language=en|quote=The stiff-man syndrome (SMS, also known as stiff-person syndrome) is a rare central nervous system autoimmune disease, but is likely underrecognized.|author-link3=Monique Ryan}}</ref> je redka [[nevrološka motnja]] nejasnega vzroka, za katero je značilna progresivna [[mišična okorelost]]. Okorelost prizadene predvsem [[trup|mišice trupa]]. Bolnike zaznamujejo tudi [[mišični krč]]i, ki povzročajo motnje telesne drže. Pogosti simptomi so [[kronična bolečina]], omejena gibljivost in ledvena [[hiperlordoza]].<ref name="ninds.nih.gov">{{Cite web |title=Stiff-Person Syndrome {{!}} National Institute of Neurological Disorders and Stroke |url=https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/stiff-person-syndrome |access-date=2023-01-18 |website=www.ninds.nih.gov}}</ref><ref>{{Cite web |title=Stiff person syndrome - About the Disease - Genetic and Rare Diseases Information Center |url=https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/5023/stiff-person-syndrome |access-date=2023-01-18 |website=rarediseases.info.nih.gov |language=en |archive-date=2022-11-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221115154308/https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/5023/stiff-person-syndrome/ }}</ref> Prizadene okoli eno osebo na 1.000.000 prebivalcev; najpogosteje se pojavi v srednjem starostnem obdobju. Majhen delež bolnikov ima paraneoplastično obliko bolezni. Pogosto se pojavljajo različice bolezni, kot je sindrom okorelosti uda, ki prizadene predvsem določen ud. Bolezen so prvič opisali leta 1956. Diagnostična merila so predlagali v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, dve desetletji pozneje pa so jih dopolnili in natančneje opredelili. V devetdesetih letih in prvem desetletju novega tisočletja je postala jasnejša vloga [[Protitelo|protiteles]] pri tej bolezni. Bolniki s sindromom okorele osebe (SPS) imajo praviloma protitelesa proti [[Glutamat dekarboksilaza|glutamat dekarboksilazi]] (GAD), ki se v splošni populaciji pojavljajo le redko. Poleg krvnih preiskav na protitelesa proti GAD lahko pri potrditvi bolezni pomagajo [[Elektromiografija|elektromiografski]] testi. Najpogostejšo obliko zdravljenja predstavljajo zdravila iz skupine [[Benzodiazepin|benzodiazepinov]]; uporabljajo se za lajšanje simptomov okorelosti. Druge pogoste možnosti zdravljenja vključujejo [[baklofen]], intravenske [[Imunoglobulin|imunoglobuline]] in [[rituksimab]]. Pri zdravljenju sindroma toge osebe obstajajo omejene, a spodbudne terapevtske izkušnje s [[Presaditev krvotvornih matičnih celic|presaditvijo krvotvornih matičnih celic]].<ref name="ninds.nih.gov"/> == Znaki in simptomi == Sindrom okorele osebe se pogosto nadalje razvršča v več podtipov, in sicer glede na vzrok in napredovanje bolezni. Obstajajo tri klinične vrste sindroma okorele osebe: * klasični SPS, ki je povezan z drugimi avtoimunskimi boleznimi in je običajno GAD-pozitiven, * delne variante SPS, * progresivni [[encefalomielitis]] z rigidnostjo in [[mioklonusom]] (PERM).<ref>{{Cite journal | vauthors = Muranova A, Shanina E |date=Jul 18, 2022 |title=Stiff Person Syndrome |url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK573078/ |access-date=Jan 18, 2023 |website=StatPearls |publisher=StatPearls Publishing |place=Treasure Island, FL |pmid=34424651}}</ref> [[File:Stiff person syndrome wrist.png|alt=Forearm showing the hand formed into a fist shape, wrist bend inwards due to muscle contraction|thumb|Mišična togost in krči lahko povzročijo nenormalne položaje v mirovanju.]] Okoli 70 % bolnikov ima klasično obliko bolezni.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Bolniki s klasično obliko sindroma okorele osebe običajno najprej občutijo občasno napetost ali bolečino v mišicah [[Trup|trupa]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Te mišice se ponavljajoče in nehoteno krčijo, zaradi česar rastejo in otrdevajo.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Sčasoma otrdele mišice pri prizadeti osebi povzročijo zmanjšanje obsega gibanja, upočasnijo njene hotene gibe in lahko povzročijo nepravilno držo, zlasti ledveno [[Hiperlordoza|hiperlordozo]] (izrazito ukrivljenost v spodnjem delu hrbta).{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Toge mišice trupa lahko otežujejo ustrezno širjenje [[Prsni koš|prsnega koša]] in [[Trebuh|trebuha]], kar lahko povzroča težave z dihanjem in občutek hitre sitosti.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Pri mnogih osebah s sindromom okorele osebe (SPS) mišična togost sčasoma napreduje s trupa na okončine – najprej prizadene mišice, ki so najbližje trupu, nato pa še bolj oddaljene.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Okoreli udje lahko vplivajo na [[ravnotežje]] in hojo ter povzročijo nerodne padce, saj oseba ne more iztegniti rok, da bi ublažila udarec.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Poleg napredujoče togosti se pri številnih bolnikih s SPS pojavijo napadi mišičnih krčev, ki jih sprožijo nenadni gibi ter občutki razburjenja ali prestrašenosti.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Krče včasih spremljajo [[povišan krvni tlak]], [[pospešen srčni utrip]], [[povišana telesna temperatura]] in [[znojenje]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Pri nekaterih bolnikih se pojavlja [[kronična bolečina]] v mišicah.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Občutek mišične togosti se sprva pojavlja v obdobjih; včasih trajajo takšna obdobja več dni ali tednov, sčasoma pa začne vztrajno omejevati gibljivost.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Z napredovanjem bolezni nekateri bolniki več niso zmožni hoje ali sklanjanja.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=321}} Kronična bolečina je pogost simptom in praviloma sčasoma postaja močnejša, včasih se pa lahko pojavljajo tudi [[Akutna bolečina|akutne bolečine]].{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=277}} Stres, mraz in okužbe poslabšajo simptome, spanec pa jih ublaži.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Bolniki s SPS lahko občutijo izrazito občutljivost na dotike in zvoke, ki lahko pri njih povzročijo dodatne mišične krče.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Mišični krči se pojavljajo predvsem v proksimalnih mišicah udov in osrednjih mišicah trupa.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=319}} Krči običajno trajajo nekaj minut in se lahko ponavljajo več ur. Napadi krčev so nepredvidljivi; pogosto jih sprožijo poleg nenadnih dotikov in zvokov tudi hitri gibi ali čustvena stiska.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=321}} V redkih primerih so lahko prizadete obrazne mišice, roke, stopala in prsni koš, pojavijo pa se lahko tudi nenavadni gibi oči in [[vrtoglavica]].{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=168}}{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=276}} pri bolnikih s SPS so [[Miotatični refleks|miotatični refleksi]] (refleksi na nateg) živahni, pojavljajo se [[Klonus|klonusi]].{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Pri napredovali bolezni se lahko pojavlja hipnagogni mioklonus.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=322}} Poleg telesnih simptomov imajo številni bolniki s sindromom okorele osebe nevrološke in psihiatrične motnje.<ref>{{cite journal | vauthors = Nasri A, Gharbi A, Ouali U, Mrabet S, Souissi A, Jomli R, Gargouri A, Bendjebara M, Kacem I, Gouider R | display-authors = 3| title = Psychiatric Symptoms in Stiff-Person Syndrome: A Systematic Review and a Report of Two Cases | journal = Journal of the Academy of Consultation-Liaison Psychiatry | volume = 22 | pages = S2667-2960 | date = August 2022 | issue = 2 | pmid = 35940576 | doi = 10.1016/j.jaclp.2022.07.005 | s2cid = 251427590 }}</ref> Nekateri bolniki imajo različne nevrološke motnje, ki vplivajo na telesne reflekse in premikanje oči.Nekateri se soočajo tudi s [[Tesnobnost|tesnobnostjo]], [[Depresija (razpoloženje)|depresijo]], motnjami zaradi uživanja alkohola in [[Fobija|fobijami]] – zlasti z [[Agorafobija|agorafobijo]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Večina bolnikov nima psiholoških motenj in se na svoje okoliščine odziva razumno.{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=166}} Manjši del ljudi s sindromom okorele osebe (SPS) ima »delno« obliko tega sindroma, imenovano tudi »sindrom okorelega uda«, pri katerem so mišični krči in togost omejeni na okončine ali včasih le na eno okončino.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Okorelost se začne v enem od udov in tam ostane najbolj izrazita. Pri sindromu okorelih udov se pogosto pojavijo težave s [[Sfinkter|sfinktri]] in [[Možgansko deblo|možganskim deblom]].{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=278}} Sindrom okorelih udov v približno 25 % primerov napreduje v polno obliko sindroma okorele osebe.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=158}} Progresivni encefalomielitis z okorelostjo in mioklonusom, še ena različica bolezni,{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=277}} vključuje simptome SPS z motnjami možganskega debla, motnjami [[Avtonomno živčevje|avtonomnega živčevja]] in mioklonusi.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=278}} Pri nekaterih bolnikih je prizadet tudi [[limbični sistem]]. Večina bolnikov ima tudi težave, povezane z zgornjim motoričnim nevronom.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=159}} Pri okoli 5 % bolnikov so simptomi SPS posledica [[Paraneoplastični sindrom|paraneoplastičnega sindroma]] – torej tumorja v telesu, ki izloča bioaktivne snovi.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Paraneoplastični SPS lahko prizadene posamezen ud ali pa tako trup kot ude.{{sfn|Dalmau|Rosenfeld|Graus|2022|loc="Paraneoplastic Stiff-Person Syndrome"}}<ref>{{Cite web |title= Paraneoplastic Syndromes | publisher= [[National Institute of Neurological Disorders and Stroke]], [[National Institutes of Health]] |url=https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/paraneoplastic-syndromes |archive-url=https://web.archive.org/web/20220523171849/https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/paraneoplastic-syndromes |archive-date=May 23, 2022 |access-date=2023-01-18 |website= ninds.nih.gov}}</ref> == Vzroki == Vzroki za nastanek SPS niso povsem pojasnjeni, verjetno pa gre za posledico spremenjenega avtoimunskega odziva v [[Možgani|možganih]] in [[Hrbtenjača|hrbtenjači]].<ref>{{Navedi splet |date=11. 10. 2024 |title=What is stiff person syndrome? Understanding a rare neurological disorder |url=https://mcpress.mayoclinic.org/healthy-brain/what-is-stiff-person-syndrome-understanding-a-rare-neurological-disorder/ |access-date=30. 9. 2026}}</ref> Bolniki s SPS imajo v krvi praviloma visoke ravni protiteles proti [[Glutamat dekarboksilaza|glutamat dekarboksilazi]] (GAD).{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=320}} Protitelesa proti GAD ima približno 80 % bolnikov s SPS, medtem ko jih ima v splošni populaciji le približno 1 %.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1019}} Velika večina ljudi s protitelesi proti GAD ne zboli za SPS, kar kaže na to, da tvorba teh protiteles ni edini vzrok za nastanek SPS.{{sfn|Holmøy|Geis|2011|p=56}} Na splošno velja, da ima GAD – presinaptični avtoantigen – pri tej bolezni ključno vlogo, vendar pa natančne razlage o tem, kako avtoprotitelesa vplivajo na bolnike s SPS, ne poznamo.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=273}} Večina bolnikov s sindromom toge osebe (SPS) in visokimi titri protiteles proti GAD ima tudi protitelesa, ki zavirajo protein, povezan z receptorjem GABA (GABARAP, angl. ''GABA-receptor-associated protein'').{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Pri bolnikih s SPS so včasih prisotna tudi avtoprotitelesa proti [[Amfifizin|amfifizinu]] in [[Gefirin|gefirinu]].{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=273}} Zdi se, da protitelesa medsebojno delujejo z antigeni v možganskih nevronih in sinapsah hrbtenjače, s čimer povzročajo funkcionalno blokado zaviralnega [[Živčni prenašalec|živčnega prenašalca]] [[Gama-aminomaslena kislina|gama-aminomaslene kisline]] (GABA).{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} To vodi do motenj v delovanju GABA, kar verjetno povzroča togost in krče, značilne za SPS.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=320}} Pri bolnikih s SPS so v motoričnih skorjah prisotne nizke ravni GABA.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Vzrok za pojav avtoimunosti proti GAD pri bolnikih s SPS ni znan,{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1020}} prav tako pa se poraja vprašanje, ali se SPS uvršča med nevroavtoimunske bolezni.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1023}} Nadalje ni znano, ali so ta protitelesa patogena.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1020}} Raven [[Titer|titrov]] protiteles proti GAD pri bolnikih s SPS ni povezana s težavnostjo bolezni,{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=320}} kar pomeni, da spremljanje teh ravni ni potrebno.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=274}} Ni dokazano, da bi bila protitelesa proti GAD edini vzrok za SPS; morda gre le za označevalec ali sopojav osnovnega vzroka bolezni.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=153}} Pri bolnikih s SPS se nevroni [[Motorična enota|motoričnih enot]] prožijo nehoteno, na način, ki spominja na običajno kontrakcijo. Potenciali motoričnih enot se pojavljajo v stanju mirovanja, zlasti v mišicah, ki so toge.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Do prekomernega proženja motoričnih nevronov lahko pride zaradi nepravilnega delovanja spinalnih in suprasegmentalnih zaviralnih mrež, ki uporabljajo živčni prenašalec GABA.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Na posnetkih EMG so nehoteni gibi videti kot hoteni; tudi ko se bolnik poskuša sprostiti, prihaja do agonističnih in antagonističnih kontrakcij.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1019}} Pri manjšem deležu bolnikov s sindromom okorele osebe je proksimalna okorelost mišic paraneoplastična manifestacija [[Rak dojke|raka dojke]], [[Rak jajčnikov|jajčnikov]] ali [[Pljučni rak|pljuč]]. Te vrste raka so povezane s sinaptičnima beljakovinama amfifizinom in gefirinom. Paraneoplastični SPS, povezan s protitelesi proti amfifizinu, in adenokarcinomom dojke se pogosto pojavljata sočasno. Pri teh bolnikih praviloma ni prisotnih protiteles proti GAD.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Pasivni prenos SPS s transfuzijo plazme je bil dokazan pri paraneoplastični obliki bolezni, ne pa tudi pri klasični obliki SPS.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=153}} Obstajajo dokazi o genetskem vplivu na tveganje za SPS. Dovzetnost bolnikov za to bolezen povzroča lokus [[HLA]] razreda II. Večina bolnikov s SPS ima alel DQB1*0201.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Ta alel je povezan tudi s [[Sladkorna bolezen tipa 1|sladkorno boleznijo tipa 1]].{{sfn|Ali et al.|2011|p=79}} ==Diagnoza== SPS SPS se diagnosticira na temelju kliničnih izvidov in izključitve drugih stanj.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Specifičen laboratorijski test za potrditev diagnoze ne obstaja.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Zaradi redkosti in raznolikosti simptomov bolezni pri večini obolelih traja več let, preden prejmejo pravilno diagnozo.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Prisotnost protiteles proti GAD je najboljši pokazatelj bolezni, ki ga je mogoče zaznati s preiskavo krvi in ​​[[možgansko-hrbtenjačna tekočina|možganski-hrbtenjačne tekočine]]. Protitelesa proti GAD65 so prisotna pri približno 80 % bolnikov s SPS.<ref>{{Cite journal|title=Stiff Person Syndrome: A Case Report|last1=Dorr|first1=A|date=December 15, 2025|journal=Cureus|issue=12|volume=17|last2=DiVittorio|first2=A|last3=Clark|first3=K A|article-number=e99327 |doi=10.7759/cureus.99327 |doi-access=free |pmid=41552052 |pmc=12803955 }}</ref> S krvnimi preiskavami se lahko pogosto dokažejo tudi protiščitnična in antinuklearna protitelesa ter protitelesa proti [[intrinzični dejavnik|intrinzičnemu dejavniku]], RNP in [[gliadin]]u. Elektromiografija pri bolnikih s SPS kaže na nehoteno proženje motoričnih enot.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Diagnoza SPS se lahko potrdi z zaznavanjem krčev v oddaljenih mišicah kot posledice draženja kožnih ali mešanih živcev, ki pa ne dosega praga bolečine.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=322}} Pri potrditvi diagnoze lahko pomaga tudi ugotovitev odziva na zdravljenje z [[Diazepam|diazepamom]], saj to zdravilo zmanjšuje togost in proženje motoričnih enot.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Za diagnosticiranje paraneoplastičnega SPS se uporabljajo enaka splošna merila kot za običajno obliko bolezni.{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=166}} Ko je diagnosticiran sindrom okorele osebe (SPS), slab odziv na konvencionalno zdravljenje in prisotnost rakave bolezni kažeta na to, da gre lahko za paraneoplastično obliko bolezni.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} CT-slikanje je indicirano pri bolnikih s SPS, ki se slabo odzivajo na zdravljenje, da se ugotovi, ali je vzrok rak.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=154}} A variety of conditions have similar symptoms to SPS, including [[Myelopathy|myelopathies]], [[dystonia]]s, [[spinocerebellar degenerations]], [[primary lateral sclerosis]], [[neuromyotonia]], and some psychogenic disorders.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} [[Tetanus]], [[neuroleptic malignant syndrome]], [[malignant hyperpyrexia]], chronic spinal interneuronitis, [[serotonin syndrome]],{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=323}} [[multiple sclerosis]], and [[Parkinson's disease]] should also be excluded.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=323}} Strahovi in ​​fobije pri bolnikih zdravnike pogosto napačno navajajo k prepričanju, da so simptomi psihogenega izvora,{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1018}} včasih pa obstaja tudi sum na simuliranje bolezni.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=276}} Od pojava simptomov do pravilne diagnoze bolezni preteče v povprečju šest let.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1018}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Avtoimunske bolezni]] jwc25bykipjw4bdbu3p2l1cwa3qvq47 6759948 6759940 2026-10-03T09:53:18Z Marko3 1829 /* Diagnoza */ 6759948 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox medical condition (new) | name = Sindrom okorele osebe | image = Stiff man human cerebellum.JPG | alt = | caption = Mikroskopski posnetek vzorca [[Mali možgani|malih možganov]] z vezanimi monoklonskimi protitelesi proti GAD65 (zelena barva), posredna imunofluorescenca. | pronounce = | field = [[nevrologija]] | symptoms = mišična okorelost in s sprožilci povzročeni boleči mišični krči | complications = | onset = | duration = | types = | causes = | risks = | diagnosis = | differential = | prevention = | treatment = [[Benzodiazepin|benzodiazepini]], [[baklofen]], intravenski [[Imunoglobulin|imunoglobulini]], [[rituksimab]], [[presaditev krvotvornih matičnih celic]]<ref name="ninds.nih.gov"/> | medication = | prognosis = | frequency = 1 na 1.000.000 | deaths = }} '''Sindrom okorele osebe'''<ref>Nacionalni inštitut za javno zdravje. Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene, Avstralska modifikacija (MKB-10-AM). Pregledni seznam bolezni. 11. izdaja. </ref> (angl. ''stiff-person syndrome'', '''SPS''' ali ''stiff-man syndrome'')<ref name="Darras2014">{{cite book| vauthors = Darras BT, Jones Jr HR, Ryan MM |title=Neuromuscular Disorders of Infancy, Childhood, and Adolescence|date= 2014|publisher=Elsevier Science|isbn=978-0-12-417127-5|page=188|language=en|quote=The stiff-man syndrome (SMS, also known as stiff-person syndrome) is a rare central nervous system autoimmune disease, but is likely underrecognized.|author-link3=Monique Ryan}}</ref> je redka [[nevrološka motnja]] nejasnega vzroka, za katero je značilna progresivna [[mišična okorelost]]. Okorelost prizadene predvsem [[trup|mišice trupa]]. Bolnike zaznamujejo tudi [[mišični krč]]i, ki povzročajo motnje telesne drže. Pogosti simptomi so [[kronična bolečina]], omejena gibljivost in ledvena [[hiperlordoza]].<ref name="ninds.nih.gov">{{Cite web |title=Stiff-Person Syndrome {{!}} National Institute of Neurological Disorders and Stroke |url=https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/stiff-person-syndrome |access-date=2023-01-18 |website=www.ninds.nih.gov}}</ref><ref>{{Cite web |title=Stiff person syndrome - About the Disease - Genetic and Rare Diseases Information Center |url=https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/5023/stiff-person-syndrome |access-date=2023-01-18 |website=rarediseases.info.nih.gov |language=en |archive-date=2022-11-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221115154308/https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/5023/stiff-person-syndrome/ }}</ref> Prizadene okoli eno osebo na 1.000.000 prebivalcev; najpogosteje se pojavi v srednjem starostnem obdobju. Majhen delež bolnikov ima paraneoplastično obliko bolezni. Pogosto se pojavljajo različice bolezni, kot je sindrom okorelosti uda, ki prizadene predvsem določen ud. Bolezen so prvič opisali leta 1956. Diagnostična merila so predlagali v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, dve desetletji pozneje pa so jih dopolnili in natančneje opredelili. V devetdesetih letih in prvem desetletju novega tisočletja je postala jasnejša vloga [[Protitelo|protiteles]] pri tej bolezni. Bolniki s sindromom okorele osebe (SPS) imajo praviloma protitelesa proti [[Glutamat dekarboksilaza|glutamat dekarboksilazi]] (GAD), ki se v splošni populaciji pojavljajo le redko. Poleg krvnih preiskav na protitelesa proti GAD lahko pri potrditvi bolezni pomagajo [[Elektromiografija|elektromiografski]] testi. Najpogostejšo obliko zdravljenja predstavljajo zdravila iz skupine [[Benzodiazepin|benzodiazepinov]]; uporabljajo se za lajšanje simptomov okorelosti. Druge pogoste možnosti zdravljenja vključujejo [[baklofen]], intravenske [[Imunoglobulin|imunoglobuline]] in [[rituksimab]]. Pri zdravljenju sindroma toge osebe obstajajo omejene, a spodbudne terapevtske izkušnje s [[Presaditev krvotvornih matičnih celic|presaditvijo krvotvornih matičnih celic]].<ref name="ninds.nih.gov"/> == Znaki in simptomi == Sindrom okorele osebe se pogosto nadalje razvršča v več podtipov, in sicer glede na vzrok in napredovanje bolezni. Obstajajo tri klinične vrste sindroma okorele osebe: * klasični SPS, ki je povezan z drugimi avtoimunskimi boleznimi in je običajno GAD-pozitiven, * delne variante SPS, * progresivni [[encefalomielitis]] z rigidnostjo in [[mioklonusom]] (PERM).<ref>{{Cite journal | vauthors = Muranova A, Shanina E |date=Jul 18, 2022 |title=Stiff Person Syndrome |url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK573078/ |access-date=Jan 18, 2023 |website=StatPearls |publisher=StatPearls Publishing |place=Treasure Island, FL |pmid=34424651}}</ref> [[File:Stiff person syndrome wrist.png|alt=Forearm showing the hand formed into a fist shape, wrist bend inwards due to muscle contraction|thumb|Mišična togost in krči lahko povzročijo nenormalne položaje v mirovanju.]] Okoli 70 % bolnikov ima klasično obliko bolezni.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Bolniki s klasično obliko sindroma okorele osebe običajno najprej občutijo občasno napetost ali bolečino v mišicah [[Trup|trupa]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Te mišice se ponavljajoče in nehoteno krčijo, zaradi česar rastejo in otrdevajo.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Sčasoma otrdele mišice pri prizadeti osebi povzročijo zmanjšanje obsega gibanja, upočasnijo njene hotene gibe in lahko povzročijo nepravilno držo, zlasti ledveno [[Hiperlordoza|hiperlordozo]] (izrazito ukrivljenost v spodnjem delu hrbta).{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Toge mišice trupa lahko otežujejo ustrezno širjenje [[Prsni koš|prsnega koša]] in [[Trebuh|trebuha]], kar lahko povzroča težave z dihanjem in občutek hitre sitosti.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Pri mnogih osebah s sindromom okorele osebe (SPS) mišična togost sčasoma napreduje s trupa na okončine – najprej prizadene mišice, ki so najbližje trupu, nato pa še bolj oddaljene.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Okoreli udje lahko vplivajo na [[ravnotežje]] in hojo ter povzročijo nerodne padce, saj oseba ne more iztegniti rok, da bi ublažila udarec.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Poleg napredujoče togosti se pri številnih bolnikih s SPS pojavijo napadi mišičnih krčev, ki jih sprožijo nenadni gibi ter občutki razburjenja ali prestrašenosti.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Krče včasih spremljajo [[povišan krvni tlak]], [[pospešen srčni utrip]], [[povišana telesna temperatura]] in [[znojenje]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Pri nekaterih bolnikih se pojavlja [[kronična bolečina]] v mišicah.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Občutek mišične togosti se sprva pojavlja v obdobjih; včasih trajajo takšna obdobja več dni ali tednov, sčasoma pa začne vztrajno omejevati gibljivost.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Z napredovanjem bolezni nekateri bolniki več niso zmožni hoje ali sklanjanja.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=321}} Kronična bolečina je pogost simptom in praviloma sčasoma postaja močnejša, včasih se pa lahko pojavljajo tudi [[Akutna bolečina|akutne bolečine]].{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=277}} Stres, mraz in okužbe poslabšajo simptome, spanec pa jih ublaži.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Bolniki s SPS lahko občutijo izrazito občutljivost na dotike in zvoke, ki lahko pri njih povzročijo dodatne mišične krče.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Mišični krči se pojavljajo predvsem v proksimalnih mišicah udov in osrednjih mišicah trupa.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=319}} Krči običajno trajajo nekaj minut in se lahko ponavljajo več ur. Napadi krčev so nepredvidljivi; pogosto jih sprožijo poleg nenadnih dotikov in zvokov tudi hitri gibi ali čustvena stiska.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=321}} V redkih primerih so lahko prizadete obrazne mišice, roke, stopala in prsni koš, pojavijo pa se lahko tudi nenavadni gibi oči in [[vrtoglavica]].{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=168}}{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=276}} pri bolnikih s SPS so [[Miotatični refleks|miotatični refleksi]] (refleksi na nateg) živahni, pojavljajo se [[Klonus|klonusi]].{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Pri napredovali bolezni se lahko pojavlja hipnagogni mioklonus.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=322}} Poleg telesnih simptomov imajo številni bolniki s sindromom okorele osebe nevrološke in psihiatrične motnje.<ref>{{cite journal | vauthors = Nasri A, Gharbi A, Ouali U, Mrabet S, Souissi A, Jomli R, Gargouri A, Bendjebara M, Kacem I, Gouider R | display-authors = 3| title = Psychiatric Symptoms in Stiff-Person Syndrome: A Systematic Review and a Report of Two Cases | journal = Journal of the Academy of Consultation-Liaison Psychiatry | volume = 22 | pages = S2667-2960 | date = August 2022 | issue = 2 | pmid = 35940576 | doi = 10.1016/j.jaclp.2022.07.005 | s2cid = 251427590 }}</ref> Nekateri bolniki imajo različne nevrološke motnje, ki vplivajo na telesne reflekse in premikanje oči.Nekateri se soočajo tudi s [[Tesnobnost|tesnobnostjo]], [[Depresija (razpoloženje)|depresijo]], motnjami zaradi uživanja alkohola in [[Fobija|fobijami]] – zlasti z [[Agorafobija|agorafobijo]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Večina bolnikov nima psiholoških motenj in se na svoje okoliščine odziva razumno.{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=166}} Manjši del ljudi s sindromom okorele osebe (SPS) ima »delno« obliko tega sindroma, imenovano tudi »sindrom okorelega uda«, pri katerem so mišični krči in togost omejeni na okončine ali včasih le na eno okončino.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Okorelost se začne v enem od udov in tam ostane najbolj izrazita. Pri sindromu okorelih udov se pogosto pojavijo težave s [[Sfinkter|sfinktri]] in [[Možgansko deblo|možganskim deblom]].{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=278}} Sindrom okorelih udov v približno 25 % primerov napreduje v polno obliko sindroma okorele osebe.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=158}} Progresivni encefalomielitis z okorelostjo in mioklonusom, še ena različica bolezni,{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=277}} vključuje simptome SPS z motnjami možganskega debla, motnjami [[Avtonomno živčevje|avtonomnega živčevja]] in mioklonusi.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=278}} Pri nekaterih bolnikih je prizadet tudi [[limbični sistem]]. Večina bolnikov ima tudi težave, povezane z zgornjim motoričnim nevronom.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=159}} Pri okoli 5 % bolnikov so simptomi SPS posledica [[Paraneoplastični sindrom|paraneoplastičnega sindroma]] – torej tumorja v telesu, ki izloča bioaktivne snovi.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Paraneoplastični SPS lahko prizadene posamezen ud ali pa tako trup kot ude.{{sfn|Dalmau|Rosenfeld|Graus|2022|loc="Paraneoplastic Stiff-Person Syndrome"}}<ref>{{Cite web |title= Paraneoplastic Syndromes | publisher= [[National Institute of Neurological Disorders and Stroke]], [[National Institutes of Health]] |url=https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/paraneoplastic-syndromes |archive-url=https://web.archive.org/web/20220523171849/https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/paraneoplastic-syndromes |archive-date=May 23, 2022 |access-date=2023-01-18 |website= ninds.nih.gov}}</ref> == Vzroki == Vzroki za nastanek SPS niso povsem pojasnjeni, verjetno pa gre za posledico spremenjenega avtoimunskega odziva v [[Možgani|možganih]] in [[Hrbtenjača|hrbtenjači]].<ref>{{Navedi splet |date=11. 10. 2024 |title=What is stiff person syndrome? Understanding a rare neurological disorder |url=https://mcpress.mayoclinic.org/healthy-brain/what-is-stiff-person-syndrome-understanding-a-rare-neurological-disorder/ |access-date=30. 9. 2026}}</ref> Bolniki s SPS imajo v krvi praviloma visoke ravni protiteles proti [[Glutamat dekarboksilaza|glutamat dekarboksilazi]] (GAD).{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=320}} Protitelesa proti GAD ima približno 80 % bolnikov s SPS, medtem ko jih ima v splošni populaciji le približno 1 %.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1019}} Velika večina ljudi s protitelesi proti GAD ne zboli za SPS, kar kaže na to, da tvorba teh protiteles ni edini vzrok za nastanek SPS.{{sfn|Holmøy|Geis|2011|p=56}} Na splošno velja, da ima GAD – presinaptični avtoantigen – pri tej bolezni ključno vlogo, vendar pa natančne razlage o tem, kako avtoprotitelesa vplivajo na bolnike s SPS, ne poznamo.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=273}} Večina bolnikov s sindromom toge osebe (SPS) in visokimi titri protiteles proti GAD ima tudi protitelesa, ki zavirajo protein, povezan z receptorjem GABA (GABARAP, angl. ''GABA-receptor-associated protein'').{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Pri bolnikih s SPS so včasih prisotna tudi avtoprotitelesa proti [[Amfifizin|amfifizinu]] in [[Gefirin|gefirinu]].{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=273}} Zdi se, da protitelesa medsebojno delujejo z antigeni v možganskih nevronih in sinapsah hrbtenjače, s čimer povzročajo funkcionalno blokado zaviralnega [[Živčni prenašalec|živčnega prenašalca]] [[Gama-aminomaslena kislina|gama-aminomaslene kisline]] (GABA).{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} To vodi do motenj v delovanju GABA, kar verjetno povzroča togost in krče, značilne za SPS.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=320}} Pri bolnikih s SPS so v motoričnih skorjah prisotne nizke ravni GABA.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Vzrok za pojav avtoimunosti proti GAD pri bolnikih s SPS ni znan,{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1020}} prav tako pa se poraja vprašanje, ali se SPS uvršča med nevroavtoimunske bolezni.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1023}} Nadalje ni znano, ali so ta protitelesa patogena.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1020}} Raven [[Titer|titrov]] protiteles proti GAD pri bolnikih s SPS ni povezana s težavnostjo bolezni,{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=320}} kar pomeni, da spremljanje teh ravni ni potrebno.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=274}} Ni dokazano, da bi bila protitelesa proti GAD edini vzrok za SPS; morda gre le za označevalec ali sopojav osnovnega vzroka bolezni.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=153}} Pri bolnikih s SPS se nevroni [[Motorična enota|motoričnih enot]] prožijo nehoteno, na način, ki spominja na običajno kontrakcijo. Potenciali motoričnih enot se pojavljajo v stanju mirovanja, zlasti v mišicah, ki so toge.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Do prekomernega proženja motoričnih nevronov lahko pride zaradi nepravilnega delovanja spinalnih in suprasegmentalnih zaviralnih mrež, ki uporabljajo živčni prenašalec GABA.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Na posnetkih EMG so nehoteni gibi videti kot hoteni; tudi ko se bolnik poskuša sprostiti, prihaja do agonističnih in antagonističnih kontrakcij.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1019}} Pri manjšem deležu bolnikov s sindromom okorele osebe je proksimalna okorelost mišic paraneoplastična manifestacija [[Rak dojke|raka dojke]], [[Rak jajčnikov|jajčnikov]] ali [[Pljučni rak|pljuč]]. Te vrste raka so povezane s sinaptičnima beljakovinama amfifizinom in gefirinom. Paraneoplastični SPS, povezan s protitelesi proti amfifizinu, in adenokarcinomom dojke se pogosto pojavljata sočasno. Pri teh bolnikih praviloma ni prisotnih protiteles proti GAD.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Pasivni prenos SPS s transfuzijo plazme je bil dokazan pri paraneoplastični obliki bolezni, ne pa tudi pri klasični obliki SPS.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=153}} Obstajajo dokazi o genetskem vplivu na tveganje za SPS. Dovzetnost bolnikov za to bolezen povzroča lokus [[HLA]] razreda II. Večina bolnikov s SPS ima alel DQB1*0201.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Ta alel je povezan tudi s [[Sladkorna bolezen tipa 1|sladkorno boleznijo tipa 1]].{{sfn|Ali et al.|2011|p=79}} ==Diagnoza== SPS SPS se diagnosticira na temelju kliničnih izvidov in izključitve drugih stanj.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Specifičen laboratorijski test za potrditev diagnoze ne obstaja.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Zaradi redkosti in raznolikosti simptomov bolezni pri večini obolelih traja več let, preden prejmejo pravilno diagnozo.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Prisotnost protiteles proti GAD je najboljši pokazatelj bolezni, ki ga je mogoče zaznati s preiskavo krvi in ​​[[možgansko-hrbtenjačna tekočina|možganski-hrbtenjačne tekočine]]. Protitelesa proti GAD65 so prisotna pri približno 80 % bolnikov s SPS.<ref>{{Cite journal|title=Stiff Person Syndrome: A Case Report|last1=Dorr|first1=A|date=December 15, 2025|journal=Cureus|issue=12|volume=17|last2=DiVittorio|first2=A|last3=Clark|first3=K A|article-number=e99327 |doi=10.7759/cureus.99327 |doi-access=free |pmid=41552052 |pmc=12803955 }}</ref> S krvnimi preiskavami se lahko pogosto dokažejo tudi protiščitnična in antinuklearna protitelesa ter protitelesa proti [[intrinzični dejavnik|intrinzičnemu dejavniku]], RNP in [[gliadin]]u. Elektromiografija pri bolnikih s SPS kaže na nehoteno proženje motoričnih enot.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Diagnoza SPS se lahko potrdi z zaznavanjem krčev v oddaljenih mišicah kot posledice draženja kožnih ali mešanih živcev, ki pa ne dosega praga bolečine.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=322}} Pri potrditvi diagnoze lahko pomaga tudi ugotovitev odziva na zdravljenje z [[Diazepam|diazepamom]], saj to zdravilo zmanjšuje togost in proženje motoričnih enot.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Za diagnosticiranje paraneoplastičnega SPS se uporabljajo enaka splošna merila kot za običajno obliko bolezni.{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=166}} Ko je diagnosticiran sindrom okorele osebe (SPS), slab odziv na konvencionalno zdravljenje in prisotnost rakave bolezni kažeta na to, da gre lahko za paraneoplastično obliko bolezni.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} CT-slikanje je indicirano pri bolnikih s SPS, ki se slabo odzivajo na zdravljenje, da se ugotovi, ali je vzrok rak.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=154}} Številne druge bolezni imajo podobne simptome kot SPS, vključno z [[Mielopatija|mielopatijami]], [[Distonija|distonijami]], [[Spinocerebelarna degeneracija|spinocerebelarnimi degeneracijami]], [[Primarna lateralna skleroza|primarno lateralno sklerozo]], [[Nevromiotonija|nevromiotonijo]] in nekaterimi psihogenimi motnjami.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Izključiti je treba tudi [[tetanus]], nevroleptični maligni sindrom, maligno hiperpireksijo, kronični spinalni internevronitis, serotoninski sindrom,{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=323}} multiplo sklerozo in parkinsonovo bolezen.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=323}} Strahovi in ​​fobije pri bolnikih zdravnike pogosto napačno navajajo k prepričanju, da so simptomi psihogenega izvora,{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1018}} včasih pa obstaja tudi sum na simuliranje bolezni.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=276}} Od pojava simptomov do pravilne diagnoze bolezni preteče v povprečju šest let.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1018}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Avtoimunske bolezni]] dbhbdqpduejqeburmafn4l4rkuhb94n 6759949 6759948 2026-10-03T09:54:57Z Marko3 1829 /* Diagnoza */ 6759949 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox medical condition (new) | name = Sindrom okorele osebe | image = Stiff man human cerebellum.JPG | alt = | caption = Mikroskopski posnetek vzorca [[Mali možgani|malih možganov]] z vezanimi monoklonskimi protitelesi proti GAD65 (zelena barva), posredna imunofluorescenca. | pronounce = | field = [[nevrologija]] | symptoms = mišična okorelost in s sprožilci povzročeni boleči mišični krči | complications = | onset = | duration = | types = | causes = | risks = | diagnosis = | differential = | prevention = | treatment = [[Benzodiazepin|benzodiazepini]], [[baklofen]], intravenski [[Imunoglobulin|imunoglobulini]], [[rituksimab]], [[presaditev krvotvornih matičnih celic]]<ref name="ninds.nih.gov"/> | medication = | prognosis = | frequency = 1 na 1.000.000 | deaths = }} '''Sindrom okorele osebe'''<ref>Nacionalni inštitut za javno zdravje. Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene, Avstralska modifikacija (MKB-10-AM). Pregledni seznam bolezni. 11. izdaja. </ref> (angl. ''stiff-person syndrome'', '''SPS''' ali ''stiff-man syndrome'')<ref name="Darras2014">{{cite book| vauthors = Darras BT, Jones Jr HR, Ryan MM |title=Neuromuscular Disorders of Infancy, Childhood, and Adolescence|date= 2014|publisher=Elsevier Science|isbn=978-0-12-417127-5|page=188|language=en|quote=The stiff-man syndrome (SMS, also known as stiff-person syndrome) is a rare central nervous system autoimmune disease, but is likely underrecognized.|author-link3=Monique Ryan}}</ref> je redka [[nevrološka motnja]] nejasnega vzroka, za katero je značilna progresivna [[mišična okorelost]]. Okorelost prizadene predvsem [[trup|mišice trupa]]. Bolnike zaznamujejo tudi [[mišični krč]]i, ki povzročajo motnje telesne drže. Pogosti simptomi so [[kronična bolečina]], omejena gibljivost in ledvena [[hiperlordoza]].<ref name="ninds.nih.gov">{{Cite web |title=Stiff-Person Syndrome {{!}} National Institute of Neurological Disorders and Stroke |url=https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/stiff-person-syndrome |access-date=2023-01-18 |website=www.ninds.nih.gov}}</ref><ref>{{Cite web |title=Stiff person syndrome - About the Disease - Genetic and Rare Diseases Information Center |url=https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/5023/stiff-person-syndrome |access-date=2023-01-18 |website=rarediseases.info.nih.gov |language=en |archive-date=2022-11-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221115154308/https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/5023/stiff-person-syndrome/ }}</ref> Prizadene okoli eno osebo na 1.000.000 prebivalcev; najpogosteje se pojavi v srednjem starostnem obdobju. Majhen delež bolnikov ima paraneoplastično obliko bolezni. Pogosto se pojavljajo različice bolezni, kot je sindrom okorelosti uda, ki prizadene predvsem določen ud. Bolezen so prvič opisali leta 1956. Diagnostična merila so predlagali v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, dve desetletji pozneje pa so jih dopolnili in natančneje opredelili. V devetdesetih letih in prvem desetletju novega tisočletja je postala jasnejša vloga [[Protitelo|protiteles]] pri tej bolezni. Bolniki s sindromom okorele osebe (SPS) imajo praviloma protitelesa proti [[Glutamat dekarboksilaza|glutamat dekarboksilazi]] (GAD), ki se v splošni populaciji pojavljajo le redko. Poleg krvnih preiskav na protitelesa proti GAD lahko pri potrditvi bolezni pomagajo [[Elektromiografija|elektromiografski]] testi. Najpogostejšo obliko zdravljenja predstavljajo zdravila iz skupine [[Benzodiazepin|benzodiazepinov]]; uporabljajo se za lajšanje simptomov okorelosti. Druge pogoste možnosti zdravljenja vključujejo [[baklofen]], intravenske [[Imunoglobulin|imunoglobuline]] in [[rituksimab]]. Pri zdravljenju sindroma toge osebe obstajajo omejene, a spodbudne terapevtske izkušnje s [[Presaditev krvotvornih matičnih celic|presaditvijo krvotvornih matičnih celic]].<ref name="ninds.nih.gov"/> == Znaki in simptomi == Sindrom okorele osebe se pogosto nadalje razvršča v več podtipov, in sicer glede na vzrok in napredovanje bolezni. Obstajajo tri klinične vrste sindroma okorele osebe: * klasični SPS, ki je povezan z drugimi avtoimunskimi boleznimi in je običajno GAD-pozitiven, * delne variante SPS, * progresivni [[encefalomielitis]] z rigidnostjo in [[mioklonusom]] (PERM).<ref>{{Cite journal | vauthors = Muranova A, Shanina E |date=Jul 18, 2022 |title=Stiff Person Syndrome |url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK573078/ |access-date=Jan 18, 2023 |website=StatPearls |publisher=StatPearls Publishing |place=Treasure Island, FL |pmid=34424651}}</ref> [[File:Stiff person syndrome wrist.png|alt=Forearm showing the hand formed into a fist shape, wrist bend inwards due to muscle contraction|thumb|Mišična togost in krči lahko povzročijo nenormalne položaje v mirovanju.]] Okoli 70 % bolnikov ima klasično obliko bolezni.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Bolniki s klasično obliko sindroma okorele osebe običajno najprej občutijo občasno napetost ali bolečino v mišicah [[Trup|trupa]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Te mišice se ponavljajoče in nehoteno krčijo, zaradi česar rastejo in otrdevajo.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Sčasoma otrdele mišice pri prizadeti osebi povzročijo zmanjšanje obsega gibanja, upočasnijo njene hotene gibe in lahko povzročijo nepravilno držo, zlasti ledveno [[Hiperlordoza|hiperlordozo]] (izrazito ukrivljenost v spodnjem delu hrbta).{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Toge mišice trupa lahko otežujejo ustrezno širjenje [[Prsni koš|prsnega koša]] in [[Trebuh|trebuha]], kar lahko povzroča težave z dihanjem in občutek hitre sitosti.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Pri mnogih osebah s sindromom okorele osebe (SPS) mišična togost sčasoma napreduje s trupa na okončine – najprej prizadene mišice, ki so najbližje trupu, nato pa še bolj oddaljene.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Okoreli udje lahko vplivajo na [[ravnotežje]] in hojo ter povzročijo nerodne padce, saj oseba ne more iztegniti rok, da bi ublažila udarec.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Poleg napredujoče togosti se pri številnih bolnikih s SPS pojavijo napadi mišičnih krčev, ki jih sprožijo nenadni gibi ter občutki razburjenja ali prestrašenosti.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Krče včasih spremljajo [[povišan krvni tlak]], [[pospešen srčni utrip]], [[povišana telesna temperatura]] in [[znojenje]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Pri nekaterih bolnikih se pojavlja [[kronična bolečina]] v mišicah.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Občutek mišične togosti se sprva pojavlja v obdobjih; včasih trajajo takšna obdobja več dni ali tednov, sčasoma pa začne vztrajno omejevati gibljivost.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Z napredovanjem bolezni nekateri bolniki več niso zmožni hoje ali sklanjanja.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=321}} Kronična bolečina je pogost simptom in praviloma sčasoma postaja močnejša, včasih se pa lahko pojavljajo tudi [[Akutna bolečina|akutne bolečine]].{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=277}} Stres, mraz in okužbe poslabšajo simptome, spanec pa jih ublaži.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Bolniki s SPS lahko občutijo izrazito občutljivost na dotike in zvoke, ki lahko pri njih povzročijo dodatne mišične krče.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Mišični krči se pojavljajo predvsem v proksimalnih mišicah udov in osrednjih mišicah trupa.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=319}} Krči običajno trajajo nekaj minut in se lahko ponavljajo več ur. Napadi krčev so nepredvidljivi; pogosto jih sprožijo poleg nenadnih dotikov in zvokov tudi hitri gibi ali čustvena stiska.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=321}} V redkih primerih so lahko prizadete obrazne mišice, roke, stopala in prsni koš, pojavijo pa se lahko tudi nenavadni gibi oči in [[vrtoglavica]].{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=168}}{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=276}} pri bolnikih s SPS so [[Miotatični refleks|miotatični refleksi]] (refleksi na nateg) živahni, pojavljajo se [[Klonus|klonusi]].{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Pri napredovali bolezni se lahko pojavlja hipnagogni mioklonus.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=322}} Poleg telesnih simptomov imajo številni bolniki s sindromom okorele osebe nevrološke in psihiatrične motnje.<ref>{{cite journal | vauthors = Nasri A, Gharbi A, Ouali U, Mrabet S, Souissi A, Jomli R, Gargouri A, Bendjebara M, Kacem I, Gouider R | display-authors = 3| title = Psychiatric Symptoms in Stiff-Person Syndrome: A Systematic Review and a Report of Two Cases | journal = Journal of the Academy of Consultation-Liaison Psychiatry | volume = 22 | pages = S2667-2960 | date = August 2022 | issue = 2 | pmid = 35940576 | doi = 10.1016/j.jaclp.2022.07.005 | s2cid = 251427590 }}</ref> Nekateri bolniki imajo različne nevrološke motnje, ki vplivajo na telesne reflekse in premikanje oči.Nekateri se soočajo tudi s [[Tesnobnost|tesnobnostjo]], [[Depresija (razpoloženje)|depresijo]], motnjami zaradi uživanja alkohola in [[Fobija|fobijami]] – zlasti z [[Agorafobija|agorafobijo]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Večina bolnikov nima psiholoških motenj in se na svoje okoliščine odziva razumno.{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=166}} Manjši del ljudi s sindromom okorele osebe (SPS) ima »delno« obliko tega sindroma, imenovano tudi »sindrom okorelega uda«, pri katerem so mišični krči in togost omejeni na okončine ali včasih le na eno okončino.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Okorelost se začne v enem od udov in tam ostane najbolj izrazita. Pri sindromu okorelih udov se pogosto pojavijo težave s [[Sfinkter|sfinktri]] in [[Možgansko deblo|možganskim deblom]].{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=278}} Sindrom okorelih udov v približno 25 % primerov napreduje v polno obliko sindroma okorele osebe.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=158}} Progresivni encefalomielitis z okorelostjo in mioklonusom, še ena različica bolezni,{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=277}} vključuje simptome SPS z motnjami možganskega debla, motnjami [[Avtonomno živčevje|avtonomnega živčevja]] in mioklonusi.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=278}} Pri nekaterih bolnikih je prizadet tudi [[limbični sistem]]. Večina bolnikov ima tudi težave, povezane z zgornjim motoričnim nevronom.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=159}} Pri okoli 5 % bolnikov so simptomi SPS posledica [[Paraneoplastični sindrom|paraneoplastičnega sindroma]] – torej tumorja v telesu, ki izloča bioaktivne snovi.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Paraneoplastični SPS lahko prizadene posamezen ud ali pa tako trup kot ude.{{sfn|Dalmau|Rosenfeld|Graus|2022|loc="Paraneoplastic Stiff-Person Syndrome"}}<ref>{{Cite web |title= Paraneoplastic Syndromes | publisher= [[National Institute of Neurological Disorders and Stroke]], [[National Institutes of Health]] |url=https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/paraneoplastic-syndromes |archive-url=https://web.archive.org/web/20220523171849/https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/paraneoplastic-syndromes |archive-date=May 23, 2022 |access-date=2023-01-18 |website= ninds.nih.gov}}</ref> == Vzroki == Vzroki za nastanek SPS niso povsem pojasnjeni, verjetno pa gre za posledico spremenjenega avtoimunskega odziva v [[Možgani|možganih]] in [[Hrbtenjača|hrbtenjači]].<ref>{{Navedi splet |date=11. 10. 2024 |title=What is stiff person syndrome? Understanding a rare neurological disorder |url=https://mcpress.mayoclinic.org/healthy-brain/what-is-stiff-person-syndrome-understanding-a-rare-neurological-disorder/ |access-date=30. 9. 2026}}</ref> Bolniki s SPS imajo v krvi praviloma visoke ravni protiteles proti [[Glutamat dekarboksilaza|glutamat dekarboksilazi]] (GAD).{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=320}} Protitelesa proti GAD ima približno 80 % bolnikov s SPS, medtem ko jih ima v splošni populaciji le približno 1 %.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1019}} Velika večina ljudi s protitelesi proti GAD ne zboli za SPS, kar kaže na to, da tvorba teh protiteles ni edini vzrok za nastanek SPS.{{sfn|Holmøy|Geis|2011|p=56}} Na splošno velja, da ima GAD – presinaptični avtoantigen – pri tej bolezni ključno vlogo, vendar pa natančne razlage o tem, kako avtoprotitelesa vplivajo na bolnike s SPS, ne poznamo.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=273}} Večina bolnikov s sindromom toge osebe (SPS) in visokimi titri protiteles proti GAD ima tudi protitelesa, ki zavirajo protein, povezan z receptorjem GABA (GABARAP, angl. ''GABA-receptor-associated protein'').{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Pri bolnikih s SPS so včasih prisotna tudi avtoprotitelesa proti [[Amfifizin|amfifizinu]] in [[Gefirin|gefirinu]].{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=273}} Zdi se, da protitelesa medsebojno delujejo z antigeni v možganskih nevronih in sinapsah hrbtenjače, s čimer povzročajo funkcionalno blokado zaviralnega [[Živčni prenašalec|živčnega prenašalca]] [[Gama-aminomaslena kislina|gama-aminomaslene kisline]] (GABA).{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} To vodi do motenj v delovanju GABA, kar verjetno povzroča togost in krče, značilne za SPS.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=320}} Pri bolnikih s SPS so v motoričnih skorjah prisotne nizke ravni GABA.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Vzrok za pojav avtoimunosti proti GAD pri bolnikih s SPS ni znan,{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1020}} prav tako pa se poraja vprašanje, ali se SPS uvršča med nevroavtoimunske bolezni.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1023}} Nadalje ni znano, ali so ta protitelesa patogena.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1020}} Raven [[Titer|titrov]] protiteles proti GAD pri bolnikih s SPS ni povezana s težavnostjo bolezni,{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=320}} kar pomeni, da spremljanje teh ravni ni potrebno.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=274}} Ni dokazano, da bi bila protitelesa proti GAD edini vzrok za SPS; morda gre le za označevalec ali sopojav osnovnega vzroka bolezni.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=153}} Pri bolnikih s SPS se nevroni [[Motorična enota|motoričnih enot]] prožijo nehoteno, na način, ki spominja na običajno kontrakcijo. Potenciali motoričnih enot se pojavljajo v stanju mirovanja, zlasti v mišicah, ki so toge.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Do prekomernega proženja motoričnih nevronov lahko pride zaradi nepravilnega delovanja spinalnih in suprasegmentalnih zaviralnih mrež, ki uporabljajo živčni prenašalec GABA.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Na posnetkih EMG so nehoteni gibi videti kot hoteni; tudi ko se bolnik poskuša sprostiti, prihaja do agonističnih in antagonističnih kontrakcij.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1019}} Pri manjšem deležu bolnikov s sindromom okorele osebe je proksimalna okorelost mišic paraneoplastična manifestacija [[Rak dojke|raka dojke]], [[Rak jajčnikov|jajčnikov]] ali [[Pljučni rak|pljuč]]. Te vrste raka so povezane s sinaptičnima beljakovinama amfifizinom in gefirinom. Paraneoplastični SPS, povezan s protitelesi proti amfifizinu, in adenokarcinomom dojke se pogosto pojavljata sočasno. Pri teh bolnikih praviloma ni prisotnih protiteles proti GAD.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Pasivni prenos SPS s transfuzijo plazme je bil dokazan pri paraneoplastični obliki bolezni, ne pa tudi pri klasični obliki SPS.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=153}} Obstajajo dokazi o genetskem vplivu na tveganje za SPS. Dovzetnost bolnikov za to bolezen povzroča lokus [[HLA]] razreda II. Večina bolnikov s SPS ima alel DQB1*0201.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Ta alel je povezan tudi s [[Sladkorna bolezen tipa 1|sladkorno boleznijo tipa 1]].{{sfn|Ali et al.|2011|p=79}} ==Diagnoza== SPS SPS se diagnosticira na temelju kliničnih izvidov in izključitve drugih stanj.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Specifičen laboratorijski test za potrditev diagnoze ne obstaja.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Zaradi redkosti in raznolikosti simptomov bolezni pri večini obolelih traja več let, preden prejmejo pravilno diagnozo.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Prisotnost protiteles proti GAD je najboljši pokazatelj bolezni, ki ga je mogoče zaznati s preiskavo krvi in ​​[[možgansko-hrbtenjačna tekočina|možganski-hrbtenjačne tekočine]]. Protitelesa proti GAD65 so prisotna pri približno 80 % bolnikov s SPS.<ref>{{Cite journal|title=Stiff Person Syndrome: A Case Report|last1=Dorr|first1=A|date=December 15, 2025|journal=Cureus|issue=12|volume=17|last2=DiVittorio|first2=A|last3=Clark|first3=K A|article-number=e99327 |doi=10.7759/cureus.99327 |doi-access=free |pmid=41552052 |pmc=12803955 }}</ref> S krvnimi preiskavami se lahko pogosto dokažejo tudi protiščitnična in antinuklearna protitelesa ter protitelesa proti [[intrinzični dejavnik|intrinzičnemu dejavniku]], RNP in [[gliadin]]u. Elektromiografija pri bolnikih s SPS kaže na nehoteno proženje motoričnih enot.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Diagnoza SPS se lahko potrdi z zaznavanjem krčev v oddaljenih mišicah kot posledice draženja kožnih ali mešanih živcev, ki pa ne dosega praga bolečine.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=322}} Pri potrditvi diagnoze lahko pomaga tudi ugotovitev odziva na zdravljenje z [[Diazepam|diazepamom]], saj to zdravilo zmanjšuje togost in proženje motoričnih enot.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Za diagnosticiranje paraneoplastičnega SPS se uporabljajo enaka splošna merila kot za običajno obliko bolezni.{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=166}} Ko je diagnosticiran sindrom okorele osebe (SPS), slab odziv na konvencionalno zdravljenje in prisotnost rakave bolezni kažeta na to, da gre lahko za paraneoplastično obliko bolezni.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} CT-slikanje je indicirano pri bolnikih s SPS, ki se slabo odzivajo na zdravljenje, da se ugotovi, ali je vzrok rak.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=154}} Številne druge bolezni imajo podobne simptome kot SPS, vključno z [[Mielopatija|mielopatijami]], [[Distonija|distonijami]], [[Spinocerebelarna degeneracija|spinocerebelarnimi degeneracijami]], [[Primarna lateralna skleroza|primarno lateralno sklerozo]], [[Nevromiotonija|nevromiotonijo]] in nekaterimi psihogenimi motnjami.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Izključiti je treba tudi [[tetanus]], [[nevroleptični maligni sindrom]], [[Maligna hiperpireksija|maligno hiperpireksijo]], [[kronični spinalni internevronitis]], [[serotoninski sindrom]],{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=323}} [[Multipla skleroza|multiplo sklerozo]] in [[Parkinsonova bolezen|parkinsonovo bolezen]].{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=323}} Strahovi in ​​fobije pri bolnikih zdravnike pogosto napačno navajajo k prepričanju, da so simptomi psihogenega izvora,{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1018}} včasih pa obstaja tudi sum na simuliranje bolezni.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=276}} Od pojava simptomov do pravilne diagnoze bolezni preteče v povprečju šest let.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1018}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Avtoimunske bolezni]] qbknd7dn0u9ezdh7l5891iopj8is1no 6759950 6759949 2026-10-03T09:56:47Z Marko3 1829 6759950 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox medical condition (new) | name = Sindrom okorele osebe | image = Stiff man human cerebellum.JPG | alt = | caption = Mikroskopski posnetek vzorca [[Mali možgani|malih možganov]] z vezanimi monoklonskimi protitelesi proti GAD65 (zelena barva), posredna imunofluorescenca. | pronounce = | field = [[nevrologija]] | symptoms = mišična okorelost in s sprožilci povzročeni boleči mišični krči | complications = | onset = | duration = | types = | causes = | risks = | diagnosis = | differential = | prevention = | treatment = [[Benzodiazepin|benzodiazepini]], [[baklofen]], intravenski [[Imunoglobulin|imunoglobulini]], [[rituksimab]], [[presaditev krvotvornih matičnih celic]]<ref name="ninds.nih.gov"/> | medication = | prognosis = | frequency = 1 na 1.000.000 | deaths = }} '''Sindrom okorele osebe'''<ref>Nacionalni inštitut za javno zdravje. Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene, Avstralska modifikacija (MKB-10-AM). Pregledni seznam bolezni. 11. izdaja. </ref> (angl. ''stiff-person syndrome'', '''SPS''' ali ''stiff-man syndrome'')<ref name="Darras2014">{{cite book| vauthors = Darras BT, Jones Jr HR, Ryan MM |title=Neuromuscular Disorders of Infancy, Childhood, and Adolescence|date= 2014|publisher=Elsevier Science|isbn=978-0-12-417127-5|page=188|language=en|quote=The stiff-man syndrome (SMS, also known as stiff-person syndrome) is a rare central nervous system autoimmune disease, but is likely underrecognized.|author-link3=Monique Ryan}}</ref> je redka [[nevrološka motnja]] nejasnega vzroka, za katero je značilna progresivna [[mišična okorelost]]. Okorelost prizadene predvsem [[trup|mišice trupa]]. Bolnike zaznamujejo tudi [[mišični krč]]i, ki povzročajo motnje telesne drže. Pogosti simptomi so [[kronična bolečina]], omejena gibljivost in ledvena [[hiperlordoza]].<ref name="ninds.nih.gov">{{Cite web |title=Stiff-Person Syndrome {{!}} National Institute of Neurological Disorders and Stroke |url=https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/stiff-person-syndrome |access-date=2023-01-18 |website=www.ninds.nih.gov}}</ref><ref>{{Cite web |title=Stiff person syndrome - About the Disease - Genetic and Rare Diseases Information Center |url=https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/5023/stiff-person-syndrome |access-date=2023-01-18 |website=rarediseases.info.nih.gov |language=en |archive-date=2022-11-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221115154308/https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/5023/stiff-person-syndrome/ }}</ref> Prizadene okoli eno osebo na 1.000.000 prebivalcev; najpogosteje se pojavi v srednjem starostnem obdobju. Majhen delež bolnikov ima paraneoplastično obliko bolezni. Pogosto se pojavljajo različice bolezni, kot je sindrom okorelosti uda, ki prizadene predvsem določen ud. Bolezen so prvič opisali leta 1956. Diagnostična merila so predlagali v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, dve desetletji pozneje pa so jih dopolnili in natančneje opredelili. V devetdesetih letih in prvem desetletju novega tisočletja je postala jasnejša vloga [[Protitelo|protiteles]] pri tej bolezni. Bolniki s sindromom okorele osebe (SPS) imajo praviloma protitelesa proti [[Glutamat dekarboksilaza|glutamat dekarboksilazi]] (GAD), ki se v splošni populaciji pojavljajo le redko. Poleg krvnih preiskav na protitelesa proti GAD lahko pri potrditvi bolezni pomagajo [[Elektromiografija|elektromiografski]] testi. Najpogostejšo obliko zdravljenja predstavljajo zdravila iz skupine [[Benzodiazepin|benzodiazepinov]]; uporabljajo se za lajšanje simptomov okorelosti. Druge pogoste možnosti zdravljenja vključujejo [[baklofen]], intravenske [[Imunoglobulin|imunoglobuline]] in [[rituksimab]]. Pri zdravljenju sindroma toge osebe obstajajo omejene, a spodbudne terapevtske izkušnje s [[Presaditev krvotvornih matičnih celic|presaditvijo krvotvornih matičnih celic]].<ref name="ninds.nih.gov"/> == Znaki in simptomi == Sindrom okorele osebe se pogosto nadalje razvršča v več podtipov, in sicer glede na vzrok in napredovanje bolezni. Obstajajo tri klinične vrste sindroma okorele osebe: * klasični SPS, ki je povezan z drugimi avtoimunskimi boleznimi in je običajno GAD-pozitiven, * delne variante SPS, * progresivni [[encefalomielitis]] z rigidnostjo in [[mioklonusom]] (PERM).<ref>{{Cite journal | vauthors = Muranova A, Shanina E |date=Jul 18, 2022 |title=Stiff Person Syndrome |url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK573078/ |access-date=Jan 18, 2023 |website=StatPearls |publisher=StatPearls Publishing |place=Treasure Island, FL |pmid=34424651}}</ref> [[File:Stiff person syndrome wrist.png|alt=Forearm showing the hand formed into a fist shape, wrist bend inwards due to muscle contraction|thumb|Mišična togost in krči lahko povzročijo nenormalne položaje v mirovanju.]] Okoli 70 % bolnikov ima klasično obliko bolezni.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Bolniki s klasično obliko sindroma okorele osebe običajno najprej občutijo občasno napetost ali bolečino v mišicah [[Trup|trupa]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Te mišice se ponavljajoče in nehoteno krčijo, zaradi česar rastejo in otrdevajo.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Sčasoma otrdele mišice pri prizadeti osebi povzročijo zmanjšanje obsega gibanja, upočasnijo njene hotene gibe in lahko povzročijo nepravilno držo, zlasti ledveno [[Hiperlordoza|hiperlordozo]] (izrazito ukrivljenost v spodnjem delu hrbta).{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Toge mišice trupa lahko otežujejo ustrezno širjenje [[Prsni koš|prsnega koša]] in [[Trebuh|trebuha]], kar lahko povzroča težave z dihanjem in občutek hitre sitosti.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Pri mnogih osebah s sindromom okorele osebe (SPS) mišična togost sčasoma napreduje s trupa na okončine – najprej prizadene mišice, ki so najbližje trupu, nato pa še bolj oddaljene.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Okoreli udje lahko vplivajo na [[ravnotežje]] in hojo ter povzročijo nerodne padce, saj oseba ne more iztegniti rok, da bi ublažila udarec.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Poleg napredujoče togosti se pri številnih bolnikih s SPS pojavijo napadi mišičnih krčev, ki jih sprožijo nenadni gibi ter občutki razburjenja ali prestrašenosti.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Krče včasih spremljajo [[povišan krvni tlak]], [[pospešen srčni utrip]], [[povišana telesna temperatura]] in [[znojenje]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Pri nekaterih bolnikih se pojavlja [[kronična bolečina]] v mišicah.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Občutek mišične togosti se sprva pojavlja v obdobjih; včasih trajajo takšna obdobja več dni ali tednov, sčasoma pa začne vztrajno omejevati gibljivost.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Z napredovanjem bolezni nekateri bolniki več niso zmožni hoje ali sklanjanja.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=321}} Kronična bolečina je pogost simptom in praviloma sčasoma postaja močnejša, včasih se pa lahko pojavljajo tudi [[Akutna bolečina|akutne bolečine]].{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=277}} Stres, mraz in okužbe poslabšajo simptome, spanec pa jih ublaži.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Bolniki s SPS lahko občutijo izrazito občutljivost na dotike in zvoke, ki lahko pri njih povzročijo dodatne mišične krče.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Mišični krči se pojavljajo predvsem v proksimalnih mišicah udov in osrednjih mišicah trupa.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=319}} Krči običajno trajajo nekaj minut in se lahko ponavljajo več ur. Napadi krčev so nepredvidljivi; pogosto jih sprožijo poleg nenadnih dotikov in zvokov tudi hitri gibi ali čustvena stiska.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=321}} V redkih primerih so lahko prizadete obrazne mišice, roke, stopala in prsni koš, pojavijo pa se lahko tudi nenavadni gibi oči in [[vrtoglavica]].{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=168}}{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=276}} pri bolnikih s SPS so [[Miotatični refleks|miotatični refleksi]] (refleksi na nateg) živahni, pojavljajo se [[Klonus|klonusi]].{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Pri napredovali bolezni se lahko pojavlja hipnagogni mioklonus.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=322}} Poleg telesnih simptomov imajo številni bolniki s sindromom okorele osebe nevrološke in psihiatrične motnje.<ref>{{cite journal | vauthors = Nasri A, Gharbi A, Ouali U, Mrabet S, Souissi A, Jomli R, Gargouri A, Bendjebara M, Kacem I, Gouider R | display-authors = 3| title = Psychiatric Symptoms in Stiff-Person Syndrome: A Systematic Review and a Report of Two Cases | journal = Journal of the Academy of Consultation-Liaison Psychiatry | volume = 22 | pages = S2667-2960 | date = August 2022 | issue = 2 | pmid = 35940576 | doi = 10.1016/j.jaclp.2022.07.005 | s2cid = 251427590 }}</ref> Nekateri bolniki imajo različne nevrološke motnje, ki vplivajo na telesne reflekse in premikanje oči.Nekateri se soočajo tudi s [[Tesnobnost|tesnobnostjo]], [[Depresija (razpoloženje)|depresijo]], motnjami zaradi uživanja alkohola in [[Fobija|fobijami]] – zlasti z [[Agorafobija|agorafobijo]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Večina bolnikov nima psiholoških motenj in se na svoje okoliščine odziva razumno.{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=166}} Manjši del ljudi s sindromom okorele osebe (SPS) ima »delno« obliko tega sindroma, imenovano tudi »sindrom okorelega uda«, pri katerem so mišični krči in togost omejeni na okončine ali včasih le na eno okončino.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Okorelost se začne v enem od udov in tam ostane najbolj izrazita. Pri sindromu okorelih udov se pogosto pojavijo težave s [[Sfinkter|sfinktri]] in [[Možgansko deblo|možganskim deblom]].{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=278}} Sindrom okorelih udov v približno 25 % primerov napreduje v polno obliko sindroma okorele osebe.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=158}} Progresivni encefalomielitis z okorelostjo in mioklonusom, še ena različica bolezni,{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=277}} vključuje simptome SPS z motnjami možganskega debla, motnjami [[Avtonomno živčevje|avtonomnega živčevja]] in mioklonusi.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=278}} Pri nekaterih bolnikih je prizadet tudi [[limbični sistem]]. Večina bolnikov ima tudi težave, povezane z zgornjim motoričnim nevronom.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=159}} Pri okoli 5 % bolnikov so simptomi SPS posledica [[Paraneoplastični sindrom|paraneoplastičnega sindroma]] – torej tumorja v telesu, ki izloča bioaktivne snovi.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Paraneoplastični SPS lahko prizadene posamezen ud ali pa tako trup kot ude.{{sfn|Dalmau|Rosenfeld|Graus|2022|loc="Paraneoplastic Stiff-Person Syndrome"}}<ref>{{Cite web |title= Paraneoplastic Syndromes | publisher= [[National Institute of Neurological Disorders and Stroke]], [[National Institutes of Health]] |url=https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/paraneoplastic-syndromes |archive-url=https://web.archive.org/web/20220523171849/https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/paraneoplastic-syndromes |archive-date=May 23, 2022 |access-date=2023-01-18 |website= ninds.nih.gov}}</ref> == Vzroki == Vzroki za nastanek SPS niso povsem pojasnjeni, verjetno pa gre za posledico spremenjenega avtoimunskega odziva v [[Možgani|možganih]] in [[Hrbtenjača|hrbtenjači]].<ref>{{Navedi splet |date=11. 10. 2024 |title=What is stiff person syndrome? Understanding a rare neurological disorder |url=https://mcpress.mayoclinic.org/healthy-brain/what-is-stiff-person-syndrome-understanding-a-rare-neurological-disorder/ |access-date=30. 9. 2026}}</ref> Bolniki s SPS imajo v krvi praviloma visoke ravni protiteles proti [[Glutamat dekarboksilaza|glutamat dekarboksilazi]] (GAD).{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=320}} Protitelesa proti GAD ima približno 80 % bolnikov s SPS, medtem ko jih ima v splošni populaciji le približno 1 %.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1019}} Velika večina ljudi s protitelesi proti GAD ne zboli za SPS, kar kaže na to, da tvorba teh protiteles ni edini vzrok za nastanek SPS.{{sfn|Holmøy|Geis|2011|p=56}} Na splošno velja, da ima GAD – presinaptični avtoantigen – pri tej bolezni ključno vlogo, vendar pa natančne razlage o tem, kako avtoprotitelesa vplivajo na bolnike s SPS, ne poznamo.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=273}} Večina bolnikov s sindromom toge osebe (SPS) in visokimi titri protiteles proti GAD ima tudi protitelesa, ki zavirajo protein, povezan z receptorjem GABA (GABARAP, angl. ''GABA-receptor-associated protein'').{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Pri bolnikih s SPS so včasih prisotna tudi avtoprotitelesa proti [[Amfifizin|amfifizinu]] in [[Gefirin|gefirinu]].{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=273}} Zdi se, da protitelesa medsebojno delujejo z antigeni v možganskih nevronih in sinapsah hrbtenjače, s čimer povzročajo funkcionalno blokado zaviralnega [[Živčni prenašalec|živčnega prenašalca]] [[Gama-aminomaslena kislina|gama-aminomaslene kisline]] (GABA).{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} To vodi do motenj v delovanju GABA, kar verjetno povzroča togost in krče, značilne za SPS.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=320}} Pri bolnikih s SPS so v motoričnih skorjah prisotne nizke ravni GABA.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Vzrok za pojav avtoimunosti proti GAD pri bolnikih s SPS ni znan,{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1020}} prav tako pa se poraja vprašanje, ali se SPS uvršča med nevroavtoimunske bolezni.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1023}} Nadalje ni znano, ali so ta protitelesa patogena.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1020}} Raven [[Titer|titrov]] protiteles proti GAD pri bolnikih s SPS ni povezana s težavnostjo bolezni,{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=320}} kar pomeni, da spremljanje teh ravni ni potrebno.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=274}} Ni dokazano, da bi bila protitelesa proti GAD edini vzrok za SPS; morda gre le za označevalec ali sopojav osnovnega vzroka bolezni.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=153}} Pri bolnikih s SPS se nevroni [[Motorična enota|motoričnih enot]] prožijo nehoteno, na način, ki spominja na običajno kontrakcijo. Potenciali motoričnih enot se pojavljajo v stanju mirovanja, zlasti v mišicah, ki so toge.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Do prekomernega proženja motoričnih nevronov lahko pride zaradi nepravilnega delovanja spinalnih in suprasegmentalnih zaviralnih mrež, ki uporabljajo živčni prenašalec GABA.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Na posnetkih EMG so nehoteni gibi videti kot hoteni; tudi ko se bolnik poskuša sprostiti, prihaja do agonističnih in antagonističnih kontrakcij.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1019}} Pri manjšem deležu bolnikov s sindromom okorele osebe je proksimalna okorelost mišic paraneoplastična manifestacija [[Rak dojke|raka dojke]], [[Rak jajčnikov|jajčnikov]] ali [[Pljučni rak|pljuč]]. Te vrste raka so povezane s sinaptičnima beljakovinama amfifizinom in gefirinom. Paraneoplastični SPS, povezan s protitelesi proti amfifizinu, in adenokarcinomom dojke se pogosto pojavljata sočasno. Pri teh bolnikih praviloma ni prisotnih protiteles proti GAD.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Pasivni prenos SPS s transfuzijo plazme je bil dokazan pri paraneoplastični obliki bolezni, ne pa tudi pri klasični obliki SPS.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=153}} Obstajajo dokazi o genetskem vplivu na tveganje za SPS. Dovzetnost bolnikov za to bolezen povzroča lokus [[HLA]] razreda II. Večina bolnikov s SPS ima alel DQB1*0201.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Ta alel je povezan tudi s [[Sladkorna bolezen tipa 1|sladkorno boleznijo tipa 1]].{{sfn|Ali et al.|2011|p=79}} ==Diagnoza== SPS SPS se diagnosticira na temelju kliničnih izvidov in izključitve drugih stanj.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Specifičen laboratorijski test za potrditev diagnoze ne obstaja.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Zaradi redkosti in raznolikosti simptomov bolezni pri večini obolelih traja več let, preden prejmejo pravilno diagnozo.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Prisotnost protiteles proti GAD je najboljši pokazatelj bolezni, ki ga je mogoče zaznati s preiskavo krvi in ​​[[možgansko-hrbtenjačna tekočina|možganski-hrbtenjačne tekočine]]. Protitelesa proti GAD65 so prisotna pri približno 80 % bolnikov s SPS.<ref>{{Cite journal|title=Stiff Person Syndrome: A Case Report|last1=Dorr|first1=A|date=December 15, 2025|journal=Cureus|issue=12|volume=17|last2=DiVittorio|first2=A|last3=Clark|first3=K A|article-number=e99327 |doi=10.7759/cureus.99327 |doi-access=free |pmid=41552052 |pmc=12803955 }}</ref> S krvnimi preiskavami se lahko pogosto dokažejo tudi protiščitnična in antinuklearna protitelesa ter protitelesa proti [[intrinzični dejavnik|intrinzičnemu dejavniku]], RNP in [[gliadin]]u. Elektromiografija pri bolnikih s SPS kaže na nehoteno proženje motoričnih enot.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Diagnoza SPS se lahko potrdi z zaznavanjem krčev v oddaljenih mišicah kot posledice draženja kožnih ali mešanih živcev, ki pa ne dosega praga bolečine.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=322}} Pri potrditvi diagnoze lahko pomaga tudi ugotovitev odziva na zdravljenje z [[Diazepam|diazepamom]], saj to zdravilo zmanjšuje togost in proženje motoričnih enot.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Za diagnosticiranje paraneoplastičnega SPS se uporabljajo enaka splošna merila kot za običajno obliko bolezni.{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=166}} Ko je diagnosticiran sindrom okorele osebe (SPS), slab odziv na konvencionalno zdravljenje in prisotnost rakave bolezni kažeta na to, da gre lahko za paraneoplastično obliko bolezni.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} CT-slikanje je indicirano pri bolnikih s SPS, ki se slabo odzivajo na zdravljenje, da se ugotovi, ali je vzrok rak.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=154}} Številne druge bolezni imajo podobne simptome kot SPS, vključno z [[Mielopatija|mielopatijami]], [[Distonija|distonijami]], [[Spinocerebelarna degeneracija|spinocerebelarnimi degeneracijami]], [[Primarna lateralna skleroza|primarno lateralno sklerozo]], [[Nevromiotonija|nevromiotonijo]] in nekaterimi psihogenimi motnjami.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Izključiti je treba tudi [[tetanus]], [[nevroleptični maligni sindrom]], [[Maligna hiperpireksija|maligno hiperpireksijo]], [[kronični spinalni internevronitis]], [[serotoninski sindrom]],{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=323}} [[Multipla skleroza|multiplo sklerozo]] in [[Parkinsonova bolezen|parkinsonovo bolezen]].{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=323}} Strahovi in ​​fobije pri bolnikih zdravnike pogosto napačno navajajo k prepričanju, da so simptomi psihogenega izvora,{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1018}} včasih pa obstaja tudi sum na simuliranje bolezni.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=276}} Od pojava simptomov do pravilne diagnoze bolezni preteče v povprečju šest let.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1018}} == Zdravljenje == == Epidemiologija == == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Avtoimunske bolezni]] 8uhv49bnz4olaoy1em3kyd0soozbppq Kasnejši Džao 0 609275 6759893 6759543 2026-10-03T05:05:24Z Octopus 13285 /* Ši Hujeva vladavina */ Ši Hu 6759893 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = 趙 | conventional_long_name = Džao | common_name = Kasnejši Džao | era = [[Šestnajst kraljestev]] | status = cesarstvo | status_text = <!--- A free text to describe status the top of the infobox. Use sparingly. ---> | empire = <!--- The empire or country to which the entity was in a state of dependency ---> | government_type = [[monarhija]] | year_start = 319 | year_end = 351 | event_start = <!--- Default: "Established" ---> | date_start = <!--- Optional: Date of establishment, enter dates in this format 1 January 1801---> | event_end = <!--- Default: "Disestablished" ---> | date_end = <!--- Optional: Date of disestablishment ---> | event1 = uničenje Han-Džaa | date_event1 = 329 | event2 = Ši Lejeva zahteva po cesarskem naslovu | date_event2 = 330 | event3 = Ši Hujeva prilastitev Ši Hongovega prestola | date_event3 = 335 | event4 = [[Ran Min]]ova ustanovitev [[Ran Vej]]a | date_event4 = 350 | event_pre = <!--- Optional: A crucial event that took place before before "event_start"---> | date_pre = | event_post = <!--- Optional: A crucial event that took place before after "event_end"---> | date_post = <!--- Flag navigation: Preceding and succeeding entities p1 to p5 and s1 to s5 ---> | p1 = Han-Džao | flag_p1 = <!--- Default: "Flag of {{{P1}}}.svg" (size 30) ---> | image_p1 = <!--- Use: [[File:Sin escudo.svg|20px|Image missing]] ---> | p2 = Dinastija Džin (266–420) | flag_p2 = | p3 = | flag_p3 = | p4 = | flag_p4 = | p5 = | flag_p5 = | s1 = Ran Vej | flag_s1 = <!--- Default: "Flag of {{{S1}}}.svg" (size 30) ---> | image_s1 = <!--- Use: [[File:Sin escudo.svg|20px|Image missing]] ---> | s2 = Zgodnji Čin | flag_s2 = | s3 = Zgodnji Jan | flag_s3 = | s4 = Dinastija Džin (266–420) | flag_s4 = | s5 = Duan Či | flag_s5 = | image_flag = <!--- Default: Flag of {{{Common_name}}}.svg ---> | flag = <!--- Link target under flag image. Default: Flag of {{{Common_name}}} ---> | flag_type = <!--- Displayed text for link under flag. Default "Flag" ---> | image_coat = <!--- Default: Coat of arms of {{{Common_name}}}.svg ---> | symbol = <!--- Link target under symbol image. Default: Coat of arms of {{{Common_name}}} ---> | symbol_type = <!--- Displayed text for link under symbol. Default "Coat of arms" ---> | image_map = Sixteen Kingdoms 338 AD (2).jpg | image_map_caption = Kasnejši Džao na zemljevidu severne Kitajske | image_map2 = <!-- If second map is needed - does not appear by default --> | image_map2_caption = | capital = [[Šjangguo]] (319–335, 350–351)<br>[[Ječeng]] (335–350) | capital_exile = <!-- If status="Exile" --> | latd = | latm = | latNS = | longd = | longm = | longEW = | national_motto = | national_anthem = | common_languages = ciejščina | languages = | religion = | currency = ||<!--- Titles and names of the first and last leaders and their deputies ---> | leader1 = [[Ši Le]] | leader2 = [[Ši Hong]] | leader3 = [[Ši Hu]] | leader4 = [[Ši Ši]] | leader5 = [[Ši Dzun]] | leader6 = [[Ši Džjan]] | leader7 = [[Ši Dži]] | year_leader1 = 319–333 | year_leader2 = 333–334 | year_leader3 = 334–349 | year_leader4 = 349 | year_leader5 = 349 | year_leader6 = 349–350 | year_leader7 = 350–351 | title_leader = Cesar | representative1 = <!--- Name of representative of head of state (eg. colonial governor) ---> | representative2 = | representative3 = | representative4 = | year_representative1 = <!--- Years served ---> | year_representative2 = | year_representative3 = | year_representative4 = | title_representative = <!--- Default: "Governor"---> | deputy1 = <!--- Name of prime minister ---> | deputy2 = | deputy3 = | deputy4 = | year_deputy1 = <!--- Years served ---> | year_deputy2 = | year_deputy3 = | year_deputy4 = | title_deputy = <!--- Default: "Prime minister" ---> <!--- Legislature --->| legislature = <!--- Name of legislature ---> | house1 = <!--- Name of first chamber ---> | type_house1 = <!--- Default: "Upper house"---> | house2 = <!--- Name of second chamber ---> | type_house2 = <!--- Default: "Lower house"---> | stat_year1 = 329 (ocena)<ref name="Taagepera">{{cite journal|last1=Taagepera|first1=Rein|title=Size and Duration of Empires: Growth-Decline Curves, 600 B.C. to 600 A.D|journal=Social Science History|date=1979|volume=3|issue=3/4|page=121|doi=10.2307/1170959|jstor=1170959}}</ref> | stat_area1 = 2500000 | stat_pop1 = <!--- population (w/o commas or spaces), population density is calculated if area is also given ---> | stat_year2 = | stat_area2 = | stat_pop2 = | stat_year3 = | stat_area3 = | stat_pop3 = | stat_year4 = | stat_area4 = | stat_pop4 = | stat_year5 = | stat_area5 = | stat_pop5 = | footnotes = <!--- Accepts wikilinks ---> | today = {{CHN}} }} '''Džao''', nekaj časa leta 350 uradno '''Vej''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 伟, Vej), v zgodovinopisju znan kot '''Kasnejši Džao''' (poenostavljeno kitajsko: 后赵, tradicionalno kitajsko: 后赵, pinjin: Hòu Zhào, 319–351) ali '''Ši Džao''' (kitajsko: 石赵, Shí zhào), je bila kitajska dinastija, ki ji je v obdobju [[Šestnajst kraljestev|Šestnajstih kraljestev]] vladala [[Cieji|ciejska]] rodbina Ši. Med Šestnajstimi kraljestvi je bil Kasnejši Džao drugo največje kraljestvo za [[Zgodnji Čin|Zgodnjim Činom]], ki je pod cesarjem Fu Džijanom združeval celo severno Kitajsko. V zgodovinopisju se mu dodaja predpona "Kasnejši", da se loči od [[Zgodnji Džao|Zgodnjega Džaa]], ki se je v [[Han-Džao]] preimenoval tik pred ustanovitvijo Kasnejšega Džaa. Ko je [[Ši Le]], general nekdanje dinastije Han-Džao, ustanovil dinastijo Kasnejši Džao,<ref name=Rene>{{Cite book |last=Grousset |first=Rene |title=The Empire of the Steppes |publisher=Rutgers University Press |year=1970 |isbn=0-8135-1304-9 |pages=[https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof/page/57 57–58] |url=https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof/page/57 }}</ref> je za prestolnico izbral [[Šjangguo]]. [[Ši Hu]] je leta 335 prestavil prestolnico v [[Ječeng]], kjer je ostalo do konca zgodovine države. Izjema je bilo kratko obdobje poskusa oživitve države s prestolnico v Šjangguoju. Po porazu dinastije Han-Džao leta 329 je Kasnejši Džao vladal znatnemu delu severne [[Kitajska|Kitajske]] in si podredil [[Zgodnji Ljang]] in [[Zgodnji Daj]]. Izven popolnega nadzora je ostal le [[Zgodnji Jan]] v [[Liaoning]]u. Kasnejši Džao je približno dvajset let vzdrževal krhko ravnotežje z dinastijo [[Vzhodni Džin]] na jugu, preden je država po smrti Ši Huja leta 349 hitro propadla. ==Zgodovina== ===Ozadje=== Po upadu moči [[Šiungnu]]jev v južnem delu Kitajske v 3. stoletju našega štetja so se [[Cieji]] okrepili in postali eni od hujev. Izraz 'hu' je v grobem pomenil 'barbar' in se je v tem obdobju pogosto uporabljal za ljudstva s hujskim poreklom, ki so se pojavila v severni kitajski provinci Bing. Med Cieji je bil tudi poglavar [[Ši Le]] v poveljstvu Šandang v današnjem [[Šanši]]ju. Ko je leta 303 v njegovi domači provinci izbruhnila velika lakota, zaradi katere so se mnogi Cieji in Huji razselili, je deželni inšpektor lovil ubežnike in jih prodajal v suženjstvo. Cieji in Huji so se razkropili po vzhodnih kitajskih regijah Hebej in Šandong. Ši Leja so prodali bogatemu trgovcu v Šandongu. Kmalu se je osvobodil in si do leta 305 ustvaril sloves razbojnika. S prijateljem Ji Sangom zbral osebno vojsko. Zaveznika sta izoristila naraščajoče nezadovoljstvo do dinastije Zahodni Džin in se pridružila uporniškemu Gongši Fanovemu klanu, da bi maščevala priljubljenega čengdujskega princa Sima Džinga. Po Fanovi smrti je vodstvo prevzel Ši Le in leta 307 izropal mesto [[Ječeng]]. Po porazu se je s svojo vojsko pridružil dinastiji [[Dinastija Han|Han]] pod vodstvom dinastije Hun-nu v provinci Bing. V dinastiji Han se je Ši Le hitro povzpel in za svojo stvar pritegnil številna plemena Ciejev in Hujev v Hebeju. Kot mnogi uporniški generali, ki so se pridružili dinastiji Han, je imel popolno avtonomijo nad svojo vojsko, saj dvor Hana ni imel dovolj moči, da bi uveljavil svojo oblast zunaj Šanšija. Ši Le je s svojimi privrženci plenil po [[Severnokitajska nižina|Severnokitajski nižini]], vendar ni osvajal ozemlja in se ni dolgo zadrževal na istem mestu. Leta 311 je v bitki pri Ningpingu premagal cesarsko vojsko Džina, ki je štela 100.000 mož, s čimer je omogočil dinastiji Han, da je zavzela [[Luojang]]. Kmalu zatem je Ši Le umoril svojega tekmeca Vang Mija in prevzel njegovo vojsko. Hanski dvor se je bal njegovega upora, a ga je lahko le oštel in pomiril. Po Vang Mijevi smrti je Ši Le dejansko nadziral vzhodno polovico cesarstva, z izjemo Šandonga. Leta 312 je opustil svojo prakso neprekinjenega roparskega pohoda in se utrdil v [[Šjanggu]]ju. Po porazu Džinovih guvernerjev Vang Džuna in Liu Kuna se je razširil tudi na njuno ozemlje. Leta 318 se je združil s princem [[Liu Jao]]m, da bi zatrl državni udar Džin Džuna, ki je v Pingjangu pobil cesarja in cesarsko družino. ===Ši Lejeva vladavina=== Med kampanjo je bil Liu Jao postavljen za cesarja in Ši Le je poslal odposlanca, da mu čestita. Liu Jao, prepričan, da se je začel Ši Lejev upor, je ukazal odposlanca ubiti. Ši Le je takoj razglasil neodvisnost, Liu Jao pa je prestolnico preselil v svoje oporišče v [[Čangan]]u in s tem cesarstvo razdelil na dva dela. Leta 319 se je Ši Le razglasil za kralja Džaa. Naziv naj bi privzel še preden bi bil njegov odposlanec ubit. Liu Jao je svojo državo preimenoval iz Han v Džao. Da bi razlikovali med obema državama, so zgodovinarji Liu Jaovo državo poimenovali [[Han-Džao]], Ši Lejevo pa Kasnejši Džao. V zgodnji vladavini je Ši Le širil svojo državo proti vzhodu, medtem ko se je Liu Jao ukvarjal z zadevami na zahodu. Do leta 323 je premagal [[Šianbeji|Šianbeje]] poglavarja Duan Pidija, eno zadnjih preostalih sil Džina na severu, in osvojil Šandong. Vojna med obema dinastijama Džao je izbruhnila šele leta 324. Leta 328 sta se Ši Le in Liu Jao spopadla v ključni bitki pri Luojangu, v kateri je bil Liu Jao ujet in kasneje usmrčen. Preostale sile Han-Džaa so bile uničene leta 329. Kasnejši Džao je postal hegemon na severu Kitajske, čeprav so bila nekatera območja še vedno izven njihovega nadzora. Svojo delno neodvisnost so z vazalstvom ohranile države Zgodnji Liang, Dai in Duan-Liaoši. Šjanbejski Murongi v Liaodongu so ostali zvesti dinastiji Vzhodni Jin. Za utrditev svoje vladavine je Ši Le s pomočjo kitajskih ministrov Hanov sprejel več politik. Med drugim je ponovno uvedel sistem devetih rangov, spodbujal kmetijstvo in poudarjal pomen izobraževanja. Nadaljeval je ločen sistem upravljanja med Kitajci Hani in Nekitajci iz dinastije Han-Džao. Uvedel je položaj velikega čanjuja, ki je bil zadolžen za upravljanje nekitajskih plemen, in uvedel nove službe, ki so se posebej ukvarjale s pravdami in premiki prebivalstva. Prepovedal je besedo 'hu' in namesto nje uporabljal izraz 'guoren' (國人, rojak). Nekitajcem je prepovedal zatiranje kitajskih učenjakov in uradnikov Hanov. V okolico svoje prestolnice je preselil več etničnih skupin z osvojenih ozemelj, da bi jih laže nadzoroval, in obnovil kmetijstvo na severu. Ko je menih Fotu Čeng zasedel visok položaj na Ši Lejevem dvoru, se je začel širiti [[budizem]]. Ši Le in njegova družina so imeli navado posvajati ljudi v svoj klan. To prakso je nadaljeval tudi po prevzemu prestola. Njegovi posvojeni sorodniki, zlasti Ši Hu, so postali pomembni knezi in vojaški poveljniki. Proti koncu svoje vladavine je Ši Le pripravil svojega biološkega sina [[Ši Hong]]a, da prevzame prestol v skladu s kitajskim pravilom nasledstva, in osebno izbral njegov krog vazalov. Ši Huja je Ši Lejeva odločitev razjezila, saj je menil, da ima več pravic do prestola. ===Ši Hujeva vladavina=== [[Slika:Saturnism.jpg|thumb|200px|Bronast kip Bude, izdelan v Kasnejšem Džau leta 338; Kip je najstarejši kip Bude, izdelan na Kitajskem]] Leta 333 je Ši Le umrl. Nasledil ga je [[Ši Hong]], kmalu zatem pa je [[Ši Hu]] izvedel državni udar in prevzel oblast, pri čemer je naletel na zanemarljiv odpor večine plemstva in vojske Kasnejšega Džaa. Potem ko je Ši Honga prisilil k odstopu, ga je ukazal usmrtiti. Ob prevzemu oblasti si je Ši Hu nadel naziv 'vladajoči nebeški kralj' in se leta 337 povzdignil v 'nebeškega kralja'. Leta 335 je prestolnico iz Šjangguoja preselil v svoje oporišče v Ječengu. Zgodovinski viri opisujejo Ši Huja kot nasilnega tirana, ki se je predajal užitkom ob ženskah in alkoholu. V Ječengu je izvedel več obsežnih gradbenih projektov in močno razširil svoj harem na račun preprostega kitajskega prebivalstva. Ljudi je silil k opravljanju prisilnega dela in pogosto jemal ženske, da bi služile na njegovem dvoru. Hkrati je bil do svojih glavnih ministrov in generalov izjemno prizanesljiv. Kaznoval jih je le redko in si s tem zagotovil njihovo zvestobo. Nadaljeval je politiko Ši Leja, ki je predvidevala preseljevanje prebivalstva v okolico prestolnice. To je še posebej veljalo za ljudstvi Di in Čjang s planote Guandžong, ki sta tvorili pomemben del njegovih oboroženih sil v Fangtou v provinci Henan in Šetou v provinci Hebej. Ši Hu je na svojem dvoru še naprej izkazoval spoštovanje Fotu Čengu, kar je omogočilo širjenje [[Budizem|budizma]] v severni Kitajski. Leta 335 je Ši Hu razmišljal o tem, da bi podložnikom prepovedal prakticiranje budizma, ker je menil, da je veliko ljudi vstopilo v budistične samostane zgolj zato, da bi se izognili obveznemu služenju v vojski. Ko je eden od ministrov predlagal popolno prepoved vere, si je premislil. Pod vodstvom Fotu Čenga je bilo v državi Kasnejši Džao ustanovljenih več kot 800 samostanov. Njegovi učenci so od tod začeli širiti budizem v [[Vzhodni Džin]]. Ši Hu je stalno razmišljal o širitvi države in svoje podanike množično novačil v vojsko, vendar so bili njegovi pohodi le delno uspešni. Leta 338 je skupaj z [[Zgodnji Jan|Zgodnjim Janom]] izvedel vojaški pohod proti plemenu Duan v Lajošiju. Po končanem pohodu se je obrnil proti zavezniku Zgodnjemu Janu in bil v [[Bitka pri Jičengu|bitki pri Jičengu]] poražen. Leta 339 je zaradi premikov sil Vzhodnega Džina proti njim poslal svoje generale, ki so zavzeli nekaj mest in se nato umaknili. Leta 346 je napadel kraljestvo [[Zgodnji Liang]]. Napad je bil odbit, čeprav so njegove sile uspele zavzeti ozemlje Lianga južno od [[Rumena reka|Rumene reke]]. Njegovo vladavino so zaznamovale tudi krize glede nasledstva, ki so vodile v propad cesarstva. Njegov prvi prestolonaslednik Ši Sui je bil krut človek. Govorilo se je celo, da se je vdajal [[Kanibalizem|kanibalizmu]]. Ko je izgubil očetovo naklonjenost, je poskušal priti na oblast z umorom svojega očeta, a mu to ni uspelo. Sledil je pokol njega, njegove družine in privržencev. Drugi prestolonaslednik, Ši Šuan, mu ni bil po volji in je dajal prednost njegovemu mlajšemu bratu. Leta 349 je Ši Šuan umoril svojega mlajšega brata in poskušal ubiti še očeta. Ko so zaroto odkrili, je Ši Hu ukazal, da njega, njegovo družino in privržence na brutalen način usmrtijo. V strahu pred novim državnim udarom je za svojega zadnjega prestolonaslednika imenoval desetletnega [[Ši Ši]]ja in za njegovega regenta določil cesarico vdovo. Odločitev je bila po volji le redkim knezom in generalom. ===Ran Minov poseg in propad=== [[Slika:20250913 Roof tile component with "Long Live to Great Zhao" inscriptions 01.jpg|left|thumb|200px|Strešnik iz Ječenga iz obdobja Kasnejšega Džaa z napisom ''"Naj dolgo živi Veliki Džao"'']] == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 310. letih]] [[Kategorija:Ukinitve v 350. letih]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] [[Kategorija:Zgodovina Kitajske]] 05g966rr85rsk752tabkcvltb1equyo Štirje siri (pica) 0 609313 6759809 6759437 2026-10-02T19:06:22Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759809 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Hrana | name = Štirje siri | image = [[Slika:Италия 4 сыр пиццасы.jpg|250px]] | caption = | alternate_name = | country = [[Italija]] (najverjetneje [[Lacij]]) | region = | creator = zgodnje [[18. stoletje]] | course = | type = [[pica]] | served = | main_ingredient = [[Mocarela|mocarela]], [[Gorgonzola|gorgonzola]], [[Parmezan|parmezan]], fontina | variations = | calories = | other = }} '''Štirje siri''' ({{langx|it|'''Pizza quattro formaggi''', '''pizza ai quattro formaggi'''}}) je tipična italijanska okrogla [[pica]], ki velja za eno izmed bolj priljubljenih in ki naj bi nastala že v zgodnjem [[18. stoletje|18. stoletju]], torej še pred [[Marinara (pica)|marinaro]] (najstarejšo pico s paradižnikovo omako). Velja za najstarejšo klasično okroglo pico na svetu. Pica je znana po štirih vrstah sira, ki so skupaj stopljeni in je ena redkih pic brez paradižnikove omake ([[Pelati|pelatov]]), kar je njena posebnost. Je del standardne ponudbe italijanskih in svetovnih picerij.<ref>{{cite web |url=https://www.tasteatlas.com/most-popular-pizzas-in-italy |title=Most popular italian pizzas |publisher=Taste Atlas. |date=25 April 2020}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.agrodolce.it/2016/04/06/pizza-quattro-formaggi/ |title=Revival: la pizza Quattro Formaggi |lang=it |publisher=Gabriele Valdès |date=25 April 2020}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.oetker.co.uk/uk-en/our-products/pizza/ristorante/quattro-formaggi |title=Ristorante Pizza Quattro Formaggi |publisher=Dr. Oetker |date=25 April 2020 |access-date=2026-09-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211026113256/https://www.oetker.co.uk/uk-en/our-products/pizza/ristorante/quattro-formaggi |archive-date=2021-10-26 |url-status=dead}}</ref> ==Zgodovina== Za razliko od pravih [[Neapeljska pica|neapeljskih pic]], margerite in marinare, ki imata obe odlično dokumentirano zgodovino in bogato tradicijo, pica štirje siri kljub svoji popularnosti nima točno poznanega izvora. Nekako pa vlada širši konsenz, da naj bi izvirala iz dežele [[Lacij]] in naj bi segala v začetek 18. stoletja. Tradicionalna variacija pice vljučuje sir [[mocarela]], kot osrednja sestavina, ki deluje kot ohranjavalec vlage pri peki in delno ščiti ostale tri sire pred močno vročino v peči. [[Gorgonzola]] je tudi skoraj vedno prisotna, preostali par pa tvorijo drugi lokalni siri, odvisno od regije, kjer sta klasiki še sir [[fontina]] in [[parmezan]]. Namesto slednjih dveh, pa nekatere variacije vkjučujejo sire [[pekorino]], [[grana padano]], [[taleggio]], [[scamorza]], [[provolone]] ali [[caciocavallo]]. V masovni proizvodnji pa poleg parmezana uporabljajo še [[pecorino romano]] in [[asiago]]; nekateri pa uporabljajo neitalijanske sire kot [[Edamski sir|edamec]], [[Ementalec|ementalec]] in [[modri sir]]. ==Izviren italijanski recept== ===Original nadevi=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:66%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Mocarela]] ![[Gorgonzola]] ![[Parmezan]] !Fontina |- |width=125|[[Slika:Mozzarella.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:A Gongonzola from Baci.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Parmigiano reggiano piece.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Fontina DOP.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} ==Glej tudi== * [[Marinara (pica)|Marinara]] * [[Margerita (pica)|Margerita]] * [[Kapričoza (pica)|Kapričoza]] * [[Štirje letni časi (pica)|Štirje letni časi]] ==Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Pica]] [[Kategorija:Italijanska kuhinja]] 25es3fnsez33z5slz5u6mj6thm7ku18 Aleksander Gungl 0 609357 6759636 6759439 2026-10-02T12:06:50Z Romanm 13 {{Normativna kontrola}} 6759636 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|party=[[Nova Slovenija]]}} '''Aleksander Gungl''', [[Seznam slovenskih politikov|slovenski politik]] in [[Menedžment|menedžer]]; * [[1. avgust]] [[1972]], [[Maribor]].<ref name="DVK">{{Navedi splet |url=https://www.dvk-rs.si/fileadmin/user_upload/Volitve_v_drzavni_zbor_2026/Javne_objave/Javna_objava_VE8000.pdf |title=Javna objava kandidatov za volitve v Državni zbor 2026 |publisher=Državna volilna komisija |access-date=1. oktober 2026 }}</ref> Je poslanec aktualnega sklica [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]].<ref name="Parlameter">{{Navedi splet |url=https://parlameter.si/poslanec/11438-aleksander-gungl |title=Aleksander Gungl |website=Parlameter |access-date=1. oktober 2026 }}</ref> Pred izvolitvijo je opravljal vodstvene funkcije na področju socialnega varstva, med drugim je bil direktor Socialnovarstvenega zavoda [[Hrastovec v Slovenskih goricah|Hrastovec]].<ref name="Hrastovec">{{Navedi splet |url=https://hrastovec.org/index.php/medijsko-sredisce/sporocila-za-javnost/945-vodenje-nasega-zavoda-prevzel-v-d-direktorja-aleksander-gungl |title=Vodenje našega zavoda prevzel v. d. direktorja Aleksander Gungl |publisher=Socialnovarstveni zavod Hrastovec |access-date=1. oktober 2026 }}</ref> == Izobraževanje == Gungl je po izobrazbi magister poslovnih operacij.<ref name="DVK" /> Osnovno šolo je obiskoval v [[Sveta Trojica v Slovenskih goricah|Sveti Trojici]], ki jo je končal leta 1987, maturiral je leta 1992 na [[Srednja elektro-računalniška šola Maribor|Srednji elektro računalniški šoli v Mariboru]], smer elektronika. Leta 2007 je diplomiral na [[Fakulteta za organizacijske vede v Kranju|fakulteti za organizacijske vede]], smer management v [[Kranj|Kranju]], 2025 pa še je pridobil magisterij na Univerzi [[Alma Mater Europaea]] smer management, v Mariboru.<ref name="Ovtar">{{Navedi splet |url=https://ovtar24.si/zgodbe/politika-mora-najprej-slisati-cloveka |title=Politika mora najprej slišati človeka |website=Ovtar24 |date=11. marec 2026 |access-date=1. oktober 2026 }}</ref> == Poklicna pot == Gungl se je prvič zaposlil v podjetju Inter alarm v [[Lenart v Slovenskih goricah|Lenartu]], kjer je deloval kot monter alarmnih in videonadzornih sistemov. Po osmih letih se je zaposlil v Socialnovarstvenem zavodu Hrastovec kot vodja vzdrževalne službe, ki jo je tudi sam vzpostavil. Ob delu je sočasno študiral na fakulteti za organizacijske vede v Kranju, kjer je 2007 diplomiral. Po končanem študiju je prevzel delovno mesto strokovnega sodelavca za javna naročila in kakovost.<ref name="Hrastovec" /> Julija 2021 je prevzel vodenje Socialnovarstvenega zavoda Hrastovec kot vršilec dolžnosti direktorja.<ref name="Hrastovec" /> V času svojega vodenja je zavod v Lenartu postavil novo naselje sodobnih stanovanjskih hišk, namenjenih uporabnikom zavoda.<ref name="Ovtar" /> Na tem položaju je ostal vse do izvolitve v [[Državni zbor Republike Slovenije]].<ref name="Vecer">{{Navedi splet |url=https://vecer.com/maribor/aktualno/svet-zavoda-hrastovec-soglasno-za-novega-direktorja-izbral-zupana-10415496 |title=Svet Zavoda Hrastovec soglasno za novega direktorja izbral župana |website=Večer |date=21. maj 2026 |access-date=1. oktober 2026 }}</ref> == Politika == Gungl je vstopil v politiko leta 2026 z izvolitvijo v Državni zbor Republike Slovenije. Kandidiral je na skupni listi [[Nova Slovenija|Nove Slovenije]], [[Slovenska ljudska stranka|Slovenske ljudske stranke]] in [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS-a Marka Lotriča]].<ref name="DVK" /> Izvoljen je bil v volilnem okraju Lenart v 8. enoti.<ref name="NSi">{{Navedi splet |url=https://nsi.si/novica/to-so-poslanci-skupne-liste/ |title=To so poslanci skupne liste |website=Nova Slovenija – krščanski demokrati |date=24. marec 2026 |access-date=1. oktober 2026 }}</ref> V aktualnem mandatu je predsednik odbora za demografijo, družino, socialne zadeve in invalide. Je pa tudi član ustavne komisije, odborov za zdravstvo, finance in okolje in prostor.<ref name="Parlameter" /> Po izvolitvi je tudi predlagal vključitev izgradnje Lenarške severne obvoznice in doma starejših v [[Sveta Ana v Slovenskih goricah|Sveti Ani]] v koalicijsko pogodbo.<ref name="Politika">{{Navedi splet |url=https://ovtar24.si/zgodbe/verjame-v-politiko-dejanj |title=Aleksander Gungl: Verjame v politiko dejanj, ne le besed |website=Ovtar24 |date=8. junij 2026 |access-date=1. oktober 2026 }}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gungl, Aleksander}} [[Kategorija:Slovenski menedžerji]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] adkdl0ts033m9001hcadvxkqe8701wo San Martín de Oscos 0 609375 6759735 2026-10-02T15:21:38Z Doncsecz~slwiki 9581 /* San Martín de Oscos */ 6759735 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = San Martín de Oscos | native_name = Samartín d'Ozcos | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Letras de San Martin de Oscos.jpg | image_caption = | image_flag = | image_shield = Escudo de San Martín de Oscos (Asturias).svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Eo-Navia | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Pedro Álvarez Martínez (Ljudska stranka) | area_total_km2 = 66,56 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_total = 337 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|15|56|N|6|57|42|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 1,081 | website = https://www.sanmartindeoscos.es/ | footnotes = }} [[Slika:Fachada Palacio Mon.JPG|thumb|desno|Palača Mon]] [[Slika:Hórreo en Ron, San Martín de Oscos, Asturias.jpg|thumb|desno|[[Horru]] (žitnica, kašča) v Ronu]] '''San Martín de Oscos''' ({{IPA-es|samarˈtin de ˈoskos}}, [[eonavščina|eonavsko]] ''Samartín d'Ozcos'' {{IPA|samaɾˌti(ŋ)nˈdoθ.kos}}) je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se v zahodni Asturiji, ne daleč od meje [[Galicija (Španija)|Galicije]], približno 140 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severu meji na [[Villanueva de Oscos|Villanuevo de Oscos]], na severovzhodu na [[Illano]], na jugovzhodu na [[Pesoz]], na jugu na [[Grandas de Salime]] in na zahodu na [[Santa Eulalia de Oscos|Santo Eulalio de Oscos]]. V občini govorijo [[eonavščina|eonavski jezik]], ki je različica [[galicijščina|galicijščine]].<ref>{{navedi novice|title=San Martín de Oscos |work=Zaguana |url=https://zaguana.com/fr/pueblo/san-martin-de-oscos-asturias |date= |accessdate=2.10.2026 |language=fr}}</ref> == Zgodovina == Najstarejše arheološke najdbe so ostanki cevkastih orodij in srp iz [[neolitik]]a.<ref name="historia">{{navedi novice|title=Relato Histórico-Cronológico |work=Ayuntamiento de San Martín de Oscos |url=https://www.sanmartindeoscos.es/historia |date=2.10.2026 |language=es}}</ref> Verjetno so se ukvarjali z rudarstvom na območju že pred [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]], o čemer pričajo ostanki starih rudarskih orodij<ref name="vivir">{{navedi novice|title=Historia de San Martín de Oscos |url=https://san-martin-de-oscos.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/61783524/historia-san-martin-oscos |date= |accessdate=2.10.2026 |language=es}}</ref> iz Arruñade, Piorna, Covasa ter iz doline Sotiela in Ahía. Ljudje [[kultura Castro|kulture Castro]] so tukaj na višjih območjih (nad 700 metri) postavili gradišča, medtem ko so na nižjih območjih obdali gradišča s trdnjavskim jarkom.<ref name="historia" /> Med 1154 in 1584 je San Martín pripadal občini Santa Eulalia in je škof v Castropulu imenoval župane. Po 1584 je postal samostojna občina, ko je 1583 [[Filip II. Španski]] izlastil tukajšnja cerkvena zemljišča z dovoljenjem [[Papež Benedikt XIII.|papeža Benedikta XIII.]], ampak so občani odkupili svojo svobodo od kralja.<ref name="vivir" /> Koruza, ki so jo vnesli v tem obdobju, je pospešila kmetijstvo, hkrati je vzcvetelo kovaštvo po [[Italijani|italijanski]] in [[Baski|baskovskih]] kovačih, ki so se naselili v občino.<ref name="historia" /> V 19. stoletju so San Martín de Oscos priključili h Castropol, kljub ugovoru občanov. Občina se je lahko ponovno osamosvojila le 1836.<ref name="historia" /> Prej so ga neuspešno poskusili priključiti k občini Grandas de Salime (1835).<ref name="historia" /> Hkrati se je gospodarski položaj slabšal zaradi [[Španska vojna za neodvinost|Napoleonove zasedbe]] in [[karlistične vojne|karlističnih vojn]], kar je povzročilo izseljevanje v tujino in osrednjo Asturijo.<ref name="historia" /> Gospodarski položaj se ni poboljšal niti v začetku 20. stoletja, zato se je začelo ponovno izseljevanje v [[Kuba|Kubo]] in [[Argentina|Argentino]].<ref name="historia" /> [[Španska državljanska vojna]] posebno ni vplivala na občino, čeprav so [[Francisco Franco|francoisti]] novačili več občanov v svoje vojske. == Geografija == Glede značaja je teren deloma [[kambrij]]ski, deloma [[silur]]ski, kjer je prevladujoča kamnina [[skril]], poleg tega je [[kvarcit]]ov pas med Piornom in Boimouron. Glede reliefa je severni del občine zapleten z velikimi klanci in visokimi vrhi. Južni del je manj visok, kjer vrhovi ne presežejo nad 900 metri. Najvišji vrh je na južnem delu Maron (899 m). Tudi ta del je najbolj ploden in je najustreznejši za kmetijstvo.<ref name="vivirgeo">{{navedi novice|title=Geografía de San Martín de Oscos |work=Vivir Asturias |url=https://san-martin-de-oscos.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/61783530/geografia-san-martin-oscos |date= |accessdate=2.10.2026 |language=es}}</ref> Glavne reke so Aghio, v katero se zlivata Sotuelo in Ferreira in Agüeira (Augüeira), v katero se zliva Aghio.<ref name="vivirgeo" /> Vse te reke pripadajo [[porečje|porečju]] reke Navie. Candal je majhen pritok Agüeire, ob kateri se nahaja najbolj plodno zemljišče v občini. Reke in potoki so nekoč gonili kovačnice in mline občine. Podnebje se razlikuje od podnebja drugih asturijskih občin. Poletja so kratka in hladna, medtem ko so zime zelo mrzle in ostre. Tukaj pozimi pogosto sneži, kar ovira promet. Ob rekah, predvsem na severnem delu, se nahajajo kostanjevi, hrastovi in borovi gozdovi, medtem ko je na južnem delu manj gozdov, ker je tukaj središče kmetijstva v občini. == Gospodarstvo == V kmetijstvu pridelujejo žitne rastline kot pšenico, rž in koruzo ter zelo kakovosten krompir. Druga pomembna panoga je živinoreja. Gospodarstvo občine je močno odvisno od teh panog, kjer je zaposleno 83 % prebivalstva. V industriji delujejo manj kot 4 % prebivalstva, poleg tega niso trajno zaposleni v tej panogi. Storitveni sektro se postopoma poveča, trenutno zaposluje 13 % prebivalstva. Tudi je pomembno gozdarstvo.<ref name="vivirgeo" /> V 19. stoletju so poskušali industrializirati občino, vendar podjetje O'Shea Company ni našlo dovolj surovin na območju, zato se je industrializacija izjalovila.<ref name="historia" /> == Kultura == Občina ima malo stavbenih spomenikov.<ref name="vivir" /> * Župnijska cerkev sv. Martina (iz 19. stoletja) * Kapela Ecce Homo (iz 19. stoletja) * Stare veške kapelice * Palača Guzmán de Vegadeo v San Martínu (iz 18. stoletja) * Palača Mon (iz 18. stoletja, čeprav je njen stolp zgrajen v 16. stoletju) == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{Občine v Asturiji}} [[Kategorija:Občine v Asturiji]] j9rcgzly1ba2wu5t8fsrla5rkvxbqy4 San Martin de Oscos 0 609376 6759737 2026-10-02T15:22:09Z Doncsecz~slwiki 9581 preusmeritev na [[San Martín de Oscos]] 6759737 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[San Martín de Oscos]] dy1eaxj3leun6d8xnkbv2axbfmhc9ho Modul:Location map/data/USA Texas 828 609377 6759755 2026-10-02T15:57:59Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »return require('Modul:Location map/data/ZDA Teksas')« 6759755 Scribunto text/plain return require('Modul:Location map/data/ZDA Teksas') pu9rgtiozcuhvxedfvl7dbdk12co4dh San Martín del Rey Aurelio 0 609378 6759779 2026-10-02T17:36:19Z Doncsecz~slwiki 9581 /* San Martín del Rey Aurelio */ 6759779 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = San Martín del Rey Aurelio | native_name = Samartín del Rei Aurelio | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Sotrondio.jpg | image_caption = | image_flag = | image_shield = Coat of Arms of San Martín del Rey Aurelio.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Nalón | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = José Ramón Martín Ardines (Španska socialistična delavska stranka) | area_total_km2 = 56,13 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_total = 15,531 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|16|30|N|5|36|50|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 1,096 | website = https://www.smra.org/ | footnotes = }} '''San Martín del Rey Aurelio''' ({{IPA-es|samaɾˈtin ˈdel ˈrei̯ au̯ˈɾeljo}}, {{jezik-ast|Samartín del Rei Aurelio}} {{IPA|samaɾˈti(ŋ)n.delˌre.ʝawˈɾe.ljo}}) je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na vzhodnem robu zahodne Asturije, približno 30 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severu meji na [[Siero]], na severovzhodu na [[Bimenes]], na jugovzhodu na [[Laviana|Laviano]], na zahodu na [[Mieres, Španija|Mieres]] in na severozahodu na [[Langreo]]. Središče občine je v [[Sotrondio|Sotrondiu]].<ref>{{navedi novice|title=San Martín del Rey Aurelio |work=Federación Asturiana de Concejos |url=https://facc.info/san-martin-del-rey-aurelio/ |date= |accessdate=2.10.2026 |language=es}}</ref> V občini uradno uporabijo [[asturijščina|asturijski jezik]], zato se pišejo naselja občine v asturijski obliki tudi [[španščina|španskih]] dokumentih.<ref>{{navedi novice|last=Orihuela |first=David |title=San Martín, con vecinos de 62 nacionalidades y 50 idiomas, ejemplo en el Día Internacional de la Llingua Materna |work=La Nueva España |url=https://www.lne.es/cuencas/2026/02/25/san-martin-vecinos-62-nacionalidades-127269254.html |date=25.2.2026 |accessdate=2.10.2026 |language=es}}</ref> == Zgodovina == [[Slika:Pozu Soton (02).jpg|thumb|desno|Stari rudnik v Sotonu]] Na grebenu nad dolinama Nalón in La Hueria de Carrocera je bil postavljen [[dolmen]] v 3. tisočletju pr. n. št. Tudi na istem območju je več grobišč, graviranih kamnov in shematičnih slik na skalah. Odkrili so ostanke gradišč [[kultura Castro|kulture Castro]] in domnevajo, da se je preljala [[Rimsko cesarstvo|rimska]] cesta skozi občino do prelaza Tarna. Današnji San Martín del Rey Aurelio od 8. do 19. stoletja je pripadal občini Langreo. 1075 ga je [[Alfonz VI. Kastiljski]] daroval cerkvi v Oviedu. V [[španska vojna za neodvisnost|španski vojni za neodvisnost]] so [[Francozi]] zažgali hišo družine García Bernaldo, da bi maščevali smrt enega vojaka. Obstaja legenda, da je [[Kraljevina Asturija|asturijskega kralja]] [[Avrelij Asturijski|Avrelija]] zelo očarala lepota San Martína, zato je premestil svoj kraljev dvor v občino, ki se zato imenuje ''del Rey Aurelio''.<ref name="vivir">{{navedi novice|title=Historia de San Martín del Rey Aurelio |work=Vivir Asturias |url=https://san-martin-del-rey-aurelio.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/61771016/historia-san-martin-rey-aurelio |date= |accessdate=2.10.2026 |language=es}}</ref> 1820 je San Martín postal samostojna občina na podlagi [[Prva španska ustava|prva španske ustave]], ampak je absolutistična sprememba 1823 razveljavila to odločbo.<ref name="vivir" /> Kraljica [[Izabela II. Španska]] je nazaj dala samostojnost San Martínu, ker jo je občina podpirala v [[karlistične vojne|karlistični vojni]], medtem ko sta bila Mieres in Langreo na karlistični strani.<ref>{{navedi novice|title=Historia |work=San Martín del Rei Aurelio |url=https://www.smra.org/historia |date= |accessdate=2.10.2026 |language=es}}</ref> Od sredine 19. do 20. stoletja se je postopoma razvijalo premogovništvo in je San Martín postal eno najpomembnejših rudarskih središč Asturije, kar je pospešilo porast prebivalstva. V času asturijske oktobrske revolucije 1934 so tukajšnji revolucionarji napadli vojašnico orožništva in vladali občino med 5. in 19. oktobrom.<ref name="vivir" /> V [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]] so nacionalisti med septembrom in oktobrom zavzeli San Martín, kjer so poklali 261 ljudi.<ref>{{navedi knjigo|last=Preston |first=Paul |title=El holocausto español : odio y exterminio en la Guerra civil y después |year=2011 |publisher=Debate |location=Barcelona |isbn=978-84-8306-852-6 |cobiss= |page=584}}</ref> V 70. in 80. 20. stoletja je v veliki meri upadlo premogovništvo, kar je povzročilo gospodarsko krizo in je občina izgubila skoraj polovico svojega prebivalstva v zadnjih desetletjih. == Geografija == [[Slika:Campa l'Abeduriu mina SMRA.jpg|thumb|desno|Pokrajina v občini]] Občine leži v dolinah in gorskih grebenih ob reki Nalón, ki na sredi občine gre skozi iz jugovzhoda proti severozahodu. Velika najdišča premoga so občini.<ref name="vivir" /> Tla je sestavljena iz [[peščenjak]]a in [[skril]]a, medtem ko [[apnenec|apnenca]] sploh ni. Podnebje je bistveno oceansko, vendar ima nekaj značilnosti kot npr. majhna količina padavine. Najvišji vrh je Pico Tres Concejos (1250 m), ki je na meji Mieresa, Laviane in San Martína.<ref name="vivirgeo">{{navedi novice|title=Geografía de San Martín del Rey Aurelio |work=Vivir Asturia |url=https://san-martin-del-rey-aurelio.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/61771054/geografia-san-martin-rey-aurelio |date= |accessdate=2.10.2026 |language=es}}</ref> == Gospodarstvo == Od takrat, ko je industrija začela propasti se je povečal pomen storitvenega sektorja. V živinoreji delujejo komaj 3 % prebivalstva. Pad industrije je povzročal veliko predčasnih upokojitev. == Kultura == * Stavbe nekdanjih tovarn, rudniških min in delavskih stanovanj<ref name="vivirgeo" /> * Cerkve in kapele predvsem iz 17. stoletja * Palača García Ciaño (iz 18. stoletja) * Dvorec García-Argüelles v Linaresu (iz 18. stoletja) * Gledališče Virginia (zgrajeno med 1943 in 1946) * Stari mlini V maju imajo festivala [[sidra|sidre]] (asturijskega jabolčnika v El Entregu ({{jezik-ast|L'Entregu}}) in Sotrondiu. V decembru imajo Dneve polnjene paprike v Blimei.<ref>{{navedi novice|title=Stuffed Peppers Festival |work=Turismo Asturias |url=https://www.turismoasturias.es/en/descubre/fiestas-de-interes-turistico/fiesta-de-los-pimientos-de-blimea |date= |accessdate=2.10.2026 |language=es}}</ref> == Galerija == <gallery> Slika:El Entrego (San Martín del Rey Aurelio) - Iglesia de San Andres 04.jpg|Cerkev sv. Andraža v El Entregu Slika:Sotrondio (San Martín del Rey Aurelio) - Iglesia de San Martín de Tours 6.jpg|Cerkev sv. Martina v Sotrondiu Slika:Blimea (San Martín del Rey Aurelio) - Iglesia de Santa María de las Nieves 01.jpg|Cerkev Marije Snežne v Blimei Slika:El Entrego (San Martín del Rey Aurelio) - Museo de la Minería y la Industria (MUMI) 11.jpg|Rudniški muzej v El Entregu Slika:Maquina de recarga de baterias de lampistería minera.jpg|Rudarske luči v rudniškem muzeju Slika:Teatro Virginia 2.JPG|Gledališče Virginia Slika:Alcuentru Medieval.jpg|Zgodovinski dnevi v El Entregu Slika:Pozu Soton (16).jpg|Stanovanja rudarjev v Sotonu Slika:Pozu Soton (03).jpg|Stari mini v Sotonu Slika:El Entrego (San Martín del Rey Aurelio) 01.jpg|Ulica v El Entregu Slika:El Entrego.jpg|Stanovanjsko naselje v El Entregu Slika:Sotrondio (San Martín del Rey Aurelio) 06.jpg|Trg v Sotrondiu Slika:Estacion de L'Entregu-La Escura (01).jpg|Železniška postaja v El Entregu Slika:Estacion de Sotrondio (01).jpg|Železniška postaja v Sotrondiu Slika:Cebolles Rellenes.jpg|Polnjena paprika iz San Martína </gallery> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{Občine v Asturiji}} [[Kategorija:Občine v Asturiji]] 9x48p8dd8q4o7b3v1u7bk3lo0oq5j0o 6759781 6759779 2026-10-02T17:37:34Z Doncsecz~slwiki 9581 6759781 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = San Martín del Rey Aurelio | native_name = Samartín del Rei Aurelio | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Sotrondio.jpg | image_caption = | image_flag = | image_shield = Coat of Arms of San Martín del Rey Aurelio.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Nalón | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = José Ramón Martín Ardines (Španska socialistična delavska stranka) | area_total_km2 = 56,13 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_total = 15,531 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|16|30|N|5|36|50|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 1,096 | website = https://www.smra.org/ | footnotes = }} '''San Martín del Rey Aurelio''' ({{IPA-es|samaɾˈtin ˈdel ˈrei̯ au̯ˈɾeljo}}, {{jezik-ast|Samartín del Rei Aurelio}} {{IPA-ast|samaɾˈti(ŋ)n.delˌre.ʝawˈɾe.ljo}}) je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na vzhodnem robu zahodne Asturije, približno 30 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severu meji na [[Siero]], na severovzhodu na [[Bimenes]], na jugovzhodu na [[Laviana|Laviano]], na zahodu na [[Mieres, Španija|Mieres]] in na severozahodu na [[Langreo]]. Središče občine je v [[Sotrondio|Sotrondiu]].<ref>{{navedi novice|title=San Martín del Rey Aurelio |work=Federación Asturiana de Concejos |url=https://facc.info/san-martin-del-rey-aurelio/ |date= |accessdate=2.10.2026 |language=es}}</ref> V občini uradno uporabijo [[asturijščina|asturijski jezik]], zato se pišejo naselja občine v asturijski obliki tudi [[španščina|španskih]] dokumentih.<ref>{{navedi novice|last=Orihuela |first=David |title=San Martín, con vecinos de 62 nacionalidades y 50 idiomas, ejemplo en el Día Internacional de la Llingua Materna |work=La Nueva España |url=https://www.lne.es/cuencas/2026/02/25/san-martin-vecinos-62-nacionalidades-127269254.html |date=25.2.2026 |accessdate=2.10.2026 |language=es}}</ref> == Zgodovina == [[Slika:Pozu Soton (02).jpg|thumb|desno|Stari rudnik v Sotonu]] Na grebenu nad dolinama Nalón in La Hueria de Carrocera je bil postavljen [[dolmen]] v 3. tisočletju pr. n. št. Tudi na istem območju je več grobišč, graviranih kamnov in shematičnih slik na skalah. Odkrili so ostanke gradišč [[kultura Castro|kulture Castro]] in domnevajo, da se je preljala [[Rimsko cesarstvo|rimska]] cesta skozi občino do prelaza Tarna. Današnji San Martín del Rey Aurelio od 8. do 19. stoletja je pripadal občini Langreo. 1075 ga je [[Alfonz VI. Kastiljski]] daroval cerkvi v Oviedu. V [[španska vojna za neodvisnost|španski vojni za neodvisnost]] so [[Francozi]] zažgali hišo družine García Bernaldo, da bi maščevali smrt enega vojaka. Obstaja legenda, da je [[Kraljevina Asturija|asturijskega kralja]] [[Avrelij Asturijski|Avrelija]] zelo očarala lepota San Martína, zato je premestil svoj kraljev dvor v občino, ki se zato imenuje ''del Rey Aurelio''.<ref name="vivir">{{navedi novice|title=Historia de San Martín del Rey Aurelio |work=Vivir Asturias |url=https://san-martin-del-rey-aurelio.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/61771016/historia-san-martin-rey-aurelio |date= |accessdate=2.10.2026 |language=es}}</ref> 1820 je San Martín postal samostojna občina na podlagi [[Prva španska ustava|prva španske ustave]], ampak je absolutistična sprememba 1823 razveljavila to odločbo.<ref name="vivir" /> Kraljica [[Izabela II. Španska]] je nazaj dala samostojnost San Martínu, ker jo je občina podpirala v [[karlistične vojne|karlistični vojni]], medtem ko sta bila Mieres in Langreo na karlistični strani.<ref>{{navedi novice|title=Historia |work=San Martín del Rei Aurelio |url=https://www.smra.org/historia |date= |accessdate=2.10.2026 |language=es}}</ref> Od sredine 19. do 20. stoletja se je postopoma razvijalo premogovništvo in je San Martín postal eno najpomembnejših rudarskih središč Asturije, kar je pospešilo porast prebivalstva. V času asturijske oktobrske revolucije 1934 so tukajšnji revolucionarji napadli vojašnico orožništva in vladali občino med 5. in 19. oktobrom.<ref name="vivir" /> V [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]] so nacionalisti med septembrom in oktobrom zavzeli San Martín, kjer so poklali 261 ljudi.<ref>{{navedi knjigo|last=Preston |first=Paul |title=El holocausto español : odio y exterminio en la Guerra civil y después |year=2011 |publisher=Debate |location=Barcelona |isbn=978-84-8306-852-6 |cobiss= |page=584}}</ref> V 70. in 80. 20. stoletja je v veliki meri upadlo premogovništvo, kar je povzročilo gospodarsko krizo in je občina izgubila skoraj polovico svojega prebivalstva v zadnjih desetletjih. == Geografija == [[Slika:Campa l'Abeduriu mina SMRA.jpg|thumb|desno|Pokrajina v občini]] Občine leži v dolinah in gorskih grebenih ob reki Nalón, ki na sredi občine gre skozi iz jugovzhoda proti severozahodu. Velika najdišča premoga so občini.<ref name="vivir" /> Tla je sestavljena iz [[peščenjak]]a in [[skril]]a, medtem ko [[apnenec|apnenca]] sploh ni. Podnebje je bistveno oceansko, vendar ima nekaj značilnosti kot npr. majhna količina padavine. Najvišji vrh je Pico Tres Concejos (1250 m), ki je na meji Mieresa, Laviane in San Martína.<ref name="vivirgeo">{{navedi novice|title=Geografía de San Martín del Rey Aurelio |work=Vivir Asturia |url=https://san-martin-del-rey-aurelio.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/61771054/geografia-san-martin-rey-aurelio |date= |accessdate=2.10.2026 |language=es}}</ref> == Gospodarstvo == Od takrat, ko je industrija začela propasti se je povečal pomen storitvenega sektorja. V živinoreji delujejo komaj 3 % prebivalstva. Pad industrije je povzročal veliko predčasnih upokojitev. == Kultura == * Stavbe nekdanjih tovarn, rudniških min in delavskih stanovanj<ref name="vivirgeo" /> * Cerkve in kapele predvsem iz 17. stoletja * Palača García Ciaño (iz 18. stoletja) * Dvorec García-Argüelles v Linaresu (iz 18. stoletja) * Gledališče Virginia (zgrajeno med 1943 in 1946) * Stari mlini V maju imajo festivala [[sidra|sidre]] (asturijskega jabolčnika v El Entregu ({{jezik-ast|L'Entregu}}) in Sotrondiu. V decembru imajo Dneve polnjene paprike v Blimei.<ref>{{navedi novice|title=Stuffed Peppers Festival |work=Turismo Asturias |url=https://www.turismoasturias.es/en/descubre/fiestas-de-interes-turistico/fiesta-de-los-pimientos-de-blimea |date= |accessdate=2.10.2026 |language=es}}</ref> == Galerija == <gallery> Slika:El Entrego (San Martín del Rey Aurelio) - Iglesia de San Andres 04.jpg|Cerkev sv. Andraža v El Entregu Slika:Sotrondio (San Martín del Rey Aurelio) - Iglesia de San Martín de Tours 6.jpg|Cerkev sv. Martina v Sotrondiu Slika:Blimea (San Martín del Rey Aurelio) - Iglesia de Santa María de las Nieves 01.jpg|Cerkev Marije Snežne v Blimei Slika:El Entrego (San Martín del Rey Aurelio) - Museo de la Minería y la Industria (MUMI) 11.jpg|Rudniški muzej v El Entregu Slika:Maquina de recarga de baterias de lampistería minera.jpg|Rudarske luči v rudniškem muzeju Slika:Teatro Virginia 2.JPG|Gledališče Virginia Slika:Alcuentru Medieval.jpg|Zgodovinski dnevi v El Entregu Slika:Pozu Soton (16).jpg|Stanovanja rudarjev v Sotonu Slika:Pozu Soton (03).jpg|Stari mini v Sotonu Slika:El Entrego (San Martín del Rey Aurelio) 01.jpg|Ulica v El Entregu Slika:El Entrego.jpg|Stanovanjsko naselje v El Entregu Slika:Sotrondio (San Martín del Rey Aurelio) 06.jpg|Trg v Sotrondiu Slika:Estacion de L'Entregu-La Escura (01).jpg|Železniška postaja v El Entregu Slika:Estacion de Sotrondio (01).jpg|Železniška postaja v Sotrondiu Slika:Cebolles Rellenes.jpg|Polnjena paprika iz San Martína </gallery> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{Občine v Asturiji}} [[Kategorija:Občine v Asturiji]] 2suld7hwn3v8wa2fl5g9vb0ox03ekwq 6759790 6759781 2026-10-02T17:57:57Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Znane osebnosti */ 6759790 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = San Martín del Rey Aurelio | native_name = Samartín del Rei Aurelio | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Sotrondio.jpg | image_caption = | image_flag = | image_shield = Coat of Arms of San Martín del Rey Aurelio.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Nalón | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = José Ramón Martín Ardines (Španska socialistična delavska stranka) | area_total_km2 = 56,13 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_total = 15,531 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|16|30|N|5|36|50|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 1,096 | website = https://www.smra.org/ | footnotes = }} '''San Martín del Rey Aurelio''' ({{IPA-es|samaɾˈtin ˈdel ˈrei̯ au̯ˈɾeljo}}, {{jezik-ast|Samartín del Rei Aurelio}} {{IPA-ast|samaɾˈti(ŋ)n.delˌre.ʝawˈɾe.ljo}}) je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na vzhodnem robu zahodne Asturije, približno 30 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severu meji na [[Siero]], na severovzhodu na [[Bimenes]], na jugovzhodu na [[Laviana|Laviano]], na zahodu na [[Mieres, Španija|Mieres]] in na severozahodu na [[Langreo]]. Središče občine je v [[Sotrondio|Sotrondiu]].<ref>{{navedi novice|title=San Martín del Rey Aurelio |work=Federación Asturiana de Concejos |url=https://facc.info/san-martin-del-rey-aurelio/ |date= |accessdate=2.10.2026 |language=es}}</ref> V občini uradno uporabijo [[asturijščina|asturijski jezik]], zato se pišejo naselja občine v asturijski obliki tudi [[španščina|španskih]] dokumentih.<ref>{{navedi novice|last=Orihuela |first=David |title=San Martín, con vecinos de 62 nacionalidades y 50 idiomas, ejemplo en el Día Internacional de la Llingua Materna |work=La Nueva España |url=https://www.lne.es/cuencas/2026/02/25/san-martin-vecinos-62-nacionalidades-127269254.html |date=25.2.2026 |accessdate=2.10.2026 |language=es}}</ref> == Zgodovina == [[Slika:Pozu Soton (02).jpg|thumb|desno|Stari rudnik v Sotonu]] Na grebenu nad dolinama Nalón in La Hueria de Carrocera je bil postavljen [[dolmen]] v 3. tisočletju pr. n. št. Tudi na istem območju je več grobišč, graviranih kamnov in shematičnih slik na skalah. Odkrili so ostanke gradišč [[kultura Castro|kulture Castro]] in domnevajo, da se je preljala [[Rimsko cesarstvo|rimska]] cesta skozi občino do prelaza Tarna. Današnji San Martín del Rey Aurelio od 8. do 19. stoletja je pripadal občini Langreo. 1075 ga je [[Alfonz VI. Kastiljski]] daroval cerkvi v Oviedu. V [[španska vojna za neodvisnost|španski vojni za neodvisnost]] so [[Francozi]] zažgali hišo družine García Bernaldo, da bi maščevali smrt enega vojaka. Obstaja legenda, da je [[Kraljevina Asturija|asturijskega kralja]] [[Avrelij Asturijski|Avrelija]] zelo očarala lepota San Martína, zato je premestil svoj kraljev dvor v občino, ki se zato imenuje ''del Rey Aurelio''.<ref name="vivir">{{navedi novice|title=Historia de San Martín del Rey Aurelio |work=Vivir Asturias |url=https://san-martin-del-rey-aurelio.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/61771016/historia-san-martin-rey-aurelio |date= |accessdate=2.10.2026 |language=es}}</ref> 1820 je San Martín postal samostojna občina na podlagi [[Prva španska ustava|prva španske ustave]], ampak je absolutistična sprememba 1823 razveljavila to odločbo.<ref name="vivir" /> Kraljica [[Izabela II. Španska]] je nazaj dala samostojnost San Martínu, ker jo je občina podpirala v [[karlistične vojne|karlistični vojni]], medtem ko sta bila Mieres in Langreo na karlistični strani.<ref>{{navedi novice|title=Historia |work=San Martín del Rei Aurelio |url=https://www.smra.org/historia |date= |accessdate=2.10.2026 |language=es}}</ref> Od sredine 19. do 20. stoletja se je postopoma razvijalo premogovništvo in je San Martín postal eno najpomembnejših rudarskih središč Asturije, kar je pospešilo porast prebivalstva. V času asturijske oktobrske revolucije 1934 so tukajšnji revolucionarji napadli vojašnico orožništva in vladali občino med 5. in 19. oktobrom.<ref name="vivir" /> V [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]] so nacionalisti med septembrom in oktobrom zavzeli San Martín, kjer so poklali 261 ljudi.<ref>{{navedi knjigo|last=Preston |first=Paul |title=El holocausto español : odio y exterminio en la Guerra civil y después |year=2011 |publisher=Debate |location=Barcelona |isbn=978-84-8306-852-6 |cobiss= |page=584}}</ref> V 70. in 80. 20. stoletja je v veliki meri upadlo premogovništvo, kar je povzročilo gospodarsko krizo in je občina izgubila skoraj polovico svojega prebivalstva v zadnjih desetletjih. == Geografija == [[Slika:Campa l'Abeduriu mina SMRA.jpg|thumb|desno|Pokrajina v občini]] Občine leži v dolinah in gorskih grebenih ob reki Nalón, ki na sredi občine gre skozi iz jugovzhoda proti severozahodu. Velika najdišča premoga so občini.<ref name="vivir" /> Tla je sestavljena iz [[peščenjak]]a in [[skril]]a, medtem ko [[apnenec|apnenca]] sploh ni. Podnebje je bistveno oceansko, vendar ima nekaj značilnosti kot npr. majhna količina padavine. Najvišji vrh je Pico Tres Concejos (1250 m), ki je na meji Mieresa, Laviane in San Martína.<ref name="vivirgeo">{{navedi novice|title=Geografía de San Martín del Rey Aurelio |work=Vivir Asturia |url=https://san-martin-del-rey-aurelio.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/61771054/geografia-san-martin-rey-aurelio |date= |accessdate=2.10.2026 |language=es}}</ref> == Gospodarstvo == Od takrat, ko je industrija začela propasti se je povečal pomen storitvenega sektorja. V živinoreji delujejo komaj 3 % prebivalstva. Pad industrije je povzročal veliko predčasnih upokojitev. == Kultura == * Stavbe nekdanjih tovarn, rudniških min in delavskih stanovanj<ref name="vivirgeo" /> * Cerkve in kapele predvsem iz 17. stoletja * Palača García Ciaño (iz 18. stoletja) * Dvorec García-Argüelles v Linaresu (iz 18. stoletja) * Gledališče Virginia (zgrajeno med 1943 in 1946) * Stari mlini V maju imajo festivala [[sidra|sidre]] (asturijskega jabolčnika v El Entregu ({{jezik-ast|L'Entregu}}) in Sotrondiu. V decembru imajo Dneve polnjene paprike v Blimei.<ref>{{navedi novice|title=Stuffed Peppers Festival |work=Turismo Asturias |url=https://www.turismoasturias.es/en/descubre/fiestas-de-interes-turistico/fiesta-de-los-pimientos-de-blimea |date= |accessdate=2.10.2026 |language=es}}</ref> == Galerija == <gallery> Slika:El Entrego (San Martín del Rey Aurelio) - Iglesia de San Andres 04.jpg|Cerkev sv. Andraža v El Entregu Slika:Sotrondio (San Martín del Rey Aurelio) - Iglesia de San Martín de Tours 6.jpg|Cerkev sv. Martina v Sotrondiu Slika:Blimea (San Martín del Rey Aurelio) - Iglesia de Santa María de las Nieves 01.jpg|Cerkev Marije Snežne v Blimei Slika:El Entrego (San Martín del Rey Aurelio) - Museo de la Minería y la Industria (MUMI) 11.jpg|Rudniški muzej v El Entregu Slika:Maquina de recarga de baterias de lampistería minera.jpg|Rudarske luči v rudniškem muzeju Slika:Teatro Virginia 2.JPG|Gledališče Virginia Slika:Alcuentru Medieval.jpg|Zgodovinski dnevi v El Entregu Slika:Pozu Soton (16).jpg|Stanovanja rudarjev v Sotonu Slika:Pozu Soton (03).jpg|Stari mini v Sotonu Slika:El Entrego (San Martín del Rey Aurelio) 01.jpg|Ulica v El Entregu Slika:El Entrego.jpg|Stanovanjsko naselje v El Entregu Slika:Sotrondio (San Martín del Rey Aurelio) 06.jpg|Trg v Sotrondiu Slika:Estacion de L'Entregu-La Escura (01).jpg|Železniška postaja v El Entregu Slika:Estacion de Sotrondio (01).jpg|Železniška postaja v Sotrondiu Slika:Cebolles Rellenes.jpg|Polnjena paprika iz San Martína </gallery> == Znane osebnosti == * [[Manuel Asur]], asturijski pesnik * [[Cundi]], nogometaš * [[Pablo Xuan Manzano Rodríguez]], književnik in učenjak asturijskega jezika * [[Abelardo González]], nogometaš * [[Chechu García]], asturijski pisatelj == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{Občine v Asturiji}} [[Kategorija:Občine v Asturiji]] cepup94wy6mk9ri1o5c9aiilhudh6q4 San Martin del Rey Aurelio 0 609379 6759780 2026-10-02T17:36:41Z Doncsecz~slwiki 9581 preusmeritev na [[San Martín del Rey Aurelio]] 6759780 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[San Martín del Rey Aurelio]] 5l2ggqzhkd9ci7e39k067ewgms5terj Slika:Stavba Državnega zbora.jpg 6 609380 6759791 2026-10-02T17:59:13Z GeographieMan 179499 {{Informacije o datoteki | Opis = | Vir = | Datum = 29. december 2025 | Kraj = Ljubljana | Avtor = Avtor arhitekturnega dela: Vinko Glanz (1902-1977). Avtor fotografije: Jurin Filip Paučič. | Dovoljenje = | Druge različice = }} 6759791 wikitext text/x-wiki == Povzetek == {{Informacije o datoteki | Opis = | Vir = | Datum = 29. december 2025 | Kraj = Ljubljana | Avtor = Avtor arhitekturnega dela: Vinko Glanz (1902-1977). Avtor fotografije: Jurin Filip Paučič. | Dovoljenje = | Druge različice = }} == Licenca == {{Zunanje umetniško delo}} liczwmvf5hn6nw52zyk7nmlsc08yt1q 6759792 6759791 2026-10-02T17:59:49Z GeographieMan 179499 /* Licenca */ 6759792 wikitext text/x-wiki == Povzetek == {{Informacije o datoteki | Opis = | Vir = | Datum = 29. december 2025 | Kraj = Ljubljana | Avtor = Avtor arhitekturnega dela: Vinko Glanz (1902-1977). Avtor fotografije: Jurin Filip Paučič. | Dovoljenje = | Druge različice = }} == Licenca == {{Zunanje umetniško delo|članek=Stavba Državnega zbora Republike Slovenije}} 03ci8ak8486k3v74tftplscpk4qixqp Slika:Trg republike.jpg 6 609381 6759796 2026-10-02T18:04:21Z GeographieMan 179499 {{Informacije o datoteki | Opis = | Vir = | Datum = 29. december 2025 | Kraj = | Avtor = Avtor arhitekture: Edo Ravnikar, zgrajeno v 1970. letih. Avtor fotografije: Jurin Filip Paučič. | Dovoljenje = | Druge različice = }} 6759796 wikitext text/x-wiki == Povzetek == {{Informacije o datoteki | Opis = | Vir = | Datum = 29. december 2025 | Kraj = | Avtor = Avtor arhitekture: Edo Ravnikar, zgrajeno v 1970. letih. Avtor fotografije: Jurin Filip Paučič. | Dovoljenje = | Druge različice = }} == Licenca == {{Zunanje umetniško delo}} d6nxxedh4ltd5wzfrxjss3tkco23nvi 6759797 6759796 2026-10-02T18:04:38Z GeographieMan 179499 GeographieMan je prestavil stran [[Slika:DSC09084.jpg]] na [[Slika:Trg republike.jpg]] brez preusmeritve 6759796 wikitext text/x-wiki == Povzetek == {{Informacije o datoteki | Opis = | Vir = | Datum = 29. december 2025 | Kraj = | Avtor = Avtor arhitekture: Edo Ravnikar, zgrajeno v 1970. letih. Avtor fotografije: Jurin Filip Paučič. | Dovoljenje = | Druge različice = }} == Licenca == {{Zunanje umetniško delo}} d6nxxedh4ltd5wzfrxjss3tkco23nvi 6759798 6759797 2026-10-02T18:05:06Z GeographieMan 179499 /* Licenca */ 6759798 wikitext text/x-wiki == Povzetek == {{Informacije o datoteki | Opis = | Vir = | Datum = 29. december 2025 | Kraj = | Avtor = Avtor arhitekture: Edo Ravnikar, zgrajeno v 1970. letih. Avtor fotografije: Jurin Filip Paučič. | Dovoljenje = | Druge različice = }} == Licenca == {{Zunanje umetniško delo|članek=Trg republike, Ljubljana}} nftcgbi0j0ucx8e28gmtjn4k0271z9m San Tirso de Abres 0 609382 6759810 2026-10-02T19:13:43Z Doncsecz~slwiki 9581 /* San Tirso de Abres */ 6759810 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = San Tirso de Abres | native_name = San Tiso d'Abres | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = El Llano (San Tirso de Abres, Asturias).jpg | image_caption = | image_flag = | image_shield = Escudo de San Tirso de Abres.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Eo-Navia | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = María Goretti Quintana Rey (Ljudska stranka) | area_total_km2 = 31,41 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_total = 396 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|24|12|N|7|07|56|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 664 | website = https://www.santirsodeabres.es/ | footnotes = }} [[Slika:El Llano (San Tirso de Abres, Asturias).jpg|thumb|desno|O Chao]] '''San Tirso de Abres''' ({{IPA-es|san ˈtiɾ.so ðe ˈa.βɾes}}, [[eonavščina|eonavsko]] ''San Tiso d'Abres'' {{IPA|sa(ŋ)nˈtisoˈða.βɾes}}) je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na zahodnem robu zahodne Asturije, na meji [[Galicija (Španija)|Galicije]], približno 140 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severovzhodu meji na [[Vegadeo]], na jugu na [[Taramundi]], na jugozahodu na [[Puente Nuevo]] (v Galiciji) in na severozahodu na [[Trabada, Lugo|Trabado]] (v Galiciji). Središče občine je v El Llanu.<ref>{{navedi novice|title=El Llano |work=Vivir Asturias |url=https://san-tirso-de-abres.vivirasturias.com/poblaciones/i/61818362/el-llano |date= |accessdate=2.10.2026 |language=es}}</ref> V občini govorijo [[eonavščina|eonavski jezik]], ki je različica [[galicijščina|galicijščine]].<ref>{{navedi novice|title=El alcalde de San Tirso de Abres, el único de toda Asturias que no cobra un solo euro |work=La Voz de Galicia |url=https://www.lavozdegalicia.es/noticia/amarina/2025/01/14/alcalde-san-tirso-abres-unico-asturias-cobra-solo-euro/00031736870078082392901.htm |date=14.1.2025 |accessdate=2.10.2026 |language=es}}</ref> == Zgodovina == Na meji Taramundija so odkrili ostanke iz [[paleolitik]]a in je bil postavljeno grobišče na vrhu Xunqueira.<ref name="vivir" /> Le na tem kraju commarce Eo-Navie so odkrili ostanke iz pradobe. [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]] so odprli rudnike zlata in železa. Tudi so našli takšna gradišča [[kultura Castro|kulture Castro]], kjer so zidali stopnice iz skrila do akropole.<ref name="vivir" /> Današnji San Tirso je 1172 daroval [[Alfonz VII. Leonski]] cerkvi v Oviedu, medtem ko je dobil drugo polovico ozemlja galicijski samostan v Meiri. 1579 je [[Filip II. Španski]] z dovoljenjem [[Papež Gregor XIII.|papež Gregorja XIII.]] izlastil cerkvena zemljišča tudi v San Tirsu, da bi nadomeščal odpadle dohodke zaradi vojnih stroškov. To so izkoristili občani, ki so odkupili svobodo in mestne pravice od kralja,<ref name="vivir">{{navedi novice|title=Historia de San Tirso de Abres |url=https://san-tirso-de-abres.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/61819562/historia-san-tirso-abres |date= |accessdate=2.10.2026 |language=es}}</ref> čeprav so morali deliti te pravice s samostanom v Meiri.<ref name="vivir" /> V 19. stoletju so industrializirali občino in je vzcvetelo tkalstvo. V drugi polovici 19. stoletja se je veliko ljudi izselelilo iz San Tirsa, kar je povzročilo prebivalstvene težave. V začetku 20. stoletja so načrtovali ustanoviti optično tovarno v San Tirsu, kar je preprečila [[španska državljanska vojna]].<ref name="vivir" /> V sedanjih časih ponovno pada število prebivalstva občine; ljudje se preselilo v osrednjo Asturijo ali v druge [[Evropa|evropske]] države. == Geografija == [[Slika:San Tirso de Abres - panoramio (1).jpg|thumb|desno|Pokrajina v San Tirsu]] Tla je značilno zahodnoasturijska, ki je nastala v [[silur]]ju. Prevladujoče kamnine so [[skril]], [[kvarcit]] in [[droba]]. Občina se nahaja v dolini, ki pripada osrednjemu odseku reke Eo, ki gre skozi San Tirso iz zahoda proti vzhodu ter je bogata z [[losos]]i in [[postrv]]mi.<ref name="vivirgeo">{{navedi novice|title=Geografía de San Tirso de Abres |work=Vivir Asturias |url=https://san-tirso-de-abres.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/61819565/geografia-san-tirso-abres |date= |accessdate=2.10.2026 |language=es}}</ref> Klanci in vrhi niso veliki, niti niso visoki. Najvišji vrh je Xunqueira (664 m) v gorovju Arredondas. Reka Eo deloma razmejuje občino od Galicije in ima več pritokov kot Rego de Eilale, Rego do Lobo in Oria. Podnebje je milo zaradi bližine morja; poletja niso vroča, tudi so zime zelo mile z majhnim sneženjem.<ref name="vivirgeo" /> Evkalipti se bolj razširjajo v škodo avtohtonim drevesom, ki so kostanj, oreh, hrast, jesen, jelša, topol in trepetlika.<ref name="vivirgeo" /> == Gospodarstvo == Temelj gospodarstva je živinoreja, ki zaposluje več kot 72 % prebivalstva. V stavbarstvu deluje malo manj kot 10 %. V storitvenem sektorju je zaposleno 18 %. V 20. stoletju so poskusili ustanoviti čevljarno, ki je bila kratkoživa.<ref name="vivir" /> == Kultura == * Župnijska cerkev Zveličarja * Cerkev Janeza Krstnika (iz 16. stoletja) * Kapela sv. Helene v Pradu ob [[Jakobova pot|Jakobovi poti]] (iz 17. stoletja) * Palača Amaido v El Llanu * Dvorec Estribano v Louridu == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{Občine v Asturiji}} [[Kategorija:Občine v Asturiji]] dwk8zzhezminpkb1n2sbh1adpwky963 Santa Eulalia de Oscos 0 609383 6759821 2026-10-02T20:27:51Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Santa Eulalia de Oscos */ 6759821 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Santa Eulalia de Oscos | native_name = Santalla d'Ozcos<br>Santolaya | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Alrededores de Santa Eulalia de Oscos (Santalla).jpg | image_caption = | image_flag = Flag santaeulaliadeoscos.svg | image_shield = Escudo de Santa Eulalia de Oscos.gif | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Eo-Navia | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Francisco López Enríquez (Španska socialistična delavska stranka) | area_total_km2 = 47,12 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_total = 420 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|15|31|N|7|01|14|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 948 | website = https://www.santaeulaliadeoscos.es/ | footnotes = }} '''Santa Eulalia de Oscos''' ({{IPA-es|ˈsanta ewˈlalja ðe ˈoskos}}, [[eonavščina|eonavsko]] ''Santalla d'Ozcos'' {{IPA|sa(ŋ)nˌta.ʎaˈðoθ.kos}}, {{jezik-ast|Santolaya}}, {{IPA-ast|santoˈlaʝa}}) je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na zahodnem robu zahodne Asturije, na meji [[Galicija (Španija)|Galicije]], približno 150 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severozahodu meji na [[Taramundi]], na severu na [[Villanueva de Oscos|Villanuevo de Oscos]], na vzhodu na [[San Martín de Oscos]], na jugovzhodu na [[Grandas de Salime]] in na jugozahodu na [[Fonsagrada|Fonsagrado]] (v Galiciji). V občini govorijo [[eonavščina|eonavski jezik]], ki je različica [[galicijščina|galicijščine]]. == Zgodovina == Ohranjena so grobišča iz [[neolitik]]a in ostanki gradišč [[kultura Castro|kulture Castro]]. [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]] so podjarmili ozemlje zaradi najdišč železa in zlata. Ob reki Agüeira so odkrili ostanke rudarskih orodij in talilnic.<ref name="historia">{{navedi novice|title=Historia |work=Ayuntamiento de Santa Eulalia de Oscos |url=https://www.santaeulaliadeoscos.es/historia |date= |accessdate=2.10.2026 |language=es}}</ref> [[Alfonz VII. Leonski]] je 1154 daroval Santo Eulalio cerkvi v Oviedu.<ref name="historia" /> 1583 je [[Filip II. Španski]] je preko svojega poslanca Don Juana de Grijalve izlastil cerkvena zemljišča, da bi napolnil kraljevo zakladnico. 1584 je postala Santa Eulalia samostojna občina, čeprav je pozneje [[Filip V. Španski]] poskusil revidirati samostojnost.<ref name="historia" /> V 18. stoletju se je razvijala železarska obrt v občini. 1795 so imeli v Santi Eulalii 104 kovačnic.<ref name="historia" /> Od 16. stoletja je delovalo veliko kovačev [[Baski|baskovskega]] rodu v občini.<ref>{{navedi novice|title=Historia de Santa Eulalia de Oscos |work=Vivir Asturias |url=https://santa-eulalia-de-oscos.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/61790158/historia-santa-eulalia-oscos |date= |accessdate=2.10.2026 |language=es}}</ref> Tudi [[Razsvetljenstvo|Razsvetljenec]] [[Antonio Raimundo Ibáñez]] je ustanovil kraljevo železarno v občini.<ref name="historia" /> V [[španska vojna za neodvisnost|španski vojni za neodvisnost]] se je veliko mladih občanov borilo v polku [[Castropol]]a zoper [[Francozi|francosko]] zasedbo.<ref name="historia" /> 1837 so usmrtili trinajst občanov, ki so jih obdolžili podpiranja [[karlistične vojne|karlistov]].<ref name="historia" /> V drugi polovici stoletja se je začelo veliko izseljevanje iz Sante Eulalie v [[Kuba|Kubo]] in [[Argentina|Argentino]].<ref name="historia" /> V [[španska gripa|pandemiji španske gripe 1918]] je umrlo 32 ljudi v Santi Eulalii.<ref name="historia" /> V [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]] so jo hitro zavzeli nacionalisti, ki so imeli močna oporišča v Galiciji, Santa Eulalia pa se je nahajala na meji.<ref name="historia" /> == Geografija == Tla je sestavljena večinoma iz snovi iz [[kambrij]]a in [[silur]]ja, malo iz [[paleozoik]]a. Visokost vrhov se menjava med 400 in 800 m. Najvišji vrh je Outeiro Grande (948 m). Glavna reka je Agüeira (Augüeira), ki gre iz severozahoda proti jugozahodu skozi občino. Pritoka Barcia in Villanueva razmejujeta Santo Eulalio. Izjemna naravna lepota je slap Simeira na reki Murias. Ker je Santa Eulalia malo daleč od morja, zato je tukaj majhna količina padavine, poletja pa so bolja suha in vroča. Gozdovi zavzemajo 73 % površine (hrast, kostanj in breza). Tudi je veliko goščav, ki so nastale po krčenjih in so prvotni izvori požarov. == Gospodarstvo == [[Storitveni sektor]] je pospešil gospodarstvo občine, kjer je zaposleno sedaj skoraj 64 % prebivalstva.<ref>{{navedi novice|title=Geografía de Santa Eulalia de Oscos |work=Vivir Asturias |url=https://santa-eulalia-de-oscos.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/61790207/geografia-santa-eulalia-oscos |date= |accessdate=2.10.2026 |language=es}}</ref> V kmetijstvu in živinoreji deluje še malo več kot 29 % prebivalstva. V občini imajo 3000 goved. V industriji (predvsem v stavbarstvu) delujejo malo manj kot 4 %. == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{Občine v Asturiji}} [[Kategorija:Občine v Asturiji]] bcv1jkxvvyftax7diuw0fiysoujehoo Amfilohij Radović 0 609384 6759825 2026-10-02T21:31:26Z Stebunik 55592 Ustvarjam stran Amfilohij Radović 6759825 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Amfilohij}} {{drugipomeni2|Radović}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Amfilohij Radović | honorific-suffix = | native_name = Ристо Радовић/Risto Radović | native_name_lang = sr | title = [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorski]] [[nadškof]] in [[metropolija|metropolit]] | image = Amfilohije, Metropolitan of Montenegro.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Metropolit Amfilohij leta 2012 | church = [[Srbska pravoslavna cerkev]] v [[Črna gora|Črni gori]] | archdiocese = | province = | metropolis = [[Črnogorsko-primorska metropolija]] | diocese = | see = | elected = | appointed = | term = | term_start = [[30. december]] [[1990]] | quashed = | term_end = [[30. oktober]] [[2020]] | predecessor = [[Danilo Dajković|Danilo]] | opposed = | successor = [[Joanikij Mićović|Joanikij]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1967]] | ordained_by = v [[Grška pravoslavna Cerkev|Grški pravoslavni Cerkvi]]. | consecration = [[1985]] | consecrated_by = [[SPC|srbski patriarh]] [[German Đorić|German]] in drugi vladike | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | birth_date = {{birth date|1938|1|7}} | birth_place = [[Bare, Kolašin|Bare]] ([[Kolašin]], [[Zetska banovina]] [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]) | death_date = {{Death date and age|2020|10|30|1938|1|7}} | death_place = [[Podgorica]], [[Črna gora]] | buried = [[Podgoriška stolnica]] ([[Podgorica]], [[Črna gora]] | tomb = [[Podgorica]] (Stolnica Jezusovega vstajenja, [[Črna gora]]) | resting_place_coordinates = 42°26'44.5"N 19°14'53.7"E | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavni|pravoslavec]] | residence = | parents = <br> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] <br>[[Papeški vzhodni inštitut]]<br>[[Univerza v Atenah]] <ref name=''Morrison86''/> | motto = | signature = Bishop_Amfilohije_Radović_-_signature.png | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Amfilohij Radović''', rojen kot '''Risto Radović''' ({{lang-sr|Ристо Радовић/Risto Radović}}, [amfilɔ̌xijɛ râːdɔv̞itɕ]<ref>{{cite web|url=https://alchetron.com/Amfilohije-Radovi%C4%87|title=Amfilohije Radović|publisher=Alchetron, The Free Social Encyclopedia|author=|place=|language=en|date=29. november 2024|accessdate=5. november 2025}}</ref> [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]] [[Črnogorci|črnogorskega]] porekla, [[bazilijanci|bazilijanec]] in [[Črnogorsko-primorska metropolija|črnogorsko-primorski]] [[metropolit]]), * [[7. januar]] [[1938]], ([[Bare, Kolašin|Bare]] pri [[Kolašin]]u ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Črna gora]]), † [[30. oktober]] [[2020]], [[Podgorica]]. Njegov častni naslov, ki pa ga je v celoti nosil le on, se je glasil: : Mitropolit crnogorsko-primorski, vladika skenderijsko-brdsko-zetski i egzarh pećkog trona. (črnogorsko)<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/mitropolit-amfilohije-radovic/|title=Mitropolit Amfilohije Radović|publisher=Istinomer|author=|place=|language=sr|date=4. december 2020|accessdate=7. september 2026}}</ref><br>Črnogorsko-primorski metropolit, skenderijsko-brdsko-zetski škof in egzarh peškega trona. (slovensko)<br>Metropolitan of Montenegro and the Coastlands, Zetsko-Brdo and Skenderije, and Exarch of the Holy Throne of Peć.<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=27. junij 2014|accessdate=3. september 2026}}</ref> (angleško). == Življenjepis == [[File:Metropolitan Amfilohije as Risto Radović.jpg|thumb|200pc|left|Radović kot mlad študent]] === Poreklo in šolanje === Amfilohij se je rodil na pravoslavni [[Božič]], dne {{OldStyleDate|7. januar|1938|25. december}} kot ''Risto Radović'' v številni družini v [[Bare, Kolašin|Barah]] pri [[Kolašin]]u v Dolnji [[Morača|Morači]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]], danes [[Črna gora]]. {{sfn|Stamatović|1999}}<ref name="Morrison134"/><ref name="Morrison104"/> Nadživel ga je med drugimi tudi njegov starejši brat Vučina, ki je bil navzoč na njegovem pogrebu 2020, ter je nastopal tudi v dokumentarnem filmu o Amfilohiju z naslovom „Dostojan“. <ref>{{cite web|url=https://redportal.pink.rs/cooltura/1843/dostojan-film-o-amfilohiju-radovicu|title=DOSTOJAN: Film o Amfilohiju Radoviću|publisher=RedTV|author=|place=|language=sr|date=2020|accessdate=5. november 2025}}</ref> Bil je potomec vojvoda Mina Radovića, ki je sodeloval pri zedinjenju plemena Morača s [[Kneževina Črna gora|Kneževino Črno goro]] leta 1820. {{sfn|Stamatović|1999}} Njegov oče je bil Ćiro Radović, mati pa Mileva r. Bakić.<ref>{{cite web|url= https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral |title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref> Osnovno šolanje je končal v domačem [[Samostan Morača|Samostanu Morača]]. Nato se je vpisal v Bogoslovje sv. Sava v Samostanu Rakovica pri Beogradu (kar bi ustrezalo katoliškemu malemu semenišču), ki ga je končal 1962.<ref>{{cite web|url= https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref>{{sfn|Stamatović|1999}}. <ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison104"/> O svoji nenavadni poti do takorekoč vsiljenega duhovnega poklica pripoveduje on sam takole v eni od svojih ne vedno enakih zgodb: :»V tem kratkem tuzemeljskem življenju sem imel srečo srečevati se z izrednimi ljudmi. Predvsem je bil to moj oče, od katerega so v tistih povojnih časih zahtevali, da naj bo šolnik, ker so komunisti pobili mnogo profesorjev in duhovnikov. On pa je to zavrnil z razlago, da be bo poučeval otrok brezbožništva. To je bil njegov razlog, da ne sprejme poučevanja v osemletni šoli na Morači in zahvaljujoč njemu sem tudi jaz krenil po tej poti. On je to predlagal tudi mojim starejšim bratom, vendar oni tega niso hoteli, jaz pa sem. To ni bilo preprosto. Moral bi iti v Prizren, toda v Kolašinu so mi na vojaškem odseku to prepovedali z besedami: 'Kaj ti bo ta šola, ona je davno propadla, tega boga ni…' Potem so mi določili, da naj grem v mornarico. 'Zakaj?' sem vprašal. 'Moramo te prevzgojiti', so mi odgovorili. Nato sem prišel z očetom v Beograd. In tako greva od Cvetnega trga proti Patrijašiji<ref>S prejšnje osrednje železniške postaje, ki je za časa Aleksandra Vučića izgubila svoj namen – ostala je le klasicistična stavba brez vlakov –, je vodila pot prek Zelenega venca, kjer je Cvetni pijac (Cvetni trg) do Patrijaršije, ki pa je že tik [[Kalemegdan]]a v oddaljenosti kakih treh kilometrov</ref>, a jaz molim k Bogu, da me ne sprejmejo v Bogoslovijo. Ni uslišal moje molitve, sprejeli so me…«<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/svet/ovako-je-govorio-amfilohije-beseda-na-sajmu-knjiga/|title=Ovako je govorio Amfilohije: Beseda na Sajmu knjiga |publisher=nova.rs|author=Ranko Pivljanin|place=|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=5. september 2026}}</ref> Kot semeniščnik je v poznih petdesetih letih prejšnjega stoletja spoznal [[Justin Popović|Justina Popovića]] in občudoval ter si prisvojil njegovo rusofilstvo in nepomirljivo sovražno stališče do sodobne omike.<ref name="Buchenau6667">{{harvnb|Buchenau|2005|pp=66-67.}}<ref/> Istočasno se je posvetil študiju [[klasična filologija|klasične filologije]] na Beograjski univerzi.<ref name=official>Metropolitanate of Montenegro and the Littoral official site: [http://www.mitropolija.com/eparhijski-arhijerej/ Његово Високопреосвештенство Архиепископ Цетињски Митрополит Црногорско-приморски и Егзарх Пећког Трона Амфилохије (Радовић) ''His Eminence Archbishop of Cetinje, Metropolitan of Montenegro and the Littoral and Exarch of the Throne of Peć Amfilohije (Radovic) ''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/201404151100851/http://www.mitropolija.com/eparhijski-arhijerej/|date=15 April 2014}}</ref><ref name="Morrison104"/> Znanje si je nabiral na več evropskih vseučiliščih: v [[Pariz]]u je študiral na ruskem [[Teološki inštitut sv. Sergija, Pariz|Teološkem inštitutu svetega Sergija]], v [[Rim]]u na [[Papeški orientalski inštitut|Papeškem vzhodnem inštitutu]] in je tam tudi magistriral (1965), v [[Bern]]u pa na [[Krščanska katoliška univerza v Švici|Švicarski starokatoliški krščanski univerzi]]<ref name="Buchenau66"/> Podiplomsko šolanje je izpopolnil v Bernu in Rimu, ter nato odšel za sedem let v [[Grčija|Grčijo]], kjer je položil v roke Grkov meniške zaobljube ter sprejel ime „Amfilohij“ ter nato deloval kot jeromonah za Grško pravoslavno Cerkev.<ref name=official/> V Atenah je doktoriral z disertacijo ''„Skrivnost Svete Trojice glede na učenje sv. [[Gregorij Palama|Gregorija Palamskega]]“'' (''„Mystery of the Holy Trinity according to the Teaching of St. Gregory Palamas“'')<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref><ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison104"/> Po enoletnem bivanju na gori Atos je odšel za profesorja v Pariz, kjer je poučeval na Pravoslavnem teološkem inštitutu sv. Sergija. 1976 se je vrnil v Jugoslavijo in postal docent, nato pa profesor katehetike na Beograjski teološki fakulteti „Sveti Jovan Bogoslov“.<ref name="Morrison86"/> 2006 je postal izredni profesor na Moskovski teološki akademiji, a 2008 na Teološkem inštitutu pri Beloruski državni univerzi.<ref name=official/> Po vrnitvi v Beograd je bil izvoljen za dekana Bogoslovne fakultete v dveh mandatih.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/mitropolit-amfilohije-radovic/|title=Mitropolit Amfilohije Radović|publisher=Istinomer ili Ispinomer|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=7. maj 2015}}</ref> === Banatski škof (1980-1990) === Maja 1985 je postal škof Banatske pravoslavne škofije s sedežem v [[Vršac|Vršcu]]<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref>. [[Škofovsko posvečenje]] je prejel 16. junija 1985 v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Beograjski stolnici sv. Mihaela Nadangela]] po rokah [[German Đorić|patriarha Germana]]. Soposvečevalci so bili: črnogorsko-primorski metropolit Danilo, bački škof Nikanor, braničevski Hrizostom, žički Stefan, šumadijski Sava, dalmatinski Nikolaj, timoški Milutin, zvorniško-tuzlanski Vasilij, avstralsko-novozelandski Vasilij, banjaluški Jefrem in mačvanski Danilo. Ustoličen je v Vršcu 21. julija 1985. <ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/zivotopis-mitropolita-crnogorsko-primorskog-amfilohija-1938-2020/|title= Životopis mitropolita crnogorsko-primorskog Amfilohija (1938-2020). Arhiepiskop Cetinjski, Mitropolit Crnogorsko-Primorski i Egzarh svetog trona Pećkog Amfilohije.|publisher=Svetosavlje|author=|place=|language=cg|date=|accessdate=5. september 2026}}</ref> Med škofovanjem v Banatu je imel korekten odnos do katoličanov. Prišel je tudi osebno s spremstvom 14. februarja 1988 na posvetitev novega [[Škofija Zrenjanin|katoliškega zrenjaninskega škofa]] [[László Huzsvár|Huzsvárja]]; prav tako so se za časa njegovega škofovanja za praznike redno obiskovali tako škofje kot duhovniki; ta povezava se je še poglabljala med kratkim škofovanjem njegovega naslednika [[Hrizostom Stolić|Hrizostoma]], ki pa je bil kmalu povišan v Žičo. To starodavno navado je enostransko pretrgal škof [[Nikanor Bogunović|Nikanor]], ki je prepovedal svojim duhovnikom kakršnekoli tovrstne stike.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison134"/><ref name="Morrison104"/> Pri koncu svoje banatske službe pa je – podobno kot v Sloveniji [[Vladimir Dedijer]] ali v Srbiji [[Vuk Drašković]], pa zgodovinar [[Vasilije Krestić]] in pisatelj [[Dobrica Ćosić]] – prišel pod vpliv velesrbskega nacionalzma, čigar glavni nosilec je bil predsednik [[Slobodan Milošević|Milošević]]. K občutku o ogroženosti Srbov je prispevala tudi tajna in zloslutna „Spomenica“ SANU (1986), ki med drugim postavlja Srbe v vlogo nedolžne in od vseh preganjane žrtve z nedokazano trditvijo, da je postala [[Jugoslavija]] srbska grobnica in da jo zato treba razbiti, ter namesto nje ustvariti „Veliko Srbijo“. Tako so šovinisti kmalu tudi Amfilohija uspeli vplesti v dnevno politiko in je začel obtoževati najprej [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliško Cerkev]]: ne sicer v Srbiji, ampak tisto na Hrvaškem, češ da sodeluje pri preganjanju tamkajšnjih Srbov, ki da ga izvaja [[Franjo Tuđman|Tuđmanova]] „ustaška“ oblast.<ref name="Kristo433447">{{cite book|last=Krišto|first=Jure|chapter=The Catholic Church in a Time of Crisis|editor1-last=Ramet|editor1-first=Sabrina P. P.|editor-last=Adamović|editor2-first=Ljubiša S. |title=Beyond Yugoslavia: politics, economics, and culture in a shattered community|xear=1995|publisher=Westview Press|isbna=9780813379531|url=https://books.google.com/books? Id=PyKoAAAAIAAJ&q=Amfilohije+Radovic|pages=433, 447}} „accusation of Croats and the Roman Catholic Church of allegedly endangering the Serb people in Croatia. Many Serbian intellectuals became involved in this anti-Catholic propagand, but the names of Vasilije Krestic, historian, Dobrica Cosic, writer, and Amfilohije Radovic, Orthodox bishop from Banat stand out.“ </ref> 1990 je postal Amfilohij eden od vidnejših kandidatov za patriarha SPC. Podporo mu je dajal tudi predsednik Milošević.<ref name="Perica143144"/> Ni pa prejel zadostnega števila glasov in se tako ni mogel uvrstiti med tri vodilne škofe, od katerih bo potem eden izvoljen z žrebom.<ref name="Sistek121122"/><ref name="Perica143144">{{harvnb|Perica|2002|pp=143-144}}</ref> == Črnogorski metropolit (1990 – 2020) == [[File:04 04 2008 Mitropolit Amfilohije B&W –potpisana-s.JPG|200px|thumb|right|Črnogorski metropolit Amfilohij leta 2008]] === Ustoličenje med protesti === Nekaj dni pozenje se je odpovedal stari škof [[Danilo Dajković]] svoji službi in tako je bil v decembru 1990 kot njegov naslednik in metropolit Črnogrsko-primorske metropolije izvoljen Amfilohij; to službo je opravljal z versko-političnim hrupom vse do svoje smrti.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison134"/><ref name="Sistek121122">{{harvnb|Šístek|2011|pp=121-122. }}</ref> Med opaženimi gosti ob njegovem ustoličenju so bili pesnik [[Matija Bečković]], [[Novak Kilibarda]] in zgoraj omenjeni Radovan Karadžić. <ref name="Morrison134"/> Med visoko rangiranimi srbskimi nacionalisti v [[SR Črna gora|Črni gori]] je njegova izvolitev sprožila val navdušenja.<ref name="Sistek121"/> Med domačimi [[Črnogorci]] pa so decembra 1990 na [[Cetinje|Cetinju]] zoper njegovo izvolitev izbruhnili protesti, saj je bil znan – čeprav tudi sam Črnogorec – da kot Posrbljenec oporeka Črnogorcem poseben jezik, cerkveno samostojnost in lastno državnost. Zato so mu očitali tudi pregovor: „Gori Poturice od Turaka“ („Hujši so Poturice od Turkov) v smislu, da je on kot posrbljeni Črnogorec hujši od pravih Srbov.<ref name="Sistek123"/><ref>{{cite web|url= https://www.academia.edu/65525742/The_Serbian_Proverb_Poturica_gori_od_Tur%C4%8Dina_A_Turk_Convert_Is_Worse_Than_a_Turk_Stigmatizer_and_Figure_of_Speech |title= The Serbian Proverb Poturica gori od Turčina (A Turk-Convert Is Worse Than a Turk). Stigmatizer and Figure of Speech.|publisher=academia.edu|author=Marija Mandić|place=|language=en|date=2021|accessdate=6. september 2026}}</ref> Amfilohij je bil izvoljen decembra, umeščen pa 30. decembra 1990 v [[Samostan Cetinje|Cetinjskem samostanu]]. <ref>[https://mitropolija.com/mitropoli-crnogorsko-primorski/ АМФИЛОХИЈЕ АРХИЕПИСКОП ЦЕТИЊСКИ, МИТРОПОЛИТ ЦРНОГОРСКО-ПРИМОРСКИ И ЕГЗАРХ СВЕТОГ ТРОНА ПЕЋКОГ]</ref> === Delovanje === SPC v Črni gori se je okrepila v času [[Padec komunizma|Padca komunizma 1989]] kot edina duhovna, pa tudi politična sila, ki je obstajala neokrnjena kljub [[Razpad Jugoslavije|Razpadu Jugoslavije]].<ref name="Morrison8688">{{harvnb|Morrison|2018|pp=86, 88.}} </ref><ref name="Morrison135"/><ref name="Morrison104"/> Ko je postal metropolit, je Amfilohij takoj začel načrtno graditi nove cerkve in samostane, ter obnavljati stare cerkvene stavbe. <ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison104105"/>{{harvnb|Morrison|2015|pp=104-105.}} </ref> V tem obdobju so ljudje množično začeli iskati [[duhovnost]], pa je naraščalo števio vernikov pri svetih obredih, prejema krstov in drugih zakramentov, a oglašali so se tudi novi duhovni poklici med duhovniki, menihi in nunami, saj je prenehal polstoletni pritisk brezbožne [[ZKJ|komunistične partije]], ki je dotlej imela v Črni gori odločilen vpliv, morebiti največjega od vseh jugoslovanskih republik.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison135"/><ref name="Morrison105"/> Za pokristjanjevanje razkristjanjenih Črnogorcev se je Amfilohij posluževal tudi procesij z [[relikvija|relikvijami]] blaženega [[Vasilij Ostroški|Vasilija Ostroškega]], ki so jih pošiljali tudi v druge samostane. Poudarjal je češčenje žrtev taborišč, takoimenovanih mučencev, ki so umrli v [[Jasenovac|Jasenovcu]] med Drugo svetovno vojno in s tem netil sovraštvo do katoliških Hrvatov, saj ni bilo omenjano, da so imeli tam od ustaškega režima tudi Hrvatje in Judje svoje žrtve in da so bile podobne žrtve katoličanov tudi po Srbiji.<ref name="Morrison134"/> Delal je tudi za rehabilitacijo in kanonizacijo spornega pravoslavnega škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] kot mučenca, ki je bil sicer zaprt v [[Dachau|Dachauvu]], vendar je bil znan ne le kot antikomunist in antikatolik, ampak tudi kot zagrizen antisemit in občudovalec [[Hitler]]jevega nacizma, ki ga je – ne brez podlage – primerjal s srbskim [[svetosavje]]m.<ref name="Byford72791001581592111">{{harvnb|Byford|2008|pp=72.79.100.158.159.211.}} </ref> Na Cetinju je odprl Amfilohij novo bogoslovje, založbo „Svetigora“ ter radijsko postajo „Radio Svetigora“. <ref name="Morrison86">{{harvnb|Morrison|2018|p=86.}}</ref> Glavni nadzornik vseh teh ustanov je bil sam Amfilohij. <ref name="Buchenau800"/> 1992 je pokrenil mesečnik svoje metropolije ''„Svetigora“ '', ki izhaja še sedaj (2026). 1998 je odprl radijsko postajo na državni ravni z istim imenom – „Svetigora“. Na začetku so bili odnosi z oblastmi sprejemljivi in predsednikom [[Milo Đukanović|Milom Đukanovićem]] dokaj dobri, vendar so se zaostrovali do prave sovražnosti. Med drugim je želel uvesti v šole tudi verouk. <ref žname="Morrison8687">{{harvnb|Morrison|2018|pp=86.87}}</ref> Za časa njegovega škofovanja je bilo zgrajenih ali obnovljenih več kot 567 cerkva in samostanov. <ref>{{cite book|url=https://books.google.com/book3?id=eCa8MwEACAAJ|title=Obnova i gradnja manastira i hramova u Crnoj Gori: ljetopis obnove, sanacije, rekonstrukcije i izgradnje u Mitropoliji Crnogorsko-primorskoj: 1990-2010|publisher=Mitropolija Crnogorsko-primorska|author=Jovan B. Markuš|place=|language=sr|date=2010|accessdate=31. avgust 2026}}</ref>Spodbudil je po zgledu katoliške »Karitas« v več črnogorskih mestih [[dnevna kuhinja|dnevne kuhinje]], kjer se je prehranjevalo čez 600 najbolj ranljivih družin z vsakdanjim toplim obrokom; tudi število prejemnikov enkratne pomoči v živežu je bilo veliko.<ref>[https://www.novosti.rs/vesti/planeta.300.html:830036-Topli-obrok-uz-blagoslov-Mitropolija-crnogorsko-primorska-pomaze-i-hrani-nevoljnike-u-svoje-cetiri-narodne-kuhinje Topli obrok uz blagoslov: Mitropolija crnogorsko-primorska pomaže i hrani nevoljnike u svoje četiri narodne kuhinje], Večernje novosti (2019) </ref> == Litije in smrt == [[File:Свјетлопис гроба митрополита Амфилохија у Саборном храму у Подгорици4.jpg|thumb|right|200px|Amfilohijev grob v [[kripta|kripti]] [[Podgoriška stolnica|Podgoriške stolnice]] ]] www-bbb-com.cdn.ampproject.org BBC news na srpskom „Korona virus, Crna Gora, Srbija i SPC: Ko je bio mitropolit Amfilohije i zašto je važio za jednog od najmoćnijih ljudi crkve“. Nataša Anđelković, BBC novinarka 30. oktobar 2020 Pridobljeno: 3.ix.2026 sledi tekst: === Protestne »litije« === [[File:Protest in Podgorica, Jan 2020.jpg|thumb|200px|right| „Protestne litije“ pred [[Podgoriška stolnica|Podgoriško stolnico]] [[26. januar|26. januarja]] [[2020]] ]] Novi zakon o verskih skupnostih je konec decembra 2019 [[de jure]] prenesel lastništvo nad cerkvenim premoženjem, ki si ga je od 1920 prilastila na novo ustanovljena SPC, na črnogorsko državo.<ref>{{cite news|url=https://www.nytimes.com/reuters/2019/12/26/world/europe/26reuters-montenetro-protest.html|title=Serbs Protest in Montenegro Ahead of Vote on Religious Law|agency=Reuters|date=26. december 2019|work=The New York Times|access-date=5. januar 2020|language=en-US|issn=0362-4331}}</ref> Amfilohij je takrat takorekoč pobesnel in nahujskal Srbe na množične proteste, češ da je s tem državnim napadom na cerkveno premoženje ustvarjena brezzakonita družba; pozivu so sledile množične cestne litije ali procesije in zapore prometnic, pa tudi včasih grobo posredovanje policije in zaporne kazni za nekatere udeležence, časnikarje in cerkvenjake; pretepen naj bi bil tudi Amfilohijev posrednik in škofo-vikar budimljansko-nikšički [[Metodij Ostojić|Metodij]] (*1976), ki je bil prepeljan na zdravljenje v beograjsko [[VMA]], kjer so temu dogodku mediji še napihnili.</ref>{{cite web|url=https://balkaninsight.com/2019/06/14/montenegros-attack-on-church-property-will-create-lawless-society/|title=Montenegro’s Attack on church Property Will Create Lawless Society|date=14. junij 2019|website=Balkan Insight|language=en-US|access-date=5. Januar 2020}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/444908/Episkop –Metodije-posle-prebijanja-u-Crnoj-Gori-hospitalizovan-na-VMA|website=Politika Online|access-date=20. Januar 2020}}</ref> 29. decembra 2019 je Škofovski sinod SPC v Črni gori izobčil predsednika Mila Đukanovića in njegovo vlado, ki je prinesla ta sporni zakon o verski svobodi, ki pa je pravzaprav izenačil vse verske skupnosti, podobno kot drugod po svetu v demokratičnih državah. SPC pa je hotela ohraniti svoje prigrabljene privilegije.<ref>[https://web.archive.org/web/20230408102238/https://www.b92.net/info/vesti/index.php? yyyy=2019&mm=12%E2%85%86=29&nav_category=167&nav_id=1636336&version=amp Episkopski savet: Milo i poslanici izopšteni iz SPC], B92</ref> Amfilohij je kljub prepovedi množičnega zbiranja od strani Zdravstvenega ministrstva zaradi sočasnega izbruha koronine pandemije nadaljeval in še naprej vodil množične proteste; glavni povod za to je bilo omenjeno sprejetje zakona, po katerem se stanje cerkvenega premoženja vrača v status quo pred letom 1920, ko je to bilo državna črnogorska lastnina. Amfilohij je to začel konec 2019, nadaljeval pa z nezmanjšanim zagonom tudi v letu korone 2020, ko še ni bilo cepiva in je bila lahko vsaka okužba usodna. Protesniki so po celi Črni gori jemali iz cerkva bandere, svete ikone in križe, ki so jih nosili v protestnih procesijah za dosego določenih političnih ciljev: ne le, da bi odstavili sporni zakon, ampak tudi oblast, ki ga je sprejela. Oporečniški politično-cerkveni shodi so se nadaljevali vse do avgusta 2020, seveda ne upoštevajoč zdravstvenih previdnostnih ukrepov ampak njim navkljub v organizaciji srbskega metropolitanskega vodstva in navadno tudi pod osebnim Amfilohijevim vodenjem. <ref>{{cite web|url=http://www.politika.rs/sccc/clanak/449003/Nastavljene-litije-sirom-Crne-Gore|title=Настављљене литије широм Црне Горе|website=Politika Online|access-date=2. marec 2020}}</ref> Amfilohij je torej od začetka 2020 vodil množične proteste, kjer kljub prepovedi zbiranja ob izbruhu pandemije korone niso upoštevali nobenih zdravstvenih predpisov in priporočil; udeleženci niso nosili niti varnostnih krink niti se držali potrebne razdalje. Poleg tega so v cerkvah tudi o [[Velika noč |velikonočnih praznikih ]] nadaljevali obhajanje večjega števila vernikov po starodavni vzhodni praksi z isto žličko; ne čudi, da se je končno okužil tudi on sam, ki je prepričeval svojo okolico, da korone ni, ampak da je to zahodna [[teorija zarote]]. Najprej je bolezen tajil prek videa ter se je nato zdravil v domači oskrbi in šele po pozitivnem testu na covid-19 je 7. oktobra privolil, da ga sprejmejo v bolnišnico. Kljub temu, da so mu srbske oblasti ponujale zdravljenje v najsodobnejši tovrstni bolnici, je ostal „doma in delil usodo drugih Črnogorcev“. <ref>{{cite web|url=https://www.bild.de/lgbt/2020/lgbt/serbisch-orthodoxe-kirche-homophober-kirchenfuehrer-an-corona-gestorben-73674488.bild.html|title= Serbisch-orthodoxe Kirche:Homophober Kirchenführer an Corona gestorben|publisher=Bild.de|author=Marco Schenk|place=|language=de|date=30. oktober 2020|accessdate=4. november 2025}}</ref> Čeprav sta imela na začetku veliko skupnih točk in sta takorekoč sodelovala, so se kmalu začele kazati vedno večje razpoke. Prvič se je tokrat Amfilohij celo spustil neposredno v ostro volilno kampanjo zoper Đukanovića skupaj s svojimi verskimi in civilnimi fanatičnimi somišljeniki prav v nasprotovanju novemu spornemu »Zakonu o verski svobodi«, ki je pravzaparav enakopravno obravnaval vse črnogorske verske skupnosti. Septembra 2020 je tako na predsedniških volitvah bil Đukanović poražen, izvoljen pa z novo parlamentarno večino Amfilohijev somišljenik [[Zdravko Krivokapić]], ki je napovedal, da bo odpravil sporni zakon.<ref>[https=//www.vijesti.me/vijesti/politika/471639/dio-poslanika-df-a-nije-prisustvovao-ntoniranju-himne Objavili dokument: Poslanici tri koalicije podržali Krivokapića za mandatara], Vijesti, 23. september 2020</ref> === Bolezen in smrt === Amfilohij je nadaljeval srečanja s cerkvenimi in civilnimi posamezniki, pa tudi z večjimi ali manjšimi skupinami, češ da korana ne obstaja in da je to teorija zarote. Zato ni čudno, da se je ob teh številnih stikih tudi sam okužil. 7. oktobra 2020 se je počutil zelo utrujenega in izčrpanega. Čeprav je sam razglašal, da covid-19 sploh ne obstaja in da je to še ena zahodna teorija zarote, so ga končno le pregovorili, da se je dal testirati in sicer se je test pokazal pozitiven. Prek videa pa je s šibkim glasom tajil kakršnokoli bolezen, češ da je samo utrujen in da se bo še vzpenjal na Lovčen, ko si opomore. Bolezenski znaki pa so vedno bolj prihajali do izraza in ga prisilili k iskanju zdravniške pomoči. Najprej ni hotel v bolnišnico in se je zdravil kar doma. 7. oktobra 2020 je bil pozitiven na korono.<ref>{{cite web|url=https://www.nytimes.com/2020/10/07/world/montenegros-most-prominent-cleric-has-tested-positive.html|title=Montenegro’s most prominent cleric has tested positive|work=[[The New York Times]]|date=7. oktober 2020|accessdate=31. avgust 2026}}</ref> Zdelo se je, da gre na boljše in 20. oktobra je bil test negativen. Po mnenju zdravstvene službe pa so koronini testi samo 90% zanesljivi in zato na rezultate ni mogoče prisegati z gotovostjo. Zdravje pa se mu je hitro slabšalo ter je vedno težje dihal. Voditeljica Pljučnega oddelka v podgoriški bolnici [[Jelena Borovinić]] je ugotovila, da je njegovo zdravje ogroženo ter „ga je dala na umetno prezračevanje“ („was placed in the mode of invasive ventilation“). Hudo okuženi je imel obe pljučni krili zaradi [[pljučnica|pljučnice]] in koroninih zapletov ter je po prejemu [[sveta evharistija|svetegao obhajila]] umrl 30. oktobra 2020 ob 8:20 star 82 let.<ref>{{cite web|url=http://rs.n1info.com/Region/a666432/Preminuo-mitropolit-Amfilohije.html|title=Preminuo mitropolit Amfilohije|publisher=N1|date=30. oktober 2020|accessdate=30. oktober 2020|archive-date=1. november 2020|archive-url=https=//web.archive.org/web/2020 11001030207/http://rs.n1info.com/Region/a666432/Preminuo-mitropolit-Amfilohije.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=https://nova.rs|title=Ovako je govorio Amfilohije: Beseda na Sajmu knjiga |publisher=nova.rs|author=|place=|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=5. september 2026}}</ref> Srbski ambasador v Črni gori [[Vladimir Božović]] je potrdil, da je srbska vlada ponudila Amfilohiju zdravljenje v najsodobnejši tovrstni bolnici v beograjski [[Batajnica|Batajnici]], vendar je vladika odklonil, češ da bo ostal doma in delil usodo drugih sonarodnjakov. Po njegovi želji so ga pokopali v kripto [[Podgoriška stolnica|Podgoriške stolnice]] Jezusovega vstajenja v grobnico, ki si jo je pripravil že za življenja. Svojo knjižnico, ki obsega nekaj tisoč knjig, je podaril srednjeveškem [[Samostan Stanjevići|Samostanu Stanjevići]].<ref>[https://www.slobodnaevropa.org/a/30903460.html Mitropolit negativan na korona virus, Srbija nudila liječenje], Radio Slobodna Evropa, 20. oktober 2020</ref> Kljub prepovedi zbiranja zaradi širjenja koronavirusa so se zbrali pred Podgoriško stolnico na tisoče vernikov, saj jih je k množičnemu zbiranju spodbujal že dolge mesece prav pokojnik. Pogrebne maše so se udeležili številni pravoslavni cerkveni poglavarji in politiki iz Črne gore in sosednjih dežel kot tudi njegov prijatelj pesnik [[Matija Bećković]], ki mu je spesnil prigodno žalostinko. <ref>[https://www.vijesti.me/vijesti/drustvo/482571/sahranjen-mitropolit-crnogorsko-primorski-amfilohije Sahranjen mitropolit crnogorsko-primorski Amfilohije], Vijesti, 1. november 2020</ref><ref>[https://www.nedeljnik.rs/uzivo-sahrana-mitropolita/ Sahranjen mitropolit Amfilohije: Kako se od „Đeda“ oprostila Crna Gora (a i Srbija)], Nedeljnik, 1. november 2020</ref>. V sožalnem telegramu je beograjski mufti [[Mustafa Jusufspahić]] izrazil spoštovanje do pokojnika in omenil, da so med majskimi protesti 2004 – ko je Kosovo enostransko razglasilo neodvisnosti – srbski huligani napadli in hoteli zažgati [[Mošeja Bajrakli, Beograd|Mošejo Bajrakli]]; tedaj se je le metropolit Amfilohij postavil pred podivjano drhal in obvaroval ta hram, „ter branil dobro od hudega v nas vseh“ („defending good from evil in all of us“). <ref>[https://www.vijesti.me/vijesti/drustvo/482431/muftija-mustafa-jusuf-kada-su-huligani-palili-nasu-dzamiju-hrabri-mitropolit-je-stao-ispred-mase-da-je-brani Muftija Mustafa Jusufspahić: Kada su huligani palili našu džamiju, hrabri mitropolit je stao ispred mase da je brani], Vijesti, 31. oktober 2020</ref> Vlada je odklonila predlog glede državnega dneva žalovanja, vendar so to storile posamezne krajevne skupnosti in občine. Ko se je ob pogrebnih slovesnostih gnetla večtisočglava množica, so le redki od cerkvenih ali civilnih dostojanstvenikov nosili obvezne krinke ali se držali varnostne razdalje. Srbskemu predsedniku – ki je imel v Amfilohiju zaradi Kosova nepomirljivega nasprotnika – so prepovedali govor. Med večurno žalno slovesnostjo je zanesljivo nosil krinko podgoriški katoliški župnik, ki pa ni mogel stran od množice. Po pogrebu je on sicer bil negativen na koroninem testu, vendar je prinesel virus v svojo skupnost in tako so se okužili vsi njegovi kolegi – eden od njih je skoraj umrl. Okužile pa so se tudi tamkajšnje redovnice, ki skrbijo za vzdrževanje cerkvenih prostorov in za gospodinjstvo podgoriške redovne skupnosti. O tem so mediji pa mediji popolnoma molčali, kakor tudi o mnogih okužbah tudi s smrtnim izidom zaradi zanemarjanja nujnih zdravstvenih previdnostnih ukrepov. Pogrebne slovesnosti je vodil 1. novembra 2020 srbski patriarh Irenej, ki se je tudi okužil. 4. novembra 2020 je bil pozitiven na testu za COVID-19, potem ko se je udeležil pogreba od korone umrlega Amfilohija.<ref name=openfuneral /> the 1 November funeral of [[Metropolitanate of Montenegro and the Littoral|Metropolitan]] [[Amfilohije Radović|Amfilohije]], who also tested positive and had died from COVID-19.<ref>{{cite web |title=Serbian Orthodox Church head tests positive for coronavirus |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a668422/Serbian-Orthodox-Church-head-tests-positive-for-coronavirus.html |website=rs.n1info.com |date=4 November 2020 |access-date=20 November 2020 |archive-date=28 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201128062010/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a668422/Serbian-Orthodox-Church-head-tests-positive-for-coronavirus.html |url-status=dead }}</ref>Velika množica na Amfilohijevem pogrebu ni upoštevala socialne distance ali nosila mask, Amfilohijeva krsta pa je bila vrh vsega med obredom odprta in mnogi so okuženo truplo celo poljubljali – matere pa so k njemu dvigovale svoje otroke.<ref name="openfuneral">{{Cite web|url= https://www.cnn.com/2020/11/20/europe/serbian-orthodox-church-patriarch-irinej-dies-covid-19-intl/index.html |title=Church patriarch dies from Covid-19 after leading open-casket funeral of bishop killed by the virus|first1=Martin|last1=Goillandeau |first2=Kara|last2=Fox |website=CNN|date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref><ref name="bbc2011">{{cite news |title=Covid-19: Serbian Orthodox Patriarch Irinej dies |work=BBC News |date=20 November 2020 |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-55013132 |access-date=20 November 2020}}</ref> Srbski patriarh Irenej pa se je med pogrebom okužil in se nato vrnil v Beograd, kjer so ga takoj sprejeli na zdravljenje. 14. novembra je bilo objavljeno, da je njegovo zdravstveno stanje "stabilno in pod nadzorom med zdravljenjem" v vojaški bolnišnici za COVID na Karaburmi v Beogradu, a že 19. novembra je bil intubiran.<ref>{{cite web |title=Military hospital says Serbian church head well |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a672087/Military-hospital-says-Serbian-church-head-well.html |website=rs.n1info.com |date=14 November 2020 |access-date=20 November 2020 |archive-date=14 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201114192218/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a672087/Military-hospital-says-Serbian-church-head-well.html |url-status=dead }}</ref> On 19 November, he was [[intubation|intubated]].<ref name="bbc2011"/> Nekateri mediji so že poročali, da je Irenej umrl; Srbska pravoslavna cerkev pa je izdala izjavo, v kateri je te trditve ovrgla, vendar je dejala, da se Irinejevo zdravstveno stanje slabša.<ref>{{cite news|url = https://www.b92.net/eng/news/society.php?yyyy=2020&mm=11&dd=19&nav_id=109720 |title = The condition of the Patriarch is difficult; SPC issued a statement|work = [[B92]]|date = 19 November 2020|access-date = 19 November 2020}}</ref> Nekateri tiskovni prestavnii so še vedno vztrajali, da so novico o Irenejevi smrti potrdili ugledni viri.<ref name="nova.rs">{{cite web |title=Zvanični izvori: Patrijarh živ, u teškom stanju |url=https://nova.rs/vesti/drustvo/patrijarh-irinej-u-teskom-stanju/ |website=nova.rs |date=19 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref>Irenejeva smrt je bila uradno objavljena 20. novembra ob 7.07 po srednjeevropskem času.<ref name="spc2011">{{cite web |title=Serbian Patriarch Irinej reposed in the Lord |url=http://www.spc.rs/eng/serbian_patriarch_irinej_reposed_lord |website=spc.rs |access-date=20 November 2020 |archive-date=20 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201120114149/http://www.spc.rs/eng/serbian_patriarch_irinej_reposed_lord |url-status=dead }}</ref><ref name="reuters1">{{cite news |title=Patriarch of Serbian Orthodox Church dies of coronavirus |url=https://www.reuters.com/article/serbia-patriarch-death/patriarch-of-serbian-orthodox-church-dies-due-to-coronavirus-idINKBN2800LP |website=reuters.com |date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020|last1=Vasovic |first1=Aleksandar }}</ref><ref name="bbc2011"/> Istega dne sta razglasili tridnevno žalovanje po njegovi smrti tako srbska vlada kot vlada Republike Srbske. V bližnji časovni oddaljenosti sta torej okužbi korone podlegla kar dva najpomembnejša srbska cerkvena dostojanstvenika. Nasprotniki so omenjali Amfilohijeve izjave, da ni korone: „Amfilohije kaže: ’Nema korone’! Korona kaže: ’Nema Amfilohija!’“<ref name="condolences">{{cite web |title=Three-day mourning in Serbia, RS, Budva over SPC Patriarch's death; condolences |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a674371/Three-day-mourning-in-Serbia-after-SPC-Patriarch-s-death.html |website=rs.n1info.com |access-date=20 November 2020 |archive-date=20 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201120122859/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a674371/Three-day-mourning-in-Serbia-after-SPC-Patriarch-s-death.html |url-status=dead }}</ref> == Ocena == [[File:Predstavnici SPC na obeležavanju 70. godišnjice Novosadske racije (2).JPG|200px|thumb|right|Spredaj: Metropoliti [[Vasilij Kačavenda|Kačavenda]] (v rdečem, levo), [[Amfilohij Radović|Amfilohij]] (v belem, sredi) in [[Porfirij Perić|patriarh Porfirij]] (v rdečem, desno) ]] === Vsestranski izobraženec, vendar ozek rusofil === Amfilohij je bil zelo izobražen, pa je temeljito splošno in teološko izobrazbo zahteval tudi od svojih bogoslovcev. Bil pa je znan tudi kot mnogojezičnež. Tekoče je govoril [[srbščina|srbsko]], [[italijanščina|italijansko]], [[nemščina|nemško]], [[francoščina|francosko]], [[grščina|grško]] in [[ruščina|rusko]] {{sfn|Stamatović|1999}}, uporabljal pa je lahko brez težav tudi [[staroslovanščina|staroslovanščino]], [[stara grščina|staro grščino]] in [[latinščina|latinščino]]. <ref name="politika.rs">{{cite web|url=http://www.politika.rs/scc/clanak/465598/Ko-je-bio-mitropolit-Amfilohije-vladik-koji-nikog-nije –ostavljao-ravnodusnim|title=Ко је био митрополит Амфилохије – владика који никог није остављао равнодушним|publisher=Politika Online|author=|place=Beograd|language=sr|date=30. oktober 2020|accessdate=31. avgust 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://slobodnahercegovina.com/na-danasnji-dan-rodjen-je-mitropolit-amfilohije/|title= „На данашњи дан рођен је Митрополит Амфилохије“|publisher=Слободна Херцеговина|author=|place=|language=sr|date=30. oktober 2020|accessdate=31. avgust 2026}}</ref> Bil je vpliven član „Združenja književnikov Srbije“, pa tudi „Združenja književnikov Črne gore“. {{sfn|Stamatović|1999}} Neprikrito je nastopal kot vidni zagovornik rusofilstva in velesrbstva, njegovega kosovskega mita in je brez pomisleka samega sebe razglašal za srbskega četnika in nacionalista.<ref name="Morrison104"/><ref name="Sistek 121">{{harvnb|Šístek|2011|p=121}}</ref> To je potekalo v popolnem soglasju s porastjo srbskega nacionalizma, ki ga je spodbujala vplivna in agresivna politika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]]; SPC je še prednjačila v spodbujanju nacionalne nestrpnosti med srbskim prebivalstvom v raznih jugoslovanskih republikah. V Črni gori je tako korenito smer predstavljala prav Amfilohijeva osebnost.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison104"/>Večina pravoslavnih škofov je takrat podpirala zamisel o Veliki Srbiji, ki naj bi nadomestila Titovo Novo Jugoslavijo; v njej naj bi prek etničnega čiščenja Srbom sovražnih narodov živeli vsi „osvobojeni“ in „etnično očiščeni“ Srbi, kar bi po prvotnih radikalnih načrtih zajemalo prostor celotne Jugoslavije; glede na poznejše hude vojaške poraze začenši z izgubo Slovenije pa bi se zadovoljili „samo z manjšim področjem“ z zahodno mejo Virovitica-Karlovac-Karlobag, medtem ko bi na jugovzhodu mejili na Makedonijo. Amfilohijeve izjave glede Kosova so pozivale na nepomirljiv boj proti katoliškemu in protestantskemu Zahodu, kakor tudi muslimanskemu Vzhodu, češ da so vsi skupaj „nezdrav veter, ki hoče neprestano ugaševati to sveto luč“, ki se imenuje Srbija („an insane wind trying ceaselessly to extinguish this sacred lamp“, defined as Serbia).<ref name="MacDonald243"/>{{citebook|last=MacDonald|first=David Bruce|chapter=The importance of Being European: Narratives of East and West in Serbian and Croatian Nationalism|editor1-frst=Ireneusz Paweł|editor2-first=Andrzej Marcin|title=Multiplicity of nationalism in contemporary Europe|year=2010|publisher=Rowman & Littlefield|isbn=97807391239123072|chapter-urla=https://books.google.com/books?id=jquJ8M|WGYC&q=Islam+Amfilohije+Radovic&pg=PA243|pages=243}}</ref> Res je sicer, da je v besedah svoje ideje povezoval s krščansko ljubeznijo in poudarjal, da je njegovo orožje le v besedah; krvavi dogodki, ki so tem besedam sledili, pa so pokazali, da so bojeviteži raznih barv te nestrpnosti razumevali čisto konkretno in nekrščansko. Ne le v teoriji, marveč tudi z orožjem v roki, so se novodobni teologi SPC zoperstavljali svojim starejšim kolegom, ki so nahajali neki »modus vivendi« s komunističnim jugoslovanskim sistemom. <ref name="Buchenau7879">{{harvnb|Buchenau|2005|pp=78.79}}</ref> Bode v oči Amfilohijev [[sovražni govor]] zoper [[katolištvo|katoliške]] [[Hrvati|Hrvate]] in [[islam|muslimanske]] [[Bošnjaki|Bošnjake]], ki ne vsebuje niti trohice sicer v besedah zelo glasno in stalno oznanjevane krščanske ljubezni.<ref name="Carmichael32''>{{cite book|last=Carmichael|first=Cathie|title=Ethnic cleansing in the Balkans= nationalism and the destruction of tradition|year 2003|publisher=Routledge|isbn=9781134479535|url=https://books.google.com/books?id=yb=RI4KwwdIC&q=anti+Islam+A,fočpjoke+Radpvoc&pq=PT62|pages=32}}</ref><ref name="Velikonja163"/> V letu 1992, ko je bila na vrhuncu srbsko-črnogorska agresija na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino spremljana z neizprosnim etničnim čiščenjem, tega visoki srbski cerkveni dostojanstveniki niso brzdali ali obsojali (kar bi bilo v skladu z evangeljskim naukom o krščanski ljubezni), temveč so poseganja vojaških, pa tudi polvojaških formacij, skupaj z Amfilohijem še podžigali. Nekaj vsakdnjega je postalo požiganje katoliških ali muslimanskih verskih stavb, pa tudi sovražni govor zoper „neprijateljske“ Bošnjake, Hrvate in Albance (Kosovarje). Vso krivdo za vojne zločine je visoki srbski kler valil s svojih sonarodnjakov na genocidne težnje, ki naj bi jih spodbujal s teorijami zarote nihče drug kot [[Vatikan]], pa seveda celoten Zahod.<ref name="Sells65">{{cite book|last=Sells|first=Michael A. |title=The bridge betrayed: Religion and genocide in Bosnia|year=1996|publisher?University of California Press|isbne=9780520922099|url=https://books.google.com/books?id=FadxZ6F2uEAC&q=anti+Islam+Amfilohije+Radovic&pg=PA65|pages=65}}</ref> V zgodnjih 90-ih letih sta pravoslavna škofa izobraženi Amfilohij in sporni [[Vasilij Kačavenda|Kačavenda]] hujskaško poglabljala verske in narodnostne razlike med jugoslovanskimi narodi pod pretvezo, da so se vsi oni zarotili zoper SPC in da se Srbi morajo braniti, saj so od vsepovsod ogroženi. Tozadevni pomirjevalni poskusi [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanskega]] [[Alojzij Šuštar|Šuštarja]] in [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Franc Perko|Perka]] so bili neuspešni in so se razbili ob zidu popolnega nerazumevanja in nacionalistične blaznosti, v kateri so pravoslavni cerkveni krogi prednjačili.<ref name="LittleSwearer14">{{cite book|last1=Little|first1=David|last2=Swearer|first2=Donald|chapter=Introduction|editor1-last=Little|editor1-first=David|editor2-last=Swearer|editor2-first=Donald K. |title=Religion and Nationalism in Iraq: A Comparative Perspective|year=2006|publisher=Harvard University Press|isbn=9780945454410|url=https://books.google.com/books?id=E1rXAAAAMAAJ&q=Amfilohije+Radovic|pages=14}}</ref> Amfilohij je trdil, da je »naravno okolje« Srbov le v »pravoslavnem vzhodnem krščanstvu« in da se zato morajo bojevati ne le zoper katoliški in protestantski Zahod, ampak tudi zoper islam. Da bi agresivnost opravičeval, je v zvezi s tem zatrjeval, da »brez smrti ne more biti vstajenja«, kar je sicer točno, vendar v tej zvezi zavajajoč sofizem. Iz evangelija sledi namreč, da Kristus ni žrtvoval drugih, ampak samega sebe. Poleg tega pa se ni daroval za zemeljsko, ampak za nebeško kraljestvo, ki pripada vsem ljudem. Sveto pismo da jasno vedeti, da Božje kraljestvo ni pozemeljske, ampak duhovne narave in da ga ni treba braniti z zemeljskim orožjem; toliko manj pa voditi osvajalno vojno pod pretvezo širjenja Božjega kraljestva.<ref>Janezov evangelij 18,36s</ref> Vrh tega veže kristjana in tudi cerkvenega dostojanstvenika zapoved ljubezni do sovražnikov<ref>»Če kdo pravi: 'Ljubim Boga', pa sovraži svojega brata, je lažnivec« 1 Jn 4,20</ref>.V zvezi s to nedoslednostjo med krščanskim naukom o ljubezni in metropolitovim spodbujanjem ene strani v bratomorni državljanski vojni je lažje dojeti, čemu so ga nasprotniki zmerjali s satanom.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/214320/dok_je_buktio_rat_u_bosni_1993_godine_cetinjani_su_ovako_dochekali_amfilohija_risto_sotono_video.html|title=DOK JE BUKTIO RAT U BOSNI 1993. GODINE, CETINJANI SU OVAKO DOČEKALI AMFILOHIJA: 'Risto sotono...' (VIDEO)|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=|language=bs|date=4. september 2021|accessdate=5. november 2025}}</ref><ref name="Heinrich150">{{cite book|last=Heinrich|first=Hans-Georg|chapter=Towards a Cultural Theory of Transition: The Strange Architecture of Post-Communist Societies|editor1-last=Heinrich|editor1-first=Hans-Georg|title=Institution Building in the New Democracies. Studies in Post-Post-Communism|year=1999|publisher=Collegium Budapest/Institute for Advanced Studies|isbn=9789638463913|urla=https://books.google.com/books?id=Qh4kAQAAIAAJ&q=According+to+the+Serbian+patriarch+Amfilohije+Radovic%2C+the+%22natural+space%22+for+the+Serbian+people+is+the+orthodox+East.+And+it+must+fight+against+the+Catholic+and+Protestant+West%2C+as+well+as+against+Islam%3A+%22without+death+there+will+be+no+resurrection%22. |pages=150}} „According to the Serbian patriarch Amfilohije Radovic, the „natural space“ forthe Serbian people is the Orthodox East. And it must fight against the Catholic and Protestant West, as well as against Islam: „without death there will be no resurrection“. </ref> Široka javnost je v njem prepoznala eno od najbolj spornih osebnosti SPC.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs|title=Mitropolit Amfilohije Radović|publisher=Istinomer|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=7. maj 2015}}</ref> Posebej pa so ga imeli v želodcu Črnogorci, ki niso pohodili svoje slavne zgodovine in narodnosti. Ko je leta 1993 besnela vojna v Bosni, so Cetinjci pričakali Amfilohija znanega kot vojnega hujskaša z besedami: „Risto sotono!“ Zastopal je namreč nacionalistična in klerofašistična stališča in skrival ter poveličeval vojne zločince. Posebno naklonjenost je izražal do [[Ratko Mladić|Ratka Mladića]] in [[Radovan Karadžić|Radovana Karadžića]], katerega je imenoval za „besmrtnika“. V nasprotju s tem in drugimi srbskimi pravoslavnimi škofi se je tedaj preproto ljudstvo Cetinja krepko zoperstavilo sodelovanju črnogorskih mož in fantov v vojnah na področju bivše Jugoslavije, posebej napadu na sosednjo [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]], zlasti pa bombardiranju [[Dubrovnik]]a. {| |- ! Skup je prekinut pjesmom<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/214320/dok_je_buktio_rat_u_bosni_1993_godine_cetinjani_su_ovako_dochekali_amfilohija_risto_sotono_video.html|title=DOK JE BUKTIO RAT U BOSNI 1993. GODINE, CETINJANI SU OVAKO DOČEKALI AMFILOHIJA: 'Risto sotono...' (VIDEO)|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=|language=bs|date=4. september 2021|accessdate=5. november 2025}}</ref> ! Srečanje je prekinila pesem |- | <poem> „Nikad neće Crna Gora bit’ obala srpskog mora“ </poem> | <poem> „Črna gora nikdar ne bo obala srbskega morja“ </poem> |} === Črnogorec proti Črnogorcem === Amfilohijeve očitke črnogorski vladi in njeni politiki bi lahko strnili v nekaj smeri: #Spodbujanje "montenegrinstva"<ref> „montenegrinstvo“ od italijanske besede za Črno goro: „Monte Negro“</ref>, odpovedovanje od "srbstva" in "montenegrizacija" Črne gore #vrnitev prek referenduma k samostojnosti in ločitev od Srbije, s katero je bila po prenehanju Jugoslavije nekaj časa povezana v državno skupnost „[[Srbija in Črna gora]]“ #priznavanje Kosova kot samostojne države od strani Črne gore; to Amfilohiju pomeni izdajo zapuščine črnogorskih posvetno-verskih vladarjev Petrovićev #vstop Črne gore v NATO in "oddaljevanje" od Rusije. #Kakor si je domišljijsko in mitsko zamislil „pogibijo“<ref> „pogibija“ v pomenu „pogine u borbi za slobodu otadžbine“ tj.: „pade v boju za svobodo domovine“</ref> in svetništvo kneza [[Lazar Hrebljanović|Lazarja]], je Amfilohij toliko bolj doživljal priznanje Kosova kot najhujše dejanje izdaje. Zato on čisto nekrščansko preklinja podpisnike in uporablja pesniški besednjak kosovskega mita, pozivajoč srbsko mladino da za Kosovo "ginu do posljednjeg"<ref> „ginu do posljednjeg za Kosovo“ – da se gredo vojskovat za ohranitev ali pridobitev Kosovega pod srbsko oblast, pa četudi bi v boju vsi padli oziroma umrli vsi do zadnjega.</ref>. #Tiste politike – na prvem mestu misli na srbskega predsednika [[Boris Tadić|Tadića]], ki je bil na položaju 2004-2012; še bolj ima v želodcu njegov naslednik [[Aleksndar Vučić|Vučića]], ki je na oblasti vse do sedaj (2026). Obadva in njima podobne imenuje „brez glave in brez vesti“, ker so dovolili ločitev Kosova in Metohije od Srbije in od Črne gore.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref> Podobno pa razpolagajo z očitki njegovi nasprotniki: # Njegov življenjepis odkriva sicer človeka, ki mu ni tuje bistvo krščanske vere in bi od njega smeli pričakovati, da se bo držal njene osnovne usmeritve, da je mogoče doseči zveličanje z vero, ljubeznijom in ponižnim moralnim življenjem. Vendar je „malo ljudi v Črni gori in širje, ki izzivajo toliko nasprotovanj, kot osebnost metropolita Črnogorsko-primorske metropolije na Cetinju, Amfilohija Rista Radovića“ (Reuters) Večina njegovih izjav spada namreč v sam vrh mizantropije, šovinizma, homofobije in vseh drugih najmračnejših načinov izražanja človeški zavesti.<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/56874-svetosavski-zilot-u-akciji|title= Svetosavski zilot u akciji|publisher=antenam.net|author=Mirjana Dragaš & Slobodan Jovanović|place=|language=sr|date=5. november 2017|accessdate=6. september 2026}}</ref> #Z opravljanjem zadušnice zanj zahteva rehabilitacijo [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] kot začetnika odpora proti fašizmu, češ da njegova vloga med Drugo svetovno vojno ni dovolj razsvetljena in da je nedolžna žrtev komunističnega maščevanja; njegovi četniki pa so ne le sodelovali z okupatorji v boju proti komunističnim partizanom, ampak tudi širili „Veliko Srbijo“ z „etničnim čišćenjem hrvaškega in iztrebljanjem muslimanskega prebivvalstva“ <ref>Mihailović je napisao „Instrukciju (20. decembar 1941) komandantima na terenu u kojoj stoji uz glavni cilj četničkog pokreta - stvaranje velike Srbije, kao drugi primarni cilj - etničko čišćenje hrvatskog i uništenje muslimanskog stanovništva.</ref> ter nad njimi počenjali zločine, za katere niso bili nikoli kaznovani; med take spada tudi primer [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]]. # Od vseh pravoslavnih cerkva na Balkanu velja SPC kot najkonzervativnejša, mračnjačka, sovražna do znanosti in napredka. Zavrača „zahodne“ ideologije kot komunizem, individualizem, materializem in sekularizem; spregledali pa so, da je agresivni nacionalizem – ki so ga izpovedovali – prav tako ena od ideja brezbožnega liberalnega materializma.<ref name="Buchenau6566">{{harvnb|Buchenau|2014|pp=65.66}}</ref> #Vedno pa je bila povezana s političnim šovinizmom o ustvarjanju velike države in podrejanju drugih narodov pod pretvezo osvobajanja in privodenja nacionalno nezavednih k svojim "srbskim koreninam". [[Nikolaj Velimirović]], duhovno izhodišče [[Justin Popović|Justina Popovića]] in Amfilohija Radovića, trdi, da je borba za nacionalno cerkev "osnova pravega, evangeljskega in celovitega nacionalizma" in da je takšno ustanovil že [[Sveti Sava]], kar pa je anahronizem, saj v tistem času ni bilo takega liberalnega nacionalizma,, kakršnega je oznanjal v svoji „Srbiji na Balkanu“ brezbožni socialist [[Svetozar Marković]]. # Amfilohij je novembra 1991 po napadu Srbov in Črnogorcev na [[Konvali|Konavle]] hodil po dubrovniškem bojišču ter podpihoval k vojni in nasilju.<ref>Mirko Đorđević, analitičar Srpske pravoslavne crkve. Inačica izvorne stranice arhivirana 24. svibnja 2013. Pristupljeno 20. veljače 2011.</ref> Jeseni 1991 je črnogorskim vojakom delil križce in ikonice. <ref>{{cite web|url=https://pescanik.net/zasto-se-u-crkvi-sapuce-2/|title=Zašto se u crkvi šapuće 2 - Emisija, Mirko Đorđević, Ljubiša Rajić, Ivan Čolović, Pavle Rak, Mladen Lazić, Jovan Byford, Vidan Hadži-Vidanović, Ivan Kuzminović, Srđa Trifković, Nikola Samardžić, Milan Vukomanović, Slobodan G. Marković, Dragoljub Mićunović, Radmila Radić, Milica Rodić, Marko Milanović, Desimir Tošić - Peščanik|publisher=pescanik.net|author=Mirko Đorđević idr.|place=|language=sr|date=19. november 2009|accessdate=24. maj 2013}}</ref> Novembra tega leta je igraje na gusle s pesmijo „Mojkovačka bitka“ spodbujal črnogorske rezerviste podgoriške brigade „Veljko Vlahović“ na napadalnost zoper hrvaško ozemlje in krščansko katoliško prebivalstvo.<ref> Zvijer iz bezdana</ref><ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/index.php?title=Amfilohije_Radovi%C4%87|title= Amfilohije Radović|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=|place=Zagreb|language=hr|date=30. april 2022|accessdate=5. november 2025}}</ref> #Obiskoval je tudi vsa bojišča po Hercegovini, ki so jih Srbi „etnično čistili“ od muslimanov. Do zob oboroženi [[Željko Ražnatović|Arkan]] je konec junija 1991 s svojimi "Tigri" bival v Cetinjskem manastiru in s svojo polvojaško drhaljo z blagoslovom Amfilohija in SPC duhovnikov odšel morit. Bio je v [[Trebinje|Trebinju]], ko je bila oropona hiša in podjetje [[Salih Alijagić|Saliha Alijagića]] in požgano nekaj hiš uglednih muslimanov. Spodbujal je [[Milan Martić|Milana Martića]] in [[Milan Babić|Milana Babića]] v uporu zoper hrvaško oblast, češ da morajo vsi Srbi živeti v eni državi za "ujedinjenje svih srpskih krajeva".<ref>{{cite web|url=https://pescanik.net/zasto-se-u-crkvi-sapuce-2/|title=Zašto se u crkvi šapuće 2 - Emisija, Mirko Đorđević, Ljubiša Rajić, Ivan Čolović, Pavle Rak, Mladen Lazić, Jovan Byford, Vidan Hadži-Vidanović, Ivan Kuzminović, Srđa Trifković, Nikola Samardžić, Milan Vukomanović, Slobodan G. Marković, Dragoljub Mićunović, Radmila Radić, Milica Rodić, Marko Milanović, Desimir Tošić - Peščanik|publisher=pescanik.net|author=Mirko Đorđević idr.|place=|language=sr|date=19. november 2009|accessdate=24. maj 2013}}</ref><ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref> #Napadalno vojno je opravičeval kot zakonito obrambo od vseh in povsod ogroženega srbskega naroda, kot novo zavezo, v kateri ima posebno častno mesto vojni zločinec Radovan Karadžić in Srbi v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]], ki da so preživeli križanje in so zato „boljši od polkrščene Črne gore in nedokrščene Srbije“. Ne priznava pa [[Srebreniški genocid|Srebreniškega pokola]], češ da je bilo to samo „povračilo in maščevanje“ („odmazda i osveta“). #Dograjeval in spreminjal je cerkve iz XIV. in XV. stoletja, postavljal stavbe v njihovi neposredni bližini, oslikaval srednjeveške cerkve s tujimi sodobnimi svetniki, ki nikdar niso bili naslikani po črnogorskih cerkvah ter uporabljal materiale, ki niso bili zgodovinski. Na opozorila Spomeniškega varstva se je požvižgal, češ da naj pazijo: če ga bodo še ovirali pri njegovem uničevanju kulturnih spomenikov, jim bo sploh onemogočil kakršnokoli delovanje. Zgradil je veliko sakralnih stav, ki so v slogu srbskih manastirov s Kosovega, kar je bil kulturni imperializem in prozelitizem, ki je hotel z misijonarjenjem pretvoriti Črnogorce v del srbskega nacionalnega in duhovnega prostora. #Nasprotoval je obnavljanju Črnogorske pravoslavne cerkve, češ da SPC deluje v Črni gori še 8 stoletij. V resnici pa je bila ta skupnost ustvarjene 1920 z dekretom regenta Aleksandra Karađorđevića. Spreneveda se nad dejstvom, da je bila samostojnost Črnogorske pravoslavne cerkve takrat nasilno zatrta.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref> #Izgleda, da ni zoper svojeglavnost brezpogojno, ampak bi vendarle dopustil obnavljanje CPC pod pogojem, da bi Črna gora zopet postala kraljevina pod vodstvom Petrovićev. <ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/56874-svetosavski-zilot-u-akciji|title= Politički rebusi mitropolita Amfilohija|publisher=Peščanik|author=Mirko Đorđević|place=|language=sr|date=21. junij 2010|accessdate=6. september 2026}}</ref> # Dobro je dokumentirano delovanje tako predsednika Srbije Vučića kot tudi črnogorskega metropolita Radovića in prelito v napeto stvaritev na platnu. Čeprav vsebujeta oba filma različnih avtorjev le dokumentarni material, sta kot dregnila v sršenovo gnezdo in povzročila negativne odzive kot jezo in grožnje, zmerjanje in sprenevedanje v obeh prestolnicah. Filma ''Vladalac'' (''Vladar'') in ''Svjedok Božje ljubavi'' (''Priča Božje ljubezni '') sta nastala skoraj istočasno na začetku koroninega leta 2020: prvi v Beogradu, drugi pa v Podgorici. V spomin nam kličeta, da sta bili Vučić in Amfilohij dejavna soudeleženca zločinske velikosrbske politike. <ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2020/2/24/dva-ratna-druga-aleksandar-vucic-i-amfilohije-radovic|publisher=balkans.aljazeera.net|author=Tomislav Marković|place=|language=sr|date=24. februar 2020|accessdate=6. september 2026}}</ref> === Nagrade in priznanja === ;Izbrani redovi in odličja #Spominsko odličje [[Carigrajski patriarhat|carigrajskega patriarha]] [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomeja]] (1991)<ref name="standard"/> #Odličje [[Jeruzalemski grški patriarhat|Jeruzalemskega grškega patriarhata]] ob dvatisočletnici krščanstva (2000)<ref name="standard"/> #„Red Lomonsova“, odlikovanje [[Ruska federacija|Ruske federacije]] (2001)<ref name="standard"/> #Odličje Jeruzalemskega grškega patriarhata ob 1500-letnici [[Mar Saba]] (2002)<ref name="standard"/> # »Red sv. Aleksandra Nevskega I. stopnje«, Ruska vojaško-znanstvena akademija (2003)<ref name="standard"<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2020/2/24/dva-ratna-druga-aleksandar-vucic-i-amfilohije-radovic|publisher=balkans.aljazeera.net|author=Tomislav Marković|place=|language=sr|date=24. februar 2020|accessdate=6. september 2026}}</ref>''/> #»Red sv. Cirila Turovskega«, [[Beloruska pravoslavna Cerkev]] (2008)<ref name="standard"/> # »Red sv. Vladimirja«, Ukrajinska pravoslavna Cerkev pod Moskovskim patriarhatom (2012) <ref name=''standard''/> # „Red sv. Velikomučenika Jurija“, Škofija Budimlja in Nikšić (2013) <ref name="standard"/> # „Red Črnogorske velike zvezde“, Predsednik [[Jakov Milatović|Milatović]] (2025, posmrtno) <ref>{{cite web|url=https://mitropolija.com/2025/10/24predsjednik-milatovic-dodijelio-posthumno-orden-crnogorske-velike-zvijezde-mitropolitu-amfilohiju/|title=Предсједник Милатовић додијелио постхумно Орден Црногорске велике звијезде митрополиту Амфилохију|publisher=Православна Митрополија црногорско-приморска (Званични сајт)|author=|place=|language=sr|date=14. oktober 2025|accessdate=24. oktober 2025}}</ref> # Častni član „Moskovske bogoslovne akademije“ (2006) # Častni doktorat »Teološkega inštituta sv. Sergija v Parizu« (2012)<ref>{{cite web|url=http://www.spc.rs/eng/metropolitan_amfilohije_receives_honorary_doctorate_saint_sergius_orthodox_theological_institute|title=Metropolitan Amfilohije receives the honorary doctorate of the Saint Sergius Orthodox Theological Institute in Paris {{!}} Serbian Orthodox Church [Official web site] |publisher=Serbian Orthodox Church|author=|place=|language=en|date=20. januar 2015|accessdate=8. november 2020}}</ref> # Častni doktorat „Petrograjske bogoslovne akademije“ (2015)<ref>{{cite web|url=http://www.spc.rs/eng/metropolitan_amfilohije_doctor_honoris_causa_orthodox_spiritual_academy_st_petersburg|title=Metropolitan Amfilohije Doctor HONORIS CAUSA of the Orhodox Spiritual Academy of St. Petersburg {{!}} Serbian Orthodox Church [Official web site] |publisher=Serbian Orthodox Church|author=|place=|language=en|date=2015|accessdate=8. november 2020}}</ref> == Dela == Amfilohijevi spisi obsegajo več kot tisoč enot<ref>{{cite web|url=https://www.standard.rs/2020/10/30/zivot-i-delo-mitropolita-amfilohija/|title=Život i delo mitropolita Amfilohija|publisher=Novi Standard|author=|place=|language=sr|date=30. oktober 2020|accessdate=31. oktober 2020}}</ref>; njegova izbrana dela so bila objavljena v 36 zvezkih. Skupaj z [[Atanasij Jevtić|Atanasijem Jevtićem]] je Amfilohij prevajal v srbščino Devterokanonične [[Stara zaveza|starozavezne]] knjige. === Izbrana dela === #''Tajna Svete Trojice po učenju Grigorija Palame'' (1973), doktorska disertacija v grščini. #''Smisao liturgije'' (1974), razprava v grščini. #''Tumačenje Starog zaveta kroz vekove'' (1979), Beograd. #''Sinaiti i njihov značaj u Srbiji XIV vijeka'' (1981), razprava. #''Filokalijski pokret XVIII i početkom XIX vijeka'' (1982), razprava v grščini. #''Osnove pravoslavnog vaspitanja'' (1983), veroučna knjiga. #''Duhovni smisao hrama Svetog Save'' (1987), Beograd. #''Vraćanje duše u čistotu'' (1992), Podgorica. #''Istorijski presjek tumačenja Starog zavjeta'' (1995), Nikšić.<ref>{{cite web|url=https://alchetron.com/Amfilohije-Radovi%C4%87|title=Amfilohije Radović|publisher=Alchetron, The Free Social Encyclopedia|author=|place=|language=en|date=29. november 2024|accessdate=5. november 2025}}</ref> == Navedki == {{navedek|''»Samo duša koja časno ponese svoj krst i narod koji dostojanstveno nosi taj krst i koji odstrada svoju vjeru, zaista razumiju tajne tog izvornog, hrišćanskog načina postojanja«''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref><ref>Tako je dejal Amfilohij na predavanju v priredbi „Misijskega fonda Eparhije zvorničko-tuzlanske“ v Bijeljini</ref><br>„Le duša, ki častno ponese svoj križ in ljudstvo, ki dostojanstveno nosi ta križ in ki odtrpi svojo vero, zares razume skrivnosti tega izvirnega krščanskega načina obstajanja“}} {{navedek|''»U riječi je život, ali je u riječi i smrt. I dobra i zla riječ stvara: jedna zajednicu života, druga zajednicu smrti i ništavila.«''<ref>{{cite web|url=https://zurnal.me|title=Mitropolit Amfilohije (Radović): Bez Riječi nema nam života.|publisher=zurnal.me|author=Amfilohije Radović|place=|language=cg|date=18. januar 2023|accessdate=6. september 2026}}</ref><ref>Prvič objavljeno v »Književne novine«, marec 1985</ref><br>„V besedi je življenje, toda v besedi je tudi smrt. In dobra in huda beseda ustvarja: ena skupnost življenja, druga skupnost smrti in niča.“}} {{navedek|''»Toga dana, iz tog jednopolnog braka, od Njegoševe slavne Crne Gore svi su preduslovi da se rodi - Jadogora, a od ponosnih Crnogoraca da počnu da se rađaju - jadogorci.«''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref><ref>Po prirejanju „parade ponosa“ v Beogradu, ki jo je označil za „sodomski smrad“, je bil sedaj Amfilohij odločno proti prirejanja podobne „parade“ v Podgorici rekoč, da so vsa tovrstna zbiranja nasilje nad vestjo ogromne večine ljudi in je izrazi tudi svoje odklonilno stališče do enospolnih skupnosti.</ref><br>„Na ta dan, iz te enospolne poroke, obstajajo vsi predpogoji, da se rodi – Gorjégora, a od ponosnih Črnogorcev da se začenjajo porajati - Gorjégorci“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Črnogorsko-primorska metropolija]] *[[Seznam papežev]] *[[Črnogorska pravoslavna Cerkev]] *[[Rusofilstvo]] *[[Covid-19]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Amfilohij Radović}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [http://mitropolija.com/mitropolit-crnogorsko-primorski/ Биографија митрополита Амфилохија |Митрополит цроногорско-приморски] * [https://www.youtube.com/watch?v=Jj2C8kxaKSY ДОСТОЈАН – Филм о Митрополиту црногорско-приморском Амфилохију (NEOPOREČEN – Film o črnogorsko-primorskem metropolitu Amfilohiju |Youtube] * [http://www.politika.rs/rubrike/dogadjaji-dana/Podgorici-smeta-ono-srpska-u-nazivu-SPC.sr.html Подгорици смета оно „српска“ у називу СПЦ (Podgorici je napoti tisto »srbska« v nazivu SPC) |Beograjski dnevnik „Politika“, 12. oktober 2015] *[https://redportal.pink.rs/cooltura/1843/dostojan-film-o-amfilohiju-radovicu DOSTOJAN: Film o Amfilohiju Radoviću | RedTV] ;{{ikona cg}} *[http://portalanalitika.me/clanak/201226/da-li-amfilohije-ozbiljno-prijeti-ratom-ili-se-Sali Da li gospodin Amfilohije ozbiljno prijeti ratom – ili se šali (Ali gospod Amfilohij resno grozi z vojno – ali se šali| Portalanalitika 9. januar 2017] *[https://www.slobodnaevropa.org/a/odnos-spc-i-korone-kako-je-lije%C4%8Den-amfilohije/30884695.html Kako je liječen Amfilohije od korone|Slobodna Evropa] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/index.php?title=Amfilohije_Radovi%C4%87 Amfilohije Radović – Hrvatska internetska enciklopedija] ;{{ikona de}} *[https://www.bild.de/lgbt/2020/lgbt/serbisch-orthodoxe-kirche-homophober-kirchenfuehrer-an-corona-gestorben-73674488.bild.html Serbisch-orthodoxe Kirche : Homophober Kirchenführer an Corona gestorben (SPC: Ljudomrzni cerkveni voditelj je umrl za korono) | Leben & Wissen – BILD.de] *[https://www.spiegel.de/panorama/montenegro-kirchenfuehrer-stirbt-an-corona-glaeubige-kuessen-seinen-leichnam-a-edebe9cc-ccda-4aac-abb2-f4fd49c215b3 Montenegro: Kirchenführer stirbt an Corona - Gläubige küssen seinen Leichnam (Črna gora: Cerkveni voditelj je umrl od korone – Verniki poljubljajo njegovo truplo | DER SPIEGEL] *[https://www.spiegel.de/politik/ausland/bischoefe-drohen-regierung-in-serbien-mit-dem-tod-a-899234.html Serbien: Bischöfe drohen Regierung mit dem Tod (Srbija: Vladike grozijo vladi s smrtjo)|Spiegel Online 11. maj 2013] ;{{ikona en}} *[https://web.archive.org/web/20101126214959/http://orthodoxresearchinstitute.org/resources/hierarchs/serbia/current/bio_amfilohije_radovic_metr_montenegro.htm Metropolitan Amfilohije (Radovic) of Montenegro and tha Coastlands | Arhivirano] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= [[Visarion Kostić]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Vršac|banatski škof]] | years = 1985&ndash;1990}} {{s-aft|after= [[Atanasij Jevtić]]}} {{s-bef|before= [[Jovan Pavlović]]}} {{s-ttl|title= [[Metropolija Črnogorsko-primorska|črnogorsko-primorski metropolit]] | years = 1990&ndash;2020}} {{s-aft|after= [[Joanikij Mićović]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Radović, Amfilohij}} [[Kategorija:Rojeni leta 1938]] [[Kategorija:Umrli leta 2020]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbski četniki]] [[Kategorija:Srbski nacionalisti]] [[Kategorija:Črnogorci]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci na Papeškem inštitutu v Rimu]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski prevajalci]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Srbski vplivneži]] [[Kategorija:Srbski založniki]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Razpad Jugoslavije]] [[Kategorija:Umrli od covida-19]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih cerkvah in samostanih]] d4yt72r8nbjmqcs2c9vm4gabgohg012 6759828 6759825 2026-10-02T21:35:40Z Stebunik 55592 /* Litije in smrt */ 6759828 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Amfilohij}} {{drugipomeni2|Radović}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Amfilohij Radović | honorific-suffix = | native_name = Ристо Радовић/Risto Radović | native_name_lang = sr | title = [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorski]] [[nadškof]] in [[metropolija|metropolit]] | image = Amfilohije, Metropolitan of Montenegro.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Metropolit Amfilohij leta 2012 | church = [[Srbska pravoslavna cerkev]] v [[Črna gora|Črni gori]] | archdiocese = | province = | metropolis = [[Črnogorsko-primorska metropolija]] | diocese = | see = | elected = | appointed = | term = | term_start = [[30. december]] [[1990]] | quashed = | term_end = [[30. oktober]] [[2020]] | predecessor = [[Danilo Dajković|Danilo]] | opposed = | successor = [[Joanikij Mićović|Joanikij]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1967]] | ordained_by = v [[Grška pravoslavna Cerkev|Grški pravoslavni Cerkvi]]. | consecration = [[1985]] | consecrated_by = [[SPC|srbski patriarh]] [[German Đorić|German]] in drugi vladike | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | birth_date = {{birth date|1938|1|7}} | birth_place = [[Bare, Kolašin|Bare]] ([[Kolašin]], [[Zetska banovina]] [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]) | death_date = {{Death date and age|2020|10|30|1938|1|7}} | death_place = [[Podgorica]], [[Črna gora]] | buried = [[Podgoriška stolnica]] ([[Podgorica]], [[Črna gora]] | tomb = [[Podgorica]] (Stolnica Jezusovega vstajenja, [[Črna gora]]) | resting_place_coordinates = 42°26'44.5"N 19°14'53.7"E | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavni|pravoslavec]] | residence = | parents = <br> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] <br>[[Papeški vzhodni inštitut]]<br>[[Univerza v Atenah]] <ref name=''Morrison86''/> | motto = | signature = Bishop_Amfilohije_Radović_-_signature.png | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Amfilohij Radović''', rojen kot '''Risto Radović''' ({{lang-sr|Ристо Радовић/Risto Radović}}, [amfilɔ̌xijɛ râːdɔv̞itɕ]<ref>{{cite web|url=https://alchetron.com/Amfilohije-Radovi%C4%87|title=Amfilohije Radović|publisher=Alchetron, The Free Social Encyclopedia|author=|place=|language=en|date=29. november 2024|accessdate=5. november 2025}}</ref> [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]] [[Črnogorci|črnogorskega]] porekla, [[bazilijanci|bazilijanec]] in [[Črnogorsko-primorska metropolija|črnogorsko-primorski]] [[metropolit]]), * [[7. januar]] [[1938]], ([[Bare, Kolašin|Bare]] pri [[Kolašin]]u ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Črna gora]]), † [[30. oktober]] [[2020]], [[Podgorica]]. Njegov častni naslov, ki pa ga je v celoti nosil le on, se je glasil: : Mitropolit crnogorsko-primorski, vladika skenderijsko-brdsko-zetski i egzarh pećkog trona. (črnogorsko)<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/mitropolit-amfilohije-radovic/|title=Mitropolit Amfilohije Radović|publisher=Istinomer|author=|place=|language=sr|date=4. december 2020|accessdate=7. september 2026}}</ref><br>Črnogorsko-primorski metropolit, skenderijsko-brdsko-zetski škof in egzarh peškega trona. (slovensko)<br>Metropolitan of Montenegro and the Coastlands, Zetsko-Brdo and Skenderije, and Exarch of the Holy Throne of Peć.<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=27. junij 2014|accessdate=3. september 2026}}</ref> (angleško). == Življenjepis == [[File:Metropolitan Amfilohije as Risto Radović.jpg|thumb|200pc|left|Radović kot mlad študent]] === Poreklo in šolanje === Amfilohij se je rodil na pravoslavni [[Božič]], dne {{OldStyleDate|7. januar|1938|25. december}} kot ''Risto Radović'' v številni družini v [[Bare, Kolašin|Barah]] pri [[Kolašin]]u v Dolnji [[Morača|Morači]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]], danes [[Črna gora]]. {{sfn|Stamatović|1999}}<ref name="Morrison134"/><ref name="Morrison104"/> Nadživel ga je med drugimi tudi njegov starejši brat Vučina, ki je bil navzoč na njegovem pogrebu 2020, ter je nastopal tudi v dokumentarnem filmu o Amfilohiju z naslovom „Dostojan“. <ref>{{cite web|url=https://redportal.pink.rs/cooltura/1843/dostojan-film-o-amfilohiju-radovicu|title=DOSTOJAN: Film o Amfilohiju Radoviću|publisher=RedTV|author=|place=|language=sr|date=2020|accessdate=5. november 2025}}</ref> Bil je potomec vojvoda Mina Radovića, ki je sodeloval pri zedinjenju plemena Morača s [[Kneževina Črna gora|Kneževino Črno goro]] leta 1820. {{sfn|Stamatović|1999}} Njegov oče je bil Ćiro Radović, mati pa Mileva r. Bakić.<ref>{{cite web|url= https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral |title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref> Osnovno šolanje je končal v domačem [[Samostan Morača|Samostanu Morača]]. Nato se je vpisal v Bogoslovje sv. Sava v Samostanu Rakovica pri Beogradu (kar bi ustrezalo katoliškemu malemu semenišču), ki ga je končal 1962.<ref>{{cite web|url= https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref>{{sfn|Stamatović|1999}}. <ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison104"/> O svoji nenavadni poti do takorekoč vsiljenega duhovnega poklica pripoveduje on sam takole v eni od svojih ne vedno enakih zgodb: :»V tem kratkem tuzemeljskem življenju sem imel srečo srečevati se z izrednimi ljudmi. Predvsem je bil to moj oče, od katerega so v tistih povojnih časih zahtevali, da naj bo šolnik, ker so komunisti pobili mnogo profesorjev in duhovnikov. On pa je to zavrnil z razlago, da be bo poučeval otrok brezbožništva. To je bil njegov razlog, da ne sprejme poučevanja v osemletni šoli na Morači in zahvaljujoč njemu sem tudi jaz krenil po tej poti. On je to predlagal tudi mojim starejšim bratom, vendar oni tega niso hoteli, jaz pa sem. To ni bilo preprosto. Moral bi iti v Prizren, toda v Kolašinu so mi na vojaškem odseku to prepovedali z besedami: 'Kaj ti bo ta šola, ona je davno propadla, tega boga ni…' Potem so mi določili, da naj grem v mornarico. 'Zakaj?' sem vprašal. 'Moramo te prevzgojiti', so mi odgovorili. Nato sem prišel z očetom v Beograd. In tako greva od Cvetnega trga proti Patrijašiji<ref>S prejšnje osrednje železniške postaje, ki je za časa Aleksandra Vučića izgubila svoj namen – ostala je le klasicistična stavba brez vlakov –, je vodila pot prek Zelenega venca, kjer je Cvetni pijac (Cvetni trg) do Patrijaršije, ki pa je že tik [[Kalemegdan]]a v oddaljenosti kakih treh kilometrov</ref>, a jaz molim k Bogu, da me ne sprejmejo v Bogoslovijo. Ni uslišal moje molitve, sprejeli so me…«<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/svet/ovako-je-govorio-amfilohije-beseda-na-sajmu-knjiga/|title=Ovako je govorio Amfilohije: Beseda na Sajmu knjiga |publisher=nova.rs|author=Ranko Pivljanin|place=|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=5. september 2026}}</ref> Kot semeniščnik je v poznih petdesetih letih prejšnjega stoletja spoznal [[Justin Popović|Justina Popovića]] in občudoval ter si prisvojil njegovo rusofilstvo in nepomirljivo sovražno stališče do sodobne omike.<ref name="Buchenau6667">{{harvnb|Buchenau|2005|pp=66-67.}}<ref/> Istočasno se je posvetil študiju [[klasična filologija|klasične filologije]] na Beograjski univerzi.<ref name=official>Metropolitanate of Montenegro and the Littoral official site: [http://www.mitropolija.com/eparhijski-arhijerej/ Његово Високопреосвештенство Архиепископ Цетињски Митрополит Црногорско-приморски и Егзарх Пећког Трона Амфилохије (Радовић) ''His Eminence Archbishop of Cetinje, Metropolitan of Montenegro and the Littoral and Exarch of the Throne of Peć Amfilohije (Radovic) ''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/201404151100851/http://www.mitropolija.com/eparhijski-arhijerej/|date=15 April 2014}}</ref><ref name="Morrison104"/> Znanje si je nabiral na več evropskih vseučiliščih: v [[Pariz]]u je študiral na ruskem [[Teološki inštitut sv. Sergija, Pariz|Teološkem inštitutu svetega Sergija]], v [[Rim]]u na [[Papeški orientalski inštitut|Papeškem vzhodnem inštitutu]] in je tam tudi magistriral (1965), v [[Bern]]u pa na [[Krščanska katoliška univerza v Švici|Švicarski starokatoliški krščanski univerzi]]<ref name="Buchenau66"/> Podiplomsko šolanje je izpopolnil v Bernu in Rimu, ter nato odšel za sedem let v [[Grčija|Grčijo]], kjer je položil v roke Grkov meniške zaobljube ter sprejel ime „Amfilohij“ ter nato deloval kot jeromonah za Grško pravoslavno Cerkev.<ref name=official/> V Atenah je doktoriral z disertacijo ''„Skrivnost Svete Trojice glede na učenje sv. [[Gregorij Palama|Gregorija Palamskega]]“'' (''„Mystery of the Holy Trinity according to the Teaching of St. Gregory Palamas“'')<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref><ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison104"/> Po enoletnem bivanju na gori Atos je odšel za profesorja v Pariz, kjer je poučeval na Pravoslavnem teološkem inštitutu sv. Sergija. 1976 se je vrnil v Jugoslavijo in postal docent, nato pa profesor katehetike na Beograjski teološki fakulteti „Sveti Jovan Bogoslov“.<ref name="Morrison86"/> 2006 je postal izredni profesor na Moskovski teološki akademiji, a 2008 na Teološkem inštitutu pri Beloruski državni univerzi.<ref name=official/> Po vrnitvi v Beograd je bil izvoljen za dekana Bogoslovne fakultete v dveh mandatih.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/mitropolit-amfilohije-radovic/|title=Mitropolit Amfilohije Radović|publisher=Istinomer ili Ispinomer|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=7. maj 2015}}</ref> === Banatski škof (1980-1990) === Maja 1985 je postal škof Banatske pravoslavne škofije s sedežem v [[Vršac|Vršcu]]<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref>. [[Škofovsko posvečenje]] je prejel 16. junija 1985 v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Beograjski stolnici sv. Mihaela Nadangela]] po rokah [[German Đorić|patriarha Germana]]. Soposvečevalci so bili: črnogorsko-primorski metropolit Danilo, bački škof Nikanor, braničevski Hrizostom, žički Stefan, šumadijski Sava, dalmatinski Nikolaj, timoški Milutin, zvorniško-tuzlanski Vasilij, avstralsko-novozelandski Vasilij, banjaluški Jefrem in mačvanski Danilo. Ustoličen je v Vršcu 21. julija 1985. <ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/zivotopis-mitropolita-crnogorsko-primorskog-amfilohija-1938-2020/|title= Životopis mitropolita crnogorsko-primorskog Amfilohija (1938-2020). Arhiepiskop Cetinjski, Mitropolit Crnogorsko-Primorski i Egzarh svetog trona Pećkog Amfilohije.|publisher=Svetosavlje|author=|place=|language=cg|date=|accessdate=5. september 2026}}</ref> Med škofovanjem v Banatu je imel korekten odnos do katoličanov. Prišel je tudi osebno s spremstvom 14. februarja 1988 na posvetitev novega [[Škofija Zrenjanin|katoliškega zrenjaninskega škofa]] [[László Huzsvár|Huzsvárja]]; prav tako so se za časa njegovega škofovanja za praznike redno obiskovali tako škofje kot duhovniki; ta povezava se je še poglabljala med kratkim škofovanjem njegovega naslednika [[Hrizostom Stolić|Hrizostoma]], ki pa je bil kmalu povišan v Žičo. To starodavno navado je enostransko pretrgal škof [[Nikanor Bogunović|Nikanor]], ki je prepovedal svojim duhovnikom kakršnekoli tovrstne stike.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison134"/><ref name="Morrison104"/> Pri koncu svoje banatske službe pa je – podobno kot v Sloveniji [[Vladimir Dedijer]] ali v Srbiji [[Vuk Drašković]], pa zgodovinar [[Vasilije Krestić]] in pisatelj [[Dobrica Ćosić]] – prišel pod vpliv velesrbskega nacionalzma, čigar glavni nosilec je bil predsednik [[Slobodan Milošević|Milošević]]. K občutku o ogroženosti Srbov je prispevala tudi tajna in zloslutna „Spomenica“ SANU (1986), ki med drugim postavlja Srbe v vlogo nedolžne in od vseh preganjane žrtve z nedokazano trditvijo, da je postala [[Jugoslavija]] srbska grobnica in da jo zato treba razbiti, ter namesto nje ustvariti „Veliko Srbijo“. Tako so šovinisti kmalu tudi Amfilohija uspeli vplesti v dnevno politiko in je začel obtoževati najprej [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliško Cerkev]]: ne sicer v Srbiji, ampak tisto na Hrvaškem, češ da sodeluje pri preganjanju tamkajšnjih Srbov, ki da ga izvaja [[Franjo Tuđman|Tuđmanova]] „ustaška“ oblast.<ref name="Kristo433447">{{cite book|last=Krišto|first=Jure|chapter=The Catholic Church in a Time of Crisis|editor1-last=Ramet|editor1-first=Sabrina P. P.|editor-last=Adamović|editor2-first=Ljubiša S. |title=Beyond Yugoslavia: politics, economics, and culture in a shattered community|xear=1995|publisher=Westview Press|isbna=9780813379531|url=https://books.google.com/books? Id=PyKoAAAAIAAJ&q=Amfilohije+Radovic|pages=433, 447}} „accusation of Croats and the Roman Catholic Church of allegedly endangering the Serb people in Croatia. Many Serbian intellectuals became involved in this anti-Catholic propagand, but the names of Vasilije Krestic, historian, Dobrica Cosic, writer, and Amfilohije Radovic, Orthodox bishop from Banat stand out.“ </ref> 1990 je postal Amfilohij eden od vidnejših kandidatov za patriarha SPC. Podporo mu je dajal tudi predsednik Milošević.<ref name="Perica143144"/> Ni pa prejel zadostnega števila glasov in se tako ni mogel uvrstiti med tri vodilne škofe, od katerih bo potem eden izvoljen z žrebom.<ref name="Sistek121122"/><ref name="Perica143144">{{harvnb|Perica|2002|pp=143-144}}</ref> == Črnogorski metropolit (1990 – 2020) == [[File:04 04 2008 Mitropolit Amfilohije B&W –potpisana-s.JPG|200px|thumb|right|Črnogorski metropolit Amfilohij leta 2008]] === Ustoličenje med protesti === Nekaj dni pozenje se je odpovedal stari škof [[Danilo Dajković]] svoji službi in tako je bil v decembru 1990 kot njegov naslednik in metropolit Črnogrsko-primorske metropolije izvoljen Amfilohij; to službo je opravljal z versko-političnim hrupom vse do svoje smrti.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison134"/><ref name="Sistek121122">{{harvnb|Šístek|2011|pp=121-122. }}</ref> Med opaženimi gosti ob njegovem ustoličenju so bili pesnik [[Matija Bečković]], [[Novak Kilibarda]] in zgoraj omenjeni Radovan Karadžić. <ref name="Morrison134"/> Med visoko rangiranimi srbskimi nacionalisti v [[SR Črna gora|Črni gori]] je njegova izvolitev sprožila val navdušenja.<ref name="Sistek121"/> Med domačimi [[Črnogorci]] pa so decembra 1990 na [[Cetinje|Cetinju]] zoper njegovo izvolitev izbruhnili protesti, saj je bil znan – čeprav tudi sam Črnogorec – da kot Posrbljenec oporeka Črnogorcem poseben jezik, cerkveno samostojnost in lastno državnost. Zato so mu očitali tudi pregovor: „Gori Poturice od Turaka“ („Hujši so Poturice od Turkov) v smislu, da je on kot posrbljeni Črnogorec hujši od pravih Srbov.<ref name="Sistek123"/><ref>{{cite web|url= https://www.academia.edu/65525742/The_Serbian_Proverb_Poturica_gori_od_Tur%C4%8Dina_A_Turk_Convert_Is_Worse_Than_a_Turk_Stigmatizer_and_Figure_of_Speech |title= The Serbian Proverb Poturica gori od Turčina (A Turk-Convert Is Worse Than a Turk). Stigmatizer and Figure of Speech.|publisher=academia.edu|author=Marija Mandić|place=|language=en|date=2021|accessdate=6. september 2026}}</ref> Amfilohij je bil izvoljen decembra, umeščen pa 30. decembra 1990 v [[Samostan Cetinje|Cetinjskem samostanu]]. <ref>[https://mitropolija.com/mitropoli-crnogorsko-primorski/ АМФИЛОХИЈЕ АРХИЕПИСКОП ЦЕТИЊСКИ, МИТРОПОЛИТ ЦРНОГОРСКО-ПРИМОРСКИ И ЕГЗАРХ СВЕТОГ ТРОНА ПЕЋКОГ]</ref> === Delovanje === SPC v Črni gori se je okrepila v času [[Padec komunizma|Padca komunizma 1989]] kot edina duhovna, pa tudi politična sila, ki je obstajala neokrnjena kljub [[Razpad Jugoslavije|Razpadu Jugoslavije]].<ref name="Morrison8688">{{harvnb|Morrison|2018|pp=86, 88.}} </ref><ref name="Morrison135"/><ref name="Morrison104"/> Ko je postal metropolit, je Amfilohij takoj začel načrtno graditi nove cerkve in samostane, ter obnavljati stare cerkvene stavbe. <ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison104105"/>{{harvnb|Morrison|2015|pp=104-105.}} </ref> V tem obdobju so ljudje množično začeli iskati [[duhovnost]], pa je naraščalo števio vernikov pri svetih obredih, prejema krstov in drugih zakramentov, a oglašali so se tudi novi duhovni poklici med duhovniki, menihi in nunami, saj je prenehal polstoletni pritisk brezbožne [[ZKJ|komunistične partije]], ki je dotlej imela v Črni gori odločilen vpliv, morebiti največjega od vseh jugoslovanskih republik.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison135"/><ref name="Morrison105"/> Za pokristjanjevanje razkristjanjenih Črnogorcev se je Amfilohij posluževal tudi procesij z [[relikvija|relikvijami]] blaženega [[Vasilij Ostroški|Vasilija Ostroškega]], ki so jih pošiljali tudi v druge samostane. Poudarjal je češčenje žrtev taborišč, takoimenovanih mučencev, ki so umrli v [[Jasenovac|Jasenovcu]] med Drugo svetovno vojno in s tem netil sovraštvo do katoliških Hrvatov, saj ni bilo omenjano, da so imeli tam od ustaškega režima tudi Hrvatje in Judje svoje žrtve in da so bile podobne žrtve katoličanov tudi po Srbiji.<ref name="Morrison134"/> Delal je tudi za rehabilitacijo in kanonizacijo spornega pravoslavnega škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] kot mučenca, ki je bil sicer zaprt v [[Dachau|Dachauvu]], vendar je bil znan ne le kot antikomunist in antikatolik, ampak tudi kot zagrizen antisemit in občudovalec [[Hitler]]jevega nacizma, ki ga je – ne brez podlage – primerjal s srbskim [[svetosavje]]m.<ref name="Byford72791001581592111">{{harvnb|Byford|2008|pp=72.79.100.158.159.211.}} </ref> Na Cetinju je odprl Amfilohij novo bogoslovje, založbo „Svetigora“ ter radijsko postajo „Radio Svetigora“. <ref name="Morrison86">{{harvnb|Morrison|2018|p=86.}}</ref> Glavni nadzornik vseh teh ustanov je bil sam Amfilohij. <ref name="Buchenau800"/> 1992 je pokrenil mesečnik svoje metropolije ''„Svetigora“ '', ki izhaja še sedaj (2026). 1998 je odprl radijsko postajo na državni ravni z istim imenom – „Svetigora“. Na začetku so bili odnosi z oblastmi sprejemljivi in predsednikom [[Milo Đukanović|Milom Đukanovićem]] dokaj dobri, vendar so se zaostrovali do prave sovražnosti. Med drugim je želel uvesti v šole tudi verouk. <ref žname="Morrison8687">{{harvnb|Morrison|2018|pp=86.87}}</ref> Za časa njegovega škofovanja je bilo zgrajenih ali obnovljenih več kot 567 cerkva in samostanov. <ref>{{cite book|url=https://books.google.com/book3?id=eCa8MwEACAAJ|title=Obnova i gradnja manastira i hramova u Crnoj Gori: ljetopis obnove, sanacije, rekonstrukcije i izgradnje u Mitropoliji Crnogorsko-primorskoj: 1990-2010|publisher=Mitropolija Crnogorsko-primorska|author=Jovan B. Markuš|place=|language=sr|date=2010|accessdate=31. avgust 2026}}</ref>Spodbudil je po zgledu katoliške »Karitas« v več črnogorskih mestih [[dnevna kuhinja|dnevne kuhinje]], kjer se je prehranjevalo čez 600 najbolj ranljivih družin z vsakdanjim toplim obrokom; tudi število prejemnikov enkratne pomoči v živežu je bilo veliko.<ref>[https://www.novosti.rs/vesti/planeta.300.html:830036-Topli-obrok-uz-blagoslov-Mitropolija-crnogorsko-primorska-pomaze-i-hrani-nevoljnike-u-svoje-cetiri-narodne-kuhinje Topli obrok uz blagoslov: Mitropolija crnogorsko-primorska pomaže i hrani nevoljnike u svoje četiri narodne kuhinje], Večernje novosti (2019) </ref> == Politično delovanje in smrt == [[File:Свјетлопис гроба митрополита Амфилохија у Саборном храму у Подгорици4.jpg|thumb|right|200px|Amfilohijev grob v [[kripta|kripti]] [[Podgoriška stolnica|Podgoriške stolnice]] ]] === Protestne »litije« === [[File:Protest in Podgorica, Jan 2020.jpg|thumb|200px|right| „Protestne litije“ pred [[Podgoriška stolnica|Podgoriško stolnico]] [[26. januar|26. januarja]] [[2020]] ]] Novi zakon o verskih skupnostih je konec decembra 2019 [[de jure]] prenesel lastništvo nad cerkvenim premoženjem, ki si ga je od 1920 prilastila na novo ustanovljena SPC, na črnogorsko državo.<ref>{{cite news|url=https://www.nytimes.com/reuters/2019/12/26/world/europe/26reuters-montenetro-protest.html|title=Serbs Protest in Montenegro Ahead of Vote on Religious Law|agency=Reuters|date=26. december 2019|work=The New York Times|access-date=5. januar 2020|language=en-US|issn=0362-4331}}</ref> Amfilohij je takrat takorekoč pobesnel in nahujskal Srbe na množične proteste, češ da je s tem državnim napadom na cerkveno premoženje ustvarjena brezzakonita družba; pozivu so sledile množične cestne litije ali procesije in zapore prometnic, pa tudi včasih grobo posredovanje policije in zaporne kazni za nekatere udeležence, časnikarje in cerkvenjake; pretepen naj bi bil tudi Amfilohijev posrednik in škofo-vikar budimljansko-nikšički [[Metodij Ostojić|Metodij]] (*1976), ki je bil prepeljan na zdravljenje v beograjsko [[VMA]], kjer so temu dogodku mediji še napihnili.</ref>{{cite web|url=https://balkaninsight.com/2019/06/14/montenegros-attack-on-church-property-will-create-lawless-society/|title=Montenegro’s Attack on church Property Will Create Lawless Society|date=14. junij 2019|website=Balkan Insight|language=en-US|access-date=5. Januar 2020}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/444908/Episkop –Metodije-posle-prebijanja-u-Crnoj-Gori-hospitalizovan-na-VMA|website=Politika Online|access-date=20. Januar 2020}}</ref> 29. decembra 2019 je Škofovski sinod SPC v Črni gori izobčil predsednika Mila Đukanovića in njegovo vlado, ki je prinesla ta sporni zakon o verski svobodi, ki pa je pravzaprav izenačil vse verske skupnosti, podobno kot drugod po svetu v demokratičnih državah. SPC pa je hotela ohraniti svoje prigrabljene privilegije.<ref>[https://web.archive.org/web/20230408102238/https://www.b92.net/info/vesti/index.php? yyyy=2019&mm=12%E2%85%86=29&nav_category=167&nav_id=1636336&version=amp Episkopski savet: Milo i poslanici izopšteni iz SPC], B92</ref> Amfilohij je kljub prepovedi množičnega zbiranja od strani Zdravstvenega ministrstva zaradi sočasnega izbruha koronine pandemije nadaljeval in še naprej vodil množične proteste; glavni povod za to je bilo omenjeno sprejetje zakona, po katerem se stanje cerkvenega premoženja vrača v status quo pred letom 1920, ko je to bilo državna črnogorska lastnina. Amfilohij je to začel konec 2019, nadaljeval pa z nezmanjšanim zagonom tudi v letu korone 2020, ko še ni bilo cepiva in je bila lahko vsaka okužba usodna. Protesniki so po celi Črni gori jemali iz cerkva bandere, svete ikone in križe, ki so jih nosili v protestnih procesijah za dosego določenih političnih ciljev: ne le, da bi odstavili sporni zakon, ampak tudi oblast, ki ga je sprejela. Oporečniški politično-cerkveni shodi so se nadaljevali vse do avgusta 2020, seveda ne upoštevajoč zdravstvenih previdnostnih ukrepov ampak njim navkljub v organizaciji srbskega metropolitanskega vodstva in navadno tudi pod osebnim Amfilohijevim vodenjem. <ref>{{cite web|url=http://www.politika.rs/sccc/clanak/449003/Nastavljene-litije-sirom-Crne-Gore|title=Настављљене литије широм Црне Горе|website=Politika Online|access-date=2. marec 2020}}</ref> Amfilohij je torej od začetka 2020 vodil množične proteste, kjer kljub prepovedi zbiranja ob izbruhu pandemije korone niso upoštevali nobenih zdravstvenih predpisov in priporočil; udeleženci niso nosili niti varnostnih krink niti se držali potrebne razdalje. Poleg tega so v cerkvah tudi o [[Velika noč |velikonočnih praznikih ]] nadaljevali obhajanje večjega števila vernikov po starodavni vzhodni praksi z isto žličko; ne čudi, da se je končno okužil tudi on sam, ki je prepričeval svojo okolico, da korone ni, ampak da je to zahodna [[teorija zarote]]. Najprej je bolezen tajil prek videa ter se je nato zdravil v domači oskrbi in šele po pozitivnem testu na covid-19 je 7. oktobra privolil, da ga sprejmejo v bolnišnico. Kljub temu, da so mu srbske oblasti ponujale zdravljenje v najsodobnejši tovrstni bolnici, je ostal „doma in delil usodo drugih Črnogorcev“. <ref>{{cite web|url=https://www.bild.de/lgbt/2020/lgbt/serbisch-orthodoxe-kirche-homophober-kirchenfuehrer-an-corona-gestorben-73674488.bild.html|title= Serbisch-orthodoxe Kirche:Homophober Kirchenführer an Corona gestorben|publisher=Bild.de|author=Marco Schenk|place=|language=de|date=30. oktober 2020|accessdate=4. november 2025}}</ref> Čeprav sta imela na začetku veliko skupnih točk in sta takorekoč sodelovala, so se kmalu začele kazati vedno večje razpoke. Prvič se je tokrat Amfilohij celo spustil neposredno v ostro volilno kampanjo zoper Đukanovića skupaj s svojimi verskimi in civilnimi fanatičnimi somišljeniki prav v nasprotovanju novemu spornemu »Zakonu o verski svobodi«, ki je pravzaparav enakopravno obravnaval vse črnogorske verske skupnosti. Septembra 2020 je tako na predsedniških volitvah bil Đukanović poražen, izvoljen pa z novo parlamentarno večino Amfilohijev somišljenik [[Zdravko Krivokapić]], ki je napovedal, da bo odpravil sporni zakon.<ref>[https=//www.vijesti.me/vijesti/politika/471639/dio-poslanika-df-a-nije-prisustvovao-ntoniranju-himne Objavili dokument: Poslanici tri koalicije podržali Krivokapića za mandatara], Vijesti, 23. september 2020</ref> === Bolezen in smrt === Amfilohij je nadaljeval srečanja s cerkvenimi in civilnimi posamezniki, pa tudi z večjimi ali manjšimi skupinami, češ da korana ne obstaja in da je to teorija zarote. Zato ni čudno, da se je ob teh številnih stikih tudi sam okužil. 7. oktobra 2020 se je počutil zelo utrujenega in izčrpanega. Čeprav je sam razglašal, da covid-19 sploh ne obstaja in da je to še ena zahodna teorija zarote, so ga končno le pregovorili, da se je dal testirati in sicer se je test pokazal pozitiven. Prek videa pa je s šibkim glasom tajil kakršnokoli bolezen, češ da je samo utrujen in da se bo še vzpenjal na Lovčen, ko si opomore. Bolezenski znaki pa so vedno bolj prihajali do izraza in ga prisilili k iskanju zdravniške pomoči. Najprej ni hotel v bolnišnico in se je zdravil kar doma. 7. oktobra 2020 je bil pozitiven na korono.<ref>{{cite web|url=https://www.nytimes.com/2020/10/07/world/montenegros-most-prominent-cleric-has-tested-positive.html|title=Montenegro’s most prominent cleric has tested positive|work=[[The New York Times]]|date=7. oktober 2020|accessdate=31. avgust 2026}}</ref> Zdelo se je, da gre na boljše in 20. oktobra je bil test negativen. Po mnenju zdravstvene službe pa so koronini testi samo 90% zanesljivi in zato na rezultate ni mogoče prisegati z gotovostjo. Zdravje pa se mu je hitro slabšalo ter je vedno težje dihal. Voditeljica Pljučnega oddelka v podgoriški bolnici [[Jelena Borovinić]] je ugotovila, da je njegovo zdravje ogroženo ter „ga je dala na umetno prezračevanje“ („was placed in the mode of invasive ventilation“). Hudo okuženi je imel obe pljučni krili zaradi [[pljučnica|pljučnice]] in koroninih zapletov ter je po prejemu [[sveta evharistija|svetegao obhajila]] umrl 30. oktobra 2020 ob 8:20 star 82 let.<ref>{{cite web|url=http://rs.n1info.com/Region/a666432/Preminuo-mitropolit-Amfilohije.html|title=Preminuo mitropolit Amfilohije|publisher=N1|date=30. oktober 2020|accessdate=30. oktober 2020|archive-date=1. november 2020|archive-url=https=//web.archive.org/web/2020 11001030207/http://rs.n1info.com/Region/a666432/Preminuo-mitropolit-Amfilohije.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=https://nova.rs|title=Ovako je govorio Amfilohije: Beseda na Sajmu knjiga |publisher=nova.rs|author=|place=|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=5. september 2026}}</ref> Srbski ambasador v Črni gori [[Vladimir Božović]] je potrdil, da je srbska vlada ponudila Amfilohiju zdravljenje v najsodobnejši tovrstni bolnici v beograjski [[Batajnica|Batajnici]], vendar je vladika odklonil, češ da bo ostal doma in delil usodo drugih sonarodnjakov. Po njegovi želji so ga pokopali v kripto [[Podgoriška stolnica|Podgoriške stolnice]] Jezusovega vstajenja v grobnico, ki si jo je pripravil že za življenja. Svojo knjižnico, ki obsega nekaj tisoč knjig, je podaril srednjeveškem [[Samostan Stanjevići|Samostanu Stanjevići]].<ref>[https://www.slobodnaevropa.org/a/30903460.html Mitropolit negativan na korona virus, Srbija nudila liječenje], Radio Slobodna Evropa, 20. oktober 2020</ref> Kljub prepovedi zbiranja zaradi širjenja koronavirusa so se zbrali pred Podgoriško stolnico na tisoče vernikov, saj jih je k množičnemu zbiranju spodbujal že dolge mesece prav pokojnik. Pogrebne maše so se udeležili številni pravoslavni cerkveni poglavarji in politiki iz Črne gore in sosednjih dežel kot tudi njegov prijatelj pesnik [[Matija Bećković]], ki mu je spesnil prigodno žalostinko. <ref>[https://www.vijesti.me/vijesti/drustvo/482571/sahranjen-mitropolit-crnogorsko-primorski-amfilohije Sahranjen mitropolit crnogorsko-primorski Amfilohije], Vijesti, 1. november 2020</ref><ref>[https://www.nedeljnik.rs/uzivo-sahrana-mitropolita/ Sahranjen mitropolit Amfilohije: Kako se od „Đeda“ oprostila Crna Gora (a i Srbija)], Nedeljnik, 1. november 2020</ref>. V sožalnem telegramu je beograjski mufti [[Mustafa Jusufspahić]] izrazil spoštovanje do pokojnika in omenil, da so med majskimi protesti 2004 – ko je Kosovo enostransko razglasilo neodvisnosti – srbski huligani napadli in hoteli zažgati [[Mošeja Bajrakli, Beograd|Mošejo Bajrakli]]; tedaj se je le metropolit Amfilohij postavil pred podivjano drhal in obvaroval ta hram, „ter branil dobro od hudega v nas vseh“ („defending good from evil in all of us“). <ref>[https://www.vijesti.me/vijesti/drustvo/482431/muftija-mustafa-jusuf-kada-su-huligani-palili-nasu-dzamiju-hrabri-mitropolit-je-stao-ispred-mase-da-je-brani Muftija Mustafa Jusufspahić: Kada su huligani palili našu džamiju, hrabri mitropolit je stao ispred mase da je brani], Vijesti, 31. oktober 2020</ref> Vlada je odklonila predlog glede državnega dneva žalovanja, vendar so to storile posamezne krajevne skupnosti in občine. Ko se je ob pogrebnih slovesnostih gnetla večtisočglava množica, so le redki od cerkvenih ali civilnih dostojanstvenikov nosili obvezne krinke ali se držali varnostne razdalje. Srbskemu predsedniku – ki je imel v Amfilohiju zaradi Kosova nepomirljivega nasprotnika – so prepovedali govor. Med večurno žalno slovesnostjo je zanesljivo nosil krinko podgoriški katoliški župnik, ki pa ni mogel stran od množice. Po pogrebu je on sicer bil negativen na koroninem testu, vendar je prinesel virus v svojo skupnost in tako so se okužili vsi njegovi kolegi – eden od njih je skoraj umrl. Okužile pa so se tudi tamkajšnje redovnice, ki skrbijo za vzdrževanje cerkvenih prostorov in za gospodinjstvo podgoriške redovne skupnosti. O tem so mediji pa mediji popolnoma molčali, kakor tudi o mnogih okužbah tudi s smrtnim izidom zaradi zanemarjanja nujnih zdravstvenih previdnostnih ukrepov. Pogrebne slovesnosti je vodil 1. novembra 2020 srbski patriarh Irenej, ki se je tudi okužil. 4. novembra 2020 je bil pozitiven na testu za COVID-19, potem ko se je udeležil pogreba od korone umrlega Amfilohija.<ref name=openfuneral /> the 1 November funeral of [[Metropolitanate of Montenegro and the Littoral|Metropolitan]] [[Amfilohije Radović|Amfilohije]], who also tested positive and had died from COVID-19.<ref>{{cite web |title=Serbian Orthodox Church head tests positive for coronavirus |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a668422/Serbian-Orthodox-Church-head-tests-positive-for-coronavirus.html |website=rs.n1info.com |date=4 November 2020 |access-date=20 November 2020 |archive-date=28 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201128062010/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a668422/Serbian-Orthodox-Church-head-tests-positive-for-coronavirus.html |url-status=dead }}</ref>Velika množica na Amfilohijevem pogrebu ni upoštevala socialne distance ali nosila mask, Amfilohijeva krsta pa je bila vrh vsega med obredom odprta in mnogi so okuženo truplo celo poljubljali – matere pa so k njemu dvigovale svoje otroke.<ref name="openfuneral">{{Cite web|url= https://www.cnn.com/2020/11/20/europe/serbian-orthodox-church-patriarch-irinej-dies-covid-19-intl/index.html |title=Church patriarch dies from Covid-19 after leading open-casket funeral of bishop killed by the virus|first1=Martin|last1=Goillandeau |first2=Kara|last2=Fox |website=CNN|date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref><ref name="bbc2011">{{cite news |title=Covid-19: Serbian Orthodox Patriarch Irinej dies |work=BBC News |date=20 November 2020 |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-55013132 |access-date=20 November 2020}}</ref> Srbski patriarh Irenej pa se je med pogrebom okužil in se nato vrnil v Beograd, kjer so ga takoj sprejeli na zdravljenje. 14. novembra je bilo objavljeno, da je njegovo zdravstveno stanje "stabilno in pod nadzorom med zdravljenjem" v vojaški bolnišnici za COVID na Karaburmi v Beogradu, a že 19. novembra je bil intubiran.<ref>{{cite web |title=Military hospital says Serbian church head well |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a672087/Military-hospital-says-Serbian-church-head-well.html |website=rs.n1info.com |date=14 November 2020 |access-date=20 November 2020 |archive-date=14 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201114192218/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a672087/Military-hospital-says-Serbian-church-head-well.html |url-status=dead }}</ref> On 19 November, he was [[intubation|intubated]].<ref name="bbc2011"/> Nekateri mediji so že poročali, da je Irenej umrl; Srbska pravoslavna cerkev pa je izdala izjavo, v kateri je te trditve ovrgla, vendar je dejala, da se Irinejevo zdravstveno stanje slabša.<ref>{{cite news|url = https://www.b92.net/eng/news/society.php?yyyy=2020&mm=11&dd=19&nav_id=109720 |title = The condition of the Patriarch is difficult; SPC issued a statement|work = [[B92]]|date = 19 November 2020|access-date = 19 November 2020}}</ref> Nekateri tiskovni prestavnii so še vedno vztrajali, da so novico o Irenejevi smrti potrdili ugledni viri.<ref name="nova.rs">{{cite web |title=Zvanični izvori: Patrijarh živ, u teškom stanju |url=https://nova.rs/vesti/drustvo/patrijarh-irinej-u-teskom-stanju/ |website=nova.rs |date=19 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref>Irenejeva smrt je bila uradno objavljena 20. novembra ob 7.07 po srednjeevropskem času.<ref name="spc2011">{{cite web |title=Serbian Patriarch Irinej reposed in the Lord |url=http://www.spc.rs/eng/serbian_patriarch_irinej_reposed_lord |website=spc.rs |access-date=20 November 2020 |archive-date=20 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201120114149/http://www.spc.rs/eng/serbian_patriarch_irinej_reposed_lord |url-status=dead }}</ref><ref name="reuters1">{{cite news |title=Patriarch of Serbian Orthodox Church dies of coronavirus |url=https://www.reuters.com/article/serbia-patriarch-death/patriarch-of-serbian-orthodox-church-dies-due-to-coronavirus-idINKBN2800LP |website=reuters.com |date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020|last1=Vasovic |first1=Aleksandar }}</ref><ref name="bbc2011"/> Istega dne sta razglasili tridnevno žalovanje po njegovi smrti tako srbska vlada kot vlada Republike Srbske. V bližnji časovni oddaljenosti sta torej okužbi korone podlegla kar dva najpomembnejša srbska cerkvena dostojanstvenika. Nasprotniki so omenjali Amfilohijeve izjave, da ni korone: „Amfilohije kaže: ’Nema korone’! Korona kaže: ’Nema Amfilohija!’“<ref name="condolences">{{cite web |title=Three-day mourning in Serbia, RS, Budva over SPC Patriarch's death; condolences |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a674371/Three-day-mourning-in-Serbia-after-SPC-Patriarch-s-death.html |website=rs.n1info.com |access-date=20 November 2020 |archive-date=20 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201120122859/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a674371/Three-day-mourning-in-Serbia-after-SPC-Patriarch-s-death.html |url-status=dead }}</ref> == Ocena == [[File:Predstavnici SPC na obeležavanju 70. godišnjice Novosadske racije (2).JPG|200px|thumb|right|Spredaj: Metropoliti [[Vasilij Kačavenda|Kačavenda]] (v rdečem, levo), [[Amfilohij Radović|Amfilohij]] (v belem, sredi) in [[Porfirij Perić|patriarh Porfirij]] (v rdečem, desno) ]] === Vsestranski izobraženec, vendar ozek rusofil === Amfilohij je bil zelo izobražen, pa je temeljito splošno in teološko izobrazbo zahteval tudi od svojih bogoslovcev. Bil pa je znan tudi kot mnogojezičnež. Tekoče je govoril [[srbščina|srbsko]], [[italijanščina|italijansko]], [[nemščina|nemško]], [[francoščina|francosko]], [[grščina|grško]] in [[ruščina|rusko]] {{sfn|Stamatović|1999}}, uporabljal pa je lahko brez težav tudi [[staroslovanščina|staroslovanščino]], [[stara grščina|staro grščino]] in [[latinščina|latinščino]]. <ref name="politika.rs">{{cite web|url=http://www.politika.rs/scc/clanak/465598/Ko-je-bio-mitropolit-Amfilohije-vladik-koji-nikog-nije –ostavljao-ravnodusnim|title=Ко је био митрополит Амфилохије – владика који никог није остављао равнодушним|publisher=Politika Online|author=|place=Beograd|language=sr|date=30. oktober 2020|accessdate=31. avgust 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://slobodnahercegovina.com/na-danasnji-dan-rodjen-je-mitropolit-amfilohije/|title= „На данашњи дан рођен је Митрополит Амфилохије“|publisher=Слободна Херцеговина|author=|place=|language=sr|date=30. oktober 2020|accessdate=31. avgust 2026}}</ref> Bil je vpliven član „Združenja književnikov Srbije“, pa tudi „Združenja književnikov Črne gore“. {{sfn|Stamatović|1999}} Neprikrito je nastopal kot vidni zagovornik rusofilstva in velesrbstva, njegovega kosovskega mita in je brez pomisleka samega sebe razglašal za srbskega četnika in nacionalista.<ref name="Morrison104"/><ref name="Sistek 121">{{harvnb|Šístek|2011|p=121}}</ref> To je potekalo v popolnem soglasju s porastjo srbskega nacionalizma, ki ga je spodbujala vplivna in agresivna politika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]]; SPC je še prednjačila v spodbujanju nacionalne nestrpnosti med srbskim prebivalstvom v raznih jugoslovanskih republikah. V Črni gori je tako korenito smer predstavljala prav Amfilohijeva osebnost.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison104"/>Večina pravoslavnih škofov je takrat podpirala zamisel o Veliki Srbiji, ki naj bi nadomestila Titovo Novo Jugoslavijo; v njej naj bi prek etničnega čiščenja Srbom sovražnih narodov živeli vsi „osvobojeni“ in „etnično očiščeni“ Srbi, kar bi po prvotnih radikalnih načrtih zajemalo prostor celotne Jugoslavije; glede na poznejše hude vojaške poraze začenši z izgubo Slovenije pa bi se zadovoljili „samo z manjšim področjem“ z zahodno mejo Virovitica-Karlovac-Karlobag, medtem ko bi na jugovzhodu mejili na Makedonijo. Amfilohijeve izjave glede Kosova so pozivale na nepomirljiv boj proti katoliškemu in protestantskemu Zahodu, kakor tudi muslimanskemu Vzhodu, češ da so vsi skupaj „nezdrav veter, ki hoče neprestano ugaševati to sveto luč“, ki se imenuje Srbija („an insane wind trying ceaselessly to extinguish this sacred lamp“, defined as Serbia).<ref name="MacDonald243"/>{{citebook|last=MacDonald|first=David Bruce|chapter=The importance of Being European: Narratives of East and West in Serbian and Croatian Nationalism|editor1-frst=Ireneusz Paweł|editor2-first=Andrzej Marcin|title=Multiplicity of nationalism in contemporary Europe|year=2010|publisher=Rowman & Littlefield|isbn=97807391239123072|chapter-urla=https://books.google.com/books?id=jquJ8M|WGYC&q=Islam+Amfilohije+Radovic&pg=PA243|pages=243}}</ref> Res je sicer, da je v besedah svoje ideje povezoval s krščansko ljubeznijo in poudarjal, da je njegovo orožje le v besedah; krvavi dogodki, ki so tem besedam sledili, pa so pokazali, da so bojeviteži raznih barv te nestrpnosti razumevali čisto konkretno in nekrščansko. Ne le v teoriji, marveč tudi z orožjem v roki, so se novodobni teologi SPC zoperstavljali svojim starejšim kolegom, ki so nahajali neki »modus vivendi« s komunističnim jugoslovanskim sistemom. <ref name="Buchenau7879">{{harvnb|Buchenau|2005|pp=78.79}}</ref> Bode v oči Amfilohijev [[sovražni govor]] zoper [[katolištvo|katoliške]] [[Hrvati|Hrvate]] in [[islam|muslimanske]] [[Bošnjaki|Bošnjake]], ki ne vsebuje niti trohice sicer v besedah zelo glasno in stalno oznanjevane krščanske ljubezni.<ref name="Carmichael32''>{{cite book|last=Carmichael|first=Cathie|title=Ethnic cleansing in the Balkans= nationalism and the destruction of tradition|year 2003|publisher=Routledge|isbn=9781134479535|url=https://books.google.com/books?id=yb=RI4KwwdIC&q=anti+Islam+A,fočpjoke+Radpvoc&pq=PT62|pages=32}}</ref><ref name="Velikonja163"/> V letu 1992, ko je bila na vrhuncu srbsko-črnogorska agresija na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino spremljana z neizprosnim etničnim čiščenjem, tega visoki srbski cerkveni dostojanstveniki niso brzdali ali obsojali (kar bi bilo v skladu z evangeljskim naukom o krščanski ljubezni), temveč so poseganja vojaških, pa tudi polvojaških formacij, skupaj z Amfilohijem še podžigali. Nekaj vsakdnjega je postalo požiganje katoliških ali muslimanskih verskih stavb, pa tudi sovražni govor zoper „neprijateljske“ Bošnjake, Hrvate in Albance (Kosovarje). Vso krivdo za vojne zločine je visoki srbski kler valil s svojih sonarodnjakov na genocidne težnje, ki naj bi jih spodbujal s teorijami zarote nihče drug kot [[Vatikan]], pa seveda celoten Zahod.<ref name="Sells65">{{cite book|last=Sells|first=Michael A. |title=The bridge betrayed: Religion and genocide in Bosnia|year=1996|publisher?University of California Press|isbne=9780520922099|url=https://books.google.com/books?id=FadxZ6F2uEAC&q=anti+Islam+Amfilohije+Radovic&pg=PA65|pages=65}}</ref> V zgodnjih 90-ih letih sta pravoslavna škofa izobraženi Amfilohij in sporni [[Vasilij Kačavenda|Kačavenda]] hujskaško poglabljala verske in narodnostne razlike med jugoslovanskimi narodi pod pretvezo, da so se vsi oni zarotili zoper SPC in da se Srbi morajo braniti, saj so od vsepovsod ogroženi. Tozadevni pomirjevalni poskusi [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanskega]] [[Alojzij Šuštar|Šuštarja]] in [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Franc Perko|Perka]] so bili neuspešni in so se razbili ob zidu popolnega nerazumevanja in nacionalistične blaznosti, v kateri so pravoslavni cerkveni krogi prednjačili.<ref name="LittleSwearer14">{{cite book|last1=Little|first1=David|last2=Swearer|first2=Donald|chapter=Introduction|editor1-last=Little|editor1-first=David|editor2-last=Swearer|editor2-first=Donald K. |title=Religion and Nationalism in Iraq: A Comparative Perspective|year=2006|publisher=Harvard University Press|isbn=9780945454410|url=https://books.google.com/books?id=E1rXAAAAMAAJ&q=Amfilohije+Radovic|pages=14}}</ref> Amfilohij je trdil, da je »naravno okolje« Srbov le v »pravoslavnem vzhodnem krščanstvu« in da se zato morajo bojevati ne le zoper katoliški in protestantski Zahod, ampak tudi zoper islam. Da bi agresivnost opravičeval, je v zvezi s tem zatrjeval, da »brez smrti ne more biti vstajenja«, kar je sicer točno, vendar v tej zvezi zavajajoč sofizem. Iz evangelija sledi namreč, da Kristus ni žrtvoval drugih, ampak samega sebe. Poleg tega pa se ni daroval za zemeljsko, ampak za nebeško kraljestvo, ki pripada vsem ljudem. Sveto pismo da jasno vedeti, da Božje kraljestvo ni pozemeljske, ampak duhovne narave in da ga ni treba braniti z zemeljskim orožjem; toliko manj pa voditi osvajalno vojno pod pretvezo širjenja Božjega kraljestva.<ref>Janezov evangelij 18,36s</ref> Vrh tega veže kristjana in tudi cerkvenega dostojanstvenika zapoved ljubezni do sovražnikov<ref>»Če kdo pravi: 'Ljubim Boga', pa sovraži svojega brata, je lažnivec« 1 Jn 4,20</ref>.V zvezi s to nedoslednostjo med krščanskim naukom o ljubezni in metropolitovim spodbujanjem ene strani v bratomorni državljanski vojni je lažje dojeti, čemu so ga nasprotniki zmerjali s satanom.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/214320/dok_je_buktio_rat_u_bosni_1993_godine_cetinjani_su_ovako_dochekali_amfilohija_risto_sotono_video.html|title=DOK JE BUKTIO RAT U BOSNI 1993. GODINE, CETINJANI SU OVAKO DOČEKALI AMFILOHIJA: 'Risto sotono...' (VIDEO)|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=|language=bs|date=4. september 2021|accessdate=5. november 2025}}</ref><ref name="Heinrich150">{{cite book|last=Heinrich|first=Hans-Georg|chapter=Towards a Cultural Theory of Transition: The Strange Architecture of Post-Communist Societies|editor1-last=Heinrich|editor1-first=Hans-Georg|title=Institution Building in the New Democracies. Studies in Post-Post-Communism|year=1999|publisher=Collegium Budapest/Institute for Advanced Studies|isbn=9789638463913|urla=https://books.google.com/books?id=Qh4kAQAAIAAJ&q=According+to+the+Serbian+patriarch+Amfilohije+Radovic%2C+the+%22natural+space%22+for+the+Serbian+people+is+the+orthodox+East.+And+it+must+fight+against+the+Catholic+and+Protestant+West%2C+as+well+as+against+Islam%3A+%22without+death+there+will+be+no+resurrection%22. |pages=150}} „According to the Serbian patriarch Amfilohije Radovic, the „natural space“ forthe Serbian people is the Orthodox East. And it must fight against the Catholic and Protestant West, as well as against Islam: „without death there will be no resurrection“. </ref> Široka javnost je v njem prepoznala eno od najbolj spornih osebnosti SPC.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs|title=Mitropolit Amfilohije Radović|publisher=Istinomer|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=7. maj 2015}}</ref> Posebej pa so ga imeli v želodcu Črnogorci, ki niso pohodili svoje slavne zgodovine in narodnosti. Ko je leta 1993 besnela vojna v Bosni, so Cetinjci pričakali Amfilohija znanega kot vojnega hujskaša z besedami: „Risto sotono!“ Zastopal je namreč nacionalistična in klerofašistična stališča in skrival ter poveličeval vojne zločince. Posebno naklonjenost je izražal do [[Ratko Mladić|Ratka Mladića]] in [[Radovan Karadžić|Radovana Karadžića]], katerega je imenoval za „besmrtnika“. V nasprotju s tem in drugimi srbskimi pravoslavnimi škofi se je tedaj preproto ljudstvo Cetinja krepko zoperstavilo sodelovanju črnogorskih mož in fantov v vojnah na področju bivše Jugoslavije, posebej napadu na sosednjo [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]], zlasti pa bombardiranju [[Dubrovnik]]a. {| |- ! Skup je prekinut pjesmom<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/214320/dok_je_buktio_rat_u_bosni_1993_godine_cetinjani_su_ovako_dochekali_amfilohija_risto_sotono_video.html|title=DOK JE BUKTIO RAT U BOSNI 1993. GODINE, CETINJANI SU OVAKO DOČEKALI AMFILOHIJA: 'Risto sotono...' (VIDEO)|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=|language=bs|date=4. september 2021|accessdate=5. november 2025}}</ref> ! Srečanje je prekinila pesem |- | <poem> „Nikad neće Crna Gora bit’ obala srpskog mora“ </poem> | <poem> „Črna gora nikdar ne bo obala srbskega morja“ </poem> |} === Črnogorec proti Črnogorcem === Amfilohijeve očitke črnogorski vladi in njeni politiki bi lahko strnili v nekaj smeri: #Spodbujanje "montenegrinstva"<ref> „montenegrinstvo“ od italijanske besede za Črno goro: „Monte Negro“</ref>, odpovedovanje od "srbstva" in "montenegrizacija" Črne gore #vrnitev prek referenduma k samostojnosti in ločitev od Srbije, s katero je bila po prenehanju Jugoslavije nekaj časa povezana v državno skupnost „[[Srbija in Črna gora]]“ #priznavanje Kosova kot samostojne države od strani Črne gore; to Amfilohiju pomeni izdajo zapuščine črnogorskih posvetno-verskih vladarjev Petrovićev #vstop Črne gore v NATO in "oddaljevanje" od Rusije. #Kakor si je domišljijsko in mitsko zamislil „pogibijo“<ref> „pogibija“ v pomenu „pogine u borbi za slobodu otadžbine“ tj.: „pade v boju za svobodo domovine“</ref> in svetništvo kneza [[Lazar Hrebljanović|Lazarja]], je Amfilohij toliko bolj doživljal priznanje Kosova kot najhujše dejanje izdaje. Zato on čisto nekrščansko preklinja podpisnike in uporablja pesniški besednjak kosovskega mita, pozivajoč srbsko mladino da za Kosovo "ginu do posljednjeg"<ref> „ginu do posljednjeg za Kosovo“ – da se gredo vojskovat za ohranitev ali pridobitev Kosovega pod srbsko oblast, pa četudi bi v boju vsi padli oziroma umrli vsi do zadnjega.</ref>. #Tiste politike – na prvem mestu misli na srbskega predsednika [[Boris Tadić|Tadića]], ki je bil na položaju 2004-2012; še bolj ima v želodcu njegov naslednik [[Aleksndar Vučić|Vučića]], ki je na oblasti vse do sedaj (2026). Obadva in njima podobne imenuje „brez glave in brez vesti“, ker so dovolili ločitev Kosova in Metohije od Srbije in od Črne gore.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref> Podobno pa razpolagajo z očitki njegovi nasprotniki: # Njegov življenjepis odkriva sicer človeka, ki mu ni tuje bistvo krščanske vere in bi od njega smeli pričakovati, da se bo držal njene osnovne usmeritve, da je mogoče doseči zveličanje z vero, ljubeznijom in ponižnim moralnim življenjem. Vendar je „malo ljudi v Črni gori in širje, ki izzivajo toliko nasprotovanj, kot osebnost metropolita Črnogorsko-primorske metropolije na Cetinju, Amfilohija Rista Radovića“ (Reuters) Večina njegovih izjav spada namreč v sam vrh mizantropije, šovinizma, homofobije in vseh drugih najmračnejših načinov izražanja človeški zavesti.<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/56874-svetosavski-zilot-u-akciji|title= Svetosavski zilot u akciji|publisher=antenam.net|author=Mirjana Dragaš & Slobodan Jovanović|place=|language=sr|date=5. november 2017|accessdate=6. september 2026}}</ref> #Z opravljanjem zadušnice zanj zahteva rehabilitacijo [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] kot začetnika odpora proti fašizmu, češ da njegova vloga med Drugo svetovno vojno ni dovolj razsvetljena in da je nedolžna žrtev komunističnega maščevanja; njegovi četniki pa so ne le sodelovali z okupatorji v boju proti komunističnim partizanom, ampak tudi širili „Veliko Srbijo“ z „etničnim čišćenjem hrvaškega in iztrebljanjem muslimanskega prebivvalstva“ <ref>Mihailović je napisao „Instrukciju (20. decembar 1941) komandantima na terenu u kojoj stoji uz glavni cilj četničkog pokreta - stvaranje velike Srbije, kao drugi primarni cilj - etničko čišćenje hrvatskog i uništenje muslimanskog stanovništva.</ref> ter nad njimi počenjali zločine, za katere niso bili nikoli kaznovani; med take spada tudi primer [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]]. # Od vseh pravoslavnih cerkva na Balkanu velja SPC kot najkonzervativnejša, mračnjačka, sovražna do znanosti in napredka. Zavrača „zahodne“ ideologije kot komunizem, individualizem, materializem in sekularizem; spregledali pa so, da je agresivni nacionalizem – ki so ga izpovedovali – prav tako ena od ideja brezbožnega liberalnega materializma.<ref name="Buchenau6566">{{harvnb|Buchenau|2014|pp=65.66}}</ref> #Vedno pa je bila povezana s političnim šovinizmom o ustvarjanju velike države in podrejanju drugih narodov pod pretvezo osvobajanja in privodenja nacionalno nezavednih k svojim "srbskim koreninam". [[Nikolaj Velimirović]], duhovno izhodišče [[Justin Popović|Justina Popovića]] in Amfilohija Radovića, trdi, da je borba za nacionalno cerkev "osnova pravega, evangeljskega in celovitega nacionalizma" in da je takšno ustanovil že [[Sveti Sava]], kar pa je anahronizem, saj v tistem času ni bilo takega liberalnega nacionalizma,, kakršnega je oznanjal v svoji „Srbiji na Balkanu“ brezbožni socialist [[Svetozar Marković]]. # Amfilohij je novembra 1991 po napadu Srbov in Črnogorcev na [[Konvali|Konavle]] hodil po dubrovniškem bojišču ter podpihoval k vojni in nasilju.<ref>Mirko Đorđević, analitičar Srpske pravoslavne crkve. Inačica izvorne stranice arhivirana 24. svibnja 2013. Pristupljeno 20. veljače 2011.</ref> Jeseni 1991 je črnogorskim vojakom delil križce in ikonice. <ref>{{cite web|url=https://pescanik.net/zasto-se-u-crkvi-sapuce-2/|title=Zašto se u crkvi šapuće 2 - Emisija, Mirko Đorđević, Ljubiša Rajić, Ivan Čolović, Pavle Rak, Mladen Lazić, Jovan Byford, Vidan Hadži-Vidanović, Ivan Kuzminović, Srđa Trifković, Nikola Samardžić, Milan Vukomanović, Slobodan G. Marković, Dragoljub Mićunović, Radmila Radić, Milica Rodić, Marko Milanović, Desimir Tošić - Peščanik|publisher=pescanik.net|author=Mirko Đorđević idr.|place=|language=sr|date=19. november 2009|accessdate=24. maj 2013}}</ref> Novembra tega leta je igraje na gusle s pesmijo „Mojkovačka bitka“ spodbujal črnogorske rezerviste podgoriške brigade „Veljko Vlahović“ na napadalnost zoper hrvaško ozemlje in krščansko katoliško prebivalstvo.<ref> Zvijer iz bezdana</ref><ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/index.php?title=Amfilohije_Radovi%C4%87|title= Amfilohije Radović|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=|place=Zagreb|language=hr|date=30. april 2022|accessdate=5. november 2025}}</ref> #Obiskoval je tudi vsa bojišča po Hercegovini, ki so jih Srbi „etnično čistili“ od muslimanov. Do zob oboroženi [[Željko Ražnatović|Arkan]] je konec junija 1991 s svojimi "Tigri" bival v Cetinjskem manastiru in s svojo polvojaško drhaljo z blagoslovom Amfilohija in SPC duhovnikov odšel morit. Bio je v [[Trebinje|Trebinju]], ko je bila oropona hiša in podjetje [[Salih Alijagić|Saliha Alijagića]] in požgano nekaj hiš uglednih muslimanov. Spodbujal je [[Milan Martić|Milana Martića]] in [[Milan Babić|Milana Babića]] v uporu zoper hrvaško oblast, češ da morajo vsi Srbi živeti v eni državi za "ujedinjenje svih srpskih krajeva".<ref>{{cite web|url=https://pescanik.net/zasto-se-u-crkvi-sapuce-2/|title=Zašto se u crkvi šapuće 2 - Emisija, Mirko Đorđević, Ljubiša Rajić, Ivan Čolović, Pavle Rak, Mladen Lazić, Jovan Byford, Vidan Hadži-Vidanović, Ivan Kuzminović, Srđa Trifković, Nikola Samardžić, Milan Vukomanović, Slobodan G. Marković, Dragoljub Mićunović, Radmila Radić, Milica Rodić, Marko Milanović, Desimir Tošić - Peščanik|publisher=pescanik.net|author=Mirko Đorđević idr.|place=|language=sr|date=19. november 2009|accessdate=24. maj 2013}}</ref><ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref> #Napadalno vojno je opravičeval kot zakonito obrambo od vseh in povsod ogroženega srbskega naroda, kot novo zavezo, v kateri ima posebno častno mesto vojni zločinec Radovan Karadžić in Srbi v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]], ki da so preživeli križanje in so zato „boljši od polkrščene Črne gore in nedokrščene Srbije“. Ne priznava pa [[Srebreniški genocid|Srebreniškega pokola]], češ da je bilo to samo „povračilo in maščevanje“ („odmazda i osveta“). #Dograjeval in spreminjal je cerkve iz XIV. in XV. stoletja, postavljal stavbe v njihovi neposredni bližini, oslikaval srednjeveške cerkve s tujimi sodobnimi svetniki, ki nikdar niso bili naslikani po črnogorskih cerkvah ter uporabljal materiale, ki niso bili zgodovinski. Na opozorila Spomeniškega varstva se je požvižgal, češ da naj pazijo: če ga bodo še ovirali pri njegovem uničevanju kulturnih spomenikov, jim bo sploh onemogočil kakršnokoli delovanje. Zgradil je veliko sakralnih stav, ki so v slogu srbskih manastirov s Kosovega, kar je bil kulturni imperializem in prozelitizem, ki je hotel z misijonarjenjem pretvoriti Črnogorce v del srbskega nacionalnega in duhovnega prostora. #Nasprotoval je obnavljanju Črnogorske pravoslavne cerkve, češ da SPC deluje v Črni gori še 8 stoletij. V resnici pa je bila ta skupnost ustvarjene 1920 z dekretom regenta Aleksandra Karađorđevića. Spreneveda se nad dejstvom, da je bila samostojnost Črnogorske pravoslavne cerkve takrat nasilno zatrta.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref> #Izgleda, da ni zoper svojeglavnost brezpogojno, ampak bi vendarle dopustil obnavljanje CPC pod pogojem, da bi Črna gora zopet postala kraljevina pod vodstvom Petrovićev. <ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/56874-svetosavski-zilot-u-akciji|title= Politički rebusi mitropolita Amfilohija|publisher=Peščanik|author=Mirko Đorđević|place=|language=sr|date=21. junij 2010|accessdate=6. september 2026}}</ref> # Dobro je dokumentirano delovanje tako predsednika Srbije Vučića kot tudi črnogorskega metropolita Radovića in prelito v napeto stvaritev na platnu. Čeprav vsebujeta oba filma različnih avtorjev le dokumentarni material, sta kot dregnila v sršenovo gnezdo in povzročila negativne odzive kot jezo in grožnje, zmerjanje in sprenevedanje v obeh prestolnicah. Filma ''Vladalac'' (''Vladar'') in ''Svjedok Božje ljubavi'' (''Priča Božje ljubezni '') sta nastala skoraj istočasno na začetku koroninega leta 2020: prvi v Beogradu, drugi pa v Podgorici. V spomin nam kličeta, da sta bili Vučić in Amfilohij dejavna soudeleženca zločinske velikosrbske politike. <ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2020/2/24/dva-ratna-druga-aleksandar-vucic-i-amfilohije-radovic|publisher=balkans.aljazeera.net|author=Tomislav Marković|place=|language=sr|date=24. februar 2020|accessdate=6. september 2026}}</ref> === Nagrade in priznanja === ;Izbrani redovi in odličja #Spominsko odličje [[Carigrajski patriarhat|carigrajskega patriarha]] [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomeja]] (1991)<ref name="standard"/> #Odličje [[Jeruzalemski grški patriarhat|Jeruzalemskega grškega patriarhata]] ob dvatisočletnici krščanstva (2000)<ref name="standard"/> #„Red Lomonsova“, odlikovanje [[Ruska federacija|Ruske federacije]] (2001)<ref name="standard"/> #Odličje Jeruzalemskega grškega patriarhata ob 1500-letnici [[Mar Saba]] (2002)<ref name="standard"/> # »Red sv. Aleksandra Nevskega I. stopnje«, Ruska vojaško-znanstvena akademija (2003)<ref name="standard"<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2020/2/24/dva-ratna-druga-aleksandar-vucic-i-amfilohije-radovic|publisher=balkans.aljazeera.net|author=Tomislav Marković|place=|language=sr|date=24. februar 2020|accessdate=6. september 2026}}</ref>''/> #»Red sv. Cirila Turovskega«, [[Beloruska pravoslavna Cerkev]] (2008)<ref name="standard"/> # »Red sv. Vladimirja«, Ukrajinska pravoslavna Cerkev pod Moskovskim patriarhatom (2012) <ref name=''standard''/> # „Red sv. Velikomučenika Jurija“, Škofija Budimlja in Nikšić (2013) <ref name="standard"/> # „Red Črnogorske velike zvezde“, Predsednik [[Jakov Milatović|Milatović]] (2025, posmrtno) <ref>{{cite web|url=https://mitropolija.com/2025/10/24predsjednik-milatovic-dodijelio-posthumno-orden-crnogorske-velike-zvijezde-mitropolitu-amfilohiju/|title=Предсједник Милатовић додијелио постхумно Орден Црногорске велике звијезде митрополиту Амфилохију|publisher=Православна Митрополија црногорско-приморска (Званични сајт)|author=|place=|language=sr|date=14. oktober 2025|accessdate=24. oktober 2025}}</ref> # Častni član „Moskovske bogoslovne akademije“ (2006) # Častni doktorat »Teološkega inštituta sv. Sergija v Parizu« (2012)<ref>{{cite web|url=http://www.spc.rs/eng/metropolitan_amfilohije_receives_honorary_doctorate_saint_sergius_orthodox_theological_institute|title=Metropolitan Amfilohije receives the honorary doctorate of the Saint Sergius Orthodox Theological Institute in Paris {{!}} Serbian Orthodox Church [Official web site] |publisher=Serbian Orthodox Church|author=|place=|language=en|date=20. januar 2015|accessdate=8. november 2020}}</ref> # Častni doktorat „Petrograjske bogoslovne akademije“ (2015)<ref>{{cite web|url=http://www.spc.rs/eng/metropolitan_amfilohije_doctor_honoris_causa_orthodox_spiritual_academy_st_petersburg|title=Metropolitan Amfilohije Doctor HONORIS CAUSA of the Orhodox Spiritual Academy of St. Petersburg {{!}} Serbian Orthodox Church [Official web site] |publisher=Serbian Orthodox Church|author=|place=|language=en|date=2015|accessdate=8. november 2020}}</ref> == Dela == Amfilohijevi spisi obsegajo več kot tisoč enot<ref>{{cite web|url=https://www.standard.rs/2020/10/30/zivot-i-delo-mitropolita-amfilohija/|title=Život i delo mitropolita Amfilohija|publisher=Novi Standard|author=|place=|language=sr|date=30. oktober 2020|accessdate=31. oktober 2020}}</ref>; njegova izbrana dela so bila objavljena v 36 zvezkih. Skupaj z [[Atanasij Jevtić|Atanasijem Jevtićem]] je Amfilohij prevajal v srbščino Devterokanonične [[Stara zaveza|starozavezne]] knjige. === Izbrana dela === #''Tajna Svete Trojice po učenju Grigorija Palame'' (1973), doktorska disertacija v grščini. #''Smisao liturgije'' (1974), razprava v grščini. #''Tumačenje Starog zaveta kroz vekove'' (1979), Beograd. #''Sinaiti i njihov značaj u Srbiji XIV vijeka'' (1981), razprava. #''Filokalijski pokret XVIII i početkom XIX vijeka'' (1982), razprava v grščini. #''Osnove pravoslavnog vaspitanja'' (1983), veroučna knjiga. #''Duhovni smisao hrama Svetog Save'' (1987), Beograd. #''Vraćanje duše u čistotu'' (1992), Podgorica. #''Istorijski presjek tumačenja Starog zavjeta'' (1995), Nikšić.<ref>{{cite web|url=https://alchetron.com/Amfilohije-Radovi%C4%87|title=Amfilohije Radović|publisher=Alchetron, The Free Social Encyclopedia|author=|place=|language=en|date=29. november 2024|accessdate=5. november 2025}}</ref> == Navedki == {{navedek|''»Samo duša koja časno ponese svoj krst i narod koji dostojanstveno nosi taj krst i koji odstrada svoju vjeru, zaista razumiju tajne tog izvornog, hrišćanskog načina postojanja«''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref><ref>Tako je dejal Amfilohij na predavanju v priredbi „Misijskega fonda Eparhije zvorničko-tuzlanske“ v Bijeljini</ref><br>„Le duša, ki častno ponese svoj križ in ljudstvo, ki dostojanstveno nosi ta križ in ki odtrpi svojo vero, zares razume skrivnosti tega izvirnega krščanskega načina obstajanja“}} {{navedek|''»U riječi je život, ali je u riječi i smrt. I dobra i zla riječ stvara: jedna zajednicu života, druga zajednicu smrti i ništavila.«''<ref>{{cite web|url=https://zurnal.me|title=Mitropolit Amfilohije (Radović): Bez Riječi nema nam života.|publisher=zurnal.me|author=Amfilohije Radović|place=|language=cg|date=18. januar 2023|accessdate=6. september 2026}}</ref><ref>Prvič objavljeno v »Književne novine«, marec 1985</ref><br>„V besedi je življenje, toda v besedi je tudi smrt. In dobra in huda beseda ustvarja: ena skupnost življenja, druga skupnost smrti in niča.“}} {{navedek|''»Toga dana, iz tog jednopolnog braka, od Njegoševe slavne Crne Gore svi su preduslovi da se rodi - Jadogora, a od ponosnih Crnogoraca da počnu da se rađaju - jadogorci.«''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref><ref>Po prirejanju „parade ponosa“ v Beogradu, ki jo je označil za „sodomski smrad“, je bil sedaj Amfilohij odločno proti prirejanja podobne „parade“ v Podgorici rekoč, da so vsa tovrstna zbiranja nasilje nad vestjo ogromne večine ljudi in je izrazi tudi svoje odklonilno stališče do enospolnih skupnosti.</ref><br>„Na ta dan, iz te enospolne poroke, obstajajo vsi predpogoji, da se rodi – Gorjégora, a od ponosnih Črnogorcev da se začenjajo porajati - Gorjégorci“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Črnogorsko-primorska metropolija]] *[[Seznam papežev]] *[[Črnogorska pravoslavna Cerkev]] *[[Rusofilstvo]] *[[Covid-19]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Amfilohij Radović}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [http://mitropolija.com/mitropolit-crnogorsko-primorski/ Биографија митрополита Амфилохија |Митрополит цроногорско-приморски] * [https://www.youtube.com/watch?v=Jj2C8kxaKSY ДОСТОЈАН – Филм о Митрополиту црногорско-приморском Амфилохију (NEOPOREČEN – Film o črnogorsko-primorskem metropolitu Amfilohiju |Youtube] * [http://www.politika.rs/rubrike/dogadjaji-dana/Podgorici-smeta-ono-srpska-u-nazivu-SPC.sr.html Подгорици смета оно „српска“ у називу СПЦ (Podgorici je napoti tisto »srbska« v nazivu SPC) |Beograjski dnevnik „Politika“, 12. oktober 2015] *[https://redportal.pink.rs/cooltura/1843/dostojan-film-o-amfilohiju-radovicu DOSTOJAN: Film o Amfilohiju Radoviću | RedTV] ;{{ikona cg}} *[http://portalanalitika.me/clanak/201226/da-li-amfilohije-ozbiljno-prijeti-ratom-ili-se-Sali Da li gospodin Amfilohije ozbiljno prijeti ratom – ili se šali (Ali gospod Amfilohij resno grozi z vojno – ali se šali| Portalanalitika 9. januar 2017] *[https://www.slobodnaevropa.org/a/odnos-spc-i-korone-kako-je-lije%C4%8Den-amfilohije/30884695.html Kako je liječen Amfilohije od korone|Slobodna Evropa] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/index.php?title=Amfilohije_Radovi%C4%87 Amfilohije Radović – Hrvatska internetska enciklopedija] ;{{ikona de}} *[https://www.bild.de/lgbt/2020/lgbt/serbisch-orthodoxe-kirche-homophober-kirchenfuehrer-an-corona-gestorben-73674488.bild.html Serbisch-orthodoxe Kirche : Homophober Kirchenführer an Corona gestorben (SPC: Ljudomrzni cerkveni voditelj je umrl za korono) | Leben & Wissen – BILD.de] *[https://www.spiegel.de/panorama/montenegro-kirchenfuehrer-stirbt-an-corona-glaeubige-kuessen-seinen-leichnam-a-edebe9cc-ccda-4aac-abb2-f4fd49c215b3 Montenegro: Kirchenführer stirbt an Corona - Gläubige küssen seinen Leichnam (Črna gora: Cerkveni voditelj je umrl od korone – Verniki poljubljajo njegovo truplo | DER SPIEGEL] *[https://www.spiegel.de/politik/ausland/bischoefe-drohen-regierung-in-serbien-mit-dem-tod-a-899234.html Serbien: Bischöfe drohen Regierung mit dem Tod (Srbija: Vladike grozijo vladi s smrtjo)|Spiegel Online 11. maj 2013] ;{{ikona en}} *[https://web.archive.org/web/20101126214959/http://orthodoxresearchinstitute.org/resources/hierarchs/serbia/current/bio_amfilohije_radovic_metr_montenegro.htm Metropolitan Amfilohije (Radovic) of Montenegro and tha Coastlands | Arhivirano] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= [[Visarion Kostić]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Vršac|banatski škof]] | years = 1985&ndash;1990}} {{s-aft|after= [[Atanasij Jevtić]]}} {{s-bef|before= [[Jovan Pavlović]]}} {{s-ttl|title= [[Metropolija Črnogorsko-primorska|črnogorsko-primorski metropolit]] | years = 1990&ndash;2020}} {{s-aft|after= [[Joanikij Mićović]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Radović, Amfilohij}} [[Kategorija:Rojeni leta 1938]] [[Kategorija:Umrli leta 2020]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbski četniki]] [[Kategorija:Srbski nacionalisti]] [[Kategorija:Črnogorci]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci na Papeškem inštitutu v Rimu]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski prevajalci]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Srbski vplivneži]] [[Kategorija:Srbski založniki]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Razpad Jugoslavije]] [[Kategorija:Umrli od covida-19]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih cerkvah in samostanih]] 54u5eg5tq88gyd6u3emi503wu2d8jzf 6759833 6759828 2026-10-02T21:46:56Z Stebunik 55592 /* Črnogorec proti Črnogorcem */ 6759833 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Amfilohij}} {{drugipomeni2|Radović}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Amfilohij Radović | honorific-suffix = | native_name = Ристо Радовић/Risto Radović | native_name_lang = sr | title = [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorski]] [[nadškof]] in [[metropolija|metropolit]] | image = Amfilohije, Metropolitan of Montenegro.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Metropolit Amfilohij leta 2012 | church = [[Srbska pravoslavna cerkev]] v [[Črna gora|Črni gori]] | archdiocese = | province = | metropolis = [[Črnogorsko-primorska metropolija]] | diocese = | see = | elected = | appointed = | term = | term_start = [[30. december]] [[1990]] | quashed = | term_end = [[30. oktober]] [[2020]] | predecessor = [[Danilo Dajković|Danilo]] | opposed = | successor = [[Joanikij Mićović|Joanikij]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1967]] | ordained_by = v [[Grška pravoslavna Cerkev|Grški pravoslavni Cerkvi]]. | consecration = [[1985]] | consecrated_by = [[SPC|srbski patriarh]] [[German Đorić|German]] in drugi vladike | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | birth_date = {{birth date|1938|1|7}} | birth_place = [[Bare, Kolašin|Bare]] ([[Kolašin]], [[Zetska banovina]] [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]) | death_date = {{Death date and age|2020|10|30|1938|1|7}} | death_place = [[Podgorica]], [[Črna gora]] | buried = [[Podgoriška stolnica]] ([[Podgorica]], [[Črna gora]] | tomb = [[Podgorica]] (Stolnica Jezusovega vstajenja, [[Črna gora]]) | resting_place_coordinates = 42°26'44.5"N 19°14'53.7"E | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavni|pravoslavec]] | residence = | parents = <br> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] <br>[[Papeški vzhodni inštitut]]<br>[[Univerza v Atenah]] <ref name=''Morrison86''/> | motto = | signature = Bishop_Amfilohije_Radović_-_signature.png | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Amfilohij Radović''', rojen kot '''Risto Radović''' ({{lang-sr|Ристо Радовић/Risto Radović}}, [amfilɔ̌xijɛ râːdɔv̞itɕ]<ref>{{cite web|url=https://alchetron.com/Amfilohije-Radovi%C4%87|title=Amfilohije Radović|publisher=Alchetron, The Free Social Encyclopedia|author=|place=|language=en|date=29. november 2024|accessdate=5. november 2025}}</ref> [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]] [[Črnogorci|črnogorskega]] porekla, [[bazilijanci|bazilijanec]] in [[Črnogorsko-primorska metropolija|črnogorsko-primorski]] [[metropolit]]), * [[7. januar]] [[1938]], ([[Bare, Kolašin|Bare]] pri [[Kolašin]]u ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Črna gora]]), † [[30. oktober]] [[2020]], [[Podgorica]]. Njegov častni naslov, ki pa ga je v celoti nosil le on, se je glasil: : Mitropolit crnogorsko-primorski, vladika skenderijsko-brdsko-zetski i egzarh pećkog trona. (črnogorsko)<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/mitropolit-amfilohije-radovic/|title=Mitropolit Amfilohije Radović|publisher=Istinomer|author=|place=|language=sr|date=4. december 2020|accessdate=7. september 2026}}</ref><br>Črnogorsko-primorski metropolit, skenderijsko-brdsko-zetski škof in egzarh peškega trona. (slovensko)<br>Metropolitan of Montenegro and the Coastlands, Zetsko-Brdo and Skenderije, and Exarch of the Holy Throne of Peć.<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=27. junij 2014|accessdate=3. september 2026}}</ref> (angleško). == Življenjepis == [[File:Metropolitan Amfilohije as Risto Radović.jpg|thumb|200pc|left|Radović kot mlad študent]] === Poreklo in šolanje === Amfilohij se je rodil na pravoslavni [[Božič]], dne {{OldStyleDate|7. januar|1938|25. december}} kot ''Risto Radović'' v številni družini v [[Bare, Kolašin|Barah]] pri [[Kolašin]]u v Dolnji [[Morača|Morači]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]], danes [[Črna gora]]. {{sfn|Stamatović|1999}}<ref name="Morrison134"/><ref name="Morrison104"/> Nadživel ga je med drugimi tudi njegov starejši brat Vučina, ki je bil navzoč na njegovem pogrebu 2020, ter je nastopal tudi v dokumentarnem filmu o Amfilohiju z naslovom „Dostojan“. <ref>{{cite web|url=https://redportal.pink.rs/cooltura/1843/dostojan-film-o-amfilohiju-radovicu|title=DOSTOJAN: Film o Amfilohiju Radoviću|publisher=RedTV|author=|place=|language=sr|date=2020|accessdate=5. november 2025}}</ref> Bil je potomec vojvoda Mina Radovića, ki je sodeloval pri zedinjenju plemena Morača s [[Kneževina Črna gora|Kneževino Črno goro]] leta 1820. {{sfn|Stamatović|1999}} Njegov oče je bil Ćiro Radović, mati pa Mileva r. Bakić.<ref>{{cite web|url= https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral |title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref> Osnovno šolanje je končal v domačem [[Samostan Morača|Samostanu Morača]]. Nato se je vpisal v Bogoslovje sv. Sava v Samostanu Rakovica pri Beogradu (kar bi ustrezalo katoliškemu malemu semenišču), ki ga je končal 1962.<ref>{{cite web|url= https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref>{{sfn|Stamatović|1999}}. <ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison104"/> O svoji nenavadni poti do takorekoč vsiljenega duhovnega poklica pripoveduje on sam takole v eni od svojih ne vedno enakih zgodb: :»V tem kratkem tuzemeljskem življenju sem imel srečo srečevati se z izrednimi ljudmi. Predvsem je bil to moj oče, od katerega so v tistih povojnih časih zahtevali, da naj bo šolnik, ker so komunisti pobili mnogo profesorjev in duhovnikov. On pa je to zavrnil z razlago, da be bo poučeval otrok brezbožništva. To je bil njegov razlog, da ne sprejme poučevanja v osemletni šoli na Morači in zahvaljujoč njemu sem tudi jaz krenil po tej poti. On je to predlagal tudi mojim starejšim bratom, vendar oni tega niso hoteli, jaz pa sem. To ni bilo preprosto. Moral bi iti v Prizren, toda v Kolašinu so mi na vojaškem odseku to prepovedali z besedami: 'Kaj ti bo ta šola, ona je davno propadla, tega boga ni…' Potem so mi določili, da naj grem v mornarico. 'Zakaj?' sem vprašal. 'Moramo te prevzgojiti', so mi odgovorili. Nato sem prišel z očetom v Beograd. In tako greva od Cvetnega trga proti Patrijašiji<ref>S prejšnje osrednje železniške postaje, ki je za časa Aleksandra Vučića izgubila svoj namen – ostala je le klasicistična stavba brez vlakov –, je vodila pot prek Zelenega venca, kjer je Cvetni pijac (Cvetni trg) do Patrijaršije, ki pa je že tik [[Kalemegdan]]a v oddaljenosti kakih treh kilometrov</ref>, a jaz molim k Bogu, da me ne sprejmejo v Bogoslovijo. Ni uslišal moje molitve, sprejeli so me…«<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/svet/ovako-je-govorio-amfilohije-beseda-na-sajmu-knjiga/|title=Ovako je govorio Amfilohije: Beseda na Sajmu knjiga |publisher=nova.rs|author=Ranko Pivljanin|place=|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=5. september 2026}}</ref> Kot semeniščnik je v poznih petdesetih letih prejšnjega stoletja spoznal [[Justin Popović|Justina Popovića]] in občudoval ter si prisvojil njegovo rusofilstvo in nepomirljivo sovražno stališče do sodobne omike.<ref name="Buchenau6667">{{harvnb|Buchenau|2005|pp=66-67.}}<ref/> Istočasno se je posvetil študiju [[klasična filologija|klasične filologije]] na Beograjski univerzi.<ref name=official>Metropolitanate of Montenegro and the Littoral official site: [http://www.mitropolija.com/eparhijski-arhijerej/ Његово Високопреосвештенство Архиепископ Цетињски Митрополит Црногорско-приморски и Егзарх Пећког Трона Амфилохије (Радовић) ''His Eminence Archbishop of Cetinje, Metropolitan of Montenegro and the Littoral and Exarch of the Throne of Peć Amfilohije (Radovic) ''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/201404151100851/http://www.mitropolija.com/eparhijski-arhijerej/|date=15 April 2014}}</ref><ref name="Morrison104"/> Znanje si je nabiral na več evropskih vseučiliščih: v [[Pariz]]u je študiral na ruskem [[Teološki inštitut sv. Sergija, Pariz|Teološkem inštitutu svetega Sergija]], v [[Rim]]u na [[Papeški orientalski inštitut|Papeškem vzhodnem inštitutu]] in je tam tudi magistriral (1965), v [[Bern]]u pa na [[Krščanska katoliška univerza v Švici|Švicarski starokatoliški krščanski univerzi]]<ref name="Buchenau66"/> Podiplomsko šolanje je izpopolnil v Bernu in Rimu, ter nato odšel za sedem let v [[Grčija|Grčijo]], kjer je položil v roke Grkov meniške zaobljube ter sprejel ime „Amfilohij“ ter nato deloval kot jeromonah za Grško pravoslavno Cerkev.<ref name=official/> V Atenah je doktoriral z disertacijo ''„Skrivnost Svete Trojice glede na učenje sv. [[Gregorij Palama|Gregorija Palamskega]]“'' (''„Mystery of the Holy Trinity according to the Teaching of St. Gregory Palamas“'')<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref><ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison104"/> Po enoletnem bivanju na gori Atos je odšel za profesorja v Pariz, kjer je poučeval na Pravoslavnem teološkem inštitutu sv. Sergija. 1976 se je vrnil v Jugoslavijo in postal docent, nato pa profesor katehetike na Beograjski teološki fakulteti „Sveti Jovan Bogoslov“.<ref name="Morrison86"/> 2006 je postal izredni profesor na Moskovski teološki akademiji, a 2008 na Teološkem inštitutu pri Beloruski državni univerzi.<ref name=official/> Po vrnitvi v Beograd je bil izvoljen za dekana Bogoslovne fakultete v dveh mandatih.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/mitropolit-amfilohije-radovic/|title=Mitropolit Amfilohije Radović|publisher=Istinomer ili Ispinomer|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=7. maj 2015}}</ref> === Banatski škof (1980-1990) === Maja 1985 je postal škof Banatske pravoslavne škofije s sedežem v [[Vršac|Vršcu]]<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref>. [[Škofovsko posvečenje]] je prejel 16. junija 1985 v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Beograjski stolnici sv. Mihaela Nadangela]] po rokah [[German Đorić|patriarha Germana]]. Soposvečevalci so bili: črnogorsko-primorski metropolit Danilo, bački škof Nikanor, braničevski Hrizostom, žički Stefan, šumadijski Sava, dalmatinski Nikolaj, timoški Milutin, zvorniško-tuzlanski Vasilij, avstralsko-novozelandski Vasilij, banjaluški Jefrem in mačvanski Danilo. Ustoličen je v Vršcu 21. julija 1985. <ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/zivotopis-mitropolita-crnogorsko-primorskog-amfilohija-1938-2020/|title= Životopis mitropolita crnogorsko-primorskog Amfilohija (1938-2020). Arhiepiskop Cetinjski, Mitropolit Crnogorsko-Primorski i Egzarh svetog trona Pećkog Amfilohije.|publisher=Svetosavlje|author=|place=|language=cg|date=|accessdate=5. september 2026}}</ref> Med škofovanjem v Banatu je imel korekten odnos do katoličanov. Prišel je tudi osebno s spremstvom 14. februarja 1988 na posvetitev novega [[Škofija Zrenjanin|katoliškega zrenjaninskega škofa]] [[László Huzsvár|Huzsvárja]]; prav tako so se za časa njegovega škofovanja za praznike redno obiskovali tako škofje kot duhovniki; ta povezava se je še poglabljala med kratkim škofovanjem njegovega naslednika [[Hrizostom Stolić|Hrizostoma]], ki pa je bil kmalu povišan v Žičo. To starodavno navado je enostransko pretrgal škof [[Nikanor Bogunović|Nikanor]], ki je prepovedal svojim duhovnikom kakršnekoli tovrstne stike.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison134"/><ref name="Morrison104"/> Pri koncu svoje banatske službe pa je – podobno kot v Sloveniji [[Vladimir Dedijer]] ali v Srbiji [[Vuk Drašković]], pa zgodovinar [[Vasilije Krestić]] in pisatelj [[Dobrica Ćosić]] – prišel pod vpliv velesrbskega nacionalzma, čigar glavni nosilec je bil predsednik [[Slobodan Milošević|Milošević]]. K občutku o ogroženosti Srbov je prispevala tudi tajna in zloslutna „Spomenica“ SANU (1986), ki med drugim postavlja Srbe v vlogo nedolžne in od vseh preganjane žrtve z nedokazano trditvijo, da je postala [[Jugoslavija]] srbska grobnica in da jo zato treba razbiti, ter namesto nje ustvariti „Veliko Srbijo“. Tako so šovinisti kmalu tudi Amfilohija uspeli vplesti v dnevno politiko in je začel obtoževati najprej [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliško Cerkev]]: ne sicer v Srbiji, ampak tisto na Hrvaškem, češ da sodeluje pri preganjanju tamkajšnjih Srbov, ki da ga izvaja [[Franjo Tuđman|Tuđmanova]] „ustaška“ oblast.<ref name="Kristo433447">{{cite book|last=Krišto|first=Jure|chapter=The Catholic Church in a Time of Crisis|editor1-last=Ramet|editor1-first=Sabrina P. P.|editor-last=Adamović|editor2-first=Ljubiša S. |title=Beyond Yugoslavia: politics, economics, and culture in a shattered community|xear=1995|publisher=Westview Press|isbna=9780813379531|url=https://books.google.com/books? Id=PyKoAAAAIAAJ&q=Amfilohije+Radovic|pages=433, 447}} „accusation of Croats and the Roman Catholic Church of allegedly endangering the Serb people in Croatia. Many Serbian intellectuals became involved in this anti-Catholic propagand, but the names of Vasilije Krestic, historian, Dobrica Cosic, writer, and Amfilohije Radovic, Orthodox bishop from Banat stand out.“ </ref> 1990 je postal Amfilohij eden od vidnejših kandidatov za patriarha SPC. Podporo mu je dajal tudi predsednik Milošević.<ref name="Perica143144"/> Ni pa prejel zadostnega števila glasov in se tako ni mogel uvrstiti med tri vodilne škofe, od katerih bo potem eden izvoljen z žrebom.<ref name="Sistek121122"/><ref name="Perica143144">{{harvnb|Perica|2002|pp=143-144}}</ref> == Črnogorski metropolit (1990 – 2020) == [[File:04 04 2008 Mitropolit Amfilohije B&W –potpisana-s.JPG|200px|thumb|right|Črnogorski metropolit Amfilohij leta 2008]] === Ustoličenje med protesti === Nekaj dni pozenje se je odpovedal stari škof [[Danilo Dajković]] svoji službi in tako je bil v decembru 1990 kot njegov naslednik in metropolit Črnogrsko-primorske metropolije izvoljen Amfilohij; to službo je opravljal z versko-političnim hrupom vse do svoje smrti.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison134"/><ref name="Sistek121122">{{harvnb|Šístek|2011|pp=121-122. }}</ref> Med opaženimi gosti ob njegovem ustoličenju so bili pesnik [[Matija Bečković]], [[Novak Kilibarda]] in zgoraj omenjeni Radovan Karadžić. <ref name="Morrison134"/> Med visoko rangiranimi srbskimi nacionalisti v [[SR Črna gora|Črni gori]] je njegova izvolitev sprožila val navdušenja.<ref name="Sistek121"/> Med domačimi [[Črnogorci]] pa so decembra 1990 na [[Cetinje|Cetinju]] zoper njegovo izvolitev izbruhnili protesti, saj je bil znan – čeprav tudi sam Črnogorec – da kot Posrbljenec oporeka Črnogorcem poseben jezik, cerkveno samostojnost in lastno državnost. Zato so mu očitali tudi pregovor: „Gori Poturice od Turaka“ („Hujši so Poturice od Turkov) v smislu, da je on kot posrbljeni Črnogorec hujši od pravih Srbov.<ref name="Sistek123"/><ref>{{cite web|url= https://www.academia.edu/65525742/The_Serbian_Proverb_Poturica_gori_od_Tur%C4%8Dina_A_Turk_Convert_Is_Worse_Than_a_Turk_Stigmatizer_and_Figure_of_Speech |title= The Serbian Proverb Poturica gori od Turčina (A Turk-Convert Is Worse Than a Turk). Stigmatizer and Figure of Speech.|publisher=academia.edu|author=Marija Mandić|place=|language=en|date=2021|accessdate=6. september 2026}}</ref> Amfilohij je bil izvoljen decembra, umeščen pa 30. decembra 1990 v [[Samostan Cetinje|Cetinjskem samostanu]]. <ref>[https://mitropolija.com/mitropoli-crnogorsko-primorski/ АМФИЛОХИЈЕ АРХИЕПИСКОП ЦЕТИЊСКИ, МИТРОПОЛИТ ЦРНОГОРСКО-ПРИМОРСКИ И ЕГЗАРХ СВЕТОГ ТРОНА ПЕЋКОГ]</ref> === Delovanje === SPC v Črni gori se je okrepila v času [[Padec komunizma|Padca komunizma 1989]] kot edina duhovna, pa tudi politična sila, ki je obstajala neokrnjena kljub [[Razpad Jugoslavije|Razpadu Jugoslavije]].<ref name="Morrison8688">{{harvnb|Morrison|2018|pp=86, 88.}} </ref><ref name="Morrison135"/><ref name="Morrison104"/> Ko je postal metropolit, je Amfilohij takoj začel načrtno graditi nove cerkve in samostane, ter obnavljati stare cerkvene stavbe. <ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison104105"/>{{harvnb|Morrison|2015|pp=104-105.}} </ref> V tem obdobju so ljudje množično začeli iskati [[duhovnost]], pa je naraščalo števio vernikov pri svetih obredih, prejema krstov in drugih zakramentov, a oglašali so se tudi novi duhovni poklici med duhovniki, menihi in nunami, saj je prenehal polstoletni pritisk brezbožne [[ZKJ|komunistične partije]], ki je dotlej imela v Črni gori odločilen vpliv, morebiti največjega od vseh jugoslovanskih republik.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison135"/><ref name="Morrison105"/> Za pokristjanjevanje razkristjanjenih Črnogorcev se je Amfilohij posluževal tudi procesij z [[relikvija|relikvijami]] blaženega [[Vasilij Ostroški|Vasilija Ostroškega]], ki so jih pošiljali tudi v druge samostane. Poudarjal je češčenje žrtev taborišč, takoimenovanih mučencev, ki so umrli v [[Jasenovac|Jasenovcu]] med Drugo svetovno vojno in s tem netil sovraštvo do katoliških Hrvatov, saj ni bilo omenjano, da so imeli tam od ustaškega režima tudi Hrvatje in Judje svoje žrtve in da so bile podobne žrtve katoličanov tudi po Srbiji.<ref name="Morrison134"/> Delal je tudi za rehabilitacijo in kanonizacijo spornega pravoslavnega škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] kot mučenca, ki je bil sicer zaprt v [[Dachau|Dachauvu]], vendar je bil znan ne le kot antikomunist in antikatolik, ampak tudi kot zagrizen antisemit in občudovalec [[Hitler]]jevega nacizma, ki ga je – ne brez podlage – primerjal s srbskim [[svetosavje]]m.<ref name="Byford72791001581592111">{{harvnb|Byford|2008|pp=72.79.100.158.159.211.}} </ref> Na Cetinju je odprl Amfilohij novo bogoslovje, založbo „Svetigora“ ter radijsko postajo „Radio Svetigora“. <ref name="Morrison86">{{harvnb|Morrison|2018|p=86.}}</ref> Glavni nadzornik vseh teh ustanov je bil sam Amfilohij. <ref name="Buchenau800"/> 1992 je pokrenil mesečnik svoje metropolije ''„Svetigora“ '', ki izhaja še sedaj (2026). 1998 je odprl radijsko postajo na državni ravni z istim imenom – „Svetigora“. Na začetku so bili odnosi z oblastmi sprejemljivi in predsednikom [[Milo Đukanović|Milom Đukanovićem]] dokaj dobri, vendar so se zaostrovali do prave sovražnosti. Med drugim je želel uvesti v šole tudi verouk. <ref žname="Morrison8687">{{harvnb|Morrison|2018|pp=86.87}}</ref> Za časa njegovega škofovanja je bilo zgrajenih ali obnovljenih več kot 567 cerkva in samostanov. <ref>{{cite book|url=https://books.google.com/book3?id=eCa8MwEACAAJ|title=Obnova i gradnja manastira i hramova u Crnoj Gori: ljetopis obnove, sanacije, rekonstrukcije i izgradnje u Mitropoliji Crnogorsko-primorskoj: 1990-2010|publisher=Mitropolija Crnogorsko-primorska|author=Jovan B. Markuš|place=|language=sr|date=2010|accessdate=31. avgust 2026}}</ref>Spodbudil je po zgledu katoliške »Karitas« v več črnogorskih mestih [[dnevna kuhinja|dnevne kuhinje]], kjer se je prehranjevalo čez 600 najbolj ranljivih družin z vsakdanjim toplim obrokom; tudi število prejemnikov enkratne pomoči v živežu je bilo veliko.<ref>[https://www.novosti.rs/vesti/planeta.300.html:830036-Topli-obrok-uz-blagoslov-Mitropolija-crnogorsko-primorska-pomaze-i-hrani-nevoljnike-u-svoje-cetiri-narodne-kuhinje Topli obrok uz blagoslov: Mitropolija crnogorsko-primorska pomaže i hrani nevoljnike u svoje četiri narodne kuhinje], Večernje novosti (2019) </ref> == Politično delovanje in smrt == [[File:Свјетлопис гроба митрополита Амфилохија у Саборном храму у Подгорици4.jpg|thumb|right|200px|Amfilohijev grob v [[kripta|kripti]] [[Podgoriška stolnica|Podgoriške stolnice]] ]] === Protestne »litije« === [[File:Protest in Podgorica, Jan 2020.jpg|thumb|200px|right| „Protestne litije“ pred [[Podgoriška stolnica|Podgoriško stolnico]] [[26. januar|26. januarja]] [[2020]] ]] Novi zakon o verskih skupnostih je konec decembra 2019 [[de jure]] prenesel lastništvo nad cerkvenim premoženjem, ki si ga je od 1920 prilastila na novo ustanovljena SPC, na črnogorsko državo.<ref>{{cite news|url=https://www.nytimes.com/reuters/2019/12/26/world/europe/26reuters-montenetro-protest.html|title=Serbs Protest in Montenegro Ahead of Vote on Religious Law|agency=Reuters|date=26. december 2019|work=The New York Times|access-date=5. januar 2020|language=en-US|issn=0362-4331}}</ref> Amfilohij je takrat takorekoč pobesnel in nahujskal Srbe na množične proteste, češ da je s tem državnim napadom na cerkveno premoženje ustvarjena brezzakonita družba; pozivu so sledile množične cestne litije ali procesije in zapore prometnic, pa tudi včasih grobo posredovanje policije in zaporne kazni za nekatere udeležence, časnikarje in cerkvenjake; pretepen naj bi bil tudi Amfilohijev posrednik in škofo-vikar budimljansko-nikšički [[Metodij Ostojić|Metodij]] (*1976), ki je bil prepeljan na zdravljenje v beograjsko [[VMA]], kjer so temu dogodku mediji še napihnili.</ref>{{cite web|url=https://balkaninsight.com/2019/06/14/montenegros-attack-on-church-property-will-create-lawless-society/|title=Montenegro’s Attack on church Property Will Create Lawless Society|date=14. junij 2019|website=Balkan Insight|language=en-US|access-date=5. Januar 2020}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/444908/Episkop –Metodije-posle-prebijanja-u-Crnoj-Gori-hospitalizovan-na-VMA|website=Politika Online|access-date=20. Januar 2020}}</ref> 29. decembra 2019 je Škofovski sinod SPC v Črni gori izobčil predsednika Mila Đukanovića in njegovo vlado, ki je prinesla ta sporni zakon o verski svobodi, ki pa je pravzaprav izenačil vse verske skupnosti, podobno kot drugod po svetu v demokratičnih državah. SPC pa je hotela ohraniti svoje prigrabljene privilegije.<ref>[https://web.archive.org/web/20230408102238/https://www.b92.net/info/vesti/index.php? yyyy=2019&mm=12%E2%85%86=29&nav_category=167&nav_id=1636336&version=amp Episkopski savet: Milo i poslanici izopšteni iz SPC], B92</ref> Amfilohij je kljub prepovedi množičnega zbiranja od strani Zdravstvenega ministrstva zaradi sočasnega izbruha koronine pandemije nadaljeval in še naprej vodil množične proteste; glavni povod za to je bilo omenjeno sprejetje zakona, po katerem se stanje cerkvenega premoženja vrača v status quo pred letom 1920, ko je to bilo državna črnogorska lastnina. Amfilohij je to začel konec 2019, nadaljeval pa z nezmanjšanim zagonom tudi v letu korone 2020, ko še ni bilo cepiva in je bila lahko vsaka okužba usodna. Protesniki so po celi Črni gori jemali iz cerkva bandere, svete ikone in križe, ki so jih nosili v protestnih procesijah za dosego določenih političnih ciljev: ne le, da bi odstavili sporni zakon, ampak tudi oblast, ki ga je sprejela. Oporečniški politično-cerkveni shodi so se nadaljevali vse do avgusta 2020, seveda ne upoštevajoč zdravstvenih previdnostnih ukrepov ampak njim navkljub v organizaciji srbskega metropolitanskega vodstva in navadno tudi pod osebnim Amfilohijevim vodenjem. <ref>{{cite web|url=http://www.politika.rs/sccc/clanak/449003/Nastavljene-litije-sirom-Crne-Gore|title=Настављљене литије широм Црне Горе|website=Politika Online|access-date=2. marec 2020}}</ref> Amfilohij je torej od začetka 2020 vodil množične proteste, kjer kljub prepovedi zbiranja ob izbruhu pandemije korone niso upoštevali nobenih zdravstvenih predpisov in priporočil; udeleženci niso nosili niti varnostnih krink niti se držali potrebne razdalje. Poleg tega so v cerkvah tudi o [[Velika noč |velikonočnih praznikih ]] nadaljevali obhajanje večjega števila vernikov po starodavni vzhodni praksi z isto žličko; ne čudi, da se je končno okužil tudi on sam, ki je prepričeval svojo okolico, da korone ni, ampak da je to zahodna [[teorija zarote]]. Najprej je bolezen tajil prek videa ter se je nato zdravil v domači oskrbi in šele po pozitivnem testu na covid-19 je 7. oktobra privolil, da ga sprejmejo v bolnišnico. Kljub temu, da so mu srbske oblasti ponujale zdravljenje v najsodobnejši tovrstni bolnici, je ostal „doma in delil usodo drugih Črnogorcev“. <ref>{{cite web|url=https://www.bild.de/lgbt/2020/lgbt/serbisch-orthodoxe-kirche-homophober-kirchenfuehrer-an-corona-gestorben-73674488.bild.html|title= Serbisch-orthodoxe Kirche:Homophober Kirchenführer an Corona gestorben|publisher=Bild.de|author=Marco Schenk|place=|language=de|date=30. oktober 2020|accessdate=4. november 2025}}</ref> Čeprav sta imela na začetku veliko skupnih točk in sta takorekoč sodelovala, so se kmalu začele kazati vedno večje razpoke. Prvič se je tokrat Amfilohij celo spustil neposredno v ostro volilno kampanjo zoper Đukanovića skupaj s svojimi verskimi in civilnimi fanatičnimi somišljeniki prav v nasprotovanju novemu spornemu »Zakonu o verski svobodi«, ki je pravzaparav enakopravno obravnaval vse črnogorske verske skupnosti. Septembra 2020 je tako na predsedniških volitvah bil Đukanović poražen, izvoljen pa z novo parlamentarno večino Amfilohijev somišljenik [[Zdravko Krivokapić]], ki je napovedal, da bo odpravil sporni zakon.<ref>[https=//www.vijesti.me/vijesti/politika/471639/dio-poslanika-df-a-nije-prisustvovao-ntoniranju-himne Objavili dokument: Poslanici tri koalicije podržali Krivokapića za mandatara], Vijesti, 23. september 2020</ref> === Bolezen in smrt === Amfilohij je nadaljeval srečanja s cerkvenimi in civilnimi posamezniki, pa tudi z večjimi ali manjšimi skupinami, češ da korana ne obstaja in da je to teorija zarote. Zato ni čudno, da se je ob teh številnih stikih tudi sam okužil. 7. oktobra 2020 se je počutil zelo utrujenega in izčrpanega. Čeprav je sam razglašal, da covid-19 sploh ne obstaja in da je to še ena zahodna teorija zarote, so ga končno le pregovorili, da se je dal testirati in sicer se je test pokazal pozitiven. Prek videa pa je s šibkim glasom tajil kakršnokoli bolezen, češ da je samo utrujen in da se bo še vzpenjal na Lovčen, ko si opomore. Bolezenski znaki pa so vedno bolj prihajali do izraza in ga prisilili k iskanju zdravniške pomoči. Najprej ni hotel v bolnišnico in se je zdravil kar doma. 7. oktobra 2020 je bil pozitiven na korono.<ref>{{cite web|url=https://www.nytimes.com/2020/10/07/world/montenegros-most-prominent-cleric-has-tested-positive.html|title=Montenegro’s most prominent cleric has tested positive|work=[[The New York Times]]|date=7. oktober 2020|accessdate=31. avgust 2026}}</ref> Zdelo se je, da gre na boljše in 20. oktobra je bil test negativen. Po mnenju zdravstvene službe pa so koronini testi samo 90% zanesljivi in zato na rezultate ni mogoče prisegati z gotovostjo. Zdravje pa se mu je hitro slabšalo ter je vedno težje dihal. Voditeljica Pljučnega oddelka v podgoriški bolnici [[Jelena Borovinić]] je ugotovila, da je njegovo zdravje ogroženo ter „ga je dala na umetno prezračevanje“ („was placed in the mode of invasive ventilation“). Hudo okuženi je imel obe pljučni krili zaradi [[pljučnica|pljučnice]] in koroninih zapletov ter je po prejemu [[sveta evharistija|svetegao obhajila]] umrl 30. oktobra 2020 ob 8:20 star 82 let.<ref>{{cite web|url=http://rs.n1info.com/Region/a666432/Preminuo-mitropolit-Amfilohije.html|title=Preminuo mitropolit Amfilohije|publisher=N1|date=30. oktober 2020|accessdate=30. oktober 2020|archive-date=1. november 2020|archive-url=https=//web.archive.org/web/2020 11001030207/http://rs.n1info.com/Region/a666432/Preminuo-mitropolit-Amfilohije.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=https://nova.rs|title=Ovako je govorio Amfilohije: Beseda na Sajmu knjiga |publisher=nova.rs|author=|place=|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=5. september 2026}}</ref> Srbski ambasador v Črni gori [[Vladimir Božović]] je potrdil, da je srbska vlada ponudila Amfilohiju zdravljenje v najsodobnejši tovrstni bolnici v beograjski [[Batajnica|Batajnici]], vendar je vladika odklonil, češ da bo ostal doma in delil usodo drugih sonarodnjakov. Po njegovi želji so ga pokopali v kripto [[Podgoriška stolnica|Podgoriške stolnice]] Jezusovega vstajenja v grobnico, ki si jo je pripravil že za življenja. Svojo knjižnico, ki obsega nekaj tisoč knjig, je podaril srednjeveškem [[Samostan Stanjevići|Samostanu Stanjevići]].<ref>[https://www.slobodnaevropa.org/a/30903460.html Mitropolit negativan na korona virus, Srbija nudila liječenje], Radio Slobodna Evropa, 20. oktober 2020</ref> Kljub prepovedi zbiranja zaradi širjenja koronavirusa so se zbrali pred Podgoriško stolnico na tisoče vernikov, saj jih je k množičnemu zbiranju spodbujal že dolge mesece prav pokojnik. Pogrebne maše so se udeležili številni pravoslavni cerkveni poglavarji in politiki iz Črne gore in sosednjih dežel kot tudi njegov prijatelj pesnik [[Matija Bećković]], ki mu je spesnil prigodno žalostinko. <ref>[https://www.vijesti.me/vijesti/drustvo/482571/sahranjen-mitropolit-crnogorsko-primorski-amfilohije Sahranjen mitropolit crnogorsko-primorski Amfilohije], Vijesti, 1. november 2020</ref><ref>[https://www.nedeljnik.rs/uzivo-sahrana-mitropolita/ Sahranjen mitropolit Amfilohije: Kako se od „Đeda“ oprostila Crna Gora (a i Srbija)], Nedeljnik, 1. november 2020</ref>. V sožalnem telegramu je beograjski mufti [[Mustafa Jusufspahić]] izrazil spoštovanje do pokojnika in omenil, da so med majskimi protesti 2004 – ko je Kosovo enostransko razglasilo neodvisnosti – srbski huligani napadli in hoteli zažgati [[Mošeja Bajrakli, Beograd|Mošejo Bajrakli]]; tedaj se je le metropolit Amfilohij postavil pred podivjano drhal in obvaroval ta hram, „ter branil dobro od hudega v nas vseh“ („defending good from evil in all of us“). <ref>[https://www.vijesti.me/vijesti/drustvo/482431/muftija-mustafa-jusuf-kada-su-huligani-palili-nasu-dzamiju-hrabri-mitropolit-je-stao-ispred-mase-da-je-brani Muftija Mustafa Jusufspahić: Kada su huligani palili našu džamiju, hrabri mitropolit je stao ispred mase da je brani], Vijesti, 31. oktober 2020</ref> Vlada je odklonila predlog glede državnega dneva žalovanja, vendar so to storile posamezne krajevne skupnosti in občine. Ko se je ob pogrebnih slovesnostih gnetla večtisočglava množica, so le redki od cerkvenih ali civilnih dostojanstvenikov nosili obvezne krinke ali se držali varnostne razdalje. Srbskemu predsedniku – ki je imel v Amfilohiju zaradi Kosova nepomirljivega nasprotnika – so prepovedali govor. Med večurno žalno slovesnostjo je zanesljivo nosil krinko podgoriški katoliški župnik, ki pa ni mogel stran od množice. Po pogrebu je on sicer bil negativen na koroninem testu, vendar je prinesel virus v svojo skupnost in tako so se okužili vsi njegovi kolegi – eden od njih je skoraj umrl. Okužile pa so se tudi tamkajšnje redovnice, ki skrbijo za vzdrževanje cerkvenih prostorov in za gospodinjstvo podgoriške redovne skupnosti. O tem so mediji pa mediji popolnoma molčali, kakor tudi o mnogih okužbah tudi s smrtnim izidom zaradi zanemarjanja nujnih zdravstvenih previdnostnih ukrepov. Pogrebne slovesnosti je vodil 1. novembra 2020 srbski patriarh Irenej, ki se je tudi okužil. 4. novembra 2020 je bil pozitiven na testu za COVID-19, potem ko se je udeležil pogreba od korone umrlega Amfilohija.<ref name=openfuneral /> the 1 November funeral of [[Metropolitanate of Montenegro and the Littoral|Metropolitan]] [[Amfilohije Radović|Amfilohije]], who also tested positive and had died from COVID-19.<ref>{{cite web |title=Serbian Orthodox Church head tests positive for coronavirus |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a668422/Serbian-Orthodox-Church-head-tests-positive-for-coronavirus.html |website=rs.n1info.com |date=4 November 2020 |access-date=20 November 2020 |archive-date=28 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201128062010/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a668422/Serbian-Orthodox-Church-head-tests-positive-for-coronavirus.html |url-status=dead }}</ref>Velika množica na Amfilohijevem pogrebu ni upoštevala socialne distance ali nosila mask, Amfilohijeva krsta pa je bila vrh vsega med obredom odprta in mnogi so okuženo truplo celo poljubljali – matere pa so k njemu dvigovale svoje otroke.<ref name="openfuneral">{{Cite web|url= https://www.cnn.com/2020/11/20/europe/serbian-orthodox-church-patriarch-irinej-dies-covid-19-intl/index.html |title=Church patriarch dies from Covid-19 after leading open-casket funeral of bishop killed by the virus|first1=Martin|last1=Goillandeau |first2=Kara|last2=Fox |website=CNN|date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref><ref name="bbc2011">{{cite news |title=Covid-19: Serbian Orthodox Patriarch Irinej dies |work=BBC News |date=20 November 2020 |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-55013132 |access-date=20 November 2020}}</ref> Srbski patriarh Irenej pa se je med pogrebom okužil in se nato vrnil v Beograd, kjer so ga takoj sprejeli na zdravljenje. 14. novembra je bilo objavljeno, da je njegovo zdravstveno stanje "stabilno in pod nadzorom med zdravljenjem" v vojaški bolnišnici za COVID na Karaburmi v Beogradu, a že 19. novembra je bil intubiran.<ref>{{cite web |title=Military hospital says Serbian church head well |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a672087/Military-hospital-says-Serbian-church-head-well.html |website=rs.n1info.com |date=14 November 2020 |access-date=20 November 2020 |archive-date=14 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201114192218/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a672087/Military-hospital-says-Serbian-church-head-well.html |url-status=dead }}</ref> On 19 November, he was [[intubation|intubated]].<ref name="bbc2011"/> Nekateri mediji so že poročali, da je Irenej umrl; Srbska pravoslavna cerkev pa je izdala izjavo, v kateri je te trditve ovrgla, vendar je dejala, da se Irinejevo zdravstveno stanje slabša.<ref>{{cite news|url = https://www.b92.net/eng/news/society.php?yyyy=2020&mm=11&dd=19&nav_id=109720 |title = The condition of the Patriarch is difficult; SPC issued a statement|work = [[B92]]|date = 19 November 2020|access-date = 19 November 2020}}</ref> Nekateri tiskovni prestavnii so še vedno vztrajali, da so novico o Irenejevi smrti potrdili ugledni viri.<ref name="nova.rs">{{cite web |title=Zvanični izvori: Patrijarh živ, u teškom stanju |url=https://nova.rs/vesti/drustvo/patrijarh-irinej-u-teskom-stanju/ |website=nova.rs |date=19 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref>Irenejeva smrt je bila uradno objavljena 20. novembra ob 7.07 po srednjeevropskem času.<ref name="spc2011">{{cite web |title=Serbian Patriarch Irinej reposed in the Lord |url=http://www.spc.rs/eng/serbian_patriarch_irinej_reposed_lord |website=spc.rs |access-date=20 November 2020 |archive-date=20 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201120114149/http://www.spc.rs/eng/serbian_patriarch_irinej_reposed_lord |url-status=dead }}</ref><ref name="reuters1">{{cite news |title=Patriarch of Serbian Orthodox Church dies of coronavirus |url=https://www.reuters.com/article/serbia-patriarch-death/patriarch-of-serbian-orthodox-church-dies-due-to-coronavirus-idINKBN2800LP |website=reuters.com |date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020|last1=Vasovic |first1=Aleksandar }}</ref><ref name="bbc2011"/> Istega dne sta razglasili tridnevno žalovanje po njegovi smrti tako srbska vlada kot vlada Republike Srbske. V bližnji časovni oddaljenosti sta torej okužbi korone podlegla kar dva najpomembnejša srbska cerkvena dostojanstvenika. Nasprotniki so omenjali Amfilohijeve izjave, da ni korone: „Amfilohije kaže: ’Nema korone’! Korona kaže: ’Nema Amfilohija!’“<ref name="condolences">{{cite web |title=Three-day mourning in Serbia, RS, Budva over SPC Patriarch's death; condolences |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a674371/Three-day-mourning-in-Serbia-after-SPC-Patriarch-s-death.html |website=rs.n1info.com |access-date=20 November 2020 |archive-date=20 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201120122859/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a674371/Three-day-mourning-in-Serbia-after-SPC-Patriarch-s-death.html |url-status=dead }}</ref> == Ocena == [[File:Predstavnici SPC na obeležavanju 70. godišnjice Novosadske racije (2).JPG|200px|thumb|right|Spredaj: Metropoliti [[Vasilij Kačavenda|Kačavenda]] (v rdečem, levo), [[Amfilohij Radović|Amfilohij]] (v belem, sredi) in [[Porfirij Perić|patriarh Porfirij]] (v rdečem, desno) ]] === Vsestranski izobraženec, vendar ozek rusofil === Amfilohij je bil zelo izobražen, pa je temeljito splošno in teološko izobrazbo zahteval tudi od svojih bogoslovcev. Bil pa je znan tudi kot mnogojezičnež. Tekoče je govoril [[srbščina|srbsko]], [[italijanščina|italijansko]], [[nemščina|nemško]], [[francoščina|francosko]], [[grščina|grško]] in [[ruščina|rusko]] {{sfn|Stamatović|1999}}, uporabljal pa je lahko brez težav tudi [[staroslovanščina|staroslovanščino]], [[stara grščina|staro grščino]] in [[latinščina|latinščino]]. <ref name="politika.rs">{{cite web|url=http://www.politika.rs/scc/clanak/465598/Ko-je-bio-mitropolit-Amfilohije-vladik-koji-nikog-nije –ostavljao-ravnodusnim|title=Ко је био митрополит Амфилохије – владика који никог није остављао равнодушним|publisher=Politika Online|author=|place=Beograd|language=sr|date=30. oktober 2020|accessdate=31. avgust 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://slobodnahercegovina.com/na-danasnji-dan-rodjen-je-mitropolit-amfilohije/|title= „На данашњи дан рођен је Митрополит Амфилохије“|publisher=Слободна Херцеговина|author=|place=|language=sr|date=30. oktober 2020|accessdate=31. avgust 2026}}</ref> Bil je vpliven član „Združenja književnikov Srbije“, pa tudi „Združenja književnikov Črne gore“. {{sfn|Stamatović|1999}} Neprikrito je nastopal kot vidni zagovornik rusofilstva in velesrbstva, njegovega kosovskega mita in je brez pomisleka samega sebe razglašal za srbskega četnika in nacionalista.<ref name="Morrison104"/><ref name="Sistek 121">{{harvnb|Šístek|2011|p=121}}</ref> To je potekalo v popolnem soglasju s porastjo srbskega nacionalizma, ki ga je spodbujala vplivna in agresivna politika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]]; SPC je še prednjačila v spodbujanju nacionalne nestrpnosti med srbskim prebivalstvom v raznih jugoslovanskih republikah. V Črni gori je tako korenito smer predstavljala prav Amfilohijeva osebnost.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison104"/>Večina pravoslavnih škofov je takrat podpirala zamisel o Veliki Srbiji, ki naj bi nadomestila Titovo Novo Jugoslavijo; v njej naj bi prek etničnega čiščenja Srbom sovražnih narodov živeli vsi „osvobojeni“ in „etnično očiščeni“ Srbi, kar bi po prvotnih radikalnih načrtih zajemalo prostor celotne Jugoslavije; glede na poznejše hude vojaške poraze začenši z izgubo Slovenije pa bi se zadovoljili „samo z manjšim področjem“ z zahodno mejo Virovitica-Karlovac-Karlobag, medtem ko bi na jugovzhodu mejili na Makedonijo. Amfilohijeve izjave glede Kosova so pozivale na nepomirljiv boj proti katoliškemu in protestantskemu Zahodu, kakor tudi muslimanskemu Vzhodu, češ da so vsi skupaj „nezdrav veter, ki hoče neprestano ugaševati to sveto luč“, ki se imenuje Srbija („an insane wind trying ceaselessly to extinguish this sacred lamp“, defined as Serbia).<ref name="MacDonald243"/>{{citebook|last=MacDonald|first=David Bruce|chapter=The importance of Being European: Narratives of East and West in Serbian and Croatian Nationalism|editor1-frst=Ireneusz Paweł|editor2-first=Andrzej Marcin|title=Multiplicity of nationalism in contemporary Europe|year=2010|publisher=Rowman & Littlefield|isbn=97807391239123072|chapter-urla=https://books.google.com/books?id=jquJ8M|WGYC&q=Islam+Amfilohije+Radovic&pg=PA243|pages=243}}</ref> Res je sicer, da je v besedah svoje ideje povezoval s krščansko ljubeznijo in poudarjal, da je njegovo orožje le v besedah; krvavi dogodki, ki so tem besedam sledili, pa so pokazali, da so bojeviteži raznih barv te nestrpnosti razumevali čisto konkretno in nekrščansko. Ne le v teoriji, marveč tudi z orožjem v roki, so se novodobni teologi SPC zoperstavljali svojim starejšim kolegom, ki so nahajali neki »modus vivendi« s komunističnim jugoslovanskim sistemom. <ref name="Buchenau7879">{{harvnb|Buchenau|2005|pp=78.79}}</ref> Bode v oči Amfilohijev [[sovražni govor]] zoper [[katolištvo|katoliške]] [[Hrvati|Hrvate]] in [[islam|muslimanske]] [[Bošnjaki|Bošnjake]], ki ne vsebuje niti trohice sicer v besedah zelo glasno in stalno oznanjevane krščanske ljubezni.<ref name="Carmichael32''>{{cite book|last=Carmichael|first=Cathie|title=Ethnic cleansing in the Balkans= nationalism and the destruction of tradition|year 2003|publisher=Routledge|isbn=9781134479535|url=https://books.google.com/books?id=yb=RI4KwwdIC&q=anti+Islam+A,fočpjoke+Radpvoc&pq=PT62|pages=32}}</ref><ref name="Velikonja163"/> V letu 1992, ko je bila na vrhuncu srbsko-črnogorska agresija na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino spremljana z neizprosnim etničnim čiščenjem, tega visoki srbski cerkveni dostojanstveniki niso brzdali ali obsojali (kar bi bilo v skladu z evangeljskim naukom o krščanski ljubezni), temveč so poseganja vojaških, pa tudi polvojaških formacij, skupaj z Amfilohijem še podžigali. Nekaj vsakdnjega je postalo požiganje katoliških ali muslimanskih verskih stavb, pa tudi sovražni govor zoper „neprijateljske“ Bošnjake, Hrvate in Albance (Kosovarje). Vso krivdo za vojne zločine je visoki srbski kler valil s svojih sonarodnjakov na genocidne težnje, ki naj bi jih spodbujal s teorijami zarote nihče drug kot [[Vatikan]], pa seveda celoten Zahod.<ref name="Sells65">{{cite book|last=Sells|first=Michael A. |title=The bridge betrayed: Religion and genocide in Bosnia|year=1996|publisher?University of California Press|isbne=9780520922099|url=https://books.google.com/books?id=FadxZ6F2uEAC&q=anti+Islam+Amfilohije+Radovic&pg=PA65|pages=65}}</ref> V zgodnjih 90-ih letih sta pravoslavna škofa izobraženi Amfilohij in sporni [[Vasilij Kačavenda|Kačavenda]] hujskaško poglabljala verske in narodnostne razlike med jugoslovanskimi narodi pod pretvezo, da so se vsi oni zarotili zoper SPC in da se Srbi morajo braniti, saj so od vsepovsod ogroženi. Tozadevni pomirjevalni poskusi [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanskega]] [[Alojzij Šuštar|Šuštarja]] in [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Franc Perko|Perka]] so bili neuspešni in so se razbili ob zidu popolnega nerazumevanja in nacionalistične blaznosti, v kateri so pravoslavni cerkveni krogi prednjačili.<ref name="LittleSwearer14">{{cite book|last1=Little|first1=David|last2=Swearer|first2=Donald|chapter=Introduction|editor1-last=Little|editor1-first=David|editor2-last=Swearer|editor2-first=Donald K. |title=Religion and Nationalism in Iraq: A Comparative Perspective|year=2006|publisher=Harvard University Press|isbn=9780945454410|url=https://books.google.com/books?id=E1rXAAAAMAAJ&q=Amfilohije+Radovic|pages=14}}</ref> Amfilohij je trdil, da je »naravno okolje« Srbov le v »pravoslavnem vzhodnem krščanstvu« in da se zato morajo bojevati ne le zoper katoliški in protestantski Zahod, ampak tudi zoper islam. Da bi agresivnost opravičeval, je v zvezi s tem zatrjeval, da »brez smrti ne more biti vstajenja«, kar je sicer točno, vendar v tej zvezi zavajajoč sofizem. Iz evangelija sledi namreč, da Kristus ni žrtvoval drugih, ampak samega sebe. Poleg tega pa se ni daroval za zemeljsko, ampak za nebeško kraljestvo, ki pripada vsem ljudem. Sveto pismo da jasno vedeti, da Božje kraljestvo ni pozemeljske, ampak duhovne narave in da ga ni treba braniti z zemeljskim orožjem; toliko manj pa voditi osvajalno vojno pod pretvezo širjenja Božjega kraljestva.<ref>Janezov evangelij 18,36s</ref> Vrh tega veže kristjana in tudi cerkvenega dostojanstvenika zapoved ljubezni do sovražnikov<ref>»Če kdo pravi: 'Ljubim Boga', pa sovraži svojega brata, je lažnivec« 1 Jn 4,20</ref>.V zvezi s to nedoslednostjo med krščanskim naukom o ljubezni in metropolitovim spodbujanjem ene strani v bratomorni državljanski vojni je lažje dojeti, čemu so ga nasprotniki zmerjali s satanom.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/214320/dok_je_buktio_rat_u_bosni_1993_godine_cetinjani_su_ovako_dochekali_amfilohija_risto_sotono_video.html|title=DOK JE BUKTIO RAT U BOSNI 1993. GODINE, CETINJANI SU OVAKO DOČEKALI AMFILOHIJA: 'Risto sotono...' (VIDEO)|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=|language=bs|date=4. september 2021|accessdate=5. november 2025}}</ref><ref name="Heinrich150">{{cite book|last=Heinrich|first=Hans-Georg|chapter=Towards a Cultural Theory of Transition: The Strange Architecture of Post-Communist Societies|editor1-last=Heinrich|editor1-first=Hans-Georg|title=Institution Building in the New Democracies. Studies in Post-Post-Communism|year=1999|publisher=Collegium Budapest/Institute for Advanced Studies|isbn=9789638463913|urla=https://books.google.com/books?id=Qh4kAQAAIAAJ&q=According+to+the+Serbian+patriarch+Amfilohije+Radovic%2C+the+%22natural+space%22+for+the+Serbian+people+is+the+orthodox+East.+And+it+must+fight+against+the+Catholic+and+Protestant+West%2C+as+well+as+against+Islam%3A+%22without+death+there+will+be+no+resurrection%22. |pages=150}} „According to the Serbian patriarch Amfilohije Radovic, the „natural space“ forthe Serbian people is the Orthodox East. And it must fight against the Catholic and Protestant West, as well as against Islam: „without death there will be no resurrection“. </ref> Široka javnost je v njem prepoznala eno od najbolj spornih osebnosti SPC.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs|title=Mitropolit Amfilohije Radović|publisher=Istinomer|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=7. maj 2015}}</ref> Posebej pa so ga imeli v želodcu Črnogorci, ki niso pohodili svoje slavne zgodovine in narodnosti. Ko je leta 1993 besnela vojna v Bosni, so Cetinjci pričakali Amfilohija znanega kot vojnega hujskaša z besedami: „Risto sotono!“ Zastopal je namreč nacionalistična in klerofašistična stališča in skrival ter poveličeval vojne zločince. Posebno naklonjenost je izražal do [[Ratko Mladić|Ratka Mladića]] in [[Radovan Karadžić|Radovana Karadžića]], katerega je imenoval za „besmrtnika“. V nasprotju s tem in drugimi srbskimi pravoslavnimi škofi se je tedaj preproto ljudstvo Cetinja krepko zoperstavilo sodelovanju črnogorskih mož in fantov v vojnah na področju bivše Jugoslavije, posebej napadu na sosednjo [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]], zlasti pa bombardiranju [[Dubrovnik]]a. {| |- ! Skup je prekinut pjesmom<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/214320/dok_je_buktio_rat_u_bosni_1993_godine_cetinjani_su_ovako_dochekali_amfilohija_risto_sotono_video.html|title=DOK JE BUKTIO RAT U BOSNI 1993. GODINE, CETINJANI SU OVAKO DOČEKALI AMFILOHIJA: 'Risto sotono...' (VIDEO)|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=|language=bs|date=4. september 2021|accessdate=5. november 2025}}</ref> ! Srečanje je prekinila pesem |- | <poem> „Nikad neće Crna Gora bit’ obala srpskog mora“ </poem> | <poem> „Črna gora nikdar ne bo obala srbskega morja“ </poem> |} === Črnogorec proti Črnogorcem === Amfilohijeve očitke črnogorski vladi in njeni politiki bi lahko strnili v nekaj smeri: #Spodbujanje "montenegrinstva"<ref> „montenegrinstvo“ od italijanske besede za Črno goro: „Monte Negro“</ref>, odpovedovanje od "srbstva" in "montenegrizacija" Črne gore #vrnitev prek referenduma k samostojnosti in ločitev od Srbije, s katero je bila po prenehanju Jugoslavije nekaj časa povezana v državno skupnost „[[Srbija in Črna gora]]“ #priznavanje Kosova kot samostojne države od strani Črne gore; to Amfilohiju pomeni izdajo zapuščine črnogorskih posvetno-verskih vladarjev Petrovićev #vstop Črne gore v NATO in "oddaljevanje" od Rusije. #Kakor si je domišljijsko in mitsko zamislil „pogibijo“<ref> „pogibija“ v pomenu „pogine u borbi za slobodu otadžbine“ tj.: „pade v boju za svobodo domovine“</ref> in svetništvo kneza [[Lazar Hrebljanović|Lazarja]], je Amfilohij toliko bolj doživljal priznanje Kosova kot najhujše dejanje izdaje. Zato on čisto nekrščansko preklinja podpisnike in uporablja pesniški besednjak kosovskega mita, pozivajoč srbsko mladino da za Kosovo "ginu do posljednjeg"<ref> „ginu do posljednjeg za Kosovo“ – da se gredo vojskovat za ohranitev ali pridobitev Kosovega pod srbsko oblast, pa četudi bi v boju vsi padli oziroma umrli vsi do zadnjega.</ref>. #Tiste politike – na prvem mestu misli na srbskega predsednika [[Boris Tadić|Tadića]], ki je bil na položaju 2004-2012; še bolj ima v želodcu njegovega naslednika [[Aleksandar Vučić|Vučića]], ki ga je nasledil ter bil neprestano na oblasti vse do 2026. Obadva in njima podobne imenuje „brez glave in brez vesti“, ker so dovolili ločitev Kosova in Metohije od Srbije in od Črne gore.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref> Podobno pa razpolagajo z očitki njegovi nasprotniki: # Njegov življenjepis odkriva sicer človeka, ki mu ni tuje bistvo krščanske vere in bi od njega smeli pričakovati, da se bo držal njene osnovne usmeritve, da je mogoče doseči zveličanje z vero, ljubeznijom in ponižnim moralnim življenjem. Vendar je „malo ljudi v Črni gori in širje, ki izzivajo toliko nasprotovanj, kot osebnost metropolita Črnogorsko-primorske metropolije na Cetinju, Amfilohija Rista Radovića“ (Reuters) Večina njegovih izjav spada namreč v sam vrh mizantropije, šovinizma, homofobije in vseh drugih najmračnejših načinov izražanja človeški zavesti.<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/56874-svetosavski-zilot-u-akciji|title= Svetosavski zilot u akciji|publisher=antenam.net|author=Mirjana Dragaš & Slobodan Jovanović|place=|language=sr|date=5. november 2017|accessdate=6. september 2026}}</ref> #Z opravljanjem zadušnice zanj zahteva rehabilitacijo [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] kot začetnika odpora proti fašizmu, češ da njegova vloga med Drugo svetovno vojno ni dovolj razsvetljena in da je nedolžna žrtev komunističnega maščevanja; njegovi četniki pa so ne le sodelovali z okupatorji v boju proti komunističnim partizanom, ampak tudi širili „Veliko Srbijo“ z „etničnim čišćenjem hrvaškega in iztrebljanjem muslimanskega prebivvalstva“ <ref>Mihailović je napisao „Instrukciju (20. decembar 1941) komandantima na terenu u kojoj stoji uz glavni cilj četničkog pokreta - stvaranje velike Srbije, kao drugi primarni cilj - etničko čišćenje hrvatskog i uništenje muslimanskog stanovništva.</ref> ter nad njimi počenjali zločine, za katere niso bili nikoli kaznovani; med take spada tudi primer [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]]. # Od vseh pravoslavnih cerkva na Balkanu velja SPC kot najkonzervativnejša, mračnjačka, sovražna do znanosti in napredka. Zavrača „zahodne“ ideologije kot komunizem, individualizem, materializem in sekularizem; spregledali pa so, da je agresivni nacionalizem – ki so ga izpovedovali – prav tako ena od ideja brezbožnega liberalnega materializma.<ref name="Buchenau6566">{{harvnb|Buchenau|2014|pp=65.66}}</ref> #Vedno pa je bila povezana s političnim šovinizmom o ustvarjanju velike države in podrejanju drugih narodov pod pretvezo osvobajanja in privodenja nacionalno nezavednih k svojim "srbskim koreninam". [[Nikolaj Velimirović]], duhovno izhodišče [[Justin Popović|Justina Popovića]] in Amfilohija Radovića, trdi, da je borba za nacionalno cerkev "osnova pravega, evangeljskega in celovitega nacionalizma" in da je takšno ustanovil že [[Sveti Sava]], kar pa je anahronizem, saj v tistem času ni bilo takega liberalnega nacionalizma,, kakršnega je oznanjal v svoji „Srbiji na Balkanu“ brezbožni socialist [[Svetozar Marković]]. # Amfilohij je novembra 1991 po napadu Srbov in Črnogorcev na [[Konvali|Konavle]] hodil po dubrovniškem bojišču ter podpihoval k vojni in nasilju.<ref>Mirko Đorđević, analitičar Srpske pravoslavne crkve. Inačica izvorne stranice arhivirana 24. svibnja 2013. Pristupljeno 20. veljače 2011.</ref> Jeseni 1991 je črnogorskim vojakom delil križce in ikonice. <ref>{{cite web|url=https://pescanik.net/zasto-se-u-crkvi-sapuce-2/|title=Zašto se u crkvi šapuće 2 - Emisija, Mirko Đorđević, Ljubiša Rajić, Ivan Čolović, Pavle Rak, Mladen Lazić, Jovan Byford, Vidan Hadži-Vidanović, Ivan Kuzminović, Srđa Trifković, Nikola Samardžić, Milan Vukomanović, Slobodan G. Marković, Dragoljub Mićunović, Radmila Radić, Milica Rodić, Marko Milanović, Desimir Tošić - Peščanik|publisher=pescanik.net|author=Mirko Đorđević idr.|place=|language=sr|date=19. november 2009|accessdate=24. maj 2013}}</ref> Novembra tega leta je igraje na gusle s pesmijo „Mojkovačka bitka“ spodbujal črnogorske rezerviste podgoriške brigade „Veljko Vlahović“ na napadalnost zoper hrvaško ozemlje in krščansko katoliško prebivalstvo.<ref> Zvijer iz bezdana</ref><ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/index.php?title=Amfilohije_Radovi%C4%87|title= Amfilohije Radović|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=|place=Zagreb|language=hr|date=30. april 2022|accessdate=5. november 2025}}</ref> #Obiskoval je tudi vsa bojišča po Hercegovini, ki so jih Srbi „etnično čistili“ od muslimanov. Do zob oboroženi [[Željko Ražnatović|Arkan]] je konec junija 1991 s svojimi "Tigri" bival v Cetinjskem manastiru in s svojo polvojaško drhaljo z blagoslovom Amfilohija in SPC duhovnikov odšel morit. Bio je v [[Trebinje|Trebinju]], ko je bila oropona hiša in podjetje [[Salih Alijagić|Saliha Alijagića]] in požgano nekaj hiš uglednih muslimanov. Spodbujal je [[Milan Martić|Milana Martića]] in [[Milan Babić|Milana Babića]] v uporu zoper hrvaško oblast, češ da morajo vsi Srbi živeti v eni državi za "ujedinjenje svih srpskih krajeva".<ref>{{cite web|url=https://pescanik.net/zasto-se-u-crkvi-sapuce-2/|title=Zašto se u crkvi šapuće 2 - Emisija, Mirko Đorđević, Ljubiša Rajić, Ivan Čolović, Pavle Rak, Mladen Lazić, Jovan Byford, Vidan Hadži-Vidanović, Ivan Kuzminović, Srđa Trifković, Nikola Samardžić, Milan Vukomanović, Slobodan G. Marković, Dragoljub Mićunović, Radmila Radić, Milica Rodić, Marko Milanović, Desimir Tošić - Peščanik|publisher=pescanik.net|author=Mirko Đorđević idr.|place=|language=sr|date=19. november 2009|accessdate=24. maj 2013}}</ref><ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref> #Napadalno vojno je opravičeval kot zakonito obrambo od vseh in povsod ogroženega srbskega naroda, kot novo zavezo, v kateri ima posebno častno mesto vojni zločinec Radovan Karadžić in Srbi v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]], ki da so preživeli križanje in so zato „boljši od polkrščene Črne gore in nedokrščene Srbije“. Ne priznava pa [[Srebreniški genocid|Srebreniškega pokola]], češ da je bilo to samo „povračilo in maščevanje“ („odmazda i osveta“). #Dograjeval in spreminjal je cerkve iz XIV. in XV. stoletja, postavljal stavbe v njihovi neposredni bližini, oslikaval srednjeveške cerkve s tujimi sodobnimi svetniki, ki nikdar niso bili naslikani po črnogorskih cerkvah ter uporabljal materiale, ki niso bili zgodovinski. Na opozorila Spomeniškega varstva se je požvižgal, češ da naj pazijo: če ga bodo še ovirali pri njegovem uničevanju kulturnih spomenikov, jim bo sploh onemogočil kakršnokoli delovanje. Zgradil je veliko sakralnih stav, ki so v slogu srbskih manastirov s Kosovega, kar je bil kulturni imperializem in prozelitizem, ki je hotel z misijonarjenjem pretvoriti Črnogorce v del srbskega nacionalnega in duhovnega prostora. #Nasprotoval je obnavljanju Črnogorske pravoslavne cerkve, češ da SPC deluje v Črni gori še 8 stoletij. V resnici pa je bila ta skupnost ustvarjene 1920 z dekretom regenta Aleksandra Karađorđevića. Spreneveda se nad dejstvom, da je bila samostojnost Črnogorske pravoslavne cerkve takrat nasilno zatrta.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref> #Izgleda, da ni bil zoper svojeglavnost brezpogojno, ampak bi vendarle dopustil obnavljanje CPC pod pogojem, da bi Črna gora zopet postala kraljevina pod vodstvom Petrovićev. <ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/56874-svetosavski-zilot-u-akciji|title= Politički rebusi mitropolita Amfilohija|publisher=Peščanik|author=Mirko Đorđević|place=|language=sr|date=21. junij 2010|accessdate=6. september 2026}}</ref> # Dobro je dokumentirano delovanje tako predsednika Srbije Vučića kot tudi črnogorskega metropolita Radovića in prelito v napeto stvaritev na platnu. Čeprav vsebujeta oba filma različnih avtorjev le dokumentarni material, sta kot dregnila v sršenovo gnezdo in povzročila negativne odzive kot jezo in grožnje, zmerjanje in sprenevedanje v obeh prestolnicah. Filma ''Vladalac'' (''Vladar'') in ''Svjedok Božje ljubavi'' (''Priča Božje ljubezni '') sta nastala skoraj istočasno na začetku koroninega leta 2020: prvi v Beogradu, drugi pa v Podgorici. V spomin nam kličeta, da sta bili Vučić in Amfilohij dejavna soudeleženca zločinske velikosrbske politike. <ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2020/2/24/dva-ratna-druga-aleksandar-vucic-i-amfilohije-radovic|publisher=balkans.aljazeera.net|author=Tomislav Marković|place=|language=sr|date=24. februar 2020|accessdate=6. september 2026}}</ref> === Nagrade in priznanja === ;Izbrani redovi in odličja #Spominsko odličje [[Carigrajski patriarhat|carigrajskega patriarha]] [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomeja]] (1991)<ref name="standard"/> #Odličje [[Jeruzalemski grški patriarhat|Jeruzalemskega grškega patriarhata]] ob dvatisočletnici krščanstva (2000)<ref name="standard"/> #„Red Lomonsova“, odlikovanje [[Ruska federacija|Ruske federacije]] (2001)<ref name="standard"/> #Odličje Jeruzalemskega grškega patriarhata ob 1500-letnici [[Mar Saba]] (2002)<ref name="standard"/> # »Red sv. Aleksandra Nevskega I. stopnje«, Ruska vojaško-znanstvena akademija (2003)<ref name="standard"<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2020/2/24/dva-ratna-druga-aleksandar-vucic-i-amfilohije-radovic|publisher=balkans.aljazeera.net|author=Tomislav Marković|place=|language=sr|date=24. februar 2020|accessdate=6. september 2026}}</ref>''/> #»Red sv. Cirila Turovskega«, [[Beloruska pravoslavna Cerkev]] (2008)<ref name="standard"/> # »Red sv. Vladimirja«, Ukrajinska pravoslavna Cerkev pod Moskovskim patriarhatom (2012) <ref name=''standard''/> # „Red sv. Velikomučenika Jurija“, Škofija Budimlja in Nikšić (2013) <ref name="standard"/> # „Red Črnogorske velike zvezde“, Predsednik [[Jakov Milatović|Milatović]] (2025, posmrtno) <ref>{{cite web|url=https://mitropolija.com/2025/10/24predsjednik-milatovic-dodijelio-posthumno-orden-crnogorske-velike-zvijezde-mitropolitu-amfilohiju/|title=Предсједник Милатовић додијелио постхумно Орден Црногорске велике звијезде митрополиту Амфилохију|publisher=Православна Митрополија црногорско-приморска (Званични сајт)|author=|place=|language=sr|date=14. oktober 2025|accessdate=24. oktober 2025}}</ref> # Častni član „Moskovske bogoslovne akademije“ (2006) # Častni doktorat »Teološkega inštituta sv. Sergija v Parizu« (2012)<ref>{{cite web|url=http://www.spc.rs/eng/metropolitan_amfilohije_receives_honorary_doctorate_saint_sergius_orthodox_theological_institute|title=Metropolitan Amfilohije receives the honorary doctorate of the Saint Sergius Orthodox Theological Institute in Paris {{!}} Serbian Orthodox Church [Official web site] |publisher=Serbian Orthodox Church|author=|place=|language=en|date=20. januar 2015|accessdate=8. november 2020}}</ref> # Častni doktorat „Petrograjske bogoslovne akademije“ (2015)<ref>{{cite web|url=http://www.spc.rs/eng/metropolitan_amfilohije_doctor_honoris_causa_orthodox_spiritual_academy_st_petersburg|title=Metropolitan Amfilohije Doctor HONORIS CAUSA of the Orhodox Spiritual Academy of St. Petersburg {{!}} Serbian Orthodox Church [Official web site] |publisher=Serbian Orthodox Church|author=|place=|language=en|date=2015|accessdate=8. november 2020}}</ref> == Dela == Amfilohijevi spisi obsegajo več kot tisoč enot<ref>{{cite web|url=https://www.standard.rs/2020/10/30/zivot-i-delo-mitropolita-amfilohija/|title=Život i delo mitropolita Amfilohija|publisher=Novi Standard|author=|place=|language=sr|date=30. oktober 2020|accessdate=31. oktober 2020}}</ref>; njegova izbrana dela so bila objavljena v 36 zvezkih. Skupaj z [[Atanasij Jevtić|Atanasijem Jevtićem]] je Amfilohij prevajal v srbščino Devterokanonične [[Stara zaveza|starozavezne]] knjige. === Izbrana dela === #''Tajna Svete Trojice po učenju Grigorija Palame'' (1973), doktorska disertacija v grščini. #''Smisao liturgije'' (1974), razprava v grščini. #''Tumačenje Starog zaveta kroz vekove'' (1979), Beograd. #''Sinaiti i njihov značaj u Srbiji XIV vijeka'' (1981), razprava. #''Filokalijski pokret XVIII i početkom XIX vijeka'' (1982), razprava v grščini. #''Osnove pravoslavnog vaspitanja'' (1983), veroučna knjiga. #''Duhovni smisao hrama Svetog Save'' (1987), Beograd. #''Vraćanje duše u čistotu'' (1992), Podgorica. #''Istorijski presjek tumačenja Starog zavjeta'' (1995), Nikšić.<ref>{{cite web|url=https://alchetron.com/Amfilohije-Radovi%C4%87|title=Amfilohije Radović|publisher=Alchetron, The Free Social Encyclopedia|author=|place=|language=en|date=29. november 2024|accessdate=5. november 2025}}</ref> == Navedki == {{navedek|''»Samo duša koja časno ponese svoj krst i narod koji dostojanstveno nosi taj krst i koji odstrada svoju vjeru, zaista razumiju tajne tog izvornog, hrišćanskog načina postojanja«''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref><ref>Tako je dejal Amfilohij na predavanju v priredbi „Misijskega fonda Eparhije zvorničko-tuzlanske“ v Bijeljini</ref><br>„Le duša, ki častno ponese svoj križ in ljudstvo, ki dostojanstveno nosi ta križ in ki odtrpi svojo vero, zares razume skrivnosti tega izvirnega krščanskega načina obstajanja“}} {{navedek|''»U riječi je život, ali je u riječi i smrt. I dobra i zla riječ stvara: jedna zajednicu života, druga zajednicu smrti i ništavila.«''<ref>{{cite web|url=https://zurnal.me|title=Mitropolit Amfilohije (Radović): Bez Riječi nema nam života.|publisher=zurnal.me|author=Amfilohije Radović|place=|language=cg|date=18. januar 2023|accessdate=6. september 2026}}</ref><ref>Prvič objavljeno v »Književne novine«, marec 1985</ref><br>„V besedi je življenje, toda v besedi je tudi smrt. In dobra in huda beseda ustvarja: ena skupnost življenja, druga skupnost smrti in niča.“}} {{navedek|''»Toga dana, iz tog jednopolnog braka, od Njegoševe slavne Crne Gore svi su preduslovi da se rodi - Jadogora, a od ponosnih Crnogoraca da počnu da se rađaju - jadogorci.«''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref><ref>Po prirejanju „parade ponosa“ v Beogradu, ki jo je označil za „sodomski smrad“, je bil sedaj Amfilohij odločno proti prirejanja podobne „parade“ v Podgorici rekoč, da so vsa tovrstna zbiranja nasilje nad vestjo ogromne večine ljudi in je izrazi tudi svoje odklonilno stališče do enospolnih skupnosti.</ref><br>„Na ta dan, iz te enospolne poroke, obstajajo vsi predpogoji, da se rodi – Gorjégora, a od ponosnih Črnogorcev da se začenjajo porajati - Gorjégorci“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Črnogorsko-primorska metropolija]] *[[Seznam papežev]] *[[Črnogorska pravoslavna Cerkev]] *[[Rusofilstvo]] *[[Covid-19]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Amfilohij Radović}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [http://mitropolija.com/mitropolit-crnogorsko-primorski/ Биографија митрополита Амфилохија |Митрополит цроногорско-приморски] * [https://www.youtube.com/watch?v=Jj2C8kxaKSY ДОСТОЈАН – Филм о Митрополиту црногорско-приморском Амфилохију (NEOPOREČEN – Film o črnogorsko-primorskem metropolitu Amfilohiju |Youtube] * [http://www.politika.rs/rubrike/dogadjaji-dana/Podgorici-smeta-ono-srpska-u-nazivu-SPC.sr.html Подгорици смета оно „српска“ у називу СПЦ (Podgorici je napoti tisto »srbska« v nazivu SPC) |Beograjski dnevnik „Politika“, 12. oktober 2015] *[https://redportal.pink.rs/cooltura/1843/dostojan-film-o-amfilohiju-radovicu DOSTOJAN: Film o Amfilohiju Radoviću | RedTV] ;{{ikona cg}} *[http://portalanalitika.me/clanak/201226/da-li-amfilohije-ozbiljno-prijeti-ratom-ili-se-Sali Da li gospodin Amfilohije ozbiljno prijeti ratom – ili se šali (Ali gospod Amfilohij resno grozi z vojno – ali se šali| Portalanalitika 9. januar 2017] *[https://www.slobodnaevropa.org/a/odnos-spc-i-korone-kako-je-lije%C4%8Den-amfilohije/30884695.html Kako je liječen Amfilohije od korone|Slobodna Evropa] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/index.php?title=Amfilohije_Radovi%C4%87 Amfilohije Radović – Hrvatska internetska enciklopedija] ;{{ikona de}} *[https://www.bild.de/lgbt/2020/lgbt/serbisch-orthodoxe-kirche-homophober-kirchenfuehrer-an-corona-gestorben-73674488.bild.html Serbisch-orthodoxe Kirche : Homophober Kirchenführer an Corona gestorben (SPC: Ljudomrzni cerkveni voditelj je umrl za korono) | Leben & Wissen – BILD.de] *[https://www.spiegel.de/panorama/montenegro-kirchenfuehrer-stirbt-an-corona-glaeubige-kuessen-seinen-leichnam-a-edebe9cc-ccda-4aac-abb2-f4fd49c215b3 Montenegro: Kirchenführer stirbt an Corona - Gläubige küssen seinen Leichnam (Črna gora: Cerkveni voditelj je umrl od korone – Verniki poljubljajo njegovo truplo | DER SPIEGEL] *[https://www.spiegel.de/politik/ausland/bischoefe-drohen-regierung-in-serbien-mit-dem-tod-a-899234.html Serbien: Bischöfe drohen Regierung mit dem Tod (Srbija: Vladike grozijo vladi s smrtjo)|Spiegel Online 11. maj 2013] ;{{ikona en}} *[https://web.archive.org/web/20101126214959/http://orthodoxresearchinstitute.org/resources/hierarchs/serbia/current/bio_amfilohije_radovic_metr_montenegro.htm Metropolitan Amfilohije (Radovic) of Montenegro and tha Coastlands | Arhivirano] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= [[Visarion Kostić]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Vršac|banatski škof]] | years = 1985&ndash;1990}} {{s-aft|after= [[Atanasij Jevtić]]}} {{s-bef|before= [[Jovan Pavlović]]}} {{s-ttl|title= [[Metropolija Črnogorsko-primorska|črnogorsko-primorski metropolit]] | years = 1990&ndash;2020}} {{s-aft|after= [[Joanikij Mićović]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Radović, Amfilohij}} [[Kategorija:Rojeni leta 1938]] [[Kategorija:Umrli leta 2020]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbski četniki]] [[Kategorija:Srbski nacionalisti]] [[Kategorija:Črnogorci]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci na Papeškem inštitutu v Rimu]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski prevajalci]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Srbski vplivneži]] [[Kategorija:Srbski založniki]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Razpad Jugoslavije]] [[Kategorija:Umrli od covida-19]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih cerkvah in samostanih]] o0nplffs3in9bjjql7xzhkt7hyd9xjw 6759836 6759833 2026-10-02T21:51:39Z Stebunik 55592 6759836 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Amfilohij}} {{drugipomeni2|Radović}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Amfilohij Radović | honorific-suffix = | native_name = Ристо Радовић/Risto Radović | native_name_lang = sr | title = [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorski]] [[nadškof]] in [[metropolija|metropolit]] | image = Amfilohije, Metropolitan of Montenegro.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Metropolit Amfilohij leta 2012 | church = [[Srbska pravoslavna cerkev]] v [[Črna gora|Črni gori]] | archdiocese = | province = | metropolis = [[Črnogorsko-primorska metropolija]] | diocese = | see = | elected = | appointed = | term = | term_start = [[30. december]] [[1990]] | quashed = | term_end = [[30. oktober]] [[2020]] | predecessor = [[Danilo Dajković|Danilo]] | opposed = | successor = [[Joanikij Mićović|Joanikij]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1967]] | ordained_by = v [[Grška pravoslavna Cerkev|Grški pravoslavni Cerkvi]]. | consecration = [[1985]] | consecrated_by = [[SPC|srbski patriarh]] [[German Đorić|German]] in drugi vladike | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | birth_date = {{birth date|1938|1|7}} | birth_place = [[Bare, Kolašin|Bare]] ([[Kolašin]], [[Zetska banovina]] [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]) | death_date = {{Death date and age|2020|10|30|1938|1|7}} | death_place = [[Podgorica]], [[Črna gora]] | buried = [[Podgoriška stolnica]] ([[Podgorica]], [[Črna gora]] | tomb = [[Podgorica]] (Stolnica Jezusovega vstajenja, [[Črna gora]]) | resting_place_coordinates = 42°26'44.5"N 19°14'53.7"E | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavni|pravoslavec]] | residence = | parents = <br> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] <br>[[Papeški vzhodni inštitut]]<br>[[Univerza v Atenah]] <ref name=''Morrison86''/> | motto = | signature = Bishop_Amfilohije_Radović_-_signature.png | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Amfilohij Radović''', rojen kot '''Risto Radović''' ({{lang-sr|Ристо Радовић/Risto Radović}}, [amfilɔ̌xijɛ râːdɔv̞itɕ]<ref>{{cite web|url=https://alchetron.com/Amfilohije-Radovi%C4%87|title=Amfilohije Radović|publisher=Alchetron, The Free Social Encyclopedia|author=|place=|language=en|date=29. november 2024|accessdate=5. november 2025}}</ref> [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]] [[Črnogorci|črnogorskega]] porekla, [[bazilijanci|bazilijanec]] in [[Črnogorsko-primorska metropolija|črnogorsko-primorski]] [[metropolit]]), * [[7. januar]] [[1938]], [[Bare, Kolašin|Bare]] pri [[Kolašin]]u ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Črna gora]]), † [[30. oktober]] [[2020]], [[Podgorica]]. Njegov častni naslov, ki pa ga je v celoti nosil le on, se je glasil: : Mitropolit crnogorsko-primorski, vladika skenderijsko-brdsko-zetski i egzarh pećkog trona. (črnogorsko)<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/mitropolit-amfilohije-radovic/|title=Mitropolit Amfilohije Radović|publisher=Istinomer|author=|place=|language=sr|date=4. december 2020|accessdate=7. september 2026}}</ref><br>Črnogorsko-primorski metropolit, skenderijsko-brdsko-zetski škof in egzarh peškega trona. (slovensko)<br>Metropolitan of Montenegro and the Coastlands, Zetsko-Brdo and Skenderije, and Exarch of the Holy Throne of Peć.<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=27. junij 2014|accessdate=3. september 2026}}</ref> (angleško). == Življenjepis == [[File:Metropolitan Amfilohije as Risto Radović.jpg|thumb|200pc|left|Radović kot mlad študent]] === Poreklo in šolanje === Amfilohij se je rodil na pravoslavni [[Božič]], dne {{OldStyleDate|7. januar|1938|25. december}} kot ''Risto Radović'' v številni družini v [[Bare, Kolašin|Barah]] pri [[Kolašin]]u v Dolnji [[Morača|Morači]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]], danes [[Črna gora]]. {{sfn|Stamatović|1999}}<ref name="Morrison134"/><ref name="Morrison104"/> Nadživel ga je med drugimi tudi njegov starejši brat Vučina, ki je bil navzoč na njegovem pogrebu 2020, ter je nastopal tudi v dokumentarnem filmu o Amfilohiju z naslovom „Dostojan“. <ref>{{cite web|url=https://redportal.pink.rs/cooltura/1843/dostojan-film-o-amfilohiju-radovicu|title=DOSTOJAN: Film o Amfilohiju Radoviću|publisher=RedTV|author=|place=|language=sr|date=2020|accessdate=5. november 2025}}</ref> Bil je potomec vojvoda Mina Radovića, ki je sodeloval pri zedinjenju plemena Morača s [[Kneževina Črna gora|Kneževino Črno goro]] leta 1820. {{sfn|Stamatović|1999}} Njegov oče je bil Ćiro Radović, mati pa Mileva r. Bakić.<ref>{{cite web|url= https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral |title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref> Osnovno šolanje je končal v domačem [[Samostan Morača|Samostanu Morača]]. Nato se je vpisal v Bogoslovje sv. Sava v Samostanu Rakovica pri Beogradu (kar bi ustrezalo katoliškemu malemu semenišču), ki ga je končal 1962.<ref>{{cite web|url= https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref>{{sfn|Stamatović|1999}}. <ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison104"/> O svoji nenavadni poti do takorekoč vsiljenega duhovnega poklica pripoveduje on sam takole v eni od svojih ne vedno enakih zgodb: :»V tem kratkem tuzemeljskem življenju sem imel srečo srečevati se z izrednimi ljudmi. Predvsem je bil to moj oče, od katerega so v tistih povojnih časih zahtevali, da naj bo šolnik, ker so komunisti pobili mnogo profesorjev in duhovnikov. On pa je to zavrnil z razlago, da be bo poučeval otrok brezbožništva. To je bil njegov razlog, da ne sprejme poučevanja v osemletni šoli na Morači in zahvaljujoč njemu sem tudi jaz krenil po tej poti. On je to predlagal tudi mojim starejšim bratom, vendar oni tega niso hoteli, jaz pa sem. To ni bilo preprosto. Moral bi iti v Prizren, toda v Kolašinu so mi na vojaškem odseku to prepovedali z besedami: 'Kaj ti bo ta šola, ona je davno propadla, tega boga ni…' Potem so mi določili, da naj grem v mornarico. 'Zakaj?' sem vprašal. 'Moramo te prevzgojiti', so mi odgovorili. Nato sem prišel z očetom v Beograd. In tako greva od Cvetnega trga proti Patrijašiji<ref>S prejšnje osrednje železniške postaje, ki je za časa Aleksandra Vučića izgubila svoj namen – ostala je le klasicistična stavba brez vlakov –, je vodila pot prek Zelenega venca, kjer je Cvetni pijac (Cvetni trg) do Patrijaršije, ki pa je že tik [[Kalemegdan]]a v oddaljenosti kakih treh kilometrov</ref>, a jaz molim k Bogu, da me ne sprejmejo v Bogoslovijo. Ni uslišal moje molitve, sprejeli so me…«<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/svet/ovako-je-govorio-amfilohije-beseda-na-sajmu-knjiga/|title=Ovako je govorio Amfilohije: Beseda na Sajmu knjiga |publisher=nova.rs|author=Ranko Pivljanin|place=|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=5. september 2026}}</ref> Kot semeniščnik je v poznih petdesetih letih prejšnjega stoletja spoznal [[Justin Popović|Justina Popovića]] in občudoval ter si prisvojil njegovo rusofilstvo in nepomirljivo sovražno stališče do sodobne omike.<ref name="Buchenau6667">{{harvnb|Buchenau|2005|pp=66-67.}}<ref/> Istočasno se je posvetil študiju [[klasična filologija|klasične filologije]] na Beograjski univerzi.<ref name=official>Metropolitanate of Montenegro and the Littoral official site: [http://www.mitropolija.com/eparhijski-arhijerej/ Његово Високопреосвештенство Архиепископ Цетињски Митрополит Црногорско-приморски и Егзарх Пећког Трона Амфилохије (Радовић) ''His Eminence Archbishop of Cetinje, Metropolitan of Montenegro and the Littoral and Exarch of the Throne of Peć Amfilohije (Radovic) ''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/201404151100851/http://www.mitropolija.com/eparhijski-arhijerej/|date=15 April 2014}}</ref><ref name="Morrison104"/> Znanje si je nabiral na več evropskih vseučiliščih: v [[Pariz]]u je študiral na ruskem [[Teološki inštitut sv. Sergija, Pariz|Teološkem inštitutu svetega Sergija]], v [[Rim]]u na [[Papeški orientalski inštitut|Papeškem vzhodnem inštitutu]] in je tam tudi magistriral (1965), v [[Bern]]u pa na [[Krščanska katoliška univerza v Švici|Švicarski starokatoliški krščanski univerzi]]<ref name="Buchenau66"/> Podiplomsko šolanje je izpopolnil v Bernu in Rimu, ter nato odšel za sedem let v [[Grčija|Grčijo]], kjer je položil v roke Grkov meniške zaobljube ter sprejel ime „Amfilohij“ ter nato deloval kot jeromonah za Grško pravoslavno Cerkev.<ref name=official/> V Atenah je doktoriral z disertacijo ''„Skrivnost Svete Trojice glede na učenje sv. [[Gregorij Palama|Gregorija Palamskega]]“'' (''„Mystery of the Holy Trinity according to the Teaching of St. Gregory Palamas“'')<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref><ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison104"/> Po enoletnem bivanju na gori Atos je odšel za profesorja v Pariz, kjer je poučeval na Pravoslavnem teološkem inštitutu sv. Sergija. 1976 se je vrnil v Jugoslavijo in postal docent, nato pa profesor katehetike na Beograjski teološki fakulteti „Sveti Jovan Bogoslov“.<ref name="Morrison86"/> 2006 je postal izredni profesor na Moskovski teološki akademiji, a 2008 na Teološkem inštitutu pri Beloruski državni univerzi.<ref name=official/> Po vrnitvi v Beograd je bil izvoljen za dekana Bogoslovne fakultete v dveh mandatih.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/mitropolit-amfilohije-radovic/|title=Mitropolit Amfilohije Radović|publisher=Istinomer ili Ispinomer|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=7. maj 2015}}</ref> === Banatski škof (1980-1990) === Maja 1985 je postal škof Banatske pravoslavne škofije s sedežem v [[Vršac|Vršcu]]<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref>. [[Škofovsko posvečenje]] je prejel 16. junija 1985 v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Beograjski stolnici sv. Mihaela Nadangela]] po rokah [[German Đorić|patriarha Germana]]. Soposvečevalci so bili: črnogorsko-primorski metropolit Danilo, bački škof Nikanor, braničevski Hrizostom, žički Stefan, šumadijski Sava, dalmatinski Nikolaj, timoški Milutin, zvorniško-tuzlanski Vasilij, avstralsko-novozelandski Vasilij, banjaluški Jefrem in mačvanski Danilo. Ustoličen je v Vršcu 21. julija 1985. <ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/zivotopis-mitropolita-crnogorsko-primorskog-amfilohija-1938-2020/|title= Životopis mitropolita crnogorsko-primorskog Amfilohija (1938-2020). Arhiepiskop Cetinjski, Mitropolit Crnogorsko-Primorski i Egzarh svetog trona Pećkog Amfilohije.|publisher=Svetosavlje|author=|place=|language=cg|date=|accessdate=5. september 2026}}</ref> Med škofovanjem v Banatu je imel korekten odnos do katoličanov. Prišel je tudi osebno s spremstvom 14. februarja 1988 na posvetitev novega [[Škofija Zrenjanin|katoliškega zrenjaninskega škofa]] [[László Huzsvár|Huzsvárja]]; prav tako so se za časa njegovega škofovanja za praznike redno obiskovali tako škofje kot duhovniki; ta povezava se je še poglabljala med kratkim škofovanjem njegovega naslednika [[Hrizostom Stolić|Hrizostoma]], ki pa je bil kmalu povišan v Žičo. To starodavno navado je enostransko pretrgal škof [[Nikanor Bogunović|Nikanor]], ki je prepovedal svojim duhovnikom kakršnekoli tovrstne stike.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison134"/><ref name="Morrison104"/> Pri koncu svoje banatske službe pa je – podobno kot v Sloveniji [[Vladimir Dedijer]] ali v Srbiji [[Vuk Drašković]], pa zgodovinar [[Vasilije Krestić]] in pisatelj [[Dobrica Ćosić]] – prišel pod vpliv velesrbskega nacionalzma, čigar glavni nosilec je bil predsednik [[Slobodan Milošević|Milošević]]. K občutku o ogroženosti Srbov je prispevala tudi tajna in zloslutna „Spomenica“ SANU (1986), ki med drugim postavlja Srbe v vlogo nedolžne in od vseh preganjane žrtve z nedokazano trditvijo, da je postala [[Jugoslavija]] srbska grobnica in da jo zato treba razbiti, ter namesto nje ustvariti „Veliko Srbijo“. Tako so šovinisti kmalu tudi Amfilohija uspeli vplesti v dnevno politiko in je začel obtoževati najprej [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliško Cerkev]]: ne sicer v Srbiji, ampak tisto na Hrvaškem, češ da sodeluje pri preganjanju tamkajšnjih Srbov, ki da ga izvaja [[Franjo Tuđman|Tuđmanova]] „ustaška“ oblast.<ref name="Kristo433447">{{cite book|last=Krišto|first=Jure|chapter=The Catholic Church in a Time of Crisis|editor1-last=Ramet|editor1-first=Sabrina P. P.|editor-last=Adamović|editor2-first=Ljubiša S. |title=Beyond Yugoslavia: politics, economics, and culture in a shattered community|xear=1995|publisher=Westview Press|isbna=9780813379531|url=https://books.google.com/books? Id=PyKoAAAAIAAJ&q=Amfilohije+Radovic|pages=433, 447}} „accusation of Croats and the Roman Catholic Church of allegedly endangering the Serb people in Croatia. Many Serbian intellectuals became involved in this anti-Catholic propagand, but the names of Vasilije Krestic, historian, Dobrica Cosic, writer, and Amfilohije Radovic, Orthodox bishop from Banat stand out.“ </ref> 1990 je postal Amfilohij eden od vidnejših kandidatov za patriarha SPC. Podporo mu je dajal tudi predsednik Milošević.<ref name="Perica143144"/> Ni pa prejel zadostnega števila glasov in se tako ni mogel uvrstiti med tri vodilne škofe, od katerih bo potem eden izvoljen z žrebom.<ref name="Sistek121122"/><ref name="Perica143144">{{harvnb|Perica|2002|pp=143-144}}</ref> == Črnogorski metropolit (1990 – 2020) == [[File:04 04 2008 Mitropolit Amfilohije B&W –potpisana-s.JPG|200px|thumb|right|Črnogorski metropolit Amfilohij leta 2008]] === Ustoličenje med protesti === Nekaj dni pozenje se je odpovedal stari škof [[Danilo Dajković]] svoji službi in tako je bil v decembru 1990 kot njegov naslednik in metropolit Črnogrsko-primorske metropolije izvoljen Amfilohij; to službo je opravljal z versko-političnim hrupom vse do svoje smrti.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison134"/><ref name="Sistek121122">{{harvnb|Šístek|2011|pp=121-122. }}</ref> Med opaženimi gosti ob njegovem ustoličenju so bili pesnik [[Matija Bečković]], [[Novak Kilibarda]] in zgoraj omenjeni Radovan Karadžić. <ref name="Morrison134"/> Med visoko rangiranimi srbskimi nacionalisti v [[SR Črna gora|Črni gori]] je njegova izvolitev sprožila val navdušenja.<ref name="Sistek121"/> Med domačimi [[Črnogorci]] pa so decembra 1990 na [[Cetinje|Cetinju]] zoper njegovo izvolitev izbruhnili protesti, saj je bil znan – čeprav tudi sam Črnogorec – da kot Posrbljenec oporeka Črnogorcem poseben jezik, cerkveno samostojnost in lastno državnost. Zato so mu očitali tudi pregovor: „Gori Poturice od Turaka“ („Hujši so Poturice od Turkov) v smislu, da je on kot posrbljeni Črnogorec hujši od pravih Srbov.<ref name="Sistek123"/><ref>{{cite web|url= https://www.academia.edu/65525742/The_Serbian_Proverb_Poturica_gori_od_Tur%C4%8Dina_A_Turk_Convert_Is_Worse_Than_a_Turk_Stigmatizer_and_Figure_of_Speech |title= The Serbian Proverb Poturica gori od Turčina (A Turk-Convert Is Worse Than a Turk). Stigmatizer and Figure of Speech.|publisher=academia.edu|author=Marija Mandić|place=|language=en|date=2021|accessdate=6. september 2026}}</ref> Amfilohij je bil izvoljen decembra, umeščen pa 30. decembra 1990 v [[Samostan Cetinje|Cetinjskem samostanu]]. <ref>[https://mitropolija.com/mitropoli-crnogorsko-primorski/ АМФИЛОХИЈЕ АРХИЕПИСКОП ЦЕТИЊСКИ, МИТРОПОЛИТ ЦРНОГОРСКО-ПРИМОРСКИ И ЕГЗАРХ СВЕТОГ ТРОНА ПЕЋКОГ]</ref> === Delovanje === SPC v Črni gori se je okrepila v času [[Padec komunizma|Padca komunizma 1989]] kot edina duhovna, pa tudi politična sila, ki je obstajala neokrnjena kljub [[Razpad Jugoslavije|Razpadu Jugoslavije]].<ref name="Morrison8688">{{harvnb|Morrison|2018|pp=86, 88.}} </ref><ref name="Morrison135"/><ref name="Morrison104"/> Ko je postal metropolit, je Amfilohij takoj začel načrtno graditi nove cerkve in samostane, ter obnavljati stare cerkvene stavbe. <ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison104105"/>{{harvnb|Morrison|2015|pp=104-105.}} </ref> V tem obdobju so ljudje množično začeli iskati [[duhovnost]], pa je naraščalo števio vernikov pri svetih obredih, prejema krstov in drugih zakramentov, a oglašali so se tudi novi duhovni poklici med duhovniki, menihi in nunami, saj je prenehal polstoletni pritisk brezbožne [[ZKJ|komunistične partije]], ki je dotlej imela v Črni gori odločilen vpliv, morebiti največjega od vseh jugoslovanskih republik.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison135"/><ref name="Morrison105"/> Za pokristjanjevanje razkristjanjenih Črnogorcev se je Amfilohij posluževal tudi procesij z [[relikvija|relikvijami]] blaženega [[Vasilij Ostroški|Vasilija Ostroškega]], ki so jih pošiljali tudi v druge samostane. Poudarjal je češčenje žrtev taborišč, takoimenovanih mučencev, ki so umrli v [[Jasenovac|Jasenovcu]] med Drugo svetovno vojno in s tem netil sovraštvo do katoliških Hrvatov, saj ni bilo omenjano, da so imeli tam od ustaškega režima tudi Hrvatje in Judje svoje žrtve in da so bile podobne žrtve katoličanov tudi po Srbiji.<ref name="Morrison134"/> Delal je tudi za rehabilitacijo in kanonizacijo spornega pravoslavnega škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] kot mučenca, ki je bil sicer zaprt v [[Dachau|Dachauvu]], vendar je bil znan ne le kot antikomunist in antikatolik, ampak tudi kot zagrizen antisemit in občudovalec [[Hitler]]jevega nacizma, ki ga je – ne brez podlage – primerjal s srbskim [[svetosavje]]m.<ref name="Byford72791001581592111">{{harvnb|Byford|2008|pp=72.79.100.158.159.211.}} </ref> Na Cetinju je odprl Amfilohij novo bogoslovje, založbo „Svetigora“ ter radijsko postajo „Radio Svetigora“. <ref name="Morrison86">{{harvnb|Morrison|2018|p=86.}}</ref> Glavni nadzornik vseh teh ustanov je bil sam Amfilohij. <ref name="Buchenau800"/> 1992 je pokrenil mesečnik svoje metropolije ''„Svetigora“ '', ki izhaja še sedaj (2026). 1998 je odprl radijsko postajo na državni ravni z istim imenom – „Svetigora“. Na začetku so bili odnosi z oblastmi sprejemljivi in predsednikom [[Milo Đukanović|Milom Đukanovićem]] dokaj dobri, vendar so se zaostrovali do prave sovražnosti. Med drugim je želel uvesti v šole tudi verouk. <ref žname="Morrison8687">{{harvnb|Morrison|2018|pp=86.87}}</ref> Za časa njegovega škofovanja je bilo zgrajenih ali obnovljenih več kot 567 cerkva in samostanov. <ref>{{cite book|url=https://books.google.com/book3?id=eCa8MwEACAAJ|title=Obnova i gradnja manastira i hramova u Crnoj Gori: ljetopis obnove, sanacije, rekonstrukcije i izgradnje u Mitropoliji Crnogorsko-primorskoj: 1990-2010|publisher=Mitropolija Crnogorsko-primorska|author=Jovan B. Markuš|place=|language=sr|date=2010|accessdate=31. avgust 2026}}</ref>Spodbudil je po zgledu katoliške »Karitas« v več črnogorskih mestih [[dnevna kuhinja|dnevne kuhinje]], kjer se je prehranjevalo čez 600 najbolj ranljivih družin z vsakdanjim toplim obrokom; tudi število prejemnikov enkratne pomoči v živežu je bilo veliko.<ref>[https://www.novosti.rs/vesti/planeta.300.html:830036-Topli-obrok-uz-blagoslov-Mitropolija-crnogorsko-primorska-pomaze-i-hrani-nevoljnike-u-svoje-cetiri-narodne-kuhinje Topli obrok uz blagoslov: Mitropolija crnogorsko-primorska pomaže i hrani nevoljnike u svoje četiri narodne kuhinje], Večernje novosti (2019) </ref> == Politično delovanje in smrt == [[File:Свјетлопис гроба митрополита Амфилохија у Саборном храму у Подгорици4.jpg|thumb|right|200px|Amfilohijev grob v [[kripta|kripti]] [[Podgoriška stolnica|Podgoriške stolnice]] ]] === Protestne »litije« === [[File:Protest in Podgorica, Jan 2020.jpg|thumb|200px|right| „Protestne litije“ pred [[Podgoriška stolnica|Podgoriško stolnico]] [[26. januar|26. januarja]] [[2020]] ]] Novi zakon o verskih skupnostih je konec decembra 2019 [[de jure]] prenesel lastništvo nad cerkvenim premoženjem, ki si ga je od 1920 prilastila na novo ustanovljena SPC, na črnogorsko državo.<ref>{{cite news|url=https://www.nytimes.com/reuters/2019/12/26/world/europe/26reuters-montenetro-protest.html|title=Serbs Protest in Montenegro Ahead of Vote on Religious Law|agency=Reuters|date=26. december 2019|work=The New York Times|access-date=5. januar 2020|language=en-US|issn=0362-4331}}</ref> Amfilohij je takrat takorekoč pobesnel in nahujskal Srbe na množične proteste, češ da je s tem državnim napadom na cerkveno premoženje ustvarjena brezzakonita družba; pozivu so sledile množične cestne litije ali procesije in zapore prometnic, pa tudi včasih grobo posredovanje policije in zaporne kazni za nekatere udeležence, časnikarje in cerkvenjake; pretepen naj bi bil tudi Amfilohijev posrednik in škofo-vikar budimljansko-nikšički [[Metodij Ostojić|Metodij]] (*1976), ki je bil prepeljan na zdravljenje v beograjsko [[VMA]], kjer so temu dogodku mediji še napihnili.</ref>{{cite web|url=https://balkaninsight.com/2019/06/14/montenegros-attack-on-church-property-will-create-lawless-society/|title=Montenegro’s Attack on church Property Will Create Lawless Society|date=14. junij 2019|website=Balkan Insight|language=en-US|access-date=5. Januar 2020}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/444908/Episkop –Metodije-posle-prebijanja-u-Crnoj-Gori-hospitalizovan-na-VMA|website=Politika Online|access-date=20. Januar 2020}}</ref> 29. decembra 2019 je Škofovski sinod SPC v Črni gori izobčil predsednika Mila Đukanovića in njegovo vlado, ki je prinesla ta sporni zakon o verski svobodi, ki pa je pravzaprav izenačil vse verske skupnosti, podobno kot drugod po svetu v demokratičnih državah. SPC pa je hotela ohraniti svoje prigrabljene privilegije.<ref>[https://web.archive.org/web/20230408102238/https://www.b92.net/info/vesti/index.php? yyyy=2019&mm=12%E2%85%86=29&nav_category=167&nav_id=1636336&version=amp Episkopski savet: Milo i poslanici izopšteni iz SPC], B92</ref> Amfilohij je kljub prepovedi množičnega zbiranja od strani Zdravstvenega ministrstva zaradi sočasnega izbruha koronine pandemije nadaljeval in še naprej vodil množične proteste; glavni povod za to je bilo omenjeno sprejetje zakona, po katerem se stanje cerkvenega premoženja vrača v status quo pred letom 1920, ko je to bilo državna črnogorska lastnina. Amfilohij je to začel konec 2019, nadaljeval pa z nezmanjšanim zagonom tudi v letu korone 2020, ko še ni bilo cepiva in je bila lahko vsaka okužba usodna. Protesniki so po celi Črni gori jemali iz cerkva bandere, svete ikone in križe, ki so jih nosili v protestnih procesijah za dosego določenih političnih ciljev: ne le, da bi odstavili sporni zakon, ampak tudi oblast, ki ga je sprejela. Oporečniški politično-cerkveni shodi so se nadaljevali vse do avgusta 2020, seveda ne upoštevajoč zdravstvenih previdnostnih ukrepov ampak njim navkljub v organizaciji srbskega metropolitanskega vodstva in navadno tudi pod osebnim Amfilohijevim vodenjem. <ref>{{cite web|url=http://www.politika.rs/sccc/clanak/449003/Nastavljene-litije-sirom-Crne-Gore|title=Настављљене литије широм Црне Горе|website=Politika Online|access-date=2. marec 2020}}</ref> Amfilohij je torej od začetka 2020 vodil množične proteste, kjer kljub prepovedi zbiranja ob izbruhu pandemije korone niso upoštevali nobenih zdravstvenih predpisov in priporočil; udeleženci niso nosili niti varnostnih krink niti se držali potrebne razdalje. Poleg tega so v cerkvah tudi o [[Velika noč |velikonočnih praznikih ]] nadaljevali obhajanje večjega števila vernikov po starodavni vzhodni praksi z isto žličko; ne čudi, da se je končno okužil tudi on sam, ki je prepričeval svojo okolico, da korone ni, ampak da je to zahodna [[teorija zarote]]. Najprej je bolezen tajil prek videa ter se je nato zdravil v domači oskrbi in šele po pozitivnem testu na covid-19 je 7. oktobra privolil, da ga sprejmejo v bolnišnico. Kljub temu, da so mu srbske oblasti ponujale zdravljenje v najsodobnejši tovrstni bolnici, je ostal „doma in delil usodo drugih Črnogorcev“. <ref>{{cite web|url=https://www.bild.de/lgbt/2020/lgbt/serbisch-orthodoxe-kirche-homophober-kirchenfuehrer-an-corona-gestorben-73674488.bild.html|title= Serbisch-orthodoxe Kirche:Homophober Kirchenführer an Corona gestorben|publisher=Bild.de|author=Marco Schenk|place=|language=de|date=30. oktober 2020|accessdate=4. november 2025}}</ref> Čeprav sta imela na začetku veliko skupnih točk in sta takorekoč sodelovala, so se kmalu začele kazati vedno večje razpoke. Prvič se je tokrat Amfilohij celo spustil neposredno v ostro volilno kampanjo zoper Đukanovića skupaj s svojimi verskimi in civilnimi fanatičnimi somišljeniki prav v nasprotovanju novemu spornemu »Zakonu o verski svobodi«, ki je pravzaparav enakopravno obravnaval vse črnogorske verske skupnosti. Septembra 2020 je tako na predsedniških volitvah bil Đukanović poražen, izvoljen pa z novo parlamentarno večino Amfilohijev somišljenik [[Zdravko Krivokapić]], ki je napovedal, da bo odpravil sporni zakon.<ref>[https=//www.vijesti.me/vijesti/politika/471639/dio-poslanika-df-a-nije-prisustvovao-ntoniranju-himne Objavili dokument: Poslanici tri koalicije podržali Krivokapića za mandatara], Vijesti, 23. september 2020</ref> === Bolezen in smrt === Amfilohij je nadaljeval srečanja s cerkvenimi in civilnimi posamezniki, pa tudi z večjimi ali manjšimi skupinami, češ da korana ne obstaja in da je to teorija zarote. Zato ni čudno, da se je ob teh številnih stikih tudi sam okužil. 7. oktobra 2020 se je počutil zelo utrujenega in izčrpanega. Čeprav je sam razglašal, da covid-19 sploh ne obstaja in da je to še ena zahodna teorija zarote, so ga končno le pregovorili, da se je dal testirati in sicer se je test pokazal pozitiven. Prek videa pa je s šibkim glasom tajil kakršnokoli bolezen, češ da je samo utrujen in da se bo še vzpenjal na Lovčen, ko si opomore. Bolezenski znaki pa so vedno bolj prihajali do izraza in ga prisilili k iskanju zdravniške pomoči. Najprej ni hotel v bolnišnico in se je zdravil kar doma. 7. oktobra 2020 je bil pozitiven na korono.<ref>{{cite web|url=https://www.nytimes.com/2020/10/07/world/montenegros-most-prominent-cleric-has-tested-positive.html|title=Montenegro’s most prominent cleric has tested positive|work=[[The New York Times]]|date=7. oktober 2020|accessdate=31. avgust 2026}}</ref> Zdelo se je, da gre na boljše in 20. oktobra je bil test negativen. Po mnenju zdravstvene službe pa so koronini testi samo 90% zanesljivi in zato na rezultate ni mogoče prisegati z gotovostjo. Zdravje pa se mu je hitro slabšalo ter je vedno težje dihal. Voditeljica Pljučnega oddelka v podgoriški bolnici [[Jelena Borovinić]] je ugotovila, da je njegovo zdravje ogroženo ter „ga je dala na umetno prezračevanje“ („was placed in the mode of invasive ventilation“). Hudo okuženi je imel obe pljučni krili zaradi [[pljučnica|pljučnice]] in koroninih zapletov ter je po prejemu [[sveta evharistija|svetegao obhajila]] umrl 30. oktobra 2020 ob 8:20 star 82 let.<ref>{{cite web|url=http://rs.n1info.com/Region/a666432/Preminuo-mitropolit-Amfilohije.html|title=Preminuo mitropolit Amfilohije|publisher=N1|date=30. oktober 2020|accessdate=30. oktober 2020|archive-date=1. november 2020|archive-url=https=//web.archive.org/web/2020 11001030207/http://rs.n1info.com/Region/a666432/Preminuo-mitropolit-Amfilohije.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=https://nova.rs|title=Ovako je govorio Amfilohije: Beseda na Sajmu knjiga |publisher=nova.rs|author=|place=|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=5. september 2026}}</ref> Srbski ambasador v Črni gori [[Vladimir Božović]] je potrdil, da je srbska vlada ponudila Amfilohiju zdravljenje v najsodobnejši tovrstni bolnici v beograjski [[Batajnica|Batajnici]], vendar je vladika odklonil, češ da bo ostal doma in delil usodo drugih sonarodnjakov. Po njegovi želji so ga pokopali v kripto [[Podgoriška stolnica|Podgoriške stolnice]] Jezusovega vstajenja v grobnico, ki si jo je pripravil že za življenja. Svojo knjižnico, ki obsega nekaj tisoč knjig, je podaril srednjeveškem [[Samostan Stanjevići|Samostanu Stanjevići]].<ref>[https://www.slobodnaevropa.org/a/30903460.html Mitropolit negativan na korona virus, Srbija nudila liječenje], Radio Slobodna Evropa, 20. oktober 2020</ref> Kljub prepovedi zbiranja zaradi širjenja koronavirusa so se zbrali pred Podgoriško stolnico na tisoče vernikov, saj jih je k množičnemu zbiranju spodbujal že dolge mesece prav pokojnik. Pogrebne maše so se udeležili številni pravoslavni cerkveni poglavarji in politiki iz Črne gore in sosednjih dežel kot tudi njegov prijatelj pesnik [[Matija Bećković]], ki mu je spesnil prigodno žalostinko. <ref>[https://www.vijesti.me/vijesti/drustvo/482571/sahranjen-mitropolit-crnogorsko-primorski-amfilohije Sahranjen mitropolit crnogorsko-primorski Amfilohije], Vijesti, 1. november 2020</ref><ref>[https://www.nedeljnik.rs/uzivo-sahrana-mitropolita/ Sahranjen mitropolit Amfilohije: Kako se od „Đeda“ oprostila Crna Gora (a i Srbija)], Nedeljnik, 1. november 2020</ref>. V sožalnem telegramu je beograjski mufti [[Mustafa Jusufspahić]] izrazil spoštovanje do pokojnika in omenil, da so med majskimi protesti 2004 – ko je Kosovo enostransko razglasilo neodvisnosti – srbski huligani napadli in hoteli zažgati [[Mošeja Bajrakli, Beograd|Mošejo Bajrakli]]; tedaj se je le metropolit Amfilohij postavil pred podivjano drhal in obvaroval ta hram, „ter branil dobro od hudega v nas vseh“ („defending good from evil in all of us“). <ref>[https://www.vijesti.me/vijesti/drustvo/482431/muftija-mustafa-jusuf-kada-su-huligani-palili-nasu-dzamiju-hrabri-mitropolit-je-stao-ispred-mase-da-je-brani Muftija Mustafa Jusufspahić: Kada su huligani palili našu džamiju, hrabri mitropolit je stao ispred mase da je brani], Vijesti, 31. oktober 2020</ref> Vlada je odklonila predlog glede državnega dneva žalovanja, vendar so to storile posamezne krajevne skupnosti in občine. Ko se je ob pogrebnih slovesnostih gnetla večtisočglava množica, so le redki od cerkvenih ali civilnih dostojanstvenikov nosili obvezne krinke ali se držali varnostne razdalje. Srbskemu predsedniku – ki je imel v Amfilohiju zaradi Kosova nepomirljivega nasprotnika – so prepovedali govor. Med večurno žalno slovesnostjo je zanesljivo nosil krinko podgoriški katoliški župnik, ki pa ni mogel stran od množice. Po pogrebu je on sicer bil negativen na koroninem testu, vendar je prinesel virus v svojo skupnost in tako so se okužili vsi njegovi kolegi – eden od njih je skoraj umrl. Okužile pa so se tudi tamkajšnje redovnice, ki skrbijo za vzdrževanje cerkvenih prostorov in za gospodinjstvo podgoriške redovne skupnosti. O tem so mediji pa mediji popolnoma molčali, kakor tudi o mnogih okužbah tudi s smrtnim izidom zaradi zanemarjanja nujnih zdravstvenih previdnostnih ukrepov. Pogrebne slovesnosti je vodil 1. novembra 2020 srbski patriarh Irenej, ki se je tudi okužil. 4. novembra 2020 je bil pozitiven na testu za COVID-19, potem ko se je udeležil pogreba od korone umrlega Amfilohija.<ref name=openfuneral /> the 1 November funeral of [[Metropolitanate of Montenegro and the Littoral|Metropolitan]] [[Amfilohije Radović|Amfilohije]], who also tested positive and had died from COVID-19.<ref>{{cite web |title=Serbian Orthodox Church head tests positive for coronavirus |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a668422/Serbian-Orthodox-Church-head-tests-positive-for-coronavirus.html |website=rs.n1info.com |date=4 November 2020 |access-date=20 November 2020 |archive-date=28 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201128062010/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a668422/Serbian-Orthodox-Church-head-tests-positive-for-coronavirus.html |url-status=dead }}</ref>Velika množica na Amfilohijevem pogrebu ni upoštevala socialne distance ali nosila mask, Amfilohijeva krsta pa je bila vrh vsega med obredom odprta in mnogi so okuženo truplo celo poljubljali – matere pa so k njemu dvigovale svoje otroke.<ref name="openfuneral">{{Cite web|url= https://www.cnn.com/2020/11/20/europe/serbian-orthodox-church-patriarch-irinej-dies-covid-19-intl/index.html |title=Church patriarch dies from Covid-19 after leading open-casket funeral of bishop killed by the virus|first1=Martin|last1=Goillandeau |first2=Kara|last2=Fox |website=CNN|date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref><ref name="bbc2011">{{cite news |title=Covid-19: Serbian Orthodox Patriarch Irinej dies |work=BBC News |date=20 November 2020 |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-55013132 |access-date=20 November 2020}}</ref> Srbski patriarh Irenej pa se je med pogrebom okužil in se nato vrnil v Beograd, kjer so ga takoj sprejeli na zdravljenje. 14. novembra je bilo objavljeno, da je njegovo zdravstveno stanje "stabilno in pod nadzorom med zdravljenjem" v vojaški bolnišnici za COVID na Karaburmi v Beogradu, a že 19. novembra je bil intubiran.<ref>{{cite web |title=Military hospital says Serbian church head well |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a672087/Military-hospital-says-Serbian-church-head-well.html |website=rs.n1info.com |date=14 November 2020 |access-date=20 November 2020 |archive-date=14 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201114192218/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a672087/Military-hospital-says-Serbian-church-head-well.html |url-status=dead }}</ref> On 19 November, he was [[intubation|intubated]].<ref name="bbc2011"/> Nekateri mediji so že poročali, da je Irenej umrl; Srbska pravoslavna cerkev pa je izdala izjavo, v kateri je te trditve ovrgla, vendar je dejala, da se Irinejevo zdravstveno stanje slabša.<ref>{{cite news|url = https://www.b92.net/eng/news/society.php?yyyy=2020&mm=11&dd=19&nav_id=109720 |title = The condition of the Patriarch is difficult; SPC issued a statement|work = [[B92]]|date = 19 November 2020|access-date = 19 November 2020}}</ref> Nekateri tiskovni prestavnii so še vedno vztrajali, da so novico o Irenejevi smrti potrdili ugledni viri.<ref name="nova.rs">{{cite web |title=Zvanični izvori: Patrijarh živ, u teškom stanju |url=https://nova.rs/vesti/drustvo/patrijarh-irinej-u-teskom-stanju/ |website=nova.rs |date=19 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref>Irenejeva smrt je bila uradno objavljena 20. novembra ob 7.07 po srednjeevropskem času.<ref name="spc2011">{{cite web |title=Serbian Patriarch Irinej reposed in the Lord |url=http://www.spc.rs/eng/serbian_patriarch_irinej_reposed_lord |website=spc.rs |access-date=20 November 2020 |archive-date=20 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201120114149/http://www.spc.rs/eng/serbian_patriarch_irinej_reposed_lord |url-status=dead }}</ref><ref name="reuters1">{{cite news |title=Patriarch of Serbian Orthodox Church dies of coronavirus |url=https://www.reuters.com/article/serbia-patriarch-death/patriarch-of-serbian-orthodox-church-dies-due-to-coronavirus-idINKBN2800LP |website=reuters.com |date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020|last1=Vasovic |first1=Aleksandar }}</ref><ref name="bbc2011"/> Istega dne sta razglasili tridnevno žalovanje po njegovi smrti tako srbska vlada kot vlada Republike Srbske. V bližnji časovni oddaljenosti sta torej okužbi korone podlegla kar dva najpomembnejša srbska cerkvena dostojanstvenika. Nasprotniki so omenjali Amfilohijeve izjave, da ni korone: „Amfilohije kaže: ’Nema korone’! Korona kaže: ’Nema Amfilohija!’“<ref name="condolences">{{cite web |title=Three-day mourning in Serbia, RS, Budva over SPC Patriarch's death; condolences |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a674371/Three-day-mourning-in-Serbia-after-SPC-Patriarch-s-death.html |website=rs.n1info.com |access-date=20 November 2020 |archive-date=20 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201120122859/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a674371/Three-day-mourning-in-Serbia-after-SPC-Patriarch-s-death.html |url-status=dead }}</ref> == Ocena == [[File:Predstavnici SPC na obeležavanju 70. godišnjice Novosadske racije (2).JPG|200px|thumb|right|Spredaj: Metropoliti [[Vasilij Kačavenda|Kačavenda]] (v rdečem, levo), [[Amfilohij Radović|Amfilohij]] (v belem, sredi) in [[Porfirij Perić|patriarh Porfirij]] (v rdečem, desno) ]] === Vsestranski izobraženec, vendar ozek rusofil === Amfilohij je bil zelo izobražen, pa je temeljito splošno in teološko izobrazbo zahteval tudi od svojih bogoslovcev. Bil pa je znan tudi kot mnogojezičnež. Tekoče je govoril [[srbščina|srbsko]], [[italijanščina|italijansko]], [[nemščina|nemško]], [[francoščina|francosko]], [[grščina|grško]] in [[ruščina|rusko]] {{sfn|Stamatović|1999}}, uporabljal pa je lahko brez težav tudi [[staroslovanščina|staroslovanščino]], [[stara grščina|staro grščino]] in [[latinščina|latinščino]]. <ref name="politika.rs">{{cite web|url=http://www.politika.rs/scc/clanak/465598/Ko-je-bio-mitropolit-Amfilohije-vladik-koji-nikog-nije –ostavljao-ravnodusnim|title=Ко је био митрополит Амфилохије – владика који никог није остављао равнодушним|publisher=Politika Online|author=|place=Beograd|language=sr|date=30. oktober 2020|accessdate=31. avgust 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://slobodnahercegovina.com/na-danasnji-dan-rodjen-je-mitropolit-amfilohije/|title= „На данашњи дан рођен је Митрополит Амфилохије“|publisher=Слободна Херцеговина|author=|place=|language=sr|date=30. oktober 2020|accessdate=31. avgust 2026}}</ref> Bil je vpliven član „Združenja književnikov Srbije“, pa tudi „Združenja književnikov Črne gore“. {{sfn|Stamatović|1999}} Neprikrito je nastopal kot vidni zagovornik rusofilstva in velesrbstva, njegovega kosovskega mita in je brez pomisleka samega sebe razglašal za srbskega četnika in nacionalista.<ref name="Morrison104"/><ref name="Sistek 121">{{harvnb|Šístek|2011|p=121}}</ref> To je potekalo v popolnem soglasju s porastjo srbskega nacionalizma, ki ga je spodbujala vplivna in agresivna politika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]]; SPC je še prednjačila v spodbujanju nacionalne nestrpnosti med srbskim prebivalstvom v raznih jugoslovanskih republikah. V Črni gori je tako korenito smer predstavljala prav Amfilohijeva osebnost.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison104"/>Večina pravoslavnih škofov je takrat podpirala zamisel o Veliki Srbiji, ki naj bi nadomestila Titovo Novo Jugoslavijo; v njej naj bi prek etničnega čiščenja Srbom sovražnih narodov živeli vsi „osvobojeni“ in „etnično očiščeni“ Srbi, kar bi po prvotnih radikalnih načrtih zajemalo prostor celotne Jugoslavije; glede na poznejše hude vojaške poraze začenši z izgubo Slovenije pa bi se zadovoljili „samo z manjšim področjem“ z zahodno mejo Virovitica-Karlovac-Karlobag, medtem ko bi na jugovzhodu mejili na Makedonijo. Amfilohijeve izjave glede Kosova so pozivale na nepomirljiv boj proti katoliškemu in protestantskemu Zahodu, kakor tudi muslimanskemu Vzhodu, češ da so vsi skupaj „nezdrav veter, ki hoče neprestano ugaševati to sveto luč“, ki se imenuje Srbija („an insane wind trying ceaselessly to extinguish this sacred lamp“, defined as Serbia).<ref name="MacDonald243"/>{{citebook|last=MacDonald|first=David Bruce|chapter=The importance of Being European: Narratives of East and West in Serbian and Croatian Nationalism|editor1-frst=Ireneusz Paweł|editor2-first=Andrzej Marcin|title=Multiplicity of nationalism in contemporary Europe|year=2010|publisher=Rowman & Littlefield|isbn=97807391239123072|chapter-urla=https://books.google.com/books?id=jquJ8M|WGYC&q=Islam+Amfilohije+Radovic&pg=PA243|pages=243}}</ref> Res je sicer, da je v besedah svoje ideje povezoval s krščansko ljubeznijo in poudarjal, da je njegovo orožje le v besedah; krvavi dogodki, ki so tem besedam sledili, pa so pokazali, da so bojeviteži raznih barv te nestrpnosti razumevali čisto konkretno in nekrščansko. Ne le v teoriji, marveč tudi z orožjem v roki, so se novodobni teologi SPC zoperstavljali svojim starejšim kolegom, ki so nahajali neki »modus vivendi« s komunističnim jugoslovanskim sistemom. <ref name="Buchenau7879">{{harvnb|Buchenau|2005|pp=78.79}}</ref> Bode v oči Amfilohijev [[sovražni govor]] zoper [[katolištvo|katoliške]] [[Hrvati|Hrvate]] in [[islam|muslimanske]] [[Bošnjaki|Bošnjake]], ki ne vsebuje niti trohice sicer v besedah zelo glasno in stalno oznanjevane krščanske ljubezni.<ref name="Carmichael32''>{{cite book|last=Carmichael|first=Cathie|title=Ethnic cleansing in the Balkans= nationalism and the destruction of tradition|year 2003|publisher=Routledge|isbn=9781134479535|url=https://books.google.com/books?id=yb=RI4KwwdIC&q=anti+Islam+A,fočpjoke+Radpvoc&pq=PT62|pages=32}}</ref><ref name="Velikonja163"/> V letu 1992, ko je bila na vrhuncu srbsko-črnogorska agresija na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino spremljana z neizprosnim etničnim čiščenjem, tega visoki srbski cerkveni dostojanstveniki niso brzdali ali obsojali (kar bi bilo v skladu z evangeljskim naukom o krščanski ljubezni), temveč so poseganja vojaških, pa tudi polvojaških formacij, skupaj z Amfilohijem še podžigali. Nekaj vsakdnjega je postalo požiganje katoliških ali muslimanskih verskih stavb, pa tudi sovražni govor zoper „neprijateljske“ Bošnjake, Hrvate in Albance (Kosovarje). Vso krivdo za vojne zločine je visoki srbski kler valil s svojih sonarodnjakov na genocidne težnje, ki naj bi jih spodbujal s teorijami zarote nihče drug kot [[Vatikan]], pa seveda celoten Zahod.<ref name="Sells65">{{cite book|last=Sells|first=Michael A. |title=The bridge betrayed: Religion and genocide in Bosnia|year=1996|publisher?University of California Press|isbne=9780520922099|url=https://books.google.com/books?id=FadxZ6F2uEAC&q=anti+Islam+Amfilohije+Radovic&pg=PA65|pages=65}}</ref> V zgodnjih 90-ih letih sta pravoslavna škofa izobraženi Amfilohij in sporni [[Vasilij Kačavenda|Kačavenda]] hujskaško poglabljala verske in narodnostne razlike med jugoslovanskimi narodi pod pretvezo, da so se vsi oni zarotili zoper SPC in da se Srbi morajo braniti, saj so od vsepovsod ogroženi. Tozadevni pomirjevalni poskusi [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanskega]] [[Alojzij Šuštar|Šuštarja]] in [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Franc Perko|Perka]] so bili neuspešni in so se razbili ob zidu popolnega nerazumevanja in nacionalistične blaznosti, v kateri so pravoslavni cerkveni krogi prednjačili.<ref name="LittleSwearer14">{{cite book|last1=Little|first1=David|last2=Swearer|first2=Donald|chapter=Introduction|editor1-last=Little|editor1-first=David|editor2-last=Swearer|editor2-first=Donald K. |title=Religion and Nationalism in Iraq: A Comparative Perspective|year=2006|publisher=Harvard University Press|isbn=9780945454410|url=https://books.google.com/books?id=E1rXAAAAMAAJ&q=Amfilohije+Radovic|pages=14}}</ref> Amfilohij je trdil, da je »naravno okolje« Srbov le v »pravoslavnem vzhodnem krščanstvu« in da se zato morajo bojevati ne le zoper katoliški in protestantski Zahod, ampak tudi zoper islam. Da bi agresivnost opravičeval, je v zvezi s tem zatrjeval, da »brez smrti ne more biti vstajenja«, kar je sicer točno, vendar v tej zvezi zavajajoč sofizem. Iz evangelija sledi namreč, da Kristus ni žrtvoval drugih, ampak samega sebe. Poleg tega pa se ni daroval za zemeljsko, ampak za nebeško kraljestvo, ki pripada vsem ljudem. Sveto pismo da jasno vedeti, da Božje kraljestvo ni pozemeljske, ampak duhovne narave in da ga ni treba braniti z zemeljskim orožjem; toliko manj pa voditi osvajalno vojno pod pretvezo širjenja Božjega kraljestva.<ref>Janezov evangelij 18,36s</ref> Vrh tega veže kristjana in tudi cerkvenega dostojanstvenika zapoved ljubezni do sovražnikov<ref>»Če kdo pravi: 'Ljubim Boga', pa sovraži svojega brata, je lažnivec« 1 Jn 4,20</ref>.V zvezi s to nedoslednostjo med krščanskim naukom o ljubezni in metropolitovim spodbujanjem ene strani v bratomorni državljanski vojni je lažje dojeti, čemu so ga nasprotniki zmerjali s satanom.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/214320/dok_je_buktio_rat_u_bosni_1993_godine_cetinjani_su_ovako_dochekali_amfilohija_risto_sotono_video.html|title=DOK JE BUKTIO RAT U BOSNI 1993. GODINE, CETINJANI SU OVAKO DOČEKALI AMFILOHIJA: 'Risto sotono...' (VIDEO)|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=|language=bs|date=4. september 2021|accessdate=5. november 2025}}</ref><ref name="Heinrich150">{{cite book|last=Heinrich|first=Hans-Georg|chapter=Towards a Cultural Theory of Transition: The Strange Architecture of Post-Communist Societies|editor1-last=Heinrich|editor1-first=Hans-Georg|title=Institution Building in the New Democracies. Studies in Post-Post-Communism|year=1999|publisher=Collegium Budapest/Institute for Advanced Studies|isbn=9789638463913|urla=https://books.google.com/books?id=Qh4kAQAAIAAJ&q=According+to+the+Serbian+patriarch+Amfilohije+Radovic%2C+the+%22natural+space%22+for+the+Serbian+people+is+the+orthodox+East.+And+it+must+fight+against+the+Catholic+and+Protestant+West%2C+as+well+as+against+Islam%3A+%22without+death+there+will+be+no+resurrection%22. |pages=150}} „According to the Serbian patriarch Amfilohije Radovic, the „natural space“ forthe Serbian people is the Orthodox East. And it must fight against the Catholic and Protestant West, as well as against Islam: „without death there will be no resurrection“. </ref> Široka javnost je v njem prepoznala eno od najbolj spornih osebnosti SPC.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs|title=Mitropolit Amfilohije Radović|publisher=Istinomer|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=7. maj 2015}}</ref> Posebej pa so ga imeli v želodcu Črnogorci, ki niso pohodili svoje slavne zgodovine in narodnosti. Ko je leta 1993 besnela vojna v Bosni, so Cetinjci pričakali Amfilohija znanega kot vojnega hujskaša z besedami: „Risto sotono!“ Zastopal je namreč nacionalistična in klerofašistična stališča in skrival ter poveličeval vojne zločince. Posebno naklonjenost je izražal do [[Ratko Mladić|Ratka Mladića]] in [[Radovan Karadžić|Radovana Karadžića]], katerega je imenoval za „besmrtnika“. V nasprotju s tem in drugimi srbskimi pravoslavnimi škofi se je tedaj preproto ljudstvo Cetinja krepko zoperstavilo sodelovanju črnogorskih mož in fantov v vojnah na področju bivše Jugoslavije, posebej napadu na sosednjo [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]], zlasti pa bombardiranju [[Dubrovnik]]a. {| |- ! Skup je prekinut pjesmom<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/214320/dok_je_buktio_rat_u_bosni_1993_godine_cetinjani_su_ovako_dochekali_amfilohija_risto_sotono_video.html|title=DOK JE BUKTIO RAT U BOSNI 1993. GODINE, CETINJANI SU OVAKO DOČEKALI AMFILOHIJA: 'Risto sotono...' (VIDEO)|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=|language=bs|date=4. september 2021|accessdate=5. november 2025}}</ref> ! Srečanje je prekinila pesem |- | <poem> „Nikad neće Crna Gora bit’ obala srpskog mora“ </poem> | <poem> „Črna gora nikdar ne bo obala srbskega morja“ </poem> |} === Črnogorec proti Črnogorcem === Amfilohijeve očitke črnogorski vladi in njeni politiki bi lahko strnili v nekaj smeri: #Spodbujanje "montenegrinstva"<ref> „montenegrinstvo“ od italijanske besede za Črno goro: „Monte Negro“</ref>, odpovedovanje od "srbstva" in "montenegrizacija" Črne gore #vrnitev prek referenduma k samostojnosti in ločitev od Srbije, s katero je bila po prenehanju Jugoslavije nekaj časa povezana v državno skupnost „[[Srbija in Črna gora]]“ #priznavanje Kosova kot samostojne države od strani Črne gore; to Amfilohiju pomeni izdajo zapuščine črnogorskih posvetno-verskih vladarjev Petrovićev #vstop Črne gore v NATO in "oddaljevanje" od Rusije. #Kakor si je domišljijsko in mitsko zamislil „pogibijo“<ref> „pogibija“ v pomenu „pogine u borbi za slobodu otadžbine“ tj.: „pade v boju za svobodo domovine“</ref> in svetništvo kneza [[Lazar Hrebljanović|Lazarja]], je Amfilohij toliko bolj doživljal priznanje Kosova kot najhujše dejanje izdaje. Zato on čisto nekrščansko preklinja podpisnike in uporablja pesniški besednjak kosovskega mita, pozivajoč srbsko mladino da za Kosovo "ginu do posljednjeg"<ref> „ginu do posljednjeg za Kosovo“ – da se gredo vojskovat za ohranitev ali pridobitev Kosovega pod srbsko oblast, pa četudi bi v boju vsi padli oziroma umrli vsi do zadnjega.</ref>. #Tiste politike – na prvem mestu misli na srbskega predsednika [[Boris Tadić|Tadića]], ki je bil na položaju 2004-2012; še bolj ima v želodcu njegovega naslednika [[Aleksandar Vučić|Vučića]], ki ga je nasledil ter bil neprestano na oblasti vse do 2026. Obadva in njima podobne imenuje „brez glave in brez vesti“, ker so dovolili ločitev Kosova in Metohije od Srbije in od Črne gore.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref> Podobno pa razpolagajo z očitki njegovi nasprotniki: # Njegov življenjepis odkriva sicer človeka, ki mu ni tuje bistvo krščanske vere in bi od njega smeli pričakovati, da se bo držal njene osnovne usmeritve, da je mogoče doseči zveličanje z vero, ljubeznijom in ponižnim moralnim življenjem. Vendar je „malo ljudi v Črni gori in širje, ki izzivajo toliko nasprotovanj, kot osebnost metropolita Črnogorsko-primorske metropolije na Cetinju, Amfilohija Rista Radovića“ (Reuters) Večina njegovih izjav spada namreč v sam vrh mizantropije, šovinizma, homofobije in vseh drugih najmračnejših načinov izražanja človeški zavesti.<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/56874-svetosavski-zilot-u-akciji|title= Svetosavski zilot u akciji|publisher=antenam.net|author=Mirjana Dragaš & Slobodan Jovanović|place=|language=sr|date=5. november 2017|accessdate=6. september 2026}}</ref> #Z opravljanjem zadušnice zanj zahteva rehabilitacijo [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] kot začetnika odpora proti fašizmu, češ da njegova vloga med Drugo svetovno vojno ni dovolj razsvetljena in da je nedolžna žrtev komunističnega maščevanja; njegovi četniki pa so ne le sodelovali z okupatorji v boju proti komunističnim partizanom, ampak tudi širili „Veliko Srbijo“ z „etničnim čišćenjem hrvaškega in iztrebljanjem muslimanskega prebivvalstva“ <ref>Mihailović je napisao „Instrukciju (20. decembar 1941) komandantima na terenu u kojoj stoji uz glavni cilj četničkog pokreta - stvaranje velike Srbije, kao drugi primarni cilj - etničko čišćenje hrvatskog i uništenje muslimanskog stanovništva.</ref> ter nad njimi počenjali zločine, za katere niso bili nikoli kaznovani; med take spada tudi primer [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]]. # Od vseh pravoslavnih cerkva na Balkanu velja SPC kot najkonzervativnejša, mračnjačka, sovražna do znanosti in napredka. Zavrača „zahodne“ ideologije kot komunizem, individualizem, materializem in sekularizem; spregledali pa so, da je agresivni nacionalizem – ki so ga izpovedovali – prav tako ena od ideja brezbožnega liberalnega materializma.<ref name="Buchenau6566">{{harvnb|Buchenau|2014|pp=65.66}}</ref> #Vedno pa je bila povezana s političnim šovinizmom o ustvarjanju velike države in podrejanju drugih narodov pod pretvezo osvobajanja in privodenja nacionalno nezavednih k svojim "srbskim koreninam". [[Nikolaj Velimirović]], duhovno izhodišče [[Justin Popović|Justina Popovića]] in Amfilohija Radovića, trdi, da je borba za nacionalno cerkev "osnova pravega, evangeljskega in celovitega nacionalizma" in da je takšno ustanovil že [[Sveti Sava]], kar pa je anahronizem, saj v tistem času ni bilo takega liberalnega nacionalizma,, kakršnega je oznanjal v svoji „Srbiji na Balkanu“ brezbožni socialist [[Svetozar Marković]]. # Amfilohij je novembra 1991 po napadu Srbov in Črnogorcev na [[Konvali|Konavle]] hodil po dubrovniškem bojišču ter podpihoval k vojni in nasilju.<ref>Mirko Đorđević, analitičar Srpske pravoslavne crkve. Inačica izvorne stranice arhivirana 24. svibnja 2013. Pristupljeno 20. veljače 2011.</ref> Jeseni 1991 je črnogorskim vojakom delil križce in ikonice. <ref>{{cite web|url=https://pescanik.net/zasto-se-u-crkvi-sapuce-2/|title=Zašto se u crkvi šapuće 2 - Emisija, Mirko Đorđević, Ljubiša Rajić, Ivan Čolović, Pavle Rak, Mladen Lazić, Jovan Byford, Vidan Hadži-Vidanović, Ivan Kuzminović, Srđa Trifković, Nikola Samardžić, Milan Vukomanović, Slobodan G. Marković, Dragoljub Mićunović, Radmila Radić, Milica Rodić, Marko Milanović, Desimir Tošić - Peščanik|publisher=pescanik.net|author=Mirko Đorđević idr.|place=|language=sr|date=19. november 2009|accessdate=24. maj 2013}}</ref> Novembra tega leta je igraje na gusle s pesmijo „Mojkovačka bitka“ spodbujal črnogorske rezerviste podgoriške brigade „Veljko Vlahović“ na napadalnost zoper hrvaško ozemlje in krščansko katoliško prebivalstvo.<ref> Zvijer iz bezdana</ref><ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/index.php?title=Amfilohije_Radovi%C4%87|title= Amfilohije Radović|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=|place=Zagreb|language=hr|date=30. april 2022|accessdate=5. november 2025}}</ref> #Obiskoval je tudi vsa bojišča po Hercegovini, ki so jih Srbi „etnično čistili“ od muslimanov. Do zob oboroženi [[Željko Ražnatović|Arkan]] je konec junija 1991 s svojimi "Tigri" bival v Cetinjskem manastiru in s svojo polvojaško drhaljo z blagoslovom Amfilohija in SPC duhovnikov odšel morit. Bio je v [[Trebinje|Trebinju]], ko je bila oropona hiša in podjetje [[Salih Alijagić|Saliha Alijagića]] in požgano nekaj hiš uglednih muslimanov. Spodbujal je [[Milan Martić|Milana Martića]] in [[Milan Babić|Milana Babića]] v uporu zoper hrvaško oblast, češ da morajo vsi Srbi živeti v eni državi za "ujedinjenje svih srpskih krajeva".<ref>{{cite web|url=https://pescanik.net/zasto-se-u-crkvi-sapuce-2/|title=Zašto se u crkvi šapuće 2 - Emisija, Mirko Đorđević, Ljubiša Rajić, Ivan Čolović, Pavle Rak, Mladen Lazić, Jovan Byford, Vidan Hadži-Vidanović, Ivan Kuzminović, Srđa Trifković, Nikola Samardžić, Milan Vukomanović, Slobodan G. Marković, Dragoljub Mićunović, Radmila Radić, Milica Rodić, Marko Milanović, Desimir Tošić - Peščanik|publisher=pescanik.net|author=Mirko Đorđević idr.|place=|language=sr|date=19. november 2009|accessdate=24. maj 2013}}</ref><ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref> #Napadalno vojno je opravičeval kot zakonito obrambo od vseh in povsod ogroženega srbskega naroda, kot novo zavezo, v kateri ima posebno častno mesto vojni zločinec Radovan Karadžić in Srbi v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]], ki da so preživeli križanje in so zato „boljši od polkrščene Črne gore in nedokrščene Srbije“. Ne priznava pa [[Srebreniški genocid|Srebreniškega pokola]], češ da je bilo to samo „povračilo in maščevanje“ („odmazda i osveta“). #Dograjeval in spreminjal je cerkve iz XIV. in XV. stoletja, postavljal stavbe v njihovi neposredni bližini, oslikaval srednjeveške cerkve s tujimi sodobnimi svetniki, ki nikdar niso bili naslikani po črnogorskih cerkvah ter uporabljal materiale, ki niso bili zgodovinski. Na opozorila Spomeniškega varstva se je požvižgal, češ da naj pazijo: če ga bodo še ovirali pri njegovem uničevanju kulturnih spomenikov, jim bo sploh onemogočil kakršnokoli delovanje. Zgradil je veliko sakralnih stav, ki so v slogu srbskih manastirov s Kosovega, kar je bil kulturni imperializem in prozelitizem, ki je hotel z misijonarjenjem pretvoriti Črnogorce v del srbskega nacionalnega in duhovnega prostora. #Nasprotoval je obnavljanju Črnogorske pravoslavne cerkve, češ da SPC deluje v Črni gori še 8 stoletij. V resnici pa je bila ta skupnost ustvarjene 1920 z dekretom regenta Aleksandra Karađorđevića. Spreneveda se nad dejstvom, da je bila samostojnost Črnogorske pravoslavne cerkve takrat nasilno zatrta.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref> #Izgleda, da ni bil zoper svojeglavnost brezpogojno, ampak bi vendarle dopustil obnavljanje CPC pod pogojem, da bi Črna gora zopet postala kraljevina pod vodstvom Petrovićev. <ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/56874-svetosavski-zilot-u-akciji|title= Politički rebusi mitropolita Amfilohija|publisher=Peščanik|author=Mirko Đorđević|place=|language=sr|date=21. junij 2010|accessdate=6. september 2026}}</ref> === Na filmskem platnu === Dobro je dokumentirano delovanje tako predsednika Srbije Vučića kot tudi črnogorskega metropolita Radovića in prelito v napeto stvaritev na platnu. Čeprav vsebujeta oba filma različnih avtorjev le dokumentarni material, sta kot dregnila v sršenovo gnezdo in povzročila negativne odzive kot jezo in grožnje, zmerjanje in sprenevedanje v obeh prestolnicah. Filma ''Vladalac'' (''Vladar'') in ''Svjedok Božje ljubavi'' (''Priča Božje ljubezni '') sta nastala skoraj istočasno na začetku koroninega leta 2020: prvi v Beogradu, drugi pa v Podgorici. V spomin nam kličeta, da sta bili Vučić in Amfilohij dejavna soudeleženca zločinske velikosrbske politike. <ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2020/2/24/dva-ratna-druga-aleksandar-vucic-i-amfilohije-radovic|publisher=balkans.aljazeera.net|author=Tomislav Marković|place=|language=sr|date=24. februar 2020|accessdate=6. september 2026}}</ref> === Nagrade in priznanja === ;Izbrani redovi in odličja #Spominsko odličje [[Carigrajski patriarhat|carigrajskega patriarha]] [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomeja]] (1991)<ref name="standard"/> #Odličje [[Jeruzalemski grški patriarhat|Jeruzalemskega grškega patriarhata]] ob dvatisočletnici krščanstva (2000)<ref name="standard"/> #„Red Lomonsova“, odlikovanje [[Ruska federacija|Ruske federacije]] (2001)<ref name="standard"/> #Odličje Jeruzalemskega grškega patriarhata ob 1500-letnici [[Mar Saba]] (2002)<ref name="standard"/> # »Red sv. Aleksandra Nevskega I. stopnje«, Ruska vojaško-znanstvena akademija (2003)<ref name="standard"<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2020/2/24/dva-ratna-druga-aleksandar-vucic-i-amfilohije-radovic|publisher=balkans.aljazeera.net|author=Tomislav Marković|place=|language=sr|date=24. februar 2020|accessdate=6. september 2026}}</ref>''/> #»Red sv. Cirila Turovskega«, [[Beloruska pravoslavna Cerkev]] (2008)<ref name="standard"/> # »Red sv. Vladimirja«, Ukrajinska pravoslavna Cerkev pod Moskovskim patriarhatom (2012) <ref name=''standard''/> # „Red sv. Velikomučenika Jurija“, Škofija Budimlja in Nikšić (2013) <ref name="standard"/> # „Red Črnogorske velike zvezde“, Predsednik [[Jakov Milatović|Milatović]] (2025, posmrtno) <ref>{{cite web|url=https://mitropolija.com/2025/10/24predsjednik-milatovic-dodijelio-posthumno-orden-crnogorske-velike-zvijezde-mitropolitu-amfilohiju/|title=Предсједник Милатовић додијелио постхумно Орден Црногорске велике звијезде митрополиту Амфилохију|publisher=Православна Митрополија црногорско-приморска (Званични сајт)|author=|place=|language=sr|date=14. oktober 2025|accessdate=24. oktober 2025}}</ref> # Častni član „Moskovske bogoslovne akademije“ (2006) # Častni doktorat »Teološkega inštituta sv. Sergija v Parizu« (2012)<ref>{{cite web|url=http://www.spc.rs/eng/metropolitan_amfilohije_receives_honorary_doctorate_saint_sergius_orthodox_theological_institute|title=Metropolitan Amfilohije receives the honorary doctorate of the Saint Sergius Orthodox Theological Institute in Paris {{!}} Serbian Orthodox Church [Official web site] |publisher=Serbian Orthodox Church|author=|place=|language=en|date=20. januar 2015|accessdate=8. november 2020}}</ref> # Častni doktorat „Petrograjske bogoslovne akademije“ (2015)<ref>{{cite web|url=http://www.spc.rs/eng/metropolitan_amfilohije_doctor_honoris_causa_orthodox_spiritual_academy_st_petersburg|title=Metropolitan Amfilohije Doctor HONORIS CAUSA of the Orhodox Spiritual Academy of St. Petersburg {{!}} Serbian Orthodox Church [Official web site] |publisher=Serbian Orthodox Church|author=|place=|language=en|date=2015|accessdate=8. november 2020}}</ref> == Dela == Amfilohijevi spisi obsegajo več kot tisoč enot<ref>{{cite web|url=https://www.standard.rs/2020/10/30/zivot-i-delo-mitropolita-amfilohija/|title=Život i delo mitropolita Amfilohija|publisher=Novi Standard|author=|place=|language=sr|date=30. oktober 2020|accessdate=31. oktober 2020}}</ref>; njegova izbrana dela so bila objavljena v 36 zvezkih. Skupaj z [[Atanasij Jevtić|Atanasijem Jevtićem]] je Amfilohij prevajal v srbščino Devterokanonične [[Stara zaveza|starozavezne]] knjige. === Izbrana dela === #''Tajna Svete Trojice po učenju Grigorija Palame'' (1973), doktorska disertacija v grščini. #''Smisao liturgije'' (1974), razprava v grščini. #''Tumačenje Starog zaveta kroz vekove'' (1979), Beograd. #''Sinaiti i njihov značaj u Srbiji XIV vijeka'' (1981), razprava. #''Filokalijski pokret XVIII i početkom XIX vijeka'' (1982), razprava v grščini. #''Osnove pravoslavnog vaspitanja'' (1983), veroučna knjiga. #''Duhovni smisao hrama Svetog Save'' (1987), Beograd. #''Vraćanje duše u čistotu'' (1992), Podgorica. #''Istorijski presjek tumačenja Starog zavjeta'' (1995), Nikšić.<ref>{{cite web|url=https://alchetron.com/Amfilohije-Radovi%C4%87|title=Amfilohije Radović|publisher=Alchetron, The Free Social Encyclopedia|author=|place=|language=en|date=29. november 2024|accessdate=5. november 2025}}</ref> == Navedki == {{navedek|''»Samo duša koja časno ponese svoj krst i narod koji dostojanstveno nosi taj krst i koji odstrada svoju vjeru, zaista razumiju tajne tog izvornog, hrišćanskog načina postojanja«''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref><ref>Tako je dejal Amfilohij na predavanju v priredbi „Misijskega fonda Eparhije zvorničko-tuzlanske“ v Bijeljini</ref><br>„Le duša, ki častno ponese svoj križ in ljudstvo, ki dostojanstveno nosi ta križ in ki odtrpi svojo vero, zares razume skrivnosti tega izvirnega krščanskega načina obstajanja“}} {{navedek|''»U riječi je život, ali je u riječi i smrt. I dobra i zla riječ stvara: jedna zajednicu života, druga zajednicu smrti i ništavila.«''<ref>{{cite web|url=https://zurnal.me|title=Mitropolit Amfilohije (Radović): Bez Riječi nema nam života.|publisher=zurnal.me|author=Amfilohije Radović|place=|language=cg|date=18. januar 2023|accessdate=6. september 2026}}</ref><ref>Prvič objavljeno v »Književne novine«, marec 1985</ref><br>„V besedi je življenje, toda v besedi je tudi smrt. In dobra in huda beseda ustvarja: ena skupnost življenja, druga skupnost smrti in niča.“}} {{navedek|''»Toga dana, iz tog jednopolnog braka, od Njegoševe slavne Crne Gore svi su preduslovi da se rodi - Jadogora, a od ponosnih Crnogoraca da počnu da se rađaju - jadogorci.«''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref><ref>Po prirejanju „parade ponosa“ v Beogradu, ki jo je označil za „sodomski smrad“, je bil sedaj Amfilohij odločno proti prirejanja podobne „parade“ v Podgorici rekoč, da so vsa tovrstna zbiranja nasilje nad vestjo ogromne večine ljudi in je izrazi tudi svoje odklonilno stališče do enospolnih skupnosti.</ref><br>„Na ta dan, iz te enospolne poroke, obstajajo vsi predpogoji, da se rodi – Gorjégora, a od ponosnih Črnogorcev da se začenjajo porajati - Gorjégorci“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Črnogorsko-primorska metropolija]] *[[Seznam papežev]] *[[Črnogorska pravoslavna Cerkev]] *[[Rusofilstvo]] *[[Covid-19]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Amfilohij Radović}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [http://mitropolija.com/mitropolit-crnogorsko-primorski/ Биографија митрополита Амфилохија |Митрополит цроногорско-приморски] * [https://www.youtube.com/watch?v=Jj2C8kxaKSY ДОСТОЈАН – Филм о Митрополиту црногорско-приморском Амфилохију (NEOPOREČEN – Film o črnogorsko-primorskem metropolitu Amfilohiju |Youtube] * [http://www.politika.rs/rubrike/dogadjaji-dana/Podgorici-smeta-ono-srpska-u-nazivu-SPC.sr.html Подгорици смета оно „српска“ у називу СПЦ (Podgorici je napoti tisto »srbska« v nazivu SPC) |Beograjski dnevnik „Politika“, 12. oktober 2015] *[https://redportal.pink.rs/cooltura/1843/dostojan-film-o-amfilohiju-radovicu DOSTOJAN: Film o Amfilohiju Radoviću | RedTV] ;{{ikona cg}} *[http://portalanalitika.me/clanak/201226/da-li-amfilohije-ozbiljno-prijeti-ratom-ili-se-Sali Da li gospodin Amfilohije ozbiljno prijeti ratom – ili se šali (Ali gospod Amfilohij resno grozi z vojno – ali se šali| Portalanalitika 9. januar 2017] *[https://www.slobodnaevropa.org/a/odnos-spc-i-korone-kako-je-lije%C4%8Den-amfilohije/30884695.html Kako je liječen Amfilohije od korone|Slobodna Evropa] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/index.php?title=Amfilohije_Radovi%C4%87 Amfilohije Radović – Hrvatska internetska enciklopedija] ;{{ikona de}} *[https://www.bild.de/lgbt/2020/lgbt/serbisch-orthodoxe-kirche-homophober-kirchenfuehrer-an-corona-gestorben-73674488.bild.html Serbisch-orthodoxe Kirche : Homophober Kirchenführer an Corona gestorben (SPC: Ljudomrzni cerkveni voditelj je umrl za korono) | Leben & Wissen – BILD.de] *[https://www.spiegel.de/panorama/montenegro-kirchenfuehrer-stirbt-an-corona-glaeubige-kuessen-seinen-leichnam-a-edebe9cc-ccda-4aac-abb2-f4fd49c215b3 Montenegro: Kirchenführer stirbt an Corona - Gläubige küssen seinen Leichnam (Črna gora: Cerkveni voditelj je umrl od korone – Verniki poljubljajo njegovo truplo | DER SPIEGEL] *[https://www.spiegel.de/politik/ausland/bischoefe-drohen-regierung-in-serbien-mit-dem-tod-a-899234.html Serbien: Bischöfe drohen Regierung mit dem Tod (Srbija: Vladike grozijo vladi s smrtjo)|Spiegel Online 11. maj 2013] ;{{ikona en}} *[https://web.archive.org/web/20101126214959/http://orthodoxresearchinstitute.org/resources/hierarchs/serbia/current/bio_amfilohije_radovic_metr_montenegro.htm Metropolitan Amfilohije (Radovic) of Montenegro and tha Coastlands | Arhivirano] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= [[Visarion Kostić]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Vršac|banatski škof]] | years = 1985&ndash;1990}} {{s-aft|after= [[Atanasij Jevtić]]}} {{s-bef|before= [[Jovan Pavlović]]}} {{s-ttl|title= [[Metropolija Črnogorsko-primorska|črnogorsko-primorski metropolit]] | years = 1990&ndash;2020}} {{s-aft|after= [[Joanikij Mićović]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Radović, Amfilohij}} [[Kategorija:Rojeni leta 1938]] [[Kategorija:Umrli leta 2020]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbski četniki]] [[Kategorija:Srbski nacionalisti]] [[Kategorija:Črnogorci]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci na Papeškem inštitutu v Rimu]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski prevajalci]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Srbski vplivneži]] [[Kategorija:Srbski založniki]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Razpad Jugoslavije]] [[Kategorija:Umrli od covida-19]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih cerkvah in samostanih]] 2uqcs5pmsuq76i4z12rgzo4vf37f76c 6759839 6759836 2026-10-02T22:00:18Z Stebunik 55592 /* Banatski škof (1980-1990) */ 6759839 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Amfilohij}} {{drugipomeni2|Radović}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Amfilohij Radović | honorific-suffix = | native_name = Ристо Радовић/Risto Radović | native_name_lang = sr | title = [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorski]] [[nadškof]] in [[metropolija|metropolit]] | image = Amfilohije, Metropolitan of Montenegro.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Metropolit Amfilohij leta 2012 | church = [[Srbska pravoslavna cerkev]] v [[Črna gora|Črni gori]] | archdiocese = | province = | metropolis = [[Črnogorsko-primorska metropolija]] | diocese = | see = | elected = | appointed = | term = | term_start = [[30. december]] [[1990]] | quashed = | term_end = [[30. oktober]] [[2020]] | predecessor = [[Danilo Dajković|Danilo]] | opposed = | successor = [[Joanikij Mićović|Joanikij]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1967]] | ordained_by = v [[Grška pravoslavna Cerkev|Grški pravoslavni Cerkvi]]. | consecration = [[1985]] | consecrated_by = [[SPC|srbski patriarh]] [[German Đorić|German]] in drugi vladike | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | birth_date = {{birth date|1938|1|7}} | birth_place = [[Bare, Kolašin|Bare]] ([[Kolašin]], [[Zetska banovina]] [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]) | death_date = {{Death date and age|2020|10|30|1938|1|7}} | death_place = [[Podgorica]], [[Črna gora]] | buried = [[Podgoriška stolnica]] ([[Podgorica]], [[Črna gora]] | tomb = [[Podgorica]] (Stolnica Jezusovega vstajenja, [[Črna gora]]) | resting_place_coordinates = 42°26'44.5"N 19°14'53.7"E | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavni|pravoslavec]] | residence = | parents = <br> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] <br>[[Papeški vzhodni inštitut]]<br>[[Univerza v Atenah]] <ref name=''Morrison86''/> | motto = | signature = Bishop_Amfilohije_Radović_-_signature.png | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Amfilohij Radović''', rojen kot '''Risto Radović''' ({{lang-sr|Ристо Радовић/Risto Radović}}, [amfilɔ̌xijɛ râːdɔv̞itɕ]<ref>{{cite web|url=https://alchetron.com/Amfilohije-Radovi%C4%87|title=Amfilohije Radović|publisher=Alchetron, The Free Social Encyclopedia|author=|place=|language=en|date=29. november 2024|accessdate=5. november 2025}}</ref> [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]] [[Črnogorci|črnogorskega]] porekla, [[bazilijanci|bazilijanec]] in [[Črnogorsko-primorska metropolija|črnogorsko-primorski]] [[metropolit]]), * [[7. januar]] [[1938]], [[Bare, Kolašin|Bare]] pri [[Kolašin]]u ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Črna gora]]), † [[30. oktober]] [[2020]], [[Podgorica]]. Njegov častni naslov, ki pa ga je v celoti nosil le on, se je glasil: : Mitropolit crnogorsko-primorski, vladika skenderijsko-brdsko-zetski i egzarh pećkog trona. (črnogorsko)<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/mitropolit-amfilohije-radovic/|title=Mitropolit Amfilohije Radović|publisher=Istinomer|author=|place=|language=sr|date=4. december 2020|accessdate=7. september 2026}}</ref><br>Črnogorsko-primorski metropolit, skenderijsko-brdsko-zetski škof in egzarh peškega trona. (slovensko)<br>Metropolitan of Montenegro and the Coastlands, Zetsko-Brdo and Skenderije, and Exarch of the Holy Throne of Peć.<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=27. junij 2014|accessdate=3. september 2026}}</ref> (angleško). == Življenjepis == [[File:Metropolitan Amfilohije as Risto Radović.jpg|thumb|200pc|left|Radović kot mlad študent]] === Poreklo in šolanje === Amfilohij se je rodil na pravoslavni [[Božič]], dne {{OldStyleDate|7. januar|1938|25. december}} kot ''Risto Radović'' v številni družini v [[Bare, Kolašin|Barah]] pri [[Kolašin]]u v Dolnji [[Morača|Morači]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]], danes [[Črna gora]]. {{sfn|Stamatović|1999}}<ref name="Morrison134"/><ref name="Morrison104"/> Nadživel ga je med drugimi tudi njegov starejši brat Vučina, ki je bil navzoč na njegovem pogrebu 2020, ter je nastopal tudi v dokumentarnem filmu o Amfilohiju z naslovom „Dostojan“. <ref>{{cite web|url=https://redportal.pink.rs/cooltura/1843/dostojan-film-o-amfilohiju-radovicu|title=DOSTOJAN: Film o Amfilohiju Radoviću|publisher=RedTV|author=|place=|language=sr|date=2020|accessdate=5. november 2025}}</ref> Bil je potomec vojvoda Mina Radovića, ki je sodeloval pri zedinjenju plemena Morača s [[Kneževina Črna gora|Kneževino Črno goro]] leta 1820. {{sfn|Stamatović|1999}} Njegov oče je bil Ćiro Radović, mati pa Mileva r. Bakić.<ref>{{cite web|url= https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral |title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref> Osnovno šolanje je končal v domačem [[Samostan Morača|Samostanu Morača]]. Nato se je vpisal v Bogoslovje sv. Sava v Samostanu Rakovica pri Beogradu (kar bi ustrezalo katoliškemu malemu semenišču), ki ga je končal 1962.<ref>{{cite web|url= https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref>{{sfn|Stamatović|1999}}. <ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison104"/> O svoji nenavadni poti do takorekoč vsiljenega duhovnega poklica pripoveduje on sam takole v eni od svojih ne vedno enakih zgodb: :»V tem kratkem tuzemeljskem življenju sem imel srečo srečevati se z izrednimi ljudmi. Predvsem je bil to moj oče, od katerega so v tistih povojnih časih zahtevali, da naj bo šolnik, ker so komunisti pobili mnogo profesorjev in duhovnikov. On pa je to zavrnil z razlago, da be bo poučeval otrok brezbožništva. To je bil njegov razlog, da ne sprejme poučevanja v osemletni šoli na Morači in zahvaljujoč njemu sem tudi jaz krenil po tej poti. On je to predlagal tudi mojim starejšim bratom, vendar oni tega niso hoteli, jaz pa sem. To ni bilo preprosto. Moral bi iti v Prizren, toda v Kolašinu so mi na vojaškem odseku to prepovedali z besedami: 'Kaj ti bo ta šola, ona je davno propadla, tega boga ni…' Potem so mi določili, da naj grem v mornarico. 'Zakaj?' sem vprašal. 'Moramo te prevzgojiti', so mi odgovorili. Nato sem prišel z očetom v Beograd. In tako greva od Cvetnega trga proti Patrijašiji<ref>S prejšnje osrednje železniške postaje, ki je za časa Aleksandra Vučića izgubila svoj namen – ostala je le klasicistična stavba brez vlakov –, je vodila pot prek Zelenega venca, kjer je Cvetni pijac (Cvetni trg) do Patrijaršije, ki pa je že tik [[Kalemegdan]]a v oddaljenosti kakih treh kilometrov</ref>, a jaz molim k Bogu, da me ne sprejmejo v Bogoslovijo. Ni uslišal moje molitve, sprejeli so me…«<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/svet/ovako-je-govorio-amfilohije-beseda-na-sajmu-knjiga/|title=Ovako je govorio Amfilohije: Beseda na Sajmu knjiga |publisher=nova.rs|author=Ranko Pivljanin|place=|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=5. september 2026}}</ref> Kot semeniščnik je v poznih petdesetih letih prejšnjega stoletja spoznal [[Justin Popović|Justina Popovića]] in občudoval ter si prisvojil njegovo rusofilstvo in nepomirljivo sovražno stališče do sodobne omike.<ref name="Buchenau6667">{{harvnb|Buchenau|2005|pp=66-67.}}<ref/> Istočasno se je posvetil študiju [[klasična filologija|klasične filologije]] na Beograjski univerzi.<ref name=official>Metropolitanate of Montenegro and the Littoral official site: [http://www.mitropolija.com/eparhijski-arhijerej/ Његово Високопреосвештенство Архиепископ Цетињски Митрополит Црногорско-приморски и Егзарх Пећког Трона Амфилохије (Радовић) ''His Eminence Archbishop of Cetinje, Metropolitan of Montenegro and the Littoral and Exarch of the Throne of Peć Amfilohije (Radovic) ''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/201404151100851/http://www.mitropolija.com/eparhijski-arhijerej/|date=15 April 2014}}</ref><ref name="Morrison104"/> Znanje si je nabiral na več evropskih vseučiliščih: v [[Pariz]]u je študiral na ruskem [[Teološki inštitut sv. Sergija, Pariz|Teološkem inštitutu svetega Sergija]], v [[Rim]]u na [[Papeški orientalski inštitut|Papeškem vzhodnem inštitutu]] in je tam tudi magistriral (1965), v [[Bern]]u pa na [[Krščanska katoliška univerza v Švici|Švicarski starokatoliški krščanski univerzi]]<ref name="Buchenau66"/> Podiplomsko šolanje je izpopolnil v Bernu in Rimu, ter nato odšel za sedem let v [[Grčija|Grčijo]], kjer je položil v roke Grkov meniške zaobljube ter sprejel ime „Amfilohij“ ter nato deloval kot jeromonah za Grško pravoslavno Cerkev.<ref name=official/> V Atenah je doktoriral z disertacijo ''„Skrivnost Svete Trojice glede na učenje sv. [[Gregorij Palama|Gregorija Palamskega]]“'' (''„Mystery of the Holy Trinity according to the Teaching of St. Gregory Palamas“'')<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref><ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison104"/> Po enoletnem bivanju na gori Atos je odšel za profesorja v Pariz, kjer je poučeval na Pravoslavnem teološkem inštitutu sv. Sergija. 1976 se je vrnil v Jugoslavijo in postal docent, nato pa profesor katehetike na Beograjski teološki fakulteti „Sveti Jovan Bogoslov“.<ref name="Morrison86"/> 2006 je postal izredni profesor na Moskovski teološki akademiji, a 2008 na Teološkem inštitutu pri Beloruski državni univerzi.<ref name=official/> Po vrnitvi v Beograd je bil izvoljen za dekana Bogoslovne fakultete v dveh mandatih.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/mitropolit-amfilohije-radovic/|title=Mitropolit Amfilohije Radović|publisher=Istinomer ili Ispinomer|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=7. maj 2015}}</ref> === Banatski škof (1980-1990) === Maja 1985 je postal škof Banatske pravoslavne škofije s sedežem v [[Vršac|Vršcu]]<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref>. [[Škofovsko posvečenje]] je prejel 16. junija 1985 v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Beograjski stolnici sv. Mihaela Nadangela]] po rokah [[German Đorić|patriarha Germana]]. Soposvečevalci so bili: črnogorsko-primorski metropolit Danilo, bački škof Nikanor, braničevski Hrizostom, žički Stefan, šumadijski Sava, dalmatinski Nikolaj, timoški Milutin, zvorniško-tuzlanski Vasilij, avstralsko-novozelandski Vasilij, banjaluški Jefrem in mačvanski Danilo. Ustoličen je v Vršcu 21. julija 1985. <ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/zivotopis-mitropolita-crnogorsko-primorskog-amfilohija-1938-2020/|title= Životopis mitropolita crnogorsko-primorskog Amfilohija (1938-2020). Arhiepiskop Cetinjski, Mitropolit Crnogorsko-Primorski i Egzarh svetog trona Pećkog Amfilohije.|publisher=Svetosavlje|author=|place=|language=cg|date=|accessdate=5. september 2026}}</ref> Med škofovanjem v Banatu je imel korekten odnos do katoličanov. Prišel je tudi osebno s spremstvom 14. februarja 1988 na posvetitev novega [[Škofija Zrenjanin|katoliškega zrenjaninskega škofa]] [[László Huzsvár|Huzsvárja]]; prav tako so se za časa njegovega škofovanja za praznike redno obiskovali tako škofje kot duhovniki; ta povezava se je še poglabljala med kratkim škofovanjem njegovega naslednika [[Hrizostom Stolić|Hrizostoma]], ki pa je bil kmalu povišan v Žičo. To starodavno navado je enostransko pretrgal škof [[Nikanor Bogunović|Nikanor]], ki je prepovedal svojim duhovnikom kakršnekoli tovrstne stike.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison134"/><ref name="Morrison104"/> Pri koncu svoje banatske službe pa je – podobno kot v Sloveniji [[Vladimir Dedijer]] ali v Srbiji [[Vuk Drašković]], pa zgodovinar [[Vasilije Krestić]] in pisatelj [[Dobrica Ćosić]] – prišel pod vpliv velesrbskega nacionalzma, čigar glavni nosilec je bil predsednik [[Slobodan Milošević|Milošević]]. K občutku o ogroženosti Srbov je prispevala tudi tajna in zloslutna „Spomenica“ SANU (1986), ki med drugim postavlja Srbe v vlogo nedolžne in od vseh preganjane žrtve z nedokazano trditvijo, da je postala [[Jugoslavija]] srbska grobnica in da jo zato treba razbiti, ter namesto nje ustvariti „Veliko Srbijo“. Tako so šovinisti kmalu tudi Amfilohija uspeli vplesti v dnevno politiko in je začel obtoževati najprej [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliško Cerkev]]: ne sicer v Srbiji, ampak tisto na Hrvaškem, češ da sodeluje pri preganjanju tamkajšnjih Srbov, ki da ga izvaja [[Franjo Tuđman|Tuđmanova]] „ustaška“ oblast.<ref name="Kristo433447">{{cite book|last=Krišto|first=Jure|chapter=The Catholic Church in a Time of Crisis|editor1-last=Ramet|editor1-first=Sabrina P. P.|editor-last=Adamović|editor2-first=Ljubiša S. |title=Beyond Yugoslavia: politics, economics, and culture in a shattered community|xear=1995|publisher=Westview Press|isbna=9780813379531|url=https://books.google.com/books? Id=PyKoAAAAIAAJ&q=Amfilohije+Radovic|pages=433, 447}} „accusation of Croats and the Roman Catholic Church of allegedly endangering the Serb people in Croatia. Many Serbian intellectuals became involved in this anti-Catholic propagand, but the names of Vasilije Krestic, historian, Dobrica Cosic, writer, and Amfilohije Radovic, Orthodox bishop from Banat stand out.“ </ref> 1990 je postal Amfilohij eden od vidnejših kandidatov za patriarha SPC. Podporo mu je dajal tudi predsednik Milošević.<ref name="Perica143144"/> Ni pa prejel zadostnega števila glasov in se tako ni mogel uvrstiti med tri vodilne škofe, od katerih bo potem eden izvoljen z žrebom.<ref name="Sistek121122"/><ref name="Perica143144">{{harvnb|Perica|2002|pp=143-144}}</ref> == Črnogorski metropolit (1990 – 2020) == [[File:04 04 2008 Mitropolit Amfilohije B&W –potpisana-s.JPG|200px|thumb|right|Črnogorski metropolit Amfilohij leta 2008]] === Ustoličenje med protesti === Nekaj dni pozenje se je odpovedal stari škof [[Danilo Dajković]] svoji službi in tako je bil v decembru 1990 kot njegov naslednik in metropolit Črnogrsko-primorske metropolije izvoljen Amfilohij; to službo je opravljal z versko-političnim hrupom vse do svoje smrti.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison134"/><ref name="Sistek121122">{{harvnb|Šístek|2011|pp=121-122. }}</ref> Med opaženimi gosti ob njegovem ustoličenju so bili pesnik [[Matija Bečković]], [[Novak Kilibarda]] in zgoraj omenjeni Radovan Karadžić. <ref name="Morrison134"/> Med visoko rangiranimi srbskimi nacionalisti v [[SR Črna gora|Črni gori]] je njegova izvolitev sprožila val navdušenja.<ref name="Sistek121"/> Med domačimi [[Črnogorci]] pa so decembra 1990 na [[Cetinje|Cetinju]] zoper njegovo izvolitev izbruhnili protesti, saj je bil znan – čeprav tudi sam Črnogorec – da kot Posrbljenec oporeka Črnogorcem poseben jezik, cerkveno samostojnost in lastno državnost. Zato so mu očitali tudi pregovor: „Gori Poturice od Turaka“ („Hujši so Poturice od Turkov) v smislu, da je on kot posrbljeni Črnogorec hujši od pravih Srbov.<ref name="Sistek123"/><ref>{{cite web|url= https://www.academia.edu/65525742/The_Serbian_Proverb_Poturica_gori_od_Tur%C4%8Dina_A_Turk_Convert_Is_Worse_Than_a_Turk_Stigmatizer_and_Figure_of_Speech |title= The Serbian Proverb Poturica gori od Turčina (A Turk-Convert Is Worse Than a Turk). Stigmatizer and Figure of Speech.|publisher=academia.edu|author=Marija Mandić|place=|language=en|date=2021|accessdate=6. september 2026}}</ref> Amfilohij je bil izvoljen decembra, umeščen pa 30. decembra 1990 v [[Samostan Cetinje|Cetinjskem samostanu]]. <ref>[https://mitropolija.com/mitropoli-crnogorsko-primorski/ АМФИЛОХИЈЕ АРХИЕПИСКОП ЦЕТИЊСКИ, МИТРОПОЛИТ ЦРНОГОРСКО-ПРИМОРСКИ И ЕГЗАРХ СВЕТОГ ТРОНА ПЕЋКОГ]</ref> === Delovanje === SPC v Črni gori se je okrepila v času [[Padec komunizma|Padca komunizma 1989]] kot edina duhovna, pa tudi politična sila, ki je obstajala neokrnjena kljub [[Razpad Jugoslavije|Razpadu Jugoslavije]].<ref name="Morrison8688">{{harvnb|Morrison|2018|pp=86, 88.}} </ref><ref name="Morrison135"/><ref name="Morrison104"/> Ko je postal metropolit, je Amfilohij takoj začel načrtno graditi nove cerkve in samostane, ter obnavljati stare cerkvene stavbe. <ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison104105"/>{{harvnb|Morrison|2015|pp=104-105.}} </ref> V tem obdobju so ljudje množično začeli iskati [[duhovnost]], pa je naraščalo števio vernikov pri svetih obredih, prejema krstov in drugih zakramentov, a oglašali so se tudi novi duhovni poklici med duhovniki, menihi in nunami, saj je prenehal polstoletni pritisk brezbožne [[ZKJ|komunistične partije]], ki je dotlej imela v Črni gori odločilen vpliv, morebiti največjega od vseh jugoslovanskih republik.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison135"/><ref name="Morrison105"/> Za pokristjanjevanje razkristjanjenih Črnogorcev se je Amfilohij posluževal tudi procesij z [[relikvija|relikvijami]] blaženega [[Vasilij Ostroški|Vasilija Ostroškega]], ki so jih pošiljali tudi v druge samostane. Poudarjal je češčenje žrtev taborišč, takoimenovanih mučencev, ki so umrli v [[Jasenovac|Jasenovcu]] med Drugo svetovno vojno in s tem netil sovraštvo do katoliških Hrvatov, saj ni bilo omenjano, da so imeli tam od ustaškega režima tudi Hrvatje in Judje svoje žrtve in da so bile podobne žrtve katoličanov tudi po Srbiji.<ref name="Morrison134"/> Delal je tudi za rehabilitacijo in kanonizacijo spornega pravoslavnega škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] kot mučenca, ki je bil sicer zaprt v [[Dachau|Dachauvu]], vendar je bil znan ne le kot antikomunist in antikatolik, ampak tudi kot zagrizen antisemit in občudovalec [[Hitler]]jevega nacizma, ki ga je – ne brez podlage – primerjal s srbskim [[svetosavje]]m.<ref name="Byford72791001581592111">{{harvnb|Byford|2008|pp=72.79.100.158.159.211.}} </ref> Na Cetinju je odprl Amfilohij novo bogoslovje, založbo „Svetigora“ ter radijsko postajo „Radio Svetigora“. <ref name="Morrison86">{{harvnb|Morrison|2018|p=86.}}</ref> Glavni nadzornik vseh teh ustanov je bil sam Amfilohij. <ref name="Buchenau800"/> 1992 je pokrenil mesečnik svoje metropolije ''„Svetigora“ '', ki izhaja še sedaj (2026). 1998 je odprl radijsko postajo na državni ravni z istim imenom – „Svetigora“. Na začetku so bili odnosi z oblastmi sprejemljivi in predsednikom [[Milo Đukanović|Milom Đukanovićem]] dokaj dobri, vendar so se zaostrovali do prave sovražnosti. Med drugim je želel uvesti v šole tudi verouk. <ref žname="Morrison8687">{{harvnb|Morrison|2018|pp=86.87}}</ref> Za časa njegovega škofovanja je bilo zgrajenih ali obnovljenih več kot 567 cerkva in samostanov. <ref>{{cite book|url=https://books.google.com/book3?id=eCa8MwEACAAJ|title=Obnova i gradnja manastira i hramova u Crnoj Gori: ljetopis obnove, sanacije, rekonstrukcije i izgradnje u Mitropoliji Crnogorsko-primorskoj: 1990-2010|publisher=Mitropolija Crnogorsko-primorska|author=Jovan B. Markuš|place=|language=sr|date=2010|accessdate=31. avgust 2026}}</ref>Spodbudil je po zgledu katoliške »Karitas« v več črnogorskih mestih [[dnevna kuhinja|dnevne kuhinje]], kjer se je prehranjevalo čez 600 najbolj ranljivih družin z vsakdanjim toplim obrokom; tudi število prejemnikov enkratne pomoči v živežu je bilo veliko.<ref>[https://www.novosti.rs/vesti/planeta.300.html:830036-Topli-obrok-uz-blagoslov-Mitropolija-crnogorsko-primorska-pomaze-i-hrani-nevoljnike-u-svoje-cetiri-narodne-kuhinje Topli obrok uz blagoslov: Mitropolija crnogorsko-primorska pomaže i hrani nevoljnike u svoje četiri narodne kuhinje], Večernje novosti (2019) </ref> == Politično delovanje in smrt == [[File:Свјетлопис гроба митрополита Амфилохија у Саборном храму у Подгорици4.jpg|thumb|right|200px|Amfilohijev grob v [[kripta|kripti]] [[Podgoriška stolnica|Podgoriške stolnice]] ]] === Protestne »litije« === [[File:Protest in Podgorica, Jan 2020.jpg|thumb|200px|right| „Protestne litije“ pred [[Podgoriška stolnica|Podgoriško stolnico]] [[26. januar|26. januarja]] [[2020]] ]] Novi zakon o verskih skupnostih je konec decembra 2019 [[de jure]] prenesel lastništvo nad cerkvenim premoženjem, ki si ga je od 1920 prilastila na novo ustanovljena SPC, na črnogorsko državo.<ref>{{cite news|url=https://www.nytimes.com/reuters/2019/12/26/world/europe/26reuters-montenetro-protest.html|title=Serbs Protest in Montenegro Ahead of Vote on Religious Law|agency=Reuters|date=26. december 2019|work=The New York Times|access-date=5. januar 2020|language=en-US|issn=0362-4331}}</ref> Amfilohij je takrat takorekoč pobesnel in nahujskal Srbe na množične proteste, češ da je s tem državnim napadom na cerkveno premoženje ustvarjena brezzakonita družba; pozivu so sledile množične cestne litije ali procesije in zapore prometnic, pa tudi včasih grobo posredovanje policije in zaporne kazni za nekatere udeležence, časnikarje in cerkvenjake; pretepen naj bi bil tudi Amfilohijev posrednik in škofo-vikar budimljansko-nikšički [[Metodij Ostojić|Metodij]] (*1976), ki je bil prepeljan na zdravljenje v beograjsko [[VMA]], kjer so temu dogodku mediji še napihnili.</ref>{{cite web|url=https://balkaninsight.com/2019/06/14/montenegros-attack-on-church-property-will-create-lawless-society/|title=Montenegro’s Attack on church Property Will Create Lawless Society|date=14. junij 2019|website=Balkan Insight|language=en-US|access-date=5. Januar 2020}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/444908/Episkop –Metodije-posle-prebijanja-u-Crnoj-Gori-hospitalizovan-na-VMA|website=Politika Online|access-date=20. Januar 2020}}</ref> 29. decembra 2019 je Škofovski sinod SPC v Črni gori izobčil predsednika Mila Đukanovića in njegovo vlado, ki je prinesla ta sporni zakon o verski svobodi, ki pa je pravzaprav izenačil vse verske skupnosti, podobno kot drugod po svetu v demokratičnih državah. SPC pa je hotela ohraniti svoje prigrabljene privilegije.<ref>[https://web.archive.org/web/20230408102238/https://www.b92.net/info/vesti/index.php? yyyy=2019&mm=12%E2%85%86=29&nav_category=167&nav_id=1636336&version=amp Episkopski savet: Milo i poslanici izopšteni iz SPC], B92</ref> Amfilohij je kljub prepovedi množičnega zbiranja od strani Zdravstvenega ministrstva zaradi sočasnega izbruha koronine pandemije nadaljeval in še naprej vodil množične proteste; glavni povod za to je bilo omenjeno sprejetje zakona, po katerem se stanje cerkvenega premoženja vrača v status quo pred letom 1920, ko je to bilo državna črnogorska lastnina. Amfilohij je to začel konec 2019, nadaljeval pa z nezmanjšanim zagonom tudi v letu korone 2020, ko še ni bilo cepiva in je bila lahko vsaka okužba usodna. Protesniki so po celi Črni gori jemali iz cerkva bandere, svete ikone in križe, ki so jih nosili v protestnih procesijah za dosego določenih političnih ciljev: ne le, da bi odstavili sporni zakon, ampak tudi oblast, ki ga je sprejela. Oporečniški politično-cerkveni shodi so se nadaljevali vse do avgusta 2020, seveda ne upoštevajoč zdravstvenih previdnostnih ukrepov ampak njim navkljub v organizaciji srbskega metropolitanskega vodstva in navadno tudi pod osebnim Amfilohijevim vodenjem. <ref>{{cite web|url=http://www.politika.rs/sccc/clanak/449003/Nastavljene-litije-sirom-Crne-Gore|title=Настављљене литије широм Црне Горе|website=Politika Online|access-date=2. marec 2020}}</ref> Amfilohij je torej od začetka 2020 vodil množične proteste, kjer kljub prepovedi zbiranja ob izbruhu pandemije korone niso upoštevali nobenih zdravstvenih predpisov in priporočil; udeleženci niso nosili niti varnostnih krink niti se držali potrebne razdalje. Poleg tega so v cerkvah tudi o [[Velika noč |velikonočnih praznikih ]] nadaljevali obhajanje večjega števila vernikov po starodavni vzhodni praksi z isto žličko; ne čudi, da se je končno okužil tudi on sam, ki je prepričeval svojo okolico, da korone ni, ampak da je to zahodna [[teorija zarote]]. Najprej je bolezen tajil prek videa ter se je nato zdravil v domači oskrbi in šele po pozitivnem testu na covid-19 je 7. oktobra privolil, da ga sprejmejo v bolnišnico. Kljub temu, da so mu srbske oblasti ponujale zdravljenje v najsodobnejši tovrstni bolnici, je ostal „doma in delil usodo drugih Črnogorcev“. <ref>{{cite web|url=https://www.bild.de/lgbt/2020/lgbt/serbisch-orthodoxe-kirche-homophober-kirchenfuehrer-an-corona-gestorben-73674488.bild.html|title= Serbisch-orthodoxe Kirche:Homophober Kirchenführer an Corona gestorben|publisher=Bild.de|author=Marco Schenk|place=|language=de|date=30. oktober 2020|accessdate=4. november 2025}}</ref> Čeprav sta imela na začetku veliko skupnih točk in sta takorekoč sodelovala, so se kmalu začele kazati vedno večje razpoke. Prvič se je tokrat Amfilohij celo spustil neposredno v ostro volilno kampanjo zoper Đukanovića skupaj s svojimi verskimi in civilnimi fanatičnimi somišljeniki prav v nasprotovanju novemu spornemu »Zakonu o verski svobodi«, ki je pravzaparav enakopravno obravnaval vse črnogorske verske skupnosti. Septembra 2020 je tako na predsedniških volitvah bil Đukanović poražen, izvoljen pa z novo parlamentarno večino Amfilohijev somišljenik [[Zdravko Krivokapić]], ki je napovedal, da bo odpravil sporni zakon.<ref>[https=//www.vijesti.me/vijesti/politika/471639/dio-poslanika-df-a-nije-prisustvovao-ntoniranju-himne Objavili dokument: Poslanici tri koalicije podržali Krivokapića za mandatara], Vijesti, 23. september 2020</ref> === Bolezen in smrt === Amfilohij je nadaljeval srečanja s cerkvenimi in civilnimi posamezniki, pa tudi z večjimi ali manjšimi skupinami, češ da korana ne obstaja in da je to teorija zarote. Zato ni čudno, da se je ob teh številnih stikih tudi sam okužil. 7. oktobra 2020 se je počutil zelo utrujenega in izčrpanega. Čeprav je sam razglašal, da covid-19 sploh ne obstaja in da je to še ena zahodna teorija zarote, so ga končno le pregovorili, da se je dal testirati in sicer se je test pokazal pozitiven. Prek videa pa je s šibkim glasom tajil kakršnokoli bolezen, češ da je samo utrujen in da se bo še vzpenjal na Lovčen, ko si opomore. Bolezenski znaki pa so vedno bolj prihajali do izraza in ga prisilili k iskanju zdravniške pomoči. Najprej ni hotel v bolnišnico in se je zdravil kar doma. 7. oktobra 2020 je bil pozitiven na korono.<ref>{{cite web|url=https://www.nytimes.com/2020/10/07/world/montenegros-most-prominent-cleric-has-tested-positive.html|title=Montenegro’s most prominent cleric has tested positive|work=[[The New York Times]]|date=7. oktober 2020|accessdate=31. avgust 2026}}</ref> Zdelo se je, da gre na boljše in 20. oktobra je bil test negativen. Po mnenju zdravstvene službe pa so koronini testi samo 90% zanesljivi in zato na rezultate ni mogoče prisegati z gotovostjo. Zdravje pa se mu je hitro slabšalo ter je vedno težje dihal. Voditeljica Pljučnega oddelka v podgoriški bolnici [[Jelena Borovinić]] je ugotovila, da je njegovo zdravje ogroženo ter „ga je dala na umetno prezračevanje“ („was placed in the mode of invasive ventilation“). Hudo okuženi je imel obe pljučni krili zaradi [[pljučnica|pljučnice]] in koroninih zapletov ter je po prejemu [[sveta evharistija|svetegao obhajila]] umrl 30. oktobra 2020 ob 8:20 star 82 let.<ref>{{cite web|url=http://rs.n1info.com/Region/a666432/Preminuo-mitropolit-Amfilohije.html|title=Preminuo mitropolit Amfilohije|publisher=N1|date=30. oktober 2020|accessdate=30. oktober 2020|archive-date=1. november 2020|archive-url=https=//web.archive.org/web/2020 11001030207/http://rs.n1info.com/Region/a666432/Preminuo-mitropolit-Amfilohije.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=https://nova.rs|title=Ovako je govorio Amfilohije: Beseda na Sajmu knjiga |publisher=nova.rs|author=|place=|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=5. september 2026}}</ref> Srbski ambasador v Črni gori [[Vladimir Božović]] je potrdil, da je srbska vlada ponudila Amfilohiju zdravljenje v najsodobnejši tovrstni bolnici v beograjski [[Batajnica|Batajnici]], vendar je vladika odklonil, češ da bo ostal doma in delil usodo drugih sonarodnjakov. Po njegovi želji so ga pokopali v kripto [[Podgoriška stolnica|Podgoriške stolnice]] Jezusovega vstajenja v grobnico, ki si jo je pripravil že za življenja. Svojo knjižnico, ki obsega nekaj tisoč knjig, je podaril srednjeveškem [[Samostan Stanjevići|Samostanu Stanjevići]].<ref>[https://www.slobodnaevropa.org/a/30903460.html Mitropolit negativan na korona virus, Srbija nudila liječenje], Radio Slobodna Evropa, 20. oktober 2020</ref> Kljub prepovedi zbiranja zaradi širjenja koronavirusa so se zbrali pred Podgoriško stolnico na tisoče vernikov, saj jih je k množičnemu zbiranju spodbujal že dolge mesece prav pokojnik. Pogrebne maše so se udeležili številni pravoslavni cerkveni poglavarji in politiki iz Črne gore in sosednjih dežel kot tudi njegov prijatelj pesnik [[Matija Bećković]], ki mu je spesnil prigodno žalostinko. <ref>[https://www.vijesti.me/vijesti/drustvo/482571/sahranjen-mitropolit-crnogorsko-primorski-amfilohije Sahranjen mitropolit crnogorsko-primorski Amfilohije], Vijesti, 1. november 2020</ref><ref>[https://www.nedeljnik.rs/uzivo-sahrana-mitropolita/ Sahranjen mitropolit Amfilohije: Kako se od „Đeda“ oprostila Crna Gora (a i Srbija)], Nedeljnik, 1. november 2020</ref>. V sožalnem telegramu je beograjski mufti [[Mustafa Jusufspahić]] izrazil spoštovanje do pokojnika in omenil, da so med majskimi protesti 2004 – ko je Kosovo enostransko razglasilo neodvisnosti – srbski huligani napadli in hoteli zažgati [[Mošeja Bajrakli, Beograd|Mošejo Bajrakli]]; tedaj se je le metropolit Amfilohij postavil pred podivjano drhal in obvaroval ta hram, „ter branil dobro od hudega v nas vseh“ („defending good from evil in all of us“). <ref>[https://www.vijesti.me/vijesti/drustvo/482431/muftija-mustafa-jusuf-kada-su-huligani-palili-nasu-dzamiju-hrabri-mitropolit-je-stao-ispred-mase-da-je-brani Muftija Mustafa Jusufspahić: Kada su huligani palili našu džamiju, hrabri mitropolit je stao ispred mase da je brani], Vijesti, 31. oktober 2020</ref> Vlada je odklonila predlog glede državnega dneva žalovanja, vendar so to storile posamezne krajevne skupnosti in občine. Ko se je ob pogrebnih slovesnostih gnetla večtisočglava množica, so le redki od cerkvenih ali civilnih dostojanstvenikov nosili obvezne krinke ali se držali varnostne razdalje. Srbskemu predsedniku – ki je imel v Amfilohiju zaradi Kosova nepomirljivega nasprotnika – so prepovedali govor. Med večurno žalno slovesnostjo je zanesljivo nosil krinko podgoriški katoliški župnik, ki pa ni mogel stran od množice. Po pogrebu je on sicer bil negativen na koroninem testu, vendar je prinesel virus v svojo skupnost in tako so se okužili vsi njegovi kolegi – eden od njih je skoraj umrl. Okužile pa so se tudi tamkajšnje redovnice, ki skrbijo za vzdrževanje cerkvenih prostorov in za gospodinjstvo podgoriške redovne skupnosti. O tem so mediji pa mediji popolnoma molčali, kakor tudi o mnogih okužbah tudi s smrtnim izidom zaradi zanemarjanja nujnih zdravstvenih previdnostnih ukrepov. Pogrebne slovesnosti je vodil 1. novembra 2020 srbski patriarh Irenej, ki se je tudi okužil. 4. novembra 2020 je bil pozitiven na testu za COVID-19, potem ko se je udeležil pogreba od korone umrlega Amfilohija.<ref name=openfuneral /> the 1 November funeral of [[Metropolitanate of Montenegro and the Littoral|Metropolitan]] [[Amfilohije Radović|Amfilohije]], who also tested positive and had died from COVID-19.<ref>{{cite web |title=Serbian Orthodox Church head tests positive for coronavirus |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a668422/Serbian-Orthodox-Church-head-tests-positive-for-coronavirus.html |website=rs.n1info.com |date=4 November 2020 |access-date=20 November 2020 |archive-date=28 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201128062010/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a668422/Serbian-Orthodox-Church-head-tests-positive-for-coronavirus.html |url-status=dead }}</ref>Velika množica na Amfilohijevem pogrebu ni upoštevala socialne distance ali nosila mask, Amfilohijeva krsta pa je bila vrh vsega med obredom odprta in mnogi so okuženo truplo celo poljubljali – matere pa so k njemu dvigovale svoje otroke.<ref name="openfuneral">{{Cite web|url= https://www.cnn.com/2020/11/20/europe/serbian-orthodox-church-patriarch-irinej-dies-covid-19-intl/index.html |title=Church patriarch dies from Covid-19 after leading open-casket funeral of bishop killed by the virus|first1=Martin|last1=Goillandeau |first2=Kara|last2=Fox |website=CNN|date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref><ref name="bbc2011">{{cite news |title=Covid-19: Serbian Orthodox Patriarch Irinej dies |work=BBC News |date=20 November 2020 |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-55013132 |access-date=20 November 2020}}</ref> Srbski patriarh Irenej pa se je med pogrebom okužil in se nato vrnil v Beograd, kjer so ga takoj sprejeli na zdravljenje. 14. novembra je bilo objavljeno, da je njegovo zdravstveno stanje "stabilno in pod nadzorom med zdravljenjem" v vojaški bolnišnici za COVID na Karaburmi v Beogradu, a že 19. novembra je bil intubiran.<ref>{{cite web |title=Military hospital says Serbian church head well |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a672087/Military-hospital-says-Serbian-church-head-well.html |website=rs.n1info.com |date=14 November 2020 |access-date=20 November 2020 |archive-date=14 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201114192218/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a672087/Military-hospital-says-Serbian-church-head-well.html |url-status=dead }}</ref> On 19 November, he was [[intubation|intubated]].<ref name="bbc2011"/> Nekateri mediji so že poročali, da je Irenej umrl; Srbska pravoslavna cerkev pa je izdala izjavo, v kateri je te trditve ovrgla, vendar je dejala, da se Irinejevo zdravstveno stanje slabša.<ref>{{cite news|url = https://www.b92.net/eng/news/society.php?yyyy=2020&mm=11&dd=19&nav_id=109720 |title = The condition of the Patriarch is difficult; SPC issued a statement|work = [[B92]]|date = 19 November 2020|access-date = 19 November 2020}}</ref> Nekateri tiskovni prestavnii so še vedno vztrajali, da so novico o Irenejevi smrti potrdili ugledni viri.<ref name="nova.rs">{{cite web |title=Zvanični izvori: Patrijarh živ, u teškom stanju |url=https://nova.rs/vesti/drustvo/patrijarh-irinej-u-teskom-stanju/ |website=nova.rs |date=19 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref>Irenejeva smrt je bila uradno objavljena 20. novembra ob 7.07 po srednjeevropskem času.<ref name="spc2011">{{cite web |title=Serbian Patriarch Irinej reposed in the Lord |url=http://www.spc.rs/eng/serbian_patriarch_irinej_reposed_lord |website=spc.rs |access-date=20 November 2020 |archive-date=20 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201120114149/http://www.spc.rs/eng/serbian_patriarch_irinej_reposed_lord |url-status=dead }}</ref><ref name="reuters1">{{cite news |title=Patriarch of Serbian Orthodox Church dies of coronavirus |url=https://www.reuters.com/article/serbia-patriarch-death/patriarch-of-serbian-orthodox-church-dies-due-to-coronavirus-idINKBN2800LP |website=reuters.com |date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020|last1=Vasovic |first1=Aleksandar }}</ref><ref name="bbc2011"/> Istega dne sta razglasili tridnevno žalovanje po njegovi smrti tako srbska vlada kot vlada Republike Srbske. V bližnji časovni oddaljenosti sta torej okužbi korone podlegla kar dva najpomembnejša srbska cerkvena dostojanstvenika. Nasprotniki so omenjali Amfilohijeve izjave, da ni korone: „Amfilohije kaže: ’Nema korone’! Korona kaže: ’Nema Amfilohija!’“<ref name="condolences">{{cite web |title=Three-day mourning in Serbia, RS, Budva over SPC Patriarch's death; condolences |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a674371/Three-day-mourning-in-Serbia-after-SPC-Patriarch-s-death.html |website=rs.n1info.com |access-date=20 November 2020 |archive-date=20 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201120122859/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a674371/Three-day-mourning-in-Serbia-after-SPC-Patriarch-s-death.html |url-status=dead }}</ref> == Ocena == [[File:Predstavnici SPC na obeležavanju 70. godišnjice Novosadske racije (2).JPG|200px|thumb|right|Spredaj: Metropoliti [[Vasilij Kačavenda|Kačavenda]] (v rdečem, levo), [[Amfilohij Radović|Amfilohij]] (v belem, sredi) in [[Porfirij Perić|patriarh Porfirij]] (v rdečem, desno) ]] === Vsestranski izobraženec, vendar ozek rusofil === Amfilohij je bil zelo izobražen, pa je temeljito splošno in teološko izobrazbo zahteval tudi od svojih bogoslovcev. Bil pa je znan tudi kot mnogojezičnež. Tekoče je govoril [[srbščina|srbsko]], [[italijanščina|italijansko]], [[nemščina|nemško]], [[francoščina|francosko]], [[grščina|grško]] in [[ruščina|rusko]] {{sfn|Stamatović|1999}}, uporabljal pa je lahko brez težav tudi [[staroslovanščina|staroslovanščino]], [[stara grščina|staro grščino]] in [[latinščina|latinščino]]. <ref name="politika.rs">{{cite web|url=http://www.politika.rs/scc/clanak/465598/Ko-je-bio-mitropolit-Amfilohije-vladik-koji-nikog-nije –ostavljao-ravnodusnim|title=Ко је био митрополит Амфилохије – владика који никог није остављао равнодушним|publisher=Politika Online|author=|place=Beograd|language=sr|date=30. oktober 2020|accessdate=31. avgust 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://slobodnahercegovina.com/na-danasnji-dan-rodjen-je-mitropolit-amfilohije/|title= „На данашњи дан рођен је Митрополит Амфилохије“|publisher=Слободна Херцеговина|author=|place=|language=sr|date=30. oktober 2020|accessdate=31. avgust 2026}}</ref> Bil je vpliven član „Združenja književnikov Srbije“, pa tudi „Združenja književnikov Črne gore“. {{sfn|Stamatović|1999}} Neprikrito je nastopal kot vidni zagovornik rusofilstva in velesrbstva, njegovega kosovskega mita in je brez pomisleka samega sebe razglašal za srbskega četnika in nacionalista.<ref name="Morrison104"/><ref name="Sistek 121">{{harvnb|Šístek|2011|p=121}}</ref> To je potekalo v popolnem soglasju s porastjo srbskega nacionalizma, ki ga je spodbujala vplivna in agresivna politika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]]; SPC je še prednjačila v spodbujanju nacionalne nestrpnosti med srbskim prebivalstvom v raznih jugoslovanskih republikah. V Črni gori je tako korenito smer predstavljala prav Amfilohijeva osebnost.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison104"/>Večina pravoslavnih škofov je takrat podpirala zamisel o Veliki Srbiji, ki naj bi nadomestila Titovo Novo Jugoslavijo; v njej naj bi prek etničnega čiščenja Srbom sovražnih narodov živeli vsi „osvobojeni“ in „etnično očiščeni“ Srbi, kar bi po prvotnih radikalnih načrtih zajemalo prostor celotne Jugoslavije; glede na poznejše hude vojaške poraze začenši z izgubo Slovenije pa bi se zadovoljili „samo z manjšim področjem“ z zahodno mejo Virovitica-Karlovac-Karlobag, medtem ko bi na jugovzhodu mejili na Makedonijo. Amfilohijeve izjave glede Kosova so pozivale na nepomirljiv boj proti katoliškemu in protestantskemu Zahodu, kakor tudi muslimanskemu Vzhodu, češ da so vsi skupaj „nezdrav veter, ki hoče neprestano ugaševati to sveto luč“, ki se imenuje Srbija („an insane wind trying ceaselessly to extinguish this sacred lamp“, defined as Serbia).<ref name="MacDonald243"/>{{citebook|last=MacDonald|first=David Bruce|chapter=The importance of Being European: Narratives of East and West in Serbian and Croatian Nationalism|editor1-frst=Ireneusz Paweł|editor2-first=Andrzej Marcin|title=Multiplicity of nationalism in contemporary Europe|year=2010|publisher=Rowman & Littlefield|isbn=97807391239123072|chapter-urla=https://books.google.com/books?id=jquJ8M|WGYC&q=Islam+Amfilohije+Radovic&pg=PA243|pages=243}}</ref> Res je sicer, da je v besedah svoje ideje povezoval s krščansko ljubeznijo in poudarjal, da je njegovo orožje le v besedah; krvavi dogodki, ki so tem besedam sledili, pa so pokazali, da so bojeviteži raznih barv te nestrpnosti razumevali čisto konkretno in nekrščansko. Ne le v teoriji, marveč tudi z orožjem v roki, so se novodobni teologi SPC zoperstavljali svojim starejšim kolegom, ki so nahajali neki »modus vivendi« s komunističnim jugoslovanskim sistemom. <ref name="Buchenau7879">{{harvnb|Buchenau|2005|pp=78.79}}</ref> Bode v oči Amfilohijev [[sovražni govor]] zoper [[katolištvo|katoliške]] [[Hrvati|Hrvate]] in [[islam|muslimanske]] [[Bošnjaki|Bošnjake]], ki ne vsebuje niti trohice sicer v besedah zelo glasno in stalno oznanjevane krščanske ljubezni.<ref name="Carmichael32''>{{cite book|last=Carmichael|first=Cathie|title=Ethnic cleansing in the Balkans= nationalism and the destruction of tradition|year 2003|publisher=Routledge|isbn=9781134479535|url=https://books.google.com/books?id=yb=RI4KwwdIC&q=anti+Islam+A,fočpjoke+Radpvoc&pq=PT62|pages=32}}</ref><ref name="Velikonja163"/> V letu 1992, ko je bila na vrhuncu srbsko-črnogorska agresija na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino spremljana z neizprosnim etničnim čiščenjem, tega visoki srbski cerkveni dostojanstveniki niso brzdali ali obsojali (kar bi bilo v skladu z evangeljskim naukom o krščanski ljubezni), temveč so poseganja vojaških, pa tudi polvojaških formacij, skupaj z Amfilohijem še podžigali. Nekaj vsakdnjega je postalo požiganje katoliških ali muslimanskih verskih stavb, pa tudi sovražni govor zoper „neprijateljske“ Bošnjake, Hrvate in Albance (Kosovarje). Vso krivdo za vojne zločine je visoki srbski kler valil s svojih sonarodnjakov na genocidne težnje, ki naj bi jih spodbujal s teorijami zarote nihče drug kot [[Vatikan]], pa seveda celoten Zahod.<ref name="Sells65">{{cite book|last=Sells|first=Michael A. |title=The bridge betrayed: Religion and genocide in Bosnia|year=1996|publisher?University of California Press|isbne=9780520922099|url=https://books.google.com/books?id=FadxZ6F2uEAC&q=anti+Islam+Amfilohije+Radovic&pg=PA65|pages=65}}</ref> V zgodnjih 90-ih letih sta pravoslavna škofa izobraženi Amfilohij in sporni [[Vasilij Kačavenda|Kačavenda]] hujskaško poglabljala verske in narodnostne razlike med jugoslovanskimi narodi pod pretvezo, da so se vsi oni zarotili zoper SPC in da se Srbi morajo braniti, saj so od vsepovsod ogroženi. Tozadevni pomirjevalni poskusi [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanskega]] [[Alojzij Šuštar|Šuštarja]] in [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Franc Perko|Perka]] so bili neuspešni in so se razbili ob zidu popolnega nerazumevanja in nacionalistične blaznosti, v kateri so pravoslavni cerkveni krogi prednjačili.<ref name="LittleSwearer14">{{cite book|last1=Little|first1=David|last2=Swearer|first2=Donald|chapter=Introduction|editor1-last=Little|editor1-first=David|editor2-last=Swearer|editor2-first=Donald K. |title=Religion and Nationalism in Iraq: A Comparative Perspective|year=2006|publisher=Harvard University Press|isbn=9780945454410|url=https://books.google.com/books?id=E1rXAAAAMAAJ&q=Amfilohije+Radovic|pages=14}}</ref> Amfilohij je trdil, da je »naravno okolje« Srbov le v »pravoslavnem vzhodnem krščanstvu« in da se zato morajo bojevati ne le zoper katoliški in protestantski Zahod, ampak tudi zoper islam. Da bi agresivnost opravičeval, je v zvezi s tem zatrjeval, da »brez smrti ne more biti vstajenja«, kar je sicer točno, vendar v tej zvezi zavajajoč sofizem. Iz evangelija sledi namreč, da Kristus ni žrtvoval drugih, ampak samega sebe. Poleg tega pa se ni daroval za zemeljsko, ampak za nebeško kraljestvo, ki pripada vsem ljudem. Sveto pismo da jasno vedeti, da Božje kraljestvo ni pozemeljske, ampak duhovne narave in da ga ni treba braniti z zemeljskim orožjem; toliko manj pa voditi osvajalno vojno pod pretvezo širjenja Božjega kraljestva.<ref>Janezov evangelij 18,36s</ref> Vrh tega veže kristjana in tudi cerkvenega dostojanstvenika zapoved ljubezni do sovražnikov<ref>»Če kdo pravi: 'Ljubim Boga', pa sovraži svojega brata, je lažnivec« 1 Jn 4,20</ref>.V zvezi s to nedoslednostjo med krščanskim naukom o ljubezni in metropolitovim spodbujanjem ene strani v bratomorni državljanski vojni je lažje dojeti, čemu so ga nasprotniki zmerjali s satanom.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/214320/dok_je_buktio_rat_u_bosni_1993_godine_cetinjani_su_ovako_dochekali_amfilohija_risto_sotono_video.html|title=DOK JE BUKTIO RAT U BOSNI 1993. GODINE, CETINJANI SU OVAKO DOČEKALI AMFILOHIJA: 'Risto sotono...' (VIDEO)|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=|language=bs|date=4. september 2021|accessdate=5. november 2025}}</ref><ref name="Heinrich150">{{cite book|last=Heinrich|first=Hans-Georg|chapter=Towards a Cultural Theory of Transition: The Strange Architecture of Post-Communist Societies|editor1-last=Heinrich|editor1-first=Hans-Georg|title=Institution Building in the New Democracies. Studies in Post-Post-Communism|year=1999|publisher=Collegium Budapest/Institute for Advanced Studies|isbn=9789638463913|urla=https://books.google.com/books?id=Qh4kAQAAIAAJ&q=According+to+the+Serbian+patriarch+Amfilohije+Radovic%2C+the+%22natural+space%22+for+the+Serbian+people+is+the+orthodox+East.+And+it+must+fight+against+the+Catholic+and+Protestant+West%2C+as+well+as+against+Islam%3A+%22without+death+there+will+be+no+resurrection%22. |pages=150}} „According to the Serbian patriarch Amfilohije Radovic, the „natural space“ forthe Serbian people is the Orthodox East. And it must fight against the Catholic and Protestant West, as well as against Islam: „without death there will be no resurrection“. </ref> Široka javnost je v njem prepoznala eno od najbolj spornih osebnosti SPC.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs|title=Mitropolit Amfilohije Radović|publisher=Istinomer|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=7. maj 2015}}</ref> Posebej pa so ga imeli v želodcu Črnogorci, ki niso pohodili svoje slavne zgodovine in narodnosti. Ko je leta 1993 besnela vojna v Bosni, so Cetinjci pričakali Amfilohija znanega kot vojnega hujskaša z besedami: „Risto sotono!“ Zastopal je namreč nacionalistična in klerofašistična stališča in skrival ter poveličeval vojne zločince. Posebno naklonjenost je izražal do [[Ratko Mladić|Ratka Mladića]] in [[Radovan Karadžić|Radovana Karadžića]], katerega je imenoval za „besmrtnika“. V nasprotju s tem in drugimi srbskimi pravoslavnimi škofi se je tedaj preproto ljudstvo Cetinja krepko zoperstavilo sodelovanju črnogorskih mož in fantov v vojnah na področju bivše Jugoslavije, posebej napadu na sosednjo [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]], zlasti pa bombardiranju [[Dubrovnik]]a. {| |- ! Skup je prekinut pjesmom<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/214320/dok_je_buktio_rat_u_bosni_1993_godine_cetinjani_su_ovako_dochekali_amfilohija_risto_sotono_video.html|title=DOK JE BUKTIO RAT U BOSNI 1993. GODINE, CETINJANI SU OVAKO DOČEKALI AMFILOHIJA: 'Risto sotono...' (VIDEO)|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=|language=bs|date=4. september 2021|accessdate=5. november 2025}}</ref> ! Srečanje je prekinila pesem |- | <poem> „Nikad neće Crna Gora bit’ obala srpskog mora“ </poem> | <poem> „Črna gora nikdar ne bo obala srbskega morja“ </poem> |} === Črnogorec proti Črnogorcem === Amfilohijeve očitke črnogorski vladi in njeni politiki bi lahko strnili v nekaj smeri: #Spodbujanje "montenegrinstva"<ref> „montenegrinstvo“ od italijanske besede za Črno goro: „Monte Negro“</ref>, odpovedovanje od "srbstva" in "montenegrizacija" Črne gore #vrnitev prek referenduma k samostojnosti in ločitev od Srbije, s katero je bila po prenehanju Jugoslavije nekaj časa povezana v državno skupnost „[[Srbija in Črna gora]]“ #priznavanje Kosova kot samostojne države od strani Črne gore; to Amfilohiju pomeni izdajo zapuščine črnogorskih posvetno-verskih vladarjev Petrovićev #vstop Črne gore v NATO in "oddaljevanje" od Rusije. #Kakor si je domišljijsko in mitsko zamislil „pogibijo“<ref> „pogibija“ v pomenu „pogine u borbi za slobodu otadžbine“ tj.: „pade v boju za svobodo domovine“</ref> in svetništvo kneza [[Lazar Hrebljanović|Lazarja]], je Amfilohij toliko bolj doživljal priznanje Kosova kot najhujše dejanje izdaje. Zato on čisto nekrščansko preklinja podpisnike in uporablja pesniški besednjak kosovskega mita, pozivajoč srbsko mladino da za Kosovo "ginu do posljednjeg"<ref> „ginu do posljednjeg za Kosovo“ – da se gredo vojskovat za ohranitev ali pridobitev Kosovega pod srbsko oblast, pa četudi bi v boju vsi padli oziroma umrli vsi do zadnjega.</ref>. #Tiste politike – na prvem mestu misli na srbskega predsednika [[Boris Tadić|Tadića]], ki je bil na položaju 2004-2012; še bolj ima v želodcu njegovega naslednika [[Aleksandar Vučić|Vučića]], ki ga je nasledil ter bil neprestano na oblasti vse do 2026. Obadva in njima podobne imenuje „brez glave in brez vesti“, ker so dovolili ločitev Kosova in Metohije od Srbije in od Črne gore.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref> Podobno pa razpolagajo z očitki njegovi nasprotniki: # Njegov življenjepis odkriva sicer človeka, ki mu ni tuje bistvo krščanske vere in bi od njega smeli pričakovati, da se bo držal njene osnovne usmeritve, da je mogoče doseči zveličanje z vero, ljubeznijom in ponižnim moralnim življenjem. Vendar je „malo ljudi v Črni gori in širje, ki izzivajo toliko nasprotovanj, kot osebnost metropolita Črnogorsko-primorske metropolije na Cetinju, Amfilohija Rista Radovića“ (Reuters) Večina njegovih izjav spada namreč v sam vrh mizantropije, šovinizma, homofobije in vseh drugih najmračnejših načinov izražanja človeški zavesti.<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/56874-svetosavski-zilot-u-akciji|title= Svetosavski zilot u akciji|publisher=antenam.net|author=Mirjana Dragaš & Slobodan Jovanović|place=|language=sr|date=5. november 2017|accessdate=6. september 2026}}</ref> #Z opravljanjem zadušnice zanj zahteva rehabilitacijo [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] kot začetnika odpora proti fašizmu, češ da njegova vloga med Drugo svetovno vojno ni dovolj razsvetljena in da je nedolžna žrtev komunističnega maščevanja; njegovi četniki pa so ne le sodelovali z okupatorji v boju proti komunističnim partizanom, ampak tudi širili „Veliko Srbijo“ z „etničnim čišćenjem hrvaškega in iztrebljanjem muslimanskega prebivvalstva“ <ref>Mihailović je napisao „Instrukciju (20. decembar 1941) komandantima na terenu u kojoj stoji uz glavni cilj četničkog pokreta - stvaranje velike Srbije, kao drugi primarni cilj - etničko čišćenje hrvatskog i uništenje muslimanskog stanovništva.</ref> ter nad njimi počenjali zločine, za katere niso bili nikoli kaznovani; med take spada tudi primer [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]]. # Od vseh pravoslavnih cerkva na Balkanu velja SPC kot najkonzervativnejša, mračnjačka, sovražna do znanosti in napredka. Zavrača „zahodne“ ideologije kot komunizem, individualizem, materializem in sekularizem; spregledali pa so, da je agresivni nacionalizem – ki so ga izpovedovali – prav tako ena od ideja brezbožnega liberalnega materializma.<ref name="Buchenau6566">{{harvnb|Buchenau|2014|pp=65.66}}</ref> #Vedno pa je bila povezana s političnim šovinizmom o ustvarjanju velike države in podrejanju drugih narodov pod pretvezo osvobajanja in privodenja nacionalno nezavednih k svojim "srbskim koreninam". [[Nikolaj Velimirović]], duhovno izhodišče [[Justin Popović|Justina Popovića]] in Amfilohija Radovića, trdi, da je borba za nacionalno cerkev "osnova pravega, evangeljskega in celovitega nacionalizma" in da je takšno ustanovil že [[Sveti Sava]], kar pa je anahronizem, saj v tistem času ni bilo takega liberalnega nacionalizma,, kakršnega je oznanjal v svoji „Srbiji na Balkanu“ brezbožni socialist [[Svetozar Marković]]. # Amfilohij je novembra 1991 po napadu Srbov in Črnogorcev na [[Konvali|Konavle]] hodil po dubrovniškem bojišču ter podpihoval k vojni in nasilju.<ref>Mirko Đorđević, analitičar Srpske pravoslavne crkve. Inačica izvorne stranice arhivirana 24. svibnja 2013. Pristupljeno 20. veljače 2011.</ref> Jeseni 1991 je črnogorskim vojakom delil križce in ikonice. <ref>{{cite web|url=https://pescanik.net/zasto-se-u-crkvi-sapuce-2/|title=Zašto se u crkvi šapuće 2 - Emisija, Mirko Đorđević, Ljubiša Rajić, Ivan Čolović, Pavle Rak, Mladen Lazić, Jovan Byford, Vidan Hadži-Vidanović, Ivan Kuzminović, Srđa Trifković, Nikola Samardžić, Milan Vukomanović, Slobodan G. Marković, Dragoljub Mićunović, Radmila Radić, Milica Rodić, Marko Milanović, Desimir Tošić - Peščanik|publisher=pescanik.net|author=Mirko Đorđević idr.|place=|language=sr|date=19. november 2009|accessdate=24. maj 2013}}</ref> Novembra tega leta je igraje na gusle s pesmijo „Mojkovačka bitka“ spodbujal črnogorske rezerviste podgoriške brigade „Veljko Vlahović“ na napadalnost zoper hrvaško ozemlje in krščansko katoliško prebivalstvo.<ref> Zvijer iz bezdana</ref><ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/index.php?title=Amfilohije_Radovi%C4%87|title= Amfilohije Radović|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=|place=Zagreb|language=hr|date=30. april 2022|accessdate=5. november 2025}}</ref> #Obiskoval je tudi vsa bojišča po Hercegovini, ki so jih Srbi „etnično čistili“ od muslimanov. Do zob oboroženi [[Željko Ražnatović|Arkan]] je konec junija 1991 s svojimi "Tigri" bival v Cetinjskem manastiru in s svojo polvojaško drhaljo z blagoslovom Amfilohija in SPC duhovnikov odšel morit. Bio je v [[Trebinje|Trebinju]], ko je bila oropona hiša in podjetje [[Salih Alijagić|Saliha Alijagića]] in požgano nekaj hiš uglednih muslimanov. Spodbujal je [[Milan Martić|Milana Martića]] in [[Milan Babić|Milana Babića]] v uporu zoper hrvaško oblast, češ da morajo vsi Srbi živeti v eni državi za "ujedinjenje svih srpskih krajeva".<ref>{{cite web|url=https://pescanik.net/zasto-se-u-crkvi-sapuce-2/|title=Zašto se u crkvi šapuće 2 - Emisija, Mirko Đorđević, Ljubiša Rajić, Ivan Čolović, Pavle Rak, Mladen Lazić, Jovan Byford, Vidan Hadži-Vidanović, Ivan Kuzminović, Srđa Trifković, Nikola Samardžić, Milan Vukomanović, Slobodan G. Marković, Dragoljub Mićunović, Radmila Radić, Milica Rodić, Marko Milanović, Desimir Tošić - Peščanik|publisher=pescanik.net|author=Mirko Đorđević idr.|place=|language=sr|date=19. november 2009|accessdate=24. maj 2013}}</ref><ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref> #Napadalno vojno je opravičeval kot zakonito obrambo od vseh in povsod ogroženega srbskega naroda, kot novo zavezo, v kateri ima posebno častno mesto vojni zločinec Radovan Karadžić in Srbi v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]], ki da so preživeli križanje in so zato „boljši od polkrščene Črne gore in nedokrščene Srbije“. Ne priznava pa [[Srebreniški genocid|Srebreniškega pokola]], češ da je bilo to samo „povračilo in maščevanje“ („odmazda i osveta“). #Dograjeval in spreminjal je cerkve iz XIV. in XV. stoletja, postavljal stavbe v njihovi neposredni bližini, oslikaval srednjeveške cerkve s tujimi sodobnimi svetniki, ki nikdar niso bili naslikani po črnogorskih cerkvah ter uporabljal materiale, ki niso bili zgodovinski. Na opozorila Spomeniškega varstva se je požvižgal, češ da naj pazijo: če ga bodo še ovirali pri njegovem uničevanju kulturnih spomenikov, jim bo sploh onemogočil kakršnokoli delovanje. Zgradil je veliko sakralnih stav, ki so v slogu srbskih manastirov s Kosovega, kar je bil kulturni imperializem in prozelitizem, ki je hotel z misijonarjenjem pretvoriti Črnogorce v del srbskega nacionalnega in duhovnega prostora. #Nasprotoval je obnavljanju Črnogorske pravoslavne cerkve, češ da SPC deluje v Črni gori še 8 stoletij. V resnici pa je bila ta skupnost ustvarjene 1920 z dekretom regenta Aleksandra Karađorđevića. Spreneveda se nad dejstvom, da je bila samostojnost Črnogorske pravoslavne cerkve takrat nasilno zatrta.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref> #Izgleda, da ni bil zoper svojeglavnost brezpogojno, ampak bi vendarle dopustil obnavljanje CPC pod pogojem, da bi Črna gora zopet postala kraljevina pod vodstvom Petrovićev. <ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/56874-svetosavski-zilot-u-akciji|title= Politički rebusi mitropolita Amfilohija|publisher=Peščanik|author=Mirko Đorđević|place=|language=sr|date=21. junij 2010|accessdate=6. september 2026}}</ref> === Na filmskem platnu === Dobro je dokumentirano delovanje tako predsednika Srbije Vučića kot tudi črnogorskega metropolita Radovića in prelito v napeto stvaritev na platnu. Čeprav vsebujeta oba filma različnih avtorjev le dokumentarni material, sta kot dregnila v sršenovo gnezdo in povzročila negativne odzive kot jezo in grožnje, zmerjanje in sprenevedanje v obeh prestolnicah. Filma ''Vladalac'' (''Vladar'') in ''Svjedok Božje ljubavi'' (''Priča Božje ljubezni '') sta nastala skoraj istočasno na začetku koroninega leta 2020: prvi v Beogradu, drugi pa v Podgorici. V spomin nam kličeta, da sta bili Vučić in Amfilohij dejavna soudeleženca zločinske velikosrbske politike. <ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2020/2/24/dva-ratna-druga-aleksandar-vucic-i-amfilohije-radovic|publisher=balkans.aljazeera.net|author=Tomislav Marković|place=|language=sr|date=24. februar 2020|accessdate=6. september 2026}}</ref> === Nagrade in priznanja === ;Izbrani redovi in odličja #Spominsko odličje [[Carigrajski patriarhat|carigrajskega patriarha]] [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomeja]] (1991)<ref name="standard"/> #Odličje [[Jeruzalemski grški patriarhat|Jeruzalemskega grškega patriarhata]] ob dvatisočletnici krščanstva (2000)<ref name="standard"/> #„Red Lomonsova“, odlikovanje [[Ruska federacija|Ruske federacije]] (2001)<ref name="standard"/> #Odličje Jeruzalemskega grškega patriarhata ob 1500-letnici [[Mar Saba]] (2002)<ref name="standard"/> # »Red sv. Aleksandra Nevskega I. stopnje«, Ruska vojaško-znanstvena akademija (2003)<ref name="standard"<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2020/2/24/dva-ratna-druga-aleksandar-vucic-i-amfilohije-radovic|publisher=balkans.aljazeera.net|author=Tomislav Marković|place=|language=sr|date=24. februar 2020|accessdate=6. september 2026}}</ref>''/> #»Red sv. Cirila Turovskega«, [[Beloruska pravoslavna Cerkev]] (2008)<ref name="standard"/> # »Red sv. Vladimirja«, Ukrajinska pravoslavna Cerkev pod Moskovskim patriarhatom (2012) <ref name=''standard''/> # „Red sv. Velikomučenika Jurija“, Škofija Budimlja in Nikšić (2013) <ref name="standard"/> # „Red Črnogorske velike zvezde“, Predsednik [[Jakov Milatović|Milatović]] (2025, posmrtno) <ref>{{cite web|url=https://mitropolija.com/2025/10/24predsjednik-milatovic-dodijelio-posthumno-orden-crnogorske-velike-zvijezde-mitropolitu-amfilohiju/|title=Предсједник Милатовић додијелио постхумно Орден Црногорске велике звијезде митрополиту Амфилохију|publisher=Православна Митрополија црногорско-приморска (Званични сајт)|author=|place=|language=sr|date=14. oktober 2025|accessdate=24. oktober 2025}}</ref> # Častni član „Moskovske bogoslovne akademije“ (2006) # Častni doktorat »Teološkega inštituta sv. Sergija v Parizu« (2012)<ref>{{cite web|url=http://www.spc.rs/eng/metropolitan_amfilohije_receives_honorary_doctorate_saint_sergius_orthodox_theological_institute|title=Metropolitan Amfilohije receives the honorary doctorate of the Saint Sergius Orthodox Theological Institute in Paris {{!}} Serbian Orthodox Church [Official web site] |publisher=Serbian Orthodox Church|author=|place=|language=en|date=20. januar 2015|accessdate=8. november 2020}}</ref> # Častni doktorat „Petrograjske bogoslovne akademije“ (2015)<ref>{{cite web|url=http://www.spc.rs/eng/metropolitan_amfilohije_doctor_honoris_causa_orthodox_spiritual_academy_st_petersburg|title=Metropolitan Amfilohije Doctor HONORIS CAUSA of the Orhodox Spiritual Academy of St. Petersburg {{!}} Serbian Orthodox Church [Official web site] |publisher=Serbian Orthodox Church|author=|place=|language=en|date=2015|accessdate=8. november 2020}}</ref> == Dela == Amfilohijevi spisi obsegajo več kot tisoč enot<ref>{{cite web|url=https://www.standard.rs/2020/10/30/zivot-i-delo-mitropolita-amfilohija/|title=Život i delo mitropolita Amfilohija|publisher=Novi Standard|author=|place=|language=sr|date=30. oktober 2020|accessdate=31. oktober 2020}}</ref>; njegova izbrana dela so bila objavljena v 36 zvezkih. Skupaj z [[Atanasij Jevtić|Atanasijem Jevtićem]] je Amfilohij prevajal v srbščino Devterokanonične [[Stara zaveza|starozavezne]] knjige. === Izbrana dela === #''Tajna Svete Trojice po učenju Grigorija Palame'' (1973), doktorska disertacija v grščini. #''Smisao liturgije'' (1974), razprava v grščini. #''Tumačenje Starog zaveta kroz vekove'' (1979), Beograd. #''Sinaiti i njihov značaj u Srbiji XIV vijeka'' (1981), razprava. #''Filokalijski pokret XVIII i početkom XIX vijeka'' (1982), razprava v grščini. #''Osnove pravoslavnog vaspitanja'' (1983), veroučna knjiga. #''Duhovni smisao hrama Svetog Save'' (1987), Beograd. #''Vraćanje duše u čistotu'' (1992), Podgorica. #''Istorijski presjek tumačenja Starog zavjeta'' (1995), Nikšić.<ref>{{cite web|url=https://alchetron.com/Amfilohije-Radovi%C4%87|title=Amfilohije Radović|publisher=Alchetron, The Free Social Encyclopedia|author=|place=|language=en|date=29. november 2024|accessdate=5. november 2025}}</ref> == Navedki == {{navedek|''»Samo duša koja časno ponese svoj krst i narod koji dostojanstveno nosi taj krst i koji odstrada svoju vjeru, zaista razumiju tajne tog izvornog, hrišćanskog načina postojanja«''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref><ref>Tako je dejal Amfilohij na predavanju v priredbi „Misijskega fonda Eparhije zvorničko-tuzlanske“ v Bijeljini</ref><br>„Le duša, ki častno ponese svoj križ in ljudstvo, ki dostojanstveno nosi ta križ in ki odtrpi svojo vero, zares razume skrivnosti tega izvirnega krščanskega načina obstajanja“}} {{navedek|''»U riječi je život, ali je u riječi i smrt. I dobra i zla riječ stvara: jedna zajednicu života, druga zajednicu smrti i ništavila.«''<ref>{{cite web|url=https://zurnal.me|title=Mitropolit Amfilohije (Radović): Bez Riječi nema nam života.|publisher=zurnal.me|author=Amfilohije Radović|place=|language=cg|date=18. januar 2023|accessdate=6. september 2026}}</ref><ref>Prvič objavljeno v »Književne novine«, marec 1985</ref><br>„V besedi je življenje, toda v besedi je tudi smrt. In dobra in huda beseda ustvarja: ena skupnost življenja, druga skupnost smrti in niča.“}} {{navedek|''»Toga dana, iz tog jednopolnog braka, od Njegoševe slavne Crne Gore svi su preduslovi da se rodi - Jadogora, a od ponosnih Crnogoraca da počnu da se rađaju - jadogorci.«''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref><ref>Po prirejanju „parade ponosa“ v Beogradu, ki jo je označil za „sodomski smrad“, je bil sedaj Amfilohij odločno proti prirejanja podobne „parade“ v Podgorici rekoč, da so vsa tovrstna zbiranja nasilje nad vestjo ogromne večine ljudi in je izrazi tudi svoje odklonilno stališče do enospolnih skupnosti.</ref><br>„Na ta dan, iz te enospolne poroke, obstajajo vsi predpogoji, da se rodi – Gorjégora, a od ponosnih Črnogorcev da se začenjajo porajati - Gorjégorci“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Črnogorsko-primorska metropolija]] *[[Seznam papežev]] *[[Črnogorska pravoslavna Cerkev]] *[[Rusofilstvo]] *[[Covid-19]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Amfilohij Radović}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [http://mitropolija.com/mitropolit-crnogorsko-primorski/ Биографија митрополита Амфилохија |Митрополит цроногорско-приморски] * [https://www.youtube.com/watch?v=Jj2C8kxaKSY ДОСТОЈАН – Филм о Митрополиту црногорско-приморском Амфилохију (NEOPOREČEN – Film o črnogorsko-primorskem metropolitu Amfilohiju |Youtube] * [http://www.politika.rs/rubrike/dogadjaji-dana/Podgorici-smeta-ono-srpska-u-nazivu-SPC.sr.html Подгорици смета оно „српска“ у називу СПЦ (Podgorici je napoti tisto »srbska« v nazivu SPC) |Beograjski dnevnik „Politika“, 12. oktober 2015] *[https://redportal.pink.rs/cooltura/1843/dostojan-film-o-amfilohiju-radovicu DOSTOJAN: Film o Amfilohiju Radoviću | RedTV] ;{{ikona cg}} *[http://portalanalitika.me/clanak/201226/da-li-amfilohije-ozbiljno-prijeti-ratom-ili-se-Sali Da li gospodin Amfilohije ozbiljno prijeti ratom – ili se šali (Ali gospod Amfilohij resno grozi z vojno – ali se šali| Portalanalitika 9. januar 2017] *[https://www.slobodnaevropa.org/a/odnos-spc-i-korone-kako-je-lije%C4%8Den-amfilohije/30884695.html Kako je liječen Amfilohije od korone|Slobodna Evropa] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/index.php?title=Amfilohije_Radovi%C4%87 Amfilohije Radović – Hrvatska internetska enciklopedija] ;{{ikona de}} *[https://www.bild.de/lgbt/2020/lgbt/serbisch-orthodoxe-kirche-homophober-kirchenfuehrer-an-corona-gestorben-73674488.bild.html Serbisch-orthodoxe Kirche : Homophober Kirchenführer an Corona gestorben (SPC: Ljudomrzni cerkveni voditelj je umrl za korono) | Leben & Wissen – BILD.de] *[https://www.spiegel.de/panorama/montenegro-kirchenfuehrer-stirbt-an-corona-glaeubige-kuessen-seinen-leichnam-a-edebe9cc-ccda-4aac-abb2-f4fd49c215b3 Montenegro: Kirchenführer stirbt an Corona - Gläubige küssen seinen Leichnam (Črna gora: Cerkveni voditelj je umrl od korone – Verniki poljubljajo njegovo truplo | DER SPIEGEL] *[https://www.spiegel.de/politik/ausland/bischoefe-drohen-regierung-in-serbien-mit-dem-tod-a-899234.html Serbien: Bischöfe drohen Regierung mit dem Tod (Srbija: Vladike grozijo vladi s smrtjo)|Spiegel Online 11. maj 2013] ;{{ikona en}} *[https://web.archive.org/web/20101126214959/http://orthodoxresearchinstitute.org/resources/hierarchs/serbia/current/bio_amfilohije_radovic_metr_montenegro.htm Metropolitan Amfilohije (Radovic) of Montenegro and tha Coastlands | Arhivirano] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= [[Visarion Kostić]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Vršac|banatski škof]] | years = 1985&ndash;1990}} {{s-aft|after= [[Atanasij Jevtić]]}} {{s-bef|before= [[Jovan Pavlović]]}} {{s-ttl|title= [[Metropolija Črnogorsko-primorska|črnogorsko-primorski metropolit]] | years = 1990&ndash;2020}} {{s-aft|after= [[Joanikij Mićović]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Radović, Amfilohij}} [[Kategorija:Rojeni leta 1938]] [[Kategorija:Umrli leta 2020]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbski četniki]] [[Kategorija:Srbski nacionalisti]] [[Kategorija:Črnogorci]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci na Papeškem inštitutu v Rimu]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski prevajalci]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Srbski vplivneži]] [[Kategorija:Srbski založniki]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Razpad Jugoslavije]] [[Kategorija:Umrli od covida-19]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih cerkvah in samostanih]] 7pw1xva4kldj344brfin8fug87wtvpn 6759844 6759839 2026-10-02T22:18:58Z Stebunik 55592 /* Črnogorski metropolit (1990 – 2020) */ 6759844 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Amfilohij}} {{drugipomeni2|Radović}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Amfilohij Radović | honorific-suffix = | native_name = Ристо Радовић/Risto Radović | native_name_lang = sr | title = [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorski]] [[nadškof]] in [[metropolija|metropolit]] | image = Amfilohije, Metropolitan of Montenegro.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Metropolit Amfilohij leta 2012 | church = [[Srbska pravoslavna cerkev]] v [[Črna gora|Črni gori]] | archdiocese = | province = | metropolis = [[Črnogorsko-primorska metropolija]] | diocese = | see = | elected = | appointed = | term = | term_start = [[30. december]] [[1990]] | quashed = | term_end = [[30. oktober]] [[2020]] | predecessor = [[Danilo Dajković|Danilo]] | opposed = | successor = [[Joanikij Mićović|Joanikij]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1967]] | ordained_by = v [[Grška pravoslavna Cerkev|Grški pravoslavni Cerkvi]]. | consecration = [[1985]] | consecrated_by = [[SPC|srbski patriarh]] [[German Đorić|German]] in drugi vladike | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | birth_date = {{birth date|1938|1|7}} | birth_place = [[Bare, Kolašin|Bare]] ([[Kolašin]], [[Zetska banovina]] [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]) | death_date = {{Death date and age|2020|10|30|1938|1|7}} | death_place = [[Podgorica]], [[Črna gora]] | buried = [[Podgoriška stolnica]] ([[Podgorica]], [[Črna gora]] | tomb = [[Podgorica]] (Stolnica Jezusovega vstajenja, [[Črna gora]]) | resting_place_coordinates = 42°26'44.5"N 19°14'53.7"E | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavni|pravoslavec]] | residence = | parents = <br> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] <br>[[Papeški vzhodni inštitut]]<br>[[Univerza v Atenah]] <ref name=''Morrison86''/> | motto = | signature = Bishop_Amfilohije_Radović_-_signature.png | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Amfilohij Radović''', rojen kot '''Risto Radović''' ({{lang-sr|Ристо Радовић/Risto Radović}}, [amfilɔ̌xijɛ râːdɔv̞itɕ]<ref>{{cite web|url=https://alchetron.com/Amfilohije-Radovi%C4%87|title=Amfilohije Radović|publisher=Alchetron, The Free Social Encyclopedia|author=|place=|language=en|date=29. november 2024|accessdate=5. november 2025}}</ref> [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]] [[Črnogorci|črnogorskega]] porekla, [[bazilijanci|bazilijanec]] in [[Črnogorsko-primorska metropolija|črnogorsko-primorski]] [[metropolit]]), * [[7. januar]] [[1938]], [[Bare, Kolašin|Bare]] pri [[Kolašin]]u ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Črna gora]]), † [[30. oktober]] [[2020]], [[Podgorica]]. Njegov častni naslov, ki pa ga je v celoti nosil le on, se je glasil: : Mitropolit crnogorsko-primorski, vladika skenderijsko-brdsko-zetski i egzarh pećkog trona. (črnogorsko)<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/mitropolit-amfilohije-radovic/|title=Mitropolit Amfilohije Radović|publisher=Istinomer|author=|place=|language=sr|date=4. december 2020|accessdate=7. september 2026}}</ref><br>Črnogorsko-primorski metropolit, skenderijsko-brdsko-zetski škof in egzarh peškega trona. (slovensko)<br>Metropolitan of Montenegro and the Coastlands, Zetsko-Brdo and Skenderije, and Exarch of the Holy Throne of Peć.<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=27. junij 2014|accessdate=3. september 2026}}</ref> (angleško). == Življenjepis == [[File:Metropolitan Amfilohije as Risto Radović.jpg|thumb|200pc|left|Radović kot mlad študent]] === Poreklo in šolanje === Amfilohij se je rodil na pravoslavni [[Božič]], dne {{OldStyleDate|7. januar|1938|25. december}} kot ''Risto Radović'' v številni družini v [[Bare, Kolašin|Barah]] pri [[Kolašin]]u v Dolnji [[Morača|Morači]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]], danes [[Črna gora]]. {{sfn|Stamatović|1999}}<ref name="Morrison134"/><ref name="Morrison104"/> Nadživel ga je med drugimi tudi njegov starejši brat Vučina, ki je bil navzoč na njegovem pogrebu 2020, ter je nastopal tudi v dokumentarnem filmu o Amfilohiju z naslovom „Dostojan“. <ref>{{cite web|url=https://redportal.pink.rs/cooltura/1843/dostojan-film-o-amfilohiju-radovicu|title=DOSTOJAN: Film o Amfilohiju Radoviću|publisher=RedTV|author=|place=|language=sr|date=2020|accessdate=5. november 2025}}</ref> Bil je potomec vojvoda Mina Radovića, ki je sodeloval pri zedinjenju plemena Morača s [[Kneževina Črna gora|Kneževino Črno goro]] leta 1820. {{sfn|Stamatović|1999}} Njegov oče je bil Ćiro Radović, mati pa Mileva r. Bakić.<ref>{{cite web|url= https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral |title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref> Osnovno šolanje je končal v domačem [[Samostan Morača|Samostanu Morača]]. Nato se je vpisal v Bogoslovje sv. Sava v Samostanu Rakovica pri Beogradu (kar bi ustrezalo katoliškemu malemu semenišču), ki ga je končal 1962.<ref>{{cite web|url= https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref>{{sfn|Stamatović|1999}}. <ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison104"/> O svoji nenavadni poti do takorekoč vsiljenega duhovnega poklica pripoveduje on sam takole v eni od svojih ne vedno enakih zgodb: :»V tem kratkem tuzemeljskem življenju sem imel srečo srečevati se z izrednimi ljudmi. Predvsem je bil to moj oče, od katerega so v tistih povojnih časih zahtevali, da naj bo šolnik, ker so komunisti pobili mnogo profesorjev in duhovnikov. On pa je to zavrnil z razlago, da be bo poučeval otrok brezbožništva. To je bil njegov razlog, da ne sprejme poučevanja v osemletni šoli na Morači in zahvaljujoč njemu sem tudi jaz krenil po tej poti. On je to predlagal tudi mojim starejšim bratom, vendar oni tega niso hoteli, jaz pa sem. To ni bilo preprosto. Moral bi iti v Prizren, toda v Kolašinu so mi na vojaškem odseku to prepovedali z besedami: 'Kaj ti bo ta šola, ona je davno propadla, tega boga ni…' Potem so mi določili, da naj grem v mornarico. 'Zakaj?' sem vprašal. 'Moramo te prevzgojiti', so mi odgovorili. Nato sem prišel z očetom v Beograd. In tako greva od Cvetnega trga proti Patrijašiji<ref>S prejšnje osrednje železniške postaje, ki je za časa Aleksandra Vučića izgubila svoj namen – ostala je le klasicistična stavba brez vlakov –, je vodila pot prek Zelenega venca, kjer je Cvetni pijac (Cvetni trg) do Patrijaršije, ki pa je že tik [[Kalemegdan]]a v oddaljenosti kakih treh kilometrov</ref>, a jaz molim k Bogu, da me ne sprejmejo v Bogoslovijo. Ni uslišal moje molitve, sprejeli so me…«<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/svet/ovako-je-govorio-amfilohije-beseda-na-sajmu-knjiga/|title=Ovako je govorio Amfilohije: Beseda na Sajmu knjiga |publisher=nova.rs|author=Ranko Pivljanin|place=|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=5. september 2026}}</ref> Kot semeniščnik je v poznih petdesetih letih prejšnjega stoletja spoznal [[Justin Popović|Justina Popovića]] in občudoval ter si prisvojil njegovo rusofilstvo in nepomirljivo sovražno stališče do sodobne omike.<ref name="Buchenau6667">{{harvnb|Buchenau|2005|pp=66-67.}}<ref/> Istočasno se je posvetil študiju [[klasična filologija|klasične filologije]] na Beograjski univerzi.<ref name=official>Metropolitanate of Montenegro and the Littoral official site: [http://www.mitropolija.com/eparhijski-arhijerej/ Његово Високопреосвештенство Архиепископ Цетињски Митрополит Црногорско-приморски и Егзарх Пећког Трона Амфилохије (Радовић) ''His Eminence Archbishop of Cetinje, Metropolitan of Montenegro and the Littoral and Exarch of the Throne of Peć Amfilohije (Radovic) ''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/201404151100851/http://www.mitropolija.com/eparhijski-arhijerej/|date=15 April 2014}}</ref><ref name="Morrison104"/> Znanje si je nabiral na več evropskih vseučiliščih: v [[Pariz]]u je študiral na ruskem [[Teološki inštitut sv. Sergija, Pariz|Teološkem inštitutu svetega Sergija]], v [[Rim]]u na [[Papeški orientalski inštitut|Papeškem vzhodnem inštitutu]] in je tam tudi magistriral (1965), v [[Bern]]u pa na [[Krščanska katoliška univerza v Švici|Švicarski starokatoliški krščanski univerzi]]<ref name="Buchenau66"/> Podiplomsko šolanje je izpopolnil v Bernu in Rimu, ter nato odšel za sedem let v [[Grčija|Grčijo]], kjer je položil v roke Grkov meniške zaobljube ter sprejel ime „Amfilohij“ ter nato deloval kot jeromonah za Grško pravoslavno Cerkev.<ref name=official/> V Atenah je doktoriral z disertacijo ''„Skrivnost Svete Trojice glede na učenje sv. [[Gregorij Palama|Gregorija Palamskega]]“'' (''„Mystery of the Holy Trinity according to the Teaching of St. Gregory Palamas“'')<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref><ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison104"/> Po enoletnem bivanju na gori Atos je odšel za profesorja v Pariz, kjer je poučeval na Pravoslavnem teološkem inštitutu sv. Sergija. 1976 se je vrnil v Jugoslavijo in postal docent, nato pa profesor katehetike na Beograjski teološki fakulteti „Sveti Jovan Bogoslov“.<ref name="Morrison86"/> 2006 je postal izredni profesor na Moskovski teološki akademiji, a 2008 na Teološkem inštitutu pri Beloruski državni univerzi.<ref name=official/> Po vrnitvi v Beograd je bil izvoljen za dekana Bogoslovne fakultete v dveh mandatih.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/mitropolit-amfilohije-radovic/|title=Mitropolit Amfilohije Radović|publisher=Istinomer ili Ispinomer|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=7. maj 2015}}</ref> === Banatski škof (1980-1990) === Maja 1985 je postal škof Banatske pravoslavne škofije s sedežem v [[Vršac|Vršcu]]<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref>. [[Škofovsko posvečenje]] je prejel 16. junija 1985 v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Beograjski stolnici sv. Mihaela Nadangela]] po rokah [[German Đorić|patriarha Germana]]. Soposvečevalci so bili: črnogorsko-primorski metropolit Danilo, bački škof Nikanor, braničevski Hrizostom, žički Stefan, šumadijski Sava, dalmatinski Nikolaj, timoški Milutin, zvorniško-tuzlanski Vasilij, avstralsko-novozelandski Vasilij, banjaluški Jefrem in mačvanski Danilo. Ustoličen je v Vršcu 21. julija 1985. <ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/zivotopis-mitropolita-crnogorsko-primorskog-amfilohija-1938-2020/|title= Životopis mitropolita crnogorsko-primorskog Amfilohija (1938-2020). Arhiepiskop Cetinjski, Mitropolit Crnogorsko-Primorski i Egzarh svetog trona Pećkog Amfilohije.|publisher=Svetosavlje|author=|place=|language=cg|date=|accessdate=5. september 2026}}</ref> Med škofovanjem v Banatu je imel korekten odnos do katoličanov. Prišel je tudi osebno s spremstvom 14. februarja 1988 na posvetitev novega [[Škofija Zrenjanin|katoliškega zrenjaninskega škofa]] [[László Huzsvár|Huzsvárja]]; prav tako so se za časa njegovega škofovanja za praznike redno obiskovali tako škofje kot duhovniki; ta povezava se je še poglabljala med kratkim škofovanjem njegovega naslednika [[Hrizostom Stolić|Hrizostoma]], ki pa je bil kmalu povišan v Žičo. To starodavno navado je enostransko pretrgal škof [[Nikanor Bogunović|Nikanor]], ki je prepovedal svojim duhovnikom kakršnekoli tovrstne stike.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison134"/><ref name="Morrison104"/> Pri koncu svoje banatske službe pa je – podobno kot v Sloveniji [[Vladimir Dedijer]] ali v Srbiji [[Vuk Drašković]], pa zgodovinar [[Vasilije Krestić]] in pisatelj [[Dobrica Ćosić]] – prišel pod vpliv velesrbskega nacionalzma, čigar glavni nosilec je bil predsednik [[Slobodan Milošević|Milošević]]. K občutku o ogroženosti Srbov je prispevala tudi tajna in zloslutna „Spomenica“ SANU (1986), ki med drugim postavlja Srbe v vlogo nedolžne in od vseh preganjane žrtve z nedokazano trditvijo, da je postala [[Jugoslavija]] srbska grobnica in da jo zato treba razbiti, ter namesto nje ustvariti „Veliko Srbijo“. Tako so šovinisti kmalu tudi Amfilohija uspeli vplesti v dnevno politiko in je začel obtoževati najprej [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliško Cerkev]]: ne sicer v Srbiji, ampak tisto na Hrvaškem, češ da sodeluje pri preganjanju tamkajšnjih Srbov, ki da ga izvaja [[Franjo Tuđman|Tuđmanova]] „ustaška“ oblast.<ref name="Kristo433447">{{cite book|last=Krišto|first=Jure|chapter=The Catholic Church in a Time of Crisis|editor1-last=Ramet|editor1-first=Sabrina P. P.|editor-last=Adamović|editor2-first=Ljubiša S. |title=Beyond Yugoslavia: politics, economics, and culture in a shattered community|xear=1995|publisher=Westview Press|isbna=9780813379531|url=https://books.google.com/books? Id=PyKoAAAAIAAJ&q=Amfilohije+Radovic|pages=433, 447}} „accusation of Croats and the Roman Catholic Church of allegedly endangering the Serb people in Croatia. Many Serbian intellectuals became involved in this anti-Catholic propagand, but the names of Vasilije Krestic, historian, Dobrica Cosic, writer, and Amfilohije Radovic, Orthodox bishop from Banat stand out.“ </ref> 1990 je postal Amfilohij eden od vidnejših kandidatov za patriarha SPC. Podporo mu je dajal tudi predsednik Milošević.<ref name="Perica143144"/> Ni pa prejel zadostnega števila glasov in se tako ni mogel uvrstiti med tri vodilne škofe, od katerih bo potem eden izvoljen z žrebom.<ref name="Sistek121122"/><ref name="Perica143144">{{harvnb|Perica|2002|pp=143-144}}</ref> == Črnogorski metropolit (1990 – 2020) == [[File:04 04 2008 Mitropolit Amfilohije B&W -potpisana-s.JPG|200px|thumb|right|<center>Črnogorski metropolit Amfilohij leta 2008]]</center> === Ustoličenje med protesti === Nekaj dni pozenje se je odpovedal stari škof [[Danilo Dajković]] svoji službi in tako je bil v decembru 1990 kot njegov naslednik in metropolit Črnogrsko-primorske metropolije izvoljen Amfilohij; to službo je opravljal z versko-političnim hrupom vse do svoje smrti.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison134"/><ref name="Sistek121122">{{harvnb|Šístek|2011|pp=121-122. }}</ref> Med opaženimi gosti ob njegovem ustoličenju so bili pesnik [[Matija Bečković]], [[Novak Kilibarda]] in zgoraj omenjeni Radovan Karadžić. <ref name="Morrison134"/> Med visoko rangiranimi srbskimi nacionalisti v [[SR Črna gora|Črni gori]] je njegova izvolitev sprožila val navdušenja.<ref name="Sistek121"/> Med domačimi [[Črnogorci]] pa so decembra 1990 na [[Cetinje|Cetinju]] zoper njegovo izvolitev izbruhnili protesti, saj je bil znan – čeprav tudi sam Črnogorec – da kot Posrbljenec oporeka Črnogorcem poseben jezik, cerkveno samostojnost in lastno državnost. Zato so mu očitali tudi pregovor: „Gori Poturice od Turaka“ („Hujši so Poturice od Turkov) v smislu, da je on kot posrbljeni Črnogorec hujši od pravih Srbov.<ref name="Sistek123"/><ref>{{cite web|url= https://www.academia.edu/65525742/The_Serbian_Proverb_Poturica_gori_od_Tur%C4%8Dina_A_Turk_Convert_Is_Worse_Than_a_Turk_Stigmatizer_and_Figure_of_Speech |title= The Serbian Proverb Poturica gori od Turčina (A Turk-Convert Is Worse Than a Turk). Stigmatizer and Figure of Speech.|publisher=academia.edu|author=Marija Mandić|place=|language=en|date=2021|accessdate=6. september 2026}}</ref> Amfilohij je bil izvoljen decembra, umeščen pa 30. decembra 1990 v [[Samostan Cetinje|Cetinjskem samostanu]]. <ref>[https://mitropolija.com/mitropoli-crnogorsko-primorski/ АМФИЛОХИЈЕ АРХИЕПИСКОП ЦЕТИЊСКИ, МИТРОПОЛИТ ЦРНОГОРСКО-ПРИМОРСКИ И ЕГЗАРХ СВЕТОГ ТРОНА ПЕЋКОГ]</ref> === Delovanje === SPC v Črni gori se je okrepila v času [[Padec komunizma|Padca komunizma 1989]] kot edina duhovna, pa tudi politična sila, ki je obstajala neokrnjena kljub [[Razpad Jugoslavije|Razpadu Jugoslavije]].<ref name="Morrison8688">{{harvnb|Morrison|2018|pp=86, 88.}} </ref><ref name="Morrison135"/><ref name="Morrison104"/> Ko je postal metropolit, je Amfilohij takoj začel načrtno graditi nove cerkve in samostane, ter obnavljati stare cerkvene stavbe. <ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison104105"/>{{harvnb|Morrison|2015|pp=104-105.}} </ref> V tem obdobju so ljudje množično začeli iskati [[duhovnost]], pa je naraščalo števio vernikov pri svetih obredih, prejema krstov in drugih zakramentov, a oglašali so se tudi novi duhovni poklici med duhovniki, menihi in nunami, saj je prenehal polstoletni pritisk brezbožne [[ZKJ|komunistične partije]], ki je dotlej imela v Črni gori odločilen vpliv, morebiti največjega od vseh jugoslovanskih republik.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison135"/><ref name="Morrison105"/> Za pokristjanjevanje razkristjanjenih Črnogorcev se je Amfilohij posluževal tudi procesij z [[relikvija|relikvijami]] blaženega [[Vasilij Ostroški|Vasilija Ostroškega]], ki so jih pošiljali tudi v druge samostane. Poudarjal je češčenje žrtev taborišč, takoimenovanih mučencev, ki so umrli v [[Jasenovac|Jasenovcu]] med Drugo svetovno vojno in s tem netil sovraštvo do katoliških Hrvatov, saj ni bilo omenjano, da so imeli tam od ustaškega režima tudi Hrvatje in Judje svoje žrtve in da so bile podobne žrtve katoličanov tudi po Srbiji.<ref name="Morrison134"/> Delal je tudi za rehabilitacijo in kanonizacijo spornega pravoslavnega škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] kot mučenca, ki je bil sicer zaprt v [[Dachau|Dachauvu]], vendar je bil znan ne le kot antikomunist in antikatolik, ampak tudi kot zagrizen antisemit in občudovalec [[Hitler]]jevega nacizma, ki ga je – ne brez podlage – primerjal s srbskim [[svetosavje]]m.<ref name="Byford72791001581592111">{{harvnb|Byford|2008|pp=72.79.100.158.159.211.}} </ref> Na Cetinju je odprl Amfilohij novo bogoslovje, založbo „Svetigora“ ter radijsko postajo „Radio Svetigora“. <ref name="Morrison86">{{harvnb|Morrison|2018|p=86.}}</ref> Glavni nadzornik vseh teh ustanov je bil sam Amfilohij. <ref name="Buchenau800"/> 1992 je pokrenil mesečnik svoje metropolije ''„Svetigora“ '', ki izhaja še sedaj (2026). 1998 je odprl radijsko postajo na državni ravni z istim imenom – „Svetigora“. Na začetku so bili odnosi z oblastmi sprejemljivi in predsednikom [[Milo Đukanović|Milom Đukanovićem]] dokaj dobri, vendar so se zaostrovali do prave sovražnosti. Med drugim je želel uvesti v šole tudi verouk. <ref žname="Morrison8687">{{harvnb|Morrison|2018|pp=86.87}}</ref> Za časa njegovega škofovanja je bilo zgrajenih ali obnovljenih več kot 567 cerkva in samostanov. <ref>{{cite book|url=https://books.google.com/book3?id=eCa8MwEACAAJ|title=Obnova i gradnja manastira i hramova u Crnoj Gori: ljetopis obnove, sanacije, rekonstrukcije i izgradnje u Mitropoliji Crnogorsko-primorskoj: 1990-2010|publisher=Mitropolija Crnogorsko-primorska|author=Jovan B. Markuš|place=|language=sr|date=2010|accessdate=31. avgust 2026}}</ref>Spodbudil je po zgledu katoliške »Karitas« v več črnogorskih mestih [[dnevna kuhinja|dnevne kuhinje]], kjer se je prehranjevalo čez 600 najbolj ranljivih družin z vsakdanjim toplim obrokom; tudi število prejemnikov enkratne pomoči v živežu je bilo veliko.<ref>[https://www.novosti.rs/vesti/planeta.300.html:830036-Topli-obrok-uz-blagoslov-Mitropolija-crnogorsko-primorska-pomaze-i-hrani-nevoljnike-u-svoje-cetiri-narodne-kuhinje Topli obrok uz blagoslov: Mitropolija crnogorsko-primorska pomaže i hrani nevoljnike u svoje četiri narodne kuhinje], Večernje novosti (2019) </ref> == Politično delovanje in smrt == [[File:Свјетлопис гроба митрополита Амфилохија у Саборном храму у Подгорици4.jpg|thumb|right|200px|Amfilohijev grob v [[kripta|kripti]] [[Podgoriška stolnica|Podgoriške stolnice]] ]] === Protestne »litije« === [[File:Protest in Podgorica, Jan 2020.jpg|thumb|200px|right| „Protestne litije“ pred [[Podgoriška stolnica|Podgoriško stolnico]] [[26. januar|26. januarja]] [[2020]] ]] Novi zakon o verskih skupnostih je konec decembra 2019 [[de jure]] prenesel lastništvo nad cerkvenim premoženjem, ki si ga je od 1920 prilastila na novo ustanovljena SPC, na črnogorsko državo.<ref>{{cite news|url=https://www.nytimes.com/reuters/2019/12/26/world/europe/26reuters-montenetro-protest.html|title=Serbs Protest in Montenegro Ahead of Vote on Religious Law|agency=Reuters|date=26. december 2019|work=The New York Times|access-date=5. januar 2020|language=en-US|issn=0362-4331}}</ref> Amfilohij je takrat takorekoč pobesnel in nahujskal Srbe na množične proteste, češ da je s tem državnim napadom na cerkveno premoženje ustvarjena brezzakonita družba; pozivu so sledile množične cestne litije ali procesije in zapore prometnic, pa tudi včasih grobo posredovanje policije in zaporne kazni za nekatere udeležence, časnikarje in cerkvenjake; pretepen naj bi bil tudi Amfilohijev posrednik in škofo-vikar budimljansko-nikšički [[Metodij Ostojić|Metodij]] (*1976), ki je bil prepeljan na zdravljenje v beograjsko [[VMA]], kjer so temu dogodku mediji še napihnili.</ref>{{cite web|url=https://balkaninsight.com/2019/06/14/montenegros-attack-on-church-property-will-create-lawless-society/|title=Montenegro’s Attack on church Property Will Create Lawless Society|date=14. junij 2019|website=Balkan Insight|language=en-US|access-date=5. Januar 2020}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/444908/Episkop –Metodije-posle-prebijanja-u-Crnoj-Gori-hospitalizovan-na-VMA|website=Politika Online|access-date=20. Januar 2020}}</ref> 29. decembra 2019 je Škofovski sinod SPC v Črni gori izobčil predsednika Mila Đukanovića in njegovo vlado, ki je prinesla ta sporni zakon o verski svobodi, ki pa je pravzaprav izenačil vse verske skupnosti, podobno kot drugod po svetu v demokratičnih državah. SPC pa je hotela ohraniti svoje prigrabljene privilegije.<ref>[https://web.archive.org/web/20230408102238/https://www.b92.net/info/vesti/index.php? yyyy=2019&mm=12%E2%85%86=29&nav_category=167&nav_id=1636336&version=amp Episkopski savet: Milo i poslanici izopšteni iz SPC], B92</ref> Amfilohij je kljub prepovedi množičnega zbiranja od strani Zdravstvenega ministrstva zaradi sočasnega izbruha koronine pandemije nadaljeval in še naprej vodil množične proteste; glavni povod za to je bilo omenjeno sprejetje zakona, po katerem se stanje cerkvenega premoženja vrača v status quo pred letom 1920, ko je to bilo državna črnogorska lastnina. Amfilohij je to začel konec 2019, nadaljeval pa z nezmanjšanim zagonom tudi v letu korone 2020, ko še ni bilo cepiva in je bila lahko vsaka okužba usodna. Protesniki so po celi Črni gori jemali iz cerkva bandere, svete ikone in križe, ki so jih nosili v protestnih procesijah za dosego določenih političnih ciljev: ne le, da bi odstavili sporni zakon, ampak tudi oblast, ki ga je sprejela. Oporečniški politično-cerkveni shodi so se nadaljevali vse do avgusta 2020, seveda ne upoštevajoč zdravstvenih previdnostnih ukrepov ampak njim navkljub v organizaciji srbskega metropolitanskega vodstva in navadno tudi pod osebnim Amfilohijevim vodenjem. <ref>{{cite web|url=http://www.politika.rs/sccc/clanak/449003/Nastavljene-litije-sirom-Crne-Gore|title=Настављљене литије широм Црне Горе|website=Politika Online|access-date=2. marec 2020}}</ref> Amfilohij je torej od začetka 2020 vodil množične proteste, kjer kljub prepovedi zbiranja ob izbruhu pandemije korone niso upoštevali nobenih zdravstvenih predpisov in priporočil; udeleženci niso nosili niti varnostnih krink niti se držali potrebne razdalje. Poleg tega so v cerkvah tudi o [[Velika noč |velikonočnih praznikih ]] nadaljevali obhajanje večjega števila vernikov po starodavni vzhodni praksi z isto žličko; ne čudi, da se je končno okužil tudi on sam, ki je prepričeval svojo okolico, da korone ni, ampak da je to zahodna [[teorija zarote]]. Najprej je bolezen tajil prek videa ter se je nato zdravil v domači oskrbi in šele po pozitivnem testu na covid-19 je 7. oktobra privolil, da ga sprejmejo v bolnišnico. Kljub temu, da so mu srbske oblasti ponujale zdravljenje v najsodobnejši tovrstni bolnici, je ostal „doma in delil usodo drugih Črnogorcev“. <ref>{{cite web|url=https://www.bild.de/lgbt/2020/lgbt/serbisch-orthodoxe-kirche-homophober-kirchenfuehrer-an-corona-gestorben-73674488.bild.html|title= Serbisch-orthodoxe Kirche:Homophober Kirchenführer an Corona gestorben|publisher=Bild.de|author=Marco Schenk|place=|language=de|date=30. oktober 2020|accessdate=4. november 2025}}</ref> Čeprav sta imela na začetku veliko skupnih točk in sta takorekoč sodelovala, so se kmalu začele kazati vedno večje razpoke. Prvič se je tokrat Amfilohij celo spustil neposredno v ostro volilno kampanjo zoper Đukanovića skupaj s svojimi verskimi in civilnimi fanatičnimi somišljeniki prav v nasprotovanju novemu spornemu »Zakonu o verski svobodi«, ki je pravzaparav enakopravno obravnaval vse črnogorske verske skupnosti. Septembra 2020 je tako na predsedniških volitvah bil Đukanović poražen, izvoljen pa z novo parlamentarno večino Amfilohijev somišljenik [[Zdravko Krivokapić]], ki je napovedal, da bo odpravil sporni zakon.<ref>[https=//www.vijesti.me/vijesti/politika/471639/dio-poslanika-df-a-nije-prisustvovao-ntoniranju-himne Objavili dokument: Poslanici tri koalicije podržali Krivokapića za mandatara], Vijesti, 23. september 2020</ref> === Bolezen in smrt === Amfilohij je nadaljeval srečanja s cerkvenimi in civilnimi posamezniki, pa tudi z večjimi ali manjšimi skupinami, češ da korana ne obstaja in da je to teorija zarote. Zato ni čudno, da se je ob teh številnih stikih tudi sam okužil. 7. oktobra 2020 se je počutil zelo utrujenega in izčrpanega. Čeprav je sam razglašal, da covid-19 sploh ne obstaja in da je to še ena zahodna teorija zarote, so ga končno le pregovorili, da se je dal testirati in sicer se je test pokazal pozitiven. Prek videa pa je s šibkim glasom tajil kakršnokoli bolezen, češ da je samo utrujen in da se bo še vzpenjal na Lovčen, ko si opomore. Bolezenski znaki pa so vedno bolj prihajali do izraza in ga prisilili k iskanju zdravniške pomoči. Najprej ni hotel v bolnišnico in se je zdravil kar doma. 7. oktobra 2020 je bil pozitiven na korono.<ref>{{cite web|url=https://www.nytimes.com/2020/10/07/world/montenegros-most-prominent-cleric-has-tested-positive.html|title=Montenegro’s most prominent cleric has tested positive|work=[[The New York Times]]|date=7. oktober 2020|accessdate=31. avgust 2026}}</ref> Zdelo se je, da gre na boljše in 20. oktobra je bil test negativen. Po mnenju zdravstvene službe pa so koronini testi samo 90% zanesljivi in zato na rezultate ni mogoče prisegati z gotovostjo. Zdravje pa se mu je hitro slabšalo ter je vedno težje dihal. Voditeljica Pljučnega oddelka v podgoriški bolnici [[Jelena Borovinić]] je ugotovila, da je njegovo zdravje ogroženo ter „ga je dala na umetno prezračevanje“ („was placed in the mode of invasive ventilation“). Hudo okuženi je imel obe pljučni krili zaradi [[pljučnica|pljučnice]] in koroninih zapletov ter je po prejemu [[sveta evharistija|svetegao obhajila]] umrl 30. oktobra 2020 ob 8:20 star 82 let.<ref>{{cite web|url=http://rs.n1info.com/Region/a666432/Preminuo-mitropolit-Amfilohije.html|title=Preminuo mitropolit Amfilohije|publisher=N1|date=30. oktober 2020|accessdate=30. oktober 2020|archive-date=1. november 2020|archive-url=https=//web.archive.org/web/2020 11001030207/http://rs.n1info.com/Region/a666432/Preminuo-mitropolit-Amfilohije.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=https://nova.rs|title=Ovako je govorio Amfilohije: Beseda na Sajmu knjiga |publisher=nova.rs|author=|place=|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=5. september 2026}}</ref> Srbski ambasador v Črni gori [[Vladimir Božović]] je potrdil, da je srbska vlada ponudila Amfilohiju zdravljenje v najsodobnejši tovrstni bolnici v beograjski [[Batajnica|Batajnici]], vendar je vladika odklonil, češ da bo ostal doma in delil usodo drugih sonarodnjakov. Po njegovi želji so ga pokopali v kripto [[Podgoriška stolnica|Podgoriške stolnice]] Jezusovega vstajenja v grobnico, ki si jo je pripravil že za življenja. Svojo knjižnico, ki obsega nekaj tisoč knjig, je podaril srednjeveškem [[Samostan Stanjevići|Samostanu Stanjevići]].<ref>[https://www.slobodnaevropa.org/a/30903460.html Mitropolit negativan na korona virus, Srbija nudila liječenje], Radio Slobodna Evropa, 20. oktober 2020</ref> Kljub prepovedi zbiranja zaradi širjenja koronavirusa so se zbrali pred Podgoriško stolnico na tisoče vernikov, saj jih je k množičnemu zbiranju spodbujal že dolge mesece prav pokojnik. Pogrebne maše so se udeležili številni pravoslavni cerkveni poglavarji in politiki iz Črne gore in sosednjih dežel kot tudi njegov prijatelj pesnik [[Matija Bećković]], ki mu je spesnil prigodno žalostinko. <ref>[https://www.vijesti.me/vijesti/drustvo/482571/sahranjen-mitropolit-crnogorsko-primorski-amfilohije Sahranjen mitropolit crnogorsko-primorski Amfilohije], Vijesti, 1. november 2020</ref><ref>[https://www.nedeljnik.rs/uzivo-sahrana-mitropolita/ Sahranjen mitropolit Amfilohije: Kako se od „Đeda“ oprostila Crna Gora (a i Srbija)], Nedeljnik, 1. november 2020</ref>. V sožalnem telegramu je beograjski mufti [[Mustafa Jusufspahić]] izrazil spoštovanje do pokojnika in omenil, da so med majskimi protesti 2004 – ko je Kosovo enostransko razglasilo neodvisnosti – srbski huligani napadli in hoteli zažgati [[Mošeja Bajrakli, Beograd|Mošejo Bajrakli]]; tedaj se je le metropolit Amfilohij postavil pred podivjano drhal in obvaroval ta hram, „ter branil dobro od hudega v nas vseh“ („defending good from evil in all of us“). <ref>[https://www.vijesti.me/vijesti/drustvo/482431/muftija-mustafa-jusuf-kada-su-huligani-palili-nasu-dzamiju-hrabri-mitropolit-je-stao-ispred-mase-da-je-brani Muftija Mustafa Jusufspahić: Kada su huligani palili našu džamiju, hrabri mitropolit je stao ispred mase da je brani], Vijesti, 31. oktober 2020</ref> Vlada je odklonila predlog glede državnega dneva žalovanja, vendar so to storile posamezne krajevne skupnosti in občine. Ko se je ob pogrebnih slovesnostih gnetla večtisočglava množica, so le redki od cerkvenih ali civilnih dostojanstvenikov nosili obvezne krinke ali se držali varnostne razdalje. Srbskemu predsedniku – ki je imel v Amfilohiju zaradi Kosova nepomirljivega nasprotnika – so prepovedali govor. Med večurno žalno slovesnostjo je zanesljivo nosil krinko podgoriški katoliški župnik, ki pa ni mogel stran od množice. Po pogrebu je on sicer bil negativen na koroninem testu, vendar je prinesel virus v svojo skupnost in tako so se okužili vsi njegovi kolegi – eden od njih je skoraj umrl. Okužile pa so se tudi tamkajšnje redovnice, ki skrbijo za vzdrževanje cerkvenih prostorov in za gospodinjstvo podgoriške redovne skupnosti. O tem so mediji pa mediji popolnoma molčali, kakor tudi o mnogih okužbah tudi s smrtnim izidom zaradi zanemarjanja nujnih zdravstvenih previdnostnih ukrepov. Pogrebne slovesnosti je vodil 1. novembra 2020 srbski patriarh Irenej, ki se je tudi okužil. 4. novembra 2020 je bil pozitiven na testu za COVID-19, potem ko se je udeležil pogreba od korone umrlega Amfilohija.<ref name=openfuneral /> the 1 November funeral of [[Metropolitanate of Montenegro and the Littoral|Metropolitan]] [[Amfilohije Radović|Amfilohije]], who also tested positive and had died from COVID-19.<ref>{{cite web |title=Serbian Orthodox Church head tests positive for coronavirus |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a668422/Serbian-Orthodox-Church-head-tests-positive-for-coronavirus.html |website=rs.n1info.com |date=4 November 2020 |access-date=20 November 2020 |archive-date=28 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201128062010/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a668422/Serbian-Orthodox-Church-head-tests-positive-for-coronavirus.html |url-status=dead }}</ref>Velika množica na Amfilohijevem pogrebu ni upoštevala socialne distance ali nosila mask, Amfilohijeva krsta pa je bila vrh vsega med obredom odprta in mnogi so okuženo truplo celo poljubljali – matere pa so k njemu dvigovale svoje otroke.<ref name="openfuneral">{{Cite web|url= https://www.cnn.com/2020/11/20/europe/serbian-orthodox-church-patriarch-irinej-dies-covid-19-intl/index.html |title=Church patriarch dies from Covid-19 after leading open-casket funeral of bishop killed by the virus|first1=Martin|last1=Goillandeau |first2=Kara|last2=Fox |website=CNN|date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref><ref name="bbc2011">{{cite news |title=Covid-19: Serbian Orthodox Patriarch Irinej dies |work=BBC News |date=20 November 2020 |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-55013132 |access-date=20 November 2020}}</ref> Srbski patriarh Irenej pa se je med pogrebom okužil in se nato vrnil v Beograd, kjer so ga takoj sprejeli na zdravljenje. 14. novembra je bilo objavljeno, da je njegovo zdravstveno stanje "stabilno in pod nadzorom med zdravljenjem" v vojaški bolnišnici za COVID na Karaburmi v Beogradu, a že 19. novembra je bil intubiran.<ref>{{cite web |title=Military hospital says Serbian church head well |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a672087/Military-hospital-says-Serbian-church-head-well.html |website=rs.n1info.com |date=14 November 2020 |access-date=20 November 2020 |archive-date=14 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201114192218/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a672087/Military-hospital-says-Serbian-church-head-well.html |url-status=dead }}</ref> On 19 November, he was [[intubation|intubated]].<ref name="bbc2011"/> Nekateri mediji so že poročali, da je Irenej umrl; Srbska pravoslavna cerkev pa je izdala izjavo, v kateri je te trditve ovrgla, vendar je dejala, da se Irinejevo zdravstveno stanje slabša.<ref>{{cite news|url = https://www.b92.net/eng/news/society.php?yyyy=2020&mm=11&dd=19&nav_id=109720 |title = The condition of the Patriarch is difficult; SPC issued a statement|work = [[B92]]|date = 19 November 2020|access-date = 19 November 2020}}</ref> Nekateri tiskovni prestavnii so še vedno vztrajali, da so novico o Irenejevi smrti potrdili ugledni viri.<ref name="nova.rs">{{cite web |title=Zvanični izvori: Patrijarh živ, u teškom stanju |url=https://nova.rs/vesti/drustvo/patrijarh-irinej-u-teskom-stanju/ |website=nova.rs |date=19 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref>Irenejeva smrt je bila uradno objavljena 20. novembra ob 7.07 po srednjeevropskem času.<ref name="spc2011">{{cite web |title=Serbian Patriarch Irinej reposed in the Lord |url=http://www.spc.rs/eng/serbian_patriarch_irinej_reposed_lord |website=spc.rs |access-date=20 November 2020 |archive-date=20 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201120114149/http://www.spc.rs/eng/serbian_patriarch_irinej_reposed_lord |url-status=dead }}</ref><ref name="reuters1">{{cite news |title=Patriarch of Serbian Orthodox Church dies of coronavirus |url=https://www.reuters.com/article/serbia-patriarch-death/patriarch-of-serbian-orthodox-church-dies-due-to-coronavirus-idINKBN2800LP |website=reuters.com |date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020|last1=Vasovic |first1=Aleksandar }}</ref><ref name="bbc2011"/> Istega dne sta razglasili tridnevno žalovanje po njegovi smrti tako srbska vlada kot vlada Republike Srbske. V bližnji časovni oddaljenosti sta torej okužbi korone podlegla kar dva najpomembnejša srbska cerkvena dostojanstvenika. Nasprotniki so omenjali Amfilohijeve izjave, da ni korone: „Amfilohije kaže: ’Nema korone’! Korona kaže: ’Nema Amfilohija!’“<ref name="condolences">{{cite web |title=Three-day mourning in Serbia, RS, Budva over SPC Patriarch's death; condolences |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a674371/Three-day-mourning-in-Serbia-after-SPC-Patriarch-s-death.html |website=rs.n1info.com |access-date=20 November 2020 |archive-date=20 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201120122859/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a674371/Three-day-mourning-in-Serbia-after-SPC-Patriarch-s-death.html |url-status=dead }}</ref> == Ocena == [[File:Predstavnici SPC na obeležavanju 70. godišnjice Novosadske racije (2).JPG|200px|thumb|right|Spredaj: Metropoliti [[Vasilij Kačavenda|Kačavenda]] (v rdečem, levo), [[Amfilohij Radović|Amfilohij]] (v belem, sredi) in [[Porfirij Perić|patriarh Porfirij]] (v rdečem, desno) ]] === Vsestranski izobraženec, vendar ozek rusofil === Amfilohij je bil zelo izobražen, pa je temeljito splošno in teološko izobrazbo zahteval tudi od svojih bogoslovcev. Bil pa je znan tudi kot mnogojezičnež. Tekoče je govoril [[srbščina|srbsko]], [[italijanščina|italijansko]], [[nemščina|nemško]], [[francoščina|francosko]], [[grščina|grško]] in [[ruščina|rusko]] {{sfn|Stamatović|1999}}, uporabljal pa je lahko brez težav tudi [[staroslovanščina|staroslovanščino]], [[stara grščina|staro grščino]] in [[latinščina|latinščino]]. <ref name="politika.rs">{{cite web|url=http://www.politika.rs/scc/clanak/465598/Ko-je-bio-mitropolit-Amfilohije-vladik-koji-nikog-nije –ostavljao-ravnodusnim|title=Ко је био митрополит Амфилохије – владика који никог није остављао равнодушним|publisher=Politika Online|author=|place=Beograd|language=sr|date=30. oktober 2020|accessdate=31. avgust 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://slobodnahercegovina.com/na-danasnji-dan-rodjen-je-mitropolit-amfilohije/|title= „На данашњи дан рођен је Митрополит Амфилохије“|publisher=Слободна Херцеговина|author=|place=|language=sr|date=30. oktober 2020|accessdate=31. avgust 2026}}</ref> Bil je vpliven član „Združenja književnikov Srbije“, pa tudi „Združenja književnikov Črne gore“. {{sfn|Stamatović|1999}} Neprikrito je nastopal kot vidni zagovornik rusofilstva in velesrbstva, njegovega kosovskega mita in je brez pomisleka samega sebe razglašal za srbskega četnika in nacionalista.<ref name="Morrison104"/><ref name="Sistek 121">{{harvnb|Šístek|2011|p=121}}</ref> To je potekalo v popolnem soglasju s porastjo srbskega nacionalizma, ki ga je spodbujala vplivna in agresivna politika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]]; SPC je še prednjačila v spodbujanju nacionalne nestrpnosti med srbskim prebivalstvom v raznih jugoslovanskih republikah. V Črni gori je tako korenito smer predstavljala prav Amfilohijeva osebnost.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison104"/>Večina pravoslavnih škofov je takrat podpirala zamisel o Veliki Srbiji, ki naj bi nadomestila Titovo Novo Jugoslavijo; v njej naj bi prek etničnega čiščenja Srbom sovražnih narodov živeli vsi „osvobojeni“ in „etnično očiščeni“ Srbi, kar bi po prvotnih radikalnih načrtih zajemalo prostor celotne Jugoslavije; glede na poznejše hude vojaške poraze začenši z izgubo Slovenije pa bi se zadovoljili „samo z manjšim področjem“ z zahodno mejo Virovitica-Karlovac-Karlobag, medtem ko bi na jugovzhodu mejili na Makedonijo. Amfilohijeve izjave glede Kosova so pozivale na nepomirljiv boj proti katoliškemu in protestantskemu Zahodu, kakor tudi muslimanskemu Vzhodu, češ da so vsi skupaj „nezdrav veter, ki hoče neprestano ugaševati to sveto luč“, ki se imenuje Srbija („an insane wind trying ceaselessly to extinguish this sacred lamp“, defined as Serbia).<ref name="MacDonald243"/>{{citebook|last=MacDonald|first=David Bruce|chapter=The importance of Being European: Narratives of East and West in Serbian and Croatian Nationalism|editor1-frst=Ireneusz Paweł|editor2-first=Andrzej Marcin|title=Multiplicity of nationalism in contemporary Europe|year=2010|publisher=Rowman & Littlefield|isbn=97807391239123072|chapter-urla=https://books.google.com/books?id=jquJ8M|WGYC&q=Islam+Amfilohije+Radovic&pg=PA243|pages=243}}</ref> Res je sicer, da je v besedah svoje ideje povezoval s krščansko ljubeznijo in poudarjal, da je njegovo orožje le v besedah; krvavi dogodki, ki so tem besedam sledili, pa so pokazali, da so bojeviteži raznih barv te nestrpnosti razumevali čisto konkretno in nekrščansko. Ne le v teoriji, marveč tudi z orožjem v roki, so se novodobni teologi SPC zoperstavljali svojim starejšim kolegom, ki so nahajali neki »modus vivendi« s komunističnim jugoslovanskim sistemom. <ref name="Buchenau7879">{{harvnb|Buchenau|2005|pp=78.79}}</ref> Bode v oči Amfilohijev [[sovražni govor]] zoper [[katolištvo|katoliške]] [[Hrvati|Hrvate]] in [[islam|muslimanske]] [[Bošnjaki|Bošnjake]], ki ne vsebuje niti trohice sicer v besedah zelo glasno in stalno oznanjevane krščanske ljubezni.<ref name="Carmichael32''>{{cite book|last=Carmichael|first=Cathie|title=Ethnic cleansing in the Balkans= nationalism and the destruction of tradition|year 2003|publisher=Routledge|isbn=9781134479535|url=https://books.google.com/books?id=yb=RI4KwwdIC&q=anti+Islam+A,fočpjoke+Radpvoc&pq=PT62|pages=32}}</ref><ref name="Velikonja163"/> V letu 1992, ko je bila na vrhuncu srbsko-črnogorska agresija na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino spremljana z neizprosnim etničnim čiščenjem, tega visoki srbski cerkveni dostojanstveniki niso brzdali ali obsojali (kar bi bilo v skladu z evangeljskim naukom o krščanski ljubezni), temveč so poseganja vojaških, pa tudi polvojaških formacij, skupaj z Amfilohijem še podžigali. Nekaj vsakdnjega je postalo požiganje katoliških ali muslimanskih verskih stavb, pa tudi sovražni govor zoper „neprijateljske“ Bošnjake, Hrvate in Albance (Kosovarje). Vso krivdo za vojne zločine je visoki srbski kler valil s svojih sonarodnjakov na genocidne težnje, ki naj bi jih spodbujal s teorijami zarote nihče drug kot [[Vatikan]], pa seveda celoten Zahod.<ref name="Sells65">{{cite book|last=Sells|first=Michael A. |title=The bridge betrayed: Religion and genocide in Bosnia|year=1996|publisher?University of California Press|isbne=9780520922099|url=https://books.google.com/books?id=FadxZ6F2uEAC&q=anti+Islam+Amfilohije+Radovic&pg=PA65|pages=65}}</ref> V zgodnjih 90-ih letih sta pravoslavna škofa izobraženi Amfilohij in sporni [[Vasilij Kačavenda|Kačavenda]] hujskaško poglabljala verske in narodnostne razlike med jugoslovanskimi narodi pod pretvezo, da so se vsi oni zarotili zoper SPC in da se Srbi morajo braniti, saj so od vsepovsod ogroženi. Tozadevni pomirjevalni poskusi [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanskega]] [[Alojzij Šuštar|Šuštarja]] in [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Franc Perko|Perka]] so bili neuspešni in so se razbili ob zidu popolnega nerazumevanja in nacionalistične blaznosti, v kateri so pravoslavni cerkveni krogi prednjačili.<ref name="LittleSwearer14">{{cite book|last1=Little|first1=David|last2=Swearer|first2=Donald|chapter=Introduction|editor1-last=Little|editor1-first=David|editor2-last=Swearer|editor2-first=Donald K. |title=Religion and Nationalism in Iraq: A Comparative Perspective|year=2006|publisher=Harvard University Press|isbn=9780945454410|url=https://books.google.com/books?id=E1rXAAAAMAAJ&q=Amfilohije+Radovic|pages=14}}</ref> Amfilohij je trdil, da je »naravno okolje« Srbov le v »pravoslavnem vzhodnem krščanstvu« in da se zato morajo bojevati ne le zoper katoliški in protestantski Zahod, ampak tudi zoper islam. Da bi agresivnost opravičeval, je v zvezi s tem zatrjeval, da »brez smrti ne more biti vstajenja«, kar je sicer točno, vendar v tej zvezi zavajajoč sofizem. Iz evangelija sledi namreč, da Kristus ni žrtvoval drugih, ampak samega sebe. Poleg tega pa se ni daroval za zemeljsko, ampak za nebeško kraljestvo, ki pripada vsem ljudem. Sveto pismo da jasno vedeti, da Božje kraljestvo ni pozemeljske, ampak duhovne narave in da ga ni treba braniti z zemeljskim orožjem; toliko manj pa voditi osvajalno vojno pod pretvezo širjenja Božjega kraljestva.<ref>Janezov evangelij 18,36s</ref> Vrh tega veže kristjana in tudi cerkvenega dostojanstvenika zapoved ljubezni do sovražnikov<ref>»Če kdo pravi: 'Ljubim Boga', pa sovraži svojega brata, je lažnivec« 1 Jn 4,20</ref>.V zvezi s to nedoslednostjo med krščanskim naukom o ljubezni in metropolitovim spodbujanjem ene strani v bratomorni državljanski vojni je lažje dojeti, čemu so ga nasprotniki zmerjali s satanom.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/214320/dok_je_buktio_rat_u_bosni_1993_godine_cetinjani_su_ovako_dochekali_amfilohija_risto_sotono_video.html|title=DOK JE BUKTIO RAT U BOSNI 1993. GODINE, CETINJANI SU OVAKO DOČEKALI AMFILOHIJA: 'Risto sotono...' (VIDEO)|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=|language=bs|date=4. september 2021|accessdate=5. november 2025}}</ref><ref name="Heinrich150">{{cite book|last=Heinrich|first=Hans-Georg|chapter=Towards a Cultural Theory of Transition: The Strange Architecture of Post-Communist Societies|editor1-last=Heinrich|editor1-first=Hans-Georg|title=Institution Building in the New Democracies. Studies in Post-Post-Communism|year=1999|publisher=Collegium Budapest/Institute for Advanced Studies|isbn=9789638463913|urla=https://books.google.com/books?id=Qh4kAQAAIAAJ&q=According+to+the+Serbian+patriarch+Amfilohije+Radovic%2C+the+%22natural+space%22+for+the+Serbian+people+is+the+orthodox+East.+And+it+must+fight+against+the+Catholic+and+Protestant+West%2C+as+well+as+against+Islam%3A+%22without+death+there+will+be+no+resurrection%22. |pages=150}} „According to the Serbian patriarch Amfilohije Radovic, the „natural space“ forthe Serbian people is the Orthodox East. And it must fight against the Catholic and Protestant West, as well as against Islam: „without death there will be no resurrection“. </ref> Široka javnost je v njem prepoznala eno od najbolj spornih osebnosti SPC.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs|title=Mitropolit Amfilohije Radović|publisher=Istinomer|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=7. maj 2015}}</ref> Posebej pa so ga imeli v želodcu Črnogorci, ki niso pohodili svoje slavne zgodovine in narodnosti. Ko je leta 1993 besnela vojna v Bosni, so Cetinjci pričakali Amfilohija znanega kot vojnega hujskaša z besedami: „Risto sotono!“ Zastopal je namreč nacionalistična in klerofašistična stališča in skrival ter poveličeval vojne zločince. Posebno naklonjenost je izražal do [[Ratko Mladić|Ratka Mladića]] in [[Radovan Karadžić|Radovana Karadžića]], katerega je imenoval za „besmrtnika“. V nasprotju s tem in drugimi srbskimi pravoslavnimi škofi se je tedaj preproto ljudstvo Cetinja krepko zoperstavilo sodelovanju črnogorskih mož in fantov v vojnah na področju bivše Jugoslavije, posebej napadu na sosednjo [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]], zlasti pa bombardiranju [[Dubrovnik]]a. {| |- ! Skup je prekinut pjesmom<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/214320/dok_je_buktio_rat_u_bosni_1993_godine_cetinjani_su_ovako_dochekali_amfilohija_risto_sotono_video.html|title=DOK JE BUKTIO RAT U BOSNI 1993. GODINE, CETINJANI SU OVAKO DOČEKALI AMFILOHIJA: 'Risto sotono...' (VIDEO)|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=|language=bs|date=4. september 2021|accessdate=5. november 2025}}</ref> ! Srečanje je prekinila pesem |- | <poem> „Nikad neće Crna Gora bit’ obala srpskog mora“ </poem> | <poem> „Črna gora nikdar ne bo obala srbskega morja“ </poem> |} === Črnogorec proti Črnogorcem === Amfilohijeve očitke črnogorski vladi in njeni politiki bi lahko strnili v nekaj smeri: #Spodbujanje "montenegrinstva"<ref> „montenegrinstvo“ od italijanske besede za Črno goro: „Monte Negro“</ref>, odpovedovanje od "srbstva" in "montenegrizacija" Črne gore #vrnitev prek referenduma k samostojnosti in ločitev od Srbije, s katero je bila po prenehanju Jugoslavije nekaj časa povezana v državno skupnost „[[Srbija in Črna gora]]“ #priznavanje Kosova kot samostojne države od strani Črne gore; to Amfilohiju pomeni izdajo zapuščine črnogorskih posvetno-verskih vladarjev Petrovićev #vstop Črne gore v NATO in "oddaljevanje" od Rusije. #Kakor si je domišljijsko in mitsko zamislil „pogibijo“<ref> „pogibija“ v pomenu „pogine u borbi za slobodu otadžbine“ tj.: „pade v boju za svobodo domovine“</ref> in svetništvo kneza [[Lazar Hrebljanović|Lazarja]], je Amfilohij toliko bolj doživljal priznanje Kosova kot najhujše dejanje izdaje. Zato on čisto nekrščansko preklinja podpisnike in uporablja pesniški besednjak kosovskega mita, pozivajoč srbsko mladino da za Kosovo "ginu do posljednjeg"<ref> „ginu do posljednjeg za Kosovo“ – da se gredo vojskovat za ohranitev ali pridobitev Kosovega pod srbsko oblast, pa četudi bi v boju vsi padli oziroma umrli vsi do zadnjega.</ref>. #Tiste politike – na prvem mestu misli na srbskega predsednika [[Boris Tadić|Tadića]], ki je bil na položaju 2004-2012; še bolj ima v želodcu njegovega naslednika [[Aleksandar Vučić|Vučića]], ki ga je nasledil ter bil neprestano na oblasti vse do 2026. Obadva in njima podobne imenuje „brez glave in brez vesti“, ker so dovolili ločitev Kosova in Metohije od Srbije in od Črne gore.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref> Podobno pa razpolagajo z očitki njegovi nasprotniki: # Njegov življenjepis odkriva sicer človeka, ki mu ni tuje bistvo krščanske vere in bi od njega smeli pričakovati, da se bo držal njene osnovne usmeritve, da je mogoče doseči zveličanje z vero, ljubeznijom in ponižnim moralnim življenjem. Vendar je „malo ljudi v Črni gori in širje, ki izzivajo toliko nasprotovanj, kot osebnost metropolita Črnogorsko-primorske metropolije na Cetinju, Amfilohija Rista Radovića“ (Reuters) Večina njegovih izjav spada namreč v sam vrh mizantropije, šovinizma, homofobije in vseh drugih najmračnejših načinov izražanja človeški zavesti.<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/56874-svetosavski-zilot-u-akciji|title= Svetosavski zilot u akciji|publisher=antenam.net|author=Mirjana Dragaš & Slobodan Jovanović|place=|language=sr|date=5. november 2017|accessdate=6. september 2026}}</ref> #Z opravljanjem zadušnice zanj zahteva rehabilitacijo [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] kot začetnika odpora proti fašizmu, češ da njegova vloga med Drugo svetovno vojno ni dovolj razsvetljena in da je nedolžna žrtev komunističnega maščevanja; njegovi četniki pa so ne le sodelovali z okupatorji v boju proti komunističnim partizanom, ampak tudi širili „Veliko Srbijo“ z „etničnim čišćenjem hrvaškega in iztrebljanjem muslimanskega prebivvalstva“ <ref>Mihailović je napisao „Instrukciju (20. decembar 1941) komandantima na terenu u kojoj stoji uz glavni cilj četničkog pokreta - stvaranje velike Srbije, kao drugi primarni cilj - etničko čišćenje hrvatskog i uništenje muslimanskog stanovništva.</ref> ter nad njimi počenjali zločine, za katere niso bili nikoli kaznovani; med take spada tudi primer [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]]. # Od vseh pravoslavnih cerkva na Balkanu velja SPC kot najkonzervativnejša, mračnjačka, sovražna do znanosti in napredka. Zavrača „zahodne“ ideologije kot komunizem, individualizem, materializem in sekularizem; spregledali pa so, da je agresivni nacionalizem – ki so ga izpovedovali – prav tako ena od ideja brezbožnega liberalnega materializma.<ref name="Buchenau6566">{{harvnb|Buchenau|2014|pp=65.66}}</ref> #Vedno pa je bila povezana s političnim šovinizmom o ustvarjanju velike države in podrejanju drugih narodov pod pretvezo osvobajanja in privodenja nacionalno nezavednih k svojim "srbskim koreninam". [[Nikolaj Velimirović]], duhovno izhodišče [[Justin Popović|Justina Popovića]] in Amfilohija Radovića, trdi, da je borba za nacionalno cerkev "osnova pravega, evangeljskega in celovitega nacionalizma" in da je takšno ustanovil že [[Sveti Sava]], kar pa je anahronizem, saj v tistem času ni bilo takega liberalnega nacionalizma,, kakršnega je oznanjal v svoji „Srbiji na Balkanu“ brezbožni socialist [[Svetozar Marković]]. # Amfilohij je novembra 1991 po napadu Srbov in Črnogorcev na [[Konvali|Konavle]] hodil po dubrovniškem bojišču ter podpihoval k vojni in nasilju.<ref>Mirko Đorđević, analitičar Srpske pravoslavne crkve. Inačica izvorne stranice arhivirana 24. svibnja 2013. Pristupljeno 20. veljače 2011.</ref> Jeseni 1991 je črnogorskim vojakom delil križce in ikonice. <ref>{{cite web|url=https://pescanik.net/zasto-se-u-crkvi-sapuce-2/|title=Zašto se u crkvi šapuće 2 - Emisija, Mirko Đorđević, Ljubiša Rajić, Ivan Čolović, Pavle Rak, Mladen Lazić, Jovan Byford, Vidan Hadži-Vidanović, Ivan Kuzminović, Srđa Trifković, Nikola Samardžić, Milan Vukomanović, Slobodan G. Marković, Dragoljub Mićunović, Radmila Radić, Milica Rodić, Marko Milanović, Desimir Tošić - Peščanik|publisher=pescanik.net|author=Mirko Đorđević idr.|place=|language=sr|date=19. november 2009|accessdate=24. maj 2013}}</ref> Novembra tega leta je igraje na gusle s pesmijo „Mojkovačka bitka“ spodbujal črnogorske rezerviste podgoriške brigade „Veljko Vlahović“ na napadalnost zoper hrvaško ozemlje in krščansko katoliško prebivalstvo.<ref> Zvijer iz bezdana</ref><ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/index.php?title=Amfilohije_Radovi%C4%87|title= Amfilohije Radović|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=|place=Zagreb|language=hr|date=30. april 2022|accessdate=5. november 2025}}</ref> #Obiskoval je tudi vsa bojišča po Hercegovini, ki so jih Srbi „etnično čistili“ od muslimanov. Do zob oboroženi [[Željko Ražnatović|Arkan]] je konec junija 1991 s svojimi "Tigri" bival v Cetinjskem manastiru in s svojo polvojaško drhaljo z blagoslovom Amfilohija in SPC duhovnikov odšel morit. Bio je v [[Trebinje|Trebinju]], ko je bila oropona hiša in podjetje [[Salih Alijagić|Saliha Alijagića]] in požgano nekaj hiš uglednih muslimanov. Spodbujal je [[Milan Martić|Milana Martića]] in [[Milan Babić|Milana Babića]] v uporu zoper hrvaško oblast, češ da morajo vsi Srbi živeti v eni državi za "ujedinjenje svih srpskih krajeva".<ref>{{cite web|url=https://pescanik.net/zasto-se-u-crkvi-sapuce-2/|title=Zašto se u crkvi šapuće 2 - Emisija, Mirko Đorđević, Ljubiša Rajić, Ivan Čolović, Pavle Rak, Mladen Lazić, Jovan Byford, Vidan Hadži-Vidanović, Ivan Kuzminović, Srđa Trifković, Nikola Samardžić, Milan Vukomanović, Slobodan G. Marković, Dragoljub Mićunović, Radmila Radić, Milica Rodić, Marko Milanović, Desimir Tošić - Peščanik|publisher=pescanik.net|author=Mirko Đorđević idr.|place=|language=sr|date=19. november 2009|accessdate=24. maj 2013}}</ref><ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref> #Napadalno vojno je opravičeval kot zakonito obrambo od vseh in povsod ogroženega srbskega naroda, kot novo zavezo, v kateri ima posebno častno mesto vojni zločinec Radovan Karadžić in Srbi v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]], ki da so preživeli križanje in so zato „boljši od polkrščene Črne gore in nedokrščene Srbije“. Ne priznava pa [[Srebreniški genocid|Srebreniškega pokola]], češ da je bilo to samo „povračilo in maščevanje“ („odmazda i osveta“). #Dograjeval in spreminjal je cerkve iz XIV. in XV. stoletja, postavljal stavbe v njihovi neposredni bližini, oslikaval srednjeveške cerkve s tujimi sodobnimi svetniki, ki nikdar niso bili naslikani po črnogorskih cerkvah ter uporabljal materiale, ki niso bili zgodovinski. Na opozorila Spomeniškega varstva se je požvižgal, češ da naj pazijo: če ga bodo še ovirali pri njegovem uničevanju kulturnih spomenikov, jim bo sploh onemogočil kakršnokoli delovanje. Zgradil je veliko sakralnih stav, ki so v slogu srbskih manastirov s Kosovega, kar je bil kulturni imperializem in prozelitizem, ki je hotel z misijonarjenjem pretvoriti Črnogorce v del srbskega nacionalnega in duhovnega prostora. #Nasprotoval je obnavljanju Črnogorske pravoslavne cerkve, češ da SPC deluje v Črni gori še 8 stoletij. V resnici pa je bila ta skupnost ustvarjene 1920 z dekretom regenta Aleksandra Karađorđevića. Spreneveda se nad dejstvom, da je bila samostojnost Črnogorske pravoslavne cerkve takrat nasilno zatrta.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref> #Izgleda, da ni bil zoper svojeglavnost brezpogojno, ampak bi vendarle dopustil obnavljanje CPC pod pogojem, da bi Črna gora zopet postala kraljevina pod vodstvom Petrovićev. <ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/56874-svetosavski-zilot-u-akciji|title= Politički rebusi mitropolita Amfilohija|publisher=Peščanik|author=Mirko Đorđević|place=|language=sr|date=21. junij 2010|accessdate=6. september 2026}}</ref> === Na filmskem platnu === Dobro je dokumentirano delovanje tako predsednika Srbije Vučića kot tudi črnogorskega metropolita Radovića in prelito v napeto stvaritev na platnu. Čeprav vsebujeta oba filma različnih avtorjev le dokumentarni material, sta kot dregnila v sršenovo gnezdo in povzročila negativne odzive kot jezo in grožnje, zmerjanje in sprenevedanje v obeh prestolnicah. Filma ''Vladalac'' (''Vladar'') in ''Svjedok Božje ljubavi'' (''Priča Božje ljubezni '') sta nastala skoraj istočasno na začetku koroninega leta 2020: prvi v Beogradu, drugi pa v Podgorici. V spomin nam kličeta, da sta bili Vučić in Amfilohij dejavna soudeleženca zločinske velikosrbske politike. <ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2020/2/24/dva-ratna-druga-aleksandar-vucic-i-amfilohije-radovic|publisher=balkans.aljazeera.net|author=Tomislav Marković|place=|language=sr|date=24. februar 2020|accessdate=6. september 2026}}</ref> === Nagrade in priznanja === ;Izbrani redovi in odličja #Spominsko odličje [[Carigrajski patriarhat|carigrajskega patriarha]] [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomeja]] (1991)<ref name="standard"/> #Odličje [[Jeruzalemski grški patriarhat|Jeruzalemskega grškega patriarhata]] ob dvatisočletnici krščanstva (2000)<ref name="standard"/> #„Red Lomonsova“, odlikovanje [[Ruska federacija|Ruske federacije]] (2001)<ref name="standard"/> #Odličje Jeruzalemskega grškega patriarhata ob 1500-letnici [[Mar Saba]] (2002)<ref name="standard"/> # »Red sv. Aleksandra Nevskega I. stopnje«, Ruska vojaško-znanstvena akademija (2003)<ref name="standard"<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2020/2/24/dva-ratna-druga-aleksandar-vucic-i-amfilohije-radovic|publisher=balkans.aljazeera.net|author=Tomislav Marković|place=|language=sr|date=24. februar 2020|accessdate=6. september 2026}}</ref>''/> #»Red sv. Cirila Turovskega«, [[Beloruska pravoslavna Cerkev]] (2008)<ref name="standard"/> # »Red sv. Vladimirja«, Ukrajinska pravoslavna Cerkev pod Moskovskim patriarhatom (2012) <ref name=''standard''/> # „Red sv. Velikomučenika Jurija“, Škofija Budimlja in Nikšić (2013) <ref name="standard"/> # „Red Črnogorske velike zvezde“, Predsednik [[Jakov Milatović|Milatović]] (2025, posmrtno) <ref>{{cite web|url=https://mitropolija.com/2025/10/24predsjednik-milatovic-dodijelio-posthumno-orden-crnogorske-velike-zvijezde-mitropolitu-amfilohiju/|title=Предсједник Милатовић додијелио постхумно Орден Црногорске велике звијезде митрополиту Амфилохију|publisher=Православна Митрополија црногорско-приморска (Званични сајт)|author=|place=|language=sr|date=14. oktober 2025|accessdate=24. oktober 2025}}</ref> # Častni član „Moskovske bogoslovne akademije“ (2006) # Častni doktorat »Teološkega inštituta sv. Sergija v Parizu« (2012)<ref>{{cite web|url=http://www.spc.rs/eng/metropolitan_amfilohije_receives_honorary_doctorate_saint_sergius_orthodox_theological_institute|title=Metropolitan Amfilohije receives the honorary doctorate of the Saint Sergius Orthodox Theological Institute in Paris {{!}} Serbian Orthodox Church [Official web site] |publisher=Serbian Orthodox Church|author=|place=|language=en|date=20. januar 2015|accessdate=8. november 2020}}</ref> # Častni doktorat „Petrograjske bogoslovne akademije“ (2015)<ref>{{cite web|url=http://www.spc.rs/eng/metropolitan_amfilohije_doctor_honoris_causa_orthodox_spiritual_academy_st_petersburg|title=Metropolitan Amfilohije Doctor HONORIS CAUSA of the Orhodox Spiritual Academy of St. Petersburg {{!}} Serbian Orthodox Church [Official web site] |publisher=Serbian Orthodox Church|author=|place=|language=en|date=2015|accessdate=8. november 2020}}</ref> == Dela == Amfilohijevi spisi obsegajo več kot tisoč enot<ref>{{cite web|url=https://www.standard.rs/2020/10/30/zivot-i-delo-mitropolita-amfilohija/|title=Život i delo mitropolita Amfilohija|publisher=Novi Standard|author=|place=|language=sr|date=30. oktober 2020|accessdate=31. oktober 2020}}</ref>; njegova izbrana dela so bila objavljena v 36 zvezkih. Skupaj z [[Atanasij Jevtić|Atanasijem Jevtićem]] je Amfilohij prevajal v srbščino Devterokanonične [[Stara zaveza|starozavezne]] knjige. === Izbrana dela === #''Tajna Svete Trojice po učenju Grigorija Palame'' (1973), doktorska disertacija v grščini. #''Smisao liturgije'' (1974), razprava v grščini. #''Tumačenje Starog zaveta kroz vekove'' (1979), Beograd. #''Sinaiti i njihov značaj u Srbiji XIV vijeka'' (1981), razprava. #''Filokalijski pokret XVIII i početkom XIX vijeka'' (1982), razprava v grščini. #''Osnove pravoslavnog vaspitanja'' (1983), veroučna knjiga. #''Duhovni smisao hrama Svetog Save'' (1987), Beograd. #''Vraćanje duše u čistotu'' (1992), Podgorica. #''Istorijski presjek tumačenja Starog zavjeta'' (1995), Nikšić.<ref>{{cite web|url=https://alchetron.com/Amfilohije-Radovi%C4%87|title=Amfilohije Radović|publisher=Alchetron, The Free Social Encyclopedia|author=|place=|language=en|date=29. november 2024|accessdate=5. november 2025}}</ref> == Navedki == {{navedek|''»Samo duša koja časno ponese svoj krst i narod koji dostojanstveno nosi taj krst i koji odstrada svoju vjeru, zaista razumiju tajne tog izvornog, hrišćanskog načina postojanja«''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref><ref>Tako je dejal Amfilohij na predavanju v priredbi „Misijskega fonda Eparhije zvorničko-tuzlanske“ v Bijeljini</ref><br>„Le duša, ki častno ponese svoj križ in ljudstvo, ki dostojanstveno nosi ta križ in ki odtrpi svojo vero, zares razume skrivnosti tega izvirnega krščanskega načina obstajanja“}} {{navedek|''»U riječi je život, ali je u riječi i smrt. I dobra i zla riječ stvara: jedna zajednicu života, druga zajednicu smrti i ništavila.«''<ref>{{cite web|url=https://zurnal.me|title=Mitropolit Amfilohije (Radović): Bez Riječi nema nam života.|publisher=zurnal.me|author=Amfilohije Radović|place=|language=cg|date=18. januar 2023|accessdate=6. september 2026}}</ref><ref>Prvič objavljeno v »Književne novine«, marec 1985</ref><br>„V besedi je življenje, toda v besedi je tudi smrt. In dobra in huda beseda ustvarja: ena skupnost življenja, druga skupnost smrti in niča.“}} {{navedek|''»Toga dana, iz tog jednopolnog braka, od Njegoševe slavne Crne Gore svi su preduslovi da se rodi - Jadogora, a od ponosnih Crnogoraca da počnu da se rađaju - jadogorci.«''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref><ref>Po prirejanju „parade ponosa“ v Beogradu, ki jo je označil za „sodomski smrad“, je bil sedaj Amfilohij odločno proti prirejanja podobne „parade“ v Podgorici rekoč, da so vsa tovrstna zbiranja nasilje nad vestjo ogromne večine ljudi in je izrazi tudi svoje odklonilno stališče do enospolnih skupnosti.</ref><br>„Na ta dan, iz te enospolne poroke, obstajajo vsi predpogoji, da se rodi – Gorjégora, a od ponosnih Črnogorcev da se začenjajo porajati - Gorjégorci“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Črnogorsko-primorska metropolija]] *[[Seznam papežev]] *[[Črnogorska pravoslavna Cerkev]] *[[Rusofilstvo]] *[[Covid-19]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Amfilohij Radović}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [http://mitropolija.com/mitropolit-crnogorsko-primorski/ Биографија митрополита Амфилохија |Митрополит цроногорско-приморски] * [https://www.youtube.com/watch?v=Jj2C8kxaKSY ДОСТОЈАН – Филм о Митрополиту црногорско-приморском Амфилохију (NEOPOREČEN – Film o črnogorsko-primorskem metropolitu Amfilohiju |Youtube] * [http://www.politika.rs/rubrike/dogadjaji-dana/Podgorici-smeta-ono-srpska-u-nazivu-SPC.sr.html Подгорици смета оно „српска“ у називу СПЦ (Podgorici je napoti tisto »srbska« v nazivu SPC) |Beograjski dnevnik „Politika“, 12. oktober 2015] *[https://redportal.pink.rs/cooltura/1843/dostojan-film-o-amfilohiju-radovicu DOSTOJAN: Film o Amfilohiju Radoviću | RedTV] ;{{ikona cg}} *[http://portalanalitika.me/clanak/201226/da-li-amfilohije-ozbiljno-prijeti-ratom-ili-se-Sali Da li gospodin Amfilohije ozbiljno prijeti ratom – ili se šali (Ali gospod Amfilohij resno grozi z vojno – ali se šali| Portalanalitika 9. januar 2017] *[https://www.slobodnaevropa.org/a/odnos-spc-i-korone-kako-je-lije%C4%8Den-amfilohije/30884695.html Kako je liječen Amfilohije od korone|Slobodna Evropa] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/index.php?title=Amfilohije_Radovi%C4%87 Amfilohije Radović – Hrvatska internetska enciklopedija] ;{{ikona de}} *[https://www.bild.de/lgbt/2020/lgbt/serbisch-orthodoxe-kirche-homophober-kirchenfuehrer-an-corona-gestorben-73674488.bild.html Serbisch-orthodoxe Kirche : Homophober Kirchenführer an Corona gestorben (SPC: Ljudomrzni cerkveni voditelj je umrl za korono) | Leben & Wissen – BILD.de] *[https://www.spiegel.de/panorama/montenegro-kirchenfuehrer-stirbt-an-corona-glaeubige-kuessen-seinen-leichnam-a-edebe9cc-ccda-4aac-abb2-f4fd49c215b3 Montenegro: Kirchenführer stirbt an Corona - Gläubige küssen seinen Leichnam (Črna gora: Cerkveni voditelj je umrl od korone – Verniki poljubljajo njegovo truplo | DER SPIEGEL] *[https://www.spiegel.de/politik/ausland/bischoefe-drohen-regierung-in-serbien-mit-dem-tod-a-899234.html Serbien: Bischöfe drohen Regierung mit dem Tod (Srbija: Vladike grozijo vladi s smrtjo)|Spiegel Online 11. maj 2013] ;{{ikona en}} *[https://web.archive.org/web/20101126214959/http://orthodoxresearchinstitute.org/resources/hierarchs/serbia/current/bio_amfilohije_radovic_metr_montenegro.htm Metropolitan Amfilohije (Radovic) of Montenegro and tha Coastlands | Arhivirano] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= [[Visarion Kostić]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Vršac|banatski škof]] | years = 1985&ndash;1990}} {{s-aft|after= [[Atanasij Jevtić]]}} {{s-bef|before= [[Jovan Pavlović]]}} {{s-ttl|title= [[Metropolija Črnogorsko-primorska|črnogorsko-primorski metropolit]] | years = 1990&ndash;2020}} {{s-aft|after= [[Joanikij Mićović]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Radović, Amfilohij}} [[Kategorija:Rojeni leta 1938]] [[Kategorija:Umrli leta 2020]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbski četniki]] [[Kategorija:Srbski nacionalisti]] [[Kategorija:Črnogorci]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci na Papeškem inštitutu v Rimu]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski prevajalci]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Srbski vplivneži]] [[Kategorija:Srbski založniki]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Razpad Jugoslavije]] [[Kategorija:Umrli od covida-19]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih cerkvah in samostanih]] ar1xeve768d5okrvh00wj3dtdj5yah0 6759845 6759844 2026-10-02T22:24:29Z Stebunik 55592 /* Delovanje */ 6759845 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Amfilohij}} {{drugipomeni2|Radović}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Amfilohij Radović | honorific-suffix = | native_name = Ристо Радовић/Risto Radović | native_name_lang = sr | title = [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorski]] [[nadškof]] in [[metropolija|metropolit]] | image = Amfilohije, Metropolitan of Montenegro.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Metropolit Amfilohij leta 2012 | church = [[Srbska pravoslavna cerkev]] v [[Črna gora|Črni gori]] | archdiocese = | province = | metropolis = [[Črnogorsko-primorska metropolija]] | diocese = | see = | elected = | appointed = | term = | term_start = [[30. december]] [[1990]] | quashed = | term_end = [[30. oktober]] [[2020]] | predecessor = [[Danilo Dajković|Danilo]] | opposed = | successor = [[Joanikij Mićović|Joanikij]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1967]] | ordained_by = v [[Grška pravoslavna Cerkev|Grški pravoslavni Cerkvi]]. | consecration = [[1985]] | consecrated_by = [[SPC|srbski patriarh]] [[German Đorić|German]] in drugi vladike | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | birth_date = {{birth date|1938|1|7}} | birth_place = [[Bare, Kolašin|Bare]] ([[Kolašin]], [[Zetska banovina]] [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]) | death_date = {{Death date and age|2020|10|30|1938|1|7}} | death_place = [[Podgorica]], [[Črna gora]] | buried = [[Podgoriška stolnica]] ([[Podgorica]], [[Črna gora]] | tomb = [[Podgorica]] (Stolnica Jezusovega vstajenja, [[Črna gora]]) | resting_place_coordinates = 42°26'44.5"N 19°14'53.7"E | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavni|pravoslavec]] | residence = | parents = <br> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] <br>[[Papeški vzhodni inštitut]]<br>[[Univerza v Atenah]] <ref name=''Morrison86''/> | motto = | signature = Bishop_Amfilohije_Radović_-_signature.png | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Amfilohij Radović''', rojen kot '''Risto Radović''' ({{lang-sr|Ристо Радовић/Risto Radović}}, [amfilɔ̌xijɛ râːdɔv̞itɕ]<ref>{{cite web|url=https://alchetron.com/Amfilohije-Radovi%C4%87|title=Amfilohije Radović|publisher=Alchetron, The Free Social Encyclopedia|author=|place=|language=en|date=29. november 2024|accessdate=5. november 2025}}</ref> [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]] [[Črnogorci|črnogorskega]] porekla, [[bazilijanci|bazilijanec]] in [[Črnogorsko-primorska metropolija|črnogorsko-primorski]] [[metropolit]]), * [[7. januar]] [[1938]], [[Bare, Kolašin|Bare]] pri [[Kolašin]]u ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Črna gora]]), † [[30. oktober]] [[2020]], [[Podgorica]]. Njegov častni naslov, ki pa ga je v celoti nosil le on, se je glasil: : Mitropolit crnogorsko-primorski, vladika skenderijsko-brdsko-zetski i egzarh pećkog trona. (črnogorsko)<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/mitropolit-amfilohije-radovic/|title=Mitropolit Amfilohije Radović|publisher=Istinomer|author=|place=|language=sr|date=4. december 2020|accessdate=7. september 2026}}</ref><br>Črnogorsko-primorski metropolit, skenderijsko-brdsko-zetski škof in egzarh peškega trona. (slovensko)<br>Metropolitan of Montenegro and the Coastlands, Zetsko-Brdo and Skenderije, and Exarch of the Holy Throne of Peć.<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=27. junij 2014|accessdate=3. september 2026}}</ref> (angleško). == Življenjepis == [[File:Metropolitan Amfilohije as Risto Radović.jpg|thumb|200pc|left|Radović kot mlad študent]] === Poreklo in šolanje === Amfilohij se je rodil na pravoslavni [[Božič]], dne {{OldStyleDate|7. januar|1938|25. december}} kot ''Risto Radović'' v številni družini v [[Bare, Kolašin|Barah]] pri [[Kolašin]]u v Dolnji [[Morača|Morači]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]], danes [[Črna gora]]. {{sfn|Stamatović|1999}}<ref name="Morrison134"/><ref name="Morrison104"/> Nadživel ga je med drugimi tudi njegov starejši brat Vučina, ki je bil navzoč na njegovem pogrebu 2020, ter je nastopal tudi v dokumentarnem filmu o Amfilohiju z naslovom „Dostojan“. <ref>{{cite web|url=https://redportal.pink.rs/cooltura/1843/dostojan-film-o-amfilohiju-radovicu|title=DOSTOJAN: Film o Amfilohiju Radoviću|publisher=RedTV|author=|place=|language=sr|date=2020|accessdate=5. november 2025}}</ref> Bil je potomec vojvoda Mina Radovića, ki je sodeloval pri zedinjenju plemena Morača s [[Kneževina Črna gora|Kneževino Črno goro]] leta 1820. {{sfn|Stamatović|1999}} Njegov oče je bil Ćiro Radović, mati pa Mileva r. Bakić.<ref>{{cite web|url= https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral |title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref> Osnovno šolanje je končal v domačem [[Samostan Morača|Samostanu Morača]]. Nato se je vpisal v Bogoslovje sv. Sava v Samostanu Rakovica pri Beogradu (kar bi ustrezalo katoliškemu malemu semenišču), ki ga je končal 1962.<ref>{{cite web|url= https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref>{{sfn|Stamatović|1999}}. <ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison104"/> O svoji nenavadni poti do takorekoč vsiljenega duhovnega poklica pripoveduje on sam takole v eni od svojih ne vedno enakih zgodb: :»V tem kratkem tuzemeljskem življenju sem imel srečo srečevati se z izrednimi ljudmi. Predvsem je bil to moj oče, od katerega so v tistih povojnih časih zahtevali, da naj bo šolnik, ker so komunisti pobili mnogo profesorjev in duhovnikov. On pa je to zavrnil z razlago, da be bo poučeval otrok brezbožništva. To je bil njegov razlog, da ne sprejme poučevanja v osemletni šoli na Morači in zahvaljujoč njemu sem tudi jaz krenil po tej poti. On je to predlagal tudi mojim starejšim bratom, vendar oni tega niso hoteli, jaz pa sem. To ni bilo preprosto. Moral bi iti v Prizren, toda v Kolašinu so mi na vojaškem odseku to prepovedali z besedami: 'Kaj ti bo ta šola, ona je davno propadla, tega boga ni…' Potem so mi določili, da naj grem v mornarico. 'Zakaj?' sem vprašal. 'Moramo te prevzgojiti', so mi odgovorili. Nato sem prišel z očetom v Beograd. In tako greva od Cvetnega trga proti Patrijašiji<ref>S prejšnje osrednje železniške postaje, ki je za časa Aleksandra Vučića izgubila svoj namen – ostala je le klasicistična stavba brez vlakov –, je vodila pot prek Zelenega venca, kjer je Cvetni pijac (Cvetni trg) do Patrijaršije, ki pa je že tik [[Kalemegdan]]a v oddaljenosti kakih treh kilometrov</ref>, a jaz molim k Bogu, da me ne sprejmejo v Bogoslovijo. Ni uslišal moje molitve, sprejeli so me…«<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/svet/ovako-je-govorio-amfilohije-beseda-na-sajmu-knjiga/|title=Ovako je govorio Amfilohije: Beseda na Sajmu knjiga |publisher=nova.rs|author=Ranko Pivljanin|place=|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=5. september 2026}}</ref> Kot semeniščnik je v poznih petdesetih letih prejšnjega stoletja spoznal [[Justin Popović|Justina Popovića]] in občudoval ter si prisvojil njegovo rusofilstvo in nepomirljivo sovražno stališče do sodobne omike.<ref name="Buchenau6667">{{harvnb|Buchenau|2005|pp=66-67.}}<ref/> Istočasno se je posvetil študiju [[klasična filologija|klasične filologije]] na Beograjski univerzi.<ref name=official>Metropolitanate of Montenegro and the Littoral official site: [http://www.mitropolija.com/eparhijski-arhijerej/ Његово Високопреосвештенство Архиепископ Цетињски Митрополит Црногорско-приморски и Егзарх Пећког Трона Амфилохије (Радовић) ''His Eminence Archbishop of Cetinje, Metropolitan of Montenegro and the Littoral and Exarch of the Throne of Peć Amfilohije (Radovic) ''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/201404151100851/http://www.mitropolija.com/eparhijski-arhijerej/|date=15 April 2014}}</ref><ref name="Morrison104"/> Znanje si je nabiral na več evropskih vseučiliščih: v [[Pariz]]u je študiral na ruskem [[Teološki inštitut sv. Sergija, Pariz|Teološkem inštitutu svetega Sergija]], v [[Rim]]u na [[Papeški orientalski inštitut|Papeškem vzhodnem inštitutu]] in je tam tudi magistriral (1965), v [[Bern]]u pa na [[Krščanska katoliška univerza v Švici|Švicarski starokatoliški krščanski univerzi]]<ref name="Buchenau66"/> Podiplomsko šolanje je izpopolnil v Bernu in Rimu, ter nato odšel za sedem let v [[Grčija|Grčijo]], kjer je položil v roke Grkov meniške zaobljube ter sprejel ime „Amfilohij“ ter nato deloval kot jeromonah za Grško pravoslavno Cerkev.<ref name=official/> V Atenah je doktoriral z disertacijo ''„Skrivnost Svete Trojice glede na učenje sv. [[Gregorij Palama|Gregorija Palamskega]]“'' (''„Mystery of the Holy Trinity according to the Teaching of St. Gregory Palamas“'')<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref><ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison104"/> Po enoletnem bivanju na gori Atos je odšel za profesorja v Pariz, kjer je poučeval na Pravoslavnem teološkem inštitutu sv. Sergija. 1976 se je vrnil v Jugoslavijo in postal docent, nato pa profesor katehetike na Beograjski teološki fakulteti „Sveti Jovan Bogoslov“.<ref name="Morrison86"/> 2006 je postal izredni profesor na Moskovski teološki akademiji, a 2008 na Teološkem inštitutu pri Beloruski državni univerzi.<ref name=official/> Po vrnitvi v Beograd je bil izvoljen za dekana Bogoslovne fakultete v dveh mandatih.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/mitropolit-amfilohije-radovic/|title=Mitropolit Amfilohije Radović|publisher=Istinomer ili Ispinomer|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=7. maj 2015}}</ref> === Banatski škof (1980-1990) === Maja 1985 je postal škof Banatske pravoslavne škofije s sedežem v [[Vršac|Vršcu]]<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref>. [[Škofovsko posvečenje]] je prejel 16. junija 1985 v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Beograjski stolnici sv. Mihaela Nadangela]] po rokah [[German Đorić|patriarha Germana]]. Soposvečevalci so bili: črnogorsko-primorski metropolit Danilo, bački škof Nikanor, braničevski Hrizostom, žički Stefan, šumadijski Sava, dalmatinski Nikolaj, timoški Milutin, zvorniško-tuzlanski Vasilij, avstralsko-novozelandski Vasilij, banjaluški Jefrem in mačvanski Danilo. Ustoličen je v Vršcu 21. julija 1985. <ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/zivotopis-mitropolita-crnogorsko-primorskog-amfilohija-1938-2020/|title= Životopis mitropolita crnogorsko-primorskog Amfilohija (1938-2020). Arhiepiskop Cetinjski, Mitropolit Crnogorsko-Primorski i Egzarh svetog trona Pećkog Amfilohije.|publisher=Svetosavlje|author=|place=|language=cg|date=|accessdate=5. september 2026}}</ref> Med škofovanjem v Banatu je imel korekten odnos do katoličanov. Prišel je tudi osebno s spremstvom 14. februarja 1988 na posvetitev novega [[Škofija Zrenjanin|katoliškega zrenjaninskega škofa]] [[László Huzsvár|Huzsvárja]]; prav tako so se za časa njegovega škofovanja za praznike redno obiskovali tako škofje kot duhovniki; ta povezava se je še poglabljala med kratkim škofovanjem njegovega naslednika [[Hrizostom Stolić|Hrizostoma]], ki pa je bil kmalu povišan v Žičo. To starodavno navado je enostransko pretrgal škof [[Nikanor Bogunović|Nikanor]], ki je prepovedal svojim duhovnikom kakršnekoli tovrstne stike.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison134"/><ref name="Morrison104"/> Pri koncu svoje banatske službe pa je – podobno kot v Sloveniji [[Vladimir Dedijer]] ali v Srbiji [[Vuk Drašković]], pa zgodovinar [[Vasilije Krestić]] in pisatelj [[Dobrica Ćosić]] – prišel pod vpliv velesrbskega nacionalzma, čigar glavni nosilec je bil predsednik [[Slobodan Milošević|Milošević]]. K občutku o ogroženosti Srbov je prispevala tudi tajna in zloslutna „Spomenica“ SANU (1986), ki med drugim postavlja Srbe v vlogo nedolžne in od vseh preganjane žrtve z nedokazano trditvijo, da je postala [[Jugoslavija]] srbska grobnica in da jo zato treba razbiti, ter namesto nje ustvariti „Veliko Srbijo“. Tako so šovinisti kmalu tudi Amfilohija uspeli vplesti v dnevno politiko in je začel obtoževati najprej [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliško Cerkev]]: ne sicer v Srbiji, ampak tisto na Hrvaškem, češ da sodeluje pri preganjanju tamkajšnjih Srbov, ki da ga izvaja [[Franjo Tuđman|Tuđmanova]] „ustaška“ oblast.<ref name="Kristo433447">{{cite book|last=Krišto|first=Jure|chapter=The Catholic Church in a Time of Crisis|editor1-last=Ramet|editor1-first=Sabrina P. P.|editor-last=Adamović|editor2-first=Ljubiša S. |title=Beyond Yugoslavia: politics, economics, and culture in a shattered community|xear=1995|publisher=Westview Press|isbna=9780813379531|url=https://books.google.com/books? Id=PyKoAAAAIAAJ&q=Amfilohije+Radovic|pages=433, 447}} „accusation of Croats and the Roman Catholic Church of allegedly endangering the Serb people in Croatia. Many Serbian intellectuals became involved in this anti-Catholic propagand, but the names of Vasilije Krestic, historian, Dobrica Cosic, writer, and Amfilohije Radovic, Orthodox bishop from Banat stand out.“ </ref> 1990 je postal Amfilohij eden od vidnejših kandidatov za patriarha SPC. Podporo mu je dajal tudi predsednik Milošević.<ref name="Perica143144"/> Ni pa prejel zadostnega števila glasov in se tako ni mogel uvrstiti med tri vodilne škofe, od katerih bo potem eden izvoljen z žrebom.<ref name="Sistek121122"/><ref name="Perica143144">{{harvnb|Perica|2002|pp=143-144}}</ref> == Črnogorski metropolit (1990 – 2020) == [[File:04 04 2008 Mitropolit Amfilohije B&W -potpisana-s.JPG|200px|thumb|right|<center>Črnogorski metropolit Amfilohij leta 2008]]</center> === Ustoličenje med protesti === Nekaj dni pozenje se je odpovedal stari škof [[Danilo Dajković]] svoji službi in tako je bil v decembru 1990 kot njegov naslednik in metropolit Črnogrsko-primorske metropolije izvoljen Amfilohij; to službo je opravljal z versko-političnim hrupom vse do svoje smrti.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison134"/><ref name="Sistek121122">{{harvnb|Šístek|2011|pp=121-122. }}</ref> Med opaženimi gosti ob njegovem ustoličenju so bili pesnik [[Matija Bečković]], [[Novak Kilibarda]] in zgoraj omenjeni Radovan Karadžić. <ref name="Morrison134"/> Med visoko rangiranimi srbskimi nacionalisti v [[SR Črna gora|Črni gori]] je njegova izvolitev sprožila val navdušenja.<ref name="Sistek121"/> Med domačimi [[Črnogorci]] pa so decembra 1990 na [[Cetinje|Cetinju]] zoper njegovo izvolitev izbruhnili protesti, saj je bil znan – čeprav tudi sam Črnogorec – da kot Posrbljenec oporeka Črnogorcem poseben jezik, cerkveno samostojnost in lastno državnost. Zato so mu očitali tudi pregovor: „Gori Poturice od Turaka“ („Hujši so Poturice od Turkov) v smislu, da je on kot posrbljeni Črnogorec hujši od pravih Srbov.<ref name="Sistek123"/><ref>{{cite web|url= https://www.academia.edu/65525742/The_Serbian_Proverb_Poturica_gori_od_Tur%C4%8Dina_A_Turk_Convert_Is_Worse_Than_a_Turk_Stigmatizer_and_Figure_of_Speech |title= The Serbian Proverb Poturica gori od Turčina (A Turk-Convert Is Worse Than a Turk). Stigmatizer and Figure of Speech.|publisher=academia.edu|author=Marija Mandić|place=|language=en|date=2021|accessdate=6. september 2026}}</ref> Amfilohij je bil izvoljen decembra, umeščen pa 30. decembra 1990 v [[Samostan Cetinje|Cetinjskem samostanu]]. <ref>[https://mitropolija.com/mitropoli-crnogorsko-primorski/ АМФИЛОХИЈЕ АРХИЕПИСКОП ЦЕТИЊСКИ, МИТРОПОЛИТ ЦРНОГОРСКО-ПРИМОРСКИ И ЕГЗАРХ СВЕТОГ ТРОНА ПЕЋКОГ]</ref> === Delovanje === SPC v Črni gori se je okrepila v času [[Padec komunizma|Padca komunizma 1989]] kot edina duhovna, pa tudi politična sila, ki je obstajala neokrnjena kljub [[Razpad Jugoslavije|Razpadu Jugoslavije]].<ref name="Morrison8688">{{harvnb|Morrison|2018|pp=86, 88.}} <ref name="Morrison135"/><ref name="Morrison104"/> Ko je postal metropolit, je Amfilohij takoj začel načrtno graditi nove cerkve in samostane, ter obnavljati stare cerkvene stavbe. <ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison104105"/>{{harvnb|Morrison|2015|pp=104-105.}}</ref> V tem obdobju so ljudje množično začeli iskati [[duhovnost]], pa je naraščalo števio vernikov pri svetih obredih, prejema krstov in drugih zakramentov, a oglašali so se tudi novi duhovni poklici med duhovniki, menihi in nunami, saj je prenehal polstoletni pritisk brezbožne [[ZKJ|komunistične partije]], ki je dotlej imela v Črni gori odločilen vpliv, morebiti največjega od vseh jugoslovanskih republik.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison135"/><ref name="Morrison105"/> Za pokristjanjevanje razkristjanjenih Črnogorcev se je Amfilohij posluževal tudi procesij z [[relikvija|relikvijami]] blaženega [[Vasilij Ostroški|Vasilija Ostroškega]], ki so jih pošiljali tudi v druge samostane. Poudarjal je češčenje žrtev taborišč, takoimenovanih mučencev, ki so umrli v [[Jasenovac|Jasenovcu]] med Drugo svetovno vojno in s tem netil sovraštvo do katoliških Hrvatov, saj ni bilo omenjano, da so imeli tam od ustaškega režima tudi Hrvatje in Judje svoje žrtve in da so bile podobne žrtve katoličanov tudi po Srbiji.<ref name="Morrison134"/> Delal je tudi za rehabilitacijo in kanonizacijo spornega pravoslavnega škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] kot mučenca, ki je bil sicer zaprt v [[Dachau|Dachauvu]], vendar je bil znan ne le kot antikomunist in antikatolik, ampak tudi kot zagrizen antisemit in občudovalec [[Hitler]]jevega nacizma, ki ga je – ne brez podlage – primerjal s srbskim [[svetosavje]]m.<ref name="Byford72791001581592111">{{harvnb|Byford|2008|pp=72.79.100.158.159.211.}} </ref> Na Cetinju je odprl Amfilohij novo bogoslovje, založbo „Svetigora“ ter radijsko postajo „Radio Svetigora“. <ref name="Morrison86">{{harvnb|Morrison|2018|p=86.}}</ref> Glavni nadzornik vseh teh ustanov je bil sam Amfilohij. <ref name="Buchenau800"/> 1992 je pokrenil mesečnik svoje metropolije ''„Svetigora“ '', ki izhaja še sedaj (2026). 1998 je odprl radijsko postajo na državni ravni z istim imenom – „Svetigora“. Na začetku so bili odnosi z oblastmi sprejemljivi in predsednikom [[Milo Đukanović|Milom Đukanovićem]] dokaj dobri, vendar so se zaostrovali do prave sovražnosti. Med drugim je želel uvesti v šole tudi verouk. <ref žname="Morrison8687">{{harvnb|Morrison|2018|pp=86.87}}</ref> Za časa njegovega škofovanja je bilo zgrajenih ali obnovljenih več kot 567 cerkva in samostanov. <ref>{{cite book|url=https://books.google.com/book3?id=eCa8MwEACAAJ|title=Obnova i gradnja manastira i hramova u Crnoj Gori: ljetopis obnove, sanacije, rekonstrukcije i izgradnje u Mitropoliji Crnogorsko-primorskoj: 1990-2010|publisher=Mitropolija Crnogorsko-primorska|author=Jovan B. Markuš|place=|language=sr|date=2010|accessdate=31. avgust 2026}}</ref>Spodbudil je po zgledu katoliške »Karitas« v več črnogorskih mestih [[dnevna kuhinja|dnevne kuhinje]], kjer se je prehranjevalo čez 600 najbolj ranljivih družin z vsakdanjim toplim obrokom; tudi število prejemnikov enkratne pomoči v živežu je bilo veliko.<ref>[https://www.novosti.rs/vesti/planeta.300.html:830036-Topli-obrok-uz-blagoslov-Mitropolija-crnogorsko-primorska-pomaze-i-hrani-nevoljnike-u-svoje-cetiri-narodne-kuhinje Topli obrok uz blagoslov: Mitropolija crnogorsko-primorska pomaže i hrani nevoljnike u svoje četiri narodne kuhinje], Večernje novosti (2019) </ref> == Politično delovanje in smrt == [[File:Свјетлопис гроба митрополита Амфилохија у Саборном храму у Подгорици4.jpg|thumb|right|200px|Amfilohijev grob v [[kripta|kripti]] [[Podgoriška stolnica|Podgoriške stolnice]] ]] === Protestne »litije« === [[File:Protest in Podgorica, Jan 2020.jpg|thumb|200px|right| „Protestne litije“ pred [[Podgoriška stolnica|Podgoriško stolnico]] [[26. januar|26. januarja]] [[2020]] ]] Novi zakon o verskih skupnostih je konec decembra 2019 [[de jure]] prenesel lastništvo nad cerkvenim premoženjem, ki si ga je od 1920 prilastila na novo ustanovljena SPC, na črnogorsko državo.<ref>{{cite news|url=https://www.nytimes.com/reuters/2019/12/26/world/europe/26reuters-montenetro-protest.html|title=Serbs Protest in Montenegro Ahead of Vote on Religious Law|agency=Reuters|date=26. december 2019|work=The New York Times|access-date=5. januar 2020|language=en-US|issn=0362-4331}}</ref> Amfilohij je takrat takorekoč pobesnel in nahujskal Srbe na množične proteste, češ da je s tem državnim napadom na cerkveno premoženje ustvarjena brezzakonita družba; pozivu so sledile množične cestne litije ali procesije in zapore prometnic, pa tudi včasih grobo posredovanje policije in zaporne kazni za nekatere udeležence, časnikarje in cerkvenjake; pretepen naj bi bil tudi Amfilohijev posrednik in škofo-vikar budimljansko-nikšički [[Metodij Ostojić|Metodij]] (*1976), ki je bil prepeljan na zdravljenje v beograjsko [[VMA]], kjer so temu dogodku mediji še napihnili.</ref>{{cite web|url=https://balkaninsight.com/2019/06/14/montenegros-attack-on-church-property-will-create-lawless-society/|title=Montenegro’s Attack on church Property Will Create Lawless Society|date=14. junij 2019|website=Balkan Insight|language=en-US|access-date=5. Januar 2020}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/444908/Episkop –Metodije-posle-prebijanja-u-Crnoj-Gori-hospitalizovan-na-VMA|website=Politika Online|access-date=20. Januar 2020}}</ref> 29. decembra 2019 je Škofovski sinod SPC v Črni gori izobčil predsednika Mila Đukanovića in njegovo vlado, ki je prinesla ta sporni zakon o verski svobodi, ki pa je pravzaprav izenačil vse verske skupnosti, podobno kot drugod po svetu v demokratičnih državah. SPC pa je hotela ohraniti svoje prigrabljene privilegije.<ref>[https://web.archive.org/web/20230408102238/https://www.b92.net/info/vesti/index.php? yyyy=2019&mm=12%E2%85%86=29&nav_category=167&nav_id=1636336&version=amp Episkopski savet: Milo i poslanici izopšteni iz SPC], B92</ref> Amfilohij je kljub prepovedi množičnega zbiranja od strani Zdravstvenega ministrstva zaradi sočasnega izbruha koronine pandemije nadaljeval in še naprej vodil množične proteste; glavni povod za to je bilo omenjeno sprejetje zakona, po katerem se stanje cerkvenega premoženja vrača v status quo pred letom 1920, ko je to bilo državna črnogorska lastnina. Amfilohij je to začel konec 2019, nadaljeval pa z nezmanjšanim zagonom tudi v letu korone 2020, ko še ni bilo cepiva in je bila lahko vsaka okužba usodna. Protesniki so po celi Črni gori jemali iz cerkva bandere, svete ikone in križe, ki so jih nosili v protestnih procesijah za dosego določenih političnih ciljev: ne le, da bi odstavili sporni zakon, ampak tudi oblast, ki ga je sprejela. Oporečniški politično-cerkveni shodi so se nadaljevali vse do avgusta 2020, seveda ne upoštevajoč zdravstvenih previdnostnih ukrepov ampak njim navkljub v organizaciji srbskega metropolitanskega vodstva in navadno tudi pod osebnim Amfilohijevim vodenjem. <ref>{{cite web|url=http://www.politika.rs/sccc/clanak/449003/Nastavljene-litije-sirom-Crne-Gore|title=Настављљене литије широм Црне Горе|website=Politika Online|access-date=2. marec 2020}}</ref> Amfilohij je torej od začetka 2020 vodil množične proteste, kjer kljub prepovedi zbiranja ob izbruhu pandemije korone niso upoštevali nobenih zdravstvenih predpisov in priporočil; udeleženci niso nosili niti varnostnih krink niti se držali potrebne razdalje. Poleg tega so v cerkvah tudi o [[Velika noč |velikonočnih praznikih ]] nadaljevali obhajanje večjega števila vernikov po starodavni vzhodni praksi z isto žličko; ne čudi, da se je končno okužil tudi on sam, ki je prepričeval svojo okolico, da korone ni, ampak da je to zahodna [[teorija zarote]]. Najprej je bolezen tajil prek videa ter se je nato zdravil v domači oskrbi in šele po pozitivnem testu na covid-19 je 7. oktobra privolil, da ga sprejmejo v bolnišnico. Kljub temu, da so mu srbske oblasti ponujale zdravljenje v najsodobnejši tovrstni bolnici, je ostal „doma in delil usodo drugih Črnogorcev“. <ref>{{cite web|url=https://www.bild.de/lgbt/2020/lgbt/serbisch-orthodoxe-kirche-homophober-kirchenfuehrer-an-corona-gestorben-73674488.bild.html|title= Serbisch-orthodoxe Kirche:Homophober Kirchenführer an Corona gestorben|publisher=Bild.de|author=Marco Schenk|place=|language=de|date=30. oktober 2020|accessdate=4. november 2025}}</ref> Čeprav sta imela na začetku veliko skupnih točk in sta takorekoč sodelovala, so se kmalu začele kazati vedno večje razpoke. Prvič se je tokrat Amfilohij celo spustil neposredno v ostro volilno kampanjo zoper Đukanovića skupaj s svojimi verskimi in civilnimi fanatičnimi somišljeniki prav v nasprotovanju novemu spornemu »Zakonu o verski svobodi«, ki je pravzaparav enakopravno obravnaval vse črnogorske verske skupnosti. Septembra 2020 je tako na predsedniških volitvah bil Đukanović poražen, izvoljen pa z novo parlamentarno večino Amfilohijev somišljenik [[Zdravko Krivokapić]], ki je napovedal, da bo odpravil sporni zakon.<ref>[https=//www.vijesti.me/vijesti/politika/471639/dio-poslanika-df-a-nije-prisustvovao-ntoniranju-himne Objavili dokument: Poslanici tri koalicije podržali Krivokapića za mandatara], Vijesti, 23. september 2020</ref> === Bolezen in smrt === Amfilohij je nadaljeval srečanja s cerkvenimi in civilnimi posamezniki, pa tudi z večjimi ali manjšimi skupinami, češ da korana ne obstaja in da je to teorija zarote. Zato ni čudno, da se je ob teh številnih stikih tudi sam okužil. 7. oktobra 2020 se je počutil zelo utrujenega in izčrpanega. Čeprav je sam razglašal, da covid-19 sploh ne obstaja in da je to še ena zahodna teorija zarote, so ga končno le pregovorili, da se je dal testirati in sicer se je test pokazal pozitiven. Prek videa pa je s šibkim glasom tajil kakršnokoli bolezen, češ da je samo utrujen in da se bo še vzpenjal na Lovčen, ko si opomore. Bolezenski znaki pa so vedno bolj prihajali do izraza in ga prisilili k iskanju zdravniške pomoči. Najprej ni hotel v bolnišnico in se je zdravil kar doma. 7. oktobra 2020 je bil pozitiven na korono.<ref>{{cite web|url=https://www.nytimes.com/2020/10/07/world/montenegros-most-prominent-cleric-has-tested-positive.html|title=Montenegro’s most prominent cleric has tested positive|work=[[The New York Times]]|date=7. oktober 2020|accessdate=31. avgust 2026}}</ref> Zdelo se je, da gre na boljše in 20. oktobra je bil test negativen. Po mnenju zdravstvene službe pa so koronini testi samo 90% zanesljivi in zato na rezultate ni mogoče prisegati z gotovostjo. Zdravje pa se mu je hitro slabšalo ter je vedno težje dihal. Voditeljica Pljučnega oddelka v podgoriški bolnici [[Jelena Borovinić]] je ugotovila, da je njegovo zdravje ogroženo ter „ga je dala na umetno prezračevanje“ („was placed in the mode of invasive ventilation“). Hudo okuženi je imel obe pljučni krili zaradi [[pljučnica|pljučnice]] in koroninih zapletov ter je po prejemu [[sveta evharistija|svetegao obhajila]] umrl 30. oktobra 2020 ob 8:20 star 82 let.<ref>{{cite web|url=http://rs.n1info.com/Region/a666432/Preminuo-mitropolit-Amfilohije.html|title=Preminuo mitropolit Amfilohije|publisher=N1|date=30. oktober 2020|accessdate=30. oktober 2020|archive-date=1. november 2020|archive-url=https=//web.archive.org/web/2020 11001030207/http://rs.n1info.com/Region/a666432/Preminuo-mitropolit-Amfilohije.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=https://nova.rs|title=Ovako je govorio Amfilohije: Beseda na Sajmu knjiga |publisher=nova.rs|author=|place=|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=5. september 2026}}</ref> Srbski ambasador v Črni gori [[Vladimir Božović]] je potrdil, da je srbska vlada ponudila Amfilohiju zdravljenje v najsodobnejši tovrstni bolnici v beograjski [[Batajnica|Batajnici]], vendar je vladika odklonil, češ da bo ostal doma in delil usodo drugih sonarodnjakov. Po njegovi želji so ga pokopali v kripto [[Podgoriška stolnica|Podgoriške stolnice]] Jezusovega vstajenja v grobnico, ki si jo je pripravil že za življenja. Svojo knjižnico, ki obsega nekaj tisoč knjig, je podaril srednjeveškem [[Samostan Stanjevići|Samostanu Stanjevići]].<ref>[https://www.slobodnaevropa.org/a/30903460.html Mitropolit negativan na korona virus, Srbija nudila liječenje], Radio Slobodna Evropa, 20. oktober 2020</ref> Kljub prepovedi zbiranja zaradi širjenja koronavirusa so se zbrali pred Podgoriško stolnico na tisoče vernikov, saj jih je k množičnemu zbiranju spodbujal že dolge mesece prav pokojnik. Pogrebne maše so se udeležili številni pravoslavni cerkveni poglavarji in politiki iz Črne gore in sosednjih dežel kot tudi njegov prijatelj pesnik [[Matija Bećković]], ki mu je spesnil prigodno žalostinko. <ref>[https://www.vijesti.me/vijesti/drustvo/482571/sahranjen-mitropolit-crnogorsko-primorski-amfilohije Sahranjen mitropolit crnogorsko-primorski Amfilohije], Vijesti, 1. november 2020</ref><ref>[https://www.nedeljnik.rs/uzivo-sahrana-mitropolita/ Sahranjen mitropolit Amfilohije: Kako se od „Đeda“ oprostila Crna Gora (a i Srbija)], Nedeljnik, 1. november 2020</ref>. V sožalnem telegramu je beograjski mufti [[Mustafa Jusufspahić]] izrazil spoštovanje do pokojnika in omenil, da so med majskimi protesti 2004 – ko je Kosovo enostransko razglasilo neodvisnosti – srbski huligani napadli in hoteli zažgati [[Mošeja Bajrakli, Beograd|Mošejo Bajrakli]]; tedaj se je le metropolit Amfilohij postavil pred podivjano drhal in obvaroval ta hram, „ter branil dobro od hudega v nas vseh“ („defending good from evil in all of us“). <ref>[https://www.vijesti.me/vijesti/drustvo/482431/muftija-mustafa-jusuf-kada-su-huligani-palili-nasu-dzamiju-hrabri-mitropolit-je-stao-ispred-mase-da-je-brani Muftija Mustafa Jusufspahić: Kada su huligani palili našu džamiju, hrabri mitropolit je stao ispred mase da je brani], Vijesti, 31. oktober 2020</ref> Vlada je odklonila predlog glede državnega dneva žalovanja, vendar so to storile posamezne krajevne skupnosti in občine. Ko se je ob pogrebnih slovesnostih gnetla večtisočglava množica, so le redki od cerkvenih ali civilnih dostojanstvenikov nosili obvezne krinke ali se držali varnostne razdalje. Srbskemu predsedniku – ki je imel v Amfilohiju zaradi Kosova nepomirljivega nasprotnika – so prepovedali govor. Med večurno žalno slovesnostjo je zanesljivo nosil krinko podgoriški katoliški župnik, ki pa ni mogel stran od množice. Po pogrebu je on sicer bil negativen na koroninem testu, vendar je prinesel virus v svojo skupnost in tako so se okužili vsi njegovi kolegi – eden od njih je skoraj umrl. Okužile pa so se tudi tamkajšnje redovnice, ki skrbijo za vzdrževanje cerkvenih prostorov in za gospodinjstvo podgoriške redovne skupnosti. O tem so mediji pa mediji popolnoma molčali, kakor tudi o mnogih okužbah tudi s smrtnim izidom zaradi zanemarjanja nujnih zdravstvenih previdnostnih ukrepov. Pogrebne slovesnosti je vodil 1. novembra 2020 srbski patriarh Irenej, ki se je tudi okužil. 4. novembra 2020 je bil pozitiven na testu za COVID-19, potem ko se je udeležil pogreba od korone umrlega Amfilohija.<ref name=openfuneral /> the 1 November funeral of [[Metropolitanate of Montenegro and the Littoral|Metropolitan]] [[Amfilohije Radović|Amfilohije]], who also tested positive and had died from COVID-19.<ref>{{cite web |title=Serbian Orthodox Church head tests positive for coronavirus |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a668422/Serbian-Orthodox-Church-head-tests-positive-for-coronavirus.html |website=rs.n1info.com |date=4 November 2020 |access-date=20 November 2020 |archive-date=28 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201128062010/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a668422/Serbian-Orthodox-Church-head-tests-positive-for-coronavirus.html |url-status=dead }}</ref>Velika množica na Amfilohijevem pogrebu ni upoštevala socialne distance ali nosila mask, Amfilohijeva krsta pa je bila vrh vsega med obredom odprta in mnogi so okuženo truplo celo poljubljali – matere pa so k njemu dvigovale svoje otroke.<ref name="openfuneral">{{Cite web|url= https://www.cnn.com/2020/11/20/europe/serbian-orthodox-church-patriarch-irinej-dies-covid-19-intl/index.html |title=Church patriarch dies from Covid-19 after leading open-casket funeral of bishop killed by the virus|first1=Martin|last1=Goillandeau |first2=Kara|last2=Fox |website=CNN|date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref><ref name="bbc2011">{{cite news |title=Covid-19: Serbian Orthodox Patriarch Irinej dies |work=BBC News |date=20 November 2020 |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-55013132 |access-date=20 November 2020}}</ref> Srbski patriarh Irenej pa se je med pogrebom okužil in se nato vrnil v Beograd, kjer so ga takoj sprejeli na zdravljenje. 14. novembra je bilo objavljeno, da je njegovo zdravstveno stanje "stabilno in pod nadzorom med zdravljenjem" v vojaški bolnišnici za COVID na Karaburmi v Beogradu, a že 19. novembra je bil intubiran.<ref>{{cite web |title=Military hospital says Serbian church head well |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a672087/Military-hospital-says-Serbian-church-head-well.html |website=rs.n1info.com |date=14 November 2020 |access-date=20 November 2020 |archive-date=14 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201114192218/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a672087/Military-hospital-says-Serbian-church-head-well.html |url-status=dead }}</ref> On 19 November, he was [[intubation|intubated]].<ref name="bbc2011"/> Nekateri mediji so že poročali, da je Irenej umrl; Srbska pravoslavna cerkev pa je izdala izjavo, v kateri je te trditve ovrgla, vendar je dejala, da se Irinejevo zdravstveno stanje slabša.<ref>{{cite news|url = https://www.b92.net/eng/news/society.php?yyyy=2020&mm=11&dd=19&nav_id=109720 |title = The condition of the Patriarch is difficult; SPC issued a statement|work = [[B92]]|date = 19 November 2020|access-date = 19 November 2020}}</ref> Nekateri tiskovni prestavnii so še vedno vztrajali, da so novico o Irenejevi smrti potrdili ugledni viri.<ref name="nova.rs">{{cite web |title=Zvanični izvori: Patrijarh živ, u teškom stanju |url=https://nova.rs/vesti/drustvo/patrijarh-irinej-u-teskom-stanju/ |website=nova.rs |date=19 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref>Irenejeva smrt je bila uradno objavljena 20. novembra ob 7.07 po srednjeevropskem času.<ref name="spc2011">{{cite web |title=Serbian Patriarch Irinej reposed in the Lord |url=http://www.spc.rs/eng/serbian_patriarch_irinej_reposed_lord |website=spc.rs |access-date=20 November 2020 |archive-date=20 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201120114149/http://www.spc.rs/eng/serbian_patriarch_irinej_reposed_lord |url-status=dead }}</ref><ref name="reuters1">{{cite news |title=Patriarch of Serbian Orthodox Church dies of coronavirus |url=https://www.reuters.com/article/serbia-patriarch-death/patriarch-of-serbian-orthodox-church-dies-due-to-coronavirus-idINKBN2800LP |website=reuters.com |date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020|last1=Vasovic |first1=Aleksandar }}</ref><ref name="bbc2011"/> Istega dne sta razglasili tridnevno žalovanje po njegovi smrti tako srbska vlada kot vlada Republike Srbske. V bližnji časovni oddaljenosti sta torej okužbi korone podlegla kar dva najpomembnejša srbska cerkvena dostojanstvenika. Nasprotniki so omenjali Amfilohijeve izjave, da ni korone: „Amfilohije kaže: ’Nema korone’! Korona kaže: ’Nema Amfilohija!’“<ref name="condolences">{{cite web |title=Three-day mourning in Serbia, RS, Budva over SPC Patriarch's death; condolences |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a674371/Three-day-mourning-in-Serbia-after-SPC-Patriarch-s-death.html |website=rs.n1info.com |access-date=20 November 2020 |archive-date=20 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201120122859/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a674371/Three-day-mourning-in-Serbia-after-SPC-Patriarch-s-death.html |url-status=dead }}</ref> == Ocena == [[File:Predstavnici SPC na obeležavanju 70. godišnjice Novosadske racije (2).JPG|200px|thumb|right|Spredaj: Metropoliti [[Vasilij Kačavenda|Kačavenda]] (v rdečem, levo), [[Amfilohij Radović|Amfilohij]] (v belem, sredi) in [[Porfirij Perić|patriarh Porfirij]] (v rdečem, desno) ]] === Vsestranski izobraženec, vendar ozek rusofil === Amfilohij je bil zelo izobražen, pa je temeljito splošno in teološko izobrazbo zahteval tudi od svojih bogoslovcev. Bil pa je znan tudi kot mnogojezičnež. Tekoče je govoril [[srbščina|srbsko]], [[italijanščina|italijansko]], [[nemščina|nemško]], [[francoščina|francosko]], [[grščina|grško]] in [[ruščina|rusko]] {{sfn|Stamatović|1999}}, uporabljal pa je lahko brez težav tudi [[staroslovanščina|staroslovanščino]], [[stara grščina|staro grščino]] in [[latinščina|latinščino]]. <ref name="politika.rs">{{cite web|url=http://www.politika.rs/scc/clanak/465598/Ko-je-bio-mitropolit-Amfilohije-vladik-koji-nikog-nije –ostavljao-ravnodusnim|title=Ко је био митрополит Амфилохије – владика који никог није остављао равнодушним|publisher=Politika Online|author=|place=Beograd|language=sr|date=30. oktober 2020|accessdate=31. avgust 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://slobodnahercegovina.com/na-danasnji-dan-rodjen-je-mitropolit-amfilohije/|title= „На данашњи дан рођен је Митрополит Амфилохије“|publisher=Слободна Херцеговина|author=|place=|language=sr|date=30. oktober 2020|accessdate=31. avgust 2026}}</ref> Bil je vpliven član „Združenja književnikov Srbije“, pa tudi „Združenja književnikov Črne gore“. {{sfn|Stamatović|1999}} Neprikrito je nastopal kot vidni zagovornik rusofilstva in velesrbstva, njegovega kosovskega mita in je brez pomisleka samega sebe razglašal za srbskega četnika in nacionalista.<ref name="Morrison104"/><ref name="Sistek 121">{{harvnb|Šístek|2011|p=121}}</ref> To je potekalo v popolnem soglasju s porastjo srbskega nacionalizma, ki ga je spodbujala vplivna in agresivna politika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]]; SPC je še prednjačila v spodbujanju nacionalne nestrpnosti med srbskim prebivalstvom v raznih jugoslovanskih republikah. V Črni gori je tako korenito smer predstavljala prav Amfilohijeva osebnost.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison104"/>Večina pravoslavnih škofov je takrat podpirala zamisel o Veliki Srbiji, ki naj bi nadomestila Titovo Novo Jugoslavijo; v njej naj bi prek etničnega čiščenja Srbom sovražnih narodov živeli vsi „osvobojeni“ in „etnično očiščeni“ Srbi, kar bi po prvotnih radikalnih načrtih zajemalo prostor celotne Jugoslavije; glede na poznejše hude vojaške poraze začenši z izgubo Slovenije pa bi se zadovoljili „samo z manjšim področjem“ z zahodno mejo Virovitica-Karlovac-Karlobag, medtem ko bi na jugovzhodu mejili na Makedonijo. Amfilohijeve izjave glede Kosova so pozivale na nepomirljiv boj proti katoliškemu in protestantskemu Zahodu, kakor tudi muslimanskemu Vzhodu, češ da so vsi skupaj „nezdrav veter, ki hoče neprestano ugaševati to sveto luč“, ki se imenuje Srbija („an insane wind trying ceaselessly to extinguish this sacred lamp“, defined as Serbia).<ref name="MacDonald243"/>{{citebook|last=MacDonald|first=David Bruce|chapter=The importance of Being European: Narratives of East and West in Serbian and Croatian Nationalism|editor1-frst=Ireneusz Paweł|editor2-first=Andrzej Marcin|title=Multiplicity of nationalism in contemporary Europe|year=2010|publisher=Rowman & Littlefield|isbn=97807391239123072|chapter-urla=https://books.google.com/books?id=jquJ8M|WGYC&q=Islam+Amfilohije+Radovic&pg=PA243|pages=243}}</ref> Res je sicer, da je v besedah svoje ideje povezoval s krščansko ljubeznijo in poudarjal, da je njegovo orožje le v besedah; krvavi dogodki, ki so tem besedam sledili, pa so pokazali, da so bojeviteži raznih barv te nestrpnosti razumevali čisto konkretno in nekrščansko. Ne le v teoriji, marveč tudi z orožjem v roki, so se novodobni teologi SPC zoperstavljali svojim starejšim kolegom, ki so nahajali neki »modus vivendi« s komunističnim jugoslovanskim sistemom. <ref name="Buchenau7879">{{harvnb|Buchenau|2005|pp=78.79}}</ref> Bode v oči Amfilohijev [[sovražni govor]] zoper [[katolištvo|katoliške]] [[Hrvati|Hrvate]] in [[islam|muslimanske]] [[Bošnjaki|Bošnjake]], ki ne vsebuje niti trohice sicer v besedah zelo glasno in stalno oznanjevane krščanske ljubezni.<ref name="Carmichael32''>{{cite book|last=Carmichael|first=Cathie|title=Ethnic cleansing in the Balkans= nationalism and the destruction of tradition|year 2003|publisher=Routledge|isbn=9781134479535|url=https://books.google.com/books?id=yb=RI4KwwdIC&q=anti+Islam+A,fočpjoke+Radpvoc&pq=PT62|pages=32}}</ref><ref name="Velikonja163"/> V letu 1992, ko je bila na vrhuncu srbsko-črnogorska agresija na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino spremljana z neizprosnim etničnim čiščenjem, tega visoki srbski cerkveni dostojanstveniki niso brzdali ali obsojali (kar bi bilo v skladu z evangeljskim naukom o krščanski ljubezni), temveč so poseganja vojaških, pa tudi polvojaških formacij, skupaj z Amfilohijem še podžigali. Nekaj vsakdnjega je postalo požiganje katoliških ali muslimanskih verskih stavb, pa tudi sovražni govor zoper „neprijateljske“ Bošnjake, Hrvate in Albance (Kosovarje). Vso krivdo za vojne zločine je visoki srbski kler valil s svojih sonarodnjakov na genocidne težnje, ki naj bi jih spodbujal s teorijami zarote nihče drug kot [[Vatikan]], pa seveda celoten Zahod.<ref name="Sells65">{{cite book|last=Sells|first=Michael A. |title=The bridge betrayed: Religion and genocide in Bosnia|year=1996|publisher?University of California Press|isbne=9780520922099|url=https://books.google.com/books?id=FadxZ6F2uEAC&q=anti+Islam+Amfilohije+Radovic&pg=PA65|pages=65}}</ref> V zgodnjih 90-ih letih sta pravoslavna škofa izobraženi Amfilohij in sporni [[Vasilij Kačavenda|Kačavenda]] hujskaško poglabljala verske in narodnostne razlike med jugoslovanskimi narodi pod pretvezo, da so se vsi oni zarotili zoper SPC in da se Srbi morajo braniti, saj so od vsepovsod ogroženi. Tozadevni pomirjevalni poskusi [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanskega]] [[Alojzij Šuštar|Šuštarja]] in [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Franc Perko|Perka]] so bili neuspešni in so se razbili ob zidu popolnega nerazumevanja in nacionalistične blaznosti, v kateri so pravoslavni cerkveni krogi prednjačili.<ref name="LittleSwearer14">{{cite book|last1=Little|first1=David|last2=Swearer|first2=Donald|chapter=Introduction|editor1-last=Little|editor1-first=David|editor2-last=Swearer|editor2-first=Donald K. |title=Religion and Nationalism in Iraq: A Comparative Perspective|year=2006|publisher=Harvard University Press|isbn=9780945454410|url=https://books.google.com/books?id=E1rXAAAAMAAJ&q=Amfilohije+Radovic|pages=14}}</ref> Amfilohij je trdil, da je »naravno okolje« Srbov le v »pravoslavnem vzhodnem krščanstvu« in da se zato morajo bojevati ne le zoper katoliški in protestantski Zahod, ampak tudi zoper islam. Da bi agresivnost opravičeval, je v zvezi s tem zatrjeval, da »brez smrti ne more biti vstajenja«, kar je sicer točno, vendar v tej zvezi zavajajoč sofizem. Iz evangelija sledi namreč, da Kristus ni žrtvoval drugih, ampak samega sebe. Poleg tega pa se ni daroval za zemeljsko, ampak za nebeško kraljestvo, ki pripada vsem ljudem. Sveto pismo da jasno vedeti, da Božje kraljestvo ni pozemeljske, ampak duhovne narave in da ga ni treba braniti z zemeljskim orožjem; toliko manj pa voditi osvajalno vojno pod pretvezo širjenja Božjega kraljestva.<ref>Janezov evangelij 18,36s</ref> Vrh tega veže kristjana in tudi cerkvenega dostojanstvenika zapoved ljubezni do sovražnikov<ref>»Če kdo pravi: 'Ljubim Boga', pa sovraži svojega brata, je lažnivec« 1 Jn 4,20</ref>.V zvezi s to nedoslednostjo med krščanskim naukom o ljubezni in metropolitovim spodbujanjem ene strani v bratomorni državljanski vojni je lažje dojeti, čemu so ga nasprotniki zmerjali s satanom.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/214320/dok_je_buktio_rat_u_bosni_1993_godine_cetinjani_su_ovako_dochekali_amfilohija_risto_sotono_video.html|title=DOK JE BUKTIO RAT U BOSNI 1993. GODINE, CETINJANI SU OVAKO DOČEKALI AMFILOHIJA: 'Risto sotono...' (VIDEO)|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=|language=bs|date=4. september 2021|accessdate=5. november 2025}}</ref><ref name="Heinrich150">{{cite book|last=Heinrich|first=Hans-Georg|chapter=Towards a Cultural Theory of Transition: The Strange Architecture of Post-Communist Societies|editor1-last=Heinrich|editor1-first=Hans-Georg|title=Institution Building in the New Democracies. Studies in Post-Post-Communism|year=1999|publisher=Collegium Budapest/Institute for Advanced Studies|isbn=9789638463913|urla=https://books.google.com/books?id=Qh4kAQAAIAAJ&q=According+to+the+Serbian+patriarch+Amfilohije+Radovic%2C+the+%22natural+space%22+for+the+Serbian+people+is+the+orthodox+East.+And+it+must+fight+against+the+Catholic+and+Protestant+West%2C+as+well+as+against+Islam%3A+%22without+death+there+will+be+no+resurrection%22. |pages=150}} „According to the Serbian patriarch Amfilohije Radovic, the „natural space“ forthe Serbian people is the Orthodox East. And it must fight against the Catholic and Protestant West, as well as against Islam: „without death there will be no resurrection“. </ref> Široka javnost je v njem prepoznala eno od najbolj spornih osebnosti SPC.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs|title=Mitropolit Amfilohije Radović|publisher=Istinomer|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=7. maj 2015}}</ref> Posebej pa so ga imeli v želodcu Črnogorci, ki niso pohodili svoje slavne zgodovine in narodnosti. Ko je leta 1993 besnela vojna v Bosni, so Cetinjci pričakali Amfilohija znanega kot vojnega hujskaša z besedami: „Risto sotono!“ Zastopal je namreč nacionalistična in klerofašistična stališča in skrival ter poveličeval vojne zločince. Posebno naklonjenost je izražal do [[Ratko Mladić|Ratka Mladića]] in [[Radovan Karadžić|Radovana Karadžića]], katerega je imenoval za „besmrtnika“. V nasprotju s tem in drugimi srbskimi pravoslavnimi škofi se je tedaj preproto ljudstvo Cetinja krepko zoperstavilo sodelovanju črnogorskih mož in fantov v vojnah na področju bivše Jugoslavije, posebej napadu na sosednjo [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]], zlasti pa bombardiranju [[Dubrovnik]]a. {| |- ! Skup je prekinut pjesmom<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/214320/dok_je_buktio_rat_u_bosni_1993_godine_cetinjani_su_ovako_dochekali_amfilohija_risto_sotono_video.html|title=DOK JE BUKTIO RAT U BOSNI 1993. GODINE, CETINJANI SU OVAKO DOČEKALI AMFILOHIJA: 'Risto sotono...' (VIDEO)|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=|language=bs|date=4. september 2021|accessdate=5. november 2025}}</ref> ! Srečanje je prekinila pesem |- | <poem> „Nikad neće Crna Gora bit’ obala srpskog mora“ </poem> | <poem> „Črna gora nikdar ne bo obala srbskega morja“ </poem> |} === Črnogorec proti Črnogorcem === Amfilohijeve očitke črnogorski vladi in njeni politiki bi lahko strnili v nekaj smeri: #Spodbujanje "montenegrinstva"<ref> „montenegrinstvo“ od italijanske besede za Črno goro: „Monte Negro“</ref>, odpovedovanje od "srbstva" in "montenegrizacija" Črne gore #vrnitev prek referenduma k samostojnosti in ločitev od Srbije, s katero je bila po prenehanju Jugoslavije nekaj časa povezana v državno skupnost „[[Srbija in Črna gora]]“ #priznavanje Kosova kot samostojne države od strani Črne gore; to Amfilohiju pomeni izdajo zapuščine črnogorskih posvetno-verskih vladarjev Petrovićev #vstop Črne gore v NATO in "oddaljevanje" od Rusije. #Kakor si je domišljijsko in mitsko zamislil „pogibijo“<ref> „pogibija“ v pomenu „pogine u borbi za slobodu otadžbine“ tj.: „pade v boju za svobodo domovine“</ref> in svetništvo kneza [[Lazar Hrebljanović|Lazarja]], je Amfilohij toliko bolj doživljal priznanje Kosova kot najhujše dejanje izdaje. Zato on čisto nekrščansko preklinja podpisnike in uporablja pesniški besednjak kosovskega mita, pozivajoč srbsko mladino da za Kosovo "ginu do posljednjeg"<ref> „ginu do posljednjeg za Kosovo“ – da se gredo vojskovat za ohranitev ali pridobitev Kosovega pod srbsko oblast, pa četudi bi v boju vsi padli oziroma umrli vsi do zadnjega.</ref>. #Tiste politike – na prvem mestu misli na srbskega predsednika [[Boris Tadić|Tadića]], ki je bil na položaju 2004-2012; še bolj ima v želodcu njegovega naslednika [[Aleksandar Vučić|Vučića]], ki ga je nasledil ter bil neprestano na oblasti vse do 2026. Obadva in njima podobne imenuje „brez glave in brez vesti“, ker so dovolili ločitev Kosova in Metohije od Srbije in od Črne gore.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref> Podobno pa razpolagajo z očitki njegovi nasprotniki: # Njegov življenjepis odkriva sicer človeka, ki mu ni tuje bistvo krščanske vere in bi od njega smeli pričakovati, da se bo držal njene osnovne usmeritve, da je mogoče doseči zveličanje z vero, ljubeznijom in ponižnim moralnim življenjem. Vendar je „malo ljudi v Črni gori in širje, ki izzivajo toliko nasprotovanj, kot osebnost metropolita Črnogorsko-primorske metropolije na Cetinju, Amfilohija Rista Radovića“ (Reuters) Večina njegovih izjav spada namreč v sam vrh mizantropije, šovinizma, homofobije in vseh drugih najmračnejših načinov izražanja človeški zavesti.<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/56874-svetosavski-zilot-u-akciji|title= Svetosavski zilot u akciji|publisher=antenam.net|author=Mirjana Dragaš & Slobodan Jovanović|place=|language=sr|date=5. november 2017|accessdate=6. september 2026}}</ref> #Z opravljanjem zadušnice zanj zahteva rehabilitacijo [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] kot začetnika odpora proti fašizmu, češ da njegova vloga med Drugo svetovno vojno ni dovolj razsvetljena in da je nedolžna žrtev komunističnega maščevanja; njegovi četniki pa so ne le sodelovali z okupatorji v boju proti komunističnim partizanom, ampak tudi širili „Veliko Srbijo“ z „etničnim čišćenjem hrvaškega in iztrebljanjem muslimanskega prebivvalstva“ <ref>Mihailović je napisao „Instrukciju (20. decembar 1941) komandantima na terenu u kojoj stoji uz glavni cilj četničkog pokreta - stvaranje velike Srbije, kao drugi primarni cilj - etničko čišćenje hrvatskog i uništenje muslimanskog stanovništva.</ref> ter nad njimi počenjali zločine, za katere niso bili nikoli kaznovani; med take spada tudi primer [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]]. # Od vseh pravoslavnih cerkva na Balkanu velja SPC kot najkonzervativnejša, mračnjačka, sovražna do znanosti in napredka. Zavrača „zahodne“ ideologije kot komunizem, individualizem, materializem in sekularizem; spregledali pa so, da je agresivni nacionalizem – ki so ga izpovedovali – prav tako ena od ideja brezbožnega liberalnega materializma.<ref name="Buchenau6566">{{harvnb|Buchenau|2014|pp=65.66}}</ref> #Vedno pa je bila povezana s političnim šovinizmom o ustvarjanju velike države in podrejanju drugih narodov pod pretvezo osvobajanja in privodenja nacionalno nezavednih k svojim "srbskim koreninam". [[Nikolaj Velimirović]], duhovno izhodišče [[Justin Popović|Justina Popovića]] in Amfilohija Radovića, trdi, da je borba za nacionalno cerkev "osnova pravega, evangeljskega in celovitega nacionalizma" in da je takšno ustanovil že [[Sveti Sava]], kar pa je anahronizem, saj v tistem času ni bilo takega liberalnega nacionalizma,, kakršnega je oznanjal v svoji „Srbiji na Balkanu“ brezbožni socialist [[Svetozar Marković]]. # Amfilohij je novembra 1991 po napadu Srbov in Črnogorcev na [[Konvali|Konavle]] hodil po dubrovniškem bojišču ter podpihoval k vojni in nasilju.<ref>Mirko Đorđević, analitičar Srpske pravoslavne crkve. Inačica izvorne stranice arhivirana 24. svibnja 2013. Pristupljeno 20. veljače 2011.</ref> Jeseni 1991 je črnogorskim vojakom delil križce in ikonice. <ref>{{cite web|url=https://pescanik.net/zasto-se-u-crkvi-sapuce-2/|title=Zašto se u crkvi šapuće 2 - Emisija, Mirko Đorđević, Ljubiša Rajić, Ivan Čolović, Pavle Rak, Mladen Lazić, Jovan Byford, Vidan Hadži-Vidanović, Ivan Kuzminović, Srđa Trifković, Nikola Samardžić, Milan Vukomanović, Slobodan G. Marković, Dragoljub Mićunović, Radmila Radić, Milica Rodić, Marko Milanović, Desimir Tošić - Peščanik|publisher=pescanik.net|author=Mirko Đorđević idr.|place=|language=sr|date=19. november 2009|accessdate=24. maj 2013}}</ref> Novembra tega leta je igraje na gusle s pesmijo „Mojkovačka bitka“ spodbujal črnogorske rezerviste podgoriške brigade „Veljko Vlahović“ na napadalnost zoper hrvaško ozemlje in krščansko katoliško prebivalstvo.<ref> Zvijer iz bezdana</ref><ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/index.php?title=Amfilohije_Radovi%C4%87|title= Amfilohije Radović|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=|place=Zagreb|language=hr|date=30. april 2022|accessdate=5. november 2025}}</ref> #Obiskoval je tudi vsa bojišča po Hercegovini, ki so jih Srbi „etnično čistili“ od muslimanov. Do zob oboroženi [[Željko Ražnatović|Arkan]] je konec junija 1991 s svojimi "Tigri" bival v Cetinjskem manastiru in s svojo polvojaško drhaljo z blagoslovom Amfilohija in SPC duhovnikov odšel morit. Bio je v [[Trebinje|Trebinju]], ko je bila oropona hiša in podjetje [[Salih Alijagić|Saliha Alijagića]] in požgano nekaj hiš uglednih muslimanov. Spodbujal je [[Milan Martić|Milana Martića]] in [[Milan Babić|Milana Babića]] v uporu zoper hrvaško oblast, češ da morajo vsi Srbi živeti v eni državi za "ujedinjenje svih srpskih krajeva".<ref>{{cite web|url=https://pescanik.net/zasto-se-u-crkvi-sapuce-2/|title=Zašto se u crkvi šapuće 2 - Emisija, Mirko Đorđević, Ljubiša Rajić, Ivan Čolović, Pavle Rak, Mladen Lazić, Jovan Byford, Vidan Hadži-Vidanović, Ivan Kuzminović, Srđa Trifković, Nikola Samardžić, Milan Vukomanović, Slobodan G. Marković, Dragoljub Mićunović, Radmila Radić, Milica Rodić, Marko Milanović, Desimir Tošić - Peščanik|publisher=pescanik.net|author=Mirko Đorđević idr.|place=|language=sr|date=19. november 2009|accessdate=24. maj 2013}}</ref><ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref> #Napadalno vojno je opravičeval kot zakonito obrambo od vseh in povsod ogroženega srbskega naroda, kot novo zavezo, v kateri ima posebno častno mesto vojni zločinec Radovan Karadžić in Srbi v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]], ki da so preživeli križanje in so zato „boljši od polkrščene Črne gore in nedokrščene Srbije“. Ne priznava pa [[Srebreniški genocid|Srebreniškega pokola]], češ da je bilo to samo „povračilo in maščevanje“ („odmazda i osveta“). #Dograjeval in spreminjal je cerkve iz XIV. in XV. stoletja, postavljal stavbe v njihovi neposredni bližini, oslikaval srednjeveške cerkve s tujimi sodobnimi svetniki, ki nikdar niso bili naslikani po črnogorskih cerkvah ter uporabljal materiale, ki niso bili zgodovinski. Na opozorila Spomeniškega varstva se je požvižgal, češ da naj pazijo: če ga bodo še ovirali pri njegovem uničevanju kulturnih spomenikov, jim bo sploh onemogočil kakršnokoli delovanje. Zgradil je veliko sakralnih stav, ki so v slogu srbskih manastirov s Kosovega, kar je bil kulturni imperializem in prozelitizem, ki je hotel z misijonarjenjem pretvoriti Črnogorce v del srbskega nacionalnega in duhovnega prostora. #Nasprotoval je obnavljanju Črnogorske pravoslavne cerkve, češ da SPC deluje v Črni gori še 8 stoletij. V resnici pa je bila ta skupnost ustvarjene 1920 z dekretom regenta Aleksandra Karađorđevića. Spreneveda se nad dejstvom, da je bila samostojnost Črnogorske pravoslavne cerkve takrat nasilno zatrta.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref> #Izgleda, da ni bil zoper svojeglavnost brezpogojno, ampak bi vendarle dopustil obnavljanje CPC pod pogojem, da bi Črna gora zopet postala kraljevina pod vodstvom Petrovićev. <ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/56874-svetosavski-zilot-u-akciji|title= Politički rebusi mitropolita Amfilohija|publisher=Peščanik|author=Mirko Đorđević|place=|language=sr|date=21. junij 2010|accessdate=6. september 2026}}</ref> === Na filmskem platnu === Dobro je dokumentirano delovanje tako predsednika Srbije Vučića kot tudi črnogorskega metropolita Radovića in prelito v napeto stvaritev na platnu. Čeprav vsebujeta oba filma različnih avtorjev le dokumentarni material, sta kot dregnila v sršenovo gnezdo in povzročila negativne odzive kot jezo in grožnje, zmerjanje in sprenevedanje v obeh prestolnicah. Filma ''Vladalac'' (''Vladar'') in ''Svjedok Božje ljubavi'' (''Priča Božje ljubezni '') sta nastala skoraj istočasno na začetku koroninega leta 2020: prvi v Beogradu, drugi pa v Podgorici. V spomin nam kličeta, da sta bili Vučić in Amfilohij dejavna soudeleženca zločinske velikosrbske politike. <ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2020/2/24/dva-ratna-druga-aleksandar-vucic-i-amfilohije-radovic|publisher=balkans.aljazeera.net|author=Tomislav Marković|place=|language=sr|date=24. februar 2020|accessdate=6. september 2026}}</ref> === Nagrade in priznanja === ;Izbrani redovi in odličja #Spominsko odličje [[Carigrajski patriarhat|carigrajskega patriarha]] [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomeja]] (1991)<ref name="standard"/> #Odličje [[Jeruzalemski grški patriarhat|Jeruzalemskega grškega patriarhata]] ob dvatisočletnici krščanstva (2000)<ref name="standard"/> #„Red Lomonsova“, odlikovanje [[Ruska federacija|Ruske federacije]] (2001)<ref name="standard"/> #Odličje Jeruzalemskega grškega patriarhata ob 1500-letnici [[Mar Saba]] (2002)<ref name="standard"/> # »Red sv. Aleksandra Nevskega I. stopnje«, Ruska vojaško-znanstvena akademija (2003)<ref name="standard"<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2020/2/24/dva-ratna-druga-aleksandar-vucic-i-amfilohije-radovic|publisher=balkans.aljazeera.net|author=Tomislav Marković|place=|language=sr|date=24. februar 2020|accessdate=6. september 2026}}</ref>''/> #»Red sv. Cirila Turovskega«, [[Beloruska pravoslavna Cerkev]] (2008)<ref name="standard"/> # »Red sv. Vladimirja«, Ukrajinska pravoslavna Cerkev pod Moskovskim patriarhatom (2012) <ref name=''standard''/> # „Red sv. Velikomučenika Jurija“, Škofija Budimlja in Nikšić (2013) <ref name="standard"/> # „Red Črnogorske velike zvezde“, Predsednik [[Jakov Milatović|Milatović]] (2025, posmrtno) <ref>{{cite web|url=https://mitropolija.com/2025/10/24predsjednik-milatovic-dodijelio-posthumno-orden-crnogorske-velike-zvijezde-mitropolitu-amfilohiju/|title=Предсједник Милатовић додијелио постхумно Орден Црногорске велике звијезде митрополиту Амфилохију|publisher=Православна Митрополија црногорско-приморска (Званични сајт)|author=|place=|language=sr|date=14. oktober 2025|accessdate=24. oktober 2025}}</ref> # Častni član „Moskovske bogoslovne akademije“ (2006) # Častni doktorat »Teološkega inštituta sv. Sergija v Parizu« (2012)<ref>{{cite web|url=http://www.spc.rs/eng/metropolitan_amfilohije_receives_honorary_doctorate_saint_sergius_orthodox_theological_institute|title=Metropolitan Amfilohije receives the honorary doctorate of the Saint Sergius Orthodox Theological Institute in Paris {{!}} Serbian Orthodox Church [Official web site] |publisher=Serbian Orthodox Church|author=|place=|language=en|date=20. januar 2015|accessdate=8. november 2020}}</ref> # Častni doktorat „Petrograjske bogoslovne akademije“ (2015)<ref>{{cite web|url=http://www.spc.rs/eng/metropolitan_amfilohije_doctor_honoris_causa_orthodox_spiritual_academy_st_petersburg|title=Metropolitan Amfilohije Doctor HONORIS CAUSA of the Orhodox Spiritual Academy of St. Petersburg {{!}} Serbian Orthodox Church [Official web site] |publisher=Serbian Orthodox Church|author=|place=|language=en|date=2015|accessdate=8. november 2020}}</ref> == Dela == Amfilohijevi spisi obsegajo več kot tisoč enot<ref>{{cite web|url=https://www.standard.rs/2020/10/30/zivot-i-delo-mitropolita-amfilohija/|title=Život i delo mitropolita Amfilohija|publisher=Novi Standard|author=|place=|language=sr|date=30. oktober 2020|accessdate=31. oktober 2020}}</ref>; njegova izbrana dela so bila objavljena v 36 zvezkih. Skupaj z [[Atanasij Jevtić|Atanasijem Jevtićem]] je Amfilohij prevajal v srbščino Devterokanonične [[Stara zaveza|starozavezne]] knjige. === Izbrana dela === #''Tajna Svete Trojice po učenju Grigorija Palame'' (1973), doktorska disertacija v grščini. #''Smisao liturgije'' (1974), razprava v grščini. #''Tumačenje Starog zaveta kroz vekove'' (1979), Beograd. #''Sinaiti i njihov značaj u Srbiji XIV vijeka'' (1981), razprava. #''Filokalijski pokret XVIII i početkom XIX vijeka'' (1982), razprava v grščini. #''Osnove pravoslavnog vaspitanja'' (1983), veroučna knjiga. #''Duhovni smisao hrama Svetog Save'' (1987), Beograd. #''Vraćanje duše u čistotu'' (1992), Podgorica. #''Istorijski presjek tumačenja Starog zavjeta'' (1995), Nikšić.<ref>{{cite web|url=https://alchetron.com/Amfilohije-Radovi%C4%87|title=Amfilohije Radović|publisher=Alchetron, The Free Social Encyclopedia|author=|place=|language=en|date=29. november 2024|accessdate=5. november 2025}}</ref> == Navedki == {{navedek|''»Samo duša koja časno ponese svoj krst i narod koji dostojanstveno nosi taj krst i koji odstrada svoju vjeru, zaista razumiju tajne tog izvornog, hrišćanskog načina postojanja«''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref><ref>Tako je dejal Amfilohij na predavanju v priredbi „Misijskega fonda Eparhije zvorničko-tuzlanske“ v Bijeljini</ref><br>„Le duša, ki častno ponese svoj križ in ljudstvo, ki dostojanstveno nosi ta križ in ki odtrpi svojo vero, zares razume skrivnosti tega izvirnega krščanskega načina obstajanja“}} {{navedek|''»U riječi je život, ali je u riječi i smrt. I dobra i zla riječ stvara: jedna zajednicu života, druga zajednicu smrti i ništavila.«''<ref>{{cite web|url=https://zurnal.me|title=Mitropolit Amfilohije (Radović): Bez Riječi nema nam života.|publisher=zurnal.me|author=Amfilohije Radović|place=|language=cg|date=18. januar 2023|accessdate=6. september 2026}}</ref><ref>Prvič objavljeno v »Književne novine«, marec 1985</ref><br>„V besedi je življenje, toda v besedi je tudi smrt. In dobra in huda beseda ustvarja: ena skupnost življenja, druga skupnost smrti in niča.“}} {{navedek|''»Toga dana, iz tog jednopolnog braka, od Njegoševe slavne Crne Gore svi su preduslovi da se rodi - Jadogora, a od ponosnih Crnogoraca da počnu da se rađaju - jadogorci.«''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref><ref>Po prirejanju „parade ponosa“ v Beogradu, ki jo je označil za „sodomski smrad“, je bil sedaj Amfilohij odločno proti prirejanja podobne „parade“ v Podgorici rekoč, da so vsa tovrstna zbiranja nasilje nad vestjo ogromne večine ljudi in je izrazi tudi svoje odklonilno stališče do enospolnih skupnosti.</ref><br>„Na ta dan, iz te enospolne poroke, obstajajo vsi predpogoji, da se rodi – Gorjégora, a od ponosnih Črnogorcev da se začenjajo porajati - Gorjégorci“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Črnogorsko-primorska metropolija]] *[[Seznam papežev]] *[[Črnogorska pravoslavna Cerkev]] *[[Rusofilstvo]] *[[Covid-19]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Amfilohij Radović}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [http://mitropolija.com/mitropolit-crnogorsko-primorski/ Биографија митрополита Амфилохија |Митрополит цроногорско-приморски] * [https://www.youtube.com/watch?v=Jj2C8kxaKSY ДОСТОЈАН – Филм о Митрополиту црногорско-приморском Амфилохију (NEOPOREČEN – Film o črnogorsko-primorskem metropolitu Amfilohiju |Youtube] * [http://www.politika.rs/rubrike/dogadjaji-dana/Podgorici-smeta-ono-srpska-u-nazivu-SPC.sr.html Подгорици смета оно „српска“ у називу СПЦ (Podgorici je napoti tisto »srbska« v nazivu SPC) |Beograjski dnevnik „Politika“, 12. oktober 2015] *[https://redportal.pink.rs/cooltura/1843/dostojan-film-o-amfilohiju-radovicu DOSTOJAN: Film o Amfilohiju Radoviću | RedTV] ;{{ikona cg}} *[http://portalanalitika.me/clanak/201226/da-li-amfilohije-ozbiljno-prijeti-ratom-ili-se-Sali Da li gospodin Amfilohije ozbiljno prijeti ratom – ili se šali (Ali gospod Amfilohij resno grozi z vojno – ali se šali| Portalanalitika 9. januar 2017] *[https://www.slobodnaevropa.org/a/odnos-spc-i-korone-kako-je-lije%C4%8Den-amfilohije/30884695.html Kako je liječen Amfilohije od korone|Slobodna Evropa] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/index.php?title=Amfilohije_Radovi%C4%87 Amfilohije Radović – Hrvatska internetska enciklopedija] ;{{ikona de}} *[https://www.bild.de/lgbt/2020/lgbt/serbisch-orthodoxe-kirche-homophober-kirchenfuehrer-an-corona-gestorben-73674488.bild.html Serbisch-orthodoxe Kirche : Homophober Kirchenführer an Corona gestorben (SPC: Ljudomrzni cerkveni voditelj je umrl za korono) | Leben & Wissen – BILD.de] *[https://www.spiegel.de/panorama/montenegro-kirchenfuehrer-stirbt-an-corona-glaeubige-kuessen-seinen-leichnam-a-edebe9cc-ccda-4aac-abb2-f4fd49c215b3 Montenegro: Kirchenführer stirbt an Corona - Gläubige küssen seinen Leichnam (Črna gora: Cerkveni voditelj je umrl od korone – Verniki poljubljajo njegovo truplo | DER SPIEGEL] *[https://www.spiegel.de/politik/ausland/bischoefe-drohen-regierung-in-serbien-mit-dem-tod-a-899234.html Serbien: Bischöfe drohen Regierung mit dem Tod (Srbija: Vladike grozijo vladi s smrtjo)|Spiegel Online 11. maj 2013] ;{{ikona en}} *[https://web.archive.org/web/20101126214959/http://orthodoxresearchinstitute.org/resources/hierarchs/serbia/current/bio_amfilohije_radovic_metr_montenegro.htm Metropolitan Amfilohije (Radovic) of Montenegro and tha Coastlands | Arhivirano] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= [[Visarion Kostić]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Vršac|banatski škof]] | years = 1985&ndash;1990}} {{s-aft|after= [[Atanasij Jevtić]]}} {{s-bef|before= [[Jovan Pavlović]]}} {{s-ttl|title= [[Metropolija Črnogorsko-primorska|črnogorsko-primorski metropolit]] | years = 1990&ndash;2020}} {{s-aft|after= [[Joanikij Mićović]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Radović, Amfilohij}} [[Kategorija:Rojeni leta 1938]] [[Kategorija:Umrli leta 2020]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbski četniki]] [[Kategorija:Srbski nacionalisti]] [[Kategorija:Črnogorci]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci na Papeškem inštitutu v Rimu]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski prevajalci]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Srbski vplivneži]] [[Kategorija:Srbski založniki]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Razpad Jugoslavije]] [[Kategorija:Umrli od covida-19]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih cerkvah in samostanih]] 4bvduzy53sm0y2edm57lsodmxpstwgs 6759848 6759845 2026-10-02T22:28:13Z Stebunik 55592 6759848 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Amfilohij}} {{drugipomeni2|Radović}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Amfilohij Radović | honorific-suffix = | native_name = Ристо Радовић/Risto Radović | native_name_lang = sr | title = [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorski]] [[nadškof]] in [[metropolija|metropolit]] | image = Amfilohije, Metropolitan of Montenegro.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Metropolit Amfilohij leta 2012 | church = [[Srbska pravoslavna cerkev]] v [[Črna gora|Črni gori]] | archdiocese = | province = | metropolis = [[Črnogorsko-primorska metropolija]] | diocese = | see = | elected = | appointed = | term = | term_start = [[30. december]] [[1990]] | quashed = | term_end = [[30. oktober]] [[2020]] | predecessor = [[Danilo Dajković|Danilo]] | opposed = | successor = [[Joanikij Mićović|Joanikij]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1967]] | ordained_by = v [[Grška pravoslavna Cerkev|Grški pravoslavni Cerkvi]]. | consecration = [[1985]] | consecrated_by = [[SPC|srbski patriarh]] [[German Đorić|German]] in drugi vladike | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | birth_date = {{birth date|1938|1|7}} | birth_place = [[Bare, Kolašin|Bare]] ([[Kolašin]], [[Zetska banovina]] [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]) | death_date = {{Death date and age|2020|10|30|1938|1|7}} | death_place = [[Podgorica]], [[Črna gora]] | buried = [[Podgoriška stolnica]] ([[Podgorica]], [[Črna gora]] | tomb = [[Podgorica]] (Stolnica Jezusovega vstajenja, [[Črna gora]]) | resting_place_coordinates = 42°26'44.5"N 19°14'53.7"E | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavni|pravoslavec]] | residence = | parents = <br> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] <br>[[Papeški vzhodni inštitut]]<br>[[Univerza v Atenah]] <ref name="Morrison86"/> | motto = | signature = Bishop_Amfilohije_Radović_-_signature.png | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Amfilohij Radović''', rojen kot '''Risto Radović''' ({{lang-sr|Ристо Радовић/Risto Radović}}, [amfilɔ̌xijɛ râːdɔv̞itɕ]<ref>{{cite web|url=https://alchetron.com/Amfilohije-Radovi%C4%87|title=Amfilohije Radović|publisher=Alchetron, The Free Social Encyclopedia|author=|place=|language=en|date=29. november 2024|accessdate=5. november 2025}}</ref> [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]] [[Črnogorci|črnogorskega]] porekla, [[bazilijanci|bazilijanec]] in [[Črnogorsko-primorska metropolija|črnogorsko-primorski]] [[metropolit]]), * [[7. januar]] [[1938]], [[Bare, Kolašin|Bare]] pri [[Kolašin]]u ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Črna gora]]), † [[30. oktober]] [[2020]], [[Podgorica]]. Njegov častni naslov, ki pa ga je v celoti nosil le on, se je glasil: : Mitropolit crnogorsko-primorski, vladika skenderijsko-brdsko-zetski i egzarh pećkog trona. (črnogorsko)<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/mitropolit-amfilohije-radovic/|title=Mitropolit Amfilohije Radović|publisher=Istinomer|author=|place=|language=sr|date=4. december 2020|accessdate=7. september 2026}}</ref><br>Črnogorsko-primorski metropolit, skenderijsko-brdsko-zetski škof in egzarh peškega trona. (slovensko)<br>Metropolitan of Montenegro and the Coastlands, Zetsko-Brdo and Skenderije, and Exarch of the Holy Throne of Peć.<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=27. junij 2014|accessdate=3. september 2026}}</ref> (angleško). == Življenjepis == [[File:Metropolitan Amfilohije as Risto Radović.jpg|thumb|200pc|left|Radović kot mlad študent]] === Poreklo in šolanje === Amfilohij se je rodil na pravoslavni [[Božič]], dne {{OldStyleDate|7. januar|1938|25. december}} kot ''Risto Radović'' v številni družini v [[Bare, Kolašin|Barah]] pri [[Kolašin]]u v Dolnji [[Morača|Morači]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]], danes [[Črna gora]]. {{sfn|Stamatović|1999}}<ref name="Morrison134"/><ref name="Morrison104"/> Nadživel ga je med drugimi tudi njegov starejši brat Vučina, ki je bil navzoč na njegovem pogrebu 2020, ter je nastopal tudi v dokumentarnem filmu o Amfilohiju z naslovom „Dostojan“. <ref>{{cite web|url=https://redportal.pink.rs/cooltura/1843/dostojan-film-o-amfilohiju-radovicu|title=DOSTOJAN: Film o Amfilohiju Radoviću|publisher=RedTV|author=|place=|language=sr|date=2020|accessdate=5. november 2025}}</ref> Bil je potomec vojvoda Mina Radovića, ki je sodeloval pri zedinjenju plemena Morača s [[Kneževina Črna gora|Kneževino Črno goro]] leta 1820. {{sfn|Stamatović|1999}} Njegov oče je bil Ćiro Radović, mati pa Mileva r. Bakić.<ref>{{cite web|url= https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral |title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref> Osnovno šolanje je končal v domačem [[Samostan Morača|Samostanu Morača]]. Nato se je vpisal v Bogoslovje sv. Sava v Samostanu Rakovica pri Beogradu (kar bi ustrezalo katoliškemu malemu semenišču), ki ga je končal 1962.<ref>{{cite web|url= https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref>{{sfn|Stamatović|1999}}. <ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison104"/> O svoji nenavadni poti do takorekoč vsiljenega duhovnega poklica pripoveduje on sam takole v eni od svojih ne vedno enakih zgodb: :»V tem kratkem tuzemeljskem življenju sem imel srečo srečevati se z izrednimi ljudmi. Predvsem je bil to moj oče, od katerega so v tistih povojnih časih zahtevali, da naj bo šolnik, ker so komunisti pobili mnogo profesorjev in duhovnikov. On pa je to zavrnil z razlago, da be bo poučeval otrok brezbožništva. To je bil njegov razlog, da ne sprejme poučevanja v osemletni šoli na Morači in zahvaljujoč njemu sem tudi jaz krenil po tej poti. On je to predlagal tudi mojim starejšim bratom, vendar oni tega niso hoteli, jaz pa sem. To ni bilo preprosto. Moral bi iti v Prizren, toda v Kolašinu so mi na vojaškem odseku to prepovedali z besedami: 'Kaj ti bo ta šola, ona je davno propadla, tega boga ni…' Potem so mi določili, da naj grem v mornarico. 'Zakaj?' sem vprašal. 'Moramo te prevzgojiti', so mi odgovorili. Nato sem prišel z očetom v Beograd. In tako greva od Cvetnega trga proti Patrijašiji<ref>S prejšnje osrednje železniške postaje, ki je za časa Aleksandra Vučića izgubila svoj namen – ostala je le klasicistična stavba brez vlakov –, je vodila pot prek Zelenega venca, kjer je Cvetni pijac (Cvetni trg) do Patrijaršije, ki pa je že tik [[Kalemegdan]]a v oddaljenosti kakih treh kilometrov</ref>, a jaz molim k Bogu, da me ne sprejmejo v Bogoslovijo. Ni uslišal moje molitve, sprejeli so me…«<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/svet/ovako-je-govorio-amfilohije-beseda-na-sajmu-knjiga/|title=Ovako je govorio Amfilohije: Beseda na Sajmu knjiga |publisher=nova.rs|author=Ranko Pivljanin|place=|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=5. september 2026}}</ref> Kot semeniščnik je v poznih petdesetih letih prejšnjega stoletja spoznal [[Justin Popović|Justina Popovića]] in občudoval ter si prisvojil njegovo rusofilstvo in nepomirljivo sovražno stališče do sodobne omike.<ref name="Buchenau6667">{{harvnb|Buchenau|2005|pp=66-67.}}<ref/> Istočasno se je posvetil študiju [[klasična filologija|klasične filologije]] na Beograjski univerzi.<ref name=official>Metropolitanate of Montenegro and the Littoral official site: [http://www.mitropolija.com/eparhijski-arhijerej/ Његово Високопреосвештенство Архиепископ Цетињски Митрополит Црногорско-приморски и Егзарх Пећког Трона Амфилохије (Радовић) ''His Eminence Archbishop of Cetinje, Metropolitan of Montenegro and the Littoral and Exarch of the Throne of Peć Amfilohije (Radovic) ''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/201404151100851/http://www.mitropolija.com/eparhijski-arhijerej/|date=15 April 2014}}</ref><ref name="Morrison104"/> Znanje si je nabiral na več evropskih vseučiliščih: v [[Pariz]]u je študiral na ruskem [[Teološki inštitut sv. Sergija, Pariz|Teološkem inštitutu svetega Sergija]], v [[Rim]]u na [[Papeški orientalski inštitut|Papeškem vzhodnem inštitutu]] in je tam tudi magistriral (1965), v [[Bern]]u pa na [[Krščanska katoliška univerza v Švici|Švicarski starokatoliški krščanski univerzi]]<ref name="Buchenau66"/> Podiplomsko šolanje je izpopolnil v Bernu in Rimu, ter nato odšel za sedem let v [[Grčija|Grčijo]], kjer je položil v roke Grkov meniške zaobljube ter sprejel ime „Amfilohij“ ter nato deloval kot jeromonah za Grško pravoslavno Cerkev.<ref name=official/> V Atenah je doktoriral z disertacijo ''„Skrivnost Svete Trojice glede na učenje sv. [[Gregorij Palama|Gregorija Palamskega]]“'' (''„Mystery of the Holy Trinity according to the Teaching of St. Gregory Palamas“'')<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref><ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison104"/> Po enoletnem bivanju na gori Atos je odšel za profesorja v Pariz, kjer je poučeval na Pravoslavnem teološkem inštitutu sv. Sergija. 1976 se je vrnil v Jugoslavijo in postal docent, nato pa profesor katehetike na Beograjski teološki fakulteti „Sveti Jovan Bogoslov“.<ref name="Morrison86"/> 2006 je postal izredni profesor na Moskovski teološki akademiji, a 2008 na Teološkem inštitutu pri Beloruski državni univerzi.<ref name=official/> Po vrnitvi v Beograd je bil izvoljen za dekana Bogoslovne fakultete v dveh mandatih.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/mitropolit-amfilohije-radovic/|title=Mitropolit Amfilohije Radović|publisher=Istinomer ili Ispinomer|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=7. maj 2015}}</ref> === Banatski škof (1980-1990) === Maja 1985 je postal škof Banatske pravoslavne škofije s sedežem v [[Vršac|Vršcu]]<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref>. [[Škofovsko posvečenje]] je prejel 16. junija 1985 v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Beograjski stolnici sv. Mihaela Nadangela]] po rokah [[German Đorić|patriarha Germana]]. Soposvečevalci so bili: črnogorsko-primorski metropolit Danilo, bački škof Nikanor, braničevski Hrizostom, žički Stefan, šumadijski Sava, dalmatinski Nikolaj, timoški Milutin, zvorniško-tuzlanski Vasilij, avstralsko-novozelandski Vasilij, banjaluški Jefrem in mačvanski Danilo. Ustoličen je v Vršcu 21. julija 1985. <ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/zivotopis-mitropolita-crnogorsko-primorskog-amfilohija-1938-2020/|title= Životopis mitropolita crnogorsko-primorskog Amfilohija (1938-2020). Arhiepiskop Cetinjski, Mitropolit Crnogorsko-Primorski i Egzarh svetog trona Pećkog Amfilohije.|publisher=Svetosavlje|author=|place=|language=cg|date=|accessdate=5. september 2026}}</ref> Med škofovanjem v Banatu je imel korekten odnos do katoličanov. Prišel je tudi osebno s spremstvom 14. februarja 1988 na posvetitev novega [[Škofija Zrenjanin|katoliškega zrenjaninskega škofa]] [[László Huzsvár|Huzsvárja]]; prav tako so se za časa njegovega škofovanja za praznike redno obiskovali tako škofje kot duhovniki; ta povezava se je še poglabljala med kratkim škofovanjem njegovega naslednika [[Hrizostom Stolić|Hrizostoma]], ki pa je bil kmalu povišan v Žičo. To starodavno navado je enostransko pretrgal škof [[Nikanor Bogunović|Nikanor]], ki je prepovedal svojim duhovnikom kakršnekoli tovrstne stike.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison134"/><ref name="Morrison104"/> Pri koncu svoje banatske službe pa je – podobno kot v Sloveniji [[Vladimir Dedijer]] ali v Srbiji [[Vuk Drašković]], pa zgodovinar [[Vasilije Krestić]] in pisatelj [[Dobrica Ćosić]] – prišel pod vpliv velesrbskega nacionalzma, čigar glavni nosilec je bil predsednik [[Slobodan Milošević|Milošević]]. K občutku o ogroženosti Srbov je prispevala tudi tajna in zloslutna „Spomenica“ SANU (1986), ki med drugim postavlja Srbe v vlogo nedolžne in od vseh preganjane žrtve z nedokazano trditvijo, da je postala [[Jugoslavija]] srbska grobnica in da jo zato treba razbiti, ter namesto nje ustvariti „Veliko Srbijo“. Tako so šovinisti kmalu tudi Amfilohija uspeli vplesti v dnevno politiko in je začel obtoževati najprej [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliško Cerkev]]: ne sicer v Srbiji, ampak tisto na Hrvaškem, češ da sodeluje pri preganjanju tamkajšnjih Srbov, ki da ga izvaja [[Franjo Tuđman|Tuđmanova]] „ustaška“ oblast.<ref name="Kristo433447">{{cite book|last=Krišto|first=Jure|chapter=The Catholic Church in a Time of Crisis|editor1-last=Ramet|editor1-first=Sabrina P. P.|editor-last=Adamović|editor2-first=Ljubiša S. |title=Beyond Yugoslavia: politics, economics, and culture in a shattered community|xear=1995|publisher=Westview Press|isbna=9780813379531|url=https://books.google.com/books? Id=PyKoAAAAIAAJ&q=Amfilohije+Radovic|pages=433, 447}} „accusation of Croats and the Roman Catholic Church of allegedly endangering the Serb people in Croatia. Many Serbian intellectuals became involved in this anti-Catholic propagand, but the names of Vasilije Krestic, historian, Dobrica Cosic, writer, and Amfilohije Radovic, Orthodox bishop from Banat stand out.“ </ref> 1990 je postal Amfilohij eden od vidnejših kandidatov za patriarha SPC. Podporo mu je dajal tudi predsednik Milošević.<ref name="Perica143144"/> Ni pa prejel zadostnega števila glasov in se tako ni mogel uvrstiti med tri vodilne škofe, od katerih bo potem eden izvoljen z žrebom.<ref name="Sistek121122"/><ref name="Perica143144">{{harvnb|Perica|2002|pp=143-144}}</ref> == Črnogorski metropolit (1990 – 2020) == [[File:04 04 2008 Mitropolit Amfilohije B&W -potpisana-s.JPG|200px|thumb|right|<center>Črnogorski metropolit Amfilohij leta 2008]]</center> === Ustoličenje med protesti === Nekaj dni pozenje se je odpovedal stari škof [[Danilo Dajković]] svoji službi in tako je bil v decembru 1990 kot njegov naslednik in metropolit Črnogrsko-primorske metropolije izvoljen Amfilohij; to službo je opravljal z versko-političnim hrupom vse do svoje smrti.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison134"/><ref name="Sistek121122">{{harvnb|Šístek|2011|pp=121-122. }}</ref> Med opaženimi gosti ob njegovem ustoličenju so bili pesnik [[Matija Bečković]], [[Novak Kilibarda]] in zgoraj omenjeni Radovan Karadžić. <ref name="Morrison134"/> Med visoko rangiranimi srbskimi nacionalisti v [[SR Črna gora|Črni gori]] je njegova izvolitev sprožila val navdušenja.<ref name="Sistek121"/> Med domačimi [[Črnogorci]] pa so decembra 1990 na [[Cetinje|Cetinju]] zoper njegovo izvolitev izbruhnili protesti, saj je bil znan – čeprav tudi sam Črnogorec – da kot Posrbljenec oporeka Črnogorcem poseben jezik, cerkveno samostojnost in lastno državnost. Zato so mu očitali tudi pregovor: „Gori Poturice od Turaka“ („Hujši so Poturice od Turkov) v smislu, da je on kot posrbljeni Črnogorec hujši od pravih Srbov.<ref name="Sistek123"/><ref>{{cite web|url= https://www.academia.edu/65525742/The_Serbian_Proverb_Poturica_gori_od_Tur%C4%8Dina_A_Turk_Convert_Is_Worse_Than_a_Turk_Stigmatizer_and_Figure_of_Speech |title= The Serbian Proverb Poturica gori od Turčina (A Turk-Convert Is Worse Than a Turk). Stigmatizer and Figure of Speech.|publisher=academia.edu|author=Marija Mandić|place=|language=en|date=2021|accessdate=6. september 2026}}</ref> Amfilohij je bil izvoljen decembra, umeščen pa 30. decembra 1990 v [[Samostan Cetinje|Cetinjskem samostanu]]. <ref>[https://mitropolija.com/mitropoli-crnogorsko-primorski/ АМФИЛОХИЈЕ АРХИЕПИСКОП ЦЕТИЊСКИ, МИТРОПОЛИТ ЦРНОГОРСКО-ПРИМОРСКИ И ЕГЗАРХ СВЕТОГ ТРОНА ПЕЋКОГ]</ref> === Delovanje === SPC v Črni gori se je okrepila v času [[Padec komunizma|Padca komunizma 1989]] kot edina duhovna, pa tudi politična sila, ki je obstajala neokrnjena kljub [[Razpad Jugoslavije|Razpadu Jugoslavije]].<ref name="Morrison8688">{{harvnb|Morrison|2018|pp=86, 88.}} <ref name="Morrison135"/><ref name="Morrison104"/> Ko je postal metropolit, je Amfilohij takoj začel načrtno graditi nove cerkve in samostane, ter obnavljati stare cerkvene stavbe. <ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison104105"/>{{harvnb|Morrison|2015|pp=104-105.}}</ref> V tem obdobju so ljudje množično začeli iskati [[duhovnost]], pa je naraščalo števio vernikov pri svetih obredih, prejema krstov in drugih zakramentov, a oglašali so se tudi novi duhovni poklici med duhovniki, menihi in nunami, saj je prenehal polstoletni pritisk brezbožne [[ZKJ|komunistične partije]], ki je dotlej imela v Črni gori odločilen vpliv, morebiti največjega od vseh jugoslovanskih republik.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison135"/><ref name="Morrison105"/> Za pokristjanjevanje razkristjanjenih Črnogorcev se je Amfilohij posluževal tudi procesij z [[relikvija|relikvijami]] blaženega [[Vasilij Ostroški|Vasilija Ostroškega]], ki so jih pošiljali tudi v druge samostane. Poudarjal je češčenje žrtev taborišč, takoimenovanih mučencev, ki so umrli v [[Jasenovac|Jasenovcu]] med Drugo svetovno vojno in s tem netil sovraštvo do katoliških Hrvatov, saj ni bilo omenjano, da so imeli tam od ustaškega režima tudi Hrvatje in Judje svoje žrtve in da so bile podobne žrtve katoličanov tudi po Srbiji.<ref name="Morrison134"/> Delal je tudi za rehabilitacijo in kanonizacijo spornega pravoslavnega škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] kot mučenca, ki je bil sicer zaprt v [[Dachau|Dachauvu]], vendar je bil znan ne le kot antikomunist in antikatolik, ampak tudi kot zagrizen antisemit in občudovalec [[Hitler]]jevega nacizma, ki ga je – ne brez podlage – primerjal s srbskim [[svetosavje]]m.<ref name="Byford72791001581592111">{{harvnb|Byford|2008|pp=72.79.100.158.159.211.}} </ref> Na Cetinju je odprl Amfilohij novo bogoslovje, založbo „Svetigora“ ter radijsko postajo „Radio Svetigora“. <ref name="Morrison86">{{harvnb|Morrison|2018|p=86.}}</ref> Glavni nadzornik vseh teh ustanov je bil sam Amfilohij. <ref name="Buchenau800"/> 1992 je pokrenil mesečnik svoje metropolije ''„Svetigora“ '', ki izhaja še sedaj (2026). 1998 je odprl radijsko postajo na državni ravni z istim imenom – „Svetigora“. Na začetku so bili odnosi z oblastmi sprejemljivi in predsednikom [[Milo Đukanović|Milom Đukanovićem]] dokaj dobri, vendar so se zaostrovali do prave sovražnosti. Med drugim je želel uvesti v šole tudi verouk. <ref žname="Morrison8687">{{harvnb|Morrison|2018|pp=86.87}}</ref> Za časa njegovega škofovanja je bilo zgrajenih ali obnovljenih več kot 567 cerkva in samostanov. <ref>{{cite book|url=https://books.google.com/book3?id=eCa8MwEACAAJ|title=Obnova i gradnja manastira i hramova u Crnoj Gori: ljetopis obnove, sanacije, rekonstrukcije i izgradnje u Mitropoliji Crnogorsko-primorskoj: 1990-2010|publisher=Mitropolija Crnogorsko-primorska|author=Jovan B. Markuš|place=|language=sr|date=2010|accessdate=31. avgust 2026}}</ref>Spodbudil je po zgledu katoliške »Karitas« v več črnogorskih mestih [[dnevna kuhinja|dnevne kuhinje]], kjer se je prehranjevalo čez 600 najbolj ranljivih družin z vsakdanjim toplim obrokom; tudi število prejemnikov enkratne pomoči v živežu je bilo veliko.<ref>[https://www.novosti.rs/vesti/planeta.300.html:830036-Topli-obrok-uz-blagoslov-Mitropolija-crnogorsko-primorska-pomaze-i-hrani-nevoljnike-u-svoje-cetiri-narodne-kuhinje Topli obrok uz blagoslov: Mitropolija crnogorsko-primorska pomaže i hrani nevoljnike u svoje četiri narodne kuhinje], Večernje novosti (2019) </ref> == Politično delovanje in smrt == [[File:Свјетлопис гроба митрополита Амфилохија у Саборном храму у Подгорици4.jpg|thumb|right|200px|Amfilohijev grob v [[kripta|kripti]] [[Podgoriška stolnica|Podgoriške stolnice]] ]] === Protestne »litije« === [[File:Protest in Podgorica, Jan 2020.jpg|thumb|200px|right| „Protestne litije“ pred [[Podgoriška stolnica|Podgoriško stolnico]] [[26. januar|26. januarja]] [[2020]] ]] Novi zakon o verskih skupnostih je konec decembra 2019 [[de jure]] prenesel lastništvo nad cerkvenim premoženjem, ki si ga je od 1920 prilastila na novo ustanovljena SPC, na črnogorsko državo.<ref>{{cite news|url=https://www.nytimes.com/reuters/2019/12/26/world/europe/26reuters-montenetro-protest.html|title=Serbs Protest in Montenegro Ahead of Vote on Religious Law|agency=Reuters|date=26. december 2019|work=The New York Times|access-date=5. januar 2020|language=en-US|issn=0362-4331}}</ref> Amfilohij je takrat takorekoč pobesnel in nahujskal Srbe na množične proteste, češ da je s tem državnim napadom na cerkveno premoženje ustvarjena brezzakonita družba; pozivu so sledile množične cestne litije ali procesije in zapore prometnic, pa tudi včasih grobo posredovanje policije in zaporne kazni za nekatere udeležence, časnikarje in cerkvenjake; pretepen naj bi bil tudi Amfilohijev posrednik in škofo-vikar budimljansko-nikšički [[Metodij Ostojić|Metodij]] (*1976), ki je bil prepeljan na zdravljenje v beograjsko [[VMA]], kjer so temu dogodku mediji še napihnili.</ref>{{cite web|url=https://balkaninsight.com/2019/06/14/montenegros-attack-on-church-property-will-create-lawless-society/|title=Montenegro’s Attack on church Property Will Create Lawless Society|date=14. junij 2019|website=Balkan Insight|language=en-US|access-date=5. Januar 2020}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/444908/Episkop –Metodije-posle-prebijanja-u-Crnoj-Gori-hospitalizovan-na-VMA|website=Politika Online|access-date=20. Januar 2020}}</ref> 29. decembra 2019 je Škofovski sinod SPC v Črni gori izobčil predsednika Mila Đukanovića in njegovo vlado, ki je prinesla ta sporni zakon o verski svobodi, ki pa je pravzaprav izenačil vse verske skupnosti, podobno kot drugod po svetu v demokratičnih državah. SPC pa je hotela ohraniti svoje prigrabljene privilegije.<ref>[https://web.archive.org/web/20230408102238/https://www.b92.net/info/vesti/index.php? yyyy=2019&mm=12%E2%85%86=29&nav_category=167&nav_id=1636336&version=amp Episkopski savet: Milo i poslanici izopšteni iz SPC], B92</ref> Amfilohij je kljub prepovedi množičnega zbiranja od strani Zdravstvenega ministrstva zaradi sočasnega izbruha koronine pandemije nadaljeval in še naprej vodil množične proteste; glavni povod za to je bilo omenjeno sprejetje zakona, po katerem se stanje cerkvenega premoženja vrača v status quo pred letom 1920, ko je to bilo državna črnogorska lastnina. Amfilohij je to začel konec 2019, nadaljeval pa z nezmanjšanim zagonom tudi v letu korone 2020, ko še ni bilo cepiva in je bila lahko vsaka okužba usodna. Protesniki so po celi Črni gori jemali iz cerkva bandere, svete ikone in križe, ki so jih nosili v protestnih procesijah za dosego določenih političnih ciljev: ne le, da bi odstavili sporni zakon, ampak tudi oblast, ki ga je sprejela. Oporečniški politično-cerkveni shodi so se nadaljevali vse do avgusta 2020, seveda ne upoštevajoč zdravstvenih previdnostnih ukrepov ampak njim navkljub v organizaciji srbskega metropolitanskega vodstva in navadno tudi pod osebnim Amfilohijevim vodenjem. <ref>{{cite web|url=http://www.politika.rs/sccc/clanak/449003/Nastavljene-litije-sirom-Crne-Gore|title=Настављљене литије широм Црне Горе|website=Politika Online|access-date=2. marec 2020}}</ref> Amfilohij je torej od začetka 2020 vodil množične proteste, kjer kljub prepovedi zbiranja ob izbruhu pandemije korone niso upoštevali nobenih zdravstvenih predpisov in priporočil; udeleženci niso nosili niti varnostnih krink niti se držali potrebne razdalje. Poleg tega so v cerkvah tudi o [[Velika noč |velikonočnih praznikih ]] nadaljevali obhajanje večjega števila vernikov po starodavni vzhodni praksi z isto žličko; ne čudi, da se je končno okužil tudi on sam, ki je prepričeval svojo okolico, da korone ni, ampak da je to zahodna [[teorija zarote]]. Najprej je bolezen tajil prek videa ter se je nato zdravil v domači oskrbi in šele po pozitivnem testu na covid-19 je 7. oktobra privolil, da ga sprejmejo v bolnišnico. Kljub temu, da so mu srbske oblasti ponujale zdravljenje v najsodobnejši tovrstni bolnici, je ostal „doma in delil usodo drugih Črnogorcev“. <ref>{{cite web|url=https://www.bild.de/lgbt/2020/lgbt/serbisch-orthodoxe-kirche-homophober-kirchenfuehrer-an-corona-gestorben-73674488.bild.html|title= Serbisch-orthodoxe Kirche:Homophober Kirchenführer an Corona gestorben|publisher=Bild.de|author=Marco Schenk|place=|language=de|date=30. oktober 2020|accessdate=4. november 2025}}</ref> Čeprav sta imela na začetku veliko skupnih točk in sta takorekoč sodelovala, so se kmalu začele kazati vedno večje razpoke. Prvič se je tokrat Amfilohij celo spustil neposredno v ostro volilno kampanjo zoper Đukanovića skupaj s svojimi verskimi in civilnimi fanatičnimi somišljeniki prav v nasprotovanju novemu spornemu »Zakonu o verski svobodi«, ki je pravzaparav enakopravno obravnaval vse črnogorske verske skupnosti. Septembra 2020 je tako na predsedniških volitvah bil Đukanović poražen, izvoljen pa z novo parlamentarno večino Amfilohijev somišljenik [[Zdravko Krivokapić]], ki je napovedal, da bo odpravil sporni zakon.<ref>[https=//www.vijesti.me/vijesti/politika/471639/dio-poslanika-df-a-nije-prisustvovao-ntoniranju-himne Objavili dokument: Poslanici tri koalicije podržali Krivokapića za mandatara], Vijesti, 23. september 2020</ref> === Bolezen in smrt === Amfilohij je nadaljeval srečanja s cerkvenimi in civilnimi posamezniki, pa tudi z večjimi ali manjšimi skupinami, češ da korana ne obstaja in da je to teorija zarote. Zato ni čudno, da se je ob teh številnih stikih tudi sam okužil. 7. oktobra 2020 se je počutil zelo utrujenega in izčrpanega. Čeprav je sam razglašal, da covid-19 sploh ne obstaja in da je to še ena zahodna teorija zarote, so ga končno le pregovorili, da se je dal testirati in sicer se je test pokazal pozitiven. Prek videa pa je s šibkim glasom tajil kakršnokoli bolezen, češ da je samo utrujen in da se bo še vzpenjal na Lovčen, ko si opomore. Bolezenski znaki pa so vedno bolj prihajali do izraza in ga prisilili k iskanju zdravniške pomoči. Najprej ni hotel v bolnišnico in se je zdravil kar doma. 7. oktobra 2020 je bil pozitiven na korono.<ref>{{cite web|url=https://www.nytimes.com/2020/10/07/world/montenegros-most-prominent-cleric-has-tested-positive.html|title=Montenegro’s most prominent cleric has tested positive|work=[[The New York Times]]|date=7. oktober 2020|accessdate=31. avgust 2026}}</ref> Zdelo se je, da gre na boljše in 20. oktobra je bil test negativen. Po mnenju zdravstvene službe pa so koronini testi samo 90% zanesljivi in zato na rezultate ni mogoče prisegati z gotovostjo. Zdravje pa se mu je hitro slabšalo ter je vedno težje dihal. Voditeljica Pljučnega oddelka v podgoriški bolnici [[Jelena Borovinić]] je ugotovila, da je njegovo zdravje ogroženo ter „ga je dala na umetno prezračevanje“ („was placed in the mode of invasive ventilation“). Hudo okuženi je imel obe pljučni krili zaradi [[pljučnica|pljučnice]] in koroninih zapletov ter je po prejemu [[sveta evharistija|svetegao obhajila]] umrl 30. oktobra 2020 ob 8:20 star 82 let.<ref>{{cite web|url=http://rs.n1info.com/Region/a666432/Preminuo-mitropolit-Amfilohije.html|title=Preminuo mitropolit Amfilohije|publisher=N1|date=30. oktober 2020|accessdate=30. oktober 2020|archive-date=1. november 2020|archive-url=https=//web.archive.org/web/2020 11001030207/http://rs.n1info.com/Region/a666432/Preminuo-mitropolit-Amfilohije.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=https://nova.rs|title=Ovako je govorio Amfilohije: Beseda na Sajmu knjiga |publisher=nova.rs|author=|place=|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=5. september 2026}}</ref> Srbski ambasador v Črni gori [[Vladimir Božović]] je potrdil, da je srbska vlada ponudila Amfilohiju zdravljenje v najsodobnejši tovrstni bolnici v beograjski [[Batajnica|Batajnici]], vendar je vladika odklonil, češ da bo ostal doma in delil usodo drugih sonarodnjakov. Po njegovi želji so ga pokopali v kripto [[Podgoriška stolnica|Podgoriške stolnice]] Jezusovega vstajenja v grobnico, ki si jo je pripravil že za življenja. Svojo knjižnico, ki obsega nekaj tisoč knjig, je podaril srednjeveškem [[Samostan Stanjevići|Samostanu Stanjevići]].<ref>[https://www.slobodnaevropa.org/a/30903460.html Mitropolit negativan na korona virus, Srbija nudila liječenje], Radio Slobodna Evropa, 20. oktober 2020</ref> Kljub prepovedi zbiranja zaradi širjenja koronavirusa so se zbrali pred Podgoriško stolnico na tisoče vernikov, saj jih je k množičnemu zbiranju spodbujal že dolge mesece prav pokojnik. Pogrebne maše so se udeležili številni pravoslavni cerkveni poglavarji in politiki iz Črne gore in sosednjih dežel kot tudi njegov prijatelj pesnik [[Matija Bećković]], ki mu je spesnil prigodno žalostinko. <ref>[https://www.vijesti.me/vijesti/drustvo/482571/sahranjen-mitropolit-crnogorsko-primorski-amfilohije Sahranjen mitropolit crnogorsko-primorski Amfilohije], Vijesti, 1. november 2020</ref><ref>[https://www.nedeljnik.rs/uzivo-sahrana-mitropolita/ Sahranjen mitropolit Amfilohije: Kako se od „Đeda“ oprostila Crna Gora (a i Srbija)], Nedeljnik, 1. november 2020</ref>. V sožalnem telegramu je beograjski mufti [[Mustafa Jusufspahić]] izrazil spoštovanje do pokojnika in omenil, da so med majskimi protesti 2004 – ko je Kosovo enostransko razglasilo neodvisnosti – srbski huligani napadli in hoteli zažgati [[Mošeja Bajrakli, Beograd|Mošejo Bajrakli]]; tedaj se je le metropolit Amfilohij postavil pred podivjano drhal in obvaroval ta hram, „ter branil dobro od hudega v nas vseh“ („defending good from evil in all of us“). <ref>[https://www.vijesti.me/vijesti/drustvo/482431/muftija-mustafa-jusuf-kada-su-huligani-palili-nasu-dzamiju-hrabri-mitropolit-je-stao-ispred-mase-da-je-brani Muftija Mustafa Jusufspahić: Kada su huligani palili našu džamiju, hrabri mitropolit je stao ispred mase da je brani], Vijesti, 31. oktober 2020</ref> Vlada je odklonila predlog glede državnega dneva žalovanja, vendar so to storile posamezne krajevne skupnosti in občine. Ko se je ob pogrebnih slovesnostih gnetla večtisočglava množica, so le redki od cerkvenih ali civilnih dostojanstvenikov nosili obvezne krinke ali se držali varnostne razdalje. Srbskemu predsedniku – ki je imel v Amfilohiju zaradi Kosova nepomirljivega nasprotnika – so prepovedali govor. Med večurno žalno slovesnostjo je zanesljivo nosil krinko podgoriški katoliški župnik, ki pa ni mogel stran od množice. Po pogrebu je on sicer bil negativen na koroninem testu, vendar je prinesel virus v svojo skupnost in tako so se okužili vsi njegovi kolegi – eden od njih je skoraj umrl. Okužile pa so se tudi tamkajšnje redovnice, ki skrbijo za vzdrževanje cerkvenih prostorov in za gospodinjstvo podgoriške redovne skupnosti. O tem so mediji pa mediji popolnoma molčali, kakor tudi o mnogih okužbah tudi s smrtnim izidom zaradi zanemarjanja nujnih zdravstvenih previdnostnih ukrepov. Pogrebne slovesnosti je vodil 1. novembra 2020 srbski patriarh Irenej, ki se je tudi okužil. 4. novembra 2020 je bil pozitiven na testu za COVID-19, potem ko se je udeležil pogreba od korone umrlega Amfilohija.<ref name=openfuneral /> the 1 November funeral of [[Metropolitanate of Montenegro and the Littoral|Metropolitan]] [[Amfilohije Radović|Amfilohije]], who also tested positive and had died from COVID-19.<ref>{{cite web |title=Serbian Orthodox Church head tests positive for coronavirus |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a668422/Serbian-Orthodox-Church-head-tests-positive-for-coronavirus.html |website=rs.n1info.com |date=4 November 2020 |access-date=20 November 2020 |archive-date=28 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201128062010/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a668422/Serbian-Orthodox-Church-head-tests-positive-for-coronavirus.html |url-status=dead }}</ref>Velika množica na Amfilohijevem pogrebu ni upoštevala socialne distance ali nosila mask, Amfilohijeva krsta pa je bila vrh vsega med obredom odprta in mnogi so okuženo truplo celo poljubljali – matere pa so k njemu dvigovale svoje otroke.<ref name="openfuneral">{{Cite web|url= https://www.cnn.com/2020/11/20/europe/serbian-orthodox-church-patriarch-irinej-dies-covid-19-intl/index.html |title=Church patriarch dies from Covid-19 after leading open-casket funeral of bishop killed by the virus|first1=Martin|last1=Goillandeau |first2=Kara|last2=Fox |website=CNN|date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref><ref name="bbc2011">{{cite news |title=Covid-19: Serbian Orthodox Patriarch Irinej dies |work=BBC News |date=20 November 2020 |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-55013132 |access-date=20 November 2020}}</ref> Srbski patriarh Irenej pa se je med pogrebom okužil in se nato vrnil v Beograd, kjer so ga takoj sprejeli na zdravljenje. 14. novembra je bilo objavljeno, da je njegovo zdravstveno stanje "stabilno in pod nadzorom med zdravljenjem" v vojaški bolnišnici za COVID na Karaburmi v Beogradu, a že 19. novembra je bil intubiran.<ref>{{cite web |title=Military hospital says Serbian church head well |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a672087/Military-hospital-says-Serbian-church-head-well.html |website=rs.n1info.com |date=14 November 2020 |access-date=20 November 2020 |archive-date=14 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201114192218/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a672087/Military-hospital-says-Serbian-church-head-well.html |url-status=dead }}</ref> On 19 November, he was [[intubation|intubated]].<ref name="bbc2011"/> Nekateri mediji so že poročali, da je Irenej umrl; Srbska pravoslavna cerkev pa je izdala izjavo, v kateri je te trditve ovrgla, vendar je dejala, da se Irinejevo zdravstveno stanje slabša.<ref>{{cite news|url = https://www.b92.net/eng/news/society.php?yyyy=2020&mm=11&dd=19&nav_id=109720 |title = The condition of the Patriarch is difficult; SPC issued a statement|work = [[B92]]|date = 19 November 2020|access-date = 19 November 2020}}</ref> Nekateri tiskovni prestavnii so še vedno vztrajali, da so novico o Irenejevi smrti potrdili ugledni viri.<ref name="nova.rs">{{cite web |title=Zvanični izvori: Patrijarh živ, u teškom stanju |url=https://nova.rs/vesti/drustvo/patrijarh-irinej-u-teskom-stanju/ |website=nova.rs |date=19 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref>Irenejeva smrt je bila uradno objavljena 20. novembra ob 7.07 po srednjeevropskem času.<ref name="spc2011">{{cite web |title=Serbian Patriarch Irinej reposed in the Lord |url=http://www.spc.rs/eng/serbian_patriarch_irinej_reposed_lord |website=spc.rs |access-date=20 November 2020 |archive-date=20 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201120114149/http://www.spc.rs/eng/serbian_patriarch_irinej_reposed_lord |url-status=dead }}</ref><ref name="reuters1">{{cite news |title=Patriarch of Serbian Orthodox Church dies of coronavirus |url=https://www.reuters.com/article/serbia-patriarch-death/patriarch-of-serbian-orthodox-church-dies-due-to-coronavirus-idINKBN2800LP |website=reuters.com |date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020|last1=Vasovic |first1=Aleksandar }}</ref><ref name="bbc2011"/> Istega dne sta razglasili tridnevno žalovanje po njegovi smrti tako srbska vlada kot vlada Republike Srbske. V bližnji časovni oddaljenosti sta torej okužbi korone podlegla kar dva najpomembnejša srbska cerkvena dostojanstvenika. Nasprotniki so omenjali Amfilohijeve izjave, da ni korone: „Amfilohije kaže: ’Nema korone’! Korona kaže: ’Nema Amfilohija!’“<ref name="condolences">{{cite web |title=Three-day mourning in Serbia, RS, Budva over SPC Patriarch's death; condolences |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a674371/Three-day-mourning-in-Serbia-after-SPC-Patriarch-s-death.html |website=rs.n1info.com |access-date=20 November 2020 |archive-date=20 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201120122859/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a674371/Three-day-mourning-in-Serbia-after-SPC-Patriarch-s-death.html |url-status=dead }}</ref> == Ocena == [[File:Predstavnici SPC na obeležavanju 70. godišnjice Novosadske racije (2).JPG|200px|thumb|right|Spredaj: Metropoliti [[Vasilij Kačavenda|Kačavenda]] (v rdečem, levo), [[Amfilohij Radović|Amfilohij]] (v belem, sredi) in [[Porfirij Perić|patriarh Porfirij]] (v rdečem, desno) ]] === Vsestranski izobraženec, vendar ozek rusofil === Amfilohij je bil zelo izobražen, pa je temeljito splošno in teološko izobrazbo zahteval tudi od svojih bogoslovcev. Bil pa je znan tudi kot mnogojezičnež. Tekoče je govoril [[srbščina|srbsko]], [[italijanščina|italijansko]], [[nemščina|nemško]], [[francoščina|francosko]], [[grščina|grško]] in [[ruščina|rusko]] {{sfn|Stamatović|1999}}, uporabljal pa je lahko brez težav tudi [[staroslovanščina|staroslovanščino]], [[stara grščina|staro grščino]] in [[latinščina|latinščino]]. <ref name="politika.rs">{{cite web|url=http://www.politika.rs/scc/clanak/465598/Ko-je-bio-mitropolit-Amfilohije-vladik-koji-nikog-nije –ostavljao-ravnodusnim|title=Ко је био митрополит Амфилохије – владика који никог није остављао равнодушним|publisher=Politika Online|author=|place=Beograd|language=sr|date=30. oktober 2020|accessdate=31. avgust 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://slobodnahercegovina.com/na-danasnji-dan-rodjen-je-mitropolit-amfilohije/|title= „На данашњи дан рођен је Митрополит Амфилохије“|publisher=Слободна Херцеговина|author=|place=|language=sr|date=30. oktober 2020|accessdate=31. avgust 2026}}</ref> Bil je vpliven član „Združenja književnikov Srbije“, pa tudi „Združenja književnikov Črne gore“. {{sfn|Stamatović|1999}} Neprikrito je nastopal kot vidni zagovornik rusofilstva in velesrbstva, njegovega kosovskega mita in je brez pomisleka samega sebe razglašal za srbskega četnika in nacionalista.<ref name="Morrison104"/><ref name="Sistek 121">{{harvnb|Šístek|2011|p=121}}</ref> To je potekalo v popolnem soglasju s porastjo srbskega nacionalizma, ki ga je spodbujala vplivna in agresivna politika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]]; SPC je še prednjačila v spodbujanju nacionalne nestrpnosti med srbskim prebivalstvom v raznih jugoslovanskih republikah. V Črni gori je tako korenito smer predstavljala prav Amfilohijeva osebnost.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison104"/>Večina pravoslavnih škofov je takrat podpirala zamisel o Veliki Srbiji, ki naj bi nadomestila Titovo Novo Jugoslavijo; v njej naj bi prek etničnega čiščenja Srbom sovražnih narodov živeli vsi „osvobojeni“ in „etnično očiščeni“ Srbi, kar bi po prvotnih radikalnih načrtih zajemalo prostor celotne Jugoslavije; glede na poznejše hude vojaške poraze začenši z izgubo Slovenije pa bi se zadovoljili „samo z manjšim področjem“ z zahodno mejo Virovitica-Karlovac-Karlobag, medtem ko bi na jugovzhodu mejili na Makedonijo. Amfilohijeve izjave glede Kosova so pozivale na nepomirljiv boj proti katoliškemu in protestantskemu Zahodu, kakor tudi muslimanskemu Vzhodu, češ da so vsi skupaj „nezdrav veter, ki hoče neprestano ugaševati to sveto luč“, ki se imenuje Srbija („an insane wind trying ceaselessly to extinguish this sacred lamp“, defined as Serbia).<ref name="MacDonald243"/>{{citebook|last=MacDonald|first=David Bruce|chapter=The importance of Being European: Narratives of East and West in Serbian and Croatian Nationalism|editor1-frst=Ireneusz Paweł|editor2-first=Andrzej Marcin|title=Multiplicity of nationalism in contemporary Europe|year=2010|publisher=Rowman & Littlefield|isbn=97807391239123072|chapter-urla=https://books.google.com/books?id=jquJ8M|WGYC&q=Islam+Amfilohije+Radovic&pg=PA243|pages=243}}</ref> Res je sicer, da je v besedah svoje ideje povezoval s krščansko ljubeznijo in poudarjal, da je njegovo orožje le v besedah; krvavi dogodki, ki so tem besedam sledili, pa so pokazali, da so bojeviteži raznih barv te nestrpnosti razumevali čisto konkretno in nekrščansko. Ne le v teoriji, marveč tudi z orožjem v roki, so se novodobni teologi SPC zoperstavljali svojim starejšim kolegom, ki so nahajali neki »modus vivendi« s komunističnim jugoslovanskim sistemom. <ref name="Buchenau7879">{{harvnb|Buchenau|2005|pp=78.79}}</ref> Bode v oči Amfilohijev [[sovražni govor]] zoper [[katolištvo|katoliške]] [[Hrvati|Hrvate]] in [[islam|muslimanske]] [[Bošnjaki|Bošnjake]], ki ne vsebuje niti trohice sicer v besedah zelo glasno in stalno oznanjevane krščanske ljubezni.<ref name="Carmichael32''>{{cite book|last=Carmichael|first=Cathie|title=Ethnic cleansing in the Balkans= nationalism and the destruction of tradition|year 2003|publisher=Routledge|isbn=9781134479535|url=https://books.google.com/books?id=yb=RI4KwwdIC&q=anti+Islam+A,fočpjoke+Radpvoc&pq=PT62|pages=32}}</ref><ref name="Velikonja163"/> V letu 1992, ko je bila na vrhuncu srbsko-črnogorska agresija na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino spremljana z neizprosnim etničnim čiščenjem, tega visoki srbski cerkveni dostojanstveniki niso brzdali ali obsojali (kar bi bilo v skladu z evangeljskim naukom o krščanski ljubezni), temveč so poseganja vojaških, pa tudi polvojaških formacij, skupaj z Amfilohijem še podžigali. Nekaj vsakdnjega je postalo požiganje katoliških ali muslimanskih verskih stavb, pa tudi sovražni govor zoper „neprijateljske“ Bošnjake, Hrvate in Albance (Kosovarje). Vso krivdo za vojne zločine je visoki srbski kler valil s svojih sonarodnjakov na genocidne težnje, ki naj bi jih spodbujal s teorijami zarote nihče drug kot [[Vatikan]], pa seveda celoten Zahod.<ref name="Sells65">{{cite book|last=Sells|first=Michael A. |title=The bridge betrayed: Religion and genocide in Bosnia|year=1996|publisher?University of California Press|isbne=9780520922099|url=https://books.google.com/books?id=FadxZ6F2uEAC&q=anti+Islam+Amfilohije+Radovic&pg=PA65|pages=65}}</ref> V zgodnjih 90-ih letih sta pravoslavna škofa izobraženi Amfilohij in sporni [[Vasilij Kačavenda|Kačavenda]] hujskaško poglabljala verske in narodnostne razlike med jugoslovanskimi narodi pod pretvezo, da so se vsi oni zarotili zoper SPC in da se Srbi morajo braniti, saj so od vsepovsod ogroženi. Tozadevni pomirjevalni poskusi [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanskega]] [[Alojzij Šuštar|Šuštarja]] in [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Franc Perko|Perka]] so bili neuspešni in so se razbili ob zidu popolnega nerazumevanja in nacionalistične blaznosti, v kateri so pravoslavni cerkveni krogi prednjačili.<ref name="LittleSwearer14">{{cite book|last1=Little|first1=David|last2=Swearer|first2=Donald|chapter=Introduction|editor1-last=Little|editor1-first=David|editor2-last=Swearer|editor2-first=Donald K. |title=Religion and Nationalism in Iraq: A Comparative Perspective|year=2006|publisher=Harvard University Press|isbn=9780945454410|url=https://books.google.com/books?id=E1rXAAAAMAAJ&q=Amfilohije+Radovic|pages=14}}</ref> Amfilohij je trdil, da je »naravno okolje« Srbov le v »pravoslavnem vzhodnem krščanstvu« in da se zato morajo bojevati ne le zoper katoliški in protestantski Zahod, ampak tudi zoper islam. Da bi agresivnost opravičeval, je v zvezi s tem zatrjeval, da »brez smrti ne more biti vstajenja«, kar je sicer točno, vendar v tej zvezi zavajajoč sofizem. Iz evangelija sledi namreč, da Kristus ni žrtvoval drugih, ampak samega sebe. Poleg tega pa se ni daroval za zemeljsko, ampak za nebeško kraljestvo, ki pripada vsem ljudem. Sveto pismo da jasno vedeti, da Božje kraljestvo ni pozemeljske, ampak duhovne narave in da ga ni treba braniti z zemeljskim orožjem; toliko manj pa voditi osvajalno vojno pod pretvezo širjenja Božjega kraljestva.<ref>Janezov evangelij 18,36s</ref> Vrh tega veže kristjana in tudi cerkvenega dostojanstvenika zapoved ljubezni do sovražnikov<ref>»Če kdo pravi: 'Ljubim Boga', pa sovraži svojega brata, je lažnivec« 1 Jn 4,20</ref>.V zvezi s to nedoslednostjo med krščanskim naukom o ljubezni in metropolitovim spodbujanjem ene strani v bratomorni državljanski vojni je lažje dojeti, čemu so ga nasprotniki zmerjali s satanom.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/214320/dok_je_buktio_rat_u_bosni_1993_godine_cetinjani_su_ovako_dochekali_amfilohija_risto_sotono_video.html|title=DOK JE BUKTIO RAT U BOSNI 1993. GODINE, CETINJANI SU OVAKO DOČEKALI AMFILOHIJA: 'Risto sotono...' (VIDEO)|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=|language=bs|date=4. september 2021|accessdate=5. november 2025}}</ref><ref name="Heinrich150">{{cite book|last=Heinrich|first=Hans-Georg|chapter=Towards a Cultural Theory of Transition: The Strange Architecture of Post-Communist Societies|editor1-last=Heinrich|editor1-first=Hans-Georg|title=Institution Building in the New Democracies. Studies in Post-Post-Communism|year=1999|publisher=Collegium Budapest/Institute for Advanced Studies|isbn=9789638463913|urla=https://books.google.com/books?id=Qh4kAQAAIAAJ&q=According+to+the+Serbian+patriarch+Amfilohije+Radovic%2C+the+%22natural+space%22+for+the+Serbian+people+is+the+orthodox+East.+And+it+must+fight+against+the+Catholic+and+Protestant+West%2C+as+well+as+against+Islam%3A+%22without+death+there+will+be+no+resurrection%22. |pages=150}} „According to the Serbian patriarch Amfilohije Radovic, the „natural space“ forthe Serbian people is the Orthodox East. And it must fight against the Catholic and Protestant West, as well as against Islam: „without death there will be no resurrection“. </ref> Široka javnost je v njem prepoznala eno od najbolj spornih osebnosti SPC.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs|title=Mitropolit Amfilohije Radović|publisher=Istinomer|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=7. maj 2015}}</ref> Posebej pa so ga imeli v želodcu Črnogorci, ki niso pohodili svoje slavne zgodovine in narodnosti. Ko je leta 1993 besnela vojna v Bosni, so Cetinjci pričakali Amfilohija znanega kot vojnega hujskaša z besedami: „Risto sotono!“ Zastopal je namreč nacionalistična in klerofašistična stališča in skrival ter poveličeval vojne zločince. Posebno naklonjenost je izražal do [[Ratko Mladić|Ratka Mladića]] in [[Radovan Karadžić|Radovana Karadžića]], katerega je imenoval za „besmrtnika“. V nasprotju s tem in drugimi srbskimi pravoslavnimi škofi se je tedaj preproto ljudstvo Cetinja krepko zoperstavilo sodelovanju črnogorskih mož in fantov v vojnah na področju bivše Jugoslavije, posebej napadu na sosednjo [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]], zlasti pa bombardiranju [[Dubrovnik]]a. {| |- ! Skup je prekinut pjesmom<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/214320/dok_je_buktio_rat_u_bosni_1993_godine_cetinjani_su_ovako_dochekali_amfilohija_risto_sotono_video.html|title=DOK JE BUKTIO RAT U BOSNI 1993. GODINE, CETINJANI SU OVAKO DOČEKALI AMFILOHIJA: 'Risto sotono...' (VIDEO)|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=|language=bs|date=4. september 2021|accessdate=5. november 2025}}</ref> ! Srečanje je prekinila pesem |- | <poem> „Nikad neće Crna Gora bit’ obala srpskog mora“ </poem> | <poem> „Črna gora nikdar ne bo obala srbskega morja“ </poem> |} === Črnogorec proti Črnogorcem === Amfilohijeve očitke črnogorski vladi in njeni politiki bi lahko strnili v nekaj smeri: #Spodbujanje "montenegrinstva"<ref> „montenegrinstvo“ od italijanske besede za Črno goro: „Monte Negro“</ref>, odpovedovanje od "srbstva" in "montenegrizacija" Črne gore #vrnitev prek referenduma k samostojnosti in ločitev od Srbije, s katero je bila po prenehanju Jugoslavije nekaj časa povezana v državno skupnost „[[Srbija in Črna gora]]“ #priznavanje Kosova kot samostojne države od strani Črne gore; to Amfilohiju pomeni izdajo zapuščine črnogorskih posvetno-verskih vladarjev Petrovićev #vstop Črne gore v NATO in "oddaljevanje" od Rusije. #Kakor si je domišljijsko in mitsko zamislil „pogibijo“<ref> „pogibija“ v pomenu „pogine u borbi za slobodu otadžbine“ tj.: „pade v boju za svobodo domovine“</ref> in svetništvo kneza [[Lazar Hrebljanović|Lazarja]], je Amfilohij toliko bolj doživljal priznanje Kosova kot najhujše dejanje izdaje. Zato on čisto nekrščansko preklinja podpisnike in uporablja pesniški besednjak kosovskega mita, pozivajoč srbsko mladino da za Kosovo "ginu do posljednjeg"<ref> „ginu do posljednjeg za Kosovo“ – da se gredo vojskovat za ohranitev ali pridobitev Kosovega pod srbsko oblast, pa četudi bi v boju vsi padli oziroma umrli vsi do zadnjega.</ref>. #Tiste politike – na prvem mestu misli na srbskega predsednika [[Boris Tadić|Tadića]], ki je bil na položaju 2004-2012; še bolj ima v želodcu njegovega naslednika [[Aleksandar Vučić|Vučića]], ki ga je nasledil ter bil neprestano na oblasti vse do 2026. Obadva in njima podobne imenuje „brez glave in brez vesti“, ker so dovolili ločitev Kosova in Metohije od Srbije in od Črne gore.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref> Podobno pa razpolagajo z očitki njegovi nasprotniki: # Njegov življenjepis odkriva sicer človeka, ki mu ni tuje bistvo krščanske vere in bi od njega smeli pričakovati, da se bo držal njene osnovne usmeritve, da je mogoče doseči zveličanje z vero, ljubeznijom in ponižnim moralnim življenjem. Vendar je „malo ljudi v Črni gori in širje, ki izzivajo toliko nasprotovanj, kot osebnost metropolita Črnogorsko-primorske metropolije na Cetinju, Amfilohija Rista Radovića“ (Reuters) Večina njegovih izjav spada namreč v sam vrh mizantropije, šovinizma, homofobije in vseh drugih najmračnejših načinov izražanja človeški zavesti.<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/56874-svetosavski-zilot-u-akciji|title= Svetosavski zilot u akciji|publisher=antenam.net|author=Mirjana Dragaš & Slobodan Jovanović|place=|language=sr|date=5. november 2017|accessdate=6. september 2026}}</ref> #Z opravljanjem zadušnice zanj zahteva rehabilitacijo [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] kot začetnika odpora proti fašizmu, češ da njegova vloga med Drugo svetovno vojno ni dovolj razsvetljena in da je nedolžna žrtev komunističnega maščevanja; njegovi četniki pa so ne le sodelovali z okupatorji v boju proti komunističnim partizanom, ampak tudi širili „Veliko Srbijo“ z „etničnim čišćenjem hrvaškega in iztrebljanjem muslimanskega prebivvalstva“ <ref>Mihailović je napisao „Instrukciju (20. decembar 1941) komandantima na terenu u kojoj stoji uz glavni cilj četničkog pokreta - stvaranje velike Srbije, kao drugi primarni cilj - etničko čišćenje hrvatskog i uništenje muslimanskog stanovništva.</ref> ter nad njimi počenjali zločine, za katere niso bili nikoli kaznovani; med take spada tudi primer [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]]. # Od vseh pravoslavnih cerkva na Balkanu velja SPC kot najkonzervativnejša, mračnjačka, sovražna do znanosti in napredka. Zavrača „zahodne“ ideologije kot komunizem, individualizem, materializem in sekularizem; spregledali pa so, da je agresivni nacionalizem – ki so ga izpovedovali – prav tako ena od ideja brezbožnega liberalnega materializma.<ref name="Buchenau6566">{{harvnb|Buchenau|2014|pp=65.66}}</ref> #Vedno pa je bila povezana s političnim šovinizmom o ustvarjanju velike države in podrejanju drugih narodov pod pretvezo osvobajanja in privodenja nacionalno nezavednih k svojim "srbskim koreninam". [[Nikolaj Velimirović]], duhovno izhodišče [[Justin Popović|Justina Popovića]] in Amfilohija Radovića, trdi, da je borba za nacionalno cerkev "osnova pravega, evangeljskega in celovitega nacionalizma" in da je takšno ustanovil že [[Sveti Sava]], kar pa je anahronizem, saj v tistem času ni bilo takega liberalnega nacionalizma,, kakršnega je oznanjal v svoji „Srbiji na Balkanu“ brezbožni socialist [[Svetozar Marković]]. # Amfilohij je novembra 1991 po napadu Srbov in Črnogorcev na [[Konvali|Konavle]] hodil po dubrovniškem bojišču ter podpihoval k vojni in nasilju.<ref>Mirko Đorđević, analitičar Srpske pravoslavne crkve. Inačica izvorne stranice arhivirana 24. svibnja 2013. Pristupljeno 20. veljače 2011.</ref> Jeseni 1991 je črnogorskim vojakom delil križce in ikonice. <ref>{{cite web|url=https://pescanik.net/zasto-se-u-crkvi-sapuce-2/|title=Zašto se u crkvi šapuće 2 - Emisija, Mirko Đorđević, Ljubiša Rajić, Ivan Čolović, Pavle Rak, Mladen Lazić, Jovan Byford, Vidan Hadži-Vidanović, Ivan Kuzminović, Srđa Trifković, Nikola Samardžić, Milan Vukomanović, Slobodan G. Marković, Dragoljub Mićunović, Radmila Radić, Milica Rodić, Marko Milanović, Desimir Tošić - Peščanik|publisher=pescanik.net|author=Mirko Đorđević idr.|place=|language=sr|date=19. november 2009|accessdate=24. maj 2013}}</ref> Novembra tega leta je igraje na gusle s pesmijo „Mojkovačka bitka“ spodbujal črnogorske rezerviste podgoriške brigade „Veljko Vlahović“ na napadalnost zoper hrvaško ozemlje in krščansko katoliško prebivalstvo.<ref> Zvijer iz bezdana</ref><ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/index.php?title=Amfilohije_Radovi%C4%87|title= Amfilohije Radović|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=|place=Zagreb|language=hr|date=30. april 2022|accessdate=5. november 2025}}</ref> #Obiskoval je tudi vsa bojišča po Hercegovini, ki so jih Srbi „etnično čistili“ od muslimanov. Do zob oboroženi [[Željko Ražnatović|Arkan]] je konec junija 1991 s svojimi "Tigri" bival v Cetinjskem manastiru in s svojo polvojaško drhaljo z blagoslovom Amfilohija in SPC duhovnikov odšel morit. Bio je v [[Trebinje|Trebinju]], ko je bila oropona hiša in podjetje [[Salih Alijagić|Saliha Alijagića]] in požgano nekaj hiš uglednih muslimanov. Spodbujal je [[Milan Martić|Milana Martića]] in [[Milan Babić|Milana Babića]] v uporu zoper hrvaško oblast, češ da morajo vsi Srbi živeti v eni državi za "ujedinjenje svih srpskih krajeva".<ref>{{cite web|url=https://pescanik.net/zasto-se-u-crkvi-sapuce-2/|title=Zašto se u crkvi šapuće 2 - Emisija, Mirko Đorđević, Ljubiša Rajić, Ivan Čolović, Pavle Rak, Mladen Lazić, Jovan Byford, Vidan Hadži-Vidanović, Ivan Kuzminović, Srđa Trifković, Nikola Samardžić, Milan Vukomanović, Slobodan G. Marković, Dragoljub Mićunović, Radmila Radić, Milica Rodić, Marko Milanović, Desimir Tošić - Peščanik|publisher=pescanik.net|author=Mirko Đorđević idr.|place=|language=sr|date=19. november 2009|accessdate=24. maj 2013}}</ref><ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref> #Napadalno vojno je opravičeval kot zakonito obrambo od vseh in povsod ogroženega srbskega naroda, kot novo zavezo, v kateri ima posebno častno mesto vojni zločinec Radovan Karadžić in Srbi v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]], ki da so preživeli križanje in so zato „boljši od polkrščene Črne gore in nedokrščene Srbije“. Ne priznava pa [[Srebreniški genocid|Srebreniškega pokola]], češ da je bilo to samo „povračilo in maščevanje“ („odmazda i osveta“). #Dograjeval in spreminjal je cerkve iz XIV. in XV. stoletja, postavljal stavbe v njihovi neposredni bližini, oslikaval srednjeveške cerkve s tujimi sodobnimi svetniki, ki nikdar niso bili naslikani po črnogorskih cerkvah ter uporabljal materiale, ki niso bili zgodovinski. Na opozorila Spomeniškega varstva se je požvižgal, češ da naj pazijo: če ga bodo še ovirali pri njegovem uničevanju kulturnih spomenikov, jim bo sploh onemogočil kakršnokoli delovanje. Zgradil je veliko sakralnih stav, ki so v slogu srbskih manastirov s Kosovega, kar je bil kulturni imperializem in prozelitizem, ki je hotel z misijonarjenjem pretvoriti Črnogorce v del srbskega nacionalnega in duhovnega prostora. #Nasprotoval je obnavljanju Črnogorske pravoslavne cerkve, češ da SPC deluje v Črni gori še 8 stoletij. V resnici pa je bila ta skupnost ustvarjene 1920 z dekretom regenta Aleksandra Karađorđevića. Spreneveda se nad dejstvom, da je bila samostojnost Črnogorske pravoslavne cerkve takrat nasilno zatrta.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref> #Izgleda, da ni bil zoper svojeglavnost brezpogojno, ampak bi vendarle dopustil obnavljanje CPC pod pogojem, da bi Črna gora zopet postala kraljevina pod vodstvom Petrovićev. <ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/56874-svetosavski-zilot-u-akciji|title= Politički rebusi mitropolita Amfilohija|publisher=Peščanik|author=Mirko Đorđević|place=|language=sr|date=21. junij 2010|accessdate=6. september 2026}}</ref> === Na filmskem platnu === Dobro je dokumentirano delovanje tako predsednika Srbije Vučića kot tudi črnogorskega metropolita Radovića in prelito v napeto stvaritev na platnu. Čeprav vsebujeta oba filma različnih avtorjev le dokumentarni material, sta kot dregnila v sršenovo gnezdo in povzročila negativne odzive kot jezo in grožnje, zmerjanje in sprenevedanje v obeh prestolnicah. Filma ''Vladalac'' (''Vladar'') in ''Svjedok Božje ljubavi'' (''Priča Božje ljubezni '') sta nastala skoraj istočasno na začetku koroninega leta 2020: prvi v Beogradu, drugi pa v Podgorici. V spomin nam kličeta, da sta bili Vučić in Amfilohij dejavna soudeleženca zločinske velikosrbske politike. <ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2020/2/24/dva-ratna-druga-aleksandar-vucic-i-amfilohije-radovic|publisher=balkans.aljazeera.net|author=Tomislav Marković|place=|language=sr|date=24. februar 2020|accessdate=6. september 2026}}</ref> === Nagrade in priznanja === ;Izbrani redovi in odličja #Spominsko odličje [[Carigrajski patriarhat|carigrajskega patriarha]] [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomeja]] (1991)<ref name="standard"/> #Odličje [[Jeruzalemski grški patriarhat|Jeruzalemskega grškega patriarhata]] ob dvatisočletnici krščanstva (2000)<ref name="standard"/> #„Red Lomonsova“, odlikovanje [[Ruska federacija|Ruske federacije]] (2001)<ref name="standard"/> #Odličje Jeruzalemskega grškega patriarhata ob 1500-letnici [[Mar Saba]] (2002)<ref name="standard"/> # »Red sv. Aleksandra Nevskega I. stopnje«, Ruska vojaško-znanstvena akademija (2003)<ref name="standard"<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2020/2/24/dva-ratna-druga-aleksandar-vucic-i-amfilohije-radovic|publisher=balkans.aljazeera.net|author=Tomislav Marković|place=|language=sr|date=24. februar 2020|accessdate=6. september 2026}}</ref>''/> #»Red sv. Cirila Turovskega«, [[Beloruska pravoslavna Cerkev]] (2008)<ref name="standard"/> # »Red sv. Vladimirja«, Ukrajinska pravoslavna Cerkev pod Moskovskim patriarhatom (2012) <ref name=''standard''/> # „Red sv. Velikomučenika Jurija“, Škofija Budimlja in Nikšić (2013) <ref name="standard"/> # „Red Črnogorske velike zvezde“, Predsednik [[Jakov Milatović|Milatović]] (2025, posmrtno) <ref>{{cite web|url=https://mitropolija.com/2025/10/24predsjednik-milatovic-dodijelio-posthumno-orden-crnogorske-velike-zvijezde-mitropolitu-amfilohiju/|title=Предсједник Милатовић додијелио постхумно Орден Црногорске велике звијезде митрополиту Амфилохију|publisher=Православна Митрополија црногорско-приморска (Званични сајт)|author=|place=|language=sr|date=14. oktober 2025|accessdate=24. oktober 2025}}</ref> # Častni član „Moskovske bogoslovne akademije“ (2006) # Častni doktorat »Teološkega inštituta sv. Sergija v Parizu« (2012)<ref>{{cite web|url=http://www.spc.rs/eng/metropolitan_amfilohije_receives_honorary_doctorate_saint_sergius_orthodox_theological_institute|title=Metropolitan Amfilohije receives the honorary doctorate of the Saint Sergius Orthodox Theological Institute in Paris {{!}} Serbian Orthodox Church [Official web site] |publisher=Serbian Orthodox Church|author=|place=|language=en|date=20. januar 2015|accessdate=8. november 2020}}</ref> # Častni doktorat „Petrograjske bogoslovne akademije“ (2015)<ref>{{cite web|url=http://www.spc.rs/eng/metropolitan_amfilohije_doctor_honoris_causa_orthodox_spiritual_academy_st_petersburg|title=Metropolitan Amfilohije Doctor HONORIS CAUSA of the Orhodox Spiritual Academy of St. Petersburg {{!}} Serbian Orthodox Church [Official web site] |publisher=Serbian Orthodox Church|author=|place=|language=en|date=2015|accessdate=8. november 2020}}</ref> == Dela == Amfilohijevi spisi obsegajo več kot tisoč enot<ref>{{cite web|url=https://www.standard.rs/2020/10/30/zivot-i-delo-mitropolita-amfilohija/|title=Život i delo mitropolita Amfilohija|publisher=Novi Standard|author=|place=|language=sr|date=30. oktober 2020|accessdate=31. oktober 2020}}</ref>; njegova izbrana dela so bila objavljena v 36 zvezkih. Skupaj z [[Atanasij Jevtić|Atanasijem Jevtićem]] je Amfilohij prevajal v srbščino Devterokanonične [[Stara zaveza|starozavezne]] knjige. === Izbrana dela === #''Tajna Svete Trojice po učenju Grigorija Palame'' (1973), doktorska disertacija v grščini. #''Smisao liturgije'' (1974), razprava v grščini. #''Tumačenje Starog zaveta kroz vekove'' (1979), Beograd. #''Sinaiti i njihov značaj u Srbiji XIV vijeka'' (1981), razprava. #''Filokalijski pokret XVIII i početkom XIX vijeka'' (1982), razprava v grščini. #''Osnove pravoslavnog vaspitanja'' (1983), veroučna knjiga. #''Duhovni smisao hrama Svetog Save'' (1987), Beograd. #''Vraćanje duše u čistotu'' (1992), Podgorica. #''Istorijski presjek tumačenja Starog zavjeta'' (1995), Nikšić.<ref>{{cite web|url=https://alchetron.com/Amfilohije-Radovi%C4%87|title=Amfilohije Radović|publisher=Alchetron, The Free Social Encyclopedia|author=|place=|language=en|date=29. november 2024|accessdate=5. november 2025}}</ref> == Navedki == {{navedek|''»Samo duša koja časno ponese svoj krst i narod koji dostojanstveno nosi taj krst i koji odstrada svoju vjeru, zaista razumiju tajne tog izvornog, hrišćanskog načina postojanja«''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref><ref>Tako je dejal Amfilohij na predavanju v priredbi „Misijskega fonda Eparhije zvorničko-tuzlanske“ v Bijeljini</ref><br>„Le duša, ki častno ponese svoj križ in ljudstvo, ki dostojanstveno nosi ta križ in ki odtrpi svojo vero, zares razume skrivnosti tega izvirnega krščanskega načina obstajanja“}} {{navedek|''»U riječi je život, ali je u riječi i smrt. I dobra i zla riječ stvara: jedna zajednicu života, druga zajednicu smrti i ništavila.«''<ref>{{cite web|url=https://zurnal.me|title=Mitropolit Amfilohije (Radović): Bez Riječi nema nam života.|publisher=zurnal.me|author=Amfilohije Radović|place=|language=cg|date=18. januar 2023|accessdate=6. september 2026}}</ref><ref>Prvič objavljeno v »Književne novine«, marec 1985</ref><br>„V besedi je življenje, toda v besedi je tudi smrt. In dobra in huda beseda ustvarja: ena skupnost življenja, druga skupnost smrti in niča.“}} {{navedek|''»Toga dana, iz tog jednopolnog braka, od Njegoševe slavne Crne Gore svi su preduslovi da se rodi - Jadogora, a od ponosnih Crnogoraca da počnu da se rađaju - jadogorci.«''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref><ref>Po prirejanju „parade ponosa“ v Beogradu, ki jo je označil za „sodomski smrad“, je bil sedaj Amfilohij odločno proti prirejanja podobne „parade“ v Podgorici rekoč, da so vsa tovrstna zbiranja nasilje nad vestjo ogromne večine ljudi in je izrazi tudi svoje odklonilno stališče do enospolnih skupnosti.</ref><br>„Na ta dan, iz te enospolne poroke, obstajajo vsi predpogoji, da se rodi – Gorjégora, a od ponosnih Črnogorcev da se začenjajo porajati - Gorjégorci“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Črnogorsko-primorska metropolija]] *[[Seznam papežev]] *[[Črnogorska pravoslavna Cerkev]] *[[Rusofilstvo]] *[[Covid-19]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Amfilohij Radović}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [http://mitropolija.com/mitropolit-crnogorsko-primorski/ Биографија митрополита Амфилохија |Митрополит цроногорско-приморски] * [https://www.youtube.com/watch?v=Jj2C8kxaKSY ДОСТОЈАН – Филм о Митрополиту црногорско-приморском Амфилохију (NEOPOREČEN – Film o črnogorsko-primorskem metropolitu Amfilohiju |Youtube] * [http://www.politika.rs/rubrike/dogadjaji-dana/Podgorici-smeta-ono-srpska-u-nazivu-SPC.sr.html Подгорици смета оно „српска“ у називу СПЦ (Podgorici je napoti tisto »srbska« v nazivu SPC) |Beograjski dnevnik „Politika“, 12. oktober 2015] *[https://redportal.pink.rs/cooltura/1843/dostojan-film-o-amfilohiju-radovicu DOSTOJAN: Film o Amfilohiju Radoviću | RedTV] ;{{ikona cg}} *[http://portalanalitika.me/clanak/201226/da-li-amfilohije-ozbiljno-prijeti-ratom-ili-se-Sali Da li gospodin Amfilohije ozbiljno prijeti ratom – ili se šali (Ali gospod Amfilohij resno grozi z vojno – ali se šali| Portalanalitika 9. januar 2017] *[https://www.slobodnaevropa.org/a/odnos-spc-i-korone-kako-je-lije%C4%8Den-amfilohije/30884695.html Kako je liječen Amfilohije od korone|Slobodna Evropa] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/index.php?title=Amfilohije_Radovi%C4%87 Amfilohije Radović – Hrvatska internetska enciklopedija] ;{{ikona de}} *[https://www.bild.de/lgbt/2020/lgbt/serbisch-orthodoxe-kirche-homophober-kirchenfuehrer-an-corona-gestorben-73674488.bild.html Serbisch-orthodoxe Kirche : Homophober Kirchenführer an Corona gestorben (SPC: Ljudomrzni cerkveni voditelj je umrl za korono) | Leben & Wissen – BILD.de] *[https://www.spiegel.de/panorama/montenegro-kirchenfuehrer-stirbt-an-corona-glaeubige-kuessen-seinen-leichnam-a-edebe9cc-ccda-4aac-abb2-f4fd49c215b3 Montenegro: Kirchenführer stirbt an Corona - Gläubige küssen seinen Leichnam (Črna gora: Cerkveni voditelj je umrl od korone – Verniki poljubljajo njegovo truplo | DER SPIEGEL] *[https://www.spiegel.de/politik/ausland/bischoefe-drohen-regierung-in-serbien-mit-dem-tod-a-899234.html Serbien: Bischöfe drohen Regierung mit dem Tod (Srbija: Vladike grozijo vladi s smrtjo)|Spiegel Online 11. maj 2013] ;{{ikona en}} *[https://web.archive.org/web/20101126214959/http://orthodoxresearchinstitute.org/resources/hierarchs/serbia/current/bio_amfilohije_radovic_metr_montenegro.htm Metropolitan Amfilohije (Radovic) of Montenegro and tha Coastlands | Arhivirano] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= [[Visarion Kostić]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Vršac|banatski škof]] | years = 1985&ndash;1990}} {{s-aft|after= [[Atanasij Jevtić]]}} {{s-bef|before= [[Jovan Pavlović]]}} {{s-ttl|title= [[Metropolija Črnogorsko-primorska|črnogorsko-primorski metropolit]] | years = 1990&ndash;2020}} {{s-aft|after= [[Joanikij Mićović]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Radović, Amfilohij}} [[Kategorija:Rojeni leta 1938]] [[Kategorija:Umrli leta 2020]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbski četniki]] [[Kategorija:Srbski nacionalisti]] [[Kategorija:Črnogorci]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci na Papeškem inštitutu v Rimu]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski prevajalci]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Srbski vplivneži]] [[Kategorija:Srbski založniki]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Razpad Jugoslavije]] [[Kategorija:Umrli od covida-19]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih cerkvah in samostanih]] 2l3pguf35yf1kfieeorhyhtlh5woill 6759851 6759848 2026-10-02T22:32:18Z Stebunik 55592 /* Poreklo in šolanje */ 6759851 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Amfilohij}} {{drugipomeni2|Radović}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Amfilohij Radović | honorific-suffix = | native_name = Ристо Радовић/Risto Radović | native_name_lang = sr | title = [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorski]] [[nadškof]] in [[metropolija|metropolit]] | image = Amfilohije, Metropolitan of Montenegro.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Metropolit Amfilohij leta 2012 | church = [[Srbska pravoslavna cerkev]] v [[Črna gora|Črni gori]] | archdiocese = | province = | metropolis = [[Črnogorsko-primorska metropolija]] | diocese = | see = | elected = | appointed = | term = | term_start = [[30. december]] [[1990]] | quashed = | term_end = [[30. oktober]] [[2020]] | predecessor = [[Danilo Dajković|Danilo]] | opposed = | successor = [[Joanikij Mićović|Joanikij]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1967]] | ordained_by = v [[Grška pravoslavna Cerkev|Grški pravoslavni Cerkvi]]. | consecration = [[1985]] | consecrated_by = [[SPC|srbski patriarh]] [[German Đorić|German]] in drugi vladike | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | birth_date = {{birth date|1938|1|7}} | birth_place = [[Bare, Kolašin|Bare]] ([[Kolašin]], [[Zetska banovina]] [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]) | death_date = {{Death date and age|2020|10|30|1938|1|7}} | death_place = [[Podgorica]], [[Črna gora]] | buried = [[Podgoriška stolnica]] ([[Podgorica]], [[Črna gora]] | tomb = [[Podgorica]] (Stolnica Jezusovega vstajenja, [[Črna gora]]) | resting_place_coordinates = 42°26'44.5"N 19°14'53.7"E | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavni|pravoslavec]] | residence = | parents = <br> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] <br>[[Papeški vzhodni inštitut]]<br>[[Univerza v Atenah]] <ref name="Morrison86"/> | motto = | signature = Bishop_Amfilohije_Radović_-_signature.png | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Amfilohij Radović''', rojen kot '''Risto Radović''' ({{lang-sr|Ристо Радовић/Risto Radović}}, [amfilɔ̌xijɛ râːdɔv̞itɕ]<ref>{{cite web|url=https://alchetron.com/Amfilohije-Radovi%C4%87|title=Amfilohije Radović|publisher=Alchetron, The Free Social Encyclopedia|author=|place=|language=en|date=29. november 2024|accessdate=5. november 2025}}</ref> [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]] [[Črnogorci|črnogorskega]] porekla, [[bazilijanci|bazilijanec]] in [[Črnogorsko-primorska metropolija|črnogorsko-primorski]] [[metropolit]]), * [[7. januar]] [[1938]], [[Bare, Kolašin|Bare]] pri [[Kolašin]]u ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Črna gora]]), † [[30. oktober]] [[2020]], [[Podgorica]]. Njegov častni naslov, ki pa ga je v celoti nosil le on, se je glasil: : Mitropolit crnogorsko-primorski, vladika skenderijsko-brdsko-zetski i egzarh pećkog trona. (črnogorsko)<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/mitropolit-amfilohije-radovic/|title=Mitropolit Amfilohije Radović|publisher=Istinomer|author=|place=|language=sr|date=4. december 2020|accessdate=7. september 2026}}</ref><br>Črnogorsko-primorski metropolit, skenderijsko-brdsko-zetski škof in egzarh peškega trona. (slovensko)<br>Metropolitan of Montenegro and the Coastlands, Zetsko-Brdo and Skenderije, and Exarch of the Holy Throne of Peć.<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=27. junij 2014|accessdate=3. september 2026}}</ref> (angleško). == Življenjepis == [[File:Metropolitan Amfilohije as Risto Radović.jpg|thumb|200pc|left|Radović kot mlad študent]] === Poreklo in šolanje === Amfilohij se je rodil na pravoslavni [[Božič]], dne {{OldStyleDate|7. januar|1938|25. december}} kot ''Risto Radović'' v številni družini v [[Bare, Kolašin|Barah]] pri [[Kolašin]]u v Dolnji [[Morača|Morači]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]], danes [[Črna gora]]. {{sfn|Stamatović|1999}}<ref name="Morrison134"/><ref name="Morrison104"/> Nadživel ga je med drugimi tudi njegov starejši brat Vučina, ki je bil navzoč na njegovem pogrebu 2020, ter je nastopal tudi v dokumentarnem filmu o Amfilohiju z naslovom „Dostojan“.<ref>{{cite web|url=https://redportal.pink.rs/cooltura/1843/dostojan-film-o-amfilohiju-radovicu|title=DOSTOJAN: Film o Amfilohiju Radoviću|publisher=RedTV|author=|place=|language=sr|date=2020|accessdate=5. november 2025}}</ref> Bil je potomec vojvoda Mina Radovića, ki je sodeloval pri zedinjenju plemena Morača s [[Kneževina Črna gora|Kneževino Črno goro]] leta 1820. {{sfn|Stamatović|1999}} Njegov oče je bil Ćiro Radović, mati pa Mileva r. Bakić.<ref>{{cite web|url= https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral |title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref> Osnovno šolanje je končal v domačem [[Samostan Morača|Samostanu Morača]]. Nato se je vpisal v Bogoslovje sv. Sava v Samostanu Rakovica pri Beogradu (kar bi ustrezalo katoliškemu malemu semenišču), ki ga je končal 1962.<ref>{{cite web|url= https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref>{{sfn|Stamatović|1999}}. <ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison104"/> O svoji nenavadni poti do takorekoč vsiljenega duhovnega poklica pripoveduje on sam takole v eni od svojih ne vedno enakih zgodb: :»V tem kratkem tuzemeljskem življenju sem imel srečo srečevati se z izrednimi ljudmi. Predvsem je bil to moj oče, od katerega so v tistih povojnih časih zahtevali, da naj bo šolnik, ker so komunisti pobili mnogo profesorjev in duhovnikov. On pa je to zavrnil z razlago, da be bo poučeval otrok brezbožništva. To je bil njegov razlog, da ne sprejme poučevanja v osemletni šoli na Morači in zahvaljujoč njemu sem tudi jaz krenil po tej poti. On je to predlagal tudi mojim starejšim bratom, vendar oni tega niso hoteli, jaz pa sem. To ni bilo preprosto. Moral bi iti v Prizren, toda v Kolašinu so mi na vojaškem odseku to prepovedali z besedami: 'Kaj ti bo ta šola, ona je davno propadla, tega boga ni…' Potem so mi določili, da naj grem v mornarico. 'Zakaj?' sem vprašal. 'Moramo te prevzgojiti', so mi odgovorili. Nato sem prišel z očetom v Beograd. In tako greva od Cvetnega trga proti Patrijašiji<ref>S prejšnje osrednje železniške postaje, ki je za časa Aleksandra Vučića izgubila svoj namen – ostala je le klasicistična stavba brez vlakov –, je vodila pot prek Zelenega venca, kjer je Cvetni pijac (Cvetni trg) do Patrijaršije, ki pa je že tik [[Kalemegdan]]a v oddaljenosti kakih treh kilometrov</ref>, a jaz molim k Bogu, da me ne sprejmejo v Bogoslovijo. Ni uslišal moje molitve, sprejeli so me…«<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/svet/ovako-je-govorio-amfilohije-beseda-na-sajmu-knjiga/|title=Ovako je govorio Amfilohije: Beseda na Sajmu knjiga |publisher=nova.rs|author=Ranko Pivljanin|place=|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=5. september 2026}}</ref> Kot semeniščnik je v poznih petdesetih letih prejšnjega stoletja spoznal [[Justin Popović|Justina Popovića]] in občudoval ter si prisvojil njegovo rusofilstvo in nepomirljivo sovražno stališče do sodobne omike.<ref name="Buchenau6667">{{harvnb|Buchenau|2005|pp=66-67.}}<ref/> Istočasno se je posvetil študiju [[klasična filologija|klasične filologije]] na Beograjski univerzi.<ref name=official>Metropolitanate of Montenegro and the Littoral official site: [http://www.mitropolija.com/eparhijski-arhijerej/ Његово Високопреосвештенство Архиепископ Цетињски Митрополит Црногорско-приморски и Егзарх Пећког Трона Амфилохије (Радовић) ''His Eminence Archbishop of Cetinje, Metropolitan of Montenegro and the Littoral and Exarch of the Throne of Peć Amfilohije (Radovic) ''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/201404151100851/http://www.mitropolija.com/eparhijski-arhijerej/|date=15 April 2014}}</ref><ref name="Morrison104"/> Znanje si je nabiral na več evropskih vseučiliščih: v [[Pariz]]u je študiral na ruskem [[Teološki inštitut sv. Sergija, Pariz|Teološkem inštitutu svetega Sergija]], v [[Rim]]u na [[Papeški orientalski inštitut|Papeškem vzhodnem inštitutu]] in je tam tudi magistriral (1965), v [[Bern]]u pa na [[Krščanska katoliška univerza v Švici|Švicarski starokatoliški krščanski univerzi]]<ref name="Buchenau66"/> Podiplomsko šolanje je izpopolnil v Bernu in Rimu, ter nato odšel za sedem let v [[Grčija|Grčijo]], kjer je položil v roke Grkov meniške zaobljube ter sprejel ime „Amfilohij“ ter nato deloval kot jeromonah za Grško pravoslavno Cerkev.<ref name=official/> V Atenah je doktoriral z disertacijo ''„Skrivnost Svete Trojice glede na učenje sv. [[Gregorij Palama|Gregorija Palamskega]]“'' (''„Mystery of the Holy Trinity according to the Teaching of St. Gregory Palamas“'')<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref><ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison104"/> Po enoletnem bivanju na gori Atos je odšel za profesorja v Pariz, kjer je poučeval na Pravoslavnem teološkem inštitutu sv. Sergija. 1976 se je vrnil v Jugoslavijo in postal docent, nato pa profesor katehetike na Beograjski teološki fakulteti „Sveti Jovan Bogoslov“.<ref name="Morrison86"/> 2006 je postal izredni profesor na Moskovski teološki akademiji, a 2008 na Teološkem inštitutu pri Beloruski državni univerzi.<ref name=official/> Po vrnitvi v Beograd je bil izvoljen za dekana Bogoslovne fakultete v dveh mandatih.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/mitropolit-amfilohije-radovic/|title=Mitropolit Amfilohije Radović|publisher=Istinomer ili Ispinomer|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=7. maj 2015}}</ref> === Banatski škof (1980-1990) === Maja 1985 je postal škof Banatske pravoslavne škofije s sedežem v [[Vršac|Vršcu]]<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref>. [[Škofovsko posvečenje]] je prejel 16. junija 1985 v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Beograjski stolnici sv. Mihaela Nadangela]] po rokah [[German Đorić|patriarha Germana]]. Soposvečevalci so bili: črnogorsko-primorski metropolit Danilo, bački škof Nikanor, braničevski Hrizostom, žički Stefan, šumadijski Sava, dalmatinski Nikolaj, timoški Milutin, zvorniško-tuzlanski Vasilij, avstralsko-novozelandski Vasilij, banjaluški Jefrem in mačvanski Danilo. Ustoličen je v Vršcu 21. julija 1985. <ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/zivotopis-mitropolita-crnogorsko-primorskog-amfilohija-1938-2020/|title= Životopis mitropolita crnogorsko-primorskog Amfilohija (1938-2020). Arhiepiskop Cetinjski, Mitropolit Crnogorsko-Primorski i Egzarh svetog trona Pećkog Amfilohije.|publisher=Svetosavlje|author=|place=|language=cg|date=|accessdate=5. september 2026}}</ref> Med škofovanjem v Banatu je imel korekten odnos do katoličanov. Prišel je tudi osebno s spremstvom 14. februarja 1988 na posvetitev novega [[Škofija Zrenjanin|katoliškega zrenjaninskega škofa]] [[László Huzsvár|Huzsvárja]]; prav tako so se za časa njegovega škofovanja za praznike redno obiskovali tako škofje kot duhovniki; ta povezava se je še poglabljala med kratkim škofovanjem njegovega naslednika [[Hrizostom Stolić|Hrizostoma]], ki pa je bil kmalu povišan v Žičo. To starodavno navado je enostransko pretrgal škof [[Nikanor Bogunović|Nikanor]], ki je prepovedal svojim duhovnikom kakršnekoli tovrstne stike.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison134"/><ref name="Morrison104"/> Pri koncu svoje banatske službe pa je – podobno kot v Sloveniji [[Vladimir Dedijer]] ali v Srbiji [[Vuk Drašković]], pa zgodovinar [[Vasilije Krestić]] in pisatelj [[Dobrica Ćosić]] – prišel pod vpliv velesrbskega nacionalzma, čigar glavni nosilec je bil predsednik [[Slobodan Milošević|Milošević]]. K občutku o ogroženosti Srbov je prispevala tudi tajna in zloslutna „Spomenica“ SANU (1986), ki med drugim postavlja Srbe v vlogo nedolžne in od vseh preganjane žrtve z nedokazano trditvijo, da je postala [[Jugoslavija]] srbska grobnica in da jo zato treba razbiti, ter namesto nje ustvariti „Veliko Srbijo“. Tako so šovinisti kmalu tudi Amfilohija uspeli vplesti v dnevno politiko in je začel obtoževati najprej [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliško Cerkev]]: ne sicer v Srbiji, ampak tisto na Hrvaškem, češ da sodeluje pri preganjanju tamkajšnjih Srbov, ki da ga izvaja [[Franjo Tuđman|Tuđmanova]] „ustaška“ oblast.<ref name="Kristo433447">{{cite book|last=Krišto|first=Jure|chapter=The Catholic Church in a Time of Crisis|editor1-last=Ramet|editor1-first=Sabrina P. P.|editor-last=Adamović|editor2-first=Ljubiša S. |title=Beyond Yugoslavia: politics, economics, and culture in a shattered community|xear=1995|publisher=Westview Press|isbna=9780813379531|url=https://books.google.com/books? Id=PyKoAAAAIAAJ&q=Amfilohije+Radovic|pages=433, 447}} „accusation of Croats and the Roman Catholic Church of allegedly endangering the Serb people in Croatia. Many Serbian intellectuals became involved in this anti-Catholic propagand, but the names of Vasilije Krestic, historian, Dobrica Cosic, writer, and Amfilohije Radovic, Orthodox bishop from Banat stand out.“ </ref> 1990 je postal Amfilohij eden od vidnejših kandidatov za patriarha SPC. Podporo mu je dajal tudi predsednik Milošević.<ref name="Perica143144"/> Ni pa prejel zadostnega števila glasov in se tako ni mogel uvrstiti med tri vodilne škofe, od katerih bo potem eden izvoljen z žrebom.<ref name="Sistek121122"/><ref name="Perica143144">{{harvnb|Perica|2002|pp=143-144}}</ref> == Črnogorski metropolit (1990 – 2020) == [[File:04 04 2008 Mitropolit Amfilohije B&W -potpisana-s.JPG|200px|thumb|right|<center>Črnogorski metropolit Amfilohij leta 2008]]</center> === Ustoličenje med protesti === Nekaj dni pozenje se je odpovedal stari škof [[Danilo Dajković]] svoji službi in tako je bil v decembru 1990 kot njegov naslednik in metropolit Črnogrsko-primorske metropolije izvoljen Amfilohij; to službo je opravljal z versko-političnim hrupom vse do svoje smrti.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison134"/><ref name="Sistek121122">{{harvnb|Šístek|2011|pp=121-122. }}</ref> Med opaženimi gosti ob njegovem ustoličenju so bili pesnik [[Matija Bečković]], [[Novak Kilibarda]] in zgoraj omenjeni Radovan Karadžić. <ref name="Morrison134"/> Med visoko rangiranimi srbskimi nacionalisti v [[SR Črna gora|Črni gori]] je njegova izvolitev sprožila val navdušenja.<ref name="Sistek121"/> Med domačimi [[Črnogorci]] pa so decembra 1990 na [[Cetinje|Cetinju]] zoper njegovo izvolitev izbruhnili protesti, saj je bil znan – čeprav tudi sam Črnogorec – da kot Posrbljenec oporeka Črnogorcem poseben jezik, cerkveno samostojnost in lastno državnost. Zato so mu očitali tudi pregovor: „Gori Poturice od Turaka“ („Hujši so Poturice od Turkov) v smislu, da je on kot posrbljeni Črnogorec hujši od pravih Srbov.<ref name="Sistek123"/><ref>{{cite web|url= https://www.academia.edu/65525742/The_Serbian_Proverb_Poturica_gori_od_Tur%C4%8Dina_A_Turk_Convert_Is_Worse_Than_a_Turk_Stigmatizer_and_Figure_of_Speech |title= The Serbian Proverb Poturica gori od Turčina (A Turk-Convert Is Worse Than a Turk). Stigmatizer and Figure of Speech.|publisher=academia.edu|author=Marija Mandić|place=|language=en|date=2021|accessdate=6. september 2026}}</ref> Amfilohij je bil izvoljen decembra, umeščen pa 30. decembra 1990 v [[Samostan Cetinje|Cetinjskem samostanu]]. <ref>[https://mitropolija.com/mitropoli-crnogorsko-primorski/ АМФИЛОХИЈЕ АРХИЕПИСКОП ЦЕТИЊСКИ, МИТРОПОЛИТ ЦРНОГОРСКО-ПРИМОРСКИ И ЕГЗАРХ СВЕТОГ ТРОНА ПЕЋКОГ]</ref> === Delovanje === SPC v Črni gori se je okrepila v času [[Padec komunizma|Padca komunizma 1989]] kot edina duhovna, pa tudi politična sila, ki je obstajala neokrnjena kljub [[Razpad Jugoslavije|Razpadu Jugoslavije]].<ref name="Morrison8688">{{harvnb|Morrison|2018|pp=86, 88.}} <ref name="Morrison135"/><ref name="Morrison104"/> Ko je postal metropolit, je Amfilohij takoj začel načrtno graditi nove cerkve in samostane, ter obnavljati stare cerkvene stavbe. <ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison104105"/>{{harvnb|Morrison|2015|pp=104-105.}}</ref> V tem obdobju so ljudje množično začeli iskati [[duhovnost]], pa je naraščalo števio vernikov pri svetih obredih, prejema krstov in drugih zakramentov, a oglašali so se tudi novi duhovni poklici med duhovniki, menihi in nunami, saj je prenehal polstoletni pritisk brezbožne [[ZKJ|komunistične partije]], ki je dotlej imela v Črni gori odločilen vpliv, morebiti največjega od vseh jugoslovanskih republik.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison135"/><ref name="Morrison105"/> Za pokristjanjevanje razkristjanjenih Črnogorcev se je Amfilohij posluževal tudi procesij z [[relikvija|relikvijami]] blaženega [[Vasilij Ostroški|Vasilija Ostroškega]], ki so jih pošiljali tudi v druge samostane. Poudarjal je češčenje žrtev taborišč, takoimenovanih mučencev, ki so umrli v [[Jasenovac|Jasenovcu]] med Drugo svetovno vojno in s tem netil sovraštvo do katoliških Hrvatov, saj ni bilo omenjano, da so imeli tam od ustaškega režima tudi Hrvatje in Judje svoje žrtve in da so bile podobne žrtve katoličanov tudi po Srbiji.<ref name="Morrison134"/> Delal je tudi za rehabilitacijo in kanonizacijo spornega pravoslavnega škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] kot mučenca, ki je bil sicer zaprt v [[Dachau|Dachauvu]], vendar je bil znan ne le kot antikomunist in antikatolik, ampak tudi kot zagrizen antisemit in občudovalec [[Hitler]]jevega nacizma, ki ga je – ne brez podlage – primerjal s srbskim [[svetosavje]]m.<ref name="Byford72791001581592111">{{harvnb|Byford|2008|pp=72.79.100.158.159.211.}} </ref> Na Cetinju je odprl Amfilohij novo bogoslovje, založbo „Svetigora“ ter radijsko postajo „Radio Svetigora“. <ref name="Morrison86">{{harvnb|Morrison|2018|p=86.}}</ref> Glavni nadzornik vseh teh ustanov je bil sam Amfilohij. <ref name="Buchenau800"/> 1992 je pokrenil mesečnik svoje metropolije ''„Svetigora“ '', ki izhaja še sedaj (2026). 1998 je odprl radijsko postajo na državni ravni z istim imenom – „Svetigora“. Na začetku so bili odnosi z oblastmi sprejemljivi in predsednikom [[Milo Đukanović|Milom Đukanovićem]] dokaj dobri, vendar so se zaostrovali do prave sovražnosti. Med drugim je želel uvesti v šole tudi verouk. <ref žname="Morrison8687">{{harvnb|Morrison|2018|pp=86.87}}</ref> Za časa njegovega škofovanja je bilo zgrajenih ali obnovljenih več kot 567 cerkva in samostanov. <ref>{{cite book|url=https://books.google.com/book3?id=eCa8MwEACAAJ|title=Obnova i gradnja manastira i hramova u Crnoj Gori: ljetopis obnove, sanacije, rekonstrukcije i izgradnje u Mitropoliji Crnogorsko-primorskoj: 1990-2010|publisher=Mitropolija Crnogorsko-primorska|author=Jovan B. Markuš|place=|language=sr|date=2010|accessdate=31. avgust 2026}}</ref>Spodbudil je po zgledu katoliške »Karitas« v več črnogorskih mestih [[dnevna kuhinja|dnevne kuhinje]], kjer se je prehranjevalo čez 600 najbolj ranljivih družin z vsakdanjim toplim obrokom; tudi število prejemnikov enkratne pomoči v živežu je bilo veliko.<ref>[https://www.novosti.rs/vesti/planeta.300.html:830036-Topli-obrok-uz-blagoslov-Mitropolija-crnogorsko-primorska-pomaze-i-hrani-nevoljnike-u-svoje-cetiri-narodne-kuhinje Topli obrok uz blagoslov: Mitropolija crnogorsko-primorska pomaže i hrani nevoljnike u svoje četiri narodne kuhinje], Večernje novosti (2019) </ref> == Politično delovanje in smrt == [[File:Свјетлопис гроба митрополита Амфилохија у Саборном храму у Подгорици4.jpg|thumb|right|200px|Amfilohijev grob v [[kripta|kripti]] [[Podgoriška stolnica|Podgoriške stolnice]] ]] === Protestne »litije« === [[File:Protest in Podgorica, Jan 2020.jpg|thumb|200px|right| „Protestne litije“ pred [[Podgoriška stolnica|Podgoriško stolnico]] [[26. januar|26. januarja]] [[2020]] ]] Novi zakon o verskih skupnostih je konec decembra 2019 [[de jure]] prenesel lastništvo nad cerkvenim premoženjem, ki si ga je od 1920 prilastila na novo ustanovljena SPC, na črnogorsko državo.<ref>{{cite news|url=https://www.nytimes.com/reuters/2019/12/26/world/europe/26reuters-montenetro-protest.html|title=Serbs Protest in Montenegro Ahead of Vote on Religious Law|agency=Reuters|date=26. december 2019|work=The New York Times|access-date=5. januar 2020|language=en-US|issn=0362-4331}}</ref> Amfilohij je takrat takorekoč pobesnel in nahujskal Srbe na množične proteste, češ da je s tem državnim napadom na cerkveno premoženje ustvarjena brezzakonita družba; pozivu so sledile množične cestne litije ali procesije in zapore prometnic, pa tudi včasih grobo posredovanje policije in zaporne kazni za nekatere udeležence, časnikarje in cerkvenjake; pretepen naj bi bil tudi Amfilohijev posrednik in škofo-vikar budimljansko-nikšički [[Metodij Ostojić|Metodij]] (*1976), ki je bil prepeljan na zdravljenje v beograjsko [[VMA]], kjer so temu dogodku mediji še napihnili.</ref>{{cite web|url=https://balkaninsight.com/2019/06/14/montenegros-attack-on-church-property-will-create-lawless-society/|title=Montenegro’s Attack on church Property Will Create Lawless Society|date=14. junij 2019|website=Balkan Insight|language=en-US|access-date=5. Januar 2020}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/444908/Episkop –Metodije-posle-prebijanja-u-Crnoj-Gori-hospitalizovan-na-VMA|website=Politika Online|access-date=20. Januar 2020}}</ref> 29. decembra 2019 je Škofovski sinod SPC v Črni gori izobčil predsednika Mila Đukanovića in njegovo vlado, ki je prinesla ta sporni zakon o verski svobodi, ki pa je pravzaprav izenačil vse verske skupnosti, podobno kot drugod po svetu v demokratičnih državah. SPC pa je hotela ohraniti svoje prigrabljene privilegije.<ref>[https://web.archive.org/web/20230408102238/https://www.b92.net/info/vesti/index.php? yyyy=2019&mm=12%E2%85%86=29&nav_category=167&nav_id=1636336&version=amp Episkopski savet: Milo i poslanici izopšteni iz SPC], B92</ref> Amfilohij je kljub prepovedi množičnega zbiranja od strani Zdravstvenega ministrstva zaradi sočasnega izbruha koronine pandemije nadaljeval in še naprej vodil množične proteste; glavni povod za to je bilo omenjeno sprejetje zakona, po katerem se stanje cerkvenega premoženja vrača v status quo pred letom 1920, ko je to bilo državna črnogorska lastnina. Amfilohij je to začel konec 2019, nadaljeval pa z nezmanjšanim zagonom tudi v letu korone 2020, ko še ni bilo cepiva in je bila lahko vsaka okužba usodna. Protesniki so po celi Črni gori jemali iz cerkva bandere, svete ikone in križe, ki so jih nosili v protestnih procesijah za dosego določenih političnih ciljev: ne le, da bi odstavili sporni zakon, ampak tudi oblast, ki ga je sprejela. Oporečniški politično-cerkveni shodi so se nadaljevali vse do avgusta 2020, seveda ne upoštevajoč zdravstvenih previdnostnih ukrepov ampak njim navkljub v organizaciji srbskega metropolitanskega vodstva in navadno tudi pod osebnim Amfilohijevim vodenjem. <ref>{{cite web|url=http://www.politika.rs/sccc/clanak/449003/Nastavljene-litije-sirom-Crne-Gore|title=Настављљене литије широм Црне Горе|website=Politika Online|access-date=2. marec 2020}}</ref> Amfilohij je torej od začetka 2020 vodil množične proteste, kjer kljub prepovedi zbiranja ob izbruhu pandemije korone niso upoštevali nobenih zdravstvenih predpisov in priporočil; udeleženci niso nosili niti varnostnih krink niti se držali potrebne razdalje. Poleg tega so v cerkvah tudi o [[Velika noč |velikonočnih praznikih ]] nadaljevali obhajanje večjega števila vernikov po starodavni vzhodni praksi z isto žličko; ne čudi, da se je končno okužil tudi on sam, ki je prepričeval svojo okolico, da korone ni, ampak da je to zahodna [[teorija zarote]]. Najprej je bolezen tajil prek videa ter se je nato zdravil v domači oskrbi in šele po pozitivnem testu na covid-19 je 7. oktobra privolil, da ga sprejmejo v bolnišnico. Kljub temu, da so mu srbske oblasti ponujale zdravljenje v najsodobnejši tovrstni bolnici, je ostal „doma in delil usodo drugih Črnogorcev“. <ref>{{cite web|url=https://www.bild.de/lgbt/2020/lgbt/serbisch-orthodoxe-kirche-homophober-kirchenfuehrer-an-corona-gestorben-73674488.bild.html|title= Serbisch-orthodoxe Kirche:Homophober Kirchenführer an Corona gestorben|publisher=Bild.de|author=Marco Schenk|place=|language=de|date=30. oktober 2020|accessdate=4. november 2025}}</ref> Čeprav sta imela na začetku veliko skupnih točk in sta takorekoč sodelovala, so se kmalu začele kazati vedno večje razpoke. Prvič se je tokrat Amfilohij celo spustil neposredno v ostro volilno kampanjo zoper Đukanovića skupaj s svojimi verskimi in civilnimi fanatičnimi somišljeniki prav v nasprotovanju novemu spornemu »Zakonu o verski svobodi«, ki je pravzaparav enakopravno obravnaval vse črnogorske verske skupnosti. Septembra 2020 je tako na predsedniških volitvah bil Đukanović poražen, izvoljen pa z novo parlamentarno večino Amfilohijev somišljenik [[Zdravko Krivokapić]], ki je napovedal, da bo odpravil sporni zakon.<ref>[https=//www.vijesti.me/vijesti/politika/471639/dio-poslanika-df-a-nije-prisustvovao-ntoniranju-himne Objavili dokument: Poslanici tri koalicije podržali Krivokapića za mandatara], Vijesti, 23. september 2020</ref> === Bolezen in smrt === Amfilohij je nadaljeval srečanja s cerkvenimi in civilnimi posamezniki, pa tudi z večjimi ali manjšimi skupinami, češ da korana ne obstaja in da je to teorija zarote. Zato ni čudno, da se je ob teh številnih stikih tudi sam okužil. 7. oktobra 2020 se je počutil zelo utrujenega in izčrpanega. Čeprav je sam razglašal, da covid-19 sploh ne obstaja in da je to še ena zahodna teorija zarote, so ga končno le pregovorili, da se je dal testirati in sicer se je test pokazal pozitiven. Prek videa pa je s šibkim glasom tajil kakršnokoli bolezen, češ da je samo utrujen in da se bo še vzpenjal na Lovčen, ko si opomore. Bolezenski znaki pa so vedno bolj prihajali do izraza in ga prisilili k iskanju zdravniške pomoči. Najprej ni hotel v bolnišnico in se je zdravil kar doma. 7. oktobra 2020 je bil pozitiven na korono.<ref>{{cite web|url=https://www.nytimes.com/2020/10/07/world/montenegros-most-prominent-cleric-has-tested-positive.html|title=Montenegro’s most prominent cleric has tested positive|work=[[The New York Times]]|date=7. oktober 2020|accessdate=31. avgust 2026}}</ref> Zdelo se je, da gre na boljše in 20. oktobra je bil test negativen. Po mnenju zdravstvene službe pa so koronini testi samo 90% zanesljivi in zato na rezultate ni mogoče prisegati z gotovostjo. Zdravje pa se mu je hitro slabšalo ter je vedno težje dihal. Voditeljica Pljučnega oddelka v podgoriški bolnici [[Jelena Borovinić]] je ugotovila, da je njegovo zdravje ogroženo ter „ga je dala na umetno prezračevanje“ („was placed in the mode of invasive ventilation“). Hudo okuženi je imel obe pljučni krili zaradi [[pljučnica|pljučnice]] in koroninih zapletov ter je po prejemu [[sveta evharistija|svetegao obhajila]] umrl 30. oktobra 2020 ob 8:20 star 82 let.<ref>{{cite web|url=http://rs.n1info.com/Region/a666432/Preminuo-mitropolit-Amfilohije.html|title=Preminuo mitropolit Amfilohije|publisher=N1|date=30. oktober 2020|accessdate=30. oktober 2020|archive-date=1. november 2020|archive-url=https=//web.archive.org/web/2020 11001030207/http://rs.n1info.com/Region/a666432/Preminuo-mitropolit-Amfilohije.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=https://nova.rs|title=Ovako je govorio Amfilohije: Beseda na Sajmu knjiga |publisher=nova.rs|author=|place=|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=5. september 2026}}</ref> Srbski ambasador v Črni gori [[Vladimir Božović]] je potrdil, da je srbska vlada ponudila Amfilohiju zdravljenje v najsodobnejši tovrstni bolnici v beograjski [[Batajnica|Batajnici]], vendar je vladika odklonil, češ da bo ostal doma in delil usodo drugih sonarodnjakov. Po njegovi želji so ga pokopali v kripto [[Podgoriška stolnica|Podgoriške stolnice]] Jezusovega vstajenja v grobnico, ki si jo je pripravil že za življenja. Svojo knjižnico, ki obsega nekaj tisoč knjig, je podaril srednjeveškem [[Samostan Stanjevići|Samostanu Stanjevići]].<ref>[https://www.slobodnaevropa.org/a/30903460.html Mitropolit negativan na korona virus, Srbija nudila liječenje], Radio Slobodna Evropa, 20. oktober 2020</ref> Kljub prepovedi zbiranja zaradi širjenja koronavirusa so se zbrali pred Podgoriško stolnico na tisoče vernikov, saj jih je k množičnemu zbiranju spodbujal že dolge mesece prav pokojnik. Pogrebne maše so se udeležili številni pravoslavni cerkveni poglavarji in politiki iz Črne gore in sosednjih dežel kot tudi njegov prijatelj pesnik [[Matija Bećković]], ki mu je spesnil prigodno žalostinko. <ref>[https://www.vijesti.me/vijesti/drustvo/482571/sahranjen-mitropolit-crnogorsko-primorski-amfilohije Sahranjen mitropolit crnogorsko-primorski Amfilohije], Vijesti, 1. november 2020</ref><ref>[https://www.nedeljnik.rs/uzivo-sahrana-mitropolita/ Sahranjen mitropolit Amfilohije: Kako se od „Đeda“ oprostila Crna Gora (a i Srbija)], Nedeljnik, 1. november 2020</ref>. V sožalnem telegramu je beograjski mufti [[Mustafa Jusufspahić]] izrazil spoštovanje do pokojnika in omenil, da so med majskimi protesti 2004 – ko je Kosovo enostransko razglasilo neodvisnosti – srbski huligani napadli in hoteli zažgati [[Mošeja Bajrakli, Beograd|Mošejo Bajrakli]]; tedaj se je le metropolit Amfilohij postavil pred podivjano drhal in obvaroval ta hram, „ter branil dobro od hudega v nas vseh“ („defending good from evil in all of us“). <ref>[https://www.vijesti.me/vijesti/drustvo/482431/muftija-mustafa-jusuf-kada-su-huligani-palili-nasu-dzamiju-hrabri-mitropolit-je-stao-ispred-mase-da-je-brani Muftija Mustafa Jusufspahić: Kada su huligani palili našu džamiju, hrabri mitropolit je stao ispred mase da je brani], Vijesti, 31. oktober 2020</ref> Vlada je odklonila predlog glede državnega dneva žalovanja, vendar so to storile posamezne krajevne skupnosti in občine. Ko se je ob pogrebnih slovesnostih gnetla večtisočglava množica, so le redki od cerkvenih ali civilnih dostojanstvenikov nosili obvezne krinke ali se držali varnostne razdalje. Srbskemu predsedniku – ki je imel v Amfilohiju zaradi Kosova nepomirljivega nasprotnika – so prepovedali govor. Med večurno žalno slovesnostjo je zanesljivo nosil krinko podgoriški katoliški župnik, ki pa ni mogel stran od množice. Po pogrebu je on sicer bil negativen na koroninem testu, vendar je prinesel virus v svojo skupnost in tako so se okužili vsi njegovi kolegi – eden od njih je skoraj umrl. Okužile pa so se tudi tamkajšnje redovnice, ki skrbijo za vzdrževanje cerkvenih prostorov in za gospodinjstvo podgoriške redovne skupnosti. O tem so mediji pa mediji popolnoma molčali, kakor tudi o mnogih okužbah tudi s smrtnim izidom zaradi zanemarjanja nujnih zdravstvenih previdnostnih ukrepov. Pogrebne slovesnosti je vodil 1. novembra 2020 srbski patriarh Irenej, ki se je tudi okužil. 4. novembra 2020 je bil pozitiven na testu za COVID-19, potem ko se je udeležil pogreba od korone umrlega Amfilohija.<ref name=openfuneral /> the 1 November funeral of [[Metropolitanate of Montenegro and the Littoral|Metropolitan]] [[Amfilohije Radović|Amfilohije]], who also tested positive and had died from COVID-19.<ref>{{cite web |title=Serbian Orthodox Church head tests positive for coronavirus |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a668422/Serbian-Orthodox-Church-head-tests-positive-for-coronavirus.html |website=rs.n1info.com |date=4 November 2020 |access-date=20 November 2020 |archive-date=28 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201128062010/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a668422/Serbian-Orthodox-Church-head-tests-positive-for-coronavirus.html |url-status=dead }}</ref>Velika množica na Amfilohijevem pogrebu ni upoštevala socialne distance ali nosila mask, Amfilohijeva krsta pa je bila vrh vsega med obredom odprta in mnogi so okuženo truplo celo poljubljali – matere pa so k njemu dvigovale svoje otroke.<ref name="openfuneral">{{Cite web|url= https://www.cnn.com/2020/11/20/europe/serbian-orthodox-church-patriarch-irinej-dies-covid-19-intl/index.html |title=Church patriarch dies from Covid-19 after leading open-casket funeral of bishop killed by the virus|first1=Martin|last1=Goillandeau |first2=Kara|last2=Fox |website=CNN|date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref><ref name="bbc2011">{{cite news |title=Covid-19: Serbian Orthodox Patriarch Irinej dies |work=BBC News |date=20 November 2020 |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-55013132 |access-date=20 November 2020}}</ref> Srbski patriarh Irenej pa se je med pogrebom okužil in se nato vrnil v Beograd, kjer so ga takoj sprejeli na zdravljenje. 14. novembra je bilo objavljeno, da je njegovo zdravstveno stanje "stabilno in pod nadzorom med zdravljenjem" v vojaški bolnišnici za COVID na Karaburmi v Beogradu, a že 19. novembra je bil intubiran.<ref>{{cite web |title=Military hospital says Serbian church head well |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a672087/Military-hospital-says-Serbian-church-head-well.html |website=rs.n1info.com |date=14 November 2020 |access-date=20 November 2020 |archive-date=14 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201114192218/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a672087/Military-hospital-says-Serbian-church-head-well.html |url-status=dead }}</ref> On 19 November, he was [[intubation|intubated]].<ref name="bbc2011"/> Nekateri mediji so že poročali, da je Irenej umrl; Srbska pravoslavna cerkev pa je izdala izjavo, v kateri je te trditve ovrgla, vendar je dejala, da se Irinejevo zdravstveno stanje slabša.<ref>{{cite news|url = https://www.b92.net/eng/news/society.php?yyyy=2020&mm=11&dd=19&nav_id=109720 |title = The condition of the Patriarch is difficult; SPC issued a statement|work = [[B92]]|date = 19 November 2020|access-date = 19 November 2020}}</ref> Nekateri tiskovni prestavnii so še vedno vztrajali, da so novico o Irenejevi smrti potrdili ugledni viri.<ref name="nova.rs">{{cite web |title=Zvanični izvori: Patrijarh živ, u teškom stanju |url=https://nova.rs/vesti/drustvo/patrijarh-irinej-u-teskom-stanju/ |website=nova.rs |date=19 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref>Irenejeva smrt je bila uradno objavljena 20. novembra ob 7.07 po srednjeevropskem času.<ref name="spc2011">{{cite web |title=Serbian Patriarch Irinej reposed in the Lord |url=http://www.spc.rs/eng/serbian_patriarch_irinej_reposed_lord |website=spc.rs |access-date=20 November 2020 |archive-date=20 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201120114149/http://www.spc.rs/eng/serbian_patriarch_irinej_reposed_lord |url-status=dead }}</ref><ref name="reuters1">{{cite news |title=Patriarch of Serbian Orthodox Church dies of coronavirus |url=https://www.reuters.com/article/serbia-patriarch-death/patriarch-of-serbian-orthodox-church-dies-due-to-coronavirus-idINKBN2800LP |website=reuters.com |date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020|last1=Vasovic |first1=Aleksandar }}</ref><ref name="bbc2011"/> Istega dne sta razglasili tridnevno žalovanje po njegovi smrti tako srbska vlada kot vlada Republike Srbske. V bližnji časovni oddaljenosti sta torej okužbi korone podlegla kar dva najpomembnejša srbska cerkvena dostojanstvenika. Nasprotniki so omenjali Amfilohijeve izjave, da ni korone: „Amfilohije kaže: ’Nema korone’! Korona kaže: ’Nema Amfilohija!’“<ref name="condolences">{{cite web |title=Three-day mourning in Serbia, RS, Budva over SPC Patriarch's death; condolences |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a674371/Three-day-mourning-in-Serbia-after-SPC-Patriarch-s-death.html |website=rs.n1info.com |access-date=20 November 2020 |archive-date=20 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201120122859/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a674371/Three-day-mourning-in-Serbia-after-SPC-Patriarch-s-death.html |url-status=dead }}</ref> == Ocena == [[File:Predstavnici SPC na obeležavanju 70. godišnjice Novosadske racije (2).JPG|200px|thumb|right|Spredaj: Metropoliti [[Vasilij Kačavenda|Kačavenda]] (v rdečem, levo), [[Amfilohij Radović|Amfilohij]] (v belem, sredi) in [[Porfirij Perić|patriarh Porfirij]] (v rdečem, desno) ]] === Vsestranski izobraženec, vendar ozek rusofil === Amfilohij je bil zelo izobražen, pa je temeljito splošno in teološko izobrazbo zahteval tudi od svojih bogoslovcev. Bil pa je znan tudi kot mnogojezičnež. Tekoče je govoril [[srbščina|srbsko]], [[italijanščina|italijansko]], [[nemščina|nemško]], [[francoščina|francosko]], [[grščina|grško]] in [[ruščina|rusko]] {{sfn|Stamatović|1999}}, uporabljal pa je lahko brez težav tudi [[staroslovanščina|staroslovanščino]], [[stara grščina|staro grščino]] in [[latinščina|latinščino]]. <ref name="politika.rs">{{cite web|url=http://www.politika.rs/scc/clanak/465598/Ko-je-bio-mitropolit-Amfilohije-vladik-koji-nikog-nije –ostavljao-ravnodusnim|title=Ко је био митрополит Амфилохије – владика који никог није остављао равнодушним|publisher=Politika Online|author=|place=Beograd|language=sr|date=30. oktober 2020|accessdate=31. avgust 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://slobodnahercegovina.com/na-danasnji-dan-rodjen-je-mitropolit-amfilohije/|title= „На данашњи дан рођен је Митрополит Амфилохије“|publisher=Слободна Херцеговина|author=|place=|language=sr|date=30. oktober 2020|accessdate=31. avgust 2026}}</ref> Bil je vpliven član „Združenja književnikov Srbije“, pa tudi „Združenja književnikov Črne gore“. {{sfn|Stamatović|1999}} Neprikrito je nastopal kot vidni zagovornik rusofilstva in velesrbstva, njegovega kosovskega mita in je brez pomisleka samega sebe razglašal za srbskega četnika in nacionalista.<ref name="Morrison104"/><ref name="Sistek 121">{{harvnb|Šístek|2011|p=121}}</ref> To je potekalo v popolnem soglasju s porastjo srbskega nacionalizma, ki ga je spodbujala vplivna in agresivna politika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]]; SPC je še prednjačila v spodbujanju nacionalne nestrpnosti med srbskim prebivalstvom v raznih jugoslovanskih republikah. V Črni gori je tako korenito smer predstavljala prav Amfilohijeva osebnost.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison104"/>Večina pravoslavnih škofov je takrat podpirala zamisel o Veliki Srbiji, ki naj bi nadomestila Titovo Novo Jugoslavijo; v njej naj bi prek etničnega čiščenja Srbom sovražnih narodov živeli vsi „osvobojeni“ in „etnično očiščeni“ Srbi, kar bi po prvotnih radikalnih načrtih zajemalo prostor celotne Jugoslavije; glede na poznejše hude vojaške poraze začenši z izgubo Slovenije pa bi se zadovoljili „samo z manjšim področjem“ z zahodno mejo Virovitica-Karlovac-Karlobag, medtem ko bi na jugovzhodu mejili na Makedonijo. Amfilohijeve izjave glede Kosova so pozivale na nepomirljiv boj proti katoliškemu in protestantskemu Zahodu, kakor tudi muslimanskemu Vzhodu, češ da so vsi skupaj „nezdrav veter, ki hoče neprestano ugaševati to sveto luč“, ki se imenuje Srbija („an insane wind trying ceaselessly to extinguish this sacred lamp“, defined as Serbia).<ref name="MacDonald243"/>{{citebook|last=MacDonald|first=David Bruce|chapter=The importance of Being European: Narratives of East and West in Serbian and Croatian Nationalism|editor1-frst=Ireneusz Paweł|editor2-first=Andrzej Marcin|title=Multiplicity of nationalism in contemporary Europe|year=2010|publisher=Rowman & Littlefield|isbn=97807391239123072|chapter-urla=https://books.google.com/books?id=jquJ8M|WGYC&q=Islam+Amfilohije+Radovic&pg=PA243|pages=243}}</ref> Res je sicer, da je v besedah svoje ideje povezoval s krščansko ljubeznijo in poudarjal, da je njegovo orožje le v besedah; krvavi dogodki, ki so tem besedam sledili, pa so pokazali, da so bojeviteži raznih barv te nestrpnosti razumevali čisto konkretno in nekrščansko. Ne le v teoriji, marveč tudi z orožjem v roki, so se novodobni teologi SPC zoperstavljali svojim starejšim kolegom, ki so nahajali neki »modus vivendi« s komunističnim jugoslovanskim sistemom. <ref name="Buchenau7879">{{harvnb|Buchenau|2005|pp=78.79}}</ref> Bode v oči Amfilohijev [[sovražni govor]] zoper [[katolištvo|katoliške]] [[Hrvati|Hrvate]] in [[islam|muslimanske]] [[Bošnjaki|Bošnjake]], ki ne vsebuje niti trohice sicer v besedah zelo glasno in stalno oznanjevane krščanske ljubezni.<ref name="Carmichael32''>{{cite book|last=Carmichael|first=Cathie|title=Ethnic cleansing in the Balkans= nationalism and the destruction of tradition|year 2003|publisher=Routledge|isbn=9781134479535|url=https://books.google.com/books?id=yb=RI4KwwdIC&q=anti+Islam+A,fočpjoke+Radpvoc&pq=PT62|pages=32}}</ref><ref name="Velikonja163"/> V letu 1992, ko je bila na vrhuncu srbsko-črnogorska agresija na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino spremljana z neizprosnim etničnim čiščenjem, tega visoki srbski cerkveni dostojanstveniki niso brzdali ali obsojali (kar bi bilo v skladu z evangeljskim naukom o krščanski ljubezni), temveč so poseganja vojaških, pa tudi polvojaških formacij, skupaj z Amfilohijem še podžigali. Nekaj vsakdnjega je postalo požiganje katoliških ali muslimanskih verskih stavb, pa tudi sovražni govor zoper „neprijateljske“ Bošnjake, Hrvate in Albance (Kosovarje). Vso krivdo za vojne zločine je visoki srbski kler valil s svojih sonarodnjakov na genocidne težnje, ki naj bi jih spodbujal s teorijami zarote nihče drug kot [[Vatikan]], pa seveda celoten Zahod.<ref name="Sells65">{{cite book|last=Sells|first=Michael A. |title=The bridge betrayed: Religion and genocide in Bosnia|year=1996|publisher?University of California Press|isbne=9780520922099|url=https://books.google.com/books?id=FadxZ6F2uEAC&q=anti+Islam+Amfilohije+Radovic&pg=PA65|pages=65}}</ref> V zgodnjih 90-ih letih sta pravoslavna škofa izobraženi Amfilohij in sporni [[Vasilij Kačavenda|Kačavenda]] hujskaško poglabljala verske in narodnostne razlike med jugoslovanskimi narodi pod pretvezo, da so se vsi oni zarotili zoper SPC in da se Srbi morajo braniti, saj so od vsepovsod ogroženi. Tozadevni pomirjevalni poskusi [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanskega]] [[Alojzij Šuštar|Šuštarja]] in [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Franc Perko|Perka]] so bili neuspešni in so se razbili ob zidu popolnega nerazumevanja in nacionalistične blaznosti, v kateri so pravoslavni cerkveni krogi prednjačili.<ref name="LittleSwearer14">{{cite book|last1=Little|first1=David|last2=Swearer|first2=Donald|chapter=Introduction|editor1-last=Little|editor1-first=David|editor2-last=Swearer|editor2-first=Donald K. |title=Religion and Nationalism in Iraq: A Comparative Perspective|year=2006|publisher=Harvard University Press|isbn=9780945454410|url=https://books.google.com/books?id=E1rXAAAAMAAJ&q=Amfilohije+Radovic|pages=14}}</ref> Amfilohij je trdil, da je »naravno okolje« Srbov le v »pravoslavnem vzhodnem krščanstvu« in da se zato morajo bojevati ne le zoper katoliški in protestantski Zahod, ampak tudi zoper islam. Da bi agresivnost opravičeval, je v zvezi s tem zatrjeval, da »brez smrti ne more biti vstajenja«, kar je sicer točno, vendar v tej zvezi zavajajoč sofizem. Iz evangelija sledi namreč, da Kristus ni žrtvoval drugih, ampak samega sebe. Poleg tega pa se ni daroval za zemeljsko, ampak za nebeško kraljestvo, ki pripada vsem ljudem. Sveto pismo da jasno vedeti, da Božje kraljestvo ni pozemeljske, ampak duhovne narave in da ga ni treba braniti z zemeljskim orožjem; toliko manj pa voditi osvajalno vojno pod pretvezo širjenja Božjega kraljestva.<ref>Janezov evangelij 18,36s</ref> Vrh tega veže kristjana in tudi cerkvenega dostojanstvenika zapoved ljubezni do sovražnikov<ref>»Če kdo pravi: 'Ljubim Boga', pa sovraži svojega brata, je lažnivec« 1 Jn 4,20</ref>.V zvezi s to nedoslednostjo med krščanskim naukom o ljubezni in metropolitovim spodbujanjem ene strani v bratomorni državljanski vojni je lažje dojeti, čemu so ga nasprotniki zmerjali s satanom.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/214320/dok_je_buktio_rat_u_bosni_1993_godine_cetinjani_su_ovako_dochekali_amfilohija_risto_sotono_video.html|title=DOK JE BUKTIO RAT U BOSNI 1993. GODINE, CETINJANI SU OVAKO DOČEKALI AMFILOHIJA: 'Risto sotono...' (VIDEO)|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=|language=bs|date=4. september 2021|accessdate=5. november 2025}}</ref><ref name="Heinrich150">{{cite book|last=Heinrich|first=Hans-Georg|chapter=Towards a Cultural Theory of Transition: The Strange Architecture of Post-Communist Societies|editor1-last=Heinrich|editor1-first=Hans-Georg|title=Institution Building in the New Democracies. Studies in Post-Post-Communism|year=1999|publisher=Collegium Budapest/Institute for Advanced Studies|isbn=9789638463913|urla=https://books.google.com/books?id=Qh4kAQAAIAAJ&q=According+to+the+Serbian+patriarch+Amfilohije+Radovic%2C+the+%22natural+space%22+for+the+Serbian+people+is+the+orthodox+East.+And+it+must+fight+against+the+Catholic+and+Protestant+West%2C+as+well+as+against+Islam%3A+%22without+death+there+will+be+no+resurrection%22. |pages=150}} „According to the Serbian patriarch Amfilohije Radovic, the „natural space“ forthe Serbian people is the Orthodox East. And it must fight against the Catholic and Protestant West, as well as against Islam: „without death there will be no resurrection“. </ref> Široka javnost je v njem prepoznala eno od najbolj spornih osebnosti SPC.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs|title=Mitropolit Amfilohije Radović|publisher=Istinomer|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=7. maj 2015}}</ref> Posebej pa so ga imeli v želodcu Črnogorci, ki niso pohodili svoje slavne zgodovine in narodnosti. Ko je leta 1993 besnela vojna v Bosni, so Cetinjci pričakali Amfilohija znanega kot vojnega hujskaša z besedami: „Risto sotono!“ Zastopal je namreč nacionalistična in klerofašistična stališča in skrival ter poveličeval vojne zločince. Posebno naklonjenost je izražal do [[Ratko Mladić|Ratka Mladića]] in [[Radovan Karadžić|Radovana Karadžića]], katerega je imenoval za „besmrtnika“. V nasprotju s tem in drugimi srbskimi pravoslavnimi škofi se je tedaj preproto ljudstvo Cetinja krepko zoperstavilo sodelovanju črnogorskih mož in fantov v vojnah na področju bivše Jugoslavije, posebej napadu na sosednjo [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]], zlasti pa bombardiranju [[Dubrovnik]]a. {| |- ! Skup je prekinut pjesmom<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/214320/dok_je_buktio_rat_u_bosni_1993_godine_cetinjani_su_ovako_dochekali_amfilohija_risto_sotono_video.html|title=DOK JE BUKTIO RAT U BOSNI 1993. GODINE, CETINJANI SU OVAKO DOČEKALI AMFILOHIJA: 'Risto sotono...' (VIDEO)|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=|language=bs|date=4. september 2021|accessdate=5. november 2025}}</ref> ! Srečanje je prekinila pesem |- | <poem> „Nikad neće Crna Gora bit’ obala srpskog mora“ </poem> | <poem> „Črna gora nikdar ne bo obala srbskega morja“ </poem> |} === Črnogorec proti Črnogorcem === Amfilohijeve očitke črnogorski vladi in njeni politiki bi lahko strnili v nekaj smeri: #Spodbujanje "montenegrinstva"<ref> „montenegrinstvo“ od italijanske besede za Črno goro: „Monte Negro“</ref>, odpovedovanje od "srbstva" in "montenegrizacija" Črne gore #vrnitev prek referenduma k samostojnosti in ločitev od Srbije, s katero je bila po prenehanju Jugoslavije nekaj časa povezana v državno skupnost „[[Srbija in Črna gora]]“ #priznavanje Kosova kot samostojne države od strani Črne gore; to Amfilohiju pomeni izdajo zapuščine črnogorskih posvetno-verskih vladarjev Petrovićev #vstop Črne gore v NATO in "oddaljevanje" od Rusije. #Kakor si je domišljijsko in mitsko zamislil „pogibijo“<ref> „pogibija“ v pomenu „pogine u borbi za slobodu otadžbine“ tj.: „pade v boju za svobodo domovine“</ref> in svetništvo kneza [[Lazar Hrebljanović|Lazarja]], je Amfilohij toliko bolj doživljal priznanje Kosova kot najhujše dejanje izdaje. Zato on čisto nekrščansko preklinja podpisnike in uporablja pesniški besednjak kosovskega mita, pozivajoč srbsko mladino da za Kosovo "ginu do posljednjeg"<ref> „ginu do posljednjeg za Kosovo“ – da se gredo vojskovat za ohranitev ali pridobitev Kosovega pod srbsko oblast, pa četudi bi v boju vsi padli oziroma umrli vsi do zadnjega.</ref>. #Tiste politike – na prvem mestu misli na srbskega predsednika [[Boris Tadić|Tadića]], ki je bil na položaju 2004-2012; še bolj ima v želodcu njegovega naslednika [[Aleksandar Vučić|Vučića]], ki ga je nasledil ter bil neprestano na oblasti vse do 2026. Obadva in njima podobne imenuje „brez glave in brez vesti“, ker so dovolili ločitev Kosova in Metohije od Srbije in od Črne gore.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref> Podobno pa razpolagajo z očitki njegovi nasprotniki: # Njegov življenjepis odkriva sicer človeka, ki mu ni tuje bistvo krščanske vere in bi od njega smeli pričakovati, da se bo držal njene osnovne usmeritve, da je mogoče doseči zveličanje z vero, ljubeznijom in ponižnim moralnim življenjem. Vendar je „malo ljudi v Črni gori in širje, ki izzivajo toliko nasprotovanj, kot osebnost metropolita Črnogorsko-primorske metropolije na Cetinju, Amfilohija Rista Radovića“ (Reuters) Večina njegovih izjav spada namreč v sam vrh mizantropije, šovinizma, homofobije in vseh drugih najmračnejših načinov izražanja človeški zavesti.<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/56874-svetosavski-zilot-u-akciji|title= Svetosavski zilot u akciji|publisher=antenam.net|author=Mirjana Dragaš & Slobodan Jovanović|place=|language=sr|date=5. november 2017|accessdate=6. september 2026}}</ref> #Z opravljanjem zadušnice zanj zahteva rehabilitacijo [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] kot začetnika odpora proti fašizmu, češ da njegova vloga med Drugo svetovno vojno ni dovolj razsvetljena in da je nedolžna žrtev komunističnega maščevanja; njegovi četniki pa so ne le sodelovali z okupatorji v boju proti komunističnim partizanom, ampak tudi širili „Veliko Srbijo“ z „etničnim čišćenjem hrvaškega in iztrebljanjem muslimanskega prebivvalstva“ <ref>Mihailović je napisao „Instrukciju (20. decembar 1941) komandantima na terenu u kojoj stoji uz glavni cilj četničkog pokreta - stvaranje velike Srbije, kao drugi primarni cilj - etničko čišćenje hrvatskog i uništenje muslimanskog stanovništva.</ref> ter nad njimi počenjali zločine, za katere niso bili nikoli kaznovani; med take spada tudi primer [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]]. # Od vseh pravoslavnih cerkva na Balkanu velja SPC kot najkonzervativnejša, mračnjačka, sovražna do znanosti in napredka. Zavrača „zahodne“ ideologije kot komunizem, individualizem, materializem in sekularizem; spregledali pa so, da je agresivni nacionalizem – ki so ga izpovedovali – prav tako ena od ideja brezbožnega liberalnega materializma.<ref name="Buchenau6566">{{harvnb|Buchenau|2014|pp=65.66}}</ref> #Vedno pa je bila povezana s političnim šovinizmom o ustvarjanju velike države in podrejanju drugih narodov pod pretvezo osvobajanja in privodenja nacionalno nezavednih k svojim "srbskim koreninam". [[Nikolaj Velimirović]], duhovno izhodišče [[Justin Popović|Justina Popovića]] in Amfilohija Radovića, trdi, da je borba za nacionalno cerkev "osnova pravega, evangeljskega in celovitega nacionalizma" in da je takšno ustanovil že [[Sveti Sava]], kar pa je anahronizem, saj v tistem času ni bilo takega liberalnega nacionalizma,, kakršnega je oznanjal v svoji „Srbiji na Balkanu“ brezbožni socialist [[Svetozar Marković]]. # Amfilohij je novembra 1991 po napadu Srbov in Črnogorcev na [[Konvali|Konavle]] hodil po dubrovniškem bojišču ter podpihoval k vojni in nasilju.<ref>Mirko Đorđević, analitičar Srpske pravoslavne crkve. Inačica izvorne stranice arhivirana 24. svibnja 2013. Pristupljeno 20. veljače 2011.</ref> Jeseni 1991 je črnogorskim vojakom delil križce in ikonice. <ref>{{cite web|url=https://pescanik.net/zasto-se-u-crkvi-sapuce-2/|title=Zašto se u crkvi šapuće 2 - Emisija, Mirko Đorđević, Ljubiša Rajić, Ivan Čolović, Pavle Rak, Mladen Lazić, Jovan Byford, Vidan Hadži-Vidanović, Ivan Kuzminović, Srđa Trifković, Nikola Samardžić, Milan Vukomanović, Slobodan G. Marković, Dragoljub Mićunović, Radmila Radić, Milica Rodić, Marko Milanović, Desimir Tošić - Peščanik|publisher=pescanik.net|author=Mirko Đorđević idr.|place=|language=sr|date=19. november 2009|accessdate=24. maj 2013}}</ref> Novembra tega leta je igraje na gusle s pesmijo „Mojkovačka bitka“ spodbujal črnogorske rezerviste podgoriške brigade „Veljko Vlahović“ na napadalnost zoper hrvaško ozemlje in krščansko katoliško prebivalstvo.<ref> Zvijer iz bezdana</ref><ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/index.php?title=Amfilohije_Radovi%C4%87|title= Amfilohije Radović|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=|place=Zagreb|language=hr|date=30. april 2022|accessdate=5. november 2025}}</ref> #Obiskoval je tudi vsa bojišča po Hercegovini, ki so jih Srbi „etnično čistili“ od muslimanov. Do zob oboroženi [[Željko Ražnatović|Arkan]] je konec junija 1991 s svojimi "Tigri" bival v Cetinjskem manastiru in s svojo polvojaško drhaljo z blagoslovom Amfilohija in SPC duhovnikov odšel morit. Bio je v [[Trebinje|Trebinju]], ko je bila oropona hiša in podjetje [[Salih Alijagić|Saliha Alijagića]] in požgano nekaj hiš uglednih muslimanov. Spodbujal je [[Milan Martić|Milana Martića]] in [[Milan Babić|Milana Babića]] v uporu zoper hrvaško oblast, češ da morajo vsi Srbi živeti v eni državi za "ujedinjenje svih srpskih krajeva".<ref>{{cite web|url=https://pescanik.net/zasto-se-u-crkvi-sapuce-2/|title=Zašto se u crkvi šapuće 2 - Emisija, Mirko Đorđević, Ljubiša Rajić, Ivan Čolović, Pavle Rak, Mladen Lazić, Jovan Byford, Vidan Hadži-Vidanović, Ivan Kuzminović, Srđa Trifković, Nikola Samardžić, Milan Vukomanović, Slobodan G. Marković, Dragoljub Mićunović, Radmila Radić, Milica Rodić, Marko Milanović, Desimir Tošić - Peščanik|publisher=pescanik.net|author=Mirko Đorđević idr.|place=|language=sr|date=19. november 2009|accessdate=24. maj 2013}}</ref><ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref> #Napadalno vojno je opravičeval kot zakonito obrambo od vseh in povsod ogroženega srbskega naroda, kot novo zavezo, v kateri ima posebno častno mesto vojni zločinec Radovan Karadžić in Srbi v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]], ki da so preživeli križanje in so zato „boljši od polkrščene Črne gore in nedokrščene Srbije“. Ne priznava pa [[Srebreniški genocid|Srebreniškega pokola]], češ da je bilo to samo „povračilo in maščevanje“ („odmazda i osveta“). #Dograjeval in spreminjal je cerkve iz XIV. in XV. stoletja, postavljal stavbe v njihovi neposredni bližini, oslikaval srednjeveške cerkve s tujimi sodobnimi svetniki, ki nikdar niso bili naslikani po črnogorskih cerkvah ter uporabljal materiale, ki niso bili zgodovinski. Na opozorila Spomeniškega varstva se je požvižgal, češ da naj pazijo: če ga bodo še ovirali pri njegovem uničevanju kulturnih spomenikov, jim bo sploh onemogočil kakršnokoli delovanje. Zgradil je veliko sakralnih stav, ki so v slogu srbskih manastirov s Kosovega, kar je bil kulturni imperializem in prozelitizem, ki je hotel z misijonarjenjem pretvoriti Črnogorce v del srbskega nacionalnega in duhovnega prostora. #Nasprotoval je obnavljanju Črnogorske pravoslavne cerkve, češ da SPC deluje v Črni gori še 8 stoletij. V resnici pa je bila ta skupnost ustvarjene 1920 z dekretom regenta Aleksandra Karađorđevića. Spreneveda se nad dejstvom, da je bila samostojnost Črnogorske pravoslavne cerkve takrat nasilno zatrta.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref> #Izgleda, da ni bil zoper svojeglavnost brezpogojno, ampak bi vendarle dopustil obnavljanje CPC pod pogojem, da bi Črna gora zopet postala kraljevina pod vodstvom Petrovićev. <ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/56874-svetosavski-zilot-u-akciji|title= Politički rebusi mitropolita Amfilohija|publisher=Peščanik|author=Mirko Đorđević|place=|language=sr|date=21. junij 2010|accessdate=6. september 2026}}</ref> === Na filmskem platnu === Dobro je dokumentirano delovanje tako predsednika Srbije Vučića kot tudi črnogorskega metropolita Radovića in prelito v napeto stvaritev na platnu. Čeprav vsebujeta oba filma različnih avtorjev le dokumentarni material, sta kot dregnila v sršenovo gnezdo in povzročila negativne odzive kot jezo in grožnje, zmerjanje in sprenevedanje v obeh prestolnicah. Filma ''Vladalac'' (''Vladar'') in ''Svjedok Božje ljubavi'' (''Priča Božje ljubezni '') sta nastala skoraj istočasno na začetku koroninega leta 2020: prvi v Beogradu, drugi pa v Podgorici. V spomin nam kličeta, da sta bili Vučić in Amfilohij dejavna soudeleženca zločinske velikosrbske politike. <ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2020/2/24/dva-ratna-druga-aleksandar-vucic-i-amfilohije-radovic|publisher=balkans.aljazeera.net|author=Tomislav Marković|place=|language=sr|date=24. februar 2020|accessdate=6. september 2026}}</ref> === Nagrade in priznanja === ;Izbrani redovi in odličja #Spominsko odličje [[Carigrajski patriarhat|carigrajskega patriarha]] [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomeja]] (1991)<ref name="standard"/> #Odličje [[Jeruzalemski grški patriarhat|Jeruzalemskega grškega patriarhata]] ob dvatisočletnici krščanstva (2000)<ref name="standard"/> #„Red Lomonsova“, odlikovanje [[Ruska federacija|Ruske federacije]] (2001)<ref name="standard"/> #Odličje Jeruzalemskega grškega patriarhata ob 1500-letnici [[Mar Saba]] (2002)<ref name="standard"/> # »Red sv. Aleksandra Nevskega I. stopnje«, Ruska vojaško-znanstvena akademija (2003)<ref name="standard"<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2020/2/24/dva-ratna-druga-aleksandar-vucic-i-amfilohije-radovic|publisher=balkans.aljazeera.net|author=Tomislav Marković|place=|language=sr|date=24. februar 2020|accessdate=6. september 2026}}</ref>''/> #»Red sv. Cirila Turovskega«, [[Beloruska pravoslavna Cerkev]] (2008)<ref name="standard"/> # »Red sv. Vladimirja«, Ukrajinska pravoslavna Cerkev pod Moskovskim patriarhatom (2012) <ref name=''standard''/> # „Red sv. Velikomučenika Jurija“, Škofija Budimlja in Nikšić (2013) <ref name="standard"/> # „Red Črnogorske velike zvezde“, Predsednik [[Jakov Milatović|Milatović]] (2025, posmrtno) <ref>{{cite web|url=https://mitropolija.com/2025/10/24predsjednik-milatovic-dodijelio-posthumno-orden-crnogorske-velike-zvijezde-mitropolitu-amfilohiju/|title=Предсједник Милатовић додијелио постхумно Орден Црногорске велике звијезде митрополиту Амфилохију|publisher=Православна Митрополија црногорско-приморска (Званични сајт)|author=|place=|language=sr|date=14. oktober 2025|accessdate=24. oktober 2025}}</ref> # Častni član „Moskovske bogoslovne akademije“ (2006) # Častni doktorat »Teološkega inštituta sv. Sergija v Parizu« (2012)<ref>{{cite web|url=http://www.spc.rs/eng/metropolitan_amfilohije_receives_honorary_doctorate_saint_sergius_orthodox_theological_institute|title=Metropolitan Amfilohije receives the honorary doctorate of the Saint Sergius Orthodox Theological Institute in Paris {{!}} Serbian Orthodox Church [Official web site] |publisher=Serbian Orthodox Church|author=|place=|language=en|date=20. januar 2015|accessdate=8. november 2020}}</ref> # Častni doktorat „Petrograjske bogoslovne akademije“ (2015)<ref>{{cite web|url=http://www.spc.rs/eng/metropolitan_amfilohije_doctor_honoris_causa_orthodox_spiritual_academy_st_petersburg|title=Metropolitan Amfilohije Doctor HONORIS CAUSA of the Orhodox Spiritual Academy of St. Petersburg {{!}} Serbian Orthodox Church [Official web site] |publisher=Serbian Orthodox Church|author=|place=|language=en|date=2015|accessdate=8. november 2020}}</ref> == Dela == Amfilohijevi spisi obsegajo več kot tisoč enot<ref>{{cite web|url=https://www.standard.rs/2020/10/30/zivot-i-delo-mitropolita-amfilohija/|title=Život i delo mitropolita Amfilohija|publisher=Novi Standard|author=|place=|language=sr|date=30. oktober 2020|accessdate=31. oktober 2020}}</ref>; njegova izbrana dela so bila objavljena v 36 zvezkih. Skupaj z [[Atanasij Jevtić|Atanasijem Jevtićem]] je Amfilohij prevajal v srbščino Devterokanonične [[Stara zaveza|starozavezne]] knjige. === Izbrana dela === #''Tajna Svete Trojice po učenju Grigorija Palame'' (1973), doktorska disertacija v grščini. #''Smisao liturgije'' (1974), razprava v grščini. #''Tumačenje Starog zaveta kroz vekove'' (1979), Beograd. #''Sinaiti i njihov značaj u Srbiji XIV vijeka'' (1981), razprava. #''Filokalijski pokret XVIII i početkom XIX vijeka'' (1982), razprava v grščini. #''Osnove pravoslavnog vaspitanja'' (1983), veroučna knjiga. #''Duhovni smisao hrama Svetog Save'' (1987), Beograd. #''Vraćanje duše u čistotu'' (1992), Podgorica. #''Istorijski presjek tumačenja Starog zavjeta'' (1995), Nikšić.<ref>{{cite web|url=https://alchetron.com/Amfilohije-Radovi%C4%87|title=Amfilohije Radović|publisher=Alchetron, The Free Social Encyclopedia|author=|place=|language=en|date=29. november 2024|accessdate=5. november 2025}}</ref> == Navedki == {{navedek|''»Samo duša koja časno ponese svoj krst i narod koji dostojanstveno nosi taj krst i koji odstrada svoju vjeru, zaista razumiju tajne tog izvornog, hrišćanskog načina postojanja«''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref><ref>Tako je dejal Amfilohij na predavanju v priredbi „Misijskega fonda Eparhije zvorničko-tuzlanske“ v Bijeljini</ref><br>„Le duša, ki častno ponese svoj križ in ljudstvo, ki dostojanstveno nosi ta križ in ki odtrpi svojo vero, zares razume skrivnosti tega izvirnega krščanskega načina obstajanja“}} {{navedek|''»U riječi je život, ali je u riječi i smrt. I dobra i zla riječ stvara: jedna zajednicu života, druga zajednicu smrti i ništavila.«''<ref>{{cite web|url=https://zurnal.me|title=Mitropolit Amfilohije (Radović): Bez Riječi nema nam života.|publisher=zurnal.me|author=Amfilohije Radović|place=|language=cg|date=18. januar 2023|accessdate=6. september 2026}}</ref><ref>Prvič objavljeno v »Književne novine«, marec 1985</ref><br>„V besedi je življenje, toda v besedi je tudi smrt. In dobra in huda beseda ustvarja: ena skupnost življenja, druga skupnost smrti in niča.“}} {{navedek|''»Toga dana, iz tog jednopolnog braka, od Njegoševe slavne Crne Gore svi su preduslovi da se rodi - Jadogora, a od ponosnih Crnogoraca da počnu da se rađaju - jadogorci.«''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref><ref>Po prirejanju „parade ponosa“ v Beogradu, ki jo je označil za „sodomski smrad“, je bil sedaj Amfilohij odločno proti prirejanja podobne „parade“ v Podgorici rekoč, da so vsa tovrstna zbiranja nasilje nad vestjo ogromne večine ljudi in je izrazi tudi svoje odklonilno stališče do enospolnih skupnosti.</ref><br>„Na ta dan, iz te enospolne poroke, obstajajo vsi predpogoji, da se rodi – Gorjégora, a od ponosnih Črnogorcev da se začenjajo porajati - Gorjégorci“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Črnogorsko-primorska metropolija]] *[[Seznam papežev]] *[[Črnogorska pravoslavna Cerkev]] *[[Rusofilstvo]] *[[Covid-19]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Amfilohij Radović}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [http://mitropolija.com/mitropolit-crnogorsko-primorski/ Биографија митрополита Амфилохија |Митрополит цроногорско-приморски] * [https://www.youtube.com/watch?v=Jj2C8kxaKSY ДОСТОЈАН – Филм о Митрополиту црногорско-приморском Амфилохију (NEOPOREČEN – Film o črnogorsko-primorskem metropolitu Amfilohiju |Youtube] * [http://www.politika.rs/rubrike/dogadjaji-dana/Podgorici-smeta-ono-srpska-u-nazivu-SPC.sr.html Подгорици смета оно „српска“ у називу СПЦ (Podgorici je napoti tisto »srbska« v nazivu SPC) |Beograjski dnevnik „Politika“, 12. oktober 2015] *[https://redportal.pink.rs/cooltura/1843/dostojan-film-o-amfilohiju-radovicu DOSTOJAN: Film o Amfilohiju Radoviću | RedTV] ;{{ikona cg}} *[http://portalanalitika.me/clanak/201226/da-li-amfilohije-ozbiljno-prijeti-ratom-ili-se-Sali Da li gospodin Amfilohije ozbiljno prijeti ratom – ili se šali (Ali gospod Amfilohij resno grozi z vojno – ali se šali| Portalanalitika 9. januar 2017] *[https://www.slobodnaevropa.org/a/odnos-spc-i-korone-kako-je-lije%C4%8Den-amfilohije/30884695.html Kako je liječen Amfilohije od korone|Slobodna Evropa] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/index.php?title=Amfilohije_Radovi%C4%87 Amfilohije Radović – Hrvatska internetska enciklopedija] ;{{ikona de}} *[https://www.bild.de/lgbt/2020/lgbt/serbisch-orthodoxe-kirche-homophober-kirchenfuehrer-an-corona-gestorben-73674488.bild.html Serbisch-orthodoxe Kirche : Homophober Kirchenführer an Corona gestorben (SPC: Ljudomrzni cerkveni voditelj je umrl za korono) | Leben & Wissen – BILD.de] *[https://www.spiegel.de/panorama/montenegro-kirchenfuehrer-stirbt-an-corona-glaeubige-kuessen-seinen-leichnam-a-edebe9cc-ccda-4aac-abb2-f4fd49c215b3 Montenegro: Kirchenführer stirbt an Corona - Gläubige küssen seinen Leichnam (Črna gora: Cerkveni voditelj je umrl od korone – Verniki poljubljajo njegovo truplo | DER SPIEGEL] *[https://www.spiegel.de/politik/ausland/bischoefe-drohen-regierung-in-serbien-mit-dem-tod-a-899234.html Serbien: Bischöfe drohen Regierung mit dem Tod (Srbija: Vladike grozijo vladi s smrtjo)|Spiegel Online 11. maj 2013] ;{{ikona en}} *[https://web.archive.org/web/20101126214959/http://orthodoxresearchinstitute.org/resources/hierarchs/serbia/current/bio_amfilohije_radovic_metr_montenegro.htm Metropolitan Amfilohije (Radovic) of Montenegro and tha Coastlands | Arhivirano] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= [[Visarion Kostić]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Vršac|banatski škof]] | years = 1985&ndash;1990}} {{s-aft|after= [[Atanasij Jevtić]]}} {{s-bef|before= [[Jovan Pavlović]]}} {{s-ttl|title= [[Metropolija Črnogorsko-primorska|črnogorsko-primorski metropolit]] | years = 1990&ndash;2020}} {{s-aft|after= [[Joanikij Mićović]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Radović, Amfilohij}} [[Kategorija:Rojeni leta 1938]] [[Kategorija:Umrli leta 2020]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbski četniki]] [[Kategorija:Srbski nacionalisti]] [[Kategorija:Črnogorci]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci na Papeškem inštitutu v Rimu]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski prevajalci]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Srbski vplivneži]] [[Kategorija:Srbski založniki]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Razpad Jugoslavije]] [[Kategorija:Umrli od covida-19]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih cerkvah in samostanih]] 5x3l71jd5h7l29aw53m6astxl41wl92 6759853 6759851 2026-10-02T22:39:20Z Stebunik 55592 /* Poreklo in šolanje */ 6759853 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Amfilohij}} {{drugipomeni2|Radović}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Amfilohij Radović | honorific-suffix = | native_name = Ристо Радовић/Risto Radović | native_name_lang = sr | title = [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorski]] [[nadškof]] in [[metropolija|metropolit]] | image = Amfilohije, Metropolitan of Montenegro.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Metropolit Amfilohij leta 2012 | church = [[Srbska pravoslavna cerkev]] v [[Črna gora|Črni gori]] | archdiocese = | province = | metropolis = [[Črnogorsko-primorska metropolija]] | diocese = | see = | elected = | appointed = | term = | term_start = [[30. december]] [[1990]] | quashed = | term_end = [[30. oktober]] [[2020]] | predecessor = [[Danilo Dajković|Danilo]] | opposed = | successor = [[Joanikij Mićović|Joanikij]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1967]] | ordained_by = v [[Grška pravoslavna Cerkev|Grški pravoslavni Cerkvi]]. | consecration = [[1985]] | consecrated_by = [[SPC|srbski patriarh]] [[German Đorić|German]] in drugi vladike | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | birth_date = {{birth date|1938|1|7}} | birth_place = [[Bare, Kolašin|Bare]] ([[Kolašin]], [[Zetska banovina]] [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]) | death_date = {{Death date and age|2020|10|30|1938|1|7}} | death_place = [[Podgorica]], [[Črna gora]] | buried = [[Podgoriška stolnica]] ([[Podgorica]], [[Črna gora]] | tomb = [[Podgorica]] (Stolnica Jezusovega vstajenja, [[Črna gora]]) | resting_place_coordinates = 42°26'44.5"N 19°14'53.7"E | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavni|pravoslavec]] | residence = | parents = <br> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] <br>[[Papeški vzhodni inštitut]]<br>[[Univerza v Atenah]] <ref name="Morrison86"/> | motto = | signature = Bishop_Amfilohije_Radović_-_signature.png | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Amfilohij Radović''', rojen kot '''Risto Radović''' ({{lang-sr|Ристо Радовић/Risto Radović}}, [amfilɔ̌xijɛ râːdɔv̞itɕ]<ref>{{cite web|url=https://alchetron.com/Amfilohije-Radovi%C4%87|title=Amfilohije Radović|publisher=Alchetron, The Free Social Encyclopedia|author=|place=|language=en|date=29. november 2024|accessdate=5. november 2025}}</ref> [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]] [[Črnogorci|črnogorskega]] porekla, [[bazilijanci|bazilijanec]] in [[Črnogorsko-primorska metropolija|črnogorsko-primorski]] [[metropolit]]), * [[7. januar]] [[1938]], [[Bare, Kolašin|Bare]] pri [[Kolašin]]u ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Črna gora]]), † [[30. oktober]] [[2020]], [[Podgorica]]. Njegov častni naslov, ki pa ga je v celoti nosil le on, se je glasil: : Mitropolit crnogorsko-primorski, vladika skenderijsko-brdsko-zetski i egzarh pećkog trona. (črnogorsko)<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/mitropolit-amfilohije-radovic/|title=Mitropolit Amfilohije Radović|publisher=Istinomer|author=|place=|language=sr|date=4. december 2020|accessdate=7. september 2026}}</ref><br>Črnogorsko-primorski metropolit, skenderijsko-brdsko-zetski škof in egzarh peškega trona. (slovensko)<br>Metropolitan of Montenegro and the Coastlands, Zetsko-Brdo and Skenderije, and Exarch of the Holy Throne of Peć.<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=27. junij 2014|accessdate=3. september 2026}}</ref> (angleško). == Življenjepis == [[File:Metropolitan Amfilohije as Risto Radović.jpg|thumb|200pc|left|Radović kot mlad študent]] === Poreklo in šolanje === Amfilohij se je rodil na pravoslavni [[Božič]], dne {{OldStyleDate|7. januar|1938|25. december}} kot ''Risto Radović'' v številni družini v [[Bare, Kolašin|Barah]] pri [[Kolašin]]u v Dolnji [[Morača|Morači]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]], danes [[Črna gora]].<ref name="Sistek121122">{{harvnb|Šístek|2011|pp=121–122.}}</ref>{{sfn|Stamatović|1999}}<ref name="Morrison134"/><ref name="Morrison104"/> Nadživel ga je med drugimi tudi njegov starejši brat Vučina, ki je bil navzoč na njegovem pogrebu 2020, ter je nastopal tudi v dokumentarnem filmu o Amfilohiju z naslovom „Dostojan“.<ref>{{cite web|url=https://redportal.pink.rs/cooltura/1843/dostojan-film-o-amfilohiju-radovicu|title=DOSTOJAN: Film o Amfilohiju Radoviću|publisher=RedTV|author=|place=|language=sr|date=2020|accessdate=5. november 2025}}</ref> Bil je potomec vojvoda Mina Radovića, ki je sodeloval pri zedinjenju plemena Morača s [[Kneževina Črna gora|Kneževino Črno goro]] leta 1820. {{sfn|Stamatović|1999}} Njegov oče je bil Ćiro Radović, mati pa Mileva r. Bakić.<ref>{{cite web|url= https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral |title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref> Osnovno šolanje je končal v domačem [[Samostan Morača|Samostanu Morača]]. Nato se je vpisal v Bogoslovje sv. Sava v Samostanu Rakovica pri Beogradu (kar bi ustrezalo katoliškemu malemu semenišču), ki ga je končal 1962.<ref>{{cite web|url= https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref>{{sfn|Stamatović|1999}}. <ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison104"/> O svoji nenavadni poti do takorekoč vsiljenega duhovnega poklica pripoveduje on sam takole v eni od svojih ne vedno enakih zgodb: :»V tem kratkem tuzemeljskem življenju sem imel srečo srečevati se z izrednimi ljudmi. Predvsem je bil to moj oče, od katerega so v tistih povojnih časih zahtevali, da naj bo šolnik, ker so komunisti pobili mnogo profesorjev in duhovnikov. On pa je to zavrnil z razlago, da be bo poučeval otrok brezbožništva. To je bil njegov razlog, da ne sprejme poučevanja v osemletni šoli na Morači in zahvaljujoč njemu sem tudi jaz krenil po tej poti. On je to predlagal tudi mojim starejšim bratom, vendar oni tega niso hoteli, jaz pa sem. To ni bilo preprosto. Moral bi iti v Prizren, toda v Kolašinu so mi na vojaškem odseku to prepovedali z besedami: 'Kaj ti bo ta šola, ona je davno propadla, tega boga ni…' Potem so mi določili, da naj grem v mornarico. 'Zakaj?' sem vprašal. 'Moramo te prevzgojiti', so mi odgovorili. Nato sem prišel z očetom v Beograd. In tako greva od Cvetnega trga proti Patrijašiji<ref>S prejšnje osrednje železniške postaje, ki je za časa Aleksandra Vučića izgubila svoj namen – ostala je le klasicistična stavba brez vlakov –, je vodila pot prek Zelenega venca, kjer je Cvetni pijac (Cvetni trg) do Patrijaršije, ki pa je že tik [[Kalemegdan]]a v oddaljenosti kakih treh kilometrov</ref>, a jaz molim k Bogu, da me ne sprejmejo v Bogoslovijo. Ni uslišal moje molitve, sprejeli so me…«<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/svet/ovako-je-govorio-amfilohije-beseda-na-sajmu-knjiga/|title=Ovako je govorio Amfilohije: Beseda na Sajmu knjiga |publisher=nova.rs|author=Ranko Pivljanin|place=|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=5. september 2026}}</ref> Kot semeniščnik je v poznih petdesetih letih prejšnjega stoletja spoznal [[Justin Popović|Justina Popovića]] in občudoval ter si prisvojil njegovo rusofilstvo in nepomirljivo sovražno stališče do sodobne omike.<ref name="Buchenau6667">{{harvnb|Buchenau|2005|pp=66-67.}}<ref/> Istočasno se je posvetil študiju [[klasična filologija|klasične filologije]] na Beograjski univerzi.<ref name=official>Metropolitanate of Montenegro and the Littoral official site: [http://www.mitropolija.com/eparhijski-arhijerej/ Његово Високопреосвештенство Архиепископ Цетињски Митрополит Црногорско-приморски и Егзарх Пећког Трона Амфилохије (Радовић) ''His Eminence Archbishop of Cetinje, Metropolitan of Montenegro and the Littoral and Exarch of the Throne of Peć Amfilohije (Radovic) ''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/201404151100851/http://www.mitropolija.com/eparhijski-arhijerej/|date=15 April 2014}}</ref><ref name="Morrison104"/> Znanje si je nabiral na več evropskih vseučiliščih: v [[Pariz]]u je študiral na ruskem [[Teološki inštitut sv. Sergija, Pariz|Teološkem inštitutu svetega Sergija]], v [[Rim]]u na [[Papeški orientalski inštitut|Papeškem vzhodnem inštitutu]] in je tam tudi magistriral (1965), v [[Bern]]u pa na [[Krščanska katoliška univerza v Švici|Švicarski starokatoliški krščanski univerzi]]<ref name="Buchenau66"/> Podiplomsko šolanje je izpopolnil v Bernu in Rimu, ter nato odšel za sedem let v [[Grčija|Grčijo]], kjer je položil v roke Grkov meniške zaobljube ter sprejel ime „Amfilohij“ ter nato deloval kot jeromonah za Grško pravoslavno Cerkev.<ref name=official/> V Atenah je doktoriral z disertacijo ''„Skrivnost Svete Trojice glede na učenje sv. [[Gregorij Palama|Gregorija Palamskega]]“'' (''„Mystery of the Holy Trinity according to the Teaching of St. Gregory Palamas“'')<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref><ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison104"/> Po enoletnem bivanju na gori Atos je odšel za profesorja v Pariz, kjer je poučeval na Pravoslavnem teološkem inštitutu sv. Sergija. 1976 se je vrnil v Jugoslavijo in postal docent, nato pa profesor katehetike na Beograjski teološki fakulteti „Sveti Jovan Bogoslov“.<ref name="Morrison86"/> 2006 je postal izredni profesor na Moskovski teološki akademiji, a 2008 na Teološkem inštitutu pri Beloruski državni univerzi.<ref name=official/> Po vrnitvi v Beograd je bil izvoljen za dekana Bogoslovne fakultete v dveh mandatih.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/mitropolit-amfilohije-radovic/|title=Mitropolit Amfilohije Radović|publisher=Istinomer ili Ispinomer|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=7. maj 2015}}</ref> === Banatski škof (1980-1990) === Maja 1985 je postal škof Banatske pravoslavne škofije s sedežem v [[Vršac|Vršcu]]<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref>. [[Škofovsko posvečenje]] je prejel 16. junija 1985 v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Beograjski stolnici sv. Mihaela Nadangela]] po rokah [[German Đorić|patriarha Germana]]. Soposvečevalci so bili: črnogorsko-primorski metropolit Danilo, bački škof Nikanor, braničevski Hrizostom, žički Stefan, šumadijski Sava, dalmatinski Nikolaj, timoški Milutin, zvorniško-tuzlanski Vasilij, avstralsko-novozelandski Vasilij, banjaluški Jefrem in mačvanski Danilo. Ustoličen je v Vršcu 21. julija 1985. <ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/zivotopis-mitropolita-crnogorsko-primorskog-amfilohija-1938-2020/|title= Životopis mitropolita crnogorsko-primorskog Amfilohija (1938-2020). Arhiepiskop Cetinjski, Mitropolit Crnogorsko-Primorski i Egzarh svetog trona Pećkog Amfilohije.|publisher=Svetosavlje|author=|place=|language=cg|date=|accessdate=5. september 2026}}</ref> Med škofovanjem v Banatu je imel korekten odnos do katoličanov. Prišel je tudi osebno s spremstvom 14. februarja 1988 na posvetitev novega [[Škofija Zrenjanin|katoliškega zrenjaninskega škofa]] [[László Huzsvár|Huzsvárja]]; prav tako so se za časa njegovega škofovanja za praznike redno obiskovali tako škofje kot duhovniki; ta povezava se je še poglabljala med kratkim škofovanjem njegovega naslednika [[Hrizostom Stolić|Hrizostoma]], ki pa je bil kmalu povišan v Žičo. To starodavno navado je enostransko pretrgal škof [[Nikanor Bogunović|Nikanor]], ki je prepovedal svojim duhovnikom kakršnekoli tovrstne stike.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison134"/><ref name="Morrison104"/> Pri koncu svoje banatske službe pa je – podobno kot v Sloveniji [[Vladimir Dedijer]] ali v Srbiji [[Vuk Drašković]], pa zgodovinar [[Vasilije Krestić]] in pisatelj [[Dobrica Ćosić]] – prišel pod vpliv velesrbskega nacionalzma, čigar glavni nosilec je bil predsednik [[Slobodan Milošević|Milošević]]. K občutku o ogroženosti Srbov je prispevala tudi tajna in zloslutna „Spomenica“ SANU (1986), ki med drugim postavlja Srbe v vlogo nedolžne in od vseh preganjane žrtve z nedokazano trditvijo, da je postala [[Jugoslavija]] srbska grobnica in da jo zato treba razbiti, ter namesto nje ustvariti „Veliko Srbijo“. Tako so šovinisti kmalu tudi Amfilohija uspeli vplesti v dnevno politiko in je začel obtoževati najprej [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliško Cerkev]]: ne sicer v Srbiji, ampak tisto na Hrvaškem, češ da sodeluje pri preganjanju tamkajšnjih Srbov, ki da ga izvaja [[Franjo Tuđman|Tuđmanova]] „ustaška“ oblast.<ref name="Kristo433447">{{cite book|last=Krišto|first=Jure|chapter=The Catholic Church in a Time of Crisis|editor1-last=Ramet|editor1-first=Sabrina P. P.|editor-last=Adamović|editor2-first=Ljubiša S. |title=Beyond Yugoslavia: politics, economics, and culture in a shattered community|xear=1995|publisher=Westview Press|isbna=9780813379531|url=https://books.google.com/books? Id=PyKoAAAAIAAJ&q=Amfilohije+Radovic|pages=433, 447}} „accusation of Croats and the Roman Catholic Church of allegedly endangering the Serb people in Croatia. Many Serbian intellectuals became involved in this anti-Catholic propagand, but the names of Vasilije Krestic, historian, Dobrica Cosic, writer, and Amfilohije Radovic, Orthodox bishop from Banat stand out.“ </ref> 1990 je postal Amfilohij eden od vidnejših kandidatov za patriarha SPC. Podporo mu je dajal tudi predsednik Milošević.<ref name="Perica143144"/> Ni pa prejel zadostnega števila glasov in se tako ni mogel uvrstiti med tri vodilne škofe, od katerih bo potem eden izvoljen z žrebom.<ref name="Sistek121122"/><ref name="Perica143144">{{harvnb|Perica|2002|pp=143-144}}</ref> == Črnogorski metropolit (1990 – 2020) == [[File:04 04 2008 Mitropolit Amfilohije B&W -potpisana-s.JPG|200px|thumb|right|<center>Črnogorski metropolit Amfilohij leta 2008]]</center> === Ustoličenje med protesti === Nekaj dni pozenje se je odpovedal stari škof [[Danilo Dajković]] svoji službi in tako je bil v decembru 1990 kot njegov naslednik in metropolit Črnogrsko-primorske metropolije izvoljen Amfilohij; to službo je opravljal z versko-političnim hrupom vse do svoje smrti.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison134"/><ref name="Sistek121122">{{harvnb|Šístek|2011|pp=121-122. }}</ref> Med opaženimi gosti ob njegovem ustoličenju so bili pesnik [[Matija Bečković]], [[Novak Kilibarda]] in zgoraj omenjeni Radovan Karadžić. <ref name="Morrison134"/> Med visoko rangiranimi srbskimi nacionalisti v [[SR Črna gora|Črni gori]] je njegova izvolitev sprožila val navdušenja.<ref name="Sistek121"/> Med domačimi [[Črnogorci]] pa so decembra 1990 na [[Cetinje|Cetinju]] zoper njegovo izvolitev izbruhnili protesti, saj je bil znan – čeprav tudi sam Črnogorec – da kot Posrbljenec oporeka Črnogorcem poseben jezik, cerkveno samostojnost in lastno državnost. Zato so mu očitali tudi pregovor: „Gori Poturice od Turaka“ („Hujši so Poturice od Turkov) v smislu, da je on kot posrbljeni Črnogorec hujši od pravih Srbov.<ref name="Sistek123"/><ref>{{cite web|url= https://www.academia.edu/65525742/The_Serbian_Proverb_Poturica_gori_od_Tur%C4%8Dina_A_Turk_Convert_Is_Worse_Than_a_Turk_Stigmatizer_and_Figure_of_Speech |title= The Serbian Proverb Poturica gori od Turčina (A Turk-Convert Is Worse Than a Turk). Stigmatizer and Figure of Speech.|publisher=academia.edu|author=Marija Mandić|place=|language=en|date=2021|accessdate=6. september 2026}}</ref> Amfilohij je bil izvoljen decembra, umeščen pa 30. decembra 1990 v [[Samostan Cetinje|Cetinjskem samostanu]]. <ref>[https://mitropolija.com/mitropoli-crnogorsko-primorski/ АМФИЛОХИЈЕ АРХИЕПИСКОП ЦЕТИЊСКИ, МИТРОПОЛИТ ЦРНОГОРСКО-ПРИМОРСКИ И ЕГЗАРХ СВЕТОГ ТРОНА ПЕЋКОГ]</ref> === Delovanje === SPC v Črni gori se je okrepila v času [[Padec komunizma|Padca komunizma 1989]] kot edina duhovna, pa tudi politična sila, ki je obstajala neokrnjena kljub [[Razpad Jugoslavije|Razpadu Jugoslavije]].<ref name="Morrison8688">{{harvnb|Morrison|2018|pp=86, 88.}} <ref name="Morrison135"/><ref name="Morrison104"/> Ko je postal metropolit, je Amfilohij takoj začel načrtno graditi nove cerkve in samostane, ter obnavljati stare cerkvene stavbe. <ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison104105"/>{{harvnb|Morrison|2015|pp=104-105.}}</ref> V tem obdobju so ljudje množično začeli iskati [[duhovnost]], pa je naraščalo števio vernikov pri svetih obredih, prejema krstov in drugih zakramentov, a oglašali so se tudi novi duhovni poklici med duhovniki, menihi in nunami, saj je prenehal polstoletni pritisk brezbožne [[ZKJ|komunistične partije]], ki je dotlej imela v Črni gori odločilen vpliv, morebiti največjega od vseh jugoslovanskih republik.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison135"/><ref name="Morrison105"/> Za pokristjanjevanje razkristjanjenih Črnogorcev se je Amfilohij posluževal tudi procesij z [[relikvija|relikvijami]] blaženega [[Vasilij Ostroški|Vasilija Ostroškega]], ki so jih pošiljali tudi v druge samostane. Poudarjal je češčenje žrtev taborišč, takoimenovanih mučencev, ki so umrli v [[Jasenovac|Jasenovcu]] med Drugo svetovno vojno in s tem netil sovraštvo do katoliških Hrvatov, saj ni bilo omenjano, da so imeli tam od ustaškega režima tudi Hrvatje in Judje svoje žrtve in da so bile podobne žrtve katoličanov tudi po Srbiji.<ref name="Morrison134"/> Delal je tudi za rehabilitacijo in kanonizacijo spornega pravoslavnega škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] kot mučenca, ki je bil sicer zaprt v [[Dachau|Dachauvu]], vendar je bil znan ne le kot antikomunist in antikatolik, ampak tudi kot zagrizen antisemit in občudovalec [[Hitler]]jevega nacizma, ki ga je – ne brez podlage – primerjal s srbskim [[svetosavje]]m.<ref name="Byford72791001581592111">{{harvnb|Byford|2008|pp=72.79.100.158.159.211.}} </ref> Na Cetinju je odprl Amfilohij novo bogoslovje, založbo „Svetigora“ ter radijsko postajo „Radio Svetigora“. <ref name="Morrison86">{{harvnb|Morrison|2018|p=86.}}</ref> Glavni nadzornik vseh teh ustanov je bil sam Amfilohij. <ref name="Buchenau800"/> 1992 je pokrenil mesečnik svoje metropolije ''„Svetigora“ '', ki izhaja še sedaj (2026). 1998 je odprl radijsko postajo na državni ravni z istim imenom – „Svetigora“. Na začetku so bili odnosi z oblastmi sprejemljivi in predsednikom [[Milo Đukanović|Milom Đukanovićem]] dokaj dobri, vendar so se zaostrovali do prave sovražnosti. Med drugim je želel uvesti v šole tudi verouk. <ref žname="Morrison8687">{{harvnb|Morrison|2018|pp=86.87}}</ref> Za časa njegovega škofovanja je bilo zgrajenih ali obnovljenih več kot 567 cerkva in samostanov. <ref>{{cite book|url=https://books.google.com/book3?id=eCa8MwEACAAJ|title=Obnova i gradnja manastira i hramova u Crnoj Gori: ljetopis obnove, sanacije, rekonstrukcije i izgradnje u Mitropoliji Crnogorsko-primorskoj: 1990-2010|publisher=Mitropolija Crnogorsko-primorska|author=Jovan B. Markuš|place=|language=sr|date=2010|accessdate=31. avgust 2026}}</ref>Spodbudil je po zgledu katoliške »Karitas« v več črnogorskih mestih [[dnevna kuhinja|dnevne kuhinje]], kjer se je prehranjevalo čez 600 najbolj ranljivih družin z vsakdanjim toplim obrokom; tudi število prejemnikov enkratne pomoči v živežu je bilo veliko.<ref>[https://www.novosti.rs/vesti/planeta.300.html:830036-Topli-obrok-uz-blagoslov-Mitropolija-crnogorsko-primorska-pomaze-i-hrani-nevoljnike-u-svoje-cetiri-narodne-kuhinje Topli obrok uz blagoslov: Mitropolija crnogorsko-primorska pomaže i hrani nevoljnike u svoje četiri narodne kuhinje], Večernje novosti (2019) </ref> == Politično delovanje in smrt == [[File:Свјетлопис гроба митрополита Амфилохија у Саборном храму у Подгорици4.jpg|thumb|right|200px|Amfilohijev grob v [[kripta|kripti]] [[Podgoriška stolnica|Podgoriške stolnice]] ]] === Protestne »litije« === [[File:Protest in Podgorica, Jan 2020.jpg|thumb|200px|right| „Protestne litije“ pred [[Podgoriška stolnica|Podgoriško stolnico]] [[26. januar|26. januarja]] [[2020]] ]] Novi zakon o verskih skupnostih je konec decembra 2019 [[de jure]] prenesel lastništvo nad cerkvenim premoženjem, ki si ga je od 1920 prilastila na novo ustanovljena SPC, na črnogorsko državo.<ref>{{cite news|url=https://www.nytimes.com/reuters/2019/12/26/world/europe/26reuters-montenetro-protest.html|title=Serbs Protest in Montenegro Ahead of Vote on Religious Law|agency=Reuters|date=26. december 2019|work=The New York Times|access-date=5. januar 2020|language=en-US|issn=0362-4331}}</ref> Amfilohij je takrat takorekoč pobesnel in nahujskal Srbe na množične proteste, češ da je s tem državnim napadom na cerkveno premoženje ustvarjena brezzakonita družba; pozivu so sledile množične cestne litije ali procesije in zapore prometnic, pa tudi včasih grobo posredovanje policije in zaporne kazni za nekatere udeležence, časnikarje in cerkvenjake; pretepen naj bi bil tudi Amfilohijev posrednik in škofo-vikar budimljansko-nikšički [[Metodij Ostojić|Metodij]] (*1976), ki je bil prepeljan na zdravljenje v beograjsko [[VMA]], kjer so temu dogodku mediji še napihnili.</ref>{{cite web|url=https://balkaninsight.com/2019/06/14/montenegros-attack-on-church-property-will-create-lawless-society/|title=Montenegro’s Attack on church Property Will Create Lawless Society|date=14. junij 2019|website=Balkan Insight|language=en-US|access-date=5. Januar 2020}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/444908/Episkop –Metodije-posle-prebijanja-u-Crnoj-Gori-hospitalizovan-na-VMA|website=Politika Online|access-date=20. Januar 2020}}</ref> 29. decembra 2019 je Škofovski sinod SPC v Črni gori izobčil predsednika Mila Đukanovića in njegovo vlado, ki je prinesla ta sporni zakon o verski svobodi, ki pa je pravzaprav izenačil vse verske skupnosti, podobno kot drugod po svetu v demokratičnih državah. SPC pa je hotela ohraniti svoje prigrabljene privilegije.<ref>[https://web.archive.org/web/20230408102238/https://www.b92.net/info/vesti/index.php? yyyy=2019&mm=12%E2%85%86=29&nav_category=167&nav_id=1636336&version=amp Episkopski savet: Milo i poslanici izopšteni iz SPC], B92</ref> Amfilohij je kljub prepovedi množičnega zbiranja od strani Zdravstvenega ministrstva zaradi sočasnega izbruha koronine pandemije nadaljeval in še naprej vodil množične proteste; glavni povod za to je bilo omenjeno sprejetje zakona, po katerem se stanje cerkvenega premoženja vrača v status quo pred letom 1920, ko je to bilo državna črnogorska lastnina. Amfilohij je to začel konec 2019, nadaljeval pa z nezmanjšanim zagonom tudi v letu korone 2020, ko še ni bilo cepiva in je bila lahko vsaka okužba usodna. Protesniki so po celi Črni gori jemali iz cerkva bandere, svete ikone in križe, ki so jih nosili v protestnih procesijah za dosego določenih političnih ciljev: ne le, da bi odstavili sporni zakon, ampak tudi oblast, ki ga je sprejela. Oporečniški politično-cerkveni shodi so se nadaljevali vse do avgusta 2020, seveda ne upoštevajoč zdravstvenih previdnostnih ukrepov ampak njim navkljub v organizaciji srbskega metropolitanskega vodstva in navadno tudi pod osebnim Amfilohijevim vodenjem. <ref>{{cite web|url=http://www.politika.rs/sccc/clanak/449003/Nastavljene-litije-sirom-Crne-Gore|title=Настављљене литије широм Црне Горе|website=Politika Online|access-date=2. marec 2020}}</ref> Amfilohij je torej od začetka 2020 vodil množične proteste, kjer kljub prepovedi zbiranja ob izbruhu pandemije korone niso upoštevali nobenih zdravstvenih predpisov in priporočil; udeleženci niso nosili niti varnostnih krink niti se držali potrebne razdalje. Poleg tega so v cerkvah tudi o [[Velika noč |velikonočnih praznikih ]] nadaljevali obhajanje večjega števila vernikov po starodavni vzhodni praksi z isto žličko; ne čudi, da se je končno okužil tudi on sam, ki je prepričeval svojo okolico, da korone ni, ampak da je to zahodna [[teorija zarote]]. Najprej je bolezen tajil prek videa ter se je nato zdravil v domači oskrbi in šele po pozitivnem testu na covid-19 je 7. oktobra privolil, da ga sprejmejo v bolnišnico. Kljub temu, da so mu srbske oblasti ponujale zdravljenje v najsodobnejši tovrstni bolnici, je ostal „doma in delil usodo drugih Črnogorcev“. <ref>{{cite web|url=https://www.bild.de/lgbt/2020/lgbt/serbisch-orthodoxe-kirche-homophober-kirchenfuehrer-an-corona-gestorben-73674488.bild.html|title= Serbisch-orthodoxe Kirche:Homophober Kirchenführer an Corona gestorben|publisher=Bild.de|author=Marco Schenk|place=|language=de|date=30. oktober 2020|accessdate=4. november 2025}}</ref> Čeprav sta imela na začetku veliko skupnih točk in sta takorekoč sodelovala, so se kmalu začele kazati vedno večje razpoke. Prvič se je tokrat Amfilohij celo spustil neposredno v ostro volilno kampanjo zoper Đukanovića skupaj s svojimi verskimi in civilnimi fanatičnimi somišljeniki prav v nasprotovanju novemu spornemu »Zakonu o verski svobodi«, ki je pravzaparav enakopravno obravnaval vse črnogorske verske skupnosti. Septembra 2020 je tako na predsedniških volitvah bil Đukanović poražen, izvoljen pa z novo parlamentarno večino Amfilohijev somišljenik [[Zdravko Krivokapić]], ki je napovedal, da bo odpravil sporni zakon.<ref>[https=//www.vijesti.me/vijesti/politika/471639/dio-poslanika-df-a-nije-prisustvovao-ntoniranju-himne Objavili dokument: Poslanici tri koalicije podržali Krivokapića za mandatara], Vijesti, 23. september 2020</ref> === Bolezen in smrt === Amfilohij je nadaljeval srečanja s cerkvenimi in civilnimi posamezniki, pa tudi z večjimi ali manjšimi skupinami, češ da korana ne obstaja in da je to teorija zarote. Zato ni čudno, da se je ob teh številnih stikih tudi sam okužil. 7. oktobra 2020 se je počutil zelo utrujenega in izčrpanega. Čeprav je sam razglašal, da covid-19 sploh ne obstaja in da je to še ena zahodna teorija zarote, so ga končno le pregovorili, da se je dal testirati in sicer se je test pokazal pozitiven. Prek videa pa je s šibkim glasom tajil kakršnokoli bolezen, češ da je samo utrujen in da se bo še vzpenjal na Lovčen, ko si opomore. Bolezenski znaki pa so vedno bolj prihajali do izraza in ga prisilili k iskanju zdravniške pomoči. Najprej ni hotel v bolnišnico in se je zdravil kar doma. 7. oktobra 2020 je bil pozitiven na korono.<ref>{{cite web|url=https://www.nytimes.com/2020/10/07/world/montenegros-most-prominent-cleric-has-tested-positive.html|title=Montenegro’s most prominent cleric has tested positive|work=[[The New York Times]]|date=7. oktober 2020|accessdate=31. avgust 2026}}</ref> Zdelo se je, da gre na boljše in 20. oktobra je bil test negativen. Po mnenju zdravstvene službe pa so koronini testi samo 90% zanesljivi in zato na rezultate ni mogoče prisegati z gotovostjo. Zdravje pa se mu je hitro slabšalo ter je vedno težje dihal. Voditeljica Pljučnega oddelka v podgoriški bolnici [[Jelena Borovinić]] je ugotovila, da je njegovo zdravje ogroženo ter „ga je dala na umetno prezračevanje“ („was placed in the mode of invasive ventilation“). Hudo okuženi je imel obe pljučni krili zaradi [[pljučnica|pljučnice]] in koroninih zapletov ter je po prejemu [[sveta evharistija|svetegao obhajila]] umrl 30. oktobra 2020 ob 8:20 star 82 let.<ref>{{cite web|url=http://rs.n1info.com/Region/a666432/Preminuo-mitropolit-Amfilohije.html|title=Preminuo mitropolit Amfilohije|publisher=N1|date=30. oktober 2020|accessdate=30. oktober 2020|archive-date=1. november 2020|archive-url=https=//web.archive.org/web/2020 11001030207/http://rs.n1info.com/Region/a666432/Preminuo-mitropolit-Amfilohije.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=https://nova.rs|title=Ovako je govorio Amfilohije: Beseda na Sajmu knjiga |publisher=nova.rs|author=|place=|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=5. september 2026}}</ref> Srbski ambasador v Črni gori [[Vladimir Božović]] je potrdil, da je srbska vlada ponudila Amfilohiju zdravljenje v najsodobnejši tovrstni bolnici v beograjski [[Batajnica|Batajnici]], vendar je vladika odklonil, češ da bo ostal doma in delil usodo drugih sonarodnjakov. Po njegovi želji so ga pokopali v kripto [[Podgoriška stolnica|Podgoriške stolnice]] Jezusovega vstajenja v grobnico, ki si jo je pripravil že za življenja. Svojo knjižnico, ki obsega nekaj tisoč knjig, je podaril srednjeveškem [[Samostan Stanjevići|Samostanu Stanjevići]].<ref>[https://www.slobodnaevropa.org/a/30903460.html Mitropolit negativan na korona virus, Srbija nudila liječenje], Radio Slobodna Evropa, 20. oktober 2020</ref> Kljub prepovedi zbiranja zaradi širjenja koronavirusa so se zbrali pred Podgoriško stolnico na tisoče vernikov, saj jih je k množičnemu zbiranju spodbujal že dolge mesece prav pokojnik. Pogrebne maše so se udeležili številni pravoslavni cerkveni poglavarji in politiki iz Črne gore in sosednjih dežel kot tudi njegov prijatelj pesnik [[Matija Bećković]], ki mu je spesnil prigodno žalostinko. <ref>[https://www.vijesti.me/vijesti/drustvo/482571/sahranjen-mitropolit-crnogorsko-primorski-amfilohije Sahranjen mitropolit crnogorsko-primorski Amfilohije], Vijesti, 1. november 2020</ref><ref>[https://www.nedeljnik.rs/uzivo-sahrana-mitropolita/ Sahranjen mitropolit Amfilohije: Kako se od „Đeda“ oprostila Crna Gora (a i Srbija)], Nedeljnik, 1. november 2020</ref>. V sožalnem telegramu je beograjski mufti [[Mustafa Jusufspahić]] izrazil spoštovanje do pokojnika in omenil, da so med majskimi protesti 2004 – ko je Kosovo enostransko razglasilo neodvisnosti – srbski huligani napadli in hoteli zažgati [[Mošeja Bajrakli, Beograd|Mošejo Bajrakli]]; tedaj se je le metropolit Amfilohij postavil pred podivjano drhal in obvaroval ta hram, „ter branil dobro od hudega v nas vseh“ („defending good from evil in all of us“). <ref>[https://www.vijesti.me/vijesti/drustvo/482431/muftija-mustafa-jusuf-kada-su-huligani-palili-nasu-dzamiju-hrabri-mitropolit-je-stao-ispred-mase-da-je-brani Muftija Mustafa Jusufspahić: Kada su huligani palili našu džamiju, hrabri mitropolit je stao ispred mase da je brani], Vijesti, 31. oktober 2020</ref> Vlada je odklonila predlog glede državnega dneva žalovanja, vendar so to storile posamezne krajevne skupnosti in občine. Ko se je ob pogrebnih slovesnostih gnetla večtisočglava množica, so le redki od cerkvenih ali civilnih dostojanstvenikov nosili obvezne krinke ali se držali varnostne razdalje. Srbskemu predsedniku – ki je imel v Amfilohiju zaradi Kosova nepomirljivega nasprotnika – so prepovedali govor. Med večurno žalno slovesnostjo je zanesljivo nosil krinko podgoriški katoliški župnik, ki pa ni mogel stran od množice. Po pogrebu je on sicer bil negativen na koroninem testu, vendar je prinesel virus v svojo skupnost in tako so se okužili vsi njegovi kolegi – eden od njih je skoraj umrl. Okužile pa so se tudi tamkajšnje redovnice, ki skrbijo za vzdrževanje cerkvenih prostorov in za gospodinjstvo podgoriške redovne skupnosti. O tem so mediji pa mediji popolnoma molčali, kakor tudi o mnogih okužbah tudi s smrtnim izidom zaradi zanemarjanja nujnih zdravstvenih previdnostnih ukrepov. Pogrebne slovesnosti je vodil 1. novembra 2020 srbski patriarh Irenej, ki se je tudi okužil. 4. novembra 2020 je bil pozitiven na testu za COVID-19, potem ko se je udeležil pogreba od korone umrlega Amfilohija.<ref name=openfuneral /> the 1 November funeral of [[Metropolitanate of Montenegro and the Littoral|Metropolitan]] [[Amfilohije Radović|Amfilohije]], who also tested positive and had died from COVID-19.<ref>{{cite web |title=Serbian Orthodox Church head tests positive for coronavirus |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a668422/Serbian-Orthodox-Church-head-tests-positive-for-coronavirus.html |website=rs.n1info.com |date=4 November 2020 |access-date=20 November 2020 |archive-date=28 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201128062010/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a668422/Serbian-Orthodox-Church-head-tests-positive-for-coronavirus.html |url-status=dead }}</ref>Velika množica na Amfilohijevem pogrebu ni upoštevala socialne distance ali nosila mask, Amfilohijeva krsta pa je bila vrh vsega med obredom odprta in mnogi so okuženo truplo celo poljubljali – matere pa so k njemu dvigovale svoje otroke.<ref name="openfuneral">{{Cite web|url= https://www.cnn.com/2020/11/20/europe/serbian-orthodox-church-patriarch-irinej-dies-covid-19-intl/index.html |title=Church patriarch dies from Covid-19 after leading open-casket funeral of bishop killed by the virus|first1=Martin|last1=Goillandeau |first2=Kara|last2=Fox |website=CNN|date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref><ref name="bbc2011">{{cite news |title=Covid-19: Serbian Orthodox Patriarch Irinej dies |work=BBC News |date=20 November 2020 |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-55013132 |access-date=20 November 2020}}</ref> Srbski patriarh Irenej pa se je med pogrebom okužil in se nato vrnil v Beograd, kjer so ga takoj sprejeli na zdravljenje. 14. novembra je bilo objavljeno, da je njegovo zdravstveno stanje "stabilno in pod nadzorom med zdravljenjem" v vojaški bolnišnici za COVID na Karaburmi v Beogradu, a že 19. novembra je bil intubiran.<ref>{{cite web |title=Military hospital says Serbian church head well |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a672087/Military-hospital-says-Serbian-church-head-well.html |website=rs.n1info.com |date=14 November 2020 |access-date=20 November 2020 |archive-date=14 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201114192218/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a672087/Military-hospital-says-Serbian-church-head-well.html |url-status=dead }}</ref> On 19 November, he was [[intubation|intubated]].<ref name="bbc2011"/> Nekateri mediji so že poročali, da je Irenej umrl; Srbska pravoslavna cerkev pa je izdala izjavo, v kateri je te trditve ovrgla, vendar je dejala, da se Irinejevo zdravstveno stanje slabša.<ref>{{cite news|url = https://www.b92.net/eng/news/society.php?yyyy=2020&mm=11&dd=19&nav_id=109720 |title = The condition of the Patriarch is difficult; SPC issued a statement|work = [[B92]]|date = 19 November 2020|access-date = 19 November 2020}}</ref> Nekateri tiskovni prestavnii so še vedno vztrajali, da so novico o Irenejevi smrti potrdili ugledni viri.<ref name="nova.rs">{{cite web |title=Zvanični izvori: Patrijarh živ, u teškom stanju |url=https://nova.rs/vesti/drustvo/patrijarh-irinej-u-teskom-stanju/ |website=nova.rs |date=19 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref>Irenejeva smrt je bila uradno objavljena 20. novembra ob 7.07 po srednjeevropskem času.<ref name="spc2011">{{cite web |title=Serbian Patriarch Irinej reposed in the Lord |url=http://www.spc.rs/eng/serbian_patriarch_irinej_reposed_lord |website=spc.rs |access-date=20 November 2020 |archive-date=20 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201120114149/http://www.spc.rs/eng/serbian_patriarch_irinej_reposed_lord |url-status=dead }}</ref><ref name="reuters1">{{cite news |title=Patriarch of Serbian Orthodox Church dies of coronavirus |url=https://www.reuters.com/article/serbia-patriarch-death/patriarch-of-serbian-orthodox-church-dies-due-to-coronavirus-idINKBN2800LP |website=reuters.com |date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020|last1=Vasovic |first1=Aleksandar }}</ref><ref name="bbc2011"/> Istega dne sta razglasili tridnevno žalovanje po njegovi smrti tako srbska vlada kot vlada Republike Srbske. V bližnji časovni oddaljenosti sta torej okužbi korone podlegla kar dva najpomembnejša srbska cerkvena dostojanstvenika. Nasprotniki so omenjali Amfilohijeve izjave, da ni korone: „Amfilohije kaže: ’Nema korone’! Korona kaže: ’Nema Amfilohija!’“<ref name="condolences">{{cite web |title=Three-day mourning in Serbia, RS, Budva over SPC Patriarch's death; condolences |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a674371/Three-day-mourning-in-Serbia-after-SPC-Patriarch-s-death.html |website=rs.n1info.com |access-date=20 November 2020 |archive-date=20 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201120122859/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a674371/Three-day-mourning-in-Serbia-after-SPC-Patriarch-s-death.html |url-status=dead }}</ref> == Ocena == [[File:Predstavnici SPC na obeležavanju 70. godišnjice Novosadske racije (2).JPG|200px|thumb|right|Spredaj: Metropoliti [[Vasilij Kačavenda|Kačavenda]] (v rdečem, levo), [[Amfilohij Radović|Amfilohij]] (v belem, sredi) in [[Porfirij Perić|patriarh Porfirij]] (v rdečem, desno) ]] === Vsestranski izobraženec, vendar ozek rusofil === Amfilohij je bil zelo izobražen, pa je temeljito splošno in teološko izobrazbo zahteval tudi od svojih bogoslovcev. Bil pa je znan tudi kot mnogojezičnež. Tekoče je govoril [[srbščina|srbsko]], [[italijanščina|italijansko]], [[nemščina|nemško]], [[francoščina|francosko]], [[grščina|grško]] in [[ruščina|rusko]] {{sfn|Stamatović|1999}}, uporabljal pa je lahko brez težav tudi [[staroslovanščina|staroslovanščino]], [[stara grščina|staro grščino]] in [[latinščina|latinščino]]. <ref name="politika.rs">{{cite web|url=http://www.politika.rs/scc/clanak/465598/Ko-je-bio-mitropolit-Amfilohije-vladik-koji-nikog-nije –ostavljao-ravnodusnim|title=Ко је био митрополит Амфилохије – владика који никог није остављао равнодушним|publisher=Politika Online|author=|place=Beograd|language=sr|date=30. oktober 2020|accessdate=31. avgust 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://slobodnahercegovina.com/na-danasnji-dan-rodjen-je-mitropolit-amfilohije/|title= „На данашњи дан рођен је Митрополит Амфилохије“|publisher=Слободна Херцеговина|author=|place=|language=sr|date=30. oktober 2020|accessdate=31. avgust 2026}}</ref> Bil je vpliven član „Združenja književnikov Srbije“, pa tudi „Združenja književnikov Črne gore“. {{sfn|Stamatović|1999}} Neprikrito je nastopal kot vidni zagovornik rusofilstva in velesrbstva, njegovega kosovskega mita in je brez pomisleka samega sebe razglašal za srbskega četnika in nacionalista.<ref name="Morrison104"/><ref name="Sistek 121">{{harvnb|Šístek|2011|p=121}}</ref> To je potekalo v popolnem soglasju s porastjo srbskega nacionalizma, ki ga je spodbujala vplivna in agresivna politika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]]; SPC je še prednjačila v spodbujanju nacionalne nestrpnosti med srbskim prebivalstvom v raznih jugoslovanskih republikah. V Črni gori je tako korenito smer predstavljala prav Amfilohijeva osebnost.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison104"/>Večina pravoslavnih škofov je takrat podpirala zamisel o Veliki Srbiji, ki naj bi nadomestila Titovo Novo Jugoslavijo; v njej naj bi prek etničnega čiščenja Srbom sovražnih narodov živeli vsi „osvobojeni“ in „etnično očiščeni“ Srbi, kar bi po prvotnih radikalnih načrtih zajemalo prostor celotne Jugoslavije; glede na poznejše hude vojaške poraze začenši z izgubo Slovenije pa bi se zadovoljili „samo z manjšim področjem“ z zahodno mejo Virovitica-Karlovac-Karlobag, medtem ko bi na jugovzhodu mejili na Makedonijo. Amfilohijeve izjave glede Kosova so pozivale na nepomirljiv boj proti katoliškemu in protestantskemu Zahodu, kakor tudi muslimanskemu Vzhodu, češ da so vsi skupaj „nezdrav veter, ki hoče neprestano ugaševati to sveto luč“, ki se imenuje Srbija („an insane wind trying ceaselessly to extinguish this sacred lamp“, defined as Serbia).<ref name="MacDonald243"/>{{citebook|last=MacDonald|first=David Bruce|chapter=The importance of Being European: Narratives of East and West in Serbian and Croatian Nationalism|editor1-frst=Ireneusz Paweł|editor2-first=Andrzej Marcin|title=Multiplicity of nationalism in contemporary Europe|year=2010|publisher=Rowman & Littlefield|isbn=97807391239123072|chapter-urla=https://books.google.com/books?id=jquJ8M|WGYC&q=Islam+Amfilohije+Radovic&pg=PA243|pages=243}}</ref> Res je sicer, da je v besedah svoje ideje povezoval s krščansko ljubeznijo in poudarjal, da je njegovo orožje le v besedah; krvavi dogodki, ki so tem besedam sledili, pa so pokazali, da so bojeviteži raznih barv te nestrpnosti razumevali čisto konkretno in nekrščansko. Ne le v teoriji, marveč tudi z orožjem v roki, so se novodobni teologi SPC zoperstavljali svojim starejšim kolegom, ki so nahajali neki »modus vivendi« s komunističnim jugoslovanskim sistemom. <ref name="Buchenau7879">{{harvnb|Buchenau|2005|pp=78.79}}</ref> Bode v oči Amfilohijev [[sovražni govor]] zoper [[katolištvo|katoliške]] [[Hrvati|Hrvate]] in [[islam|muslimanske]] [[Bošnjaki|Bošnjake]], ki ne vsebuje niti trohice sicer v besedah zelo glasno in stalno oznanjevane krščanske ljubezni.<ref name="Carmichael32''>{{cite book|last=Carmichael|first=Cathie|title=Ethnic cleansing in the Balkans= nationalism and the destruction of tradition|year 2003|publisher=Routledge|isbn=9781134479535|url=https://books.google.com/books?id=yb=RI4KwwdIC&q=anti+Islam+A,fočpjoke+Radpvoc&pq=PT62|pages=32}}</ref><ref name="Velikonja163"/> V letu 1992, ko je bila na vrhuncu srbsko-črnogorska agresija na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino spremljana z neizprosnim etničnim čiščenjem, tega visoki srbski cerkveni dostojanstveniki niso brzdali ali obsojali (kar bi bilo v skladu z evangeljskim naukom o krščanski ljubezni), temveč so poseganja vojaških, pa tudi polvojaških formacij, skupaj z Amfilohijem še podžigali. Nekaj vsakdnjega je postalo požiganje katoliških ali muslimanskih verskih stavb, pa tudi sovražni govor zoper „neprijateljske“ Bošnjake, Hrvate in Albance (Kosovarje). Vso krivdo za vojne zločine je visoki srbski kler valil s svojih sonarodnjakov na genocidne težnje, ki naj bi jih spodbujal s teorijami zarote nihče drug kot [[Vatikan]], pa seveda celoten Zahod.<ref name="Sells65">{{cite book|last=Sells|first=Michael A. |title=The bridge betrayed: Religion and genocide in Bosnia|year=1996|publisher?University of California Press|isbne=9780520922099|url=https://books.google.com/books?id=FadxZ6F2uEAC&q=anti+Islam+Amfilohije+Radovic&pg=PA65|pages=65}}</ref> V zgodnjih 90-ih letih sta pravoslavna škofa izobraženi Amfilohij in sporni [[Vasilij Kačavenda|Kačavenda]] hujskaško poglabljala verske in narodnostne razlike med jugoslovanskimi narodi pod pretvezo, da so se vsi oni zarotili zoper SPC in da se Srbi morajo braniti, saj so od vsepovsod ogroženi. Tozadevni pomirjevalni poskusi [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanskega]] [[Alojzij Šuštar|Šuštarja]] in [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Franc Perko|Perka]] so bili neuspešni in so se razbili ob zidu popolnega nerazumevanja in nacionalistične blaznosti, v kateri so pravoslavni cerkveni krogi prednjačili.<ref name="LittleSwearer14">{{cite book|last1=Little|first1=David|last2=Swearer|first2=Donald|chapter=Introduction|editor1-last=Little|editor1-first=David|editor2-last=Swearer|editor2-first=Donald K. |title=Religion and Nationalism in Iraq: A Comparative Perspective|year=2006|publisher=Harvard University Press|isbn=9780945454410|url=https://books.google.com/books?id=E1rXAAAAMAAJ&q=Amfilohije+Radovic|pages=14}}</ref> Amfilohij je trdil, da je »naravno okolje« Srbov le v »pravoslavnem vzhodnem krščanstvu« in da se zato morajo bojevati ne le zoper katoliški in protestantski Zahod, ampak tudi zoper islam. Da bi agresivnost opravičeval, je v zvezi s tem zatrjeval, da »brez smrti ne more biti vstajenja«, kar je sicer točno, vendar v tej zvezi zavajajoč sofizem. Iz evangelija sledi namreč, da Kristus ni žrtvoval drugih, ampak samega sebe. Poleg tega pa se ni daroval za zemeljsko, ampak za nebeško kraljestvo, ki pripada vsem ljudem. Sveto pismo da jasno vedeti, da Božje kraljestvo ni pozemeljske, ampak duhovne narave in da ga ni treba braniti z zemeljskim orožjem; toliko manj pa voditi osvajalno vojno pod pretvezo širjenja Božjega kraljestva.<ref>Janezov evangelij 18,36s</ref> Vrh tega veže kristjana in tudi cerkvenega dostojanstvenika zapoved ljubezni do sovražnikov<ref>»Če kdo pravi: 'Ljubim Boga', pa sovraži svojega brata, je lažnivec« 1 Jn 4,20</ref>.V zvezi s to nedoslednostjo med krščanskim naukom o ljubezni in metropolitovim spodbujanjem ene strani v bratomorni državljanski vojni je lažje dojeti, čemu so ga nasprotniki zmerjali s satanom.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/214320/dok_je_buktio_rat_u_bosni_1993_godine_cetinjani_su_ovako_dochekali_amfilohija_risto_sotono_video.html|title=DOK JE BUKTIO RAT U BOSNI 1993. GODINE, CETINJANI SU OVAKO DOČEKALI AMFILOHIJA: 'Risto sotono...' (VIDEO)|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=|language=bs|date=4. september 2021|accessdate=5. november 2025}}</ref><ref name="Heinrich150">{{cite book|last=Heinrich|first=Hans-Georg|chapter=Towards a Cultural Theory of Transition: The Strange Architecture of Post-Communist Societies|editor1-last=Heinrich|editor1-first=Hans-Georg|title=Institution Building in the New Democracies. Studies in Post-Post-Communism|year=1999|publisher=Collegium Budapest/Institute for Advanced Studies|isbn=9789638463913|urla=https://books.google.com/books?id=Qh4kAQAAIAAJ&q=According+to+the+Serbian+patriarch+Amfilohije+Radovic%2C+the+%22natural+space%22+for+the+Serbian+people+is+the+orthodox+East.+And+it+must+fight+against+the+Catholic+and+Protestant+West%2C+as+well+as+against+Islam%3A+%22without+death+there+will+be+no+resurrection%22. |pages=150}} „According to the Serbian patriarch Amfilohije Radovic, the „natural space“ forthe Serbian people is the Orthodox East. And it must fight against the Catholic and Protestant West, as well as against Islam: „without death there will be no resurrection“. </ref> Široka javnost je v njem prepoznala eno od najbolj spornih osebnosti SPC.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs|title=Mitropolit Amfilohije Radović|publisher=Istinomer|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=7. maj 2015}}</ref> Posebej pa so ga imeli v želodcu Črnogorci, ki niso pohodili svoje slavne zgodovine in narodnosti. Ko je leta 1993 besnela vojna v Bosni, so Cetinjci pričakali Amfilohija znanega kot vojnega hujskaša z besedami: „Risto sotono!“ Zastopal je namreč nacionalistična in klerofašistična stališča in skrival ter poveličeval vojne zločince. Posebno naklonjenost je izražal do [[Ratko Mladić|Ratka Mladića]] in [[Radovan Karadžić|Radovana Karadžića]], katerega je imenoval za „besmrtnika“. V nasprotju s tem in drugimi srbskimi pravoslavnimi škofi se je tedaj preproto ljudstvo Cetinja krepko zoperstavilo sodelovanju črnogorskih mož in fantov v vojnah na področju bivše Jugoslavije, posebej napadu na sosednjo [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]], zlasti pa bombardiranju [[Dubrovnik]]a. {| |- ! Skup je prekinut pjesmom<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/214320/dok_je_buktio_rat_u_bosni_1993_godine_cetinjani_su_ovako_dochekali_amfilohija_risto_sotono_video.html|title=DOK JE BUKTIO RAT U BOSNI 1993. GODINE, CETINJANI SU OVAKO DOČEKALI AMFILOHIJA: 'Risto sotono...' (VIDEO)|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=|language=bs|date=4. september 2021|accessdate=5. november 2025}}</ref> ! Srečanje je prekinila pesem |- | <poem> „Nikad neće Crna Gora bit’ obala srpskog mora“ </poem> | <poem> „Črna gora nikdar ne bo obala srbskega morja“ </poem> |} === Črnogorec proti Črnogorcem === Amfilohijeve očitke črnogorski vladi in njeni politiki bi lahko strnili v nekaj smeri: #Spodbujanje "montenegrinstva"<ref> „montenegrinstvo“ od italijanske besede za Črno goro: „Monte Negro“</ref>, odpovedovanje od "srbstva" in "montenegrizacija" Črne gore #vrnitev prek referenduma k samostojnosti in ločitev od Srbije, s katero je bila po prenehanju Jugoslavije nekaj časa povezana v državno skupnost „[[Srbija in Črna gora]]“ #priznavanje Kosova kot samostojne države od strani Črne gore; to Amfilohiju pomeni izdajo zapuščine črnogorskih posvetno-verskih vladarjev Petrovićev #vstop Črne gore v NATO in "oddaljevanje" od Rusije. #Kakor si je domišljijsko in mitsko zamislil „pogibijo“<ref> „pogibija“ v pomenu „pogine u borbi za slobodu otadžbine“ tj.: „pade v boju za svobodo domovine“</ref> in svetništvo kneza [[Lazar Hrebljanović|Lazarja]], je Amfilohij toliko bolj doživljal priznanje Kosova kot najhujše dejanje izdaje. Zato on čisto nekrščansko preklinja podpisnike in uporablja pesniški besednjak kosovskega mita, pozivajoč srbsko mladino da za Kosovo "ginu do posljednjeg"<ref> „ginu do posljednjeg za Kosovo“ – da se gredo vojskovat za ohranitev ali pridobitev Kosovega pod srbsko oblast, pa četudi bi v boju vsi padli oziroma umrli vsi do zadnjega.</ref>. #Tiste politike – na prvem mestu misli na srbskega predsednika [[Boris Tadić|Tadića]], ki je bil na položaju 2004-2012; še bolj ima v želodcu njegovega naslednika [[Aleksandar Vučić|Vučića]], ki ga je nasledil ter bil neprestano na oblasti vse do 2026. Obadva in njima podobne imenuje „brez glave in brez vesti“, ker so dovolili ločitev Kosova in Metohije od Srbije in od Črne gore.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref> Podobno pa razpolagajo z očitki njegovi nasprotniki: # Njegov življenjepis odkriva sicer človeka, ki mu ni tuje bistvo krščanske vere in bi od njega smeli pričakovati, da se bo držal njene osnovne usmeritve, da je mogoče doseči zveličanje z vero, ljubeznijom in ponižnim moralnim življenjem. Vendar je „malo ljudi v Črni gori in širje, ki izzivajo toliko nasprotovanj, kot osebnost metropolita Črnogorsko-primorske metropolije na Cetinju, Amfilohija Rista Radovića“ (Reuters) Večina njegovih izjav spada namreč v sam vrh mizantropije, šovinizma, homofobije in vseh drugih najmračnejših načinov izražanja človeški zavesti.<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/56874-svetosavski-zilot-u-akciji|title= Svetosavski zilot u akciji|publisher=antenam.net|author=Mirjana Dragaš & Slobodan Jovanović|place=|language=sr|date=5. november 2017|accessdate=6. september 2026}}</ref> #Z opravljanjem zadušnice zanj zahteva rehabilitacijo [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] kot začetnika odpora proti fašizmu, češ da njegova vloga med Drugo svetovno vojno ni dovolj razsvetljena in da je nedolžna žrtev komunističnega maščevanja; njegovi četniki pa so ne le sodelovali z okupatorji v boju proti komunističnim partizanom, ampak tudi širili „Veliko Srbijo“ z „etničnim čišćenjem hrvaškega in iztrebljanjem muslimanskega prebivvalstva“ <ref>Mihailović je napisao „Instrukciju (20. decembar 1941) komandantima na terenu u kojoj stoji uz glavni cilj četničkog pokreta - stvaranje velike Srbije, kao drugi primarni cilj - etničko čišćenje hrvatskog i uništenje muslimanskog stanovništva.</ref> ter nad njimi počenjali zločine, za katere niso bili nikoli kaznovani; med take spada tudi primer [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]]. # Od vseh pravoslavnih cerkva na Balkanu velja SPC kot najkonzervativnejša, mračnjačka, sovražna do znanosti in napredka. Zavrača „zahodne“ ideologije kot komunizem, individualizem, materializem in sekularizem; spregledali pa so, da je agresivni nacionalizem – ki so ga izpovedovali – prav tako ena od ideja brezbožnega liberalnega materializma.<ref name="Buchenau6566">{{harvnb|Buchenau|2014|pp=65.66}}</ref> #Vedno pa je bila povezana s političnim šovinizmom o ustvarjanju velike države in podrejanju drugih narodov pod pretvezo osvobajanja in privodenja nacionalno nezavednih k svojim "srbskim koreninam". [[Nikolaj Velimirović]], duhovno izhodišče [[Justin Popović|Justina Popovića]] in Amfilohija Radovića, trdi, da je borba za nacionalno cerkev "osnova pravega, evangeljskega in celovitega nacionalizma" in da je takšno ustanovil že [[Sveti Sava]], kar pa je anahronizem, saj v tistem času ni bilo takega liberalnega nacionalizma,, kakršnega je oznanjal v svoji „Srbiji na Balkanu“ brezbožni socialist [[Svetozar Marković]]. # Amfilohij je novembra 1991 po napadu Srbov in Črnogorcev na [[Konvali|Konavle]] hodil po dubrovniškem bojišču ter podpihoval k vojni in nasilju.<ref>Mirko Đorđević, analitičar Srpske pravoslavne crkve. Inačica izvorne stranice arhivirana 24. svibnja 2013. Pristupljeno 20. veljače 2011.</ref> Jeseni 1991 je črnogorskim vojakom delil križce in ikonice. <ref>{{cite web|url=https://pescanik.net/zasto-se-u-crkvi-sapuce-2/|title=Zašto se u crkvi šapuće 2 - Emisija, Mirko Đorđević, Ljubiša Rajić, Ivan Čolović, Pavle Rak, Mladen Lazić, Jovan Byford, Vidan Hadži-Vidanović, Ivan Kuzminović, Srđa Trifković, Nikola Samardžić, Milan Vukomanović, Slobodan G. Marković, Dragoljub Mićunović, Radmila Radić, Milica Rodić, Marko Milanović, Desimir Tošić - Peščanik|publisher=pescanik.net|author=Mirko Đorđević idr.|place=|language=sr|date=19. november 2009|accessdate=24. maj 2013}}</ref> Novembra tega leta je igraje na gusle s pesmijo „Mojkovačka bitka“ spodbujal črnogorske rezerviste podgoriške brigade „Veljko Vlahović“ na napadalnost zoper hrvaško ozemlje in krščansko katoliško prebivalstvo.<ref> Zvijer iz bezdana</ref><ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/index.php?title=Amfilohije_Radovi%C4%87|title= Amfilohije Radović|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=|place=Zagreb|language=hr|date=30. april 2022|accessdate=5. november 2025}}</ref> #Obiskoval je tudi vsa bojišča po Hercegovini, ki so jih Srbi „etnično čistili“ od muslimanov. Do zob oboroženi [[Željko Ražnatović|Arkan]] je konec junija 1991 s svojimi "Tigri" bival v Cetinjskem manastiru in s svojo polvojaško drhaljo z blagoslovom Amfilohija in SPC duhovnikov odšel morit. Bio je v [[Trebinje|Trebinju]], ko je bila oropona hiša in podjetje [[Salih Alijagić|Saliha Alijagića]] in požgano nekaj hiš uglednih muslimanov. Spodbujal je [[Milan Martić|Milana Martića]] in [[Milan Babić|Milana Babića]] v uporu zoper hrvaško oblast, češ da morajo vsi Srbi živeti v eni državi za "ujedinjenje svih srpskih krajeva".<ref>{{cite web|url=https://pescanik.net/zasto-se-u-crkvi-sapuce-2/|title=Zašto se u crkvi šapuće 2 - Emisija, Mirko Đorđević, Ljubiša Rajić, Ivan Čolović, Pavle Rak, Mladen Lazić, Jovan Byford, Vidan Hadži-Vidanović, Ivan Kuzminović, Srđa Trifković, Nikola Samardžić, Milan Vukomanović, Slobodan G. Marković, Dragoljub Mićunović, Radmila Radić, Milica Rodić, Marko Milanović, Desimir Tošić - Peščanik|publisher=pescanik.net|author=Mirko Đorđević idr.|place=|language=sr|date=19. november 2009|accessdate=24. maj 2013}}</ref><ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref> #Napadalno vojno je opravičeval kot zakonito obrambo od vseh in povsod ogroženega srbskega naroda, kot novo zavezo, v kateri ima posebno častno mesto vojni zločinec Radovan Karadžić in Srbi v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]], ki da so preživeli križanje in so zato „boljši od polkrščene Črne gore in nedokrščene Srbije“. Ne priznava pa [[Srebreniški genocid|Srebreniškega pokola]], češ da je bilo to samo „povračilo in maščevanje“ („odmazda i osveta“). #Dograjeval in spreminjal je cerkve iz XIV. in XV. stoletja, postavljal stavbe v njihovi neposredni bližini, oslikaval srednjeveške cerkve s tujimi sodobnimi svetniki, ki nikdar niso bili naslikani po črnogorskih cerkvah ter uporabljal materiale, ki niso bili zgodovinski. Na opozorila Spomeniškega varstva se je požvižgal, češ da naj pazijo: če ga bodo še ovirali pri njegovem uničevanju kulturnih spomenikov, jim bo sploh onemogočil kakršnokoli delovanje. Zgradil je veliko sakralnih stav, ki so v slogu srbskih manastirov s Kosovega, kar je bil kulturni imperializem in prozelitizem, ki je hotel z misijonarjenjem pretvoriti Črnogorce v del srbskega nacionalnega in duhovnega prostora. #Nasprotoval je obnavljanju Črnogorske pravoslavne cerkve, češ da SPC deluje v Črni gori še 8 stoletij. V resnici pa je bila ta skupnost ustvarjene 1920 z dekretom regenta Aleksandra Karađorđevića. Spreneveda se nad dejstvom, da je bila samostojnost Črnogorske pravoslavne cerkve takrat nasilno zatrta.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref> #Izgleda, da ni bil zoper svojeglavnost brezpogojno, ampak bi vendarle dopustil obnavljanje CPC pod pogojem, da bi Črna gora zopet postala kraljevina pod vodstvom Petrovićev. <ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/56874-svetosavski-zilot-u-akciji|title= Politički rebusi mitropolita Amfilohija|publisher=Peščanik|author=Mirko Đorđević|place=|language=sr|date=21. junij 2010|accessdate=6. september 2026}}</ref> === Na filmskem platnu === Dobro je dokumentirano delovanje tako predsednika Srbije Vučića kot tudi črnogorskega metropolita Radovića in prelito v napeto stvaritev na platnu. Čeprav vsebujeta oba filma različnih avtorjev le dokumentarni material, sta kot dregnila v sršenovo gnezdo in povzročila negativne odzive kot jezo in grožnje, zmerjanje in sprenevedanje v obeh prestolnicah. Filma ''Vladalac'' (''Vladar'') in ''Svjedok Božje ljubavi'' (''Priča Božje ljubezni '') sta nastala skoraj istočasno na začetku koroninega leta 2020: prvi v Beogradu, drugi pa v Podgorici. V spomin nam kličeta, da sta bili Vučić in Amfilohij dejavna soudeleženca zločinske velikosrbske politike. <ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2020/2/24/dva-ratna-druga-aleksandar-vucic-i-amfilohije-radovic|publisher=balkans.aljazeera.net|author=Tomislav Marković|place=|language=sr|date=24. februar 2020|accessdate=6. september 2026}}</ref> === Nagrade in priznanja === ;Izbrani redovi in odličja #Spominsko odličje [[Carigrajski patriarhat|carigrajskega patriarha]] [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomeja]] (1991)<ref name="standard"/> #Odličje [[Jeruzalemski grški patriarhat|Jeruzalemskega grškega patriarhata]] ob dvatisočletnici krščanstva (2000)<ref name="standard"/> #„Red Lomonsova“, odlikovanje [[Ruska federacija|Ruske federacije]] (2001)<ref name="standard"/> #Odličje Jeruzalemskega grškega patriarhata ob 1500-letnici [[Mar Saba]] (2002)<ref name="standard"/> # »Red sv. Aleksandra Nevskega I. stopnje«, Ruska vojaško-znanstvena akademija (2003)<ref name="standard"<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2020/2/24/dva-ratna-druga-aleksandar-vucic-i-amfilohije-radovic|publisher=balkans.aljazeera.net|author=Tomislav Marković|place=|language=sr|date=24. februar 2020|accessdate=6. september 2026}}</ref>''/> #»Red sv. Cirila Turovskega«, [[Beloruska pravoslavna Cerkev]] (2008)<ref name="standard"/> # »Red sv. Vladimirja«, Ukrajinska pravoslavna Cerkev pod Moskovskim patriarhatom (2012) <ref name=''standard''/> # „Red sv. Velikomučenika Jurija“, Škofija Budimlja in Nikšić (2013) <ref name="standard"/> # „Red Črnogorske velike zvezde“, Predsednik [[Jakov Milatović|Milatović]] (2025, posmrtno) <ref>{{cite web|url=https://mitropolija.com/2025/10/24predsjednik-milatovic-dodijelio-posthumno-orden-crnogorske-velike-zvijezde-mitropolitu-amfilohiju/|title=Предсједник Милатовић додијелио постхумно Орден Црногорске велике звијезде митрополиту Амфилохију|publisher=Православна Митрополија црногорско-приморска (Званични сајт)|author=|place=|language=sr|date=14. oktober 2025|accessdate=24. oktober 2025}}</ref> # Častni član „Moskovske bogoslovne akademije“ (2006) # Častni doktorat »Teološkega inštituta sv. Sergija v Parizu« (2012)<ref>{{cite web|url=http://www.spc.rs/eng/metropolitan_amfilohije_receives_honorary_doctorate_saint_sergius_orthodox_theological_institute|title=Metropolitan Amfilohije receives the honorary doctorate of the Saint Sergius Orthodox Theological Institute in Paris {{!}} Serbian Orthodox Church [Official web site] |publisher=Serbian Orthodox Church|author=|place=|language=en|date=20. januar 2015|accessdate=8. november 2020}}</ref> # Častni doktorat „Petrograjske bogoslovne akademije“ (2015)<ref>{{cite web|url=http://www.spc.rs/eng/metropolitan_amfilohije_doctor_honoris_causa_orthodox_spiritual_academy_st_petersburg|title=Metropolitan Amfilohije Doctor HONORIS CAUSA of the Orhodox Spiritual Academy of St. Petersburg {{!}} Serbian Orthodox Church [Official web site] |publisher=Serbian Orthodox Church|author=|place=|language=en|date=2015|accessdate=8. november 2020}}</ref> == Dela == Amfilohijevi spisi obsegajo več kot tisoč enot<ref>{{cite web|url=https://www.standard.rs/2020/10/30/zivot-i-delo-mitropolita-amfilohija/|title=Život i delo mitropolita Amfilohija|publisher=Novi Standard|author=|place=|language=sr|date=30. oktober 2020|accessdate=31. oktober 2020}}</ref>; njegova izbrana dela so bila objavljena v 36 zvezkih. Skupaj z [[Atanasij Jevtić|Atanasijem Jevtićem]] je Amfilohij prevajal v srbščino Devterokanonične [[Stara zaveza|starozavezne]] knjige. === Izbrana dela === #''Tajna Svete Trojice po učenju Grigorija Palame'' (1973), doktorska disertacija v grščini. #''Smisao liturgije'' (1974), razprava v grščini. #''Tumačenje Starog zaveta kroz vekove'' (1979), Beograd. #''Sinaiti i njihov značaj u Srbiji XIV vijeka'' (1981), razprava. #''Filokalijski pokret XVIII i početkom XIX vijeka'' (1982), razprava v grščini. #''Osnove pravoslavnog vaspitanja'' (1983), veroučna knjiga. #''Duhovni smisao hrama Svetog Save'' (1987), Beograd. #''Vraćanje duše u čistotu'' (1992), Podgorica. #''Istorijski presjek tumačenja Starog zavjeta'' (1995), Nikšić.<ref>{{cite web|url=https://alchetron.com/Amfilohije-Radovi%C4%87|title=Amfilohije Radović|publisher=Alchetron, The Free Social Encyclopedia|author=|place=|language=en|date=29. november 2024|accessdate=5. november 2025}}</ref> == Navedki == {{navedek|''»Samo duša koja časno ponese svoj krst i narod koji dostojanstveno nosi taj krst i koji odstrada svoju vjeru, zaista razumiju tajne tog izvornog, hrišćanskog načina postojanja«''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref><ref>Tako je dejal Amfilohij na predavanju v priredbi „Misijskega fonda Eparhije zvorničko-tuzlanske“ v Bijeljini</ref><br>„Le duša, ki častno ponese svoj križ in ljudstvo, ki dostojanstveno nosi ta križ in ki odtrpi svojo vero, zares razume skrivnosti tega izvirnega krščanskega načina obstajanja“}} {{navedek|''»U riječi je život, ali je u riječi i smrt. I dobra i zla riječ stvara: jedna zajednicu života, druga zajednicu smrti i ništavila.«''<ref>{{cite web|url=https://zurnal.me|title=Mitropolit Amfilohije (Radović): Bez Riječi nema nam života.|publisher=zurnal.me|author=Amfilohije Radović|place=|language=cg|date=18. januar 2023|accessdate=6. september 2026}}</ref><ref>Prvič objavljeno v »Književne novine«, marec 1985</ref><br>„V besedi je življenje, toda v besedi je tudi smrt. In dobra in huda beseda ustvarja: ena skupnost življenja, druga skupnost smrti in niča.“}} {{navedek|''»Toga dana, iz tog jednopolnog braka, od Njegoševe slavne Crne Gore svi su preduslovi da se rodi - Jadogora, a od ponosnih Crnogoraca da počnu da se rađaju - jadogorci.«''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref><ref>Po prirejanju „parade ponosa“ v Beogradu, ki jo je označil za „sodomski smrad“, je bil sedaj Amfilohij odločno proti prirejanja podobne „parade“ v Podgorici rekoč, da so vsa tovrstna zbiranja nasilje nad vestjo ogromne večine ljudi in je izrazi tudi svoje odklonilno stališče do enospolnih skupnosti.</ref><br>„Na ta dan, iz te enospolne poroke, obstajajo vsi predpogoji, da se rodi – Gorjégora, a od ponosnih Črnogorcev da se začenjajo porajati - Gorjégorci“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Črnogorsko-primorska metropolija]] *[[Seznam papežev]] *[[Črnogorska pravoslavna Cerkev]] *[[Rusofilstvo]] *[[Covid-19]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Amfilohij Radović}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [http://mitropolija.com/mitropolit-crnogorsko-primorski/ Биографија митрополита Амфилохија |Митрополит цроногорско-приморски] * [https://www.youtube.com/watch?v=Jj2C8kxaKSY ДОСТОЈАН – Филм о Митрополиту црногорско-приморском Амфилохију (NEOPOREČEN – Film o črnogorsko-primorskem metropolitu Amfilohiju |Youtube] * [http://www.politika.rs/rubrike/dogadjaji-dana/Podgorici-smeta-ono-srpska-u-nazivu-SPC.sr.html Подгорици смета оно „српска“ у називу СПЦ (Podgorici je napoti tisto »srbska« v nazivu SPC) |Beograjski dnevnik „Politika“, 12. oktober 2015] *[https://redportal.pink.rs/cooltura/1843/dostojan-film-o-amfilohiju-radovicu DOSTOJAN: Film o Amfilohiju Radoviću | RedTV] ;{{ikona cg}} *[http://portalanalitika.me/clanak/201226/da-li-amfilohije-ozbiljno-prijeti-ratom-ili-se-Sali Da li gospodin Amfilohije ozbiljno prijeti ratom – ili se šali (Ali gospod Amfilohij resno grozi z vojno – ali se šali| Portalanalitika 9. januar 2017] *[https://www.slobodnaevropa.org/a/odnos-spc-i-korone-kako-je-lije%C4%8Den-amfilohije/30884695.html Kako je liječen Amfilohije od korone|Slobodna Evropa] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/index.php?title=Amfilohije_Radovi%C4%87 Amfilohije Radović – Hrvatska internetska enciklopedija] ;{{ikona de}} *[https://www.bild.de/lgbt/2020/lgbt/serbisch-orthodoxe-kirche-homophober-kirchenfuehrer-an-corona-gestorben-73674488.bild.html Serbisch-orthodoxe Kirche : Homophober Kirchenführer an Corona gestorben (SPC: Ljudomrzni cerkveni voditelj je umrl za korono) | Leben & Wissen – BILD.de] *[https://www.spiegel.de/panorama/montenegro-kirchenfuehrer-stirbt-an-corona-glaeubige-kuessen-seinen-leichnam-a-edebe9cc-ccda-4aac-abb2-f4fd49c215b3 Montenegro: Kirchenführer stirbt an Corona - Gläubige küssen seinen Leichnam (Črna gora: Cerkveni voditelj je umrl od korone – Verniki poljubljajo njegovo truplo | DER SPIEGEL] *[https://www.spiegel.de/politik/ausland/bischoefe-drohen-regierung-in-serbien-mit-dem-tod-a-899234.html Serbien: Bischöfe drohen Regierung mit dem Tod (Srbija: Vladike grozijo vladi s smrtjo)|Spiegel Online 11. maj 2013] ;{{ikona en}} *[https://web.archive.org/web/20101126214959/http://orthodoxresearchinstitute.org/resources/hierarchs/serbia/current/bio_amfilohije_radovic_metr_montenegro.htm Metropolitan Amfilohije (Radovic) of Montenegro and tha Coastlands | Arhivirano] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= [[Visarion Kostić]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Vršac|banatski škof]] | years = 1985&ndash;1990}} {{s-aft|after= [[Atanasij Jevtić]]}} {{s-bef|before= [[Jovan Pavlović]]}} {{s-ttl|title= [[Metropolija Črnogorsko-primorska|črnogorsko-primorski metropolit]] | years = 1990&ndash;2020}} {{s-aft|after= [[Joanikij Mićović]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Radović, Amfilohij}} [[Kategorija:Rojeni leta 1938]] [[Kategorija:Umrli leta 2020]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbski četniki]] [[Kategorija:Srbski nacionalisti]] [[Kategorija:Črnogorci]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci na Papeškem inštitutu v Rimu]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski prevajalci]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Srbski vplivneži]] [[Kategorija:Srbski založniki]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Razpad Jugoslavije]] [[Kategorija:Umrli od covida-19]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih cerkvah in samostanih]] bko98xodw84wgeb6825jai2uhzklqa2 6759854 6759853 2026-10-02T22:52:28Z Stebunik 55592 /* Poreklo in šolanje */ 6759854 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Amfilohij}} {{drugipomeni2|Radović}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Amfilohij Radović | honorific-suffix = | native_name = Ристо Радовић/Risto Radović | native_name_lang = sr | title = [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorski]] [[nadškof]] in [[metropolija|metropolit]] | image = Amfilohije, Metropolitan of Montenegro.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Metropolit Amfilohij leta 2012 | church = [[Srbska pravoslavna cerkev]] v [[Črna gora|Črni gori]] | archdiocese = | province = | metropolis = [[Črnogorsko-primorska metropolija]] | diocese = | see = | elected = | appointed = | term = | term_start = [[30. december]] [[1990]] | quashed = | term_end = [[30. oktober]] [[2020]] | predecessor = [[Danilo Dajković|Danilo]] | opposed = | successor = [[Joanikij Mićović|Joanikij]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1967]] | ordained_by = v [[Grška pravoslavna Cerkev|Grški pravoslavni Cerkvi]]. | consecration = [[1985]] | consecrated_by = [[SPC|srbski patriarh]] [[German Đorić|German]] in drugi vladike | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | birth_date = {{birth date|1938|1|7}} | birth_place = [[Bare, Kolašin|Bare]] ([[Kolašin]], [[Zetska banovina]] [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]) | death_date = {{Death date and age|2020|10|30|1938|1|7}} | death_place = [[Podgorica]], [[Črna gora]] | buried = [[Podgoriška stolnica]] ([[Podgorica]], [[Črna gora]] | tomb = [[Podgorica]] (Stolnica Jezusovega vstajenja, [[Črna gora]]) | resting_place_coordinates = 42°26'44.5"N 19°14'53.7"E | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavni|pravoslavec]] | residence = | parents = <br> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] <br>[[Papeški vzhodni inštitut]]<br>[[Univerza v Atenah]] <ref name="Morrison86"/> | motto = | signature = Bishop_Amfilohije_Radović_-_signature.png | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Amfilohij Radović''', rojen kot '''Risto Radović''' ({{lang-sr|Ристо Радовић/Risto Radović}}, [amfilɔ̌xijɛ râːdɔv̞itɕ]<ref>{{cite web|url=https://alchetron.com/Amfilohije-Radovi%C4%87|title=Amfilohije Radović|publisher=Alchetron, The Free Social Encyclopedia|author=|place=|language=en|date=29. november 2024|accessdate=5. november 2025}}</ref> [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]] [[Črnogorci|črnogorskega]] porekla, [[bazilijanci|bazilijanec]] in [[Črnogorsko-primorska metropolija|črnogorsko-primorski]] [[metropolit]]), * [[7. januar]] [[1938]], [[Bare, Kolašin|Bare]] pri [[Kolašin]]u ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Črna gora]]), † [[30. oktober]] [[2020]], [[Podgorica]]. Njegov častni naslov, ki pa ga je v celoti nosil le on, se je glasil: : Mitropolit crnogorsko-primorski, vladika skenderijsko-brdsko-zetski i egzarh pećkog trona. (črnogorsko)<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/mitropolit-amfilohije-radovic/|title=Mitropolit Amfilohije Radović|publisher=Istinomer|author=|place=|language=sr|date=4. december 2020|accessdate=7. september 2026}}</ref><br>Črnogorsko-primorski metropolit, skenderijsko-brdsko-zetski škof in egzarh peškega trona. (slovensko)<br>Metropolitan of Montenegro and the Coastlands, Zetsko-Brdo and Skenderije, and Exarch of the Holy Throne of Peć.<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=27. junij 2014|accessdate=3. september 2026}}</ref> (angleško). == Življenjepis == [[File:Metropolitan Amfilohije as Risto Radović.jpg|thumb|200pc|left|Radović kot mlad študent]] === Poreklo in šolanje === Amfilohij se je rodil na pravoslavni [[Božič]], dne {{OldStyleDate|7. januar|1938|25. december}} kot ''Risto Radović'' v številni družini v [[Bare, Kolašin|Barah]] pri [[Kolašin]]u v Dolnji [[Morača|Morači]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]], danes [[Črna gora]].<ref name="Sistek121122">{{harvnb|Šístek|2011|pp=121–122.}}</ref>{{sfn|Stamatović|1999}}<ref>Morrison, Kenneth (2008). Montenegro: A modern history. I.B.Tauris. pp. 136, 257. ISBN 9780857714879.</ref> Nadživel ga je med drugimi tudi njegov starejši brat Vučina, ki je bil navzoč na njegovem pogrebu 2020, ter je nastopal tudi v dokumentarnem filmu o Amfilohiju z naslovom „Dostojan“.<ref>{{cite web|url=https://redportal.pink.rs/cooltura/1843/dostojan-film-o-amfilohiju-radovicu|title=DOSTOJAN: Film o Amfilohiju Radoviću|publisher=RedTV|author=|place=|language=sr|date=2020|accessdate=5. november 2025}}</ref> Bil je potomec vojvoda Mina Radovića, ki je sodeloval pri zedinjenju plemena Morača s [[Kneževina Črna gora|Kneževino Črno goro]] leta 1820. {{sfn|Stamatović|1999}} Njegov oče je bil Ćiro Radović, mati pa Mileva r. Bakić.<ref>{{cite web|url= https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral |title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref> Osnovno šolanje je končal v domačem [[Samostan Morača|Samostanu Morača]]. Nato se je vpisal v Bogoslovje sv. Sava v Samostanu Rakovica pri Beogradu (kar bi ustrezalo katoliškemu malemu semenišču), ki ga je končal 1962.<ref>{{cite web|url= https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref>{{sfn|Stamatović|1999}}. O svoji nenavadni poti do takorekoč vsiljenega duhovnega poklica pripoveduje on sam takole v eni od svojih ne vedno enakih zgodb: :»V tem kratkem tuzemeljskem življenju sem imel srečo srečevati se z izrednimi ljudmi. Predvsem je bil to moj oče, od katerega so v tistih povojnih časih zahtevali, da naj bo šolnik, ker so komunisti pobili mnogo profesorjev in duhovnikov. On pa je to zavrnil z razlago, da be bo poučeval otrok brezbožništva. To je bil njegov razlog, da ne sprejme poučevanja v osemletni šoli na Morači in zahvaljujoč njemu sem tudi jaz krenil po tej poti. On je to predlagal tudi mojim starejšim bratom, vendar oni tega niso hoteli, jaz pa sem. To ni bilo preprosto. Moral bi iti v Prizren, toda v Kolašinu so mi na vojaškem odseku to prepovedali z besedami: 'Kaj ti bo ta šola, ona je davno propadla, tega boga ni…' Potem so mi določili, da naj grem v mornarico. 'Zakaj?' sem vprašal. 'Moramo te prevzgojiti', so mi odgovorili. Nato sem prišel z očetom v Beograd. In tako greva od Cvetnega trga proti Patrijašiji<ref>S prejšnje osrednje železniške postaje, ki je za časa Aleksandra Vučića izgubila svoj namen – ostala je le klasicistična stavba brez vlakov –, je vodila pot prek Zelenega venca, kjer je Cvetni pijac (Cvetni trg) do Patrijaršije, ki pa je že tik [[Kalemegdan]]a v oddaljenosti kakih treh kilometrov</ref>, a jaz molim k Bogu, da me ne sprejmejo v Bogoslovijo. Ni uslišal moje molitve, sprejeli so me…«<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/svet/ovako-je-govorio-amfilohije-beseda-na-sajmu-knjiga/|title=Ovako je govorio Amfilohije: Beseda na Sajmu knjiga |publisher=nova.rs|author=Ranko Pivljanin|place=|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=5. september 2026}}</ref> Kot semeniščnik je v poznih petdesetih letih prejšnjega stoletja spoznal [[Justin Popović|Justina Popovića]] in občudoval ter si prisvojil njegovo rusofilstvo in nepomirljivo sovražno stališče do sodobne omike.<ref name="Buchenau6667">{{harvnb|Buchenau|2005|pp=66-67.}}<ref/> Istočasno se je posvetil študiju [[klasična filologija|klasične filologije]] na Beograjski univerzi.<ref name=official>Metropolitanate of Montenegro and the Littoral official site: [http://www.mitropolija.com/eparhijski-arhijerej/ Његово Високопреосвештенство Архиепископ Цетињски Митрополит Црногорско-приморски и Егзарх Пећког Трона Амфилохије (Радовић) ''His Eminence Archbishop of Cetinje, Metropolitan of Montenegro and the Littoral and Exarch of the Throne of Peć Amfilohije (Radovic) ''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/201404151100851/http://www.mitropolija.com/eparhijski-arhijerej/|date=15 April 2014}}</ref><ref name="Morrison104"/> Znanje si je nabiral na več evropskih vseučiliščih: v [[Pariz]]u je študiral na ruskem [[Teološki inštitut sv. Sergija, Pariz|Teološkem inštitutu svetega Sergija]], v [[Rim]]u na [[Papeški orientalski inštitut|Papeškem vzhodnem inštitutu]] in je tam tudi magistriral (1965), v [[Bern]]u pa na [[Krščanska katoliška univerza v Švici|Švicarski starokatoliški krščanski univerzi]]<ref name="Buchenau66"/> Podiplomsko šolanje je izpopolnil v Bernu in Rimu, ter nato odšel za sedem let v [[Grčija|Grčijo]], kjer je položil v roke Grkov meniške zaobljube ter sprejel ime „Amfilohij“ ter nato deloval kot jeromonah za Grško pravoslavno Cerkev.<ref name=official/> V Atenah je doktoriral z disertacijo ''„Skrivnost Svete Trojice glede na učenje sv. [[Gregorij Palama|Gregorija Palamskega]]“'' (''„Mystery of the Holy Trinity according to the Teaching of St. Gregory Palamas“'')<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref> Po enoletnem bivanju na gori Atos je odšel za profesorja v Pariz, kjer je poučeval na Pravoslavnem teološkem inštitutu sv. Sergija. 1976 se je vrnil v Jugoslavijo in postal docent, nato pa profesor katehetike na Beograjski teološki fakulteti „Sveti Jovan Bogoslov“.<ref name="Morrison86"/> 2006 je postal izredni profesor na Moskovski teološki akademiji, a 2008 na Teološkem inštitutu pri Beloruski državni univerzi.<ref name=official/> Po vrnitvi v Beograd je bil izvoljen za dekana Bogoslovne fakultete v dveh mandatih.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/mitropolit-amfilohije-radovic/|title=Mitropolit Amfilohije Radović|publisher=Istinomer ili Ispinomer|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=7. maj 2015}}</ref> === Banatski škof (1980-1990) === Maja 1985 je postal škof Banatske pravoslavne škofije s sedežem v [[Vršac|Vršcu]]<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref>. [[Škofovsko posvečenje]] je prejel 16. junija 1985 v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Beograjski stolnici sv. Mihaela Nadangela]] po rokah [[German Đorić|patriarha Germana]]. Soposvečevalci so bili: črnogorsko-primorski metropolit Danilo, bački škof Nikanor, braničevski Hrizostom, žički Stefan, šumadijski Sava, dalmatinski Nikolaj, timoški Milutin, zvorniško-tuzlanski Vasilij, avstralsko-novozelandski Vasilij, banjaluški Jefrem in mačvanski Danilo. Ustoličen je v Vršcu 21. julija 1985. <ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/zivotopis-mitropolita-crnogorsko-primorskog-amfilohija-1938-2020/|title= Životopis mitropolita crnogorsko-primorskog Amfilohija (1938-2020). Arhiepiskop Cetinjski, Mitropolit Crnogorsko-Primorski i Egzarh svetog trona Pećkog Amfilohije.|publisher=Svetosavlje|author=|place=|language=cg|date=|accessdate=5. september 2026}}</ref> Med škofovanjem v Banatu je imel korekten odnos do katoličanov. Prišel je tudi osebno s spremstvom 14. februarja 1988 na posvetitev novega [[Škofija Zrenjanin|katoliškega zrenjaninskega škofa]] [[László Huzsvár|Huzsvárja]]; prav tako so se za časa njegovega škofovanja za praznike redno obiskovali tako škofje kot duhovniki; ta povezava se je še poglabljala med kratkim škofovanjem njegovega naslednika [[Hrizostom Stolić|Hrizostoma]], ki pa je bil kmalu povišan v Žičo. To starodavno navado je enostransko pretrgal škof [[Nikanor Bogunović|Nikanor]], ki je prepovedal svojim duhovnikom kakršnekoli tovrstne stike.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison134"/><ref name="Morrison104"/> Pri koncu svoje banatske službe pa je – podobno kot v Sloveniji [[Vladimir Dedijer]] ali v Srbiji [[Vuk Drašković]], pa zgodovinar [[Vasilije Krestić]] in pisatelj [[Dobrica Ćosić]] – prišel pod vpliv velesrbskega nacionalzma, čigar glavni nosilec je bil predsednik [[Slobodan Milošević|Milošević]]. K občutku o ogroženosti Srbov je prispevala tudi tajna in zloslutna „Spomenica“ SANU (1986), ki med drugim postavlja Srbe v vlogo nedolžne in od vseh preganjane žrtve z nedokazano trditvijo, da je postala [[Jugoslavija]] srbska grobnica in da jo zato treba razbiti, ter namesto nje ustvariti „Veliko Srbijo“. Tako so šovinisti kmalu tudi Amfilohija uspeli vplesti v dnevno politiko in je začel obtoževati najprej [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliško Cerkev]]: ne sicer v Srbiji, ampak tisto na Hrvaškem, češ da sodeluje pri preganjanju tamkajšnjih Srbov, ki da ga izvaja [[Franjo Tuđman|Tuđmanova]] „ustaška“ oblast.<ref name="Kristo433447">{{cite book|last=Krišto|first=Jure|chapter=The Catholic Church in a Time of Crisis|editor1-last=Ramet|editor1-first=Sabrina P. P.|editor-last=Adamović|editor2-first=Ljubiša S. |title=Beyond Yugoslavia: politics, economics, and culture in a shattered community|xear=1995|publisher=Westview Press|isbna=9780813379531|url=https://books.google.com/books? Id=PyKoAAAAIAAJ&q=Amfilohije+Radovic|pages=433, 447}} „accusation of Croats and the Roman Catholic Church of allegedly endangering the Serb people in Croatia. Many Serbian intellectuals became involved in this anti-Catholic propagand, but the names of Vasilije Krestic, historian, Dobrica Cosic, writer, and Amfilohije Radovic, Orthodox bishop from Banat stand out.“ </ref> 1990 je postal Amfilohij eden od vidnejših kandidatov za patriarha SPC. Podporo mu je dajal tudi predsednik Milošević.<ref name="Perica143144"/> Ni pa prejel zadostnega števila glasov in se tako ni mogel uvrstiti med tri vodilne škofe, od katerih bo potem eden izvoljen z žrebom.<ref name="Sistek121122"/><ref name="Perica143144">{{harvnb|Perica|2002|pp=143-144}}</ref> == Črnogorski metropolit (1990 – 2020) == [[File:04 04 2008 Mitropolit Amfilohije B&W -potpisana-s.JPG|200px|thumb|right|<center>Črnogorski metropolit Amfilohij leta 2008]]</center> === Ustoličenje med protesti === Nekaj dni pozenje se je odpovedal stari škof [[Danilo Dajković]] svoji službi in tako je bil v decembru 1990 kot njegov naslednik in metropolit Črnogrsko-primorske metropolije izvoljen Amfilohij; to službo je opravljal z versko-političnim hrupom vse do svoje smrti.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison134"/><ref name="Sistek121122">{{harvnb|Šístek|2011|pp=121-122. }}</ref> Med opaženimi gosti ob njegovem ustoličenju so bili pesnik [[Matija Bečković]], [[Novak Kilibarda]] in zgoraj omenjeni Radovan Karadžić. <ref name="Morrison134"/> Med visoko rangiranimi srbskimi nacionalisti v [[SR Črna gora|Črni gori]] je njegova izvolitev sprožila val navdušenja.<ref name="Sistek121"/> Med domačimi [[Črnogorci]] pa so decembra 1990 na [[Cetinje|Cetinju]] zoper njegovo izvolitev izbruhnili protesti, saj je bil znan – čeprav tudi sam Črnogorec – da kot Posrbljenec oporeka Črnogorcem poseben jezik, cerkveno samostojnost in lastno državnost. Zato so mu očitali tudi pregovor: „Gori Poturice od Turaka“ („Hujši so Poturice od Turkov) v smislu, da je on kot posrbljeni Črnogorec hujši od pravih Srbov.<ref name="Sistek123"/><ref>{{cite web|url= https://www.academia.edu/65525742/The_Serbian_Proverb_Poturica_gori_od_Tur%C4%8Dina_A_Turk_Convert_Is_Worse_Than_a_Turk_Stigmatizer_and_Figure_of_Speech |title= The Serbian Proverb Poturica gori od Turčina (A Turk-Convert Is Worse Than a Turk). Stigmatizer and Figure of Speech.|publisher=academia.edu|author=Marija Mandić|place=|language=en|date=2021|accessdate=6. september 2026}}</ref> Amfilohij je bil izvoljen decembra, umeščen pa 30. decembra 1990 v [[Samostan Cetinje|Cetinjskem samostanu]]. <ref>[https://mitropolija.com/mitropoli-crnogorsko-primorski/ АМФИЛОХИЈЕ АРХИЕПИСКОП ЦЕТИЊСКИ, МИТРОПОЛИТ ЦРНОГОРСКО-ПРИМОРСКИ И ЕГЗАРХ СВЕТОГ ТРОНА ПЕЋКОГ]</ref> === Delovanje === SPC v Črni gori se je okrepila v času [[Padec komunizma|Padca komunizma 1989]] kot edina duhovna, pa tudi politična sila, ki je obstajala neokrnjena kljub [[Razpad Jugoslavije|Razpadu Jugoslavije]].<ref name="Morrison8688">{{harvnb|Morrison|2018|pp=86, 88.}} <ref name="Morrison135"/><ref name="Morrison104"/> Ko je postal metropolit, je Amfilohij takoj začel načrtno graditi nove cerkve in samostane, ter obnavljati stare cerkvene stavbe. <ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison104105"/>{{harvnb|Morrison|2015|pp=104-105.}}</ref> V tem obdobju so ljudje množično začeli iskati [[duhovnost]], pa je naraščalo števio vernikov pri svetih obredih, prejema krstov in drugih zakramentov, a oglašali so se tudi novi duhovni poklici med duhovniki, menihi in nunami, saj je prenehal polstoletni pritisk brezbožne [[ZKJ|komunistične partije]], ki je dotlej imela v Črni gori odločilen vpliv, morebiti največjega od vseh jugoslovanskih republik.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison135"/><ref name="Morrison105"/> Za pokristjanjevanje razkristjanjenih Črnogorcev se je Amfilohij posluževal tudi procesij z [[relikvija|relikvijami]] blaženega [[Vasilij Ostroški|Vasilija Ostroškega]], ki so jih pošiljali tudi v druge samostane. Poudarjal je češčenje žrtev taborišč, takoimenovanih mučencev, ki so umrli v [[Jasenovac|Jasenovcu]] med Drugo svetovno vojno in s tem netil sovraštvo do katoliških Hrvatov, saj ni bilo omenjano, da so imeli tam od ustaškega režima tudi Hrvatje in Judje svoje žrtve in da so bile podobne žrtve katoličanov tudi po Srbiji.<ref name="Morrison134"/> Delal je tudi za rehabilitacijo in kanonizacijo spornega pravoslavnega škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] kot mučenca, ki je bil sicer zaprt v [[Dachau|Dachauvu]], vendar je bil znan ne le kot antikomunist in antikatolik, ampak tudi kot zagrizen antisemit in občudovalec [[Hitler]]jevega nacizma, ki ga je – ne brez podlage – primerjal s srbskim [[svetosavje]]m.<ref name="Byford72791001581592111">{{harvnb|Byford|2008|pp=72.79.100.158.159.211.}} </ref> Na Cetinju je odprl Amfilohij novo bogoslovje, založbo „Svetigora“ ter radijsko postajo „Radio Svetigora“. <ref name="Morrison86">{{harvnb|Morrison|2018|p=86.}}</ref> Glavni nadzornik vseh teh ustanov je bil sam Amfilohij. <ref name="Buchenau800"/> 1992 je pokrenil mesečnik svoje metropolije ''„Svetigora“ '', ki izhaja še sedaj (2026). 1998 je odprl radijsko postajo na državni ravni z istim imenom – „Svetigora“. Na začetku so bili odnosi z oblastmi sprejemljivi in predsednikom [[Milo Đukanović|Milom Đukanovićem]] dokaj dobri, vendar so se zaostrovali do prave sovražnosti. Med drugim je želel uvesti v šole tudi verouk. <ref žname="Morrison8687">{{harvnb|Morrison|2018|pp=86.87}}</ref> Za časa njegovega škofovanja je bilo zgrajenih ali obnovljenih več kot 567 cerkva in samostanov. <ref>{{cite book|url=https://books.google.com/book3?id=eCa8MwEACAAJ|title=Obnova i gradnja manastira i hramova u Crnoj Gori: ljetopis obnove, sanacije, rekonstrukcije i izgradnje u Mitropoliji Crnogorsko-primorskoj: 1990-2010|publisher=Mitropolija Crnogorsko-primorska|author=Jovan B. Markuš|place=|language=sr|date=2010|accessdate=31. avgust 2026}}</ref>Spodbudil je po zgledu katoliške »Karitas« v več črnogorskih mestih [[dnevna kuhinja|dnevne kuhinje]], kjer se je prehranjevalo čez 600 najbolj ranljivih družin z vsakdanjim toplim obrokom; tudi število prejemnikov enkratne pomoči v živežu je bilo veliko.<ref>[https://www.novosti.rs/vesti/planeta.300.html:830036-Topli-obrok-uz-blagoslov-Mitropolija-crnogorsko-primorska-pomaze-i-hrani-nevoljnike-u-svoje-cetiri-narodne-kuhinje Topli obrok uz blagoslov: Mitropolija crnogorsko-primorska pomaže i hrani nevoljnike u svoje četiri narodne kuhinje], Večernje novosti (2019) </ref> == Politično delovanje in smrt == [[File:Свјетлопис гроба митрополита Амфилохија у Саборном храму у Подгорици4.jpg|thumb|right|200px|Amfilohijev grob v [[kripta|kripti]] [[Podgoriška stolnica|Podgoriške stolnice]] ]] === Protestne »litije« === [[File:Protest in Podgorica, Jan 2020.jpg|thumb|200px|right| „Protestne litije“ pred [[Podgoriška stolnica|Podgoriško stolnico]] [[26. januar|26. januarja]] [[2020]] ]] Novi zakon o verskih skupnostih je konec decembra 2019 [[de jure]] prenesel lastništvo nad cerkvenim premoženjem, ki si ga je od 1920 prilastila na novo ustanovljena SPC, na črnogorsko državo.<ref>{{cite news|url=https://www.nytimes.com/reuters/2019/12/26/world/europe/26reuters-montenetro-protest.html|title=Serbs Protest in Montenegro Ahead of Vote on Religious Law|agency=Reuters|date=26. december 2019|work=The New York Times|access-date=5. januar 2020|language=en-US|issn=0362-4331}}</ref> Amfilohij je takrat takorekoč pobesnel in nahujskal Srbe na množične proteste, češ da je s tem državnim napadom na cerkveno premoženje ustvarjena brezzakonita družba; pozivu so sledile množične cestne litije ali procesije in zapore prometnic, pa tudi včasih grobo posredovanje policije in zaporne kazni za nekatere udeležence, časnikarje in cerkvenjake; pretepen naj bi bil tudi Amfilohijev posrednik in škofo-vikar budimljansko-nikšički [[Metodij Ostojić|Metodij]] (*1976), ki je bil prepeljan na zdravljenje v beograjsko [[VMA]], kjer so temu dogodku mediji še napihnili.</ref>{{cite web|url=https://balkaninsight.com/2019/06/14/montenegros-attack-on-church-property-will-create-lawless-society/|title=Montenegro’s Attack on church Property Will Create Lawless Society|date=14. junij 2019|website=Balkan Insight|language=en-US|access-date=5. Januar 2020}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/444908/Episkop –Metodije-posle-prebijanja-u-Crnoj-Gori-hospitalizovan-na-VMA|website=Politika Online|access-date=20. Januar 2020}}</ref> 29. decembra 2019 je Škofovski sinod SPC v Črni gori izobčil predsednika Mila Đukanovića in njegovo vlado, ki je prinesla ta sporni zakon o verski svobodi, ki pa je pravzaprav izenačil vse verske skupnosti, podobno kot drugod po svetu v demokratičnih državah. SPC pa je hotela ohraniti svoje prigrabljene privilegije.<ref>[https://web.archive.org/web/20230408102238/https://www.b92.net/info/vesti/index.php? yyyy=2019&mm=12%E2%85%86=29&nav_category=167&nav_id=1636336&version=amp Episkopski savet: Milo i poslanici izopšteni iz SPC], B92</ref> Amfilohij je kljub prepovedi množičnega zbiranja od strani Zdravstvenega ministrstva zaradi sočasnega izbruha koronine pandemije nadaljeval in še naprej vodil množične proteste; glavni povod za to je bilo omenjeno sprejetje zakona, po katerem se stanje cerkvenega premoženja vrača v status quo pred letom 1920, ko je to bilo državna črnogorska lastnina. Amfilohij je to začel konec 2019, nadaljeval pa z nezmanjšanim zagonom tudi v letu korone 2020, ko še ni bilo cepiva in je bila lahko vsaka okužba usodna. Protesniki so po celi Črni gori jemali iz cerkva bandere, svete ikone in križe, ki so jih nosili v protestnih procesijah za dosego določenih političnih ciljev: ne le, da bi odstavili sporni zakon, ampak tudi oblast, ki ga je sprejela. Oporečniški politično-cerkveni shodi so se nadaljevali vse do avgusta 2020, seveda ne upoštevajoč zdravstvenih previdnostnih ukrepov ampak njim navkljub v organizaciji srbskega metropolitanskega vodstva in navadno tudi pod osebnim Amfilohijevim vodenjem. <ref>{{cite web|url=http://www.politika.rs/sccc/clanak/449003/Nastavljene-litije-sirom-Crne-Gore|title=Настављљене литије широм Црне Горе|website=Politika Online|access-date=2. marec 2020}}</ref> Amfilohij je torej od začetka 2020 vodil množične proteste, kjer kljub prepovedi zbiranja ob izbruhu pandemije korone niso upoštevali nobenih zdravstvenih predpisov in priporočil; udeleženci niso nosili niti varnostnih krink niti se držali potrebne razdalje. Poleg tega so v cerkvah tudi o [[Velika noč |velikonočnih praznikih ]] nadaljevali obhajanje večjega števila vernikov po starodavni vzhodni praksi z isto žličko; ne čudi, da se je končno okužil tudi on sam, ki je prepričeval svojo okolico, da korone ni, ampak da je to zahodna [[teorija zarote]]. Najprej je bolezen tajil prek videa ter se je nato zdravil v domači oskrbi in šele po pozitivnem testu na covid-19 je 7. oktobra privolil, da ga sprejmejo v bolnišnico. Kljub temu, da so mu srbske oblasti ponujale zdravljenje v najsodobnejši tovrstni bolnici, je ostal „doma in delil usodo drugih Črnogorcev“. <ref>{{cite web|url=https://www.bild.de/lgbt/2020/lgbt/serbisch-orthodoxe-kirche-homophober-kirchenfuehrer-an-corona-gestorben-73674488.bild.html|title= Serbisch-orthodoxe Kirche:Homophober Kirchenführer an Corona gestorben|publisher=Bild.de|author=Marco Schenk|place=|language=de|date=30. oktober 2020|accessdate=4. november 2025}}</ref> Čeprav sta imela na začetku veliko skupnih točk in sta takorekoč sodelovala, so se kmalu začele kazati vedno večje razpoke. Prvič se je tokrat Amfilohij celo spustil neposredno v ostro volilno kampanjo zoper Đukanovića skupaj s svojimi verskimi in civilnimi fanatičnimi somišljeniki prav v nasprotovanju novemu spornemu »Zakonu o verski svobodi«, ki je pravzaparav enakopravno obravnaval vse črnogorske verske skupnosti. Septembra 2020 je tako na predsedniških volitvah bil Đukanović poražen, izvoljen pa z novo parlamentarno večino Amfilohijev somišljenik [[Zdravko Krivokapić]], ki je napovedal, da bo odpravil sporni zakon.<ref>[https=//www.vijesti.me/vijesti/politika/471639/dio-poslanika-df-a-nije-prisustvovao-ntoniranju-himne Objavili dokument: Poslanici tri koalicije podržali Krivokapića za mandatara], Vijesti, 23. september 2020</ref> === Bolezen in smrt === Amfilohij je nadaljeval srečanja s cerkvenimi in civilnimi posamezniki, pa tudi z večjimi ali manjšimi skupinami, češ da korana ne obstaja in da je to teorija zarote. Zato ni čudno, da se je ob teh številnih stikih tudi sam okužil. 7. oktobra 2020 se je počutil zelo utrujenega in izčrpanega. Čeprav je sam razglašal, da covid-19 sploh ne obstaja in da je to še ena zahodna teorija zarote, so ga končno le pregovorili, da se je dal testirati in sicer se je test pokazal pozitiven. Prek videa pa je s šibkim glasom tajil kakršnokoli bolezen, češ da je samo utrujen in da se bo še vzpenjal na Lovčen, ko si opomore. Bolezenski znaki pa so vedno bolj prihajali do izraza in ga prisilili k iskanju zdravniške pomoči. Najprej ni hotel v bolnišnico in se je zdravil kar doma. 7. oktobra 2020 je bil pozitiven na korono.<ref>{{cite web|url=https://www.nytimes.com/2020/10/07/world/montenegros-most-prominent-cleric-has-tested-positive.html|title=Montenegro’s most prominent cleric has tested positive|work=[[The New York Times]]|date=7. oktober 2020|accessdate=31. avgust 2026}}</ref> Zdelo se je, da gre na boljše in 20. oktobra je bil test negativen. Po mnenju zdravstvene službe pa so koronini testi samo 90% zanesljivi in zato na rezultate ni mogoče prisegati z gotovostjo. Zdravje pa se mu je hitro slabšalo ter je vedno težje dihal. Voditeljica Pljučnega oddelka v podgoriški bolnici [[Jelena Borovinić]] je ugotovila, da je njegovo zdravje ogroženo ter „ga je dala na umetno prezračevanje“ („was placed in the mode of invasive ventilation“). Hudo okuženi je imel obe pljučni krili zaradi [[pljučnica|pljučnice]] in koroninih zapletov ter je po prejemu [[sveta evharistija|svetegao obhajila]] umrl 30. oktobra 2020 ob 8:20 star 82 let.<ref>{{cite web|url=http://rs.n1info.com/Region/a666432/Preminuo-mitropolit-Amfilohije.html|title=Preminuo mitropolit Amfilohije|publisher=N1|date=30. oktober 2020|accessdate=30. oktober 2020|archive-date=1. november 2020|archive-url=https=//web.archive.org/web/2020 11001030207/http://rs.n1info.com/Region/a666432/Preminuo-mitropolit-Amfilohije.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=https://nova.rs|title=Ovako je govorio Amfilohije: Beseda na Sajmu knjiga |publisher=nova.rs|author=|place=|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=5. september 2026}}</ref> Srbski ambasador v Črni gori [[Vladimir Božović]] je potrdil, da je srbska vlada ponudila Amfilohiju zdravljenje v najsodobnejši tovrstni bolnici v beograjski [[Batajnica|Batajnici]], vendar je vladika odklonil, češ da bo ostal doma in delil usodo drugih sonarodnjakov. Po njegovi želji so ga pokopali v kripto [[Podgoriška stolnica|Podgoriške stolnice]] Jezusovega vstajenja v grobnico, ki si jo je pripravil že za življenja. Svojo knjižnico, ki obsega nekaj tisoč knjig, je podaril srednjeveškem [[Samostan Stanjevići|Samostanu Stanjevići]].<ref>[https://www.slobodnaevropa.org/a/30903460.html Mitropolit negativan na korona virus, Srbija nudila liječenje], Radio Slobodna Evropa, 20. oktober 2020</ref> Kljub prepovedi zbiranja zaradi širjenja koronavirusa so se zbrali pred Podgoriško stolnico na tisoče vernikov, saj jih je k množičnemu zbiranju spodbujal že dolge mesece prav pokojnik. Pogrebne maše so se udeležili številni pravoslavni cerkveni poglavarji in politiki iz Črne gore in sosednjih dežel kot tudi njegov prijatelj pesnik [[Matija Bećković]], ki mu je spesnil prigodno žalostinko. <ref>[https://www.vijesti.me/vijesti/drustvo/482571/sahranjen-mitropolit-crnogorsko-primorski-amfilohije Sahranjen mitropolit crnogorsko-primorski Amfilohije], Vijesti, 1. november 2020</ref><ref>[https://www.nedeljnik.rs/uzivo-sahrana-mitropolita/ Sahranjen mitropolit Amfilohije: Kako se od „Đeda“ oprostila Crna Gora (a i Srbija)], Nedeljnik, 1. november 2020</ref>. V sožalnem telegramu je beograjski mufti [[Mustafa Jusufspahić]] izrazil spoštovanje do pokojnika in omenil, da so med majskimi protesti 2004 – ko je Kosovo enostransko razglasilo neodvisnosti – srbski huligani napadli in hoteli zažgati [[Mošeja Bajrakli, Beograd|Mošejo Bajrakli]]; tedaj se je le metropolit Amfilohij postavil pred podivjano drhal in obvaroval ta hram, „ter branil dobro od hudega v nas vseh“ („defending good from evil in all of us“). <ref>[https://www.vijesti.me/vijesti/drustvo/482431/muftija-mustafa-jusuf-kada-su-huligani-palili-nasu-dzamiju-hrabri-mitropolit-je-stao-ispred-mase-da-je-brani Muftija Mustafa Jusufspahić: Kada su huligani palili našu džamiju, hrabri mitropolit je stao ispred mase da je brani], Vijesti, 31. oktober 2020</ref> Vlada je odklonila predlog glede državnega dneva žalovanja, vendar so to storile posamezne krajevne skupnosti in občine. Ko se je ob pogrebnih slovesnostih gnetla večtisočglava množica, so le redki od cerkvenih ali civilnih dostojanstvenikov nosili obvezne krinke ali se držali varnostne razdalje. Srbskemu predsedniku – ki je imel v Amfilohiju zaradi Kosova nepomirljivega nasprotnika – so prepovedali govor. Med večurno žalno slovesnostjo je zanesljivo nosil krinko podgoriški katoliški župnik, ki pa ni mogel stran od množice. Po pogrebu je on sicer bil negativen na koroninem testu, vendar je prinesel virus v svojo skupnost in tako so se okužili vsi njegovi kolegi – eden od njih je skoraj umrl. Okužile pa so se tudi tamkajšnje redovnice, ki skrbijo za vzdrževanje cerkvenih prostorov in za gospodinjstvo podgoriške redovne skupnosti. O tem so mediji pa mediji popolnoma molčali, kakor tudi o mnogih okužbah tudi s smrtnim izidom zaradi zanemarjanja nujnih zdravstvenih previdnostnih ukrepov. Pogrebne slovesnosti je vodil 1. novembra 2020 srbski patriarh Irenej, ki se je tudi okužil. 4. novembra 2020 je bil pozitiven na testu za COVID-19, potem ko se je udeležil pogreba od korone umrlega Amfilohija.<ref name=openfuneral /> the 1 November funeral of [[Metropolitanate of Montenegro and the Littoral|Metropolitan]] [[Amfilohije Radović|Amfilohije]], who also tested positive and had died from COVID-19.<ref>{{cite web |title=Serbian Orthodox Church head tests positive for coronavirus |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a668422/Serbian-Orthodox-Church-head-tests-positive-for-coronavirus.html |website=rs.n1info.com |date=4 November 2020 |access-date=20 November 2020 |archive-date=28 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201128062010/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a668422/Serbian-Orthodox-Church-head-tests-positive-for-coronavirus.html |url-status=dead }}</ref>Velika množica na Amfilohijevem pogrebu ni upoštevala socialne distance ali nosila mask, Amfilohijeva krsta pa je bila vrh vsega med obredom odprta in mnogi so okuženo truplo celo poljubljali – matere pa so k njemu dvigovale svoje otroke.<ref name="openfuneral">{{Cite web|url= https://www.cnn.com/2020/11/20/europe/serbian-orthodox-church-patriarch-irinej-dies-covid-19-intl/index.html |title=Church patriarch dies from Covid-19 after leading open-casket funeral of bishop killed by the virus|first1=Martin|last1=Goillandeau |first2=Kara|last2=Fox |website=CNN|date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref><ref name="bbc2011">{{cite news |title=Covid-19: Serbian Orthodox Patriarch Irinej dies |work=BBC News |date=20 November 2020 |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-55013132 |access-date=20 November 2020}}</ref> Srbski patriarh Irenej pa se je med pogrebom okužil in se nato vrnil v Beograd, kjer so ga takoj sprejeli na zdravljenje. 14. novembra je bilo objavljeno, da je njegovo zdravstveno stanje "stabilno in pod nadzorom med zdravljenjem" v vojaški bolnišnici za COVID na Karaburmi v Beogradu, a že 19. novembra je bil intubiran.<ref>{{cite web |title=Military hospital says Serbian church head well |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a672087/Military-hospital-says-Serbian-church-head-well.html |website=rs.n1info.com |date=14 November 2020 |access-date=20 November 2020 |archive-date=14 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201114192218/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a672087/Military-hospital-says-Serbian-church-head-well.html |url-status=dead }}</ref> On 19 November, he was [[intubation|intubated]].<ref name="bbc2011"/> Nekateri mediji so že poročali, da je Irenej umrl; Srbska pravoslavna cerkev pa je izdala izjavo, v kateri je te trditve ovrgla, vendar je dejala, da se Irinejevo zdravstveno stanje slabša.<ref>{{cite news|url = https://www.b92.net/eng/news/society.php?yyyy=2020&mm=11&dd=19&nav_id=109720 |title = The condition of the Patriarch is difficult; SPC issued a statement|work = [[B92]]|date = 19 November 2020|access-date = 19 November 2020}}</ref> Nekateri tiskovni prestavnii so še vedno vztrajali, da so novico o Irenejevi smrti potrdili ugledni viri.<ref name="nova.rs">{{cite web |title=Zvanični izvori: Patrijarh živ, u teškom stanju |url=https://nova.rs/vesti/drustvo/patrijarh-irinej-u-teskom-stanju/ |website=nova.rs |date=19 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref>Irenejeva smrt je bila uradno objavljena 20. novembra ob 7.07 po srednjeevropskem času.<ref name="spc2011">{{cite web |title=Serbian Patriarch Irinej reposed in the Lord |url=http://www.spc.rs/eng/serbian_patriarch_irinej_reposed_lord |website=spc.rs |access-date=20 November 2020 |archive-date=20 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201120114149/http://www.spc.rs/eng/serbian_patriarch_irinej_reposed_lord |url-status=dead }}</ref><ref name="reuters1">{{cite news |title=Patriarch of Serbian Orthodox Church dies of coronavirus |url=https://www.reuters.com/article/serbia-patriarch-death/patriarch-of-serbian-orthodox-church-dies-due-to-coronavirus-idINKBN2800LP |website=reuters.com |date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020|last1=Vasovic |first1=Aleksandar }}</ref><ref name="bbc2011"/> Istega dne sta razglasili tridnevno žalovanje po njegovi smrti tako srbska vlada kot vlada Republike Srbske. V bližnji časovni oddaljenosti sta torej okužbi korone podlegla kar dva najpomembnejša srbska cerkvena dostojanstvenika. Nasprotniki so omenjali Amfilohijeve izjave, da ni korone: „Amfilohije kaže: ’Nema korone’! Korona kaže: ’Nema Amfilohija!’“<ref name="condolences">{{cite web |title=Three-day mourning in Serbia, RS, Budva over SPC Patriarch's death; condolences |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a674371/Three-day-mourning-in-Serbia-after-SPC-Patriarch-s-death.html |website=rs.n1info.com |access-date=20 November 2020 |archive-date=20 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201120122859/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a674371/Three-day-mourning-in-Serbia-after-SPC-Patriarch-s-death.html |url-status=dead }}</ref> == Ocena == [[File:Predstavnici SPC na obeležavanju 70. godišnjice Novosadske racije (2).JPG|200px|thumb|right|Spredaj: Metropoliti [[Vasilij Kačavenda|Kačavenda]] (v rdečem, levo), [[Amfilohij Radović|Amfilohij]] (v belem, sredi) in [[Porfirij Perić|patriarh Porfirij]] (v rdečem, desno) ]] === Vsestranski izobraženec, vendar ozek rusofil === Amfilohij je bil zelo izobražen, pa je temeljito splošno in teološko izobrazbo zahteval tudi od svojih bogoslovcev. Bil pa je znan tudi kot mnogojezičnež. Tekoče je govoril [[srbščina|srbsko]], [[italijanščina|italijansko]], [[nemščina|nemško]], [[francoščina|francosko]], [[grščina|grško]] in [[ruščina|rusko]] {{sfn|Stamatović|1999}}, uporabljal pa je lahko brez težav tudi [[staroslovanščina|staroslovanščino]], [[stara grščina|staro grščino]] in [[latinščina|latinščino]]. <ref name="politika.rs">{{cite web|url=http://www.politika.rs/scc/clanak/465598/Ko-je-bio-mitropolit-Amfilohije-vladik-koji-nikog-nije –ostavljao-ravnodusnim|title=Ко је био митрополит Амфилохије – владика који никог није остављао равнодушним|publisher=Politika Online|author=|place=Beograd|language=sr|date=30. oktober 2020|accessdate=31. avgust 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://slobodnahercegovina.com/na-danasnji-dan-rodjen-je-mitropolit-amfilohije/|title= „На данашњи дан рођен је Митрополит Амфилохије“|publisher=Слободна Херцеговина|author=|place=|language=sr|date=30. oktober 2020|accessdate=31. avgust 2026}}</ref> Bil je vpliven član „Združenja književnikov Srbije“, pa tudi „Združenja književnikov Črne gore“. {{sfn|Stamatović|1999}} Neprikrito je nastopal kot vidni zagovornik rusofilstva in velesrbstva, njegovega kosovskega mita in je brez pomisleka samega sebe razglašal za srbskega četnika in nacionalista.<ref name="Morrison104"/><ref name="Sistek 121">{{harvnb|Šístek|2011|p=121}}</ref> To je potekalo v popolnem soglasju s porastjo srbskega nacionalizma, ki ga je spodbujala vplivna in agresivna politika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]]; SPC je še prednjačila v spodbujanju nacionalne nestrpnosti med srbskim prebivalstvom v raznih jugoslovanskih republikah. V Črni gori je tako korenito smer predstavljala prav Amfilohijeva osebnost.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison104"/>Večina pravoslavnih škofov je takrat podpirala zamisel o Veliki Srbiji, ki naj bi nadomestila Titovo Novo Jugoslavijo; v njej naj bi prek etničnega čiščenja Srbom sovražnih narodov živeli vsi „osvobojeni“ in „etnično očiščeni“ Srbi, kar bi po prvotnih radikalnih načrtih zajemalo prostor celotne Jugoslavije; glede na poznejše hude vojaške poraze začenši z izgubo Slovenije pa bi se zadovoljili „samo z manjšim področjem“ z zahodno mejo Virovitica-Karlovac-Karlobag, medtem ko bi na jugovzhodu mejili na Makedonijo. Amfilohijeve izjave glede Kosova so pozivale na nepomirljiv boj proti katoliškemu in protestantskemu Zahodu, kakor tudi muslimanskemu Vzhodu, češ da so vsi skupaj „nezdrav veter, ki hoče neprestano ugaševati to sveto luč“, ki se imenuje Srbija („an insane wind trying ceaselessly to extinguish this sacred lamp“, defined as Serbia).<ref name="MacDonald243"/>{{citebook|last=MacDonald|first=David Bruce|chapter=The importance of Being European: Narratives of East and West in Serbian and Croatian Nationalism|editor1-frst=Ireneusz Paweł|editor2-first=Andrzej Marcin|title=Multiplicity of nationalism in contemporary Europe|year=2010|publisher=Rowman & Littlefield|isbn=97807391239123072|chapter-urla=https://books.google.com/books?id=jquJ8M|WGYC&q=Islam+Amfilohije+Radovic&pg=PA243|pages=243}}</ref> Res je sicer, da je v besedah svoje ideje povezoval s krščansko ljubeznijo in poudarjal, da je njegovo orožje le v besedah; krvavi dogodki, ki so tem besedam sledili, pa so pokazali, da so bojeviteži raznih barv te nestrpnosti razumevali čisto konkretno in nekrščansko. Ne le v teoriji, marveč tudi z orožjem v roki, so se novodobni teologi SPC zoperstavljali svojim starejšim kolegom, ki so nahajali neki »modus vivendi« s komunističnim jugoslovanskim sistemom. <ref name="Buchenau7879">{{harvnb|Buchenau|2005|pp=78.79}}</ref> Bode v oči Amfilohijev [[sovražni govor]] zoper [[katolištvo|katoliške]] [[Hrvati|Hrvate]] in [[islam|muslimanske]] [[Bošnjaki|Bošnjake]], ki ne vsebuje niti trohice sicer v besedah zelo glasno in stalno oznanjevane krščanske ljubezni.<ref name="Carmichael32''>{{cite book|last=Carmichael|first=Cathie|title=Ethnic cleansing in the Balkans= nationalism and the destruction of tradition|year 2003|publisher=Routledge|isbn=9781134479535|url=https://books.google.com/books?id=yb=RI4KwwdIC&q=anti+Islam+A,fočpjoke+Radpvoc&pq=PT62|pages=32}}</ref><ref name="Velikonja163"/> V letu 1992, ko je bila na vrhuncu srbsko-črnogorska agresija na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino spremljana z neizprosnim etničnim čiščenjem, tega visoki srbski cerkveni dostojanstveniki niso brzdali ali obsojali (kar bi bilo v skladu z evangeljskim naukom o krščanski ljubezni), temveč so poseganja vojaških, pa tudi polvojaških formacij, skupaj z Amfilohijem še podžigali. Nekaj vsakdnjega je postalo požiganje katoliških ali muslimanskih verskih stavb, pa tudi sovražni govor zoper „neprijateljske“ Bošnjake, Hrvate in Albance (Kosovarje). Vso krivdo za vojne zločine je visoki srbski kler valil s svojih sonarodnjakov na genocidne težnje, ki naj bi jih spodbujal s teorijami zarote nihče drug kot [[Vatikan]], pa seveda celoten Zahod.<ref name="Sells65">{{cite book|last=Sells|first=Michael A. |title=The bridge betrayed: Religion and genocide in Bosnia|year=1996|publisher?University of California Press|isbne=9780520922099|url=https://books.google.com/books?id=FadxZ6F2uEAC&q=anti+Islam+Amfilohije+Radovic&pg=PA65|pages=65}}</ref> V zgodnjih 90-ih letih sta pravoslavna škofa izobraženi Amfilohij in sporni [[Vasilij Kačavenda|Kačavenda]] hujskaško poglabljala verske in narodnostne razlike med jugoslovanskimi narodi pod pretvezo, da so se vsi oni zarotili zoper SPC in da se Srbi morajo braniti, saj so od vsepovsod ogroženi. Tozadevni pomirjevalni poskusi [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanskega]] [[Alojzij Šuštar|Šuštarja]] in [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Franc Perko|Perka]] so bili neuspešni in so se razbili ob zidu popolnega nerazumevanja in nacionalistične blaznosti, v kateri so pravoslavni cerkveni krogi prednjačili.<ref name="LittleSwearer14">{{cite book|last1=Little|first1=David|last2=Swearer|first2=Donald|chapter=Introduction|editor1-last=Little|editor1-first=David|editor2-last=Swearer|editor2-first=Donald K. |title=Religion and Nationalism in Iraq: A Comparative Perspective|year=2006|publisher=Harvard University Press|isbn=9780945454410|url=https://books.google.com/books?id=E1rXAAAAMAAJ&q=Amfilohije+Radovic|pages=14}}</ref> Amfilohij je trdil, da je »naravno okolje« Srbov le v »pravoslavnem vzhodnem krščanstvu« in da se zato morajo bojevati ne le zoper katoliški in protestantski Zahod, ampak tudi zoper islam. Da bi agresivnost opravičeval, je v zvezi s tem zatrjeval, da »brez smrti ne more biti vstajenja«, kar je sicer točno, vendar v tej zvezi zavajajoč sofizem. Iz evangelija sledi namreč, da Kristus ni žrtvoval drugih, ampak samega sebe. Poleg tega pa se ni daroval za zemeljsko, ampak za nebeško kraljestvo, ki pripada vsem ljudem. Sveto pismo da jasno vedeti, da Božje kraljestvo ni pozemeljske, ampak duhovne narave in da ga ni treba braniti z zemeljskim orožjem; toliko manj pa voditi osvajalno vojno pod pretvezo širjenja Božjega kraljestva.<ref>Janezov evangelij 18,36s</ref> Vrh tega veže kristjana in tudi cerkvenega dostojanstvenika zapoved ljubezni do sovražnikov<ref>»Če kdo pravi: 'Ljubim Boga', pa sovraži svojega brata, je lažnivec« 1 Jn 4,20</ref>.V zvezi s to nedoslednostjo med krščanskim naukom o ljubezni in metropolitovim spodbujanjem ene strani v bratomorni državljanski vojni je lažje dojeti, čemu so ga nasprotniki zmerjali s satanom.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/214320/dok_je_buktio_rat_u_bosni_1993_godine_cetinjani_su_ovako_dochekali_amfilohija_risto_sotono_video.html|title=DOK JE BUKTIO RAT U BOSNI 1993. GODINE, CETINJANI SU OVAKO DOČEKALI AMFILOHIJA: 'Risto sotono...' (VIDEO)|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=|language=bs|date=4. september 2021|accessdate=5. november 2025}}</ref><ref name="Heinrich150">{{cite book|last=Heinrich|first=Hans-Georg|chapter=Towards a Cultural Theory of Transition: The Strange Architecture of Post-Communist Societies|editor1-last=Heinrich|editor1-first=Hans-Georg|title=Institution Building in the New Democracies. Studies in Post-Post-Communism|year=1999|publisher=Collegium Budapest/Institute for Advanced Studies|isbn=9789638463913|urla=https://books.google.com/books?id=Qh4kAQAAIAAJ&q=According+to+the+Serbian+patriarch+Amfilohije+Radovic%2C+the+%22natural+space%22+for+the+Serbian+people+is+the+orthodox+East.+And+it+must+fight+against+the+Catholic+and+Protestant+West%2C+as+well+as+against+Islam%3A+%22without+death+there+will+be+no+resurrection%22. |pages=150}} „According to the Serbian patriarch Amfilohije Radovic, the „natural space“ forthe Serbian people is the Orthodox East. And it must fight against the Catholic and Protestant West, as well as against Islam: „without death there will be no resurrection“. </ref> Široka javnost je v njem prepoznala eno od najbolj spornih osebnosti SPC.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs|title=Mitropolit Amfilohije Radović|publisher=Istinomer|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=7. maj 2015}}</ref> Posebej pa so ga imeli v želodcu Črnogorci, ki niso pohodili svoje slavne zgodovine in narodnosti. Ko je leta 1993 besnela vojna v Bosni, so Cetinjci pričakali Amfilohija znanega kot vojnega hujskaša z besedami: „Risto sotono!“ Zastopal je namreč nacionalistična in klerofašistična stališča in skrival ter poveličeval vojne zločince. Posebno naklonjenost je izražal do [[Ratko Mladić|Ratka Mladića]] in [[Radovan Karadžić|Radovana Karadžića]], katerega je imenoval za „besmrtnika“. V nasprotju s tem in drugimi srbskimi pravoslavnimi škofi se je tedaj preproto ljudstvo Cetinja krepko zoperstavilo sodelovanju črnogorskih mož in fantov v vojnah na področju bivše Jugoslavije, posebej napadu na sosednjo [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]], zlasti pa bombardiranju [[Dubrovnik]]a. {| |- ! Skup je prekinut pjesmom<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/214320/dok_je_buktio_rat_u_bosni_1993_godine_cetinjani_su_ovako_dochekali_amfilohija_risto_sotono_video.html|title=DOK JE BUKTIO RAT U BOSNI 1993. GODINE, CETINJANI SU OVAKO DOČEKALI AMFILOHIJA: 'Risto sotono...' (VIDEO)|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=|language=bs|date=4. september 2021|accessdate=5. november 2025}}</ref> ! Srečanje je prekinila pesem |- | <poem> „Nikad neće Crna Gora bit’ obala srpskog mora“ </poem> | <poem> „Črna gora nikdar ne bo obala srbskega morja“ </poem> |} === Črnogorec proti Črnogorcem === Amfilohijeve očitke črnogorski vladi in njeni politiki bi lahko strnili v nekaj smeri: #Spodbujanje "montenegrinstva"<ref> „montenegrinstvo“ od italijanske besede za Črno goro: „Monte Negro“</ref>, odpovedovanje od "srbstva" in "montenegrizacija" Črne gore #vrnitev prek referenduma k samostojnosti in ločitev od Srbije, s katero je bila po prenehanju Jugoslavije nekaj časa povezana v državno skupnost „[[Srbija in Črna gora]]“ #priznavanje Kosova kot samostojne države od strani Črne gore; to Amfilohiju pomeni izdajo zapuščine črnogorskih posvetno-verskih vladarjev Petrovićev #vstop Črne gore v NATO in "oddaljevanje" od Rusije. #Kakor si je domišljijsko in mitsko zamislil „pogibijo“<ref> „pogibija“ v pomenu „pogine u borbi za slobodu otadžbine“ tj.: „pade v boju za svobodo domovine“</ref> in svetništvo kneza [[Lazar Hrebljanović|Lazarja]], je Amfilohij toliko bolj doživljal priznanje Kosova kot najhujše dejanje izdaje. Zato on čisto nekrščansko preklinja podpisnike in uporablja pesniški besednjak kosovskega mita, pozivajoč srbsko mladino da za Kosovo "ginu do posljednjeg"<ref> „ginu do posljednjeg za Kosovo“ – da se gredo vojskovat za ohranitev ali pridobitev Kosovega pod srbsko oblast, pa četudi bi v boju vsi padli oziroma umrli vsi do zadnjega.</ref>. #Tiste politike – na prvem mestu misli na srbskega predsednika [[Boris Tadić|Tadića]], ki je bil na položaju 2004-2012; še bolj ima v želodcu njegovega naslednika [[Aleksandar Vučić|Vučića]], ki ga je nasledil ter bil neprestano na oblasti vse do 2026. Obadva in njima podobne imenuje „brez glave in brez vesti“, ker so dovolili ločitev Kosova in Metohije od Srbije in od Črne gore.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref> Podobno pa razpolagajo z očitki njegovi nasprotniki: # Njegov življenjepis odkriva sicer človeka, ki mu ni tuje bistvo krščanske vere in bi od njega smeli pričakovati, da se bo držal njene osnovne usmeritve, da je mogoče doseči zveličanje z vero, ljubeznijom in ponižnim moralnim življenjem. Vendar je „malo ljudi v Črni gori in širje, ki izzivajo toliko nasprotovanj, kot osebnost metropolita Črnogorsko-primorske metropolije na Cetinju, Amfilohija Rista Radovića“ (Reuters) Večina njegovih izjav spada namreč v sam vrh mizantropije, šovinizma, homofobije in vseh drugih najmračnejših načinov izražanja človeški zavesti.<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/56874-svetosavski-zilot-u-akciji|title= Svetosavski zilot u akciji|publisher=antenam.net|author=Mirjana Dragaš & Slobodan Jovanović|place=|language=sr|date=5. november 2017|accessdate=6. september 2026}}</ref> #Z opravljanjem zadušnice zanj zahteva rehabilitacijo [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] kot začetnika odpora proti fašizmu, češ da njegova vloga med Drugo svetovno vojno ni dovolj razsvetljena in da je nedolžna žrtev komunističnega maščevanja; njegovi četniki pa so ne le sodelovali z okupatorji v boju proti komunističnim partizanom, ampak tudi širili „Veliko Srbijo“ z „etničnim čišćenjem hrvaškega in iztrebljanjem muslimanskega prebivvalstva“ <ref>Mihailović je napisao „Instrukciju (20. decembar 1941) komandantima na terenu u kojoj stoji uz glavni cilj četničkog pokreta - stvaranje velike Srbije, kao drugi primarni cilj - etničko čišćenje hrvatskog i uništenje muslimanskog stanovništva.</ref> ter nad njimi počenjali zločine, za katere niso bili nikoli kaznovani; med take spada tudi primer [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]]. # Od vseh pravoslavnih cerkva na Balkanu velja SPC kot najkonzervativnejša, mračnjačka, sovražna do znanosti in napredka. Zavrača „zahodne“ ideologije kot komunizem, individualizem, materializem in sekularizem; spregledali pa so, da je agresivni nacionalizem – ki so ga izpovedovali – prav tako ena od ideja brezbožnega liberalnega materializma.<ref name="Buchenau6566">{{harvnb|Buchenau|2014|pp=65.66}}</ref> #Vedno pa je bila povezana s političnim šovinizmom o ustvarjanju velike države in podrejanju drugih narodov pod pretvezo osvobajanja in privodenja nacionalno nezavednih k svojim "srbskim koreninam". [[Nikolaj Velimirović]], duhovno izhodišče [[Justin Popović|Justina Popovića]] in Amfilohija Radovića, trdi, da je borba za nacionalno cerkev "osnova pravega, evangeljskega in celovitega nacionalizma" in da je takšno ustanovil že [[Sveti Sava]], kar pa je anahronizem, saj v tistem času ni bilo takega liberalnega nacionalizma,, kakršnega je oznanjal v svoji „Srbiji na Balkanu“ brezbožni socialist [[Svetozar Marković]]. # Amfilohij je novembra 1991 po napadu Srbov in Črnogorcev na [[Konvali|Konavle]] hodil po dubrovniškem bojišču ter podpihoval k vojni in nasilju.<ref>Mirko Đorđević, analitičar Srpske pravoslavne crkve. Inačica izvorne stranice arhivirana 24. svibnja 2013. Pristupljeno 20. veljače 2011.</ref> Jeseni 1991 je črnogorskim vojakom delil križce in ikonice. <ref>{{cite web|url=https://pescanik.net/zasto-se-u-crkvi-sapuce-2/|title=Zašto se u crkvi šapuće 2 - Emisija, Mirko Đorđević, Ljubiša Rajić, Ivan Čolović, Pavle Rak, Mladen Lazić, Jovan Byford, Vidan Hadži-Vidanović, Ivan Kuzminović, Srđa Trifković, Nikola Samardžić, Milan Vukomanović, Slobodan G. Marković, Dragoljub Mićunović, Radmila Radić, Milica Rodić, Marko Milanović, Desimir Tošić - Peščanik|publisher=pescanik.net|author=Mirko Đorđević idr.|place=|language=sr|date=19. november 2009|accessdate=24. maj 2013}}</ref> Novembra tega leta je igraje na gusle s pesmijo „Mojkovačka bitka“ spodbujal črnogorske rezerviste podgoriške brigade „Veljko Vlahović“ na napadalnost zoper hrvaško ozemlje in krščansko katoliško prebivalstvo.<ref> Zvijer iz bezdana</ref><ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/index.php?title=Amfilohije_Radovi%C4%87|title= Amfilohije Radović|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=|place=Zagreb|language=hr|date=30. april 2022|accessdate=5. november 2025}}</ref> #Obiskoval je tudi vsa bojišča po Hercegovini, ki so jih Srbi „etnično čistili“ od muslimanov. Do zob oboroženi [[Željko Ražnatović|Arkan]] je konec junija 1991 s svojimi "Tigri" bival v Cetinjskem manastiru in s svojo polvojaško drhaljo z blagoslovom Amfilohija in SPC duhovnikov odšel morit. Bio je v [[Trebinje|Trebinju]], ko je bila oropona hiša in podjetje [[Salih Alijagić|Saliha Alijagića]] in požgano nekaj hiš uglednih muslimanov. Spodbujal je [[Milan Martić|Milana Martića]] in [[Milan Babić|Milana Babića]] v uporu zoper hrvaško oblast, češ da morajo vsi Srbi živeti v eni državi za "ujedinjenje svih srpskih krajeva".<ref>{{cite web|url=https://pescanik.net/zasto-se-u-crkvi-sapuce-2/|title=Zašto se u crkvi šapuće 2 - Emisija, Mirko Đorđević, Ljubiša Rajić, Ivan Čolović, Pavle Rak, Mladen Lazić, Jovan Byford, Vidan Hadži-Vidanović, Ivan Kuzminović, Srđa Trifković, Nikola Samardžić, Milan Vukomanović, Slobodan G. Marković, Dragoljub Mićunović, Radmila Radić, Milica Rodić, Marko Milanović, Desimir Tošić - Peščanik|publisher=pescanik.net|author=Mirko Đorđević idr.|place=|language=sr|date=19. november 2009|accessdate=24. maj 2013}}</ref><ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref> #Napadalno vojno je opravičeval kot zakonito obrambo od vseh in povsod ogroženega srbskega naroda, kot novo zavezo, v kateri ima posebno častno mesto vojni zločinec Radovan Karadžić in Srbi v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]], ki da so preživeli križanje in so zato „boljši od polkrščene Črne gore in nedokrščene Srbije“. Ne priznava pa [[Srebreniški genocid|Srebreniškega pokola]], češ da je bilo to samo „povračilo in maščevanje“ („odmazda i osveta“). #Dograjeval in spreminjal je cerkve iz XIV. in XV. stoletja, postavljal stavbe v njihovi neposredni bližini, oslikaval srednjeveške cerkve s tujimi sodobnimi svetniki, ki nikdar niso bili naslikani po črnogorskih cerkvah ter uporabljal materiale, ki niso bili zgodovinski. Na opozorila Spomeniškega varstva se je požvižgal, češ da naj pazijo: če ga bodo še ovirali pri njegovem uničevanju kulturnih spomenikov, jim bo sploh onemogočil kakršnokoli delovanje. Zgradil je veliko sakralnih stav, ki so v slogu srbskih manastirov s Kosovega, kar je bil kulturni imperializem in prozelitizem, ki je hotel z misijonarjenjem pretvoriti Črnogorce v del srbskega nacionalnega in duhovnega prostora. #Nasprotoval je obnavljanju Črnogorske pravoslavne cerkve, češ da SPC deluje v Črni gori še 8 stoletij. V resnici pa je bila ta skupnost ustvarjene 1920 z dekretom regenta Aleksandra Karađorđevića. Spreneveda se nad dejstvom, da je bila samostojnost Črnogorske pravoslavne cerkve takrat nasilno zatrta.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref> #Izgleda, da ni bil zoper svojeglavnost brezpogojno, ampak bi vendarle dopustil obnavljanje CPC pod pogojem, da bi Črna gora zopet postala kraljevina pod vodstvom Petrovićev. <ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/56874-svetosavski-zilot-u-akciji|title= Politički rebusi mitropolita Amfilohija|publisher=Peščanik|author=Mirko Đorđević|place=|language=sr|date=21. junij 2010|accessdate=6. september 2026}}</ref> === Na filmskem platnu === Dobro je dokumentirano delovanje tako predsednika Srbije Vučića kot tudi črnogorskega metropolita Radovića in prelito v napeto stvaritev na platnu. Čeprav vsebujeta oba filma različnih avtorjev le dokumentarni material, sta kot dregnila v sršenovo gnezdo in povzročila negativne odzive kot jezo in grožnje, zmerjanje in sprenevedanje v obeh prestolnicah. Filma ''Vladalac'' (''Vladar'') in ''Svjedok Božje ljubavi'' (''Priča Božje ljubezni '') sta nastala skoraj istočasno na začetku koroninega leta 2020: prvi v Beogradu, drugi pa v Podgorici. V spomin nam kličeta, da sta bili Vučić in Amfilohij dejavna soudeleženca zločinske velikosrbske politike. <ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2020/2/24/dva-ratna-druga-aleksandar-vucic-i-amfilohije-radovic|publisher=balkans.aljazeera.net|author=Tomislav Marković|place=|language=sr|date=24. februar 2020|accessdate=6. september 2026}}</ref> === Nagrade in priznanja === ;Izbrani redovi in odličja #Spominsko odličje [[Carigrajski patriarhat|carigrajskega patriarha]] [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomeja]] (1991)<ref name="standard"/> #Odličje [[Jeruzalemski grški patriarhat|Jeruzalemskega grškega patriarhata]] ob dvatisočletnici krščanstva (2000)<ref name="standard"/> #„Red Lomonsova“, odlikovanje [[Ruska federacija|Ruske federacije]] (2001)<ref name="standard"/> #Odličje Jeruzalemskega grškega patriarhata ob 1500-letnici [[Mar Saba]] (2002)<ref name="standard"/> # »Red sv. Aleksandra Nevskega I. stopnje«, Ruska vojaško-znanstvena akademija (2003)<ref name="standard"<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2020/2/24/dva-ratna-druga-aleksandar-vucic-i-amfilohije-radovic|publisher=balkans.aljazeera.net|author=Tomislav Marković|place=|language=sr|date=24. februar 2020|accessdate=6. september 2026}}</ref>''/> #»Red sv. Cirila Turovskega«, [[Beloruska pravoslavna Cerkev]] (2008)<ref name="standard"/> # »Red sv. Vladimirja«, Ukrajinska pravoslavna Cerkev pod Moskovskim patriarhatom (2012) <ref name=''standard''/> # „Red sv. Velikomučenika Jurija“, Škofija Budimlja in Nikšić (2013) <ref name="standard"/> # „Red Črnogorske velike zvezde“, Predsednik [[Jakov Milatović|Milatović]] (2025, posmrtno) <ref>{{cite web|url=https://mitropolija.com/2025/10/24predsjednik-milatovic-dodijelio-posthumno-orden-crnogorske-velike-zvijezde-mitropolitu-amfilohiju/|title=Предсједник Милатовић додијелио постхумно Орден Црногорске велике звијезде митрополиту Амфилохију|publisher=Православна Митрополија црногорско-приморска (Званични сајт)|author=|place=|language=sr|date=14. oktober 2025|accessdate=24. oktober 2025}}</ref> # Častni član „Moskovske bogoslovne akademije“ (2006) # Častni doktorat »Teološkega inštituta sv. Sergija v Parizu« (2012)<ref>{{cite web|url=http://www.spc.rs/eng/metropolitan_amfilohije_receives_honorary_doctorate_saint_sergius_orthodox_theological_institute|title=Metropolitan Amfilohije receives the honorary doctorate of the Saint Sergius Orthodox Theological Institute in Paris {{!}} Serbian Orthodox Church [Official web site] |publisher=Serbian Orthodox Church|author=|place=|language=en|date=20. januar 2015|accessdate=8. november 2020}}</ref> # Častni doktorat „Petrograjske bogoslovne akademije“ (2015)<ref>{{cite web|url=http://www.spc.rs/eng/metropolitan_amfilohije_doctor_honoris_causa_orthodox_spiritual_academy_st_petersburg|title=Metropolitan Amfilohije Doctor HONORIS CAUSA of the Orhodox Spiritual Academy of St. Petersburg {{!}} Serbian Orthodox Church [Official web site] |publisher=Serbian Orthodox Church|author=|place=|language=en|date=2015|accessdate=8. november 2020}}</ref> == Dela == Amfilohijevi spisi obsegajo več kot tisoč enot<ref>{{cite web|url=https://www.standard.rs/2020/10/30/zivot-i-delo-mitropolita-amfilohija/|title=Život i delo mitropolita Amfilohija|publisher=Novi Standard|author=|place=|language=sr|date=30. oktober 2020|accessdate=31. oktober 2020}}</ref>; njegova izbrana dela so bila objavljena v 36 zvezkih. Skupaj z [[Atanasij Jevtić|Atanasijem Jevtićem]] je Amfilohij prevajal v srbščino Devterokanonične [[Stara zaveza|starozavezne]] knjige. === Izbrana dela === #''Tajna Svete Trojice po učenju Grigorija Palame'' (1973), doktorska disertacija v grščini. #''Smisao liturgije'' (1974), razprava v grščini. #''Tumačenje Starog zaveta kroz vekove'' (1979), Beograd. #''Sinaiti i njihov značaj u Srbiji XIV vijeka'' (1981), razprava. #''Filokalijski pokret XVIII i početkom XIX vijeka'' (1982), razprava v grščini. #''Osnove pravoslavnog vaspitanja'' (1983), veroučna knjiga. #''Duhovni smisao hrama Svetog Save'' (1987), Beograd. #''Vraćanje duše u čistotu'' (1992), Podgorica. #''Istorijski presjek tumačenja Starog zavjeta'' (1995), Nikšić.<ref>{{cite web|url=https://alchetron.com/Amfilohije-Radovi%C4%87|title=Amfilohije Radović|publisher=Alchetron, The Free Social Encyclopedia|author=|place=|language=en|date=29. november 2024|accessdate=5. november 2025}}</ref> == Navedki == {{navedek|''»Samo duša koja časno ponese svoj krst i narod koji dostojanstveno nosi taj krst i koji odstrada svoju vjeru, zaista razumiju tajne tog izvornog, hrišćanskog načina postojanja«''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref><ref>Tako je dejal Amfilohij na predavanju v priredbi „Misijskega fonda Eparhije zvorničko-tuzlanske“ v Bijeljini</ref><br>„Le duša, ki častno ponese svoj križ in ljudstvo, ki dostojanstveno nosi ta križ in ki odtrpi svojo vero, zares razume skrivnosti tega izvirnega krščanskega načina obstajanja“}} {{navedek|''»U riječi je život, ali je u riječi i smrt. I dobra i zla riječ stvara: jedna zajednicu života, druga zajednicu smrti i ništavila.«''<ref>{{cite web|url=https://zurnal.me|title=Mitropolit Amfilohije (Radović): Bez Riječi nema nam života.|publisher=zurnal.me|author=Amfilohije Radović|place=|language=cg|date=18. januar 2023|accessdate=6. september 2026}}</ref><ref>Prvič objavljeno v »Književne novine«, marec 1985</ref><br>„V besedi je življenje, toda v besedi je tudi smrt. In dobra in huda beseda ustvarja: ena skupnost življenja, druga skupnost smrti in niča.“}} {{navedek|''»Toga dana, iz tog jednopolnog braka, od Njegoševe slavne Crne Gore svi su preduslovi da se rodi - Jadogora, a od ponosnih Crnogoraca da počnu da se rađaju - jadogorci.«''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref><ref>Po prirejanju „parade ponosa“ v Beogradu, ki jo je označil za „sodomski smrad“, je bil sedaj Amfilohij odločno proti prirejanja podobne „parade“ v Podgorici rekoč, da so vsa tovrstna zbiranja nasilje nad vestjo ogromne večine ljudi in je izrazi tudi svoje odklonilno stališče do enospolnih skupnosti.</ref><br>„Na ta dan, iz te enospolne poroke, obstajajo vsi predpogoji, da se rodi – Gorjégora, a od ponosnih Črnogorcev da se začenjajo porajati - Gorjégorci“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Črnogorsko-primorska metropolija]] *[[Seznam papežev]] *[[Črnogorska pravoslavna Cerkev]] *[[Rusofilstvo]] *[[Covid-19]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Amfilohij Radović}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [http://mitropolija.com/mitropolit-crnogorsko-primorski/ Биографија митрополита Амфилохија |Митрополит цроногорско-приморски] * [https://www.youtube.com/watch?v=Jj2C8kxaKSY ДОСТОЈАН – Филм о Митрополиту црногорско-приморском Амфилохију (NEOPOREČEN – Film o črnogorsko-primorskem metropolitu Amfilohiju |Youtube] * [http://www.politika.rs/rubrike/dogadjaji-dana/Podgorici-smeta-ono-srpska-u-nazivu-SPC.sr.html Подгорици смета оно „српска“ у називу СПЦ (Podgorici je napoti tisto »srbska« v nazivu SPC) |Beograjski dnevnik „Politika“, 12. oktober 2015] *[https://redportal.pink.rs/cooltura/1843/dostojan-film-o-amfilohiju-radovicu DOSTOJAN: Film o Amfilohiju Radoviću | RedTV] ;{{ikona cg}} *[http://portalanalitika.me/clanak/201226/da-li-amfilohije-ozbiljno-prijeti-ratom-ili-se-Sali Da li gospodin Amfilohije ozbiljno prijeti ratom – ili se šali (Ali gospod Amfilohij resno grozi z vojno – ali se šali| Portalanalitika 9. januar 2017] *[https://www.slobodnaevropa.org/a/odnos-spc-i-korone-kako-je-lije%C4%8Den-amfilohije/30884695.html Kako je liječen Amfilohije od korone|Slobodna Evropa] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/index.php?title=Amfilohije_Radovi%C4%87 Amfilohije Radović – Hrvatska internetska enciklopedija] ;{{ikona de}} *[https://www.bild.de/lgbt/2020/lgbt/serbisch-orthodoxe-kirche-homophober-kirchenfuehrer-an-corona-gestorben-73674488.bild.html Serbisch-orthodoxe Kirche : Homophober Kirchenführer an Corona gestorben (SPC: Ljudomrzni cerkveni voditelj je umrl za korono) | Leben & Wissen – BILD.de] *[https://www.spiegel.de/panorama/montenegro-kirchenfuehrer-stirbt-an-corona-glaeubige-kuessen-seinen-leichnam-a-edebe9cc-ccda-4aac-abb2-f4fd49c215b3 Montenegro: Kirchenführer stirbt an Corona - Gläubige küssen seinen Leichnam (Črna gora: Cerkveni voditelj je umrl od korone – Verniki poljubljajo njegovo truplo | DER SPIEGEL] *[https://www.spiegel.de/politik/ausland/bischoefe-drohen-regierung-in-serbien-mit-dem-tod-a-899234.html Serbien: Bischöfe drohen Regierung mit dem Tod (Srbija: Vladike grozijo vladi s smrtjo)|Spiegel Online 11. maj 2013] ;{{ikona en}} *[https://web.archive.org/web/20101126214959/http://orthodoxresearchinstitute.org/resources/hierarchs/serbia/current/bio_amfilohije_radovic_metr_montenegro.htm Metropolitan Amfilohije (Radovic) of Montenegro and tha Coastlands | Arhivirano] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= [[Visarion Kostić]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Vršac|banatski škof]] | years = 1985&ndash;1990}} {{s-aft|after= [[Atanasij Jevtić]]}} {{s-bef|before= [[Jovan Pavlović]]}} {{s-ttl|title= [[Metropolija Črnogorsko-primorska|črnogorsko-primorski metropolit]] | years = 1990&ndash;2020}} {{s-aft|after= [[Joanikij Mićović]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Radović, Amfilohij}} [[Kategorija:Rojeni leta 1938]] [[Kategorija:Umrli leta 2020]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbski četniki]] [[Kategorija:Srbski nacionalisti]] [[Kategorija:Črnogorci]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci na Papeškem inštitutu v Rimu]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski prevajalci]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Srbski vplivneži]] [[Kategorija:Srbski založniki]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Razpad Jugoslavije]] [[Kategorija:Umrli od covida-19]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih cerkvah in samostanih]] eazdteaj79n4xkp4iv6271ysipfsd4f 6759855 6759854 2026-10-02T22:54:28Z Stebunik 55592 /* Zunanje povezave */ 6759855 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Amfilohij}} {{drugipomeni2|Radović}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Amfilohij Radović | honorific-suffix = | native_name = Ристо Радовић/Risto Radović | native_name_lang = sr | title = [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorski]] [[nadškof]] in [[metropolija|metropolit]] | image = Amfilohije, Metropolitan of Montenegro.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Metropolit Amfilohij leta 2012 | church = [[Srbska pravoslavna cerkev]] v [[Črna gora|Črni gori]] | archdiocese = | province = | metropolis = [[Črnogorsko-primorska metropolija]] | diocese = | see = | elected = | appointed = | term = | term_start = [[30. december]] [[1990]] | quashed = | term_end = [[30. oktober]] [[2020]] | predecessor = [[Danilo Dajković|Danilo]] | opposed = | successor = [[Joanikij Mićović|Joanikij]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1967]] | ordained_by = v [[Grška pravoslavna Cerkev|Grški pravoslavni Cerkvi]]. | consecration = [[1985]] | consecrated_by = [[SPC|srbski patriarh]] [[German Đorić|German]] in drugi vladike | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | birth_date = {{birth date|1938|1|7}} | birth_place = [[Bare, Kolašin|Bare]] ([[Kolašin]], [[Zetska banovina]] [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]) | death_date = {{Death date and age|2020|10|30|1938|1|7}} | death_place = [[Podgorica]], [[Črna gora]] | buried = [[Podgoriška stolnica]] ([[Podgorica]], [[Črna gora]] | tomb = [[Podgorica]] (Stolnica Jezusovega vstajenja, [[Črna gora]]) | resting_place_coordinates = 42°26'44.5"N 19°14'53.7"E | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavni|pravoslavec]] | residence = | parents = <br> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] <br>[[Papeški vzhodni inštitut]]<br>[[Univerza v Atenah]] <ref name="Morrison86"/> | motto = | signature = Bishop_Amfilohije_Radović_-_signature.png | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Amfilohij Radović''', rojen kot '''Risto Radović''' ({{lang-sr|Ристо Радовић/Risto Radović}}, [amfilɔ̌xijɛ râːdɔv̞itɕ]<ref>{{cite web|url=https://alchetron.com/Amfilohije-Radovi%C4%87|title=Amfilohije Radović|publisher=Alchetron, The Free Social Encyclopedia|author=|place=|language=en|date=29. november 2024|accessdate=5. november 2025}}</ref> [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]] [[Črnogorci|črnogorskega]] porekla, [[bazilijanci|bazilijanec]] in [[Črnogorsko-primorska metropolija|črnogorsko-primorski]] [[metropolit]]), * [[7. januar]] [[1938]], [[Bare, Kolašin|Bare]] pri [[Kolašin]]u ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Črna gora]]), † [[30. oktober]] [[2020]], [[Podgorica]]. Njegov častni naslov, ki pa ga je v celoti nosil le on, se je glasil: : Mitropolit crnogorsko-primorski, vladika skenderijsko-brdsko-zetski i egzarh pećkog trona. (črnogorsko)<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/mitropolit-amfilohije-radovic/|title=Mitropolit Amfilohije Radović|publisher=Istinomer|author=|place=|language=sr|date=4. december 2020|accessdate=7. september 2026}}</ref><br>Črnogorsko-primorski metropolit, skenderijsko-brdsko-zetski škof in egzarh peškega trona. (slovensko)<br>Metropolitan of Montenegro and the Coastlands, Zetsko-Brdo and Skenderije, and Exarch of the Holy Throne of Peć.<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=27. junij 2014|accessdate=3. september 2026}}</ref> (angleško). == Življenjepis == [[File:Metropolitan Amfilohije as Risto Radović.jpg|thumb|200pc|left|Radović kot mlad študent]] === Poreklo in šolanje === Amfilohij se je rodil na pravoslavni [[Božič]], dne {{OldStyleDate|7. januar|1938|25. december}} kot ''Risto Radović'' v številni družini v [[Bare, Kolašin|Barah]] pri [[Kolašin]]u v Dolnji [[Morača|Morači]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]], danes [[Črna gora]].<ref name="Sistek121122">{{harvnb|Šístek|2011|pp=121–122.}}</ref>{{sfn|Stamatović|1999}}<ref>Morrison, Kenneth (2008). Montenegro: A modern history. I.B.Tauris. pp. 136, 257. ISBN 9780857714879.</ref> Nadživel ga je med drugimi tudi njegov starejši brat Vučina, ki je bil navzoč na njegovem pogrebu 2020, ter je nastopal tudi v dokumentarnem filmu o Amfilohiju z naslovom „Dostojan“.<ref>{{cite web|url=https://redportal.pink.rs/cooltura/1843/dostojan-film-o-amfilohiju-radovicu|title=DOSTOJAN: Film o Amfilohiju Radoviću|publisher=RedTV|author=|place=|language=sr|date=2020|accessdate=5. november 2025}}</ref> Bil je potomec vojvoda Mina Radovića, ki je sodeloval pri zedinjenju plemena Morača s [[Kneževina Črna gora|Kneževino Črno goro]] leta 1820. {{sfn|Stamatović|1999}} Njegov oče je bil Ćiro Radović, mati pa Mileva r. Bakić.<ref>{{cite web|url= https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral |title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref> Osnovno šolanje je končal v domačem [[Samostan Morača|Samostanu Morača]]. Nato se je vpisal v Bogoslovje sv. Sava v Samostanu Rakovica pri Beogradu (kar bi ustrezalo katoliškemu malemu semenišču), ki ga je končal 1962.<ref>{{cite web|url= https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref>{{sfn|Stamatović|1999}}. O svoji nenavadni poti do takorekoč vsiljenega duhovnega poklica pripoveduje on sam takole v eni od svojih ne vedno enakih zgodb: :»V tem kratkem tuzemeljskem življenju sem imel srečo srečevati se z izrednimi ljudmi. Predvsem je bil to moj oče, od katerega so v tistih povojnih časih zahtevali, da naj bo šolnik, ker so komunisti pobili mnogo profesorjev in duhovnikov. On pa je to zavrnil z razlago, da be bo poučeval otrok brezbožništva. To je bil njegov razlog, da ne sprejme poučevanja v osemletni šoli na Morači in zahvaljujoč njemu sem tudi jaz krenil po tej poti. On je to predlagal tudi mojim starejšim bratom, vendar oni tega niso hoteli, jaz pa sem. To ni bilo preprosto. Moral bi iti v Prizren, toda v Kolašinu so mi na vojaškem odseku to prepovedali z besedami: 'Kaj ti bo ta šola, ona je davno propadla, tega boga ni…' Potem so mi določili, da naj grem v mornarico. 'Zakaj?' sem vprašal. 'Moramo te prevzgojiti', so mi odgovorili. Nato sem prišel z očetom v Beograd. In tako greva od Cvetnega trga proti Patrijašiji<ref>S prejšnje osrednje železniške postaje, ki je za časa Aleksandra Vučića izgubila svoj namen – ostala je le klasicistična stavba brez vlakov –, je vodila pot prek Zelenega venca, kjer je Cvetni pijac (Cvetni trg) do Patrijaršije, ki pa je že tik [[Kalemegdan]]a v oddaljenosti kakih treh kilometrov</ref>, a jaz molim k Bogu, da me ne sprejmejo v Bogoslovijo. Ni uslišal moje molitve, sprejeli so me…«<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/svet/ovako-je-govorio-amfilohije-beseda-na-sajmu-knjiga/|title=Ovako je govorio Amfilohije: Beseda na Sajmu knjiga |publisher=nova.rs|author=Ranko Pivljanin|place=|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=5. september 2026}}</ref> Kot semeniščnik je v poznih petdesetih letih prejšnjega stoletja spoznal [[Justin Popović|Justina Popovića]] in občudoval ter si prisvojil njegovo rusofilstvo in nepomirljivo sovražno stališče do sodobne omike.<ref name="Buchenau6667">{{harvnb|Buchenau|2005|pp=66-67.}}<ref/> Istočasno se je posvetil študiju [[klasična filologija|klasične filologije]] na Beograjski univerzi.<ref name=official>Metropolitanate of Montenegro and the Littoral official site: [http://www.mitropolija.com/eparhijski-arhijerej/ Његово Високопреосвештенство Архиепископ Цетињски Митрополит Црногорско-приморски и Егзарх Пећког Трона Амфилохије (Радовић) ''His Eminence Archbishop of Cetinje, Metropolitan of Montenegro and the Littoral and Exarch of the Throne of Peć Amfilohije (Radovic) ''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/201404151100851/http://www.mitropolija.com/eparhijski-arhijerej/|date=15 April 2014}}</ref><ref name="Morrison104"/> Znanje si je nabiral na več evropskih vseučiliščih: v [[Pariz]]u je študiral na ruskem [[Teološki inštitut sv. Sergija, Pariz|Teološkem inštitutu svetega Sergija]], v [[Rim]]u na [[Papeški orientalski inštitut|Papeškem vzhodnem inštitutu]] in je tam tudi magistriral (1965), v [[Bern]]u pa na [[Krščanska katoliška univerza v Švici|Švicarski starokatoliški krščanski univerzi]]<ref name="Buchenau66"/> Podiplomsko šolanje je izpopolnil v Bernu in Rimu, ter nato odšel za sedem let v [[Grčija|Grčijo]], kjer je položil v roke Grkov meniške zaobljube ter sprejel ime „Amfilohij“ ter nato deloval kot jeromonah za Grško pravoslavno Cerkev.<ref name=official/> V Atenah je doktoriral z disertacijo ''„Skrivnost Svete Trojice glede na učenje sv. [[Gregorij Palama|Gregorija Palamskega]]“'' (''„Mystery of the Holy Trinity according to the Teaching of St. Gregory Palamas“'')<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref> Po enoletnem bivanju na gori Atos je odšel za profesorja v Pariz, kjer je poučeval na Pravoslavnem teološkem inštitutu sv. Sergija. 1976 se je vrnil v Jugoslavijo in postal docent, nato pa profesor katehetike na Beograjski teološki fakulteti „Sveti Jovan Bogoslov“.<ref name="Morrison86"/> 2006 je postal izredni profesor na Moskovski teološki akademiji, a 2008 na Teološkem inštitutu pri Beloruski državni univerzi.<ref name=official/> Po vrnitvi v Beograd je bil izvoljen za dekana Bogoslovne fakultete v dveh mandatih.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/mitropolit-amfilohije-radovic/|title=Mitropolit Amfilohije Radović|publisher=Istinomer ili Ispinomer|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=7. maj 2015}}</ref> === Banatski škof (1980-1990) === Maja 1985 je postal škof Banatske pravoslavne škofije s sedežem v [[Vršac|Vršcu]]<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref>. [[Škofovsko posvečenje]] je prejel 16. junija 1985 v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Beograjski stolnici sv. Mihaela Nadangela]] po rokah [[German Đorić|patriarha Germana]]. Soposvečevalci so bili: črnogorsko-primorski metropolit Danilo, bački škof Nikanor, braničevski Hrizostom, žički Stefan, šumadijski Sava, dalmatinski Nikolaj, timoški Milutin, zvorniško-tuzlanski Vasilij, avstralsko-novozelandski Vasilij, banjaluški Jefrem in mačvanski Danilo. Ustoličen je v Vršcu 21. julija 1985. <ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/zivotopis-mitropolita-crnogorsko-primorskog-amfilohija-1938-2020/|title= Životopis mitropolita crnogorsko-primorskog Amfilohija (1938-2020). Arhiepiskop Cetinjski, Mitropolit Crnogorsko-Primorski i Egzarh svetog trona Pećkog Amfilohije.|publisher=Svetosavlje|author=|place=|language=cg|date=|accessdate=5. september 2026}}</ref> Med škofovanjem v Banatu je imel korekten odnos do katoličanov. Prišel je tudi osebno s spremstvom 14. februarja 1988 na posvetitev novega [[Škofija Zrenjanin|katoliškega zrenjaninskega škofa]] [[László Huzsvár|Huzsvárja]]; prav tako so se za časa njegovega škofovanja za praznike redno obiskovali tako škofje kot duhovniki; ta povezava se je še poglabljala med kratkim škofovanjem njegovega naslednika [[Hrizostom Stolić|Hrizostoma]], ki pa je bil kmalu povišan v Žičo. To starodavno navado je enostransko pretrgal škof [[Nikanor Bogunović|Nikanor]], ki je prepovedal svojim duhovnikom kakršnekoli tovrstne stike.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison134"/><ref name="Morrison104"/> Pri koncu svoje banatske službe pa je – podobno kot v Sloveniji [[Vladimir Dedijer]] ali v Srbiji [[Vuk Drašković]], pa zgodovinar [[Vasilije Krestić]] in pisatelj [[Dobrica Ćosić]] – prišel pod vpliv velesrbskega nacionalzma, čigar glavni nosilec je bil predsednik [[Slobodan Milošević|Milošević]]. K občutku o ogroženosti Srbov je prispevala tudi tajna in zloslutna „Spomenica“ SANU (1986), ki med drugim postavlja Srbe v vlogo nedolžne in od vseh preganjane žrtve z nedokazano trditvijo, da je postala [[Jugoslavija]] srbska grobnica in da jo zato treba razbiti, ter namesto nje ustvariti „Veliko Srbijo“. Tako so šovinisti kmalu tudi Amfilohija uspeli vplesti v dnevno politiko in je začel obtoževati najprej [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliško Cerkev]]: ne sicer v Srbiji, ampak tisto na Hrvaškem, češ da sodeluje pri preganjanju tamkajšnjih Srbov, ki da ga izvaja [[Franjo Tuđman|Tuđmanova]] „ustaška“ oblast.<ref name="Kristo433447">{{cite book|last=Krišto|first=Jure|chapter=The Catholic Church in a Time of Crisis|editor1-last=Ramet|editor1-first=Sabrina P. P.|editor-last=Adamović|editor2-first=Ljubiša S. |title=Beyond Yugoslavia: politics, economics, and culture in a shattered community|xear=1995|publisher=Westview Press|isbna=9780813379531|url=https://books.google.com/books? Id=PyKoAAAAIAAJ&q=Amfilohije+Radovic|pages=433, 447}} „accusation of Croats and the Roman Catholic Church of allegedly endangering the Serb people in Croatia. Many Serbian intellectuals became involved in this anti-Catholic propagand, but the names of Vasilije Krestic, historian, Dobrica Cosic, writer, and Amfilohije Radovic, Orthodox bishop from Banat stand out.“ </ref> 1990 je postal Amfilohij eden od vidnejših kandidatov za patriarha SPC. Podporo mu je dajal tudi predsednik Milošević.<ref name="Perica143144"/> Ni pa prejel zadostnega števila glasov in se tako ni mogel uvrstiti med tri vodilne škofe, od katerih bo potem eden izvoljen z žrebom.<ref name="Sistek121122"/><ref name="Perica143144">{{harvnb|Perica|2002|pp=143-144}}</ref> == Črnogorski metropolit (1990 – 2020) == [[File:04 04 2008 Mitropolit Amfilohije B&W -potpisana-s.JPG|200px|thumb|right|<center>Črnogorski metropolit Amfilohij leta 2008]]</center> === Ustoličenje med protesti === Nekaj dni pozenje se je odpovedal stari škof [[Danilo Dajković]] svoji službi in tako je bil v decembru 1990 kot njegov naslednik in metropolit Črnogrsko-primorske metropolije izvoljen Amfilohij; to službo je opravljal z versko-političnim hrupom vse do svoje smrti.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison134"/><ref name="Sistek121122">{{harvnb|Šístek|2011|pp=121-122. }}</ref> Med opaženimi gosti ob njegovem ustoličenju so bili pesnik [[Matija Bečković]], [[Novak Kilibarda]] in zgoraj omenjeni Radovan Karadžić. <ref name="Morrison134"/> Med visoko rangiranimi srbskimi nacionalisti v [[SR Črna gora|Črni gori]] je njegova izvolitev sprožila val navdušenja.<ref name="Sistek121"/> Med domačimi [[Črnogorci]] pa so decembra 1990 na [[Cetinje|Cetinju]] zoper njegovo izvolitev izbruhnili protesti, saj je bil znan – čeprav tudi sam Črnogorec – da kot Posrbljenec oporeka Črnogorcem poseben jezik, cerkveno samostojnost in lastno državnost. Zato so mu očitali tudi pregovor: „Gori Poturice od Turaka“ („Hujši so Poturice od Turkov) v smislu, da je on kot posrbljeni Črnogorec hujši od pravih Srbov.<ref name="Sistek123"/><ref>{{cite web|url= https://www.academia.edu/65525742/The_Serbian_Proverb_Poturica_gori_od_Tur%C4%8Dina_A_Turk_Convert_Is_Worse_Than_a_Turk_Stigmatizer_and_Figure_of_Speech |title= The Serbian Proverb Poturica gori od Turčina (A Turk-Convert Is Worse Than a Turk). Stigmatizer and Figure of Speech.|publisher=academia.edu|author=Marija Mandić|place=|language=en|date=2021|accessdate=6. september 2026}}</ref> Amfilohij je bil izvoljen decembra, umeščen pa 30. decembra 1990 v [[Samostan Cetinje|Cetinjskem samostanu]]. <ref>[https://mitropolija.com/mitropoli-crnogorsko-primorski/ АМФИЛОХИЈЕ АРХИЕПИСКОП ЦЕТИЊСКИ, МИТРОПОЛИТ ЦРНОГОРСКО-ПРИМОРСКИ И ЕГЗАРХ СВЕТОГ ТРОНА ПЕЋКОГ]</ref> === Delovanje === SPC v Črni gori se je okrepila v času [[Padec komunizma|Padca komunizma 1989]] kot edina duhovna, pa tudi politična sila, ki je obstajala neokrnjena kljub [[Razpad Jugoslavije|Razpadu Jugoslavije]].<ref name="Morrison8688">{{harvnb|Morrison|2018|pp=86, 88.}} <ref name="Morrison135"/><ref name="Morrison104"/> Ko je postal metropolit, je Amfilohij takoj začel načrtno graditi nove cerkve in samostane, ter obnavljati stare cerkvene stavbe. <ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison104105"/>{{harvnb|Morrison|2015|pp=104-105.}}</ref> V tem obdobju so ljudje množično začeli iskati [[duhovnost]], pa je naraščalo števio vernikov pri svetih obredih, prejema krstov in drugih zakramentov, a oglašali so se tudi novi duhovni poklici med duhovniki, menihi in nunami, saj je prenehal polstoletni pritisk brezbožne [[ZKJ|komunistične partije]], ki je dotlej imela v Črni gori odločilen vpliv, morebiti največjega od vseh jugoslovanskih republik.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison135"/><ref name="Morrison105"/> Za pokristjanjevanje razkristjanjenih Črnogorcev se je Amfilohij posluževal tudi procesij z [[relikvija|relikvijami]] blaženega [[Vasilij Ostroški|Vasilija Ostroškega]], ki so jih pošiljali tudi v druge samostane. Poudarjal je češčenje žrtev taborišč, takoimenovanih mučencev, ki so umrli v [[Jasenovac|Jasenovcu]] med Drugo svetovno vojno in s tem netil sovraštvo do katoliških Hrvatov, saj ni bilo omenjano, da so imeli tam od ustaškega režima tudi Hrvatje in Judje svoje žrtve in da so bile podobne žrtve katoličanov tudi po Srbiji.<ref name="Morrison134"/> Delal je tudi za rehabilitacijo in kanonizacijo spornega pravoslavnega škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] kot mučenca, ki je bil sicer zaprt v [[Dachau|Dachauvu]], vendar je bil znan ne le kot antikomunist in antikatolik, ampak tudi kot zagrizen antisemit in občudovalec [[Hitler]]jevega nacizma, ki ga je – ne brez podlage – primerjal s srbskim [[svetosavje]]m.<ref name="Byford72791001581592111">{{harvnb|Byford|2008|pp=72.79.100.158.159.211.}} </ref> Na Cetinju je odprl Amfilohij novo bogoslovje, založbo „Svetigora“ ter radijsko postajo „Radio Svetigora“. <ref name="Morrison86">{{harvnb|Morrison|2018|p=86.}}</ref> Glavni nadzornik vseh teh ustanov je bil sam Amfilohij. <ref name="Buchenau800"/> 1992 je pokrenil mesečnik svoje metropolije ''„Svetigora“ '', ki izhaja še sedaj (2026). 1998 je odprl radijsko postajo na državni ravni z istim imenom – „Svetigora“. Na začetku so bili odnosi z oblastmi sprejemljivi in predsednikom [[Milo Đukanović|Milom Đukanovićem]] dokaj dobri, vendar so se zaostrovali do prave sovražnosti. Med drugim je želel uvesti v šole tudi verouk. <ref žname="Morrison8687">{{harvnb|Morrison|2018|pp=86.87}}</ref> Za časa njegovega škofovanja je bilo zgrajenih ali obnovljenih več kot 567 cerkva in samostanov. <ref>{{cite book|url=https://books.google.com/book3?id=eCa8MwEACAAJ|title=Obnova i gradnja manastira i hramova u Crnoj Gori: ljetopis obnove, sanacije, rekonstrukcije i izgradnje u Mitropoliji Crnogorsko-primorskoj: 1990-2010|publisher=Mitropolija Crnogorsko-primorska|author=Jovan B. Markuš|place=|language=sr|date=2010|accessdate=31. avgust 2026}}</ref>Spodbudil je po zgledu katoliške »Karitas« v več črnogorskih mestih [[dnevna kuhinja|dnevne kuhinje]], kjer se je prehranjevalo čez 600 najbolj ranljivih družin z vsakdanjim toplim obrokom; tudi število prejemnikov enkratne pomoči v živežu je bilo veliko.<ref>[https://www.novosti.rs/vesti/planeta.300.html:830036-Topli-obrok-uz-blagoslov-Mitropolija-crnogorsko-primorska-pomaze-i-hrani-nevoljnike-u-svoje-cetiri-narodne-kuhinje Topli obrok uz blagoslov: Mitropolija crnogorsko-primorska pomaže i hrani nevoljnike u svoje četiri narodne kuhinje], Večernje novosti (2019) </ref> == Politično delovanje in smrt == [[File:Свјетлопис гроба митрополита Амфилохија у Саборном храму у Подгорици4.jpg|thumb|right|200px|Amfilohijev grob v [[kripta|kripti]] [[Podgoriška stolnica|Podgoriške stolnice]] ]] === Protestne »litije« === [[File:Protest in Podgorica, Jan 2020.jpg|thumb|200px|right| „Protestne litije“ pred [[Podgoriška stolnica|Podgoriško stolnico]] [[26. januar|26. januarja]] [[2020]] ]] Novi zakon o verskih skupnostih je konec decembra 2019 [[de jure]] prenesel lastništvo nad cerkvenim premoženjem, ki si ga je od 1920 prilastila na novo ustanovljena SPC, na črnogorsko državo.<ref>{{cite news|url=https://www.nytimes.com/reuters/2019/12/26/world/europe/26reuters-montenetro-protest.html|title=Serbs Protest in Montenegro Ahead of Vote on Religious Law|agency=Reuters|date=26. december 2019|work=The New York Times|access-date=5. januar 2020|language=en-US|issn=0362-4331}}</ref> Amfilohij je takrat takorekoč pobesnel in nahujskal Srbe na množične proteste, češ da je s tem državnim napadom na cerkveno premoženje ustvarjena brezzakonita družba; pozivu so sledile množične cestne litije ali procesije in zapore prometnic, pa tudi včasih grobo posredovanje policije in zaporne kazni za nekatere udeležence, časnikarje in cerkvenjake; pretepen naj bi bil tudi Amfilohijev posrednik in škofo-vikar budimljansko-nikšički [[Metodij Ostojić|Metodij]] (*1976), ki je bil prepeljan na zdravljenje v beograjsko [[VMA]], kjer so temu dogodku mediji še napihnili.</ref>{{cite web|url=https://balkaninsight.com/2019/06/14/montenegros-attack-on-church-property-will-create-lawless-society/|title=Montenegro’s Attack on church Property Will Create Lawless Society|date=14. junij 2019|website=Balkan Insight|language=en-US|access-date=5. Januar 2020}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/444908/Episkop –Metodije-posle-prebijanja-u-Crnoj-Gori-hospitalizovan-na-VMA|website=Politika Online|access-date=20. Januar 2020}}</ref> 29. decembra 2019 je Škofovski sinod SPC v Črni gori izobčil predsednika Mila Đukanovića in njegovo vlado, ki je prinesla ta sporni zakon o verski svobodi, ki pa je pravzaprav izenačil vse verske skupnosti, podobno kot drugod po svetu v demokratičnih državah. SPC pa je hotela ohraniti svoje prigrabljene privilegije.<ref>[https://web.archive.org/web/20230408102238/https://www.b92.net/info/vesti/index.php? yyyy=2019&mm=12%E2%85%86=29&nav_category=167&nav_id=1636336&version=amp Episkopski savet: Milo i poslanici izopšteni iz SPC], B92</ref> Amfilohij je kljub prepovedi množičnega zbiranja od strani Zdravstvenega ministrstva zaradi sočasnega izbruha koronine pandemije nadaljeval in še naprej vodil množične proteste; glavni povod za to je bilo omenjeno sprejetje zakona, po katerem se stanje cerkvenega premoženja vrača v status quo pred letom 1920, ko je to bilo državna črnogorska lastnina. Amfilohij je to začel konec 2019, nadaljeval pa z nezmanjšanim zagonom tudi v letu korone 2020, ko še ni bilo cepiva in je bila lahko vsaka okužba usodna. Protesniki so po celi Črni gori jemali iz cerkva bandere, svete ikone in križe, ki so jih nosili v protestnih procesijah za dosego določenih političnih ciljev: ne le, da bi odstavili sporni zakon, ampak tudi oblast, ki ga je sprejela. Oporečniški politično-cerkveni shodi so se nadaljevali vse do avgusta 2020, seveda ne upoštevajoč zdravstvenih previdnostnih ukrepov ampak njim navkljub v organizaciji srbskega metropolitanskega vodstva in navadno tudi pod osebnim Amfilohijevim vodenjem. <ref>{{cite web|url=http://www.politika.rs/sccc/clanak/449003/Nastavljene-litije-sirom-Crne-Gore|title=Настављљене литије широм Црне Горе|website=Politika Online|access-date=2. marec 2020}}</ref> Amfilohij je torej od začetka 2020 vodil množične proteste, kjer kljub prepovedi zbiranja ob izbruhu pandemije korone niso upoštevali nobenih zdravstvenih predpisov in priporočil; udeleženci niso nosili niti varnostnih krink niti se držali potrebne razdalje. Poleg tega so v cerkvah tudi o [[Velika noč |velikonočnih praznikih ]] nadaljevali obhajanje večjega števila vernikov po starodavni vzhodni praksi z isto žličko; ne čudi, da se je končno okužil tudi on sam, ki je prepričeval svojo okolico, da korone ni, ampak da je to zahodna [[teorija zarote]]. Najprej je bolezen tajil prek videa ter se je nato zdravil v domači oskrbi in šele po pozitivnem testu na covid-19 je 7. oktobra privolil, da ga sprejmejo v bolnišnico. Kljub temu, da so mu srbske oblasti ponujale zdravljenje v najsodobnejši tovrstni bolnici, je ostal „doma in delil usodo drugih Črnogorcev“. <ref>{{cite web|url=https://www.bild.de/lgbt/2020/lgbt/serbisch-orthodoxe-kirche-homophober-kirchenfuehrer-an-corona-gestorben-73674488.bild.html|title= Serbisch-orthodoxe Kirche:Homophober Kirchenführer an Corona gestorben|publisher=Bild.de|author=Marco Schenk|place=|language=de|date=30. oktober 2020|accessdate=4. november 2025}}</ref> Čeprav sta imela na začetku veliko skupnih točk in sta takorekoč sodelovala, so se kmalu začele kazati vedno večje razpoke. Prvič se je tokrat Amfilohij celo spustil neposredno v ostro volilno kampanjo zoper Đukanovića skupaj s svojimi verskimi in civilnimi fanatičnimi somišljeniki prav v nasprotovanju novemu spornemu »Zakonu o verski svobodi«, ki je pravzaparav enakopravno obravnaval vse črnogorske verske skupnosti. Septembra 2020 je tako na predsedniških volitvah bil Đukanović poražen, izvoljen pa z novo parlamentarno večino Amfilohijev somišljenik [[Zdravko Krivokapić]], ki je napovedal, da bo odpravil sporni zakon.<ref>[https=//www.vijesti.me/vijesti/politika/471639/dio-poslanika-df-a-nije-prisustvovao-ntoniranju-himne Objavili dokument: Poslanici tri koalicije podržali Krivokapića za mandatara], Vijesti, 23. september 2020</ref> === Bolezen in smrt === Amfilohij je nadaljeval srečanja s cerkvenimi in civilnimi posamezniki, pa tudi z večjimi ali manjšimi skupinami, češ da korana ne obstaja in da je to teorija zarote. Zato ni čudno, da se je ob teh številnih stikih tudi sam okužil. 7. oktobra 2020 se je počutil zelo utrujenega in izčrpanega. Čeprav je sam razglašal, da covid-19 sploh ne obstaja in da je to še ena zahodna teorija zarote, so ga končno le pregovorili, da se je dal testirati in sicer se je test pokazal pozitiven. Prek videa pa je s šibkim glasom tajil kakršnokoli bolezen, češ da je samo utrujen in da se bo še vzpenjal na Lovčen, ko si opomore. Bolezenski znaki pa so vedno bolj prihajali do izraza in ga prisilili k iskanju zdravniške pomoči. Najprej ni hotel v bolnišnico in se je zdravil kar doma. 7. oktobra 2020 je bil pozitiven na korono.<ref>{{cite web|url=https://www.nytimes.com/2020/10/07/world/montenegros-most-prominent-cleric-has-tested-positive.html|title=Montenegro’s most prominent cleric has tested positive|work=[[The New York Times]]|date=7. oktober 2020|accessdate=31. avgust 2026}}</ref> Zdelo se je, da gre na boljše in 20. oktobra je bil test negativen. Po mnenju zdravstvene službe pa so koronini testi samo 90% zanesljivi in zato na rezultate ni mogoče prisegati z gotovostjo. Zdravje pa se mu je hitro slabšalo ter je vedno težje dihal. Voditeljica Pljučnega oddelka v podgoriški bolnici [[Jelena Borovinić]] je ugotovila, da je njegovo zdravje ogroženo ter „ga je dala na umetno prezračevanje“ („was placed in the mode of invasive ventilation“). Hudo okuženi je imel obe pljučni krili zaradi [[pljučnica|pljučnice]] in koroninih zapletov ter je po prejemu [[sveta evharistija|svetegao obhajila]] umrl 30. oktobra 2020 ob 8:20 star 82 let.<ref>{{cite web|url=http://rs.n1info.com/Region/a666432/Preminuo-mitropolit-Amfilohije.html|title=Preminuo mitropolit Amfilohije|publisher=N1|date=30. oktober 2020|accessdate=30. oktober 2020|archive-date=1. november 2020|archive-url=https=//web.archive.org/web/2020 11001030207/http://rs.n1info.com/Region/a666432/Preminuo-mitropolit-Amfilohije.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=https://nova.rs|title=Ovako je govorio Amfilohije: Beseda na Sajmu knjiga |publisher=nova.rs|author=|place=|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=5. september 2026}}</ref> Srbski ambasador v Črni gori [[Vladimir Božović]] je potrdil, da je srbska vlada ponudila Amfilohiju zdravljenje v najsodobnejši tovrstni bolnici v beograjski [[Batajnica|Batajnici]], vendar je vladika odklonil, češ da bo ostal doma in delil usodo drugih sonarodnjakov. Po njegovi želji so ga pokopali v kripto [[Podgoriška stolnica|Podgoriške stolnice]] Jezusovega vstajenja v grobnico, ki si jo je pripravil že za življenja. Svojo knjižnico, ki obsega nekaj tisoč knjig, je podaril srednjeveškem [[Samostan Stanjevići|Samostanu Stanjevići]].<ref>[https://www.slobodnaevropa.org/a/30903460.html Mitropolit negativan na korona virus, Srbija nudila liječenje], Radio Slobodna Evropa, 20. oktober 2020</ref> Kljub prepovedi zbiranja zaradi širjenja koronavirusa so se zbrali pred Podgoriško stolnico na tisoče vernikov, saj jih je k množičnemu zbiranju spodbujal že dolge mesece prav pokojnik. Pogrebne maše so se udeležili številni pravoslavni cerkveni poglavarji in politiki iz Črne gore in sosednjih dežel kot tudi njegov prijatelj pesnik [[Matija Bećković]], ki mu je spesnil prigodno žalostinko. <ref>[https://www.vijesti.me/vijesti/drustvo/482571/sahranjen-mitropolit-crnogorsko-primorski-amfilohije Sahranjen mitropolit crnogorsko-primorski Amfilohije], Vijesti, 1. november 2020</ref><ref>[https://www.nedeljnik.rs/uzivo-sahrana-mitropolita/ Sahranjen mitropolit Amfilohije: Kako se od „Đeda“ oprostila Crna Gora (a i Srbija)], Nedeljnik, 1. november 2020</ref>. V sožalnem telegramu je beograjski mufti [[Mustafa Jusufspahić]] izrazil spoštovanje do pokojnika in omenil, da so med majskimi protesti 2004 – ko je Kosovo enostransko razglasilo neodvisnosti – srbski huligani napadli in hoteli zažgati [[Mošeja Bajrakli, Beograd|Mošejo Bajrakli]]; tedaj se je le metropolit Amfilohij postavil pred podivjano drhal in obvaroval ta hram, „ter branil dobro od hudega v nas vseh“ („defending good from evil in all of us“). <ref>[https://www.vijesti.me/vijesti/drustvo/482431/muftija-mustafa-jusuf-kada-su-huligani-palili-nasu-dzamiju-hrabri-mitropolit-je-stao-ispred-mase-da-je-brani Muftija Mustafa Jusufspahić: Kada su huligani palili našu džamiju, hrabri mitropolit je stao ispred mase da je brani], Vijesti, 31. oktober 2020</ref> Vlada je odklonila predlog glede državnega dneva žalovanja, vendar so to storile posamezne krajevne skupnosti in občine. Ko se je ob pogrebnih slovesnostih gnetla večtisočglava množica, so le redki od cerkvenih ali civilnih dostojanstvenikov nosili obvezne krinke ali se držali varnostne razdalje. Srbskemu predsedniku – ki je imel v Amfilohiju zaradi Kosova nepomirljivega nasprotnika – so prepovedali govor. Med večurno žalno slovesnostjo je zanesljivo nosil krinko podgoriški katoliški župnik, ki pa ni mogel stran od množice. Po pogrebu je on sicer bil negativen na koroninem testu, vendar je prinesel virus v svojo skupnost in tako so se okužili vsi njegovi kolegi – eden od njih je skoraj umrl. Okužile pa so se tudi tamkajšnje redovnice, ki skrbijo za vzdrževanje cerkvenih prostorov in za gospodinjstvo podgoriške redovne skupnosti. O tem so mediji pa mediji popolnoma molčali, kakor tudi o mnogih okužbah tudi s smrtnim izidom zaradi zanemarjanja nujnih zdravstvenih previdnostnih ukrepov. Pogrebne slovesnosti je vodil 1. novembra 2020 srbski patriarh Irenej, ki se je tudi okužil. 4. novembra 2020 je bil pozitiven na testu za COVID-19, potem ko se je udeležil pogreba od korone umrlega Amfilohija.<ref name=openfuneral /> the 1 November funeral of [[Metropolitanate of Montenegro and the Littoral|Metropolitan]] [[Amfilohije Radović|Amfilohije]], who also tested positive and had died from COVID-19.<ref>{{cite web |title=Serbian Orthodox Church head tests positive for coronavirus |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a668422/Serbian-Orthodox-Church-head-tests-positive-for-coronavirus.html |website=rs.n1info.com |date=4 November 2020 |access-date=20 November 2020 |archive-date=28 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201128062010/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a668422/Serbian-Orthodox-Church-head-tests-positive-for-coronavirus.html |url-status=dead }}</ref>Velika množica na Amfilohijevem pogrebu ni upoštevala socialne distance ali nosila mask, Amfilohijeva krsta pa je bila vrh vsega med obredom odprta in mnogi so okuženo truplo celo poljubljali – matere pa so k njemu dvigovale svoje otroke.<ref name="openfuneral">{{Cite web|url= https://www.cnn.com/2020/11/20/europe/serbian-orthodox-church-patriarch-irinej-dies-covid-19-intl/index.html |title=Church patriarch dies from Covid-19 after leading open-casket funeral of bishop killed by the virus|first1=Martin|last1=Goillandeau |first2=Kara|last2=Fox |website=CNN|date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref><ref name="bbc2011">{{cite news |title=Covid-19: Serbian Orthodox Patriarch Irinej dies |work=BBC News |date=20 November 2020 |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-55013132 |access-date=20 November 2020}}</ref> Srbski patriarh Irenej pa se je med pogrebom okužil in se nato vrnil v Beograd, kjer so ga takoj sprejeli na zdravljenje. 14. novembra je bilo objavljeno, da je njegovo zdravstveno stanje "stabilno in pod nadzorom med zdravljenjem" v vojaški bolnišnici za COVID na Karaburmi v Beogradu, a že 19. novembra je bil intubiran.<ref>{{cite web |title=Military hospital says Serbian church head well |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a672087/Military-hospital-says-Serbian-church-head-well.html |website=rs.n1info.com |date=14 November 2020 |access-date=20 November 2020 |archive-date=14 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201114192218/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a672087/Military-hospital-says-Serbian-church-head-well.html |url-status=dead }}</ref> On 19 November, he was [[intubation|intubated]].<ref name="bbc2011"/> Nekateri mediji so že poročali, da je Irenej umrl; Srbska pravoslavna cerkev pa je izdala izjavo, v kateri je te trditve ovrgla, vendar je dejala, da se Irinejevo zdravstveno stanje slabša.<ref>{{cite news|url = https://www.b92.net/eng/news/society.php?yyyy=2020&mm=11&dd=19&nav_id=109720 |title = The condition of the Patriarch is difficult; SPC issued a statement|work = [[B92]]|date = 19 November 2020|access-date = 19 November 2020}}</ref> Nekateri tiskovni prestavnii so še vedno vztrajali, da so novico o Irenejevi smrti potrdili ugledni viri.<ref name="nova.rs">{{cite web |title=Zvanični izvori: Patrijarh živ, u teškom stanju |url=https://nova.rs/vesti/drustvo/patrijarh-irinej-u-teskom-stanju/ |website=nova.rs |date=19 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref>Irenejeva smrt je bila uradno objavljena 20. novembra ob 7.07 po srednjeevropskem času.<ref name="spc2011">{{cite web |title=Serbian Patriarch Irinej reposed in the Lord |url=http://www.spc.rs/eng/serbian_patriarch_irinej_reposed_lord |website=spc.rs |access-date=20 November 2020 |archive-date=20 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201120114149/http://www.spc.rs/eng/serbian_patriarch_irinej_reposed_lord |url-status=dead }}</ref><ref name="reuters1">{{cite news |title=Patriarch of Serbian Orthodox Church dies of coronavirus |url=https://www.reuters.com/article/serbia-patriarch-death/patriarch-of-serbian-orthodox-church-dies-due-to-coronavirus-idINKBN2800LP |website=reuters.com |date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020|last1=Vasovic |first1=Aleksandar }}</ref><ref name="bbc2011"/> Istega dne sta razglasili tridnevno žalovanje po njegovi smrti tako srbska vlada kot vlada Republike Srbske. V bližnji časovni oddaljenosti sta torej okužbi korone podlegla kar dva najpomembnejša srbska cerkvena dostojanstvenika. Nasprotniki so omenjali Amfilohijeve izjave, da ni korone: „Amfilohije kaže: ’Nema korone’! Korona kaže: ’Nema Amfilohija!’“<ref name="condolences">{{cite web |title=Three-day mourning in Serbia, RS, Budva over SPC Patriarch's death; condolences |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a674371/Three-day-mourning-in-Serbia-after-SPC-Patriarch-s-death.html |website=rs.n1info.com |access-date=20 November 2020 |archive-date=20 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201120122859/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a674371/Three-day-mourning-in-Serbia-after-SPC-Patriarch-s-death.html |url-status=dead }}</ref> == Ocena == [[File:Predstavnici SPC na obeležavanju 70. godišnjice Novosadske racije (2).JPG|200px|thumb|right|Spredaj: Metropoliti [[Vasilij Kačavenda|Kačavenda]] (v rdečem, levo), [[Amfilohij Radović|Amfilohij]] (v belem, sredi) in [[Porfirij Perić|patriarh Porfirij]] (v rdečem, desno) ]] === Vsestranski izobraženec, vendar ozek rusofil === Amfilohij je bil zelo izobražen, pa je temeljito splošno in teološko izobrazbo zahteval tudi od svojih bogoslovcev. Bil pa je znan tudi kot mnogojezičnež. Tekoče je govoril [[srbščina|srbsko]], [[italijanščina|italijansko]], [[nemščina|nemško]], [[francoščina|francosko]], [[grščina|grško]] in [[ruščina|rusko]] {{sfn|Stamatović|1999}}, uporabljal pa je lahko brez težav tudi [[staroslovanščina|staroslovanščino]], [[stara grščina|staro grščino]] in [[latinščina|latinščino]]. <ref name="politika.rs">{{cite web|url=http://www.politika.rs/scc/clanak/465598/Ko-je-bio-mitropolit-Amfilohije-vladik-koji-nikog-nije –ostavljao-ravnodusnim|title=Ко је био митрополит Амфилохије – владика који никог није остављао равнодушним|publisher=Politika Online|author=|place=Beograd|language=sr|date=30. oktober 2020|accessdate=31. avgust 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://slobodnahercegovina.com/na-danasnji-dan-rodjen-je-mitropolit-amfilohije/|title= „На данашњи дан рођен је Митрополит Амфилохије“|publisher=Слободна Херцеговина|author=|place=|language=sr|date=30. oktober 2020|accessdate=31. avgust 2026}}</ref> Bil je vpliven član „Združenja književnikov Srbije“, pa tudi „Združenja književnikov Črne gore“. {{sfn|Stamatović|1999}} Neprikrito je nastopal kot vidni zagovornik rusofilstva in velesrbstva, njegovega kosovskega mita in je brez pomisleka samega sebe razglašal za srbskega četnika in nacionalista.<ref name="Morrison104"/><ref name="Sistek 121">{{harvnb|Šístek|2011|p=121}}</ref> To je potekalo v popolnem soglasju s porastjo srbskega nacionalizma, ki ga je spodbujala vplivna in agresivna politika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]]; SPC je še prednjačila v spodbujanju nacionalne nestrpnosti med srbskim prebivalstvom v raznih jugoslovanskih republikah. V Črni gori je tako korenito smer predstavljala prav Amfilohijeva osebnost.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison104"/>Večina pravoslavnih škofov je takrat podpirala zamisel o Veliki Srbiji, ki naj bi nadomestila Titovo Novo Jugoslavijo; v njej naj bi prek etničnega čiščenja Srbom sovražnih narodov živeli vsi „osvobojeni“ in „etnično očiščeni“ Srbi, kar bi po prvotnih radikalnih načrtih zajemalo prostor celotne Jugoslavije; glede na poznejše hude vojaške poraze začenši z izgubo Slovenije pa bi se zadovoljili „samo z manjšim področjem“ z zahodno mejo Virovitica-Karlovac-Karlobag, medtem ko bi na jugovzhodu mejili na Makedonijo. Amfilohijeve izjave glede Kosova so pozivale na nepomirljiv boj proti katoliškemu in protestantskemu Zahodu, kakor tudi muslimanskemu Vzhodu, češ da so vsi skupaj „nezdrav veter, ki hoče neprestano ugaševati to sveto luč“, ki se imenuje Srbija („an insane wind trying ceaselessly to extinguish this sacred lamp“, defined as Serbia).<ref name="MacDonald243"/>{{citebook|last=MacDonald|first=David Bruce|chapter=The importance of Being European: Narratives of East and West in Serbian and Croatian Nationalism|editor1-frst=Ireneusz Paweł|editor2-first=Andrzej Marcin|title=Multiplicity of nationalism in contemporary Europe|year=2010|publisher=Rowman & Littlefield|isbn=97807391239123072|chapter-urla=https://books.google.com/books?id=jquJ8M|WGYC&q=Islam+Amfilohije+Radovic&pg=PA243|pages=243}}</ref> Res je sicer, da je v besedah svoje ideje povezoval s krščansko ljubeznijo in poudarjal, da je njegovo orožje le v besedah; krvavi dogodki, ki so tem besedam sledili, pa so pokazali, da so bojeviteži raznih barv te nestrpnosti razumevali čisto konkretno in nekrščansko. Ne le v teoriji, marveč tudi z orožjem v roki, so se novodobni teologi SPC zoperstavljali svojim starejšim kolegom, ki so nahajali neki »modus vivendi« s komunističnim jugoslovanskim sistemom. <ref name="Buchenau7879">{{harvnb|Buchenau|2005|pp=78.79}}</ref> Bode v oči Amfilohijev [[sovražni govor]] zoper [[katolištvo|katoliške]] [[Hrvati|Hrvate]] in [[islam|muslimanske]] [[Bošnjaki|Bošnjake]], ki ne vsebuje niti trohice sicer v besedah zelo glasno in stalno oznanjevane krščanske ljubezni.<ref name="Carmichael32''>{{cite book|last=Carmichael|first=Cathie|title=Ethnic cleansing in the Balkans= nationalism and the destruction of tradition|year 2003|publisher=Routledge|isbn=9781134479535|url=https://books.google.com/books?id=yb=RI4KwwdIC&q=anti+Islam+A,fočpjoke+Radpvoc&pq=PT62|pages=32}}</ref><ref name="Velikonja163"/> V letu 1992, ko je bila na vrhuncu srbsko-črnogorska agresija na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino spremljana z neizprosnim etničnim čiščenjem, tega visoki srbski cerkveni dostojanstveniki niso brzdali ali obsojali (kar bi bilo v skladu z evangeljskim naukom o krščanski ljubezni), temveč so poseganja vojaških, pa tudi polvojaških formacij, skupaj z Amfilohijem še podžigali. Nekaj vsakdnjega je postalo požiganje katoliških ali muslimanskih verskih stavb, pa tudi sovražni govor zoper „neprijateljske“ Bošnjake, Hrvate in Albance (Kosovarje). Vso krivdo za vojne zločine je visoki srbski kler valil s svojih sonarodnjakov na genocidne težnje, ki naj bi jih spodbujal s teorijami zarote nihče drug kot [[Vatikan]], pa seveda celoten Zahod.<ref name="Sells65">{{cite book|last=Sells|first=Michael A. |title=The bridge betrayed: Religion and genocide in Bosnia|year=1996|publisher?University of California Press|isbne=9780520922099|url=https://books.google.com/books?id=FadxZ6F2uEAC&q=anti+Islam+Amfilohije+Radovic&pg=PA65|pages=65}}</ref> V zgodnjih 90-ih letih sta pravoslavna škofa izobraženi Amfilohij in sporni [[Vasilij Kačavenda|Kačavenda]] hujskaško poglabljala verske in narodnostne razlike med jugoslovanskimi narodi pod pretvezo, da so se vsi oni zarotili zoper SPC in da se Srbi morajo braniti, saj so od vsepovsod ogroženi. Tozadevni pomirjevalni poskusi [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanskega]] [[Alojzij Šuštar|Šuštarja]] in [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Franc Perko|Perka]] so bili neuspešni in so se razbili ob zidu popolnega nerazumevanja in nacionalistične blaznosti, v kateri so pravoslavni cerkveni krogi prednjačili.<ref name="LittleSwearer14">{{cite book|last1=Little|first1=David|last2=Swearer|first2=Donald|chapter=Introduction|editor1-last=Little|editor1-first=David|editor2-last=Swearer|editor2-first=Donald K. |title=Religion and Nationalism in Iraq: A Comparative Perspective|year=2006|publisher=Harvard University Press|isbn=9780945454410|url=https://books.google.com/books?id=E1rXAAAAMAAJ&q=Amfilohije+Radovic|pages=14}}</ref> Amfilohij je trdil, da je »naravno okolje« Srbov le v »pravoslavnem vzhodnem krščanstvu« in da se zato morajo bojevati ne le zoper katoliški in protestantski Zahod, ampak tudi zoper islam. Da bi agresivnost opravičeval, je v zvezi s tem zatrjeval, da »brez smrti ne more biti vstajenja«, kar je sicer točno, vendar v tej zvezi zavajajoč sofizem. Iz evangelija sledi namreč, da Kristus ni žrtvoval drugih, ampak samega sebe. Poleg tega pa se ni daroval za zemeljsko, ampak za nebeško kraljestvo, ki pripada vsem ljudem. Sveto pismo da jasno vedeti, da Božje kraljestvo ni pozemeljske, ampak duhovne narave in da ga ni treba braniti z zemeljskim orožjem; toliko manj pa voditi osvajalno vojno pod pretvezo širjenja Božjega kraljestva.<ref>Janezov evangelij 18,36s</ref> Vrh tega veže kristjana in tudi cerkvenega dostojanstvenika zapoved ljubezni do sovražnikov<ref>»Če kdo pravi: 'Ljubim Boga', pa sovraži svojega brata, je lažnivec« 1 Jn 4,20</ref>.V zvezi s to nedoslednostjo med krščanskim naukom o ljubezni in metropolitovim spodbujanjem ene strani v bratomorni državljanski vojni je lažje dojeti, čemu so ga nasprotniki zmerjali s satanom.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/214320/dok_je_buktio_rat_u_bosni_1993_godine_cetinjani_su_ovako_dochekali_amfilohija_risto_sotono_video.html|title=DOK JE BUKTIO RAT U BOSNI 1993. GODINE, CETINJANI SU OVAKO DOČEKALI AMFILOHIJA: 'Risto sotono...' (VIDEO)|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=|language=bs|date=4. september 2021|accessdate=5. november 2025}}</ref><ref name="Heinrich150">{{cite book|last=Heinrich|first=Hans-Georg|chapter=Towards a Cultural Theory of Transition: The Strange Architecture of Post-Communist Societies|editor1-last=Heinrich|editor1-first=Hans-Georg|title=Institution Building in the New Democracies. Studies in Post-Post-Communism|year=1999|publisher=Collegium Budapest/Institute for Advanced Studies|isbn=9789638463913|urla=https://books.google.com/books?id=Qh4kAQAAIAAJ&q=According+to+the+Serbian+patriarch+Amfilohije+Radovic%2C+the+%22natural+space%22+for+the+Serbian+people+is+the+orthodox+East.+And+it+must+fight+against+the+Catholic+and+Protestant+West%2C+as+well+as+against+Islam%3A+%22without+death+there+will+be+no+resurrection%22. |pages=150}} „According to the Serbian patriarch Amfilohije Radovic, the „natural space“ forthe Serbian people is the Orthodox East. And it must fight against the Catholic and Protestant West, as well as against Islam: „without death there will be no resurrection“. </ref> Široka javnost je v njem prepoznala eno od najbolj spornih osebnosti SPC.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs|title=Mitropolit Amfilohije Radović|publisher=Istinomer|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=7. maj 2015}}</ref> Posebej pa so ga imeli v želodcu Črnogorci, ki niso pohodili svoje slavne zgodovine in narodnosti. Ko je leta 1993 besnela vojna v Bosni, so Cetinjci pričakali Amfilohija znanega kot vojnega hujskaša z besedami: „Risto sotono!“ Zastopal je namreč nacionalistična in klerofašistična stališča in skrival ter poveličeval vojne zločince. Posebno naklonjenost je izražal do [[Ratko Mladić|Ratka Mladića]] in [[Radovan Karadžić|Radovana Karadžića]], katerega je imenoval za „besmrtnika“. V nasprotju s tem in drugimi srbskimi pravoslavnimi škofi se je tedaj preproto ljudstvo Cetinja krepko zoperstavilo sodelovanju črnogorskih mož in fantov v vojnah na področju bivše Jugoslavije, posebej napadu na sosednjo [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]], zlasti pa bombardiranju [[Dubrovnik]]a. {| |- ! Skup je prekinut pjesmom<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/214320/dok_je_buktio_rat_u_bosni_1993_godine_cetinjani_su_ovako_dochekali_amfilohija_risto_sotono_video.html|title=DOK JE BUKTIO RAT U BOSNI 1993. GODINE, CETINJANI SU OVAKO DOČEKALI AMFILOHIJA: 'Risto sotono...' (VIDEO)|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=|language=bs|date=4. september 2021|accessdate=5. november 2025}}</ref> ! Srečanje je prekinila pesem |- | <poem> „Nikad neće Crna Gora bit’ obala srpskog mora“ </poem> | <poem> „Črna gora nikdar ne bo obala srbskega morja“ </poem> |} === Črnogorec proti Črnogorcem === Amfilohijeve očitke črnogorski vladi in njeni politiki bi lahko strnili v nekaj smeri: #Spodbujanje "montenegrinstva"<ref> „montenegrinstvo“ od italijanske besede za Črno goro: „Monte Negro“</ref>, odpovedovanje od "srbstva" in "montenegrizacija" Črne gore #vrnitev prek referenduma k samostojnosti in ločitev od Srbije, s katero je bila po prenehanju Jugoslavije nekaj časa povezana v državno skupnost „[[Srbija in Črna gora]]“ #priznavanje Kosova kot samostojne države od strani Črne gore; to Amfilohiju pomeni izdajo zapuščine črnogorskih posvetno-verskih vladarjev Petrovićev #vstop Črne gore v NATO in "oddaljevanje" od Rusije. #Kakor si je domišljijsko in mitsko zamislil „pogibijo“<ref> „pogibija“ v pomenu „pogine u borbi za slobodu otadžbine“ tj.: „pade v boju za svobodo domovine“</ref> in svetništvo kneza [[Lazar Hrebljanović|Lazarja]], je Amfilohij toliko bolj doživljal priznanje Kosova kot najhujše dejanje izdaje. Zato on čisto nekrščansko preklinja podpisnike in uporablja pesniški besednjak kosovskega mita, pozivajoč srbsko mladino da za Kosovo "ginu do posljednjeg"<ref> „ginu do posljednjeg za Kosovo“ – da se gredo vojskovat za ohranitev ali pridobitev Kosovega pod srbsko oblast, pa četudi bi v boju vsi padli oziroma umrli vsi do zadnjega.</ref>. #Tiste politike – na prvem mestu misli na srbskega predsednika [[Boris Tadić|Tadića]], ki je bil na položaju 2004-2012; še bolj ima v želodcu njegovega naslednika [[Aleksandar Vučić|Vučića]], ki ga je nasledil ter bil neprestano na oblasti vse do 2026. Obadva in njima podobne imenuje „brez glave in brez vesti“, ker so dovolili ločitev Kosova in Metohije od Srbije in od Črne gore.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref> Podobno pa razpolagajo z očitki njegovi nasprotniki: # Njegov življenjepis odkriva sicer človeka, ki mu ni tuje bistvo krščanske vere in bi od njega smeli pričakovati, da se bo držal njene osnovne usmeritve, da je mogoče doseči zveličanje z vero, ljubeznijom in ponižnim moralnim življenjem. Vendar je „malo ljudi v Črni gori in širje, ki izzivajo toliko nasprotovanj, kot osebnost metropolita Črnogorsko-primorske metropolije na Cetinju, Amfilohija Rista Radovića“ (Reuters) Večina njegovih izjav spada namreč v sam vrh mizantropije, šovinizma, homofobije in vseh drugih najmračnejših načinov izražanja človeški zavesti.<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/56874-svetosavski-zilot-u-akciji|title= Svetosavski zilot u akciji|publisher=antenam.net|author=Mirjana Dragaš & Slobodan Jovanović|place=|language=sr|date=5. november 2017|accessdate=6. september 2026}}</ref> #Z opravljanjem zadušnice zanj zahteva rehabilitacijo [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] kot začetnika odpora proti fašizmu, češ da njegova vloga med Drugo svetovno vojno ni dovolj razsvetljena in da je nedolžna žrtev komunističnega maščevanja; njegovi četniki pa so ne le sodelovali z okupatorji v boju proti komunističnim partizanom, ampak tudi širili „Veliko Srbijo“ z „etničnim čišćenjem hrvaškega in iztrebljanjem muslimanskega prebivvalstva“ <ref>Mihailović je napisao „Instrukciju (20. decembar 1941) komandantima na terenu u kojoj stoji uz glavni cilj četničkog pokreta - stvaranje velike Srbije, kao drugi primarni cilj - etničko čišćenje hrvatskog i uništenje muslimanskog stanovništva.</ref> ter nad njimi počenjali zločine, za katere niso bili nikoli kaznovani; med take spada tudi primer [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]]. # Od vseh pravoslavnih cerkva na Balkanu velja SPC kot najkonzervativnejša, mračnjačka, sovražna do znanosti in napredka. Zavrača „zahodne“ ideologije kot komunizem, individualizem, materializem in sekularizem; spregledali pa so, da je agresivni nacionalizem – ki so ga izpovedovali – prav tako ena od ideja brezbožnega liberalnega materializma.<ref name="Buchenau6566">{{harvnb|Buchenau|2014|pp=65.66}}</ref> #Vedno pa je bila povezana s političnim šovinizmom o ustvarjanju velike države in podrejanju drugih narodov pod pretvezo osvobajanja in privodenja nacionalno nezavednih k svojim "srbskim koreninam". [[Nikolaj Velimirović]], duhovno izhodišče [[Justin Popović|Justina Popovića]] in Amfilohija Radovića, trdi, da je borba za nacionalno cerkev "osnova pravega, evangeljskega in celovitega nacionalizma" in da je takšno ustanovil že [[Sveti Sava]], kar pa je anahronizem, saj v tistem času ni bilo takega liberalnega nacionalizma,, kakršnega je oznanjal v svoji „Srbiji na Balkanu“ brezbožni socialist [[Svetozar Marković]]. # Amfilohij je novembra 1991 po napadu Srbov in Črnogorcev na [[Konvali|Konavle]] hodil po dubrovniškem bojišču ter podpihoval k vojni in nasilju.<ref>Mirko Đorđević, analitičar Srpske pravoslavne crkve. Inačica izvorne stranice arhivirana 24. svibnja 2013. Pristupljeno 20. veljače 2011.</ref> Jeseni 1991 je črnogorskim vojakom delil križce in ikonice. <ref>{{cite web|url=https://pescanik.net/zasto-se-u-crkvi-sapuce-2/|title=Zašto se u crkvi šapuće 2 - Emisija, Mirko Đorđević, Ljubiša Rajić, Ivan Čolović, Pavle Rak, Mladen Lazić, Jovan Byford, Vidan Hadži-Vidanović, Ivan Kuzminović, Srđa Trifković, Nikola Samardžić, Milan Vukomanović, Slobodan G. Marković, Dragoljub Mićunović, Radmila Radić, Milica Rodić, Marko Milanović, Desimir Tošić - Peščanik|publisher=pescanik.net|author=Mirko Đorđević idr.|place=|language=sr|date=19. november 2009|accessdate=24. maj 2013}}</ref> Novembra tega leta je igraje na gusle s pesmijo „Mojkovačka bitka“ spodbujal črnogorske rezerviste podgoriške brigade „Veljko Vlahović“ na napadalnost zoper hrvaško ozemlje in krščansko katoliško prebivalstvo.<ref> Zvijer iz bezdana</ref><ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/index.php?title=Amfilohije_Radovi%C4%87|title= Amfilohije Radović|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=|place=Zagreb|language=hr|date=30. april 2022|accessdate=5. november 2025}}</ref> #Obiskoval je tudi vsa bojišča po Hercegovini, ki so jih Srbi „etnično čistili“ od muslimanov. Do zob oboroženi [[Željko Ražnatović|Arkan]] je konec junija 1991 s svojimi "Tigri" bival v Cetinjskem manastiru in s svojo polvojaško drhaljo z blagoslovom Amfilohija in SPC duhovnikov odšel morit. Bio je v [[Trebinje|Trebinju]], ko je bila oropona hiša in podjetje [[Salih Alijagić|Saliha Alijagića]] in požgano nekaj hiš uglednih muslimanov. Spodbujal je [[Milan Martić|Milana Martića]] in [[Milan Babić|Milana Babića]] v uporu zoper hrvaško oblast, češ da morajo vsi Srbi živeti v eni državi za "ujedinjenje svih srpskih krajeva".<ref>{{cite web|url=https://pescanik.net/zasto-se-u-crkvi-sapuce-2/|title=Zašto se u crkvi šapuće 2 - Emisija, Mirko Đorđević, Ljubiša Rajić, Ivan Čolović, Pavle Rak, Mladen Lazić, Jovan Byford, Vidan Hadži-Vidanović, Ivan Kuzminović, Srđa Trifković, Nikola Samardžić, Milan Vukomanović, Slobodan G. Marković, Dragoljub Mićunović, Radmila Radić, Milica Rodić, Marko Milanović, Desimir Tošić - Peščanik|publisher=pescanik.net|author=Mirko Đorđević idr.|place=|language=sr|date=19. november 2009|accessdate=24. maj 2013}}</ref><ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref> #Napadalno vojno je opravičeval kot zakonito obrambo od vseh in povsod ogroženega srbskega naroda, kot novo zavezo, v kateri ima posebno častno mesto vojni zločinec Radovan Karadžić in Srbi v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]], ki da so preživeli križanje in so zato „boljši od polkrščene Črne gore in nedokrščene Srbije“. Ne priznava pa [[Srebreniški genocid|Srebreniškega pokola]], češ da je bilo to samo „povračilo in maščevanje“ („odmazda i osveta“). #Dograjeval in spreminjal je cerkve iz XIV. in XV. stoletja, postavljal stavbe v njihovi neposredni bližini, oslikaval srednjeveške cerkve s tujimi sodobnimi svetniki, ki nikdar niso bili naslikani po črnogorskih cerkvah ter uporabljal materiale, ki niso bili zgodovinski. Na opozorila Spomeniškega varstva se je požvižgal, češ da naj pazijo: če ga bodo še ovirali pri njegovem uničevanju kulturnih spomenikov, jim bo sploh onemogočil kakršnokoli delovanje. Zgradil je veliko sakralnih stav, ki so v slogu srbskih manastirov s Kosovega, kar je bil kulturni imperializem in prozelitizem, ki je hotel z misijonarjenjem pretvoriti Črnogorce v del srbskega nacionalnega in duhovnega prostora. #Nasprotoval je obnavljanju Črnogorske pravoslavne cerkve, češ da SPC deluje v Črni gori še 8 stoletij. V resnici pa je bila ta skupnost ustvarjene 1920 z dekretom regenta Aleksandra Karađorđevića. Spreneveda se nad dejstvom, da je bila samostojnost Črnogorske pravoslavne cerkve takrat nasilno zatrta.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref> #Izgleda, da ni bil zoper svojeglavnost brezpogojno, ampak bi vendarle dopustil obnavljanje CPC pod pogojem, da bi Črna gora zopet postala kraljevina pod vodstvom Petrovićev. <ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/56874-svetosavski-zilot-u-akciji|title= Politički rebusi mitropolita Amfilohija|publisher=Peščanik|author=Mirko Đorđević|place=|language=sr|date=21. junij 2010|accessdate=6. september 2026}}</ref> === Na filmskem platnu === Dobro je dokumentirano delovanje tako predsednika Srbije Vučića kot tudi črnogorskega metropolita Radovića in prelito v napeto stvaritev na platnu. Čeprav vsebujeta oba filma različnih avtorjev le dokumentarni material, sta kot dregnila v sršenovo gnezdo in povzročila negativne odzive kot jezo in grožnje, zmerjanje in sprenevedanje v obeh prestolnicah. Filma ''Vladalac'' (''Vladar'') in ''Svjedok Božje ljubavi'' (''Priča Božje ljubezni '') sta nastala skoraj istočasno na začetku koroninega leta 2020: prvi v Beogradu, drugi pa v Podgorici. V spomin nam kličeta, da sta bili Vučić in Amfilohij dejavna soudeleženca zločinske velikosrbske politike. <ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2020/2/24/dva-ratna-druga-aleksandar-vucic-i-amfilohije-radovic|publisher=balkans.aljazeera.net|author=Tomislav Marković|place=|language=sr|date=24. februar 2020|accessdate=6. september 2026}}</ref> === Nagrade in priznanja === ;Izbrani redovi in odličja #Spominsko odličje [[Carigrajski patriarhat|carigrajskega patriarha]] [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomeja]] (1991)<ref name="standard"/> #Odličje [[Jeruzalemski grški patriarhat|Jeruzalemskega grškega patriarhata]] ob dvatisočletnici krščanstva (2000)<ref name="standard"/> #„Red Lomonsova“, odlikovanje [[Ruska federacija|Ruske federacije]] (2001)<ref name="standard"/> #Odličje Jeruzalemskega grškega patriarhata ob 1500-letnici [[Mar Saba]] (2002)<ref name="standard"/> # »Red sv. Aleksandra Nevskega I. stopnje«, Ruska vojaško-znanstvena akademija (2003)<ref name="standard"<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2020/2/24/dva-ratna-druga-aleksandar-vucic-i-amfilohije-radovic|publisher=balkans.aljazeera.net|author=Tomislav Marković|place=|language=sr|date=24. februar 2020|accessdate=6. september 2026}}</ref>''/> #»Red sv. Cirila Turovskega«, [[Beloruska pravoslavna Cerkev]] (2008)<ref name="standard"/> # »Red sv. Vladimirja«, Ukrajinska pravoslavna Cerkev pod Moskovskim patriarhatom (2012) <ref name=''standard''/> # „Red sv. Velikomučenika Jurija“, Škofija Budimlja in Nikšić (2013) <ref name="standard"/> # „Red Črnogorske velike zvezde“, Predsednik [[Jakov Milatović|Milatović]] (2025, posmrtno) <ref>{{cite web|url=https://mitropolija.com/2025/10/24predsjednik-milatovic-dodijelio-posthumno-orden-crnogorske-velike-zvijezde-mitropolitu-amfilohiju/|title=Предсједник Милатовић додијелио постхумно Орден Црногорске велике звијезде митрополиту Амфилохију|publisher=Православна Митрополија црногорско-приморска (Званични сајт)|author=|place=|language=sr|date=14. oktober 2025|accessdate=24. oktober 2025}}</ref> # Častni član „Moskovske bogoslovne akademije“ (2006) # Častni doktorat »Teološkega inštituta sv. Sergija v Parizu« (2012)<ref>{{cite web|url=http://www.spc.rs/eng/metropolitan_amfilohije_receives_honorary_doctorate_saint_sergius_orthodox_theological_institute|title=Metropolitan Amfilohije receives the honorary doctorate of the Saint Sergius Orthodox Theological Institute in Paris {{!}} Serbian Orthodox Church [Official web site] |publisher=Serbian Orthodox Church|author=|place=|language=en|date=20. januar 2015|accessdate=8. november 2020}}</ref> # Častni doktorat „Petrograjske bogoslovne akademije“ (2015)<ref>{{cite web|url=http://www.spc.rs/eng/metropolitan_amfilohije_doctor_honoris_causa_orthodox_spiritual_academy_st_petersburg|title=Metropolitan Amfilohije Doctor HONORIS CAUSA of the Orhodox Spiritual Academy of St. Petersburg {{!}} Serbian Orthodox Church [Official web site] |publisher=Serbian Orthodox Church|author=|place=|language=en|date=2015|accessdate=8. november 2020}}</ref> == Dela == Amfilohijevi spisi obsegajo več kot tisoč enot<ref>{{cite web|url=https://www.standard.rs/2020/10/30/zivot-i-delo-mitropolita-amfilohija/|title=Život i delo mitropolita Amfilohija|publisher=Novi Standard|author=|place=|language=sr|date=30. oktober 2020|accessdate=31. oktober 2020}}</ref>; njegova izbrana dela so bila objavljena v 36 zvezkih. Skupaj z [[Atanasij Jevtić|Atanasijem Jevtićem]] je Amfilohij prevajal v srbščino Devterokanonične [[Stara zaveza|starozavezne]] knjige. === Izbrana dela === #''Tajna Svete Trojice po učenju Grigorija Palame'' (1973), doktorska disertacija v grščini. #''Smisao liturgije'' (1974), razprava v grščini. #''Tumačenje Starog zaveta kroz vekove'' (1979), Beograd. #''Sinaiti i njihov značaj u Srbiji XIV vijeka'' (1981), razprava. #''Filokalijski pokret XVIII i početkom XIX vijeka'' (1982), razprava v grščini. #''Osnove pravoslavnog vaspitanja'' (1983), veroučna knjiga. #''Duhovni smisao hrama Svetog Save'' (1987), Beograd. #''Vraćanje duše u čistotu'' (1992), Podgorica. #''Istorijski presjek tumačenja Starog zavjeta'' (1995), Nikšić.<ref>{{cite web|url=https://alchetron.com/Amfilohije-Radovi%C4%87|title=Amfilohije Radović|publisher=Alchetron, The Free Social Encyclopedia|author=|place=|language=en|date=29. november 2024|accessdate=5. november 2025}}</ref> == Navedki == {{navedek|''»Samo duša koja časno ponese svoj krst i narod koji dostojanstveno nosi taj krst i koji odstrada svoju vjeru, zaista razumiju tajne tog izvornog, hrišćanskog načina postojanja«''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref><ref>Tako je dejal Amfilohij na predavanju v priredbi „Misijskega fonda Eparhije zvorničko-tuzlanske“ v Bijeljini</ref><br>„Le duša, ki častno ponese svoj križ in ljudstvo, ki dostojanstveno nosi ta križ in ki odtrpi svojo vero, zares razume skrivnosti tega izvirnega krščanskega načina obstajanja“}} {{navedek|''»U riječi je život, ali je u riječi i smrt. I dobra i zla riječ stvara: jedna zajednicu života, druga zajednicu smrti i ništavila.«''<ref>{{cite web|url=https://zurnal.me|title=Mitropolit Amfilohije (Radović): Bez Riječi nema nam života.|publisher=zurnal.me|author=Amfilohije Radović|place=|language=cg|date=18. januar 2023|accessdate=6. september 2026}}</ref><ref>Prvič objavljeno v »Književne novine«, marec 1985</ref><br>„V besedi je življenje, toda v besedi je tudi smrt. In dobra in huda beseda ustvarja: ena skupnost življenja, druga skupnost smrti in niča.“}} {{navedek|''»Toga dana, iz tog jednopolnog braka, od Njegoševe slavne Crne Gore svi su preduslovi da se rodi - Jadogora, a od ponosnih Crnogoraca da počnu da se rađaju - jadogorci.«''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref><ref>Po prirejanju „parade ponosa“ v Beogradu, ki jo je označil za „sodomski smrad“, je bil sedaj Amfilohij odločno proti prirejanja podobne „parade“ v Podgorici rekoč, da so vsa tovrstna zbiranja nasilje nad vestjo ogromne večine ljudi in je izrazi tudi svoje odklonilno stališče do enospolnih skupnosti.</ref><br>„Na ta dan, iz te enospolne poroke, obstajajo vsi predpogoji, da se rodi – Gorjégora, a od ponosnih Črnogorcev da se začenjajo porajati - Gorjégorci“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Črnogorsko-primorska metropolija]] *[[Seznam papežev]] *[[Črnogorska pravoslavna Cerkev]] *[[Rusofilstvo]] *[[Covid-19]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Amfilohij Radović}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [http://mitropolija.com/mitropolit-crnogorsko-primorski/ Биографија митрополита Амфилохија |Митрополит цроногорско-приморски] * [https://www.youtube.com/watch?v=Jj2C8kxaKSY ДОСТОЈАН – Филм о Митрополиту црногорско-приморском Амфилохију (NEOPOREČEN – Film o črnogorsko-primorskem metropolitu Amfilohiju |Youtube] * [http://www.politika.rs/rubrike/dogadjaji-dana/Podgorici-smeta-ono-srpska-u-nazivu-SPC.sr.html Подгорици смета оно „српска“ у називу СПЦ (Podgorici je napoti tisto »srbska« v nazivu SPC) |Beograjski dnevnik „Politika“, 12. oktober 2015] *[https://redportal.pink.rs/cooltura/1843/dostojan-film-o-amfilohiju-radovicu DOSTOJAN: Film o Amfilohiju Radoviću | RedTV] ;{{ikona cng}} *[http://portalanalitika.me/clanak/201226/da-li-amfilohije-ozbiljno-prijeti-ratom-ili-se-Sali Da li gospodin Amfilohije ozbiljno prijeti ratom – ili se šali (Ali gospod Amfilohij resno grozi z vojno – ali se šali| Portalanalitika 9. januar 2017] *[https://www.slobodnaevropa.org/a/odnos-spc-i-korone-kako-je-lije%C4%8Den-amfilohije/30884695.html Kako je liječen Amfilohije od korone|Slobodna Evropa] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/index.php?title=Amfilohije_Radovi%C4%87 Amfilohije Radović – Hrvatska internetska enciklopedija] ;{{ikona de}} *[https://www.bild.de/lgbt/2020/lgbt/serbisch-orthodoxe-kirche-homophober-kirchenfuehrer-an-corona-gestorben-73674488.bild.html Serbisch-orthodoxe Kirche : Homophober Kirchenführer an Corona gestorben (SPC: Ljudomrzni cerkveni voditelj je umrl za korono) | Leben & Wissen – BILD.de] *[https://www.spiegel.de/panorama/montenegro-kirchenfuehrer-stirbt-an-corona-glaeubige-kuessen-seinen-leichnam-a-edebe9cc-ccda-4aac-abb2-f4fd49c215b3 Montenegro: Kirchenführer stirbt an Corona - Gläubige küssen seinen Leichnam (Črna gora: Cerkveni voditelj je umrl od korone – Verniki poljubljajo njegovo truplo | DER SPIEGEL] *[https://www.spiegel.de/politik/ausland/bischoefe-drohen-regierung-in-serbien-mit-dem-tod-a-899234.html Serbien: Bischöfe drohen Regierung mit dem Tod (Srbija: Vladike grozijo vladi s smrtjo)|Spiegel Online 11. maj 2013] ;{{ikona en}} *[https://web.archive.org/web/20101126214959/http://orthodoxresearchinstitute.org/resources/hierarchs/serbia/current/bio_amfilohije_radovic_metr_montenegro.htm Metropolitan Amfilohije (Radovic) of Montenegro and tha Coastlands | Arhivirano] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= [[Visarion Kostić]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Vršac|banatski škof]] | years = 1985&ndash;1990}} {{s-aft|after= [[Atanasij Jevtić]]}} {{s-bef|before= [[Jovan Pavlović]]}} {{s-ttl|title= [[Metropolija Črnogorsko-primorska|črnogorsko-primorski metropolit]] | years = 1990&ndash;2020}} {{s-aft|after= [[Joanikij Mićović]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Radović, Amfilohij}} [[Kategorija:Rojeni leta 1938]] [[Kategorija:Umrli leta 2020]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbski četniki]] [[Kategorija:Srbski nacionalisti]] [[Kategorija:Črnogorci]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci na Papeškem inštitutu v Rimu]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski prevajalci]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Srbski vplivneži]] [[Kategorija:Srbski založniki]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Razpad Jugoslavije]] [[Kategorija:Umrli od covida-19]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih cerkvah in samostanih]] hl9ggif197xwonylajb43vuhb6qzq4n 6759856 6759855 2026-10-02T22:59:16Z Stebunik 55592 /* Zunanje povezave */ 6759856 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Amfilohij}} {{drugipomeni2|Radović}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Amfilohij Radović | honorific-suffix = | native_name = Ристо Радовић/Risto Radović | native_name_lang = sr | title = [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorski]] [[nadškof]] in [[metropolija|metropolit]] | image = Amfilohije, Metropolitan of Montenegro.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Metropolit Amfilohij leta 2012 | church = [[Srbska pravoslavna cerkev]] v [[Črna gora|Črni gori]] | archdiocese = | province = | metropolis = [[Črnogorsko-primorska metropolija]] | diocese = | see = | elected = | appointed = | term = | term_start = [[30. december]] [[1990]] | quashed = | term_end = [[30. oktober]] [[2020]] | predecessor = [[Danilo Dajković|Danilo]] | opposed = | successor = [[Joanikij Mićović|Joanikij]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1967]] | ordained_by = v [[Grška pravoslavna Cerkev|Grški pravoslavni Cerkvi]]. | consecration = [[1985]] | consecrated_by = [[SPC|srbski patriarh]] [[German Đorić|German]] in drugi vladike | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | birth_date = {{birth date|1938|1|7}} | birth_place = [[Bare, Kolašin|Bare]] ([[Kolašin]], [[Zetska banovina]] [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]) | death_date = {{Death date and age|2020|10|30|1938|1|7}} | death_place = [[Podgorica]], [[Črna gora]] | buried = [[Podgoriška stolnica]] ([[Podgorica]], [[Črna gora]] | tomb = [[Podgorica]] (Stolnica Jezusovega vstajenja, [[Črna gora]]) | resting_place_coordinates = 42°26'44.5"N 19°14'53.7"E | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavni|pravoslavec]] | residence = | parents = <br> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] <br>[[Papeški vzhodni inštitut]]<br>[[Univerza v Atenah]] <ref name="Morrison86"/> | motto = | signature = Bishop_Amfilohije_Radović_-_signature.png | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Amfilohij Radović''', rojen kot '''Risto Radović''' ({{lang-sr|Ристо Радовић/Risto Radović}}, [amfilɔ̌xijɛ râːdɔv̞itɕ]<ref>{{cite web|url=https://alchetron.com/Amfilohije-Radovi%C4%87|title=Amfilohije Radović|publisher=Alchetron, The Free Social Encyclopedia|author=|place=|language=en|date=29. november 2024|accessdate=5. november 2025}}</ref> [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]] [[Črnogorci|črnogorskega]] porekla, [[bazilijanci|bazilijanec]] in [[Črnogorsko-primorska metropolija|črnogorsko-primorski]] [[metropolit]]), * [[7. januar]] [[1938]], [[Bare, Kolašin|Bare]] pri [[Kolašin]]u ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Črna gora]]), † [[30. oktober]] [[2020]], [[Podgorica]]. Njegov častni naslov, ki pa ga je v celoti nosil le on, se je glasil: : Mitropolit crnogorsko-primorski, vladika skenderijsko-brdsko-zetski i egzarh pećkog trona. (črnogorsko)<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/mitropolit-amfilohije-radovic/|title=Mitropolit Amfilohije Radović|publisher=Istinomer|author=|place=|language=sr|date=4. december 2020|accessdate=7. september 2026}}</ref><br>Črnogorsko-primorski metropolit, skenderijsko-brdsko-zetski škof in egzarh peškega trona. (slovensko)<br>Metropolitan of Montenegro and the Coastlands, Zetsko-Brdo and Skenderije, and Exarch of the Holy Throne of Peć.<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=27. junij 2014|accessdate=3. september 2026}}</ref> (angleško). == Življenjepis == [[File:Metropolitan Amfilohije as Risto Radović.jpg|thumb|200pc|left|Radović kot mlad študent]] === Poreklo in šolanje === Amfilohij se je rodil na pravoslavni [[Božič]], dne {{OldStyleDate|7. januar|1938|25. december}} kot ''Risto Radović'' v številni družini v [[Bare, Kolašin|Barah]] pri [[Kolašin]]u v Dolnji [[Morača|Morači]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]], danes [[Črna gora]].<ref name="Sistek121122">{{harvnb|Šístek|2011|pp=121–122.}}</ref>{{sfn|Stamatović|1999}}<ref>Morrison, Kenneth (2008). Montenegro: A modern history. I.B.Tauris. pp. 136, 257. ISBN 9780857714879.</ref> Nadživel ga je med drugimi tudi njegov starejši brat Vučina, ki je bil navzoč na njegovem pogrebu 2020, ter je nastopal tudi v dokumentarnem filmu o Amfilohiju z naslovom „Dostojan“.<ref>{{cite web|url=https://redportal.pink.rs/cooltura/1843/dostojan-film-o-amfilohiju-radovicu|title=DOSTOJAN: Film o Amfilohiju Radoviću|publisher=RedTV|author=|place=|language=sr|date=2020|accessdate=5. november 2025}}</ref> Bil je potomec vojvoda Mina Radovića, ki je sodeloval pri zedinjenju plemena Morača s [[Kneževina Črna gora|Kneževino Črno goro]] leta 1820. {{sfn|Stamatović|1999}} Njegov oče je bil Ćiro Radović, mati pa Mileva r. Bakić.<ref>{{cite web|url= https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral |title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref> Osnovno šolanje je končal v domačem [[Samostan Morača|Samostanu Morača]]. Nato se je vpisal v Bogoslovje sv. Sava v Samostanu Rakovica pri Beogradu (kar bi ustrezalo katoliškemu malemu semenišču), ki ga je končal 1962.<ref>{{cite web|url= https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref>{{sfn|Stamatović|1999}}. O svoji nenavadni poti do takorekoč vsiljenega duhovnega poklica pripoveduje on sam takole v eni od svojih ne vedno enakih zgodb: :»V tem kratkem tuzemeljskem življenju sem imel srečo srečevati se z izrednimi ljudmi. Predvsem je bil to moj oče, od katerega so v tistih povojnih časih zahtevali, da naj bo šolnik, ker so komunisti pobili mnogo profesorjev in duhovnikov. On pa je to zavrnil z razlago, da be bo poučeval otrok brezbožništva. To je bil njegov razlog, da ne sprejme poučevanja v osemletni šoli na Morači in zahvaljujoč njemu sem tudi jaz krenil po tej poti. On je to predlagal tudi mojim starejšim bratom, vendar oni tega niso hoteli, jaz pa sem. To ni bilo preprosto. Moral bi iti v Prizren, toda v Kolašinu so mi na vojaškem odseku to prepovedali z besedami: 'Kaj ti bo ta šola, ona je davno propadla, tega boga ni…' Potem so mi določili, da naj grem v mornarico. 'Zakaj?' sem vprašal. 'Moramo te prevzgojiti', so mi odgovorili. Nato sem prišel z očetom v Beograd. In tako greva od Cvetnega trga proti Patrijašiji<ref>S prejšnje osrednje železniške postaje, ki je za časa Aleksandra Vučića izgubila svoj namen – ostala je le klasicistična stavba brez vlakov –, je vodila pot prek Zelenega venca, kjer je Cvetni pijac (Cvetni trg) do Patrijaršije, ki pa je že tik [[Kalemegdan]]a v oddaljenosti kakih treh kilometrov</ref>, a jaz molim k Bogu, da me ne sprejmejo v Bogoslovijo. Ni uslišal moje molitve, sprejeli so me…«<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/svet/ovako-je-govorio-amfilohije-beseda-na-sajmu-knjiga/|title=Ovako je govorio Amfilohije: Beseda na Sajmu knjiga |publisher=nova.rs|author=Ranko Pivljanin|place=|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=5. september 2026}}</ref> Kot semeniščnik je v poznih petdesetih letih prejšnjega stoletja spoznal [[Justin Popović|Justina Popovića]] in občudoval ter si prisvojil njegovo rusofilstvo in nepomirljivo sovražno stališče do sodobne omike.<ref name="Buchenau6667">{{harvnb|Buchenau|2005|pp=66-67.}}<ref/> Istočasno se je posvetil študiju [[klasična filologija|klasične filologije]] na Beograjski univerzi.<ref name=official>Metropolitanate of Montenegro and the Littoral official site: [http://www.mitropolija.com/eparhijski-arhijerej/ Његово Високопреосвештенство Архиепископ Цетињски Митрополит Црногорско-приморски и Егзарх Пећког Трона Амфилохије (Радовић) ''His Eminence Archbishop of Cetinje, Metropolitan of Montenegro and the Littoral and Exarch of the Throne of Peć Amfilohije (Radovic) ''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/201404151100851/http://www.mitropolija.com/eparhijski-arhijerej/|date=15 April 2014}}</ref><ref name="Morrison104"/> Znanje si je nabiral na več evropskih vseučiliščih: v [[Pariz]]u je študiral na ruskem [[Teološki inštitut sv. Sergija, Pariz|Teološkem inštitutu svetega Sergija]], v [[Rim]]u na [[Papeški orientalski inštitut|Papeškem vzhodnem inštitutu]] in je tam tudi magistriral (1965), v [[Bern]]u pa na [[Krščanska katoliška univerza v Švici|Švicarski starokatoliški krščanski univerzi]]<ref name="Buchenau66"/> Podiplomsko šolanje je izpopolnil v Bernu in Rimu, ter nato odšel za sedem let v [[Grčija|Grčijo]], kjer je položil v roke Grkov meniške zaobljube ter sprejel ime „Amfilohij“ ter nato deloval kot jeromonah za Grško pravoslavno Cerkev.<ref name=official/> V Atenah je doktoriral z disertacijo ''„Skrivnost Svete Trojice glede na učenje sv. [[Gregorij Palama|Gregorija Palamskega]]“'' (''„Mystery of the Holy Trinity according to the Teaching of St. Gregory Palamas“'')<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref> Po enoletnem bivanju na gori Atos je odšel za profesorja v Pariz, kjer je poučeval na Pravoslavnem teološkem inštitutu sv. Sergija. 1976 se je vrnil v Jugoslavijo in postal docent, nato pa profesor katehetike na Beograjski teološki fakulteti „Sveti Jovan Bogoslov“.<ref name="Morrison86"/> 2006 je postal izredni profesor na Moskovski teološki akademiji, a 2008 na Teološkem inštitutu pri Beloruski državni univerzi.<ref name=official/> Po vrnitvi v Beograd je bil izvoljen za dekana Bogoslovne fakultete v dveh mandatih.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/mitropolit-amfilohije-radovic/|title=Mitropolit Amfilohije Radović|publisher=Istinomer ili Ispinomer|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=7. maj 2015}}</ref> === Banatski škof (1980-1990) === Maja 1985 je postal škof Banatske pravoslavne škofije s sedežem v [[Vršac|Vršcu]]<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref>. [[Škofovsko posvečenje]] je prejel 16. junija 1985 v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Beograjski stolnici sv. Mihaela Nadangela]] po rokah [[German Đorić|patriarha Germana]]. Soposvečevalci so bili: črnogorsko-primorski metropolit Danilo, bački škof Nikanor, braničevski Hrizostom, žički Stefan, šumadijski Sava, dalmatinski Nikolaj, timoški Milutin, zvorniško-tuzlanski Vasilij, avstralsko-novozelandski Vasilij, banjaluški Jefrem in mačvanski Danilo. Ustoličen je v Vršcu 21. julija 1985. <ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/zivotopis-mitropolita-crnogorsko-primorskog-amfilohija-1938-2020/|title= Životopis mitropolita crnogorsko-primorskog Amfilohija (1938-2020). Arhiepiskop Cetinjski, Mitropolit Crnogorsko-Primorski i Egzarh svetog trona Pećkog Amfilohije.|publisher=Svetosavlje|author=|place=|language=cg|date=|accessdate=5. september 2026}}</ref> Med škofovanjem v Banatu je imel korekten odnos do katoličanov. Prišel je tudi osebno s spremstvom 14. februarja 1988 na posvetitev novega [[Škofija Zrenjanin|katoliškega zrenjaninskega škofa]] [[László Huzsvár|Huzsvárja]]; prav tako so se za časa njegovega škofovanja za praznike redno obiskovali tako škofje kot duhovniki; ta povezava se je še poglabljala med kratkim škofovanjem njegovega naslednika [[Hrizostom Stolić|Hrizostoma]], ki pa je bil kmalu povišan v Žičo. To starodavno navado je enostransko pretrgal škof [[Nikanor Bogunović|Nikanor]], ki je prepovedal svojim duhovnikom kakršnekoli tovrstne stike.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison134"/><ref name="Morrison104"/> Pri koncu svoje banatske službe pa je – podobno kot v Sloveniji [[Vladimir Dedijer]] ali v Srbiji [[Vuk Drašković]], pa zgodovinar [[Vasilije Krestić]] in pisatelj [[Dobrica Ćosić]] – prišel pod vpliv velesrbskega nacionalzma, čigar glavni nosilec je bil predsednik [[Slobodan Milošević|Milošević]]. K občutku o ogroženosti Srbov je prispevala tudi tajna in zloslutna „Spomenica“ SANU (1986), ki med drugim postavlja Srbe v vlogo nedolžne in od vseh preganjane žrtve z nedokazano trditvijo, da je postala [[Jugoslavija]] srbska grobnica in da jo zato treba razbiti, ter namesto nje ustvariti „Veliko Srbijo“. Tako so šovinisti kmalu tudi Amfilohija uspeli vplesti v dnevno politiko in je začel obtoževati najprej [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliško Cerkev]]: ne sicer v Srbiji, ampak tisto na Hrvaškem, češ da sodeluje pri preganjanju tamkajšnjih Srbov, ki da ga izvaja [[Franjo Tuđman|Tuđmanova]] „ustaška“ oblast.<ref name="Kristo433447">{{cite book|last=Krišto|first=Jure|chapter=The Catholic Church in a Time of Crisis|editor1-last=Ramet|editor1-first=Sabrina P. P.|editor-last=Adamović|editor2-first=Ljubiša S. |title=Beyond Yugoslavia: politics, economics, and culture in a shattered community|xear=1995|publisher=Westview Press|isbna=9780813379531|url=https://books.google.com/books? Id=PyKoAAAAIAAJ&q=Amfilohije+Radovic|pages=433, 447}} „accusation of Croats and the Roman Catholic Church of allegedly endangering the Serb people in Croatia. Many Serbian intellectuals became involved in this anti-Catholic propagand, but the names of Vasilije Krestic, historian, Dobrica Cosic, writer, and Amfilohije Radovic, Orthodox bishop from Banat stand out.“ </ref> 1990 je postal Amfilohij eden od vidnejših kandidatov za patriarha SPC. Podporo mu je dajal tudi predsednik Milošević.<ref name="Perica143144"/> Ni pa prejel zadostnega števila glasov in se tako ni mogel uvrstiti med tri vodilne škofe, od katerih bo potem eden izvoljen z žrebom.<ref name="Sistek121122"/><ref name="Perica143144">{{harvnb|Perica|2002|pp=143-144}}</ref> == Črnogorski metropolit (1990 – 2020) == [[File:04 04 2008 Mitropolit Amfilohije B&W -potpisana-s.JPG|200px|thumb|right|<center>Črnogorski metropolit Amfilohij leta 2008]]</center> === Ustoličenje med protesti === Nekaj dni pozenje se je odpovedal stari škof [[Danilo Dajković]] svoji službi in tako je bil v decembru 1990 kot njegov naslednik in metropolit Črnogrsko-primorske metropolije izvoljen Amfilohij; to službo je opravljal z versko-političnim hrupom vse do svoje smrti.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison134"/><ref name="Sistek121122">{{harvnb|Šístek|2011|pp=121-122. }}</ref> Med opaženimi gosti ob njegovem ustoličenju so bili pesnik [[Matija Bečković]], [[Novak Kilibarda]] in zgoraj omenjeni Radovan Karadžić. <ref name="Morrison134"/> Med visoko rangiranimi srbskimi nacionalisti v [[SR Črna gora|Črni gori]] je njegova izvolitev sprožila val navdušenja.<ref name="Sistek121"/> Med domačimi [[Črnogorci]] pa so decembra 1990 na [[Cetinje|Cetinju]] zoper njegovo izvolitev izbruhnili protesti, saj je bil znan – čeprav tudi sam Črnogorec – da kot Posrbljenec oporeka Črnogorcem poseben jezik, cerkveno samostojnost in lastno državnost. Zato so mu očitali tudi pregovor: „Gori Poturice od Turaka“ („Hujši so Poturice od Turkov) v smislu, da je on kot posrbljeni Črnogorec hujši od pravih Srbov.<ref name="Sistek123"/><ref>{{cite web|url= https://www.academia.edu/65525742/The_Serbian_Proverb_Poturica_gori_od_Tur%C4%8Dina_A_Turk_Convert_Is_Worse_Than_a_Turk_Stigmatizer_and_Figure_of_Speech |title= The Serbian Proverb Poturica gori od Turčina (A Turk-Convert Is Worse Than a Turk). Stigmatizer and Figure of Speech.|publisher=academia.edu|author=Marija Mandić|place=|language=en|date=2021|accessdate=6. september 2026}}</ref> Amfilohij je bil izvoljen decembra, umeščen pa 30. decembra 1990 v [[Samostan Cetinje|Cetinjskem samostanu]]. <ref>[https://mitropolija.com/mitropoli-crnogorsko-primorski/ АМФИЛОХИЈЕ АРХИЕПИСКОП ЦЕТИЊСКИ, МИТРОПОЛИТ ЦРНОГОРСКО-ПРИМОРСКИ И ЕГЗАРХ СВЕТОГ ТРОНА ПЕЋКОГ]</ref> === Delovanje === SPC v Črni gori se je okrepila v času [[Padec komunizma|Padca komunizma 1989]] kot edina duhovna, pa tudi politična sila, ki je obstajala neokrnjena kljub [[Razpad Jugoslavije|Razpadu Jugoslavije]].<ref name="Morrison8688">{{harvnb|Morrison|2018|pp=86, 88.}} <ref name="Morrison135"/><ref name="Morrison104"/> Ko je postal metropolit, je Amfilohij takoj začel načrtno graditi nove cerkve in samostane, ter obnavljati stare cerkvene stavbe. <ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison104105"/>{{harvnb|Morrison|2015|pp=104-105.}}</ref> V tem obdobju so ljudje množično začeli iskati [[duhovnost]], pa je naraščalo števio vernikov pri svetih obredih, prejema krstov in drugih zakramentov, a oglašali so se tudi novi duhovni poklici med duhovniki, menihi in nunami, saj je prenehal polstoletni pritisk brezbožne [[ZKJ|komunistične partije]], ki je dotlej imela v Črni gori odločilen vpliv, morebiti največjega od vseh jugoslovanskih republik.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison135"/><ref name="Morrison105"/> Za pokristjanjevanje razkristjanjenih Črnogorcev se je Amfilohij posluževal tudi procesij z [[relikvija|relikvijami]] blaženega [[Vasilij Ostroški|Vasilija Ostroškega]], ki so jih pošiljali tudi v druge samostane. Poudarjal je češčenje žrtev taborišč, takoimenovanih mučencev, ki so umrli v [[Jasenovac|Jasenovcu]] med Drugo svetovno vojno in s tem netil sovraštvo do katoliških Hrvatov, saj ni bilo omenjano, da so imeli tam od ustaškega režima tudi Hrvatje in Judje svoje žrtve in da so bile podobne žrtve katoličanov tudi po Srbiji.<ref name="Morrison134"/> Delal je tudi za rehabilitacijo in kanonizacijo spornega pravoslavnega škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] kot mučenca, ki je bil sicer zaprt v [[Dachau|Dachauvu]], vendar je bil znan ne le kot antikomunist in antikatolik, ampak tudi kot zagrizen antisemit in občudovalec [[Hitler]]jevega nacizma, ki ga je – ne brez podlage – primerjal s srbskim [[svetosavje]]m.<ref name="Byford72791001581592111">{{harvnb|Byford|2008|pp=72.79.100.158.159.211.}} </ref> Na Cetinju je odprl Amfilohij novo bogoslovje, založbo „Svetigora“ ter radijsko postajo „Radio Svetigora“. <ref name="Morrison86">{{harvnb|Morrison|2018|p=86.}}</ref> Glavni nadzornik vseh teh ustanov je bil sam Amfilohij. <ref name="Buchenau800"/> 1992 je pokrenil mesečnik svoje metropolije ''„Svetigora“ '', ki izhaja še sedaj (2026). 1998 je odprl radijsko postajo na državni ravni z istim imenom – „Svetigora“. Na začetku so bili odnosi z oblastmi sprejemljivi in predsednikom [[Milo Đukanović|Milom Đukanovićem]] dokaj dobri, vendar so se zaostrovali do prave sovražnosti. Med drugim je želel uvesti v šole tudi verouk. <ref žname="Morrison8687">{{harvnb|Morrison|2018|pp=86.87}}</ref> Za časa njegovega škofovanja je bilo zgrajenih ali obnovljenih več kot 567 cerkva in samostanov. <ref>{{cite book|url=https://books.google.com/book3?id=eCa8MwEACAAJ|title=Obnova i gradnja manastira i hramova u Crnoj Gori: ljetopis obnove, sanacije, rekonstrukcije i izgradnje u Mitropoliji Crnogorsko-primorskoj: 1990-2010|publisher=Mitropolija Crnogorsko-primorska|author=Jovan B. Markuš|place=|language=sr|date=2010|accessdate=31. avgust 2026}}</ref>Spodbudil je po zgledu katoliške »Karitas« v več črnogorskih mestih [[dnevna kuhinja|dnevne kuhinje]], kjer se je prehranjevalo čez 600 najbolj ranljivih družin z vsakdanjim toplim obrokom; tudi število prejemnikov enkratne pomoči v živežu je bilo veliko.<ref>[https://www.novosti.rs/vesti/planeta.300.html:830036-Topli-obrok-uz-blagoslov-Mitropolija-crnogorsko-primorska-pomaze-i-hrani-nevoljnike-u-svoje-cetiri-narodne-kuhinje Topli obrok uz blagoslov: Mitropolija crnogorsko-primorska pomaže i hrani nevoljnike u svoje četiri narodne kuhinje], Večernje novosti (2019) </ref> == Politično delovanje in smrt == [[File:Свјетлопис гроба митрополита Амфилохија у Саборном храму у Подгорици4.jpg|thumb|right|200px|Amfilohijev grob v [[kripta|kripti]] [[Podgoriška stolnica|Podgoriške stolnice]] ]] === Protestne »litije« === [[File:Protest in Podgorica, Jan 2020.jpg|thumb|200px|right| „Protestne litije“ pred [[Podgoriška stolnica|Podgoriško stolnico]] [[26. januar|26. januarja]] [[2020]] ]] Novi zakon o verskih skupnostih je konec decembra 2019 [[de jure]] prenesel lastništvo nad cerkvenim premoženjem, ki si ga je od 1920 prilastila na novo ustanovljena SPC, na črnogorsko državo.<ref>{{cite news|url=https://www.nytimes.com/reuters/2019/12/26/world/europe/26reuters-montenetro-protest.html|title=Serbs Protest in Montenegro Ahead of Vote on Religious Law|agency=Reuters|date=26. december 2019|work=The New York Times|access-date=5. januar 2020|language=en-US|issn=0362-4331}}</ref> Amfilohij je takrat takorekoč pobesnel in nahujskal Srbe na množične proteste, češ da je s tem državnim napadom na cerkveno premoženje ustvarjena brezzakonita družba; pozivu so sledile množične cestne litije ali procesije in zapore prometnic, pa tudi včasih grobo posredovanje policije in zaporne kazni za nekatere udeležence, časnikarje in cerkvenjake; pretepen naj bi bil tudi Amfilohijev posrednik in škofo-vikar budimljansko-nikšički [[Metodij Ostojić|Metodij]] (*1976), ki je bil prepeljan na zdravljenje v beograjsko [[VMA]], kjer so temu dogodku mediji še napihnili.</ref>{{cite web|url=https://balkaninsight.com/2019/06/14/montenegros-attack-on-church-property-will-create-lawless-society/|title=Montenegro’s Attack on church Property Will Create Lawless Society|date=14. junij 2019|website=Balkan Insight|language=en-US|access-date=5. Januar 2020}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/444908/Episkop –Metodije-posle-prebijanja-u-Crnoj-Gori-hospitalizovan-na-VMA|website=Politika Online|access-date=20. Januar 2020}}</ref> 29. decembra 2019 je Škofovski sinod SPC v Črni gori izobčil predsednika Mila Đukanovića in njegovo vlado, ki je prinesla ta sporni zakon o verski svobodi, ki pa je pravzaprav izenačil vse verske skupnosti, podobno kot drugod po svetu v demokratičnih državah. SPC pa je hotela ohraniti svoje prigrabljene privilegije.<ref>[https://web.archive.org/web/20230408102238/https://www.b92.net/info/vesti/index.php? yyyy=2019&mm=12%E2%85%86=29&nav_category=167&nav_id=1636336&version=amp Episkopski savet: Milo i poslanici izopšteni iz SPC], B92</ref> Amfilohij je kljub prepovedi množičnega zbiranja od strani Zdravstvenega ministrstva zaradi sočasnega izbruha koronine pandemije nadaljeval in še naprej vodil množične proteste; glavni povod za to je bilo omenjeno sprejetje zakona, po katerem se stanje cerkvenega premoženja vrača v status quo pred letom 1920, ko je to bilo državna črnogorska lastnina. Amfilohij je to začel konec 2019, nadaljeval pa z nezmanjšanim zagonom tudi v letu korone 2020, ko še ni bilo cepiva in je bila lahko vsaka okužba usodna. Protesniki so po celi Črni gori jemali iz cerkva bandere, svete ikone in križe, ki so jih nosili v protestnih procesijah za dosego določenih političnih ciljev: ne le, da bi odstavili sporni zakon, ampak tudi oblast, ki ga je sprejela. Oporečniški politično-cerkveni shodi so se nadaljevali vse do avgusta 2020, seveda ne upoštevajoč zdravstvenih previdnostnih ukrepov ampak njim navkljub v organizaciji srbskega metropolitanskega vodstva in navadno tudi pod osebnim Amfilohijevim vodenjem. <ref>{{cite web|url=http://www.politika.rs/sccc/clanak/449003/Nastavljene-litije-sirom-Crne-Gore|title=Настављљене литије широм Црне Горе|website=Politika Online|access-date=2. marec 2020}}</ref> Amfilohij je torej od začetka 2020 vodil množične proteste, kjer kljub prepovedi zbiranja ob izbruhu pandemije korone niso upoštevali nobenih zdravstvenih predpisov in priporočil; udeleženci niso nosili niti varnostnih krink niti se držali potrebne razdalje. Poleg tega so v cerkvah tudi o [[Velika noč |velikonočnih praznikih ]] nadaljevali obhajanje večjega števila vernikov po starodavni vzhodni praksi z isto žličko; ne čudi, da se je končno okužil tudi on sam, ki je prepričeval svojo okolico, da korone ni, ampak da je to zahodna [[teorija zarote]]. Najprej je bolezen tajil prek videa ter se je nato zdravil v domači oskrbi in šele po pozitivnem testu na covid-19 je 7. oktobra privolil, da ga sprejmejo v bolnišnico. Kljub temu, da so mu srbske oblasti ponujale zdravljenje v najsodobnejši tovrstni bolnici, je ostal „doma in delil usodo drugih Črnogorcev“. <ref>{{cite web|url=https://www.bild.de/lgbt/2020/lgbt/serbisch-orthodoxe-kirche-homophober-kirchenfuehrer-an-corona-gestorben-73674488.bild.html|title= Serbisch-orthodoxe Kirche:Homophober Kirchenführer an Corona gestorben|publisher=Bild.de|author=Marco Schenk|place=|language=de|date=30. oktober 2020|accessdate=4. november 2025}}</ref> Čeprav sta imela na začetku veliko skupnih točk in sta takorekoč sodelovala, so se kmalu začele kazati vedno večje razpoke. Prvič se je tokrat Amfilohij celo spustil neposredno v ostro volilno kampanjo zoper Đukanovića skupaj s svojimi verskimi in civilnimi fanatičnimi somišljeniki prav v nasprotovanju novemu spornemu »Zakonu o verski svobodi«, ki je pravzaparav enakopravno obravnaval vse črnogorske verske skupnosti. Septembra 2020 je tako na predsedniških volitvah bil Đukanović poražen, izvoljen pa z novo parlamentarno večino Amfilohijev somišljenik [[Zdravko Krivokapić]], ki je napovedal, da bo odpravil sporni zakon.<ref>[https=//www.vijesti.me/vijesti/politika/471639/dio-poslanika-df-a-nije-prisustvovao-ntoniranju-himne Objavili dokument: Poslanici tri koalicije podržali Krivokapića za mandatara], Vijesti, 23. september 2020</ref> === Bolezen in smrt === Amfilohij je nadaljeval srečanja s cerkvenimi in civilnimi posamezniki, pa tudi z večjimi ali manjšimi skupinami, češ da korana ne obstaja in da je to teorija zarote. Zato ni čudno, da se je ob teh številnih stikih tudi sam okužil. 7. oktobra 2020 se je počutil zelo utrujenega in izčrpanega. Čeprav je sam razglašal, da covid-19 sploh ne obstaja in da je to še ena zahodna teorija zarote, so ga končno le pregovorili, da se je dal testirati in sicer se je test pokazal pozitiven. Prek videa pa je s šibkim glasom tajil kakršnokoli bolezen, češ da je samo utrujen in da se bo še vzpenjal na Lovčen, ko si opomore. Bolezenski znaki pa so vedno bolj prihajali do izraza in ga prisilili k iskanju zdravniške pomoči. Najprej ni hotel v bolnišnico in se je zdravil kar doma. 7. oktobra 2020 je bil pozitiven na korono.<ref>{{cite web|url=https://www.nytimes.com/2020/10/07/world/montenegros-most-prominent-cleric-has-tested-positive.html|title=Montenegro’s most prominent cleric has tested positive|work=[[The New York Times]]|date=7. oktober 2020|accessdate=31. avgust 2026}}</ref> Zdelo se je, da gre na boljše in 20. oktobra je bil test negativen. Po mnenju zdravstvene službe pa so koronini testi samo 90% zanesljivi in zato na rezultate ni mogoče prisegati z gotovostjo. Zdravje pa se mu je hitro slabšalo ter je vedno težje dihal. Voditeljica Pljučnega oddelka v podgoriški bolnici [[Jelena Borovinić]] je ugotovila, da je njegovo zdravje ogroženo ter „ga je dala na umetno prezračevanje“ („was placed in the mode of invasive ventilation“). Hudo okuženi je imel obe pljučni krili zaradi [[pljučnica|pljučnice]] in koroninih zapletov ter je po prejemu [[sveta evharistija|svetegao obhajila]] umrl 30. oktobra 2020 ob 8:20 star 82 let.<ref>{{cite web|url=http://rs.n1info.com/Region/a666432/Preminuo-mitropolit-Amfilohije.html|title=Preminuo mitropolit Amfilohije|publisher=N1|date=30. oktober 2020|accessdate=30. oktober 2020|archive-date=1. november 2020|archive-url=https=//web.archive.org/web/2020 11001030207/http://rs.n1info.com/Region/a666432/Preminuo-mitropolit-Amfilohije.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=https://nova.rs|title=Ovako je govorio Amfilohije: Beseda na Sajmu knjiga |publisher=nova.rs|author=|place=|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=5. september 2026}}</ref> Srbski ambasador v Črni gori [[Vladimir Božović]] je potrdil, da je srbska vlada ponudila Amfilohiju zdravljenje v najsodobnejši tovrstni bolnici v beograjski [[Batajnica|Batajnici]], vendar je vladika odklonil, češ da bo ostal doma in delil usodo drugih sonarodnjakov. Po njegovi želji so ga pokopali v kripto [[Podgoriška stolnica|Podgoriške stolnice]] Jezusovega vstajenja v grobnico, ki si jo je pripravil že za življenja. Svojo knjižnico, ki obsega nekaj tisoč knjig, je podaril srednjeveškem [[Samostan Stanjevići|Samostanu Stanjevići]].<ref>[https://www.slobodnaevropa.org/a/30903460.html Mitropolit negativan na korona virus, Srbija nudila liječenje], Radio Slobodna Evropa, 20. oktober 2020</ref> Kljub prepovedi zbiranja zaradi širjenja koronavirusa so se zbrali pred Podgoriško stolnico na tisoče vernikov, saj jih je k množičnemu zbiranju spodbujal že dolge mesece prav pokojnik. Pogrebne maše so se udeležili številni pravoslavni cerkveni poglavarji in politiki iz Črne gore in sosednjih dežel kot tudi njegov prijatelj pesnik [[Matija Bećković]], ki mu je spesnil prigodno žalostinko. <ref>[https://www.vijesti.me/vijesti/drustvo/482571/sahranjen-mitropolit-crnogorsko-primorski-amfilohije Sahranjen mitropolit crnogorsko-primorski Amfilohije], Vijesti, 1. november 2020</ref><ref>[https://www.nedeljnik.rs/uzivo-sahrana-mitropolita/ Sahranjen mitropolit Amfilohije: Kako se od „Đeda“ oprostila Crna Gora (a i Srbija)], Nedeljnik, 1. november 2020</ref>. V sožalnem telegramu je beograjski mufti [[Mustafa Jusufspahić]] izrazil spoštovanje do pokojnika in omenil, da so med majskimi protesti 2004 – ko je Kosovo enostransko razglasilo neodvisnosti – srbski huligani napadli in hoteli zažgati [[Mošeja Bajrakli, Beograd|Mošejo Bajrakli]]; tedaj se je le metropolit Amfilohij postavil pred podivjano drhal in obvaroval ta hram, „ter branil dobro od hudega v nas vseh“ („defending good from evil in all of us“). <ref>[https://www.vijesti.me/vijesti/drustvo/482431/muftija-mustafa-jusuf-kada-su-huligani-palili-nasu-dzamiju-hrabri-mitropolit-je-stao-ispred-mase-da-je-brani Muftija Mustafa Jusufspahić: Kada su huligani palili našu džamiju, hrabri mitropolit je stao ispred mase da je brani], Vijesti, 31. oktober 2020</ref> Vlada je odklonila predlog glede državnega dneva žalovanja, vendar so to storile posamezne krajevne skupnosti in občine. Ko se je ob pogrebnih slovesnostih gnetla večtisočglava množica, so le redki od cerkvenih ali civilnih dostojanstvenikov nosili obvezne krinke ali se držali varnostne razdalje. Srbskemu predsedniku – ki je imel v Amfilohiju zaradi Kosova nepomirljivega nasprotnika – so prepovedali govor. Med večurno žalno slovesnostjo je zanesljivo nosil krinko podgoriški katoliški župnik, ki pa ni mogel stran od množice. Po pogrebu je on sicer bil negativen na koroninem testu, vendar je prinesel virus v svojo skupnost in tako so se okužili vsi njegovi kolegi – eden od njih je skoraj umrl. Okužile pa so se tudi tamkajšnje redovnice, ki skrbijo za vzdrževanje cerkvenih prostorov in za gospodinjstvo podgoriške redovne skupnosti. O tem so mediji pa mediji popolnoma molčali, kakor tudi o mnogih okužbah tudi s smrtnim izidom zaradi zanemarjanja nujnih zdravstvenih previdnostnih ukrepov. Pogrebne slovesnosti je vodil 1. novembra 2020 srbski patriarh Irenej, ki se je tudi okužil. 4. novembra 2020 je bil pozitiven na testu za COVID-19, potem ko se je udeležil pogreba od korone umrlega Amfilohija.<ref name=openfuneral /> the 1 November funeral of [[Metropolitanate of Montenegro and the Littoral|Metropolitan]] [[Amfilohije Radović|Amfilohije]], who also tested positive and had died from COVID-19.<ref>{{cite web |title=Serbian Orthodox Church head tests positive for coronavirus |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a668422/Serbian-Orthodox-Church-head-tests-positive-for-coronavirus.html |website=rs.n1info.com |date=4 November 2020 |access-date=20 November 2020 |archive-date=28 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201128062010/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a668422/Serbian-Orthodox-Church-head-tests-positive-for-coronavirus.html |url-status=dead }}</ref>Velika množica na Amfilohijevem pogrebu ni upoštevala socialne distance ali nosila mask, Amfilohijeva krsta pa je bila vrh vsega med obredom odprta in mnogi so okuženo truplo celo poljubljali – matere pa so k njemu dvigovale svoje otroke.<ref name="openfuneral">{{Cite web|url= https://www.cnn.com/2020/11/20/europe/serbian-orthodox-church-patriarch-irinej-dies-covid-19-intl/index.html |title=Church patriarch dies from Covid-19 after leading open-casket funeral of bishop killed by the virus|first1=Martin|last1=Goillandeau |first2=Kara|last2=Fox |website=CNN|date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref><ref name="bbc2011">{{cite news |title=Covid-19: Serbian Orthodox Patriarch Irinej dies |work=BBC News |date=20 November 2020 |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-55013132 |access-date=20 November 2020}}</ref> Srbski patriarh Irenej pa se je med pogrebom okužil in se nato vrnil v Beograd, kjer so ga takoj sprejeli na zdravljenje. 14. novembra je bilo objavljeno, da je njegovo zdravstveno stanje "stabilno in pod nadzorom med zdravljenjem" v vojaški bolnišnici za COVID na Karaburmi v Beogradu, a že 19. novembra je bil intubiran.<ref>{{cite web |title=Military hospital says Serbian church head well |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a672087/Military-hospital-says-Serbian-church-head-well.html |website=rs.n1info.com |date=14 November 2020 |access-date=20 November 2020 |archive-date=14 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201114192218/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a672087/Military-hospital-says-Serbian-church-head-well.html |url-status=dead }}</ref> On 19 November, he was [[intubation|intubated]].<ref name="bbc2011"/> Nekateri mediji so že poročali, da je Irenej umrl; Srbska pravoslavna cerkev pa je izdala izjavo, v kateri je te trditve ovrgla, vendar je dejala, da se Irinejevo zdravstveno stanje slabša.<ref>{{cite news|url = https://www.b92.net/eng/news/society.php?yyyy=2020&mm=11&dd=19&nav_id=109720 |title = The condition of the Patriarch is difficult; SPC issued a statement|work = [[B92]]|date = 19 November 2020|access-date = 19 November 2020}}</ref> Nekateri tiskovni prestavnii so še vedno vztrajali, da so novico o Irenejevi smrti potrdili ugledni viri.<ref name="nova.rs">{{cite web |title=Zvanični izvori: Patrijarh živ, u teškom stanju |url=https://nova.rs/vesti/drustvo/patrijarh-irinej-u-teskom-stanju/ |website=nova.rs |date=19 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref>Irenejeva smrt je bila uradno objavljena 20. novembra ob 7.07 po srednjeevropskem času.<ref name="spc2011">{{cite web |title=Serbian Patriarch Irinej reposed in the Lord |url=http://www.spc.rs/eng/serbian_patriarch_irinej_reposed_lord |website=spc.rs |access-date=20 November 2020 |archive-date=20 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201120114149/http://www.spc.rs/eng/serbian_patriarch_irinej_reposed_lord |url-status=dead }}</ref><ref name="reuters1">{{cite news |title=Patriarch of Serbian Orthodox Church dies of coronavirus |url=https://www.reuters.com/article/serbia-patriarch-death/patriarch-of-serbian-orthodox-church-dies-due-to-coronavirus-idINKBN2800LP |website=reuters.com |date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020|last1=Vasovic |first1=Aleksandar }}</ref><ref name="bbc2011"/> Istega dne sta razglasili tridnevno žalovanje po njegovi smrti tako srbska vlada kot vlada Republike Srbske. V bližnji časovni oddaljenosti sta torej okužbi korone podlegla kar dva najpomembnejša srbska cerkvena dostojanstvenika. Nasprotniki so omenjali Amfilohijeve izjave, da ni korone: „Amfilohije kaže: ’Nema korone’! Korona kaže: ’Nema Amfilohija!’“<ref name="condolences">{{cite web |title=Three-day mourning in Serbia, RS, Budva over SPC Patriarch's death; condolences |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a674371/Three-day-mourning-in-Serbia-after-SPC-Patriarch-s-death.html |website=rs.n1info.com |access-date=20 November 2020 |archive-date=20 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201120122859/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a674371/Three-day-mourning-in-Serbia-after-SPC-Patriarch-s-death.html |url-status=dead }}</ref> == Ocena == [[File:Predstavnici SPC na obeležavanju 70. godišnjice Novosadske racije (2).JPG|200px|thumb|right|Spredaj: Metropoliti [[Vasilij Kačavenda|Kačavenda]] (v rdečem, levo), [[Amfilohij Radović|Amfilohij]] (v belem, sredi) in [[Porfirij Perić|patriarh Porfirij]] (v rdečem, desno) ]] === Vsestranski izobraženec, vendar ozek rusofil === Amfilohij je bil zelo izobražen, pa je temeljito splošno in teološko izobrazbo zahteval tudi od svojih bogoslovcev. Bil pa je znan tudi kot mnogojezičnež. Tekoče je govoril [[srbščina|srbsko]], [[italijanščina|italijansko]], [[nemščina|nemško]], [[francoščina|francosko]], [[grščina|grško]] in [[ruščina|rusko]] {{sfn|Stamatović|1999}}, uporabljal pa je lahko brez težav tudi [[staroslovanščina|staroslovanščino]], [[stara grščina|staro grščino]] in [[latinščina|latinščino]]. <ref name="politika.rs">{{cite web|url=http://www.politika.rs/scc/clanak/465598/Ko-je-bio-mitropolit-Amfilohije-vladik-koji-nikog-nije –ostavljao-ravnodusnim|title=Ко је био митрополит Амфилохије – владика који никог није остављао равнодушним|publisher=Politika Online|author=|place=Beograd|language=sr|date=30. oktober 2020|accessdate=31. avgust 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://slobodnahercegovina.com/na-danasnji-dan-rodjen-je-mitropolit-amfilohije/|title= „На данашњи дан рођен је Митрополит Амфилохије“|publisher=Слободна Херцеговина|author=|place=|language=sr|date=30. oktober 2020|accessdate=31. avgust 2026}}</ref> Bil je vpliven član „Združenja književnikov Srbije“, pa tudi „Združenja književnikov Črne gore“. {{sfn|Stamatović|1999}} Neprikrito je nastopal kot vidni zagovornik rusofilstva in velesrbstva, njegovega kosovskega mita in je brez pomisleka samega sebe razglašal za srbskega četnika in nacionalista.<ref name="Morrison104"/><ref name="Sistek 121">{{harvnb|Šístek|2011|p=121}}</ref> To je potekalo v popolnem soglasju s porastjo srbskega nacionalizma, ki ga je spodbujala vplivna in agresivna politika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]]; SPC je še prednjačila v spodbujanju nacionalne nestrpnosti med srbskim prebivalstvom v raznih jugoslovanskih republikah. V Črni gori je tako korenito smer predstavljala prav Amfilohijeva osebnost.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison104"/>Večina pravoslavnih škofov je takrat podpirala zamisel o Veliki Srbiji, ki naj bi nadomestila Titovo Novo Jugoslavijo; v njej naj bi prek etničnega čiščenja Srbom sovražnih narodov živeli vsi „osvobojeni“ in „etnično očiščeni“ Srbi, kar bi po prvotnih radikalnih načrtih zajemalo prostor celotne Jugoslavije; glede na poznejše hude vojaške poraze začenši z izgubo Slovenije pa bi se zadovoljili „samo z manjšim področjem“ z zahodno mejo Virovitica-Karlovac-Karlobag, medtem ko bi na jugovzhodu mejili na Makedonijo. Amfilohijeve izjave glede Kosova so pozivale na nepomirljiv boj proti katoliškemu in protestantskemu Zahodu, kakor tudi muslimanskemu Vzhodu, češ da so vsi skupaj „nezdrav veter, ki hoče neprestano ugaševati to sveto luč“, ki se imenuje Srbija („an insane wind trying ceaselessly to extinguish this sacred lamp“, defined as Serbia).<ref name="MacDonald243"/>{{citebook|last=MacDonald|first=David Bruce|chapter=The importance of Being European: Narratives of East and West in Serbian and Croatian Nationalism|editor1-frst=Ireneusz Paweł|editor2-first=Andrzej Marcin|title=Multiplicity of nationalism in contemporary Europe|year=2010|publisher=Rowman & Littlefield|isbn=97807391239123072|chapter-urla=https://books.google.com/books?id=jquJ8M|WGYC&q=Islam+Amfilohije+Radovic&pg=PA243|pages=243}}</ref> Res je sicer, da je v besedah svoje ideje povezoval s krščansko ljubeznijo in poudarjal, da je njegovo orožje le v besedah; krvavi dogodki, ki so tem besedam sledili, pa so pokazali, da so bojeviteži raznih barv te nestrpnosti razumevali čisto konkretno in nekrščansko. Ne le v teoriji, marveč tudi z orožjem v roki, so se novodobni teologi SPC zoperstavljali svojim starejšim kolegom, ki so nahajali neki »modus vivendi« s komunističnim jugoslovanskim sistemom. <ref name="Buchenau7879">{{harvnb|Buchenau|2005|pp=78.79}}</ref> Bode v oči Amfilohijev [[sovražni govor]] zoper [[katolištvo|katoliške]] [[Hrvati|Hrvate]] in [[islam|muslimanske]] [[Bošnjaki|Bošnjake]], ki ne vsebuje niti trohice sicer v besedah zelo glasno in stalno oznanjevane krščanske ljubezni.<ref name="Carmichael32''>{{cite book|last=Carmichael|first=Cathie|title=Ethnic cleansing in the Balkans= nationalism and the destruction of tradition|year 2003|publisher=Routledge|isbn=9781134479535|url=https://books.google.com/books?id=yb=RI4KwwdIC&q=anti+Islam+A,fočpjoke+Radpvoc&pq=PT62|pages=32}}</ref><ref name="Velikonja163"/> V letu 1992, ko je bila na vrhuncu srbsko-črnogorska agresija na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino spremljana z neizprosnim etničnim čiščenjem, tega visoki srbski cerkveni dostojanstveniki niso brzdali ali obsojali (kar bi bilo v skladu z evangeljskim naukom o krščanski ljubezni), temveč so poseganja vojaških, pa tudi polvojaških formacij, skupaj z Amfilohijem še podžigali. Nekaj vsakdnjega je postalo požiganje katoliških ali muslimanskih verskih stavb, pa tudi sovražni govor zoper „neprijateljske“ Bošnjake, Hrvate in Albance (Kosovarje). Vso krivdo za vojne zločine je visoki srbski kler valil s svojih sonarodnjakov na genocidne težnje, ki naj bi jih spodbujal s teorijami zarote nihče drug kot [[Vatikan]], pa seveda celoten Zahod.<ref name="Sells65">{{cite book|last=Sells|first=Michael A. |title=The bridge betrayed: Religion and genocide in Bosnia|year=1996|publisher?University of California Press|isbne=9780520922099|url=https://books.google.com/books?id=FadxZ6F2uEAC&q=anti+Islam+Amfilohije+Radovic&pg=PA65|pages=65}}</ref> V zgodnjih 90-ih letih sta pravoslavna škofa izobraženi Amfilohij in sporni [[Vasilij Kačavenda|Kačavenda]] hujskaško poglabljala verske in narodnostne razlike med jugoslovanskimi narodi pod pretvezo, da so se vsi oni zarotili zoper SPC in da se Srbi morajo braniti, saj so od vsepovsod ogroženi. Tozadevni pomirjevalni poskusi [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanskega]] [[Alojzij Šuštar|Šuštarja]] in [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Franc Perko|Perka]] so bili neuspešni in so se razbili ob zidu popolnega nerazumevanja in nacionalistične blaznosti, v kateri so pravoslavni cerkveni krogi prednjačili.<ref name="LittleSwearer14">{{cite book|last1=Little|first1=David|last2=Swearer|first2=Donald|chapter=Introduction|editor1-last=Little|editor1-first=David|editor2-last=Swearer|editor2-first=Donald K. |title=Religion and Nationalism in Iraq: A Comparative Perspective|year=2006|publisher=Harvard University Press|isbn=9780945454410|url=https://books.google.com/books?id=E1rXAAAAMAAJ&q=Amfilohije+Radovic|pages=14}}</ref> Amfilohij je trdil, da je »naravno okolje« Srbov le v »pravoslavnem vzhodnem krščanstvu« in da se zato morajo bojevati ne le zoper katoliški in protestantski Zahod, ampak tudi zoper islam. Da bi agresivnost opravičeval, je v zvezi s tem zatrjeval, da »brez smrti ne more biti vstajenja«, kar je sicer točno, vendar v tej zvezi zavajajoč sofizem. Iz evangelija sledi namreč, da Kristus ni žrtvoval drugih, ampak samega sebe. Poleg tega pa se ni daroval za zemeljsko, ampak za nebeško kraljestvo, ki pripada vsem ljudem. Sveto pismo da jasno vedeti, da Božje kraljestvo ni pozemeljske, ampak duhovne narave in da ga ni treba braniti z zemeljskim orožjem; toliko manj pa voditi osvajalno vojno pod pretvezo širjenja Božjega kraljestva.<ref>Janezov evangelij 18,36s</ref> Vrh tega veže kristjana in tudi cerkvenega dostojanstvenika zapoved ljubezni do sovražnikov<ref>»Če kdo pravi: 'Ljubim Boga', pa sovraži svojega brata, je lažnivec« 1 Jn 4,20</ref>.V zvezi s to nedoslednostjo med krščanskim naukom o ljubezni in metropolitovim spodbujanjem ene strani v bratomorni državljanski vojni je lažje dojeti, čemu so ga nasprotniki zmerjali s satanom.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/214320/dok_je_buktio_rat_u_bosni_1993_godine_cetinjani_su_ovako_dochekali_amfilohija_risto_sotono_video.html|title=DOK JE BUKTIO RAT U BOSNI 1993. GODINE, CETINJANI SU OVAKO DOČEKALI AMFILOHIJA: 'Risto sotono...' (VIDEO)|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=|language=bs|date=4. september 2021|accessdate=5. november 2025}}</ref><ref name="Heinrich150">{{cite book|last=Heinrich|first=Hans-Georg|chapter=Towards a Cultural Theory of Transition: The Strange Architecture of Post-Communist Societies|editor1-last=Heinrich|editor1-first=Hans-Georg|title=Institution Building in the New Democracies. Studies in Post-Post-Communism|year=1999|publisher=Collegium Budapest/Institute for Advanced Studies|isbn=9789638463913|urla=https://books.google.com/books?id=Qh4kAQAAIAAJ&q=According+to+the+Serbian+patriarch+Amfilohije+Radovic%2C+the+%22natural+space%22+for+the+Serbian+people+is+the+orthodox+East.+And+it+must+fight+against+the+Catholic+and+Protestant+West%2C+as+well+as+against+Islam%3A+%22without+death+there+will+be+no+resurrection%22. |pages=150}} „According to the Serbian patriarch Amfilohije Radovic, the „natural space“ forthe Serbian people is the Orthodox East. And it must fight against the Catholic and Protestant West, as well as against Islam: „without death there will be no resurrection“. </ref> Široka javnost je v njem prepoznala eno od najbolj spornih osebnosti SPC.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs|title=Mitropolit Amfilohije Radović|publisher=Istinomer|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=7. maj 2015}}</ref> Posebej pa so ga imeli v želodcu Črnogorci, ki niso pohodili svoje slavne zgodovine in narodnosti. Ko je leta 1993 besnela vojna v Bosni, so Cetinjci pričakali Amfilohija znanega kot vojnega hujskaša z besedami: „Risto sotono!“ Zastopal je namreč nacionalistična in klerofašistična stališča in skrival ter poveličeval vojne zločince. Posebno naklonjenost je izražal do [[Ratko Mladić|Ratka Mladića]] in [[Radovan Karadžić|Radovana Karadžića]], katerega je imenoval za „besmrtnika“. V nasprotju s tem in drugimi srbskimi pravoslavnimi škofi se je tedaj preproto ljudstvo Cetinja krepko zoperstavilo sodelovanju črnogorskih mož in fantov v vojnah na področju bivše Jugoslavije, posebej napadu na sosednjo [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]], zlasti pa bombardiranju [[Dubrovnik]]a. {| |- ! Skup je prekinut pjesmom<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/214320/dok_je_buktio_rat_u_bosni_1993_godine_cetinjani_su_ovako_dochekali_amfilohija_risto_sotono_video.html|title=DOK JE BUKTIO RAT U BOSNI 1993. GODINE, CETINJANI SU OVAKO DOČEKALI AMFILOHIJA: 'Risto sotono...' (VIDEO)|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=|language=bs|date=4. september 2021|accessdate=5. november 2025}}</ref> ! Srečanje je prekinila pesem |- | <poem> „Nikad neće Crna Gora bit’ obala srpskog mora“ </poem> | <poem> „Črna gora nikdar ne bo obala srbskega morja“ </poem> |} === Črnogorec proti Črnogorcem === Amfilohijeve očitke črnogorski vladi in njeni politiki bi lahko strnili v nekaj smeri: #Spodbujanje "montenegrinstva"<ref> „montenegrinstvo“ od italijanske besede za Črno goro: „Monte Negro“</ref>, odpovedovanje od "srbstva" in "montenegrizacija" Črne gore #vrnitev prek referenduma k samostojnosti in ločitev od Srbije, s katero je bila po prenehanju Jugoslavije nekaj časa povezana v državno skupnost „[[Srbija in Črna gora]]“ #priznavanje Kosova kot samostojne države od strani Črne gore; to Amfilohiju pomeni izdajo zapuščine črnogorskih posvetno-verskih vladarjev Petrovićev #vstop Črne gore v NATO in "oddaljevanje" od Rusije. #Kakor si je domišljijsko in mitsko zamislil „pogibijo“<ref> „pogibija“ v pomenu „pogine u borbi za slobodu otadžbine“ tj.: „pade v boju za svobodo domovine“</ref> in svetništvo kneza [[Lazar Hrebljanović|Lazarja]], je Amfilohij toliko bolj doživljal priznanje Kosova kot najhujše dejanje izdaje. Zato on čisto nekrščansko preklinja podpisnike in uporablja pesniški besednjak kosovskega mita, pozivajoč srbsko mladino da za Kosovo "ginu do posljednjeg"<ref> „ginu do posljednjeg za Kosovo“ – da se gredo vojskovat za ohranitev ali pridobitev Kosovega pod srbsko oblast, pa četudi bi v boju vsi padli oziroma umrli vsi do zadnjega.</ref>. #Tiste politike – na prvem mestu misli na srbskega predsednika [[Boris Tadić|Tadića]], ki je bil na položaju 2004-2012; še bolj ima v želodcu njegovega naslednika [[Aleksandar Vučić|Vučića]], ki ga je nasledil ter bil neprestano na oblasti vse do 2026. Obadva in njima podobne imenuje „brez glave in brez vesti“, ker so dovolili ločitev Kosova in Metohije od Srbije in od Črne gore.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref> Podobno pa razpolagajo z očitki njegovi nasprotniki: # Njegov življenjepis odkriva sicer človeka, ki mu ni tuje bistvo krščanske vere in bi od njega smeli pričakovati, da se bo držal njene osnovne usmeritve, da je mogoče doseči zveličanje z vero, ljubeznijom in ponižnim moralnim življenjem. Vendar je „malo ljudi v Črni gori in širje, ki izzivajo toliko nasprotovanj, kot osebnost metropolita Črnogorsko-primorske metropolije na Cetinju, Amfilohija Rista Radovića“ (Reuters) Večina njegovih izjav spada namreč v sam vrh mizantropije, šovinizma, homofobije in vseh drugih najmračnejših načinov izražanja človeški zavesti.<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/56874-svetosavski-zilot-u-akciji|title= Svetosavski zilot u akciji|publisher=antenam.net|author=Mirjana Dragaš & Slobodan Jovanović|place=|language=sr|date=5. november 2017|accessdate=6. september 2026}}</ref> #Z opravljanjem zadušnice zanj zahteva rehabilitacijo [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] kot začetnika odpora proti fašizmu, češ da njegova vloga med Drugo svetovno vojno ni dovolj razsvetljena in da je nedolžna žrtev komunističnega maščevanja; njegovi četniki pa so ne le sodelovali z okupatorji v boju proti komunističnim partizanom, ampak tudi širili „Veliko Srbijo“ z „etničnim čišćenjem hrvaškega in iztrebljanjem muslimanskega prebivvalstva“ <ref>Mihailović je napisao „Instrukciju (20. decembar 1941) komandantima na terenu u kojoj stoji uz glavni cilj četničkog pokreta - stvaranje velike Srbije, kao drugi primarni cilj - etničko čišćenje hrvatskog i uništenje muslimanskog stanovništva.</ref> ter nad njimi počenjali zločine, za katere niso bili nikoli kaznovani; med take spada tudi primer [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]]. # Od vseh pravoslavnih cerkva na Balkanu velja SPC kot najkonzervativnejša, mračnjačka, sovražna do znanosti in napredka. Zavrača „zahodne“ ideologije kot komunizem, individualizem, materializem in sekularizem; spregledali pa so, da je agresivni nacionalizem – ki so ga izpovedovali – prav tako ena od ideja brezbožnega liberalnega materializma.<ref name="Buchenau6566">{{harvnb|Buchenau|2014|pp=65.66}}</ref> #Vedno pa je bila povezana s političnim šovinizmom o ustvarjanju velike države in podrejanju drugih narodov pod pretvezo osvobajanja in privodenja nacionalno nezavednih k svojim "srbskim koreninam". [[Nikolaj Velimirović]], duhovno izhodišče [[Justin Popović|Justina Popovića]] in Amfilohija Radovića, trdi, da je borba za nacionalno cerkev "osnova pravega, evangeljskega in celovitega nacionalizma" in da je takšno ustanovil že [[Sveti Sava]], kar pa je anahronizem, saj v tistem času ni bilo takega liberalnega nacionalizma,, kakršnega je oznanjal v svoji „Srbiji na Balkanu“ brezbožni socialist [[Svetozar Marković]]. # Amfilohij je novembra 1991 po napadu Srbov in Črnogorcev na [[Konvali|Konavle]] hodil po dubrovniškem bojišču ter podpihoval k vojni in nasilju.<ref>Mirko Đorđević, analitičar Srpske pravoslavne crkve. Inačica izvorne stranice arhivirana 24. svibnja 2013. Pristupljeno 20. veljače 2011.</ref> Jeseni 1991 je črnogorskim vojakom delil križce in ikonice. <ref>{{cite web|url=https://pescanik.net/zasto-se-u-crkvi-sapuce-2/|title=Zašto se u crkvi šapuće 2 - Emisija, Mirko Đorđević, Ljubiša Rajić, Ivan Čolović, Pavle Rak, Mladen Lazić, Jovan Byford, Vidan Hadži-Vidanović, Ivan Kuzminović, Srđa Trifković, Nikola Samardžić, Milan Vukomanović, Slobodan G. Marković, Dragoljub Mićunović, Radmila Radić, Milica Rodić, Marko Milanović, Desimir Tošić - Peščanik|publisher=pescanik.net|author=Mirko Đorđević idr.|place=|language=sr|date=19. november 2009|accessdate=24. maj 2013}}</ref> Novembra tega leta je igraje na gusle s pesmijo „Mojkovačka bitka“ spodbujal črnogorske rezerviste podgoriške brigade „Veljko Vlahović“ na napadalnost zoper hrvaško ozemlje in krščansko katoliško prebivalstvo.<ref> Zvijer iz bezdana</ref><ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/index.php?title=Amfilohije_Radovi%C4%87|title= Amfilohije Radović|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=|place=Zagreb|language=hr|date=30. april 2022|accessdate=5. november 2025}}</ref> #Obiskoval je tudi vsa bojišča po Hercegovini, ki so jih Srbi „etnično čistili“ od muslimanov. Do zob oboroženi [[Željko Ražnatović|Arkan]] je konec junija 1991 s svojimi "Tigri" bival v Cetinjskem manastiru in s svojo polvojaško drhaljo z blagoslovom Amfilohija in SPC duhovnikov odšel morit. Bio je v [[Trebinje|Trebinju]], ko je bila oropona hiša in podjetje [[Salih Alijagić|Saliha Alijagića]] in požgano nekaj hiš uglednih muslimanov. Spodbujal je [[Milan Martić|Milana Martića]] in [[Milan Babić|Milana Babića]] v uporu zoper hrvaško oblast, češ da morajo vsi Srbi živeti v eni državi za "ujedinjenje svih srpskih krajeva".<ref>{{cite web|url=https://pescanik.net/zasto-se-u-crkvi-sapuce-2/|title=Zašto se u crkvi šapuće 2 - Emisija, Mirko Đorđević, Ljubiša Rajić, Ivan Čolović, Pavle Rak, Mladen Lazić, Jovan Byford, Vidan Hadži-Vidanović, Ivan Kuzminović, Srđa Trifković, Nikola Samardžić, Milan Vukomanović, Slobodan G. Marković, Dragoljub Mićunović, Radmila Radić, Milica Rodić, Marko Milanović, Desimir Tošić - Peščanik|publisher=pescanik.net|author=Mirko Đorđević idr.|place=|language=sr|date=19. november 2009|accessdate=24. maj 2013}}</ref><ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref> #Napadalno vojno je opravičeval kot zakonito obrambo od vseh in povsod ogroženega srbskega naroda, kot novo zavezo, v kateri ima posebno častno mesto vojni zločinec Radovan Karadžić in Srbi v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]], ki da so preživeli križanje in so zato „boljši od polkrščene Črne gore in nedokrščene Srbije“. Ne priznava pa [[Srebreniški genocid|Srebreniškega pokola]], češ da je bilo to samo „povračilo in maščevanje“ („odmazda i osveta“). #Dograjeval in spreminjal je cerkve iz XIV. in XV. stoletja, postavljal stavbe v njihovi neposredni bližini, oslikaval srednjeveške cerkve s tujimi sodobnimi svetniki, ki nikdar niso bili naslikani po črnogorskih cerkvah ter uporabljal materiale, ki niso bili zgodovinski. Na opozorila Spomeniškega varstva se je požvižgal, češ da naj pazijo: če ga bodo še ovirali pri njegovem uničevanju kulturnih spomenikov, jim bo sploh onemogočil kakršnokoli delovanje. Zgradil je veliko sakralnih stav, ki so v slogu srbskih manastirov s Kosovega, kar je bil kulturni imperializem in prozelitizem, ki je hotel z misijonarjenjem pretvoriti Črnogorce v del srbskega nacionalnega in duhovnega prostora. #Nasprotoval je obnavljanju Črnogorske pravoslavne cerkve, češ da SPC deluje v Črni gori še 8 stoletij. V resnici pa je bila ta skupnost ustvarjene 1920 z dekretom regenta Aleksandra Karađorđevića. Spreneveda se nad dejstvom, da je bila samostojnost Črnogorske pravoslavne cerkve takrat nasilno zatrta.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref> #Izgleda, da ni bil zoper svojeglavnost brezpogojno, ampak bi vendarle dopustil obnavljanje CPC pod pogojem, da bi Črna gora zopet postala kraljevina pod vodstvom Petrovićev. <ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/56874-svetosavski-zilot-u-akciji|title= Politički rebusi mitropolita Amfilohija|publisher=Peščanik|author=Mirko Đorđević|place=|language=sr|date=21. junij 2010|accessdate=6. september 2026}}</ref> === Na filmskem platnu === Dobro je dokumentirano delovanje tako predsednika Srbije Vučića kot tudi črnogorskega metropolita Radovića in prelito v napeto stvaritev na platnu. Čeprav vsebujeta oba filma različnih avtorjev le dokumentarni material, sta kot dregnila v sršenovo gnezdo in povzročila negativne odzive kot jezo in grožnje, zmerjanje in sprenevedanje v obeh prestolnicah. Filma ''Vladalac'' (''Vladar'') in ''Svjedok Božje ljubavi'' (''Priča Božje ljubezni '') sta nastala skoraj istočasno na začetku koroninega leta 2020: prvi v Beogradu, drugi pa v Podgorici. V spomin nam kličeta, da sta bili Vučić in Amfilohij dejavna soudeleženca zločinske velikosrbske politike. <ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2020/2/24/dva-ratna-druga-aleksandar-vucic-i-amfilohije-radovic|publisher=balkans.aljazeera.net|author=Tomislav Marković|place=|language=sr|date=24. februar 2020|accessdate=6. september 2026}}</ref> === Nagrade in priznanja === ;Izbrani redovi in odličja #Spominsko odličje [[Carigrajski patriarhat|carigrajskega patriarha]] [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomeja]] (1991)<ref name="standard"/> #Odličje [[Jeruzalemski grški patriarhat|Jeruzalemskega grškega patriarhata]] ob dvatisočletnici krščanstva (2000)<ref name="standard"/> #„Red Lomonsova“, odlikovanje [[Ruska federacija|Ruske federacije]] (2001)<ref name="standard"/> #Odličje Jeruzalemskega grškega patriarhata ob 1500-letnici [[Mar Saba]] (2002)<ref name="standard"/> # »Red sv. Aleksandra Nevskega I. stopnje«, Ruska vojaško-znanstvena akademija (2003)<ref name="standard"<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2020/2/24/dva-ratna-druga-aleksandar-vucic-i-amfilohije-radovic|publisher=balkans.aljazeera.net|author=Tomislav Marković|place=|language=sr|date=24. februar 2020|accessdate=6. september 2026}}</ref>''/> #»Red sv. Cirila Turovskega«, [[Beloruska pravoslavna Cerkev]] (2008)<ref name="standard"/> # »Red sv. Vladimirja«, Ukrajinska pravoslavna Cerkev pod Moskovskim patriarhatom (2012) <ref name=''standard''/> # „Red sv. Velikomučenika Jurija“, Škofija Budimlja in Nikšić (2013) <ref name="standard"/> # „Red Črnogorske velike zvezde“, Predsednik [[Jakov Milatović|Milatović]] (2025, posmrtno) <ref>{{cite web|url=https://mitropolija.com/2025/10/24predsjednik-milatovic-dodijelio-posthumno-orden-crnogorske-velike-zvijezde-mitropolitu-amfilohiju/|title=Предсједник Милатовић додијелио постхумно Орден Црногорске велике звијезде митрополиту Амфилохију|publisher=Православна Митрополија црногорско-приморска (Званични сајт)|author=|place=|language=sr|date=14. oktober 2025|accessdate=24. oktober 2025}}</ref> # Častni član „Moskovske bogoslovne akademije“ (2006) # Častni doktorat »Teološkega inštituta sv. Sergija v Parizu« (2012)<ref>{{cite web|url=http://www.spc.rs/eng/metropolitan_amfilohije_receives_honorary_doctorate_saint_sergius_orthodox_theological_institute|title=Metropolitan Amfilohije receives the honorary doctorate of the Saint Sergius Orthodox Theological Institute in Paris {{!}} Serbian Orthodox Church [Official web site] |publisher=Serbian Orthodox Church|author=|place=|language=en|date=20. januar 2015|accessdate=8. november 2020}}</ref> # Častni doktorat „Petrograjske bogoslovne akademije“ (2015)<ref>{{cite web|url=http://www.spc.rs/eng/metropolitan_amfilohije_doctor_honoris_causa_orthodox_spiritual_academy_st_petersburg|title=Metropolitan Amfilohije Doctor HONORIS CAUSA of the Orhodox Spiritual Academy of St. Petersburg {{!}} Serbian Orthodox Church [Official web site] |publisher=Serbian Orthodox Church|author=|place=|language=en|date=2015|accessdate=8. november 2020}}</ref> == Dela == Amfilohijevi spisi obsegajo več kot tisoč enot<ref>{{cite web|url=https://www.standard.rs/2020/10/30/zivot-i-delo-mitropolita-amfilohija/|title=Život i delo mitropolita Amfilohija|publisher=Novi Standard|author=|place=|language=sr|date=30. oktober 2020|accessdate=31. oktober 2020}}</ref>; njegova izbrana dela so bila objavljena v 36 zvezkih. Skupaj z [[Atanasij Jevtić|Atanasijem Jevtićem]] je Amfilohij prevajal v srbščino Devterokanonične [[Stara zaveza|starozavezne]] knjige. === Izbrana dela === #''Tajna Svete Trojice po učenju Grigorija Palame'' (1973), doktorska disertacija v grščini. #''Smisao liturgije'' (1974), razprava v grščini. #''Tumačenje Starog zaveta kroz vekove'' (1979), Beograd. #''Sinaiti i njihov značaj u Srbiji XIV vijeka'' (1981), razprava. #''Filokalijski pokret XVIII i početkom XIX vijeka'' (1982), razprava v grščini. #''Osnove pravoslavnog vaspitanja'' (1983), veroučna knjiga. #''Duhovni smisao hrama Svetog Save'' (1987), Beograd. #''Vraćanje duše u čistotu'' (1992), Podgorica. #''Istorijski presjek tumačenja Starog zavjeta'' (1995), Nikšić.<ref>{{cite web|url=https://alchetron.com/Amfilohije-Radovi%C4%87|title=Amfilohije Radović|publisher=Alchetron, The Free Social Encyclopedia|author=|place=|language=en|date=29. november 2024|accessdate=5. november 2025}}</ref> == Navedki == {{navedek|''»Samo duša koja časno ponese svoj krst i narod koji dostojanstveno nosi taj krst i koji odstrada svoju vjeru, zaista razumiju tajne tog izvornog, hrišćanskog načina postojanja«''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref><ref>Tako je dejal Amfilohij na predavanju v priredbi „Misijskega fonda Eparhije zvorničko-tuzlanske“ v Bijeljini</ref><br>„Le duša, ki častno ponese svoj križ in ljudstvo, ki dostojanstveno nosi ta križ in ki odtrpi svojo vero, zares razume skrivnosti tega izvirnega krščanskega načina obstajanja“}} {{navedek|''»U riječi je život, ali je u riječi i smrt. I dobra i zla riječ stvara: jedna zajednicu života, druga zajednicu smrti i ništavila.«''<ref>{{cite web|url=https://zurnal.me|title=Mitropolit Amfilohije (Radović): Bez Riječi nema nam života.|publisher=zurnal.me|author=Amfilohije Radović|place=|language=cg|date=18. januar 2023|accessdate=6. september 2026}}</ref><ref>Prvič objavljeno v »Književne novine«, marec 1985</ref><br>„V besedi je življenje, toda v besedi je tudi smrt. In dobra in huda beseda ustvarja: ena skupnost življenja, druga skupnost smrti in niča.“}} {{navedek|''»Toga dana, iz tog jednopolnog braka, od Njegoševe slavne Crne Gore svi su preduslovi da se rodi - Jadogora, a od ponosnih Crnogoraca da počnu da se rađaju - jadogorci.«''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref><ref>Po prirejanju „parade ponosa“ v Beogradu, ki jo je označil za „sodomski smrad“, je bil sedaj Amfilohij odločno proti prirejanja podobne „parade“ v Podgorici rekoč, da so vsa tovrstna zbiranja nasilje nad vestjo ogromne večine ljudi in je izrazi tudi svoje odklonilno stališče do enospolnih skupnosti.</ref><br>„Na ta dan, iz te enospolne poroke, obstajajo vsi predpogoji, da se rodi – Gorjégora, a od ponosnih Črnogorcev da se začenjajo porajati - Gorjégorci“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Črnogorsko-primorska metropolija]] *[[Seznam papežev]] *[[Črnogorska pravoslavna Cerkev]] *[[Rusofilstvo]] *[[Covid-19]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Amfilohij Radović}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [http://mitropolija.com/mitropolit-crnogorsko-primorski/ Биографија митрополита Амфилохија |Митрополит цроногорско-приморски] * [https://www.youtube.com/watch?v=Jj2C8kxaKSY ДОСТОЈАН – Филм о Митрополиту црногорско-приморском Амфилохију (NEOPOREČEN – Film o črnogorsko-primorskem metropolitu Amfilohiju |Youtube] * [http://www.politika.rs/rubrike/dogadjaji-dana/Podgorici-smeta-ono-srpska-u-nazivu-SPC.sr.html Подгорици смета оно „српска“ у називу СПЦ (Podgorici je napoti tisto »srbska« v nazivu SPC) |Beograjski dnevnik „Politika“, 12. oktober 2015] *[https://redportal.pink.rs/cooltura/1843/dostojan-film-o-amfilohiju-radovicu DOSTOJAN: Film o Amfilohiju Radoviću | RedTV] ;{{ikona cnr}} *[http://portalanalitika.me/clanak/201226/da-li-amfilohije-ozbiljno-prijeti-ratom-ili-se-Sali Da li gospodin Amfilohije ozbiljno prijeti ratom – ili se šali (Ali gospod Amfilohij resno grozi z vojno – ali se šali| Portalanalitika 9. januar 2017] *[https://www.slobodnaevropa.org/a/odnos-spc-i-korone-kako-je-lije%C4%8Den-amfilohije/30884695.html Kako je liječen Amfilohije od korone|Slobodna Evropa] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/index.php?title=Amfilohije_Radovi%C4%87 Amfilohije Radović – Hrvatska internetska enciklopedija] ;{{ikona de}} *[https://www.bild.de/lgbt/2020/lgbt/serbisch-orthodoxe-kirche-homophober-kirchenfuehrer-an-corona-gestorben-73674488.bild.html Serbisch-orthodoxe Kirche : Homophober Kirchenführer an Corona gestorben (SPC: Ljudomrzni cerkveni voditelj je umrl za korono) | Leben & Wissen – BILD.de] *[https://www.spiegel.de/panorama/montenegro-kirchenfuehrer-stirbt-an-corona-glaeubige-kuessen-seinen-leichnam-a-edebe9cc-ccda-4aac-abb2-f4fd49c215b3 Montenegro: Kirchenführer stirbt an Corona - Gläubige küssen seinen Leichnam (Črna gora: Cerkveni voditelj je umrl od korone – Verniki poljubljajo njegovo truplo | DER SPIEGEL] *[https://www.spiegel.de/politik/ausland/bischoefe-drohen-regierung-in-serbien-mit-dem-tod-a-899234.html Serbien: Bischöfe drohen Regierung mit dem Tod (Srbija: Vladike grozijo vladi s smrtjo)|Spiegel Online 11. maj 2013] ;{{ikona en}} *[https://web.archive.org/web/20101126214959/http://orthodoxresearchinstitute.org/resources/hierarchs/serbia/current/bio_amfilohije_radovic_metr_montenegro.htm Metropolitan Amfilohije (Radovic) of Montenegro and the Coastlands | Arhivirano] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= [[Visarion Kostić]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Vršac|banatski škof]] | years = 1985&ndash;1990}} {{s-aft|after= [[Atanasij Jevtić]]}} {{s-bef|before= [[Jovan Pavlović]]}} {{s-ttl|title= [[Metropolija Črnogorsko-primorska|črnogorsko-primorski metropolit]] | years = 1990&ndash;2020}} {{s-aft|after= [[Joanikij Mićović]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Radović, Amfilohij}} [[Kategorija:Rojeni leta 1938]] [[Kategorija:Umrli leta 2020]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbski četniki]] [[Kategorija:Srbski nacionalisti]] [[Kategorija:Črnogorci]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci na Papeškem inštitutu v Rimu]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski prevajalci]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Srbski vplivneži]] [[Kategorija:Srbski založniki]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Razpad Jugoslavije]] [[Kategorija:Umrli od covida-19]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih cerkvah in samostanih]] ozundvnlq09sxphny8xzlw9v1f89hhx 6759859 6759856 2026-10-02T23:07:17Z Stebunik 55592 /* Zunanje povezave */ 6759859 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Amfilohij}} {{drugipomeni2|Radović}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Amfilohij Radović | honorific-suffix = | native_name = Ристо Радовић/Risto Radović | native_name_lang = sr | title = [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorski]] [[nadškof]] in [[metropolija|metropolit]] | image = Amfilohije, Metropolitan of Montenegro.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Metropolit Amfilohij leta 2012 | church = [[Srbska pravoslavna cerkev]] v [[Črna gora|Črni gori]] | archdiocese = | province = | metropolis = [[Črnogorsko-primorska metropolija]] | diocese = | see = | elected = | appointed = | term = | term_start = [[30. december]] [[1990]] | quashed = | term_end = [[30. oktober]] [[2020]] | predecessor = [[Danilo Dajković|Danilo]] | opposed = | successor = [[Joanikij Mićović|Joanikij]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1967]] | ordained_by = v [[Grška pravoslavna Cerkev|Grški pravoslavni Cerkvi]]. | consecration = [[1985]] | consecrated_by = [[SPC|srbski patriarh]] [[German Đorić|German]] in drugi vladike | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | birth_date = {{birth date|1938|1|7}} | birth_place = [[Bare, Kolašin|Bare]] ([[Kolašin]], [[Zetska banovina]] [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]) | death_date = {{Death date and age|2020|10|30|1938|1|7}} | death_place = [[Podgorica]], [[Črna gora]] | buried = [[Podgoriška stolnica]] ([[Podgorica]], [[Črna gora]] | tomb = [[Podgorica]] (Stolnica Jezusovega vstajenja, [[Črna gora]]) | resting_place_coordinates = 42°26'44.5"N 19°14'53.7"E | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavni|pravoslavec]] | residence = | parents = <br> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] <br>[[Papeški vzhodni inštitut]]<br>[[Univerza v Atenah]] <ref name="Morrison86"/> | motto = | signature = Bishop_Amfilohije_Radović_-_signature.png | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Amfilohij Radović''', rojen kot '''Risto Radović''' ({{lang-sr|Ристо Радовић/Risto Radović}}, [amfilɔ̌xijɛ râːdɔv̞itɕ]<ref>{{cite web|url=https://alchetron.com/Amfilohije-Radovi%C4%87|title=Amfilohije Radović|publisher=Alchetron, The Free Social Encyclopedia|author=|place=|language=en|date=29. november 2024|accessdate=5. november 2025}}</ref> [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]] [[Črnogorci|črnogorskega]] porekla, [[bazilijanci|bazilijanec]] in [[Črnogorsko-primorska metropolija|črnogorsko-primorski]] [[metropolit]]), * [[7. januar]] [[1938]], [[Bare, Kolašin|Bare]] pri [[Kolašin]]u ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Črna gora]]), † [[30. oktober]] [[2020]], [[Podgorica]]. Njegov častni naslov, ki pa ga je v celoti nosil le on, se je glasil: : Mitropolit crnogorsko-primorski, vladika skenderijsko-brdsko-zetski i egzarh pećkog trona. (črnogorsko)<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/mitropolit-amfilohije-radovic/|title=Mitropolit Amfilohije Radović|publisher=Istinomer|author=|place=|language=sr|date=4. december 2020|accessdate=7. september 2026}}</ref><br>Črnogorsko-primorski metropolit, skenderijsko-brdsko-zetski škof in egzarh peškega trona. (slovensko)<br>Metropolitan of Montenegro and the Coastlands, Zetsko-Brdo and Skenderije, and Exarch of the Holy Throne of Peć.<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=27. junij 2014|accessdate=3. september 2026}}</ref> (angleško). == Življenjepis == [[File:Metropolitan Amfilohije as Risto Radović.jpg|thumb|200pc|left|Radović kot mlad študent]] === Poreklo in šolanje === Amfilohij se je rodil na pravoslavni [[Božič]], dne {{OldStyleDate|7. januar|1938|25. december}} kot ''Risto Radović'' v številni družini v [[Bare, Kolašin|Barah]] pri [[Kolašin]]u v Dolnji [[Morača|Morači]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]], danes [[Črna gora]].<ref name="Sistek121122">{{harvnb|Šístek|2011|pp=121–122.}}</ref>{{sfn|Stamatović|1999}}<ref>Morrison, Kenneth (2008). Montenegro: A modern history. I.B.Tauris. pp. 136, 257. ISBN 9780857714879.</ref> Nadživel ga je med drugimi tudi njegov starejši brat Vučina, ki je bil navzoč na njegovem pogrebu 2020, ter je nastopal tudi v dokumentarnem filmu o Amfilohiju z naslovom „Dostojan“.<ref>{{cite web|url=https://redportal.pink.rs/cooltura/1843/dostojan-film-o-amfilohiju-radovicu|title=DOSTOJAN: Film o Amfilohiju Radoviću|publisher=RedTV|author=|place=|language=sr|date=2020|accessdate=5. november 2025}}</ref> Bil je potomec vojvoda Mina Radovića, ki je sodeloval pri zedinjenju plemena Morača s [[Kneževina Črna gora|Kneževino Črno goro]] leta 1820. {{sfn|Stamatović|1999}} Njegov oče je bil Ćiro Radović, mati pa Mileva r. Bakić.<ref>{{cite web|url= https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral |title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref> Osnovno šolanje je končal v domačem [[Samostan Morača|Samostanu Morača]]. Nato se je vpisal v Bogoslovje sv. Sava v Samostanu Rakovica pri Beogradu (kar bi ustrezalo katoliškemu malemu semenišču), ki ga je končal 1962.<ref>{{cite web|url= https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref>{{sfn|Stamatović|1999}}. O svoji nenavadni poti do takorekoč vsiljenega duhovnega poklica pripoveduje on sam takole v eni od svojih ne vedno enakih zgodb: :»V tem kratkem tuzemeljskem življenju sem imel srečo srečevati se z izrednimi ljudmi. Predvsem je bil to moj oče, od katerega so v tistih povojnih časih zahtevali, da naj bo šolnik, ker so komunisti pobili mnogo profesorjev in duhovnikov. On pa je to zavrnil z razlago, da be bo poučeval otrok brezbožništva. To je bil njegov razlog, da ne sprejme poučevanja v osemletni šoli na Morači in zahvaljujoč njemu sem tudi jaz krenil po tej poti. On je to predlagal tudi mojim starejšim bratom, vendar oni tega niso hoteli, jaz pa sem. To ni bilo preprosto. Moral bi iti v Prizren, toda v Kolašinu so mi na vojaškem odseku to prepovedali z besedami: 'Kaj ti bo ta šola, ona je davno propadla, tega boga ni…' Potem so mi določili, da naj grem v mornarico. 'Zakaj?' sem vprašal. 'Moramo te prevzgojiti', so mi odgovorili. Nato sem prišel z očetom v Beograd. In tako greva od Cvetnega trga proti Patrijašiji<ref>S prejšnje osrednje železniške postaje, ki je za časa Aleksandra Vučića izgubila svoj namen – ostala je le klasicistična stavba brez vlakov –, je vodila pot prek Zelenega venca, kjer je Cvetni pijac (Cvetni trg) do Patrijaršije, ki pa je že tik [[Kalemegdan]]a v oddaljenosti kakih treh kilometrov</ref>, a jaz molim k Bogu, da me ne sprejmejo v Bogoslovijo. Ni uslišal moje molitve, sprejeli so me…«<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/svet/ovako-je-govorio-amfilohije-beseda-na-sajmu-knjiga/|title=Ovako je govorio Amfilohije: Beseda na Sajmu knjiga |publisher=nova.rs|author=Ranko Pivljanin|place=|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=5. september 2026}}</ref> Kot semeniščnik je v poznih petdesetih letih prejšnjega stoletja spoznal [[Justin Popović|Justina Popovića]] in občudoval ter si prisvojil njegovo rusofilstvo in nepomirljivo sovražno stališče do sodobne omike.<ref name="Buchenau6667">{{harvnb|Buchenau|2005|pp=66-67.}}<ref/> Istočasno se je posvetil študiju [[klasična filologija|klasične filologije]] na Beograjski univerzi.<ref name=official>Metropolitanate of Montenegro and the Littoral official site: [http://www.mitropolija.com/eparhijski-arhijerej/ Његово Високопреосвештенство Архиепископ Цетињски Митрополит Црногорско-приморски и Егзарх Пећког Трона Амфилохије (Радовић) ''His Eminence Archbishop of Cetinje, Metropolitan of Montenegro and the Littoral and Exarch of the Throne of Peć Amfilohije (Radovic) ''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/201404151100851/http://www.mitropolija.com/eparhijski-arhijerej/|date=15 April 2014}}</ref><ref name="Morrison104"/> Znanje si je nabiral na več evropskih vseučiliščih: v [[Pariz]]u je študiral na ruskem [[Teološki inštitut sv. Sergija, Pariz|Teološkem inštitutu svetega Sergija]], v [[Rim]]u na [[Papeški orientalski inštitut|Papeškem vzhodnem inštitutu]] in je tam tudi magistriral (1965), v [[Bern]]u pa na [[Krščanska katoliška univerza v Švici|Švicarski starokatoliški krščanski univerzi]]<ref name="Buchenau66"/> Podiplomsko šolanje je izpopolnil v Bernu in Rimu, ter nato odšel za sedem let v [[Grčija|Grčijo]], kjer je položil v roke Grkov meniške zaobljube ter sprejel ime „Amfilohij“ ter nato deloval kot jeromonah za Grško pravoslavno Cerkev.<ref name=official/> V Atenah je doktoriral z disertacijo ''„Skrivnost Svete Trojice glede na učenje sv. [[Gregorij Palama|Gregorija Palamskega]]“'' (''„Mystery of the Holy Trinity according to the Teaching of St. Gregory Palamas“'')<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref> Po enoletnem bivanju na gori Atos je odšel za profesorja v Pariz, kjer je poučeval na Pravoslavnem teološkem inštitutu sv. Sergija. 1976 se je vrnil v Jugoslavijo in postal docent, nato pa profesor katehetike na Beograjski teološki fakulteti „Sveti Jovan Bogoslov“.<ref name="Morrison86"/> 2006 je postal izredni profesor na Moskovski teološki akademiji, a 2008 na Teološkem inštitutu pri Beloruski državni univerzi.<ref name=official/> Po vrnitvi v Beograd je bil izvoljen za dekana Bogoslovne fakultete v dveh mandatih.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/mitropolit-amfilohije-radovic/|title=Mitropolit Amfilohije Radović|publisher=Istinomer ili Ispinomer|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=7. maj 2015}}</ref> === Banatski škof (1980-1990) === Maja 1985 je postal škof Banatske pravoslavne škofije s sedežem v [[Vršac|Vršcu]]<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref>. [[Škofovsko posvečenje]] je prejel 16. junija 1985 v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Beograjski stolnici sv. Mihaela Nadangela]] po rokah [[German Đorić|patriarha Germana]]. Soposvečevalci so bili: črnogorsko-primorski metropolit Danilo, bački škof Nikanor, braničevski Hrizostom, žički Stefan, šumadijski Sava, dalmatinski Nikolaj, timoški Milutin, zvorniško-tuzlanski Vasilij, avstralsko-novozelandski Vasilij, banjaluški Jefrem in mačvanski Danilo. Ustoličen je v Vršcu 21. julija 1985. <ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/zivotopis-mitropolita-crnogorsko-primorskog-amfilohija-1938-2020/|title= Životopis mitropolita crnogorsko-primorskog Amfilohija (1938-2020). Arhiepiskop Cetinjski, Mitropolit Crnogorsko-Primorski i Egzarh svetog trona Pećkog Amfilohije.|publisher=Svetosavlje|author=|place=|language=cg|date=|accessdate=5. september 2026}}</ref> Med škofovanjem v Banatu je imel korekten odnos do katoličanov. Prišel je tudi osebno s spremstvom 14. februarja 1988 na posvetitev novega [[Škofija Zrenjanin|katoliškega zrenjaninskega škofa]] [[László Huzsvár|Huzsvárja]]; prav tako so se za časa njegovega škofovanja za praznike redno obiskovali tako škofje kot duhovniki; ta povezava se je še poglabljala med kratkim škofovanjem njegovega naslednika [[Hrizostom Stolić|Hrizostoma]], ki pa je bil kmalu povišan v Žičo. To starodavno navado je enostransko pretrgal škof [[Nikanor Bogunović|Nikanor]], ki je prepovedal svojim duhovnikom kakršnekoli tovrstne stike.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison134"/><ref name="Morrison104"/> Pri koncu svoje banatske službe pa je – podobno kot v Sloveniji [[Vladimir Dedijer]] ali v Srbiji [[Vuk Drašković]], pa zgodovinar [[Vasilije Krestić]] in pisatelj [[Dobrica Ćosić]] – prišel pod vpliv velesrbskega nacionalzma, čigar glavni nosilec je bil predsednik [[Slobodan Milošević|Milošević]]. K občutku o ogroženosti Srbov je prispevala tudi tajna in zloslutna „Spomenica“ SANU (1986), ki med drugim postavlja Srbe v vlogo nedolžne in od vseh preganjane žrtve z nedokazano trditvijo, da je postala [[Jugoslavija]] srbska grobnica in da jo zato treba razbiti, ter namesto nje ustvariti „Veliko Srbijo“. Tako so šovinisti kmalu tudi Amfilohija uspeli vplesti v dnevno politiko in je začel obtoževati najprej [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliško Cerkev]]: ne sicer v Srbiji, ampak tisto na Hrvaškem, češ da sodeluje pri preganjanju tamkajšnjih Srbov, ki da ga izvaja [[Franjo Tuđman|Tuđmanova]] „ustaška“ oblast.<ref name="Kristo433447">{{cite book|last=Krišto|first=Jure|chapter=The Catholic Church in a Time of Crisis|editor1-last=Ramet|editor1-first=Sabrina P. P.|editor-last=Adamović|editor2-first=Ljubiša S. |title=Beyond Yugoslavia: politics, economics, and culture in a shattered community|xear=1995|publisher=Westview Press|isbna=9780813379531|url=https://books.google.com/books? Id=PyKoAAAAIAAJ&q=Amfilohije+Radovic|pages=433, 447}} „accusation of Croats and the Roman Catholic Church of allegedly endangering the Serb people in Croatia. Many Serbian intellectuals became involved in this anti-Catholic propagand, but the names of Vasilije Krestic, historian, Dobrica Cosic, writer, and Amfilohije Radovic, Orthodox bishop from Banat stand out.“ </ref> 1990 je postal Amfilohij eden od vidnejših kandidatov za patriarha SPC. Podporo mu je dajal tudi predsednik Milošević.<ref name="Perica143144"/> Ni pa prejel zadostnega števila glasov in se tako ni mogel uvrstiti med tri vodilne škofe, od katerih bo potem eden izvoljen z žrebom.<ref name="Sistek121122"/><ref name="Perica143144">{{harvnb|Perica|2002|pp=143-144}}</ref> == Črnogorski metropolit (1990 – 2020) == [[File:04 04 2008 Mitropolit Amfilohije B&W -potpisana-s.JPG|200px|thumb|right|<center>Črnogorski metropolit Amfilohij leta 2008]]</center> === Ustoličenje med protesti === Nekaj dni pozenje se je odpovedal stari škof [[Danilo Dajković]] svoji službi in tako je bil v decembru 1990 kot njegov naslednik in metropolit Črnogrsko-primorske metropolije izvoljen Amfilohij; to službo je opravljal z versko-političnim hrupom vse do svoje smrti.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison134"/><ref name="Sistek121122">{{harvnb|Šístek|2011|pp=121-122. }}</ref> Med opaženimi gosti ob njegovem ustoličenju so bili pesnik [[Matija Bečković]], [[Novak Kilibarda]] in zgoraj omenjeni Radovan Karadžić. <ref name="Morrison134"/> Med visoko rangiranimi srbskimi nacionalisti v [[SR Črna gora|Črni gori]] je njegova izvolitev sprožila val navdušenja.<ref name="Sistek121"/> Med domačimi [[Črnogorci]] pa so decembra 1990 na [[Cetinje|Cetinju]] zoper njegovo izvolitev izbruhnili protesti, saj je bil znan – čeprav tudi sam Črnogorec – da kot Posrbljenec oporeka Črnogorcem poseben jezik, cerkveno samostojnost in lastno državnost. Zato so mu očitali tudi pregovor: „Gori Poturice od Turaka“ („Hujši so Poturice od Turkov) v smislu, da je on kot posrbljeni Črnogorec hujši od pravih Srbov.<ref name="Sistek123"/><ref>{{cite web|url= https://www.academia.edu/65525742/The_Serbian_Proverb_Poturica_gori_od_Tur%C4%8Dina_A_Turk_Convert_Is_Worse_Than_a_Turk_Stigmatizer_and_Figure_of_Speech |title= The Serbian Proverb Poturica gori od Turčina (A Turk-Convert Is Worse Than a Turk). Stigmatizer and Figure of Speech.|publisher=academia.edu|author=Marija Mandić|place=|language=en|date=2021|accessdate=6. september 2026}}</ref> Amfilohij je bil izvoljen decembra, umeščen pa 30. decembra 1990 v [[Samostan Cetinje|Cetinjskem samostanu]]. <ref>[https://mitropolija.com/mitropoli-crnogorsko-primorski/ АМФИЛОХИЈЕ АРХИЕПИСКОП ЦЕТИЊСКИ, МИТРОПОЛИТ ЦРНОГОРСКО-ПРИМОРСКИ И ЕГЗАРХ СВЕТОГ ТРОНА ПЕЋКОГ]</ref> === Delovanje === SPC v Črni gori se je okrepila v času [[Padec komunizma|Padca komunizma 1989]] kot edina duhovna, pa tudi politična sila, ki je obstajala neokrnjena kljub [[Razpad Jugoslavije|Razpadu Jugoslavije]].<ref name="Morrison8688">{{harvnb|Morrison|2018|pp=86, 88.}} <ref name="Morrison135"/><ref name="Morrison104"/> Ko je postal metropolit, je Amfilohij takoj začel načrtno graditi nove cerkve in samostane, ter obnavljati stare cerkvene stavbe. <ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison104105"/>{{harvnb|Morrison|2015|pp=104-105.}}</ref> V tem obdobju so ljudje množično začeli iskati [[duhovnost]], pa je naraščalo števio vernikov pri svetih obredih, prejema krstov in drugih zakramentov, a oglašali so se tudi novi duhovni poklici med duhovniki, menihi in nunami, saj je prenehal polstoletni pritisk brezbožne [[ZKJ|komunistične partije]], ki je dotlej imela v Črni gori odločilen vpliv, morebiti največjega od vseh jugoslovanskih republik.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison135"/><ref name="Morrison105"/> Za pokristjanjevanje razkristjanjenih Črnogorcev se je Amfilohij posluževal tudi procesij z [[relikvija|relikvijami]] blaženega [[Vasilij Ostroški|Vasilija Ostroškega]], ki so jih pošiljali tudi v druge samostane. Poudarjal je češčenje žrtev taborišč, takoimenovanih mučencev, ki so umrli v [[Jasenovac|Jasenovcu]] med Drugo svetovno vojno in s tem netil sovraštvo do katoliških Hrvatov, saj ni bilo omenjano, da so imeli tam od ustaškega režima tudi Hrvatje in Judje svoje žrtve in da so bile podobne žrtve katoličanov tudi po Srbiji.<ref name="Morrison134"/> Delal je tudi za rehabilitacijo in kanonizacijo spornega pravoslavnega škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] kot mučenca, ki je bil sicer zaprt v [[Dachau|Dachauvu]], vendar je bil znan ne le kot antikomunist in antikatolik, ampak tudi kot zagrizen antisemit in občudovalec [[Hitler]]jevega nacizma, ki ga je – ne brez podlage – primerjal s srbskim [[svetosavje]]m.<ref name="Byford72791001581592111">{{harvnb|Byford|2008|pp=72.79.100.158.159.211.}} </ref> Na Cetinju je odprl Amfilohij novo bogoslovje, založbo „Svetigora“ ter radijsko postajo „Radio Svetigora“. <ref name="Morrison86">{{harvnb|Morrison|2018|p=86.}}</ref> Glavni nadzornik vseh teh ustanov je bil sam Amfilohij. <ref name="Buchenau800"/> 1992 je pokrenil mesečnik svoje metropolije ''„Svetigora“ '', ki izhaja še sedaj (2026). 1998 je odprl radijsko postajo na državni ravni z istim imenom – „Svetigora“. Na začetku so bili odnosi z oblastmi sprejemljivi in predsednikom [[Milo Đukanović|Milom Đukanovićem]] dokaj dobri, vendar so se zaostrovali do prave sovražnosti. Med drugim je želel uvesti v šole tudi verouk. <ref žname="Morrison8687">{{harvnb|Morrison|2018|pp=86.87}}</ref> Za časa njegovega škofovanja je bilo zgrajenih ali obnovljenih več kot 567 cerkva in samostanov. <ref>{{cite book|url=https://books.google.com/book3?id=eCa8MwEACAAJ|title=Obnova i gradnja manastira i hramova u Crnoj Gori: ljetopis obnove, sanacije, rekonstrukcije i izgradnje u Mitropoliji Crnogorsko-primorskoj: 1990-2010|publisher=Mitropolija Crnogorsko-primorska|author=Jovan B. Markuš|place=|language=sr|date=2010|accessdate=31. avgust 2026}}</ref>Spodbudil je po zgledu katoliške »Karitas« v več črnogorskih mestih [[dnevna kuhinja|dnevne kuhinje]], kjer se je prehranjevalo čez 600 najbolj ranljivih družin z vsakdanjim toplim obrokom; tudi število prejemnikov enkratne pomoči v živežu je bilo veliko.<ref>[https://www.novosti.rs/vesti/planeta.300.html:830036-Topli-obrok-uz-blagoslov-Mitropolija-crnogorsko-primorska-pomaze-i-hrani-nevoljnike-u-svoje-cetiri-narodne-kuhinje Topli obrok uz blagoslov: Mitropolija crnogorsko-primorska pomaže i hrani nevoljnike u svoje četiri narodne kuhinje], Večernje novosti (2019) </ref> == Politično delovanje in smrt == [[File:Свјетлопис гроба митрополита Амфилохија у Саборном храму у Подгорици4.jpg|thumb|right|200px|Amfilohijev grob v [[kripta|kripti]] [[Podgoriška stolnica|Podgoriške stolnice]] ]] === Protestne »litije« === [[File:Protest in Podgorica, Jan 2020.jpg|thumb|200px|right| „Protestne litije“ pred [[Podgoriška stolnica|Podgoriško stolnico]] [[26. januar|26. januarja]] [[2020]] ]] Novi zakon o verskih skupnostih je konec decembra 2019 [[de jure]] prenesel lastništvo nad cerkvenim premoženjem, ki si ga je od 1920 prilastila na novo ustanovljena SPC, na črnogorsko državo.<ref>{{cite news|url=https://www.nytimes.com/reuters/2019/12/26/world/europe/26reuters-montenetro-protest.html|title=Serbs Protest in Montenegro Ahead of Vote on Religious Law|agency=Reuters|date=26. december 2019|work=The New York Times|access-date=5. januar 2020|language=en-US|issn=0362-4331}}</ref> Amfilohij je takrat takorekoč pobesnel in nahujskal Srbe na množične proteste, češ da je s tem državnim napadom na cerkveno premoženje ustvarjena brezzakonita družba; pozivu so sledile množične cestne litije ali procesije in zapore prometnic, pa tudi včasih grobo posredovanje policije in zaporne kazni za nekatere udeležence, časnikarje in cerkvenjake; pretepen naj bi bil tudi Amfilohijev posrednik in škofo-vikar budimljansko-nikšički [[Metodij Ostojić|Metodij]] (*1976), ki je bil prepeljan na zdravljenje v beograjsko [[VMA]], kjer so temu dogodku mediji še napihnili.</ref>{{cite web|url=https://balkaninsight.com/2019/06/14/montenegros-attack-on-church-property-will-create-lawless-society/|title=Montenegro’s Attack on church Property Will Create Lawless Society|date=14. junij 2019|website=Balkan Insight|language=en-US|access-date=5. Januar 2020}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/444908/Episkop –Metodije-posle-prebijanja-u-Crnoj-Gori-hospitalizovan-na-VMA|website=Politika Online|access-date=20. Januar 2020}}</ref> 29. decembra 2019 je Škofovski sinod SPC v Črni gori izobčil predsednika Mila Đukanovića in njegovo vlado, ki je prinesla ta sporni zakon o verski svobodi, ki pa je pravzaprav izenačil vse verske skupnosti, podobno kot drugod po svetu v demokratičnih državah. SPC pa je hotela ohraniti svoje prigrabljene privilegije.<ref>[https://web.archive.org/web/20230408102238/https://www.b92.net/info/vesti/index.php? yyyy=2019&mm=12%E2%85%86=29&nav_category=167&nav_id=1636336&version=amp Episkopski savet: Milo i poslanici izopšteni iz SPC], B92</ref> Amfilohij je kljub prepovedi množičnega zbiranja od strani Zdravstvenega ministrstva zaradi sočasnega izbruha koronine pandemije nadaljeval in še naprej vodil množične proteste; glavni povod za to je bilo omenjeno sprejetje zakona, po katerem se stanje cerkvenega premoženja vrača v status quo pred letom 1920, ko je to bilo državna črnogorska lastnina. Amfilohij je to začel konec 2019, nadaljeval pa z nezmanjšanim zagonom tudi v letu korone 2020, ko še ni bilo cepiva in je bila lahko vsaka okužba usodna. Protesniki so po celi Črni gori jemali iz cerkva bandere, svete ikone in križe, ki so jih nosili v protestnih procesijah za dosego določenih političnih ciljev: ne le, da bi odstavili sporni zakon, ampak tudi oblast, ki ga je sprejela. Oporečniški politično-cerkveni shodi so se nadaljevali vse do avgusta 2020, seveda ne upoštevajoč zdravstvenih previdnostnih ukrepov ampak njim navkljub v organizaciji srbskega metropolitanskega vodstva in navadno tudi pod osebnim Amfilohijevim vodenjem. <ref>{{cite web|url=http://www.politika.rs/sccc/clanak/449003/Nastavljene-litije-sirom-Crne-Gore|title=Настављљене литије широм Црне Горе|website=Politika Online|access-date=2. marec 2020}}</ref> Amfilohij je torej od začetka 2020 vodil množične proteste, kjer kljub prepovedi zbiranja ob izbruhu pandemije korone niso upoštevali nobenih zdravstvenih predpisov in priporočil; udeleženci niso nosili niti varnostnih krink niti se držali potrebne razdalje. Poleg tega so v cerkvah tudi o [[Velika noč |velikonočnih praznikih ]] nadaljevali obhajanje večjega števila vernikov po starodavni vzhodni praksi z isto žličko; ne čudi, da se je končno okužil tudi on sam, ki je prepričeval svojo okolico, da korone ni, ampak da je to zahodna [[teorija zarote]]. Najprej je bolezen tajil prek videa ter se je nato zdravil v domači oskrbi in šele po pozitivnem testu na covid-19 je 7. oktobra privolil, da ga sprejmejo v bolnišnico. Kljub temu, da so mu srbske oblasti ponujale zdravljenje v najsodobnejši tovrstni bolnici, je ostal „doma in delil usodo drugih Črnogorcev“. <ref>{{cite web|url=https://www.bild.de/lgbt/2020/lgbt/serbisch-orthodoxe-kirche-homophober-kirchenfuehrer-an-corona-gestorben-73674488.bild.html|title= Serbisch-orthodoxe Kirche:Homophober Kirchenführer an Corona gestorben|publisher=Bild.de|author=Marco Schenk|place=|language=de|date=30. oktober 2020|accessdate=4. november 2025}}</ref> Čeprav sta imela na začetku veliko skupnih točk in sta takorekoč sodelovala, so se kmalu začele kazati vedno večje razpoke. Prvič se je tokrat Amfilohij celo spustil neposredno v ostro volilno kampanjo zoper Đukanovića skupaj s svojimi verskimi in civilnimi fanatičnimi somišljeniki prav v nasprotovanju novemu spornemu »Zakonu o verski svobodi«, ki je pravzaparav enakopravno obravnaval vse črnogorske verske skupnosti. Septembra 2020 je tako na predsedniških volitvah bil Đukanović poražen, izvoljen pa z novo parlamentarno večino Amfilohijev somišljenik [[Zdravko Krivokapić]], ki je napovedal, da bo odpravil sporni zakon.<ref>[https=//www.vijesti.me/vijesti/politika/471639/dio-poslanika-df-a-nije-prisustvovao-ntoniranju-himne Objavili dokument: Poslanici tri koalicije podržali Krivokapića za mandatara], Vijesti, 23. september 2020</ref> === Bolezen in smrt === Amfilohij je nadaljeval srečanja s cerkvenimi in civilnimi posamezniki, pa tudi z večjimi ali manjšimi skupinami, češ da korana ne obstaja in da je to teorija zarote. Zato ni čudno, da se je ob teh številnih stikih tudi sam okužil. 7. oktobra 2020 se je počutil zelo utrujenega in izčrpanega. Čeprav je sam razglašal, da covid-19 sploh ne obstaja in da je to še ena zahodna teorija zarote, so ga končno le pregovorili, da se je dal testirati in sicer se je test pokazal pozitiven. Prek videa pa je s šibkim glasom tajil kakršnokoli bolezen, češ da je samo utrujen in da se bo še vzpenjal na Lovčen, ko si opomore. Bolezenski znaki pa so vedno bolj prihajali do izraza in ga prisilili k iskanju zdravniške pomoči. Najprej ni hotel v bolnišnico in se je zdravil kar doma. 7. oktobra 2020 je bil pozitiven na korono.<ref>{{cite web|url=https://www.nytimes.com/2020/10/07/world/montenegros-most-prominent-cleric-has-tested-positive.html|title=Montenegro’s most prominent cleric has tested positive|work=[[The New York Times]]|date=7. oktober 2020|accessdate=31. avgust 2026}}</ref> Zdelo se je, da gre na boljše in 20. oktobra je bil test negativen. Po mnenju zdravstvene službe pa so koronini testi samo 90% zanesljivi in zato na rezultate ni mogoče prisegati z gotovostjo. Zdravje pa se mu je hitro slabšalo ter je vedno težje dihal. Voditeljica Pljučnega oddelka v podgoriški bolnici [[Jelena Borovinić]] je ugotovila, da je njegovo zdravje ogroženo ter „ga je dala na umetno prezračevanje“ („was placed in the mode of invasive ventilation“). Hudo okuženi je imel obe pljučni krili zaradi [[pljučnica|pljučnice]] in koroninih zapletov ter je po prejemu [[sveta evharistija|svetegao obhajila]] umrl 30. oktobra 2020 ob 8:20 star 82 let.<ref>{{cite web|url=http://rs.n1info.com/Region/a666432/Preminuo-mitropolit-Amfilohije.html|title=Preminuo mitropolit Amfilohije|publisher=N1|date=30. oktober 2020|accessdate=30. oktober 2020|archive-date=1. november 2020|archive-url=https=//web.archive.org/web/2020 11001030207/http://rs.n1info.com/Region/a666432/Preminuo-mitropolit-Amfilohije.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=https://nova.rs|title=Ovako je govorio Amfilohije: Beseda na Sajmu knjiga |publisher=nova.rs|author=|place=|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=5. september 2026}}</ref> Srbski ambasador v Črni gori [[Vladimir Božović]] je potrdil, da je srbska vlada ponudila Amfilohiju zdravljenje v najsodobnejši tovrstni bolnici v beograjski [[Batajnica|Batajnici]], vendar je vladika odklonil, češ da bo ostal doma in delil usodo drugih sonarodnjakov. Po njegovi želji so ga pokopali v kripto [[Podgoriška stolnica|Podgoriške stolnice]] Jezusovega vstajenja v grobnico, ki si jo je pripravil že za življenja. Svojo knjižnico, ki obsega nekaj tisoč knjig, je podaril srednjeveškem [[Samostan Stanjevići|Samostanu Stanjevići]].<ref>[https://www.slobodnaevropa.org/a/30903460.html Mitropolit negativan na korona virus, Srbija nudila liječenje], Radio Slobodna Evropa, 20. oktober 2020</ref> Kljub prepovedi zbiranja zaradi širjenja koronavirusa so se zbrali pred Podgoriško stolnico na tisoče vernikov, saj jih je k množičnemu zbiranju spodbujal že dolge mesece prav pokojnik. Pogrebne maše so se udeležili številni pravoslavni cerkveni poglavarji in politiki iz Črne gore in sosednjih dežel kot tudi njegov prijatelj pesnik [[Matija Bećković]], ki mu je spesnil prigodno žalostinko. <ref>[https://www.vijesti.me/vijesti/drustvo/482571/sahranjen-mitropolit-crnogorsko-primorski-amfilohije Sahranjen mitropolit crnogorsko-primorski Amfilohije], Vijesti, 1. november 2020</ref><ref>[https://www.nedeljnik.rs/uzivo-sahrana-mitropolita/ Sahranjen mitropolit Amfilohije: Kako se od „Đeda“ oprostila Crna Gora (a i Srbija)], Nedeljnik, 1. november 2020</ref>. V sožalnem telegramu je beograjski mufti [[Mustafa Jusufspahić]] izrazil spoštovanje do pokojnika in omenil, da so med majskimi protesti 2004 – ko je Kosovo enostransko razglasilo neodvisnosti – srbski huligani napadli in hoteli zažgati [[Mošeja Bajrakli, Beograd|Mošejo Bajrakli]]; tedaj se je le metropolit Amfilohij postavil pred podivjano drhal in obvaroval ta hram, „ter branil dobro od hudega v nas vseh“ („defending good from evil in all of us“). <ref>[https://www.vijesti.me/vijesti/drustvo/482431/muftija-mustafa-jusuf-kada-su-huligani-palili-nasu-dzamiju-hrabri-mitropolit-je-stao-ispred-mase-da-je-brani Muftija Mustafa Jusufspahić: Kada su huligani palili našu džamiju, hrabri mitropolit je stao ispred mase da je brani], Vijesti, 31. oktober 2020</ref> Vlada je odklonila predlog glede državnega dneva žalovanja, vendar so to storile posamezne krajevne skupnosti in občine. Ko se je ob pogrebnih slovesnostih gnetla večtisočglava množica, so le redki od cerkvenih ali civilnih dostojanstvenikov nosili obvezne krinke ali se držali varnostne razdalje. Srbskemu predsedniku – ki je imel v Amfilohiju zaradi Kosova nepomirljivega nasprotnika – so prepovedali govor. Med večurno žalno slovesnostjo je zanesljivo nosil krinko podgoriški katoliški župnik, ki pa ni mogel stran od množice. Po pogrebu je on sicer bil negativen na koroninem testu, vendar je prinesel virus v svojo skupnost in tako so se okužili vsi njegovi kolegi – eden od njih je skoraj umrl. Okužile pa so se tudi tamkajšnje redovnice, ki skrbijo za vzdrževanje cerkvenih prostorov in za gospodinjstvo podgoriške redovne skupnosti. O tem so mediji pa mediji popolnoma molčali, kakor tudi o mnogih okužbah tudi s smrtnim izidom zaradi zanemarjanja nujnih zdravstvenih previdnostnih ukrepov. Pogrebne slovesnosti je vodil 1. novembra 2020 srbski patriarh Irenej, ki se je tudi okužil. 4. novembra 2020 je bil pozitiven na testu za COVID-19, potem ko se je udeležil pogreba od korone umrlega Amfilohija.<ref name=openfuneral /> the 1 November funeral of [[Metropolitanate of Montenegro and the Littoral|Metropolitan]] [[Amfilohije Radović|Amfilohije]], who also tested positive and had died from COVID-19.<ref>{{cite web |title=Serbian Orthodox Church head tests positive for coronavirus |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a668422/Serbian-Orthodox-Church-head-tests-positive-for-coronavirus.html |website=rs.n1info.com |date=4 November 2020 |access-date=20 November 2020 |archive-date=28 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201128062010/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a668422/Serbian-Orthodox-Church-head-tests-positive-for-coronavirus.html |url-status=dead }}</ref>Velika množica na Amfilohijevem pogrebu ni upoštevala socialne distance ali nosila mask, Amfilohijeva krsta pa je bila vrh vsega med obredom odprta in mnogi so okuženo truplo celo poljubljali – matere pa so k njemu dvigovale svoje otroke.<ref name="openfuneral">{{Cite web|url= https://www.cnn.com/2020/11/20/europe/serbian-orthodox-church-patriarch-irinej-dies-covid-19-intl/index.html |title=Church patriarch dies from Covid-19 after leading open-casket funeral of bishop killed by the virus|first1=Martin|last1=Goillandeau |first2=Kara|last2=Fox |website=CNN|date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref><ref name="bbc2011">{{cite news |title=Covid-19: Serbian Orthodox Patriarch Irinej dies |work=BBC News |date=20 November 2020 |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-55013132 |access-date=20 November 2020}}</ref> Srbski patriarh Irenej pa se je med pogrebom okužil in se nato vrnil v Beograd, kjer so ga takoj sprejeli na zdravljenje. 14. novembra je bilo objavljeno, da je njegovo zdravstveno stanje "stabilno in pod nadzorom med zdravljenjem" v vojaški bolnišnici za COVID na Karaburmi v Beogradu, a že 19. novembra je bil intubiran.<ref>{{cite web |title=Military hospital says Serbian church head well |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a672087/Military-hospital-says-Serbian-church-head-well.html |website=rs.n1info.com |date=14 November 2020 |access-date=20 November 2020 |archive-date=14 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201114192218/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a672087/Military-hospital-says-Serbian-church-head-well.html |url-status=dead }}</ref> On 19 November, he was [[intubation|intubated]].<ref name="bbc2011"/> Nekateri mediji so že poročali, da je Irenej umrl; Srbska pravoslavna cerkev pa je izdala izjavo, v kateri je te trditve ovrgla, vendar je dejala, da se Irinejevo zdravstveno stanje slabša.<ref>{{cite news|url = https://www.b92.net/eng/news/society.php?yyyy=2020&mm=11&dd=19&nav_id=109720 |title = The condition of the Patriarch is difficult; SPC issued a statement|work = [[B92]]|date = 19 November 2020|access-date = 19 November 2020}}</ref> Nekateri tiskovni prestavnii so še vedno vztrajali, da so novico o Irenejevi smrti potrdili ugledni viri.<ref name="nova.rs">{{cite web |title=Zvanični izvori: Patrijarh živ, u teškom stanju |url=https://nova.rs/vesti/drustvo/patrijarh-irinej-u-teskom-stanju/ |website=nova.rs |date=19 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref>Irenejeva smrt je bila uradno objavljena 20. novembra ob 7.07 po srednjeevropskem času.<ref name="spc2011">{{cite web |title=Serbian Patriarch Irinej reposed in the Lord |url=http://www.spc.rs/eng/serbian_patriarch_irinej_reposed_lord |website=spc.rs |access-date=20 November 2020 |archive-date=20 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201120114149/http://www.spc.rs/eng/serbian_patriarch_irinej_reposed_lord |url-status=dead }}</ref><ref name="reuters1">{{cite news |title=Patriarch of Serbian Orthodox Church dies of coronavirus |url=https://www.reuters.com/article/serbia-patriarch-death/patriarch-of-serbian-orthodox-church-dies-due-to-coronavirus-idINKBN2800LP |website=reuters.com |date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020|last1=Vasovic |first1=Aleksandar }}</ref><ref name="bbc2011"/> Istega dne sta razglasili tridnevno žalovanje po njegovi smrti tako srbska vlada kot vlada Republike Srbske. V bližnji časovni oddaljenosti sta torej okužbi korone podlegla kar dva najpomembnejša srbska cerkvena dostojanstvenika. Nasprotniki so omenjali Amfilohijeve izjave, da ni korone: „Amfilohije kaže: ’Nema korone’! Korona kaže: ’Nema Amfilohija!’“<ref name="condolences">{{cite web |title=Three-day mourning in Serbia, RS, Budva over SPC Patriarch's death; condolences |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a674371/Three-day-mourning-in-Serbia-after-SPC-Patriarch-s-death.html |website=rs.n1info.com |access-date=20 November 2020 |archive-date=20 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201120122859/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a674371/Three-day-mourning-in-Serbia-after-SPC-Patriarch-s-death.html |url-status=dead }}</ref> == Ocena == [[File:Predstavnici SPC na obeležavanju 70. godišnjice Novosadske racije (2).JPG|200px|thumb|right|Spredaj: Metropoliti [[Vasilij Kačavenda|Kačavenda]] (v rdečem, levo), [[Amfilohij Radović|Amfilohij]] (v belem, sredi) in [[Porfirij Perić|patriarh Porfirij]] (v rdečem, desno) ]] === Vsestranski izobraženec, vendar ozek rusofil === Amfilohij je bil zelo izobražen, pa je temeljito splošno in teološko izobrazbo zahteval tudi od svojih bogoslovcev. Bil pa je znan tudi kot mnogojezičnež. Tekoče je govoril [[srbščina|srbsko]], [[italijanščina|italijansko]], [[nemščina|nemško]], [[francoščina|francosko]], [[grščina|grško]] in [[ruščina|rusko]] {{sfn|Stamatović|1999}}, uporabljal pa je lahko brez težav tudi [[staroslovanščina|staroslovanščino]], [[stara grščina|staro grščino]] in [[latinščina|latinščino]]. <ref name="politika.rs">{{cite web|url=http://www.politika.rs/scc/clanak/465598/Ko-je-bio-mitropolit-Amfilohije-vladik-koji-nikog-nije –ostavljao-ravnodusnim|title=Ко је био митрополит Амфилохије – владика који никог није остављао равнодушним|publisher=Politika Online|author=|place=Beograd|language=sr|date=30. oktober 2020|accessdate=31. avgust 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://slobodnahercegovina.com/na-danasnji-dan-rodjen-je-mitropolit-amfilohije/|title= „На данашњи дан рођен је Митрополит Амфилохије“|publisher=Слободна Херцеговина|author=|place=|language=sr|date=30. oktober 2020|accessdate=31. avgust 2026}}</ref> Bil je vpliven član „Združenja književnikov Srbije“, pa tudi „Združenja književnikov Črne gore“. {{sfn|Stamatović|1999}} Neprikrito je nastopal kot vidni zagovornik rusofilstva in velesrbstva, njegovega kosovskega mita in je brez pomisleka samega sebe razglašal za srbskega četnika in nacionalista.<ref name="Morrison104"/><ref name="Sistek 121">{{harvnb|Šístek|2011|p=121}}</ref> To je potekalo v popolnem soglasju s porastjo srbskega nacionalizma, ki ga je spodbujala vplivna in agresivna politika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]]; SPC je še prednjačila v spodbujanju nacionalne nestrpnosti med srbskim prebivalstvom v raznih jugoslovanskih republikah. V Črni gori je tako korenito smer predstavljala prav Amfilohijeva osebnost.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison104"/>Večina pravoslavnih škofov je takrat podpirala zamisel o Veliki Srbiji, ki naj bi nadomestila Titovo Novo Jugoslavijo; v njej naj bi prek etničnega čiščenja Srbom sovražnih narodov živeli vsi „osvobojeni“ in „etnično očiščeni“ Srbi, kar bi po prvotnih radikalnih načrtih zajemalo prostor celotne Jugoslavije; glede na poznejše hude vojaške poraze začenši z izgubo Slovenije pa bi se zadovoljili „samo z manjšim področjem“ z zahodno mejo Virovitica-Karlovac-Karlobag, medtem ko bi na jugovzhodu mejili na Makedonijo. Amfilohijeve izjave glede Kosova so pozivale na nepomirljiv boj proti katoliškemu in protestantskemu Zahodu, kakor tudi muslimanskemu Vzhodu, češ da so vsi skupaj „nezdrav veter, ki hoče neprestano ugaševati to sveto luč“, ki se imenuje Srbija („an insane wind trying ceaselessly to extinguish this sacred lamp“, defined as Serbia).<ref name="MacDonald243"/>{{citebook|last=MacDonald|first=David Bruce|chapter=The importance of Being European: Narratives of East and West in Serbian and Croatian Nationalism|editor1-frst=Ireneusz Paweł|editor2-first=Andrzej Marcin|title=Multiplicity of nationalism in contemporary Europe|year=2010|publisher=Rowman & Littlefield|isbn=97807391239123072|chapter-urla=https://books.google.com/books?id=jquJ8M|WGYC&q=Islam+Amfilohije+Radovic&pg=PA243|pages=243}}</ref> Res je sicer, da je v besedah svoje ideje povezoval s krščansko ljubeznijo in poudarjal, da je njegovo orožje le v besedah; krvavi dogodki, ki so tem besedam sledili, pa so pokazali, da so bojeviteži raznih barv te nestrpnosti razumevali čisto konkretno in nekrščansko. Ne le v teoriji, marveč tudi z orožjem v roki, so se novodobni teologi SPC zoperstavljali svojim starejšim kolegom, ki so nahajali neki »modus vivendi« s komunističnim jugoslovanskim sistemom. <ref name="Buchenau7879">{{harvnb|Buchenau|2005|pp=78.79}}</ref> Bode v oči Amfilohijev [[sovražni govor]] zoper [[katolištvo|katoliške]] [[Hrvati|Hrvate]] in [[islam|muslimanske]] [[Bošnjaki|Bošnjake]], ki ne vsebuje niti trohice sicer v besedah zelo glasno in stalno oznanjevane krščanske ljubezni.<ref name="Carmichael32''>{{cite book|last=Carmichael|first=Cathie|title=Ethnic cleansing in the Balkans= nationalism and the destruction of tradition|year 2003|publisher=Routledge|isbn=9781134479535|url=https://books.google.com/books?id=yb=RI4KwwdIC&q=anti+Islam+A,fočpjoke+Radpvoc&pq=PT62|pages=32}}</ref><ref name="Velikonja163"/> V letu 1992, ko je bila na vrhuncu srbsko-črnogorska agresija na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino spremljana z neizprosnim etničnim čiščenjem, tega visoki srbski cerkveni dostojanstveniki niso brzdali ali obsojali (kar bi bilo v skladu z evangeljskim naukom o krščanski ljubezni), temveč so poseganja vojaških, pa tudi polvojaških formacij, skupaj z Amfilohijem še podžigali. Nekaj vsakdnjega je postalo požiganje katoliških ali muslimanskih verskih stavb, pa tudi sovražni govor zoper „neprijateljske“ Bošnjake, Hrvate in Albance (Kosovarje). Vso krivdo za vojne zločine je visoki srbski kler valil s svojih sonarodnjakov na genocidne težnje, ki naj bi jih spodbujal s teorijami zarote nihče drug kot [[Vatikan]], pa seveda celoten Zahod.<ref name="Sells65">{{cite book|last=Sells|first=Michael A. |title=The bridge betrayed: Religion and genocide in Bosnia|year=1996|publisher?University of California Press|isbne=9780520922099|url=https://books.google.com/books?id=FadxZ6F2uEAC&q=anti+Islam+Amfilohije+Radovic&pg=PA65|pages=65}}</ref> V zgodnjih 90-ih letih sta pravoslavna škofa izobraženi Amfilohij in sporni [[Vasilij Kačavenda|Kačavenda]] hujskaško poglabljala verske in narodnostne razlike med jugoslovanskimi narodi pod pretvezo, da so se vsi oni zarotili zoper SPC in da se Srbi morajo braniti, saj so od vsepovsod ogroženi. Tozadevni pomirjevalni poskusi [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanskega]] [[Alojzij Šuštar|Šuštarja]] in [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Franc Perko|Perka]] so bili neuspešni in so se razbili ob zidu popolnega nerazumevanja in nacionalistične blaznosti, v kateri so pravoslavni cerkveni krogi prednjačili.<ref name="LittleSwearer14">{{cite book|last1=Little|first1=David|last2=Swearer|first2=Donald|chapter=Introduction|editor1-last=Little|editor1-first=David|editor2-last=Swearer|editor2-first=Donald K. |title=Religion and Nationalism in Iraq: A Comparative Perspective|year=2006|publisher=Harvard University Press|isbn=9780945454410|url=https://books.google.com/books?id=E1rXAAAAMAAJ&q=Amfilohije+Radovic|pages=14}}</ref> Amfilohij je trdil, da je »naravno okolje« Srbov le v »pravoslavnem vzhodnem krščanstvu« in da se zato morajo bojevati ne le zoper katoliški in protestantski Zahod, ampak tudi zoper islam. Da bi agresivnost opravičeval, je v zvezi s tem zatrjeval, da »brez smrti ne more biti vstajenja«, kar je sicer točno, vendar v tej zvezi zavajajoč sofizem. Iz evangelija sledi namreč, da Kristus ni žrtvoval drugih, ampak samega sebe. Poleg tega pa se ni daroval za zemeljsko, ampak za nebeško kraljestvo, ki pripada vsem ljudem. Sveto pismo da jasno vedeti, da Božje kraljestvo ni pozemeljske, ampak duhovne narave in da ga ni treba braniti z zemeljskim orožjem; toliko manj pa voditi osvajalno vojno pod pretvezo širjenja Božjega kraljestva.<ref>Janezov evangelij 18,36s</ref> Vrh tega veže kristjana in tudi cerkvenega dostojanstvenika zapoved ljubezni do sovražnikov<ref>»Če kdo pravi: 'Ljubim Boga', pa sovraži svojega brata, je lažnivec« 1 Jn 4,20</ref>.V zvezi s to nedoslednostjo med krščanskim naukom o ljubezni in metropolitovim spodbujanjem ene strani v bratomorni državljanski vojni je lažje dojeti, čemu so ga nasprotniki zmerjali s satanom.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/214320/dok_je_buktio_rat_u_bosni_1993_godine_cetinjani_su_ovako_dochekali_amfilohija_risto_sotono_video.html|title=DOK JE BUKTIO RAT U BOSNI 1993. GODINE, CETINJANI SU OVAKO DOČEKALI AMFILOHIJA: 'Risto sotono...' (VIDEO)|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=|language=bs|date=4. september 2021|accessdate=5. november 2025}}</ref><ref name="Heinrich150">{{cite book|last=Heinrich|first=Hans-Georg|chapter=Towards a Cultural Theory of Transition: The Strange Architecture of Post-Communist Societies|editor1-last=Heinrich|editor1-first=Hans-Georg|title=Institution Building in the New Democracies. Studies in Post-Post-Communism|year=1999|publisher=Collegium Budapest/Institute for Advanced Studies|isbn=9789638463913|urla=https://books.google.com/books?id=Qh4kAQAAIAAJ&q=According+to+the+Serbian+patriarch+Amfilohije+Radovic%2C+the+%22natural+space%22+for+the+Serbian+people+is+the+orthodox+East.+And+it+must+fight+against+the+Catholic+and+Protestant+West%2C+as+well+as+against+Islam%3A+%22without+death+there+will+be+no+resurrection%22. |pages=150}} „According to the Serbian patriarch Amfilohije Radovic, the „natural space“ forthe Serbian people is the Orthodox East. And it must fight against the Catholic and Protestant West, as well as against Islam: „without death there will be no resurrection“. </ref> Široka javnost je v njem prepoznala eno od najbolj spornih osebnosti SPC.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs|title=Mitropolit Amfilohije Radović|publisher=Istinomer|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=7. maj 2015}}</ref> Posebej pa so ga imeli v želodcu Črnogorci, ki niso pohodili svoje slavne zgodovine in narodnosti. Ko je leta 1993 besnela vojna v Bosni, so Cetinjci pričakali Amfilohija znanega kot vojnega hujskaša z besedami: „Risto sotono!“ Zastopal je namreč nacionalistična in klerofašistična stališča in skrival ter poveličeval vojne zločince. Posebno naklonjenost je izražal do [[Ratko Mladić|Ratka Mladića]] in [[Radovan Karadžić|Radovana Karadžića]], katerega je imenoval za „besmrtnika“. V nasprotju s tem in drugimi srbskimi pravoslavnimi škofi se je tedaj preproto ljudstvo Cetinja krepko zoperstavilo sodelovanju črnogorskih mož in fantov v vojnah na področju bivše Jugoslavije, posebej napadu na sosednjo [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]], zlasti pa bombardiranju [[Dubrovnik]]a. {| |- ! Skup je prekinut pjesmom<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/214320/dok_je_buktio_rat_u_bosni_1993_godine_cetinjani_su_ovako_dochekali_amfilohija_risto_sotono_video.html|title=DOK JE BUKTIO RAT U BOSNI 1993. GODINE, CETINJANI SU OVAKO DOČEKALI AMFILOHIJA: 'Risto sotono...' (VIDEO)|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=|language=bs|date=4. september 2021|accessdate=5. november 2025}}</ref> ! Srečanje je prekinila pesem |- | <poem> „Nikad neće Crna Gora bit’ obala srpskog mora“ </poem> | <poem> „Črna gora nikdar ne bo obala srbskega morja“ </poem> |} === Črnogorec proti Črnogorcem === Amfilohijeve očitke črnogorski vladi in njeni politiki bi lahko strnili v nekaj smeri: #Spodbujanje "montenegrinstva"<ref> „montenegrinstvo“ od italijanske besede za Črno goro: „Monte Negro“</ref>, odpovedovanje od "srbstva" in "montenegrizacija" Črne gore #vrnitev prek referenduma k samostojnosti in ločitev od Srbije, s katero je bila po prenehanju Jugoslavije nekaj časa povezana v državno skupnost „[[Srbija in Črna gora]]“ #priznavanje Kosova kot samostojne države od strani Črne gore; to Amfilohiju pomeni izdajo zapuščine črnogorskih posvetno-verskih vladarjev Petrovićev #vstop Črne gore v NATO in "oddaljevanje" od Rusije. #Kakor si je domišljijsko in mitsko zamislil „pogibijo“<ref> „pogibija“ v pomenu „pogine u borbi za slobodu otadžbine“ tj.: „pade v boju za svobodo domovine“</ref> in svetništvo kneza [[Lazar Hrebljanović|Lazarja]], je Amfilohij toliko bolj doživljal priznanje Kosova kot najhujše dejanje izdaje. Zato on čisto nekrščansko preklinja podpisnike in uporablja pesniški besednjak kosovskega mita, pozivajoč srbsko mladino da za Kosovo "ginu do posljednjeg"<ref> „ginu do posljednjeg za Kosovo“ – da se gredo vojskovat za ohranitev ali pridobitev Kosovega pod srbsko oblast, pa četudi bi v boju vsi padli oziroma umrli vsi do zadnjega.</ref>. #Tiste politike – na prvem mestu misli na srbskega predsednika [[Boris Tadić|Tadića]], ki je bil na položaju 2004-2012; še bolj ima v želodcu njegovega naslednika [[Aleksandar Vučić|Vučića]], ki ga je nasledil ter bil neprestano na oblasti vse do 2026. Obadva in njima podobne imenuje „brez glave in brez vesti“, ker so dovolili ločitev Kosova in Metohije od Srbije in od Črne gore.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref> Podobno pa razpolagajo z očitki njegovi nasprotniki: # Njegov življenjepis odkriva sicer človeka, ki mu ni tuje bistvo krščanske vere in bi od njega smeli pričakovati, da se bo držal njene osnovne usmeritve, da je mogoče doseči zveličanje z vero, ljubeznijom in ponižnim moralnim življenjem. Vendar je „malo ljudi v Črni gori in širje, ki izzivajo toliko nasprotovanj, kot osebnost metropolita Črnogorsko-primorske metropolije na Cetinju, Amfilohija Rista Radovića“ (Reuters) Večina njegovih izjav spada namreč v sam vrh mizantropije, šovinizma, homofobije in vseh drugih najmračnejših načinov izražanja človeški zavesti.<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/56874-svetosavski-zilot-u-akciji|title= Svetosavski zilot u akciji|publisher=antenam.net|author=Mirjana Dragaš & Slobodan Jovanović|place=|language=sr|date=5. november 2017|accessdate=6. september 2026}}</ref> #Z opravljanjem zadušnice zanj zahteva rehabilitacijo [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] kot začetnika odpora proti fašizmu, češ da njegova vloga med Drugo svetovno vojno ni dovolj razsvetljena in da je nedolžna žrtev komunističnega maščevanja; njegovi četniki pa so ne le sodelovali z okupatorji v boju proti komunističnim partizanom, ampak tudi širili „Veliko Srbijo“ z „etničnim čišćenjem hrvaškega in iztrebljanjem muslimanskega prebivvalstva“ <ref>Mihailović je napisao „Instrukciju (20. decembar 1941) komandantima na terenu u kojoj stoji uz glavni cilj četničkog pokreta - stvaranje velike Srbije, kao drugi primarni cilj - etničko čišćenje hrvatskog i uništenje muslimanskog stanovništva.</ref> ter nad njimi počenjali zločine, za katere niso bili nikoli kaznovani; med take spada tudi primer [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]]. # Od vseh pravoslavnih cerkva na Balkanu velja SPC kot najkonzervativnejša, mračnjačka, sovražna do znanosti in napredka. Zavrača „zahodne“ ideologije kot komunizem, individualizem, materializem in sekularizem; spregledali pa so, da je agresivni nacionalizem – ki so ga izpovedovali – prav tako ena od ideja brezbožnega liberalnega materializma.<ref name="Buchenau6566">{{harvnb|Buchenau|2014|pp=65.66}}</ref> #Vedno pa je bila povezana s političnim šovinizmom o ustvarjanju velike države in podrejanju drugih narodov pod pretvezo osvobajanja in privodenja nacionalno nezavednih k svojim "srbskim koreninam". [[Nikolaj Velimirović]], duhovno izhodišče [[Justin Popović|Justina Popovića]] in Amfilohija Radovića, trdi, da je borba za nacionalno cerkev "osnova pravega, evangeljskega in celovitega nacionalizma" in da je takšno ustanovil že [[Sveti Sava]], kar pa je anahronizem, saj v tistem času ni bilo takega liberalnega nacionalizma,, kakršnega je oznanjal v svoji „Srbiji na Balkanu“ brezbožni socialist [[Svetozar Marković]]. # Amfilohij je novembra 1991 po napadu Srbov in Črnogorcev na [[Konvali|Konavle]] hodil po dubrovniškem bojišču ter podpihoval k vojni in nasilju.<ref>Mirko Đorđević, analitičar Srpske pravoslavne crkve. Inačica izvorne stranice arhivirana 24. svibnja 2013. Pristupljeno 20. veljače 2011.</ref> Jeseni 1991 je črnogorskim vojakom delil križce in ikonice. <ref>{{cite web|url=https://pescanik.net/zasto-se-u-crkvi-sapuce-2/|title=Zašto se u crkvi šapuće 2 - Emisija, Mirko Đorđević, Ljubiša Rajić, Ivan Čolović, Pavle Rak, Mladen Lazić, Jovan Byford, Vidan Hadži-Vidanović, Ivan Kuzminović, Srđa Trifković, Nikola Samardžić, Milan Vukomanović, Slobodan G. Marković, Dragoljub Mićunović, Radmila Radić, Milica Rodić, Marko Milanović, Desimir Tošić - Peščanik|publisher=pescanik.net|author=Mirko Đorđević idr.|place=|language=sr|date=19. november 2009|accessdate=24. maj 2013}}</ref> Novembra tega leta je igraje na gusle s pesmijo „Mojkovačka bitka“ spodbujal črnogorske rezerviste podgoriške brigade „Veljko Vlahović“ na napadalnost zoper hrvaško ozemlje in krščansko katoliško prebivalstvo.<ref> Zvijer iz bezdana</ref><ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/index.php?title=Amfilohije_Radovi%C4%87|title= Amfilohije Radović|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=|place=Zagreb|language=hr|date=30. april 2022|accessdate=5. november 2025}}</ref> #Obiskoval je tudi vsa bojišča po Hercegovini, ki so jih Srbi „etnično čistili“ od muslimanov. Do zob oboroženi [[Željko Ražnatović|Arkan]] je konec junija 1991 s svojimi "Tigri" bival v Cetinjskem manastiru in s svojo polvojaško drhaljo z blagoslovom Amfilohija in SPC duhovnikov odšel morit. Bio je v [[Trebinje|Trebinju]], ko je bila oropona hiša in podjetje [[Salih Alijagić|Saliha Alijagića]] in požgano nekaj hiš uglednih muslimanov. Spodbujal je [[Milan Martić|Milana Martića]] in [[Milan Babić|Milana Babića]] v uporu zoper hrvaško oblast, češ da morajo vsi Srbi živeti v eni državi za "ujedinjenje svih srpskih krajeva".<ref>{{cite web|url=https://pescanik.net/zasto-se-u-crkvi-sapuce-2/|title=Zašto se u crkvi šapuće 2 - Emisija, Mirko Đorđević, Ljubiša Rajić, Ivan Čolović, Pavle Rak, Mladen Lazić, Jovan Byford, Vidan Hadži-Vidanović, Ivan Kuzminović, Srđa Trifković, Nikola Samardžić, Milan Vukomanović, Slobodan G. Marković, Dragoljub Mićunović, Radmila Radić, Milica Rodić, Marko Milanović, Desimir Tošić - Peščanik|publisher=pescanik.net|author=Mirko Đorđević idr.|place=|language=sr|date=19. november 2009|accessdate=24. maj 2013}}</ref><ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref> #Napadalno vojno je opravičeval kot zakonito obrambo od vseh in povsod ogroženega srbskega naroda, kot novo zavezo, v kateri ima posebno častno mesto vojni zločinec Radovan Karadžić in Srbi v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]], ki da so preživeli križanje in so zato „boljši od polkrščene Črne gore in nedokrščene Srbije“. Ne priznava pa [[Srebreniški genocid|Srebreniškega pokola]], češ da je bilo to samo „povračilo in maščevanje“ („odmazda i osveta“). #Dograjeval in spreminjal je cerkve iz XIV. in XV. stoletja, postavljal stavbe v njihovi neposredni bližini, oslikaval srednjeveške cerkve s tujimi sodobnimi svetniki, ki nikdar niso bili naslikani po črnogorskih cerkvah ter uporabljal materiale, ki niso bili zgodovinski. Na opozorila Spomeniškega varstva se je požvižgal, češ da naj pazijo: če ga bodo še ovirali pri njegovem uničevanju kulturnih spomenikov, jim bo sploh onemogočil kakršnokoli delovanje. Zgradil je veliko sakralnih stav, ki so v slogu srbskih manastirov s Kosovega, kar je bil kulturni imperializem in prozelitizem, ki je hotel z misijonarjenjem pretvoriti Črnogorce v del srbskega nacionalnega in duhovnega prostora. #Nasprotoval je obnavljanju Črnogorske pravoslavne cerkve, češ da SPC deluje v Črni gori še 8 stoletij. V resnici pa je bila ta skupnost ustvarjene 1920 z dekretom regenta Aleksandra Karađorđevića. Spreneveda se nad dejstvom, da je bila samostojnost Črnogorske pravoslavne cerkve takrat nasilno zatrta.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref> #Izgleda, da ni bil zoper svojeglavnost brezpogojno, ampak bi vendarle dopustil obnavljanje CPC pod pogojem, da bi Črna gora zopet postala kraljevina pod vodstvom Petrovićev. <ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/56874-svetosavski-zilot-u-akciji|title= Politički rebusi mitropolita Amfilohija|publisher=Peščanik|author=Mirko Đorđević|place=|language=sr|date=21. junij 2010|accessdate=6. september 2026}}</ref> === Na filmskem platnu === Dobro je dokumentirano delovanje tako predsednika Srbije Vučića kot tudi črnogorskega metropolita Radovića in prelito v napeto stvaritev na platnu. Čeprav vsebujeta oba filma različnih avtorjev le dokumentarni material, sta kot dregnila v sršenovo gnezdo in povzročila negativne odzive kot jezo in grožnje, zmerjanje in sprenevedanje v obeh prestolnicah. Filma ''Vladalac'' (''Vladar'') in ''Svjedok Božje ljubavi'' (''Priča Božje ljubezni '') sta nastala skoraj istočasno na začetku koroninega leta 2020: prvi v Beogradu, drugi pa v Podgorici. V spomin nam kličeta, da sta bili Vučić in Amfilohij dejavna soudeleženca zločinske velikosrbske politike. <ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2020/2/24/dva-ratna-druga-aleksandar-vucic-i-amfilohije-radovic|publisher=balkans.aljazeera.net|author=Tomislav Marković|place=|language=sr|date=24. februar 2020|accessdate=6. september 2026}}</ref> === Nagrade in priznanja === ;Izbrani redovi in odličja #Spominsko odličje [[Carigrajski patriarhat|carigrajskega patriarha]] [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomeja]] (1991)<ref name="standard"/> #Odličje [[Jeruzalemski grški patriarhat|Jeruzalemskega grškega patriarhata]] ob dvatisočletnici krščanstva (2000)<ref name="standard"/> #„Red Lomonsova“, odlikovanje [[Ruska federacija|Ruske federacije]] (2001)<ref name="standard"/> #Odličje Jeruzalemskega grškega patriarhata ob 1500-letnici [[Mar Saba]] (2002)<ref name="standard"/> # »Red sv. Aleksandra Nevskega I. stopnje«, Ruska vojaško-znanstvena akademija (2003)<ref name="standard"<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2020/2/24/dva-ratna-druga-aleksandar-vucic-i-amfilohije-radovic|publisher=balkans.aljazeera.net|author=Tomislav Marković|place=|language=sr|date=24. februar 2020|accessdate=6. september 2026}}</ref>''/> #»Red sv. Cirila Turovskega«, [[Beloruska pravoslavna Cerkev]] (2008)<ref name="standard"/> # »Red sv. Vladimirja«, Ukrajinska pravoslavna Cerkev pod Moskovskim patriarhatom (2012) <ref name=''standard''/> # „Red sv. Velikomučenika Jurija“, Škofija Budimlja in Nikšić (2013) <ref name="standard"/> # „Red Črnogorske velike zvezde“, Predsednik [[Jakov Milatović|Milatović]] (2025, posmrtno) <ref>{{cite web|url=https://mitropolija.com/2025/10/24predsjednik-milatovic-dodijelio-posthumno-orden-crnogorske-velike-zvijezde-mitropolitu-amfilohiju/|title=Предсједник Милатовић додијелио постхумно Орден Црногорске велике звијезде митрополиту Амфилохију|publisher=Православна Митрополија црногорско-приморска (Званични сајт)|author=|place=|language=sr|date=14. oktober 2025|accessdate=24. oktober 2025}}</ref> # Častni član „Moskovske bogoslovne akademije“ (2006) # Častni doktorat »Teološkega inštituta sv. Sergija v Parizu« (2012)<ref>{{cite web|url=http://www.spc.rs/eng/metropolitan_amfilohije_receives_honorary_doctorate_saint_sergius_orthodox_theological_institute|title=Metropolitan Amfilohije receives the honorary doctorate of the Saint Sergius Orthodox Theological Institute in Paris {{!}} Serbian Orthodox Church [Official web site] |publisher=Serbian Orthodox Church|author=|place=|language=en|date=20. januar 2015|accessdate=8. november 2020}}</ref> # Častni doktorat „Petrograjske bogoslovne akademije“ (2015)<ref>{{cite web|url=http://www.spc.rs/eng/metropolitan_amfilohije_doctor_honoris_causa_orthodox_spiritual_academy_st_petersburg|title=Metropolitan Amfilohije Doctor HONORIS CAUSA of the Orhodox Spiritual Academy of St. Petersburg {{!}} Serbian Orthodox Church [Official web site] |publisher=Serbian Orthodox Church|author=|place=|language=en|date=2015|accessdate=8. november 2020}}</ref> == Dela == Amfilohijevi spisi obsegajo več kot tisoč enot<ref>{{cite web|url=https://www.standard.rs/2020/10/30/zivot-i-delo-mitropolita-amfilohija/|title=Život i delo mitropolita Amfilohija|publisher=Novi Standard|author=|place=|language=sr|date=30. oktober 2020|accessdate=31. oktober 2020}}</ref>; njegova izbrana dela so bila objavljena v 36 zvezkih. Skupaj z [[Atanasij Jevtić|Atanasijem Jevtićem]] je Amfilohij prevajal v srbščino Devterokanonične [[Stara zaveza|starozavezne]] knjige. === Izbrana dela === #''Tajna Svete Trojice po učenju Grigorija Palame'' (1973), doktorska disertacija v grščini. #''Smisao liturgije'' (1974), razprava v grščini. #''Tumačenje Starog zaveta kroz vekove'' (1979), Beograd. #''Sinaiti i njihov značaj u Srbiji XIV vijeka'' (1981), razprava. #''Filokalijski pokret XVIII i početkom XIX vijeka'' (1982), razprava v grščini. #''Osnove pravoslavnog vaspitanja'' (1983), veroučna knjiga. #''Duhovni smisao hrama Svetog Save'' (1987), Beograd. #''Vraćanje duše u čistotu'' (1992), Podgorica. #''Istorijski presjek tumačenja Starog zavjeta'' (1995), Nikšić.<ref>{{cite web|url=https://alchetron.com/Amfilohije-Radovi%C4%87|title=Amfilohije Radović|publisher=Alchetron, The Free Social Encyclopedia|author=|place=|language=en|date=29. november 2024|accessdate=5. november 2025}}</ref> == Navedki == {{navedek|''»Samo duša koja časno ponese svoj krst i narod koji dostojanstveno nosi taj krst i koji odstrada svoju vjeru, zaista razumiju tajne tog izvornog, hrišćanskog načina postojanja«''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref><ref>Tako je dejal Amfilohij na predavanju v priredbi „Misijskega fonda Eparhije zvorničko-tuzlanske“ v Bijeljini</ref><br>„Le duša, ki častno ponese svoj križ in ljudstvo, ki dostojanstveno nosi ta križ in ki odtrpi svojo vero, zares razume skrivnosti tega izvirnega krščanskega načina obstajanja“}} {{navedek|''»U riječi je život, ali je u riječi i smrt. I dobra i zla riječ stvara: jedna zajednicu života, druga zajednicu smrti i ništavila.«''<ref>{{cite web|url=https://zurnal.me|title=Mitropolit Amfilohije (Radović): Bez Riječi nema nam života.|publisher=zurnal.me|author=Amfilohije Radović|place=|language=cg|date=18. januar 2023|accessdate=6. september 2026}}</ref><ref>Prvič objavljeno v »Književne novine«, marec 1985</ref><br>„V besedi je življenje, toda v besedi je tudi smrt. In dobra in huda beseda ustvarja: ena skupnost življenja, druga skupnost smrti in niča.“}} {{navedek|''»Toga dana, iz tog jednopolnog braka, od Njegoševe slavne Crne Gore svi su preduslovi da se rodi - Jadogora, a od ponosnih Crnogoraca da počnu da se rađaju - jadogorci.«''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref><ref>Po prirejanju „parade ponosa“ v Beogradu, ki jo je označil za „sodomski smrad“, je bil sedaj Amfilohij odločno proti prirejanja podobne „parade“ v Podgorici rekoč, da so vsa tovrstna zbiranja nasilje nad vestjo ogromne večine ljudi in je izrazi tudi svoje odklonilno stališče do enospolnih skupnosti.</ref><br>„Na ta dan, iz te enospolne poroke, obstajajo vsi predpogoji, da se rodi – Gorjégora, a od ponosnih Črnogorcev da se začenjajo porajati - Gorjégorci“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Črnogorsko-primorska metropolija]] *[[Seznam papežev]] *[[Črnogorska pravoslavna Cerkev]] *[[Rusofilstvo]] *[[Covid-19]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Amfilohij Radović}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [http://mitropolija.com/mitropolit-crnogorsko-primorski/ Биографија митрополита Амфилохија |Митрополит цроногорско-приморски] * [https://www.youtube.com/watch?v=Jj2C8kxaKSY ДОСТОЈАН – Филм о Митрополиту црногорско-приморском Амфилохију (NEOPOREČEN – Film o črnogorsko-primorskem metropolitu Amfilohiju |Youtube] * [http://www.politika.rs/rubrike/dogadjaji-dana/Podgorici-smeta-ono-srpska-u-nazivu-SPC.sr.html Подгорици смета оно „српска“ у називу СПЦ (Podgorici je napoti tisto »srbska« v nazivu SPC) |Beograjski dnevnik „Politika“, 12. oktober 2015] *[https://redportal.pink.rs/cooltura/1843/dostojan-film-o-amfilohiju-radovicu DOSTOJAN: Film o Amfilohiju Radoviću | RedTV] ;{{ikona cnr}} *[http://portalanalitika.me/clanak/201226/da-li-amfilohije-ozbiljno-prijeti-ratom-ili-se-Sali Da li gospodin Amfilohije ozbiljno prijeti ratom – ili se šali (Ali gospod Amfilohij resno grozi z vojno – ali se šali| Portalanalitika 9. januar 2017] *[https://www.slobodnaevropa.org/a/odnos-spc-i-korone-kako-je-lije%C4%8Den-amfilohije/30884695.html Kako je liječen Amfilohije od korone|Slobodna Evropa] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/index.php?title=Amfilohije_Radovi%C4%87 Amfilohije Radović – Hrvatska internetska enciklopedija] ;{{ikona de}} *[https://www.bild.de/lgbt/2020/lgbt/serbisch-orthodoxe-kirche-homophober-kirchenfuehrer-an-corona-gestorben-73674488.bild.html Serbisch-orthodoxe Kirche : Homophober Kirchenführer an Corona gestorben (SPC: Ljudomrzni cerkveni voditelj je umrl za korono) | Leben & Wissen – BILD.de] *[https://www.spiegel.de/panorama/montenegro-kirchenfuehrer-stirbt-an-corona-glaeubige-kuessen-seinen-leichnam-a-edebe9cc-ccda-4aac-abb2-f4fd49c215b3 Montenegro: Kirchenführer stirbt an Corona - Gläubige küssen seinen Leichnam (Črna gora: Cerkveni voditelj je umrl od korone – Verniki poljubljajo njegovo truplo | DER SPIEGEL] *[https://www.spiegel.de/politik/ausland/bischoefe-drohen-regierung-in-serbien-mit-dem-tod-a-899234.html Serbien: Bischöfe drohen Regierung mit dem Tod (Srbija: Vladike grozijo vladi s smrtjo)|Spiegel Online 11. maj 2013] ;{{ikona en}} *[https://web.archive.org/web/20101126214959/http://orthodoxresearchinstitute.org/resources/hierarchs/serbia/current/bio_amfilohije_radovic_metr_montenegro.htm Metropolitan Amfilohije (Radovic) of Montenegro and the Coastlands | Arhivirano] * [https://www.youtube.com/watch?v=Jj2C8kxaKSY Documentary film about the life of Metropolitan Amfilohije] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= [[Visarion Kostić]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Vršac|banatski škof]] | years = 1985&ndash;1990}} {{s-aft|after= [[Atanasij Jevtić]]}} {{s-bef|before= [[Jovan Pavlović]]}} {{s-ttl|title= [[Metropolija Črnogorsko-primorska|črnogorsko-primorski metropolit]] | years = 1990&ndash;2020}} {{s-aft|after= [[Joanikij Mićović]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Radović, Amfilohij}} [[Kategorija:Rojeni leta 1938]] [[Kategorija:Umrli leta 2020]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbski četniki]] [[Kategorija:Srbski nacionalisti]] [[Kategorija:Črnogorci]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci na Papeškem inštitutu v Rimu]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski prevajalci]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Srbski vplivneži]] [[Kategorija:Srbski založniki]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Razpad Jugoslavije]] [[Kategorija:Umrli od covida-19]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih cerkvah in samostanih]] 8uau2c6tbqzlp4jyna22gxc1sfaurof 6759861 6759859 2026-10-02T23:11:08Z Stebunik 55592 /* Sklici */ 6759861 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Amfilohij}} {{drugipomeni2|Radović}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Amfilohij Radović | honorific-suffix = | native_name = Ристо Радовић/Risto Radović | native_name_lang = sr | title = [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorski]] [[nadškof]] in [[metropolija|metropolit]] | image = Amfilohije, Metropolitan of Montenegro.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Metropolit Amfilohij leta 2012 | church = [[Srbska pravoslavna cerkev]] v [[Črna gora|Črni gori]] | archdiocese = | province = | metropolis = [[Črnogorsko-primorska metropolija]] | diocese = | see = | elected = | appointed = | term = | term_start = [[30. december]] [[1990]] | quashed = | term_end = [[30. oktober]] [[2020]] | predecessor = [[Danilo Dajković|Danilo]] | opposed = | successor = [[Joanikij Mićović|Joanikij]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1967]] | ordained_by = v [[Grška pravoslavna Cerkev|Grški pravoslavni Cerkvi]]. | consecration = [[1985]] | consecrated_by = [[SPC|srbski patriarh]] [[German Đorić|German]] in drugi vladike | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | birth_date = {{birth date|1938|1|7}} | birth_place = [[Bare, Kolašin|Bare]] ([[Kolašin]], [[Zetska banovina]] [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]) | death_date = {{Death date and age|2020|10|30|1938|1|7}} | death_place = [[Podgorica]], [[Črna gora]] | buried = [[Podgoriška stolnica]] ([[Podgorica]], [[Črna gora]] | tomb = [[Podgorica]] (Stolnica Jezusovega vstajenja, [[Črna gora]]) | resting_place_coordinates = 42°26'44.5"N 19°14'53.7"E | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavni|pravoslavec]] | residence = | parents = <br> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] <br>[[Papeški vzhodni inštitut]]<br>[[Univerza v Atenah]] <ref name="Morrison86"/> | motto = | signature = Bishop_Amfilohije_Radović_-_signature.png | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Amfilohij Radović''', rojen kot '''Risto Radović''' ({{lang-sr|Ристо Радовић/Risto Radović}}, [amfilɔ̌xijɛ râːdɔv̞itɕ]<ref>{{cite web|url=https://alchetron.com/Amfilohije-Radovi%C4%87|title=Amfilohije Radović|publisher=Alchetron, The Free Social Encyclopedia|author=|place=|language=en|date=29. november 2024|accessdate=5. november 2025}}</ref> [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]] [[Črnogorci|črnogorskega]] porekla, [[bazilijanci|bazilijanec]] in [[Črnogorsko-primorska metropolija|črnogorsko-primorski]] [[metropolit]]), * [[7. januar]] [[1938]], [[Bare, Kolašin|Bare]] pri [[Kolašin]]u ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Črna gora]]), † [[30. oktober]] [[2020]], [[Podgorica]]. Njegov častni naslov, ki pa ga je v celoti nosil le on, se je glasil: : Mitropolit crnogorsko-primorski, vladika skenderijsko-brdsko-zetski i egzarh pećkog trona. (črnogorsko)<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/mitropolit-amfilohije-radovic/|title=Mitropolit Amfilohije Radović|publisher=Istinomer|author=|place=|language=sr|date=4. december 2020|accessdate=7. september 2026}}</ref><br>Črnogorsko-primorski metropolit, skenderijsko-brdsko-zetski škof in egzarh peškega trona. (slovensko)<br>Metropolitan of Montenegro and the Coastlands, Zetsko-Brdo and Skenderije, and Exarch of the Holy Throne of Peć.<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=27. junij 2014|accessdate=3. september 2026}}</ref> (angleško). == Življenjepis == [[File:Metropolitan Amfilohije as Risto Radović.jpg|thumb|200pc|left|Radović kot mlad študent]] === Poreklo in šolanje === Amfilohij se je rodil na pravoslavni [[Božič]], dne {{OldStyleDate|7. januar|1938|25. december}} kot ''Risto Radović'' v številni družini v [[Bare, Kolašin|Barah]] pri [[Kolašin]]u v Dolnji [[Morača|Morači]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]], danes [[Črna gora]].<ref name="Sistek121122">{{harvnb|Šístek|2011|pp=121–122.}}</ref>{{sfn|Stamatović|1999}}<ref>Morrison, Kenneth (2008). Montenegro: A modern history. I.B.Tauris. pp. 136, 257. ISBN 9780857714879.</ref> Nadživel ga je med drugimi tudi njegov starejši brat Vučina, ki je bil navzoč na njegovem pogrebu 2020, ter je nastopal tudi v dokumentarnem filmu o Amfilohiju z naslovom „Dostojan“.<ref>{{cite web|url=https://redportal.pink.rs/cooltura/1843/dostojan-film-o-amfilohiju-radovicu|title=DOSTOJAN: Film o Amfilohiju Radoviću|publisher=RedTV|author=|place=|language=sr|date=2020|accessdate=5. november 2025}}</ref> Bil je potomec vojvoda Mina Radovića, ki je sodeloval pri zedinjenju plemena Morača s [[Kneževina Črna gora|Kneževino Črno goro]] leta 1820. {{sfn|Stamatović|1999}} Njegov oče je bil Ćiro Radović, mati pa Mileva r. Bakić.<ref>{{cite web|url= https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral |title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref> Osnovno šolanje je končal v domačem [[Samostan Morača|Samostanu Morača]]. Nato se je vpisal v Bogoslovje sv. Sava v Samostanu Rakovica pri Beogradu (kar bi ustrezalo katoliškemu malemu semenišču), ki ga je končal 1962.<ref>{{cite web|url= https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref>{{sfn|Stamatović|1999}}. O svoji nenavadni poti do takorekoč vsiljenega duhovnega poklica pripoveduje on sam takole v eni od svojih ne vedno enakih zgodb: :»V tem kratkem tuzemeljskem življenju sem imel srečo srečevati se z izrednimi ljudmi. Predvsem je bil to moj oče, od katerega so v tistih povojnih časih zahtevali, da naj bo šolnik, ker so komunisti pobili mnogo profesorjev in duhovnikov. On pa je to zavrnil z razlago, da be bo poučeval otrok brezbožništva. To je bil njegov razlog, da ne sprejme poučevanja v osemletni šoli na Morači in zahvaljujoč njemu sem tudi jaz krenil po tej poti. On je to predlagal tudi mojim starejšim bratom, vendar oni tega niso hoteli, jaz pa sem. To ni bilo preprosto. Moral bi iti v Prizren, toda v Kolašinu so mi na vojaškem odseku to prepovedali z besedami: 'Kaj ti bo ta šola, ona je davno propadla, tega boga ni…' Potem so mi določili, da naj grem v mornarico. 'Zakaj?' sem vprašal. 'Moramo te prevzgojiti', so mi odgovorili. Nato sem prišel z očetom v Beograd. In tako greva od Cvetnega trga proti Patrijašiji<ref>S prejšnje osrednje železniške postaje, ki je za časa Aleksandra Vučića izgubila svoj namen – ostala je le klasicistična stavba brez vlakov –, je vodila pot prek Zelenega venca, kjer je Cvetni pijac (Cvetni trg) do Patrijaršije, ki pa je že tik [[Kalemegdan]]a v oddaljenosti kakih treh kilometrov</ref>, a jaz molim k Bogu, da me ne sprejmejo v Bogoslovijo. Ni uslišal moje molitve, sprejeli so me…«<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/svet/ovako-je-govorio-amfilohije-beseda-na-sajmu-knjiga/|title=Ovako je govorio Amfilohije: Beseda na Sajmu knjiga |publisher=nova.rs|author=Ranko Pivljanin|place=|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=5. september 2026}}</ref> Kot semeniščnik je v poznih petdesetih letih prejšnjega stoletja spoznal [[Justin Popović|Justina Popovića]] in občudoval ter si prisvojil njegovo rusofilstvo in nepomirljivo sovražno stališče do sodobne omike.<ref name="Buchenau6667">{{harvnb|Buchenau|2005|pp=66-67.}}<ref/> Istočasno se je posvetil študiju [[klasična filologija|klasične filologije]] na Beograjski univerzi.<ref name=official>Metropolitanate of Montenegro and the Littoral official site: [http://www.mitropolija.com/eparhijski-arhijerej/ Његово Високопреосвештенство Архиепископ Цетињски Митрополит Црногорско-приморски и Егзарх Пећког Трона Амфилохије (Радовић) ''His Eminence Archbishop of Cetinje, Metropolitan of Montenegro and the Littoral and Exarch of the Throne of Peć Amfilohije (Radovic) ''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/201404151100851/http://www.mitropolija.com/eparhijski-arhijerej/|date=15 April 2014}}</ref><ref name="Morrison104"/> Znanje si je nabiral na več evropskih vseučiliščih: v [[Pariz]]u je študiral na ruskem [[Teološki inštitut sv. Sergija, Pariz|Teološkem inštitutu svetega Sergija]], v [[Rim]]u na [[Papeški orientalski inštitut|Papeškem vzhodnem inštitutu]] in je tam tudi magistriral (1965), v [[Bern]]u pa na [[Krščanska katoliška univerza v Švici|Švicarski starokatoliški krščanski univerzi]]<ref name="Buchenau66"/> Podiplomsko šolanje je izpopolnil v Bernu in Rimu, ter nato odšel za sedem let v [[Grčija|Grčijo]], kjer je položil v roke Grkov meniške zaobljube ter sprejel ime „Amfilohij“ ter nato deloval kot jeromonah za Grško pravoslavno Cerkev.<ref name=official/> V Atenah je doktoriral z disertacijo ''„Skrivnost Svete Trojice glede na učenje sv. [[Gregorij Palama|Gregorija Palamskega]]“'' (''„Mystery of the Holy Trinity according to the Teaching of St. Gregory Palamas“'')<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref> Po enoletnem bivanju na gori Atos je odšel za profesorja v Pariz, kjer je poučeval na Pravoslavnem teološkem inštitutu sv. Sergija. 1976 se je vrnil v Jugoslavijo in postal docent, nato pa profesor katehetike na Beograjski teološki fakulteti „Sveti Jovan Bogoslov“.<ref name="Morrison86"/> 2006 je postal izredni profesor na Moskovski teološki akademiji, a 2008 na Teološkem inštitutu pri Beloruski državni univerzi.<ref name=official/> Po vrnitvi v Beograd je bil izvoljen za dekana Bogoslovne fakultete v dveh mandatih.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/mitropolit-amfilohije-radovic/|title=Mitropolit Amfilohije Radović|publisher=Istinomer ili Ispinomer|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=7. maj 2015}}</ref> === Banatski škof (1980-1990) === Maja 1985 je postal škof Banatske pravoslavne škofije s sedežem v [[Vršac|Vršcu]]<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref>. [[Škofovsko posvečenje]] je prejel 16. junija 1985 v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Beograjski stolnici sv. Mihaela Nadangela]] po rokah [[German Đorić|patriarha Germana]]. Soposvečevalci so bili: črnogorsko-primorski metropolit Danilo, bački škof Nikanor, braničevski Hrizostom, žički Stefan, šumadijski Sava, dalmatinski Nikolaj, timoški Milutin, zvorniško-tuzlanski Vasilij, avstralsko-novozelandski Vasilij, banjaluški Jefrem in mačvanski Danilo. Ustoličen je v Vršcu 21. julija 1985. <ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/zivotopis-mitropolita-crnogorsko-primorskog-amfilohija-1938-2020/|title= Životopis mitropolita crnogorsko-primorskog Amfilohija (1938-2020). Arhiepiskop Cetinjski, Mitropolit Crnogorsko-Primorski i Egzarh svetog trona Pećkog Amfilohije.|publisher=Svetosavlje|author=|place=|language=cg|date=|accessdate=5. september 2026}}</ref> Med škofovanjem v Banatu je imel korekten odnos do katoličanov. Prišel je tudi osebno s spremstvom 14. februarja 1988 na posvetitev novega [[Škofija Zrenjanin|katoliškega zrenjaninskega škofa]] [[László Huzsvár|Huzsvárja]]; prav tako so se za časa njegovega škofovanja za praznike redno obiskovali tako škofje kot duhovniki; ta povezava se je še poglabljala med kratkim škofovanjem njegovega naslednika [[Hrizostom Stolić|Hrizostoma]], ki pa je bil kmalu povišan v Žičo. To starodavno navado je enostransko pretrgal škof [[Nikanor Bogunović|Nikanor]], ki je prepovedal svojim duhovnikom kakršnekoli tovrstne stike.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison134"/><ref name="Morrison104"/> Pri koncu svoje banatske službe pa je – podobno kot v Sloveniji [[Vladimir Dedijer]] ali v Srbiji [[Vuk Drašković]], pa zgodovinar [[Vasilije Krestić]] in pisatelj [[Dobrica Ćosić]] – prišel pod vpliv velesrbskega nacionalzma, čigar glavni nosilec je bil predsednik [[Slobodan Milošević|Milošević]]. K občutku o ogroženosti Srbov je prispevala tudi tajna in zloslutna „Spomenica“ SANU (1986), ki med drugim postavlja Srbe v vlogo nedolžne in od vseh preganjane žrtve z nedokazano trditvijo, da je postala [[Jugoslavija]] srbska grobnica in da jo zato treba razbiti, ter namesto nje ustvariti „Veliko Srbijo“. Tako so šovinisti kmalu tudi Amfilohija uspeli vplesti v dnevno politiko in je začel obtoževati najprej [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliško Cerkev]]: ne sicer v Srbiji, ampak tisto na Hrvaškem, češ da sodeluje pri preganjanju tamkajšnjih Srbov, ki da ga izvaja [[Franjo Tuđman|Tuđmanova]] „ustaška“ oblast.<ref name="Kristo433447">{{cite book|last=Krišto|first=Jure|chapter=The Catholic Church in a Time of Crisis|editor1-last=Ramet|editor1-first=Sabrina P. P.|editor-last=Adamović|editor2-first=Ljubiša S. |title=Beyond Yugoslavia: politics, economics, and culture in a shattered community|xear=1995|publisher=Westview Press|isbna=9780813379531|url=https://books.google.com/books? Id=PyKoAAAAIAAJ&q=Amfilohije+Radovic|pages=433, 447}} „accusation of Croats and the Roman Catholic Church of allegedly endangering the Serb people in Croatia. Many Serbian intellectuals became involved in this anti-Catholic propagand, but the names of Vasilije Krestic, historian, Dobrica Cosic, writer, and Amfilohije Radovic, Orthodox bishop from Banat stand out.“ </ref> 1990 je postal Amfilohij eden od vidnejših kandidatov za patriarha SPC. Podporo mu je dajal tudi predsednik Milošević.<ref name="Perica143144"/> Ni pa prejel zadostnega števila glasov in se tako ni mogel uvrstiti med tri vodilne škofe, od katerih bo potem eden izvoljen z žrebom.<ref name="Sistek121122"/><ref name="Perica143144">{{harvnb|Perica|2002|pp=143-144}}</ref> == Črnogorski metropolit (1990 – 2020) == [[File:04 04 2008 Mitropolit Amfilohije B&W -potpisana-s.JPG|200px|thumb|right|<center>Črnogorski metropolit Amfilohij leta 2008]]</center> === Ustoličenje med protesti === Nekaj dni pozenje se je odpovedal stari škof [[Danilo Dajković]] svoji službi in tako je bil v decembru 1990 kot njegov naslednik in metropolit Črnogrsko-primorske metropolije izvoljen Amfilohij; to službo je opravljal z versko-političnim hrupom vse do svoje smrti.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison134"/><ref name="Sistek121122">{{harvnb|Šístek|2011|pp=121-122. }}</ref> Med opaženimi gosti ob njegovem ustoličenju so bili pesnik [[Matija Bečković]], [[Novak Kilibarda]] in zgoraj omenjeni Radovan Karadžić. <ref name="Morrison134"/> Med visoko rangiranimi srbskimi nacionalisti v [[SR Črna gora|Črni gori]] je njegova izvolitev sprožila val navdušenja.<ref name="Sistek121"/> Med domačimi [[Črnogorci]] pa so decembra 1990 na [[Cetinje|Cetinju]] zoper njegovo izvolitev izbruhnili protesti, saj je bil znan – čeprav tudi sam Črnogorec – da kot Posrbljenec oporeka Črnogorcem poseben jezik, cerkveno samostojnost in lastno državnost. Zato so mu očitali tudi pregovor: „Gori Poturice od Turaka“ („Hujši so Poturice od Turkov) v smislu, da je on kot posrbljeni Črnogorec hujši od pravih Srbov.<ref name="Sistek123"/><ref>{{cite web|url= https://www.academia.edu/65525742/The_Serbian_Proverb_Poturica_gori_od_Tur%C4%8Dina_A_Turk_Convert_Is_Worse_Than_a_Turk_Stigmatizer_and_Figure_of_Speech |title= The Serbian Proverb Poturica gori od Turčina (A Turk-Convert Is Worse Than a Turk). Stigmatizer and Figure of Speech.|publisher=academia.edu|author=Marija Mandić|place=|language=en|date=2021|accessdate=6. september 2026}}</ref> Amfilohij je bil izvoljen decembra, umeščen pa 30. decembra 1990 v [[Samostan Cetinje|Cetinjskem samostanu]]. <ref>[https://mitropolija.com/mitropoli-crnogorsko-primorski/ АМФИЛОХИЈЕ АРХИЕПИСКОП ЦЕТИЊСКИ, МИТРОПОЛИТ ЦРНОГОРСКО-ПРИМОРСКИ И ЕГЗАРХ СВЕТОГ ТРОНА ПЕЋКОГ]</ref> === Delovanje === SPC v Črni gori se je okrepila v času [[Padec komunizma|Padca komunizma 1989]] kot edina duhovna, pa tudi politična sila, ki je obstajala neokrnjena kljub [[Razpad Jugoslavije|Razpadu Jugoslavije]].<ref name="Morrison8688">{{harvnb|Morrison|2018|pp=86, 88.}} <ref name="Morrison135"/><ref name="Morrison104"/> Ko je postal metropolit, je Amfilohij takoj začel načrtno graditi nove cerkve in samostane, ter obnavljati stare cerkvene stavbe. <ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison104105"/>{{harvnb|Morrison|2015|pp=104-105.}}</ref> V tem obdobju so ljudje množično začeli iskati [[duhovnost]], pa je naraščalo števio vernikov pri svetih obredih, prejema krstov in drugih zakramentov, a oglašali so se tudi novi duhovni poklici med duhovniki, menihi in nunami, saj je prenehal polstoletni pritisk brezbožne [[ZKJ|komunistične partije]], ki je dotlej imela v Črni gori odločilen vpliv, morebiti največjega od vseh jugoslovanskih republik.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison135"/><ref name="Morrison105"/> Za pokristjanjevanje razkristjanjenih Črnogorcev se je Amfilohij posluževal tudi procesij z [[relikvija|relikvijami]] blaženega [[Vasilij Ostroški|Vasilija Ostroškega]], ki so jih pošiljali tudi v druge samostane. Poudarjal je češčenje žrtev taborišč, takoimenovanih mučencev, ki so umrli v [[Jasenovac|Jasenovcu]] med Drugo svetovno vojno in s tem netil sovraštvo do katoliških Hrvatov, saj ni bilo omenjano, da so imeli tam od ustaškega režima tudi Hrvatje in Judje svoje žrtve in da so bile podobne žrtve katoličanov tudi po Srbiji.<ref name="Morrison134"/> Delal je tudi za rehabilitacijo in kanonizacijo spornega pravoslavnega škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] kot mučenca, ki je bil sicer zaprt v [[Dachau|Dachauvu]], vendar je bil znan ne le kot antikomunist in antikatolik, ampak tudi kot zagrizen antisemit in občudovalec [[Hitler]]jevega nacizma, ki ga je – ne brez podlage – primerjal s srbskim [[svetosavje]]m.<ref name="Byford72791001581592111">{{harvnb|Byford|2008|pp=72.79.100.158.159.211.}} </ref> Na Cetinju je odprl Amfilohij novo bogoslovje, založbo „Svetigora“ ter radijsko postajo „Radio Svetigora“. <ref name="Morrison86">{{harvnb|Morrison|2018|p=86.}}</ref> Glavni nadzornik vseh teh ustanov je bil sam Amfilohij. <ref name="Buchenau800"/> 1992 je pokrenil mesečnik svoje metropolije ''„Svetigora“ '', ki izhaja še sedaj (2026). 1998 je odprl radijsko postajo na državni ravni z istim imenom – „Svetigora“. Na začetku so bili odnosi z oblastmi sprejemljivi in predsednikom [[Milo Đukanović|Milom Đukanovićem]] dokaj dobri, vendar so se zaostrovali do prave sovražnosti. Med drugim je želel uvesti v šole tudi verouk. <ref žname="Morrison8687">{{harvnb|Morrison|2018|pp=86.87}}</ref> Za časa njegovega škofovanja je bilo zgrajenih ali obnovljenih več kot 567 cerkva in samostanov. <ref>{{cite book|url=https://books.google.com/book3?id=eCa8MwEACAAJ|title=Obnova i gradnja manastira i hramova u Crnoj Gori: ljetopis obnove, sanacije, rekonstrukcije i izgradnje u Mitropoliji Crnogorsko-primorskoj: 1990-2010|publisher=Mitropolija Crnogorsko-primorska|author=Jovan B. Markuš|place=|language=sr|date=2010|accessdate=31. avgust 2026}}</ref>Spodbudil je po zgledu katoliške »Karitas« v več črnogorskih mestih [[dnevna kuhinja|dnevne kuhinje]], kjer se je prehranjevalo čez 600 najbolj ranljivih družin z vsakdanjim toplim obrokom; tudi število prejemnikov enkratne pomoči v živežu je bilo veliko.<ref>[https://www.novosti.rs/vesti/planeta.300.html:830036-Topli-obrok-uz-blagoslov-Mitropolija-crnogorsko-primorska-pomaze-i-hrani-nevoljnike-u-svoje-cetiri-narodne-kuhinje Topli obrok uz blagoslov: Mitropolija crnogorsko-primorska pomaže i hrani nevoljnike u svoje četiri narodne kuhinje], Večernje novosti (2019) </ref> == Politično delovanje in smrt == [[File:Свјетлопис гроба митрополита Амфилохија у Саборном храму у Подгорици4.jpg|thumb|right|200px|Amfilohijev grob v [[kripta|kripti]] [[Podgoriška stolnica|Podgoriške stolnice]] ]] === Protestne »litije« === [[File:Protest in Podgorica, Jan 2020.jpg|thumb|200px|right| „Protestne litije“ pred [[Podgoriška stolnica|Podgoriško stolnico]] [[26. januar|26. januarja]] [[2020]] ]] Novi zakon o verskih skupnostih je konec decembra 2019 [[de jure]] prenesel lastništvo nad cerkvenim premoženjem, ki si ga je od 1920 prilastila na novo ustanovljena SPC, na črnogorsko državo.<ref>{{cite news|url=https://www.nytimes.com/reuters/2019/12/26/world/europe/26reuters-montenetro-protest.html|title=Serbs Protest in Montenegro Ahead of Vote on Religious Law|agency=Reuters|date=26. december 2019|work=The New York Times|access-date=5. januar 2020|language=en-US|issn=0362-4331}}</ref> Amfilohij je takrat takorekoč pobesnel in nahujskal Srbe na množične proteste, češ da je s tem državnim napadom na cerkveno premoženje ustvarjena brezzakonita družba; pozivu so sledile množične cestne litije ali procesije in zapore prometnic, pa tudi včasih grobo posredovanje policije in zaporne kazni za nekatere udeležence, časnikarje in cerkvenjake; pretepen naj bi bil tudi Amfilohijev posrednik in škofo-vikar budimljansko-nikšički [[Metodij Ostojić|Metodij]] (*1976), ki je bil prepeljan na zdravljenje v beograjsko [[VMA]], kjer so temu dogodku mediji še napihnili.</ref>{{cite web|url=https://balkaninsight.com/2019/06/14/montenegros-attack-on-church-property-will-create-lawless-society/|title=Montenegro’s Attack on church Property Will Create Lawless Society|date=14. junij 2019|website=Balkan Insight|language=en-US|access-date=5. Januar 2020}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/444908/Episkop –Metodije-posle-prebijanja-u-Crnoj-Gori-hospitalizovan-na-VMA|website=Politika Online|access-date=20. Januar 2020}}</ref> 29. decembra 2019 je Škofovski sinod SPC v Črni gori izobčil predsednika Mila Đukanovića in njegovo vlado, ki je prinesla ta sporni zakon o verski svobodi, ki pa je pravzaprav izenačil vse verske skupnosti, podobno kot drugod po svetu v demokratičnih državah. SPC pa je hotela ohraniti svoje prigrabljene privilegije.<ref>[https://web.archive.org/web/20230408102238/https://www.b92.net/info/vesti/index.php? yyyy=2019&mm=12%E2%85%86=29&nav_category=167&nav_id=1636336&version=amp Episkopski savet: Milo i poslanici izopšteni iz SPC], B92</ref> Amfilohij je kljub prepovedi množičnega zbiranja od strani Zdravstvenega ministrstva zaradi sočasnega izbruha koronine pandemije nadaljeval in še naprej vodil množične proteste; glavni povod za to je bilo omenjeno sprejetje zakona, po katerem se stanje cerkvenega premoženja vrača v status quo pred letom 1920, ko je to bilo državna črnogorska lastnina. Amfilohij je to začel konec 2019, nadaljeval pa z nezmanjšanim zagonom tudi v letu korone 2020, ko še ni bilo cepiva in je bila lahko vsaka okužba usodna. Protesniki so po celi Črni gori jemali iz cerkva bandere, svete ikone in križe, ki so jih nosili v protestnih procesijah za dosego določenih političnih ciljev: ne le, da bi odstavili sporni zakon, ampak tudi oblast, ki ga je sprejela. Oporečniški politično-cerkveni shodi so se nadaljevali vse do avgusta 2020, seveda ne upoštevajoč zdravstvenih previdnostnih ukrepov ampak njim navkljub v organizaciji srbskega metropolitanskega vodstva in navadno tudi pod osebnim Amfilohijevim vodenjem. <ref>{{cite web|url=http://www.politika.rs/sccc/clanak/449003/Nastavljene-litije-sirom-Crne-Gore|title=Настављљене литије широм Црне Горе|website=Politika Online|access-date=2. marec 2020}}</ref> Amfilohij je torej od začetka 2020 vodil množične proteste, kjer kljub prepovedi zbiranja ob izbruhu pandemije korone niso upoštevali nobenih zdravstvenih predpisov in priporočil; udeleženci niso nosili niti varnostnih krink niti se držali potrebne razdalje. Poleg tega so v cerkvah tudi o [[Velika noč |velikonočnih praznikih ]] nadaljevali obhajanje večjega števila vernikov po starodavni vzhodni praksi z isto žličko; ne čudi, da se je končno okužil tudi on sam, ki je prepričeval svojo okolico, da korone ni, ampak da je to zahodna [[teorija zarote]]. Najprej je bolezen tajil prek videa ter se je nato zdravil v domači oskrbi in šele po pozitivnem testu na covid-19 je 7. oktobra privolil, da ga sprejmejo v bolnišnico. Kljub temu, da so mu srbske oblasti ponujale zdravljenje v najsodobnejši tovrstni bolnici, je ostal „doma in delil usodo drugih Črnogorcev“. <ref>{{cite web|url=https://www.bild.de/lgbt/2020/lgbt/serbisch-orthodoxe-kirche-homophober-kirchenfuehrer-an-corona-gestorben-73674488.bild.html|title= Serbisch-orthodoxe Kirche:Homophober Kirchenführer an Corona gestorben|publisher=Bild.de|author=Marco Schenk|place=|language=de|date=30. oktober 2020|accessdate=4. november 2025}}</ref> Čeprav sta imela na začetku veliko skupnih točk in sta takorekoč sodelovala, so se kmalu začele kazati vedno večje razpoke. Prvič se je tokrat Amfilohij celo spustil neposredno v ostro volilno kampanjo zoper Đukanovića skupaj s svojimi verskimi in civilnimi fanatičnimi somišljeniki prav v nasprotovanju novemu spornemu »Zakonu o verski svobodi«, ki je pravzaparav enakopravno obravnaval vse črnogorske verske skupnosti. Septembra 2020 je tako na predsedniških volitvah bil Đukanović poražen, izvoljen pa z novo parlamentarno večino Amfilohijev somišljenik [[Zdravko Krivokapić]], ki je napovedal, da bo odpravil sporni zakon.<ref>[https=//www.vijesti.me/vijesti/politika/471639/dio-poslanika-df-a-nije-prisustvovao-ntoniranju-himne Objavili dokument: Poslanici tri koalicije podržali Krivokapića za mandatara], Vijesti, 23. september 2020</ref> === Bolezen in smrt === Amfilohij je nadaljeval srečanja s cerkvenimi in civilnimi posamezniki, pa tudi z večjimi ali manjšimi skupinami, češ da korana ne obstaja in da je to teorija zarote. Zato ni čudno, da se je ob teh številnih stikih tudi sam okužil. 7. oktobra 2020 se je počutil zelo utrujenega in izčrpanega. Čeprav je sam razglašal, da covid-19 sploh ne obstaja in da je to še ena zahodna teorija zarote, so ga končno le pregovorili, da se je dal testirati in sicer se je test pokazal pozitiven. Prek videa pa je s šibkim glasom tajil kakršnokoli bolezen, češ da je samo utrujen in da se bo še vzpenjal na Lovčen, ko si opomore. Bolezenski znaki pa so vedno bolj prihajali do izraza in ga prisilili k iskanju zdravniške pomoči. Najprej ni hotel v bolnišnico in se je zdravil kar doma. 7. oktobra 2020 je bil pozitiven na korono.<ref>{{cite web|url=https://www.nytimes.com/2020/10/07/world/montenegros-most-prominent-cleric-has-tested-positive.html|title=Montenegro’s most prominent cleric has tested positive|work=[[The New York Times]]|date=7. oktober 2020|accessdate=31. avgust 2026}}</ref> Zdelo se je, da gre na boljše in 20. oktobra je bil test negativen. Po mnenju zdravstvene službe pa so koronini testi samo 90% zanesljivi in zato na rezultate ni mogoče prisegati z gotovostjo. Zdravje pa se mu je hitro slabšalo ter je vedno težje dihal. Voditeljica Pljučnega oddelka v podgoriški bolnici [[Jelena Borovinić]] je ugotovila, da je njegovo zdravje ogroženo ter „ga je dala na umetno prezračevanje“ („was placed in the mode of invasive ventilation“). Hudo okuženi je imel obe pljučni krili zaradi [[pljučnica|pljučnice]] in koroninih zapletov ter je po prejemu [[sveta evharistija|svetegao obhajila]] umrl 30. oktobra 2020 ob 8:20 star 82 let.<ref>{{cite web|url=http://rs.n1info.com/Region/a666432/Preminuo-mitropolit-Amfilohije.html|title=Preminuo mitropolit Amfilohije|publisher=N1|date=30. oktober 2020|accessdate=30. oktober 2020|archive-date=1. november 2020|archive-url=https=//web.archive.org/web/2020 11001030207/http://rs.n1info.com/Region/a666432/Preminuo-mitropolit-Amfilohije.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=https://nova.rs|title=Ovako je govorio Amfilohije: Beseda na Sajmu knjiga |publisher=nova.rs|author=|place=|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=5. september 2026}}</ref> Srbski ambasador v Črni gori [[Vladimir Božović]] je potrdil, da je srbska vlada ponudila Amfilohiju zdravljenje v najsodobnejši tovrstni bolnici v beograjski [[Batajnica|Batajnici]], vendar je vladika odklonil, češ da bo ostal doma in delil usodo drugih sonarodnjakov. Po njegovi želji so ga pokopali v kripto [[Podgoriška stolnica|Podgoriške stolnice]] Jezusovega vstajenja v grobnico, ki si jo je pripravil že za življenja. Svojo knjižnico, ki obsega nekaj tisoč knjig, je podaril srednjeveškem [[Samostan Stanjevići|Samostanu Stanjevići]].<ref>[https://www.slobodnaevropa.org/a/30903460.html Mitropolit negativan na korona virus, Srbija nudila liječenje], Radio Slobodna Evropa, 20. oktober 2020</ref> Kljub prepovedi zbiranja zaradi širjenja koronavirusa so se zbrali pred Podgoriško stolnico na tisoče vernikov, saj jih je k množičnemu zbiranju spodbujal že dolge mesece prav pokojnik. Pogrebne maše so se udeležili številni pravoslavni cerkveni poglavarji in politiki iz Črne gore in sosednjih dežel kot tudi njegov prijatelj pesnik [[Matija Bećković]], ki mu je spesnil prigodno žalostinko. <ref>[https://www.vijesti.me/vijesti/drustvo/482571/sahranjen-mitropolit-crnogorsko-primorski-amfilohije Sahranjen mitropolit crnogorsko-primorski Amfilohije], Vijesti, 1. november 2020</ref><ref>[https://www.nedeljnik.rs/uzivo-sahrana-mitropolita/ Sahranjen mitropolit Amfilohije: Kako se od „Đeda“ oprostila Crna Gora (a i Srbija)], Nedeljnik, 1. november 2020</ref>. V sožalnem telegramu je beograjski mufti [[Mustafa Jusufspahić]] izrazil spoštovanje do pokojnika in omenil, da so med majskimi protesti 2004 – ko je Kosovo enostransko razglasilo neodvisnosti – srbski huligani napadli in hoteli zažgati [[Mošeja Bajrakli, Beograd|Mošejo Bajrakli]]; tedaj se je le metropolit Amfilohij postavil pred podivjano drhal in obvaroval ta hram, „ter branil dobro od hudega v nas vseh“ („defending good from evil in all of us“). <ref>[https://www.vijesti.me/vijesti/drustvo/482431/muftija-mustafa-jusuf-kada-su-huligani-palili-nasu-dzamiju-hrabri-mitropolit-je-stao-ispred-mase-da-je-brani Muftija Mustafa Jusufspahić: Kada su huligani palili našu džamiju, hrabri mitropolit je stao ispred mase da je brani], Vijesti, 31. oktober 2020</ref> Vlada je odklonila predlog glede državnega dneva žalovanja, vendar so to storile posamezne krajevne skupnosti in občine. Ko se je ob pogrebnih slovesnostih gnetla večtisočglava množica, so le redki od cerkvenih ali civilnih dostojanstvenikov nosili obvezne krinke ali se držali varnostne razdalje. Srbskemu predsedniku – ki je imel v Amfilohiju zaradi Kosova nepomirljivega nasprotnika – so prepovedali govor. Med večurno žalno slovesnostjo je zanesljivo nosil krinko podgoriški katoliški župnik, ki pa ni mogel stran od množice. Po pogrebu je on sicer bil negativen na koroninem testu, vendar je prinesel virus v svojo skupnost in tako so se okužili vsi njegovi kolegi – eden od njih je skoraj umrl. Okužile pa so se tudi tamkajšnje redovnice, ki skrbijo za vzdrževanje cerkvenih prostorov in za gospodinjstvo podgoriške redovne skupnosti. O tem so mediji pa mediji popolnoma molčali, kakor tudi o mnogih okužbah tudi s smrtnim izidom zaradi zanemarjanja nujnih zdravstvenih previdnostnih ukrepov. Pogrebne slovesnosti je vodil 1. novembra 2020 srbski patriarh Irenej, ki se je tudi okužil. 4. novembra 2020 je bil pozitiven na testu za COVID-19, potem ko se je udeležil pogreba od korone umrlega Amfilohija.<ref name=openfuneral /> the 1 November funeral of [[Metropolitanate of Montenegro and the Littoral|Metropolitan]] [[Amfilohije Radović|Amfilohije]], who also tested positive and had died from COVID-19.<ref>{{cite web |title=Serbian Orthodox Church head tests positive for coronavirus |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a668422/Serbian-Orthodox-Church-head-tests-positive-for-coronavirus.html |website=rs.n1info.com |date=4 November 2020 |access-date=20 November 2020 |archive-date=28 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201128062010/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a668422/Serbian-Orthodox-Church-head-tests-positive-for-coronavirus.html |url-status=dead }}</ref>Velika množica na Amfilohijevem pogrebu ni upoštevala socialne distance ali nosila mask, Amfilohijeva krsta pa je bila vrh vsega med obredom odprta in mnogi so okuženo truplo celo poljubljali – matere pa so k njemu dvigovale svoje otroke.<ref name="openfuneral">{{Cite web|url= https://www.cnn.com/2020/11/20/europe/serbian-orthodox-church-patriarch-irinej-dies-covid-19-intl/index.html |title=Church patriarch dies from Covid-19 after leading open-casket funeral of bishop killed by the virus|first1=Martin|last1=Goillandeau |first2=Kara|last2=Fox |website=CNN|date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref><ref name="bbc2011">{{cite news |title=Covid-19: Serbian Orthodox Patriarch Irinej dies |work=BBC News |date=20 November 2020 |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-55013132 |access-date=20 November 2020}}</ref> Srbski patriarh Irenej pa se je med pogrebom okužil in se nato vrnil v Beograd, kjer so ga takoj sprejeli na zdravljenje. 14. novembra je bilo objavljeno, da je njegovo zdravstveno stanje "stabilno in pod nadzorom med zdravljenjem" v vojaški bolnišnici za COVID na Karaburmi v Beogradu, a že 19. novembra je bil intubiran.<ref>{{cite web |title=Military hospital says Serbian church head well |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a672087/Military-hospital-says-Serbian-church-head-well.html |website=rs.n1info.com |date=14 November 2020 |access-date=20 November 2020 |archive-date=14 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201114192218/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a672087/Military-hospital-says-Serbian-church-head-well.html |url-status=dead }}</ref> On 19 November, he was [[intubation|intubated]].<ref name="bbc2011"/> Nekateri mediji so že poročali, da je Irenej umrl; Srbska pravoslavna cerkev pa je izdala izjavo, v kateri je te trditve ovrgla, vendar je dejala, da se Irinejevo zdravstveno stanje slabša.<ref>{{cite news|url = https://www.b92.net/eng/news/society.php?yyyy=2020&mm=11&dd=19&nav_id=109720 |title = The condition of the Patriarch is difficult; SPC issued a statement|work = [[B92]]|date = 19 November 2020|access-date = 19 November 2020}}</ref> Nekateri tiskovni prestavnii so še vedno vztrajali, da so novico o Irenejevi smrti potrdili ugledni viri.<ref name="nova.rs">{{cite web |title=Zvanični izvori: Patrijarh živ, u teškom stanju |url=https://nova.rs/vesti/drustvo/patrijarh-irinej-u-teskom-stanju/ |website=nova.rs |date=19 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref>Irenejeva smrt je bila uradno objavljena 20. novembra ob 7.07 po srednjeevropskem času.<ref name="spc2011">{{cite web |title=Serbian Patriarch Irinej reposed in the Lord |url=http://www.spc.rs/eng/serbian_patriarch_irinej_reposed_lord |website=spc.rs |access-date=20 November 2020 |archive-date=20 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201120114149/http://www.spc.rs/eng/serbian_patriarch_irinej_reposed_lord |url-status=dead }}</ref><ref name="reuters1">{{cite news |title=Patriarch of Serbian Orthodox Church dies of coronavirus |url=https://www.reuters.com/article/serbia-patriarch-death/patriarch-of-serbian-orthodox-church-dies-due-to-coronavirus-idINKBN2800LP |website=reuters.com |date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020|last1=Vasovic |first1=Aleksandar }}</ref><ref name="bbc2011"/> Istega dne sta razglasili tridnevno žalovanje po njegovi smrti tako srbska vlada kot vlada Republike Srbske. V bližnji časovni oddaljenosti sta torej okužbi korone podlegla kar dva najpomembnejša srbska cerkvena dostojanstvenika. Nasprotniki so omenjali Amfilohijeve izjave, da ni korone: „Amfilohije kaže: ’Nema korone’! Korona kaže: ’Nema Amfilohija!’“<ref name="condolences">{{cite web |title=Three-day mourning in Serbia, RS, Budva over SPC Patriarch's death; condolences |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a674371/Three-day-mourning-in-Serbia-after-SPC-Patriarch-s-death.html |website=rs.n1info.com |access-date=20 November 2020 |archive-date=20 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201120122859/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a674371/Three-day-mourning-in-Serbia-after-SPC-Patriarch-s-death.html |url-status=dead }}</ref> == Ocena == [[File:Predstavnici SPC na obeležavanju 70. godišnjice Novosadske racije (2).JPG|200px|thumb|right|Spredaj: Metropoliti [[Vasilij Kačavenda|Kačavenda]] (v rdečem, levo), [[Amfilohij Radović|Amfilohij]] (v belem, sredi) in [[Porfirij Perić|patriarh Porfirij]] (v rdečem, desno) ]] === Vsestranski izobraženec, vendar ozek rusofil === Amfilohij je bil zelo izobražen, pa je temeljito splošno in teološko izobrazbo zahteval tudi od svojih bogoslovcev. Bil pa je znan tudi kot mnogojezičnež. Tekoče je govoril [[srbščina|srbsko]], [[italijanščina|italijansko]], [[nemščina|nemško]], [[francoščina|francosko]], [[grščina|grško]] in [[ruščina|rusko]] {{sfn|Stamatović|1999}}, uporabljal pa je lahko brez težav tudi [[staroslovanščina|staroslovanščino]], [[stara grščina|staro grščino]] in [[latinščina|latinščino]]. <ref name="politika.rs">{{cite web|url=http://www.politika.rs/scc/clanak/465598/Ko-je-bio-mitropolit-Amfilohije-vladik-koji-nikog-nije –ostavljao-ravnodusnim|title=Ко је био митрополит Амфилохије – владика који никог није остављао равнодушним|publisher=Politika Online|author=|place=Beograd|language=sr|date=30. oktober 2020|accessdate=31. avgust 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://slobodnahercegovina.com/na-danasnji-dan-rodjen-je-mitropolit-amfilohije/|title= „На данашњи дан рођен је Митрополит Амфилохије“|publisher=Слободна Херцеговина|author=|place=|language=sr|date=30. oktober 2020|accessdate=31. avgust 2026}}</ref> Bil je vpliven član „Združenja književnikov Srbije“, pa tudi „Združenja književnikov Črne gore“. {{sfn|Stamatović|1999}} Neprikrito je nastopal kot vidni zagovornik rusofilstva in velesrbstva, njegovega kosovskega mita in je brez pomisleka samega sebe razglašal za srbskega četnika in nacionalista.<ref name="Morrison104"/><ref name="Sistek 121">{{harvnb|Šístek|2011|p=121}}</ref> To je potekalo v popolnem soglasju s porastjo srbskega nacionalizma, ki ga je spodbujala vplivna in agresivna politika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]]; SPC je še prednjačila v spodbujanju nacionalne nestrpnosti med srbskim prebivalstvom v raznih jugoslovanskih republikah. V Črni gori je tako korenito smer predstavljala prav Amfilohijeva osebnost.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison104"/>Večina pravoslavnih škofov je takrat podpirala zamisel o Veliki Srbiji, ki naj bi nadomestila Titovo Novo Jugoslavijo; v njej naj bi prek etničnega čiščenja Srbom sovražnih narodov živeli vsi „osvobojeni“ in „etnično očiščeni“ Srbi, kar bi po prvotnih radikalnih načrtih zajemalo prostor celotne Jugoslavije; glede na poznejše hude vojaške poraze začenši z izgubo Slovenije pa bi se zadovoljili „samo z manjšim področjem“ z zahodno mejo Virovitica-Karlovac-Karlobag, medtem ko bi na jugovzhodu mejili na Makedonijo. Amfilohijeve izjave glede Kosova so pozivale na nepomirljiv boj proti katoliškemu in protestantskemu Zahodu, kakor tudi muslimanskemu Vzhodu, češ da so vsi skupaj „nezdrav veter, ki hoče neprestano ugaševati to sveto luč“, ki se imenuje Srbija („an insane wind trying ceaselessly to extinguish this sacred lamp“, defined as Serbia).<ref name="MacDonald243"/>{{citebook|last=MacDonald|first=David Bruce|chapter=The importance of Being European: Narratives of East and West in Serbian and Croatian Nationalism|editor1-frst=Ireneusz Paweł|editor2-first=Andrzej Marcin|title=Multiplicity of nationalism in contemporary Europe|year=2010|publisher=Rowman & Littlefield|isbn=97807391239123072|chapter-urla=https://books.google.com/books?id=jquJ8M|WGYC&q=Islam+Amfilohije+Radovic&pg=PA243|pages=243}}</ref> Res je sicer, da je v besedah svoje ideje povezoval s krščansko ljubeznijo in poudarjal, da je njegovo orožje le v besedah; krvavi dogodki, ki so tem besedam sledili, pa so pokazali, da so bojeviteži raznih barv te nestrpnosti razumevali čisto konkretno in nekrščansko. Ne le v teoriji, marveč tudi z orožjem v roki, so se novodobni teologi SPC zoperstavljali svojim starejšim kolegom, ki so nahajali neki »modus vivendi« s komunističnim jugoslovanskim sistemom. <ref name="Buchenau7879">{{harvnb|Buchenau|2005|pp=78.79}}</ref> Bode v oči Amfilohijev [[sovražni govor]] zoper [[katolištvo|katoliške]] [[Hrvati|Hrvate]] in [[islam|muslimanske]] [[Bošnjaki|Bošnjake]], ki ne vsebuje niti trohice sicer v besedah zelo glasno in stalno oznanjevane krščanske ljubezni.<ref name="Carmichael32''>{{cite book|last=Carmichael|first=Cathie|title=Ethnic cleansing in the Balkans= nationalism and the destruction of tradition|year 2003|publisher=Routledge|isbn=9781134479535|url=https://books.google.com/books?id=yb=RI4KwwdIC&q=anti+Islam+A,fočpjoke+Radpvoc&pq=PT62|pages=32}}</ref><ref name="Velikonja163"/> V letu 1992, ko je bila na vrhuncu srbsko-črnogorska agresija na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino spremljana z neizprosnim etničnim čiščenjem, tega visoki srbski cerkveni dostojanstveniki niso brzdali ali obsojali (kar bi bilo v skladu z evangeljskim naukom o krščanski ljubezni), temveč so poseganja vojaških, pa tudi polvojaških formacij, skupaj z Amfilohijem še podžigali. Nekaj vsakdnjega je postalo požiganje katoliških ali muslimanskih verskih stavb, pa tudi sovražni govor zoper „neprijateljske“ Bošnjake, Hrvate in Albance (Kosovarje). Vso krivdo za vojne zločine je visoki srbski kler valil s svojih sonarodnjakov na genocidne težnje, ki naj bi jih spodbujal s teorijami zarote nihče drug kot [[Vatikan]], pa seveda celoten Zahod.<ref name="Sells65">{{cite book|last=Sells|first=Michael A. |title=The bridge betrayed: Religion and genocide in Bosnia|year=1996|publisher?University of California Press|isbne=9780520922099|url=https://books.google.com/books?id=FadxZ6F2uEAC&q=anti+Islam+Amfilohije+Radovic&pg=PA65|pages=65}}</ref> V zgodnjih 90-ih letih sta pravoslavna škofa izobraženi Amfilohij in sporni [[Vasilij Kačavenda|Kačavenda]] hujskaško poglabljala verske in narodnostne razlike med jugoslovanskimi narodi pod pretvezo, da so se vsi oni zarotili zoper SPC in da se Srbi morajo braniti, saj so od vsepovsod ogroženi. Tozadevni pomirjevalni poskusi [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanskega]] [[Alojzij Šuštar|Šuštarja]] in [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Franc Perko|Perka]] so bili neuspešni in so se razbili ob zidu popolnega nerazumevanja in nacionalistične blaznosti, v kateri so pravoslavni cerkveni krogi prednjačili.<ref name="LittleSwearer14">{{cite book|last1=Little|first1=David|last2=Swearer|first2=Donald|chapter=Introduction|editor1-last=Little|editor1-first=David|editor2-last=Swearer|editor2-first=Donald K. |title=Religion and Nationalism in Iraq: A Comparative Perspective|year=2006|publisher=Harvard University Press|isbn=9780945454410|url=https://books.google.com/books?id=E1rXAAAAMAAJ&q=Amfilohije+Radovic|pages=14}}</ref> Amfilohij je trdil, da je »naravno okolje« Srbov le v »pravoslavnem vzhodnem krščanstvu« in da se zato morajo bojevati ne le zoper katoliški in protestantski Zahod, ampak tudi zoper islam. Da bi agresivnost opravičeval, je v zvezi s tem zatrjeval, da »brez smrti ne more biti vstajenja«, kar je sicer točno, vendar v tej zvezi zavajajoč sofizem. Iz evangelija sledi namreč, da Kristus ni žrtvoval drugih, ampak samega sebe. Poleg tega pa se ni daroval za zemeljsko, ampak za nebeško kraljestvo, ki pripada vsem ljudem. Sveto pismo da jasno vedeti, da Božje kraljestvo ni pozemeljske, ampak duhovne narave in da ga ni treba braniti z zemeljskim orožjem; toliko manj pa voditi osvajalno vojno pod pretvezo širjenja Božjega kraljestva.<ref>Janezov evangelij 18,36s</ref> Vrh tega veže kristjana in tudi cerkvenega dostojanstvenika zapoved ljubezni do sovražnikov<ref>»Če kdo pravi: 'Ljubim Boga', pa sovraži svojega brata, je lažnivec« 1 Jn 4,20</ref>.V zvezi s to nedoslednostjo med krščanskim naukom o ljubezni in metropolitovim spodbujanjem ene strani v bratomorni državljanski vojni je lažje dojeti, čemu so ga nasprotniki zmerjali s satanom.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/214320/dok_je_buktio_rat_u_bosni_1993_godine_cetinjani_su_ovako_dochekali_amfilohija_risto_sotono_video.html|title=DOK JE BUKTIO RAT U BOSNI 1993. GODINE, CETINJANI SU OVAKO DOČEKALI AMFILOHIJA: 'Risto sotono...' (VIDEO)|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=|language=bs|date=4. september 2021|accessdate=5. november 2025}}</ref><ref name="Heinrich150">{{cite book|last=Heinrich|first=Hans-Georg|chapter=Towards a Cultural Theory of Transition: The Strange Architecture of Post-Communist Societies|editor1-last=Heinrich|editor1-first=Hans-Georg|title=Institution Building in the New Democracies. Studies in Post-Post-Communism|year=1999|publisher=Collegium Budapest/Institute for Advanced Studies|isbn=9789638463913|urla=https://books.google.com/books?id=Qh4kAQAAIAAJ&q=According+to+the+Serbian+patriarch+Amfilohije+Radovic%2C+the+%22natural+space%22+for+the+Serbian+people+is+the+orthodox+East.+And+it+must+fight+against+the+Catholic+and+Protestant+West%2C+as+well+as+against+Islam%3A+%22without+death+there+will+be+no+resurrection%22. |pages=150}} „According to the Serbian patriarch Amfilohije Radovic, the „natural space“ forthe Serbian people is the Orthodox East. And it must fight against the Catholic and Protestant West, as well as against Islam: „without death there will be no resurrection“. </ref> Široka javnost je v njem prepoznala eno od najbolj spornih osebnosti SPC.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs|title=Mitropolit Amfilohije Radović|publisher=Istinomer|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=7. maj 2015}}</ref> Posebej pa so ga imeli v želodcu Črnogorci, ki niso pohodili svoje slavne zgodovine in narodnosti. Ko je leta 1993 besnela vojna v Bosni, so Cetinjci pričakali Amfilohija znanega kot vojnega hujskaša z besedami: „Risto sotono!“ Zastopal je namreč nacionalistična in klerofašistična stališča in skrival ter poveličeval vojne zločince. Posebno naklonjenost je izražal do [[Ratko Mladić|Ratka Mladića]] in [[Radovan Karadžić|Radovana Karadžića]], katerega je imenoval za „besmrtnika“. V nasprotju s tem in drugimi srbskimi pravoslavnimi škofi se je tedaj preproto ljudstvo Cetinja krepko zoperstavilo sodelovanju črnogorskih mož in fantov v vojnah na področju bivše Jugoslavije, posebej napadu na sosednjo [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]], zlasti pa bombardiranju [[Dubrovnik]]a. {| |- ! Skup je prekinut pjesmom<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/214320/dok_je_buktio_rat_u_bosni_1993_godine_cetinjani_su_ovako_dochekali_amfilohija_risto_sotono_video.html|title=DOK JE BUKTIO RAT U BOSNI 1993. GODINE, CETINJANI SU OVAKO DOČEKALI AMFILOHIJA: 'Risto sotono...' (VIDEO)|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=|language=bs|date=4. september 2021|accessdate=5. november 2025}}</ref> ! Srečanje je prekinila pesem |- | <poem> „Nikad neće Crna Gora bit’ obala srpskog mora“ </poem> | <poem> „Črna gora nikdar ne bo obala srbskega morja“ </poem> |} === Črnogorec proti Črnogorcem === Amfilohijeve očitke črnogorski vladi in njeni politiki bi lahko strnili v nekaj smeri: #Spodbujanje "montenegrinstva"<ref> „montenegrinstvo“ od italijanske besede za Črno goro: „Monte Negro“</ref>, odpovedovanje od "srbstva" in "montenegrizacija" Črne gore #vrnitev prek referenduma k samostojnosti in ločitev od Srbije, s katero je bila po prenehanju Jugoslavije nekaj časa povezana v državno skupnost „[[Srbija in Črna gora]]“ #priznavanje Kosova kot samostojne države od strani Črne gore; to Amfilohiju pomeni izdajo zapuščine črnogorskih posvetno-verskih vladarjev Petrovićev #vstop Črne gore v NATO in "oddaljevanje" od Rusije. #Kakor si je domišljijsko in mitsko zamislil „pogibijo“<ref> „pogibija“ v pomenu „pogine u borbi za slobodu otadžbine“ tj.: „pade v boju za svobodo domovine“</ref> in svetništvo kneza [[Lazar Hrebljanović|Lazarja]], je Amfilohij toliko bolj doživljal priznanje Kosova kot najhujše dejanje izdaje. Zato on čisto nekrščansko preklinja podpisnike in uporablja pesniški besednjak kosovskega mita, pozivajoč srbsko mladino da za Kosovo "ginu do posljednjeg"<ref> „ginu do posljednjeg za Kosovo“ – da se gredo vojskovat za ohranitev ali pridobitev Kosovega pod srbsko oblast, pa četudi bi v boju vsi padli oziroma umrli vsi do zadnjega.</ref>. #Tiste politike – na prvem mestu misli na srbskega predsednika [[Boris Tadić|Tadića]], ki je bil na položaju 2004-2012; še bolj ima v želodcu njegovega naslednika [[Aleksandar Vučić|Vučića]], ki ga je nasledil ter bil neprestano na oblasti vse do 2026. Obadva in njima podobne imenuje „brez glave in brez vesti“, ker so dovolili ločitev Kosova in Metohije od Srbije in od Črne gore.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref> Podobno pa razpolagajo z očitki njegovi nasprotniki: # Njegov življenjepis odkriva sicer človeka, ki mu ni tuje bistvo krščanske vere in bi od njega smeli pričakovati, da se bo držal njene osnovne usmeritve, da je mogoče doseči zveličanje z vero, ljubeznijom in ponižnim moralnim življenjem. Vendar je „malo ljudi v Črni gori in širje, ki izzivajo toliko nasprotovanj, kot osebnost metropolita Črnogorsko-primorske metropolije na Cetinju, Amfilohija Rista Radovića“ (Reuters) Večina njegovih izjav spada namreč v sam vrh mizantropije, šovinizma, homofobije in vseh drugih najmračnejših načinov izražanja človeški zavesti.<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/56874-svetosavski-zilot-u-akciji|title= Svetosavski zilot u akciji|publisher=antenam.net|author=Mirjana Dragaš & Slobodan Jovanović|place=|language=sr|date=5. november 2017|accessdate=6. september 2026}}</ref> #Z opravljanjem zadušnice zanj zahteva rehabilitacijo [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] kot začetnika odpora proti fašizmu, češ da njegova vloga med Drugo svetovno vojno ni dovolj razsvetljena in da je nedolžna žrtev komunističnega maščevanja; njegovi četniki pa so ne le sodelovali z okupatorji v boju proti komunističnim partizanom, ampak tudi širili „Veliko Srbijo“ z „etničnim čišćenjem hrvaškega in iztrebljanjem muslimanskega prebivvalstva“ <ref>Mihailović je napisao „Instrukciju (20. decembar 1941) komandantima na terenu u kojoj stoji uz glavni cilj četničkog pokreta - stvaranje velike Srbije, kao drugi primarni cilj - etničko čišćenje hrvatskog i uništenje muslimanskog stanovništva.</ref> ter nad njimi počenjali zločine, za katere niso bili nikoli kaznovani; med take spada tudi primer [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]]. # Od vseh pravoslavnih cerkva na Balkanu velja SPC kot najkonzervativnejša, mračnjačka, sovražna do znanosti in napredka. Zavrača „zahodne“ ideologije kot komunizem, individualizem, materializem in sekularizem; spregledali pa so, da je agresivni nacionalizem – ki so ga izpovedovali – prav tako ena od ideja brezbožnega liberalnega materializma.<ref name="Buchenau6566">{{harvnb|Buchenau|2014|pp=65.66}}</ref> #Vedno pa je bila povezana s političnim šovinizmom o ustvarjanju velike države in podrejanju drugih narodov pod pretvezo osvobajanja in privodenja nacionalno nezavednih k svojim "srbskim koreninam". [[Nikolaj Velimirović]], duhovno izhodišče [[Justin Popović|Justina Popovića]] in Amfilohija Radovića, trdi, da je borba za nacionalno cerkev "osnova pravega, evangeljskega in celovitega nacionalizma" in da je takšno ustanovil že [[Sveti Sava]], kar pa je anahronizem, saj v tistem času ni bilo takega liberalnega nacionalizma,, kakršnega je oznanjal v svoji „Srbiji na Balkanu“ brezbožni socialist [[Svetozar Marković]]. # Amfilohij je novembra 1991 po napadu Srbov in Črnogorcev na [[Konvali|Konavle]] hodil po dubrovniškem bojišču ter podpihoval k vojni in nasilju.<ref>Mirko Đorđević, analitičar Srpske pravoslavne crkve. Inačica izvorne stranice arhivirana 24. svibnja 2013. Pristupljeno 20. veljače 2011.</ref> Jeseni 1991 je črnogorskim vojakom delil križce in ikonice. <ref>{{cite web|url=https://pescanik.net/zasto-se-u-crkvi-sapuce-2/|title=Zašto se u crkvi šapuće 2 - Emisija, Mirko Đorđević, Ljubiša Rajić, Ivan Čolović, Pavle Rak, Mladen Lazić, Jovan Byford, Vidan Hadži-Vidanović, Ivan Kuzminović, Srđa Trifković, Nikola Samardžić, Milan Vukomanović, Slobodan G. Marković, Dragoljub Mićunović, Radmila Radić, Milica Rodić, Marko Milanović, Desimir Tošić - Peščanik|publisher=pescanik.net|author=Mirko Đorđević idr.|place=|language=sr|date=19. november 2009|accessdate=24. maj 2013}}</ref> Novembra tega leta je igraje na gusle s pesmijo „Mojkovačka bitka“ spodbujal črnogorske rezerviste podgoriške brigade „Veljko Vlahović“ na napadalnost zoper hrvaško ozemlje in krščansko katoliško prebivalstvo.<ref> Zvijer iz bezdana</ref><ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/index.php?title=Amfilohije_Radovi%C4%87|title= Amfilohije Radović|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=|place=Zagreb|language=hr|date=30. april 2022|accessdate=5. november 2025}}</ref> #Obiskoval je tudi vsa bojišča po Hercegovini, ki so jih Srbi „etnično čistili“ od muslimanov. Do zob oboroženi [[Željko Ražnatović|Arkan]] je konec junija 1991 s svojimi "Tigri" bival v Cetinjskem manastiru in s svojo polvojaško drhaljo z blagoslovom Amfilohija in SPC duhovnikov odšel morit. Bio je v [[Trebinje|Trebinju]], ko je bila oropona hiša in podjetje [[Salih Alijagić|Saliha Alijagića]] in požgano nekaj hiš uglednih muslimanov. Spodbujal je [[Milan Martić|Milana Martića]] in [[Milan Babić|Milana Babića]] v uporu zoper hrvaško oblast, češ da morajo vsi Srbi živeti v eni državi za "ujedinjenje svih srpskih krajeva".<ref>{{cite web|url=https://pescanik.net/zasto-se-u-crkvi-sapuce-2/|title=Zašto se u crkvi šapuće 2 - Emisija, Mirko Đorđević, Ljubiša Rajić, Ivan Čolović, Pavle Rak, Mladen Lazić, Jovan Byford, Vidan Hadži-Vidanović, Ivan Kuzminović, Srđa Trifković, Nikola Samardžić, Milan Vukomanović, Slobodan G. Marković, Dragoljub Mićunović, Radmila Radić, Milica Rodić, Marko Milanović, Desimir Tošić - Peščanik|publisher=pescanik.net|author=Mirko Đorđević idr.|place=|language=sr|date=19. november 2009|accessdate=24. maj 2013}}</ref><ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref> #Napadalno vojno je opravičeval kot zakonito obrambo od vseh in povsod ogroženega srbskega naroda, kot novo zavezo, v kateri ima posebno častno mesto vojni zločinec Radovan Karadžić in Srbi v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]], ki da so preživeli križanje in so zato „boljši od polkrščene Črne gore in nedokrščene Srbije“. Ne priznava pa [[Srebreniški genocid|Srebreniškega pokola]], češ da je bilo to samo „povračilo in maščevanje“ („odmazda i osveta“). #Dograjeval in spreminjal je cerkve iz XIV. in XV. stoletja, postavljal stavbe v njihovi neposredni bližini, oslikaval srednjeveške cerkve s tujimi sodobnimi svetniki, ki nikdar niso bili naslikani po črnogorskih cerkvah ter uporabljal materiale, ki niso bili zgodovinski. Na opozorila Spomeniškega varstva se je požvižgal, češ da naj pazijo: če ga bodo še ovirali pri njegovem uničevanju kulturnih spomenikov, jim bo sploh onemogočil kakršnokoli delovanje. Zgradil je veliko sakralnih stav, ki so v slogu srbskih manastirov s Kosovega, kar je bil kulturni imperializem in prozelitizem, ki je hotel z misijonarjenjem pretvoriti Črnogorce v del srbskega nacionalnega in duhovnega prostora. #Nasprotoval je obnavljanju Črnogorske pravoslavne cerkve, češ da SPC deluje v Črni gori še 8 stoletij. V resnici pa je bila ta skupnost ustvarjene 1920 z dekretom regenta Aleksandra Karađorđevića. Spreneveda se nad dejstvom, da je bila samostojnost Črnogorske pravoslavne cerkve takrat nasilno zatrta.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref> #Izgleda, da ni bil zoper svojeglavnost brezpogojno, ampak bi vendarle dopustil obnavljanje CPC pod pogojem, da bi Črna gora zopet postala kraljevina pod vodstvom Petrovićev. <ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/56874-svetosavski-zilot-u-akciji|title= Politički rebusi mitropolita Amfilohija|publisher=Peščanik|author=Mirko Đorđević|place=|language=sr|date=21. junij 2010|accessdate=6. september 2026}}</ref> === Na filmskem platnu === Dobro je dokumentirano delovanje tako predsednika Srbije Vučića kot tudi črnogorskega metropolita Radovića in prelito v napeto stvaritev na platnu. Čeprav vsebujeta oba filma različnih avtorjev le dokumentarni material, sta kot dregnila v sršenovo gnezdo in povzročila negativne odzive kot jezo in grožnje, zmerjanje in sprenevedanje v obeh prestolnicah. Filma ''Vladalac'' (''Vladar'') in ''Svjedok Božje ljubavi'' (''Priča Božje ljubezni '') sta nastala skoraj istočasno na začetku koroninega leta 2020: prvi v Beogradu, drugi pa v Podgorici. V spomin nam kličeta, da sta bili Vučić in Amfilohij dejavna soudeleženca zločinske velikosrbske politike. <ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2020/2/24/dva-ratna-druga-aleksandar-vucic-i-amfilohije-radovic|publisher=balkans.aljazeera.net|author=Tomislav Marković|place=|language=sr|date=24. februar 2020|accessdate=6. september 2026}}</ref> === Nagrade in priznanja === ;Izbrani redovi in odličja #Spominsko odličje [[Carigrajski patriarhat|carigrajskega patriarha]] [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomeja]] (1991)<ref name="standard"/> #Odličje [[Jeruzalemski grški patriarhat|Jeruzalemskega grškega patriarhata]] ob dvatisočletnici krščanstva (2000)<ref name="standard"/> #„Red Lomonsova“, odlikovanje [[Ruska federacija|Ruske federacije]] (2001)<ref name="standard"/> #Odličje Jeruzalemskega grškega patriarhata ob 1500-letnici [[Mar Saba]] (2002)<ref name="standard"/> # »Red sv. Aleksandra Nevskega I. stopnje«, Ruska vojaško-znanstvena akademija (2003)<ref name="standard"<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2020/2/24/dva-ratna-druga-aleksandar-vucic-i-amfilohije-radovic|publisher=balkans.aljazeera.net|author=Tomislav Marković|place=|language=sr|date=24. februar 2020|accessdate=6. september 2026}}</ref>''/> #»Red sv. Cirila Turovskega«, [[Beloruska pravoslavna Cerkev]] (2008)<ref name="standard"/> # »Red sv. Vladimirja«, Ukrajinska pravoslavna Cerkev pod Moskovskim patriarhatom (2012) <ref name=''standard''/> # „Red sv. Velikomučenika Jurija“, Škofija Budimlja in Nikšić (2013) <ref name="standard"/> # „Red Črnogorske velike zvezde“, Predsednik [[Jakov Milatović|Milatović]] (2025, posmrtno) <ref>{{cite web|url=https://mitropolija.com/2025/10/24predsjednik-milatovic-dodijelio-posthumno-orden-crnogorske-velike-zvijezde-mitropolitu-amfilohiju/|title=Предсједник Милатовић додијелио постхумно Орден Црногорске велике звијезде митрополиту Амфилохију|publisher=Православна Митрополија црногорско-приморска (Званични сајт)|author=|place=|language=sr|date=14. oktober 2025|accessdate=24. oktober 2025}}</ref> # Častni član „Moskovske bogoslovne akademije“ (2006) # Častni doktorat »Teološkega inštituta sv. Sergija v Parizu« (2012)<ref>{{cite web|url=http://www.spc.rs/eng/metropolitan_amfilohije_receives_honorary_doctorate_saint_sergius_orthodox_theological_institute|title=Metropolitan Amfilohije receives the honorary doctorate of the Saint Sergius Orthodox Theological Institute in Paris {{!}} Serbian Orthodox Church [Official web site] |publisher=Serbian Orthodox Church|author=|place=|language=en|date=20. januar 2015|accessdate=8. november 2020}}</ref> # Častni doktorat „Petrograjske bogoslovne akademije“ (2015)<ref>{{cite web|url=http://www.spc.rs/eng/metropolitan_amfilohije_doctor_honoris_causa_orthodox_spiritual_academy_st_petersburg|title=Metropolitan Amfilohije Doctor HONORIS CAUSA of the Orhodox Spiritual Academy of St. Petersburg {{!}} Serbian Orthodox Church [Official web site] |publisher=Serbian Orthodox Church|author=|place=|language=en|date=2015|accessdate=8. november 2020}}</ref> == Dela == Amfilohijevi spisi obsegajo več kot tisoč enot<ref>{{cite web|url=https://www.standard.rs/2020/10/30/zivot-i-delo-mitropolita-amfilohija/|title=Život i delo mitropolita Amfilohija|publisher=Novi Standard|author=|place=|language=sr|date=30. oktober 2020|accessdate=31. oktober 2020}}</ref>; njegova izbrana dela so bila objavljena v 36 zvezkih. Skupaj z [[Atanasij Jevtić|Atanasijem Jevtićem]] je Amfilohij prevajal v srbščino Devterokanonične [[Stara zaveza|starozavezne]] knjige. === Izbrana dela === #''Tajna Svete Trojice po učenju Grigorija Palame'' (1973), doktorska disertacija v grščini. #''Smisao liturgije'' (1974), razprava v grščini. #''Tumačenje Starog zaveta kroz vekove'' (1979), Beograd. #''Sinaiti i njihov značaj u Srbiji XIV vijeka'' (1981), razprava. #''Filokalijski pokret XVIII i početkom XIX vijeka'' (1982), razprava v grščini. #''Osnove pravoslavnog vaspitanja'' (1983), veroučna knjiga. #''Duhovni smisao hrama Svetog Save'' (1987), Beograd. #''Vraćanje duše u čistotu'' (1992), Podgorica. #''Istorijski presjek tumačenja Starog zavjeta'' (1995), Nikšić.<ref>{{cite web|url=https://alchetron.com/Amfilohije-Radovi%C4%87|title=Amfilohije Radović|publisher=Alchetron, The Free Social Encyclopedia|author=|place=|language=en|date=29. november 2024|accessdate=5. november 2025}}</ref> == Navedki == {{navedek|''»Samo duša koja časno ponese svoj krst i narod koji dostojanstveno nosi taj krst i koji odstrada svoju vjeru, zaista razumiju tajne tog izvornog, hrišćanskog načina postojanja«''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref><ref>Tako je dejal Amfilohij na predavanju v priredbi „Misijskega fonda Eparhije zvorničko-tuzlanske“ v Bijeljini</ref><br>„Le duša, ki častno ponese svoj križ in ljudstvo, ki dostojanstveno nosi ta križ in ki odtrpi svojo vero, zares razume skrivnosti tega izvirnega krščanskega načina obstajanja“}} {{navedek|''»U riječi je život, ali je u riječi i smrt. I dobra i zla riječ stvara: jedna zajednicu života, druga zajednicu smrti i ništavila.«''<ref>{{cite web|url=https://zurnal.me|title=Mitropolit Amfilohije (Radović): Bez Riječi nema nam života.|publisher=zurnal.me|author=Amfilohije Radović|place=|language=cg|date=18. januar 2023|accessdate=6. september 2026}}</ref><ref>Prvič objavljeno v »Književne novine«, marec 1985</ref><br>„V besedi je življenje, toda v besedi je tudi smrt. In dobra in huda beseda ustvarja: ena skupnost življenja, druga skupnost smrti in niča.“}} {{navedek|''»Toga dana, iz tog jednopolnog braka, od Njegoševe slavne Crne Gore svi su preduslovi da se rodi - Jadogora, a od ponosnih Crnogoraca da počnu da se rađaju - jadogorci.«''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref><ref>Po prirejanju „parade ponosa“ v Beogradu, ki jo je označil za „sodomski smrad“, je bil sedaj Amfilohij odločno proti prirejanja podobne „parade“ v Podgorici rekoč, da so vsa tovrstna zbiranja nasilje nad vestjo ogromne večine ljudi in je izrazi tudi svoje odklonilno stališče do enospolnih skupnosti.</ref><br>„Na ta dan, iz te enospolne poroke, obstajajo vsi predpogoji, da se rodi – Gorjégora, a od ponosnih Črnogorcev da se začenjajo porajati - Gorjégorci“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Črnogorsko-primorska metropolija]] *[[Seznam papežev]] *[[Črnogorska pravoslavna Cerkev]] *[[Rusofilstvo]] *[[Covid-19]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} * {{cite book|last=Buchenau|first=Klaus|chapter=The Serbian Orthodox Church|editor1-last=Leustean|editor1-first=Lucian N.|title=Eastern Christianity and politics in the twenty-first century|year=2014|publisher=Routledge|isbn=9781317818656|chapter-url=https://books.google.com/books?id=zt2vAwAAQBAJ&q=Amfilohije+Radovi%C4%87&pg=PA80}} * {{cite book |last1=Šístek |first1=František |title=Spaces and Borders |chapter=Clericalization of Nationalism. Interpreting the Religious Rivalry between Serbian and Montenegrin Orthodox Churches, 1989–2009 |date=15 September 2011 |pages=117–130 |doi=10.1515/9783110228144.117 |isbn=978-3-11-022813-7 |chapter-url=https://www.researchgate.net/publication/344554789}} ;{{ikona sr}} * {{cite web|last=Stamatović|first=Aleksandar|year=1999|title=Mitropolit Amfilohije Radović i naše vrijeme|work=Kratka istorija Mitropolije Crnogorsko-primorske (1219-1999)|publisher=Rastko|url=http://www.rastko.rs/rastko-cg/povijest/istorijat/istorijat_7.html|language=sr}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Amfilohij Radović}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [http://mitropolija.com/mitropolit-crnogorsko-primorski/ Биографија митрополита Амфилохија |Митрополит цроногорско-приморски] * [https://www.youtube.com/watch?v=Jj2C8kxaKSY ДОСТОЈАН – Филм о Митрополиту црногорско-приморском Амфилохију (NEOPOREČEN – Film o črnogorsko-primorskem metropolitu Amfilohiju |Youtube] * [http://www.politika.rs/rubrike/dogadjaji-dana/Podgorici-smeta-ono-srpska-u-nazivu-SPC.sr.html Подгорици смета оно „српска“ у називу СПЦ (Podgorici je napoti tisto »srbska« v nazivu SPC) |Beograjski dnevnik „Politika“, 12. oktober 2015] *[https://redportal.pink.rs/cooltura/1843/dostojan-film-o-amfilohiju-radovicu DOSTOJAN: Film o Amfilohiju Radoviću | RedTV] ;{{ikona cnr}} *[http://portalanalitika.me/clanak/201226/da-li-amfilohije-ozbiljno-prijeti-ratom-ili-se-Sali Da li gospodin Amfilohije ozbiljno prijeti ratom – ili se šali (Ali gospod Amfilohij resno grozi z vojno – ali se šali| Portalanalitika 9. januar 2017] *[https://www.slobodnaevropa.org/a/odnos-spc-i-korone-kako-je-lije%C4%8Den-amfilohije/30884695.html Kako je liječen Amfilohije od korone|Slobodna Evropa] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/index.php?title=Amfilohije_Radovi%C4%87 Amfilohije Radović – Hrvatska internetska enciklopedija] ;{{ikona de}} *[https://www.bild.de/lgbt/2020/lgbt/serbisch-orthodoxe-kirche-homophober-kirchenfuehrer-an-corona-gestorben-73674488.bild.html Serbisch-orthodoxe Kirche : Homophober Kirchenführer an Corona gestorben (SPC: Ljudomrzni cerkveni voditelj je umrl za korono) | Leben & Wissen – BILD.de] *[https://www.spiegel.de/panorama/montenegro-kirchenfuehrer-stirbt-an-corona-glaeubige-kuessen-seinen-leichnam-a-edebe9cc-ccda-4aac-abb2-f4fd49c215b3 Montenegro: Kirchenführer stirbt an Corona - Gläubige küssen seinen Leichnam (Črna gora: Cerkveni voditelj je umrl od korone – Verniki poljubljajo njegovo truplo | DER SPIEGEL] *[https://www.spiegel.de/politik/ausland/bischoefe-drohen-regierung-in-serbien-mit-dem-tod-a-899234.html Serbien: Bischöfe drohen Regierung mit dem Tod (Srbija: Vladike grozijo vladi s smrtjo)|Spiegel Online 11. maj 2013] ;{{ikona en}} *[https://web.archive.org/web/20101126214959/http://orthodoxresearchinstitute.org/resources/hierarchs/serbia/current/bio_amfilohije_radovic_metr_montenegro.htm Metropolitan Amfilohije (Radovic) of Montenegro and the Coastlands | Arhivirano] * [https://www.youtube.com/watch?v=Jj2C8kxaKSY Documentary film about the life of Metropolitan Amfilohije] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= [[Visarion Kostić]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Vršac|banatski škof]] | years = 1985&ndash;1990}} {{s-aft|after= [[Atanasij Jevtić]]}} {{s-bef|before= [[Jovan Pavlović]]}} {{s-ttl|title= [[Metropolija Črnogorsko-primorska|črnogorsko-primorski metropolit]] | years = 1990&ndash;2020}} {{s-aft|after= [[Joanikij Mićović]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Radović, Amfilohij}} [[Kategorija:Rojeni leta 1938]] [[Kategorija:Umrli leta 2020]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbski četniki]] [[Kategorija:Srbski nacionalisti]] [[Kategorija:Črnogorci]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci na Papeškem inštitutu v Rimu]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski prevajalci]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Srbski vplivneži]] [[Kategorija:Srbski založniki]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Razpad Jugoslavije]] [[Kategorija:Umrli od covida-19]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih cerkvah in samostanih]] 452743cpw5sxp982osfbb7nun61wzi0 6759864 6759861 2026-10-02T23:20:19Z Stebunik 55592 /* Zunanje povezave */ 6759864 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Amfilohij}} {{drugipomeni2|Radović}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Amfilohij Radović | honorific-suffix = | native_name = Ристо Радовић/Risto Radović | native_name_lang = sr | title = [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorski]] [[nadškof]] in [[metropolija|metropolit]] | image = Amfilohije, Metropolitan of Montenegro.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Metropolit Amfilohij leta 2012 | church = [[Srbska pravoslavna cerkev]] v [[Črna gora|Črni gori]] | archdiocese = | province = | metropolis = [[Črnogorsko-primorska metropolija]] | diocese = | see = | elected = | appointed = | term = | term_start = [[30. december]] [[1990]] | quashed = | term_end = [[30. oktober]] [[2020]] | predecessor = [[Danilo Dajković|Danilo]] | opposed = | successor = [[Joanikij Mićović|Joanikij]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1967]] | ordained_by = v [[Grška pravoslavna Cerkev|Grški pravoslavni Cerkvi]]. | consecration = [[1985]] | consecrated_by = [[SPC|srbski patriarh]] [[German Đorić|German]] in drugi vladike | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | birth_date = {{birth date|1938|1|7}} | birth_place = [[Bare, Kolašin|Bare]] ([[Kolašin]], [[Zetska banovina]] [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]) | death_date = {{Death date and age|2020|10|30|1938|1|7}} | death_place = [[Podgorica]], [[Črna gora]] | buried = [[Podgoriška stolnica]] ([[Podgorica]], [[Črna gora]] | tomb = [[Podgorica]] (Stolnica Jezusovega vstajenja, [[Črna gora]]) | resting_place_coordinates = 42°26'44.5"N 19°14'53.7"E | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavni|pravoslavec]] | residence = | parents = <br> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] <br>[[Papeški vzhodni inštitut]]<br>[[Univerza v Atenah]] <ref name="Morrison86"/> | motto = | signature = Bishop_Amfilohije_Radović_-_signature.png | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Amfilohij Radović''', rojen kot '''Risto Radović''' ({{lang-sr|Ристо Радовић/Risto Radović}}, [amfilɔ̌xijɛ râːdɔv̞itɕ]<ref>{{cite web|url=https://alchetron.com/Amfilohije-Radovi%C4%87|title=Amfilohije Radović|publisher=Alchetron, The Free Social Encyclopedia|author=|place=|language=en|date=29. november 2024|accessdate=5. november 2025}}</ref> [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]] [[Črnogorci|črnogorskega]] porekla, [[bazilijanci|bazilijanec]] in [[Črnogorsko-primorska metropolija|črnogorsko-primorski]] [[metropolit]]), * [[7. januar]] [[1938]], [[Bare, Kolašin|Bare]] pri [[Kolašin]]u ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Črna gora]]), † [[30. oktober]] [[2020]], [[Podgorica]]. Njegov častni naslov, ki pa ga je v celoti nosil le on, se je glasil: : Mitropolit crnogorsko-primorski, vladika skenderijsko-brdsko-zetski i egzarh pećkog trona. (črnogorsko)<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/mitropolit-amfilohije-radovic/|title=Mitropolit Amfilohije Radović|publisher=Istinomer|author=|place=|language=sr|date=4. december 2020|accessdate=7. september 2026}}</ref><br>Črnogorsko-primorski metropolit, skenderijsko-brdsko-zetski škof in egzarh peškega trona. (slovensko)<br>Metropolitan of Montenegro and the Coastlands, Zetsko-Brdo and Skenderije, and Exarch of the Holy Throne of Peć.<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=27. junij 2014|accessdate=3. september 2026}}</ref> (angleško). == Življenjepis == [[File:Metropolitan Amfilohije as Risto Radović.jpg|thumb|200pc|left|Radović kot mlad študent]] === Poreklo in šolanje === Amfilohij se je rodil na pravoslavni [[Božič]], dne {{OldStyleDate|7. januar|1938|25. december}} kot ''Risto Radović'' v številni družini v [[Bare, Kolašin|Barah]] pri [[Kolašin]]u v Dolnji [[Morača|Morači]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]], danes [[Črna gora]].<ref name="Sistek121122">{{harvnb|Šístek|2011|pp=121–122.}}</ref>{{sfn|Stamatović|1999}}<ref>Morrison, Kenneth (2008). Montenegro: A modern history. I.B.Tauris. pp. 136, 257. ISBN 9780857714879.</ref> Nadživel ga je med drugimi tudi njegov starejši brat Vučina, ki je bil navzoč na njegovem pogrebu 2020, ter je nastopal tudi v dokumentarnem filmu o Amfilohiju z naslovom „Dostojan“.<ref>{{cite web|url=https://redportal.pink.rs/cooltura/1843/dostojan-film-o-amfilohiju-radovicu|title=DOSTOJAN: Film o Amfilohiju Radoviću|publisher=RedTV|author=|place=|language=sr|date=2020|accessdate=5. november 2025}}</ref> Bil je potomec vojvoda Mina Radovića, ki je sodeloval pri zedinjenju plemena Morača s [[Kneževina Črna gora|Kneževino Črno goro]] leta 1820. {{sfn|Stamatović|1999}} Njegov oče je bil Ćiro Radović, mati pa Mileva r. Bakić.<ref>{{cite web|url= https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral |title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref> Osnovno šolanje je končal v domačem [[Samostan Morača|Samostanu Morača]]. Nato se je vpisal v Bogoslovje sv. Sava v Samostanu Rakovica pri Beogradu (kar bi ustrezalo katoliškemu malemu semenišču), ki ga je končal 1962.<ref>{{cite web|url= https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref>{{sfn|Stamatović|1999}}. O svoji nenavadni poti do takorekoč vsiljenega duhovnega poklica pripoveduje on sam takole v eni od svojih ne vedno enakih zgodb: :»V tem kratkem tuzemeljskem življenju sem imel srečo srečevati se z izrednimi ljudmi. Predvsem je bil to moj oče, od katerega so v tistih povojnih časih zahtevali, da naj bo šolnik, ker so komunisti pobili mnogo profesorjev in duhovnikov. On pa je to zavrnil z razlago, da be bo poučeval otrok brezbožništva. To je bil njegov razlog, da ne sprejme poučevanja v osemletni šoli na Morači in zahvaljujoč njemu sem tudi jaz krenil po tej poti. On je to predlagal tudi mojim starejšim bratom, vendar oni tega niso hoteli, jaz pa sem. To ni bilo preprosto. Moral bi iti v Prizren, toda v Kolašinu so mi na vojaškem odseku to prepovedali z besedami: 'Kaj ti bo ta šola, ona je davno propadla, tega boga ni…' Potem so mi določili, da naj grem v mornarico. 'Zakaj?' sem vprašal. 'Moramo te prevzgojiti', so mi odgovorili. Nato sem prišel z očetom v Beograd. In tako greva od Cvetnega trga proti Patrijašiji<ref>S prejšnje osrednje železniške postaje, ki je za časa Aleksandra Vučića izgubila svoj namen – ostala je le klasicistična stavba brez vlakov –, je vodila pot prek Zelenega venca, kjer je Cvetni pijac (Cvetni trg) do Patrijaršije, ki pa je že tik [[Kalemegdan]]a v oddaljenosti kakih treh kilometrov</ref>, a jaz molim k Bogu, da me ne sprejmejo v Bogoslovijo. Ni uslišal moje molitve, sprejeli so me…«<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/svet/ovako-je-govorio-amfilohije-beseda-na-sajmu-knjiga/|title=Ovako je govorio Amfilohije: Beseda na Sajmu knjiga |publisher=nova.rs|author=Ranko Pivljanin|place=|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=5. september 2026}}</ref> Kot semeniščnik je v poznih petdesetih letih prejšnjega stoletja spoznal [[Justin Popović|Justina Popovića]] in občudoval ter si prisvojil njegovo rusofilstvo in nepomirljivo sovražno stališče do sodobne omike.<ref name="Buchenau6667">{{harvnb|Buchenau|2005|pp=66-67.}}<ref/> Istočasno se je posvetil študiju [[klasična filologija|klasične filologije]] na Beograjski univerzi.<ref name=official>Metropolitanate of Montenegro and the Littoral official site: [http://www.mitropolija.com/eparhijski-arhijerej/ Његово Високопреосвештенство Архиепископ Цетињски Митрополит Црногорско-приморски и Егзарх Пећког Трона Амфилохије (Радовић) ''His Eminence Archbishop of Cetinje, Metropolitan of Montenegro and the Littoral and Exarch of the Throne of Peć Amfilohije (Radovic) ''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/201404151100851/http://www.mitropolija.com/eparhijski-arhijerej/|date=15 April 2014}}</ref><ref name="Morrison104"/> Znanje si je nabiral na več evropskih vseučiliščih: v [[Pariz]]u je študiral na ruskem [[Teološki inštitut sv. Sergija, Pariz|Teološkem inštitutu svetega Sergija]], v [[Rim]]u na [[Papeški orientalski inštitut|Papeškem vzhodnem inštitutu]] in je tam tudi magistriral (1965), v [[Bern]]u pa na [[Krščanska katoliška univerza v Švici|Švicarski starokatoliški krščanski univerzi]]<ref name="Buchenau66"/> Podiplomsko šolanje je izpopolnil v Bernu in Rimu, ter nato odšel za sedem let v [[Grčija|Grčijo]], kjer je položil v roke Grkov meniške zaobljube ter sprejel ime „Amfilohij“ ter nato deloval kot jeromonah za Grško pravoslavno Cerkev.<ref name=official/> V Atenah je doktoriral z disertacijo ''„Skrivnost Svete Trojice glede na učenje sv. [[Gregorij Palama|Gregorija Palamskega]]“'' (''„Mystery of the Holy Trinity according to the Teaching of St. Gregory Palamas“'')<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref> Po enoletnem bivanju na gori Atos je odšel za profesorja v Pariz, kjer je poučeval na Pravoslavnem teološkem inštitutu sv. Sergija. 1976 se je vrnil v Jugoslavijo in postal docent, nato pa profesor katehetike na Beograjski teološki fakulteti „Sveti Jovan Bogoslov“.<ref name="Morrison86"/> 2006 je postal izredni profesor na Moskovski teološki akademiji, a 2008 na Teološkem inštitutu pri Beloruski državni univerzi.<ref name=official/> Po vrnitvi v Beograd je bil izvoljen za dekana Bogoslovne fakultete v dveh mandatih.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/mitropolit-amfilohije-radovic/|title=Mitropolit Amfilohije Radović|publisher=Istinomer ili Ispinomer|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=7. maj 2015}}</ref> === Banatski škof (1980-1990) === Maja 1985 je postal škof Banatske pravoslavne škofije s sedežem v [[Vršac|Vršcu]]<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref>. [[Škofovsko posvečenje]] je prejel 16. junija 1985 v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Beograjski stolnici sv. Mihaela Nadangela]] po rokah [[German Đorić|patriarha Germana]]. Soposvečevalci so bili: črnogorsko-primorski metropolit Danilo, bački škof Nikanor, braničevski Hrizostom, žički Stefan, šumadijski Sava, dalmatinski Nikolaj, timoški Milutin, zvorniško-tuzlanski Vasilij, avstralsko-novozelandski Vasilij, banjaluški Jefrem in mačvanski Danilo. Ustoličen je v Vršcu 21. julija 1985. <ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/zivotopis-mitropolita-crnogorsko-primorskog-amfilohija-1938-2020/|title= Životopis mitropolita crnogorsko-primorskog Amfilohija (1938-2020). Arhiepiskop Cetinjski, Mitropolit Crnogorsko-Primorski i Egzarh svetog trona Pećkog Amfilohije.|publisher=Svetosavlje|author=|place=|language=cg|date=|accessdate=5. september 2026}}</ref> Med škofovanjem v Banatu je imel korekten odnos do katoličanov. Prišel je tudi osebno s spremstvom 14. februarja 1988 na posvetitev novega [[Škofija Zrenjanin|katoliškega zrenjaninskega škofa]] [[László Huzsvár|Huzsvárja]]; prav tako so se za časa njegovega škofovanja za praznike redno obiskovali tako škofje kot duhovniki; ta povezava se je še poglabljala med kratkim škofovanjem njegovega naslednika [[Hrizostom Stolić|Hrizostoma]], ki pa je bil kmalu povišan v Žičo. To starodavno navado je enostransko pretrgal škof [[Nikanor Bogunović|Nikanor]], ki je prepovedal svojim duhovnikom kakršnekoli tovrstne stike.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison134"/><ref name="Morrison104"/> Pri koncu svoje banatske službe pa je – podobno kot v Sloveniji [[Vladimir Dedijer]] ali v Srbiji [[Vuk Drašković]], pa zgodovinar [[Vasilije Krestić]] in pisatelj [[Dobrica Ćosić]] – prišel pod vpliv velesrbskega nacionalzma, čigar glavni nosilec je bil predsednik [[Slobodan Milošević|Milošević]]. K občutku o ogroženosti Srbov je prispevala tudi tajna in zloslutna „Spomenica“ SANU (1986), ki med drugim postavlja Srbe v vlogo nedolžne in od vseh preganjane žrtve z nedokazano trditvijo, da je postala [[Jugoslavija]] srbska grobnica in da jo zato treba razbiti, ter namesto nje ustvariti „Veliko Srbijo“. Tako so šovinisti kmalu tudi Amfilohija uspeli vplesti v dnevno politiko in je začel obtoževati najprej [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliško Cerkev]]: ne sicer v Srbiji, ampak tisto na Hrvaškem, češ da sodeluje pri preganjanju tamkajšnjih Srbov, ki da ga izvaja [[Franjo Tuđman|Tuđmanova]] „ustaška“ oblast.<ref name="Kristo433447">{{cite book|last=Krišto|first=Jure|chapter=The Catholic Church in a Time of Crisis|editor1-last=Ramet|editor1-first=Sabrina P. P.|editor-last=Adamović|editor2-first=Ljubiša S. |title=Beyond Yugoslavia: politics, economics, and culture in a shattered community|xear=1995|publisher=Westview Press|isbna=9780813379531|url=https://books.google.com/books? Id=PyKoAAAAIAAJ&q=Amfilohije+Radovic|pages=433, 447}} „accusation of Croats and the Roman Catholic Church of allegedly endangering the Serb people in Croatia. Many Serbian intellectuals became involved in this anti-Catholic propagand, but the names of Vasilije Krestic, historian, Dobrica Cosic, writer, and Amfilohije Radovic, Orthodox bishop from Banat stand out.“ </ref> 1990 je postal Amfilohij eden od vidnejših kandidatov za patriarha SPC. Podporo mu je dajal tudi predsednik Milošević.<ref name="Perica143144"/> Ni pa prejel zadostnega števila glasov in se tako ni mogel uvrstiti med tri vodilne škofe, od katerih bo potem eden izvoljen z žrebom.<ref name="Sistek121122"/><ref name="Perica143144">{{harvnb|Perica|2002|pp=143-144}}</ref> == Črnogorski metropolit (1990 – 2020) == [[File:04 04 2008 Mitropolit Amfilohije B&W -potpisana-s.JPG|200px|thumb|right|<center>Črnogorski metropolit Amfilohij leta 2008]]</center> === Ustoličenje med protesti === Nekaj dni pozenje se je odpovedal stari škof [[Danilo Dajković]] svoji službi in tako je bil v decembru 1990 kot njegov naslednik in metropolit Črnogrsko-primorske metropolije izvoljen Amfilohij; to službo je opravljal z versko-političnim hrupom vse do svoje smrti.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison134"/><ref name="Sistek121122">{{harvnb|Šístek|2011|pp=121-122. }}</ref> Med opaženimi gosti ob njegovem ustoličenju so bili pesnik [[Matija Bečković]], [[Novak Kilibarda]] in zgoraj omenjeni Radovan Karadžić. <ref name="Morrison134"/> Med visoko rangiranimi srbskimi nacionalisti v [[SR Črna gora|Črni gori]] je njegova izvolitev sprožila val navdušenja.<ref name="Sistek121"/> Med domačimi [[Črnogorci]] pa so decembra 1990 na [[Cetinje|Cetinju]] zoper njegovo izvolitev izbruhnili protesti, saj je bil znan – čeprav tudi sam Črnogorec – da kot Posrbljenec oporeka Črnogorcem poseben jezik, cerkveno samostojnost in lastno državnost. Zato so mu očitali tudi pregovor: „Gori Poturice od Turaka“ („Hujši so Poturice od Turkov) v smislu, da je on kot posrbljeni Črnogorec hujši od pravih Srbov.<ref name="Sistek123"/><ref>{{cite web|url= https://www.academia.edu/65525742/The_Serbian_Proverb_Poturica_gori_od_Tur%C4%8Dina_A_Turk_Convert_Is_Worse_Than_a_Turk_Stigmatizer_and_Figure_of_Speech |title= The Serbian Proverb Poturica gori od Turčina (A Turk-Convert Is Worse Than a Turk). Stigmatizer and Figure of Speech.|publisher=academia.edu|author=Marija Mandić|place=|language=en|date=2021|accessdate=6. september 2026}}</ref> Amfilohij je bil izvoljen decembra, umeščen pa 30. decembra 1990 v [[Samostan Cetinje|Cetinjskem samostanu]]. <ref>[https://mitropolija.com/mitropoli-crnogorsko-primorski/ АМФИЛОХИЈЕ АРХИЕПИСКОП ЦЕТИЊСКИ, МИТРОПОЛИТ ЦРНОГОРСКО-ПРИМОРСКИ И ЕГЗАРХ СВЕТОГ ТРОНА ПЕЋКОГ]</ref> === Delovanje === SPC v Črni gori se je okrepila v času [[Padec komunizma|Padca komunizma 1989]] kot edina duhovna, pa tudi politična sila, ki je obstajala neokrnjena kljub [[Razpad Jugoslavije|Razpadu Jugoslavije]].<ref name="Morrison8688">{{harvnb|Morrison|2018|pp=86, 88.}} <ref name="Morrison135"/><ref name="Morrison104"/> Ko je postal metropolit, je Amfilohij takoj začel načrtno graditi nove cerkve in samostane, ter obnavljati stare cerkvene stavbe. <ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison104105"/>{{harvnb|Morrison|2015|pp=104-105.}}</ref> V tem obdobju so ljudje množično začeli iskati [[duhovnost]], pa je naraščalo števio vernikov pri svetih obredih, prejema krstov in drugih zakramentov, a oglašali so se tudi novi duhovni poklici med duhovniki, menihi in nunami, saj je prenehal polstoletni pritisk brezbožne [[ZKJ|komunistične partije]], ki je dotlej imela v Črni gori odločilen vpliv, morebiti največjega od vseh jugoslovanskih republik.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison135"/><ref name="Morrison105"/> Za pokristjanjevanje razkristjanjenih Črnogorcev se je Amfilohij posluževal tudi procesij z [[relikvija|relikvijami]] blaženega [[Vasilij Ostroški|Vasilija Ostroškega]], ki so jih pošiljali tudi v druge samostane. Poudarjal je češčenje žrtev taborišč, takoimenovanih mučencev, ki so umrli v [[Jasenovac|Jasenovcu]] med Drugo svetovno vojno in s tem netil sovraštvo do katoliških Hrvatov, saj ni bilo omenjano, da so imeli tam od ustaškega režima tudi Hrvatje in Judje svoje žrtve in da so bile podobne žrtve katoličanov tudi po Srbiji.<ref name="Morrison134"/> Delal je tudi za rehabilitacijo in kanonizacijo spornega pravoslavnega škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] kot mučenca, ki je bil sicer zaprt v [[Dachau|Dachauvu]], vendar je bil znan ne le kot antikomunist in antikatolik, ampak tudi kot zagrizen antisemit in občudovalec [[Hitler]]jevega nacizma, ki ga je – ne brez podlage – primerjal s srbskim [[svetosavje]]m.<ref name="Byford72791001581592111">{{harvnb|Byford|2008|pp=72.79.100.158.159.211.}} </ref> Na Cetinju je odprl Amfilohij novo bogoslovje, založbo „Svetigora“ ter radijsko postajo „Radio Svetigora“. <ref name="Morrison86">{{harvnb|Morrison|2018|p=86.}}</ref> Glavni nadzornik vseh teh ustanov je bil sam Amfilohij. <ref name="Buchenau800"/> 1992 je pokrenil mesečnik svoje metropolije ''„Svetigora“ '', ki izhaja še sedaj (2026). 1998 je odprl radijsko postajo na državni ravni z istim imenom – „Svetigora“. Na začetku so bili odnosi z oblastmi sprejemljivi in predsednikom [[Milo Đukanović|Milom Đukanovićem]] dokaj dobri, vendar so se zaostrovali do prave sovražnosti. Med drugim je želel uvesti v šole tudi verouk. <ref žname="Morrison8687">{{harvnb|Morrison|2018|pp=86.87}}</ref> Za časa njegovega škofovanja je bilo zgrajenih ali obnovljenih več kot 567 cerkva in samostanov. <ref>{{cite book|url=https://books.google.com/book3?id=eCa8MwEACAAJ|title=Obnova i gradnja manastira i hramova u Crnoj Gori: ljetopis obnove, sanacije, rekonstrukcije i izgradnje u Mitropoliji Crnogorsko-primorskoj: 1990-2010|publisher=Mitropolija Crnogorsko-primorska|author=Jovan B. Markuš|place=|language=sr|date=2010|accessdate=31. avgust 2026}}</ref>Spodbudil je po zgledu katoliške »Karitas« v več črnogorskih mestih [[dnevna kuhinja|dnevne kuhinje]], kjer se je prehranjevalo čez 600 najbolj ranljivih družin z vsakdanjim toplim obrokom; tudi število prejemnikov enkratne pomoči v živežu je bilo veliko.<ref>[https://www.novosti.rs/vesti/planeta.300.html:830036-Topli-obrok-uz-blagoslov-Mitropolija-crnogorsko-primorska-pomaze-i-hrani-nevoljnike-u-svoje-cetiri-narodne-kuhinje Topli obrok uz blagoslov: Mitropolija crnogorsko-primorska pomaže i hrani nevoljnike u svoje četiri narodne kuhinje], Večernje novosti (2019) </ref> == Politično delovanje in smrt == [[File:Свјетлопис гроба митрополита Амфилохија у Саборном храму у Подгорици4.jpg|thumb|right|200px|Amfilohijev grob v [[kripta|kripti]] [[Podgoriška stolnica|Podgoriške stolnice]] ]] === Protestne »litije« === [[File:Protest in Podgorica, Jan 2020.jpg|thumb|200px|right| „Protestne litije“ pred [[Podgoriška stolnica|Podgoriško stolnico]] [[26. januar|26. januarja]] [[2020]] ]] Novi zakon o verskih skupnostih je konec decembra 2019 [[de jure]] prenesel lastništvo nad cerkvenim premoženjem, ki si ga je od 1920 prilastila na novo ustanovljena SPC, na črnogorsko državo.<ref>{{cite news|url=https://www.nytimes.com/reuters/2019/12/26/world/europe/26reuters-montenetro-protest.html|title=Serbs Protest in Montenegro Ahead of Vote on Religious Law|agency=Reuters|date=26. december 2019|work=The New York Times|access-date=5. januar 2020|language=en-US|issn=0362-4331}}</ref> Amfilohij je takrat takorekoč pobesnel in nahujskal Srbe na množične proteste, češ da je s tem državnim napadom na cerkveno premoženje ustvarjena brezzakonita družba; pozivu so sledile množične cestne litije ali procesije in zapore prometnic, pa tudi včasih grobo posredovanje policije in zaporne kazni za nekatere udeležence, časnikarje in cerkvenjake; pretepen naj bi bil tudi Amfilohijev posrednik in škofo-vikar budimljansko-nikšički [[Metodij Ostojić|Metodij]] (*1976), ki je bil prepeljan na zdravljenje v beograjsko [[VMA]], kjer so temu dogodku mediji še napihnili.</ref>{{cite web|url=https://balkaninsight.com/2019/06/14/montenegros-attack-on-church-property-will-create-lawless-society/|title=Montenegro’s Attack on church Property Will Create Lawless Society|date=14. junij 2019|website=Balkan Insight|language=en-US|access-date=5. Januar 2020}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/444908/Episkop –Metodije-posle-prebijanja-u-Crnoj-Gori-hospitalizovan-na-VMA|website=Politika Online|access-date=20. Januar 2020}}</ref> 29. decembra 2019 je Škofovski sinod SPC v Črni gori izobčil predsednika Mila Đukanovića in njegovo vlado, ki je prinesla ta sporni zakon o verski svobodi, ki pa je pravzaprav izenačil vse verske skupnosti, podobno kot drugod po svetu v demokratičnih državah. SPC pa je hotela ohraniti svoje prigrabljene privilegije.<ref>[https://web.archive.org/web/20230408102238/https://www.b92.net/info/vesti/index.php? yyyy=2019&mm=12%E2%85%86=29&nav_category=167&nav_id=1636336&version=amp Episkopski savet: Milo i poslanici izopšteni iz SPC], B92</ref> Amfilohij je kljub prepovedi množičnega zbiranja od strani Zdravstvenega ministrstva zaradi sočasnega izbruha koronine pandemije nadaljeval in še naprej vodil množične proteste; glavni povod za to je bilo omenjeno sprejetje zakona, po katerem se stanje cerkvenega premoženja vrača v status quo pred letom 1920, ko je to bilo državna črnogorska lastnina. Amfilohij je to začel konec 2019, nadaljeval pa z nezmanjšanim zagonom tudi v letu korone 2020, ko še ni bilo cepiva in je bila lahko vsaka okužba usodna. Protesniki so po celi Črni gori jemali iz cerkva bandere, svete ikone in križe, ki so jih nosili v protestnih procesijah za dosego določenih političnih ciljev: ne le, da bi odstavili sporni zakon, ampak tudi oblast, ki ga je sprejela. Oporečniški politično-cerkveni shodi so se nadaljevali vse do avgusta 2020, seveda ne upoštevajoč zdravstvenih previdnostnih ukrepov ampak njim navkljub v organizaciji srbskega metropolitanskega vodstva in navadno tudi pod osebnim Amfilohijevim vodenjem. <ref>{{cite web|url=http://www.politika.rs/sccc/clanak/449003/Nastavljene-litije-sirom-Crne-Gore|title=Настављљене литије широм Црне Горе|website=Politika Online|access-date=2. marec 2020}}</ref> Amfilohij je torej od začetka 2020 vodil množične proteste, kjer kljub prepovedi zbiranja ob izbruhu pandemije korone niso upoštevali nobenih zdravstvenih predpisov in priporočil; udeleženci niso nosili niti varnostnih krink niti se držali potrebne razdalje. Poleg tega so v cerkvah tudi o [[Velika noč |velikonočnih praznikih ]] nadaljevali obhajanje večjega števila vernikov po starodavni vzhodni praksi z isto žličko; ne čudi, da se je končno okužil tudi on sam, ki je prepričeval svojo okolico, da korone ni, ampak da je to zahodna [[teorija zarote]]. Najprej je bolezen tajil prek videa ter se je nato zdravil v domači oskrbi in šele po pozitivnem testu na covid-19 je 7. oktobra privolil, da ga sprejmejo v bolnišnico. Kljub temu, da so mu srbske oblasti ponujale zdravljenje v najsodobnejši tovrstni bolnici, je ostal „doma in delil usodo drugih Črnogorcev“. <ref>{{cite web|url=https://www.bild.de/lgbt/2020/lgbt/serbisch-orthodoxe-kirche-homophober-kirchenfuehrer-an-corona-gestorben-73674488.bild.html|title= Serbisch-orthodoxe Kirche:Homophober Kirchenführer an Corona gestorben|publisher=Bild.de|author=Marco Schenk|place=|language=de|date=30. oktober 2020|accessdate=4. november 2025}}</ref> Čeprav sta imela na začetku veliko skupnih točk in sta takorekoč sodelovala, so se kmalu začele kazati vedno večje razpoke. Prvič se je tokrat Amfilohij celo spustil neposredno v ostro volilno kampanjo zoper Đukanovića skupaj s svojimi verskimi in civilnimi fanatičnimi somišljeniki prav v nasprotovanju novemu spornemu »Zakonu o verski svobodi«, ki je pravzaparav enakopravno obravnaval vse črnogorske verske skupnosti. Septembra 2020 je tako na predsedniških volitvah bil Đukanović poražen, izvoljen pa z novo parlamentarno večino Amfilohijev somišljenik [[Zdravko Krivokapić]], ki je napovedal, da bo odpravil sporni zakon.<ref>[https=//www.vijesti.me/vijesti/politika/471639/dio-poslanika-df-a-nije-prisustvovao-ntoniranju-himne Objavili dokument: Poslanici tri koalicije podržali Krivokapića za mandatara], Vijesti, 23. september 2020</ref> === Bolezen in smrt === Amfilohij je nadaljeval srečanja s cerkvenimi in civilnimi posamezniki, pa tudi z večjimi ali manjšimi skupinami, češ da korana ne obstaja in da je to teorija zarote. Zato ni čudno, da se je ob teh številnih stikih tudi sam okužil. 7. oktobra 2020 se je počutil zelo utrujenega in izčrpanega. Čeprav je sam razglašal, da covid-19 sploh ne obstaja in da je to še ena zahodna teorija zarote, so ga končno le pregovorili, da se je dal testirati in sicer se je test pokazal pozitiven. Prek videa pa je s šibkim glasom tajil kakršnokoli bolezen, češ da je samo utrujen in da se bo še vzpenjal na Lovčen, ko si opomore. Bolezenski znaki pa so vedno bolj prihajali do izraza in ga prisilili k iskanju zdravniške pomoči. Najprej ni hotel v bolnišnico in se je zdravil kar doma. 7. oktobra 2020 je bil pozitiven na korono.<ref>{{cite web|url=https://www.nytimes.com/2020/10/07/world/montenegros-most-prominent-cleric-has-tested-positive.html|title=Montenegro’s most prominent cleric has tested positive|work=[[The New York Times]]|date=7. oktober 2020|accessdate=31. avgust 2026}}</ref> Zdelo se je, da gre na boljše in 20. oktobra je bil test negativen. Po mnenju zdravstvene službe pa so koronini testi samo 90% zanesljivi in zato na rezultate ni mogoče prisegati z gotovostjo. Zdravje pa se mu je hitro slabšalo ter je vedno težje dihal. Voditeljica Pljučnega oddelka v podgoriški bolnici [[Jelena Borovinić]] je ugotovila, da je njegovo zdravje ogroženo ter „ga je dala na umetno prezračevanje“ („was placed in the mode of invasive ventilation“). Hudo okuženi je imel obe pljučni krili zaradi [[pljučnica|pljučnice]] in koroninih zapletov ter je po prejemu [[sveta evharistija|svetegao obhajila]] umrl 30. oktobra 2020 ob 8:20 star 82 let.<ref>{{cite web|url=http://rs.n1info.com/Region/a666432/Preminuo-mitropolit-Amfilohije.html|title=Preminuo mitropolit Amfilohije|publisher=N1|date=30. oktober 2020|accessdate=30. oktober 2020|archive-date=1. november 2020|archive-url=https=//web.archive.org/web/2020 11001030207/http://rs.n1info.com/Region/a666432/Preminuo-mitropolit-Amfilohije.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=https://nova.rs|title=Ovako je govorio Amfilohije: Beseda na Sajmu knjiga |publisher=nova.rs|author=|place=|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=5. september 2026}}</ref> Srbski ambasador v Črni gori [[Vladimir Božović]] je potrdil, da je srbska vlada ponudila Amfilohiju zdravljenje v najsodobnejši tovrstni bolnici v beograjski [[Batajnica|Batajnici]], vendar je vladika odklonil, češ da bo ostal doma in delil usodo drugih sonarodnjakov. Po njegovi želji so ga pokopali v kripto [[Podgoriška stolnica|Podgoriške stolnice]] Jezusovega vstajenja v grobnico, ki si jo je pripravil že za življenja. Svojo knjižnico, ki obsega nekaj tisoč knjig, je podaril srednjeveškem [[Samostan Stanjevići|Samostanu Stanjevići]].<ref>[https://www.slobodnaevropa.org/a/30903460.html Mitropolit negativan na korona virus, Srbija nudila liječenje], Radio Slobodna Evropa, 20. oktober 2020</ref> Kljub prepovedi zbiranja zaradi širjenja koronavirusa so se zbrali pred Podgoriško stolnico na tisoče vernikov, saj jih je k množičnemu zbiranju spodbujal že dolge mesece prav pokojnik. Pogrebne maše so se udeležili številni pravoslavni cerkveni poglavarji in politiki iz Črne gore in sosednjih dežel kot tudi njegov prijatelj pesnik [[Matija Bećković]], ki mu je spesnil prigodno žalostinko. <ref>[https://www.vijesti.me/vijesti/drustvo/482571/sahranjen-mitropolit-crnogorsko-primorski-amfilohije Sahranjen mitropolit crnogorsko-primorski Amfilohije], Vijesti, 1. november 2020</ref><ref>[https://www.nedeljnik.rs/uzivo-sahrana-mitropolita/ Sahranjen mitropolit Amfilohije: Kako se od „Đeda“ oprostila Crna Gora (a i Srbija)], Nedeljnik, 1. november 2020</ref>. V sožalnem telegramu je beograjski mufti [[Mustafa Jusufspahić]] izrazil spoštovanje do pokojnika in omenil, da so med majskimi protesti 2004 – ko je Kosovo enostransko razglasilo neodvisnosti – srbski huligani napadli in hoteli zažgati [[Mošeja Bajrakli, Beograd|Mošejo Bajrakli]]; tedaj se je le metropolit Amfilohij postavil pred podivjano drhal in obvaroval ta hram, „ter branil dobro od hudega v nas vseh“ („defending good from evil in all of us“). <ref>[https://www.vijesti.me/vijesti/drustvo/482431/muftija-mustafa-jusuf-kada-su-huligani-palili-nasu-dzamiju-hrabri-mitropolit-je-stao-ispred-mase-da-je-brani Muftija Mustafa Jusufspahić: Kada su huligani palili našu džamiju, hrabri mitropolit je stao ispred mase da je brani], Vijesti, 31. oktober 2020</ref> Vlada je odklonila predlog glede državnega dneva žalovanja, vendar so to storile posamezne krajevne skupnosti in občine. Ko se je ob pogrebnih slovesnostih gnetla večtisočglava množica, so le redki od cerkvenih ali civilnih dostojanstvenikov nosili obvezne krinke ali se držali varnostne razdalje. Srbskemu predsedniku – ki je imel v Amfilohiju zaradi Kosova nepomirljivega nasprotnika – so prepovedali govor. Med večurno žalno slovesnostjo je zanesljivo nosil krinko podgoriški katoliški župnik, ki pa ni mogel stran od množice. Po pogrebu je on sicer bil negativen na koroninem testu, vendar je prinesel virus v svojo skupnost in tako so se okužili vsi njegovi kolegi – eden od njih je skoraj umrl. Okužile pa so se tudi tamkajšnje redovnice, ki skrbijo za vzdrževanje cerkvenih prostorov in za gospodinjstvo podgoriške redovne skupnosti. O tem so mediji pa mediji popolnoma molčali, kakor tudi o mnogih okužbah tudi s smrtnim izidom zaradi zanemarjanja nujnih zdravstvenih previdnostnih ukrepov. Pogrebne slovesnosti je vodil 1. novembra 2020 srbski patriarh Irenej, ki se je tudi okužil. 4. novembra 2020 je bil pozitiven na testu za COVID-19, potem ko se je udeležil pogreba od korone umrlega Amfilohija.<ref name=openfuneral /> the 1 November funeral of [[Metropolitanate of Montenegro and the Littoral|Metropolitan]] [[Amfilohije Radović|Amfilohije]], who also tested positive and had died from COVID-19.<ref>{{cite web |title=Serbian Orthodox Church head tests positive for coronavirus |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a668422/Serbian-Orthodox-Church-head-tests-positive-for-coronavirus.html |website=rs.n1info.com |date=4 November 2020 |access-date=20 November 2020 |archive-date=28 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201128062010/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a668422/Serbian-Orthodox-Church-head-tests-positive-for-coronavirus.html |url-status=dead }}</ref>Velika množica na Amfilohijevem pogrebu ni upoštevala socialne distance ali nosila mask, Amfilohijeva krsta pa je bila vrh vsega med obredom odprta in mnogi so okuženo truplo celo poljubljali – matere pa so k njemu dvigovale svoje otroke.<ref name="openfuneral">{{Cite web|url= https://www.cnn.com/2020/11/20/europe/serbian-orthodox-church-patriarch-irinej-dies-covid-19-intl/index.html |title=Church patriarch dies from Covid-19 after leading open-casket funeral of bishop killed by the virus|first1=Martin|last1=Goillandeau |first2=Kara|last2=Fox |website=CNN|date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref><ref name="bbc2011">{{cite news |title=Covid-19: Serbian Orthodox Patriarch Irinej dies |work=BBC News |date=20 November 2020 |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-55013132 |access-date=20 November 2020}}</ref> Srbski patriarh Irenej pa se je med pogrebom okužil in se nato vrnil v Beograd, kjer so ga takoj sprejeli na zdravljenje. 14. novembra je bilo objavljeno, da je njegovo zdravstveno stanje "stabilno in pod nadzorom med zdravljenjem" v vojaški bolnišnici za COVID na Karaburmi v Beogradu, a že 19. novembra je bil intubiran.<ref>{{cite web |title=Military hospital says Serbian church head well |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a672087/Military-hospital-says-Serbian-church-head-well.html |website=rs.n1info.com |date=14 November 2020 |access-date=20 November 2020 |archive-date=14 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201114192218/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a672087/Military-hospital-says-Serbian-church-head-well.html |url-status=dead }}</ref> On 19 November, he was [[intubation|intubated]].<ref name="bbc2011"/> Nekateri mediji so že poročali, da je Irenej umrl; Srbska pravoslavna cerkev pa je izdala izjavo, v kateri je te trditve ovrgla, vendar je dejala, da se Irinejevo zdravstveno stanje slabša.<ref>{{cite news|url = https://www.b92.net/eng/news/society.php?yyyy=2020&mm=11&dd=19&nav_id=109720 |title = The condition of the Patriarch is difficult; SPC issued a statement|work = [[B92]]|date = 19 November 2020|access-date = 19 November 2020}}</ref> Nekateri tiskovni prestavnii so še vedno vztrajali, da so novico o Irenejevi smrti potrdili ugledni viri.<ref name="nova.rs">{{cite web |title=Zvanični izvori: Patrijarh živ, u teškom stanju |url=https://nova.rs/vesti/drustvo/patrijarh-irinej-u-teskom-stanju/ |website=nova.rs |date=19 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref>Irenejeva smrt je bila uradno objavljena 20. novembra ob 7.07 po srednjeevropskem času.<ref name="spc2011">{{cite web |title=Serbian Patriarch Irinej reposed in the Lord |url=http://www.spc.rs/eng/serbian_patriarch_irinej_reposed_lord |website=spc.rs |access-date=20 November 2020 |archive-date=20 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201120114149/http://www.spc.rs/eng/serbian_patriarch_irinej_reposed_lord |url-status=dead }}</ref><ref name="reuters1">{{cite news |title=Patriarch of Serbian Orthodox Church dies of coronavirus |url=https://www.reuters.com/article/serbia-patriarch-death/patriarch-of-serbian-orthodox-church-dies-due-to-coronavirus-idINKBN2800LP |website=reuters.com |date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020|last1=Vasovic |first1=Aleksandar }}</ref><ref name="bbc2011"/> Istega dne sta razglasili tridnevno žalovanje po njegovi smrti tako srbska vlada kot vlada Republike Srbske. V bližnji časovni oddaljenosti sta torej okužbi korone podlegla kar dva najpomembnejša srbska cerkvena dostojanstvenika. Nasprotniki so omenjali Amfilohijeve izjave, da ni korone: „Amfilohije kaže: ’Nema korone’! Korona kaže: ’Nema Amfilohija!’“<ref name="condolences">{{cite web |title=Three-day mourning in Serbia, RS, Budva over SPC Patriarch's death; condolences |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a674371/Three-day-mourning-in-Serbia-after-SPC-Patriarch-s-death.html |website=rs.n1info.com |access-date=20 November 2020 |archive-date=20 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201120122859/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a674371/Three-day-mourning-in-Serbia-after-SPC-Patriarch-s-death.html |url-status=dead }}</ref> == Ocena == [[File:Predstavnici SPC na obeležavanju 70. godišnjice Novosadske racije (2).JPG|200px|thumb|right|Spredaj: Metropoliti [[Vasilij Kačavenda|Kačavenda]] (v rdečem, levo), [[Amfilohij Radović|Amfilohij]] (v belem, sredi) in [[Porfirij Perić|patriarh Porfirij]] (v rdečem, desno) ]] === Vsestranski izobraženec, vendar ozek rusofil === Amfilohij je bil zelo izobražen, pa je temeljito splošno in teološko izobrazbo zahteval tudi od svojih bogoslovcev. Bil pa je znan tudi kot mnogojezičnež. Tekoče je govoril [[srbščina|srbsko]], [[italijanščina|italijansko]], [[nemščina|nemško]], [[francoščina|francosko]], [[grščina|grško]] in [[ruščina|rusko]] {{sfn|Stamatović|1999}}, uporabljal pa je lahko brez težav tudi [[staroslovanščina|staroslovanščino]], [[stara grščina|staro grščino]] in [[latinščina|latinščino]]. <ref name="politika.rs">{{cite web|url=http://www.politika.rs/scc/clanak/465598/Ko-je-bio-mitropolit-Amfilohije-vladik-koji-nikog-nije –ostavljao-ravnodusnim|title=Ко је био митрополит Амфилохије – владика који никог није остављао равнодушним|publisher=Politika Online|author=|place=Beograd|language=sr|date=30. oktober 2020|accessdate=31. avgust 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://slobodnahercegovina.com/na-danasnji-dan-rodjen-je-mitropolit-amfilohije/|title= „На данашњи дан рођен је Митрополит Амфилохије“|publisher=Слободна Херцеговина|author=|place=|language=sr|date=30. oktober 2020|accessdate=31. avgust 2026}}</ref> Bil je vpliven član „Združenja književnikov Srbije“, pa tudi „Združenja književnikov Črne gore“. {{sfn|Stamatović|1999}} Neprikrito je nastopal kot vidni zagovornik rusofilstva in velesrbstva, njegovega kosovskega mita in je brez pomisleka samega sebe razglašal za srbskega četnika in nacionalista.<ref name="Morrison104"/><ref name="Sistek 121">{{harvnb|Šístek|2011|p=121}}</ref> To je potekalo v popolnem soglasju s porastjo srbskega nacionalizma, ki ga je spodbujala vplivna in agresivna politika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]]; SPC je še prednjačila v spodbujanju nacionalne nestrpnosti med srbskim prebivalstvom v raznih jugoslovanskih republikah. V Črni gori je tako korenito smer predstavljala prav Amfilohijeva osebnost.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison104"/>Večina pravoslavnih škofov je takrat podpirala zamisel o Veliki Srbiji, ki naj bi nadomestila Titovo Novo Jugoslavijo; v njej naj bi prek etničnega čiščenja Srbom sovražnih narodov živeli vsi „osvobojeni“ in „etnično očiščeni“ Srbi, kar bi po prvotnih radikalnih načrtih zajemalo prostor celotne Jugoslavije; glede na poznejše hude vojaške poraze začenši z izgubo Slovenije pa bi se zadovoljili „samo z manjšim področjem“ z zahodno mejo Virovitica-Karlovac-Karlobag, medtem ko bi na jugovzhodu mejili na Makedonijo. Amfilohijeve izjave glede Kosova so pozivale na nepomirljiv boj proti katoliškemu in protestantskemu Zahodu, kakor tudi muslimanskemu Vzhodu, češ da so vsi skupaj „nezdrav veter, ki hoče neprestano ugaševati to sveto luč“, ki se imenuje Srbija („an insane wind trying ceaselessly to extinguish this sacred lamp“, defined as Serbia).<ref name="MacDonald243"/>{{citebook|last=MacDonald|first=David Bruce|chapter=The importance of Being European: Narratives of East and West in Serbian and Croatian Nationalism|editor1-frst=Ireneusz Paweł|editor2-first=Andrzej Marcin|title=Multiplicity of nationalism in contemporary Europe|year=2010|publisher=Rowman & Littlefield|isbn=97807391239123072|chapter-urla=https://books.google.com/books?id=jquJ8M|WGYC&q=Islam+Amfilohije+Radovic&pg=PA243|pages=243}}</ref> Res je sicer, da je v besedah svoje ideje povezoval s krščansko ljubeznijo in poudarjal, da je njegovo orožje le v besedah; krvavi dogodki, ki so tem besedam sledili, pa so pokazali, da so bojeviteži raznih barv te nestrpnosti razumevali čisto konkretno in nekrščansko. Ne le v teoriji, marveč tudi z orožjem v roki, so se novodobni teologi SPC zoperstavljali svojim starejšim kolegom, ki so nahajali neki »modus vivendi« s komunističnim jugoslovanskim sistemom. <ref name="Buchenau7879">{{harvnb|Buchenau|2005|pp=78.79}}</ref> Bode v oči Amfilohijev [[sovražni govor]] zoper [[katolištvo|katoliške]] [[Hrvati|Hrvate]] in [[islam|muslimanske]] [[Bošnjaki|Bošnjake]], ki ne vsebuje niti trohice sicer v besedah zelo glasno in stalno oznanjevane krščanske ljubezni.<ref name="Carmichael32''>{{cite book|last=Carmichael|first=Cathie|title=Ethnic cleansing in the Balkans= nationalism and the destruction of tradition|year 2003|publisher=Routledge|isbn=9781134479535|url=https://books.google.com/books?id=yb=RI4KwwdIC&q=anti+Islam+A,fočpjoke+Radpvoc&pq=PT62|pages=32}}</ref><ref name="Velikonja163"/> V letu 1992, ko je bila na vrhuncu srbsko-črnogorska agresija na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino spremljana z neizprosnim etničnim čiščenjem, tega visoki srbski cerkveni dostojanstveniki niso brzdali ali obsojali (kar bi bilo v skladu z evangeljskim naukom o krščanski ljubezni), temveč so poseganja vojaških, pa tudi polvojaških formacij, skupaj z Amfilohijem še podžigali. Nekaj vsakdnjega je postalo požiganje katoliških ali muslimanskih verskih stavb, pa tudi sovražni govor zoper „neprijateljske“ Bošnjake, Hrvate in Albance (Kosovarje). Vso krivdo za vojne zločine je visoki srbski kler valil s svojih sonarodnjakov na genocidne težnje, ki naj bi jih spodbujal s teorijami zarote nihče drug kot [[Vatikan]], pa seveda celoten Zahod.<ref name="Sells65">{{cite book|last=Sells|first=Michael A. |title=The bridge betrayed: Religion and genocide in Bosnia|year=1996|publisher?University of California Press|isbne=9780520922099|url=https://books.google.com/books?id=FadxZ6F2uEAC&q=anti+Islam+Amfilohije+Radovic&pg=PA65|pages=65}}</ref> V zgodnjih 90-ih letih sta pravoslavna škofa izobraženi Amfilohij in sporni [[Vasilij Kačavenda|Kačavenda]] hujskaško poglabljala verske in narodnostne razlike med jugoslovanskimi narodi pod pretvezo, da so se vsi oni zarotili zoper SPC in da se Srbi morajo braniti, saj so od vsepovsod ogroženi. Tozadevni pomirjevalni poskusi [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanskega]] [[Alojzij Šuštar|Šuštarja]] in [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Franc Perko|Perka]] so bili neuspešni in so se razbili ob zidu popolnega nerazumevanja in nacionalistične blaznosti, v kateri so pravoslavni cerkveni krogi prednjačili.<ref name="LittleSwearer14">{{cite book|last1=Little|first1=David|last2=Swearer|first2=Donald|chapter=Introduction|editor1-last=Little|editor1-first=David|editor2-last=Swearer|editor2-first=Donald K. |title=Religion and Nationalism in Iraq: A Comparative Perspective|year=2006|publisher=Harvard University Press|isbn=9780945454410|url=https://books.google.com/books?id=E1rXAAAAMAAJ&q=Amfilohije+Radovic|pages=14}}</ref> Amfilohij je trdil, da je »naravno okolje« Srbov le v »pravoslavnem vzhodnem krščanstvu« in da se zato morajo bojevati ne le zoper katoliški in protestantski Zahod, ampak tudi zoper islam. Da bi agresivnost opravičeval, je v zvezi s tem zatrjeval, da »brez smrti ne more biti vstajenja«, kar je sicer točno, vendar v tej zvezi zavajajoč sofizem. Iz evangelija sledi namreč, da Kristus ni žrtvoval drugih, ampak samega sebe. Poleg tega pa se ni daroval za zemeljsko, ampak za nebeško kraljestvo, ki pripada vsem ljudem. Sveto pismo da jasno vedeti, da Božje kraljestvo ni pozemeljske, ampak duhovne narave in da ga ni treba braniti z zemeljskim orožjem; toliko manj pa voditi osvajalno vojno pod pretvezo širjenja Božjega kraljestva.<ref>Janezov evangelij 18,36s</ref> Vrh tega veže kristjana in tudi cerkvenega dostojanstvenika zapoved ljubezni do sovražnikov<ref>»Če kdo pravi: 'Ljubim Boga', pa sovraži svojega brata, je lažnivec« 1 Jn 4,20</ref>.V zvezi s to nedoslednostjo med krščanskim naukom o ljubezni in metropolitovim spodbujanjem ene strani v bratomorni državljanski vojni je lažje dojeti, čemu so ga nasprotniki zmerjali s satanom.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/214320/dok_je_buktio_rat_u_bosni_1993_godine_cetinjani_su_ovako_dochekali_amfilohija_risto_sotono_video.html|title=DOK JE BUKTIO RAT U BOSNI 1993. GODINE, CETINJANI SU OVAKO DOČEKALI AMFILOHIJA: 'Risto sotono...' (VIDEO)|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=|language=bs|date=4. september 2021|accessdate=5. november 2025}}</ref><ref name="Heinrich150">{{cite book|last=Heinrich|first=Hans-Georg|chapter=Towards a Cultural Theory of Transition: The Strange Architecture of Post-Communist Societies|editor1-last=Heinrich|editor1-first=Hans-Georg|title=Institution Building in the New Democracies. Studies in Post-Post-Communism|year=1999|publisher=Collegium Budapest/Institute for Advanced Studies|isbn=9789638463913|urla=https://books.google.com/books?id=Qh4kAQAAIAAJ&q=According+to+the+Serbian+patriarch+Amfilohije+Radovic%2C+the+%22natural+space%22+for+the+Serbian+people+is+the+orthodox+East.+And+it+must+fight+against+the+Catholic+and+Protestant+West%2C+as+well+as+against+Islam%3A+%22without+death+there+will+be+no+resurrection%22. |pages=150}} „According to the Serbian patriarch Amfilohije Radovic, the „natural space“ forthe Serbian people is the Orthodox East. And it must fight against the Catholic and Protestant West, as well as against Islam: „without death there will be no resurrection“. </ref> Široka javnost je v njem prepoznala eno od najbolj spornih osebnosti SPC.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs|title=Mitropolit Amfilohije Radović|publisher=Istinomer|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=7. maj 2015}}</ref> Posebej pa so ga imeli v želodcu Črnogorci, ki niso pohodili svoje slavne zgodovine in narodnosti. Ko je leta 1993 besnela vojna v Bosni, so Cetinjci pričakali Amfilohija znanega kot vojnega hujskaša z besedami: „Risto sotono!“ Zastopal je namreč nacionalistična in klerofašistična stališča in skrival ter poveličeval vojne zločince. Posebno naklonjenost je izražal do [[Ratko Mladić|Ratka Mladića]] in [[Radovan Karadžić|Radovana Karadžića]], katerega je imenoval za „besmrtnika“. V nasprotju s tem in drugimi srbskimi pravoslavnimi škofi se je tedaj preproto ljudstvo Cetinja krepko zoperstavilo sodelovanju črnogorskih mož in fantov v vojnah na področju bivše Jugoslavije, posebej napadu na sosednjo [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]], zlasti pa bombardiranju [[Dubrovnik]]a. {| |- ! Skup je prekinut pjesmom<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/214320/dok_je_buktio_rat_u_bosni_1993_godine_cetinjani_su_ovako_dochekali_amfilohija_risto_sotono_video.html|title=DOK JE BUKTIO RAT U BOSNI 1993. GODINE, CETINJANI SU OVAKO DOČEKALI AMFILOHIJA: 'Risto sotono...' (VIDEO)|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=|language=bs|date=4. september 2021|accessdate=5. november 2025}}</ref> ! Srečanje je prekinila pesem |- | <poem> „Nikad neće Crna Gora bit’ obala srpskog mora“ </poem> | <poem> „Črna gora nikdar ne bo obala srbskega morja“ </poem> |} === Črnogorec proti Črnogorcem === Amfilohijeve očitke črnogorski vladi in njeni politiki bi lahko strnili v nekaj smeri: #Spodbujanje "montenegrinstva"<ref> „montenegrinstvo“ od italijanske besede za Črno goro: „Monte Negro“</ref>, odpovedovanje od "srbstva" in "montenegrizacija" Črne gore #vrnitev prek referenduma k samostojnosti in ločitev od Srbije, s katero je bila po prenehanju Jugoslavije nekaj časa povezana v državno skupnost „[[Srbija in Črna gora]]“ #priznavanje Kosova kot samostojne države od strani Črne gore; to Amfilohiju pomeni izdajo zapuščine črnogorskih posvetno-verskih vladarjev Petrovićev #vstop Črne gore v NATO in "oddaljevanje" od Rusije. #Kakor si je domišljijsko in mitsko zamislil „pogibijo“<ref> „pogibija“ v pomenu „pogine u borbi za slobodu otadžbine“ tj.: „pade v boju za svobodo domovine“</ref> in svetništvo kneza [[Lazar Hrebljanović|Lazarja]], je Amfilohij toliko bolj doživljal priznanje Kosova kot najhujše dejanje izdaje. Zato on čisto nekrščansko preklinja podpisnike in uporablja pesniški besednjak kosovskega mita, pozivajoč srbsko mladino da za Kosovo "ginu do posljednjeg"<ref> „ginu do posljednjeg za Kosovo“ – da se gredo vojskovat za ohranitev ali pridobitev Kosovega pod srbsko oblast, pa četudi bi v boju vsi padli oziroma umrli vsi do zadnjega.</ref>. #Tiste politike – na prvem mestu misli na srbskega predsednika [[Boris Tadić|Tadića]], ki je bil na položaju 2004-2012; še bolj ima v želodcu njegovega naslednika [[Aleksandar Vučić|Vučića]], ki ga je nasledil ter bil neprestano na oblasti vse do 2026. Obadva in njima podobne imenuje „brez glave in brez vesti“, ker so dovolili ločitev Kosova in Metohije od Srbije in od Črne gore.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref> Podobno pa razpolagajo z očitki njegovi nasprotniki: # Njegov življenjepis odkriva sicer človeka, ki mu ni tuje bistvo krščanske vere in bi od njega smeli pričakovati, da se bo držal njene osnovne usmeritve, da je mogoče doseči zveličanje z vero, ljubeznijom in ponižnim moralnim življenjem. Vendar je „malo ljudi v Črni gori in širje, ki izzivajo toliko nasprotovanj, kot osebnost metropolita Črnogorsko-primorske metropolije na Cetinju, Amfilohija Rista Radovića“ (Reuters) Večina njegovih izjav spada namreč v sam vrh mizantropije, šovinizma, homofobije in vseh drugih najmračnejših načinov izražanja človeški zavesti.<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/56874-svetosavski-zilot-u-akciji|title= Svetosavski zilot u akciji|publisher=antenam.net|author=Mirjana Dragaš & Slobodan Jovanović|place=|language=sr|date=5. november 2017|accessdate=6. september 2026}}</ref> #Z opravljanjem zadušnice zanj zahteva rehabilitacijo [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] kot začetnika odpora proti fašizmu, češ da njegova vloga med Drugo svetovno vojno ni dovolj razsvetljena in da je nedolžna žrtev komunističnega maščevanja; njegovi četniki pa so ne le sodelovali z okupatorji v boju proti komunističnim partizanom, ampak tudi širili „Veliko Srbijo“ z „etničnim čišćenjem hrvaškega in iztrebljanjem muslimanskega prebivvalstva“ <ref>Mihailović je napisao „Instrukciju (20. decembar 1941) komandantima na terenu u kojoj stoji uz glavni cilj četničkog pokreta - stvaranje velike Srbije, kao drugi primarni cilj - etničko čišćenje hrvatskog i uništenje muslimanskog stanovništva.</ref> ter nad njimi počenjali zločine, za katere niso bili nikoli kaznovani; med take spada tudi primer [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]]. # Od vseh pravoslavnih cerkva na Balkanu velja SPC kot najkonzervativnejša, mračnjačka, sovražna do znanosti in napredka. Zavrača „zahodne“ ideologije kot komunizem, individualizem, materializem in sekularizem; spregledali pa so, da je agresivni nacionalizem – ki so ga izpovedovali – prav tako ena od ideja brezbožnega liberalnega materializma.<ref name="Buchenau6566">{{harvnb|Buchenau|2014|pp=65.66}}</ref> #Vedno pa je bila povezana s političnim šovinizmom o ustvarjanju velike države in podrejanju drugih narodov pod pretvezo osvobajanja in privodenja nacionalno nezavednih k svojim "srbskim koreninam". [[Nikolaj Velimirović]], duhovno izhodišče [[Justin Popović|Justina Popovića]] in Amfilohija Radovića, trdi, da je borba za nacionalno cerkev "osnova pravega, evangeljskega in celovitega nacionalizma" in da je takšno ustanovil že [[Sveti Sava]], kar pa je anahronizem, saj v tistem času ni bilo takega liberalnega nacionalizma,, kakršnega je oznanjal v svoji „Srbiji na Balkanu“ brezbožni socialist [[Svetozar Marković]]. # Amfilohij je novembra 1991 po napadu Srbov in Črnogorcev na [[Konvali|Konavle]] hodil po dubrovniškem bojišču ter podpihoval k vojni in nasilju.<ref>Mirko Đorđević, analitičar Srpske pravoslavne crkve. Inačica izvorne stranice arhivirana 24. svibnja 2013. Pristupljeno 20. veljače 2011.</ref> Jeseni 1991 je črnogorskim vojakom delil križce in ikonice. <ref>{{cite web|url=https://pescanik.net/zasto-se-u-crkvi-sapuce-2/|title=Zašto se u crkvi šapuće 2 - Emisija, Mirko Đorđević, Ljubiša Rajić, Ivan Čolović, Pavle Rak, Mladen Lazić, Jovan Byford, Vidan Hadži-Vidanović, Ivan Kuzminović, Srđa Trifković, Nikola Samardžić, Milan Vukomanović, Slobodan G. Marković, Dragoljub Mićunović, Radmila Radić, Milica Rodić, Marko Milanović, Desimir Tošić - Peščanik|publisher=pescanik.net|author=Mirko Đorđević idr.|place=|language=sr|date=19. november 2009|accessdate=24. maj 2013}}</ref> Novembra tega leta je igraje na gusle s pesmijo „Mojkovačka bitka“ spodbujal črnogorske rezerviste podgoriške brigade „Veljko Vlahović“ na napadalnost zoper hrvaško ozemlje in krščansko katoliško prebivalstvo.<ref> Zvijer iz bezdana</ref><ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/index.php?title=Amfilohije_Radovi%C4%87|title= Amfilohije Radović|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=|place=Zagreb|language=hr|date=30. april 2022|accessdate=5. november 2025}}</ref> #Obiskoval je tudi vsa bojišča po Hercegovini, ki so jih Srbi „etnično čistili“ od muslimanov. Do zob oboroženi [[Željko Ražnatović|Arkan]] je konec junija 1991 s svojimi "Tigri" bival v Cetinjskem manastiru in s svojo polvojaško drhaljo z blagoslovom Amfilohija in SPC duhovnikov odšel morit. Bio je v [[Trebinje|Trebinju]], ko je bila oropona hiša in podjetje [[Salih Alijagić|Saliha Alijagića]] in požgano nekaj hiš uglednih muslimanov. Spodbujal je [[Milan Martić|Milana Martića]] in [[Milan Babić|Milana Babića]] v uporu zoper hrvaško oblast, češ da morajo vsi Srbi živeti v eni državi za "ujedinjenje svih srpskih krajeva".<ref>{{cite web|url=https://pescanik.net/zasto-se-u-crkvi-sapuce-2/|title=Zašto se u crkvi šapuće 2 - Emisija, Mirko Đorđević, Ljubiša Rajić, Ivan Čolović, Pavle Rak, Mladen Lazić, Jovan Byford, Vidan Hadži-Vidanović, Ivan Kuzminović, Srđa Trifković, Nikola Samardžić, Milan Vukomanović, Slobodan G. Marković, Dragoljub Mićunović, Radmila Radić, Milica Rodić, Marko Milanović, Desimir Tošić - Peščanik|publisher=pescanik.net|author=Mirko Đorđević idr.|place=|language=sr|date=19. november 2009|accessdate=24. maj 2013}}</ref><ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref> #Napadalno vojno je opravičeval kot zakonito obrambo od vseh in povsod ogroženega srbskega naroda, kot novo zavezo, v kateri ima posebno častno mesto vojni zločinec Radovan Karadžić in Srbi v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]], ki da so preživeli križanje in so zato „boljši od polkrščene Črne gore in nedokrščene Srbije“. Ne priznava pa [[Srebreniški genocid|Srebreniškega pokola]], češ da je bilo to samo „povračilo in maščevanje“ („odmazda i osveta“). #Dograjeval in spreminjal je cerkve iz XIV. in XV. stoletja, postavljal stavbe v njihovi neposredni bližini, oslikaval srednjeveške cerkve s tujimi sodobnimi svetniki, ki nikdar niso bili naslikani po črnogorskih cerkvah ter uporabljal materiale, ki niso bili zgodovinski. Na opozorila Spomeniškega varstva se je požvižgal, češ da naj pazijo: če ga bodo še ovirali pri njegovem uničevanju kulturnih spomenikov, jim bo sploh onemogočil kakršnokoli delovanje. Zgradil je veliko sakralnih stav, ki so v slogu srbskih manastirov s Kosovega, kar je bil kulturni imperializem in prozelitizem, ki je hotel z misijonarjenjem pretvoriti Črnogorce v del srbskega nacionalnega in duhovnega prostora. #Nasprotoval je obnavljanju Črnogorske pravoslavne cerkve, češ da SPC deluje v Črni gori še 8 stoletij. V resnici pa je bila ta skupnost ustvarjene 1920 z dekretom regenta Aleksandra Karađorđevića. Spreneveda se nad dejstvom, da je bila samostojnost Črnogorske pravoslavne cerkve takrat nasilno zatrta.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref> #Izgleda, da ni bil zoper svojeglavnost brezpogojno, ampak bi vendarle dopustil obnavljanje CPC pod pogojem, da bi Črna gora zopet postala kraljevina pod vodstvom Petrovićev. <ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/56874-svetosavski-zilot-u-akciji|title= Politički rebusi mitropolita Amfilohija|publisher=Peščanik|author=Mirko Đorđević|place=|language=sr|date=21. junij 2010|accessdate=6. september 2026}}</ref> === Na filmskem platnu === Dobro je dokumentirano delovanje tako predsednika Srbije Vučića kot tudi črnogorskega metropolita Radovića in prelito v napeto stvaritev na platnu. Čeprav vsebujeta oba filma različnih avtorjev le dokumentarni material, sta kot dregnila v sršenovo gnezdo in povzročila negativne odzive kot jezo in grožnje, zmerjanje in sprenevedanje v obeh prestolnicah. Filma ''Vladalac'' (''Vladar'') in ''Svjedok Božje ljubavi'' (''Priča Božje ljubezni '') sta nastala skoraj istočasno na začetku koroninega leta 2020: prvi v Beogradu, drugi pa v Podgorici. V spomin nam kličeta, da sta bili Vučić in Amfilohij dejavna soudeleženca zločinske velikosrbske politike. <ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2020/2/24/dva-ratna-druga-aleksandar-vucic-i-amfilohije-radovic|publisher=balkans.aljazeera.net|author=Tomislav Marković|place=|language=sr|date=24. februar 2020|accessdate=6. september 2026}}</ref> === Nagrade in priznanja === ;Izbrani redovi in odličja #Spominsko odličje [[Carigrajski patriarhat|carigrajskega patriarha]] [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomeja]] (1991)<ref name="standard"/> #Odličje [[Jeruzalemski grški patriarhat|Jeruzalemskega grškega patriarhata]] ob dvatisočletnici krščanstva (2000)<ref name="standard"/> #„Red Lomonsova“, odlikovanje [[Ruska federacija|Ruske federacije]] (2001)<ref name="standard"/> #Odličje Jeruzalemskega grškega patriarhata ob 1500-letnici [[Mar Saba]] (2002)<ref name="standard"/> # »Red sv. Aleksandra Nevskega I. stopnje«, Ruska vojaško-znanstvena akademija (2003)<ref name="standard"<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2020/2/24/dva-ratna-druga-aleksandar-vucic-i-amfilohije-radovic|publisher=balkans.aljazeera.net|author=Tomislav Marković|place=|language=sr|date=24. februar 2020|accessdate=6. september 2026}}</ref>''/> #»Red sv. Cirila Turovskega«, [[Beloruska pravoslavna Cerkev]] (2008)<ref name="standard"/> # »Red sv. Vladimirja«, Ukrajinska pravoslavna Cerkev pod Moskovskim patriarhatom (2012) <ref name=''standard''/> # „Red sv. Velikomučenika Jurija“, Škofija Budimlja in Nikšić (2013) <ref name="standard"/> # „Red Črnogorske velike zvezde“, Predsednik [[Jakov Milatović|Milatović]] (2025, posmrtno) <ref>{{cite web|url=https://mitropolija.com/2025/10/24predsjednik-milatovic-dodijelio-posthumno-orden-crnogorske-velike-zvijezde-mitropolitu-amfilohiju/|title=Предсједник Милатовић додијелио постхумно Орден Црногорске велике звијезде митрополиту Амфилохију|publisher=Православна Митрополија црногорско-приморска (Званични сајт)|author=|place=|language=sr|date=14. oktober 2025|accessdate=24. oktober 2025}}</ref> # Častni član „Moskovske bogoslovne akademije“ (2006) # Častni doktorat »Teološkega inštituta sv. Sergija v Parizu« (2012)<ref>{{cite web|url=http://www.spc.rs/eng/metropolitan_amfilohije_receives_honorary_doctorate_saint_sergius_orthodox_theological_institute|title=Metropolitan Amfilohije receives the honorary doctorate of the Saint Sergius Orthodox Theological Institute in Paris {{!}} Serbian Orthodox Church [Official web site] |publisher=Serbian Orthodox Church|author=|place=|language=en|date=20. januar 2015|accessdate=8. november 2020}}</ref> # Častni doktorat „Petrograjske bogoslovne akademije“ (2015)<ref>{{cite web|url=http://www.spc.rs/eng/metropolitan_amfilohije_doctor_honoris_causa_orthodox_spiritual_academy_st_petersburg|title=Metropolitan Amfilohije Doctor HONORIS CAUSA of the Orhodox Spiritual Academy of St. Petersburg {{!}} Serbian Orthodox Church [Official web site] |publisher=Serbian Orthodox Church|author=|place=|language=en|date=2015|accessdate=8. november 2020}}</ref> == Dela == Amfilohijevi spisi obsegajo več kot tisoč enot<ref>{{cite web|url=https://www.standard.rs/2020/10/30/zivot-i-delo-mitropolita-amfilohija/|title=Život i delo mitropolita Amfilohija|publisher=Novi Standard|author=|place=|language=sr|date=30. oktober 2020|accessdate=31. oktober 2020}}</ref>; njegova izbrana dela so bila objavljena v 36 zvezkih. Skupaj z [[Atanasij Jevtić|Atanasijem Jevtićem]] je Amfilohij prevajal v srbščino Devterokanonične [[Stara zaveza|starozavezne]] knjige. === Izbrana dela === #''Tajna Svete Trojice po učenju Grigorija Palame'' (1973), doktorska disertacija v grščini. #''Smisao liturgije'' (1974), razprava v grščini. #''Tumačenje Starog zaveta kroz vekove'' (1979), Beograd. #''Sinaiti i njihov značaj u Srbiji XIV vijeka'' (1981), razprava. #''Filokalijski pokret XVIII i početkom XIX vijeka'' (1982), razprava v grščini. #''Osnove pravoslavnog vaspitanja'' (1983), veroučna knjiga. #''Duhovni smisao hrama Svetog Save'' (1987), Beograd. #''Vraćanje duše u čistotu'' (1992), Podgorica. #''Istorijski presjek tumačenja Starog zavjeta'' (1995), Nikšić.<ref>{{cite web|url=https://alchetron.com/Amfilohije-Radovi%C4%87|title=Amfilohije Radović|publisher=Alchetron, The Free Social Encyclopedia|author=|place=|language=en|date=29. november 2024|accessdate=5. november 2025}}</ref> == Navedki == {{navedek|''»Samo duša koja časno ponese svoj krst i narod koji dostojanstveno nosi taj krst i koji odstrada svoju vjeru, zaista razumiju tajne tog izvornog, hrišćanskog načina postojanja«''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref><ref>Tako je dejal Amfilohij na predavanju v priredbi „Misijskega fonda Eparhije zvorničko-tuzlanske“ v Bijeljini</ref><br>„Le duša, ki častno ponese svoj križ in ljudstvo, ki dostojanstveno nosi ta križ in ki odtrpi svojo vero, zares razume skrivnosti tega izvirnega krščanskega načina obstajanja“}} {{navedek|''»U riječi je život, ali je u riječi i smrt. I dobra i zla riječ stvara: jedna zajednicu života, druga zajednicu smrti i ništavila.«''<ref>{{cite web|url=https://zurnal.me|title=Mitropolit Amfilohije (Radović): Bez Riječi nema nam života.|publisher=zurnal.me|author=Amfilohije Radović|place=|language=cg|date=18. januar 2023|accessdate=6. september 2026}}</ref><ref>Prvič objavljeno v »Književne novine«, marec 1985</ref><br>„V besedi je življenje, toda v besedi je tudi smrt. In dobra in huda beseda ustvarja: ena skupnost življenja, druga skupnost smrti in niča.“}} {{navedek|''»Toga dana, iz tog jednopolnog braka, od Njegoševe slavne Crne Gore svi su preduslovi da se rodi - Jadogora, a od ponosnih Crnogoraca da počnu da se rađaju - jadogorci.«''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref><ref>Po prirejanju „parade ponosa“ v Beogradu, ki jo je označil za „sodomski smrad“, je bil sedaj Amfilohij odločno proti prirejanja podobne „parade“ v Podgorici rekoč, da so vsa tovrstna zbiranja nasilje nad vestjo ogromne večine ljudi in je izrazi tudi svoje odklonilno stališče do enospolnih skupnosti.</ref><br>„Na ta dan, iz te enospolne poroke, obstajajo vsi predpogoji, da se rodi – Gorjégora, a od ponosnih Črnogorcev da se začenjajo porajati - Gorjégorci“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Črnogorsko-primorska metropolija]] *[[Seznam papežev]] *[[Črnogorska pravoslavna Cerkev]] *[[Rusofilstvo]] *[[Covid-19]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} * {{cite book|last=Buchenau|first=Klaus|chapter=The Serbian Orthodox Church|editor1-last=Leustean|editor1-first=Lucian N.|title=Eastern Christianity and politics in the twenty-first century|year=2014|publisher=Routledge|isbn=9781317818656|chapter-url=https://books.google.com/books?id=zt2vAwAAQBAJ&q=Amfilohije+Radovi%C4%87&pg=PA80}} * {{cite book |last1=Šístek |first1=František |title=Spaces and Borders |chapter=Clericalization of Nationalism. Interpreting the Religious Rivalry between Serbian and Montenegrin Orthodox Churches, 1989–2009 |date=15 September 2011 |pages=117–130 |doi=10.1515/9783110228144.117 |isbn=978-3-11-022813-7 |chapter-url=https://www.researchgate.net/publication/344554789}} ;{{ikona sr}} * {{cite web|last=Stamatović|first=Aleksandar|year=1999|title=Mitropolit Amfilohije Radović i naše vrijeme|work=Kratka istorija Mitropolije Crnogorsko-primorske (1219-1999)|publisher=Rastko|url=http://www.rastko.rs/rastko-cg/povijest/istorijat/istorijat_7.html|language=sr}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Amfilohij Radović}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [http://mitropolija.com/mitropolit-crnogorsko-primorski/ Биографија митрополита Амфилохија |Митрополит цроногорско-приморски] * [https://www.youtube.com/watch?v=Jj2C8kxaKSY ДОСТОЈАН – Филм о Митрополиту црногорско-приморском Амфилохију (NEOPOREČEN – Film o črnogorsko-primorskem metropolitu Amfilohiju |Youtube] * [http://www.politika.rs/rubrike/dogadjaji-dana/Podgorici-smeta-ono-srpska-u-nazivu-SPC.sr.html Подгорици смета оно „српска“ у називу СПЦ (Podgorici je napoti tisto »srbska« v nazivu SPC) |Beograjski dnevnik „Politika“, 12. oktober 2015] *[https://redportal.pink.rs/cooltura/1843/dostojan-film-o-amfilohiju-radovicu DOSTOJAN: Film o Amfilohiju Radoviću | RedTV] * {{Internetquelle |url=http://www.mitropolija.cg.yu/mitropolit/mitropolit_l.html |titel=Amfilohije (Radović) |werk=[[Metropolie von Montenegro und dem Küstenland|mitropolija.cg.yu]] |sprache=sr |archiv-url=https://web.archive.org/web/20070523074057/http://www.mitropolija.cg.yu/mitropolit/mitropolit_l.html |archiv-datum=2007-05-23 |abruf=2020-10-30 |abruf-verborgen=1}} ;{{ikona cnr}} *[http://portalanalitika.me/clanak/201226/da-li-amfilohije-ozbiljno-prijeti-ratom-ili-se-Sali Da li gospodin Amfilohije ozbiljno prijeti ratom – ili se šali (Ali gospod Amfilohij resno grozi z vojno – ali se šali| Portalanalitika 9. januar 2017] *[https://www.slobodnaevropa.org/a/odnos-spc-i-korone-kako-je-lije%C4%8Den-amfilohije/30884695.html Kako je liječen Amfilohije od korone|Slobodna Evropa] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/index.php?title=Amfilohije_Radovi%C4%87 Amfilohije Radović – Hrvatska internetska enciklopedija] ;{{ikona de}} *[https://www.bild.de/lgbt/2020/lgbt/serbisch-orthodoxe-kirche-homophober-kirchenfuehrer-an-corona-gestorben-73674488.bild.html Serbisch-orthodoxe Kirche : Homophober Kirchenführer an Corona gestorben (SPC: Ljudomrzni cerkveni voditelj je umrl za korono) | Leben & Wissen – BILD.de] *[https://www.spiegel.de/panorama/montenegro-kirchenfuehrer-stirbt-an-corona-glaeubige-kuessen-seinen-leichnam-a-edebe9cc-ccda-4aac-abb2-f4fd49c215b3 Montenegro: Kirchenführer stirbt an Corona - Gläubige küssen seinen Leichnam (Črna gora: Cerkveni voditelj je umrl od korone – Verniki poljubljajo njegovo truplo | DER SPIEGEL] * {{Internetquelle |url=https://www.spiegel.de/politik/ausland/bischoefe-drohen-regierung-in-serbien-mit-dem-tod-a-899234.html |titel=Serbien: Bischöfe drohen Regierung mit dem Tod |werk=[[Spiegel Online]] |datum=2013-05-11 |abruf=2020-10-30 |abruf-verborgen=1}} * {{Internetquelle |url=https://www.focus.de/politik/ausland/anschuldigungen-zu-ostern-serbisch-orthodoxer-bischof-wirft-eu-tyrannei-vor_aid_951422.html |titel=Serbisch-orthodoxer Bischof wirft EU Tyrannei vor |werk=[[Focus|Focus Online]] |datum=2013-04-01 |abruf=2020-10-30 |abruf-verborgen=1}} *[https://www.spiegel.de/politik/ausland/bischoefe-drohen-regierung-in-serbien-mit-dem-tod-a-899234.html Serbien: Bischöfe drohen Regierung mit dem Tod (Srbija: Vladike grozijo vladi s smrtjo)|Spiegel Online 11. maj 2013] ;{{ikona en}} *[https://web.archive.org/web/20101126214959/http://orthodoxresearchinstitute.org/resources/hierarchs/serbia/current/bio_amfilohije_radovic_metr_montenegro.htm Metropolitan Amfilohije (Radovic) of Montenegro and the Coastlands | Arhivirano] * [https://www.youtube.com/watch?v=Jj2C8kxaKSY Documentary film about the life of Metropolitan Amfilohije] * {{Internetquelle |url=http://www.orthodoxresearchinstitute.org/resources/hierarchs/serbia/current/bio_amfilohije_radovic_metr_montenegro.htm |titel=Metropolitan Amfilohije (Radovic) of Montenegro and the Coastlands |werk=orthodoxresearchinstitute.org |hrsg=Orthodox Research Institute |sprache=en |archiv-url=https://web.archive.org/web/20061020051110/http://www.orthodoxresearchinstitute.org/resources/hierarchs/serbia/current/bio_amfilohije_radovic_metr_montenegro.htm |archiv-datum=2006-10-20 |abruf=2020-10-30 |abruf-verborgen=1}} {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= [[Visarion Kostić]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Vršac|banatski škof]] | years = 1985&ndash;1990}} {{s-aft|after= [[Atanasij Jevtić]]}} {{s-bef|before= [[Jovan Pavlović]]}} {{s-ttl|title= [[Metropolija Črnogorsko-primorska|črnogorsko-primorski metropolit]] | years = 1990&ndash;2020}} {{s-aft|after= [[Joanikij Mićović]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Radović, Amfilohij}} [[Kategorija:Rojeni leta 1938]] [[Kategorija:Umrli leta 2020]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbski četniki]] [[Kategorija:Srbski nacionalisti]] [[Kategorija:Črnogorci]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci na Papeškem inštitutu v Rimu]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski prevajalci]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Srbski vplivneži]] [[Kategorija:Srbski založniki]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Razpad Jugoslavije]] [[Kategorija:Umrli od covida-19]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih cerkvah in samostanih]] c64755l1pzm7tr4560cjemt88tp0frd 6759865 6759864 2026-10-02T23:27:01Z Stebunik 55592 6759865 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Amfilohij}} {{drugipomeni2|Radović}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Amfilohij Radović | honorific-suffix = | native_name = Ристо Радовић/Risto Radović | native_name_lang = sr | title = [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorski]] [[nadškof]] in [[metropolija|metropolit]] | image = Amfilohije, Metropolitan of Montenegro.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Metropolit Amfilohij leta 2012 | church = [[Srbska pravoslavna cerkev]] v [[Črna gora|Črni gori]] | archdiocese = | province = | metropolis = [[Črnogorsko-primorska metropolija]] | diocese = | see = | elected = | appointed = | term = | term_start = [[30. december]] [[1990]] | quashed = | term_end = [[30. oktober]] [[2020]] | predecessor = [[Danilo Dajković|Danilo]] | opposed = | successor = [[Joanikij Mićović|Joanikij]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1967]] | ordained_by = v [[Grška pravoslavna Cerkev|Grški pravoslavni Cerkvi]]. | consecration = [[1985]] | consecrated_by = [[SPC|srbski patriarh]] [[German Đorić|German]] in drugi vladike | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | birth_date = {{birth date|1938|1|7}} | birth_place = [[Bare, Kolašin|Bare]] ([[Kolašin]], [[Zetska banovina]] [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]) | death_date = {{Death date and age|2020|10|30|1938|1|7}} | death_place = [[Podgorica]], [[Črna gora]] | buried = [[Podgoriška stolnica]] ([[Podgorica]], [[Črna gora]] | tomb = [[Podgorica]] (Stolnica Jezusovega vstajenja, [[Črna gora]]) | resting_place_coordinates = 42°26'44.5"N 19°14'53.7"E | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavni|pravoslavec]] | residence = | parents = <br> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] <br>[[Papeški vzhodni inštitut]]<br>[[Univerza v Atenah]] <ref name="Morrison86"/> | motto = | signature = Bishop_Amfilohije_Radović_-_signature.png | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Amfilohij Radović''', rojen kot '''Risto Radović''' ({{lang-sr|Ристо Радовић/Risto Radović}}, [amfilɔ̌xijɛ râːdɔv̞itɕ]<ref>{{cite web|url=https://alchetron.com/Amfilohije-Radovi%C4%87|title=Amfilohije Radović|publisher=Alchetron, The Free Social Encyclopedia|author=|place=|language=en|date=29. november 2024|accessdate=5. november 2025}}</ref> [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]] [[Črnogorci|črnogorskega]] porekla, [[bazilijanci|bazilijanec]] in [[Črnogorsko-primorska metropolija|črnogorsko-primorski]] [[metropolit]]), * [[7. januar]] [[1938]], [[Bare, Kolašin|Bare]] pri [[Kolašin]]u ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Črna gora]]), † [[30. oktober]] [[2020]], [[Podgorica]]. Njegov častni naslov, ki pa ga je v celoti nosil le on, se je glasil: : Mitropolit crnogorsko-primorski, vladika skenderijsko-brdsko-zetski i egzarh pećkog trona. (črnogorsko)<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/mitropolit-amfilohije-radovic/|title=Mitropolit Amfilohije Radović|publisher=Istinomer|author=|place=|language=sr|date=4. december 2020|accessdate=7. september 2026}}</ref><br>Črnogorsko-primorski metropolit, skenderijsko-brdsko-zetski škof in egzarh peškega trona. (slovensko)<br>Metropolitan of Montenegro and the Coastlands, Zetsko-Brdo and Skenderije, and Exarch of the Holy Throne of Peć.<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=27. junij 2014|accessdate=3. september 2026}}</ref> (angleško). == Življenjepis == [[File:Metropolitan Amfilohije as Risto Radović.jpg|thumb|200pc|left|Radović kot mlad študent]] === Poreklo in šolanje === Amfilohij se je rodil na pravoslavni [[Božič]], dne {{OldStyleDate|7. januar|1938|25. december}} kot ''Risto Radović'' v številni družini v [[Bare, Kolašin|Barah]] pri [[Kolašin]]u v Dolnji [[Morača|Morači]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]], danes [[Črna gora]].<ref name="Sistek121122">{{harvnb|Šístek|2011|pp=121–122.}}</ref>{{sfn|Stamatović|1999}}<ref>Morrison, Kenneth (2008). Montenegro: A modern history. I.B.Tauris. pp. 136, 257. ISBN 9780857714879.</ref> Nadživel ga je med drugimi tudi njegov starejši brat Vučina, ki je bil navzoč na njegovem pogrebu 2020, ter je nastopal tudi v dokumentarnem filmu o Amfilohiju z naslovom „Dostojan“.<ref>{{cite web|url=https://redportal.pink.rs/cooltura/1843/dostojan-film-o-amfilohiju-radovicu|title=DOSTOJAN: Film o Amfilohiju Radoviću|publisher=RedTV|author=|place=|language=sr|date=2020|accessdate=5. november 2025}}</ref> Bil je potomec vojvoda Mina Radovića, ki je sodeloval pri zedinjenju plemena Morača s [[Kneževina Črna gora|Kneževino Črno goro]] leta 1820. {{sfn|Stamatović|1999}} Njegov oče je bil Ćiro Radović, mati pa Mileva r. Bakić.<ref>{{cite web|url= https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral |title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref> Osnovno šolanje je končal v domačem [[Samostan Morača|Samostanu Morača]]. Nato se je vpisal v Bogoslovje sv. Sava v Samostanu Rakovica pri Beogradu (kar bi ustrezalo katoliškemu malemu semenišču), ki ga je končal 1962.<ref>{{cite web|url= https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref>{{sfn|Stamatović|1999}}. O svoji nenavadni poti do takorekoč vsiljenega duhovnega poklica pripoveduje on sam takole v eni od svojih ne vedno enakih zgodb: :»V tem kratkem tuzemeljskem življenju sem imel srečo srečevati se z izrednimi ljudmi. Predvsem je bil to moj oče, od katerega so v tistih povojnih časih zahtevali, da naj bo šolnik, ker so komunisti pobili mnogo profesorjev in duhovnikov. On pa je to zavrnil z razlago, da be bo poučeval otrok brezbožništva. To je bil njegov razlog, da ne sprejme poučevanja v osemletni šoli na Morači in zahvaljujoč njemu sem tudi jaz krenil po tej poti. On je to predlagal tudi mojim starejšim bratom, vendar oni tega niso hoteli, jaz pa sem. To ni bilo preprosto. Moral bi iti v Prizren, toda v Kolašinu so mi na vojaškem odseku to prepovedali z besedami: 'Kaj ti bo ta šola, ona je davno propadla, tega boga ni…' Potem so mi določili, da naj grem v mornarico. 'Zakaj?' sem vprašal. 'Moramo te prevzgojiti', so mi odgovorili. Nato sem prišel z očetom v Beograd. In tako greva od Cvetnega trga proti Patrijašiji<ref>S prejšnje osrednje železniške postaje, ki je za časa Aleksandra Vučića izgubila svoj namen – ostala je le klasicistična stavba brez vlakov –, je vodila pot prek Zelenega venca, kjer je Cvetni pijac (Cvetni trg) do Patrijaršije, ki pa je že tik [[Kalemegdan]]a v oddaljenosti kakih treh kilometrov</ref>, a jaz molim k Bogu, da me ne sprejmejo v Bogoslovijo. Ni uslišal moje molitve, sprejeli so me…«<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/svet/ovako-je-govorio-amfilohije-beseda-na-sajmu-knjiga/|title=Ovako je govorio Amfilohije: Beseda na Sajmu knjiga |publisher=nova.rs|author=Ranko Pivljanin|place=|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=5. september 2026}}</ref> Kot semeniščnik je v poznih petdesetih letih prejšnjega stoletja spoznal [[Justin Popović|Justina Popovića]] in občudoval ter si prisvojil njegovo rusofilstvo in nepomirljivo sovražno stališče do sodobne omike.<ref name="Buchenau6667">{{harvnb|Buchenau|2005|pp=66-67.}}<ref/> Istočasno se je posvetil študiju [[klasična filologija|klasične filologije]] na Beograjski univerzi.<ref name=official>Metropolitanate of Montenegro and the Littoral official site: [http://www.mitropolija.com/eparhijski-arhijerej/ Његово Високопреосвештенство Архиепископ Цетињски Митрополит Црногорско-приморски и Егзарх Пећког Трона Амфилохије (Радовић) ''His Eminence Archbishop of Cetinje, Metropolitan of Montenegro and the Littoral and Exarch of the Throne of Peć Amfilohije (Radovic) ''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/201404151100851/http://www.mitropolija.com/eparhijski-arhijerej/|date=15 April 2014}}</ref><ref name="Morrison104"/> Znanje si je nabiral na več evropskih vseučiliščih: v [[Pariz]]u je študiral na ruskem [[Teološki inštitut sv. Sergija, Pariz|Teološkem inštitutu svetega Sergija]], v [[Rim]]u na [[Papeški orientalski inštitut|Papeškem vzhodnem inštitutu]] in je tam tudi magistriral (1965), v [[Bern]]u pa na [[Krščanska katoliška univerza v Švici|Švicarski starokatoliški krščanski univerzi]]<ref name="Buchenau66"/> Podiplomsko šolanje je izpopolnil v Bernu in Rimu, ter nato odšel za sedem let v [[Grčija|Grčijo]], kjer je položil v roke Grkov meniške zaobljube ter sprejel ime „Amfilohij“ ter nato deloval kot jeromonah za Grško pravoslavno Cerkev.<ref name=official/> V Atenah je doktoriral z disertacijo ''„Skrivnost Svete Trojice glede na učenje sv. [[Gregorij Palama|Gregorija Palamskega]]“'' (''„Mystery of the Holy Trinity according to the Teaching of St. Gregory Palamas“'')<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref> Po enoletnem bivanju na gori Atos je odšel za profesorja v Pariz, kjer je poučeval na Pravoslavnem teološkem inštitutu sv. Sergija. 1976 se je vrnil v Jugoslavijo in postal docent, nato pa profesor katehetike na Beograjski teološki fakulteti „Sveti Jovan Bogoslov“.<ref name="Morrison86"/> 2006 je postal izredni profesor na Moskovski teološki akademiji, a 2008 na Teološkem inštitutu pri Beloruski državni univerzi.<ref name=official/> Po vrnitvi v Beograd je bil izvoljen za dekana Bogoslovne fakultete v dveh mandatih.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/mitropolit-amfilohije-radovic/|title=Mitropolit Amfilohije Radović|publisher=Istinomer ili Ispinomer|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=7. maj 2015}}</ref> === Banatski škof (1980-1990) === Maja 1985 je postal škof Banatske pravoslavne škofije s sedežem v [[Vršac|Vršcu]]<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref>. [[Škofovsko posvečenje]] je prejel 16. junija 1985 v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Beograjski stolnici sv. Mihaela Nadangela]] po rokah [[German Đorić|patriarha Germana]]. Soposvečevalci so bili: črnogorsko-primorski metropolit Danilo, bački škof Nikanor, braničevski Hrizostom, žički Stefan, šumadijski Sava, dalmatinski Nikolaj, timoški Milutin, zvorniško-tuzlanski Vasilij, avstralsko-novozelandski Vasilij, banjaluški Jefrem in mačvanski Danilo. Ustoličen je v Vršcu 21. julija 1985. <ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/zivotopis-mitropolita-crnogorsko-primorskog-amfilohija-1938-2020/|title= Životopis mitropolita crnogorsko-primorskog Amfilohija (1938-2020). Arhiepiskop Cetinjski, Mitropolit Crnogorsko-Primorski i Egzarh svetog trona Pećkog Amfilohije.|publisher=Svetosavlje|author=|place=|language=cg|date=|accessdate=5. september 2026}}</ref> Med škofovanjem v Banatu je imel korekten odnos do katoličanov. Prišel je tudi osebno s spremstvom 14. februarja 1988 na posvetitev novega [[Škofija Zrenjanin|katoliškega zrenjaninskega škofa]] [[László Huzsvár|Huzsvárja]]; prav tako so se za časa njegovega škofovanja za praznike redno obiskovali tako škofje kot duhovniki; ta povezava se je še poglabljala med kratkim škofovanjem njegovega naslednika [[Hrizostom Stolić|Hrizostoma]], ki pa je bil kmalu povišan v Žičo. To starodavno navado je enostransko pretrgal škof [[Nikanor Bogunović|Nikanor]], ki je prepovedal svojim duhovnikom kakršnekoli tovrstne stike.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison134"/><ref name="Morrison104"/> Pri koncu svoje banatske službe pa je – podobno kot v Sloveniji [[Vladimir Dedijer]] ali v Srbiji [[Vuk Drašković]], pa zgodovinar [[Vasilije Krestić]] in pisatelj [[Dobrica Ćosić]] – prišel pod vpliv velesrbskega nacionalzma, čigar glavni nosilec je bil predsednik [[Slobodan Milošević|Milošević]]. K občutku o ogroženosti Srbov je prispevala tudi tajna in zloslutna „Spomenica“ SANU (1986), ki med drugim postavlja Srbe v vlogo nedolžne in od vseh preganjane žrtve z nedokazano trditvijo, da je postala [[Jugoslavija]] srbska grobnica in da jo zato treba razbiti, ter namesto nje ustvariti „Veliko Srbijo“. Tako so šovinisti kmalu tudi Amfilohija uspeli vplesti v dnevno politiko in je začel obtoževati najprej [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliško Cerkev]]: ne sicer v Srbiji, ampak tisto na Hrvaškem, češ da sodeluje pri preganjanju tamkajšnjih Srbov, ki da ga izvaja [[Franjo Tuđman|Tuđmanova]] „ustaška“ oblast.<ref name="Kristo433447">{{cite book|last=Krišto|first=Jure|chapter=The Catholic Church in a Time of Crisis|editor1-last=Ramet|editor1-first=Sabrina P. P.|editor-last=Adamović|editor2-first=Ljubiša S. |title=Beyond Yugoslavia: politics, economics, and culture in a shattered community|xear=1995|publisher=Westview Press|isbna=9780813379531|url=https://books.google.com/books? Id=PyKoAAAAIAAJ&q=Amfilohije+Radovic|pages=433, 447}} „accusation of Croats and the Roman Catholic Church of allegedly endangering the Serb people in Croatia. Many Serbian intellectuals became involved in this anti-Catholic propagand, but the names of Vasilije Krestic, historian, Dobrica Cosic, writer, and Amfilohije Radovic, Orthodox bishop from Banat stand out.“ </ref> 1990 je postal Amfilohij eden od vidnejših kandidatov za patriarha SPC. Podporo mu je dajal tudi predsednik Milošević.<ref name="Perica143144"/> Ni pa prejel zadostnega števila glasov in se tako ni mogel uvrstiti med tri vodilne škofe, od katerih bo potem eden izvoljen z žrebom.<ref name="Sistek121122"/><ref name="Perica143144">{{harvnb|Perica|2002|pp=143-144}}</ref> == Črnogorski metropolit (1990 – 2020) == [[File:04 04 2008 Mitropolit Amfilohije B&W -potpisana-s.JPG|200px|thumb|right|<center>Črnogorski metropolit Amfilohij leta 2008]]</center> === Ustoličenje med protesti === Nekaj dni pozenje se je odpovedal stari škof [[Danilo Dajković]] svoji službi in tako je bil v decembru 1990 kot njegov naslednik in metropolit Črnogrsko-primorske metropolije izvoljen Amfilohij; to službo je opravljal z versko-političnim hrupom vse do svoje smrti.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison134"/><ref name="Sistek121122">{{harvnb|Šístek|2011|pp=121-122. }}</ref> Med opaženimi gosti ob njegovem ustoličenju so bili pesnik [[Matija Bečković]], [[Novak Kilibarda]] in zgoraj omenjeni Radovan Karadžić. <ref name="Morrison134"/> Med visoko rangiranimi srbskimi nacionalisti v [[SR Črna gora|Črni gori]] je njegova izvolitev sprožila val navdušenja.<ref name="Sistek121"/> Med domačimi [[Črnogorci]] pa so decembra 1990 na [[Cetinje|Cetinju]] zoper njegovo izvolitev izbruhnili protesti, saj je bil znan – čeprav tudi sam Črnogorec – da kot Posrbljenec oporeka Črnogorcem poseben jezik, cerkveno samostojnost in lastno državnost. Zato so mu očitali tudi pregovor: „Gori Poturice od Turaka“ („Hujši so Poturice od Turkov) v smislu, da je on kot posrbljeni Črnogorec hujši od pravih Srbov.<ref name="Sistek123"/><ref>{{cite web|url= https://www.academia.edu/65525742/The_Serbian_Proverb_Poturica_gori_od_Tur%C4%8Dina_A_Turk_Convert_Is_Worse_Than_a_Turk_Stigmatizer_and_Figure_of_Speech |title= The Serbian Proverb Poturica gori od Turčina (A Turk-Convert Is Worse Than a Turk). Stigmatizer and Figure of Speech.|publisher=academia.edu|author=Marija Mandić|place=|language=en|date=2021|accessdate=6. september 2026}}</ref> Amfilohij je bil izvoljen decembra, umeščen pa 30. decembra 1990 v [[Samostan Cetinje|Cetinjskem samostanu]]. <ref>[https://mitropolija.com/mitropoli-crnogorsko-primorski/ АМФИЛОХИЈЕ АРХИЕПИСКОП ЦЕТИЊСКИ, МИТРОПОЛИТ ЦРНОГОРСКО-ПРИМОРСКИ И ЕГЗАРХ СВЕТОГ ТРОНА ПЕЋКОГ]</ref> === Delovanje === SPC v Črni gori se je okrepila v času [[Padec komunizma|Padca komunizma 1989]] kot edina duhovna, pa tudi politična sila, ki je obstajala neokrnjena kljub [[Razpad Jugoslavije|Razpadu Jugoslavije]].<ref name="Morrison8688">{{harvnb|Morrison|2018|pp=86, 88.}} <ref name="Morrison135"/><ref name="Morrison104"/> Ko je postal metropolit, je Amfilohij takoj začel načrtno graditi nove cerkve in samostane, ter obnavljati stare cerkvene stavbe. <ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison104105"/>{{harvnb|Morrison|2015|pp=104-105.}}</ref> V tem obdobju so ljudje množično začeli iskati [[duhovnost]], pa je naraščalo števio vernikov pri svetih obredih, prejema krstov in drugih zakramentov, a oglašali so se tudi novi duhovni poklici med duhovniki, menihi in nunami, saj je prenehal polstoletni pritisk brezbožne [[ZKJ|komunistične partije]], ki je dotlej imela v Črni gori odločilen vpliv, morebiti največjega od vseh jugoslovanskih republik.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison135"/><ref name="Morrison105"/> Za pokristjanjevanje razkristjanjenih Črnogorcev se je Amfilohij posluževal tudi procesij z [[relikvija|relikvijami]] blaženega [[Vasilij Ostroški|Vasilija Ostroškega]], ki so jih pošiljali tudi v druge samostane. Poudarjal je češčenje žrtev taborišč, takoimenovanih mučencev, ki so umrli v [[Jasenovac|Jasenovcu]] med Drugo svetovno vojno in s tem netil sovraštvo do katoliških Hrvatov, saj ni bilo omenjano, da so imeli tam od ustaškega režima tudi Hrvatje in Judje svoje žrtve in da so bile podobne žrtve katoličanov tudi po Srbiji.<ref name="Morrison134"/> Delal je tudi za rehabilitacijo in kanonizacijo spornega pravoslavnega škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] kot mučenca, ki je bil sicer zaprt v [[Dachau|Dachauvu]], vendar je bil znan ne le kot antikomunist in antikatolik, ampak tudi kot zagrizen antisemit in občudovalec [[Hitler]]jevega nacizma, ki ga je – ne brez podlage – primerjal s srbskim [[svetosavje]]m.<ref name="Byford72791001581592111">{{harvnb|Byford|2008|pp=72.79.100.158.159.211.}} </ref> Na Cetinju je odprl Amfilohij novo bogoslovje, založbo „Svetigora“ ter radijsko postajo „Radio Svetigora“. <ref name="Morrison86">{{harvnb|Morrison|2018|p=86.}}</ref> Glavni nadzornik vseh teh ustanov je bil sam Amfilohij. <ref name="Buchenau800"/> 1992 je pokrenil mesečnik svoje metropolije ''„Svetigora“ '', ki izhaja še sedaj (2026). 1998 je odprl radijsko postajo na državni ravni z istim imenom – „Svetigora“. Na začetku so bili odnosi z oblastmi sprejemljivi in predsednikom [[Milo Đukanović|Milom Đukanovićem]] dokaj dobri, vendar so se zaostrovali do prave sovražnosti. Med drugim je želel uvesti v šole tudi verouk. <ref žname="Morrison8687">{{harvnb|Morrison|2018|pp=86.87}}</ref> Za časa njegovega škofovanja je bilo zgrajenih ali obnovljenih več kot 567 cerkva in samostanov. <ref>{{cite book|url=https://books.google.com/book3?id=eCa8MwEACAAJ|title=Obnova i gradnja manastira i hramova u Crnoj Gori: ljetopis obnove, sanacije, rekonstrukcije i izgradnje u Mitropoliji Crnogorsko-primorskoj: 1990-2010|publisher=Mitropolija Crnogorsko-primorska|author=Jovan B. Markuš|place=|language=sr|date=2010|accessdate=31. avgust 2026}}</ref>Spodbudil je po zgledu katoliške »Karitas« v več črnogorskih mestih [[dnevna kuhinja|dnevne kuhinje]], kjer se je prehranjevalo čez 600 najbolj ranljivih družin z vsakdanjim toplim obrokom; tudi število prejemnikov enkratne pomoči v živežu je bilo veliko.<ref>[https://www.novosti.rs/vesti/planeta.300.html:830036-Topli-obrok-uz-blagoslov-Mitropolija-crnogorsko-primorska-pomaze-i-hrani-nevoljnike-u-svoje-cetiri-narodne-kuhinje Topli obrok uz blagoslov: Mitropolija crnogorsko-primorska pomaže i hrani nevoljnike u svoje četiri narodne kuhinje], Večernje novosti (2019) </ref> == Politično delovanje in smrt == [[File:Свјетлопис гроба митрополита Амфилохија у Саборном храму у Подгорици4.jpg|thumb|right|200px|Amfilohijev grob v [[kripta|kripti]] [[Podgoriška stolnica|Podgoriške stolnice]] ]] === Protestne »litije« === [[File:Protest in Podgorica, Jan 2020.jpg|thumb|200px|right| „Protestne litije“ pred [[Podgoriška stolnica|Podgoriško stolnico]] [[26. januar|26. januarja]] [[2020]] ]] Novi zakon o verskih skupnostih je konec decembra 2019 [[de jure]] prenesel lastništvo nad cerkvenim premoženjem, ki si ga je od 1920 prilastila na novo ustanovljena SPC, na črnogorsko državo.<ref>{{cite news|url=https://www.nytimes.com/reuters/2019/12/26/world/europe/26reuters-montenetro-protest.html|title=Serbs Protest in Montenegro Ahead of Vote on Religious Law|agency=Reuters|date=26. december 2019|work=The New York Times|access-date=5. januar 2020|language=en-US|issn=0362-4331}}</ref> Amfilohij je takrat takorekoč pobesnel in nahujskal Srbe na množične proteste, češ da je s tem državnim napadom na cerkveno premoženje ustvarjena brezzakonita družba; pozivu so sledile množične cestne litije ali procesije in zapore prometnic, pa tudi včasih grobo posredovanje policije in zaporne kazni za nekatere udeležence, časnikarje in cerkvenjake; pretepen naj bi bil tudi Amfilohijev posrednik in škofo-vikar budimljansko-nikšički [[Metodij Ostojić|Metodij]] (*1976), ki je bil prepeljan na zdravljenje v beograjsko [[VMA]], kjer so temu dogodku mediji še napihnili.</ref>{{cite web|url=https://balkaninsight.com/2019/06/14/montenegros-attack-on-church-property-will-create-lawless-society/|title=Montenegro’s Attack on church Property Will Create Lawless Society|date=14. junij 2019|website=Balkan Insight|language=en-US|access-date=5. Januar 2020}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/444908/Episkop –Metodije-posle-prebijanja-u-Crnoj-Gori-hospitalizovan-na-VMA|website=Politika Online|access-date=20. Januar 2020}}</ref> 29. decembra 2019 je Škofovski sinod SPC v Črni gori izobčil predsednika Mila Đukanovića in njegovo vlado, ki je prinesla ta sporni zakon o verski svobodi, ki pa je pravzaprav izenačil vse verske skupnosti, podobno kot drugod po svetu v demokratičnih državah. SPC pa je hotela ohraniti svoje prigrabljene privilegije.<ref>[https://web.archive.org/web/20230408102238/https://www.b92.net/info/vesti/index.php? yyyy=2019&mm=12%E2%85%86=29&nav_category=167&nav_id=1636336&version=amp Episkopski savet: Milo i poslanici izopšteni iz SPC], B92</ref> Amfilohij je kljub prepovedi množičnega zbiranja od strani Zdravstvenega ministrstva zaradi sočasnega izbruha koronine pandemije nadaljeval in še naprej vodil množične proteste; glavni povod za to je bilo omenjeno sprejetje zakona, po katerem se stanje cerkvenega premoženja vrača v status quo pred letom 1920, ko je to bilo državna črnogorska lastnina. Amfilohij je to začel konec 2019, nadaljeval pa z nezmanjšanim zagonom tudi v letu korone 2020, ko še ni bilo cepiva in je bila lahko vsaka okužba usodna. Protesniki so po celi Črni gori jemali iz cerkva bandere, svete ikone in križe, ki so jih nosili v protestnih procesijah za dosego določenih političnih ciljev: ne le, da bi odstavili sporni zakon, ampak tudi oblast, ki ga je sprejela. Oporečniški politično-cerkveni shodi so se nadaljevali vse do avgusta 2020, seveda ne upoštevajoč zdravstvenih previdnostnih ukrepov ampak njim navkljub v organizaciji srbskega metropolitanskega vodstva in navadno tudi pod osebnim Amfilohijevim vodenjem. <ref>{{cite web|url=http://www.politika.rs/sccc/clanak/449003/Nastavljene-litije-sirom-Crne-Gore|title=Настављљене литије широм Црне Горе|website=Politika Online|access-date=2. marec 2020}}</ref> Amfilohij je torej od začetka 2020 vodil množične proteste, kjer kljub prepovedi zbiranja ob izbruhu pandemije korone niso upoštevali nobenih zdravstvenih predpisov in priporočil; udeleženci niso nosili niti varnostnih krink niti se držali potrebne razdalje. Poleg tega so v cerkvah tudi o [[Velika noč |velikonočnih praznikih ]] nadaljevali obhajanje večjega števila vernikov po starodavni vzhodni praksi z isto žličko; ne čudi, da se je končno okužil tudi on sam, ki je prepričeval svojo okolico, da korone ni, ampak da je to zahodna [[teorija zarote]]. Najprej je bolezen tajil prek videa ter se je nato zdravil v domači oskrbi in šele po pozitivnem testu na covid-19 je 7. oktobra privolil, da ga sprejmejo v bolnišnico. Kljub temu, da so mu srbske oblasti ponujale zdravljenje v najsodobnejši tovrstni bolnici, je ostal „doma in delil usodo drugih Črnogorcev“. <ref>{{cite web|url=https://www.bild.de/lgbt/2020/lgbt/serbisch-orthodoxe-kirche-homophober-kirchenfuehrer-an-corona-gestorben-73674488.bild.html|title= Serbisch-orthodoxe Kirche:Homophober Kirchenführer an Corona gestorben|publisher=Bild.de|author=Marco Schenk|place=|language=de|date=30. oktober 2020|accessdate=4. november 2025}}</ref> Čeprav sta imela na začetku veliko skupnih točk in sta takorekoč sodelovala, so se kmalu začele kazati vedno večje razpoke. Prvič se je tokrat Amfilohij celo spustil neposredno v ostro volilno kampanjo zoper Đukanovića skupaj s svojimi verskimi in civilnimi fanatičnimi somišljeniki prav v nasprotovanju novemu spornemu »Zakonu o verski svobodi«, ki je pravzaparav enakopravno obravnaval vse črnogorske verske skupnosti. Septembra 2020 je tako na predsedniških volitvah bil Đukanović poražen, izvoljen pa z novo parlamentarno večino Amfilohijev somišljenik [[Zdravko Krivokapić]], ki je napovedal, da bo odpravil sporni zakon.<ref>[https=//www.vijesti.me/vijesti/politika/471639/dio-poslanika-df-a-nije-prisustvovao-ntoniranju-himne Objavili dokument: Poslanici tri koalicije podržali Krivokapića za mandatara], Vijesti, 23. september 2020</ref> === Bolezen in smrt === Amfilohij je nadaljeval srečanja s cerkvenimi in civilnimi posamezniki, pa tudi z večjimi ali manjšimi skupinami, češ da korana ne obstaja in da je to teorija zarote. Zato ni čudno, da se je ob teh številnih stikih tudi sam okužil. 7. oktobra 2020 se je počutil zelo utrujenega in izčrpanega. Čeprav je sam razglašal, da covid-19 sploh ne obstaja in da je to še ena zahodna teorija zarote, so ga končno le pregovorili, da se je dal testirati in sicer se je test pokazal pozitiven. Prek videa pa je s šibkim glasom tajil kakršnokoli bolezen, češ da je samo utrujen in da se bo še vzpenjal na Lovčen, ko si opomore. Bolezenski znaki pa so vedno bolj prihajali do izraza in ga prisilili k iskanju zdravniške pomoči. Najprej ni hotel v bolnišnico in se je zdravil kar doma. 7. oktobra 2020 je bil pozitiven na korono.<ref>{{cite web|url=https://www.nytimes.com/2020/10/07/world/montenegros-most-prominent-cleric-has-tested-positive.html|title=Montenegro’s most prominent cleric has tested positive|work=[[The New York Times]]|date=7. oktober 2020|accessdate=31. avgust 2026}}</ref> Zdelo se je, da gre na boljše in 20. oktobra je bil test negativen. Po mnenju zdravstvene službe pa so koronini testi samo 90% zanesljivi in zato na rezultate ni mogoče prisegati z gotovostjo. Zdravje pa se mu je hitro slabšalo ter je vedno težje dihal. Voditeljica Pljučnega oddelka v podgoriški bolnici [[Jelena Borovinić]] je ugotovila, da je njegovo zdravje ogroženo ter „ga je dala na umetno prezračevanje“ („was placed in the mode of invasive ventilation“). Hudo okuženi je imel obe pljučni krili zaradi [[pljučnica|pljučnice]] in koroninih zapletov ter je po prejemu [[sveta evharistija|svetegao obhajila]] umrl 30. oktobra 2020 ob 8:20 star 82 let.<ref>{{cite web|url=http://rs.n1info.com/Region/a666432/Preminuo-mitropolit-Amfilohije.html|title=Preminuo mitropolit Amfilohije|publisher=N1|date=30. oktober 2020|accessdate=30. oktober 2020|archive-date=1. november 2020|archive-url=https=//web.archive.org/web/2020 11001030207/http://rs.n1info.com/Region/a666432/Preminuo-mitropolit-Amfilohije.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=https://nova.rs|title=Ovako je govorio Amfilohije: Beseda na Sajmu knjiga |publisher=nova.rs|author=|place=|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=5. september 2026}}</ref> Srbski ambasador v Črni gori [[Vladimir Božović]] je potrdil, da je srbska vlada ponudila Amfilohiju zdravljenje v najsodobnejši tovrstni bolnici v beograjski [[Batajnica|Batajnici]], vendar je vladika odklonil, češ da bo ostal doma in delil usodo drugih sonarodnjakov. Po njegovi želji so ga pokopali v kripto [[Podgoriška stolnica|Podgoriške stolnice]] Jezusovega vstajenja v grobnico, ki si jo je pripravil že za življenja. Svojo knjižnico, ki obsega nekaj tisoč knjig, je podaril srednjeveškem [[Samostan Stanjevići|Samostanu Stanjevići]].<ref>[https://www.slobodnaevropa.org/a/30903460.html Mitropolit negativan na korona virus, Srbija nudila liječenje], Radio Slobodna Evropa, 20. oktober 2020</ref> Kljub prepovedi zbiranja zaradi širjenja koronavirusa so se zbrali pred Podgoriško stolnico na tisoče vernikov, saj jih je k množičnemu zbiranju spodbujal že dolge mesece prav pokojnik. Pogrebne maše so se udeležili številni pravoslavni cerkveni poglavarji in politiki iz Črne gore in sosednjih dežel kot tudi njegov prijatelj pesnik [[Matija Bećković]], ki mu je spesnil prigodno žalostinko. <ref>[https://www.vijesti.me/vijesti/drustvo/482571/sahranjen-mitropolit-crnogorsko-primorski-amfilohije Sahranjen mitropolit crnogorsko-primorski Amfilohije], Vijesti, 1. november 2020</ref><ref>[https://www.nedeljnik.rs/uzivo-sahrana-mitropolita/ Sahranjen mitropolit Amfilohije: Kako se od „Đeda“ oprostila Crna Gora (a i Srbija)], Nedeljnik, 1. november 2020</ref>. V sožalnem telegramu je beograjski mufti [[Mustafa Jusufspahić]] izrazil spoštovanje do pokojnika in omenil, da so med majskimi protesti 2004 – ko je Kosovo enostransko razglasilo neodvisnosti – srbski huligani napadli in hoteli zažgati [[Mošeja Bajrakli, Beograd|Mošejo Bajrakli]]; tedaj se je le metropolit Amfilohij postavil pred podivjano drhal in obvaroval ta hram, „ter branil dobro od hudega v nas vseh“ („defending good from evil in all of us“). <ref>[https://www.vijesti.me/vijesti/drustvo/482431/muftija-mustafa-jusuf-kada-su-huligani-palili-nasu-dzamiju-hrabri-mitropolit-je-stao-ispred-mase-da-je-brani Muftija Mustafa Jusufspahić: Kada su huligani palili našu džamiju, hrabri mitropolit je stao ispred mase da je brani], Vijesti, 31. oktober 2020</ref> Vlada je odklonila predlog glede državnega dneva žalovanja, vendar so to storile posamezne krajevne skupnosti in občine. Ko se je ob pogrebnih slovesnostih gnetla večtisočglava množica, so le redki od cerkvenih ali civilnih dostojanstvenikov nosili obvezne krinke ali se držali varnostne razdalje. Srbskemu predsedniku – ki je imel v Amfilohiju zaradi Kosova nepomirljivega nasprotnika – so prepovedali govor. Med večurno žalno slovesnostjo je zanesljivo nosil krinko podgoriški katoliški župnik, ki pa ni mogel stran od množice. Po pogrebu je on sicer bil negativen na koroninem testu, vendar je prinesel virus v svojo skupnost in tako so se okužili vsi njegovi kolegi – eden od njih je skoraj umrl. Okužile pa so se tudi tamkajšnje redovnice, ki skrbijo za vzdrževanje cerkvenih prostorov in za gospodinjstvo podgoriške redovne skupnosti. O tem so mediji pa mediji popolnoma molčali, kakor tudi o mnogih okužbah tudi s smrtnim izidom zaradi zanemarjanja nujnih zdravstvenih previdnostnih ukrepov. Pogrebne slovesnosti je vodil 1. novembra 2020 srbski patriarh Irenej, ki se je tudi okužil. 4. novembra 2020 je bil pozitiven na testu za COVID-19, potem ko se je udeležil pogreba od korone umrlega Amfilohija.<ref name=openfuneral /> the 1 November funeral of [[Metropolitanate of Montenegro and the Littoral|Metropolitan]] [[Amfilohije Radović|Amfilohije]], who also tested positive and had died from COVID-19.<ref>{{cite web |title=Serbian Orthodox Church head tests positive for coronavirus |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a668422/Serbian-Orthodox-Church-head-tests-positive-for-coronavirus.html |website=rs.n1info.com |date=4 November 2020 |access-date=20 November 2020 |archive-date=28 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201128062010/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a668422/Serbian-Orthodox-Church-head-tests-positive-for-coronavirus.html |url-status=dead }}</ref>Velika množica na Amfilohijevem pogrebu ni upoštevala socialne distance ali nosila mask, Amfilohijeva krsta pa je bila vrh vsega med obredom odprta in mnogi so okuženo truplo celo poljubljali – matere pa so k njemu dvigovale svoje otroke.<ref name="openfuneral">{{Cite web|url= https://www.cnn.com/2020/11/20/europe/serbian-orthodox-church-patriarch-irinej-dies-covid-19-intl/index.html |title=Church patriarch dies from Covid-19 after leading open-casket funeral of bishop killed by the virus|first1=Martin|last1=Goillandeau |first2=Kara|last2=Fox |website=CNN|date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref><ref name="bbc2011">{{cite news |title=Covid-19: Serbian Orthodox Patriarch Irinej dies |work=BBC News |date=20 November 2020 |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-55013132 |access-date=20 November 2020}}</ref> Srbski patriarh Irenej pa se je med pogrebom okužil in se nato vrnil v Beograd, kjer so ga takoj sprejeli na zdravljenje. 14. novembra je bilo objavljeno, da je njegovo zdravstveno stanje "stabilno in pod nadzorom med zdravljenjem" v vojaški bolnišnici za COVID na Karaburmi v Beogradu, a že 19. novembra je bil intubiran.<ref>{{cite web |title=Military hospital says Serbian church head well |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a672087/Military-hospital-says-Serbian-church-head-well.html |website=rs.n1info.com |date=14 November 2020 |access-date=20 November 2020 |archive-date=14 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201114192218/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a672087/Military-hospital-says-Serbian-church-head-well.html |url-status=dead }}</ref> On 19 November, he was [[intubation|intubated]].<ref name="bbc2011"/> Nekateri mediji so že poročali, da je Irenej umrl; Srbska pravoslavna cerkev pa je izdala izjavo, v kateri je te trditve ovrgla, vendar je dejala, da se Irinejevo zdravstveno stanje slabša.<ref>{{cite news|url = https://www.b92.net/eng/news/society.php?yyyy=2020&mm=11&dd=19&nav_id=109720 |title = The condition of the Patriarch is difficult; SPC issued a statement|work = [[B92]]|date = 19 November 2020|access-date = 19 November 2020}}</ref> Nekateri tiskovni prestavnii so še vedno vztrajali, da so novico o Irenejevi smrti potrdili ugledni viri.<ref name="nova.rs">{{cite web |title=Zvanični izvori: Patrijarh živ, u teškom stanju |url=https://nova.rs/vesti/drustvo/patrijarh-irinej-u-teskom-stanju/ |website=nova.rs |date=19 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref>Irenejeva smrt je bila uradno objavljena 20. novembra ob 7.07 po srednjeevropskem času.<ref name="spc2011">{{cite web |title=Serbian Patriarch Irinej reposed in the Lord |url=http://www.spc.rs/eng/serbian_patriarch_irinej_reposed_lord |website=spc.rs |access-date=20 November 2020 |archive-date=20 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201120114149/http://www.spc.rs/eng/serbian_patriarch_irinej_reposed_lord |url-status=dead }}</ref><ref name="reuters1">{{cite news |title=Patriarch of Serbian Orthodox Church dies of coronavirus |url=https://www.reuters.com/article/serbia-patriarch-death/patriarch-of-serbian-orthodox-church-dies-due-to-coronavirus-idINKBN2800LP |website=reuters.com |date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020|last1=Vasovic |first1=Aleksandar }}</ref><ref name="bbc2011"/> Istega dne sta razglasili tridnevno žalovanje po njegovi smrti tako srbska vlada kot vlada Republike Srbske. V bližnji časovni oddaljenosti sta torej okužbi korone podlegla kar dva najpomembnejša srbska cerkvena dostojanstvenika. Nasprotniki so omenjali Amfilohijeve izjave, da ni korone: „Amfilohije kaže: ’Nema korone’! Korona kaže: ’Nema Amfilohija!’“<ref name="condolences">{{cite web |title=Three-day mourning in Serbia, RS, Budva over SPC Patriarch's death; condolences |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a674371/Three-day-mourning-in-Serbia-after-SPC-Patriarch-s-death.html |website=rs.n1info.com |access-date=20 November 2020 |archive-date=20 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201120122859/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a674371/Three-day-mourning-in-Serbia-after-SPC-Patriarch-s-death.html |url-status=dead }}</ref> == Ocena == [[File:Predstavnici SPC na obeležavanju 70. godišnjice Novosadske racije (2).JPG|200px|thumb|right|Spredaj: Metropoliti [[Vasilij Kačavenda|Kačavenda]] (v rdečem, levo), [[Amfilohij Radović|Amfilohij]] (v belem, sredi) in [[Porfirij Perić|patriarh Porfirij]] (v rdečem, desno) ]] === Vsestranski izobraženec, vendar ozek rusofil === Amfilohij je bil zelo izobražen, pa je temeljito splošno in teološko izobrazbo zahteval tudi od svojih bogoslovcev. Bil pa je znan tudi kot mnogojezičnež. Tekoče je govoril [[srbščina|srbsko]], [[italijanščina|italijansko]], [[nemščina|nemško]], [[francoščina|francosko]], [[grščina|grško]] in [[ruščina|rusko]] {{sfn|Stamatović|1999}}, uporabljal pa je lahko brez težav tudi [[staroslovanščina|staroslovanščino]], [[stara grščina|staro grščino]] in [[latinščina|latinščino]]. <ref name="politika.rs">{{cite web|url=http://www.politika.rs/scc/clanak/465598/Ko-je-bio-mitropolit-Amfilohije-vladik-koji-nikog-nije –ostavljao-ravnodusnim|title=Ко је био митрополит Амфилохије – владика који никог није остављао равнодушним|publisher=Politika Online|author=|place=Beograd|language=sr|date=30. oktober 2020|accessdate=31. avgust 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://slobodnahercegovina.com/na-danasnji-dan-rodjen-je-mitropolit-amfilohije/|title= „На данашњи дан рођен је Митрополит Амфилохије“|publisher=Слободна Херцеговина|author=|place=|language=sr|date=30. oktober 2020|accessdate=31. avgust 2026}}</ref> Bil je vpliven član „Združenja književnikov Srbije“, pa tudi „Združenja književnikov Črne gore“. {{sfn|Stamatović|1999}} Neprikrito je nastopal kot vidni zagovornik rusofilstva in velesrbstva, njegovega kosovskega mita in je brez pomisleka samega sebe razglašal za srbskega četnika in nacionalista.<ref name="Morrison104"/><ref name="Sistek 121">{{harvnb|Šístek|2011|p=121}}</ref> To je potekalo v popolnem soglasju s porastjo srbskega nacionalizma, ki ga je spodbujala vplivna in agresivna politika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]]; SPC je še prednjačila v spodbujanju nacionalne nestrpnosti med srbskim prebivalstvom v raznih jugoslovanskih republikah. V Črni gori je tako korenito smer predstavljala prav Amfilohijeva osebnost.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison104"/>Večina pravoslavnih škofov je takrat podpirala zamisel o Veliki Srbiji, ki naj bi nadomestila Titovo Novo Jugoslavijo; v njej naj bi prek etničnega čiščenja Srbom sovražnih narodov živeli vsi „osvobojeni“ in „etnično očiščeni“ Srbi, kar bi po prvotnih radikalnih načrtih zajemalo prostor celotne Jugoslavije; glede na poznejše hude vojaške poraze začenši z izgubo Slovenije pa bi se zadovoljili „samo z manjšim področjem“ z zahodno mejo Virovitica-Karlovac-Karlobag, medtem ko bi na jugovzhodu mejili na Makedonijo. Amfilohijeve izjave glede Kosova so pozivale na nepomirljiv boj proti katoliškemu in protestantskemu Zahodu, kakor tudi muslimanskemu Vzhodu, češ da so vsi skupaj „nezdrav veter, ki hoče neprestano ugaševati to sveto luč“, ki se imenuje Srbija („an insane wind trying ceaselessly to extinguish this sacred lamp“, defined as Serbia).<ref name="MacDonald243"/>{{citebook|last=MacDonald|first=David Bruce|chapter=The importance of Being European: Narratives of East and West in Serbian and Croatian Nationalism|editor1-frst=Ireneusz Paweł|editor2-first=Andrzej Marcin|title=Multiplicity of nationalism in contemporary Europe|year=2010|publisher=Rowman & Littlefield|isbn=97807391239123072|chapter-urla=https://books.google.com/books?id=jquJ8M|WGYC&q=Islam+Amfilohije+Radovic&pg=PA243|pages=243}}</ref> Res je sicer, da je v besedah svoje ideje povezoval s krščansko ljubeznijo in poudarjal, da je njegovo orožje le v besedah; krvavi dogodki, ki so tem besedam sledili, pa so pokazali, da so bojeviteži raznih barv te nestrpnosti razumevali čisto konkretno in nekrščansko. Ne le v teoriji, marveč tudi z orožjem v roki, so se novodobni teologi SPC zoperstavljali svojim starejšim kolegom, ki so nahajali neki »modus vivendi« s komunističnim jugoslovanskim sistemom. <ref name="Buchenau7879">{{harvnb|Buchenau|2005|pp=78.79}}</ref> Bode v oči Amfilohijev [[sovražni govor]] zoper [[katolištvo|katoliške]] [[Hrvati|Hrvate]] in [[islam|muslimanske]] [[Bošnjaki|Bošnjake]], ki ne vsebuje niti trohice sicer v besedah zelo glasno in stalno oznanjevane krščanske ljubezni.<ref name="Carmichael32''>{{cite book|last=Carmichael|first=Cathie|title=Ethnic cleansing in the Balkans= nationalism and the destruction of tradition|year 2003|publisher=Routledge|isbn=9781134479535|url=https://books.google.com/books?id=yb=RI4KwwdIC&q=anti+Islam+A,fočpjoke+Radpvoc&pq=PT62|pages=32}}</ref><ref name="Velikonja163"/> V letu 1992, ko je bila na vrhuncu srbsko-črnogorska agresija na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino spremljana z neizprosnim etničnim čiščenjem, tega visoki srbski cerkveni dostojanstveniki niso brzdali ali obsojali (kar bi bilo v skladu z evangeljskim naukom o krščanski ljubezni), temveč so poseganja vojaških, pa tudi polvojaških formacij, skupaj z Amfilohijem še podžigali. Nekaj vsakdnjega je postalo požiganje katoliških ali muslimanskih verskih stavb, pa tudi sovražni govor zoper „neprijateljske“ Bošnjake, Hrvate in Albance (Kosovarje). Vso krivdo za vojne zločine je visoki srbski kler valil s svojih sonarodnjakov na genocidne težnje, ki naj bi jih spodbujal s teorijami zarote nihče drug kot [[Vatikan]], pa seveda celoten Zahod.<ref name="Sells65">{{cite book|last=Sells|first=Michael A. |title=The bridge betrayed: Religion and genocide in Bosnia|year=1996|publisher?University of California Press|isbne=9780520922099|url=https://books.google.com/books?id=FadxZ6F2uEAC&q=anti+Islam+Amfilohije+Radovic&pg=PA65|pages=65}}</ref> V zgodnjih 90-ih letih sta pravoslavna škofa izobraženi Amfilohij in sporni [[Vasilij Kačavenda|Kačavenda]] hujskaško poglabljala verske in narodnostne razlike med jugoslovanskimi narodi pod pretvezo, da so se vsi oni zarotili zoper SPC in da se Srbi morajo braniti, saj so od vsepovsod ogroženi. Tozadevni pomirjevalni poskusi [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanskega]] [[Alojzij Šuštar|Šuštarja]] in [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Franc Perko|Perka]] so bili neuspešni in so se razbili ob zidu popolnega nerazumevanja in nacionalistične blaznosti, v kateri so pravoslavni cerkveni krogi prednjačili.<ref name="LittleSwearer14">{{cite book|last1=Little|first1=David|last2=Swearer|first2=Donald|chapter=Introduction|editor1-last=Little|editor1-first=David|editor2-last=Swearer|editor2-first=Donald K. |title=Religion and Nationalism in Iraq: A Comparative Perspective|year=2006|publisher=Harvard University Press|isbn=9780945454410|url=https://books.google.com/books?id=E1rXAAAAMAAJ&q=Amfilohije+Radovic|pages=14}}</ref> Amfilohij je trdil, da je »naravno okolje« Srbov le v »pravoslavnem vzhodnem krščanstvu« in da se zato morajo bojevati ne le zoper katoliški in protestantski Zahod, ampak tudi zoper islam. Da bi agresivnost opravičeval, je v zvezi s tem zatrjeval, da »brez smrti ne more biti vstajenja«, kar je sicer točno, vendar v tej zvezi zavajajoč sofizem. Iz evangelija sledi namreč, da Kristus ni žrtvoval drugih, ampak samega sebe. Poleg tega pa se ni daroval za zemeljsko, ampak za nebeško kraljestvo, ki pripada vsem ljudem. Sveto pismo da jasno vedeti, da Božje kraljestvo ni pozemeljske, ampak duhovne narave in da ga ni treba braniti z zemeljskim orožjem; toliko manj pa voditi osvajalno vojno pod pretvezo širjenja Božjega kraljestva.<ref>Janezov evangelij 18,36s</ref> Vrh tega veže kristjana in tudi cerkvenega dostojanstvenika zapoved ljubezni do sovražnikov<ref>»Če kdo pravi: 'Ljubim Boga', pa sovraži svojega brata, je lažnivec« 1 Jn 4,20</ref>.V zvezi s to nedoslednostjo med krščanskim naukom o ljubezni in metropolitovim spodbujanjem ene strani v bratomorni državljanski vojni je lažje dojeti, čemu so ga nasprotniki zmerjali s satanom.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/214320/dok_je_buktio_rat_u_bosni_1993_godine_cetinjani_su_ovako_dochekali_amfilohija_risto_sotono_video.html|title=DOK JE BUKTIO RAT U BOSNI 1993. GODINE, CETINJANI SU OVAKO DOČEKALI AMFILOHIJA: 'Risto sotono...' (VIDEO)|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=|language=bs|date=4. september 2021|accessdate=5. november 2025}}</ref><ref name="Heinrich150">{{cite book|last=Heinrich|first=Hans-Georg|chapter=Towards a Cultural Theory of Transition: The Strange Architecture of Post-Communist Societies|editor1-last=Heinrich|editor1-first=Hans-Georg|title=Institution Building in the New Democracies. Studies in Post-Post-Communism|year=1999|publisher=Collegium Budapest/Institute for Advanced Studies|isbn=9789638463913|urla=https://books.google.com/books?id=Qh4kAQAAIAAJ&q=According+to+the+Serbian+patriarch+Amfilohije+Radovic%2C+the+%22natural+space%22+for+the+Serbian+people+is+the+orthodox+East.+And+it+must+fight+against+the+Catholic+and+Protestant+West%2C+as+well+as+against+Islam%3A+%22without+death+there+will+be+no+resurrection%22. |pages=150}} „According to the Serbian patriarch Amfilohije Radovic, the „natural space“ forthe Serbian people is the Orthodox East. And it must fight against the Catholic and Protestant West, as well as against Islam: „without death there will be no resurrection“. </ref> Široka javnost je v njem prepoznala eno od najbolj spornih osebnosti SPC.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs|title=Mitropolit Amfilohije Radović|publisher=Istinomer|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=7. maj 2015}}</ref> Posebej pa so ga imeli v želodcu Črnogorci, ki niso pohodili svoje slavne zgodovine in narodnosti. Ko je leta 1993 besnela vojna v Bosni, so Cetinjci pričakali Amfilohija znanega kot vojnega hujskaša z besedami: „Risto sotono!“ Zastopal je namreč nacionalistična in klerofašistična stališča in skrival ter poveličeval vojne zločince. Posebno naklonjenost je izražal do [[Ratko Mladić|Ratka Mladića]] in [[Radovan Karadžić|Radovana Karadžića]], katerega je imenoval za „besmrtnika“. V nasprotju s tem in drugimi srbskimi pravoslavnimi škofi se je tedaj preproto ljudstvo Cetinja krepko zoperstavilo sodelovanju črnogorskih mož in fantov v vojnah na področju bivše Jugoslavije, posebej napadu na sosednjo [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]], zlasti pa bombardiranju [[Dubrovnik]]a. {| |- ! Skup je prekinut pjesmom<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/214320/dok_je_buktio_rat_u_bosni_1993_godine_cetinjani_su_ovako_dochekali_amfilohija_risto_sotono_video.html|title=DOK JE BUKTIO RAT U BOSNI 1993. GODINE, CETINJANI SU OVAKO DOČEKALI AMFILOHIJA: 'Risto sotono...' (VIDEO)|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=|language=bs|date=4. september 2021|accessdate=5. november 2025}}</ref> ! Srečanje je prekinila pesem |- | <poem> „Nikad neće Crna Gora bit’ obala srpskog mora“ </poem> | <poem> „Črna gora nikdar ne bo obala srbskega morja“ </poem> |} === Črnogorec proti Črnogorcem === Amfilohijeve očitke črnogorski vladi in njeni politiki bi lahko strnili v nekaj smeri: #Spodbujanje "montenegrinstva"<ref> „montenegrinstvo“ od italijanske besede za Črno goro: „Monte Negro“</ref>, odpovedovanje od "srbstva" in "montenegrizacija" Črne gore #vrnitev prek referenduma k samostojnosti in ločitev od Srbije, s katero je bila po prenehanju Jugoslavije nekaj časa povezana v državno skupnost „[[Srbija in Črna gora]]“ #priznavanje Kosova kot samostojne države od strani Črne gore; to Amfilohiju pomeni izdajo zapuščine črnogorskih posvetno-verskih vladarjev Petrovićev #vstop Črne gore v NATO in "oddaljevanje" od Rusije. #Kakor si je domišljijsko in mitsko zamislil „pogibijo“<ref> „pogibija“ v pomenu „pogine u borbi za slobodu otadžbine“ tj.: „pade v boju za svobodo domovine“</ref> in svetništvo kneza [[Lazar Hrebljanović|Lazarja]], je Amfilohij toliko bolj doživljal priznanje Kosova kot najhujše dejanje izdaje. Zato on čisto nekrščansko preklinja podpisnike in uporablja pesniški besednjak kosovskega mita, pozivajoč srbsko mladino da za Kosovo "ginu do posljednjeg"<ref> „ginu do posljednjeg za Kosovo“ – da se gredo vojskovat za ohranitev ali pridobitev Kosovega pod srbsko oblast, pa četudi bi v boju vsi padli oziroma umrli vsi do zadnjega.</ref>. #Tiste politike – na prvem mestu misli na srbskega predsednika [[Boris Tadić|Tadića]], ki je bil na položaju 2004-2012; še bolj ima v želodcu njegovega naslednika [[Aleksandar Vučić|Vučića]], ki ga je nasledil ter bil neprestano na oblasti vse do 2026. Obadva in njima podobne imenuje „brez glave in brez vesti“, ker so dovolili ločitev Kosova in Metohije od Srbije in od Črne gore.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref> Podobno pa razpolagajo z očitki njegovi nasprotniki: # Njegov življenjepis odkriva sicer človeka, ki mu ni tuje bistvo krščanske vere in bi od njega smeli pričakovati, da se bo držal njene osnovne usmeritve, da je mogoče doseči zveličanje z vero, ljubeznijom in ponižnim moralnim življenjem. Vendar je „malo ljudi v Črni gori in širje, ki izzivajo toliko nasprotovanj, kot osebnost metropolita Črnogorsko-primorske metropolije na Cetinju, Amfilohija Rista Radovića“ (Reuters) Večina njegovih izjav spada namreč v sam vrh mizantropije, šovinizma, homofobije in vseh drugih najmračnejših načinov izražanja človeški zavesti.<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/56874-svetosavski-zilot-u-akciji|title= Svetosavski zilot u akciji|publisher=antenam.net|author=Mirjana Dragaš & Slobodan Jovanović|place=|language=sr|date=5. november 2017|accessdate=6. september 2026}}</ref> #Z opravljanjem zadušnice zanj zahteva rehabilitacijo [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] kot začetnika odpora proti fašizmu, češ da njegova vloga med Drugo svetovno vojno ni dovolj razsvetljena in da je nedolžna žrtev komunističnega maščevanja; njegovi četniki pa so ne le sodelovali z okupatorji v boju proti komunističnim partizanom, ampak tudi širili „Veliko Srbijo“ z „etničnim čišćenjem hrvaškega in iztrebljanjem muslimanskega prebivvalstva“ <ref>Mihailović je napisao „Instrukciju (20. decembar 1941) komandantima na terenu u kojoj stoji uz glavni cilj četničkog pokreta - stvaranje velike Srbije, kao drugi primarni cilj - etničko čišćenje hrvatskog i uništenje muslimanskog stanovništva.</ref> ter nad njimi počenjali zločine, za katere niso bili nikoli kaznovani; med take spada tudi primer [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]]. # Od vseh pravoslavnih cerkva na Balkanu velja SPC kot najkonzervativnejša, mračnjačka, sovražna do znanosti in napredka. Zavrača „zahodne“ ideologije kot komunizem, individualizem, materializem in sekularizem; spregledali pa so, da je agresivni nacionalizem – ki so ga izpovedovali – prav tako ena od ideja brezbožnega liberalnega materializma.<ref name="Buchenau6566">{{harvnb|Buchenau|2014|pp=65.66}}</ref> #Vedno pa je bila povezana s političnim šovinizmom o ustvarjanju velike države in podrejanju drugih narodov pod pretvezo osvobajanja in privodenja nacionalno nezavednih k svojim "srbskim koreninam". [[Nikolaj Velimirović]], duhovno izhodišče [[Justin Popović|Justina Popovića]] in Amfilohija Radovića, trdi, da je borba za nacionalno cerkev "osnova pravega, evangeljskega in celovitega nacionalizma" in da je takšno ustanovil že [[Sveti Sava]], kar pa je anahronizem, saj v tistem času ni bilo takega liberalnega nacionalizma,, kakršnega je oznanjal v svoji „Srbiji na Balkanu“ brezbožni socialist [[Svetozar Marković]]. # Amfilohij je novembra 1991 po napadu Srbov in Črnogorcev na [[Konvali|Konavle]] hodil po dubrovniškem bojišču ter podpihoval k vojni in nasilju.<ref>Mirko Đorđević, analitičar Srpske pravoslavne crkve. Inačica izvorne stranice arhivirana 24. svibnja 2013. Pristupljeno 20. veljače 2011.</ref> Jeseni 1991 je črnogorskim vojakom delil križce in ikonice. <ref>{{cite web|url=https://pescanik.net/zasto-se-u-crkvi-sapuce-2/|title=Zašto se u crkvi šapuće 2 - Emisija, Mirko Đorđević, Ljubiša Rajić, Ivan Čolović, Pavle Rak, Mladen Lazić, Jovan Byford, Vidan Hadži-Vidanović, Ivan Kuzminović, Srđa Trifković, Nikola Samardžić, Milan Vukomanović, Slobodan G. Marković, Dragoljub Mićunović, Radmila Radić, Milica Rodić, Marko Milanović, Desimir Tošić - Peščanik|publisher=pescanik.net|author=Mirko Đorđević idr.|place=|language=sr|date=19. november 2009|accessdate=24. maj 2013}}</ref> Novembra tega leta je igraje na gusle s pesmijo „Mojkovačka bitka“ spodbujal črnogorske rezerviste podgoriške brigade „Veljko Vlahović“ na napadalnost zoper hrvaško ozemlje in krščansko katoliško prebivalstvo.<ref> Zvijer iz bezdana</ref><ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/index.php?title=Amfilohije_Radovi%C4%87|title= Amfilohije Radović|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=|place=Zagreb|language=hr|date=30. april 2022|accessdate=5. november 2025}}</ref> #Obiskoval je tudi vsa bojišča po Hercegovini, ki so jih Srbi „etnično čistili“ od muslimanov. Do zob oboroženi [[Željko Ražnatović|Arkan]] je konec junija 1991 s svojimi "Tigri" bival v Cetinjskem manastiru in s svojo polvojaško drhaljo z blagoslovom Amfilohija in SPC duhovnikov odšel morit. Bio je v [[Trebinje|Trebinju]], ko je bila oropona hiša in podjetje [[Salih Alijagić|Saliha Alijagića]] in požgano nekaj hiš uglednih muslimanov. Spodbujal je [[Milan Martić|Milana Martića]] in [[Milan Babić|Milana Babića]] v uporu zoper hrvaško oblast, češ da morajo vsi Srbi živeti v eni državi za "ujedinjenje svih srpskih krajeva".<ref>{{cite web|url=https://pescanik.net/zasto-se-u-crkvi-sapuce-2/|title=Zašto se u crkvi šapuće 2 - Emisija, Mirko Đorđević, Ljubiša Rajić, Ivan Čolović, Pavle Rak, Mladen Lazić, Jovan Byford, Vidan Hadži-Vidanović, Ivan Kuzminović, Srđa Trifković, Nikola Samardžić, Milan Vukomanović, Slobodan G. Marković, Dragoljub Mićunović, Radmila Radić, Milica Rodić, Marko Milanović, Desimir Tošić - Peščanik|publisher=pescanik.net|author=Mirko Đorđević idr.|place=|language=sr|date=19. november 2009|accessdate=24. maj 2013}}</ref><ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref> #Napadalno vojno je opravičeval kot zakonito obrambo od vseh in povsod ogroženega srbskega naroda, kot novo zavezo, v kateri ima posebno častno mesto vojni zločinec Radovan Karadžić in Srbi v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]], ki da so preživeli križanje in so zato „boljši od polkrščene Črne gore in nedokrščene Srbije“. Ne priznava pa [[Srebreniški genocid|Srebreniškega pokola]], češ da je bilo to samo „povračilo in maščevanje“ („odmazda i osveta“). #Dograjeval in spreminjal je cerkve iz XIV. in XV. stoletja, postavljal stavbe v njihovi neposredni bližini, oslikaval srednjeveške cerkve s tujimi sodobnimi svetniki, ki nikdar niso bili naslikani po črnogorskih cerkvah ter uporabljal materiale, ki niso bili zgodovinski. Na opozorila Spomeniškega varstva se je požvižgal, češ da naj pazijo: če ga bodo še ovirali pri njegovem uničevanju kulturnih spomenikov, jim bo sploh onemogočil kakršnokoli delovanje. Zgradil je veliko sakralnih stav, ki so v slogu srbskih manastirov s Kosovega, kar je bil kulturni imperializem in prozelitizem, ki je hotel z misijonarjenjem pretvoriti Črnogorce v del srbskega nacionalnega in duhovnega prostora. #Nasprotoval je obnavljanju Črnogorske pravoslavne cerkve, češ da SPC deluje v Črni gori še 8 stoletij. V resnici pa je bila ta skupnost ustvarjene 1920 z dekretom regenta Aleksandra Karađorđevića. Spreneveda se nad dejstvom, da je bila samostojnost Črnogorske pravoslavne cerkve takrat nasilno zatrta.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref> #Izgleda, da ni bil zoper svojeglavnost brezpogojno, ampak bi vendarle dopustil obnavljanje CPC pod pogojem, da bi Črna gora zopet postala kraljevina pod vodstvom Petrovićev. <ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/56874-svetosavski-zilot-u-akciji|title= Politički rebusi mitropolita Amfilohija|publisher=Peščanik|author=Mirko Đorđević|place=|language=sr|date=21. junij 2010|accessdate=6. september 2026}}</ref> === Na filmskem platnu === Dobro je dokumentirano delovanje tako predsednika Srbije Vučića kot tudi črnogorskega metropolita Radovića in prelito v napeto stvaritev na platnu. Čeprav vsebujeta oba filma različnih avtorjev le dokumentarni material, sta kot dregnila v sršenovo gnezdo in povzročila negativne odzive kot jezo in grožnje, zmerjanje in sprenevedanje v obeh prestolnicah. Filma ''Vladalac'' (''Vladar'') in ''Svjedok Božje ljubavi'' (''Priča Božje ljubezni '') sta nastala skoraj istočasno na začetku koroninega leta 2020: prvi v Beogradu, drugi pa v Podgorici. V spomin nam kličeta, da sta bili Vučić in Amfilohij dejavna soudeleženca zločinske velikosrbske politike. <ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2020/2/24/dva-ratna-druga-aleksandar-vucic-i-amfilohije-radovic|publisher=balkans.aljazeera.net|author=Tomislav Marković|place=|language=sr|date=24. februar 2020|accessdate=6. september 2026}}</ref> === Nagrade in priznanja === ;Izbrani redovi in odličja #Spominsko odličje [[Carigrajski patriarhat|carigrajskega patriarha]] [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomeja]] (1991)<ref name="standard"/> #Odličje [[Jeruzalemski grški patriarhat|Jeruzalemskega grškega patriarhata]] ob dvatisočletnici krščanstva (2000)<ref name="standard"/> #„Red Lomonsova“, odlikovanje [[Ruska federacija|Ruske federacije]] (2001)<ref name="standard"/> #Odličje Jeruzalemskega grškega patriarhata ob 1500-letnici [[Mar Saba]] (2002)<ref name="standard"/> # »Red sv. Aleksandra Nevskega I. stopnje«, Ruska vojaško-znanstvena akademija (2003)<ref name="standard"<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2020/2/24/dva-ratna-druga-aleksandar-vucic-i-amfilohije-radovic|publisher=balkans.aljazeera.net|author=Tomislav Marković|place=|language=sr|date=24. februar 2020|accessdate=6. september 2026}}</ref>''/> #»Red sv. Cirila Turovskega«, [[Beloruska pravoslavna Cerkev]] (2008)<ref name="standard"/> # »Red sv. Vladimirja«, Ukrajinska pravoslavna Cerkev pod Moskovskim patriarhatom (2012) <ref name=''standard''/> # „Red sv. Velikomučenika Jurija“, Škofija Budimlja in Nikšić (2013) <ref name="standard"/> # „Red Črnogorske velike zvezde“, Predsednik [[Jakov Milatović|Milatović]] (2025, posmrtno) <ref>{{cite web|url=https://mitropolija.com/2025/10/24predsjednik-milatovic-dodijelio-posthumno-orden-crnogorske-velike-zvijezde-mitropolitu-amfilohiju/|title=Предсједник Милатовић додијелио постхумно Орден Црногорске велике звијезде митрополиту Амфилохију|publisher=Православна Митрополија црногорско-приморска (Званични сајт)|author=|place=|language=sr|date=14. oktober 2025|accessdate=24. oktober 2025}}</ref> # Častni član „Moskovske bogoslovne akademije“ (2006) # Častni doktorat »Teološkega inštituta sv. Sergija v Parizu« (2012)<ref>{{cite web|url=http://www.spc.rs/eng/metropolitan_amfilohije_receives_honorary_doctorate_saint_sergius_orthodox_theological_institute|title=Metropolitan Amfilohije receives the honorary doctorate of the Saint Sergius Orthodox Theological Institute in Paris {{!}} Serbian Orthodox Church [Official web site] |publisher=Serbian Orthodox Church|author=|place=|language=en|date=20. januar 2015|accessdate=8. november 2020}}</ref> # Častni doktorat „Petrograjske bogoslovne akademije“ (2015)<ref>{{cite web|url=http://www.spc.rs/eng/metropolitan_amfilohije_doctor_honoris_causa_orthodox_spiritual_academy_st_petersburg|title=Metropolitan Amfilohije Doctor HONORIS CAUSA of the Orhodox Spiritual Academy of St. Petersburg {{!}} Serbian Orthodox Church [Official web site] |publisher=Serbian Orthodox Church|author=|place=|language=en|date=2015|accessdate=8. november 2020}}</ref> == Dela == Amfilohijevi spisi obsegajo več kot tisoč enot<ref>{{cite web|url=https://www.standard.rs/2020/10/30/zivot-i-delo-mitropolita-amfilohija/|title=Život i delo mitropolita Amfilohija|publisher=Novi Standard|author=|place=|language=sr|date=30. oktober 2020|accessdate=31. oktober 2020}}</ref>; njegova izbrana dela so bila objavljena v 36 zvezkih. Skupaj z [[Atanasij Jevtić|Atanasijem Jevtićem]] je Amfilohij prevajal v srbščino Devterokanonične [[Stara zaveza|starozavezne]] knjige. === Izbrana dela === #''Tajna Svete Trojice po učenju Grigorija Palame'' (1973), doktorska disertacija v grščini. #''Smisao liturgije'' (1974), razprava v grščini. #''Tumačenje Starog zaveta kroz vekove'' (1979), Beograd. #''Sinaiti i njihov značaj u Srbiji XIV vijeka'' (1981), razprava. #''Filokalijski pokret XVIII i početkom XIX vijeka'' (1982), razprava v grščini. #''Osnove pravoslavnog vaspitanja'' (1983), veroučna knjiga. #''Duhovni smisao hrama Svetog Save'' (1987), Beograd. #''Vraćanje duše u čistotu'' (1992), Podgorica. #''Istorijski presjek tumačenja Starog zavjeta'' (1995), Nikšić.<ref>{{cite web|url=https://alchetron.com/Amfilohije-Radovi%C4%87|title=Amfilohije Radović|publisher=Alchetron, The Free Social Encyclopedia|author=|place=|language=en|date=29. november 2024|accessdate=5. november 2025}}</ref> == Navedki == {{navedek|''»Samo duša koja časno ponese svoj krst i narod koji dostojanstveno nosi taj krst i koji odstrada svoju vjeru, zaista razumiju tajne tog izvornog, hrišćanskog načina postojanja«''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref><ref>Tako je dejal Amfilohij na predavanju v priredbi „Misijskega fonda Eparhije zvorničko-tuzlanske“ v Bijeljini</ref><br>„Le duša, ki častno ponese svoj križ in ljudstvo, ki dostojanstveno nosi ta križ in ki odtrpi svojo vero, zares razume skrivnosti tega izvirnega krščanskega načina obstajanja“}} {{navedek|''»U riječi je život, ali je u riječi i smrt. I dobra i zla riječ stvara: jedna zajednicu života, druga zajednicu smrti i ništavila.«''<ref>{{cite web|url=https://zurnal.me|title=Mitropolit Amfilohije (Radović): Bez Riječi nema nam života.|publisher=zurnal.me|author=Amfilohije Radović|place=|language=cg|date=18. januar 2023|accessdate=6. september 2026}}</ref><ref>Prvič objavljeno v »Književne novine«, marec 1985</ref><br>„V besedi je življenje, toda v besedi je tudi smrt. In dobra in huda beseda ustvarja: ena skupnost življenja, druga skupnost smrti in niča.“}} {{navedek|''»Toga dana, iz tog jednopolnog braka, od Njegoševe slavne Crne Gore svi su preduslovi da se rodi - Jadogora, a od ponosnih Crnogoraca da počnu da se rađaju - jadogorci.«''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref><ref>Po prirejanju „parade ponosa“ v Beogradu, ki jo je označil za „sodomski smrad“, je bil sedaj Amfilohij odločno proti prirejanja podobne „parade“ v Podgorici rekoč, da so vsa tovrstna zbiranja nasilje nad vestjo ogromne večine ljudi in je izrazi tudi svoje odklonilno stališče do enospolnih skupnosti.</ref><br>„Na ta dan, iz te enospolne poroke, obstajajo vsi predpogoji, da se rodi – Gorjégora, a od ponosnih Črnogorcev da se začenjajo porajati - Gorjégorci“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Črnogorsko-primorska metropolija]] *[[Seznam papežev]] *[[Črnogorska pravoslavna Cerkev]] *[[Rusofilstvo]] *[[Covid-19]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} * {{cite book|last=Buchenau|first=Klaus|chapter=The Serbian Orthodox Church|editor1-last=Leustean|editor1-first=Lucian N.|title=Eastern Christianity and politics in the twenty-first century|year=2014|publisher=Routledge|isbn=9781317818656|chapter-url=https://books.google.com/books?id=zt2vAwAAQBAJ&q=Amfilohije+Radovi%C4%87&pg=PA80}} * {{cite book |last1=Šístek |first1=František |title=Spaces and Borders |chapter=Clericalization of Nationalism. Interpreting the Religious Rivalry between Serbian and Montenegrin Orthodox Churches, 1989–2009 |date=15 September 2011 |pages=117–130 |doi=10.1515/9783110228144.117 |isbn=978-3-11-022813-7 |chapter-url=https://www.researchgate.net/publication/344554789}} ;{{ikona sr}} * {{cite web|last=Stamatović|first=Aleksandar|year=1999|title=Mitropolit Amfilohije Radović i naše vrijeme|work=Kratka istorija Mitropolije Crnogorsko-primorske (1219-1999)|publisher=Rastko|url=http://www.rastko.rs/rastko-cg/povijest/istorijat/istorijat_7.html|language=sr}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Amfilohij Radović}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [http://mitropolija.com/mitropolit-crnogorsko-primorski/ Биографија митрополита Амфилохија |Митрополит цроногорско-приморски] * [https://www.youtube.com/watch?v=Jj2C8kxaKSY ДОСТОЈАН – Филм о Митрополиту црногорско-приморском Амфилохију (NEOPOREČEN – Film o črnogorsko-primorskem metropolitu Amfilohiju |Youtube] * [http://www.politika.rs/rubrike/dogadjaji-dana/Podgorici-smeta-ono-srpska-u-nazivu-SPC.sr.html Подгорици смета оно „српска“ у називу СПЦ (Podgorici je napoti tisto »srbska« v nazivu SPC) |Beograjski dnevnik „Politika“, 12. oktober 2015] *[https://redportal.pink.rs/cooltura/1843/dostojan-film-o-amfilohiju-radovicu DOSTOJAN: Film o Amfilohiju Radoviću | RedTV] * {{Internetquelle |url=http://www.mitropolija.cg.yu/mitropolit/mitropolit_l.html |titel=Amfilohije (Radović) |werk=[[Metropolie von Montenegro und dem Küstenland|mitropolija.cg.yu]] |sprache=sr |archiv-url=https://web.archive.org/web/20070523074057/http://www.mitropolija.cg.yu/mitropolit/mitropolit_l.html |archiv-datum=2007-05-23 |abruf=2020-10-30 |abruf-verborgen=1}} ;{{ikona cnr}} *[http://portalanalitika.me/clanak/201226/da-li-amfilohije-ozbiljno-prijeti-ratom-ili-se-Sali Da li gospodin Amfilohije ozbiljno prijeti ratom – ili se šali (Ali gospod Amfilohij resno grozi z vojno – ali se šali| Portalanalitika 9. januar 2017] *[https://www.slobodnaevropa.org/a/odnos-spc-i-korone-kako-je-lije%C4%8Den-amfilohije/30884695.html Kako je liječen Amfilohije od korone|Slobodna Evropa] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/index.php?title=Amfilohije_Radovi%C4%87 Amfilohije Radović – Hrvatska internetska enciklopedija] ;{{ikona de}} *[https://www.bild.de/lgbt/2020/lgbt/serbisch-orthodoxe-kirche-homophober-kirchenfuehrer-an-corona-gestorben-73674488.bild.html Serbisch-orthodoxe Kirche : Homophober Kirchenführer an Corona gestorben (SPC: Ljudomrzni cerkveni voditelj je umrl za korono) | Leben & Wissen – BILD.de] *[https://www.spiegel.de/panorama/montenegro-kirchenfuehrer-stirbt-an-corona-glaeubige-kuessen-seinen-leichnam-a-edebe9cc-ccda-4aac-abb2-f4fd49c215b3 Montenegro: Kirchenführer stirbt an Corona - Gläubige küssen seinen Leichnam (Črna gora: Cerkveni voditelj je umrl od korone – Verniki poljubljajo njegovo truplo | DER SPIEGEL] * {{Internetquelle |url=https://www.spiegel.de/politik/ausland/bischoefe-drohen-regierung-in-serbien-mit-dem-tod-a-899234.html |titel=Serbien: Bischöfe drohen Regierung mit dem Tod |werk=[[Spiegel Online]] |datum=2013-05-11 |abruf=2020-10-30 |abruf-verborgen=1}} * {{Internetquelle |url=https://www.focus.de/politik/ausland/anschuldigungen-zu-ostern-serbisch-orthodoxer-bischof-wirft-eu-tyrannei-vor_aid_951422.html |titel=Serbisch-orthodoxer Bischof wirft EU Tyrannei vor |werk=[[Focus|Focus Online]] |datum=2013-04-01 |abruf=2020-10-30 |abruf-verborgen=1}} *[https://www.spiegel.de/politik/ausland/bischoefe-drohen-regierung-in-serbien-mit-dem-tod-a-899234.html Serbien: Bischöfe drohen Regierung mit dem Tod (Srbija: Vladike grozijo vladi s smrtjo)|Spiegel Online 11. maj 2013] ;{{ikona en}} *[https://web.archive.org/web/20101126214959/http://orthodoxresearchinstitute.org/resources/hierarchs/serbia/current/bio_amfilohije_radovic_metr_montenegro.htm Metropolitan Amfilohije (Radovic) of Montenegro and the Coastlands | Arhivirano] * [https://www.youtube.com/watch?v=Jj2C8kxaKSY Documentary film about the life of Metropolitan Amfilohije] * {{Internetquelle |url=http://www.orthodoxresearchinstitute.org/resources/hierarchs/serbia/current/bio_amfilohije_radovic_metr_montenegro.htm |titel=Metropolitan Amfilohije (Radovic) of Montenegro and the Coastlands |werk=orthodoxresearchinstitute.org |hrsg=Orthodox Research Institute |sprache=en |archiv-url=https://web.archive.org/web/20061020051110/http://www.orthodoxresearchinstitute.org/resources/hierarchs/serbia/current/bio_amfilohije_radovic_metr_montenegro.htm |archiv-datum=2006-10-20 |abruf=2020-10-30 |abruf-verborgen=1}} {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= [[Visarion Kostić]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Vršac|banatski škof]] | years = 1985&ndash;1990}} {{s-aft|after= [[Atanasij Jevtić]]}} {{s-bef|before= [[Jovan Pavlović]]}} {{s-ttl|title= [[Metropolija Črnogorsko-primorska|črnogorsko-primorski metropolit]] | years = 1990&ndash;2020}} {{s-aft|after= [[Joanikij Mićović]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Radović, Amfilohij}} [[Kategorija:Rojeni leta 1938]] [[Kategorija:Umrli leta 2020]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbski četniki]] [[Kategorija:Srbski nacionalisti]] [[Kategorija:Črnogorci]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci na Papeškem inštitutu v Rimu]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski prevajalci]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Srbski vplivneži]] [[Kategorija:Srbski založniki]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Umrli za covidom-19]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] 5yxb0ebzpdhpy8l20olys35i5hcu0jr 6759866 6759865 2026-10-02T23:28:52Z Stebunik 55592 6759866 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Amfilohij}} {{drugipomeni2|Radović}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Amfilohij Radović | honorific-suffix = | native_name = Ристо Радовић/Risto Radović | native_name_lang = sr | title = [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorski]] [[nadškof]] in [[metropolija|metropolit]] | image = Amfilohije, Metropolitan of Montenegro.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Metropolit Amfilohij leta 2012 | church = [[Srbska pravoslavna cerkev]] v [[Črna gora|Črni gori]] | archdiocese = | province = | metropolis = [[Črnogorsko-primorska metropolija]] | diocese = | see = | elected = | appointed = | term = | term_start = [[30. december]] [[1990]] | quashed = | term_end = [[30. oktober]] [[2020]] | predecessor = [[Danilo Dajković|Danilo]] | opposed = | successor = [[Joanikij Mićović|Joanikij]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1967]] | ordained_by = v [[Grška pravoslavna Cerkev|Grški pravoslavni Cerkvi]]. | consecration = [[1985]] | consecrated_by = [[SPC|srbski patriarh]] [[German Đorić|German]] in drugi vladike | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | birth_date = {{birth date|1938|1|7}} | birth_place = [[Bare, Kolašin|Bare]] ([[Kolašin]], [[Zetska banovina]] [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]) | death_date = {{Death date and age|2020|10|30|1938|1|7}} | death_place = [[Podgorica]], [[Črna gora]] | buried = [[Podgoriška stolnica]] ([[Podgorica]], [[Črna gora]] | tomb = [[Podgorica]] (Stolnica Jezusovega vstajenja, [[Črna gora]]) | resting_place_coordinates = 42°26'44.5"N 19°14'53.7"E | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavni|pravoslavec]] | residence = | parents = <br> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] <br>[[Papeški vzhodni inštitut]]<br>[[Univerza v Atenah]] <ref name="Morrison86"/> | motto = | signature = Bishop_Amfilohije_Radović_-_signature.png | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Amfilohij Radović''', rojen kot '''Risto Radović''' ({{lang-sr|Ристо Радовић/Risto Radović}}, [amfilɔ̌xijɛ râːdɔv̞itɕ]<ref>{{cite web|url=https://alchetron.com/Amfilohije-Radovi%C4%87|title=Amfilohije Radović|publisher=Alchetron, The Free Social Encyclopedia|author=|place=|language=en|date=29. november 2024|accessdate=5. november 2025}}</ref> [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]] [[Črnogorci|črnogorskega]] porekla, [[bazilijanci|bazilijanec]] in [[Črnogorsko-primorska metropolija|črnogorsko-primorski]] [[metropolit]]), * [[7. januar]] [[1938]], [[Bare, Kolašin|Bare]] pri [[Kolašin]]u ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Črna gora]]), † [[30. oktober]] [[2020]], [[Podgorica]]. Njegov častni naslov, ki pa ga je v celoti nosil le on, se je glasil: : Mitropolit crnogorsko-primorski, vladika skenderijsko-brdsko-zetski i egzarh pećkog trona. (črnogorsko)<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/mitropolit-amfilohije-radovic/|title=Mitropolit Amfilohije Radović|publisher=Istinomer|author=|place=|language=sr|date=4. december 2020|accessdate=7. september 2026}}</ref><br>Črnogorsko-primorski metropolit, skenderijsko-brdsko-zetski škof in egzarh peškega trona. (slovensko)<br>Metropolitan of Montenegro and the Coastlands, Zetsko-Brdo and Skenderije, and Exarch of the Holy Throne of Peć.<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=27. junij 2014|accessdate=3. september 2026}}</ref> (angleško). == Življenjepis == [[File:Metropolitan Amfilohije as Risto Radović.jpg|thumb|200pc|left|Radović kot mlad študent]] === Poreklo in šolanje === Amfilohij se je rodil na pravoslavni [[Božič]], dne {{OldStyleDate|7. januar|1938|25. december}} kot ''Risto Radović'' v številni družini v [[Bare, Kolašin|Barah]] pri [[Kolašin]]u v Dolnji [[Morača|Morači]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]], danes [[Črna gora]].<ref name="Sistek121122">{{harvnb|Šístek|2011|pp=121–122.}}</ref>{{sfn|Stamatović|1999}}<ref>Morrison, Kenneth (2008). Montenegro: A modern history. I.B.Tauris. pp. 136, 257. ISBN 9780857714879.</ref> Nadživel ga je med drugimi tudi njegov starejši brat Vučina, ki je bil navzoč na njegovem pogrebu 2020, ter je nastopal tudi v dokumentarnem filmu o Amfilohiju z naslovom „Dostojan“.<ref>{{cite web|url=https://redportal.pink.rs/cooltura/1843/dostojan-film-o-amfilohiju-radovicu|title=DOSTOJAN: Film o Amfilohiju Radoviću|publisher=RedTV|author=|place=|language=sr|date=2020|accessdate=5. november 2025}}</ref> Bil je potomec vojvoda Mina Radovića, ki je sodeloval pri zedinjenju plemena Morača s [[Kneževina Črna gora|Kneževino Črno goro]] leta 1820. {{sfn|Stamatović|1999}} Njegov oče je bil Ćiro Radović, mati pa Mileva r. Bakić.<ref>{{cite web|url= https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral |title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref> Osnovno šolanje je končal v domačem [[Samostan Morača|Samostanu Morača]]. Nato se je vpisal v Bogoslovje sv. Sava v Samostanu Rakovica pri Beogradu (kar bi ustrezalo katoliškemu malemu semenišču), ki ga je končal 1962.<ref>{{cite web|url= https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref>{{sfn|Stamatović|1999}}. O svoji nenavadni poti do takorekoč vsiljenega duhovnega poklica pripoveduje on sam takole v eni od svojih ne vedno enakih zgodb: :»V tem kratkem tuzemeljskem življenju sem imel srečo srečevati se z izrednimi ljudmi. Predvsem je bil to moj oče, od katerega so v tistih povojnih časih zahtevali, da naj bo šolnik, ker so komunisti pobili mnogo profesorjev in duhovnikov. On pa je to zavrnil z razlago, da be bo poučeval otrok brezbožništva. To je bil njegov razlog, da ne sprejme poučevanja v osemletni šoli na Morači in zahvaljujoč njemu sem tudi jaz krenil po tej poti. On je to predlagal tudi mojim starejšim bratom, vendar oni tega niso hoteli, jaz pa sem. To ni bilo preprosto. Moral bi iti v Prizren, toda v Kolašinu so mi na vojaškem odseku to prepovedali z besedami: 'Kaj ti bo ta šola, ona je davno propadla, tega boga ni…' Potem so mi določili, da naj grem v mornarico. 'Zakaj?' sem vprašal. 'Moramo te prevzgojiti', so mi odgovorili. Nato sem prišel z očetom v Beograd. In tako greva od Cvetnega trga proti Patrijašiji<ref>S prejšnje osrednje železniške postaje, ki je za časa Aleksandra Vučića izgubila svoj namen – ostala je le klasicistična stavba brez vlakov –, je vodila pot prek Zelenega venca, kjer je Cvetni pijac (Cvetni trg) do Patrijaršije, ki pa je že tik [[Kalemegdan]]a v oddaljenosti kakih treh kilometrov</ref>, a jaz molim k Bogu, da me ne sprejmejo v Bogoslovijo. Ni uslišal moje molitve, sprejeli so me…«<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/svet/ovako-je-govorio-amfilohije-beseda-na-sajmu-knjiga/|title=Ovako je govorio Amfilohije: Beseda na Sajmu knjiga |publisher=nova.rs|author=Ranko Pivljanin|place=|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=5. september 2026}}</ref> Kot semeniščnik je v poznih petdesetih letih prejšnjega stoletja spoznal [[Justin Popović|Justina Popovića]] in občudoval ter si prisvojil njegovo rusofilstvo in nepomirljivo sovražno stališče do sodobne omike.<ref name="Buchenau6667">{{harvnb|Buchenau|2005|pp=66-67.}}<ref/> Istočasno se je posvetil študiju [[klasična filologija|klasične filologije]] na Beograjski univerzi.<ref name=official>Metropolitanate of Montenegro and the Littoral official site: [http://www.mitropolija.com/eparhijski-arhijerej/ Његово Високопреосвештенство Архиепископ Цетињски Митрополит Црногорско-приморски и Егзарх Пећког Трона Амфилохије (Радовић) ''His Eminence Archbishop of Cetinje, Metropolitan of Montenegro and the Littoral and Exarch of the Throne of Peć Amfilohije (Radovic) ''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/201404151100851/http://www.mitropolija.com/eparhijski-arhijerej/|date=15 April 2014}}</ref><ref name="Morrison104"/> Znanje si je nabiral na več evropskih vseučiliščih: v [[Pariz]]u je študiral na ruskem [[Teološki inštitut sv. Sergija, Pariz|Teološkem inštitutu svetega Sergija]], v [[Rim]]u na [[Papeški orientalski inštitut|Papeškem vzhodnem inštitutu]] in je tam tudi magistriral (1965), v [[Bern]]u pa na [[Krščanska katoliška univerza v Švici|Švicarski starokatoliški krščanski univerzi]]<ref name="Buchenau66"/> Podiplomsko šolanje je izpopolnil v Bernu in Rimu, ter nato odšel za sedem let v [[Grčija|Grčijo]], kjer je položil v roke Grkov meniške zaobljube ter sprejel ime „Amfilohij“ ter nato deloval kot jeromonah za Grško pravoslavno Cerkev.<ref name=official/> V Atenah je doktoriral z disertacijo ''„Skrivnost Svete Trojice glede na učenje sv. [[Gregorij Palama|Gregorija Palamskega]]“'' (''„Mystery of the Holy Trinity according to the Teaching of St. Gregory Palamas“'')<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref> Po enoletnem bivanju na gori Atos je odšel za profesorja v Pariz, kjer je poučeval na Pravoslavnem teološkem inštitutu sv. Sergija. 1976 se je vrnil v Jugoslavijo in postal docent, nato pa profesor katehetike na Beograjski teološki fakulteti „Sveti Jovan Bogoslov“.<ref name="Morrison86"/> 2006 je postal izredni profesor na Moskovski teološki akademiji, a 2008 na Teološkem inštitutu pri Beloruski državni univerzi.<ref name=official/> Po vrnitvi v Beograd je bil izvoljen za dekana Bogoslovne fakultete v dveh mandatih.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/mitropolit-amfilohije-radovic/|title=Mitropolit Amfilohije Radović|publisher=Istinomer ili Ispinomer|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=7. maj 2015}}</ref> === Banatski škof (1980-1990) === Maja 1985 je postal škof Banatske pravoslavne škofije s sedežem v [[Vršac|Vršcu]]<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref>. [[Škofovsko posvečenje]] je prejel 16. junija 1985 v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Beograjski stolnici sv. Mihaela Nadangela]] po rokah [[German Đorić|patriarha Germana]]. Soposvečevalci so bili: črnogorsko-primorski metropolit Danilo, bački škof Nikanor, braničevski Hrizostom, žički Stefan, šumadijski Sava, dalmatinski Nikolaj, timoški Milutin, zvorniško-tuzlanski Vasilij, avstralsko-novozelandski Vasilij, banjaluški Jefrem in mačvanski Danilo. Ustoličen je v Vršcu 21. julija 1985. <ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/zivotopis-mitropolita-crnogorsko-primorskog-amfilohija-1938-2020/|title= Životopis mitropolita crnogorsko-primorskog Amfilohija (1938-2020). Arhiepiskop Cetinjski, Mitropolit Crnogorsko-Primorski i Egzarh svetog trona Pećkog Amfilohije.|publisher=Svetosavlje|author=|place=|language=cg|date=|accessdate=5. september 2026}}</ref> Med škofovanjem v Banatu je imel korekten odnos do katoličanov. Prišel je tudi osebno s spremstvom 14. februarja 1988 na posvetitev novega [[Škofija Zrenjanin|katoliškega zrenjaninskega škofa]] [[László Huzsvár|Huzsvárja]]; prav tako so se za časa njegovega škofovanja za praznike redno obiskovali tako škofje kot duhovniki; ta povezava se je še poglabljala med kratkim škofovanjem njegovega naslednika [[Hrizostom Stolić|Hrizostoma]], ki pa je bil kmalu povišan v Žičo. To starodavno navado je enostransko pretrgal škof [[Nikanor Bogunović|Nikanor]], ki je prepovedal svojim duhovnikom kakršnekoli tovrstne stike.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison134"/><ref name="Morrison104"/> Pri koncu svoje banatske službe pa je – podobno kot v Sloveniji [[Vladimir Dedijer]] ali v Srbiji [[Vuk Drašković]], pa zgodovinar [[Vasilije Krestić]] in pisatelj [[Dobrica Ćosić]] – prišel pod vpliv velesrbskega nacionalzma, čigar glavni nosilec je bil predsednik [[Slobodan Milošević|Milošević]]. K občutku o ogroženosti Srbov je prispevala tudi tajna in zloslutna „Spomenica“ SANU (1986), ki med drugim postavlja Srbe v vlogo nedolžne in od vseh preganjane žrtve z nedokazano trditvijo, da je postala [[Jugoslavija]] srbska grobnica in da jo zato treba razbiti, ter namesto nje ustvariti „Veliko Srbijo“. Tako so šovinisti kmalu tudi Amfilohija uspeli vplesti v dnevno politiko in je začel obtoževati najprej [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliško Cerkev]]: ne sicer v Srbiji, ampak tisto na Hrvaškem, češ da sodeluje pri preganjanju tamkajšnjih Srbov, ki da ga izvaja [[Franjo Tuđman|Tuđmanova]] „ustaška“ oblast.<ref name="Kristo433447">{{cite book|last=Krišto|first=Jure|chapter=The Catholic Church in a Time of Crisis|editor1-last=Ramet|editor1-first=Sabrina P. P.|editor-last=Adamović|editor2-first=Ljubiša S. |title=Beyond Yugoslavia: politics, economics, and culture in a shattered community|xear=1995|publisher=Westview Press|isbna=9780813379531|url=https://books.google.com/books? Id=PyKoAAAAIAAJ&q=Amfilohije+Radovic|pages=433, 447}} „accusation of Croats and the Roman Catholic Church of allegedly endangering the Serb people in Croatia. Many Serbian intellectuals became involved in this anti-Catholic propagand, but the names of Vasilije Krestic, historian, Dobrica Cosic, writer, and Amfilohije Radovic, Orthodox bishop from Banat stand out.“ </ref> 1990 je postal Amfilohij eden od vidnejših kandidatov za patriarha SPC. Podporo mu je dajal tudi predsednik Milošević.<ref name="Perica143144"/> Ni pa prejel zadostnega števila glasov in se tako ni mogel uvrstiti med tri vodilne škofe, od katerih bo potem eden izvoljen z žrebom.<ref name="Sistek121122"/><ref name="Perica143144">{{harvnb|Perica|2002|pp=143-144}}</ref> == Črnogorski metropolit (1990 – 2020) == [[File:04 04 2008 Mitropolit Amfilohije B&W -potpisana-s.JPG|200px|thumb|right|<center>Črnogorski metropolit Amfilohij leta 2008]]</center> === Ustoličenje med protesti === Nekaj dni pozenje se je odpovedal stari škof [[Danilo Dajković]] svoji službi in tako je bil v decembru 1990 kot njegov naslednik in metropolit Črnogrsko-primorske metropolije izvoljen Amfilohij; to službo je opravljal z versko-političnim hrupom vse do svoje smrti.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison134"/><ref name="Sistek121122">{{harvnb|Šístek|2011|pp=121-122. }}</ref> Med opaženimi gosti ob njegovem ustoličenju so bili pesnik [[Matija Bečković]], [[Novak Kilibarda]] in zgoraj omenjeni Radovan Karadžić. <ref name="Morrison134"/> Med visoko rangiranimi srbskimi nacionalisti v [[SR Črna gora|Črni gori]] je njegova izvolitev sprožila val navdušenja.<ref name="Sistek121"/> Med domačimi [[Črnogorci]] pa so decembra 1990 na [[Cetinje|Cetinju]] zoper njegovo izvolitev izbruhnili protesti, saj je bil znan – čeprav tudi sam Črnogorec – da kot Posrbljenec oporeka Črnogorcem poseben jezik, cerkveno samostojnost in lastno državnost. Zato so mu očitali tudi pregovor: „Gori Poturice od Turaka“ („Hujši so Poturice od Turkov) v smislu, da je on kot posrbljeni Črnogorec hujši od pravih Srbov.<ref name="Sistek123"/><ref>{{cite web|url= https://www.academia.edu/65525742/The_Serbian_Proverb_Poturica_gori_od_Tur%C4%8Dina_A_Turk_Convert_Is_Worse_Than_a_Turk_Stigmatizer_and_Figure_of_Speech |title= The Serbian Proverb Poturica gori od Turčina (A Turk-Convert Is Worse Than a Turk). Stigmatizer and Figure of Speech.|publisher=academia.edu|author=Marija Mandić|place=|language=en|date=2021|accessdate=6. september 2026}}</ref> Amfilohij je bil izvoljen decembra, umeščen pa 30. decembra 1990 v [[Samostan Cetinje|Cetinjskem samostanu]]. <ref>[https://mitropolija.com/mitropoli-crnogorsko-primorski/ АМФИЛОХИЈЕ АРХИЕПИСКОП ЦЕТИЊСКИ, МИТРОПОЛИТ ЦРНОГОРСКО-ПРИМОРСКИ И ЕГЗАРХ СВЕТОГ ТРОНА ПЕЋКОГ]</ref> === Delovanje === SPC v Črni gori se je okrepila v času [[Padec komunizma|Padca komunizma 1989]] kot edina duhovna, pa tudi politična sila, ki je obstajala neokrnjena kljub [[Razpad Jugoslavije|Razpadu Jugoslavije]].<ref name="Morrison8688">{{harvnb|Morrison|2018|pp=86, 88.}} <ref name="Morrison135"/><ref name="Morrison104"/> Ko je postal metropolit, je Amfilohij takoj začel načrtno graditi nove cerkve in samostane, ter obnavljati stare cerkvene stavbe. <ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison104105"/>{{harvnb|Morrison|2015|pp=104-105.}}</ref> V tem obdobju so ljudje množično začeli iskati [[duhovnost]], pa je naraščalo števio vernikov pri svetih obredih, prejema krstov in drugih zakramentov, a oglašali so se tudi novi duhovni poklici med duhovniki, menihi in nunami, saj je prenehal polstoletni pritisk brezbožne [[ZKJ|komunistične partije]], ki je dotlej imela v Črni gori odločilen vpliv, morebiti največjega od vseh jugoslovanskih republik.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison135"/><ref name="Morrison105"/> Za pokristjanjevanje razkristjanjenih Črnogorcev se je Amfilohij posluževal tudi procesij z [[relikvija|relikvijami]] blaženega [[Vasilij Ostroški|Vasilija Ostroškega]], ki so jih pošiljali tudi v druge samostane. Poudarjal je češčenje žrtev taborišč, takoimenovanih mučencev, ki so umrli v [[Jasenovac|Jasenovcu]] med Drugo svetovno vojno in s tem netil sovraštvo do katoliških Hrvatov, saj ni bilo omenjano, da so imeli tam od ustaškega režima tudi Hrvatje in Judje svoje žrtve in da so bile podobne žrtve katoličanov tudi po Srbiji.<ref name="Morrison134"/> Delal je tudi za rehabilitacijo in kanonizacijo spornega pravoslavnega škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] kot mučenca, ki je bil sicer zaprt v [[Dachau|Dachauvu]], vendar je bil znan ne le kot antikomunist in antikatolik, ampak tudi kot zagrizen antisemit in občudovalec [[Hitler]]jevega nacizma, ki ga je – ne brez podlage – primerjal s srbskim [[svetosavje]]m.<ref name="Byford72791001581592111">{{harvnb|Byford|2008|pp=72.79.100.158.159.211.}} </ref> Na Cetinju je odprl Amfilohij novo bogoslovje, založbo „Svetigora“ ter radijsko postajo „Radio Svetigora“. <ref name="Morrison86">{{harvnb|Morrison|2018|p=86.}}</ref> Glavni nadzornik vseh teh ustanov je bil sam Amfilohij. <ref name="Buchenau800"/> 1992 je pokrenil mesečnik svoje metropolije ''„Svetigora“ '', ki izhaja še sedaj (2026). 1998 je odprl radijsko postajo na državni ravni z istim imenom – „Svetigora“. Na začetku so bili odnosi z oblastmi sprejemljivi in predsednikom [[Milo Đukanović|Milom Đukanovićem]] dokaj dobri, vendar so se zaostrovali do prave sovražnosti. Med drugim je želel uvesti v šole tudi verouk. <ref žname="Morrison8687">{{harvnb|Morrison|2018|pp=86.87}}</ref> Za časa njegovega škofovanja je bilo zgrajenih ali obnovljenih več kot 567 cerkva in samostanov. <ref>{{cite book|url=https://books.google.com/book3?id=eCa8MwEACAAJ|title=Obnova i gradnja manastira i hramova u Crnoj Gori: ljetopis obnove, sanacije, rekonstrukcije i izgradnje u Mitropoliji Crnogorsko-primorskoj: 1990-2010|publisher=Mitropolija Crnogorsko-primorska|author=Jovan B. Markuš|place=|language=sr|date=2010|accessdate=31. avgust 2026}}</ref>Spodbudil je po zgledu katoliške »Karitas« v več črnogorskih mestih [[dnevna kuhinja|dnevne kuhinje]], kjer se je prehranjevalo čez 600 najbolj ranljivih družin z vsakdanjim toplim obrokom; tudi število prejemnikov enkratne pomoči v živežu je bilo veliko.<ref>[https://www.novosti.rs/vesti/planeta.300.html:830036-Topli-obrok-uz-blagoslov-Mitropolija-crnogorsko-primorska-pomaze-i-hrani-nevoljnike-u-svoje-cetiri-narodne-kuhinje Topli obrok uz blagoslov: Mitropolija crnogorsko-primorska pomaže i hrani nevoljnike u svoje četiri narodne kuhinje], Večernje novosti (2019) </ref> == Politično delovanje in smrt == [[File:Свјетлопис гроба митрополита Амфилохија у Саборном храму у Подгорици4.jpg|thumb|right|200px|Amfilohijev grob v [[kripta|kripti]] [[Podgoriška stolnica|Podgoriške stolnice]] ]] === Protestne »litije« === [[File:Protest in Podgorica, Jan 2020.jpg|thumb|200px|right| „Protestne litije“ pred [[Podgoriška stolnica|Podgoriško stolnico]] [[26. januar|26. januarja]] [[2020]] ]] Novi zakon o verskih skupnostih je konec decembra 2019 [[de jure]] prenesel lastništvo nad cerkvenim premoženjem, ki si ga je od 1920 prilastila na novo ustanovljena SPC, na črnogorsko državo.<ref>{{cite news|url=https://www.nytimes.com/reuters/2019/12/26/world/europe/26reuters-montenetro-protest.html|title=Serbs Protest in Montenegro Ahead of Vote on Religious Law|agency=Reuters|date=26. december 2019|work=The New York Times|access-date=5. januar 2020|language=en-US|issn=0362-4331}}</ref> Amfilohij je takrat takorekoč pobesnel in nahujskal Srbe na množične proteste, češ da je s tem državnim napadom na cerkveno premoženje ustvarjena brezzakonita družba; pozivu so sledile množične cestne litije ali procesije in zapore prometnic, pa tudi včasih grobo posredovanje policije in zaporne kazni za nekatere udeležence, časnikarje in cerkvenjake; pretepen naj bi bil tudi Amfilohijev posrednik in škofo-vikar budimljansko-nikšički [[Metodij Ostojić|Metodij]] (*1976), ki je bil prepeljan na zdravljenje v beograjsko [[VMA]], kjer so temu dogodku mediji še napihnili.</ref>{{cite web|url=https://balkaninsight.com/2019/06/14/montenegros-attack-on-church-property-will-create-lawless-society/|title=Montenegro’s Attack on church Property Will Create Lawless Society|date=14. junij 2019|website=Balkan Insight|language=en-US|access-date=5. Januar 2020}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/444908/Episkop –Metodije-posle-prebijanja-u-Crnoj-Gori-hospitalizovan-na-VMA|website=Politika Online|access-date=20. Januar 2020}}</ref> 29. decembra 2019 je Škofovski sinod SPC v Črni gori izobčil predsednika Mila Đukanovića in njegovo vlado, ki je prinesla ta sporni zakon o verski svobodi, ki pa je pravzaprav izenačil vse verske skupnosti, podobno kot drugod po svetu v demokratičnih državah. SPC pa je hotela ohraniti svoje prigrabljene privilegije.<ref>[https://web.archive.org/web/20230408102238/https://www.b92.net/info/vesti/index.php? yyyy=2019&mm=12%E2%85%86=29&nav_category=167&nav_id=1636336&version=amp Episkopski savet: Milo i poslanici izopšteni iz SPC], B92</ref> Amfilohij je kljub prepovedi množičnega zbiranja od strani Zdravstvenega ministrstva zaradi sočasnega izbruha koronine pandemije nadaljeval in še naprej vodil množične proteste; glavni povod za to je bilo omenjeno sprejetje zakona, po katerem se stanje cerkvenega premoženja vrača v status quo pred letom 1920, ko je to bilo državna črnogorska lastnina. Amfilohij je to začel konec 2019, nadaljeval pa z nezmanjšanim zagonom tudi v letu korone 2020, ko še ni bilo cepiva in je bila lahko vsaka okužba usodna. Protesniki so po celi Črni gori jemali iz cerkva bandere, svete ikone in križe, ki so jih nosili v protestnih procesijah za dosego določenih političnih ciljev: ne le, da bi odstavili sporni zakon, ampak tudi oblast, ki ga je sprejela. Oporečniški politično-cerkveni shodi so se nadaljevali vse do avgusta 2020, seveda ne upoštevajoč zdravstvenih previdnostnih ukrepov ampak njim navkljub v organizaciji srbskega metropolitanskega vodstva in navadno tudi pod osebnim Amfilohijevim vodenjem. <ref>{{cite web|url=http://www.politika.rs/sccc/clanak/449003/Nastavljene-litije-sirom-Crne-Gore|title=Настављљене литије широм Црне Горе|website=Politika Online|access-date=2. marec 2020}}</ref> Amfilohij je torej od začetka 2020 vodil množične proteste, kjer kljub prepovedi zbiranja ob izbruhu pandemije korone niso upoštevali nobenih zdravstvenih predpisov in priporočil; udeleženci niso nosili niti varnostnih krink niti se držali potrebne razdalje. Poleg tega so v cerkvah tudi o [[Velika noč |velikonočnih praznikih ]] nadaljevali obhajanje večjega števila vernikov po starodavni vzhodni praksi z isto žličko; ne čudi, da se je končno okužil tudi on sam, ki je prepričeval svojo okolico, da korone ni, ampak da je to zahodna [[teorija zarote]]. Najprej je bolezen tajil prek videa ter se je nato zdravil v domači oskrbi in šele po pozitivnem testu na covid-19 je 7. oktobra privolil, da ga sprejmejo v bolnišnico. Kljub temu, da so mu srbske oblasti ponujale zdravljenje v najsodobnejši tovrstni bolnici, je ostal „doma in delil usodo drugih Črnogorcev“. <ref>{{cite web|url=https://www.bild.de/lgbt/2020/lgbt/serbisch-orthodoxe-kirche-homophober-kirchenfuehrer-an-corona-gestorben-73674488.bild.html|title= Serbisch-orthodoxe Kirche:Homophober Kirchenführer an Corona gestorben|publisher=Bild.de|author=Marco Schenk|place=|language=de|date=30. oktober 2020|accessdate=4. november 2025}}</ref> Čeprav sta imela na začetku veliko skupnih točk in sta takorekoč sodelovala, so se kmalu začele kazati vedno večje razpoke. Prvič se je tokrat Amfilohij celo spustil neposredno v ostro volilno kampanjo zoper Đukanovića skupaj s svojimi verskimi in civilnimi fanatičnimi somišljeniki prav v nasprotovanju novemu spornemu »Zakonu o verski svobodi«, ki je pravzaparav enakopravno obravnaval vse črnogorske verske skupnosti. Septembra 2020 je tako na predsedniških volitvah bil Đukanović poražen, izvoljen pa z novo parlamentarno večino Amfilohijev somišljenik [[Zdravko Krivokapić]], ki je napovedal, da bo odpravil sporni zakon.<ref>[https=//www.vijesti.me/vijesti/politika/471639/dio-poslanika-df-a-nije-prisustvovao-ntoniranju-himne Objavili dokument: Poslanici tri koalicije podržali Krivokapića za mandatara], Vijesti, 23. september 2020</ref> === Bolezen in smrt === Amfilohij je nadaljeval srečanja s cerkvenimi in civilnimi posamezniki, pa tudi z večjimi ali manjšimi skupinami, češ da korana ne obstaja in da je to teorija zarote. Zato ni čudno, da se je ob teh številnih stikih tudi sam okužil. 7. oktobra 2020 se je počutil zelo utrujenega in izčrpanega. Čeprav je sam razglašal, da covid-19 sploh ne obstaja in da je to še ena zahodna teorija zarote, so ga končno le pregovorili, da se je dal testirati in sicer se je test pokazal pozitiven. Prek videa pa je s šibkim glasom tajil kakršnokoli bolezen, češ da je samo utrujen in da se bo še vzpenjal na Lovčen, ko si opomore. Bolezenski znaki pa so vedno bolj prihajali do izraza in ga prisilili k iskanju zdravniške pomoči. Najprej ni hotel v bolnišnico in se je zdravil kar doma. 7. oktobra 2020 je bil pozitiven na korono.<ref>{{cite web|url=https://www.nytimes.com/2020/10/07/world/montenegros-most-prominent-cleric-has-tested-positive.html|title=Montenegro’s most prominent cleric has tested positive|work=[[The New York Times]]|date=7. oktober 2020|accessdate=31. avgust 2026}}</ref> Zdelo se je, da gre na boljše in 20. oktobra je bil test negativen. Po mnenju zdravstvene službe pa so koronini testi samo 90% zanesljivi in zato na rezultate ni mogoče prisegati z gotovostjo. Zdravje pa se mu je hitro slabšalo ter je vedno težje dihal. Voditeljica Pljučnega oddelka v podgoriški bolnici [[Jelena Borovinić]] je ugotovila, da je njegovo zdravje ogroženo ter „ga je dala na umetno prezračevanje“ („was placed in the mode of invasive ventilation“). Hudo okuženi je imel obe pljučni krili zaradi [[pljučnica|pljučnice]] in koroninih zapletov ter je po prejemu [[sveta evharistija|svetegao obhajila]] umrl 30. oktobra 2020 ob 8:20 star 82 let.<ref>{{cite web|url=http://rs.n1info.com/Region/a666432/Preminuo-mitropolit-Amfilohije.html|title=Preminuo mitropolit Amfilohije|publisher=N1|date=30. oktober 2020|accessdate=30. oktober 2020|archive-date=1. november 2020|archive-url=https=//web.archive.org/web/2020 11001030207/http://rs.n1info.com/Region/a666432/Preminuo-mitropolit-Amfilohije.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=https://nova.rs|title=Ovako je govorio Amfilohije: Beseda na Sajmu knjiga |publisher=nova.rs|author=|place=|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=5. september 2026}}</ref> Srbski ambasador v Črni gori [[Vladimir Božović]] je potrdil, da je srbska vlada ponudila Amfilohiju zdravljenje v najsodobnejši tovrstni bolnici v beograjski [[Batajnica|Batajnici]], vendar je vladika odklonil, češ da bo ostal doma in delil usodo drugih sonarodnjakov. Po njegovi želji so ga pokopali v kripto [[Podgoriška stolnica|Podgoriške stolnice]] Jezusovega vstajenja v grobnico, ki si jo je pripravil že za življenja. Svojo knjižnico, ki obsega nekaj tisoč knjig, je podaril srednjeveškem [[Samostan Stanjevići|Samostanu Stanjevići]].<ref>[https://www.slobodnaevropa.org/a/30903460.html Mitropolit negativan na korona virus, Srbija nudila liječenje], Radio Slobodna Evropa, 20. oktober 2020</ref> Kljub prepovedi zbiranja zaradi širjenja koronavirusa so se zbrali pred Podgoriško stolnico na tisoče vernikov, saj jih je k množičnemu zbiranju spodbujal že dolge mesece prav pokojnik. Pogrebne maše so se udeležili številni pravoslavni cerkveni poglavarji in politiki iz Črne gore in sosednjih dežel kot tudi njegov prijatelj pesnik [[Matija Bećković]], ki mu je spesnil prigodno žalostinko. <ref>[https://www.vijesti.me/vijesti/drustvo/482571/sahranjen-mitropolit-crnogorsko-primorski-amfilohije Sahranjen mitropolit crnogorsko-primorski Amfilohije], Vijesti, 1. november 2020</ref><ref>[https://www.nedeljnik.rs/uzivo-sahrana-mitropolita/ Sahranjen mitropolit Amfilohije: Kako se od „Đeda“ oprostila Crna Gora (a i Srbija)], Nedeljnik, 1. november 2020</ref>. V sožalnem telegramu je beograjski mufti [[Mustafa Jusufspahić]] izrazil spoštovanje do pokojnika in omenil, da so med majskimi protesti 2004 – ko je Kosovo enostransko razglasilo neodvisnosti – srbski huligani napadli in hoteli zažgati [[Mošeja Bajrakli, Beograd|Mošejo Bajrakli]]; tedaj se je le metropolit Amfilohij postavil pred podivjano drhal in obvaroval ta hram, „ter branil dobro od hudega v nas vseh“ („defending good from evil in all of us“). <ref>[https://www.vijesti.me/vijesti/drustvo/482431/muftija-mustafa-jusuf-kada-su-huligani-palili-nasu-dzamiju-hrabri-mitropolit-je-stao-ispred-mase-da-je-brani Muftija Mustafa Jusufspahić: Kada su huligani palili našu džamiju, hrabri mitropolit je stao ispred mase da je brani], Vijesti, 31. oktober 2020</ref> Vlada je odklonila predlog glede državnega dneva žalovanja, vendar so to storile posamezne krajevne skupnosti in občine. Ko se je ob pogrebnih slovesnostih gnetla večtisočglava množica, so le redki od cerkvenih ali civilnih dostojanstvenikov nosili obvezne krinke ali se držali varnostne razdalje. Srbskemu predsedniku – ki je imel v Amfilohiju zaradi Kosova nepomirljivega nasprotnika – so prepovedali govor. Med večurno žalno slovesnostjo je zanesljivo nosil krinko podgoriški katoliški župnik, ki pa ni mogel stran od množice. Po pogrebu je on sicer bil negativen na koroninem testu, vendar je prinesel virus v svojo skupnost in tako so se okužili vsi njegovi kolegi – eden od njih je skoraj umrl. Okužile pa so se tudi tamkajšnje redovnice, ki skrbijo za vzdrževanje cerkvenih prostorov in za gospodinjstvo podgoriške redovne skupnosti. O tem so mediji pa mediji popolnoma molčali, kakor tudi o mnogih okužbah tudi s smrtnim izidom zaradi zanemarjanja nujnih zdravstvenih previdnostnih ukrepov. Pogrebne slovesnosti je vodil 1. novembra 2020 srbski patriarh Irenej, ki se je tudi okužil. 4. novembra 2020 je bil pozitiven na testu za COVID-19, potem ko se je udeležil pogreba od korone umrlega Amfilohija.<ref name=openfuneral /> the 1 November funeral of [[Metropolitanate of Montenegro and the Littoral|Metropolitan]] [[Amfilohije Radović|Amfilohije]], who also tested positive and had died from COVID-19.<ref>{{cite web |title=Serbian Orthodox Church head tests positive for coronavirus |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a668422/Serbian-Orthodox-Church-head-tests-positive-for-coronavirus.html |website=rs.n1info.com |date=4 November 2020 |access-date=20 November 2020 |archive-date=28 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201128062010/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a668422/Serbian-Orthodox-Church-head-tests-positive-for-coronavirus.html |url-status=dead }}</ref>Velika množica na Amfilohijevem pogrebu ni upoštevala socialne distance ali nosila mask, Amfilohijeva krsta pa je bila vrh vsega med obredom odprta in mnogi so okuženo truplo celo poljubljali – matere pa so k njemu dvigovale svoje otroke.<ref name="openfuneral">{{Cite web|url= https://www.cnn.com/2020/11/20/europe/serbian-orthodox-church-patriarch-irinej-dies-covid-19-intl/index.html |title=Church patriarch dies from Covid-19 after leading open-casket funeral of bishop killed by the virus|first1=Martin|last1=Goillandeau |first2=Kara|last2=Fox |website=CNN|date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref><ref name="bbc2011">{{cite news |title=Covid-19: Serbian Orthodox Patriarch Irinej dies |work=BBC News |date=20 November 2020 |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-55013132 |access-date=20 November 2020}}</ref> Srbski patriarh Irenej pa se je med pogrebom okužil in se nato vrnil v Beograd, kjer so ga takoj sprejeli na zdravljenje. 14. novembra je bilo objavljeno, da je njegovo zdravstveno stanje "stabilno in pod nadzorom med zdravljenjem" v vojaški bolnišnici za COVID na Karaburmi v Beogradu, a že 19. novembra je bil intubiran.<ref>{{cite web |title=Military hospital says Serbian church head well |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a672087/Military-hospital-says-Serbian-church-head-well.html |website=rs.n1info.com |date=14 November 2020 |access-date=20 November 2020 |archive-date=14 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201114192218/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a672087/Military-hospital-says-Serbian-church-head-well.html |url-status=dead }}</ref> On 19 November, he was [[intubation|intubated]].<ref name="bbc2011"/> Nekateri mediji so že poročali, da je Irenej umrl; Srbska pravoslavna cerkev pa je izdala izjavo, v kateri je te trditve ovrgla, vendar je dejala, da se Irinejevo zdravstveno stanje slabša.<ref>{{cite news|url = https://www.b92.net/eng/news/society.php?yyyy=2020&mm=11&dd=19&nav_id=109720 |title = The condition of the Patriarch is difficult; SPC issued a statement|work = [[B92]]|date = 19 November 2020|access-date = 19 November 2020}}</ref> Nekateri tiskovni prestavnii so še vedno vztrajali, da so novico o Irenejevi smrti potrdili ugledni viri.<ref name="nova.rs">{{cite web |title=Zvanični izvori: Patrijarh živ, u teškom stanju |url=https://nova.rs/vesti/drustvo/patrijarh-irinej-u-teskom-stanju/ |website=nova.rs |date=19 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref>Irenejeva smrt je bila uradno objavljena 20. novembra ob 7.07 po srednjeevropskem času.<ref name="spc2011">{{cite web |title=Serbian Patriarch Irinej reposed in the Lord |url=http://www.spc.rs/eng/serbian_patriarch_irinej_reposed_lord |website=spc.rs |access-date=20 November 2020 |archive-date=20 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201120114149/http://www.spc.rs/eng/serbian_patriarch_irinej_reposed_lord |url-status=dead }}</ref><ref name="reuters1">{{cite news |title=Patriarch of Serbian Orthodox Church dies of coronavirus |url=https://www.reuters.com/article/serbia-patriarch-death/patriarch-of-serbian-orthodox-church-dies-due-to-coronavirus-idINKBN2800LP |website=reuters.com |date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020|last1=Vasovic |first1=Aleksandar }}</ref><ref name="bbc2011"/> Istega dne sta razglasili tridnevno žalovanje po njegovi smrti tako srbska vlada kot vlada Republike Srbske. V bližnji časovni oddaljenosti sta torej okužbi korone podlegla kar dva najpomembnejša srbska cerkvena dostojanstvenika. Nasprotniki so omenjali Amfilohijeve izjave, da ni korone: „Amfilohije kaže: ’Nema korone’! Korona kaže: ’Nema Amfilohija!’“<ref name="condolences">{{cite web |title=Three-day mourning in Serbia, RS, Budva over SPC Patriarch's death; condolences |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a674371/Three-day-mourning-in-Serbia-after-SPC-Patriarch-s-death.html |website=rs.n1info.com |access-date=20 November 2020 |archive-date=20 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201120122859/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a674371/Three-day-mourning-in-Serbia-after-SPC-Patriarch-s-death.html |url-status=dead }}</ref> == Ocena == [[File:Predstavnici SPC na obeležavanju 70. godišnjice Novosadske racije (2).JPG|200px|thumb|right|Spredaj: Metropoliti [[Vasilij Kačavenda|Kačavenda]] (v rdečem, levo), [[Amfilohij Radović|Amfilohij]] (v belem, sredi) in [[Porfirij Perić|patriarh Porfirij]] (v rdečem, desno) ]] === Vsestranski izobraženec, vendar ozek rusofil === Amfilohij je bil zelo izobražen, pa je temeljito splošno in teološko izobrazbo zahteval tudi od svojih bogoslovcev. Bil pa je znan tudi kot mnogojezičnež. Tekoče je govoril [[srbščina|srbsko]], [[italijanščina|italijansko]], [[nemščina|nemško]], [[francoščina|francosko]], [[grščina|grško]] in [[ruščina|rusko]] {{sfn|Stamatović|1999}}, uporabljal pa je lahko brez težav tudi [[staroslovanščina|staroslovanščino]], [[stara grščina|staro grščino]] in [[latinščina|latinščino]]. <ref name="politika.rs">{{cite web|url=http://www.politika.rs/scc/clanak/465598/Ko-je-bio-mitropolit-Amfilohije-vladik-koji-nikog-nije –ostavljao-ravnodusnim|title=Ко је био митрополит Амфилохије – владика који никог није остављао равнодушним|publisher=Politika Online|author=|place=Beograd|language=sr|date=30. oktober 2020|accessdate=31. avgust 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://slobodnahercegovina.com/na-danasnji-dan-rodjen-je-mitropolit-amfilohije/|title= „На данашњи дан рођен је Митрополит Амфилохије“|publisher=Слободна Херцеговина|author=|place=|language=sr|date=30. oktober 2020|accessdate=31. avgust 2026}}</ref> Bil je vpliven član „Združenja književnikov Srbije“, pa tudi „Združenja književnikov Črne gore“. {{sfn|Stamatović|1999}} Neprikrito je nastopal kot vidni zagovornik rusofilstva in velesrbstva, njegovega kosovskega mita in je brez pomisleka samega sebe razglašal za srbskega četnika in nacionalista.<ref name="Morrison104"/><ref name="Sistek 121">{{harvnb|Šístek|2011|p=121}}</ref> To je potekalo v popolnem soglasju s porastjo srbskega nacionalizma, ki ga je spodbujala vplivna in agresivna politika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]]; SPC je še prednjačila v spodbujanju nacionalne nestrpnosti med srbskim prebivalstvom v raznih jugoslovanskih republikah. V Črni gori je tako korenito smer predstavljala prav Amfilohijeva osebnost.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison104"/>Večina pravoslavnih škofov je takrat podpirala zamisel o Veliki Srbiji, ki naj bi nadomestila Titovo Novo Jugoslavijo; v njej naj bi prek etničnega čiščenja Srbom sovražnih narodov živeli vsi „osvobojeni“ in „etnično očiščeni“ Srbi, kar bi po prvotnih radikalnih načrtih zajemalo prostor celotne Jugoslavije; glede na poznejše hude vojaške poraze začenši z izgubo Slovenije pa bi se zadovoljili „samo z manjšim področjem“ z zahodno mejo Virovitica-Karlovac-Karlobag, medtem ko bi na jugovzhodu mejili na Makedonijo. Amfilohijeve izjave glede Kosova so pozivale na nepomirljiv boj proti katoliškemu in protestantskemu Zahodu, kakor tudi muslimanskemu Vzhodu, češ da so vsi skupaj „nezdrav veter, ki hoče neprestano ugaševati to sveto luč“, ki se imenuje Srbija („an insane wind trying ceaselessly to extinguish this sacred lamp“, defined as Serbia).<ref name="MacDonald243"/>{{citebook|last=MacDonald|first=David Bruce|chapter=The importance of Being European: Narratives of East and West in Serbian and Croatian Nationalism|editor1-frst=Ireneusz Paweł|editor2-first=Andrzej Marcin|title=Multiplicity of nationalism in contemporary Europe|year=2010|publisher=Rowman & Littlefield|isbn=97807391239123072|chapter-urla=https://books.google.com/books?id=jquJ8M|WGYC&q=Islam+Amfilohije+Radovic&pg=PA243|pages=243}}</ref> Res je sicer, da je v besedah svoje ideje povezoval s krščansko ljubeznijo in poudarjal, da je njegovo orožje le v besedah; krvavi dogodki, ki so tem besedam sledili, pa so pokazali, da so bojeviteži raznih barv te nestrpnosti razumevali čisto konkretno in nekrščansko. Ne le v teoriji, marveč tudi z orožjem v roki, so se novodobni teologi SPC zoperstavljali svojim starejšim kolegom, ki so nahajali neki »modus vivendi« s komunističnim jugoslovanskim sistemom. <ref name="Buchenau7879">{{harvnb|Buchenau|2005|pp=78.79}}</ref> Bode v oči Amfilohijev [[sovražni govor]] zoper [[katolištvo|katoliške]] [[Hrvati|Hrvate]] in [[islam|muslimanske]] [[Bošnjaki|Bošnjake]], ki ne vsebuje niti trohice sicer v besedah zelo glasno in stalno oznanjevane krščanske ljubezni.<ref name="Carmichael32''>{{cite book|last=Carmichael|first=Cathie|title=Ethnic cleansing in the Balkans= nationalism and the destruction of tradition|year 2003|publisher=Routledge|isbn=9781134479535|url=https://books.google.com/books?id=yb=RI4KwwdIC&q=anti+Islam+A,fočpjoke+Radpvoc&pq=PT62|pages=32}}</ref><ref name="Velikonja163"/> V letu 1992, ko je bila na vrhuncu srbsko-črnogorska agresija na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino spremljana z neizprosnim etničnim čiščenjem, tega visoki srbski cerkveni dostojanstveniki niso brzdali ali obsojali (kar bi bilo v skladu z evangeljskim naukom o krščanski ljubezni), temveč so poseganja vojaških, pa tudi polvojaških formacij, skupaj z Amfilohijem še podžigali. Nekaj vsakdnjega je postalo požiganje katoliških ali muslimanskih verskih stavb, pa tudi sovražni govor zoper „neprijateljske“ Bošnjake, Hrvate in Albance (Kosovarje). Vso krivdo za vojne zločine je visoki srbski kler valil s svojih sonarodnjakov na genocidne težnje, ki naj bi jih spodbujal s teorijami zarote nihče drug kot [[Vatikan]], pa seveda celoten Zahod.<ref name="Sells65">{{cite book|last=Sells|first=Michael A. |title=The bridge betrayed: Religion and genocide in Bosnia|year=1996|publisher?University of California Press|isbne=9780520922099|url=https://books.google.com/books?id=FadxZ6F2uEAC&q=anti+Islam+Amfilohije+Radovic&pg=PA65|pages=65}}</ref> V zgodnjih 90-ih letih sta pravoslavna škofa izobraženi Amfilohij in sporni [[Vasilij Kačavenda|Kačavenda]] hujskaško poglabljala verske in narodnostne razlike med jugoslovanskimi narodi pod pretvezo, da so se vsi oni zarotili zoper SPC in da se Srbi morajo braniti, saj so od vsepovsod ogroženi. Tozadevni pomirjevalni poskusi [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanskega]] [[Alojzij Šuštar|Šuštarja]] in [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Franc Perko|Perka]] so bili neuspešni in so se razbili ob zidu popolnega nerazumevanja in nacionalistične blaznosti, v kateri so pravoslavni cerkveni krogi prednjačili.<ref name="LittleSwearer14">{{cite book|last1=Little|first1=David|last2=Swearer|first2=Donald|chapter=Introduction|editor1-last=Little|editor1-first=David|editor2-last=Swearer|editor2-first=Donald K. |title=Religion and Nationalism in Iraq: A Comparative Perspective|year=2006|publisher=Harvard University Press|isbn=9780945454410|url=https://books.google.com/books?id=E1rXAAAAMAAJ&q=Amfilohije+Radovic|pages=14}}</ref> Amfilohij je trdil, da je »naravno okolje« Srbov le v »pravoslavnem vzhodnem krščanstvu« in da se zato morajo bojevati ne le zoper katoliški in protestantski Zahod, ampak tudi zoper islam. Da bi agresivnost opravičeval, je v zvezi s tem zatrjeval, da »brez smrti ne more biti vstajenja«, kar je sicer točno, vendar v tej zvezi zavajajoč sofizem. Iz evangelija sledi namreč, da Kristus ni žrtvoval drugih, ampak samega sebe. Poleg tega pa se ni daroval za zemeljsko, ampak za nebeško kraljestvo, ki pripada vsem ljudem. Sveto pismo da jasno vedeti, da Božje kraljestvo ni pozemeljske, ampak duhovne narave in da ga ni treba braniti z zemeljskim orožjem; toliko manj pa voditi osvajalno vojno pod pretvezo širjenja Božjega kraljestva.<ref>Janezov evangelij 18,36s</ref> Vrh tega veže kristjana in tudi cerkvenega dostojanstvenika zapoved ljubezni do sovražnikov<ref>»Če kdo pravi: 'Ljubim Boga', pa sovraži svojega brata, je lažnivec« 1 Jn 4,20</ref>.V zvezi s to nedoslednostjo med krščanskim naukom o ljubezni in metropolitovim spodbujanjem ene strani v bratomorni državljanski vojni je lažje dojeti, čemu so ga nasprotniki zmerjali s satanom.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/214320/dok_je_buktio_rat_u_bosni_1993_godine_cetinjani_su_ovako_dochekali_amfilohija_risto_sotono_video.html|title=DOK JE BUKTIO RAT U BOSNI 1993. GODINE, CETINJANI SU OVAKO DOČEKALI AMFILOHIJA: 'Risto sotono...' (VIDEO)|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=|language=bs|date=4. september 2021|accessdate=5. november 2025}}</ref><ref name="Heinrich150">{{cite book|last=Heinrich|first=Hans-Georg|chapter=Towards a Cultural Theory of Transition: The Strange Architecture of Post-Communist Societies|editor1-last=Heinrich|editor1-first=Hans-Georg|title=Institution Building in the New Democracies. Studies in Post-Post-Communism|year=1999|publisher=Collegium Budapest/Institute for Advanced Studies|isbn=9789638463913|urla=https://books.google.com/books?id=Qh4kAQAAIAAJ&q=According+to+the+Serbian+patriarch+Amfilohije+Radovic%2C+the+%22natural+space%22+for+the+Serbian+people+is+the+orthodox+East.+And+it+must+fight+against+the+Catholic+and+Protestant+West%2C+as+well+as+against+Islam%3A+%22without+death+there+will+be+no+resurrection%22. |pages=150}} „According to the Serbian patriarch Amfilohije Radovic, the „natural space“ forthe Serbian people is the Orthodox East. And it must fight against the Catholic and Protestant West, as well as against Islam: „without death there will be no resurrection“. </ref> Široka javnost je v njem prepoznala eno od najbolj spornih osebnosti SPC.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs|title=Mitropolit Amfilohije Radović|publisher=Istinomer|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=7. maj 2015}}</ref> Posebej pa so ga imeli v želodcu Črnogorci, ki niso pohodili svoje slavne zgodovine in narodnosti. Ko je leta 1993 besnela vojna v Bosni, so Cetinjci pričakali Amfilohija znanega kot vojnega hujskaša z besedami: „Risto sotono!“ Zastopal je namreč nacionalistična in klerofašistična stališča in skrival ter poveličeval vojne zločince. Posebno naklonjenost je izražal do [[Ratko Mladić|Ratka Mladića]] in [[Radovan Karadžić|Radovana Karadžića]], katerega je imenoval za „besmrtnika“. V nasprotju s tem in drugimi srbskimi pravoslavnimi škofi se je tedaj preproto ljudstvo Cetinja krepko zoperstavilo sodelovanju črnogorskih mož in fantov v vojnah na področju bivše Jugoslavije, posebej napadu na sosednjo [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]], zlasti pa bombardiranju [[Dubrovnik]]a. {| |- ! Skup je prekinut pjesmom<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/214320/dok_je_buktio_rat_u_bosni_1993_godine_cetinjani_su_ovako_dochekali_amfilohija_risto_sotono_video.html|title=DOK JE BUKTIO RAT U BOSNI 1993. GODINE, CETINJANI SU OVAKO DOČEKALI AMFILOHIJA: 'Risto sotono...' (VIDEO)|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=|language=bs|date=4. september 2021|accessdate=5. november 2025}}</ref> ! Srečanje je prekinila pesem |- | <poem> „Nikad neće Crna Gora bit’ obala srpskog mora“ </poem> | <poem> „Črna gora nikdar ne bo obala srbskega morja“ </poem> |} === Črnogorec proti Črnogorcem === Amfilohijeve očitke črnogorski vladi in njeni politiki bi lahko strnili v nekaj smeri: #Spodbujanje "montenegrinstva"<ref> „montenegrinstvo“ od italijanske besede za Črno goro: „Monte Negro“</ref>, odpovedovanje od "srbstva" in "montenegrizacija" Črne gore #vrnitev prek referenduma k samostojnosti in ločitev od Srbije, s katero je bila po prenehanju Jugoslavije nekaj časa povezana v državno skupnost „[[Srbija in Črna gora]]“ #priznavanje Kosova kot samostojne države od strani Črne gore; to Amfilohiju pomeni izdajo zapuščine črnogorskih posvetno-verskih vladarjev Petrovićev #vstop Črne gore v NATO in "oddaljevanje" od Rusije. #Kakor si je domišljijsko in mitsko zamislil „pogibijo“<ref> „pogibija“ v pomenu „pogine u borbi za slobodu otadžbine“ tj.: „pade v boju za svobodo domovine“</ref> in svetništvo kneza [[Lazar Hrebljanović|Lazarja]], je Amfilohij toliko bolj doživljal priznanje Kosova kot najhujše dejanje izdaje. Zato on čisto nekrščansko preklinja podpisnike in uporablja pesniški besednjak kosovskega mita, pozivajoč srbsko mladino da za Kosovo "ginu do posljednjeg"<ref> „ginu do posljednjeg za Kosovo“ – da se gredo vojskovat za ohranitev ali pridobitev Kosovega pod srbsko oblast, pa četudi bi v boju vsi padli oziroma umrli vsi do zadnjega.</ref>. #Tiste politike – na prvem mestu misli na srbskega predsednika [[Boris Tadić|Tadića]], ki je bil na položaju 2004-2012; še bolj ima v želodcu njegovega naslednika [[Aleksandar Vučić|Vučića]], ki ga je nasledil ter bil neprestano na oblasti vse do 2026. Obadva in njima podobne imenuje „brez glave in brez vesti“, ker so dovolili ločitev Kosova in Metohije od Srbije in od Črne gore.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref> Podobno pa razpolagajo z očitki njegovi nasprotniki: # Njegov življenjepis odkriva sicer človeka, ki mu ni tuje bistvo krščanske vere in bi od njega smeli pričakovati, da se bo držal njene osnovne usmeritve, da je mogoče doseči zveličanje z vero, ljubeznijom in ponižnim moralnim življenjem. Vendar je „malo ljudi v Črni gori in širje, ki izzivajo toliko nasprotovanj, kot osebnost metropolita Črnogorsko-primorske metropolije na Cetinju, Amfilohija Rista Radovića“ (Reuters) Večina njegovih izjav spada namreč v sam vrh mizantropije, šovinizma, homofobije in vseh drugih najmračnejših načinov izražanja človeški zavesti.<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/56874-svetosavski-zilot-u-akciji|title= Svetosavski zilot u akciji|publisher=antenam.net|author=Mirjana Dragaš & Slobodan Jovanović|place=|language=sr|date=5. november 2017|accessdate=6. september 2026}}</ref> #Z opravljanjem zadušnice zanj zahteva rehabilitacijo [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] kot začetnika odpora proti fašizmu, češ da njegova vloga med Drugo svetovno vojno ni dovolj razsvetljena in da je nedolžna žrtev komunističnega maščevanja; njegovi četniki pa so ne le sodelovali z okupatorji v boju proti komunističnim partizanom, ampak tudi širili „Veliko Srbijo“ z „etničnim čišćenjem hrvaškega in iztrebljanjem muslimanskega prebivvalstva“ <ref>Mihailović je napisao „Instrukciju (20. decembar 1941) komandantima na terenu u kojoj stoji uz glavni cilj četničkog pokreta - stvaranje velike Srbije, kao drugi primarni cilj - etničko čišćenje hrvatskog i uništenje muslimanskog stanovništva.</ref> ter nad njimi počenjali zločine, za katere niso bili nikoli kaznovani; med take spada tudi primer [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]]. # Od vseh pravoslavnih cerkva na Balkanu velja SPC kot najkonzervativnejša, mračnjačka, sovražna do znanosti in napredka. Zavrača „zahodne“ ideologije kot komunizem, individualizem, materializem in sekularizem; spregledali pa so, da je agresivni nacionalizem – ki so ga izpovedovali – prav tako ena od ideja brezbožnega liberalnega materializma.<ref name="Buchenau6566">{{harvnb|Buchenau|2014|pp=65.66}}</ref> #Vedno pa je bila povezana s političnim šovinizmom o ustvarjanju velike države in podrejanju drugih narodov pod pretvezo osvobajanja in privodenja nacionalno nezavednih k svojim "srbskim koreninam". [[Nikolaj Velimirović]], duhovno izhodišče [[Justin Popović|Justina Popovića]] in Amfilohija Radovića, trdi, da je borba za nacionalno cerkev "osnova pravega, evangeljskega in celovitega nacionalizma" in da je takšno ustanovil že [[Sveti Sava]], kar pa je anahronizem, saj v tistem času ni bilo takega liberalnega nacionalizma,, kakršnega je oznanjal v svoji „Srbiji na Balkanu“ brezbožni socialist [[Svetozar Marković]]. # Amfilohij je novembra 1991 po napadu Srbov in Črnogorcev na [[Konvali|Konavle]] hodil po dubrovniškem bojišču ter podpihoval k vojni in nasilju.<ref>Mirko Đorđević, analitičar Srpske pravoslavne crkve. Inačica izvorne stranice arhivirana 24. svibnja 2013. Pristupljeno 20. veljače 2011.</ref> Jeseni 1991 je črnogorskim vojakom delil križce in ikonice. <ref>{{cite web|url=https://pescanik.net/zasto-se-u-crkvi-sapuce-2/|title=Zašto se u crkvi šapuće 2 - Emisija, Mirko Đorđević, Ljubiša Rajić, Ivan Čolović, Pavle Rak, Mladen Lazić, Jovan Byford, Vidan Hadži-Vidanović, Ivan Kuzminović, Srđa Trifković, Nikola Samardžić, Milan Vukomanović, Slobodan G. Marković, Dragoljub Mićunović, Radmila Radić, Milica Rodić, Marko Milanović, Desimir Tošić - Peščanik|publisher=pescanik.net|author=Mirko Đorđević idr.|place=|language=sr|date=19. november 2009|accessdate=24. maj 2013}}</ref> Novembra tega leta je igraje na gusle s pesmijo „Mojkovačka bitka“ spodbujal črnogorske rezerviste podgoriške brigade „Veljko Vlahović“ na napadalnost zoper hrvaško ozemlje in krščansko katoliško prebivalstvo.<ref> Zvijer iz bezdana</ref><ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/index.php?title=Amfilohije_Radovi%C4%87|title= Amfilohije Radović|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=|place=Zagreb|language=hr|date=30. april 2022|accessdate=5. november 2025}}</ref> #Obiskoval je tudi vsa bojišča po Hercegovini, ki so jih Srbi „etnično čistili“ od muslimanov. Do zob oboroženi [[Željko Ražnatović|Arkan]] je konec junija 1991 s svojimi "Tigri" bival v Cetinjskem manastiru in s svojo polvojaško drhaljo z blagoslovom Amfilohija in SPC duhovnikov odšel morit. Bio je v [[Trebinje|Trebinju]], ko je bila oropona hiša in podjetje [[Salih Alijagić|Saliha Alijagića]] in požgano nekaj hiš uglednih muslimanov. Spodbujal je [[Milan Martić|Milana Martića]] in [[Milan Babić|Milana Babića]] v uporu zoper hrvaško oblast, češ da morajo vsi Srbi živeti v eni državi za "ujedinjenje svih srpskih krajeva".<ref>{{cite web|url=https://pescanik.net/zasto-se-u-crkvi-sapuce-2/|title=Zašto se u crkvi šapuće 2 - Emisija, Mirko Đorđević, Ljubiša Rajić, Ivan Čolović, Pavle Rak, Mladen Lazić, Jovan Byford, Vidan Hadži-Vidanović, Ivan Kuzminović, Srđa Trifković, Nikola Samardžić, Milan Vukomanović, Slobodan G. Marković, Dragoljub Mićunović, Radmila Radić, Milica Rodić, Marko Milanović, Desimir Tošić - Peščanik|publisher=pescanik.net|author=Mirko Đorđević idr.|place=|language=sr|date=19. november 2009|accessdate=24. maj 2013}}</ref><ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref> #Napadalno vojno je opravičeval kot zakonito obrambo od vseh in povsod ogroženega srbskega naroda, kot novo zavezo, v kateri ima posebno častno mesto vojni zločinec Radovan Karadžić in Srbi v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]], ki da so preživeli križanje in so zato „boljši od polkrščene Črne gore in nedokrščene Srbije“. Ne priznava pa [[Srebreniški genocid|Srebreniškega pokola]], češ da je bilo to samo „povračilo in maščevanje“ („odmazda i osveta“). #Dograjeval in spreminjal je cerkve iz XIV. in XV. stoletja, postavljal stavbe v njihovi neposredni bližini, oslikaval srednjeveške cerkve s tujimi sodobnimi svetniki, ki nikdar niso bili naslikani po črnogorskih cerkvah ter uporabljal materiale, ki niso bili zgodovinski. Na opozorila Spomeniškega varstva se je požvižgal, češ da naj pazijo: če ga bodo še ovirali pri njegovem uničevanju kulturnih spomenikov, jim bo sploh onemogočil kakršnokoli delovanje. Zgradil je veliko sakralnih stav, ki so v slogu srbskih manastirov s Kosovega, kar je bil kulturni imperializem in prozelitizem, ki je hotel z misijonarjenjem pretvoriti Črnogorce v del srbskega nacionalnega in duhovnega prostora. #Nasprotoval je obnavljanju Črnogorske pravoslavne cerkve, češ da SPC deluje v Črni gori še 8 stoletij. V resnici pa je bila ta skupnost ustvarjene 1920 z dekretom regenta Aleksandra Karađorđevića. Spreneveda se nad dejstvom, da je bila samostojnost Črnogorske pravoslavne cerkve takrat nasilno zatrta.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref> #Izgleda, da ni bil zoper svojeglavnost brezpogojno, ampak bi vendarle dopustil obnavljanje CPC pod pogojem, da bi Črna gora zopet postala kraljevina pod vodstvom Petrovićev. <ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/56874-svetosavski-zilot-u-akciji|title= Politički rebusi mitropolita Amfilohija|publisher=Peščanik|author=Mirko Đorđević|place=|language=sr|date=21. junij 2010|accessdate=6. september 2026}}</ref> === Na filmskem platnu === Dobro je dokumentirano delovanje tako predsednika Srbije Vučića kot tudi črnogorskega metropolita Radovića in prelito v napeto stvaritev na platnu. Čeprav vsebujeta oba filma različnih avtorjev le dokumentarni material, sta kot dregnila v sršenovo gnezdo in povzročila negativne odzive kot jezo in grožnje, zmerjanje in sprenevedanje v obeh prestolnicah. Filma ''Vladalac'' (''Vladar'') in ''Svjedok Božje ljubavi'' (''Priča Božje ljubezni '') sta nastala skoraj istočasno na začetku koroninega leta 2020: prvi v Beogradu, drugi pa v Podgorici. V spomin nam kličeta, da sta bili Vučić in Amfilohij dejavna soudeleženca zločinske velikosrbske politike. <ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2020/2/24/dva-ratna-druga-aleksandar-vucic-i-amfilohije-radovic|publisher=balkans.aljazeera.net|author=Tomislav Marković|place=|language=sr|date=24. februar 2020|accessdate=6. september 2026}}</ref> === Nagrade in priznanja === ;Izbrani redovi in odličja #Spominsko odličje [[Carigrajski patriarhat|carigrajskega patriarha]] [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomeja]] (1991)<ref name="standard"/> #Odličje [[Jeruzalemski grški patriarhat|Jeruzalemskega grškega patriarhata]] ob dvatisočletnici krščanstva (2000)<ref name="standard"/> #„Red Lomonsova“, odlikovanje [[Ruska federacija|Ruske federacije]] (2001)<ref name="standard"/> #Odličje Jeruzalemskega grškega patriarhata ob 1500-letnici [[Mar Saba]] (2002)<ref name="standard"/> # »Red sv. Aleksandra Nevskega I. stopnje«, Ruska vojaško-znanstvena akademija (2003)<ref name="standard"<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2020/2/24/dva-ratna-druga-aleksandar-vucic-i-amfilohije-radovic|publisher=balkans.aljazeera.net|author=Tomislav Marković|place=|language=sr|date=24. februar 2020|accessdate=6. september 2026}}</ref>''/> #»Red sv. Cirila Turovskega«, [[Beloruska pravoslavna Cerkev]] (2008)<ref name="standard"/> # »Red sv. Vladimirja«, Ukrajinska pravoslavna Cerkev pod Moskovskim patriarhatom (2012) <ref name=''standard''/> # „Red sv. Velikomučenika Jurija“, Škofija Budimlja in Nikšić (2013) <ref name="standard"/> # „Red Črnogorske velike zvezde“, Predsednik [[Jakov Milatović|Milatović]] (2025, posmrtno) <ref>{{cite web|url=https://mitropolija.com/2025/10/24predsjednik-milatovic-dodijelio-posthumno-orden-crnogorske-velike-zvijezde-mitropolitu-amfilohiju/|title=Предсједник Милатовић додијелио постхумно Орден Црногорске велике звијезде митрополиту Амфилохију|publisher=Православна Митрополија црногорско-приморска (Званични сајт)|author=|place=|language=sr|date=14. oktober 2025|accessdate=24. oktober 2025}}</ref> # Častni član „Moskovske bogoslovne akademije“ (2006) # Častni doktorat »Teološkega inštituta sv. Sergija v Parizu« (2012)<ref>{{cite web|url=http://www.spc.rs/eng/metropolitan_amfilohije_receives_honorary_doctorate_saint_sergius_orthodox_theological_institute|title=Metropolitan Amfilohije receives the honorary doctorate of the Saint Sergius Orthodox Theological Institute in Paris {{!}} Serbian Orthodox Church [Official web site] |publisher=Serbian Orthodox Church|author=|place=|language=en|date=20. januar 2015|accessdate=8. november 2020}}</ref> # Častni doktorat „Petrograjske bogoslovne akademije“ (2015)<ref>{{cite web|url=http://www.spc.rs/eng/metropolitan_amfilohije_doctor_honoris_causa_orthodox_spiritual_academy_st_petersburg|title=Metropolitan Amfilohije Doctor HONORIS CAUSA of the Orhodox Spiritual Academy of St. Petersburg {{!}} Serbian Orthodox Church [Official web site] |publisher=Serbian Orthodox Church|author=|place=|language=en|date=2015|accessdate=8. november 2020}}</ref> == Dela == Amfilohijevi spisi obsegajo več kot tisoč enot<ref>{{cite web|url=https://www.standard.rs/2020/10/30/zivot-i-delo-mitropolita-amfilohija/|title=Život i delo mitropolita Amfilohija|publisher=Novi Standard|author=|place=|language=sr|date=30. oktober 2020|accessdate=31. oktober 2020}}</ref>; njegova izbrana dela so bila objavljena v 36 zvezkih. Skupaj z [[Atanasij Jevtić|Atanasijem Jevtićem]] je Amfilohij prevajal v srbščino Devterokanonične [[Stara zaveza|starozavezne]] knjige. === Izbrana dela === #''Tajna Svete Trojice po učenju Grigorija Palame'' (1973), doktorska disertacija v grščini. #''Smisao liturgije'' (1974), razprava v grščini. #''Tumačenje Starog zaveta kroz vekove'' (1979), Beograd. #''Sinaiti i njihov značaj u Srbiji XIV vijeka'' (1981), razprava. #''Filokalijski pokret XVIII i početkom XIX vijeka'' (1982), razprava v grščini. #''Osnove pravoslavnog vaspitanja'' (1983), veroučna knjiga. #''Duhovni smisao hrama Svetog Save'' (1987), Beograd. #''Vraćanje duše u čistotu'' (1992), Podgorica. #''Istorijski presjek tumačenja Starog zavjeta'' (1995), Nikšić.<ref>{{cite web|url=https://alchetron.com/Amfilohije-Radovi%C4%87|title=Amfilohije Radović|publisher=Alchetron, The Free Social Encyclopedia|author=|place=|language=en|date=29. november 2024|accessdate=5. november 2025}}</ref> == Navedki == {{navedek|''»Samo duša koja časno ponese svoj krst i narod koji dostojanstveno nosi taj krst i koji odstrada svoju vjeru, zaista razumiju tajne tog izvornog, hrišćanskog načina postojanja«''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref><ref>Tako je dejal Amfilohij na predavanju v priredbi „Misijskega fonda Eparhije zvorničko-tuzlanske“ v Bijeljini</ref><br>„Le duša, ki častno ponese svoj križ in ljudstvo, ki dostojanstveno nosi ta križ in ki odtrpi svojo vero, zares razume skrivnosti tega izvirnega krščanskega načina obstajanja“}} {{navedek|''»U riječi je život, ali je u riječi i smrt. I dobra i zla riječ stvara: jedna zajednicu života, druga zajednicu smrti i ništavila.«''<ref>{{cite web|url=https://zurnal.me|title=Mitropolit Amfilohije (Radović): Bez Riječi nema nam života.|publisher=zurnal.me|author=Amfilohije Radović|place=|language=cg|date=18. januar 2023|accessdate=6. september 2026}}</ref><ref>Prvič objavljeno v »Književne novine«, marec 1985</ref><br>„V besedi je življenje, toda v besedi je tudi smrt. In dobra in huda beseda ustvarja: ena skupnost življenja, druga skupnost smrti in niča.“}} {{navedek|''»Toga dana, iz tog jednopolnog braka, od Njegoševe slavne Crne Gore svi su preduslovi da se rodi - Jadogora, a od ponosnih Crnogoraca da počnu da se rađaju - jadogorci.«''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref><ref>Po prirejanju „parade ponosa“ v Beogradu, ki jo je označil za „sodomski smrad“, je bil sedaj Amfilohij odločno proti prirejanja podobne „parade“ v Podgorici rekoč, da so vsa tovrstna zbiranja nasilje nad vestjo ogromne večine ljudi in je izrazi tudi svoje odklonilno stališče do enospolnih skupnosti.</ref><br>„Na ta dan, iz te enospolne poroke, obstajajo vsi predpogoji, da se rodi – Gorjégora, a od ponosnih Črnogorcev da se začenjajo porajati - Gorjégorci“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Črnogorsko-primorska metropolija]] *[[Seznam papežev]] *[[Črnogorska pravoslavna Cerkev]] *[[Rusofilstvo]] *[[Covid-19]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} * {{cite book|last=Buchenau|first=Klaus|chapter=The Serbian Orthodox Church|editor1-last=Leustean|editor1-first=Lucian N.|title=Eastern Christianity and politics in the twenty-first century|year=2014|publisher=Routledge|isbn=9781317818656|chapter-url=https://books.google.com/books?id=zt2vAwAAQBAJ&q=Amfilohije+Radovi%C4%87&pg=PA80}} * {{cite book |last1=Šístek |first1=František |title=Spaces and Borders |chapter=Clericalization of Nationalism. Interpreting the Religious Rivalry between Serbian and Montenegrin Orthodox Churches, 1989–2009 |date=15 September 2011 |pages=117–130 |doi=10.1515/9783110228144.117 |isbn=978-3-11-022813-7 |chapter-url=https://www.researchgate.net/publication/344554789}} ;{{ikona sr}} * {{cite web|last=Stamatović|first=Aleksandar|year=1999|title=Mitropolit Amfilohije Radović i naše vrijeme|work=Kratka istorija Mitropolije Crnogorsko-primorske (1219-1999)|publisher=Rastko|url=http://www.rastko.rs/rastko-cg/povijest/istorijat/istorijat_7.html|language=sr}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Amfilohij Radović}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [http://mitropolija.com/mitropolit-crnogorsko-primorski/ Биографија митрополита Амфилохија |Митрополит цроногорско-приморски] * [https://www.youtube.com/watch?v=Jj2C8kxaKSY ДОСТОЈАН – Филм о Митрополиту црногорско-приморском Амфилохију (NEOPOREČEN – Film o črnogorsko-primorskem metropolitu Amfilohiju |Youtube] * [http://www.politika.rs/rubrike/dogadjaji-dana/Podgorici-smeta-ono-srpska-u-nazivu-SPC.sr.html Подгорици смета оно „српска“ у називу СПЦ (Podgorici je napoti tisto »srbska« v nazivu SPC) |Beograjski dnevnik „Politika“, 12. oktober 2015] *[https://redportal.pink.rs/cooltura/1843/dostojan-film-o-amfilohiju-radovicu DOSTOJAN: Film o Amfilohiju Radoviću | RedTV] * {{Internetquelle |url=http://www.mitropolija.cg.yu/mitropolit/mitropolit_l.html |titel=Amfilohije (Radović) |werk=[[Metropolie von Montenegro und dem Küstenland|mitropolija.cg.yu]] |sprache=sr |archiv-url=https://web.archive.org/web/20070523074057/http://www.mitropolija.cg.yu/mitropolit/mitropolit_l.html |archiv-datum=2007-05-23 |abruf=2020-10-30 |abruf-verborgen=1}} ;{{ikona cnr}} *[http://portalanalitika.me/clanak/201226/da-li-amfilohije-ozbiljno-prijeti-ratom-ili-se-Sali Da li gospodin Amfilohije ozbiljno prijeti ratom – ili se šali (Ali gospod Amfilohij resno grozi z vojno – ali se šali| Portalanalitika 9. januar 2017] *[https://www.slobodnaevropa.org/a/odnos-spc-i-korone-kako-je-lije%C4%8Den-amfilohije/30884695.html Kako je liječen Amfilohije od korone|Slobodna Evropa] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/index.php?title=Amfilohije_Radovi%C4%87 Amfilohije Radović – Hrvatska internetska enciklopedija] ;{{ikona de}} *[https://www.bild.de/lgbt/2020/lgbt/serbisch-orthodoxe-kirche-homophober-kirchenfuehrer-an-corona-gestorben-73674488.bild.html Serbisch-orthodoxe Kirche : Homophober Kirchenführer an Corona gestorben (SPC: Ljudomrzni cerkveni voditelj je umrl za korono) | Leben & Wissen – BILD.de] *[https://www.spiegel.de/panorama/montenegro-kirchenfuehrer-stirbt-an-corona-glaeubige-kuessen-seinen-leichnam-a-edebe9cc-ccda-4aac-abb2-f4fd49c215b3 Montenegro: Kirchenführer stirbt an Corona - Gläubige küssen seinen Leichnam (Črna gora: Cerkveni voditelj je umrl od korone – Verniki poljubljajo njegovo truplo | DER SPIEGEL] * {{Internetquelle |url=https://www.spiegel.de/politik/ausland/bischoefe-drohen-regierung-in-serbien-mit-dem-tod-a-899234.html |titel=Serbien: Bischöfe drohen Regierung mit dem Tod |werk=[[Spiegel Online]] |datum=2013-05-11 |abruf=2020-10-30 |abruf-verborgen=1}} * {{Internetquelle |url=https://www.focus.de/politik/ausland/anschuldigungen-zu-ostern-serbisch-orthodoxer-bischof-wirft-eu-tyrannei-vor_aid_951422.html |titel=Serbisch-orthodoxer Bischof wirft EU Tyrannei vor |werk=[[Focus|Focus Online]] |datum=2013-04-01 |abruf=2020-10-30 |abruf-verborgen=1}} *[https://www.spiegel.de/politik/ausland/bischoefe-drohen-regierung-in-serbien-mit-dem-tod-a-899234.html Serbien: Bischöfe drohen Regierung mit dem Tod (Srbija: Vladike grozijo vladi s smrtjo)|Spiegel Online 11. maj 2013] ;{{ikona en}} *[https://web.archive.org/web/20101126214959/http://orthodoxresearchinstitute.org/resources/hierarchs/serbia/current/bio_amfilohije_radovic_metr_montenegro.htm Metropolitan Amfilohije (Radovic) of Montenegro and the Coastlands | Arhivirano] * [https://www.youtube.com/watch?v=Jj2C8kxaKSY Documentary film about the life of Metropolitan Amfilohije] * {{Internetquelle |url=http://www.orthodoxresearchinstitute.org/resources/hierarchs/serbia/current/bio_amfilohije_radovic_metr_montenegro.htm |titel=Metropolitan Amfilohije (Radovic) of Montenegro and the Coastlands |werk=orthodoxresearchinstitute.org |hrsg=Orthodox Research Institute |sprache=en |archiv-url=https://web.archive.org/web/20061020051110/http://www.orthodoxresearchinstitute.org/resources/hierarchs/serbia/current/bio_amfilohije_radovic_metr_montenegro.htm |archiv-datum=2006-10-20 |abruf=2020-10-30 |abruf-verborgen=1}} {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= [[Visarion Kostić]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Vršac|banatski škof]] | years = 1985&ndash;1990}} {{s-aft|after= [[Atanasij Jevtić]]}} {{s-bef|before= [[Jovan Pavlović]]}} {{s-ttl|title= [[Metropolija Črnogorsko-primorska|črnogorsko-primorski metropolit]] | years = 1990&ndash;2020}} {{s-aft|after= [[Joanikij Mićović]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Radović, Amfilohij}} [[Kategorija:Rojeni leta 1938]] [[Kategorija:Umrli leta 2020]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbski četniki]] [[Kategorija:Srbski nacionalisti]] [[Kategorija:Črnogorci]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci na Papeškem vzhodnem inštitutu v Rimu]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski prevajalci]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Srbski vplivneži]] [[Kategorija:Srbski založniki]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Umrli za covidom-19]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] [[Kategorija:Pokopani v črnogorskih samostanih in cerkvah]] sgsf60u7djvoan31nnrksa46fqu03o4 6759869 6759866 2026-10-02T23:42:09Z Stebunik 55592 /* Bolezen in smrt */ 6759869 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Amfilohij}} {{drugipomeni2|Radović}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Amfilohij Radović | honorific-suffix = | native_name = Ристо Радовић/Risto Radović | native_name_lang = sr | title = [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorski]] [[nadškof]] in [[metropolija|metropolit]] | image = Amfilohije, Metropolitan of Montenegro.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Metropolit Amfilohij leta 2012 | church = [[Srbska pravoslavna cerkev]] v [[Črna gora|Črni gori]] | archdiocese = | province = | metropolis = [[Črnogorsko-primorska metropolija]] | diocese = | see = | elected = | appointed = | term = | term_start = [[30. december]] [[1990]] | quashed = | term_end = [[30. oktober]] [[2020]] | predecessor = [[Danilo Dajković|Danilo]] | opposed = | successor = [[Joanikij Mićović|Joanikij]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1967]] | ordained_by = v [[Grška pravoslavna Cerkev|Grški pravoslavni Cerkvi]]. | consecration = [[1985]] | consecrated_by = [[SPC|srbski patriarh]] [[German Đorić|German]] in drugi vladike | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | birth_date = {{birth date|1938|1|7}} | birth_place = [[Bare, Kolašin|Bare]] ([[Kolašin]], [[Zetska banovina]] [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]) | death_date = {{Death date and age|2020|10|30|1938|1|7}} | death_place = [[Podgorica]], [[Črna gora]] | buried = [[Podgoriška stolnica]] ([[Podgorica]], [[Črna gora]] | tomb = [[Podgorica]] (Stolnica Jezusovega vstajenja, [[Črna gora]]) | resting_place_coordinates = 42°26'44.5"N 19°14'53.7"E | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavni|pravoslavec]] | residence = | parents = <br> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] <br>[[Papeški vzhodni inštitut]]<br>[[Univerza v Atenah]] <ref name="Morrison86"/> | motto = | signature = Bishop_Amfilohije_Radović_-_signature.png | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Amfilohij Radović''', rojen kot '''Risto Radović''' ({{lang-sr|Ристо Радовић/Risto Radović}}, [amfilɔ̌xijɛ râːdɔv̞itɕ]<ref>{{cite web|url=https://alchetron.com/Amfilohije-Radovi%C4%87|title=Amfilohije Radović|publisher=Alchetron, The Free Social Encyclopedia|author=|place=|language=en|date=29. november 2024|accessdate=5. november 2025}}</ref> [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]] [[Črnogorci|črnogorskega]] porekla, [[bazilijanci|bazilijanec]] in [[Črnogorsko-primorska metropolija|črnogorsko-primorski]] [[metropolit]]), * [[7. januar]] [[1938]], [[Bare, Kolašin|Bare]] pri [[Kolašin]]u ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Črna gora]]), † [[30. oktober]] [[2020]], [[Podgorica]]. Njegov častni naslov, ki pa ga je v celoti nosil le on, se je glasil: : Mitropolit crnogorsko-primorski, vladika skenderijsko-brdsko-zetski i egzarh pećkog trona. (črnogorsko)<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/mitropolit-amfilohije-radovic/|title=Mitropolit Amfilohije Radović|publisher=Istinomer|author=|place=|language=sr|date=4. december 2020|accessdate=7. september 2026}}</ref><br>Črnogorsko-primorski metropolit, skenderijsko-brdsko-zetski škof in egzarh peškega trona. (slovensko)<br>Metropolitan of Montenegro and the Coastlands, Zetsko-Brdo and Skenderije, and Exarch of the Holy Throne of Peć.<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=27. junij 2014|accessdate=3. september 2026}}</ref> (angleško). == Življenjepis == [[File:Metropolitan Amfilohije as Risto Radović.jpg|thumb|200pc|left|Radović kot mlad študent]] === Poreklo in šolanje === Amfilohij se je rodil na pravoslavni [[Božič]], dne {{OldStyleDate|7. januar|1938|25. december}} kot ''Risto Radović'' v številni družini v [[Bare, Kolašin|Barah]] pri [[Kolašin]]u v Dolnji [[Morača|Morači]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]], danes [[Črna gora]].<ref name="Sistek121122">{{harvnb|Šístek|2011|pp=121–122.}}</ref>{{sfn|Stamatović|1999}}<ref>Morrison, Kenneth (2008). Montenegro: A modern history. I.B.Tauris. pp. 136, 257. ISBN 9780857714879.</ref> Nadživel ga je med drugimi tudi njegov starejši brat Vučina, ki je bil navzoč na njegovem pogrebu 2020, ter je nastopal tudi v dokumentarnem filmu o Amfilohiju z naslovom „Dostojan“.<ref>{{cite web|url=https://redportal.pink.rs/cooltura/1843/dostojan-film-o-amfilohiju-radovicu|title=DOSTOJAN: Film o Amfilohiju Radoviću|publisher=RedTV|author=|place=|language=sr|date=2020|accessdate=5. november 2025}}</ref> Bil je potomec vojvoda Mina Radovića, ki je sodeloval pri zedinjenju plemena Morača s [[Kneževina Črna gora|Kneževino Črno goro]] leta 1820. {{sfn|Stamatović|1999}} Njegov oče je bil Ćiro Radović, mati pa Mileva r. Bakić.<ref>{{cite web|url= https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral |title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref> Osnovno šolanje je končal v domačem [[Samostan Morača|Samostanu Morača]]. Nato se je vpisal v Bogoslovje sv. Sava v Samostanu Rakovica pri Beogradu (kar bi ustrezalo katoliškemu malemu semenišču), ki ga je končal 1962.<ref>{{cite web|url= https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref>{{sfn|Stamatović|1999}}. O svoji nenavadni poti do takorekoč vsiljenega duhovnega poklica pripoveduje on sam takole v eni od svojih ne vedno enakih zgodb: :»V tem kratkem tuzemeljskem življenju sem imel srečo srečevati se z izrednimi ljudmi. Predvsem je bil to moj oče, od katerega so v tistih povojnih časih zahtevali, da naj bo šolnik, ker so komunisti pobili mnogo profesorjev in duhovnikov. On pa je to zavrnil z razlago, da be bo poučeval otrok brezbožništva. To je bil njegov razlog, da ne sprejme poučevanja v osemletni šoli na Morači in zahvaljujoč njemu sem tudi jaz krenil po tej poti. On je to predlagal tudi mojim starejšim bratom, vendar oni tega niso hoteli, jaz pa sem. To ni bilo preprosto. Moral bi iti v Prizren, toda v Kolašinu so mi na vojaškem odseku to prepovedali z besedami: 'Kaj ti bo ta šola, ona je davno propadla, tega boga ni…' Potem so mi določili, da naj grem v mornarico. 'Zakaj?' sem vprašal. 'Moramo te prevzgojiti', so mi odgovorili. Nato sem prišel z očetom v Beograd. In tako greva od Cvetnega trga proti Patrijašiji<ref>S prejšnje osrednje železniške postaje, ki je za časa Aleksandra Vučića izgubila svoj namen – ostala je le klasicistična stavba brez vlakov –, je vodila pot prek Zelenega venca, kjer je Cvetni pijac (Cvetni trg) do Patrijaršije, ki pa je že tik [[Kalemegdan]]a v oddaljenosti kakih treh kilometrov</ref>, a jaz molim k Bogu, da me ne sprejmejo v Bogoslovijo. Ni uslišal moje molitve, sprejeli so me…«<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/svet/ovako-je-govorio-amfilohije-beseda-na-sajmu-knjiga/|title=Ovako je govorio Amfilohije: Beseda na Sajmu knjiga |publisher=nova.rs|author=Ranko Pivljanin|place=|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=5. september 2026}}</ref> Kot semeniščnik je v poznih petdesetih letih prejšnjega stoletja spoznal [[Justin Popović|Justina Popovića]] in občudoval ter si prisvojil njegovo rusofilstvo in nepomirljivo sovražno stališče do sodobne omike.<ref name="Buchenau6667">{{harvnb|Buchenau|2005|pp=66-67.}}<ref/> Istočasno se je posvetil študiju [[klasična filologija|klasične filologije]] na Beograjski univerzi.<ref name=official>Metropolitanate of Montenegro and the Littoral official site: [http://www.mitropolija.com/eparhijski-arhijerej/ Његово Високопреосвештенство Архиепископ Цетињски Митрополит Црногорско-приморски и Егзарх Пећког Трона Амфилохије (Радовић) ''His Eminence Archbishop of Cetinje, Metropolitan of Montenegro and the Littoral and Exarch of the Throne of Peć Amfilohije (Radovic) ''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/201404151100851/http://www.mitropolija.com/eparhijski-arhijerej/|date=15 April 2014}}</ref><ref name="Morrison104"/> Znanje si je nabiral na več evropskih vseučiliščih: v [[Pariz]]u je študiral na ruskem [[Teološki inštitut sv. Sergija, Pariz|Teološkem inštitutu svetega Sergija]], v [[Rim]]u na [[Papeški orientalski inštitut|Papeškem vzhodnem inštitutu]] in je tam tudi magistriral (1965), v [[Bern]]u pa na [[Krščanska katoliška univerza v Švici|Švicarski starokatoliški krščanski univerzi]]<ref name="Buchenau66"/> Podiplomsko šolanje je izpopolnil v Bernu in Rimu, ter nato odšel za sedem let v [[Grčija|Grčijo]], kjer je položil v roke Grkov meniške zaobljube ter sprejel ime „Amfilohij“ ter nato deloval kot jeromonah za Grško pravoslavno Cerkev.<ref name=official/> V Atenah je doktoriral z disertacijo ''„Skrivnost Svete Trojice glede na učenje sv. [[Gregorij Palama|Gregorija Palamskega]]“'' (''„Mystery of the Holy Trinity according to the Teaching of St. Gregory Palamas“'')<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref> Po enoletnem bivanju na gori Atos je odšel za profesorja v Pariz, kjer je poučeval na Pravoslavnem teološkem inštitutu sv. Sergija. 1976 se je vrnil v Jugoslavijo in postal docent, nato pa profesor katehetike na Beograjski teološki fakulteti „Sveti Jovan Bogoslov“.<ref name="Morrison86"/> 2006 je postal izredni profesor na Moskovski teološki akademiji, a 2008 na Teološkem inštitutu pri Beloruski državni univerzi.<ref name=official/> Po vrnitvi v Beograd je bil izvoljen za dekana Bogoslovne fakultete v dveh mandatih.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/mitropolit-amfilohije-radovic/|title=Mitropolit Amfilohije Radović|publisher=Istinomer ili Ispinomer|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=7. maj 2015}}</ref> === Banatski škof (1980-1990) === Maja 1985 je postal škof Banatske pravoslavne škofije s sedežem v [[Vršac|Vršcu]]<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref>. [[Škofovsko posvečenje]] je prejel 16. junija 1985 v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Beograjski stolnici sv. Mihaela Nadangela]] po rokah [[German Đorić|patriarha Germana]]. Soposvečevalci so bili: črnogorsko-primorski metropolit Danilo, bački škof Nikanor, braničevski Hrizostom, žički Stefan, šumadijski Sava, dalmatinski Nikolaj, timoški Milutin, zvorniško-tuzlanski Vasilij, avstralsko-novozelandski Vasilij, banjaluški Jefrem in mačvanski Danilo. Ustoličen je v Vršcu 21. julija 1985. <ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/zivotopis-mitropolita-crnogorsko-primorskog-amfilohija-1938-2020/|title= Životopis mitropolita crnogorsko-primorskog Amfilohija (1938-2020). Arhiepiskop Cetinjski, Mitropolit Crnogorsko-Primorski i Egzarh svetog trona Pećkog Amfilohije.|publisher=Svetosavlje|author=|place=|language=cg|date=|accessdate=5. september 2026}}</ref> Med škofovanjem v Banatu je imel korekten odnos do katoličanov. Prišel je tudi osebno s spremstvom 14. februarja 1988 na posvetitev novega [[Škofija Zrenjanin|katoliškega zrenjaninskega škofa]] [[László Huzsvár|Huzsvárja]]; prav tako so se za časa njegovega škofovanja za praznike redno obiskovali tako škofje kot duhovniki; ta povezava se je še poglabljala med kratkim škofovanjem njegovega naslednika [[Hrizostom Stolić|Hrizostoma]], ki pa je bil kmalu povišan v Žičo. To starodavno navado je enostransko pretrgal škof [[Nikanor Bogunović|Nikanor]], ki je prepovedal svojim duhovnikom kakršnekoli tovrstne stike.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison134"/><ref name="Morrison104"/> Pri koncu svoje banatske službe pa je – podobno kot v Sloveniji [[Vladimir Dedijer]] ali v Srbiji [[Vuk Drašković]], pa zgodovinar [[Vasilije Krestić]] in pisatelj [[Dobrica Ćosić]] – prišel pod vpliv velesrbskega nacionalzma, čigar glavni nosilec je bil predsednik [[Slobodan Milošević|Milošević]]. K občutku o ogroženosti Srbov je prispevala tudi tajna in zloslutna „Spomenica“ SANU (1986), ki med drugim postavlja Srbe v vlogo nedolžne in od vseh preganjane žrtve z nedokazano trditvijo, da je postala [[Jugoslavija]] srbska grobnica in da jo zato treba razbiti, ter namesto nje ustvariti „Veliko Srbijo“. Tako so šovinisti kmalu tudi Amfilohija uspeli vplesti v dnevno politiko in je začel obtoževati najprej [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliško Cerkev]]: ne sicer v Srbiji, ampak tisto na Hrvaškem, češ da sodeluje pri preganjanju tamkajšnjih Srbov, ki da ga izvaja [[Franjo Tuđman|Tuđmanova]] „ustaška“ oblast.<ref name="Kristo433447">{{cite book|last=Krišto|first=Jure|chapter=The Catholic Church in a Time of Crisis|editor1-last=Ramet|editor1-first=Sabrina P. P.|editor-last=Adamović|editor2-first=Ljubiša S. |title=Beyond Yugoslavia: politics, economics, and culture in a shattered community|xear=1995|publisher=Westview Press|isbna=9780813379531|url=https://books.google.com/books? Id=PyKoAAAAIAAJ&q=Amfilohije+Radovic|pages=433, 447}} „accusation of Croats and the Roman Catholic Church of allegedly endangering the Serb people in Croatia. Many Serbian intellectuals became involved in this anti-Catholic propagand, but the names of Vasilije Krestic, historian, Dobrica Cosic, writer, and Amfilohije Radovic, Orthodox bishop from Banat stand out.“ </ref> 1990 je postal Amfilohij eden od vidnejših kandidatov za patriarha SPC. Podporo mu je dajal tudi predsednik Milošević.<ref name="Perica143144"/> Ni pa prejel zadostnega števila glasov in se tako ni mogel uvrstiti med tri vodilne škofe, od katerih bo potem eden izvoljen z žrebom.<ref name="Sistek121122"/><ref name="Perica143144">{{harvnb|Perica|2002|pp=143-144}}</ref> == Črnogorski metropolit (1990 – 2020) == [[File:04 04 2008 Mitropolit Amfilohije B&W -potpisana-s.JPG|200px|thumb|right|<center>Črnogorski metropolit Amfilohij leta 2008]]</center> === Ustoličenje med protesti === Nekaj dni pozenje se je odpovedal stari škof [[Danilo Dajković]] svoji službi in tako je bil v decembru 1990 kot njegov naslednik in metropolit Črnogrsko-primorske metropolije izvoljen Amfilohij; to službo je opravljal z versko-političnim hrupom vse do svoje smrti.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison134"/><ref name="Sistek121122">{{harvnb|Šístek|2011|pp=121-122. }}</ref> Med opaženimi gosti ob njegovem ustoličenju so bili pesnik [[Matija Bečković]], [[Novak Kilibarda]] in zgoraj omenjeni Radovan Karadžić. <ref name="Morrison134"/> Med visoko rangiranimi srbskimi nacionalisti v [[SR Črna gora|Črni gori]] je njegova izvolitev sprožila val navdušenja.<ref name="Sistek121"/> Med domačimi [[Črnogorci]] pa so decembra 1990 na [[Cetinje|Cetinju]] zoper njegovo izvolitev izbruhnili protesti, saj je bil znan – čeprav tudi sam Črnogorec – da kot Posrbljenec oporeka Črnogorcem poseben jezik, cerkveno samostojnost in lastno državnost. Zato so mu očitali tudi pregovor: „Gori Poturice od Turaka“ („Hujši so Poturice od Turkov) v smislu, da je on kot posrbljeni Črnogorec hujši od pravih Srbov.<ref name="Sistek123"/><ref>{{cite web|url= https://www.academia.edu/65525742/The_Serbian_Proverb_Poturica_gori_od_Tur%C4%8Dina_A_Turk_Convert_Is_Worse_Than_a_Turk_Stigmatizer_and_Figure_of_Speech |title= The Serbian Proverb Poturica gori od Turčina (A Turk-Convert Is Worse Than a Turk). Stigmatizer and Figure of Speech.|publisher=academia.edu|author=Marija Mandić|place=|language=en|date=2021|accessdate=6. september 2026}}</ref> Amfilohij je bil izvoljen decembra, umeščen pa 30. decembra 1990 v [[Samostan Cetinje|Cetinjskem samostanu]]. <ref>[https://mitropolija.com/mitropoli-crnogorsko-primorski/ АМФИЛОХИЈЕ АРХИЕПИСКОП ЦЕТИЊСКИ, МИТРОПОЛИТ ЦРНОГОРСКО-ПРИМОРСКИ И ЕГЗАРХ СВЕТОГ ТРОНА ПЕЋКОГ]</ref> === Delovanje === SPC v Črni gori se je okrepila v času [[Padec komunizma|Padca komunizma 1989]] kot edina duhovna, pa tudi politična sila, ki je obstajala neokrnjena kljub [[Razpad Jugoslavije|Razpadu Jugoslavije]].<ref name="Morrison8688">{{harvnb|Morrison|2018|pp=86, 88.}} <ref name="Morrison135"/><ref name="Morrison104"/> Ko je postal metropolit, je Amfilohij takoj začel načrtno graditi nove cerkve in samostane, ter obnavljati stare cerkvene stavbe. <ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison104105"/>{{harvnb|Morrison|2015|pp=104-105.}}</ref> V tem obdobju so ljudje množično začeli iskati [[duhovnost]], pa je naraščalo števio vernikov pri svetih obredih, prejema krstov in drugih zakramentov, a oglašali so se tudi novi duhovni poklici med duhovniki, menihi in nunami, saj je prenehal polstoletni pritisk brezbožne [[ZKJ|komunistične partije]], ki je dotlej imela v Črni gori odločilen vpliv, morebiti največjega od vseh jugoslovanskih republik.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison135"/><ref name="Morrison105"/> Za pokristjanjevanje razkristjanjenih Črnogorcev se je Amfilohij posluževal tudi procesij z [[relikvija|relikvijami]] blaženega [[Vasilij Ostroški|Vasilija Ostroškega]], ki so jih pošiljali tudi v druge samostane. Poudarjal je češčenje žrtev taborišč, takoimenovanih mučencev, ki so umrli v [[Jasenovac|Jasenovcu]] med Drugo svetovno vojno in s tem netil sovraštvo do katoliških Hrvatov, saj ni bilo omenjano, da so imeli tam od ustaškega režima tudi Hrvatje in Judje svoje žrtve in da so bile podobne žrtve katoličanov tudi po Srbiji.<ref name="Morrison134"/> Delal je tudi za rehabilitacijo in kanonizacijo spornega pravoslavnega škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] kot mučenca, ki je bil sicer zaprt v [[Dachau|Dachauvu]], vendar je bil znan ne le kot antikomunist in antikatolik, ampak tudi kot zagrizen antisemit in občudovalec [[Hitler]]jevega nacizma, ki ga je – ne brez podlage – primerjal s srbskim [[svetosavje]]m.<ref name="Byford72791001581592111">{{harvnb|Byford|2008|pp=72.79.100.158.159.211.}} </ref> Na Cetinju je odprl Amfilohij novo bogoslovje, založbo „Svetigora“ ter radijsko postajo „Radio Svetigora“. <ref name="Morrison86">{{harvnb|Morrison|2018|p=86.}}</ref> Glavni nadzornik vseh teh ustanov je bil sam Amfilohij. <ref name="Buchenau800"/> 1992 je pokrenil mesečnik svoje metropolije ''„Svetigora“ '', ki izhaja še sedaj (2026). 1998 je odprl radijsko postajo na državni ravni z istim imenom – „Svetigora“. Na začetku so bili odnosi z oblastmi sprejemljivi in predsednikom [[Milo Đukanović|Milom Đukanovićem]] dokaj dobri, vendar so se zaostrovali do prave sovražnosti. Med drugim je želel uvesti v šole tudi verouk. <ref žname="Morrison8687">{{harvnb|Morrison|2018|pp=86.87}}</ref> Za časa njegovega škofovanja je bilo zgrajenih ali obnovljenih več kot 567 cerkva in samostanov. <ref>{{cite book|url=https://books.google.com/book3?id=eCa8MwEACAAJ|title=Obnova i gradnja manastira i hramova u Crnoj Gori: ljetopis obnove, sanacije, rekonstrukcije i izgradnje u Mitropoliji Crnogorsko-primorskoj: 1990-2010|publisher=Mitropolija Crnogorsko-primorska|author=Jovan B. Markuš|place=|language=sr|date=2010|accessdate=31. avgust 2026}}</ref>Spodbudil je po zgledu katoliške »Karitas« v več črnogorskih mestih [[dnevna kuhinja|dnevne kuhinje]], kjer se je prehranjevalo čez 600 najbolj ranljivih družin z vsakdanjim toplim obrokom; tudi število prejemnikov enkratne pomoči v živežu je bilo veliko.<ref>[https://www.novosti.rs/vesti/planeta.300.html:830036-Topli-obrok-uz-blagoslov-Mitropolija-crnogorsko-primorska-pomaze-i-hrani-nevoljnike-u-svoje-cetiri-narodne-kuhinje Topli obrok uz blagoslov: Mitropolija crnogorsko-primorska pomaže i hrani nevoljnike u svoje četiri narodne kuhinje], Večernje novosti (2019) </ref> == Politično delovanje in smrt == [[File:Свјетлопис гроба митрополита Амфилохија у Саборном храму у Подгорици4.jpg|thumb|right|200px|Amfilohijev grob v [[kripta|kripti]] [[Podgoriška stolnica|Podgoriške stolnice]] ]] === Protestne »litije« === [[File:Protest in Podgorica, Jan 2020.jpg|thumb|200px|right| „Protestne litije“ pred [[Podgoriška stolnica|Podgoriško stolnico]] [[26. januar|26. januarja]] [[2020]] ]] Novi zakon o verskih skupnostih je konec decembra 2019 [[de jure]] prenesel lastništvo nad cerkvenim premoženjem, ki si ga je od 1920 prilastila na novo ustanovljena SPC, na črnogorsko državo.<ref>{{cite news|url=https://www.nytimes.com/reuters/2019/12/26/world/europe/26reuters-montenetro-protest.html|title=Serbs Protest in Montenegro Ahead of Vote on Religious Law|agency=Reuters|date=26. december 2019|work=The New York Times|access-date=5. januar 2020|language=en-US|issn=0362-4331}}</ref> Amfilohij je takrat takorekoč pobesnel in nahujskal Srbe na množične proteste, češ da je s tem državnim napadom na cerkveno premoženje ustvarjena brezzakonita družba; pozivu so sledile množične cestne litije ali procesije in zapore prometnic, pa tudi včasih grobo posredovanje policije in zaporne kazni za nekatere udeležence, časnikarje in cerkvenjake; pretepen naj bi bil tudi Amfilohijev posrednik in škofo-vikar budimljansko-nikšički [[Metodij Ostojić|Metodij]] (*1976), ki je bil prepeljan na zdravljenje v beograjsko [[VMA]], kjer so temu dogodku mediji še napihnili.</ref>{{cite web|url=https://balkaninsight.com/2019/06/14/montenegros-attack-on-church-property-will-create-lawless-society/|title=Montenegro’s Attack on church Property Will Create Lawless Society|date=14. junij 2019|website=Balkan Insight|language=en-US|access-date=5. Januar 2020}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/444908/Episkop –Metodije-posle-prebijanja-u-Crnoj-Gori-hospitalizovan-na-VMA|website=Politika Online|access-date=20. Januar 2020}}</ref> 29. decembra 2019 je Škofovski sinod SPC v Črni gori izobčil predsednika Mila Đukanovića in njegovo vlado, ki je prinesla ta sporni zakon o verski svobodi, ki pa je pravzaprav izenačil vse verske skupnosti, podobno kot drugod po svetu v demokratičnih državah. SPC pa je hotela ohraniti svoje prigrabljene privilegije.<ref>[https://web.archive.org/web/20230408102238/https://www.b92.net/info/vesti/index.php? yyyy=2019&mm=12%E2%85%86=29&nav_category=167&nav_id=1636336&version=amp Episkopski savet: Milo i poslanici izopšteni iz SPC], B92</ref> Amfilohij je kljub prepovedi množičnega zbiranja od strani Zdravstvenega ministrstva zaradi sočasnega izbruha koronine pandemije nadaljeval in še naprej vodil množične proteste; glavni povod za to je bilo omenjeno sprejetje zakona, po katerem se stanje cerkvenega premoženja vrača v status quo pred letom 1920, ko je to bilo državna črnogorska lastnina. Amfilohij je to začel konec 2019, nadaljeval pa z nezmanjšanim zagonom tudi v letu korone 2020, ko še ni bilo cepiva in je bila lahko vsaka okužba usodna. Protesniki so po celi Črni gori jemali iz cerkva bandere, svete ikone in križe, ki so jih nosili v protestnih procesijah za dosego določenih političnih ciljev: ne le, da bi odstavili sporni zakon, ampak tudi oblast, ki ga je sprejela. Oporečniški politično-cerkveni shodi so se nadaljevali vse do avgusta 2020, seveda ne upoštevajoč zdravstvenih previdnostnih ukrepov ampak njim navkljub v organizaciji srbskega metropolitanskega vodstva in navadno tudi pod osebnim Amfilohijevim vodenjem. <ref>{{cite web|url=http://www.politika.rs/sccc/clanak/449003/Nastavljene-litije-sirom-Crne-Gore|title=Настављљене литије широм Црне Горе|website=Politika Online|access-date=2. marec 2020}}</ref> Amfilohij je torej od začetka 2020 vodil množične proteste, kjer kljub prepovedi zbiranja ob izbruhu pandemije korone niso upoštevali nobenih zdravstvenih predpisov in priporočil; udeleženci niso nosili niti varnostnih krink niti se držali potrebne razdalje. Poleg tega so v cerkvah tudi o [[Velika noč |velikonočnih praznikih ]] nadaljevali obhajanje večjega števila vernikov po starodavni vzhodni praksi z isto žličko; ne čudi, da se je končno okužil tudi on sam, ki je prepričeval svojo okolico, da korone ni, ampak da je to zahodna [[teorija zarote]]. Najprej je bolezen tajil prek videa ter se je nato zdravil v domači oskrbi in šele po pozitivnem testu na covid-19 je 7. oktobra privolil, da ga sprejmejo v bolnišnico. Kljub temu, da so mu srbske oblasti ponujale zdravljenje v najsodobnejši tovrstni bolnici, je ostal „doma in delil usodo drugih Črnogorcev“. <ref>{{cite web|url=https://www.bild.de/lgbt/2020/lgbt/serbisch-orthodoxe-kirche-homophober-kirchenfuehrer-an-corona-gestorben-73674488.bild.html|title= Serbisch-orthodoxe Kirche:Homophober Kirchenführer an Corona gestorben|publisher=Bild.de|author=Marco Schenk|place=|language=de|date=30. oktober 2020|accessdate=4. november 2025}}</ref> Čeprav sta imela na začetku veliko skupnih točk in sta takorekoč sodelovala, so se kmalu začele kazati vedno večje razpoke. Prvič se je tokrat Amfilohij celo spustil neposredno v ostro volilno kampanjo zoper Đukanovića skupaj s svojimi verskimi in civilnimi fanatičnimi somišljeniki prav v nasprotovanju novemu spornemu »Zakonu o verski svobodi«, ki je pravzaparav enakopravno obravnaval vse črnogorske verske skupnosti. Septembra 2020 je tako na predsedniških volitvah bil Đukanović poražen, izvoljen pa z novo parlamentarno večino Amfilohijev somišljenik [[Zdravko Krivokapić]], ki je napovedal, da bo odpravil sporni zakon.<ref>[https=//www.vijesti.me/vijesti/politika/471639/dio-poslanika-df-a-nije-prisustvovao-ntoniranju-himne Objavili dokument: Poslanici tri koalicije podržali Krivokapića za mandatara], Vijesti, 23. september 2020</ref> === Bolezen in smrt === Amfilohij je nadaljeval srečanja s cerkvenimi in civilnimi posamezniki, pa tudi z večjimi ali manjšimi skupinami, češ da korana ne obstaja in da je to teorija zarote. Zato ni čudno, da se je ob teh številnih stikih tudi sam okužil. 7. oktobra 2020 se je počutil zelo utrujenega in izčrpanega. Čeprav je sam razglašal, da covid-19 sploh ne obstaja in da je to še ena zahodna teorija zarote, so ga končno le pregovorili, da se je dal testirati in sicer se je test pokazal pozitiven. Prek videa pa je s šibkim glasom tajil kakršnokoli bolezen, češ da je samo utrujen in da se bo še vzpenjal na Lovčen, ko si opomore. Bolezenski znaki pa so vedno bolj prihajali do izraza in ga prisilili k iskanju zdravniške pomoči. Najprej ni hotel v bolnišnico in se je zdravil kar doma. 7. oktobra 2020 je bil pozitiven na korono.<ref>{{cite web|url=https://www.nytimes.com/2020/10/07/world/montenegros-most-prominent-cleric-has-tested-positive.html|title=Montenegro’s most prominent cleric has tested positive|work=[[The New York Times]]|date=7. oktober 2020|accessdate=31. avgust 2026}}</ref> Zdelo se je, da gre na boljše in 20. oktobra je bil test negativen. Po mnenju zdravstvene službe pa so koronini testi samo 90% zanesljivi in zato na rezultate ni mogoče prisegati z gotovostjo. Zdravje pa se mu je hitro slabšalo ter je vedno težje dihal. Voditeljica Pljučnega oddelka v podgoriški bolnici [[Jelena Borovinić]] je ugotovila, da je njegovo zdravje ogroženo ter „ga je dala na umetno prezračevanje“ („was placed in the mode of invasive ventilation“). Hudo okuženi je imel obe pljučni krili zaradi [[pljučnica|pljučnice]] in koroninih zapletov ter je po prejemu [[sveta evharistija|svetegao obhajila]] umrl 30. oktobra 2020 ob 8:20 star 82 let.<ref>{{cite web|url=http://rs.n1info.com/Region/a666432/Preminuo-mitropolit-Amfilohije.html|title=Preminuo mitropolit Amfilohije|publisher=N1|date=30. oktober 2020|accessdate=30. oktober 2020|archive-date=1. november 2020|archive-url=https=//web.archive.org/web/2020 11001030207/http://rs.n1info.com/Region/a666432/Preminuo-mitropolit-Amfilohije.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=https://nova.rs|title=Ovako je govorio Amfilohije: Beseda na Sajmu knjiga |publisher=nova.rs|author=|place=|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=5. september 2026}}</ref> Srbski ambasador v Črni gori [[Vladimir Božović]] je potrdil, da je srbska vlada ponudila Amfilohiju zdravljenje v najsodobnejši tovrstni bolnici v beograjski [[Batajnica|Batajnici]], vendar je vladika odklonil, češ da bo ostal doma in delil usodo drugih sonarodnjakov. Po njegovi želji so ga pokopali v kripto [[Podgoriška stolnica|Podgoriške stolnice]] Jezusovega vstajenja v grobnico, ki si jo je pripravil že za življenja. Svojo knjižnico, ki obsega nekaj tisoč knjig, je podaril srednjeveškem [[Samostan Stanjevići|Samostanu Stanjevići]].<ref>[https://www.slobodnaevropa.org/a/30903460.html Mitropolit negativan na korona virus, Srbija nudila liječenje], Radio Slobodna Evropa, 20. oktober 2020</ref> Kljub prepovedi zbiranja zaradi širjenja koronavirusa so se zbrali pred Podgoriško stolnico na tisoče vernikov, saj jih je k množičnemu zbiranju spodbujal že dolge mesece prav pokojnik. Pogrebne maše so se udeležili številni pravoslavni cerkveni poglavarji in politiki iz Črne gore in sosednjih dežel kot tudi njegov prijatelj pesnik [[Matija Bećković]], ki mu je spesnil prigodno žalostinko. <ref>[https://www.vijesti.me/vijesti/drustvo/482571/sahranjen-mitropolit-crnogorsko-primorski-amfilohije Sahranjen mitropolit crnogorsko-primorski Amfilohije], Vijesti, 1. november 2020</ref><ref>[https://www.nedeljnik.rs/uzivo-sahrana-mitropolita/ Sahranjen mitropolit Amfilohije: Kako se od „Đeda“ oprostila Crna Gora (a i Srbija)], Nedeljnik, 1. november 2020</ref>. V sožalnem telegramu je beograjski mufti [[Mustafa Jusufspahić]] izrazil spoštovanje do pokojnika in omenil, da so med majskimi protesti 2004 – ko je Kosovo enostransko razglasilo neodvisnosti – srbski huligani napadli in hoteli zažgati [[Mošeja Bajrakli, Beograd|Mošejo Bajrakli]]; tedaj se je le metropolit Amfilohij postavil pred podivjano drhal in obvaroval ta hram, „ter branil dobro od hudega v nas vseh“ („defending good from evil in all of us“). <ref>[https://www.vijesti.me/vijesti/drustvo/482431/muftija-mustafa-jusuf-kada-su-huligani-palili-nasu-dzamiju-hrabri-mitropolit-je-stao-ispred-mase-da-je-brani Muftija Mustafa Jusufspahić: Kada su huligani palili našu džamiju, hrabri mitropolit je stao ispred mase da je brani], Vijesti, 31. oktober 2020</ref> Vlada je odklonila predlog glede državnega dneva žalovanja, vendar so to storile posamezne krajevne skupnosti in občine. Ko se je ob pogrebnih slovesnostih gnetla večtisočglava množica, so le redki od cerkvenih ali civilnih dostojanstvenikov nosili obvezne krinke ali se držali varnostne razdalje. Srbskemu predsedniku – ki je imel v Amfilohiju zaradi Kosova nepomirljivega nasprotnika – so prepovedali govor. Med večurno žalno slovesnostjo je zanesljivo nosil krinko podgoriški katoliški župnik, ki pa ni mogel stran od množice. Po pogrebu je on sicer bil negativen na koroninem testu, vendar je prinesel virus v svojo skupnost in tako so se okužili vsi njegovi kolegi – eden od njih je skoraj umrl. Okužile pa so se tudi tamkajšnje redovnice, ki skrbijo za vzdrževanje cerkvenih prostorov in za gospodinjstvo podgoriške redovne skupnosti. O tem so mediji pa mediji popolnoma molčali, kakor tudi o mnogih okužbah tudi s smrtnim izidom zaradi zanemarjanja nujnih zdravstvenih previdnostnih ukrepov. Pogrebne slovesnosti je vodil 1. novembra 2020 srbski patriarh Irenej, ki se je tudi okužil. 4. novembra 2020 je bil pozitiven na testu za COVID-19, potem ko se je udeležil pogreba od korone umrlega Amfilohija.<ref name=openfuneral /> the 1 November funeral of [[Metropolitanate of Montenegro and the Littoral|Metropolitan]] [[Amfilohije Radović|Amfilohije]], who also tested positive and had died from COVID-19.<ref>{{cite web |title=Serbian Orthodox Church head tests positive for coronavirus |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a668422/Serbian-Orthodox-Church-head-tests-positive-for-coronavirus.html |website=rs.n1info.com |date=4 November 2020 |access-date=20 November 2020 |archive-date=28 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201128062010/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a668422/Serbian-Orthodox-Church-head-tests-positive-for-coronavirus.html |url-status=dead }}</ref>Velika množica na Amfilohijevem pogrebu ni upoštevala socialne distance ali nosila mask, Amfilohijeva krsta pa je bila vrh vsega med obredom odprta in mnogi so okuženo truplo celo poljubljali – matere pa so k njemu dvigovale svoje otroke.<ref name="openfuneral">{{Cite web|url= https://www.cnn.com/2020/11/20/europe/serbian-orthodox-church-patriarch-irinej-dies-covid-19-intl/index.html |title=Church patriarch dies from Covid-19 after leading open-casket funeral of bishop killed by the virus|first1=Martin|last1=Goillandeau |first2=Kara|last2=Fox |website=CNN|date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref><ref name="bbc2011">{{cite news |title=Covid-19: Serbian Orthodox Patriarch Irinej dies |work=BBC News |date=20 November 2020 |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-55013132 |access-date=20 November 2020}}</ref> Srbski patriarh Irenej pa se je med pogrebom okužil in se nato vrnil v Beograd, kjer so ga takoj sprejeli na zdravljenje. 14. novembra je bilo objavljeno, da je njegovo zdravstveno stanje "stabilno in pod nadzorom med zdravljenjem" v vojaški bolnišnici za COVID na Karaburmi v Beogradu, a že 19. novembra je bil intubiran.<ref>{{cite web |title=Military hospital says Serbian church head well |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a672087/Military-hospital-says-Serbian-church-head-well.html |website=rs.n1info.com |date=14 November 2020 |access-date=20 November 2020 |archive-date=14 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201114192218/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a672087/Military-hospital-says-Serbian-church-head-well.html |url-status=dead }}</ref><ref name="bbc2011"/> Nekateri mediji so že poročali, da je Irenej umrl; Srbska pravoslavna cerkev pa je izdala izjavo, v kateri je te trditve ovrgla, vendar je dejala, da se Irinejevo zdravstveno stanje slabša.<ref>{{cite news|url = https://www.b92.net/eng/news/society.php?yyyy=2020&mm=11&dd=19&nav_id=109720 |title = The condition of the Patriarch is difficult; SPC issued a statement|work = [[B92]]|date = 19 November 2020|access-date = 19 November 2020}}</ref> Nekateri tiskovni prestavnii so še vedno vztrajali, da so novico o Irenejevi smrti potrdili ugledni viri.<ref name="nova.rs">{{cite web |title=Zvanični izvori: Patrijarh živ, u teškom stanju |url=https://nova.rs/vesti/drustvo/patrijarh-irinej-u-teskom-stanju/ |website=nova.rs |date=19 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref>Irenejeva smrt je bila uradno objavljena 20. novembra ob 7.07 po srednjeevropskem času.<ref name="spc2011">{{cite web |title=Serbian Patriarch Irinej reposed in the Lord |url=http://www.spc.rs/eng/serbian_patriarch_irinej_reposed_lord |website=spc.rs |access-date=20 November 2020 |archive-date=20 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201120114149/http://www.spc.rs/eng/serbian_patriarch_irinej_reposed_lord |url-status=dead }}</ref><ref name="reuters1">{{cite news |title=Patriarch of Serbian Orthodox Church dies of coronavirus |url=https://www.reuters.com/article/serbia-patriarch-death/patriarch-of-serbian-orthodox-church-dies-due-to-coronavirus-idINKBN2800LP |website=reuters.com |date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020|last1=Vasovic |first1=Aleksandar }}</ref><ref name="bbc2011"/> Istega dne sta razglasili tridnevno žalovanje po njegovi smrti tako srbska vlada kot vlada Republike Srbske. V bližnji časovni oddaljenosti sta torej okužbi korone podlegla kar dva najpomembnejša srbska cerkvena dostojanstvenika. Nasprotniki so omenjali Amfilohijeve izjave, da ni korone: „Amfilohije kaže: ’Nema korone’! Korona kaže: ’Nema Amfilohija!’“<ref name="condolences">{{cite web |title=Three-day mourning in Serbia, RS, Budva over SPC Patriarch's death; condolences |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a674371/Three-day-mourning-in-Serbia-after-SPC-Patriarch-s-death.html |website=rs.n1info.com |access-date=20 November 2020 |archive-date=20 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201120122859/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a674371/Three-day-mourning-in-Serbia-after-SPC-Patriarch-s-death.html |url-status=dead }}</ref> == Ocena == [[File:Predstavnici SPC na obeležavanju 70. godišnjice Novosadske racije (2).JPG|200px|thumb|right|Spredaj: Metropoliti [[Vasilij Kačavenda|Kačavenda]] (v rdečem, levo), [[Amfilohij Radović|Amfilohij]] (v belem, sredi) in [[Porfirij Perić|patriarh Porfirij]] (v rdečem, desno) ]] === Vsestranski izobraženec, vendar ozek rusofil === Amfilohij je bil zelo izobražen, pa je temeljito splošno in teološko izobrazbo zahteval tudi od svojih bogoslovcev. Bil pa je znan tudi kot mnogojezičnež. Tekoče je govoril [[srbščina|srbsko]], [[italijanščina|italijansko]], [[nemščina|nemško]], [[francoščina|francosko]], [[grščina|grško]] in [[ruščina|rusko]] {{sfn|Stamatović|1999}}, uporabljal pa je lahko brez težav tudi [[staroslovanščina|staroslovanščino]], [[stara grščina|staro grščino]] in [[latinščina|latinščino]]. <ref name="politika.rs">{{cite web|url=http://www.politika.rs/scc/clanak/465598/Ko-je-bio-mitropolit-Amfilohije-vladik-koji-nikog-nije –ostavljao-ravnodusnim|title=Ко је био митрополит Амфилохије – владика који никог није остављао равнодушним|publisher=Politika Online|author=|place=Beograd|language=sr|date=30. oktober 2020|accessdate=31. avgust 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://slobodnahercegovina.com/na-danasnji-dan-rodjen-je-mitropolit-amfilohije/|title= „На данашњи дан рођен је Митрополит Амфилохије“|publisher=Слободна Херцеговина|author=|place=|language=sr|date=30. oktober 2020|accessdate=31. avgust 2026}}</ref> Bil je vpliven član „Združenja književnikov Srbije“, pa tudi „Združenja književnikov Črne gore“. {{sfn|Stamatović|1999}} Neprikrito je nastopal kot vidni zagovornik rusofilstva in velesrbstva, njegovega kosovskega mita in je brez pomisleka samega sebe razglašal za srbskega četnika in nacionalista.<ref name="Morrison104"/><ref name="Sistek 121">{{harvnb|Šístek|2011|p=121}}</ref> To je potekalo v popolnem soglasju s porastjo srbskega nacionalizma, ki ga je spodbujala vplivna in agresivna politika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]]; SPC je še prednjačila v spodbujanju nacionalne nestrpnosti med srbskim prebivalstvom v raznih jugoslovanskih republikah. V Črni gori je tako korenito smer predstavljala prav Amfilohijeva osebnost.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison104"/>Večina pravoslavnih škofov je takrat podpirala zamisel o Veliki Srbiji, ki naj bi nadomestila Titovo Novo Jugoslavijo; v njej naj bi prek etničnega čiščenja Srbom sovražnih narodov živeli vsi „osvobojeni“ in „etnično očiščeni“ Srbi, kar bi po prvotnih radikalnih načrtih zajemalo prostor celotne Jugoslavije; glede na poznejše hude vojaške poraze začenši z izgubo Slovenije pa bi se zadovoljili „samo z manjšim področjem“ z zahodno mejo Virovitica-Karlovac-Karlobag, medtem ko bi na jugovzhodu mejili na Makedonijo. Amfilohijeve izjave glede Kosova so pozivale na nepomirljiv boj proti katoliškemu in protestantskemu Zahodu, kakor tudi muslimanskemu Vzhodu, češ da so vsi skupaj „nezdrav veter, ki hoče neprestano ugaševati to sveto luč“, ki se imenuje Srbija („an insane wind trying ceaselessly to extinguish this sacred lamp“, defined as Serbia).<ref name="MacDonald243"/>{{citebook|last=MacDonald|first=David Bruce|chapter=The importance of Being European: Narratives of East and West in Serbian and Croatian Nationalism|editor1-frst=Ireneusz Paweł|editor2-first=Andrzej Marcin|title=Multiplicity of nationalism in contemporary Europe|year=2010|publisher=Rowman & Littlefield|isbn=97807391239123072|chapter-urla=https://books.google.com/books?id=jquJ8M|WGYC&q=Islam+Amfilohije+Radovic&pg=PA243|pages=243}}</ref> Res je sicer, da je v besedah svoje ideje povezoval s krščansko ljubeznijo in poudarjal, da je njegovo orožje le v besedah; krvavi dogodki, ki so tem besedam sledili, pa so pokazali, da so bojeviteži raznih barv te nestrpnosti razumevali čisto konkretno in nekrščansko. Ne le v teoriji, marveč tudi z orožjem v roki, so se novodobni teologi SPC zoperstavljali svojim starejšim kolegom, ki so nahajali neki »modus vivendi« s komunističnim jugoslovanskim sistemom. <ref name="Buchenau7879">{{harvnb|Buchenau|2005|pp=78.79}}</ref> Bode v oči Amfilohijev [[sovražni govor]] zoper [[katolištvo|katoliške]] [[Hrvati|Hrvate]] in [[islam|muslimanske]] [[Bošnjaki|Bošnjake]], ki ne vsebuje niti trohice sicer v besedah zelo glasno in stalno oznanjevane krščanske ljubezni.<ref name="Carmichael32''>{{cite book|last=Carmichael|first=Cathie|title=Ethnic cleansing in the Balkans= nationalism and the destruction of tradition|year 2003|publisher=Routledge|isbn=9781134479535|url=https://books.google.com/books?id=yb=RI4KwwdIC&q=anti+Islam+A,fočpjoke+Radpvoc&pq=PT62|pages=32}}</ref><ref name="Velikonja163"/> V letu 1992, ko je bila na vrhuncu srbsko-črnogorska agresija na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino spremljana z neizprosnim etničnim čiščenjem, tega visoki srbski cerkveni dostojanstveniki niso brzdali ali obsojali (kar bi bilo v skladu z evangeljskim naukom o krščanski ljubezni), temveč so poseganja vojaških, pa tudi polvojaških formacij, skupaj z Amfilohijem še podžigali. Nekaj vsakdnjega je postalo požiganje katoliških ali muslimanskih verskih stavb, pa tudi sovražni govor zoper „neprijateljske“ Bošnjake, Hrvate in Albance (Kosovarje). Vso krivdo za vojne zločine je visoki srbski kler valil s svojih sonarodnjakov na genocidne težnje, ki naj bi jih spodbujal s teorijami zarote nihče drug kot [[Vatikan]], pa seveda celoten Zahod.<ref name="Sells65">{{cite book|last=Sells|first=Michael A. |title=The bridge betrayed: Religion and genocide in Bosnia|year=1996|publisher?University of California Press|isbne=9780520922099|url=https://books.google.com/books?id=FadxZ6F2uEAC&q=anti+Islam+Amfilohije+Radovic&pg=PA65|pages=65}}</ref> V zgodnjih 90-ih letih sta pravoslavna škofa izobraženi Amfilohij in sporni [[Vasilij Kačavenda|Kačavenda]] hujskaško poglabljala verske in narodnostne razlike med jugoslovanskimi narodi pod pretvezo, da so se vsi oni zarotili zoper SPC in da se Srbi morajo braniti, saj so od vsepovsod ogroženi. Tozadevni pomirjevalni poskusi [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanskega]] [[Alojzij Šuštar|Šuštarja]] in [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Franc Perko|Perka]] so bili neuspešni in so se razbili ob zidu popolnega nerazumevanja in nacionalistične blaznosti, v kateri so pravoslavni cerkveni krogi prednjačili.<ref name="LittleSwearer14">{{cite book|last1=Little|first1=David|last2=Swearer|first2=Donald|chapter=Introduction|editor1-last=Little|editor1-first=David|editor2-last=Swearer|editor2-first=Donald K. |title=Religion and Nationalism in Iraq: A Comparative Perspective|year=2006|publisher=Harvard University Press|isbn=9780945454410|url=https://books.google.com/books?id=E1rXAAAAMAAJ&q=Amfilohije+Radovic|pages=14}}</ref> Amfilohij je trdil, da je »naravno okolje« Srbov le v »pravoslavnem vzhodnem krščanstvu« in da se zato morajo bojevati ne le zoper katoliški in protestantski Zahod, ampak tudi zoper islam. Da bi agresivnost opravičeval, je v zvezi s tem zatrjeval, da »brez smrti ne more biti vstajenja«, kar je sicer točno, vendar v tej zvezi zavajajoč sofizem. Iz evangelija sledi namreč, da Kristus ni žrtvoval drugih, ampak samega sebe. Poleg tega pa se ni daroval za zemeljsko, ampak za nebeško kraljestvo, ki pripada vsem ljudem. Sveto pismo da jasno vedeti, da Božje kraljestvo ni pozemeljske, ampak duhovne narave in da ga ni treba braniti z zemeljskim orožjem; toliko manj pa voditi osvajalno vojno pod pretvezo širjenja Božjega kraljestva.<ref>Janezov evangelij 18,36s</ref> Vrh tega veže kristjana in tudi cerkvenega dostojanstvenika zapoved ljubezni do sovražnikov<ref>»Če kdo pravi: 'Ljubim Boga', pa sovraži svojega brata, je lažnivec« 1 Jn 4,20</ref>.V zvezi s to nedoslednostjo med krščanskim naukom o ljubezni in metropolitovim spodbujanjem ene strani v bratomorni državljanski vojni je lažje dojeti, čemu so ga nasprotniki zmerjali s satanom.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/214320/dok_je_buktio_rat_u_bosni_1993_godine_cetinjani_su_ovako_dochekali_amfilohija_risto_sotono_video.html|title=DOK JE BUKTIO RAT U BOSNI 1993. GODINE, CETINJANI SU OVAKO DOČEKALI AMFILOHIJA: 'Risto sotono...' (VIDEO)|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=|language=bs|date=4. september 2021|accessdate=5. november 2025}}</ref><ref name="Heinrich150">{{cite book|last=Heinrich|first=Hans-Georg|chapter=Towards a Cultural Theory of Transition: The Strange Architecture of Post-Communist Societies|editor1-last=Heinrich|editor1-first=Hans-Georg|title=Institution Building in the New Democracies. Studies in Post-Post-Communism|year=1999|publisher=Collegium Budapest/Institute for Advanced Studies|isbn=9789638463913|urla=https://books.google.com/books?id=Qh4kAQAAIAAJ&q=According+to+the+Serbian+patriarch+Amfilohije+Radovic%2C+the+%22natural+space%22+for+the+Serbian+people+is+the+orthodox+East.+And+it+must+fight+against+the+Catholic+and+Protestant+West%2C+as+well+as+against+Islam%3A+%22without+death+there+will+be+no+resurrection%22. |pages=150}} „According to the Serbian patriarch Amfilohije Radovic, the „natural space“ forthe Serbian people is the Orthodox East. And it must fight against the Catholic and Protestant West, as well as against Islam: „without death there will be no resurrection“. </ref> Široka javnost je v njem prepoznala eno od najbolj spornih osebnosti SPC.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs|title=Mitropolit Amfilohije Radović|publisher=Istinomer|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=7. maj 2015}}</ref> Posebej pa so ga imeli v želodcu Črnogorci, ki niso pohodili svoje slavne zgodovine in narodnosti. Ko je leta 1993 besnela vojna v Bosni, so Cetinjci pričakali Amfilohija znanega kot vojnega hujskaša z besedami: „Risto sotono!“ Zastopal je namreč nacionalistična in klerofašistična stališča in skrival ter poveličeval vojne zločince. Posebno naklonjenost je izražal do [[Ratko Mladić|Ratka Mladića]] in [[Radovan Karadžić|Radovana Karadžića]], katerega je imenoval za „besmrtnika“. V nasprotju s tem in drugimi srbskimi pravoslavnimi škofi se je tedaj preproto ljudstvo Cetinja krepko zoperstavilo sodelovanju črnogorskih mož in fantov v vojnah na področju bivše Jugoslavije, posebej napadu na sosednjo [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]], zlasti pa bombardiranju [[Dubrovnik]]a. {| |- ! Skup je prekinut pjesmom<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/214320/dok_je_buktio_rat_u_bosni_1993_godine_cetinjani_su_ovako_dochekali_amfilohija_risto_sotono_video.html|title=DOK JE BUKTIO RAT U BOSNI 1993. GODINE, CETINJANI SU OVAKO DOČEKALI AMFILOHIJA: 'Risto sotono...' (VIDEO)|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=|language=bs|date=4. september 2021|accessdate=5. november 2025}}</ref> ! Srečanje je prekinila pesem |- | <poem> „Nikad neće Crna Gora bit’ obala srpskog mora“ </poem> | <poem> „Črna gora nikdar ne bo obala srbskega morja“ </poem> |} === Črnogorec proti Črnogorcem === Amfilohijeve očitke črnogorski vladi in njeni politiki bi lahko strnili v nekaj smeri: #Spodbujanje "montenegrinstva"<ref> „montenegrinstvo“ od italijanske besede za Črno goro: „Monte Negro“</ref>, odpovedovanje od "srbstva" in "montenegrizacija" Črne gore #vrnitev prek referenduma k samostojnosti in ločitev od Srbije, s katero je bila po prenehanju Jugoslavije nekaj časa povezana v državno skupnost „[[Srbija in Črna gora]]“ #priznavanje Kosova kot samostojne države od strani Črne gore; to Amfilohiju pomeni izdajo zapuščine črnogorskih posvetno-verskih vladarjev Petrovićev #vstop Črne gore v NATO in "oddaljevanje" od Rusije. #Kakor si je domišljijsko in mitsko zamislil „pogibijo“<ref> „pogibija“ v pomenu „pogine u borbi za slobodu otadžbine“ tj.: „pade v boju za svobodo domovine“</ref> in svetništvo kneza [[Lazar Hrebljanović|Lazarja]], je Amfilohij toliko bolj doživljal priznanje Kosova kot najhujše dejanje izdaje. Zato on čisto nekrščansko preklinja podpisnike in uporablja pesniški besednjak kosovskega mita, pozivajoč srbsko mladino da za Kosovo "ginu do posljednjeg"<ref> „ginu do posljednjeg za Kosovo“ – da se gredo vojskovat za ohranitev ali pridobitev Kosovega pod srbsko oblast, pa četudi bi v boju vsi padli oziroma umrli vsi do zadnjega.</ref>. #Tiste politike – na prvem mestu misli na srbskega predsednika [[Boris Tadić|Tadića]], ki je bil na položaju 2004-2012; še bolj ima v želodcu njegovega naslednika [[Aleksandar Vučić|Vučića]], ki ga je nasledil ter bil neprestano na oblasti vse do 2026. Obadva in njima podobne imenuje „brez glave in brez vesti“, ker so dovolili ločitev Kosova in Metohije od Srbije in od Črne gore.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref> Podobno pa razpolagajo z očitki njegovi nasprotniki: # Njegov življenjepis odkriva sicer človeka, ki mu ni tuje bistvo krščanske vere in bi od njega smeli pričakovati, da se bo držal njene osnovne usmeritve, da je mogoče doseči zveličanje z vero, ljubeznijom in ponižnim moralnim življenjem. Vendar je „malo ljudi v Črni gori in širje, ki izzivajo toliko nasprotovanj, kot osebnost metropolita Črnogorsko-primorske metropolije na Cetinju, Amfilohija Rista Radovića“ (Reuters) Večina njegovih izjav spada namreč v sam vrh mizantropije, šovinizma, homofobije in vseh drugih najmračnejših načinov izražanja človeški zavesti.<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/56874-svetosavski-zilot-u-akciji|title= Svetosavski zilot u akciji|publisher=antenam.net|author=Mirjana Dragaš & Slobodan Jovanović|place=|language=sr|date=5. november 2017|accessdate=6. september 2026}}</ref> #Z opravljanjem zadušnice zanj zahteva rehabilitacijo [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] kot začetnika odpora proti fašizmu, češ da njegova vloga med Drugo svetovno vojno ni dovolj razsvetljena in da je nedolžna žrtev komunističnega maščevanja; njegovi četniki pa so ne le sodelovali z okupatorji v boju proti komunističnim partizanom, ampak tudi širili „Veliko Srbijo“ z „etničnim čišćenjem hrvaškega in iztrebljanjem muslimanskega prebivvalstva“ <ref>Mihailović je napisao „Instrukciju (20. decembar 1941) komandantima na terenu u kojoj stoji uz glavni cilj četničkog pokreta - stvaranje velike Srbije, kao drugi primarni cilj - etničko čišćenje hrvatskog i uništenje muslimanskog stanovništva.</ref> ter nad njimi počenjali zločine, za katere niso bili nikoli kaznovani; med take spada tudi primer [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]]. # Od vseh pravoslavnih cerkva na Balkanu velja SPC kot najkonzervativnejša, mračnjačka, sovražna do znanosti in napredka. Zavrača „zahodne“ ideologije kot komunizem, individualizem, materializem in sekularizem; spregledali pa so, da je agresivni nacionalizem – ki so ga izpovedovali – prav tako ena od ideja brezbožnega liberalnega materializma.<ref name="Buchenau6566">{{harvnb|Buchenau|2014|pp=65.66}}</ref> #Vedno pa je bila povezana s političnim šovinizmom o ustvarjanju velike države in podrejanju drugih narodov pod pretvezo osvobajanja in privodenja nacionalno nezavednih k svojim "srbskim koreninam". [[Nikolaj Velimirović]], duhovno izhodišče [[Justin Popović|Justina Popovića]] in Amfilohija Radovića, trdi, da je borba za nacionalno cerkev "osnova pravega, evangeljskega in celovitega nacionalizma" in da je takšno ustanovil že [[Sveti Sava]], kar pa je anahronizem, saj v tistem času ni bilo takega liberalnega nacionalizma,, kakršnega je oznanjal v svoji „Srbiji na Balkanu“ brezbožni socialist [[Svetozar Marković]]. # Amfilohij je novembra 1991 po napadu Srbov in Črnogorcev na [[Konvali|Konavle]] hodil po dubrovniškem bojišču ter podpihoval k vojni in nasilju.<ref>Mirko Đorđević, analitičar Srpske pravoslavne crkve. Inačica izvorne stranice arhivirana 24. svibnja 2013. Pristupljeno 20. veljače 2011.</ref> Jeseni 1991 je črnogorskim vojakom delil križce in ikonice. <ref>{{cite web|url=https://pescanik.net/zasto-se-u-crkvi-sapuce-2/|title=Zašto se u crkvi šapuće 2 - Emisija, Mirko Đorđević, Ljubiša Rajić, Ivan Čolović, Pavle Rak, Mladen Lazić, Jovan Byford, Vidan Hadži-Vidanović, Ivan Kuzminović, Srđa Trifković, Nikola Samardžić, Milan Vukomanović, Slobodan G. Marković, Dragoljub Mićunović, Radmila Radić, Milica Rodić, Marko Milanović, Desimir Tošić - Peščanik|publisher=pescanik.net|author=Mirko Đorđević idr.|place=|language=sr|date=19. november 2009|accessdate=24. maj 2013}}</ref> Novembra tega leta je igraje na gusle s pesmijo „Mojkovačka bitka“ spodbujal črnogorske rezerviste podgoriške brigade „Veljko Vlahović“ na napadalnost zoper hrvaško ozemlje in krščansko katoliško prebivalstvo.<ref> Zvijer iz bezdana</ref><ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/index.php?title=Amfilohije_Radovi%C4%87|title= Amfilohije Radović|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=|place=Zagreb|language=hr|date=30. april 2022|accessdate=5. november 2025}}</ref> #Obiskoval je tudi vsa bojišča po Hercegovini, ki so jih Srbi „etnično čistili“ od muslimanov. Do zob oboroženi [[Željko Ražnatović|Arkan]] je konec junija 1991 s svojimi "Tigri" bival v Cetinjskem manastiru in s svojo polvojaško drhaljo z blagoslovom Amfilohija in SPC duhovnikov odšel morit. Bio je v [[Trebinje|Trebinju]], ko je bila oropona hiša in podjetje [[Salih Alijagić|Saliha Alijagića]] in požgano nekaj hiš uglednih muslimanov. Spodbujal je [[Milan Martić|Milana Martića]] in [[Milan Babić|Milana Babića]] v uporu zoper hrvaško oblast, češ da morajo vsi Srbi živeti v eni državi za "ujedinjenje svih srpskih krajeva".<ref>{{cite web|url=https://pescanik.net/zasto-se-u-crkvi-sapuce-2/|title=Zašto se u crkvi šapuće 2 - Emisija, Mirko Đorđević, Ljubiša Rajić, Ivan Čolović, Pavle Rak, Mladen Lazić, Jovan Byford, Vidan Hadži-Vidanović, Ivan Kuzminović, Srđa Trifković, Nikola Samardžić, Milan Vukomanović, Slobodan G. Marković, Dragoljub Mićunović, Radmila Radić, Milica Rodić, Marko Milanović, Desimir Tošić - Peščanik|publisher=pescanik.net|author=Mirko Đorđević idr.|place=|language=sr|date=19. november 2009|accessdate=24. maj 2013}}</ref><ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref> #Napadalno vojno je opravičeval kot zakonito obrambo od vseh in povsod ogroženega srbskega naroda, kot novo zavezo, v kateri ima posebno častno mesto vojni zločinec Radovan Karadžić in Srbi v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]], ki da so preživeli križanje in so zato „boljši od polkrščene Črne gore in nedokrščene Srbije“. Ne priznava pa [[Srebreniški genocid|Srebreniškega pokola]], češ da je bilo to samo „povračilo in maščevanje“ („odmazda i osveta“). #Dograjeval in spreminjal je cerkve iz XIV. in XV. stoletja, postavljal stavbe v njihovi neposredni bližini, oslikaval srednjeveške cerkve s tujimi sodobnimi svetniki, ki nikdar niso bili naslikani po črnogorskih cerkvah ter uporabljal materiale, ki niso bili zgodovinski. Na opozorila Spomeniškega varstva se je požvižgal, češ da naj pazijo: če ga bodo še ovirali pri njegovem uničevanju kulturnih spomenikov, jim bo sploh onemogočil kakršnokoli delovanje. Zgradil je veliko sakralnih stav, ki so v slogu srbskih manastirov s Kosovega, kar je bil kulturni imperializem in prozelitizem, ki je hotel z misijonarjenjem pretvoriti Črnogorce v del srbskega nacionalnega in duhovnega prostora. #Nasprotoval je obnavljanju Črnogorske pravoslavne cerkve, češ da SPC deluje v Črni gori še 8 stoletij. V resnici pa je bila ta skupnost ustvarjene 1920 z dekretom regenta Aleksandra Karađorđevića. Spreneveda se nad dejstvom, da je bila samostojnost Črnogorske pravoslavne cerkve takrat nasilno zatrta.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref> #Izgleda, da ni bil zoper svojeglavnost brezpogojno, ampak bi vendarle dopustil obnavljanje CPC pod pogojem, da bi Črna gora zopet postala kraljevina pod vodstvom Petrovićev. <ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/56874-svetosavski-zilot-u-akciji|title= Politički rebusi mitropolita Amfilohija|publisher=Peščanik|author=Mirko Đorđević|place=|language=sr|date=21. junij 2010|accessdate=6. september 2026}}</ref> === Na filmskem platnu === Dobro je dokumentirano delovanje tako predsednika Srbije Vučića kot tudi črnogorskega metropolita Radovića in prelito v napeto stvaritev na platnu. Čeprav vsebujeta oba filma različnih avtorjev le dokumentarni material, sta kot dregnila v sršenovo gnezdo in povzročila negativne odzive kot jezo in grožnje, zmerjanje in sprenevedanje v obeh prestolnicah. Filma ''Vladalac'' (''Vladar'') in ''Svjedok Božje ljubavi'' (''Priča Božje ljubezni '') sta nastala skoraj istočasno na začetku koroninega leta 2020: prvi v Beogradu, drugi pa v Podgorici. V spomin nam kličeta, da sta bili Vučić in Amfilohij dejavna soudeleženca zločinske velikosrbske politike. <ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2020/2/24/dva-ratna-druga-aleksandar-vucic-i-amfilohije-radovic|publisher=balkans.aljazeera.net|author=Tomislav Marković|place=|language=sr|date=24. februar 2020|accessdate=6. september 2026}}</ref> === Nagrade in priznanja === ;Izbrani redovi in odličja #Spominsko odličje [[Carigrajski patriarhat|carigrajskega patriarha]] [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomeja]] (1991)<ref name="standard"/> #Odličje [[Jeruzalemski grški patriarhat|Jeruzalemskega grškega patriarhata]] ob dvatisočletnici krščanstva (2000)<ref name="standard"/> #„Red Lomonsova“, odlikovanje [[Ruska federacija|Ruske federacije]] (2001)<ref name="standard"/> #Odličje Jeruzalemskega grškega patriarhata ob 1500-letnici [[Mar Saba]] (2002)<ref name="standard"/> # »Red sv. Aleksandra Nevskega I. stopnje«, Ruska vojaško-znanstvena akademija (2003)<ref name="standard"<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2020/2/24/dva-ratna-druga-aleksandar-vucic-i-amfilohije-radovic|publisher=balkans.aljazeera.net|author=Tomislav Marković|place=|language=sr|date=24. februar 2020|accessdate=6. september 2026}}</ref>''/> #»Red sv. Cirila Turovskega«, [[Beloruska pravoslavna Cerkev]] (2008)<ref name="standard"/> # »Red sv. Vladimirja«, Ukrajinska pravoslavna Cerkev pod Moskovskim patriarhatom (2012) <ref name=''standard''/> # „Red sv. Velikomučenika Jurija“, Škofija Budimlja in Nikšić (2013) <ref name="standard"/> # „Red Črnogorske velike zvezde“, Predsednik [[Jakov Milatović|Milatović]] (2025, posmrtno) <ref>{{cite web|url=https://mitropolija.com/2025/10/24predsjednik-milatovic-dodijelio-posthumno-orden-crnogorske-velike-zvijezde-mitropolitu-amfilohiju/|title=Предсједник Милатовић додијелио постхумно Орден Црногорске велике звијезде митрополиту Амфилохију|publisher=Православна Митрополија црногорско-приморска (Званични сајт)|author=|place=|language=sr|date=14. oktober 2025|accessdate=24. oktober 2025}}</ref> # Častni član „Moskovske bogoslovne akademije“ (2006) # Častni doktorat »Teološkega inštituta sv. Sergija v Parizu« (2012)<ref>{{cite web|url=http://www.spc.rs/eng/metropolitan_amfilohije_receives_honorary_doctorate_saint_sergius_orthodox_theological_institute|title=Metropolitan Amfilohije receives the honorary doctorate of the Saint Sergius Orthodox Theological Institute in Paris {{!}} Serbian Orthodox Church [Official web site] |publisher=Serbian Orthodox Church|author=|place=|language=en|date=20. januar 2015|accessdate=8. november 2020}}</ref> # Častni doktorat „Petrograjske bogoslovne akademije“ (2015)<ref>{{cite web|url=http://www.spc.rs/eng/metropolitan_amfilohije_doctor_honoris_causa_orthodox_spiritual_academy_st_petersburg|title=Metropolitan Amfilohije Doctor HONORIS CAUSA of the Orhodox Spiritual Academy of St. Petersburg {{!}} Serbian Orthodox Church [Official web site] |publisher=Serbian Orthodox Church|author=|place=|language=en|date=2015|accessdate=8. november 2020}}</ref> == Dela == Amfilohijevi spisi obsegajo več kot tisoč enot<ref>{{cite web|url=https://www.standard.rs/2020/10/30/zivot-i-delo-mitropolita-amfilohija/|title=Život i delo mitropolita Amfilohija|publisher=Novi Standard|author=|place=|language=sr|date=30. oktober 2020|accessdate=31. oktober 2020}}</ref>; njegova izbrana dela so bila objavljena v 36 zvezkih. Skupaj z [[Atanasij Jevtić|Atanasijem Jevtićem]] je Amfilohij prevajal v srbščino Devterokanonične [[Stara zaveza|starozavezne]] knjige. === Izbrana dela === #''Tajna Svete Trojice po učenju Grigorija Palame'' (1973), doktorska disertacija v grščini. #''Smisao liturgije'' (1974), razprava v grščini. #''Tumačenje Starog zaveta kroz vekove'' (1979), Beograd. #''Sinaiti i njihov značaj u Srbiji XIV vijeka'' (1981), razprava. #''Filokalijski pokret XVIII i početkom XIX vijeka'' (1982), razprava v grščini. #''Osnove pravoslavnog vaspitanja'' (1983), veroučna knjiga. #''Duhovni smisao hrama Svetog Save'' (1987), Beograd. #''Vraćanje duše u čistotu'' (1992), Podgorica. #''Istorijski presjek tumačenja Starog zavjeta'' (1995), Nikšić.<ref>{{cite web|url=https://alchetron.com/Amfilohije-Radovi%C4%87|title=Amfilohije Radović|publisher=Alchetron, The Free Social Encyclopedia|author=|place=|language=en|date=29. november 2024|accessdate=5. november 2025}}</ref> == Navedki == {{navedek|''»Samo duša koja časno ponese svoj krst i narod koji dostojanstveno nosi taj krst i koji odstrada svoju vjeru, zaista razumiju tajne tog izvornog, hrišćanskog načina postojanja«''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref><ref>Tako je dejal Amfilohij na predavanju v priredbi „Misijskega fonda Eparhije zvorničko-tuzlanske“ v Bijeljini</ref><br>„Le duša, ki častno ponese svoj križ in ljudstvo, ki dostojanstveno nosi ta križ in ki odtrpi svojo vero, zares razume skrivnosti tega izvirnega krščanskega načina obstajanja“}} {{navedek|''»U riječi je život, ali je u riječi i smrt. I dobra i zla riječ stvara: jedna zajednicu života, druga zajednicu smrti i ništavila.«''<ref>{{cite web|url=https://zurnal.me|title=Mitropolit Amfilohije (Radović): Bez Riječi nema nam života.|publisher=zurnal.me|author=Amfilohije Radović|place=|language=cg|date=18. januar 2023|accessdate=6. september 2026}}</ref><ref>Prvič objavljeno v »Književne novine«, marec 1985</ref><br>„V besedi je življenje, toda v besedi je tudi smrt. In dobra in huda beseda ustvarja: ena skupnost življenja, druga skupnost smrti in niča.“}} {{navedek|''»Toga dana, iz tog jednopolnog braka, od Njegoševe slavne Crne Gore svi su preduslovi da se rodi - Jadogora, a od ponosnih Crnogoraca da počnu da se rađaju - jadogorci.«''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref><ref>Po prirejanju „parade ponosa“ v Beogradu, ki jo je označil za „sodomski smrad“, je bil sedaj Amfilohij odločno proti prirejanja podobne „parade“ v Podgorici rekoč, da so vsa tovrstna zbiranja nasilje nad vestjo ogromne večine ljudi in je izrazi tudi svoje odklonilno stališče do enospolnih skupnosti.</ref><br>„Na ta dan, iz te enospolne poroke, obstajajo vsi predpogoji, da se rodi – Gorjégora, a od ponosnih Črnogorcev da se začenjajo porajati - Gorjégorci“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Črnogorsko-primorska metropolija]] *[[Seznam papežev]] *[[Črnogorska pravoslavna Cerkev]] *[[Rusofilstvo]] *[[Covid-19]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} * {{cite book|last=Buchenau|first=Klaus|chapter=The Serbian Orthodox Church|editor1-last=Leustean|editor1-first=Lucian N.|title=Eastern Christianity and politics in the twenty-first century|year=2014|publisher=Routledge|isbn=9781317818656|chapter-url=https://books.google.com/books?id=zt2vAwAAQBAJ&q=Amfilohije+Radovi%C4%87&pg=PA80}} * {{cite book |last1=Šístek |first1=František |title=Spaces and Borders |chapter=Clericalization of Nationalism. Interpreting the Religious Rivalry between Serbian and Montenegrin Orthodox Churches, 1989–2009 |date=15 September 2011 |pages=117–130 |doi=10.1515/9783110228144.117 |isbn=978-3-11-022813-7 |chapter-url=https://www.researchgate.net/publication/344554789}} ;{{ikona sr}} * {{cite web|last=Stamatović|first=Aleksandar|year=1999|title=Mitropolit Amfilohije Radović i naše vrijeme|work=Kratka istorija Mitropolije Crnogorsko-primorske (1219-1999)|publisher=Rastko|url=http://www.rastko.rs/rastko-cg/povijest/istorijat/istorijat_7.html|language=sr}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Amfilohij Radović}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [http://mitropolija.com/mitropolit-crnogorsko-primorski/ Биографија митрополита Амфилохија |Митрополит цроногорско-приморски] * [https://www.youtube.com/watch?v=Jj2C8kxaKSY ДОСТОЈАН – Филм о Митрополиту црногорско-приморском Амфилохију (NEOPOREČEN – Film o črnogorsko-primorskem metropolitu Amfilohiju |Youtube] * [http://www.politika.rs/rubrike/dogadjaji-dana/Podgorici-smeta-ono-srpska-u-nazivu-SPC.sr.html Подгорици смета оно „српска“ у називу СПЦ (Podgorici je napoti tisto »srbska« v nazivu SPC) |Beograjski dnevnik „Politika“, 12. oktober 2015] *[https://redportal.pink.rs/cooltura/1843/dostojan-film-o-amfilohiju-radovicu DOSTOJAN: Film o Amfilohiju Radoviću | RedTV] * {{Internetquelle |url=http://www.mitropolija.cg.yu/mitropolit/mitropolit_l.html |titel=Amfilohije (Radović) |werk=[[Metropolie von Montenegro und dem Küstenland|mitropolija.cg.yu]] |sprache=sr |archiv-url=https://web.archive.org/web/20070523074057/http://www.mitropolija.cg.yu/mitropolit/mitropolit_l.html |archiv-datum=2007-05-23 |abruf=2020-10-30 |abruf-verborgen=1}} ;{{ikona cnr}} *[http://portalanalitika.me/clanak/201226/da-li-amfilohije-ozbiljno-prijeti-ratom-ili-se-Sali Da li gospodin Amfilohije ozbiljno prijeti ratom – ili se šali (Ali gospod Amfilohij resno grozi z vojno – ali se šali| Portalanalitika 9. januar 2017] *[https://www.slobodnaevropa.org/a/odnos-spc-i-korone-kako-je-lije%C4%8Den-amfilohije/30884695.html Kako je liječen Amfilohije od korone|Slobodna Evropa] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/index.php?title=Amfilohije_Radovi%C4%87 Amfilohije Radović – Hrvatska internetska enciklopedija] ;{{ikona de}} *[https://www.bild.de/lgbt/2020/lgbt/serbisch-orthodoxe-kirche-homophober-kirchenfuehrer-an-corona-gestorben-73674488.bild.html Serbisch-orthodoxe Kirche : Homophober Kirchenführer an Corona gestorben (SPC: Ljudomrzni cerkveni voditelj je umrl za korono) | Leben & Wissen – BILD.de] *[https://www.spiegel.de/panorama/montenegro-kirchenfuehrer-stirbt-an-corona-glaeubige-kuessen-seinen-leichnam-a-edebe9cc-ccda-4aac-abb2-f4fd49c215b3 Montenegro: Kirchenführer stirbt an Corona - Gläubige küssen seinen Leichnam (Črna gora: Cerkveni voditelj je umrl od korone – Verniki poljubljajo njegovo truplo | DER SPIEGEL] * {{Internetquelle |url=https://www.spiegel.de/politik/ausland/bischoefe-drohen-regierung-in-serbien-mit-dem-tod-a-899234.html |titel=Serbien: Bischöfe drohen Regierung mit dem Tod |werk=[[Spiegel Online]] |datum=2013-05-11 |abruf=2020-10-30 |abruf-verborgen=1}} * {{Internetquelle |url=https://www.focus.de/politik/ausland/anschuldigungen-zu-ostern-serbisch-orthodoxer-bischof-wirft-eu-tyrannei-vor_aid_951422.html |titel=Serbisch-orthodoxer Bischof wirft EU Tyrannei vor |werk=[[Focus|Focus Online]] |datum=2013-04-01 |abruf=2020-10-30 |abruf-verborgen=1}} *[https://www.spiegel.de/politik/ausland/bischoefe-drohen-regierung-in-serbien-mit-dem-tod-a-899234.html Serbien: Bischöfe drohen Regierung mit dem Tod (Srbija: Vladike grozijo vladi s smrtjo)|Spiegel Online 11. maj 2013] ;{{ikona en}} *[https://web.archive.org/web/20101126214959/http://orthodoxresearchinstitute.org/resources/hierarchs/serbia/current/bio_amfilohije_radovic_metr_montenegro.htm Metropolitan Amfilohije (Radovic) of Montenegro and the Coastlands | Arhivirano] * [https://www.youtube.com/watch?v=Jj2C8kxaKSY Documentary film about the life of Metropolitan Amfilohije] * {{Internetquelle |url=http://www.orthodoxresearchinstitute.org/resources/hierarchs/serbia/current/bio_amfilohije_radovic_metr_montenegro.htm |titel=Metropolitan Amfilohije (Radovic) of Montenegro and the Coastlands |werk=orthodoxresearchinstitute.org |hrsg=Orthodox Research Institute |sprache=en |archiv-url=https://web.archive.org/web/20061020051110/http://www.orthodoxresearchinstitute.org/resources/hierarchs/serbia/current/bio_amfilohije_radovic_metr_montenegro.htm |archiv-datum=2006-10-20 |abruf=2020-10-30 |abruf-verborgen=1}} {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= [[Visarion Kostić]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Vršac|banatski škof]] | years = 1985&ndash;1990}} {{s-aft|after= [[Atanasij Jevtić]]}} {{s-bef|before= [[Jovan Pavlović]]}} {{s-ttl|title= [[Metropolija Črnogorsko-primorska|črnogorsko-primorski metropolit]] | years = 1990&ndash;2020}} {{s-aft|after= [[Joanikij Mićović]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Radović, Amfilohij}} [[Kategorija:Rojeni leta 1938]] [[Kategorija:Umrli leta 2020]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbski četniki]] [[Kategorija:Srbski nacionalisti]] [[Kategorija:Črnogorci]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci na Papeškem vzhodnem inštitutu v Rimu]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski prevajalci]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Srbski vplivneži]] [[Kategorija:Srbski založniki]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Umrli za covidom-19]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] [[Kategorija:Pokopani v črnogorskih samostanih in cerkvah]] 1nyiyhpslp4t9iuxvki88uoibid9ukm 6759870 6759869 2026-10-02T23:46:25Z Stebunik 55592 /* Bolezen in smrt */ 6759870 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Amfilohij}} {{drugipomeni2|Radović}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Amfilohij Radović | honorific-suffix = | native_name = Ристо Радовић/Risto Radović | native_name_lang = sr | title = [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorski]] [[nadškof]] in [[metropolija|metropolit]] | image = Amfilohije, Metropolitan of Montenegro.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Metropolit Amfilohij leta 2012 | church = [[Srbska pravoslavna cerkev]] v [[Črna gora|Črni gori]] | archdiocese = | province = | metropolis = [[Črnogorsko-primorska metropolija]] | diocese = | see = | elected = | appointed = | term = | term_start = [[30. december]] [[1990]] | quashed = | term_end = [[30. oktober]] [[2020]] | predecessor = [[Danilo Dajković|Danilo]] | opposed = | successor = [[Joanikij Mićović|Joanikij]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1967]] | ordained_by = v [[Grška pravoslavna Cerkev|Grški pravoslavni Cerkvi]]. | consecration = [[1985]] | consecrated_by = [[SPC|srbski patriarh]] [[German Đorić|German]] in drugi vladike | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | birth_date = {{birth date|1938|1|7}} | birth_place = [[Bare, Kolašin|Bare]] ([[Kolašin]], [[Zetska banovina]] [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]) | death_date = {{Death date and age|2020|10|30|1938|1|7}} | death_place = [[Podgorica]], [[Črna gora]] | buried = [[Podgoriška stolnica]] ([[Podgorica]], [[Črna gora]] | tomb = [[Podgorica]] (Stolnica Jezusovega vstajenja, [[Črna gora]]) | resting_place_coordinates = 42°26'44.5"N 19°14'53.7"E | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavni|pravoslavec]] | residence = | parents = <br> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] <br>[[Papeški vzhodni inštitut]]<br>[[Univerza v Atenah]] <ref name="Morrison86"/> | motto = | signature = Bishop_Amfilohije_Radović_-_signature.png | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Amfilohij Radović''', rojen kot '''Risto Radović''' ({{lang-sr|Ристо Радовић/Risto Radović}}, [amfilɔ̌xijɛ râːdɔv̞itɕ]<ref>{{cite web|url=https://alchetron.com/Amfilohije-Radovi%C4%87|title=Amfilohije Radović|publisher=Alchetron, The Free Social Encyclopedia|author=|place=|language=en|date=29. november 2024|accessdate=5. november 2025}}</ref> [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]] [[Črnogorci|črnogorskega]] porekla, [[bazilijanci|bazilijanec]] in [[Črnogorsko-primorska metropolija|črnogorsko-primorski]] [[metropolit]]), * [[7. januar]] [[1938]], [[Bare, Kolašin|Bare]] pri [[Kolašin]]u ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Črna gora]]), † [[30. oktober]] [[2020]], [[Podgorica]]. Njegov častni naslov, ki pa ga je v celoti nosil le on, se je glasil: : Mitropolit crnogorsko-primorski, vladika skenderijsko-brdsko-zetski i egzarh pećkog trona. (črnogorsko)<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/mitropolit-amfilohije-radovic/|title=Mitropolit Amfilohije Radović|publisher=Istinomer|author=|place=|language=sr|date=4. december 2020|accessdate=7. september 2026}}</ref><br>Črnogorsko-primorski metropolit, skenderijsko-brdsko-zetski škof in egzarh peškega trona. (slovensko)<br>Metropolitan of Montenegro and the Coastlands, Zetsko-Brdo and Skenderije, and Exarch of the Holy Throne of Peć.<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=27. junij 2014|accessdate=3. september 2026}}</ref> (angleško). == Življenjepis == [[File:Metropolitan Amfilohije as Risto Radović.jpg|thumb|200pc|left|Radović kot mlad študent]] === Poreklo in šolanje === Amfilohij se je rodil na pravoslavni [[Božič]], dne {{OldStyleDate|7. januar|1938|25. december}} kot ''Risto Radović'' v številni družini v [[Bare, Kolašin|Barah]] pri [[Kolašin]]u v Dolnji [[Morača|Morači]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]], danes [[Črna gora]].<ref name="Sistek121122">{{harvnb|Šístek|2011|pp=121–122.}}</ref>{{sfn|Stamatović|1999}}<ref>Morrison, Kenneth (2008). Montenegro: A modern history. I.B.Tauris. pp. 136, 257. ISBN 9780857714879.</ref> Nadživel ga je med drugimi tudi njegov starejši brat Vučina, ki je bil navzoč na njegovem pogrebu 2020, ter je nastopal tudi v dokumentarnem filmu o Amfilohiju z naslovom „Dostojan“.<ref>{{cite web|url=https://redportal.pink.rs/cooltura/1843/dostojan-film-o-amfilohiju-radovicu|title=DOSTOJAN: Film o Amfilohiju Radoviću|publisher=RedTV|author=|place=|language=sr|date=2020|accessdate=5. november 2025}}</ref> Bil je potomec vojvoda Mina Radovića, ki je sodeloval pri zedinjenju plemena Morača s [[Kneževina Črna gora|Kneževino Črno goro]] leta 1820. {{sfn|Stamatović|1999}} Njegov oče je bil Ćiro Radović, mati pa Mileva r. Bakić.<ref>{{cite web|url= https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral |title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref> Osnovno šolanje je končal v domačem [[Samostan Morača|Samostanu Morača]]. Nato se je vpisal v Bogoslovje sv. Sava v Samostanu Rakovica pri Beogradu (kar bi ustrezalo katoliškemu malemu semenišču), ki ga je končal 1962.<ref>{{cite web|url= https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref>{{sfn|Stamatović|1999}}. O svoji nenavadni poti do takorekoč vsiljenega duhovnega poklica pripoveduje on sam takole v eni od svojih ne vedno enakih zgodb: :»V tem kratkem tuzemeljskem življenju sem imel srečo srečevati se z izrednimi ljudmi. Predvsem je bil to moj oče, od katerega so v tistih povojnih časih zahtevali, da naj bo šolnik, ker so komunisti pobili mnogo profesorjev in duhovnikov. On pa je to zavrnil z razlago, da be bo poučeval otrok brezbožništva. To je bil njegov razlog, da ne sprejme poučevanja v osemletni šoli na Morači in zahvaljujoč njemu sem tudi jaz krenil po tej poti. On je to predlagal tudi mojim starejšim bratom, vendar oni tega niso hoteli, jaz pa sem. To ni bilo preprosto. Moral bi iti v Prizren, toda v Kolašinu so mi na vojaškem odseku to prepovedali z besedami: 'Kaj ti bo ta šola, ona je davno propadla, tega boga ni…' Potem so mi določili, da naj grem v mornarico. 'Zakaj?' sem vprašal. 'Moramo te prevzgojiti', so mi odgovorili. Nato sem prišel z očetom v Beograd. In tako greva od Cvetnega trga proti Patrijašiji<ref>S prejšnje osrednje železniške postaje, ki je za časa Aleksandra Vučića izgubila svoj namen – ostala je le klasicistična stavba brez vlakov –, je vodila pot prek Zelenega venca, kjer je Cvetni pijac (Cvetni trg) do Patrijaršije, ki pa je že tik [[Kalemegdan]]a v oddaljenosti kakih treh kilometrov</ref>, a jaz molim k Bogu, da me ne sprejmejo v Bogoslovijo. Ni uslišal moje molitve, sprejeli so me…«<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/svet/ovako-je-govorio-amfilohije-beseda-na-sajmu-knjiga/|title=Ovako je govorio Amfilohije: Beseda na Sajmu knjiga |publisher=nova.rs|author=Ranko Pivljanin|place=|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=5. september 2026}}</ref> Kot semeniščnik je v poznih petdesetih letih prejšnjega stoletja spoznal [[Justin Popović|Justina Popovića]] in občudoval ter si prisvojil njegovo rusofilstvo in nepomirljivo sovražno stališče do sodobne omike.<ref name="Buchenau6667">{{harvnb|Buchenau|2005|pp=66-67.}}<ref/> Istočasno se je posvetil študiju [[klasična filologija|klasične filologije]] na Beograjski univerzi.<ref name=official>Metropolitanate of Montenegro and the Littoral official site: [http://www.mitropolija.com/eparhijski-arhijerej/ Његово Високопреосвештенство Архиепископ Цетињски Митрополит Црногорско-приморски и Егзарх Пећког Трона Амфилохије (Радовић) ''His Eminence Archbishop of Cetinje, Metropolitan of Montenegro and the Littoral and Exarch of the Throne of Peć Amfilohije (Radovic) ''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/201404151100851/http://www.mitropolija.com/eparhijski-arhijerej/|date=15 April 2014}}</ref><ref name="Morrison104"/> Znanje si je nabiral na več evropskih vseučiliščih: v [[Pariz]]u je študiral na ruskem [[Teološki inštitut sv. Sergija, Pariz|Teološkem inštitutu svetega Sergija]], v [[Rim]]u na [[Papeški orientalski inštitut|Papeškem vzhodnem inštitutu]] in je tam tudi magistriral (1965), v [[Bern]]u pa na [[Krščanska katoliška univerza v Švici|Švicarski starokatoliški krščanski univerzi]]<ref name="Buchenau66"/> Podiplomsko šolanje je izpopolnil v Bernu in Rimu, ter nato odšel za sedem let v [[Grčija|Grčijo]], kjer je položil v roke Grkov meniške zaobljube ter sprejel ime „Amfilohij“ ter nato deloval kot jeromonah za Grško pravoslavno Cerkev.<ref name=official/> V Atenah je doktoriral z disertacijo ''„Skrivnost Svete Trojice glede na učenje sv. [[Gregorij Palama|Gregorija Palamskega]]“'' (''„Mystery of the Holy Trinity according to the Teaching of St. Gregory Palamas“'')<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref> Po enoletnem bivanju na gori Atos je odšel za profesorja v Pariz, kjer je poučeval na Pravoslavnem teološkem inštitutu sv. Sergija. 1976 se je vrnil v Jugoslavijo in postal docent, nato pa profesor katehetike na Beograjski teološki fakulteti „Sveti Jovan Bogoslov“.<ref name="Morrison86"/> 2006 je postal izredni profesor na Moskovski teološki akademiji, a 2008 na Teološkem inštitutu pri Beloruski državni univerzi.<ref name=official/> Po vrnitvi v Beograd je bil izvoljen za dekana Bogoslovne fakultete v dveh mandatih.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/mitropolit-amfilohije-radovic/|title=Mitropolit Amfilohije Radović|publisher=Istinomer ili Ispinomer|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=7. maj 2015}}</ref> === Banatski škof (1980-1990) === Maja 1985 je postal škof Banatske pravoslavne škofije s sedežem v [[Vršac|Vršcu]]<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref>. [[Škofovsko posvečenje]] je prejel 16. junija 1985 v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Beograjski stolnici sv. Mihaela Nadangela]] po rokah [[German Đorić|patriarha Germana]]. Soposvečevalci so bili: črnogorsko-primorski metropolit Danilo, bački škof Nikanor, braničevski Hrizostom, žički Stefan, šumadijski Sava, dalmatinski Nikolaj, timoški Milutin, zvorniško-tuzlanski Vasilij, avstralsko-novozelandski Vasilij, banjaluški Jefrem in mačvanski Danilo. Ustoličen je v Vršcu 21. julija 1985. <ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/zivotopis-mitropolita-crnogorsko-primorskog-amfilohija-1938-2020/|title= Životopis mitropolita crnogorsko-primorskog Amfilohija (1938-2020). Arhiepiskop Cetinjski, Mitropolit Crnogorsko-Primorski i Egzarh svetog trona Pećkog Amfilohije.|publisher=Svetosavlje|author=|place=|language=cg|date=|accessdate=5. september 2026}}</ref> Med škofovanjem v Banatu je imel korekten odnos do katoličanov. Prišel je tudi osebno s spremstvom 14. februarja 1988 na posvetitev novega [[Škofija Zrenjanin|katoliškega zrenjaninskega škofa]] [[László Huzsvár|Huzsvárja]]; prav tako so se za časa njegovega škofovanja za praznike redno obiskovali tako škofje kot duhovniki; ta povezava se je še poglabljala med kratkim škofovanjem njegovega naslednika [[Hrizostom Stolić|Hrizostoma]], ki pa je bil kmalu povišan v Žičo. To starodavno navado je enostransko pretrgal škof [[Nikanor Bogunović|Nikanor]], ki je prepovedal svojim duhovnikom kakršnekoli tovrstne stike.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison134"/><ref name="Morrison104"/> Pri koncu svoje banatske službe pa je – podobno kot v Sloveniji [[Vladimir Dedijer]] ali v Srbiji [[Vuk Drašković]], pa zgodovinar [[Vasilije Krestić]] in pisatelj [[Dobrica Ćosić]] – prišel pod vpliv velesrbskega nacionalzma, čigar glavni nosilec je bil predsednik [[Slobodan Milošević|Milošević]]. K občutku o ogroženosti Srbov je prispevala tudi tajna in zloslutna „Spomenica“ SANU (1986), ki med drugim postavlja Srbe v vlogo nedolžne in od vseh preganjane žrtve z nedokazano trditvijo, da je postala [[Jugoslavija]] srbska grobnica in da jo zato treba razbiti, ter namesto nje ustvariti „Veliko Srbijo“. Tako so šovinisti kmalu tudi Amfilohija uspeli vplesti v dnevno politiko in je začel obtoževati najprej [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliško Cerkev]]: ne sicer v Srbiji, ampak tisto na Hrvaškem, češ da sodeluje pri preganjanju tamkajšnjih Srbov, ki da ga izvaja [[Franjo Tuđman|Tuđmanova]] „ustaška“ oblast.<ref name="Kristo433447">{{cite book|last=Krišto|first=Jure|chapter=The Catholic Church in a Time of Crisis|editor1-last=Ramet|editor1-first=Sabrina P. P.|editor-last=Adamović|editor2-first=Ljubiša S. |title=Beyond Yugoslavia: politics, economics, and culture in a shattered community|xear=1995|publisher=Westview Press|isbna=9780813379531|url=https://books.google.com/books? Id=PyKoAAAAIAAJ&q=Amfilohije+Radovic|pages=433, 447}} „accusation of Croats and the Roman Catholic Church of allegedly endangering the Serb people in Croatia. Many Serbian intellectuals became involved in this anti-Catholic propagand, but the names of Vasilije Krestic, historian, Dobrica Cosic, writer, and Amfilohije Radovic, Orthodox bishop from Banat stand out.“ </ref> 1990 je postal Amfilohij eden od vidnejših kandidatov za patriarha SPC. Podporo mu je dajal tudi predsednik Milošević.<ref name="Perica143144"/> Ni pa prejel zadostnega števila glasov in se tako ni mogel uvrstiti med tri vodilne škofe, od katerih bo potem eden izvoljen z žrebom.<ref name="Sistek121122"/><ref name="Perica143144">{{harvnb|Perica|2002|pp=143-144}}</ref> == Črnogorski metropolit (1990 – 2020) == [[File:04 04 2008 Mitropolit Amfilohije B&W -potpisana-s.JPG|200px|thumb|right|<center>Črnogorski metropolit Amfilohij leta 2008]]</center> === Ustoličenje med protesti === Nekaj dni pozenje se je odpovedal stari škof [[Danilo Dajković]] svoji službi in tako je bil v decembru 1990 kot njegov naslednik in metropolit Črnogrsko-primorske metropolije izvoljen Amfilohij; to službo je opravljal z versko-političnim hrupom vse do svoje smrti.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison134"/><ref name="Sistek121122">{{harvnb|Šístek|2011|pp=121-122. }}</ref> Med opaženimi gosti ob njegovem ustoličenju so bili pesnik [[Matija Bečković]], [[Novak Kilibarda]] in zgoraj omenjeni Radovan Karadžić. <ref name="Morrison134"/> Med visoko rangiranimi srbskimi nacionalisti v [[SR Črna gora|Črni gori]] je njegova izvolitev sprožila val navdušenja.<ref name="Sistek121"/> Med domačimi [[Črnogorci]] pa so decembra 1990 na [[Cetinje|Cetinju]] zoper njegovo izvolitev izbruhnili protesti, saj je bil znan – čeprav tudi sam Črnogorec – da kot Posrbljenec oporeka Črnogorcem poseben jezik, cerkveno samostojnost in lastno državnost. Zato so mu očitali tudi pregovor: „Gori Poturice od Turaka“ („Hujši so Poturice od Turkov) v smislu, da je on kot posrbljeni Črnogorec hujši od pravih Srbov.<ref name="Sistek123"/><ref>{{cite web|url= https://www.academia.edu/65525742/The_Serbian_Proverb_Poturica_gori_od_Tur%C4%8Dina_A_Turk_Convert_Is_Worse_Than_a_Turk_Stigmatizer_and_Figure_of_Speech |title= The Serbian Proverb Poturica gori od Turčina (A Turk-Convert Is Worse Than a Turk). Stigmatizer and Figure of Speech.|publisher=academia.edu|author=Marija Mandić|place=|language=en|date=2021|accessdate=6. september 2026}}</ref> Amfilohij je bil izvoljen decembra, umeščen pa 30. decembra 1990 v [[Samostan Cetinje|Cetinjskem samostanu]]. <ref>[https://mitropolija.com/mitropoli-crnogorsko-primorski/ АМФИЛОХИЈЕ АРХИЕПИСКОП ЦЕТИЊСКИ, МИТРОПОЛИТ ЦРНОГОРСКО-ПРИМОРСКИ И ЕГЗАРХ СВЕТОГ ТРОНА ПЕЋКОГ]</ref> === Delovanje === SPC v Črni gori se je okrepila v času [[Padec komunizma|Padca komunizma 1989]] kot edina duhovna, pa tudi politična sila, ki je obstajala neokrnjena kljub [[Razpad Jugoslavije|Razpadu Jugoslavije]].<ref name="Morrison8688">{{harvnb|Morrison|2018|pp=86, 88.}} <ref name="Morrison135"/><ref name="Morrison104"/> Ko je postal metropolit, je Amfilohij takoj začel načrtno graditi nove cerkve in samostane, ter obnavljati stare cerkvene stavbe. <ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison104105"/>{{harvnb|Morrison|2015|pp=104-105.}}</ref> V tem obdobju so ljudje množično začeli iskati [[duhovnost]], pa je naraščalo števio vernikov pri svetih obredih, prejema krstov in drugih zakramentov, a oglašali so se tudi novi duhovni poklici med duhovniki, menihi in nunami, saj je prenehal polstoletni pritisk brezbožne [[ZKJ|komunistične partije]], ki je dotlej imela v Črni gori odločilen vpliv, morebiti največjega od vseh jugoslovanskih republik.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison135"/><ref name="Morrison105"/> Za pokristjanjevanje razkristjanjenih Črnogorcev se je Amfilohij posluževal tudi procesij z [[relikvija|relikvijami]] blaženega [[Vasilij Ostroški|Vasilija Ostroškega]], ki so jih pošiljali tudi v druge samostane. Poudarjal je češčenje žrtev taborišč, takoimenovanih mučencev, ki so umrli v [[Jasenovac|Jasenovcu]] med Drugo svetovno vojno in s tem netil sovraštvo do katoliških Hrvatov, saj ni bilo omenjano, da so imeli tam od ustaškega režima tudi Hrvatje in Judje svoje žrtve in da so bile podobne žrtve katoličanov tudi po Srbiji.<ref name="Morrison134"/> Delal je tudi za rehabilitacijo in kanonizacijo spornega pravoslavnega škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] kot mučenca, ki je bil sicer zaprt v [[Dachau|Dachauvu]], vendar je bil znan ne le kot antikomunist in antikatolik, ampak tudi kot zagrizen antisemit in občudovalec [[Hitler]]jevega nacizma, ki ga je – ne brez podlage – primerjal s srbskim [[svetosavje]]m.<ref name="Byford72791001581592111">{{harvnb|Byford|2008|pp=72.79.100.158.159.211.}} </ref> Na Cetinju je odprl Amfilohij novo bogoslovje, založbo „Svetigora“ ter radijsko postajo „Radio Svetigora“. <ref name="Morrison86">{{harvnb|Morrison|2018|p=86.}}</ref> Glavni nadzornik vseh teh ustanov je bil sam Amfilohij. <ref name="Buchenau800"/> 1992 je pokrenil mesečnik svoje metropolije ''„Svetigora“ '', ki izhaja še sedaj (2026). 1998 je odprl radijsko postajo na državni ravni z istim imenom – „Svetigora“. Na začetku so bili odnosi z oblastmi sprejemljivi in predsednikom [[Milo Đukanović|Milom Đukanovićem]] dokaj dobri, vendar so se zaostrovali do prave sovražnosti. Med drugim je želel uvesti v šole tudi verouk. <ref žname="Morrison8687">{{harvnb|Morrison|2018|pp=86.87}}</ref> Za časa njegovega škofovanja je bilo zgrajenih ali obnovljenih več kot 567 cerkva in samostanov. <ref>{{cite book|url=https://books.google.com/book3?id=eCa8MwEACAAJ|title=Obnova i gradnja manastira i hramova u Crnoj Gori: ljetopis obnove, sanacije, rekonstrukcije i izgradnje u Mitropoliji Crnogorsko-primorskoj: 1990-2010|publisher=Mitropolija Crnogorsko-primorska|author=Jovan B. Markuš|place=|language=sr|date=2010|accessdate=31. avgust 2026}}</ref>Spodbudil je po zgledu katoliške »Karitas« v več črnogorskih mestih [[dnevna kuhinja|dnevne kuhinje]], kjer se je prehranjevalo čez 600 najbolj ranljivih družin z vsakdanjim toplim obrokom; tudi število prejemnikov enkratne pomoči v živežu je bilo veliko.<ref>[https://www.novosti.rs/vesti/planeta.300.html:830036-Topli-obrok-uz-blagoslov-Mitropolija-crnogorsko-primorska-pomaze-i-hrani-nevoljnike-u-svoje-cetiri-narodne-kuhinje Topli obrok uz blagoslov: Mitropolija crnogorsko-primorska pomaže i hrani nevoljnike u svoje četiri narodne kuhinje], Večernje novosti (2019) </ref> == Politično delovanje in smrt == [[File:Свјетлопис гроба митрополита Амфилохија у Саборном храму у Подгорици4.jpg|thumb|right|200px|Amfilohijev grob v [[kripta|kripti]] [[Podgoriška stolnica|Podgoriške stolnice]] ]] === Protestne »litije« === [[File:Protest in Podgorica, Jan 2020.jpg|thumb|200px|right| „Protestne litije“ pred [[Podgoriška stolnica|Podgoriško stolnico]] [[26. januar|26. januarja]] [[2020]] ]] Novi zakon o verskih skupnostih je konec decembra 2019 [[de jure]] prenesel lastništvo nad cerkvenim premoženjem, ki si ga je od 1920 prilastila na novo ustanovljena SPC, na črnogorsko državo.<ref>{{cite news|url=https://www.nytimes.com/reuters/2019/12/26/world/europe/26reuters-montenetro-protest.html|title=Serbs Protest in Montenegro Ahead of Vote on Religious Law|agency=Reuters|date=26. december 2019|work=The New York Times|access-date=5. januar 2020|language=en-US|issn=0362-4331}}</ref> Amfilohij je takrat takorekoč pobesnel in nahujskal Srbe na množične proteste, češ da je s tem državnim napadom na cerkveno premoženje ustvarjena brezzakonita družba; pozivu so sledile množične cestne litije ali procesije in zapore prometnic, pa tudi včasih grobo posredovanje policije in zaporne kazni za nekatere udeležence, časnikarje in cerkvenjake; pretepen naj bi bil tudi Amfilohijev posrednik in škofo-vikar budimljansko-nikšički [[Metodij Ostojić|Metodij]] (*1976), ki je bil prepeljan na zdravljenje v beograjsko [[VMA]], kjer so temu dogodku mediji še napihnili.</ref>{{cite web|url=https://balkaninsight.com/2019/06/14/montenegros-attack-on-church-property-will-create-lawless-society/|title=Montenegro’s Attack on church Property Will Create Lawless Society|date=14. junij 2019|website=Balkan Insight|language=en-US|access-date=5. Januar 2020}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/444908/Episkop –Metodije-posle-prebijanja-u-Crnoj-Gori-hospitalizovan-na-VMA|website=Politika Online|access-date=20. Januar 2020}}</ref> 29. decembra 2019 je Škofovski sinod SPC v Črni gori izobčil predsednika Mila Đukanovića in njegovo vlado, ki je prinesla ta sporni zakon o verski svobodi, ki pa je pravzaprav izenačil vse verske skupnosti, podobno kot drugod po svetu v demokratičnih državah. SPC pa je hotela ohraniti svoje prigrabljene privilegije.<ref>[https://web.archive.org/web/20230408102238/https://www.b92.net/info/vesti/index.php? yyyy=2019&mm=12%E2%85%86=29&nav_category=167&nav_id=1636336&version=amp Episkopski savet: Milo i poslanici izopšteni iz SPC], B92</ref> Amfilohij je kljub prepovedi množičnega zbiranja od strani Zdravstvenega ministrstva zaradi sočasnega izbruha koronine pandemije nadaljeval in še naprej vodil množične proteste; glavni povod za to je bilo omenjeno sprejetje zakona, po katerem se stanje cerkvenega premoženja vrača v status quo pred letom 1920, ko je to bilo državna črnogorska lastnina. Amfilohij je to začel konec 2019, nadaljeval pa z nezmanjšanim zagonom tudi v letu korone 2020, ko še ni bilo cepiva in je bila lahko vsaka okužba usodna. Protesniki so po celi Črni gori jemali iz cerkva bandere, svete ikone in križe, ki so jih nosili v protestnih procesijah za dosego določenih političnih ciljev: ne le, da bi odstavili sporni zakon, ampak tudi oblast, ki ga je sprejela. Oporečniški politično-cerkveni shodi so se nadaljevali vse do avgusta 2020, seveda ne upoštevajoč zdravstvenih previdnostnih ukrepov ampak njim navkljub v organizaciji srbskega metropolitanskega vodstva in navadno tudi pod osebnim Amfilohijevim vodenjem. <ref>{{cite web|url=http://www.politika.rs/sccc/clanak/449003/Nastavljene-litije-sirom-Crne-Gore|title=Настављљене литије широм Црне Горе|website=Politika Online|access-date=2. marec 2020}}</ref> Amfilohij je torej od začetka 2020 vodil množične proteste, kjer kljub prepovedi zbiranja ob izbruhu pandemije korone niso upoštevali nobenih zdravstvenih predpisov in priporočil; udeleženci niso nosili niti varnostnih krink niti se držali potrebne razdalje. Poleg tega so v cerkvah tudi o [[Velika noč |velikonočnih praznikih ]] nadaljevali obhajanje večjega števila vernikov po starodavni vzhodni praksi z isto žličko; ne čudi, da se je končno okužil tudi on sam, ki je prepričeval svojo okolico, da korone ni, ampak da je to zahodna [[teorija zarote]]. Najprej je bolezen tajil prek videa ter se je nato zdravil v domači oskrbi in šele po pozitivnem testu na covid-19 je 7. oktobra privolil, da ga sprejmejo v bolnišnico. Kljub temu, da so mu srbske oblasti ponujale zdravljenje v najsodobnejši tovrstni bolnici, je ostal „doma in delil usodo drugih Črnogorcev“. <ref>{{cite web|url=https://www.bild.de/lgbt/2020/lgbt/serbisch-orthodoxe-kirche-homophober-kirchenfuehrer-an-corona-gestorben-73674488.bild.html|title= Serbisch-orthodoxe Kirche:Homophober Kirchenführer an Corona gestorben|publisher=Bild.de|author=Marco Schenk|place=|language=de|date=30. oktober 2020|accessdate=4. november 2025}}</ref> Čeprav sta imela na začetku veliko skupnih točk in sta takorekoč sodelovala, so se kmalu začele kazati vedno večje razpoke. Prvič se je tokrat Amfilohij celo spustil neposredno v ostro volilno kampanjo zoper Đukanovića skupaj s svojimi verskimi in civilnimi fanatičnimi somišljeniki prav v nasprotovanju novemu spornemu »Zakonu o verski svobodi«, ki je pravzaparav enakopravno obravnaval vse črnogorske verske skupnosti. Septembra 2020 je tako na predsedniških volitvah bil Đukanović poražen, izvoljen pa z novo parlamentarno večino Amfilohijev somišljenik [[Zdravko Krivokapić]], ki je napovedal, da bo odpravil sporni zakon.<ref>[https=//www.vijesti.me/vijesti/politika/471639/dio-poslanika-df-a-nije-prisustvovao-ntoniranju-himne Objavili dokument: Poslanici tri koalicije podržali Krivokapića za mandatara], Vijesti, 23. september 2020</ref> === Bolezen, smrt in pogreb === Amfilohij je nadaljeval srečanja s cerkvenimi in civilnimi posamezniki, pa tudi z večjimi ali manjšimi skupinami, češ da korana ne obstaja in da je to teorija zarote. Zato ni čudno, da se je ob teh številnih stikih tudi sam okužil. 7. oktobra 2020 se je počutil zelo utrujenega in izčrpanega. Čeprav je sam razglašal, da covid-19 sploh ne obstaja in da je to še ena zahodna teorija zarote, so ga končno le pregovorili, da se je dal testirati in sicer se je test pokazal pozitiven. Prek videa pa je s šibkim glasom tajil kakršnokoli bolezen, češ da je samo utrujen in da se bo še vzpenjal na Lovčen, ko si opomore. Bolezenski znaki pa so vedno bolj prihajali do izraza in ga prisilili k iskanju zdravniške pomoči. Najprej ni hotel v bolnišnico in se je zdravil kar doma. 7. oktobra 2020 je bil pozitiven na korono.<ref>{{cite web|url=https://www.nytimes.com/2020/10/07/world/montenegros-most-prominent-cleric-has-tested-positive.html|title=Montenegro’s most prominent cleric has tested positive|work=[[The New York Times]]|date=7. oktober 2020|accessdate=31. avgust 2026}}</ref> Zdelo se je, da gre na boljše in 20. oktobra je bil test negativen. Po mnenju zdravstvene službe pa so koronini testi samo 90% zanesljivi in zato na rezultate ni mogoče prisegati z gotovostjo. Zdravje pa se mu je hitro slabšalo ter je vedno težje dihal. Voditeljica Pljučnega oddelka v podgoriški bolnici [[Jelena Borovinić]] je ugotovila, da je njegovo zdravje ogroženo ter „ga je dala na umetno prezračevanje“ („was placed in the mode of invasive ventilation“). Hudo okuženi je imel obe pljučni krili zaradi [[pljučnica|pljučnice]] in koroninih zapletov ter je po prejemu [[sveta evharistija|svetegao obhajila]] umrl 30. oktobra 2020 ob 8:20 star 82 let.<ref>{{cite web|url=http://rs.n1info.com/Region/a666432/Preminuo-mitropolit-Amfilohije.html|title=Preminuo mitropolit Amfilohije|publisher=N1|date=30. oktober 2020|accessdate=30. oktober 2020|archive-date=1. november 2020|archive-url=https=//web.archive.org/web/2020 11001030207/http://rs.n1info.com/Region/a666432/Preminuo-mitropolit-Amfilohije.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=https://nova.rs|title=Ovako je govorio Amfilohije: Beseda na Sajmu knjiga |publisher=nova.rs|author=|place=|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=5. september 2026}}</ref> Srbski ambasador v Črni gori [[Vladimir Božović]] je potrdil, da je srbska vlada ponudila Amfilohiju zdravljenje v najsodobnejši tovrstni bolnici v beograjski [[Batajnica|Batajnici]], vendar je vladika odklonil, češ da bo ostal doma in delil usodo drugih sonarodnjakov. Po njegovi želji so ga pokopali v kripto [[Podgoriška stolnica|Podgoriške stolnice]] Jezusovega vstajenja v grobnico, ki si jo je pripravil že za življenja. Svojo knjižnico, ki obsega nekaj tisoč knjig, je podaril srednjeveškem [[Samostan Stanjevići|Samostanu Stanjevići]].<ref>[https://www.slobodnaevropa.org/a/30903460.html Mitropolit negativan na korona virus, Srbija nudila liječenje], Radio Slobodna Evropa, 20. oktober 2020</ref> Kljub prepovedi zbiranja zaradi širjenja koronavirusa so se zbrali pred Podgoriško stolnico na tisoče vernikov, saj jih je k množičnemu zbiranju spodbujal že dolge mesece prav pokojnik. Pogrebne maše so se udeležili številni pravoslavni cerkveni poglavarji in politiki iz Črne gore in sosednjih dežel kot tudi njegov prijatelj pesnik [[Matija Bećković]], ki mu je spesnil prigodno žalostinko. <ref>[https://www.vijesti.me/vijesti/drustvo/482571/sahranjen-mitropolit-crnogorsko-primorski-amfilohije Sahranjen mitropolit crnogorsko-primorski Amfilohije], Vijesti, 1. november 2020</ref><ref>[https://www.nedeljnik.rs/uzivo-sahrana-mitropolita/ Sahranjen mitropolit Amfilohije: Kako se od „Đeda“ oprostila Crna Gora (a i Srbija)], Nedeljnik, 1. november 2020</ref>. V sožalnem telegramu je beograjski mufti [[Mustafa Jusufspahić]] izrazil spoštovanje do pokojnika in omenil, da so med majskimi protesti 2004 – ko je Kosovo enostransko razglasilo neodvisnosti – srbski huligani napadli in hoteli zažgati [[Mošeja Bajrakli, Beograd|Mošejo Bajrakli]]; tedaj se je le metropolit Amfilohij postavil pred podivjano drhal in obvaroval ta hram, „ter branil dobro od hudega v nas vseh“ („defending good from evil in all of us“). <ref>[https://www.vijesti.me/vijesti/drustvo/482431/muftija-mustafa-jusuf-kada-su-huligani-palili-nasu-dzamiju-hrabri-mitropolit-je-stao-ispred-mase-da-je-brani Muftija Mustafa Jusufspahić: Kada su huligani palili našu džamiju, hrabri mitropolit je stao ispred mase da je brani], Vijesti, 31. oktober 2020</ref> Vlada je odklonila predlog glede državnega dneva žalovanja, vendar so to storile posamezne krajevne skupnosti in občine. Ko se je ob pogrebnih slovesnostih gnetla večtisočglava množica, so le redki od cerkvenih ali civilnih dostojanstvenikov nosili obvezne krinke ali se držali varnostne razdalje. Srbskemu predsedniku – ki je imel v Amfilohiju zaradi Kosova nepomirljivega nasprotnika – so prepovedali govor. Med večurno žalno slovesnostjo je zanesljivo nosil krinko podgoriški katoliški župnik, ki pa ni mogel stran od množice. Po pogrebu je on sicer bil negativen na koroninem testu, vendar je prinesel virus v svojo skupnost in tako so se okužili vsi njegovi kolegi – eden od njih je skoraj umrl. Okužile pa so se tudi tamkajšnje redovnice, ki skrbijo za vzdrževanje cerkvenih prostorov in za gospodinjstvo podgoriške redovne skupnosti. O tem so mediji pa mediji popolnoma molčali, kakor tudi o mnogih okužbah tudi s smrtnim izidom zaradi zanemarjanja nujnih zdravstvenih previdnostnih ukrepov. Pogrebne slovesnosti je vodil 1. novembra 2020 srbski patriarh Irenej, ki se je tudi okužil. 4. novembra 2020 je bil pozitiven na testu za COVID-19, potem ko se je udeležil pogreba od korone umrlega Amfilohija.<ref name=openfuneral /><ref>{{cite web |title=Serbian Orthodox Church head tests positive for coronavirus |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a668422/Serbian-Orthodox-Church-head-tests-positive-for-coronavirus.html |website=rs.n1info.com |date=4 November 2020 |access-date=20 November 2020 |archive-date=28 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201128062010/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a668422/Serbian-Orthodox-Church-head-tests-positive-for-coronavirus.html |url-status=dead }}</ref>Velika množica na Amfilohijevem pogrebu ni upoštevala socialne distance ali nosila mask, Amfilohijeva krsta pa je bila vrh vsega med obredom odprta in mnogi so okuženo truplo celo poljubljali – matere pa so k njemu dvigovale svoje otroke.<ref name="openfuneral">{{Cite web|url= https://www.cnn.com/2020/11/20/europe/serbian-orthodox-church-patriarch-irinej-dies-covid-19-intl/index.html |title=Church patriarch dies from Covid-19 after leading open-casket funeral of bishop killed by the virus|first1=Martin|last1=Goillandeau |first2=Kara|last2=Fox |website=CNN|date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref><ref name="bbc2011">{{cite news |title=Covid-19: Serbian Orthodox Patriarch Irinej dies |work=BBC News |date=20 November 2020 |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-55013132 |access-date=20 November 2020}}</ref> Srbski patriarh Irenej pa se je med pogrebom okužil in se nato vrnil v Beograd, kjer so ga takoj sprejeli na zdravljenje. 14. novembra je bilo objavljeno, da je njegovo zdravstveno stanje "stabilno in pod nadzorom med zdravljenjem" v vojaški bolnišnici za COVID na Karaburmi v Beogradu, a že 19. novembra je bil intubiran.<ref>{{cite web |title=Military hospital says Serbian church head well |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a672087/Military-hospital-says-Serbian-church-head-well.html |website=rs.n1info.com |date=14 November 2020 |access-date=20 November 2020 |archive-date=14 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201114192218/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a672087/Military-hospital-says-Serbian-church-head-well.html |url-status=dead }}</ref><ref name="bbc2011"/> Nekateri mediji so že poročali, da je Irenej umrl; Srbska pravoslavna cerkev pa je izdala izjavo, v kateri je te trditve ovrgla, vendar je dejala, da se Irinejevo zdravstveno stanje slabša.<ref>{{cite news|url = https://www.b92.net/eng/news/society.php?yyyy=2020&mm=11&dd=19&nav_id=109720 |title = The condition of the Patriarch is difficult; SPC issued a statement|work = [[B92]]|date = 19 November 2020|access-date = 19 November 2020}}</ref> Nekateri tiskovni prestavnii so še vedno vztrajali, da so novico o Irenejevi smrti potrdili ugledni viri.<ref name="nova.rs">{{cite web |title=Zvanični izvori: Patrijarh živ, u teškom stanju |url=https://nova.rs/vesti/drustvo/patrijarh-irinej-u-teskom-stanju/ |website=nova.rs |date=19 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref>Irenejeva smrt je bila uradno objavljena 20. novembra ob 7.07 po srednjeevropskem času.<ref name="spc2011">{{cite web |title=Serbian Patriarch Irinej reposed in the Lord |url=http://www.spc.rs/eng/serbian_patriarch_irinej_reposed_lord |website=spc.rs |access-date=20 November 2020 |archive-date=20 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201120114149/http://www.spc.rs/eng/serbian_patriarch_irinej_reposed_lord |url-status=dead }}</ref><ref name="reuters1">{{cite news |title=Patriarch of Serbian Orthodox Church dies of coronavirus |url=https://www.reuters.com/article/serbia-patriarch-death/patriarch-of-serbian-orthodox-church-dies-due-to-coronavirus-idINKBN2800LP |website=reuters.com |date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020|last1=Vasovic |first1=Aleksandar }}</ref><ref name="bbc2011"/> Istega dne sta razglasili tridnevno žalovanje po njegovi smrti tako srbska vlada kot vlada Republike Srbske. V bližnji časovni oddaljenosti sta torej okužbi korone podlegla kar dva najpomembnejša srbska cerkvena dostojanstvenika. Nasprotniki so omenjali Amfilohijeve izjave, da ni korone: „Amfilohije kaže: ’Nema korone’! Korona kaže: ’Nema Amfilohija!’“<ref name="condolences">{{cite web |title=Three-day mourning in Serbia, RS, Budva over SPC Patriarch's death; condolences |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a674371/Three-day-mourning-in-Serbia-after-SPC-Patriarch-s-death.html |website=rs.n1info.com |access-date=20 November 2020 |archive-date=20 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201120122859/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a674371/Three-day-mourning-in-Serbia-after-SPC-Patriarch-s-death.html |url-status=dead }}</ref> == Ocena == [[File:Predstavnici SPC na obeležavanju 70. godišnjice Novosadske racije (2).JPG|200px|thumb|right|Spredaj: Metropoliti [[Vasilij Kačavenda|Kačavenda]] (v rdečem, levo), [[Amfilohij Radović|Amfilohij]] (v belem, sredi) in [[Porfirij Perić|patriarh Porfirij]] (v rdečem, desno) ]] === Vsestranski izobraženec, vendar ozek rusofil === Amfilohij je bil zelo izobražen, pa je temeljito splošno in teološko izobrazbo zahteval tudi od svojih bogoslovcev. Bil pa je znan tudi kot mnogojezičnež. Tekoče je govoril [[srbščina|srbsko]], [[italijanščina|italijansko]], [[nemščina|nemško]], [[francoščina|francosko]], [[grščina|grško]] in [[ruščina|rusko]] {{sfn|Stamatović|1999}}, uporabljal pa je lahko brez težav tudi [[staroslovanščina|staroslovanščino]], [[stara grščina|staro grščino]] in [[latinščina|latinščino]]. <ref name="politika.rs">{{cite web|url=http://www.politika.rs/scc/clanak/465598/Ko-je-bio-mitropolit-Amfilohije-vladik-koji-nikog-nije –ostavljao-ravnodusnim|title=Ко је био митрополит Амфилохије – владика који никог није остављао равнодушним|publisher=Politika Online|author=|place=Beograd|language=sr|date=30. oktober 2020|accessdate=31. avgust 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://slobodnahercegovina.com/na-danasnji-dan-rodjen-je-mitropolit-amfilohije/|title= „На данашњи дан рођен је Митрополит Амфилохије“|publisher=Слободна Херцеговина|author=|place=|language=sr|date=30. oktober 2020|accessdate=31. avgust 2026}}</ref> Bil je vpliven član „Združenja književnikov Srbije“, pa tudi „Združenja književnikov Črne gore“. {{sfn|Stamatović|1999}} Neprikrito je nastopal kot vidni zagovornik rusofilstva in velesrbstva, njegovega kosovskega mita in je brez pomisleka samega sebe razglašal za srbskega četnika in nacionalista.<ref name="Morrison104"/><ref name="Sistek 121">{{harvnb|Šístek|2011|p=121}}</ref> To je potekalo v popolnem soglasju s porastjo srbskega nacionalizma, ki ga je spodbujala vplivna in agresivna politika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]]; SPC je še prednjačila v spodbujanju nacionalne nestrpnosti med srbskim prebivalstvom v raznih jugoslovanskih republikah. V Črni gori je tako korenito smer predstavljala prav Amfilohijeva osebnost.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison104"/>Večina pravoslavnih škofov je takrat podpirala zamisel o Veliki Srbiji, ki naj bi nadomestila Titovo Novo Jugoslavijo; v njej naj bi prek etničnega čiščenja Srbom sovražnih narodov živeli vsi „osvobojeni“ in „etnično očiščeni“ Srbi, kar bi po prvotnih radikalnih načrtih zajemalo prostor celotne Jugoslavije; glede na poznejše hude vojaške poraze začenši z izgubo Slovenije pa bi se zadovoljili „samo z manjšim področjem“ z zahodno mejo Virovitica-Karlovac-Karlobag, medtem ko bi na jugovzhodu mejili na Makedonijo. Amfilohijeve izjave glede Kosova so pozivale na nepomirljiv boj proti katoliškemu in protestantskemu Zahodu, kakor tudi muslimanskemu Vzhodu, češ da so vsi skupaj „nezdrav veter, ki hoče neprestano ugaševati to sveto luč“, ki se imenuje Srbija („an insane wind trying ceaselessly to extinguish this sacred lamp“, defined as Serbia).<ref name="MacDonald243"/>{{citebook|last=MacDonald|first=David Bruce|chapter=The importance of Being European: Narratives of East and West in Serbian and Croatian Nationalism|editor1-frst=Ireneusz Paweł|editor2-first=Andrzej Marcin|title=Multiplicity of nationalism in contemporary Europe|year=2010|publisher=Rowman & Littlefield|isbn=97807391239123072|chapter-urla=https://books.google.com/books?id=jquJ8M|WGYC&q=Islam+Amfilohije+Radovic&pg=PA243|pages=243}}</ref> Res je sicer, da je v besedah svoje ideje povezoval s krščansko ljubeznijo in poudarjal, da je njegovo orožje le v besedah; krvavi dogodki, ki so tem besedam sledili, pa so pokazali, da so bojeviteži raznih barv te nestrpnosti razumevali čisto konkretno in nekrščansko. Ne le v teoriji, marveč tudi z orožjem v roki, so se novodobni teologi SPC zoperstavljali svojim starejšim kolegom, ki so nahajali neki »modus vivendi« s komunističnim jugoslovanskim sistemom. <ref name="Buchenau7879">{{harvnb|Buchenau|2005|pp=78.79}}</ref> Bode v oči Amfilohijev [[sovražni govor]] zoper [[katolištvo|katoliške]] [[Hrvati|Hrvate]] in [[islam|muslimanske]] [[Bošnjaki|Bošnjake]], ki ne vsebuje niti trohice sicer v besedah zelo glasno in stalno oznanjevane krščanske ljubezni.<ref name="Carmichael32''>{{cite book|last=Carmichael|first=Cathie|title=Ethnic cleansing in the Balkans= nationalism and the destruction of tradition|year 2003|publisher=Routledge|isbn=9781134479535|url=https://books.google.com/books?id=yb=RI4KwwdIC&q=anti+Islam+A,fočpjoke+Radpvoc&pq=PT62|pages=32}}</ref><ref name="Velikonja163"/> V letu 1992, ko je bila na vrhuncu srbsko-črnogorska agresija na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino spremljana z neizprosnim etničnim čiščenjem, tega visoki srbski cerkveni dostojanstveniki niso brzdali ali obsojali (kar bi bilo v skladu z evangeljskim naukom o krščanski ljubezni), temveč so poseganja vojaških, pa tudi polvojaških formacij, skupaj z Amfilohijem še podžigali. Nekaj vsakdnjega je postalo požiganje katoliških ali muslimanskih verskih stavb, pa tudi sovražni govor zoper „neprijateljske“ Bošnjake, Hrvate in Albance (Kosovarje). Vso krivdo za vojne zločine je visoki srbski kler valil s svojih sonarodnjakov na genocidne težnje, ki naj bi jih spodbujal s teorijami zarote nihče drug kot [[Vatikan]], pa seveda celoten Zahod.<ref name="Sells65">{{cite book|last=Sells|first=Michael A. |title=The bridge betrayed: Religion and genocide in Bosnia|year=1996|publisher?University of California Press|isbne=9780520922099|url=https://books.google.com/books?id=FadxZ6F2uEAC&q=anti+Islam+Amfilohije+Radovic&pg=PA65|pages=65}}</ref> V zgodnjih 90-ih letih sta pravoslavna škofa izobraženi Amfilohij in sporni [[Vasilij Kačavenda|Kačavenda]] hujskaško poglabljala verske in narodnostne razlike med jugoslovanskimi narodi pod pretvezo, da so se vsi oni zarotili zoper SPC in da se Srbi morajo braniti, saj so od vsepovsod ogroženi. Tozadevni pomirjevalni poskusi [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanskega]] [[Alojzij Šuštar|Šuštarja]] in [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Franc Perko|Perka]] so bili neuspešni in so se razbili ob zidu popolnega nerazumevanja in nacionalistične blaznosti, v kateri so pravoslavni cerkveni krogi prednjačili.<ref name="LittleSwearer14">{{cite book|last1=Little|first1=David|last2=Swearer|first2=Donald|chapter=Introduction|editor1-last=Little|editor1-first=David|editor2-last=Swearer|editor2-first=Donald K. |title=Religion and Nationalism in Iraq: A Comparative Perspective|year=2006|publisher=Harvard University Press|isbn=9780945454410|url=https://books.google.com/books?id=E1rXAAAAMAAJ&q=Amfilohije+Radovic|pages=14}}</ref> Amfilohij je trdil, da je »naravno okolje« Srbov le v »pravoslavnem vzhodnem krščanstvu« in da se zato morajo bojevati ne le zoper katoliški in protestantski Zahod, ampak tudi zoper islam. Da bi agresivnost opravičeval, je v zvezi s tem zatrjeval, da »brez smrti ne more biti vstajenja«, kar je sicer točno, vendar v tej zvezi zavajajoč sofizem. Iz evangelija sledi namreč, da Kristus ni žrtvoval drugih, ampak samega sebe. Poleg tega pa se ni daroval za zemeljsko, ampak za nebeško kraljestvo, ki pripada vsem ljudem. Sveto pismo da jasno vedeti, da Božje kraljestvo ni pozemeljske, ampak duhovne narave in da ga ni treba braniti z zemeljskim orožjem; toliko manj pa voditi osvajalno vojno pod pretvezo širjenja Božjega kraljestva.<ref>Janezov evangelij 18,36s</ref> Vrh tega veže kristjana in tudi cerkvenega dostojanstvenika zapoved ljubezni do sovražnikov<ref>»Če kdo pravi: 'Ljubim Boga', pa sovraži svojega brata, je lažnivec« 1 Jn 4,20</ref>.V zvezi s to nedoslednostjo med krščanskim naukom o ljubezni in metropolitovim spodbujanjem ene strani v bratomorni državljanski vojni je lažje dojeti, čemu so ga nasprotniki zmerjali s satanom.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/214320/dok_je_buktio_rat_u_bosni_1993_godine_cetinjani_su_ovako_dochekali_amfilohija_risto_sotono_video.html|title=DOK JE BUKTIO RAT U BOSNI 1993. GODINE, CETINJANI SU OVAKO DOČEKALI AMFILOHIJA: 'Risto sotono...' (VIDEO)|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=|language=bs|date=4. september 2021|accessdate=5. november 2025}}</ref><ref name="Heinrich150">{{cite book|last=Heinrich|first=Hans-Georg|chapter=Towards a Cultural Theory of Transition: The Strange Architecture of Post-Communist Societies|editor1-last=Heinrich|editor1-first=Hans-Georg|title=Institution Building in the New Democracies. Studies in Post-Post-Communism|year=1999|publisher=Collegium Budapest/Institute for Advanced Studies|isbn=9789638463913|urla=https://books.google.com/books?id=Qh4kAQAAIAAJ&q=According+to+the+Serbian+patriarch+Amfilohije+Radovic%2C+the+%22natural+space%22+for+the+Serbian+people+is+the+orthodox+East.+And+it+must+fight+against+the+Catholic+and+Protestant+West%2C+as+well+as+against+Islam%3A+%22without+death+there+will+be+no+resurrection%22. |pages=150}} „According to the Serbian patriarch Amfilohije Radovic, the „natural space“ forthe Serbian people is the Orthodox East. And it must fight against the Catholic and Protestant West, as well as against Islam: „without death there will be no resurrection“. </ref> Široka javnost je v njem prepoznala eno od najbolj spornih osebnosti SPC.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs|title=Mitropolit Amfilohije Radović|publisher=Istinomer|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=7. maj 2015}}</ref> Posebej pa so ga imeli v želodcu Črnogorci, ki niso pohodili svoje slavne zgodovine in narodnosti. Ko je leta 1993 besnela vojna v Bosni, so Cetinjci pričakali Amfilohija znanega kot vojnega hujskaša z besedami: „Risto sotono!“ Zastopal je namreč nacionalistična in klerofašistična stališča in skrival ter poveličeval vojne zločince. Posebno naklonjenost je izražal do [[Ratko Mladić|Ratka Mladića]] in [[Radovan Karadžić|Radovana Karadžića]], katerega je imenoval za „besmrtnika“. V nasprotju s tem in drugimi srbskimi pravoslavnimi škofi se je tedaj preproto ljudstvo Cetinja krepko zoperstavilo sodelovanju črnogorskih mož in fantov v vojnah na področju bivše Jugoslavije, posebej napadu na sosednjo [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]], zlasti pa bombardiranju [[Dubrovnik]]a. {| |- ! Skup je prekinut pjesmom<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/214320/dok_je_buktio_rat_u_bosni_1993_godine_cetinjani_su_ovako_dochekali_amfilohija_risto_sotono_video.html|title=DOK JE BUKTIO RAT U BOSNI 1993. GODINE, CETINJANI SU OVAKO DOČEKALI AMFILOHIJA: 'Risto sotono...' (VIDEO)|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=|language=bs|date=4. september 2021|accessdate=5. november 2025}}</ref> ! Srečanje je prekinila pesem |- | <poem> „Nikad neće Crna Gora bit’ obala srpskog mora“ </poem> | <poem> „Črna gora nikdar ne bo obala srbskega morja“ </poem> |} === Črnogorec proti Črnogorcem === Amfilohijeve očitke črnogorski vladi in njeni politiki bi lahko strnili v nekaj smeri: #Spodbujanje "montenegrinstva"<ref> „montenegrinstvo“ od italijanske besede za Črno goro: „Monte Negro“</ref>, odpovedovanje od "srbstva" in "montenegrizacija" Črne gore #vrnitev prek referenduma k samostojnosti in ločitev od Srbije, s katero je bila po prenehanju Jugoslavije nekaj časa povezana v državno skupnost „[[Srbija in Črna gora]]“ #priznavanje Kosova kot samostojne države od strani Črne gore; to Amfilohiju pomeni izdajo zapuščine črnogorskih posvetno-verskih vladarjev Petrovićev #vstop Črne gore v NATO in "oddaljevanje" od Rusije. #Kakor si je domišljijsko in mitsko zamislil „pogibijo“<ref> „pogibija“ v pomenu „pogine u borbi za slobodu otadžbine“ tj.: „pade v boju za svobodo domovine“</ref> in svetništvo kneza [[Lazar Hrebljanović|Lazarja]], je Amfilohij toliko bolj doživljal priznanje Kosova kot najhujše dejanje izdaje. Zato on čisto nekrščansko preklinja podpisnike in uporablja pesniški besednjak kosovskega mita, pozivajoč srbsko mladino da za Kosovo "ginu do posljednjeg"<ref> „ginu do posljednjeg za Kosovo“ – da se gredo vojskovat za ohranitev ali pridobitev Kosovega pod srbsko oblast, pa četudi bi v boju vsi padli oziroma umrli vsi do zadnjega.</ref>. #Tiste politike – na prvem mestu misli na srbskega predsednika [[Boris Tadić|Tadića]], ki je bil na položaju 2004-2012; še bolj ima v želodcu njegovega naslednika [[Aleksandar Vučić|Vučića]], ki ga je nasledil ter bil neprestano na oblasti vse do 2026. Obadva in njima podobne imenuje „brez glave in brez vesti“, ker so dovolili ločitev Kosova in Metohije od Srbije in od Črne gore.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref> Podobno pa razpolagajo z očitki njegovi nasprotniki: # Njegov življenjepis odkriva sicer človeka, ki mu ni tuje bistvo krščanske vere in bi od njega smeli pričakovati, da se bo držal njene osnovne usmeritve, da je mogoče doseči zveličanje z vero, ljubeznijom in ponižnim moralnim življenjem. Vendar je „malo ljudi v Črni gori in širje, ki izzivajo toliko nasprotovanj, kot osebnost metropolita Črnogorsko-primorske metropolije na Cetinju, Amfilohija Rista Radovića“ (Reuters) Večina njegovih izjav spada namreč v sam vrh mizantropije, šovinizma, homofobije in vseh drugih najmračnejših načinov izražanja človeški zavesti.<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/56874-svetosavski-zilot-u-akciji|title= Svetosavski zilot u akciji|publisher=antenam.net|author=Mirjana Dragaš & Slobodan Jovanović|place=|language=sr|date=5. november 2017|accessdate=6. september 2026}}</ref> #Z opravljanjem zadušnice zanj zahteva rehabilitacijo [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] kot začetnika odpora proti fašizmu, češ da njegova vloga med Drugo svetovno vojno ni dovolj razsvetljena in da je nedolžna žrtev komunističnega maščevanja; njegovi četniki pa so ne le sodelovali z okupatorji v boju proti komunističnim partizanom, ampak tudi širili „Veliko Srbijo“ z „etničnim čišćenjem hrvaškega in iztrebljanjem muslimanskega prebivvalstva“ <ref>Mihailović je napisao „Instrukciju (20. decembar 1941) komandantima na terenu u kojoj stoji uz glavni cilj četničkog pokreta - stvaranje velike Srbije, kao drugi primarni cilj - etničko čišćenje hrvatskog i uništenje muslimanskog stanovništva.</ref> ter nad njimi počenjali zločine, za katere niso bili nikoli kaznovani; med take spada tudi primer [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]]. # Od vseh pravoslavnih cerkva na Balkanu velja SPC kot najkonzervativnejša, mračnjačka, sovražna do znanosti in napredka. Zavrača „zahodne“ ideologije kot komunizem, individualizem, materializem in sekularizem; spregledali pa so, da je agresivni nacionalizem – ki so ga izpovedovali – prav tako ena od ideja brezbožnega liberalnega materializma.<ref name="Buchenau6566">{{harvnb|Buchenau|2014|pp=65.66}}</ref> #Vedno pa je bila povezana s političnim šovinizmom o ustvarjanju velike države in podrejanju drugih narodov pod pretvezo osvobajanja in privodenja nacionalno nezavednih k svojim "srbskim koreninam". [[Nikolaj Velimirović]], duhovno izhodišče [[Justin Popović|Justina Popovića]] in Amfilohija Radovića, trdi, da je borba za nacionalno cerkev "osnova pravega, evangeljskega in celovitega nacionalizma" in da je takšno ustanovil že [[Sveti Sava]], kar pa je anahronizem, saj v tistem času ni bilo takega liberalnega nacionalizma,, kakršnega je oznanjal v svoji „Srbiji na Balkanu“ brezbožni socialist [[Svetozar Marković]]. # Amfilohij je novembra 1991 po napadu Srbov in Črnogorcev na [[Konvali|Konavle]] hodil po dubrovniškem bojišču ter podpihoval k vojni in nasilju.<ref>Mirko Đorđević, analitičar Srpske pravoslavne crkve. Inačica izvorne stranice arhivirana 24. svibnja 2013. Pristupljeno 20. veljače 2011.</ref> Jeseni 1991 je črnogorskim vojakom delil križce in ikonice. <ref>{{cite web|url=https://pescanik.net/zasto-se-u-crkvi-sapuce-2/|title=Zašto se u crkvi šapuće 2 - Emisija, Mirko Đorđević, Ljubiša Rajić, Ivan Čolović, Pavle Rak, Mladen Lazić, Jovan Byford, Vidan Hadži-Vidanović, Ivan Kuzminović, Srđa Trifković, Nikola Samardžić, Milan Vukomanović, Slobodan G. Marković, Dragoljub Mićunović, Radmila Radić, Milica Rodić, Marko Milanović, Desimir Tošić - Peščanik|publisher=pescanik.net|author=Mirko Đorđević idr.|place=|language=sr|date=19. november 2009|accessdate=24. maj 2013}}</ref> Novembra tega leta je igraje na gusle s pesmijo „Mojkovačka bitka“ spodbujal črnogorske rezerviste podgoriške brigade „Veljko Vlahović“ na napadalnost zoper hrvaško ozemlje in krščansko katoliško prebivalstvo.<ref> Zvijer iz bezdana</ref><ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/index.php?title=Amfilohije_Radovi%C4%87|title= Amfilohije Radović|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=|place=Zagreb|language=hr|date=30. april 2022|accessdate=5. november 2025}}</ref> #Obiskoval je tudi vsa bojišča po Hercegovini, ki so jih Srbi „etnično čistili“ od muslimanov. Do zob oboroženi [[Željko Ražnatović|Arkan]] je konec junija 1991 s svojimi "Tigri" bival v Cetinjskem manastiru in s svojo polvojaško drhaljo z blagoslovom Amfilohija in SPC duhovnikov odšel morit. Bio je v [[Trebinje|Trebinju]], ko je bila oropona hiša in podjetje [[Salih Alijagić|Saliha Alijagića]] in požgano nekaj hiš uglednih muslimanov. Spodbujal je [[Milan Martić|Milana Martića]] in [[Milan Babić|Milana Babića]] v uporu zoper hrvaško oblast, češ da morajo vsi Srbi živeti v eni državi za "ujedinjenje svih srpskih krajeva".<ref>{{cite web|url=https://pescanik.net/zasto-se-u-crkvi-sapuce-2/|title=Zašto se u crkvi šapuće 2 - Emisija, Mirko Đorđević, Ljubiša Rajić, Ivan Čolović, Pavle Rak, Mladen Lazić, Jovan Byford, Vidan Hadži-Vidanović, Ivan Kuzminović, Srđa Trifković, Nikola Samardžić, Milan Vukomanović, Slobodan G. Marković, Dragoljub Mićunović, Radmila Radić, Milica Rodić, Marko Milanović, Desimir Tošić - Peščanik|publisher=pescanik.net|author=Mirko Đorđević idr.|place=|language=sr|date=19. november 2009|accessdate=24. maj 2013}}</ref><ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref> #Napadalno vojno je opravičeval kot zakonito obrambo od vseh in povsod ogroženega srbskega naroda, kot novo zavezo, v kateri ima posebno častno mesto vojni zločinec Radovan Karadžić in Srbi v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]], ki da so preživeli križanje in so zato „boljši od polkrščene Črne gore in nedokrščene Srbije“. Ne priznava pa [[Srebreniški genocid|Srebreniškega pokola]], češ da je bilo to samo „povračilo in maščevanje“ („odmazda i osveta“). #Dograjeval in spreminjal je cerkve iz XIV. in XV. stoletja, postavljal stavbe v njihovi neposredni bližini, oslikaval srednjeveške cerkve s tujimi sodobnimi svetniki, ki nikdar niso bili naslikani po črnogorskih cerkvah ter uporabljal materiale, ki niso bili zgodovinski. Na opozorila Spomeniškega varstva se je požvižgal, češ da naj pazijo: če ga bodo še ovirali pri njegovem uničevanju kulturnih spomenikov, jim bo sploh onemogočil kakršnokoli delovanje. Zgradil je veliko sakralnih stav, ki so v slogu srbskih manastirov s Kosovega, kar je bil kulturni imperializem in prozelitizem, ki je hotel z misijonarjenjem pretvoriti Črnogorce v del srbskega nacionalnega in duhovnega prostora. #Nasprotoval je obnavljanju Črnogorske pravoslavne cerkve, češ da SPC deluje v Črni gori še 8 stoletij. V resnici pa je bila ta skupnost ustvarjene 1920 z dekretom regenta Aleksandra Karađorđevića. Spreneveda se nad dejstvom, da je bila samostojnost Črnogorske pravoslavne cerkve takrat nasilno zatrta.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref> #Izgleda, da ni bil zoper svojeglavnost brezpogojno, ampak bi vendarle dopustil obnavljanje CPC pod pogojem, da bi Črna gora zopet postala kraljevina pod vodstvom Petrovićev. <ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/56874-svetosavski-zilot-u-akciji|title= Politički rebusi mitropolita Amfilohija|publisher=Peščanik|author=Mirko Đorđević|place=|language=sr|date=21. junij 2010|accessdate=6. september 2026}}</ref> === Na filmskem platnu === Dobro je dokumentirano delovanje tako predsednika Srbije Vučića kot tudi črnogorskega metropolita Radovića in prelito v napeto stvaritev na platnu. Čeprav vsebujeta oba filma različnih avtorjev le dokumentarni material, sta kot dregnila v sršenovo gnezdo in povzročila negativne odzive kot jezo in grožnje, zmerjanje in sprenevedanje v obeh prestolnicah. Filma ''Vladalac'' (''Vladar'') in ''Svjedok Božje ljubavi'' (''Priča Božje ljubezni '') sta nastala skoraj istočasno na začetku koroninega leta 2020: prvi v Beogradu, drugi pa v Podgorici. V spomin nam kličeta, da sta bili Vučić in Amfilohij dejavna soudeleženca zločinske velikosrbske politike. <ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2020/2/24/dva-ratna-druga-aleksandar-vucic-i-amfilohije-radovic|publisher=balkans.aljazeera.net|author=Tomislav Marković|place=|language=sr|date=24. februar 2020|accessdate=6. september 2026}}</ref> === Nagrade in priznanja === ;Izbrani redovi in odličja #Spominsko odličje [[Carigrajski patriarhat|carigrajskega patriarha]] [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomeja]] (1991)<ref name="standard"/> #Odličje [[Jeruzalemski grški patriarhat|Jeruzalemskega grškega patriarhata]] ob dvatisočletnici krščanstva (2000)<ref name="standard"/> #„Red Lomonsova“, odlikovanje [[Ruska federacija|Ruske federacije]] (2001)<ref name="standard"/> #Odličje Jeruzalemskega grškega patriarhata ob 1500-letnici [[Mar Saba]] (2002)<ref name="standard"/> # »Red sv. Aleksandra Nevskega I. stopnje«, Ruska vojaško-znanstvena akademija (2003)<ref name="standard"<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2020/2/24/dva-ratna-druga-aleksandar-vucic-i-amfilohije-radovic|publisher=balkans.aljazeera.net|author=Tomislav Marković|place=|language=sr|date=24. februar 2020|accessdate=6. september 2026}}</ref>''/> #»Red sv. Cirila Turovskega«, [[Beloruska pravoslavna Cerkev]] (2008)<ref name="standard"/> # »Red sv. Vladimirja«, Ukrajinska pravoslavna Cerkev pod Moskovskim patriarhatom (2012) <ref name=''standard''/> # „Red sv. Velikomučenika Jurija“, Škofija Budimlja in Nikšić (2013) <ref name="standard"/> # „Red Črnogorske velike zvezde“, Predsednik [[Jakov Milatović|Milatović]] (2025, posmrtno) <ref>{{cite web|url=https://mitropolija.com/2025/10/24predsjednik-milatovic-dodijelio-posthumno-orden-crnogorske-velike-zvijezde-mitropolitu-amfilohiju/|title=Предсједник Милатовић додијелио постхумно Орден Црногорске велике звијезде митрополиту Амфилохију|publisher=Православна Митрополија црногорско-приморска (Званични сајт)|author=|place=|language=sr|date=14. oktober 2025|accessdate=24. oktober 2025}}</ref> # Častni član „Moskovske bogoslovne akademije“ (2006) # Častni doktorat »Teološkega inštituta sv. Sergija v Parizu« (2012)<ref>{{cite web|url=http://www.spc.rs/eng/metropolitan_amfilohije_receives_honorary_doctorate_saint_sergius_orthodox_theological_institute|title=Metropolitan Amfilohije receives the honorary doctorate of the Saint Sergius Orthodox Theological Institute in Paris {{!}} Serbian Orthodox Church [Official web site] |publisher=Serbian Orthodox Church|author=|place=|language=en|date=20. januar 2015|accessdate=8. november 2020}}</ref> # Častni doktorat „Petrograjske bogoslovne akademije“ (2015)<ref>{{cite web|url=http://www.spc.rs/eng/metropolitan_amfilohije_doctor_honoris_causa_orthodox_spiritual_academy_st_petersburg|title=Metropolitan Amfilohije Doctor HONORIS CAUSA of the Orhodox Spiritual Academy of St. Petersburg {{!}} Serbian Orthodox Church [Official web site] |publisher=Serbian Orthodox Church|author=|place=|language=en|date=2015|accessdate=8. november 2020}}</ref> == Dela == Amfilohijevi spisi obsegajo več kot tisoč enot<ref>{{cite web|url=https://www.standard.rs/2020/10/30/zivot-i-delo-mitropolita-amfilohija/|title=Život i delo mitropolita Amfilohija|publisher=Novi Standard|author=|place=|language=sr|date=30. oktober 2020|accessdate=31. oktober 2020}}</ref>; njegova izbrana dela so bila objavljena v 36 zvezkih. Skupaj z [[Atanasij Jevtić|Atanasijem Jevtićem]] je Amfilohij prevajal v srbščino Devterokanonične [[Stara zaveza|starozavezne]] knjige. === Izbrana dela === #''Tajna Svete Trojice po učenju Grigorija Palame'' (1973), doktorska disertacija v grščini. #''Smisao liturgije'' (1974), razprava v grščini. #''Tumačenje Starog zaveta kroz vekove'' (1979), Beograd. #''Sinaiti i njihov značaj u Srbiji XIV vijeka'' (1981), razprava. #''Filokalijski pokret XVIII i početkom XIX vijeka'' (1982), razprava v grščini. #''Osnove pravoslavnog vaspitanja'' (1983), veroučna knjiga. #''Duhovni smisao hrama Svetog Save'' (1987), Beograd. #''Vraćanje duše u čistotu'' (1992), Podgorica. #''Istorijski presjek tumačenja Starog zavjeta'' (1995), Nikšić.<ref>{{cite web|url=https://alchetron.com/Amfilohije-Radovi%C4%87|title=Amfilohije Radović|publisher=Alchetron, The Free Social Encyclopedia|author=|place=|language=en|date=29. november 2024|accessdate=5. november 2025}}</ref> == Navedki == {{navedek|''»Samo duša koja časno ponese svoj krst i narod koji dostojanstveno nosi taj krst i koji odstrada svoju vjeru, zaista razumiju tajne tog izvornog, hrišćanskog načina postojanja«''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref><ref>Tako je dejal Amfilohij na predavanju v priredbi „Misijskega fonda Eparhije zvorničko-tuzlanske“ v Bijeljini</ref><br>„Le duša, ki častno ponese svoj križ in ljudstvo, ki dostojanstveno nosi ta križ in ki odtrpi svojo vero, zares razume skrivnosti tega izvirnega krščanskega načina obstajanja“}} {{navedek|''»U riječi je život, ali je u riječi i smrt. I dobra i zla riječ stvara: jedna zajednicu života, druga zajednicu smrti i ništavila.«''<ref>{{cite web|url=https://zurnal.me|title=Mitropolit Amfilohije (Radović): Bez Riječi nema nam života.|publisher=zurnal.me|author=Amfilohije Radović|place=|language=cg|date=18. januar 2023|accessdate=6. september 2026}}</ref><ref>Prvič objavljeno v »Književne novine«, marec 1985</ref><br>„V besedi je življenje, toda v besedi je tudi smrt. In dobra in huda beseda ustvarja: ena skupnost življenja, druga skupnost smrti in niča.“}} {{navedek|''»Toga dana, iz tog jednopolnog braka, od Njegoševe slavne Crne Gore svi su preduslovi da se rodi - Jadogora, a od ponosnih Crnogoraca da počnu da se rađaju - jadogorci.«''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref><ref>Po prirejanju „parade ponosa“ v Beogradu, ki jo je označil za „sodomski smrad“, je bil sedaj Amfilohij odločno proti prirejanja podobne „parade“ v Podgorici rekoč, da so vsa tovrstna zbiranja nasilje nad vestjo ogromne večine ljudi in je izrazi tudi svoje odklonilno stališče do enospolnih skupnosti.</ref><br>„Na ta dan, iz te enospolne poroke, obstajajo vsi predpogoji, da se rodi – Gorjégora, a od ponosnih Črnogorcev da se začenjajo porajati - Gorjégorci“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Črnogorsko-primorska metropolija]] *[[Seznam papežev]] *[[Črnogorska pravoslavna Cerkev]] *[[Rusofilstvo]] *[[Covid-19]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} * {{cite book|last=Buchenau|first=Klaus|chapter=The Serbian Orthodox Church|editor1-last=Leustean|editor1-first=Lucian N.|title=Eastern Christianity and politics in the twenty-first century|year=2014|publisher=Routledge|isbn=9781317818656|chapter-url=https://books.google.com/books?id=zt2vAwAAQBAJ&q=Amfilohije+Radovi%C4%87&pg=PA80}} * {{cite book |last1=Šístek |first1=František |title=Spaces and Borders |chapter=Clericalization of Nationalism. Interpreting the Religious Rivalry between Serbian and Montenegrin Orthodox Churches, 1989–2009 |date=15 September 2011 |pages=117–130 |doi=10.1515/9783110228144.117 |isbn=978-3-11-022813-7 |chapter-url=https://www.researchgate.net/publication/344554789}} ;{{ikona sr}} * {{cite web|last=Stamatović|first=Aleksandar|year=1999|title=Mitropolit Amfilohije Radović i naše vrijeme|work=Kratka istorija Mitropolije Crnogorsko-primorske (1219-1999)|publisher=Rastko|url=http://www.rastko.rs/rastko-cg/povijest/istorijat/istorijat_7.html|language=sr}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Amfilohij Radović}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [http://mitropolija.com/mitropolit-crnogorsko-primorski/ Биографија митрополита Амфилохија |Митрополит цроногорско-приморски] * [https://www.youtube.com/watch?v=Jj2C8kxaKSY ДОСТОЈАН – Филм о Митрополиту црногорско-приморском Амфилохију (NEOPOREČEN – Film o črnogorsko-primorskem metropolitu Amfilohiju |Youtube] * [http://www.politika.rs/rubrike/dogadjaji-dana/Podgorici-smeta-ono-srpska-u-nazivu-SPC.sr.html Подгорици смета оно „српска“ у називу СПЦ (Podgorici je napoti tisto »srbska« v nazivu SPC) |Beograjski dnevnik „Politika“, 12. oktober 2015] *[https://redportal.pink.rs/cooltura/1843/dostojan-film-o-amfilohiju-radovicu DOSTOJAN: Film o Amfilohiju Radoviću | RedTV] * {{Internetquelle |url=http://www.mitropolija.cg.yu/mitropolit/mitropolit_l.html |titel=Amfilohije (Radović) |werk=[[Metropolie von Montenegro und dem Küstenland|mitropolija.cg.yu]] |sprache=sr |archiv-url=https://web.archive.org/web/20070523074057/http://www.mitropolija.cg.yu/mitropolit/mitropolit_l.html |archiv-datum=2007-05-23 |abruf=2020-10-30 |abruf-verborgen=1}} ;{{ikona cnr}} *[http://portalanalitika.me/clanak/201226/da-li-amfilohije-ozbiljno-prijeti-ratom-ili-se-Sali Da li gospodin Amfilohije ozbiljno prijeti ratom – ili se šali (Ali gospod Amfilohij resno grozi z vojno – ali se šali| Portalanalitika 9. januar 2017] *[https://www.slobodnaevropa.org/a/odnos-spc-i-korone-kako-je-lije%C4%8Den-amfilohije/30884695.html Kako je liječen Amfilohije od korone|Slobodna Evropa] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/index.php?title=Amfilohije_Radovi%C4%87 Amfilohije Radović – Hrvatska internetska enciklopedija] ;{{ikona de}} *[https://www.bild.de/lgbt/2020/lgbt/serbisch-orthodoxe-kirche-homophober-kirchenfuehrer-an-corona-gestorben-73674488.bild.html Serbisch-orthodoxe Kirche : Homophober Kirchenführer an Corona gestorben (SPC: Ljudomrzni cerkveni voditelj je umrl za korono) | Leben & Wissen – BILD.de] *[https://www.spiegel.de/panorama/montenegro-kirchenfuehrer-stirbt-an-corona-glaeubige-kuessen-seinen-leichnam-a-edebe9cc-ccda-4aac-abb2-f4fd49c215b3 Montenegro: Kirchenführer stirbt an Corona - Gläubige küssen seinen Leichnam (Črna gora: Cerkveni voditelj je umrl od korone – Verniki poljubljajo njegovo truplo | DER SPIEGEL] * {{Internetquelle |url=https://www.spiegel.de/politik/ausland/bischoefe-drohen-regierung-in-serbien-mit-dem-tod-a-899234.html |titel=Serbien: Bischöfe drohen Regierung mit dem Tod |werk=[[Spiegel Online]] |datum=2013-05-11 |abruf=2020-10-30 |abruf-verborgen=1}} * {{Internetquelle |url=https://www.focus.de/politik/ausland/anschuldigungen-zu-ostern-serbisch-orthodoxer-bischof-wirft-eu-tyrannei-vor_aid_951422.html |titel=Serbisch-orthodoxer Bischof wirft EU Tyrannei vor |werk=[[Focus|Focus Online]] |datum=2013-04-01 |abruf=2020-10-30 |abruf-verborgen=1}} *[https://www.spiegel.de/politik/ausland/bischoefe-drohen-regierung-in-serbien-mit-dem-tod-a-899234.html Serbien: Bischöfe drohen Regierung mit dem Tod (Srbija: Vladike grozijo vladi s smrtjo)|Spiegel Online 11. maj 2013] ;{{ikona en}} *[https://web.archive.org/web/20101126214959/http://orthodoxresearchinstitute.org/resources/hierarchs/serbia/current/bio_amfilohije_radovic_metr_montenegro.htm Metropolitan Amfilohije (Radovic) of Montenegro and the Coastlands | Arhivirano] * [https://www.youtube.com/watch?v=Jj2C8kxaKSY Documentary film about the life of Metropolitan Amfilohije] * {{Internetquelle |url=http://www.orthodoxresearchinstitute.org/resources/hierarchs/serbia/current/bio_amfilohije_radovic_metr_montenegro.htm |titel=Metropolitan Amfilohije (Radovic) of Montenegro and the Coastlands |werk=orthodoxresearchinstitute.org |hrsg=Orthodox Research Institute |sprache=en |archiv-url=https://web.archive.org/web/20061020051110/http://www.orthodoxresearchinstitute.org/resources/hierarchs/serbia/current/bio_amfilohije_radovic_metr_montenegro.htm |archiv-datum=2006-10-20 |abruf=2020-10-30 |abruf-verborgen=1}} {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= [[Visarion Kostić]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Vršac|banatski škof]] | years = 1985&ndash;1990}} {{s-aft|after= [[Atanasij Jevtić]]}} {{s-bef|before= [[Jovan Pavlović]]}} {{s-ttl|title= [[Metropolija Črnogorsko-primorska|črnogorsko-primorski metropolit]] | years = 1990&ndash;2020}} {{s-aft|after= [[Joanikij Mićović]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Radović, Amfilohij}} [[Kategorija:Rojeni leta 1938]] [[Kategorija:Umrli leta 2020]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbski četniki]] [[Kategorija:Srbski nacionalisti]] [[Kategorija:Črnogorci]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci na Papeškem vzhodnem inštitutu v Rimu]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski prevajalci]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Srbski vplivneži]] [[Kategorija:Srbski založniki]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Umrli za covidom-19]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] [[Kategorija:Pokopani v črnogorskih samostanih in cerkvah]] sn1748d9q6qloonos027l53rppo6qx8 6759886 6759870 2026-10-03T02:15:31Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 3 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759886 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Amfilohij}} {{drugipomeni2|Radović}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Amfilohij Radović | honorific-suffix = | native_name = Ристо Радовић/Risto Radović | native_name_lang = sr | title = [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorski]] [[nadškof]] in [[metropolija|metropolit]] | image = Amfilohije, Metropolitan of Montenegro.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Metropolit Amfilohij leta 2012 | church = [[Srbska pravoslavna cerkev]] v [[Črna gora|Črni gori]] | archdiocese = | province = | metropolis = [[Črnogorsko-primorska metropolija]] | diocese = | see = | elected = | appointed = | term = | term_start = [[30. december]] [[1990]] | quashed = | term_end = [[30. oktober]] [[2020]] | predecessor = [[Danilo Dajković|Danilo]] | opposed = | successor = [[Joanikij Mićović|Joanikij]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1967]] | ordained_by = v [[Grška pravoslavna Cerkev|Grški pravoslavni Cerkvi]]. | consecration = [[1985]] | consecrated_by = [[SPC|srbski patriarh]] [[German Đorić|German]] in drugi vladike | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | birth_date = {{birth date|1938|1|7}} | birth_place = [[Bare, Kolašin|Bare]] ([[Kolašin]], [[Zetska banovina]] [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]) | death_date = {{Death date and age|2020|10|30|1938|1|7}} | death_place = [[Podgorica]], [[Črna gora]] | buried = [[Podgoriška stolnica]] ([[Podgorica]], [[Črna gora]] | tomb = [[Podgorica]] (Stolnica Jezusovega vstajenja, [[Črna gora]]) | resting_place_coordinates = 42°26'44.5"N 19°14'53.7"E | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavni|pravoslavec]] | residence = | parents = <br> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] <br>[[Papeški vzhodni inštitut]]<br>[[Univerza v Atenah]] <ref name="Morrison86"/> | motto = | signature = Bishop_Amfilohije_Radović_-_signature.png | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Amfilohij Radović''', rojen kot '''Risto Radović''' ({{lang-sr|Ристо Радовић/Risto Radović}}, [amfilɔ̌xijɛ râːdɔv̞itɕ]<ref>{{cite web|url=https://alchetron.com/Amfilohije-Radovi%C4%87|title=Amfilohije Radović|publisher=Alchetron, The Free Social Encyclopedia|author=|place=|language=en|date=29. november 2024|accessdate=5. november 2025}}</ref> [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]] [[Črnogorci|črnogorskega]] porekla, [[bazilijanci|bazilijanec]] in [[Črnogorsko-primorska metropolija|črnogorsko-primorski]] [[metropolit]]), * [[7. januar]] [[1938]], [[Bare, Kolašin|Bare]] pri [[Kolašin]]u ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Črna gora]]), † [[30. oktober]] [[2020]], [[Podgorica]]. Njegov častni naslov, ki pa ga je v celoti nosil le on, se je glasil: : Mitropolit crnogorsko-primorski, vladika skenderijsko-brdsko-zetski i egzarh pećkog trona. (črnogorsko)<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/mitropolit-amfilohije-radovic/|title=Mitropolit Amfilohije Radović|publisher=Istinomer|author=|place=|language=sr|date=4. december 2020|accessdate=7. september 2026}}</ref><br>Črnogorsko-primorski metropolit, skenderijsko-brdsko-zetski škof in egzarh peškega trona. (slovensko)<br>Metropolitan of Montenegro and the Coastlands, Zetsko-Brdo and Skenderije, and Exarch of the Holy Throne of Peć.<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=27. junij 2014|accessdate=3. september 2026}}</ref> (angleško). == Življenjepis == [[File:Metropolitan Amfilohije as Risto Radović.jpg|thumb|200pc|left|Radović kot mlad študent]] === Poreklo in šolanje === Amfilohij se je rodil na pravoslavni [[Božič]], dne {{OldStyleDate|7. januar|1938|25. december}} kot ''Risto Radović'' v številni družini v [[Bare, Kolašin|Barah]] pri [[Kolašin]]u v Dolnji [[Morača|Morači]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]], danes [[Črna gora]].<ref name="Sistek121122">{{harvnb|Šístek|2011|pp=121–122.}}</ref>{{sfn|Stamatović|1999}}<ref>Morrison, Kenneth (2008). Montenegro: A modern history. I.B.Tauris. pp. 136, 257. ISBN 9780857714879.</ref> Nadživel ga je med drugimi tudi njegov starejši brat Vučina, ki je bil navzoč na njegovem pogrebu 2020, ter je nastopal tudi v dokumentarnem filmu o Amfilohiju z naslovom „Dostojan“.<ref>{{cite web|url=https://redportal.pink.rs/cooltura/1843/dostojan-film-o-amfilohiju-radovicu|title=DOSTOJAN: Film o Amfilohiju Radoviću|publisher=RedTV|author=|place=|language=sr|date=2020|accessdate=5. november 2025}}</ref> Bil je potomec vojvoda Mina Radovića, ki je sodeloval pri zedinjenju plemena Morača s [[Kneževina Črna gora|Kneževino Črno goro]] leta 1820. {{sfn|Stamatović|1999}} Njegov oče je bil Ćiro Radović, mati pa Mileva r. Bakić.<ref>{{cite web|url= https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral |title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref> Osnovno šolanje je končal v domačem [[Samostan Morača|Samostanu Morača]]. Nato se je vpisal v Bogoslovje sv. Sava v Samostanu Rakovica pri Beogradu (kar bi ustrezalo katoliškemu malemu semenišču), ki ga je končal 1962.<ref>{{cite web|url= https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref>{{sfn|Stamatović|1999}}. O svoji nenavadni poti do takorekoč vsiljenega duhovnega poklica pripoveduje on sam takole v eni od svojih ne vedno enakih zgodb: :»V tem kratkem tuzemeljskem življenju sem imel srečo srečevati se z izrednimi ljudmi. Predvsem je bil to moj oče, od katerega so v tistih povojnih časih zahtevali, da naj bo šolnik, ker so komunisti pobili mnogo profesorjev in duhovnikov. On pa je to zavrnil z razlago, da be bo poučeval otrok brezbožništva. To je bil njegov razlog, da ne sprejme poučevanja v osemletni šoli na Morači in zahvaljujoč njemu sem tudi jaz krenil po tej poti. On je to predlagal tudi mojim starejšim bratom, vendar oni tega niso hoteli, jaz pa sem. To ni bilo preprosto. Moral bi iti v Prizren, toda v Kolašinu so mi na vojaškem odseku to prepovedali z besedami: 'Kaj ti bo ta šola, ona je davno propadla, tega boga ni…' Potem so mi določili, da naj grem v mornarico. 'Zakaj?' sem vprašal. 'Moramo te prevzgojiti', so mi odgovorili. Nato sem prišel z očetom v Beograd. In tako greva od Cvetnega trga proti Patrijašiji<ref>S prejšnje osrednje železniške postaje, ki je za časa Aleksandra Vučića izgubila svoj namen – ostala je le klasicistična stavba brez vlakov –, je vodila pot prek Zelenega venca, kjer je Cvetni pijac (Cvetni trg) do Patrijaršije, ki pa je že tik [[Kalemegdan]]a v oddaljenosti kakih treh kilometrov</ref>, a jaz molim k Bogu, da me ne sprejmejo v Bogoslovijo. Ni uslišal moje molitve, sprejeli so me…«<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/svet/ovako-je-govorio-amfilohije-beseda-na-sajmu-knjiga/|title=Ovako je govorio Amfilohije: Beseda na Sajmu knjiga |publisher=nova.rs|author=Ranko Pivljanin|place=|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=5. september 2026}}</ref> Kot semeniščnik je v poznih petdesetih letih prejšnjega stoletja spoznal [[Justin Popović|Justina Popovića]] in občudoval ter si prisvojil njegovo rusofilstvo in nepomirljivo sovražno stališče do sodobne omike.<ref name="Buchenau6667">{{harvnb|Buchenau|2005|pp=66-67.}}<ref/> Istočasno se je posvetil študiju [[klasična filologija|klasične filologije]] na Beograjski univerzi.<ref name=official>Metropolitanate of Montenegro and the Littoral official site: [http://www.mitropolija.com/eparhijski-arhijerej/ Његово Високопреосвештенство Архиепископ Цетињски Митрополит Црногорско-приморски и Егзарх Пећког Трона Амфилохије (Радовић) ''His Eminence Archbishop of Cetinje, Metropolitan of Montenegro and the Littoral and Exarch of the Throne of Peć Amfilohije (Radovic) ''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180606084741/http://www.mitropolija.com/eparhijski-arhijerej/ |date=2018-06-06 }}</ref><ref name="Morrison104"/> Znanje si je nabiral na več evropskih vseučiliščih: v [[Pariz]]u je študiral na ruskem [[Teološki inštitut sv. Sergija, Pariz|Teološkem inštitutu svetega Sergija]], v [[Rim]]u na [[Papeški orientalski inštitut|Papeškem vzhodnem inštitutu]] in je tam tudi magistriral (1965), v [[Bern]]u pa na [[Krščanska katoliška univerza v Švici|Švicarski starokatoliški krščanski univerzi]]<ref name="Buchenau66"/> Podiplomsko šolanje je izpopolnil v Bernu in Rimu, ter nato odšel za sedem let v [[Grčija|Grčijo]], kjer je položil v roke Grkov meniške zaobljube ter sprejel ime „Amfilohij“ ter nato deloval kot jeromonah za Grško pravoslavno Cerkev.<ref name=official/> V Atenah je doktoriral z disertacijo ''„Skrivnost Svete Trojice glede na učenje sv. [[Gregorij Palama|Gregorija Palamskega]]“'' (''„Mystery of the Holy Trinity according to the Teaching of St. Gregory Palamas“'')<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref> Po enoletnem bivanju na gori Atos je odšel za profesorja v Pariz, kjer je poučeval na Pravoslavnem teološkem inštitutu sv. Sergija. 1976 se je vrnil v Jugoslavijo in postal docent, nato pa profesor katehetike na Beograjski teološki fakulteti „Sveti Jovan Bogoslov“.<ref name="Morrison86"/> 2006 je postal izredni profesor na Moskovski teološki akademiji, a 2008 na Teološkem inštitutu pri Beloruski državni univerzi.<ref name=official/> Po vrnitvi v Beograd je bil izvoljen za dekana Bogoslovne fakultete v dveh mandatih.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/mitropolit-amfilohije-radovic/|title=Mitropolit Amfilohije Radović|publisher=Istinomer ili Ispinomer|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=7. maj 2015}}</ref> === Banatski škof (1980-1990) === Maja 1985 je postal škof Banatske pravoslavne škofije s sedežem v [[Vršac|Vršcu]]<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref>. [[Škofovsko posvečenje]] je prejel 16. junija 1985 v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Beograjski stolnici sv. Mihaela Nadangela]] po rokah [[German Đorić|patriarha Germana]]. Soposvečevalci so bili: črnogorsko-primorski metropolit Danilo, bački škof Nikanor, braničevski Hrizostom, žički Stefan, šumadijski Sava, dalmatinski Nikolaj, timoški Milutin, zvorniško-tuzlanski Vasilij, avstralsko-novozelandski Vasilij, banjaluški Jefrem in mačvanski Danilo. Ustoličen je v Vršcu 21. julija 1985. <ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/zivotopis-mitropolita-crnogorsko-primorskog-amfilohija-1938-2020/|title= Životopis mitropolita crnogorsko-primorskog Amfilohija (1938-2020). Arhiepiskop Cetinjski, Mitropolit Crnogorsko-Primorski i Egzarh svetog trona Pećkog Amfilohije.|publisher=Svetosavlje|author=|place=|language=cg|date=|accessdate=5. september 2026}}</ref> Med škofovanjem v Banatu je imel korekten odnos do katoličanov. Prišel je tudi osebno s spremstvom 14. februarja 1988 na posvetitev novega [[Škofija Zrenjanin|katoliškega zrenjaninskega škofa]] [[László Huzsvár|Huzsvárja]]; prav tako so se za časa njegovega škofovanja za praznike redno obiskovali tako škofje kot duhovniki; ta povezava se je še poglabljala med kratkim škofovanjem njegovega naslednika [[Hrizostom Stolić|Hrizostoma]], ki pa je bil kmalu povišan v Žičo. To starodavno navado je enostransko pretrgal škof [[Nikanor Bogunović|Nikanor]], ki je prepovedal svojim duhovnikom kakršnekoli tovrstne stike.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison134"/><ref name="Morrison104"/> Pri koncu svoje banatske službe pa je – podobno kot v Sloveniji [[Vladimir Dedijer]] ali v Srbiji [[Vuk Drašković]], pa zgodovinar [[Vasilije Krestić]] in pisatelj [[Dobrica Ćosić]] – prišel pod vpliv velesrbskega nacionalzma, čigar glavni nosilec je bil predsednik [[Slobodan Milošević|Milošević]]. K občutku o ogroženosti Srbov je prispevala tudi tajna in zloslutna „Spomenica“ SANU (1986), ki med drugim postavlja Srbe v vlogo nedolžne in od vseh preganjane žrtve z nedokazano trditvijo, da je postala [[Jugoslavija]] srbska grobnica in da jo zato treba razbiti, ter namesto nje ustvariti „Veliko Srbijo“. Tako so šovinisti kmalu tudi Amfilohija uspeli vplesti v dnevno politiko in je začel obtoževati najprej [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliško Cerkev]]: ne sicer v Srbiji, ampak tisto na Hrvaškem, češ da sodeluje pri preganjanju tamkajšnjih Srbov, ki da ga izvaja [[Franjo Tuđman|Tuđmanova]] „ustaška“ oblast.<ref name="Kristo433447">{{cite book|last=Krišto|first=Jure|chapter=The Catholic Church in a Time of Crisis|editor1-last=Ramet|editor1-first=Sabrina P. P.|editor-last=Adamović|editor2-first=Ljubiša S. |title=Beyond Yugoslavia: politics, economics, and culture in a shattered community|xear=1995|publisher=Westview Press|isbna=9780813379531|url=https://books.google.com/books? Id=PyKoAAAAIAAJ&q=Amfilohije+Radovic|pages=433, 447}} „accusation of Croats and the Roman Catholic Church of allegedly endangering the Serb people in Croatia. Many Serbian intellectuals became involved in this anti-Catholic propagand, but the names of Vasilije Krestic, historian, Dobrica Cosic, writer, and Amfilohije Radovic, Orthodox bishop from Banat stand out.“ </ref> 1990 je postal Amfilohij eden od vidnejših kandidatov za patriarha SPC. Podporo mu je dajal tudi predsednik Milošević.<ref name="Perica143144"/> Ni pa prejel zadostnega števila glasov in se tako ni mogel uvrstiti med tri vodilne škofe, od katerih bo potem eden izvoljen z žrebom.<ref name="Sistek121122"/><ref name="Perica143144">{{harvnb|Perica|2002|pp=143-144}}</ref> == Črnogorski metropolit (1990 – 2020) == [[File:04 04 2008 Mitropolit Amfilohije B&W -potpisana-s.JPG|200px|thumb|right|<center>Črnogorski metropolit Amfilohij leta 2008]]</center> === Ustoličenje med protesti === Nekaj dni pozenje se je odpovedal stari škof [[Danilo Dajković]] svoji službi in tako je bil v decembru 1990 kot njegov naslednik in metropolit Črnogrsko-primorske metropolije izvoljen Amfilohij; to službo je opravljal z versko-političnim hrupom vse do svoje smrti.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison134"/><ref name="Sistek121122">{{harvnb|Šístek|2011|pp=121-122. }}</ref> Med opaženimi gosti ob njegovem ustoličenju so bili pesnik [[Matija Bečković]], [[Novak Kilibarda]] in zgoraj omenjeni Radovan Karadžić. <ref name="Morrison134"/> Med visoko rangiranimi srbskimi nacionalisti v [[SR Črna gora|Črni gori]] je njegova izvolitev sprožila val navdušenja.<ref name="Sistek121"/> Med domačimi [[Črnogorci]] pa so decembra 1990 na [[Cetinje|Cetinju]] zoper njegovo izvolitev izbruhnili protesti, saj je bil znan – čeprav tudi sam Črnogorec – da kot Posrbljenec oporeka Črnogorcem poseben jezik, cerkveno samostojnost in lastno državnost. Zato so mu očitali tudi pregovor: „Gori Poturice od Turaka“ („Hujši so Poturice od Turkov) v smislu, da je on kot posrbljeni Črnogorec hujši od pravih Srbov.<ref name="Sistek123"/><ref>{{cite web|url= https://www.academia.edu/65525742/The_Serbian_Proverb_Poturica_gori_od_Tur%C4%8Dina_A_Turk_Convert_Is_Worse_Than_a_Turk_Stigmatizer_and_Figure_of_Speech |title= The Serbian Proverb Poturica gori od Turčina (A Turk-Convert Is Worse Than a Turk). Stigmatizer and Figure of Speech.|publisher=academia.edu|author=Marija Mandić|place=|language=en|date=2021|accessdate=6. september 2026}}</ref> Amfilohij je bil izvoljen decembra, umeščen pa 30. decembra 1990 v [[Samostan Cetinje|Cetinjskem samostanu]]. <ref>[https://mitropolija.com/mitropoli-crnogorsko-primorski/ АМФИЛОХИЈЕ АРХИЕПИСКОП ЦЕТИЊСКИ, МИТРОПОЛИТ ЦРНОГОРСКО-ПРИМОРСКИ И ЕГЗАРХ СВЕТОГ ТРОНА ПЕЋКОГ]</ref> === Delovanje === SPC v Črni gori se je okrepila v času [[Padec komunizma|Padca komunizma 1989]] kot edina duhovna, pa tudi politična sila, ki je obstajala neokrnjena kljub [[Razpad Jugoslavije|Razpadu Jugoslavije]].<ref name="Morrison8688">{{harvnb|Morrison|2018|pp=86, 88.}} <ref name="Morrison135"/><ref name="Morrison104"/> Ko je postal metropolit, je Amfilohij takoj začel načrtno graditi nove cerkve in samostane, ter obnavljati stare cerkvene stavbe. <ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison104105"/>{{harvnb|Morrison|2015|pp=104-105.}}</ref> V tem obdobju so ljudje množično začeli iskati [[duhovnost]], pa je naraščalo števio vernikov pri svetih obredih, prejema krstov in drugih zakramentov, a oglašali so se tudi novi duhovni poklici med duhovniki, menihi in nunami, saj je prenehal polstoletni pritisk brezbožne [[ZKJ|komunistične partije]], ki je dotlej imela v Črni gori odločilen vpliv, morebiti največjega od vseh jugoslovanskih republik.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison135"/><ref name="Morrison105"/> Za pokristjanjevanje razkristjanjenih Črnogorcev se je Amfilohij posluževal tudi procesij z [[relikvija|relikvijami]] blaženega [[Vasilij Ostroški|Vasilija Ostroškega]], ki so jih pošiljali tudi v druge samostane. Poudarjal je češčenje žrtev taborišč, takoimenovanih mučencev, ki so umrli v [[Jasenovac|Jasenovcu]] med Drugo svetovno vojno in s tem netil sovraštvo do katoliških Hrvatov, saj ni bilo omenjano, da so imeli tam od ustaškega režima tudi Hrvatje in Judje svoje žrtve in da so bile podobne žrtve katoličanov tudi po Srbiji.<ref name="Morrison134"/> Delal je tudi za rehabilitacijo in kanonizacijo spornega pravoslavnega škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] kot mučenca, ki je bil sicer zaprt v [[Dachau|Dachauvu]], vendar je bil znan ne le kot antikomunist in antikatolik, ampak tudi kot zagrizen antisemit in občudovalec [[Hitler]]jevega nacizma, ki ga je – ne brez podlage – primerjal s srbskim [[svetosavje]]m.<ref name="Byford72791001581592111">{{harvnb|Byford|2008|pp=72.79.100.158.159.211.}} </ref> Na Cetinju je odprl Amfilohij novo bogoslovje, založbo „Svetigora“ ter radijsko postajo „Radio Svetigora“. <ref name="Morrison86">{{harvnb|Morrison|2018|p=86.}}</ref> Glavni nadzornik vseh teh ustanov je bil sam Amfilohij. <ref name="Buchenau800"/> 1992 je pokrenil mesečnik svoje metropolije ''„Svetigora“ '', ki izhaja še sedaj (2026). 1998 je odprl radijsko postajo na državni ravni z istim imenom – „Svetigora“. Na začetku so bili odnosi z oblastmi sprejemljivi in predsednikom [[Milo Đukanović|Milom Đukanovićem]] dokaj dobri, vendar so se zaostrovali do prave sovražnosti. Med drugim je želel uvesti v šole tudi verouk. <ref žname="Morrison8687">{{harvnb|Morrison|2018|pp=86.87}}</ref> Za časa njegovega škofovanja je bilo zgrajenih ali obnovljenih več kot 567 cerkva in samostanov. <ref>{{cite book|url=https://books.google.com/book3?id=eCa8MwEACAAJ|title=Obnova i gradnja manastira i hramova u Crnoj Gori: ljetopis obnove, sanacije, rekonstrukcije i izgradnje u Mitropoliji Crnogorsko-primorskoj: 1990-2010|publisher=Mitropolija Crnogorsko-primorska|author=Jovan B. Markuš|place=|language=sr|date=2010|accessdate=31. avgust 2026}}</ref>Spodbudil je po zgledu katoliške »Karitas« v več črnogorskih mestih [[dnevna kuhinja|dnevne kuhinje]], kjer se je prehranjevalo čez 600 najbolj ranljivih družin z vsakdanjim toplim obrokom; tudi število prejemnikov enkratne pomoči v živežu je bilo veliko.<ref>[https://www.novosti.rs/vesti/planeta.300.html:830036-Topli-obrok-uz-blagoslov-Mitropolija-crnogorsko-primorska-pomaze-i-hrani-nevoljnike-u-svoje-cetiri-narodne-kuhinje Topli obrok uz blagoslov: Mitropolija crnogorsko-primorska pomaže i hrani nevoljnike u svoje četiri narodne kuhinje], Večernje novosti (2019) </ref> == Politično delovanje in smrt == [[File:Свјетлопис гроба митрополита Амфилохија у Саборном храму у Подгорици4.jpg|thumb|right|200px|Amfilohijev grob v [[kripta|kripti]] [[Podgoriška stolnica|Podgoriške stolnice]] ]] === Protestne »litije« === [[File:Protest in Podgorica, Jan 2020.jpg|thumb|200px|right| „Protestne litije“ pred [[Podgoriška stolnica|Podgoriško stolnico]] [[26. januar|26. januarja]] [[2020]] ]] Novi zakon o verskih skupnostih je konec decembra 2019 [[de jure]] prenesel lastništvo nad cerkvenim premoženjem, ki si ga je od 1920 prilastila na novo ustanovljena SPC, na črnogorsko državo.<ref>{{cite news|url=https://www.nytimes.com/reuters/2019/12/26/world/europe/26reuters-montenetro-protest.html|title=Serbs Protest in Montenegro Ahead of Vote on Religious Law|agency=Reuters|date=26. december 2019|work=The New York Times|access-date=5. januar 2020|language=en-US|issn=0362-4331}}</ref> Amfilohij je takrat takorekoč pobesnel in nahujskal Srbe na množične proteste, češ da je s tem državnim napadom na cerkveno premoženje ustvarjena brezzakonita družba; pozivu so sledile množične cestne litije ali procesije in zapore prometnic, pa tudi včasih grobo posredovanje policije in zaporne kazni za nekatere udeležence, časnikarje in cerkvenjake; pretepen naj bi bil tudi Amfilohijev posrednik in škofo-vikar budimljansko-nikšički [[Metodij Ostojić|Metodij]] (*1976), ki je bil prepeljan na zdravljenje v beograjsko [[VMA]], kjer so temu dogodku mediji še napihnili.</ref>{{cite web|url=https://balkaninsight.com/2019/06/14/montenegros-attack-on-church-property-will-create-lawless-society/|title=Montenegro’s Attack on church Property Will Create Lawless Society|date=14. junij 2019|website=Balkan Insight|language=en-US|access-date=5. Januar 2020}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/444908/Episkop –Metodije-posle-prebijanja-u-Crnoj-Gori-hospitalizovan-na-VMA|website=Politika Online|access-date=20. Januar 2020}}</ref> 29. decembra 2019 je Škofovski sinod SPC v Črni gori izobčil predsednika Mila Đukanovića in njegovo vlado, ki je prinesla ta sporni zakon o verski svobodi, ki pa je pravzaprav izenačil vse verske skupnosti, podobno kot drugod po svetu v demokratičnih državah. SPC pa je hotela ohraniti svoje prigrabljene privilegije.<ref>[https://web.archive.org/web/20230408102238/https://www.b92.net/info/vesti/index.php? yyyy=2019&mm=12%E2%85%86=29&nav_category=167&nav_id=1636336&version=amp Episkopski savet: Milo i poslanici izopšteni iz SPC], B92</ref> Amfilohij je kljub prepovedi množičnega zbiranja od strani Zdravstvenega ministrstva zaradi sočasnega izbruha koronine pandemije nadaljeval in še naprej vodil množične proteste; glavni povod za to je bilo omenjeno sprejetje zakona, po katerem se stanje cerkvenega premoženja vrača v status quo pred letom 1920, ko je to bilo državna črnogorska lastnina. Amfilohij je to začel konec 2019, nadaljeval pa z nezmanjšanim zagonom tudi v letu korone 2020, ko še ni bilo cepiva in je bila lahko vsaka okužba usodna. Protesniki so po celi Črni gori jemali iz cerkva bandere, svete ikone in križe, ki so jih nosili v protestnih procesijah za dosego določenih političnih ciljev: ne le, da bi odstavili sporni zakon, ampak tudi oblast, ki ga je sprejela. Oporečniški politično-cerkveni shodi so se nadaljevali vse do avgusta 2020, seveda ne upoštevajoč zdravstvenih previdnostnih ukrepov ampak njim navkljub v organizaciji srbskega metropolitanskega vodstva in navadno tudi pod osebnim Amfilohijevim vodenjem. <ref>{{cite web|url=http://www.politika.rs/sccc/clanak/449003/Nastavljene-litije-sirom-Crne-Gore|title=Настављљене литије широм Црне Горе|website=Politika Online|access-date=2. marec 2020}}</ref> Amfilohij je torej od začetka 2020 vodil množične proteste, kjer kljub prepovedi zbiranja ob izbruhu pandemije korone niso upoštevali nobenih zdravstvenih predpisov in priporočil; udeleženci niso nosili niti varnostnih krink niti se držali potrebne razdalje. Poleg tega so v cerkvah tudi o [[Velika noč |velikonočnih praznikih ]] nadaljevali obhajanje večjega števila vernikov po starodavni vzhodni praksi z isto žličko; ne čudi, da se je končno okužil tudi on sam, ki je prepričeval svojo okolico, da korone ni, ampak da je to zahodna [[teorija zarote]]. Najprej je bolezen tajil prek videa ter se je nato zdravil v domači oskrbi in šele po pozitivnem testu na covid-19 je 7. oktobra privolil, da ga sprejmejo v bolnišnico. Kljub temu, da so mu srbske oblasti ponujale zdravljenje v najsodobnejši tovrstni bolnici, je ostal „doma in delil usodo drugih Črnogorcev“. <ref>{{cite web|url=https://www.bild.de/lgbt/2020/lgbt/serbisch-orthodoxe-kirche-homophober-kirchenfuehrer-an-corona-gestorben-73674488.bild.html|title= Serbisch-orthodoxe Kirche:Homophober Kirchenführer an Corona gestorben|publisher=Bild.de|author=Marco Schenk|place=|language=de|date=30. oktober 2020|accessdate=4. november 2025}}</ref> Čeprav sta imela na začetku veliko skupnih točk in sta takorekoč sodelovala, so se kmalu začele kazati vedno večje razpoke. Prvič se je tokrat Amfilohij celo spustil neposredno v ostro volilno kampanjo zoper Đukanovića skupaj s svojimi verskimi in civilnimi fanatičnimi somišljeniki prav v nasprotovanju novemu spornemu »Zakonu o verski svobodi«, ki je pravzaparav enakopravno obravnaval vse črnogorske verske skupnosti. Septembra 2020 je tako na predsedniških volitvah bil Đukanović poražen, izvoljen pa z novo parlamentarno večino Amfilohijev somišljenik [[Zdravko Krivokapić]], ki je napovedal, da bo odpravil sporni zakon.<ref>[https=//www.vijesti.me/vijesti/politika/471639/dio-poslanika-df-a-nije-prisustvovao-ntoniranju-himne Objavili dokument: Poslanici tri koalicije podržali Krivokapića za mandatara], Vijesti, 23. september 2020</ref> === Bolezen, smrt in pogreb === Amfilohij je nadaljeval srečanja s cerkvenimi in civilnimi posamezniki, pa tudi z večjimi ali manjšimi skupinami, češ da korana ne obstaja in da je to teorija zarote. Zato ni čudno, da se je ob teh številnih stikih tudi sam okužil. 7. oktobra 2020 se je počutil zelo utrujenega in izčrpanega. Čeprav je sam razglašal, da covid-19 sploh ne obstaja in da je to še ena zahodna teorija zarote, so ga končno le pregovorili, da se je dal testirati in sicer se je test pokazal pozitiven. Prek videa pa je s šibkim glasom tajil kakršnokoli bolezen, češ da je samo utrujen in da se bo še vzpenjal na Lovčen, ko si opomore. Bolezenski znaki pa so vedno bolj prihajali do izraza in ga prisilili k iskanju zdravniške pomoči. Najprej ni hotel v bolnišnico in se je zdravil kar doma. 7. oktobra 2020 je bil pozitiven na korono.<ref>{{cite web|url=https://www.nytimes.com/2020/10/07/world/montenegros-most-prominent-cleric-has-tested-positive.html|title=Montenegro’s most prominent cleric has tested positive|work=[[The New York Times]]|date=7. oktober 2020|accessdate=31. avgust 2026}}</ref> Zdelo se je, da gre na boljše in 20. oktobra je bil test negativen. Po mnenju zdravstvene službe pa so koronini testi samo 90% zanesljivi in zato na rezultate ni mogoče prisegati z gotovostjo. Zdravje pa se mu je hitro slabšalo ter je vedno težje dihal. Voditeljica Pljučnega oddelka v podgoriški bolnici [[Jelena Borovinić]] je ugotovila, da je njegovo zdravje ogroženo ter „ga je dala na umetno prezračevanje“ („was placed in the mode of invasive ventilation“). Hudo okuženi je imel obe pljučni krili zaradi [[pljučnica|pljučnice]] in koroninih zapletov ter je po prejemu [[sveta evharistija|svetegao obhajila]] umrl 30. oktobra 2020 ob 8:20 star 82 let.<ref>{{cite web|url=http://rs.n1info.com/Region/a666432/Preminuo-mitropolit-Amfilohije.html|title=Preminuo mitropolit Amfilohije|publisher=N1|date=30. oktober 2020|accessdate=30. oktober 2020|archive-date=2020-11-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20201129081356/http://rs.n1info.com/Region/a666432/Preminuo-mitropolit-Amfilohije.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=https://nova.rs|title=Ovako je govorio Amfilohije: Beseda na Sajmu knjiga |publisher=nova.rs|author=|place=|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=5. september 2026}}</ref> Srbski ambasador v Črni gori [[Vladimir Božović]] je potrdil, da je srbska vlada ponudila Amfilohiju zdravljenje v najsodobnejši tovrstni bolnici v beograjski [[Batajnica|Batajnici]], vendar je vladika odklonil, češ da bo ostal doma in delil usodo drugih sonarodnjakov. Po njegovi želji so ga pokopali v kripto [[Podgoriška stolnica|Podgoriške stolnice]] Jezusovega vstajenja v grobnico, ki si jo je pripravil že za življenja. Svojo knjižnico, ki obsega nekaj tisoč knjig, je podaril srednjeveškem [[Samostan Stanjevići|Samostanu Stanjevići]].<ref>[https://www.slobodnaevropa.org/a/30903460.html Mitropolit negativan na korona virus, Srbija nudila liječenje], Radio Slobodna Evropa, 20. oktober 2020</ref> Kljub prepovedi zbiranja zaradi širjenja koronavirusa so se zbrali pred Podgoriško stolnico na tisoče vernikov, saj jih je k množičnemu zbiranju spodbujal že dolge mesece prav pokojnik. Pogrebne maše so se udeležili številni pravoslavni cerkveni poglavarji in politiki iz Črne gore in sosednjih dežel kot tudi njegov prijatelj pesnik [[Matija Bećković]], ki mu je spesnil prigodno žalostinko. <ref>[https://www.vijesti.me/vijesti/drustvo/482571/sahranjen-mitropolit-crnogorsko-primorski-amfilohije Sahranjen mitropolit crnogorsko-primorski Amfilohije], Vijesti, 1. november 2020</ref><ref>[https://www.nedeljnik.rs/uzivo-sahrana-mitropolita/ Sahranjen mitropolit Amfilohije: Kako se od „Đeda“ oprostila Crna Gora (a i Srbija)], Nedeljnik, 1. november 2020</ref>. V sožalnem telegramu je beograjski mufti [[Mustafa Jusufspahić]] izrazil spoštovanje do pokojnika in omenil, da so med majskimi protesti 2004 – ko je Kosovo enostransko razglasilo neodvisnosti – srbski huligani napadli in hoteli zažgati [[Mošeja Bajrakli, Beograd|Mošejo Bajrakli]]; tedaj se je le metropolit Amfilohij postavil pred podivjano drhal in obvaroval ta hram, „ter branil dobro od hudega v nas vseh“ („defending good from evil in all of us“). <ref>[https://www.vijesti.me/vijesti/drustvo/482431/muftija-mustafa-jusuf-kada-su-huligani-palili-nasu-dzamiju-hrabri-mitropolit-je-stao-ispred-mase-da-je-brani Muftija Mustafa Jusufspahić: Kada su huligani palili našu džamiju, hrabri mitropolit je stao ispred mase da je brani], Vijesti, 31. oktober 2020</ref> Vlada je odklonila predlog glede državnega dneva žalovanja, vendar so to storile posamezne krajevne skupnosti in občine. Ko se je ob pogrebnih slovesnostih gnetla večtisočglava množica, so le redki od cerkvenih ali civilnih dostojanstvenikov nosili obvezne krinke ali se držali varnostne razdalje. Srbskemu predsedniku – ki je imel v Amfilohiju zaradi Kosova nepomirljivega nasprotnika – so prepovedali govor. Med večurno žalno slovesnostjo je zanesljivo nosil krinko podgoriški katoliški župnik, ki pa ni mogel stran od množice. Po pogrebu je on sicer bil negativen na koroninem testu, vendar je prinesel virus v svojo skupnost in tako so se okužili vsi njegovi kolegi – eden od njih je skoraj umrl. Okužile pa so se tudi tamkajšnje redovnice, ki skrbijo za vzdrževanje cerkvenih prostorov in za gospodinjstvo podgoriške redovne skupnosti. O tem so mediji pa mediji popolnoma molčali, kakor tudi o mnogih okužbah tudi s smrtnim izidom zaradi zanemarjanja nujnih zdravstvenih previdnostnih ukrepov. Pogrebne slovesnosti je vodil 1. novembra 2020 srbski patriarh Irenej, ki se je tudi okužil. 4. novembra 2020 je bil pozitiven na testu za COVID-19, potem ko se je udeležil pogreba od korone umrlega Amfilohija.<ref name=openfuneral /><ref>{{cite web |title=Serbian Orthodox Church head tests positive for coronavirus |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a668422/Serbian-Orthodox-Church-head-tests-positive-for-coronavirus.html |website=rs.n1info.com |date=4 November 2020 |access-date=20 November 2020 |archive-date=28 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201128062010/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a668422/Serbian-Orthodox-Church-head-tests-positive-for-coronavirus.html |url-status=dead }}</ref>Velika množica na Amfilohijevem pogrebu ni upoštevala socialne distance ali nosila mask, Amfilohijeva krsta pa je bila vrh vsega med obredom odprta in mnogi so okuženo truplo celo poljubljali – matere pa so k njemu dvigovale svoje otroke.<ref name="openfuneral">{{Cite web|url= https://www.cnn.com/2020/11/20/europe/serbian-orthodox-church-patriarch-irinej-dies-covid-19-intl/index.html |title=Church patriarch dies from Covid-19 after leading open-casket funeral of bishop killed by the virus|first1=Martin|last1=Goillandeau |first2=Kara|last2=Fox |website=CNN|date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref><ref name="bbc2011">{{cite news |title=Covid-19: Serbian Orthodox Patriarch Irinej dies |work=BBC News |date=20 November 2020 |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-55013132 |access-date=20 November 2020}}</ref> Srbski patriarh Irenej pa se je med pogrebom okužil in se nato vrnil v Beograd, kjer so ga takoj sprejeli na zdravljenje. 14. novembra je bilo objavljeno, da je njegovo zdravstveno stanje "stabilno in pod nadzorom med zdravljenjem" v vojaški bolnišnici za COVID na Karaburmi v Beogradu, a že 19. novembra je bil intubiran.<ref>{{cite web |title=Military hospital says Serbian church head well |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a672087/Military-hospital-says-Serbian-church-head-well.html |website=rs.n1info.com |date=14 November 2020 |access-date=20 November 2020 |archive-date=14 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201114192218/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a672087/Military-hospital-says-Serbian-church-head-well.html |url-status=dead }}</ref><ref name="bbc2011"/> Nekateri mediji so že poročali, da je Irenej umrl; Srbska pravoslavna cerkev pa je izdala izjavo, v kateri je te trditve ovrgla, vendar je dejala, da se Irinejevo zdravstveno stanje slabša.<ref>{{cite news|url = https://www.b92.net/eng/news/society.php?yyyy=2020&mm=11&dd=19&nav_id=109720 |title = The condition of the Patriarch is difficult; SPC issued a statement|work = [[B92]]|date = 19 November 2020|access-date = 19 November 2020}}</ref> Nekateri tiskovni prestavnii so še vedno vztrajali, da so novico o Irenejevi smrti potrdili ugledni viri.<ref name="nova.rs">{{cite web |title=Zvanični izvori: Patrijarh živ, u teškom stanju |url=https://nova.rs/vesti/drustvo/patrijarh-irinej-u-teskom-stanju/ |website=nova.rs |date=19 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref>Irenejeva smrt je bila uradno objavljena 20. novembra ob 7.07 po srednjeevropskem času.<ref name="spc2011">{{cite web |title=Serbian Patriarch Irinej reposed in the Lord |url=http://www.spc.rs/eng/serbian_patriarch_irinej_reposed_lord |website=spc.rs |access-date=20 November 2020 |archive-date=20 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201120114149/http://www.spc.rs/eng/serbian_patriarch_irinej_reposed_lord |url-status=dead }}</ref><ref name="reuters1">{{cite news |title=Patriarch of Serbian Orthodox Church dies of coronavirus |url=https://www.reuters.com/article/serbia-patriarch-death/patriarch-of-serbian-orthodox-church-dies-due-to-coronavirus-idINKBN2800LP |website=reuters.com |date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020|last1=Vasovic |first1=Aleksandar }}</ref><ref name="bbc2011"/> Istega dne sta razglasili tridnevno žalovanje po njegovi smrti tako srbska vlada kot vlada Republike Srbske. V bližnji časovni oddaljenosti sta torej okužbi korone podlegla kar dva najpomembnejša srbska cerkvena dostojanstvenika. Nasprotniki so omenjali Amfilohijeve izjave, da ni korone: „Amfilohije kaže: ’Nema korone’! Korona kaže: ’Nema Amfilohija!’“<ref name="condolences">{{cite web |title=Three-day mourning in Serbia, RS, Budva over SPC Patriarch's death; condolences |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a674371/Three-day-mourning-in-Serbia-after-SPC-Patriarch-s-death.html |website=rs.n1info.com |access-date=20 November 2020 |archive-date=20 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201120122859/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a674371/Three-day-mourning-in-Serbia-after-SPC-Patriarch-s-death.html |url-status=dead }}</ref> == Ocena == [[File:Predstavnici SPC na obeležavanju 70. godišnjice Novosadske racije (2).JPG|200px|thumb|right|Spredaj: Metropoliti [[Vasilij Kačavenda|Kačavenda]] (v rdečem, levo), [[Amfilohij Radović|Amfilohij]] (v belem, sredi) in [[Porfirij Perić|patriarh Porfirij]] (v rdečem, desno) ]] === Vsestranski izobraženec, vendar ozek rusofil === Amfilohij je bil zelo izobražen, pa je temeljito splošno in teološko izobrazbo zahteval tudi od svojih bogoslovcev. Bil pa je znan tudi kot mnogojezičnež. Tekoče je govoril [[srbščina|srbsko]], [[italijanščina|italijansko]], [[nemščina|nemško]], [[francoščina|francosko]], [[grščina|grško]] in [[ruščina|rusko]] {{sfn|Stamatović|1999}}, uporabljal pa je lahko brez težav tudi [[staroslovanščina|staroslovanščino]], [[stara grščina|staro grščino]] in [[latinščina|latinščino]]. <ref name="politika.rs">{{cite web|url=http://www.politika.rs/scc/clanak/465598/Ko-je-bio-mitropolit-Amfilohije-vladik-koji-nikog-nije –ostavljao-ravnodusnim|title=Ко је био митрополит Амфилохије – владика који никог није остављао равнодушним|publisher=Politika Online|author=|place=Beograd|language=sr|date=30. oktober 2020|accessdate=31. avgust 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://slobodnahercegovina.com/na-danasnji-dan-rodjen-je-mitropolit-amfilohije/|title= „На данашњи дан рођен је Митрополит Амфилохије“|publisher=Слободна Херцеговина|author=|place=|language=sr|date=30. oktober 2020|accessdate=31. avgust 2026}}</ref> Bil je vpliven član „Združenja književnikov Srbije“, pa tudi „Združenja književnikov Črne gore“. {{sfn|Stamatović|1999}} Neprikrito je nastopal kot vidni zagovornik rusofilstva in velesrbstva, njegovega kosovskega mita in je brez pomisleka samega sebe razglašal za srbskega četnika in nacionalista.<ref name="Morrison104"/><ref name="Sistek 121">{{harvnb|Šístek|2011|p=121}}</ref> To je potekalo v popolnem soglasju s porastjo srbskega nacionalizma, ki ga je spodbujala vplivna in agresivna politika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]]; SPC je še prednjačila v spodbujanju nacionalne nestrpnosti med srbskim prebivalstvom v raznih jugoslovanskih republikah. V Črni gori je tako korenito smer predstavljala prav Amfilohijeva osebnost.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison104"/>Večina pravoslavnih škofov je takrat podpirala zamisel o Veliki Srbiji, ki naj bi nadomestila Titovo Novo Jugoslavijo; v njej naj bi prek etničnega čiščenja Srbom sovražnih narodov živeli vsi „osvobojeni“ in „etnično očiščeni“ Srbi, kar bi po prvotnih radikalnih načrtih zajemalo prostor celotne Jugoslavije; glede na poznejše hude vojaške poraze začenši z izgubo Slovenije pa bi se zadovoljili „samo z manjšim področjem“ z zahodno mejo Virovitica-Karlovac-Karlobag, medtem ko bi na jugovzhodu mejili na Makedonijo. Amfilohijeve izjave glede Kosova so pozivale na nepomirljiv boj proti katoliškemu in protestantskemu Zahodu, kakor tudi muslimanskemu Vzhodu, češ da so vsi skupaj „nezdrav veter, ki hoče neprestano ugaševati to sveto luč“, ki se imenuje Srbija („an insane wind trying ceaselessly to extinguish this sacred lamp“, defined as Serbia).<ref name="MacDonald243"/>{{citebook|last=MacDonald|first=David Bruce|chapter=The importance of Being European: Narratives of East and West in Serbian and Croatian Nationalism|editor1-frst=Ireneusz Paweł|editor2-first=Andrzej Marcin|title=Multiplicity of nationalism in contemporary Europe|year=2010|publisher=Rowman & Littlefield|isbn=97807391239123072|chapter-urla=https://books.google.com/books?id=jquJ8M|WGYC&q=Islam+Amfilohije+Radovic&pg=PA243|pages=243}}</ref> Res je sicer, da je v besedah svoje ideje povezoval s krščansko ljubeznijo in poudarjal, da je njegovo orožje le v besedah; krvavi dogodki, ki so tem besedam sledili, pa so pokazali, da so bojeviteži raznih barv te nestrpnosti razumevali čisto konkretno in nekrščansko. Ne le v teoriji, marveč tudi z orožjem v roki, so se novodobni teologi SPC zoperstavljali svojim starejšim kolegom, ki so nahajali neki »modus vivendi« s komunističnim jugoslovanskim sistemom. <ref name="Buchenau7879">{{harvnb|Buchenau|2005|pp=78.79}}</ref> Bode v oči Amfilohijev [[sovražni govor]] zoper [[katolištvo|katoliške]] [[Hrvati|Hrvate]] in [[islam|muslimanske]] [[Bošnjaki|Bošnjake]], ki ne vsebuje niti trohice sicer v besedah zelo glasno in stalno oznanjevane krščanske ljubezni.<ref name="Carmichael32''>{{cite book|last=Carmichael|first=Cathie|title=Ethnic cleansing in the Balkans= nationalism and the destruction of tradition|year 2003|publisher=Routledge|isbn=9781134479535|url=https://books.google.com/books?id=yb=RI4KwwdIC&q=anti+Islam+A,fočpjoke+Radpvoc&pq=PT62|pages=32}}</ref><ref name="Velikonja163"/> V letu 1992, ko je bila na vrhuncu srbsko-črnogorska agresija na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino spremljana z neizprosnim etničnim čiščenjem, tega visoki srbski cerkveni dostojanstveniki niso brzdali ali obsojali (kar bi bilo v skladu z evangeljskim naukom o krščanski ljubezni), temveč so poseganja vojaških, pa tudi polvojaških formacij, skupaj z Amfilohijem še podžigali. Nekaj vsakdnjega je postalo požiganje katoliških ali muslimanskih verskih stavb, pa tudi sovražni govor zoper „neprijateljske“ Bošnjake, Hrvate in Albance (Kosovarje). Vso krivdo za vojne zločine je visoki srbski kler valil s svojih sonarodnjakov na genocidne težnje, ki naj bi jih spodbujal s teorijami zarote nihče drug kot [[Vatikan]], pa seveda celoten Zahod.<ref name="Sells65">{{cite book|last=Sells|first=Michael A. |title=The bridge betrayed: Religion and genocide in Bosnia|year=1996|publisher?University of California Press|isbne=9780520922099|url=https://books.google.com/books?id=FadxZ6F2uEAC&q=anti+Islam+Amfilohije+Radovic&pg=PA65|pages=65}}</ref> V zgodnjih 90-ih letih sta pravoslavna škofa izobraženi Amfilohij in sporni [[Vasilij Kačavenda|Kačavenda]] hujskaško poglabljala verske in narodnostne razlike med jugoslovanskimi narodi pod pretvezo, da so se vsi oni zarotili zoper SPC in da se Srbi morajo braniti, saj so od vsepovsod ogroženi. Tozadevni pomirjevalni poskusi [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanskega]] [[Alojzij Šuštar|Šuštarja]] in [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Franc Perko|Perka]] so bili neuspešni in so se razbili ob zidu popolnega nerazumevanja in nacionalistične blaznosti, v kateri so pravoslavni cerkveni krogi prednjačili.<ref name="LittleSwearer14">{{cite book|last1=Little|first1=David|last2=Swearer|first2=Donald|chapter=Introduction|editor1-last=Little|editor1-first=David|editor2-last=Swearer|editor2-first=Donald K. |title=Religion and Nationalism in Iraq: A Comparative Perspective|year=2006|publisher=Harvard University Press|isbn=9780945454410|url=https://books.google.com/books?id=E1rXAAAAMAAJ&q=Amfilohije+Radovic|pages=14}}</ref> Amfilohij je trdil, da je »naravno okolje« Srbov le v »pravoslavnem vzhodnem krščanstvu« in da se zato morajo bojevati ne le zoper katoliški in protestantski Zahod, ampak tudi zoper islam. Da bi agresivnost opravičeval, je v zvezi s tem zatrjeval, da »brez smrti ne more biti vstajenja«, kar je sicer točno, vendar v tej zvezi zavajajoč sofizem. Iz evangelija sledi namreč, da Kristus ni žrtvoval drugih, ampak samega sebe. Poleg tega pa se ni daroval za zemeljsko, ampak za nebeško kraljestvo, ki pripada vsem ljudem. Sveto pismo da jasno vedeti, da Božje kraljestvo ni pozemeljske, ampak duhovne narave in da ga ni treba braniti z zemeljskim orožjem; toliko manj pa voditi osvajalno vojno pod pretvezo širjenja Božjega kraljestva.<ref>Janezov evangelij 18,36s</ref> Vrh tega veže kristjana in tudi cerkvenega dostojanstvenika zapoved ljubezni do sovražnikov<ref>»Če kdo pravi: 'Ljubim Boga', pa sovraži svojega brata, je lažnivec« 1 Jn 4,20</ref>.V zvezi s to nedoslednostjo med krščanskim naukom o ljubezni in metropolitovim spodbujanjem ene strani v bratomorni državljanski vojni je lažje dojeti, čemu so ga nasprotniki zmerjali s satanom.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/214320/dok_je_buktio_rat_u_bosni_1993_godine_cetinjani_su_ovako_dochekali_amfilohija_risto_sotono_video.html|title=DOK JE BUKTIO RAT U BOSNI 1993. GODINE, CETINJANI SU OVAKO DOČEKALI AMFILOHIJA: 'Risto sotono...' (VIDEO)|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=|language=bs|date=4. september 2021|accessdate=5. november 2025}}</ref><ref name="Heinrich150">{{cite book|last=Heinrich|first=Hans-Georg|chapter=Towards a Cultural Theory of Transition: The Strange Architecture of Post-Communist Societies|editor1-last=Heinrich|editor1-first=Hans-Georg|title=Institution Building in the New Democracies. Studies in Post-Post-Communism|year=1999|publisher=Collegium Budapest/Institute for Advanced Studies|isbn=9789638463913|urla=https://books.google.com/books?id=Qh4kAQAAIAAJ&q=According+to+the+Serbian+patriarch+Amfilohije+Radovic%2C+the+%22natural+space%22+for+the+Serbian+people+is+the+orthodox+East.+And+it+must+fight+against+the+Catholic+and+Protestant+West%2C+as+well+as+against+Islam%3A+%22without+death+there+will+be+no+resurrection%22. |pages=150}} „According to the Serbian patriarch Amfilohije Radovic, the „natural space“ forthe Serbian people is the Orthodox East. And it must fight against the Catholic and Protestant West, as well as against Islam: „without death there will be no resurrection“. </ref> Široka javnost je v njem prepoznala eno od najbolj spornih osebnosti SPC.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs|title=Mitropolit Amfilohije Radović|publisher=Istinomer|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=7. maj 2015}}</ref> Posebej pa so ga imeli v želodcu Črnogorci, ki niso pohodili svoje slavne zgodovine in narodnosti. Ko je leta 1993 besnela vojna v Bosni, so Cetinjci pričakali Amfilohija znanega kot vojnega hujskaša z besedami: „Risto sotono!“ Zastopal je namreč nacionalistična in klerofašistična stališča in skrival ter poveličeval vojne zločince. Posebno naklonjenost je izražal do [[Ratko Mladić|Ratka Mladića]] in [[Radovan Karadžić|Radovana Karadžića]], katerega je imenoval za „besmrtnika“. V nasprotju s tem in drugimi srbskimi pravoslavnimi škofi se je tedaj preproto ljudstvo Cetinja krepko zoperstavilo sodelovanju črnogorskih mož in fantov v vojnah na področju bivše Jugoslavije, posebej napadu na sosednjo [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]], zlasti pa bombardiranju [[Dubrovnik]]a. {| |- ! Skup je prekinut pjesmom<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/214320/dok_je_buktio_rat_u_bosni_1993_godine_cetinjani_su_ovako_dochekali_amfilohija_risto_sotono_video.html|title=DOK JE BUKTIO RAT U BOSNI 1993. GODINE, CETINJANI SU OVAKO DOČEKALI AMFILOHIJA: 'Risto sotono...' (VIDEO)|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=|language=bs|date=4. september 2021|accessdate=5. november 2025}}</ref> ! Srečanje je prekinila pesem |- | <poem> „Nikad neće Crna Gora bit’ obala srpskog mora“ </poem> | <poem> „Črna gora nikdar ne bo obala srbskega morja“ </poem> |} === Črnogorec proti Črnogorcem === Amfilohijeve očitke črnogorski vladi in njeni politiki bi lahko strnili v nekaj smeri: #Spodbujanje "montenegrinstva"<ref> „montenegrinstvo“ od italijanske besede za Črno goro: „Monte Negro“</ref>, odpovedovanje od "srbstva" in "montenegrizacija" Črne gore #vrnitev prek referenduma k samostojnosti in ločitev od Srbije, s katero je bila po prenehanju Jugoslavije nekaj časa povezana v državno skupnost „[[Srbija in Črna gora]]“ #priznavanje Kosova kot samostojne države od strani Črne gore; to Amfilohiju pomeni izdajo zapuščine črnogorskih posvetno-verskih vladarjev Petrovićev #vstop Črne gore v NATO in "oddaljevanje" od Rusije. #Kakor si je domišljijsko in mitsko zamislil „pogibijo“<ref> „pogibija“ v pomenu „pogine u borbi za slobodu otadžbine“ tj.: „pade v boju za svobodo domovine“</ref> in svetništvo kneza [[Lazar Hrebljanović|Lazarja]], je Amfilohij toliko bolj doživljal priznanje Kosova kot najhujše dejanje izdaje. Zato on čisto nekrščansko preklinja podpisnike in uporablja pesniški besednjak kosovskega mita, pozivajoč srbsko mladino da za Kosovo "ginu do posljednjeg"<ref> „ginu do posljednjeg za Kosovo“ – da se gredo vojskovat za ohranitev ali pridobitev Kosovega pod srbsko oblast, pa četudi bi v boju vsi padli oziroma umrli vsi do zadnjega.</ref>. #Tiste politike – na prvem mestu misli na srbskega predsednika [[Boris Tadić|Tadića]], ki je bil na položaju 2004-2012; še bolj ima v želodcu njegovega naslednika [[Aleksandar Vučić|Vučića]], ki ga je nasledil ter bil neprestano na oblasti vse do 2026. Obadva in njima podobne imenuje „brez glave in brez vesti“, ker so dovolili ločitev Kosova in Metohije od Srbije in od Črne gore.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref> Podobno pa razpolagajo z očitki njegovi nasprotniki: # Njegov življenjepis odkriva sicer človeka, ki mu ni tuje bistvo krščanske vere in bi od njega smeli pričakovati, da se bo držal njene osnovne usmeritve, da je mogoče doseči zveličanje z vero, ljubeznijom in ponižnim moralnim življenjem. Vendar je „malo ljudi v Črni gori in širje, ki izzivajo toliko nasprotovanj, kot osebnost metropolita Črnogorsko-primorske metropolije na Cetinju, Amfilohija Rista Radovića“ (Reuters) Večina njegovih izjav spada namreč v sam vrh mizantropije, šovinizma, homofobije in vseh drugih najmračnejših načinov izražanja človeški zavesti.<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/56874-svetosavski-zilot-u-akciji|title= Svetosavski zilot u akciji|publisher=antenam.net|author=Mirjana Dragaš & Slobodan Jovanović|place=|language=sr|date=5. november 2017|accessdate=6. september 2026}}</ref> #Z opravljanjem zadušnice zanj zahteva rehabilitacijo [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] kot začetnika odpora proti fašizmu, češ da njegova vloga med Drugo svetovno vojno ni dovolj razsvetljena in da je nedolžna žrtev komunističnega maščevanja; njegovi četniki pa so ne le sodelovali z okupatorji v boju proti komunističnim partizanom, ampak tudi širili „Veliko Srbijo“ z „etničnim čišćenjem hrvaškega in iztrebljanjem muslimanskega prebivvalstva“ <ref>Mihailović je napisao „Instrukciju (20. decembar 1941) komandantima na terenu u kojoj stoji uz glavni cilj četničkog pokreta - stvaranje velike Srbije, kao drugi primarni cilj - etničko čišćenje hrvatskog i uništenje muslimanskog stanovništva.</ref> ter nad njimi počenjali zločine, za katere niso bili nikoli kaznovani; med take spada tudi primer [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]]. # Od vseh pravoslavnih cerkva na Balkanu velja SPC kot najkonzervativnejša, mračnjačka, sovražna do znanosti in napredka. Zavrača „zahodne“ ideologije kot komunizem, individualizem, materializem in sekularizem; spregledali pa so, da je agresivni nacionalizem – ki so ga izpovedovali – prav tako ena od ideja brezbožnega liberalnega materializma.<ref name="Buchenau6566">{{harvnb|Buchenau|2014|pp=65.66}}</ref> #Vedno pa je bila povezana s političnim šovinizmom o ustvarjanju velike države in podrejanju drugih narodov pod pretvezo osvobajanja in privodenja nacionalno nezavednih k svojim "srbskim koreninam". [[Nikolaj Velimirović]], duhovno izhodišče [[Justin Popović|Justina Popovića]] in Amfilohija Radovića, trdi, da je borba za nacionalno cerkev "osnova pravega, evangeljskega in celovitega nacionalizma" in da je takšno ustanovil že [[Sveti Sava]], kar pa je anahronizem, saj v tistem času ni bilo takega liberalnega nacionalizma,, kakršnega je oznanjal v svoji „Srbiji na Balkanu“ brezbožni socialist [[Svetozar Marković]]. # Amfilohij je novembra 1991 po napadu Srbov in Črnogorcev na [[Konvali|Konavle]] hodil po dubrovniškem bojišču ter podpihoval k vojni in nasilju.<ref>Mirko Đorđević, analitičar Srpske pravoslavne crkve. Inačica izvorne stranice arhivirana 24. svibnja 2013. Pristupljeno 20. veljače 2011.</ref> Jeseni 1991 je črnogorskim vojakom delil križce in ikonice. <ref>{{cite web|url=https://pescanik.net/zasto-se-u-crkvi-sapuce-2/|title=Zašto se u crkvi šapuće 2 - Emisija, Mirko Đorđević, Ljubiša Rajić, Ivan Čolović, Pavle Rak, Mladen Lazić, Jovan Byford, Vidan Hadži-Vidanović, Ivan Kuzminović, Srđa Trifković, Nikola Samardžić, Milan Vukomanović, Slobodan G. Marković, Dragoljub Mićunović, Radmila Radić, Milica Rodić, Marko Milanović, Desimir Tošić - Peščanik|publisher=pescanik.net|author=Mirko Đorđević idr.|place=|language=sr|date=19. november 2009|accessdate=24. maj 2013}}</ref> Novembra tega leta je igraje na gusle s pesmijo „Mojkovačka bitka“ spodbujal črnogorske rezerviste podgoriške brigade „Veljko Vlahović“ na napadalnost zoper hrvaško ozemlje in krščansko katoliško prebivalstvo.<ref> Zvijer iz bezdana</ref><ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/index.php?title=Amfilohije_Radovi%C4%87|title= Amfilohije Radović|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=|place=Zagreb|language=hr|date=30. april 2022|accessdate=5. november 2025}}</ref> #Obiskoval je tudi vsa bojišča po Hercegovini, ki so jih Srbi „etnično čistili“ od muslimanov. Do zob oboroženi [[Željko Ražnatović|Arkan]] je konec junija 1991 s svojimi "Tigri" bival v Cetinjskem manastiru in s svojo polvojaško drhaljo z blagoslovom Amfilohija in SPC duhovnikov odšel morit. Bio je v [[Trebinje|Trebinju]], ko je bila oropona hiša in podjetje [[Salih Alijagić|Saliha Alijagića]] in požgano nekaj hiš uglednih muslimanov. Spodbujal je [[Milan Martić|Milana Martića]] in [[Milan Babić|Milana Babića]] v uporu zoper hrvaško oblast, češ da morajo vsi Srbi živeti v eni državi za "ujedinjenje svih srpskih krajeva".<ref>{{cite web|url=https://pescanik.net/zasto-se-u-crkvi-sapuce-2/|title=Zašto se u crkvi šapuće 2 - Emisija, Mirko Đorđević, Ljubiša Rajić, Ivan Čolović, Pavle Rak, Mladen Lazić, Jovan Byford, Vidan Hadži-Vidanović, Ivan Kuzminović, Srđa Trifković, Nikola Samardžić, Milan Vukomanović, Slobodan G. Marković, Dragoljub Mićunović, Radmila Radić, Milica Rodić, Marko Milanović, Desimir Tošić - Peščanik|publisher=pescanik.net|author=Mirko Đorđević idr.|place=|language=sr|date=19. november 2009|accessdate=24. maj 2013}}</ref><ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref> #Napadalno vojno je opravičeval kot zakonito obrambo od vseh in povsod ogroženega srbskega naroda, kot novo zavezo, v kateri ima posebno častno mesto vojni zločinec Radovan Karadžić in Srbi v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]], ki da so preživeli križanje in so zato „boljši od polkrščene Črne gore in nedokrščene Srbije“. Ne priznava pa [[Srebreniški genocid|Srebreniškega pokola]], češ da je bilo to samo „povračilo in maščevanje“ („odmazda i osveta“). #Dograjeval in spreminjal je cerkve iz XIV. in XV. stoletja, postavljal stavbe v njihovi neposredni bližini, oslikaval srednjeveške cerkve s tujimi sodobnimi svetniki, ki nikdar niso bili naslikani po črnogorskih cerkvah ter uporabljal materiale, ki niso bili zgodovinski. Na opozorila Spomeniškega varstva se je požvižgal, češ da naj pazijo: če ga bodo še ovirali pri njegovem uničevanju kulturnih spomenikov, jim bo sploh onemogočil kakršnokoli delovanje. Zgradil je veliko sakralnih stav, ki so v slogu srbskih manastirov s Kosovega, kar je bil kulturni imperializem in prozelitizem, ki je hotel z misijonarjenjem pretvoriti Črnogorce v del srbskega nacionalnega in duhovnega prostora. #Nasprotoval je obnavljanju Črnogorske pravoslavne cerkve, češ da SPC deluje v Črni gori še 8 stoletij. V resnici pa je bila ta skupnost ustvarjene 1920 z dekretom regenta Aleksandra Karađorđevića. Spreneveda se nad dejstvom, da je bila samostojnost Črnogorske pravoslavne cerkve takrat nasilno zatrta.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref> #Izgleda, da ni bil zoper svojeglavnost brezpogojno, ampak bi vendarle dopustil obnavljanje CPC pod pogojem, da bi Črna gora zopet postala kraljevina pod vodstvom Petrovićev. <ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/56874-svetosavski-zilot-u-akciji|title= Politički rebusi mitropolita Amfilohija|publisher=Peščanik|author=Mirko Đorđević|place=|language=sr|date=21. junij 2010|accessdate=6. september 2026}}</ref> === Na filmskem platnu === Dobro je dokumentirano delovanje tako predsednika Srbije Vučića kot tudi črnogorskega metropolita Radovića in prelito v napeto stvaritev na platnu. Čeprav vsebujeta oba filma različnih avtorjev le dokumentarni material, sta kot dregnila v sršenovo gnezdo in povzročila negativne odzive kot jezo in grožnje, zmerjanje in sprenevedanje v obeh prestolnicah. Filma ''Vladalac'' (''Vladar'') in ''Svjedok Božje ljubavi'' (''Priča Božje ljubezni '') sta nastala skoraj istočasno na začetku koroninega leta 2020: prvi v Beogradu, drugi pa v Podgorici. V spomin nam kličeta, da sta bili Vučić in Amfilohij dejavna soudeleženca zločinske velikosrbske politike. <ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2020/2/24/dva-ratna-druga-aleksandar-vucic-i-amfilohije-radovic|publisher=balkans.aljazeera.net|author=Tomislav Marković|place=|language=sr|date=24. februar 2020|accessdate=6. september 2026}}</ref> === Nagrade in priznanja === ;Izbrani redovi in odličja #Spominsko odličje [[Carigrajski patriarhat|carigrajskega patriarha]] [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomeja]] (1991)<ref name="standard"/> #Odličje [[Jeruzalemski grški patriarhat|Jeruzalemskega grškega patriarhata]] ob dvatisočletnici krščanstva (2000)<ref name="standard"/> #„Red Lomonsova“, odlikovanje [[Ruska federacija|Ruske federacije]] (2001)<ref name="standard"/> #Odličje Jeruzalemskega grškega patriarhata ob 1500-letnici [[Mar Saba]] (2002)<ref name="standard"/> # »Red sv. Aleksandra Nevskega I. stopnje«, Ruska vojaško-znanstvena akademija (2003)<ref name="standard"<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2020/2/24/dva-ratna-druga-aleksandar-vucic-i-amfilohije-radovic|publisher=balkans.aljazeera.net|author=Tomislav Marković|place=|language=sr|date=24. februar 2020|accessdate=6. september 2026}}</ref>''/> #»Red sv. Cirila Turovskega«, [[Beloruska pravoslavna Cerkev]] (2008)<ref name="standard"/> # »Red sv. Vladimirja«, Ukrajinska pravoslavna Cerkev pod Moskovskim patriarhatom (2012) <ref name=''standard''/> # „Red sv. Velikomučenika Jurija“, Škofija Budimlja in Nikšić (2013) <ref name="standard"/> # „Red Črnogorske velike zvezde“, Predsednik [[Jakov Milatović|Milatović]] (2025, posmrtno) <ref>{{cite web|url=https://mitropolija.com/2025/10/24predsjednik-milatovic-dodijelio-posthumno-orden-crnogorske-velike-zvijezde-mitropolitu-amfilohiju/|title=Предсједник Милатовић додијелио постхумно Орден Црногорске велике звијезде митрополиту Амфилохију|publisher=Православна Митрополија црногорско-приморска (Званични сајт)|author=|place=|language=sr|date=14. oktober 2025|accessdate=24. oktober 2025}}</ref> # Častni član „Moskovske bogoslovne akademije“ (2006) # Častni doktorat »Teološkega inštituta sv. Sergija v Parizu« (2012)<ref>{{cite web|url=http://www.spc.rs/eng/metropolitan_amfilohije_receives_honorary_doctorate_saint_sergius_orthodox_theological_institute|title=Metropolitan Amfilohije receives the honorary doctorate of the Saint Sergius Orthodox Theological Institute in Paris {{!}} Serbian Orthodox Church [Official web site]|publisher=Serbian Orthodox Church|author=|place=|language=en|date=20. januar 2015|accessdate=8. november 2020}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> # Častni doktorat „Petrograjske bogoslovne akademije“ (2015)<ref>{{cite web|url=http://www.spc.rs/eng/metropolitan_amfilohije_doctor_honoris_causa_orthodox_spiritual_academy_st_petersburg|title=Metropolitan Amfilohije Doctor HONORIS CAUSA of the Orhodox Spiritual Academy of St. Petersburg {{!}} Serbian Orthodox Church [Official web site]|publisher=Serbian Orthodox Church|author=|place=|language=en|date=2015|accessdate=8. november 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201129195133/http://spc.rs/eng/metropolitan_amfilohije_doctor_honoris_causa_orthodox_spiritual_academy_st_petersburg|archive-date=2020-11-29|url-status=dead}}</ref> == Dela == Amfilohijevi spisi obsegajo več kot tisoč enot<ref>{{cite web|url=https://www.standard.rs/2020/10/30/zivot-i-delo-mitropolita-amfilohija/|title=Život i delo mitropolita Amfilohija|publisher=Novi Standard|author=|place=|language=sr|date=30. oktober 2020|accessdate=31. oktober 2020}}</ref>; njegova izbrana dela so bila objavljena v 36 zvezkih. Skupaj z [[Atanasij Jevtić|Atanasijem Jevtićem]] je Amfilohij prevajal v srbščino Devterokanonične [[Stara zaveza|starozavezne]] knjige. === Izbrana dela === #''Tajna Svete Trojice po učenju Grigorija Palame'' (1973), doktorska disertacija v grščini. #''Smisao liturgije'' (1974), razprava v grščini. #''Tumačenje Starog zaveta kroz vekove'' (1979), Beograd. #''Sinaiti i njihov značaj u Srbiji XIV vijeka'' (1981), razprava. #''Filokalijski pokret XVIII i početkom XIX vijeka'' (1982), razprava v grščini. #''Osnove pravoslavnog vaspitanja'' (1983), veroučna knjiga. #''Duhovni smisao hrama Svetog Save'' (1987), Beograd. #''Vraćanje duše u čistotu'' (1992), Podgorica. #''Istorijski presjek tumačenja Starog zavjeta'' (1995), Nikšić.<ref>{{cite web|url=https://alchetron.com/Amfilohije-Radovi%C4%87|title=Amfilohije Radović|publisher=Alchetron, The Free Social Encyclopedia|author=|place=|language=en|date=29. november 2024|accessdate=5. november 2025}}</ref> == Navedki == {{navedek|''»Samo duša koja časno ponese svoj krst i narod koji dostojanstveno nosi taj krst i koji odstrada svoju vjeru, zaista razumiju tajne tog izvornog, hrišćanskog načina postojanja«''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref><ref>Tako je dejal Amfilohij na predavanju v priredbi „Misijskega fonda Eparhije zvorničko-tuzlanske“ v Bijeljini</ref><br>„Le duša, ki častno ponese svoj križ in ljudstvo, ki dostojanstveno nosi ta križ in ki odtrpi svojo vero, zares razume skrivnosti tega izvirnega krščanskega načina obstajanja“}} {{navedek|''»U riječi je život, ali je u riječi i smrt. I dobra i zla riječ stvara: jedna zajednicu života, druga zajednicu smrti i ništavila.«''<ref>{{cite web|url=https://zurnal.me|title=Mitropolit Amfilohije (Radović): Bez Riječi nema nam života.|publisher=zurnal.me|author=Amfilohije Radović|place=|language=cg|date=18. januar 2023|accessdate=6. september 2026}}</ref><ref>Prvič objavljeno v »Književne novine«, marec 1985</ref><br>„V besedi je življenje, toda v besedi je tudi smrt. In dobra in huda beseda ustvarja: ena skupnost življenja, druga skupnost smrti in niča.“}} {{navedek|''»Toga dana, iz tog jednopolnog braka, od Njegoševe slavne Crne Gore svi su preduslovi da se rodi - Jadogora, a od ponosnih Crnogoraca da počnu da se rađaju - jadogorci.«''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref><ref>Po prirejanju „parade ponosa“ v Beogradu, ki jo je označil za „sodomski smrad“, je bil sedaj Amfilohij odločno proti prirejanja podobne „parade“ v Podgorici rekoč, da so vsa tovrstna zbiranja nasilje nad vestjo ogromne večine ljudi in je izrazi tudi svoje odklonilno stališče do enospolnih skupnosti.</ref><br>„Na ta dan, iz te enospolne poroke, obstajajo vsi predpogoji, da se rodi – Gorjégora, a od ponosnih Črnogorcev da se začenjajo porajati - Gorjégorci“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Črnogorsko-primorska metropolija]] *[[Seznam papežev]] *[[Črnogorska pravoslavna Cerkev]] *[[Rusofilstvo]] *[[Covid-19]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} * {{cite book|last=Buchenau|first=Klaus|chapter=The Serbian Orthodox Church|editor1-last=Leustean|editor1-first=Lucian N.|title=Eastern Christianity and politics in the twenty-first century|year=2014|publisher=Routledge|isbn=9781317818656|chapter-url=https://books.google.com/books?id=zt2vAwAAQBAJ&q=Amfilohije+Radovi%C4%87&pg=PA80}} * {{cite book |last1=Šístek |first1=František |title=Spaces and Borders |chapter=Clericalization of Nationalism. Interpreting the Religious Rivalry between Serbian and Montenegrin Orthodox Churches, 1989–2009 |date=15 September 2011 |pages=117–130 |doi=10.1515/9783110228144.117 |isbn=978-3-11-022813-7 |chapter-url=https://www.researchgate.net/publication/344554789}} ;{{ikona sr}} * {{cite web|last=Stamatović|first=Aleksandar|year=1999|title=Mitropolit Amfilohije Radović i naše vrijeme|work=Kratka istorija Mitropolije Crnogorsko-primorske (1219-1999)|publisher=Rastko|url=http://www.rastko.rs/rastko-cg/povijest/istorijat/istorijat_7.html|language=sr}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Amfilohij Radović}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [http://mitropolija.com/mitropolit-crnogorsko-primorski/ Биографија митрополита Амфилохија |Митрополит цроногорско-приморски] * [https://www.youtube.com/watch?v=Jj2C8kxaKSY ДОСТОЈАН – Филм о Митрополиту црногорско-приморском Амфилохију (NEOPOREČEN – Film o črnogorsko-primorskem metropolitu Amfilohiju |Youtube] * [http://www.politika.rs/rubrike/dogadjaji-dana/Podgorici-smeta-ono-srpska-u-nazivu-SPC.sr.html Подгорици смета оно „српска“ у називу СПЦ (Podgorici je napoti tisto »srbska« v nazivu SPC) |Beograjski dnevnik „Politika“, 12. oktober 2015] *[https://redportal.pink.rs/cooltura/1843/dostojan-film-o-amfilohiju-radovicu DOSTOJAN: Film o Amfilohiju Radoviću | RedTV] * {{Internetquelle |url=http://www.mitropolija.cg.yu/mitropolit/mitropolit_l.html |titel=Amfilohije (Radović) |werk=[[Metropolie von Montenegro und dem Küstenland|mitropolija.cg.yu]] |sprache=sr |archiv-url=https://web.archive.org/web/20070523074057/http://www.mitropolija.cg.yu/mitropolit/mitropolit_l.html |archiv-datum=2007-05-23 |abruf=2020-10-30 |abruf-verborgen=1}} ;{{ikona cnr}} *[http://portalanalitika.me/clanak/201226/da-li-amfilohije-ozbiljno-prijeti-ratom-ili-se-Sali Da li gospodin Amfilohije ozbiljno prijeti ratom – ili se šali (Ali gospod Amfilohij resno grozi z vojno – ali se šali| Portalanalitika 9. januar 2017] *[https://www.slobodnaevropa.org/a/odnos-spc-i-korone-kako-je-lije%C4%8Den-amfilohije/30884695.html Kako je liječen Amfilohije od korone|Slobodna Evropa] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/index.php?title=Amfilohije_Radovi%C4%87 Amfilohije Radović – Hrvatska internetska enciklopedija] ;{{ikona de}} *[https://www.bild.de/lgbt/2020/lgbt/serbisch-orthodoxe-kirche-homophober-kirchenfuehrer-an-corona-gestorben-73674488.bild.html Serbisch-orthodoxe Kirche : Homophober Kirchenführer an Corona gestorben (SPC: Ljudomrzni cerkveni voditelj je umrl za korono) | Leben & Wissen – BILD.de] *[https://www.spiegel.de/panorama/montenegro-kirchenfuehrer-stirbt-an-corona-glaeubige-kuessen-seinen-leichnam-a-edebe9cc-ccda-4aac-abb2-f4fd49c215b3 Montenegro: Kirchenführer stirbt an Corona - Gläubige küssen seinen Leichnam (Črna gora: Cerkveni voditelj je umrl od korone – Verniki poljubljajo njegovo truplo | DER SPIEGEL] * {{Internetquelle |url=https://www.spiegel.de/politik/ausland/bischoefe-drohen-regierung-in-serbien-mit-dem-tod-a-899234.html |titel=Serbien: Bischöfe drohen Regierung mit dem Tod |werk=[[Spiegel Online]] |datum=2013-05-11 |abruf=2020-10-30 |abruf-verborgen=1}} * {{Internetquelle |url=https://www.focus.de/politik/ausland/anschuldigungen-zu-ostern-serbisch-orthodoxer-bischof-wirft-eu-tyrannei-vor_aid_951422.html |titel=Serbisch-orthodoxer Bischof wirft EU Tyrannei vor |werk=[[Focus|Focus Online]] |datum=2013-04-01 |abruf=2020-10-30 |abruf-verborgen=1}} *[https://www.spiegel.de/politik/ausland/bischoefe-drohen-regierung-in-serbien-mit-dem-tod-a-899234.html Serbien: Bischöfe drohen Regierung mit dem Tod (Srbija: Vladike grozijo vladi s smrtjo)|Spiegel Online 11. maj 2013] ;{{ikona en}} *[https://web.archive.org/web/20101126214959/http://orthodoxresearchinstitute.org/resources/hierarchs/serbia/current/bio_amfilohije_radovic_metr_montenegro.htm Metropolitan Amfilohije (Radovic) of Montenegro and the Coastlands | Arhivirano] * [https://www.youtube.com/watch?v=Jj2C8kxaKSY Documentary film about the life of Metropolitan Amfilohije] * {{Internetquelle |url=http://www.orthodoxresearchinstitute.org/resources/hierarchs/serbia/current/bio_amfilohije_radovic_metr_montenegro.htm |titel=Metropolitan Amfilohije (Radovic) of Montenegro and the Coastlands |werk=orthodoxresearchinstitute.org |hrsg=Orthodox Research Institute |sprache=en |archiv-url=https://web.archive.org/web/20061020051110/http://www.orthodoxresearchinstitute.org/resources/hierarchs/serbia/current/bio_amfilohije_radovic_metr_montenegro.htm |archiv-datum=2006-10-20 |abruf=2020-10-30 |abruf-verborgen=1}} {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= [[Visarion Kostić]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Vršac|banatski škof]] | years = 1985&ndash;1990}} {{s-aft|after= [[Atanasij Jevtić]]}} {{s-bef|before= [[Jovan Pavlović]]}} {{s-ttl|title= [[Metropolija Črnogorsko-primorska|črnogorsko-primorski metropolit]] | years = 1990&ndash;2020}} {{s-aft|after= [[Joanikij Mićović]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Radović, Amfilohij}} [[Kategorija:Rojeni leta 1938]] [[Kategorija:Umrli leta 2020]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbski četniki]] [[Kategorija:Srbski nacionalisti]] [[Kategorija:Črnogorci]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci na Papeškem vzhodnem inštitutu v Rimu]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski prevajalci]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Srbski vplivneži]] [[Kategorija:Srbski založniki]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Umrli za covidom-19]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] [[Kategorija:Pokopani v črnogorskih samostanih in cerkvah]] 0r3oukru7uey2dtugbgwu6736n0ums2 6759907 6759886 2026-10-03T06:49:00Z Stebunik 55592 /* Politično delovanje in smrt */ 6759907 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Amfilohij}} {{drugipomeni2|Radović}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Amfilohij Radović | honorific-suffix = | native_name = Ристо Радовић/Risto Radović | native_name_lang = sr | title = [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorski]] [[nadškof]] in [[metropolija|metropolit]] | image = Amfilohije, Metropolitan of Montenegro.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Metropolit Amfilohij leta 2012 | church = [[Srbska pravoslavna cerkev]] v [[Črna gora|Črni gori]] | archdiocese = | province = | metropolis = [[Črnogorsko-primorska metropolija]] | diocese = | see = | elected = | appointed = | term = | term_start = [[30. december]] [[1990]] | quashed = | term_end = [[30. oktober]] [[2020]] | predecessor = [[Danilo Dajković|Danilo]] | opposed = | successor = [[Joanikij Mićović|Joanikij]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1967]] | ordained_by = v [[Grška pravoslavna Cerkev|Grški pravoslavni Cerkvi]]. | consecration = [[1985]] | consecrated_by = [[SPC|srbski patriarh]] [[German Đorić|German]] in drugi vladike | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | birth_date = {{birth date|1938|1|7}} | birth_place = [[Bare, Kolašin|Bare]] ([[Kolašin]], [[Zetska banovina]] [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]) | death_date = {{Death date and age|2020|10|30|1938|1|7}} | death_place = [[Podgorica]], [[Črna gora]] | buried = [[Podgoriška stolnica]] ([[Podgorica]], [[Črna gora]] | tomb = [[Podgorica]] (Stolnica Jezusovega vstajenja, [[Črna gora]]) | resting_place_coordinates = 42°26'44.5"N 19°14'53.7"E | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavni|pravoslavec]] | residence = | parents = <br> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] <br>[[Papeški vzhodni inštitut]]<br>[[Univerza v Atenah]] <ref name="Morrison86"/> | motto = | signature = Bishop_Amfilohije_Radović_-_signature.png | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Amfilohij Radović''', rojen kot '''Risto Radović''' ({{lang-sr|Ристо Радовић/Risto Radović}}, [amfilɔ̌xijɛ râːdɔv̞itɕ]<ref>{{cite web|url=https://alchetron.com/Amfilohije-Radovi%C4%87|title=Amfilohije Radović|publisher=Alchetron, The Free Social Encyclopedia|author=|place=|language=en|date=29. november 2024|accessdate=5. november 2025}}</ref> [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]] [[Črnogorci|črnogorskega]] porekla, [[bazilijanci|bazilijanec]] in [[Črnogorsko-primorska metropolija|črnogorsko-primorski]] [[metropolit]]), * [[7. januar]] [[1938]], [[Bare, Kolašin|Bare]] pri [[Kolašin]]u ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Črna gora]]), † [[30. oktober]] [[2020]], [[Podgorica]]. Njegov častni naslov, ki pa ga je v celoti nosil le on, se je glasil: : Mitropolit crnogorsko-primorski, vladika skenderijsko-brdsko-zetski i egzarh pećkog trona. (črnogorsko)<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/mitropolit-amfilohije-radovic/|title=Mitropolit Amfilohije Radović|publisher=Istinomer|author=|place=|language=sr|date=4. december 2020|accessdate=7. september 2026}}</ref><br>Črnogorsko-primorski metropolit, skenderijsko-brdsko-zetski škof in egzarh peškega trona. (slovensko)<br>Metropolitan of Montenegro and the Coastlands, Zetsko-Brdo and Skenderije, and Exarch of the Holy Throne of Peć.<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=27. junij 2014|accessdate=3. september 2026}}</ref> (angleško). == Življenjepis == [[File:Metropolitan Amfilohije as Risto Radović.jpg|thumb|200pc|left|Radović kot mlad študent]] === Poreklo in šolanje === Amfilohij se je rodil na pravoslavni [[Božič]], dne {{OldStyleDate|7. januar|1938|25. december}} kot ''Risto Radović'' v številni družini v [[Bare, Kolašin|Barah]] pri [[Kolašin]]u v Dolnji [[Morača|Morači]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]], danes [[Črna gora]].<ref name="Sistek121122">{{harvnb|Šístek|2011|pp=121–122.}}</ref>{{sfn|Stamatović|1999}}<ref>Morrison, Kenneth (2008). Montenegro: A modern history. I.B.Tauris. pp. 136, 257. ISBN 9780857714879.</ref> Nadživel ga je med drugimi tudi njegov starejši brat Vučina, ki je bil navzoč na njegovem pogrebu 2020, ter je nastopal tudi v dokumentarnem filmu o Amfilohiju z naslovom „Dostojan“.<ref>{{cite web|url=https://redportal.pink.rs/cooltura/1843/dostojan-film-o-amfilohiju-radovicu|title=DOSTOJAN: Film o Amfilohiju Radoviću|publisher=RedTV|author=|place=|language=sr|date=2020|accessdate=5. november 2025}}</ref> Bil je potomec vojvoda Mina Radovića, ki je sodeloval pri zedinjenju plemena Morača s [[Kneževina Črna gora|Kneževino Črno goro]] leta 1820. {{sfn|Stamatović|1999}} Njegov oče je bil Ćiro Radović, mati pa Mileva r. Bakić.<ref>{{cite web|url= https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral |title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref> Osnovno šolanje je končal v domačem [[Samostan Morača|Samostanu Morača]]. Nato se je vpisal v Bogoslovje sv. Sava v Samostanu Rakovica pri Beogradu (kar bi ustrezalo katoliškemu malemu semenišču), ki ga je končal 1962.<ref>{{cite web|url= https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref>{{sfn|Stamatović|1999}}. O svoji nenavadni poti do takorekoč vsiljenega duhovnega poklica pripoveduje on sam takole v eni od svojih ne vedno enakih zgodb: :»V tem kratkem tuzemeljskem življenju sem imel srečo srečevati se z izrednimi ljudmi. Predvsem je bil to moj oče, od katerega so v tistih povojnih časih zahtevali, da naj bo šolnik, ker so komunisti pobili mnogo profesorjev in duhovnikov. On pa je to zavrnil z razlago, da be bo poučeval otrok brezbožništva. To je bil njegov razlog, da ne sprejme poučevanja v osemletni šoli na Morači in zahvaljujoč njemu sem tudi jaz krenil po tej poti. On je to predlagal tudi mojim starejšim bratom, vendar oni tega niso hoteli, jaz pa sem. To ni bilo preprosto. Moral bi iti v Prizren, toda v Kolašinu so mi na vojaškem odseku to prepovedali z besedami: 'Kaj ti bo ta šola, ona je davno propadla, tega boga ni…' Potem so mi določili, da naj grem v mornarico. 'Zakaj?' sem vprašal. 'Moramo te prevzgojiti', so mi odgovorili. Nato sem prišel z očetom v Beograd. In tako greva od Cvetnega trga proti Patrijašiji<ref>S prejšnje osrednje železniške postaje, ki je za časa Aleksandra Vučića izgubila svoj namen – ostala je le klasicistična stavba brez vlakov –, je vodila pot prek Zelenega venca, kjer je Cvetni pijac (Cvetni trg) do Patrijaršije, ki pa je že tik [[Kalemegdan]]a v oddaljenosti kakih treh kilometrov</ref>, a jaz molim k Bogu, da me ne sprejmejo v Bogoslovijo. Ni uslišal moje molitve, sprejeli so me…«<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/svet/ovako-je-govorio-amfilohije-beseda-na-sajmu-knjiga/|title=Ovako je govorio Amfilohije: Beseda na Sajmu knjiga |publisher=nova.rs|author=Ranko Pivljanin|place=|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=5. september 2026}}</ref> Kot semeniščnik je v poznih petdesetih letih prejšnjega stoletja spoznal [[Justin Popović|Justina Popovića]] in občudoval ter si prisvojil njegovo rusofilstvo in nepomirljivo sovražno stališče do sodobne omike.<ref name="Buchenau6667">{{harvnb|Buchenau|2005|pp=66-67.}}<ref/> Istočasno se je posvetil študiju [[klasična filologija|klasične filologije]] na Beograjski univerzi.<ref name=official>Metropolitanate of Montenegro and the Littoral official site: [http://www.mitropolija.com/eparhijski-arhijerej/ Његово Високопреосвештенство Архиепископ Цетињски Митрополит Црногорско-приморски и Егзарх Пећког Трона Амфилохије (Радовић) ''His Eminence Archbishop of Cetinje, Metropolitan of Montenegro and the Littoral and Exarch of the Throne of Peć Amfilohije (Radovic) ''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180606084741/http://www.mitropolija.com/eparhijski-arhijerej/ |date=2018-06-06 }}</ref><ref name="Morrison104"/> Znanje si je nabiral na več evropskih vseučiliščih: v [[Pariz]]u je študiral na ruskem [[Teološki inštitut sv. Sergija, Pariz|Teološkem inštitutu svetega Sergija]], v [[Rim]]u na [[Papeški orientalski inštitut|Papeškem vzhodnem inštitutu]] in je tam tudi magistriral (1965), v [[Bern]]u pa na [[Krščanska katoliška univerza v Švici|Švicarski starokatoliški krščanski univerzi]]<ref name="Buchenau66"/> Podiplomsko šolanje je izpopolnil v Bernu in Rimu, ter nato odšel za sedem let v [[Grčija|Grčijo]], kjer je položil v roke Grkov meniške zaobljube ter sprejel ime „Amfilohij“ ter nato deloval kot jeromonah za Grško pravoslavno Cerkev.<ref name=official/> V Atenah je doktoriral z disertacijo ''„Skrivnost Svete Trojice glede na učenje sv. [[Gregorij Palama|Gregorija Palamskega]]“'' (''„Mystery of the Holy Trinity according to the Teaching of St. Gregory Palamas“'')<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref> Po enoletnem bivanju na gori Atos je odšel za profesorja v Pariz, kjer je poučeval na Pravoslavnem teološkem inštitutu sv. Sergija. 1976 se je vrnil v Jugoslavijo in postal docent, nato pa profesor katehetike na Beograjski teološki fakulteti „Sveti Jovan Bogoslov“.<ref name="Morrison86"/> 2006 je postal izredni profesor na Moskovski teološki akademiji, a 2008 na Teološkem inštitutu pri Beloruski državni univerzi.<ref name=official/> Po vrnitvi v Beograd je bil izvoljen za dekana Bogoslovne fakultete v dveh mandatih.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/mitropolit-amfilohije-radovic/|title=Mitropolit Amfilohije Radović|publisher=Istinomer ili Ispinomer|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=7. maj 2015}}</ref> === Banatski škof (1980-1990) === Maja 1985 je postal škof Banatske pravoslavne škofije s sedežem v [[Vršac|Vršcu]]<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref>. [[Škofovsko posvečenje]] je prejel 16. junija 1985 v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Beograjski stolnici sv. Mihaela Nadangela]] po rokah [[German Đorić|patriarha Germana]]. Soposvečevalci so bili: črnogorsko-primorski metropolit Danilo, bački škof Nikanor, braničevski Hrizostom, žički Stefan, šumadijski Sava, dalmatinski Nikolaj, timoški Milutin, zvorniško-tuzlanski Vasilij, avstralsko-novozelandski Vasilij, banjaluški Jefrem in mačvanski Danilo. Ustoličen je v Vršcu 21. julija 1985. <ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/zivotopis-mitropolita-crnogorsko-primorskog-amfilohija-1938-2020/|title= Životopis mitropolita crnogorsko-primorskog Amfilohija (1938-2020). Arhiepiskop Cetinjski, Mitropolit Crnogorsko-Primorski i Egzarh svetog trona Pećkog Amfilohije.|publisher=Svetosavlje|author=|place=|language=cg|date=|accessdate=5. september 2026}}</ref> Med škofovanjem v Banatu je imel korekten odnos do katoličanov. Prišel je tudi osebno s spremstvom 14. februarja 1988 na posvetitev novega [[Škofija Zrenjanin|katoliškega zrenjaninskega škofa]] [[László Huzsvár|Huzsvárja]]; prav tako so se za časa njegovega škofovanja za praznike redno obiskovali tako škofje kot duhovniki; ta povezava se je še poglabljala med kratkim škofovanjem njegovega naslednika [[Hrizostom Stolić|Hrizostoma]], ki pa je bil kmalu povišan v Žičo. To starodavno navado je enostransko pretrgal škof [[Nikanor Bogunović|Nikanor]], ki je prepovedal svojim duhovnikom kakršnekoli tovrstne stike.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison134"/><ref name="Morrison104"/> Pri koncu svoje banatske službe pa je – podobno kot v Sloveniji [[Vladimir Dedijer]] ali v Srbiji [[Vuk Drašković]], pa zgodovinar [[Vasilije Krestić]] in pisatelj [[Dobrica Ćosić]] – prišel pod vpliv velesrbskega nacionalzma, čigar glavni nosilec je bil predsednik [[Slobodan Milošević|Milošević]]. K občutku o ogroženosti Srbov je prispevala tudi tajna in zloslutna „Spomenica“ SANU (1986), ki med drugim postavlja Srbe v vlogo nedolžne in od vseh preganjane žrtve z nedokazano trditvijo, da je postala [[Jugoslavija]] srbska grobnica in da jo zato treba razbiti, ter namesto nje ustvariti „Veliko Srbijo“. Tako so šovinisti kmalu tudi Amfilohija uspeli vplesti v dnevno politiko in je začel obtoževati najprej [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliško Cerkev]]: ne sicer v Srbiji, ampak tisto na Hrvaškem, češ da sodeluje pri preganjanju tamkajšnjih Srbov, ki da ga izvaja [[Franjo Tuđman|Tuđmanova]] „ustaška“ oblast.<ref name="Kristo433447">{{cite book|last=Krišto|first=Jure|chapter=The Catholic Church in a Time of Crisis|editor1-last=Ramet|editor1-first=Sabrina P. P.|editor-last=Adamović|editor2-first=Ljubiša S. |title=Beyond Yugoslavia: politics, economics, and culture in a shattered community|xear=1995|publisher=Westview Press|isbna=9780813379531|url=https://books.google.com/books? Id=PyKoAAAAIAAJ&q=Amfilohije+Radovic|pages=433, 447}} „accusation of Croats and the Roman Catholic Church of allegedly endangering the Serb people in Croatia. Many Serbian intellectuals became involved in this anti-Catholic propagand, but the names of Vasilije Krestic, historian, Dobrica Cosic, writer, and Amfilohije Radovic, Orthodox bishop from Banat stand out.“ </ref> 1990 je postal Amfilohij eden od vidnejših kandidatov za patriarha SPC. Podporo mu je dajal tudi predsednik Milošević.<ref name="Perica143144"/> Ni pa prejel zadostnega števila glasov in se tako ni mogel uvrstiti med tri vodilne škofe, od katerih bo potem eden izvoljen z žrebom.<ref name="Sistek121122"/><ref name="Perica143144">{{harvnb|Perica|2002|pp=143-144}}</ref> == Črnogorski metropolit (1990 – 2020) == [[File:04 04 2008 Mitropolit Amfilohije B&W -potpisana-s.JPG|200px|thumb|right|<center>Črnogorski metropolit Amfilohij leta 2008]]</center> === Ustoličenje med protesti === Nekaj dni pozenje se je odpovedal stari škof [[Danilo Dajković]] svoji službi in tako je bil v decembru 1990 kot njegov naslednik in metropolit Črnogrsko-primorske metropolije izvoljen Amfilohij; to službo je opravljal z versko-političnim hrupom vse do svoje smrti.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison134"/><ref name="Sistek121122">{{harvnb|Šístek|2011|pp=121-122. }}</ref> Med opaženimi gosti ob njegovem ustoličenju so bili pesnik [[Matija Bečković]], [[Novak Kilibarda]] in zgoraj omenjeni Radovan Karadžić. <ref name="Morrison134"/> Med visoko rangiranimi srbskimi nacionalisti v [[SR Črna gora|Črni gori]] je njegova izvolitev sprožila val navdušenja.<ref name="Sistek121"/> Med domačimi [[Črnogorci]] pa so decembra 1990 na [[Cetinje|Cetinju]] zoper njegovo izvolitev izbruhnili protesti, saj je bil znan – čeprav tudi sam Črnogorec – da kot Posrbljenec oporeka Črnogorcem poseben jezik, cerkveno samostojnost in lastno državnost. Zato so mu očitali tudi pregovor: „Gori Poturice od Turaka“ („Hujši so Poturice od Turkov) v smislu, da je on kot posrbljeni Črnogorec hujši od pravih Srbov.<ref name="Sistek123"/><ref>{{cite web|url= https://www.academia.edu/65525742/The_Serbian_Proverb_Poturica_gori_od_Tur%C4%8Dina_A_Turk_Convert_Is_Worse_Than_a_Turk_Stigmatizer_and_Figure_of_Speech |title= The Serbian Proverb Poturica gori od Turčina (A Turk-Convert Is Worse Than a Turk). Stigmatizer and Figure of Speech.|publisher=academia.edu|author=Marija Mandić|place=|language=en|date=2021|accessdate=6. september 2026}}</ref> Amfilohij je bil izvoljen decembra, umeščen pa 30. decembra 1990 v [[Samostan Cetinje|Cetinjskem samostanu]]. <ref>[https://mitropolija.com/mitropoli-crnogorsko-primorski/ АМФИЛОХИЈЕ АРХИЕПИСКОП ЦЕТИЊСКИ, МИТРОПОЛИТ ЦРНОГОРСКО-ПРИМОРСКИ И ЕГЗАРХ СВЕТОГ ТРОНА ПЕЋКОГ]</ref> === Delovanje === SPC v Črni gori se je okrepila v času [[Padec komunizma|Padca komunizma 1989]] kot edina duhovna, pa tudi politična sila, ki je obstajala neokrnjena kljub [[Razpad Jugoslavije|Razpadu Jugoslavije]].<ref name="Morrison8688">{{harvnb|Morrison|2018|pp=86, 88.}} <ref name="Morrison135"/><ref name="Morrison104"/> Ko je postal metropolit, je Amfilohij takoj začel načrtno graditi nove cerkve in samostane, ter obnavljati stare cerkvene stavbe. <ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison104105"/>{{harvnb|Morrison|2015|pp=104-105.}}</ref> V tem obdobju so ljudje množično začeli iskati [[duhovnost]], pa je naraščalo števio vernikov pri svetih obredih, prejema krstov in drugih zakramentov, a oglašali so se tudi novi duhovni poklici med duhovniki, menihi in nunami, saj je prenehal polstoletni pritisk brezbožne [[ZKJ|komunistične partije]], ki je dotlej imela v Črni gori odločilen vpliv, morebiti največjega od vseh jugoslovanskih republik.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison135"/><ref name="Morrison105"/> Za pokristjanjevanje razkristjanjenih Črnogorcev se je Amfilohij posluževal tudi procesij z [[relikvija|relikvijami]] blaženega [[Vasilij Ostroški|Vasilija Ostroškega]], ki so jih pošiljali tudi v druge samostane. Poudarjal je češčenje žrtev taborišč, takoimenovanih mučencev, ki so umrli v [[Jasenovac|Jasenovcu]] med Drugo svetovno vojno in s tem netil sovraštvo do katoliških Hrvatov, saj ni bilo omenjano, da so imeli tam od ustaškega režima tudi Hrvatje in Judje svoje žrtve in da so bile podobne žrtve katoličanov tudi po Srbiji.<ref name="Morrison134"/> Delal je tudi za rehabilitacijo in kanonizacijo spornega pravoslavnega škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] kot mučenca, ki je bil sicer zaprt v [[Dachau|Dachauvu]], vendar je bil znan ne le kot antikomunist in antikatolik, ampak tudi kot zagrizen antisemit in občudovalec [[Hitler]]jevega nacizma, ki ga je – ne brez podlage – primerjal s srbskim [[svetosavje]]m.<ref name="Byford72791001581592111">{{harvnb|Byford|2008|pp=72.79.100.158.159.211.}} </ref> Na Cetinju je odprl Amfilohij novo bogoslovje, založbo „Svetigora“ ter radijsko postajo „Radio Svetigora“. <ref name="Morrison86">{{harvnb|Morrison|2018|p=86.}}</ref> Glavni nadzornik vseh teh ustanov je bil sam Amfilohij. <ref name="Buchenau800"/> 1992 je pokrenil mesečnik svoje metropolije ''„Svetigora“ '', ki izhaja še sedaj (2026). 1998 je odprl radijsko postajo na državni ravni z istim imenom – „Svetigora“. Na začetku so bili odnosi z oblastmi sprejemljivi in predsednikom [[Milo Đukanović|Milom Đukanovićem]] dokaj dobri, vendar so se zaostrovali do prave sovražnosti. Med drugim je želel uvesti v šole tudi verouk. <ref žname="Morrison8687">{{harvnb|Morrison|2018|pp=86.87}}</ref> Za časa njegovega škofovanja je bilo zgrajenih ali obnovljenih več kot 567 cerkva in samostanov. <ref>{{cite book|url=https://books.google.com/book3?id=eCa8MwEACAAJ|title=Obnova i gradnja manastira i hramova u Crnoj Gori: ljetopis obnove, sanacije, rekonstrukcije i izgradnje u Mitropoliji Crnogorsko-primorskoj: 1990-2010|publisher=Mitropolija Crnogorsko-primorska|author=Jovan B. Markuš|place=|language=sr|date=2010|accessdate=31. avgust 2026}}</ref>Spodbudil je po zgledu katoliške »Karitas« v več črnogorskih mestih [[dnevna kuhinja|dnevne kuhinje]], kjer se je prehranjevalo čez 600 najbolj ranljivih družin z vsakdanjim toplim obrokom; tudi število prejemnikov enkratne pomoči v živežu je bilo veliko.<ref>[https://www.novosti.rs/vesti/planeta.300.html:830036-Topli-obrok-uz-blagoslov-Mitropolija-crnogorsko-primorska-pomaze-i-hrani-nevoljnike-u-svoje-cetiri-narodne-kuhinje Topli obrok uz blagoslov: Mitropolija crnogorsko-primorska pomaže i hrani nevoljnike u svoje četiri narodne kuhinje], Večernje novosti (2019) </ref> === Politično delovanje === [[File:Свјетлопис гроба митрополита Амфилохија у Саборном храму у Подгорици4.jpg|thumb|right|200px|Amfilohijev grob v [[kripta|kripti]] [[Podgoriška stolnica|Podgoriške stolnice]] ]] ==== Protestne »litije« ==== [[File:Protest in Podgorica, Jan 2020.jpg|thumb|200px|right| „Protestne litije“ pred [[Podgoriška stolnica|Podgoriško stolnico]] [[26. januar|26. januarja]] [[2020]] ]] Novi zakon o verskih skupnostih je konec decembra 2019 [[de jure]] prenesel lastništvo nad cerkvenim premoženjem, ki si ga je od 1920 prilastila na novo ustanovljena SPC, na črnogorsko državo.<ref>{{cite news|url=https://www.nytimes.com/reuters/2019/12/26/world/europe/26reuters-montenetro-protest.html|title=Serbs Protest in Montenegro Ahead of Vote on Religious Law|agency=Reuters|date=26. december 2019|work=The New York Times|access-date=5. januar 2020|language=en-US|issn=0362-4331}}</ref> Amfilohij je takrat takorekoč pobesnel in nahujskal Srbe na množične proteste, češ da je s tem državnim napadom na cerkveno premoženje ustvarjena brezzakonita družba; pozivu so sledile množične cestne litije ali procesije in zapore prometnic, pa tudi včasih grobo posredovanje policije in zaporne kazni za nekatere udeležence, časnikarje in cerkvenjake; pretepen naj bi bil tudi Amfilohijev posrednik in škofo-vikar budimljansko-nikšički [[Metodij Ostojić|Metodij]] (*1976), ki je bil prepeljan na zdravljenje v beograjsko [[VMA]], kjer so temu dogodku mediji še napihnili.</ref>{{cite web|url=https://balkaninsight.com/2019/06/14/montenegros-attack-on-church-property-will-create-lawless-society/|title=Montenegro’s Attack on church Property Will Create Lawless Society|date=14. junij 2019|website=Balkan Insight|language=en-US|access-date=5. Januar 2020}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/444908/Episkop –Metodije-posle-prebijanja-u-Crnoj-Gori-hospitalizovan-na-VMA|website=Politika Online|access-date=20. Januar 2020}}</ref> 29. decembra 2019 je Škofovski sinod SPC v Črni gori izobčil predsednika Mila Đukanovića in njegovo vlado, ki je prinesla ta sporni zakon o verski svobodi, ki pa je pravzaprav izenačil vse verske skupnosti, podobno kot drugod po svetu v demokratičnih državah. SPC pa je hotela ohraniti svoje prigrabljene privilegije.<ref>[https://web.archive.org/web/20230408102238/https://www.b92.net/info/vesti/index.php? yyyy=2019&mm=12%E2%85%86=29&nav_category=167&nav_id=1636336&version=amp Episkopski savet: Milo i poslanici izopšteni iz SPC], B92</ref> Amfilohij je kljub prepovedi množičnega zbiranja od strani Zdravstvenega ministrstva zaradi sočasnega izbruha koronine pandemije nadaljeval in še naprej vodil množične proteste; glavni povod za to je bilo omenjeno sprejetje zakona, po katerem se stanje cerkvenega premoženja vrača v status quo pred letom 1920, ko je to bilo državna črnogorska lastnina. Amfilohij je to začel konec 2019, nadaljeval pa z nezmanjšanim zagonom tudi v letu korone 2020, ko še ni bilo cepiva in je bila lahko vsaka okužba usodna. Protesniki so po celi Črni gori jemali iz cerkva bandere, svete ikone in križe, ki so jih nosili v protestnih procesijah za dosego določenih političnih ciljev: ne le, da bi odstavili sporni zakon, ampak tudi oblast, ki ga je sprejela. Oporečniški politično-cerkveni shodi so se nadaljevali vse do avgusta 2020, seveda ne upoštevajoč zdravstvenih previdnostnih ukrepov ampak njim navkljub v organizaciji srbskega metropolitanskega vodstva in navadno tudi pod osebnim Amfilohijevim vodenjem. <ref>{{cite web|url=http://www.politika.rs/sccc/clanak/449003/Nastavljene-litije-sirom-Crne-Gore|title=Настављљене литије широм Црне Горе|website=Politika Online|access-date=2. marec 2020}}</ref> Amfilohij je torej od začetka 2020 vodil množične proteste, kjer kljub prepovedi zbiranja ob izbruhu pandemije korone niso upoštevali nobenih zdravstvenih predpisov in priporočil; udeleženci niso nosili niti varnostnih krink niti se držali potrebne razdalje. Poleg tega so v cerkvah tudi o [[Velika noč |velikonočnih praznikih ]] nadaljevali obhajanje večjega števila vernikov po starodavni vzhodni praksi z isto žličko; ne čudi, da se je končno okužil tudi on sam, ki je prepričeval svojo okolico, da korone ni, ampak da je to zahodna [[teorija zarote]]. Najprej je bolezen tajil prek videa ter se je nato zdravil v domači oskrbi in šele po pozitivnem testu na covid-19 je 7. oktobra privolil, da ga sprejmejo v bolnišnico. Kljub temu, da so mu srbske oblasti ponujale zdravljenje v najsodobnejši tovrstni bolnici, je ostal „doma in delil usodo drugih Črnogorcev“. <ref>{{cite web|url=https://www.bild.de/lgbt/2020/lgbt/serbisch-orthodoxe-kirche-homophober-kirchenfuehrer-an-corona-gestorben-73674488.bild.html|title= Serbisch-orthodoxe Kirche:Homophober Kirchenführer an Corona gestorben|publisher=Bild.de|author=Marco Schenk|place=|language=de|date=30. oktober 2020|accessdate=4. november 2025}}</ref> Čeprav sta imela na začetku veliko skupnih točk in sta takorekoč sodelovala, so se kmalu začele kazati vedno večje razpoke. Prvič se je tokrat Amfilohij celo spustil neposredno v ostro volilno kampanjo zoper Đukanovića skupaj s svojimi verskimi in civilnimi fanatičnimi somišljeniki prav v nasprotovanju novemu spornemu »Zakonu o verski svobodi«, ki je pravzaparav enakopravno obravnaval vse črnogorske verske skupnosti. Septembra 2020 je tako na predsedniških volitvah bil Đukanović poražen, izvoljen pa z novo parlamentarno večino Amfilohijev somišljenik [[Zdravko Krivokapić]], ki je napovedal, da bo odpravil sporni zakon.<ref>[https=//www.vijesti.me/vijesti/politika/471639/dio-poslanika-df-a-nije-prisustvovao-ntoniranju-himne Objavili dokument: Poslanici tri koalicije podržali Krivokapića za mandatara], Vijesti, 23. september 2020</ref> == Bolezen, smrt in pogreb == Amfilohij je nadaljeval srečanja s cerkvenimi in civilnimi posamezniki, pa tudi z večjimi ali manjšimi skupinami, češ da korana ne obstaja in da je to teorija zarote. Zato ni čudno, da se je ob teh številnih stikih tudi sam okužil. 7. oktobra 2020 se je počutil zelo utrujenega in izčrpanega. Čeprav je sam razglašal, da covid-19 sploh ne obstaja in da je to še ena zahodna teorija zarote, so ga končno le pregovorili, da se je dal testirati in sicer se je test pokazal pozitiven. Prek videa pa je s šibkim glasom tajil kakršnokoli bolezen, češ da je samo utrujen in da se bo še vzpenjal na Lovčen, ko si opomore. Bolezenski znaki pa so vedno bolj prihajali do izraza in ga prisilili k iskanju zdravniške pomoči. Najprej ni hotel v bolnišnico in se je zdravil kar doma. 7. oktobra 2020 je bil pozitiven na korono.<ref>{{cite web|url=https://www.nytimes.com/2020/10/07/world/montenegros-most-prominent-cleric-has-tested-positive.html|title=Montenegro’s most prominent cleric has tested positive|work=[[The New York Times]]|date=7. oktober 2020|accessdate=31. avgust 2026}}</ref> Zdelo se je, da gre na boljše in 20. oktobra je bil test negativen. Po mnenju zdravstvene službe pa so koronini testi samo 90% zanesljivi in zato na rezultate ni mogoče prisegati z gotovostjo. Zdravje pa se mu je hitro slabšalo ter je vedno težje dihal. Voditeljica Pljučnega oddelka v podgoriški bolnici [[Jelena Borovinić]] je ugotovila, da je njegovo zdravje ogroženo ter „ga je dala na umetno prezračevanje“ („was placed in the mode of invasive ventilation“). Hudo okuženi je imel obe pljučni krili zaradi [[pljučnica|pljučnice]] in koroninih zapletov ter je po prejemu [[sveta evharistija|svetegao obhajila]] umrl 30. oktobra 2020 ob 8:20 star 82 let.<ref>{{cite web|url=http://rs.n1info.com/Region/a666432/Preminuo-mitropolit-Amfilohije.html|title=Preminuo mitropolit Amfilohije|publisher=N1|date=30. oktober 2020|accessdate=30. oktober 2020|archive-date=2020-11-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20201129081356/http://rs.n1info.com/Region/a666432/Preminuo-mitropolit-Amfilohije.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=https://nova.rs|title=Ovako je govorio Amfilohije: Beseda na Sajmu knjiga |publisher=nova.rs|author=|place=|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=5. september 2026}}</ref> Srbski ambasador v Črni gori [[Vladimir Božović]] je potrdil, da je srbska vlada ponudila Amfilohiju zdravljenje v najsodobnejši tovrstni bolnici v beograjski [[Batajnica|Batajnici]], vendar je vladika odklonil, češ da bo ostal doma in delil usodo drugih sonarodnjakov. Po njegovi želji so ga pokopali v kripto [[Podgoriška stolnica|Podgoriške stolnice]] Jezusovega vstajenja v grobnico, ki si jo je pripravil že za življenja. Svojo knjižnico, ki obsega nekaj tisoč knjig, je podaril srednjeveškem [[Samostan Stanjevići|Samostanu Stanjevići]].<ref>[https://www.slobodnaevropa.org/a/30903460.html Mitropolit negativan na korona virus, Srbija nudila liječenje], Radio Slobodna Evropa, 20. oktober 2020</ref> Kljub prepovedi zbiranja zaradi širjenja koronavirusa so se zbrali pred Podgoriško stolnico na tisoče vernikov, saj jih je k množičnemu zbiranju spodbujal že dolge mesece prav pokojnik. Pogrebne maše so se udeležili številni pravoslavni cerkveni poglavarji in politiki iz Črne gore in sosednjih dežel kot tudi njegov prijatelj pesnik [[Matija Bećković]], ki mu je spesnil prigodno žalostinko. <ref>[https://www.vijesti.me/vijesti/drustvo/482571/sahranjen-mitropolit-crnogorsko-primorski-amfilohije Sahranjen mitropolit crnogorsko-primorski Amfilohije], Vijesti, 1. november 2020</ref><ref>[https://www.nedeljnik.rs/uzivo-sahrana-mitropolita/ Sahranjen mitropolit Amfilohije: Kako se od „Đeda“ oprostila Crna Gora (a i Srbija)], Nedeljnik, 1. november 2020</ref>. V sožalnem telegramu je beograjski mufti [[Mustafa Jusufspahić]] izrazil spoštovanje do pokojnika in omenil, da so med majskimi protesti 2004 – ko je Kosovo enostransko razglasilo neodvisnosti – srbski huligani napadli in hoteli zažgati [[Mošeja Bajrakli, Beograd|Mošejo Bajrakli]]; tedaj se je le metropolit Amfilohij postavil pred podivjano drhal in obvaroval ta hram, „ter branil dobro od hudega v nas vseh“ („defending good from evil in all of us“). <ref>[https://www.vijesti.me/vijesti/drustvo/482431/muftija-mustafa-jusuf-kada-su-huligani-palili-nasu-dzamiju-hrabri-mitropolit-je-stao-ispred-mase-da-je-brani Muftija Mustafa Jusufspahić: Kada su huligani palili našu džamiju, hrabri mitropolit je stao ispred mase da je brani], Vijesti, 31. oktober 2020</ref> Vlada je odklonila predlog glede državnega dneva žalovanja, vendar so to storile posamezne krajevne skupnosti in občine. Ko se je ob pogrebnih slovesnostih gnetla večtisočglava množica, so le redki od cerkvenih ali civilnih dostojanstvenikov nosili obvezne krinke ali se držali varnostne razdalje. Srbskemu predsedniku – ki je imel v Amfilohiju zaradi Kosova nepomirljivega nasprotnika – so prepovedali govor. Med večurno žalno slovesnostjo je zanesljivo nosil krinko podgoriški katoliški župnik, ki pa ni mogel stran od množice. Po pogrebu je on sicer bil negativen na koroninem testu, vendar je prinesel virus v svojo skupnost in tako so se okužili vsi njegovi kolegi – eden od njih je skoraj umrl. Okužile pa so se tudi tamkajšnje redovnice, ki skrbijo za vzdrževanje cerkvenih prostorov in za gospodinjstvo podgoriške redovne skupnosti. O tem so mediji pa mediji popolnoma molčali, kakor tudi o mnogih okužbah tudi s smrtnim izidom zaradi zanemarjanja nujnih zdravstvenih previdnostnih ukrepov. Pogrebne slovesnosti je vodil 1. novembra 2020 srbski patriarh Irenej, ki se je tudi okužil. 4. novembra 2020 je bil pozitiven na testu za COVID-19, potem ko se je udeležil pogreba od korone umrlega Amfilohija.<ref name=openfuneral /><ref>{{cite web |title=Serbian Orthodox Church head tests positive for coronavirus |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a668422/Serbian-Orthodox-Church-head-tests-positive-for-coronavirus.html |website=rs.n1info.com |date=4 November 2020 |access-date=20 November 2020 |archive-date=28 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201128062010/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a668422/Serbian-Orthodox-Church-head-tests-positive-for-coronavirus.html |url-status=dead }}</ref>Velika množica na Amfilohijevem pogrebu ni upoštevala socialne distance ali nosila mask, Amfilohijeva krsta pa je bila vrh vsega med obredom odprta in mnogi so okuženo truplo celo poljubljali – matere pa so k njemu dvigovale svoje otroke.<ref name="openfuneral">{{Cite web|url= https://www.cnn.com/2020/11/20/europe/serbian-orthodox-church-patriarch-irinej-dies-covid-19-intl/index.html |title=Church patriarch dies from Covid-19 after leading open-casket funeral of bishop killed by the virus|first1=Martin|last1=Goillandeau |first2=Kara|last2=Fox |website=CNN|date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref><ref name="bbc2011">{{cite news |title=Covid-19: Serbian Orthodox Patriarch Irinej dies |work=BBC News |date=20 November 2020 |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-55013132 |access-date=20 November 2020}}</ref> Srbski patriarh Irenej pa se je med pogrebom okužil in se nato vrnil v Beograd, kjer so ga takoj sprejeli na zdravljenje. 14. novembra je bilo objavljeno, da je njegovo zdravstveno stanje "stabilno in pod nadzorom med zdravljenjem" v vojaški bolnišnici za COVID na Karaburmi v Beogradu, a že 19. novembra je bil intubiran.<ref>{{cite web |title=Military hospital says Serbian church head well |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a672087/Military-hospital-says-Serbian-church-head-well.html |website=rs.n1info.com |date=14 November 2020 |access-date=20 November 2020 |archive-date=14 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201114192218/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a672087/Military-hospital-says-Serbian-church-head-well.html |url-status=dead }}</ref><ref name="bbc2011"/> Nekateri mediji so že poročali, da je Irenej umrl; Srbska pravoslavna cerkev pa je izdala izjavo, v kateri je te trditve ovrgla, vendar je dejala, da se Irinejevo zdravstveno stanje slabša.<ref>{{cite news|url = https://www.b92.net/eng/news/society.php?yyyy=2020&mm=11&dd=19&nav_id=109720 |title = The condition of the Patriarch is difficult; SPC issued a statement|work = [[B92]]|date = 19 November 2020|access-date = 19 November 2020}}</ref> Nekateri tiskovni prestavnii so še vedno vztrajali, da so novico o Irenejevi smrti potrdili ugledni viri.<ref name="nova.rs">{{cite web |title=Zvanični izvori: Patrijarh živ, u teškom stanju |url=https://nova.rs/vesti/drustvo/patrijarh-irinej-u-teskom-stanju/ |website=nova.rs |date=19 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref>Irenejeva smrt je bila uradno objavljena 20. novembra ob 7.07 po srednjeevropskem času.<ref name="spc2011">{{cite web |title=Serbian Patriarch Irinej reposed in the Lord |url=http://www.spc.rs/eng/serbian_patriarch_irinej_reposed_lord |website=spc.rs |access-date=20 November 2020 |archive-date=20 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201120114149/http://www.spc.rs/eng/serbian_patriarch_irinej_reposed_lord |url-status=dead }}</ref><ref name="reuters1">{{cite news |title=Patriarch of Serbian Orthodox Church dies of coronavirus |url=https://www.reuters.com/article/serbia-patriarch-death/patriarch-of-serbian-orthodox-church-dies-due-to-coronavirus-idINKBN2800LP |website=reuters.com |date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020|last1=Vasovic |first1=Aleksandar }}</ref><ref name="bbc2011"/> Istega dne sta razglasili tridnevno žalovanje po njegovi smrti tako srbska vlada kot vlada Republike Srbske. V bližnji časovni oddaljenosti sta torej okužbi korone podlegla kar dva najpomembnejša srbska cerkvena dostojanstvenika. Nasprotniki so omenjali Amfilohijeve izjave, da ni korone: „Amfilohije kaže: ’Nema korone’! Korona kaže: ’Nema Amfilohija!’“<ref name="condolences">{{cite web |title=Three-day mourning in Serbia, RS, Budva over SPC Patriarch's death; condolences |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a674371/Three-day-mourning-in-Serbia-after-SPC-Patriarch-s-death.html |website=rs.n1info.com |access-date=20 November 2020 |archive-date=20 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201120122859/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a674371/Three-day-mourning-in-Serbia-after-SPC-Patriarch-s-death.html |url-status=dead }}</ref> == Ocena == [[File:Predstavnici SPC na obeležavanju 70. godišnjice Novosadske racije (2).JPG|200px|thumb|right|Spredaj: Metropoliti [[Vasilij Kačavenda|Kačavenda]] (v rdečem, levo), [[Amfilohij Radović|Amfilohij]] (v belem, sredi) in [[Porfirij Perić|patriarh Porfirij]] (v rdečem, desno) ]] === Vsestranski izobraženec, vendar ozek rusofil === Amfilohij je bil zelo izobražen, pa je temeljito splošno in teološko izobrazbo zahteval tudi od svojih bogoslovcev. Bil pa je znan tudi kot mnogojezičnež. Tekoče je govoril [[srbščina|srbsko]], [[italijanščina|italijansko]], [[nemščina|nemško]], [[francoščina|francosko]], [[grščina|grško]] in [[ruščina|rusko]] {{sfn|Stamatović|1999}}, uporabljal pa je lahko brez težav tudi [[staroslovanščina|staroslovanščino]], [[stara grščina|staro grščino]] in [[latinščina|latinščino]]. <ref name="politika.rs">{{cite web|url=http://www.politika.rs/scc/clanak/465598/Ko-je-bio-mitropolit-Amfilohije-vladik-koji-nikog-nije –ostavljao-ravnodusnim|title=Ко је био митрополит Амфилохије – владика који никог није остављао равнодушним|publisher=Politika Online|author=|place=Beograd|language=sr|date=30. oktober 2020|accessdate=31. avgust 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://slobodnahercegovina.com/na-danasnji-dan-rodjen-je-mitropolit-amfilohije/|title= „На данашњи дан рођен је Митрополит Амфилохије“|publisher=Слободна Херцеговина|author=|place=|language=sr|date=30. oktober 2020|accessdate=31. avgust 2026}}</ref> Bil je vpliven član „Združenja književnikov Srbije“, pa tudi „Združenja književnikov Črne gore“. {{sfn|Stamatović|1999}} Neprikrito je nastopal kot vidni zagovornik rusofilstva in velesrbstva, njegovega kosovskega mita in je brez pomisleka samega sebe razglašal za srbskega četnika in nacionalista.<ref name="Morrison104"/><ref name="Sistek 121">{{harvnb|Šístek|2011|p=121}}</ref> To je potekalo v popolnem soglasju s porastjo srbskega nacionalizma, ki ga je spodbujala vplivna in agresivna politika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]]; SPC je še prednjačila v spodbujanju nacionalne nestrpnosti med srbskim prebivalstvom v raznih jugoslovanskih republikah. V Črni gori je tako korenito smer predstavljala prav Amfilohijeva osebnost.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison104"/>Večina pravoslavnih škofov je takrat podpirala zamisel o Veliki Srbiji, ki naj bi nadomestila Titovo Novo Jugoslavijo; v njej naj bi prek etničnega čiščenja Srbom sovražnih narodov živeli vsi „osvobojeni“ in „etnično očiščeni“ Srbi, kar bi po prvotnih radikalnih načrtih zajemalo prostor celotne Jugoslavije; glede na poznejše hude vojaške poraze začenši z izgubo Slovenije pa bi se zadovoljili „samo z manjšim področjem“ z zahodno mejo Virovitica-Karlovac-Karlobag, medtem ko bi na jugovzhodu mejili na Makedonijo. Amfilohijeve izjave glede Kosova so pozivale na nepomirljiv boj proti katoliškemu in protestantskemu Zahodu, kakor tudi muslimanskemu Vzhodu, češ da so vsi skupaj „nezdrav veter, ki hoče neprestano ugaševati to sveto luč“, ki se imenuje Srbija („an insane wind trying ceaselessly to extinguish this sacred lamp“, defined as Serbia).<ref name="MacDonald243"/>{{citebook|last=MacDonald|first=David Bruce|chapter=The importance of Being European: Narratives of East and West in Serbian and Croatian Nationalism|editor1-frst=Ireneusz Paweł|editor2-first=Andrzej Marcin|title=Multiplicity of nationalism in contemporary Europe|year=2010|publisher=Rowman & Littlefield|isbn=97807391239123072|chapter-urla=https://books.google.com/books?id=jquJ8M|WGYC&q=Islam+Amfilohije+Radovic&pg=PA243|pages=243}}</ref> Res je sicer, da je v besedah svoje ideje povezoval s krščansko ljubeznijo in poudarjal, da je njegovo orožje le v besedah; krvavi dogodki, ki so tem besedam sledili, pa so pokazali, da so bojeviteži raznih barv te nestrpnosti razumevali čisto konkretno in nekrščansko. Ne le v teoriji, marveč tudi z orožjem v roki, so se novodobni teologi SPC zoperstavljali svojim starejšim kolegom, ki so nahajali neki »modus vivendi« s komunističnim jugoslovanskim sistemom. <ref name="Buchenau7879">{{harvnb|Buchenau|2005|pp=78.79}}</ref> Bode v oči Amfilohijev [[sovražni govor]] zoper [[katolištvo|katoliške]] [[Hrvati|Hrvate]] in [[islam|muslimanske]] [[Bošnjaki|Bošnjake]], ki ne vsebuje niti trohice sicer v besedah zelo glasno in stalno oznanjevane krščanske ljubezni.<ref name="Carmichael32''>{{cite book|last=Carmichael|first=Cathie|title=Ethnic cleansing in the Balkans= nationalism and the destruction of tradition|year 2003|publisher=Routledge|isbn=9781134479535|url=https://books.google.com/books?id=yb=RI4KwwdIC&q=anti+Islam+A,fočpjoke+Radpvoc&pq=PT62|pages=32}}</ref><ref name="Velikonja163"/> V letu 1992, ko je bila na vrhuncu srbsko-črnogorska agresija na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino spremljana z neizprosnim etničnim čiščenjem, tega visoki srbski cerkveni dostojanstveniki niso brzdali ali obsojali (kar bi bilo v skladu z evangeljskim naukom o krščanski ljubezni), temveč so poseganja vojaških, pa tudi polvojaških formacij, skupaj z Amfilohijem še podžigali. Nekaj vsakdnjega je postalo požiganje katoliških ali muslimanskih verskih stavb, pa tudi sovražni govor zoper „neprijateljske“ Bošnjake, Hrvate in Albance (Kosovarje). Vso krivdo za vojne zločine je visoki srbski kler valil s svojih sonarodnjakov na genocidne težnje, ki naj bi jih spodbujal s teorijami zarote nihče drug kot [[Vatikan]], pa seveda celoten Zahod.<ref name="Sells65">{{cite book|last=Sells|first=Michael A. |title=The bridge betrayed: Religion and genocide in Bosnia|year=1996|publisher?University of California Press|isbne=9780520922099|url=https://books.google.com/books?id=FadxZ6F2uEAC&q=anti+Islam+Amfilohije+Radovic&pg=PA65|pages=65}}</ref> V zgodnjih 90-ih letih sta pravoslavna škofa izobraženi Amfilohij in sporni [[Vasilij Kačavenda|Kačavenda]] hujskaško poglabljala verske in narodnostne razlike med jugoslovanskimi narodi pod pretvezo, da so se vsi oni zarotili zoper SPC in da se Srbi morajo braniti, saj so od vsepovsod ogroženi. Tozadevni pomirjevalni poskusi [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanskega]] [[Alojzij Šuštar|Šuštarja]] in [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Franc Perko|Perka]] so bili neuspešni in so se razbili ob zidu popolnega nerazumevanja in nacionalistične blaznosti, v kateri so pravoslavni cerkveni krogi prednjačili.<ref name="LittleSwearer14">{{cite book|last1=Little|first1=David|last2=Swearer|first2=Donald|chapter=Introduction|editor1-last=Little|editor1-first=David|editor2-last=Swearer|editor2-first=Donald K. |title=Religion and Nationalism in Iraq: A Comparative Perspective|year=2006|publisher=Harvard University Press|isbn=9780945454410|url=https://books.google.com/books?id=E1rXAAAAMAAJ&q=Amfilohije+Radovic|pages=14}}</ref> Amfilohij je trdil, da je »naravno okolje« Srbov le v »pravoslavnem vzhodnem krščanstvu« in da se zato morajo bojevati ne le zoper katoliški in protestantski Zahod, ampak tudi zoper islam. Da bi agresivnost opravičeval, je v zvezi s tem zatrjeval, da »brez smrti ne more biti vstajenja«, kar je sicer točno, vendar v tej zvezi zavajajoč sofizem. Iz evangelija sledi namreč, da Kristus ni žrtvoval drugih, ampak samega sebe. Poleg tega pa se ni daroval za zemeljsko, ampak za nebeško kraljestvo, ki pripada vsem ljudem. Sveto pismo da jasno vedeti, da Božje kraljestvo ni pozemeljske, ampak duhovne narave in da ga ni treba braniti z zemeljskim orožjem; toliko manj pa voditi osvajalno vojno pod pretvezo širjenja Božjega kraljestva.<ref>Janezov evangelij 18,36s</ref> Vrh tega veže kristjana in tudi cerkvenega dostojanstvenika zapoved ljubezni do sovražnikov<ref>»Če kdo pravi: 'Ljubim Boga', pa sovraži svojega brata, je lažnivec« 1 Jn 4,20</ref>.V zvezi s to nedoslednostjo med krščanskim naukom o ljubezni in metropolitovim spodbujanjem ene strani v bratomorni državljanski vojni je lažje dojeti, čemu so ga nasprotniki zmerjali s satanom.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/214320/dok_je_buktio_rat_u_bosni_1993_godine_cetinjani_su_ovako_dochekali_amfilohija_risto_sotono_video.html|title=DOK JE BUKTIO RAT U BOSNI 1993. GODINE, CETINJANI SU OVAKO DOČEKALI AMFILOHIJA: 'Risto sotono...' (VIDEO)|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=|language=bs|date=4. september 2021|accessdate=5. november 2025}}</ref><ref name="Heinrich150">{{cite book|last=Heinrich|first=Hans-Georg|chapter=Towards a Cultural Theory of Transition: The Strange Architecture of Post-Communist Societies|editor1-last=Heinrich|editor1-first=Hans-Georg|title=Institution Building in the New Democracies. Studies in Post-Post-Communism|year=1999|publisher=Collegium Budapest/Institute for Advanced Studies|isbn=9789638463913|urla=https://books.google.com/books?id=Qh4kAQAAIAAJ&q=According+to+the+Serbian+patriarch+Amfilohije+Radovic%2C+the+%22natural+space%22+for+the+Serbian+people+is+the+orthodox+East.+And+it+must+fight+against+the+Catholic+and+Protestant+West%2C+as+well+as+against+Islam%3A+%22without+death+there+will+be+no+resurrection%22. |pages=150}} „According to the Serbian patriarch Amfilohije Radovic, the „natural space“ forthe Serbian people is the Orthodox East. And it must fight against the Catholic and Protestant West, as well as against Islam: „without death there will be no resurrection“. </ref> Široka javnost je v njem prepoznala eno od najbolj spornih osebnosti SPC.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs|title=Mitropolit Amfilohije Radović|publisher=Istinomer|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=7. maj 2015}}</ref> Posebej pa so ga imeli v želodcu Črnogorci, ki niso pohodili svoje slavne zgodovine in narodnosti. Ko je leta 1993 besnela vojna v Bosni, so Cetinjci pričakali Amfilohija znanega kot vojnega hujskaša z besedami: „Risto sotono!“ Zastopal je namreč nacionalistična in klerofašistična stališča in skrival ter poveličeval vojne zločince. Posebno naklonjenost je izražal do [[Ratko Mladić|Ratka Mladića]] in [[Radovan Karadžić|Radovana Karadžića]], katerega je imenoval za „besmrtnika“. V nasprotju s tem in drugimi srbskimi pravoslavnimi škofi se je tedaj preproto ljudstvo Cetinja krepko zoperstavilo sodelovanju črnogorskih mož in fantov v vojnah na področju bivše Jugoslavije, posebej napadu na sosednjo [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]], zlasti pa bombardiranju [[Dubrovnik]]a. {| |- ! Skup je prekinut pjesmom<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/214320/dok_je_buktio_rat_u_bosni_1993_godine_cetinjani_su_ovako_dochekali_amfilohija_risto_sotono_video.html|title=DOK JE BUKTIO RAT U BOSNI 1993. GODINE, CETINJANI SU OVAKO DOČEKALI AMFILOHIJA: 'Risto sotono...' (VIDEO)|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=|language=bs|date=4. september 2021|accessdate=5. november 2025}}</ref> ! Srečanje je prekinila pesem |- | <poem> „Nikad neće Crna Gora bit’ obala srpskog mora“ </poem> | <poem> „Črna gora nikdar ne bo obala srbskega morja“ </poem> |} === Črnogorec proti Črnogorcem === Amfilohijeve očitke črnogorski vladi in njeni politiki bi lahko strnili v nekaj smeri: #Spodbujanje "montenegrinstva"<ref> „montenegrinstvo“ od italijanske besede za Črno goro: „Monte Negro“</ref>, odpovedovanje od "srbstva" in "montenegrizacija" Črne gore #vrnitev prek referenduma k samostojnosti in ločitev od Srbije, s katero je bila po prenehanju Jugoslavije nekaj časa povezana v državno skupnost „[[Srbija in Črna gora]]“ #priznavanje Kosova kot samostojne države od strani Črne gore; to Amfilohiju pomeni izdajo zapuščine črnogorskih posvetno-verskih vladarjev Petrovićev #vstop Črne gore v NATO in "oddaljevanje" od Rusije. #Kakor si je domišljijsko in mitsko zamislil „pogibijo“<ref> „pogibija“ v pomenu „pogine u borbi za slobodu otadžbine“ tj.: „pade v boju za svobodo domovine“</ref> in svetništvo kneza [[Lazar Hrebljanović|Lazarja]], je Amfilohij toliko bolj doživljal priznanje Kosova kot najhujše dejanje izdaje. Zato on čisto nekrščansko preklinja podpisnike in uporablja pesniški besednjak kosovskega mita, pozivajoč srbsko mladino da za Kosovo "ginu do posljednjeg"<ref> „ginu do posljednjeg za Kosovo“ – da se gredo vojskovat za ohranitev ali pridobitev Kosovega pod srbsko oblast, pa četudi bi v boju vsi padli oziroma umrli vsi do zadnjega.</ref>. #Tiste politike – na prvem mestu misli na srbskega predsednika [[Boris Tadić|Tadića]], ki je bil na položaju 2004-2012; še bolj ima v želodcu njegovega naslednika [[Aleksandar Vučić|Vučića]], ki ga je nasledil ter bil neprestano na oblasti vse do 2026. Obadva in njima podobne imenuje „brez glave in brez vesti“, ker so dovolili ločitev Kosova in Metohije od Srbije in od Črne gore.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref> Podobno pa razpolagajo z očitki njegovi nasprotniki: # Njegov življenjepis odkriva sicer človeka, ki mu ni tuje bistvo krščanske vere in bi od njega smeli pričakovati, da se bo držal njene osnovne usmeritve, da je mogoče doseči zveličanje z vero, ljubeznijom in ponižnim moralnim življenjem. Vendar je „malo ljudi v Črni gori in širje, ki izzivajo toliko nasprotovanj, kot osebnost metropolita Črnogorsko-primorske metropolije na Cetinju, Amfilohija Rista Radovića“ (Reuters) Večina njegovih izjav spada namreč v sam vrh mizantropije, šovinizma, homofobije in vseh drugih najmračnejših načinov izražanja človeški zavesti.<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/56874-svetosavski-zilot-u-akciji|title= Svetosavski zilot u akciji|publisher=antenam.net|author=Mirjana Dragaš & Slobodan Jovanović|place=|language=sr|date=5. november 2017|accessdate=6. september 2026}}</ref> #Z opravljanjem zadušnice zanj zahteva rehabilitacijo [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] kot začetnika odpora proti fašizmu, češ da njegova vloga med Drugo svetovno vojno ni dovolj razsvetljena in da je nedolžna žrtev komunističnega maščevanja; njegovi četniki pa so ne le sodelovali z okupatorji v boju proti komunističnim partizanom, ampak tudi širili „Veliko Srbijo“ z „etničnim čišćenjem hrvaškega in iztrebljanjem muslimanskega prebivvalstva“ <ref>Mihailović je napisao „Instrukciju (20. decembar 1941) komandantima na terenu u kojoj stoji uz glavni cilj četničkog pokreta - stvaranje velike Srbije, kao drugi primarni cilj - etničko čišćenje hrvatskog i uništenje muslimanskog stanovništva.</ref> ter nad njimi počenjali zločine, za katere niso bili nikoli kaznovani; med take spada tudi primer [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]]. # Od vseh pravoslavnih cerkva na Balkanu velja SPC kot najkonzervativnejša, mračnjačka, sovražna do znanosti in napredka. Zavrača „zahodne“ ideologije kot komunizem, individualizem, materializem in sekularizem; spregledali pa so, da je agresivni nacionalizem – ki so ga izpovedovali – prav tako ena od ideja brezbožnega liberalnega materializma.<ref name="Buchenau6566">{{harvnb|Buchenau|2014|pp=65.66}}</ref> #Vedno pa je bila povezana s političnim šovinizmom o ustvarjanju velike države in podrejanju drugih narodov pod pretvezo osvobajanja in privodenja nacionalno nezavednih k svojim "srbskim koreninam". [[Nikolaj Velimirović]], duhovno izhodišče [[Justin Popović|Justina Popovića]] in Amfilohija Radovića, trdi, da je borba za nacionalno cerkev "osnova pravega, evangeljskega in celovitega nacionalizma" in da je takšno ustanovil že [[Sveti Sava]], kar pa je anahronizem, saj v tistem času ni bilo takega liberalnega nacionalizma,, kakršnega je oznanjal v svoji „Srbiji na Balkanu“ brezbožni socialist [[Svetozar Marković]]. # Amfilohij je novembra 1991 po napadu Srbov in Črnogorcev na [[Konvali|Konavle]] hodil po dubrovniškem bojišču ter podpihoval k vojni in nasilju.<ref>Mirko Đorđević, analitičar Srpske pravoslavne crkve. Inačica izvorne stranice arhivirana 24. svibnja 2013. Pristupljeno 20. veljače 2011.</ref> Jeseni 1991 je črnogorskim vojakom delil križce in ikonice. <ref>{{cite web|url=https://pescanik.net/zasto-se-u-crkvi-sapuce-2/|title=Zašto se u crkvi šapuće 2 - Emisija, Mirko Đorđević, Ljubiša Rajić, Ivan Čolović, Pavle Rak, Mladen Lazić, Jovan Byford, Vidan Hadži-Vidanović, Ivan Kuzminović, Srđa Trifković, Nikola Samardžić, Milan Vukomanović, Slobodan G. Marković, Dragoljub Mićunović, Radmila Radić, Milica Rodić, Marko Milanović, Desimir Tošić - Peščanik|publisher=pescanik.net|author=Mirko Đorđević idr.|place=|language=sr|date=19. november 2009|accessdate=24. maj 2013}}</ref> Novembra tega leta je igraje na gusle s pesmijo „Mojkovačka bitka“ spodbujal črnogorske rezerviste podgoriške brigade „Veljko Vlahović“ na napadalnost zoper hrvaško ozemlje in krščansko katoliško prebivalstvo.<ref> Zvijer iz bezdana</ref><ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/index.php?title=Amfilohije_Radovi%C4%87|title= Amfilohije Radović|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=|place=Zagreb|language=hr|date=30. april 2022|accessdate=5. november 2025}}</ref> #Obiskoval je tudi vsa bojišča po Hercegovini, ki so jih Srbi „etnično čistili“ od muslimanov. Do zob oboroženi [[Željko Ražnatović|Arkan]] je konec junija 1991 s svojimi "Tigri" bival v Cetinjskem manastiru in s svojo polvojaško drhaljo z blagoslovom Amfilohija in SPC duhovnikov odšel morit. Bio je v [[Trebinje|Trebinju]], ko je bila oropona hiša in podjetje [[Salih Alijagić|Saliha Alijagića]] in požgano nekaj hiš uglednih muslimanov. Spodbujal je [[Milan Martić|Milana Martića]] in [[Milan Babić|Milana Babića]] v uporu zoper hrvaško oblast, češ da morajo vsi Srbi živeti v eni državi za "ujedinjenje svih srpskih krajeva".<ref>{{cite web|url=https://pescanik.net/zasto-se-u-crkvi-sapuce-2/|title=Zašto se u crkvi šapuće 2 - Emisija, Mirko Đorđević, Ljubiša Rajić, Ivan Čolović, Pavle Rak, Mladen Lazić, Jovan Byford, Vidan Hadži-Vidanović, Ivan Kuzminović, Srđa Trifković, Nikola Samardžić, Milan Vukomanović, Slobodan G. Marković, Dragoljub Mićunović, Radmila Radić, Milica Rodić, Marko Milanović, Desimir Tošić - Peščanik|publisher=pescanik.net|author=Mirko Đorđević idr.|place=|language=sr|date=19. november 2009|accessdate=24. maj 2013}}</ref><ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref> #Napadalno vojno je opravičeval kot zakonito obrambo od vseh in povsod ogroženega srbskega naroda, kot novo zavezo, v kateri ima posebno častno mesto vojni zločinec Radovan Karadžić in Srbi v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]], ki da so preživeli križanje in so zato „boljši od polkrščene Črne gore in nedokrščene Srbije“. Ne priznava pa [[Srebreniški genocid|Srebreniškega pokola]], češ da je bilo to samo „povračilo in maščevanje“ („odmazda i osveta“). #Dograjeval in spreminjal je cerkve iz XIV. in XV. stoletja, postavljal stavbe v njihovi neposredni bližini, oslikaval srednjeveške cerkve s tujimi sodobnimi svetniki, ki nikdar niso bili naslikani po črnogorskih cerkvah ter uporabljal materiale, ki niso bili zgodovinski. Na opozorila Spomeniškega varstva se je požvižgal, češ da naj pazijo: če ga bodo še ovirali pri njegovem uničevanju kulturnih spomenikov, jim bo sploh onemogočil kakršnokoli delovanje. Zgradil je veliko sakralnih stav, ki so v slogu srbskih manastirov s Kosovega, kar je bil kulturni imperializem in prozelitizem, ki je hotel z misijonarjenjem pretvoriti Črnogorce v del srbskega nacionalnega in duhovnega prostora. #Nasprotoval je obnavljanju Črnogorske pravoslavne cerkve, češ da SPC deluje v Črni gori še 8 stoletij. V resnici pa je bila ta skupnost ustvarjene 1920 z dekretom regenta Aleksandra Karađorđevića. Spreneveda se nad dejstvom, da je bila samostojnost Črnogorske pravoslavne cerkve takrat nasilno zatrta.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref> #Izgleda, da ni bil zoper svojeglavnost brezpogojno, ampak bi vendarle dopustil obnavljanje CPC pod pogojem, da bi Črna gora zopet postala kraljevina pod vodstvom Petrovićev. <ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/56874-svetosavski-zilot-u-akciji|title= Politički rebusi mitropolita Amfilohija|publisher=Peščanik|author=Mirko Đorđević|place=|language=sr|date=21. junij 2010|accessdate=6. september 2026}}</ref> === Na filmskem platnu === Dobro je dokumentirano delovanje tako predsednika Srbije Vučića kot tudi črnogorskega metropolita Radovića in prelito v napeto stvaritev na platnu. Čeprav vsebujeta oba filma različnih avtorjev le dokumentarni material, sta kot dregnila v sršenovo gnezdo in povzročila negativne odzive kot jezo in grožnje, zmerjanje in sprenevedanje v obeh prestolnicah. Filma ''Vladalac'' (''Vladar'') in ''Svjedok Božje ljubavi'' (''Priča Božje ljubezni '') sta nastala skoraj istočasno na začetku koroninega leta 2020: prvi v Beogradu, drugi pa v Podgorici. V spomin nam kličeta, da sta bili Vučić in Amfilohij dejavna soudeleženca zločinske velikosrbske politike. <ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2020/2/24/dva-ratna-druga-aleksandar-vucic-i-amfilohije-radovic|publisher=balkans.aljazeera.net|author=Tomislav Marković|place=|language=sr|date=24. februar 2020|accessdate=6. september 2026}}</ref> === Nagrade in priznanja === ;Izbrani redovi in odličja #Spominsko odličje [[Carigrajski patriarhat|carigrajskega patriarha]] [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomeja]] (1991)<ref name="standard"/> #Odličje [[Jeruzalemski grški patriarhat|Jeruzalemskega grškega patriarhata]] ob dvatisočletnici krščanstva (2000)<ref name="standard"/> #„Red Lomonsova“, odlikovanje [[Ruska federacija|Ruske federacije]] (2001)<ref name="standard"/> #Odličje Jeruzalemskega grškega patriarhata ob 1500-letnici [[Mar Saba]] (2002)<ref name="standard"/> # »Red sv. Aleksandra Nevskega I. stopnje«, Ruska vojaško-znanstvena akademija (2003)<ref name="standard"<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2020/2/24/dva-ratna-druga-aleksandar-vucic-i-amfilohije-radovic|publisher=balkans.aljazeera.net|author=Tomislav Marković|place=|language=sr|date=24. februar 2020|accessdate=6. september 2026}}</ref>''/> #»Red sv. Cirila Turovskega«, [[Beloruska pravoslavna Cerkev]] (2008)<ref name="standard"/> # »Red sv. Vladimirja«, Ukrajinska pravoslavna Cerkev pod Moskovskim patriarhatom (2012) <ref name=''standard''/> # „Red sv. Velikomučenika Jurija“, Škofija Budimlja in Nikšić (2013) <ref name="standard"/> # „Red Črnogorske velike zvezde“, Predsednik [[Jakov Milatović|Milatović]] (2025, posmrtno) <ref>{{cite web|url=https://mitropolija.com/2025/10/24predsjednik-milatovic-dodijelio-posthumno-orden-crnogorske-velike-zvijezde-mitropolitu-amfilohiju/|title=Предсједник Милатовић додијелио постхумно Орден Црногорске велике звијезде митрополиту Амфилохију|publisher=Православна Митрополија црногорско-приморска (Званични сајт)|author=|place=|language=sr|date=14. oktober 2025|accessdate=24. oktober 2025}}</ref> # Častni član „Moskovske bogoslovne akademije“ (2006) # Častni doktorat »Teološkega inštituta sv. Sergija v Parizu« (2012)<ref>{{cite web|url=http://www.spc.rs/eng/metropolitan_amfilohije_receives_honorary_doctorate_saint_sergius_orthodox_theological_institute|title=Metropolitan Amfilohije receives the honorary doctorate of the Saint Sergius Orthodox Theological Institute in Paris {{!}} Serbian Orthodox Church [Official web site]|publisher=Serbian Orthodox Church|author=|place=|language=en|date=20. januar 2015|accessdate=8. november 2020}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> # Častni doktorat „Petrograjske bogoslovne akademije“ (2015)<ref>{{cite web|url=http://www.spc.rs/eng/metropolitan_amfilohije_doctor_honoris_causa_orthodox_spiritual_academy_st_petersburg|title=Metropolitan Amfilohije Doctor HONORIS CAUSA of the Orhodox Spiritual Academy of St. Petersburg {{!}} Serbian Orthodox Church [Official web site]|publisher=Serbian Orthodox Church|author=|place=|language=en|date=2015|accessdate=8. november 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201129195133/http://spc.rs/eng/metropolitan_amfilohije_doctor_honoris_causa_orthodox_spiritual_academy_st_petersburg|archive-date=2020-11-29|url-status=dead}}</ref> == Dela == Amfilohijevi spisi obsegajo več kot tisoč enot<ref>{{cite web|url=https://www.standard.rs/2020/10/30/zivot-i-delo-mitropolita-amfilohija/|title=Život i delo mitropolita Amfilohija|publisher=Novi Standard|author=|place=|language=sr|date=30. oktober 2020|accessdate=31. oktober 2020}}</ref>; njegova izbrana dela so bila objavljena v 36 zvezkih. Skupaj z [[Atanasij Jevtić|Atanasijem Jevtićem]] je Amfilohij prevajal v srbščino Devterokanonične [[Stara zaveza|starozavezne]] knjige. === Izbrana dela === #''Tajna Svete Trojice po učenju Grigorija Palame'' (1973), doktorska disertacija v grščini. #''Smisao liturgije'' (1974), razprava v grščini. #''Tumačenje Starog zaveta kroz vekove'' (1979), Beograd. #''Sinaiti i njihov značaj u Srbiji XIV vijeka'' (1981), razprava. #''Filokalijski pokret XVIII i početkom XIX vijeka'' (1982), razprava v grščini. #''Osnove pravoslavnog vaspitanja'' (1983), veroučna knjiga. #''Duhovni smisao hrama Svetog Save'' (1987), Beograd. #''Vraćanje duše u čistotu'' (1992), Podgorica. #''Istorijski presjek tumačenja Starog zavjeta'' (1995), Nikšić.<ref>{{cite web|url=https://alchetron.com/Amfilohije-Radovi%C4%87|title=Amfilohije Radović|publisher=Alchetron, The Free Social Encyclopedia|author=|place=|language=en|date=29. november 2024|accessdate=5. november 2025}}</ref> == Navedki == {{navedek|''»Samo duša koja časno ponese svoj krst i narod koji dostojanstveno nosi taj krst i koji odstrada svoju vjeru, zaista razumiju tajne tog izvornog, hrišćanskog načina postojanja«''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref><ref>Tako je dejal Amfilohij na predavanju v priredbi „Misijskega fonda Eparhije zvorničko-tuzlanske“ v Bijeljini</ref><br>„Le duša, ki častno ponese svoj križ in ljudstvo, ki dostojanstveno nosi ta križ in ki odtrpi svojo vero, zares razume skrivnosti tega izvirnega krščanskega načina obstajanja“}} {{navedek|''»U riječi je život, ali je u riječi i smrt. I dobra i zla riječ stvara: jedna zajednicu života, druga zajednicu smrti i ništavila.«''<ref>{{cite web|url=https://zurnal.me|title=Mitropolit Amfilohije (Radović): Bez Riječi nema nam života.|publisher=zurnal.me|author=Amfilohije Radović|place=|language=cg|date=18. januar 2023|accessdate=6. september 2026}}</ref><ref>Prvič objavljeno v »Književne novine«, marec 1985</ref><br>„V besedi je življenje, toda v besedi je tudi smrt. In dobra in huda beseda ustvarja: ena skupnost življenja, druga skupnost smrti in niča.“}} {{navedek|''»Toga dana, iz tog jednopolnog braka, od Njegoševe slavne Crne Gore svi su preduslovi da se rodi - Jadogora, a od ponosnih Crnogoraca da počnu da se rađaju - jadogorci.«''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref><ref>Po prirejanju „parade ponosa“ v Beogradu, ki jo je označil za „sodomski smrad“, je bil sedaj Amfilohij odločno proti prirejanja podobne „parade“ v Podgorici rekoč, da so vsa tovrstna zbiranja nasilje nad vestjo ogromne večine ljudi in je izrazi tudi svoje odklonilno stališče do enospolnih skupnosti.</ref><br>„Na ta dan, iz te enospolne poroke, obstajajo vsi predpogoji, da se rodi – Gorjégora, a od ponosnih Črnogorcev da se začenjajo porajati - Gorjégorci“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Črnogorsko-primorska metropolija]] *[[Seznam papežev]] *[[Črnogorska pravoslavna Cerkev]] *[[Rusofilstvo]] *[[Covid-19]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} * {{cite book|last=Buchenau|first=Klaus|chapter=The Serbian Orthodox Church|editor1-last=Leustean|editor1-first=Lucian N.|title=Eastern Christianity and politics in the twenty-first century|year=2014|publisher=Routledge|isbn=9781317818656|chapter-url=https://books.google.com/books?id=zt2vAwAAQBAJ&q=Amfilohije+Radovi%C4%87&pg=PA80}} * {{cite book |last1=Šístek |first1=František |title=Spaces and Borders |chapter=Clericalization of Nationalism. Interpreting the Religious Rivalry between Serbian and Montenegrin Orthodox Churches, 1989–2009 |date=15 September 2011 |pages=117–130 |doi=10.1515/9783110228144.117 |isbn=978-3-11-022813-7 |chapter-url=https://www.researchgate.net/publication/344554789}} ;{{ikona sr}} * {{cite web|last=Stamatović|first=Aleksandar|year=1999|title=Mitropolit Amfilohije Radović i naše vrijeme|work=Kratka istorija Mitropolije Crnogorsko-primorske (1219-1999)|publisher=Rastko|url=http://www.rastko.rs/rastko-cg/povijest/istorijat/istorijat_7.html|language=sr}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Amfilohij Radović}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [http://mitropolija.com/mitropolit-crnogorsko-primorski/ Биографија митрополита Амфилохија |Митрополит цроногорско-приморски] * [https://www.youtube.com/watch?v=Jj2C8kxaKSY ДОСТОЈАН – Филм о Митрополиту црногорско-приморском Амфилохију (NEOPOREČEN – Film o črnogorsko-primorskem metropolitu Amfilohiju |Youtube] * [http://www.politika.rs/rubrike/dogadjaji-dana/Podgorici-smeta-ono-srpska-u-nazivu-SPC.sr.html Подгорици смета оно „српска“ у називу СПЦ (Podgorici je napoti tisto »srbska« v nazivu SPC) |Beograjski dnevnik „Politika“, 12. oktober 2015] *[https://redportal.pink.rs/cooltura/1843/dostojan-film-o-amfilohiju-radovicu DOSTOJAN: Film o Amfilohiju Radoviću | RedTV] * {{Internetquelle |url=http://www.mitropolija.cg.yu/mitropolit/mitropolit_l.html |titel=Amfilohije (Radović) |werk=[[Metropolie von Montenegro und dem Küstenland|mitropolija.cg.yu]] |sprache=sr |archiv-url=https://web.archive.org/web/20070523074057/http://www.mitropolija.cg.yu/mitropolit/mitropolit_l.html |archiv-datum=2007-05-23 |abruf=2020-10-30 |abruf-verborgen=1}} ;{{ikona cnr}} *[http://portalanalitika.me/clanak/201226/da-li-amfilohije-ozbiljno-prijeti-ratom-ili-se-Sali Da li gospodin Amfilohije ozbiljno prijeti ratom – ili se šali (Ali gospod Amfilohij resno grozi z vojno – ali se šali| Portalanalitika 9. januar 2017] *[https://www.slobodnaevropa.org/a/odnos-spc-i-korone-kako-je-lije%C4%8Den-amfilohije/30884695.html Kako je liječen Amfilohije od korone|Slobodna Evropa] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/index.php?title=Amfilohije_Radovi%C4%87 Amfilohije Radović – Hrvatska internetska enciklopedija] ;{{ikona de}} *[https://www.bild.de/lgbt/2020/lgbt/serbisch-orthodoxe-kirche-homophober-kirchenfuehrer-an-corona-gestorben-73674488.bild.html Serbisch-orthodoxe Kirche : Homophober Kirchenführer an Corona gestorben (SPC: Ljudomrzni cerkveni voditelj je umrl za korono) | Leben & Wissen – BILD.de] *[https://www.spiegel.de/panorama/montenegro-kirchenfuehrer-stirbt-an-corona-glaeubige-kuessen-seinen-leichnam-a-edebe9cc-ccda-4aac-abb2-f4fd49c215b3 Montenegro: Kirchenführer stirbt an Corona - Gläubige küssen seinen Leichnam (Črna gora: Cerkveni voditelj je umrl od korone – Verniki poljubljajo njegovo truplo | DER SPIEGEL] * {{Internetquelle |url=https://www.spiegel.de/politik/ausland/bischoefe-drohen-regierung-in-serbien-mit-dem-tod-a-899234.html |titel=Serbien: Bischöfe drohen Regierung mit dem Tod |werk=[[Spiegel Online]] |datum=2013-05-11 |abruf=2020-10-30 |abruf-verborgen=1}} * {{Internetquelle |url=https://www.focus.de/politik/ausland/anschuldigungen-zu-ostern-serbisch-orthodoxer-bischof-wirft-eu-tyrannei-vor_aid_951422.html |titel=Serbisch-orthodoxer Bischof wirft EU Tyrannei vor |werk=[[Focus|Focus Online]] |datum=2013-04-01 |abruf=2020-10-30 |abruf-verborgen=1}} *[https://www.spiegel.de/politik/ausland/bischoefe-drohen-regierung-in-serbien-mit-dem-tod-a-899234.html Serbien: Bischöfe drohen Regierung mit dem Tod (Srbija: Vladike grozijo vladi s smrtjo)|Spiegel Online 11. maj 2013] ;{{ikona en}} *[https://web.archive.org/web/20101126214959/http://orthodoxresearchinstitute.org/resources/hierarchs/serbia/current/bio_amfilohije_radovic_metr_montenegro.htm Metropolitan Amfilohije (Radovic) of Montenegro and the Coastlands | Arhivirano] * [https://www.youtube.com/watch?v=Jj2C8kxaKSY Documentary film about the life of Metropolitan Amfilohije] * {{Internetquelle |url=http://www.orthodoxresearchinstitute.org/resources/hierarchs/serbia/current/bio_amfilohije_radovic_metr_montenegro.htm |titel=Metropolitan Amfilohije (Radovic) of Montenegro and the Coastlands |werk=orthodoxresearchinstitute.org |hrsg=Orthodox Research Institute |sprache=en |archiv-url=https://web.archive.org/web/20061020051110/http://www.orthodoxresearchinstitute.org/resources/hierarchs/serbia/current/bio_amfilohije_radovic_metr_montenegro.htm |archiv-datum=2006-10-20 |abruf=2020-10-30 |abruf-verborgen=1}} {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= [[Visarion Kostić]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Vršac|banatski škof]] | years = 1985&ndash;1990}} {{s-aft|after= [[Atanasij Jevtić]]}} {{s-bef|before= [[Jovan Pavlović]]}} {{s-ttl|title= [[Metropolija Črnogorsko-primorska|črnogorsko-primorski metropolit]] | years = 1990&ndash;2020}} {{s-aft|after= [[Joanikij Mićović]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Radović, Amfilohij}} [[Kategorija:Rojeni leta 1938]] [[Kategorija:Umrli leta 2020]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbski četniki]] [[Kategorija:Srbski nacionalisti]] [[Kategorija:Črnogorci]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci na Papeškem vzhodnem inštitutu v Rimu]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski prevajalci]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Srbski vplivneži]] [[Kategorija:Srbski založniki]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Umrli za covidom-19]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] [[Kategorija:Pokopani v črnogorskih samostanih in cerkvah]] g99mhzb21qfu4eerllpvp3ocslwxpen 6759908 6759907 2026-10-03T06:50:48Z Stebunik 55592 /* Politično delovanje */ 6759908 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Amfilohij}} {{drugipomeni2|Radović}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Amfilohij Radović | honorific-suffix = | native_name = Ристо Радовић/Risto Radović | native_name_lang = sr | title = [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorski]] [[nadškof]] in [[metropolija|metropolit]] | image = Amfilohije, Metropolitan of Montenegro.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Metropolit Amfilohij leta 2012 | church = [[Srbska pravoslavna cerkev]] v [[Črna gora|Črni gori]] | archdiocese = | province = | metropolis = [[Črnogorsko-primorska metropolija]] | diocese = | see = | elected = | appointed = | term = | term_start = [[30. december]] [[1990]] | quashed = | term_end = [[30. oktober]] [[2020]] | predecessor = [[Danilo Dajković|Danilo]] | opposed = | successor = [[Joanikij Mićović|Joanikij]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1967]] | ordained_by = v [[Grška pravoslavna Cerkev|Grški pravoslavni Cerkvi]]. | consecration = [[1985]] | consecrated_by = [[SPC|srbski patriarh]] [[German Đorić|German]] in drugi vladike | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | birth_date = {{birth date|1938|1|7}} | birth_place = [[Bare, Kolašin|Bare]] ([[Kolašin]], [[Zetska banovina]] [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]) | death_date = {{Death date and age|2020|10|30|1938|1|7}} | death_place = [[Podgorica]], [[Črna gora]] | buried = [[Podgoriška stolnica]] ([[Podgorica]], [[Črna gora]] | tomb = [[Podgorica]] (Stolnica Jezusovega vstajenja, [[Črna gora]]) | resting_place_coordinates = 42°26'44.5"N 19°14'53.7"E | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavni|pravoslavec]] | residence = | parents = <br> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] <br>[[Papeški vzhodni inštitut]]<br>[[Univerza v Atenah]] <ref name="Morrison86"/> | motto = | signature = Bishop_Amfilohije_Radović_-_signature.png | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Amfilohij Radović''', rojen kot '''Risto Radović''' ({{lang-sr|Ристо Радовић/Risto Radović}}, [amfilɔ̌xijɛ râːdɔv̞itɕ]<ref>{{cite web|url=https://alchetron.com/Amfilohije-Radovi%C4%87|title=Amfilohije Radović|publisher=Alchetron, The Free Social Encyclopedia|author=|place=|language=en|date=29. november 2024|accessdate=5. november 2025}}</ref> [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]] [[Črnogorci|črnogorskega]] porekla, [[bazilijanci|bazilijanec]] in [[Črnogorsko-primorska metropolija|črnogorsko-primorski]] [[metropolit]]), * [[7. januar]] [[1938]], [[Bare, Kolašin|Bare]] pri [[Kolašin]]u ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Črna gora]]), † [[30. oktober]] [[2020]], [[Podgorica]]. Njegov častni naslov, ki pa ga je v celoti nosil le on, se je glasil: : Mitropolit crnogorsko-primorski, vladika skenderijsko-brdsko-zetski i egzarh pećkog trona. (črnogorsko)<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/mitropolit-amfilohije-radovic/|title=Mitropolit Amfilohije Radović|publisher=Istinomer|author=|place=|language=sr|date=4. december 2020|accessdate=7. september 2026}}</ref><br>Črnogorsko-primorski metropolit, skenderijsko-brdsko-zetski škof in egzarh peškega trona. (slovensko)<br>Metropolitan of Montenegro and the Coastlands, Zetsko-Brdo and Skenderije, and Exarch of the Holy Throne of Peć.<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=27. junij 2014|accessdate=3. september 2026}}</ref> (angleško). == Življenjepis == [[File:Metropolitan Amfilohije as Risto Radović.jpg|thumb|200pc|left|Radović kot mlad študent]] === Poreklo in šolanje === Amfilohij se je rodil na pravoslavni [[Božič]], dne {{OldStyleDate|7. januar|1938|25. december}} kot ''Risto Radović'' v številni družini v [[Bare, Kolašin|Barah]] pri [[Kolašin]]u v Dolnji [[Morača|Morači]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]], danes [[Črna gora]].<ref name="Sistek121122">{{harvnb|Šístek|2011|pp=121–122.}}</ref>{{sfn|Stamatović|1999}}<ref>Morrison, Kenneth (2008). Montenegro: A modern history. I.B.Tauris. pp. 136, 257. ISBN 9780857714879.</ref> Nadživel ga je med drugimi tudi njegov starejši brat Vučina, ki je bil navzoč na njegovem pogrebu 2020, ter je nastopal tudi v dokumentarnem filmu o Amfilohiju z naslovom „Dostojan“.<ref>{{cite web|url=https://redportal.pink.rs/cooltura/1843/dostojan-film-o-amfilohiju-radovicu|title=DOSTOJAN: Film o Amfilohiju Radoviću|publisher=RedTV|author=|place=|language=sr|date=2020|accessdate=5. november 2025}}</ref> Bil je potomec vojvoda Mina Radovića, ki je sodeloval pri zedinjenju plemena Morača s [[Kneževina Črna gora|Kneževino Črno goro]] leta 1820. {{sfn|Stamatović|1999}} Njegov oče je bil Ćiro Radović, mati pa Mileva r. Bakić.<ref>{{cite web|url= https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral |title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref> Osnovno šolanje je končal v domačem [[Samostan Morača|Samostanu Morača]]. Nato se je vpisal v Bogoslovje sv. Sava v Samostanu Rakovica pri Beogradu (kar bi ustrezalo katoliškemu malemu semenišču), ki ga je končal 1962.<ref>{{cite web|url= https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref>{{sfn|Stamatović|1999}}. O svoji nenavadni poti do takorekoč vsiljenega duhovnega poklica pripoveduje on sam takole v eni od svojih ne vedno enakih zgodb: :»V tem kratkem tuzemeljskem življenju sem imel srečo srečevati se z izrednimi ljudmi. Predvsem je bil to moj oče, od katerega so v tistih povojnih časih zahtevali, da naj bo šolnik, ker so komunisti pobili mnogo profesorjev in duhovnikov. On pa je to zavrnil z razlago, da be bo poučeval otrok brezbožništva. To je bil njegov razlog, da ne sprejme poučevanja v osemletni šoli na Morači in zahvaljujoč njemu sem tudi jaz krenil po tej poti. On je to predlagal tudi mojim starejšim bratom, vendar oni tega niso hoteli, jaz pa sem. To ni bilo preprosto. Moral bi iti v Prizren, toda v Kolašinu so mi na vojaškem odseku to prepovedali z besedami: 'Kaj ti bo ta šola, ona je davno propadla, tega boga ni…' Potem so mi določili, da naj grem v mornarico. 'Zakaj?' sem vprašal. 'Moramo te prevzgojiti', so mi odgovorili. Nato sem prišel z očetom v Beograd. In tako greva od Cvetnega trga proti Patrijašiji<ref>S prejšnje osrednje železniške postaje, ki je za časa Aleksandra Vučića izgubila svoj namen – ostala je le klasicistična stavba brez vlakov –, je vodila pot prek Zelenega venca, kjer je Cvetni pijac (Cvetni trg) do Patrijaršije, ki pa je že tik [[Kalemegdan]]a v oddaljenosti kakih treh kilometrov</ref>, a jaz molim k Bogu, da me ne sprejmejo v Bogoslovijo. Ni uslišal moje molitve, sprejeli so me…«<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/svet/ovako-je-govorio-amfilohije-beseda-na-sajmu-knjiga/|title=Ovako je govorio Amfilohije: Beseda na Sajmu knjiga |publisher=nova.rs|author=Ranko Pivljanin|place=|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=5. september 2026}}</ref> Kot semeniščnik je v poznih petdesetih letih prejšnjega stoletja spoznal [[Justin Popović|Justina Popovića]] in občudoval ter si prisvojil njegovo rusofilstvo in nepomirljivo sovražno stališče do sodobne omike.<ref name="Buchenau6667">{{harvnb|Buchenau|2005|pp=66-67.}}<ref/> Istočasno se je posvetil študiju [[klasična filologija|klasične filologije]] na Beograjski univerzi.<ref name=official>Metropolitanate of Montenegro and the Littoral official site: [http://www.mitropolija.com/eparhijski-arhijerej/ Његово Високопреосвештенство Архиепископ Цетињски Митрополит Црногорско-приморски и Егзарх Пећког Трона Амфилохије (Радовић) ''His Eminence Archbishop of Cetinje, Metropolitan of Montenegro and the Littoral and Exarch of the Throne of Peć Amfilohije (Radovic) ''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180606084741/http://www.mitropolija.com/eparhijski-arhijerej/ |date=2018-06-06 }}</ref><ref name="Morrison104"/> Znanje si je nabiral na več evropskih vseučiliščih: v [[Pariz]]u je študiral na ruskem [[Teološki inštitut sv. Sergija, Pariz|Teološkem inštitutu svetega Sergija]], v [[Rim]]u na [[Papeški orientalski inštitut|Papeškem vzhodnem inštitutu]] in je tam tudi magistriral (1965), v [[Bern]]u pa na [[Krščanska katoliška univerza v Švici|Švicarski starokatoliški krščanski univerzi]]<ref name="Buchenau66"/> Podiplomsko šolanje je izpopolnil v Bernu in Rimu, ter nato odšel za sedem let v [[Grčija|Grčijo]], kjer je položil v roke Grkov meniške zaobljube ter sprejel ime „Amfilohij“ ter nato deloval kot jeromonah za Grško pravoslavno Cerkev.<ref name=official/> V Atenah je doktoriral z disertacijo ''„Skrivnost Svete Trojice glede na učenje sv. [[Gregorij Palama|Gregorija Palamskega]]“'' (''„Mystery of the Holy Trinity according to the Teaching of St. Gregory Palamas“'')<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref> Po enoletnem bivanju na gori Atos je odšel za profesorja v Pariz, kjer je poučeval na Pravoslavnem teološkem inštitutu sv. Sergija. 1976 se je vrnil v Jugoslavijo in postal docent, nato pa profesor katehetike na Beograjski teološki fakulteti „Sveti Jovan Bogoslov“.<ref name="Morrison86"/> 2006 je postal izredni profesor na Moskovski teološki akademiji, a 2008 na Teološkem inštitutu pri Beloruski državni univerzi.<ref name=official/> Po vrnitvi v Beograd je bil izvoljen za dekana Bogoslovne fakultete v dveh mandatih.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/mitropolit-amfilohije-radovic/|title=Mitropolit Amfilohije Radović|publisher=Istinomer ili Ispinomer|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=7. maj 2015}}</ref> === Banatski škof (1980-1990) === Maja 1985 je postal škof Banatske pravoslavne škofije s sedežem v [[Vršac|Vršcu]]<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref>. [[Škofovsko posvečenje]] je prejel 16. junija 1985 v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Beograjski stolnici sv. Mihaela Nadangela]] po rokah [[German Đorić|patriarha Germana]]. Soposvečevalci so bili: črnogorsko-primorski metropolit Danilo, bački škof Nikanor, braničevski Hrizostom, žički Stefan, šumadijski Sava, dalmatinski Nikolaj, timoški Milutin, zvorniško-tuzlanski Vasilij, avstralsko-novozelandski Vasilij, banjaluški Jefrem in mačvanski Danilo. Ustoličen je v Vršcu 21. julija 1985. <ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/zivotopis-mitropolita-crnogorsko-primorskog-amfilohija-1938-2020/|title= Životopis mitropolita crnogorsko-primorskog Amfilohija (1938-2020). Arhiepiskop Cetinjski, Mitropolit Crnogorsko-Primorski i Egzarh svetog trona Pećkog Amfilohije.|publisher=Svetosavlje|author=|place=|language=cg|date=|accessdate=5. september 2026}}</ref> Med škofovanjem v Banatu je imel korekten odnos do katoličanov. Prišel je tudi osebno s spremstvom 14. februarja 1988 na posvetitev novega [[Škofija Zrenjanin|katoliškega zrenjaninskega škofa]] [[László Huzsvár|Huzsvárja]]; prav tako so se za časa njegovega škofovanja za praznike redno obiskovali tako škofje kot duhovniki; ta povezava se je še poglabljala med kratkim škofovanjem njegovega naslednika [[Hrizostom Stolić|Hrizostoma]], ki pa je bil kmalu povišan v Žičo. To starodavno navado je enostransko pretrgal škof [[Nikanor Bogunović|Nikanor]], ki je prepovedal svojim duhovnikom kakršnekoli tovrstne stike.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison134"/><ref name="Morrison104"/> Pri koncu svoje banatske službe pa je – podobno kot v Sloveniji [[Vladimir Dedijer]] ali v Srbiji [[Vuk Drašković]], pa zgodovinar [[Vasilije Krestić]] in pisatelj [[Dobrica Ćosić]] – prišel pod vpliv velesrbskega nacionalzma, čigar glavni nosilec je bil predsednik [[Slobodan Milošević|Milošević]]. K občutku o ogroženosti Srbov je prispevala tudi tajna in zloslutna „Spomenica“ SANU (1986), ki med drugim postavlja Srbe v vlogo nedolžne in od vseh preganjane žrtve z nedokazano trditvijo, da je postala [[Jugoslavija]] srbska grobnica in da jo zato treba razbiti, ter namesto nje ustvariti „Veliko Srbijo“. Tako so šovinisti kmalu tudi Amfilohija uspeli vplesti v dnevno politiko in je začel obtoževati najprej [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliško Cerkev]]: ne sicer v Srbiji, ampak tisto na Hrvaškem, češ da sodeluje pri preganjanju tamkajšnjih Srbov, ki da ga izvaja [[Franjo Tuđman|Tuđmanova]] „ustaška“ oblast.<ref name="Kristo433447">{{cite book|last=Krišto|first=Jure|chapter=The Catholic Church in a Time of Crisis|editor1-last=Ramet|editor1-first=Sabrina P. P.|editor-last=Adamović|editor2-first=Ljubiša S. |title=Beyond Yugoslavia: politics, economics, and culture in a shattered community|xear=1995|publisher=Westview Press|isbna=9780813379531|url=https://books.google.com/books? Id=PyKoAAAAIAAJ&q=Amfilohije+Radovic|pages=433, 447}} „accusation of Croats and the Roman Catholic Church of allegedly endangering the Serb people in Croatia. Many Serbian intellectuals became involved in this anti-Catholic propagand, but the names of Vasilije Krestic, historian, Dobrica Cosic, writer, and Amfilohije Radovic, Orthodox bishop from Banat stand out.“ </ref> 1990 je postal Amfilohij eden od vidnejših kandidatov za patriarha SPC. Podporo mu je dajal tudi predsednik Milošević.<ref name="Perica143144"/> Ni pa prejel zadostnega števila glasov in se tako ni mogel uvrstiti med tri vodilne škofe, od katerih bo potem eden izvoljen z žrebom.<ref name="Sistek121122"/><ref name="Perica143144">{{harvnb|Perica|2002|pp=143-144}}</ref> == Črnogorski metropolit (1990 – 2020) == [[File:04 04 2008 Mitropolit Amfilohije B&W -potpisana-s.JPG|200px|thumb|right|<center>Črnogorski metropolit Amfilohij leta 2008]]</center> === Ustoličenje med protesti === Nekaj dni pozenje se je odpovedal stari škof [[Danilo Dajković]] svoji službi in tako je bil v decembru 1990 kot njegov naslednik in metropolit Črnogrsko-primorske metropolije izvoljen Amfilohij; to službo je opravljal z versko-političnim hrupom vse do svoje smrti.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison134"/><ref name="Sistek121122">{{harvnb|Šístek|2011|pp=121-122. }}</ref> Med opaženimi gosti ob njegovem ustoličenju so bili pesnik [[Matija Bečković]], [[Novak Kilibarda]] in zgoraj omenjeni Radovan Karadžić. <ref name="Morrison134"/> Med visoko rangiranimi srbskimi nacionalisti v [[SR Črna gora|Črni gori]] je njegova izvolitev sprožila val navdušenja.<ref name="Sistek121"/> Med domačimi [[Črnogorci]] pa so decembra 1990 na [[Cetinje|Cetinju]] zoper njegovo izvolitev izbruhnili protesti, saj je bil znan – čeprav tudi sam Črnogorec – da kot Posrbljenec oporeka Črnogorcem poseben jezik, cerkveno samostojnost in lastno državnost. Zato so mu očitali tudi pregovor: „Gori Poturice od Turaka“ („Hujši so Poturice od Turkov) v smislu, da je on kot posrbljeni Črnogorec hujši od pravih Srbov.<ref name="Sistek123"/><ref>{{cite web|url= https://www.academia.edu/65525742/The_Serbian_Proverb_Poturica_gori_od_Tur%C4%8Dina_A_Turk_Convert_Is_Worse_Than_a_Turk_Stigmatizer_and_Figure_of_Speech |title= The Serbian Proverb Poturica gori od Turčina (A Turk-Convert Is Worse Than a Turk). Stigmatizer and Figure of Speech.|publisher=academia.edu|author=Marija Mandić|place=|language=en|date=2021|accessdate=6. september 2026}}</ref> Amfilohij je bil izvoljen decembra, umeščen pa 30. decembra 1990 v [[Samostan Cetinje|Cetinjskem samostanu]]. <ref>[https://mitropolija.com/mitropoli-crnogorsko-primorski/ АМФИЛОХИЈЕ АРХИЕПИСКОП ЦЕТИЊСКИ, МИТРОПОЛИТ ЦРНОГОРСКО-ПРИМОРСКИ И ЕГЗАРХ СВЕТОГ ТРОНА ПЕЋКОГ]</ref> === Delovanje === SPC v Črni gori se je okrepila v času [[Padec komunizma|Padca komunizma 1989]] kot edina duhovna, pa tudi politična sila, ki je obstajala neokrnjena kljub [[Razpad Jugoslavije|Razpadu Jugoslavije]].<ref name="Morrison8688">{{harvnb|Morrison|2018|pp=86, 88.}} <ref name="Morrison135"/><ref name="Morrison104"/> Ko je postal metropolit, je Amfilohij takoj začel načrtno graditi nove cerkve in samostane, ter obnavljati stare cerkvene stavbe. <ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison104105"/>{{harvnb|Morrison|2015|pp=104-105.}}</ref> V tem obdobju so ljudje množično začeli iskati [[duhovnost]], pa je naraščalo števio vernikov pri svetih obredih, prejema krstov in drugih zakramentov, a oglašali so se tudi novi duhovni poklici med duhovniki, menihi in nunami, saj je prenehal polstoletni pritisk brezbožne [[ZKJ|komunistične partije]], ki je dotlej imela v Črni gori odločilen vpliv, morebiti največjega od vseh jugoslovanskih republik.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison135"/><ref name="Morrison105"/> Za pokristjanjevanje razkristjanjenih Črnogorcev se je Amfilohij posluževal tudi procesij z [[relikvija|relikvijami]] blaženega [[Vasilij Ostroški|Vasilija Ostroškega]], ki so jih pošiljali tudi v druge samostane. Poudarjal je češčenje žrtev taborišč, takoimenovanih mučencev, ki so umrli v [[Jasenovac|Jasenovcu]] med Drugo svetovno vojno in s tem netil sovraštvo do katoliških Hrvatov, saj ni bilo omenjano, da so imeli tam od ustaškega režima tudi Hrvatje in Judje svoje žrtve in da so bile podobne žrtve katoličanov tudi po Srbiji.<ref name="Morrison134"/> Delal je tudi za rehabilitacijo in kanonizacijo spornega pravoslavnega škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] kot mučenca, ki je bil sicer zaprt v [[Dachau|Dachauvu]], vendar je bil znan ne le kot antikomunist in antikatolik, ampak tudi kot zagrizen antisemit in občudovalec [[Hitler]]jevega nacizma, ki ga je – ne brez podlage – primerjal s srbskim [[svetosavje]]m.<ref name="Byford72791001581592111">{{harvnb|Byford|2008|pp=72.79.100.158.159.211.}} </ref> Na Cetinju je odprl Amfilohij novo bogoslovje, založbo „Svetigora“ ter radijsko postajo „Radio Svetigora“. <ref name="Morrison86">{{harvnb|Morrison|2018|p=86.}}</ref> Glavni nadzornik vseh teh ustanov je bil sam Amfilohij. <ref name="Buchenau800"/> 1992 je pokrenil mesečnik svoje metropolije ''„Svetigora“ '', ki izhaja še sedaj (2026). 1998 je odprl radijsko postajo na državni ravni z istim imenom – „Svetigora“. Na začetku so bili odnosi z oblastmi sprejemljivi in predsednikom [[Milo Đukanović|Milom Đukanovićem]] dokaj dobri, vendar so se zaostrovali do prave sovražnosti. Med drugim je želel uvesti v šole tudi verouk. <ref žname="Morrison8687">{{harvnb|Morrison|2018|pp=86.87}}</ref> Za časa njegovega škofovanja je bilo zgrajenih ali obnovljenih več kot 567 cerkva in samostanov. <ref>{{cite book|url=https://books.google.com/book3?id=eCa8MwEACAAJ|title=Obnova i gradnja manastira i hramova u Crnoj Gori: ljetopis obnove, sanacije, rekonstrukcije i izgradnje u Mitropoliji Crnogorsko-primorskoj: 1990-2010|publisher=Mitropolija Crnogorsko-primorska|author=Jovan B. Markuš|place=|language=sr|date=2010|accessdate=31. avgust 2026}}</ref>Spodbudil je po zgledu katoliške »Karitas« v več črnogorskih mestih [[dnevna kuhinja|dnevne kuhinje]], kjer se je prehranjevalo čez 600 najbolj ranljivih družin z vsakdanjim toplim obrokom; tudi število prejemnikov enkratne pomoči v živežu je bilo veliko.<ref>[https://www.novosti.rs/vesti/planeta.300.html:830036-Topli-obrok-uz-blagoslov-Mitropolija-crnogorsko-primorska-pomaze-i-hrani-nevoljnike-u-svoje-cetiri-narodne-kuhinje Topli obrok uz blagoslov: Mitropolija crnogorsko-primorska pomaže i hrani nevoljnike u svoje četiri narodne kuhinje], Večernje novosti (2019) </ref> === Protestne »litije« === [[File:Protest in Podgorica, Jan 2020.jpg|thumb|200px|right| „Protestne litije“ pred [[Podgoriška stolnica|Podgoriško stolnico]] [[26. januar|26. januarja]] [[2020]] ]] Novi zakon o verskih skupnostih je konec decembra 2019 [[de jure]] prenesel lastništvo nad cerkvenim premoženjem, ki si ga je od 1920 prilastila na novo ustanovljena SPC, na črnogorsko državo.<ref>{{cite news|url=https://www.nytimes.com/reuters/2019/12/26/world/europe/26reuters-montenetro-protest.html|title=Serbs Protest in Montenegro Ahead of Vote on Religious Law|agency=Reuters|date=26. december 2019|work=The New York Times|access-date=5. januar 2020|language=en-US|issn=0362-4331}}</ref> Amfilohij je takrat takorekoč pobesnel in nahujskal Srbe na množične proteste, češ da je s tem državnim napadom na cerkveno premoženje ustvarjena brezzakonita družba; pozivu so sledile množične cestne litije ali procesije in zapore prometnic, pa tudi včasih grobo posredovanje policije in zaporne kazni za nekatere udeležence, časnikarje in cerkvenjake; pretepen naj bi bil tudi Amfilohijev posrednik in škofo-vikar budimljansko-nikšički [[Metodij Ostojić|Metodij]] (*1976), ki je bil prepeljan na zdravljenje v beograjsko [[VMA]], kjer so temu dogodku mediji še napihnili.</ref>{{cite web|url=https://balkaninsight.com/2019/06/14/montenegros-attack-on-church-property-will-create-lawless-society/|title=Montenegro’s Attack on church Property Will Create Lawless Society|date=14. junij 2019|website=Balkan Insight|language=en-US|access-date=5. Januar 2020}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/444908/Episkop –Metodije-posle-prebijanja-u-Crnoj-Gori-hospitalizovan-na-VMA|website=Politika Online|access-date=20. Januar 2020}}</ref> 29. decembra 2019 je Škofovski sinod SPC v Črni gori izobčil predsednika Mila Đukanovića in njegovo vlado, ki je prinesla ta sporni zakon o verski svobodi, ki pa je pravzaprav izenačil vse verske skupnosti, podobno kot drugod po svetu v demokratičnih državah. SPC pa je hotela ohraniti svoje prigrabljene privilegije.<ref>[https://web.archive.org/web/20230408102238/https://www.b92.net/info/vesti/index.php? yyyy=2019&mm=12%E2%85%86=29&nav_category=167&nav_id=1636336&version=amp Episkopski savet: Milo i poslanici izopšteni iz SPC], B92</ref> Amfilohij je kljub prepovedi množičnega zbiranja od strani Zdravstvenega ministrstva zaradi sočasnega izbruha koronine pandemije nadaljeval in še naprej vodil množične proteste; glavni povod za to je bilo omenjeno sprejetje zakona, po katerem se stanje cerkvenega premoženja vrača v status quo pred letom 1920, ko je to bilo državna črnogorska lastnina. Amfilohij je to začel konec 2019, nadaljeval pa z nezmanjšanim zagonom tudi v letu korone 2020, ko še ni bilo cepiva in je bila lahko vsaka okužba usodna. Protesniki so po celi Črni gori jemali iz cerkva bandere, svete ikone in križe, ki so jih nosili v protestnih procesijah za dosego določenih političnih ciljev: ne le, da bi odstavili sporni zakon, ampak tudi oblast, ki ga je sprejela. Oporečniški politično-cerkveni shodi so se nadaljevali vse do avgusta 2020, seveda ne upoštevajoč zdravstvenih previdnostnih ukrepov ampak njim navkljub v organizaciji srbskega metropolitanskega vodstva in navadno tudi pod osebnim Amfilohijevim vodenjem. <ref>{{cite web|url=http://www.politika.rs/sccc/clanak/449003/Nastavljene-litije-sirom-Crne-Gore|title=Настављљене литије широм Црне Горе|website=Politika Online|access-date=2. marec 2020}}</ref> Amfilohij je torej od začetka 2020 vodil množične proteste, kjer kljub prepovedi zbiranja ob izbruhu pandemije korone niso upoštevali nobenih zdravstvenih predpisov in priporočil; udeleženci niso nosili niti varnostnih krink niti se držali potrebne razdalje. Poleg tega so v cerkvah tudi o [[Velika noč |velikonočnih praznikih ]] nadaljevali obhajanje večjega števila vernikov po starodavni vzhodni praksi z isto žličko; ne čudi, da se je končno okužil tudi on sam, ki je prepričeval svojo okolico, da korone ni, ampak da je to zahodna [[teorija zarote]]. Najprej je bolezen tajil prek videa ter se je nato zdravil v domači oskrbi in šele po pozitivnem testu na covid-19 je 7. oktobra privolil, da ga sprejmejo v bolnišnico. Kljub temu, da so mu srbske oblasti ponujale zdravljenje v najsodobnejši tovrstni bolnici, je ostal „doma in delil usodo drugih Črnogorcev“. <ref>{{cite web|url=https://www.bild.de/lgbt/2020/lgbt/serbisch-orthodoxe-kirche-homophober-kirchenfuehrer-an-corona-gestorben-73674488.bild.html|title= Serbisch-orthodoxe Kirche:Homophober Kirchenführer an Corona gestorben|publisher=Bild.de|author=Marco Schenk|place=|language=de|date=30. oktober 2020|accessdate=4. november 2025}}</ref> Čeprav sta imela na začetku veliko skupnih točk in sta takorekoč sodelovala, so se kmalu začele kazati vedno večje razpoke. Prvič se je tokrat Amfilohij celo spustil neposredno v ostro volilno kampanjo zoper Đukanovića skupaj s svojimi verskimi in civilnimi fanatičnimi somišljeniki prav v nasprotovanju novemu spornemu »Zakonu o verski svobodi«, ki je pravzaparav enakopravno obravnaval vse črnogorske verske skupnosti. Septembra 2020 je tako na predsedniških volitvah bil Đukanović poražen, izvoljen pa z novo parlamentarno večino Amfilohijev somišljenik [[Zdravko Krivokapić]], ki je napovedal, da bo odpravil sporni zakon.<ref>[https=//www.vijesti.me/vijesti/politika/471639/dio-poslanika-df-a-nije-prisustvovao-ntoniranju-himne Objavili dokument: Poslanici tri koalicije podržali Krivokapića za mandatara], Vijesti, 23. september 2020</ref> == Bolezen, smrt in pogreb == Amfilohij je nadaljeval srečanja s cerkvenimi in civilnimi posamezniki, pa tudi z večjimi ali manjšimi skupinami, češ da korana ne obstaja in da je to teorija zarote. Zato ni čudno, da se je ob teh številnih stikih tudi sam okužil. 7. oktobra 2020 se je počutil zelo utrujenega in izčrpanega. Čeprav je sam razglašal, da covid-19 sploh ne obstaja in da je to še ena zahodna teorija zarote, so ga končno le pregovorili, da se je dal testirati in sicer se je test pokazal pozitiven. Prek videa pa je s šibkim glasom tajil kakršnokoli bolezen, češ da je samo utrujen in da se bo še vzpenjal na Lovčen, ko si opomore. Bolezenski znaki pa so vedno bolj prihajali do izraza in ga prisilili k iskanju zdravniške pomoči. Najprej ni hotel v bolnišnico in se je zdravil kar doma. 7. oktobra 2020 je bil pozitiven na korono.<ref>{{cite web|url=https://www.nytimes.com/2020/10/07/world/montenegros-most-prominent-cleric-has-tested-positive.html|title=Montenegro’s most prominent cleric has tested positive|work=[[The New York Times]]|date=7. oktober 2020|accessdate=31. avgust 2026}}</ref> Zdelo se je, da gre na boljše in 20. oktobra je bil test negativen. Po mnenju zdravstvene službe pa so koronini testi samo 90% zanesljivi in zato na rezultate ni mogoče prisegati z gotovostjo. Zdravje pa se mu je hitro slabšalo ter je vedno težje dihal. Voditeljica Pljučnega oddelka v podgoriški bolnici [[Jelena Borovinić]] je ugotovila, da je njegovo zdravje ogroženo ter „ga je dala na umetno prezračevanje“ („was placed in the mode of invasive ventilation“). Hudo okuženi je imel obe pljučni krili zaradi [[pljučnica|pljučnice]] in koroninih zapletov ter je po prejemu [[sveta evharistija|svetegao obhajila]] umrl 30. oktobra 2020 ob 8:20 star 82 let.<ref>{{cite web|url=http://rs.n1info.com/Region/a666432/Preminuo-mitropolit-Amfilohije.html|title=Preminuo mitropolit Amfilohije|publisher=N1|date=30. oktober 2020|accessdate=30. oktober 2020|archive-date=2020-11-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20201129081356/http://rs.n1info.com/Region/a666432/Preminuo-mitropolit-Amfilohije.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=https://nova.rs|title=Ovako je govorio Amfilohije: Beseda na Sajmu knjiga |publisher=nova.rs|author=|place=|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=5. september 2026}}</ref> Srbski ambasador v Črni gori [[Vladimir Božović]] je potrdil, da je srbska vlada ponudila Amfilohiju zdravljenje v najsodobnejši tovrstni bolnici v beograjski [[Batajnica|Batajnici]], vendar je vladika odklonil, češ da bo ostal doma in delil usodo drugih sonarodnjakov. Po njegovi želji so ga pokopali v kripto [[Podgoriška stolnica|Podgoriške stolnice]] Jezusovega vstajenja v grobnico, ki si jo je pripravil že za življenja. Svojo knjižnico, ki obsega nekaj tisoč knjig, je podaril srednjeveškem [[Samostan Stanjevići|Samostanu Stanjevići]].<ref>[https://www.slobodnaevropa.org/a/30903460.html Mitropolit negativan na korona virus, Srbija nudila liječenje], Radio Slobodna Evropa, 20. oktober 2020</ref> Kljub prepovedi zbiranja zaradi širjenja koronavirusa so se zbrali pred Podgoriško stolnico na tisoče vernikov, saj jih je k množičnemu zbiranju spodbujal že dolge mesece prav pokojnik. Pogrebne maše so se udeležili številni pravoslavni cerkveni poglavarji in politiki iz Črne gore in sosednjih dežel kot tudi njegov prijatelj pesnik [[Matija Bećković]], ki mu je spesnil prigodno žalostinko. <ref>[https://www.vijesti.me/vijesti/drustvo/482571/sahranjen-mitropolit-crnogorsko-primorski-amfilohije Sahranjen mitropolit crnogorsko-primorski Amfilohije], Vijesti, 1. november 2020</ref><ref>[https://www.nedeljnik.rs/uzivo-sahrana-mitropolita/ Sahranjen mitropolit Amfilohije: Kako se od „Đeda“ oprostila Crna Gora (a i Srbija)], Nedeljnik, 1. november 2020</ref>. V sožalnem telegramu je beograjski mufti [[Mustafa Jusufspahić]] izrazil spoštovanje do pokojnika in omenil, da so med majskimi protesti 2004 – ko je Kosovo enostransko razglasilo neodvisnosti – srbski huligani napadli in hoteli zažgati [[Mošeja Bajrakli, Beograd|Mošejo Bajrakli]]; tedaj se je le metropolit Amfilohij postavil pred podivjano drhal in obvaroval ta hram, „ter branil dobro od hudega v nas vseh“ („defending good from evil in all of us“). <ref>[https://www.vijesti.me/vijesti/drustvo/482431/muftija-mustafa-jusuf-kada-su-huligani-palili-nasu-dzamiju-hrabri-mitropolit-je-stao-ispred-mase-da-je-brani Muftija Mustafa Jusufspahić: Kada su huligani palili našu džamiju, hrabri mitropolit je stao ispred mase da je brani], Vijesti, 31. oktober 2020</ref> Vlada je odklonila predlog glede državnega dneva žalovanja, vendar so to storile posamezne krajevne skupnosti in občine. Ko se je ob pogrebnih slovesnostih gnetla večtisočglava množica, so le redki od cerkvenih ali civilnih dostojanstvenikov nosili obvezne krinke ali se držali varnostne razdalje. Srbskemu predsedniku – ki je imel v Amfilohiju zaradi Kosova nepomirljivega nasprotnika – so prepovedali govor. Med večurno žalno slovesnostjo je zanesljivo nosil krinko podgoriški katoliški župnik, ki pa ni mogel stran od množice. Po pogrebu je on sicer bil negativen na koroninem testu, vendar je prinesel virus v svojo skupnost in tako so se okužili vsi njegovi kolegi – eden od njih je skoraj umrl. Okužile pa so se tudi tamkajšnje redovnice, ki skrbijo za vzdrževanje cerkvenih prostorov in za gospodinjstvo podgoriške redovne skupnosti. O tem so mediji pa mediji popolnoma molčali, kakor tudi o mnogih okužbah tudi s smrtnim izidom zaradi zanemarjanja nujnih zdravstvenih previdnostnih ukrepov. Pogrebne slovesnosti je vodil 1. novembra 2020 srbski patriarh Irenej, ki se je tudi okužil. 4. novembra 2020 je bil pozitiven na testu za COVID-19, potem ko se je udeležil pogreba od korone umrlega Amfilohija.<ref name=openfuneral /><ref>{{cite web |title=Serbian Orthodox Church head tests positive for coronavirus |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a668422/Serbian-Orthodox-Church-head-tests-positive-for-coronavirus.html |website=rs.n1info.com |date=4 November 2020 |access-date=20 November 2020 |archive-date=28 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201128062010/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a668422/Serbian-Orthodox-Church-head-tests-positive-for-coronavirus.html |url-status=dead }}</ref>Velika množica na Amfilohijevem pogrebu ni upoštevala socialne distance ali nosila mask, Amfilohijeva krsta pa je bila vrh vsega med obredom odprta in mnogi so okuženo truplo celo poljubljali – matere pa so k njemu dvigovale svoje otroke.<ref name="openfuneral">{{Cite web|url= https://www.cnn.com/2020/11/20/europe/serbian-orthodox-church-patriarch-irinej-dies-covid-19-intl/index.html |title=Church patriarch dies from Covid-19 after leading open-casket funeral of bishop killed by the virus|first1=Martin|last1=Goillandeau |first2=Kara|last2=Fox |website=CNN|date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref><ref name="bbc2011">{{cite news |title=Covid-19: Serbian Orthodox Patriarch Irinej dies |work=BBC News |date=20 November 2020 |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-55013132 |access-date=20 November 2020}}</ref> Srbski patriarh Irenej pa se je med pogrebom okužil in se nato vrnil v Beograd, kjer so ga takoj sprejeli na zdravljenje. 14. novembra je bilo objavljeno, da je njegovo zdravstveno stanje "stabilno in pod nadzorom med zdravljenjem" v vojaški bolnišnici za COVID na Karaburmi v Beogradu, a že 19. novembra je bil intubiran.<ref>{{cite web |title=Military hospital says Serbian church head well |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a672087/Military-hospital-says-Serbian-church-head-well.html |website=rs.n1info.com |date=14 November 2020 |access-date=20 November 2020 |archive-date=14 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201114192218/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a672087/Military-hospital-says-Serbian-church-head-well.html |url-status=dead }}</ref><ref name="bbc2011"/> Nekateri mediji so že poročali, da je Irenej umrl; Srbska pravoslavna cerkev pa je izdala izjavo, v kateri je te trditve ovrgla, vendar je dejala, da se Irinejevo zdravstveno stanje slabša.<ref>{{cite news|url = https://www.b92.net/eng/news/society.php?yyyy=2020&mm=11&dd=19&nav_id=109720 |title = The condition of the Patriarch is difficult; SPC issued a statement|work = [[B92]]|date = 19 November 2020|access-date = 19 November 2020}}</ref> Nekateri tiskovni prestavnii so še vedno vztrajali, da so novico o Irenejevi smrti potrdili ugledni viri.<ref name="nova.rs">{{cite web |title=Zvanični izvori: Patrijarh živ, u teškom stanju |url=https://nova.rs/vesti/drustvo/patrijarh-irinej-u-teskom-stanju/ |website=nova.rs |date=19 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref>Irenejeva smrt je bila uradno objavljena 20. novembra ob 7.07 po srednjeevropskem času.<ref name="spc2011">{{cite web |title=Serbian Patriarch Irinej reposed in the Lord |url=http://www.spc.rs/eng/serbian_patriarch_irinej_reposed_lord |website=spc.rs |access-date=20 November 2020 |archive-date=20 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201120114149/http://www.spc.rs/eng/serbian_patriarch_irinej_reposed_lord |url-status=dead }}</ref><ref name="reuters1">{{cite news |title=Patriarch of Serbian Orthodox Church dies of coronavirus |url=https://www.reuters.com/article/serbia-patriarch-death/patriarch-of-serbian-orthodox-church-dies-due-to-coronavirus-idINKBN2800LP |website=reuters.com |date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020|last1=Vasovic |first1=Aleksandar }}</ref><ref name="bbc2011"/> Istega dne sta razglasili tridnevno žalovanje po njegovi smrti tako srbska vlada kot vlada Republike Srbske. V bližnji časovni oddaljenosti sta torej okužbi korone podlegla kar dva najpomembnejša srbska cerkvena dostojanstvenika. Nasprotniki so omenjali Amfilohijeve izjave, da ni korone: „Amfilohije kaže: ’Nema korone’! Korona kaže: ’Nema Amfilohija!’“<ref name="condolences">{{cite web |title=Three-day mourning in Serbia, RS, Budva over SPC Patriarch's death; condolences |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a674371/Three-day-mourning-in-Serbia-after-SPC-Patriarch-s-death.html |website=rs.n1info.com |access-date=20 November 2020 |archive-date=20 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201120122859/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a674371/Three-day-mourning-in-Serbia-after-SPC-Patriarch-s-death.html |url-status=dead }}</ref> == Ocena == [[File:Predstavnici SPC na obeležavanju 70. godišnjice Novosadske racije (2).JPG|200px|thumb|right|Spredaj: Metropoliti [[Vasilij Kačavenda|Kačavenda]] (v rdečem, levo), [[Amfilohij Radović|Amfilohij]] (v belem, sredi) in [[Porfirij Perić|patriarh Porfirij]] (v rdečem, desno) ]] === Vsestranski izobraženec, vendar ozek rusofil === Amfilohij je bil zelo izobražen, pa je temeljito splošno in teološko izobrazbo zahteval tudi od svojih bogoslovcev. Bil pa je znan tudi kot mnogojezičnež. Tekoče je govoril [[srbščina|srbsko]], [[italijanščina|italijansko]], [[nemščina|nemško]], [[francoščina|francosko]], [[grščina|grško]] in [[ruščina|rusko]] {{sfn|Stamatović|1999}}, uporabljal pa je lahko brez težav tudi [[staroslovanščina|staroslovanščino]], [[stara grščina|staro grščino]] in [[latinščina|latinščino]]. <ref name="politika.rs">{{cite web|url=http://www.politika.rs/scc/clanak/465598/Ko-je-bio-mitropolit-Amfilohije-vladik-koji-nikog-nije –ostavljao-ravnodusnim|title=Ко је био митрополит Амфилохије – владика који никог није остављао равнодушним|publisher=Politika Online|author=|place=Beograd|language=sr|date=30. oktober 2020|accessdate=31. avgust 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://slobodnahercegovina.com/na-danasnji-dan-rodjen-je-mitropolit-amfilohije/|title= „На данашњи дан рођен је Митрополит Амфилохије“|publisher=Слободна Херцеговина|author=|place=|language=sr|date=30. oktober 2020|accessdate=31. avgust 2026}}</ref> Bil je vpliven član „Združenja književnikov Srbije“, pa tudi „Združenja književnikov Črne gore“. {{sfn|Stamatović|1999}} Neprikrito je nastopal kot vidni zagovornik rusofilstva in velesrbstva, njegovega kosovskega mita in je brez pomisleka samega sebe razglašal za srbskega četnika in nacionalista.<ref name="Morrison104"/><ref name="Sistek 121">{{harvnb|Šístek|2011|p=121}}</ref> To je potekalo v popolnem soglasju s porastjo srbskega nacionalizma, ki ga je spodbujala vplivna in agresivna politika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]]; SPC je še prednjačila v spodbujanju nacionalne nestrpnosti med srbskim prebivalstvom v raznih jugoslovanskih republikah. V Črni gori je tako korenito smer predstavljala prav Amfilohijeva osebnost.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison104"/>Večina pravoslavnih škofov je takrat podpirala zamisel o Veliki Srbiji, ki naj bi nadomestila Titovo Novo Jugoslavijo; v njej naj bi prek etničnega čiščenja Srbom sovražnih narodov živeli vsi „osvobojeni“ in „etnično očiščeni“ Srbi, kar bi po prvotnih radikalnih načrtih zajemalo prostor celotne Jugoslavije; glede na poznejše hude vojaške poraze začenši z izgubo Slovenije pa bi se zadovoljili „samo z manjšim področjem“ z zahodno mejo Virovitica-Karlovac-Karlobag, medtem ko bi na jugovzhodu mejili na Makedonijo. Amfilohijeve izjave glede Kosova so pozivale na nepomirljiv boj proti katoliškemu in protestantskemu Zahodu, kakor tudi muslimanskemu Vzhodu, češ da so vsi skupaj „nezdrav veter, ki hoče neprestano ugaševati to sveto luč“, ki se imenuje Srbija („an insane wind trying ceaselessly to extinguish this sacred lamp“, defined as Serbia).<ref name="MacDonald243"/>{{citebook|last=MacDonald|first=David Bruce|chapter=The importance of Being European: Narratives of East and West in Serbian and Croatian Nationalism|editor1-frst=Ireneusz Paweł|editor2-first=Andrzej Marcin|title=Multiplicity of nationalism in contemporary Europe|year=2010|publisher=Rowman & Littlefield|isbn=97807391239123072|chapter-urla=https://books.google.com/books?id=jquJ8M|WGYC&q=Islam+Amfilohije+Radovic&pg=PA243|pages=243}}</ref> Res je sicer, da je v besedah svoje ideje povezoval s krščansko ljubeznijo in poudarjal, da je njegovo orožje le v besedah; krvavi dogodki, ki so tem besedam sledili, pa so pokazali, da so bojeviteži raznih barv te nestrpnosti razumevali čisto konkretno in nekrščansko. Ne le v teoriji, marveč tudi z orožjem v roki, so se novodobni teologi SPC zoperstavljali svojim starejšim kolegom, ki so nahajali neki »modus vivendi« s komunističnim jugoslovanskim sistemom. <ref name="Buchenau7879">{{harvnb|Buchenau|2005|pp=78.79}}</ref> Bode v oči Amfilohijev [[sovražni govor]] zoper [[katolištvo|katoliške]] [[Hrvati|Hrvate]] in [[islam|muslimanske]] [[Bošnjaki|Bošnjake]], ki ne vsebuje niti trohice sicer v besedah zelo glasno in stalno oznanjevane krščanske ljubezni.<ref name="Carmichael32''>{{cite book|last=Carmichael|first=Cathie|title=Ethnic cleansing in the Balkans= nationalism and the destruction of tradition|year 2003|publisher=Routledge|isbn=9781134479535|url=https://books.google.com/books?id=yb=RI4KwwdIC&q=anti+Islam+A,fočpjoke+Radpvoc&pq=PT62|pages=32}}</ref><ref name="Velikonja163"/> V letu 1992, ko je bila na vrhuncu srbsko-črnogorska agresija na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino spremljana z neizprosnim etničnim čiščenjem, tega visoki srbski cerkveni dostojanstveniki niso brzdali ali obsojali (kar bi bilo v skladu z evangeljskim naukom o krščanski ljubezni), temveč so poseganja vojaških, pa tudi polvojaških formacij, skupaj z Amfilohijem še podžigali. Nekaj vsakdnjega je postalo požiganje katoliških ali muslimanskih verskih stavb, pa tudi sovražni govor zoper „neprijateljske“ Bošnjake, Hrvate in Albance (Kosovarje). Vso krivdo za vojne zločine je visoki srbski kler valil s svojih sonarodnjakov na genocidne težnje, ki naj bi jih spodbujal s teorijami zarote nihče drug kot [[Vatikan]], pa seveda celoten Zahod.<ref name="Sells65">{{cite book|last=Sells|first=Michael A. |title=The bridge betrayed: Religion and genocide in Bosnia|year=1996|publisher?University of California Press|isbne=9780520922099|url=https://books.google.com/books?id=FadxZ6F2uEAC&q=anti+Islam+Amfilohije+Radovic&pg=PA65|pages=65}}</ref> V zgodnjih 90-ih letih sta pravoslavna škofa izobraženi Amfilohij in sporni [[Vasilij Kačavenda|Kačavenda]] hujskaško poglabljala verske in narodnostne razlike med jugoslovanskimi narodi pod pretvezo, da so se vsi oni zarotili zoper SPC in da se Srbi morajo braniti, saj so od vsepovsod ogroženi. Tozadevni pomirjevalni poskusi [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanskega]] [[Alojzij Šuštar|Šuštarja]] in [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Franc Perko|Perka]] so bili neuspešni in so se razbili ob zidu popolnega nerazumevanja in nacionalistične blaznosti, v kateri so pravoslavni cerkveni krogi prednjačili.<ref name="LittleSwearer14">{{cite book|last1=Little|first1=David|last2=Swearer|first2=Donald|chapter=Introduction|editor1-last=Little|editor1-first=David|editor2-last=Swearer|editor2-first=Donald K. |title=Religion and Nationalism in Iraq: A Comparative Perspective|year=2006|publisher=Harvard University Press|isbn=9780945454410|url=https://books.google.com/books?id=E1rXAAAAMAAJ&q=Amfilohije+Radovic|pages=14}}</ref> Amfilohij je trdil, da je »naravno okolje« Srbov le v »pravoslavnem vzhodnem krščanstvu« in da se zato morajo bojevati ne le zoper katoliški in protestantski Zahod, ampak tudi zoper islam. Da bi agresivnost opravičeval, je v zvezi s tem zatrjeval, da »brez smrti ne more biti vstajenja«, kar je sicer točno, vendar v tej zvezi zavajajoč sofizem. Iz evangelija sledi namreč, da Kristus ni žrtvoval drugih, ampak samega sebe. Poleg tega pa se ni daroval za zemeljsko, ampak za nebeško kraljestvo, ki pripada vsem ljudem. Sveto pismo da jasno vedeti, da Božje kraljestvo ni pozemeljske, ampak duhovne narave in da ga ni treba braniti z zemeljskim orožjem; toliko manj pa voditi osvajalno vojno pod pretvezo širjenja Božjega kraljestva.<ref>Janezov evangelij 18,36s</ref> Vrh tega veže kristjana in tudi cerkvenega dostojanstvenika zapoved ljubezni do sovražnikov<ref>»Če kdo pravi: 'Ljubim Boga', pa sovraži svojega brata, je lažnivec« 1 Jn 4,20</ref>.V zvezi s to nedoslednostjo med krščanskim naukom o ljubezni in metropolitovim spodbujanjem ene strani v bratomorni državljanski vojni je lažje dojeti, čemu so ga nasprotniki zmerjali s satanom.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/214320/dok_je_buktio_rat_u_bosni_1993_godine_cetinjani_su_ovako_dochekali_amfilohija_risto_sotono_video.html|title=DOK JE BUKTIO RAT U BOSNI 1993. GODINE, CETINJANI SU OVAKO DOČEKALI AMFILOHIJA: 'Risto sotono...' (VIDEO)|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=|language=bs|date=4. september 2021|accessdate=5. november 2025}}</ref><ref name="Heinrich150">{{cite book|last=Heinrich|first=Hans-Georg|chapter=Towards a Cultural Theory of Transition: The Strange Architecture of Post-Communist Societies|editor1-last=Heinrich|editor1-first=Hans-Georg|title=Institution Building in the New Democracies. Studies in Post-Post-Communism|year=1999|publisher=Collegium Budapest/Institute for Advanced Studies|isbn=9789638463913|urla=https://books.google.com/books?id=Qh4kAQAAIAAJ&q=According+to+the+Serbian+patriarch+Amfilohije+Radovic%2C+the+%22natural+space%22+for+the+Serbian+people+is+the+orthodox+East.+And+it+must+fight+against+the+Catholic+and+Protestant+West%2C+as+well+as+against+Islam%3A+%22without+death+there+will+be+no+resurrection%22. |pages=150}} „According to the Serbian patriarch Amfilohije Radovic, the „natural space“ forthe Serbian people is the Orthodox East. And it must fight against the Catholic and Protestant West, as well as against Islam: „without death there will be no resurrection“. </ref> Široka javnost je v njem prepoznala eno od najbolj spornih osebnosti SPC.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs|title=Mitropolit Amfilohije Radović|publisher=Istinomer|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=7. maj 2015}}</ref> Posebej pa so ga imeli v želodcu Črnogorci, ki niso pohodili svoje slavne zgodovine in narodnosti. Ko je leta 1993 besnela vojna v Bosni, so Cetinjci pričakali Amfilohija znanega kot vojnega hujskaša z besedami: „Risto sotono!“ Zastopal je namreč nacionalistična in klerofašistična stališča in skrival ter poveličeval vojne zločince. Posebno naklonjenost je izražal do [[Ratko Mladić|Ratka Mladića]] in [[Radovan Karadžić|Radovana Karadžića]], katerega je imenoval za „besmrtnika“. V nasprotju s tem in drugimi srbskimi pravoslavnimi škofi se je tedaj preproto ljudstvo Cetinja krepko zoperstavilo sodelovanju črnogorskih mož in fantov v vojnah na področju bivše Jugoslavije, posebej napadu na sosednjo [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]], zlasti pa bombardiranju [[Dubrovnik]]a. {| |- ! Skup je prekinut pjesmom<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/214320/dok_je_buktio_rat_u_bosni_1993_godine_cetinjani_su_ovako_dochekali_amfilohija_risto_sotono_video.html|title=DOK JE BUKTIO RAT U BOSNI 1993. GODINE, CETINJANI SU OVAKO DOČEKALI AMFILOHIJA: 'Risto sotono...' (VIDEO)|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=|language=bs|date=4. september 2021|accessdate=5. november 2025}}</ref> ! Srečanje je prekinila pesem |- | <poem> „Nikad neće Crna Gora bit’ obala srpskog mora“ </poem> | <poem> „Črna gora nikdar ne bo obala srbskega morja“ </poem> |} === Črnogorec proti Črnogorcem === Amfilohijeve očitke črnogorski vladi in njeni politiki bi lahko strnili v nekaj smeri: #Spodbujanje "montenegrinstva"<ref> „montenegrinstvo“ od italijanske besede za Črno goro: „Monte Negro“</ref>, odpovedovanje od "srbstva" in "montenegrizacija" Črne gore #vrnitev prek referenduma k samostojnosti in ločitev od Srbije, s katero je bila po prenehanju Jugoslavije nekaj časa povezana v državno skupnost „[[Srbija in Črna gora]]“ #priznavanje Kosova kot samostojne države od strani Črne gore; to Amfilohiju pomeni izdajo zapuščine črnogorskih posvetno-verskih vladarjev Petrovićev #vstop Črne gore v NATO in "oddaljevanje" od Rusije. #Kakor si je domišljijsko in mitsko zamislil „pogibijo“<ref> „pogibija“ v pomenu „pogine u borbi za slobodu otadžbine“ tj.: „pade v boju za svobodo domovine“</ref> in svetništvo kneza [[Lazar Hrebljanović|Lazarja]], je Amfilohij toliko bolj doživljal priznanje Kosova kot najhujše dejanje izdaje. Zato on čisto nekrščansko preklinja podpisnike in uporablja pesniški besednjak kosovskega mita, pozivajoč srbsko mladino da za Kosovo "ginu do posljednjeg"<ref> „ginu do posljednjeg za Kosovo“ – da se gredo vojskovat za ohranitev ali pridobitev Kosovega pod srbsko oblast, pa četudi bi v boju vsi padli oziroma umrli vsi do zadnjega.</ref>. #Tiste politike – na prvem mestu misli na srbskega predsednika [[Boris Tadić|Tadića]], ki je bil na položaju 2004-2012; še bolj ima v želodcu njegovega naslednika [[Aleksandar Vučić|Vučića]], ki ga je nasledil ter bil neprestano na oblasti vse do 2026. Obadva in njima podobne imenuje „brez glave in brez vesti“, ker so dovolili ločitev Kosova in Metohije od Srbije in od Črne gore.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref> Podobno pa razpolagajo z očitki njegovi nasprotniki: # Njegov življenjepis odkriva sicer človeka, ki mu ni tuje bistvo krščanske vere in bi od njega smeli pričakovati, da se bo držal njene osnovne usmeritve, da je mogoče doseči zveličanje z vero, ljubeznijom in ponižnim moralnim življenjem. Vendar je „malo ljudi v Črni gori in širje, ki izzivajo toliko nasprotovanj, kot osebnost metropolita Črnogorsko-primorske metropolije na Cetinju, Amfilohija Rista Radovića“ (Reuters) Večina njegovih izjav spada namreč v sam vrh mizantropije, šovinizma, homofobije in vseh drugih najmračnejših načinov izražanja človeški zavesti.<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/56874-svetosavski-zilot-u-akciji|title= Svetosavski zilot u akciji|publisher=antenam.net|author=Mirjana Dragaš & Slobodan Jovanović|place=|language=sr|date=5. november 2017|accessdate=6. september 2026}}</ref> #Z opravljanjem zadušnice zanj zahteva rehabilitacijo [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] kot začetnika odpora proti fašizmu, češ da njegova vloga med Drugo svetovno vojno ni dovolj razsvetljena in da je nedolžna žrtev komunističnega maščevanja; njegovi četniki pa so ne le sodelovali z okupatorji v boju proti komunističnim partizanom, ampak tudi širili „Veliko Srbijo“ z „etničnim čišćenjem hrvaškega in iztrebljanjem muslimanskega prebivvalstva“ <ref>Mihailović je napisao „Instrukciju (20. decembar 1941) komandantima na terenu u kojoj stoji uz glavni cilj četničkog pokreta - stvaranje velike Srbije, kao drugi primarni cilj - etničko čišćenje hrvatskog i uništenje muslimanskog stanovništva.</ref> ter nad njimi počenjali zločine, za katere niso bili nikoli kaznovani; med take spada tudi primer [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]]. # Od vseh pravoslavnih cerkva na Balkanu velja SPC kot najkonzervativnejša, mračnjačka, sovražna do znanosti in napredka. Zavrača „zahodne“ ideologije kot komunizem, individualizem, materializem in sekularizem; spregledali pa so, da je agresivni nacionalizem – ki so ga izpovedovali – prav tako ena od ideja brezbožnega liberalnega materializma.<ref name="Buchenau6566">{{harvnb|Buchenau|2014|pp=65.66}}</ref> #Vedno pa je bila povezana s političnim šovinizmom o ustvarjanju velike države in podrejanju drugih narodov pod pretvezo osvobajanja in privodenja nacionalno nezavednih k svojim "srbskim koreninam". [[Nikolaj Velimirović]], duhovno izhodišče [[Justin Popović|Justina Popovića]] in Amfilohija Radovića, trdi, da je borba za nacionalno cerkev "osnova pravega, evangeljskega in celovitega nacionalizma" in da je takšno ustanovil že [[Sveti Sava]], kar pa je anahronizem, saj v tistem času ni bilo takega liberalnega nacionalizma,, kakršnega je oznanjal v svoji „Srbiji na Balkanu“ brezbožni socialist [[Svetozar Marković]]. # Amfilohij je novembra 1991 po napadu Srbov in Črnogorcev na [[Konvali|Konavle]] hodil po dubrovniškem bojišču ter podpihoval k vojni in nasilju.<ref>Mirko Đorđević, analitičar Srpske pravoslavne crkve. Inačica izvorne stranice arhivirana 24. svibnja 2013. Pristupljeno 20. veljače 2011.</ref> Jeseni 1991 je črnogorskim vojakom delil križce in ikonice. <ref>{{cite web|url=https://pescanik.net/zasto-se-u-crkvi-sapuce-2/|title=Zašto se u crkvi šapuće 2 - Emisija, Mirko Đorđević, Ljubiša Rajić, Ivan Čolović, Pavle Rak, Mladen Lazić, Jovan Byford, Vidan Hadži-Vidanović, Ivan Kuzminović, Srđa Trifković, Nikola Samardžić, Milan Vukomanović, Slobodan G. Marković, Dragoljub Mićunović, Radmila Radić, Milica Rodić, Marko Milanović, Desimir Tošić - Peščanik|publisher=pescanik.net|author=Mirko Đorđević idr.|place=|language=sr|date=19. november 2009|accessdate=24. maj 2013}}</ref> Novembra tega leta je igraje na gusle s pesmijo „Mojkovačka bitka“ spodbujal črnogorske rezerviste podgoriške brigade „Veljko Vlahović“ na napadalnost zoper hrvaško ozemlje in krščansko katoliško prebivalstvo.<ref> Zvijer iz bezdana</ref><ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/index.php?title=Amfilohije_Radovi%C4%87|title= Amfilohije Radović|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=|place=Zagreb|language=hr|date=30. april 2022|accessdate=5. november 2025}}</ref> #Obiskoval je tudi vsa bojišča po Hercegovini, ki so jih Srbi „etnično čistili“ od muslimanov. Do zob oboroženi [[Željko Ražnatović|Arkan]] je konec junija 1991 s svojimi "Tigri" bival v Cetinjskem manastiru in s svojo polvojaško drhaljo z blagoslovom Amfilohija in SPC duhovnikov odšel morit. Bio je v [[Trebinje|Trebinju]], ko je bila oropona hiša in podjetje [[Salih Alijagić|Saliha Alijagića]] in požgano nekaj hiš uglednih muslimanov. Spodbujal je [[Milan Martić|Milana Martića]] in [[Milan Babić|Milana Babića]] v uporu zoper hrvaško oblast, češ da morajo vsi Srbi živeti v eni državi za "ujedinjenje svih srpskih krajeva".<ref>{{cite web|url=https://pescanik.net/zasto-se-u-crkvi-sapuce-2/|title=Zašto se u crkvi šapuće 2 - Emisija, Mirko Đorđević, Ljubiša Rajić, Ivan Čolović, Pavle Rak, Mladen Lazić, Jovan Byford, Vidan Hadži-Vidanović, Ivan Kuzminović, Srđa Trifković, Nikola Samardžić, Milan Vukomanović, Slobodan G. Marković, Dragoljub Mićunović, Radmila Radić, Milica Rodić, Marko Milanović, Desimir Tošić - Peščanik|publisher=pescanik.net|author=Mirko Đorđević idr.|place=|language=sr|date=19. november 2009|accessdate=24. maj 2013}}</ref><ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref> #Napadalno vojno je opravičeval kot zakonito obrambo od vseh in povsod ogroženega srbskega naroda, kot novo zavezo, v kateri ima posebno častno mesto vojni zločinec Radovan Karadžić in Srbi v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]], ki da so preživeli križanje in so zato „boljši od polkrščene Črne gore in nedokrščene Srbije“. Ne priznava pa [[Srebreniški genocid|Srebreniškega pokola]], češ da je bilo to samo „povračilo in maščevanje“ („odmazda i osveta“). #Dograjeval in spreminjal je cerkve iz XIV. in XV. stoletja, postavljal stavbe v njihovi neposredni bližini, oslikaval srednjeveške cerkve s tujimi sodobnimi svetniki, ki nikdar niso bili naslikani po črnogorskih cerkvah ter uporabljal materiale, ki niso bili zgodovinski. Na opozorila Spomeniškega varstva se je požvižgal, češ da naj pazijo: če ga bodo še ovirali pri njegovem uničevanju kulturnih spomenikov, jim bo sploh onemogočil kakršnokoli delovanje. Zgradil je veliko sakralnih stav, ki so v slogu srbskih manastirov s Kosovega, kar je bil kulturni imperializem in prozelitizem, ki je hotel z misijonarjenjem pretvoriti Črnogorce v del srbskega nacionalnega in duhovnega prostora. #Nasprotoval je obnavljanju Črnogorske pravoslavne cerkve, češ da SPC deluje v Črni gori še 8 stoletij. V resnici pa je bila ta skupnost ustvarjene 1920 z dekretom regenta Aleksandra Karađorđevića. Spreneveda se nad dejstvom, da je bila samostojnost Črnogorske pravoslavne cerkve takrat nasilno zatrta.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref> #Izgleda, da ni bil zoper svojeglavnost brezpogojno, ampak bi vendarle dopustil obnavljanje CPC pod pogojem, da bi Črna gora zopet postala kraljevina pod vodstvom Petrovićev. <ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/56874-svetosavski-zilot-u-akciji|title= Politički rebusi mitropolita Amfilohija|publisher=Peščanik|author=Mirko Đorđević|place=|language=sr|date=21. junij 2010|accessdate=6. september 2026}}</ref> === Na filmskem platnu === Dobro je dokumentirano delovanje tako predsednika Srbije Vučića kot tudi črnogorskega metropolita Radovića in prelito v napeto stvaritev na platnu. Čeprav vsebujeta oba filma različnih avtorjev le dokumentarni material, sta kot dregnila v sršenovo gnezdo in povzročila negativne odzive kot jezo in grožnje, zmerjanje in sprenevedanje v obeh prestolnicah. Filma ''Vladalac'' (''Vladar'') in ''Svjedok Božje ljubavi'' (''Priča Božje ljubezni '') sta nastala skoraj istočasno na začetku koroninega leta 2020: prvi v Beogradu, drugi pa v Podgorici. V spomin nam kličeta, da sta bili Vučić in Amfilohij dejavna soudeleženca zločinske velikosrbske politike. <ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2020/2/24/dva-ratna-druga-aleksandar-vucic-i-amfilohije-radovic|publisher=balkans.aljazeera.net|author=Tomislav Marković|place=|language=sr|date=24. februar 2020|accessdate=6. september 2026}}</ref> === Nagrade in priznanja === ;Izbrani redovi in odličja #Spominsko odličje [[Carigrajski patriarhat|carigrajskega patriarha]] [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomeja]] (1991)<ref name="standard"/> #Odličje [[Jeruzalemski grški patriarhat|Jeruzalemskega grškega patriarhata]] ob dvatisočletnici krščanstva (2000)<ref name="standard"/> #„Red Lomonsova“, odlikovanje [[Ruska federacija|Ruske federacije]] (2001)<ref name="standard"/> #Odličje Jeruzalemskega grškega patriarhata ob 1500-letnici [[Mar Saba]] (2002)<ref name="standard"/> # »Red sv. Aleksandra Nevskega I. stopnje«, Ruska vojaško-znanstvena akademija (2003)<ref name="standard"<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2020/2/24/dva-ratna-druga-aleksandar-vucic-i-amfilohije-radovic|publisher=balkans.aljazeera.net|author=Tomislav Marković|place=|language=sr|date=24. februar 2020|accessdate=6. september 2026}}</ref>''/> #»Red sv. Cirila Turovskega«, [[Beloruska pravoslavna Cerkev]] (2008)<ref name="standard"/> # »Red sv. Vladimirja«, Ukrajinska pravoslavna Cerkev pod Moskovskim patriarhatom (2012) <ref name=''standard''/> # „Red sv. Velikomučenika Jurija“, Škofija Budimlja in Nikšić (2013) <ref name="standard"/> # „Red Črnogorske velike zvezde“, Predsednik [[Jakov Milatović|Milatović]] (2025, posmrtno) <ref>{{cite web|url=https://mitropolija.com/2025/10/24predsjednik-milatovic-dodijelio-posthumno-orden-crnogorske-velike-zvijezde-mitropolitu-amfilohiju/|title=Предсједник Милатовић додијелио постхумно Орден Црногорске велике звијезде митрополиту Амфилохију|publisher=Православна Митрополија црногорско-приморска (Званични сајт)|author=|place=|language=sr|date=14. oktober 2025|accessdate=24. oktober 2025}}</ref> # Častni član „Moskovske bogoslovne akademije“ (2006) # Častni doktorat »Teološkega inštituta sv. Sergija v Parizu« (2012)<ref>{{cite web|url=http://www.spc.rs/eng/metropolitan_amfilohije_receives_honorary_doctorate_saint_sergius_orthodox_theological_institute|title=Metropolitan Amfilohije receives the honorary doctorate of the Saint Sergius Orthodox Theological Institute in Paris {{!}} Serbian Orthodox Church [Official web site]|publisher=Serbian Orthodox Church|author=|place=|language=en|date=20. januar 2015|accessdate=8. november 2020}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> # Častni doktorat „Petrograjske bogoslovne akademije“ (2015)<ref>{{cite web|url=http://www.spc.rs/eng/metropolitan_amfilohije_doctor_honoris_causa_orthodox_spiritual_academy_st_petersburg|title=Metropolitan Amfilohije Doctor HONORIS CAUSA of the Orhodox Spiritual Academy of St. Petersburg {{!}} Serbian Orthodox Church [Official web site]|publisher=Serbian Orthodox Church|author=|place=|language=en|date=2015|accessdate=8. november 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201129195133/http://spc.rs/eng/metropolitan_amfilohije_doctor_honoris_causa_orthodox_spiritual_academy_st_petersburg|archive-date=2020-11-29|url-status=dead}}</ref> == Dela == Amfilohijevi spisi obsegajo več kot tisoč enot<ref>{{cite web|url=https://www.standard.rs/2020/10/30/zivot-i-delo-mitropolita-amfilohija/|title=Život i delo mitropolita Amfilohija|publisher=Novi Standard|author=|place=|language=sr|date=30. oktober 2020|accessdate=31. oktober 2020}}</ref>; njegova izbrana dela so bila objavljena v 36 zvezkih. Skupaj z [[Atanasij Jevtić|Atanasijem Jevtićem]] je Amfilohij prevajal v srbščino Devterokanonične [[Stara zaveza|starozavezne]] knjige. === Izbrana dela === #''Tajna Svete Trojice po učenju Grigorija Palame'' (1973), doktorska disertacija v grščini. #''Smisao liturgije'' (1974), razprava v grščini. #''Tumačenje Starog zaveta kroz vekove'' (1979), Beograd. #''Sinaiti i njihov značaj u Srbiji XIV vijeka'' (1981), razprava. #''Filokalijski pokret XVIII i početkom XIX vijeka'' (1982), razprava v grščini. #''Osnove pravoslavnog vaspitanja'' (1983), veroučna knjiga. #''Duhovni smisao hrama Svetog Save'' (1987), Beograd. #''Vraćanje duše u čistotu'' (1992), Podgorica. #''Istorijski presjek tumačenja Starog zavjeta'' (1995), Nikšić.<ref>{{cite web|url=https://alchetron.com/Amfilohije-Radovi%C4%87|title=Amfilohije Radović|publisher=Alchetron, The Free Social Encyclopedia|author=|place=|language=en|date=29. november 2024|accessdate=5. november 2025}}</ref> == Navedki == {{navedek|''»Samo duša koja časno ponese svoj krst i narod koji dostojanstveno nosi taj krst i koji odstrada svoju vjeru, zaista razumiju tajne tog izvornog, hrišćanskog načina postojanja«''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref><ref>Tako je dejal Amfilohij na predavanju v priredbi „Misijskega fonda Eparhije zvorničko-tuzlanske“ v Bijeljini</ref><br>„Le duša, ki častno ponese svoj križ in ljudstvo, ki dostojanstveno nosi ta križ in ki odtrpi svojo vero, zares razume skrivnosti tega izvirnega krščanskega načina obstajanja“}} {{navedek|''»U riječi je život, ali je u riječi i smrt. I dobra i zla riječ stvara: jedna zajednicu života, druga zajednicu smrti i ništavila.«''<ref>{{cite web|url=https://zurnal.me|title=Mitropolit Amfilohije (Radović): Bez Riječi nema nam života.|publisher=zurnal.me|author=Amfilohije Radović|place=|language=cg|date=18. januar 2023|accessdate=6. september 2026}}</ref><ref>Prvič objavljeno v »Književne novine«, marec 1985</ref><br>„V besedi je življenje, toda v besedi je tudi smrt. In dobra in huda beseda ustvarja: ena skupnost življenja, druga skupnost smrti in niča.“}} {{navedek|''»Toga dana, iz tog jednopolnog braka, od Njegoševe slavne Crne Gore svi su preduslovi da se rodi - Jadogora, a od ponosnih Crnogoraca da počnu da se rađaju - jadogorci.«''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref><ref>Po prirejanju „parade ponosa“ v Beogradu, ki jo je označil za „sodomski smrad“, je bil sedaj Amfilohij odločno proti prirejanja podobne „parade“ v Podgorici rekoč, da so vsa tovrstna zbiranja nasilje nad vestjo ogromne večine ljudi in je izrazi tudi svoje odklonilno stališče do enospolnih skupnosti.</ref><br>„Na ta dan, iz te enospolne poroke, obstajajo vsi predpogoji, da se rodi – Gorjégora, a od ponosnih Črnogorcev da se začenjajo porajati - Gorjégorci“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Črnogorsko-primorska metropolija]] *[[Seznam papežev]] *[[Črnogorska pravoslavna Cerkev]] *[[Rusofilstvo]] *[[Covid-19]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} * {{cite book|last=Buchenau|first=Klaus|chapter=The Serbian Orthodox Church|editor1-last=Leustean|editor1-first=Lucian N.|title=Eastern Christianity and politics in the twenty-first century|year=2014|publisher=Routledge|isbn=9781317818656|chapter-url=https://books.google.com/books?id=zt2vAwAAQBAJ&q=Amfilohije+Radovi%C4%87&pg=PA80}} * {{cite book |last1=Šístek |first1=František |title=Spaces and Borders |chapter=Clericalization of Nationalism. Interpreting the Religious Rivalry between Serbian and Montenegrin Orthodox Churches, 1989–2009 |date=15 September 2011 |pages=117–130 |doi=10.1515/9783110228144.117 |isbn=978-3-11-022813-7 |chapter-url=https://www.researchgate.net/publication/344554789}} ;{{ikona sr}} * {{cite web|last=Stamatović|first=Aleksandar|year=1999|title=Mitropolit Amfilohije Radović i naše vrijeme|work=Kratka istorija Mitropolije Crnogorsko-primorske (1219-1999)|publisher=Rastko|url=http://www.rastko.rs/rastko-cg/povijest/istorijat/istorijat_7.html|language=sr}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Amfilohij Radović}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [http://mitropolija.com/mitropolit-crnogorsko-primorski/ Биографија митрополита Амфилохија |Митрополит цроногорско-приморски] * [https://www.youtube.com/watch?v=Jj2C8kxaKSY ДОСТОЈАН – Филм о Митрополиту црногорско-приморском Амфилохију (NEOPOREČEN – Film o črnogorsko-primorskem metropolitu Amfilohiju |Youtube] * [http://www.politika.rs/rubrike/dogadjaji-dana/Podgorici-smeta-ono-srpska-u-nazivu-SPC.sr.html Подгорици смета оно „српска“ у називу СПЦ (Podgorici je napoti tisto »srbska« v nazivu SPC) |Beograjski dnevnik „Politika“, 12. oktober 2015] *[https://redportal.pink.rs/cooltura/1843/dostojan-film-o-amfilohiju-radovicu DOSTOJAN: Film o Amfilohiju Radoviću | RedTV] * {{Internetquelle |url=http://www.mitropolija.cg.yu/mitropolit/mitropolit_l.html |titel=Amfilohije (Radović) |werk=[[Metropolie von Montenegro und dem Küstenland|mitropolija.cg.yu]] |sprache=sr |archiv-url=https://web.archive.org/web/20070523074057/http://www.mitropolija.cg.yu/mitropolit/mitropolit_l.html |archiv-datum=2007-05-23 |abruf=2020-10-30 |abruf-verborgen=1}} ;{{ikona cnr}} *[http://portalanalitika.me/clanak/201226/da-li-amfilohije-ozbiljno-prijeti-ratom-ili-se-Sali Da li gospodin Amfilohije ozbiljno prijeti ratom – ili se šali (Ali gospod Amfilohij resno grozi z vojno – ali se šali| Portalanalitika 9. januar 2017] *[https://www.slobodnaevropa.org/a/odnos-spc-i-korone-kako-je-lije%C4%8Den-amfilohije/30884695.html Kako je liječen Amfilohije od korone|Slobodna Evropa] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/index.php?title=Amfilohije_Radovi%C4%87 Amfilohije Radović – Hrvatska internetska enciklopedija] ;{{ikona de}} *[https://www.bild.de/lgbt/2020/lgbt/serbisch-orthodoxe-kirche-homophober-kirchenfuehrer-an-corona-gestorben-73674488.bild.html Serbisch-orthodoxe Kirche : Homophober Kirchenführer an Corona gestorben (SPC: Ljudomrzni cerkveni voditelj je umrl za korono) | Leben & Wissen – BILD.de] *[https://www.spiegel.de/panorama/montenegro-kirchenfuehrer-stirbt-an-corona-glaeubige-kuessen-seinen-leichnam-a-edebe9cc-ccda-4aac-abb2-f4fd49c215b3 Montenegro: Kirchenführer stirbt an Corona - Gläubige küssen seinen Leichnam (Črna gora: Cerkveni voditelj je umrl od korone – Verniki poljubljajo njegovo truplo | DER SPIEGEL] * {{Internetquelle |url=https://www.spiegel.de/politik/ausland/bischoefe-drohen-regierung-in-serbien-mit-dem-tod-a-899234.html |titel=Serbien: Bischöfe drohen Regierung mit dem Tod |werk=[[Spiegel Online]] |datum=2013-05-11 |abruf=2020-10-30 |abruf-verborgen=1}} * {{Internetquelle |url=https://www.focus.de/politik/ausland/anschuldigungen-zu-ostern-serbisch-orthodoxer-bischof-wirft-eu-tyrannei-vor_aid_951422.html |titel=Serbisch-orthodoxer Bischof wirft EU Tyrannei vor |werk=[[Focus|Focus Online]] |datum=2013-04-01 |abruf=2020-10-30 |abruf-verborgen=1}} *[https://www.spiegel.de/politik/ausland/bischoefe-drohen-regierung-in-serbien-mit-dem-tod-a-899234.html Serbien: Bischöfe drohen Regierung mit dem Tod (Srbija: Vladike grozijo vladi s smrtjo)|Spiegel Online 11. maj 2013] ;{{ikona en}} *[https://web.archive.org/web/20101126214959/http://orthodoxresearchinstitute.org/resources/hierarchs/serbia/current/bio_amfilohije_radovic_metr_montenegro.htm Metropolitan Amfilohije (Radovic) of Montenegro and the Coastlands | Arhivirano] * [https://www.youtube.com/watch?v=Jj2C8kxaKSY Documentary film about the life of Metropolitan Amfilohije] * {{Internetquelle |url=http://www.orthodoxresearchinstitute.org/resources/hierarchs/serbia/current/bio_amfilohije_radovic_metr_montenegro.htm |titel=Metropolitan Amfilohije (Radovic) of Montenegro and the Coastlands |werk=orthodoxresearchinstitute.org |hrsg=Orthodox Research Institute |sprache=en |archiv-url=https://web.archive.org/web/20061020051110/http://www.orthodoxresearchinstitute.org/resources/hierarchs/serbia/current/bio_amfilohije_radovic_metr_montenegro.htm |archiv-datum=2006-10-20 |abruf=2020-10-30 |abruf-verborgen=1}} {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= [[Visarion Kostić]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Vršac|banatski škof]] | years = 1985&ndash;1990}} {{s-aft|after= [[Atanasij Jevtić]]}} {{s-bef|before= [[Jovan Pavlović]]}} {{s-ttl|title= [[Metropolija Črnogorsko-primorska|črnogorsko-primorski metropolit]] | years = 1990&ndash;2020}} {{s-aft|after= [[Joanikij Mićović]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Radović, Amfilohij}} [[Kategorija:Rojeni leta 1938]] [[Kategorija:Umrli leta 2020]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbski četniki]] [[Kategorija:Srbski nacionalisti]] [[Kategorija:Črnogorci]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci na Papeškem vzhodnem inštitutu v Rimu]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski prevajalci]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Srbski vplivneži]] [[Kategorija:Srbski založniki]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Umrli za covidom-19]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] [[Kategorija:Pokopani v črnogorskih samostanih in cerkvah]] 50jmzlos0dehb2uwn8d36ndfcywj0b7 6759909 6759908 2026-10-03T06:51:37Z Stebunik 55592 /* Bolezen, smrt in pogreb */ 6759909 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Amfilohij}} {{drugipomeni2|Radović}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Amfilohij Radović | honorific-suffix = | native_name = Ристо Радовић/Risto Radović | native_name_lang = sr | title = [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorski]] [[nadškof]] in [[metropolija|metropolit]] | image = Amfilohije, Metropolitan of Montenegro.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Metropolit Amfilohij leta 2012 | church = [[Srbska pravoslavna cerkev]] v [[Črna gora|Črni gori]] | archdiocese = | province = | metropolis = [[Črnogorsko-primorska metropolija]] | diocese = | see = | elected = | appointed = | term = | term_start = [[30. december]] [[1990]] | quashed = | term_end = [[30. oktober]] [[2020]] | predecessor = [[Danilo Dajković|Danilo]] | opposed = | successor = [[Joanikij Mićović|Joanikij]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1967]] | ordained_by = v [[Grška pravoslavna Cerkev|Grški pravoslavni Cerkvi]]. | consecration = [[1985]] | consecrated_by = [[SPC|srbski patriarh]] [[German Đorić|German]] in drugi vladike | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | birth_date = {{birth date|1938|1|7}} | birth_place = [[Bare, Kolašin|Bare]] ([[Kolašin]], [[Zetska banovina]] [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]) | death_date = {{Death date and age|2020|10|30|1938|1|7}} | death_place = [[Podgorica]], [[Črna gora]] | buried = [[Podgoriška stolnica]] ([[Podgorica]], [[Črna gora]] | tomb = [[Podgorica]] (Stolnica Jezusovega vstajenja, [[Črna gora]]) | resting_place_coordinates = 42°26'44.5"N 19°14'53.7"E | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavni|pravoslavec]] | residence = | parents = <br> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] <br>[[Papeški vzhodni inštitut]]<br>[[Univerza v Atenah]] <ref name="Morrison86"/> | motto = | signature = Bishop_Amfilohije_Radović_-_signature.png | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Amfilohij Radović''', rojen kot '''Risto Radović''' ({{lang-sr|Ристо Радовић/Risto Radović}}, [amfilɔ̌xijɛ râːdɔv̞itɕ]<ref>{{cite web|url=https://alchetron.com/Amfilohije-Radovi%C4%87|title=Amfilohije Radović|publisher=Alchetron, The Free Social Encyclopedia|author=|place=|language=en|date=29. november 2024|accessdate=5. november 2025}}</ref> [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]] [[Črnogorci|črnogorskega]] porekla, [[bazilijanci|bazilijanec]] in [[Črnogorsko-primorska metropolija|črnogorsko-primorski]] [[metropolit]]), * [[7. januar]] [[1938]], [[Bare, Kolašin|Bare]] pri [[Kolašin]]u ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]], danes [[Črna gora]]), † [[30. oktober]] [[2020]], [[Podgorica]]. Njegov častni naslov, ki pa ga je v celoti nosil le on, se je glasil: : Mitropolit crnogorsko-primorski, vladika skenderijsko-brdsko-zetski i egzarh pećkog trona. (črnogorsko)<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/mitropolit-amfilohije-radovic/|title=Mitropolit Amfilohije Radović|publisher=Istinomer|author=|place=|language=sr|date=4. december 2020|accessdate=7. september 2026}}</ref><br>Črnogorsko-primorski metropolit, skenderijsko-brdsko-zetski škof in egzarh peškega trona. (slovensko)<br>Metropolitan of Montenegro and the Coastlands, Zetsko-Brdo and Skenderije, and Exarch of the Holy Throne of Peć.<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=27. junij 2014|accessdate=3. september 2026}}</ref> (angleško). == Življenjepis == [[File:Metropolitan Amfilohije as Risto Radović.jpg|thumb|200pc|left|Radović kot mlad študent]] === Poreklo in šolanje === Amfilohij se je rodil na pravoslavni [[Božič]], dne {{OldStyleDate|7. januar|1938|25. december}} kot ''Risto Radović'' v številni družini v [[Bare, Kolašin|Barah]] pri [[Kolašin]]u v Dolnji [[Morača|Morači]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]], danes [[Črna gora]].<ref name="Sistek121122">{{harvnb|Šístek|2011|pp=121–122.}}</ref>{{sfn|Stamatović|1999}}<ref>Morrison, Kenneth (2008). Montenegro: A modern history. I.B.Tauris. pp. 136, 257. ISBN 9780857714879.</ref> Nadživel ga je med drugimi tudi njegov starejši brat Vučina, ki je bil navzoč na njegovem pogrebu 2020, ter je nastopal tudi v dokumentarnem filmu o Amfilohiju z naslovom „Dostojan“.<ref>{{cite web|url=https://redportal.pink.rs/cooltura/1843/dostojan-film-o-amfilohiju-radovicu|title=DOSTOJAN: Film o Amfilohiju Radoviću|publisher=RedTV|author=|place=|language=sr|date=2020|accessdate=5. november 2025}}</ref> Bil je potomec vojvoda Mina Radovića, ki je sodeloval pri zedinjenju plemena Morača s [[Kneževina Črna gora|Kneževino Črno goro]] leta 1820. {{sfn|Stamatović|1999}} Njegov oče je bil Ćiro Radović, mati pa Mileva r. Bakić.<ref>{{cite web|url= https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral |title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref> Osnovno šolanje je končal v domačem [[Samostan Morača|Samostanu Morača]]. Nato se je vpisal v Bogoslovje sv. Sava v Samostanu Rakovica pri Beogradu (kar bi ustrezalo katoliškemu malemu semenišču), ki ga je končal 1962.<ref>{{cite web|url= https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref>{{sfn|Stamatović|1999}}. O svoji nenavadni poti do takorekoč vsiljenega duhovnega poklica pripoveduje on sam takole v eni od svojih ne vedno enakih zgodb: :»V tem kratkem tuzemeljskem življenju sem imel srečo srečevati se z izrednimi ljudmi. Predvsem je bil to moj oče, od katerega so v tistih povojnih časih zahtevali, da naj bo šolnik, ker so komunisti pobili mnogo profesorjev in duhovnikov. On pa je to zavrnil z razlago, da be bo poučeval otrok brezbožništva. To je bil njegov razlog, da ne sprejme poučevanja v osemletni šoli na Morači in zahvaljujoč njemu sem tudi jaz krenil po tej poti. On je to predlagal tudi mojim starejšim bratom, vendar oni tega niso hoteli, jaz pa sem. To ni bilo preprosto. Moral bi iti v Prizren, toda v Kolašinu so mi na vojaškem odseku to prepovedali z besedami: 'Kaj ti bo ta šola, ona je davno propadla, tega boga ni…' Potem so mi določili, da naj grem v mornarico. 'Zakaj?' sem vprašal. 'Moramo te prevzgojiti', so mi odgovorili. Nato sem prišel z očetom v Beograd. In tako greva od Cvetnega trga proti Patrijašiji<ref>S prejšnje osrednje železniške postaje, ki je za časa Aleksandra Vučića izgubila svoj namen – ostala je le klasicistična stavba brez vlakov –, je vodila pot prek Zelenega venca, kjer je Cvetni pijac (Cvetni trg) do Patrijaršije, ki pa je že tik [[Kalemegdan]]a v oddaljenosti kakih treh kilometrov</ref>, a jaz molim k Bogu, da me ne sprejmejo v Bogoslovijo. Ni uslišal moje molitve, sprejeli so me…«<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/svet/ovako-je-govorio-amfilohije-beseda-na-sajmu-knjiga/|title=Ovako je govorio Amfilohije: Beseda na Sajmu knjiga |publisher=nova.rs|author=Ranko Pivljanin|place=|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=5. september 2026}}</ref> Kot semeniščnik je v poznih petdesetih letih prejšnjega stoletja spoznal [[Justin Popović|Justina Popovića]] in občudoval ter si prisvojil njegovo rusofilstvo in nepomirljivo sovražno stališče do sodobne omike.<ref name="Buchenau6667">{{harvnb|Buchenau|2005|pp=66-67.}}<ref/> Istočasno se je posvetil študiju [[klasična filologija|klasične filologije]] na Beograjski univerzi.<ref name=official>Metropolitanate of Montenegro and the Littoral official site: [http://www.mitropolija.com/eparhijski-arhijerej/ Његово Високопреосвештенство Архиепископ Цетињски Митрополит Црногорско-приморски и Егзарх Пећког Трона Амфилохије (Радовић) ''His Eminence Archbishop of Cetinje, Metropolitan of Montenegro and the Littoral and Exarch of the Throne of Peć Amfilohije (Radovic) ''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180606084741/http://www.mitropolija.com/eparhijski-arhijerej/ |date=2018-06-06 }}</ref><ref name="Morrison104"/> Znanje si je nabiral na več evropskih vseučiliščih: v [[Pariz]]u je študiral na ruskem [[Teološki inštitut sv. Sergija, Pariz|Teološkem inštitutu svetega Sergija]], v [[Rim]]u na [[Papeški orientalski inštitut|Papeškem vzhodnem inštitutu]] in je tam tudi magistriral (1965), v [[Bern]]u pa na [[Krščanska katoliška univerza v Švici|Švicarski starokatoliški krščanski univerzi]]<ref name="Buchenau66"/> Podiplomsko šolanje je izpopolnil v Bernu in Rimu, ter nato odšel za sedem let v [[Grčija|Grčijo]], kjer je položil v roke Grkov meniške zaobljube ter sprejel ime „Amfilohij“ ter nato deloval kot jeromonah za Grško pravoslavno Cerkev.<ref name=official/> V Atenah je doktoriral z disertacijo ''„Skrivnost Svete Trojice glede na učenje sv. [[Gregorij Palama|Gregorija Palamskega]]“'' (''„Mystery of the Holy Trinity according to the Teaching of St. Gregory Palamas“'')<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref> Po enoletnem bivanju na gori Atos je odšel za profesorja v Pariz, kjer je poučeval na Pravoslavnem teološkem inštitutu sv. Sergija. 1976 se je vrnil v Jugoslavijo in postal docent, nato pa profesor katehetike na Beograjski teološki fakulteti „Sveti Jovan Bogoslov“.<ref name="Morrison86"/> 2006 je postal izredni profesor na Moskovski teološki akademiji, a 2008 na Teološkem inštitutu pri Beloruski državni univerzi.<ref name=official/> Po vrnitvi v Beograd je bil izvoljen za dekana Bogoslovne fakultete v dveh mandatih.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/mitropolit-amfilohije-radovic/|title=Mitropolit Amfilohije Radović|publisher=Istinomer ili Ispinomer|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=7. maj 2015}}</ref> === Banatski škof (1980-1990) === Maja 1985 je postal škof Banatske pravoslavne škofije s sedežem v [[Vršac|Vršcu]]<ref>{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Amfilohije_(Radovi%C4%87)_of_Montenegro_and_Litoral|title=Amfilohije (Radović) of Montenegro and Literal|publisher=OrthodoxWiki|author=Чръный человек|place=|language=en|date=2014|accessdate=3. september 2026}}</ref>. [[Škofovsko posvečenje]] je prejel 16. junija 1985 v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Beograjski stolnici sv. Mihaela Nadangela]] po rokah [[German Đorić|patriarha Germana]]. Soposvečevalci so bili: črnogorsko-primorski metropolit Danilo, bački škof Nikanor, braničevski Hrizostom, žički Stefan, šumadijski Sava, dalmatinski Nikolaj, timoški Milutin, zvorniško-tuzlanski Vasilij, avstralsko-novozelandski Vasilij, banjaluški Jefrem in mačvanski Danilo. Ustoličen je v Vršcu 21. julija 1985. <ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/zivotopis-mitropolita-crnogorsko-primorskog-amfilohija-1938-2020/|title= Životopis mitropolita crnogorsko-primorskog Amfilohija (1938-2020). Arhiepiskop Cetinjski, Mitropolit Crnogorsko-Primorski i Egzarh svetog trona Pećkog Amfilohije.|publisher=Svetosavlje|author=|place=|language=cg|date=|accessdate=5. september 2026}}</ref> Med škofovanjem v Banatu je imel korekten odnos do katoličanov. Prišel je tudi osebno s spremstvom 14. februarja 1988 na posvetitev novega [[Škofija Zrenjanin|katoliškega zrenjaninskega škofa]] [[László Huzsvár|Huzsvárja]]; prav tako so se za časa njegovega škofovanja za praznike redno obiskovali tako škofje kot duhovniki; ta povezava se je še poglabljala med kratkim škofovanjem njegovega naslednika [[Hrizostom Stolić|Hrizostoma]], ki pa je bil kmalu povišan v Žičo. To starodavno navado je enostransko pretrgal škof [[Nikanor Bogunović|Nikanor]], ki je prepovedal svojim duhovnikom kakršnekoli tovrstne stike.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison134"/><ref name="Morrison104"/> Pri koncu svoje banatske službe pa je – podobno kot v Sloveniji [[Vladimir Dedijer]] ali v Srbiji [[Vuk Drašković]], pa zgodovinar [[Vasilije Krestić]] in pisatelj [[Dobrica Ćosić]] – prišel pod vpliv velesrbskega nacionalzma, čigar glavni nosilec je bil predsednik [[Slobodan Milošević|Milošević]]. K občutku o ogroženosti Srbov je prispevala tudi tajna in zloslutna „Spomenica“ SANU (1986), ki med drugim postavlja Srbe v vlogo nedolžne in od vseh preganjane žrtve z nedokazano trditvijo, da je postala [[Jugoslavija]] srbska grobnica in da jo zato treba razbiti, ter namesto nje ustvariti „Veliko Srbijo“. Tako so šovinisti kmalu tudi Amfilohija uspeli vplesti v dnevno politiko in je začel obtoževati najprej [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliško Cerkev]]: ne sicer v Srbiji, ampak tisto na Hrvaškem, češ da sodeluje pri preganjanju tamkajšnjih Srbov, ki da ga izvaja [[Franjo Tuđman|Tuđmanova]] „ustaška“ oblast.<ref name="Kristo433447">{{cite book|last=Krišto|first=Jure|chapter=The Catholic Church in a Time of Crisis|editor1-last=Ramet|editor1-first=Sabrina P. P.|editor-last=Adamović|editor2-first=Ljubiša S. |title=Beyond Yugoslavia: politics, economics, and culture in a shattered community|xear=1995|publisher=Westview Press|isbna=9780813379531|url=https://books.google.com/books? Id=PyKoAAAAIAAJ&q=Amfilohije+Radovic|pages=433, 447}} „accusation of Croats and the Roman Catholic Church of allegedly endangering the Serb people in Croatia. Many Serbian intellectuals became involved in this anti-Catholic propagand, but the names of Vasilije Krestic, historian, Dobrica Cosic, writer, and Amfilohije Radovic, Orthodox bishop from Banat stand out.“ </ref> 1990 je postal Amfilohij eden od vidnejših kandidatov za patriarha SPC. Podporo mu je dajal tudi predsednik Milošević.<ref name="Perica143144"/> Ni pa prejel zadostnega števila glasov in se tako ni mogel uvrstiti med tri vodilne škofe, od katerih bo potem eden izvoljen z žrebom.<ref name="Sistek121122"/><ref name="Perica143144">{{harvnb|Perica|2002|pp=143-144}}</ref> == Črnogorski metropolit (1990 – 2020) == [[File:04 04 2008 Mitropolit Amfilohije B&W -potpisana-s.JPG|200px|thumb|right|<center>Črnogorski metropolit Amfilohij leta 2008]]</center> === Ustoličenje med protesti === Nekaj dni pozenje se je odpovedal stari škof [[Danilo Dajković]] svoji službi in tako je bil v decembru 1990 kot njegov naslednik in metropolit Črnogrsko-primorske metropolije izvoljen Amfilohij; to službo je opravljal z versko-političnim hrupom vse do svoje smrti.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison134"/><ref name="Sistek121122">{{harvnb|Šístek|2011|pp=121-122. }}</ref> Med opaženimi gosti ob njegovem ustoličenju so bili pesnik [[Matija Bečković]], [[Novak Kilibarda]] in zgoraj omenjeni Radovan Karadžić. <ref name="Morrison134"/> Med visoko rangiranimi srbskimi nacionalisti v [[SR Črna gora|Črni gori]] je njegova izvolitev sprožila val navdušenja.<ref name="Sistek121"/> Med domačimi [[Črnogorci]] pa so decembra 1990 na [[Cetinje|Cetinju]] zoper njegovo izvolitev izbruhnili protesti, saj je bil znan – čeprav tudi sam Črnogorec – da kot Posrbljenec oporeka Črnogorcem poseben jezik, cerkveno samostojnost in lastno državnost. Zato so mu očitali tudi pregovor: „Gori Poturice od Turaka“ („Hujši so Poturice od Turkov) v smislu, da je on kot posrbljeni Črnogorec hujši od pravih Srbov.<ref name="Sistek123"/><ref>{{cite web|url= https://www.academia.edu/65525742/The_Serbian_Proverb_Poturica_gori_od_Tur%C4%8Dina_A_Turk_Convert_Is_Worse_Than_a_Turk_Stigmatizer_and_Figure_of_Speech |title= The Serbian Proverb Poturica gori od Turčina (A Turk-Convert Is Worse Than a Turk). Stigmatizer and Figure of Speech.|publisher=academia.edu|author=Marija Mandić|place=|language=en|date=2021|accessdate=6. september 2026}}</ref> Amfilohij je bil izvoljen decembra, umeščen pa 30. decembra 1990 v [[Samostan Cetinje|Cetinjskem samostanu]]. <ref>[https://mitropolija.com/mitropoli-crnogorsko-primorski/ АМФИЛОХИЈЕ АРХИЕПИСКОП ЦЕТИЊСКИ, МИТРОПОЛИТ ЦРНОГОРСКО-ПРИМОРСКИ И ЕГЗАРХ СВЕТОГ ТРОНА ПЕЋКОГ]</ref> === Delovanje === SPC v Črni gori se je okrepila v času [[Padec komunizma|Padca komunizma 1989]] kot edina duhovna, pa tudi politična sila, ki je obstajala neokrnjena kljub [[Razpad Jugoslavije|Razpadu Jugoslavije]].<ref name="Morrison8688">{{harvnb|Morrison|2018|pp=86, 88.}} <ref name="Morrison135"/><ref name="Morrison104"/> Ko je postal metropolit, je Amfilohij takoj začel načrtno graditi nove cerkve in samostane, ter obnavljati stare cerkvene stavbe. <ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison104105"/>{{harvnb|Morrison|2015|pp=104-105.}}</ref> V tem obdobju so ljudje množično začeli iskati [[duhovnost]], pa je naraščalo števio vernikov pri svetih obredih, prejema krstov in drugih zakramentov, a oglašali so se tudi novi duhovni poklici med duhovniki, menihi in nunami, saj je prenehal polstoletni pritisk brezbožne [[ZKJ|komunistične partije]], ki je dotlej imela v Črni gori odločilen vpliv, morebiti največjega od vseh jugoslovanskih republik.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison135"/><ref name="Morrison105"/> Za pokristjanjevanje razkristjanjenih Črnogorcev se je Amfilohij posluževal tudi procesij z [[relikvija|relikvijami]] blaženega [[Vasilij Ostroški|Vasilija Ostroškega]], ki so jih pošiljali tudi v druge samostane. Poudarjal je češčenje žrtev taborišč, takoimenovanih mučencev, ki so umrli v [[Jasenovac|Jasenovcu]] med Drugo svetovno vojno in s tem netil sovraštvo do katoliških Hrvatov, saj ni bilo omenjano, da so imeli tam od ustaškega režima tudi Hrvatje in Judje svoje žrtve in da so bile podobne žrtve katoličanov tudi po Srbiji.<ref name="Morrison134"/> Delal je tudi za rehabilitacijo in kanonizacijo spornega pravoslavnega škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] kot mučenca, ki je bil sicer zaprt v [[Dachau|Dachauvu]], vendar je bil znan ne le kot antikomunist in antikatolik, ampak tudi kot zagrizen antisemit in občudovalec [[Hitler]]jevega nacizma, ki ga je – ne brez podlage – primerjal s srbskim [[svetosavje]]m.<ref name="Byford72791001581592111">{{harvnb|Byford|2008|pp=72.79.100.158.159.211.}} </ref> Na Cetinju je odprl Amfilohij novo bogoslovje, založbo „Svetigora“ ter radijsko postajo „Radio Svetigora“. <ref name="Morrison86">{{harvnb|Morrison|2018|p=86.}}</ref> Glavni nadzornik vseh teh ustanov je bil sam Amfilohij. <ref name="Buchenau800"/> 1992 je pokrenil mesečnik svoje metropolije ''„Svetigora“ '', ki izhaja še sedaj (2026). 1998 je odprl radijsko postajo na državni ravni z istim imenom – „Svetigora“. Na začetku so bili odnosi z oblastmi sprejemljivi in predsednikom [[Milo Đukanović|Milom Đukanovićem]] dokaj dobri, vendar so se zaostrovali do prave sovražnosti. Med drugim je želel uvesti v šole tudi verouk. <ref žname="Morrison8687">{{harvnb|Morrison|2018|pp=86.87}}</ref> Za časa njegovega škofovanja je bilo zgrajenih ali obnovljenih več kot 567 cerkva in samostanov. <ref>{{cite book|url=https://books.google.com/book3?id=eCa8MwEACAAJ|title=Obnova i gradnja manastira i hramova u Crnoj Gori: ljetopis obnove, sanacije, rekonstrukcije i izgradnje u Mitropoliji Crnogorsko-primorskoj: 1990-2010|publisher=Mitropolija Crnogorsko-primorska|author=Jovan B. Markuš|place=|language=sr|date=2010|accessdate=31. avgust 2026}}</ref>Spodbudil je po zgledu katoliške »Karitas« v več črnogorskih mestih [[dnevna kuhinja|dnevne kuhinje]], kjer se je prehranjevalo čez 600 najbolj ranljivih družin z vsakdanjim toplim obrokom; tudi število prejemnikov enkratne pomoči v živežu je bilo veliko.<ref>[https://www.novosti.rs/vesti/planeta.300.html:830036-Topli-obrok-uz-blagoslov-Mitropolija-crnogorsko-primorska-pomaze-i-hrani-nevoljnike-u-svoje-cetiri-narodne-kuhinje Topli obrok uz blagoslov: Mitropolija crnogorsko-primorska pomaže i hrani nevoljnike u svoje četiri narodne kuhinje], Večernje novosti (2019) </ref> === Protestne »litije« === [[File:Protest in Podgorica, Jan 2020.jpg|thumb|200px|right| „Protestne litije“ pred [[Podgoriška stolnica|Podgoriško stolnico]] [[26. januar|26. januarja]] [[2020]] ]] Novi zakon o verskih skupnostih je konec decembra 2019 [[de jure]] prenesel lastništvo nad cerkvenim premoženjem, ki si ga je od 1920 prilastila na novo ustanovljena SPC, na črnogorsko državo.<ref>{{cite news|url=https://www.nytimes.com/reuters/2019/12/26/world/europe/26reuters-montenetro-protest.html|title=Serbs Protest in Montenegro Ahead of Vote on Religious Law|agency=Reuters|date=26. december 2019|work=The New York Times|access-date=5. januar 2020|language=en-US|issn=0362-4331}}</ref> Amfilohij je takrat takorekoč pobesnel in nahujskal Srbe na množične proteste, češ da je s tem državnim napadom na cerkveno premoženje ustvarjena brezzakonita družba; pozivu so sledile množične cestne litije ali procesije in zapore prometnic, pa tudi včasih grobo posredovanje policije in zaporne kazni za nekatere udeležence, časnikarje in cerkvenjake; pretepen naj bi bil tudi Amfilohijev posrednik in škofo-vikar budimljansko-nikšički [[Metodij Ostojić|Metodij]] (*1976), ki je bil prepeljan na zdravljenje v beograjsko [[VMA]], kjer so temu dogodku mediji še napihnili.</ref>{{cite web|url=https://balkaninsight.com/2019/06/14/montenegros-attack-on-church-property-will-create-lawless-society/|title=Montenegro’s Attack on church Property Will Create Lawless Society|date=14. junij 2019|website=Balkan Insight|language=en-US|access-date=5. Januar 2020}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/444908/Episkop –Metodije-posle-prebijanja-u-Crnoj-Gori-hospitalizovan-na-VMA|website=Politika Online|access-date=20. Januar 2020}}</ref> 29. decembra 2019 je Škofovski sinod SPC v Črni gori izobčil predsednika Mila Đukanovića in njegovo vlado, ki je prinesla ta sporni zakon o verski svobodi, ki pa je pravzaprav izenačil vse verske skupnosti, podobno kot drugod po svetu v demokratičnih državah. SPC pa je hotela ohraniti svoje prigrabljene privilegije.<ref>[https://web.archive.org/web/20230408102238/https://www.b92.net/info/vesti/index.php? yyyy=2019&mm=12%E2%85%86=29&nav_category=167&nav_id=1636336&version=amp Episkopski savet: Milo i poslanici izopšteni iz SPC], B92</ref> Amfilohij je kljub prepovedi množičnega zbiranja od strani Zdravstvenega ministrstva zaradi sočasnega izbruha koronine pandemije nadaljeval in še naprej vodil množične proteste; glavni povod za to je bilo omenjeno sprejetje zakona, po katerem se stanje cerkvenega premoženja vrača v status quo pred letom 1920, ko je to bilo državna črnogorska lastnina. Amfilohij je to začel konec 2019, nadaljeval pa z nezmanjšanim zagonom tudi v letu korone 2020, ko še ni bilo cepiva in je bila lahko vsaka okužba usodna. Protesniki so po celi Črni gori jemali iz cerkva bandere, svete ikone in križe, ki so jih nosili v protestnih procesijah za dosego določenih političnih ciljev: ne le, da bi odstavili sporni zakon, ampak tudi oblast, ki ga je sprejela. Oporečniški politično-cerkveni shodi so se nadaljevali vse do avgusta 2020, seveda ne upoštevajoč zdravstvenih previdnostnih ukrepov ampak njim navkljub v organizaciji srbskega metropolitanskega vodstva in navadno tudi pod osebnim Amfilohijevim vodenjem. <ref>{{cite web|url=http://www.politika.rs/sccc/clanak/449003/Nastavljene-litije-sirom-Crne-Gore|title=Настављљене литије широм Црне Горе|website=Politika Online|access-date=2. marec 2020}}</ref> Amfilohij je torej od začetka 2020 vodil množične proteste, kjer kljub prepovedi zbiranja ob izbruhu pandemije korone niso upoštevali nobenih zdravstvenih predpisov in priporočil; udeleženci niso nosili niti varnostnih krink niti se držali potrebne razdalje. Poleg tega so v cerkvah tudi o [[Velika noč |velikonočnih praznikih ]] nadaljevali obhajanje večjega števila vernikov po starodavni vzhodni praksi z isto žličko; ne čudi, da se je končno okužil tudi on sam, ki je prepričeval svojo okolico, da korone ni, ampak da je to zahodna [[teorija zarote]]. Najprej je bolezen tajil prek videa ter se je nato zdravil v domači oskrbi in šele po pozitivnem testu na covid-19 je 7. oktobra privolil, da ga sprejmejo v bolnišnico. Kljub temu, da so mu srbske oblasti ponujale zdravljenje v najsodobnejši tovrstni bolnici, je ostal „doma in delil usodo drugih Črnogorcev“. <ref>{{cite web|url=https://www.bild.de/lgbt/2020/lgbt/serbisch-orthodoxe-kirche-homophober-kirchenfuehrer-an-corona-gestorben-73674488.bild.html|title= Serbisch-orthodoxe Kirche:Homophober Kirchenführer an Corona gestorben|publisher=Bild.de|author=Marco Schenk|place=|language=de|date=30. oktober 2020|accessdate=4. november 2025}}</ref> Čeprav sta imela na začetku veliko skupnih točk in sta takorekoč sodelovala, so se kmalu začele kazati vedno večje razpoke. Prvič se je tokrat Amfilohij celo spustil neposredno v ostro volilno kampanjo zoper Đukanovića skupaj s svojimi verskimi in civilnimi fanatičnimi somišljeniki prav v nasprotovanju novemu spornemu »Zakonu o verski svobodi«, ki je pravzaparav enakopravno obravnaval vse črnogorske verske skupnosti. Septembra 2020 je tako na predsedniških volitvah bil Đukanović poražen, izvoljen pa z novo parlamentarno večino Amfilohijev somišljenik [[Zdravko Krivokapić]], ki je napovedal, da bo odpravil sporni zakon.<ref>[https=//www.vijesti.me/vijesti/politika/471639/dio-poslanika-df-a-nije-prisustvovao-ntoniranju-himne Objavili dokument: Poslanici tri koalicije podržali Krivokapića za mandatara], Vijesti, 23. september 2020</ref> == Bolezen, smrt in pogreb == [[File:Свјетлопис гроба митрополита Амфилохија у Саборном храму у Подгорици4.jpg|thumb|right|200px|Amfilohijev grob v [[kripta|kripti]] [[Podgoriška stolnica|Podgoriške stolnice]] ]] Amfilohij je nadaljeval srečanja s cerkvenimi in civilnimi posamezniki, pa tudi z večjimi ali manjšimi skupinami, češ da korana ne obstaja in da je to teorija zarote. Zato ni čudno, da se je ob teh številnih stikih tudi sam okužil. 7. oktobra 2020 se je počutil zelo utrujenega in izčrpanega. Čeprav je sam razglašal, da covid-19 sploh ne obstaja in da je to še ena zahodna teorija zarote, so ga končno le pregovorili, da se je dal testirati in sicer se je test pokazal pozitiven. Prek videa pa je s šibkim glasom tajil kakršnokoli bolezen, češ da je samo utrujen in da se bo še vzpenjal na Lovčen, ko si opomore. Bolezenski znaki pa so vedno bolj prihajali do izraza in ga prisilili k iskanju zdravniške pomoči. Najprej ni hotel v bolnišnico in se je zdravil kar doma. 7. oktobra 2020 je bil pozitiven na korono.<ref>{{cite web|url=https://www.nytimes.com/2020/10/07/world/montenegros-most-prominent-cleric-has-tested-positive.html|title=Montenegro’s most prominent cleric has tested positive|work=[[The New York Times]]|date=7. oktober 2020|accessdate=31. avgust 2026}}</ref> Zdelo se je, da gre na boljše in 20. oktobra je bil test negativen. Po mnenju zdravstvene službe pa so koronini testi samo 90% zanesljivi in zato na rezultate ni mogoče prisegati z gotovostjo. Zdravje pa se mu je hitro slabšalo ter je vedno težje dihal. Voditeljica Pljučnega oddelka v podgoriški bolnici [[Jelena Borovinić]] je ugotovila, da je njegovo zdravje ogroženo ter „ga je dala na umetno prezračevanje“ („was placed in the mode of invasive ventilation“). Hudo okuženi je imel obe pljučni krili zaradi [[pljučnica|pljučnice]] in koroninih zapletov ter je po prejemu [[sveta evharistija|svetegao obhajila]] umrl 30. oktobra 2020 ob 8:20 star 82 let.<ref>{{cite web|url=http://rs.n1info.com/Region/a666432/Preminuo-mitropolit-Amfilohije.html|title=Preminuo mitropolit Amfilohije|publisher=N1|date=30. oktober 2020|accessdate=30. oktober 2020|archive-date=2020-11-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20201129081356/http://rs.n1info.com/Region/a666432/Preminuo-mitropolit-Amfilohije.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=https://nova.rs|title=Ovako je govorio Amfilohije: Beseda na Sajmu knjiga |publisher=nova.rs|author=|place=|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=5. september 2026}}</ref> Srbski ambasador v Črni gori [[Vladimir Božović]] je potrdil, da je srbska vlada ponudila Amfilohiju zdravljenje v najsodobnejši tovrstni bolnici v beograjski [[Batajnica|Batajnici]], vendar je vladika odklonil, češ da bo ostal doma in delil usodo drugih sonarodnjakov. Po njegovi želji so ga pokopali v kripto [[Podgoriška stolnica|Podgoriške stolnice]] Jezusovega vstajenja v grobnico, ki si jo je pripravil že za življenja. Svojo knjižnico, ki obsega nekaj tisoč knjig, je podaril srednjeveškem [[Samostan Stanjevići|Samostanu Stanjevići]].<ref>[https://www.slobodnaevropa.org/a/30903460.html Mitropolit negativan na korona virus, Srbija nudila liječenje], Radio Slobodna Evropa, 20. oktober 2020</ref> Kljub prepovedi zbiranja zaradi širjenja koronavirusa so se zbrali pred Podgoriško stolnico na tisoče vernikov, saj jih je k množičnemu zbiranju spodbujal že dolge mesece prav pokojnik. Pogrebne maše so se udeležili številni pravoslavni cerkveni poglavarji in politiki iz Črne gore in sosednjih dežel kot tudi njegov prijatelj pesnik [[Matija Bećković]], ki mu je spesnil prigodno žalostinko. <ref>[https://www.vijesti.me/vijesti/drustvo/482571/sahranjen-mitropolit-crnogorsko-primorski-amfilohije Sahranjen mitropolit crnogorsko-primorski Amfilohije], Vijesti, 1. november 2020</ref><ref>[https://www.nedeljnik.rs/uzivo-sahrana-mitropolita/ Sahranjen mitropolit Amfilohije: Kako se od „Đeda“ oprostila Crna Gora (a i Srbija)], Nedeljnik, 1. november 2020</ref>. V sožalnem telegramu je beograjski mufti [[Mustafa Jusufspahić]] izrazil spoštovanje do pokojnika in omenil, da so med majskimi protesti 2004 – ko je Kosovo enostransko razglasilo neodvisnosti – srbski huligani napadli in hoteli zažgati [[Mošeja Bajrakli, Beograd|Mošejo Bajrakli]]; tedaj se je le metropolit Amfilohij postavil pred podivjano drhal in obvaroval ta hram, „ter branil dobro od hudega v nas vseh“ („defending good from evil in all of us“). <ref>[https://www.vijesti.me/vijesti/drustvo/482431/muftija-mustafa-jusuf-kada-su-huligani-palili-nasu-dzamiju-hrabri-mitropolit-je-stao-ispred-mase-da-je-brani Muftija Mustafa Jusufspahić: Kada su huligani palili našu džamiju, hrabri mitropolit je stao ispred mase da je brani], Vijesti, 31. oktober 2020</ref> Vlada je odklonila predlog glede državnega dneva žalovanja, vendar so to storile posamezne krajevne skupnosti in občine. Ko se je ob pogrebnih slovesnostih gnetla večtisočglava množica, so le redki od cerkvenih ali civilnih dostojanstvenikov nosili obvezne krinke ali se držali varnostne razdalje. Srbskemu predsedniku – ki je imel v Amfilohiju zaradi Kosova nepomirljivega nasprotnika – so prepovedali govor. Med večurno žalno slovesnostjo je zanesljivo nosil krinko podgoriški katoliški župnik, ki pa ni mogel stran od množice. Po pogrebu je on sicer bil negativen na koroninem testu, vendar je prinesel virus v svojo skupnost in tako so se okužili vsi njegovi kolegi – eden od njih je skoraj umrl. Okužile pa so se tudi tamkajšnje redovnice, ki skrbijo za vzdrževanje cerkvenih prostorov in za gospodinjstvo podgoriške redovne skupnosti. O tem so mediji pa mediji popolnoma molčali, kakor tudi o mnogih okužbah tudi s smrtnim izidom zaradi zanemarjanja nujnih zdravstvenih previdnostnih ukrepov. Pogrebne slovesnosti je vodil 1. novembra 2020 srbski patriarh Irenej, ki se je tudi okužil. 4. novembra 2020 je bil pozitiven na testu za COVID-19, potem ko se je udeležil pogreba od korone umrlega Amfilohija.<ref name=openfuneral /><ref>{{cite web |title=Serbian Orthodox Church head tests positive for coronavirus |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a668422/Serbian-Orthodox-Church-head-tests-positive-for-coronavirus.html |website=rs.n1info.com |date=4 November 2020 |access-date=20 November 2020 |archive-date=28 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201128062010/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a668422/Serbian-Orthodox-Church-head-tests-positive-for-coronavirus.html |url-status=dead }}</ref>Velika množica na Amfilohijevem pogrebu ni upoštevala socialne distance ali nosila mask, Amfilohijeva krsta pa je bila vrh vsega med obredom odprta in mnogi so okuženo truplo celo poljubljali – matere pa so k njemu dvigovale svoje otroke.<ref name="openfuneral">{{Cite web|url= https://www.cnn.com/2020/11/20/europe/serbian-orthodox-church-patriarch-irinej-dies-covid-19-intl/index.html |title=Church patriarch dies from Covid-19 after leading open-casket funeral of bishop killed by the virus|first1=Martin|last1=Goillandeau |first2=Kara|last2=Fox |website=CNN|date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref><ref name="bbc2011">{{cite news |title=Covid-19: Serbian Orthodox Patriarch Irinej dies |work=BBC News |date=20 November 2020 |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-55013132 |access-date=20 November 2020}}</ref> Srbski patriarh Irenej pa se je med pogrebom okužil in se nato vrnil v Beograd, kjer so ga takoj sprejeli na zdravljenje. 14. novembra je bilo objavljeno, da je njegovo zdravstveno stanje "stabilno in pod nadzorom med zdravljenjem" v vojaški bolnišnici za COVID na Karaburmi v Beogradu, a že 19. novembra je bil intubiran.<ref>{{cite web |title=Military hospital says Serbian church head well |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a672087/Military-hospital-says-Serbian-church-head-well.html |website=rs.n1info.com |date=14 November 2020 |access-date=20 November 2020 |archive-date=14 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201114192218/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a672087/Military-hospital-says-Serbian-church-head-well.html |url-status=dead }}</ref><ref name="bbc2011"/> Nekateri mediji so že poročali, da je Irenej umrl; Srbska pravoslavna cerkev pa je izdala izjavo, v kateri je te trditve ovrgla, vendar je dejala, da se Irinejevo zdravstveno stanje slabša.<ref>{{cite news|url = https://www.b92.net/eng/news/society.php?yyyy=2020&mm=11&dd=19&nav_id=109720 |title = The condition of the Patriarch is difficult; SPC issued a statement|work = [[B92]]|date = 19 November 2020|access-date = 19 November 2020}}</ref> Nekateri tiskovni prestavnii so še vedno vztrajali, da so novico o Irenejevi smrti potrdili ugledni viri.<ref name="nova.rs">{{cite web |title=Zvanični izvori: Patrijarh živ, u teškom stanju |url=https://nova.rs/vesti/drustvo/patrijarh-irinej-u-teskom-stanju/ |website=nova.rs |date=19 November 2020 |access-date=20 November 2020}}</ref>Irenejeva smrt je bila uradno objavljena 20. novembra ob 7.07 po srednjeevropskem času.<ref name="spc2011">{{cite web |title=Serbian Patriarch Irinej reposed in the Lord |url=http://www.spc.rs/eng/serbian_patriarch_irinej_reposed_lord |website=spc.rs |access-date=20 November 2020 |archive-date=20 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201120114149/http://www.spc.rs/eng/serbian_patriarch_irinej_reposed_lord |url-status=dead }}</ref><ref name="reuters1">{{cite news |title=Patriarch of Serbian Orthodox Church dies of coronavirus |url=https://www.reuters.com/article/serbia-patriarch-death/patriarch-of-serbian-orthodox-church-dies-due-to-coronavirus-idINKBN2800LP |website=reuters.com |date=20 November 2020 |access-date=20 November 2020|last1=Vasovic |first1=Aleksandar }}</ref><ref name="bbc2011"/> Istega dne sta razglasili tridnevno žalovanje po njegovi smrti tako srbska vlada kot vlada Republike Srbske. V bližnji časovni oddaljenosti sta torej okužbi korone podlegla kar dva najpomembnejša srbska cerkvena dostojanstvenika. Nasprotniki so omenjali Amfilohijeve izjave, da ni korone: „Amfilohije kaže: ’Nema korone’! Korona kaže: ’Nema Amfilohija!’“<ref name="condolences">{{cite web |title=Three-day mourning in Serbia, RS, Budva over SPC Patriarch's death; condolences |url=http://rs.n1info.com/English/NEWS/a674371/Three-day-mourning-in-Serbia-after-SPC-Patriarch-s-death.html |website=rs.n1info.com |access-date=20 November 2020 |archive-date=20 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201120122859/http://rs.n1info.com/English/NEWS/a674371/Three-day-mourning-in-Serbia-after-SPC-Patriarch-s-death.html |url-status=dead }}</ref> == Ocena == [[File:Predstavnici SPC na obeležavanju 70. godišnjice Novosadske racije (2).JPG|200px|thumb|right|Spredaj: Metropoliti [[Vasilij Kačavenda|Kačavenda]] (v rdečem, levo), [[Amfilohij Radović|Amfilohij]] (v belem, sredi) in [[Porfirij Perić|patriarh Porfirij]] (v rdečem, desno) ]] === Vsestranski izobraženec, vendar ozek rusofil === Amfilohij je bil zelo izobražen, pa je temeljito splošno in teološko izobrazbo zahteval tudi od svojih bogoslovcev. Bil pa je znan tudi kot mnogojezičnež. Tekoče je govoril [[srbščina|srbsko]], [[italijanščina|italijansko]], [[nemščina|nemško]], [[francoščina|francosko]], [[grščina|grško]] in [[ruščina|rusko]] {{sfn|Stamatović|1999}}, uporabljal pa je lahko brez težav tudi [[staroslovanščina|staroslovanščino]], [[stara grščina|staro grščino]] in [[latinščina|latinščino]]. <ref name="politika.rs">{{cite web|url=http://www.politika.rs/scc/clanak/465598/Ko-je-bio-mitropolit-Amfilohije-vladik-koji-nikog-nije –ostavljao-ravnodusnim|title=Ко је био митрополит Амфилохије – владика који никог није остављао равнодушним|publisher=Politika Online|author=|place=Beograd|language=sr|date=30. oktober 2020|accessdate=31. avgust 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://slobodnahercegovina.com/na-danasnji-dan-rodjen-je-mitropolit-amfilohije/|title= „На данашњи дан рођен је Митрополит Амфилохије“|publisher=Слободна Херцеговина|author=|place=|language=sr|date=30. oktober 2020|accessdate=31. avgust 2026}}</ref> Bil je vpliven član „Združenja književnikov Srbije“, pa tudi „Združenja književnikov Črne gore“. {{sfn|Stamatović|1999}} Neprikrito je nastopal kot vidni zagovornik rusofilstva in velesrbstva, njegovega kosovskega mita in je brez pomisleka samega sebe razglašal za srbskega četnika in nacionalista.<ref name="Morrison104"/><ref name="Sistek 121">{{harvnb|Šístek|2011|p=121}}</ref> To je potekalo v popolnem soglasju s porastjo srbskega nacionalizma, ki ga je spodbujala vplivna in agresivna politika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]]; SPC je še prednjačila v spodbujanju nacionalne nestrpnosti med srbskim prebivalstvom v raznih jugoslovanskih republikah. V Črni gori je tako korenito smer predstavljala prav Amfilohijeva osebnost.<ref name="Morrison86"/><ref name="Morrison104"/>Večina pravoslavnih škofov je takrat podpirala zamisel o Veliki Srbiji, ki naj bi nadomestila Titovo Novo Jugoslavijo; v njej naj bi prek etničnega čiščenja Srbom sovražnih narodov živeli vsi „osvobojeni“ in „etnično očiščeni“ Srbi, kar bi po prvotnih radikalnih načrtih zajemalo prostor celotne Jugoslavije; glede na poznejše hude vojaške poraze začenši z izgubo Slovenije pa bi se zadovoljili „samo z manjšim področjem“ z zahodno mejo Virovitica-Karlovac-Karlobag, medtem ko bi na jugovzhodu mejili na Makedonijo. Amfilohijeve izjave glede Kosova so pozivale na nepomirljiv boj proti katoliškemu in protestantskemu Zahodu, kakor tudi muslimanskemu Vzhodu, češ da so vsi skupaj „nezdrav veter, ki hoče neprestano ugaševati to sveto luč“, ki se imenuje Srbija („an insane wind trying ceaselessly to extinguish this sacred lamp“, defined as Serbia).<ref name="MacDonald243"/>{{citebook|last=MacDonald|first=David Bruce|chapter=The importance of Being European: Narratives of East and West in Serbian and Croatian Nationalism|editor1-frst=Ireneusz Paweł|editor2-first=Andrzej Marcin|title=Multiplicity of nationalism in contemporary Europe|year=2010|publisher=Rowman & Littlefield|isbn=97807391239123072|chapter-urla=https://books.google.com/books?id=jquJ8M|WGYC&q=Islam+Amfilohije+Radovic&pg=PA243|pages=243}}</ref> Res je sicer, da je v besedah svoje ideje povezoval s krščansko ljubeznijo in poudarjal, da je njegovo orožje le v besedah; krvavi dogodki, ki so tem besedam sledili, pa so pokazali, da so bojeviteži raznih barv te nestrpnosti razumevali čisto konkretno in nekrščansko. Ne le v teoriji, marveč tudi z orožjem v roki, so se novodobni teologi SPC zoperstavljali svojim starejšim kolegom, ki so nahajali neki »modus vivendi« s komunističnim jugoslovanskim sistemom. <ref name="Buchenau7879">{{harvnb|Buchenau|2005|pp=78.79}}</ref> Bode v oči Amfilohijev [[sovražni govor]] zoper [[katolištvo|katoliške]] [[Hrvati|Hrvate]] in [[islam|muslimanske]] [[Bošnjaki|Bošnjake]], ki ne vsebuje niti trohice sicer v besedah zelo glasno in stalno oznanjevane krščanske ljubezni.<ref name="Carmichael32''>{{cite book|last=Carmichael|first=Cathie|title=Ethnic cleansing in the Balkans= nationalism and the destruction of tradition|year 2003|publisher=Routledge|isbn=9781134479535|url=https://books.google.com/books?id=yb=RI4KwwdIC&q=anti+Islam+A,fočpjoke+Radpvoc&pq=PT62|pages=32}}</ref><ref name="Velikonja163"/> V letu 1992, ko je bila na vrhuncu srbsko-črnogorska agresija na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino spremljana z neizprosnim etničnim čiščenjem, tega visoki srbski cerkveni dostojanstveniki niso brzdali ali obsojali (kar bi bilo v skladu z evangeljskim naukom o krščanski ljubezni), temveč so poseganja vojaških, pa tudi polvojaških formacij, skupaj z Amfilohijem še podžigali. Nekaj vsakdnjega je postalo požiganje katoliških ali muslimanskih verskih stavb, pa tudi sovražni govor zoper „neprijateljske“ Bošnjake, Hrvate in Albance (Kosovarje). Vso krivdo za vojne zločine je visoki srbski kler valil s svojih sonarodnjakov na genocidne težnje, ki naj bi jih spodbujal s teorijami zarote nihče drug kot [[Vatikan]], pa seveda celoten Zahod.<ref name="Sells65">{{cite book|last=Sells|first=Michael A. |title=The bridge betrayed: Religion and genocide in Bosnia|year=1996|publisher?University of California Press|isbne=9780520922099|url=https://books.google.com/books?id=FadxZ6F2uEAC&q=anti+Islam+Amfilohije+Radovic&pg=PA65|pages=65}}</ref> V zgodnjih 90-ih letih sta pravoslavna škofa izobraženi Amfilohij in sporni [[Vasilij Kačavenda|Kačavenda]] hujskaško poglabljala verske in narodnostne razlike med jugoslovanskimi narodi pod pretvezo, da so se vsi oni zarotili zoper SPC in da se Srbi morajo braniti, saj so od vsepovsod ogroženi. Tozadevni pomirjevalni poskusi [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanskega]] [[Alojzij Šuštar|Šuštarja]] in [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Franc Perko|Perka]] so bili neuspešni in so se razbili ob zidu popolnega nerazumevanja in nacionalistične blaznosti, v kateri so pravoslavni cerkveni krogi prednjačili.<ref name="LittleSwearer14">{{cite book|last1=Little|first1=David|last2=Swearer|first2=Donald|chapter=Introduction|editor1-last=Little|editor1-first=David|editor2-last=Swearer|editor2-first=Donald K. |title=Religion and Nationalism in Iraq: A Comparative Perspective|year=2006|publisher=Harvard University Press|isbn=9780945454410|url=https://books.google.com/books?id=E1rXAAAAMAAJ&q=Amfilohije+Radovic|pages=14}}</ref> Amfilohij je trdil, da je »naravno okolje« Srbov le v »pravoslavnem vzhodnem krščanstvu« in da se zato morajo bojevati ne le zoper katoliški in protestantski Zahod, ampak tudi zoper islam. Da bi agresivnost opravičeval, je v zvezi s tem zatrjeval, da »brez smrti ne more biti vstajenja«, kar je sicer točno, vendar v tej zvezi zavajajoč sofizem. Iz evangelija sledi namreč, da Kristus ni žrtvoval drugih, ampak samega sebe. Poleg tega pa se ni daroval za zemeljsko, ampak za nebeško kraljestvo, ki pripada vsem ljudem. Sveto pismo da jasno vedeti, da Božje kraljestvo ni pozemeljske, ampak duhovne narave in da ga ni treba braniti z zemeljskim orožjem; toliko manj pa voditi osvajalno vojno pod pretvezo širjenja Božjega kraljestva.<ref>Janezov evangelij 18,36s</ref> Vrh tega veže kristjana in tudi cerkvenega dostojanstvenika zapoved ljubezni do sovražnikov<ref>»Če kdo pravi: 'Ljubim Boga', pa sovraži svojega brata, je lažnivec« 1 Jn 4,20</ref>.V zvezi s to nedoslednostjo med krščanskim naukom o ljubezni in metropolitovim spodbujanjem ene strani v bratomorni državljanski vojni je lažje dojeti, čemu so ga nasprotniki zmerjali s satanom.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/214320/dok_je_buktio_rat_u_bosni_1993_godine_cetinjani_su_ovako_dochekali_amfilohija_risto_sotono_video.html|title=DOK JE BUKTIO RAT U BOSNI 1993. GODINE, CETINJANI SU OVAKO DOČEKALI AMFILOHIJA: 'Risto sotono...' (VIDEO)|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=|language=bs|date=4. september 2021|accessdate=5. november 2025}}</ref><ref name="Heinrich150">{{cite book|last=Heinrich|first=Hans-Georg|chapter=Towards a Cultural Theory of Transition: The Strange Architecture of Post-Communist Societies|editor1-last=Heinrich|editor1-first=Hans-Georg|title=Institution Building in the New Democracies. Studies in Post-Post-Communism|year=1999|publisher=Collegium Budapest/Institute for Advanced Studies|isbn=9789638463913|urla=https://books.google.com/books?id=Qh4kAQAAIAAJ&q=According+to+the+Serbian+patriarch+Amfilohije+Radovic%2C+the+%22natural+space%22+for+the+Serbian+people+is+the+orthodox+East.+And+it+must+fight+against+the+Catholic+and+Protestant+West%2C+as+well+as+against+Islam%3A+%22without+death+there+will+be+no+resurrection%22. |pages=150}} „According to the Serbian patriarch Amfilohije Radovic, the „natural space“ forthe Serbian people is the Orthodox East. And it must fight against the Catholic and Protestant West, as well as against Islam: „without death there will be no resurrection“. </ref> Široka javnost je v njem prepoznala eno od najbolj spornih osebnosti SPC.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs|title=Mitropolit Amfilohije Radović|publisher=Istinomer|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=7. maj 2015}}</ref> Posebej pa so ga imeli v želodcu Črnogorci, ki niso pohodili svoje slavne zgodovine in narodnosti. Ko je leta 1993 besnela vojna v Bosni, so Cetinjci pričakali Amfilohija znanega kot vojnega hujskaša z besedami: „Risto sotono!“ Zastopal je namreč nacionalistična in klerofašistična stališča in skrival ter poveličeval vojne zločince. Posebno naklonjenost je izražal do [[Ratko Mladić|Ratka Mladića]] in [[Radovan Karadžić|Radovana Karadžića]], katerega je imenoval za „besmrtnika“. V nasprotju s tem in drugimi srbskimi pravoslavnimi škofi se je tedaj preproto ljudstvo Cetinja krepko zoperstavilo sodelovanju črnogorskih mož in fantov v vojnah na področju bivše Jugoslavije, posebej napadu na sosednjo [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]], zlasti pa bombardiranju [[Dubrovnik]]a. {| |- ! Skup je prekinut pjesmom<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/214320/dok_je_buktio_rat_u_bosni_1993_godine_cetinjani_su_ovako_dochekali_amfilohija_risto_sotono_video.html|title=DOK JE BUKTIO RAT U BOSNI 1993. GODINE, CETINJANI SU OVAKO DOČEKALI AMFILOHIJA: 'Risto sotono...' (VIDEO)|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=|language=bs|date=4. september 2021|accessdate=5. november 2025}}</ref> ! Srečanje je prekinila pesem |- | <poem> „Nikad neće Crna Gora bit’ obala srpskog mora“ </poem> | <poem> „Črna gora nikdar ne bo obala srbskega morja“ </poem> |} === Črnogorec proti Črnogorcem === Amfilohijeve očitke črnogorski vladi in njeni politiki bi lahko strnili v nekaj smeri: #Spodbujanje "montenegrinstva"<ref> „montenegrinstvo“ od italijanske besede za Črno goro: „Monte Negro“</ref>, odpovedovanje od "srbstva" in "montenegrizacija" Črne gore #vrnitev prek referenduma k samostojnosti in ločitev od Srbije, s katero je bila po prenehanju Jugoslavije nekaj časa povezana v državno skupnost „[[Srbija in Črna gora]]“ #priznavanje Kosova kot samostojne države od strani Črne gore; to Amfilohiju pomeni izdajo zapuščine črnogorskih posvetno-verskih vladarjev Petrovićev #vstop Črne gore v NATO in "oddaljevanje" od Rusije. #Kakor si je domišljijsko in mitsko zamislil „pogibijo“<ref> „pogibija“ v pomenu „pogine u borbi za slobodu otadžbine“ tj.: „pade v boju za svobodo domovine“</ref> in svetništvo kneza [[Lazar Hrebljanović|Lazarja]], je Amfilohij toliko bolj doživljal priznanje Kosova kot najhujše dejanje izdaje. Zato on čisto nekrščansko preklinja podpisnike in uporablja pesniški besednjak kosovskega mita, pozivajoč srbsko mladino da za Kosovo "ginu do posljednjeg"<ref> „ginu do posljednjeg za Kosovo“ – da se gredo vojskovat za ohranitev ali pridobitev Kosovega pod srbsko oblast, pa četudi bi v boju vsi padli oziroma umrli vsi do zadnjega.</ref>. #Tiste politike – na prvem mestu misli na srbskega predsednika [[Boris Tadić|Tadića]], ki je bil na položaju 2004-2012; še bolj ima v želodcu njegovega naslednika [[Aleksandar Vučić|Vučića]], ki ga je nasledil ter bil neprestano na oblasti vse do 2026. Obadva in njima podobne imenuje „brez glave in brez vesti“, ker so dovolili ločitev Kosova in Metohije od Srbije in od Črne gore.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref> Podobno pa razpolagajo z očitki njegovi nasprotniki: # Njegov življenjepis odkriva sicer človeka, ki mu ni tuje bistvo krščanske vere in bi od njega smeli pričakovati, da se bo držal njene osnovne usmeritve, da je mogoče doseči zveličanje z vero, ljubeznijom in ponižnim moralnim življenjem. Vendar je „malo ljudi v Črni gori in širje, ki izzivajo toliko nasprotovanj, kot osebnost metropolita Črnogorsko-primorske metropolije na Cetinju, Amfilohija Rista Radovića“ (Reuters) Večina njegovih izjav spada namreč v sam vrh mizantropije, šovinizma, homofobije in vseh drugih najmračnejših načinov izražanja človeški zavesti.<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/56874-svetosavski-zilot-u-akciji|title= Svetosavski zilot u akciji|publisher=antenam.net|author=Mirjana Dragaš & Slobodan Jovanović|place=|language=sr|date=5. november 2017|accessdate=6. september 2026}}</ref> #Z opravljanjem zadušnice zanj zahteva rehabilitacijo [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] kot začetnika odpora proti fašizmu, češ da njegova vloga med Drugo svetovno vojno ni dovolj razsvetljena in da je nedolžna žrtev komunističnega maščevanja; njegovi četniki pa so ne le sodelovali z okupatorji v boju proti komunističnim partizanom, ampak tudi širili „Veliko Srbijo“ z „etničnim čišćenjem hrvaškega in iztrebljanjem muslimanskega prebivvalstva“ <ref>Mihailović je napisao „Instrukciju (20. decembar 1941) komandantima na terenu u kojoj stoji uz glavni cilj četničkog pokreta - stvaranje velike Srbije, kao drugi primarni cilj - etničko čišćenje hrvatskog i uništenje muslimanskog stanovništva.</ref> ter nad njimi počenjali zločine, za katere niso bili nikoli kaznovani; med take spada tudi primer [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]]. # Od vseh pravoslavnih cerkva na Balkanu velja SPC kot najkonzervativnejša, mračnjačka, sovražna do znanosti in napredka. Zavrača „zahodne“ ideologije kot komunizem, individualizem, materializem in sekularizem; spregledali pa so, da je agresivni nacionalizem – ki so ga izpovedovali – prav tako ena od ideja brezbožnega liberalnega materializma.<ref name="Buchenau6566">{{harvnb|Buchenau|2014|pp=65.66}}</ref> #Vedno pa je bila povezana s političnim šovinizmom o ustvarjanju velike države in podrejanju drugih narodov pod pretvezo osvobajanja in privodenja nacionalno nezavednih k svojim "srbskim koreninam". [[Nikolaj Velimirović]], duhovno izhodišče [[Justin Popović|Justina Popovića]] in Amfilohija Radovića, trdi, da je borba za nacionalno cerkev "osnova pravega, evangeljskega in celovitega nacionalizma" in da je takšno ustanovil že [[Sveti Sava]], kar pa je anahronizem, saj v tistem času ni bilo takega liberalnega nacionalizma,, kakršnega je oznanjal v svoji „Srbiji na Balkanu“ brezbožni socialist [[Svetozar Marković]]. # Amfilohij je novembra 1991 po napadu Srbov in Črnogorcev na [[Konvali|Konavle]] hodil po dubrovniškem bojišču ter podpihoval k vojni in nasilju.<ref>Mirko Đorđević, analitičar Srpske pravoslavne crkve. Inačica izvorne stranice arhivirana 24. svibnja 2013. Pristupljeno 20. veljače 2011.</ref> Jeseni 1991 je črnogorskim vojakom delil križce in ikonice. <ref>{{cite web|url=https://pescanik.net/zasto-se-u-crkvi-sapuce-2/|title=Zašto se u crkvi šapuće 2 - Emisija, Mirko Đorđević, Ljubiša Rajić, Ivan Čolović, Pavle Rak, Mladen Lazić, Jovan Byford, Vidan Hadži-Vidanović, Ivan Kuzminović, Srđa Trifković, Nikola Samardžić, Milan Vukomanović, Slobodan G. Marković, Dragoljub Mićunović, Radmila Radić, Milica Rodić, Marko Milanović, Desimir Tošić - Peščanik|publisher=pescanik.net|author=Mirko Đorđević idr.|place=|language=sr|date=19. november 2009|accessdate=24. maj 2013}}</ref> Novembra tega leta je igraje na gusle s pesmijo „Mojkovačka bitka“ spodbujal črnogorske rezerviste podgoriške brigade „Veljko Vlahović“ na napadalnost zoper hrvaško ozemlje in krščansko katoliško prebivalstvo.<ref> Zvijer iz bezdana</ref><ref>{{cite web|url=https://enciklopedija.cc/index.php?title=Amfilohije_Radovi%C4%87|title= Amfilohije Radović|publisher=Hrvatska internetska enciklopedija|author=|place=Zagreb|language=hr|date=30. april 2022|accessdate=5. november 2025}}</ref> #Obiskoval je tudi vsa bojišča po Hercegovini, ki so jih Srbi „etnično čistili“ od muslimanov. Do zob oboroženi [[Željko Ražnatović|Arkan]] je konec junija 1991 s svojimi "Tigri" bival v Cetinjskem manastiru in s svojo polvojaško drhaljo z blagoslovom Amfilohija in SPC duhovnikov odšel morit. Bio je v [[Trebinje|Trebinju]], ko je bila oropona hiša in podjetje [[Salih Alijagić|Saliha Alijagića]] in požgano nekaj hiš uglednih muslimanov. Spodbujal je [[Milan Martić|Milana Martića]] in [[Milan Babić|Milana Babića]] v uporu zoper hrvaško oblast, češ da morajo vsi Srbi živeti v eni državi za "ujedinjenje svih srpskih krajeva".<ref>{{cite web|url=https://pescanik.net/zasto-se-u-crkvi-sapuce-2/|title=Zašto se u crkvi šapuće 2 - Emisija, Mirko Đorđević, Ljubiša Rajić, Ivan Čolović, Pavle Rak, Mladen Lazić, Jovan Byford, Vidan Hadži-Vidanović, Ivan Kuzminović, Srđa Trifković, Nikola Samardžić, Milan Vukomanović, Slobodan G. Marković, Dragoljub Mićunović, Radmila Radić, Milica Rodić, Marko Milanović, Desimir Tošić - Peščanik|publisher=pescanik.net|author=Mirko Đorđević idr.|place=|language=sr|date=19. november 2009|accessdate=24. maj 2013}}</ref><ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref> #Napadalno vojno je opravičeval kot zakonito obrambo od vseh in povsod ogroženega srbskega naroda, kot novo zavezo, v kateri ima posebno častno mesto vojni zločinec Radovan Karadžić in Srbi v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]], ki da so preživeli križanje in so zato „boljši od polkrščene Črne gore in nedokrščene Srbije“. Ne priznava pa [[Srebreniški genocid|Srebreniškega pokola]], češ da je bilo to samo „povračilo in maščevanje“ („odmazda i osveta“). #Dograjeval in spreminjal je cerkve iz XIV. in XV. stoletja, postavljal stavbe v njihovi neposredni bližini, oslikaval srednjeveške cerkve s tujimi sodobnimi svetniki, ki nikdar niso bili naslikani po črnogorskih cerkvah ter uporabljal materiale, ki niso bili zgodovinski. Na opozorila Spomeniškega varstva se je požvižgal, češ da naj pazijo: če ga bodo še ovirali pri njegovem uničevanju kulturnih spomenikov, jim bo sploh onemogočil kakršnokoli delovanje. Zgradil je veliko sakralnih stav, ki so v slogu srbskih manastirov s Kosovega, kar je bil kulturni imperializem in prozelitizem, ki je hotel z misijonarjenjem pretvoriti Črnogorce v del srbskega nacionalnega in duhovnega prostora. #Nasprotoval je obnavljanju Črnogorske pravoslavne cerkve, češ da SPC deluje v Črni gori še 8 stoletij. V resnici pa je bila ta skupnost ustvarjene 1920 z dekretom regenta Aleksandra Karađorđevića. Spreneveda se nad dejstvom, da je bila samostojnost Črnogorske pravoslavne cerkve takrat nasilno zatrta.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref> #Izgleda, da ni bil zoper svojeglavnost brezpogojno, ampak bi vendarle dopustil obnavljanje CPC pod pogojem, da bi Črna gora zopet postala kraljevina pod vodstvom Petrovićev. <ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/56874-svetosavski-zilot-u-akciji|title= Politički rebusi mitropolita Amfilohija|publisher=Peščanik|author=Mirko Đorđević|place=|language=sr|date=21. junij 2010|accessdate=6. september 2026}}</ref> === Na filmskem platnu === Dobro je dokumentirano delovanje tako predsednika Srbije Vučića kot tudi črnogorskega metropolita Radovića in prelito v napeto stvaritev na platnu. Čeprav vsebujeta oba filma različnih avtorjev le dokumentarni material, sta kot dregnila v sršenovo gnezdo in povzročila negativne odzive kot jezo in grožnje, zmerjanje in sprenevedanje v obeh prestolnicah. Filma ''Vladalac'' (''Vladar'') in ''Svjedok Božje ljubavi'' (''Priča Božje ljubezni '') sta nastala skoraj istočasno na začetku koroninega leta 2020: prvi v Beogradu, drugi pa v Podgorici. V spomin nam kličeta, da sta bili Vučić in Amfilohij dejavna soudeleženca zločinske velikosrbske politike. <ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2020/2/24/dva-ratna-druga-aleksandar-vucic-i-amfilohije-radovic|publisher=balkans.aljazeera.net|author=Tomislav Marković|place=|language=sr|date=24. februar 2020|accessdate=6. september 2026}}</ref> === Nagrade in priznanja === ;Izbrani redovi in odličja #Spominsko odličje [[Carigrajski patriarhat|carigrajskega patriarha]] [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomeja]] (1991)<ref name="standard"/> #Odličje [[Jeruzalemski grški patriarhat|Jeruzalemskega grškega patriarhata]] ob dvatisočletnici krščanstva (2000)<ref name="standard"/> #„Red Lomonsova“, odlikovanje [[Ruska federacija|Ruske federacije]] (2001)<ref name="standard"/> #Odličje Jeruzalemskega grškega patriarhata ob 1500-letnici [[Mar Saba]] (2002)<ref name="standard"/> # »Red sv. Aleksandra Nevskega I. stopnje«, Ruska vojaško-znanstvena akademija (2003)<ref name="standard"<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2020/2/24/dva-ratna-druga-aleksandar-vucic-i-amfilohije-radovic|publisher=balkans.aljazeera.net|author=Tomislav Marković|place=|language=sr|date=24. februar 2020|accessdate=6. september 2026}}</ref>''/> #»Red sv. Cirila Turovskega«, [[Beloruska pravoslavna Cerkev]] (2008)<ref name="standard"/> # »Red sv. Vladimirja«, Ukrajinska pravoslavna Cerkev pod Moskovskim patriarhatom (2012) <ref name=''standard''/> # „Red sv. Velikomučenika Jurija“, Škofija Budimlja in Nikšić (2013) <ref name="standard"/> # „Red Črnogorske velike zvezde“, Predsednik [[Jakov Milatović|Milatović]] (2025, posmrtno) <ref>{{cite web|url=https://mitropolija.com/2025/10/24predsjednik-milatovic-dodijelio-posthumno-orden-crnogorske-velike-zvijezde-mitropolitu-amfilohiju/|title=Предсједник Милатовић додијелио постхумно Орден Црногорске велике звијезде митрополиту Амфилохију|publisher=Православна Митрополија црногорско-приморска (Званични сајт)|author=|place=|language=sr|date=14. oktober 2025|accessdate=24. oktober 2025}}</ref> # Častni član „Moskovske bogoslovne akademije“ (2006) # Častni doktorat »Teološkega inštituta sv. Sergija v Parizu« (2012)<ref>{{cite web|url=http://www.spc.rs/eng/metropolitan_amfilohije_receives_honorary_doctorate_saint_sergius_orthodox_theological_institute|title=Metropolitan Amfilohije receives the honorary doctorate of the Saint Sergius Orthodox Theological Institute in Paris {{!}} Serbian Orthodox Church [Official web site]|publisher=Serbian Orthodox Church|author=|place=|language=en|date=20. januar 2015|accessdate=8. november 2020}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> # Častni doktorat „Petrograjske bogoslovne akademije“ (2015)<ref>{{cite web|url=http://www.spc.rs/eng/metropolitan_amfilohije_doctor_honoris_causa_orthodox_spiritual_academy_st_petersburg|title=Metropolitan Amfilohije Doctor HONORIS CAUSA of the Orhodox Spiritual Academy of St. Petersburg {{!}} Serbian Orthodox Church [Official web site]|publisher=Serbian Orthodox Church|author=|place=|language=en|date=2015|accessdate=8. november 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201129195133/http://spc.rs/eng/metropolitan_amfilohije_doctor_honoris_causa_orthodox_spiritual_academy_st_petersburg|archive-date=2020-11-29|url-status=dead}}</ref> == Dela == Amfilohijevi spisi obsegajo več kot tisoč enot<ref>{{cite web|url=https://www.standard.rs/2020/10/30/zivot-i-delo-mitropolita-amfilohija/|title=Život i delo mitropolita Amfilohija|publisher=Novi Standard|author=|place=|language=sr|date=30. oktober 2020|accessdate=31. oktober 2020}}</ref>; njegova izbrana dela so bila objavljena v 36 zvezkih. Skupaj z [[Atanasij Jevtić|Atanasijem Jevtićem]] je Amfilohij prevajal v srbščino Devterokanonične [[Stara zaveza|starozavezne]] knjige. === Izbrana dela === #''Tajna Svete Trojice po učenju Grigorija Palame'' (1973), doktorska disertacija v grščini. #''Smisao liturgije'' (1974), razprava v grščini. #''Tumačenje Starog zaveta kroz vekove'' (1979), Beograd. #''Sinaiti i njihov značaj u Srbiji XIV vijeka'' (1981), razprava. #''Filokalijski pokret XVIII i početkom XIX vijeka'' (1982), razprava v grščini. #''Osnove pravoslavnog vaspitanja'' (1983), veroučna knjiga. #''Duhovni smisao hrama Svetog Save'' (1987), Beograd. #''Vraćanje duše u čistotu'' (1992), Podgorica. #''Istorijski presjek tumačenja Starog zavjeta'' (1995), Nikšić.<ref>{{cite web|url=https://alchetron.com/Amfilohije-Radovi%C4%87|title=Amfilohije Radović|publisher=Alchetron, The Free Social Encyclopedia|author=|place=|language=en|date=29. november 2024|accessdate=5. november 2025}}</ref> == Navedki == {{navedek|''»Samo duša koja časno ponese svoj krst i narod koji dostojanstveno nosi taj krst i koji odstrada svoju vjeru, zaista razumiju tajne tog izvornog, hrišćanskog načina postojanja«''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref><ref>Tako je dejal Amfilohij na predavanju v priredbi „Misijskega fonda Eparhije zvorničko-tuzlanske“ v Bijeljini</ref><br>„Le duša, ki častno ponese svoj križ in ljudstvo, ki dostojanstveno nosi ta križ in ki odtrpi svojo vero, zares razume skrivnosti tega izvirnega krščanskega načina obstajanja“}} {{navedek|''»U riječi je život, ali je u riječi i smrt. I dobra i zla riječ stvara: jedna zajednicu života, druga zajednicu smrti i ništavila.«''<ref>{{cite web|url=https://zurnal.me|title=Mitropolit Amfilohije (Radović): Bez Riječi nema nam života.|publisher=zurnal.me|author=Amfilohije Radović|place=|language=cg|date=18. januar 2023|accessdate=6. september 2026}}</ref><ref>Prvič objavljeno v »Književne novine«, marec 1985</ref><br>„V besedi je življenje, toda v besedi je tudi smrt. In dobra in huda beseda ustvarja: ena skupnost življenja, druga skupnost smrti in niča.“}} {{navedek|''»Toga dana, iz tog jednopolnog braka, od Njegoševe slavne Crne Gore svi su preduslovi da se rodi - Jadogora, a od ponosnih Crnogoraca da počnu da se rađaju - jadogorci.«''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/20566/istorija-bescasca-amfilohija-radovica|title=Istorija beščašća Amfilohija Radovića|publisher=Stolac Bola|author=Milivoj Bešlin|place=Stolac|language=bs|date=17. julij 2018|accessdate=5. november 2025}}</ref><ref>Po prirejanju „parade ponosa“ v Beogradu, ki jo je označil za „sodomski smrad“, je bil sedaj Amfilohij odločno proti prirejanja podobne „parade“ v Podgorici rekoč, da so vsa tovrstna zbiranja nasilje nad vestjo ogromne večine ljudi in je izrazi tudi svoje odklonilno stališče do enospolnih skupnosti.</ref><br>„Na ta dan, iz te enospolne poroke, obstajajo vsi predpogoji, da se rodi – Gorjégora, a od ponosnih Črnogorcev da se začenjajo porajati - Gorjégorci“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Črnogorsko-primorska metropolija]] *[[Seznam papežev]] *[[Črnogorska pravoslavna Cerkev]] *[[Rusofilstvo]] *[[Covid-19]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} * {{cite book|last=Buchenau|first=Klaus|chapter=The Serbian Orthodox Church|editor1-last=Leustean|editor1-first=Lucian N.|title=Eastern Christianity and politics in the twenty-first century|year=2014|publisher=Routledge|isbn=9781317818656|chapter-url=https://books.google.com/books?id=zt2vAwAAQBAJ&q=Amfilohije+Radovi%C4%87&pg=PA80}} * {{cite book |last1=Šístek |first1=František |title=Spaces and Borders |chapter=Clericalization of Nationalism. Interpreting the Religious Rivalry between Serbian and Montenegrin Orthodox Churches, 1989–2009 |date=15 September 2011 |pages=117–130 |doi=10.1515/9783110228144.117 |isbn=978-3-11-022813-7 |chapter-url=https://www.researchgate.net/publication/344554789}} ;{{ikona sr}} * {{cite web|last=Stamatović|first=Aleksandar|year=1999|title=Mitropolit Amfilohije Radović i naše vrijeme|work=Kratka istorija Mitropolije Crnogorsko-primorske (1219-1999)|publisher=Rastko|url=http://www.rastko.rs/rastko-cg/povijest/istorijat/istorijat_7.html|language=sr}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Amfilohij Radović}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [http://mitropolija.com/mitropolit-crnogorsko-primorski/ Биографија митрополита Амфилохија |Митрополит цроногорско-приморски] * [https://www.youtube.com/watch?v=Jj2C8kxaKSY ДОСТОЈАН – Филм о Митрополиту црногорско-приморском Амфилохију (NEOPOREČEN – Film o črnogorsko-primorskem metropolitu Amfilohiju |Youtube] * [http://www.politika.rs/rubrike/dogadjaji-dana/Podgorici-smeta-ono-srpska-u-nazivu-SPC.sr.html Подгорици смета оно „српска“ у називу СПЦ (Podgorici je napoti tisto »srbska« v nazivu SPC) |Beograjski dnevnik „Politika“, 12. oktober 2015] *[https://redportal.pink.rs/cooltura/1843/dostojan-film-o-amfilohiju-radovicu DOSTOJAN: Film o Amfilohiju Radoviću | RedTV] * {{Internetquelle |url=http://www.mitropolija.cg.yu/mitropolit/mitropolit_l.html |titel=Amfilohije (Radović) |werk=[[Metropolie von Montenegro und dem Küstenland|mitropolija.cg.yu]] |sprache=sr |archiv-url=https://web.archive.org/web/20070523074057/http://www.mitropolija.cg.yu/mitropolit/mitropolit_l.html |archiv-datum=2007-05-23 |abruf=2020-10-30 |abruf-verborgen=1}} ;{{ikona cnr}} *[http://portalanalitika.me/clanak/201226/da-li-amfilohije-ozbiljno-prijeti-ratom-ili-se-Sali Da li gospodin Amfilohije ozbiljno prijeti ratom – ili se šali (Ali gospod Amfilohij resno grozi z vojno – ali se šali| Portalanalitika 9. januar 2017] *[https://www.slobodnaevropa.org/a/odnos-spc-i-korone-kako-je-lije%C4%8Den-amfilohije/30884695.html Kako je liječen Amfilohije od korone|Slobodna Evropa] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/index.php?title=Amfilohije_Radovi%C4%87 Amfilohije Radović – Hrvatska internetska enciklopedija] ;{{ikona de}} *[https://www.bild.de/lgbt/2020/lgbt/serbisch-orthodoxe-kirche-homophober-kirchenfuehrer-an-corona-gestorben-73674488.bild.html Serbisch-orthodoxe Kirche : Homophober Kirchenführer an Corona gestorben (SPC: Ljudomrzni cerkveni voditelj je umrl za korono) | Leben & Wissen – BILD.de] *[https://www.spiegel.de/panorama/montenegro-kirchenfuehrer-stirbt-an-corona-glaeubige-kuessen-seinen-leichnam-a-edebe9cc-ccda-4aac-abb2-f4fd49c215b3 Montenegro: Kirchenführer stirbt an Corona - Gläubige küssen seinen Leichnam (Črna gora: Cerkveni voditelj je umrl od korone – Verniki poljubljajo njegovo truplo | DER SPIEGEL] * {{Internetquelle |url=https://www.spiegel.de/politik/ausland/bischoefe-drohen-regierung-in-serbien-mit-dem-tod-a-899234.html |titel=Serbien: Bischöfe drohen Regierung mit dem Tod |werk=[[Spiegel Online]] |datum=2013-05-11 |abruf=2020-10-30 |abruf-verborgen=1}} * {{Internetquelle |url=https://www.focus.de/politik/ausland/anschuldigungen-zu-ostern-serbisch-orthodoxer-bischof-wirft-eu-tyrannei-vor_aid_951422.html |titel=Serbisch-orthodoxer Bischof wirft EU Tyrannei vor |werk=[[Focus|Focus Online]] |datum=2013-04-01 |abruf=2020-10-30 |abruf-verborgen=1}} *[https://www.spiegel.de/politik/ausland/bischoefe-drohen-regierung-in-serbien-mit-dem-tod-a-899234.html Serbien: Bischöfe drohen Regierung mit dem Tod (Srbija: Vladike grozijo vladi s smrtjo)|Spiegel Online 11. maj 2013] ;{{ikona en}} *[https://web.archive.org/web/20101126214959/http://orthodoxresearchinstitute.org/resources/hierarchs/serbia/current/bio_amfilohije_radovic_metr_montenegro.htm Metropolitan Amfilohije (Radovic) of Montenegro and the Coastlands | Arhivirano] * [https://www.youtube.com/watch?v=Jj2C8kxaKSY Documentary film about the life of Metropolitan Amfilohije] * {{Internetquelle |url=http://www.orthodoxresearchinstitute.org/resources/hierarchs/serbia/current/bio_amfilohije_radovic_metr_montenegro.htm |titel=Metropolitan Amfilohije (Radovic) of Montenegro and the Coastlands |werk=orthodoxresearchinstitute.org |hrsg=Orthodox Research Institute |sprache=en |archiv-url=https://web.archive.org/web/20061020051110/http://www.orthodoxresearchinstitute.org/resources/hierarchs/serbia/current/bio_amfilohije_radovic_metr_montenegro.htm |archiv-datum=2006-10-20 |abruf=2020-10-30 |abruf-verborgen=1}} {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= [[Visarion Kostić]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Vršac|banatski škof]] | years = 1985&ndash;1990}} {{s-aft|after= [[Atanasij Jevtić]]}} {{s-bef|before= [[Jovan Pavlović]]}} {{s-ttl|title= [[Metropolija Črnogorsko-primorska|črnogorsko-primorski metropolit]] | years = 1990&ndash;2020}} {{s-aft|after= [[Joanikij Mićović]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Radović, Amfilohij}} [[Kategorija:Rojeni leta 1938]] [[Kategorija:Umrli leta 2020]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbski četniki]] [[Kategorija:Srbski nacionalisti]] [[Kategorija:Črnogorci]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci na Papeškem vzhodnem inštitutu v Rimu]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski prevajalci]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Srbski vplivneži]] [[Kategorija:Srbski založniki]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Umrli za covidom-19]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] [[Kategorija:Pokopani v črnogorskih samostanih in cerkvah]] c1kuz0cdw52ag7w5666xlwhvgm95v0y Ši Ši 0 609385 6759894 2026-10-03T05:14:37Z Octopus 13285 vladar 6759894 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar |name=Ši Ši<br/>石世 |birth_date=339 |death_date=349 |reign= 349 |predecessor = [[Ši Hu]] |successor = [[Ši Dtun]] |regnal_name = |era_name = Taining (太寧) |era_dates = 349 |full_name= Ši Ši (石世) |temple_name= |posthumous_name= |succession=Cesar Kasnejšega Džaa |father=[[Ši Hu]] |spouse= |issue= |house=Shi |dynasty=[[Kasnejši Džao]] }} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 339]] [[Kategorija:Umrli leta 349]] [[Kategorija:Kitajski cesarji]] [[Kategorija:Vladarji v 4. stoletju]] 4r9ogzf52vo6oswec0kki0ebq13na21 6759898 6759894 2026-10-03T06:00:08Z Octopus 13285 nadaljevanje 6759898 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar |name=Ši Ši<br/>石世 |birth_date=339 |death_date=349 |reign= 349 |predecessor = [[Ši Hu]] |successor = [[Ši Dzun]] |regnal_name = |era_name = Taining (太寧) |era_dates = 349 |full_name= Ši Ši (石世) |temple_name= |posthumous_name= |succession=Cesar Kasnejšega Džaa |father=[[Ši Hu]] |spouse= |issue= |house=Shi |dynasty=[[Kasnejši Džao]] }} '''Ši Ši''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 石世, Ši Ši) je bil po smrti njegovega očeta [[Ši Hu]]ja leta 349<ref>{{Cite book |last=Tsao |first=Joanne |title=The city of Ye in the Chinese literary landscape |date=2020 |isbn=978-90-04-42014-4 |location=Leiden Boston |pages=33 |oclc=1141200097}}</ref> 33 dni cesar dinastije [[Kasnejši Džao]], * [[339]], † [[349]]. V kitajskih letopisih se včasih ne omenja kot cesar, ampak kot princ Čjaa. ===Biografija=== Ši Ši je bil Ši Hujev najmlajši sin z njegovo tretjo soprogo, cesarico Liu, hčerko Liu Jaa, zadnjega cesarja [[Han-Džao|Han-Džaa]]. Ši Hu je leta 348 usmrtil svojega drugega prestolonaslednika Ši Šuana zaradi umora svojega brata Ši Taa. Ši Hujev uradnik Džang Čang je uspel prepričati Ši Huja, da je za novega prestolonaslednika izbral Ši Šija, čeprav je bil najmlajši sin z materjo nizkega rodu. Cesarica Liu in uradnik Čang sta načrtovala, da bosta s Ši Šijem kot cesarjem po Ši Hujevi smrti sama prevzela nadzor nad cesarstvom. Ko se je poleti 349 bližala Ši Hujeva smrt, je Ši Hu nameraval Ši Šijeva starejša brata Ši Dzuna in Ši Bina imenovati za Ši Šijeva sovladarja, vendar sta cesarica Liu in Džang Čang to preprečila. Ši Dzunu sta naročila, naj ubije Ši Bina. Po Ši Hujevi smrti je prestol nasledil Ši Ši. Ši Dzun, nezadovoljen s tem razvojem dogodkov, se je s pomočjo številnih generalov uprl in se odpravil na pohod proti Ječengu. Džang Čanga je ubil, cesarico Liu in Ši Šija pa priprl. Ši Šija je zatem odstavil in sam zasedel prestol. Cesarico in Ši Šija, ki je imel komaj deset let, je malo kasneje usmrtil. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 339]] [[Kategorija:Umrli leta 349]] [[Kategorija:Kitajski cesarji]] [[Kategorija:Vladarji v 4. stoletju]] i3xtoq5noo8xtmf2l1o6a9tvdec4hco 6759899 6759898 2026-10-03T06:01:19Z Octopus 13285 /* Sklici */ Sklic 6759899 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar |name=Ši Ši<br/>石世 |birth_date=339 |death_date=349 |reign= 349 |predecessor = [[Ši Hu]] |successor = [[Ši Dzun]] |regnal_name = |era_name = Taining (太寧) |era_dates = 349 |full_name= Ši Ši (石世) |temple_name= |posthumous_name= |succession=Cesar Kasnejšega Džaa |father=[[Ši Hu]] |spouse= |issue= |house=Shi |dynasty=[[Kasnejši Džao]] }} '''Ši Ši''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 石世, Ši Ši) je bil po smrti njegovega očeta [[Ši Hu]]ja leta 349<ref>{{Cite book |last=Tsao |first=Joanne |title=The city of Ye in the Chinese literary landscape |date=2020 |isbn=978-90-04-42014-4 |location=Leiden Boston |pages=33 |oclc=1141200097}}</ref> 33 dni cesar dinastije [[Kasnejši Džao]], * [[339]], † [[349]]. V kitajskih letopisih se včasih ne omenja kot cesar, ampak kot princ Čjaa. ===Biografija=== Ši Ši je bil Ši Hujev najmlajši sin z njegovo tretjo soprogo, cesarico Liu, hčerko Liu Jaa, zadnjega cesarja [[Han-Džao|Han-Džaa]]. Ši Hu je leta 348 usmrtil svojega drugega prestolonaslednika Ši Šuana zaradi umora svojega brata Ši Taa. Ši Hujev uradnik Džang Čang je uspel prepričati Ši Huja, da je za novega prestolonaslednika izbral Ši Šija, čeprav je bil najmlajši sin z materjo nizkega rodu. Cesarica Liu in uradnik Čang sta načrtovala, da bosta s Ši Šijem kot cesarjem po Ši Hujevi smrti sama prevzela nadzor nad cesarstvom. Ko se je poleti 349 bližala Ši Hujeva smrt, je Ši Hu nameraval Ši Šijeva starejša brata Ši Dzuna in Ši Bina imenovati za Ši Šijeva sovladarja, vendar sta cesarica Liu in Džang Čang to preprečila. Ši Dzunu sta naročila, naj ubije Ši Bina. Po Ši Hujevi smrti je prestol nasledil Ši Ši. Ši Dzun, nezadovoljen s tem razvojem dogodkov, se je s pomočjo številnih generalov uprl in se odpravil na pohod proti Ječengu. Džang Čanga je ubil, cesarico Liu in Ši Šija pa priprl. Ši Šija je zatem odstavil in sam zasedel prestol. Cesarico in Ši Šija, ki je imel komaj deset let, je malo kasneje usmrtil. == Sklic == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 339]] [[Kategorija:Umrli leta 349]] [[Kategorija:Kitajski cesarji]] [[Kategorija:Vladarji v 4. stoletju]] 9kq9ba0dmp4k2rd0w22ytodyvkizzxo 6759902 6759899 2026-10-03T06:06:30Z Octopus 13285 /* Viri */ vladanje 6759902 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar |name=Ši Ši<br/>石世 |birth_date=339 |death_date=349 |reign= 349 |predecessor = [[Ši Hu]] |successor = [[Ši Dzun]] |regnal_name = |era_name = Taining (太寧) |era_dates = 349 |full_name= Ši Ši (石世) |temple_name= |posthumous_name= |succession=Cesar Kasnejšega Džaa |father=[[Ši Hu]] |spouse= |issue= |house=Shi |dynasty=[[Kasnejši Džao]] }} '''Ši Ši''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 石世, Ši Ši) je bil po smrti njegovega očeta [[Ši Hu]]ja leta 349<ref>{{Cite book |last=Tsao |first=Joanne |title=The city of Ye in the Chinese literary landscape |date=2020 |isbn=978-90-04-42014-4 |location=Leiden Boston |pages=33 |oclc=1141200097}}</ref> 33 dni cesar dinastije [[Kasnejši Džao]], * [[339]], † [[349]]. V kitajskih letopisih se včasih ne omenja kot cesar, ampak kot princ Čjaa. ===Biografija=== Ši Ši je bil Ši Hujev najmlajši sin z njegovo tretjo soprogo, cesarico Liu, hčerko Liu Jaa, zadnjega cesarja [[Han-Džao|Han-Džaa]]. Ši Hu je leta 348 usmrtil svojega drugega prestolonaslednika Ši Šuana zaradi umora svojega brata Ši Taa. Ši Hujev uradnik Džang Čang je uspel prepričati Ši Huja, da je za novega prestolonaslednika izbral Ši Šija, čeprav je bil najmlajši sin z materjo nizkega rodu. Cesarica Liu in uradnik Čang sta načrtovala, da bosta s Ši Šijem kot cesarjem po Ši Hujevi smrti sama prevzela nadzor nad cesarstvom. Ko se je poleti 349 bližala Ši Hujeva smrt, je Ši Hu nameraval Ši Šijeva starejša brata Ši Dzuna in Ši Bina imenovati za Ši Šijeva sovladarja, vendar sta cesarica Liu in Džang Čang to preprečila. Ši Dzunu sta naročila, naj ubije Ši Bina. Po Ši Hujevi smrti je prestol nasledil Ši Ši. Ši Dzun, nezadovoljen s tem razvojem dogodkov, se je s pomočjo številnih generalov uprl in se odpravil na pohod proti Ječengu. Džang Čanga je ubil, cesarico Liu in Ši Šija pa priprl. Ši Šija je zatem odstavil in sam zasedel prestol. Cesarico in Ši Šija, ki je imel komaj deset let, je malo kasneje usmrtil. == Sklic == {{sklici|20em}} {{s-start}} {{s-hou|[[Kasnejši Džao|Rodbina Ši]]||339||349||name=}} {{s-reg}} {{s-bef|before=[[Ši Hu]]}} {{s-ttl|title=Cesar kasnejšega Džaa|years=349 |regent1=cesarico vdovo Liu|years1=349}} {{s-aft|after=[[Ši Dzun]]}} {{s-pre}} {{S-bef|before=[[Ši Hu]]}} {{S-tul|title=Cesar Kitajske |years=349 |reason=[[Šestnajst kraljestev]]}} {{s-aft|after=[[Ši Dzun]]}} {{end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 339]] [[Kategorija:Umrli leta 349]] [[Kategorija:Kitajski cesarji]] [[Kategorija:Vladarji v 4. stoletju]] q1raqp25led9f5wa6u2os01ovft8fml Fulci 0 609386 6759903 2026-10-03T06:09:51Z 56jhoG 157998 iz en 6759903 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|Death metal skupina}} {{Infobox musical artist | name = Fulci | image = | caption = | image_size = | alias = | origin = [[Caserta]], [[Kampanija]], [[Italija]] | genre = [[Death metal]] | years_active = 2013–danes | label = 20 Buck Spin, Maggot Stomp, Time to Kill, CBC | current_members = Clemente "Klem" Diglio<br/>Domenico "Dome" Diego<br/>Fiore Stravino<br/>Edoardo Nicoloso<br/>Ando Ferraiuolo | website = }} '''Fulci''' je [[death metal]] skupina iz mesta [[Caserta]] v Italiji.<ref name="RH"/><ref>{{Cite web |last=Moore |first=Theron |date=2025-05-06 |title=News: Fulci Announce North American Tour |url=https://newnoisemagazine.com/news-fulci-announce-north-american-tour/ |access-date=2025-07-16 |website=New Noise Magazine |language=en-US}}</ref> Skupina je poimenovana po italijanskem filmskem režiserju [[Lucio Fulci|Luciu Fulciju]].<ref name="MHItalia">{{cite web |title=Fulci |url=https://www.metalhammer.it/band/fulci/ |website=Metal Hammer |publisher=Metal Hammer Italia |access-date=16 June 2026 |language=it-IT}}</ref> == Zgodovina == Začetno zasedbo skupine Fulci, ustanovljene leta 2013, so sestavljali Clemente "Klem" Diglio na bas kitari, Domenico "Dome" Diego na glavni kitari in Fiore Stravino na vokalu.<ref name="MHItalia"/> Leta 2014 so izdali prvi demo posnetek ''Incubus in the Surgery Room''.<ref>{{cite web |title=FULCI |url=https://timetokillrecords.com/pages/fulci |website=Time To Kill Records |access-date=16 June 2026 |language=en}}</ref> Prvenstveni studijski album z naslovom ''Opening the Hell Gates'' je izšel leta 2015 pri založbi CBC Records.<ref>{{cite web |title=Fulci Interview |url=https://www.extreminal.com/fulci-interview/ |website=Extreminal Metal Magazine |access-date=16 June 2026 |date=6 October 2020}}</ref> Leta 2019 so izdali svoj drugi studijski album ''Tropical Sun'', ki je prejel priznanja kritikov in skupini prinesel precejšnjo mednarodno pozornost.<ref>{{cite web |last1=Lawson |first1=Dom |title=Reviews - Tropical Sun |url=https://blabbermouth.net/reviews/tropical-sun |website=BLABBERMOUTH.NET |language=en |date=10 June 2019}}</ref><ref name=RHTS>{{cite web |title=Tropical Sun - RockHard |url=https://www.rockhard.de/reviews/fulci-tropical-sun |website=[[Rock Hard (revija)|Rock Hard]] |access-date=12 September 2025 |date=2019}}</ref> Po uspehu so Fulci leta 2021 izdali svoj tretji studijski album ''Exhumed Information''. Za promocijo tega albuma je skupina začela obsežno koncertno turnejo po Evropi in Združenih državah Amerike. Med turnejo po ZDA so v prestižnem studiu [[Morrisound Recording]] v mestu [[Tampa, Florida|Tampa na Floridi]] posneli album v živo/kompilacijski album z naslovom ''The Morrisound Session''.<ref>{{cite web |last1=Brown |first1=Gavin |title=Dome from Fulci |url=https://echoesanddust.com/2024/08/dome-from-fulci/ |website=Echoes And Dust |access-date=16 June 2026 |date=19 August 2024}}</ref> Leta 2023 sta se glavni zasedbi pridružila dodatni kitarist Ando Ferraiuolo in bobnar Edoardo Nicoloso. Podpisali so pogodbo z ameriško založbo za ekstremni metal ''20 Buck Spin'' ter leta 2024 izdali svoj četrti studijski album ''Duck Face Killings''.<ref>{{cite web |title=Fulci - Marathon Music Works |url=https://www.marathonmusicworks.com/tm-attraction/fulci/ |website=Marathon Music Works |access-date=16 June 2026 |date=6 May 2025}}</ref><ref>{{cite web |title=FULCI sign to 20 Buck Spin, completed drum tracking for new album |url=https://lambgoat.com/news/42591/fulci-sign-to-20-buck-spin-completed-drum-tracking-for-new-album/ |website=Lambgoat |access-date=16 June 2026 |language=en |date=3 May 2024}}</ref> Leta 2025 je skupina nastopila na festivalu [[Obscene Extreme]] na Češkem.<ref>{{cite web |title=FULCI / OEF europe |url=https://obsceneextreme.cz/en/bands/detail/id/fulci |website=Obscene Extreme |access-date=16 June 2026}}</ref> Leta 2026 so objavili, da bodo nastopili kot predskupina zasedbe [[Cryptopsy]] na 13. turneji Decibel Magazine Tour po Severni Ameriki,<ref>{{Cite web |date=2026-01-27 |title=CRYPTOPSY Announces North American Tour With NECROT, FULCI & BLOOD MONOLITH |url=https://metalinjection.net/tour-dates/cryptopsy-announces-north-american-tour-with-necrot-fulci-blood-monolith |access-date=2026-01-28 |website=Metal Injection |language=en-US}}</ref> vendar se zaradi težav z vizumi turneje niso mogli udeležiti. Na njihovem festivalskem mestu jih je zamenjala skupina [[Spirit Adrift]].<ref>{{cite web |title=Resurrected SPIRIT ADRIFT to Replace FUCLI on the Decibel Magazine Tour Starting April 30! |url=https://www.decibelmagazine.com/2026/04/24/resurrected-spirit-adrift-to-replace-fucli-on-the-decibel-magazine-tour-starting-april-30/ |website=Decibel Magazine |access-date=16 June 2026 |date=24 April 2026}}</ref> == Glasbeni slog in vplivi == Rich Hobson iz revije ''[[Metal Hammer]]'' je zapisal, da zasedba Fulci zveni kot »gnoječi se [[sarkom|sarkomi]] klokotajočega starošolskega pokola, napolnjeni s [[sampling|sampli]], [[sintetizator|sintetizatorji]] in sredozemskim gangsterskim zvokom.« Tematsko črpajo navdih iz [[grozljivka|grozljivk]]. Skupino so primerjali s zasedbami, kot so [[Cannibal Corpse]], [[Mortician (glasbena skupina)|Mortician]] in [[Fluids (glasbena skupina)|Fluids]].<ref>{{cite web |last1=Hobson |first1=Rich |last2=Mills |first2=Matt |last3=Bolthio-Jones |first3=Tim |last4=Marshall |first4=Will |last5=Grady |first5=Spencer |title=4 brilliant new metal bands you need to hear this month |url=https://www.loudersound.com/features/best-new-metal-bands-alterium-el-moono-slift-fulci |website=Louder Sound |access-date=16 June 2026 |language=en |date=3 December 2024}}</ref> == Diskografija == === Studijski albumi === * ''Opening the Hell Gates'' (2015) * ''Tropical Sun'' (2019)<ref name=RHTS/> * ''Exhumed Information'' (2021) * ''Duck Face Killings'' (2024)<ref name="RH">{{cite web |title=Fulci: Duck Face Killings - RockHard |url=https://www.rockhard.de/reviews/fulci-duck-face-killings |website=[[Rock Hard (revija)|Rock Hard]] |access-date=12 September 2025 |date=2024}}</ref><ref>{{cite web |last1=Otterbeck |first1=Tim |title=Fulci - Duck Face Killings Review • metal.de % |url=https://www.metal.de/reviews/fulci-duck-face-killings-538108/ |website=metal.de |date=16 August 2024}}</ref> == Člani skupine == * Clemente "Klem" Diglio – bas kitara (2013–danes) * Domenico "Dome" Diego – kitare, sintetizatorji (2013–danes) * Fiore Stravino – vokal (2013–danes) * Edoardo Nicoloso – bobni (2023–danes) * Ando Ferraiuolo – kitare (2023–danes) == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * {{AllMusic}} * {{Discogs artist}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Italijanske metal skupine]] [[Kategorija:Death metal skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2013]] skri1sdryqyuz7ss4jf3swoegw6oydq Ši Dzun 0 609387 6759913 2026-10-03T07:38:35Z Octopus 13285 vladar 6759913 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar |name=Ši Dzun<br/>石遵 |birth_date= |death_date=349 |reign= 349 |predecessor = [[Ši Ši]] |successor = [[Ši Džjan]] |regnal_name = |era_name = Taining (太寧) |era_dates = 349 |full_name= Ši Dzun (石遵) |temple_name= |posthumous_name= |succession=Cesar Kasnejšega Džaa |father=[[Ši Hu]] |spouse= |issue= |house=Shi |dynasty=[[Kasnejši Džao]] }} == Sklic == {{sklici|20em}} <!-- {{s-start}} {{s-hou|[[Kasnejši Džao|Rodbina Ši]]||339||349||name=}} {{s-reg}} {{s-bef|before=[[Ši Hu]]}} {{s-ttl|title=Cesar kasnejšega Džaa|years=349 |regent1=cesarico vdovo Liu|years1=349}} {{s-aft|after=[[Ši Dzun]]}} {{s-pre}} {{S-bef|before=[[Ši Hu]]}} {{S-tul|title=Cesar Kitajske |years=349 |reason=[[Šestnajst kraljestev]]}} {{s-aft|after=[[Ši Dzun]]}} {{end}} --> {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Umrli leta 349]] [[Kategorija:Kitajski cesarji]] [[Kategorija:Vladarji v 4. stoletju]] ptbxel1og6nw6ie7sd2g83blw3pu5pk Modul:Location map/data/Indian Ocean 828 609388 6759916 2026-10-03T08:29:03Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »return require('Modul:Location map/data/Indijski ocean')« 6759916 Scribunto text/plain return require('Modul:Location map/data/Indijski ocean') tpm9bzm141e9pkh77lzj03d4wxcxrbu Kategorija:Lokacijske karte po oceanu 14 609389 6759917 2026-10-03T08:30:31Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »[[Kategorija:Lokacijske karte po vodnem telesu]]« 6759917 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Lokacijske karte po vodnem telesu]] 1zsoooasfs3tp1vff6vy9b4pg230v70 Douzelage 0 609390 6759937 2026-10-03T09:11:09Z Yerpo 8417 škrbina 6759937 wikitext text/x-wiki [[slika:Malta - Marsaskala - Triq ix-Xatt - town twinning 02 ies.jpg|thumb|Spomenik združenju, postavljen ob njegovi 20-letnici v [[Agros, Ciper|Agrosu]] na [[Ciper|Cipru]]]] '''Douzelage''' je [[Evropa|evropsko]] združenje partnerskih [[mesto|mest]], ki združuje po eno manjše mesto iz vsake [[države članice Evropske unije]] in [[Združeno kraljestvo|Združenega kraljestva]]. Združenje spodbuja evropski duh, medgeneracijsko sodelovanje in digitalizacijo ter izvaja programe izmenjav med partnerskimi mesti na področju [[kultura|kulture]], [[šport]]a in izobraževanja, na dolgi rok pa tudi trgovine in [[turizem|turizma]].<ref>{{navedi epizodo |date=2022-08-25 |title=V Škofji Loki generalna skupščina združenja Douzelage, ki združuje 28 evropskih mest |url=https://radiosi.rtvslo.si/podcast/eu-minuta/173251070/174894540 |accessdate=2026-10-03 |series=EU minuta |language=sl |publisher=RTV Slovenija |station=Radio SI}}</ref> Zamisel za združenje je konec 1980. let vzniknilo iz partnerstva med mestoma [[Granville]] v [[Francija|Franciji]] in britanskim [[Sherborne|Sherbornom]], leta 1991 so pa ga v Granvillu formalno ustanovili predstavniki 12 občin iz takratnih članic [[Evropska gospodarska skupnost|Evropske skupnosti]].<ref>{{navedi novice |last=Rant |first=Mateja |date=2014-06-11 |title=Predstavitev »urbanih biserov« |work=Gorenjski glas |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20140611/C/140619942/predstavitev-urbanih-biserov |language=sl |access-date=2026-10-03}}</ref> Ime je [[zloženka]] iz [[francoščina|francoskih]] besed »douze« (ducat) in »jumelage« (pobratenje); ponazarja 12 ustanovnih članov, kar je združenje obdržalo tudi po povečanju ob širitvi Evropske unije.<ref name="Douzelage">{{cite web |url=http://douzelage.eu/|title=Douzelage.eu: Home|publisher=Douzelage|access-date=2021-04-10}}</ref> Združenje ima zdaj 28 članov – po eno mesto iz vsake od držav članic Evropske unije in Sherborne, ki je v njem ostal tudi po [[Brexit]]u. Slovenijo v Douzelage zastopa [[Škofja Loka]].<ref>{{cite web |title=Gostili skupščino združenja Douzelage |date=2022-09-01 |last=Rant |first=Mateja |work=Gorenjski glas |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20220901/C/220909983/gostili-skupscino-zdruzenja-douzelage |language=sl |access-date=2026-10-03}}</ref> == Člani == {{Location map+ | Evropska unija |width=900 |caption={{resize|110%|Člani združenja na zemljevidu Evropske unije}}<br/> {{spaces|9}}[[File:Point carte.svg|8px]] Ustanovni član (1991)<br/> {{spaces|9}}[[File:Red dot.svg|8px]] Trenutni član (pridružen 1997–2018)<br/> {{spaces|9}}[[File:Location dot black.svg|8px]] Nekdanji član |places= <!--founder members--> {{Location map~ |Evropska unija |lat=38.598611|long=-0.051944|label='''[[Altea]]'''|position=right|mark=Point carte.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=49.176944|long=12.855|label='''[[Bad Kötzting]]'''|position=left|mark=Point carte.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=45.983333|long=9.25|label='''[[Bellagio, Lombardy|Bellagio]]'''|position=bottom|mark=Point carte.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=54.4754|long=-8.2838|label='''[[Bundoran]]'''|position=left|mark=Point carte.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=48.837401|long=-1.593931|label='''[[Granville, Manche|Granville]]'''|position=left|mark=Point carte.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=56.357222|long=8.615278|label='''[[Holstebro]]'''|position=left|mark=Point carte.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=50.133333|long=5.783333|label='''[[Houffalize]]'''|position=right|mark=Point carte.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=50.883333|long=5.75|label='''[[Meerssen]]'''|position=top|mark=Point carte.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=49.6514|long=6.2556|label='''[[Niederanven]]'''|position=left|mark=Point carte.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=38.95|long=20.733333|label='''[[Preveza]]'''|position=right|mark=Point carte.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=38.443722|long=-9.099639|label='''[[Sesimbra]]'''|position=right|mark=Point carte.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=50.9469|long=-2.5171|label='''[[Sherborne]]'''|position=left|mark=Point carte.svg}} <!--1997–2018--> {{Location map~ |Evropska unija |lat=58.666667|long=17.116667|label='''[[Oxelösund]]'''|position=left|mark=Red dot.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=47.1725|long=14.660278|label='''[[Judenburg]]'''|position=left|mark=Red dot.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=52.966667|long=14.416667|label='''[[Chojna]]'''|position=right|mark=Red dot.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=47.38191|long=16.55221|label='''[[Kőszeg]]'''|position=right|mark=Red dot.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=57.15|long=24.866667|label='''[[Sigulda]]'''|position=right|mark=Red dot.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=49.231111|long=13.520278|label='''[[Sušice]]'''|position=right|mark=Red dot.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=58.809444|long=25.429167|label='''[[Türi]]'''|position=right|mark=Red dot.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=48.570556|long=19.1175|label='''[[Zvolen]]'''|position=right|mark=Red dot.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=35.8625|long=14.5675|label='''[[Marsaskala]]'''|position=right|mark=Red dot.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=47.953056|long=26.0725|label='''[[Siret]]'''|position=right|mark=Red dot.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=34.916667|long=33.016667|label='''[[Agros, Ciper|Agros]]'''|position=bottom|mark=Red dot.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=46.167219|long=14.303039|label='''[[Škofja Loka]]'''|position=right|mark=Red dot.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=42.866944|long=25.5|label='''[[Tryavna]]'''|position=right|mark=Red dot.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=45.083333|long=13.633333|label='''[[Rovinj]]'''|position=bottom|mark=Red dot.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=61.172222|long=25.547222|label='''[[Asikkala]]'''|position=right|mark=Red dot.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=55.966667|long=25.583333|label='''[[Rokiškis]]'''|position=right|mark=Red dot.svg}} <!--former members--> {{Location map~ |Evropska unija |lat=60.533333|long=24.216667|label='''[[Karkkila]]'''|position=left|mark=Location dot black.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=54.633333|long=23.941667|label='''[[Prienai]]'''|position=left|mark=Location dot black.svg}} |border=black}} {{-}} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{official|https://www.douzelage.eu}} {{Škrbina-Evropa}} [[Kategorija:Mednarodne organizacije]] [[Kategorija:Politika Evropske unije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1991]] 5s1a6mvdqwdzzqz84njagygk73ub5kw 6759943 6759937 2026-10-03T09:42:03Z Yerpo 8417 tn 6759943 wikitext text/x-wiki [[slika:Malta - Marsaskala - Triq ix-Xatt - town twinning 02 ies.jpg|thumb|Spomenik združenju, postavljen ob njegovi 20-letnici v [[Agros, Ciper|Agrosu]] na [[Ciper|Cipru]]]] '''Douzelage''' je [[Evropa|evropsko]] združenje partnerskih [[mesto|mest]], ki združuje po eno manjše mesto iz vsake [[države članice Evropske unije]] in [[Združeno kraljestvo|Združenega kraljestva]]. Združenje spodbuja evropski duh, medgeneracijsko sodelovanje in digitalizacijo ter izvaja programe izmenjav med partnerskimi mesti na področju [[kultura|kulture]], [[šport]]a in izobraževanja, na dolgi rok pa tudi trgovine in [[turizem|turizma]].<ref>{{navedi epizodo |date=2022-08-25 |title=V Škofji Loki generalna skupščina združenja Douzelage, ki združuje 28 evropskih mest |url=https://radiosi.rtvslo.si/podcast/eu-minuta/173251070/174894540 |accessdate=2026-10-03 |series=EU minuta |language=sl |publisher=RTV Slovenija |station=Radio SI}}</ref> Zamisel za združenje je konec 1980. let vzniknilo iz partnerstva med mestoma [[Granville]] v [[Francija|Franciji]] in britanskim [[Sherborne|Sherbornom]], leta 1991 so ga v Granvillu formalno ustanovili predstavniki 12 občin iz takratnih članic [[Evropska gospodarska skupnost|Evropske skupnosti]].<ref>{{navedi novice |last=Rant |first=Mateja |date=2014-06-11 |title=Predstavitev »urbanih biserov« |work=Gorenjski glas |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20140611/C/140619942/predstavitev-urbanih-biserov |language=sl |access-date=2026-10-03}}</ref> Ime je [[zloženka]] iz [[francoščina|francoskih]] besed »douze« (ducat) in »jumelage« (pobratenje); ponazarja 12 ustanovnih članov, kar je združenje obdržalo tudi po povečanju ob širitvi Evropske unije.<ref name="Douzelage">{{cite web |url=http://douzelage.eu/|title=Douzelage.eu: Home|publisher=Douzelage|access-date=2021-04-10}}</ref> Združenje ima zdaj 28 članov – po eno mesto iz vsake od držav članic Evropske unije in Sherborne, ki je v njem ostal tudi po [[Brexit]]u. Slovenijo v Douzelage zastopa [[Škofja Loka]].<ref>{{cite web |title=Gostili skupščino združenja Douzelage |date=2022-09-01 |last=Rant |first=Mateja |work=Gorenjski glas |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20220901/C/220909983/gostili-skupscino-zdruzenja-douzelage |language=sl |access-date=2026-10-03}}</ref> == Člani == {{Location map+ | Evropska unija |width=900 |caption={{resize|110%|Člani združenja na zemljevidu Evropske unije}}<br/> {{spaces|9}}[[File:Point carte.svg|8px]] Ustanovni član (1991)<br/> {{spaces|9}}[[File:Red dot.svg|8px]] Trenutni član (pridružen 1997–2018)<br/> {{spaces|9}}[[File:Location dot black.svg|8px]] Nekdanji član |places= <!--founder members--> {{Location map~ |Evropska unija |lat=38.598611|long=-0.051944|label='''[[Altea]]'''|position=right|mark=Point carte.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=49.176944|long=12.855|label='''[[Bad Kötzting]]'''|position=left|mark=Point carte.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=45.983333|long=9.25|label='''[[Bellagio, Lombardy|Bellagio]]'''|position=bottom|mark=Point carte.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=54.4754|long=-8.2838|label='''[[Bundoran]]'''|position=left|mark=Point carte.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=48.837401|long=-1.593931|label='''[[Granville, Manche|Granville]]'''|position=left|mark=Point carte.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=56.357222|long=8.615278|label='''[[Holstebro]]'''|position=left|mark=Point carte.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=50.133333|long=5.783333|label='''[[Houffalize]]'''|position=right|mark=Point carte.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=50.883333|long=5.75|label='''[[Meerssen]]'''|position=top|mark=Point carte.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=49.6514|long=6.2556|label='''[[Niederanven]]'''|position=left|mark=Point carte.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=38.95|long=20.733333|label='''[[Preveza]]'''|position=right|mark=Point carte.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=38.443722|long=-9.099639|label='''[[Sesimbra]]'''|position=right|mark=Point carte.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=50.9469|long=-2.5171|label='''[[Sherborne]]'''|position=left|mark=Point carte.svg}} <!--1997–2018--> {{Location map~ |Evropska unija |lat=58.666667|long=17.116667|label='''[[Oxelösund]]'''|position=left|mark=Red dot.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=47.1725|long=14.660278|label='''[[Judenburg]]'''|position=left|mark=Red dot.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=52.966667|long=14.416667|label='''[[Chojna]]'''|position=right|mark=Red dot.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=47.38191|long=16.55221|label='''[[Kőszeg]]'''|position=right|mark=Red dot.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=57.15|long=24.866667|label='''[[Sigulda]]'''|position=right|mark=Red dot.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=49.231111|long=13.520278|label='''[[Sušice]]'''|position=right|mark=Red dot.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=58.809444|long=25.429167|label='''[[Türi]]'''|position=right|mark=Red dot.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=48.570556|long=19.1175|label='''[[Zvolen]]'''|position=right|mark=Red dot.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=35.8625|long=14.5675|label='''[[Marsaskala]]'''|position=right|mark=Red dot.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=47.953056|long=26.0725|label='''[[Siret]]'''|position=right|mark=Red dot.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=34.916667|long=33.016667|label='''[[Agros, Ciper|Agros]]'''|position=bottom|mark=Red dot.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=46.167219|long=14.303039|label='''[[Škofja Loka]]'''|position=right|mark=Red dot.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=42.866944|long=25.5|label='''[[Tryavna]]'''|position=right|mark=Red dot.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=45.083333|long=13.633333|label='''[[Rovinj]]'''|position=bottom|mark=Red dot.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=61.172222|long=25.547222|label='''[[Asikkala]]'''|position=right|mark=Red dot.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=55.966667|long=25.583333|label='''[[Rokiškis]]'''|position=right|mark=Red dot.svg}} <!--former members--> {{Location map~ |Evropska unija |lat=60.533333|long=24.216667|label='''[[Karkkila]]'''|position=left|mark=Location dot black.svg}} {{Location map~ |Evropska unija |lat=54.633333|long=23.941667|label='''[[Prienai]]'''|position=left|mark=Location dot black.svg}} |border=black}} {{-}} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{official|https://www.douzelage.eu}} {{Škrbina-Evropa}} [[Kategorija:Mednarodne organizacije]] [[Kategorija:Politika Evropske unije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1991]] ff8o6bimoj8yagat16maoeh9lf43nh1 Santo Adriano 0 609391 6759945 2026-10-03T09:48:51Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Santo Adriano */ 6759945 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Santo Adriano | native_name = | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Villanueva (Santo Adriano, Asturias).jpg | image_caption = | image_flag = | image_shield = Escudo de Santo Adriano.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Oviedo | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Elvira Menéndez Fernández (Španska socialistična delavska stranka) | area_total_km2 = 22,60 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_total = 281 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|17|18|N|5|58|47|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 813 | website = https://www.santoadriano.org/ | footnotes = }} [[Slika:Sabadía - Llavaderu.jpg|thumb|desno|Stara pralnica ({{jezik-ast|llavaderu}}) v Sabadíi]] [[Slika:Casa conceyu Santu Adrianu.JPG|thumb|desno|Mestna hiša]] '''Santo Adriano''' ({{IPA-es|pɾoˈaθa}}, {{IPA-ast|pɾoˈa.θa}}) je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na osrednjem delu osrednje Asturije, približno 15 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severozahodu meji na [[Grado, Španija|Grado]], na severovzhodu na Oviedo in [[Ribera de Arriba|Ribero de Arribo]], na jugovzhodu na [[Morcín]], na jugu na [[Quirós]] in na jugozahodu na [[Proaza|Proazo]]. Središče občine je v Villanuevi.<ref>{{navedi novice|title=Santo Adriano on the Ruta del Oso |work=Ruta del Oso |url=https://rutadeloso.es/en/villages/santo-adriano/ |date= |accessdate=3.10.2026 |language=en}}</ref> == Zgodovina == V jamah v okolici Tuñóna so odkrili ostanke, ki pričajo o človeški prisotnosti iz [[paleolitik]]a, in sicer orodja in kosti od [[neandertalec|neandertalca]]. V zadnjih časih so odkrili tudi druge jame, kjer je bilo še veliko drugih ostankov praorodij iz kamna in kosti.<ref name="vivir">{{navedi novice|title=Historia de Santo Adriano |work=Vivir Asturias |url=https://santo-adriano.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/61932254/historia-santo-adriano |date= |accessdate=3.10.2026 |language=es}}</ref> V jamah Abrigo in Santo Adriano so zasledili jamske slike, ki upodobijo trideset podob živali (predvsem jelene in goveda), ki so stare 23 tisoč let.<ref name="vivir" /> Ni nobenih najdb iz [[neolitik]]a kot v sosednjih občinah. V Santu Adrianu in Les Caranguesu na vrhu Constancio ter v Tenebréuju ob reki Collaín so bila gradišča, ki so jih postavili ljudje [[kultura Castro|kulture Castro]].<ref name="vivir" /> V Lavaresu so [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]] odprli rudnik in gradili cesto.<ref name="vivir" /> V Tuñónu je [[romanska arhitektura|preromanska]] cerkev sv. Hadrijana, o kateri menijo, da je bila ustanovljena 891 po [[kraljevina Asturija|asturijskem kralju]] [[Alfonz III. Asturijski|Alfonzu III.]] in njegovi ženi Jimeni, medtem ko drugi podvomijo o tej ustanovitvi. Dokumenti, ki pričajo o ustanovitvi cerkve so namreč od škofa Ovieda Pelagija, ki je bil zloglasen zaradi ponarejanja listin.<ref name="vivir" /> V 12. stoletju je bila občina Santo Adriano in vsa okolica gnezdo upora grofa [[Gonzalo Peláez|Gonzala Peláeza]], ki se je uprl proti [[kraljevina Leon|leonskemu kralju]] [[Alfonz VII. Leonski|Alfonzu VII.]], da bi odcepil Asturijo od Leona.<ref name="vivir" /> Od 13. stoletja je dokazljiv obstoj samostana sv. Hadrijana v Tuñónu, ki je pod odvisnostjo škofije v Oviedu upravljal občino.<ref name="vivir" /> [[Filip II. Španski]] je s papeškim dovoljenjem izlastil cerkvene lasti tudi na tem ozemlju v 16. stoletju, kar je omogočilo občanom, da odkupijo svojo svobodo od kralja in so 14. oktobra 1589 ustanovili svojo mestno hišo v Villanuevi, ki je do danes središče občine.<ref name="vivir" /> 1796 je prizadel uničevalen požar Santo Adriano in Proazo.<ref name="vivir" /> 1827 so odcepili Llinares in Las Morteras od Santa Adriana, ki so ju potem priključili Proazi in Riberi de Arribi, medtem ko so Llavares pridružili k Santu Adrianu.<ref name="vivir" /> 16. junija 1859 sta se Proacina in Caranga tudi odcepili od Santa Adriana in se pridružili k Proazi. V 20. stoletju so San Adrianu'l Monte, kjer je bil samostan sv. Hadrijana, priključili h Gradu.<ref name="vivir" /> Ker ni bilo industrializacije v občini, zato se je večina prebivalstva polagoma izseljevala v bolj razvite regije ali druge [[Evropa|evropske]] države.<ref name="vivir" /> 1877 je bilo še 1900 ljudi v Santu Adrianu, a število je upadlo do 276 do leta 2021.<ref>{{navedi novice|title=Alteraciones de los municipios en los Censos de Población desde 1842 |work=Instituto Nacional de Estadística |url=https://www.ine.es/intercensal/intercensal.do?search=3&codigoProvincia=33&codigoMunicipio=064&btnBuscarCod=Consultar+selecci%C3%B3n |date= |accessdate=3.10.2026 |language=es}}</ref><ref name="vivirgeo" /> == Geografija == [[Slika:Sierra del aramo.JPG|thumb|desno|Gorovje Aramo]] [[Slika:Paisaje Asturiano cerca de Proaza - panoramio.jpg|thumb|desno|Pejsaž med Proazo in Santom Adrianom]] Podtalje Santa Adriana izvira iz [[devon (geološka doba)|devona]] in je sestavljeno iz rdečega [[peščenjak]]a, ki je prepletan z železovin oksidon. Tudi reka Trubia gre skozi trdi devonski pas. Občina se nahaja ob vznožju gorovij Aramo in Oral, na zelo hrapastem terenu, kjer so strminasti klanci in visoke gorske verige iz [[apnenec|apnenca]]. Prebivalstvo se nahaja na plodnem ozemlju med temi klanci ob Trubii. Najvišji vrh je Grandamiana (813 m).<ref name="vivirgeo">{{navedi novice|title=Geografía de Santo Adriano |work=Vivir Asturias |url=https://santo-adriano.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/61932259/geografia-santo-adriano |date= |accessdate=3.10.2026 |language=es}}</ref> Glavna reka Trubia gre iz juga proti severu skozi občino in je obdana s plodnimi travniki.<ref name="vivirgeo" /> Poleg Trubie je mnogo potokov kot Picarós, ki izvira iz klanca Prados in se zliva v Trubio na meji Proaze. Drugi potoki se zlivajo tudi v Trubio kot Xanas, Rebregáu in Tresarcu.<ref name="vivirgeo" /> Podnebje je nasprotno zaradi zemljepisnega položaja. Najugodnejše je podnebje na ravnici Villanueva, kjer je vreme milo in je malo megel.<ref name="vivirgeo" /> Rastlinstvo Santa Adriana je bogato in raznoliko.<ref name="vivirgeo" /> Pogosti so hrastovi in kostanjevi gozdovi na planinah, medtem ko rastejo ob rekah jelše, topoli in vrbe. Na sončnih klancih lahko zasledimo [[Črničevje|črni hrast]].<ref name="vivirgeo" /> Malo je evkaliptov, ki je invazivna vrsta in se drugje v Asturiji širi v škodo avtohtonim drevesom. Glede živalstva lahko zasledimo volka na planinah, pouleg tega živijo na območju lisice, jazbeci in veverice,<ref name="vivirgeo" /> čeprav njihovo število upada. == Gospodarstvo == Gospodarstvo temelji izključno na živinoreji in [[storitveni sektor|storitvenem sektorju]]. Najpomembnejša je mesna industrija, s poljedelstvom se ukvarjajo le v ohišnicah. Na tem področju še vedno ima preferenco v gojenju tradicionalno [[asturijsko dolinsko govedo]] ({{jezik-ast|asturiana de los valles}}).<ref name="vivirgeo" /> V zadnjih časih se je skokovito razvijal turizem, v katerem je zaposleno več kot 56 % prebivalstva. == Kultura == Izjemna stavbena dediščina občine je preromanska cerkev sv. Hadrijana, ki je od 1931 uvrščena kot zaščiten zgodovinski spomenik. Druga pomembna cerkvena stavba je župnijska cerkev sv. Romana v Villanuevi, ki je zgrajena v romanskem slogu ter je pozneje dobila [[gotska arhitektura|gotske]] in [[barok|baročne]] dodatke. Vredni sta omembe še cerkev nadangela Gabrijela v Castañedu del Monteju in cerkev sv. Kataline v Lavaresu. Poleg teh je veliko plemiških palač in [[srednji vek|srednjeveški]] most v Villanuevi nad Trubio. == Galerija == <gallery> Slika:Iglesia de Tuñon (19).jpg|Cerkev sv. Hadrijana v Tuñonu Slika:Cueva del Conde (02).jpg|Grofovska jama v Tuñonu<ref>{{navedi novice|title=Historia |work=Ayuntamiento de Santo Adriano |url=https://www.santoadriano.org/historia |date= |accessdate=3.10.2026 |language=es}}</ref> Slika:Arroyo De Las Xanas (83455559).jpeg|Potok Xanas Slika:Iglesia y plaza de Castañeo.jpg|Cerkev nadangela Gabrijela v Castañedu del Monteju Slika:Tuñon - 006 - 50346797181.jpg|Most v Tuñonu Slika:Tuñon - 007 - 50346102068.jpg|Hiše na klancu v Tuñonu Slika:Sabadía - Fonte.jpg|Studenec v Sabadíi </gallery> == Sklici == {{sklici}} {{Občine v Asturiji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine v Asturiji]] nmpygux0zb03wga0upe2xw6q00rr6tl 6759947 6759945 2026-10-03T09:51:03Z Doncsecz~slwiki 9581 izgovarjava 6759947 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Santo Adriano | native_name = Santu Adrianu | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Villanueva (Santo Adriano, Asturias).jpg | image_caption = | image_flag = | image_shield = Escudo de Santo Adriano.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Oviedo | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Elvira Menéndez Fernández (Španska socialistična delavska stranka) | area_total_km2 = 22,60 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_total = 281 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|17|18|N|5|58|47|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 813 | website = https://www.santoadriano.org/ | footnotes = }} [[Slika:Sabadía - Llavaderu.jpg|thumb|desno|Stara pralnica ({{jezik-ast|llavaderu}}) v Sabadíi]] [[Slika:Casa conceyu Santu Adrianu.JPG|thumb|desno|Mestna hiša]] '''Santo Adriano''' ({{IPA-es|ˈsanto aˈdɾjano}}, {{jezik-ast|Santu Adrianu}} {{IPA-ast|ˌsa(ŋ)n.twaˈðɾja.nu}}) je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na osrednjem delu osrednje Asturije, približno 15 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severozahodu meji na [[Grado, Španija|Grado]], na severovzhodu na Oviedo in [[Ribera de Arriba|Ribero de Arribo]], na jugovzhodu na [[Morcín]], na jugu na [[Quirós]] in na jugozahodu na [[Proaza|Proazo]]. Središče občine je v Villanuevi.<ref>{{navedi novice|title=Santo Adriano on the Ruta del Oso |work=Ruta del Oso |url=https://rutadeloso.es/en/villages/santo-adriano/ |date= |accessdate=3.10.2026 |language=en}}</ref> == Zgodovina == V jamah v okolici Tuñóna so odkrili ostanke, ki pričajo o človeški prisotnosti iz [[paleolitik]]a, in sicer orodja in kosti od [[neandertalec|neandertalca]]. V zadnjih časih so odkrili tudi druge jame, kjer je bilo še veliko drugih ostankov praorodij iz kamna in kosti.<ref name="vivir">{{navedi novice|title=Historia de Santo Adriano |work=Vivir Asturias |url=https://santo-adriano.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/61932254/historia-santo-adriano |date= |accessdate=3.10.2026 |language=es}}</ref> V jamah Abrigo in Santo Adriano so zasledili jamske slike, ki upodobijo trideset podob živali (predvsem jelene in goveda), ki so stare 23 tisoč let.<ref name="vivir" /> Ni nobenih najdb iz [[neolitik]]a kot v sosednjih občinah. V Santu Adrianu in Les Caranguesu na vrhu Constancio ter v Tenebréuju ob reki Collaín so bila gradišča, ki so jih postavili ljudje [[kultura Castro|kulture Castro]].<ref name="vivir" /> V Lavaresu so [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]] odprli rudnik in gradili cesto.<ref name="vivir" /> V Tuñónu je [[romanska arhitektura|preromanska]] cerkev sv. Hadrijana, o kateri menijo, da je bila ustanovljena 891 po [[kraljevina Asturija|asturijskem kralju]] [[Alfonz III. Asturijski|Alfonzu III.]] in njegovi ženi Jimeni, medtem ko drugi podvomijo o tej ustanovitvi. Dokumenti, ki pričajo o ustanovitvi cerkve so namreč od škofa Ovieda Pelagija, ki je bil zloglasen zaradi ponarejanja listin.<ref name="vivir" /> V 12. stoletju je bila občina Santo Adriano in vsa okolica gnezdo upora grofa [[Gonzalo Peláez|Gonzala Peláeza]], ki se je uprl proti [[kraljevina Leon|leonskemu kralju]] [[Alfonz VII. Leonski|Alfonzu VII.]], da bi odcepil Asturijo od Leona.<ref name="vivir" /> Od 13. stoletja je dokazljiv obstoj samostana sv. Hadrijana v Tuñónu, ki je pod odvisnostjo škofije v Oviedu upravljal občino.<ref name="vivir" /> [[Filip II. Španski]] je s papeškim dovoljenjem izlastil cerkvene lasti tudi na tem ozemlju v 16. stoletju, kar je omogočilo občanom, da odkupijo svojo svobodo od kralja in so 14. oktobra 1589 ustanovili svojo mestno hišo v Villanuevi, ki je do danes središče občine.<ref name="vivir" /> 1796 je prizadel uničevalen požar Santo Adriano in Proazo.<ref name="vivir" /> 1827 so odcepili Llinares in Las Morteras od Santa Adriana, ki so ju potem priključili Proazi in Riberi de Arribi, medtem ko so Llavares pridružili k Santu Adrianu.<ref name="vivir" /> 16. junija 1859 sta se Proacina in Caranga tudi odcepili od Santa Adriana in se pridružili k Proazi. V 20. stoletju so San Adrianu'l Monte, kjer je bil samostan sv. Hadrijana, priključili h Gradu.<ref name="vivir" /> Ker ni bilo industrializacije v občini, zato se je večina prebivalstva polagoma izseljevala v bolj razvite regije ali druge [[Evropa|evropske]] države.<ref name="vivir" /> 1877 je bilo še 1900 ljudi v Santu Adrianu, a število je upadlo do 276 do leta 2021.<ref>{{navedi novice|title=Alteraciones de los municipios en los Censos de Población desde 1842 |work=Instituto Nacional de Estadística |url=https://www.ine.es/intercensal/intercensal.do?search=3&codigoProvincia=33&codigoMunicipio=064&btnBuscarCod=Consultar+selecci%C3%B3n |date= |accessdate=3.10.2026 |language=es}}</ref><ref name="vivirgeo" /> == Geografija == [[Slika:Sierra del aramo.JPG|thumb|desno|Gorovje Aramo]] [[Slika:Paisaje Asturiano cerca de Proaza - panoramio.jpg|thumb|desno|Pejsaž med Proazo in Santom Adrianom]] Podtalje Santa Adriana izvira iz [[devon (geološka doba)|devona]] in je sestavljeno iz rdečega [[peščenjak]]a, ki je prepletan z železovin oksidon. Tudi reka Trubia gre skozi trdi devonski pas. Občina se nahaja ob vznožju gorovij Aramo in Oral, na zelo hrapastem terenu, kjer so strminasti klanci in visoke gorske verige iz [[apnenec|apnenca]]. Prebivalstvo se nahaja na plodnem ozemlju med temi klanci ob Trubii. Najvišji vrh je Grandamiana (813 m).<ref name="vivirgeo">{{navedi novice|title=Geografía de Santo Adriano |work=Vivir Asturias |url=https://santo-adriano.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/61932259/geografia-santo-adriano |date= |accessdate=3.10.2026 |language=es}}</ref> Glavna reka Trubia gre iz juga proti severu skozi občino in je obdana s plodnimi travniki.<ref name="vivirgeo" /> Poleg Trubie je mnogo potokov kot Picarós, ki izvira iz klanca Prados in se zliva v Trubio na meji Proaze. Drugi potoki se zlivajo tudi v Trubio kot Xanas, Rebregáu in Tresarcu.<ref name="vivirgeo" /> Podnebje je nasprotno zaradi zemljepisnega položaja. Najugodnejše je podnebje na ravnici Villanueva, kjer je vreme milo in je malo megel.<ref name="vivirgeo" /> Rastlinstvo Santa Adriana je bogato in raznoliko.<ref name="vivirgeo" /> Pogosti so hrastovi in kostanjevi gozdovi na planinah, medtem ko rastejo ob rekah jelše, topoli in vrbe. Na sončnih klancih lahko zasledimo [[Črničevje|črni hrast]].<ref name="vivirgeo" /> Malo je evkaliptov, ki je invazivna vrsta in se drugje v Asturiji širi v škodo avtohtonim drevesom. Glede živalstva lahko zasledimo volka na planinah, pouleg tega živijo na območju lisice, jazbeci in veverice,<ref name="vivirgeo" /> čeprav njihovo število upada. == Gospodarstvo == Gospodarstvo temelji izključno na živinoreji in [[storitveni sektor|storitvenem sektorju]]. Najpomembnejša je mesna industrija, s poljedelstvom se ukvarjajo le v ohišnicah. Na tem področju še vedno ima preferenco v gojenju tradicionalno [[asturijsko dolinsko govedo]] ({{jezik-ast|asturiana de los valles}}).<ref name="vivirgeo" /> V zadnjih časih se je skokovito razvijal turizem, v katerem je zaposleno več kot 56 % prebivalstva. == Kultura == Izjemna stavbena dediščina občine je preromanska cerkev sv. Hadrijana, ki je od 1931 uvrščena kot zaščiten zgodovinski spomenik. Druga pomembna cerkvena stavba je župnijska cerkev sv. Romana v Villanuevi, ki je zgrajena v romanskem slogu ter je pozneje dobila [[gotska arhitektura|gotske]] in [[barok|baročne]] dodatke. Vredni sta omembe še cerkev nadangela Gabrijela v Castañedu del Monteju in cerkev sv. Kataline v Lavaresu. Poleg teh je veliko plemiških palač in [[srednji vek|srednjeveški]] most v Villanuevi nad Trubio. == Galerija == <gallery> Slika:Iglesia de Tuñon (19).jpg|Cerkev sv. Hadrijana v Tuñonu Slika:Cueva del Conde (02).jpg|Grofovska jama v Tuñonu<ref>{{navedi novice|title=Historia |work=Ayuntamiento de Santo Adriano |url=https://www.santoadriano.org/historia |date= |accessdate=3.10.2026 |language=es}}</ref> Slika:Arroyo De Las Xanas (83455559).jpeg|Potok Xanas Slika:Iglesia y plaza de Castañeo.jpg|Cerkev nadangela Gabrijela v Castañedu del Monteju Slika:Tuñon - 006 - 50346797181.jpg|Most v Tuñonu Slika:Tuñon - 007 - 50346102068.jpg|Hiše na klancu v Tuñonu Slika:Sabadía - Fonte.jpg|Studenec v Sabadíi </gallery> == Sklici == {{sklici}} {{Občine v Asturiji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine v Asturiji]] hww82ko4owzo4k99gpyit4zr7hsyd43